Naše stezice... by Likovna Umetnost OŠ Kidričevo

Naše stezice … Letnik 2021/2022, številka 7, junij 2022

NAŠE STEZICE …

Šolsko elektronsko glasilo učencev Osnovne šole Kidričevo Številka: 7

Letnik: 7 Šolsko leto: 2021/2022 Glavna in odgovorna urednica: Sonja Lenarčič Uredniški odbor: Sonja Lenarčič, Mateja Očko, Aleksandra Vidovič, Mateja Krajnc in učiteljice mentorice Člani uredniškega odbora: Miha Vaupotič, Zoja Kaučevič, Elizabeta Liza Muršec in Tobija Lakić Lektoriranje besedil: Sonja Lenarčič Oblikovanje: Mateja Očko Fotografije: arhiv šole Naslovnica: ilustracija Ela Šalamun, 8. b; fotografija Aleksandra Vidovič Likovna oprema: Aleksandra Vidovič Naklada: elektronska izdaja/objava glasila na spletni strani šole: http://www.os-kidricevo.si/ Izdano/objava: Kidričevo, junij 2022 Publikacija je namenjena osnovnošolcem brezplačno.

VSEBINA

1. UVODNE BESEDE GOSPE RAVNATELJICE IN UREDNIŠKEGA ODBORA 2. KORONAČAS

3. PRAZNOVANJA, PRIREDITVE, DNEVI DEJAVNOSTI 4. ŠOLSKA KNJIŽNICA IN BRALNA KULTURA 5. LITERARNI NATEČAJI IN LITERARNA USTVARJALNOST

6. PROJEKTI

7. LIKOVNA, FOTOGRAFSKA IN FILMSKA USTVARJALNOST 8. ŠPORTNE AKTIVNOSTI

9. MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE 10. AKTIVNOSTI EKO ŠOLE

11. USTVARJALNOST NE POZNA MEJA 12. AKTIVNOSTI V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA

13. RAZISKOVALNE NALOGE

14. TEKMOVANJA IZ ZNANJ

15. MEDNARODNO SODELOVANJE, SOLIDARNOST

16. GLASBENA UMETNOST 17. DEVETOŠOLCI SE POSLAVLJAJO 18. ZA ZAKLJUČEK

LETNI ČASI V ŠOLSKI AVLI

Učenci pri pouku likovne umetnosti in likovnega snovanja poskrbijo za barvito podobo naše avle skozi vse šolsko leto. Ob dnevih dejavnosti in drugih dogodkih pripravimo tematske razstave.

»Vsi odrasli so bili najprej otroci. Toda redki se tega spominjajo.« Iz knjige Mali princ, avtor Antoine de Saint – Exupery Dragi bralci Naših stezic! Življenje je barvito, nikoli enobarvno in vsak vidi svet skozi svoje oči. In ravno zaradi tega je ta svet tako lep, pester in zanimiv. Učenci ste se s pomočjo domišljije potopili v literarne svetove, kjer ste ob literarnem in likovnem ustvarjanju razmišljali in iskali drugačnost ter s tem svet naredili še lepši … Po vaši zaslugi lahko skozi celotno glasilo spremljamo kolaž dogajanja na šoli. Začuti se utrip šolskega življenja, ki se nepogrešljivo prepleta s sproščujočimi dejavnostmi in aktivnostmi, katerih rezultat je viden v glasilu. Tudi sama se z velikim ponosom in hkrati radovednostjo lotevam branja vsake besede, vrstice, dela, ki je nastalo izpod peres naših učencev. V času, ko je pisanje za mnoge postranskega pomena, so naši učenci dokazali, da znajo in zmorejo delovati drugače. Nastala so sporočilna dela, ki so jih dodatno obogatili barviti, unikatni likovni izdelki. Iskreno se zahvaljujem vsem, ki negujete in spodbujate otroško pisanje ter ustvarjalnost. Vabim vas na potovanje skozi svet otroške ustvarjalnosti, ki bo morda tudi v vas prebudilo spomine na odraščanje, ali pa vas spodbudilo k lastnemu ustvarjanju. Sprehodite se po Naših stezicah in uživajte ob branju ter rastite z nami.

Alenka Kutnjak, ravnateljica

Tilen Milošič, 4. a

Spoštovani bralci Naših stezic! Letos se nam je pridružilo srečno število sedem. Da, že sedem let se trudimo, da bi vam ob koncu šolskega leta prikazali čim več skupnih aktivnosti naših šolskih poti. Ni lahko, pa tudi tako zelo hudo ne. Meseca septembra smo se vrnili v normalne tire izobraževanja po dveh turbulentnih letih virusa, ki nas je razdruževal, marsikdaj pa neverjetno povezoval v želji, da se čim prej srečamo v šolskih klopeh, z nasmeški na licih, brez mask … Smo pa polovico šolskega leta bivali v oddelčnih mehurčkih z obveznimi maskami in rednimi testiranji. In doživeli smo dan v mesecu marcu, ko smo zadihali svež zrak in svobodo. Kljub vsem oviram smo ostali ustvarjalni, tekmovalni, inovativni, čeprav smo se včasih premalo učili. Vmes pa je koronavirus še kar vztrajal, zato smo veliko izostajali od pouka. Tako je del učencev spremljal šolsko delo preko spletnih učilnic. Pa še eno posebnost naj omenimo: v letošnjem šolskem letu se poslavlja le en oddelek devetošolcev – 27. Pred vami je 7. izdaja našega šolskega glasila, ki vam predstavlja skupen doprinos k ugledu naše šole – kulturne šole, eko šole, učeče se šole, vključujoče se šole, čuječne šole …

Prijetno potujte po Naših stezicah! Vaš uredniški odbor

Drugačni pogledi – Likovno snovanje 2

OBLJUBA DELA DOLG

Pazite, kaj mislite, pazite, kaj delate in pazite, kaj obljubite! Predvsem otrokom. Izpolnitev obljube, dane otroku, je nujna. V nasprotnem se ne bo nikoli izbrisala, nikoli pozabila in nikoli oprostila. Z upoštevanjem naštetega smo na naši šoli izpolnili dano obljubo učencu Janu-Alexandru Habjaniču tik preden je zapustil osnovnošolske klopi in se jeseni podal novim izzivom naproti. Že kot četrtošolec si je Jan močno želel, da bi lahko urejal okolico šole. Pomagal je pri vseh dejavnostih: ureditvi nasada sivke, zeliščne grede, šolskega vrta, pri vseh izkopih, vsa leta je s svojimi trgovskimi sposobnostmi spretno prepričeval obiskovalce Božičkovega bazarja za nakup izdelkov, nastalih pri zeliščarskem krožku. Nadvse pa si je želel kositi. Željo je strastno gojil od četrtega razreda naprej, vsako leto znova moledoval, prepričeval, obljubljal … Vse, samo, da bi kosil. Zadnje leto njegovega šolanja na šoli je zaznamovala pandemija. Že pred pandemijo so potekali skriti dogovori z vodstvom šole, da mu s pridobljenim soglasjem staršev izpolnimo željo. Žal, šola je bila dolgo zaprta, ob vrnitvi pa je učence čakalo veliko sprotnega dela, preverjanj in ocenjevanj znanja. In ko je Jan najmanj pričakoval, so stekli tihi dogovori in soglasje s strani staršev, da se mu izpolni tolikokrat izražena želja. Presenečenje je uspelo v celoti. V trenutku, ko je Jan izrekel glasno misel, da ne držim obljube, sem mu izročila kuverto s soglasjem njegovih staršev. Na obrazu se mu je izrisal vidno presenečen izraz. In takoj zatem je že stekel iz šole, sedel na traktor ter opravil zaključno košnjo v letu 2021. Pa srečno na poti v odraslost!

Ankica Pikula

Sofija Hrbinič, 7. a

KORONAČAS …

OH, TA KORONA! Zadnji dve leti in malo po medijih in v trgovinah in šolah in ne vem kje še, poslušamo samo o koroni. Korona to, korona ono, šolali se bomo doma, šol ne bomo več zapirali, pa spet šola doma, ne smeš tega, ne smeš tistega, nosi masko, cepite se, pazi, da ne boš dobil korone, ker boš v karanteni; skratka: zmešnjava. Že nasploh mislim, da se preveč pretirava s to boleznijo. Saj ni kuga ali kaj takega, le hujša gripa. Redkokdo pri dobrem zdravju je umrl za to boleznijo. Starejši in kronično bolni ja, na žalost, ampak oni so ogroženi ne glede na to, katero naknadno bolezen dobijo. Dobrega in učinkovitega cepiva brez stranskih učinkov pa se v tako kratkem času res ne da narediti, pa naj rečejo karkoli. Konec koncev pa se tako ali tako zdi, da nas bodo prej ali slej z novimi pogoji (PC ali karkoli si bodo še pač izmislili) prisilili, da se cepimo. Tudi ceste so že zapirali, ko so prišli gostje iz EU na neuradno večerjo. Žalostno je, da vidijo, kako se ljudje ne strinjajo in protestirajo, oni pa namesto, da bi se trudili kaj popraviti, zatirajo proteste in se izgovarjajo eden na drugega. Tako se dogaja po vsem svetu. Ne ve se, kako je s korono, ne ve se, kako učinkovito je cepivo, ljudje so zmedeni in podobno. Zelo, da ne rečem najbolj, pa se primanjkljaj pozna pri mladih. Vsi ti meseci šolanja doma so prinesli za sabo velik kup neznanja ter lenobe. Nekateri so vstajali pet minut pred Zoomom, tako da učenja ni bilo, saj ni bilo ocen, na računalniku so se med učno uro delale vse mogoče stvari, razen poslušanja, seveda. Mladi so imeli občutek, kot da je to neko počitniško delo – ’ja, v redu, moramo delati, ampak nihče ne more oz. nima pravice oceniti ali preveriti, kako oziroma če sploh smo to naredili’. Potem pa pride šola in ’surprise’, kako, da učenci nič ne vejo, če so pridno delali, kot jim je bilo naročeno? Najstniki so pač najstniki in to je nekako tako, kot da so narejeni, da delajo ravno obratno, kot jim naročiš, pa ne vedno namerno. Razen seveda, če jim kdo stoji za hrbtom, kar preko računalnika ni možno. Kakor hitro vidijo neko šibkost (v tem primeru, da učitelj ne vidi, kaj delajo na ekranu), jo takoj izkoristijo. To je bil glavni problem šole na daljavo. V glavnem, ta korona je vse drugo kot le bolezen. Povzročila je občutek moči vlad, ko so nas zaprli v stanovanja in hiše ter nestrinjanja državljanov zaradi istega vzroka. Tako bo verjetno povzročila še več protestov, predčasne volitve ter razpade vlad. Glede zadnjih dveh pa je morda kje to bolj dobro kot slabo. To nam prinaša in nam je prinesel ta čuden koronačas. Vsi upamo, da bo nas in naše voditelje kaj naučila, seveda, da bi se hitro končala in da bo po koncu v državi lepše in bolj urejeno kot pred tem. Miha Vaupotič, 9. a Sedaj mnogo časa imam,

Kaj korona je,

veliko iger igram.

je velika uganka?

V sobi stojim,

Tudi knjige berem

V njej se skriva prava zanka.

prav nič ne naredim.

in si znanje naberem.

KARANTENA

Težko se jo rešiti da,

V lepše čase verujem in skozi okno ptičke opazujem.

Na TV-ju korona je spet,

naj jo reši tisti,

kam gre ta svet?

ki jo rešiti zna.

Tam vlada pametuje, jaz pa se posmehujem.

Patrik Cvetko Vindiš, 9. a

PRAZNOVANJA, PRIREDITVE, DNEVI DEJAVNOSTI … PRVI ŠOLSKI DAN Prvošolci so si na prvi šolski dan ogledali predstavo Pojte, pojte drobne ptice v izvedbi gledališke skupine Lalanit.

ŠOLSKA SKUPNOST, 22. 10. 2021 Prvošolci so uradno postali člani šolske skupnosti. Zelo so ponosni.

SVETOVNI DAN HRANE

16. oktober je svetovni dan hrane. Šestošolci so pri pouku gospodinjstva izdelali plakate in pripravili razstavo. Poskrbimo za kakovostno prehranjevanje in zdrav življenjski slog!

PRAZNOVANJA, PRIREDITVE, DNEVI DEJAVNOSTI … NARAVOSLOVNI DAN PETOŠOLCEV, 16. 9. 2021 Petošolci so imeli naravoslovni dan. Obiskali so zbirni center Kidričevo.

NARAVOSLOVNI DAN ŠESTOŠOLCEV Šestošolci smo imeli naravoslovni dan. Odpravili smo se na posestvo na Turnišče, ki je v lasti Biotehniške šole Ptuj. Tamkajšnji profesorji so nam povedali, za katere poklice se lahko pri njih izobrazimo, kako poteka praktični pouk na posestvu, priča pa smo bili tudi predstavitvi pletenja čebulnega venca. Ogledali smo si še zelenjavni, zeliščni in cvetlični vrt. Še posebej navdušeni pa smo bili nad vožnjo s traktorjem.

PRAZNOVANJA, PRIREDITVE, DNEVI DEJAVNOSTI … ZAKLJUČNA EKSKURZIJA DEVETOŠOLCEV Ogledali so si jamo Vilenico, Piran in Portorož.

KINO PREDSTAVA Zadnji dan v tednu otroka smo bili učenci podružnične šole povabljeni na ogled kino predstave, ki se je odvila v avli šole. Dišeč vonj kokic nas je navdušil in zvabil na prizorišče. Z nasmehom na obrazu smo si »kupili« vstopnice ter zasedli svoje sedeže. Neznansko smo uživali.

PRAZNOVANJA, PRIREDITVE, DNEVI DEJAVNOSTI …

EVROPSKI DAN JEZIKOV PIŠEM PRIJATELJU V TUJEM JEZIKU PRI POUKU SLOVENŠČINE 26. septembra obeležujemo evropski dan jezikov, letos je že 20. obletnica. V Evropi so zaskrbljujoči podatki raziskave o znanju jezikov, saj manj kot polovica Evropejcev ne zna drugega jezika kot le svojega. Večini učencev naše šole je slovenščina materni jezik, ostalih jezikov se učijo v šoli, doma ali drugod. Med nami je nekaj učencev, ki se slovenščine učijo kot drugega jezika. Za njih je učenje »novega« jezika organizirano individualno in traja prvo leto šolanja v Sloveniji. Tisti učenci, katerih materni jezik izhaja iz slovanske jezikovne skupine, hitreje osvojijo slovenščino in jim učenje ne predstavlja tako velikih težav. Težje je ostalim učencem, saj nove besede niso niti malo podobne njihovemu jeziku. Vsem pa povzroča največ težav posebnost slovenskega jezika – dvojina. Vsako leto z učenci pri pouku jezika obeležimo ta dan na različne načine. Projekt smo obeležile slovenistke in knjižničarki. Sodelovali so učenci od 6. do 9. razreda v času od 24. do 27. 9. 2021. Letos smo pri pouku slovenščine izvedli pisanje lepih misli učencem tujcem in tudi oni so se potrudili lepe misli prevesti v naš jezik. Pisali smo v španščini, hrvaščini, bosanščini, češčini, latvijščini, ukrajinščini, nemščini in angleščini. Izdelke so opremili tudi barvno in likovno v obliki stripa oz. oblačka. Misli smo prebirali in jih primerjali z našim jezikom. Učencem je taka oblika dela zelo všeč. Z veseljem spoznavajo druge jezike in njihovo identiteto. Učenci tujci so se dobro počutili, obenem so bili deležni pozornosti v maternem jeziku. Tudi učitelji se ob tem naučimo marsikaj novega in ozaveščamo pomembnost znanja tujih jezikov. Izdelke smo razstavili v šolski avli, jih objavili na šolski spletni strani, na spletni strani Zavoda za šolstvo – Naše pedagoške izkušnje in na portalu Moja občina Kidričevo. Sonja Lenarčič

PRAZNOVANJA, PRIREDITVE, DNEVI DEJAVNOSTI …

EVROPSKI DAN JEZIKOV 2021: 20 LET PRAZNOVANJA JEZIKOVNE IN KULTURNE RAZNOLIKOSTI

Po vsej Evropi se 800 milijonov Evropejcev, ki živijo v 47 državah članicah Sveta Evrope, spodbuja k učenju več jezikov v katerikoli starosti, v šoli ali izven nje. Svet Evrope po celi Evropi spodbuja večjezičnost v prepričanju, da jezikovna raznolikost predstavlja pomembno orodje za doseganje boljšega medkulturnega razumevanja in hkrati predstavlja ključno sestavino bogate kulturne dediščine naše celine. Na pobudo Sveta Evrope iz Strasbourga že od leta 2001 vsako leto 26. septembra praznujemo evropski dan jezikov – skupaj z Evropsko komisijo. Ustvarjali smo tudi pri pouku tujega jezika. Mentorji Mateja Krajnc, Jana Jerenec, Tomaž Klajdarič

TEHNIŠKI DAN: IZDELAVA ZVOČIL 1. A IN 1. B

PRAZNOVANJA, PRIREDITVE, DNEVI DEJAVNOSTI … NARAVOSLOVNI DAN SEDMOŠOLCEV, 24. 9. 2021 Sedmošolci smo izkoristili lepo vreme in se v okviru naravoslovnega dne podali v Botanični vrt Pivola-Hoče.

OGLED KMETIJE 5. 11. 2021 so si učenci 2. c in 3. c ogledali kmetijo Medvedovih iz Lovrenca. Prijazni gospodarji so jim predstavili delo na kmetiji ter jih pogostili.

NARAVOSLOVNI DAN – 8. IN 9. RAZRED 12. 10. 2021 smo na šoli OŠ Kidričevo izvedli naravoslovni dan za 8. in 9. razrede. V osmem in devetem razredu smo preko Zavoda VOZIM organizirali predstavitev invalidke Barbare, ki je hroma od svojega 19. leta. Učenci so z zanimanjem poslušali njeno zgodbo, ki se jih je čustveno zelo dotaknila. Nato so devetošolci poslušali gospoda Ivanušo, ki je govoril o ZLORABI DROG. Upokojeni kriminalist jih je seznanil z vrstami drog, kako delujejo in kakšne posledice puščajo. Gospod Ivanuša jih je popeljal skozi zgodbo zasvojenca in njegovega dolgotrajnega vključevanja v skupnost.

PRAZNOVANJA, PRIREDITVE, DNEVI DEJAVNOSTI …

V osmem razredu pa smo izvedli delavnice na temo KOMUNIKACIJA. Predstavnica ART VITAE, gospa Irena Rojko, in pedagoginja Suzana Strelec sta izvajali delavnice, na katerih so se morali učenci predstaviti v vlogi drugega učenca. Ta dan pa smo tudi preverili teoretično znanje za varno kolesarjenje. Že v petem razredu se učenci usposobijo za vožnjo s kolesom, ko opravijo kolesarski izpit po predpisanem programu usposabljanja za vožnjo kolesa. Ker opažamo, da naši učenci ne nosijo med vožnjo čelad, prav tako pa ne upoštevajo cestno prometnih predpisov, smo se odločili, da ponovno preverimo teoretično znanje. Rezultati so nas zelo presenetili, saj je od 70 učencev samo 5 učencev pokazalo zadovoljive rezultate. Prav tako večina učencev ne nosi čelade, čeprav je obveza nošenja čelade do 18. leta. Vsi skupaj, bi se morali zavedati, da so mladi v prometu najbolj ogrožena skupina in njihove poškodbe so lahko trajne ter s tem onesposobijo njihova življenja. Marjeta Sušec

12. oktobra 2021 smo osmošolci in devetošolci imeli organiziran naravoslovni dan. Dan smo začeli s simulacijo teoretičnega dela kolesarskega izpita, da bi preverili naše znanje. Veliko učencev ta dan izpita ne bi opravilo. Potem smo imeli prvo predavanje z naslovom Ne hodim, vendar vozim, ki ga je izvedla predstavnica zavoda Vozim. Tam nam je predavateljica ga. Barbara predstavila pogoste vzroke za prometne nesreče in nam tudi predstavila svojo zgodbo. Njena zgodba je bila zelo ganljiva za vse poslušalce. V drugem delu pa smo poslušali predavanje o zlorabi drog. Na tem predavanju smo od g. Stanka Ivanuše slišali veliko zgodb o zasvojenosti z drogo in kako se lahko v različnih primerih končajo zgodbe posameznikov. Predavatelj nam je predstavil tudi primere naših vrstnikov in nam povedal, kako malo je vredno človekovo življenje v svetu drog. Obe predavanji sta bili zelo zanimivi in pa tudi zelo poučni. Delavnici za osmošolce Kako reči ne sta izvajali predstavnica Društva ARS VITAE ga. Irena Rojko in šolska pedagoginja ga. Suzana Strelec. Neja Vogrinc, 9. a

PRAZNOVANJA, PRIREDITVE, DNEVI DEJAVNOSTI … NADARJENI UČENCI Test za nadarjene učence sem opravljala komaj letos, čeprav sem bila predlagana za nadarjeno učenko že v 6. razredu, ampak zaradi epidemije ga ni bilo mogoče izvesti. Bilo je zelo zanimivo, morala sem zelo uporabiti svojo domišljijo. Moram še opraviti drugi del tega testa, ki se ga že zelo veselim. Sem pa imela možnost iti na izlet z nadarjenimi učenci, za katero sem zelo hvaležna. Bila je zelo lepa izkušnja. Spoznala sem veliko novih prijateljev, videla nekaj novega, zanimivega. Biti del skupine nadarjenih učencev pa ti prinese tudi nekaj dolžnosti, kot npr. to, da poskusiš biti čim bolj dejaven na šolskih tekmovanjih, pomagati sošolcem in sošolkam, sodelovati na dnevih Inovativnosti … Upam, da bo letos organiziran še kakšen izlet, da učenci vidimo še kaj novega, spoznamo še več prijateljev in se imamo lepo. Taja Bingo, 8. b Učitelji so me predlagali po šestih kriterijih za nadarjene učence. Testiranje sposobnosti sem imela možnost opravljati komaj letos zaradi epidemije koronavirusa. Bilo je zelo zanimivo, čaka me še drugi del testa. Bila sem zelo vesela, ko sem izvedela, da imam možnost iti na izlet z že nadarjenimi učenci. Bilo je zelo zanimivo. V Ljubljani smo se tudi razvedrili in razgibali v WOOP parku. Se že veselim prihajajočega testa. Urška Pleteršek, 8. b Biti med nadarjenimi učenci je zelo zanimivo. Jaz sem bila spoznana za nadarjeno na testu ustvarjalnosti. Tudi v prostem času rada ustvarjam in imam dobre ideje, ki jih tudi uresničim. Na ekskurzijah spoznamo nove prijatelje, se družimo, se tudi kaj novega naučimo in si ogledamo nove stvari, zanimivosti krajev. Mislim, da imamo vsi učenci to najraje. Zelo se veselim naslednjega druženja in verjamem, da bo zanimivo. Eva Valentan, 8. a Sem nadarjen učenec in to mi je zelo všeč. Za nadarjenega sem bil prepoznan na dramskem, literarnem in športnem področju. Rad se udeležujem tekmovanj, kot je bilo v Talumu na dnevih inovativnosti MasterChef, kjer smo zmagali z ustvarjanjem nove sladice, ki smo jo poimenovali Metulinka. Na izletu v Izoli smo spoznali poklice v gostinstvu in se imeli »fajn«. Mislim, da so taki izleti z drugimi šolami zelo koristni, saj se družimo in spoprijateljimo in z njimi ustvarjamo v različnih delavnicah. Sem mnenja, da bi morale vse šole imeti te možnosti. Teo Bauman, 8. b Ta izlet z nadarjenimi na slovensko obalo mi je bil zelo všeč in mislim, da smo si ga vsi zaslužili. Žal zaradi epidemije nismo smeli potovati na Hrvaško v muzej Nikole Tesle. Ti izleti se mi zdijo zelo koristni, saj se na novo spoznavamo, skupaj s prijatelji doživljamo nove in dobre stvari, v katerih tudi zelo uživamo. Upam, da bo teh izletov še več. Zelo se že veselim naslednjega izleta. Zala Gašparič, 8. b 10

PRAZNOVANJA, PRIREDITVE, DNEVI DEJAVNOSTI … Na vseh izletih je bilo zelo zanimivo, saj smo se veliko novega naučili in se tudi zabavali. Najbolj mi je bilo všeč v Akvariju, kjer smo učenci doživeli čutno in izobraževalno izkušnjo v delavnicah Akvarija, in tudi v Pomorskem muzeju Piran. Delavnica mi je bila zelo všeč in nastali so raznoliki izdelki. V Izoli smo si ogledali ribiško mestece, značilnosti arhitekture in obiskali srednjo šolo za gostinstvo in turizem, kjer smo spoznali programe izobraževanja. Zara Sitar, 8. b Z nadarjenimi učenci se zelo zabavam. Zelo mi je bil všeč izlet, na katerega bi še šel z velikim veseljem. Najbolj všeč mi je bil obisk Woop-a, zelo mi je bil všeč tudi postanek v Ljubljani, kjer smo šli v trgovine in tudi kaj pojedli. Upam, da na vseh šolah tako dobro skrbijo za nadarjene učence kot na naši šoli. Luka Ogrizek, 8. b

EKSKURZIJA NADARJENIH V četrtek, 21. oktobra ob 5.45, smo se nadarjeni učenci zbrali pred avtobusno postajo naše šole. Avtobus v črni barvi je žarel od belih led lučk, ki so nam v trdi temi kazale sedeže. Pot do šole v Cirkovcah smo pričeli ob 6.00. Cirkovčani so se nam pridružili po dobrih desetih minutah vožnje. Naša naslednja postojanka je bila na počivališču ob avtocesti. Tam smo si privoščili sendviče, nekaj smo spili in se malo pretegnili po dolgi vožnji. Ko smo prispeli v Piran, smo se razdelili v dve skupini. Ena je obiskala Pomorski muzej, ena pa akvarij. Po ogledu smo se zamenjali. Nato smo imeli 45 minut prostega časa za hojo po Piranu. Ko je ura na cerkvi oznanila pol dve, smo se z avtobusom odpeljali do Izole, do Srednje šole za gostinstvo. Tam smo pojedli pico, nato pa smo si šli ogledat svetilnik. Začelo je deževati ravno takrat, ko smo krenili na pot proti Ljubljani. Vsi smo se že veselili trampolin parka Woop. Eno uro smo se tam zabavali, nato pa smo šli do City parka, kjer smo lahko nekaj pojedli, šli v trgovine ali pa samo gledali naokoli. To je bila zadnja postaja pred odhodom domov. Pred šolo smo se ustavili ob približno devetih zvečer. Meni je bilo zelo všeč in verjetno tudi ostalim. Tobija Lakić, 8. a

PRAZNOVANJA, PRIREDITVE, DNEVI DEJAVNOSTI …

10. DAN INOVATIVNOSTI V TALUMU V petek, 24. 9., smo se že zjutraj skupina nadarjenih učencev iz 8. razreda odpravili peš do Taluma z namenom, da se pomerimo s skupino nadarjenih devetošolcev iz OŠ Cirkovce. Ko smo prišli, nas je med drugimi lepo sprejela tudi ga. Aleksandra Jelušič, ki je nato vodila našo ekipo. Imeli smo nalogo speči 100 palačink, uporabili smo tri namaze, okraske in sadje za okrasitev palačink. Razložila nam je, da bomo morali v 45-ih minutah namazati in lepo postreči čim več palačink ter v istem času tudi pripraviti tri čim bolj izvirne, zanimive in vabljive krožnike, ki jih bomo nato predstavili žiriji – gospodu Antonu Leskovarju, županu, in predsedniku uprave v Talumu Marku Drobniču ter posebnemu gostu – kuharskemu mojstru Binetu Volčiču. Kljub zmedi v kuhinji smo uspeli pripraviti odlične palačinke ne samo po okusu, ampak tudi po videzu. Izgledale so imenitno, sveže, sočno in zanimivo. Očitno bolj zanimivo od OŠ Cirkovc, saj smo po zelo napeti bitki očarali žirijo z našimi kuharskimi sposobnostmi in bili razglašeni za zmagovalce. Seveda smo čestitali nasprotnikom in pojedli to, kar je od palačink ostalo. Bile so res slastne. Elizabeta Liza Muršec, 8. a

TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK, 19. 11. 2021 Tudi letos smo na tretji petek v novembru, 19. 11. 2021, obeležili dan slovenske hrane in spremljajoči Tradicionalni slovenski zajtrk z dnevom dejavnosti. Učenci smo za zajtrk, malico in kosilo okusili tradicionalne slovenske jedi ter izvedli različne eko dejavnosti. Raziskovali, pogovarjali in ustvarjali smo na teme lokalna hrana, zdrav zajtrk, pomen vode, podnebne spremembe in trajnostni razvoj. Podpisali smo razredne eko listine in namenili minutke gibanju na svežem zraku. Bodimo del sprememb tudi mi!

