Page 1

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

10. oktober 2012, št. 1

FERDO– šolski spletni časopis

Pozdravljeni, ferdovci in ferdovke! Počitnice so le še prijeten spomin, kajti že smo v novem šolskem letu, pripravljeni na nove zmage. Ker si vsi želimo, da bo tudi to leto takšno, kot smo si ga zamislili, moramo za to poskrbeti vsi. Bodimo torej strpni, sodelujmo, pomagajmo si premagovati ovire, zastavljajmo si konkretne cilje, veselimo se malenkosti, smejmo se. Učenec, od katerega nikdar ne zahtevamo, naj naredi, česar ne zmore, ne bo nikoli dosegel, kar zmore. John Stuart Mill

Svet ni črno-bel, ampak je lep in pisan. Barva prostora ali oblačila vpliva na naše počutje in ga tudi izraža. Modra tako izraža mir in harmonijo. Rdeča je močna barva, simbolizira strast, vitalnost, ambicije in odganja negativne misli. Rumena je energična, sončna in vesela, spodbuja in navdihuje. Oranžna prinaša igrivost, ognjevitost, toplino, je pozitivna barva, ki spodbuja tako umsko kot telesno ustvarjalnost. Zelena je barva narave, spodbuja optimizem in navdušenje. Vijolična je barva navdiha in ustvarjalnosti, deluje pomirjajoče, zasanjano. Roza je barva nežnosti, spodbuja nežno razpoloženje. Bela je barva jasnosti, predstavlja nedolžnost, nov začetek, plemenitost. Črna predstavlja ponos, eleganco, označuje moč in skrivnostnost. Lahko pa okrepi depresivno stanje in odvaja energijo. Odenite se v vam prijetne barve in pokončno korakajte prihajajočim dogodkom nasproti. Želim vam uspešno, dogodivščin in znanj polno novo šolsko leto 2012/2013! Tina Orač Gornik, urednica Šola je zgradba s štirimi stenami – in prihodnostjo vmes.

Lon Watters


AKTUALNI DOGODKI: šport, proslave, dejavnosti …

PRVOŠOLSKI PRVI ŠOLSKI DAN 3. september 2012 je bil za 35 prvošolčkov naše matične šole poseben dan. S starši so se ob 14. uri zbrali v šolski avli, kjer so jim učenci 3. a razreda doživeto odigrali lutkovno predstavo o sovici Oki. Po ravnateljevem pozdravu sta starše nagovorila župan občine Ivančna Gorica g. Dušan Strnad in policist Policijske uprave Grosuplje. Da bodo vidni in varni udeleženci v prometu, so jim slednji podelili odsevne brezrokavnike. Starši so po ''preskoku'' otrok v prvi razred šli na pogostitev, učenci pa so se imeli možnost pobliže spoznati, nato pa so si ogledali šolske prostore, predvsem telovadnico. Dobili so tudi malico s sladkim presenečenjem. Razredničarki sta staršem predstavili vse informacije o samem bivanju in organizaciji dela na šoli med poukom in po njem. Poslovili smo se z upanjem na prijetno in uspešno šolsko leto.

Zapisala: učiteljica Anja Praznik

Učenci 3. a med lutkovno predstavo

Učenci 1. a

Učenci 1. b

2

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI


AKTUALNI DOGODKI: šport, proslave, dejavnosti …

sddsds

NARAVOSLOVNI IN LIKOVNI TABOR FIESA 2012 Tretje leto zapored povezujemo naravoslovje in likovnost v doživljajski tabor učencev OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični v CŠOD Breženka v Fiesi. Letos smo se odpravili že v prvem vikendu novega šolskega leta, v petek, 7. 9. 2012. Štiriindvajset učencev in učenk od petega do devetega razreda z mentoricami Sabino, Marijo in Jelko je letos na različne načine spoznavalo sol ali pa se je preizkušalo v oblikovanju z glino.

Mlada umetnica pri delu Toplo morje je vabilo k raziskovanju obale in kopanju. Naravoslovci so usmerili dejavnosti v branje zgodb o soli, mikroskopiranju različnih vrst soli, oblikovanju slanega testa in določanju rastlin in živali, ki so jih prinesli z obale. Likovniki pa so s spretnimi prsti oblikovali raznobarvno glino v reliefne upodobitve, oblikovanje posod in dekorativnih predmetov. V Sečovljah, kamor smo se odpeljali z ladjico, je bilo na pretek mikro in makro motivov za upodabljanje v glini, zato smo si jih zabeležili v skicirke. Spoznavanje solin z naravoslovnega vidika je prineslo veliko novih spoznanj od etnoloških do bioloških in gospodarskih tem.

