Page 1

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

FERDO 18. november 2021, št. 1, letnik X

šolski spletni časopis

Lučka, 3. razred


UVODNIK

Pozdravljeni, ferdovci in ferdovke! Ko pogledam skozi okno, vidim pravo paleto toplih barv. Vse od čudovite rumene do zapeljive temno rdeče. Sem in tja se med oranžnimi odtenki skrivajo tudi zeleni. Čudovita narava prav poboža oči in dušo. Ne dolgo nazaj me je poklicala najboljša prijateljica in me razveselila z novico, da v mestu že prodajajo pečen kostanj. Mnjamiiii! Jeseni se rada pocrkljam s kostanjem po dolgem sprehodu in sproščujočem čveku. Sem prava srečnica, saj imam kar tri najboljše prijateljice. Prva je še iz srednje šole, z njo komuniciram preko spletnih družbenih omrežij, saj se je preselila v tujino. Drugi dve živita v moji bližini. Z eno se druživa od študentskih časov, eno pa sem spoznala v času službovanja. Super je, če ti prijateljica bere misli, dokončuje stavke, ve, kaj si želiš, te nasmeje in včasih pove tudi kaj, kar ti ni všeč. Tako pravo prijateljstvo obstane. Kdo je pravi prijatelj? Nekdo, ki mu lahko zaupaš, ki ti je pripravljen pomagati, te vzpodbuja, ni nevoščljiv in ki ti po pravici pove, da ti tisti pulover ne bi pristajal najbolje, ali da si to res naredil narobe, ali da se boš moral za dosego nečesa bolj potruditi. Pravi prijatelj te objame, ko to potrebuješ, te posluša in da nasvet, če ga želiš, ponudi pa ti tudi streznitev, ko je potrebna. Vedeti pa moramo, da se skozi življenjsko pot razvijamo, rastemo in spreminjamo, zato se nekatera prijateljstva končajo in sklepamo nova. Lepo je imeti prijateljico/prijatelja! Imaš tudi ti svojo/svojega? Povej ji/mu, da jo/ga ceniš in se veseliš prijetnega časa, ki ga preživita skupaj. Prijazen pozdrav Tina Orač Gornik, urednica

Želim vam zanimivo, igrivo, zdravo in učno uspešno leto 2022!

2

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI


AKTUALNO

SPOMINJAMO SE NAŠEGA JOSIPA JURČIČA 3. maja 2021 je minilo 140 let od smrti Josipa Jurčiča. V ta namen letos obeležujemo vseslovensko Jurčičevo leto. Učenci smo se pri pouku slovenščine in v okviru

interesnih

dejavnosti

veliko

pogovarjali

o

dejstvih,

s

katerimi

je

zaznamoval slovenski prostor. Svoje izkušnje smo delili v časopisih, ki smo jih izdelali kar sami. Vrnili smo se v čase, ko so Jurčičeve zgodbe pisale zgodovino literarne umetnosti. Več pa izveste KMALU.

Učenci 6. in 7. razreda

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

3


AKTUALNO

4

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI


AKTUALNO

NARAVOSLOVNI TABOR – TEMENICA 2021 Včasih se nam na poti do cilja pojavijo prepreke, ki nam poskušajo spreminjati začrtano pot. Številni ukrepi, ki se jih je potrebno držati v »korona« obdobju, in slaba vremenska napoved bi lahko prestrašili Ferdove naravoslovce, ki smo od 17. do 19. 9. 2021 ponovno načrtovali naravoslovni tabor. A mi smo se odločili, da gremo … Da gremo raziskovat in predvsem, da se gremo zabavat. V petek se je tako 36 najbolj navdušenih naravoslovcev v spremstvu treh učiteljev (Karle, Marcela in Sabine) odpravilo v Temenico na tridnevni aktivni vikend. Naš hotel je postala kar POŠ Temenica, ki nam je velikodušno odprla svoja vrata. Kuharica Slavka je poskrbela, da nismo bili lačni, postelje pa smo si »naredili« kar sami. Izjemna izkušnja, ki je sigurno ne bomo nikoli pozabili. V Temenici smo se začeli zbirati v petek ob 15. uri. Močno deževje ni pokvarilo veselja ob srečanju s prijatelji. Polni pričakovanja smo poslušali navodila učiteljev in se jih nato tudi natančno držali. Ob 16. uri so se nam pridružile naše medicinske sestre iz ZD Ivančna Gorica. Bernarda, Beti in Ana so nam povedale veliko pomembnih stvari, ki se jih moramo držati, da ostanemo zdravi. Naredili smo si tudi zelo zdrave namaze (humusov, skutin s korenčkom in jabolkom in avokadov), ki so bili odlična popoldanska malica. Kar nismo mogli verjeti, da so res tako dobri. Pred večerjo smo s pogovorom spletali še trdnejša prijateljstva, zasnovali naš naravoslovni dnevnik, ki je nastajal tekom tabora, ter se pripravljali na obisk Ranča Prebil. Na Ranču smo res uživali. Po začetnem spoznavanju s konji nam je gospod Jure omogočil tudi jahanje le-teh. Pod budnim očesom Veronike in Anje smo jahali skoraj vsi in pri tem neizmerno uživali. Ob prihodu v šolo smo si pripravili udobna ležišča, namesto pravljice za lahko noč pa spoznavali življenje Janeza Vajkarda Valvazorja, ki bo del našega sobotnega raziskovanja. Tudi letos smo sobotni dan začeli z jutranjo telovadbo. Le da tokrat ni bila na obali, ampak kar na šolskem igrišču. Po zajtrku smo se z avtobusom odpravili na dom zeliščarke Jožice Bajc Pivec, ki ima na svojem vrtu posajene tudi rastline, o katerih je pisal že Valvazor. Na njenem posestvu smo si poleg tega ogledali tudi čmrljak, ribnik in številne druge zanimivosti. Skupaj smo se nato odpravili po

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

5


AKTUALNO

zeliščarski poti do gradu Bogenšperk, med potjo pa spoznavali zdravilna zelišča in njihov pomen za naše zdravje. Ob pogledu na grad Bogenšperk smo

začeli

razmišljati o njegovih skrivnostih. Komaj smo čakali, da jih vsaj nekaj odkrijemo. Po malici smo razdeljeni v dve skupini začeli raziskovati. Eni smo se najprej podali na ogled gradu, drugi pa smo iskali zaklad v njegovi okolici. Skupini sta se nato tudi zamenjali. Prav vsem je uspelo najti zaklad, ki se je skrival v okolici gradu, ter si zapomniti pomembne stvari, ki se nanašajo na našega velikega polihistorja Valvazorja. Da nismo bili lačni, je poskrbelo prijetno osebje Krčme na gradu, posladkali pa smo se še s sladoledom in odličnimi torticami. Prosti čas, ki smo ga imeli po kosilu, smo izkoristili za sprehod, opazovanje poročnega slavja, ki je prav tisti čas potekalo na gradu in predvsem za druženje s prijatelji. Posijalo je celo sonce, ki nas je spremljalo še celo popoldne. Sledil je pohod po Trim stezi Bogenšperk. S pomočjo vaj, ki smo jih našli na 12 postajah, in poučnega delovnega lista smo se razgibali ter raziskali številne posebnosti rastlinstva in živalstva gozdnega ekosistema. S tem pa se sobotno popoldne še ni končalo. Čakalo nas je posebno doživetje v »hiši nad oblaki«. Z navdušenjem smo poslušali Davida, ki je eden izmed petih lastnikov tukanov v Evropi, kako nam je pripovedoval značilnosti in posebnosti eksotičnih ptic (v lasti ima trenutno 60 različnih vrst), predvsem papig. Najbolj navdušeni smo bili nad Čarlijem, inteligentnim govorečim kakadujem, ki izgovarja slovenske in celo nemške besede in je zelo rad v središču pozornosti. Naučili smo se, kaj lahko papige jedo in sodelovali celo pri pripravi obrokov in hranjenju le-teh. Zelo navdušeni smo bili tudi nad delavnico Rokovanje z živaljo, kjer nam je Jan podrobno predstavil kopenske želve, žabe, kuščarje in celo kačo. Živali smo ogledovali, spoznavali njihove značilnosti in premagovali različne strahove, ki so povezani z njimi. Pravo presenečenje pa je sledilo, ko nam je Jan podaril avstralskega paličnjaka, ki smo ga kasneje poimenovali Temi in je tako postal del našega tabora. Prijetno utrujeni smo se nato z avtobusom odpeljali v Temenico, v naš začasni dom. Po večerji je sledilo druženje. Nekateri učenci so se zabavali znotraj šole, spet drugi pa so na mivki igrali odbojko in tako počastili naše odbojkarje, ki se ravno v tem času borijo za odlično uvrstitev. Razmišljanje o čudovitem dnevu nas je počasi zazibalo v prijetno spanje.

6

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI


AKTUALNO

V nedeljo smo po jutranji telovadbi, rojstnodnevnem presenečenju, obveznem skupinskem slikanju ter zajtrku dokončali osebne dnevnike, ki jih bomo s ponosom pokazali našim staršem, prijateljem … Pospravili smo stvari ter izkoristili čas za igranje odbojke in ples, za katerega nam je na tem taboru skoraj zmanjkalo časa. Po prijetnem zaključku, kjer smo se zahvalili drug drugemu, pa so nas zunaj že čakali starši, ki so nas radovedno opazovali in komaj čakali, da izvedo, kaj vse smo doživeli. Ja, bilo je zanimivo, enkratno in neponovljivo … Le kaj nas čaka drugo leto?

Vodja tabora Sabina Rozina

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

7


AKTUALNO

TEDEN OTROKA V tednu otroka je bilo na šoli še več zabave, smeha … Učence nižjih razredov so obiskali štirinožni prijatelji iz društva Tačke pomagačke, ki so jim pomagale pri branju, saj se otrok ko je z živaljo, ne počuti ogroženo in lažje bere. Sodelovali smo v vseslovenski akciji, ki se imenju razigrani koraki. Učenci in zaposleni na naši šoli smo si obrisali stopala, jih izrezali, lahko tudi okrasili in jih prilepili v šolske prostore. Imeli smo tudi veliko tekmovanj, ki so spodbujala naše misli. V torek 5. oktobra smo imeli tekmovanje v sestavljanju Rubikove kocke 3x3x3, kjer je tekmovalo kar 17 fantov in dve dekleti. Najspretnejši učenec, ki je zasedel prvo mesto je bil letos Benjamin Hribar, učenec 9. razreda s povprečnim časom 38,7 sekunde. Letos pa smo prvič priredili tudi tekmovanje iz Rubikove kocke 2x2x2, kjer so sodelovali le trije učenci, ena deklica in dva dečka. Potekalo je v šolski avli 7. oktobra. Najbolj spreten, ki je zasedel prvo mesto je bil Lambert Hobič, učenec 2. b-razreda s povprečnim časom 40,1 sekunde. V sredo 6. oktobra smo imeli tekmovanje v sestavljanju besed iz angleških, nemških in slovenskih besed. V četrtek 7. oktobra smo obiskali Ferdov mini kino. Med filmi smo lahko izbirali in je vsak lahko našel filmsko vsebino zase. Imeli smo se super, saj so bili na sporedu filmi, ki so zabavni, smešni, poučni … Našo šolo je obiskala knjižničarka Monika, ki nam je predstavila kamišibaj in nam zaigrala tudi dve zgodbi. V petek med glavnim šolskim odmorom je še posebej odmevala dobra glasba, ki so jo za nas zaigrali bivši učenci naše šole Hana Kavšek, Matija Kutnar in Zala Vidic. V petek smo imeli oblečene tudi zelene majice, ki predstavljajo povezanost z ljubeznijo, optimizmom in veseljem. Zelena barva pa pomirja in daje svežino. V tednu otroka smo veliko ustvarjali, se zabavali, krepili naše možgančke. Hoteli smo izpeljati prireditev za naše prvošolčke, vendar nam je korona to žal preprečila in smo slednje izvedli 22. oktobra v telovadnici.

