Issuu on Google+

KORAKI OŠ Duplek junij 2012


KORAKI

Glasilo OŠ Duplek

junij 2012

Mentorica: Darinka Mulaosmanović Naslovnica: Marko Žlahtič, 9. a Likovna oprema: Anita Kurnik, 9. b (risbe s svinčnikom in flomastrom)

Kazalo DOŽIVELI SMO........................................................................................................................ 4 NA KRILIH DOMIŠLJIJE ...................................................................................................... 13 PREBESEDIMO ...................................................................................................................... 19 PRIZNANJE............................................................................................................................. 20 INTERVJU ............................................................................................................................... 21 MOJI......................................................................................................................................... 31 LETNI ČASI ............................................................................................................................ 32 V PRIČAKOVANJU ............................................................................................................... 33 HOROSKOP ............................................................................................................................ 36 RAZVEDRILO ........................................................................................................................ 38

Koraki 2012, OŠ Duplek

Stran 2


Pozdravljeni! Pomlad se počasi poslavlja od nas, sonce pa nas vsak dan topleje pozdravlja, kar pomeni, da se šolsko leto nagiba h kraju. Za devetošolce to pomeni v jeseni nadaljevanje šolanja in s tem uresničitev sanj, za druge pa le napredovanje v višji razred. Ostalo nam je še nekaj tednov pouka in potem pridejo željno pričakovane in zaslužene počitnice. Ker je mesec junij, je spet pred vami šolsko glasilo Koraki, ki vam prinaša zgodbe, poezijo, poročila, razvedrilo in še kaj. Vsem Vam želimo, da bi letošnje šolsko leto zaključili s čim boljšim uspehom in da bi vam počitnice trajale čim dlje.

novinarji Korakov

Ne pozabite, da so čudovite stvari, ki se jih učite v šolah, delo mnogih generacij. Vse to znanje, ki vam je položeno v roke, je dediščina, ki jo spoštujte, jo bogatite in nekega dne zvesto prenesite na svoje otroke. Albert Einstein

Koraki 2012, OŠ Duplek

Stran 3


DOŽIVELI SMO Mirno morje 2011 Tudi letos se je naša šola udeležila mednarodnega projekta Mirno morje. Projekt je potekal v Biogradu na Moru na Hrvaškem v času med 17. in 24. 9. 2011. Bistvo projekta je, da združuje otroke različnih narodnosti, otroke, ki imajo različne primanjkljaje (invalidi, motneje v razvoju ... ), ki se skozi različne aktivnosti učijo strpnosti, odgovornosti, krepijo samopodobo in pozitiven odnos do življenja. Letos se je tega projekta udeležilo okoli 600 otrok in 400 spremljevalcev iz Avstrije, Nemčije, Slovaške, Bosne in Hercegovine, Italije, Hrvaške in tudi Slovenije. Vsi udeleženci so bili nastanjeni na nekaj več kot sto barkah (jadrnicah, katamaranih, jahtah). Udeleženci iz Slovenije smo bili nameščeni na desetih jadrnicah. Tako kot že vsako leto smo si tudi tokrat delili jadrnico z Osnovno šolo Vojnik. To pomeni, da nas je bilo na barki devet. Trije učenci naše šole, Vesna Simonič iz devetega razreda,Tilen Lešnik in Uroš Grabušnik iz osmega razreda, trije učenci OŠ Vojnik, ostali pa kot skiperji in vzgojitelji. Na barki smo preživeli skupaj 8 dni kot ena velika družina, kar pa je v bistvu cilj tega projekta. Jean Bohorč Učenci so povedali: Na morju je bilo lepo, kopali smo se, v disku smo bili, jedli pico, se vozili z jadrnico. V Vodicah smo bili dva dni, v Šibeniku en dan, Biogradu dva dni in na koncu zopet v Šibeniku od petka do sobote zjutraj. Kuhali smo si sami. Kopat smo se šli na plažo. Imeli smo se zelo lepo, zabavali smo se, plesali in imeli razne delavnice. Spoznali smo nove prijatelje iz drugih šol. Dosti smo plavali. Lahko smo vozili jadrnico. Imeli smo skiperja, ki je bil super. Na barki nas je bilo devet. V kabinah smo spali dva po dva. Kuhali smo vsak dan različno hrano. Zelo mi je bilo všeč. Vesna Simonič, 9. a Bil sem na jadranju, kjer sem preživel sedem čudovitih dni na jadrnici. Z jadrnico smo pluli po hrvaškem morju. Potovali smo iz Šibenika v Vodice, iz Vodic v Biograd, iz Biograda na Kornate in nazaj v Šibenik. Čas nam je hitro minil, saj smo pomagali pri pomivanju posode, pospravljanju, lahko smo peljali jadrnico. Veliko smo risali, se igrali družabne igre in dvakrat smo imeli disko. Na pomolu smo lovili ribe, se kopali in potapljali ter se družili med seboj. Imeli smo lepo vreme. Zraven nas so bili otroci iz OŠ Vojnik. To je bila zame lepa dogodivščina. Tilen Lešnik, 8. b

Koraki 2012, OŠ Duplek

Stran 4


Počitnice Počitnice so zelo zanimive, takrat ponavadi jemo slive. Hitro so te počitnice minile, saj so k nam prišle sosedove vile. Zaradi glasne zabave, je k nam prišel tudi sosed Mile. Vsi so se veselili, jedli smo in pili. Eva Frešer, 5. a Najine počitnice Med počitnicami sva bili večino časa skupaj. Imeli sva se zelo lepo. Skupaj sva se igrali, raziskovali naravo in hodili na sprehode. Čeprav je imela Ana zlomljeno roko, sva se imeli lepo. Med počitnicami smo uživali tudi v pustnih norčijah. Bila sem na povorki in se našemila. Nato sva z Evo hodili od hiše do hiše in peli pustne pesmi. Ena teh je bila pesem z naslovom Od hiše do hiše: Od hiše do hiše, od vrat do vrat, prinaša nam srečo in s srečo pomlad. Zato nam pa dajte en everček zlat, tri krofe, tri bobe, en košček mesa. Lara Weingerl in Ana Turk, 5. a

Koraki 2012, OŠ Duplek

Stran 5


Pust Velika glava iz kartona, trebuh velik za en cent. To je kralj vseh kraljev pusta, saj ima velika usta. Pust je pust, pust je pust, vsak se šaliti zdaj zna. Pust je pust, pust je pust, vsaka šala zdaj velja. Nejc Ornik, 6. a

Ko pride pust, smo vsi krofov polnih ust, vsi se veselimo, ker krofov polno dobimo. Pust je prišel v vas, in razveselil vse nas, na ulici vsi plešemo, da se zime rešimo. S kurenti se veselimo, gor in dol po ulici lovimo, glasbo navijamo na glas, da nas sliši cela vas. Zdaj od zime se poslavljamo, sneg in mraz odganjamo, pust je odšel, zimo s sabo vzel. Laura Vršič, 7. a

Športni dan V sredo, 21. 9. 11, smo imeli učenci 5. a in 4. a razreda športni dan. Šli smo od OŠ Duplek do Dvorjan. V šolo smo prišli ob devetih. Potem smo se namalicali in se odpravili na pot. Med potjo smo se ustavili v podružnični šoli v Dvorjanah. Nato smo odšli na igrišče, se malo odpočili in nekaj spili. Potem smo šli igrat nogomet. Ko smo se utrudili, smo šli sedet in pojest prigrizke. Zatem smo igrali med dvema ognjema. Nato smo se odpravili nazaj v našo šolo. Vrnili smo se okoli 11.30. Športni dan je bil zabaven. Vid Pinterič, 5. a Strokovna ekskurzija V petek, 30. 9. 2011, smo se odpravili na strokovno ekskurzijo na Primorsko. Pred šolo smo se zbrali ob 6.30. Ko je prispel avtobus, smo vstopili, se posedli in nestrpno pričakovali, da začnemo z vožnjo. Vozila nas je šoferka. Najprej smo se ustavili v Trojanah, kjer smo nekaj pojedli in popili ter nadaljevali z vožnjo. Okrog 11.00 smo prispeli v Sečoveljske soline. Tam nam je gospodična predstavila delo solinarjev in namen solin. Izvedeli smo, da tam pridelujejo piransko sol. Predstavila nam je tudi orodja, s katerimi so si pomagali solinarji pri delu. Nato smo se odpeljali v Piran, kjer smo si ogledovali Tartinijev trg, hišo Benečanko in akvarij. Bilo je lepo. Nato je sledila vožnja z ladjo po Piranskem zalivu. Vožnja je trajala približno uro in pol. Bilo nam je prijetno. Ko smo se spet posedli na avtobus, smo se odpeljali

Koraki 2012, OŠ Duplek

Stran 6


v Koper, kjer smo obiskali Planet Tuš. Obiskali smo trgovine in si nekaj kupili, saj smo imeli časa le uro in pol. Hitro je minilo in že smo se peljali proti domu. Ekskurzija je bila prijetna in zabavna. Iris Bezjak, 9. a

Učenci šestih razredov smo šli na strokovno ekskurzijo v Logarsko dolino. Med potjo smo si ogledali še rimsko nekropolo in jamo Pekel. Najprej smo si šli ogledat rimsko nekropolo. Videli smo pokopališče iz rimskih časov. Nato smo si šli ogledat jamo Pekel. Tam smo videli viseče kapnike. V jami smo se za čas ustavili in izklopili so luči. Nato smo šli v Logarsko dolino, kjer smo si ogledali slap Rinko, Orlovo gnezdo in še en manjši slap, na katerem smo si natočili pitno vodo. Slap Rinka je bil visok 90 m. Nato smo šli na Orlovo gnezdo, kjer smo si lahko kupili spominke in šli nekaj popit. Po zanimivi dogodivščini smo se odpravili domov. Avgust Sakelšek, 6. a Plavalni tečaj Začel se je plavalni tečaj. Vsak dan smo imeli dve uri pouka. Nato smo šli na avtobus. Ko smo se pripeljali v Pristan, smo se preoblekli. Prvi dan so nas testirali, če smo plavalci ali neplavalci. Tudi učenci iz Dvorjan in Zgornjega Dupleka so sodelovali. Večina nas je bilo plavalcev, le nekaj neplavalcev. Plavalci smo šli v večji bazen, neplavalci pa v manjšega. Prvi dan smo začeli z žabico, sledil pa je kravel. Poleg kravla smo se tudi potapljali, skakali na glavo in delali prevale pod vodo. Ugotovili smo, da je lažje plavati nad vodo, ker lahko dihamo. Plavamo lahko tudi tako, da ne migamo, samo zrak moramo zajeti. Plavalni tečaj je trajal dva tedna, imeli smo se super. Lan Patrik Horvat, 3. a

