Page 1

USTAVA OSNOVNE ŠOLE MEŽICA


USTAVA OSNOVNE ŠOLE MEŽICA (e-ustava) OŠ Mežica Partizanska cesta 16 marec, 2012


Spoštovani! In se je zgodilo! Dočakali smo svojo, šolsko ustavo. E- ustavo. Prvo slovensko ustavo, najvišji akt naše države, smo dobili pred dvajsetimi leti. Prva šolska je pred nami. Kakor se je spreminjala državna ustava, sem prepričan, da se bo spreminjala tudi šolska. To pomeni, da jo uporabljamo, da je živa, da ni namenjena sama sebi. Ponosen sem na vas, dragi učenci in učitelji. Opravili ste veliko delo. Eni bolj, drugi manj – tako kot v vsakdanjem življenju. Ampak tudi to je demokracija. O njej govori tudi prvi člen državne ustave. Živite in obnašajte se demokratično. Nikakor ne pozabite na demokracijo drugih. Verjamem, da to ne bo zapisano samo v šolski e-ustavi, ampak bo prisotno v vašem vsakdanjem življenju.

Janko PLEŠNIK, ravnatelj


PREAMBULA I.

SPLOŠNE DOLOČBE

II.

OTROKOVE PRAVICE Pravica do enakosti Pravica do izobrazbe Pravica do zdravstvenega varstva Pravica do svobodnega izražanja Pravica do prostega časa

III.

EKO NAČELA

IV.

ŠOLSKA UREDITEV a) Svet šole b) Ravnatelj c) Svet staršev

V.

ORGANIZACIJA UČENCEV č) Oddelčna skupnost d) Šolska skupnost e) Šolski parlament


PREAMBULA

»Z namenom utrjevanja in vzdrževanja kakovostnih in prijaznih pogojev za učenje in delo na šoli, izhajajoč iz dejstva, da imamo vse učenke in učenci ter zaposleni možnost in pravico, da se ne glede na osebne razlike /ne glede na spol, narodnost, veroizpoved ali druge osebne lastnosti enakopravno vključujemo v življenje šole ter izgrajujemo varno in vzpodbudno šolsko okolje, v katerem se bodo na demokratičen način razvijale in zagotavljale pravice in odgovornosti vsakega posameznika na naši šoli, sprejemamo učenke in učenci OŠ Mežica USTAVO OŠ Mežica.«

Halej Jamnikar Mihael, 6.b


I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen OSNOVNA ŠOLA MEŽICA JE DEMOKRATIČNA USTANOVA.


Osnovna šola Mežica je bila zgrajena leta 1926 kot petrazredna narodna in štirirazredna meščanska šola. Še danes se vidi, da je bila to ena najlepših šol v Sloveniji. Načrte za šolsko poslopje je napravil sodobnik Jožeta Plečnika, arhitekt Max Czeike, rojen 1897 na Moravskem. Max Czeike je bil učenec Otta Wagnerja na Dunaju in prijatelj arhitekta Jožeta Plečnika. V letu 2012 bo naša šola praznovala 86 let, spet pa dobiva novo staro podobo. Ker imamo radi svoj kraj in šolo, smo se z učenci iz petih in šestih razredov odločili za izdelavo prospektov, ki predstavljajo našo šolo, naš kraj in našo tradicijo – podzemlje Pece. Marjeta Karničnik V projektu smo sodelovali: Alja Sinanović, 6. b Žiga Petelin, 5. a Urša Anželak, 6. b Marjeta Karničnik, mentorica


Prospekt Osnovne šole Mežica

Alja Sinanović 6.b


Prospekt Dobrodošli Občina Mežica

Alja Sinanović, Žiga Petelin, Urša Anželak 6.b


Anita Košutnik, 9.b


Tamara Kocmut,8.b


2. člen OSNOVNA ŠOLA MEŽICA JE ŠOLA VSEH UČENCEV IN UČENK OD PRVEGA DO DEVETEGA RAZREDA.


V šolskem letu 2011/12 Osnovno šolo Mežica obiskuje 273 učencev; od tega je 133 deklet in 140 fantov. Učenci naše šole so tudi otroci, ki so k nam prišli od drugod: Bosne in Hercegovine, Srbije, Ukrajine in Kosova. Dolazim iz Srbije iz grada Smedrevo. Tamo sam živeo deset godina. Kad sam došo u Sloveniju, sam mislio, da če me teško razumeti. Po nekoliko dana su me prihvatili kao mene. U Sloveniji sam počeo posećevati peti razred. Sad idem u šesti be razred. Tu mi je lepo, imam prijatelje i naučio sam se slovenski jezik. Ovde se mi sviđa, da je sve čisto. Samo ovde mi jedna stvar fali, da nemam stare prijatelje i da mi nedostaju. Toni Novak, 6. b razred

Ž. Berčič, 9.a

Ja … obujam spomine na tiste časa, ko sem živela v drugi državi, govorila drug jezik in pisala v drugačni pisavi – v Ukrajini. Živela sem v bloku, v četrtem nadstropju. Imela sem veliko prijateljic in prijateljev. Tam se hodila v šolo in se veliko učila. Nisem imela dosti prostega časa, da bi se družila s prijatelji. Poletne počitnice smo imeli v Ukrajini precej daljše. Tam je bila povsod ravnina, tako da sem se morala kar navaditi na hribe in slovenske ceste. Na začetku šestega razreda mi je mama povedala, da se bomo preselili v Slovenijo. Te novice nisem sprejela z navdušenjem, a sem pričakovala, da bo tako. Tedaj sem razmišljala, da se bom morala naučiti slovenščine, ker je do takrat sploh nisem poznala. Na letališče je naju z mamo pospremil dedek. Takrat sem bila precej utrujena zaradi dolge poti do Kijeva. Kasneje sva se z letalom odpeljali proti Ljubljani. Ko se je letalo dvignilo, sem čutila, da mi nekaj manjka, ampak teh občutkov nisem jemala resno. Ko je letalo pristalo na letališču Brnik, je po naju prišel moj očim. Usedli smo se v avto in se odpeljali proti domu, kamor smo prišli izčrpani. Zjutraj sem se zbudila zgodaj, kar je bila zame nenavadno. Sonce je še vzhajalo in skozi okno sem


zagledala prelep pogled in majhno reko, ki je hitro tekla. Preden sem šla v šolo, me je mama naučila nekaj slovenskih besed. V šoli sem spoznala nove prijatelje in se hitro navadila na slovenski jezik. Nisem več pogrešala Ukrajine. Sedaj sem v Mežici že dve leti in štiri mesece in lepo mi je. Karyna Ganzha, 8. b

Ž. Berčič, 9.a

Sem Niko Zorman in obiskujem 9. razred OŠ Mežica. Imam status športnika in treniram plavanje. S tem športom se ukvarjam že deveto leto in sem nastopil že na veliko tekmovanjih. Dosegel sem 11 naslovov državnega prvaka. Osvojil sem 154 medalj. Moja disciplina je 200 m hrbtno. Plavanje me zelo veseli. Niko Zorman, 9. b razred Ime mi je Jerneja Šušel in obiskujem 9. Razred OŠ Mežica. Večkrat sodelujem na šolskih natečajih in tekmovanjih. Imam izbranih tudi nekaj aktivnosti, kot so šolska odbojka, mladinski pevski zbor, nadarjeni učenci. Sem tudi predstavnica eko šole. V prostem času se največkrat ukvarjam s športom, v sedmem razredu sem končala nižjo glasbeno šolo, violino. Treniram odbojko, karate in tenis. H karateju sem se vpisala v četrtem razredu in od takrat sem osvojila nekaj bronastih in zlatih odličij, lani sem osvojila laskavi naziv najboljše športnice kluba za leto 2011. V preostalem času rada rišem, klekljam, berem, potujem, se ukvarjam z raznimi drugimi športi in spremljam razne prireditve. Kmalu se bom vpisala na SŠ in upam, da bom lahko obdržala vsaj nekaj dejavnosti, ki mi zapolnjujejo in bogatijo moje življenje. Jerneja Šušel. 9. a razred Klavdija Kotnik, mentorica


Živa Vaukan, 6a

Mojca Jurač, 7.a


3. člen

OSNOVNA ŠOLA MEŽICA VARUJE OTROKOVE PRAVICE IN TEMELJNE SVOBOŠČINE

• • • • •

PRAVICA DO DRUŽINE PRAVICA DO IZOBRAŽEVANJA PRAVICA DO PROSTEGA ČASA PRAVICA DO SVOBODE PRAVICA DO ZDRAVSTVENEGA VARSTVA

VSI ENAKI, VSI ENAKOPRAVNI !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Tone Pavček NAŠE PRAVICE Pravica pravic je pravica živeti, biti otrok, za srečo rojen, tata in mamo ob sebi imeti in jima padati v objem. Lepa pravica je teči po trati in ne biti kot trava teptan, učiti se brati in biti med brati enakovreden in spoštovan. Rasti kot rastejo jelke in bori, poslušati pesmi, ne pokov granat, in potem enkrat ob majniški zori reči nekomu: Imam te rad!

