Šolsko glasilo učenk in učencev Osnovne šole F. S. Finžgarja Lesce in PŠ Begunje
šolsko leto 2020/21
Drage učenke, dragi učenci, zaposleni ter bralci! Pred vami je nov izvod šolskega časopisa v elektronski obliki - tako kot šola preteklo šolsko leto. Nič posebno novega, saj imamo že nekaj časa eredovalnice, e-dnevnike, e-sporočila, e-oblake, e-izobraževanje. Ni se pojavilo nenadoma, ampak se je prikradlo v naša življenja, kot nekaj, kar je alternativa fizičnemu, oprijemljivemu in cenovno ugodnejšemu. Nenazadnje pa je tudi okolju prijaznejše. Pomembno je, da v sebi ob neznanem čutimo tudi radost in ne samo strah; da razumemo, da živimo v svetu, ki je poln skrivnosti in da se v njem dogajajo stvari, ki niso vedno razložljive in pričakovane. Nepričakovano, nezaslišano, nevidno, neskončno in nedojemljivo je prav tako del tega sveta kot tisto, kar nam je lažje sprejemati: pričakovano, vidno, končno in razumljivo. To šolsko leto smo začeli na strani nevidnega, delno pričakovanega in nedojemljivega. Negotovost je ves čas prisotna in v tej negotovosti, so nastali čudoviti prispevki naših učencev, ki naj zanetijo iskrice v vaših očeh.
ravnateljica Emilija Kavčič
Časopis Mozaik 2020/21 je nastal v okviru interesne dejavnosti novinarski krožek. Trudili smo se pobližje spoznati delo novinarjev, pisanje novic in različne oblike javnega sporočanja. Soglasno smo se odločili, da se bomo tudi sami preizkusili v vlogi novinarjev in opravili intervjuje s športniki, zaposlenimi in drugimi aktualnimi osebnostmi. Nastal je časopis, ki pa ga - iskreno povedano, zaradi časovne in finančne stiske - ne držite v rokah. Namen časopisa ni le spoznavanje novinarskega poklica, temveč tudi seznanjanje z utripom šolskega dogajanja, ustvarjanja in raziskovanja. Nenazadnje je namen časopisa krepitev pripadnosti šolski skupnosti in kreativnega duha. Zato vljudno vabljeni k prebiranju našega »ponovno obujenega« šolskega e-časopisa – Mozaika!
urednici Tanja Pavlič in Ana Palovšnik
September in OKTOBER 2020
Učenci in mentorici novinarskega krožka OŠ Lesce in PŠ Begunje smo se odpravili na teren in spoznali našega vrhunskega biatlonca Jakova Faka. Intervju smo izvedli v četrtek, 1. 10. 2020, na šolskem igrišču. Nadobudni novinarji smo pripravili kopico zanimivih vprašanj in izvedeli marsikaj novega, zanimivega ter poučnega. Dogodek smo dokumentirali in pripravili zvočni posnetek intervjuja, ki si ga lahko v celoti predvajate na povezavi, ki je dostopna na spletni strani šole.
Ula je mešanka med border kolijem in bernskim ovčarjem. Marca 2020 je opravila izpit za terapevtskega psa pri Društvu Tačke pomagačke. Vodnica terapevtskega psa je učiteljica Nataša Vreček. Ula pride v 4. aB razred vsak četrtek. Prisotna je bila pri vseh urah, ki jih vodi učiteljica Nataša Vreček. Prisotnost terapevtskega psa v razredu prinaša umirjenost, sproščenost, pomaga pri motivaciji in spodbuja dobre medsebojne odnose.
DECeMBER 2020
Tako učitelji kot učenci in njihovi starši smo se znašli v obdobju šolanja na daljavo. Gre za prvovrstno izkušnjo za vse nas. Ker nas je bolj podrobno zanimalo, kako tak način dela vpliva na doživljanje situacije in na samo poučevanje, smo se v sklopu novinarskega krožka odločili, da izvedemo intervju s tremi učitelji naše šole. Izbrali smo si učiteljice različnih generacij, z različnim obsegom izkušenj. Vsem smo zastavili enaka vprašanja, na koncu pa smo ugotovili, da je rdeča nit vseh treh intervjujev podobna. Prisluhnite intervjujem na spletni strani šole.
Decembrski čas je čas lepih želja in misli. Učenci in učitelji OŠ F. S. Finžgarja Lesce in PŠ Begunje smo se tokrat spomnili tudi na tiste, ki so zaradi trenutnih razmer še posebej osamljeni. Izdelali smo več kot 300 prazničnih voščilnic in jih namenili stanovalcem Doma dr. Janka Benedika v Radovljici. S to gesto smo jim sporočili, da nanje nismo pozabili ter jim zaželeli vse dobro v prihajajočem letu. Iskrena hvala vsem, ki ste sodelovali v projektu in jim tako polepšali praznike.
januar 2021
Ob koncu leta nas je razveselilo obvestilo o razglasitvi najboljše fotografije na fotografskem natečaju z naslovom »Razvrednotena kulturna krajina – narava nas uči spoštovati življenje«, ki ga je razpisala Gimnazija Nova Gorica. Na natečaju so sodelovali učenci 8. in 9. razredov ter dijaki srednjih šol. Komisija, ki so jo sestavljali učitelji strokovnih predmetov likovne smeri gimnazije, ter dve dijakinji, je delo našega učenca Aljaža Ipavca iz 8. a razreda izbrala kot najboljše. Na natečaju so z odličnimi motivi sodelovali še trije učenci. Za zmago in odlične posnetke jim iskreno čestitamo.
zmagovalna fotografija - Zapuščina
februar 2021
–
Na šoli smo že drugo leto vključeni v Erasmus+, mednarodni projekt, kjer sodelujemo s šolami iz Estonije, Turčije, Italije in Hrvaške. Glavni cilj projekta je pridobivanje veščin 21. stoletja, naslov našega projekta pa je Z veščinami prihodnosti do uspešnega poklica in življenja. Zato smo se učitelji odločili izpeljati dan dejavnosti na to zanimivo temo. V zadnjem tednu dela na daljavo smo uspešno izvedli tehniški dan v 9. razredu z naslovom Robotika in poklici prihodnosti. Učiteljice angleščine smo že pred dnevom dejavnosti namenile 2 uri pouka medpredmetnemu povezovanju. Preko videokonference so učenci v skupinah brskali po spletu, kjer so se seznanili z veščinami 21. stoletja in poklici prihodnosti. Po zbranih podatkih so poročali o svojih ugotovitvah in skupaj smo razpravljali o prednostih ter slabostih razvoja tehnologije. Ogledali in rešili so naloge s slušnim razumevanjem (Sophia – World’s First AI Humanoid Rob).