Obisk solin V domu so se skupine menjavale pri kemijskih poizkusih in temah o sladkorni bolezni. Večerni pohod v Piran je med pesmijo valov in opazovanjem zvezd mimogrede minil. V Piranu smo obiskali likovno galerijo. Občudovali smo razstavo Ex tempore Piran 2012. Med izvirnimi slikami smo našli tudi sliko, ki je prikazovala kristal soli. O povezavah med naravoslovjem in likovnostjo pa še ena. Sladki jezeri v Fiesi sta nastali zaradi izkopavanja gline za potrebe bližnje opekarne. Tako smo gradili navidezen most med glino in soljo. Izkustveno učenje, socialni stiki ter odgovornost do sebe in drugih se je poplačalo z osebnim zadovoljstvom. Z zagotovilom učencev, da bi še šli, se veselimo novega tabora.

Zadovoljni udeleženci tabora Zapisala: učiteljica Jelka Rojec

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

3


AKTUALNI DOGODKI: šport, proslave, dejavnosti …

BRALNA ZNAČKA Že kar dobro smo zakorakali v novo šolsko leto, v ponedeljek, 17. 9. 2012, pa se je tudi že začela nova sezona branja knjig za Bralno značko. V avli ste si lahko ogledali razstavo knjig, pa tudi z branjem ste lahko že začeli. V knjižnici imate seznam priporočenih knjig, tako za 1. kot za 9. razred, zato le hitro pojdite tja, da si jih izposodite. Bralna značka bo kot vsako leto trajala do 2. aprila.

Urška, 9. razred

PLAVALNI TEČAJ V 3. RAZREDU Učenci 3. razreda smo med 17. in 28. septembrom 2012 opravili 20-urni plavalni tečaj v Centru za zdravljenje bolezni otrok. Razdeljeni smo bili v tri skupine, glede na naše plavalno znanje. Ker smo šele tretji razred, smo plavanje spoznavali skozi igro. V vodi smo igrali odbojko, vodni rokomet, najbolj pogumni pa so se učili »mrtvaka«. Učitelji so nas spodbujali in nam pomagali do boljšega znanja plavanja. Čas v bazenu nam je hitro minil in že smo se morali vrniti nazaj v razred.

Gregor, 3. razred

Plavalni tečaj je super!

ATLETSKO TEKMOVANJE V četrtek, 20. 9. 2012, smo se učenci in učenke od 7. do 9. razreda odpravili na ekipno atletsko tekmovanje v Šiško. Kljub nekaterim odličnim rezultatom tako deklet kot fantov, smo se oboji uvrstili na nehvaležno 4. mesto. Sedaj pa smo se začeli pripravljati na atletsko posamezno tekmovanje, ki bo konec šolskega leta prav tako v Šiški. Posamezne dosežke si lahko ogledate na spletni strani: http://www.timingljubljana.si/default.asp?id=2&id1=2012.

Tomaž, 9. razred

4

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI


AKTUALNI DOGODKI: šport, proslave, dejavnosti …

sddsds

1. ŠPORTNI DAN, sobota, 29. 9. 2012

V soboto, 29. 9. 2012, smo nadomeščali 24. december. Imeli smo športni dan. Odpravili smo se v več smeri. Učenci razredne stopnje so se je skozi Češnjice odpravila do Velikega Kala. Med postankom za malico in igre, so si ogledali tudi start motokrosa, nato pa se pred šolo vrnili skozi Petrušnjo vas.

Ferdo je zbral nekaj vtisov: -

Zelo mi je bil všeč ogled motokrosa v »Cukarci«. Bilo je zanimivo. Vid in Jon Najbolj zanimivi so mi bili jeleni. Bilo jih je veliko. In hitro so tekli. Nik Navdušena sem bila nad divjimi živalmi, ki smo jih videli v ogradi. Okli divjih svinj so bili Manca zelo veliki. Veselili smo se sprehoda po gozdu, hoje po travi in igranja, tekanja. Všeč nam je bilo tudi Katja, Andraž in Višnja spoznavanje narave, saj radi hodimo. Na poti nazaj smo nabrali nekaj gob. Škoda, da jaz nisem nobene našla.  Neža Na poti smo videli tudi osličke, ki so se tako glasno oglašali … Pravi osli ☺ Lucija Ko nam je prijazna gospa ob poti delila bonbone, smo videli tudi papigo. Takšno smo včasih imeli doma. Gašper in Gregor Tako sproščeno se že dolgo nisem krohotala! Luna

Šestošolci pa so o sobotnem športnem dnevu povedali: -

Odšli smo po gozdni poti proti Gradišču in klepetali s prijatelji. Kmalu se nam je pridružil prijazen črn kuža. Spremljal nas je celo pot do kmetije na Pristavi, kjer smo pomalicali in se igrali. Do šole smo se vrnili po gozdni poti, ob kateri smo našli veliko užitnih gob. Sobotni športni dan je bil prijeten in vreme je bilo čudovito. Gaja

