Megaron 2014 2015

Megaron

14 15

Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija Jegličev dijaški dom Osnovna šola Alojzija Šuštarja Vrtec Dobrega pastirja Glasbena šola Študentski dom Janeza F. Gnidovca Slovenski dom

MEGARON - pri starih Grkih hiša z enim prostorom in ognjiščem na sredi; v svetiščih najsvetejše Redni letni zbornik Zavoda sv.

Stanislava Izdal in založil Zavod sv. Stanislava Odgovarja dr. Roman Globokar Zbrala in uredila Bojana Tomc Sodelovali Mia Prudo Kermavner, Simona Cepin, Katja Muhič, Nina Kodrič, Nada Zupančič, mag. Bernarda Podlipnik Lektorirala Špela Zupan in dr. David Puc Korekture Bojana Tomc, mag.

Bernarda Podlipnik, Simona Cepin Oblikoval Marko Grimani Fotografije Prijatelj&Prijatelj, dr.

Martin Tine Perger, zasebne zbirke dijakov, študentov in profesorjev, arhivi zavoda in posameznih enot Tisk Birografika Bori, d. o. o.

Ljubljana, 2014 ISSN-1318-3621 Zavod sv. Stanislava Štula 23 1210 Ljubljana Šentvid Telefon: 00 386 1 582 22 00 Telefaks: 00 386 1 582 10 65 E-pošta: info@stanislav.si Spletna stran: www.stanislav.si

Kazalo Sapere aude. ����������������������������������������������������������������������� 4

Zavod sv. Stanislava Beseda apostolskega administratorja ljubljanske nadškofije ������������������������������������������������������6 Modrost in srčnost. Beseda novega ljubljanskega nadškofa metropolita ���������������������������7 Z odrešenim spominom pogumno gledamo naprej ������������������������������������������������������������������������������������ 8 Etični kodeks zaposlenih v Zavodu sv. Stanislava ����9 Vzgojna načela v Zavodu sv. Stanislava ������������������10 Vodstvo zavoda ���������������������������������������������������������������������������12 Dragoceno pajčevino tkejo tudi … �������������������������������������12 Inštitut za raziskovanje in evalvacijo šolstva se predstavi �����������������������������������������������������������������������15 Knjige odpirajo srca ��������������������������������������������������������16 »Vzemi spontano ... vadi, potuj, poj, navdušuj, in zmagoslavje pride povsem nepričakovano spontano!« �������������������������������������������������������������������������18 Poletje v zavodu ��������������������������������������������������������������� 21 Slovenski otroški zbor 2014 ��������������������������������������������������21 Pester teden, poln petja, smeha in zabave �����������������21 Poletna jezikovna šola ������������������������������������������������������������21 Zavodski utrinki ���������������������������������������������������������������23 Vrtec Šentvid na obisku v zavodu �����������������������������������23 Veriga prijateljstva �����������������������������������������������������������������23 Boris Pahor spodbudil mlade, naj razširjajo veselje nad državo, v kateri živijo �����������������������������������23 Supervizija v Zavodu sv. Stanislava ��������������������������������23 Izobraževalni dan za pedagoške delavce v Zavodu sv. Stanislava �������������������������������������������������������������23 Ponovitev nove maše Jošta Mezga ���������������������������������23 Molitvena naveza v Zavodu sv. Stanislava �����������������24 Poročilo Sklada za pomoč družinam v šolskem letu 2013/14 �����������������������������������������������������������������������������������24 Štipendijski sklad Franka Arharja �����������������������������������24 Nesodobno, aktualno ����������������������������������������������������� 25 Vanitas vanitatis ������������������������������������������������������������� 26

Škofijska klasična gimnazija Najsvetlejši upi za človeško bratstvo ���������������������� 28 Naši dijaki �������������������������������������������������������������������������� 29 Prvi letnik se predstavi ... ���������������������������������������������������� 30

Drugi letnik se predstavi ... ��������������������������������������������������37 Tretji letnik se predstavi ... ������������������������������������������������� 43 Četrti letnik se predstavi ... ������������������������������������������������ 49 Profesorji in drugi strokovni delavci v gimnaziji v šolskem letu 2014/15 ������������������������������ 55 Pouk v šolskem letu 2013/14 ��������������������������������������� 66 Matura 2014 ����������������������������������������������������������������������68 Ad profunda natus sum ... * �����������������������������������������77 Antični dnevi – model učnega procesa ������������������������77 Socialni praktikum �����������������������������������������������������������������77 Državljanjska kultura ali šola za življenje ������������������79 Poeta nascitur, orator fit – retorika ������������������������������79 Škofijska strela ��������������������������������������������������������������������������80 Prostovoljno delo na ŠKG ������������������������������������������������������81 Mladi podjetniki na ŠKG ��������������������������������������������������������81 Podjetništvo �������������������������������������������������������������������������������� 82 Dijaška skupnost v šolskem letu 2013/14 ������������������� 83 Tekmovanja ���������������������������������������������������������������������������������� 85 Šport 2013/2014 �������������������������������������������������������������������������88 Iz šolske kronike ����������������������������������������������������������������������88 Počitniška potepanja ��������������������������������������������������������������93 Prvi šolski dan v šolskem letu 2014/15 ������������������������ 99 Pogovor z Jožetom Kurinčičem, ��������������������������������������100 Sapere aude? �������������������������������������������������������������������102

Jegličev dijaški dom Modrost te pozdravlja … �������������������������������������������� 104 »Drzni si doumeti …« �������������������������������������������������� 105 Modrost ���������������������������������������������������������������������������� 106 1. vzgojna skupina �������������������������������������������������������������������107 2. vzgojna skupina �����������������������������������������������������������������108 3. vzgojna skupina ����������������������������������������������������������������� 109 4. vzgojna skupina ������������������������������������������������������������������ 110 5. vzgojna skupina ��������������������������������������������������������������������111 6. vzgojna skupina �������������������������������������������������������������������112 7. vzgojna skupina �������������������������������������������������������������������113 8. vzgojna skupina �������������������������������������������������������������������114 Vzgojitelji in drugi strokovni delavci ����������������������115 Aktiv nižjih letnikov ����������������������������������������������������������������116 Naši angeli varuhi … ���������������������������������������������������������������117 Aktiv višjih letnikov ����������������������������������������������������������������117 »Misel dobra vodi naj!« ������������������������������������������������������� 118

Sladki spomini ������������������������������������������������������������������119 Obiski, dogodki, prireditve v domskem letu 2013/14 ���������������������������������������������������������������������������������120 Veselili smo se novih doživetij in izkušenj ������120 Dosežki in uvrstitve dijakinj in dijakov JDD na meddomskih, medregijskih in državnih tekmovanjih v šolskem letu 2013/14: ������������������� 121 Srečanje katoliških dijaških domov ��������������������� 121 Za dom na Domijado �����������������������������������������������������122 Gregorček ��������������������������������������������������������������������������� 123 Interesne dejavnosti ���������������������������������������������������� 123 Misijonski vikend, Rim, oktober 2013 ����������������� 124 Misijonski vikend, sv. Jakob, marec 2014 ��������� 124 Inteligenca, pamet in modrost ��������������������������125

Osnovna šola Alojzija Šuštarja Zanetimo ogenj ������������������������������������������������������ 128 Osnovna šola Alojzija Šuštarja, moja šola ����129 Profesorji in drugi strokovni delavci ������������� 130 Učitelji družboslovja ����������������������������������������������������130 V knjižnici ����������������������������������������������������������������������������131 Učitelji razrednega pouka ������������������������������������������131 Svetovalna služba ��������������������������������������������������������� 132 Učitelji športa ������������������������������������������������������������������ 133 Učitelji jezikoslovja ������������������������������������������������������� 133 Učitelji naravoslovja ����������������������������������������������������134 Učitelji podaljšanega bivanja ���������������������������������135 Učitelji praktikuma �������������������������������������������������������135 Učitelji umetnosti ����������������������������������������������������������136 Učitelji vere, vere in kulture ������������������������������������136 Poslovna sekretarka ���������������������������������������������������� 137 Poroke ����������������������������������������������������������������������� 138 Rojstva ���������������������������������������������������������������������� 138 Odhodi ����������������������������������������������������������������������� 139 Predstavitev razredov �����������������������������������������140 »Posebno pomembna pa se mi zdi vzgoja človeških odnosov: poštenje, prijateljstvo …« ����������������������������������������������������� 156 »Vsakomur da Bog njegovo življenjsko nalogo. Komur da več talentov in tudi večje naloge, bo od njega tudi veliko več zahteval.« ����������������������������������������������������������������� 161 Tekmovanja ������������������������������������������������������������������������161 Posebne pohvale ravnatejice ob koncu šolskega leta �������������������������������������������������������������������� 162

»Želim si, da bi tako preživljali svojo mladost, da bi se dobro pripravili na življenje.« ���������������������������������������������������������������� 164 »V zaupanju v Boga smemo imeti velika pričakovanja« ��������������������������������������������������������� 166 »Pravi življenjski prostor, v katerem se more razviti svoboda vesti, je ljubezen.« �����167 Kapela ����������������������������������������������������������������������������������170

Vrtec Dobrega pastirja Na začetku – raziskujemo �����������������������������������172 Drznemo si raziskovati, odkrivati, se čuditi … ����������������������������������������������������������������������173 … jeziku in književnosti ���������������������������������������174 … družbi ���������������������������������������������������������������������175 … glasbi ���������������������������������������������������������������������176 … gibanju �����������������������������������������������������������������177 … ustvarjalnosti ���������������������������������������������������� 178 Spoznavamo katehezo dobrega pastirja �������179 Predstavitev kolektiva ����������������������������������������180 Muca Copatarica ���������������������������������������������������� 182 Hvaležni medved ��������������������������������������������������� 183 Bobek in barčica ���������������������������������������������������� 184 Vidkova srajčica ���������������������������������������������������� 185 Peter Klepec ������������������������������������������������������������ 186

Glasbena šola Sapere audere – drzniti si vedeti �������������������������188 Predstavitev oddelkov glasbene šole ���������� 189 Nauk o glasbi �������������������������������������������������������������������189 Oddelek za kitaro in citre �����������������������������������������189 Oddelek za violino ���������������������������������������������������������189 Oddelek za jazz petje ������������������������������������������������� 190 Oddelek za solopetje ����������������������������������������������������191 Oddelek za orgle �������������������������������������������������������������191 Oddelek za pihala in trobila ����������������������������������193 Oddelek za klavir �����������������������������������������������������������193 Oddelek za harmoniko ������������������������������������������������194 Pomembni dogodki v šolskem letu 2013/2014 ����������������������������������������������������������������� 195 Uspehi naših učencev na tekmovanjih ��������������198

Študentski dom Janeza F. Gnidovca »Kjer vsi mislijo enako, nihče prav dosti ne misli« ������������������������������������������������������������������202 Zavedam se, da sem ���������������������������������������������203 Kavna usedlina in cimrstvo ����������������������������� 204 Začetek akademskega leta ������������������������������������205 Debatni večer o celibatu ������������������������������������������205 Darko Ðurić – živim in sledim svojim sanjam ��������������������������������������������������������������������������������205 Skupno srečanje: Kam me kličeš? ������������������������206 Ženski večer ob rumovih kroglicah ��������������������206 Kavč – študentski časopis ���������������������������������������206 Srečanje z dijaki Jegličevega dijaškega doma ������������������������������������������������������������������������������������ 207 Meditacija ob materinskem dnevu �������������������� 207 Gnidovčevi dnevi ����������������������������������������������������������� 207 Olimpijada katoliških študentskih domov �����208 Večer z mladinsko pisateljico Natašo Konc Lorenzutti �������������������������������������������������������������������������208

Slovenski dom Sapere videre, sapere audere ����������������������������212 … majhen plašč in topel, svetal svet pod njim ��������������������������������������������������������������������������������������� 213 … pot proti pokrajinam žareče zemlje ��������������� 213 … skrivnost in daljo sveta kot modreci – po otroško ��������������������������������������������������������������������������������214 … življenje, v katerega moram vtisniti svoje znamenje ����������������������������������������������������������������������������214 … sled večnosti v zahajajočem soncu ���������������� 215 … radostno sporočilo, vžgano od božje luči ���� 216 … besede smeh, kjer čas v brezčasnosti odmeva �������������������������������������������������������������������������������� 216 … dih srede srca, da se kdo zbudi in zasliši ���� 217 … sapo, ki hiti v objem gozdiču čez pojočo loko ���������������������������������������������������������������������������������������� 217 … sanje, ki gnezdijo v mladih brezah �����������������218 … očetov predragih darove, njih breme in krvi nevidne ukaze ��������������������������������������������������������218 … kako se v jutru lovi ravnotežje proti soncu ������������������������������������������������������������������������������������ 219 … prvi korak in stopiti čez prag ����������������������������� 219 Dragi prijatelji Zavoda sv. Stanislava! �����������������������������������������220

Sapere aude.

Nit, ki spleta v celoto letošnji Megaron. Upaj si biti pameten. Poišči moč in se potrudi, da se boš dokopal do znanja, da boš kaj vedel. Ne pojdi po najlažji poti. Bodi razgledan. Naj gre to, kar veš in znaš, tudi v notranje in pretekle globine. Misli tudi s svojo glavo, vsaj včasih kritično pretresi, kar izveš. Pot do različnega znanja je ena od stalnic človeškega življenja. Ste kdaj pomislili, da prav vsak dan izvemo, lahko pa se tudi naučimo, vsaj nekaj novega.

Zavod je z vrtcem septembra dobil še svojo najbolj otroško dimenzijo. Prav pri majhnih otrocih je notranja sila, ki jih žene do novih spoznanj in veščin, s katerimi odkrivajo svet v njegovi čudovitosti, najbolj močna. Radovednost, navdušenje in želja, da bi kaj naredili čisto sami, skoraj nikoli ne usahnejo.

Poleg znanja pa je pomembna tudi etična dimenzija. Že stari Rimljani so govornika, danes bi lahko uporabili izraz izobraženec, opredeljevali kot dobrega človeka, ki zna govoriti (homo bonus, dicendi peritus) in na prvo mesto postavljali razsežnost dobrega, ki ji šele nato sledi razgledanost.

Vse to je mogoče ves čas srečevati tudi v našem zavodu. Koliko novih spoznanj, koliko truda, koliko uspehov, koliko dosežkov, koliko lepega se je nanizalo v preteklem letu! Pa tudi dobrote. Če bi hotela popisati vse, bi imel zbornik (vsaj) dvakrat toliko strani.

Zahvaljujem se vsem sourednicam. Vsem, katerih misli so se pretakale v zapisane besede. Dijakom 2., 3. in 4. c ter 3. č, ki so tkali haikuje o predmetih.

Oblikovalcu Marku Grimaniju, našemu nekdanjemu dijaku, ki je kot homo bonus, creandi peritus zaslutil moje nejasne zamisli in spet ustvaril nekaj lepega.

In seveda gospodu direktorju, da mi je zaupal uredniško vlogo.

Veliko navdušenja, neusahljive želje po raziskovanju in notranje moči vam želim tudi v prihodnje. Pa poguma in drznosti. Stari Rimljani so namreč vedeli tudi, da audaces fortuna adiuvat*. Ob branju Megarona pa morda izveste tudi kaj novega. ppBojana Tomc, urednica

*pogumnim stoji usoda ob strani

Zavod sv. Stanislava

6

Spoštovano vodstvo, profesorji, učitelji in vzgojitelji, dijaki, učenci in gojenci, starši, prijatelji in dobrotniki Zavoda sv. Stanislava!

Vsako leto vas je več, ki redno prihajate v Zavod sv. Stanislava po znanje in vzgojo. Letos se je pestri dejavnosti priključila še nova enota, Vrtec Dobrega pastirja, ki se je skupaj z Osnovno šolo Alojzija Šuštarja naselila v čudovite nove prostore v zavetju veličastne stare zgradbe Škofovih zavodov. Čeprav je bila ta ob svoji izgradnji pred dobrimi 100 leti največja zgradba na Balkanu, je sedaj postalo v njej pretesno. Bogu hvala, da je tako!

Tu v Zavodu sv. Stanislava bo zdaj sredi Slovenije zaživela ena redkih vzgojnih in izobraževalnih oaz z drugačnim šolskim konceptom, kjer se izobraževanje oz. intelektualna formacija povezuje z vzgojo v celostno rast. Mlada srca se bodo oblikovala od vrtca preko osnovne šole do maturitetne zrelosti, ko mlad človek stopi na pot odraslosti v univerzitetnem izobraževanju in kasnejšem življenjskem ustvarjanju. Celostna vzgoja vam v Zavodu omogoča, da poleg raziskovanja zakonov narave in družbe lahko oblikujete osebnosti in pri verskem pouku ter drugih predmetih odkrivate smisel življenja in odgovore na temeljna življenjska vprašanja. Da, celostna vzgoja je prednost in bogastvo katoliških šol. Pomaga nam onkraj fizičnega sveta zaznavati še svet vrednot.

Letošnje geslo Megarona se glasi Sapere aude. Upaj si … Upaj si znati, vedeti, razmišljati, biti moder. Nabirajte si znanje, hrepenite po vedenju, izkoristite vrhunsko opremo in množico programov na šolah, bodite kritični, razmišljajte s svojo glavo in svoje misli soočajte v skupini. Preverjajte, potrjujte in ravnajte po svojih spoznanjih. To velja tako za učence kot za učitelje. Vsak naj si prizadeva v polnosti izpolniti svojo vlogo.

Predvsem pa: Upaj si biti dober. Znanje je močno orodje, ki pa potrebuje tudi vrednote in zdrave kriterije. Posebej v šolskem letu, ko se spominjamo 100-letnice začetka prve svetovne vojne in 70-letnice konca druge, ki sta obe tako ostro zarezali v zgodovino Škofovih zavodov in slovenskega naroda, je to opozorilo posebej pomenljivo. Prav v vsaki znanosti je poleg znanja potrebna tudi etika. In vsi vemo, da je takrat, ko se trudimo za dobro, navadno potreben dvojen pogum. K temu spodbujam predvsem vas, mlade gojence Zavoda: Upaj si biti dober v znanju in življenju. To je namreč smisel vsake vzgoje in samovzgoje.

Vaš cilj namreč niso šolske klopi, niso ocene in suho znanje, temveč svet, človeška skupnost in Bog. Zavod sv. Stanislava je dokaz, da se Cerkev zaveda, da je katoliško šolstvo ena od temeljnih dejavnosti, na katerih se gradi pastorala. Mlade generacije želimo pripraviti na uspešno in odgovorno življenje v družbi in jim hkrati privzgojiti tiste vrednote, iz katerih bo rastla svetlejša prihodnost slovenskega naroda. Poleg tega je eno od glavnih poslanstev katoliških šol dokazati lepoto in bogastvo vere z dobro intelektualno izobrazbo in prepričljivim krščanskim pričevanjem.

Na vse bogato vzgojno delo v Zavodu sv. Stanislava kličem obilen Božji blagoslov, saj le od Njega prihaja vsak dober dar. Naj vaš zavetnik sv. Stanislav s svojo priprošnjo podpira vzgojo naših mladih generacij, da bodo v ljubezni podobne Kristusu, zveličarju sveta. ppMsgr. Andrej Glavan, apostolski administrator ljubljanske nadškofije

Zavod sv. Stanislava

Modrost in srčnost Na tiskovni konferenci ob imenovanju za ljubljanskega nadškofa so mi predstavniki medijev postavili tudi vprašanje, kako bom v novem služenju ostajal med ljudmi. Prav povabilo urednice letošnjega zbornika Megaron gospe Bojane Tomc, naj napišem nekaj uvodnih besed, mi je ponudilo eno od možnih oblik srečevanja in bližine z ljudmi, tokrat z vami, profesorji in drugi delavci v Zavodu sv. Stanislava, kakor tudi z vami, študentje, dijaki, šolarji in malčki, ki v tem zavodu na različnih ravneh in tudi v različnih ustanovah širite svoje znanje.

Rdeča nit zbornika je prav znanje: upaj si biti pameten, moder, razgledan, misliti s svojo glavo, upaj si vedeti … Pred očmi mi stopa fant, ki sem ga srečal na obisku naših misijonarjev na severu Toga, v župniji Nadoba. Bil je srednješolec. Živel je v župnijskem internatu, ki v primerjavi z vašim študentskim ali dijaškim domom niti ne zasluži tega imena. Edino elektriko na ozemeljsko zelo obsežni župniji so pridobivali iz agregata, ki je vsak dan od približno šestih do devetih zvečer brnel na misijonski postaji. Sredi dvorišča je stala koliba (nekaj stebrov in streha) in v njej edina »javna« razsvetljava – čisto navadna žarnica, ki je visela na električni žici. V tej kolibi je bila tudi tabla. Vsak večer je v to preprosto »učilnico« prišel omenjeni srednješolec in se učil. S kredo je pisal na tablo, reševal naloge, se pripravljal na teste … Prav tako kakor vi, le da v zelo drugačnih okoliščinah.

Občudoval sem njegovo željo po napredku, njegovo željo po znanju, ki jo je bilo zaznati iz njegovega vztrajnega prihajanja in ostajanja pod edino žarnico in ob edini tabli. Želim vam, dragi mladi prijatelji, da kljub temu da večina izmed vas danes informacije nosi v svojem »pametnem« telefonu, ki ga imate v žepu, v vas ne bi nikoli zamrla želja po napredovanju, po znanju, po globini. Ne dovolite, da bi bil telefon pameten namesto vas. Pametni morate postati vi. Telefon se ne bo odločal namesto vas, telefon ne bo kritičen namesto vas, telefon ne bo stopal v odnose namesto vas, telefon tudi ne bo ustvarjalen in svoboden namesto vas. Zato naj v vas nikdar ne zamre želja po poglabljanju že pridobljenega znanja. S tem znanjem kritično sprejemajte in presojajte informacije, ki vam jih posredujejo »pametne« naprave vseh vrst.

Ko vas spodbujam, da v sebi prebudite željo po znanju, po vedenju, po razgledanosti, vam izpovedujem tudi zelo iskreno prošnjo: z enako zavzetostjo, kot boste s podatki, z učenjem analitičnega in logičnega sklepanja urili in usposabljali svoje možgane, si tudi prizadevajte, da bo vaše srce postajalo vedno bolj plemenito, ponižno in svobodno. Znanje brez srca se spremeni v orožje za premagovanje bližnjih, za prevlado nad njimi. Srce brez znanja trpi s trpečimi, vendar ostaja brez odgovorov. Ko pa se znanje in srce združita, začnemo čutiti drug z drugim, spoštovati drug drugega in začnemo skupaj odkrivati poti in odgovore za sožitje in dobro vseh. Ko se srce in znanje med seboj dopolnjujeta, lahko postanemo svobodni za bratstvo v edinem Očetu, ki nas je vse ustvaril, in v Jezusu Kristusu, ki nas je odrešil in nam poslal Svetega Duha.

Takšne ljudi, modre in srčne obenem, potrebuje naš narod, potrebuje jih naša družba, potrebuje jih tudi naša Cerkev. Dragi prijatelji, postanite modri in postanite srčni. ppP. Stane Zore, novi ljubljanski nadškof metropolit

7

8

Z odrešenim spominom pogumno gledamo naprej Letošnje leto je za Zavod sv. Stanislava prelomno. 1. septembra 2014 smo odprli in blagoslovili nove prostore Osnovne šole Alojzija Šuštarja in Vrtca Dobrega pastirja. Hvaležni smo odgovornim v Nadškofiji Ljubljana, ki so zagotovili finančna sredstva za dokončanje gradnje, in vsem izvajalcem za kakovostno opravljeno delo. 400 učencev osnovne šole se je iz učilnic v pritličju stare stavbe preselilo v prostorne in sodobno opremljene učilnice v novi zgradbi. Pridružilo pa se jim je še okoli 80 otrok od 1. do 6. leta starosti, ki obiskujejo novi Vrtec Dobrega pastirja. Z njim je tako naš zavod odprl vrata še najmlajšim. Zavedamo se, da je prav najzgodnejše obdobje otroka v marsičem odločilno pri razvoju njegove osebnosti, zato si bomo prizadevali, da bi se vsak otrok počutil sprejetega in ljubljenega, da bi prepoznal in razvil svoje osebne darove ter da bi se naučil odgovorno živeti v skupnosti.

Našim vsestransko izobraženim in navdušenim vzgojiteljicam pod vodstvom ravnateljice gospe Špele Avšič želim obilo veselja, ustvarjalnih navdihov in ljubeče naklonjenosti pri vzgoji otrok.

V vseh naših enotah je tudi v preteklem letu prekipevalo od medsebojne povezanosti, prijateljstva, navdušenja in ustvarjalnosti. Učitelji in vzgojitelji smo si prizadevali, da bi ustvarjali pogoje za vsestransko osebnostno rast, da bi vsak otrok prepoznal svoje talente in jih v polnosti razvijal, da bi se tako veselil življenja in se postopoma zavedal svoje odgovornosti za svet okoli sebe. V minulem letu smo oblikovali vzgojna načela in etični kodeks za zaposlene. Ta dva dokumenta predstavljata temelj vzgojne usmeritve našega zavoda; v njih so jasno izpostavljene temeljne vrednote, za katere vzgajamo naše učence, in temeljne pedagoške drže, s pomočjo katerih vzgajamo otroke in mlade. V središču našega vzgojnega koncepta je oblikovanje celostne osebnosti, ki upošteva vsestranski razvoj posameznika, pri čemer pa je pomembno, da ne pozabi na posameznikovo vpetost v družbo, na odgovornost za skupno dobro in na skrb za šibkejše v družbi.

Znotraj našega zavoda je začel v preteklem letu delovati tudi Inštitut za evalvacijo in raziskovanje šolstva, ki se poglablja v vprašanje specifičnosti in pomena katoliške pedagogike. Konec novembra bomo gostili mednarodno konferenco, na kateri bomo predstavili položaj katoliškega šolstva po Evropi ter ovrednotili stanje v naši državi. Na splošno lahko rečemo, da je katoliško šolstvo v Sloveniji kljub neznatnemu deležu (na področju osnovnega šolstva ga je manj kot 1 %, na področju srednjega šolstva pa okrog 2 %) prepoznavno in dobro umeščeno v širši šolski prostor. Prav gotovo obstajajo še nove neuhojene poti za nadaljnji razvoj in nadgradnjo dosedanjega uspešnega dela.

Letos nas bo skozi šolsko leto spremljal verz iz Sofoklejeve Antigone: »Ne da sovražim, da ljubim, sem na svetu.« Ta verz bo geslo, misel vodnica, ob tem ko bomo obeležili spomin na 100. obletnico začetka prve in 70. obletnico konca druge svetovne vojne. Zavod sv. Stanislava je občutil kruto usodo obeh svetovnih spopadov in bridko izkušnjo totalitarizmov prejšnjega stoletja. Med prvo svetovno vojno je v naših prostorih delovala vojaška bolnišnica, v kateri je bilo v letih 1914–1917 oskrbovanih 35.884 ranjencev. V času druge svetovne vojne je zavod najprej zasedel italijanski okupator. Potem ko so ga Italijani prepustili nemškemu okupatorju, so morali vsi profesorji stavbo zapustiti v eni uri, vsi dijaki pa v dveh. Nemci so v prostorih najprej imeli zbirno taborišče za zavedne Slovence, ki so jih izgnali v Srbijo in na Hrvaško, nato pa nacistični vzgojni zavod. Po koncu druge svetovne vojne je OZNA prostore zavoda spremenila v koncentracijsko taborišče, iz katerega so mnoge nedolžne ljudi odpeljali v kočevska brezna in na druge kraje nasilne smrti. V tem letu želimo poglobiti zgodovinski spomin, zato da se kaj podobnega v prihodnosti ne bi nikoli več ponovilo. Prispevati želimo k procesu narodne sprave in preseganja delitev v našem narodu. Hkrati pa želimo tudi dostojno počastiti vse umrle, kar je osnovna civilizacijska dolžnost.

Kot kristjani se zavedamo, da je Kristus s svojo smrtjo na križu vzel nase

Zavod sv. Stanislava

Etični kodeks zaposlenih v Zavodu sv. Stanislava vse zlo tega sveta in nam odprl edino pot odrešenja, ki je v odpuščanju in v zaupanju v Božjo pravičnost. Prav je, da se dogodkov spominjamo zaradi tega, da ne bi nikoli več zapadli v skušnjave totalitarne misli in nasilja. Samo brezpogojno spoštovanje dostojanstva vsake človeške osebe in sprejemanje različnosti nas lahko vodi na pot miru in sožitja. Narod, ki je ujet v zamolčani spomin, je priklenjen v verige strahu. Te mu jemljejo moč, svobodo in suverenost ter mu onemogočajo smelo pot v prihodnost.

1.

Zaposleni skrbi za svojo celovito osebnostno rast.

2.

Je iskren in pristen.

3.

Je dobronameren.

4.

Deluje skladno s krščansko usmeritvijo zavoda.

5.

Svoje delo opravlja strokovno in z navdušenjem.

Danes se pogosto srečujemo z željo, da bi ljudi iztrgali iz vpetosti v zgodovino, in z mislijo, da je pomembna samo sedanjost. A človek, ki ne pozna svoje zgodovine, je kot izkoreninjen in kot tak postane lahek plen potrošniške miselnosti, ki teži samo k takojšnji zadovoljitvi trenutnih potreb; prav tako se človek brez zgodovinskega spomina rad navdušuje za razne politične opcije, ki vodijo v hitre »dokončne« rešitve, v totalitarnost in nasilje. Zato je pomembno, da gojimo zgodovinski spomin, da se zavedamo in poznamo svoje korenine, hkrati pa kot kristjani gledamo na tragične dogodke zgodovine v luči Božjega odrešenja. Bog tudi trpeče in nerazumljive dogodke vključi v svojo odrešenjsko zgodovino. Bogu in preteklim rodovom moramo biti hvaležni, da živimo v miru in blagostanju, in si prizadevati, da teh dobrin s sovraštvom, nasiljem in vojno ne izgubimo.

6.

Je avtonomen in izbira vsebine glede na smiselnost in življenjskost znanja.

7.

Zaveda se svojih meja in zna sprejeti kritiko.

Zavod sv. Stanislava je zgodba o milostni Božji naklonjenosti. Prepričani smo, da trpljenje mnogih nedolžnih ljudi v prostorih našega zavoda ni bilo zaman, da prihaja iz tega trpljenja po skrivnostnem božjem posredovanju nad nas blagoslov in moč za vzgojo današnje mladine. V teh prostorih, ki so videli toliko trpljenja, vzgajamo otroke in mlade v odprte, razumevajoče, sočutne in plemenite ljudi, ki bodo prispevali k izgradnji nove slovenske družbe, ki bo presegla stare delitve in zaživela na nov in bolj sproščen način. ppDr. Roman Globokar,

direktor Zavoda sv. Stanislava

8. Pogumno se sooča z novimi izzivi.

9.

Zaveda se vpliva in moči svojega zgleda.

10. Je empatičen in občutljiv za enkratnost vsakega posameznika.

11. Je pošten in pravičen.

12. Spremlja in ceni vsestransko udejstvovanje otrok in mladih ter pohvali njihov napredek.

13. Je spoštljiv in pozoren do vseh zaposlenih ter pripravljen pomagati.

14. Prevzema svoj del odgovornosti za zavodsko skupnost, spremlja delovanje ostalih enot v zavodu in soustvarja dobro vzdušje.

15. S starši redno sodeluje in z njimi gradi odnos zaupanja.

16. Je zgled aktivnega državljana.

9

10

Vzgojna načela v Zavodu sv. Stanislava Vzgojna načela služijo oblikovanju in refleksiji našega delovanja. Izhajajo iz poslanstva in vrednot ter na operativni ravni usmerjajo naš način delovanja in pedagoško držo. V skladu z njimi oblikujemo pouk, obšolske in druge dejavnosti ter naš odnos do učencev, sodelavcev in staršev. Načela predstavljajo koherentno in zaokroženo enoto, zato posameznega načela ni mogoče izvzeti iz konteksta celote.

1. Oblikovanje celostne osebnosti V središču naše vzgoje je človek kot celostna osebnost v svoji telesni, čustveni, intelektualni, družbeni, moralni in duhovni razsežnosti. Pouk in ostale dejavnosti spodbujajo rast osebne identitete posameznega učenca, pri čemer upoštevamo njegove sposobnosti in stopnjo razvoja. Zavedamo se, da učitelj pri poučevanju ne podaja le znanja, ampak posreduje tudi vrednote in veščine ter s tem vpliva na razvoj učenčeve osebnosti.

2. Smiselnost in življenjskost znanja Načelo oblikovanja celostne osebnosti nas pri poučevanju usmerja k temu, da imamo pred očmi učenca, ki potrebuje trajno znanje in usposobljenost za življenje. Interdisciplinarni pristop nas zavezuje k povezovanju različnih šolskih predmetov in upoštevanju vseh vidikov učenčevega sveta. Pri pouku osmišljamo učno snov z izkušnjami vsakdanjega življenja in s tem pripravljamo učenca, da bo pridobljeno znanje in veščine znal samostojno uporabiti. Notranja motivacija je ključni dejavnik za uspešno učenje. Pri tem je pomembno, da znamo učitelji navduševati ter tudi sami najti resnični žar in veselje.

3. Inovativnost in ustvarjalnost V skladu s talenti se vsak učenec razvija na svoj način in v svojem tempu.

Zato ustvarjamo pogoje za prepoznavanje izvirnosti in uresničevanje posebnosti vsakega posameznika. Z načinom poučevanja in številnimi obšolskimi dejavnostmi spodbujamo inovativnost in ustvarjalnost. Učencu dajemo povratne informacije o napredku pri pouku in pri obšolskih dejavnostih. Pri učencih in učiteljih so zaželene drugačne, neustaljene poti razmišljanja in delovanja, saj omogočajo izražanje in razvoj njihovih potencialov ter prinašajo svežino v učni proces. S tem krepimo samozavest in pogum za izviren pristop k izzivom v nadaljnjem življenju.

4. Svoboda in odgovornost Življenje je zastonjski dar Božje ljubezni. Pri učencu spodbujamo hvaležnost za dar življenja in zavest, da je svoboden in odgovoren. Svobode ne pojmujemo na individualističen način, ampak kot oseben odgovor na Božjo ljubezen. Preko dejavnosti spodbujamo čut odgovornosti na različnih ravneh (do bližnjih, do družbe, do narave …). V polnosti lahko človek uresniči svoje življenje tako, da odkrije svoje osebno poslanstvo in postaja dar za druge in za svet, v katerem živi.

5. Pravičnost in poštenost Prizadevamo si, da bi vse učence obravnavali enakopravno in nepristransko ter da bi bil vsako deležen tistega, kar mu pripada. Načelo pravičnosti zahteva, da enake stvari obravnavamo na enak način, neenake pa skladno z njihovo različnostjo. Evangelij nas spodbuja k »večji pravičnosti« (Mt 5,13), k pravičnosti, ki vsakemu daje možnost za izpolnjeno življenje in se ne ustavlja zgolj pri črki postave. Zato si pri zagotavljanju pravičnosti pri-

Zavod sv. Stanislava

zadevamo, da ne bi spregledali individualnih potreb posameznega učenca.

Preko dejavnosti pri učencih razvijamo čut za pravičnost in delitev dobrin.

Spodbujamo osebno poštenost in iskrenost.

6. Zaupanje in dialog Za vzgojno delovanje je ključnega pomena zaupanje. Verjamemo v temeljno dobro vsakega učenca in ustvarjamo ozračje, kjer se vsakdo počuti sprejetega. Zavedamo se, da so tudi napake, kršenje dogovorov in pravil priložnost za dialog, poglobitev zaupanja in osebno rast. Ko učenec prevzema odgovornost za vse, kar je sposoben narediti sam, pridobiva zaupanje vase. Ob tem pa ni prepuščen sam sebi, saj ga spremljamo in mu dajemo povratne informacije o njegovem napredku.

7. Empatija in skrb za šibkejše Človek se v polnosti uresničuje v odnosu z drugimi. Učitelji prihajamo naproti vsakemu učencu, ga vidimo celostno in se vživljamo v njegov miselni, čustveni in duhovni svet. Spoštujemo in cenimo njegovo drugačnost in enkratnost v razmišljanju, dojemanju in delovanju. Posebej pozorni smo do šibkejših na različnih področjih, saj izhajamo iz svetopisemskega vodila »nosite bremena drug drugemu« (Gal 6,2). Po svojih najboljših močeh jim pomagamo pri reševanju njihovih težav. Učencem pomagamo odkrivati njihova močna področja in darove, na podlagi katerih spoznavajo svojo lastno vrednost in krepijo samospoštovanje.

8. Odprtost za vse Prepričani smo, da nas različnost bogati. Dragocen nam je vsak učenec ne glede na spol, narodnost, svetovnonazorsko ali versko prepričanje, socialni

status, mesto v družbi ali druge osebne okoliščine. Prizadevamo si, da brez predsodkov vstopamo v odnos do drugačnosti, in k temu vzgajamo tudi učence. Drža odprtosti preprečuje občutje večvrednosti in samozadostnosti.

Jasno izražamo svojo katoliško istovetnost, ki nas spodbuja, da ustvarjamo odprt prostor, v katerem se vsakdo počuti sprejetega.

9. Graditev skupnosti Naša vzgojna usmeritev izhaja iz prepričanja, da lahko človek v polnosti razvije svojo osebnost samo znotraj skupnosti, v kateri se počuti sprejetega. Vzgojno delovanje se prvenstveno odvija znotraj razrednih skupnosti in vzgojnih skupin. Skupnost posamezniku omogoča, da razvija, odkriva in prepoznava sebe ter prevzame odgovornost za njeno izgradnjo. Z različnimi dejavnostmi učenca spodbujamo k sodelovanju, sprejemanju in podpiranju drugih. Na ta način ga pripravljamo na timsko delovanje in aktivno sooblikovanje družbe. Pri tem je odločilen zgled, ki ga dajemo učitelji kot skupnost.

10. Plemenitost in odličnost Odličnost pomeni prepoznati in vztrajno razvijati svoje darove do največje možne mere. Spodbujamo nadarjene učence na različnih področjih. Z lastnim zgledom in zgledom velikih osebnosti iz zgodovine človeštva učence ozaveščamo, da svoje darove uporabljajo za dosego plemenitih ciljev v dobro človeka in celotnega stvarstva. Plemenit človek stremi k odličnosti, te pa ni brez plemenitosti. Znanstveni in družbeni napredek nujno vključuje etično odgovornost; etična zavest pa zavezuje k poglabljanju in širjenju znanja. V krščanskem pojmovanju odličnost in plemenitost vodita k polnosti življenja (svetosti).

11

12

Vodstvo zavoda ❶ Direktor dr. Roman Globokar, pomočnica

direktorja Lily Schweiger Kotar, ekonom Tone Homar (od desne proti levi)

Dragoceno pajčevino tkejo tudi … ❷ Tajnica zavoda Mateja Muhič ❸ Koordinator dejavnosti in najema prostorov mag. Matija Mitja Štih ❹ Sistemska inženirja Metod Trajbarič in Branko Vidovič ❺ Računovodkinje Marjetka Furar Vidovič, Slavka Poje, Alenka Bečan, Alojzija Čebulj ❻ Čistilke: 1. vrsta: Kristina Šega, Nataša Grum, Bernarda Mrak, María Ferraz Kuselj,

Mateja Trbovc, Vida Breznik, Jožefa Jenko, Alma Mehinović, Urška Trnovec, Mojca Zupin; 2. vrsta: Bernarda Hozjan (perica), Jernej Zajec (vodja) Nastja Štefanič, Natalija Hribar, Lucija Špenko (manjkajo Bernarda Mrak, Bernarda Verbič in Matevž Šiberl)

Zavod sv. Stanislava

Naš zavod je velika pajčevina svetlečih se biserov.