marec 2021
Aktualno epidemiološko dogajanje pri nas ter po svetu je povzročilo, da se v nas porajajo številna vprašanja glede trenutnih razmer. Učenci novinarskega krožka in mentorici smo dobili priložnost vsa ta vprašanja zastaviti zdravnici, infektologinji Gabriele Turel. Intervju je potekal v petek, 5. marca preko Zoom-a. Gabriele Turel je zaposlena v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, kjer kot specialistka dela že več let. Izvedeli smo, kako dolgo poteka študij medicine in sodeč po debelih knjigah z opisi tisočerih mišic, smo prišli do zaključka, da je študij precej zahteven. Pripovedovala nam je o tem, kako kot zdravnica doživlja zadnje leto. Preverili smo, kako resnični so posnetki, ki jih prikazujejo po televiziji o poteku dela zdravnikov med epidemijo. Med drugim nas je zanimalo njeno stališče o nekaterih teorijah zarote, kot so čipi in nameren izpust virusa med ljudi. Ob koncu intervjuja nam je na preprost in razumljiv način razložila, kako učinkuje cepivo. Gabriele se še enkrat zahvaljujemo za čas, ki si ga je vzela, za iskrenost ter bogate odgovore, ki so potešili naše zanimanje ter nam razširili obzorja.
april 2021
– Ker nam je žal Covid-19 kar nekaj časa onemogočal potovanja v okviru mednarodnega projekta Erasmus+, smo se bili primorani znajti drugače. Učenci so se tako srečali preko Zooma, v katerem so sodelovale naše partnerske šole iz Italije, Estonije, Turčije in Hrvaške. Našo šolo in državo sta predstavili učenki 9. b, Evelin in Pia. Eden izmed ciljev našega projekta je pridobivanje veščin za življenje in delo v 21. stoletju. Zato sta učenki vse pripravili in izvedli popolnoma samostojno. Čestitke za uspešno predstavitev! Projekt bomo podaljšali v naslednje šolsko leto, močno pa tudi upamo, da nam bo uspelo izpeljati kakšen obisk partnerskih šol. Ker se devetošolci letos žal poslavljajo, vabimo nove člane (letošnji 8. razred), ki bi se nam radi pridružili ter pridobili nova poznanstva in zanimive izkušnje.
Projekt bomo podaljšali v naslednje šolsko leto, močno pa tudi upamo, da nam bo uspelo izpeljati kakšen obisk partnerskih šol.
Aprila je potekal mednarodni natečaj čebelarske fotografije. Častno omembo za kakovostne fotografije so zaslužili tudi naši učenki Alja Brejc in Maša Drobnič iz 6. razreda. Nominirana v kategoriji za natečaj šolarjev in dijakov s področja Življenje, biologija in zdravje čebel, je bila Gaja Peternel iz 8. razreda.
Alja Brejc
Gaja Peternel
Maša Drobnič
Alja Brejc
maj 2021
V sredo, 21. aprila 2021, sta se naša učenca udeležila 31. nacionalnega Otroškega parlamenta, ki je potekal preko zoom povezave v 10 digitalnih sobah. Tjaša Purgar in Anže Kuhar sta šolo uspešno zastopala v vlogi delegata in novinarke. Sodelovalo je preko 130 učencev, skupaj z mentorji in ostalimi gosti je bilo preko 200 udeležencev. Med govorniki so bili predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, predsednik Državnega zbora RS Igor Zorčič in predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik. Tema parlamenta Moja poklicna prihodnost se nadaljuje iz prejšnjega šolskega leta. Med obravnavanimi podtemami so bile vsebine z nazivi Moj poklic: skrbi, pričakovanja, znanja in veščine; Poti do mojega poklica; Poklici sedanjosti in poklici prihodnosti; Slovenija, Evropa, svet – pozitivno, negativno, zanimivo; Vpliv Covid-19 na izbiro poklica.
junij 2021
Učenci 1. razreda PŠ Begunje, smo izvedli mini projekt, ki je potekal od februarja do junija 2021 - POT MLEKA OD KRAVE DO KOZARCA. Na lep pomladni dan, smo se peš odpravili do kmetijskega posestva v Poljčah. Tam smo videli veliko krav mlekaric. Imeli smo srečo, da smo si lahko ogledali tudi teličke. Spoznali smo: s čim se krave hranijo, kolikokrat na dan jih pomolzejo, kam odpeljejo mleko in kako ga predelajo. V šoli smo si ogledali dve kratki zgodbici: O kravi Berti in Kravi, ki je imela srečo. Brali smo pesmice iz zbirke Brki od mleka (Feri Lainšček) in se jim pošteno nasmejali. Ker pa radi ustvarjamo, je iz odpadne embalaže vsak izdelal svojo kravo.
Prijatelja Midva dobra prijatelja sva, tudi v šolski klopi bi skupaj sedela, a kaj ko nama učiteljica ne dovoli. Zato komaj čakava podaljšano bivanje, da se igrava kot dobra prijatelja. On dolge, jaz kratke lase imam. On rad ima plavanje, jaz nogomet. A kljub razliki, midva dobra prijatelja sva. On razigran, jaz miren sem. A dobrega srca sva oba. Zato sva dobra prijatelja. Benjamin Kaltak Prijateljica Kadar sem žalostna, ob strani mi stoji, tako kot pravi prijatelji. Nikoli me ne zapusti, sredi igre »memory« Nikoli žaljiva ni in nikoli ne reče »grda si«. Kadar pa ji povem skrivnost, je nikoli ne izda, ta dobra prijateljica Mojca.