-

Na to sobotno dopoldne smo prehodili dolgo pot od Šentvida do Temenice. Tu smo se ustavili pri šoli, se igrali in odpočili. Potem nas je čakala še dolga pot do šentviške šole. Med hojo sem se pogovarjala z Zalo o različnih stvareh. Ko smo se vrnili v Šentvid, so nas pošteno bolele noge. Po prihodu avtobusa smo zadovoljni, brez poškodb razen žuljev, odšli domov. Ana

-

Ko smo se pripeljali do vznožja Nanosa, smo pomalicali in se nato po gozdni poti odpravili proti Nanosu. Z veseljem smo preplezali skale. V nevarnih delih, kjer je bil prepad, smo pot prečkali s pomočjo žične vrvi, ki je bila pritrjena v kamnito steno. Srečni in prepoteni smo prispeli na vrh. Sledilo je fotografiranje, nato pa smo se odpravili po položnejši poti v dolino. Utrujeni, a zadovoljni, da smo osvojili vrh Nanosa, smo se vrnili domov. Tom

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

5


LITERARNI KOTIČEK: pravljice, pesmice, priporočamo v branje

POLETNE POČITNICE Nekega dne je z očkom Petrom, mamo Lili in psom Perijem živela deklica Mojca blizu reke Save. Zelo je imela rada počitnice. Do počitnic je bilo še pet dni. Ko so minili prvi, drugi, nato tretji in četrti ter peti dan je Mojca vprašala starša: »Ali gremo lahko na morje?« Starši so ji odgovorili, da gredo, ko pospravi svoj igralni kotiček. Mojca je vzdihnila in se usedla na stopnišče. Tedaj je prišla vila Sandra, ki je bila oblečena v nežno modro haljo in rumeno krilo. Obuta je bila v visoke modre škornje, na obrazu pa je imela veliko pegic in siva očala. Rekla ji je: »Izpolnim ti eno željo. ENO ŽELJO! « Mojca je premislila in rekla: »Pospravi mi igralni kotiček.« Čez par minut je prišla mama. Vprašala je: »Ali si že pospravila igralni kotiček?« »Da,» je rekla Mojca. Mama je bila vesela in dejala: »Pospravi obleke v kovček, jaz pa grem poklicat teto Ivo«. Mama je poklicala teto Ivo, ta pa je rekla, da pride. Naslednji dan je prišla teta Iva. Mojca je s starši, psom in teto Ivo odšla na morje. Ko so prispeli, so si izbrali apartma Goko s tremi zvezdicami in sedmimi vrati. Vselili so se vanj. Oče je šel ven in pogledal na vrata, kjer je pisalo, koliko metrov je do obale. Pisalo je 100 metrov. Oče je prišel v apartma in povedal veselo novico, da je obala zelo blizu. Da je bila plaža blizu je, bilo dobro za teto Ivo, ker jo je bolel gleženj, in za Mojco, da je lahko sama ali s psom hodila na plažo. Prvi dan je Mojca šla s psom na sprehod in našla svoj kotiček na plaži. Ob 11.00 so šli na plažo vsi. Medtem ko sta očka in Mojca plavala, sta šli mama in teta Iva v trgovino. Šli sta po blazino za v vodo, desko za Mojco in šotor za senco na plaži. Nista pa pozabili na obročke za v vodo. Ko sta prispeli na plažo, sta Mojca in očka ravno prišla iz vode. Med tem časom ko sta očka in Mojca sestavljala šotor sta onidve plavali. Po petnajstih minutah so bile že zunaj, saj je bila voda zelo mrzla. Po dveh tednih je Mojca že dobro poznala prijatelje: Alexa, Amando, Pio, Ano in Aleksandro. Ko je bila ura 12.00, je prišla na plažo Mojca. Pritekli so tudi njeni prijatelji. Naredili so najlepši grad iz mivke in školjk. Ko so ga naredili, je odšla Mojca v apartma na sladoled. Ko so pojedli sladoled, je mama vprašala: »Kaj naj skuham za kosilo?« Oče jo je preglasil: »Ali nisi rekla, da gremo v restavracijo Mambo?« »DA!« se je oglasila Mojca. Mama je vzela denarnico in odšli so. Ko so prišli v restavracijo Mambo, je oče naročil pivo, morsko pico in par oliv. Mama je naročila ledeni čaj in makarone ter omako. Teta Iva je naročila kavo, kalamare, vodo in mleko, Mojca pa je naročila fanto, pomfri ter čips. S sabo so imeli pasjo hrano za Perija. Ko so pojedli, so šli po mestu. Ustavili so se tam, kjer so prodajali nakit. Mojca si je izbrala zeleno-modri prstan. Teta Iva pa si je izbrala oranžno-rdečo verižico. Vrnili so se domov. Odšli so v posteljo. Ko je bil petindvajseti (zadnji) dan na morju, je Mojca v vodo vzela Perita. Poslovila se je od prijateljev in odšli so domov. Med potjo je Mojca zaspala. Sanjala je, kako je vila postala princ. Ko so prispeli domov, se je Mojca zbudila. Šla se je stuširat in nato gledala oddajo X Faktor. Pozno je zaspala. Ko se je zjutraj prebudila, je obrnila list v koledarju. Videla, da ima rojstni dan. Odhitela je v kuhinjo, kjer jo je čakala mama. Povedala ji je, da ima rojstni dan. Mama ji je čestitala in ji dala sestavljanko, na kateri je bila slika morja. Mojca je sestavljanko skrbno spravila in odhitela k očku. Povedala mu je, da ima rojstni dan. »Saj vem, zato vse najboljše!« ji je pojasnil ter izročil darilo. To je bil nov vijolično-bel povodec za kužka. Mojca je odšla v svojo sobo in spravila darilo. Poklicala je teto Ivo. Voščila ji je in še malo sta se pogovarjali. Mojca je odšla k mami in jo vprašala, kdaj bo lahko prijatelje povabila na rojstnodnevno zabavo. Mama ji je rekla, da lahko prične s pisanjem vabil. Odpravila se je v svojo sobo in napisala:

6

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI


LITERARNI KOTIČEK: pravljice, pesmice, priporočamo v branje

VABILO Vabim te na svoj 8. rojstni dan, ki bo jutri ob 14. uri pri meni doma. S seboj prinesi veliko dobre volje. MOJCA Potem jo je mama peljala k prijateljicam, da jim je dala vabilo. Naslednji dan je Mojca komaj čakala, da bo ura dve. Prišla je prva sošolka Katja, za darilo ji je prinesla igro Spomin in čokolado Gorenjka. Prišli so še: Alexander, Simona in Peter. Za darilo so ji prinesli koledar. Ko so prišli vsi povabljeni, je mama spekla pico in pecivo. Vsakemu je dala recept za enostavno jogurtovo pecivo: 1 jogurt 2 jogurtova lončka moke 1 jogurtov lonček sladkorja 1 jogurtov lonček olja pecilni prašek 2 jajci (Vse, razen sadja, zmešamo in zlijemo v pekač. Na maso damo poljubno sadje in pečemo, dokler ni pečeno.)

Vse mame teh otrok so se razveselile recepta. Pecivo je bilo res okusno, čeprav ni bilo zdravo. Mojca je vsem povabljenim otrokom pripravila nekaj zabavnih iger: gnilo jajce, med dvema ognjema, skrivalnice in kdo bo prvi na cilju. Ko so pojedli pecivo in pico, je teta Iva prinesla bananino torto, ki jo je naredila sama. Ob 19.00 je bilo zabave konec, saj so bili vsi že zelo utrujeni. Zvečer, ko je šla Mojca spat, je v naročje vzela psa Perija in ga močno objela. Pes je dvakrat zalajal in tako ji je rekel: »VSE NAJBOLJŠE!« Zaspala je in sanjala o konju, ki ga je jezdila. Naslednje jutro se je zbudila, se preoblekla in šla na zajtrk, kjer sta jo čakala mleko in kruh. Po zajtrku je odšla v sobo in začela brati knjigo Dvojčici. Tedaj je zazvonil zvonec. Bila je soseda Liza. Vprašala jo je, ali jo lahko sprejme. Mama ji je dovolila. Najprej sta se igrali skrivalnice, potem sta šli raziskovat staro hišo, kjer nihče ne živi. Notri sta splezali čez počeno okno, ker so bila vrata zaklenjena. V kuhinji sta našli staro klop in počene omarice. Pogledati sta šli še druge prostore. Ko sta prišli do kleti, sta videli črno kuhinjo. Tedaj sta šli na podstrešje, kjer sta našli miši. Liza je prinesla s seboj radio, da sta se lahko zabavali in plesali. Odšli sta k Mojci domov in pred hišo zagledali poštarja. Dobili sta pismi in Liza se je poslovila. Mama in Mojca sta reševali križanke, medtem pa je oče nahranil psa. Bilo je že pozno, zato so morali spat. Mojca bo zjutraj pogumno odhitela v šolo. Obiskuje že 2. razred.