Žana V., 8. razred

8

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI


AKTUALNO

Ferdov mini kino

Zmagovalci Tekmovanja v sestavljanju besed

Oblekli smo zelene majice

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

9


AKTUALNO

DAN REFORMACIJE in DAN SPOMINA NA MRTVE Med

krompirjevimi

počitnicami,

ko

smo

učenci

doma,

praznujemo tudi dva pomembna praznika. 31. oktobra praznujemo dan reformacije. Reformacija je slovenskemu narodu prinesla prvo tiskano knjigo in s tem knjižni jezik. Na ta dan se spominjamo Primoža Trubarja, ki je leta 1550 napisal prvo slovensko knjigo Katekizem. Zvečer pa ne moremo mimo strašnega praznovanja noči čarovnic. Noč čarovnic ima korenine pri starih Keltih, ki so na ta dan praznovali novo leto. Verjeli so, da se lahko na večer pred novim letom duše umrlih vrnejo na zemljo, zato so pred hišami pustili vino in hrano, da ne bi stopile v hiše. Nadeli so si maske, da jih duše iz onostranstva ne bi prepoznale. Zato se danes ljudje našemijo v duhove, čarovnice in zombije. Nato pa hodijo od vrat do vrat po sladkarije. Za noč čarovnic se izrezujejo tudi strašljive buče, v njih se postavijo sveče in ponoči odganjajo zle duhove. Sledi 1. november, dan spomina na mrtve oz. dan mrtvih. Spominjamo se svojih bližnjih, prijateljev in znancev. Spominjamo pa se tudi posameznikov, ki so se borili za našo svobodo in žrtvovali svoja življenja v različnih vojnah. Odpravimo se na pokopališča, prižgemo sveče, prinesemo šopke rož in ikebane. Brina, 6. razred Kako pa je z bralno kulturo danes? Po raziskavi Bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji iz leta 2015 je razvidno, da se je sicer 68 odstotkov anketirancev označilo za bralce knjig, vendar je bilo takih, ki so v zadnjih 12 mesecih prebrali vsaj eno knjigo, le 58 odstotkov.

Melita, 6. razred

10

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI


AKTUALNO

NOČ ČAROVNIC Noč čarovnic je praznik, ki izvira iz Amerike, Anglije, Avstralije … Rečejo mu Halloween. Na to noč se otroci preoblečejo v pošasti ali čarovnice. Hodijo od hiše do hiše in prosijo za sladkarije. Zadnja leta je praznik postal priljubljen tudi pri nas. Veliko ljudi izrezuje buče, ki naj bi odganjale zlo in duhove. V izrezljano bučo se položi svečo. Takšne buče se po tem postavi na okensko polico. Veliko ljudi speče tudi strašljive piškote ali drugo strašljivo pecivo. Letos sem se tudi jaz udeležila praznika na gradu Bogenšperk . Bilo je odlično in strašljivo. S prijateljico sva iskali zaklad. Poizkusili sva tudi čarobni napoj za veselje, ki še deluje. Oblečeni sva bili v čarovnici. Udeležili sva se različnih strašljivih iger in videli veliko različnih strašnih mask. Imeli so tudi slastne čokoladne krofe v obliki vampirja, krvaveče prste in zombijeva očesa.

Marija, 4. razred

Kako bi pa ti napisal/-a?

Rešitev: __________________________________________________________________________________________________

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

11


AKTUALNO

Najdi vsiljivca.

Rešitev: __________________________________________________________________________________________________

Kaj pa so Robijevi navijači pozabili?

Rešitev: _________________________________________________________________________________________

12

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI


AKTUALNO

No, to pa je izviren zapis …

Pravilno: ______________________________________________________________

Kaj pa bi morda na sliki le lahko spremenili?

Odgovor: _____________________________________________________________

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

13


AKTUALNO

Hmmmm …

Kaj pa ti misliš? __________________________________________________________________________________________________

Poišči napako.

Rešitev: ______________________________________________________________

14

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI


AKTUALNO

Kaj manjka na fotografiji?

Rešitev: ______________________________________________________________

Nekdo je ukradel sendvič … Pa še nekaj! Ugotovi, kaj.

Rešitev: ______________________________________________________________

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

15


AKTUALNO

Kateri predlog bi pa ti izbral/-a?

Rešitev: ______________________________________________________________

Kako sklanjamo ime Luka?

Rešitev: Imenovalnik: ______________ Rodilnik: _________________ Dajalnik: _________________ Tožilnik: _________________ Mestnik: ________________ Orodnik: ________________

Prevajalniki nam jo večkrat zagodejo, zato se nanje ne smemo zanesti. Kako bi pravilneje prevedli podatek o seji?

Rešitev: ___________________________________

Pripravili učenci ID Medijsko središče

16

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI


MIGAMO

Za vaje bomo potrebovali športno opremo (lahko ste tudi bosi ampak glejte, da vam ne bo drselo) in štoparico, s katero si boste merili čas. Če imate telovadno podlago jo uporabite, če ne lahko vaje izvajate tudi v notranjih prostorih hiše. Če po koncu vaj še ne boste preveč utrujeni, lahko ponovite še en krog. Prikaz vaje 1. Izpadni koraki na mestu

Navodila za izvedbo vaje Smo v položaju, ki je prikazan na prvi sliki. Izvajamo izmenične izpadne korake. Sprva z eno nogo naprej, kot je prikazano na sliki 2, nato v začetni položaj in z drugo nogo naprej, kot je prikazano na sliki 4. Z vsako nogo naredimo 6 izpadnih korakov.

2. Dotik stopal v položaju za sklece

20

Začeten položaj je prikazan na prvi sliki. Pri vaji se z dlanmi izmenično dotikamo stopal. Pri vaji smo pozorni, da se ne sukamo preveč v bokih. To dosežemo tako, da napnemo trebušne mišice. 10x se dotknemo vsake noge.

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI


MIGAMO 3. Čebelja krila Začetni položaj je enak prvi sliki. Z rokama imitiramo krila čebel, pri čemer roki premikamo le nekaj 10cm gor in dol. Skratka amplituda gibov je majhna, intenzivnost hitra. Roki sta med vajo vseskozi stegnjeni. Vajo izvajamo 45s.

4. Skiping na mestu Vsi poznate visoki skiping z ur športa. Vaja je popolnoma enaka, le da se pri tej izvedbi ne premikamo naprej-nazaj, ampak jo izvajamo na mestu. Pazimo, da dvigujemo kolena dovolj visoko navzgor (kot med nogo in trupom naj bo približno 90 stopinj). Vajo izvajamo 45s.

5. Hoja z rokama naprej in nazaj Začnemo s položaja, ki je enak pri prejšnji vaji. Predklonimo se tako, da se dotaknemo tal. Kolena pri tem lahko pokrčimo. Iz predklona se nato z rokama premikamo naprej do položaja za sklece. Ko dosežemo ta položaj, se nato z rokama premikamo še nazaj, do našega položaja na začetku. Vajo izvajamo toliko časa, da 6-8krat pridemo do položaja za sklece.

18

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI


MIGAMO

6. Izmenični dvigi kolen in udarec z roko

Stojimo, kot je prikazano na prvi sliki. Dvignemo koleno in istočasno udarimo z nasprotno roko v smer dvignjenega kolena, kot je prikazano na sliki 2. Izmenično izvajamo dvige kolen in udarce vsaj 45s. Pri tem pazimo, da nam intenzivnost ne popusti (na približno vsako sekundo dvig kolena in udarec).

7. Zajčji poskoki Vajo začnemo z začetnega položaja, ki je prikazan na sliki. Skačemo tako, da se odrivamo le s stopal, kolen pri skokih ne krčimo. Izberite si neko razdaljo ali prostor in ga preskakujte vsaj 45s. Pomembno je, da ne prenehate s poskoki, tudi ko/če pridete do konca prostora in se morate pri tem obrniti. Obrnite se s poskoki.

Za vas je vaje pripravil učitelj Jernej

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

19


LIKOVNA DELA

Likovni izdelki so delo učencev 1. razreda

Likovni izdelki so delo učencev 2. razreda

20

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI


LIKOVNA DELA

Likovni izdelki so delo učencev POŠ Temenica

Likovni izdelki so delo učencev 3. razreda

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

21


LIKOVNA DELA

Likovni izdelki so delo učencev 4. razreda

Likovni izdelki so delo učencev 5. razreda

22

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI


LIKOVNA DELA

Likovna izdelka sta delo učencev 6. razreda

Likovni izdelki so delo učencev 7. razreda

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

23


LIKOVNA DELA

Likovni izdelki so delo učencev 8. razreda

Likovna izdelka sta delo učencev 9. razreda

24

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI


LITERARNI KOTIČEK

ŽUPANOVA MICKA (poustvarjalno nadaljevanje komedije) TRETJI AKT Prvi nastop

Dan ali dva kasneje. Dvorišče za hišo. Tulpenheim in Monkof se skrivata pri hlevu. TULPENHEIM (razočarano): Ne godi se nama nič dobrega. Micka zdaj vse ve in Šternfeldovka tudi. Nič ne bo z denarci in vsem, kar bi lahko z bogato vdovo pridobila. MONKOF: Res je, Micka in Šternfeldovka sta naju dobro na finto vrgli. TULPENHEIM: Ko bi se le lahko Micki in Šternfeldovki maščevala! Da bi vsaj nekaj od tega imela. MONKOF (zvito): Kaj pa če bi Anžeta od Micke spravila? Recimo, da bi ga v žakelj skrila in na Dunaj z vlakom poslala. Pa se nikoli več ne bi vrnil. TULPENHEIM: Tole si se pa dobro spomnil, samo Micka in župan ne smeta nič zvedeti. MONKOF: Najbolje bi bilo, da bi ga nekam zvabila, potem pa hitro z njim do železnice pa na vlak. Drugi nastop

Jaka in Anže prideta na dvorišče in kmalu slišita Tulpenheima in Monkofa maščevanje kovati. JAKA: No, tule smo pa dobru naprav'li. Micka bo zdej srečna s teboj, Šternfeldovka pa ima mir pred tist'm prevarant'm. ANŽE: Prav res. Gospud župan, al' bi hot'li mal' z mano stopit', grem v hlev živini krmo položit. JAKA: Pa pojdiva. (Gresta proti hlevu, tam pa zagledata Tulpenheima in Monkofa.) ANŽE: Glej no glej, kdu pred naš'm hlev'm tiči. Kuga nek počneta? Po tihem, da naj' ne vid'ta. (Se pritajita.) TULPENHEIM (ne opazi prišlekov): Nič, takole bova naredila: jaz bom šel po Anžeta, da pride nekaj iskat, ti pa le glej, da boš ta čas past pripravil in ga bova hitro na voz dala in na vlak odpeljala. MONKOF: Kakor boste rekli. No, zdaj pa brž, da to hitro opraviva. ANŽE (se razburi): Nesramneža, hoč'ta me ugrabit! Zdele grem tja pa bosta že vid'la.