Tamara Kocmut, 8.b

In še: biti duša v svetu brez duše, majhna svetloba sredi velike teme, ali vsaj kaplja v obdobju suše, ne biti nihče, a otrok, ki je vse.


PRAVICA DO IZOBRAZBE Vsi otroci imamo pravico hoditi v osnovno šolo. Pravico imamo, da so učitelji pošteni do nas in vse sprejemajo enako. Če kateri izmed otrok ni zmožen opraviti osnovne šole, ima pravico do posebnih programov šolanja. Če starši zaradi finančne krize ne morejo kupiti šolskih potrebščin za svojega otroka, imajo ti otroci pravico, da jim jih priskrbi država. Vsak ima pravico, da ga v šoli tudi vzgajajo. Vsem mora biti dostopna srednja ali poklicna šola. Če uspešen dijak ali študent nima dovolj sredstev za šolanje, mu jih mora omogočiti država s štipendijo. Domen Vreš, 8. b

PRAVICA DO SVOBODE

PRAVICA DO PROSTEGA ČASA

Pravica do svobode pomeni, da smo vsi svobodni. Ta pravica je zelo pomembna, ker pred letom 1848 niso bili vsi svobodni, še posebej te pravice niso imeli črnci, ki so jih belci imeli za sužnje. Suženjstvo je bilo dokončno odpravljeno po ameriški državljanski vojni med jugom, kjer so zagovarjali sužnjelastništvo, in severom, ki so bili proti temu. Predsednik Abraham Lincoln je sužnjem podelil svobodo po bitki za Antietam z razglasom o odpravi suženjstva leta 1863. Matija Šušel, 7. a

Vsi imamo pravico, da se igramo in se družimo s svojimi prijatelji. Vemo pa, da nam včasih starši ne dovolijo, da bi se igrali zunaj s prijatelji. Ampak to še ne pomeni, da so nam te pravico kršene, ker nam starši želijo samo najboljše. To pravico pa ne smeš kršiti, kadar si zunaj s prijatelji. Če jo kršiš, pomeni, da jo zlorabljaš. Jaka Praper, 7. a

Amina Odobašić, 8.b


VABILO

DAN ČLOVEKOVIH PRAVIC

Petek, 9. 12. 2011, ob 10. uri na šolskem hodniku v 1. nadstropju

10. DECEMBER – DAN ČLOVEKOVIH PRAVIC

PROGRAM Državna himna – MPZ

Na šoli že vrsto let obeležujemo svetovni dan človekovih pravic. Običajno pripravimo krajšo kulturno prireditev za učence 2. In 3. Triade. Temo pogosto izberemo na predlog nevladne organizacije Amnesty International Slovenije, ki nas vedno tudi izdatno založi z gradivi (plakati, letaki, brošure …). Tako smo v preteklih letih že predstavili nasilje nad ženskami v Rusiji, revščino v svetu, zbiranje podpisov podpore proti smrtni kazni in podobno. Letos smo se priključili pobudi Unesco šole in predstavili področje prostovoljstva.

Spoštovane učiteljice, učitelji, učenke in učenci! Kot že vrsto let doslej smo se tudi letos zbrali, da počastimo mednarodni praznik – dan človekovih pravic. Pravica je pravni pojem in pomeni, da ima posameznik možnost, da nekaj ima, da nekaj dela, da se na nek način obnaša in podobno. Tako ima na primer učenec v šoli pravico, da sedi na svojem sedežu, da posluša učitelja, pravico, da se uči, pravico do odmora in tako dalje. Šola mora vsem učencem omogočiti, da te svoje pravice nemoteno uresničujejo. Ko pa govorimo o splošnih človekovih pravicah, mislimo na tiste, ki so za vsakega človeka mnogo bolj pomembne, oziroma daleč najpomembnejše. Človekove pravice tako varujejo dobrine in vrednote: življenje, dostojanstvo, lastnino in svobodo. Njihov temeljni pomen je predvsem v tem, da posameznika zavarujejo pred morebitnimi grožnjami, nasiljem in drugimi zlorabami državne oblasti. V sodobnih demokratičnih državah so človekove pravice zapisane v ustavah in zakonih. To pomeni, da so pravno zavarovane, saj državna oblast preko policije, sodstva, tožilstva in drugih organov preprečuje kršitve in hkrati zagotavlja, da se kršitelji ustrezno kaznujejo. Človekove pravice pa so zapisane tudi v številnih mednarodnih pravnih aktih. Mednje sodi tudi Splošna deklaracija človekovih pravic, ki je bila sprejeta na jutrišnji dan pred 63 leti. V Parizu jo je sprejelo in podpisalo 150 držav članic Organizacije združenih držav. V današnjem času je zlasti v oporo državljanom revnejših držav tretjega sveta. Dolžnost razvitega sveta pa je pomagati pri uresničevanju zagotavljanja osnovnih človekovih pravic. Za uresničevanje človekovih pravic se po celem svetu trudijo tudi številni prostovoljci. V letošnjem šolskem letu so se s to temo posebej ukvarjali učenci pod mentorstvom knjižničarke Klavdije Kotnik. Vabim vas, da prisluhnete njihovi predstavitvi.

Metka Ocepek, mentorica


Prostovoljstvo je neplačano delo, ki ga opraviš in tako nekomu pomagaš. Vloga biti prostovoljec nam je položena v zibelko in le od nas samih je odvisno ali in koliko se je bomo posluževali. Marsikdaj je za to potreben vpliv prostora in časa, v katerem se nahajamo, spet drugič je prostovoljstvo z malo truda naše vsakdanje dejanje. Prične se že doma in se nadaljuje v odnosih do soljudi, kot pomoč starejšim, invalidom, prijateljici/prijatelju, sosedu … to so drobne oblike našega prostovoljstva, ki lahko dosežejo obširne, množične prostovoljne akcije. Zato bodi prostovoljec in spreminjaj svet. Jerneja Šušel: Prostovoljstvo je način, za katerega se človek odloči, ko želi nekomu pomagati. Za to delo se odloča vedno več ljudi, kljub temu da ne dobijo plačila. V to smo vključeni vsi, le da se tega ne zavedamo. Prostovoljci smo že, če sošolcu posodimo zvezek ali gremo na čistilno akcijo. Zala Orešnik: Prostovoljstvo je delo, za katerega ljudje ne dobijo plačila. Tudi mi, otroci, opravljamo prostovoljna dela. Pomagamo si med sabo tako, da sošolcu, ki je manjkal pri pouku, posodimo zvezke, se skupaj učimo in si pomagamo. Tudi doma opravljamo veliko prostovoljnih del, kot so pospravljanje, varstvo mlajših bratov ali sester … Lena Senica: Zame prostovoljstvo pomeni to, da ko se odločim in nekomu pomagam. To storim, ker sama tako želim in me v to nihče ne more prisiliti. Ljudem lahko pomagam na različne načine; tako da darujem denar za revne otroke, pomagam ljudem v stiski, pomagam pa tudi sošolcem, če pomoč potrebujejo. Zahvaljujem se vsem nastopajočim za popestritev programa. Zdaj pa vabim ravnatelja šole, gospoda Janka Plešnika, da pohvali učence in njihove mentorje za njihove dosežke v obdobju od septembra do danes.


4. ČLEN

OSNOVNA ŠOLA MEŽICA IMA SVOJO HIMNO Himna Osnovne šole Mežica je pesem Za vse ljudi. Ko dan se prebuja in mesto dani, z jutrom se v šolo odpravljamo vsi. Sonce nas kliče in brez smo skrbi, velika družina smo vsi. Med Peco in Uršljo ob vznožju neba, skriva se naša hiša srca. Z znojem prelita nad oblaki neba, od škratov prerita je vsa. Ref: Zato zapojmo si pesem našo iz srca, naj ta odmeva čez hribe preko širnih trav, kralj Matjaž naj zbudi se iz svojih težkih sanj za vse ljudi. Plesi škratov o šoli naj ti povedo, da veter nosi odmeve pesmice, zdaj zapojmo to pesem na veseli dan za vse ljudi.

Refren: Zato zapojmo si pesem našo iz srca, naj ta odmeva čez hribe preko širnih trav, kralj Matjaž naj zbudi se iz svojih težkih sanj za vse ljudi. Plesi škratov o šoli naj ti povedo, da veter nosi odmeve pesmice, zdaj zapojmo to pesem na veseli dan za vse ljudi.