Tjaša, 5. razred

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

7


LITERARNI KOTIČEK: pravljice, pesmice, priporočamo v branje

RAKUN IN TIGER Nekega dne, ko rakun pri reki umiva ribe, se do njega leno primaje tiger, ugotovi, da mu je žival v napoto in ga brcnil v vodo. »To je moje ozemlje in tu živim le jaz in moja hrana!« Rakun se izvleče iz vode in tigru zagrozi z maščevanjem. »Ti! Meni!« se smeje tiger, »Komaj do kolen mi sežeš, pa praviš, da se mi boš maščeval!« »Ne sodi bitij po velikosti,« zapreti rakun in odstopiclja med ločje. Ko se je tiger tistega večera leno primajal v votlino, s polnim želodcem seveda, se je zleknil v kot in začel razmišljati: »Tale rakunova grožnja mi sploh ni všeč. Ampak kaj mi pa bo, pomalicam ga v enem ugrizu.« Prevalil se je na drugo stran in zadremal. V tistem trenutku pa je na noge skočil ves gozd. Živali so zganjale tak hrup, da se je tiger skoraj zaletel v strop votline, tako je skočil pokonci. Zdirjal je ven in zatulil: »Tišina! Ne morem spati!« Postavil se je v zmagovalno držo in pričakoval, da bodo živali potihnile. Vendar te so tulile in razbijale še glasneje. To je bilo namreč rakunovo maščevanje: nagvoril je gozdna bitja k razgrajanju in zelo jezil tigra. Ta je pred votlino tulil grožnje in živčno hodil v krogih. Tedaj se mu je posvetilo: »To je naredil rakun! Ga že dobim!« je zarjovel v zvezde. »A imaš probleme?« se je oglasil nekdo za njim. Tiger se je jezno obrnil. Za njim je na veji leno ležal rakun in s prstom ravnodušno risal srčke po vodni gladini. »Ti!« je zarenčala velika mačka. »Še enkrat se mi prikaži pa ti odgriznem glavo!« »Aja, kaj ti bo pa koristila, boš zamejal svojo?« mu ni ostal dolžan rakun. »A zafrkavaš mali ?« zopet tiger. »Morda sem res majhen, ampak ti še ni kapnilo, da velikost in vse ?« »Aja, kaj pa lahko narediš s tem majhnim gobčkom, se ugrizneš v rep ?« »No, recimo, lahko utišam gozd,« je rekel rakun. »Pa ga daj,« se je zasmejal tiger. »Če se mi opravičiš,« je tigrov smeh utišal rakun. »Sanjaj!« je zasikal maček. Tudi prav, si je mislil rakun, skočil z veje in odtacal.

Tiger je samovšečno dvignil brado, vendar je zopet pomislil, kajti hrup je bil neznosen. »Čakaj!« je zaklical za rakunom. Rakun se je obrnil in ga pričakujoče pogledal. »Oprosti, prav? Smo utišaj jih.« Rakun ga je še enkrat pogledal: »Upam, da si se kaj naučil,« in izginil v grmovju. Tiger je gledal za njim in upal, da bo rakun izpolnil obljubo. Kmalu so živali potihnile in tiger se je zadovoljno zavalil v brlog. »Saj se ni tako težko opravičiti,« je ugotovil in zazehal. »Ne sodi bitij po velikosti,« mu je ves čas odzvanjalo v glavi.

Erika, 7. razred

8

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI


LITERARNI KOTIČEK: pravljice, pesmice, priporočamo v branje

Tjašina stran ☺

ŠOLA Jeseni v šolo smo prišli, mislili smo, da nas kdo straši. A potem smo se vedno veselili, ker prijatelje smo dobili. Ko zima je prišla, smo delali sneženega moža. V šolo smo hodili, smo se redno učili. Potem je pomlad prišla, rožice smo gledali in jih risali, nato smo še tekmovali. Poletje je prišlo, sonce je nas pozdravilo in se nasmejalo, pa se z nami igralo. Učili smo se in naloge delali. Počitnice so prišle in pozdravile so me.

KAKO NAPIŠETE PESEM? Najprej na list napišeš pesem pravo, potlej pa jo še vtakneš v glavo. Potlej lahko še kaj izbrišeš in kaj novega napišeš. Včasih rim ne bo, a ne skrbi, bo pa tako. Mogoče bo odšla pesem naravnost v uho, mogoče pa res ne bo tako. Tvoja pesem naj bo narejena iz srca, četudi ti potem miru ne da.

Tjaša, 5. razred

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

9


LITERARNI KOTIČEK: pravljice, pesmice, priporočamo v branje

KRADLJIVA SRAKA Nekoč je živela sraka, ki je zelo rada kradla različne stvari. Vse kar se ji je prikazalo pred očmi, je vzela. Še posebej rada je imela plišaste igrače. Nekega poletnega popoldneva, ko je utrujena počivala na vrhu košatega drevesa, je zagledala ljubko majhno deklico z mehkim plišastim medvedkom v naročju. Deklica je počasi stopala proti drevesu, se usedla v njegovo senco in odložila svojega medvedka. Sraka je dekličino igračo nekaj časa opazovala, nato pa priletela do medvedka, ga pograbila s kremplji in odnesla v svoje gnezdo. Deklico je srakino ravnanje presenetilo. Nekaj časa je stala in gledala v krošnjo ter čakala. Nato je začela jokati, milo prositi srako, naj ji vrne medvedka. Sraka se je deklice usmilila in ji vrnila medvedka. Od takrat naprej ni ukradla nobene stvari več.