13

14

❶ Vzdrževalci: Janko Remc, Andrej Šega, Andrej

Kotar, David Čuk (manjka kurir Peter Ogorevc) ❷ Kuharice in kuharji: 1. vrsta: Veronika Vodnik,

Minka Nahtigal, Marija Nartnik, Irena Jereb, Zdenka Žagar Gorše, Silva Virag, Marija Hribernik, Rok Ravnikar; 2. vrsta: Kristina Šircelj, Silva Albreht, Boštjan Lenarčič, Marjanca Čož, Felicia Victor Guerra, Jožica Avsec, Tereza Birk, Evelina Cernutta, Matej Kovač ❸ Receptorja Zlatko Horvat in Srečko Grum ❹ Receptorja Franci Umek in Mirko Menič

Zavod sv. Stanislava

Inštitut za raziskovanje in evalvacijo šolstva se predstavi Inštitut za raziskovanje in evalvacijo šolstva (IREŠ) je bil ustanovljen že leta 2007, in sicer iz potrebe po celostni analizi uspešnosti in kakovosti katoliških šol. Septembra leta 2013 sva se na inštitutu zaposlila Marko Weilguny in Tadej Rifel ter močno okrepila njegove dejavnosti. Pet ključnih ciljev vizije IREŠ-a v prihodnje je: •

Sodelovanje med katoliškimi šolami z namenom določiti prepoznavno podobo teh šol.

•

Povezovanje med katoliškimi šolami za doseganje večje sinergije in enotnosti.

•

Pomoč in podpora pri skupnih in posameznih projektih na katoliških šolah.

•

Organizacija izobraževanj za vzgojitelje in učitelje v obliki predavanj, seminarjev, delavnic, simpozijev in izdajanja publikacij.

•

Zagotovitev prepoznavnosti katoliških šol in potrditev modela celostne vzgoje posameznika v strokovnem in širšem družbenem okolju.

V preteklem šolskem letu sva bila dejavno vključena v različne projekte in dejavnosti katoliških šol. Z analizami podatkov, v večini pridobljenih prek elektronskih vprašalnikov, sva izdelala kar lepo število poročil o njihovi uspešnosti. Na Škofijski klasični gimnaziji sva sodelovala pri izvedbi zunanje evalvacije. Enkrat mesečno pripravljava prispevek o utripu na katoliških šolah za tednik Družina. Zelo sva ponosna na poročilo o stanju v katoliškem šolstvu na Slovenskem, ki sva ga pripravila na pobudo Kongregacije za katoliško vzgojo iz Vatikana. Poročilo sva naposled skupaj s prevodom dveh dokumentov omenjene kongregacije objavila v posebni publikaciji z naslovom »Katoliško šolstvo pred izzivi časov«. Na podlagi uspešnih prijav na mednarodne razpise se že kažejo tudi konkretni rezultati samostojnega delovanja inštituta.

V prihodnje se bova trudila, da se bo glas o našem inštitutu še razširil in da bodo vsi, ki so tako ali drugače povezani s katoliškim šolstvom ali vzgojo in izobraževanjem na splošno, prepoznali pomembnost njegovega poslanstva. ppTadej Rifel in Marko Weilguny, samostojna raziskovalca

15

16

Knjige odpirajo srca KNJIŽNICA DR. ANTONA BREZNIKA Še vedno v meni odmevajo misli Carlosa Ruiza Zafóna, ko piše: »Vsaka knjiga, vsak zvezek ima […] dušo. Dušo tistega, ki ga je napisal, in dušo tistih, ki so ga prebrali ter živeli in sanjali z njim. Vsakič, ko gre kaka knjiga iz enih rok v druge, vsakič, ko kdo s pogledom preleti njene strani, njen duh raste in postane močnejši.« Pretok misli, pretok spoznanj in ostrenje duha, ki pa raste tudi iz dialoga med bralcem in knjižničarjem, med dijakom in profesorjem ter med prijatelji. Sledi, ki se nikoli ne izgubijo, vsaka pa zariše svojo pot … In tako je prav, da le ne obtiči bralec pri trenutnem spoznanju, ampak zori v novih pogledih izven spon uokvirjenih misli. Zato v našem knjižnem labirintu domujejo knjige, ki osvetljujejo poglede na svet iz različnih zornih kotov, tudi takih, ki marsikomu niso najbolj pri srcu, dajo pa vseeno prostor, da duh kritično išče in povezuje …

V preteklem šolskem letu je knjižnični labirint narastel za 618 novih knjig, izmed približno 4.000 podarjenih knjig smo po pregledu in posvetu izbrali in obdelali 1.319 novih naslovov, obdelali smo 168 enot neknjižnega gradivaz in učbeniški sklad povečali za 525 novih enot. V vzajemno bazo podatkov Cobiss smo tako skupaj z retrospektivo vnesli 2.462 novih zapisov. Od 62.928 naslovov je 2.126 novih (število izvodov pa še za nekaj tisoč enot večje, vsega skupaj 68.795 enot). Zabeležili smo 22.599 obiskov bralcev, ki so si izposodili 73.132 enot knjižničnega gradiva. V tem letu pa smo bili še posebej veseli treh bogatih darov: 1.619 zgoščenk s klasično glasbo, ki nam jih je podarila gospa Marinka Smodiš, okoli tisoč knjig iz zapuščine duhovnika Vladimirja Kozine, ki je služil Gospodu v ZDA, in daru Moskovske državne univerze Lomonosova (158 knjig in 60 enot neknjižnega gradiva v ruščini), katere profesorji so skupaj s predstavniki Ruskega kulturnega centra v okviru Dnevov ruske kulture v Sloveniji obiskali našo gimnazijo.

Knjižni dar iz Rusije V času, ko smo v zavod prejeli knjižno in ostalo zapuščino duhovnika Vladimirja Kozine (kelih z vdelano mamino svetinjo, pateno, mašna oblačila, mamin rožni venec, novomašni križ, korespondenco, fotografsko gradivo,

slike, rezljane kipe), je bila študijska čitalnica polna, ne samo njegovega gradiva, ampak predvsem duha, ki je vel iz vsega tega, še posebej pa iz življenjske zgodbe gospoda Kozine. Arhivsko gradivo in nekaj knjig je bilo izročeno direktorju ustanove Studia Slovenica dr. Janezu Arnežu.

Vladimir Kozina izhaja iz verne kmečke družine iz Zapotoka pri Ribnici. Leta 1939 je maturiral na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu. Med vojno so mu leta 1942 ubili tri brate in oba starša, sam pa je, skrit na podstrešju, ušel smrti. V knjigi Slovenija v plamenih, ki je leta 1975 izšla v Buenos Airesu, je Vladimir Kozina popisal mučeništvo svojih najbližjih.

V duhovnika je bil posvečen 31. maja 1945 s strani škofa Rožmana v Arnasu v Avstriji. Med drugim je napisal knjigo »Communism as I know it«, ki je bila v ZDA izdana v osmih ponatisih. Služboval je v ZDA, točneje mestu Oakland, v zvezni državi Kalifornija. Bil je prvi duhovnik v tej državi, ki je po letu 1970 bral tradicionalno latinsko mašo, in nasploh eden redkih slovenskih duhovnikov, ki je to počel redno. Temu primerna je bila tudi izredno bogata knjižna zbirka, ki je obsegala: zgodovino cerkve, zbirko cerkvenih očetov (en del tudi v latinščini), slovarje, svetopisemske komentarje, zgodovinske knjige, povezane s politiko Vatikana, knjige o komunizmu v svetovnem in slovenskem merilu, dela o prostozidarstvu, slovenski tisk iz Argentine in celo slovarček iz povojnega taborišča za begunce v Spittalu iz leta 1947.

Konec meseca aprila je bibliotekar Boštjan Roblek pripravil odmevno razstavo ob 100-letnici rojstva Janka Modra z naslovom »Janko Moder – ponos Zavoda sv. Stanislava«. Razstava je predstavila prevajalski, uredniški in pisateljski opus Janka Modra v več sklopih: Pisatelj in publicist, Jezikoslovec, Uredniško delo, Prevajalsko delo (poezija, dramatika, proza, strokovna literatura), Spomini na »zavode« ter Citati. Razstava ni predstavila samo prevajalskega dela nekdanjega »zavodarja«, ampak predvsem izpostavila modrost in kritičen pogled intelektualca širokega kova na svet in slovenstvo. O tem pričajo tudi nekatere izmed njegovih misli:

Zavod sv. Stanislava

»Ponavljam: Slovenci nismo in ne smemo postati manjšina!« »Igraje lahko postaneš kolonija, ampak hudičevo težko je biti kolonija.« »Jezik je zrak, ki ga dihamo, je voda, ki jo pijemo, je hiša, v kateri stanujemo, je čas in okolje, v katerem živimo … Jezik smo ljudje.« »Moramo torej še naprej ostati pokončni, ker smo svetu zelo na očeh, in se ne smemo poniževati na raven otroka z ropotuljico tujih besed …« In kdo smo »duša« knjižnice? V labirintu knjig se dobro znajde prenovljena ekipa: trije bibliotekarji (Mateja Beribak, ki nas bo po »obisku Rima« ponovno obiskala šele čez leto dni, bibliotekarka Damijana Medved, ki v novem šolskem letu nadomešča Matejo, in moja malenkost), pomočnik Andrej Černe in prostovoljka Irena Saksida (enkrat tedensko). Seveda pa je pri nabavi ter izboru gradiva sodelovala nabavna komisija in profesorji posameznih strok.

Kdo pa nam kot darovalec omogoča, da širimo svoja duhovna in miselna obzorja? Založba Družina, Celjska Mohorjeva družba, Založba Brat Frančišek, Marijina kongregacija slovenskih bogoslovcev, Knjižnica Dušana Černeta (predsednik Ivo Jevnikar), MOL – Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Knjižnica Župnije sv. Jožefa v Ricmanjih, Študijski center za narodno spravo, Knjižnica Dušana Černeta iz Trsta (s pomočjo gospe Lučke Kremžar), Slovenska kulturna akcija iz Argentine, Milena Košak Babuder, Marija

Kacin, Projekt SloWolf, Geologija, d. o. o., Idrija, Združenje DrogArt, Društvo za Združene narode za Slovenijo, Občina Slovenska Bistrica, Majda Tomažič, Jožica Koder, Aljoša in Ana Bavec, Jurij Primožič, Efrem Marcel Pegan, Karolina Godina, Pavel Toplak, Dorica Emeršič, Ive Stanič, Jože Šmuc, Marko Pajk, Peter Krapež, Prostovoljno gasilsko društvo Stanežiče -Dvor, Matija Bilban, Matjaž Šporar, Tadej Rifel, Henrik Neubauer, Marko Zupanc, Petra Zoubek, Barbara Tišler, Marija Kacin, Tine Arh, Marjeta Šketa, Vesna Džambić, Janez Zupan in Marta Kramberger. ppBoštjan Roblek, vodja knjižnice

❶ Pisatelj in publicist ❷ Jezikoslovec ❸ Prevajalec ❹ Odprtje razstave o Janku Modru ❺ Andrej Černe, Boštjan Roblek, Damijana Medved (manjka Mateja

Beribak, ki je na porodniškem dopustu)

17

18

»Vzemi spontano ... vadi, potuj, poj, navdušuj, in zmagoslavje pride povsem nepričakovano spontano!« Glasbene dejavnosti v zavodu sv. Stanislava šolskem letu 2013/14 To je bilo tistikrat, ko sem prvič poletela na drugo stran sveta in prvič opazovala, kako velika rumena krogla tone v brezmejno modrino Tihega oceana in vzbuja čudenje nad mogočnostjo ustvarjenega. Prvikrat, ko sem bila nastanjena v hiši z dnevno sobo, iz katere sem lahko ob prostih večerih skozi veliko okno zrla v pravljično sliko mirnega oranžno obarvanega fjorda, za katerim so se v tančičastih meglicah vzpenjali pobeljeni vrhovi. Bilo je tudi tedaj, ko sem prvikrat poskusila javorjev sladoled in se prvič čofotaje zakadila v vodo, onkraj katere je menda že Azija ...

Bilo je takrat, ko sem obstala s priprtimi usti, ko se je po meni prvikrat z neizmerljivo hitrostjo širila mrzlica zaradi brezhibno odpetega Abendlieda.

Bilo je prvič, da smo vsi vse skladbe peli na pamet in da smo vsi oddajali veselje in srečo radovednim poslušalcem. Prvič, da sem bila kot ena izmed sopevcev oblečena v prikupen približek narodne noše, in prvikrat, ko sem plesala kolce. Ko sem si prvikrat dala priložnost, da spregledam vse napake in namesto tega brezskrbno uživam v slehernem trenutku. Prvikrat, ko sem doživela zares navdušeno občinstvo in kar tri stoječe ovacije na enem samem koncertu ...

najboljši na svetu!« – na otvoritveni slovesnosti so nas namreč pozabili naznaniti kot enega izmed sodelujočih zborov, zato so to naredili naknadno, na koncu slovesnosti.) (Domen Vurnik, tenor) V Kanado nismo šli zmagat. Niti nismo šli tekmovat za prva mesta. To vam lahko verjetno potrdi vsak član zbora, z dirigentom Damijanom Močnikom na čelu. On sam nam je govoril, naj ne bomo razočarani, če ne bomo dosegli vidnih uspehov, ker je konkurenca velika. Spodbujal nas je, naj se preprosto sprostimo in damo vse od sebe, ker je to največ, kar lahko naredimo. Seveda ne bom zanikala, da nismo vsaj malce upali ... In potem, povsem nepričakovano … Zmaga! In to ne ena, ampak kar dve! In še drugo mesto.

No, nekaj pa le ni bilo prvič: kljub natrpanemu urniku smo imeli veliko časa drug za drugega, se skupaj smejali in pogovarjali, spletali nove in utrjevali stare prijateljske vezi ter kljub utrujenim glasovom še vedno vneto prepevali, kamor koli nas je zanesla pot. (Eva Vačovnik, 1. sopran)

Mislim, da smo bili vsi šokirani. Vreščali smo, vpili drug čez drugega in se vsevprek objemali. Ravno tisti dan sem spet dobila nazaj svoj glas (prej sem se prehladila) in seveda ga nisem obdržala do naslednjega dne. Po razglasitvi rezultatov smo se dobili s profesorjem Močnikom, ki nam je povedal, da bo za večerni koncert zmagovalcev, na katerega smo s svojimi zmagami dobili vstopnico, povsem preuredil eno izmed naših skladb, ki je na poslušalce vedno naredila velik vtis, Slovenske melodije. In tako smo se zvečer pol ure pred tekmovalnim nastopom učili novih melodij, predvsem pa nove koreografije. A nastop smo kljub tremi in navalom adrenalina izpeljali odlično in utrujeni odšli domov počivat.

V trenutku, ko so možgani dojeli razglasitev naslova Choir of the World Kathaumixw 2014, so me noge same dvignile pokonci in začele od navdušenja skakati. Še nekaj dni potem sem potreboval, da sem doumel, da smo zares zmagali. Ko je bilo konec zaključnega gala koncerta, sem si rekel: »The forgotten choir became the choir of the world!« (»Pozabljeni zbor je postal

Tako nas je naslednji dan pričakalo še eno šokantno presenečenje, ko so razglasili, da smo zmagali mi, Mladinski mešani pevski zbor sv. Stanislava ŠKG iz Slovenije. Za sekundo je v veliki dvorani, ki je bila pravzaprav »predelana« hokejska dvorana, zavladala čista tišina. Potem pa smo začeli na ves glas vzklikati in se dreti in kričati in skratka na vsak način »bljuvati« glasilke, še preden bi se spomnili, da jih nujno potrebujemo, saj smo morali

Zavod sv. Stanislava

kot zmagovalci kar takrat zapeti še eno skladbo. Nekako smo prikapljali na oder in se z manjšimi težavami postavili v zbor ter nato še zadnjič v Powell Riverju zapeli pred polno dvorano navdušenega občinstva.

Občutkov, ki so me prevevali takrat, ne bom nikoli pozabila. Bilo je preprosto neverjetno in še zdaj, pa je od takrat minilo že nekaj mesecev, ne morem čisto zares dojeti, da nam je to uspelo. Po nekakšnem čudežu smo premagali vso konkurenco in zmagali na mednarodnem pevskem festivalu Kathaumixw. Česa takega človek ne pozabi. Ko v tujini začutiš, da si nekaj dosegel in da ljudje to cenijo, čeprav nisi »njihov« … Takrat sem bila res ponosna na to, da sem Slovenka in predvsem članica našega zbora! (Meta Uršič, 2. alt) Tudi v šolskem letu 2013/14 so se glasbene dejavnosti razvijale naprej, tako po številu kot po kakovosti, in zabeležile kar nekaj presežkov. Nekaj posebnega in zelo radoživ je bil že 21. letni koncert zborov in orkestra Zavoda sv.

Stanislava pod naslovom »Vzemi spontano«. Na letnem koncertu 18. maja 2014 smo s posebnim veseljem med gosti sprejeli skladatelja akademika Lojzeta Lebiča, ki smo mu ob njegovi 80-letnici posvetili tri izvedbe njegovih skladb.

Oba zbora 1. letnika Škofijske klasične gimnazije, dekliški in fantovski, sta šolsko leto zaradi bolniškega in porodniškega dopusta Bernarde Kink začela pod novim vodstvom. Dekliškega je vodila Nadja Janežič, fantovskega pa Damijana Božič Močnik. Obe sta svojo novo vlogo opravili odlično in v mladih pevcih vžgali veliko glasbenega ognja. Oba zbora sta nastopila na Malem božičnem koncertu in program ponovila za dijake na kratkem koncertu med glavnim odmorom, opazno pa sta nastopila tudi na območni reviji šolskih pevskih zborov Pomladna prepevanja 2014 v dvorani Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani.

(Z)Mešani zbor ŠKG je pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič še utrdil svojo prepoznavnost z izvajanjem gospela in sodobne duhovne glasbe. Članstvo zbora se je močno povečalo (80), tudi njegova kakovost vztrajno raste. Zbor je imel številne nastope: februarja je sodeloval na koncertu slovenskih katoliških gimnazij ob slovenskem kulturnem prazniku v Celovcu (Konzerthaus), marca na koncertu ob dnevu katoliškega šolstva na Radiu Ognjišče v Zavodu sv. Stanislava, aprila pa je imel v Zavodu prijateljski koncert z Mladinskim zborom PALA. Vsi trije zbori so sklenili pevsko sezono na skupnem letnem koncertu v zavodskem atriju 9. junija 2014.

Dekliški zbor sv. Stanislava ŠKG (dirigentka Helena Fojkar Zupančič) je v začetku oktobra gostil Mädchenchor Hannover (Dekliški zbor Hannover) iz Nemčije. Zbora sta skupaj koncertirala v okviru festivala SLOWIND v Slovenski filharmoniji (10. oktobra 2013) in v Kulturnem domu v Postojni v okviru 15. Mednarodnega festivala mladih (13. oktobra 2013). Letni koncert dekliškega zbora je bil 16. oktobra 2013 v cerkvi sv. Stanislava v Zavodu.

Odmevno je zbor nastopil tudi na avtorskem večeru skladatelja Ambroža Čopija v Slovenski filharmoniji v Ljubljani (7. decembra 2013) in v mesecu februarju na območni reviji Ljubljanski zbori 2014.

V času od 29. aprila do 5. maja 2014 se je zbor udeležil mednarodnega zborovskega tekmovanja Fleischmann International Trophy v Corku na Irskem. V okviru tekmovanja je imel več odmevnih nastopov in koncertov.

V absolutni konkurenci je med enajstimi odraslimi zbori iz Evrope, Kanade, Hongkonga in Indonezije dosegel četrto mesto ter prejel posebno nagrado za izvedbo sodobne skladbe Otrok s sončnico skladatelja Ambroža Čopija.

Na Irskem so dekleta prepevala glasbo I. Handla Gallusa, R. Gobca, L. Lebiča, A. Čopija, D. Močnika in slovenske ljudske pesmi v izvirni in prirejeni obliki, popestrene s plesom.

Pred odhodom na turnejo je zbor 15. aprila 2014 v športni dvorani Zavoda sv. Stanislava organiziral dobrodelni »Koncert za na pot« s številnimi gosti, na katerem so dekleta zbirala sredstva za poplačilo stroškov potovanja na Irsko. »Kdo si ne bi želel preživeti prvomajskih počitnic na Irskem? Pa kaj če prideš domov en dan pred pisanjem maturitetnega eseja za slovenščino! Potovanje na Irsko je bila krasna izkušnja. Pevke smo se bolje spoznale, si ogledale Dublin, Book of Kells, v Corku pa med drugim pele tudi v pravem irskem pubu! Neprecenljiva in nepozabna izkušnja pa je bilo tekmovanje na tako visoki ravni. Bilo je super. Kako pa naj bo drugače?« (Magdalena Rode, 1. sopran) »Še za nobeno turnejo v štirih letih mojega prepevanja v dekliškem zboru ni bilo toliko priprav kot za Irsko. Dekleta smo na vse mogoče načine zbirala sredstva in se tako med seboj povezovala že ob kuhanju kave, peki vafljev, prodaji mafinov in pripravi dobrodelnega koncerta – vse pod geslom »Za na pot«. In potem je res prišel dan, ko smo odšle na pot. Zaradi tako obsežnih priprav sem pričakovala veliko, na podlagi dotedanjih izkušenj pa sem vedela, da me spet čaka nepozaben teden. Priletele smo v Dublin, kjer

19

20

smo imele vaje in si ogledale mesto. Potem smo se napotile v Cork, vmes pa smo imele možnost videti prelepo irsko pokrajino. Nepozaben je bil naš nastop na Choir Meet&Greet, kjer smo se predstavili vsi zbori. Na vrsti smo bile med zadnjimi in poslušanje zares kvalitetnih zborov pred nami nas je »podžgalo«, da smo skladbo Bog daj, Bog daj zapele s toliko žara in energije, da smo navdušile tako občinstvo kot tudi nas same. Prisluhnile smo tudi koncertu skupine Voces8, uživale v dobri hrani, srečale mnogo pevcev drugih kultur ..., nekaj posebnega pa je bilo tudi tekmovanje. Tri skladbe so nam zares uspele, predvsem sem uživala v skladbah Lauda in Svete Tihii. Na koncu smo zapele Sončnico, ki tehnično ni bila izvedena tako dobro, kot smo bile navajene. A ravno ta skladba je najbolj navdušila komisijo, ki nam je zanjo podelila nagrado za najbolje izvedeno skladbo sodobnega skladatelja. In tako sem se spet naučila nekaj o glasbi: da tehnična dovršenost ni nič v primerjavi s tem, kar občutimo na odru in posredujemo poslušalcem.

(Mirjam Šolar, 2. alt) »Eden izmed irskih pregovorov je, da je vsak srečen človek lep. Izkušnja prepevanja na Irskem je v dekliški zbor prinesla novo energijo in zagnanost za delo, poglobila ljubezen do glasbe in petja, ustvarila veliko lepih spominov, spletla veliko novih prijateljstev, nas obogatila z novimi izkušnjami ter nam podarila veliko smeha. Zbor je posledično postal lepši v najglobljem pomenu te besede.« (Manca Voje, 2. alt) Mladinski mešani zbor sv. Stanislava (dirigent Damijan Močnik) je za akademijo ob 20-letnici Škofijske klasične gimnazije na praznik sv. Stanislava pripravil krstno izvedbo nove različice skladbe Romanje v Kelmorajn za mešani zbor, trobento, klavir in tolkala skladatelja Damijana Močnika. 8. januarja 2014 je nastopil na Božičnem koncertu Zavoda sv. Stanislava, 27. februarja 2014 pa na območni reviji Ljubljanski zbori 2014. Od 3. do 7. marca je bil na tradicionalnem srečanju zborov treh katoliških gimnazij (Ljubljana, Trenčin, Krakov), ki je bilo tokrat v Trenčinu na Slovaškem. Samostojni koncert »Na krilih glasbe … vse do Kanade« je imel 26. maja 2014 v Dvorani Matije Tomca v Zavodu.

V času od 24. junija do 9. julija 2014 je bil zbor na turneji po zahodni obali Kanade. Imel je 12 koncertov (Vancouver, Whistler, Gibsons, Powel River, Parksville, Victoria), srečal pa se je tudi s tamkajšnjimi Slovenci in pripravil 5 tekmovalnih nastopov. Zbor je postal absolutni zmagovalec prestižnega mednarodnega pevskega festivala in tekmovanja Kathaumixw 2014 v Powell Riverju (Kanada) in dobil naziv Choir of the World Kathaumixw 2014. Za zmago je prejel tudi glavno nagrado »Totem Pole«, ki jo bodo maja 2015 iz Kanade pripeljali v Slovenijo. Poleg glavne nagrade je osvojil tudi 1. mesto v kategoriji mladinskih zborov, 2. mesto v kategoriji odraslih mešanih zborov in 1. mesto v kategoriji ljudske glasbe. Zbor je na tekmovanju izvajal skladbe I. Handla Gallusa, J. Rheinbergerja, L. Lebiča, J. Ježa, R. Murrayja Schafferja, D. Močnika in A. Čopija. Na festivalu je sodelovalo 25 zborov iz 9 držav (Kanade, ZDA, Rusije, Ugande, Nove Zelandije, Slovenije, Kenije, Češke in Tajvana). Med njimi so bili tudi večkrat nagrajeni zbori s številnih tekmovanj po vsem svetu: Academic Students’ Choir of the Ural Federal University, Portland State Chamber Choir – USA, Seattle Girls’ Choir – USA in Taipei Philharmonic Youth and Childrens Choir. To je bil tako po organizacijski, finančni kot glasbeni plati največji in najzahtevnejši projekt v 20 letih Škofijske klasične gimnazije. Bil pa je tudi najbolj uspešen.

Vseh opisanih uspehov ne bi bilo brez odličnega sodelovanja celotnega strokovnega glasbenega tima, ki ga poleg vseh štirih zborovodij sooblikujeta tudi profesorici solopetja Marta Močnik Pirc in Barbara Tišler. Tako kot vsako leto so maturanti odšli novim izzivom naproti, v zborovske vrste pa se vključuje novi nadobudni in navdušeni mladi pevci. »V letih, ko sem prepevala na Škofijski, sem pridobila veliko več kot le pevsko znanje. Naučila sem se sodelovanja z različno mislečimi ljudmi, samozavesti, ki jo nujno potrebuješ, da si upaš odpreti usta in zapeti, vztrajnosti, ki je potrebna, da zmoreš nenehno dopolnjevati tisto, za kar si bil prepričan, da že znaš, in zaupanja, brez katerega v zboru ne gre in zaradi katerega so se med nami razvila trdna prijateljstva. Prav zaradi zbora mi bodo ostali številni lepi spomini pa tudi zaupanje v to, da se da s trdim delom doseči ogromno. (Urša Šega, 1. alt) ppDamijan Močnik, vodja glasbenih dejavnosti

Sponzorji Dekliškega zbora sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije (projekt Irska 2014)

Zavod sv. Stanislava

Poletje v zavodu Slovenski otroški zbor 2014 »Nekaj, na kar čakam celo leto!« Tudi letos je konec junija v Zavodu sv. Stanislava kar pokalo od energije.

Razlog? Nič drugega kot tradicionalni, že 13. Slovenski otroški zbor. Mladi pevci iz celotne Slovenije in zamejstva (bilo jih je kar 76) so v slabem tednu pripravili raznolik koncertni program, ki je obsegal 13 skladb.

Letošnji koncertni program je obsegal izbrana dela iz bogate in raznolike antologije slovenske zborovske glasbe (Jenko, Močnik) ter priredbe slovenskih ljudskih pesmi (Mihelčič, Merkù, Gobec). Z izvedbo skladbe Črn možiček so se pevci spomnili življenjskega jubileja, 80-letnice, skladatelja Lojzeta Lebiča. Program so dopolnili s skladbami pomembnih evropskih in drugih skladateljev različnih slogovnih obdobij (Purcell, Mendelssohn Bartholdy, Moreno, Mauldin, Ogura), pozabili pa niso niti na skladbe iz sveta zabavne glasbe (Nothing else matters skupine Metallica v priredbi Rudolfa Gasa ter zimzelena slovenska popevka Letalo vlak izpod peresa Jožeta Privška).

Pester teden, poln petja, smeha in zabave Otroke je 26. junija popoldne sprejela sedemčlanska animatorska ekipa. Po uvodnem srečanju so bili mladi pevci že precej neučakani, da zopet poklepetajo s starimi prijatelji, saj se večina od njih ni videla že dobro leto.

Prav tako nestrpno pa so pričakovali tudi začetek pevskih vaj. Presenečeni so bili, ko so izvedeli, da prvič v zgodovini projekta z njimi ne bo Damijana Močnika, a vendar so se tudi z novo zborovodkinjo Nadjo Janežič na prvih večernih vajah odlično ujeli. Že takoj na začetku so se seznanili z nekaj novimi, za nekatere zahtevnimi skladbami, ki pa so jih kasneje vsi dodobra usvojili. Naslednja dva dneva sta minila predvsem v znamenju intenzivnih vaj. Pridružila sta se jim še Martina Batič, ki jo je večina pevcev že dobro poznala iz prejšnjih let, ter Sebastjan Vrhovnik, ki je mlade pevce letos

pozdravil prvič. Kmalu so predelali vse skladbe, tako da je sledilo le še dodatno »skupinsko piljenje«.

Dnevi so še prehitro tekli in že je bil tu prvi koncertni nastop. Polna cerkev poslušalcev na Mirenskem Gradu je bila navdušena nad njihovim ubranim petjem. Otroci so svoj program odlično predstavili pod taktirko gostujočega dirigenta Sebastjana Vrhovnika ter zborovodkinje Nadje Janežič in pianista Tilna Bajca. Pevci in pevke so bili po prvem koncertu zelo zadovoljni, svoje lačne želodčke pa so zasluženo napolnili na pogostitvi, ki so jim jo ljubeznivo pripravili organizatorji. Zaključni koncert je bil že tradicionalno v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije in je navdušil številne poslušalce. Otroci so na odru izžarevali vedrino, neusahljivo otroško energijo, neverjetno muzikalnost in odlično glasovno ubranost, kar je pripomoglo k prekrasnemu zaključku še enega, vedno prekratkega pevskega tedna. Po koncertu je bilo videti kar nekaj solznih oči, saj so se med njimi kljub kratkemu druženju spletla trdna prijateljstva. Mnogi so obljubili, da se naslednje leto zagotovo zopet vrnejo, saj je to, kot pravi eden izmed pevcev, »nekaj, na kar čakam celo leto«. ppMarja Korošec

Poletna jezikovna šola V okviru Jezikovne šole Janka Modra v Zavodu sv. Stanislava je letošnje poletje izzvenela že 14. Poletna jezikovna šola za osnovnošolce in srednješolce.

Osnovnošolci so se angleščino učili od 5. do 12. julija 2014, srednješolci pa od 11. do 16. avgusta 2014. Šole se je udeležilo več kot 80 osnovnošolcev, ki so bili glede na predznanje razdeljeni v 4 skupine glede na njihovo predznanje. Skupine so vodili učitelji: Mateja Novak, Lučka Kovač, Uroš Martinčič in pedagoška vodja Amanda Zupanc. Popoldanski del je organizirala vodja animatorjev Alenka Zupan s sodelavkami (Ilario Ciccone, Nino Leskovšek, Petro Kromar, Tjašo Lampret, Andrejo Sajovic in Karmen Kunc). Za prisrčne jutranje molitve, večerne meditacije in sv. mašo v angleščini pa je poskrbel g. Martin Zlobko.

21

22

Dopoldne je potekal pouk pod vodstvom učiteljev, utrjevali so besedišče ob različnih temah, vključena pa je bila seveda tudi slovnica. Delo je potekalo v manjših skupinah, kjer so se učenci naučili veliko novih glagolov, koristnih fraz in besedišča.

Popoldne so otroci uživali v pestrih delavnicah, kjer so oblikovali svoje majice, spoznavali čare ruščine, italijanščine in latinščine, delali živali iz blazinic, se športno udejstvovali, sodelovali v lovu za zakladom in tekmovali v igrah brez meja. Gledali so filme, navijali za svoje najljubše nogometaše na SP v Braziliji ter se spoznavali s športno igro paintball.

Svoje igralske spretnosti so lahko preizkušali v English Drama Club, risali so stripe in izdelovali rože iz papirja. Osnovnošolci so spoznali tudi osnove prve pomoči.

Naše tedensko druženje smo zaključili smo s prijetnim izletom na Gradiško jezero in grad Tuštanj, zvečer pa so se poveselili na družabnem plesu.

Srednješolska Poletna jezikovna šola pa je potekala bolj umirjeno, sodelovalo je 20 udeležencev. Utrjevali so besedišče in slovnico ter se nekateri že pripravljali na maturo. Poudarek je bil tudi na domačih nalogah in popoldanskem utrjevanju predelane snovi.

Na poletni jezikovni šoli je bilo super! Poletje, čudovito vzdušje, novi prijatelji, super profesorji in vsi ostali zaposleni: duhovniki, vzgojitelji, vodstvo PJŠ, kuharice, čistilke … Vsako dopoldne smo imeli 5 šolskih ur pouka v angleščini. Utrjevali smo svoje znanje in se z različnimi nalogami pripravljali na maturo, kar mi je zdaj kot maturantki v veliko pomoč. Popoldan smo imeli dijaki, ki smo v tem tednu bivali v domu, učne ure. Namesto za knjigami smo (pre)več časa preživeli v skupnem prostoru in zunaj v parku ob igranju enke.

J V teh dneh smo se veliko naučili in spletli nove prijateljske vezi. (Klara Zaletelj, udeleženka PJŠ za srednješolce) ppMateja Muhič, koordinatorica Poletne jezikovne šole

Zavod sv. Stanislava

Zavodski utrinki Vrtec Šentvid na obisku v zavodu

Supervizija v Zavodu sv. Stanislava

V petek, 8. 11. 2013, so nas v Zavodu sv. Stanislava obiskali otroci iz sosednjega Vrtca Šentvid. Otroci so z zanimanjem spoznavali našo veliko hišo, se usedli tudi v dijaške klopi in se naučili, kako se reče po nemško »dober dan« in »nasvidenje«. V naši cerkvi so se spoznali z novim mogočnim inštrumentom, orglami, na katere je zaigral dijak Blaž Pavlakovič. Na koncu so obiskali še 1. razred OŠ AŠ, kjer so jim prvošolci zaigrali igrico Mojca Pokraculja.

V ponedeljek, 17. 3. 2014, se je pričela zunanja supervizija, ki jo je izvajal gospod Bob van de Ven z Nizozemske. Večji del svojega obiska je preživel na hodnikih zavoda in v pogovorih z zaposlenimi in dijaki. Šola je na nizozemskega gosta naredila zares pozitiven vtis. Izpostavil je predvsem dobro vzdušje in odnose – tako med zaposlenimi, kot tudi med učitelji in učenci Opazil je tudi pozitivno, optimistično naravnanost do prihodnosti in nadaljnjega razvoja zavoda.

Veriga prijateljstva Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva, 8. 12., so se vsi učenci, dijaki, študenti, učitelji, profesorji in drugi zaposleni v zavodu prijeli za roke in spletli medgeneracijsko verigo prijateljstva. Tako simbolično pokazali, da kljub dejstvu, da pripadajo različnim generacijami, znajo in si želijo stopiti skupaj ter delovati v prijateljskem ozračju.

Boris Pahor spodbudil mlade, naj razširjajo veselje nad državo, v kateri živijo V sredo, 29. 1. 2014, je v knjižnici Škofijske klasične gimnazije potekal pogovor s književnikom, mislecem, zavednim Tržačanom in Slovencem Borisom Pahorjem. Beseda je tekla o fašizmu, globalizaciji, slovenski državi in o vlogi mladih pri gradnji narodne zavesti. Množična udeležba je jasno pokazala, da je misel gospoda Pahorja živa, široka, da je ne omejujejo ne časi ne politika in da tako z vidika zgodovinskega spomina kot pogleda v prihodnost nagovarja tudi mlade.

Izobraževalni dan za pedagoške delavce v Zavodu sv. Stanislava Tudi šolsko leto 2014/15 se je nekaj dni pred pričetkom septembra za vse pedagoške delavce začelo s skupnim izobraževalnim dnem. Letos smo se v luči 100. obletnice začetka prve svetovne vojne ukvarjali predvsem s spominom. Skozi celoten dan je bilo čutiti navezanost na geslo tega leta spomina, za katerega smo že prej izbrali misel, ki jo v Sofoklejevi Antigoni izgovori naslovna junakinja: »Ne da sovražim, da ljubim, sem na svetu.«

Ponovitev nove maše Jošta Mezga God blaženega Antona Martina Slomška, zavetnika vseh pedagoških delavcev, smo septembra 2014 v Zavodu sv. Stanislava praznovali s ponovitvijo nove maše letošnjega novomašnika, našega nekdanjega dijaka. Jošt Mezeg je dijak 10. generacije, ki je obiskovala Škofijsko klasično gimnazijo in maturirala leta 2006.

23

24

Molitvena naveza v Zavodu sv.

Stanislava

Poročilo Sklada za pomoč družinam v šolskem letu 2013/14

Molitvena naveza me je spremljala prav od začetka mojega šolanja. Spominjam se, da sem takrat razmišljala, da si želim biti na šoli v kaki skupini, v kateri bi skupaj molili. Takoj sem bila navdušena, ko je prof. Česen pri prvi uri vere in kulture povedal, da obstaja molitvena naveza. Moje navdušenje je sicer rahlo upadlo, ko sem izvedela, da moram to, da bi se ji rada pridružila, povedati prof. Šijancu, ki je koordinator te skupine, saj nas je pri prvi uri matematike s svojim nastopom zelo prestrašil. Na srečo sem soočenje z njim uspešno preživela in prišla sem na seznam.

Tudi v šolskem letu 2013/14 je Sklad prisluhnil mnogim družinam v stiski (več kot petini vpisanih na ŠKG). Na začetku šolskega leta smo ugodili 92 prošnjam. Te so prihajale tudi med letom, tako da smo do konca leta pomagali 127 dijakinjam in dijakom. Pomagali smo tudi 18 učencem iz OŠ AŠ. Od septembra 2013 do junija 2014 smo mesečno razdelili 8.500 evrov sredstev.

Skupina deluje na zelo preprost način. Vsak mesec se določi namen, s katerim se bo molil rožni venec. Vsak član naveze ima določen dan v tednu, ko v ta namen zmoli eno desetko, in tako molivci tvorijo verigo rožnega venca skozi ves teden.

Vesela sem, da sem se pred petimi leti odločila, da se pridružim navezi, saj sem poleg tega, kar sem dala s svojo molitvijo, še veliko več prejela.

Predvsem je rastel moj čut za skupnost. V navezo so vključeni tako dijaki kot profesorji – slednjih je več. Dijaki na profesorje navadno gledamo zgolj kot na profesorje – ljudi, ki nas učijo v šoli. Jaz pa sem se ob molitvi skupaj z njimi učila, da so več kot to – da so moji bratje in sestre v veri in moji sodelavci, ker se trudimo za isto stvar. Učila sem se tudi ljubezni do tega, za kar sem molila – ljubezni do sošolcev, do šuštarčkov, do vseh, ki delajo ali bivajo v našem zavodu, do Cerkve, do države … In to ljubezen živim in ohranjam tudi zdaj, ko sem na fakulteti in me bogati, hkrati pa sem vesela, da sem lahko na ta način še vedno tesno povezana z Zavodom. ppKatja Ceglar, nekdanja dijakinja

19. marca smo praznovali dan katoliškega šolstva. Sodelovale so vse katoliške gimnazije in naša osnovna šola. Program, ki se je odvijal preko celega dne, je prenašal Radio Ognjišče. Poslušalci so darovali 9.755 evrov, ta sredstva pa so bila razdeljena med vse enote.

Naša želja je še vedno pomagati tistim, ki so pomoči potrebni. Vabimo nove člane, še posebej nekdanje dijakinje in dijake, da se veriga pomoči ne prekine.

Vsem dobrotnikom se v imenu dijakinj in dijakov, ki prejemajo pomoč, iz srca zahvaljujemo. Prepričani smo, da pomagate z veseljem. ppAlojzija Čebulj, tajnica Sklada

Štipendijski sklad Franka Arharja Tudi v letošnjem šolskem letu je bila dvema dijakinjama Škofijske klasične gimnazije podeljena pomoč iz sklada Franka Arharja iz Ontaria v Kanadi.