Slogan Tradicionalnega slovenskega zajtrka 2021 je bil »Zajtrk s sadjem – super dan!«.

PRAZNOVANJA, PRIREDITVE, DNEVI DEJAVNOSTI …

1. KULTURNI DAN, 9. 12. 2021 Danes smo se ponovno posvetili pisanju z roko v okviru projekta Radi pišemo z roko. Osrednja tema Tedna 2022 je bila Pišem z roko, ker … Pozornost smo namenili prednostim pisanja z roko. Naj jih nekaj naštejemo: boljši spomin, ustvarjanje več idej, dolgotrajnejša pozornost, celovitejše delovanje možganov, izražanje spoštovanja in naklonjenosti, izboljšanje finih motoričnih spretnosti, ohranjanje možganov v dobri formi, ko smo starejši. To je široka tema, ki omogoča kreativnost v največji možni meri. Dejavnosti smo izvajali z učenci od 4. do 9. razreda. Razvoj informacijske tehnologije in prevladujoča uporaba računalnika v pisnem komuniciranju je privedla do zmanjšanja motoričnih spretnosti, ki jih razvijamo s pisanjem z roko. Napisati eno stran z roko predstavlja pravi fizični napor. Učitelji opažajo in mladi poudarjajo, da skoraj ne znajo več pisati z roko, njihove kretnje so toge, neizdelane, nerodne. Tudi veliko večino osebnih sporočil, npr. čestitk za rojstni dan, zahval ali pohval, izrazov sožalja, pošiljamo in prejemamo preko e-pošte. E-pošta ima moč množičnega, poceni, pa tudi neosebnega komuniciranja. Z enim klikom lahko pošljete sporočilo več stotim prejemnikom. Pisanje z roko je več kot uporaba pisala, je pomembna spretnost. Spretnosti razvijamo z vajo. Naši možgani bolje delujejo pri pisanju z roko kot pri pisanju z računalnikom. Informacija, ki jo napišemo z roko, se v spominu zadrži dlje časa. Pri pisanju z roko se nam utrne več idej, ohranjamo pa tudi dolgotrajnejšo pozornost. KAJ želimo doseči s Tednom pisanja z roko? -

Ozavestiti mlajše in starejše o pomenu pisanja z roko.

Spodbuditi pisanje z roko, ne le z računalnikom.

Vzpostaviti družbeno pozitiven odnos do pisanja z roko.

Poudariti pomen razvoja individualnosti. Pisava vsakega človeka je neponovljiva.

Spodbuditi razvoj fine motorike. Vaja dela mojstra.

Spodbuditi izražanje spoštovanja in naklonjenosti. Pisanje z roko je bolj osebno.

KOMU smo PISALI? Vsak učenec je izdelal oz. napisal vsaj eno voščilnico in pismo. Napisali smo še skupna pisma. Le-ta smo poslali uradno: 4. a: g. županu 4. b: g. ravnateljici 4. c: 4. razredu OŠ Cirkovce 5. a: OŠ Pećine 5. b: Zdravstvenemu domu Kidričevo 5. c: 5. razredu OŠ Cirkovce 6. a: učencem 6. a OŠ Majšperk 6. b: učencem 6. b OŠ Majšperk 7. a: učencem 7. a OŠ Cirkovce

PRAZNOVANJA, PRIREDITVE, DNEVI DEJAVNOSTI …

7. b: TALUM-u 8. a: učencem 8. a OŠ Hajdina 8. b: učencem 8. b OŠ Hajdina 9. a: varovancem Doma upokojencev Kidričevo Na začetku in ob koncu izvedbe pisanja z roko smo z učenci izvedli skupno evalvacijo poteka dela.

Sonja Lenarčič

PRAZNOVANJA, PRIREDITVE, DNEVI DEJAVNOSTI …

DECEMBRSKO USTVARJANJE

TEHNIŠKI DAN V LOVRENCU

BOŽIČNI BAZAR 2021 Ob koncu leta 2021 žal nismo mogli izpeljati tradicionalnega božično-novoletnega bazarja, zato smo se odločili, da smo izdelke naših učencev ponudili v Virtualnem božičnem bazarju. Pripravili smo katalog izdelkov, ki je bil objavljen na šolski spletni strani. Izdelkom nismo določali cene, smo pa bili veseli vsakega prostovoljnega prispevka, ki je obogatil naš šolski sklad.

ZVEDAVČKI NA RADIU MARIBOR Na naši šoli je potekalo snemanje z novinarko Tamaro Zupanič Čučnik iz Radia Maribor za oddajo Zvedavčki. V treh sobotah v oktobru in novembru smo lahko prisluhnili zanimivostim kulturnega udejstvovanja naše šole, ki so jih predstavili učenci. 15

PRAZNOVANJA, PRIREDITVE, DNEVI DEJAVNOSTI …

ZAHVALA TALUMU Zahvaljujemo se za prejeto pismo z željami in podarjene darove – Božično pustolovščino in “Taluminke”. Učenci in delavci OŠ Kidričevo

VIDEO-PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI TER BOŽIČNI KONCERT 2021

EKO-TEHNIŠKI DAN, 20. 12. 2021

NE ZAVRZI OBLEK, OHRANI PLANET! ODGOVORNO RAVNANJE Z RABLJENIMI OBLAČILI!

PRAZNOVANJA, PRIREDITVE, DNEVI DEJAVNOSTI … BODI EKO – ZAMENJAJ OBLEKO! Ste kdaj razmišljali, kako tekstilna industrija obremenjuje okolje? Koliko oblek dejansko potrebujemo in koliko jih kupimo pod sugestivnim vplivom reklam? Se vam dogaja, da zjutraj stojite pred polno omaro in ne veste, kaj obleči? Se zalotite, da nekaj kosov oblačil sploh ne oblečete, se v njih ne počutite udobno? Ste v svoji omari našli kos oblačila, za katerega sploh več ne veste, da ga imate? Imate polno omaro čevljev in čakate, da bodo čez leta ponovno moderni? Če ste na vsa vprašanja odgovorili z DA, je čas za spremembe. Postanimo sprememba, ki jo želimo videti v svetu! Začnimo pri sebi. Pa smo začeli, pri sebi namreč. In tako smo v šolski zbornici prvič izvedli izmenjavo oblačil. Prinesli smo vsa oblačila in obutev, ki pozabljena polnijo naše omare. V zbornici smo jih nato razstavili in čisto vsa oblačila so našla nove lastnice. Bilo je zabavno. Vsem oblačilom in obutvi, ki bi pristala v zabojnikih rabljenih oblačil ali na smetišču, smo podaljšali življenjsko dobo, ravnali smo trajnostno in okolju prijazno. Kot nekakšen SECOND HAND SHOP. O menjavi oblačil smo razmišljali že kar nekaj časa, v lanski raziskovalni nalogi učenk 7. a Sare Jambriško, Ane Merc Fric in Lenje Ripak z naslovom Ponudimo okolju prijazno modo pa so učenke kot alternativo, nadaljevanje raziskovalnega delovanja, aktivnosti, navedle tudi menjavo oblačil v šolski zbornici in nato tudi med učenci. Menjava oblačil med učiteljicami v šolski zbornici se je odlično obnesla. V mesecu juniju, na pragu poletja, jo bomo ponovili. Hkrati pa načrtujemo izmenjavo oblačil tudi med učenci. Kapitalistični, dobička željan potrošniški svet, v katerem živimo, ni naklonjen ekologiji, skrb za okolje postavlja na drugo mesto, za dobičkom. Vsaj delno lahko vplivamo na zajezitev potrošniške manije sami, razmišljajmo trajnostno, kupujmo manj, izmenjujmo, podarimo, preoblikujmo, razstavimo, naredimo novo iz starega … Varujmo naše okolje! Dobro je vedeti, da nekaj, kar je za nekoga odpadek, ima za nekoga drugega uporabno vrednost. Ankica Pikula

PRAZNOVANJA, PRIREDITVE, DNEVI DEJAVNOSTI … 15. FEBRUAR - DAN BOJA PROTI OTROŠKEMU RAKU

V 2. razredu smo posvetili ta poseben dan našemu junaku iz 3. nadstropja - JANU. 15. februar smo drugošolci posvetili Dnevu boja proti otroškemu raku. Pripeli smo si zlato pentljo in podprli Junake 3. nadstropja. Ta dan smo se veliko naučili o tej bolezni in spoznali, da za to zahrbtno boleznijo lahko zboli kdorkoli, a je zelo pomembno, da tem otrokom stojimo ob strani in jih sprejmemo kot sebi enake. Klara Vindiš Pušnik VELIKONOČNI ZAJČEK V petek, 15. 4. 2022, je prvošolce obiskal velikonočni zajček. Pripeljal se je na električnem skiroju. Potožil je, da je izgubil košaro s pisankami. Prvošolci so mu takoj priskočili na pomoč in pričeli z iskanjem. Sledili so gibalnim nalogam v bližnjem gozdu in po uspešno opravljenih gibalnih nalogah so prišli do drevesa, na katerem je visela izgubljena košara s pisankami. Za nagrado so se posladkali s čokoladnimi jajčki. Učiteljici 1. a in 1. b-razreda

PRAZNOVANJA, PRIREDITVE, DNEVI DEJAVNOSTI …

PUSTNO RAJANJE, 25. 2. 2022

KOLESARSKI IZPIT V 5. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE POTEK DELA PRI USPOSABLJANJU UČENCEV ZA VOŽNJO KOLESA Prvi del kolesarskega izpita je teoretični del izpita, na katerega so se učenci OŠ Kidričevo letos pripravljali ob ponedeljkih, znanje pa pridobivajo tudi v okviru drugih rednih ur pouka. Uporabljali so gradivo S kolesom v šolo. Vaje so potekale s pomočjo računalnika, prav tako opravljanje teoretičnega dela izpita. Drugi del kolesarskega izpita sta pregled koles in spretnostna vožnja po šolskem dvorišču, nato sledi vožnja po prometnih površinah. Tretji del kolesarskega izpita je praktični del izpita, ki poteka po prometnih površinah v okolici šole. Komisija na kritičnih prometnih točkah ocenjuje znanje učencev kolesarjev in opazuje odzivanje učencev na prometne situacije.

POGOJI ZA OPRAVLJANJE KOLESARSKEGA IZPITA K opravljanju kolesarskega izpita lahko pristopijo učenci, ki imajo uspešno zaključen teoretični del kolesarskega izpita ter je bilo ugotovljeno, da so spretni pri vožnji s kolesom, vozijo kolo, ki mora biti tehnično brezhibno opremljeno za vožnjo po prometnih površinah – za opravljanje kolesarskega izpita

PRAZNOVANJA, PRIREDITVE, DNEVI DEJAVNOSTI … in spretnostne vožnje si lahko izposodijo tudi šolsko kolo, so opremljeni z ustrezno varnostno čelado, imajo podpisano soglasje staršev k opravljanju praktičnega dela kolesarskega izpita. PO USPEŠNO OPRAVLJENEM KOLESARSKEM IZPITU Učenci prejmejo kolesarsko izkaznico, ki jo doma podpišejo tudi starši. Potem lahko učenec upravlja kolo v prometu samostojno, brez spremstva odrasle osebe. Uporaba varnostne čelade je obvezna (do dopolnjenih 18 let). Kolesarska izkaznica je dokument, s katerim kolesar dokazuje, da je uspešno opravil kolesarski izpit.

Metka Gumilar

OB MATERINSKEM DNEVU Prvošolci smo se ob materinskem dnevu še posebej potrudili za naše mame in jim sporočamo, da jih imamo radi. "Vsaka mama je prava mama. Dana za srečo in na veselje. Prava in ena sama. Za vse življenje." (Tone Pavček)

PRAZNOVANJA, PRIREDITVE, DNEVI DEJAVNOSTI … IZOBRAŽEVANJE STROKOVNIH DELAVCEV, 10. 4. 2022 Na naši šoli posvečamo posebno pozornost izobraževanju strokovnih delavcev, zato se zahvaljujemo vodstvu, da nam to omogoča. Učiteljice smo se tokrat udeležile likovnega seminarja ZenArt. Zahvaljujemo se gospe Nataši Pibernik za pridobljena nova znanja.

NA MLADIH SVET STOJI

Je tedenska oddaja na Radiu Ptuj, namenjena otrokom. V oddaji gostijo otroke, s katerimi se pogovarjajo o aktualnih temah. V oddajah so sodelovali tudi učenci naše šole. Tobija rad raziskuje in piše pesmi.

Teo rad kuha in igra klavir.

Zanima ga veliko stvari, nekoč bi rad kreiral

Igranja klavirja se je naučil sam.

robote.

Zara je športnica in glasbenica.

Zala trenira gimnastiko.

Trenira karate in tenis ter igra kitaro.

Rada ima živali in igra kitaro.

PRAZNOVANJA, PRIREDITVE, DNEVI DEJAVNOSTI … KULTURNI DAN V MARIBORU - DAN ŠOLE Kulturni dan je potekal v sredo, 13. 4. 2022, za učence 1. do 9. razreda. Ogledali smo si kino predstavo v Mariboru v Mariboxu: I. triada - ogled filma VELIKI RDEČI PES CLIFFORD II. triada - ogled filma ŠOLA ČAROBNIH ŽIVALI III. triada - ogled filma RAZBIJALKA SISTEMA Posebno doživetje je bilo potovanje z vlakom, marsikateri učenec je prvič sedel v to vozilo. Tudi kratek sprehod po Mariboru je nadvse prijal. Liljana Krošl

PRAZNOVANJA, PRIREDITVE, DNEVI DEJAVNOSTI … ZAKLJUČEK BRALNE ZNAČKE S FERIJEM LAINŠČKOM IN DITKO Kot je že v navadi, smo tudi letos v mesecu maju imeli kulturni dan ob zaključku Bralne značke. Veseli nas, da smo se lahko v petek, 27.

2022,

vsi

učenci

matične

podružnične šole ter učitelji ponovno zbrali v šolski telovadnici. V goste smo namreč povabili pisatelja, pesnika in prejemnika Prešernove nagrade Ferija Lainščka ter kantavtorico in skladateljico Ditko. Njun skupni

glasbeno-literarni

projekt

sta

poimenovala po Ditkinem aktualnem albumu, na katerem je bila večina pesmi ustvarjenih po navdihu Lainščkove pesniške zbirke z naslovom NE. Pričarala sta nam krasno glasbeno-literarno poslastico, spremljal pa ju je Ditkin oče Gorazd Čepin, skladatelj in pianist. Letos pa smo še posebej ponosni na deset zlatih bralcev. Med bralce, ki so bralno značko osvojili vsa leta šolanja, so se vpisali: MIA DOMAJNKO, TIA JANČIČ, NEJA MAJCENOVIČ, MIHA VAUPOTIČ, NEJA VOGRINC, VALENTINA TURK, MARCEL TURK, HANA KOLEDNIK, LEA FEKONJA IN MARKO PIŠEK. Na prireditvi so bili nagrajeni s spominskim priznanjem in knjigo. Jasna Medved

STROKOVNA EKSKURZIJA NA DUNAJ Učenci izbirnega predmeta nemščine smo se 14. maja odpravili na strokovno ekskurzijo na Dunaj. Po dolgem času smo uživali po ulicah prelepega Dunaja in se poskušali sporazumevati v tujem jeziku. Učenci in učenke obveznega in neobveznega tujega jezika nemščina so se v soboto, 14. maja 2022, ob šesti uri zjutraj odpravili na ekskurzijo na Dunaj. Pot nas je popeljala mimo Gradca in Wienerneustadta proti avstrijski prestolnici Dunaj. Najprej smo si ogledali zunanjost letnega dvorca Habsburžanov,

PRAZNOVANJA, PRIREDITVE, DNEVI DEJAVNOSTI … Schönbrunn. Še posebej so nas prevzeli vrtovi ter sprehod do kronskih vrat Gloriette, od koder se razprostira čudovit razgled na Dunaj. Nato je sledila vožnja po znamenitem Ringu, ki obkroža mestno središče. Ob »ringu« so druga za drugo nanizane mogočne stavbe iz 19. stoletja, ki pričajo o moči nekdanje monarhije. Najznamnitejše med njimi so cesarska palača Hofburg, palača Parlamenta, državna opera, mestna hiša … Kasneje nas je avtobus pripeljal do trga Marije Terezije, kjer se nahajata Umetnostno-zgodovinski in Naravoslovni muzej. Od tam smo se odpravili do veličastnega Hofburga. Cesarska palača je izjemen kompleks, ki je nastajal od srednjega veka do 20. stoletja. Danes imajo tukaj sedež različni muzeji. Mimo ostankov starega rimskega mesta smo pot nadaljevali do mogočne stolnice Sv. Štefana, ki velja za eno najpomembnejših gotskih arhtektur v Evropi. Nedaleč stran je Greben z znanim kužnim znamenjem iz konca 17. stoletja. Postavljen je bil po eni izmed najhujših epidemij kuge, ki je prizadela Dunaj. Po ogledih je sledilo nekaj prostega časa za sprehod, kosilo ter nakup spominkov po znameniti Koroški ulici. Nato smo pot nadaljevali mimo zabaviščnega parka Prater do reke Donave in naprej do poslovnega središča »UNO city«. Ustavili smo se pri zanimivi stanovanjski hiši, ki jo je zasnoval arhitekt Hundertwasser. Hiša je izredno zanimiva zaradi pisanih in nenavadnih oblik s številnimi trgovinicami in lokali. Popoldan je sledila vožnja proti domu, kamor smo prišli v večernih urah.

Učitelji tujega jezika

PRAZNOVANJA, PRIREDITVE, DNEVI DEJAVNOSTI … ZAKLJUČNA EKSKURZIJA, 13. 5. 2022 Učenci 2. razredov smo se odpravili na zaključno ekskurzijo v Rogatec. Obiskali smo Muzej na prostem Rogatec, kjer smo si izdelali svečke, se preizkusili v peki žulik in si izdelali svoje glasbilo. Dan bomo zagotovo ohranili v lepem spominu.

Razredničarki MLADI GOZDARJI, 10. 5. 2022 V gozdu je vedno lepo in zanimivo, še posebej, če nas po njem vodi gozdar. Četrtošolci smo uživali, raziskovali in se veliko naučili. Ko bi vi vedeli, kaj vse nam je povedal gospod Karli! Bila so nas sama ušesa. In seveda oči. Tudi te smo dali na peclje. Še bomo povabili gozdarje.

PRAZNOVANJA, PRIREDITVE, DNEVI DEJAVNOSTI … UČIMO SE IN USTVARJAMO ... NARAVOSLOVNI DAN 7.-9. RAZRED, 10. 3. 2022

NOVA ŠOLSKA UČILNICA ZA POUK TEHNIKE IN TEHNOLOGIJE V letošnjem šolskem letu smo v OŠ Kidričevo dobili prenovljeno šolsko učilnico za pouk Tehnike in tehnologije. Učilnica je sedaj dovolj velika, svetla, zračna ter sodobno opremljena z interaktivno tablo in sodobnim barvnim pohištvom. Učilnica kar kliče po ustvarjanju …

Tako se na naši šoli trudimo našim učencem privzgojiti osnovne in nujne vrednote, kot so odgovornost, delavnost ter spoštovanje sebe, drugega in okolja, v katerem živimo. Podati jim želimo

potrebno

znanje

kompetence

nadaljevanje šolanja in dosego ciljev, ki so si jih zadali. Olga Babšek

PRAZNOVANJA, PRIREDITVE, DNEVI DEJAVNOSTI … ZBIRANJE PAPIRJA V ŠOLSKEM LETU 2021/2022 V letošnjem šolskem letu smo vas vsak četrtek zjutraj pričakali v novi, prenovljeni zasedbi. Zapustili so nas lanski devetošolci, ki sedaj gulijo klopi srednjih šol, mi pa ostajamo, z obujanjem spominov nanje nadaljujemo z delom. V novi jutranji ekipi so sedaj Patrik Cvetko Vindiš, Luka Habjanič, Đorđe Rakovič, v zadnjem času pa se nam je pridružil še Rene Šlamberger. Fantje so zanesljivi in odgovorni. Dobre volje nam ne manjka. Še vedno gojimo stare navade, se grejemo s čajem in kakavom, razvajamo s svežimi rogljički, ki jih naravnost iz majšperske pekarne dostavi učiteljica Sonja Lenarčič. Žal pa v letošnjem šolskem letu opažamo upad prinašanja papirja. Velikokrat smo brez dela, se dolgočasimo in spodbujamo učence, ko prihajajo v šolo, naj naslednjič le prinesejo papir. Da bomo skupaj ustvarjali boljše pogoje za delo nas vseh. So pa razredi in posamezniki, ki na papir ob četrtkih zjutraj nikoli ne pozabijo. Na tem mestu naj izpostavim 6. a-razred, ki po kilogramih zbranega papirja krepko presega vse ostale razrede. Posebna zahvala gre za trud razredničarki Jasni Medved, ki je s svojim zgledom, spodbujanjem učencev in nagovarjanjem staršev bistveno pripomogla k doseženemu rezultatu. Še vedno pa nas vsak četrtek Miha in Matic Barovič opomnita, da bo ura osem in bomo lahko pričeli s pospravljanjem. Zadnja položita svoji, običajno papirnati vrečki, polni papirja, da ju stehtamo. In to že vrsto let. Po njiju bi si lahko navili uro. A to še ni vse. Za jutranja presenečenja poskrbijo s svojim obiskom tudi naši bivši devetošolci. Vedno smo jih veseli. Popestrijo jutranje dogajanje. Dogovorili smo se tudi, da bomo skupaj zaključili letošnjo zbiralno akcijo 9. 6. 2022. Kot se spodobi - ob prigrizku in prijetnem klepetu o »nekoč in danes«.

Jutranja ekipa

PRAZNOVANJA, PRIREDITVE, DNEVI DEJAVNOSTI …

Ankica Pikula NARAVOSLOVNI DAN DEVETOŠOLCEV, 20. 5. 2022 Devetošolci so se podali v Velenje, kjer so si ogledali muzej premogovništva in doživeli pravi rudarski krst.

PRAZNOVANJA, PRIREDITVE, DNEVI DEJAVNOSTI … PTUJČANI V PARLAMENTU V ponedeljek, 11. 4. 2022, se je v Ljubljani odvilo že 32. srečanje nacionalnega Otroškega parlamenta, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije. Skozi sito občinskega parlamenta je bilo izglasovano, da bodo ptujsko območje zastopali Iza, Špela, Neja in Žan, sam pa jih bom spremljal kot novinar. Tako smo se ob šestih zjutraj polni pričakovanj z avtobusom odpravili proti Ljubljani. Naša mentorica Urška Vučak Markež nas je med vožnjo seznanila s pomembnimi informacijami o poteku dneva. Na avtobusu nismo bili sami, saj smo si prevoz delili še s parlamentarci drugih šol s celotne Štajerske. Parlamentarno poslopje nas je pričakalo obsijano s soncem. Učenci iz cele Slovenije so pred vhodom nestrpno čakali, da se vrata parlamenta odprejo. Verjetno nas je bila tam večina takih, ki notranjosti hrama naše demokracije še nismo videli v živo. Ob vstopu v stavbo nas je čakal varnostni pregled. Brez zapletov smo se nato zbrali pred vrati velike dvorane in si ogledovali zelo znano stensko fresko, ki krasi parlamentarno avlo. Parlamentarci so zasedli svoja mesta v dvorani, novinarji in spremljevalci pa smo se posedli na balkonu tik nad njimi. Član delovnega predsedstva lanskega NOP, Primož Oberč, je izpeljal uvod ter delo predal novemu delovnemu predsedstvu: Vidu, Aishi, Zali in Izi, ki prihajajo iz ptujskega območja. Uvodni govor in pozdrav zbranim je bil zaupan g. Igorju Zorčiču, predsedniku državnega zbora. Na kratko je opisal delo državnega zbora, poudaril je pomen demokracije in mladim zaželel uspešno izvedbo otroškega parlamenta, za katerega je vesel, da je že tradicionalen dogodek v njihovih prostorih. Spodbudne besede nam je namenila tudi ga. Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije. Opisala je opravljeno delo v preteklih dveh letih, nam predstavila potek dneva in še enkrat poudarila, kako pomembno je, da so mladi slišani in da postanejo aktivni državljani. Tudi državni sekretar, g. Damir Orehovec, je mladim namenil nekaj spodbudnih besed o pomenu odločitev. Opisal je postopek možnosti vpisa v srednje šole za naslednje šolsko leto, saj je dovolj vpisnih mest za vse devetošolce. Zahvalil se je mentorjem in ZPMS za opravljeno delo, zbranim pa zaželel dobro zasedanje in uspešen zaključek šolskega leta. Prva naloga parlamentarcev je bila izbira teme otroškega parlamenta za naslednje leto. Z anonimnim glasovanjem je bila izbrana tema Duševno zdravje otrok in mladih. Sledil je odmor in nato delo v skupinah. Učenci so bili po regijski zastopanosti že vnaprej razvrščeni v pet tematskih delovnih skupin. 1. skupina: Moj poklic – skrbi, pričakovanja, znanja in veščine S predstavitvijo svojih hobijev so učenci ugotovili, da so ti najboljša popotnica za izbiro poklica. Prišli so do spoznanja, da nam šole premalo pomagajo pri izbiri poklicne poti in da bi o tem morali govoriti prej, že v 6. in 7. razredu. Želijo si več podatkov o zaposljivosti in se bojijo, da ne bodo dobili službe. 2. skupina: Poti do mojega poklica Ugotovili so, da večina učencev še ni odločenih za izbiro svojega poklica. Radi bi več informacij, kako priti do poklica. Počutijo se, kot da učitelji učijo stene in se jim ne posvečajo dovolj. Njihovi predlogi so bili, da bi bili razredi razdeljeni na višji in nižji nivo, da bi bila osnovna šola krajša in da bi izboljšali opravljanje delovnih praks pri podjetjih.

