Page 1

1. UVOD VZGOJNI NAČRT predpisuje Zakon o osnovni šoli v 60.d členu. Z njim šola določi načine doseganja in uresničevanja ciljev in vrednot, ki so navedene v 2. členu istega zakona. Šola pri pripravi lahko upošteva potrebe in interese učencev ter posebnosti širšega okolja. Vzgojni načrt vsebuje vzgojne dejavnosti in oblike vzajemnega sodelovanja

šole s starši ter njihovo vključevanje v uresničevanje vzgojnega načrta. Pri pripravi vzgojnega načrta sodelujejo strokovni delavci šole ter učenci in starši. O uresničevanju vzgojnega načrta ravnatelj najmanj enkrat letno poroča svetu staršev in svetu šole. Poročilo je sestavni del letne samoevalvacije šole.

Osnovna šola je v osnovi izobraževalna in hkrati vzgojna ustanova. V času, ko šola vedno bolj postaja bivanjski prostor otroka in mladostnika, kjer biva čedalje daljši čas in pridobiva formalno in neformalno izobrazbo, je vzgoja izjemno pomembna, saj pripravi učenke in učence na kakovostno bivanje in sobivanje z drugimi in naravnim okoljem. Vzgoja je kapital naše prihodnosti, saj bodo današnje učenke in učenci tisti, ki bodo nekoč ustvarjali pogoje za njihovo in naše življenje. Pomembno pa je, da cilji vzgoje, opredeljeni tudi v zakonu o osnovni šoli, družijo učitelje, starše in učence. Oblikovanje vzgojnega načrta šole je prilož nost z a ra z mišlja nje o vrednota h, ki so pomembne za evropski kulturni prostor, za slovensko javno vzgojo in izobraževanje in za lokalno okolje šole. Z vzgojnim načrtom šola načrtuje uresničevanje teh vrednot. Vzgojni načrt je tudi priložnost za intenzivnejše vključevanje staršev in učencev v oblikovanje kulture šole. Je spodbuda k večji medsebojni povezanosti, dogovarjanju in prevzemanju skupnih odgovornosti. Pri pripravi vzgojnega načrta sodelujejo strokovni delavci šole ter učenci in starši. Vzgojni načrt sprejme svet šole na predlog ravnatelja po postopku, kot je določen za letni delovni načrt.


VZGOJNI NAČRT OSNOVNE ŠOLE DESKLE A. NAČELA VZGOJNIH DEJAVNOSTI IN VZGOJNEGA DELOVANJA 1. Načelo spoštovanja učencev in vzajemnega spoštovanja

 skrb in zaščita otrokovih pravic;  spoštovanje otrokovega dostojanstva;  prepoved ponižujočega telesnega in psihičnega kaznovanja;  spoštljiv odnos med učitelji, učenci in starši.

2. Načelo omogočanja aktivnega sodelovanja učencev

 zagotavljanje pravice otrok do izražanja lastnega mnenja;  zagotavljanje možnosti otrokovega aktivnega sodelovanja v šolskem življenju.

3. Načelo proaktivnega oziroma preventivnega delovanja

 vzpostavljanje prijetne, sproščene in spodbudne razredne klime, ki temelji na pozitivnih medosebnih odnosih zaupanja med vsemi osebami vzgojno-izobraževalnega procesa;

 skrb za kakovost učnega procesa;  skrb za dobro in vzpodbudno organizacijo razrednih skupnosti. 4. Načelo združevanja pravic, odgovornosti in pravil

 dogovor o pravilih skupnega življenja, ki izhaja iz pravic in dolžnosti;  upoštevati dejstvo, da vsaka pravica nosi s seboj korelativno dolžnost;  vsaka skupnost, ki vstopa v medsebojni odnos, sprejme pravila, ki opredeljujejo ta odnos;  sprejemati odgovornost za vedenje do vseh članov skupnosti.