Denarna pomoč, ki pokriva celoletne stroške izobraževanja, je znašala 1.500 kanadskih dolarjev. Gospe Cveti Arhar Stojko se prisrčno zahvaljujem v imenu dijakov, njihovih družin in same šole za zvesto podpiranje naših dijakov in vsega, kar delamo v Zavodu sv. Stanislava. Gospa Arhar Stojko je ena izmed najbolj velikodušnih podpornic našega zavoda, saj s svojim delovanjem pomaga že od same ustanovitve Škofijske klasične gimnazije. Bog ji povrni! ppLily Schweiger Kotar, prof., tajnica sklada FASF

Nesodobno, aktualno V letu, ko se spominjamo začetka 1. svetovne vojne in konca druge, se lahko sprašujemo, kakšen je pomen spomina. Ob krutem značaju obeh vojn ne zadostuje samo statistika. Spominjanje dogodkov naj bi nas streznilo, da bi iz zgodovinskih izkušenj potegnili črto nad nasiljem, smrtjo in novimi oblikami trpljenja. Želja je, da naj bi se ne ponovile grenke izkušnje in paranoja totalitarizmov XX. stoletja. Ali hočemo?

V obdobju t. i. »hladne vojne«, v osemdesetih letih XX. stoletja, so vprašali ruskega pisatelja, Nobelovega nagrajenca Aleksandra Solženicina, če se bližamo tretji svetovni vojni. Bil je čas velikih napetosti med Sovjetsko zvezo in Zahodom, ki se je naposled končal s sesutjem komunističnih režimov. Ruski pisatelj je odgovoril: »Je že mimo.« Po 2. svetovni vojni je bilo toliko porabljenega orožja za lokalne vojne in revolucije kot nikdar prej v zgodovini, s 1. in 2. svetovno vojno skupaj . Ne moremo prezreti gulagov, o katerih lahko rečemo, da predstavljajo nov tip vojne v sodobnosti. Ali je treba našteti vse žrtve? Morali bi, da bi spoznali in se začeli zavedati, kaj je prikupna dialektika zla.

Nekaj tednov nazaj je papež Frančišek izjavil »imamo tretjo svetovno vojno«. Danes spremljamo novice o strašljivih dogodkih na Bližnjem vzhodu. Človek, ki je navajen živeti v zunanjem miru, težko sprejema in razume tako skrajno zanikanje človeka po človeku. S to izkušnjo se lahko zopet spominjamo tistih, ki so na nek način slutili in napovedovali prihodnost. Slomšek, Nietzsche, Mahnič, Gregorčič, Cankar. Navajam nekatere trde besede, ki jih je zapisal Nietzsche trideset let pred 1. svetovno vojno: »Obljubljam vam tragično dobo«, »ogromno podiranja, uničevanja, propada, prevrata je pred nami«, »vojne bodo, kakršnih na svetu še ni bilo«, »sence bodo prav kmalu ovile vso Evropo«, doživeli bomo »dvig črne plime« in to bo »nastop nihilizma«. Slomšek je 1848 napovedal komunizem, Mahnič, skoraj N. sodobnik, se je z jasno besedo izrazil o libertinizmu, nacionalizmu in nihilizmu. Gregorčič je videc bodoče Soče. Vsi avtorji so, vsak na svoj način, brali znamenja svojega časa in uvideli posledice.

V antiki grški mislec Platon prikazuje miselnost Grkov, ko so se izčrpavali v medsebojnih vojnah med V. in IV. stoletjem pred Kr., ko je propadala Polis. V svojem poznem delu Zakoni se Platon sprašuje, ali se nasilje in vojne med ljudmi ne začnejo z vojno in razdvojenostjo, ki jo imajo v sebi. Za Platona je država odsev osebnega notranjega življenja posameznika. Za njegovega učenca Aristotela so vojne posledica neznanja, nepoznavanja ali pomanjkanja vednosti. Tudi v tem primeru se konflikti začnejo v naši notranjosti. Ob prebiranju Stare in Nove zaveze se še bolj razvidno potrjuje, da v sedežu človeka, v srcu, izvirata dinamika in smer našega življenja. Tako je razumel in pričeval sv.

Avguštin iz Hipone, ko je v svojih spisih dejal »Nolit foras ire« – ker v tvoji notranjosti prebiva Bog. V sodobnosti smo priča pozabe, ljudje se ne spominjajo niti najosnovnejših dejstev za pet let nazaj. Priče smo ločenosti spomina, potrebnega za nujne odločitve v sedanjosti, konkretno »tu in sedaj«. Ob takšnih nenavadnih primerih, ki so že običajni, kar zadeva nujnega zgodovinskega moralnega spomina, so zato potrebna zgodovinska obeležja. Zelo pomembno je, da pobude zanje prevzameta družina in šola, saj imata obe, sicer avtonomni ustanovi, nalogo vzgajati celega človeka. Prepričani moramo biti, da se resnica dejanskih stvari, s katerimi smo v stiku in se soočamo vsak dan, hrani v biti zvestem spominu; spomin, ki je zvest biti in hrani našo bit pri življenju, daje naši biti in bivanju oporo v sedanjosti.

V času našega osamosvajanja so odmevale besede: »Je čas vojne, je čas miru … danes je čas miru.« Vojna in mir nista po ciljih vzročno povezani. Če bi morali sprejeti kakšen zakon o zgodovini – pravi Jacques Maritain, bi to moral biti evangeljski, da »pšenica in ljulka rasteta skupaj«. Ob sklepu nizanja spoznanj o sodobnosti se lahko upravičeno sprašujemo, ali ni »dvig črne plime«, kot se je izrazil Nietzsche, predvsem zato, ker je človek izgubil stik z bitjem in ni sejal, gojil in negoval pšenice. Vprašanje je lahko nesodobno, za kristjana pa je še posebej zelo aktualno. Samo v tem smislu božje usmiljenje odpira neizmerno polje rodovitnosti, napolni nas z energijo, z nikdar strohnjenim upanjem v vstajenje. Ali hočemo?

Mag. Tomaž Debevec, prof. zgodovine

Vanitas vanitatis Poljubim izvotljeno lobanjo na izpraznjene oči.

Tisoč let se pne med nama ali, sam Bog ve, zgolj nekaj tisoč dni.

Praznina brez mostu spomina.

Tolmun, ki kot oko zre vame, brez nehanja zre v nas vse.

Lok, ki ga beseda ne objame, zid molka, ki se pne nad nas.

Jezero gorja brez pozabljenja.

V medprostoru sva midva. Mi vsi.

Antigona je že odšla in Polinejka ni.

Vojak, Hrvat, in ti, mladenka, manjkajoči biser v vrsti snežnobelih zob, Drobna, gladka strelna rana v zatilju, in jezero krvi, ki so žejno jih izpile korenine smrek.

Molk med nama koplje brezno.

Koščena roka udarja takt.

In ko se noč spusti, mrtvaška vojska zakoraka ob rezkem zvoku pločevinastega bobna.

Doni. Iz naših praznih src doni, iz votlih ust in misli, ki ne najdejo poti v deželo jutra.

Predolgo traja noč, in vse bolj udarja boben.

Pločevinasto, zateglo joče, kot bi tepel bič, kot da bi pokale kosti in bi odjeknil strel za strelom, ko te poljubim na izvotljene oči. dr. Verena Vidrih Perko*

*Verena Vidrih Perko je doktorica arheologije, doktorica muzeologije, predavateljica, publicistka, pesnica in muzejska svetnica.

Škofijska klasična gimnazija

28

Najsvetlejši upi za človeško bratstvo Romain Rolland, pisatelj svetovnega slovesa, je v prvih dneh svetovne vojne točno pred stotimi leti, ko se je čudil navdušenju množic, odpravljajočih se na bojišča, pa tudi mnogim svojim prijateljem iz vrst pisateljev, zapisal: »Obupan sem. Najrajši bi bil mrtev. Strašno je živeti sredi tega ponorelega človeštva in biti nemočna priča propadu civilizacije. Ta evropska vojna je največja katastrofa v zgodovini več stoletij nazaj. To je uničenje naših najsvetlejših upov za človeško bratstvo. […] V Evropi sem skorajda sam.« Nedolgo nazaj sem na jesenskem športnem dnevu, ko smo obiskovali kraje spopadov na soški fronti in njenem zaledju, dijakom razlagal, kako po krivici že kar stereotipno omalovažujemo »temni« srednji vek in nanj lepimo etiketo najbolj mračnega obdobja evropske zgodovine, pozabljamo pa, da je bilo v resnici najbolj mračno obdobje prav stoletje njihovih dedov in babic, stoletje, ki je sicer prineslo neverjeten tehnični napredek in z mnogoterimi odkritji olajšalo življenje posameznikov, a hkrati tudi stoletje, ki je milijonom teh posameznikov prineslo obilo gorja in pustilo za seboj nešteto vdov, sirot, pohabljencev in drugih nesrečnikov. Kako je to mogoče?

Morda so ravno obletnice priložnost, da se še bolj kot sicer ozremo nazaj in osvežimo naš zgodovinski spomin. Vendar zakaj je to potrebno? Vprašanje, ki si ga pogosto zastavljajo ljudje in ki ga večkrat slišim tudi iz ust dijakov. Zakaj ne pustiti preteklosti za seboj in se usmeriti raje v prihodnost? Verjetno so leta 1939 podobno razmišljali tudi mnogi tisti, ki so se polni upanja podali v nov veliki spopad, ne da bi imeli pred očmi vso tragiko vojne, ki se je končala samo dvajset let pred tem. In ta druga vojna je bila še hujša, še bolj kruta. Tudi v tej so ljudje verjeli, da bo kratka in da bo prinesla hitro zmago ter po njej boljši, bolj pravičen svet. Pa se to ni zgodilo. Ni se zgodilo, ker se ni moglo zgoditi. Preprosto zato, ker nobena vojna ne more prinesti nič dobrega. V vsaki vojni so vsi poraženci. In ravno zaradi tega sporočila moramo ves čas osveževati zgodovinski spomin. Tako kot so bili ljudje po prvi vojni prepričani, da se ne bo nikoli več ponovila, tako smo danes mnogokrat prepričani, da se nam v 21. stoletju grozote prejšnjih vojn ne morejo zgoditi, pozabljamo pa, da so se vojne in totalitarizmi rojevali ravno iz gospodarskih kriz, tudi takšnih, kakršni smo v Evropi priča v zadnjih letih.

Našim mladim moramo zato prenesti izkušnjo naših in njihovih dedov in babic. To je pomembno zato, da ne bi nekoč podlegli manipulacijam mamljivih ideologij, ki obljubljajo raj na zemlji, ki ga bomo dosegli z uničenjem razrednega, rasnega, ideološkega ali kakršnegakoli drugega sovražnika. Zato pa kot narod potrebujemo generacije mladih, ki bodo znale razmišljati s svojo glavo, ki bodo zmogle kritično vrednotiti stvarnost okoli sebe ter gojiti kulturo miru in nenasilja, kulturo, ki jo tako lepo pooseblja geslo naše šole Amor Magister Optimus. Če nam to uspe, potem ni strahu, da bi Evropa imela novega Romaina Rollanda, ki bo moral zapisati tako kot tisti izpred stotih let, da se nam namreč »bliža uničenje najsvetlejših upov za človeško bratstvo« in da je »v Evropi skorajda sam«. Naj raje zapiše, da je poln upov za človeško bratstvo in da v tem v Evropi nikakor ni sam. ppSimon Feštanj, v. d. ravnatelja

Škofijska klasična gimnazija

Naši dijaki Jesenske barve, tople, svetle, mehke. Smo taki tudi mi?

Prejšnjo šolsko leto nas je velikokrat obiskala muha iz zbornice ŠKG (za tiste, ki še ne veste, 'Muha iz zbornice ŠKG' je bil naslov poskusnega spisa pri slovenščini). Prosili smo jo, naj nam napiše, kaj se je pri nas naučila. Poslala nam je odlomek iz svojega dnevnika, in sicer za neko sredo v januarju. »Že prva ura v 1. c razredu me je povsem prevzela. Dijaki so bili zares prijetni in so me obveščali o stvareh, ki so se omenjale pri pouku. Pri španščini je veliko pozornosti požela misel »el arte moderno es una mierda«, ki se mi je zdela nadvse poglobljena. Zelo sem se veselila tudi pouka geografije, pri katerem je glavna misel dneva prišla v igro že v trenutku, ko je profesor vstopil v razred. Misel se je glasila: »Ena čokolada na dan, odžene spraševanje stran!«. Kmalu zatem je sledil pouk zgodovine, ki jo poučuje njihov razrednik. Pri vprašanju, kateri dogodek je omogočil nastanek in nadaljnji razvoj mesta Rim, so se raznovrstni odgovori vrstili eden za drugim. Slišali smo vse, od foruma in koloseja do obzidja in razvoja trgovine, čisto vse pa nas je presenetil pravilni odgovor … most! Zabavno je bilo tudi pri pouku slovenščine, kjer se nam je vsem »fecljal« jezik, ko smo izgovarjali imena japonskih piscev haikujev. Joj, ne spomnim se, kako mu je že bilo ime. Mislim, da je bilo nekaj v zvezi z omaro. Točno! Kakinomoto no Hitomaro! Zelo zanimivo je bilo tudi pri uri vere in kulture, kjer sem izvedela, da je v občini Log - Dragomer prepovedano kikirikanje petelinov in lajanje psov na prostem med 22. in 6. uro. Zadnjo uro smo že vsi postali nekoliko otožni, saj smo vedeli, da se naše druženje bliža koncu, vendar nas je pouk latinščine brez težav razvedril, še posebej s pesmijo, iz katere smo se naučili po latinsko spregati morda celo najpomembnejši glagol, kar jih je, »bibo, bibis, bibere«. pp2. c

29

30

Prvi letnik se predstavi ...

1. a

1. c

1. d

Smo mi zelo veseli, veseli, da bi peli.

V 1. c razred so na dali, z različnih koncev Slovenije skupaj smo pristali. Še štiri leta bomo skupaj ostali, a to sploh ne bo problemsaj smo se med sabo odlično povezali.

V Škofove zavode ste nas sprejeli, a kaj ste s tem storili, niste še dojeli.

Ne vem če ste zadeli, mi smo se zagreli, ker smo 1. d, pa bomo kar začeli.

Povezani zelo, zdaj vse bo v redu šlo.

Upamo si biti, se v znanje potopiti, na svojo pot oditi.

1. b Najboljši 1. letnik smo, saj bogovi grški smo, najljubša grška je za nas kultura, pitje vina zgodovina, grška glasba, oblačila vse to naša je vsebina.

Počasi se spoznavamo, se med odmori zafrkavamo …

Smeha polna naša učilnica je, pri nas doma so šale vse.

Rojstne dneve praznujemo, za vsakega posebej načrt skujemo.

Nato pa spečemo same dobrotena mize postavimo mafine, torte in piškote.

Tudi učiti se znamo, učiteljem se nikakor ne damo.

Se potrudimo in se naučimo vse, rezultat tega odlična ocena je.

Z razredničarko proti cilju plujemo, ovire premagujemo in skupaj zmagujemo.

1. č Pri geografiji zabavamo se, saj profesor Petrevčič sproščen vedno je.

Od biologije nas že boli glava, A ne bo se izobesila bela zastava.

Profesorica Zupančič je naša razredničarka, a prav tako prava kemičarka.

Naučiti se moramo pesmi pisati, zato profesorici Zupan ne moremo ubežati.

Dela v gimnaziji bo veliko, upamo, da ocenjeno bo z odliko.

Smo veseli, nori, razigrani, predani, zanimivi, igrivi, povsem neukrotljivi.

Polni lajfa, mladosti, vsesplošne modrosti, zafnani fazani, z radostjo navdani. Če prestopiš prag našega razreda, lahko opaziš, da v njem vlada rahla zmeda.

Pa ne zaradi nereda, ampak ker je v njem velika fantovska zaseda.

1. e Končno smo tudi mi postali fazani.

Prišli smo bledi in zadržani, polni negotovosti in skrbi.

Le kaj nas lahko doleti?

Enaintrideset novih obrazov, enaintrideset novih izrazov, a vsi smo v en razred prišli, postali smo življenjsko redki e-jevci.

Eni Rusi, drugi Nemci, eni za šport, drugi pevci.

A kljub vsemu smo vsi mi eno, ustvarili smo dušo, novorojeno.

Seveda tudi svojo vodjo imamo, uglajeno, pravo damo.

Ko nas kakšna težava zaskrbi, nas profesorica Battelino pomiri.

1. vrsta: Maja Peklenik, Klara Pogačar, Luka Vrečar, Matic Kotar, Gabrijel Voje; 2. vrsta: Škofijska klasična gimnazija Lara Grum, Cita Jenko, Eva Šlebir, Maja Pogačar, Karolina Žgur, Ajda Kok, Sara Oberstar, Zala Strniša; 3. vrsta: Nejka Volarič, Lucija Štih, Špela Hain, Ana Zala Podbevšek, Karin Kirn, Marjeta Mavri, Erna Killer, Marta Novak, Amalija Cotman, David Puc (razrednik); 4. vrsta: Filip Suhadolc, Ema Kerkoč, Barbara Kobal, Katarina Madunič, Tamara Domjanič, Nina Gradišek, Teodor Ličer, Martin Kozjek

1. a

31

32

1. vrsta: Rok Bohinc, Jaka Kranjc, Gašper Dagarin, Marko Kunavar; 2. vrsta: Mojca Trajbarič, Pija Podlogar, Lara Cervo, Katja Gorjup (razredničarka), Alin Jakomin, Lara Planinc, Pia Skvarča, Tiana Černilogar; 3. vrsta: Juš Tavčar, Tomaž Roblek, Erik Rot, Mark Ivanov, Andrej Ravnikar, Tilen Miklavič, Andrej Hočevar, Jurij Štular, Domen Kovačič; 4. vrsta: Klavdija Aljančič, Katja Jenko, Nika Likar, Katarina Babič, Polona Jezeršek, Nina Katarina Štular, Ema Klemenc, Ana Benedik, Katjuša Potočnik, Blaž Debevc, Lučka Pikec

1. b

1. vrsta: Jurij Rudolf Jere, Gašper Jalen, Marko Debevec, Nace Sever, Martin Ferjan; 2. Škofijska klasična gimnazija vrsta: Peter Škarabot, Job Veber, Martin Klančar, Gal Gubanc, Timon Ponikvar, Martin De Luisa, Jernej Grlj; 3. vrsta: Nuša Merše, Julija Kern, Martina Višnjevec, Tinkara Toplak, Meta Mekuč, Kristina Sadar, Živa Hudobivnik, Marjeta Kavka, Manca Oblak, Maja Grilj Juvan (razredničarka); 4. vrsta: Pia Katarina Lauko, Veronika Kavčič, Mica Oberstar,Tinkara Uršič Fratina, Eva Križaj, Izabel Čebokelj, Eva Bajde, Patricija Tehovnik, Nika Podakar, Erika Primc

1. c

33

34

1. vrsta: Bor Moškon, Benjamin Potočnik, Jakob Jesenko, Miha Smrtnik; 2. vrsta: Klara Dovžan, Lana Hribovšek, Viktorija Kmetič, Maja Kajtna, Andreja Turk, Mina Zorman, Vesna Marija Sirc; 3. vrsta: Nasta Zupančič (razredničarka), Timotej Košir, Jan Bitežnik, Michelle Čampa, Nuša Jecelj, Špela Zevnik, Domen Pavc, Aljaž Smole, Matija Trobiš; 4. vrsta: Rok Jan Špiletič, Miha Remc, Luka Strajnar, Manca Golob, Jakob Prošek, Anamarija Mihovec, Maruša Schenk, Petra Torkar, Sara Kokelj, Lucija Boševski (manjka Ajda Pustinek)

1. č

1. vrsta: Marta Legat, Patricija Kavčič, Janja Razingar, Damjana Jenko, Ana Žumer; 2. Škofijska klasična gimnazija vrsta: Ela Rautner, Veronika Gabrovšek, Amadej Pavšič, Gregor Žugec, Liza Novak, Klara Strehar, Tadej Javornik; 3.vrsta: Valerija Peternel (razredničarka), Matija Šprogar Perko, Miha Florjančič, Luka Jesenko, Vid Kregar, Nik Česenj Vodovnik, Martin Škobe, Juš Žavbi, Gregor Puhar; 4. vrsta: Eva Gregorc, Luka Komloš, Bernardka Čemažar, Teja Kurko, Ana Knez, Urša Špenko, Sara Sedej, Eva Skok, Manca Hočevar, Ožbej Vidmar

1. d

35

36

1. vrsta: Mej Petrich, Gal Kumar, Mark Kuzman, Tim Gregorčič, Jan Smole; 2. vrsta: Špela Knez, Beti Škof, Patricija Lap, Alma Gril, Maja Zupin, Anja Jerina, Stella Starman, Ana Movrin; 3. vrsta: Alenka Gabrovšek, Gabrijela Podržaj, Iva Klofutar, Anika Odar, Manca Malovrh, Estera Jezeršek, Polona Žerovnik, Monika Lah, Alenka Battelino (razredničarka); 4. vrsta: Matija Trošt, Grega Skopec, Lovro Bogataj, Blaž Zupančič, Nuša Balen, Ela Trojar, Jerica Korpnik, Lucija Ana Sopotnik, Peter Berkopec, Andraž Sivec

1. e

Škofijska klasična gimnazija

Drugi letnik se predstavi ...

2. a Gal je kralj, Andreja in Neli sta miški, Dori in Nina svetniški, Petra nam da vetra, Ana vedno razigrana, Neža vedno zaspana, Eva šoli predana, Pika nas špika, Chiara gore premika, Gugi in Gapi povesta vse v eni sapi, Žiga miga, Tina je fina, Teja je sladka kot rozina, Rok na poskok, Anže jo hitro ucvre, Tilen sploh ni nasilen, Bruno je malo za luno, Pija na koš zabija, Zalka glasbenica totalka, Justin ne boji se nižin, Matija kitaro nabija, Filip z rogom zavija, Pina se za jezike zanima, Vivi ne paše mrzla klima, Dorotejino znanje je res prima, Špela pa je vedno vesela.

Naš najbolj inspirativen dogodek med poukom

hoteli to zbrisati s tal. Porabili smo kar nekaj čistila in energije.

2. b 2B or not to be Naš razred na šoli je najbolj uspešen!

Na vseh tekmovanjih priznanja dobili!

Ko drugi bežali so, smo se borili!

Smo najboljši razred, odštekan in smešen!

Le mi 'mamo klasično še izobrazbo.

Je kdo festival zmagal drame in petja?

Ja, mi! Rezultat je napora in kletja, še maše smo zmagali z avtorsko glasbo!

Le kdo ima Nemca v razredu pol leta?

Le kdo, če ne mi, se najbolje grupira?

Le kdo je do češnje prišel res pravično?

Le kdo lahko z okna na zemljo odleta?

Le kdo pri predmetih projektor nadzira? Še jaslice smo naredili res lično.

2. c V prvem nadstropju na levi učilnica stoji, na njej piše 2.c in se na prvi pogled nič posebnega ne zdi.

Ko pa vstopiš v razred, spoznaš mnogo odprtih ljudi, Med uro zgodovine smo se pogovarjali o tem, vsak od njih je svojevrsten, nekaj se posebnega kako pomembne so podrobnosti. Ker nam je zdi. želel prof. Debevec to čim bolj nazorno pokazati Vzdušje sproščeno in veselo, smeha in pesmi je se je ulegel na tla in nam kazal, kako moramo obilo. opazovati mravlje. Spet drugo uro nam je želel Dobrodošel je prav vsak, realistično prikazati, kako so včasih cepili hlode. to je 2.c, ¡UNIKAT! S flomastrom za na tablo je hlod narisal na tla in nam potem demonstriral cepljenje. Največja težava se je seveda pojavila potem, ko smo

2. č Drobtinice. Škoda ure, šele začeli smo, pa je že razbita.

A veste, da so gradovi zgrajeni iz jajc?

Ne maram govoriti angleško. Razen pred spanjem in med njim.

Kako ste? 2.č!

Wir haben ein Bahnhof...ups...Bauerhof!

Mojo očesi sta odeti v trepalnice.

Tišina med petjem. »Fantastični ste, a veste.«

2. d 2. D-bestouci Ko v 2.d se zasliši direndaj, razrednik Šijanec s palico zagrozi, da kar naenkrat tiho smo vsi.

Statusov imamo (veliko) preveč, da smo tisti, ki smo brez, vsako uro spraševanja čisto preč.

Pri pouku tudi veliko spimo, da neprespane noči učenja nadomestimo.

Tekoče nemško govorimo, v latinščini pozdrave si delimo.

Matematiko obožujemo, Saj se po razredniku zgledujemo.

Semikonzervativno reduplik acijo poznamo, zato se z znanjem radi pobahamo.

Imamo najlepšega sošolca, nihče mu ne sega do komolca.

Gorenjko naravnost obožujemo, moči pa vedno skupaj združujemo.

Pri testu nikoli ne zabijem, Saj je naš moto »carpe diem«.

37

38

1. vrsta: Bruno Štern, Gregor Gabrovšek, Justin Luka Poličar, Žiga Vesel, Matija Marc; 2. vrsta: Ana Skledar, Neža Reberc, Tina Poljanšek, Doroteja Okorn, Teja Šabec, Petra Skubic, Zalka Leskovar, Pina Klara Petrović Jesenovec; 3. vrsta: Anže Žaberl, Nina Andrašec, Doroteja Gospodarič, Špela Kladnik, Helena Medvešek (razredničarka), Andreja Belič, Kornelija Gospodarič, Filip Lazar, Rok Zadnik; 4. vrsta: Gašper Žajdela, Gal Romšak, Marija Chiara Snoj, Veronika Marolt, Pika Sulejmanovič, Pija Košir, Eva Prosen, Tilen Čebulj

2. a

1. vrsta: Pia Gortan, Andreja Kolman, Urban Boštic, Bor Bregant, Jure Vito Srovin; 2. Škofijska klasična gimnazija vrsta: Miha Zupanc Kovač, Miha Sever, Teja Bajde, Jasmina Kokalj, Petra Saje, Tina Karun, Doroteja Marija Novak; 3. vrsta: Milan Zeman (razrednik), Ana Jazbec, Ula Gazvoda, Sara Perme, Lucija Šimec, Andrej Gyergyek, David Papež, Andraž Novak; 4. vrsta: Janja Voršič, Neža Dovžan, Lea Merše, Marjana Kavčič, Špela Kunstelj, Neža Štrancar, Ada Sonia Battelino, Iza Jarc

2. b

39

40

1. vrsta: Urban Debevec, Dorian Heller, Alexander Centa, Lucija Božič, Ana Matos, Anamarija Čuden, Tomaž Rode; 2. vrsta: Jaka Ivan, Špela Brlan, Viktorija Celarc, Miha Ivančič, Luka Benedičič, Lara Meglen, Ema Krečič, Petra Vidmar, Anuša Stare, Blaž Zorko; 3. vrsta: Miha Jelovčan, Katarina Grad, Hana Jereb, Ana Marija Doles, Urška Fajdiga, Darja Pestotnik, Nika Tomše, Nika Šušteršič, Anja Katarina Kocmur, Lucija Kobal, Luka Korošec (manjka razrednik Robert A. Jernejčič)

2. c

1. vrsta: Rudi Cunder, Rok Globočnik, Blaž Bohinc, Rok Miklič, Vid Rus; 2. vrsta: Ela Mori, Škofijska klasična gimnazija Neža Terziev, Tinkara Marija Podnar, Neža Bernik, Nika Zgojznik, Sara Rakušček, Ema Šušteršič; 3. vrsta: Martin Kosin, Lucija Korenčan, Lucija Perovnik, Klara Brecelj, Špela Šivic, Gaja Hanuna, Lucija Bastarda, Manca Šparovec, Tomaž Debevec (razrednik); 4. vrsta: Filip Kržič, Gašper Remškar, Luka Pogačnik, Jan Černetič, Anže Stražar, Anamarija Skobe, Dominik Hrovat, Simon Perovnik, Ema Pušar, Marija Poklukar

2. č

41

42

1. vrsta: Vid Primožič, Matevž Herič, Katarina Remic, Maruša Škerjanec, Maks Kumek; 2. vrsta: Blaž Urbanč, Matevž Drnovšek, David Golob, Jure Markič, Nejc Vilar, Klara Perko, Urban Oblak; 3. vrsta: Andrej Černe (spremljevalec dijaka s posebnimi potrebami), Anamarija Založnik, Monika Gričar, Ana Tofant, Maja Škof, Neža Dacar, Jerca Klinar, Marjana Treven, Luka Podobnik, Pavle Šijanec (razrednik); 4. vrsta: Tisa Cvirn, Jana Hočevar, Elizabeta Keršič, Lucija Čop, Nadja Černe, Tinkara Jerkič, Julija Rudež, Luka Borkovič, Nejc Košir, Benjamin Kušar

2. d

Škofijska klasična gimnazija

Tretji letnik se predstavi ...

3. a

3. c

3. d

3. a - mi smo, taki kot smo, prismuknjeni, a nasmejanih lic, tudi ko letijo koli.

Predsednik Gubi, flamenko in sangría, čokolada, njam!

D–BEST DIRENDAJČKI

Bog nam pomagaj.

3. č Audaces sumus.

Nos in omni primi.

Multa scimus.

Glej, žoga leti!

Ah, ne, to je copat.

Skozi okno tja do spodnjih trat.

Uri imamo dve. Čas ne teče hitreje. Čakamo malico.

Gledamo skozi okna, zazrti v daljavo.

Svobodni, a tu. Č-jevci smo res veseli, krasni, vedno razigrani smo.

Demokratično Delujoči Briljantno Blesteči Eksponentno Edinstveni Spoštljivo skromni Trenutno točni Direktno Diskretni Izzivov Iščoči Raziskovalno Razpoloženi Energično Efektivni Nikoli Nesramni Družabno Duhoviti Ambiciozno Aktivni Jasno Jedrnati Čestokrat Čuteči Konstruktivno Kakovostni Igrivo Inteligentni To smo mi, D-BEST DIRENDAJČKI!

J

3. b ADULATIO-c'est bizzare-ἀπορέω-kaputgegangen mojimojiNIKOLIPOLNhkadilnikjestiČIŠČENJEbananarastiVSKUPNOSTIjeleniaplavzKROTIMOSEvisinadharmomijoKARAKTERJEVŠELEvresnicislatkisoplaliŠTRUDLIinvišnjaDIVAUMIRAMsladkigrehPREUREJENOautogrillpoboženruskiTANKleglasbaprijetenVROČTUŠčepraventuziastičnatolpaRAKUNOVdušamišiceŽALPSTNOHROPENJEžaretiprosijonaelektreniglavonožciDISFRÙTALOPETJEgoščavabesedrazumaPOPOPRAŠdenarncapolnadnaraPRAZNOVATIoportunizemvasovatiALIRASTIspadciinVZPONItrohnižesvežZRAKSAMOljubitialipaHOTETIdiktatorstvo_ 3.konglomeratna pesem

43

44

1. vrsta: Lovro Jurečič, Luka Grošelj, Anton Dušak, Martin Lah; 2. vrsta: Marko Dolinar, Žana Kepic, Tamara Fiksl, Paola Horbunova, Anja Zidar, Manca Karčnik, Mira Merkun, Manca Kok; 3. vrsta: Dragica Fabjan Andritsakos (razredničarka), Oton Pavlič, Jasna Kešnar, Matic Perme, Nejc Ahtik, Ana Lamberšek, Matevž Bedič, Emilija Meserko; 4. vrsta: Maruša Juhant, Marjetka Valentinčič, Danijela Sitar, Teja Lobnikar, Jurij Strehar, Filip Jakob Rogač, Laura Turk, Rebeka Šinkovec, Lucija Strojan, Špela Grošelj.

3. a

1. vrsta: Nina Tome Škarja, Klara Merše, Gašper Urh, Blaž Pavlakovič, Jan Pintar; 2. Škofijska klasična gimnazija vrsta: Lenča Ambrožič, Maria Heller, Cecilija Barut, Manca Cerar, Ana Malavašič, Lara Martini Keber, Ana Čadež, Sara Križaj; 3. vrsta: Eva Pišljar Suhadolc (razredničarka), Klara Jukič Wilfan, Tjaša Mikložič, Doroteja Kragl, Tina Tasič, Tina Dernovšek, Pia Groleger, Živa Kolenc, Ana Tomac, Domen Vurnik; 4. vrsta: Jonathan Rebec, Klemen Krsnik, Marko Rus, Gregor Poklukar, Petra Bradeško, Maja Vrabec, Alenka Šušteršič, Tia Knific, Klara Žnideršič, Urban Pipan, Martin Ljubič (manjka Anja Tavčar)

3. b

45

46

1. vrsta: Julija Vačovnik , Lucija Nataša Marinček, Matija Gubanec Hančič, Uršula Bukovec, David Ivančič; 2. vrsta: Aleksej Tomažič, Manca Uršič, Tim Vidmar, Kiley Jackson, Karel Križnar, Vid Vilhar, Miha Štular; 3. vrsta: Martin Zlobko (profesor VIK), Tajda Jagodic, Neža Križnar, Polona Lamprečnik, Katja Štucin, Lucija Jeraj, Natalija Golob, Kaja Slabe, Eva Kržišnik, Sonja Huč, Živa Dolenšek, Bojana Tomc (razredničarka); 4. vrsta: Žan Matijaševič, Matej Drglin, Anja Klemenc, Maša Primožič, Santina Likar, Ana Kavčič, Maruša Velkavrh, Neža Plut, Ana Marija Vombergar, Eva Boneš, Luka Nagode

3. c

1. vrsta: Jan Gale, Neža Španovič, Žiga Mavrar, Neža Špenko, Katja Albreht; 2. vrsta: Jan Škofijska klasična gimnazija Tehovnik, Matej Kovač, Gašper Kovač, Tomaž Tomšič, Maruša Hacin, Anteja Batič, Katarina Sekavčnik, Urban Znoj; 3. vrsta: Marjeta Prašnikar (razredničarka), Naška Schenk, Kristina Nagode, Dagmar Nared, Maša Egart, Alenka Vesel, Lucija Lučka Žagar, Klara Dim, Dominika Jeglič, Monika Kočar; 4. vrsta: Rok Dajnko, Darjan Pavšič, Luka Skledar, Robert Rus, Katja Albreht, Pia Accetto, Anja Torkar, Jan Hočevar, Matic Žumer, Domen Anderle

3. č

47

48

1. vrsta: Anja Štefe, Eva Gričar, Andreja Merše; 2. vrsta: Anja Kobal, Ana Krajnc, Katarina Bartolj, Andraž Ristič, Žan Girandon, Rok Punčuh, Bernard Čižman, Luka Skubic, Klemen Sterle; 3. vrsta: Gregor Pavlič (razrednik), Domen Šega, Jan Uršič, Nežka Zupan, Bernarda Nagode, Jan Martin Dobre, Maja Gnidovec, Matej Jurca, Lucija Dolar; 4. vrsta: Primož Ves, Mihael Trajbarič, Timotej Knez, Magdalena Novak, Eva Antloga, Klara Golob, Natanel Franc Merzel, Katja Logar, Martin Zlobko (profesor VIK)

3. d

Škofijska klasična gimnazija

Četrti letnik se predstavi ...

4. a

4. č

FRIZERSKI HAIKU

Ne, ker nas je veliko, ampak ker smo raznoliki.

Štiri A da je, najboljši razred da je legende da so.

Quattuor A quod est, optima classis quod est, legendae quod sunt.

4. b Naš razred je posebna skupnost zelo različnih ljudi, povezanih skozi tri leta, prehajajoča že v četrto. Vsako leto smo preživeli nešteto dogodivščin, ki so na vsakem izmed nas pustile poseben pečat. Izmed ekskurzij nam je najbolj ostal v spominu obisk Grčije, ki bo v nas ostala za vedno, saj smo bili skupaj celih devet dni in se tako zares dobro spoznali. Začelo se je novo, četrto šolsko leto in vsak izmed nas je bil postavljen pred vrata v svet. Morali smo izbrati maturitetne predmete. Pogled na naše slike prejšnjih let bi dokazal, kako nas je ta šola spremenila, nas naredila zrelejše in nas izoblikovala (tudi preko napora in solz nam je uspelo preživeti v tej džungli hodnikov in ljudi, ki jim danes lahko rečem prijatelji)

Ne, ker ne bi imeli idej, ampak ker smo složni.

Ne, ker bi bili dobri pesniki, ampak ker smo na dobri poti, da nekoč naše sanje postanejo resničnost, pišemo to pesem, ne da bi imeli pesem, ampak da bi pesem imela nas.

4. d Razred se predstavi Recite, da nihče naprej ne sili, A senca je, ki sama zaostaja; Zakaj posebnost enega izdaja, Razlike pa so živega profili.

Elan izrazi naj se, ko docela Dolžnost vedenje ega ponareja; Ugovor najde, komur se podreja Namen ter samovolja otopela.

4. c

Iskrenost bistva v vsakomer zaneti, Kar pojem bi imenoval vodilo, A vendar slutnja sili se upreti.

Španci.

Doktorji matematike in fizike. Šalo na stran.

Tedaj, ko v zgledu vest se bo čutilo, Oživite slovesni klarineti, Vrednota bodi sprave določilo.

49

50

1. vrsta: Filip Zupančič, Matevž Fabjančič, Grega Medvešek, Jon Schwarzmann, Filip Stražišar; 2. vrsta: Neža Jesenko, Vesna Ahčin, Eva Kovačič Ivanjko, Alenka Urbanija, Vida Jocif, Marjeta Javornik, Anamarija Hribar; 3. vrsta: Lucija Primožič, Klara Novak, Petra Rozman, Jan Ločniškar, Tinkara Odar, Erika Bizant, Ana Kočar, Teja Štrus, Matej Petrevčič (razrednik); 4. vrsta: Peter Čemažar, Tilen Burnik, Vid Bešter, Anže Krebs Šetina, Meta Cunder, Katja Triler, Ana Primožič, Nataša Rojec, Teja Kavčič, Martin Troha

4. a

1. vrsta: Sara Gavranić, Miriam Gajšek, Jan Prevolnik, Ksaver Rode, Jernej Nagode, Peter Škofijska klasična gimnazija Černe, Gašper Jelovčan, Andraž Frelih; 2. vrsta: Olga Osredkar (razredničarka), Špela Zajc, Agata Malovrh, Sara Baša, Veronika Kavčnik, Tija Fogadić Urek, Neža Flac, Larisa Trdina, Nina Jerala, Nina Mlakar, Lucija Brecelj; 3. vrsta: Katarina Barbara Reberc, Eva Košič, Klara Matić, Klavdija Zupančič, Karin Frlic, Ana Benedik, Simona Jelnikar, Kristina Majcen, Nataša Taškov, Danijela Jemec, Nadja Arhar, Lucija Capuder

4. b

51

52

1. vrsta: Rina Pleteršek, Maja Maša Šömen, Mateja Pestotnik, Meta Meglič (razredničarka), Gašper Grad; 2. vrsta: Neža Zagožen, Mina Dežman,Neža Farič, Lara Kos, Urša Plevel, Tomaž Ivančič, Kaja Bukovec, Manuel Felda, Sebastijan Marzi; 3. vrsta: Neža Lesjak, Anja Kerštajn, Natalija Bricelj, Veronika Šavli, Klara Kozamernik, Matic Fatur, Maruša Rojc, Luka Jamšek, Katja Potočnik; 4. vrsta: Peter Kunstelj, Liza Rahne, Primož Prošek, Patricija Štefan, Katarina Žajdela, Lenart Hostnik, Eva Gerl, Ana Zajec

4. c

1. vrsta: Tanja Stražar, Ema Meden, Jera Hrovat, Barbara Novak, Jera Krečič; 2. vrsta: Škofijska klasična gimnazija Petra Zoubek, Katja Hočevar, Špela Bernik, Ana Prek, Eva Dežman, Veronika Kavčič, Ela Hudovernik, Veronika Černe; 3. vrsta: Jerneja Breznik, Maruša Levstek, Vida Štrancar, Žiga Mrzlikar, Aljaž Kunej, Krištof Janša, Janez Meglen, Matija Kosin, Rok Kuralt, Martin Tine Perger (razrednik); 4. vrsta: Pino Tacar, Anže Dovžan Perović, Tadej Kržič, Tina Ocvirk, Neža Jaki, Luka Žnidaršič, Matej Tomc, Franjo Matej Podnar, Jernej Rodič, Anton Klemen, Jernej Gruden

4. č

53

54

1. vrsta: Janez Gabrovšek, Lenart Treven, Grega Cerar, Martin Lindič; 2. vrsta: Lovro Klinar, Špela Golob, Špela Kukovica, Neža Kolar, Petra Jeraj, Jaka Lampič, Ana Fatur; 3. vrsta: Tone Rozman (razrednik), Maja Urbanč, Gal Oblak, Vili Smolič, Domen Mrak, Ambrož Bajt, Jernej Puc, Gašper Kolbezen, Luka Gojkošek; 4. vrsta: Matevž Poljanc, Nika Curk, Nina Klanjšček, Brigita Celar, Neža Pavlin, Ajda Cvelbar, Neža Mulej, Pia Čepič, Melita Kogovšek, Meta Ferjan, Špela Juvančič (manjkata Jan Šturm in Ambrož Rozman)

4. d

Škofijska klasična gimnazija

Profesorji in drugi strokovni delavci v gimnaziji v šolskem letu 2014/15

55

56

VERA IN KULTURA Toplina in luč, filozofsko mišljenje, odprto srce.