PRAZNOVANJA, PRIREDITVE, DNEVI DEJAVNOSTI …

3. skupina: Poklici sedanjosti in poklici prihodnosti V prihodnosti vidijo zelene poklice, urbane kmetije in veliko poklicev s področja informacijskih tehnologij. Verjamejo, da bodo fizično zahtevne poklice skoraj v celoti zamenjali roboti in da bodo ključni poklici v robotiki. 4. skupina: Slovenija, Evropa, svet – pozitivno, negativno, zanimivo Učenci menijo, da je velik problem iskanje izobrazbe in poklicev v tujini (beg možganov). Mladim že kot otrokom starši govorijo, da je izobrazba v tujini boljša kot v Sloveniji, kar ne drži. Veliko mladih se izobrazi v Sloveniji, nato pa dela v tujini, kar je slabo za državo, a je lahko tudi posledica slabih delovnih pogojev v Sloveniji. 5. skupina: Vpliv covida-19 na izbiro poklica Ugotovili so, da v nekaterih šolah zaradi covida-19 niso bili izvedeni informativni dnevi. Epidemija naj bi predstavila tudi nove poklice, kot je epidemiolog, in prikazala slabe delovne pogoje medicinskih sester. Ugotovili so tudi, da je veliko vpisa na gimnazije, saj so si nekateri učenci zaradi plonkanja med šolo na daljavo dvignili povprečje ocen. Po delu v skupinah smo se zbrali pred stavbo državnega zbora, kjer nas je čakalo veliko novinarjev in fotografov. Obiskal nas je namreč predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor, ki se nam je pridružil na skupinskem fotografiranju. V nadaljevanju v veliki dvorani nam je namenil tudi nekaj lepih besed. Izpostavil je, da so pri izbiri poklica najpomembnejše naše osebnostne lastnosti, ki ob znanju omogočajo uspešnost. Pozval nas je, da črpamo znanje, da se trudimo in smo odgovorni do sebe in do drugih. Pridružili so se nam še nekateri drugi poslanci, ki so poslušali rezultate našega nadaljnjega dela. Začela se je parlamentarna razprava. Za začetek so predstavniki vsake delovne skupine opisali glavne poudarke iz debat, ki so potekale v skupinah. Nato so parlamentarci z dvigom roke naznanili, da želijo besedo in predsedstvo se je potrudilo, da so skoraj vsi lahko sodelovali v razpravi. Beseda je tekla o različnih zadevah in vsak je imel svoje mnenje. Predstavniki s Ptuja so se v razpravo vključili kar trikrat in vsakič podali zanimiv argument. Po naporni razpravi nas je v parlamentarni menzi čakalo še odlično kosilo. Med vožnjo domov smo strnili svoje vtise o dnevu, ki nam bo še dolgo ostal v lepem spominu. Povzel Tobija Lakić, 8. a

PRAZNOVANJA, PRIREDITVE, DNEVI DEJAVNOSTI … DRUŠTVO ZA BOLJŠI SVET, 30. 5. 2022 Učenci prve triade so si ogledali predstavo z naslovom Moja najljubša knjiga, ki jo je predstavilo Društvo za boljši svet. Sledile so delavnice po oddelkih na temo Kako biti dober prijatelj sebi in drugim.

GLEDALIŠKI KLUB

Letos smo učenci osmega razreda obiskovali najrazličnejše izbirne predmete. Nekateri so se odločili za glasbo, nekateri za šport, peščica pa se nas je odločila, da želimo prebuditi naše igralske sposobnosti, prijavili smo se namreč h gledališkemu klubu. Takoj v začetku leta je bila naša naloga izbrati in obdelati samo igro. Odločili smo se za dramsko delo gospe Nine Jelovšek, Čarobni vodnjak. Je kratka enodejanka, ki na prikupen način približa znane osebnosti in odnose v antičnem Rimu. Šolarji se po ekskurziji zberejo v parku in ugotavljajo, da ne znajo rešiti učnih listov, ker na ekskurziji niso 31

PRAZNOVANJA, PRIREDITVE, DNEVI DEJAVNOSTI … poslušali. Eden izmed njih najde v bližnjem vodnjaku kovanec, ki pa se izkaže za čarobnega in jih popelje v svet antike, kjer se prelevijo v nove osebnosti. Spremljamo spletko Julija Cezarja proti upornim Grkom – najprej se le pretvarja, da so mu ukradli krono, na koncu pa se to res zgodi. Začne se lov nanjo, ki je poln komičnih prigod in poteka po najslavnejših mestih v Rimu, zaključi pa se v slogi prebivalcev in izpolnjeni ljubezni Grka Romulusa in Cezarjeve hčerke Julije. Delo se konča s povratkom v sedanjost in ugotovitvijo otrok, da je zgodovina pravzaprav uporabna in zanimiva. Nekaj prizorov smo sicer zaradi časovne omejitve črtali, a večina zgodbe ni bila spremenjena. Kot majhen dodatek smo enega izmed likov malo posodobili. Nato so napočile priprave. Štiri mesece smo gradivo prebirali in vadili, dokler se nismo že povsem preobrazili v naše like. Pripravili smo tudi rekvizite, kot so meči, obleke in druge scenske dodatke. Mislili smo, da bomo kmalu lahko igro predstavili naši šoli. Ampak virus nam je to preprečil v normalni obliki v živo. Namesto tega je naša mentorica Sonja Lenarčič hitro našla rešitev in v praznem prostoru ob likovni učilnici smo si za mesec ali dva ustvarili mali snemalni studio. Snemali smo vsak prizor posebej in pazili, da bodo čim boljši. Sicer smo zaradi bolezni igralca ali katerega drugega razloga velikokrat odpovedali, vendar nam je odlično uspela. Ogledate si jo lahko na šolski spletni strani. Tobija Lakić, 8. a BODOČI PRVOŠOLCI V sredo, 8. 6. 20222, smo imeli prvo srečanje z bodočimi prvošolci. Pripravili smo jim topel sprejem z delavnicami. Veseli smo, da bodo v naslednjem šolskem letu postali del našega vsakdana.

Nina Zavec 32

ŠOLSKA KNJIŽNICA IN BRALNA KULTURA …

MESEC BRANJA V četrtek, 9. 9. 2021, smo bili na bralni plaži. Tam je bilo zelo zabavno, saj smo brali knjige v naravi. Zraven branja smo poslušali žvrgolenje ptic in šumenje dreves. Moji vtisi z bralne plaže so zelo prijetni. Do šestega razreda sem se knjigam izogibala, nato sem začela brati in nisem mogla nehati. Sedaj imam doma vedno »na zalogi« kakšno knjigo. Rada berem knjige, ki obravnavajo detektivske, najstniške in pravljične teme. Lana Karneža, 7. a Na bralni plaži mi je bilo zelo všeč, ker smo brali knjige po lastni želji, bili smo zunaj, lahko smo razmišljali ter se sprostili. Brala sem knjigo avtorice Dese Muck iz zbirke Blazno resni, naslov je Blazno resno popolni. Tudi v prostem času rada berem, več časa preživim v knjižnici. Upam, da bomo še večkrat imeli bralne dni. Sofija Hrbinič, 7. a Rada berem romantične ali grozljive zgodbe. Brala sem knjigo Temna senca. V četrtem in petem razredu sem kar rada brala, sedaj ne več tako. Obožujem take knjige, ki ti zažarijo pred očmi. Rada imam tudi kakšne zanimivosti. Rada berem tudi o vampirjih, duhovih in o živih bitjih. Melani Jančec, 7. a Bralna plaža se mi zdi zelo dobra ideja, saj ko beremo, se sprostimo in tudi svež zrak ima svoj učinek. Knjige rada berem, ker se sprostim ali pomirim, če imam slab dan. Rada berem, če mi je knjiga seveda zanimiva in me nauči kaj novega. Če me branje ne pritegne, je drugače. Pomen knjig je v tem, da imamo boljše besedišče, da spoznamo neznane besede … Knjige beremo za sprostitev, kadar nam je dolgčas … Na naši šoli imamo kar veliko in lepo urejeno knjižnico. V njej sta mir in tišina. Rada obiskujem knjižnico, da si izposodim knjigo ali da imam mir. Mislim, da bi si vsakdo izmed nas moral vzeti čas za branje svoje knjige. Lenja Ripak, 8. a Bralna plaža mi je bila všeč, bilo je tiho in sem lahko v miru bral knjigo o dinozavrih. Marsikaj novega se naučiš. Žan Pučko, 7. a

ŠOLSKA KNJIŽNICA IN BRALNA KULTURA … Sem Staša in zelo rada berem knjige, kjer so dogodivščine. Večinoma berem knjige za znanje in za boljši besedni zaklad. Ko sem slišala za bralno plažo, sem takoj imela čudovite misli o tem. Šli smo ven pod veliko drevo v senco. Na tla smo položili brisače, sedli nanje in celo šolsko uro brali zanimive knjige. Staša Ferčec, 6. b

MEDNARODNI MESEC ŠOLSKIH KNJIŽNIC Mesec oktober je proglašen za mednarodni mesec šolskih knjižnic. Tako smo na matični in podružnični šoli izvedli ure knjižnično informacijskih znanj ter likovno in literarno ustvarjali na temo knjižnic, branja in knjig. Nastali so krasni izdelki.

ŠOLSKA KNJIŽNICA IN BRALNA KULTURA … PRVOŠOLČKI POSTALI ČLANI ŠOLSKE KNJIŽNICE Pravljice, ki so mi jih pripovedovali v otroštvu, imajo globlji pomen kakor resnice, katerih me je naučilo življenje. (F. Schiller) V septembru je v matično in podružnično šolo zakorakalo 39 prvošolcev. Trudimo se, da bi otrokom čim bolj privzgojili bralno kulturo, zato izvajamo številne dejavnosti, ki spodbujajo branje otrok. Veliko otrok je v preteklih letih že večkrat obiskalo šolsko knjižnico z vzgojiteljicami iz vrtca, tako da jim prostor ni bil tuj. Ob tokratnem posebnem obisku knjižnice so se še natančneje seznanili s knjižničnim redom ter s potekom izposoje in vračila gradiva. Na koncu je vsak prejel svojo člansko izkaznico ter slikanico Ponikalnice – zbirko ilustriranih ugank. Knjige je tudi letos podarilo Društvo Bralna značka Slovenije s pomočjo podpornikov (podjetje HOFER, SVIZ Slovenije) in Javne agencije za knjigo RS. Knjigo so prejeli vsi prvošolci po celi Sloveniji in slovenski otroci zunaj slovenskih meja. Bodimo otrokom zgled – berimo tudi sami! Jasna Medved

ŠOLSKA KNJIŽNICA IN BRALNA KULTURA … NOČ BRANJA V četrtek, 14. 10. 2021, smo učenci podružnične šole Lovrenc imeli noč branja. Po opravljenih dopoldanskih dejavnostih in kosilu smo se razdelili v pet skupin, saj so nam učiteljice pripravile različne spretnostne igre, v katerih smo se pomerili. Hišnik Ivan nam je medtem pridno pekel kostanje. Sami smo si še spekli klobase. Ko je postajalo hladneje, smo se odpravili v razrede. Pripravili smo si ležišča in brali knjige, nato pa poustvarjali. Po večerji smo se preoblekli v pižame in prebrali še kakšno knjigo. Za konec smo še pogledali risanko ali film ter se prepustili spancu in zaspali.

VESELO V ŠOLSKI KNJIŽNICI, 21. 12. 2022

LITERARNI NATEČAJI IN LITERARNA USTVARJALNOST… LITERARNI NATEČAJI V ŠOLSKEM LETU 2021/2022 1. Po železni cesti do zelene prihodnosti (Miha Vaupotič, 9. a – 1. mesto, Mia Topolovec, 7. a – 2. mesto 2. Pišem za prijatelja – Mia Domajnko, 9. a je s pesmijo med najboljšimi šestimi; objavljena bo na platnicah zvezkov 3. Roševi dnevi 4. Evropa v šoli 5. Gozdovi 6. Bodi pisatelj/pisateljica 7. Osamljenost – objave učenk na spletni strani, 2. nagrada Elizabeta Liza Muršec, 8. a 8. Rimarajafest – Luka Lampret, 6. b je med 30. najboljšimi finalisti 9. Natečaj Anica 10. Pomen knjig v našem svetu 11. Najlepše pismo 12. Sinapsa – Miha Vaupotič, 9. a – 2. mesto 13. Požarna varnost in prosti čas 14. Moja domovina – hodim po naši rodovitni zemlji 15. Literarni natečaj Kristine Brenkove 16. Kultura je kul 17. Odnos do hrane 18. A se štekaš? – objave učenk na spletni strani 19. Župančičeva frulica – finalista Tobija Lakić, 8. a in Miha Vaupotič, 9. a 20. Sem bil mlad, sem mlad, bom mlad – priznanje Tobija Lakić, 8. a 21. Pavčkove vitice 22. Simbioza giba – zmagovalec Luka Lampret, 6. b MISLI O SREČI Kaj sploh sreča je?

Ali je sreča nagrada za trud?

V kateri del našega življenja se zazre?

Ali je vsem samoumevna?

Vsi kdaj srečo občutimo,

Nekateri so srečni,

ko se neizmerno dobro počutimo.

ko dobijo lepe ocene, se družijo z vrstniki,

Srečni smo,

so obdani z dobrimi ljudmi.

ko se družimo z ljudmi, Zame srečo predstavljajo majhne reči,

ki jih imamo radi.

ki se jih kupiti ne da. Ali sreča sploh obstaja? Zoja Kaučevič, 8. a

Zakaj v nekatera življenja redko zahaja? 37

LITERARNI NATEČAJI IN LITERARNA USTVARJALNOST… Kaj je sreča?

TO SEM JAZ

Če vprašam soseda, je sreča zanj,

Včasih sem priden, včasih poreden,

ko ga pustim pri miru.

kdaj pa kdaj zanimiv, a večinoma 'beden'.

Če vprašam otroka,

Jaz imam dobre kolege,

je to zanj letenje na zmajevem krilu.

ki me včasih spravijo iz zadrege,

Mogoče bom vprašal mamo.

Moj downhill tuls je raketa,

Kaj je sreča?

za večerjo mi tekne pašteta,

Sreča je,

včasih pa kosmiči,

ko imaš nekoga rad.

a takrat zredim se – pri priči.

A oče mi reče,

V življenju lepo se imam.

da je sreča takrat,

Pride tudi kak slab dan.

ko se po delu namočiš v kad.

Imam svoje cilje za prihodnost.

Torej – sreča je,

Za to bo potrebna modrost.

ko postaviš kad na zmajevo krilo,

Vse, kar me veseli,

se vanjo namočiš,

najlepše se mi zdi.

te vsi pustijo pri miru.

To je moj svet.

Razmišljaš o ljubljeni osebi,

Ali se bom kdaj rodil spet?

medtem ko letiš po »nebi«. Tadej Čuš, 9. a

A kaj je zame sreča? Zame je sreča, ko vem, da …

Prijatelj je tisti, Tobija Lakić, 8. a

ki te nikoli ne rani, te brani. Z njim odkrivata gozdove

PRIJATELJSTVO

in jezita sosedo, ko ji z rož trgata cvetove.

Prijateljstvo je »luštna« zadeva. Tisti, ki ga nima, je prava reva.

Ko ti guma na kolesu poči,

Prijatelj je tisti,

ti prijatelj jo »napumpa«.

ki se žrtvuje zate, ne za tuje.

Tako se brez čelad odpeljeta naprej ta dva lumpa.

Prijatelj te spoštuje in ne nadleguje. Prijatelju lahko zaupaš stvari,

Prijatelj je vedno na tvoji strani

ki jih zase zadrži.

in te pred barabami brani.

Prijatelj te ima rad

Počil je lonec,

in rade volje hodi k tebi spat.

a prijateljstva ni in ni konec.

Blaž Bedenik, 6. b

Luka Lampret, 6. b

LITERARNI NATEČAJI IN LITERARNA USTVARJALNOST… SLOVENŠČINA Pišeš pesmi, spise in zahvale, a globoko v sebi čutiš manjše okvare. Meniš, da ne znaš, da ti ne gre. Ne veš, kako se izražati, kako svoja čustva pokazati. Trudiš se in trudiš, a velikokrat se le utrudiš. Braniš se pred njo, to slovenščino, kolikor se le lahko, a na koncu se velikokrat zgodi, da ravno ti izgubiš, se globoko v sebi posušiš. A ni vedno tako, tako slabo. So sklopi in deli slovenščine, ko počutiš se lepo. Zmagaš ali pa napišeš dober spis in s tem želje si zadovoljiš.

Valentina Turk, 9. a REZULTATI NAGRADNEGA NATEČAJA – RAZISKOVALEC

Znani so rezultati izbora nagradnega natečaja Raziskovalec – Po železni cesti do zelene prihodnosti v okviru Evropske noči raziskovalcev. V okviru natečaja so organizatorji zbirali prispevke v naslednjih kategorijah: likovno in literarno ustvarjanje, primerna posamezni starostni skupini. Oddanih je bilo kar 184 različnih izdelkov (literarni in likovni izdelki), ki jih je pripravilo 176 različnih avtorjev oz. razredov. Tudi učenci naše šole so sodelovali z literarnimi in likovnimi prispevki. Kar dva učenca sta se odlično izkazala. 1. mesto: Miha Vaupotič, Po železni cesti do zelene prihodnosti 2. mesto: Mia Topolovec, Sodobni eko vlakec

LITERARNI NATEČAJI IN LITERARNA USTVARJALNOST… PO ŽELEZNI CESTI DO ZELENE PRIHODNOSTI Ko ceste železne ni še bilo, SODOBNI EKO VLAKEC

po stezi zeleni hodili smo.

Vlakec sem in tja drvi, Nato so stroj

a glej, kdo cel dan za to skrbi!

na paro izumili,

Za volanom vlaka strojevodja stoji.

kar prehitro

A to vseeno kar tako ni.

ga v vlak spremenili.

Poznati mora vse stvari, tudi kako vlak ustaviti.

Poln čudes

V prihodnosti bi to lahko bilo drugače.

bil je ta vlak,

Tako da lahko strojevodja

kar sam se premika.

od veselja skače.

To vidi vsak!

Na zunanji strani A pline, ki spušča,

bi lahko bila nameščena

zanje ne vejo,

sončna celica,

saj je le zavesa,

ki bi delovala tako hitro kot kobilica.

ki je vonjati ne smejo.

Proizvajala bi elektriko tako, ki bi poganjala to zanimivo napravo.

Na daljnem Japonskem,

Naprava pa bi bila takšna,

preko gora in skozi morja

da strojevodja ne bi

vlak na elektriko so izumili,

stal cel dan v kabini

s hitrostjo, da se ne vidi dežja.

in zapravljal dragocenega časa.

Ta plinov ne spušča,

Vlak bi se s to napravo vozil sam.

hitreje brzi,

In ne bi potreboval nikogar,

s soncem se polni

ki bi tam stal.

ter nad tiri lebdi.

Zato bi bila ta energija koristna. Pa še od škodljivih stvari

Naravni viri

ne bi bila odvisna.

ter novi izumi

To bi naši Zemlji

vračajo zelenje …

koristilo zelo.

Žive bistroumi!

Zato se potrudimo in naredimo to.

Na stezo zeleno se bomo vrnili,

Mia Topolovec, 7. a

če le ne bomo na svet pozabili. Miha Vaupotič, 9. a

LITERARNI NATEČAJI IN LITERARNA USTVARJALNOST…

MIHOVA NAGRADA Miha Vaupotič je učenec 9. razreda in veliko literarno ustvarja. Lotil se je teme natečaja ob Tednu možganov in razveselil se je nagrade letošnjega natečaja Tedna možganov, ki je potekal pod okriljem SiNAPSE. Dosegel je 2. mesto v kategoriji individualni izdelki - tretja triada OŠ. Sonja Lenarčič Kapitan in ladja

Zgodba 4 ... Zopet se prepusti, saj tako ni druge izbire. Ko že misli, da bo obžalovala odločitev, pade skozi plašč sluzaste slaščice in pristane na travniku. Ampak na tleh ne raste trava, pač pa špičaste rožnate strukture, zato hitro odskoči na noge. Ozre se okoli sebe in vidi čudne podobe. Ovce in ovni raznih barv se mirno pasejo na polju, kot da ne bi nihče ravnokar prikričal z neba. Z užitkom meljejo rožnate kamne. Pika je po dolgi poti sestradana, a z mukami poskusi »travo«. Sladka je. A trda. »Zanimivo, kristali sladkorja sredi polja,« si misli. Ko se že želi uleči po obilnem obroku, se spomni, da so tla še vedno bodice. Ozre se okrog sebe. V daljavi zagleda čudno podobo. Je to ... drevo? Pika je bila res izčrpana in je rabila počitka. Zato je poskusila splezati na drevo. Toda vse veje so bile pretanke za počitek. Zato je plezala više in više. Čez čas se ji je zazdelo, da pleza podzavestno in da je neskončno ujeta v tem. Nato se je predramila. Pod drevesom. »Ampak, a nisem ravnokar splezala na drevo; si misliš?« je rekel čuden glas. Pika pogleda v levo. In desno. V zblojenosti pogleda na drevo. A tik ob njenih nogah čemi čudna, kosmati žogi podobna zadeva. »Živijo! Jaz sem Fredi, temu tukaj pa domačini rečemo Drevo Za Telo. Plezaš po mrežah svojih možganov in odkrivaš povezave s svojim telesom,« reče postava. Pika gleda okroglega kosmatinca, kot da ni še nikoli videla nevrinuma. Razmišlja, ali naj mu zaupa, ter ali naj se spet povzpne na drevo. Pomisli. Razmisli. Premisli. In začne plezati. Povzpne se do prvih vej, ki le zakrivajo notranjost. Nato lahko, za razliko od prej, s koncentracijo pride do debelejših vej. To je koordinacija. Kakor hitro premakne vejo, se premakne njena roka. Ali noga. Ali pa se ugrizne v jezik. Slej ko prej na novo spozna vse gibe ter napreduje do čutil, kjer pleza posebno previdno, da česa ne pokvari. Pa do hormonov, kjer se ji skoraj zmeša, preko raznih povezav in pojav. Na koncu pa prispe do Srca Drevesa. Zakaj mu rečejo srce? Saj tudi mi pravimo, da imamo dušo v srcu, četudi je v možganih. Tam je videla vse svoje lepe spomine, svojo dušo in karakter. Tako se je zamislila nad samo sabo ter človekom kot samim. Nato je spet začela plezati v neskončnost ... »Pika! Kaj pa počneš? Pridi, gremo domov, pozno je že.« Pika ne ve, kaj se je zgodilo. Ni premočena. Potipa po žepu. Kovanec. Prav poseben. Z grbom drevesa, prav takšnega, po katerem je plezala. In še nekaj, trdega. Ostrega. Kos sladkega kristala z neskončnih polj. Kot da je vse bilo res, ne le iluzija. In vsako noč odtlej se posvetuje s kapitanom svojega telesa kot ladje; s svojimi možgani in zavestjo odkriva nove povezave, s tem spoznava najpomembnejši in hkrati najzahtevnejši gradnik svojega telesa – SEBE. Miha Vaupotič, 9. a

LITERARNI NATEČAJI IN LITERARNA USTVARJALNOST… NATEČAJ KAPITAN IN LADJA Društvo SiNAPSA je slovensko društvo za nevroznanost v okviru katerega smo učenci 2. b-razreda sodelovali na natečaju. Razmišljali smo o odnosu možgani – telo. Vemo, da so možgani zadolženi za to, da lahko razmišljamo, doživljamo čustva, se gibljemo. Spraševali smo se, kako bi bilo v svetu, kjer bi živela bitja brez možganov. Nastali so zanimivi likovni izdelki.

Žana Vinkler, 2. b

Maj Novak, 2. b Nina Zavec

LITERARNI, LIKOVNO, FOTOGRAFSKI, VIDEO NATEČAJ EVROPA V ŠOLI Učenci so v letošnjem letu ustvarjali na temo »Brez modre ni zelene, brez vode ni življenja. Na državni nivo se je s svojim literarnim delom uvrstila Maša Jurovič, 7. b. S svojimi likovnimi deli sta se na državni nivo uvrstili tudi Eva Valentan, 8. a, Lucija Kores, 5. b, s fotografijami pa Mia Turk, 8. b in Benjamin Mahmutović, 8. b. Na regijskem nivoju je našo šolo s svojimi izdelki zastopalo 21 učencev. DEŽ Dež je miren in sproščujoč. Ob njem se sprostim, saj me pomirja. Rada poslušam dežne kapljice. Ko dežuje, sedem ob okno in gledam dežne kapljice, kako tečejo po oknu. Odprem ga in poslušam. Ko pada dež, ponoči odprem okno, da lažje zaspim. Dež mi je všeč.

Benjamin Mahmutović, 8. b Maša Jurovič, 7. b 42

LITERARNI NATEČAJI IN LITERARNA USTVARJALNOST…

DAN ZEMLJE

RAJ

Zemlja že veliko let lebdi za nas,

Zemlja naš je raj,

da mi živimo, da voda teče.

z vsakim dnem starejša je,

Mi jo pa za zahvalo onesnažujemo.

a njena lepota nikoli ne umre. Lep planet naš je ta,

Po svetu več zdaj strupov je,

nikoli videla nisem lepšega.