Prijatelj Prijatelj z mano se igra, prijatelj roko mi poda, mi vedno ob strani stoji, pogumno me bodri. Zjutraj zgodaj me zbudi, z mano se smeji, pojeva in smučava, po poti življenja skupaj stopava. Andrej Stražiščar
Prijatelj si ti Prijatelj moj, vedno si z menoj. Tudi, če sem sam, se spomnim nate in že je vse v redu. Prijatelj moj, vedno si z menoj. Na cedilu me ne pustiš, če je treba, z mano zbežiš. Vita Žvan
PESEM OBLAK
JABOLKO
Ker je ta pesem hotela postati oblak, so se morale črke, besede in stavki spremeniti v tako poseben oblak. In naprej pot nadaljuje lahko tisti, ki prvi stopi na prag.
Sem jabolko rdeče, iz veje dol viseče. Tako me oberite, iz mene naredite pite! Nočem, da me v mošt sploščite, raje me v klet zaprite. Nisem vedel, da je cilj isti, da se na koncu sprehajamo po drevesni modni pisti.
Patricija Mandelc, 3. bB
Rožle Poštrak, 3. bB
SLADOLED
Nevihta je bila, padal je dež in strele so švigale sem in tja.
Kdor je velik sladkosned rad je sladoled. Ko jezik vanj pomočim, kar poskočim. Poleti, ko je vroče, vsak sladoled hoče. Če sonce ga dobi, hitro se stopi. Če pa v ustih se stopi, vsak otrok kar zaživi. Sladoled mrzel je, kot snežinka sveti se.
Eva Robič, 3. bB
Klara Strašnik, 3. bB
NEVIHTA
HIMNA RAZREDA Mi smo učenci četrtega a in smo zanimiva druščina, vesela, razigrana in nasmejana in vsakdo nas pozna. Mi smo ekipa uigrana, ki začne za rana. Mi smo prijatelji vsi, saj nas pokonci prijateljstvo drži. Leroy, 4. a
Oda, 4.a, da, da Mi smo mladi upi, nismo priplavali kar tako po župi. Punce, fantje v kup držimo, za dobre ocene, za znanje se borimo. Učiteljico pozorno poslušamo, v zvezke en dva tri vse hitro zapišemo, med odmori paaa rajamoooo, nič več ne razgrajamo. Svit Žuraj, 4. a
HIMNA RAZREDA Septembra smo v šolo hiteli, da s prijatelji bi se super imeli. a korona spet med nas je prišla, zato se šolamo doma. Preko zooma se dobimo, da se z učiteljico lažje pogovorimo, s prijatelji poveselimo in potem hitro nalogo naredimo. Najbolj pogrešam Svitov igriv nasmeh, Rokov nagajiv pogled in Marselov zanimiv klepet. Vsak od nas si želi, da se korona čim prej poslovi. To pomenilo bi, da spet v razredu družili bi se vsi. Jakob Šolar, 4. a
HIMNA RAZREDA Mi razred fantov nagajivih smo, imamo tudi punce, jim radi nagajamo, ker zlo fletne so. Po šoli radi športamo, fantje žogo brcamo, punce gumitvist skačejo. Na sploh se radi družimo, To zdaj zelo pogrešamo. Rok Meze, 4. a
HIMNA RAZREDA Mi smo 4. a, zdaj cele dneve smo doma, v zvezke strmimo, novo snov takoj osvojimo.
Ko v šolo se bomo vrnili, se bomo s prijatelji spet veselili. Devet fantov, enajst deklet, le kdaj bomo učiteljico videli spet? Hana Tomažin, 4. a
HIMNA RAZREDA Naš razred je 4.a in vsak ga dobro pozna. Smo veseli, razigrani, radovedni in poredni. Po novem šolamo se kar doma, ker v šolo se nam ne da. Korona zagodla nam jo je, da ne smemo iz občine. Ko korone več ne bo, vse bo spet po starem šlo! Vitan Koblar Cvetkovič, 4. a
Neverjetna zgodba o odlični čokoladi V nedeljo zvečer so v tovarni čokolade izdelovali mlečno maso s celimi lešniki. Ko so se čokolade hladile, je eno čokolado preveč zeblo, zato je odšla ven iz hladilnice. Potovala je skozi tovarno in kar na enkrat je prišla do središča tovarne. Pot je bila naporna, ker je morala preko veliko vrat, ampak je na poti srečala še druge čokolade, ki jim je bilo tudi preveč hladno, zato so se vse skupaj odločile, da pobegnejo iz te tovarne. Njene nove prijateljice so bile: bela čokolada, mlečna čokolada z bombončki, temna čokolada in oreo čokolada. Ko so bile zunaj so se tam namestile, da prespijo. Zjutraj so se zbudile v drevesu veverice, ker jih je zamešala z lubjem. Hotele so pobegniti, a je bilo preveč temno. Veverica je že hotela pojesti belo čokolado, ampak ji čokolada s celimi lešniki ni pustila. Veverico so začele obmetavati z lešniki in ni ji bilo prijetno. Veverica se je vdala. Pustila je belo čokolado pri miru in zbežala. Čokolade so nadaljevale svojo pot. Vodila jih je po celem gozdu. Ko so se tako sprehajale so prišle do nekega mesta, to pa je bila tovarna bonbonov. Zdelo se jim je kot, da je neka postojanka s kravo, zato so vdrle vanjo. Ampak niso imele prav, to ni bila postojanka s hrano. Tam je bilo veliko več bonbonov kot njih. Bonboni niso bili preveč navdušeni, saj so vdrle v njihovo hišo. Hoteli so se jim maščevati, ampak je imela čokolada z bombončki boljšo idejo. Domislila se je tekmovanja o sladkarijah. Njena želja se je uresničila. Tekmovanje je bilo napeto. A najprej so se razdelili v skupine. V prvi skupini so bili: bela čokolada, čokolada z bombončki, gummy bearsi in smartis bombončki. V drugi skupini so bili: temna čokolada, šumi bomboni in kokakole bomboni. V tretji skupini so bili: oreo čokolada, češnjevi bomboni in trdi bomboni in nihče drug kot mlečna čokolada. Tekmovanje se je začelo. Tekmovalke in tekmovalci so morali preplezati čokoladno goro, preplavati bombonski fondi in se spustiti po toboganu sladkarij. Tekmovanje je bilo še bolj napeto in na koncu je zmagala tretja skupina. Na drugem mestu je bila prva skupina in na tretjem mestu druga skupina. Na koncu so priredili veliko zabavo. Vsi so se spoprijateljili in jedli odlične priboljške. Mlečna čokolada pa je bila še bolj vesela, ker je dobila nove prijatelje. Manca Šolar, 4. aB