SLOVENŠČINA Sozvočje glasov, edinstvenost dvojine, dana ti v zibel.

VISNE SAPERE? Naš materni jezik ima neko posebno razsežnost: dvojino.

Stegneš roko in se dotakneš drugega in rečeš: sva.

VISNE SAPERE? Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen.

1Kor 13,13

Martin Zlobko, dr. Roman Globokar, mag. Gregor Celestina, Gregor Rogelj

Špela Zupan, mag. Andrej Bartol, Mateja Gomboc, mag. Bernarda Podlipnik, dr. David Puc (manjka Anja Košir, ki je na porodniškem dopustu)

VISNE SAPERE? TEORIJA VOZLOV

MATEMATIKA Matematika, polna padcev, vzponov, kot življenje je.

Škofijska klasična gimnazija

Ena od antičnih pripovedk govori o vozlu, ki ga je na vozu kralja Midasa zavozlal frigijski kralj Gordios. Po prerokbi naj bi junak, ki bi ta vozel razvozlal, zavladal svetu. Problem je rešil Aleksander Veliki, ki je enostavno z mečem presekal vozel – in res zavladal svetu. To je bilo leta 333 pr. Kr. Tudi danes svet čaka junaka, ki bi razvozlal neštete vozle, ki stiskajo človeštvo – eden od teh je tudi virus ebole. Pri tem si ta junak lahko pomaga tudi z matematiko.

Matematično gledano so vozli prepletene sklenjene prostorske krivulje. Glede na število križišč jih razvrščamo v skupine. Vseh različnih vozlov do reda vključno 13 je preko 12 000.

Začetek te razmeroma mlade matematične teorije, ki je del obširnejše topologije se je, kot se v znanosti rado dogaja, rodil povsem naključno.

Znani britanski fizik lord Kelvin (po njem se imenuje ena od temperaturnih lestvic) je opazoval kolega pri kajenju in se čudil stabilnosti dimnih obročkov pri njihovem nihanju in lebdenju v zraku. Pomislil je, da bi bil tak dimni obroček lahko model atoma. Leta 1867 je Kraljevi znanstveni družbi v Edinbourghu predstavil znanstveno razpravo.

Kolega P. G. Tait se je lotil pripravljanja seznama vozlov, da bi ugotovila, ali obstaja kaka povezava z elementi iz periodične tabele. »Nova teorija« atoma je kmalu utonila v pozabo, toda Taitovo trdo 10-letno delo, v katerem je proučil vse vozle do reda 10 in postavil mnogo domnev, od katerih so bile nekatere dokazane šele pred kratkim, je postalo podlaga in navdih za novo teorijo.

Po letu 1980 so začeli to teorijo uporabljati tudi v mikrobiologiji pri proučevanju molekul DNK. Tako se je spet izkazalo, da matematične raziskave, ki so na prvi pogled morda same sebi namen, vedno postanejo pomembne in uporabne. Teorija vozlov je potrebovala kar 150 let, da se je od nič kaj obetavnega začetka razvila v pomembno matematično orodje različnih vej znanosti.

Mag. Janez Šparovec, Pavle Šijanec, Tone Rozman, mag. Gregor Pavlič, dr. Marina Rugelj, Milan Zeman

Znanstveniki so na podlagi teoretičnih raziskav sklepali, da delovanje posameznih encimov molekule DNK spremeni tako, da se nekateri od njih zavozlajo v Stevedorjev vozel. Kasneje so to domnevo potrdili z elektronskim mikroskopom. Ugotovili so tudi, da različni encimi povzročijo različno zavozlane molekule. Encimi molekule DNK zavozlajo in s tem združijo dele, ki jih potem virus zamenja in s tem spremeni.

Tako nastane povsem drugačna molekula. Ker so encimi odgovorni za delovanje virusov, se teorija vozlov danes vse bolj uporablja tudi pri iskanju poti za preprečevanje njihovega delovanja. Najpomembnejši korak pri bitki z boleznijo, tudi z ebolo, je torej poznavanje encima, ki dela za posamezni virus.

57

58

ANGLEŠČINA Točna, odločna in hkrati priročna.

Angleška beseda.

KLASIČNI JEZIKI Daleč nazaj greš odkrivat svetove, ki še živijo.

VISNE SAPERE? Ljubimo zemljo, ljudi in živali, plazilce, mrčes in nebo.

Vsi mi, vsi smo skupaj.

In skupaj sta zemlja in nebo.

VISNE SAPERE?

(Iz Pomladne simfonije sodobnega grškega pesnika Jannisa Ritsosa)

New York ima kar nekaj vzdevkov, kot so Gotham, the Empire State, zelo popularen pa je The Big Apple. Po eni izmed več teorij je dobil vzdevek v obdobju recesije, ko so morale še nedavno bogate družine na cesto prodajati jabolka, da so lahko preživele.

Odlomek je vklesan v skalo na hribu Parnitha v predmestju Aten. Tam so uredili park, imenovan Park duš, kjer so iz lesa izdelane različne skulpture: Križani, roka, otrok, mati ... Verzi zaobjemajo celo naše bivanje, življenje tu in bivanje onstran. Vsa bitja smo del te enosti, tako tu, na zemlji, kot tudi v onostranstvu …

Mag. Katja Gorjup, Lily Schweiger Kotar, Alenka Battelino, Eva Pišljar Suhadolc, Valerija Peternel

Olga Osredkar, Bojana Tomc, Dragica Fabjan Andritsakos, Maja Gril Juvan, Blaž Strmole (manjka: Neža Karlin, ki je na porodniškem dopustu.)

Škofijska klasična gimnazija

TUJI JEZIKI Tudi v navidez tuji besedi se skriva mehkoba srca.

VISNE SAPERE? Ruščina na zelo zanimiv način tvori nove besede. Ko so v šestdesetih letih prva vesoljska plovila začela pristajati na Luni, je morala ruščina iznajti novo besedo za pristanek na tem planetu, saj je dotedanja beseda „prizemljenje“ označevala le pristajanje na planetu Zemlja, zato so Rusi iznašli novo besedo - „prilunenje“. Le vprašanje časa je, kdaj bo v ruskem slovarju knjižnega jezika svoje mesto našla tudi beseda za pristajanje na Marsu, ki se je med Rusi v zadnjih letih že močno prijela.

Uganete, katera?

VISNE SAPERE? Nemščina je živa in uporabna. Je prvi materni jezik v Evropski uniji.

Vsaj 50 milijonom ljudem pa služi kot tuji jezik. Njene odlike so jasnost, raznolikost in popolna urejenost. Odpira vrata mnogim do znanstvene kariere na več sto visokih šolah, ki uživajo svetovni sloves. Je ključ do nemške literature, glasbe, filozofije in znanosti – do bogastva evropske kulturne tradicije.

VISNE SAPERE? Ali ste vedeli, da je v Sloveniji pokopan francoski kralj?

Karel X. je bil po julijski revoluciji pregnan iz Francije. Umrl je v Gorici, pokopan pa je v grobnici na Kostanjevici.

Peter Prašnikar, mag. Daša Deželak Oberč, Simon Feštanj, Valerija Peternel, Mirjam Lindič, Irena Bolta, Bojana Tomc, Barbara Cergolj

VISNE SAPERE? Sveta Terezija Avilska je kot deklica rada brala življenjepise svetnikov, predvsem pa viteške povesti. Kot omenja v svojem življenjepisu, sta z bratom nameravala kot berača odpotovati v deželo Mavrov, da bi doživela kakšno viteško pustolovščino in da bi jima tam odsekali glavo. Ko sta ugotovila, da ne bosta mogla priti tja, sta sklenila, da bosta postala puščavnika, in se na vrtu lotila gradnje puščavniških hišic.

59

60

ZGODOVINA O, časa gospa!

O, skrivnostna preteklost!

O, zgodovina!

VISNE SAPERE? »Vso svojo tehnologijo bi zamenjal za eno samo popoldne s Sokratom,« je dejal Steve Jobs.

Mag. Matija Mitja Štih, mag. Tomaž Debevec, Robert A. Jernejčič

UMETNOSTNA ZGODOVINA Grdo je lepo.

Resnica? Nesmisel? Laž?

Interpret si sam.

VISNE SAPERE? Največji dar, ki človek ga užije, je, da božanske zve narave tajno: kako, kar snovno je, v duha prelije, kako, kar duh rodi, ohranja trajno.< (J. W. Goethe)

Mag. Bernarda Podlipnik

Škofijska klasična gimnazija

GEOGRAFIJA Svet, potovanja, neskončnost oceanov, kam nas pelje pot?

BIOLOGIJA Skrivnosti celic in celotnega sveta. Čuda narave.

VISNE SAPERE? Raziskovanje krasa, iz katerega se je razvila posebna veja v geografiji, krasoslovje, se je začelo prav na naših tleh. Matični Kras, kamnita pokrajina vzhodno od Tržaškega zaliva, je začela v 17. in 18. stoletju privabljati številne raziskovalce, ki so odkrivali nove, do tedaj povsem neznane geomorfološke oblike. Ker kraške geomorfološke oblike v tedanji strokovni terminologiji še niso bile terminološko opredeljene so nekatere oblike ali pojavi dobili slovenska poimenovanja. Še danes vsi krasoslovci na svetu za vrtačo uporabljajo izraz dolina, za kraško polje pa polje.

Matej Petrevčič, Marjeta Hočevar

Vsi pajki izločajo svilnato nit. Navadno jo potegnejo z nogami iz predilnih bradavic na zadku. Nit je najprej lepljiva in vlažna, a na zraku otrdi.

Ko jo pajek začne izločati, je šibka, nato pa postaja vse močnejša. Nit nekaterih pajkov je močnejša od jeklene vrvi enake debeline. Je tudi zelo tenka, a je prožnejša od gume in bolj lepljiva od samolepilnega traku. Pajki izločajo do šest vrst niti iz različnih žlez. Vsaka nit ima svojo nalogo: od predenja pajčevine do ovijanja plena. Samice izločajo posebno nit za ovijanje jajčec.

Mojca Lavrič (laborantka), Brigita Brajkovič, Ana Bavec

61

62

KEMIJA Zmes, snov, sprememba, znanost delca atoma, širnost vesolja.

FIZIKA Navor, tlak, sila, znanost neizrekljiva, ki presega me..

VISNE SAPERE? Organizacija združenih narodov je leto 2014 razglasila za Mednarodno leto kristalografije. Minilo je približno 400 let od Keplerjevega opisa kristala snežinke in približno 100 let od odkritja Maxa von Laueja o odklonu rentgenskih žarkov na kristalu, kar pojasnjuje notranjo zgradbo kristalov. Sicer pa so kristali povsod okrog nas …

Dr. Martin Tine Perger, Marjeta Prašnikar, Tanja Suhadolc (laborantka), mag. Nasta Zupančič

Mag. Iztok Kukman, Martin Čokl, mag. Tine Golež

Škofijska klasična gimnazija

PSIHOLOGIJA IN FILOZOFIJA VISNE SAPERE? Janezka so vprašali, kaj je pomembnejše: Sonce ali Luna. Prednost je takoj pripisal Luni, saj nam vendar razsvetli temno noč, medtem ko se Sonce prikaže tedaj, ko je že dokaj svetlo.

Psihologija.

Neskončne razsežnosti. Čuteča znanost.

Čeprav se lahko Janezku posmehnemo, moramo paziti, da ne zaidemo v drugo skrajnost in trdimo, da je Luna povsem nepomembna. Še kako je vplivala na to, da je svet tak, kot je! Pred milijardo let je bila bistveno bliže Zemlji in je povzročala znatno plimovanje. Prav to je v največji meri upočasnilo vrtenje Zemlje, da sedaj dan traja kar 24 ur. Gotovo je izdatno plimovanje tudi pomagalo prehodu življenja iz morja na kopno.

In še tretje dejstvo: Luna precej prispeva k stalnosti nagiba zemeljske (navidezne) vrtilne osi za dobrih 23 stopinj.

Fizika nas pogosto opomni, da stvari niso take, ko so videti na prvi ali celo drugi pogled. Naj se ta modra misel uveljavi tudi v vsakdanjem življenju.

VISNE SAPERE? Človek - bogastvo neskončne skrivnosti.

VISNE SAPERE? Zdrava pamet je od vseh reči na svetu porazdeljena najbolj enakomerno: vsakdo namreč meni, da je ima v tolikšnem obilju, da si je celo tisti, ki jih je v vsaki drugi stvari zelo težko zadovoljiti, navadno ne žele več, kot je premorejo. (Misel Reneja Descartesa, nekakšnega začetnika novoveške filozofije, iz njegovega uvoda v Razpravo o metodi.)

Mirjam Erce Vratuša, dr. Jernej Pisk

Logika?

Smisel, nesmisel.

Nič ni dokončno.

63

64

INFORMATIKA S programi in brez pelje nas pot v (ne)znano.

Do informacij.

ŠPORT Gol, mreža, žoga.

Zdrav duh in zdravo telo.

Veselje in znoj.

VISNE SAPERE?

VISNE SAPERE?

Raziskave s področja delovanja možganov

Kar najbolj zanesljivo vem o morali in človekovih dolžnostih, vem zaradi športa, iz katerega sem se naučil. (Albert Camus)

Vsadki slepim omogočajo da vidijo, razvijajo vmesnike možgani-računalnik, da bi paralizirani ljudje lahko upravljali računalniško vodene pripomočke in se morda celo spet gibali. Razvili so tudi robote, ki so izredno podobni ljudem (poimenovali so jih androidi) in znajo (menda) celo izražati čustva.

Helena Medvešek, Milan Zeman

Tea Obrč, Andrej Kokalj, Meta Meglič, Joži Čepon (manjkajo dr. Jernej Pisk, Uroš Kermavt in Gorazd Turk)

Škofijska klasična gimnazija

GLASBA IN GLASBENE DEJAVNOSTI Mil tenorski glas, prsti po tipkah klavirja, sproščenost na višku.

SVETOVALNA DELAVKA Maja Turšič

TAJNICA Valentina Tandler

VISNE SAPERE? Glasba je umetnost in je znanost, je božansko in je človeško, je naravno in je umetno, je zabava in je mistika, je zanimiva in je dolgočasna, je strast in je askeza.

Glasba je lirična pajčevina med srcem in možgani. (Miroslav Krleža) Glasba je nihanje strune, vpete med nebom in zemljo. (Helena Fojkar Zupančič) Glasba je zvok in je tišina. (Damijan Močnik)

Helena Fojkar Zupančič, Damijana Božič Močnik, Marta Močnik Pirc, Damijan Močnik, Nadja Janežič, Barbara Tišler (manjka Bernarda Preložnik Kink, ki je na porodniškem dopustu)

SPREMLJEVALEC GIBALNO OVIRANEGA DIJAKA Andrej Černe

65

66

Pouk v šolskem letu 2013/14 Na Škofijski klasični gimnaziji smo šolsko leto 2013/14 tudi tokrat pričeli s slovesno mašo v cerkvi sv. Vida v Šentvidu. Pri maši, ki jo je daroval škof msgr. Andrej Glavan, se je od nas po triletnem vodenju poslovil ravnatelj g.

Jože Pucihar. Dijaki in profesorji smo se mu za prijazno, razumevajoče ravnateljevanje zahvalili s toplim aplavzom. Ob tem nas je prvič nagovoril novi v. d. ravnatelja, g. Simon Feštanj, dotedanji pomočnik ravnatelja in profesor ruščine na Škofijski klasični gimnaziji.

Zatem so dijakinje in dijaki sedli v klopi, in sicer 371 (61,6 %) deklet in 231 (38,4 %) fantov. V vsakem letniku je bilo po 5 oddelkov.

Tekom šolskega leta se je 10 dijakov zaradi različnih okoliščin odločilo za nadaljevanje šolanja na drugih šolah.

Ob zaključku šolskega leta je bilo od 592 dijakinj in dijakov uspešnih 585 (98,8 %), trije so bili nezadostni (0,5 %), štirje pa so bili zaradi izrednih okoliščin (hospitalizacija, opravljanje letnika v dveh letih zaradi posebnih okoliščin) neocenjeni. Povprečna zaključena ocena iz vseh predmetov na šolski ravni je bila 4,10, kar je enako kot v predhodnem šolskem letu. Povprečen obisk pouka na šolski ravni je bil 92,12 % in se med posameznimi letniki malenkostno razlikuje v smeri rahlega padanja obiska od 1. do 4. letnika.

Največji delež dijakov je dosegel odličen splošni uspeh (37 %), skoraj enak delež dijakov je bil prav dober (36,5 %), slaba četrtina dijakov pa je dosegla dober uspeh. Zadostnih je bilo 7 dijakov (1,2 %).

Splošni učni uspeh ob koncu pouka na Škofijski klasični gimnaziji in ostali kazalniki učnega uspeha, ki jih zajema statistika, so zelo podobni rezultatom v prejšnjem šolskem letu. Ocenjujemo jih za zelo dobre, še posebno ob dejstvu, da sta se od štirih dve generaciji vpisali v gimnazijo v povprečju z nižjimi točkami in brez omejitve vpisa. Tako smo na zaključni prireditvi ob koncu pouka uspeh proslavili z manjšo pogostitvijo, vse dijake in razrednike pa je pri podelitvi spričeval v razredih pričakalo ravnateljevo presenečenje, sladoled.

Posebej pa nas je razveselila odločitev Ministrstva za znanost, izobraževanje in šport, da se po mnogih letih v šolskem letu 2014/15 naša skupnost zopet poveča za en oddelek. Tako smo v novo šolsko leto vpisali kar 6 oddelkov novincev. ppMarjeta Prašnikar, pomočnica ravnatelja

Splošni uspeh dijakov Škofijske klasične gimnazije v šolskem letu 2013/14

ODLIČNI: 36,93% PRAV DOBRI: 36,42% DOBRI: 24,11% ZADOSTNI: 1,18% NEZADOSTNI: 0,50% NEOCENJENI: 0,67%

Škofijska klasična gimnazija

Šolski uspeh ob zaključku šolskega leta 2013/14 po oddelkih Razred

Število dijakov

Pozitivnih

Negativnih

Neocenjenih

Povprečna ocena Obisk pouka

1. a 1. b 1. c 1. č 1. d 2. a 2. b 2. c 2. č 2. d 3. a 3. b 3. c 3. č 3. d 4. a 4. b 4. c 4. č 4. d

30 27 28 30 29 30 33 32 32 30 30 28 30 32 32 25 28 31 28 27

29 26 28 30 29 28 33 32 32 30 30 27 30 32 32 25 27 31 28 26

96,66 % 96,29 % 100,00 % 100,00 % 100,00 % 93,33 % 100,00 % 100,00 % 100,00 % 100,00 % 100,00 % 96,42 % 100,00 % 100,00 % 100,00 % 100,00 % 96,42 % 100,00 % 100,00 % 96,29 %

1 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

3,33 % 3,70 % 100,00 % 100,00 % 100,00 % 3,33 % 100,00 % 100,00 % 100,00 % 100,00 % 100,00 % 100,00 % 100,00 % 100,00 % 100,00 % 100,00 % 100,00 % 100,00 % 100,00 % 100,00 %

0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 1*

0,0 % 0,0 % 0,0 % 0,0 % 0,0 % 3,3 % 0,0 % 0,0 % 0,0 % 0,0 % 0,0 % 3,5 % 0,0 % 0,0 % 0,0 % 0,0 % 3,5 % 0,0 % 0,0 % 3,7 %

4,13 4,00 4,00 4,07 3,92 4,06 4,04 4,14 4,05 3,99 4,19 4,22 4,15 4,03 4,03 4,10 4,15 4,35 4,23 4,21

93,8 % 95,6 % 94,8 % 94,69 % 94,22 % 91,04 % 93,82 % 93,12 % 93,33 % 91,73 % 92,53 % 89,48 % 92,03 % 91,56 % 91,38 % 87,10 % 90,08 % 89,23 % 92,85 % 90,08 %

skup./povpr.

592

585

98,7 %

3

0,51 %

4

0,7 %

4,10

92,12 %

Splošni uspeh dijakov Škofijske klasične gimnazije po letnikih v šolskem letu 2013/14 Letnik

Št. dijakov

Odlični

Prav dobri

Dobri

Zadostni

Nezadostni

Neocenjeni

1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik

144 158 152 139

57 51 50 61

40 % 32 % 33 % 44 %

46 56 60 54

32 % 36 % 40 % 39 %

35 47 40 21

24 % 30 % 26 % 15 %

4 1 1 1

2,7 % 0,6 % 0,7 % 0,7 %

2 1 0 0

1,4 % 1,2 % 0,0 % 0,0 %

0 1 1 2

0,0 % 0,6 % 0,7 % 1,4 %

Skup.

592

219

37 %

216

36 %

143

24 %

7

1,2 %

3

0,5 %

4

0,7 %

67

68

Porazdelitev splošnega uspeha na maturi 2014 8%

SLOVENIJA ŠKOFIJSKA KLASIČNA GIMNAZIJA

7%

Odstotek kandidatov

6% 5% 4% 3% 2% 1% 0%

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34

Matura 2014

TOČKOVNI USPEH

Letos je na Škofijski klasični gimnaziji potekala že osemnajsta matura. Skupno število maturantov je že 2822.

Spomladanski rok

Jesenski rok

Spomladanskega roka mature se je udeležilo 134 kandidatov s statusom rednega dijaka Škofijske klasične gimnazije in 10 drugih kandidatov. 6 kandidatov je opravljalo prilagojene maturitetne izpite kot kandidati s posebnimi potrebami.

Jesenskega roka mature 2014 se je udeležilo 10 kandidatov: 4 so jo opravljali prvič, 1 je izboljševal ocene s spomladanskega roka, 5 kandidatov pa je opravljalo popravne izpite. Od tega je bila 1 kandidatka z druge šole.

Uspeh rednih dijakov Škofijske klasične gimnazije je bil 97,8. 131 kandidatov je bilo uspešnih. En kandidat ima en, dva pa dva popravna izpita. Padel ni nihče. Uspešnih v Sloveniji je bilo 93,1 %.

Maturitetne izpite je opravljalo tudi 10 kandidatov, ki nimajo statusa rednega dijaka Škofijske klasične gimnazije. Od 7 kandidatov, ki so izboljševali ocene je 6 to tudi uspelo. Ena kandidatka je uspešno opravila oba popravna izpita, en kandidat pa popravnega izpita ni opravil. Ena kandidatka z druge šole, ki je pri nas opravljala maturitetni izpit iz psihologije, le tega ni opravila.

Povprečno število točk maturantov, ki so v spomladanskem roku prvič opravljali in opravili maturo je bilo 22,78, v Sloveniji pa 19,72.

Pri informatiki je največ – 100 odstotnih točk dosegel Lojze Žust.

Od štirih, ki so maturo opravljali prvič, so bili 3 uspešni, en ima še 1 popravni izpit. En kandidat je maturitetni dosežek izboljšal za 3 točke. Trije kandidati so opravili vse popravne izpite in imajo opravljeno celotno maturo, ena kandidatka ni bila uspešna. Kandidatka z druge šole je opravila popravni izpit.

Pisni izpiti so potekali od ponedeljka, 25. avgusta 2014, do sobote, 30. avgusta 2014. V naslednjem tednu so bili ustni izpiti pri slovenščini, matematiki in angleščini. Vsi izpiti so potekali v prostorih Škofijske klasične gimnazije.

Škofijska klasična gimnazija

Uspeh glede na doseženo število točk:

Priprave na maturo in izvedba mature Na maturo so naše dijake pripravljali profesorji:

Št. točk

Št. dijakov

34

0

Gregor Pavlič, Tone Rozman, Marina Rugelj, Pavle Šijanec, Janez Šparovec in Milan Zeman za matematiko,

33

0

Alenka Battelino, Katja Gorjup, Valerija Peternel, Lily Schweiger Kotar in Eva Pišljar Suhadolc za angleščino,

32

4

Peter Prašnikar za nemščino,

31

5

Barbara Cergolj za francoščino,

30

3

29

6

28

8

27

8

26

9

25

10

24

8

23

9

Marjeta Prašnikar in Nasta Zupančič za kemijo,

22

9

Helena Medvešek za informatiko,

21

7

Marjeta Hočevar in Matej Petrevčič za geografijo,

20

7

Robert A. Jernejčič za zgodovino,

19

10

Jernej Pisk za filozofijo,

18

6

Mirjam Erce Vratuša za psihologijo in

Mateja Gomboc, Bernarda Podlipnik in David Puc za slovenščino,

Bojana Tomc za španščino, Simon Feštanj za ruščino, Olga Osredkar za latinščino, Maja Gril Juvan za grščino, Tine Golež in Iztok Kukman za fiziko, Ana Bavec za biologijo,

17

1

Bernarda Podlipnik za umetnostno zgodovino.

16

8

15

8

14

2

Šolsko maturitetno komisijo za splošno maturo so sestavljali: Simon Feštanj, Marjeta Prašnikar, Janez Šparovec, Irena Bolta, Tomaž Debevec, Iztok Kukman in Jože Kurinčič in zunanji član dr. Aljoša Bavec z Medicinske fakultete.

13

2

12

1

11

0

10

0

Lepo se zahvaljujem vsem profesorjem, ki so izvajali pisne in ustne maturitetne izpite in opravili druga maturitetna opravila. Hvala tehničnemu osebju za pripravo opreme in izpitnih prostorov. ppmag. Janez Šparovec, tajnik šolske maturitetne komisije

69

70

Javne pohvale ravnatelja za odličen uspeh v šolskem letu 2013/2014 Andreja Marija Belič, 1. a Gregor Gabrovšek, 1. a Pija Košir, 1. a Veronika Marolt, 1. a Doroteja Okorn, 1. a Pina Klara Petrović Jesenovec, 1. a Neža Reberc, 1. a Gal Romšak, 1. a Teja Šabec, 1. a Bruno Štern, 1. a Rok Zadnik, 1. a Anže Žaberl, 1. a Gašper Žajdela, 1. a Ada Sonia Battelino, 1. b Urban Boštic, 1. b Ula Gazvoda, 1. b Pia Gortan, 1. b Andrej Gyergyek, 1. b Iza Jarc, 1. b Špela Kunstelj, 1. b Lea Merše, 1. b Miha Sever, 1. b Neža Štrancar, 1. b Luka Benedičič, 1. c Lucija Božič, 1. c Alexander Centa, 1. c Luka Korošec, 1. c Ema Krečič, 1. c Ana Matos, 1. c Lara Meglen, 1. c Tomas Rode, 1. c Anuša Stare, 1. c Nika Šušteršič, 1. c Petra Vidmar, 1. c Neža Bernik, 1. č Klara Brecelj, 1. č Jan Černetič, 1. č Martin Kosin, 1. č Filip Kržič, 1. č

Simon Perovnik, 1. č Marija Poklukar, 1. č Sara Rakušček, 1. č Anamarija Skobe, 1. č Špela Šivic, 1. č Manca Šparovec, 1. č Nika Zgojznik, 1. č Lucija Čop, 1. d Jana Hočevar, 1. d Jerca Klinar, 1. d Maks Kumek, 1. d Benjamin Kušar, 1. d Maruša Škrjanec, 1. d Nejc Kristjan Ahtik, 2. a Marko Dolinar, 2. a Manca Karčnik, 2. a Jasna Kešnar, 2. a Špela Potočnik, 2. a Jurij Strehar, 2. a Lucija Strojan, 2. a Cecilija Barut, 2. b Petra Bradeško, 2. b Sara Križaj, 2. b Klara Merše, 2. b Blaž Pavlakovič, 2. b Marko Rus, 2. b Anja Tavčar, 2. b Gašper Urh, 2. b Domen Vurnik, 2. b Matej Drglin, 2. c Lucija Jeraj, 2. c Anja Klemenc, 2. c Lucija Nataša Marinček, 2. c Žan Matijaševič, 2. c Neža Plut, 2. c Maša Primožič, 2. c Kaja Slabe, 2. c Katja Štucin, 2. c Manca Uršič, 2. c

Vid Vilhar, 2. c Anteja Batič, 2. č Klara Dim, 2. č Jan Gale, 2. č Jan Hočevar, 2. č Matej Kovač, 2. č Žiga Mavrar, 2. č Darjan Pavšič, 2. č Luka Skledar, 2. č Anja Torkar, 2. č Bernard Čižman, 2. d Jerca Kunšič, 2. d Magdalena Novak, 2. d Anja Štefe, 2. d Tilen Burnik, 3. a Anamarija Hribar, 3. a Neža Jesenko, 3. a Jan Ločniškar, 3. a Jon Schwarzmann, 3. a Martin Troha, 3. a Peter Černe, 3. b Andraž Frelih, 3. b Karin Frlic, 3. b Danijela Jemec, 3. b Nina Mlakar, 3. b Nataša Taškov, 3. b Eva Gerl, 3. c Luka Jamšek, 3. c Lara Kos, 3. c Peter Kunstelj, 3. c Urša Plevel, 3. c Liza Rahne, 3. c Veronika Šavli, 3. c Maja Maša Šömen, 3. c Eva Dežman, 3. č Brigita Celar, 3. d Pia Čepič, 3. d Špela Juvančič, 3. d Nina Klanjšček, 3. d

Neža Kolar, 3. d Neža Mulej, 3. d Gal Oblak, 3. d Lara Humar, 4. a Elizabeta Korenčan, 4. a Anja Lah, 4. a Katarina Richter, 4. a Veronica Snoj, 4. a Zala Tomašič, 4. a Zala Vrabec, 4. a Krištof Bajt, 4. b Katarina Kobal, 4. b Rok Lekše, 4. b Klara Cvenkel, 4. c Urška Gabrič, 4. c Ema Ajda Gomezelj, 4. c Klara Grašič, 4. c Laurel Christine Jackson, 4. c Neli Silan, 4. c Matic Špenko, 4. c Žan Zelič, 4. c Jan Gnidovec, 4. č Nika Jutraž, 4. č Marko Kastelic, 4. č Eva Kogovšek, 4. č Gregor Koren, 4. č Nina Kozamernik, 4. č Katarina Torkar, 4. č Anže Tržan, 4. č Jaka Gubanc, 4. d Meta Rus, 4. d Eva Vene, 4. d Miha Zupančič, 4. d Manja Žnider, 4. d

Škofijska klasična gimnazija

Javne pohvale ravnatelja za odličen uspeh in/ali posebne dosežke v šolskem letu 2013/2014 Petra

Skubic

1. a za odličen uspeh in za zlato priznanje na državnem tekmovanju iz matematike

Nika

Tomše

1. c

za odličen uspeh in za požrtvovalno opravljanje prostovoljnega dela v župniji in na OŠ Alojzija Šuštarja

Blaž

Zorko

1. c

za odličen uspeh in za zlato priznanje na državnem tekmovanju iz logike

Ela

Mori

1. č

za požrtvovalno opravljanje prostovoljnega dela v OŠ Alojzija Šuštarja

Matevž

Drnovšek

1. d za zlato priznanje na državnem tekmovanju iz sladkorne bolezni

Vid

Primožič

Maja

Škof

1. d za srebrno Dominkovo priznanje na državnem tekmovanju iz astronomije in za zlato priznanje na državnem tekmovanju iz logike 1. d za odličen uspeh in za zlato priznanje na državnem tekmovanju iz sladkorne bolezni

Maruša

Juhant

2. a za odličen uspeh in za odlično uvrstitev na državnem tekmovanju iz ruščine

Oton

Pavlič

2. a za zlato priznanje na državnem tekmovanju iz logike

Rebeka

Šinkovec

2. a za ustvarjalni dosežek – izdajo mladinskega romana Zaljubljena v poletje

Laura

Turk

2. a za požrtvovalno opravljanje prostovoljnega dela v Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana

Anja

Zidar

Jonathan

Rebec

2. a za odličen uspeh, za požrtvovalno opravljanje prostovoljnega dela v OŠ Alojzija Šuštarja in za ustvarjalni dosežek – izdajo kratkih zgodb z naslovom Pisma 2. b za odličen uspeh in za požrtvovalno opravljanje prostovoljnega dela pri projektu SIMBIOZA

Uršula

Bukovec

2. c za odličen uspeh in za nagrajeni haiku v španščini na 14. srednješolskem tekmovanju za najboljši haiku

Živa

Dolenšek

2. c za odličen uspeh in za nagrajeni haiku v španščini na 14. srednješolskem tekmovanju za najboljši haiku

Natalija

Golob

2. c za odličen uspeh in za nagrajeni haiku v španščini na 14. srednješolskem tekmovanju za najboljši haiku

Matija

Gubanc Hančič

2. c za odličen uspeh in za nagrajeni haiku v španščini na 14. srednješolskem tekmovanju za najboljši haiku

Sonja

Huč

2. c za zlato priznanje na tekmovanju iz znanja biologije za Proteusovo priznanje

Tajda

Jagodic

2. c za odličen uspeh in za nagrajeni haiku v španščini na 14. srednješolskem tekmovanju za najboljši haiku

Neža

Križnar

2. c za nagrajeni haiku v španščini na 14. srednješolskem tekmovanju za najboljši haiku

Eva

Kržišnik

Matic

Žumer

2. c za odličen uspeh ter za zlato priznanje za Zeleno pero – tekmovanje v pripravi novinarskega prispevka na temo ohranjanja narave in absolutno prvo mesto med srednjimi šolami 2. č za zlato priznanje na državnem tekmovanju v informacijski in računalniški pismenosti

Eva

Gričar

2. d za odličen uspeh in za naziv državne prvakinje na državnem tekmovanju iz logike

Katja

Logar

Andraž

Ristič

2. d za odličen uspeh, za zlato priznanje na državnem tekmovanju iz logike, za zlato priznanje na državnem tekmovanju mladih zgodovinarjev in za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz nemščine 2. d za srebrno Dominkovo priznanje na državnem tekmovanju iz znanja astronomije

71

72

Mihael

Trajbarič

2. d za odličen uspeh in za zlato priznanje na državnem tekmovanju iz logike

Vesna

Ahčin

Vid

Bešter

3. a za odličen uspeh, za požrtvovalno opravljanje prostovoljnega dela v Mladinskem domu Malči Beličeve in za zlato priznanje na državnem tekmovanju iz logike 3. a za uredniško delo pri literarnem zborniku ŠKG Domačih vajah

Meta

Cunder

3. a za odličen uspeh in za nagrajeni haiku v francoščini na 14. srednješolskem tekmovanju za najboljši haiku

Teja

Kavčič

Eva

Kovačič Ivanjko

3. a za odličen uspeh, za odlično uvrstitev na državnem tekmovanju iz latinščine in za zlato Cankarjevo priznanje na državnem tekmovanju v znanju slovenščine 3. a za nagrajeni haiku v francoščini na 14. srednješolskem tekmovanju za najboljši haiku

Lucija

Brecelj

3. b za odličen uspeh in za požrtvovalno opravljanje prostovoljnega dela pri gibanju Vera in luč

Simona

Jelnikar

3. b za odličen uspeh in za požrtvovalno opravljanje prostovoljnega dela na Pediatrični kliniki v Ljubljani

Gašper

Jelovčan

Nina

Jerala

Sebastijan

Marzi

3. b za odličen uspeh in za zmago z dijaškim podjetjem »5 m@jstrov« in aplikacijo »Zavarovalničar« na razpisu združenja slovenskih zavarovalnic 3. b za odličen uspeh, za požrtvovalno opravljanje prostovoljnega dela na OŠ Alojzija Šuštarja in za odlično uvrstitev na državnem tekmovanju iz latinščine 3. c za odličen uspeh in za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz španščine

Mateja

Pestotnik

3. c za odličen uspeh in za zlato priznanje na državnem tekmovanju iz španščine

Rina

Pleteršek

Maruša

Rojc

3. c za delo glavne urednice šolskega glasila Kažipot, za nagrajeni haiku v španščini na 14. srednješolskem tekmovanju za najboljši haiku in za zlato priznanje na državnem tekmovanju iz sladkorne bolezni 3. c za nagrajeni haiku v španščini na 14. srednješolskem tekmovanju za najboljši haiku

Patricija

Štefan

3. c za odličen uspeh in za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz španščine

Neža

Zagožen

3. c za nagrajeni haiku v španščini na 14. srednješolskem tekmovanju za najboljši haiku

Ana

Zajec

3. c za nagrajeni haiku v španščini na 14. srednješolskem tekmovanju za najboljši haiku

Katarina

Žajdela

3. c za nagrajeni haiku v španščini na 14. srednješolskem tekmovanju za najboljši haiku

Jera

Hrovat

Ela

Hudovernik

Veronika

Kavčič

Maruša

Levstek

3. č za odličen uspeh in za odlično ekipno uvrstitev dijaškega Podjetja Donum dulce pri projektu podjetništvo »JAMP«, kjer so bili proglašeni za podjetje leta 2014 3. č za odličen uspeh, za zlato priznanje na državnem tekmovanju iz angleščine in za odlično uvrstitev dijaškega Podjetja Donum dulce skupine dijakov 3. č razreda pri projektu podjetništvo »JAMP«, kjer so bili proglašeni za podjetje leta 2014 3. č za odličen uspeh, za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz nemščine in za odlično uvrstitev dijaškega Podjetja Donum dulce dijakov 3. č razreda pri projektu podjetništvo »JAMP«, kjer so bili proglašeni za podjetje leta 2014 3. č za odličen uspeh in za odgovorno in zavzeto vodenje Dijaške skupnosti v šolskem letu 2013/14

Janez

Meglen

3. č za odgovorno in zavzeto vodenje Dijaške skupnosti v šolskem letu 2013/14

Škofijska klasična gimnazija

Franjo Matej Podnar

3. č za odgovorno in zavzeto vodenje Dijaške skupnosti v šolskem letu 2013/14 in za odlično ekipno uvrstitev dijaškega Podjetja Donum dulce pri projektu podjetništvo »JAMP«, kjer so bili proglašeni za podjetje leta 2014 3. č za odlično uvrstitev na državnem tekmovanju iz latinščine

Ana

Prek

Vida

Štrancar

Matej

Tomc

Petra

Zoubek

Luka

Žnidaršič

Nika

Curk

3. č za odličen uspeh, za zlato priznanje na tekmovanju iz znanja geografije in za odlično ekipno uvrstitev dijaškega Podjetja Donum dulce pri projektu podjetništvo »JAMP«, kjer so bili proglašeni za podjetje leta 2014 3. č za odličen uspeh, za ekipno prvo mesto na mednarodnem računalniškem tekmovanju ACSL in za zmago z dijaškim podjetjem »5 m@jstrov« in aplikacijo »Zavarovalničar« na razpisu združenja slovenskih zavarovalnic 3. č za odličen uspeh in za odlično ekipno uvrstitev dijaškega Podjetja Donum dulce pri projektu podjetništvo »JAMP«, kjer so bili proglašeni za podjetje leta 2014 3. č za zmago z dijaškim podjetjem »5 m@jstrov« in aplikacijo »Zavarovalničar« na razpisu združenja slovenskih zavarovalnic 3. d za delo tehnične urednice šolskega glasila Kažipot

