Issuu on Google+

BARJE

šolski casopis OŠ Brezovica in POŠ Notranje Gorice

letnik 46, številka 1

2009


Zadnja stran BARJE izdajata OŠ Brezovica in POŠ Notranje Gorice. Prva številka je izšla leta 1963. UREDNIŠKI ODBOR: uèenci, uèitelji razredne stopnje, slovenšèine, tujih jezikov in likovne vzgoje MENTORICE: Klaudija Golubiè Ana Krušiè Gabrijela Marinko Polona Raušl NASLOV UREDNIŠTVA: OŠ Brezovica pri Ljubljani, Šolska ulica 15, 1351 Brezovica glasilo.barje@gmail.com Z denarjem od prodanega Barja smo plaèali stroške tiskanja in kupili nagrade.

Nagrade so prispevali: ŽITO d.d., Ljubljana

NAKLADA: 400 izvodov TISK: DTP tiskarna, Èrnuèe

Mlekarna Celeia d.o.o., Petrovèe Kašèa Merlaènik, Sipro d.o.o., Brezovica Opoj sokovi d.o.o., Komenda Robert Magajna s.p., Trgovina pod orehom, Brezovica Pekarna Peèjak d.o.o., Škofljica

Brezovica, junij 2009

POSEBNA BARJANSKA ZAHVALA Veliko staršev ima veliko idej in predlogov, kako kaj narediti v šoli in za šolo, nekateri pa potem tudi v praksi priskoèijo na pomoè. Kaj zmoremo skupaj, dokazuje tudi prenovljeno Barje. Hvala gospe Andreji Aljanèiè Povirk, ki nam je zaupala »poslovne« skrivnosti in »finte« raèunalniške postavitve našega èasopisa. Svetovala je tudi ob najbolj nemogoèih urah. -2-


BARJU NA POT Pa smo doèakali novo podobo Barja, našega šolskega èasopisa, ki izhaja že 46 let. Verjetno ste navdušeni tudi vi, dragi odrasli, nekoè naši uèenci, ki ste davno nazaj tavali po njem! Ampak ko je èlovek mlad, vidi barve tudi v èrnobelem svetu. Ker to leto obeležujemo kot leto astronomije, si sposojamo znamenito misel Neila Armstronga, ki je davnega 1969, omamljen od Luninega dotika, sporoèil, da je to majhen korak za èloveka, a velik za èloveštvo … V finem pesku je videl odtise svojih škornjev. Naša življenja so sestavljena iz navidez majhnih in nepomembnih korakov, ki pa vseeno pušèajo sledi, èeprav so to samo odtisi drobnih nožic na mehkih barjanskih tleh. Berite, sanjajte in zabavajte se torej v barvah. Ker pa je Luna že dosežena, naj vas omamlja prièakovanje gradnje novega prizidka šole! Kako že? Majhen korak za èloveštvo, a velik za Brezovico …

BARJANSKI VODNIK

Uredništvo Barja

2

ZIDALI BOMO

3

INTERVJU Z ŽUPANOM

4

NAŠI NAJMLAJŠI USTVARJAJO

15

IZ MAJHNEGA RASTE VELIKO

28

KO VAJENEC POSTANE MOJSTER

53

PROJEKTI

61

DEJAVNOSTI

73

TEKMOVANJA

79

POLETNO BARJE

95 ZADNJA STRAN

-2-


n a jml a j

ustvarjajo iš BELA KAÈA S KRONICO…

MI IMAMO SE LEPO NAŠA DRUŽINA SE IMA LEPO. OÈI IN MAMI SE IMATA LEPO. ZELO STA PRIJAZNA DO MENE. TUDI JAZ SEM DO NJIJU IN PRAV JE TAKO. ZATO SMO PRIJATELJI. JAZ, KLARA IN BRATEC TIM IMAVA SE LEPO. TUDI NAJIN MORSKI PRAŠIÈEK IN RIBICE SE IMAJO LEPO. CELA ZEMLJA IMA SE LEPO. TUDI V ŠOLI IMAM SE LEPO. JE TAKO? IGRAMO SE IN OPRAVLJAMO NALOGE. VSAKEGA MALO. TAKO JE VSEM PRAV. IN PRAV JE TAKO. Klara Majer, 1.c

Poznate pravljico o beli kaèi s kronico? Obiskovala je revne otroke, ki so jo ljubkovali, jo hranili in jo imeli neizmerno radi. V zahvalo jim je pustila kronico, ki ni bila navadna kronica, ampak je imela èudežno moè. Kamorkoli si jo položil, tistega nikoli ni zmanjkalo. In kam bi položili kronico prvošolèki iz podružnice? No veèina se je odloèila, da bi kronico položila kar na dom in na šolo in še…

Dala bi jo na igraèe zato, ker se rada igram. Klavdija

Jaz pa na mandarine, ker jih imam zelo rada. Anja

Na lego kocke, ker se zelo rad igram z njimi. Darko

Na pijaèo, da je ne bi nikoli zmanjkalo. Lara

Jaz pa na barvice, ker rada rišem in barvam. Klara Eva Stražišar, 5. d

aš i N

Kar na vse, na obleke, pa hrano, pa pijaèo, pa… Tia

Jaz bi jo pa dala na denar. Eva

Tudi jaz bi jo dal na igraèe, na lego kocke. Anže

Jaz pa bi dal kronico na trgovino, ker potem ne bi nièesar zmanjkalo. Dušan

Ja, kar na sebe bi jo dal. Mark

Jaz pa še ne vem, kam bi jo dala. Leila

Naja Hladnik, 2. a

Uèenci 1. c

-4-


TAKOLE SI PRVOŠOLÈKI IZ 1. C RAZLAGAJO POMEN NEKATERIH PREGOVOROV Ne bi rad bil v njegovi koži. Recimo, da njega boli, mene pa ne, zato ne bi rad bil v njegovi koži. Dušan

Ela Kovaè, 2. b

Speljali so ga na led. Enega so z drsalkami spravili na led. Anže Šel je s trebuhom za kruhom. Nekaj imaš pripravljeno za jest in ti to nekdo vzame. Teèeš za njim, ga ujameš, greš domov in hrano poješ. avtor neznan Laž ima kratke noge. Nekdo se je zlagal, da ima kratke noge. Mark

V vsako stvar vtika svoj nos. Da eden pokuka v predal, ga zapre in si pripre nos. Darko Da nekdo vrta po nosu. Lara Da moraš vsako stvar povohati. Klara Spet viha nos. Èe si jezen, te srbi nos. Darko Gre mi kot po maslu. En fantek gre pospravljat sobo. Ima tako razmetano, kot bi granata padla vanjo. Na hitro vse pospravi, še hitreje kot veter. Dušan Zjutraj je imel hudega maèka. Maèek ni dobil veèerje, zato je bil zjutraj hud in je grizel in praskal. Anže Ker se maèek ni naspal, je bil zjutraj hud.

Hodil je s kokošmi spat. Petelin gre s kokoškami spat in jih straži, da jih kdo ne vzame. Anže Da je spal s kokoškami v hlevu. Darko, Tia,

Dušan

Lara

Da je fant šel spat z dekleti. Klara Tudi slepa kura zrno najde. Pomeni, da kura zrno voha. Dušan Z vsemi žavbami je namazan. Da si roke umivaš z vsemi mili. Leila Da se tuširaš in si daš na glavo šampon. Lara Da je nekdo namazan z razliènimi kremami. Tia Teja Lenaršiè, 7.c

-5-


Kar se Janezek nauèi, to Janezek zna. Dedek ga je nauèil tolèi s kladivom, zabijati žeblje v les. Anja V šoli se kaj nauèiš in potem to v službi znaš. Mark

UGANKE Kaj je to? Vèasih laja, se igra. Ko v bližini je kost, je vedno doma.

Èe se nauèiš èistiti kolo, to vedno znaš delati.

Kuža.

Darko

Zoja Žnidariè, 2. a

Veliko moraš vaditi, da potem nekaj znaš in si pravi mojster. Klara Za nos ga je vodila. Da se je nekdo zlagal in mu ona ni verjela in ga je potipala za nos. Leila Skoèili so si v lase. Da uši skaèejo v lase. Anže Zdaj smo na konju. Èlovek jaha konja. Klavdija

Zoja Žnidariè, 2. a

Je bel. Skaèe, ampak ni kenguru. Ima dolga ušesa in živi v gozdu. Zajec

Gabrijel Cerc, 2. a

Ima dolg rep. Zelo je hiter. In kar majhen. Živi v pušèavi. In rad skaèe.

Ajda Šturm, 2. d

Pušèavski skakaè.

Maks Rotar, 2. a

Kupili so maèka v žaklju. Hoteli so imeti maèka in so ga kupili. Anja Izlet je padel v vodo. Greš na izlet in opaziš veliko potoèkov. Darko Greš na izlet in padeš v vodo. Lara, Tia Ne meci vsega v en koš. Dobro je, da daš papir v en koš, plastiko pa v drugega. Klara

Bel kožušèek, mehek trebušèek. Na grièku se pase in s travico baše. Ovca.

Lana Uršiè, 2. a

-6-


Otroci 1. a razreda so pripovedovali, uèiteljici sva zapisovali: KO BOM VELIK, ...

Ana Peklaj, 2. a

Blažka Gregorc, 1. a

Marcel ... bom rešilec. Ene ljudi bom rešil. Erazem ... bom zidar. Imel bom prijatelje, ki mi bodo pomagali zidati hiše, bloke, hotele. Neža ... bom zobozdravnica. Delala bom roza in modre plombice. K meni bodo hodili odrasli ljudje, ker so mal veèji od tamalih. Nik ... bom arhitekt. Risal bom vojaške stavbe, malo bom lovil ribe, pa niè veè. Jon F. J. ... bom raziskovalec v džungliji. V džungliji bom gledal živali, opicam bom dajal banane. Tam bom sam, prevažal se bom z motorjem. S seboj bom vzel enega prijatelja. Jedel bom banane, pomaranèe, breskve in jabolka. S seboj si jih bom vzel.

Rok ... bom dirkaè. Dirkal bom s ferrarijem. Dobil bom pokal, pa s šampanjcem bodo špricali, ko ga tko odprejo. Imel bom punce, hišo z džakuzijem, pa bom imel še motor. Ko bom velik, bom tudi rolkal in imel mini »krosko«, èe bom imel dojenèka, mu jo bom kupil. Jon L. ... bom dirkaè ferrarija. Dirkal bom po stezi, tam ves èas dirkaš. Ko bom zmagal, bom dobil pokal. Doma bom imel otroke, veliko denarja, hišo, poršeja avto. Sam drugaè se napiše porsche. Tilen L. ...bom delal hiše. Bom delavec, bom risal in zidal hiše. Drugega pa ne bom delal niè. Anastasia ... doma bom kuhala, pomivala po tleh, pa se bom še igrala s svojimi otroki. Imela bom tri otroke, v službi bom pa pevka. S prijateljico pa sva se zmenil, da ko bova konèali to, bova pevki in zraven pa bova še plesali.

Gašper ... bom kmet. Futral bom konje, krave, prašièe, pišèanèke, purane, kure. Vozil bom traktor. Imel bom ženo, pa še ne vem katero, otroke pa ne bom imel, ker je tako huda krava, da ne bi kakšnega brcnila. Tea ... bla bom baletka. Nastopala bom v Vnanjih Goricah, v Ljubljani. Ko bom prišla domov, bom lakirala nohte in frizirala tiste, ki bodo prišli. Imela bom otroke. Èe bo bla punèka, bo bla Janja, fantek bo bil pa Nik. Moža bom tut imela, sam ne vem katerega. Ema ... bom baletka. Plesala bom v mestu, v kakšni hiši. Doma bom še mal vadla, najbrž bom imela kaj družine.

-7-

Nika ... hodila bom v službo, v pisarni bom delala na raèunalnik, pisala dokumente. Doma bom skuhala kosilo svojim otrokom. Tilen P. ... bom policaj. Bom policaj na motorju. Imel bom kolo, otroke, ženo. Peljal jih bom na sprehod. Anže ... bom gasilec. Gasil bom požare, zato, da ne umrejo ljudje v požaru. Reševal jih bom iz hiše, zato, ker ne morejo sami iti, ker se lahko zažgejo. Doma bom pral tudi avte, pa èe se kakšen avto skupi zaleti, pa eksplodira, pol pa more pridit gasilec. Domen ... bom delavec. Delal bom ceste z bagerji, s tovornjaki, z valjarji. Doma bom imel dva otroka, ženo. Šli bomo na morje, na Bled, imel bom avto pasat.


Tim ... bom delal v živalskem vrtu. Hranil in lovil krokodile, vzgajal bom kaèe. Ko bom pa prišel domov, bom pa najprej malo vadil vzgajat živali. Imel bom dva otroka, ženo. Živel bom na Remškarjevi cesti 10. Ajda ... bom hodila v službo. Neki bom delala z listi, tako kot mami. Doma bom pospravljala, ne vem še, èe bom imela moža in otroke. Nina ... bom frizerka. Delala bom tudi v živalskem vrtu. Hranila bom živali, uèila jih bom. Tjulna bom uèila, kako bo nastopal, gledala bom, èe so pridni. Doma bom pa skrbela za otroke, moža, kuhala bom kosilo, zveèer jim bom brala pravljice Nuša ... bom zobozdravnica in zdravnica. Zdravila bom otroke, zobke pregledovala, pa bom dala recept za zdravila. Doma bom pa kuhala, pospravljala, sesala. Doma bom imela dojenèka, se bom tudi poroèila.

4.

c

Alja ... bom frizerka. Delala bom èopke, ko bom prišla domov, bom pospravljala. Blažka ... bom delala v živalskem vrtu. Hranila bom morske leve, drugaèe pa bom delala še v bifeju. Stregla bom tiste, ki bodo prišli, tako kot mami. Manca ... bom frizerka. Delala bom èopke, kitke, èesala. Frizure bom delala vsem. Hodila bom gledat balet, pa še uèiteljica bom. Uèila bom majhne otroke. Dorijan ... bom policaj, kot moj oèi. Èuval bom, èe bo kaj treba, lovil lopove in roparje. Doma bom imel družino, policijski avto, z družino bomo hodili na izlete, pa to. Tomaž Mrak … bom smetar. No, ne vem, kaj bom. Še ne vem, kaj se bo mami odloèila. Mogoèe bom policaj, tut gasilc bi bil, pa še vlakovodja.

n

pa

u aZ

, èiè

Mia Jovanov, 2. c

ž

Ne

O OTROKU Z NAPAKO Ema Zdešar, 5. b

Nekoè je živel otrok z napako. Zelo rad je nagajal uèitelju. Na stol mu je dal žebljièek, ušèipnil ga je v zadnjo plat, mu skril kredo. Èez nekaj èasa se je zgodilo nekaj èudnega. Otroku je zmanjkalo lumparij, starih se je pa navelièal. Odloèil se je, da postane priden otrok. Neža Ru Recer, 3. a

-8-


METULJÈEK IŠÈE PUNCO

ÈAROVNICA MINI

Metuljèek je šel v mesto. In je sreèal damo. Metuljèek Jan jo je vprašal, kako ji je ime. Jaz sem Saša. Meni je ime pa Jan. In potem sta šla na veèerjo. Potem sta se zaljubila. Šla sta domov. Metuljèica je povedala, da nima doma. Šla je z metuljèkom. In sta se poroèila. Dobila sta dojenèka. Šli so na ladjo. Skupaj so prepotovali cel svet.

Pred davnimi èasi je v neki hiši živela èarovnica Mini. Imela je èrnega maèka. Nekega dne se je èarovnica Mini odloèila, da bo šla letat naokrog s svojo metlo. Ko je prišla do njene prijateljice, je pristala in potrkala na njena vrata. Ampak ni pa vedela, da se je odselila in da zdaj tam živi zmaj, zelo hudoben zmaj. Ko je potrkala, je prišel zmaj. Èarovnica Mini se je zelo prestrašila in uporabila svoje moèi. Uspelo ji je premagati zmaja in odšla je domov. Ko je priletela domov, se je odpravila spat. Saj je bil zelo naporen dan. Drugi dan je èarovnica Mini raje ostala doma in malo vadila za šolo. V šoli bodo ocenjevali, kdo bo naredil najboljšo èarovnijo. Že tretji dan se je Mini odpravila v šolo. Ni verjela, da je ona naredila najboljšo èarovnijo. Vsa vesela se je odpravila domov in pokazala medaljo maèku. Maèek je bil zelo vesel, ker je Mini zmagala. Maèek in Mini sta bila vesela in živela sta sreèno do konca njunih dni.

Nika Hlaèe Okanoviæ, 2. d

SEM OBLAK Sem oblak. Komaj sem nastal. Zato ne vem, kako je spodaj. Oh, otroci se igrajo. Kako lepo. Bilo bi lepo, èe bi se lahko igral z njimi. Lana Uršiè, 2. a

Maša Gosar, 2. d

Sem oblak. Rada gledam rože. Takrat, ko ovenijo, se zaènem jokati. Potem pa so mokre. In neham deževati. Potem pa so rože vesele. Ana Peklaj, 2. a

V GOZDU Nekega jesenskega dne je medved vstal kot ponavadi. Pripravil si je zajtrk. Vstala sta tudi zajèek in veverica. Vsi so se šli ven igrat. Igrali so se skrivalnice. Potem so odšli noter in medved je vsem trem pripravil èaj. Potem so se igrali gledališèe. Povabili so tudi prijatelje. Predstava se je imenovala Pod dežnikom. Prijateljem je bila predstava všeè. Rekli so, da bodo še kdaj prišli. Prijatelji so odšli domov. Igralci pa so šli spat. In to se je nadaljevalo iz dneva v dan. Lucija Novak, 2. a

Luka Šutanovac, 5. a

-9-


MAVRICA Nekoè sta živela Anja in Matija. Bila sta vesela. A nekaj jima je manjkalo. Ampak nista vedela, kaj jima manjka. Nekaj posebnega. Tako je bilo dan za dnem. Nikoli se nista spomnila, kaj jima manjka. Ta dan pa je bilo deževno. Nista se mogla igrati zunaj. Nista se mogla spomniti, kaj jima manjka. Ne v sonènih in ne v deževnih dneh. Ni se spomnila niti Anja niti Matija. Ne eden, ne drug. Ni! Ni! Ni! Nista se mogla spomniti. Zdaj je zaèelo snežiti. Še vedno nista vedela, kaj jima manjka. Zdaj je zaèela toèa! Ampak še vedno se nista mogla spomniti. Zdaj je zaèel pihati še veter. Tudi zdaj se nista mogla spomniti, kaj jima manjka. Nekoè je bil lep sonèen dan. Naenkrat je zaèelo deževati. Ampak sonce ni izginilo! Nastala je mavrica. Takšno stvar sta iskala! In sta bila sreèna do konca svojih dni.

Jasna Zemljariè, 1. b

Anja Starman, 2. d

V NAŠI ŠOLI JE LEPO V naši šoli je lepo, ker stisnemo vanjo se lahko. V naši šoli je lepo, ker pet razredov se uèi lahko.

PICKO IN PACKO V MUZEJU Picko in Packo sta hodila po ulici. Bilo jima je dolgèas. Zagledala sta muzej in vstopila. Zagledala sta okostja dinozavrov, redke ptice in še marsikaj drugega. Imela sta že grd naèrt. Podrla sta pterodaktilovo okostje, nato sta podrla še druga okostja. Pritekel je varnostnik in zaèel loviti mulca. Tekli so po muzeju iz sobe v sobo. Picko je oskubil divjega petelina, Packo je podiral okostja, nato sta se lotila slik. Stražnik ju je konèno ujel in ju odpeljal k šefu. Šef ju nje kaznoval. Pospraviti sta morala muzej. Martin Zalar, 3. b

V naši šoli je lepo, ker devetdeset uèencev je vanjo šlo. V njej se igramo, uèimo in lovimo, naše šole zato se veselimo. V naši šoli je lepo, zato èuvajmo jo skrbno. Stoji sredi naše vasi, živo rumeno krièi, da vidijo jo vsi. V naši šoli je lepo. Trikrat hura za njo – HURA, HURA, HURA ! Tim Majer, 3. c

O OTROKU, KI JE NEPRESTANO BRAL Nekoè je živel otrok, ki je neprestano bral. Zgodilo se je, da je veè in veè bral in je hotel samo brati. Ko je bral knjige Grofa Mote Crista ali Robinsona Cruse, se je poèutil kot kapitan ladje in je skakal po jamborih. Ko je bral Živalske novice, je mislil, da je živalski novinar. A ko je bral Anico in grozoviteža, ga je postalo strah. Nekoè pa je bral knjigo z nasveti o branju. Pisalo je, kako mora brati samo eno uro na dan, ker je veè škodljivo. Od takrat bere samo eno uro na dan. Job Fridl Jarc, 3. a

- 10 -


MARKO IN DOGODIVŠÈINA Nekoè je bil en fantek. Temu fantku je bilo ime Marko. Ta Marko je bil zelo priden. Zjutraj je hitro vstal, oblekel bundo in šel v šolo. V šoli so se norèevali iz Markota zato, ker je bil najmanjši. Ko je Marko prišel iz šole, je iz omare potegnil šotor. Stekel je ven in zaèel zabijati kline. Sprva mu je šlo težko, potem pa vedno bolje. Ko pa je postavil šotor, je odšel v hišo in vzel odejo, vzglavnik in baterijo. Medtem ga je zajela noè. Zato je zlezel v šotor in hotel zaspati. Ampak nekaj je poèilo. Potem je prižgal svojo baterijo in prikazala se je senca! Korajžno je zlezel iz šotora in se skril za šotor. S seboj je imel mrežo. Skoèil je iz skrivališèa in ujel duhca. Zjutraj, ko je šel v šolo, je s seboj odnesel v kletko zaprtega duhca. V šoli ga je pokazal svoji uèiteljici. Ta pa je omedlela. Marko je s kozarcem vode prebudil uèiteljico. Ni mu zamerila te nezgode. Bil je praznik in v šoli so imeli prireditev. Na tej prireditvi je nastopal tudi Marko. Imel je vlogo, da je duh. Ko je bil èas nastopa, je nastopal tako, kot je moral. Na koncu prireditve je Marko skoèil na oder in zaklical sošolcem: Bali se me boste! Pa mu niso verjeli. Ko pa so zagledali duhca…, se je po vsej telovadnici razlegel krik: Naaa poooomoooè!!! Matic Dolenc, 2. d

ÈAROBNO LETALO Nekoè je živelo letalo. To letalo ni bilo navadno. Bilo je èarobno. Kar je hotelo, se je zgodilo. Nekoè sta prišla do letala dva hudobna škrata. Letalo se je zbudilo in opazilo škrata. IN ta dva škrata sta hotela zaèarati letalo. Letalo si je zaželelo, da bi škrata pojedla èrna luknja in ju je. Nekega dne je prišla èarovnica in je bila huda, da je èrna luknja posrkala njena škrata. In letalo je to videlo in si je zaželelo, da bi èrna luknja posrkala èarovnico. In jo je. Šef od èarovnice je izvedel, da èarovnice ni veè in je šel še on. In letalo je videlo šefa in si je zaželelo, da bi ga posrkala èrna luknja. In ga je res. Potem se je nekaj premaknilo. Bilo je nekaj belega. Bila je smrt podnevi in je imela èarovnijo. A letalo je to videlo in je reklo: Odpihni èarovnijo na smrt, da bo umrla in zgorela.In je. Tim Kuhar, 2. d

PONOVNO SAMI DOMA; ODLOMEK IZ ANIÈINEGA DNEVNIKA NEDELJA ZJUTRAJ Vèeraj sva bili z Mojco spet sami doma. Jaz sem šla prižgat televizijo. Nekaj èasa sem gledala risanke. Nato pa je iz sobe prišla Mojca in rekla:« Kaj gledaš to otroèarijo. Jaz imam tukaj grozljivko za otroke, da se ne boš spet jokala.« Video kaseto je potisnila v televizijo. Potem pa je prinesla sladoled in ga dala v velike sklede. Skupaj sva gledali grozljivko, ampak mene ni bilo niè strah. Potem pa je pozvonil zvonec. Mojca je šla pogledat kdo zvoni. »O, groza!« je zakrièala. Mama in oèka sta prišla nazaj, saj sta šla samo nekaj urediti na pošto. In jaz sem grozljivko hitro vzela ven in sladoled odnesla v korito in oprala sklede. Mojca pa je oèka in mamo zadržala. Odprla sem knjigo, da bi izgledalo, da se je Mojca uèila. In tako nista starša niè vedela. Tjaša Filipiè, 3. d

- 11 -


ANICA IN GROZOVITEŽ PO NAŠE, MI SPREMINJAMO KONEC

SREÈALI SMO MRAVLJO (Pojemo na melodijo ljudske pesmi)

Vèeraj sva bili z Mojco spet sami doma, ker sta mama in oèe šla na koncert. Mojci sewm rekla naj mi pripravi veèerjo. Ko sva pojedli veèerjo, sva šli kmalu spat. Ker je bilo Mojco strah teme, je prišla v mojo sobo. Poklepetali sva, potem pa je Mojca šla in sva brez, da bi se kregali zaspali.

Sreèali smo zajca , smo rekli mu tekaè, ker take dolge noge ima pa z njimi dobro teèi zna. Sreèali smo bobra, smo rekli mu gozdar, ker take ostre zobe ima pa z njimi dobro žagat' zna.

Eva Ajdišek, 3. a

Marko Modic, 7. b

Sreèali smo pajka, smo reklii mu pletar, ker take lepe nitke ima pa z njimi dobro plesti zna. Sreèali smo orla, smo reklu mu letaè, ker taka dolga krila ima pa z njimi dobro letat' zna. Sreèali smo zmaja, smo rekli mu bruhaè, ker tako vroèe grlo ima pa iz njega ogenj bruhat' zna.

Vèeraj sva bili z Mojco spet sami doma in spet me je bilo strah, da se bo kaj zgodilo. In res. Èez nekaj trenutkov je pozvonilo. Vzela sem metlo in šla odpret vrata. Malo bi manjkalo, pa bi Jakoba udarila po glavi, ker je bil našemljen v maškaro. Jaz sem pozabila, da je pust.

Sreèali smo psièka, smo rekli mu vohljaè, ker takšen dober smrèek ima pa z njim res dobro vohat' zna.

Luka Kastelic, 3. a

Sreèali smo maèka, smo rekli mu praskaè, ker take dolge kremplje ima pa z njimi dobro praskat zna.

Vèeraj sva bili z Mojco spet sami doma. A tokrat sva ubogali mamièina pravila in nisva zlili veèerje v stranišèe, ampak v trebušèek. Ko je babica prišla pogledat, èe je vse v redu, sem ji hitro odprla vrata. Ko se je slekla, smo zaèele igrati karte in spomin. Tako nam ni bilo dolgèas. A ob devetih smo šle spat.

Sreèali smo slona, smo rekli mu trobljaè, ker takšno dolgo trobljo ima pa z njo res dobro trobit' zna.

Franci Kermavnar, 3. a

Sreèali smo žabo, smo rekli ji skakaè, ker take dolge krake ima pa z njimi dobro skakat' zna.

David Marjanoviè, 6. c

Sreèali smo krta, smo rekli mu rudar, ker take dobre roke ima pa z njima dobro kopat zna. Skupinsko delo 2. b

- 12 -


ANICA IN GROZOVITEŽ Nedelja zjutraj Vèeraj sva bili z Mojco spet sami doma. Bili sva na kavèu in gledali risanke. Spet je bila nevihta, bil je veèer. Ravno ko je bilo konec neke risanke, je v zgornjem nadstropju nekaj zaropotalo. Ustrašila sem se in Mojca tudi. Rekla sem: »Kaj je bilo to?« »Ne vem,« je rekla Mojca. »Greva pogledat.« Šli sva gor. V moji sobi je bila škatla z igraèami na tleh in igraèe raztresene po vsej sobi. »Mogoèe je to naredil naš papagaj,« sem rekla. »Kako bi to naredil, saj je vendar zaprt.« »Mogoèe je kletka odprta.« »Poglejva,« je rekla Mojca. Vrata kletke so bila odprta. »Kje je papagaj?« Bil je spodaj v kuhinji. Ujeli sva ga in nesli nazaj v kletko. »Ti papagaj ti, zdaj moram pa pospravljati!« Tine Sedej, 3. b

Zala Rus, 7. b

VELIKONOÈNA PESEM Mi barvamo pirhe za Veliko noè. Potice dišijo , ljudje pa slavijo. Saj Velika noè, je praznik od nekoè. Vid Sojer, 3. c

SOVA IN SOVICA Sova in sovica sta sedeli na veji in vejici. Pripovedovali sta si zgodbe in zgodbice. Mimo sta prileteli vrana in vranica. V kljunu sta imeli èrva in èrvièka. Ko sta sova in sovica to videli, sta zaèutili, da tudi njima kruli v želodcu in želodèku. Odloèili sta se, da si tudi onidve poišèeta zalogaj in zalogajèek. In sta odleteli.

Alja Jesenovec, 1. a

Anuška Ðogiæ, 3. c

ÈUDEŽNI PAJEK IN JAZ Enkrat je prišel k meni pajek. Bil je majhen in kosmat. Pajèevino je imel v kotu moje sobe. Bil je zelo udomaèen. Imel je èudežno moè. Rekel je : Ena, dva, tri, domaèa naloga naj se naredi! in naloga je bila napisana. Bil sem zelo vesel. V zahvalo sem mu dal preseneèenje – malo muho.