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

25


LITERARNI KOTIČEK

JAKA (ga miri): Počas', Anže. Mor'va plan nar'dit'. Ti boš zdele tja zakorakou in se delou, k' da n'č ne veš, jaz bom šu pa na vuzu gume spustit, da te ne bosta mogla na vlak pelat. Potlej ju bova pa zasač'la in ju proč spod'la. ANŽE: Grem zdej, pa upam, da se dobru izteče.

Tretji nastop

Vsi poprejšnji. Pred hlevom in na dvorišču. ANŽE (se prestraši); Joj, Tulpenheim, kaj pa vi tle počnete? Moral' bi že odit'. TULPENHEIM: Seveda, saj bi že šel, če ne bi vi nekaj na našem vozu pozabili. Sem vas šel klicat, da pridete iskat tisto, kar ste pozabili. ANŽE (se dela, da nič ne ve): No, pa grem iskat tistu. MONKOF (sam zase): Zdajle prihaja, tukaj se bo spotaknil (Na tleh pripravlja past.), potlej pa ga bova v žakelj spravila in na voz. ANŽE (pride, se spotakne ob vrvico in pade po tleh): Na pomuč!

Jaka medtem spušča gumo na vozu in opazuje dogajanje pred hlevom. JAKA (zadovoljno): Taku, guma je spuščena in zdej ne bosta mogla nikamor. No, sam' še počakam in se maščevanje v najin prid dobru obrne. MONKOF (pred hlevom): Pa te imava! Sedaj greš na Dunaj. ANŽE (se dela, da je prestrašen in se poskuša izvleči iz pasti): Ojoj! TULPENHEIM: Nikamor! Monkof, podaj žakelj! (Ga v žaklju spravita na voz.) MONKOF (presenečeno): Ti zlomka, voz ima počeno gumo, nikamor ne moreva! JAKA (skoči izza voza in zavpije): Pa vaju 'mamo! Sta mis'la, da ga bosta na Dunej odpel'ala, kaj? Pr' moji priči da ne. Spustita ga, drugač' grem po žandarje. MONKOF (odveže žakelj, izpusti Anžeta in se v zadregi opravičuje): Saj to je bila samo šala. JAKA (se huduje): To ni b'la šala, ampak ugrabitev! Pojdita na Dunej al' kamor kol' že, a nikol' se več ne vrn'ta nazaj.

Tulpenheim in Monkof osramočena zbežita. ANŽE: No, taku, pa sta dobila, kar sta hot'la. Zdej pa res moram v hlev, živina me že čaka.

Anže in Jaka se zadovoljno zasmejeta in odideta vsak svojo pot. Matic, Samo, Vid in Nik, 8. razred

26

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI


LITERARNI KOTIČEK

Polhek in veseli piškotki Nekoč je bila globoko v gozdu majhna skromna hiška, v kateri je živel polhek. Zelo prijazen polhek je bil to, ki je imel veliko prijateljev. Njegova najboljša prijateljica je bila srnica. Skupaj sta preživela veliko časa. Nekega dne je polhek povabil srnico, naj pride k njemu na obisk, ker bo spekel piškote, v katerih je najboljša marmelada v celem gozdu. Polhek se je naslednjega dne zbudil zgodaj in hitro začel s peko piškotov. Najprej je zvaljal testo, izrezal piškote, vanje naredil luknjico in z žličko nadeval marmelado. Piškoti so se morali le še speči v vroči pečici. Polhek je ravno hotel dati pekač s piškoti v pečico, ko je zaslišal trkanje na vratih. Hitro, kar se le da, je položil pladenj s piškoti v pečico in ko je zapiral vratca pečice, si je priščipnil rep. Komaj je odkorakal do vrat. Odprl je in zagledal srnico. Takoj je opazila, kako ima polhek rdeč repek. Vstopila je in polhka posadila na stol. Pogledala je poškodovan rep in mu rekla, da ga je zlomil. Polhek je bil zelo žalosten. Naslednji dan bo zabava v sosednjem bregu, na kateri bo pel slavni pevec čuk, on pa ima poškodovan rep in ne ve, ali bo lahko šel na zabavo. Zelo je bil zaskrbljen. S srnico sta povila repek. Naslednji dan se je polhek zbudil in sedel na stol zraven postelje. Pozabil je, da ima zlomljen rep in močno zavpil, ker ga je tako zabolelo, ko se je po nesreči naslonil na svoj poškodovani rep. Njegovo vpitje je slišala srnica in prihitela k njemu. Videla je, da se ni nič zgodilo, le polhek je posedel svoj repek. Potolažila ga je in ga spomnila, da bo kmalu zabava. Polhek se je hitro pripravil in vzel svoje piškote, ki sta jih spekla s srnico. Nič jih še nista pojedla včeraj, ker sta se ukvarjala s polhkovim poškodovanim repkom. Na zabavi sta bila srečna in polhek je pozabil na vse slabe stvari. V sosednjem bregu je bilo celo noč glasno. Vsi so bili zelo veseli polhkovih piškotov in so se z njimi sladkali. Polhek je od takrat naprej vedno, ko je pekel piškote, pazil na svoj repek.

Julija K., 5. razred

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

27


LITERARNI KOTIČEK

Razmišljanje ob prebrani knjigi za Cankarjevo tekmovanje: Kakšno drevo zraste iz mačka

SEM ORIGINALNA KOT FOTOKOPIJA Zakaj tak naslov? Sem original, ki mu ni para. Ni človeka na tem preljubem svetu, ki bi mi bil vsaj malo podoben. Opa! Pa se je našel Janez, ki ne mara pisati domačih nalog, všeč pa mu je barvanje, hišni ljubljenčki, dojenčki v hiši … Tomaž, njegov starejši brat, pa bi se lahko poosebil z mojo starejšo sestro Nežo, saj je vedno pripravljen pomagati oziroma delati v dobro vseh. Mojco pa bi, ker je najmlajša v družini, primerjala tudi z našim najmlajšim družinskim članom, Lenartom, ki je kot spužva, ki vse dobro in vse najbolj noro posrka vase. Ja, še najbolj sem podobna Janezu. Sva tako rekoč kot originalna fotokopija drug drugega. Tako kot Janez, sem tudi jaz v družbi Neže, dedka in babice čakala novice iz porodnišnice, na dan, ko je na svet prijokal Lenart. Spomnim se celo, da sem imela oblečene pajkice s poslikavo Elze in Ane. O, saj res … Kot bi se dogajalo včeraj. Očka je kaj kmalu sporočil veselo novico, da sta mamica in Lenart zdrava in se dobro počutita. Tomaž, Janez in Mojca so kot trije mušketirji, eden za vse, vsi za enega. So kot ena država s tremi ministri in dvema predsednikoma, ki imata podobne osebnosti mojih staršev. Zdi se mi, da sem ta film že nekje videla. Ja, seveda, v naši družinski skupnosti ga nenehno vrtijo. Knjiga je veselo delo v poskusni državi, kjer ima še starejši brat krompir brez krompirja na poti čez polje. Razumete? Tudi jaz danes še ne. Mogoče jutri.

Katarina, 4. b

Muca Moja muca Miki rada z mano se igra, mjav, mjav, mjav. Z žogo rada se igračka, rada svojo muco imam, mjav, mjav, mjav. Muca vsak dan mjavka, ker pogreša me, mjav, mjav, mjav.

Gaja in Kaja A., 6. razred

28

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI


LITERARNI KOTIČEK

Jesen

Pri toplem ognjišču v jesenjskem blišču uživam v jesenskem trudu in vrišču. Dobrote z drevesa nam deliš. V zlatih barvah vsa žariš. V objemu jeseni kostanj prinašaš. Slabe stvari pa rada odnašaš. Vsi radi imamo to jesen, tudi hrast pa je zelo lesen. Liste razmetavamo in se obmetavamo. Gobe gremo nabirat in grozdje obirat. Jesen super je, ker vse oranžno je. Jesensko listje kam hitiš, v srce se mi spustiš. Jesenski veter piha in liste vse odpiha. Ko pa kostanj pojemo, gremo ven in to je to.

Alja in Lara, 5. razred

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

29


LITERARNI KOTIČEK

Deček in velika skrivnost Nekoč je živel deček. Bil je navaden kot vsi. Nekega dne je pred šolo opazil, da nekemu kipu manka simbol. Potem je videl, da je tam notri nekaj drugega. To je vzel domov. Naslednji dan je razvozlal, kaj to je in vodilo ga je do stare tovarne. Ko je dobil zvezdo jo je dal v kip in potem je kip oživel. Dal mu je uro, ki zmore vse, kar si želiš. Zelo je bil srečen, a nekega dne se mu je po uri polil nek eksperiment. In od takrat naprej je vedno, ko je snel uro, dobil čudne reakcije. Zato je šel do kipa in spet vstavil zvezdo, kip pa je spet oživel in mu podaril novo čarobno uro in tako je do konca življenja nosil uro in z njo pomagal ustvariti lepši svet za prav vse.

Nany, 6. razred

Kapitan Gatnik: moj najbolj zabavni prijatelj iz knjig Knjige o Kapitanu Gatniku je napisal ameriški pisatelj Dav Pilkey. Kapitan Gatnik je v resnici hipnotiziran osnovnošolski ravnatelj, ki v tretji knjigi dobi še prave super moči. Hipnotizirala sta ga Grega in Klemen, dva (skoraj) običajna četrtošolca, ker jima je ves čas nalagal kazni. V knjigah o Kapitanu Gatniku seveda ne gre brez smešnih zlobcev (npr. profesor Prdokakec, Turboskret 2000 …), ki skrbijo za popolnost knjig. Vseeno pa so pomembni tudi stranski liki, ki jih je je v vsaki knjigi veliko. Skratka, vsi liki so pomembni. Zdaj pa pokukajmo nazaj h Kapitanu Gatniku. Kapitan Gatnik je debel in vedno samozavesten super junak. Nosi rdeče ogrinjalo s črnimi pikami (pogosto je to kar kakšna zavesa) in velike bele spodnjice. In nič drugega. Njegov vzklik je tra-la-laaaaaaaaaaa. Nima nobene pesmi, še manj pa mota. Ko dobi super moči, se (kot bi trenil) začnejo prave težave. Kapitan Gatnik je najbolj zabaven super junak, kar jih poznam. Za tiste, ki vas branje veseli, bi priporočil vseh dvanajst knjig. Za tiste, ki pa branja ne marate preveč, pa imam namig: obstaja tudi film.