živali umirajo zaradi plastike.

Skriti kotički jo polepšajo,

Zemlja ječi, ker grozni smo vsi.

bitja njena jo počedijo. Morje, skale, prst in korale,

Začnimo reciklirati, začnimo sodelovati,

kako to prelepo je,

pomagajmo Zemlji, pomagajmo živalim.

to naša Zemlja naredila je.

Cenimo, da sploh živijo, da lahko pitno vodo pijemo, vsi.

A plastika prekrila jo bo, če jo bomo odmetavali,

Klara Karolina Žunič, 8. a

zato roke zavihajmo, da je ne bomo razmetavali.

Alja Lendero, 8. b

ZEMLJA

Zemlja je kakor mama,

Zemlja

zate skrbi in se redkokdaj razjezi.

je lepa, nekaterim

Daje ti ves svoj čas in ljubezen,

tudi sveta. Na njej je zelo

ki jo je čuvala zate.

lepo, ampak brez ukrepov bo vse težko in slabo. Ko pomislim na Zemljo,

Ampak mi smo to ljubezen zavrgli

se spomnim na velik planet, zelo lep,

in jo zakopali

ker je to moj edini svet. Ta svet

kakor majhen deček svoj zaklad,

moramo ohraniti in ga braniti,

ki ga ne more odkriti vsak.

da še vedno ostane naš planet

A Zemlja se ne zmeni za to,

Zemlja.

še vedno z vodo prijazno žubori Mai Vaupotič, 7. b

in nam daje upanje, ki nas ponese visoko v nebo.

Anamarie Kores, 7. b

LITERARNI NATEČAJI IN LITERARNA USTVARJALNOST… SPOŠTUJMO HRANO

ODVRŽENA HRANA

Nekateri v koš jo vržejo,

Hrana se odvrže vsak dan,

drugi je niti nimajo.

brezsrčno vržemo jo stran.

Nekateri jo spoštujejo,

Tako škode ne povzročamo samo sebi,

drugi zanemarjajo.

tudi drugim in največ Zemlji.

Hrana dragocena je,

Nekdo jo ima in jo vrže stran,

saj dá ti vitamine vse.

drugi za njo strada zaman.

Vsak bi pravico do hrane moral imeti,

Ne spoštujemo je dovolj,

tega ti nihče ne bi smel odvzeti.

zato to popraviti moramo takoj!

Hrano potrebujemo vsi,

Ema Raković, 7. b

živali ter tudi ti. Nobene izjeme ni, kdor ne jé, pač svet zapusti.

Hrano zato varujmo in se tega ne sramujmo. Če to zmorem jaz, potem verjamem tudi v vas!

Neja Maroh, 7. b

Ana Merc Fric, 8. a

NAŠA ZEMLJA

MAMA ZEMLJA

Naša Zemlja draga,

Mama Zemlja nam je

hvala ti,

veliko storila, zato bi

ker nam

ji naša duša rada to povrnila.

daješ takšne lepe poglede

Hitro pomagajmo ji,

na oceane, gozdove,

da bo čista vse dni.

travnike, gore, jame

Zemlja nam je dala

in celo naravo.

domovanje, hrano in veselje. Zemlja, vse najboljše

Hvala, ker nam

za tvoj rojstni dan,

daješ takšna lepa področja

res ne vem katero številko

za življenje.

naj k tvoji torti dodam.

Ajla Sakić, Marsel Peklič

Rene Topolovec, Tilen Milošič

in Anabella Anželj, 4. a

in Aljaž Širovnik, 4. a

LITERARNI NATEČAJI IN LITERARNA USTVARJALNOST… LIKOVNO-LITERARNI NATEČAJ ''SEM, BOM, BIL SEM MLAD'' Center za mlade Domžale je letos ponovno razpisal vseslovenski likovno-literarni natečaj z naslovom ''Sem, bom, bil sem mlad''. Letošnji natečaj je bil posvečen Evropskemu letu mladih. Dela so izražala izkušnjo mladosti oz. pogled nanjo v preteklosti ali prihodnosti. Na natečaj je prispelo 145 del, od tega 100 likovnih in 45 literarnih. Sodelovalo je 22 predšolskih otrok, 94 osnovnošolcev in 38 dijakov, študentov in odraslih. Tobija Lakić iz 8. a je za pesem MLADOST prejel pohvalo. Sonja Lenarčič MLADOST Kdo je mlad, kdo odrasel, kdo pa sploh še iz dojenčka ni zrasel? Mlad je, kdor se tako počuti. To vsak dan pravi moja stara, stara babi. Ko mojo mlado sestrico po hodniku lovi, je koleno ne boli. Kdaj mladost postane grenkoba? S tem mislim, da je odrasla doba. Ko le delaš, spiš, na začetku hišo gradiš in si srečen le, ko plačo dobiš. Tvoji otroci, ko starš postaneš, te spominjajo na mladost, ko so bili le sreča, brezskrbnost in norost. Ko s sinovi se loviš. Hčerki make up narediš. Kocke v gradove gradiš. Nato pa ti postaneš babica, dedek. In počutiš spet se mlad. Tobija Lakić, 8. a

LITERARNI NATEČAJI IN LITERARNA USTVARJALNOST… NAGRAJENKA LITERARNEGA NATEČAJA

ZMAGOVALEC NATEČAJA

NA TEMO “OSAMLJENOST”

SIMBIOZA GIBA 2022

Četrto nagrado – Slikanico Zgodba o malem

Luka Lampret, 6. b, je s svojima pesmima

starem možu Založbe Zala in knjigo založbe

Zdrava prehrana in Zdravo življenje zmagovalec

Ventilator besed Potovanje nemih obrazov je

nagradnega natečaja v kategoriji literarni

prejela Elizabeta Liza Muršec, 8. a.

prispevki.

OSAMLJENOST

ZDRAVA PREHRANA

Strah, tesnoba, drhtenje,

Takrat, ko se moja mami zbudi, je ura rana,

spomini iz življenja,

zato se tudi jaz zbudim, pa ne zaradi ure,

stiskanje vase,

ampak ker iz kuhinje pridiši hrana.

prekrivanje z odejo, opazovanje senc …

Na mizi sta že kruh in zelenjava, ki sta zdrava.

Vse to doživljam,

In čeprav ni zdrav,

ko sem sama,

vsaj enkrat na teden spijem kakav.

kadar nikogar ni, Potem pa v šolo odhitim,

ki ga imam rada.

kjer odlično malico dobim. V glavi mi vrešči

Včasih je mlečni riž, včasih prežganka.

in tesnoba me obdaja,

Kaj je v njej, je zame še vedno uganka.

strah me je in ne vem, kaj se z mano dogaja.

Tudi sadje je zdravo, ker dobro vpliva na našo prebavo.

Od strahu drhtim,

Mi imamo najrajši sladkarije,

počutim se nemočno.

a to ti v kri samo slabo ulije.

Prekrivam se z odejo in slabe misli mi

Jejte zdravo hrano

švigajo po glavi vsemogočno.

in namesto palačink za zajtrk rajši pojejte banano.

Le o groznih stvareh razmišljam, le-te opažam

Luka Lampret, 6. b

in nemočno čakam, da kdo pride, me objame in umiri ter me osamljenosti reši. Elizabeta Liza Muršec, 8. a

LITERARNI NATEČAJI IN LITERARNA USTVARJALNOST…

RIMA RAJA 2022 Tudi v letošnjem šolskem letu smo se množično odzvali na razpis 11. natečaja festivala Rima raje. Med izbrance se je uvrstil Luka Lampret, 6. b, s pesmijo Oče. OČE Ko oče nekaj hoče, se to mora narediti, drugače jih moraš po riti dobiti. Oče ti pomaga, ko kaj gradiš, je s tabo, ko se igraš slepo miš, velikokrat od njega zaušnico dobiš. Pomaga ti pri športu, nikoli pa na vrtu. Ko ga boli glava, in ima bolezen, je za vsako stvar jezen. Z njim po morju krmariš, celo Slovenijo prekolesariš. Ko pa pride do vrat, se mu vržeš za vrat, ker ga imaš rad.

Luka Lampret, 6. a

MOJ DOŽIVLJAJ Ob 17.50 smo prišli pred kulturni dom Ivana Cankarja na Vrhniki. Vstopili smo v veliko dvorano. Ko se je ob 18. uri začela prireditev, so najprej zaplesale baletke. Nato so na oder poklicali učence od 1. do 5. razreda, da preberejo svoje pesmi. Potem so na odru spet zaplesale baletke. Kasneje so na oder poklicali še učence od 6. do 9. razreda. Na vrsti sem bil približno peti. Prebral sem pesem, nato pa dobil darilce in priznanje. Na koncu so nas pogostili še s pico in sokom. Luka Lampret, 6. b

LITERARNI NATEČAJI IN LITERARNA USTVARJALNOST… NAŠ PLANET Zemlja, naj ti povem: s teboj smo mi in držimo skupaj vsi. Vidimo, da zares tvoje srce trpi za nas, ljudi. Onesnažen zrak, preveč smeti. Vem, da te to zelo boli. Za gozdove te skrbi. Umazan je naš planet, to se zavedamo vsi. Očistimo ga, pomagajmo mu. Tu živi na milijone ljudi, ki se ne zavedajo, kako naš planet trpi. Mia Turk, 8. b

Ema Pernat, 4. c

ZEMLJA JE VSE

Za Zemljo je treba skrbeti, saj brez nje ne moremo živeti. Zemlja nam največ pomeni, a vseeno se zanjo nihče ne zmeni.

Zemljo varujmo in packe kaznujmo.

Manj se po mestu vozimo, več peš po mestu krožimo. Narave ne uničujmo, tako se pred onesnaževanjem varujmo. Ajša Korošec Vidovič, 4. c Eva Valentan, Anida Alji, 8. a

LITERARNI NATEČAJI IN LITERARNA USTVARJALNOST…

PRAVLJICA Za devetimi gorami in devetimi vodami je živela ženska Petra, ki je potovala po svetu, da bi našla moža. Vse se je začelo, ko je bila z mamo ob ribniku, ki je omenila, da si mora najti moža, da bosta lahko skupaj živela. Petra je odšla po svetu. Najprej je odšla čez travnik, čez en dan pa čez gore. Našla je majhno vas, ki je imela polno hrane. Medtem ko je prosila za hrano, je videla kralja, ki je imel tako lepega princa, da se bi vsaka ženska poročila z njim. Ampak naenkrat so prišli vitezi, ki je niso spustili do princa. Ni se vdala. Najprej je vzela bananin olupek in vprašala, če bi se kdo igral. Eden izmed vitezov je skočil in padel na bananinem olupku. Meč mu je zletel iz rok in padel Petri v roke. Odhitela je v trgovino, kjer so na njeno srečo imeli velik magnet. Vzela ga je in ga postavila na sredino vitezov. Vsi vitezi so se zagozdili pri magnetu, saj so bili iz železa. Petra je pobegnila v najlepšo hišo v vasi. Tja je prišel tudi princ, a ga ni videla. Prišla je v njegovo sobo. Vse je bilo iz zlata, a je vedela, da so tam pasti. Uspešno se je prebila do zadnjega dela sobe, odprla vrata in tam zagledala princa, ki je po čudežu bil tako lep, da se je takoj zaljubila vanj. Komaj se je zavedela in videla, da se je tudi princ zaljubil vanjo. Poročila sta se. Petra je mami povedala, da je našla moža. Skupaj sta srečno živela do konca svojih dni. Simon Pišek, 4. c EVA IN NJENA KITARA Nekoč je živela Eva, ki je igrala kitaro. Nekega dne pa je zbolela. Ravno na dan, ko je imela nastop s kitaro. Oče je mislil, da se napravlja, ker ne zna pesmi. Ampak ona se ni lagala. Njej je bilo samo še bolj hudo, ker je oče tako mislil. Ni imela mame, da bi jo potolažila, saj ji je že umrla. Ker je oče mislil, da hči laže, je želel njeno kitaro odpeljati na smetišče. Ko je Eva naslednji dan prišla iz šole, ni bilo doma ne očeta niti kitare. Na mizi pa je bila kuverta. V njej je bilo pismo, v katerem je pisalo: »Tvojo kitaro sem odpeljal na smetišče.« In podpisan je bil oče. Ko se je ta vrnil, je Eva ležala na tleh, saj se je od žalosti onesvestila. Oče se je tako prestrašil, da jo je odpeljal k zdravniku. Zdravnik je rekel, da je z njo vse v redu. Ko pa se je Eva zbudila, je začela glasno kričati na očeta, zakaj ji je odnesel kitaro. Zdravnik je rekel, da se ne sme preveč naprezati in obremenjevati, zato ji je oče vrnil kitaro. Tako je Eva dobila nazaj svojo kitaro. Z njo je srečno živela še do konca svojih dni. Ajša Vidovič Korošec, 4. c PARK ČIRA ČARA Živela je deklica po imenu Špela in takrat je sanjala, da bi šla v park Čira Čara. Tam je bilo vse drugače, ker je vse bilo čarobno. Lahko si dobil moč, da letiš, lahko si se teleportiral … Nekoč je Špelina družina šla na vlak in Špela je zginila z njega. Park jo je namreč teleportiral k sebi. Na Špelino presenečenje je bilo tam vse drugače kot v njenih sanjah. Park je bil zapuščen in vse je bilo polomljeno. Imenoval se je Čira Čara, ampak Špela je vedela, da nekaj ni v redu. Potem je videla čarobni predmet, ki je potreboval deset zlatih gumbov. Enega je našla v vodi, drugega na vrtiljaku, tretjega lebdeti v zraku, četrtega v luknji, petega, šestega, sedmega in osmega v otroškem peklu. Deveti in deseti sta že bila vključena v čarobnem predmetu. Ko je vse gumbe vključila, je bil park ponovno takšen kot v sanjah. Potem je še nekaj časa preživela v parku, se igrala. Nato je odšla domov in srečno živela do konca svojih dni. Žan Štumberger, 4. c 49

LITERARNI NATEČAJI IN LITERARNA USTVARJALNOST… ČASOVNI ANDREJ Nekoč je živel Andrej. Imel je šest let. Njegova mama je bila zelo slabotna, zato je moral on skrbeti zanjo. Nekega jutra se je zbudil in našel budilko na tleh. Ko jo je prijel, so se kazalci začeli hitro vrteti. Počutil se je kot v vrtincu. Ko je padel na tla, je opazil, da koledar kaže deset let naprej. Ugotovil je, da je nekako potoval skozi čas. Tako je izgubljen taval v času. Čez eno uro je padel v neko luknjo. Tam je bil brezdomec. Andrej mu je povedal, kaj se mu je zgodilo. Brezdomec mu je čudežno vrnil budilko in podaril zdravilo za mamo. Andrej je s pomočjo budilke prišel v svoj čas in z mamo srečno živel do konca svojih dni. Andraž Vidovič Korošec, 4. c JAKA GRE ZA SVOJIMI SANJAMI Jaka je bil radoveden otrok. Rad je raziskoval in počel nevarne stvari. Nekega dne so ga poklicali prijatelji in mu rekli, da so našli staro hišo, ki je bila zapuščena. Hoteli so, da gre Jaka z njimi raziskat hišo. Bil je seveda za in so odšli. Ko so prišli do hiše, so poskusili odpreti vrata. Bila so zaklenjena. Potem so razbili okno in vstopili. V hiši ni bilo zanimivih stvari. Ampak ko so odprli druga vrata, so na tleh videli prazne steklenice piva, denar in kri. Pogledali so še v drugo sobo, kjer je Jaka videl zemljevid. Pobral ga je in ga dal v žep. Prijateljem ni povedal, kaj je našel in so odšli domov. Takoj ko je prišel v svojo sobo, je pogledal zemljevid in ga dal v omaro. Naslednji dan se je oblekel v dolge hlače, kratko majico in jakno. S seboj je vzel zemljevid in šel na pot. Pot je bila dolga. Moral je iti skozi pet gozdov, dve jezeri in eno goro. Ko je bil v prvem gozdu, je videl divje svinje in srne. Enako je bilo v vseh gozdovih. Ko je prišel do prvega jezera, je videl samo ribe, zato je skočil na glavo in začel plavati. Ko je prišel do druge strani, je bil ves moker. Moral je plavati še čez drugo jezero. Skočil je na glavo in še enkrat plaval na drugo stran. Bil je še bolj moker, ampak je šel naprej. Hodil je po poti zemljevida. Ko je prišel do gore, je začel plezati. Čez eno uro je prišel do vrha in ugotovil, da mora na drugi strani splezati dol. Lotil se je dela in v 40 minutah prispel. Tam se je spomnil, da morda njegove starše skrbi zanj. Nato se je spomnil, da jih ni doma, ampak so na počitnicah. Spomnil se je tudi, da danes pridejo domov. Ponovno je pogledal na zemljevid in ugotovil, da mora še prehoditi okoli deset kilometrov. Začel je tekati proti zakladu. Ko mu je manjkalo še šest kilometrov, je postal žejen. S seboj ni imel vode, zato je hodil in hodil, dokler ni našel dveh malih rečic. Takoj je šel tja in pil vodo. Ko se je odžejal, je šel naprej. Ko je prišel do cilja, je videl malo hišico. Bila je zelo majhna hišica z eno sobo. Šel je vanjo in videl, da je na tleh zemlja ter na njej velik X. Zraven je bila lopata in začel je kopati. Ko je skopal vsaj dva metra, je videl neko škatlo. Zvlekel jo je ven. Bila je zelo težka in odklenjena, zato jo je lahko odprl. V njej je videl veliko denarja in zlata. Potem je šel malo okoli hiše in videl avto, ki se lahko vozi sam. Šel je po škatlo, jo odvlekel do avta in jo dal noter. V avto je napisal, kje živi in avto ga je tja odpeljal. Ko je prišel domov, je izvlekel iz avta škatlo in jo odnesel v hišo. Ko se je Jaka obrnil, je avto hitro odpeljal. Čez eno uro so domov prišli njegovi starši. Od takrat naprej so bili bogati in so si šli kupit vse potrebne stvari. Živeli so srečno do konca svojih dni. Patrik Muršec, 4. c 50

LITERARNI NATEČAJI IN LITERARNA USTVARJALNOST… PIŠEM ZA PRIJATELJA

Pred nekaj tedni sem izvedela, da sem postala ena izmed šestih zmagovalk natečaja Pišem za prijatelja. Danes, 9. 6. 2022, mi je mentorica gospa Sonja Lenarčič sporočila, da sta našo šolo obiskali gospe, ki sta del organizacije natečaja. Predali sta mi nagrado, diplomo ter tudi nekaj spodbudnih besed za nadaljnje ustvarjanje. Za natečaj je verjetno kar nekaj od vas že slišalo; sodelovati je bilo možno na likovnem ali literarnem področju. Jaz sem sodelovala na literarnem in s tem bo moja pesem krasila platnice zvezkov. Najboljša stvar pa je, da bo denar, ki se bo nabral ob kupljenih zvezkih, darovan v dobrodelne namene. Zvezki se bodo prodajali v trgovinah Office & More ter Bags & More, ki imajo po celotni Sloveniji kar 63 prodajaln. Njihova ekipa je naši šoli prispevala 100 € za šolski sklad in svojim sošolcem sem podarila bone za brezplačen nakup zvezka.

Zelo sem vesela in ponosna, da sem lahko izkusila takšno izkušnjo in s tem pomagala v dobrodelne namene. Lepo

zahvaljujem

organizatorjem

natečaja

vsem in

trgovinam Office & More ter Bags & More za njihovo prijaznost.

Mia Domajnko, 9. a

LITERARNI NATEČAJI IN LITERARNA USTVARJALNOST… LIKOVNO, LITERARNI IN FILMSKI NATEČAJ - NARAVNE IN DRUGE NESREČE NA TEMO »POŽARNA VARNOST IN PROSTI ČAS« Cilj natečaja Naravne in druge nesreče Požarna varnost in prosti čas je bil, da učence ozavestimo oziroma opozorimo, da tudi med preživljanjem prostega časa obstaja

veliko

nevarnosti,

lahko

povzročijo požar. Počitnice, praznike in vikende lahko preživljajo doma, na morju, v gorah ali potovanjih. Ob tem ne smejo pozabiti, da tudi v prostem času lahko kadarkoli in kjerkoli zagori. Da bo prosti čas minil čimbolj brezskrbno in veselo, je pomembno, da učenci poznajo preventivne ukrepe, s katerimi lahko preprečijo nastanek požara. Tako so učenci pisali, risali ali posneli film o tem, kako jim je preventivno znanje in ravnanje pomagalo preprečiti nastanek požara ali pa jim je pomagalo, da so ob požaru v prostem času pravilno ravnali in s tem pripomogli k zmanjšanju škode oziroma so sebi ali nekomu drugemu lahko rešili življenje. Izpostava

URSZR

Maribor

40-im

najboljšim avtorjem podelila nagrade in priznanja za najboljše likovne in pisne izdelke ter filme. Med našimi nagrajenci so: Neža Panikvar, 6. a Mia Turk, 8. b Katarina Jus, 8. b Miha Vaupotič, 9. a Tia Jančič, 9. a Mia Topolovec, 7. a Prejeli so praktične nagrade.

Učenci 3. c

Mentorice Sonja Lenarčič, Olga Babšek in Alenka Brumen

PROJEKTI …

EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI, ki je potekal med 16. in 22. septembrom. Enkrat na leto združimo moči in na glas pozovemo k spremembi potovalnih navad. Letos pod sloganom: Živi zdravo. Potuj trajnostno. Ob zaključku izvedbe projekta Trajnostna mobilnost na naši šoli smo si ogledali zabaven video. Naslednji teden smo prišli v šolo na trajnosten način. Bilo je prav zabavno!

SODELOVANJE V PROJEKTU MIMIC Nekateri učenci in učenke naše šole so med septembrom in novembrom 2021 izpolnjevali prvi vprašalnik projekta MIMIc na temo uporabe medijev. Ekipa MIMIc je pripravila poročilo z rezultati. 21. februarja so bili povabljeni k drugemu izpolnjevanju vprašalnika. V zahvalo so prejeli darilni bon v vrednosti 12 €.

PROJEKT VARNO NA KOLESU

Vodji projekta A: Metka Gumilar, Maja Lukman Sodelujoči učenci: učenci 5. a in 5. b-razreda Projekt je namenjen učencem, ki se pripravljajo na kolesarski izpit. V okviru razpisa A so učenci opravili dve nalogi.

1. naloga: SPOZNAVAM PROMETNE ZNAKE IN PROMETNA PRAVILA Vsak učenec je na svoji šolski poti opazoval prometne znake in križišča ter jih predstavil sošolcem. Križišča smo analizirali in si bližnja tudi skupaj ogledali. Za izpolnitev naloge smo izbrali tri najbolj prometna križišča v bližini šole ter jih podrobno prikazali.

PROJEKTI … 2. naloga: ČELADA JE KUL Učenci so opisali v sliki in besedi, kje in kdaj čelado uporabljamo, kakšen je namen čelade, pravila in sankcije, ki veljajo v Sloveniji, v kolikor ne nosimo kolesarske čelade. Razmišljali so o poškodbah, ki nas lahko doletijo, če ne uporabljamo varnostne čelade.

Z aktivnim sodelovanjem v projektu so naši učenci prejeli priznanje in lepe praktične nagrade. ŠOLSKA SHEMA Pomeni pomoč za oskrbo s sadjem in zelenjavo ter z mlekom in mlečnimi izdelki v izobraževalnih ustanovah ob finančni pomoči Evropske skupnosti in Republike Slovenije. V šolski shemi se otrokom brezplačno razdeljuje dodaten obrok sadja in zelenjave oziroma mleka in mlečnih izdelkov ter se jih skozi različne dejavnosti

spremljevalnih

izobraževalnih

ukrepov povezuje s kmetijstvom, izobražuje o zdravih

prehranskih

navadah,

lokalnih

prehranskih verigah, ekološkemu kmetovanju, trajnostni pridelavi in preprečevanju zavržkov hrane. Šolska shema vključuje tudi spremljanje in vrednotenje učinkov sheme ter obveščanje javnosti. Namen šolske sheme je povečati uživanje sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih proizvodov pri otrocih s poudarkom na lokalni pridelavi ter izboljšati prehranske navade otrok. Šolska shema naj bi pripomogla k ustavitvi naraščanja pojava prekomerne teže in debelosti pri otrocih, ki sta eden od večjih dejavnikov tveganja za bolezni sodobnega časa. Evropska unija državam članicam nameni določeno finančno pomoč za brezplačno razdeljevanje svežega sadja, zelenjave in mleka učencem. Naša šola že več let razdeljuje sadje in zelenjavo kot dodatni obrok poleg redne šolske prehrane vsako sredo. Metka Gumilar 54

PROJEKTI … VESELA ŠOLA Vesela šola je izobraževalni projekt, namenjen osnovnošolcem od 4. do 9. razreda. Namen tekmovanja v znanju Vesele šole je širjenje splošnega znanja. Vsebine so lahko povezane z učnim načrtom osnovne šole, lahko pa so izbrane zato, da bi učence seznanili tudi s takimi vsebinami, ki v učnem načrtu za osnovnošolce niso predvidene. Tudi letos so se učenci pridno pripravljali na šolsko in državno tekmovanje. Vsak mesec so usvajali novo temo. Letos so bile predpisane naslednje teme: Od knjige do knjižne zbirke, Kolumbove dogodivščine, Umetna inteligenca, Vesela eko šola, Skrivnostna Antarktika, Slovenija v srcu Evropske unije, Čarobno kiparstvo. Poleg natančnega poznavanja tem pa je bilo potrebno prebrati še točno določeno knjigo. Učenci od 4. do 6. razreda so uživali v branju knjige Golmanka in morje, učenci od 7. do 9. razreda pa v branju romana Sončnica. Najboljši na šolskem tekmovanju so prejeli bronasto priznanje, najboljši na državnem tekmovanju, ki je letos potekalo na OŠ Majšperk, pa srebrno priznanje. Jasna Medved PROJEKT RASTEM S KNJIGO »Rastem s knjigo« je nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture. Namen projekta je osnovnošolce in srednješolce motivirati za branje mladinskega leposlovja slovenskih avtorjev ter jih spodbuditi k obiskovanju splošnih knjižnic. Projekt vodi Javna agencija za knjigo RS v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo, Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Pionirsko – centrom za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana (MKL), Zavodom RS za šolstvo, Združenjem splošnih knjižnic, Sekcijo šolskih knjižnic pri ZBDS in Društvom slovenskih pisateljev. V projekt se vsako leto vključijo tudi sedmošolci naše šole. Letos so obiskali bibliobus, ki se je ustavil pred našim vrtcem. Prijazna knjižničarka jim je predstavila zgodovino potujočih knjižnic in sam projekt, v dar pa so vsi učenci dobili knjigo slovenskega pisatelja Vinka Möderndorferja z naslovom Ime mi je Andrej. Nekateri učenci so izkoristili priložnost in se brezplačno včlanili v mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. S to člansko izkaznico si lahko izposodijo knjige tudi na bibliobusu.