Koraki 2012, OŠ Duplek

Stran 7


Ohranimo naš planet V ponedeljek, 23. 4. 2012, smo imeli učenci OŠ Duplek naravoslovni dan z naslovom Ohranimo naš planet, ki je bil v okviru dneva Zemlje. Učenci prve triade so si v Mariboru ogledali park in akvarij, učenci druge triade (4. in 5. razred) so obiskali vrtnarijo Tement, delo učencev 6. razredov in tretje triade pa je potekalo po skupinah. Za uvod smo poslušali radijsko oddajo, ki je bila namenjena dnevu Zemlje. Potem pa se je začelo delo po skupinah. Naša skupina se je ukvarjala z odpadki. Izvedeli smo, kakšne vrste odpadkov imamo, kako se sortirajo, reciklirajo, kako dolgo razpadajo v naravi. Nekatere smeti razpadajo več 100 let, nekatere pa sploh nikoli ne razpadejo. Izvedeli smo, da imajo smeti v naravi lahko hude posledice za živalski in rastlinski svet. Strokovnjaki ugotavljajo, da se je zadnja leta povečalo število tornadov, cunamijev, poplav, suš, potresov, vse to pa je povezano z onesnaževanjem našega planeta . Od najinih sošolcev sva izvedeli, da delimo odpadke na nevarne in manj nevarne, da so nekateri odpadki biološki in jih recikliramo doma, druge pa odpeljemo na surovino, kjer jih predelajo. Če želimo, da se naravne katastrofe zmanjšajo, moramo odpadke reciklirati in se vsako leto udeleževati čistilnih akcij po Sloveniji in s tem rešiti mnogo rastlin in živali. Anja Stermšek in Štefka Slanič, 9. a

Naslov naše delavnice je bil: Globalno segrevanje - resnica ali laž. Ogledali smo si film ter dva prispevka z interneta. Film je govoril o globalnem segrevanjuzakaj nastaja, kaj so posledice ter kako to preprečiti. Naslov filma je bil: Neprijetna resnicaAl Gore. V prispevkih smo si ogledali in spoznali, da nekateri znanstveniki ne verjamejo v globalno segrevanje oz. verjamejo v ohlajanje. V prvem prispevku je govoril Rafael Mihalič,

Koraki 2012, OŠ Duplek

Stran 8


v drugem pa je govoril Mišo Alkalaj z drugimi znanstveniki v Polnočnem klubu. Po vsakem prispevku smo se pogovorili o naših mišljenjih in idejah. Nato smo se razdelili v dve skupini, in sicer: v okoljevarstvenike ter skeptike. Poiskali smo podatke in mišljenja znanstvenikov. Vsak izmed nas si je izbral eno misel ali podatek na listu A5. Vse plakate smo nalepili na karton z naslovom Globalno segrevanje ozračja - resnica ali laž. Ob gledanju filma in iskanju podatkov smo se veliko naučili, hkrati pa se zabavali. Nika Majerič in Sara Zavernik, 6. a Imeli smo projektni dan Ohranimo naš planet. Najprej smo v šoli izdelali plakate na temo Onesnaževanje. Nato smo se odpravili v vrtnarijo Tement. Gospa nas je popeljala po vrtnariji in nam pokazale različne rože in rastline. Videli smo tudi različne živali, kot npr. kozo, zajca in psa. Najbolj všeč nama je bilo, ko smo dobili vsak svojo rožo. Bilo je zelo zanimivo in poučno. Ana Turk in Lara Weingerl, 5. a Bili smo v Akvariju-terariju Maribor. Zbrali smo se v jutranjem varstvu. Nato smo se v garderobi oblekli in obuli. Z avtobusom smo se odpeljali v Maribor. Odložil nas je blizu Akvarija-terarija. Razdelili smo se v dve skupini. Prva skupina je šla v Akvarij-terarij, druga skupina pa si je ogledala Mestni park in tri ribnike. Druga skupina je videla srako, ki je nesla kruh. Prvi ribnik je bil prazen, drugi in tretji pa sta bila polna vode. V akvariju smo videli piranje, ribo, ki so se ji videle kosti in še marsikaj. V terariju pa smo videli strupene kače in takšne, ki niso strupene, želve, krokodile … Nato smo šli na avtobus, ki nas je odpeljal v šolo, kjer nas je čakalo kosilo. Sara Mohorko, 3. a Tehniški dan V torek smo imeli tehniški dan. Najprej smo pomalicali in nato je naš razred tekmoval. Učiteljica je spraševala različna vprašanja. Naša skupina (Učenjak) je zmagala. Nato pa smo naredili prometne znake. Z malo domišljije smo naredili pravila za naš razred. Jaz sem naredila prometni znak za prepovedano pretepanje in izsiljevanje. Potem pa smo odšli ven na igrala. Bilo je zelo zabavno. Meni je bilo najbolj všeč, ko smo izdelovali prometne znake. V glavnem, ta tehniški dan mi je bil zelo všeč. Ilana Zoya Glisik, 4. a V London Opisal vam bom mojo dogodivščino v London. Ta dogodivščino se mi je najbolj vtisnila v spomin, ker sem si že nekaj časa želel ogledati to veliko mesto. V petek, 17. 2. 2012, smo se odpravili v London. Nekateri smo imeli kosilo v šoli. Čez nekaj časa je prišel avtobus, ki je bil velik kot slon. Ko smo se vsi namestili, smo se odpeljali. Seveda smo med vožnjo delali tudi neumnosti, kot na primer, da smo Patriku dali škorenj na glavo. Ko smo prispeli v mesto Calais, smo počakali na trajekt. Ko je prišel trajekt, smo se z avtobusom odpeljali nanj. Vožnja je trajala uro in pol. Ker sem bil zelo lačen, sem si naročil tradicionalni britanski zajtrk. Sestavljen pa je bil iz jajc, kavice, fižola in gob. Lačen kot volk sem pojedel vse v zelo

Koraki 2012, OŠ Duplek

Stran 9


kratkem času. Odpeljali smo se proti Londonu. Ko smo prispeli v London, smo poiskali naš hotel. Ker smo prispeli prehitro, smo morali počakati eno uro. Odložili smo prtljago in se odpravili proti Buckinghamski palači. Ker je bila velika gneča, nisem videl nič. Sem pa videl varnostnike kraljice, ki stojijo nepremično kot kipi. Po ogledu palače smo šli na metro. Metro je tako pospešil, da mi je srce padlo v hlače. Na izstopni postaji smo si ogledali narodni muzej. V muzeju je bilo okostje dinozavra in še kaj. Nato smo se najedli na mestnem trgu in šli nazaj v hotel. Naslednjo jutro sem se zbudil in videl Patrika, kako spi. Zato sem mu za šalo dal keks na čelo in ga nato zbudil. Najedli smo se v hotelu in si šli ogledat narodni muzej. Tam so bile mumije in skeleti ljudi. V muzeju sem se počutil nekako čudno. Nato smo se odpravili proti Big Bangu. Ura je bila izdelana iz zlata. Po ogledu smo si ogledali muzej voščenih lutk. Moji najljubši lutki sta bili Freddy Mercury in Michael Jackson. Nekateri so si iz voska naredili svoj model dlani. Žal mi je model razpadel. Potem smo se odpravili nazaj v hotel. V sobi smo gledali televizijo, ugašali luči v kopalnici in še kaj. Nato smo šli spat. Nekdo je ob polnoči trkal po vratih in se skrival. Še zdaj ne vemo, kdo je bil. Zjutraj pa smo se odpravili na London Eye. London Eye je sto metrov velik vrtiljak, iz katerega se vidi ves London. Nato smo se odpravili z ladjo do Greenwichevega poldnevnika. Kasneje pa smo se z avtobusom odpeljali domov. Seveda smo na poti nazaj tudi delali neumnosti. Patrika smo vsako sekundo zbujali, Timiju smo zmočili blazino, Aljažu pa nič. Meni je bilo všeč zaradi neumnosti in določenih dogodkov. Žiga Dornik, 7. a Otroška varnostna olimipijada V torek, 8. 5. 2012, smo bili na otroški varnostni olimpijadi. Dolgo smo se pripravljali na to in trud je bil poplačan, saj smo bili tretji. Tekmovali smo v različnih dejavnostih. Prva je bila človek ne jezi se, druga Alenova vožnja s kolesom, jaz, Blaž in Alen K. pa smo iskali številke. Nato je bila malica. Za malico so bile: palačinke, čevapčiči, hrenovke, za piti pa smo dobili limonado. Videli smo tudi konje in pse. Tretja igra so bile kocke. Tam pa smo zgubili 20 točk. Zadnja igra mi je bila najbolj všeč, ker smo morali škropiti z vodo. To je delala Eva. Potem smo zmagali. Bilo je lepo in poučno. Ajda Lobenwein, 4. a Zimske počitnice Zadnji teden pred počitnicami sem bil ves na trnih. Vedel sem, da grem s skavti na zimski tabor in da se grem po njem smučat. Teden mi je zelo hitro minil in tako sem se v petek, 17. 2. 2012, s skavti odpravil s Tezna v Prevorje. Po približno uri in pol vožnje z avtobusom smo izstopili in še dvajset minut hodili v hrib. Na njem je bila podružnična šola, v kateri smo spali, jedli … Spali smo v njihovi telovadnici in jedli v njihovi jedilnici. Vsi skupaj smo se zabavali zunaj ali pa v več namenskih prostorih. V soboto, 18. 2. 2012, smo imeli različne aktivnosti. Jaz sem šel k izdelavi žlic iz lesa in h kremnim rezinam. Po kosilu smo se odšli sankat, kjer smo zaradi prevelikega hriba popadali vsi po vrsti. Nekateri so naredili skakalnico in s krožniki skakali preko. V nedeljo, 19. 2. 2012, smo reševali Tino, ki so jo ugrabili »Turki«. Šli smo pa tudi na pohod in imeli zabavni večer. V ponedeljek so po nas prišli starši in jaz sem se svojih zelo razveselil. Ko sem prišel domov, sem samo padel v posteljo in zaspal. V

Koraki 2012, OŠ Duplek

Stran 10


torek smo hodili pa po obiskih, v sredo pa smo se šli smučat k babici in dedku na Koroško. V četrtek smo se odšli smučat v Črno na Koroškem. V petek pa smo se smučali in kopali na Kopah, v soboto pa na Poseki, v nedeljo pa smo šli še enkrat v Črno. Po kosilu pa smo se odpravili domov, kjer smo imeli polno obiskov. Z bratrancema sem igral nogomet, pridružil pa se nam je tudi moj stric. Z bratom nama je uspelo tudi prepričati najinega bratranca, da se je začel smučati. To so bile zelo lepe počitnice in upam, da bodo tudi naslednje takšne. Žiga Lonec, 7. a Prvomajske počitnice S starši smo odpotovali na morje v Koper. En dan smo si ogledali tudi mesto Piran in še prav posebej sem se razveselil ogleda morskega akvarija v Piranu. Maj Mencigar, 1. a Pri sosedih sem med počitnicami okraševala majsko drevo s trakci iz vrečk za smeti. Na drevo smo obesili še steklenico in ati je drevo pomagal postaviti. Potem smo jedli pečeno ovco, kasneje pa sem se igrala z bratcem Tomažem in prijateljicama Heleno in Natalijo. Karolina Pernek, 1. a

Bili smo na drsanju Šli smo na drsanje v Maribor. Tja smo se odpeljali z avtobusom. Tam smo si nekateri izposodili drsalke in se šli drsat. Naučili smo se zavrteti, narediti limonico in ustaviti. Igrali smo še hokej in poligon ter katastrofo. Zelo mi je bilo všeč. Upam, da bom šla še večkrat. Maja Kraner, 4. a