5. Načelo vzpodbujanja samonadzora in samodiscipline

 vzgoja naj ima za cilj večjo samostojnost in odgovornost otrok;  učitelj naj pomaga učencu videti problem in naj ga vzpodbudi, da o problemu spregovori in rešuje, kar naj pomaga učencu, da spremeni lastno vedenje;

 z ustreznimi in pogostimi povratnimi sporočili naj učitelj pomaga učencu k samonadzoru in večji samodisciplini;

6. Načelo strokovne avtonomije, usklajenosti vzgojnih dejavnikov in doslednosti

 pri oblikovanju vzgojnega načrta naj šola izbira vrednote in vzgojne cilje, ki izhajajo iz posebnosti šole in njenega okolja;

 potrebna je visoka stopnja usklajenosti med vzgojnimi dejavniki v okolju;  doslednost je pogoj oblikovanja varnega in predvidljivega psihosocialnega okolja. 7. Načelo osebnega zgleda

 vsi zaposleni na šoli naj se trudijo biti učencem pozitivni zgled v svojem delovanju in dejanju;

 zgled naj bo v prvi vrsti dejanje in ne beseda;  vsi zaposleni naj presojajo svoja dejanja z usmeritev.

vidika vrednot in konkretnih vrednotnih


B. SODELOVANJE S STARŠI IN USKLAJENOST PRISTOPA ŠOLE IN STARŠEV Starši nosijo pomemben delež odgovornosti za otrokov razvoj in napredek. Šola in družina imata številne priložnosti, da razvijeta dobro partnerstvo, ki se izraža v graditvi medsebojnega zaupanja in sodelovanja. Starši so pomemben vir informacij o delu šole. Z njihovo pomočjo lahko šola uvaja izboljšave. Vključevanje staršev naj bi prispevalo k stalnemu dvigovanju kakovosti šole. Za učinkovito vzgojno delo šole je potrebna načelna in aktivna podpora staršev. Naša šola ponuja staršem nekatere oblike sodelovanja:

 roditeljski sestanki in pogovorne ure;  predavanja za starše;  vključitev staršev v različne dejavnosti šole;  sta ršem nudimo mož nost dogovora za sesta nek z učiteljem a li ra zrednikom tudi iz ven rednih pogovornih ur.

Starši svoje želje in predloge posredujejo šoli preko predstavnikov v svetu staršev.

C. VZGOJNE DEJAVNOSTI ŠOLE 1. PROAKTIVNE IN PREVENTIVNE VZGOJNE DEJAVNOSTI Vzgojne dejavnosti, ki izhajajo iz poslanstva, vizije, vrednot in ciljev osnovne šole ter potreb učencev in okolja. Osnovni cilj pri izvajanju in oblikovanju proaktivnih vzgojnih dejavnosti je oblikovanje okolja, v katerem učenci uspešno zadovoljujejo temeljne telesne, duševne, socialne in duhovne potrebe, razvijajo samostojnost in pozitivno samopodobo ter pridobijo čut za odgovornost. Prednost bomo namenili predvsem naslednji potrebah:  potrebi po varnosti in odsotnosti strahu;  potrebi po sprejetosti, pripadnosti in vključenosti učencev v skupnost ne glede na njihove posebnosti;  potreba po individualnosti, uspešnosti in potrjevanju vseh učencev;  potreba po svobodi, izbiri in ustvarjalnosti;  potreba po gibanju in sprostitvi, ki naj bi omogočila učencem dobro psihično in fizično počutje.

Preventivne in proaktivne dejavnosti bomo vključevali sistemsko kot sestavni del kulture šole in vsakodnevne šolske prakse. Skrb bo usmerjena v kakovost pouka, iskanje učinkovitih načinov spremljanja ocenjevanja napredka učencev, usklajenosti pedagoških delavcev in uporabi različnih učnih stilov. Vzgojne dejavnosti bomo izvajali na ravni šole, posameznih oddelkov in po potrebi tudi posameznikov. 2. SVETOVANJE IN USMERJANJE Svetovanje bo usmerjeno v ustvarjanje kulture, v kateri se konflikti uporabljajo za krepitev prakse sporazumevanja in iskanja kompromisov, kulture medsebojnega poslušanja. Spodbujali naj bi razvoj samovrednotenja, samokontrole, zavedanje svobodnih izbir v mejah, ki jih postavlja skupnost ter razvijanje odgovornosti za lastne odločitve in ravnanja. Usmerjanje in svetovanje se izvaja v okviru ur oddelčne skupnosti, pogovornih ur za učence in ob sprotnem reševanju nastalih problemov. Izvajajo ga strokovni delavci, med katerimi ima posebno vlogo svetovalni delavec na šoli.