OBVESTILO Izgubil se je višavski terier, v okolici plešivice. Sliši na ime maksi. Je ubogljiv in igriv kuža. Èe ga je kdo videl naj poklièe na telefon 01/3651056. Najditelj dobi 100 evrov nagrade. Tjaša Plahanc, 2. c

- 13 -

Maj Musek, 3. d


KAKO SMO SE IMELI NA TABORU NA MEDVEDJEM BRDU V ponedeljek smo se odpeljali na Medvedje Brdo. Z avtobusom smo se vozili eno uro. Na Medvedjem Brdu nas je prièakala gospa Darja. Iz avtobusa smo odnesli potovalne torbe v zgornje nadstropje. Tam nas je gospa Darja razdelila po sobah. V ježkovi sobi smo bile: Klara, Sara in jaz. Ko smo raztovorili torbe in si ogledali sobo, smo odšli na sprehod. Šli smo v gozd. Zopet smo bili laèni in v hiši nas je že èakalo kosilo. Po kosilu smo šli plezat po plezalni steni. Igrali smo tudi nogomet. Po veèerji nam je gospa Zdenka brala Piko Nogavièko. Sledilo je samo še spanje. V torek zjutraj je bila najprej jutranja telovadba. Nato je sledilo umivanje in zajtrk. Po zajtrku smo pospravili sobo in se nato odpravili na sprehod. Potem je bila malica. Na sprehod po gozdu nas je zopet popeljala gospa Darja. Po kosilu smo imeli prosti èas in smo se v sobi igrali. Pridružila se nam je nova uèiteljica gospa Ksenja. Z njo smo izdelovali vetrnice. Pozno popoldne smo šli opazovat sonèni zahod. Po veèerji je sledila zabava. V sredo je bila zopet najprej jutranja telovadba. Po zajtrku je sledilo pospravljanje sobe ter priprava potovalnih torb za odhod domov. Razdelili smo se v veè skupin in se sami odpravili po markirani poti v gozd. V hišo smo se vsi vrnili umazani in mokri. Preoblekli smo se in šli na kosilo. Potem smo si ogledali še risanke. Ves èas nas je razveseljeval sneg, ki je rahlo naletaval. Prišel je èas slovesa. Iz avtobusa smo pomahali gospe Darji in Ksenji. Pred šolo so nas èakali starši. Mene sta prièakali mami in Erika. Lea Dular, 3. c

BILI SMO V LJUBLJANI V Notranjih Goricah smo šli na železniško postajo. Potem smo se pripeljali z vlakom do postaje Tivoli. Šli smo skozi park Tivoli. Ogledali smo si mesto. Bili smo pri Ljubljanici, kjer smo malicali in videli race. Krmili smo tudi golobe. Potem smo šli še na ogled tržnice. Tam smo si zapisali imena sadežev in od kje so. Ko smo si ogledali tržnico, smo šli v mestni muzej, kjer smo spoznali življenje kolišèarjev. Izdelovali smo tudi posodo, orožje in orodje iz tistega èasa. Muzej je postavljen zraven Križank, zato smo šli tudi v Križanke, kjer smo poèakali drugo skupino. Potem smo se odpeljali domov. Tehniški dan je hitro minil. Eva Povirk, 3. c

MOJA KNJIGA Iz papirja sem zgubala živali. Z lepilom sem jih prilepila na list. Izrezala sem tudi luno, zvezde in balone. V šolski raèunalnici sem napisala in natisnila besedilo v oblaèkih. V nje sem napisalapovedi. V pomoè mi je bila uèiteljica geli. Doma sem oblaèke izrezala. Potem sem jih prilepila na liste. V šoli smo dodali knjigi naslov. Liste smo speli z luknjaèem. Nalov moje knjige je kupi mi balon.

Maja Rihtar, 2. b

Kaja Gartner Jovanoviè, 2. c

- 14 -


Iz

majhnega

e

rast

veliko

POMLAD Zjutraj sonce se zbudi, rosico popije, žarke razpusti. Rožica iz zemlje pokuka, se zbudi, sestrice, metuljèke hitro prebudi. Vsa narava zbuja se, ker sonce že žari, ptièki pa pojo - veselo, brez skrbi.

Kmetje na vrt hitijo, sadike sadijo in se smejijo. Gospodinje pa rožice gojijo. Poèasi pomlad se poslavlja, poletje prihaja in nas pozdravlja. Tinkara Brus, 4. b

SLUŽBA NA GRADU Nekoè je živel oèe, ki je s svojim sinom živel v revni bajti. Ko se je bližala njegova zadnja ura, je poslal sina na grad, da si poišèe službo. Bila sta revna in sin ni verjel, da bo službo lahko dobil. Vendar ga je oèe preprièal. Sin se je s culo na rami odpravil iskat grad. Hodil je, preskakoval potoke, vendar ni bilo nikjer nikogar, ki bi vedel, kje stoji grad. Pokrajina je bila suha in pusta, brez hiš in bajt. Ko je fant hodil še hitreje, je sreèal starega gospoda. Vprašal ga je, kje je grad, ta pa je stegnil roko v smeri gradu. Fant je bil vesel, zato mu je v zahvalo dal kos starega kruha, ki ga je pred odhodom dal v culo. Sin, ki si je zelo želel službo, je zdaj že skoraj tekel. Konèno je zagledal grad. Vrhove stolpov mu je zakrivala megla, sprednjo stran pa mu je osvetljevalo toplo jutranje sonce. Po hribu navzgor je prišel do gradu. Potrkal je in vrata so se sama odprla. Vstopil je. Na grajskem dvorišèu je stala velika lipa, dišalo pa je po svežem kruhu. Stene gradu so bile razpokane, okna pa lepo obnovljena. Na vrhu vrat je pisalo: ÈE TI JE GRAD VŠEÈ IN BI RAD NOVO SLUŽBO, VSTOPI! Fant je vstopil in že zagledal dvornega norèka, ki je vesel poskakoval in zabaval kuharje. Obleèeni so bili v bele obleke, na glavi pa so imeli klobuk. Ko je prišel do dvornega norèka, je ta brez besed slekel rumeno, modro in zeleno obleko, èeš, naj se obleèe on. Fant se je oblekel, poskakoval in poskakoval, kuharji pa so se zabavali še bolj kot prej. Dvorni norèek, ki je dal kostum fantu, je odšel z gradu. Sin je po službi prišel do oèeta, ki je negiben ležal na postelji. Obraz je imel bled, roke pa hladne. Fant ni vedel, kaj je z oèetom narobe, zato je poklical prijatelje z gradu. Ko so prišli na njegov dom, so pogledali oèeta, nato pa sinu stežka povedali, da je oèe umrl. Fant je tako ostal nebogljen, ker sam ni znal poskrbeti zase. Prijatelji so ga povabili, da bi lahko živel pri njih na gradu. Odloèil se je, da sprejme povabilo. Fant je poèasi prišel do gradu, kjer je živel lepo, saj so dobro kuhali in se zabavali. Tina Šèetinec, 6. c

- 15 -


Timur Kulenoviè, 5. d

NAROBE SVET Èe bi posoda mamo prala, èe bi Tajo knjiga brala, èe bi nogometaša žoga brcala, èe bi se ladja na mornarja vkrcala, èe bi blazina na Roka skoèila, èe bi Tjaša vodo umila, èe bi žirafo hrana jedla, èe bi Žana špinaèa snedla, èe bi svinènik s Klemenom pisal, èe bi èopiè s slikarjem risal, èe bi se uèenci na uèitelja drli, èe bi keglji žogo podrli, èe voda po plavalcu plavala, èe bi kravo jedla trava, èe bi takšen kje bil red potem bi tam bil narobe svet. SPANJE Ko sem zaspaaana, gram spat. V postelji pa ne zaspim. Govorim si aaajaj aaajaj, Simona. Pa zaspim, ampak se speeet zbudim. Potem pa ne morem veè! kaj naaaj naredim? Simona Kenk, 4. c

ROKA ROKA PRSTOV 5 IMA, RADA SE Z VSEM IGRA. RADA LEPE ÈRKE PIŠE, A ZRAVEN TUDI KAJ NARIŠE. KADAR SE V ŠOLI TEST PIŠE, SI NA ROKO PLONKIÈ NAPIŠE. RADA PA SE TUDI PRASKA, KADAR JO VSE SRBI. Žiga Kržiè, 6. a

ZIDAMO DAN Ko se zjutraj zbudimo, se pretegnemo, se umijemo, èe utegnemo in zdrvimo na plan zidat dan. Ko se zbudimo takoj nazaj zaspimo, ker to je lepo, pa naj bo tako. Ko pa zares vstanemo si oèi pomanemo, ko nas bratec ošteje se ata že smeje in avto ogreje. Ko v šolo hitimo se veselimo, ker se radi uèimo, v šoli je res lepo, pa naj bo tak. Eva Stražišar, 5. d

SREÈALA SEM COPRNICO ZOFKO Nekega lepega dne sem šla na sprehod. Nekaj èasa sem hodila in kar naenkrat se je ulil dež. Na sreèo sem imela s seboj dežnik. Potem pa je mimo priletela èarovnica Zofka. Rekla sem ji naj zaèara, da bo spet zaèelo sijati sonce. A èarovnica Zofka tega ni želela, zato sem odšla domov. Takoj, ko sem prišla domov, je spet posijalo sonce. Zelo sem se razjezila. Spet sem šla na sprehod, a takrat je coprnica Zofka zaèarala, da se je ulila toèa. Hitro sem stekla domov. Ko sem prišla domov, je spet sijalo sonce. Nisem šla ven, ker sem vedela, da bo spet zaèelo deževati. Minilo je nekaj ur in sonce je še vedno sijalo. Odloèila sem se, da bom šla ven in na sreèo ni deževalo, ampak je zaèelo snežiti. Zelo sem se razjezilo in vzela sem dežnik in šla naprej. Èarovnica Zofka se je razjezila, ker me ni niè motilo in je zato za vedno odšla iz te dežele.

Laura Sušnik in Lara Košir, 4. b

Larisa Èeh, 5. d

- 16 -


SLUŽBA NA GRADU Nekoè je živel oèe, ki je s svojim sinom živel v revni bajti. Ko se je bližala njegova zadnja ura, je poslal sina na grad, da si poišèe službo. Bila sta revna in sin ni verjel, da bo službo lahko dobil. Vendar ga je oèe preprièal. Sin se je s culo na rami odpravil iskat grad. Hodil je, preskakoval potoke, vendar ni bilo nikjer nikogar, ki bi vedel, kje stoji grad. Pokrajina je bila suha in pusta, brez hiš in bajt. Ko je fant hodil še hitreje, je sreèal starega gospoda. Vprašal ga je, kje je grad, ta pa je stegnil roko v smeri gradu. Fant je bil vesel, zato mu je v zahvalo dal kos starega kruha, ki ga je pred odhodom dal v culo. Sin, ki si je zelo želel službo, je zdaj že skoraj tekel. Konèno je zagledal grad. Vrhove stolpov mu je zakrivala megla, sprednjo stran pa mu je osvetljevalo toplo jutranje sonce. Po hribu navzgor je prišel do gradu. Potrkal je in vrata so se sama odprla. Vstopil je. Na grajskem dvorišèu je stala velika lipa, dišalo pa je po svežem kruhu. Stene gradu so bile razpokane, okna pa lepo obnovljena. Na vrhu vrat je pisalo: ÈE TI JE GRAD VŠEÈ IN BI RAD NOVO SLUŽBO, VSTOPI! Fant je vstopil in že zagledal dvornega norèka, ki je vesel poskakoval in zabaval kuharje. Obleèeni so bili v bele obleke, na glavi pa so imeli klobuk. Ko je prišel do dvornega norèka, je ta brez besed slekel rumeno, modro in zeleno obleko, èeš, naj se obleèe on. Fant se je oblekel, poskakoval in poskakoval, kuharji pa so se zabavali še bolj kot prej. Dvorni norèek, ki je dal kostum fantu, je odšel z gradu. Sin je po službi prišel do oèeta, ki je negiben ležal na postelji. Obraz je imel bled, roke pa hladne. Fant ni vedel, kaj je z oèetom narobe, zato je poklical prijatelje z gradu. Ko so prišli na njegov dom, so pogledali o��eta, nato pa sinu stežka povedali, da je oèe umrl. Fant je tako ostal nebogljen, ker sam ni znal poskrbeti zase. Prijatelji so ga povabili, da bi lahko živel pri njih na gradu. Odloèil se je, da sprejme povabilo. Fant je poèasi prišel do gradu, kjer je živel lepo, saj so dobro kuhali in se zabavali. Tina Šèetinec, 6. c

- 17 -

Ker se isti èas vrne tudi pravi Sanches, pripravijo dvoboj o znanju vrta in rastlin. In tako je na dvoboju zmagal vrtnar. Ker sta se z Esmeraldo odloèila, da se bosta poroèila, morata izpolniti obljubo, da se do petelinjega petja ne bosta videla. Drugo jutro sta se poroèila in vrtnar je postal princ. Skupaj imata 2 otroka, eno deklico in enega fantka. Nika Nikolov, 6. c

Lara Poravne, 4. a

ŠKRLATNA VRTNICA Nekoè je živela ciganka Esmeralda, ki je zelo dobro plesala in igrala na tamburin. Svoje gledalce je navdušila s svojo lepoto. Obleèena je bila v rožnato rdeèe krilo, v katerega so bili vtaknjeni najrazliènejši cvetovi. Navdušila jih je tudi z èrnimi oèmi in z dolgimi èrnimi lasmi, v katerih je bila vtaknjena temnoškrlatna vrtnica. Ciganka Esmeralda je zelo ljubila vrtnarja Sanchesa, on pa je ljubil njo. Nekega dne pa neki knez zasnubi prelepo ciganko Esmeraldo. Ona ga zavrne, saj ljubi plemenitega vrtnarja. Ker je knez ugotovil, da ga ciganka ne ljubi, se razjezi in Esmeraldinega izvoljenca vrtnarja pošlje daleè po svetu. Ko vrtnar Sanches odide, se knez odloèi, da to pove ciganki. Ko izve to žalostno novico, takoj postane žalostna in iz oèi ji priteèejo solze. Ena solza pa je bila zelo velika in debela. No, in ravno ta solza je vsebovala strup jabolka, ki ji ga je podarila neka mlada gospa s tržnice. Ta solza je padla na tla in tako se je prelepa ciganka spremenila v grdo èarovnico. Kneza takoj zaèara v grdo staro žabo. Knez se kot žaba poèuti ponižanega, saj se nihèe ne pogovarja z njim. Med tem pa se je Esmeralda že nazaj spremenila v prelepo ciganko. Èez nekaj èasa v kneževino prispe mladeniè, ki se izdaja za Esmeraldinega izvoljenca.


Ob prebiranju pesmi Nika Grafenauerja Ušesa, so uèenci pisali pesmice o rokah in v njih uporabili stalne besedne zveze. Roka je del telesa Roke rišejo in pišejo, in vèasih roke so umazane in visi z njega utrujene, kot veja z drevesa. vèasih pa nam samo Z rokami naredimo pomahajo za lahko noè. zelo veliko Maja Mrak, 6. c ali niè. Èe smolo smo imeli Roke nikoli ne poèivajo, Moja mlajša sestra in se z levimi rokami saj so zaposlene rodila se je na rodili, z mnogimi stvarmi. silvestra. zdaj niè ne bi smeli. Zveèer pa tako kot mi, In od takrat naprej Jure Komac, 6. c tudi roke gredo spat. jo vsi nosijo na rokah. Tistemu, ki ni zaspan Jan Rogelj, 6. c in ne stopi v deželo sanj, Pet prstov na vsaki roki imaš ker ni utrujen od dela, in nikomur jih ne daš. Roke so del saj delati se mu ne da, Ena je leva, ena pa desna, èloveškega telesa, pravimo, èe pa že dve levi roki imaš, ki visita da dve levi roki ima. bolje da veè delaš. kot veji z drevesa. David Marjanoviè, 6. c Gregor Žavbi, 6. c Težko je imeti dve levi roki, pa èe sta èisti Desna roka nas pozdravi, Roke vsak dan delajo, ali umazani. leva nam je v tolažbo. poèitek si privošèijo. Matic Zupaniè, 6. c Obe skupaj sta dober par, Kdaj pa kdaj v salon skoèijo ki jima vsako delo je za in si nohte zlošèijo. Ko dojenèek se rodi, mar. Metka Podboj, 6. c po rokah nosimo ga vsi. Ko marljivi sta obe, Majhne rokice imajo, nas bolijo vsaj roke. z njimi pa malo znajo. Ko pa zebe nas v roke, Roke vèasih niso èiste, Ko s prijatelji se vzamemo rokavici dve. zato gredo na sodišèe, rokujemo, Èe pa roka kjer jim sodi smo veseli, dolge prste ima, roka pravice. A maminih toplih rok, ga hitro roka pravice Rok Jedloènik, 6. c nadomestiti ne obišèe in stvar razišèe. Ula Bogdan, 6. c moremo. Roke, roke, rokice Maruška Padar, 6. c so lepe kakor ptièice, Roke so okonèine Nekaj uspešnih kitic: ploskajo, pišejo in rišejo, našega telesa. Sem zelo štorast kadar koli jih je volja. Vèasih so umazane Betka Podboj, 6. c in imam dve levi roki. ali pa èiste. Odloèil sem se, Nika Nikolov, 6. c da ti dve roki umažem. Oropal sem trgovino, a dobila me je roka pravice Roke so umazane, Ko moški prosi za roko, in pokazala mi je, kadar delajo kot nore. ona pritrdi z besedo da. kaj se zgodi, Živijo same zase, Ko pa poroèita se, èe kradeš s police. pišejo in rišejo zase. on jo nosi po rokah. Nik Kralj, 6. c

Mina Mejaè, 6. c

- 18 -

Domen Sedej, 6. c


PUNÈKE IZ CUNJ

Naredili smo veliko punèk is cunj. Pri tem smo se imeli dobro. Eni so konèali prej in imeli tudi ne tako natanèno narejene punèke. Uèiteljica nas je tudi slikala. Ko smo konèali, smo vse punèke dali na razstavo v uèilnico in tam bodo kar nekaj èasa. Na raèunalnikih smo dodali še nekaj smešnega. besedila. Naredili smo tudi filmèek. Vse slike in ostalo je naspletni strani, kjer jih lahko vidite tudi vi Pojdite na internet in v okvirèek zgoraj napišite: http://picasaweb.google.com/81.barbara in se vam bo odprla stran, kjer imate tudi veliko drugih slik. UŽIVAJTE! uèenci 5. c

MALA HARMONIKARICA Bilo je v petek popoldne. Na Èopovi ulici se je trlo ljudi. Vsak dan je tja prihajalo dekle. To dekle je imelo samo bratca in oèeta. Stara je bila dvanajst let, ime ji je bilo Polonca Logar. Vsak dan je prihajala na ulico iz podstrešne sobice, v kateri je stanovala z oèetom Matijo in bratom Alexom. Oèe je bil zapravljivec. Ves denar, ki ga je Polonca zaslužila z igranjem na harmoniko, je sproti zapil.Tako kot vsak dan je tudi tokrat Polonca odšla na Èopovo ulico in zaèela igrati na harmoniko. Zaslužila je kar veliko vsoto denarja, vendar je vsega pobral oèe.Zveèer je oèeta prosila, èe si lahko kupi priboljšek v bližnji trgovini. Oèe je bil strog do nje in tega ni dopustil. Zahteval je, da kupi kruh in pivo. Polonci je ostalo še nekaj denarja in si je kupila èokolado. Oèe jo je zaradi tega pretepel. Imela je krvave rane, ker jo je pretepel s pasom.Naslednje jutro je igrala in igrala, da bi nadoknadila zapravljeno. Mimo je sluèajno prišla policistka in ko zagledala Polonco, jo je odpeljala k policijskemu avtomobilu. Naenkrat je Polonco hotel iztrgati policistki iz rok njen brat Alex. Ker mu to ni uspelo, je stekel stran in se izgubil v množici.Oèeta so zaradi pretepanja Polonce še isti dan aretirali. Zaradi tega se bo moral zagovarjati na sodišèu. Za Polonco in bratca pa bo poskrbela socialna služba. Nina Æuruvija, 6. b

- 19 -

Marija Ingrid Kozamernik, 2. d

ROKE Roka je roko umazala, ampak roka jo je nazaj primazala. Roka ni imela èistih rok, zato ji je roka naredila blok. Roka pravice se zdaj joka, ker ve, da je to zmota. Ampak vse to je videla prièa, in zdaj obljubila mi je hudièa. Katja Pleško, 6. a


MALA HARMONIKARCA Bilo je v petek popoldne. Na Èopovi ulici se je trlo ljudi. Med množico je bila tudi 12-letna deklica, ki je igrala na harmoniko. Zdela se je prestrašena. Ljudje, ki so hodili mimo, so ji dalo malo drobiža. Ob strani pa je stal nek moški, ki jo je preganjal in jemal njen zaslužek. Èez nekaj èasa je prišel z dvema steklenicama alkohola, tako je bilo jasno, da je to njen oèe in da svojo hèerko prisili, da igra, on pa pobere denar in ga zapije. Èez nekaj èasa pa je neznanec, ki se mu je deklica zasmilila, poklical policijo. Kmalu je prišla policistka in prijela 41-letnega Ceneta. Nato pa je šla še do 12-letne Alenke in jo odpeljala do avta. Nenadoma se je pred avtom pojavil droben deèek in hotel Alenko iztrgati iz rok policistke. Ko je spoznal , da mu ne bo uspelo, jo je hitro ucvrl v množico ljudi. Deklico Alenko so oskrbeli s hrano in pijaèo, za ostalo pa bo poskrbela socialna služba. Oèe Cene pa se bo moral za svoje vedenje zagovarjati pred sodišèem. Andraž Šebenik, 6. b

JESEN V jeseni listje pada, tamle vidiš moèerada. Hitro skrije se za list, da nažre se sonènih glist. Zlate pike se blešèijo, slavèek poje melodijo. Listi v zraku se vrtijo in med tem zelo šumijo. Smreke goste so še zmer, smerokaz vod v tisto smer. Tista smer je Brezovca, zdaj se pesmica konèa.

PALÈICA MED HROŠÈINJAMI Ko so Palèico položili na marjetico, je ta zaèela jokati. Bila je zelo žalostna in zaèela se je spraševati: Ali sem res tako grda? Mimo je priletel metulj, jo pozdravil in vprašal, èe se ga še spomni. Palèica je pomislila in mu prikimala. Metulj je odletel. Hrošèinje, ki so se skrivale za grmom, so hitro pritekle izza grma in jo vzele. Odnesle so jo v duplo. Ker je bila palèica zelo lepa, so ji vzele preèudovite obleke. Njo pa oblekle v star hrastov list. Palèica je morala pomivati prašna hrastova tla in lošèiti tulipanove èevlje. Ko so neko jutro hrošèinje odšle od doma, jo je našel metulj. Priletel je v duplo. Živjo! Iskal sem te, kaj poèneš tu? Deklica je povedala svojo zgodbo. Tedaj pa so prišle hrošèinje. Metulj se je skril. Poslušal je, kako so Palèici ukazovale. Dolgo ni mogel poslušati, zato je prišel iz skrivališèa. Živjo hrošèinje, jih je pozdravil. Vrnite ji obleke, ker so njene in jo izpustite. Vsak ima svoje življenje. Hrošèinje so se prestrašile in Palèico izpustile.Palèica in metulj sta postala najboljša prijatelja

Aleš Mavsar in Žan Podboj, 4. a

Laura Sušnik, 4. b

Ana Susman, 4. c

- 20 -


VRABEC V ŠOLI Nekega dne smo se uèili v razredu. Kar na enkrat se zasliši TRESK! Vsi smo šli pogledat k oknu. Videli smo majhnega vrabèka. Odloèili smo se, da ga bomo nauèili abecedo. {uèenci pojejo} Vrabèek nas gleda in gleda moèno, kaj se to pravi in kaj je zdaj to. Gleda nas gleda in tuli glasno, rad bi šel k mami, saj tam je toplo. Vrabèek, ti vrabèek, abecedo se uèi, da te sova Oka ne po buèi! Vrabèek je sklenil, da se bo uèil. {vrabèek poje} Seveda se bom uèil, da sova me ne bo premagala. Jaz glavni bom v gozdu, vsi radi me bojo imeli, ker jaz uèitelj Vrabec znan, bom po tem imenu. Tako se je vrabèek nauèil abecedo. In res je pokazal, iz kakšnega testa je. {vrabèek poje} Sova Oka ga že gleda, kako mu gre ta abeceda. Na široko odpre oèi, gleda vrabèka, se smeji. Kje se tole je nauèil, da kot iz topa jo je izstrelil. KONEC Aleš Mavsar, 4. a

Jon Fridel Jarc, 1. a

ZIDAM SVOJ DAN Ko se zjutraj zbudim, v kopalnico zdrvim, si umijem oèi in zobe, da v šoli lep bo dan in razigran. Ko grem v šolo, se toplo obleèem, da dan ne bo ponesreèen. Potem pa v šolo pridem, zvezki na mizo skoèijo in se razkošijo. Zdaj pouka pa je konec, v jedilnico zdrvim, da hrano pridobim. Po kosilu domov hitim, da z nalogo pohitim. Zdaj je že veèer, si zobe umijem in v postelji vodo popijem. Kaj pa zdaj? Poèakal bom na novi dan! Alex Veliè, 5. a

V ÈATEŽU Prejšnji teden smo šli uèenci 4. a in 4. c v dom Èebelica v Èatežu. Z avtobusom smo se peljali eno uro. Pred domom nas je prièakala gospa Andreja, nas pozdravila in zaželela prijeten teden.Ko smo prišli, smo šli po sobah in razpakirali. Potem smo imeli prosti èas. Zazvonil je triangel, to je pomenilo sestanek. Zmenili smo se za pravila. Ko je bilo sestanka konec, smo imeli prosti èas. Bil je èas za kosilo. Po kosilu smo imeli orientacijo in potem prosti èas. Zunaj se je stemnilo in imeli smo veèerjo. Potem smo si šli umit zobe, obleèi pižamo in šli spat. V petek je bil zadnji dan v domu Èebelica. Zjutraj nas je zbudila glasba. Šli smo opravit jutranjo toaleto. Bil je èas za zajtrk. Po zajtrku smo spakirali in zazvonil je triangel, bil je sestanek. Pogovorili smo se za delo. Naš razred je imel igro Lov na lisico. Igra je bila zelo zabavna. Ko se je igra konèala, smo šli notri. Zaèela se je malica. Po malici smo šli v modro uèilnico, kjer je potekalo lokostrelstvo. Najbolj všeè mi je bilo lokostrelstvo. Cel teden je bil zelo zabaven. Miha Francelj, 4. c

- 21 -


AVATARJEVA PUSTOLOVŠÈINA REŠEVANJE APE Nekega dne sta se avatar Ang in njegov leteèi bizon odpravila na obisk k kralju Bumiju. Neka tolpa mojstrov zemlje so avatarju Angu vzeli njegovega leteèega bizona Apo. Ang se je moèno razjezil in odšel v stanje avatarja in ga zaèel obvladovati. Mojstri zemlje so se ga ustrašili in zbežali z Apo v skrivališèe pod zemljo. Tam je bil njihov vladar Long-feing in njegovi agenti Daj-lija. Ang si je tako želel Apo nazaj, da je spet združil svojo Drušèino. Najprej je odšel po Tof-beifon, nato po ognjenega vladar Zuka, po Sokovo Suki in še na južni pol po Soko in Kataro. Sklenili so, da bodo Angu vrnili Apo in šli tudi po kralja Bumija. Nato so odšli in preiskali Omašu in nato še celo kraljestvo zemlje razen Basing-seja. Ker niso nikjer našli Ape so preizkali še Basing-se. Nato so preiskali še celotno kraljestvo ognja. Ker niso nikjer našli Ape so preiskali nekdanje kraljestvo zraka in ga našli zaprtega v južnem zraènem templju, a so imeli eno težavo. Apo so varovali agentje Dai-lia in njihov vodja Loing-fei. Api so oprali možgane in jim je služil. Ang se je rešil pred agenti Dai-lia in Loing-fejem. Zdaj so imeli še eno težavo. Apa je imel oprane možgane. Dolge ure so premišljevali, ko se je Soka spomnil naprave, kako bi Api vrnil njegovo pamet. Imenoval ga je VRAÈILEC PAMETI. Api je napravo nataknil na glavo in jo vklopil. Apa ase je zaèel tresti, a po nekaj sekundah je Apa že imel svojo pamet in spet je služil Angu. Ang je ponovno ustvaril kraljestvo zraka in se poroèil s Kataro. Soka se je poroèil s Suki, leteèi bizoni pa so se ponovno razmnožili, in vse je bilo v redu kot pred 100 leti. Midva z Anžetom sva se za to zgodbo odloèila, ker sva to risanko že gledala, zato sva napisala neko nadaljevanje o Angu in njegovih prijateljih. Anže Aliè, 6. a in Žiga Kržiè, 6. a

SMEH Smeh je tisto, kar se ti zdi smešno. Smeješ se lahko vsak dan, od jutra do veèera. Smeh je nekaj posebnega, kot rdeèe srce, ki utripa v telesu. Smeh je dolgi smeh. Smeh je kot morje, ki šumi na obali. Smeh je kot školjka, ki odmeva. Smeh je kot sonce, ki na obali žge.

Jure Brus, 1. b

Janja Ojsteršek, 4. c

STRAH Neki strah je stopil v razred. Ne vem, kateri in zakaj. Stopil je pred vse uèence in zavpil: "Na dvorišèe zdaj!" Vsi uèenci na dvorišèu zopet smo se sreèali, strahu strah pognali smo v kosti. Jošt Rogelj, 4. c

Luka Šutanovac, 5. b

- 22 -


- 23 Špela Koèar, 9. b

Leon Redek, 4. a

Naslednji dan v šoli, je zvedu, da uèiteljica šla je k logopedu. Naslednji dan v šoli, zapacka zvezek s poli, in prvi na šoli, ukor dobi. Lojze Bambiè, 9. c

Slonèek Benjamin v šoli, za kosilo je poli. Med poukom s fraèo, strelja na kraljevo palaèo. Za veèerjo pa doma, snede dva velika flancata. SLONÈEK BENJAMIN V ŠOLI Slonèek Benjamin v šoli, za malico je poli. Med odmorom se lovi, za ptièi se podi. Ko eno ujame, jo domov vzame.

NAROBE SVET Èe v šoli uèiteljica po klopi riše, èe medtem uèenec molèe tablo briše, èe narava v èloveka odpadke meèe, èe ura na kolenih kleèe, èe zvezek ti nalogo piše, èe risarjeva risba sama se riše, èe pajek muhe se boji, èe èlovek rad ima uši, èe likalnik mamo lika, èe vsak èlovek se vsakemu nasmiha, èe barvica šilèek šili, èe umivalnik milo namili, èe obleka èloveka oblaèi, èe pralni stroj se slaèi, èe postelja na èloveku spi, èe sonce grmi, èe ogledalo èloveka gleda, èe je vsem življenje beda, potem je to narobe svet, ko vsaj ne bi trajal mnogo let! Vita Slak, 5. a


DOGAJALO SE JE V 4. RAZREDU Èetrtarji nismo bili dejavni le med rednim poukom. Nekateri dogodki, ki so se nam bolj vtisnili v spomin. V letošnjem šolskem letu smo sodelovali v akciji BODI preVIDEN. Že jeseni smo pisali pisma dedkom, babicam in sorodnikom ter jih opozorili, naj poskrbijo za svojo vidnost v prometu. Februarja smo preživeli nepozabni teden ŠVN v domu Èebelica v Dolenji vasi pri Èatežu. Izdelovali smo pustne maske. Nepozabno je bilo dopoldne s steklopihaèem. Obiskali smo Slovenski šolski muzej, kjer smo se vrnili v èas otroštva naših babic in dedkov.

Šola v naravi: odkrili smo Škrata Èateža

Kar nekaj uèencev je usvojilo bronasto priznanje na matematiènem tekmovanju za Evropski matematièni kenguru, tekmujemo za Krpanovo športno znaèko, beremo za bralno znaèko, zbiramo star papir, loèujemo odpadke, izdelujemo plakate za nateèaj Najboljši uèni plakat, ki ga bomo poslali v Celje …

Pri pouku smo se preizkusili v spretnosti gradnje z razliènimi gradniki.