Nik, 3. razred

ENKRAT, KO BO OČKA MAJHEN

ZAOBLJUBA ZEMLJI

(Poustvarjanje na delo J. Snoja) Enkrat, ko bo očka majhen, jaz njegova hčerkica velika, bova skupaj se igrala in ga v vrtec bom peljala. Jaz doma kosilo mu bom skuhala, igrače mu bom pospravila in mu hlačke zlikala. Enkrat, ko bo očka majhen.

Kristina, 3. razred

10

Zemlja, obljubljamo, da bomo zate lepo skrbeli. Odpadke bomo ločevali in z vodo varčevali. Rajši peš bomo hodili, kot z avtom se vozili. Tako lep bo naš planet še tisoč let.

Zala, 3. razred

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI


LITERARNI KOTIČEK: pravljice, pesmice, priporočamo v branje

Luna iz 3. razreda po branju pravljic zelo rada likovno ustvarja.

Prepoznate zgodbi, ki ju je brala?

___________________________________________________ UTRINEK

Prvi jesenski dan

Po 23. septembru (jesenskem enakonočju) se dan krajša, tako da je noč vse daljša in to vse do 21. decembra. Listje prične počasi odpadati z dreves, pridelki povsem dozorijo in tudi živali se pripravljajo na vedno hladnejše vreme, sploh tiste, ki zimo v celoti prespijo.

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

11


ANGLEŠKE STRANI

DRABBLES CHAPTER 1: ALLISON Hello there. My name is Danielle and I'm here to tell you a story from my childhood. It happened a while ago and it changed my whole life. It was in the year of 2006 when I had just become 15 years old. I lived like every other teenage girl from California. I lived in a house in Burbank, I had my family, my two older brothers, my mother and father, I had good friends, my grades were decent etc… But one day everything turned upside down. My life was never the same. It was the first day in my new high school. I was very nervous and I didn't know anyone. I tried to find my Biology class but after a while I gave up on that and just leaned on the wall next to the lockers. I sighed and found an interesting spot on the floor. I didn't pay much attention to the people around me. After a few minutes someone approached me and tapped my shoulder and I jumped slightly and looked up. I saw a girl with crimson red hair smiling at me. »Hello there. Did I scare you? Iam sorry about that. You look lost. Do you need any help?« I looked at her confused but nodded. »Yeah, I'm ok. Just didn't see anyone coming. Actually, I could use some help finding my Biology classroom.« She pointed towards the second door on the left. »Can't miss it. Green door with a tree on them.« I thanked her and went my own way when she called after me. » By the way, I am Allison from the second year.« I turned around and said: » My name's Danielle and I am a junior« She waved at me and went her own way. So I reached the Biology class. I wondered why Allison helped me. We didn't know each other at all. She was so nice to me and she didn't even know my name. I couldn't figure anything during Biology, and when the bell rang, I picked my bag and went of to find my English class. I loved English and it made me kind of happy to have it on my first day of school. And so English and 4 other periods went by and it was time for a lunch break. I sat in the corner of the cafeteria eating an apple and quoting Shakespeare when someone pulled a chair and sat next to me. I looked up and saw Allison smiling at me. »Mind if I join you? You look pretty lonely. I nodded at her and she remained on the chair. »Why are you doing this Allison? I don't get it.« Allison looked at me surprised. »Doing what? I'm just trying to be friendly with you. Is that bad?« I shook my head at her last question and sighed.« That's what I'm talking about. You don't know me at all and you act so friendly. I like your attitude, but it surprised me. When you first helped me, you didn't even know my name. I have never met a high school student as friendly as you are.« She laughed at me softly and then added: » I'm very good at reading people. You seemed pretty cool when I first talked to you. Besides, I like to help people. I have a question. Want to be friends?« I smiled widely. I made new friends the first day at my new high school. »I'd love to be your friend. So Allison, tell me more about yourself.« That day we exchanged e-mails, phone numbers and home addresses. That's how our friendship developed. She knew me like the back of her hand. She knew every little detail about me and I knew every little thing about her. Allison was the only child, she lived in Burbank, she had a dog named Addy, and just like me she loved English. And the thing that showed the most: Alli lived for singing. She even dragged me to the drama club and school choir. I never thought I'd enjoy that but I did. And so the time went by. We hung out all the time. She came for a sleepover every second weekend and when she didn't, I was at her house. Two years went by in flash and it was Alli's senior year. I didn't wrap my mind around the fact that she'll leave me. I was around her as much as possible. I actually became clingy. But surprisingly she didn't mind. It was 2 weeks until the graduation and we were at the cafeteria with some of our friends like every other day having some small talk about the P.E. teacher, when Allison spoke: »I don't have a prom date.« We all looked ate her and Adam, one of our closest friends, said: » But didn't you ask Kris a while ago?« Allison shook her head and said that Kris had rejected her. »He's going