D. VZGOJNI POSTOPKI IN UKREPI 1. VZGOJNI POSTOPKI Kot oblike smo izbrali:  osebni svetovalni pogovor učiteljev, svetovalne delavke in drugih z učenci,  šolska mediacija, ki je postopek, v katerem se osebe, ki imajo problem ali konflikt, ob pomoči tretje osebe, posrednika oz. mediatorja, poskušajo le-tega rešiti v obojestransko zadovoljstvo;  restitucija, ki je metoda poravnave povzročene škode.

Učenci naj bi se sami odločali o izbiri ponujene možnosti. Vse tri oblike nudijo učencem možnost, da se učijo novih vzorcev vedenja in imajo možnost poprave napak. Spodbujajo se pozitivno vedenje, poudarjajo vrednote in zahtevajo odločitev in napor učenca. Za razliko od kritike in kaznovanja ne vzpodbujajo obrambnega vedenja. 2. VZGOJNI UKREPI Predlagamo naslednje oblike vzgojnih ukrepov:  ukinitev pridobljenih statusov, ugodnosti, ki jih šola nudi učencem izven predpisanih dejavnosti in standardov;  zadržanje učenca na razgovoru po pouku v zvezi z reševanjem problemov v soglasju staršev;  kadar učenec pogosto ogroža varnost, ne upošteva navodil in zato šola ne more prevzeti odgovornosti za varnost in izvedbo pedagoškega procesa izven prostorov šole (dnevi dejavnosti, tabori, šola v naravi…), šola takega učenca odstrani in zanj organizira nadomestni vzgojno-izobraževalni program v šoli;  šola lahko učenca začasno odstrani od pouka in učenca umakne v drug prostor, kjer učenec opravlja delo pod nadzorom drugega strokovnega delavca, ki ga določi ravnatelj. Učenec v tem času opravlja naloge, ki jih določi učitelj, ki ga je iz razreda umaknil. Z njim opravi še isti dan razgovor, pregleda opravljeno delo in pripravi načrt bodočega dela.

Vzgojne kazni ali druge administrativne ukrepe šola izvaja na osnovi Zakona o osnovni šoli in Pravilnika o vzgojnih opominih v osnovni šoli. 3. POHVALE, PRIZNANJA, NAGRADE Učence bomo izrekali naslednje oblike pohval:  Ustne pohvale za prizadevnost pri enkratni ali kratkotrajni aktivnosti in ob uspešno izvedeni nalogi ali dejanju ( podeli razrednik ali ravnatelj pred oddelkom);  Pisne pohvale za uspehe ali prizadevno delo pri izven šolskih dejavnostih, za delo pri interesnih dejavnostih in prizadevno delo v oddelčni skupnosti (podeli razrednik ob koncu pouka v šolskem letu);  Pisne pohvale za vzorno vedenje (podeli razrednik ob koncu pouka v šolskem letu);  Pisna pohvala ravnatelja za večletno izjemno prizadevnost na učnem področju ( izreka se ob zaključku 9. razreda)  Pisno pohvalo za izjemne dosežke na tekmovanjih na glasbenem, športnem, likovnem ali tehničnem področju (na predlog učitelja ali mentorja in v soglasju s starši);  Pisna priznanja za dosežke na tekmovanjih ( podelijo se na zaključni prireditvi za posamezno šolsko leto);  Knjižne ali praktične nagrade ob nagradi ali priznanju;  Plaketa za naj-učenca in naj-učenko, ki jo izberemo iz 9. razreda na osnovi kriterijev, ki jih sprejme učiteljski zbor.


Pri oblikovanju in pripravi vzgojnega načrta je sodeloval šolski tim, ki so ga sestavljali: strokovni delavci: vodje aktivov, svetovalna delavka, ravnatelj, učenci: dva predstavnika vsakega oddelka od 4. do 9. razreda starši: vsi člani sveta staršev V enakem sestavu bo deloval šolski tim tudi v bodoče. Konkretna imena za posamezno šolsko leto se potrdijo ob sprejemanju poročila za predhodno šolsko leto. Istočasno s sprejemanjem vzgojnega načrta se sprejmejo tudi pravila šolskega reda. Šolski tim skrbi za izvajanje vzgojnega načrta in predlaga morebitne pripombe, ki jih obravnava in po potrebi sprejeme Svet zavoda vsako leto ob sprejetju LDN. Šolski tim vodi svetovalna delavka šole.