Tinkara Brus, 4. b

- 24 -

Jan Šebenik, 4. c

SPOZNAVALI SMO DELO STEKLOPIHAÈA Naš drugi naravoslovni dan je bil posebno zanimiv. Spoznavali smo zelo redek poklic steklopihaèa. Tudi sami smo se preizkusili v pihanju izdelka. Že jutro je bilo nekaj posebnega. Pridružili so se nam uèenci 4. c. Skupaj smo odšli v uèilnico 4. a razreda. Tam nam je gospa Sabina prebrala pravljico o nastanku stekla. Za tem smo si ogledali film o poklicu steklarja in slike steklenih izdelkov. Povedala nam je še, kako bomo poslikavali steklene vazice. 4. a je zaèel s poslikavo, 4. b pa smo odšli v naš razred. Dobili smo uène liste, katere smo reševali prvi dve uri. Najbolj všeè mi je bila naloga, pri kateri smo v preglednico vpisovali številke steklenih izdelkov, ki smo jih prepoznali na razstavi. Po malici smo barvali steklene vazice. Barvali smo z barvami za steklo. Ko je bilo tega konec, smo odšli k steklopihaèu. Vsak si je izdelal svojo buèko, gospa Majda pa je dobila še tulipan in solzico. Za konec smo dobili še kapalke. Ta naravoslovni dan mi je bil všeè in upam, da bo še kdaj kakšen podoben.


5. b NA KOLESIH Ko sem se zaèel uèiti za kolesarski izpit, sem imel najprej tremo. A, ko sem naredil teoretièni del izpita, sem si oddahnil. Želim, da bi vsi opravili tudi praktièni del izpita. Marko Rad bi opravil kolesarski izpit. Gospod in gospa sta mi dobro svetovala. Matjaž Kolesarjenje je bilo zelo dobro. Inštruktorji so bili zelo prijazni. Zanimivo je bilo, ko sem prevozil celotno pot. Na izpitni vožnji bom moral biti zelo natanèen in vedno previden. Luka

Ela Fleisc

hman, 4.

Želim si, da bi naredila kolesarski izpit, ker se bom lahko potem vsako jutro s prijateljicami peljala s kolesom v šolo in domov. Želim pa tudi, da bi naša vožnja bila vedno varna. Ana

a

Želim opraviti kolesarski izpit. Teoretièni del izpita ni bil tako težak. Èaka me še praktièna vožnja. Èe mi uspe, se bom lahko odpeljal s kolesom k teti na obisk. Mitja

Rad bi opravil izpit, saj se bom potem lahko sam s kolesom odpravil na pot. Žan

Sem dobro pripravljen na izpit. Pri vožnji želim vsem veliko sreèe. Upam, da bom opravil izpit. Maj Mislim, da bom opravila kolesarski izpit. Uèitelji in gospod ter gospa inštruktorica so bili zelo prijazni. Vsem želim, da dobro opravijo izpit. Tega bomo veseli mi in tudi naše uèiteljice. Viktorija .c

ir, 4

a

Em

d Pez

Upam, da bom opravil kolesarski izpit in se bom le tako lahko peljal s kolesom po prometni cesti brez spremstva staršev. Patrik

Vožnja s kolesom je lahko zelo zabavna, vèasih pa tudi zelo dolgoèasna. Kadar je dolgoèasna, gledam v nebo in èakam. Nebo je polno ptic in drugih naravnih pojavov. V daljavi zaslišim avto, vèasih tudi krik kakšne žrtve prometne nesreèe ter zaèutim hlad po telesu. Zakaj takšna smrt? Morda zaradi pozabljene zapete èelade? Morda zaradi divjanja nekaterih frajerèkov s kolesom ali zaradi alkohola? To se mi zdi res žalostno. Toliko ljudi umre zaradi trenutka nepazljivosti. Maja Všeè mi je , ko kolesarimo in se uèimo. Upam, da bom opravil izpit in izboljšal število toèk pri vožnji na poligonu. Jakob - 25 -

Želim, da bi vsi kolesarji bili varni v prometu in upoštevali pravila. Nobenemu ne želim prometne nesreèe. Vozimo previdno in s primerno hitrostjo. Poèasi se tudi daleè pride. Andraž Naši družini želim varno vožnjo. Rad bi naredil kolesarski izpit. Marko Želim sebi in drugim varno vožnjo. Kolo naj bo vedno pravilno opremljeno in èelada naša zvesta spremljevalka. Patricija Vsem želim veliko sreèe. Želim, da bi vsi opravili izpit. Sergej


Za teorijo se mi zdi, da sem se je dobro nauèila. Na cesti pa ni dovolj, da si samo pozoren, paziti moraš nase in na druge. Na prvi vaji smo se malce zabavali, na drugi in tretji vaji pa smo garali. Zdi se mi, da bomo vsi naredili kolesarski izpit. Petra Vsem želim veliko sreèe. Da bi se ljudje spreobrnili in drugaèe delali z naravo, da ne bi bilo veè teroristiènih napadov, da bi bilo konec recesije, da bi vsi, ki delajo izpit, to opravili uspešno. Luka Upam, da bom opravil kolesarski izpit. Poligon mi je bil najbolj všeè. Sošolci so se izkazali v spretnostni vožnji in tudi pri drugih vajah. Zdi se mi, da sem vozil še kar dobro. Kmalu bomo to ponovili in potem naprej èisto zares. Aljaž S starši gremo kolesarit in sem zelo previdna na vse udeležence v prometu. Vozim se s èelado. Ko smo imeli vaje, mi je šlo zelo dobro. Upam, da mi bo šlo tudi na izpitu. Vsi so bili zelo dobri in bi jih pohvalila. Upam, da bodo vsi opravili kolesarski izpit. Patricija

Dneve pred teoretiènim izpitom sem izpolnila kar nekaj vaj vsak dan. Za delo sem bila prav razgreta. Dan pred izpitom pa me je bilo strah. No, nisem vedela ali se naj izpita veselim ali pa naj me je strah. Zato sem se odloèila kar za oboje. Teoretièni del izpita mi je uspelo opraviti in tega sem bila zelo vesela. Èaka pa me še drugi del izpita, zato napetost ostaja. Vsem mojim sošolcem želim, da bi opravili izpit, se potem vozili v šolo in dopolnjevali svoje znanje. Le tako bo naša vožnja varna. Ema

TO SMO MI 5. b, ki znanje lovi, vrednota je to, kar zna vam vsakdo. Sergej rad tenis igra. Marko s skejtom skakati zna. Luka skozi vrata kuka. Matjaž s kolesom drvi in se izpita veseli. Jakob je pustolovec in zraven tudi naravoslovec. Andraž za kameno dobo živi, vsakega dinozavra se veseli. Patricija klavir igra, zraven pa peti zna. Patrik niè ne reèe, ker doma piškote peèe. Petra zjutraj na raèunalniku visi in dopoldan v šolo hiti. Punca lepo peti zna, to je naša Viktorija. Ana banana v klopi èepi, gleda na uro in tiho molèi. Žan rad plava, zraven pa se izvrstno zabava.

Maja ima vedno ideje, z njo se vsak dobro nasmeje. Maj je strašen kot zmaj, zato boji se ga vsak tolovaj. Mitja košarko igra in koše zadevati zna. Ema bela je kot krema, v šoli pa je skoraj brez problema. Marko na bobne igra in zraven zaplesati zna. Žoga Aljaža hitro lovi, ta nam pa teèe, da za njim se kadi. Patricija odpadke loèevati zna, v šoli pokaže, vse kar zna. Luka na plonkiè kuka. Joj, spet bo zaèela: »Znanje vrednota je … Uèenke in uèenci 5. b

- 26 -


POLETNA PESEM Poletje prihiti nam morje že diši. Morje valovi v njem plavamo vsi. Na plažo pridemo, se uležemo in se sonèimo. Zdaj gledamo v zrak, prelep je tam oblak. Ožgani smo vsi in koža nas srbi. Zdaj hoèemo nazaj v slani morski raj. V njem plavamo, se tunkamo in ribe išèemo. Bilo nam je lepo, v srcu prav toplo. Aleš Mavsar in Žan Podboj, 4. a

ROKA ROKA PRSTOV 5 IMA, RADA SE Z VSEM IGRA. RADA LEPE ÈRKE PIŠE, A ZRAVEN TUDI KAJ NARIŠE. KADAR SE V ŠOLI TEST PIŠE, SI NA ROKO PLONKIÈ NAPIŠE. RADA PA SE TUDI PRASKA, KADAR JO VSE SRBI. Žiga Kržiè, 6. a

Neja Zajc, 9. c

MALA HARMONIKARCA Bilo je v petek popoldne. Na Èopovi ulici se je trlo ljudi. Med njimi je bila tudi 12-letna deklica Katarina. Igrala je na svojo harmoniko in z igranjem služila denar. Veliko ljudi je prihajalo poslušat njeno igranje. Nekateri so jo le zadovoljno poslušali, nekatere pa je njeno igranje tako prevzelo, da so ji dali tudi nekaj denarja. Njen oèe, ki jo je vsak dan pretepel, je s strani na skrivaj opazoval dobièek, ki se je zbiral v deklièini košari. Zveèer ko je Katarina prenehala igrati, je oèe pobral košaro, odšel v najbližji lokal in popival. Katarina pa je brez ene same lepe besede potrta poèakala pred lokalom. Oèitno je oèeta nekdo prijavil policiji, saj so v lokal na Èopovi ulici prišli trije policisti in prijeli 35-letnega brezposelnega Katarininega oèeta. Ko so Katarino odpeljali k avtu, se je v policistko zakadil Katarinin mlajši bratec Marko, toda ko je ugotovil, da Katarine ne bo mogel rešiti, se je izgubil v množici. Deklica je bila zelo prestrašena in ker ni imela mame, je zanjo poskrbela socialna služba. Katarina se je èez en teden preselila v rejniško družino, oèe pa se bo moral zagovarjati na sodišèu. Petra Prodan, 6. b

- 27 -


t

r e s

Ko va

n c po st an e e e j

j o m

DRUGAÈEN Bil je drugaèen, èutil kakor, da je prazen, laèen. Zapostavljen, zasramovan, poèutil se je vsak dan.

DRUGAÈEN, A NE NAPAÈEN Gledam ta drugaèen obraz, bled kakor moèan mraz. Tvoje oèi so temne in skoraj popolne, ustnice za nekatere celo prepolne,

Vse kar je èutil, kar je živel, kot da poglede zaèudene, si je nadel. Tak je bil, dokler se nekoè ni spremenil.

Ne gledam samo tebe, marveè vse okoli sebe. Tudi oni so drugaèni, ampak vseeno privlaèni. Nobeden si ni enak, kar ni napak.

Zakaj drugaènost ne bogati? Odšel je ponosen med ljudi. In videl, da ga drugaènost bogati, èe on se ne spremeni! Tita Juvan, 8. c

Svet bi bil dolgoèasen in nejasen, èe bi bili vsi enaki in prav taki. Prav taki, kot so vsi ostali. Drugaènost je zame posebna privlaènost. Poglej se v ogledalo in videl boš, kaj vse ti je življenje dalo. Imej se rad takšen kot si, pa èeprav nekaterim po godu ni. Ne oziraj se na druge misli, ampak se sam zamisli.

ISKANJE ŽOGICE S POMOÈJO SATELITA Ne najdeš žogice … Satelit slika golf igrišèe in sliko pošlje v napravo podobno gps-u (to je naprava za vodenje preko satelita). V žogico pri proizvodnji vgradijo èip. Ta èip zazna naprava in ga oznaèi s piko na ekranu. Preprosto se sprehodiš do žogice. Iskanje žogice s pomoèjo satelita priporoèam vsem igralcem zaèetnikom, saj mislim, da je škoda denarja, ki ga zapravimo za nakup novih žogic.

Zamisli, kako drugaèen, pa še vedno ne napaèen, si samo ti, v svojem svetu drugaènosti. Neža Kolbezen, 8. c

Tim Šimenko, 8. a

- 28 -


GLAVNI ODMOR Juhuu, zvonilo je! V uèilnici ob zvonjenju vse završi, uèiteljica ne pride veè do besede, da bi povedala še nekaj povedi, ki bi si jih morali uèenci zapisati v zvezke. Pa koga briga ta snov, saj je glavni odmor in malica. Vsi so že laèni in hitro zmeèejo svoje zvezke v torbe ter odhitijo v garderobe. V garderobi je spet strašna gneèa, saj morajo nekateri uèenci najprej ven, na igrišèe, in potem na malico, drugi pa ravno obratno. Najhitrejši pridejo prvi do garderob, si nataknejo èevlje in odhitijo ven. Tisti za njimi ravno še najdejo prostor zase v garderobi. Bolj poèasni pa do svojih èevljev niti ne pridejo, zato raje malo poèakajo, da se garderoba izprazni, da se potem v miru obleèejo in obujejo. Spet drugim se ne da ven, mrzlo je in razmišljajo, zakaj jih ne pustijo pri miru, ali ni vseeno, kje so. V garderobi ostanejo, kolikor dolgo lahko, saj nato že pridejo uèitelji, ki jih preženejo ven. Ko so konèno na igrišèu, se sprehajajo in pogovarjajo. Uèenci nižjih razredov se lovijo, igrajo ... Zelo lahko se tudi zgodi, da se kateri izmed njih zaleti v kakšnega drugega uèenca. Fantje ponavadi igrajo nogomet ali košarko in tudi v njihovi bližini so lahko sreèni tisti, ki ne dobijo èesa v glavo. Zdaj pa je spet zvonilo, prvega dela odmora je konec. Tisti, ki so bili zdaj zunaj, gredo na malico in obratno. Na glavnem vhodu se vsi prerivajo, nekateri rinejo, drugi cvilijo, saj komaj še stojijo na nogah. Zdaj se vsem še bolj mudi, kot se jim je, ko so šli ven. Malica èaka in pred jedilnico se veèa in veèa vrsta. Spet se vsi prerivajo v garderobi, išèejo svoje copate in hitijo na malico. Pred jedilnico je že zelo dolga vrsta. Nobenemu se ne da èakati in po možnosti se nekateri spet prerivajo, èesar vsi tisti v bližini niso ravno veseli. Veèinoma uèenci višjih razredov se prerinejo bolj na zaèetek vrste. Tisti, ki prej pridejo v jedilnico, imajo tudi veè èasa, da pojejo malico v miru. Med malico se pogovarjajo in zafrkavajo, nekateri fantje, ki se imajo za pomembnejše, preženejo mlajše z njihovih mest v jedilnici. Sedežni red je napisan, a vsak se usede, kakor je njemu všeè. Uèenci sami oblikujejo svoj sedežni red, saj se vsakiè usedejo približno enako. Ko pojejo malico, odidejo iz jedilnice in poèakajo na klopcah, hodnikih ali v garderobah na zvonjenje. Zvonec pa nekatere tudi preseneti, saj še malicajo in jim zmanjka èasa. Uèitelji preženejo uèence iz jedilnice, saj se bo pouk nadaljeval. Nekateri bolj hitri pa so že pred zvonenjem v zgornjih nadstropjih pred uèilnicami, kjer poèakajo do zvonjenja, èe jih ne preženejo drugi uèitelji, saj se tam ne smejo zadrževati pred zvonjenjem. Ko pridejo uèitelji, se uèenci odpravijo v uèilnice. Najprej so še glasni, se pogovarjajo, podijo po razredu razposajeni še od odmora in nobenemu se ne ljubi spet uèiti. Kmalo pa se morajo umiriti, saj zvoni za zaèetek pouka, uèitelj je pripravljen in nadaljujejo, kjer so ostali prejšnjo uro ... Leja Lampret, 9. a

Tadej Špicar, 7. b

- 29 -


PRIJATELJSTVO Z Loti se poznava že dve leti. Sva najboljši prijateljici. Spoznali sva se v petem razredu, ko se je iz Brazilije preselila v Slovenijo. Sem je prišla, zato ker sta se starša loèila in se je njena mama odloèila, da si bo ustvarila novo življenje. Loti ima dva brata in sestro. Mama je èistilka na banki in ne zasluži veliko, zato težko živijo. Z mamo živijo v majhni hiši, vendar so kljub temu sreèni. Loti je temne polti in zelo verna. Enkrat sem šla z njo v cerkev, a veèkrat nisem smela, ker sta mi starša rekla, da se èudno obnašam. Z Loti se zelo dobro razumeva, a moja starša jo že od zaèetka ne marata preveè. V petek popoldne je šla Loti z mano domov. Najprej sva naredili domaèo nalogo, potem pa sva šli na kratek sprehod in si privošèili veliko sadno kupo in sladoled. Pozno popoldne pa sva se kratkoèasili z raèunalniškimi igricami. Ves dan sva se zabavali in vesela sem bila, da bo lahko prespala pri meni. Poveèerjali sva, se umili in oblekli v pižamo. Pogledali sva še film, nato pa sva se odpravili gor v mojo sobo. Ura je bila že veliko in mama nama je prišla vošèit lahko noè. Ulegli sva se, a nisva mogli zaspati, zato sva se še pogovarjali. Kar naenkrat pa je Loti postalo slabo. Stekla je v kopalnico, a žal prepozno. Pobruhala je mamino najljubšo preprogo, ki je bila na hodniku. Mama je slišala ta hrup in prišla pogledat, kaj se dogaja. Ko je to videla, se je zelo razjezila in naju poslala v kopalnico. Loti se je še enkrat umila, jaz pa sem ji posodila mojo pižamo. Odšli sva v sobo in hitro zaspali, saj sva bili zelo utrujeni. Zjutraj, ko sva se zbudili, sva na hodniku sreèali mamo, ki je že nekam hitela. Rekla je, da nese preprogo v èistilnico in da gre obiskat bolno prijateljico, oèe pa je v službi, saj dela tudi ob sobotah. Ostali sva sami in se odloèili, da se bova igrali modno revijo z maminimi oblekami. Odšli sva v njeno garderobo in vsaka si je vzela nekaj njenih oblek. Ostala nama je samo še zadnja in ta nama je bila najlepša. Po stopnicah sva odšli dol, da bi se videli v velikem ogledalu. Ob tem pa se je Loti spotaknila in se zakotalila navzdol ter pri tem strgala obleko. Na sreèo je bilo z Loti vse v redu, a nisem vedela kaj naj naredim z obleko. Dobila sem idejo. Obleko sem dala v vreèo, v kateri so bile obleke za Karitas. Mama se je vrnila prej kot sva prièakovali. Videla je vse razmetane obleke in naju nadrla. Loti je poslala domov. Po kosilu se je mama želela pogovoritit z mano. Mislila sem že, da je odkrila strgano obleko, a bilo je še huje. Usedli sva se v dnevno sobo in mama mi je rekla, naj se neham družiti z Loti. Loti tega nisem niti omenila in se z njo družila še naprej. Èez mesec dni mi je mama povedala, da se bomo preselili zaradi oèetove službe, saj je dobil boljšo službo in višjo plaèo. Želela sem si, da to ne bi bilo res, a nisem mogla nièesar storiti. Loti sem povedala šele èez nekaj dni, saj prej nisem našla prave priložnosti. Napoèil je ta dan in z Loti sva se še zadnjiè videli. Za spomin sem ji dala mojo najljubšo ogrlico, ona pa meni leseno zapestnico, ki jo je sama izdelala. Obljubili sva si, da bova izmenjana darila vedno nosili kot znak prijateljstva. Dala sem ji še naslov in ko smo odhajali sva obe jokali. Zdaj se vsak dan slišiva in enkrat na dva meseca se tudi vidiva. To, da smo se preselili pa ni in ne bo razdrlo najinega n prijateljstva. Ko mi je hudo in pogrešam Loti, pogledam zapestnico in takoj postanem boljše volje. Anja Pleško, 8. d

Urška Rupnik, 7. c

- 30 -


NA MORJU Z BRATRANCEM IN SESTRIÈNO Vsako leto grem na morje skupaj s sestrièno in bratrancem, ki pa sta od mene kar nekaj let starejša. Pred štirimi leti smo šli na Korèulo. Tam smo se imeli zelo lepo. Bilo je toplo, le zadnja dneva se je ohladilo in zaèelo deževati. Zame so bile te poèitnice zelo sonène, za Matica in Uršo pa malo manj. Neprestano sem jima nagajala in èe sem kaj ušpièila, sem okrivila enega od njiju. Nekega jutra se je Urša že na vse zgodaj odpravila na plažo. Z njo je šel seveda tudi Matic, mene pa nista hotela vzeti s seboj, ker sem bila preveè poredna. Zelo sem bila užaljena, zato sem se odloèila, da se jima mašèujem. Sprva se nikakor nisem mogla spomniti, kaj bi jima zagodla. Hodila sem gor in dol po apartmaju, vendar mi ni prišlo niè uporabnega na pamet. Po dolgem premišljevanju in premlevanju se mi je vendarle utrnila ideja. Vedela sem, da ima Urša s seboj barvo za lase in razna lièila. V njen vazelin v lonèku sem primešala malo barve za lase. Seveda èisto malo, da se ne bi takoj opazilo, da nekaj ni v redu. Tudi na Matica nisem pozabila. Tudi njemu sem morala kakšno ušpièiti. Vzela sem njegov drag parfum, ki ga je skrbno èuval. Pogledala sem, koliko ga je še v steklenièki, in ker se mi je zdelo, da ga ni veè dovolj, sem v steklenièko dolila nekaj vode. Ko sem ga povohala, ni prav niè veè dišal, no, mogoèe èisto malo. Zveèer smo se odpravljali ven. Urša in Matic sta se zaprla v kopalnico ter se zaèela urejati. Nenadoma pa sta rdeèa v obraz planila ven in se zaèela dreti name, kako sem jima lahko storila kaj takega. Tako sta vpila, da so me zaèela boleti ušesa in sem planila v jok. Takoj sta pritekla do mene in me zaèela tolažiti, da je vse v redu. (Èe jokaš, vedno pomaga - vsaj pri njima.) Ko sem se pomirila, sta se zaprla nazaj v kopalnico, jaz pa na balkon, kjer sem skoraj umrla od smeha. Še danes ne vesta, kaj vse sem jima ušpièila. Pssst! Anja Muc, 8. c

DRUGAÈNOST Svet brez drugaènosti ne bi bil lep. Vsi ljudje smo od znotraj enaki, a od zunaj vsi drugaèni. Vsak izmed nas ima drugaène misli in razliène dejavnosti ... Razlièna sta tudi spola, lahko si moški ali ženska. Tudi naša bivališèa so drugaèna, lahko živimo v hiši, bloku ali v stolpnici. Vsak posameznik je torej drugaèen in vsak ima drugaèen okus in vsakemu je všeè drugaèna barva. Nekomu je všeè pop, nekomu drugemu pa rock. Beseda „drugaènost“ ni tako drugaèna od ostalih besed. Zame je drugaènost lepa kot je lep vsak pomladni cvet. Sara Kramariè, 8. d Žiga Cankar, 7. c

- 31 -


Laura Gorse, 6. a

LJUBEZENSKI SMS Bil je lep sonèen dan in kot po navadi so se vrane zbirale na žici, da bi se ogrele na soncu. Med njimi je bil tudi vran Žane, ki je bil majhen, zato ga nobeden ni spoštoval niti ne pogledal. Njegova najveèja želja je bila, da se iz njega ne bi nihèe veè norèeval. No ja, vendar ga le vsi niso zanièevali. To je bila vrana Ana. Vedela je, kako se Žane poèuti, zato se iz njega ni norèevala. Žane pa je bil zatrapan v Ano. Bil je vesel, saj je na tem svetu ostala vsaj še ena vrana, ki ga je spoštovala. Želel pa si je tudi, da bi zrasel in bi se ga njegovi sovražniki bali. Imel pa je še neko željo. Ko odraste, si je pravil bo postal pesnik. Ker je bil zatrapan v Ano, ji je preko mobilnega telefona v sporoèilu poslal lepo pesem, ki jo je sestavil èisto sam. Na pesem je bil zelo ponosen in èakal je, kdaj mu bo vrana Ana podarila nasmešek ali celo poljub! Nekega dne se je z Ano po sluèaju sreèal na žici. Hotel ji je zapeti pesem in ji povedati, da jo ima rad, a vendar ni zbral dovolj poguma. Èepel je na veji in bil v veliki zadregi. Le sem in tja se je prestopil. Na njegovo žalost je mimo priletel vran Peter in ga zbadal. Ko je po svoje opravil z Žanetom, je zaèel osvajati Ano. Hitro jo je z Ano popihal proè. Žanetov kljun je od jeze postajal rozasto rdeè. Èe bi bil veèji od Petra, bi ga že zdavnaj pregnal proè. Toda bil je majhen in nemoèen. Sedel je na žici in do jutra objokoval. Ko se je potolažil, je zaèel z iskanjem Ane. A žal je ni nikjer našel. Bil je zelo žalosten. Odpravil se je celo v mesto, a tudi tam o Ani ni bilo ne duha ne sluha. Naposled se je izèrpan odpravil domov. Ko je vstopil v svojo hišo, ga je skoraj kap, saj še svojim oèem ni mogel verjeti. Pred njim je stala sama vrana Ana in se mu nežno smehljala. V roki je držala lepo cvetico. Pristopila je bliže k Žanetu in ga poljubila. Žanetu je od sreèe srce padlo v hlaèe. Najraje bi v hipu preletel svet. Bil je preseneèen, ni vedel, ali le sanja ali je vse resniènost. Pripovedovala mu je, kako jo je Peter osvajal, a uspela mu je zbežati. Ob njenih besedah se je Žane poèutil velikega in moènega, a še vedno je Ani že drugiè zaradi sramežljivosti raje izpovedal ljubezen kar po sms-u. Najbolj je bila vesela zadnjih štirih verzov … Tobija Kunej, 7. c

- 32 -


IMAM IDEJO Hodila sem po sobi in se na trenutke ustavila pri vratih, da bi slišala, èe je mama že konèala pogovor po telefonu. Kapljica potu mi je zdrsnila po èelu. Ustavila sem se pred ogledalom in jo opazovala. Tako sem si želela … to majceno bitje, ki te s svojim nasmeškom zaèara, pa èe si še tako žalosten, se nasmehneš nazaj ... pa tisti drobni prstki in modre oèke … ''Pa saj veš, da si še osnovne stvari komaj priskrbimo. Kaj šele, da bi kupila nov avto! Ne bodi no smešna, Laura,'' je mama prekinila moje razmišljanje. Moja nestrpnost je bila zmeraj veèja in hitro sem si z rokavom obrisala kapljico. Mama še zmeraj ni konèala pogovora in to me je vedno bolj spravljalo ob živce. Nameravala sem ji povedati pomembno stvar ali bolje reèeno, nekaj, kar si želim, od kar se zavedam same sebe, pa se mi to še ni uresnièilo. Želja se z vsakim letom le stopnjuje.'' Zmenjeno Laura. Pozdravi Marka. Adijo!'' so bile mamine zadnje besede, ko je odložila telefon. Še enkrat sem globoko vdihnila in se odpravila v kuhinjo. ''Mami,'' sem zaèela,''ali bi si vzela malo èasa zdajle? '' Mami me je preseneèeno pogledala in prikimala. ''Hmm, kako naj zaènem?'' sem rekla in medtem gledala oèeta, kako je zagreto navijal za nekega smuèarja,'' verjetno že veš, da imam rada otroke in dovolj sem stara, zato bi ti pomagala in dobro skrbela zanj … ali pa zanjo … in …'' ''Anja! Pomiri se! Ali lahko razložiš, o èem sploh govoriš, prosim?'' me je mama mirila. ''Rada bi imela sestrico ali pa brata,'' sem tiho rekla. Tudi oèe je nehal navijati in zaèudeno pogledal. Zdaj sta me oba gledala kot najveèjega èudaka. Vroèe mi je postalo in bala sem se odgovora. Na èelu sem imela že okoli sto kapljic in pogled mi je begal od oèeta do mame in obratno. Še vedno nista dojela, kaj sem jima povedala, in bilo je iz trenutka v trenutek bolj napeto. ''A ponovim?'' sem vprašala. Takrat pa se je mami vrnil dar govora in je eksplodirala. Najprej je naštela vse finanène probleme, ki jih imamo, in govorila je zmeraj hitreje, da se je na koncu že drla in me krivila, da imata že z mano dovolj problemov in da si še enega takega res ne zaslužita. V obraz je bila èisto rdeèa in bila je zadihana od kriljenja z rokami. Oèe je samo poslušal in se kot vedno o vsem strinjal z njo. Ne zna se postaviti zase in brez moje mame bi še vedno živel pri starših in bil nula. Rekla nisem niè, ker bi bilo le slabše, zato sem prikimala in se odpravila v sobo. V grlu sem imela kepo in še jokati nisem znala. Sedela sem na postelji in si ogledovala steno. Morala jo bom prepleskati, ker je bila že pošteno umazana. Nekdo je potrkal na vrata in zdrznila sem se. Vstopil je. Nisem se obrnila, ker sem se bala, da bi planila v jok, zato sem raje odkrivala, kako so madeži nastali. Kmalu sem ugotovila, da je mama, ker v sobi ni zasmrdelo po pivu. ''Oprosti ne bi se smela tako razburiti,'' se je trudila opravièiti. ''Nisem vedela, kaj govorim.'' ''Prepozno,'' sem rekla in hotela, da gre iz sobe, ker sem želela biti sama. Skomignila je z rameni in užaljeno odšla iz sobe. To sem pri njej sovražila. Obnašala se je kot otrok. Kadar kaj ni bilo po njeno, se sploh ni hotela pogovarjati. Ampak me ta trenutek to ni èisto niš motilo. Že to je bil èudež, da se je opravièila, ker se je prehitro razburila. Ugasnila sem luè in skozi okno opazovala drevesa, kako so se majala zaradi vetra. Zaprla sem oèi in mislim, da kmalu zaspala. Zjutraj sem že zgodaj vstala, ker me je zbudilo lajanje sosedovega psa, ki bi spet rad šel na potrebo. Zazehala sem in si pripravila oblaèila za v šolo. V kopalnici sem se tuširala kar z mrzlo vodo, da bi se malo prebudila. Zaprla sem oèi in se prepustila užitkom. Tuširala sem se predolgo, zato sem cunje hitro navlekla nase, si poèesala lase in odhitela v kuhinjo na zajtrk. Mama in oèe sta že sedela za mizo vsak s svojim kruhom z maslom v eni roki in skodelico èaja v drugi roki. Tiho sem si pogrela mleko in vanj stresla kosmièe. Jedla sem kar stoje, ker se mi je že pošteno mudilo v šolo. ''Se ne boš usedla?'' je zanimalo mamo. Skomignila sem z rameni in jedla naprej. Kosmièi so se utapljali v mleku in se prerivali en èez drugega. Oèe je vstal in se oblekel, kar je pomenilo, da me bo peljal v šolo. Mleko sem hitro zlila v lijak, ker so se mi kosmièi smilili, in stekla po torbo. V avtu mi je oèi povedal, da si tudi on želi še enega otroka, pa je mama preveè trmasta. Baje sta se o tem že velikokrat resno pogovarjala, pa je vedno mama imela zadnjo besedo in ga sploh ni poslušala. Spet sem le prikimala in se odpravila v šolo. - 33 -