Jasna Medved

PROJEKTI … ZAKLJUČNA KONFERENCA PROJEKTA OBJEM 20. aprila je potekala zaključna konferenca projekta OBJEM pod imenom Bralna pismenost kot prihodnji izziv in razvojna priložnost. Konferenca je za 250 udeležencev potekala v virtualnem okolju in se je pričela s plenarnimi predavanji, nadaljevala pa s sekcijskimi predavanji in primeri iz prakse pod naslovom Raznolikost vplivov na bralno pismenost, kjer smo delo iz prakse predstavili vrtci, osnovne in srednje šole. Tukaj sva sodelovali tudi članici šolskega projektnega tima. Jana Jerenec je v nizu predavanj z naslovom Prilagajanje učnega jezika prikazala, kako prilagaja učno snov pri zgodovini učencem, ki jim slovenščina ni materni jezik. Sama sem sodelovala v skupini predavanj z naslovom Bralna pismenost pri vseh predmetih, kjer sem pokazala nekaj primerov, kako motiviramo učence za branje na naši šoli. Drugi del konference se je pričel s sekcijskimi predavanji Bralna pismenost kot veščina od vrtca do konca srednje šole, kjer so različni strokovnjaki s fakultet in inštituta predstavili različne teme iz bralne pismenosti. Ves čas konference so se tudi predstavljali plakati vseh šol, ki so sodelovale v projektu. Naš plakat je predstavljal delo v projektu, poudarjal pa je motiviranost za branje, oblikovan je bil kot strip. Projekt OBJEM je nadaljevanje projekta Bralna pismenost in je prvi tako obsežen projekt v Sloveniji na področju šolstva, saj vključuje celotno vertikalo – od vrtca do srednje šole. Projekt traja pet let in se bo končal letos v oktobru.

Plakat OŠ Kidričevo prikazuje šestletno delo šolskega projektnega tima pri razvoju bralne pismenosti, predvsem 2. gradnika – motiviranost za branje.

PROJEKTI … Našo šolo odlikuje velika šolska knjižnica, ki je odlično umeščena v šolski prostor in se dopolnjuje z računalniško učilnico. Šolsko knjižnico želimo čim bolj vpeti v pouk. Vzgojiti želimo bralce in uporabnike informacij, ki bodo prebrano znali razumeti, uporabiti in o tem kritično misliti. Dejavnosti so zasnovane tako, da pritegnejo, so zabavne in poudarijo pomen branja. Izvajajo se v učilnici ali šolski knjižnici, pa tudi na prostem. Prikazane so dejavnosti med poukom (branje z ustnic, deževno branje, branje simbolov, zabava v knjižnici, obisk bibliobusa, glasno branje, knjiga meseca, sojenje knjižnici, bralna plaža, branje z mobilnim telefonom …) pripomočki za izvajanje dejavnosti (torbica besed, branje v tujem jeziku, bralni dnevnik) in dodatne dejavnosti (različne razstave v knjižnici, branje knjig s polic na hodnikih šole, noč branja). Zavedamo se, da smo zaposleni prav tako bralni vzor in motivatorji branja, zato so nam neformalna druženja v knjižnici že znana. V knjižnici so predstavljene knjižne novosti, predlogi za medpredmetno povezovanje, izmenjujemo si knjižne naslove za branje, aktualno pa je tudi tiho branje na pedagoški seji. Čas dela od doma smo si popestrili z virtualno razstavo fotografij. Dejavnosti, ki so prikazane, so bile uspešne in zato bodo izvajane še po koncu projekta, nekatere po celotni vertikali. Projekt OBJEM vsekakor pomeni pomemben doprinos k sodobnemu izvajanju pouka pri vseh predmetih in dejavnostih izobraževanja in vzgoje v osnovni šoli. Preko QR kod si lahko ogledate galerije, kjer smo fotografirali in posneli različne dejavnosti.

Petra Žunko, vodja projekta OBJEM

PROJEKTI …

PROJEKT GIRLS DO CODE

V šolskem letu 2021/2022 sta se OŠ Kidričevo in podružnica vključili v Simbioza partnerski projekt Girls Do Code (dekleta programirajo). Namen projekta je povečati zanimanje

deklet

tehnologijo

naravoslovne poklice, zmanjšati razlike med spoloma na delovnih mestih v IKT sektorju ter ovreči predsodke o ženskah na naravoslovnem področju. V okviru projekta se dekleta določene starosti brezplačno učijo osnov programiranja in logičnega mišljenja po učnem načrtu, ki ga je pripravila Digital School Slovenija. V projekt je vključenih 8 učenk iz OŠ Kidričevo in 9 iz podružnice. Učenke zavzeto sodelujejo in so se že veliko naučile. Mentorici sta Nataša Brodnjak (OŠ Kidričevo) in Mojca Valenti (podružnica). Mojca Valenti in Nataša Brodnjak PROJEKT ZDRAVA ŠOLA Naša šola deluje v projektu Zdravih šol že skoraj deset let. Šola je poleg družine, tisto okolje, kjer bi se morali otroci in mladostniki počutiti varne, sprejete, ljubljene … Je okolje, ki bi moralo zaščititi, omogočiti in krepiti pozitivne medsebojne odnose. Slovenska mreža zdravih šol se odziva na probleme v zvezi z zdravjem otrok in mladostnikov ter izvaja preizkušene programe za promocijo zdravja na telesnem, duševnem, socialnem in okoljskem področju zdravja za učence, učitelje in starše. Življenjski slog in razmere so pomembna dejavnika na področju zdravja. Življenjski slog vključuje vedenja in navade, povezane z zdravjem, kot so prehrana, telesna dejavnost, družbeni odnosi, uživanje prepovedanih snovi in spolno vedenje. Posamezniki se pogosto lahko popolnoma svobodno odločajo o svojem življenjskem slogu. Življenjske razmere se nanašajo na okolje, v katerem ljudje živijo in delajo, ter na to, kako okolica in družba vplivata na življenje posameznika. Lahko so težke, vendar jih je mogoče spremeniti, zato si je pomembno prizadevati za njihovo izboljšanje. Življenjski slog in razmere so medsebojno povezani. V tem šolskem letu, ko smo bili veliko časa še vedno v stiskah zaradi epidemije, smo našim smelim zastavljenim ciljem kljub vsemu sledili.

PROJEKTI … Veliko načrtovanih dejavnosti smo uresničili in se trudili ves čas vzpostavljati zdravo okolje za učence in vse zaposlene na šoli. V zadnjem obdobju tega šolskega leta so se razmere sprostile, kar nam je omogočilo udejanjiti tudi tiste začrtane cilje, ki so nam zaradi pandemije bili nedosegljivi. Pri posameznih dejavnostih so tako sodelovali oddelki, posamezniki ali skupine. Ti so pod predanim mentorstvom naših pedagoških delavcev lahko uresničevali zastavljene cilje: v okviru rednih obveznih in neobveznih učnih predmetov (v skladu s predmetnikom) kot tudi interesnih dejavnostih. V sklopu letošnje rdeče niti projekta Mi vsi za lepši (boljši) jutri Zdravih šol smo realizirali: medgeneracijsko povezovanje z okoljem, medvrstniško pomoč, uporabo mediacije v konfliktih, razvijanje dobrih medosebnih odnosov in transparentno komunikacijo, razvojno preventivne dejavnosti na temo drog, psihičnega nasilja, spolnosti, odvisnosti, solidarnostno pomoč za begunce in socialno šibkejše učence naše šole, ekološko osveščenost, skrb za planet, zbiranje odpadnega papirja, zamaškov, baterij … skrb za zdravje, redne zdravniške preglede, Varno s soncem, zdravo prehrano, aktivne minute za čakajoče učence, pouk izven učilnice (bralna plaža …), sodelovanje na literarnih in likovnih projektih na temo zdravja. Senjka Jazbec SPOZNAVAJMO DRŽAVE EU

S pesmijo smo se poslovili od zastopanja nekdanje članice Evropske unije - Združenega kraljestva Velike Britanije in S Irske. Zmagovalno pesem Evrovizije iz leta 1997 je zapela naša petošolka EVA. Kljub temu da Združeno kraljestvo Velike Britanije in S Irske od 1. 2. 2020 ni več članica Evropske unije, naj GLASBA POVEZUJE in ljubezen širi svetlobo. Letošnja tema prireditve Spoznavajmo države EU, ki je zaradi korone dve leti zapovrstjo odpadla, je bila EVROVIZIJSKE PESMI. Učenci, otroci, dijaki ptujskih in okoliških šol so predstavili svoje države in pesmi na stojnicah in odru na dvorišču Minoritskega samostana na Ptuju. Za podobo stojnice in spominke so poskrbeli učenci 7. b in osmošolka Ela Šalamun. Naše petošolke Ajša, Alja, Medea in pevka Eva so predstavile zmagovalno pesem Evrovizije iz leta 1997 in glasbene uspehe Velike Britanije. S pesmijo LOVE SHINE A LIGHT/Ljubezen širi svetlobo in z dvigom zastav v Evro parku na Ptuju smo obeležili dan vstopa Slovenije v EU. Drugo leto zastopamo novo izžrebano državo FINSKO. Mentorici Aleksandra Vidovič, Liljana Krošl

PROJEKTI … PROJEKT LEAF = LEARNING ABOUT FORESTS – EKOŠOLA Učence v tem projektu izobražujemo in ozaveščamo o gozdovih in o njihovi vlogi na našem planetu. V sklopu projekta spodbujamo povezovanje otrok, učencev z gozdom in gozdno dediščino ter izobražujemo o vseh vidikih gozda (okoljskem, socialnem, ekonomskem …). Skozi projekt opozarjamo na pomen varovanja gozdov in njihovega trajnostnega upravljanja. Preko različnih dejavnosti poskušamo doseči večjo stopnjo okoljske zrelosti otrok, učencev. Tako smo skupaj z učenci obiskali bližnji gozd v vseh letnih časih. Pogledali smo katera drevesa rastejo v naši bližini, kakšni so lubje, listi, plodovi … Tudi ustvarjali smo.

Učenci: 6. a razred - Arandjela Horvat, Taja Lorber, Lara Erlač 8. b razred - Katarina Jus, Ana Kores, Mia Turk, Gal Korez so sodelovali na likovno-literarnem natečaju na temo Gozd in biotska pestrost. Olga Babšek

PROJEKTI …

Lara Erlač, 6. a

Taja Lorber, 6. a

Arandjela Horvat, 6. a

Gal Korez, 8. b

Mia Turk, 8. b

Ana Kores, 8. b

PROJEKTI …

Katarina Jus, 8. b OBLIKOVALSKI IZZIV – EKOŠOLA Tudi letos so bili učenci 6. razreda vključeni v projekt Oblikovalski izziv: naredimo bolje – oblikujmo trajnostno, oblikujmo za krožno gospodarstvo. S projektom želimo učence spodbuditi, da razmišljajo o rešitvah in izdelkih, ki omogočajo ponovno uporabo, popravilo, obnovo, ponovno izdelavo ali spremembo namena uporabe. Pri projektu stremimo k iskanju rešitev, s katerimi podaljšujemo življenjsko dobo izdelkov in snovem v njih. Učenci so ustvarjali iz odpadne kartonske embalaže jajc in iz plastičnih plastenk. Nastala sta nova uporabna izdelka: počivalnik ter klubska mizica.

Olga Babšek

PROJEKTI … EKOKVIZ OŠ – EKOŠOLA S projektom Ekokviz želimo učencem predstaviti drugačen pogled na spreminjanje okolja, predstaviti možne vzroke in spodbuditi učence k zanimanju za okolje in k sodelovanju pri reševanju okoljskih problemov. Tako so se letos učenci poglobili v znanje: 6., 7. in 8. razred: BIOTSKA PESTROST in PODNEBNE SPREMEMBE 6. razred: GOZD IN GOZDARSTVO V SLOVENIJI 7. razred: EKOSISTEMI 8. razred: ELEKTRIČNA ENERGIJA Učenke Neža Panikvar, Živa Gornik Zupanič in Alja Lendero so se udeležile tudi šolskega tekmovanja, ki je potekalo na naši šoli preko spleta. Učenki Neža Panikvar in Alja Lendero sta se udeležili državnega tekmovanja (pisnega dela). Olga Babšek POMAHAJMO V SVET V letošnjem šolskem letu smo se 5. b matične šole vključili v projekt »Say Hello to the World« oziroma Pomahajmo v svet. Povezali smo se s 6. razredom iz Litve. Skupina dvajsetih učencev obiskuje OŠ Kužiai. S šolo smo sodelovali na daljavo preko zoom video klicev. Na petih video srečanjih smo predstavili pet prstov. Najprej smo se drug drugemu predstavili, nato smo predstavili družine, našo šolo, našo občino in nazadnje še našo državo. Učenci so tako na kreativen način sklepali nova prijateljstva, spoznavali tuje jezike, dobili priložnost za spoznavanje drugih kultur in tradicij. Na srečanjih smo izvedeli veliko novega o Litvi. Naučili smo se nekaj novih besed in ugotovili, da imata slovenščina in litovščina sicer nekaj podobnosti, a hkrati veliko razlik, zato smo raje komunicirali v angleščini. Na srečanja smo se še posebej dobro pripravljali, med srečanji smo izkoristili čas za spoznavanje Litve in njenega glavnega mesta Vilna. Srečanja so bila zanimiva in zabavna. Včasih nas je bilo strah, ali se bomo predstavili tako, kot smo se učili in si želeli, saj smo se za vsako srečanje potrudili in pripravili, da je bila vsebina srečanja predstavljena čim bolj zanimivo. Jana Jerenec in Mateja Krajnc

PROJEKTI … POMAH V LITVO – SAY HELLO TO THE WORLD! V letošnjem šolskem letu so bili v projekt » Say Hello to the world« (Pomahajmo v svet) vključeni učenci 2. c-razreda podružnične šole. Učenci so navezali prijateljske vezi z nekoliko mlajšimi otroki iz skupine KIŠKUČIAI (zajčki) vrtca Liepaite iz mesta KLAJPEDA v Litvi. Učenci so skozi srečanja spoznavali življenje in običaje otrok tega pomembnega pristaniškega mesta na vzhodni obali Baltskega morja. Po velikosti je z okoli 200.000 prebivalci tretje največje litovsko mesto in hkrati edino večje pristanišče v državi. Razvilo se je iz majhne ribiške vasi, ki so jo v 13. stoletju osvojili nemški križarji. Učenci so spoznavali njihove družine, vrtec, mesto in njihovo državo. Naučili so se tudi novih litvanskih besed, jih pridno zapisovali na plakat v učilnici in na ta način usvajali novo besedišče tudi v angleščini. Naši učenci pa so svojim novim prijateljem predstavili sebe, svoje družine, našo šolo, naš kraj in lepote naše države. Cilj projekta, ki ga izvaja Fini zavod Radeče, je medvrstniško mednarodno sodelovanje, ob zaključku vseh aktivnosti pa šola pridobi naziv Strpna šola. Na naši šoli smo ta naziv pridobili že tretjič.

Ankica Pikula Učenci 2. c so se v okviru projekta "SAY HELLO TO THE WORLD" prvič virtualno srečali z novimi prijatelji iz Litve. Učenci so se predstavili z lutkami in povedali nekaj o sebi. Naučili so se nekaj novih besed. friend (English) prijatelj (Slovenian) draugas (Lithuanian)

PROJEKTI …

PROJEKT PASSAGE V letošnjem šolskem letu smo se nekateri učitelji pridružili projektu Passage, ki ga organizira Ljudska univerza Ptuj. Projekt naslavlja izzive, ki se pojavljajo pri vključevanju

učencev

migrantskim

ozadjem

izobraževalni sistem držav članic EU. Cilji projekta so spodbuditi vključujoče učenje in kakovost izobraževanja za novo prispele učence iz tretjih držav v zgodnjih fazah integracije, zagotoviti učiteljem potrebna orodja in vire, ki jim bodo omogočili učinkovitejše reševanje sistematičnih pedagoških izzivov ter oblikovanje in spodbujanje programov, s katerim lahko obstoječi ali bivši učenci lokalnih šol podpirajo uspešno integracijo novo prispelih učencev. Projekt se je začel v maju 2022, zaključil pa se bo predvidoma januarja 2023. Po uvodnem zoom srečanju v mesecu maju poteka samostojno učenje v spletni učilnici. Glavne teme so ugotavljanje percepcij učiteljev, kako šole vključujejo otroke priseljencev, kako lahko učitelj zmanjša učinek preteklih izkušenj na begunce, in strategije vključevanja učencev priseljencev v razred. V mesecu juniju bo na Ptuju potekala enodnevna delavnica v živo. V naslednjem šolskem letu bomo vsa pridobljena znanja praktično uporabili v razredu. V mesecu januarju pa potem sledita še končna evalvacija in zaključna konferenca. Ker v naše okolje prihaja vedno več učencev iz tujih držav, so takšna izobraževanja zelo dobrodošla in odlična priložnost, da bodo novo prispeli otroci iz tretjih držav dobili zadostno podporo pri vstopu v šolsko življenje. Jasna Vinkler PROJEKT DVIG DIGITALNE KOMPETENTNOSTI OŠ Kidričevo s podružnico in vrtcem je vključena v projekt Dvig digitalne kompetentnosti. Namen projekta je izboljšati učinkovitost izobraževanja in usposabljanj ter spodbujati razvoj učnih okolij in oblik učenja, ki bodo prispevali k dvigu digitalnih kompetenc vodstvenih in strokovnih delavcev ter otrok in učencev. Strokovni delavci smo se že pogovorili o naših ciljih in prioritetah na tem področju. Učenci od 4. do 9. razreda in strokovni delavci v uvodnem delu izpolnjujemo anketne vprašalnike orodja za samoevalvacijo SELFIE, ki je posebej namenjeno za pomoč šolam pri vključevanju digitalnih tehnologij v procese poučevanja, učenja in preverjanja znanja učencev. Na osnovi dobljenih rezultatov iz anketnega vprašalnika bomo v septembru 2022 pripravili digitalno strategijo za našo šolo, nato nas čakajo potrebna izobraževanja in udejanjanje zadanega v praksi. S skupnimi močmi nam bo zagotovo uspelo narediti pomemben korak naprej na tem področju.

Mojca Valenti

LIKOVNA, FOTOGRAFSKA IN FILMSKA USTVARJALNOST … Letošnje leto je ustvarjanje na Mednarodnem likovnem natečaju Plakat miru potekalo pod naslovom »Vsi smo povezani« (We are all connected). Našo šolo je s svojim plakatom zastopala Arandjela Horvat iz 6. razreda. Na 3. mednarodnem likovnem natečaju Otroška grafika so učenke Sofija Hrbinič, 7.a, Mia Turk in Ela Šalamun, 8. b ustvarjale na temo »Pod svobodnim soncem«. Sofija Hrbinič pa je za na natečaj Velike stvaritve malih mojstrov – Knjižna ilustracija ilustrirala Mačka Murija.

V septembru so se devetošolke Tija Tamše, Mia Domajnko in Laura Lupinšek udeležile Male Groharjeve kolonije v Škofji Loki. V mesecu maju so Tija Tamše in osmošolki Mia Turk in Katarina Jus ustvarjale na prostem na 10. mali likovni koloniji Haloze, ki je tokrat potekala na Vidmu pri Ptuju. Sodelovali smo v projektu Prešernovanje 2022 na temo »Zgodbe mojega kraja«. Za fotografije našega kraja je poskrbel osmošolec Taj Jurič. Mentorica Aleksandra Vidovič

Ob svetovnem dnevu čebel, 22. maja, smo se razveselili uspeha našega učenca Nejca Vizjaka iz 5. c, ki je za svoj samostojno izdelan video prejel nagrado in priznanje na filmskem natečaju JSKD RS za kulturne dejavnosti Naredi si film! z naslovom »Čebele«.

ŠPORTNE AKTIVNOSTI … PLAVALNI TEČAJI

Drugošolci smo uspešno zaključili plavalni tečaj.

Uspelo jim je! Vsi tretješolci znajo plavati!

Četrtošolci na plavalnem tečaju. ZAČETEK ŠOLSKIH ŠPORTNIH TEKMOVANJ PO KORONI V tem šolskem letu so se šolska športna tekmovanja po dvoletnem premoru ponovno zagnala, kar je vplivalo na učence, ki se morajo ponovno aktivirati in privaditi na tekmovanja in na vse, kar je povezano z njimi. Kljub temu so se prav vsi učenci šole odlično odrezali na vseh tekmovanjih, posegali so tudi po izrednih rezultatih. To šolsko leto so učenci najprej tekmovali na medobčinskem krosu, ki je letos potekal na OŠ Hajdina. Krosa se je udeležilo 14 učenk in 13 učencev naše šole, ki so se pomerili v teku na 1000 m z učenci drugih šol. Luka Lampret je v kategoriji 6. razreda osvojil 2. mesto, Živa Gornik Zupanič 2. mesto, Julija Petrovič je v kategoriji 7. razreda osvojila 2. mesto, Aleks Mrčinko je v kategoriji 7. razreda osvojil 3. mesto, Zala Gašparič je v kategoriji 8. razreda dosegla 2. mesto, Tilen Letonja je v kategoriji 8. razreda osvojil 2. mesto in Lenja Ripak je v kategoriji 8. razreda osvojila 3. mesto.

ŠPORTNE AKTIVNOSTI …

ŠPORTNE AKTIVNOSTI … Na tekmovanju v mali odbojki so mlajše učenke

Starejše učenke so tekmovale na medobčinskem

na medobčinskem tekmovanju osvojile 6.

tekmovanju v odbojki in dosegle 5. mesto med

mesto med osmimi sodelujočimi šolami.

desetimi sodelujočimi šolami.

Starejši učenci so tekmovali na medobčinskem

Na področnem tekmovanju so osvojili 2. mesto

tekmovanju v nogometu in se v finalu uvrstili na 3.

in s tem uvrstitev v četrtfinale državnega

mesto in s tem na področno tekmovanje v

tekmovanja.

nogometu.

To je potekalo na OŠ Luče. Tam so spet osvojili 2. mesto in uvrstitev v polfinale državnega tekmovanja, torej med 16 najboljših šolskih ekip v Sloveniji.

ŠPORTNE AKTIVNOSTI … Polfinalni turnir je potekal na OŠ Ljudski vrt in naši učenci so osvojili 4. mesto.

Bravo, naši nogometaši! Mlajši učenci so letos tekmovali na medobčinskem tekmovanju v košarki in so dosegli 4. mesto.

Prav tako so tekmovali na medobčinskem tekmovanju v mali odbojki in se uvrstili v finale, kjer so dosegli 4. mesto.

Mlajši učenci so tekmovali tudi v nogometu.

ŠPORTNE AKTIVNOSTI … Na medobčinskem tekmovanju v atletiki posamezno v mesecu maju je tekmovalo 36 učencev. Julija Petrovič je osvojila 2. mesto v teku na 60 m, Lenja Ripak je v skoku v daljino dosegla 3. mesto, Larisa Stjepič je v skoku v višino dosegla 3. mesto, Sara Jambriško je v metu vorteksa osvojila 3. mesto in Tia Lenart je prav tako v metu vorteksa osvojila 3. mesto. Med učenci je Aleks Mrčinko dosegel 3. mesto v metu vorteksa, Patrik Cvetko Vindiš pa 2. mesto v suvanju krogle.

Z medobčinskega tekmovanja se je na področno tekmovanje v atletiki uvrstilo 29 učencev, ki je potekalo 30. maja na Ptuju. Kljub deževnemu in hladnemu vremenu so se učenci odrezali odlično. Sara Jambriško je osvojila 1. mesto med starejšimi deklicami v metu vorteksa, Aleks Mrčinko je osvojil 3. mesto v metu vorteksa med mlajšimi učenci, Julija Petrovič je osvojila 3. mesto v teku na 60 m med mlajšimi deklicami. Nekateri so za las zgrešili medalje in osvojili četrto mesto ali odlično mesto v prvi deseterici.

V sredo, 8. 6. 2022, je v Mariboru potekalo finale državnega tekmovanja v atletiki posamezno. S področnega tekmovanja se je v finale uvrstila Julija Petrovič. Tekmovala je v teku na 60 m v kategoriji mlajših učenk (6., 7. razred) in osvojila odlično 13. mesto v državi.

Sonja Liber in Polona Fajt

ŠPORTNE AKTIVNOSTI … ŠPORTNI DAN UČENCEV 2. IN 3. RAZREDA

SONČNI ŠPORTNI DAN NA STADIONU PTUJ

Lep pomladni dan je kar klical po športnih aktivnostih. Učenci 2. in 3. razreda smo imeli športni dan v Kungoti na gmajni.

ŠPORTNI DAN – JESENSKI KROS, 23. 9. 2021

ŠPORTNI DAN – POHOD Dne 19. 10. 2021 smo na naši šoli izvedli športni dan – jesenski pohod. Vključili smo se sedmi, osmi in deveti razredi OŠ Kidričevo, učenci od 4. do 6. razreda so prehodili krajšo pot. V avli šole smo se zbrali ob 8.20. Vzeli smo sendvič in plastenko vode, se obuli in pred šolo počakali na vse učence. Ko smo se vsi zbrali, smo se odpravili na pohod. Peš smo odšli v Lovrenc in športno pot nadaljevali proti Strnišču. Ko smo prispeli do Strnišča, smo odšli nazaj proti Lovrencu in nato proti učilnici v naravi. Ob železnici smo odšli proti dvorcu Šterntal, nato pa se počasi vračali proti šoli mimo vrtca Kidričevo. Med samim športnim dnevom smo se tudi nekajkrat ustavili, se fotografirali, pojedli sendviče, popili pijačo in pojedli nekaj sladkega za ponovno energijo. Celoten športni dan je trajal štiri ure. Zaključili smo ga s kosilom in odhodom domov. Športni dan je bil zelo zabaven in športno obarvan. Z veseljem bi ga še kdaj ponovila.

Taja Bingo, 8. b

ŠPORTNE AKTIVNOSTI …

PRVI SNEŽAK, 29. 11. 2021 Pa smo ujeli prvi sneg, se sprehodili in naredili prvega snežaka.