Špela

Kukovica

3. d za odličen uspeh in za požrtvovalno opravljanje prostovoljnega dela v OŠ Alojzija Šuštarja

Jaka

Lampič

3. d za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz nemščine

Matevž

Poljanc

Jernej

Puc

Lenart

Treven

Matej

De Faveri

3. d za odličen uspeh, za zlato priznanje na državnem tekmovanju iz matematike, za ekipno prvo mesto na mednarodnem računalniškem tekmovanju ACSL in za ekipno prvo mesto na mednarodnem računalniškem tekmovanju ACSL 3. d za odličen uspeh, za zlato priznanje in 3. mesto na državnem tekmovanju iz angleščine in za odlično uvrstitev na državnem tekmovanju iz latinščine 3. d za odličen uspeh, za zlato priznanje na državnem tekmovanju iz matematike in za zmago z dijaškim podjetjem »5 m@jstrov« in aplikacijo »Zavarovalničar« na razpisu združenja slovenskih zavarovalnic 4. a za sodelovanje v Mešanem zboru ŠKG

Polona

Leskovar

4. a za sodelovanje v Mladinskem mešanem zboru sv. Stanislava ŠKG

Manca

Ločičnik

4. a za odličen uspeh in za zlato priznanje na državnem tekmovanju mladih zgodovinarjev

Lavra

Zupančič

4. a za sodelovanje v Dekliškem zboru sv. Stanislava ŠKG

Kristina

Davidović

4. b za uspehe pri košarki

Oskar

Gazvoda

4. b za odličen uspeh in za uspehe pri odbojki in dosežke pri atletiki

Klara Marija

Keršič

4. b za uredniško delo pri literarnem zborniku ŠKG Domačih vajah in za sodelovanje v Mešanem zboru ŠKG

Sinja

Lavrič

4. b za sodelovanje pri dramskem krožku

Mojca

Pavlič

4. b za odličen uspeh in za uspehe pri odbojki in nogometu

Dominika

Robič

4. b za odličen uspeh, za požrtvovalno opravljanje prostovoljnega dela in za sodelovanje v Mešanem zboru ŠKG

Magdalena

Rode

4. b za odličen uspeh in za sodelovanje v Dekliškem zboru sv. Stanislava ŠKG

Karolina

Škrabanja

4. b za sodelovanje v Dekliškem zboru sv. Stanislava ŠKG

73

74

Ana

Urh

4. b za odličen uspeh, za sodelovanje v Dekliškem zboru sv. Stanislava ŠKG in za sodelovanje pri dramskem krožku

Pia

Varagič

4. b za uspehe pri nogometu

Manca

Voje

4. b za sodelovanje v Dekliškem zboru sv. Stanislava ŠKG

Uršula

Vratuša Globočnik 4. b za odličen uspeh in za odgovorno vodenje Dijaške skupnosti v šolskem letu 2012/13

Klara

Zaletel

4. b za uspehe pri košarki

Lojze

Žust

Špela

Ivan

4. b za odličen uspeh, za delo tehničnega urednika pri literarnem zborniku ŠKG Domačih vajah in za ekipno prvo mesto na mednarodnem računalniškem tekmovanju ACSL 4. c za odličen uspeh in za sodelovanje v Mešanem zboru ŠKG

Zala Klara

Kranjc

4. c za odličen uspeh in za uspehe pri odbojki

Klemen

Kreft

4. c za odličen uspeh in za uspehe pri nogometu

Teja

Močnik

Aljaž

Pazlar

4. c za odličen uspeh, za požrtvovalno štiriletno opravljanje prostovoljnega dela (URI Soča, OŠ Alojzija Šuštarja, Dnevni center za brezdomce) in za uvrstitev na lingvistično olimpijado na Kitajskem 4. c za dosežke pri športu

Marcela

Petrevčič

4. c za sodelovanje v Dekliškem zboru sv. Stanislava ŠKG

Nejc

Povirk

Klavdij

Starman

4. c za odličen uspeh, za štiriletno aktivno sodelovanje pri Škofijski streli in debatnem krožku, za ozaveščanje domovinske pripadnosti dijakov in profesorjev ter za zlato priznanje na tekmovanju iz znanja geografije in uvrstitev na geografsko olimpijado na Poljskem 4. c za odličen uspeh in za uspehe pri košarki

Mirjam

Šolar

Lucija

Šturm

4. c za odličen uspeh, za sodelovanje v Dekliškem zboru sv. Stanislava ŠKG in za dejavno oblikovanje kulturne podobe ŠKG 4. c za sodelovanje v Mešanem zboru ŠKG

Eva

Vačovnik

4. c za sodelovanje v Mladinskem mešanem zboru sv. Stanislava ŠKG

Marko

Zeman

4. c za odličen uspeh in za uspehe pri nogometu

Katarina

Berden

4. č za sodelovanje v Mešanem zboru ŠKG

Katja

Ceglar

4. č za odličen uspeh in za oblikovanje duhovne podobe ŠKG

Gašper

Čižman

4. č za sodelovanje v Mešanem zboru ŠKG

Žiga

Gradišar

Andrej

Mehle

4. č za odličen uspeh, za uspehe pri krosu in atletiki ter za tretjo nagrado in dve srebrni priznanji na državnih tekmovanjih v programiranju 4. č za odličen uspeh in za sodelovanje v Mešanem zboru ŠKG

Tilen

Oberwalder Zupanc 4. č za sodelovanje v Mladinskem mešanem zboru sv. Stanislava ŠKG

Nika

Pirnat

4. č za odličen uspeh in za sodelovanje v Mladinskem mešanem zboru sv. Stanislava ŠKG

Škofijska klasična gimnazija

Rok

Planinc

4. č za uspehe pri judu in atletiki

Urša

Šega

4. č za delo glavne urednice šolskega glasila Kažipot in za sodelovanje v Dekliškem zboru sv. Stanislava ŠKG

Žiga

Šmelcer

4. č za delo tehničnega urednika šolskega glasila Kažipot

Bernarda

Štiglic

4. č za sodelovanje v Mešanem zboru ŠKG

Meta

Uršič

4. č za odličen uspeh in za sodelovanje v Mladinskem mešanem zboru sv. Stanislava ŠKG

Kaja

Valjavec

4. č za sodelovanje v Mladinskem mešanem zboru sv. Stanislava ŠKG

Ana

Berkopec

4. d za odličen uspeh in za sodelovanje v Mladinskem mešanem zboru sv. Stanislava ŠKG

Neža

Čepon

4. d za sodelovanje v Mešanem zboru ŠKG

Andrej

Kokalj

4. d za sodelovanje pri dramskem krožku

Gregor

Kovač

4. d za sodelovanje v Mladinskem mešanem zboru sv. Stanislava ŠKG

Jakob

Pance

4. d za sodelovanje v Mladinskem mešanem zboru sv. Stanislava ŠKG

Helena

Plešnik

4. d za odličen uspeh in za sodelovanje v Mladinskem mešanem zboru sv. Stanislava ŠKG

Primož

Prevc

Jaka

Pšenica

4. d za sodelovanje v Mladinskem mešanem zboru sv. Stanislava ŠKG in za zlato priznanje na državnem tekmovanju iz logike 4. d za odličen uspeh, za sodelovanje pri dramskem krožku in za posrečeno oblikovanje lika v predstavi »Fiziki«

Bernarda

Rozman

4. d za odličen uspeh in za sodelovanje v Dekliškem zboru sv. Stanislava ŠKG

Ana

Žnidaršič

4. d za odličen uspeh in za sodelovanje v Mladinskem mešanem zboru sv. Stanislava ŠKG

Javne pohvale direktorja Zavoda sv. Stanislava za odličen uspeh na maturi prejmejo:

Javne pohvale apostolskega administratorja ljubljanske nadškofije za odličen uspeh v vseh štirih letih šolanja na ŠKG in za odličen uspeh na maturi prejmejo:

Katarina Kobal Elizabeta Korenčan Nina Kozamernik Klemen Kreft Dominika Robič Mojca Bitenc Tina Čop

Anja Lah, 4. a Manca Ločičnik, 4. a Zala Tomašič, 4. a Krištof Bajt, 4. b Rok Lekše, 4. b Mojca Pavlič, 4. b Ana Urh, 4. b

31 točk 28 točk 28 točk 28 točk 28 točk 28 točk 28 točk

Uršula Vratuša Globočnik, 4. b Lojze Žust, 4. b Ema Ajda Gomezelj, 4. c Nejc Povirk, 4. c Mirjam Šolar, 4. c Matic Špenko, 4. c Žiga Gradišar, 4. č

Eva Kogovšek, 4. č Meta Uršič, 4. č Jaka Gubanc, 4. d Helena Plešnik, 4. d Bernarda Rozman, 4. d Meta Rus, 4. d Manja Žnider, 4. d

75

76

Zlata knjiga Škofijske klasične gimnazije: Dijaki, ki so bili vsa štiri leta odlični in so dosegli odličen uspeh na maturi: Anja Lah, Manca Ločičnik, Zala Tomašič, Krištof Bajt, Rok Lekše, Mojca Pavlič, Ana Urh, Uršula Vratuša Globočnik, Lojze Žust, Ema Ajda Gomezelj, Nejc Povirk, Mirjam Šolar, Matic Špenko, Žiga Gradišar, Eva Kogovšek, Meta Uršič, Jaka Gubanc, Helena Plešnik, Bernarda Rozman, Meta Rus in Manja Žnider.

Uršula Vratuša Globočnik – za ustvarjalen prispevek pri oblikovanju kulturne podobe Škofijske klasične gimnazije, zavzeto vodenje dijaške skupnosti in dobrohotno pripravljenost za sodelovanje v različnih šolskih projektih.

Katja Ceglar – za predano soustvarjanje duhovne podobe Škofijske klasične gimnazije.

Mirjam Šolar – za ustvarjalen prispevek pri oblikovanju celostne glasbene podobe Škofijske klasične gimnazije in ustvarjanje pozitivnega vzdušja na šoli.

Lojze Žust – za izjemne uspehe na področju računalništva na državnih in mednarodnih tekmovanjih ter za dosežen 100 % uspeh na maturi iz informatike. Žiga Gradišar – za izjemne uspehe na področju računalništva na državnih in mednarodnih tekmovanjih.

Mladinski mešani zbor sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije – za zmago na mednarodnem tekmovanju Kathaumixw 2014 v Kanadi.

Komorna glasbena skupina Rožnice (Špela Ivan, Zala Strmole, Mirjam Šolar, Eva Vačovnik) – za ustvarjalen prispevek pri oblikovanju celostne glasbene podobe Škofijske klasične gimnazije.

No, pa sem še jaz prilezla do konca Škofijske klasične gimnazije in to z zlato maturo v žepu. Ker pa mi ta (predvsem zaradi novega zakona o štipendijah) ne pomeni nič drugega kot list papirja in pa tale sestavek v Megaronu, sem se odločila, da bom tega kljub vsemu napisala. In kaj je tako pomembnega, kar bi vam rada sporočila, drage škofijke in dragi Škofijci?

Od prvega do zadnjega dne mojega bivanja na ŠKG nisem bila prepričana, če je bila ta šola prava izbira, tako da bi zdaj predvsem za tiste, ki se še vedno sprašujete podobno, povedala, da je definitivno bila. To pa zato, ker ti Škofijska da natančno to, kar si želiš, pričakuješ, če si to le vzameš. Da ti množico dobrih prijateljev, če si le tako pogumen, da stopiš do nekoga in mu rečeš »živjo«, omogoča ti razvijanje pevskih sposobnosti, če se prijaviš na avdicijo in zavzeto poješ v prestižnem škofijskem pevskem zboru, popelje te na športna tekmovanja, če se rad zadržuješ v šolski telovadnici, z nešteto različnimi krožki ti omogoča, da razvijaš svoje prej še neodkrite talente, popelje te v najrazličnejše države po svetu, če se prijaviš na izmenjavo.

Na hodniku lahko spoznaš svojo prvo (in morda tudi zadnjo) ljubezen. Na tekmovanjih lahko z zlatimi priznanji dokazuješ svoje znanje ali pa z raziskovalnimi nalogami raziskuješ vse, kar te zanima. In ne nazadnje, če si to želiš, je gotovo ena najpomembnejših stvari, ki ti jih ta šola da – znanje. Od profesorjev, ki so pripravljeni narediti vse, če le pokažeš zanimanje, sošolcev, ki ti prijazno posojajo zapiske in si vzamejo čas, da s tabo predebatirajo na videz nerešljive matematične naloge, do tebe samega, ko enkrat ugotoviš, da se učiš zato, da boš nekaj znal (in ne samo zaradi ocen v redovalnici) in da si s tem gradiš odskočno desko, da boš lahko v življenju počel tisto, kar te najbolj veseli.

In kar naenkrat je teh štirih let konec in lahko takole zadovoljno gledaš nazaj na vse, kar se ti je zgodilo, ponosen, da si enkrat bil in vedno boš škofijc. ppAnja Lah, študentka medicine

Škofijska klasična gimnazija

Ad profunda natus sum ... * Antični dnevi – model učnega procesa Audeo antiqua cognoscere Antični dnevi za dijake 1. letnika na Škofijski klasični gimnaziji potekajo zadnjih pet let. Oblikovali smo jih po dolgoletnih prizadevanjih, kako udejanjiti medpredmetno povezovanje in dijaku na začetku njegovega srednješolskega šolanja, ko se povečini prvič sreča z antiko, pokazati, da se vsi predmeti, ki jih bo spoznaval, med seboj povezujejo, njihovo jedro pa sta prav latinščina in stara grščina.

Osnovni namen antičnih dni je spoznati svet antike in ga prepoznati v našem življenju ter razjasniti pojem klasičnost. Odkrivamo, kaj pomenijo izrazi klasična izobrazba, klasična vzgoja in v čem je posebnost klasične gimnazije.

o vzgojnih pristopih ter liku učitelja in učenca v antiki, primerjajo tedanji čas z današnjim in ob tem oblikujejo kodeks vrednot dijakov in učiteljev Škofijske klasične gimnazije.

Antični dnevi se zaključijo s kvizom; vprašanja obsegajo vsa področja, ki jih obravnavamo prejšnja dva dneva. Dijaki si namreč na ta način pridobljene vsebine zapomnijo v celoti, s čimer celotni koncept antičnih dni zaobjame svoj smisel: da je znanje mogoče pridobivati enotno ob medsebojnem prepletanju različnih vsebin, ki se povezujejo, dopolnjujejo ali vzročno izhajajo druga iz druge. Tak način poučevanja in učenja, ki izhaja iz sokratskega principa majevtike, spodbuja abstraktno in logično mišljenje ter terja od učenca preciznost v ustnem in pisnem izražanju. Ker je v procesu učenja enakovreden partner in ne le prejemnik, pridobiva znanje na mnogo bolj suveren in trajen način ter se ne uči le učnih vsebin, pač pa tudi metode pridobivanja znanja na katerem koli področju v življenju. ppDragica Fabjan Andritsakos, prof. grščine in latinščine

V antiki je bilo znanje enotno in posamezni predmeti niso bili ostro ločeni kot danes. Zato v programu prvega dne povezujemo predmete, ki na videz ne sodijo skupaj, pa vendar je klasika njihova skupna rdeča nit: posamezno uro skupaj oblikujeta in jo izpeljeta v razredu učitelja matematike in umetnostne zgodovine, slovenščine in latinščine, kemije in filozofije, biologije in vere in kulture, zgodovine in tujega jezika.

Socialni praktikum

Drugi dan je namenjen praktičnemu delu. Vsak dijak med petnajstimi delavnicami, ki prikazujejo določeno področje v antiki, lahko izbere dve: npr. glasbeno delavnico, športne igre, izdelovanje mozaika, fresk, rimsko kuhinjo, delavnico s sokratsko debato ipd. Delavnice pokrivajo povečini vsa področja življenja, njihov namen pa je pokazati, da sta bila klasična jezika nekoč sredstvo komuniciranja na vseh ravneh človekovega življenja in bivanja. Ob tem dijaki razvijajo primerljiv in kritičen odnos tudi do načina življenja in bivanja v lastnem prostoru in času.

Od srede, 23. aprila 2014, do petka, 25. aprila 2014, je letos že četrtič kot del obveznega učnega programa za vse dijake 2. letnika Škofijske klasične gimnazije potekal socialni praktikum. Tako jim šola daje priložnost, da izven šolskih klopi spoznajo življenje vrstnikov oziroma starejših, ki imajo v veliki meri težje razmere in pogoje kot naše dijakinje in naši dijaki. Potem večina škofijcev ugotovi, da so njihove težave v primerjavi z osebami, s katerimi se srečujejo v posameznih ustanovah v okviru socialnega praktikuma, prav majhne.

Na antičnih dnevih se posebej posvečamo spoznavanju vrednot in idealov izobraževanja v antiki. Dijaki ob odlomkih besedil antičnih piscev razmišljajo

Vsak dijak si je vnaprej izbral ustanovo, ki skrbi za otroke ali odrasle s posebnimi potrebami. Prvi dan je na šoli potekala priprava v obliki delavnic,

Audeo alteri vivere

77

* rojen sem za globoke stvari

78

drugi in tretji dan pa so izbrane ustanove obiskali, se aktivno vključili v njihov proces, prisostvovali pri vsakdanjih dejavnostih in opravilih ter se z uporabniki in stanovalci družili.

Dijaki so se tako srečali z ustanovami in si pridobili izkušnjo srečanja z osebami, ki jih v njihovem vsakdanjem življenju običajno nimajo priložnosti spoznati (starostniki, mladostniki in odrasli z lažjo ali težjo motnjo v duševnem razvoju, osebe v azilu, bolni otroci, vrstniki iz socialno ogroženih okolij in brezdomci).

Izbirali so lahko med 14 ustanovami, obiskali pa so 19 lokacij v Ljubljani in izven nje.

prijateljske vezi. Dragocene so tudi njihove nove izkušnje spoznavanja nekaterih poklicev. ppPeter Prašnikar, prof. nemščine

Ugotovil sem, da so prosilci za mednarodno zaščito demografska skupina, ki jo Slovenci prevečkrat pozabimo in preprosto pometemo pod predpražnik.

Prav vsak izmed prosilcev ima svojo unikatno zgodbo ter pot. Spoznal sem predvsem to, da knjige res ne smemo soditi po platnici. ppDominik Vrabič Dežman (Azilni dom Vič)

Na izbiro so imeli: •

delo z bolnimi otroki v Pediatrični kliniki;

•

spremstvo bolnikov v UKC Ljubljana;

•

druženje s starostniki in spremstvo na sprehodih v domovih starejših občanov (Naklo, Ljubljana Šiška, Ljubljana center (Poljane in Tabor), DEOS Center starejših Trnovo, Dom Janeza Krstnika Trnovo);

•

druženje z otroki in odraslimi z motnjo v duševnem razvoju v enotah CUDV Draga, (Draga, Fužine, Šiška, Radovljica);

•

druženje z invalidnimi in osebami z Downovim sindromom, pomoč pri delavnicah v enotah Podjetja za usposabljanje invalidnih oseb Želva (Ljubljana center, Bežigrad in Rudnik);

•

druženje z mladostniki iz socialno ogroženih okolij, pomoč pri domačih nalogah v Mladinskem domu Malči Beličeve;

•

druženje in priprava obrokov, oblačil za brezdomce v Dnevnem centru za brezdomce Ljubljana (Vincencijeva zveza dobrote);

•

druženje z osebami tujih narodnosti v političnem azilu v Azilnem domu Vič.

Dijaki so bili nad novimi doživetji in izkušnjami, ki so jih v teh dneh pridobili, zelo navdušeni in s pridobljenimi veščinami, novimi spoznanji zelo zadovoljni. Pridobili pa so si tudi nekaj novih poznanstev in sklenili nove

Spoznala sem, v kako težkih okoliščinah živijo nekateri otroci in bila presenečena nad tem, kako malo je treba, da nekoga razveseliš oz. osrečiš.

Povsem drugačen odnos sem imela s temi otroki kot pa z nekom, ki živi že celo življenje v izobilju – vsaj približen občutek za pogovor s takimi otroki sem dobila, saj je z njimi treba biti bolj previden in potrpežljiv. ppMarjetka Valentinčič, 3. a (Mladinski dom Malči Beličeve)

Spoznala sem, da se pogosto premalo zavedamo, kako veliko srečo imamo, da smo zdravi in da lahko sami skrbimo zase ter da se zaradi vedno hitrejšega življenjskega sloga in neprestanega tekmovanja pogosto borimo za doseganje (pre)visokih ciljev na praktično nečloveške načine, zaradi česar nismo sposobni ceniti mogoče za nas majhnih, a za določene ljudi, npr. s posebnimi potrebami, zelo velikih in pomembnih dosežkov. ppAnja Tavčar, 3. b (Center Dolfke Boštjančič)

Škofijska klasična gimnazija

Državljanska kultura ali šola za življenje Audeo civis esse Ko se učenci vpisujejo na gimnazijo, so še (skoraj) otroci. Ko pa, kot maturantje, odhajajo, so že polnoletni člani družbe. Navadno so praznovanja 18. rojstnega dne večja, bolj slavna in seveda tudi z večjimi, vrednejšimi … darili. Ob tem osebnem prazniku vsak posameznik dobi tudi posebno in pomembno darilo družbe: vse dolžnosti in pravice odraslih.

Ker se verjetno le malokdo od teh slavljencev tega darila družbe takrat tudi zaveda, smo se na gimnaziji odločili nekaj časa nameniti tudi (pre)poznavanju tega darila. To »raziskovanje« smo poimenovali Državljanska kultura.

Dijakom želimo Slovenijo prikazati kot domovino – ne glede na to, kakšna je, naša je. In mi smo odgovorni zanjo. Danes in tudi jutri. Vsak (polnoletni) posameznik po svoje prispeva k stanju in dogajanju v družbi in državi – če kaj stori ali pa nič. Naša pasivnost nam ne daje pravice kritiziranja družbe (češ, nič nismo naredili in zato tudi nismo odgovorni za stanje). Če pa želimo tvorno prispevati svoj delež, moramo najprej poznati družbo in državo: kako deluje, kdo jo vodi, kako pridemo do voditeljev, kakšna je vloga slehernega državljana, kje lahko kot državljan aktivno prispevam svoje znanje, energijo, delo … za naše skupno dobro. Da bi vsaj malo tega dijakom približali, že nekaj let v zadnjem tednu pouka v 3. letniku dva dneva namenimo Državljanski kulturi. Pred tem se dijaki že pri pouku srečajo s »testom«. Dobijo namreč nekaj vprašanj o družbeni ureditvi države in kaj hitro ugotovijo, da so vprašanja na prvi pogled lahka, odgovori pa silno težki (marsikdo pravi, da je to najtežji test, kar jih je kdajkoli pisal). Tako je mogoče za koga malce lažje še zbrati moči za zadnji teden pred počitnicami.

Tako so v letošnjem letu dijaki najprej obiskali Državni zbor in Informacijsko pisarno Evropskega parlamenta, preko samostojnega raziskovanja pa spoznavali delovanje in funkcije nekaterih pomembnejših državotvornih institucij (Računsko sodišče, Ustavno sodišče, Vrhovno sodišče, Banka Slovenije, predsedniška palača, Državni zbor, vlada …). Naslednji dan je dijake že za »dobro jutro« nagovoril g. Klemen Žumer, vodja Informacijske pisarne Evropskega parlamenta o zgodovini, pomembnosti in delovanju te naše širše domovine, ki ji rečemo Evropska zveza (unija). Zatem pa so se v okviru

delavnic srečali še z nekaterimi temami, s pomočjo katerih so pobližje in bolje spoznali delovanje naše domovine: osamosvojitev Slovenije, državna ureditev Slovenje in (letos) geografija Slovenije.

Nekaj izjav dijakov (o tem, kaj jim je bilo všeč): Cilj, ki so ga izvajalci poskušali doseči – seznanjanje mlajših državljanov z državno ureditvijo.

Da smo se končno v šoli naučili tudi nekaj o svoji državi.

Predavanje g. Žumra, ker nam je podal veliko koristnih informacij in bil pri tem na realnih tleh, skratka brez olepšav o situaciji doma in po svetu.

Da smo se dejansko pogovarjali o naši državni ureditvi, ker sem prej o tem zelo malo vedela.

Da sem bolje spoznala državno ureditev Slovenije, razčistila nekaj pojmov, ki so mi bili do sedaj neznani.

Da smo pri delavnicah in na predavanjih lahko vprašali čisto vse, kar nas je zanimalo, in čisto vse, česar nismo razumeli.

Spoznavanje zgodovine nastanka slovenske države.

Izvedel sem nekaj novih dejstev, ki so pomembna za splošno razgledanost. ppMirjam Erce Vratuša, prof. psihologije

Poeta nascitur, orator fit – retorika Audeo orator esse Na Škofijski klasični gimnaziji so 19. in 20. 9. 2013 prvič potekale delavnice retorike za četrti letnik, katerih glavni cilj je, da se dijaki naučijo osnov javnega nastopanja, uspešnega komuniciranja in tehtne argumentacije. Odlično izhodišče za to delo so bile osnove antične retorike, ki še danes služi kot vzor za jasno in smiselno predstavljeno misel vsakega pripovedovalca.

79

80

S projektom smo želeli doseči naslednje cilje: spodbuditi in razvijati kritično mišljenje, ozavestiti tradicijo in pomembnost retorike v vsakdanu v primerjavi z antičnim svetom, predstaviti osnove dobrega govora/govorjenja, spodbuditi in razvijati veščino sestavljanja koherentnega sestavka z razvitimi in podkrepljenimi idejami o problemsko zastavljeni temi, spodbuditi in razvijati veščino prostega govorjenja po osnovnih načelih retorike v slovenskem jeziku ali v enem od tujih jezikov, ki se jih dijaki učijo na šoli.

Nosilci posameznih dejavnostih pri projektu so bili profesorji na Škofijski klasični gimnaziji: profesorji slovenščine, matematike, filozofije, francoščine, latinščine, grščine, angleščine in vere in kulture. Združili so svoje znanje in ideje ter sestavili program, ki bo dopolnjeval in zaokroževal učne vsebine, ki so drugače raztresene pri posameznih predmetih.

Ena izmed udeleženk, četrtošolka Veronika Snoj, je takole strnila svoje vtise: »Prvi dan smo se prebili čez zgodovinski pregled tega pomembnega člena preteklosti, omenili nekaj znanih imen in prevedli odlomek Ciceronovega govora tedanjemu slabiču Katilinu, poslušali predavanje o pravilni tehniki argumentiranja, ki naj ima dovolj podpor, da nekoga lahko utemeljeno prepričamo, in se nasmejali pri urah o dobrih in slabih tehnikah javnega nastopanja.

Kakor pri drugih šolskih predmetih nas je tudi pri tem projektu čakala domača naloga: v popoldnevu do naslednjega dne pripraviti kratek, triminutni govor, v katerem smo naslednji dan z utemeljenimi argumenti in karizmatičnim nastopom poskušali potegniti sošolce na svojo stran. Žal so tudi pri prepričevanju nekateri bolj priljubljeni od drugih, in tako smo v skupini izbrali najboljšega govornika, ki je svoj govor predstavil pred ostalimi štirimi razredi. Pri predstavitvi najuspešnejših je bilo v dvorani nemalo krohotanja, zmajevanja z glavami in vnetega prikimavanja, saj so pritrjevali za našo šolo rahlo spornim tezam (o legalizaciji prostitucije, o svobodi prostega gibanja med poukom, o tem, da je luna sir oz. da je luna narejena iz sira …). Dneva retorike sta se zaključila s podelitvijo čokolad najboljšim govornikom.

Ta dva dneva sta bila zame kar zanimiva izkušnja, osvežitev osnovnošolskega izbirnega predmeta retorika in popestritev vsak dan ponavljajočih se šoli obvezanih predmetov. Bilo je ravno prav pestrosti in količine raznovrstnih informacij. Tudi časovno sta mi dva dneva povsem ustrezala. Občutek imam, da naslednjim generacijam, če se prebijejo do četrtega letnika, preživetje teh dveh dni za šolskimi klopmi ne bo zdolgočaseno godrnjanje nad obve-

zno-izbirnimi vsebinami, temveč nekaj zanimivega in poučnega, kar jim bo (malo za spremembo) služilo tudi v prihodnosti.« Marija Primožič pa jo dopolnjuje: »Projekt retorike na Škofijski klasični gimnaziji se mi zdi pomembna izkušnja za vsakega izmed nas, četrtošolcev.

Izvedeli smo veliko o zgodovini retorike, pomembni vlogi le-te v sedanjem svetu, na koncu pa smo se tudi sami preizkusili v sestavljanju in prezentaciji prepričljivega govora.« »Retorika je umetnost argumentiranega prepričevanja,« je vedel povedati že Aristotel in zdi se, da so dijaki na Škofijski klasični gimnaziji bogatejši za pozitivno izkušnjo resničnosti tega izreka. ppLily Schweiger Kotar, David Puc in Alenka Battelino

Škofijska strela Audeo cogitare colloquique Četrtkov zvonec je naznanil drugo polovico glavnega odmora. Nekaj dijakov se ob tem zdrzne in odhiti proti filozofskemu kabinetu. Tam nas profesor Pisk prijazno pričaka v svojem naslonjaču. Vsak vzame stol in ga priključi v skupni krog. Steče pogovor o prihajajoči okrogli mizi. Še zadnje zadolžitve na zadnjem sestanku pred okroglo mizo. Kdo bo poskrbel za ureditev prostora? Bi kdo prinesel priboljške iz kuhinje (za goste, seveda)? Še pingvin, ne smemo pozabiti nanj! Si kdo želi pričakati goste v avli (da se ne izgubijo)?

No, voditelja sta pa že popolnoma pripravljena, kajne? Smeh, zadrega, pričakovanje in navdušenje. Pogled naprej, na prihajajočo sredo. Sredine popoldneve so nam namreč obarvale okrogle mize, rokovanje s pomembneži, novi pogledi, informacije, znanje in izkušnje. Pred očmi se mi odvrtijo dosedanje okrogle mize. Okrogla miza o spolnosti in kontracepciji z naslovom: »Tabletka – prepovedan sad?« Pogovor s pisateljem in esejistom Borisom Pahorjem. Pogovor o totalitarizmih: »Ena država, en narod, en vodja: totalitarizmi v 20. stoletju.« Okrogla miza o šolstvu: »Šola, kdo bo tebe ljubil?« In predvolilna okrogla miza z naslovom »Evropska unija: le projekt ZDA?«.

Ob tem smo pripravili tudi dneve dr. Antona Korošca, dr. Antona Breznika in dr. Jožeta Pučnika. Tik pred volitvami v evropski parlament pa smo izvedli

Škofijska klasična gimnazija

že tradicionalne vzporedne volitve ter nagradno napovedovanje volilnega rezultata. Ugotovim, da mi je vsaka stvar dala spoznanje več. Zadovoljstvo. Čas, preživet v dobri družbi. Država to sem (tudi) jaz! ppLucija Brecelj, 4. b

Prostovoljno delo na ŠKG Audeo adiuvare Vsako leto se nekaj naših dijakov svobodno oz. »prosto«-voljno (brez finančne nagrade!!!) odloči preseči meje svojega udobja in posvetiti nekaj svojega časa drugemu, polepšati njegov vsakdan in s tem narediti svet lepši za vse – tudi zase. Lansko šolsko leto je bilo v naši evidenci takšnih dijakov preko petdeset, gotovo pa se jih je prostovoljnemu delu posvečalo še veliko več. Dejavni so bili na različnih področjih: v domovih starejših občanov, Univerzitetnem kliničnem centru, Rehabilitacijskem inštitutu Soča, pri delu z brezdomci, v župnijah, kot prostovoljni gasilci, pri pomoči osnovnošolcem, druženju z otroki s čustvenimi in vedenjskimi težavami, delu s slepimi in sla-

bovidnimi, kot svetovalci mladim, animatorji na duhovnih obnovah, oratorijih, pri delu z osebami z motnjami v duševnem razvoju … Prostovoljcem sta bila v pomoč in spodbudo uvodni seminar in duhovna obnova v Mekinjah. V času pripravljalnega vikenda so obiskali dom starejših občanov v Kamniku, kamor so poleg darilc, ki so jih pripravili sami, prinesli veliko veselja. V oktobru je v okviru programa SIMBIOZA ŠOLA potekal računalniški tečaj za upokojence, ob koncu novembra pa adventni sejem, kjer smo prodajali domače izdelke, zbrani denar pa je bil namenjen družini naše dijakinje, ki jim je v požaru pogorelo gospodarsko poslopje. Na Mednarodni dan prostovoljstva smo vsi zaposleni v našem zavodu spletli verigo prijateljstva, tako da smo se prijeli za roke. Preko vsega šolskega leta so naši prostovoljci vedno nesebično priskočili na pomoč, ob koncu šolskega leta pa se podali na zaslužen nagradni potep po Humu, Motovunu in Pazinu, a več o njem naj pove priloženi kolaž. ppOlga Osredkar, prof., mentorica prostovoljstva na ŠKG

Mladi podjetniki na ŠKG Audeo mundum oeconomicum explorare V času, ko je na trgu dela tako malo delovnih mest in je vse težje priti do zaposlitve, mladim ne zadošča več le dobra strokovna izobrazba in znanje tujih jezikov, ampak bodo vedno bolj potrebovali tudi znanja z področja podjetništva. Tako si bodo nova delovna mesta lahko ustvariti sami.

V letošnjem letu je v Sloveniji zopet začel delovati Zavod za spodbujanje podjetništva pri mladih, ki je del mednarodne organizacije Junior Achievement Young Enterprise (JA-YE). Ostalim, po večini strokovnim šolam, se je pridružila tudi Škofijska klasična gimnazija.

Program JA-YE v Evropi deluje že več kot 50 let in se je razširil na vse evropske države. Slovenija se je programu JA-YE pridružila šele v letu 2013.

Posebnost programa je, da dijaki ustanovijo »pravo podjetje« in za pravi denar tržijo svoj izdelek ali storitev. V enem šolskem letu dijaki spoznajo postopke ustanovitve podjetja, iskanja idej, kadrovanja, prodaje delnic, tr-

81

82

ženja, do zapiranja podjetja. Tako se mladi podjetniki s praktičnim delom naučijo timskega dela, odgovornosti, kako pomembno se je držati rokov in vodenja financ in kako premostiti težave, s katerimi se soočajo.

Dijakom je vodenje podjetja izziv, s katerim se med običajnim šolskim delom ne srečajo, in je zato tudi dragocena izkušnja, ki jim koristi v poklicnem življenju.

Na Škofijski klasični gimnaziji sta v letu 2013/14 delovali dve podjetji: podjetje »5 m@jstrov«, ki je naredilo aplikacijo in zmagalo na natečaju združenja zavarovalnic, ter podjetje »Donum dulce – sladki dar«, ki je izdelovalo naravno kozmetiko in je zmagalo na slovenskem sejmu mladih podjetnikov na gospodarski zbornici ter se udeležilo evropskega tekmovanja mladih podjetnikov v Estoniji.

Dijakinja Veronika Kavčič je svoje izkušnje strnila tako: »Za uspeh je treba delati in delati je lepo!« Izkušnje drugih držav kažejo, da sodelovanje pri tem programu podjetništva dijakom koristi in da se ti dijaki prej odločijo za ustanovitev svojega podjetja kot njihovi vrstniki. ppMirjam Lindič, mentorica

Podjetništvo Od ideje do podjetja … in izleta v Talin Začetek tretjega letnika zaznamujeta predvsem dve stvari; ekskurzija in izbira projektne naloge. Kot nemški razred smo se odpravili na ekskurzijo po nemško govorečih deželah. Na to zanimivo potovanje mi je ostalo mnogo lepih spominov, še posebej popoldne, ki sem ga skupaj s svojimi sošolkami preživela ob Bodenskem jezeru v mestu Konstanca. Ne da bi se prej dogovarjale, smo vedele, da bomo projektno nalogo opravljale skupaj, zato smo začele zbirati ideje. In ni jih bilo malo. Razmišljale smo o organizaciji literarnega večera, pa o izmenjavi in še o marsičem. Niti pomislile pa nismo, da bomo čez slabih osem mesecev postale (skupaj s še dvema članoma, ki sta se naši ekipi pridružila malo kasneje) zmagovalke tekmovanja Moje podjetje leta, kaj šele, da bomo poleti odpotovale v Estonijo.

❶ Po uspešni predstavitvi na

evropskem tekmovanju v Talinu

Pa se vrnimo na začetek naše »podjetniške kariere«. Zavod za spodbujanje podjetnosti mladih, ki deluje v okviru krovne organizacije JA-YE Europe, je v lanskem šolskem letu ponovno obudil projekt podjetništva za dijake, ki se je v Sloveniji sicer odvijal že pred tem, a se je za nekaj časa prekinil. Naša mentorica, prof. Mirjam Lindič, nam je projekt predstavila konec septembra.

Zanimanje je bilo precej veliko in na koncu sta bili izbrani dve skupini. Naša ekipa, ki smo jo sestavljali Veronika Kavčič, Petra Zoubek, Vida Štrancar, Jera Hrovat, Franjo Matej Podnar in Ela Hudovernik, se je družno odločila, da se bo preizkusila v proizvodnji naravne kozmetike, člani druge ekipe pa so se usmerili v računalništvo in sprogramirali predstavitveno aplikacijo, ki je zmagala na zavarovalniškem nagradnem natečaju.

Preden sem se vključila v projekt, sem o podjetništvu vedela zelo malo.

Slišala sem že za mnoge uspešne podjetnike v Sloveniji in po svetu, a svet podjetništva je bil zame še vedno velika neznanka. Kdo so zaposleni, kakšni so odnosi med njimi? Kako se vodi finance v podjetju? Kakšne so strategije trženja? Je spletna stran učinkovitejša promocija od osebnih priporočil? Na vsa ta in še na mnoga druga vprašanja sedaj poznam odgovor. V času izobraževanja v okviru naših skupnih sestankov, še bolj pa tekom proizvodnje in prodaje, pa se je potrdilo pomembno spoznanje, ki ga sedaj še bolj zavestno poskušam uporabljati tudi na drugih področjih svojega dela: razumevanje in znanje se gradita postopoma, z izkušnjami.

Naše podjetje, ki smo ga, da bi že samo po sebi nekaj povedalo o nas, dijakih Škofijske klasične gimnazije, poimenovali Donum dulce, je poslovalo kot delniška družba. Organizirali smo se kot tim, kar pomeni, da so vsi člani podjetja med seboj enakovredni; vloga generalnega direktorja, ki jo je v našem primeru prevzela Veronika, pa ima bolj koordinacijski oziroma usklajevalni pomen. Razdelili smo si delo, tako da smo štiri članice poskrbele za proizvodnjo izdelkov (mila, dezodoranti, ognjičeva mazila in mazila za ustnice), Jera je prevzela finance, Franjo Matej pa trženje in odnose z javnostjo. Pri prodaji na sejmih in na predstavitvah smo sodelovali vsi člani. Skupinsko delo nas je kot sošolce še bolj povezalo; to velja tako za vse prijetne trenutke, ki smo jih preživeli skupaj, pa tudi za nesoglasja, ki smo jih poskušali razreševati sproti. Naučili smo se sklepanja kompromisov. V skladu s pregovorom »več

Škofijska klasična gimnazija

glav več ve«, so bile skoraj vse realizirane ideje skupni produkt vseh šestih članov; vsakdo je prispeval svoje znanje, mnenje, predlog.

Sprva smo si predstavljali, da bo naše delo preprosto in hitro opravljeno, a kmalu se je izkazalo, da naše podjetje ne bo nehalo poslovati z le peščico prodanih izdelkov, saj so se poslovne priložnosti od novembra naprej vrstile ena za drugo. Proizvedli smo 200 kosov mil kot darila za zaposlene v Zavodu, sodelovali smo na Miklavževem sejmu v Polhovem Gradcu, postavili stojnico na šoli, kjer smo izdelke prodajali staršem, za naše izdelke pa je bilo precej povpraševanja tudi med znanci in prijatelji.