Koraki 2012, OŠ Duplek

Stran 11


Pohod na Peco Neko nedeljo je stric poklical očeta ob devetih zjutraj in rekel, da se z babico, stricem in dvema tetama in odpravlja na Peco. Vprašal je, če bi šli z njimi, saj so v kombiju ostali še štirje prosti sedeži. Oče je privolil in ob desetih so bili že pri nas. Vozili smo se približno eno uro in pol. Ko smo prispeli, smo se preobuli in odšli na Peco. Po dveh urah hoje smo bili že pri koči. Ker so babico in teto bolele noge, sta sklenili, da ostaneta v koči in nas počakata. Ostali smo odšli na vrh. Ko sva z očetom prišla do skal, po katerih smo morali plezati, sva zagledala gamsa. Srce mi je padlo v hlače. Gams se naju je ustrašil in takoj zbežal. Ko smo prišli na vrh, smo bili krščeni, saj še nismo bili na takšni višini. Ko smo hodili po Peci navzdol, je lilo kot iz škafa. Ko smo prišli do koče, sta nas babica in teta že nestrpno pričakovali. Odločili smo se, da gremo gledat kralja Matjaža. Ko smo šli v jamo, smo si prižgali luč. Ko smo prišli do kralja Matjaža, se je luč ugasnila. Odhiteli smo ven. Ko smo prišli iz jame, smo ugotovili, da je luč ugasnil stric. Ko smo prispeli do kombija, smo bili zelo utrujeni. Odšli smo na pico, ki je v trenutku izginila, saj smo bili zelo lačni. V ponedeljek me noge sploh niso bolele. Ta dogodek je bil zelo zabaven. Če bi ga lahko, bi ga ponovila že ta trenutek. Tanja Škofič, 7. a Presekan jezik Ko sem bil pred šestimi leti z bratom in starši v Strunjanu, sem se zaletel s kolesom. Ta dogodek bom opisal zato, ker smo kolesarji med vožnjo preveč pozorni na kaj drugega kot pa na vožnjo. V Strunjan smo vzeli tudi kolesa, s katerimi smo se vsak dan vozili. Enkrat smo se odpravili iz Strunjana v Piran. Po nekaj kilometrih vožnje ob morju je oče zagledal skupino športnih jadrnic. Tudi jaz sem jih gledal in nisem bil pozoren, kje vozim. Kar naenkrat sem se zaletel v zapornico. Iz ust mi je tekla kri, a je oče hitro ukrepal. Stekel je v najbližjo gostilno po led. Dobil ga je kar v kapo. Mislil je, da sem si polomil zobe, ampak ko se je krvavitev ustavila, sem ugotovil, da imam le presekan jezik. Ko sem se nekako pripeljal nazaj, smo se hitro odpravili v bolnišnico. Medicinska sestra je nekaj časa skrivala injekcijo, ko pa jo je pokazala, sem hitro ugotovil, kam jo bom dobil. V jezik, ki ga še dolgo potem nisem čutil. Ko so me zašili, so mi rekli, da bodo šive čez nekaj dni vzeli ven. Čez dva dni sem se zbudil in zdelo se mi je, kot da imam v ustih las, ampak so bili šivi. Od takrat sem vedno previdnejši pri vožnji. Pozneje sem šel še večkrat na tisti kraj in sedaj ugotavljam, da me lahko takšna nepozornost pelje v krvavo deželo. Žiga Lonec, 7. a Tresel sem se kot šiba na vodi Bilo je jutro okrog desetih, ko smo se s tremi prijatelji odpravili lovit ribe. Dobili smo se pri Gašperju, od tam pa smo šli v Dupleški vrh h Gašperjevemu bratrancu. Tam smo se udobno namestili in začeli loviti ribe. Prvi je dobil ribo Nik, potem Tilen, jaz in nazadnje še Gašper. Hotel sem zabosti rogovile v rob ribnika, a takrat se je rob zemlje odlomil in padel sem v ribnik. Ker sem bil že moker, sem ostal še malo v vodi, se kopal in tako nagovoril še Gašperja in Nika, da prideta v vodo. Vsi skupaj smo se še kopali eno uro. Potem smo nabrali črve in šli

Koraki 2012, OŠ Duplek

Stran 12


lovit ribe. Jaz sem dobil malega krapa, katerega sem potem skupaj z dvema drugima odnesel domov. Ko sem hitel domov, se je vlilo kot iz škafa in zato sem bil moker. Ko sem prišel domov, sem se tresel kot šiba na vodi. Naslednji dan sem te tri krape spekel na žaru in pojedel. Še moj muc Miško jih je imel rad. Zdi se mi, da je bil tisti dan najboljši dan v mojem življenju in ga ne bom nikoli pozabil. David Kiđemet, 7. a

Srce mi je padlo v hlače Izbral sem si dogodek, ki se je zgodil na morju. Zelo je zanimiv in razburljiv. Na morju sem bil s starši, teto, njenim možem, bratrancem in njegovo punco. Imeli smo se super. Nekega dne je prišel čuden dan. Bratranec je pripravljal špagete »alla Tim«. Nato pa se je začelo kaditi s štedilnika. Oče je ugotovil, da se kadi s plinske jeklenke. Odhitel je k plinski jeklenki in jo zaprl. Čez čas je bilo vse po starem. Po kosilu se je vlilo kot iz škafa. Edini smo se kopali v morju. Ko smo prišli v stanovanje, smo slišali, da je v sosednjem mestu v plavalca udarila strela. Isti dan smo slišali, da se je utopil plavalec, nekega plavalca pa je povozil gliser. Do večera je bilo vse vredu. Igrali smo šah, bili na računalniku in večerjali zelo dobro jed. Naenkrat so z neba začele švigati strele. Zgledalo je, kot da je bel dan. V trenutku mi je postalo slabo. V postelji smo ugotovili, da je datum 8. 8. 2008, vraževerni dan. Ta dan se mi je močno vtisnil v spomin in je bil najbolj strašen in najbolj razburljiv dan v mojem življenju. Aljaž Gornik, 7. a

NA KRILIH DOMIŠLJIJE Padec v pravljico Pozdravljeni! Moje ime je Kaja, stara sem 10 let. V prostem času zelo rada berem in se družim s prijatelji. Nekega dne sem se z mojo najboljšo prijateljico Melanie, Blažem, Ano in Filipom odpravila v knjižnico. Blaž in Ana sta skupaj brala knjigo o Sneguljčici, Filipu je bila zelo všeč. Ana pa je hotela postati Sneguljčica. Želela sta si, da bi bila oz. bi lahko padla v knjigo. Ko je Ana to glasno izrekla, se je knjiga zamigala. Ana se je prestrašila in vrgla knjigo na tla. Knjiga se je odprla in naenkrat smo se znašli v drugem kraju. Pogledali smo proti nebu, a namesto tega smo videli majhno luknjo, iz katere se je lahko videla knjižnica. Knjige v knjižnici so začele hoditi okrog luknje. Ena od knjig je padla v luknjo namenoma, da bi lahko vodila mene, Melanie in druge prijatelje. Ko se je luknja zaprla, je postalo mračno. Ugotovili smo, da smo pristali v grozljivki. Odšli smo v strašno hišico ob gozdu. Okrog nje so letali netopirji, lezli pajki, mravlje in drugi insekti. Prišli smo v neko sobo, kjer je bila privezana Sneguljčica. Bila je zelo žalostna in je jokala. Nato smo ugotovili, da smo v pravljici. Nismo pa razumeli, zakaj je Sneguljčica v tako strašni hišici. Blaž ima zelo rad grozljivke in to je vse pojasnilo. Zaželel si je grozljivko, Ana pa Sneguljčico. Vse se je pomešalo, ne vemo kaj sledi . Od tod nikoli ne bomo odšli.

Koraki 2012, OŠ Duplek

Stran 13


Prijatelji so padali še v različne pravljice in jih mešali. So na veliki pustolovski nalogi, ki se imenuje Preberi vse knjige. Ko to naredijo, se bomo morda vrnili. Aja Jesenik, 7. a

Nekoč, ko sem hodila po gozdu, sem prišla do velikega gradu. V gradu je vladala Rdeča kapica in bila zelo hudobna. Volkove je imela za sužnje in palčke za kuharje. Stopila sem k vratom in ravno hotela potrkati, ko sem nekaj zaslišala pri bližnjem oknu. Stopila sem do okna in pokukala notri. Videla sem tri prašičke, ki so pomivali tla, zraven pa Pepelko, ki je v grdih oblačilih spala na tleh. Odšla sem do drugega okna in pogledala notri. Videla sem Pepelkinega princa, ki se je poljubljal s Trnuljčico. Varal je Pepelko. Ravno sem se hotela obrniti in oditi, ko je nekaj za mano zašumelo. Obrnila sem se in na tleh zagledala deklico z vžigalicami, ki je nekaj iskala v svoji majhni torbici. Skrila sem se za drevo in jo gledala. Iz torbice je potegnila steklenico piva in ga začela piti. Raje sem se obrnila in odšla pogledat na drugo stran gradu. Tam sem videla grdega račka, ki se je barval z belo barvo, da bi bil podoben belim labodom. Odšla sem mimo njega in na strehi gradu videla kraljico, ki moli. Nisem vedela, kam naj še grem, ker mi je bil ta grad zelo čuden. Odločila sem se, da odidem. Zavila sem nazaj v gozd in se napotila proti domu, saj v tem gradu nisem hotela več biti. Laura Vršič, 7. a Zelen stvor Živela je punca, ki ji je bilo ime Tina. Ker je bila vedno osamljena, se je odločila, da se bo preselila. Več dni je po spletu iskala hišo, v katero bi se preselila, ampak nobena hiša ji ni

Koraki 2012, OŠ Duplek

Stran 14


odgovarjala. Čez kakšen mesec je prišel k njej nek agent in ji je ponudil kočo sredi gozda. Ker ji je bila koča všeč, jo je sprejela. Ko je imela vse stvari pripravljene, se je odselila vanjo. Prišla je tja in ugotovila, da ni sama. Spoznala je soseda Jureta. Jure je bil lep in prijazen sosed. Vsak dan sta hodila na sprehode. Nekega dne pa ji je Jure rekel, da po gozdu hodi neki stvor, ki ubija ljudi. Tina je mislila, da je vse to samo šala, ker se ji je zdelo smešno. Še tisto noč ji je nekdo potrkal na vrata. Ko jih je odprla, je zagledala velikega zelenega groznega stvora. Zelen stvor je vanjo pihnil in vrglo jo je skozi okno na drugi strani. Hitro je vstala in pobegnila k Juretu. Ker pa je bil Jure v globokem spancu in je Tina vdrla notri, se je ustrašil, skočil v zrak in jo s posodo udaril po glavi. Tina je takoj dobila veliko rdečo buško. Takrat je tudi omedlela. Jure ni vedel, kaj bi, zato jo je polil z mrzlo vodo. Tina se je prebudila in se ga ustrašila, ker je bil v spodnjicah z avtomobilčki. Nato pa se je Tina začela smejati kot nora. Prespala je pri Juretu, ker jo je bilo strah. Naslednji dan sta sklenila, da bosta raziskala nekaj o tem stvoru. Pred tem sta odšla pogledat v Tinino hišo, če je vse na svojem mestu, ampak hiša je bila zelo razmetana, okna so bila polomljena in tudi vrat ni bilo. Ko sta pospravila, sta se takoj odpravila na raziskovanje. Ker pa nista do večera našla ničesar, sta se odločila, da bosta taborila v gozdu. Ponoči je bilo vse tiho. Jureta in Tino je bilo strah, zato sta se objela in poljubila. V tistem trenutku je začelo grmeti in se tresti grmovje. Zakričala sta. Iz grmovja je skočil zelen stvor. Napadel ju je in skoraj požrl, ampak prišel je lovec in zelenega stvora ustrelil. Jure in Tina sta mu bila zelo hvaležna. Od tistega dne sta skupaj živela. Preselila sta se v majhno vasico in dobila družino. Še zdaj živijo skupaj in so zelo srečni. Melisa Caf, Nina Kokol, 7. a