V pesmi je šola predstavljena kot velika družina, kjer smo med seboj povezani, bivamo v sožitju s trdnimi odnosi. Kot taka se prepleta s tradicijo našega kraja, z rudarstvom. Hiša srca izraža dobre odnose, sobivanje, srčnost in preprostost ljudi v njej. Vpeti smo v Mežico, ponosni na Peco in z njo povezano legendo o kralju Matjažu. Okoli nas so hribi, živimo odmaknjeno od velikih centrov in betona. Povezavo s krajem in tradicijo še posebej poudarijo večkrat omenjeni škrati (Perkmadeljc je tudi oče naše šolske maskote – Mežicla). Šolska himna izraža srčnost, dobrovoljnost ljudi iz male-

ga kraja, ki želijo zapeti glasneje in svoje vrednote predstaviti tudi v širšem krogu. Barbara Prevorčič, šolska pedagoginja


Naša sedanjost temelji na izročilu preteklih rodov. Obogateni z dosežki naših prednikov ponosno in s pesmijo na ustih stopamo prihodnosti naproti. Mirjam Lapanja, učiteljica slovenskega jezika Šolska himna mi je v ponos. Govori o legendi kralja Matjaža, o našem kraju, rudarstvu. V naši šoli smo zelo povezani med seboj. Smo kot velika družina. Radi hodimo v šolo in skupaj zapojemo. Radi imamo zgodbe starih časov o rudniku in Peci. Mežičani smo zelo veseli, da živimo v lepi naravi. Pesem se mi zdi igriva in zelo spevna. Znamo jo vsi šolarji in jo pojemo iz srca. Ponosni smo, da jo imamo in že sama himna in naša maskota (Mežicl) ljudem sporočata, da smo Mežičani od sile.

LIKOVNI NATEČAJ ŠOLSKA HIMNA Pri pouku smo se pogovarjali o himni naše šole. Razložila sem manj znane besede v besedilu. Naučili smo se besedilo in melodijo pesmi. V nadaljevanju so učenci individualno ustvarjali v likovni tehniki – lepljenka različnih materialov. Učenci so bili pri delu zelo ustvarjalni in izvirni. Uporabljali so različne materiale in nastali so zelo zanimivi izdelki. Razredničarka 2. a razreda: Danica Novotnik  

Nina Vogel, 9. b

Jan Vrhnjak, 2. a

Lana Vinkl, 2. a

Pia Justinek, 2. a


5. ČLEN

URADNI JEZIK NA OSNOVNI ŠOLE MEŽICA JE SLOVENŠČINA V okviru projekta E-ustava smo se v 9. b razredu pri slovenščini pogovarjali o vlogi in pomenu državnega in uradnega jezika v Republiki Sloveniji, pa tudi z umestitvijo narečja v naše vsakdanje medsebojno komuniciranje. Učenci so razmišljali o pomenu jezika in materinščine kot vrednote in hkrati neodtujljive pravice slehernega med nami. Svoje misli in prepričanja so tudi zapisali in komentirali. Posneli smo predstavitev kraja in šole v mežiškem narečju. Narečno besedilo sta interpretirali Nina Vogel in Lena Senica, ki je to besedilo prevedla še v knjižni jezik. Mirjam Lapanja, mentorica OŠ MEŽICA


DEVETOŠOLCI RAZMIŠLJAJO O POMENU JEZIKA Kot za vse narode je tudi za Slovence materni jezik najpomembnejši. Brez slovenskega jezika ni slovenskega naroda! Kot Korošec pa, če le morem, govorim naše narečje. Z njim se najlažje izražam, saj mi je bilo položeno že v zibelko. (Aleš Lenko, 9. b) Slovenščina je najlepši in najboljši jezik. (Klemen Ramšak,9. b) Na naš jezik moramo biti in tudi smo ponosni, kajti brez njega tudi nas kot naroda ne bi bilo. (Lara Jereb, 9. b) Živim na Koroškem, zato tudi govorim po koroško. Slovenski jezik je za nas, Slovence, najlepši jezik. Zasluži si, da ga negujemo in imamo radi. (Maruša Pečnik, 9. b) Primož Trubar nam je prvi polagal na srce, kako pomemben je za nas slovenski jezik. Ob mentorstvu Žige Zoisa sta Linhart in Vodnik pisala prve posvetne igre in pesmi, napisane v našem jeziku. S Prešernovo poezijo pa smo se uvrstili med narode, katerih jezik zazveni v ušesu in srcu blagoglasnejše od drugih. Vprašanje pa je, koliko naš mladi rod še ceni in spoštuje delo vseh teh naših predhodnikov, ki so orali ledino pri oblikovanju, razvijanju in ohranjanju slovenskega jezika. (Vita Gaiser in Nina Vogel, 9. b) Moj jezik je slovenščina. To je tudi uradni jezik moje države. Nihče nas ne more prisiliti, kateri jezik bomo govorili. Je pa res, da nas bodo drugi kot narod prepoznali le, če bomo govorili slovensko. Naš jezik je bil ustvarjen zato, da bi ga uporabljali, saj je enakovreden vsem drugim jezikom. (Neža Pratnekar, 9. b) Moj jezik mi veliko pomeni in ga nikoli ne bom pozabil, pa četudi se bom preselil v drugo državo. Poleg knjižne slovenščine najbolje govorim v koroškem narečju, znam pa kaj povedati, zaradi korenin v družini, še po štajersko in notranjsko. (Niko Zorman, 9. b) Jezik je vrednota, brez katere ni medsebojnega sporazumevanja, zato ga moramo spoštovati. Spoštovanje pa naj velja tudi našim prednikom, ki so slovenski jezik ustvarjali in ohranjali tudi v težkih časih ponemčevanja. (Rene Djurič, 9. b) Za obstoj naroda je jezik največja vrednota, ki bi jo morali negovati in spoštovati. Brez svojega jezika narod ne obstaja. Tega se je zavedal naš Primož Trubar, ki je zato v 16. Stoletju postavil temelje slovenskega jezika. (Simona Hovnik, 9. b)


NEKI O MEŽICI PA NAŠI ŠOVI (koroško narečje) Dobr dan. Lepo, da ste pršli še na nas mavo pogledat. Mdle vam boma pa povedle neki o našmo krajo pa o šovi, če ste za to? A ste? No, doma smo v Mežici, to tk že vete. Čist pod Peco smo. Saj menda vete, da pod no v eni jami dremle naša legenda – sam presvtli kralj Matjaž. Krajo se pa reče Mežica. So ji stari lodi včasih rkli tud MOŠCA, MOŽICA, MIŽICA in MIŽICE. Še najbolj staro jme je pa MISE, tam z leta 1145. Dans je nas Mežičarju neki čez 4000. Mrmo bt še kr pomembni, če se po nas reče Mežiška dolina. Od morja smo ene 491 m visoko, kar ni tk mavo, ane. No, Peca je pa še dojst viši, 2126 metro je grta do špic Pece. Zihr je že tud od vas kir že prkrumplo grta, ko je pa štk lpo tam. Dovta od nas so Prevale, grta naprej pa Črna. Če ob grabno Šumco zaridaš čez Rehta, s pa že u Avstriji, u Pliberko, pa u Podjuni na avstrijskem Koroškem. U Mežici je bva včas knaparija. Naši pradediji so u jamah črez 300 let kopali svinc pa cink. Dons so pa rovi zasuti, se ne spvača venč kopat, ko ni tejk rude. Smo pa zato jamo odprli za turiste. S taki lori, al pa vlako, da bote bol zastopli, se vohko zapelete globoko nt pod zemlo, med perkmandlce. Je čudno fajn. Ja ka bi pa kaj povedle o naši šovi? Stara je že črez 80 let. Prajijo, da je bva mežiška šova včsih ena najlepših u Sloveniji. No, zaj ko so poprajli fasado in ko bo do konca zrihtano še okovo šove, pa jo le pridte spet pogledat. Otrok je pa u naši šovi zmirn majn. Kuma 274 nas je letos. Pa vsi prajijo, da smo pridni, četud nas je mavo. Povsod smo za ponucat, tk da na nobeni procesiji ne majnkamo. U Mežici nobenmo ni dohcajt. Vejk se da prehodt, pa tud vejko kaj vdet pa probat – od kvočavih nudlnu do rpičave župe, zabelene z grumpam, zravn pa ta prav ržen pavrški kroh. Pa tud lodi nismo tk borni, kejkr morda zgledamo. Radi se prauhamo, pa kero zapojemo. Le pridte še kaj. Pa srečno!