8. maja 2014 smo se udeležili državnega tekmovanja dijaških podjetij in osvojili naziv »Moje podjetje leta« in, česar smo se najbolj razveselili, potovanje v estonsko prestolnico Talin na evropsko tekmovanje mladih podjetnikov. Po tem uspehu so nas povabili kot goste radijske oddaje na RTV, o našem projektu pa je bil objavljen tudi članek na njihovi spletni strani.

V Talin smo se odpravili 22. julija. Tam smo se udeležili tekmovanja, ki se je odvijalo kar tri dni in je bilo sestavljeno iz več dogodkov; predstavitve pred publiko, prodaje na sejmu v nakupovalnem središču in pogovora z žirijo.

Projekti predstavnikov iz ostalih evropskih držav so me presenetili in navdušili; predstavila so se najrazličnejša podjetja. Predstavnice iz Estonije so ustanovile podjetje »TeAmo« za neformalno izobraževanje otrok, s pomočjo katerega naj bi se naučili veščin javnega nastopanja in okrepili samozavest, medtem ko je češko podjetje »Herb It« izumilo nekakšen substrat za gojenje zelišč. Zmagovalci letošnjega tekmovanja so bili Islandci s svojim podjetjem »MagmaShotGlasses«, ki je proizvajalo unikatne kozarce, okrašene z islandsko lavo. Na slavnostni zaključni prireditvi pa so podeljevali tudi nagrade za posameznike; v teh kategorijah se je izkazalo tudi naše podjetje. Veronika je za svoje znanje podjetniških veščin prejela plačan izpit za licenco ESP (»Entrepreneurial Skill Pass«), sama pa sem prejela priznanje kluba alumnov z nazivom »Alumni Leadership Award«.

Po zaključenem tekmovanju nas je naša mentorica, prof. Lindič, zelo razveselila, saj nam je omogočila, da smo svoje potovanje podaljšali še za dobra dva dni. Tako smo imeli dovolj časa, da smo si dodobra ogledali vsaj prelepo srednjeveško središče Talina, zelo zanimiv pa je bil tudi obisk Helsinkov, kamor smo se iz Talina odpeljali s trajektom in začutili tudi utrip finske prestolnice.

Če vse skupaj povzamem, lahko rečem, da se je naš projekt začel z idejo in končal z nepozabnim doživetjem. Prepričana sem, da zanimiva, mogoče celo drzna ideja, podkrepljena z voljo in pripravljenostjo na trdo delo, vedno najde pot do uresničitve. Za konec pa se še enkrat želim zahvaliti svojim sodelavcem Veroniki, Petri, Vidi, Jeri in Franju ter naši mentorici za sodelovanje in podporo ter za nepozabno šolsko leto, ki ga je sooblikoval in popestril tudi naš skupni projekt. ppEla Hudovernik, 4. č

Dijaška skupnost v šolskem letu 2013/14 Communitatem ducere audeo V preteklem šolskem letu smo vajeti Dijaške skupnosti prevzeli večina dijakov 4. č razreda in dve dijakinji iz drugih razredov. Vodstvo Dijaške skupnosti smo predstavljali predsednik Franjo Matej Podnar ter podpredsednika Maruša Levstek in Janez Meglen.

In kako se je vse skupaj začelo? Na ekskurziji, kakopak. Tam se je v našem razredu prvič pojavila misel, da bi lahko naše organizacijske sposobnosti razširili kar na celo šolo. Tako smo se pogumno podali v kampanjo, v kateri smo jasno predstavili naš program, šolo pogostili s pecivom in pršutom ter si priskrbeli pravo maskoto, velikega pujsa, v katerega se je oblekel naš sošolec. Vse to so nam omogočila donatorska sredstva, ki jih je prispevalo podjetje Klinika Loka. Zahvaljujoč odlični kampanji smo na volitvah zmagali že v prvem krogu z izjemno dvotretjinsko večino in protikandidata pustili daleč za sabo. Z veliko mero dobre volje smo zasedli bojne položaje v kabinetu Dijaške skupnosti in se lotili dela.

Prva stvar, ki smo jo naredili, je bila, da smo za našimi predhodniki pospravili kabinet do te mere, da smo vanj lahko vstopili. Nabrali smo več velikih vreč smeti in odpeljali staro elektronsko opremo. Po čistilni akciji, s katero smo dosegli funkcionalnost prostora, smo že imeli za sabo prvi projekt, in

83

84

sicer skupinski ogled baleta Trnuljčica. Nekaj časa smo potrebovali, da smo se na nov položaj navadili, potem pa so si projekti kar sledili.

Na šolo je prišel na obisk gospod Miklavž in v ta namen smo organizirali Miklavžev koncert, s katerim smo poželi mnogo pohval, kar na samem kolegiju ravnatelja. Poleg tega projekta smo v decembru priredili še šolski ples ob živi glasbi bendov in ansamblov, katerih člani so naši dijaki. Naslednji dan pa je potekala proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti, za organizacijo katere je bil prav tako odgovoren naš razred, podpredsednik Dijaške skupnosti in predsednik 4. č Janez Meglen pa nas je počastil s svojim slavnostnim govorom.

Nagrajeni francoski in španski haikuji Meta Cunder, 4. a C' est tôt le matin je suis partie avec mon chien le calme nous plaît.

Jutro je, zgodaj odšla sem s psom, mir nama je všeč.

Eva Kovačič Ivanjko, 4. a Le plus grand arbre vert tombe par terre maintenant silence.

Največje in zeleno drevo pade po tleh.

Zdaj tišina.

razredi kot posamezniki potegovali za naslov »Naj maska«, med glavnim odmorom pa je potekal pravi mali festival.

Nekatere tradicionalne stvari pa smo izboljšali. Tako letos za gregorjevo nismo pošiljali samo pisemc, ampak lizike v obliki srčka s sporočilci, ki so vsem posladkali dan.

S predstavo akrobatske skupine »Dunkle dewils« in komentatorji smo na finalnih tekmah nogometnega in košarkarskega turnirja uspeli prirediti pravi spektakel, ki si ga je ogledala skoraj celotna šola.

V novem koledarskem letu smo obudili Šolski radio, ki oddaja vsako sredo med glavnim odmorom. Za projekt so zaslužni Tadej, Toni in Luka na tehničnem področju, za program pa je skrbela Neža.

Tudi duhovnosti nismo zanemarili. Postno akcijo je zaznamoval rek: »Slišali ste … Jaz pa vam pravim …«; za prvi del smo poiskali časopisne naslove s provokativno vsebino, kot odgovor pa smo v drugem delu poiskali stavek oz. misel iz Svetega pisma. Povabili smo skupino Cenacolo in nekdanjega dijaka ŠKG Joška Gregorca, ki je slep, da nam predstavijo svojo življenjsko pot.

Sledil je teden domišljije, letos v znamenju filmske umetnosti. V treh dneh smo šolo popeljali v svet Harryja Potterja, tabornikov iz slovenskega filma Gremo mi po svoje in Disneyjevih risank. Ideje za projekt so v našem vodstvu nastajale iz ure v uro, in kot pisca tega članka bi še enkrat izkoristila priložnost in se zahvalila vsem članom Dijaške skupnosti ter šole same za vso pomoč, in da ste se z nami vživeli in se prepustili domišljiji.

Prav tako smo nekoliko preuredili Dramski festival, ki je letos prvič potekal na temo, in sicer: »Ker hočemo dihati na svoj način«. V počastitev dneva Zemlje smo v sodelovanju s profesorico Brigito Brajkovič pripravili celotedenski program za dijake in dijakinje, ki so se trudili zmanjšati ogljikov odtis. Zmagovalni razred je posadil češnjo.

8. februarja 2014 se je kar veliko število dijakov udeležilo Smučanja z Dijaško skupnostjo, ki ga je organizirala športna sekcija pod vodstvom Neže in Tine.

Poleg tradicionalnih dogodkov in dogodkov, ki smo jih obudili, pa smo v dogajanje na šoli vpeljali tudi novosti.

V letošnjem letu se je na ŠKG odvijalo prvo pustovanje, na katerem so se tako

V sklopu medgimnazijskega sodelovanja smo v letošnjem letu obudili star obred dijakov katoliških gimnazij: sežig kola, simbola vseh slabih ocen v šoli. Po obredu je sledil ples z naslovom »Beach party«. Obreda in plesa so se udeležili tudi dijaki iz Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška iz Maribora. Že od vsega začetka našega predsedovanja Dijaški skupnosti pa je v nas tlela želja, da bi kabinet obnovili, saj je bila njegova uporabnost zelo majhna.

Vodja del je postal Janez, in tako smo v začetku septembra začeli z obnovitvenimi deli. Kabinet smo popolnoma izpraznili, ga prepleskali, vanj postavili pohištvo, ki je ostalo v zavodu ob preselitvi Osnovne šole Alojzija Šuštarja, v sodelovanju s podjetjem Mimas d. o. o. pa dokupili novo mizo po izredno ugodni ceni.

Primopredajo smo izvedli v petek, 10. oktobra, v salonu Janeza Pavla II. Prihodni generaciji želimo obilo dobre volje in predvsem zagnanosti in vztrajnosti pri delu in poslanstvu Dijaške skupnosti ter sooblikovanju naše šole.

Škofijska klasična gimnazija

Ko se ozremo nazaj na opravljeno delo, nas prevzame veselje, da smo smeli oblikovati in ustvarjati podobo naše šole. Veseli smo za vse projekte, v katere smo vložili ogromno truda, dobre volje in ne nazadnje tudi časa.

Delo v Dijaški skupnosti nas je obogatilo z mnogimi spoznanji, znanjem in izkušnjami, ki nas bodo spremljale na naši življenjski poti. Leto v Dijaški skupnosti je bilo nepozabno. Hvala vsem, ki ste nam pomagali, ste z nami sodelovali in se udeležili dogodkov in dejavnosti Dijaške skupnosti Škofijske klasične gimnazije.

Državno tekmovanje Bober

ppMaruša Levstek, Janez Meglen, 4. č

V soboto, 11. januarja, je na Gimnaziji Šentvid potekalo državno tekmovanje v znanju astronomije. Tekmovanja sta se udeležila tudi naša dijaka Vid Primožič iz 1. d in Andraž Ristič iz 2. d. Oba sta si s svojim znanjem prislužila srebrno Dominkovo priznanje. Njun uspeh je še toliko večji, ker je za vse tekmovalce srednjih šol samo ena stopnja.

Tekmovanja Audeo inter optimos esse Pokaži, kaj znaš!

Pogumno stopi ven in se odkrij drugim!

Državno tekmovanje iz poznavanja sladkorne bolezni Tekmovanja v Sežani so se udeležili Maja Škof, 1.d , Matevž Drnovšek, 1.d in Rina Pleteršek, 3.c. Vsi trije naši tekmovalci so osvojili zlato priznanje.

Državno tekmovanje iz logike V soboto, 9. novembra, so se dijaki na Fakulteti za elektrotehniko udeležili 28. državnega tekmovanja iz logike. Izmed 14 tekmovalcev je kar 8 dijakov prejelo zlato priznanje (Blaž Zorko, 1. c, Vid Primožič, 1. d, Eva Gričar, 2. d, Miha Trajbarič, 2. d, Oton Pavlič, 2. a, Katja Logar, 2. d, Vesna Ahčin, 3. a in Primož Prevc, 4. d), štirje dijaki pa so si z logičnim razmišljanjem priborili srebrna priznanja (Matic Žumer, 2. č, Monika Kočar, 2. č, Tilen Burnik, 3. a in Nika Jutraž, 4. č). Eva Gričar iz 2. d je postala državna prvakinja.

V soboto, 18. januarja, je v Mariboru potekalo državno tekmovanje v informacijski in računalniški pismenosti – Bober. Tekmovanja so se udeležili štirje dijaki.

Matic Žumer (2. č) je prejel zlato priznanje, Andreja Merše (2. d), Karin Frlic (3. b) in Matevž Poljanc (3. d) pa srebrno.

Državno tekmovanje v znanju iz astronomije

Državni srednješolski debatni turnir V soboto, 25. januarja 2014, je na Škofijski klasični gimnaziji potekalo vseslovensko srednješolsko debatno tekmovanje. Turnirja se je udeležilo 37 ekip iz dvajsetih slovenskih srednjih šol. Med šolami, ki so debatirale v slovenščini, je zmagala ekipa Gimnazije Bežigrad, med šolami, ki so debatirale v angleščini pa ekipa II. gimnazije Maribor. Med posameznimi govorci v slovenskem jeziku je naš dijak Nejc Povirk zasedel 3. mesto.

Področno ekipno prvenstvo v šahu V sredo, 12. 2., je potekalo področno ekipno prvenstvo v šahu, kjer so naša dekleta osvojila 2., absolutno (v konkurenci z fantovskimi ekipami ) pa 3. mesto.

Drugo mesto na državnem tekmovanju mladih zgodovinarjev Na XIII. državnem tekmovanju mladih zgodovinarjev, ki je 22. marca potekalo na Srednji šoli Slovenska Bistrica, je ekipa dijakov Škofijske klasične gimnazije zasedla odlično drugo mesto v konkurenci slovenskih gimnazij.

Predstavniki naše šole so se odlično uvrstili tudi kot posamezniki. Zlato

85

86

Proteusovo priznanje iz biologije Ana Zajec, 4. c Las caras grises.

Tantos cuentos que callan.

El autobús.

Sivi obrazi.

Toliko zgodb, ki molčijo.

Avtobus.

Rina Pleteršek, 4. c El escenario, Se acelera el corazón.

Esta no soy yo.

Oder, srce bije hitreje.

To nisem jaz.

Neža Zagožen, 4. c Oigo la risa y siento amor, vuelvo a casa.

Slišim smeh in čutim ljubezen, vračam se domov.

Maruša Rojc, 4. c Eres como una droga.

Me has hecho volar alto y caer aún más bajo.

Si kot droga.

Zaradi tebe sem visoko letela in padla še nižje.

priznanje sta prejeli Manca Ločičnik, 4. a. in Katja Logar, 2. d, srebrno priznanje pa si je priboril Peter Kunstelj, 3. c.

Nagrajeni španski in francoski haikuji Na 14. srednješolskem natečaju za najboljši haiku v organizaciji Gimnazije Vič in Cankarjevega doma sta med sedmimi nagrajenci za najboljši haiku v francoščini tudi dve naši dijakinji, in sicer Eva Kovačič Ivanjko in Meta Cunder, obe iz 3. a. Med dvaindvajsetimi nagrajenimi za najboljši haiku v španščini pa je kar enajst naših dijakov: Uršula Bukovec, Živa Dolenšek, Natalija Golob, Matija Gubanec Hančič, Tajda Jagodic in Neža Križnar, vsi iz 2. c, ter Rina Pleteršek, Maruša Rojc, Neža Zagožen, Ana Zajec in Katarina Žajdela iz 3. c.

Zeleno pero Na državnem tekmovanju v pripravi novinarskega prispevka na temo ohranjanja narave in skrbi za varovanje okolja – za Zeleno pero, ki je potekalo 18.3. na matičnih šolah, je Eva Kržišnik iz 2.c v kategoriji srednjih šol zasedla prvo mesto in s tem zlato priznanje. Srebrni priznanji sta osvojila Urban Boštic in Lea Merše, oba iz 1.b, ki sta se uvrstila na tretje in četrto mesto.

Uvrstitev na lingvistično olimpijado Dijakinja Škofijske klasične gimnazije Teja Močnik iz 4. c se je uvrstila na lingvistično olimpijado, ki bo letos potekala od 21. julija do 25. julija na Kitajskem.

Najboljši tekmovalci na državnem tekmovanju iz logike, ki zelo uspešno rešujejo lingvistično nalogo, se na Filozofski fakulteti pripravljajo za lingvistično ekipo, v katero se po opravljenem testu uvrstijo najboljši štirje.

Dne 22. marca je v Mariboru potekalo državno tekmovanje za srebrno Proteusovo priznanje iz biologije. Naši dijaki so se odlično odrezali: Srebrno Proteusovo priznanje so dosegli Manca Šparovec, Lara Meglen, Matej Tomc, Vida Štrancar in Meta Uršič. Zlato Proteusovo priznanje pa je dobila Sonja Huč.

Uspeh na državnem tekmovanju iz španščine Na državnem tekmovanju iz španščine, ki je bilo v soboto, 5. 4, na I. gimnaziji v Celju, so se naši dijaki odlično odrezali. Mateja Pestotnik iz 3. c je dosegla 6. mesto in dobila zlato priznanje, Patricija Štefan in Sebastijan Marzi, tudi iz 3. c, pa srebrno.

Odlična uvrstitev naših dijakov na državnem tekmovanju iz angleščine za tretješolce Na letošnjem državnem tekmovanju iz angleškega jezika za tretješolce so se naši dijaki odlično odrezali. Jernej Puc, 3.d., je prejel zlato priznanje in 3. nagrado, Ela Hudovernik, 3.č., zlato priznanje za doseženo 8. mesto,, Vida Jocif, 3.a., pa bronasto priznanje.

Uspeh naših dijakov na tekmovanju Književnost na filmu Skupina naših dijakov – Uršula Vratuša Globočnik, Oskar Gazvoda (oba iz 4. b), Barbara Novak in Ema Meden (obe iz 3. č) – je na letošnjem državnem tekmovanju »Slovenščina ima dolg jezik« – Književnost na filmu 2 osvojila srebrno priznanje. Dijaki so pod mentorstvom Bernarde Podlipnik in Davida Sipoša izdelali 10-minutni film na podlagi pesmi Croquis Janeza Menarta.

Škofijska klasična gimnazija

Poleg zlatih priznanj tudi uvrstitev na geografsko olimpijado Na državnem tekmovanju iz geografije, ki je bilo 15. 4. 2014 v Šentilju sta bila med najboljšimi naša dijaka Nejc Povirk, 4.c in Vida Štrancar, 3.č. Oba sta osvojila zlato priznanje, Nejc si je priboril tudi uvrstitev na geografsko olimpijado, ki bo poleti v Krakovu na Poljskem.

Tri zlata priznanja iz matematike Na državnem tekmovanju iz matematike, ki je bilo 12. 4. 2014 v Mariboru, so bili naši dijaki spet zelo uspešni.

Lenart Treven iz 3. d je zasedel 1., Matevž Poljanc iz 3. d 7., Petra Skubic iz 1. a pa 10.

del je bilo praktično programiranje. Dobili smo štiri probleme, za katere smo imeli na voljo tri ure in pol, da jih rešimo. Naša ekipa je ta del opravila z odliko, saj smo dobesedno pometli s konkurenco in si nabrali ogromno prednost pred drugim delom tekmovanja. Zavedali smo se, da smo dosegli odličen rezultat, vseeno pa je ostajal dvom, saj smo vedeli, da ostale ekipe odlično rešujejo teorijo, ki pa je bila drugi del tekmovanja. Vendar smo na drugem delu prav tako dosegli odlične rezultate in s tem ubranili prednost iz prvega kroga. V prvem delu smo točke nabirali vsi člani skupaj, saj je dovoljeno sodelovanje med člani ekipe, drugi del pa je reševal vsak posameznik in točke nabiral za ekipo. Ker smo vsi trije v teoretičnem delu dosegli zavidljivo število točk, smo prejeli nagrado za odlično reševanje teorije. Vsi člani zmagovalne ekipe in Rok Lekše (4. č), ki zaradi mature ni odpotoval z nami na tekmovanje, smo prejeli tudi posebne nagrade, ker smo na kvalifikacijskih tekmovanjih dosegli vse možne točke. S tem smo dosegli največji uspeh slovenske ekipe v tem tekmovanju.

Zmaga naših programerjev v ZDA Ekipa dijakov naše gimnazije je zmagala na finalu mednarodnega računalniškega tekmovanja American Computer Science League (ACSL) v kategoriji Intermediate 3. Finalno tekmovanje je bilo 24. maja 2014 na Cherry Creek HS v Denverju (Kolorado, ZDA).

Sliši se kar neverjetno, mar ne? In vendar se je zgodilo. Vsi upi in pričakovanja so se uresničila. Meseci tedenskih priprav so se izplačali. Ekipa Škofijske klasične gimnazije v postavi Lojze Žust (4. b), Matej Tomc (3. č) in Matevž Poljanc (3. d) je v Denverju, glavnem mestu zvezne države Kolorado, pometla s konkurenco in se na računalniškem tekmovanju American computer science league ali krajše ACSL v kategoriji Intermediate 3 zavihtela na najvišjo stopničko. ACSL je računalniško tekmovanje, ki ga vsako leto prirejajo v ZDA. Za uvrstitev na finalno tekmovanje se je treba prebiti skozi štiri kroge predtekmovanja. Že tu je naša ekipa obetala velik potencial, saj se je v finalno tekmovanje uvrstila kot prvouvrščena z vsemi možnimi točkami. In tako smo v ponedeljek, 19. maja, odpotovali v Denver, kjer je v soboto, 24. maja, potekalo sklepno tekmovanje, na katerega se je uvrstilo samo 16 najboljših ekip iz celega sveta, od tega sta bili dve slovenski (poleg naše še ekipa iz Gimnazije Vič). Finalno tekmovanje je (tako kot kvalifikacijska predtekmovanja) potekalo v dveh delih. Prvi

Tekmovanje in enotedensko potovanje po Ameriki skozi oči članov zmagovalne ekipe: Matevž Poljanc: »Po lanskem 2. mestu so bila pričakovanja visoka (vsaj s strani mentorice). Letošnji skriven recept za zmago pa so bile, poleg ogromnega števila vaj, najbrž višinske priprave (Denver namreč leži na 1600 m n. v., mi pa smo se povzpeli tudi na višino 3300 metrov v bližnjih hribih) in sprejem pri častnem konzulu Luckyu Vidmarju. Poleg samega tekmovanja smo videli veliko novega in zanimivega, vsekakor pa bo nepozabna, žal negativna, izkušnja z leti. Na poti v Ameriko smo zamudili notranji let za Denver in čakali na naslednjega, nazaj grede pa smo zaradi preprodanega letala leteli po čisto drugačni (daljši in predvsem bolj naporni) poti.« Matej Tomc: »Všeč mi je bilo pravzaprav čisto vse. Že sama uvrstitev v finale in moje prvo potovanje čez ocean sta bila zame že velik uspeh.

Zmaga pa je z moje strani nenadejana, a sladka češnjica na vrhu«. pp

Matevž Poljanc, 4. d

87

88

Katarina Žajdela, 4. c Está lloviendo.

En mis mejillas, lágrimas.

Nadie lo sabe.

Dežuje.

Po mojih licih polzijo solze.

Nihče ne ve.

Matija Gubanec Hančič, 3. c

Šport 2013/2014 Audeo mentem sanam in corpore sano habere V tem šolskem letu smo ostali brez nekaterih dijakov in dijakinj, ki so v minulih letih odločilno prispevali tako k zelo dobrim ekipnim kot tudi posamičnim rezultatom. To se je zares poznalo pri uvrstitvah v ekipnih športih. Največ upanja je dajalo fantovsko odbojkarsko moštvo, vendar je v odločilnem dvoboju tudi temu spodrsnilo.

Jinete solo, topa con alma gemela.

Va adelante.

Kljub vsemu so se pojavili novi športniki, ki so po svojih najboljših močeh zastopali barve šole in dosegli tudi odmeven rezultat.

Samotni jezdec, sorodno dušo sreča.

Gre naprej.

Na področnih tekmovanjih smo bili daleč najuspešnejši v zimskih športih – veleslalomu in deskanju, saj smo dosegli 3 zmage in skupno kar 11 uvrstitev na zmagovalni oder.

V jesenskem krosu so si fantje pritekli dve prvi mesti, uspešni smo bili tudi v badmintonu (2 odličji in ekipna zmaga) in v namiznem tenisu, kjer je Ana Tofant zmagala med posameznicami, kot tudi v paru z Ano Malavašič. Ob koncu šolskega leta je bilo izpeljano tudi tekmovanje v orientaciji, kjer je bila ekipa deklet druga, fantov pa tretja.

Natalija Golob, 3. c Cae la lluvia.

Con lágrimas se mezcla, enjuga el dolor.

Dež pada.

Pomeša se s solzami, izpira bolečino.

Neža Križnar, 3. c Nomeolvides, solas en medio del prado, así como yo.

Spominčice, same sredi travnika, tako kot jaz.

Podobno kot s področnih tekmovanj smo se z odličji vračali tudi z državnih prvenstev. Boštjan Čerin je v orientaciji osvojil 3. mesto, kot tudi fantovska ekipa. V badmintonu je Cecilija Barut osvojila bron, ekipa pa prav tako. Na Rogli smo bili na DP v deskanju. Lucija Primožič je ponovno zmagala, Ana Fatur pa je bila druga. Ekipa deklet je osvojila 2. mesto, fantov pa 3. mesto. Prav tako na Rogli je vzporedno potekalo še DP v veleslalomu, kjer so dekleta ekipno osvojila 2. mesto. Maja je v Ljubljani potekal srednješolski tek trojk, kjer smo nastopili s sedmimi trojkami, najbolje pa se je uvrstila trojka deklet v postavi Petra Zoubek, Ela Hudovernik in Lucija Primožič z osvojenim 3. mestom.

Vsako leto Mestna občina Ljubljana podeljuje priznanja prvim trem najuspešnejšim šolam na področju športa in profesorjem športne vzgoje. Priznanje za dolgotrajno delo na področju športa, še posebej športnega plezanja in tudi kot lep vzgled športnika mladim, je prejel naš profesor Andrej Kokalj. Kar malo nepričakovano pa smo v končnem seštevku pri dekletih osvojili 1. mesto, pri fantih pa 5. mesto in prav zavoljo slednjih uspehov še enkrat lahko čestitam prav vsem dijakom in dijakinjam, ki so na katerihkoli športnih tekmovanjih zastopali šolo. ppTea Obrč, prof. športa

Iz šolske kronike Annus mirabilis Učenje učenja za dijake 1. letnika V torek, 8.10., in sredo, 9. 10., je za prvi letnik v dveh delih potekal projekt »Učenje učenja«, katerega namen je bil, da dijaki v sproščenem vzdušju spoznajo nekaj novega o učenju in razmislijo o tem, kako se uspešno učiti.

Izid zbornika Skozi tebe kipela bo rast Izšel je jubilejni zbornik, ki sta ga uredila Olga Osredkar in Jože Kurinčič. Nastal je ob sodelovanju vseh, ki so oblikovali program šole ob njeni ponovni oživitvi, profesorjev, ki so odgovorni za posamezna predmetna področja in nekdanjih dijakov. Publikacija predstavlja raznovrstne in bogate sadove kipenja rasti in je izjemen dokument današnjega trenutka, pa tudi zgodovine delovanja Škofijske klasične gimnazije.

Škofijska klasična gimnazija

Sto dvajset dijakov Škofijske klasične gimnazije nastopilo v oddaji Vid in Pero šov na POP TV Združeni zbori Škofijske klasične gimnazije in Komorni zbor Megaron so 7.

12. 2013 nastopili v oddaji Vid in Pero šov. Gospodu Jožetu Tišlerju, zborovodju iz Loma pod Storžičem, so tako izpolnili željo, da je lahko dirigiral kar 120-članskemu zboru. Zapeli so priljubljen napev Pesem sužnjev iz opere Nabucco.

NAJBOLJŠE JASLICE V CELOTI 1. mesto: 4. c 2. mesto: 2. c 3. mesto 3. a DEBITANTI – 1. c NAJBOLJŠA LIKOVNA PODOBA – 2. c NAJBOLJ SPOROČILNO DODELANE JASLICE – 4. b

Lunch koncert V četrtek, 19.12., ob 10.20, je v dvorani Matije Tomca potekal Lunch koncert, na katerem so se predstavili Dekliški in fantovski zbor 1. letnika ter Mešani zbor ŠKG.

Novoletni nogometni turnir V torek, 17. 12., je v športni dvorani potekal že 7. novoletni nogometni turnir.

Poleg Gimnazije Moste smo tokrat povabili Šolski center Srečka Kosovela Sežana in Srednjo ekonomsko in trgovsko šolo Nova Gorica. Turnir je potekal v prijetnem vzdušju. Vse tekme so bile napete in borbene, saj so bile ekipe zelo izenačene. Zmagovalci turnirja so letos postali fantje iz Gimnazije Moste, naši fantje pa so po lanski zmagi pristali na tretjem mestu.

Predavanje dr. Tomaža Bratkoviča

NAJBOLJŠA PREDSTAVITEV – 2. d

PRIDI BLIŽE, SEZI VIŠE! - počitniške delavnice Med jesenskimi počitnicami 2013 smo na Škofijski klasični gimnaziji prvič pripravili raziskovalno-ustvarjalne delavnice za učence osnovnih šol. Da bi se nekoliko bolje predstavili osnovnošolski mladini in jim ponudili možnost zanimivega in prijetnega preživljanja počitniškega časa, smo organizirali različne vrste delavnic, na katerih so lahko spoznavali zanimivosti šolskih predmetov, ki jih že sicer poznajo, dodali pa smo tudi nekaj takih, na katerih so se ukvarjali z različnimi drugimi izzivi, denimo gledališčem in improvizacijo, video montažo, plezanjem …

Učitelji gimnazije so se odzvali z velikim navdušenjem in pripravljenostjo ter namenili kar nekaj svojega časa, da so pripravili in izvedli delavnice.

Za svoj trud so bili nagrajeni z dobrim odzivom osnovnošolcev, ki so se delavnic udeležili v velikem številu.

V torek, 17. decembra, se je 40 dijakov 2., 3. in 4. letnika udeležilo predavanja dr. Tomaža Bratkoviča s Fakultete za farmacijo, ki je zelo nazorno in pronicljivo predstavil dolgo in naporno pot sinteze novega zdravila. Predavanje je potekalo v okviru projekta Znanje za prihodnost, v katerem sodeluje tudi naša šola.

V treh dneh si je zavod ogledalo več kot 100 otrok, ki so se večinoma udeležili več delavnic. Te so se v prostorih gimnazije in dijaškega doma vsak dan odvijale v dopoldanskem in popoldanskem terminu. Vsega skupaj smo jih izvedli skoraj 30. Poleg delavnic pa so lahko učenci v prostem času na krajšem vodenem ogledu.tudi nekoliko pobliže spoznali Zavod in gimnazijo.

Jaslice 2013

Ob koncu so udeleženci pohvalili vse, od organizacije in kosila, do prostorov in vodenega ogleda, v največji meri pa delavnice same. Zaradi dobre izkušnje in res lepih odzivov smo se takoj po koncu jesenskih počitnic ob evalvaciji opravljenega dela odločili, da tudi v novem šolskem letu delavnice ponovimo in jih na podlagi izkušenj še izboljšamo.

V petek, 20. 12. 2013, je potekalo ocenjevanje razrednih jaslic. Vsi razredi so se zelo potrudili, spodaj pa so navedene še posebej pohvaljene jaslice.

89

90

Adventna akcija 2013

Tajda Jagodic, 3. c La hoja cae, navega en el viento.

Se para el tiempo.

List pada, pluje po vetru. Čas se ustavi.

V adventni akciji smo letos zbirali denar za družino Lobnikar iz Savinjske doline, ki jim je v požaru oktobra zgorelo gospodarsko poslopje. Ena njihova hčerk je namreč tudi naša dijakinja. Enote zavoda so denar zbirale predvsem s prodajo lastnih izdelkov na adventnem sejmu v začetku decembra, razredi ŠKG pa so se znašli tudi na številne druge načine. Zbrali smo 4050 evrov.

Zastava plapola, vetrič meša barve.

Oh, moja domovina!

V torek, 14. 01. 2014, se je na naši šoli uradno začel teden domišljije ali Imaginarium. Letošnja osrednja tema je bila filmska umetnost.

Državno prvenstvo v plezanju za srednješolce V sredo, 29. 1. in četrtek, 30. 1. 2014, smo v naši športni dvorani organizirali že 20. državno srednješolsko prvenstvo v športnem plezanju.

Odlično predavanje o sintezni biologiji Živa Dolenšek, 3. c El agua brilla, el barco en el lago, echa una siesta.

Voda se lesketa, ladja na jezeru, počiva.

Predavanje v okviru projekta Planet Zemlja V sredo, 5.2., smo gostili znano hidrometeorologinjo in strokovnjakinjo za podnebje mag. Tanjo Cegnar. V predavanju z naslovom »Kjer se srečata podnebna znanost in umetnost« nam je predstavila likovno in druge umetnosti, povezane s podnebjem in vremenskimi pojavi.

Imaginarium

Uršula Bukovec, 3. c Bandera flameando, mezcla brisa colores la brisa. ¡Oh, patria mía!

profesorji in gostom režiserjem Davidom Sipošem tudi komentirali.

V ponedeljek, 20. 1. 2014, smo gostili predavatelja Jana Lonzarića in Lucijo Kadinc s Kemijskega inštituta, ki sta nam na zanimiv in aktualen način predstavila področje sintezne biologije. Predavanje je bilo izvedeno v okviru projekta NGRVŽ, v katerem sodeluje tudi naša šola.

Filmski maraton z gimnazijo Bežigrad V petek, 24. 1., so se škofijci udeležili filmskega maratona na gimnaziji Bežigrad. Gost večera je bil Jack Nicholson.

Ogledali so si tri njegove filme: Let nad kukavičjim gnezdom, Zadnji dobri možje in Bleščanje. Filme so skupaj s

»Za kaj sem poklican/-a?« – Teden poklicev na ŠKG 2014 Organizirali smo že 4. teden poklicev, ki je potekal od 3. do 5. februarja. Teden poklicev združuje štiri dogodke: predstavitve poklicev staršev naših dijakov, študijsko megatržnico, predstavitve fakultet in okroglo mizo o poklicih.

Recital poezije Carmina Burana V sredo, 12. 2. 2014, smo bili v dvorani Matije Tomca priča izvedbi recitala poezije Carmina Burana. Dogodek je bil pripravljen v sklopu projektne naloge Domna Vurnika.

Enajst recitatorjev iz 2. b je izvedlo štiriindvajset pesmi iz svetovno znane zbirke srednjeveških vagantskih pesmi.

Recitacijo pa sta popestrila še Blaž Pavlakovič z spremljavo na klavirju in Marko Rus s svetlobnimi učinki.

Predavanje Kemikalije v vsakdanji rabi V ponedeljek, 10. 3., smo v okviru okoljevarstvenih predavanj, ki jih za šole organizira društvo Planet Zemlja, gostili gospo Tatjano Kruder. V predavanju z naslovom Kemikalije okoli nas nam je govorila o sončnih in senčnih plateh kemikalij v čistilih, pohištvu, embalaži, hrani, igračah. Izvedeli smo mnogo koristnega, predavanje je odprlo mnogo

Škofijska klasična gimnazija

vprašanj in nekoliko osvetlilo problematiko uporabe kemikalij v vsakdanjih izdelkih.

Z Radiem Ognjišče smo pomagali mladim v katoliških šolah V sredo, 19. 3. 2014, smo praznovali Dan katoliškega šolstva. Program, ki se je odvijal ves dan, je prenašal Radio Ognjišče. Oblikovali so ga učenci z Gimnazije Želimlje, Škofijske gimnazije Vipava, Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška, Škofijske klasične gimnazije in Osnovne šole Alojzija Šuštarja.

Kragujevac 2014 Avgusta 2013 smo na Poletni šoli fizike gostili tudi dijake in profesorja iz Prve kragujevačke gimnazije. Seveda so bili nad našimi poskusi navdušeni, zato so nas povabili, da bi nekaj ustvarjalnih zamisli prikazali na Festivalu znanosti. Ni treba posebej poudarjati, da nas je vabilo razveselilo.

Dobrodelni koncert V sredo, 12. 3. 2014, je v dvorani Matije Tomca potekal dobrodelni koncert.

Prireditev so popestrile skupine Pushluschtae, Sintagma, Peter Vode in Proper band, solistki Sonja Huč, Polona Mežnar ter duo Claripiano. Koncert je bil organiziran v okviru projektne naloge dijakinj Škofijske klasične gimnazije, ki so zbrana sredstva namenile sedemčlanski družini in Zavetišču Ljubljana.

Pevsko srečanje treh slovanskih zborov v Trenčinu na Slovaškem Od 3. do 7. marca 2014 je potekalo že petnajsto zborovsko-jezikovno srečanje treh šol, in sicer Piaristične gimnazije iz Trenčina na Slovaškem, Piarističnega liceja iz poljskega Krakova in naše Škofijske klasične gimnazije. Tokratno srečanje so pripravili naši na Slovaškem

Dramska igra Fiziki Dramska skupina Škofijske klasične gimnazije se je na javni generalki, 25. marca, na predpremieri, 26. marca, in premieri, 31. marca 2014, predstavila z dramo »Fiziki«, avtorja Friedricha Dürrenmatta, ki je tudi med letošnjimi maturitetnimi teksti.

Koncert Mladinskega mešanega zbora sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije in gostov iz Novega Sada V torek, 18. marca 2014, je v dvorani Matije Tomca potekal koncert Mladinskega mešanega zbora sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije in gostujočega Mešanega zbora gimnazije Jovan Jovanović Zmaj iz Novega Sada.

Francoski teater V petek, 21. marca, so dijaki 2. in 3. letnika sodelovali pri francoski gledališki predstavi, ki sta jo vodila francoska režiserja in igralca, ki sta prišla na obisk v Slovenijo ter obiskala gimnazije po Sloveniji. Za Teden frankofonije so na oder Celjskega ljudskega gledališča postavili sodobno francosko igro.

Vsaka skupina z različnih gimnazij je zaigrala en delček igre. Pri predstavi je sodelovalo več kot 100 dijakov iz trinajstih različnih šol.

Srečanje v Sevilli Konec marca 2014 smo se z dijaki 2. in 3. letnika udeležili francosko-španskega srečanja v Sevilli. Na temo Mešanje kultur in integracija so dijaki treh držav predstavili svojo kulturo in raznolike vplive nanjo skozi zgodovino.

V Sevilji, kjer so sobivale židovska, krščanska in muslimanska skupnost, smo si ogledali znamenito Giraldo, Reales Alcazares, se sprehodili ob reki Guadalquivir, opazovali arte mudejar, mešanico muslimansko-španske arhitektur … Dijaki so bivali pri družinah, s katerimi so že pred prihodom navezali stik, in preživeli nekaj čudovitih trenutkov v družbi sovrstnikov iz Španije in Francije

91

92

Romanje četrtošolcev v Assisi in Rim V štirih letih se dijaki odpravijo na veliko ekskurzij, izletov in pohodov. A najgloblje se usidra v spomin prav romanje v Assisi in Rim, na katerega gredo četrtošolci v tednu pred veliko nočjo, letos od 9. do 14. aprila.

Prej ko mu lepota mine, natočim ga v svoj zlati sod.

Ti, ti, ti, ti, ti, ti, ti, ti moja češnjica, kraljica mojega, si srca mladega.

Ti, ti, ti, ti, ti, ti, ti, ti moja češnjica, na pragu zrelih let, najlepši cvet.

Dan zemlje na Škofijski klasični gimnaziji Na naši šoli smo v tednu, ko obeležujemo Dan Zemlje, 22. 4., ves teden posvetili skrbi za naš planet. Vse dijake smo s filmom o plastiki seznanili s katastrofalnimi posledicami plastike, ki konča v naravi. Šolo smo okrasili s plakati, ki so nas vabili k drobnim aktivnostim za zmanjševanje onesnaževanju planeta in k varčnejši porabi energije. Vsi skupaj smo se želeli ozavestiti, da živimo na planetu, ki je naš skupni dom in za katerega smo vsi odgovorni. Razred, ki se je pri teh aktivnostih najbolje odrezal, je za nagrado v šolskem vrtu posadil drevo po svojem izboru. Najbolje se je odrezal 1.b in posadili so češnjo. Za to priložnost so prepesnili tudi znano pesem.

Ti moja češnjica (Rok in Blaž Š./Miha Z. K./Miha Z. K.) Kakor pozni cvet poletja, v vrtu mojem vsa dehtiš.

Sredi pisanega cvetja od mlajših se mi lepša zdiš.