Radirka, ki ni znala radirati V petek se je v tovarni radirk izdelala zadnja radirka. Radirko so nato zavili v ovoj ter jo vrgli v škatlo. Škatlo so zaprli in jo naložili v kombi. Zadnja radirka je jezno sedela v škatli. Končno se je kombi ustavi. Prispel je v šolo. Naenkrat se je škatla tresla potem pa s treskom pristala na tleh. Nato se je škatla odprla in neka roka je pograbila radirko in jo položila v dekličino roko. Dekličina roka je radirko položila v peresnico. Na enkrat je radirka zaslišala veliko govorjenja. Med vsem šepetom je zaslišala glas, ki jo je vprašal, kdo je. Radirka je odgovorila, da je radirka. Glas ji je odgovoril, da ne more biti radirka in da jo bo klical korenje. Vprašala ga je, kdo je in glas ji je odgovoril, da je super junak in najboljši v tej peresnici. Ko se je peresnica spet odprla je v soju svetlobe zagledala obris svinčnika, ki se hvali, kako je dober. Nato se je peresnica zaprla. Slišal se je šepet in govorjenje svinčnika. Čez nekaj časa se je peresnica spet odprla in dekličina roka je pograbila radirko. Radirko je začela drgniti ob zvezek. To je trajalo dolgo in dolgo. Nato je deklica jezno vrgla radirko v peresnico. Radirka je treščila v barvice, ki so se pogovarjale. Barvice so bile jezne. Kregale so jo in se jezile. Prišel je svinčnik in pomiril prepir. Radirka se je žalostno odplazila na drugi konec peresnice, kjer je čepela in se jezila na deklico. Naenkrat je zaslišala globok glas, ki ga je zanimalo, kaj počne in zakaj je v samotnem delu peresnice. Radirka mu je povedala zgodbo. Čez nekaj časa je glas vprašal, kaj sploh je. Radirka mu je rekla, da je radirka in da jo svinčnik kliče korenje. Glas ji je rekel, da ni možno, da je radirka, saj radirke znajo radirati. Radirka, ga je vprašala, kdo je. A še preden se je uspel predstaviti, ga je prekinil svinčnik, ki je prišel in ga vprašal, če je videl korenje. Radirka je bila čisto tiho. Glas mu je odgovoril, da ne ve in svinčnik je odšel. Nato je glas povedal, da je brisalec in da brisalci brišejo za nalivnim peresom, radirke pa radirajo za svinčnikom in barvicami. Nato je predlagal, kaj bosta storila glede radiranja. On jo bo opazoval skozi špranjo v peresnici. Preučil jo bo, nato pa ji bo dal zdravilo. Prav ta trenutek se je peresnica odprla in roka je vzela radirko. Začela jo je drgniti ob zvezek. Medtem jo je brisalec opazoval. Zraven brisalca se je prikradel svinčnik. Ko je radirka spet priletela nazaj v peresnico je brisalec zgroženo zavpil, da res ne zna radirati. To je povedal preveč naglas. Čez nekaj časa so vsi predmeti iz peresnice stali ob njej ter naglas govorili. Radirka se je počutila zelo zelo slabo. Brisalec ji je hotel pomagati, objel jo je.
Nato pa je nekaj zažvenketalo. Še bolj močno jo je objel in še bolj je zašumelo. Brisalec jo je vse bolj pretipaval nato pa je ugotovil, da je radirka ovita v plastiko. Če plastiko odvije, bo radirka lahko radirala. Našel je konec in začel vleči. Radirka se je vrtela in se odvrtela. Zanimalo jo je ali bo lahko zdaj radirala. Brisalec je odgovoril, da ja. Čez nekaj časa se je peresnica zopet odprla. Roka je pograbila radirko. Z vso močjo jo je pritisnila k zvezku in radirka je radirala. Roka jo je vse manj drgnila in jo čez nekaj časa položila nazaj v peresnico. Vsi so jo spraševali, le ji je uspelo. Odgovorila je, da ji je in da je za to zaslužen brisalec. Vsi so ga začeli hvaliti. Potem pa je svinčnik zahteval, da morajo pohvaliti tudi njega. To se ni zgodilo, saj se je začela zabava in vsi so se zabavali razen svinčnika, keše vedno ni nihče pohvalil. Neža Skodlar, 4. aB
Čarovno čarovniška čarovnica Ema Za devetimi gorami in devetimi vodami je živela čarovnica Ema. Ema ni bila kar neka običajna čarovnica. O, ne! Bila je čarovnica, ki je imela eno najzapletenejših čarovnih besed, kar jih je človek kdaj slišal. Zapletena pa je bila zato, ker je veljala za dobro čarovnico, ki dobrim in poštenim ljudem ni želela nič slabega. Zaradi zapletene izgovorjave tudi druge čarovnice ne bi mogle uporabiti njenih čarovnij proti njej. Ker je bila tako milega srca, so se tudi tisti, bolj poredni spremenili v krastače. Pa še to le za kak dan ali dva. Le toliko, da se naučijo lekcije. Naj vam takole, čisto tiho, da ne bo nihče slišal, zaupam te besede – leviosa, expecta, graciosa, nolenus, iridum, hexodecado, julius, groznikus, estatara. Zapleteno, kajne? Za svoje čarovnije pa je vedno uporabljala čarobno paličico, po katero je morala preko sedmih gozdov v deveto vas. Oblečena je bila v roza oblačila, saj je bila nad barvo povsem očarana. Ker pa je bila bolj lene sorte, si las nikoli ni česala, hišo pa je imela razmetano in v kotih sten črno, saj se ji je zaradi njene raztresenosti večkrat pripetilo, da je kakšen čaroben napoj, za hitrejšo rast cvetlic, razneslo. Otroci so jo imeli zelo radi. Kaj bi je tudi ne imeli, ko pa jim je nenehno čarala sladkarije. Žal pa se ji je tako kot vsaki mladi in lepi dobri čarovnici pripetilo, da se je zaljubila v čudovitega kraljeviča in se je zato, da bi lahko odšla živet z njim na grad, morala odpovedati čarovnijam. Ema Zajc, 4. b
Ponovno srečanje z marsovčki Miš, Maš in Šaš so na Marsu živeli tako, kot že leto prej, ko niso poznali Drejčka. Igrali so se črnega Petra, ki jim ga je dal Drejček. Na počitnice so še vedno hodili na Venero. Po marsefonu so večkrat poklicali Drejčka, da so ga vprašali, kakšno stanje je na Zemlji. Medtem sta Drejčkova mama in oče ugotovila, da je njun sin govoril resnico. Tudi marsovska mama in oče sta se oglasila po marsefonu. Drejček se je zavzemal za mir na Zemlji. Obrnil se je na vse predsednike svet. Oče mu je pomagal napisati dolgo pismo, v katerem jim je razložil, da so vojne na Marsu prepovedane. A predsedniki mu niso verjeli. Nasprotno jim je dokazal tako, da je Marsovčke poklical po videofonu, da so se zmenili, da se s predsedniki dobijo na Zoomu. Marsovčki najprej niso vedeli, kaj je Zoom, a jim je Drejček razložil, kaj je to. Čez en teden so se dobili s predsedniki. Marsovci so prepričali kar nekaj predsednikov. Borut Pahor je potem prepričal še ostale, da so se vsi strinjali, da prepovejo vojne. Potem so na vsem svetu proslavili prepoved vojn. To so proslavili tudi Marsovci. Miš, Maš in Šaš pa so vprašali marsovskega očeta, če si lahko izposodijo letečo cigaro in šli so na pot. Peljali so se dve uri in ponovno pristali pri Drejčku doma. Tam so se igrali črnega Petra. Mark Mohorč, 4. bB
Dežela Lizikarija je dežela, v kateri so za zajtrk, kosilo in večerjo je lizike. V šoli pa se učijo naslednje predmete:
hitrostno žretje lizik, izdelovanje lizik, odvijanje bombonov, hitrostno pitje limonade, gledanje v kremšnito, lenarjenje, gledanje oddaje o izdelovanju sladkarij, čaranje, izdelovanje limonade, nakupovanje lizik in čokolad.