Fedja, 3. razred

30

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI


LITERARNI KOTIČEK

ČAROVNICA IN ČRNA MAČKA Nekoč pred davnimi časi sta živeli čarovnica in črna mačka. Živeli sta v zelo stari hiši, podrtiji. Zelo sta bili navezani ena na drugo. Obe sta imeli svojo čudno lastnost. Čarovnica ni marala svojega klobuka, ki ga ni mogla sneti z glave, mačka pa je sovražila miši. Da bi našli novo hišo, sta se odpravili na pot. Usedli sta se na metlo in odleteli čez tri ceste, devet gora in sedem voda. Pristali sta v gozdu. Hodili sta in hodili, dokler se ni izgubila črna mačka. Čarovnica tega sploh ni opazila. Ker ni našla nobene primerne hiške, se je zopet usedla na metlo in odletela. Preveč tiho se ji je zdelo, ker ni slišala mačke godrnjati. Spomnila se je, da jo je nazadnje videla v gozdu. Kar naenkrat je čarovnico ujel strašni zmaj in jo odpeljal v svoj brlog. Čarovnica se je drla na ves glas. Slišala jo je mačka, a je na žalost padla v jamo. Okamenela je in zaslišala tih glasek. Zagledala je miško, ki ji je govorila, naj je ne poje. Mačka ji je odgovorila, da ne mara miši in da njena prijateljica potrebuje pomoč, ker je padla v jamo. Miška ji je rekla, ali ji lahko pomaga kopati. Čeprav mačka ni vedela zakaj, ji je vseeno pomagala. Skupaj sta kopali in kopali dolg tunel, nazadnje pa le prišli iz jame. Sledili sta krikom čarovnice, zagledali zmajev brlog in vstopili. Ko sta zagledali čarovnico, sta jo hoteli odvezati. Nenadoma ju je zmaj zagledal in zvezal še njiju. Visele so z glavami nad kotlom, čisto prestrašene. Čarovnica je zamajala glavo, na kateri je bil klobuk, in zmaj se je kar na enkrat začel spreminjati v kamen. Čez nekaj sekund je čarovnica klobuku ukazala, naj jih odveže. Črna mačka in čarovnica sta našli čisto novo hiško iz dreves. Ker pa je miška pomagala mački iz jame, sta jo povabili v hišo. Od takrat naprej je čarovnica imela rada svoj klobuk, mačka pa je imele rada miši. Ker pa je bila njihova nova hiša na začetku malo pusta, so v njo prinesle zmaja, ki je bil spremenjen v kamen.

Eva P., 6. razred

ZLATA KOST Za devetimi gorami je živel majhen kužek. Ker ni imel mame, tudi ni imel imena. Živel je v velikem mestu v zabojniku. Vsak dan zvečer, ko je bilo malo manj prometa, se je odpravil do bližnjega bloka pogledat, ali je kam padlo kaj za pod zob. Na poti je velikokrat srečal svojega prijatelja goloba. On je vedel vse, kar ga je vprašal. Nekega večer, ko se je mali kužek odpravil v mesto, je nenadoma slišal hrup. Bil je radoveden, zato je hitro skočil pogledat, kaj se dogaja. Zagledal je velikansko druščino ljudi, ki plešejo, pojejo, jedo in pijejo. Zraven pa so nekateri imeli tudi pse na povodcu. Odločil se je, da bo odšel malo bližje, da bo bolje videl.

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

31


LITERARNI KOTIČEK

Naenkrat ga opazi gromozanski kosmatinec. Ni bil preveč vesel, zato je začel renčati. Majhen kužek se je prestrašil in začel teči nazaj proti svojem domu. Veliki pes pa je hotel iti za njim, zato je povlekel lastnika in se odtrgal iz povodca. Hitro je tekel za njim. Bil je že blizu svojega doma. Tekla sta in tekla, da sta prišla do doma in psiček se je hitro skril v zabojnik. Veliki pes ni videl, kam se je skril mali kosmatinček. Malo je povohal in ga zagledal v zabojniku. Psička je bilo tako zelo strah, da sploh ni hotel gledati, kaj se bo zgodilo. Velik pes je močno renčal, nato pa je mali psiček vstal in tudi on zarenčal kakor prava zverina. Psa je to presenetilo in hkrati tudi prestrašilo, zato je začel teči po cesti proti trgovini za male živali. Notri je bilo več psov. Ko so zagledali psa, ki sta se preganjala in renčala, so začeli teči tudi drugi. Tekli so in tekli, da so bili že kar malo utrujeni. Zato so se ustavili in si odpočili. Nihče več se ni jezil na nikogar. Ko so si odpočili, je bila že trda noč in odšli so vsak po svoji poti domov. Čez nekaj dni, ko si je mali kužek odpočil od vsega, se je zopet odločil, da se bo odpravil po hrano. Odšel je do bloka in nasproti mu je prišel njegov prijatelj golob. Prinesel mu je prav posebno zlato kost. Naročil mu je, naj vedno, ko si bo kaj zaželel, ugrizne v kost in se sedemkrat zavrti okoli sebe. Psiček je to takoj preizkusil. Zaželel si je, da ne bi bil več osamljen in bi lahko spal na topli odeji. Čez tri dni se mu je to res uresničilo. Nasproti mu je prišla prelepa psička in ga odpeljala k sebi domov. Kmalu po tem pa se jima je pridružilo tudi 12 novih kužkov. Vsi so živeli srečno do konca svojih dni. Imeli so dovolj hrane za vse in toplo odejo, da jih ni zeblo. Večkrat se jim je pridružil tudi golob in skupaj so si krajšali čas ter se zabavali.

Ana, 6. razred

Svet v mravljinih očeh Če si mravlja, je svet velika reč. Veliko večja kot za človeka. Velika luža je ocean in polna vrečka živil je kot Triglav, če jo želiš prečkati. In tako je vsak dan. Iščemo hrano, jo nesemo v mravljišča in jemo in garamo. Če si mravlja, je dostikrat slabo, ljudje te včasih pohodijo in umreš, zato je bolje biti pazljiv in se držati bolj stran od njih. Ko včasih zaideš k njim domov, je vse ogromno, ne veš, kaj bi in kje je izhod, zato je bolje, da sploh ne zaideš tja. Včasih vidiš druge živali, na primer psa, in običajno je res ogromen. Veliko nevarnosti je na svetu in nekaterih sploh ne poznamo. So pa tudi prijazne in majhne živali, ki ne morejo nič in to je dobro. Biti mravlja je lepo, včasih malo tvegano in nevarno, a je tako, kot je.

Nany, 6. razred

32

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI


LITERARNI KOTIČEK

MODER DIAMANT Pred davni časi je v daljnem kraljestvu živela princesa. Neizmerno rada je imela vse, kar se blešči. Imela je bleščečo obleko, bleščečo krono, bleščeče čeveljce … Nekega dne pa je ukazala trem ministrom, naj gredo po vasi in ji prinesejo nekaj, kar se blešči. Ko so se ministri vrnili, so ji pokazali nekaj bleščečega. Prvi minister ji je pokazal bleščečo zapestnico, princesa pa mu je odgovorila: »Te zapestnice nočem imeti, saj je oranžne barve, te pa jaz ne maram.« Drugi minister ji je pokazal bleščeč prstan, princesa pa mu je odgovorila: »Tega ne bom nosila na svoji roki, saj ima na sebi samo eno majhno, minimalno, miniaturno bleščico.« Tretji minister pa ji je pokazal lep, bleščeč moder diamant. Princesa je od lepote, ki jo je videla v ministrovih rokah, samo umolknila. Ni mogla nehati gledati tega modrega diamanta. Naenkrat pa je odgovorila: »Ta diamant je tako lep, da ga bom obdržala.« Minister ji je odgovoril: »Od prodajalke sem izvedel, da je ta diamant čaroben in ti lahko izpolni katere koli želje.« Princesa pa ga ni poslušala, saj je bila zasanjana v bleščeč se moder diamant. Ministrom je naročila, naj zapustijo njeno sobo. Princesa se je ulegla na posteljo in gledala, gledala, gledala in gledala diamant, dokler ni bila utrujena. Odložila je diamant na mizo in malo zadremala. Ko se je zbudila iz dremeža, si je rekla: »Želim si nekaj za pod zob, ne da bi se zadrla na ves glas.« Takrat pa se je diamant začel tresti in na princesini postelji se je znašla okusna pečenka. Princesa se je prestrašila in malo zakričala: »Aaaa.« Pogledala je diamant ter videla, da se diamant premika zelo hitro. Malo je pomislila in si rekla: »Ali mi je minister prinesel diamant, ki ti uresniči vsako željo?« Hotela ga je preizkusiti in si je nekaj zaželela: »Želim si lepe vijolične bleščeče uhane.« Diamant se je spet začel tresti in na princesini mizi so se pojavili vijolični bleščeči uhani. Princesa je bila vesela. Zaželela si je še dvanajst želja, nato pa si je rekla, do bo diamant pustila v miru. Kmalu se je stemnilo in princesa je zaspala. Ko se je zjutraj zbudila, diamanta ni bilo več na mizi. Princesa se je nato za nekaj trenutkov spet začenjala spominjati včerajšnjega dne. »Saj res,« je rekla princesa. »Lahko bi vprašala prodajalko, ki je ministru prodala diamant.« S kočijo in ministrom se je odpravila k prodajalki. Ko sta prispela do prodajalke, jo je princesa vprašala: »Ali vi mogoče veste, kje je diamant, ki ste ga prodali mojemu ministru?« Prodajalka je pogledala princeso v oči, vstala in plašč, ki ga je nosila, vrgla na tla. »Ti si zlobna čarovnica za devetimi gorami,« je v strahu rekla princesa. »Tako je in samo z diamantom sem te lahko spravila iz kraljevega dvora,« je rekla čarovnica. »Zdaj pa boš uročena celo svoje življenje,« je rekla čarovnica. Princesa se je prestrašila, res glasno zažvižgala in že so na konjih prišli neustrašni vitezi. Čarovnica je odložila diamant na sod in se začenjala spopadati z vitezi. A vitezi so bili močnejši od nje in so jo premagali s tem, da so jo zvezali z vrvjo okoli rok in nog, da se ni mogla premikati. Nato je princesa v diamant

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

33


LITERARNI KOTIČEK

spregovorila: »Želim si, da bi bila čarovnica za vse večne čase izgnana v zapor, iz katerega nobena zlobna oseba ne more pobegniti!« »Neeeeeee,« je zakričala čarovnica, medtem ko je v oblaku dima izginila in pristala v ječi, kjer ne more uporabljati svojih moči. Nato je princesa za vsak slučaj diamant vrgla na tla, da se je razletel na tisoče delčkov. In tako nihče ni imel več skrbi, kje je zlobna čarovnica.