NEKAJ O MEŽICI IN MEŽIŠKI ŠOLI (prevod v narečju posnetega besedila) Doma smo v Mežici, to tako že veste. Čisto pod Peco živimo. Saj menda veste, da v eni izmed jam gore spi naša legenda- sam presvetli kralj Matjaž. V preteklosti se je naš kraj imenoval tudi: Mošca, Možica, Mižica in Mižice. Še najbolj staro ime pa je Mise, ki izvira iz leta 1145. Danes nas je Mežičanov nekaj čez 4000. Kot kaže, smo še kar pomembni, saj je dolina povzela ime po našem kraju: Mežiška dolina. Nadmorska višina kraja je okoli 491 metrov, kar ni tako malo. Peca je pa še veliko višje, 2126 metrov meri njena višina. Zagotovo je tudi med vami že marsikdo osvojil vrh, saj je tam tako lepo. Pred Mežico so Prevalje, od nas naprej Črna. Če pa ob potoku Šumcu zaviješ čez prelaz Reht, si že v Avstriji, v Pliberku in v Podjuni – na avstrijskem Koroškem. Mežica je znana po rudarjenju. Naši pradedki so v jamah več kot 300 let kopali svinčevo in cinkovo rudo. Danes pa so rovi zasuti, saj v kameninah ni več toliko rude, da bi se jo splačalo kopati. Smo pa jamo odprli za turiste. Z rudniškim muzejskim vlakom se lahko zapeljete globoko pod zemljo, med jamske škrate, imenovane perkmandelci, kar je zelo zanimivo. Kaj pa bi povedali o naši šoli? Stara je že čez 80 let. Pravijo, da je bila mežiška šola včasih ena izmed najlepših šol v Sloveniji. Zdaj, ko so ji obnovili fasado in ko bo do konca urejena še okolica, pa jo le pridite spet pogledat. Otrok pa je v naši šoli zmeraj manj. Komaj 247 nas je letos. Ampak vsi pravijo, da smo pridni, četudi nas je malo. Sodelujemo na domala vseh pomembnejših prireditvah v Mežici. V Mežici nikomur ni dolgčas. Veliko je sprehajalnih poti, marsikaj je pri nas vredno videti in poskusiti- od štrukljev s suhimi hruškami, do krompirjeve juhe, zabeljene z ocvirki, zraven pa pristni rženi kmečki kruh. Pa tudi ljudje nismo tako slabi, kot morda izgledamo na zunaj. Radi se pogovarjamo, pa tudi kakšno pesem zapojemo. Le pridite nas še kaj obiskat!


II. OTROKOVE PRAVICE 6. člen (pravica do enakosti)

VSI OTROCI IMAJO ENAKE PRAVICE BREZ KAKRŠNEGAKOLI RAZLIKOVANJA Z osmošolci smo se pri uri državljanske in domovinske vzgoje pogovarjali o pravici do enakosti med vsemi ljudmi ne glede na to, od kod smo, kateri jezik govorimo, kakšna je naša barva kože, kakšnega spola smo itd. Vsi otroci imajo enake pravice brez kakršnegakoli razlikovanja. Med nami pa so tudi učenci, ki niso iz Slovenije, doma ne govorijo slovensko, so drugačne veroizpovedi, vendar pa se kdaj zgodi, da so tarča posmeha in opazk: »Ti si Bosanc, pojdi nazaj v Bosno.« Da bi ozavestila pomen pravice enakosti za vse otroke, se nam je v pogovoru z njimi porodila ideja, da bi učenko, Amino Odobašić, ki obiskuje našo šolo že drugo leto, prihaja pa iz Bosne in Hercegovine, njen materni jezik je bosanščina in je muslimanka, intervjuvali, kjer bi spregovorila o svoji kulturi, jeziku, veroizpovedi. Čeprav se je Amina zelo dobro vključila v naše okolje in so jo sošolci lepo sprejeli, je prav, da je svoje vrstnike opozorila na to, da kljub temu da prihaja iz drugega okolja, kjer imajo drugačne navade, ni nič drugačna od drugih slovenskih otrok. V projektu so sodelovali učenci 8. B Metka Ocepek, mentorica

INTERVJU S SOŠOLKO Amina Odobašić je naša sošolka že drugo leto. Rojena je leta 1997 v Bužimu v BiH. Vsi jo poznamo kot živahno in nasmejano deklico, ki se z nami pogovarja v koroškem narečju. Porodila se nam je ideja, da bi ji zastavili nekaj vprašanj. Kdaj si se preselila v Slovenijo? Že pred 20 leti je v Sloveniji dobil službo moj oče. Vmes se je za 5 let vrnil v Bosno. Ustvaril si je družino. Ko se je starejša sestra poročila, si je oče želel, da bi se vsi skupaj preselili v Slovenijo. Z mamo sva prišli v Žerjav 23. Februarja 2009. Tam sem tudi začela obiskovati osnovno šolo. Tvoja družina je muslimanske vere. Ali pogrešaš možnost verskih dejavnosti, ki ste jih opravljali v BiH? Moj oče in mama sta seveda muslimana in tudi mene tako vzgajata. Ob praznikih, npr. ko je ramadan, ne moremo moliti v džamiji. Si pa oče običajno uredi dopust, da lahko praznujemo v Bosni. Tam tudi obiščemo sorodnike. V šoli mi razredničarka vedno opraviči takšne izostanke. Ali si zaradi veroizpovedi imela kdaj težave v šoli? Ko sem iz žerjavske podružnične šole prišla na OŠ Črna, sem sošolcem zamerila, ker so me zafrkavali. Njihove žaljivke so me prizadele. Ali vzdržuješ stike z drugimi muslimanskimi otroki na šoli? Poznam vse, tudi prvošolčke. Družim pa se z nekaterimi med njimi. Se ti zdi, da te je razred dobro sprejel? Lepo se razumemo, čeprav me včasih še opozorijo, če kaj narobe rečem. Povedali so mi, da me je zanimivo poslušati, ko berem.


OŠ Mežica že vrsto let sodeluje s Centrom za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem. Zadnja leta to častno nalogo druženja prevzemamo četrtošolci. Povabimo jih na našo šolo in se odzovemo njihovemu vabilu in jih obiščemo v zavodu.

7. člen (pravica do izobraževanja)

VSI OTROCI IMAJO PRAVICO DO BREZPLAČNEGA ŠOLANJA Danes imajo pravico do izobrazbe in šolanja vsi: beli, črni, rumenopolti, bogati, revni, zdravi, beli, ženske, moški, drugačni po svojem videzu ali obnašanju, muslimani, kristjani, budisti, ateisti. To velja povsod po svetu. Lena Senica in Nina Vogel, 9. razred Na plakatu Pravica do izobraževanja smo predstavili izobraževanje v posameznih zgodovinskih obdobjih. Sodelovali so učenci zgodovinskega krožka. Plakat pa sta izdelali učenki Nina Vogel in Lena Senica. Pomen pravice do izobraževanja je bil v posameznih zgodovinskih obdobjih zelo različen. Večinoma je bil to privilegij bogatih prebivalcev. Danes je v razvitem svetu ta pravica zagotovljena vsem otrokom, žal pa v nekaterih delih sveta temu ni tako. Branko Rižnik, mentor


8. člen

(pravica do zdravstvenega varstva)

O T R O C I I M A J O P R A V I C O D O Z D R A V S T V E N E G A VA R S T VA Na naši šoli deluje zobozdravstvena ambulanta že vrsto let, tako je učencem ves čas na voljo kvalitetna zobozdravstvena oskrba. V šolskem letu 2011/12 smo na šolo dobili novo zobozdravnico, ki je zelo prijazna in se s preventivnim delovanjem trudi, da bi učenci dobro skrbeli za svoje zobe. Da bi našo zobozdravnico, gospo Saro Kobolt, še bolje spoznali, smo jo učenci 8. b razreda skupaj z razredničarko v mesecu februarju povabili in ji postavili nekaj vprašanj, na katera nam je prijazno odgovorila. Barbara Ljubojević Lupša, mentorica V projektu e- ustava so sodelovali vsi učenci 8. b razreda.


INTERVJU S ŠOLSKO ZOBOZDRAVNICO

1. Zakaj ste se odločili za ta poklic? Za ta poklic sem se odločila, ker rada delam z ljudmi, še posebej z otroki, zato mi delo na šoli zelo odgovarja. Razmišljala sem tudi o splošni medicini. 2. Ali mislite, da si otroci dovolj umivajo zobe? Premalo. V Mežici ste kar pridni, ampak ste sposobni še veliko več. 3. Kako odstranimo zobni kamen? Zobni kamen odstranimo ultrazvočno, ki deluje na osnovi tresljajev. Zdrobi zobni kamen. Končna posledica zobnega kamna je majavost zob. Kamen je trda zobna obloga, najprej so mehke, potem pa postane trdi kamen. Važno je čiščenje, ampak trdega zobnega kamna ne moremo odstraniti sami. Priporočljivo ga je čistiti 1x letno. 4. Ali ustna vodica res deluje? Ustna vodica deluje, če je v kombinaciji z drugimi higienskimi pripomočki. Imamo različne ustne vode za tipe zob. Pri otrocih se upora bljajo samo pri močni krvavitvi dlesni. 5. Katero zobno pasto priporočate? Pomembna je koncentracija fluora. Priporočala bi 1200 PPM. Priporočam tudi redno želiranje. Ne uporabljajte pekočih, belilnih past. Zobje so v osnovi rumenkasti. 6. Zakaj je škodljiva čokolada? Če damo čokolado v telo, se ne razgradi. Bakterije jih pojejo. Sprošča se kislina. Kisline pa raztapljajo zobe. Če si privoščimo čokolado, je najboljše med obrokom ali po njem. 7. Ali puljenje zob škoduje dlesnim? Puljenje zob dlesnim ne škoduje, razen če jo ranimo. 8. Kako svinec vpliva na zobe? Kako to zmanjšati? Za enkrat kakšnih raziskav vpliva svinca še ni. Smo pa opazili, da so na zobnih vratovih obloge, ki so verjetno posledica svinca. 9. Kako izbrati pravo zobno ščetko? Pomembno je, da ima goste ščetine, da ni pretrda in da glavica ni prevelika. Zobna ščetka je najboljša tista, ki vam dobro očisti zobe. 10. Kako dolgo moramo umivati zobe? Dokler niso čisti, 5 min. Zaenkrat je pravilo, da čistimo vsako ploskev 5 krat. 11. Kakšna je posledica gnitja zob? Posledica gnitja zob je, da imate v ustih cel kup bakterij, ki se potem nakopičijo v telo. Zaradi zob lahko hudo zbolimo in imamo slabo samopodobo. 12. Ali vas to delo veseli? Ja, to delo me zelo veseli. Samo delo v zdravstvu me ne veseli toliko kot pa delo z otroki. 13. Ali vsa je kdo ugriznil (poškodoval) pri delu? V bistvu ne. Poškodovana še nisem bila. 14. Ali je zobna miška resnična? Zobna miška je resnična. Zobna miška mora biti. 15. Ali se strogi z svojimi otroci glede umivanja zob?