12

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI


ANGLEŠKE STRANI

t

with Katy.« I hugged her and told her we would find her a date. »Don't worry dear, you have enough time.« Then the bell rang ad we said our goodbyes. Days passed and Allison was tense and kind of sad all the time. Once during the drama club I asked her if she was ok but she just said everything was fine. I remembered we had a big play in a few days and I blamed it on that. It was the day before the graduation. I chatted with Adam in our English classroom when Alli approached us.« Alli! What are you doing here I thought you had P.E.« I smiled at her and hugged her. She hugged me back but didn't respond in any other way. »Allison are you with us? Say something!« Adam waved a hand in front of her face and she blinked at that. » Dani, I came to say goodbye. I'll miss you so much…« I looked at her confused. »What are you talking about? We'll se each other almost as often as always. It's not like you're moving out of the town.« Allison leaned on the table next to Adam and sighed. »I'm leaving the school. There won't be any time for fun afterwards. I'll be at school all the time studying English.« I laughed at her and said with a grin on my face. »Allison, you worry your pretty little head too much. We are going to see each other every day at the voice lessons. Have you forgotten about them already? And our drama teacher Mrs. Lambert won't let us go for a few years. She said herself that we'll have to keep in touch with the drama club.« Don't worry! Our friendship won't be jeopardized because of the school.« I stood up and hugged her just when the bell rang. Allison waved at me and called out before she left: »If you say so, I have nothing to worry about.« I waved back: » See you at your graduation, class president!« I knew she hated it when I called her by her status, but I loved to tease. It was the day of the graduation. Everyone was sitting in the big school lobby when I sneaked in there to see Allison's graduation speech. It was a long show before she came up. She looked trough the audience and started: »Hello my name is Allison and I have a few things to tell you. I'm graduating today. I have to thank my teachers and my parents that have helped me trough this but the most I have to thank my friends that helped me with my emotional problems. But let's skip that part. I have to thank two teachers in particular, Mrs. Lambert, my drama teacher that helped me shape my stage presence and me as a human being. And thank you, professor Ratliff. You were the best English teacher I have ever had. You used to quote the great William Shakespeare: ˝Be not afraid of greatness: some are born great, some achieve greatness, and some have greatness thrust upon them. ˝ And now I believe that it is true. I reached great success in this school. Thank you.« I laughed at the quote, but realized it was true. Alli reached her dream. She was making her debut album, she finished high school and she will be able to live her dreams. The ceremony and everything went by fast and after it she came to me and hugged me tight. » You are an amazing speaker, Allison.« She punched my shoulder lightly and laughed.« So I guess this is a kind of a goodbye, isn't it?« I nodded and hugged her again. »Well good luck my brave friend I'll see you next weekend for a sleepover at your house ok?« She agreed and left to find her parents. I was happy for her. »Parting is such a sweet sorrow.« I mumbled to myself and left to go home. And that's how it was. I never thought I'd meet such great friend as she was, but I did. She changed my life and I became an actor because of her and the drama club. I travelled all around the world. Sometimes I even travelled with her and Adam. I was the happiest women alive. Now I'm 25 years old actor, hanging out with my high school best friend on the balcony of my mansion. It was a sleepover weekend again and we planned a lot of fun things together. I guess we never grew up. The End Katja Žinger 8. razred

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

13


ANGLEŠKE STRANI

26. september – EVROPSKI DAN JEZIKOV

.

Smejemo se v vseh jezikih enako.

Učimo se jezikov, da bomo jezikali različne jezike.

Mit o nastanku jezikov Vsa Zemlja je imela en sam jezik in isto govorico. Ko so se ljudje odpravili od vzhoda, so našli ravnino v šinárski deželi in se tam naselili. Rekli so drug drugemu: »Dajmo, delajmo opeko in jo žgimo v ognju!« Opeko so uporabljali namesto kamna in zemeljsko smolo namesto malte. Rekli so: »Dajmo, sezidajmo si mesto in stolp, katerega vrh naj sega do neba, in naredimo si spomenik, da se ne bomo razkropili po vsej Zemlji!« Gospod je stopil dol, da bi si ogledal mesto in stolp, ki so ga postavili človeški otroci. In gospod je rekel: »Glej, eno ljudstvo so in vsi imajo en jezik, in to je šele začetek njihovega dela. Zdaj jih ne bo nič več zadržalo; kar koli bodo hoteli, bodo naredili. Dajmo, stopimo dol in tam zmešajmo njihov jezik, da ne bodo več razumeli govorice drug drugega!« In gospod jih je razkropil od tam po vsej zemlji in nehali so zidati mesto. Zato se je imenovalo Babél, ker je tam gospod zmešal jezik vse Zemlje in od tam jih je gospod razkropil po vsej Zemlji.

tim anglistov

14

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI


RAZVEDRILO: za možgančke

e

t

KRIŽANKA

1 5

44

3

1.