Koraki 2012, OŠ Duplek

Stran 15


Srečala sem kralja Matjaža Nekega dne smo se jaz, moj brat in najina starša odpravili na izlet na Koroško. Jaz in moj brat rada raziskujeva. Prišli smo do Pece. Mama se je pošalila, da notri v gori živijo pošasti. Naenkrat se je gora odprla in stopili smo vanjo. Mama je prižgala svetilko. Bila je velika soba polna zlatnikov. Zraven sobe je bil majhen vlakec, usedli smo se nanj in se odpeljali v drugo sobo. V drugi sobi so bili speči vojaki. Imeli so štiri metrske brade. Na mizi so bili štirje zlatniki in štirje kozarci vina. Na koncu sobe je bil predor. Vstopili smo vanj in prišli do kralja Matjaža. V sobi je imel čarobno palico, mošnjo, zlatnike in kozarec vina. Brada se je že osem krat ovila okrog mize. Pred našimi očmi se je naenkrat brada začela ovijati in daljšati, ovila se mu je okrog mize. Gora se je stresla. Ustrašili smo se. Zbežali smo do prve sobe. Mama je vzela nekaj zlatnikov. Gora se je že drugič stresla. Opazili smo predor. Začutili smo, da se nekaj bliža. Iz predora je stopil velikanski zmaj. Mama je vrnila zlatnike in zbežali smo iz gore. Vrnili smo se domov in se nikoli več nismo vrnili. Aja Jesenik,7. a Nekega dne smo šli na ekskurzijo na Koroško. Ko smo prišli pod goro Peco, se je dvignila gromozanska skala. Mene je posesalo v temno votlino, sošolci pa so tekli za mano. Ko me je posrkalo, se je skala spustila in skoraj pokopala sošolce. Prvemu zasledovalcu je skala padla na en las, tako so ji bili blizu. Sam sem se sprehodil in zagledal kralja Matjaža. Videti je bil zelo star in gubast. Brada mu je bila štirikrat ovita okoli mize. Spomnil sem se, da se mu mora devetkrat oviti okoli mize. Zraven njega je bila zelo velika vreča zlatnikov. Vzel sem jo in kralju ovil brado še šestkrat okoli mize. Kralj se je zbudil. Okoli njega je nastala svetloba, v sekundi je postal mlad kot pred petsto leti, ko je zaspal. Skupaj sva odšla do skale in skala se je čudežno dvignila. Pred Peco se je prikazala njegova vojska. S svojo družino in z njim smo vodili kraj in po njegovi smrti podedovali oblast nad krajem. Aljaž Gornik 7. a

Koraki 2012, OŠ Duplek

Stran 16


Zgodba na p Pek peče pecivo. Peče piškote, potice pa preste. Potem pridejo Primorci pa pokradejo pecivo. Pol pojejo, polovico polovice peciva potem prodajo, polovico peciva pa prepakirajo. Primorci pa prodajo par predmetov, potem praded premožnežem podari podmornico. Primorci potonejo, podmornica pa propade. Kaja Mihailović in Ines Polanec, 5. a Teja in Kevin (Kevin in Teja gresta iz šole domov.) Kevin: Danes sem bil vprašan matematiko in sem dobil tri. Ti si bila kaj vprašana? Teja: Ne nisem bila. Teja in Kevin: Aaaaaa (padla sta v jamo). Kevin: Teja, kje sva? Teja: Mislim, da sva v nekakšni pravljici. Kevin: Kaj res? (začudeno) Teja: Ja, poglej tam je Rdeča kapica. Kevin: In tam je hudobni volk! Teja: Slediva jima, da pomagava Rdeči kapici. (sledita jima do babičine hiške) Kevin: Povejva Rdeči kapici, da jo notri čaka volk. Teja: Ja, pojdiva. Kevin in Teja: Pozdravljena, Rdeča kapica! Rdeča kapica: Pozdravljena. Od kod pa sta vidva? Kevin: Midva sva iz realnega sveta in povedati ti hočeva, da te notri čaka volk in te hoče požreti. Rdeča kapica: Res? Potem pa pokažimo temu volku. (Rdeča kapica, Kevin in Teja napravijo načrt in pretepejo volka) Volk: Au, Au! Saj je nisem mislil pohrustati. (odide) Rdeča kapica: O, hvala otroka, kako vama naj poplačam? Teja: Ali nama lahko poveš, kako prideva domov? Rdeča kapica: Ja, samo skočita v ribnik in sta doma. Tanja Škofič, 7. a Rdeča kapica Kraj dogajanja: Pri babici Igrajo: Rdeča kapica, volk in babica Nekega dne je Rdeča kapica šla v gozd k babici, da ji odnese viski. Tam pa je mimogrede srečala volka. Rdeča kapica: O, stric volk! Volk: Kam pa ti? Rdeča kapica: K babici, nesem ji viski, pa ti? Volk: Jaz pa grem na trolejbus št. 75. Izstopim pred halo Tivoli in grem gledat košarko.

Koraki 2012, OŠ Duplek

Stran 17


Rdeča kapica: O, kul! Saj bi šla s tabo, ampak moram k babici. (Volk gre k babici, jo požre, se preobleče in se pretvarja, da je babica; tja pa ravno takrat pride Rdeča kapica.) Rdeča kapica: Tu sem babica! Volk: O, ljubica! Ti si že tu? Rdeča kapica: Joj, babica, zakaj pa imaš tako velike oči? Volk: Ker imam dioptrijo. Rdeča kapica: Joj, babica, zakaj pa imaš tako velika ušesa? Volk: Ker me je doktor »zafušu«! Rdeča kapica: Babi, zakaj pa imaš takšne zobe? Volk: Zato, da te lažje požrem! Rdeča kapica: Ha-ha! Babica, ne bo šlo! Volk: O, pa bo! Nič ne skrbi Rdeča kapica! Nadnaravna moč je s tabo! Rdeča kapica: Ti peklenska zloba! (Rdeča kapica ubije volka in reši babico.) Babica: Ja, Rdeča kapica! Kaj pa ti tu? Rdeča kapica: Ja, k tebi sem prišla. Babica: Jaz pa sem mislila v halo Tivoli gledat košarko. Greš zraven? Rdeča kapica: A, še vprašaš? (odideta) Mihela Bauman, 7. a

Koraki 2012, OŠ Duplek

Stran 18


Snežakov nos Včeraj je drugič snežilo. Zapadlo je veliko snega. Zunaj sem naredil velikega snežaka. Imel je dve kepi snega namesto rok, rdeč lonec namesto klobučka in metlo v levi roki (kepi). Ko sem hotel korenček dati na obraz, sem ga malo poskusil, a je bil tako dober, da sem moral pojesti kar celega. Tako je snežak zaenkrat ostal brez svojega nosu. Ker doma nismo več imeli korenja, sem se sam odpravil v trgovino. S seboj sem vzel svojo denarnico. Ko sem prišel v trgovino, je na polici stala velika skleda bombonov. Stala je 2 €. S seboj pa sem imel samo 3€. Nato na polici vidim še korenje. Korenje je pa stalo 1,5 €. Ker sem sladkosned, sem se odločil za skledo z bomboni. Dva bombona sem uporabil za oči, druge pa počasi jedel, ampak snežak še vedno ni imel nosu. Odšel sem na vrt in videl strašilo. Strašilo je namesto nosu imelo korenček. Snel sem mu ga, ampak se nisem mogel upreti tej lepi oranžni barvi in sem ga pojedel. Odšel sem v hišo in pogledal v hladilnik. Neverjetno! V hladilniku je bil zaboj poln korenja. Enega sem odnesel ven in ga hotel dati snežaku, ampak ga več ni bilo. Odšel sem okoli hiše in v snegu zagledal le metlo in lonec. Groznooo, stopil se je! Vanesa Majerič in Vesna Polanec, 5. a

PREBESEDIMO Športni avto Vozi, vozi, vozi avto športni po prašni cesti! Ej, na avtu sedijo tri dekleta, tri dekleta mlada. Tri dekleta mi pojejo pesem, pesmico prelepo: » Vozi, vozi, vozi, avto športni po prašni cesti.«

Šport Šport je res lepa stvar, nekateri pravijo: »Je božji dar.« Ampak poln je nesmiselnih besed, ki nekateri jih razumejo tako težko, kot je težko razbiti debel led. Pri nogometu ne mečemo nog, kaj morda ne brcamo žog? Podobno je pri rokometu, igralec ponavadi meče v letu.

Tam za cesto, na zelenem hribu, tam so zlata polja, pa za polji, za cestami nam brnijo motorji.

Zato nogomet postane žogobrc, rokomet pa žogomet ... ne, ne raje žogolet.

Tri dekleta, tri dekleta mlada nimajo avtomobila, ne motorja, pa naš dom zdaj bo onkraj hribov… Rok Ornik, 6. a

Atletika poteka poleti, zato je poletika, ne pa atletika. Tekači bi bili poleti, ne pa nesmiselni atleti. Nogometaši bi bili žogobrcarji, košarkarji žogofrcarji. sodniki bi bili piskači,

Koraki 2012, OŠ Duplek

Stran 19


skakalci v vodo pa vodoletači, veslači bi ostali neslači. Potem bi več ljudi maralo šport, v svetu bi zavladal kotlort. Filip Polner, 6. b

PRIZNANJE Učenci naše šole radi sodelujemo na različnih literarnih natečajih, kjer smo včasih zelo uspešni. Učenka 6. a razreda, Sara Zavernik, je na literarnem natečaju za frkolinove nagrade prejela priznanje in knjižno nagrado za pesem Takšne me še ne poznate. Takšne me še ne poznate Res je, nisem mirna duša, ampak nekdo, ki vse poskuša. Včasih imam preveč energije, a zato so krivi geni, ko pišem smešne pesmi, zraven pa še bedarije. Kodrasti lasje in spretni prsti, pamet pa taka kot deset konjev v vrsti. Ustvarjanje, barvanje, to je moja plat, zdaj pa hitro dajte za zmagovalko me izbrat. Sara Zavernik, 6. a