V šoli nisem imela pravih prijateljev. Bila sem samotar in se sprehajala kot zombi po šoli v svojih mislih, ki jih ni nihèe zmotil. Le vèasih me je kakšen uèitelj opomnil, naj se zberem, ali pa so sošolci prihajali po rešitve od matematike. Na skrivaj sem rada brala vse revije in knjige o otrocih … in samo to me je res sprostilo in pozabila sem na vse težave. Noseènost, prvi dnevi po rojstvu, vzgoja … veèina bi me imela za èudno, zato sem to raje držala zase. Otroke sem imela zelo rada in èe bi imela sestro ali brata, bi dobro skrbela zanj in jima namenila veliko pozornosti. Naslednje dni je bilo doma vse tako kot prej. Nihèe ni veè omenjal novega èlana. Najlažje sem shajala z mamo in oèetom, èe sem se ju izogibala. Doma sem postorila vse, kar je bilo treba, se uèila, spala in jedla. To je vse, kar sem delala. Razmišljala sem, da bi se zaposlila kot varuška in bila pri veliki družini z veliko majhnimi otroki, kjer nikoli ni dolgèas. Neko jutro me je prebudilo piskanje mojega telefona. Piskal je opomnik in pisalo je, da ima mama ta dan rojstni dan. Èisto sem pozabila! Hitro sem se oblekla, vzela denar in stekla iz hiše. Sedaj sem dobila idejo, kako preprièati mamo, da bi zanosila! Hitela sem, kolikor sem mogla, in prišla do trgovine Baby vsa zadihana. Med policami sem iskala najlepši pajacek za novorojenèka. Odloèala sem se za dva. Rumenega s èebelico ali rjavega s bež èrtami. Tudi prodajalca sem vprašala za mnenje, pa je rekel, da je rjav lepši. Zato sem ga vzela. Na blagajni sem se spomnila še na eno malenkost za zraven in stekla po plišastega medvedka. Nad svojo novo idejo sem bila navdušena. Plaèala sem in vse stlaèila v vreèko. Domov sem spet tekla. Vmes sem se velikokrat ustavila, saj sem bila utrujena in razdalja med domom in trgovino ni majhna. Bila sem nekje na sredini poti in stekla èez cesto. Ponesreèi mi je vreèka padla z roke in pristala sredi ceste. Hitro sem se obrnila in šla ponjo. Ko sem jo že skoraj prijela, sem zaslišala divje hupanje avtomobila. Srce mi je v trenutku zaèelo divje razbijati in èisto sem otrpnila. Zavohala sem vonj po gumi in vedela sem, da bo poèilo. Nièesar veè se nisem spomnila ... Ležala sem v bolnišnici. Pripeljali so me z rešilcem. Izgubila sem veliko krvi. Že tri dni me pri življenju držijo le aparati. Verjetnosti, da bi bilo kdaj drugaèe, skoraj ni. Mama je na moj rojstni dan izvedela, da je noseèa, danes je imela prvi pregled pri ginekologu, kjer je izvedela, da je zarodek zdrav ... To mi je tudi šepetala na uho, pa je nisem slišala. Jokala je. Tudi jaz sem, samo da ona tega ne ve. Oprostim ji vse njeno obnašanje in žal mi je za vse, kar sem slabega mislila o njej. Mogoèe je bila to kazen za obe. Oèe pa ... v obupu se je sprehajal po sobi, tolažil mamo in se držal za glavo. Voznik avtomobila se je prišel opravièit in s seboj prinesel velik šopek rož. Ker je vozil pijan, ga verjetno èaka huda kazen. Ko pa ga je mama zagledala, se je v joku pognala proti njemu in ga ozmerjala. Oèe jo je komaj odvlekel stran. Sestra je voznika prosila, naj se umakne. Zveèer so me odklopili z aparatov. Zaradi hude poškodbe možganov so mi odmirali organi. Tako se moje življenje konèa. Poèasi bom v glavah drugih ostala le spomin, ki ne boli veè, in nekoè ne bo nihèe veè vedel da sem kdaj obstajala. Vèasih je bolje, da si ne želimo preveè, saj nas to lahko stane življenja. Kot je mene. In ko se zaradi smrti rodi novo življenje ali pa ko rojstvo zahteva svojo žrtev … kakor vzamete. Anja Krizmanèiè, 2. d Pia Èibej Vida, 8. b

- 34 -


GLAVNI ODMOR Na hodniku je èista tišina. Naenkrat zazvoni za konec ure. Èas je za malico. Trume uèencev se vsujejo iz uèilnic. Vsi krièijo kot nori. Uèitelji so veseli, da je konec ure in si bodo lahko oddahnili v zbornici, a nekateri bodo morali uèence prenašati še med glavnim odmorom, saj so dežurni. Sedaj so otroci že na glavnem hodniku. Še vedno je zelo hrupno. Nekateri uèenci že stojijo v vrsti za malico in se prerivajo med seboj. V garderobi uèitelji na ves glas priganjajo uèence, naj gredo ven. Potem, ko uèenci zapustijo garderobo, uèitelji »patruljirajo« po praznem hodniku. Zunaj se uèenci pogovarjajo ter sprehajajo, igrajo nogomet ali košarko, nekateri pa ne poènejo nièesar in se dolgoèasijo ter samo sedijo pred vhodom. Skratka, vsak se zabava po svoje. Uèitelji jih opazujejo in posredujejo pri pretepu uèencev in uèenk. Zvoni drugiè. To pomeni, da vsi uèenci, ki so bili do sedaj zunaj, odidejo na malico, tisti, ki pa so že pomalicali, odidejo ven. Tudi njim se ne da. Pred vrati je velika gneèa, saj si vsi želijo priti èim prej na malico. Uèitelji jih zopet mirijo, da ne bi prišlo do poškodb. V garderobi je strašanska gneèa. Vsi se hitro preobujejo, saj v jedilnico ne smejo v èevljih. Poèasi se gneèa v garderobi redèi, pred jedilnico pa gosti. Nekateri se vrivajo, da bodo èim hitreje lahko jedli. Tudi pred jedilnico ni veè gneèe, zato pa je jedilnica vse bolj polna. Vsi se pogovarjajo med seboj. Nastane velikanski hrup. Dekleta se pogovarjajo o lièilih, oblaèilih, fantih ter se zraven smejejo, fantje pa o razliènih športih. Nekateri so tako laèni, da gredo še enkrat iskat malico. Spet pa se najde kakšen posebnež, ki malice sploh ne je. Zvoni še enkrat. Skoraj vsi so že odšli iz jedilnice, saj so že pojedli. Nekaj pa jih še zmeraj je, zato jih uèitelji opozarjajo, naj pohitijo, da ne bi zamudili pouka tako oni kot uèitelji. Vsi, ki pa so bili do sedaj zunaj, gredo notri, nekaj uèencev pa še vedno igra košarko, nogomet … Uèitelji jim govorijo, naj gredo notri. Konèno gredo. Spet je strašanska gneèa na hodnikih. Skoraj vsi uèitelji so že pred svojimi uèilnicami, nekateri že v njih. Nekaj deklet še pohajkuje po šoli, uèitelji pa jih prav hitro napotijo v uèilnice. Tako se zdaj že vsi pripravljajo na pouk. Uèenci imajo na urniku razliène predmete; matematiko, slovenšèino, geografijo, zgodovino, biologijo, likovno vzgojo … Spet zazvoni. Tokrat za zaèetek tretje šolske ure. Zdaj so že èisto vsi v svojih uèilnicah. Uèitelji jim že predavajo uèno snov, vsak zaposleni na šoli opravlja svoje obveznosti, ki jih med glavnim odmorom ni, saj je imel tudi on èas za poèitek. Pri kakšni uri prisostvuje tudi gospa ravnateljica, saj preverja, kako uèenci sodelujejo pri pouku. In na hodnikih je zopet tišina. Vse je spet tiho. Sara Merkun, 9. a

ZAKAJ RIBE ŽIVIJO POD VODO Nekoè je živela riba Mojca, ki je živela na kopnem. Nekega veèera je bila huda nevihta. Mojci je odnesla njeno hišo. Kar nekaj èasa je trajalo, da jo je obnovila. Ni pa trajalo dolgo, da je prišla nova nevihta. Mojci je bilo dovolj, zato je poklicala svojo dobro prijateljico Genovefko. Ta ji je rekla, da bo bilo nevihte konec šele, èe bo Mojca en teden jedla samo kruh. To je riba tudi naredila, a še isti dan je postala žejna. Odšla je do najbližje reke. Malo je srknila vode in že je padla v reko. Od takrat ribe živijo pod vodo. Katarina Caserman, 7. b

- 35 -


ON NIÈ NE VE, NIÈ NE ZNA Nastopajoèi: profesor Gaston, uèenec Mirko, uèenka Esmeralda Prizorišèe: uèilnica matematike Prof. Gaston: Hojladri, uèenci! (posebej pozdravi Mirka) Mirko: Živijo Legenda! (šepetaje) Prof. Gaston: Ne bodi tako glasen, nimam veliko èasa, mudi se nam s snovjo. Pa poglejmo, kaj nam je ostalo v spominu iz lanskega leta. Letos ste 7. razred. Zaèeli bomo z novo snovjo. Lansko leto smo se uèili seštevanja do deset, letos se bomo uèili odštevanja od deset in to kar celo leto. Smo v velikem zaostanku. Mirko: Yes, sure! Prof. Gaston: Èe koren 12 delimo s petimi krompirji, dobimo liho število. Koliko palèk pomfrija dobimo s korena 12? Esmeralda: Ampak profesor Gaston, tega se res ne da razložiti ... Prof. Gaston: Tiho, tiho djece ... to je znanost! Nadaljujmo. (Mirko klepeta) Mirko, pred tablo! Mirko: Že grem. Prof. Gaston: Koliko je 5 plus 7? Mirko: Ampak profesor, to je najtežja snov 7. razreda. Prof. Gaston: Izpljuni! Mirko: Torej ... èe imamo 2 jabolki ... in jih dodamo 5, nahranimo sedemèlansko družino ... ostalih 5 pa vržemo prašièem, ker so gnili! Prof. Gaston: Torej koliko jih ostane, da jih zabrišem vate, da se pobereš in nehaš govoriti bedarije? Mirko: Profesor, tega pa res ne bi vedel ... Prof. Gaston: Sedi, kol! Mirko: Kje je kol, tukaj so samo stoli!? Katarina Caserman in Petra Rozman, 7. b

BIO ZOBNA KRTAÈKA, VOLAN IN AVTOMOBILSKE PREVLEKE ZA SEDEŽE Dolgo èasa sem razmišljala, kaj naj bi pravzaprav bila ideja, o kateri bi bilo vredno razmišljati. Ko sem bila doma, sem opazovala stvari in si jih v mislih spreminjala v takšne, ki bi postale novodobne, vendar pa se mi nobena ideja ni zdela tako ''in''. Tudi na poti iz šole sem razmišljala in opazovala stvari … Le kaj bi dodala ali pa spremenila avtomobilu …? Pri uri slovenšèine, pa se mi je le porodila ideja! Lahko bi izdelali zobno krtaèko, ki bi bila iz naravnih surovin, podobno kot nekateri nalivniki. Držalo bi bilo iz koruznega storža, koruzna zrna, ki bi jih razpolovili, pa bi nadomestila šèetine, torej bi se videz zobne krtaèke malo spremenil. Ob tem sem dobila še eno idejo. Volan avtomobila bi oblekla v bambusov les. Material prevlek na sedežih, bi nadomestila z bambusovimi vlakni. Nekateri ljudje imajo alergijo na umetne materiale, zato bi torej uporabili naravne materialne, ki bi lahko zmanjšali tveganje za nastanek le-teh. Vsem izdelkom bi dodala naziv EKO. In sicer EKO zobna krtaèka, EKO volan in EKO prevleke. Vesna Konèan, 8. d

- 36 -


KO V ŠOLI ZAŠKRIPLJE Nejc hodi v deveti razred. V osmem razredu je imel najboljše ocene razredu, udeleževal se je tekmovanj in dosegal zavidljive rezultate. Matematika mu ni nikoli povzroèala težav, vendar pa je zadnji pisni test pisal negativo. Uèiteljica mu je povedala, da je razoèarana nad njim in da upa, da bo oceno kmalu popravil. V Nejcu je kar vrelo. Bil je jezen nase in ni vedel, kako bi to povedal mami, ki ga je spraševala, kdaj so govorilne ure. Rekel ji je, da je uèiteljica bolna. Mami se je to zdelo èudno, ampak v Nejca ni nikoli dvomila. Nejèeve slabe ocene so se nadaljevale. Ni se mogel naèuditi, kako je to mogoèe. Na poti domov je razmišljal, kaj bi moral spremeniti v svojem življenju. Odloèil se je, da bo prenehal igrati raèunalniške igrice in da bo veè èasa posveèal domaèim nalogam. Veèino ocen je popravil, zopet pa so ga premamile igrice, ocene pa so se zopet poslabšale. Èeprav so mu vsi govorili, naj se trudi, ker zakljuèene ocene štejejo za vpis v srednjo šolo, je bilo Nejcu malo mar, kaj mu pravijo uèitelji in mama. Nejc je zelo pogrešal svojega oèeta. Ko je bil majhen, je mamo velikokrat spraševal, kje je oèe, èe se bo vrnil in èe ga ima sploh rad. Mama mu je povedala le to, da je bil oèe pijanec in da ju je zapustil kmalu po njegovem rojstvu. Nejc je veliko èasa preživel pri svojem najboljšem prijatelju Timu, ki pa je živel pri oèetu. Skupaj so se zabavali in imeli moške pogovore. Timov oèe Peter je Nejcu velikokrat rekel, naj se ne sekira za ocene in da šola v življenju ni pomembna. Nejc je to jemal malce preveè resno. Pri pouku je velikokrat manjkal. Razrednièarka in Nejèeva mama sta verjeli njegovim izgovorom, saj sta ga imeli za resnega in vestnega. Mama je Nejca spraševala, kdaj so govorilne ure, on pa se je odgovoru izmikal. Naslednji dan je poklicala v šolo in tajnico vprašala, kdaj bi se lahko zglasila pri razrednièarki oziroma kdaj so govorilne ure. Tajnica ji je povedala, da lahko pride še isti dan. Ko je mama videla vse te negativne ocene v redovalnici, je postala zelo jezna na Nejca, ker ji ni povedal, kaj se dogaja. Nejc je vedel, da mama ne bi bila jezna nanj, èe bi ji povedal sproti. Ko se je vrnil iz šole, je videl mamo, kako joka. Vprašal jo je, kaj je narobe, takrat pa se je mama prièela dreti nanj. Najbolj jo je bolelo dejstvo, da ji njen edinec ni zaupal. Vzela mu je prenosni raèunalnik. Povedala mu je tudi to, da se bosta odslej uèila skupaj. Minevali so dnevi, Nejc in mama pa sta se vsak dan skupaj uèila. To je šlo Nejcu ''na živce'', ker se ni mogel družiti s prijatelji. Mama je Nejcu povedala, da ima novega prijatelja. Sprva je bil navdušen tudi Nejc, ker je videl, da bo dobil oèima. Jure, mamin prijatelj, se je dostikrat ustavil v njunem stanovanju. Jure in Nejc sta se pogovarjala o najnovejših igricah, o avtomobilih in o vsem, s èimer bi se z mamo malce težje pogovarjal. Nejc je ocene popravil z mamino pomoèjo. To pa mu ni bilo najbolj všeè, ker so mu sošolci rekli, da je ''piflar''. Pred njimi se je hotel postaviti, èeš da ima najnovejše igrice, vendar ni bilo niè bolje. Najbolj je bil jezen na mamo, ki je še vedno vztrajala, da je najbolje, da se uèita skupaj. Nejc je imel nekaj idej, kako bi se lahko izmuznil mami, vendar se mu nobena ni zdela uèinkovita. Nekega veèer je gledal film, v katerem je najstnik svojemu oèimu rekel, da ga njegova žena vara. Moški je nemudoma zapustil ženo in odšel, èeprav se mu je fant zlagal. Tako je Nejc dobil idejo, da bi Juretu povedal, da je mamo videl z drugim moškim. In res, v maminem mobilnem telefonu je poiskal Juretovo številko. Poklical ga je in se z njim dogovoril za sreèanje, prosil pa ga je, naj tega ne pove mami. Sredi deževnega popoldneva sta se dobil v vaškem baru. Sprva sta se pogovarjala o najnovejših avtomobilih in o tem, kako so nekatere ženske nesramne in nespoštljive do moških. Nato se je Nejc zresnil in rekel, da se morata resno pogovoriti. Jure se je zasmejal, ko pa je Nejc omenil svojo mamo, se je hitro zresnil. Rekel mu je, da ga mama tepe, kaznuje in da naj si ne želi takšne žene. Jure je prebledel, vstal in odšel. Nejc je bil vesel, ker je vedel, da se je konèno mašèeval mami. Mami se je zdelo èudno, da se Jure na oglaša na mobilni telefon. Naslednji tedni so bili za Nejèevo mamo peklenski. Ni vedela, kaj se dogaja z moškim, v katerega je zaljubljena. Veliko èasa je jokala, Nejc pa je bil vesel, saj se mama ni veè uèila z njim. Poèasi pa mu je mamin žalosten obraz dal vedeti, da je storil velikansko napako.

- 37 -


Nejc je odšel v Juretovo stanovanje in mu priznal, zakaj se je zlagal. Hitro sta odšla k Nejèevi mami, na poti pa sta kupila ogromen šopek vrtnic. Mama in Jure sta bila sreèna, ker sta bila znova skupaj. Nejc je mami naslikal risbo in jo priložil k sprièevalu. Mama je bila zelo vesela, ker se je Nejc potrudil in popravil ocene. Poleti se je Jure preselil k njima, mama pa je izvedela, da je noseèa. Nejc se je vpisal na gimnazijo in spoznal, da je šola zaenkrat njegov edini opravek v življenju. Vesna Konèan, 8. d

LJUBEZENSKA ZGODBA Oh, ta ljubezen. Ko se zaljubiš, misliš, da si v devetih nebesih. Ljudje okoli tebe že èisto obupujejo nad tabo, ker jih ne poslušaš, saj zamišljen sanjariš o osebi, ki ti je všeè. Ko stopiš v šolo, upaš, da te bo oseba, v katero si zaljubljen, pozdravila, ko se sreèata, ti namenila kakšno lepo besedo ali pa samo lep nasmešek. Seveda, ko se punca zaljubi v nekega fanta in jo ta lepo pogleda in se ji lepo nasmeje, je preprièana, da lepši nasmešek kot je njegov, na svetu sploh ne obstaja. Seveda je vse lepo in prav, dokler se ne zaène ljubosumje in podobna razoèaranja. Imam prijatelja Jureta, ki se mu je ravno to zgodilo. Imel je punco in vse je bilo èudovito, potem pa so se zaèela razoèaranja, jeza, ljubosumje. Njegova punca Saša je z Bleda, on pa živi na Vrhniki. Jure se je z vlakom vozil k njej tudi trikrat na teden. Bila sta par sedem mesecev in imela sta se zelo lepo. S èolnièkom sta se vozila po Blejskem jezeru, jedla »kremšnite«, hodila na sprehod ob sonènih dnevih in se kopala v Blejskem jezeru. Jure mi je o Saši vedno govoril same lepe stvari. Kako je èudovita, da ima zelo dober karakter, da je dobra, prijazna oseba, da se mu dozdeva, da ga ni zmožna prevarati in še polno drugih brezveznih stvari o njej. Meni se Saša ni zdela preveè simpatièna, a mu tega nikoli nisem omenila. Mogoèe je nisem marala že zaradi tega, ker sem vedno bila bolj za to, da bi bila skupaj Jure in njegova prijateljica Urška, ne pa Saša. No ja, Jure je pa tudi kmalu ugotovil, da pa Saša le ni tako v redu. En teden sredi aprila je imel Jure v šoli napovedane štiri kontrolne naloge. Zaradi tega je mislil, da ne bo mogel obiskati Saše, a si je vseeno vzel èas in se odpeljal do Bleda, èeprav bi se doma moral še uèiti. S Sašo je tisti èetrtek preživel kot ponavadi lepo popoldne, potem pa se je moral vrniti domov. Prišel je do železniške postaje in ugotovil, da je zamudil vlak. Odloèil se je, da bo odšel nazaj do Saše in jo presenetil, zato je ni prej niè poklical. Prišel je do dvorišèa pred njeno hišo in jo videl, kako se poljublja z moškim, ki je bil vsaj deset let starejši od nje. Ona in Jure sta namreè stara 17 let, ta neznani moški pa okoli 27. Jure je Sašo poklical na telefon in ko je videl, da je zagledala, kdo je klièe, je prekinil. Ravno takrat je namreè mimo njega prišla njegova prijateljica iz Bleda Urška in v navalu jeze in ljubosumja jo je zgrabil in poljubil ravno takrat, ko se je Saša obrnila proti njemu. Sedaj se je poèutil bolje, saj ga je Saša ravno tako videla z drugo kot on njo z drugim. Urški pa takrat ni bilo niè jasno in je bila malo jezna na Jureta. Potem pa ji je vse pojasnil in ona mu je še rekla, da bi ravnala popolnoma enako, èe bi bila na njegovem mestu. Zelo dobro se še spomnim, kako je bilo, ko me je takoj za tem poklical. Bil je zelo užaljen, jezen, ljubosumen in še kup drugih èustev se je nabiralo v njem, vseeno pa je èutil neko zadovoljstvo, saj ji je vrnil na enak naèin. Od tega neljubega dogodka sta sedaj minili dve leti. Sèasoma sta Saša in Jure odpustila drug drugemu. Sedaj sta najboljša prijatelja. Predvsem Jure pa se je iz tega vsega nauèil in videl, da je ljubezen res slepa, kot pravijo nekateri. Kar pa jaz zelo obèudujem pri njem pa je, da je kljub vsemu lahko odpustil Saši in postal njen najboljši prijatelj. Manca Ajdišek, 9. a

- 38 -


MAŠÈEVANJE JE … SLANO Imam razumevajoèo družino, predvsem mamo Natašo. Le z bratom se vèasih ne razumeva najbolje. Starša nama vedno govorita: »Èe se ne bi prepirala, bi bili popolna družina.« ali pa »V èem je užitek izzivanja?«. Vedela sva, da imata prav, zato sva se odloèila, da bova postala tesna prijatelja oziroma zaveznika. Naèrt nama je uspeval. Skupaj sva se igrala in zabavala. Najprej se je Urban odloèil, da bova igrala košarko. Nato sem bila na vrsti jaz in izbrala sem si vožnjo s kolesi. Starša sva prosila, èe lahko greva s kolesom okoli vasi in dovolila sta nama. Zabavala sva se in norela. Toda Urbana bi skoraj povozil avto! Zelo sva se prestrašila in se hitro odpeljala domov, kjer sva se oèku in mamici zjokala na rami. Bila sta jezna, ker sva se ogrožala in zato sta nama naložila kazen. Morala sva posesati celo stanovanje, pomiti posodo in tla ter pospraviti svoji sobi. To naju je zelo razdražilo, zato sva se spravila v mojo sobo in se zaklenila. Bila sva zelo jezna. Opravljala sva svoje starše in o njih govorila grdo. Rekla sem: «Saj sta vendar onadva rekla, naj se igrava! Kako sta danes teèna. Saj je bila samo igra!« Tako sva se pogovarjala še nekaj èasa. »Že vem!« sem zavpila. »Kaj veš?« je vprašal Urban. Razložila sem mu svojo zamisel, s katero se je strinjal, da jo izpeljeva. Šla sva v dnevno sobo, kjer sta bila starša. »Oprostita. Zelo nama je žal. Iz dna srca. Vama lahko v opravièilo postreževa s kavico?« je zaèel Urban. »Prosim, oprostita, res,« sem dodala še sama. »Hmm … V redu. Sprejmeva opravièilo. Tudi kavico lahko skuhata,« je ostro dejal oèe. Mami pa je z nežnim glasom dodala: »Lepo od vaju, da sta se opravièila.« Stekla sva v kuhinjo in zavrela vodo. Dodala sva nekaj žlièk kave in … SOL! Urban je stekel po kamero, da bi skrivaj posnel mamo in oèeta, jaz pa sem medtem postregla s kavico. Starša sta bila boljše volje, a ko je oèi popil prvi požirek kave, je vse izpljunil na sedežno. Mami ga je èudno pogledala, kaj se vendar gre, saj sama še ni poskusila kavice. Midva z Urbanom pa sva se zaèela glasno krohotati. Od smejanja so me bolele trebušne mišice. A kmalu ni bilo veè smešno, saj sva morala poslušati novo pridigo. Dobila sva en mesec prepovedi igranja raèunalnika. Sklenila sva, da ostaneva zaveznika in se skupaj igrava. Podpisala pa sva tudi pogodbo, da soli ne bova veè dajala v kavo. Mojca Lukan, 8. c

MOJA IDEJA - VARNO SKRIVALIŠÈE ZA KLJUÈ Ali se vam je že kdaj zgodilo, da ste pozabili ali izgubili kljuè in ko ste prišli domov, ste morali pred vrati èakati nekoga, ki vam bo odklenil vrata? V današnjem svetu, ko imamo ljudje veliko dela in se nam kar naprej mudi, se nemalokrat zgodi, da brez kljuèa ostanete pred vrati. In potem morate dolgo, vèasih še na mrazu èakati nekoga, ki bo prišel in vam prinesel kljuè, ali pa vam celo razbil vrata, ker ste kljuè izgubili. Da bi se nam to èimbolj redko zgodilo, spravljamo kljuè na posebna mesta npr. v nabiralnik ali pod predpražnik, a nismo preprièani, da nihèe ne bo odkril kljuèa, ker so ta mesta zelo pogosta in znana, tudi med roparji. Mojemu prijatelju se je zgodilo prav to. Zjutraj je kljuè položil pod predpražnik in odšel v šolo. Ko se je vrnil domov, kljuèa ni bilo veè. Tako je moral veè ur èakati, da se je vrnila njegova mama in odklenila vrata. Ko mi je to govoril, sem ravno zalivala rože, zato sem pomislila, da bi kljuè lahko varno shranili prav v korito za rože. Zadaj, spredaj, ob ali v njem bi bilo prav tako kot pod predpražnik, èe pa bi korito imelo dvojno dno, pa bi bilo varneje. V podstavku, na katerem stoji korito za rože, bi lahko naredili predalèek. Vanj bi lahko položili kljuè in tako bi tudi èe bi drugega izgubili imeli doma rezervni kljuè. Ker je predalèek majhen in na nenavadnem mestu, bi zanj vedeli le vi. In èe bi še kdaj kljuè izgubili ali ga kje pozabili, bi bili lahko popolnoma brez skrbi, saj bi vedeli, da imate enega varno spravljenega doma, v podstavku korita za rože. Meta Pezdir, 8. a

- 39 -


MISLI DEVETOŠOLCEV O NJIHOVEM ŠOLANJU NA NAŠI ŠOLI Na OŠ Brezovica je bilo dobro in slabo. Dobro je bilo takrat, ko sem dobila kakšno dobro oceno, ko so imele uèiteljice dober dan in smo delali kaj drugega, ko smo imeli kakšen izlet, pa tudi veèina ur pouka je bilo zanimivih, pa prireditve … Slabo pa je bilo takrat, ko sem dobila kakšno slabo oceno. Zelo so mi bili všeè izleti, na katere smo šli s šolo in se zabavali. Všeè mi je bilo, ko smo imeli kakšno uro kaj drugega kakor pouk. Bili smo v razredih, toda poèeli smo kaj drugega (se pogovarjali, gledali TV, imeli kakšne kvize …). Všeè mi je bilo tudi to, da se razumem z veèino mojih vrstnikov, uèiteljicami ter mlajšimi na šoli. Ni mi pa všeè, ko je kakšna uèiteljica jezna ali pa da ima slab dan, da na primer ne moremo nekaj narediti (gledati TV film, narediti poskus pri kemiji …), ker so nekateri poredni. Vsi na šoli so pa prijazni, kar je pa najpomembnejše. Sabina Rakoviæ, 9. b

Na OŠ Brezovica se mi zdi, da so uèitelji dokaj prijazni do uèencev, uèenci pa prav tako. Kljub izgledu šole, je na njej nekaj posebnega, saj je odnos med uèenci in uèitelji zelo zbližan. Kljub temu pa uèenci kdaj kakšno zagodejo uèiteljem. Jaz mislim, da je OŠ Brezovica kar v redu šola. Simon Zalar, 9. c

Ttadej Mavsar, 2. d

Ko sem prviè prišel na Brezovico na šolo, me je bilo malce strah, ker nisem poznal šole, uèiteljic, novih sošolcev ... S èasoma sem se navadil. V sedmem razredu je bilo že veliko bolje. Šole sem bil že navajen, tudi uèiteljic, s sošolci pa smo postali dobri prijatelji. V osmem razredu smo si že veliko upali in zganjali norèije, enako tudi v devetem. V spominu pa mi bo ostalo to, da so na šoli že trikrat zamenjali streho in še zdaj pušèa (hehe) … Martin Plahanc, 9. a

V devetih letih muèenja sem spoznala, da ni težko hoditi v šolo. Ko si v šoli, spoznaš veliko prijateljev. Šola po mojem mnenju ni samo sedenje pred knjigami in uèenje, ampak ti omogoèi spoznavanja novih in drugaènih ljudi. Jaz sem spoznala veliko prijateljev. Z nekaterimi sem se bolj malo družila, ampak smo vedno ostali dobri prijatelji. Šolanje na šoli bi opisala z eno besedo: zanimivo. V prvih štirih letih se spoznavanje komaj zaèenja, èeprav sem poznala že nekaj sošolcev iz male šole, a sem bila sramežljiva. Ko pa sem prišla v peti razred, so nas premešali med seboj in prišli so še sošolci iz drugih razredov. Nisem bila veè sramežljiva, ampak sem postala »REBELDE«. Veliko sem si upala in tega ne bom nikoli pozabila. Res je, da smo se veliko kregali, a bom imela vse v velikem spominu. Ana Mikliè, 9. a

- 40 -


Na zaèetku me je bilo malo strah in šola na Brezovici se mi je zdela velika (zaradi tega, ker nisem vedel, kje je kakšna uèilnica). Ampak vsako leto se mi je zdela manjša in manj »strašljiva«. Sedaj v devetem razredu jo imam že poèasi dovolj in postala je izredno »majhna«. Kmalu ugotoviš, da se da poleg vsega uèenja in domaèih nalog v šoli tudi prav pošteno nasmejati in zabavati (gasilni aparati, zalivanje z vodo pri športni …). In ko se že vsi med sabo dobro spoznamo in postanemo dobri »frendi«, gremo pa narazen. Nimaš kaj, tako je. Erik Francelj, 9. a

Spomnim se prvega razreda, ko sem se vsak dan veselil šole. Sedaj ko sem v devetem razredu, se spomnim vseh veselih in žalostnih dni v šoli; ko smo dobili novega sošolca in sošolko, ko sem dobil svoj prvi kol ter zabavnih prigod, ki so se zgodile v šoli v naravi. Jan Sojer, 9. a

Ko sem prišel na OŠ Brezovica, sem bil ves iz sebe, saj je bila zame šola ogromna v primerjavi s prejšnjo v Notranjih Goricah. Skozi leta sem spoznaval uèiteljice in nove sošolce. Šele v osmem razredu sem se poèutil domaèega na tej šoli. S potovanji, ki jih je organizirala šola, sem spoznal Slovenijo in se marsikaj nauèil. Med šolanjem je bilo tudi veliko smeha in jeze. Letos mi je težko, saj se družim z uèiteljicami in sošolci zadnjiè. Nekaterih mogoèe ne bom veè videl. Z šolo sem zadovoljen, saj smo imeli kar nekaj stvari, ki jih drugje nimajo. Klemen Makovec, 9. a