ZIMSKI ŠPORTNI DAN, 20. 12. 2021

ŠPORTNE AKTIVNOSTI …

VESELJE ČETRTOŠOLCEV NA SNEGU

ZIMSKA ŠOLA V NARAVI – 6. razred Šestošolci smo bili od 7. 3. do 11. 3. 2022 v zimski šoli v naravi na Rogli. Udeležilo se je je 36 učencev 6. razredov. Bivali smo v depandansi Jelka. Vsi učenci smo uspešno končali 20-urni tečaj smučanja. Zraven smučanja smo imeli aktivnosti v športni dvorani, vozili smo se z adrenalinskimi sanmi, plavali, navijali za sošolko Živo na smučarskem tekmovanju in še marsikaj. Domov smo se vrnili z obilico novih znanj in nepozabnimi spomini. Polona Fajt

ŠPORTNE AKTIVNOSTI …

ZIMSKA ŠOLA V NARAVI – 7. razred Tudi sedmošolci smo se v letošnjem šolskem letu od 28. 3. do 1. 4. 2022 odpravili v zimsko šolo v naravi na Roglo. Bivali smo v depandansi Jelka. Kljub pomladnemu terminu smo uspešno izvedli tečaj smučanja in vse ostale aktivnosti, ki smo jih planirali. Polni lepih vtisov in brez poškodb smo se vrnili domov.

Polona Fajt

PLANINSKI KROŽEK V ŠOLSKEM LETU 2021/2022 V tem šolskem letu smo bili aktivni tudi planinci matične in podružnične šole. Čeprav so nam jo malo zagodli ukrepi in omejitve zaradi korone, smo kljub vsemu uspeli izpeljati nekaj pohodov. Kot je že tradicija, smo se dvakrat v tem šolskem letu podali iz Lovrenca na Ptujsko Goro in nazaj. Ta dva pohoda smo izvedli ob polni luni. Na pohodu so se nam pridružili tudi starši, dedki, babice in mlajši bratci in sestrice. V pomladanskem času smo izvedli še planinski pohod v Olimju na Stolp veselja, na Slavnik, kjer smo si ogledali še ostanke gradu Socerb in Sveto jamo ter na Črno jezero na Pohorju.

ŠPORTNE AKTIVNOSTI …

Polona Fajt in Alenka Brumen

ŠPORTNE AKTIVNOSTI …

BARCELONA, 20. 4. 2022 Končno je prišel ta dan, ki sem ga čakal že od decembra. To je bil prav poseben dan, saj sem šel z nogometnim klubom Aluminij na turnir v Barcelono v Španijo. Odhod smo imeli ob 14. uri izpred NK Aluminija. Na avtobusu nas je bilo 20 igralcev in naši starši. Pot nas je vodila skozi Slovenijo, Italijo, Francijo in naposled v Španijo. Vožnja je trajala 24 ur z vmesnimi krajšimi postanki. Čeprav je bila pot dolga, smo se na avtobusu zelo zabavali. V četrtek, okrog 14. ure, smo prispeli v obmorsko mesto Salou, kjer smo imeli turnir. To mestece je oddaljeno 120 km od Barcelone. Ta dan smo namenili počitku, saj je deževalo. V petek smo se odpravili v mesto Barcelona. Tam smo si ogledali drugi največji akvarij na svetu. Videli smo polno morskih živali. Nato je sledil meni najljubši del – ogled stadiona Camp Nou. Imeli smo voden ogled. Ogledali smo si tudi muzej z veliko lovorikami in uspehi, ki jih je skozi vsa leta dosegel klub Barcelona in njihovi igralci. Najbolj mi je bila všeč zlata žoga. Nato smo se z avtobusom odpravili v mesto, kjer smo si ogledali znamenitosti, kot so cerkev Sagrada familia, bikoborska arena in še veliko drugega. Utrujeni smo se odpravili spat. Končno je prišel dan turnirja. Prvo tekmo smo igrali proti klubu iz Danske in jih premagali z 12 : 0. Naslednja tekma je bila proti klubu iz Francije. Tudi njih smo premagali s 7 : 0. Žal pa smo s klubom iz Irske izgubili z 1 : 0, saj so igrali zelo grob nogomet in nam poškodovali enega igralca. Sledil je počitek in igre s prijatelji. V nedeljo smo nadaljevali s turnirjem. Igrali smo dve tekmi, eno z domačini, ki smo jih premagali z 10 : 0, ter s Francozi, ki smo jih premagali z 2 : 0. Dva gola sem prispeval tudi jaz, imel pa sem tudi 8 asistenc. Na koncu smo osvojili 5. mesto. Po kratkem počitku smo odšli na ogled tekme Barcelona – Rayo Vallecano. Na tekmi je bilo super vzdušje. V ponedeljek smo pospravili in se odpravili v adrenalinski park PortAventura. Meni tam ni bilo zabavno, saj ne maram adrenalinskih voženj. Po vožnji z enim od vlakcev smrti mi je bilo zelo slabo, zato sem rajši samo opazoval. Ob 17. uri smo se odpravili nazaj proti domu. Vožnja je bila prijetna. Domov smo prispeli v torek ob 14. uri. Ta izkušnja mi bo za vedno ostala v spominu. Najbolj si bom zapomnil, kako velika sta stadion ter vzdušje na tekmi. Komaj čakam na naslednje nogometne dogodivščine. Aleks Mrčinko, 7. a

ŠPORTNE AKTIVNOSTI … MLADI ŠAHISTI V sredo, 30. 3. 2022, je v Spuhlji potekalo šolsko šahovsko tekmovanje. OŠ Kidričevo sta zastopali Alisa Beranič (5. a) in Arandjela Horvat (6. a). Kljub temu da sta dekleti igrali z enim članom manj kot ostale ekipe, sta vse partije odigrali odlično in tako za OŠ Kidričevo osvojili 2. mesto.

Katarina Jus, 8. b

MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE … Letošnje leto nam zdravstvena situacija spet onemogoča dejavnosti, ki smo jih načrtovali za medgeneracijska srečanja. V decembru smo v okviru kulturnega dneva pisali z roko. Učenci so pisali voščila ali pisma z vsebino novoletnih želja in zahval. Učenci 8. razredov so napisali in izdelali voščilnico vsakemu stanovalcu doma starostnikov v Kidričevem. Nastali so čudoviti unikatni izdelki, saj so se pri delu otroci zelo potrudili. Na delavnici Pišemo z roko s stanovalci doma Park smo voščilnice razdelili. Starejši so se jih zelo razveselili, saj je bila vsaka voščilnica namenjena osebno za vsakega posebej. Tudi stanovalci so se preizkusili v pisanju voščilnic.

V tednu pred božičem so učenci postali prostovoljci. Naredili smo voščilnice, jih opremili z lepimi željami in odnesli v nabiralnike tistih osamljenih ljudi, ki jih poznajo iz svoje okolice. Želeli smo, da bi tudi tako drobna pozornost polepšala dan najranljivejšim v naših skupnostih. Na šoli smo kljub oteženi situaciji uspeli posneti prireditev Božični koncert, na katerem so se predstavili mladi glasbeniki naše šole z igranjem na inštrumente, s petjem in plesom. Ta posnetek smo posredovali v dom Park, da bi z njim poskušali pričarati toplino prihajajočih se praznikov. Ob državnem prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti, vsako leto pripravimo interno proslavo, namenjeno učencem šole. Tokrat smo si jo lahko ogledali v učilnicah virtualno. Tudi to proslavo smo posredovali v dom starejših. Hkrati upamo, da si tudi stari starši naših učencev ob pomoči vnukov kdaj pa kdaj ogledajo spletno stran naše šole, na kateri redno objavljamo naše uspehe, dejavnosti in aktualne informacije. Z upanjem v boljše čase zremo v naslednje leto. Koordinatorica Senjka Jazbec

MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE … NASTOP UČENCEV V DOMU UPOKOJENCEV V četrtek, 7. 4. 2022, smo se nekateri učenci Osnovne šole Kidričevo odpravili na nastop v Dom upokojencev Kidričevo. Tja smo prišli okoli 10. ure in nastopali do 11. ure. Vsi so nad našim nastopom bili zelo navdušeni. Izvedli smo glasbene, plesne in pevske točke. Bilo nas je veliko nastopajočih vseh starosti. Tudi jaz menim, da je bil nastop dober. Vse je bilo zelo lepo organizirano. Na koncu so se nam varovanci lepo zahvalili za nastop, mi pa za njihovo gostoljubje. Upam, da bomo še kdaj lahko nastopali, saj mi je bilo zelo všeč. Ana Kores, 8. b PRIREDITEV OB MATERINSKEM DNEVU V LOVRENCU Dnevi so že daljši in temperature se višajo. Zadnji dan pred zimskimi počitnicami smo se učenci RS in PS ločeno podali na odganjanje zime s pustno povorko. Ustavili smo se tudi pred domom Park in stanovalce presenetili (s pokanjem) in zabavali na šaljiv pustni način. Žal nam razmere kaj več druženja še niso dopuščale. S pomladjo so se začele spreminjati epidemiološke zahteve in nam v marcu prinesle dolgo pričakovano ukinitev nošenja mask v šoli. S sproščanjem ukrepov smo se po dolgem času začeli srečevati na hodnikih, v jedilnici, pri pouku mešanih skupin. Ga. Aleksandra Vidovič je z učenci od 5. do 9. razreda pri urah likovne umetnosti izdelala voščilnice za 8. marec - dnevu žena.

Februarja smo v okviru tehniškega dneva spet nekaj minut posvetili pisanju z roko, saj se zavedamo prednosti le tega. Učenci 8. in 9. razreda so z na roko zapisanimi voščili oplemenitili te unikatne voščilnice, ki so jih naslovili prav vsaki stanovalki doma osebno.

MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE … Na enak način so učenci 5. razreda zapisali voščila za naše upokojene delavke, s katerimi se nismo srečali v živo že dve leti. Verjamemo, da smo s to majhno pozornostjo polepšali dan vsem prejemnicam voščil. Žal smo marca tudi ogromno zbolevali, zato smo prireditev ob materinskem dnevu morali premakniti v april. Pred velikonočnimi prazniki smo imeli kulturno prireditev. Sodelujoče je pripravljala ga. Liljana Krošl pri urah glasbe in izbirnem predmetu umetnosti. Na njej so učenci stanovalcem doma pokazali svoje talente iz pevskega, glasbenega, plesnega in literarnega področja. Na šoli posvečamo veliko pozornosti prav odkrivanju nadarjenih in talentiranih učencev. Takšni trenutki so kot nalašč, da pokažejo svoja močna področja še izven šolskih prostorov. Maj je prinesel toplejša jutra, zato smo se povezali z udeleženci jutranje telovadbe iz Kidričevega in Kungote - 1000 gibov. Učenci so se jim pridružili pri njihovih 1000 gibih, s katerimi dodobra razmigajo telesa in tako pričenjajo nov dan.

Koordinatorica Senjka Jazbec SIMBIOZA GIBA V šolo sem prišla ob 7.25. Imeli smo ročna dela. Ko sem končala z izdelkom, sem odšla s Tio in Stelo ven, da smo po asfaltu pripravile blazine za razgibavanje. Potem smo šle v šolo, se preoblekle in šle ven, kjer so nas že čakali babice, dedki, mamice, atiji in Tiin bratec. Ko je učiteljica povedala, kaj bomo počeli, smo se razvrstili po blazinah in se začeli razgibavati. Fantje so izvajali vaje stoje, ko je vsak pokazal po pet vaj, smo se zamenjali. Punce smo pokazale vaje na blazinah. Ko smo končali z vajami, smo mi pospravili blazine, starši pa so si ogledali naše vrtičke pred šolo. Pripravili smo gole in žogo. Prostovoljca pri nogometu sta bila Luka in Nejc. Vsak je izbral po osem igralcev. V ekipi sem bila s Stelo, z Lukom, dedijem, Eriko, atijem in z Lukovima dedkom in babico. Ostali so bili v ekipi Nejca. Igrali smo na dva gola. Igra se je začela. Na začetku je bilo vse normalno, potem pa je dala gol Stela. Bili smo zelo veseli. Čez nekaj časa je dal gol tudi moj ati. Končali smo igro z rezultatom 2 : 0. Ko je bilo konec igre, smo mi pospravili gole in žogo, starši pa so šli v senco na sok in kekse. Mi smo se jim pridružili malo kasneje in se podružili. Malo smo se poigrali in se poslovili od staršev. Odšli so domov, mi pa smo šli k pouku. Ob tej uri športa sem se imela zelo lepo.

Julija Bek, 5. c

MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE … Z babico in dedijem smo se s kolesi ob 8.00 pripeljali v šolo. Kolesa smo parkirali. Odšel sem v razred, babi in dedi pa sta sedla na klopco pred šolo. Ko sem prišel v razred, sem odložil torbo in se pripravil na pouk. Odšli smo iz razreda in pripravili vse potrebno za razgibavanje. Dedke, babice, mamice, očete smo povabili na blazine, kjer naj bi se dobro razgibali. Vsak učenec je pokazal pet vaj za razgibavanje in gretje telesa. Zadnja sošolka Tia je pokazala vaje za sprostitev. Po razgibavanju smo odšli igrat nogomet. V igro so se vključili vsi, razen učiteljica, ki je bila sodnik. Igra je bila napeta in zelo hitra. V igri sta sošolec Nejc in mamica sošolca Leona »dala roko«, zato smo imeli dva penala in en prosti strel. Igra je bila dobra, v začetku je sošolka Stela dala gol in smo povedli. V drugem delu pa je gol dal Julijin ati, ki se je za gol moral kar potruditi, saj sošolec Leon dobro brani. V našem golu je stal dedek, po imenu Srečko, ki je branil tudi z »glavco«. Moj dedi je zadal dve »glavci«. Torej je moja ekipa zaradi dobrih igralcev na koncu tudi zmagala in povedla z 2 : 0. Ko se je igra končala, smo si vsi čestitali in se s sošolci malo pogovorili o zmagi. Starejši so že odšli na sok, kasneje smo se jim priključili tudi mi. Za pijačo sta bila na izbiro sok ali voda, za posladek pa piškoti. Vsi smo se imeli fenomenalno, nato smo se poslovili od svojih dedkov, babic, atijev, mamic ter odšli k pouku. Bilo je odlično! Luka Kosi, 5. c

TEDEN SIMBIOZE GIBA, 12. 5. 2022

V tednu Simbioze giba so nas danes zjutraj ogrele ženske Šola zdravja iz Kungote, nato smo se odpravili na pohod.

MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE …

SIMBIOZA GIBA, 2. 6. 2022

S kolesi smo uživali od Lovrenca do Strnišča, pojedli smo sendviče in sladoled.

JUTRANJA TELOVADBA V sklopu projekta Simbioza giba so učenci 4. a in 4. b začeli dan z jutranjo telovadbo s skupino občank in občanov, ki vsakodnevno pridno skrbijo za gibljivost telesa. Učenci 1. razredov smo povabili svoje sorodnike (starše, stare starše, brate, sestre ...). Vsi smo neizmerno uživali.

AKTIVNOSTI EKO ŠOLE … SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE

Svetlobna svetilka, ta močna nadloga, skoz okence sije mi celo noč.

Zastrem zavese, zakrijem »rolete«, a še vedno mi sije vso noč. In prosim to lučko, naj končno ugasne, a sije mi ta celo noč. Ko končno ugasne, pa sonce posije. In zgodi tako se vsako noč.

Eva Krajnc, 5. a ODPADKOM DAJEMO NOVO ŽIVLJENJE – USTVARJANJE ZA NAGRADNI NATEČAJ V letošnjem šolskem letu smo učenci 2. razredov v OPB veliko ustvarjali iz odpadnega materiala. Vodilna tema projekta je ozaveščati otroke o ločevanju odpadkov ter razmišljati o možnostih predelave izdelkov iz recikliranih materialov. Tako smo si iz odpadnega kartona, koledarja, plastenk, blaga in drugih odpadnih materialov izdelali dve didaktični igri.

Didaktična igra Človek ne jezi se

Didaktična igra Senzorni spomin 84

AKTIVNOSTI EKO ŠOLE … VRTIČKARJI V ŠOLSKEM LETU 2021/2022 Tudi v tem šolskem letu imamo vrtičkarji obilo dela. Septembra in oktobra smo pospravljali pridelke na visokih gredah pred šolo. Posebej smo ponosni na batato – sladki krompir, katerega bomo sami razmnožili in tako nam ga prihodnjo pomlad ne bo treba kupiti. Naše mlade sadike že v prvem mesecu tega leta vznikajo na matičnem plodu batate. Po končanih jesenskih opravilih na vrtu smo se konec meseca oktobra lotili urejanja cvetličnih lončkov pred šolskimi vhodnimi vrati. Vse poletne cvetlice smo zamenjali z jesensko-zimskimi zasaditvami. Naj bo tudi zima odeta v tople barve sonca, radosti in življenjske energije. Izbrali smo jesensko resje in mačehe. Cvetlice se uspešno upirajo nizkim zimskim temperaturam, v vsej svoji lepoti pa bodo zasijale v pomladnih mesecih. Vse cvetlice, ki nas pozdravijo ob našem prihodu v šolo, nam je prijazno podaril g. Danilo Zupanič, lastnik rastlinjakov na Hajdini. Hvaležni smo za to prijazno gesto in se mu zahvaljujemo. Skrbno smo jih posadili. Spomladi ga bomo ponovno prosili za nasvet pri ureditvi poletnih zasaditev cvetlic.

AKTIVNOSTI EKO ŠOLE … Meseca novembra smo prekinili z našimi vrtičkarskimi dejavnostmi na prostem. Narava naj počiva, mi pa ta čas izkoriščamo za pogovore, načrtovanja, nabiranje novih znanj in prve korake v svet kulinarike. V naši novi, zelo dobro opremljeni gospodinjski učilnici kuhamo, pripravljamo čajanke, pečemo … Za začetek smo iz hokaido bučke z našega vrta ter kostanjev pripravili okusno bučkino juho s kostanji. Za vse gurmane prilagamo recept in želimo dober tek.

SESTAVINE: hokaido buča kostanji maslo sol muškatni orešček peteršilj bučno olje

PRIPRAVA: Narežemo in olupimo hokaido bučo. Kuhane kostanje olupimo in jih zmečkamo ter sesekljamo peteršilj. Maslo damo v lonec ter kuhamo, dokler se ne raztopi. Narezane in olupljene bučke dodamo v lonec in malo podušimo, nato dolijemo vodo in posolimo. To vse skupaj kuhamo, dokler bučke niso mehke. Nato jih spasiramo s paličnim mešalnikom. Dodamo kostanje ter nariban muškatni orešček. Juho nalijemo v krožnik ter okrasimo s peteršiljem in z bučnim oljem. Dober tek vam želimo! Jan Pišek, 5. a S tretješolci smo uživali na čajanki ob domačem kamiličnem čaju. Zraven smo si privoščili tudi piškote.

AKTIVNOSTI EKO ŠOLE … Pred božičnimi prazniki, 24. 12. 2021, smo svoje brbončice razvajali z otroškim jabolčnim kuhančkom. Bil je odličen. Zato bomo tudi ta recept, ki so ga pripravile naše učiteljice v timu RaP (razširjen program) na šoli, delili z vami.

OTROŠKI KUHANČEK

Sestavine za 4 skodelice: 1 l jabolčnega soka 2 zvezdnata janeža 2 zrna popra 2 palčki cimeta 4 klinčki 1 žlička pomarančne lupinice med ali sladkor po okusu 4 rezine pomaranče

Postopek: Začimbe stresi v globok lonec in jih nad zmernim ognjem mešaj ter praži toliko časa, da zadišijo. V razbeljen lonec pazljivo in na hitro zlij še jabolčni sok, ki ga potem segrevaš 10 minut, da se navzame omamnih arom. Po želji lahko jabolčni napoj tudi dodatno sladkaš z medom ali s sladkorjem. Novoletni podvig je bil kuhanje domače marmelade iz aronije, ki je rodila pred šolo. Njene plodove smo skrbno pobrali in hranili v zamrzovalniku, kjer so čakali, da iz njih pripravimo marmelado. In smo jo tudi skuhali. Odlična je. Kuhali smo jo kar dobro uro in pol. Točno tako, kot so to počele naše babice, dokler kuhalnica ne naredi sledi na dnu posode, ki se nato za njo počasi zagrne. Brez dodanih želirnih sredstev.

AKTIVNOSTI EKO ŠOLE … Marmelade seveda nismo pripravljali za ozimnico. Ob našem prvem naslednjem druženju smo pripravili carski praženec (»šmorn« po domače) in mu dodali sladko marmelado aronije.

Ker prijetne trenutke delimo z ljudmi, ki jih spoštujemo in imamo radi, so učenci v svojo družbo povabili tudi svojo učiteljico. Šolski hodniki so prijetno zadišali, ko so tretješolci pripravljali jabolčno čežano. Preprosto, zdravo in odlično sladico. Poskusite jo pripraviti tudi doma. Ne bo vam žal.

SESTAVINE: jabolka maslo med cimet klinčki sladka smetana čokolada v prahu Jabolka nalupimo in narežemo na manjše kose ali na četrtinke. Maslo segrejemo, da se raztopi, nato dodamo jabolka in nekaj klinčkov. Zalijemo z malo vode, da se ne primejo na posodo, lonec pokrijemo s pokrovom in jabolka dušimo tako dolgo, da se omehčajo. Z vilicami jih nato še nekoliko zmečkamo. Dodamo še cimet in po okusu sladkamo z medom. Po želji lahko ohlajeni čežani dodamo še stepeno sladko smetano in jo rahlo posipamo s čokolado v prahu. Učenci petega razreda so ponovno oživili recept naših babic, ki so doma pripravljale sladice iz domačih sestavin: jajc, mleka, sladkorja in moke. Tega pač, kar so doma imeli. Enostavno in odlično! Pripravili so snežne kepe.

AKTIVNOSTI EKO ŠOLE …

Poskusite še sami doma. Recept za vas je zapisala Lucija Kores iz 5. a-razreda.

SESTAVINE: ostra moka jajca mleko sladkor vanilijev sladkor

PRIPRAVA: 1. Ločiš beljake in rumenjake. Beljake z mešalnikom stepeš v trd sneg. Rumenjake zmešaš in jim dodaš sladkor, vanilijev sladkor in 4 žličke ostre moke ter mleko. 2. V posodo vlijemo 1 l mleka in ga segrejemo. Ko mleko zavre, dodamo sneg, ki ga z žlico oblikujemo v kepe. Kepe v vrelem mleku nabreknejo in takrat jih vzamemo ven ter položimo v skodelice. 3. Pripravljeno zmes iz rumenjakov, sladkorja in moke dodamo v vroče mleko in neprestano mešamo, da ne nastanejo grudice. Zmes se bo kmalu zgostila in nato jo prelijemo preko snežnih kep v skodelicah. Po želji lahko kepe posipamo še s čokolado v prahu. V naši šolski kuhinji nam kuharice vedno prijazno pripravijo vse potrebne sestavine, za katere jih prosimo. In vedno nam dajo kaj viška. Tudi tokrat je bilo tako. Dobili smo kar 10 jajc, za snežne kepe pa smo jih porabili samo 6. Ker se nam po naših kuharskih druženjih vedno mudi na šolski avtobus ob treh popoldan, nam običajno zmanjka časa za umivanje posode. Zato jo samo zložimo v korito, prelijemo z vodo, da se hrana na posodi ne osuši in pridemo naslednji dan v šolo nekoliko prej, da lahko v miru počistimo kuhinjo. To pomeni, da umijemo posodo, jo pobrišemo in pospravimo v predale. Naš moto namreč je, da kuhinjo zmeraj zapustimo takšno, kot smo jo prejeli, ko smo vstopili vanjo. In tako so učenci tudi dan po pripravi snežnih kep prišli v šolo že takoj po sedmi uri zjutraj in pričeli s pospravljanjem. Pa so se domislili! Padla je ideja, da bi si iz preostalih štirih jajc pripravili zajtrk. Rečeno, storjeno. Saj veste, nič ne sme ostati. Hrana pač ni za tjavendan! 89

AKTIVNOSTI EKO ŠOLE …

Vrtičkarji pa pozimi nismo samo kuhali. Pred božičnimi prazniki smo na pobudo s strani Šolskega sklada ponovno združili svoje moči in za virtualni bazar izdelali sivkin deodorant, sivkino kremo za roke, lične škatlice s čajno vrečko in navodilom za pripravo čaja (ročno nabrana zelišča na našem vrtu ali v naravi) in sivkine dišavne vrečke. Takrat se je gospodinjska učilnica za nekaj časa spremenila v pravo delavnico. Navkljub časovni stiski nam je uspelo ponovno ponuditi paleto naših ročno izdelanih, drobnih pozornosti za obdarovanja v prazničnem času.

Ankica Pikula UREJANJE VISOKIH GRED, 6. 4. 2022 Učenci so poskrbeli za sadike, čebulice in semena. Pridno so se lotili čiščenja grede, natrosili novo zemljo, posadili in posejali vse, kar so prinesli. Na koncu so še vse zalili. Sedaj sledi čakanje, da zraste iz malega veliko.

AKTIVNOSTI EKO ŠOLE … ŠOLSKI VRT NA OŠ KIDRIČEVO Z učenci na naši šoli obdelujemo 8 in pol visokih gred z različnimi vrtninami, ena pa je namenjena dekoracijski zasaditvi pred šolo. Prav tako učenci sami vsako leto zasadijo rože pred vhodom v šolo. Sami tudi izdelajo lonce iz odpadnih pločevink. Le te pobarvajo, g. hišnik jih prelakira in zasaditev se lahko prične.

Vso zelenjavo, pridelano na našem vrtu, porabimo v učilnici, kuhinji, namenjeni za gospodinjski pouk. Letos smo pobrali z gred pori luk in blitvo ter skuhali porovo juho in blitvo s krompirjem. Za dva ločena obroka, seveda. Letošnji posevki in zasaditve so šele v rasti, bujno bodo obrodili šele kasneje.