9. člen

(pravica do svobodnega izražanja)

OTROCI IMAJO PRAVICO DO SVOBODE IZRAŽANJA Otrok ima pravico do svobode izražanja lastnega mnenja; ta pravica zajema svobodno iskanje, sprejemanje in širjenje vsakovrstnih informacij in idej, ne glede na meje, v ustni, pisni, tiskani ali umetniški obliki ali na katerikoli drug način po otrokovi izbiri (13. člen Konvencije o otrokovih pravicah). Sodelovali so učenci 9.a razreda: Žiga Beričič, Aljaž Ipavic, Mladen Kvrzič, Miha Maček, Klemen Plaznik, Tim Sedlšak, Luka Tasič, Jerneja Šušel, Ela Pečnik, Zala Orešnik, Tanja Miklavc, Maša Krajnc, Patricija Kordež, Mojca Kogelnik, Zala Ivartnik. Na začetku nekako sploh nismo ujeli ritma, kaj bi lahko počeli, potem pa je steklo kar samo od sebe. Z učenci smo se pogovarjali, kaj sploh pomeni ta pravica. Če jo razumejo. Ugotovili smo, da jo različno razumejo. Nekateri učenci so menili, da lahko rečeš vse (vključno z žaljenjem, kletvicami …), spet drugi pa se s tem niso strinjali. Med našimi pogovori je nastal strip, Mojca Kogelnik pa je napisala tudi pesmico z naslovom Svoboda govora. Marija Zmagaj, mentorica


Mojca Kogelnik

SVOBODA GOVORA Ta pravica zajema svobodno iskanje. Ne, to ni spanje. Tako pa to gre, da lahko vsak, kar želi, pove!

Kajti politika je tako napisala, v Konvenciji otrokovih pravic to je izdala. Da lahko širiš novice, vendar moraš spoštovati ostale pravice.

S tem mnenje lahko pokažeš, na lep način izkažeš. V pisni obliki, ali kar v umetniški sliki.


10. člen (pravica do prostega časa) OTROCI IMAJO PRAVICO DO PROSTEGA ČASA, DO IGRE IN RAZVEDRILA, KI JE PRIMERNO NJIHOVI STAROSTI.


III. EKO NAČELA


Vse se je začelo v šolskem letu 2009/2010, ko smo se priključili eko šolam. Lotili smo se mnogih dejavnosti in aktivnosti, kot so eko kotiček in pravila, tematske razstave, naravoslovni dnevi z ekološko vsebino, urejanje šolskih prostorov in okolice, skrb za prijetno počutje in prijazne odnose. Vse to smo zaokrožili na slovesnosti 26. septembra 2011, ko smo podpisali eko listino, s katero smo se zavezali, da bomo spoštovali in se ravnali po eko načelih. Le-ta so postala sestavni del vseh dejavnosti: pouka, interesnih dejavnosti, aktivnosti na šoli in izven nje. Eko je postal naš način življenja in dela. Trud ni bil zaman, saj smo 5. oktobra 2011 prejeli eko zastavo, ki je bila obenem nagrada za naše delo, hkrati pa smo se še bolj zavedali, da smo za uresničevanje eko načel odgovorni vsi: učenci in delavci šole. Še vedno se trudimo in pri tem nas vodi misel: kdor hodi z naravo, hodi po pravi poti. Branko Rižnik, mentor


11. člen (1. načelo) POSKRBELI BOMO ZA ČISTOČO, UREJENOST RAZREDOV, ŠOLE IN OKOLICE.


12. člen (2. načelo) RAZISKOVALI IN PREDSTAVILI BOMO OKOLJE OB IN V REKI MEŽI.


VODA KOT ŽIVLJENJSKA VREDNOTA Cilji naloge so bili: - ugotoviti kvaliteto pitne vode; - ugotoviti, kako bi zmanjšali porabo vode v šoli.

Nalogo so opravili učenci osmih razredov pri pouku kemije. Ugotovitve: - vrednost fosfatov je bila 0,5 mg/l, kar je priporočena vrednost; - vrednost nitritov je bila 0,02 mg/l, kar je primerno za otroke; - vrednost amonijaka je bila 0,05 mg/l, kar je priporočena vrednost; - trdota vode je bil 18°d, kar pomeni, da je voda srednje trda; - pH vrednost je bila pH 6,5, kar je predpis za pitno vodo.

Iz ugotovitve sklepamo, da pijemo čisto in zdravo vodo. Naloge, kako bi zmanjšali porabo vode v šoli, smo se lotili tako, da smo primerjali porabo vode pri enkratnem umivanju rok pri klasični pipi in senzorski pipi in ugotovili, da bi pri umivanju rok s senzorsko pipo prihranili na dan 112.400 ml vode. Vera Vušnik, mentorica


13. člen (3. načelo) ZBIRALI BOMO ODPADKE, JIH LOČEVALI IN KORISTNO UPORABLJALI. ZBIRANJE ZAMAŠKOV Zbiranje zamaškov poteka na OŠ Mežica od leta 2009. Intenzivno smo zbirali zamaške za eno izmed naših učenk, ki je hudo zbolela. S to akcijo nadaljujemo tudi to šolsko leto, v kateri sodelujejo učenci in učitelji na šoli. Denar od zbiranja namenjamo otrokom na šoli, ki potrebujejo pomoč. Koordinator eko šole Branko Rižnik


14. člen (4. in 5. načelo) VARČNO BOMO RAVNALI Z ENERGIJO, VODO IN PAPIRJEM.


15. člen (6. načelo) SPOŠTLJIVO BOMO RAVNALI S HRANO.


NAČELA ZDRAVE PREHRANE Zdrava prehrana je eden od pogojev dobrega počutja vsakega človeka. Vpliva na sposobnost za učenje, delo, igro in preprečuje bolezni. Na ustrezno sestavo posebej opozarjajo priporočila zdrave prehrane. Pravilno sestavljena in pripravljena hrana, ki je enakomerno razporejena skozi ves dan, pokriva naše energijske potrebe in potrebe po hranilnih snoveh. Hranilne snovi potrebujemo za rast, razvoj in pravilen potek vseh procesov v telesu. Tako kot pomanjkanje hrane tudi prevelike količine hrane slabo vplivajo na zdravje. Kako pomembna je zdrava prehrana, se pogosto zavemo šele, ko zbolimo. Takrat začnemo razmišljati, kaj je zdrava in uravnotežena prehrana in kakšno hranilno in energijsko vrednost imajo živila, ki jih zaužijemo v najrazličnejših jedeh. V projektu so sodelovali učenci devetih razredov, ki obiskujejo izbirni predmet Sodobna priprava hrane. V projektu smo sodelovali z dvema prispevkoma: - izdelali smo plakat o načelih zdravega prehranjevanja - v osmem in devetem razredu smo izvedli anketo o tem, kako zdravo se učenci naše šole prehranjujejo

Z obema projektoma smo želeli pri učencih dvigniti zavest o pomenu zdravega načina prehranjevanja. Največkrat pozabljamo, kako pomembna je prehrana, ki jo zaužijemo… največkrat pozabimo, da se moramo nahraniti in zagotoviti dovolj hranil za učinkovito delovanje nas samih. Nina Pratnekar, mentorica


PRAVILA OBNAŠANJA V JEDILNICI 1. Učenci predmetne stopnje prihajamo na malico v spremstvu učitelja in se mirno posedemo za mizo. 2. V vrsti počakamo, da nam jed razdeli učitelj. 3. Vsakemu učencu pripada ena šolska malica. Če malica ostane zaradi odsotnosti sošolca, si jo prijateljsko razdelimo. 4. V kolikor malice ne želimo pojesti, hrane ne uničujemo. 5. Pri jedi se lahko mirno pogovarjamo. Bodimo kulturni. 6. V primeru da nam jed ne ugaja, drugih učencev ne odvračamo od hrane. 7. V jedilnico ne prihajajo učenci, ki v tem času nimajo malice. 8. Vsak učenec za sabo pospravi posodo, ostanke hrane in svoj stol ter mirno odide iz jedilnice. 9. Dežurni učitelji spremljajo obnašanje učencev. 10. Reditelji pobrišejo mize in poskrbijo, da je jedilnica po njihovem odhodu tako urejena, kot je bila takrat, ko so prišli na malico. 11. Bodimo zgled kulturnega prehranjevanja mlajšim učencem. 12. V primeru, da učenec ne upošteva pravil, se ga odstrani iz jedilnice in o tem obvesti starše.