Koraki 2012, OŠ Duplek

Stran 20


INTERVJU Obiskal nas je župan občine Duplek, g. Mitja Horvat Ni vsak dan tako poseben, kot je bil 23. april 2012. Ne samo zato, ker smo na šoli obeležili dan Zemlje, ampak tudi zato, ker nas je obiskal naš župan, g. Horvat. Z njim smo se pogovarjali o tem in onem, predvsem pa o okoljevarstvenih težavah naše občine. 1. Najprej nas zanima, ali ste v tem kratkem času, ko ste župan občine Duplek, že imeli čas, da določite, kaj je najprej treba pri nas postoriti in kaj je to? Prioritete smo že postavili, npr. center za ločeno zbiranje odpadkov, seveda pa je najprej treba ozavestiti ljudi. 2. Kako onesnažena se vam zdi naša občina v primerjavi z drugimi po Sloveniji in kako po vašem mnenju občani Dupleka skrbimo za okolje, v katerem živimo? Občina Duplek ni nič bolj onesnažena kot katerakoli druga občina v Sloveniji. Pri nas se že odvijajo razne akcije, kot npr. čistilna akcija in zbiranje kosovnih odpadkov. 3. Kaj je po vašem mnenju najbolj pereč ekološki problem v naši občini? Največji ekološki problem so divja odlagališča odpadkov, saj s tem najbolj prizadenemo naravo. Razmišljate zelo kompleksno, navade ljudi skozi generacije je težko spremeniti. 4. Kdo je največji onesnaževalec okolja pri nas? Ljudje. 5. Ko smo se pripravljali na pogovor z vami, smo nanizali kar nekaj težav, ki jih opažamo: odvajanje kanalizacije v potoke, metanje plastenk in raznih drugih predmetov v potoke, predvsem starejši občani na travnikih kurijo travo in vse, česar ne potrebujejo več, potem pa pokličejo gasilce, da to pogasijo. Težava je ločeno zbiranje odpadkov po gospodinjstvih – tudi tukaj se nam zdi problem starejših ljudi, ki ločevanja odpadkov niso navajeni. Ali tudi vi vidite te težave in kako bi se jih lotili? Te težave vidim. Že mlade ljudi moramo navajati na ekološke težave in ločevanje odpadkov. Občina se zaveda težav s kanalizacijo in dela na tem. To je tudi finančni problem in čez noč tega ni moč odpraviti. 6. Na Dunaju obstaja ekološka policija, ki kaznuje vsakogar, ki odvrže smeti poleg koša na tla. Kakšne so možnosti, da tudi pri nas uvedemo kaj podobnega oz. da najdemo način, da se sistematično preganjajo tisti, ki v naravi odmetavajo smeti vseh vrst? Tudi v občini Duplek imamo ekološko policijo, vendar zaradi finančnih težav ni možno kaj več. Zato je to tudi vprašanje za okoljskega ministra in predsednika vlade. 7. Ali se vam zdi, da smo razsipni z energijo in kako bi se po vašem dalo z energijo varčevati? Da, z energijo smo preveč razsipni. Vsi hočejo javno razsvetljavo, kljub temu da imajo vsi avtomobili luči. Potrebno je zmanjšati tudi svetlobno onesnaženje. Danes obstajajo nove tehnologije, ki omogočajo večje varčevanje z energijo. Problem so tudi stare stavbe z neprimernimi izolacijami, ki spuščajo energijo v zrak.

Koraki 2012, OŠ Duplek

Stran 21


8. Kakšna je možnost, da v Dupleku zgradimo električno vetrnico, ki bi nas oskrbovala z elektriko? Čeprav so električne vetrnice v svetu zelo priljubljene, pa je v občini Duplek majhna možnost za njo, saj to veliko stane in mislim, da v občini ni ustrezne lege. Bolj smotrno je bolje ravnati z viri, ki jih imamo. Pred vetrnicami imajo prednost sončne elektrarne. 9. Kako se nameravate lotiti divjih odlagališč smeti na Vurberku in pri Dravi v gramozni jami? Divja odlagališča moramo počistiti, poostriti nadzor, da se ne ponovijo. Ideja je bila, da postavimo kamere, vendar zaradi varstva osebnih podatkov to ni mogoče. Druga ideja je, da uvedemo varovalno službo, a je to prav tako povezano s stroški. Pred kratkim sem dobil email z idejo, da uvedemo senzorje gibanja. Vsekakor je to težko, vedno pa moramo počistiti za kršitelji. 10. Kakšna je pitna voda pri nas in ali razmišljate o gradnji čistilne naprave v Dupleku? Občina Duplek ima pitno vodo, ki je kar se da čista. Zaenkrat vodo prečrpavamo, saj zaradi finančnih težav nova čistilna naprava trenutno ni mogoča. Mislim pa, da trenutno še ni potrebna. Pitna voda je bogastvo, ki jo Slovenija še ima, je dobra in zdrava; moramo jo ohraniti takšno. 11. Ali je po vašem mnenju struga Drave dovolj dobro sanirana, da ne bo več poplav? Drava ni sanirana dovolj, protipoplavni nasip bo verjetno naslednje leto dobil dovoljenje za izgradnjo in potem bomo lahko govorili o varnosti in nepoplavnem območju. 12. Kako gledate na zidanje blokov in vrstnih hiš pri nas? Kot nam je znano, se vrstne hiše dobro prodajajo, v zelenem bloku pa ostaja veliko praznih stanovanj. Kako bi se privabilo več kupcev? Vrstne hiše se zaradi recesije ne prodajajo kot včasih. Dobro bi bilo, da bi vsaj blok zapolnili, da ne bi strašil. Cene stanovanj so še vedno previsoke, verjetno zato, ker imajo banke še vedno dovolj denarja. Mislim, da so že v preteklosti bile storjene napake, saj je zeleni blok prevelik objekt za ta prostor. Več ljudi pomeni tudi potrebo po širitvi kapacitet, česar se veselim, po drugi strani pa to pomeni tudi več skrbi in pritiskov. 13. Eden izmed problemov se nam zdijo sprehajalci psov, ki pridejo na otroška igrišča, npr. pri šoli v Dvorjanah, potem pa za psi ne počistijo. Kaj menite o tem? Imamo odlok, ki pravi, da bi vsi lastniki psov morali počistiti pasje iztrebke. Problem je v glavah ljudi, ki tega ne počnejo. Postaviti je treba opozorilne table. Morda bi kak vaš članek in opozorilo naredilo vtis in bi ljudje spremenili svoje navade. 14. Kam odvažajo smeti iz naše občine? Ali v prihodnosti načrtujete več zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov, kot npr. koši za smeti okoli trgovine Jager? Smeti odvažajo na Ptuj. Odvaža jih podjetje Čisto mesto. Trenutno iščemo koncesionarja za odvoz in naša želja je, da bi odpadke ločeno zbirali že v gospodinjstvih, kjer bi dobili tudi zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov. Kar se tiče trgovine Jager, jih je treba opozoriti, da nabavijo več košev za smeti.

Koraki 2012, OŠ Duplek

Stran 22


15. Ena izmed težav, ki jo okusimo na svoji koži je pozimi, ker so nekateri pločniki na poti v šolo slabo spluženi, poleti pa se starši pritožujejo nad blatom, ki ga na cestah pustijo traktorji. Kako bi se lotili tega problema? To je v bistvi stvar nadzora, kršilcev nočemo izdati, ker jih poznamo ali se jim nočemo zameriti. Traktoristi z umazanimi pnevmatikami naj ne bi smeli na cesto, a jih nihče ne kaznuje. Glede pločnikov obljubljam boljše. Zavedati pa se moramo, da čez noč vsi pločniki ne morejo biti spluženi, vse v doglednem času. 16. Kako gledate na mandat prejšnjega župana – katere aktivnosti boste spremenili, opustili oz. nadaljevali? Na mandat prejšnjega župana gledam kot na mandat, saj smo ga ljudje izvolili in tudi zamenjali. Želel bi nadaljevati dobre stvari, slabe pa izboljšati. Najprej pa je treba prisluhniti idejam ljudi in tudi vas učencev, ki opozarjate na pomanjkljivosti. Sem župan zaradi občanov in za občane. 17. Kakšni so vaši načrti za našo šolo? Vseh načrtov še nismo izdali, sem tudi sam starš, zato bom morda dodal lažje težave s strani staršev. Danes imam tudi sestanek z gospodom ravnateljem, s katerim bova naredila načrte. Podružnice so v še slabšem stanju kot ta šola, zato moramo najprej tam poskrbeti za boljše bivanje otrok. Tudi telovadnica je velika želja, vendar to ta hip zaradi finančnega stanja ni mogoče. V prvi vrsti moramo vzdrževati prostore, ki jih imamo. Ne obljubljam gradov v oblakih, postopno bomo reševali manj in bolj pereče probleme. 18. Čeprav smo še v osnovni šoli, v Dupleku pogrešamo prostor, kjer bi se lahko bolj družili, sprehajalne poti pri gramoznici in športni center. Kaj vi menite o tem? Idej je veliko. Včeraj sem se sprehajal po gramoznici in tam je krasna lokacija za turistični center. Ker pa poplavni nasipi še niso zgrajeni, zdaj ni smiselno v to vlagati, saj bi navoz zemlje te poti prekril. 19. Ali je delo župana zelo naporno? Kako poteka vaš delovni dan? Delo župana bi zdaj težko komentiral, saj ga opravljam le en mesec. Opravljam ga z veseljem, sestanki potekajo od 7. zjutraj do 7. zvečer. Kak popoldan si utrgam za svojo družino in skušam ločiti javno od zasebnega, saj sem družinski človek. Stvari delam z veseljem, poslušam probleme in največje veselje je, ko nekaj razrešim. 20. Kakšni ste, ko se zjutraj zbudite? Skuštran. 21. Katera je vaša najljubša barva? Modra. 22. Kaj bi nam še radi sporočili, pa vas o tem nismo vprašali? Bodite radovedni, kritični, taki boste najbolj koristni. Ostanite mladi po srcu. Uživajte življenje. Intervju smo izvedli: Rene Gole, Nastja Soko, Maja Ledenik, Jure Čačilo, Staša Kancler, Iris Bezjak, Martin Toplak, Leon Sužnik, Uroš Lobenwein, Nika Simonič, Špela Kocbek.

Koraki 2012, OŠ Duplek

Stran 23


Koraki 2012, OĹ  Duplek

Stran 24


Intervju z udeležencem II. svetovne vojne Namen intervjuja je raziskati življenje ljudi v 2. svetovni vojni na najrazličnejših položajih. Intervju sem si izbral z razlogom, saj udeleženca poznam. Že kot majhen sem z njegovim vnukom poslušal njegove zgodbe, ki sva jih z zanimanjem poslušala, saj so bile vedno tako dramatične. Raziskati sem predvsem želel trdo življenje ljudi med vojno ter njene vplive na takratne ljudi. Je bilo njihovo življenje precej drugačno? Gotovo je bilo, saj največjo škodo vojne utrpijo nedolžni. Različni viri prinesejo različne informacije, te pa prinesejo različna spoznanja, zato verjamem, da bodo rezultati zanimivi. 1. Se nam lahko na kratko predstavite? Pozdravljeni, sem Peklar, Jožef. Živim z ženo Marijo v Spodnjem Dupleku. Natančneje sem doma v Kotu 8. Rojen sem 31. 1. 1933. To pomeni, da sem vojno doživljal še kot otrok. Vojna je bila v naših krajih razglašena nekje spomladi leta 1941, največje akcije in grozote pa so se dogajale malce kasneje. Takrat sem bil star 10 do 11 let, toda nekaterih stvari se dokaj dobro spominjam. 2. Koliko ste bili stari med vojno in kje je bilo vaše mesto? Torej med vojno sem bil star okrog 10 do 12 let. Takrat so današnje Dvorjane spadale pod Duplek, imenovali pa smo jih Sveti Martin. Tam sem obiskoval šolo, pri stari cerkvi. Šola je bila dokaj stroga, morali smo biti disciplinirani, takrat pa so učitelji krepko kaznovali tiste, ki so bili poredni. No, šola pa ni bila takrat moja edina obveznost, delal sem tudi kot hlapec pri Francu Juršu v Sp Dupleku. 3. Kje ste med vojno živeli? Med vojno sem živel na robu Ciglenc, za tiste čase kar v veliki hiši, saj je bilo dosti otrok. Na tisto hišo imam zelo lepe spomine, na žalost pa je hiša porušena, ampak ne zaradi bomb, samo stara je že bila. Kot sem pa že omenil, veliko časa sem tudi preživel na kmetiji Franca Jurše, kjer sem delal kot hlapec. 4. Ste mogoče vi, ali pa je mogoče kdo od vaših znancev utrpel hujše posledice oziroma poškodbe? Ne spomnim se, da bi kdo izmed mojih znancev ali sorodnikov utrpel hujše poškodbe. Se pa je zgodila smrt. Nemčija je pod prisilo mobilizirala tudi slovenske vojake v njihovo vojsko. Nazaj se pa na žalost ni vrnil moj stric Miha Lorenčič, Ivan Lorenčič pa se je. 5. Je bil mogoče kakšen vaš znanec prisilno mobiliziran v vojsko? Mislim, da sem to že omenil. Nemčija je prisilno vpoklicala slovenske mladeniče, ki so ustrezali starostni meji v njihovo vojsko. Med njimi sta bila od mojih domačih vpoklicana moj stric Miha Lorenčič in Ivan Lorenčič. Ko sta bila vpoklicana, sta bila oba stara okrog 17