Utrgal bi tvoj plod rad nežno, drevo ti moje vročih sanj.

Za ljubezen s plodom češnjo srce gori mi noč in dan.

Ti, ti, ti, ti, ti, ti, ti, ti moja češnjica, kraljica mojega, si srca mladega.

Ti, ti, ti, ti, ti, ti, ti, ti moja češnjica, na pragu zrelih let, najlepši cvet.

Kakor pozni cvet uvene, iztekel se nekoč bo čas.

Ne bi rad, da ti brez mene, zgubiš plodove in okras.

Preden konec bo vročine, utrgam ta dehteči plod.

Prenovljen Živi kotiček V četrtek, 24. aprila, smo otvorili prenovljen Živi kotiček. Dijakinje 3. letnika Erika Bizant, Ana Kočar, Teja Štrus, Nina Mlakar in Larisa Trdina so si prenovo tega prostora zadale v okviru projektne naloge. Da bi bilo druženje prijetnejše, so povabile dijake in profesorje, pripravile projekcijo in spekle pecivo. Živi kotiček je namenjen gojenju živali, hkrati pa je to postal prijeten prostorček za druženje v času glavnega odmora.

Naši dijaki na Faites de la musique (Prazniku glasbe) 24. aprila 2014 se je v amfiteatru II. gimnazije v Mariboru odvijala glasbena prireditev z naslovom Faites de la musique. Nastopili so tudi naši dijaki: Manca Cerar in Matic Perme s šansonom Zaz: Ni oui ni non ter Tina Dernovšek in Filip Rogač s šansonom Kyo: Dernière danse.

Literarni večer z Matejo Gomboc Pri tržaški založbi Mladika je izšla zbirka kratke pripovedne proze Mateje Gomboc z naslovom Pozneje se pomeniva. Predstavitev je bila v sredo, 21. maja, v Knjižnici dr. Antona Breznika. Pogovorni večer je vodil Andrej Bartol, sodelovali pa so tudi Nadia Roncelli, Marij Maver kot urednik z založbe Mladika ter Vita Žerjal Pavlin kot avtorica spremne besede. Spremljajoči kulturni program je sooblikovala glasbena skupina Rožnice.

Od Kranja naprej ji je bilo v vlaku neprijetno, takole sami. Iz njenega konca se edina vozi domov, vsi preostali so v dijaškem domu, ki se drži šole. Lahko bi se učila. Ravnatelj je zadnjič sklical v dvorano vse maturante in jim, kmečko grobo, zaukazal pet, šest ur popoldanskega učenja, če želijo biti dovolj uspešni za izbrani študij. Dobri dve uri vožnje …

Lahko bi se učila, res. Ko pride domov, ji ne preostane več veliko časa.

Oče in mama jo potrebujeta. Toliko dela doma, jo je stisnilo okrog srca.

In učenja je tudi veliko. Vsak korak v svet odraslih je tako mukotrpen.

Škofijska klasična gimnazija

…

Zdaj prime v roko učbenik. Jutri pišejo latinščino, konjunktiv prezenta in imperfekta, odvisnike, gerundij. Nekaj bo tudi o literaturi, to ima rada. »Dobro je, da izkoristite čas vožnje,« tako ji je rekla razredničarka, »če že ne morete bivati v dijaškem domu kot vsi drugi dijaki z vašega konca.« Spet grenko okli srca. Vendar ni razredničarki nič rekla.

Je pač tako, ona se vsak dan vozi domov. …

Po kosilu je postala utrujena. Zjutraj je vstala, ko se je jutro šele naznanjalo z bledico na vzhodu. Kmalu še tega ne bo več, ker se dnevi krajšajo. Potem dolga pot, sedem ur pouka. In domov, spet dobri dve uri vožnje. Dragocenih deset minut, zleknjenih na klopi, na kateri je po navadi oče počival po kosilu. Zaprla je oči in prisluhnila zvokom. Neverjetno, kako tiho sta se starša premikala, kot da bi hrup pomenil grožnjo temu svetu. Oče je dalje listal po časopisu. Mama je naglo pospravila z mize in sedla k njej na klop. Verjetno je tudi ona zaprla oči, sloneča na leseni opaž. V kuhinjo je spet legla tišina. Enakomerno tiktakanje zidne ure je vonj po mami vtiralo vanjo s toplimi, rjavimi tipalkami, z vsakim utripom globlje. Mir odhajajočega popoldneva. Samo za hip, še malo.

(Odlomki iz zgodbe Vlak št. 4213 iz zbirke kratke proze Pozneje se pomeniva Mateje Gomboc.)

Vzemi spontano – 21. letni koncert zborov in orkestrov Zavoda sv. Stanislava Napolnjena Galussova dvorana Cankarjevega doma se je v nedeljo, 25. maja, srečala s spontanostjo neverjetne raznolikosti glasbenega izraza kar devetih zborov in glodalnega orkestra, ki delujejo v Zavodu sv. Stanislava.

Predstavilo se je več kot 400 mladih pevcev in instrumentalistov, ki so bili, poleg osnovnošolcev z OŠ Alojzija Šuštarja, v veliki večini gimnazijci s Škofijske klasične gimnazije ter dva zbora alumnov.

Proslava ob dnevu državnosti in zaključku pouka ter razdelitev spričeval Proslava ob dnevu državnosti in zaključku pouka je bila v torek, 24. 6, ob 17.00 v telovadnici, nato je sledila podelitev spričeval po razredih.

Wellington School na Škofijski klasični gimnaziji Od 3. do 8. julija je Škofijska klasična gimnazija gostila štiri dekleta in profesorico Mrs. Susan Coontz iz naše partnerske šole Wellington iz škotskega obalnega mesteca Ayr.

Počitniška potepanja Počitnice!

Najslajša beseda, ki izvabi nasmeh.

Filozofski tabor na Poljskem Filozofsko odpravo na Poljsko med 20. in 26. julijem je sestavljala peščica pogumnežev, ki se je podala na drzno pot preizkušenj v znamenite ali celo zloglasne kraje človeške zgodovine, pridružile pa so se ji še delne okrepitve z dijakinjami iz vipavske škofijske gimnazije in spremstvo intelektualne smetane škofijskih krogov, ki so ga zastopali prof. Jernej Pisk, prof. Tadej Rifel, p. Marjan Kokalj ter alumen Sergej Valijev. Za prevoz nadobudnega društva je skrbel Jacek, voznik manjšega avtobusa, ki se ga je prijelo hudomušno ime Cveto, odprava pa je bila nastanjena v dijaškem domu liceja in izobraževalnega centra Radosna Nowina 2000 v Piekaryju, manjšem naselju, ki leži deset kilometrov izven Krakova, drugega največjega poljskega mesta in kulturnega središča Poljske.

Ogledi so se vrstili drug za drugim, nedvomno pa se je vsem v spomin vtisnil ogled koncentracijskega taborišča Auschwitz. Odprava je bila pobliže seznanjena z grozodejstvi, ki so navadno in mirno vas spremenili v »tisti« kraj, ki ga vsi poznajo. Učinek mesta zla je filozofska odprava čutila iz prve roke in spoznala, da za zločine, ki so bili zoper človeštvo zagrešeni v imenu slepe

93

94

ideologije, ni dovolj le vedeti, temveč se jih je treba zavedati in globoko čutiti moč njihovih neizbrisnih posledic. Življenjski izkušnji je sledila vožnja proti Wadowicam, rojstnemu kraju pokojnega papeža Janeza Pavla II, za še večji duhovni blišč pa je poskrbela Czestochowa, romarsko središče širše Evrope, ki v svoji monumentalnosti v celoti upravičuje svoj staž in ime. Obisku sta vrednost poleg samostana in bazilike Jasna Gora pridodala še svetovno znana Črna Marija in moderna vizija križevega pota Golgota, ki jo je Jasni Gori pred dobrim desetletjem namenil poljski slikar Jerzy Duda Gracz.

ne bo ostalo v njihovem dolgoročnem spominu, vendarle ostalo v podzavesti in do konca dni krojilo njihovo življenje.

Vlogo dobesedno največje turistične znamenitosti, ki jo Poljska lahko ponudi, zastopa rudnik soli Wieliczka, katerega je od leta 1945 obiskalo že 37 milijonov turistov iz 188 držav in je uvrščen na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine UNESCO. Standardna turistična pot je obiskovalce na 135 metrih globine vodila skozi 20 podzemnih soban, od katerih je spomina najbolj vredna Kapela sv. Kinge (Kunigunde), edina podzemna cerkev v Evropi. Na poti filozofske odprave so se znašle še znamenitosti, kot so ruševine gradu Ogrodzieniec, grad starega mesta Birow, benediktinski samostan Tyniec in spomenik mučencev Krakov-Plaszow, za pravi dotik poljske kulture pa je poskrbelo mesto Krakov, v katerem se kulturne znamenitosti obiskovalcem ponujajo skoraj same od sebe – najbolj izstopajo grad Wavel, staro mestno jedro, judovska četrt, Marijina bazilika z oltarjem Wita Stwosza, jezuitska cerkev in podzemni kompleks Rynek pod glavnim trgom.

Dijaki Škofijske klasične gimnazije že 17. leto sodelujemo na delovno-prijateljskem taboru v Bosni in Hercegovini. Na prvem taboru leta 1997 so dijaki pomagali prizadetim v vojni na Balkanu pri obnovi hiš. To tradicijo ohranjamo še danes. Letos smo v župniji Kakanj v Bosni pomagali zgraditi hišo lokalnemu umetniku Tomu ter urediti pastoralni center.

Popoldneve so člani odprave radi preživeli v bazenskem kompleksu liceja, ki premore olimpijski bazen, tobogan, džakuzije in celo savne, večerni programi pa so vključevali skupinsko refleksijo, zabavne in športne aktivnosti ter ogleda filmov The Tree of Life režiserja Terrenca Malicka in Tri barve: Rdeča poljskega režiserja Krzysztofa Kieslowskega, po katerih so čustveno zamišljeni filozofi načeli skupinsko razpravo o filmu, njegovi sporočilnosti, simboliki in vtisu. Poseben utrinek tabora je predstavljalo tekmovanje iz debatiranja; pred finalom se je debatiralo na temo Hollywoodski filmi poneumljajo, finalna tema pa je bila Gradnja džamije v Ljubljani je upravičljiva.

Med filozofi se je vnela bučna, toda regulirana razprava, povsem legitimno pa je zmagala ekipa z uveljavljenim študentom prava in z doktorjem filozofije.

Kot vse, kar je v širnem stvarstvu dobrega, se je tudi poletni tabor na Poljskem moral končati, z njim pa teden poln nepozabnih pripetljajev in obsežnih razprav. Filozofska odprava je živela dovolj dolgo, da je dočakala svoj propad, sestavljali pa so jo razgledani dijaki, ki vedo, da jim bo tisto, kar

ppJernej Puc, 4. d

17. delovno-prijateljski tabor v Bosni

Tabor smo začeli v nedeljo, 6. julija, z mašo v zavodski kapeli Žalostne Matere Božje. Sledila je nekajurna vožnja do Kaknja, kjer smo preživeli pet dni ob delu, medsebojnem spoznavanju, sklepanju novih ter utrjevanju starih prijateljstev, zabavi in ob obilici novih doživetij. Petim dnem dela so sledili štirje lahkotnejši dnevi, ko smo si ogledali samostan v Kraljevi Sutjeski, bili smo na slovenskem veleposlaništvu v Sarajevu, ogledali smo si most v Mostarju, molili v Medžugorju, na koncu pa smo se ustavili še v Zadru. Po devetih dneh, ki smo jih preživeli skupaj ob delu in zabavi, smo se naučili marsikaj, vse od beljenja sten, zidanja, do kuhanja za 31 oseb. Predvsem pa smo videli, kako lahko naša, pa čeprav majhna pomoč, spreminja življenja mnogih na bolje. ppLucija Capuder, Vid Primožič

Latinsko-arheološki tabor v Španiji Latinsko-arheološki tabori so od samega začetka Škofijske klasične gimnazije del počitniških dejavnosti za dijake. Letos je potekal v Kataloniji, v Španiji pod vodstvom prof. Bojane Tomc, udeležilo pa se ga je 45 dijakov.

Latinsko-arheološki tabor v Španiji je bil pravo potovanje. Ne le zaradi prevoženih kilometrov, temveč predvsem vsebinsko. Antični ostanki so nas popeljali več tisočletij nazaj v preteklost, medtem ko so nas sodobne umetnine privabljale nazaj v sedanjost. Od slavnih gotskih vitrajev so našo pozornost

Škofijska klasična gimnazija

odvračale živahne mestne ulice, od čudovitih peščenih plaž pa veličastni amfiteatri. V muzejih smo poleg mozaikov primerjali tudi Picassa in Dalíja, različni umetnostni slogi pa so se mojstrsko povezali v Sagradi Familii. Gaudíjeva dolga klopca v parku Güell nas je spominjala na neskončne tribune Camp Noua, vonju rimskih parfumov pa smo dodali še vonj sveže pripravljene španske paelle. Montserrat, pomemben katalonski romarski kraj, smo z botaničnim vrtom v Blanesu navidezno povezali kar z akveduktom, poleg tistih v španščini pa smo si nekaj besed zapomnili še iz rimskih epigramov.

Večino poti nas je obdajalo morje in pristen španski duh, kar je verjetno tudi razlog, da je teden čisto prehitro minil. Zelo sem vesela, da sem se udeležila tega tabora in komaj čakam, da ponovno obiščem Španijo. ppEva Kržišnik, 3. c

S KOLESI OKROG SLOVENIJE Dijaki Gašper Kovač, Matej Kovač, Tomaž Tomšič in Urban Znoj iz 3. č so v okviru projektne naloge od 26. julija do 3. avgusta 2014 obkolesarili Slovenijo. Za obkrožitev države s kolesi so potrebovali osem dni, torej sedem dni in še dan počitka. Navkljub slabi vremenski napovedi so se podali na pot izpred Škofijske klasične gimnazije in še isti dan po dvournem deževju dospeli v Tolmin. Drugi dan so nadaljevali čez Vršič v Kranjsko Goro in naslednji dan čez Korensko sedlo v Avstrijo in naprej do Prevalj na Koroškem. Četrti dan so že prikolesarili v Lendavo, kjer so imeli prost dan s kopanjem v lendavskih termah. Šesti dan so dosegli Krško in se naslednji dan podali na Babno Polje ter osmi dan krog zaključili v Portorožu. Piko na i je dodal njihov mentor prof. Janez Šparovec, ki jih je počastil s svojim obiskom v Portorožu, kamor je tudi sam prikolesaril iz Kranja. Kolesarski števec je ob koncu ture kazal 1015 kilometrov, najvišja točka je bil prelaz Vršič s 1611 metri. Kolesarjenje so končali z osvežujočim plavanjem v Jadranu. V dneh kolesarjenja, ko je bila edina nezgoda Urbanova počena zračnica in jih je kljub slabi vremenski napovedi večino časa napajalo toplo sonce z modrega neba, so spoznali, da pogumne spremlja sreča!

POLETNA ŠOLA FIZIKE, Škofijska klasična gimnazija, 19. – 22. Avgust 2014 Leta 2005 smo prvič pripravili mednarodno srečanje za dijake, ki so se posebno dobro odrezali pri fiziki. Prva leta so bila srečanja kar med šolskim letom, kar pa ni bilo v skladu ssiceršnjo željo profesorjev fizike: pouk naj bo čim manj moten z drugimi dejavnostmi. Prav zato smo prireditev zadnja leta prenesli v počitniški čas, kar je poleg ohranitve pouka prineslo še nekoliko večjo zbranost samemu srečanju, ki se sedaj imenuje Poletna šola fizike.

Prva leta so udeleženci prihajali bolj iz zahodne Evrope, sedaj smo se usmerili kar na Balkan. Tu si namreč zlahka izberemo najboljše šole v državah in vse prav rade sprejmejo naše vabilo. Ni odveč omeniti, da njihovi dijaki dobro znajo fiziko. Letos smo tako prvič gostili ekipo iz Makedonije, ki se je pridružila dvema srbskima in Varaždinski, seveda pa niso manjkali tudi slovenski dijaki. Precej pove podatek, da so bili med petnajstimi udeleženci kar trije taki, ki so že sodelovali na mednarodni matematični ali fizikalni olimpijadi. Da bi dijaki bili izenačeni po znanju, je srečanje zadnja leta namenjeno le tistim, ki so že končali tretji letnik.

Glavni del so seveda fizikalni poskusi. Po dva dijaka iz različnih držav se tako lotita meritve, potem tudi preračunavanj, risanja grafov, lineariziranih grafov, dodatnih vprašanj ... in za vse skupaj imata na voljo malo več kot polno uro. Tisti, ki hitreje opravijo svojo nalogo, pa tudi ne lenarijo. Pri vsakem poskusi se da zastaviti še kako poglobljeno vprašanje, zato morajo tudi najbistrejši med njimi pošteno napeti svoje možgane; to je še kako potrebno, saj le v tem primeru poletna šola za njih pomeni korak naprej.

Vseh poskusov je bilo letos petnajst. ppMag. Tine Golež, prof. fizike

95

96

EKSKURZIJE 3. LETNIKA V ŠOL. LETU 2014/15 Izven strogega centra mesta smo si ogledali mogočni dvorec Versailles in se sprehodili po (kar preveč) razkošno okrašenih sobanah Marije Antoinette in sončnega kralja Ludvika XIV., se s kolesi odpravili na nepozabno vožnjo po čudovitih vrtovih med številnimi vodnjaki in drevoredi, ter si privoščili popoldanski počitek ob največjem kanalu tega parka.

Modrina neba.

Neizmernost svetov.

Greš z nami?

PARIS, JE T’AIME! * Nekega lepega, a napornega majskega dne pri uri francoščine …

Jurij: Pa profesorca, zakaj se mormo še vedno vreme učit?

Prof. Cergolj: Veš Jurij, to ti bo gotovo koristilo, ko se boš pogovarjal s Francozi.

Manca (navdušeno): A veste, da je samo še 124 dni do Pariza!

Cel razred (še bolj navdušeno in veselo): Jeeej! Čez 124 dni …

Pa je prišel dan, na katerega smo čakali, o njem sanjarili nemalo ur francoščine in že vse od prvega letnika pridno odštevali sprva mesece, tedne in nato še dneve. Dan za odhod in teden za mesto luči in ljubezni, romantičnih mostov, čarobnih parkov, osupljive arhitekture, sproščenih ljudi, pariškega metroja in odlične hrane.

Najprej smo na poti do Pariza obiskali mesti Strasbourg in Reims, kjer smo si ogledali misteriozno strasbourško in z dih jemajočimi vitraži ter rozetami okrašeno reimsko katedralo, v Parizu pa nas je z mogočno arhitekturo in znamenitim Point Neuf navdušila pariška Notre-Dame. Na poti do Sacré -Cœura, ki je okrašen v bizantinsko-orientalskem slogu in znan po svoji čisti belini, smo se sprehodili mimo razvpitega Mulin Rouga, kjer je duhove Parižanov včasih buril poskočen kankan, ter odkrivali umetniško vzdušje prikupne četrti Montmartre.

Kot čisto pravi »high society« Parižani smo se sprehodili po znameniti pariški nakupovalni aveniji Champs-Elysées in se povzpeli po kar dvesto štiriinosemdesetih stopnicah do vrha slavoloka zmage, kjer nam je dih vzel nočni Pariz v soju luči. In kot se spodobi za vsakega turista, smo se tudi mi povzpeli na eno izmed največjih znamenitosti v Parizu - Eifflov stolp.

Potem ko smo bolj ali manj uspešno premagali strah pred višino, smo bili priča veličastnemu razgledu na tako veliko in znamenito, a hkrati še tako neraziskano in skrivnostno ter v meglice zavito mesto.

Poleg arhitekture, pa so na svoj račun prišli tudi ljubitelji umetnosti. Obiskali smo namreč enega največjih muzejev na svetu - Louvre, kjer smo se izgubljali med antičnimi kipi grške, etruščanske in romanske kulture, slikovitimi tapiserijami, kosi dekorativne umetnosti in slikami vseh vrst in velikosti. Od blizu smo si lahko pogledali znamenito La Joconde ali sliko slavne uspešnice Da Vincijeva šifra.

Svoj obisk smo zaključili z nočno vožnjo z ladjico po reki Seni, kjer so nas poleg čudovite secesijske arhitekture v nerazumljivi angleščini, presenetile tudi zadnje plati razuzdanih vandalov.

Teden je minil kot bi mignil. Med poskušanjem pristne francoske hrane (od božanskih maslenih rogljičkov iz hostla, svežih baget, eclairjev, macaronov iz Laduréeja, pa do polžev, ki imajo presenetljiv okus po špinači), jokanjem od smeha in poziranjem pred številnimi znamenitostmi (kjer smo bili prava atrakcija za japonske turiste), smo skoraj pozabili, da se bomo kdaj sploh morali vrniti nazaj domov. Še preden smo se zavedli, smo se poslovili od sončnega Pariza in odbrzeli nazaj v deževen Šentvid, kamor smo se utrujeni, a polni nepozabnih spominov in novega znanja ter veliko bolj povezani kot razred, ponovno vrnili v resnični svet Škofijske klasične gimnazije.

Pa odštevanje? No, zdaj se začne za Ruse. Še 295 dni do Rusije! ppRebeka Šinkovec, 3.a

* Pariz, rada te imam!

Škofijska klasična gimnazija

¡Y VIVA ESPAÑA! *

Мы на конец – то посетили Москву …*

Šolsko leto smo letos začeli nekoliko počitniško. V petek, 5. septembra, smo se dijaki tretjega letnika Škofijske klasične gimnazije odpravili na ekskurzijo po deželah, kjer govorijo jezik, ki smo si ga izbrali za spremljevalca štirih let našega šolanja na gimnaziji.

Rusija je žalostna dežela (a če dobro pomislite, koliko pa je na svetu veselih dežel?), ko z letala, ki leti nizko nad vrhovi dreves, opazuješ njene neskončne pokrajine, morda začutiš zbodljaj v očesu ali bolečino v srcu (ki jo kasneje zanikaš). V teh neskončnih planjavah je človek povsem sam z molčečim nebom. Daleč je od neba in daleč od sočloveka. Nikjer ni gora, po katerih smo se mi, patetični Evropejci vzdignili proti nebu (nakar smo ponosno oznanili, da smo vladarji univerzuma). A po čem naj se v nebo povzpne ruski človek?

Ruski človek se ne povzpne v nebo. Njegova duša ni evropska duša in mi, ki smo se že v tolikšni meri stopili z drugimi narodi Evrope in si z njimi delimo štiri tisoč let filozofije, popkulturo in kreditne kartice, smo daleč od ruske duše. Tuja nam je in ne moremo je razumeti. Lahko le čutimo (za hip morda) žalost, ki je v njenem jedru.

Kot se za c-jevce spodobi, smo se odpravili v Španijo. Čeprav je bilo naše potovanje najdaljše (vrnili smo se šele v nedeljo, 14. septembra, zjutraj), je čas mineval tako hitro, da se je zdelo, kot bi bili od doma le en dan. Nekako takole …

Zjutraj smo prečkali špansko mejo in se ustavili v Figueresu, mestu, v katerem je svoje umetnine pod streho spravil neprekosljivi španski nadrealist Salvador Dalí, ter si ogledali njegov muzej. Pot smo nadaljevali proti Barceloni in se tam, začudeni nad svojo majhnostjo, sprehodili skozi drevored stebrov mogočne Sagrade Familie. Že smo jo primerjali z veličino romarske cerkve El Pilar de Zaragoza, pot pa nas je vodila naprej, mimo okrašenih zlatih okvirjev nagovarjajočih slik v muzeju Prado, vse do stadiona Santiago Bernabeu. Adrenalin je zamenjala strast, ki smo jo čutili skupaj s plesalci flamenka, v ogleda vredni predstavi Carmen. Znašli smo se pred grozo zbujajočo Picassovo Guernico, a naša občutja je kmalu prevela radoživost, ki je sijala s prekrasnih ulic Toleda. Po sprehodu do rimskega gledališča v Saguntu nam je sodobnega španskega duha vrnilo Sredozemsko morje in z občudovanjem smo se vrnili v preteklost ter se sprehodili med tribunami taragonskega amfiteatra. In ko smo mislili, da smo res videli že vse, so nas antične izkopanine v Empúriesu spomnile na to, koliko lepega in dragocenega se še skriva pod površjem.

Preden smo se zares zavedli, je avtobus že ustavil pred stavbo Zavoda sv.

Stanislava in nam tako sporočil, da se je ekskurzija končala. Vendar se je s tem naše spoznavanje čudovite sončne dežele šele začelo. Vsi smo prepričani, da se bomo tja še vrnili, saj nas je navdušila njihova gostoljubnost, poleg nje pa še razigranost, hrana, privlačna kultura, podnebje ter predvsem spomini, ki smo jih s sabo prinesli domov.

Moskva je (tako pravi profesor) slika ruske duše. In Moskva je žalostno mesto. A pozor! Ne govorim o romantični melanholiji starih evropskih mest, ki ob zahajajočem soncu, osladni glasbi in šovinističnih hollywoodskih igralcih zrejo s filmskih platen v nas, ki v kinodvorani prežvekujemo »kokice«. Ne, Moskva je žalostna na povsem samosvoj način. Ko stopiš z letala, te pričakajo posneta sporočila, v katerih te prijeten moški glas obvešča o najučinkovitejših in najhitrejših načinih obveščanja represivnih organov o neprijetnostih in nesrečah. Gospa, ki na aeroekspresu (vlaku, ki vozi iz letališča v Moskvo) preverja vozovnice, ima za petami vedno varnostnika.

In moskovski metro je prepoln zaljubljenih mladenk, ki se oklepajo svojih izbrancev, ker jim družinska pretesna blokovska stanovanja ne nudijo dovolj zasebnosti za poljub.

Metro je sam po sebi spomenik Sovjetski zvezi. Čudovit je. Celo najbolj običajne postaje so obložene z marmorjem. Najbogatejše imajo po stenah mozaike in vitraje, na stropih pa kristalne lestence. Nad zemljo je drugi spomenik Sovjetske zveze. Bloki. Vrsta za vrsto sivih in opečnatih blokov z vrsto za vrsto oken, ki odsevajo sončno svetlobo (ali oblačno nebo) in majhnimi, majcenimi drevesi, ki jih obdajajo.

Bistvo socialističnega bloka je, da je moreč. Siv, malce razpadajoč in brez osebnosti. Njegov smisel, njegovo sporočilo – arhitekturni učinek, ki ga mora imeti na stanovalca (ali opazovalca), je nezgrešljiv. Sporočiti mu mora, da kot posameznik ni nič vreden, pokazati mu mora, da je v tej isti stavbi še na tisoče človeških duš, ki niso od njega ne boljše ne slabše, ker so mu popol* Končno smo obiskali Moskvo …

pp Eva Kržišnik, 3. c

97

* In naj živi Španija!

98

noma enake. Blok je siv, kakor je siv njegov stanovalec. Ni namenjen veselju, estetskemu užitku in srečnemu družinskemu življenju. Tempelj je, posvečen učinkovitosti in izkoriščanju prostora. Blok ni zgrajen z mislijo na obnovo, kajti je zgradba, zgrajena v sistemu, ki bo prinesel ljudem raj na zemlji. In raj je večen, absoluten in popoln. Zato je tudi sistem večen, absoluten in popoln. Vse, kar sistem zgradi, je večno. Blok je večen. Razpadanje blokov je opomin človeku, je kot babilonski stolp. Opomin časa, trpljenja in žalosti, da človek ne bo nikoli živel v raju. Blok je poosebitev sodobnega človeka.

Njegove želje po večnosti in absurdnosti njegovega individualizma in vere v lastno pomembnost. V bloku nisi nikoli sam. Večino tvoje lastnine so najbrž kupili tvoji stari starši, ki še vedno živijo s teboj. Nikamor ne moreš ubežati.

Razen skozi okno proti nebu, prepredenemu z električnimi napeljavami med bloki, ali na metro v objem svoje (tokratne) usojene ljubezni.

Morda bistvena in najbolj nenavadna poteza te melanholične ruske duše, ki se podaja iz tesnega, duhamornega bloka v neestetske štiriindvajset ur dnevno odprte supermarkete, od tam pa v starodavne pravoslavne cerkve z zlatimi kupolami, kjer se razjoče pred milostno ikono in odvandra ven na deželo, kjer je še vedno njeno srce v majhni podeželski dači, kjer čaka samovar in poleg njega najverjetneje steklenica vodke, je njena indiferentnost, skorajda apatičnost. Že davno tega so ruski in tuji revolucionarji, zgodovinarji in pisatelji pisali o ruski pasivnosti. Revolucionarji so je preklinjali, češ, da zaradi nje ne bo nikdar bolje, zgodovinarji so jo krivili za Carja, Stalina in Putina in pisatelji so jo častili in povzdigovali v svojih delih. A Rus živi. Na steni svojega blokovskega stanovanjca ima carske barve poleg rdečih zvezd in Leninovih portretov. Pobožno se križa v pravoslavnih cerkvah in vsakih pet let izvoli na oblast Vladimirja Putina. Ruska duša je ena sama in ni razpokana ali razklana. Pa se nam kljub temu Rus izmika, in ko je naše letalo odlepilo kolesa z ruske zemlje, je nismo razumeli prav nič bolje kot prej.

Ekskurzija 3. č in 3. d v Nemčijo, Švico, Liechtenstein in Avstrijo Ekskurzija, ki smo jo nestrpno pričakovali že od 1. letnika, je v začetku septembra končno postala resničnost. Zaspanih obrazov smo se ob 4h zjutraj podali na pot. Nekaj časa smo se še prepustili prijetnemu dremežu, kmalu pa je avtobus zaživel in ure so nam kljub dolgi vožnji prehitro minevale.

Najprej smo se ustavili v Dachauu, kjer nas je vse pretresla globoka žalost, zasidrana v tem kraju trpljenja tolikih ljudi. Vsak od nas se je od tam vračal z drugačnimi občutki, vsi pa s spoznanjem, kako dragoceno je življenje in kako premalo ga cenimo. Pot smo nadaljevali proti Augsburgu, se seznanili s prijaznim slovenskim duhovnikom in bili deležni zares toplega sprejema njegovih farank, ki so poskrbele za naše prazne želodčke. Obiskali smo Rothenburg, najbolj romantično mesto v Nemčiji, občudovali nočni Frankfurt, se peljali do Lorelei in uživali v vožnji z ladjico po Renu. V torek smo se namenili v Gutenbergov muzej in na ponaredek stare tiskalne preše celo natisnili odlomek iz Sv. pisma, ki sedaj krasi steno našega razreda. V Tribergu smo se posladkali s schwarzwaldsko torto, se ob Bodenskem jezeru za nekaj trenutkov preselili v čas mostiščarjev in obiskali prelep otok Mainau, ki nas je očaral s številnimi vrtnicami in predvsem pisanimi metulji. V sredo nas je končno pričakala Švica, za nekatere je bil to tudi prvi obisk te države. Peljali smo se po podeželju, občudovali idilične vasice in čudovito okolico. Polni pričakovanj smo se sprehodili po Zürichu, se čudili smešno visokim cenam in končno obiskali osupljivo lepe Renske slapove. Posebno doživetje je bila tudi vožnja z gondolo na enega od dvatisočakov, kjer pa nas žal ni pričakal sneg. Za konec smo stopili tudi na liechtensteinska tla in se nato podali na dolgo pot domov. V času ekskurzije smo tako potovali preko šestih držav!

In seveda je bila ekskurzija uspešna. Rusko znamo sedaj veliko bolje.

V spominu nam bo ostalo prijetno druženje, obilica smeha in sončno vreme – zunaj in v nas samih.

ppVid Bešter, 4. a

ppNaška Schenk, 3. č

Še preden smo prišli na Škofijsko klasično gimnazijo, smo kot osnovnošolci na informativnem dnevu poslušali o ekskurzijah na Škofijski. Poleg ekskurzije v Rim, je bila najbolj zanimiva slišati prav celotedenska ekskurzija po Nemčiji, Švici, Avstriji in Liechtensteinu. In tako smo jo po dveh letih dočakali tudi dijaki 3. d.

Škofijska klasična gimnazija

V ponedeljek smo najprej uživali v sončnem Rotthenburgu, kjer smo imeli tudi nekaj prostega časa. Tako smo si lahko samostojno ogledali prelepo srednjeveško mesto in se sprehodili po obzidju. Popoldne pa naprej proti Frankfurtu. Da pa nam med vožnjo ni bilo dolgčas in da bi se še česa novega naučili, smo poslušali referate, ki smo jih pred ekskurzijo pripravili sami. V mestu na Maini smo si najprej ogledali živalski vrt, nato pa se sprehodili do mladinskega doma, kjer smo se srečali s sošolci iz Č-razreda in skupaj smo imeli sveto mašo. Zvečer smo si ogledali mesto tudi z razgledne ploščadi moderne veleblagovnice, potem pa se utrujeni odpravili spat.

Naslednjega dne smo se po dobrem nemškem zajtrku odpravili na ogled stare rimske utrdbe, ki so jo Rimljani zgradili v obrambo severne meje – limesa. Opoldne smo na pečini nad reko Ren obnovili znanje o Heinrichu Heineju in poslušali nemško-slovensko recitacijo pesmi Lorelei. Odpočili smo si na vožnji z ladjico po reki Ren, popoldne pa smo samostojno preživljali čas v Frankfurtu. Zvečer smo se zopet odpravili v mesto, kjer smo začutili pravi utrip na ulicah. Ko smo imeli prosti čas, smo vsi takoj zavili v prvi lokal, kjer so prenašali košarkarsko tekmo med Slovenijo in Ameriko, ter glasno navijali.

Predzadnjega dne smo prispeli v Zürich. Večina nas je bila precej šokirana nad švicarskimi cenami, saj so resnično visoke. Slabo voljo so odgnali pogledi na Chagalova okna v cerkvi Naše Gospe. Opoldne nas je presenetil dež, saj smo prej imeli odlično vreme. Ko smo zapuščali mesto, je začelo deževati in čakal nas je vzpon z gondolo na 2500 metrov visoko goro Säntis. Pogumno smo vstopili v »viseči avtobus« in na vrhu nas je pričakal snežni metež, ki je poskrbel, da bil obisk gore prav posebno doživetje. ppAna Krajnc, 3. d

Prvi šolski dan v šolskem letu 2014/15 Dijaki Škofijske klasične gimnazije so prvi šolski dan začeli s svečano mašo ob začetku novega šolskega leta, pri kateri je maševal apostolski administrator ljubljanske nadškofije gospod škof Andrej Glavan, ki je pozdravil vse navzoče dijake, njihove starše, profesorje in vzgojitelje. Ravnatelj Simon Feštanj je dijakom zaželel uspešno šolsko leto in jih povabil, da še posebej zavzeto prisluhnejo osrednjemu geslu letošnjega šolskega leta, ko se bomo spominjali 100-letnice začetka prve in 70-letnice konca druge svetovne vojne, ki sta tudi v našem zavodu povzročili mnogo gorja. Povabil jih je, da naj sami pristavijo svoj košček v mozaiku izgradnje boljšega sveta ter živijo v skladu z besedami, ki nam jih ponuja Antigona, ko pravi: »Ne da sovražim, da ljubim, sem na svetu«.

Po maši so dijaki odšli na forum – trg med zgradbo gimnazije in novo stavbo osnovne šole in vrtca, kjer je potekalo svečano odprtje novih prostorov Osnovne šole Alojzija Šuštarja in Vrtca Dobrega pastirja. Veselju učencev in vrtčevskih otrok so se tako pridružili tudi naši dijaki. Po slovesnosti so se odpravili v svoje učilnice in se srečali s svojimi razredniki. Še posebno si bodo prvi šolski dan zapomnili dijaki prvega letnika, ki jih je v dvorani Matije Tomca najprej nagovoril ravnatelj in pri tem ugotovil, da prihajajo praktično iz vseh slovenskih pokrajin, pa tudi iz zamejstva. Tudi novinci so dan preživeli s svojim razrednikom, se spoznavali med seboj ter z življenjem in prostori gimnazije.

99

100

Pogovor z Jožetom Kurinčičem, nekdanjim profesorjem slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji Jože Kurinčič, profesor slovenščine in primerjalne književnosti, je na Škofijski klasični gimnaziji poučeval slovenščino od ponovne ustanovitve šole leta 1993 do leta 2014. Pred tem je bil 16 let učitelj na Srednji šoli tiska in papirja v Ljubljani, glavni urednik revije Tretji dan in kolumnist pri tedniku Družina.

Je oče petih otrok, štirje od njih so bili dijaki Škofijske klasične gimnazije.

Dragi Jože, nam lahko zaupaš, kakšni so prvi vtisi ob upokojitvi, potem ko je za teboj pomembno življenjsko obdobje? Je že prišel čas, da neobremenjeno pogledaš na prehojeno pot?

Ja, kar močan je rez ob vstopu v zadnje življenjsko obdobje. Naenkrat si prisiljen intenzivneje premišljevati o tem, kaj si v življenju naredil, kaj boš v življenju še počel, za kaj boš preostali čas (ki neusmiljeno odteka) izkoristil, kako si boš uredil življenje. Vse je treba nekako na novo postaviti, in to moraš narediti sam. Prej mi je v službi razporejal čas urnik, ki so ga sestavili drugi, v družini pa predvsem otroci; sedaj pa ni več službe, otroci so odleteli in odvisen sem skoraj le od svoje izbire. To je lepo, a tudi težko.

Sicer pa res še ni čas za neobremenjen pogled nazaj. V tem trenutku je pogled nazaj nekako zastrt.

Ko si leta 1993 nastopil službo profesorja na novoustanovljeni gimnaziji, si tako kot tvoji sodelavci oral ledino slovenskega katoliškega izobraževanja. S katerimi strahovi ali pa izzivi si se takrat srečeval in zakaj si se sploh odločil, da se z njimi spopadeš?

Pravi izraz si uporabil – »strahovi«. Teh res ni manjkalo. Čeprav je bil to čas velikega zanosa – čas po osamosvojitvi Slovenije in vzpostavitev demokratičnih družbenih temeljev –, mi vseeno ni bilo prav lahko zapustiti varne državne službe in se odločiti za negotovo delovno mesto v gimnaziji, ki je razen na papirju še nikjer ni bilo. Tu so bile razvaline neke jugoslovanske kasarne, nekaj zagnancev, ki sanjajo o nečem novem, med njimi najpogumnejši prof. Mlakar, ki me je povabil v učiteljski zbor nove šole. Najbolj pa

me je vznemirjalo vprašanje, ali bom kot učitelj slovenščine na poklicni in tehnični šoli zmogel dovolj dobro učiti na novi šoli, ki naj bi bila v marsičem nadaljevanje predvojne gimnazije, na kateri so poučevale slovenščino take velike avtoritete, kot so bili Jakob Šolar, Anton Breznik, Franc Omerza …

Za skok v neznano sem se odločil najprej zaradi že omenjene zagnanosti in želje, da bi naredili nekaj novega, kar bo res drugačno od tistega, kar smo kot šolo izkušali pod prejšnjo državo, in tudi nekega zaupanje v božjo previdnost. S P. Claudelom sem si govoril: »Če me Bog na bi želel na tem mestu, me sem ne bi poslal.« Na Škofijski klasični gimnaziji si ostal 21 let. V tem času si postal eden njenih najpomembnejših gradnikov, zgled mnogim kolegom, in, prepričan sem, tudi življenjski svetilnik mnogim mladim. Kaj je bilo tvoje vodilo pri delu z mladimi? Od kod svežina, s katero si prihajal mednje toliko let?

Tisto o zgledu in svetilniku je seveda pretiravanje. Seveda, vsi smo zgled, eksempel mladim, tak in drugačen. Morda sem si v začetku res zelo prizadeval, da bi bil in pri dijakih gradil podobo nekakšnega monolita, moža izobrazbe in premočrtne drže ter želje mlade čim bolje izobraziti in vzgojiti, vendar sem v »starših letih« vedno bolj spoznaval in dal tudi mladim vedeti, da tudi jaz – tako kot nihče – nisem popoln. Ne v znanju ne na drugih področjih. In to spoznanje ni osvobajalo in sproščalo le mene, ampak tudi dijake.