Ravnatelj Vojko Simčič

Deskle, 30. 5. 2009

Vzgojni načrt je bil sprejet na seji Sveta zavoda 1. 6. 2009. Veljati prične s 1. 9. 2009.


PRAVILA ŠOLSKEGA REDA sprejme šola na podlagi vzgojnega načrta.

Šola v pravilih šolskega reda natančneje opredeli dolžnosti in odgovornosti učencev, načine zagotavljanja varnosti, pravila obnašanja in ravnanja, določi vzgojne ukrepe za posamezne kršitve pravil, organiziranost učencev, opravičevanje odsotnosti ter sodelovanje pri zagotavljanju zdravstvenega varstva učencev. Pri pripravi pravil šolskega reda sodelujejo strokovni delavci šole ter učenci in starši. Vzgojne ukrepe šola izvede, kadar učenec krši svoje dolžnosti, določene z zakonom ter drugimi predpisi in akti šole. Z vzgojnimi ukrepi ni mogoče omejiti pravic učencev (od 5. do 13. člena in od 50. do 57. člena tega zakona). pravila šolskega reda sprejme svet šole na predlog ravnatelja, ki si predhodno pridobi mnenje učiteljskega zbora in sveta staršev.


PRAVILA ŠOLSKEGA REDA Osnovne šole Deskle vsebujejo: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.

natančnejšo opredelitev dolžnosti in odgovornosti učencev; načine zagotavljanja varnosti; pravila obnašanja in ravnanja, določitev vzgojnih ukrepov za posamezne kršitve pravil; organiziranost učencev; opravičevanje odsotnosti; sodelovanje pri zagotavljanju zdravstvenega varstva učencev.

DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI UČENCA  da spoštuje pravice drugih učencev in delavcev šole in ima spoštljiv in strpen odnos do          

individualnosti, človeškega dostojanstva, etnične pripadnosti, veroizpovedi, rase in spola, da izpolni osnovnošolsko obveznost, da redno in točno obiskuje pouk in druge vzgojno-izobraževalne dejavnosti, da izpolnjuje svoje učne in druge šolske obveznosti, da učencev in delavcev šole ne ovira in ne moti pri delu, da v šoli in izven šole skrbi za lastno zdravje in varnost ter ne ogroža zdravja in varnosti ter osebnostne integritete drugih učencev in delavcev šole, da spoštuje pravila hišnega reda, da varuje in odgovorno ravna s premoženjem šole ter lastnino učencev in delavcev šole ter letega namerno ne poškoduje, da se spoštljivo vede do drugih, da sodeluje pri urejanju šole in šolske okolice, dogovorjenem v oddelčni skupnosti ali skupnosti učencev šole, da sodeluje pri dogovorjenih oblikah dežurstva učencev.

NAČINI ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI Dnevno varovanje objekta je porazdeljeno na zaposlene, od hišnika do dežurnih učiteljev in ostalih učiteljev, ki so zadolženi za posamezne učilnice. Na dzor nad vstopom v šolo v dopolda nskem času iz va aj o j dež urni učenci in dež urni učitelji, v popoldanskem in večernem času pa se nadzor vrši preko čistilk in hišnika. Ponoči, ob koncu tedna, ob praznikih in med šolskimi počitnicami je zgradba zaklenjena. Med šolskimi počitnicami so strokovne službe dostopne med uradnimi urami, ki so od 8. do 12. ure. Na poti v šolo in iz šole učenci upoštevajo pravila prometne varnosti. Učenci, ki se v šolo vozijo z avtobus ali šolskim kombijem izstopijo pred južnim vhodom v šolo. Skozi južni vhod v šolo vstopajo učenci, učitelji in zunanji obiskovalci. Učitelji in ostali delavci šole lahko v šolo vstopajo tudi s severne strani, kjer je urejen parkirni prostor za zaposlene v šoli. S kolesi lahko prihajajo v šolo le učenci, ki imajo opravljen kolesarski izpit. Učenci prihajajo v šolo s kolesi na lastno odgovornost.