Ajda Drobniè, 2. d

Vseh osem let hodim na osnovno šolo Brezovica. Prva štiri leta sem bila v b razredu, naslednja štiri pa v a razredu. Ko smo se v petem razredu premešali, sem bila najprej žalostna, saj sem se navezala na prejšnji razred. Sèasoma smo se med seboj spoznali in smo postali prijatelji. V petem in sedmem razredu smo imeli razrednièarko gospo Natašo Intihar Klanèar. V osmem in devetem pa nam je razrednièarka ga. Gabrijela Marinko. Šola mi je še kar v redu, še raje pa bi jo imela, èe se ne bi bilo treba toliko uèiti. Maša Dolinar, 9. a

Zadnjih pet let sem preživela na osnovni šoli Brezovica, prej pa sem štiri leta hodila v OŠ Krmelj. Ko sem morala prviè stopiti v šolo na Brezovici, me je bilo zelo strah, kako bo, predvsem pa kakšni ljudje so tukaj. Sèasoma mi je postalo všeè, v razredu pa smo nekateri med sabo postali dobri prijatelji. Kljub temu da smo se morali veliko uèiti, smo se tudi veliko zabavali. Tako kot mi je bilo po štirih letih težko zamenjati šolo, nam je zdaj vsem težko, saj se bomo morali raziti ravno sedaj, ko smo se najbolj spoprijateljili. Manca Ajdišek, 9. a

- 41 -


Moja naloga je bila da napišem nekaj, kar se najbolj spominjam iz cele osnovne šole. Najbolj se spomnim dogodka, ko sem dobil v 7. razredu pri matematiki 4. Tako oceno sem prviè in zadnjiè dobil pri gospe Grom. Moja mama, optimistka, je mislila, da bom imel na koncu matematiko 4. Vendar sem jo imel komaj 3. Lahko bi povedal še kaj veè, vendar je 100% lumparija. Samo Žitko, 9. b

Ko sem prišla prvi dan v šolo sem se zelo veselila. V vseh teh letih sem doživela veliko prijetnih stvari. Na vsa ta leta imam zelo lepe spomine. Ko bom odšla s te šole, se b o m š e v e d n o spominjala, kako sem se imela tukaj lepo in kako sem se imela dobro. Karmen Kaspret, 9. c

Moj najlepši trenutek, ki se mi je vtisnil v spomin, je prvi šolski dan.Takrat sem bila stara sedem let in neskonèno sem èakala svoj prvi odhod v šolo. Poèitnice so se mi vlekle, dokler ni prišel dan, ko sem morala oditi v šolo. Zjutraj sem že zgodaj vstala, saj sem mislila, da bom šla v šolo tako zgodaj kot brat. Starša sta mi razložila, da je sprejem za prvošolce šele popoldan. A vseeno nisem bila razoèarana, saj sem vedela, da si bom lahko pozneje nadela torbo. Maja Modic, 9. b

Ni preprosto izbrati le nekaj utrinkov za takšen kratek sestavek, kjer bi skrèeno orisal vtise doživetij na tej šoli v zadnjih osmih letih, tako zabavne in vesele, pa tudi žalostne dogodke. Napisal bom le nekaj najbolj zabavnih stvari, ki mi bodo za vedno ostale v spominu. Spomnim se, ko smo bili na šolskem izletu in sta dva Simona odprla gasilni aparat na avtobusu, pa se je zaèelo strašno kaditi in prašiti. Cel avtobus je bil bel, šofer pa rdeè od jeze. Pa ko smo se v prvem in drugem razredu uèenci domislili "èistilnih akcij" le zato, da smo potlej smeli iti za ograjo … Šolsko igrišèe ni bilo veè dovolj veliko, tam, za ograjo, pa je bilo mnogo bolj zanimivo. Tudi to leto, naše zadnje na tej šoli, se je zgodilo marsikaj zabavnega. Na primer zažiganje las pri pouku, pa ko smo se z gospo Grom zaklenili v uèilnico in se delali, da nas ni notri … Na splošno je bilo na tej šoli še kar zanimivo, razen obèasnega dolgoèasnega pouka. Jure Kert, 9. b

Polona Marinko, 1. b

Najbolj se spominjam 1. razreda. Še preden sem šla prvi dan v šolo, sem bila hkrati vesela in tudi žalostna. Veselila sem se novih prijateljev. Dan preden sem šla v šolo, sem bila zelo živèna. Mislila sem si, da me moji novi sošolci ne bodo marali. Toda strah je izginil, ko sem vstopila v razred in zaèela spraševati otroke, kako jim je ime. Spoznala sem veliko novih prijateljev. V 1. razredu sem hodila na razlièe krožke - k pevskemu zboru ter na krožek, kjer nam je ga. Sabina brala pravljice. Najbolj zanimivoje bilo takrat, ko smo zaèeli uporabljati nalivnik. Morali smo lepo pisati. V 1. razredu se je veliko dogajalo in šolsko leto se je kmalu konèalo. Bili smo zelo žalostni, ko smo izvedeli, da ga. Sabina prihodnje leto ne bo veè naša razrednièarka. Kljub temu smo se veselili novih dogodivšèin. In zdaj ko sem v 9. razredu, se še zmerom nasmejem, ko se spominjam tistih dni, ko smo bili še mlajši. Špela Japelj, 9. c

- 42 -


Eva Povirk, 3. c

NEKDO KOT TISA Danes je torek. Konèno. Prav na ta dan naj bi k nam prišla nova uèenka. Tisa je punca, iz katere se ne sme norèevati. Ravnateljica in gospa Malešiè nam to ponavljata že tri tedne. In zakaj je tako posebna? Tega nam ni nihèe povedal! Ko sem prispela v šolo, sem zagledala svoj razred, kako tiho strmi v tla na robu igrišèa. Stekla sem tja. Napol v smehu sem jih vprašala: ''Kaj se je pa vam zgodilo?'' Zoja me je pogledala in mi šepnila: ''Videli smo Tiso! Plešasta je!'' ''Ah, saj to ni niè kaj takega. Poèakaj, mogoèe pa ima raka,'' me je zaskrbelo. ''Ona je plešasta, ker … No … Preživela je jedrsko nesreèo!'' Zoja je zardela. Ostala sem brez sape. Tiho sem vprašala: ''Misliš tisto nesreèo, ki se je dve leti nazaj zgodila v ZDA? Ampak zakaj je potem ona tu?'' Izvedela sem, da je Tisa otrok slovenskih staršev, ki so se pred dvajsetimi leti odselili v Ameriko, zvezno državo Nevada. Po jedrski nesreèi so se vrnili v Slovenijo k starim staršem. In tako je Tisa pristala v Ljubljani, na osnovni šoli Toneta Èufarja, v 8. c razredu, na stolu zraven mene. ''No, Tisa malo se nam predstavi!'' je od navdušenja zacvilila gospa Malešiè. Tisa je poèasi vstala in zaèela: ''Sem Tisa Narobe, stara sem trinajst let in sem preživela jedrsko nesreèo.'' Ob teh besedah se mi je naredil cmok v grlu. Kako je lahko s takšno lahkoto govorila o tem? Èe bi se meni to zgodilo, se s tem ne bi tako postavljala, predvsem pa bi nosila lasuljo! Lovro se je zasmejal: ''Tvoja glava izgleda kot dojenèkova rit!'' Vsi smo se zahihitali. Uèiteljica je postala rdeèa v obraz in zasikala skozi zobe: '' Lovro, vstani!'' Odpeljala ga je pred razred, zaloputnila z vrati in se zaèela dreti tako na glas, da smo lahko vsi slišali. ''Lovro, saj veš, da je ona drugaèna. Preživela ja najbolj grozovito stvar, ki si jo zamisliš! Zelo nespameten fant si!'' Ko sta se vrnila, je imel Lovro solzne oèi. Med glavnim odmorom smo se kepali. Že sem hotela zgrabiti veliko kepo, ko mi je prav takšna priletela v obraz. Zasmejala sem se. Ko pa sem ugotovila, kdo mi jo je vrgel, sem se zresnila. Bila je Tisa. Tudi vsi ostali so se ustavili. Slišala sem Roka in Lovra, kako sta si šepnila: '' Kaj pa ona misli, da je! Kar kepati se je zaèela!'' To je slišala tudi Tisa. Povesila je pogled. Zazvonilo je. Vsi so stekli v šolo. Ko sem to nameravala storiti tudi jaz, sem zaslišala tiho Tisino mrmranje. Tudi ona še ni odšla. Ko sem bolje prisluhnila, sem prepoznala besede. ''Samo normalna se hotela biti, ''si je tiho ponavljala. V želodcu me je ušèipnilo. Zasmilila se mi je. Po drugi strani pa se mi je gabila. Ta njena pleša … A v želodcu me je še vedno šèipalo. Stopila sem do nje. Tiho in s piskajoèim glasom sem rekla: ''Mislim, da bi bilo dobro, da se odpraviva noter. Saj veš, matematiko bova zamudili.'' Pogledala me je. Imela je solzne oèi. Velike, sive, solzne oèi. Takrat me je prešinilo, da si ne zasluži, da jo obravnavamo kot nekaj drugaènega. ''Saj je vseeno, kaj si mislijo drugi! S èasom se bodo pa tako ali tako navadili nate, res, ''sem hotela biti optimistièna. Pa nisem bila. Nemogoèe je, da bi zdajle vstopili v razred z roko v roki in že bi jo sprejeli za sebi enako. ''Bi bila moja prijateljica?'' me je obupano vprašala. Spomnila sem se na matematiko, zato sem hitro zaklicala: ''Ja!'', jo prijela za roko in stekla z njo v stavbo. Njena dlan je bila topla in mehka. Prav taka je bila tudi Tisa. In konec koncev je vseeno, kaj si drugi mislijo o tebi. Živa Selan, 8. c

- 43 -


IMAM IDEJO! V šoli mi je uèiteljica rekla, naj razmišljamo o novih idejah. Ker pa nisem imela pojma o èem naj bi pisala, sem za nasvet vprašala starše. Oba sta mi dala zelo dober nasvet in najprej sem nisem mogla odloèiti, katerega naj izberem. Mami mi je predlagala, naj pišem o tem, da bi poèitnice lahko podaljšali, èe bi zvišali število ur v tednu. Pripravila mi je celo vse izraèune. Oèi pa mi je rekel, da pišem o smuèišèu, ki bi ga lahko uredili v bližini. In ker je ravno zima, sem se odloèila za oèijevo idejo, torej smuèišèe. Stalo bi nad vasjo v kateri živim, na ne preveè visokem in še kar strmem hribu, natanèneje na Fajtovem bregu. Tam je zelo lepo in z vrha se vidi skoraj vsa Brezovica. Ima tudi lep razgled na vse hribe v bližini. Za smuèišèe je zelo pripraven, ker je na eni strani položen, na drugi pa strm. Zaradi te njegove lastnosti, bi ga lahko uporabljali prav vsi. Ampak ker vemo, da ljudje niti v sanjah ne bi pešaèili na hrib, moramo narediti vleènico. To ne bi bila kakšna komplicirana šestsedežnica, ampak preprosta vrv, ki se vrti. Pomagal bi tudi moj dedek z reduktorjem , s pomoèjo katerega bi se vrv vrtela. Pojavlja pa se še en problem, smuèišèe je potrebno steptati. To lahko naredimo na dva naèina. Prvi je, da bi pripravili otroke do tega, da bi steptali sneg. Ta bi bil težko uresnièljiv, zato imamo še drugo možnost. Teptalec snega. Vendar je ta možnost zelo draga. Teptalec bi bilo treba kupiti ali najeti. Oboje pa zahteva veliko denarja. Èe bi imeli veliko sreèe, bi dala denar obèina. Ampak to je skoraj nemogoèe. Zbrali bi ga lahko tudi s kakšno dobrodelno prireditvijo, kot je na primer predstava, ki bi jo pripravili otroci iz vrtca ali šole. Zapel bi lahko tudi ženski pevski zbor. Vsemu temu pa bi se lahko izognili, èe bi prišli vsi, ki hoèejo smuèati in steptali sneg. Vse skupaj bi vzelo zelo malo èasa in prineslo veliko dobre volje. Na vrhu hriba je tudi koèa, v kateri bi se lahko smuèarji pogreli in si odpoèili. Lastnik je prijazen in bi bil gotovo za tak podvig, pa še zaslužil bi. Pija Krmavnar, 8. b

ROZAMUNDA IN URŠKA SE SREÈATA Nekega sonènega jutra, ko se je z ljubljanskega gradu videlo celotno barje, je temnolasa ženska za seboj zaprla vrata ljubljanskega samostana. V košari je nosila umazane rjuhe. Hodila je hitro in odloèno. Kmalu je prišla do Ljubljanice, kjer si je sezula èevlje in zaèela prati perilo. Skoraj je že konèala svoje delo, ko je naenkrat zapihal moèan veter. Rjuho ji je iztrgalo iz rok in jo odneslo v vodo. Rozamunda je žalostno gledala za njo. Razmišljala je, èe naj skoèi v vodo in plava do nje, a je velikokrat slišala kako se ljubljanske gospe potihoma pogovarjajo o neki punci, ki se je utopila v Ljubljanici. Rozamunda je ni poznala, a je vseeno velikokrat molila zanjo. Tedaj se je zgodilo nekaj èudnega. Rjuha je hipoma obstala in veter jo je ponesel k Rozamundi. Dekle ni vedelo kaj naj stori. Želela je zbežati, a je noge niso ubogale. Tako je poèakala, da je rjuha padla pred in se živèno sklonila, da bi jo pobrala. Ko pa je stegnila roko, se je rjuha zaèela znova premikati. Naslednjiè se je ustavila v senci vrbe. Rozamunda je stekla za njo. Ko pa je prispela do drevesa, ni v vodi zagledala le rjuhe, ampak tudi prelepo dekle, s temnimi lasmi in rdeèimi ustnicami, ki se ji je ljubko smejalo. Nasmeh je vrnila in preplašeno stegnila roko. Dekle jo je razumelo in ji podalo rjuho. In potem sem se zbudila in ugotovila, da sem le sanjala. Meta Pezdir, 8. a

Marcel Sodnikar, 4. c

- 44 -


Andraž Isteniè, 7. a

DRUGAÈNOST Ljudje smo drugaèni, drugaèni, drugaèni … Le kaj bi bilo, èe razlik ne bi bilo. Razlikujemo se vse prej kot po nazivu, po mislih ter po motivu. Dandanes se gleda vse samo po nazivih, ne pa po duši in po tem, kar je v glavi. Ljudje smo drugaèni, drugaèni, drugaèni … Zala Gruden, 8. c

Ema Zdešar, 5. b

MOJ BRAT JE POBEGNIL OD DOMA Ura je bila štiri popoldne, naredil sem domaèo nalogo in na vratih je pozvonilo. Bila je mama, ki je prišla iz službe. Bila je jezna in živèna, saj je ji je šlo v službi vse narobe. Povedal sem ji, da brata še ni. Nekaj èasa je premišljevala, nato pa rekla, da bova poèakala še eno uro. Ura je minila zelo hitro, v tem èasu pa sva z mamo neprestano klicala brata preko mobitela, a neuspešno. Poklicala sva tudi vse sorodnike, a noben ni vedel, kje je. Domov je prišel oèe in obvestili smo policijo. Na policijski postaji so nam zagotovili, da bo njihova ekipa policistov našla brata v dnevu, najveè pa v treh, štirih dneh. Iskanja smo se lotili tudi sami, saj so se na ta dan zaèele poletne poèitnice. Najprej smo preiskali njegovo sobo in ugotovili, da je s seboj vzel nekaj kratkih majic in hlaè. Vse skupaj pa je zložil v nahrbtnik. Odšli smo v kuhinjo, kjer je kazalo, da ni vzel niè hrane. Odloèili smo se, da ga bomo odšli iskat v bližnji gozd za hišo. Odšli smo zgodaj zjutraj in si vzeli veliko vode in hrane. Hodili smo po gozdu in iskali tam, kjer bi lahko zgradil zavetišèe. Našli smo veliko primernih skal in dreves, a ga ni bilo. Vmes smo si vzeli èas za kosilo in nekajkrat zaklicali: ½Matjaž, Matjaž, ...“ V tišini smo naenkrat zaslišali korake in pogovor veè oseb, a je èez trenutek ponehalo in upi, da smo našli Matjaža, so bili izgubljeni. Ker je bila ura že dve popoldne, smo odšli naprej po gozdu, a na žalost ga nikjer ni bilo. Prišli smo domov brez upanja, da ga bomo našli. Bili smo utrujeni, a nas je razveselil klic. Klicali so s policijske postaje in povedali, da so našli nekega deèka, ki mu je ime Matjaž. Odšli smo na policijsko postajo, da bi videli, ali je pravi. Vožnja se nam je zdela dolga, èeprav je postaja oddaljena samo dva kilometra. Ko smo prispeli, smo zagledali našega Matjaža. Vsi smo ga objeli in ga vprašali, zakaj je pobegnil od doma. Povedal je, da je odšel v gozd, ki je bil od naše hiše oddaljen pet kilometrov, in rekel je tudi, da ga je našel nek gozdar, ki ga je odpeljal na policijsko postajo. Policajem smo se zahvalili, ker so našli Matjaža, se usedli v avto in odšli domov. Mama nam je pripravila zelo okusno veèerjo. Vsi smo se najedli in odšli spat. Naslednjega dne smo se odpravili na morje, kjer smo se skupaj veselili in igrali. Razlog, da je moj brat pobegnil, je bil, da bi se nauèil preživeti v naravi, da bi bil sam v tišini ter da bi posnel film o preživetju v naravi.

USAK MAU DRGAÈN Pugledam levo, desno in dvakrat na isto mesto. Vidm bled bel obraz, k seka vn kt mrzu mraz. Obrnem se na levo in zagledam èrn in vesel obraz, k me spominja na topu mraz. Zakaj se sekeraš, èe drugi ne opazjo kko zgledaš? Zakaj se ne maraš, in samga sebe varaš. Bod ponosn na to kar si, pa èeprou tko ne misljo usi. Ne ozeri se na druge, da bi delu drugim usluge. Zapomn si, usak mau drgaèn, usak mau popaèn, niti mau napaèn. Neža Kolbezen, 8. c

- 45 -


SKRIVNOST Zgodilo se mi je lansko leto. Priletelo je kot strela z jasnega in na meni pustilo posledice (izkušnjo). Veliko me je nauèilo. Nekaj, kar se mi je zdelo kul, dobro, super, se je spremenilo v pravo noèno moro. Zjutraj sem se zbudil. Oblekel sem se po novi modi (prevelike, malo strgane kavbojke in majico z doloèeno prispodobo), da bi bil všeè dekletom, in bi izgledal kul, super, sprošèen ... Iz hladilnika sem vzel še sok in èokolado. Nato sem brezbrižno, brezvoljno odšel v šolo. Pred šolo sem hitro stekel k svoji družbi. Vsi so me trepljali in pozdravljali. Videl sem še, kako me gledajo dekleta. En sam pogled me je zmedel. Vendar sem si hitro zbistril misli. Izgledati sem moral samozavesten, brezbrižen. Misli pa so mi še vedno uhajale ravno tja, kamor nisem hotel. Kmalu zatem je zvonilo. V šoli se mi je èas spet vlekel poèasi. Razmišljal sem o svojih težavah in kako bi jih rešil na èim lažji naèin. To me je tako zelo motilo. Èim hitreje, èim lažje. Zakaj si ne morem enkrat vzeti èasa in narediti vse tako, kot je prav? Moje razmišljanje je zmotil šolski zvonec. Kmalu sem se zatopil v pogovor o novem filmu, ki je bil na sporedu v kinu. Skupaj smo odhiteli k naslednji uri. Po koncu pouka sem spet razmišljal, koliko glasu je izgubila naša uèiteljica. Zakaj, zakaj, zakaj? Po glavi mi je rojilo toliko vprašanj, na katera nisem poznal odgovora. Zakaj sploh živimo? Kakšno vlogo ima èlovek v tem pogoltnem svetu ...? Po kosilu sem se ulegel na kavè in prižgal televizijo. Spet sem razmišljal, zakaj nisem naredil naloge. Hitro sem pregnal te misli in se na glas vprašal: ,,Zakaj sploh mislimo?!'' Naslednjega dne sem spet šel v šolo. Bil je petek. Zakaj sem sploh poskušal biti glavni, dober in lep? Zakaj? Sošolci so spet hvalili mojo novo obleko in èevlje ter frizuro ... Po resni razpravi o dekletih smo se preselili v javne prostore šole. Po konèanem pouku sem šel domov po poti, ki sem jo prehodil vsak dan. Nekje na sredi poti sem opazil moške sumljivega videza. Približali so se mi. V rokah so imeli droge in cigarete. Nekaj od te robe so mi tudi ponujali. Sprejel sem. Spet sem premislil, v kaj se spušèam. Vendar se mi je zdelo preveè privlaèno vse skupaj. Pomislil sem, da bi nekaj lahko dal tudi prijateljem. Potem bi bil res glavni. Nato so mi moški rekli, naj jim v ponedeljek prinesem denar. Znesek je bil kar velik, vendar sem se preveè bal, da bi jim ugovarjal. Rekli so mi še, da me bodo pretepli, èe bom komu povedal ali èe jim ne bom prinesel denarja. Vikend je minil zelo hitro. V ponedeljek seveda nisem pozabil na denar, saj sem se resnièno bal, da bi mi kaj storili. Po prihodu v šolo sem prijatelje povabil na miren, skrit kraj. Tam sem jim pokazal cigarete. Med vsemi je zavladala nekakšna napetost in strah. V trenutku smo vedeli, da vsi mislimo isto. Kljub temu smo skupaj pokadili cigareto. Ta vonj in okus nas je vse privlaèil. Kmalu smo postali pravi odvisniki. Vedno veèkrat smo kadili in vedno veèje kolièine cigaret smo pokadili. Nato smo naèeli še droge. Bili smo v nebesih. Vse nas je zapolnil ta prijeten obèutek. Na cigarete smo pri tem skoraj pozabili. Ta zasvojenost se je kazala tudi v šoli in doma. Vedno veèkrat smo manjkali pri pouku. Dobivali smo za spoznanje slabše ocene. Domov smo prihajali veliko pozneje kot prej. Pri tem pa je nastala še ena težava. Preprodajalci so me zaèeli izsiljevati. Denar je vidno kopnel iz dneva v dan. Kmalu ni bilo veè tako, kot je izgledalo na zaèetku. Bil sem v vse veèjih težavah. Moral sem jim dati svoj mobilni telefon. Tudi staršem se je zdelo sumljivo. Slabše ocene, izostanki, vonj, ki ga vsi dobro poznamo. Bil sem v vse hujši stiski. Svoje mlade neizkušene možgane sem napenjal na vse sile. Ali naj povem? Starši bi gotovo vedeli rešitev. Hkrati pa me je zadrževal strah. Starši bi bili gotovo hudo jezni name. Sledil bi mesec kazni (hišni pripor, zasliševanja ...). Èez približno en mesec sem se odloèil temu narediti konec. Zadnjih nekaj dni sem moral že po malem krasti staršem. Poèitnice so se približevale. Hotel sem jih preživeti mirno, brez zapletov. Èez nekaj dni sem povedal staršem. Pripravil sem se celo na to, da me bo oèe pretepel. Vendar sem se motil. Še oštela me nista. Zašepetala sta mi nekaj pomirjujoèih besed. Nato je mamo zlomil jok. Poklicali smo policijo. Rekli so nam, da bo šlo naslednjiè nekaj policistov z mano. Seveda ne dobesedno. Skrivali naj bi se v okolici in ko bo pravi èas za to, bodo na sceno stopili oni. Akcija je odlièno uspela. Preprodajalce so priprli. Meni so morali vrniti ves denar in moj mobitel. S tem sem bil rešen velikih skrbi. Kmalu se je moje življenje vrnilo v ustaljene tire. Starši so mi odslej posveèali veliko veè pozornosti. Ugotovil sem, da sem bil razvajen edinec. Od takrat sem se trudil vse zamujeno popraviti. Ocene so se moèno izboljšale. Uèil sem se vsaj dve uri na dan. Tudi mami sem pomagal veliko veè kot prej. Med poèitnicami sem se odpravil delat v lokal, kjer sem bil natakar. Dobil sem prvo plaèo. Seveda se - 46 -


od drog nisem tako zlahka odvadil. Še sedaj hodim v skupino za odvajanje. Tam se pogovarjamo o svojih izkušnjah in doživljajih. Tja bom hodil še nekaj èasa, saj mi je tam všeè. Zdaj se z veseljem spominjam, koliko me je nauèil ta dogodek. Upam, da se bom vpisal na želeno gimnazijo. Imam krasne starše in dekle, ki jo ljubim. Moji obeti za nadaljnje življenje pa so veliki. Filip Zupanèiè, 7. a

TESSA Pred enim letom je v naš razred prišla nova sošolka. Imeli smo slovenšèino, ko so se odprla vrata in v razred je stopila temnopolta deklica z mandljevimi oèimi. Vsi smo se ozrli k njej. Za njo je v razred stopila ravnateljica in nam povedala, da bo Tessa naša nova sošolka. Uèiteljica jo je pozdravila in ji pokazala, kje bo sedela. Nadaljevali smo z uro. Pogled mi je nenehno uhajal nazaj, v zadnjo klop, kjer je sedela Tessa. Bila je tako drugaèna od mene. Njeni lasje so bili èrni in so štrleli na vse strani. Njene oèi so bile velike, njeni zobje pa so bili èisto beli. Bila je zanimiva. Zazvonilo je in vsi smo se pognali na malico. Tessa nam je sledila. Pri malici je sedela za mizo v kotu in bila je sama. Želela sem se ji približati, a nisem vedela kako. Naenkrat sem dobila zamisel in si rekla »Imam idejo«. Prisedla sem k njej in jo vprašala, kakšna se ji zdi malica. Rekla mi je, da je dobra. Nekaj minut sva v tišini jedli, potem pa sem jo vprašala, kako to, da živi v Sloveniji, èe pa je èrnka. Najprej mi ni odgovorila. Èez nekaj èasa se je le opogumila in mi povedala, da je njen oèe dobil dobro službo tukaj. Vprašala sem jo, èe je edinka. Zmajala je z glavo in povedala, da ima še pet sestric in tri brate. Zastal mi je dih, saj si ne predstavljam življenja v tako veliki družini. Povprašala sem jo po mami. Njene oèi so dobile drugaèen lesk. Tessa je vstala in stekla iz jedilnice. Nisem šla za njo, saj je bilo oèitno, da si želi biti sama. Minevali so dnevi in s Tesso sva postali dobri prijateljici, a o mami ni spregovorila. Nekega dne sem jo povabila k sebi domov. Po šoli sva se z avtobusom odpeljali v pekarno, nato pa k meni domov. Pohiteli sva v kuhinjo, kjer je mami pripravljala kosilo. Predstavila sem ji Tesso. Mami je samo dvignila pogled in nadaljevala s svojim delom. To mi je bilo zelo èudno, a se nisem obremenjevala s tem. Tessi sem pokazala svojo sobo, nato pa sva šli na kosilo. Mami je Tesso spraševala vse mogoèe stvari. Ko smo pojedle, je Tessa odšla domov. Naslednji dan pri zajtrku mi je mami omenila Tesso in mi rekla, da ni navdušena glede tega, da sva prijateljici. Bila sem besna na njo, saj sem vedela, da jo moti Tessina drugaènost. Odšla sem šolo in mamo zatožila Tessi. Bila je žalostna, zato mi je takoj postalo žal, da sem ji sploh povedala. Naslednji dan Tesse ni bilo v šolo. Zaskrbelo me je za njo. Komaj sem èakala konec pouka. Odpravila sem se k Tessi domov. Poiskala sem Tessin priimek in pozvonila. Oglasil se je moški in sklepala sem, da je Tessin oèe. Imela sem prav. Vprašala sem ga, èe bi lahko obiskala Tesso, a mi je njen oèe povedal, da še ni prišla iz šole. Povabil me je v stanovanje. Ko sem mu povedala, da je Tessa takoj po pouku odšla proti domu, je tudi njega zaskrbelo. Omenila sem mu najin pogovor o njemi mami. Oèe mi je povedal, da je pred dvema letoma umrla zaradi hude neozdravljive bolezni. V Sloveniji je oèe našel dobro službo, a to ni bil edini vzrok za selitev. Afrika je vse otroke preveè spominjala na mamo, zato so se preselili, da bi lažje preboleli njeno izgubo. Zdaj sem vedela, zakaj je Tessa stekla stran. Oèe je vstal in sporoèil policiji, da pogreša hèerko. Vrnila sem se domov. Minil je teden dni, a novic o Tessi ni bilo. Ko sem nekega popoldneva doma delala nalogo je pozvonil telefon. Na drugi strani je bil Tessin oèe. Povedal mi je, da so Tesso našli ob železniški progi. Bila je mrtva. Njen oèe mi je razložil, da policija ne ve, ali je naredila samomor ali se je zgodila nesreèa. Tessin oèe je prekinil zvezo, jaz pa sem vsa v solzah stekla v svojo sobo. V sebi sem èutila velikansko praznino in pekla me je vest. Zdelo se mi, da sem za Tessino smrt kriva jaz in moja ideja, da se ji približam, predvsem pa moja mami, ki je ni sprejela. Za mano je v sobo prišla mami. Povedala sem ji, kaj se je zgodilo in ni mogla verjeti. Žal ji je bilo za vse besede, ki jih je izrekla. Tessa je bila prizadeta zaradi izgube matere in zaradi zbadanja v šoli in drugje. Ni veè videla smisla v življenju, zato si je vzela življenje. Karin Poravne, 8. a