8.

7.

5.

4.

6.

2.

3.

Nejc, 5. razred

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

15


RAZVEDRILO: naj recept

Recept Ta mesec ne bova pekli piškotov, ampak …

OBLOŽENE KRUHKE!! :D POTREBUJEMO: -toast -šunko -sir -kislo smetano -jajce POSTOPEK: Toast prerežemo po diagonali, da nastane trikotnik. Šunko in sir naribamo v posodo in dodamo kislo smetano (po občutku) in še jajce. Nato vse zmešamo, potem pa zmes naložite na toast, ki ga lahko predhodno namažete z maslom, za boljši okus. ☺ Pekač obloženih kruhkov damo v pečico, ogreto na 180 stopinj, ter pečemo 15 minut, oz. dokler ne postanejo lepo rjavi.

ENOSTAVNO, KAJNE? :D

Urška in Ajda, 9. razred

16

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI


RAZVEDRILO: modni nasveti

t

MODA ŽENSKE Letos je moda precej drugačna od lanske. Oblačila niso več v toplih jesenskih odtenkih rjave in rdeče, temveč temnejša: črne, sive ter bele barve.

Da ne boste vse v črnem, morate obleki dodati tako rečeno »poživilo«. Naj bo modni dodatek (torbica, ogrlica, šal ...) kakšne močne barve. Najpogosteje se dodaja modra. Lahko pa je tudi kakšen del oblačil moder npr. hlače/majica/čevlji.

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

17


RAZVEDRILO: modni nasveti

MOŠKI

Letošnja jesenska moda za moške je kot lanska ženska, torej precej bolj barvita. Oblecite se torej v rjavo, oranžno, rdečo, rumeno ali belo oblačilo.

Enako velja za obutev, ki naj ne bo ravno rumena, ampak rjava ali črna. Obleki lahko dodate tudi kakšen modni dodatek, kot na primer metuljček, »trogarje« ali morda baretko. ☺

Ajda in Urška, 9. razred

18

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI


KOTIČEK Ferdove čvekle t

S. E. P. T. E. M. B. E. R. Ime meseca september prihaja iz latinske besede septem, ki pomeni »sedem« september je bil namreč po rimskem koledarju sprva sedmi mesec v letu, nato pa so vstavili še januar in februar.

Pozdravljeni v novem šolskem letu! Upam, da vam ne dela prevelikih preglavic. Če vam jih še ne, vam ji pa še bo! :D Ampak morate priznati, da ste med počitnicami šolo vseeno pogrešali. No, čisto malo. Gotovo ste si na morju, ali kjer koli ste počitnice preživljali, napolnili svoje baterije. Zdaj pa k stvari. V tednu od 24. do 28. 9. smo devetarji zbirali papir. Upamo, da ste

za nas tudi vi kaj prispevali in nam tako omogočili dober zaključni izlet. Vsi devetarji se vam za prizadevnost iskreno zahvaljujemo! Kot že veste, smo 29. septembra (soboto) nadomeščali 24. december (ponedeljek). Da nam ni bilo treba imeti pouka, so nam učitelji in ravnatelj organizirali športni dan. Kjer koli ste že potikali, upam, da niste pozabili na svoje zdravje, ste uživali in gledali pod noge!

HAHAHAHAHAHAHAHAHAHAHA Koga išče blondinka v rižu? "Strica Bena."

Kje je bil premagan Napoleon? je vprašala profesorica zgodovine. "Pri vaterpolu!" se je oglasil Janezek. Čvek….čvek….čvekle

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

19


Viri Barve: www.smrklja.si/fun_stuff/nenavadno/19862 Fotografije: učiteljice Rakun :mevki55.mojforum.si modri-jan.si Rutica: splast.si Jogurtova torta: recipeci.com Čebela in kamenčki: mindfulnessmuse.com Sraka: ca.bestpicturesof.com Bralna značka : knjiznica.weebly.com List: ld-bucka.si Pohodnik: os-store.si Zemlja: earthorganizationnamibia.blogspot.com

Prispevke zbrala in uredila: Tina Orač Gornik Lektorirali: Nuša Volkar in Marta Orel

Oktober 2012

20

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

FERDO oktober 2012 st.1  

spletni casopis

FERDO oktober 2012 st.1  

spletni casopis

Advertisement