Eva D., 6. razred

SVETLEČI KAMEN Nekoč pred davnimi časi je nekje sredi majhnega mesta stala prav posebna palača. Notri pa sta vladala najpogumnejši in najmočnejši psiček ter njegova najlepša žena. Imela sta vse, kar sta želela. A nekega dne se je vse to spremenilo. V dvor je vstopil njun največji sovražnik, s katerim se od nekdaj niso razumeli. Začeli so se kregati, nato pa sta morala pes in njegova žena

zapustiti palačo. Ostala sta sama, zunaj, na mrazu, brez vsega. Hranila sta se z ostanki v smetnjaku ter spala na mrzlih tleh zraven ceste. Minila so že tri leta. Bilo jima je zelo vroče, saj je bilo poletje. Neko noč, ko so vsi že spali, se je psička odpravila po ulici. Bila je čista tema. Odšla je v naslednjo ulico ter se tam izgubila. Zjutraj, ko je psiček vstal, je opazil, da je ni. Hitro jo je začel iskati. Iskal jo je vse do večera. A je ni našel. Minilo je že par tednov, odkar se nista videla. Psiček je že mislil, da je nikoli ne bo več videl. Ko se je nekega dne odpravil do smetnjakov po ostanke hrane, je zaslišal lajež. Takoj je začel teči in prišel je na naslednjo ulico. Nato pa je v luknji zagledal psičko. Hitro ji je pomagal. Vračala sta se proti sosednji ulici, kjer sta prej živela, nenadoma pa je psiček zagledal nekaj svetlečega. Odšel je pogledat in zagledal je svetleč kamen, zraven pa je bilo privezano pisemce. Odvil ga je ter prebral. Na njem je pisalo, da si s tem kamnom lahko enkrat v življenju zaželiš karkoli. Pokazal ga je še psički. Skupaj sta si zaželela, da bi nazaj dobila svoj dvor in srečno živela naprej. In res. Čez nekaj dni sta dobila nazaj svojo palačo. Spet sta se imela zelo lepo. Dobila pa sta tudi 7 prav posebnih mladičkov, ki so bili zelo razigrani. Tako so srečno živeli do konca svojih dni.

Eva C., 6. razred

34

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI


LITERARNI KOTIČEK

Pesmice o samoglasnikih iz 4. razreda

Reci A! Žirafa dolg vrat ima. Reci E! Medo pa v gozdu je. Reci I! Hijena vedno se smeji. Reci O! Ližem sladoled z opico. Reci U! Zaželim lepe sanje psu. Živalski svet je lep Občudujem ga nova in spet.

Katarina

Reci A! Diši kot breskvica. Reci E! Tortice so že prišle.

Reci U! Mafini so že tu.

Reci I! Glazura se strdi.

Torte sadne, čokoladne … So v slaščičarno šle, da kdo jih poje.

Reci O! Kako lepo.

Julia F.

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

35


LITERARNI KOTIČEK

Reci A! Moja mama me rada ima. Reci E! Moja mami v službo gre. Reci I! Skupaj smo mi vsi. Reci O! Radi na morje gremo. Reci U! Smo že na letalu. V naši družini nam vedno je lepo Kadar skupaj smo.

Sanja Reci A! Sama sva doma. Reci E! Kosilo že na mizo gre. Reci I! Spat gremo vsi. Reci O! O, kako je to lepo. Reci U! Sonce je že tu. Zato v avto se odpravimo in Na kmetijo odidemo.

Matjaž

36

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI


LITERARNI KOTIČEK

Reci A! Zima bo prišla. Reci E! Zima proti koncu gre. Reci I! Pripravi si smuči. Reci O! V snegu nočem na kolo. Reci U! Želim, da zima ostane tu. Pozimi je zelo mrzlo, zato obleci se toplo.

Taja K. Reci a! Morje počitnice nam da. Reci e! Morje naše je. Reci i! Morje k nam hiti. Reci o! Na morju vroče bo. Reci u! Modro morje smo že tu. Morje nam veselje da, zato se radi vračamo tja.

Larisa

Reci A! Lastovka je odšla.

Reci O! Orehi zreli so.

Reci E! Listje barve meša že.

Reci U! Jesen je že tu.

Reci I! Kostanji slastni.

Listje pada že z dreves jesen je tu zares.

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

Žan

37


LITERARNI KOTIČEK

Reci A! Dobra je vsaka tortica. Reci E! Čokolada okusna je. Reci I! Meni še pita slastna zdi. Reci O! Daj še ti prigrizni, no. Reci U! Sladoled je že tu. Jaz obožujem sladice te, ti pa pojdi stran če, ne zanimajo te.

Marija

Reci A! Upam, da se poletje nikdar ne konča. Reci E! Poletje proti koncu gre. Reci I! Morje valovi. Reci O! Poleti gremo vsi na kolo. Reci U! Poleti kuhamo ragu. Poleti gremo na morje, takrat bi objela celo vesolje!

Taja Ž.

38

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI


LITERARNI KOTIČEK

MAVRIČNA GOBA Nekoč pred davnimi časi sta živeli deklici, ki jima je že kot majhnima umrla mama. V hiši nista bili povsem sami, saj sta z njima živeli tudi muci Tačka in Pikica. Karkoli sta deklici počeli, sta muci delali z njima. Skupaj so kuhale, pele, plesale in se imele lepo, skupaj so šle na pot. Čeprav pri hiši ni bilo veliko denarja, sta še vseeno bili zelo veseli deklici. Vse je bilo v redu do dne, ko je muca Pikica izginila. Pogrešale so jo, tako deklici kot tudi muca Tačka. Vse tri so se odločile, da jo bodo šle iskat. Prvi dan so jo iskale okrog hiše, a je niso našle. Drugi dan so tekale po gozdu ter jo iskale. A uspeha tudi tedaj ni bilo. Mlajša sestra se je nato še spotaknila v kamen in padla, zato so rekle, da bodo z iskanjem nadaljevale naslednji dan. Ponoči niso mogle spati, saj jih je preveč skrbelo za Pikico. Tretji dan so se brez zajtrka odpravile na iskanje. Na poti je starejša deklica videla veliko mavrično gobo. Zdela se ji je nenavadna in poklicala je svojo sestro, da bi ji jo pokazala. Goba jima je bila všeč, zato sta jo hoteli odtrgati in si jo pripraviti za večerjo, saj sta bili že pošteno lačni. Ko je mlajša sestrica stegnila roko proti gobi, se je ta zasvetlikala in pričela govoriti. Deklicama je rekla, naj jo pustijo rasti, ona pa jima bo v zameno povedala, kje se skriva njuna mucka Pikica. Res sta jo pustili in goba jima je povedala, da se Pikica skriva na gozdni jasi, čisto blizu. Deklici sta hitro stekli pogledat in tam res zagledali muco Pikico, ki je imela ob sebi sedem majhnih mladičev. Bili sta zelo veseli. Pikico in mladičke sta vzeli domov. Na poti domov sta se želeli zahvaliti gobi, ki ju je pripeljala do Pikice. A tam gobe ni bilo več. To ju je čudilo. Odpravili sta se dalje. Pred domačo hišo sta zagledali gobo. Zahvalili sta se ji za pomoč. Goba jima je rekla, da jima bo vedno povedala vse, kar bosta potrebovali, samo če jo bosta pustili rasti. Deklici sta prikimali. Pikico in sedem mladičkov sta odnesli v hišo. Dali sta jim jesti in piti. Mladički so iz dneva v dan postajali večji in večji, zelo sta jih imeli radi. Goba je na travniku pred hišo mirno rasla in opazovala svet okrog sebe. Tako je vedno vse vedela in znala pomagati.

Živa, 6. razred

Moje mravljično življenje Naj se vam predstavim. Sem formicidae ali rjava hišna mravlja. S svojo družino živim v veliki hiši, kjer poleg nas stanuje še štiričlanska družina. Spomnim se, da sem nekega dne s sorodniki hodila okrog te hiše in iz nje je neznansko zadišalo po sladkem grozdnem soku. Skozi majhno razpoko v zidu smo se pretihotapili v hišo, se do sitega najedli te sladkobe in potem kar ostali.

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

39


LITERARNI KOTIČEK

Ljudje v hiši so med seboj prijatelji, veliko imajo tudi drugih prijateljev in se z njimi družijo. Zato ne razumem, kako so lahko tako surovi in kruti do mene in mojih. Takoj, ko katerega izmed nas zagledajo, nas hočejo poteptati ali pa iz predala hitijo jemati veliko steklenico, iz katere piha močan in smrdeč veter. Do zdaj smo jo še vedno dobro odnesle. A nas kar naprej vleče v kuhinjo, kjer imajo vse polno dobrot za nas lačne mravlje. Ker imamo tega negostoljubja dovolj, smo se odločile, da bomo zvečer, ko bodo že vsi spali, odšle v kuhinjo in kaj prigriznile. Saj nam vsem že pošteno kruli po želodčkih. Cele dneve garamo, zvečer pa nimamo nič za pod zob. Gospodinja je ravno danes spekla slastno jabolčno pito. Cela hiša diši kot slaščičarna. ________________________ Kasneje … ________________________ Pita je bila zelo okusna. Ker pa smo bile neprevidne, nam je krožnik padel na tla in se razbil. To je slišala gospodinja, se zbudila in pritekla v kuhinjo. Še sreča, da je bila zidna razpoka, za katero smo si uredile dom, tako blizu. Takoj smo zbežale in se skrile. Gospodinja je mislila, da je krožnik razbil maček, ki je dremal na kavču. Kako grdo ga je pogledala! Me mravlje pa smo si oddahnile. Za las je šlo. Drugič moramo biti previdnejše.

Živa, 6. razred

ZOOOOMM V ponedeljek, 4. oktobra, smo se učenci 9.a razreda pri uri angleščine povezali z dvema učenkoma iz Alžirije in Južnoafriške Republike preko Zoom-a. Nas je zanimalo kako je v drugih državah poteka pouk. Vprašali smo jih in so nam odgovorile, da ni tako drugačno od našega pouka ampak so tudi kakšne posebnosti. Povedale so, da tam so ocene od 1-20 ( 20 je najboljša 1 pa najslabša), v Južnoafriški Republiki se pouk začne ob 7.45 in konča okoli dveh. V Alžiriji imajo pa tako, da se začne pouk ob 8.00 in konča ob 12.00. Za ocenjevanja imajo dva posebna tedna v vsakem polletju v teh tednih nimajo pouka ampak pridejo v šolo če imajo test. Vprašali smo tudi kako je tam situacija z COVID-19 v Alžiriji ni bil hud naval tako, da so imeli cel čas šolo v živo, v Južnoafriški Republiki so pa bili samo enkrat v karanteni. Seveda smo se še pogovarjali v drugih stvareh in je bilo zelo prijetno se z njimi pogovarjati. Tudi one sta dejali, da sta se veselili in uživali v srečanju.

Katarina, 9. razred

40

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI


LITERARNI KOTIČEK

Tožba Vsak se s kom pogovarja., Nik z Niko, Pika s piko, babica z motiko, plakat s sliko. Vsak se s kom pogovarja. Knjiga z bralcem, mezinec s palcem, ali pa kazalcem. Vsak se s kom pogovarja. Nihče pa z menoj, samo gledajo me, kot, da sem noj.