Učitelji opravljajo dežurstvo od ponedeljka do petka. Naloge dežurnih učiteljev so: nadzirajo in zagotavljajo red in disciplino na hodnikih, v toaletnih prostorih, učilnicah, avli šole in jedilnici, na zunanjih površinah,  v primeru, da v času opravljanja dežurstva ugotovijo poškodbo šolskega inventarja, to javijo vodstvu šole,  vse probleme, ki nasta nejo v času dež urstva , mora vsa k učitelj, v kolikor je to mogoče, rešiti takoj, sprotno in objektivno. Razpored dežurstev je objavljen v šoli, na oglasni deski v vsakem nadstropju šole. Učenci morajo biti do sebe in svojih stvari odgovorni, da se iz ognejo nez goda m in drugim nevšečnostim. Učenci morajo čuvati šolsko lastnino. V šolskih prostorih in v njeni okolici ni dovoljeno kaditi. V šolo se ne prinaša dragocenih predmetov. Denar naj učenci hranijo pri sebi in naj ga ne puščajo v torbah ali v garderobi. Za svoje stvari odgovarjajo učenci sami.

PRAVILA OBNAŠANJA IN RAVNANJA

Odnos učencev do učiteljev, delavcev šole in zunanjih obiskovalcev šole je vljuden in spoštljiv. Spoštovati morajo osebno nedotakljivost in morajo biti strpni do sošolcev in drugih zaposlenih. Nesporazumi se rešujejo strpno in pošteno. V primeru spora naj učenci poiščejo razrednika, dežurnega učitelja ali šolsko svetovalno delavko Učenci, učitelji in ostali zaposleni delavci šole naj uporabljajo besede: PROSIM, HVALA, OPROSTITE… Sošolce, učitelje in ostale odrasle pozdravljamo z DOBRO JUTRO, DOBER DAN, NASVIDENJE… Učiteljice in učitelja naslavljamo z besedama UČITELJICA, UČITELJ. Učenci naj skrbijo, da prioritetno opravljajo svoje dolžnosti in šele potem zahtevajo izpolnjevanje pravic.

VZGOJNI UKREPI ZA POSAMEZNE KRŠITVE PRAVIL

 osebni svetovalni pogovor učiteljev, svetovalne delavke in drugih z učenci,  šolska mediacija, ki je postopek, v katerem se osebe, ki imajo problem ali konflikt, ob pomoči tretje osebe, posrednika oz. mediatorja, poskušajo le-tega rešiti v obojestransko zadovoljstvo;  restitucija, ki je metoda poravnave povzročene škode.  ukinitev pridobljenih statusov, ugodnosti, ki jih šola nudi učencem izven predpisanih dejavnosti in standardov;  zadržanje učenca na razgovoru po pouku v zvezi z reševanjem problemov v soglasju staršev;  kadar učenec pogosto ogroža varnost, ne upošteva navodil in zato šola ne more prevzeti odgovornosti za varnost in izvedbo pedagoškega procesa izven prostorov šole (dnevi dejavnosti, tabori, šola v naravi…), šola takega učenca odstrani in zanj organizira nadomestni vzgojno-izobraževalni program v šoli;  šola lahko učenca začasno odstrani od pouka in učenca umakne v drug prostor, kjer učenec opravlja delo pod nadzorom drugega strokovnega delavca, ki ga določi ravnatelj. Učenec v tem času opravlja naloge, ki jih določi učitelj, ki ga je iz razreda umaknil. Z njim opravi še isti dan razgovor, pregleda opravljeno delo in pripravi načrt bodočega dela.  vzgojni opomin Vzgojne kazni ali druge administrativne ukrepe šola izvaja na osnovi Zakona o osnovni šoli in Pravilnika o vzgojnih opominih v osnovni šoli.


ORGANIZIRANOST UČENCEV ODDELČNA SKUPNOST V osnovni šoli se učenci organizirajo v oddelčne skupnosti. Oddelčna skupnost je temeljna oblika organiziranosti učencev enega oddelka. Učenci oddelčne skupnosti volijo dva predstavnika oddelka v skupnost učencev šole. Volitve so tajne. SKUPNOST UČENCEV ŠOLE Za uveljavljanje svojih pravic in interesov se oddelčne skupnosti preko svojih predstavnikov povezujejo v skupnost učencev šole, ki sprejme letni program dela. Skupnost učencev šole ima mentorja, ki ga imenuje ravnatelj izmed strokovnih delavcev šole. Mentorja lahko predlagajo predstavniki oddelčnih skupnosti. Pred imenovanjem mentorja si mora ravnatelj pridobiti mnenje skupnosti učencev šole. ŠOLSKI PARLAMENT Šolski parlament je izvršilni organ skupnosti učencev šole. Sestavljajo ga učenci, ki jih izvoli skupnost učencev šole. Število predstavnikov na šoli je 9, po en predstavnik posameznega oddelka. Sklicatelj šolskega parlamenta je mentor skupnosti učencev šole. Pobudo za sklic šolskega parlamenta lahko poda tudi predstavnik oddelčne skupnosti ali ravnatelj. Šolski parlament se skliče najmanj dvakrat letno.