Najpomembnejši predmet je hitrostno žretje sladkarij. Kdor pri tem predmetu dobi cvek, za kazen mora do konca šolskega leta jesti lizike z okusom kumaric. Tomaž Tajnikar, 3. aB
V gamerski deželi se v šoli učijo:
igranje fortnita, hitrejše editanje, učenje vseh buildov, kako prodati skine, preverjanje miške, kako se izboljšati v igranju igric, kako narediš čim več kilov, ugotavljanje kateri chest je boljši, pripravljanje na world cup, učimo se klasike igralcev. Drejc Černe, 3. aB
V deželi na Luni se v šoli učijo:
skakanja v višino, delanje salt v zraku, skok v daljino, lovljenja utrinkov, letenja z vesoljsko ladjo, igranje štafetnih iger, igranje košarke, igranje nogometa, plezanja na gore, tek v zraku. Tijan Gaj Jagodic, 3. aB
V deželi na oblakih se v šoli učijo:
Letanja, visenja z glavo navzdol, spuščanja na tla, pravilnega pristajanja, pozdravljanja v zraku, plesanja v zraku, učenje pravilne hitrosti, kako prečkati meglen oblak, izogibanje visokim goram, delanje kipov iz oblakov. Rudi Gašperin, 3. aB V deželi na oblakih se v šoli učijo:
Letanja Visenja z glavo navzdol
V deželi kraljice Stele se v šoli učijo: kako spoštovati kraljico Stelo, kako se obnašajo kraljice, kako se primerno pogovarjati s kraljico, kako plesati kot kraljica, kako se obnašati do starejših, kako vljudno jesti, kako skrbeti za svoj obraz, kako skrbeti za svoje stvari, da jih ne izgubiš, kaj storiti, če je v kraljičini deželi prebivalcu slabo, kako se zahvaliti, če ti nekdo nekaj podari. Stela Gačnik, 3. aB
Spuščanja na tla Pravilnega pristajanja Pozdravljanja v zraku Plesanja v zraku Učenje pravilne hitrosti Kako prečkati meglen oblak Izogibanje visokim goram Delanje kipov iz oblakov Rudi Gašperin
V deželi sladoleda se v šolah učijo naslednje predmete:
lizanje sladoleda, hoja s sladoledom na glavi, miganje s prsti na nogi, plesanje, petje s sladoledom v ustih, plezanje na drevo, izdelovanje sladoleda, obmetavanje s sladoledom, risanje, podajanje. Zala Stroj Skubic, 3. aB
Pozdravljanja v zraku Plesanja v zraku
april Nekoč so živeli grozni troli. Oboževali so mraz in zimo. Odgnali so sonce in priklicali zimo. Palčki pa niso želeli mraza, saj jih je zelo zeblo. Skrivali so se pod skalami, v deblih dreves in tole poskušali prepričati, da vrnejo sonce. A troli so se jim samo smejali. Le en palček je bil, ki se trolov ni bal, ime mu je bilo Aprire. Napovedal jim je vojno. Z njimi se je boril kar sam. Premagal jih je, saj je bil izkušen, troli pa se niso znali bojevati. Skupaj so se zmenili, da bo nekaj časa mrzlo in nekaj časa toplo. S četrtim mesecem se bo narava začela prebujati, rasti bodo začele prve cvetlice in trava bo postala zelena. Palček se je odločil, da bo ta mesec imenoval Mali traven. Danes, ko je Aprire že mrtev, so njegovi prapravnuki mesecu Mali traven dodali še drugo ime april. Meta Harej, 4. b
junij Nekoč je živel fantek, ki našel rožo. Bil je prijazen in je zanjo lepo skrbel. Ko sta mama in oče izvedela za to, sta bila ponosna in vesela, da se je nekaj naučil. Vsi so delali enako z rožo in potem je fant našel punco. Poročila sta se in imela otroka. Poimenovala sta ga Rožnik. Rožnik je bil zelo priden fantek. Vsi so ga imeli radi. Ko je stopil iz hiše je prejemal veliko ljubezni. Sara Kovačič, 4. b
november Kar naenkrat je začel padati sneg. Ljudje, predvsem otroci, so se ga zelo razveselili. Le tako so vedeli, da je prišla zima. Poznali so le letne čase. A mali jaka je bil zelo bister in mamici je predlagal, da bi lahko naredila imena mesecev. Mamici je vse razložil, toda ona mu je rekla, da to morajo storiti znanstveniki. Jaka je bil vztrajen in ni odnehal. Želel je, da to storita onadva, da bosta potem postala slavna. Mamica je rekla, da bo razmislila in čez nekaj časa je rekla, da lahko poizkusita. Jaka je bil zelo vesel. In izmislila sta si januar, februar, marec, april, maj, junij, julij, avgust, september, oktober in december. Toda en mesec je manjkal. Za predzadnji mesec si nista mogla izmisliti imena. Jaka je rekel, da nima ideje. Tudi mamica ni vedela, zato je jaku naročila, naj bere knjige, ona pa se bo že kaj pametnega spomnila. Ampak Jaka je želel pomagati. Že vem, ji je rekel. Kaj pa če združiva »ne vem« in »beri«. Mamica je rekla, če to združiva, bo nastal nevemberi. Jaka se je strinjal, da to res malo čudno zveni. Nenadoma je na vrata pozvonila sestrična Hana, ki je malemu jaku prinesla sladkarije. Jaka jo je povabil, da jima lahko pomaga. Hana je bila tega vesela in skupaj so prišli do zaključka, da s najbolje sliši november in tako je tudi ostalo. Hana Mencinger, 4. b