Tilen, Vid in Tit, 5. razred

Vsak s kom Vsak se s kom pogovarja. Palček s kazalcem, igra z gledalcem, zemlja s kmetom, čebela s cvetom. Vsak se s kom pogovarja. Knjiga z bralcem, koza s telovadcem mama z očetom, babica z dedom, Vsak se s kom pogovarja. Le mene nihče ne pogleda, le z mano nihče ne poseda , le mene nihče nič ne vpraša, kot, da sem največja copata.

Gaja in Neja, 5. razred

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

41


LITERARNI KOTIČEK

Sam Vsak se s kom pogovarja. Luna s soncem, mula z zvoncem, Ula z loncem, učiteljica z mulcem. Vsak se s kom pogovarja. Učenec z listom, harmonika z mehom, šef z denarjem, knjiga z branjem. Vsak se s kom pogovarja. Ampak nihče, prav nihče, se z mano ne pogovarja. Kot, da nič ne vem in ne znam, žalosten sem, ker nikogar ne poznam, zato sem doma zaprt kar sam.

Jure in Vid K., 5. razred

Neviden Vsak se s kom pogovarja. Učiteljica z učencem, pest s pretepencem. Knjiga s črkami, pobarvanka z barvicami. Vsak se s kom pogovarja. Čarovnica z napoji, kmet s stroji, maska z boleznijo, če je v zraku COVID. Vsak se s kom pogovarja. Le z mano se nihče ne pogovarja. Kot, da sem neviden in ne vem, da so vsi slepi in se delajo lepi.

Žiga in Anže, 5. razred

42

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI


LITERARNI KOTIČEK

JESENSKE IMPRESIJE Jeseni … sledi zima … in prvi sneg. (Amar) Jesensko listje ... … se iz zelene spreminja v zelo tople barve, dokler do zime ne odpade z dreves. (Vid) … pada z dreves. (Nik) Jesenski veter … … se poigrava z listjem. (Nika) … je včasih nežen in igriv, včasih močan. (Zala) … je hladen in razkriva lepoto narave. (Nika D.) Barve jeseni … … so rumene, rdeče, rjave … svetle barve listja, ki počasi odpada z dreves. (Vid) … so lepe in zelo raznolike. (Nik) Jeseni diši … … najlepše zjutraj, ko se zbudim in vidim gozd čisto barvast, oranžen in rumen. (Luka) Jesenske dobrote … … kostanj, hruške, koline … (Klara) Jesensko vreme … … je deževno, vetrovno, mrzlo, vendar tudi lepo, s popoldanskim soncem. (Samo) … je lepo. Zelo prijetno je sedeti na peči, gledati, kako zunaj dežuje, ob tem pa brati knjigo. (Matic) Jesenski gozdovi … … v barvah žarijo in se v vetru hladijo. (Nika D.) … so polni prečudovitih barv. (Zala) … izgubljajo liste. Obarvani so oranžno. (Nika C.) Jesenski dnevi … … iskrivo barviti, v kopreno megle zaviti, otroško spontani, po malem zaspani, edinstveno žareči, po kostanju dišeči, šelesteče molčeči, z zimo preteči. (učiteljica Katja Š.) Jesensko vzdušje … … je polno smeha, veselja in listja. ☺ (Zala) … je v šoli razigrano. (Nika C.) … je polno veselja in barv. (Nika D.) Jesenske počitnice … … so najlepše, saj je to čas, ko čudoviti rjavi, rdeči in rumeni listi v nas vzbujajo veselje, radost in srečo. (Matic) … so zelo lepe, prijetne in sproščujoče. Najbolj pomembno pa je, da sem se spočil. (Samo) Jeseni najraje … … odhajam na treninge, ko je tema in so prižgane luči. (Nikolaj)

Likovni izdelki so delo učencev OPB, 3. skupina

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

43


LITERARNI KOTIČEK

Ljubi mir …

Ljubezen (do) miru Pisali smo o miru, članke pa opremili s slikami, ki ponazarjajo našo povezanost, prijateljstvo in ljubezen do miru.

Mir je pomemben v našem življenju. Če smo mirni, smo srečni in lažje opravljamo svoje delo. Vsak rabi svoj mir. Svoj osebni prostor, kjer je sam in lahko razmišlja. Vedno, ko se učim in berem, potrebujem mir, da se lahko osredotočim. Ne paše mi, da razbija glasba v bratovi sobi ali če se kdo preveč glasno pogovarja. Premalokrat se zavedamo, kako pomembno je, da živimo v mirni državi, kjer ni vojne. Tako imamo vsi svoj dom, lahko hodimo v šolo, službe in trgovine. Ni se nam treba bati napadov in skrivati v zakloniščih. Sedaj, ko je čas epidemije, smo manj mirni, včasih tudi živčni. Med epidemijo smo morali biti doma, nismo smeli v šolo in nismo se smeli družiti. Tudi starši so imeli težave v službi. Nekateri so morali delati od doma, drugi so ostali celo brez zaposlitve. Včasih smo nemirni, ker nas čaka nekaj pomembnega. Vznemirljivo je, kadar je pred nami šolski test, za katerega smo se dalj časa pripravljali in nam veliko pomeni, kako se bomo odrezali. Nemirni smo tudi takrat, ko moramo k zdravniku ali zobozdravniku, ker nas je strah. Bojimo se bolečine in slabe novice. Lahko pa se zgodi, da smo nemirni tudi takrat, ko nas čaka nekaj zelo prijetnega. Na primer tik pred odhodom na morje. Nemirni smo, ker se veselimo dogodivščine. Vsi bi morali bi imeti željo po tem, da imamo mir. Tako bi lepše živeli in bi bili bolj usklajeni. Ne bi bilo toliko nesrečnih ljudi in ljudje bi se več smejali. Pomembno je, da drug drugemu pomagamo v šoli in doma ali pa na cesti, če srečamo koga, ki potrebuje našo pomoč.

/Pomembno je, da drug drugemu pomagamo v šoli in doma ali pa na cesti, če srečamo koga, ki potrebuje našo pomoč./

Maj, 7. razred

44

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI


LITERARNI KOTIČEK

Mir, zanima me, zakaj ni na celem svetu samoumevno, da te imamo? Zakaj ne more vsak otrok odraščati v okolju, primernem zanj? Na ta vprašanja mi bo danes pomagal odgovoriti moj kolega mir. Zdi se mi, da bi si vsak otrok želel nečesa. Otroci kot sem jaz, bi si gotovo zaželeli nekaj materialnega, otroci iz revnejših držav, kot je na primer Sirija, bi si morda zaželeli, da bi zaživeli v normalnem svetu, brez vojske okoli celotne države, brez strelov. Želeli bi si le mir za svojo državo, mir za svojo družino. Prijatelj mir, rad bi te prosil, da bi se težave in konflikti med državami reševali s čim drugim kot le z orožjem in napadi. Pa tudi državljani ne tako revnih držav imamo probleme z zunanjim svetom. Covid-19 nam je povzročil že kar nekaj sivih las. A moramo biti strpni, saj se bodo svari počasi umirile. Menim pa, da bo odslej omenjeni virus del našega vsakdana. Sprijazniti se moramo, da naš svet ni popoln, a se lahko trudimo po naših najboljših močeh. Dragi mir, če si za, bi se dogovorila, da bi si države med seboj nesebično pomagale. Ukiniti bi poskusili otroško delo in trgovino z ljudmi. Če bi se moje sanje lahko uresničile in bi postal nogometaš, bi rad kaj denarja namenil otrokom v stiski. Ljudem brez izobrazbe bi bilo dobro omogočiti brezplačno izobrazbo, saj brez izobrazbe slej ko prej ostaneš brez strehe nad glavo. Do tebe, ljubi mir, čutim spoštovanje, saj bi brez tebe vladal kaos. V nekaterih državah se to že dogaja. Zelo me jezi, saj ljudje, ki bi morali biti ljudem vzor, delajo največje neumnosti. Zanima me, kako bodo Združene države Amerike sklenile mir s Sirijo in Arabskimi državami, če se venomer bombardirajo. Tako slabih odločitev ne sprejemajo niti prvošolci. A se še spomniš vojn za nafto, dragi mir?! To so pravzaprav le vojne za denar in za več moči. Trudim se, da bi prav tako kot v razredu tudi doma v družini in na treningu vzdrževali mir. Čeprav se zavedam, da me velikokrat zanese v napačno smer. Tudi jaz kdaj naredim kaj, kar dvigne veliko prahu v razredu. Včasih mislim, da je kreganje najboljša rešitev. A ni tako. S prijateljem mirom bi rad sporočil in opozoril oziroma spomnil, da vsak prispeva k boljšim odnosom med ljudmi. V takih veščinah bi se lahko vsak malo izboljšal. Če nekega človeka ne preneseš, ga raje pusti, kakor da bi začenjal prepir. Na žalost res nima vsak miru. A če bi bil cel svet brez miru bi bilo z vsem konec. Konec normalnega človeštva. Možje bi odhajali v vojsko, družine bi bile obupane, bogati vplivneži pa bi hoteli zmagati. Ves denar bi šel v vojne namene, ne pa za pomoč drugim in razvoj države. Mir, zame si prijatelj, kar pa ne pomeni, da te vedno poslušam. Pomeniš mi veliko in zdi se mi, da si včasih kar preveč samoumeven. Rad bi, da še naprej vladaš naši državi, kot zdajle v moji sobi. Zate tudi v našem domačem kraju storimo premalo. Čeprav kdaj kaj storimo nehote, se je dogajalo, da delamo narobe, pa mislimo, da je prav. Takoj za tem pa ti nek

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

45


LITERARNI KOTIČEK

neznanec iz ulice začne govoriti, kako je prav po njegovo. In po tem nastane prepir. To so po celem svetu vsakdanje stvari. Zato dragi mir, prosim, ostani v moji okolici in po svetu.