AKTIVNOSTI EKO ŠOLE … Jeseni imamo polne roke dela s pobiranjem in skladiščenjem pridelka. Prav tako pa tudi vsako jesen in pomlad zamenjamo cvetoče dekoracije pred vhodom v šolo. Letos smo ponosni na svoje sadike sladkega krompirja. Vzgojili smo jih kar 28, a še čakajo na zasaditev na prosto v družbi kontrastnih sončnic. Prav tako so učenci posejali veliko kolerabice in vse sadike razdelili med učence šolskega Eko vrta ter tudi delavce šole. Učenci so po večletnem trudu in učenju na vrtu samostojni, skrbni in vsako jutro zjutraj, že pred poukom obiščejo gredice, jih zalijejo in postorijo sprotna dela. Delo na vrtu pač ne more biti omejeno na točno določeno eno uro v tednu, saj smo odvisni od vremena ter razpoložljivega časa učencev. Zato smo pri delu izredno prilagodljivi in življenjski. Prav tako imamo za šolo zasajeno sivko (kar 40 sadik), iz katere izdelujemo izdelke za bazar. Letos prvič nam bo rodila tudi šmarna hrušica, iz plodov aronije pa smo jeseni skuhali okusno marmelado in jo nato servirali ob carskem pražencu. Veselimo se tudi plodov goji jagod in le upamo, da smo jih uspeli rešiti pred sivo plesnijo. Letos spomladi smo opravili izdatno rez. Ankica Pikula MAJ – UREJANJE CVETLIČNIH LONČKOV, ZALIVANJE VISOKIH GRED

AKTIVNOSTI EKO ŠOLE … MLADI ZELIŠČARJI KUHAMO …, 27. 5. 2022

PRIPRAVA SADNE KUPE, 8. 4. 2022

USTVARJALNOST NE POZNA MEJA … UČILNICA SE JE SPREMENILA V ŠIVILJSKO DELAVNICO Pri gospodinjstvu v petem razredu namenimo učnim vsebinam o tekstilu veliko časa in ga dobro spoznamo, vendar le s pomočjo učbenikov in krajših filmov. Ker pa so učenci običajno nevešči krojenja, rezanja blaga in ročnega šivanja, se je naša učilnica pogosto spremenila v šiviljsko delavnico. Nekateri učenci in učenke so dobili veselje do kvačkanja in ustvarjanja oblačil in dodatkov iz blaga. Po dalj časa trajajočem ustvarjanju so nastali čudoviti unikatni medvedki.

Metka Gumilar

USTVARJALNOST NE POZNA MEJA … NAŠE IDEJE Tudi petošolci OŠ Kidričevo in podružnične šole Lovrenc razmišljajo o prihodnosti in prostorskih spremembah našega domačega okolja. Svoje želje so vključili v idejne načrte in makete.

TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA – 7. RAZRED

USTVARJALNOST NE POZNA MEJA … IZDELAVA IZDELKOV ZA BOŽIČNI BAZAR PRVOŠOLCEV

VELIKONOČNO USTVARJANJE, 12. 4. 2022

Tudi v 2. a smo praznično razpoloženi.

USTVARJALNOST NE POZNA MEJA … ROČNA DELA V Lovrencu so učenci 4. in 5. razreda vse šolsko leto pridno obiskovali interesno dejavnost Ročna dela. Namen je pridobiti koristne spretnosti in predvsem, kako na ustvarjalen način izkoristiti prosti čas. Družili smo se ob petkih »nulto« uro in vsi so redno prihajali. Najprej smo ponovili osnove šivanja, krojenja, oblikovanja in šivanja dodatkov. Hitro so vsi usvojili osnove in že smo se lotili izdelovanja. Tako so nastale torbe iz džinsa, hišni copati, punčke, novoletna dekoracija, velikonočna dekoracija in zajčki. Prav tako so učenci posadili semena na vrtno gredo, za katero zelo lepo skrbijo. Kasneje so na lesene deske napravili še drevo življenja. Za konec pa se učijo osnove kvačkanja. Učenci so radi prihajali in se zares veliko naučili. Vse izdelke so odnesli domov in jih uporabljajo. Andreja Emeršič

NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMET TEHNIKA - 4. IN 5. C

USTVARJALNOST NE POZNA MEJA …

USTVARJALNICE 4. IN 5. C-RAZREDA

September 2021 Ponovno se je začela šola in učenci smo zapolnili tihe in prazne razrede. Tudi pri ustvarjalnicah se je veliko dogajalo. Najprej smo ustvarjali na temo počitniška doživetja in jih slikali z vodenimi barvami. Nato smo v roke vzeli krede in risali svoje sence. Postavili smo se v najrazličnejše položaje in sošolci so obrisali naše sence. Ker se je v zadnjem tednu začela jesen, smo pridno zavihali rokave in ustvarjali na to temo. Na leseno desko s črnim flomastrom smo narisali jesenske pridelke in jih v jesenskih barvah tudi pobarvali. Uporabili smo tempera barve. Da se bodo naši pridelki lepo videli, smo ozadje pobarvali še v hladnih barvah. Oktober 2021 V mesecu oktobru smo se pri ustvarjalnicah posvetili temi jesen. Najprej smo si izdelali lutko – jesenski pridelek. Izbirali smo lahko med koruzo, bučo, korenjem in krompirjem. Za izdelavo le-te, smo potrebovali šeleshamer in volno. Nato smo se še lotili jesenske okenske dekoracije razredov. Iz rjavega šeleshamra smo izrezali drevo in različno listje. Drevo ter listje smo okrasili z voščenkami in jih pritrdili na okna. Proti koncu meseca, ko se je bližala noč čarovnic, si je vsak učenec izdelal netopirja, duhca in bučo iz papirja. Najbolj smo bili navdušeni nad pravo poljsko bučo, saj smo jo spremenili v laterno in pri tem neznansko uživali. Sami smo jo izrezali in otrebili. Pri vseh opravilih smo se zelo zabavali. November 2021 November smo namenili izdelavi izdelkov za šolski bazar. Letos smo izdelovali koledarje za leto 2022. Najprej smo si označili prostor za koledar, narisali smo smrečico in ji dodali letnico koledarja. Po želji smo še dorisali snežake, snežinke in zvezdice. Nato smo vlekli črte, da smo dobili šahovnico po celotnem izdelku. Smrečico in vse, kar smo dodali, smo pobarvali z različnimi zelenimi ali modrimi barvicami in flomastri. Ozadje pa v rdečih, oranžnih ter rumenih barvah. Na vrhu smo še naredili luknjico, da lahko koledar obesimo na steno. December 2021 Veseli december se je kot vsako leto začel pestro. V tem prazničnem vzdušju smo se vsi navdušili nad izdelovanjem božične dekoracije. Lotili smo se izdelave venčka iz tulcev, kateremu smo dodali cvetove božične zvezde. Najprej smo z zeleno tempero pobarvali tulce. Nato smo jih razrezali na kolobarje in prilepili, da smo dobili venček. Iz rdečega in rumenega papirja smo še izrezali cvetove božične zvezde ter jih prilepili na venček. Preizkusili smo se v origami tehniki gubanja. Zgubali smo zvezdasto škatlico. Januar 2022 Na začetku smo izdelali snežaka Vrtljivka, saj smo si dopovedali, da zime še ni konec. Prav tako smo se preizkusili v risanju z ogljem in tušem. Risali smo poljubne motive in zapisovali svoja imena.

USTVARJALNOST NE POZNA MEJA …

Februar 2022 Februarja smo razmišljali, kaj bi še lahko naredili/ustvarili iz odpadnih tulcev. Odločili smo se, da si izdelamo stojala za pisala. Nastali so medvedki. Najprej smo s temperami pobarvali tulce. Nato izrezali vse potrebne sestavne dele za medvedka. Na koncu smo še s flomastri dorisali podrobnosti. Iz odpadnih plastenk pa smo se še lotili izdelave različnih kipov. Tik pred počitnicami smo si izdelali maske iz raznobarvnega papirja. Okrasili smo jih s flomastri in trakovi. Dodali smo leseno palčko, da smo si maske lahko nadeli. Tako smo se veselo podali na počitnice. Marec 2022 Bližalo se je gregorjevo, zato smo si izdelali vsak svojega gregorčka. Za izdelavo smo uporabili škatle od jajc, lesene palčke in papir. Nato smo še prilepili svečko in gregorčka po lastnih željah okrasili. Nato smo iz barvnega papirja izrezali različne rožice ter žuželke in jih pritrdili na okna razredov. V tem mesecu smo se še preizkusili v monotipiji. S tempera barvami smo »napackali« polovico risalnega lista, ga odtisnili in z budnim očesom v teh packah poiskali podobe. Te podobe smo nato s črnim flomastrom še poudarili. April 2022 Aprila smo se na ustvarjalnici posvetili arhitekturi in veliki noči. Najprej smo v skupinah iz slamic gradili velike stavbe in različne predmete. Pri tem smo zelo uživali. Nato smo se lotili še izdelave manjših zgradb iz lego kock. Za veliko noč smo izdelovali posodice, v katere smo dali pisanke. Izdelali smo jih iz škatel od jajc, ki smo jih razrezali na posodice z dolgim vratom. Z dodajanjem barvnega kolaž papirja, smo posodice spremenili v prelepe petelinčke. Maj, junij 2022 V mesecu maju smo se lotili kartonskega tiska. Najprej smo si iz kartona izdelali matrico z motivom drevesa. Nato smo iz kartona in valovite lepenke dodajali še podrobnosti, kot so listi, teksturo debla in še kaj. Naredili smo veliko odtisov v različnih barvah. V teh dveh mesecih do zaključka pouka bomo še naprej pridno ustvarjali in pri tem uživali.

Tina Emeršič

USTVARJALNOST NE POZNA MEJA … USTVARJALNI NATEČAJ ZAMAŠKONJAM V letošnjem šolskem letu smo učence vzgajali in ozaveščali o trajnostnih rešitvah za Zemljo, naš planet. Tako smo zbirali zamaške za Društvo Vesele nogice in v obdobju dveh mesecev zbrali 46,5 kg plastičnih zamaškov. Hvala vsem zbirateljem zamaškov. Prav tako pa so se učenci 6. in 7. razreda pri predmetu Tehnika in tehnologija preizkusili v izdelovanju izvirnega Zamaškonjama – zbiralnika za zamaške. Tako so učenci ustvarili drevo in TV sprejemnik.

Olga Babšek INTERESNA DEJAVNOST NA PODRUŽNICI LOVRENC – OTROCI KUHAMO IN PEČEMO

Otroci so pekli jabolčni in skutin zavitek.

100

USTVARJALNOST NE POZNA MEJA …

IZDELAVA KNJIGE

S pisavo se je človek naučil sporočati svoje misli in čustva z znaki, ki so jih razumeli tudi drugi. Na začetku je s piktogrami pisal na kamen, les, kožo oz. tkanino. Približno 400 let pr. n. št. so začeli pergamentne listine povezovati v kodekse. Takrat in vse do 1455 so v Evropi knjige prepisovali. Leta 1455 je Johannes Gutenberg izumil tiskanje knjig s premičnimi črkami. Takrat so že uporabljali papir, oljne barve in stiskalnice. Na začetku tiskarstva so knjige posnemale rokopisne, zato so jih okraševali ročno. Po 18. stoletju se je razvoj nadaljeval. Takrat so lesene tiskalnice zamenjale kovinske, ki so bile izboljšane. Pri pouku zgodovine so šestošolci spoznali postopek izdelave knjige od platnice do zadnje strani. Učenci so se nato lotili samostojnega ustvarjanja knjige. Knjiga je sestavljena iz platnice, ki je sestavni del učenčevega dela, saj izraža učenčevo domišljijo. Nato sledi naslovna stran, kjer je zapisan naslov, avtor, kraj izdaje, založnik in letnica izida so zapisani na zadnji strani. Sledijo strani knjige z besedilom. Strani so štete na spodnjem robu, ob desnem robu so zapisani popravki. Nato so okrasili besedilo in uredili inicialke. Izdelava knjige jih je vodila skozi vse faze: zbiranje idej, načrtov, materialov, tehnik vse do končnega izdelka in predstavitve knjige. Učenci so imeli različne možnosti, da so prišli do željenega izdelka. S svojo iznajdljivostjo in ustvarjalnostjo so sledili predlogom in zamislim. Na svoje izdelke so bili ponosni, hkrati pa so pridobili nova tehniška znanja in spretnosti. Učenci so se po seznanitvi celotnega procesa prepisovanja knjig in z lastno angažiranostjo pričeli zavedati pomena knjig. Hkrati pa so prišli do spoznanja, zakaj so bile nekoč knjige tako drage, težko dostopne in zakaj je bila pismenost med ljudmi nizka. Jana Jerenec 101

USTVARJALNOST NE POZNA MEJA …

ZABAVNA MATEMATIKA

102

USTVARJALNOST NE POZNA MEJA …

KROG IN DELI KROGA Krog je lik, ki smo ga spoznali že v precej nižjih razredih. Takrat je bilo dovolj samo to, da smo ga obrisali s šablono. V nižjih razredih so nam učiteljice povedale, da je krog kriva, sklenjena črta. Vendar smo sedaj spoznali, da je krog veliko več kot to. Krivo sklenjeno črto, ki obsega krog, sedaj imenujemo krožnica in jo označimo z malo tiskano ali pisano črko k. Krožnici lahko izračunamo obseg, krogu pa ploščino. Ko narišemo krožnico, lahko začnemo risati premice, daljice in še marsikaj drugega. Ko krožnico narišemo s šestilom, ji označimo središče, in sicer tam, kjer smo prej zapičili šestilo. Središče označimo z veliko tiskano črko S. Od središča do loka krožnice potegnemo črto in jo označimo z malo tiskano ali s pisano črko r. To črto imenujemo polmer. Če pa potegnemo črto od enega loka krožnice skozi središče in nato na drugo stran krožnice, nastane črta, ki jo označimo z malo tiskano ali s pisano črko d in jo imenujemo premer. Premer lahko izračunamo tudi tako, da polmer pomnožimo z dve. Nato lahko narišemo tudi premico, ki se nikjer ne dotika krožnice in nima z njo nobene povezave. Imenujemo jo mimobežnica, saj gre mimo krožnice, označimo pa jo z malo tiskano ali s pisano črko m. Narišemo pa lahko tudi sekanto. Kot nam že samo ime pove, je to neka črta, ki bo sekala krožnico. Narišemo jo lahko kjerkoli, vendar mora sekati krožnico. Označimo jo z malo tiskano ali pisano črko s. Kjer pa sekanta seka krožnico, nastaneta dve točki. Označimo ju in tako dobimo daljico, ki se imenuje tetiva. Še nekaj lahko narišemo krogu oz. krožnici. To je tangenta. Tangenta je premica, ki jo narišemo tako, da se dotika krožnice, in sicer pravokotno na njen polmer. Označimo jo z malo tiskano ali s pisano črko t. Te stvari smo vedeli že od lani. Ker pa se vsako leto naučimo nekaj novega, smo se letos naučili krožnici označiti še krožni lok, krožni izsek in odsek in pa krožni kolobar. Mislim, da vem o krogu že precej stvari, a verjamem, da se bom letos naučila še veliko več. Ko je učiteljica en dan prišla v razred in nam je povedala, da čez dva dni pišemo spis, sem bila presenečena. Všeč mi je, da smo poskusili nekaj novega. Urška Pleteršek, 8. b Včeraj so nam učiteljice za matematiko povedale, da bomo pisali spis o krogu in njegovih delih. Zdelo se nam je nenavadno, saj še nikdar nismo pisali spisa pri urah matematike. Torej, kaj sploh je krog? Krog je geometrijski lik. Obdaja nas na vsakem koraku v življenju. Vidimo ga pri različnih pokrovih, na dnu posod, krožnikih itd. O njem smo se učili že v začetku osnovnošolskega

103

USTVARJALNOST NE POZNA MEJA … izobraževanja, a le osnovne reči. To smo skozi leta izkušenj nadgradili in znanje do neke mere osvojili. Težavnost snovi se seveda vsako leto stopnjuje. Krog ima polmer, ki poteka od krožnice do središča. Ima tudi premer, ki poteka skozi središče na nasprotni strani krožnice. Glavna je seveda krožnica, s katero narišemo krog. Najdemo tudi tetivo, mimobežnico, sekanto, najdemo tudi krožni lok ter krožni odsek in izsek. Središče je v točni sredini kroga oz. znotraj krožnice. Tangenta ali dotikalnica je premica, ki ima en stik s krožnico. Mimobežnica je premica, ki poteka mimo kroga in se z njim ne stika. Sekanta je premica, ki seka krožnico na obeh straneh in čez. To je zaenkrat vse, kar bi se spomnila. Vem pa, da je vsaj osnovno znanje o krogu pomembno za doseganje želenih ciljev na področju matematike. Zoja Kaučevič, 8. a Včeraj nam je učiteljica povedala, da moramo pri matematiki napisati spis. Tema spisa je »krog«. Krog je lik in v geometriji množica vseh točk v ravnin, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r. Krožnico označujemo s črko k. Premer izračunamo tako: 2r je d. Krog je tudi del ravnine. Središče kroga označujemo s črko S. Glede na krožnico ločimo več premic oz. daljic. Mimobežnica oz. pasanta »beži« mimo krožnice in se nikjer ne stika s krožnico, to je premica. Tangenta oz. dotikalnica je premica, ki ima s krožnico eno dotikališče in je pravokotna na krožnico. Sekanta oz. sečnica je premica, ki krožnico seka na dveh mestih. Krožni izsek je geometrijski lik, ki ga dobimo tako, da iz kroga izrežemo del omejen z dvema polmeroma in s krožnim lokom. Krožni lok je v geometriji del krožnice omejen z dvema točkama, ki ju imenujemo krajišči. Če krajišči povežemo s središčem krožnice, dobimo središčni kot nad danim lokom. Krožni odsek je geometrijski lik, ki ga dobimo tako, da od kroga odsekamo del omejen s krožnim lokom in tetivo. Najdaljša tetiva je premer kroga. Upam, da se bom iz te snovi veliko naučila. Ana Merc Fric, 8. a Nekoč so živeli trikotniki, kvadrati, pravokotniki. Svet je bil precej beden. Vse je bilo pravokotno, trikotno itd. Ni bilo zanimivo. Nekega dne pa se je nek človek domislil: ''Zakaj pa ne bi obstajali še liki brez kotov in ravnih stranic?'' Nastali so krogi. Bili so zelo popularni. Vsi so jih imeli radi, bili so tako posebni. Zelo so se razlikovali od drugih, saj niso imeli kotov, ravnih stranic. Tako so nastale tovarne krogov. Ljudje so jih začeli risati s šestili. Zdaj obstaja na tisoče krogov. Ko so to videli ostali liki in črte, so se opogumili in se narisali zraven. Nastali so polmeri, premeri, tangente, sečnice, tetive, mimobežnice. Nastalo je tudi središče kroga. Matematiki so jih začeli preučevat. Iznašli so obseg, ploščino in še bolj zakomplicirane stvari.

Zara Sitar, 8.b

104

AKTIVNOSTI V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA … ROČNE SPRETNOSTI

Učenci 2. razreda imajo zelo spretne prstke. V PODALJŠANEM BIVANJU SMO 2. RAZREDI URILI VEŠČINE ŠIVANJA

Predbožično ustvarjanje v podaljšanem bivanju.

105

AKTIVNOSTI V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA … ŠOLSKA KUHINJA IN PODALJŠANO BIVANJE Učenci 2. a in 2. b-razreda so se v preteklem šolskem letu zelo izkazali v kuhinji. V času podaljšanega bivanja smo ustvarjalno preživljali prosti čas ter se preizkusili v peki božičnih piškotov, palačink, jabolčnega zavitka, potice in še česa. Nad vsemi dobrotami smo bili preprosto navdušeni.

RAZŠIRJEN PROGRAM – RaP V četrtem letu poskusa razširjenega programa smo se osredotočali predvsem na gibanje, hrano in prehranjevanje ter na zdravje in varnost. Da bi tako učitelji razredne kot predmetne

stopnje

lažje

dostopali

pripravljenih

interdisciplinarnih dejavnosti, smo vsebine nalagali v spletno učilnico. Pester izbor dejavnosti je tako popestril marsikatero uro v času podaljšanega bivanja, pa tudi prosto uro. Veliko se je dogajalo v gospodinjski in tehnični učilnici, med šolskimi gredicami, na dvorišču in na gozdnem robu, predvsem pa v telovadnici in na športnih površinah.

Nina Zavec

106

RAZISKOVALNE NALOGE …

MLADI RAZISKOVALCI Učenci in učenke naše šole se že vrsto let odločajo za pisanje raziskovalnih nalog na različnih področjih, kot so ekonomija, turizem, ekologija, psihologija, sociologija, astronomija … Tudi v letošnjem šolskem letu so naši učenci uspešno pripravili in zagovarjali štiri raziskovalne naloge. Regijsko srečanje mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja s Prlekijo je potekalo v mesecu marcu preko videokonference. Pod mentorstvom Nataše Brodnjak, Jane Jerenec in Sonje Lenarčič so osmošolci Tobija Lakić, Jakob Jože Suhadolnik in Filip Vidovič na področju astronomije in fizike pripravili raziskovalno nalogo z naslovom Ali je Zemlja okrogla?. Prejeli so srebrno priznanje in se uvrstili na državno srečanje, kjer so prejeli bronasto priznanje. Osmošolki, Ana Merc Fric in Lenja Ripak, pod mentorstvom Jane Jerenec in Sonje Lenarčič, sta na področju ekologije z varstvom okolja prejeli zlato priznanje in se uvrstili na državno tekmovanje, kjer sta prejeli bronasto priznanje. Devetošolke, Tia Jančič, Valentina Turk in Neja Vogrinc, so pod mentorstvom Jane Jerenec in Sonje Lenarčič na področju psihologije in pedagogike pripravile raziskovalno nalogo z naslovom Plonkceglci. Na regijskem tekmovanju so prejele zlato priznanje.

Osmošolka Elizabeta Liza Muršec je pod mentorstvom Klavdije Murko na področju ekonomije ali turizma pripravila raziskovalno nalogo z naslovom Vpliv epidemije Covid 19 na turistične kmetije. Na regijskem tekmovanju je prejela zlato priznanje in se uvrstila na državno tekmovanje, kjer je prejela zlato priznanje. Čestitamo mladim raziskovalcem!

Mentorice Klavdija Murko, Nataša Brodnjak, Jana Jerenec in Sonja Lenarčič

107

TEKMOVANJA IZ ZNANJ … TEKMOVANJE IZ ZNANJA ANGLEŠČINE, 9. RAZRED Šolsko tekmovanje iz znanja angleščine je potekalo 11. 11. 2021. Tekmovanja se je udeležilo 6 učencev. Bronasto priznanje so prejele: 

Hana Kolednik, 9. a



Tia Jančič, 9. a



Neja Vogrinc, 9. a

Na državno tekmovanje se je uvrstila Hana Kolednik, ki je prejela srebrno priznanje. Tekmovanje je potekalo 16. 3. 2022. Mentorica Mateja Krajnc TEKMOVANJE IZ ZNANJA ANGLEŠČINE, 8. RAZRED Šolsko tekmovanje iz znanja angleščine je potekalo 11. 11. 2021. Tekmovanja se je udeležilo 15 učencev. Bronasto priznanje so prejeli: 

Tobija Lakić, 8. a



Jakob Jože Suhadolnik, 8. a



Filip Vidovič, 8. a



Ana Merc Fric, 8. a



Katarina Jus, 8. b

Na državno tekmovanje se je uvrstil Tobija Lakić, ki je prejel srebrno priznanje. Tekmovanje je potekalo 16. 3. 2022. Mentorica Jana Jerenec TEKMOVANJE IZ ZNANJA ANGLEŠČINE, 7. RAZRED Na šolskem tekmovanju iz znanja angleščine je sodelovalo 6 učencev. V dvojicah so učenci ustvarjali videoposnetke v angleškem jeziku. Žal se nihče ni uvrstil na državno raven. Mentor Tomaž Klajdarič TEKMOVANJE IZ ZNANJA ANGLEŠČINE, 6. RAZRED Šolsko tekmovanje iz znanja angleščine je potekalo 16. 2. 2022. Tekmovanja se je udeležilo 5 učencev. Bronasto priznanje sta prejela Matic Barovič in Val Drevenšek, ki sta se uvrstila tudi na državno tekmovanje, katero je potekalo 12. 4. 2022. Mentor Tomaž Klajdarič

108

TEKMOVANJA IZ ZNANJ …

TEKMOVANJE IZ ZNANJA GEOGRAFIJE Šolsko tekmovanje iz znanja geografije je potekalo 16. 11. 2021. Tekmovanja se je udeležilo 8 učencev. Bronasto priznanje so prejeli: 

Iza Frangež, 7. b



Tia Lenart, 7. b



Valentina Turk, 9. a Mentorica Tamara Sagadin

TEKMOVANJE IZ ZNANJA ZGODOVINE Šolsko tekmovanje iz znanja zgodovine je potekalo 7. 12. 2021. Tekmovanja se je udeležilo 26 učencev. Bronasto priznanje so prejeli:  Elizabeta Liza Muršec, 8. a



Valentina Turk, 9. a

 Tobija Lakić, 8. a



Hana Kolednik, 9. a

 Jakob Jože Suhadolnik, 8. a  Alja Lendero, 8. b  Mia Turk, 8. b Mentorica Jana Jerenec

PROTEUSOVO TEKMOVANJE IZ ZNANJA BIOLOGIJE Šolsko tekmovanje je potekalo 20. 10. 2021. Tekmovanja se je udeležilo 9 učencev. Bronasto priznanje je osvojila Mia Turk (8. b). Mentorica Marjeta Sušec

TEKMOVANJE IZ ZNANJA KEMIJE Šolsko tekmovanje iz kemije za bronasto Preglovo priznanje je potekalo 17. 1. 2022. Sodelovalo je 7 učencev. Na regijsko tekmovanje so se uvrstili 3 učenci (Tobija Lakić, 8. a, Marko Pišek, 9. a in Miha Vaupotič, 9. a). Regijsko tekmovanje je potekalo 26. 3. 2022. Tobija Lakić, Marko Pišek in Miha Vaupotič so osvojili bronasto Preglovo priznanje. Državno tekmovanje je potekalo 7. 5. 2022. Marko Pišek je osvojil srebrno Preglovo priznanje, Miha Vaupotič je osvojil zlato Preglovo priznanje.

Mentorica Valerija Krivec

109

TEKMOVANJA IZ ZNANJ …

TEKMOVANJE IZ ZNANJA FIZIKE Šolsko tekmovanje iz znanja fizike za Stefanova priznanja je potekalo 2. 2. 2022. Na tekmovanju so sodelovali 4 učenci. Bronasto priznanje sta osvojila Tobija Lakić (8. a) in Miha Vaupotič (9. a). Oba učenca sta se uvrstila na regijsko tekmovanje, ki je potekalo 14. 4. 2022, kjer sta osvojila bronasto priznanje. Mentorica Nataša Brodnjak TEKMOVANJE IZ VESELE ŠOLE ZA UČENCE OD 4. DO 9. RAZREDA Šolsko tekmovanje iz Vesele šole je potekalo 8. 3. 2022. Tekmovanja se je udeležilo 15 učencev. Bronasto priznanje so osvojili: 

Blaž Škafar, 4. b



Neža Panikvar, 6. a



Simon Pišek, 4. c



Miha Vaupotič, 9. a



Eneja Pulko, 5. a

Državno tekmovanje iz Vesele šole je potekalo 13. 4. 2022. Na državno tekmovanje so se uvrstili štirje učenci. Srebrno priznanje je osvojil Simon Pišek (4. c).

