V šoli nisem imela pravih prijateljev. Bila sem samotar in se sprehajala kot zombi po šoli v svojih mislih, ki jih ni nihèe zmotil. Le vèasih me je kakšen uèitelj opomnil, naj se zberem, ali pa so sošolci prihajali po rešitve od matematike. Na skrivaj sem rada brala vse revije in knjige o otrocih … in samo to me je res sprostilo in pozabila sem na vse težave. Noseènost, prvi dnevi po rojstvu, vzgoja … veèina bi me imela za èudno, zato sem to raje držala zase. Otroke sem imela zelo rada in èe bi imela sestro ali brata, bi dobro skrbela zanj in jima namenila veliko pozornosti. Naslednje dni je bilo doma vse tako kot prej. Nihèe ni veè omenjal novega èlana. Najlažje sem shajala z mamo in oèetom, èe sem se ju izogibala. Doma sem postorila vse, kar je bilo treba, se uèila, spala in jedla. To je vse, kar sem delala. Razmišljala sem, da bi se zaposlila kot varuška in bila pri veliki družini z veliko majhnimi otroki, kjer nikoli ni dolgèas. Neko jutro me je prebudilo piskanje mojega telefona. Piskal je opomnik in pisalo je, da ima mama ta dan rojstni dan. Èisto sem pozabila! Hitro sem se oblekla, vzela denar in stekla iz hiše. Sedaj sem dobila idejo, kako preprièati mamo, da bi zanosila! Hitela sem, kolikor sem mogla, in prišla do trgovine Baby vsa zadihana. Med policami sem iskala najlepši pajacek za novorojenèka. Odloèala sem se za dva. Rumenega s èebelico ali rjavega s bež èrtami. Tudi prodajalca sem vprašala za mnenje, pa je rekel, da je rjav lepši. Zato sem ga vzela. Na blagajni sem se spomnila še na eno malenkost za zraven in stekla po plišastega medvedka. Nad svojo novo idejo sem bila navdušena. Plaèala sem in vse stlaèila v vreèko. Domov sem spet tekla. Vmes sem se velikokrat ustavila, saj sem bila utrujena in razdalja med domom in trgovino ni majhna. Bila sem nekje na sredini poti in stekla èez cesto. Ponesreèi mi je vreèka padla z roke in pristala sredi ceste. Hitro sem se obrnila in šla ponjo. Ko sem jo že skoraj prijela, sem zaslišala divje hupanje avtomobila. Srce mi je v trenutku zaèelo divje razbijati in èisto sem otrpnila. Zavohala sem vonj po gumi in vedela sem, da bo poèilo. Nièesar veè se nisem spomnila ... Ležala sem v bolnišnici. Pripeljali so me z rešilcem. Izgubila sem veliko krvi. Že tri dni me pri življenju držijo le aparati. Verjetnosti, da bi bilo kdaj drugaèe, skoraj ni. Mama je na moj rojstni dan izvedela, da je noseèa, danes je imela prvi pregled pri ginekologu, kjer je izvedela, da je zarodek zdrav ... To mi je tudi šepetala na uho, pa je nisem slišala. Jokala je. Tudi jaz sem, samo da ona tega ne ve. Oprostim ji vse njeno obnašanje in žal mi je za vse, kar sem slabega mislila o njej. Mogoèe je bila to kazen za obe. Oèe pa ... v obupu se je sprehajal po sobi, tolažil mamo in se držal za glavo. Voznik avtomobila se je prišel opravièit in s seboj prinesel velik šopek rož. Ker je vozil pijan, ga verjetno èaka huda kazen. Ko pa ga je mama zagledala, se je v joku pognala proti njemu in ga ozmerjala. Oèe jo je komaj odvlekel stran. Sestra je voznika prosila, naj se umakne. Zveèer so me odklopili z aparatov. Zaradi hude poškodbe možganov so mi odmirali organi. Tako se moje življenje konèa. Poèasi bom v glavah drugih ostala le spomin, ki ne boli veè, in nekoè ne bo nihèe veè vedel da sem kdaj obstajala. Vèasih je bolje, da si ne želimo preveè, saj nas to lahko stane življenja. Kot je mene. In ko se zaradi smrti rodi novo življenje ali pa ko rojstvo zahteva svojo žrtev … kakor vzamete. Anja Krizmanèiè, 2. d Pia Èibej Vida, 8. b
- 34 -