PREHRANSKE NAVADE UČENCEV OŠ MEŽICA (anketa)

Z anketo smo ugotovili, da ima večina osmošolcev in devetošolcev vsaj 4 obroke na dan v časovnem presledku od dve do tri ure. Večini ni pomemben denar, ki ga porabijo za hrano. Ostanke hrane odlagajo ali na kompost ali v koš. Občasno jih zjutraj zajtrkuje polovica, se pa strinjajo, da šolska malica ne more nadomestiti zajtrka. Polovica učencev je enkrat na dan sadje in zelenjavo. Podoben rezultat je bil pri vključevanju mlečnih izdelkov v jedilnik. Enkrat dnevno se poslužujejo sladkarijam, dvakrat do trikrat mesečno pa posežejo po hitri prehrani. Polovica vprašanih je mnenja, da imajo prekomerno telesno težo, polovica pa se jih ne bi želela vključiti v program zdravega načina življenja.


16. člen (7. načelo) TRUDILI SE BOMO, DA NARAVO ČIM MANJ OKRNEMO.

EKODAN na OŠ Mežica - S prebivalci Mežice smo čistili svoj kraj in okolico šole V mesecu aprilu na šoli skupaj z Občino Mežica organiziramo Ekodan, ki ga posvetimo čiščenju kraja in okolici šole. Zberemo se na skupni točki v kraju, kjer dobimo rokavice in vrečke za smeti. Učenci se s spremljevalci, med njimi so tudi lokalni gozdarji, ribiči in drugi krajani Mežice, odpravijo očistiti področje, ki je zanje določeno. Med akcijo se pogovarjamo, kako je treba varovati okolje in znati pravilno ločevati in zbirati odpadke. Posebej smo pazljivi na pobiranje ostrih predmetov. Vsako leto smo na koncu zadovoljni, saj je kraj tudi zaradi našega dela bolj čist in prijeten. Branko Rižnik, mentor


17. člen (8. načelo) UČILI SE BOMO OPAZOVATI IN UŽIVATI V NARAVI.

Učenci neizmerno uživajo in se neposredno učijo v naravi, zato jim, če je le mogoče, tako izkustveno učenje v okviru pouka tudi omogočimo. Kot primerna in zanimiva oblika se je pokazal športni dan z naslovom Orientacijski pohod. Učenci so obnovili in utrdili znanje iz varovanja narave in zaščite pred klopi; razvijali pozitiven in spoštljiv odnos do narave, naravnih lepot in bogastev in se nenazadnje sprostili in razvedrili ter ustvarjalno preživeli prosti čas.

Polonca Bivšek, mentorica

Nina Stane, 8a


18. člen (9. načelo) TRUDILI SE BOMO OHRANJATI DOBRE MEDSEBOJNE ODNOSE.

Hoc factis homini, quid cupis esse tibi. -„Delaj drugim, kar želiš, da drugi delajo tebi.“ Dnevno na šoli skrbimo in se trudimo za dobre medsebojne odnose med učenci, učitelji, drugimi delavci šole, starši, skratka z vsemi. Gojimo spoštljiv odnos drug do drugega. Zavedamo se, da pomembni odnosi med nam pripomorejo k boljšemu delu in vzdušju na šoli. Učenci se med seboj družijo med poukom, pri različnih interesnih in zunajšolskih dejavnostih, v prostem času … V nadaljevanju predstavljamo nekaj utrinkov na šoli skozi celo šolsko leto. Branko Rižnik, mentor


19. člen (10. načelo) Z ZGLEDOM BOMO OSVEŠČALI IN OZAVEŠČALI KRAJANE O PRIJAZNEM NAČINU ŽIVLJENJA V NAŠEM OKOLJU.

Dobrodelna akcija » Podari igračo« Vsako leto na šoli organiziramo v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije dobrodelno akcijo. Letos smo zbirali stare igrače. Sodelovali so vsi učenci naše šole. Akcija je potekala do januarja. Zbrali smo zelo veliko igrač. Podarili smo jih otrokom iz socialno ogroženih družin. Danica Nototnik, mentorica


20. člen (11. načelo) SODELOVALI BOMO V EKO PROJEKTIH

STAND UP – EKO NASTOP Nastopata devetošolki: Nina Vogel in Lara Jereb

bazeno. Dôro, saj tam se niso samo kopali. Zdaj je pa bolj bógo. Lara: Pa daj, pa saj vam ni tako slabo, tam bogo za hrbtom, tam,

Nina:Ej, a ti veš, kje je Mežica?

kjer pravijo, da so pravljice doma.

Lara: ji odkimava in se ji čudi.

Nina: Saj ne rečem, zdaj je boljše, ko nam béwa sowata ne raste na

Nina: Koroška, halo

gártlno, prajijo, da je bolj zelena, samo menda ni čisto eko al bio, saj

Lara: A (se udari po glavi) avstrijska Koroška (podrezuje)?

ni važno. Je pa naša sowata najdražja na tržnici, a veš zaka.

Nina: Ma ne, če bi mi bli v Avstriji dôma, bi se vózli po boljših cestah,

Lara: Zakaj?

pa sigurno bi méli letni bazen, tèk ko ga majo v Pliberko, da o smučiš-

Nina: Ja, zato ker je najtežja. Težka je ko svinc. (se smeji)

ču sploh ne govorim.

Lara: Kakšen svinec?

Lara: Pa ne boš govorila, da ste imeli v Mežici bazen in smučišče.

Nina: Ma včasih so v rudniku svinc kopáli, pa se je v zemlo usedo in

Nina: Če ti prájim, naši ta stari so se včasih škijali, poleti pa uživali na

tam ostane fejst dolgo. Zato si pa moramo mi froci skoz roke umivat.


Mama je skoz tečna. A si si roke umila. Cel dén si v tsti miuki

Nina: Aja, na Mežo misliš, ja včasih je bla fejst umazana, da

šarawa, da si zdaj cewa svinčena, alo roke umit, pa z žejfo.

so vse ribe ntr pocrkale, zdaj pa odkar májo v Žerjávo čistilno

(oponaša tečno mamo)

napravo, so tut ribe v Meži pr živlèjo. Tak da če so ribe nazaj

Pa vsako leto nam dohtarji kri vzémejo, da vidijo,al mamo

pršle, pol tam pr nas ni konc svêta, tako ko eni mislijo. Tak da

al nimamo svinc v krvi. Pol pa ko mama izvid vidi, pa če ma

prid kda na naš konc, boš vidla naše gozdove, jih mamo vêjko.

kdo pri bajti slučajno preveč svinca, pol je pa panika, pol si

Pa h kralju Matjážo te bom pelála, če maš pravlice rada. Sámo

moramo pa ceu cajt roke umivat, ne umivat, žlígat, ti rečem. Lara: Ja, kaj pa vodo, a vodo imate pa v redu?

ko se bo pa on zbúdo, bo pa zríhto bazen in smušiče v Mežici. Do tej se boma pa mrle škijat in kopat v Pliberko.

Nina: Vòde je pa dojst, pa čista je kot sonce, jo dajemo drugim po dolini. Je najbolj dòra dauč naokolo. Na, košti jo mau, boš vidla. Ji ponudi kozarec vode. Lara: spije iz kozarca. Zdaj sem se spomnila na pesem: zapoje del refrena Mrtva reka. (kitara??)

Lara: Pridem, pa ne v Avstrijo, k vam v Mežico pridem. Lara in Nina: Pa vi tut prite, bote vidli, da je Mežica lep kraj. Adijo


21. člen (12. načelo) GRADILI BOMO PRIJAZEN ODNOS DO VSEH ŽIVIH BITIJ IN NARAVE

MOJA ŽELVA To je moja kopenska grška želva, ki sem jo poimenovala Kata. Zanjo skrbim že približno 2 leti. Stara je okoli 6 let. Vsak dan jo hranim z zelenjavo (npr. solata,paradižnik ...) in sadjem. Enkrat na teden dobi posebne »brikete«, da dobi več vitaminov. Vsako leto prespi zimo (od oktobra do marca). Zelo sem ponosna, da lahko skrbim za njo. Tamara Kocmut, 8. b


IV. ŠOLSKA UREDITEV


a) SVET ŠOLE 22. člen (sestava sveta šole) Člani (11): • predstavniki ustanovitelja (3) • predstavniki staršev (3) • predstavniki delavcev šole in vrtca (5)

23. člen (naloge Sveta šole) • predlaga spremembe in razširitev dejavnosti; • sprejema pravila in splošne akte, delovni načrt in poročilo o realizaciji; • odloča o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev; • določa finančni načrt in sprejema zaključni račun šole; • opravlja tudi druge naloge, določene z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.