… Če bi bila mama bi bila do svojih otrok prijazna. Ne bi jih tepla in jim govorila grdih besed. Prav tako jim ne bi ukazovala. Ne bi jim dovolila, da so na telefonu ali računalniku. Morali bi se učiti in delati domačo nalogo. Za kosilo bi jim skuhala same dobre jedi, tudi sladkarije bi lahko jedli. Spati bi morali do desetih zvečer, ker bi zjutraj morali že zgodaj vstati, da ne bi zamudili šole. Zelo bi jih imela rada. Velikokrat bi se skupaj igrali tudi različne igre. Hana Mencinger, 4. b
Če bi bila mama in bi otrok imel zjutraj težave pri vstajanju bi to opravilo prepustila svojemu možu. Ob sobotah bi hodili v hribe, eno nedeljo na mesec pa v Woop. Otroci bi se lahko veliko igrali zunaj, vendar bi se tudi učili in pripravljali za šolo. Skupaj bi pekli pecivo in plesali. Družili bi se tudi s starši drugih otrok, da bi vedno imeli družbo. Poskusila bi uresničiti vse otrokove želje in čim več časa preživeti z njimi. Ema Zajc, 4. b
Če bi bila mama, bi želela, da sta moja otroka pridna in da je naša hiša lepa, pospravljena in da bi me moja otroka poslušala. Želela bi si, da sta srečna in vesela. Sara Kovačič, 4. b
Vsakič, ko je bil petek 13., se je zgodilo nekaj čarobnega. V moji sobi so se izgubile vse igrače. In naredile so zabavo s plesom. Vedno me prosijo, če lahko dam glasbo, da plešemo. Rade imajo tujo glasbo, ker jo rada poslušam tudi jaz. Pride tudi moja mami in plešemo skupaj. Potem se nam pridruži tudi brat Anže in ati. Potem vsi skupaj plešemo, pijemo, jemo in se zabavamo. Vedno naredimo torto, da skupaj pihnemo svečko. Ko smo pojedli torto, smo ugotovili, da nam zmanjkuje časa, zato smo šli ven. Igrače so bile vesele, ker je bil petek 13. zame in za njih srečen dan. Takrat so mi lahko povedale, kar so želele. Želele so si, da bi lahko vedno govorile in se pogovarjale z mano. Da bi z mano lahko jedle sladkarije. Ko je prišel petek 13., so bile vesele, da so z mano preživele srečen dan. Želeli smo si preživeti čim več časa skupaj. Ker dan je imel samo 24 ur. Da bi zaključili čaroben dan, smo odšli na streho gledat zvezde. Ati je priskrbel lestev, varnostno opremo in šli smo po lestvi. Skupaj smo občudovali zvezde. Ker se je bližala polnoč, smo odhiteli v hišo, da so se igrače pravočasno postavile na svoje mesto. V starih časih so govorili, da je petek 13 nesrečen dan. Zame je najlepši. Sara Kovačič 4. b
Iza Pesjak, 4. a
Likovna umetnost V 8. razredu smo preučevali razmerje med deli glave, obraza. Narisali smo portrete. Nato smo opazovali razmerje med deli telesa in risali celo figuro, opazovali smo sošolce. Pozirali so nam v različnih postavitvah. Na koncu smo se obrisali z »mehurčki« - tako kot smo se gibali tudi skozi šolsko leto.
Pri likovni umetnosti smo 5. razredi prikazali ŽIVLJENJE MOSTIŠČARJEV. Naredili smo kolišča, povezana z mostovi, in drevake. Uporabili smo veliko različnih naravnih materialov. Pri delu smo zelo uživali in se zabavali.
slovenščina Pisali oziroma sestavljali smo uspavanke.
Pripravili smo uganke. Katera žival ima eno nogo?
Ko stopim v sobo, na postelji
(žlop)
zagledam 3 mačke, na tleh na hrbtu leži 1 pes, čez strop leti 5 piščancev. Koliko nog je na tleh?
Do kam teče pes v gozd?
(tesed)
(eniders od)
Kdo ima štiri noge pa ne hodi?
Kaj raste in nima korenin? (kevolč)
(azim, lots)
Kdo ima dolga ušesa in urne noge, kratek repek in plaho srce?
Skozi eno luknjo not skozi dve ven. Kaj je to? (ečalh)
(cejaz)
Ema Justin, 4. aB Komu voda čez glavo sega, pa se še iz luže k-rega?
(abaž)
Tam po gozdni jasi leze prav počasi črn polž brez hiše, no kako se piše? (razal)
Tjaž Dolar Zupan iz 4. bB je samoiniciativno raziskoval slovenske občine, jih prešteval, risal njihove grbe in jih vrisal na zemljevid Slovenije.
Učenci 4. razreda na podružnični šoli so pri predmetu naravoslovje in tehnika, na precej nazoren način spoznavali nevretenčarje in sicer – MEHKUŽCE.
»Pod cesto bi naredila podhod. Vanj bi napeljala vodo in elektriko. Na cesti bi naredila ograjico, da žabe ne bi mogle prečkati cesto. Tako bi žabe lahko varno.« »Močvirje bi »prelil« na drugo stran ceste.« mrest .