- 47 -


NIKOLI VEÈ NE BO, KOT JE BILO Klara je odlièna uèenka 9. razreda, ki je pred težko odloèitvijo. Njena starša sta se loèila in ona se mora odloèiti, pri kom bo živela. Zelo rada ima starša, saj sta oba dobro skrbela zanjo in zmeraj ji je bilo lepo. Sedaj pa sedi v ravnateljevi pisarni in ravnatelj jo sprašuje, pri kom bo živela. Stežka se odloèi za oèeta, saj ne bi rada, da je èisto sam. Mama živi s svojim novim partnerjem in prièakujeta otroka. Z oèetom sta se odloèila, da se bosta preselila drugam, saj je ta kraj poln spominov na mamo. Spakirala sta vse stvari in Klara ni pozabila na svojega plišastega slonèka, ki ji ga je podarila mama, ko si je zlomila roko. Klara se je nato poslovila od vseh prijateljic in sošolcev ter jim obljubila, da jim bo pošiljala pisma. Potem sta se odpeljala. Ko sta prispela v novo hišo, sta razpakirala stvari ter si ogledala šolo in okolico. Nov kraj je bil Klari zelo všeè, saj je bil izven mesta in hrupa. Veselila se je, da bo zaèela novo življenje v mirni okolici in brez skrbi. Naslednji dan jo je oèe odpeljal v šolo, kjer so jo vsi prijazno sprejeli. Spoznala je fanta po imenu Žiga. Razkazal ji je telovadnico, jedilnico in uèitelje, ki jo bodo uèili. Postala sta prijatelja. Dnevi so minevali brez veèjih zapletov in tudi v šoli ji je šlo dobro, saj se je razumela z vsemi. Nekega veèera je prišel oèe domov ves žalosten. Klara ga je vprašala, kaj se je zgodilo. Odgovoril ji je, da je izgubil službo in bo težko dobil novo, saj je finanèna kriza. Klara ga je poskusila razvedriti tako, da mu je pripovedovala, kaj vse se ji je zgodilo v šoli. A niè ni pomagalo. Naslednji veèer je oèe prišel pozno domov in bil je pijan. Klari to ni bilo niti najmanj všeè, saj je videla po televiziji, kako so lahko nekateri nasilni, èe so pijani. Odloèila se je, da mu ne bo rekla niè, ampak bo poèakala na nov dan. Ko se je zbudila, oèeta ni bilo doma. V šolo je odšla vsa zaskrbljena, saj ni vedela, kje je in èe je v redu. Ko jo je uèiteljica matematike poklicala pred tablo, ni vedela skoraj nièesar, saj je ves èas razmišljala, kaj je z oèetom. Dobila je negativno oceno. Oèe je zopet prišel pozno domov in pijan. Klara mu je povedala za slabo oceno, on pa jo je kregal, zakaj se niè ne uèi. Bila je preseneèena, saj še nikoli ni povzdignil glasu zaradi ocene. Oèe ji je rekel, naj gre v trgovino in kupi hrano ter pivo zanj. Odšla je, vendar je kupila samo hrano. Tam je sreèala prijatelja Žiga in mu zaupala, kaj se dogaja z oèetom. Žiga ji je svetoval, naj zaupa odraslemu, èe se bo to nadaljevalo. Ko je prišla domov, jo je oèe udaril in kregal, ker mu ni kupila piva. Klara se ga je ustrašila in bila èisto tiho. Nato je šla v svojo sobo in zaspala v solzah. Njen svet se je èisto spremenil, odkar sta se starša loèila. Odloèila se je, da bo po šoli šla k Žigu in on bo že vedel, kaj naj stori. Tisti dan Žige ni bilo v šoli, ker je zbolel. Uèiteljica športne vzgoje je opazila modrico na Klarinem obrazu. Vprašala jo je, kje jo je dobila. Klara se ji je zlagala, da je padla po stopnicah. Uèiteljici se je zdelo malo sumljivo, vendar ni rekla niè. Oèe je prišel domov pijan, kakor vsak dan v tistem tednu. Zdaj jo je pogosteje pretepal, èe ga ni ubogala. Klara si ni veè želela živeti pri njem, saj se je zelo spremenil, odkar ga je mama zapustila in je izgubil službo. Odloèila se je, da bo šla naslednji dan do ravnatelja in mu zaupala, kaj se dogaja z oèetom. Prosila ga bo, èe lahko živi pri mami. Naslednji dan je bila v ravnateljevi pisarni in on si je vzel èas zanjo ter poklical mamo, èe se lahko vsi skupaj pogovorijo. Ko je prišla mama, je bila Klara vesela, saj jo že dolgo ni videla. Ko je mama izvedela za oèeta, ni mogla verjeti, kako je lahko postal tako hladen èlovek. Klaro je z veseljem vzela k sebi. Oèeta so prijavili policiji in ga zaprli za tri mesece. Izvedel je tudi, da Klara ne živi veè pri njem, ampak pri mami. Bilo mu je žal, da je ravnal tako. Klara zdaj živi pri mami in njenem novem možu. Dobila bo sestrico Zalo in vsi se je že veselijo. Njeno življenje teèe dalje in je veliko bolj vesela ter sreèna kot takrat, ko je bila pri oèetu. V enem letu je zamenjala kar tri šole in razlièna okolja. Nikoli ne bo pozabila, kakšen pekel je preživela pri oèetu. Petra Makovec, 8. a

- 48 -


VRANJI RAZGLAS Vrani vseh dežel so se zbrali na mestnem trgu, da bi si izborili ukinitev lovcev in da bi se lahko hranili na kmetijah. Ljudje, ki so si poskušali izboriti pot na trg, so bili napadeni z eskadriljami vran. Ljudje niso mogli na trg, zato so se pritožili županu. Župan je seveda hotel obdržati svoj položaj še nekaj let, zato je bil prisiljen ukrepati. Na trg je poslal najboljše lovce, kar jih je mesto premoglo, z namenom, da preženejo vrane s trga. Lovci so dali vse od sebe, toda proti vranom niso imeli možnosti. Le ti so jih okljuvali s svojimi ostrimi kljuni, da so lovci ostali še nekaj tednov v povojih. Župan je bil že resno zaskrbljen, saj je vranja vojska imela prednost celo pred orožjem. Naslednje jutro je prejel pismo:

Gospod župan! Vrane od vas zahtevamo, da ukinete vse lovce, kmetje pa naj od sedaj naprej hranijo nas in naše družine. Prièakujemo, da zahtevo Izpolnite, sicer se lahko še za nekaj let poslovite od trga. Lep pozdrav, Starešina vran Ta problem so naslednji teden obravnavali v mestnem svetu. Pojavilo se je veliko predlogov in nenadoma se je tajnik mestnega sveta domislil idealne rešitve, ki bi rešila tri probleme. V dolini južno od mesta bi lahko postavili rezervat, kjer bi pokrajino prekrili s polji, brezposelni pa bi se tam zaposlili kot poljedelci. Vrane so se z rešitvijo strinjale in že naslednjo zimo je bil trg prost, vrane pa so svobodno letale po rezervatu. Jure Pleško, 7. c

- 49 -


URŠKA DANAŠNJEGA DNE Poletje '08. Urška je živela v obmorskem mestu, kjer so bila poletja vedno živahna, Veliko turistov sicer ni prišlo, vendar so oživele terase lokalov ob obali, razlièna glasba se je mešala v zraku. Neverjetna Urškina lepota je bila skoraj znamenita za mesto in ni bilo mešèana, ki ne bi vsaj slišal o njej. Nežnost in milina sta ji lepšali obraz, morda nista bili ravno sorodni z njenim znaèajem. Ljudje so jo videli kot prevzetno, èeprav jo skoraj nihèe ni dobro poznal. Dejansko je bila Urška nežna, kot je bilo videti in oboževala je poletja. Že nekaj let je sanjarila, da jo bo ples popeljal od tu na velike odre. Plesala je odlièno in želela si je uspeti. V svojih sanjarjenih se je zanašala, da jo bodo odkrili kot velik talent, tako nakljuèno, nekega poletnega veèera na terasi, med plesom … Ob poletnih veèerih sta s sestro redno prihajali na ples. Vedno je poplesovala sama, nekje blizu glasbenikov, kakor da bi bila zagledana v enega od njih. Vendar ni bilo tako. Nikoli ni plesala v paru, nikoli se ni odzvala vabilu, le uživala je v glasbi. Nek sobotni veèer se je lahkotno zibala na plesišèu, ko je naenkrat zagledala prelepega fanta. Bil je visok, eleganten, tako poseben, da so se drugi ozirali. Dekleta so se mu takoj zaèela dobrikati, Urška pa je le strmela. Ker je bila neizmerno lepa jo je opazil tudi tujec. Stopil je do nje, jo prijel okoli pasu in zaplesal z njo. Videli so, kako je lep neznanec Urški šepetal na uho, kako se je Urškin izraz na obrazu razvedril in kako mu je nato slepo sledila.Tujec jo je vodil do prelepega športnega avtomobila. Odpeljala sta se in takrat so Urško videl zadnjiè. Sedaj je pogrešana oseba. Takih zgodb je dandanes veliko. Menim, da tragiène zgodbe ne vsebujejp èarovnije in junakov z nadnaravnimi moèmi. Sicer je bila moja prva asociacija po prebrani pesmi, da je bila Urška ugrabljena. Prešeren je na prvo mesto postavil njeno prevzetnost in tujèevo nadnaravno moè in seveda dokazal svoj neverjeten smisel za dramatiko. Kar nekako prav se zdi, da se je prevzetnici zgodila nesreèa. Vihar, ki je prestrašil vse prisotne pa najverjetneje ponazarja, kako grozljive in neverjetne, skoraj nadnaravne so bile tedaj takšne nesreèe. In danes? Danes smo ljudje hladni in nedovzetni. Nesreèe nas skoraj ne ganejo, ker jih je preveè. Tragiène zgodbe me lahko le uèijo previdnosti. Kot zgodba o moji naivni Urški, ki namenoma ni tako dramatièna, ker razumem, da danes nihèe veè ne pretirava z dramo. Želela sem le ponazoriti, kako bi se zgodilo s Prešernovo Urško danes. Tita Juvan, 8. c

Lana Volar, 3. b

- 50 -


POVODNI MOŽ 21. STOLETJA Od nekdaj lepe so bejbe ljubljanske slovele, al' lepše od Uršike bilo ni nobene. Nobene oèem tipov bolj zaželjene, ob èasu nje avtov ne žene, ko najbolj iz bloka je luè svetla, najlepša od bejbik je Uršika b'la.

To reèe in potisne številko v njeno roko, sladko nasmehne se mu Uršika zala. Nobenega plesa še nis'm plesala, da èakala tebe s'm, res je, ni šala. Le hitro roko mi podaj, lej, luna zahaja, jenjuje že raj.

Majhne device, velike ženice oko je na skrivnem solze prelivalo, ker Uršiki srce se je v tipa vdalo. Al' tipov bilo je nji vedno premalo, kar slišala maèotov okrog je slovet, skušala jih v mobilne mreže je ujet.

Podal ji tipèek prelepi je roko in hitro sta po podu diska zletela, kot da bi nekaj èudnega vzela, saj sta že skoraj letela, kot da bi jackpot zadela in bila èist vesela.

Je znala obljubit, je znala lagat, in biti vljudna in biti privlaèna, tipe utišat, biti starcem prijazna. Imela veliko zvijaè in bila vsa umetna, tipe je dolgo vozila za nos, ga najde nazadnje, ki bil ji je kos.

Ljubimci so vsi ostrmeli, didžeju je roka zastala, ker »plata« glasu ni veè dala, tipèek pa zavpije, »rolaj balkana«. So brž pridrveli mafijski avti, zasliši ne nebu se strašno streljenje, zasliši gum se sovražno cviljenje, prièujoèim pokonci so vstali lasje, oh, Uršika zala zdaj tebi gorje.

V starem so disku pod lipo zeleno pevci in pevke pele, plesale so bejbe iz Ljubljane cele. V nedeljo zveèer s tipi vesela bila je Uršika sebièna, plesalci so jo ogledovali, kot b'la bi kraljièna.

Ne boj se, ti Uršika, le k meni se stisni, ne boj se avtov, strelov in gum, saj je to le mestni obraèun.

Vsak jo prosi, al' vsakemu odreèe, predsednika se brani in ples odlašuje, si vedno laži nove zmišljuje. Že luna zahaja, se dan približuje, že ura èez pet je odbila, ko pripravlja se Uršika lepa na ples.

Ah, majhno postojva, preljubi ljubimec, da si petke sezujem in malo poèijem, ni blizu, ni blizu do trgovine, kjer puško nabavim in oba ubranim, saj mafijci te žele, le urno, le urno obrni pete.

Okrog se ozira, si tipa izbira, zagleda pri šanku junaka, enacga v Sloveniji mu ni korenjaka, želi si plesati z njim bejbika vsaka, omrežit ga Uršika lepa želi, privlaèno v njega obraèa oèi.

To reèe in hitreje sta krenila, hitro do trgovine planila, kjer sta pištolo kupila in se mafijcev znebila. Tim Šimenko, 8. a

To vidi maèo prevzetni, se Uršiki približa, bi z mano plesala, ji pravi, kjer cesta siva pridruži se Savi, od tvoje lepote govori mobiè davi. Uršika lepa, èakam te že nekaj ur, saj j'st s'm pripravljen na žur.

- 51 -


INTERVJU POGOVARJALA SEM SE S SOŠOLKO Vsak uèenec ima svoje mnenje o šoli ter tudi svoje cilje. O tem sem na zaèetku tega šolskega leta povprašala uèenko 8. razreda Špelo Kranjec, ki obiskuje OŠ Brezovica. OŠ Brezovica obiskuješ že od prvega razreda. Ali se spomniš, kakšen je bil tvoj prvi šolski dan? Bila sem živèna, ker nisem vedela, kaj me èaka. Mami me je zjutraj zbudila, nato sem se oblekla, pripravila šolsko torbo in skupaj z oèetom smo odšli v šolo, kjer sta nas že èakala Tim in Lana. Skupaj smo vstopili v prvi razred. Kaj je sledilo po prvem šolskem dnevu? Z družino in s Timom ter njegovimi starši smo odšli do Lane, kjer nas je èakalo preseneèenje in napis »DOBRODOŠLI, PRVOŠOLÈKi«. Skupaj smo proslavljali, jedli torto in se igrali. Kakšen je bilo tvoje prvo šolsko leto in tvoj uspeh? Šolsko leto sem konèala z odliènim uspehom, šola se mi je zdela zabavna in komaj sem èakala na novo šolsko leto. V 5. razredu so uèence »premešali«. Ali ti je bilo to všeè? Ne. Zelo sem se privadila na svoj razred, družbo, potem pa so nam povedali, da nas bodo premešali. To mi sploh ni bilo všeè in zdelo se mi je nepotrebno. Ko pa sem dobro spoznala svoj novi razred, mi je postal všeè in zelo hitro sem se ga navadila. Zdaj mi je še bolj všeè. Kako se ti je zdelo, da te je vsak predmet uèila druga uèiteljica? V zaèetku me je to zelo motilo in vsi so govorili, da smo tako naporen razred. Potem pa smo se privadili na nov naèin dela in sèasoma nam je postalo všeè. V 7. razredu so se zaèeli izbirni predmeti. To je bilo zate nekaj novega. Izbirnih predmetov sem se zelo veselila, èeprav me je motilo, da bomo imeli še dodatne predmete. Zdaj si v 8. razredu. Kaj si prièakovala? V 8. razred sem vstopila slabe volje, saj sem vedela, da nas èaka veliko veè uèenja, nalog in dela. Èe bi lahko kaj spremenila na OŠ Brezovica, kaj bi spremenila na OŠ Brezovica? Odstranila bi nekaj nepotrebnih predmetov, imeli bi veè prostih ur in manj strogo ocenjevanje, lažje torbe, manj knjig in zvezkov, kupila bi šolske omarice … Že razmišljaš o nadaljnjem šolanju? Kaj si želiš postati in kaj te zanima? Na katero šolo se bom vpisala, še ne vem, verjetno pa bom kasneje prevzela vodenje hotela. Že od majhnega pa me zanima tudi vse o modi in o oblikovanju. Hvala za pogovor in veliko uspeha v šoli. Pogovarjala se je Maša Brulc 8. a

- 52 -


generacija 2009


DEJAVNOSTI ŠOLI

NA

PEVSKI ZBOR

POJOÈI MEDVEDKI Kaj moramo povedati o pojoèih medvedkih? Da so medvedki zelo pridni prvo in drugošolci, ki so pridno vadili vsak torek šesto uro in zdržali kljub utrujenosti po napornem šolskem delu. Zbrati so morali veliko volje in moèi, saj prepevanje v zboru ni maèji kašelj. Uèiteljici sta se po najboljših moèeh trudili, da je bilo dogajanje pestro in zanimivo: ples, rajanje, ritmizacija, igranje na inštrumente in seveda prepevanje. Tudi v kanonu smo se poskusili! Še posebej skrbno in temeljito smo se pripravljali na nastop na obmoèni reviji otroških pevskih zborov, kjer smo se kar dobro odrezali. Starejše medvedke bo drugo leto v svoj »taveliki« zbor vzela ga. Sonja, z mlajšimi pa se, upava, vidimo naslednje leto. Zborovodkinji Irena Kosanc in Erika Burger

OTROŠKI IN MLADINSKI PEVSKI ZBOR V obeh zborih poje 80 pevcev in pevk. Naèrte, ki smo si jih zastavili smo uresnièili. OPZ si je s petjem na Obèinski reviji PZ pripel še Regijsko tekmovanje PZ Osrednje Slovenije, ki bo 26. maja v Trbovljah. MPZ je v septembru sodeloval v projektu Attacca, pod pokroviteljstvom znane zborovodkinje Karmine Šilec. Dobro smo peli na obèinski reviji PZ in sodelovali na proslavi ob Dnevu Evrope. Ne smemo pa pozabiti na »veseli« del pevskih vaj: nagradna izleta po izbiri pevcev in pevk, vsako leto pa gremo tudi v Gardaland . Veselo je tudi na vajah in veselilo nas bo, èe boš v naslednjem šolskem letu med nami tudi ti! Zborovodkinja Sonja Sojer

- 61 -


DRAMSKI KROŽEK ROSIKA Za dramsko skupino Rosika je bilo letošnje leto ponovno zelo aktivno. Pripravili smo novo igro Sanja sanja, katero smo veèkrat zaigrali uèencem šole. Tudi letos smo nastopili na Otroškem festivalu gledaliških sanj v Pionirskem domu v Ljubljani, se udeležili Obmoènega sreèanja gledaliških skupin v Velikih Lašèah in igrali na Gledališkem maratonu v Podpeèi. Povsod smo igrali igri Sanja sanja in lanskoletno uspešnico Na sonèni strani, s katero smo se uvrstili na Regijsko sreèanje otroških gledaliških skupin 2009 v Logatcu.

Konec meseca maja pripravljamo nastop obeh iger za vse prebivalce obèine Brezovica v zadružnem domu v Notranjih Goricah. Želimo si èim veè gledalcev. Za pomoè pri pripravi predstav se iskreno zahvaljujeva gospe Andreji Povirk, gospe ingospodu Recer, èlanom dramskega krožka pa želiva še veliko uspehov in užitkov pri ustvarjanju na odru. Mentorici Andreja Mudronja in Mojca Klemen

- 62 -


KLEKLANJE »Klekljanje je zabavno,« so besede potrpežljivih klekljaric, ki letos klekljne vrtijo že drugo leto zapored. Pridružilo se nam je še nekaj novih uèenk, ki nas svojim trudom znova in znova preseneèajo. Èeprav se nam kdaj pa kdaj zgodi, da pozabimo kako moramo postaviti bucike ali pa zasukati klekjne, nam naša uèiteljica klekljanja gospa Milka Kozamernik vedno pomaga in se veseli z nami, ko svojo èipko konèamo. Komaj èakamo, da se nam pridruži še kdo, ki bi rad z nami delil veselje ob težkem, natanènem in lepem delu.

SOKUI- lepilo iz riža ? 1 skodelica riža (navaden, ki se lahko

razkuha) ? 3-4 skodelice vode ? lonec, dovolj velik, da lahko zavremo vse

sestavine ? 1/2 skodelice sol kot konzervans ? roèni elektrièni sekljalec.

1. Vodo, riž in sol stresemo v lonec in zavremo. 2. Znižamo temperaturo in poèasi v kuhamo

eno

uro

in

po

potrebi

dodajamo vodo. Zmes naj bi bila sedaj

Meta Pezdir

podobna bolj kremi kot rižu. 3. Pokrita zmes naj se ohladi na sobno temperaturo. 4. Zmes

sesekljajmo

in

po

potrebi

dodajte vodo, èe je zmes pregosta. 5. Zmes lahko tudi pretlaèimo skozi cedilo. 6. Lepilo je konèano! Hranimo ga v zaprti posodi. Zmes je lahko shranjena na sobni temperaturi, vendar je dalj èasa obstojna v hladilniku. Za

EKO DEJAVNOSTI

lepljenje

dodajte

1

žlico

E P C E

T

sladkorja, ko je masa zgošèena.

R

EKO DETEKTIVI PONOVNO NA DELU Letos smo bili eko detektivi zopet zelo delovni. Tokrat smo iskali okolju prijazne potrebšèine. Zvezke smo si ovili v papirnate ovitke, ki smo jih zanimivo porisali in polepili. Za to smo potrebovali naravna lepila iz krompirja, moke in riža. Priložili smo recept, èe tudi tebe zamika, da preizkusiš, èe taka lepila zares lepijo papir.

boljše

Seveda pa to ni vse. Zopet smo skrbeli za ptice pozimi in naredili nekaj zanimivih fotozgodb o varovanju okolja. Še vedno zbiramo kartuše in tonerje, vendar smo se odloèili, da denar namenimo RDEÈIM NOSKOM - klovnom zdravnikom. Vsi naprisrèneje vabljeni, da se nam pridružite in prineste izrabljene kartuše, tonerje in trakove v zabojnike v eko kotièek.

Mentorica EKO detektivov Goranka Žnidar Deèman

- 63 -


UMETNIŠKE DEJAVNOSTI LIKOVNI KROŽEK Likovni krožek obiskujejo Petra, Patricija A. in Maja iz 5. b, Tina in Nika iz 6. c ter Nina in Vanja iz 6. b razreda. Ustvarjanje z razliènimi materiali je povezano s smehom, glasbo in dobro voljo. Izdelki so nam všeè, saj izdelujemo stvari, za katere je potrebno veè èasa in hkrati velika mera domišljije. Prva sreèanja smo namenile izdelavi medalj za kros in izdelkom za novoletni bazar. Nato smo izrezovale linolej in odtisnile grafike v tehniki slepega tiska ter naredile odtise dvobarvne grafike. V pomladnih mesecih pa do našega zadnjega sreèanja smo izdelale še zanimive dekorativne in uporabne izdelke. Da pa je bila naša ustvarjalna energija na pravem mestu sem poskrbela mentorica Mihaela Pristavec Košuta.

ORFFOV KROŽEK NOTRANJE GORICE

NA

POŠ

V krožek so se vpisali uèenci, ki radi pojejo in igrajo na ritmièna in melodièna glasbila. Vaje smo imeli ob èetrtkih. Sedemnajst uèencev iz 2. c, 3. c in 4. c razreda je pelo in igralo otroške ljudske in umetne pesmi. Nekatere pesmi so imele kar zahtevne spremljave, zato smo jih izvedli ob pomoèi pevcev iz OPZ. Z uspešnim nastopom smo veèkrat razveselili sošolce, starše in druge gledalce na prireditvah na šoli in v kraju. Na reviji OPZ na Brezovici smo igrali spremljavo pesmi našim pevcem. Na vajah je bilo prijetno in ustvarjalno, po nastopih pa smo bili veseli pohval in ponosni nase. Prav gotovo bomo do konca šolskega leta doživeli še kaj zanimivega. In kaj pravijo uèenci? Orffov krožek radi obiskujemo, ker: spoznavamo glasbila, radi nastopamo, se nauèimo kakšne nove pesmi, imamo prijatelje, bi radi preizkusili vsa glasbila, hodimo na zabavne vaje, nas glasba privablja k plesu, kakšno pesem odigramo tudi z OPZ. (Sara, Maša, Nejc, Lea, Eva, Anuška, Klara …)

LIKOVNO USTVARJANJE Svoja likovna dela smo predstavili v Viškem likovnem salonèku, sodelovali pa smo tudi na Ex Tempore Breza 2008 in na Petkovškovi likovni koloniji na Vrhniki. Med letom smo imeli v avli šole tematske razstave, z likovnimi deli smo okrasili jedilnico in zbornico, ustvarjali pa smo tudi za Dobrodelni novoletni bazar. Mentorici Simona Žagar Cvitiæ in Mihaela Pristavec Košuta

Mentorica Bojana Svete

- 64 -


ZLATI BRALNI ZNAÈKARJI OSVOJILI TUDI BENETKE Sredi maja smo v Benetkah proslavili osemletno zvestobo branju in dobrim knjigam. Uživali smo na nagradnem izletu, ki sta ga finanèno podprli OŠ Brezovica in Obèina Brezovica, starši pa so primaknili deset evrov. Obèudovali smo kanale, mostove, palaèe, gondole in golobe. Benetke se pogrezajo zelo poèasi, tako da prièakujejo nove in nove generacije vztrajnih bralcev … To vam zagotavlja letošnjih 27 zmagovalcev v branju in mentorica Polona Raušl.

- 65 -


ZBIRALI SMO STAR PAPIR Recesija ni nam mar, èe v igri je samo denar! V naravo vlagati se splaèa, saj nam darove svoje vraèa.

108 ton smo starega papirja zbrali! To ni šala, to je res – s tem uspeli smo rešiti

1620 dreves!

S KNJIGO V ROKI... S PRAVLJICO DO USTVARJALNOSTI Krožek so obiskovali uèenci 1. razredov. S pomoèjo knjig (slikanic) v klasièni obliki smo spodbujali otrokovo ustvarjalnost. Spoznavali smo nove pravljice ali pa si v spomin priklicali že znano pravljico. Pravljice smo nato obnovili, jim spremenili konec ali pa jih nadaljevali od tam, kjer so se v knjigi konèale. Uèenci so se navajali tudi na poslušanje in pripovedovanje. Po konèani pravljici smo likovno ustvarjali. Temo za naše ustvarjanje smo dobili iz pravljice. Najveèkrat smo preizkušali nove likovne tehnike, take, ki jih pri pouku malo uporabljamo. V mesecu aprilu pa smo sodelovali na nateèaju Pomladnega dne na temo »Ljubezen«. Izbrali smo si ljubezen do narave oz. do rastlin in živali. Ker nam je najbolj poznano okolje Ljubljansko barje, smo izdelovali živali in rastline, ki so znaèilne za Ljubljansko barje. Mentorica Nadja Jankoviè Fortuna

DEJAVNOSTI NA POŠ NOTRANJE GORICE September: - jesenska zbiralna akcija odpadnega papirja - zbrali smo ga 7 808 kg. Èestitamo! Oktober: - sreèanje prvošolcev s policistom Lojzetom Dovžanom, pouèen sprehod po bližnji okolici šole. Mesec požarne varnosti - sreèanje z gasilci PGD Notranje Gorice -Plešivica: - evakuacijska vaja - evakuacija iz goreèe šole, izhod po požarnih stopnicah, - opazovali smo demonstracijo nudenja prve pomoèi na lutki z uporabo novih pripomoèkov. - nastop Orffovega krožka in OPZ v kulturnem programu ob obèinskem prazniku Lutka je predstavljala uèenca, ki je ostal v uèilnici po evakuaciji in so ga gasilci poiskali ustrezno obleèeni in zavarovani pred požarom in plini. - uèenci 1. razredov in otroci VVO so si pod strokovnim vodstvom ogledali gasilsko vozilo, opremo in pripomoèke za reševanje in gašenje požara. - po ogledu gasilskega doma so mlajši pionirji izvedli vajo s tekmovanja. Ob tednu otroka - teden prometne varnosti, PROMETNI DAN v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu: demonstracija policistov, gasilcev, Reševalne postaje Ljubljana, redarske službe mesta Ljubljana, BISTRO GLAVO VARUJE ÈELADA, preizkus z naletno tehtnico, preizkus vožnje petošolcev na simulatorju vožnje - sodelovanje v humanitarni akciji - zbiranje plastiènih zamaškov. Najlepša hvala skrbnim staršem in uèencem za ogromno kolièino zbranih zamaškov. - 66 -


November: - dan spomina na mrtve - obisk obeležij v bližnji okolici. December: - novoletna dekoracija šolskih prostorov, izdelovanje novoletnih vošèilnic za upokojene sodelavce in poslovne partnerje - dobrodelni bazar županovega sklada, nastop Orffovega krožka in OPZ v kulturnem programu - javni nastop dramske skupine, Orffovega krožka in OPZ za starejše krajane ob novem letu - novoletni program v telovadnici, nastop uèencev, ki so vkljuèeni v razliène interesne dejavnosti. Januar: projekt POLICIST BENO KAJ PA ZDAJ? Marec: projekt POLICIST LEON SVETUJE - spomladanska dekoracija šolskih prostorov, - izdelovanje vošèilnic ob mednarodnem prazniku - dnevu žena za upokojene sodelavce in poslovne partnerke. April: - spomladanska zbiralna akcija odpadnega papirja - zbrali smo 12296 kg. Èestitamo! - ZAPOJMO IN ZAPLEŠIMO POMLADI, bogat kulturni nastop uèencev, ki so vkljuèeni v razliène interesne dejavnosti, za starše in krajane ob 27. aprilu in 1. maju - revija OPZ na OŠ Brezovica, nastop uèencev, ki so vkljuèeni v OPZ in Orffov krožek - nastop na XIV. državnem sreèanju Orffovih skupin. Maj: Sodelovanje na tekmovanjih, likovnih in literarnih nateèajih: - matematièno tekmovanje KENGURU - sodelovanje najhitrejših tekaèev na jesenskem krosu v Loškem Potoku - likovni in literarni nateèaj STRIPBURGER - Slovenska Karitas - Prihodnost je v naših rokah - Vesela šola - Tekmovanje v akciji za èiste zobe - nagradni likovni in literarni nateèaj na temo VARNO S KOLESOM V PROMETU - nagradni likovni in literarni nateèaj na temo VESOLJE JE NAD TABO.ODKRIJ GA! Preko leta smo pošiljali literarne prispevke za objavo v èasopise in revije. Vodja podružniène šole Zdenka Oblak

Klara Avanzo, 3. c

- 67 -

Domen Hribar, 3. c


PARLAMENTARNE DEJAVNOSTI POROÈILO O DELU ŠOLSKEGA PARLAMENTA V letošnjem šolskem letu je potekal 19. otroški parlament na temo ljubezen in spolnost. Pogovarjali smo se o ljubezni in spolnosti, v èem je razlika, ali je ena pogoj za drugo ali ne. Ljubezen je za vse, zaljubljeni so tudi že zelo majhni otroci, medtem ko se spolnosti lotevamo kasneje, saj od nas zahteva doloèeno zrelost (fizièno in psihièno). Ali je potrebna spolnost za ljubezen ali ljubezen za spolnost? O spolnosti in ljubezni se le redki pogovarjamo s starši. Veè uèencev je odgovorilo, da se z njimi pogovarja o ljubezni, o spolnosti pa zelo, zelo poredkoma. Kdo je naš vir informacij o spolnosti? Vrstniki, prijatelji, starejši bratje in sestre, internet, revije, televizija knjige. O spolnosti se v šoli redko pogovarjamo. V devetem razredu pri biologiji je temu namenjeno nekaj ur, devetošolce pa obišèe tudi medicinska sestra, ki jim predava o spolnosti. Pri vseh drugih predmetih je odvisno od uèitelja in trenutka za pogovor. Želeli bi si veè pogovora o spolnosti tudi v šoli, morda šolski predmet za uèence zadnje triade. K spolnosti nas dandanes nagovarja že skoraj vse. Filmi, revije, reklame, reklamni panoji, tako rekoè že povsod je prisotna golota, pa èe je to utemeljeno ali ne. Tudi to vpliva na odnos do spolnosti in ljubezni (prim. v filmih se hitro zaljubijo, prikazani so popolni ljudje …). Na naš odnos do spolnosti in ljubezni vplivajo tudi starši. Kakšni so odnosi med mamo in oèetom, takšne odnose si velikokrat ustvarjamo tudi sami v svojih zvezah. Izkušnje vrstnikov so pomembne oblikovalke našega odnosa do ljubezni in spolnosti. Udeležili smo se tudi obmoènega parlamenta, ki je potekal 14. 1. 2009 na OŠ Bièevje. Sreèanja se je udeležilo 13 osnovnih šol, našo pa so zastopali trije uèenci, in sicer Anže Pezdir, Blaž Skodlar in Krištof Èrnivec.