OPRAVIČEVANJE ODSOTNOSTI Učenec lahko izostane, ne da bi starši sporočili vzrok izostanka, če njegov izostanek razredniku vnaprej napovejo. Ta izostanek lahko strnjeno ali v več delih traja največ pet dni v letu. Ravnatelj lahko na podlagi obrazložene prošnje staršev iz opravičljivih razlogov dovoli učencu daljši izostanek od pouka. Odsotnost učenca pri posamezni uri pouka oziroma drugi dejavnosti dovoli učitelj, ki vodi to uro oziroma dejavnost, in o tem obvesti razrednika. O odsotnosti zaradi sodelovanja pri športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih in srečanjih, na katerih učenci sodelujejo v imenu šole, razrednik obvesti starše. Navedene odsotnosti so opravičene. Učitelj ali drug delavec, ki pripravlja tekmovanje ali srečanje učencev, o udeležbi in odsotnosti učencev obvesti razrednika najkasneje tri dni pred tem, ko učenci odidejo na srečanje ali tekmovanje. Posamezni učenec je lahko iz zdravstvenih razlogov oproščen sodelovanja pri določenih urah pouka in drugih dejavnostih osnovne šole. Starši učenca morajo predložiti razredniku mnenje in navodilo zdravstvene službe. Razrednik o tem takoj obvesti učitelje oziroma druge sodelavce, ki izvajajo pouk ali druge dejavnosti šole. Učenec, ki je oproščen sodelovanja pri posamezni uri pouka, mora tej uri prisostvovati in opraviti naloge, ki ne ogrožajo njegovega zdravstvenega stanja in jih sme opravljati v skladu z navodili zdravstvene službe. Če učenec zaradi zdravstvenih razlogov ne more opravljati nobene naloge, šola zanj organizira nadomestno dejavnost. Za neopravičen izostanek se šteje neopravičena odsotnost učenca pri pouku in dejavnostih obveznega programa. Neopravičeni izostanki so občasni, če učenec izostaja le pri urah pouka posameznih predmetov, ali strnjeni, če izostanek traja več ur ali šolskih dni zaporedoma. Izostanke učenca pri razširjenem programu se evidentira. Razrednik o izostankih obvesti starše.


V izjemnih primerih in po proučitvi vseh okoliščin ravnatelj v sodelovanju z razrednikom in svetovalno službo odloči, da se izostanek učenca ne bo obravnaval kot neopravičeni izostanek, če oceni, da je vzrok izostanka take narave, da učenec potrebuje pomoč oziroma svetovanje.

SODELOVANJE PRI ZAGOTAVLJANJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA ZDRAVSTVENE STORITVE Izbrani šolski zdravnik je dr. Valter Boltar. Ordinira v Šolskem dispanzerju v Novi Gorici. Splošni sistematski pregledi in cepljenje se izvajajo v 1., 3., 5. razredu, medtem ko se v 8. razredu izvaja zgolj sistematski pregled. V 9. razredu se spremlja podatke, ki se uporabljajo pri poklicni usmeritvi. ZOBOZDRAVSTVENE STORITVE Sistematski pregledi so za učence 1. in 9. razreda. Celo leto poteka akcija ŽELIRANJE ZOB, in sicer za vse razrede od 1. do 9. razreda. Najboljši razred je ob koncu šolskega leta tudi nagrajen. Program zobozdravstvene vzgoje je namenjen pravilnemu in rednemu čiščenju zob.

Pravila šolskega reda je sprejel Svet zavoda na svoji seji 1. 6. 2009.

Vzgojni načrt  

Vzgojni načrt, OŠ Deskle

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you