»Jaz bi pod cesto naredil potok. Tako bi lahko spodaj žabe imele bivališče in bi lahko varno prišle do močvirja. Ob cesti bi naredil nizko ograjo, da ne bi prečkale ceste.« Ž
.
»Naredil bi podvoz za žabe.« »Na znak bi napisal »prehod za žabe« in postavil semafor zanje.« .
»Pred cesto bi naredil jezero in postavil ograjo.« .
»Jaz bi naredil semafor, most ali rampo.« .
»Pod cesto bi naredila potok ali pa bi enostavno premaknila cesto.« .
»Jaz bi vzela vedro in jih rešila.« .
»Zaprl bi cesto in naredil večje mokrišče.« Ž
»Zaprl bi cesto in naredil večje mokrišče.« . .
Ž »Jaz bi prestavila cesto.«
Ustvarjali smo tudi pri izbirnem predmetu - multimedija.
David Klobučar
David Klobučar
Jakob Aljaž Vuzem
David Klobučar
Lana Borič
Angleški jezik Bronasto priznanje na šolskem tekmovanju: Aljaž Ipavec, 8.a, Neža Kneževič, 8. b Anže Smajić, 8. a Nejc Vovk, 9. a Tadej Vrabec, 9. a Zala Klemenc, 9. a Matevž Štenkler, 9. b Paolina Ristič, 9. b Filip Mrak Vovk, 9. b - srebrno
Cankarjevo tekmovanje Bronasto priznanje na šolskem tekmovanju: Vid Eržen, 4. a Ela Eržen, 6. b Ajda Fenc, 7. a Kaja Markovič, 7. b Lev Žuraj, 7. b Ana Glavač, 7. c Klara Porenta, 7. c Ela Korošec, 7. c Neža Kneževič, 8. b Zoja Gaber, 8. b Gaja Peternel, 8. b
Nemški jezik Bronasto priznanje na šolskem tekmovanju: Ela Glavač, 9. a
Pavla Kavčič, 8. b Ela Glavač, 9. a - srebrno
Vesela
šola
Bronasto priznanje na šolskem tekmovanju: Gaja Peternel, 8. b Ela Glavač, 9. a Ela Korošec, 7. c - zlato
Biologija – Tekmovanje za Proteusovo priznanje Bronasto priznanje na šolskem tekmovanju: Julija Petek, 9. a Ana Lagnus, 9. b Anja justin, 8. a
geografija Bronasto priznanje na šolskem tekmovanju: Ela Korošec, 7. c
Anže Smajič, 8. a Neža Kneževič, 8. b Lana Rozman Grilc, 8. b Ela Glavač, 9. a - srebrno
Ela Glavač, 9. a Julija Petek, 9. a Ana Langus, 9. b Eva Kranjec, 9. b
zgodovina Bronasto priznanje na šolskem tekmovanju: Ela Glavač, 9. a Aljaž Ipavec 8. a Eva Kranjec 9. b Ana Langus 9. b
Matematika – Tekmovanje za Vegovo priznanje
RAčunalništvo Bronasto priznanje na šolskem tekmovanju:
Bronasto priznanje na šolskem tekmovanju:
Lana Sredanovič, 7. c
Lili Vrečko, 5. aB
Ela Korošec, 7. c
Jure Rihtaršič, 5. aB
Anika Vidic, 7. c
Urban Ažman, 5. a
Gaja Peternel, 8. b
Mina Resman, 5. a Aljaž Srpak, 5. b Jaka Hribar, 6. a
Pavla Kavčič, 8. b Tia Kremenšek, 8. a
Ela Eržen, 6. a Martin Hojkar, 6. a Manca Kunčič, 6. a Laura Kikelj, 7. b Ela Korošec, 7. c
Fizika – tekmovanje za stefanovo priznanje
Maša Geršič, 7. a
Bronasto priznanje na šolskem tekmovanju:
Lučka Sušnik Menart, 7. c
Zoja Gaber, 8. b
Ana Glavač, 7. a
Mark Sluga, 8. a
Zoja Gaber, 8. b
Eva Kranjec, 9. b
Aljaž Ipavec, 8. a
Tadej Vrabec, 9. a
Gaja Peternel, 8. b
Aljaž Ipavec, 8. a - srebrno
Neža Kneževič, 8. b Maks Žerko, 8. a Tadej Vrabec, 9. a Zala Klemenc, 9. a Ana Langus, 9. b Nejc Vovk, 9. a Elsie Oklikah, 6. b - srebrno Eva Kranjec, 9. b - srebrno
Gaja Peternel, 8. b - srebrno
šport Tako kot na vsa druga področja našega življenja je epidemija zarezala tudi na športno področje, kjer so bili najbolj omejeni najmlajši športniki. Ti zaradi omejitev in odlokov niso smeli trenirati in tekmovati na uradnih tekmah. Joža Šmit, učenec 8. razreda, je kljub vsem oviram dosegel odličen rezultat kariere. Po štopingu na Podkorenu je prejel številko predvozača na svetovnem pokalu v Kr. Gori in se kot skupni zmagovalec uvrstil v slovensko ekipo za priznano mednarodno tekmovanje Pinocchio Sugli Sci Abetone, ki se je odvijalo 1. in 2. 4. v Italiji. V kategoriji U14 je v slalomu zasedel odlično 2., v veleslalomu pa 9. mesto. Nastopilo 85 tekmovalcev iz 18 držav.
Prav tako se z odličnimi rezultati lahko ponaša Zoja Peternel, učenka 6. razreda. Tudi pri tenisu so tekmovanja potekala pod strogimi pogoji. Zoja se lahko pohvali z zmago na turnirju OP do 12 let, ki se je odvijalo v Ljubljani ter z zmago na zimskem državnem prvenstvu U12 posamezno in v dvojicah v Mariboru. Nastopila je v finalu dvojic na turnirju Tennis Europe v Čakovcu ter v polfinalu dvojic na DP U14 v Medvodah.
OBEMA ISKRENO ČESTITAMO ZA SUPER DOSEŽKE!
Prvi turnir v hitrostnem sestavljanju Rubikove kocke Za vse ljubitelje sestavljanja kock je 15. 4., na igrišču šole potekal prvi turnir v hitrostnem reševanju Rubikove kocke, ki smo ga izvedli v okviru projekta Erasmus+ (Z veščinami prihodnosti do uspešnega poklica in življenja). Tekmovalci in tekmovalke so pokazali izjemno spretnost v obračanju kock in urejanju stranic po barvah. Tekmovalci so rešili dve kocki, štel pa je povprečen čas.