Ana Susman, 4. c

Darko Jovanoviè, 1. c

Mentorica Darja Jakomin

- 68 -


PRVI KORAKI V NEMŠÈINO Krožek obiskujemo uèenci 1. in 2. razreda. Dobivamo se enkrat tedensko. Naši uèiteljici sta Ellen in Klaudija. Pri krožku se vsakiè nekaj novega nauèimo. Veliko pojemo, plešemo, rišemo in že veliko znamo.

Ena izmed pesmic, ki smo se jih nauèili je »Mein Hut, der hat drei Ecken«. Iz papirja smo si izdelali klobuke, ki smo jih po želji pobarvali. Pri petju smo se zabavali, saj smo izpušèene besede nadomestili s pantomimo. »Mein Hut, der hat drei Ecken, Drei Ecken hat mein Hut, Und hätt´ er nicht drei Ecken, So wär´ es nicht mein Hut.«

Znamo tudi izštevanko, ki nam je zelo všeè:

1, 2 Polizei, 3, 4 Ofizier, 5, 6 alte Hex´, 7, 8 gute Nacht, 9, 10 auf Wiedersehen! Uèili smo se tudi barve, letne èase, praznike, števila, družinske èlane, igraèe in še marsikaj drugega, saj mamo zvezek že zdaj skoraj poln. Uèenje nemšèine nam gre z lahkoto z jezika.

Tschüs! Auf Wiedersehen! Mentorici Klaudija Golubiè in Ellen Šerjak

- 69 -


E

PROJEKTI K J PRO

I T

PROJEKT

EKOLOŠKO HUMANITARNA AKCIJA zbiranje pokrovèkov in zamaškov od plastenk: EKOLOŠKA - ker bodo zamaške predelali in HUMANITARNA - ker smo s tem pomagali pri nakupu invalidskega vozièka za 16-letnega fanta z Gorenjske in nakupu dvigala za deklico s cerebralno paralizo. Zbrali smo 3 tone zamaškov. Prièeli pa smo z novo akcijo za Anžeta, ki je v prometni nesreèi izgubil nogo. Potrebuje protezo, ki je že naroèena v tujini in stane 40 000 evrov. Pri tem mu bomo pomagali tudi mi. Prvih 200 kg zamaškov smo že odpeljali na zbirno mesto.

Mentorica Marija Premrl

PROJEKT

OTROK - POLICIST ZA EN DAN Naši uèenci so sodelovali v projektu Otrok – policist za en dan, ki ga je izvedla PP Viè. Šestošolci Matevž Pezdir, Žan Mark Šiško in Nik Kralj ter mentorica prometne vzgoje smo 8. 10. 2008 obiskali PP Viè, kjer smo si lahko ogledali policijsko opremo in službena vozila ter spoznali delo policista. Sprejel in vodil nas je gospod Dolžan. Ogledali smo si prostore policije, službena vozila ter sodelovali v nadzoru cestnega prometa (oblekli zašèitni jopiè, pihali v alkotest in izvajali meritve hitrosti avtomobilov z laserskim merilnikom hitrosti). Na koncu pa smo se odpeljali še na kraj prometne nesreèe, v kateri je bila na sreèo poškodovana samo ploèevina in opazovali postopek obravnave prometne nesreèe. Po konèani »službi« smo se zahvalili za darila in dobro predstavitev dela policista. Matevž, Žan in Nik pa so polni novih vtisov razmišljali, ali se bi odloèili za poklic policista ali ne. Mentorica prometne vzgoje Majda Èernigoj

- 53 -


PROJEKT

NATEÈAJ PLUSA IN SVETA EVROPE Vèasih se morda ne držite domaèih pravil: ne pospravite sobe, preveè stegnete jezik ali iz šole prinesete slabo oceno. Starši so jezni, želijo, da tega sploh, vsekakor pa nikdar veè ne bi storili, in vas kaznujejo. Kdaj si izmislijo kaj uèinkovitega, obèasno pa res ustrelijo mimo. Zanima nas, kakšna kazen se VAM zdi uèinkovita? Kaj bi zaleglo, da bi naslednjiè ravnali drugaèe? (Plus, oktober 2008)

Uèenci 8. d so v mesecu novembru skupaj z mentorico Andrejo Dobnikar poskušali odgovoriti na vprašanje, kakšna kazen je prava? Posneli so film z odgovori in z njim sodelovali na Nateèaju Plusa in Sveta Evrope. Komisija v sestavi Davorja Božièa, Ane Marije Mitiè, Kristine Plavšak Krajnc iz Sveta Evrope, Jane Zirkelbach iz Založbe Mladinska knjiga ter najstnice Tjaše Škrjanc, je njihov izdelek uvrstila med najboljše, zato smo se v petek, 23. januarja 2009, ob 13. uri, udeležili sprejema pri predsedniku države Danilu Türku v Veliki dvorani Predsedniške palaèe na Prešernovi 8 v Ljubljani.

PROJEKT NAGRAJENKE 10. TEKMOVANJA »ZDRAV DIH« Lucija Aliè, Vesna Konèan, Anja Pleško, Sara Prodan, Petra Povirk in Eva Vene iz 8. d so sodelovale na 10. tekmovanju Društva pljuènih in alergijskih bolnikov Slovenije Zdrav dih in osvojile ZLATO TRSTIKO. V soboto, 18. aprila so se skupaj z mentoricama Andrejo Dobnikar in Špelo Èekada Zorn udeležile slavnostne podelitve nagrad na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana.

- 54 -


PROJEKT

Letos sta uèence 4.razredov uèila in zabavala Polde in profesor Gams To sta profesor Gams in Polde Medved, glavna lika koledarja o podnebnih spremembah, ki ga je izdala naša šola v mesecu septembru. Poslali smo ga vsem uèiteljem in uèencem 4.razredov na vse slovenske šole, kot pomoè pri uèenju in vir novih idej za dodatno delo pri okoljski vzgoji. Polde prihaja s Severnega teèaja, profesor Gams pa iz slovenskih Julijskih Alp. Spoznala sta se na spletnem forumu ogroženih živali. Polde je tarnal, da mu zmanjkuje ledu pod nogami, profesor Gams pa se je spominjal, kako se je kot mlad gamsek drièal po Triglavskem ledeniku. Hitro sta se ujela. Od tarnanja sta prešla k idejam in sestavila koledar, v katerem otrokom razlagata, kako jima lahko pomagajo. V desetih šolskih mesecih (od septembra do junija) nas uèita o pomembnih okoljskih problemih in predlagata, preproste stvari, kjer lahko vsak izmed nas naredi nekaj za našo prihodnost. S Poldetom in Gamsom organiziramo okolju prijazen izlet, nauèimo se pravilno prezraèevati, opazujemo drevesa okrog šole, spoznamo moè kisa kot èistilnega sredstva, išèemo okolju prijazne šolske potrebšèine in malico, organiziramo dežurne varuhe okolja in izvedejo še veliko drugih aktivnosti. Prof. Gams uèencem zastavlja naloge in deli nasvete. Polde piše slovarèek in zganja najrazliènejše norèije. Na koledarju je tudi termometer s katerim uèenci spremljajo temperaturo svojega razreda, kar je še posebej pomembno v èasu kurilne sezone. Uèitelji pa si veè o podnebnih spremembah in okoljskih problemih lahko preberejo v priloženem priroèniku, ki je tudi vir uènih listov za uèence, navodil za izvedbo nalog, ciljev in idej za dodatno delo. Avtorici koledarja sta Maja Blejec, univ. dipl. etnologinja in antropologinja kulture, zaposlena na Slovenskem E-forumu, društvu za energetsko ekonomiko in ekologijo, in Goranka Žnidar Deèman, profesorica razrednega poka, zaposlena na OŠ Brezovica pri Ljubljani, predavateljica za trajnostni razvoj. Gradivo je ilustriral in oblikoval akademski slikar Bojan Jurc. Izdelavo koledarja je podprlo Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za okolje in prostor in Pedagoški inštitut Slovenije, ter donatorji: Raiffeisen leasing, Ekološki sklad republike Slovenije, Vzajemna zdravstvena organizacija, zavarovalnica Tilia d.d., Biotera d.o.o., Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Papir servis d.d. in Elektro Ljubljana. - 55 -


PROJEKT

ULICE OTROKOM Ob Evropskem dnevu prometne varnosti, 13. 10. 2008, je potekal na naši šoli akcija Ulice otrokom. Zaporo Šolske ulice in s tem prostor za izražanje želja v zvezi z varnejšim prometom, je omogoèila Obèina Brezovica. Namen projekta je spodbuditi izvajanje ukrepov za umirjanje prometa v okolici šol in vrtcev in spreminjanje obièajnih ulic v ulice, kjer so izvedeni ukrepi in je uveljavljen režim obmoèja umirjenega prometa. S prireditvami se želi opozoriti na probleme, ki jih imajo v sodobnem cestnem prometu otroci, saj zlasti v mestih in naseljih ni dovolj površin, na katerih bi se otroci lahko varno igrali, ni dovolj varnih šolskih poti, kolesarskih stez in drugih površin S tem simbolnim dejanjem, da ulice vsaj za en dan v letu vrnemo otrokom, opozarjamo na nujnost, da hitreje uvajamo ukrepe za umirjanje prometa in opozarjamo tudi na druge razsežnosti (škodljivi vplivi na okolje, degradacija prostora) pretirane uporabe motornih vozil v urbanih okoljih. Ta dan smo imeli na šoli tudi tehniški dan za uèence od 1. do 5. razreda. Uèenci so si ogledali razliène demonstracije prometnih dejavnosti, od tega, kako se moramo pravilno privezati, kakšne naloge opravlja reševalec na motorju, katere predmete uporablja policist za svojo obrambo, zakaj imajo nekateri policisti tudi psa, zakaj moramo na glavo dati tudi èelado, do tega,kako gasilci rešujejo ponesreèenca iz avtomobila

Uèiteljice 3. a, b, d razreda Majda Èernigoj, Edita Jesih, Goranka Ž. Deèman

Mentorica prometne vzgoje Majda Èernigoj

Maša Burger, 7. b

PASAVÈEK/EUCHIRES Uèenci 3. a, b in d razredov OŠ Brezovica pri Ljubljani smo v šolskem letu 2008/09 sodelovali v projektu Pasavèek/Euchires. Cilj projekta je bil ozavešèanje staršev in uèencev o pomembnosti in pravilni uporabi otroških varnostnih sedežev in varnostnih pasov med vožnjo v avtomobilu. Slogan, ki ga razglaša Pasavèek pa je: Red je vedno pas pripet. Projekt je potekal od decembra do aprila in vkljuèeval raznovrstne, predvsem praktiène dejavnosti uèencev. Kot glavni lik pa je nastopala maskota Pasavèek. V projekt so bili vkljuèeni tudi starši, ki so bili seznanjeni tako z zakonskimi doloèbami o uporabi OVS in VP, o znaèilnostih otroških prometnih nesreè, o znaèilnosti otrok in njihovem ravnanju v prometu, o otroških varnostnih sedežih in pravilni namestitvi ter so lahko praktièno preizkušali tehtnice z naletno težo. Z uèenci smo najprej ugotavljali stanje v razredu in naredili stolpèni prikaz o uporabi OVS in o pripenjanju z VP ter se odloèili, ob predstavljenih vsebinah o pomenu uporabe VP, da se bodo vedno pripenjali. To smo tudi spremljali in uèence z razliènimi dejavnostmi spodbujali, da postanejo prvi, ki opozorijo na pripetost v avtu, tudi èe se peljejo na zelo kratki razdalji. Spoznali smo tudi žival pasavec, se seznanili s posledicami nepripetosti v avtu, se nauèili pesem, praktièno preizkušali pripetost z igraèami, izdelali knjigico, pisali dnevnik, si beležili, koliko avtobusov, s katerimi smo se peljali, imajo VP na vseh sedežih, poskusili VP v šolskem kombiju, in vrednotili dobljene rezultate ter delo ob zakljuèku projekta predstavili staršem. Ob koncu smo ugotovili, da so rezultati boljši in da se bomo še naprej ob pomoèi Pasavèka redno pripenjali. Na šoli smo v okviru tega projekta imeli teden dni tudi demonstracijski sedež, otroški varnostni sedež in tehtnice z naletno težo. Tako so se vsi uèenci razredne stopnje lahko seznanili s pravilno uporabo OVS in VP in posledicami neuporabe.

PROJEKT

- 56 -


PROJEKT

PROJEKT COMENIUS V DRUGEM LETU V šolskem letu 2008/2009 se je na naši šoli v okviru projekta Comenius še vedno odvija vrsta dejavnosti, v okviru katerih se povezujejo uèenci naše šole s še štirimi šolami iz Evrope; iz Nizozemske, iz Turèije, dve šoli pa sta iz Španije. Uèenci so si pošiljali elektronsko pošto, v kateri so iskali odgovore na vprašanja o cenah razliènih stvari (seznam smo sestavili uèitelji na sreèanju v Turèiji) v drugi državi - tako so lahko primerjali »življenje« doma s tistim v tujini. Hkrati pa so imeli priložnost spoznati drug drugega, navezati stike, Kmalu se je veèina odloèila za stike preko msn-ja. Na sestanku v Istanbulu smo se dogovorili tudi o poteku nadaljnjega dela, raznih projektih, nateèaju in videokonferencah. Dokonèali smo slovar najpomembnejših izrazov v jezikih sodelujoèih šol – nizozemsko, špansko, katalonsko, turško in slovensko. Fotografski nateèaj se bo zakljuèil prvi teden v februarju. Uèenci morajo poslati fotografije na temo Kako si predstavljam Evropo v prihodnosti. Svojo sliko morajo tudi opisati oziroma ubesediti razlog, da so izbrali to sliko, kaj jim predstavlja. Na koncu bodo najboljše fotografije razstavili na zakljuènem sreèanju v Španiji in prva mesta bodo tudi nagrajena. Na šoli smo zbrali kar nekaj zanimivih slik.

Predstavitev našega šolskega sistema vrstnikom v Turèiji

Za sreèanje koordinatorjev v Aguadulceju v Španiji smo pripravili predstavitev Slovenije, Ljubljane, obèine Brezovice in OŠ Brezovica, ki smo jo predstavili sodelujoèemu razredu v šoli gostiteljici. Uèenci so bili navdušeni predvsem nad pokrajino v Sloveniji, ki je bistveno drugaèna kot njihova. Z uèitelji smo se dogovorili tudi o raziskovanju s pomoèjo interneta. Vsaka država je predstavila dva svoja znanstvenika ali kako drugaèe pomembna moža, opisala njuno življenjsko pot, odkritja, ipd. Seveda smo zastavili tudi nekaj vprašanj. Na naši šoli smo pripravili predstavitve Jurija Vege in Friderika Pregla, kot slovenska znanstvenika. Kot evropskega znanstvenika pa smo pripravili predstavitev Alfreda Nobela. Na zadnjem sreèanju bomo predstavili te znanstvenike v programu, ki smo ga poimenovali »ÈASOVNI STROJ«.

- 57 -

Telovadba v španski partnerski šoli

VIDEOKONFERENCE

Z uèenci smo pripravili kratke prispevke na temo vprašanj, ki smo jih sestavili v Turèiji na sestanku. Preko elektronske pošte smo se uèitelji dogovorili o èasu in naèinu videokonference. Prav tako smo si izmenjali fotografije sodelujoèih uèencev. Prva videokonferenca je bile uspešna le s Turèijo, a smo se zaradi tehniènih težav odloèili za msn, ne pa za skype. Naši uèenci so bili izredno navdušeni, prav tako Turki. Takoj so se odloèili, da se po poèitnicah spet »vidijo«. Tak naèin komuniciranja jih še bolj vzpodbudi k uèenju in uporabi tujega jezika. Zavedo se, da je res uporaben. Naslednja je bila na vrsti španska šola, tudi z njimi so se uèenci sprva dobro videli in slišali, vendar je bilo proti koncu videokonference veliko motenj in slaba povezava, zato smo se tudi z njimi dogovorili za ponovno »sreèanje«, ki smo ga uspešno izvedli v mesecu marcu.


Splošen vtis je precej dober, uèenci so motivirani, žal nam je le, ko naši kolegi iz tujine pozabijo na doloèeno obveznost ali nam nagaja kak tehnièni škrat. V tednu VSEŽIVLJENJSKEGA UÈENJA in 10. obletnici delovanja projektov COMENIUS v Sloveniji smo pripravili razstavo. Predstavili smo sodelujoèe šole v sliki in besedi in jih geografsko umestili v Evropo. Od 11. do 17. maja smo se udeležili zakljuènega sreèanja v Balagueru. Našo šolo bo zastopalo šest uèencev. Naloge, ki smo jih moramo pripraviti so: - pet razlogov zaradi katerih bi obiskali našo deželo - predstavitev prizadevanj za varèevanje z vodo in energijo - predstavitev prizadevanj za zmanjšanje onesnaževanja - priprava skeèa o okoljskih problemih. Do konca junija bomo s projektom zakljuèili. Upamo, da bo spletna stran projekta delovala in si bomo lahko ogledali naše delo. Mentorici Marija Premrl in Mojca Klemen

PROJEKT POLICIST BENO KAJ PA ZDAJ? IN POLICIST LEON SVETUJE Sem mentorica prometnega krožka in pripravljam mlade kolesarje na kolesarski izpit že mnogo let. S Policijsko postajo Ljubljana Viè uspešno vsestransko sodelujem. V veliko pomoè so mi pri zagotavljanju varnosti pri izpitni vožnji mladih kolesarjev na javnih cestnih površinah, pri organizaciji Prometnega dneva na naši šoli in obisku policista v 1. razredu vsako jesen. Razveselila sem se novice, da pripravlja Policijska postaja Ljubljana - Viè to šolsko leto za uèence tretjega razreda projekt oz. publikacijo v obliki stripa POLICIST BENO KAJ PA ZDAJ? Za uèence 5. razreda pa projekt oz. publikacijo v obliki delovnega zvezka POLICIST LEON SVETUJE. Namen obeh projektov je izboljševati varnost otrok, pravoèasno seznaniti otroke o možnih nevarnostih v vsakdanjem življenju in pravilnem ravnanju. Projekt je potekal tako, da sta otrokom posamezne teme, zajete v nekaj vsebinskih sklopov predstavila policista Otmar Reiter vodja policijskega okoliša in Jože Rozman s Policijske postaje Ljubljana - Viè.

Na zanimiv in primeren naèin sta predstavila otrokom razliène nevarnosti, saj vsebuje delovni zvezek pouène zgodbe in nasvete za ravnanje ob vandalizmu, razliènih oblikah nasilja, pri sreèevanju s prepovedanimi drogami in uporabi pirotehnike, za varovanje premoženja, varnost v prometu, športnih aktivnosti … Staršem in otrokom svetujem, da imajo podarjen zvezek vedno na dosegu rok. Skupaj rešujte vaje in se pogovarjajte o obravnavanih varnostnih temah. Otroci bodo opozorjeni na nevarnosti, seznanjeni, kako se lahko pred njimi zašèitijo ali pa se jim izognejo. Predvsem pa jih želimo vzpodbuditi k pravilnemu obnašanju v prometu in tudi drugje. SREÈNO!!!

- 58 -

Mentorica Zdenka Oblak


PROJEKT ANGLEŠÈINA V RAÈUNALNIŠKI UÈILNICI V mesecu marcu in aprilu je skupina devetošolcev, ki jo pouèuje ga. Marjana Hvalec, pouk anglešèine imela v raèunalniški uèilnici. Sama ideja je del raziskave, kjer naj bi ugotovili ali se uèenci bolje uèijo jezikov, èe se jih uèijo preko sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije. Uèbenikov in delovnih zvezkov nismo potrebovali, saj smo vse materiale in uène vire imeli naložene v naši online spletni uèilnici pbwiki. Domaèe naloge smo oddajali po elektroski pošti ali pa naredili objave direktno v pbwikiju. Sama uèilnica je bila zelo pregledna, saj smo lahko vedno pogledali katere aktivnosti smo delali na doloèen dan, v eni mapici smo imeli zbrano vso besedišèe in slovniène strukture, ki smo jih morali znati, domaèe naloge pa smo odlagali spet v posebno mapico. Pri delu smo uporabljali elektronsko pošto, izdelovali smo PowerPoint predstavitve, klepetali smo preko msn-ja, objavljali mnenja v forumih ali blogih, izdelovali anketnike, uporabljali online spletne vire, itd. Vse v anglešèini, seveda. Istoèasno smo sodelovali v mednarodnem projektu, ki ga je pripravila naša uèiteljica, kjer smo se spoznali z vrstniki z Nizozemske, Turèije in Združenih držav Amerike. Do projekta smo dostopali preko povezave International English Corner. Vsaka država je imela svoj »kotièek«, kamor smo odlagali skupne naloge. Ustvarili smo pa tudi prostor, kjer smo si lahko dopisovali in se spoznavali med seboj. V kotièku E-pals smo tako lahko objavili, da bi se radi dopisovali in potem so nam tisti, ki so bili zainteresirani, pisali. Prav tako smo na tej strani imeli naloženo tudi klepetalnico, kjer smo lahko z uèenci iz vseh štirih držav klepetali v živo. Kdor je želel, je lahko na ta naèin spoznal veliko novih prijateljev, pa še znanje anglešèine je lahko s pridom uporabil.

J J

O P RO E K T P R O E K T R P E K T

J

V raèunalniški uèilnici se angleško pogovarjajo (od spodaj navzgor): Sara Merkun 9. a, Miha Mele 9. c, Janez Lukanoviè 9. b, Simon Gregorc 9. b, Metka Sever 9. a, Leja Lampert 9. a, Lisa Marie Tekavèiè 9. b, Matic Keršiè 9. b, Peter Novak 9. c, Toni Vampel 9. c, Ana Caserman 9. b, Neja Zajc 9. c, Miha Sojer 9. c in Aleksander Savanoviæ 9. a.

- 59 -


PROJEKT POMLADNI DAN V EVROPI Mednarodni projekt Pomladni dan v Evropi spodbuja uèence k izražanju svojih mnenj v evropskem prostoru. Leto 2009 se Pomladni dan pridružuje Evropskemu letu ustvarjalnosti in inovacij. Aktivnosti so potekale od 25. marca do sredine maja, s poudarkom na 9. maju, ko praznujemo Dan Evrope. Z uèenci prvega razreda smo se odloèili sodelovati na nateèaju, za katerega je bila razpisana tema »Ljubezen« v vseh oblikah, barvah in umetnostih. Rdeèa nit našega dela je bilo Ljubljansko barje, sodelovali pa so uèenci, ki so bili vkljuèeni v krožek S pravljico do ustvarjalnosti. Uèenci 1. a so iz èasopisnega papirja izdelovali ptice in druge živali, ki živijo na Ljubljanskem barju, uèenci 1. b pa so naredili rastline, ki so znaèilne za Ljubljansko barje. Da smo živali in rastline lahko »postavili« v njihovo naravno okolje, pa sta poskrbela Tim in Jan iz 8. c razreda, ki sta iz stiropora in akrilnih barv naredila maketo Ljubljanskega barja. Mentorica Nadja Jankoviè Fortuna

Klavdija Založnik, 1. c

PROJEKT DOBRODELNI NOVOLETNI BAZAR ŽUPANOVEGA SKLADA OBÈINE BREZOVICA Uèenci in delavci smo sodelovali v dobrodelnem projektu in pomagali pri izvedbi Dobrodelnega novoletnega bazarja, ki je bil prvo decembrsko soboto v Notranjih Goricah. Na stojnicah smo prodajali nakit, dišeèe srèke, prašièke za sreèo, vošèilnice, glinene angele … Naše kuharice so spekle štiri vrste slastnih potic, ki so šle obiskovalcem v slast. Med nastopi naših pevskih zborov smo srkali praznièni èaj in si ogledovali ponudbo naših vrstnikov s Preserja in najmlajših ustvarjalcev iz Vrtcev Brezovica. Bazar bo postal tradicionalen, zato že razmišljamo, kaj bomo pripravili za letos. Upamo, da bo denar, zbran v projektu, olajšal življenje tistim, ki so v stiski. Mentorica Polona Raušl

- 60 -


Š OL S K A

1

2

3

T E K M V N JA O A

TEKMOVANJA IZ MATEMATIKE ZA VEGOVA PRIZNANJA 19. marca je na osnovnih šolah po vsej Sloveniji potekalo tekmovanje iz matematike za bronasto Vegovo priznanje. Na naši šoli je za to priznanje tekmovalo 301 uèenec. Na razredni stopnji je tekmovalo 228 uèencev, 82 pa jih je osvojilo bronasto Vegovo priznanje. Na predmetni stopnji je bilo 73 tekmovalcev, bronasta Vegovo priznanja jih je osvojilo 23. 12 uèencev od sedmega do devetega razreda se je uvrstilo na podroèno tekmovanje, ki je potekalo 1. aprila na OŠ Vrhovci. Srebrno Vegovo priznanje so prejeli: Mustafa Grabus, Jakob Jesih, Zala Gruden, Lucija Aliè, Leja Lampret in Jure Kert. Predsednica šolske tekmovalne komisije Ana Krušiè

TEKMOVANJE IZ LOGIKE Namen tekmovanja iz logike je, da bi uèence Get real! Be rational. vzpodbujali in uèili logiènega razmišljanja, ki postaja ena najbolj pomembnih sposobnosti in vešèin sodobnega èloveka in pomeni temelj slehernega delovanja. Najboljši naèin za urjenje logiènega mišljenja je reševanje logiènih nalog in problemov. Na šoli smo 26. 9. 2008 izvedli šolsko izbirno tekmovanje za 23. državno tekmovanje iz logike. Udeležili so se ga uèenci sedmih, osmih in devetih razredov. Na državo tekmovanje so se uvrstili in hkrati prejeli BRONASTO PRIZNANJE: Peter Levstek, Mustafa Grabus, Goran Klanèar, Jerca Jeran, Petra Tominšek, Pija Krmavnar, Krištof Barnaba Èrnivec in Jure Kert. BRONASTO PRIZNANJE je osvojila Leja Lampret. 23. državno tekmovanje je bilo 18. 10. 2009 na OŠ Dobrova. UÈENEC JURE KERT JE USVOJIL ZLATO PRIZNANJE.

i

p

Mentorica Marija Bregar

- 73 -


2

1 3 TEKMOVANJE IZ ANGLEŠKEGA JEZIKA Devetošolci so tekmovali v znanju angleškega jezika. Šolskega tekmovanja se je udeležilo 7 uèencev in trije uèenci so se udeležili državnega tekmovanja: Jure Kert, Leja Lampret in Krištof Barnaba Èernivec, kjer so dosegli lep uspeh. Jure Kert je dobil zlato priznanje, Leja Lampret pa srebrno. Mentorica Barbara Cajnar

PROTEUSOVO TEKMOVANJE V sredo, 22. 10. je bilo šolsko tekmovanje iz znanja biologije za PROTEUSOVO PRIZNANJE. Kar 43 uèencev se je spopadlo s težko temo o netopirjih. Bronasta priznanja so dosegli naslednji uèenci: Jerca Jeran, Jure Kert, Vesna Konèan, Anja Pleško, Petra Povirk, Sara Prodan, Veronika Mrak, Anja Lebar, Anže Pezdir in Lara Avsec. Na državno tekmovanje, ki je bilo 5. 12. 2008 v Ljubljani se je uvrstilo pet uèencev: Jerca Jeran, Jure Kert, Vesna Konèan, Anja Pleško in Petra Povirk, ki pa žal niso prejeli priznanj. Mentorica tekmovanja Tatjana Šušteršiè

STEFANOVO TEKMOVANJE Na tekmovanje se je pripravljalo 20 uèencev veèinoma pri Stefanovem krožku. Bronasto priznanje so dosegle osmošolke Pija Krmavnar, Anja Pleško, Lara Kotnik, Petra Povirk in devetošolca Manca Ajdišek in Jure Kert. Pija Krmavnar, Anja Pleško in Jure Kert so se udeležili tudi regijskega tekmovanja in vsi osvojili tudi Srebrno priznanje. Uèenci so bili izredno uspešni, saj sta se Pija Krmavnar in Jure Kert predstavnika najboljših fizikov naše šole OŠ Brezovica, udeležila tudi tekmovanja na državnem nivoju, kar predstavlja zelo obsežno tekmovanje, saj uèenci tekmujejo najprej v teoriji in nato še praktièno, to je dvakrat po dve šolski uri. Oba sta se zelo dobro odrezala. Uèenci so si priznanja zaslužili in vsem iz srca èestitamo! Mentorica Alenka D. Peternel

TEKMOVANJE IZ KEMIJE Letošnje leto se je državnega tekmovanja iz kemije v regiji LA udeležilo 170 uèenk in uèencev iz 50 okoliških šol. Za tekmovalce smo pripravili kratek program, ki ga je popestrila Julija Urbanèiè s svojim ubranim petjem, pri èemer sta jo spremljala starša. Uèenec Jure Kert je osvojil srebrno Preglovo priznanje, 10 uèencev pa je osvojilo bronasto Preglovo priznanje. Mentorica Marija Premrl

- 74 -


2

1

10. TEKMOVANJE V ZNANJU O SLADKORNI BOLEZNI Za organizacijo 10. državnega tekmovanja iz znanja o sladkorni bolezni je letos poskrbelo diabetikov Ilirska Bistrica in OŠ Antona Žnideršièa. Udeležence tekmovanja so pozdravili: ga. Sonja Kosiè v imenu gostujoèe šole, župan Anton Šenkinc kot predstavnik obèine, g. Ivan Bergoè kot predstavnik Društva diabetikov Ilirska Bistrica; v imenu Zveze društev slovenskih diabetikov pa je prisotne nagovorila ga. Maruša Pavèiè. Za vse udeležence so uèenci iz OŠ Antona Žnidaršièa nastopili v krajšem kulturnem programu. Za zabavo pa je poskrbel ansambel Malibu. Po uvodnem delu se je zaèelo tekmovanje. Poleg tekmovalnosti ima to tekmovanje pomembno vzgojno nalogo – ozavestiti mladino o sladkorni bolezni in preventivi. Veliko vsebin se nanaša na vedenje o zdravi prehrani, pomenu gibanja in zdravega naèina življenja. Naj poudarim, da je Slovenija prva, ki je zaèela s to vrsto tekmovanja. Po njenem zgledu ga želijo v svoj šolski program vnesti tudi druge države. Uèenka Meta Pezdir je osvojila ZLATO PRIZNANJE, Ana Kavènik pa SREBRNO PRIZNANJE. 25 uèencev pa je osvojilo BRONASTO PRIZNANJE. Mentorica Marija Premrl

Kaj je sladkorna bolezen Ocenjujejo, da je v Sloveniji skoraj 100.000 bolnikov s sladkorno boleznijo, zelo verjetno pa 120.000. Po podatkih se polovica bolnikov ne zaveda, da ima sladkorno bolezen. Èeprav sladkorna bolezen prizadene veè kot 5 odstotkov populacije, veliko ljudi še vedno ne ve veliko o tej bolezni. Sladkorna bolezen nastane, ko telo proizvaja premalo insulina ali le-ta pomanjkljivo deluje ali pa oboje. Sladkorno bolezen je mogoèe lažje razumeti, èe vemo, kako telo porabi hrano za gorivo. Zaužita hrana se spremeni v glukozo, ki se po krvnem obtoku prenese v celice. Insulin je hormon; proizvaja ga trebušna slinavka in je kljuè, ki odpre celice in vanje spušèa glukozo. Brez insulina glukoza ostane v krvnem obtoku, namesto da bi celice oskrbela z energijo. Simptomi sladkorne bolezni: ? pogosto odvajanje vode ? poveèana žeja ? volèja lakota ? neobièajna izguba telesne teže ? poveèana utrujenost ? razdražljivost ? zamegljen vid Poznamo dve obliki sladkorne bolezni: ? Pri sladkorni bolezni tipa 1 telo ne proizvaja svojega insulina, zato si mora bolnik insulin vbrizgavati vsak dan. Navadno prizadene otroke in mladostnike. ? Pri sladkorni bolezni tipa 2 trebušna slinavka ne proizvaja dovolj insulina ali le-ta deluje pomanjkljivo. Ta tip lahko prizadene ljudi razliènih starosti, vendar ima kar 80 odstotkov ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 èezmerno telesno težo. Oba tipa sladkorne bolezni podobno uèinkujeta na telo in sta tudi veèkrat obravnavana podobno, tj. z rednim merjenjem ravni glukoze v krvi, skrbnim izborom živil, redno telesno vadbo in zdravljenjem z insulinom oziroma drugimi zdravili.