Koraki 2012, OŠ Duplek

Stran 25


do 18 let. Po dolgem boju je prišel nazaj samo Ivan z nekaj poškodbami, Miha pa je padel v boju. 6. Mogoče veste, kaj se je takrat dogajalo v vašem kraju? Dogajalo se je ogromno stvari, tudi boji. Že takrat so bili ljudje tukaj na dveh straneh; nekateri so bili za partizane, nekateri pa za »švabe«. Torej tisti za »švabe« so bili izdajalci, izdajalci naše domovine! Delovali so proti svojemu narodu. Spomnim se tudi enega tragičnega dogodka. V Zgornjem Dupleku je živela gospa Trezika Žverc. Nikjer ni bilo dokazano, partizani so jo samo osumili, da je sodelovala z Nemci. Takoj, ko so to izvedeli, so prišli na njen dom in jo ubili. Pokopana je nekje v gozdu Boršt. Dogajalo se je marsikaj, pravično pa nepravično. 7. Ste imeli dovolj hrane za normalno preživetje? V naši hiši je živelo veliko otrok. Bili smo kar velika družina. Nemec (mišljeno kot država) pa je dal veliko na otroke, zato nam hrane nikoli ni primanjkovalo. 8. Imate kakšen poseben vtis v spominu? Ja, strah je bil takrat. V Dupleškem vrhu je padlo bojno letalo na ozemlje Grušovnikovih. Ko je letalo začelo goreti v zraku, smo bili vsi prestrašeni, saj je letelo zelo nizko. Nismo vedeli, kam se naj skrijemo. Vojaki iz letala so umrli, nekateri so skočili ven, nekateri pa v mukah zgoreli po strmoglavljenju, če ne že prej. Da ne omenjam bomb. Padale so povsod, najpogosteje pa je bilo bombardirano območje Berliča zaradi domnevanega skrivanja partizanov. Bombardirali so tudi na mesto, kjer stoji današnja dupleška šola ter Vurberk, vurberški grad. Če posplošimo, so poravnali polovico Maribora. 9. Kakšno je bilo med vojno življenje iz vašega stališča? Vse povedano. Pozabil pa sem omeniti, kako je bilo, ko sem bil pastir. Pri Juršu sem moral gnati krave na veliki travnik. Grozno je bilo, ko so travnik preletavala bojna letala. Nemški flaki (proti letalni topovi) so streljali letala, eksplozije, hrup, šrapnele so letele vsepovsod. Občutki glasov in hrup – to je bila grozota za malega otroka. 10. Vas na vojno spominjajo kakšni slabi spomini, travme? Res je bila zelo grozna bitka. V hišo, kjer sta gospodovali Ana in Marija, se je priselil Nemec Schreiner. Nista ga marali že zato, ker je bil Nemec, kar odselili sta se. Enkrat sta tja prišla dva nemška oficirja. Med njima je prišlo do konflikta, ki je vodil do obračuna s streljanjem. V vsej tej zmedi je tudi Schreiner potegnil pištolo in začel streljati. Partizani so takoj slišali strele pušk ter pridivjali tja. Vrgli so ročno granato v sobo, iz katere je streljal Shreiner. Začel je kričati, saj je dobil kar nekaj šrapnel v nogo. Po tem je nehal streljati, ubili so ga. Toda takoj, ko je on nehal streljati, so nehali tudi partizani. »Bog nas vari vojske!« 11. Ste bili kdaj izseljeni, mogoče v kakšno zaklonišče?

Koraki 2012, OŠ Duplek

Stran 26


Bili smo tudi izseljeni za kratek čas, večinoma pa smo uporabljali kleti. Nevarno pa je bilo čisto povsod. Partizani so tudi opozarjali na to. Oglaševali so z letaki ter napovedovali izide. Na enem izmed njihovih letakov je pisalo: »Ko me slišiš, se umakni! Ko me vidiš, leži!« Maršal Tito 12. So bile kdaj na tukajšnjem ozemlju vojaške enote? Pri napadih niti ne tako, predvsem pa pri umikanju. Umikali so se čez Dravsko in Dupleško polje in to več kot 14 dni. Za nemškimi enotami pa so se umikali tudi »raubarji«, ki so pobrali kolesa in sredstva za hiter pobeg. Z njimi so bili tudi Bolgari, imenovani »Bugari«, ki so odšli malo po nemškem umiku. Nazadnje so odšle celo še nekatere ruske enote. 13. Kakšno je bilo opustošenje, ko se je vojna končala? Ko je nemška vojska odšla, je za sabo pustila opustošenje. Polovica Maribora je bila uničena od bomb. Takoj po umiku Nemčije je Jugoslavija prevzela oblast pod vodstvom Tita ter nekaj vloge so imeli tudi jugoslovanski vojaki. Kot mladenič sem tudi moral sodelovati v Hitler Jungend. Po svobodi sem bil v mladinski vojski, moral sem hoditi na predvojaške obuke. Zaključek Ta intervju je bil res užitek, saj to osebo že dolgo poznam. Vedno je skrbel zame in svojega vnuka ter pripovedoval izjemne zgodbe. Lepo ga je bilo bolje spoznati. Sedaj razumem, zakaj je bil včasih tako strog, veliko je moral prestati v otroštvu. Razberemo lahko, da je bilo življenje v vojni zelo grozno do vseh. Oseba, ki sem jo jaz intervjuval, je bila v času vojne otrok. Kot otrok še ni bil spodoben skrbeti zase, vendar je v takšnih ali drugačnih situacijah znal preživeti. Druga svetovna vojna je bila grozota, prizadela je mnogo ljudi. Nekatere stvari res ne moremo poslušati z lahkim srcem osebe, ki so to tudi doživele, pa to povedo še bolj doživeto. Res si lahko predstavljaš, kaj se je zgodilo. Zame je bilo težko povezovati drugo svetovno vojno kot svetovno in kot vojno na določenem ozemlju, saj si nisem mislil, da se je dogajalo toliko stvari v Dupleku. Pomembno pa si je tudi zapomniti, da je mnogo partizanov tvegalo življenje za nas, mnogo pa tudi izgubilo. VIR: Peklar, Jožef (1933). Kot 8, 2241 Spodnji Duplek. 31. marec 2012 Rene Gole, 9. a

Koraki 2012, OŠ Duplek

Stran 27


Intervju z udeleženko druge svetovne vojne O drugi svetovni vojni bom govorila s svojo prababico, saj mislim, da se življenja v tistem času dobro spominja in mi bo lahko povedala več o mojih sorodnikih in življenju med drugo svetovno vojno. Ko sem bila mlajša, mi je velikokrat pripovedovala zgodbe iz takratnega časa, a se še takrat nisem zavedala bolečine in psihičnih ran, ki jih je druga svetovna vojna pustila v ljudeh. Mislim, da niso trpeli samo vojaki na bojiščih, ampak tudi njihovi bližnji, ki so prav tako trpeli lakoto in duševno stisko zaradi strahu pred izgubo svojih bližnjih. Upam, da se bo prababica spomnila vseh zanimivih in pomembnih dogodkov, ki so se zgodili takrat v naši družini, in seveda tudi nasploh v Dupleku. Pričakujem, da bo prababica čustvena in bo s težavo govorila o težkih dogodkih, nekaterih pa se bo z veseljem spomnila in mi morda pokazala tudi kakšne slike iz istega časa, morda celo kakšen zanimiv predmet. Koliko si bila stara v začetku druge svetovne vojne? V začetku vojne sem bila stara šestnajst let. Kako je tvoja družina vedela, kaj se dogaja po svetu? Izvedeli smo preko radia, saj takrat ni bilo televizije, zato smo novice prejemali preko radia. Kako je potekalo življenje v Dupleku v medvojnem času? V Dupleku je življenje potekalo normalno, dokler niso prišli nemški vojaki in zasedli vas. Zato so partizani načrtovali odpore in jih napadali. Skušali so zavzeti Duplek in oslabiti Nemce, a jim ni vedno uspelo. Partizani so imeli straže čez dan in tudi ponoči, uporabljali so celo konje, saj smo živeli na podeželju in so bili zelo priročni. Vaščani smo se družili kljub nemški straži in okupaciji Dupleka in govorili smo slovenski, le pred Nemci smo govorili nemški. Mladi smo radi govorili nemški, starejši pa niti niso znali. Mladi so hodili v osnovno šolo, kjer so prav tako govorili nemški in so jih poučevali nemški

Koraki 2012, OŠ Duplek

Stran 28


učitelji, ki so bili zelo strogi. Kje ste živeli med drugo svetovno vojno? Živela sem s svojo družino, očetom, mamo in sestro. Živeli smo na veliki kmetiji, kjer smo imeli krave, prašiče in kokoške. Hiša je bila za tisti čas kar velika, obsegala je štiri sobe in kuhinjo. Ob hiši smo imeli njive, kjer smo imeli veliko zelenjave. Ste imeli veliko hrane in kaj ste jedli? Imeli smo veliko hrane. Jedli smo domačo hrano, ki smo jo pridelali sami. Jedli smo vso zelenjavo in meso, ki smo ga dobili s kolinami. Hrano, ki jo doma nismo mogli pridelati, pa smo kupili v vaški trgovini. Vsaka družina je dobila izkaznice, s katerimi je lahko kupila določeno količino živil. Hrano za živali in semena pa smo kupovali v kmetijskih zadrugah. Ste imeli v hiši kakšne skrivne prostore, kjer ste skrivali kaj pred Nemci/partizani? Ne, ničesar nismo skrivali, vsaj ne, da bi jaz to vedela. Ste imeli stike s sorodniki iz drugih krajev? Da, imeli smo stike s sorodniki, tudi videli smo se občasno. Kaj ste s sovrstniki počeli v prostem času? Med vojno smo se kar veliko družili, peli smo in plesali, v glavnem zabavali. Včasih smo tudi ponagajali kakšnim nemškim vojakom in popisali kakšna javna mesta. To smo počeli predvsem ponoči, saj čez dan nismo upali. Ali so otroci obiskovali osnovno šolo? Da, otroci so obiskovali osnovno šolo v Dvorjanah, kjer so morali govoriti nemški. Učitelji so bili zelo strogi in so z učenci včasih tudi fizično obračunali. Ali so prišli kdaj na vašo kmetijo nemški vojaki? Da, prišli so, sicer ne pogosto, ampak vedno so bili prijazni, nikoli niso zahtevali hrane ali bili nasilni. Mama jim je pogrela hrano, brez da bi jo zahtevali, saj je upala, da se jim bo družina s tem prikupila, da je med vojno ne bi ubili ali ranili, saj smo se vsi zelo bali izgube bližnjega, še posebej starši za svoje otroke. Spomnim se večera, ko je mati jokala, saj je izvedela, da je moral naš sorodnik, moj bratranec, v nemško vojsko. Ali so prišli na vašo kmetijo kdaj partizani? Da, prišli so samo enkrat. Zahtevali so hrano in prenočišče, saj so bili utrujeni. Ko jih je oče zavrnil, so postali nasilni, zato jim je mama pogrela hrano od kosila in pripravila ležišča. Bali smo se, da bodo na kmetijo prišli Nemci in jih našli, saj bi nas potem hudo kaznovali. Veliko ljudi v Dupleku ni maralo partizanov, saj so bili nasilni in nehvaležni. Nekaterim so hrano celo kradli; spomnim se dogodka, ko so iz ene kmetije ponoči odpeljali kravo in zato pri mnogih družinah partizani več niso bili dobrodošli. Ste poznali kakšnega dupleškega partizana? Da, poznala sem nekaj partizanov iz Ciglenc, Vurberka in Dupleka. Večina jih je bila iz Dupleka, z njimi so sodelovali tudi nekateri prijatelji, čeprav smo to izvedeli komaj po vojni.