/Trudim se, da bi prav tako kot v razredu tudi doma v družini in na treningu vzdrževali mir./ Benjamin, 9. razred

Ljudje si že stoletja in stoletja želijo miru in si prizadevajo, da bi ga dosegli. Pa poglej, kakšne so danes razmere v svetu?! Ljudje nikoli ne bodo dosegli miru z umskim razmišljanjem in delovanjem. Mir pride samo iz tvojega bistva. Tvojega srca. Mir je ljubezen luči. Je večnost. Vse je odvisno od tebe. Česa si želiš? Ljubezni ali trpljenja? Vojne ali miru? Vojna v tebi je bolezen in bolečina. Mir v tebi je zdravje in radost. V teh časih, ko korona razsaja po vsem svetu, bi si te vsi še posebej želeli, ljubi mir. Kako bi živeli brez tebe?! Ulice in trgi bi bili polni hrupa nemirnih ljudi. Svet ne bi imel kontrole nad prebivalstvom. Leta 1901 so na Švedskem podelili prvo nagrado za mir. Je ena od petih nagrad, ki jih je švedski izumitelj Alfred Nobel predvidel v svoji oporoki. V njej je naročil, naj dobi nagrado za mir tisti, ki je naredil največ za bratstvo med narodi, za ukinitev ali zmanjšanje velikosti aktivnih vojsk in za organizacijo ter promocijo mirovnih kongresov. Za razliko od vseh ostalih nagrad jih podeljuje norveška ustanova; čeprav sta bili Švedska in Norveška za časa Nobelovega življenja v politični zvezi, ni jasno, zakaj se je odločil tako, domnevajo pa, da je imel Švedsko za preveč militaristično. Nobelovo nagrado se podeljuje zdaj letno. Leta 2012 je Evropska unija prejela Nobelovo nagrado za svoja prizadevanja za mir, spravo, demokracijo in človekove pravice v Evropi. Evropska unija je denarni del Nobelove nagrade namenila otrokom, ki nimajo možnosti za odraščanje v miru, in znesek s svojimi sredstvi podvojila na 2 milijona evrov. S štirimi lani izbranimi projekti za šolanje v izrednih razmerah je pomagala več kot 28 000 otrokom. Nagrado so Evropski uniji izročili 10. decembra v Oslu. Kot vsi nagrajenci doslej, jo je tudi EU prejela iz rok predsednika norveškega odbora za Nobelovo nagrado. Evropsko unijo so na podelitvi zastopali predsednik Evropskega sveta,

46

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI


LITERARNI KOTIČEK

predsednik Evropske komisije in predsednik Evropskega parlamenta. Tradicionalni govor ob podelitvi Nobelove nagrade sta v imenu EU imela predsednika Van Rompuy in Barroso. Skupaj z delegacijo EU so nagrado v Oslu prevzeli še štirje mladi Evropejci, nagrajenci spletnega natečaja, ki ga je organizirala EU. Pravijo, da notranji mir zlahka najdeš. Moje mnenje pa je, da moramo biti odprti za vse, kar srečamo, in skušamo slediti svoji zvezdi. Ne moremo sami izbrati lastne življenjske poti, toda če se spravimo s svojim življenjem in zavestno živimo, nam lahko uspe. Za nami lahko ostane sled, ki bo tudi druge vabila k življenju. Če se zavedamo ali ne, je notranji mir tisto, kar si ves čas želimo. Kar je popolnoma razumljivo, saj ti, dragi mir, predstavljaš naše naravno stanje. Prihajaš z ljubeznijo, razumevanjem drugih ljudi, sprejemanjem in opuščanjem in z dotikom s samim seboj in realnostjo. Ti odženeš sebičnost in ravnodušnost, predvsem pa nimaš cene. Tvoja prisotnost se zasluži z dajanjem sebe. Dragi mir, ljubili te bomo in te uporabili kot sredstvo za nove zmage! Tvoja prisotnost naj bo naša zmaga.

/Za nami lahko ostane sled, ki bo tudi druge vabila k življenju./ Zala, 9. razred Pozdravljen mir, kako si? Jaz sem v redu, kaj pa ti? Prosim te, da bi na svetu ustavil lakoto in vojne ter da bi se vsi ljudje imeli radi in ne bi prihajalo do konfliktov v sodobni družbi. Veš, mene kar malo skrbi, kako bo kaj s korono. Povej mi, kako bi lahko rešil vse te težave, ki se dogajajo po svetu. Mislim, da z vsem že kar malo pretiravajo. Prosil bi te za sodelovanje z mano. Moj načrt je, da ustaviva vse težave, da bodo ljudje manj izčrpani in zaskrbljeni. Imaš kakšno zamisel, kako bi to naredila? Jaz jo imam! Skušajva odpovedati nekaj obveznosti. Jaz bi odpovedal nekaj testov. Odrasli pa naj se nehajo preveč razburjati in se kregati zaradi brezveznih stvari ter se jeziti na otroke. To se mi zdi zelo pomembno, saj jeza ne vpliva dobro na naše zdravje. Ko se razburja učiteljica, je to normalno, saj pri OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

47


LITERARNI KOTIČEK

nas z lepo besedo nič ne zaleže, zato se mora včasih malo razjeziti. Ne smemo pa se razburjati kar na prej in za brezvezne stvari. Mislim, da te ni povsod po svetu zaradi raznih konfliktov med odraslimi ter različnih ras. V zgodovini se je zgodilo kar nekaj vojn zaradi različnosti, tudi druga svetovna vojna. Odrasli so zelo nestrpni, zato bi jih rad opozoril, da je negovanje tvoje prisotnosti pomembna vrlina, ki jo mora vzgajati vsak človek. Zato te moramo sprejeti v svoje okolje in živeti s tabo. Vsi te hočemo ob sebi ter skušamo biti mirni. Tudi sam te imam zelo rad. Kdor pa si te ne želi, je vedno nemiren in živčen. Zato hočem, da te prav vsi odrasli vzljubijo. Zaradi nemira, tvojega nasprotnika, nastajajo vojne in nasprotja v družbi ter se v zraku ustvarja živčnost. Zato se trudim, da bi širil tvoj duh med ljudi. Če bi ti izginil, spoštovani mir, bi ljudje začeli sovražiti, se bojevati med seboj, ne bi bili zadovoljni, bili bi kot kit ki je nasedel na obalo brez upanja. Življenje bi postalo bedno in enolično. Res ne moreš vladati svetu, a moraš prevladovati, saj ljudje postanejo zlobni in hočejo vse imeti, če jih ne nadzoruješ. Zato se začnejo vojne in spopadi, česar si nihče ne želi. Zato tudi razni državni voditelji hočejo še več in več in jim nehaš biti pomemben. Odženejo te kot sovražnika. Ti jih prepričuješ, naj nehajo to delati, a oni te utišajo. Če bi bil jaz državni voditelj, bi naredil več zate in ne bi posegal v življenje ljudi, tako kot razni politiki. Zato dragi mir, vedi, da te zelo spoštujem. Želim si svet graditi s tabo, narediti čim več zate in ohranjati dober odnos do tebe. Pojdi tudi k drugim, dovoli jim, da te širijo v okolico, saj je svet brez tebe, kakor ladja brez kapitana. Kljub zavzemanju storimo premalo zate v našem okolju, saj vidim, da se veliko ljudi krega zaradi zemlje, oblasti ali prevzema kmetije oz. hiše, posesti. Zato se mi zdi, da se bi morali povezati in narediti kaj zate. Želim si, da bi naredili veliko skupnost in se povezali v skupino za mir, v kateri bi vse delili in se skupaj veselili, žalovali in jedli, si delili zemljo, delali, tudi počivali. A žal se v Sloveniji bolj drži vsak zase. Vseeno pa na mladih svet stoji. Naj živi mir!

/Moj načrt je, da ustaviva vse težave, da bodo ljudje manj izčrpani in zaskrbljeni./ Jernej K., 8. razred

48

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI


LITERARNI KOTIČEK

Dragi mir! Kje si? Kam si odšel? Zakaj te ni? Prosim, pomagaj vsem dekletom, ženskam, mamam v vojni v Afganistanu najti v ljubezni do tebe. Če bi vsi stopili skupaj, se bi lahko vse spremenilo in razmere bi bile boljše. V Afganistanu Talibani rušijo tvojo prisotnost z nasiljem in grožnjami. Deklice in ženske zaradi njihove vlade izgubljajo službe in pravico do izobraževanja. Tako vedenje vodi do hujšega kršenja njihovih pravic in samega zakona. Posledično prihaja tudi do kršenja miru. Le v spremstvu moške osebe je ženskam dovoljen obisk uradnih ustanov, vzeta pa pravica do zaposlovanja. Moški odločajo o njihovih otrocih in njihovih življenjih. Če ženske same odidejo od doma, »vodstvo« obravnava to kot zagrešen zločin. Odvzete so jim bile vse pravice, ki so v naši državam vsem ženskam, deklicam samoumevne. To so na primer pravica do svobode, miru, pravica do samoodločanja. Ženske v Afganistanu lahko gojijo ljubezen do miru, vendar le-tega ne morejo živeti. V drugih delih sveta pa si ljudje želijo drugačnega miru. Ljudje se soočamo z virusom Covid19, saj le-ta povzroča veliko težav ljudem, ki že trpijo za hujšimi boleznimi, kot so npr. astma, pljučni bolniki, srčni bolniki. Covid pa ne vpliva le na življenja starejših, ampak tudi nam mladim, ki se zaradi razmer, ki se ves čas spreminjajo, ne moremo izobraževati v šolah, prav tako pa vpliva tudi na naša socialna življenja. Istočasno se srečujemo tudi z usklajevanjem naših obveznosti in potreb, saj moramo hiteti in stvari opravljati po navodilih, ki nam jih narekujejo uradne osebe. Zaradi razmer, ki jih povzroča virus Covid-19, so v državi ustavili oz. omejili vse dejavnosti, ki so nam dajale občutek miru in razvedrila. Oddaljili smo se od prijateljev, sorodnikov in sosedov. Vzel nam je notranji mir, na katerega prej nismo niti kaj dosti mislili. Moje mnenje je, da se šele sedaj zavedamo, kaj smo imeli dve ali tri leta nazaj, ko nam nihče ni omejeval gibanja in stvari, ki so nam ljube. Spoznali smo, zakaj si ti, ljubi moj mir, tako dragocen in pomemben, saj se nam velikokrat dokažeš na različne načine.

/Spoznali smo, zakaj si ti, ljubi moj mir, tako dragocen in pomemben, saj se nam velikokrat dokažeš na različne načine./ Jerneja, 8. razred

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

49


STRANI ZA POLIGLOTE

MEIN GEBURTSTAG Mein Geburtstag ist am achtundzwanzigsten September. Meine Familie organisiert ei ne Party und wir laden meine Freunde und Verwandte ein. Auf dem Tisch ist eine Geburtstagstorte mit zehn Kerzen darauf. Dann bekomme ich mei ne Geschenke. Die Großeltern geben mir Darts. Meine Eltern haben mir Computerspiele geschenkt. Ines, 5. Klasse

Bine, 5. Klasse

Živa, 6. Klasse

50

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI


STRANI ZA POLIGLOTE

Das bin ich Hallo! Ich bin Ana. Ich bin 11 Jahre alt .Ich komme aus Slowenien. Ich wohne in Male Češnjice. Ich habe zwei Schwestern Zala und Eva. Ich mag einen Hund und Papagei. Mein Hobby ist Harmonika spielen. Mein Lieblingsfach ist Sport. Meine Lieblingsfarbe ist Grün. Ich gehe zu Fuβ zur Schule. Hallo! Ich heiße Eva. Ich bin 11 Jahre alt. Ich komme aus Slowenien, ich wohne in Male Češnjice. Ich habe zwei Schwestern. Mein Lieblingstier ist der Hund. Meine Lieblingsfarbe ist Blau. Meine Hobbys sind Harmonika spielen und Laufen. Ich mag Reiten. Mein Lieblingsessen sind Pfannkuchen. Mein Lieblingsfach ist Sport. Ana in Eva Ciglar, 6. Klasse

Jaša Ž., 6. Klasse

Lea, 6. Klasse

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

51


RAZVEDRILO: humor

1. UGANKA Velika je in oranžna, a obraz vsako leto je drugačen, in iz leta v leto bolj strašen. BUČA 2. UGANKA Bula na glavi, ki nam govori, da z njo si se udaril, ob trde reči. BUŠKA 3. UGANKA Dedek ga vzame s police, da prebere vse novice. ČASOPIS