- 75 -

3


3

k as

et

Ball

A

B

TE A N T K M V AN J R O O P Š L ŠO SKA k as

KOŠARKA Starejši uèenci so na medobèinskem prvenstvu osvojili 2. mesto. V letošnjem šolskem letu pa so blestili mlajši uèenci, ki so z lahkoto osvojili medobèinsko prvenstvo, pokazali zobe favoriziranim Grosupeljèanom in zmagali na podroènem prvenstvu, v èetrtfinalu so zmagali in se uvrstili v polfinale DP, kjer so osvojili 2. mesto. Žal je v finale vodilo le prvo mesto, katerega bi si zaslužili. No, nekaj pa mora ostati še za prihodnje leto. Za mlajše uèence so se borili: Jakob Jesih, Janez Stanovnik, Žan Mark Šisko, Tim Grèar, Miha Rozina, Žiga Cankar, Jernej Ambrožiè, Žan Ðogiæ, Enej Novak, Aljaž Bokavšek, Denis Hajraj, Peter Rotar. Mentor in trener mlade ekipe je Bojan Raušl.

ODBOJKA Na medobèinskem prvenstvu so starejši uèenci in uèenke zmagali. Podroèno prvenstvo so uèenci doma zmagali, deklice pa so si v Koèevju z 2. mestom zagotile uvrstitev v èetrtfinale DP. V èetrtfinalu, ki je bilo v Logatcu, so uèenci osvojili 2. mesto in se uvrstili v polfinale DP, uèenke pa so osvojile 3. mesto. Državno prvenstvo so uèenci v polfinalu zakljuèili na 4. mestu. Mala odbojka: tako uèence kot tudi uèenke èaka še podroèno prvenstvo, saj so zmagali na medobèinskem prvenstvu. Ekipo deèkov sestavljajo: Slaðan Janjanin, Miha Granda, Jan Pokrivaè, Tim Šimenko, Matej Rotar, Marko Modic, Nejc Škrjanec, Juš Boèko Kuhar, Jernej Mramor Za ekipo deklic so se borile: Zala Švigelj, Lana Šèuka, Uršula Èop, Živa Bardorfer, Jerca Jeran, Alja Stare, Vesna Konèan.

et

B

B

2

1

Ball

k as

Ba et

ll

Skoraj v enaki zasedbi mlajši deèki igrali tudi na prvenstvu za starejše uèence.

NAMIZNI TENIS Na podroènem prvenstvu se je najbolje izkazal in osvojil 2. mesto Èrt Grm Urbanèiè. Na èetrtfinalnem turnirju DP je osvojil 4. mesto in se uvrstil v polfinalni turnir DP, kjer je osvojil 8. mesto. ŠOLSKI PLESNI FESTIVAL Naši uèenci so se pod vodstvom plesne šole Bolero udeležili plesnega festivala in ekipno osvojili 4. mesto.

- 76 -


2

1

ATLETIKA - KROS V jeseni smo ponovno izpeljali šolski kros in se udeležili podroènega prvenstva v krosu, ki je že tradicionalno v Loškem Potoku ter osvojili kar nekaj prvih mest. Tradicionalno pa se udeležujemo tudi Ljubljanskega maratona. V mesecu aprilu smo se udeležili „Krpanovega“ krosa in ponovno osvojili odlièja v vseh kategorijah. V svojih kategorijah sta tako v jeseni kot tudi spomladi slavila brata Domen in Tine Sedej. ATLETIKA Na podroènem prvenstvu v atletiki so uèenci osvojili medalje v teku na 60 m, skoku v daljino in v teku na 600 m. Medalje so dobili: Juš Boèko Kuhar, Urška Rupnik, Miha Rozina in Anita Horvat.

NOGOMET Na medobèinskem prvenstvu so starejši deèki osvojili 4. mesto, mlajši deški pa so igrali v finalu medobèinskega prvenstva in osvojili konèno 2. mesto.

È E S T I T K E

V S E M

N A Š I M

Š P O R T N I K O M !

Mentorji Alenka Kataviè, Iztok Kšela in Gabrijela Marinko

- 77 -

3


l l a h c

THE ENVIRONMENT I really care about the environment. Every day I do my best to protect it. I collect newspapers, put rubbish in the rubbish bin, turn off the lights and use public transport. When I go shopping I take a carrier bag with me. My mother taught me how to sort and recycle the rubbish. We collect batteries and take them to a battery bank. My mother usually buys organic food and cosmetics. We share cars when we can. Last week we joined a group of volunteers who were cleaning a local area of Barje. We use energy saving light bulbs to save energy. We buy drinks in returnable bottles. I hate people who don't care about the environment. If they don't put the trash in the rubbish bin they will die in it. When I am older, I will teach my children how to save the world. Written by Ana Malnar, 8. c

e

Written by Živa Selan, 8. c

die Herausforderung

SAVE OUR PLANET I was walking down the street in my town. The sun was shining brightly, the birds were singing and I thought to myself: What a beautiful day! And then: »Crack!« I stopped walking and looked under my feet to see where the noise came from. I saw that I was standing on a cat's food can. I looked around and I saw garbage. Lots of garbage. A few meters away there was a garbage bin. It was completely full! Obviously people were too lazy to take a little walk to the next garbage bin, so they just threw the trash on the floor. I ran home, I took a big plastic bag and I went back to the garbage. I put every plastic bottle, every shoelace, every can, every juice bottle in the plastic bag. Then I took a little walk myself to the recycling bins and I sorted the garbage from my bag and put it in the right bin. Well, that wasn't so hard, was, it? People, we have to start thinking about our future, we have to start saving our beautiful, blue, little planet!

eng

i z z i v

FUR COATS AND LEATHER JACKETS I think it is unfair to the animals. They are live creatures, just like us. Many endangered species die because we need something to wear. Instead of fur and leather we can use natural textiles like cotton. We must protect our nature and not kill the animals for clothes. I hate people like hunters because they shoot innocent animals. We couldn't live without animals. They can be useful for other things. This is just another way for the fashion industry to make money. To be honest, people are bad creatures. Written by Ana Kavènik, 8. b

ZOOS: ARE THEY GOOD OR BAD? I think zoos are really good. I love animals and I love to watch them. My favourite zoo is in München but in Ljubljana the zoo is also not bad. In zoos they have many animals. They have elephants, lions, snakes, horses, tigers, etc. The bad thing about zoos is that the animals are kept in cages. I think that animals don't feel good in cages. But if the workers in the zoo didn't look after the animals, they would die. Zoos care for the animals that are endangered. In zoos people can learn about animals. They don't have to go to Africa to see the animals. The bad thing is that some animals don't have much space. Many animals are not happy in zoos. Animals are happier in the wild. Written by Jan Pokrivaè, 8. c

- 70 -


Hallo! Wir sind Eva und Maša. Wir zwei sind beste Freundinnen. Wir sind 13 Jahre alt und besuchen die siebte Klasse der Grundschule Brezovica. Wir tanzen gern und hören Musik. Eva hat einen Hamster und einen Hund. Maša hat einen Hund und eine Katze. Eva wohnt in Brezovica, Maša wohnt in Vnanje Gorice. Vater von Eva heißt Andrej, er ist freundlich und sympathisch. Maja ist die Mutter von Eva, sie ist nett. Eva hat eine Schwester, sie ist lustig. Maša hat einen Bruder, er heißt Maj. Er ist lustig, manchmal langweilig. Vater von Maša heißt Tomaž, er ist nett und sehrt lustig. Er ist niemals langweilig. Die Mutter von Maša heißt Tanja sie ist sympathisch und freundlich. Schöne Grüße. Eva Robida und Maša Burger, 7. b

DAS BIN ICH! Ich heiße Rudi. Ich bin 12 Jahre alt. Ich spiele Hockey im Verein Dinamiti Horjul. Ich spiele auserdem auch Violine. In der Schule habe ich gute Noten. Mein Lieblingsfach ist Sport. Mein Hockeyidol ist Patrice Bergeron. Meine Lieblingsänger ist George Michael. Ich gehe zur Grundschule Brezovica. Ich bin 158 cm hoch. Meine Freunde heißen Filip, Marko, Tadej, Martin, Juš, Maša, Eva, Natalia und Jaka. Meine Lieblingsstadt ist München. Rudi Sieger, 7. b

- 71 -


l a h c

LIEBER BRIEFFREUND! Hallo! Ich bin Ana und ich bin 14. Ich wohne in Ljubljana, Slowenien. Ich habe einen Bruder, Martin. Er ist 11 und er ist blöd und auch freundlich. Unser Haus ist groß, modern und weiß. Zu Hause haben wir 8 Katzen. Ich mag Katzen, Pferde, Deutsch, Geschichte und Musik. Ich spreche Slowenisch, Englisch und natürlich auch Deutsch. Ich weiß viel. Im Sommer fahre ich ans Meer. In Slowenien, wo ich lebe ist es schön. So empfehle ich dir, dass du unser Land einmal besuchst. Unsere Familie ist groß, verrückt und sehr lustig. In meiner Freizeit spiele ich Basketball mit meinem jüngeren Bruder. Meine Mutter ist Bäckerin und mein Vater ist Fernfahrer. Ich möchte Lehrerin werden. Ich gehe in die Grundschule Brezovica. Hier ist es schön und wir haben Spaß. Grüße, Ana Ana Kavènik, 8. b

- 72 -

die Herausforderung

h . Ic h t l a re ca. Ic h h a i c 3 J ezov ber i h 1 c r bin us B h. A ch. I e d a n ic is ab a u nien, atürl Engl ch h zu i z i ! I n e d et O ht LL iße L Slow isch, h un utter. nic ahre A J . n H he aus en tsc de r M ne 17 Ich me Slow Deu eine woh r ist Hun en, m ko eche auch it m r sie ak (e abe 3 skat be a spr eche nur m abe Žanž Ich h Inline ch h I spr hne üder, ißen t 6). en, len. g e wo ei Br ie h (er is jog l spie r. S d l zw use. Tim s sin ßba mbe e u y Ha und obb nd F . Dez .a ) ,8 t u H 4 l h t a ine ren m 1 i We a Me fah tag a i a i z i iz d , Let Let Ra burts en h e Ge ers d e i fW Au

lenge

izziv


O N T E L

BARJE PO


KREUZWORTRÄTZEL (križanka) Spodaj napisane živali prevedi v nemški jezik in jih vpiši pod ustrezno številko vodoravno ali navpièno. 11

11

5

19

8

17

7 16 9 12

2

18 14

3

6

13 20

4

1. 2. 3. 4. 5.

10

papagaj zlate ribice kit prašiè konj

6. 7. 8. 9. 10.

kaèa krava kunec medved slon

11. 12. 13. 14. 15.

golob jež hrèek pes lev

16. 17. 18. 19. 20.

miš maèka srna kanarèek lisica

15

Avtor križanke Jakob Jesih, 7. a

SUDOKU MALO TEŽJI

LAHEK

5

9 8

9

3

2

6

7

4

3 9

4

5

6 8

2

9

6

4

2

5

4

8

9

2

6

8 6

9 2

5 7

7

2

1

5

8 7

9

3 2

4

6

9

1

2 8 7

7

1

4 1

- 80 -

4

5

3

1

5

7 9

9

3

8

6

8

5


KRIŽ KRAŽ V kvadratu poišèi angleške izraze za poimenovanje hrane.

BACON

BEAN

BREAD

BUTTER

CHERRY

CUCUMBER

EGG

FRANKFURTER

HONEY

JAM

LEMON

LETTUCE

ONION

ORANGE

PEAR

SALAMI

TOMATO

WINE

L

W

U

Q

F

D

M

Q

H

D

K

U

G

B

C

A

S

E

M

A

M

E

B

Y

Y

E

K

G

C

J

R

B

P

E

A

C

K

E

A

T

E

T

E

O

C

I

E

R

Z

U

J

E

A

L

R

A

N

F

G

W

U

B

T

T

V

T

Q

N

A

K

Y

V

O

E

D

Q

I

T

R

O

J

Y

C

I

I

D

Q

V

H

A

C

E

C

M

U

A

E

P

O

C

S

R

T

Z

P

L

H

A

E

W

F

X

B

U

T

T

E

R

N

E

O

T

E

I

D

I

K

F

E

S

E

B

G

O

K

O

N

N

R

C

D

L

N

S

B

U

M

M

C

J

S

E

I

A

R

E

G

N

A

R

O

U

H

A

K

H

F

H

O

Z

Y

C

J

L

R

F

C

L

B

J

Z

H

Q

T

N

F

Z

S

A

F

F

U

A

C

X

R

A

E

P

H

Y

Y

W

M

L

U

C

V

A

O

U

A

J

B

V

N

J

X

I

L

E

M

O

N

D

Avtorja Lojze Bambiè in Tomaž Sojer, 9. c

- 81 -


CROSSWORD Reši križanko. Vpiši angleške izraze za oblaèila. Vodoravno → 2. èevlji 3. pas 5. pulover 6. nogavice 9. srajca 10. rokavice

Navpièno ↓ 1. bluza 4. hlaèe 7. krilo 8. plašè 9. šal

Avtorici križanke: Maša Dolinar in Manca Ajdišek, 9. a

Vpiši angleške izraze za živali. Vodoravno → 3. nilski konj 5. ovca 7. morski pes 9. kaèa 13. krokodil

Navpièno ↓ 1. orel 2. krava 3. hrèek 4. maèka 5. veverica 6. papiga 8. konj

15. zajec 17. riba 19. opica 20. lev 21. medved

Avtor križanke Martin Plahanc, 9. a

- 82 -

10. slon 11. žirafa 12. ptiè 14. sova 16. èebela 18. pes 19. miš


KRIŽ KRAŽ Poišèi naslednje angleške izraze za športe.

B

ATHLETICS BASEBALL BASKETBALL FOOTBALL GOLF HANDBALL HOCKEY LUGE POLO

C O J C H B

K W E A L T

T D N R L E

G D W M A W

B N M D B L

A U W O T C

O S A W O G

Y R K V O E

D W V E F H

U K J V T N

J G T U H B

R D B Z G R

L E T I C S

B E S A B B

P N O G L V

O Y P U V H

I P G H T G

V E Z J I W

M Q T P G O

Q N H T M P

K S S L V H

Z N M F O C

O O F O L B

N O U H L O

Q K E P E N

Y E Y H Y S

U R M R B A

N G D M A T

D I Q P L A

O V M Q L G

B C K M N C

A V K I I O

A L I E P W

H K L R Y U

S S E R S Y

C T X P I A

A T T I N L

P J N S N A

B H P B E Y

C M X Y T P

T H O R

O W X I

H G E P

U Y E S

G T X H

O C C E

M J W Q

N I Z N

B H E G

R O W R

L J I Q

L B T J

E B R S

S Y D N

U F L O

S D X D

X H A X

D I Z Z

W C J M

T U U X

T

2

B

3

C 4

5

W

E

E

Ball

CROSSWORD - ANIMALS

6

M

et

G Z C C Q Y H L U Z W G A L O T T L A I M E F N M N L F R W N D T L L O J Z O F Y T X H B A O V B I V F H A O G T E F G

SKIING SNOOKER SNOWBOARDING SOCCER SWIMMING TENNIS VOLLEYBALL WATERPOLO

Avtor Matic Uršiè, 8. c

1

k as

H

T

E

Avtorica Maja Smrtnik, 8. a

- 83 -

1. It is small and grey. It has got a long tail. It likes cheese. 2. It flies. It eats insects and worms. 3. It meows. It likes mice. 4. It is tall and grey. We can see it in the ZOO. 5. It lives in sea and it is the biggest mammal in the world. 6. It has got a shell. There it hides when it is in danger.


MAMKA BARJANKA Draga mamka Barjanka, Pišem ti, ker sem ful u bedu. Sploh ne vem, kaj dogaja ljudem okoli mene. Vsi bi sam neki delal, pa se rekreiral, pa bral, .. Štala. A jim res ni jasno, da je v lajfu še kaj druzga? Men je to kristalno jasn. Šoping, pa dobre cunce, pa blekberi, pa francoska manikura, … U glavnem, pišem ti zato, ker moja mami tega ne šteka sploh. A ni dobr, èe mam u šoli trojke? Sej trojka je dobra ocena, sej pomen dobro, a ni tko? Pa èe kšno uro ne poslušam, ker mam paè par sms-ov tud ne bo konc sveta! Pol bi mi pa žepnino znižala na 80 evrov, halo, kaj ji ni jasn?! No, sej ne vem, èe mi boš odpisala, sam mal mi je laži, k sm ti tole povedala. Jutr bo pa itak bolš, k grem z mojo frendico na šoping u BTC. Ayde, mej se! Rozy Draga moja Rozyka, Koko sm vesela, da si puvedala, kva te matra. Dons so res težki cajti za tamlade. Jest kr ne vem, kva bi ti svetvala. Mogoèe bi jo pa lohka kr peš mahnla u tist BTC, pa mami bi lohka pomagala duma, u šol bi pa gvišn kšn dobr red dubla, usaj pr slovenšèin, k vidm, d ti gre. Punce so pa od nekdaj mahnene na ubleke, pa šminke. Tko je zmer blo, pa zmer bo. Tud tvoja mama se je zanimala za te rèi, verjem. Ne gledat tko èrno. Vidš, èe boš sama kej naredla, bo tud žepnina višja, pa mama bo gvišn vesela. Kr pogum, punca. Pa še kej piš! Mamka Barjanka Mamka Barjanka, sm šol glih dol s kompa, k je en pozvonu. Je bla una ta teèna soseda. "A mi lahko poveš, sinko, kaj naj naredim s tem?" Je mela en CD v roki. "Ali naj ga obrnem na eno ali na drugo stran, niè ne piše." Ne moreš verjet, kaj dogaja. Povedu sm ji, itak. Pol je pa hotla še to vedt, èe se muzka lahko veèkat posluša! K sm ji vse povedu, mi je dala pa eno èokoladko, "ko si tako srèkan". Kako naj bo pol èlovk mirn, prec sm šol še na komp, pa naredu par levlov ta nove igrce. Sej, to res obvladam, k bi saj še vedu, kako se z uno ta novo u šol pogovarjat, pol bi bil pa car. Sej se vid, da nism, k pišm u ta cajtng. Sam, k pa kr ne morm spat, k skoz nanjo mislm. Odkr mate email je ful laži pisat. Ne vem, kaj sm hotu uprašat, itak sm èist aut. Ayde, Zoki Dragi Zoki ko sem toko med vrsticami brala, sem zaèutla enga fajnga pobèa, samo mal me pa skrbi, kaj poèneš. To sem že zgruntala, da pomagaš starejšim, ampak kaj pomen komp, pa CD, pa levl? Sej ni nè protizakonitga, anede? V mojih èasih ni blo takih besed, zdej pa obvladam kr neki takih izrazov: BTC, DDV, DVD, ITD. Glede ta nove, jaz bi djala, da ti že veš, sam mal te je strah. Kaj pa bo, saj te nau požrla! Ji pa mal razlož, kaj kej poèneš, pa lohk jo peleš v CD (sej je to Cankarjev Dom?) ali pa na kakšn krompirèek (a je to komp?). Lahko ji pa kr reèeš, da ti je všeè. Nimaš kej zgubit. Vèasih je treba probat, da vidš, kje si. To je sam še ena stopnièka viši na tvoji poti. Aja, sm pogledala v slovar temu bi se lohk reklo nov level. Da bi najdu nov skupn level s to tvojo simpatijo ti želi mamka Barjanka

- 84 -


Gospa mamka Barjanka, saj mi je kar nerodn, ampak mi je ful grozn. Sploh ne spim, pa še takrat, ko mi uspe, mam more. Že dve leti mi je všeè en iz osmga, samo ne vem, a sem jaz tud njemu. Ves èas ga gledam, pa hodim za njim v knjižnico pa v garderobo, on mi pa nè ne reèe. Zadnijiè se je sicer mal razgovoru, ko sem šla za njim na WC, ampak jaz mislim, da mu je bilo sam mal neroden, ker so bli še drugi tam. Ne vem, kako naj si razlagam njegov obnašanje. U bistvu me pa grozn skrbi nekej druzga. En moj sošolec me je zadnjiè ujel na hodniku, ko je zmanjkal elektrike in je blo bolj temno in me je poljubu na usta. A to pomen, da sem noseèa? Zelo me skrbi, ker me je dvakrat poljubu, a bom imela dvojèke? Pa še to, èe fant, ki mi je všeè, to zve, a bo reku, da ga varam? Ne vem veè, kaj naj nardim, a je še komu tko hudo kot meni? Pozdrav, najstnica v težavah Ja, boga moja punèka,

sej pravm, svet se toko hitr vrti. Teb pa sploh, dekle. Veš, vèash so rekl, da za fantom pa avtobusom ne laufat, k zmer še en pride. Pa to drži, lohka greš na 6B pogledat, èe m ne verjameš. Mal okol poglej, mogoèe pa za tabo kšn laz, pa ti deèva, sploh ne veš, ko maš pa tolk dela s tistim, k te ne opaz. Glede poljubvanja si pa tole zapomn, sam od tega že nauš noseèa. Jaz sm mela 13 otrok, pa nbenga sam od poljubov. Èe ti pa ni do tega, da bi te ker stiskov k seb, mu pa takoj povej, to ni prov! Zase se postav, kdo se pa bo, èe ne ti! Punca, ne se dat, pa kšno knjigo preber, mal se pozanimaj, pa bo Tvoja mamka Barjanka

Pozdravljena, v šoli je en sam dolgèas, nièesar ni, kar bi bilo zanimivo, saj že vse vem. Tudi sošolci so nezanimivi, saj so èisto preotroèji, pa še nobena stvar, ki je meni èisto lahka, njim ni. Ves èas bi se pogovarjali le o avtomobilih, dekletih, zabavah in spolnosti. Oni bi seveda uporabili druge izraze (mašine, p..., žuri in seks). Seveda je to èisto pod mojim nivojem. Upam, da bom v mojem nadaljnjem šolanju imel možnost spoznati meni enakovredne kolege, s katerimi bom na isti "umski" frekvenci. Pišem pa zato, ker me izredno nervira, èe èesa ne razumem. Ne vem namreè, zakaj mi pravijo piflar in frik. V slovarju se razlaga razlikuje od tega, kar jaz v resnici sem. Pozdravljam vas. Engelbert Dragi Berti, gvišn ti je hudo dolgcajt, tkole osamlenmu pa tko si mld. Menm, da ti zato reèejo piflar pa frik, k se jim tak zdiš. Kaj pa to sploh pomen? Mrbit je pa to beseda za brihtno buèo al pa kej tazga. Ne vem. Èe so pa mal zlobni, pol pa si tega ne jemat k srcu. So ti fouš. Ja, men je bla tud una Micka fouš, k je Jože h men u vas hodu. Ti se kr zase brigi, pa pejt na kšn njihov žur, sej mogoèe ti bo pa ušeè. Mal pa morš probat živlejne, drgaè ti bo pol narobe hudil. Pa nasmej se kej. No, lpo se mej Mamka Barjanka

- 85 -


Pozdravljena, Imam težave. Težavo, pravzaprav. Velilko. Tako pravijo. Drugi. Meni se hujšanje in bruhanje ne zdita niè takega. Imam paè želodène težave. Edino, kar me moti je debelost. Predebela sem. Grozna. Pri 170 cm imam 42 kg. Saj sem kot balon. Prijateljice skrbi. Starše tudi. Še moj fant je rekel, da me bo pustil, èe se ne vzamem v roke. Vèasih se mi zdi, da imajo prav. Drugiè spet, da ne morem iz tega zaèaranega kroga. Kaj naj naredim? Edina Edina, Tvoj pism me je kar pušten pretresu. Tko lep ime, pa gvišn simpatièna punca, pol pa tkole. Veš, dragica, najprej morš met sebe rada, pa sprejet svoj telo, pol tiu pa laži. Zakva pa neb mal poslušala tvojih doma, pa prjatlov? Sej oni te majo radi, ne? Gvišn ti hoèjo dobr. To je tko, k televizija, èe je slab program, uporabmo dalinc. Ti bi si mogla tudi kej druzga naslikat. Sej ja nis debela, ne se sam s tem ukvarjat. Pejt s prjatli vn, pa mnde nauš fanta zgubla, k se sam s kilam ukvarjaš. Èe pa ne gre drgaè, pa kšnga srtrokovnaka vpraš za nasvet. Ne zanikaj, da ti gre za nohte, to nè ne pumaga.. Lej, jez mam pr 160 cm 87 kg pa sm sreèna k ptièk na vej. Ja, deklca moja, pamet v roke, pa kšn kurji bedr, pa nasmeh na ubraz. Rada te ma

Mitja Ambrožiè, 5. b

Lejla Sojer, 1. c

Mamka Barjanka

- 86 -

Nika Pezdirec, 1. a


BARJANSKI HOROSKOP SLEPEC (vodnar) ON Ljubezen: Še vedno išèeš tisto pravo? Mogoèe jo imaš pred nosom, a je ne vidiš. Življenje: V življenju potrebuješ veè optimizma.

ONA Ljubezen: Tvoj prijatelj želi nekaj veè od tebe, si želiš tega tudi ti? Življenje: Ne bodi preobèutljiva, saj ti to ne bo koristilo.

PIJAVKI (ribi) ONA Ljubezen: Ker se tvoja simpatija oddaljuje od tebe, boš postala ljubosumna. Življenje: Morda se ne bo vse izteklo po naèrtih, a ne obupaj nad sabo.

ON Ljubezen: Potrpi do poletja, saj bo polno ljubezni, a na žalost tudi kar nekaj razoèaranj. Življenje: V prvi polovici poletja se boš z nekom sprl, a pazi kako boš ravnal.

KAÈJI PASTIR (oven) ONA Ljubezen: Doživela boš kratko ljubezensko zgodbo, ki si jo boš za zelo dolgo zapomnila. Življenje: Èas je, da konèaš stare zamere in pozitivno zreš v prihodnost

ON Ljubezen: Tvoja zadnja simpatija bo presenetila vse okoli tebe, a ne oziraj se na njihovo mnenje Življenje: Ne obrni si življenja na glavo zaradi prevelike trme.

GoŽ (bik) ONA Ljubezen: Èe te tvoja simpatija ne opazi, si enostavno poišèi drugo. Življenje: V prihodnosti se ti obeta nekaj prepirov s prijatelji.

ON Ljubezen: Ne èakaj, da dekle naredi prvi korak, ti ga daj! Življenje: Ne rini z glavo skozi zid, èe to ni nujno.

BRENCELJ (dvojèka) ONA Ljubezen: Stara ljubezen se bo vrnila v tvoje življenje. Življenje: To leto boš doživela še kar nekaj pozitivnih sprememb.

ON Ljubezen: Tvoja izbranka se ti zdi nedosegljiva, a ne obupaj prehitro. Življenje: Zdi se ti, da ti starši ne pustijo niti dihati, a ne skrbi, vse se bo dobro izšlo.

PUPEK (rak) ONA Ljubezen: Zapomni si, da fantje ne marajo samovšeènih deklet. Življenje: V šoli se ti bo kmalu nasmehnila sreèa.

ON Ljubezen: Ni zares zaljubljena v sošolca, le ljubosumnega te skuša narediti. Življenje: Potrudi se še zadnje šolske dni in nato skoèi v vroèe poletje.

- 87 -


BARJANSKI ASTROLOGINJI MANCA AJDIŠEK, 9. a IN ANA CASERMAN, 9. b

LAZAR (lev) ONA Ljubezen: Èeprav sedaj slabo kaže, boš poleti doživela noro ljubezensko avanturo. Življenje: Bodi prijaznejša do ljudi in jih ne napadaj kot lev.

ON Ljubezen: Znašel se boš med dvema ognjema in še sanjalo se ti ne bo kaj storiti Življenje: Tvoje razpoloženje se bo poleti bistveno izboljšalo.

SRNA (tehtnica) ONA Ljubezen: Stare ljubezni ne bo veè mogoèe osvojiti.

Življenje: Tvoji poletni naèrti lahko hitro propadejo, zato si omisli še kakšne druge.

ON Ljubezen: Planet ljubezni, Venera, ti je v tem èasu naklonjen. Èaka te sreèa z dekletom, o katerem sanjaš. Življenje: Poslušaj prijateljeve nasvete. Vèasih le niso tako neumni, kot se ti zdijo.

RACA (devica) ONA Ljubezen: V èasu poèitnic boš noro zaljubljena. Življenje: Èestitam, vse se bo izteklo, kot si prièakovala.

ON Ljubezen: Ona je drugaèna in ti to veš. Z dnevi boš vse bolj zaljubljen vanjo. Življenje: Èaka te zanimivo poletje brez pretresljivih dogodkov.

FAZAN (škorpijon) ONA Ljubezen: Jutri je nov dan! Na 6b te èaka preseneèenje. Življenje: Še zadnjiè stisni zobe za to šolsko leto, saj bo prihodnje leto boljše.

ON Ljubezen: Tvoja simpatija ti bo zmešala glavo, a ne pusti se ji prehitro. Življenje: Sanjaš o lepem in sreènem življenju? Sanje se ti lahko uresnièijo.

KOMAR (strelec) ONA Ljubezen: Amorjeva pušèica bo zadela tvoje srce. Življenje: Bori se za to, kar hoèeš in prišla boš do želenega cilja.

ON Ljubezen: Ne bodi potrt zaradi nesreène ljubezni, vse se bo dobro izšlo. Življenje: To poletje ti prinaša še veliko zabavnih stvari.

PAGLAVEC (kozorog) ONA Ljubezen: Ne skrbi preveè zaradi ljubezenskih težav, verjemi, tudi on je kriv za to, kar se je zgodilo. Življenje: Doma bodi potrpežljiva s starši, saj imajo tudi oni kdaj slab dan.

ON Ljubezen: Ona èaka na tvoj prvi korak, preseneti jo s klicem. Življenje: Izogibaj se vroèega sonca in prehitre vožnje.

- 88 -


barje2009