Mentorici Jasna Medved in Lidija Horvat

TEKMOVANJE V ZNANJU MATEMATIKE ZA KENGURU VEGOVA PRIZNANJA IN VEGOVA PRIZNANJA Šolsko tekmovanje za Kenguru Vegova priznanja (od 1. do 7. razreda) in Vegova priznanja (8. in 9. razred) je potekalo 17. 3. 2022. Od 1. do 9. razreda je tekmovalo 67 učencev. Vegovo priznanje so osvojili: 1. razred: Žana Sagadin, Tilen Novak, Žan Bajde, Vita Pilinger in Leo Pulko 2. razred: Gabriel Marholt in Maj Novak 3. razred: Matija Predikaka 4. razred: Andraž Korošec Vidovič, Maksim Kaiser, Lara Kojc in Ajša Korošec Vidovič 5. razred: Rok Bedenik, Jan Pišek, Eneja Pulko in Tia Zernec 6. razred: Luka Lampret, Val Drevenšek in Arandjela Horvat 7. razred: Đorđe Raković 8. razred: Tobija Lakić in Elizabeta Liza Muršec 9. razred: Miha Vaupotič Mentorice: 1. do 5. razred - razredničarke 6. do 9. razred - Nataša Brodnjak in Mateja Očko

110

TEKMOVANJA IZ ZNANJ … Na regijsko tekmovanje, ki je potekalo 6. 4. 2022, se je uvrstilo 7 učencev (Luka Lampret, Val Drevenšek, Arandjela Horvat, Đorđe Raković, Tobija Lakić, Elizabeta Liza Muršec in Miha Vaupotič). Bronasto priznanje so osvojili: -

Arandjela Horvat, 6. a

Luka Lampret, 6. b

Đorđe Raković, 7. b

Tobija Lakić, 8. a

Miha Vaupotič, 9. a Mentorici Mateja Očko in Nataša Brodnjak

TEKMOVANJE IZ LOGIKE Na šolskem tekmovanju iz Logike, ki je potekalo 23. 9. 2021, je sodelovalo 9 učencev. Dobitniki bronastih priznanj so: Val Drevenšek (6. a), Luka Lampret (6. b), Đorđe Raković (7. b), Ema Raković (7. b), Luka Serdinšek (7. a), Tobija Lakić (8. a) in Miha Vaupotič (9. a). Državno tekmovanje iz znanja Logike za 7. razred je potekalo 16. 10. 2021. Na državno tekmovanje se je uvrstil Dorđe Raković. Regijsko tekmovanje iz znanja Logike za 8. in 9. razred je potekalo 16. 10. 2021. Na regijsko tekmovanje sta se uvrstila Tobija Lakić in Miha Vaupotič. Mentorici Mateja Očko in Nataša Brodnjak TEKMOVANJE RAZVEDRILNA MATEMATIKA Šolsko tekmovanje je potekalo 1. 12. 2021. Sodelovalo je 6 učencev. Dobitniki bronastih priznanj so: Val Drevenšek (6. a), Luka Lampret (6. b) Đorđe Raković (7. b), Tobija Lakić (8. a) in Miha Vaupotič (9. a). Državno tekmovanje je potekalo 5. 2. 2022. Na državno tekmovanje sta se uvrstila Tobija Lakić (8. a) in Miha Vaupotič (9. a). Miha Vaupotič je osvojil srebrno priznanje. Mentorici Mateja Očko in Nataša Brodnjak TEKMOVANJE IZ ZNANJA O SLADKORNI BOLEZNI Šolsko tekmovanje je potekalo 15. 10. 2021. Na tekmovanju je sodelovalo 14 učencev 8. in 9. razreda. Dobitniki bronastih priznanj so: 

8. razred: Alja Lendero (8. b)



9. razred: Valentina Turk (9. a), Miha Vaupotič (9. a), Marko Pišek (9. a), Hana Kolednik (9. a), Laura Lupinšek (9. a), Neja Majcenovič (9. a)

Na državno tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni so se uvrstili 3 učenci. Tekmovanje je potekalo 20. 11. 2021. Marko Pišek je dosegel srebrno priznanje. Mentorica Valerija Krivec 111

TEKMOVANJA IZ ZNANJ … TEKMOVANJE MATEMČEK Šolsko tekmovanje je potekalo 5. 11. 2021. Na šolskem tekmovanju je tekmovalo 70 učencev. Doseženih je bilo 18 priznanj, 30 bronastih priznanj in 22 bisernih priznanj. Na državno tekmovanje Matemček, 31. 3. 2022, se je uvrstilo 14 učencev. Osvojili so: 1. b

Lana Podvršek

priznanje

4. c

Simon Pišek

srebrno priznanje

1. c

Tilen Novak

zlato priznanje

5. c

Stela Voglar

priznanje

2. b

Žana Vinkler

priznanje

5. c

Tia Zernec

priznanje

2. b

Maša Sagadin

zlato priznanje

6. a

Val Drevenšek

priznanje

2. c

Jana Lacko

zlato priznanje

8. a

Elizabeta Liza

priznanje

2. c

Gabrijel Marholt

srebrno priznanje 9. a

Muršec Miha Vaupotič

priznanje

3. c

Naja Bogme Šešerko

zlato priznanje

Mentorice: 1. do 3. razred - razredničarke 6. do 9. razred - Nataša Brodnjak in Mateja Očko TEKMOVANJE EKOKVIZ (EKOŠOLA) Šolsko tekmovanje je potekalo 27. 1. 2022. Tekmovale so 3 učenke: Neža Panikvar (6. a), Živa Gornik Zupanič (6.a) in Alja Lendero (8. b). Državno tekmovanje je potekalo 11. 3. 2022 (pisni del) in 8. 4. 2022 (ustni del). Neža Panikvar (6. a) in Alja Lendero (8. b) sta se udeležili pisnega dela na državnem tekmovanju, na ustni del se žal nista uvrstili. Mentorica Olga Babšek ŠOLSKO TEKMOVANJE MEHURČKI ZA UČENCE OD 1. DO 3. RAZREDA Šolsko tekmovanje je potekalo 29. 3. 2022. Tekmovalo je 17 učencev od 1. do 3. razreda matične in podružnične šole. Tekmovalci: Lana Podvršek (1. b), Tilen Novak (1. c), Vita Pilinger (1. b), Žana Sagadin (1. a), Luka Vinkler (1. c), Maša Sagadin (2. b), Gabrijel Marholt (2. c), Kaja Klampfer (2. a), Pia Šlamberger (2. a), Neža Ivančič (2. b), Maj Novak (2. b), Iva Sraga (3. c), Iva Kovačič (3. c), Zala Hosnar (3. a), Alina Kmetec (3. a), Lia Godec (3. a), Tiana Lendero (3. a) dobijo priznanje za sodelovanje. Mentorice - razredničarke učencev 112

TEKMOVANJA IZ ZNANJ …

TEKMOVANJE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE V letošnjem šolskem letu se je tekmovanja, ki je potekalo 9. 11. 2021, udeležilo 30 učencev. Bronasta priznanja so osvojili: - 4. razred: Zarja Valentan

6. razred: Lea Skledar, Neža Panikvar

- 5. razred: Zoja Ivančič, Jan

7. razred: Lana Karneža, Mia Topolovec

8. razred: Zoja Kaučevič, ki se je uvrstila na državno

Pišek, Medea Bauman

tekmovanje Mentorica Metka Gumilar

9. razred: Miha Vaupotič in Marko Pišek, ki se je uvrstil na

regijsko tekmovanje Mentorice Sonja Lenarčič, Jasna Medved in Lidija Horvat Zoja Kaučevič (8. a), je osvojla zlato državno Cankarjevo priznanje. TEKMOVANJE LOGIČNA POŠAST Šolsko tekmovanje je poteklo 5. 5. 2022. Tekmovalo je 49 učencev. Na šolskem tekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati: -

12 učencev je osvojilo priznanje

12 učencev je osvojilo bronasto priznanje

25 učencev je osvojilo biserno priznanje

Na državno tekmovanje, ki je bilo 21. 5. 2022, se je uvrstilo 12 učencev. Rezultati na državnem tekmovanju: 1

MAKSIM

KAISER

4. B

priznanje

ŽANA

HROVAT

3. A

srebrno priznanje

ANDRAŽ

KOROŠEC VIDOVIČ 4. C

GABRIJEL MARHOLT

2. C

priznanje

MAŠA

SAGADIN

2. B

zlato priznanje

TILEN

NOVAK

1. C

zlato priznanje

ANŽE

MARINIČ

1. A

srebrno priznanje

ŽANA

SAGADIN

1. A

zlato priznanje

ENEJA

PULKO

5. A

priznanje

10 JAN

PIŠEK

5. A

priznanje

11 LANA

PODVRŠEK

1. B

Priznanje

priznanje

Mentorice - razredničarke VSEM TEKMOVALCEM ČESTITAMO ZA USPEHE IN OSVOJENA PRIZNANJA! 113

MEDNARODNO SODELOVANJE, SOLIDARNOST … PRIJATELJSKA ŠOLA NA REKI Z osnovno šolo Pećine na Reki nas povezujejo večletne prijateljske in strokovne vezi. Druženje učencev obeh šol smo morali zaradi ukrepov epidemije začasno prekiniti, so pa nas obiskali predstavniki njihove šole. Na delovnem srečanju smo začrtali smernice skupnega sodelovanja tudi v bodoče. Trenutno pa učenci stike ohranjajo s pomočjo pisem.

114

MEDNARODNO SODELOVANJE, SOLIDARNOST … SOČUSTVUJEMO S TRPEČIMI V UKRAJINI Mame z otroki bežijo

SVETOVNI (NE)MIR

in se bojijo, Mir ne pomeni nemir,

da svojih izbrancev ne izgubijo,

temveč tir,

saj se v vojni borijo.

ki nas popelje v svet prijaznih, ne sovražnih ljudi,

Na svetu prevladuje kaos,

kjer se v veliki meri bodri.

vse se draži. Ljudje v vojni umirajo.

Mir mora zaživeti.

Upam, da bo čim prej mir.

Med vsemi narodi sveta. Žal ga Rusija ne upošteva.

Taja Bingo, 8. b

Napadla je Ukrajino. Ljudje na ulicah več ne uživajo.

APRIL 2022, ZA UKRAJINO "Kdor hoče videti, mora gledati s srcem," je pomenljivo izrekel Mali princ. In mi vsi smo v tokratni zbiralni akciji dokazali, da vidimo s srcem, čutimo, poskušamo pomagati nositi breme življenja soljudem. V torek, 29. 3., in v sredo, 30. 3. 2022, smo starši, učenci in kolektiv OŠ Kidričevo dokazali, da nam je mar. Za trpeče, nedolžne žrtve – civiliste narodov Ukrajine. Pomagamo lahko le z oblačili, odejami, igračami, s sanitetnim materialom in s pripomočki za osebno higieno … Nabrali smo stvari, katere bodo šle v prave roke. Za ljudi, ki to potrebujejo; z našimi dobrimi mislimi in z željo, da se čim prej konča ta nečloveška morija.

Hvala vsem, ki ste se odzvali v tako velikem številu! Kolektiv OŠ Kidričevo

115

MEDNARODNO SODELOVANJE, SOLIDARNOST … OBISK UČENCEV IZ BARAJEVA, 12. 5. 2022 V Lovrencu smo se družili z učenci iz srbskega mesta Barajevo. Program so pripravili gasilci in z igrami popestrili popoldan. Učenci so tekmovali v 4 ekipah. Uživali so v igrah z vodo, saj je bil topel dan. Med seboj so se spletle vezi in vsi so uživali ob druženju. Prav tako je bilo odlično poskrbljeno za malico, večerjo in pijačo.

Na OŠ Kidričevo so nas obiskali novi prijatelji, učenci iz srbskega mesta Barajevo. Predstavili so svoj kraj, zgodovino, jezik in običaje. Pridružili so se nam tudi pri pouku, mi pa se k njim priključili v ljudskem plesu kolo.

116

MEDNARODNO SODELOVANJE, SOLIDARNOST …

117

MEDNARODNO SODELOVANJE, SOLIDARNOST … Tobija Lakić je srbskim učenkam, ki so bile prisotne pri pouku, podaril pesem. DRUGAČE

Tukaj v Sloveniji stvari tečejo drugače. Drugače se oblačimo. In govorimo po naše.

Govorimo slovensko, v različnih narečjih. Živimo v vaseh, mestih manjših, večjih. Naš najvišji vrh je Triglav, glavno mesto Ljubljana, polna je lepot od Goričkega do Pirana. Tobija Lakić, 8. a

MALA LIKOVNA KOLONIJA HALOZE – Katarina Jus, Mia Turk (8. b), Tija Tamše (9. a)

118

GLASBENA UMETNOST … URA GLASBE MALO DRUGAČE ... Spoznali smo trobila kar v živo!

PEVSKI ZBORI IN DRUGE GLASBENE DEJAVNOSTI OŠ KIDRIČEVO S PODRUŽNICO LOVRENC Na OŠ Kidričevo in podružnici Lovrenc prepeva veliko pevcev, ki so razporejeni v tri pevske zbore: OPZ Kidričevo, OPZ na podružnici Lovrenc in MPZ Kidričevo. Pevci prepevajo različen repertoar. V letošnjem poudarek

šolskem na

letu

slovenskih

smo

imeli

novitetah

domovini, saj smo se pripravljali na ZBOROVSKI BUM, ki je potekal po celi Sloveniji v večjih krajih od konca maja do 2. 6. 2022. Mi smo sodelovali v Ptuju, 2. 6. 2022. Ti nastopi so posvečeni slovenskemu prazniku Dnevu državnosti in pevci osnovnih ter srednjih šol smo te pesmi odpeli zelo ponosno in veličastno. V letošnjem šolskem letu potekajo na šoli še naslednje glasbene interesne dejavnosti: GLASBENE URICE, ŠOLSKI ANSAMBEL in ROCK BAND. Glasbene urice obiskujejo učenci 1. razredov. Tam prepevamo, igramo z glasbili, plešemo in uživamo ob glasbenih igrah. Šolski ansambel sestavljajo kitaristi Zala Gašparič, Zara Sitar, Tobija Lakić, Luka Ogrizek in bobnarka Ana Kores. Letos pa so se združile ljubiteljice rock glasbe in tako je začel delovati še ROCK BAND - Zala Gašparič, Zara Sitar in Ana Kores. Učenci pri vseh glasbenih aktivnostih pripravljajo glasbene točke za proslave v šoli, občini in domu upokojencev Kidričevo. Proslave in Božični koncert so bili do sedaj virtualni, na koncu šolskega leta bo pa vse potekalo v živo. Tudi učenci izbirnega predmeta UMETNOST so pripravljali glasbene točke za nastope. V letošnjem nastopanju pa moram izpostaviti Tobijo Lakića, ki je s svojimi pevsko-kitarskimi pesmimi pokazal veliko angažiranost in talent na glasbenem področju. Verjamem, da bo nekoč popularen kantavtor. Zborovodkinja Liljana Krošl 119

DEVETOŠOLCI SE POSLAVLJAJO … SLOVO DEVETOŠOLCEV

SLOVO

ZADNJI DAN

Spet šolsko leto h koncu teče.

Zadnji dan osnovne šole se bliža,

Ponovno skoz' smo se prebili,

srednja se že približa.

čakajoč, da šola se izteče.

Zadnje ure bijejo,

Moči smo zadnje vanjo ulili.

počitnice še pridejo.

Kaj pa zdaj, na cilju?

Upamo, da ničesar ne pozabimo,

Že končno sem prispel na končni konec?

omaro celotno izpraznimo,

Znanje že imamo – v preobilju.

se učiteljem zahvalimo,

Torej – zdaj bo vsega konec.

se od njih poslovimo.

Pa ni takšnega veselja,

Vse, kar so nas naučili,

kot si mislil, da bo ob koncu šole.

bomo večkrat uporabili.

Ni na koncu takšne želje po namišljeni svobodi,

Vse novo nas čaka.

ko zapuščaš šolske stole. Tadej Čuš, 9. a Kajti to je le začetek! Cel svet postal bo naša šola, za odtenek bolj se bo razvlekel petek, še dvakrat težja bo ocenjevalna pola. Osnovna šola nas pripravlja na življenje.

RAZHOD

Spokojno, kot je tukaj, več ne bo. Komaj zdaj začenja naše se učenje,

Skupna pot se tu konča,

zato ne prosi vraga za slovo!

v prihodnost domišljija deluje brez meja. Le spomine vam bomo zapustili,

Miha Vaupotič, 9. a

vi vaše spomine nam. Vse karanje vam bomo odpustili

SLOVO

in odšli z znanjem v nov dan.

S to pesmijo se poslavljam od osnovne šole.

Hvala vam za teh devet let.

Čas je za počitniško morje.

Začenjamo v prihodnost nov polet.

Žal mi je, da grem,

Se tu poti bodo razcepile,

še zadnjič knjigo za domače branje povem.

nova življenja zanetile.

Anes Hadžić, 9. a

Tija Tamše, 9. a

120

DEVETOŠOLCI SE POSLAVLJAJO … SLOVO ŠOLI

SLOVO

V devetih letih tukaj

Napočil je čas.

lepo nam je bilo,

Čas, ko se od nas bo slišal le še poslovilni glas.

vsak dan znova

Devet let smo skupaj preživeli.

učili smo se, zelo.

Ni dvoma, da v težkih časih smo le drug drugega imeli …

Dosti norčij smo naredili,

Morda bodo našo sled kaplje solz pustile,

a smo pridni, zelo.

slovo nas in naše starše bo ganilo. Tukaj zapisan je delček naše zgodovine.

Učitelji veliko pomagali so nam,

V osnovnošolskih letih smo ustvarili

a mi poslušali smo manj.

le lepe, zlata vredne, nepozabne spomine.

Mi odhajamo,

Tia Jančič, 9. a

spomini ostajajo. Luka Kolarič, 9. a

SLOVO

Posloviti od vsakdanjih stvari se enostavno ni.

Pa smo tukaj.

Začeli bomo spoznavati nove ljudi.

V tem trenutku vsi zremo v našo prihodnost. Poslavljamo se od osnovnošolskih dni.

Nova šola, novo mesto … To zdaj strašno se nam zdi.

Dolga je pot, devet let nam je vzela.

Marsikdo pa se tega po tihem veseli.

Svetla je pot, z znanjem nas je obdela.

Veliko se bomo naučili in še marsikaj novega odkrili.

Pa veliko vezi in niti je med nami nastalo, lepi so spomini,

Vsak svojim sanjam sledi.

vse to se bo obrestovalo.

Da se nekega dne uresničile bi! In tukaj je konec. Nina Lorber, 9. a

Skupaj smo vsi, z roko v roki odide vsak svoje poti.

Mia Domajnko, 9. a

121

DEVETOŠOLCI SE POSLAVLJAJO …

SLOVO

Tako grenko-sladko je to slovo. Ali v srednji šoli res boljše bo? Nova šola, polna novih ljudi … Tukaj so znani obrazi, pouk brez skrbi. Devet let v to šolo sem hodila, devet let se od učiteljev učila. Potrudila se bom, da jih ne bom pozabila, morda za njimi kakšno solzo potočila. Ta moja osnovnošolska leta! Res ne bi mogla biti bolje preživeta! Ema Raković, 7. b

Neja Vogrinc, 9. a

MALA GROHARJEVA KOLONIJA – Laura Lupinšek, Mia Domajnko, Tija Tamše, 9. a

122

DEVETOŠOLCI SE POSLAVLJAJO …

SLOVO Pa smo pri koncu. Iztekajo se naši dnevi in kmalu se bomo poslovili. Nato bo vsak izmed nas odšel svojo pot. Skupaj smo preživeli zanimivih devet let. Nekateri dnevi so bili veseli, drugi dolgočasni, tretji razigrani … Tudi bedarije smo ušpičili, seveda večinoma fantje, zato smo imeli marsikatero uro namenjeno pogovoru z razredničarko. Brez nas bi bila šola dolgočasna. Mi smo poskrbeli, da so učiteljem ure hitreje minevale. O slovesu ne bi preveč govorila. Zaprejo se ena vrata, da se lahko druga odprejo. V srednjih šolah bomo spoznali nove učitelje in nove prijatelje. Osnovna šola bo za nas postala del naše preteklosti, ki je ne bomo nikoli pozabili. Neja Majcenovič, 9. a

Taja Anabell Serdinšek, 7. a DRUŽINA Družina nam je prvi krog ljudi, pri katerih se počutimo domače. Prvi ljudje, s katerimi rastemo, dokler ne začnemo tavati v širni svet. V večini primerov so to ljudje, ki ti stojé ob strani vse do konca ter poznajo tvoje svetle in temne trenutke. Podpirajo te ne glede na vse, saj le oni vedo, kdo v resnici si. Sedaj, na koncu prve stopnje našega izobraževanja, se oziramo nazaj po svojih sledeh, vidimo, kam smo prispeli in kje bi nas pustil tok časa brez njih. Verjetno ste že slišali, kako so do šestih let popolnoma izoblikovali naš značaj, kasneje pa so nas učili obnašanja, nam pomagali brati, pisati, računati, vse dokler nismo začeli sami kovati svoje usode. Nato so nas, ko se nismo zavedali svoje vloge, podučili o pomenu šole in njenem vplivu na našo prihodnost. Brez njih bi si večina zaprla vsa vrata v prihodnost, ko bi jih prevzela otroška razigranost ali pa odnesli valovi mladostništva. Naša pot je resda bila razburkana, toda oni so vedno bili naš svetilnik, ki te varno usmeri do obale. Za nas bi dali vse, vedno so nas gnali naprej, tolažili ter pomagali najti lastne interese. Zato je prav, da na tej življenjski prelomnici svoje zahvale izrekamo njim, ker so nas oblikovali do sem, kjer danes stojimo - na pragu odraslosti, ko nas morajo same spustiti v svet. In za vse neprespane noči, ko so si belili glave z našimi bedarijami. Obljubljamo vam: karkoli nam bo prinesel čas, kjerkoli že se znajdemo, vedno bomo našli pot domov, hkrati pa bo pri nas vedno prostora za vas. V našem domu, predvsem pa v naših srcih.

123

DEVETOŠOLCI SE POSLAVLJAJO …

The best way to predict

Kdor »bremza«,

your future is to create it.

ne zmaga.

- Abraham Lincoln

PATRIK CVETKO VINDIŠ

TADEJ ČUŠ

When it's time to die,

You will be

let us not discover that we

your own boss one day.

have never lived.

- Henry David Thoreau

ALEM DURAKOVIĆ

MIA DOMAJNKO

Vse se da,

Pričaju o tebi,

če se hoče.

jer kad pričaju o sebi, niko ne sluša.

ANES HADŽIĆ

LEA FEKONJA

Voliš li život?

Professional

Onda nemoj tratiti vrijeme,

over-thinker.

jer je od vremena sastavljen život.

- Benjamin Franklin DANIS HADŽIĆ

TIA JANČIČ 124

DEVETOŠOLCI SE POSLAVLJAJO …

Vedno se zdi nemogoče,

Življenje je »fuzbal«.

dokler tega ne narediš.

LUKA KOLARIČ

LAURA JEZA

I enjoy long romantic

Vsaka napaka je

walks to the fridge.

novo znanje.

SAŠO KOZODERC

HANA KOLEDNIK

Vedno se spomni,

Ni važno, kaj si mislijo

da je internet opcija,

drugi, važno je,

če nimaš odgovora.

kaj si misliš sam!

NIKO KOZODERC

NINA LORBER

CVETKO

Enjoy life.

If your dreams don't scare

There's plenty of time

you, they are too small.

to be dead. - Richard Branson - Hans Christian Andersen

LAURA LUPINŠEK

NEJA MAJCENOVIČ 125

DEVETOŠOLCI SE POSLAVLJAJO …

Lo que te propones

Ne spreminjaj se

puedes alcanzarlo. Si

za nobenega.

tienes el coraje de luchar por ello.

ŽAN NOVAK

YANUEL ISAAC MONCION CABRERA

When life puts you in

Life is like riding a bicycle.

tough situations, don't say:

To keep your balance,

“Why me?”

you must keep moving.

Say: “Try me!” - Albert Einstein

BLAŽ PIŠEK

MARKO PIŠEK

More smiling, less I'm doing this for future

worrying. More

me, so that she gets to

compassion, less

live the life that she

judgement. More blessed,

deserves.

less stressed. More love, less hate.

KLARA STJEPIČ

LARISA STJEPIČ

Psihične rane ostanejo

- Roy T. Bennett

Just do it.

kakor odtis svinčnika po radiranju, zato bodi

- Nike

previden.

TIJA TAMŠE

MARCEL TURK 126

DEVETOŠOLCI SE POSLAVLJAJO …

If you ever see me

Let your dreams change

jogging, please kill

your reality, don't let your

whatever is chasing me.

reality change your dreams.

MIHA VAUPOTIČ

VALENTINA TURK

I wish I were a kid again so everyone would be proud of me for taking a long nap.

NEJA VOGRINC

127

DEVETOŠOLCI SE POSLAVLJAJO …

Učenci 9. a

128

ZA ZAKLJUČEK … IMPRESIJA: PLAŽA Poletno sonce, ki žari in nežen veter te hladi. Pod tabo zrna peska, voda ob pomole treska.

Zelena palma senco dela, melodija morja pesem nam bo pela. Olajša pa nas morski zrak, ki očisti vonj grenak. Miha Vaupotič, 9. a

Prešernovanje 2022 - ZGODBE NAŠEGA KRAJA Naš kraj se imenuje Kidričevo. Šola in kraj sta dobila ime po narodnem heroju Borisu Kidriču. Pred šolo stoji ostanek dimnika tovarne. Dimnik, ki so

porušili

leta

1996,

predstavljal simbol Tovarne glinice in aluminija. Zaradi izgradnje tovarne v letu 1947 se je začela izgradnja industrijskega naselja, ki je pod spomeniškim varstvom. Pred upravno stavbo Taluma stoji spomenik aluminijastega drevesa. Naselje Kidričevo obdaja gozd, zato Kidričane imenujejo tudi »Šumari«. Ostajamo

povezani

naravo,

trudimo se in skrbimo zanjo. Pravijo, da je aluminij kovina prihodnosti. Del našega kraja in prihodnosti smo tudi mi. Fotografije: Taj Jurič, 8. b 129

RASTEMO, USTVARJAMO, SE UČIMO, VESELIMO. SKUPAJ GRADIMO BARVIT SVET. (2. b, 4. b, 5. a, 8. r.)