Z učenci 8. a razreda smo se pogovarjali o tem, če vedo, kaj je to svet šole in kakšne naloge opravlja. Dva učenca, katera starša sta člana sveta šola, sta za ta organ šole že slišala, kaj točno to je in kaj tam počnejo, pa nista znala razložiti, zato smo se odločili, da bomo na uro oddelčne skupnosti povabili predsednico sveta šole, gospo Polonco Bivšek, ki nam bo odgovorila na naša vprašanja. Ker pa so učenci postavili tudi nekaj vprašanj, ki so bolj v pristojnosti ravnatelja, je bil gost oddelčne skupnosti tudi gospod ravnatelj, Janko Plešnik. Mitja Lednik, mentor


POGOVOR S PREDSEDNICO SVETA ŠOLE POLONCO BIVŠEK

Sodelujoči: učenci 8. a 

Kaj je svet šole?

SVET ŠOLE je najvišji organ vodenja šole. Šolo upravljata ravnatelj in svet zavoda. 

Kdo je še v svetu šole?

 Kako postaneš član sveta šole? Pravilnik o volitvah in odpoklicu članov/predstavnikov delavcev v svet zavoda -

Razpis volitev (sklep sveta zavoda)

-

Volilna komisija (vodi postopek volitev)

-

Predlogi kandidatov za člane sveta (člana lahko predlaga najmanj 10% delavcev zavoda in reprezentativni sindikat delavcev; priložene morajo biti pisne izjave kandidatov, da se s kandidaturo strinjajo)

-

Izvedba glasovanja (obvestilo volilcem o dnevu volitev in volišču)

-

Ravnatelj in njegov pomočnik ter njuni družinski člani nimajo pravice voliti

-

Voli se z glasovnicami

-

Poročilo o rezultatu volitev (volilna komisija)

Svet zavoda/ šole je sestavljen iz enajstih članov in ima štiriletni mandat. Sestavljajo ga: 3 predstavniki ustanovitelja: Mateja Gorenjak, Nina Mauhler in Ksenija Peršak 3 predstavniki staršev: Lovro Vreš (predsednik sveta staršev šole), Zdenka Gostenčnik in Alojzija Kojzek (predsednica sveta staršev vrtca) 5 predstavnikov zavoda: Polonca Bivšek (predsednica sveta šole), Metka Ocepek (namestnica predsednice sveta šole), Nataša Ivartnik, Lidija Lagoja (predstavnica tehniškega osebja) in Anka Kavtičnik (predstavnica vrtca)

Svet zavoda nato po Poslovniku o delu sveta zavoda konstituira svet. Izvoli predsednika (praviloma je delavec zavoda) in namestnika predsednika sveta. Volitve so javne.


Kaj tam počnete?

O čem se pogovarjate?

Svet šole obravnava, sprejema in potrjuje: -

vsa pomembna vprašanja glede pedagoškega procesa na šoli,

-

usmerja materialno poslovanje šole,

-

sprejema letni delovni načrt,

-

sprejema zaključno poročilo,

-

sprejema poslovno poročilo,

-

opravlja druge naloge v skladu z zakonskimi predpisi in statutom šole,

- - - -

imenuje in razrešuje ravnatelja odloča o uvedbi različnih programov sprejema pravila in druge splošne akte predlaga ustanovitelju in ravnatelju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih razpisuje volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda

-

Svet zavoda odloča na sejah z večino glasov vseh članov. Člani sveta so imenovani oziroma izvoljeni za štiri leta in so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni največ dvakrat zaporedoma. Na spodaj navedena vprašanja je učencem odgovarjal ravnatelj šole.


b) RAVNATELJ 24. člen (ravnatelj) Ravnatelj vodi, organizira in predstavlja šolo.

INTERVJU Z RAVNATELJEM 1.) Zakaj ste se odločili, da postanete ravnatelj? To je samo nadaljevanje mojega prejšnjega dela, 10 let sem delal kot pomočnik ravnatelja. Želel sem si delati v svojem kraju.

Učenke 9. a in 9. b razreda so se pogovarjale z ravnateljem naše šole. Postavile so mu naslednja vprašanja:

2.) Kaj delate kot ravnatelj in ali je delo zahtevno? Delo je zahtevno. Sestavlja ga pedagoško in vodstveno delo. 3.) Na kakšen način vodite šolo? Poskušam jo voditi na demokratičen način v sodelovanju z vsemi (starši, učenci, učitelji...). 4.) Kakšne načrte imate v prihodnosti s šolo? V prvi vrsti si želim, da bi se vsi učenci dobro počutili in se čim več naučili, ter da bi šola postala prepoznavna v širši okolici. Glede zunanjosti pa se strinjam in mislim, da se tudi vi strinjate, da je zelo lepa in upam, da jo bomo še bolj lepo obnovili. Notranjost pa želimo še čim bolj izboljšati. 5.) Kako se počutite kot ravnatelj Osnovne šole Mežica? Zelo dobro. Sem vesel, da sem vaš ravnatelj. Mojca Kogelnik, Lena Senica, Nina Vogel, Zala Orešnik, Zala Ivartnik, Jerneja


c) SVET STARŠEV 25. člen (sestava sveta staršev) Sestavljajo ga starši, izvoljeni na prvih roditeljskih sestankih posameznih oddelkov, in je posvetovalni organ ravnatelja in učiteljskega zbora.

Svet staršev Osnovne šole Mežica Svet staršev je posvetovalen organ vodstvu šole, ki je sestavljen iz predstavnikov staršev in sicer iz vsakega oddelka po en predstavnik. Člani nato izmed svojih članov izberejo predsednika Sveta staršev in njegovega namestnika. Svet staršev se sestaja na sejah, ki so nekajkrat letno in obravnava problematiko, ki je aktualna ob določenem času. Na sejah so praviloma prisotni še ravnatelj, šolska svetovalna služba in po potrebi še ostali gosti. Na začetku šolskega leta Svet staršev obravnava poročilo o preteklem šolskem letu. Takšno poročilo zajema razne statistične podatke, uspeh šole, uspeh pri Nacionalnem preizkus znanja in ostale aktivnosti, ki jih je izvajala šola v preteklem šolskem letu. Logično nadaljevanje tega je načrt za tekoče šolsko leto, imenovan Letni delovni načrt. Svet staršev Letni delovni načrt obravnava in poda svoje pripombe ter da smernice svojim predstavnikom v Svetu šole. Na začetku letu tudi obravnava poOŠ MEŽICA


ročilo šolskega sklada in da priporočila za nadaljnje aktivnosti. S tem lahko vpliva na posamezne nadstandardne aktivnosti, katerih so deležni učenci (razne predstave, nagrade za tekmovanja, pomoč socialno šibkejšim, modernejša učna tehnologija, oprema za prosti čas, …). Obravnava tudi druga poročila, ki jih vodstvo šole posreduje. Prav tako Svet staršev pregleda članstvo svojih članov v raznih komisijah, odborih in Svetu šole (npr. upravni odbor šolskega sklada, komisija za pritožbe, …) in po potrebi imenuje nove člane. Tako v Svet šole Osnovne šole Mežica imenuje Svet staršev dva svoja predstavnika, tretjega predstavnika staršev pa imenuje Vrtec Mežica. V zimskem obdobju obravnava Svet staršev predvsem poročilo po prvem ocenjevalnem obdobju in finančno poročilo za preteklo leto. To poročilo je, za razliko od Letnega delovnega načrta, vezano na koledarsko in ne na šolsko leto. Pred koncem šolskega leta mora Svet staršev podati mnenje o diferenciaciji v naslednjem šolskem letu. Žal v tem primeru ni vse odvisno od Sveta staršev, saj je potrebno upoštevati normative, ki nam jih predpisuje država. Tako že nekaj let Svet staršev v večini razredov ne more predlagati nivojskega pouka, ker število učencev ne zadošča minimumu, ki ga predpisujejo ustrezni zakoni in predpisi. Prav tako mora Svet staršev v tem času sprejeti skupno ceno za delovne zvezke za prihodnje šolsko leto za vsak razred posebej. Ministrstvo je to naložilo Svetom staršev z namenom, da se spremlja uporaba delovnih zvezkov in posledično zmanjšajo stroški staršev. Na prav vsakem Svetu staršev se obravnavajo pobude in pripombe, ki jih podajo posamezni predstavniki razredov. Tako se obravnavajo tiste pripombe, ki presegajo okvirje enega samega razreda. Obravnavajo se tudi razne pobude, ki predstavljajo bolj varno ali bolj kvalitetno življenje učencev. Tako smo obravnavali preživljanje zimskih počitnic, varne in nevarni poti do šole, zdravstveno problematiko in še bi lahko našteval. V Sloveniji so začeli nastajati tudi regijski Aktivi Sveta staršev. Kot šesti aktiv v Sloveniji je na pobudo Sveta staršev osnovne šole Mežica nastal Aktiv Sveta staršev Koroških osnovnih šol. Cilj takšnih aktivov je, da z iskanjem skupnih problemov osnovnega šolstva na določenem področju, dosežejo popravke na ministrstvu, saj so kot skupina bistveno bolj uspešni kot posamezna šola. Lovro Vreš, predsednik Sveta staršev OŠ Mežica


V. ORGANIZACIJA UČENCEV


č) ODDELČNA SKUPNOST 26. člen (sestava oddelčne skupnosti) V osnovni šoli se učenci enega oddelka organizirajo v oddelčno skupnost. Na začetku šolskega leta učenci izberejo predsednika, tajnika in blagajnika oddelčne skupnosti ter imenujejo poleg predsednika oddelčne skupnosti še enega predstavnika v šolsko skupnost. Predsednik oddelčne skupnosti je praviloma tudi član šolske skupnosti.