Koraki 2012, OŠ Duplek

Stran 29


Partizani so se bali izdaje, zato niso zaupali nikomur, včasih niti najbližjim. Večinoma so se zadrževali v Dupleškem vrhu, saj so tam imeli svojo bazo. Je bil kdo iz vaše družine udeležen v vojni? Ja, moj bratranec in pa moja takratna ljubezen in kasnejši mož. Bratrančeve zgodbe ne poznam podrobno, saj vojne ni preživel. Bom več povedala o svojem možu. Z Ludvikom sva se poznala že v osnovni šoli, saj sva bila sošolca. Družini sta bili v dobrih odnosih in najini starši so se dobro razumeli. Velikokrat smo jaz, Ludvik in moja sestra hodili skupaj peš v šolo. Že v šoli sva se rada videla, pozneje pa sva se na skrivaj dobivala. Cela vas je vedela za naju, pozneje so izvedeli tudi starši, čeprav zvezi niso nasprotovali. Kmalu za tem so v vas prišli Nemci in mladi fantje so morali z njimi, med njimi je bil tudi Ludvik in njegova druga dva brata. Bila je nedelja in ko sem prišla od maše, so mi povedali, da je Ludvig moral v vojsko v Nemčijo. Takoj sem planila v jok, saj nisem verjela, da ga bom še kdaj videla. Odšel je v Nemčijo, najprej za tri mesece na urjenje, kasneje pa na fronto. V nemški vojski je bil približno štiri leta. Vojska je prišla do reke Volge, kjer so jih zajeli in zaprli. Družina medtem ni vedela, kaj je z njim, ali je živ ali mrtev, o njem ni bilo nobene sledi. Štiri leta je preživel v zaporu, nato so ga spustili, prav tako druge nemške vojake. Povedal mi je, da tako srečen kot takrat, ko je spet ugledal svetlobo, ni bil še nikoli. Rekel je, da so mu v zaporu pobrali ves denar, obleko in orožje in ko je prišel iz zapora, ni imel ničesar. Prav tako drugi vojaki. Zato so se odločili, da bodo skušali priti neopaženo na nek vlak in si vsaj malo olajšati pot. Pol poti se je peljal z vlakom, drugi del poti pa je prehodil peš. V vas se je vrnil sam leta 1948, ravno med vaškim praznikom, ko je bila večina ljudi pri maši. Še zdaj se živo spomnim, ko je do mene prišel oče in mi povedal, da se je vrnil. Kar med mašo sem stekla ven in k njemu domov, kjer sem ga tudi našla. To je bil najlepši trenutek mojega življenja. Naslednji dan je potekala maša za Ludvika, da se je srečno vrnil in kmalu za tem še dve za njegova brata, ki sta se prav tako vrnila. Ko se je vrnil, sem takoj opazila, da je nekaj narobe z njegovo levo roko in povedal mi je, da so mu jo med bitko prestrelili in so mu jo prijatelji »zakrpali«. Z roko je imel težave do konca življenja in vedno se mu je videlo, kje je bil prestreljen. Vojni prijatelji so se še videli tudi nekajkrat po vojni in skupaj obujali spomine. Kmalu za tem sva se tudi poročila in imela štiri otroke. Vedno je rad govoril zgodbe iz vojne, še posebej svojem vnuku, ki ga je to še posebej zanimalo. Po vojni se je spremenil, bil je bolj živčen, občasno zamišljen. Zanimivo je tudi to, da so vsi trije bratje umrli istega leta, mislim, da vsi zaradi povojne stiske. Zaključek Mislim, da je bil intervju dobra ideja, saj sem tako izvedela več o svojem pradedku, ki ga žal, nisem poznala. Nisem vedela, da imata pradedek in prababica tako lepo zgodbo o svoji ljubezni. Po intervjuju sem prosila babico, če mi lahko prosim pokaže slike od pradedka in sem vesela, da končno vem nekaj več o njem in njegovem življenju. Žal se prababica ne spomni več tako dobro, da bi mi povedala zgodbe, ki ji jih je zaupal pradedek, a mislim, da naju je ta intervju povezal in jo bolje razumem. Mislim, da bi se partizani morali za pozornost in podporo ljudi bolj potruditi in k njim pristopiti brez nasilja in groženj. Ta intervju mi je odprl oči, da »naša« vojska oz. partizani

Koraki 2012, OŠ Duplek

Stran 30


niso vedno najboljše in lepo ravnali s svojimi privrženci in ljudmi, za katere bi se morali boriti. S tem so si pridobili nezaupanje ljudi, ki bi jih morali podpreti. Vir Pavlin, Hana (1924). Cesta 4. julija 26, 2241 Sp. Duplek. 17. marec 2012. Staša Kancler, 9. a

MOJI Družina iz Dupleka V Dupleku živi tričlanska družina. Mama in eden otrok bivajo v veliki hiši. Ati dela kot grafik in se vrne vsak dan. Mami dela nohte. Otrok hodi v šolo in tako si lahko kupijo hrano. Tako lahko živijo. Maj Garb, 2. a Moj kuža Mojemu najljubšemu kužku je ime Piki. Večino dneva preživim z njim. Podnevi se z njim igram, zvečer pa grem z njim spat. Zjutraj, ko se zbudim, vstanem, ga položim v posteljo in pokrijem. Klara Gradišnik, 1. a Moja babica Moja babica rada me ima in vse kar ima, vse meni da. Prvi dan objema me, drugi dan že krega me. Moja babica jezna je, ko že dolgo čaka me. Moja babica penzijo dobiva, ker že spet nekaj študira. Jaz zdaj nočem več govorit, ker gre moja babica ribe solit. Hočem bit tukaj zraven, ker jutri moram nujno pit, zato pojdite zdaj vi ribe solit. Maja Kraner, 4. a Moj deda Moj deda prav dobro zgleda. Ko se uleže, zaspi in močno smrči. Pujse nahrani vsak dan, lepo jih redi,

Koraki 2012, OŠ Duplek

Moja babica, je najboljša babica. Peče pecivo in pije pivo. Ko pa peče piškote, preišče vse kote. Najboljši zavitek, mi da za prigrizek. Ko en sok še spijem, sestri ušesa navijem, se babica krega zaradi mojega pobega. »Dost mam tega!« zavpije in za hišo zavije. Včasih se razjezi, staršem vse natvezi, takrat se ata jezi. A babico imam vedno rad, ker ona ve, kar moram znat. Ona je dobrote rada, kot na primer marmelada. Črni kruh peče rada, ona je kot čokolada. Luka Lonec, 4. a

Stran 31


da na mizi slastno diši. Prebere Večer in Slovenske novice, politiko, šport in vse vice. Eva Hergamas, 4. a

LETNI ČASI Če bi sneg pokril ves svet Če bi sneg pokril ves svet, bi bili otroci zelo veseli. Na snegu bi se kepali, sankali in smučali. Nekateri otroci bi s starši naredili velikega sneženega moža. Če bi zapadlo veliko snega, otroci ne bi mogli iti v šolo, starši pa ne v službo. Tako bi bila cela družina na toplem. Alisa Krasniči, Ines Polanec, 5. a Jesen Padajo padajo listki rjavi, drevesa so gola, smreke zelene. Mrzlo postaja, zima se bliža, jesen se poslavlja, čaka nas mraz. Sprehajam se v rosi med listi dehtečimi, kjer potok teče nekam tja v dolino, nekam v neskončnost. Anja Jelka Polanec, 5. a Jutro v jeseni Ko sonce vzhaja, jutro vstaja. Jutro se zbudi, sonce pohiti. Jutro se umije, sonce se za oblak skrije. Potem pa jutro začne šteti, kateri dan je danes spet.

Zima Zima je bela kot list papirja, je bela kot zajec. Zima je prava rima, ki nam kima. Pobeli hiše, travnike, drevesa, šole in vrtce. Gore se veselijo, ker svojo pokrivalo dobijo. Rene Ravnjak, 5. a Zima Zima je prišla, jesen pa spet odšla. Zdaj, ko vse mrzlo in belo je, v šoli ovijemo se in potem začetek kepanja je. Zima je prišla, jesen pa spet odšla. Ko naredimo velike kepe, položimo jih v snežene rakete. Vesna Polanec, 5. a

Točno to, jesen je že, zunaj vse rumenkasto-rjavo je. Sara Gradišnik, 6. b

Koraki 2012, OŠ Duplek

Stran 32


V PRIČAKOVANJU Mini sirove štručke Potrebujemo:  50 dag moke  1 kavna žlička soli  2,5 dl mleka  1,2 do 1,5 dl olja  5 dag kvasa  sir  jajce Kvas raztopimo in ga zlijemo v skledo, kjer imamo moko in sol. Vlijemo še olje in počasi prilivamo mlačno mleko in z roko gnetemo testo. Vzhaja naj eno uro. Testo razvaljamo na 0,5 do 1 cm debelo in ga razrežemo na ozke trikotnike. Na širšo stran položimo kos sira in zavijemo proti ožjemu delu. Na pekač damo peka papir ter nanj naložimo štručke. Pustimo jih vzhajati še pol ure. Nato jih namažemo z razžvrkljanim jajcem in nanje položimo nariban sir ali rezino primerne velikosti. V ogreti pečici jih pečemo 20 - 25 minut na 200 stopinjah. Žiga Lonec, 7. a

Mini sirove štručke V pričakovanju novega leta V novem letu upamo, da bo zima razigrana, pomlad polna zvončkov, poletje polno smeha in jesen zelo zaljubljena. Upamo, da bo na svetu več sreče in veselja ter več ljubezni in lepih besed. Pričakujemo višje ocene v šoli. Vsi otroci in najstniki si zagotovo želimo, da naši starši ne bi bili tako ukazovalni in da bi nam dajali manj opravil. Po eni strani pa nam hočejo le dobro, da bomo uspeli v življenju in znali skrbeti zase ter si našli dobre službe. Naj novo leto vsem prinese veliko zdravja in veselja ter veliko radosti. Nika in Vanesa Majerič, 5. a