4. UGANKA Šolarji ga potrebujejo celo šolsko leto, da so pripravljeni na vsak dan, morajo vedeti ali imajo angleščino ali geografijo, da napravijo to bo za jutrišnji dan. ŠOLSKI URNIK

Jerneja, 8. razred Danes raje ne »Mami, ali lahko pokažem očetu test iz matematike?« »Ne, danes raje ne, saj sem mu pokazala že račun za elektriko.« Pajek in avto »Očka, to da ti je mene prinesla štorklja, bi ti se verjel, ampak da ti je pajek odpeljal avtomobil, tega ti pa ne verjamem!«

Jež in kača Kaj dobimo, če križamo ježa in kačo? Zobno ščetko. ☺ Vir: https://www.otroci.org/sale

52

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI


RAZVEDRILO: naj recept

SOČNO ROŽIČEVO PECIVO Z JABOLKI Sestavine: 4 jajca jogurtov lonček sladkorja limonina lupinica 1/2 lončka mleka, 1/2 lončka olja lonček pšenične bele moke vrečka pecilnega praška 100 g rožičeve moke 50 g čokolade v prahu jabolka, 100 g rozin 3 žlice ruma čokoladni obliv in okraski po želji Postopek: Pečico vklopimo na 180 °C. Pekač namastimo. Jabolka očistimo, naribamo in pokrijemo. Rozine namočimo v rumu in nekaj žlicah vode. Ločimo beljake od rumenjakov. Rumenjake in sladkor penasto stepemo, da dobro narastejo. Postopoma jim dodamo mleko, olje, limonino lupinico, potem pa še rožičevo moko, pšenično moko in pecilni prašek. Beljake stepemo v čvrst sneg in ga nanesemo na rumenjakovo zmes. Vmešamo še naribana jabolka in namočene rozine. Zmes naložimo v pekač, gladko poravnamo in postavimo v segreto pečico za 20–25 minut. Ohlajen biskvit prelijemo s čokoladnim oblivom in okrasimo z mandlji. Narežemo na kocke in ponudimo toplo ali hladno.

Sočno rožičevo pecivo z jabolki - Odprta kuhinja (delo.si)

KREMNA JUHA IZ HOKAIDO BUČE Sestavine: 1 kg buče hokaido

2 dl sladke smetane za kuhanje

2 žlici olja

sol

1 čebula

vegeta

3 stroki česna

poper in mlet muškatni orešček

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

53


RAZVEDRILO: naj recept

Postopek: Čebulo olupimo, narežemo in pražimo na olju. Dodamo nasekljan česen. Čebule in česna ne pražimo

dolgo,

samo

toliko,

da

čebula

postekleni. Dodamo izdolbene in na kose narezano bučko hokaido ter zalijemo z vodo toliko, da so sestavine pokrite. Posolimo in po želji dodamo Vegeto. Vre naj dobrih 10 min. Nato bučke in vodo, v kateri so se kuhale, zmiksamo v mešalniku do gladkega. Dodamo malo muškatnega oreščka, poper in (po želji) sladko smetano za kuhanje ter vse še enkrat na hitro v mešalniku premešamo. Recept: Kremna juha iz hokaido buče - Okusno.je.

PASTIRSKA PITA Sestavine: 2 žlici rastlinskega olja 450 g zmlete jagnjetine 1 čebula, olupljena in drobno sesekljana 2 korenčka, olupljena in drobno sesekljana 2 stebla zelene, drobno sesekljana 1 žlica paradižnikovega pireja 1 lovorov list 1 vejica rožmarina 350 ml jagnječje ali goveje osnove sol in poper 900 g mokastega krompirja, olupljenega in narezanega na koščke 100 g masla Postopek: Pečico segrejemo na 180 °C, plinska stopnja 4. V veliki ponvi segrejemo olje in v njem hitro popečemo jagnječje meso. Dodamo zelenjavo in pečemo, da se zmehča. Vmešamo paradižnikov pire in kuhamo 2 minuti, nato dodamo zelišča in prelijemo z jušno osnovo. Kuhamo, da jušna osnova nekoliko izpari in na dnu ponve ostane zelo malo tekočine. Medtem v vreli osoljeni vodi skuhamo krompir, da se zmehča.

54

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI


RAZVEDRILO: naj recept

Dobro odcedimo, nato z maslom pretlačimo do gladkega in dobro začinimo. V pekač vlijemo jagnječjo osnovo, nato obložimo s krompirjevim pirejem. Z vilicami oblikujemo robove. Za 30 minut postavimo v pečico, da jed začne cvrčati in pozlati. Recept je iz knjige kuharska knjiga za fante.

PEČEN KROMPIR Z NADEVOM Sestavine: 4 veliki krompirji olivno olje sol in poper 4 žlice masla 4 rezine slanine 100 ml sladke smetane Šopek drobnjaka, drobno sesekljana 100 g sira, narezanega na rezine Postopek: Pečico segrejemo na 200 °C, plinska stopnja 7. Olivno olje in sol dobro vtremo v krompir, nato s konico noža prebodemo kožico. Za 90 minut postavimo v pečico, da se krompir zmehča. Medtem v ponvi z malo olja popečemo rezine slanine, da postanejo hrustljave. Narežemo na majhne koščke. Drobnjak vmešamo v sladko smetano in začinimo. Ko je krompir kuhan, odrežemo zgornjo tretjino. V krompir potisnemo košček masla, slanino in kremo z drobnjakom. Nato krompir obložimo z nekaj rezinami sira. Ponovno postavimo v pečico, da postane nadev vroč in sočen. Vzamemo iz pečice in še vroče ponudimo. Recept je iz knjige kuharska knjiga za fante.

Slastne recepte je za vas pripravila Zoja iz 6. razred

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

55


RAZVEDRILO: modni nasveti

"

MODA ZA JESEN IN ZIMO 2021 Ste pripravljeni na modo, ki nas bo spremljala v hladnimi polovici leta? Le-ta je vse prej kot hladna. Jesen običajno prinaša temnejše barve v rjavih in sivih tonih. Toda v tej sezoni so se te domneve obrnile na glavo in pasteli so se pojavili kot nepričakovan jesenski trend barv, saj so v ospredju tudi najbolj drzne barve – rumena, oranžna, rdeča, roza, ki bodo poživile marsikatero jesensko garderobo. To jesen in zimo se ne bojmo nositi prevelikih puloverjev, leopardjih vzorcev, pisanih plaščev in jaken, ki spominjajo na prešito odejo, različnih čipk, usnja, resic in veliko jeansa. Rumena barva spominja na sonce in poletje, zato se ta šteje kot priljubljen modni trend letošnje jeseni. Svetlo in sončno bo glavni junak oblačil. Roza toni se vračajo v jesensko modo in prav tako barva fuksije in vijolične barva, ki bosta ponovno podoživeli svojo slavo. Oranžna je glavna barva v naravi, saj jesen prinaša njene raznovrstne odtenke. Oranžna predstavlja energijo, ki se bo kazala tudi na oblačilih in modnih dodatkih, kot so čevlji in torbice. Izvirnost se vedno izplača!

56

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI


RAZVEDRILO: modni nasveti

Brezrokavnik je modni kos, ki je bil velik modni hit že lansko jesen in zimo. Tokrat bo dosegel vrhunec svoje priljubljenosti. Volneni telovniki oziroma brezrokavniki bodo namreč nepogrešljiv del jesenske garderobe. V prihajajočih mesecih ga kombinirajte s parom vaših najljubših kavbojk ali hlač, s krilom, zgoraj pa ga lahko kombinirate s srajcami z ovratnikom, topi z dolgimi rokavi. Mnogi menijo, da so resice stvar preteklosti. S temi trditvami se nikakor ne moremo strinjati, saj bodo že letošnjo hladnejšo polovico leta znova kraljevale. Če so bile kavbojke v lanskem letu eden izmed najbolj zapostavljenih modnih kosov (predvsem po zaslugi trenirke), se to sezono vračajo na sceno. Jeans bomo nosile od glave do pet, vključno s čevlji. Poleg kavbojk lahko svojo jesensko kolekcijo osvežite tudi s kombinezonom iz jeansa, jeans srajco in jakno, nepogrešljiva bo tudi obleka, tiste najbolj drzne pa si lahko omilite tudi par škornjev.

Pletena oblačila so tisto, na kar v hladnih mesecih prisega vsaka modna navdušenka. Poleg tega da so mehka in udobna, so tudi neverjetno topla. To jesen bodo znova »in« puloverji, med katerimi bodo prevladovali volneni in preveliki modeli. V modo se spet vračajo občutljive tkanine. S čipko so okrašene tako majčke in topi, kot tudi krila in izredno modne obleke. Zopet so v modi krznena oblačila.

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

57


RAZVEDRILO: modni nasveti

OBUTEV Lani so na modnih brveh in mestnih ulicah prevladovali klasični škornji in čevlji z debelim podplatom, oba trenda pa sta zdaj združena v enega. Rezultat so usnjeni škornji z ravnim podplatom, ki segajo do kolen. Umetno krzno in pliš ne prevladujeta le pri oblačilih, ampak tudi različni modelih obutve. Po letu, ki ga je zaznamovala pandemija, številne modne hiše ne skrivajo več želje po zabavi. To pa je opaziti tudi na obutvi, ki se bo nosila to jesen in zimo. Tako imenovana disko obutev, ki jo bomo prepoznali po bleščicah in srebrnem sijaju, bo eden izmed hitov. Tudi letos ne bo šlo brez škornjev nad koleni, ki pa se morajo kot rokavice prilegati vašim nogam.

58

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI


RAZVEDRILO: modni nasveti

MOŠKA MODA Tudi moška oblačila prinašajo dosti udobja. Moška kolekcija za jesen in zimo je tako v trendu prevelikih plaščev, XL puloverjev z geometrijskimi vzorci, veliko usnja, rdeče in peščene barve, natančno krojenih suknjičev, prevelikih dolgih in kratkih hlač, pulijev, polo majic, kap z logo napisi, dolgih srajc ter majhnih torbic. Bodite izvirni in drzni.

Obeta se nam mrzla zima, zato bodo kot nalašč prav prišle tople bunde in plašči do tal. Glavno vodilo pri oblačenju še vedno velja – udobje in toplina.

Lep modni pozdrav.

Živa, 6. razred 😊 OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

59


Viri . Fotografije: - šolski arhiv - ikone: Za možgančke: www.youtube.com

Poligloti. ipkitten.blogspot.com150 Pisanje: www.agencija-poti.si Moda. juegosmoda.me422 Recepti: zalec.info500 , http://www.ekooaza.si/ekoloska-hrana Aktualno: http://www.genspot.com/blog-31760/mainzelm-228-nnchen-mozicki-iz-mainza.aspx

Likovna dela: http://anine-cacke.si/ Migamo: https://www.os-grize.si/2015/07/03/sportne-aktivnosti-med-pocitnicami/

Likovni izdelki: NIP 4.- 6. razred

Prispevke zbrala, uredila in oblikovala: Tina Orač Gornik Lektorirala: Barbara Kostrevc

November 202 2021

FERDO

60

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI


Millions discover their favorite reads on issuu every month.

Give your content the digital home it deserves. Get it to any device in seconds.