27. člen (naloge oddelčne skupnosti) Učenci pri urah oddelčne skupnosti svoji starosti primerno skupaj z razrednikom obravnavajo posamezna vprašanja iz življenja in dela svoje skupnosti in šole: - oblikujejo predloge in pobude za boljše delo in razreševanje problemov; - obravnavajo učni uspeh v oddelku in organizirajo medsebojno pomoč pri učenju; - organizirajo pomoč sošolcem v različnih težavah; ter preventivnega delovanja; - dajejo pobude in predloge v zvezi s poukom, programom dnevov dejavnosti, ekskurzij, šolskih prireditev in interesnih dejavnosti; - oblikujejo predloge za pohvale, priznanja in nagrade učencem v oddelčni skupnosti; - organizirajo različne oblike dežurstva v skladu s sprejetim hišnim redom in dogovorjenim letnim načrtom dežurstev in v dogovoru z razrednikom; - organizirajo različne akcije in prireditve; - opravljajo druge naloge, za katere se dogovorijo, - oblikujejo lahko pravila oddelka, ki pa ne smejo biti v nasprotju z vzgojnim načrtom šole ter pravili šolskega reda.


a) ŠOLSKA SKUPNOST 1. člen (šolska skupnost)

Oddelčno skupnost sestavljajo učenci oddelka. Izvolimo njegovega namestnika, blagajnika in predstavnike za šolski Za uveljavljanje svojih pravic in interesov se predsednika, oddelčne skupnosti preko svojih predstavnikov povezujejo v šolsko skupnost. parlament. Potek volitev. Pogovorimo se o tem, kakšne kvalitete naj bi imel posamezni predstavnik. Naši kriteriji: 1. člen (sestava šolske skupnosti) Predsednik: a) dober govornik, da bo znal stališča razredne skupnosti predstaviti tudi drugim; Šolsko skupnost predstavljajo predstavniki oddelčnih skupnosti (2 učenca na oddelek), ki izvolijo predsednika, namestnika predsednika, in tri predstavnike v odbor šolske skupnosti vsake triade 1 b) spoštuje šolska in(iz razredna pravila; predstavnik, ki ga izvolijo predstavniki učencev prve, druge in tretje triade ločeno).

c) se zaveda svojih dolžnosti in jih tudi opravlja( domače naloge, prinašanje šolskih potrebščin, učenje ...); d) je prijazen in vljuden. Blagajnik: a) zanesljiv; b) natančen; c) dober matematik. 1. člen

Zapišemo imena možnih kandidatov in nato izvedemo tajno glasovanje. (mentor šolske skupnosti) Komisija prešteje glasove. kandidati imajo možnost sprejeti Šolska skupnost ima mentorja, ki ga imenujeIzbrani ravnatelj izmed strokovnih delavcev šole. ali ne sprejeti funkcijo. Pred imenovanjem mentorja si mora ravnatelj pridobiti mnenje skupnosti učencev šole. Mentorja lahko predlagajo predstavniki oddelčnih skupnosti. Zapisala Mateja Jurhar, razredničarka 5. a Prvi zbor šolske skupnosti skliče ravnatelj. Mentor poroča o delu šolske skupnosti učiteljskemu zboru, ravnatelj pa seznani s pobudami, predlogi in vprašanji svet zavoda.


d) ŠOLSKA SKUPNOST 28. člen (šolska skupnost) Za uveljavljanje svojih pravic in interesov se oddelčne skupnosti preko svojih predstavnikov povezujejo v šolsko skupnost. 29. člen (sestava šolske skupnosti) Šolsko skupnost predstavljajo predstavniki oddelčnih skupnosti (2 učenca na oddelek), ki izvolijo predsednika, namestnika predsednika, in tri predstavnike v odbor šolske skupnosti (iz vsake triade 1 predstavnik, ki ga izvolijo predstavniki učencev prve, druge in tretje triade ločeno) 30. člen (mentor šolske skupnosti) Šolska skupnost ima mentorja, ki ga imenuje ravnatelj izmed strokovnih delavcev šole. Pred imenovanjem mentorja si mora ravnatelj pridobiti mnenje skupnosti učencev šole. Mentorja lahko predlagajo predstavniki oddelčnih skupnosti. Prvi zbor šolske skupnosti skliče ravnatelj. Mentor poroča o delu šolske skupnosti učiteljskemu zboru, ravnatelj pa seznani s pobudami, predlogi in vprašanji svet zavoda.


31. člen

(naloge šolske skupnosti)

Skupnost učencev šole sprejme letni program dela. Skupnost učencev šole opravlja naslednje naloge: - zbira pripombe in predloge oddelčnih skupnosti v zvezi s programom pouka, dnevov dejavnosti, ekskurzij, interesnih dejavnosti, prireditev in drugih dejavnosti, ki jih organizira šola; spremlja uresničevanje pravic in dolžnosti učencev ter opozarja ravnatelja na morebitne kršitve pravic učencev; - organizira šolske prireditve, sodeluje pri izdajanju šolskega časopisa in informira učence o svoji dejavnosti; - načrtuje in organizira skupne akcije (zbiralne akcije, čistilne akcije, solidarnostne akcije ipd.); - predlaga izboljšave bivalnega okolja (lepše in čistejše okolje) in sodeluje pri uresničitvi idej; - opravlja druge naloge, za katere se dogovorijo učenci.

a) ŠOLSKI PARLAMENT

32. člen (sestava šolskega parlamenta) Šolski parlament je izvršilni organ skupnosti učencev šole. Sestavljajo ga učenci, ki jih izvoli skupnost učencev šole. Število predstavnikov se določi glede na število oddelkov v šoli, ne more pa biti manjše od 9.


33. člen (sklic šolskega parlamenta) Šolski parlament se skliče najmanj dvakrat letno. Sklicatelj šolskega parlamenta je ravnatelj, lahko pa tudi mentor skupnosti učencev šole. Pobudo za sklic šolskega parlamenta lahko da tudi predstavnik oddelčne skupnosti. Če dajo pobudo predstavniki vsaj treh oddelčnih skupnosti, je ravnatelj oziroma mentor dolžan sklicati šolski parlament.


JUNAKI NAŠEGA ČASA – KDO SO IN ZAKAJ Tema letošnjega 22. šolskega parlamenta je: JUNAKI NAŠEGA ČASA – KDO SO IN ZAKAJ. Pogovarjali smo se o tem, kdo so junaki, kje jih srečamo, kaj počnejo, kakšne so njihove lastnosti, ali so junaki samo resnične osebe ali so tudi virtualne, kakšen je vpliv junakov na našo samopodobo, koliko se zgledujemo po njihovih lastnostih, ali je posnemanje dobro za otrokov razvoj, kako mediji prikazujejo junake … Vsak razred bo pripravil kratko predstavitev. Predstavniki razrednih skupnosti pa jo bodo v imenu celega razreda predstavili na šolskem parlamentu v prvem tednu marca. Marija Zmagaj, mentorica


Seznam literature 1. 2. 3. 4. 5. 6.

Ustava Republike Slovenije (1991). Konvencija o otrokovih pravicah (1995). Cerar, M. (2009): Kako sem otrokom razložil demokracijo. Ljubljana, Cankarjeva založba. Pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli. Ilustrirana Ustava Republike Slovenije. http://www.dzrs.si/wps/portal/Home/PoliticniSistem/URS/UstavaVStripu (2011). Pavček, T.: Naše pravice. V Varuh, bilten Varuha človekovih pravic, št. 16 (2011).

PRAVNI POUK Brez pisnega dovoljenja avtorjev je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu in postopku, prepovedano je tudi fotokopiranje, tiskanje ali hramba v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni kršitev avtorskih pravic.


Zato zapojmo si pesem našo iz srca, naj ta odmeva čez hribe preko širnih trav, kralj Matjaž naj zbudi se iz svojih težkih sanj za vse ljudi. Plesi škratov o šoli naj ti povedo, da veter nosi odmeve pesmice, zdaj zapojmo to pesem na veseli dan za vse ljudi.

E ustava  

Objavljamo e ustavo nase sole. Upamo, da vam bo vsec. Ucenci OS Mezica.