Najhitrejših osem tekmovalcev: Tadej Vrabec, 9. a Matic Zec, 8. b Elsie Oklikah, 6. b Jakob Aljaž Vuzem, 8. b Ana Kramar, 5. b Jakob Jan Pernuš, 8. b Lino Martinović, 9. a Žiga Weithauser, 3. aB
24 sekund
Fotografski natečaji Z željo ohranjati kreativno razmišljanje in videnje drobnih stvari in detajlov v globalnem svetu, smo se z ekipo učencev spontano odločili, da bomo sodelovali na fotografskih natečajih, ki jih vsako leto razpisujejo različna kulturna in fotografska društva ter šole. Prvi fotografski natečaj za mlade od 12 do 19 let je potekal že na začetku šolskega leta, ob 75. obletnici ustanovitve UNESCO. Organizirali so ga člani UNESCO mladinske platforme, ki je edinstven slovenski projekt, ki stremi k neposredni, vzgojni in zabavni povezanosti mladih z mednarodno organizacijo UNESCO. Mladi so razmišljali o prihodnosti, ki si jo želijo, in o izzivih sodobnega sveta. Na natečaju so sodelovali tudi naši učenci 7. in 8. razredov, ki so z mojstrsko ujetimi detajli izrazili svoj kritični pogled na trenutni svet.
David Klobučar
Lučka Sušnik Menart
Zoja Gaber
Sara Švab
David Klobučar
Še en zelo zanimiv literarno fotografski natečaj pod okriljem UNESCA je razpisala Gimnazija Nova Gorica. S fotografijami na temo »narava nas uči spoštovati življenje« so sodelovali učenci in dijaki šol, vključenih v mrežo Unesco šol, in slovenski dijaki iz Trsta. Kot smo že omenili, se Aljaž Ipavec lahko pohvali z zmagovalno fotografijo, ki krasi naslovno stran zelo zanimivega spletnega glasila, v katerem pa so med drugim objavljeni tudi najboljši prispevki ostalih naših učenk in učencev. Spletno glasilo je na voljo preko QR kode.
Pavla Kavčič
Mladinski center Jesenice je v sodelovanju s Fotografskim društvom Jesenice in pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije pripravil 2. mladinski fotografski natečaj z naslovom PORTRET 2021, ki je bil namenjen mladim do 29. leta. OŠ Lesce je bila po številu oddanih fotografij na vrhu seznama med osnovnimi šolami in tudi zelo uspešna. Med skupaj 186 oddanimi fotografijami V kategoriji do 15 let je izmed skupaj 186 oddanimi fotografijami tričlanska komisija v ožji krog izbrala le 59 fotografij med katerimi so tudi fotografije naših učenk 7. in 8. razreda. Fotografski natečaj smo zaključili tudi z uradno otvoritvijo razstave, ki je letos zaradi epidemioloških razmer potekala preko spleta.
Lana Sredanovič
Klara Porenta Zor
Na mednarodnem natečaju čebelarske zveze Slovenije je bilo že nekaj povedanega na prejšnjih straneh. Poleg omenjenih nagrajenih treh učenk so z odličnimi prispevki sodelovali tudi drugi učenci.
Neža Stažiščar
Tik pred koncem šolskega leta smo lovili še zadnji rok likovnofotografskega natečaja gledališkega društva Avis na temo »vesela pomlad«. Kljub obsežnemu šolskemu delu in pridobivanjem še zadnjih ocen, nam je uspelo oddati nekaj čudovitih fotografij. Uradni rezultati natečaja še niso znani.
David Klobučar
Gregor Jazbar
Sara Švab
Črt Pompe, 9.a
»I love those moments. I like to wave at them as they pass by.« Jack Sparrow
V letošnjem šolskem letu se poslavljamo učenci generacije 2006. V devetih letih šolanja smo doživeli veliko dogodivščin in preizkušenj, ki se jih radi spominjamo. Med vzponi in padci, zmagami in porazi smo se borili do konca in nikoli nismo obupali. Na cilj smo prišli utrujeni, a ponosni, da nam je uspelo. Sedaj nas aka nova pot, neznana, a zagotovo zanimiva, polna novih doživetij. Hvala vsem, ki ste se devet let borili z nami, se smejali, nas spodbujali, v asih tudi grajali, predvsem pa nas opremili z veliko znanja za življenje! Hvala tudi tistim, ki ste poskrbeli, da nismo nikoli ostali la ni ter imeli vedno čist razred in okolico, ter vsem ostalim, ki ste poskrbeli, da nam je bilo v šoli lepo. učenci 9. razredov
Literarni in likovni izdelki učencev in učenk so nastajali pod mentorstvom razredničark in razrednikov: Doris Lapanja, Simona Prek, Ana Palovšnik, Jana Vovk, Nataša Vreček, Lara Pavlič, Polona Javorski Korošec, Melita Čušin, Tanja Mencinger, Nina Ošljak, Katarina Rauh, Januša Avguštin, Melita Jensterle, Darja Katrašnik, Nik Hlade, Roman Gašperin.
Mentorstvo učencem na tekmovanjih: angleščina: Petra Šmit, Tina Tomšič Vidic, Bernarda Zavrl slovenski jezik: Alenka Zupan, Roman Gašperin nemški jezik: Martina Schmitt vesela šola: Alenka Zupan biologija: Barbara Bajželj geografija: Sabina Časar Pretnar zgodovina: Ines Sliško matematika: Andreja Kovačič fizika: Majda Srna računalništvo: Nik Hlade fotografski natečaji: Tanja Pavlič Projekti: Intervjuji: Tanja Pavlič, Ana Palovšnik Psička Ula: Nataša Vreček Voščilnice za starostnike: Ana Palovšnik Erasmus+: Petra Šmit, Barbara Bajželj Otroški nacionalni parlament: Ines Sliško 1. šolski turnir v hitrostnem sestavljanju Rubikove kocke (Erasmus+): Nik Hlade, Petra Šmit Izbrali in uredili: Ana Palovšnik in Tanja Pavlič Računalniško oblikovanje: Ana Palovšnik in Tanja Pavlič Oblikovanje naslovnice: Nik Hlade
OŠ F. S. Finžgarja Lesce JUNIJ, 2021