Koraki 2012, OŠ Duplek

Stran 33


Ljubezen Ne misli, da si edina, ki te to doleti, vsakega sreča pamet, saj hitro to ugotovi. Srce se ti poveča, a zmanjša se ti pamet, ves čas samo sanjariš. Sanjaš vse podobe, ki si jih videla ta dan, a srce ti pravi, pojdi stran. Sara Zavernik, 6. a

Božiček Božiček prihaja, že nas razvaja, hohoho govori. Ko vpreže sani, otroke obdari in jih razveseli. Nekateri se ga bojijo, drugi se ga razveselijo. Veliko daril razdeli in z jelenčki leti. Ponoči neslišno pride, tvojemu pogledu ne uide, prinese medvedke, lončke punčke in balončke. Za novo leto dovolj igrač zagotovi, da dolgčas ne meni ne tebi ni. Filip Polner, 6. b

Misel Naj misel poleti, naj roža zacveti. Da bi bila le srečna ti, prijateljica vseh srečnih dni. Luna se smehlja, da bi našla pot do dna. Kjer čaka te ljubezen večna, da bi bila vedno srečna! In če boš nesrečna, ne čakaj 100 let, da bi bila spet vesela. Pesem ptic, je kot vic, kjer se smejiš in veseliš. Bodi srečna samo ti, ti in ti srečnica, dobrih dni! Sara Zavernik, 6. a

Križem po Mariboru Mnoge znane Slovence pelje pot na Studence. Tiste, ki gledajo jezno, pelje na Tezno. Potrpežljive pelje v prašno Melje, tiste, ki imajo polne cekre, pa v Pekre. Tiste, ki imajo dolge korake, pelje v Košake, vsem živim, pa je najtežje priti na Pobrežje. Aja Jesenik, 7. a Šolska klop Bila sem lepa, nova dokler spoznala me ni šola. Moj sovražnik je pisalo in šestilo, moj rešitelj je čistilo. Na meni novi zvezki so bili veseli, ko učenci so ob meni peli.

Koraki 2012, OŠ Duplek

Stran 34


Pesem Pesmice vesele, ki otrokom bodo pele, se zabavale z njimi in jim dale vse, kar si bodo želeli. Abeceda je beseda, ki jo vsaka pesem ima. Jo zloguje, jo črkuje in v stavke oblikuje. Ustvarja rime in kitice, se zabava z njimi in piše verze, ki gredo do neba. Anja Jelka Polanec, 6. b

Leta so minila, meni življenje v šoli zagrenila. Na meni vsa imena, počasi bodo zbledela in nova na dan privrela. Manja Nemšak, Natalija Berlič, 9. b Samota Samota je, ko si sam. Samota je, ko te nihče ne razume. Samota je, ko izgubiš prijatelja. Samota je, ko si sam v svoji sobi. Samota je, ko razmišljaš. Samota je, ko si doma. Samota je, ko si sam v prazni ulici. Samota je, ko si sam v svojem svetu. Manja Partljič, 7. a

Moje branje Meni je branje zelo všeč, ker se zelo zabavam. Zdi se mi , da bi jih lahko bral cele dneve. Najraje berem zgodbe, ki so napete in zanimive. Prepustim se domišljiji, v kateri si vse predstavljam. Včasih se med branjem ustavim in razmišljam o dogajanju v knjigi. Rad imam tudi napete knjige, v katerih nastopajo tudi otroci, kot na primer Vražja nogometna druščina. Prebral sem tudi veliko knjig, v katerih nastopajo pravljična bitja, ki sem jih spoznal v vseh 7. delih Harry-ja Potter-ja. Knjiga me spremlja povsod: na avtobusu, v šoli, v avtu, na stranišču,

Koraki 2012, OŠ Duplek

Stran 35


v kopališču, v postelji in drugod. Zelo rad berem tudi sestrama. Največja kazen pa je, ko mi mama vzame knjigo. Luka Lonec, 4. a Zelo rad berem napete zgodbe. Najbolj zanimiva knjiga je Harry Potter. Večkrat preberem zgodbo tudi mamici. Rad prebiram tudi resnične zgodbe. Knjige so tudi zanimive zaradi lepih ilustracij. Še naprej se bom trudil prebirati čim več knjig. Anej Bezjak, 4. a

Oglas V času vaše odsotnosti vam nudimo oskrbo in sprehajanje vašega pasjega ljubljenčka. Sprehodi se začnejo s prihodom sprehajalca na vaš dom. Pri tem ste lahko doma ali pa odsotni. Po končanem sprehajanju vašega pasjega ljubljenčka ob prihodu domov obrišemo in očistimo, če je moker ali umazan. V primeru vaše odsotnosti mu priskrbimo svežo vodo in hrano. V kolikor je potrebna oskrba veterinarja, poskrbimo tudi za to namesto vas. O vseh posebnostih glede vašega ljubljenčka vas vedno sproti obvestimo. Patrik Trunk, 5. a

HOROSKOP Oven (21. marec - 20. april) Oveni so zelo egoistični in imajo nenehno željo po samopotrjevanju. Običajno imajo ogromno energije in izjemno razvit čustveni razum, vendar ne prenesejo ljudi, ki jim kradejo čas.

Koraki 2012, OŠ Duplek

Stran 36


Ljudje rojeni v tem znamenju horoskopa so po navadi pobudniki, organizatorji in vodje. Ne marajo nasprotovanja in se nikoli ne podrejajo. Bik (21. april - 21. maj) Ljudje rojeni v znamenju bika cenijo lepoto, moč in umetnost. Je znamenje materialnih dobrin in pretiranega uživanja. Tisto, kar začnejo, vedno dokončajo. Bik je realističen, delaven, potrpežljiv ter trmast. Dvojčka (22. maj - 21. junij) Dvojčki veljajo za zelo površno znamenje, znani pa so tudi po tem, da hitro obupajo. Imajo zelo dober smisel za govor, zato so najboljši poklici za njih povezani z mediji. V šoli so dvojčki zelo uspešni, čeprav so velikokrat moteči pri pouku. Rak (22. junij - 22. julij) Rake najbolj zaznamuje njihova občutljivost. So namreč zelo sramežljivi in nezaupljivi ljudje, vendar pa se ob pravi družbi znajo tudi sprostiti. Veliko rakov ima izrazit smisel za pomoč soljudem v stiski, zato jih pogosto srečamo v bolnišnicah, dobrodelnih ustanovah ali šolah in vrtcih. Vendar jih je treba velikokrat opomniti, da vsega ne morejo rešiti sami. Lev (23. julij - 23. avgust) Levi so veliki perfekcionisti, ki so prepričani, da lahko sami vsako stvar naredijo najbolje. Veljajo za zelo ukazovalne in želijo, da se jih spoštuje in upošteva. Rad je obkrožen z ljudmi, ki se strinjajo z njegovimi idejami, vendar ga to večkrat stane prijateljstva. Devica (24. avgust - 22. september) Device so zelo marljive osebe, njihove glavne lastnosti so: pozornost, natančnost in sramežljivost. Zaradi prevelike marljivost in sramežljivosti zelo težko navežejo stike z vrstniki. Veljajo za velike pikolovce, vendar pa se večkrat predajajo razvadam, ki so slabe za njih. Tehtnica (23. september - 23. oktober) Tehtnice so izrazito neodločne osebe, ki se obotavljajo pri sprejemanju še tako enostavnih odločitev. Na splošno tehtnice raje pomagajo in svetujejo drugim kot sebi. V težavah se lahko vedno zanesemo nanje. Škorpijon (24. oktober - 22. november) Škorpijoni so osebe polne energije, večkrat pa so tudi tekmovalne. So zelo ljubosumni in hitro užaljeni. Za škorpijone je dobro, da svojo energijo pravilno usmerijo; postanejo lahko odlični športniki, če le vztrajajo. Strelec (23. november - 21. december) Strelci so razgledane in zelo radovedne osebe. Večkrat se zapletejo v spore zaradi nepotrebnih malenkosti, čeprav so zelo vedrega značaja. S svojo pozitivnostjo zelo dobro vplivajo na druge, vendar pa se zaradi tega večkrat obnašajo tudi neodgovorno. Kozorog (22. december - 20. januar) Kozorogi so pravi posebneži, saj so sposobni velikih dosežkov. So zelo družabni in

Koraki 2012, OŠ Duplek

Stran 37


ambiciozni ljudje. Njihovo razpoloženje velikokrat niha med negativnim in pozitivnim. Kozorogi so po navadi zelo resni, odgovorni in zanesljivi. Vodnar (21. januar - 18. februar) Vodnarji so prijazne in poštene osebe, ki ne marajo prepirov. V družbi veljajo za najbolj umetniške tipe. Znano je, da zelo težko navežejo stike, saj jim njihova neodvisnost veliko pomeni. Ribi (19. februar - 20. marec) Ribe so sposobne velikih intelektualnih dosežkov, so ustvarjalne in imajo bujno domišljijo. Prijateljstvo in nekončana ljubezen sta za ribe zelo pomembna. Ribe so nežne, občutljive in tolerantne, čeprav pa so lahko tudi pretirano občutljive in zahrbtne. Gaja Krajnc, Urška Krajnc, 9. a

RAZVEDRILO Premetenke Iz premešanih črk sestavi nove besede. OAPAATRTOF

______________________________

KRIANČLUAN

______________________________

NEEFOLT

______________________________

ONCVIAKITP

______________________________

BILOMOVAT

______________________________

HELIRTEKOP

______________________________

KAKATLRULO

______________________________

ROVAKAIMKOVL

______________________________

OTOGIJAGOLORINOLARIN JNAŽCINKI J OTRKVONA EOSNAZFOTIT

_____________________________

______________________________ ______________________________ ______________________________

Rešitve: Fotoaparat, računalnik, telefon, tipkovnica, avtomobil, helikopter, kalkulator, mikrovalovka, otorinolaringologija, knjižnica, tovornjak, fotosinteza

Aljaž Gornik in Tanja Škofič, 7. a

Koraki 2012, OŠ Duplek

Stran 38


Rešeto V rešetu se skrivajo naslednje besede: poletje, kopanje, očala, plaža, rokavčki, plavutke, morje, počitnice, kopalke. Poišči jih.

P L A V U T K E A R

O V P R S B O S F O

Č Z A Ž A L P B X K

I S A B U F A K M A

T N L N A E N Č V V

N I A C Č A J T C Č

I G Č X S J E R B K

C P O L E T J E O I

E Q F M H E Ž Y Ž M

E K L A P O K R Š H

Sara Zavernik, 6. a Poišči isto zaporedje številk: 3225, 8745, 1155, 9036, 7565, 0851, 0756, 0982 Išči v vseh smereh.

3 1 1 6 3 6 5 0

1 2 3 1 5 4 7 8

4 4 2 4 2 5 6 7

6 8 2 7 6 3 0 9

5 5 5 5 7 7 5 0

5 9 7 6 1 5 7 5

2 4 6 8 1 9 2 7

8 0 0 1 6 8 4 1

9 1 8 2 4 9 5 3

0 2 1 0 8 5 1 4

Koliko številk je ostalo? _____________ Vanesa Majerič, 5. a

Koraki 2012, OŠ Duplek

Stran 39


Koraki 2012, OĹ  Duplek

Stran 40


Koraki 2012 - glasilo OŠ Duplek