Pristnost se mi zdi ena boljših kreposti, ki naj krasi učitelja. Škofijska klasična gimnazija ima svoje poslanstvo, utemeljeno na mladih in njihovi celostni rasti v odgovorne in dobre ljudi. Kako si doživljal dijake in njihov svet in kakšno je tvoje sporočilo za bodoče generacije škofijcev?

Izraz celostna rast se v zvezi s šolsko vzgojo in izobrazbo uporablja zelo pogosto, vendar bi bilo po mojem mnenju napačno, če bi pri tem misli-

Škofijska klasična gimnazija

li, da morajo vsi dijaki biti deležni enake celostne formacije, in to kar na vseh vzgojno-izobraževalnih področjih, da morajo vsi postati enako dobri naravoslovci, jezikoslovci, umetniki … Zelo se moramo zavedati, da ima vsak svoje posebno mesto v življenju, da je vsak za nekaj poklican in ima zato specifične talente. In dijaki ŠKG jih imajo res veliko in zelo raznolike. Vsak človek, vsak dijak je za kaj nadarjen. Pomembno je, da šola pomaga učencem njihove talente poiskati in razviti, da se preveč ne mučijo z dejavnostmi, ki jim niso blizu.

Sicer pa sem skoraj vsaki generaciji dijakov rad polagal na srce Prešernovo misel iz znamenitega soneta o Vrbi: »zvesto srce in delavno ročico«. Zvestoba do tega, kar si, in marljivo prizadevanje, da zrasteš.

Te na sobivanje z dijaki veže kakšen prav poseben dogodek, pripetljaj iz razreda ali pa osebna izkušnja, ki so ti jo zaupali?

Naj omenim dva dogodka: Najprej jutranje opazovanje sončnega vzhoda na Šmarni gori. Še danes so mi v spominu tisti fantje in dekleta – bilo jih je kakih deset –, ki so žarečih obrazov čakali in dočakali žarečo kroglo, ki se je dvignila na obzorju nekje izza Kuma. Kakšno veselje!

Potem pa slovo od moje zadnje generacije, ki sem jim bil razrednik – to je bil res razred čudovitih fantov in deklet. Ob podelitvi maturitetnih spričeval je k meni pristopila ena dijakinja in nekako sramežljivo rekla: »Gospod profesor, hvala vam za vse. Zelo veliko ste mi dali in vesela sem, da sem bila vaša učenka! Veste, to ni fraza, to mislim resno!« Premakniva se od pedagoškega še k tvojemu strokovnemu erosu in etosu. Vedno te je krasila sposobnost, da si v stvareh znal videti bistvo, naj je šlo za jezikovni oreh ali etično oz. estetsko dimenzijo književnega dela. Prav zato ne bom nikoli pozabil pogovorov s teboj o Cankarju, Prešernu, Gregorčiču ali pa o svetovnih klasikih. Skušnjava, da umetnino namesto tega zvedemo na gole teoretske pojme in suhoparne znanstvene izsledke, je žal postala vse preveč mikavna tudi pri poučevanju književnosti. V čem je torej zate čar jezikovnega raziskovanja in smisel potovanja po svetovih književnosti? Je lepo besedno ustvarjanje le »odsev najvišje Lepote«, kot si nekje zapisal?

Ob jezikovnem pouku mi pridejo na misel Heideggerjeve besede: »Jezik je hiša biti«. Jezik ima torej ontološke razsežnosti. Lahko bi celo rekli, da se v njem gibljemo in bivamo, kot je za Boga rekel sv. Avguštin.

Ob pouku književnosti pa se najprej spomnim na besede evangelista Janeza: »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog.« Če gornje drži, smo učitelji, posebno slovenisti, svečeniki Besede. Če besede izgubijo svojo božanskost in jezik ni več tisti, ki ga kot svojo hišo skrbno gradimo, gojimo, čuvamo, spoznavamo, se nam svet izvotli, namesto Logosa se v njem naseli nič, namesto da bi kaj novega povedali, postanemo papige.

Kaj ni vsa literatura eno samo človekovo titansko prizadevanje, da bi se skozi zgodbe in poetično-ritmične strukture dotipali do božanske lepote in resnice?

Kaj te bo zaposlovalo v prihodnosti? Verjetno je zdaj prišel čas za branje, ki si ga vedno odlagal za poznejše čase, morda se v tebi zbirajo vtisi, spomini, doživetja, ki kličejo po papirju …

Brati, brati! Vstopati v svet drugih ljudi, v tisto posvečeno kamrico, ki je toliko lepša, kolikor resničnejša je! Hvala Bogu, letos so na Vrhniki odprli novo knjižnico. Želje in načrti o pisanju so veliki, a toliko sem že realist, da vem, da se bo le malo od želenega uresničilo. Že letos poleti sem se lotil prepisovanja besedil, ki jih imam v računalniku v zvočni podobi ali v rokopisni obliki. Nekatera besedila je povedala moja mama, druge je zapisal brat, nekatera so zanimivi zgodovinski zapisi iz arhiva. Mogoče mi bo pa kdaj dano, da bom na poti iskanja dogodkov minulega časa – kar je ena od opredelitev poezije – našel dovolj energije, da bom kaj spravil v objavljivo obliko.

Dragi Jože, na koncu še velika zahvala za vse, kar si dal Škofijski klasični gimnaziji, za vse pogovore, pobude, kritične, a vselej dobronamerne pripombe, za prijateljstva, ki smo jih spletli. Hvala tudi za čas, ki si ga namenil za tale pogovor, in za izrečene misli!

Tudi jaz bi se rad zahvalil: najprej Bogu, ki mi je v življenju toliko dal, čudovitim ljudem, s katerimi sem se srečal na ŠKG, od dijakov do vodstva šole in Zavoda, vsemu drugemu osebju in seveda kolegom učiteljem ter med njimi najbolj svojim dragim slovenistom. ppPogovarjal se je David Puc

101

Sapere aude?

V Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju iz leta 2011 je zapisano: »Ključni pojem v sistemu vzgoje in izobraževanja ostaja pojem znanja.« Poznavajoč slovensko kulturno in duhovno ozračje, lahko rečemo, da je ta izjava ne samo nevtralna, temveč tudi povsem »neškodljiva«. Seveda je znanje esenca vzgojno-izobraževalnega sistema in je samoumevno, da zaradi tega hodimo v šolo.

Profesor Justin Stanovnik, velika moralna avtoriteta našega časa, je poslanstvo slovenske šole povzel s stavkom: »Učiti mlade, da bodo spoznali svet, ga razumeli in imeli radi.« Spoznati svet ni lahka naloga, ker ga je treba spoznavati po dolgem in počez, v času in prostoru, in to presega učenje zgolj znanja in kompetenc, s katerimi bi gradili poklicno kariero. Z znanjem je treba zajeti širino, višino in globino sveta, v katerem nam je dano živeti.

Ivan Mrak, premalo upoštevani slovenski dramatik in mislec, je opozarjal, da človek živi samo v izjemnih trenutkih svojega bivanja, vse ostalo je vegetiranje. Po Freudu in Lacanu bi dejali, da je življenje iskanje užitka, kot temeljnega smisla življenja. Tako ozek in osiromašen življenjski cilj pripelje človeka do izgube vsakega smisla in posledično v cinizem in razočaranje. Ko malodušje zajame vso generacijo mladih, uplahneta energija in ustvarjalna moč naroda. Oživijo stremljenja po totalitarizmu in zatiranju drugih. Znanje, ki nam ga v Beli knjigi obljublja šolska oblast, je brez velikodušnosti in navdušenja mladih premalo za ustvarjalno zmožnost naroda. Mnogi znanje razumejo kot splav, na katerega stopimo in potem nas ta popelje v lepše življenje. V resnici tak splav, če ga ne upravljamo z vsemi močmi, drvi naravnost v brzice, kjer nasede ali se razbije ob čereh.

Svet ni nikoli trdno stoječ in v ravnovesju. Ko kdo misli, da je vse enostavno in lahko dosegljivo, mu je že spodrsnilo in je padel. Zdi se, kot da je danes mladi rod nekam poniknil, v stanje, ki ga je argentinsko-slovenski filozof Milan Komar poimenoval »mrtvilo«. Tudi izvoljeni narod se je v Egiptu pomehkužil in zapadel v mrtvilo. Ljudstvo je bilo treba izpeljati iz dežele mrtvila in moralo je tavati 40 let po puščavi, da se je okrepilo.

Razumeti svet, kot nam priporoča Justin Stanovnik, pomeni premisliti, ali je svet res tak, kot je videti. Če tega ne naredimo, živimo v simptomu, kot bi dejal Jacques Lacan, v svetu, ki ni resničen svet; ki ga pravzaprav sploh ni in je le fantazma. Tokrat nam ni treba prekoračiti puščave, da pridemo v obljubljeno deželo. Ta je čisto poleg nas. To je resnični in ne umišljeni svet. Vsi ga poznamo, vsi vemo zanj, a se bojimo vstopiti, ker se imenuje Božje kraljestvo. To je svet popolne sreče, a zanj se moramo spreobrniti. Zato pa je potrebno veliko poguma in modrosti.

Morda se zdi preveč preprosto, če predlagamo, da se najprej spreobrnemo k pameti. Ta vsebuje razum, ki je ves nemiren in nenehno išče resnico. Zanj je značilno, da postavlja več vprašanj kot odgovorov. Samo to, kar je resnično, prizna za veljavno. Čeprav visoko cenimo znanje, dajmo prednost pameti in razumu! Potem bomo razumeli svet in ga imeli radi.

Prof. Jože Mlakar, prvi ravnatelj Škofijske klasične gimnazije

Jegličev dijaški dom

104

Modrost te pozdravlja …

Bog očetov in Gospod usmiljenja, ki si vse naredil s svojo besedo, ki si s svojo modrostjo izoblikoval človeka, da bi gospodaril nad stvarmi, ki si jih ti ustvaril, da bi svet upravljal s svetostjo in pravičnostjo in sodil iz svoje poštene duše, daj mi modrost, ki zraven tebe sedi na prestolu, in ne črtaj me iz števila svojih otrok.

Zakaj tvoj služabnik sem, sin tvoje služabnice, slaboten človek sem, moje življenje je kratko, in premalo se spoznam na sodbo in postave.

Zakaj tudi če bi kdo med človeškimi otroki bil popoln, pa bi mu manjkala tvoja modrost, ne bo nič veljal.

Zraven tebe je modrost, ki ve za tvoja dela, in je bila zraven, ko si ustvarjal svet; ve, kaj ugaja tvojim očem in kaj je po tvojih zapovedih prav.

Pošlji jo iz svetih nebes, od prestola svojega veličastva jo pošlji, da bo pri meni, da se bo z mano trudila, da bom spoznal, kaj tebi ugaja.

Ona namreč ve in razume vse, modro me bo vodila v mojih dejanjih in me varovala v svoji slavi.

Tedaj ti bodo moja dela po volji […], tedaj bom vreden prestola svojega očeta.

(Mdr 9, 1-6; 9-12)

❶ Rozalija Jezernik Špec, ravnateljica ❷ Piknik večerja ❸ Predaja Gregorčka

»Pregovori [...] poslušal jih bo modri in povečal izobrazbo, razumni bo pridobil izvedenost, da bo razumel pregovor in rek, besede modrih in njihova dognanja.« (Prg 1,1.5.6)

Jegličev dijaški dom

»Kdor pridobiva razsodnost, ljubi svoje življenje, kdor pazi na razumnost, najde srečo.« (Prg 19,8)

»Drzni si doumeti …« Sapere aude kot vodilni motiv letošnjega Megarona razumem kot »drzni si doumeti«, »drzni si razumeti«. Drznost je včasih potrebna tudi na duhovnem področju. Za to, da resnično sprejmemo Jezusa za našega odrešenika in poskušamo doumeti njegovo ljubezen do nas, sta potrebna pogum in vztrajnost. Ko pa se podamo na to pot, nas ta obogati in nam vlije novo in neuničljivo upanje. Nismo več sami. Z nami je On, ki je vedno zvest in napolnjuje naše življenje s smislom.

Svojo zvestobo nam tudi sam obljublja, ko pravi: »Vedi torej, da je GOSPOD, tvoj Bog, Bog, zvesti Bog, ki ohranja zavezo in dobroto tistim, ki ga ljubijo in izpolnjujejo njegove zapovedi, do tisočega rodu« (5 Mz 7,9). Te drznosti, upati si resno in zavestno stopiti na pot za Kristusom in doumeti njegovo ljubezen, vam želim. ppGregor Rogelj, domski kaplan ❶ Gregor Rogelj, domski kaplan ❷ Prva skupna maša ob začetku šolskega leta 2014/15

105

106

Modrost Kaj je že to? Nekaj, kar imajo zgolj stari in izkušeni ljudje, nekaj, za kar je potrebno trpeti in se boriti vse življenje in na koncu, malo preden izdihneš, poveš dva stavka, ki ju nihče ne razume prav dobro, nato pa govorijo, da je bilo to izjemno modro povedano. Ne, modrost ni to.

Je modrost stara, zgrbančena gospa v naslonjaču oziroma idealistična ženstvena podoba Atene, ki srčno ljubi vse, ki so zviti, pametni, prebrisani …? Ne, tudi to ni modrost.

Ali je modrost zbrana v knjigi, ki jo ima kako verstvo za sveto? Ne, to pa sploh ni modrost.

In kaj potem je modrost, se vpraša mlad človek.

Modrost je kot reka; izvira iz Upanja, teče v Veri in se izliva v Ljubezni. Nikoli človek te reke ne zapusti, ne da bi ga napojila in očistila. A priti do reke modrosti je težko, preko gora težav, travnikov skušnjav in preko puščave razočaranj moraš priti. Noben vzgojitelj, učitelj ali profesor pa te poti ne more opraviti namesto tebe. Lahko so ti zgolj kot kažipot. Sveta knjiga lahko potovanje pospeši kot prevozno sredstvo, a te lahko ob napačnih kažipotih odpelje daleč stran od reke modrosti (zatorej zelo previdno pri kažipotih J).

Modrost je torej nekaj lepega, po svoje težkega, preprosto in zahtevno hkrati, nikoli pa podarjeno, vedno priborjeno, saj se kaj hitro zgodi, da modrost življenja postane modra v tvojem življenju. ppJanez Meglen ❶ Kadar pa utrujen obležim, tvoja dviga me milina … ❷ Modrost je kot reka …

Jegličev dijaški dom

Od leve proti desni, 1. vrsta: Petra Skubic, Neža Bernik, Nika Zgojznik, vzg. Anica Baša, Doroteja Gospodarič, Andreja Marija Belič, Kornelija Gospodarič, Veronika Marolt, Neža Reberc, Vid Rus; 2. vrsta: Rudi Cunder, Blaž Bohinc, Žan Knafelc, Sara Rakušček, Ana Gerl, Žiga Vesel, Špela Kladnik, Jakob Hostnik, Lucija Bastarda, Pika Sulejmanovič, Neža Terziev, Matija Marc, Rok Zadnik, Martin Kosin (manjkajo Lara Jagodnik, Anže Žaberl in Tina Poljanšek)

V enem letu bivanja v JDD smo spoznali: da je v slogi moč, da več glav več ve, da je pridnost lepa čednost, da je prijateljstvo največ vredno, nov način življenja.

1. vzgojna skupina

107

108

TOP po abecednem redu: Nik Česenj Vodovnik, Martin De Luisa, Klara Dovžan, Veronika Gabrovšek, Eva Gregorc, Manca Hočevar, Nuša Jecelj, Pia Jecelj, Jakob Jesenko, Maja Kajtna, Ema Kerkoč, Karin Kirn, Viktorija Kmetič, Ana Knez, Barbara Kobal, Luka Komloš, Teja Kurko, Teodor Ličer, Vita Lozar, Marjeta Mavri, Matevž Mlakar, Ana Zala Podbevšek, Ajda Pustinek, Ela Rautner, Janja Razingar, Sara Sedej, Eva Skok, Miha Smrtnik, Klara Strehar, Andreja Turk, Gabrijel Voje, Nejka Volarič

2. vzgojna skupina TOP – Triintrideset [ôsəm] prijateljev Zidovi visoki se že rušijo, srca naša pa zbližujejo. (del naše himne)

Od leve proti desni: Lara Planinc, Eva Križaj, Eva Bajde, Izabel Čebokelj, Erika Primc, Katarina Babič, Jegličev dijaški dom Anika Odar, Tinkara Toplak, Blaž Zupančič, Ema Klemenc, Tiana Černilogar, Jerca Korpnik, Tinkara Uršič Fratina, Ela Trojar, vzg. Rok Pogačar, Tim Gregorčič, Domen Kovačič, Lara Cervo, Matevž Kranjc, Katarina Uršič, Jernej Grlj, Alin Jakomin, Martina Višnjevec, Miha Krajnc, Gal Kumar, Mej Petrich, Gašper Jalen, Jurij Jere, Martin Klančar, Tilen Miklavič, Pia Skvarča

3. vzgojna skupina Dijaki 1. letnika 3. vzgojne skupine smo čudni in hkrati unikatni.

Vsak posebej ima svojo lastnost in znanje, ki ga odlikujeta in delata posebnega. »Življenje je prekratko, da bi se ukvarjali z nepomembnimi stvarmi, raje ga zajemajmo s polno žlico in v njem uživajmo.«

109

110

Od leve proti desni, 1. vrsta: vzg. Irena Žnidaršič Horvat, Žiga Mavrar, Aleksej Tomažič; 2. vrsta: Rok Punčuh, Ana Krajnc, Dominika Jeglič, Katarina Sekavčnik, Ana Kavčič, Katja Albreht, Eva Gričar, Neža Španovič, Anja Kobal, David Ivančič; 3. vrsta: Miha Štular, Jan Uršič, Natalija Golob, Maša Primožič, Julija Vačovnik, Lucija Dolar, Kaja Slabe, Eva Boneš, Klara Dim, Ana Marija Vombergar, Rebeka Selan; 4. vrsta: Manca Uršič, Kristina Nagode, Dagmar Nared, Klara Golob, Monika Kočar, Maša Egart (manjkajo Andraž Ristič, Jerca Kunšič in Polona Lamprečnik)

4. vzgojna skupina Zabavni. Inteligentni. Čudoviti. Nenavadni. Delavni. Uspešni. Fascinantni.

Točni. Izvirni. Krasni. Nasmejani. Iznajdljivi. Fantastični. Ekstravagantni.

Veseli. Avanturistični. Navdihujoči. Fit. Priročni. Divji. Ustvarjalni. Marljivi.

Brhki. Strastni. Pustolovski. Poskočni. Ambiciozni. Čuteči. Lačni. Popolni.

Jegličev dijaški dom

Od leve proti desni, 1. vrsta: Veronika Kavčnik, Karin Frlic, Lucija Primožič, Metka Špende, vzg. Jože Žugec, Tinkara Odar, Lenart Treven, Sara Gavranić; 2. vrsta: Rok Kuralt, Miha Inocente, Anka Uršič, Maja Urbanč, Lucija Capuder, Pia Čepič, Katarina Barbara Reberc, Ana Primožič, Nina Klanjšček, Matevž Poljanc; 3. vrsta: Jan Luka Turnšek, Blaž Rupnik, Jure Mazej, Anže Dovžan Perović, Martin Troha, Luka Gojkošek (manjkata Neža Jesenko in Lovro Klinar)

5. vzgojna skupina

111

112

Od leve proti desni, 1. vrsta: Sebastijan Marzi, Maja Maša Šömen, Jošt Reberc, Manuel Felda, Tomaž Ivančič; 2. vrsta: Tina Ocvirk, Maruša Levstek, Špela Bernik, Anja Kerštajn, Maruša Rojc, Neža Lesjak, Janez Meglen; 3. vrsta: Veronika Šavli, Rina Pleteršek, Tatjana Kapuralin, Ela Hudovernik, Eva Gerl, Peter Kunstelj, Matej Tomc, Matija Kosin, Lucija Amedeja Ličen (manjka Ana Prek)

6. vzgojna skupina

OBLJUBITI Ozri se okrog sebe, so rekli.

In videl boš, kakšen je svet.

Gledam.

Ljudje okrog mene hitijo, upajo na boljši jutri.

Mnogi se bojijo; a še vedno hitijo. Jih lovi čas?

Preteklost jim je za petami, ki obljublja sedanjost, a jih ne zdrami. ppEla Hudovernik

Od leve proti desni, 1. vrsta: Blaž Uljan, Marko Dolinar; 2. vrsta: Anton Dušak, Tamara Fiksl, Laura Jegličev dijaški dom Turk, Sara Križaj, Vika Rutar, Martina Mavri; 3. vrsta: Paola Horbunova, Anja Zidar; 4. vrsta: Blaž Pavlakovič, Danijela Sitar, Emilija Meserko; 5. vrsta: Marko Rus, Teja Lobnikar, Ana Čadež, Klara Žnideršič; 6. vrsta: Jonathan Reberc, Matevž Bedič, Domen Vurnik, Jurij Strehar, Gašper Urh, Lovro Jurečič (manjkajo Blaž Bajc, Ana Jakovina, Aljaž Jeraj, Marta Šporin, Anja Tavčar in Dominik Vrabič Dežman) V življenju je potrebno dvoje: ljubezen in pogum; prva postavlja mostove med ljudmi, druga pa je prvi trdni temelj in navsezadnje tudi Dar (I. Überdorfer).

7. vzgojna skupina ima oboje!

7. vzgojna skupina … Brez cimer in prijetnega okolja bi bilo življenje v JDD pusto … Najbolj mi je všeč, ko se naša vzgojna skupina zbere pri molitvi, saj se počutim, kot da bi bila doma z družino … JDD, moje cimre – NEPRECENLJIVO <3 … Po napornih dneh v šoli so prijatelji v domu pravi odklop od težkih ur … Všeč mi je, ko kaj zapojemo … Najlepša je jesen … ppDomen Vurnik in Gašper Urh

113

114

Od leve proti desni, 1. vrsta: Neža Dacar, Alex Centa, Luka Borkovič, Petra Saje, Lucija Božič; 2. vrsta: vzg. Mia Prudo Kermavner, Urška Fajdiga, Ajda Rak, Veronika Žorž, Pia Gortan, Laura Antončič; 3. vrsta: David Golob, Nejc Vilar, Andreja Kolman, Ana Jazbec, Tinkara Jerkič, Ula Gazvoda, Elizabeta Keršič, Marjana Treven; 4. vrsta: David Papež, Luka Podobnik, Petra Vidmar, Katarina Remic (manjka: Nadja Černe)

8. vzgojna skupina

Jegličev dijaški dom Od leve proti desni: Jože Žugec, Gregor Rogelj, Rok Pogačar, Rozalija Jezernik Špec, Mia Prudo Kermavner, Anica Baša, Tatjana Kapuralin, Sara Zidanšek, Irena Žnidaršič Horvat, mag. Marija Leskovec, Zalka Pintar.

Vzgojitelji in drugi strokovni delavci Zakaj prožnejša od vsega, kar se giblje, je modrost; zaradi svoje čistosti prodira in prešinja vse.

Zakaj ona je dih božje moči, čist izliv veličastva Vsemogočnega; zato ne vdere vanjo nič omadeževanega.

(Mdr 7,24-25)

115

116

Aktiv nižjih letnikov »Če svet te razočara, ne glej ga s solznimi očmi.

Dokaži svetu, da lahko vsak doseže, kar želi!«

❶ Anica Baša, Sara Zidanšek, Rok Pogačar, Mia Prudo Kermavner, vzgojitelji aktiva

nižjih letnikov ❷ Jože Šimec, domski vratar ❸ Mirko Klobučar, varnostnik za nočno varstvo ❹ Zalka Pintar, tajnica dijaškega doma ❺ Sonja Beznik, svetovalna delavka ❻ Irena Žnidaršič Horvat, mag. Marija Leskovec, Jože Žugec, Tatjana Kapuralin,

vzgojitelji aktiva višjih letnikov

Jegličev dijaški dom

Naši angeli varuhi …

Aktiv višjih letnikov

»Nikoli ti niso dane sanje, ne da bi ti bila dana tudi moč, da jih uresničiš!«

»Ni moder, kdor veliko reči zna, ampak ta, kdor zna, česar mu je treba.«

(R. Bach)

(slovenski pregovor)

117

118

»Misel dobra vodi naj!« »Najdi prijatelje, ki zaupajo vate, in ti zaupaj njim!« (Petra Saje) »Ni tako lahko živeti v skupnosti, v kateri ima vsak svoje želje in pričakovanja, za kar so potrebna odrekanja in prilagajanja.« (Ula Gazvoda) »Dom je res kul, ko si obkrožen s prijatelji, ki ti vedno pomagajo in stojijo ob strani.« (Neža Dacar) »Najlepši trenutki so tisti, ki jih nasmejani preživimo skupaj.« (Elizabeta Keršič) »V domu moramo spoštovati pravila, se prilagajati drug drugemu, si pomagati, se zabavati in imeti radi!« (Ajda Rak) »Življenje drug z drugim in polnim hodnikom punc ni najlažje, če nismo kdaj popustljivi, kompromisni, pripravljeni priznati napak in si med sabo pomagati.« (Veronika Žorž) »Splača se potruditi za tisto, kar ti je sveto, saj lahko en dan neha svetiti.« (Laura Antončič) »Prvi vtis ni vedno tak, kot je v resnici.« (Lucija Božič) »Pomembno je, da se razumeš s svojima cimrama ter da imaš dobre prijatelje, ki ti priskočijo na pomoč, kadar jo potrebuješ.« (Urška Fajdiga)

»Mnogokrat se preveč oziramo na malenkosti, ki v življenju ne štejejo!« (David Golob)

❶ Moja rast, moja skupnost, moj dom ❷ Preprosto veliko in majhno ❸ Neskončno ❹ Pod varstvom

Jegličev dijaški dom

Sladki spomini Prav dobro se spominjam tistega vročega poletnega petka (mislim, da je bil 26. avgust 2011), ko sem prvič spoznala svojo vzgojno skupino. Petindvajset novih prijateljev iz vse Slovenije in 50 parov prestrašenih, radovednih oči, željnih novih prijateljstev. Vsi smo tistega leta zaključili eno zgodbo in se podali na novo pot. Še premladi, da bi zapustili svoje najdražje, a dovolj stari, da spoznamo svet in stkemo nova prijateljstva, pridobimo izkušnje, se naučimo življenjskih modrosti in se ne nazadnje oblikujemo v samostojne in izobražene, spoštovanja vredne ljudi.

Mama mi je tisto poletje kar nekajkrat rekla, da mi bodo ta štiri leta ostala za vedno v spominu, da so to najpomembnejša leta, in ko zdaj v mislih preletim vsa doživetja, lahko z gotovostjo potrdim, da je imela prav. Priznam, bili so težki trenutki, dnevi, tedni, ko sem imela občutek, da so se vsi zarotili proti meni in da sem prav zares najbolj nesrečno bitje na tem planetu. A vsi ti trenutki so s časom zbledeli in še bledijo. Kar mi je ostalo, so tisti sladki spomini na z najboljšimi prijatelji preživete sončne dni, ko se ti zdi, da si blizu večnosti, ko sediš na kolesu in se voziš neznano kam. Ali pa ležiš na travniku in opazuješ oblake, ki poplesujejo. Spomini na tople poletne noči, ovite v tančico skrivnosti, spomini na kepanje ob prvem zapadlem snegu, na ustvarjanje novih jedi v domski kuhinji, ki so se včasih tudi ponesrečile, na dolge pogovore, zaradi katerih smo bili naslednji dan pri pouku vsi neprespani, na novoletna obdarovanja, rojstnodnevna praznovanja, na poskuse skupinskega učenja (če temu sploh lahko rečemo učenje) in spomini na prav vse drobne trenutke, zaradi katerih smo danes to, kar smo: 6. vzgojna skupina, 22 mladostnikov, ki zaključujejo šolanje in so na pragu življenja.

V teh štirih letih smo stkali trdne prijateljske vezi, ki jih bomo nedvomno še dolga leta ohranjali in se z nasmehom na obrazu spominjali najlepših dni našega življenja. ppMaja Maša Šömen

❶ Pustni ples ❷ (M)učna ura

119

120

Obiski, dogodki, prireditve v domskem letu 2013/14 V sredo, 7. 5. 2014, nas je v JDD-ju z obiskom počastil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Ker je eden izmed zastopnikov štajerske regije, je izrazil željo, da bi se v tem večeru rad srečal z dijaki iz svoje škofije.

Najprej nas je vse lepo pozdravil in se z vsakim rokoval, mi pa smo se mu predstavili in skupaj z njim zapeli pesem. Povprašal nas je o tukajšnjem načinu življenja, o domskih in šolskih dejavnostih pa tudi o našem odnosu do Boga. Vzdušje je bilo zelo sproščeno, saj se je z nami pogovarjal kot s sebi enakimi. Srečanje se je začelo ob 20. uri in trajalo slabo uro, zatem pa smo se pridružili preostalim prijateljem v zavodski cerkvi, kjer je škof daroval sveto mašo. V nagovoru nas je opogumil za življenje, v katerem si bomo upali pričevati za Kristusa in ravnati v skladu s krščanskimi vrednotami.

Spodbudil nas je tudi, da se ne smemo predati, ter nam zaželel uspešen zaključek šolskega leta. ppLucija Dolar in Maša Primožič

Veselili smo se novih doživetij in izkušenj Zgodaj zjutraj, za nekatere še sredi noči, ob 5. uri, smo maturantje polni adrenalina planili v sobe naših prvih letnikov le z enim namenom, in sicer da jim pripravimo dostojen sprejem v Jegličev dijaški dom. Takšnega, kot smo ga dolga tri leta nazaj doživeli tudi sami. Tako so fantje in dekleta slabo uro dokazovali svoje moči in vztrajnost v teku, počepih, sklecah, prenašanju kamnov, potiskanju avtomobila in še posebej v poslušnosti.

Na večernem slovesnem sprejemu sta se skupini še dodatno dokazali s svojima nastopoma, nekateri posamezniki so dobili še dodatno zadolžitev, nato pa so novinci poslušno ponovili zaprisego za maturanti in bili uradno sprejeti v našo domsko družino. ❶ Br. Jožko Smukavec med

❺ Rana ura, zlata ura

nami ❷ Obiskal nas je celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek ❸ Prva radijska izkušnja ❹ Budnica

❻ Pustna učna ura ❼ Ljubezen gre tudi skozi

želodček ❽ Radi plešemo ❾ Zaprisegli smo …

Jegličev dijaški dom

Dosežki in uvrstitve dijakinj in dijakov JDD na meddomskih, medregijskih in državnih tekmovanjih v šolskem letu 2013/14: EKIPNO: Športna panoga/

DEKLETA

FANTJE

tekmovanje

regijsko

medregijsko

Domijada

regijsko

medregijsko

Domijada

ODBOJKA

1. mesto

-

-

-

-

-

KOŠARKA

-

-

-

1. mesto

2. mesto

1. mesto

ŠAH

1. mesto

1. mesto

1. mesto

1. mesto

1. mesto

4. mesto

KROS

1. mesto

-

-

5. mesto

-

-

NAMIZNI TENIS

1. mesto

1. mesto

3. mesto

3. mesto

-

-

-

-

-

5. mesto

-

-

NOGOMET

POSAMEZNO: Športna panoga

Ime in priimek

Uvrstitev

KROS – mlajša dekleta

Jerca Kunšič

1. mesto

KROS – starejša dekleta

Ela Hudovernik

2. mesto

Na športnem srečanju »Bijem boj za žirafo« s ŠD JFG smo tudi letos zmagali.

Srečanje katoliških dijaških domov V januarju smo gostili skupaj 118 dijakov iz Dijaškega doma Antona Martina Slomška, Dijaškega doma Škofijske gimnazije Vipava ter Doma Janeza Boska, da bi se z našimi dijaki pomerili v športnih in družabnih igrah. Vsi skupaj pa smo tudi zaprisegli, da se bomo vedli v športnem duhu. Športne in družabne igre so potekale v različnih prostorih, tako so naši gostje ob koncu že dobro spoznali našo hišo. Tekmovalci so nas pustili v napetem pričakovanju skoraj do zadnjega, navijači pa so jih zvesto in glasno spodbujali. Četrto mesto je zasedel dijaški dom iz Vipave, Dijaški dom Antona Martina Slomška iz Maribora si je prislužil tretje mesto, naš Jegličev dijaški dom je tokrat stopil na drugo stopničko in tako so prisluženo prenosni pokal domov odnesli dijaki Doma Janeza Boska.

121

122

❶ Zmagovalna ekipa ❷ Pogumni in vztrajni Metka in Polona ❸ Navijamo drug za drugega …

»Na tekmovanju je bilo zelo fajn. S Polono sva imeli odlično podporo, zaradi tega sva se tudi tako dobro borili, a sva žal bili le tretji, saj sta naju nasprotnici, s katerima sva igrali za boj v finalu, za las premagali. Vseeno je bilo veselje še vedno prisotno, saj sva dobili kolajni in sva se trudili za to.« ppMetka Špende, namizni tenis

»Hrana je bila super in je tako in tako tam vedno super, kar mi je zelo všeč in tudi drugim. Vzdušje je bilo fino. Domijada je fajn zadeva. Fino bi bilo, če bi lahko bili dva dni.«

Za dom na Domijado V četrtek in petek, 24. in 25. 4., se je enaindvajset dijakov iz našega dijaškega doma udeležilo že tradicionalnega in vsako leto težko pričakovanega športnega, kulturnega in družabnega srečanja dijaških domov Slovenije in zamejstva na Rogli – 52. Domijade. Letošnja Domijada si je nadela ime »Srčnost osrečuje, dobro združuje«. Na njej se je zbralo kar 381 dijakov »domcev« iz vse Slovenije. Snežna dvorana je bila ob četrtkovi otvoritvi polna in tudi s stranskih miz so bingljale številne noge dijakov. Vreme zunaj je bilo resda muhasto in deževno, a vzdušje znotraj veselo in prijetno. Tekmovanja so se pričela kmalu po uradnem odprtju. Naša dekleta in fantje so se v duhu fair playa dobro odrezali in res dali vse od sebe in še več. Čestitamo vsem našim tekmovalkam in tekmovalcem za dobre in odlične uvrstitve, po skorajšnjem povratku v dom pa lepe počitnice! ppMia Prudo Kermavner, mentorica za namizni tenis

ppPolona Lamprečnik, namizni tenis

»Domijada, nekaj najboljšega, kar se mi je zgodilo v teh treh letih, odkar sem v domu. Prav tako mislim, da bi se s to trditvijo strinjali tudi moji kolegi, s katerimi smo bili skupaj na tem dogodku. Tam smo se lahko popolnoma sprostili in zabavali, pri tem pa še tekmovali v športnih in drugih dejavnostih ter bili v njih tudi zelo uspešni. Kljub temu da uspeh ni na prvem mestu, saj je to predvsem druženje med vrstniki, pa daje domu še dodaten ugled.« ppMiha Inocente, košarka

Jegličev dijaški dom

Gregorček Prihajajoča pomlad je v Jegličevem dijaškem domu tudi letos prebudila željo po medskupinskem tekmovanju in druženju, ki mu pravimo Gregorček. V ponedeljek, 17. 3., sta bila telovadnica in skupni prostor dijaškega doma prizorišče veselega razpoloženja in zagrizenega tekmovanja v raznolikih panogah.

Dijaki so pomerili svoje moči v sledečih igrah: odbojka, šah, človek ne jezi se, ročni nogomet, štiri v vrsto, košarka, balinanje, namizni tenis in vlečenje vrvi. Zasluženo so se prvega mesta letos razveselili maturantje 3. vzgojne skupine, vsem pa je ostal prijeten spomin na razgibano preživet čas s sovrstniki. ppRok Pogačar, vzgojitelj ❶ Čestitamo za zmago! ❷ Lepo po štiri v vrsto!

Interesne dejavnosti ❸ VIS JEGLIČ ❹ Blagor hiši, kjer se petje sliš ❺ In ena! In dva! Pri aerobiki smo veliko migali in se smejali. ❻ Urejanje bogoslužnih prostorov (mentorica Anica Baša) ❼ V domskem kinu smo si v šolskem letu 2013/14 ogledali kar 37 filmov. ❽ Kreativnost brez meja ❾ Postavljanje jaslic

123

124

Misijonski vikend, Rim, oktober 2013

Misijonski vikend, sv. Jakob, marec 2014

Med krompirjevimi počitnicami sem se udeležila misijonskega vikenda v Rimu. Preden sem ugledala vse najpomembnejše znamenitosti Rima, se sploh nisem zavedala veličastnosti tega večnega mesta. Skozi dnevne adoracije in svete maše sem se notranje umirila, ni pa manjkalo tudi gibanja, saj smo v štirih dneh po mestu nabrali kar nekaj kilometrov. Pomagali smo v domu za brezdomce in pri sestrah, ki se ukvarjajo s socialno šibkejšimi otroki. Spoznala sem, da se sploh ne zavedam vsega, kar imam, in da veliko preveč stvari vzamem za samoumevne.

Najbolj so me obogatila pričevanja (Brazilija, Bolgarija, zgodbe sester usmiljenk). Osebno mi taki vikendi pomagajo k poglobljeni osebni veri, omogočajo čas za sveto mašo (priprava, sodelovanje s petjem), naučil sem se sodelovanja v skupnosti, vrednot, ki so potrebne za življenje z drugimi (potrpežljivost, sodelovanje, pomoč, pozornost), kar bo moj cilj tudi za prihodnost.

ppLucija Čop

Misijonski vikend je čudovita izkušnja, kjer se zbližamo, spoznamo in pripravimo na prihajajoče poletne tabore. Zbližali so nas smeh, Bog in kultura okrog nas. Rimska kulturna dediščina nam je dodala občutek (vse)mogočnosti ter večnosti. ppMatevž Bedič

Rim sem videla s čisto druge perspektive, kot bi ga na navadnem turističnem izletu. Potikali smo se po manj obljudenih delih mesta, spoznali varovance misijonark ljubezni, zabavali otroke z obrobja družbe. Predvsem pa smo v sebi obujali čut za sočloveka, poskušali posnemati požrtvovalnost sester in v večnem mestu, kot je Rim, ne videti le zlatih palač in marmornatih kipov, temveč se ozreti na ljudi, ki potrebujejo našo pozornost. ppHelena Plešnik

Naučila sem se, da ni pomembno, kje pomagaš in koliko narediš, ampak da tisto, kar delaš, počneš za Boga. Všeč so mi bili prijeten skupinski duh, vzdušje, veliko dobrih predstavitev drugih misijonskih projektov, to, da slišiš mnogo zanimivih stvari in uporabnih nasvetov, lokacija in prisotnost sester. Z malimi koraki se lahko naredi veliko, tudi izpelje načrt zbiranja sredstev oz. materialnih dobrin.

Inteligenca, pamet in modrost Škofijska klasična gimnazija je izobraževalna ustanova, v kateri se dijaki ne le pripravljajo na maturo in nadaljnje šolanje, temveč tudi na življenje. Vem, to se sliši, kot da sem prepisal iz brošure ŠKG, a ni tako. Sem dijak 4. letnika in že od vsega začetka stanujem v Jegličevem dijaškem domu. Naj povem, da so mi ta leta dala ogromno življenjskih izkušenj in znanja. Seveda je najprej prisoten šok, ko kar naenkrat odideš od doma v ustanovo, v kateri ne poznaš skoraj nikogar. Prvi vtis je, kot pri vsaki novi stvari, fantastičen, poln adrenalina in pričakovanj. Vendar čez nekaj časa pride krizno obdobje, ko se začnejo ocene in so urniki tako prenatrpani, da ne vidiš izhoda v sili, in misliš, da je ves svet proti tebi. Prej si se bil pripravljen zaupati staršem, zdaj pa teh ni in tu se skujejo trdne in nerazdružljive prijateljske vezi. ŠKG je po mojem mnenju najlepši slovenski šolski mozaik. V njem se prepletajo izjemni ljudje, tako pri dijakih kot pri profesorjih. V gimnaziji je možno slišati skoraj vsa slovenska narečja. Ta so najbolj opazna med dijaki prvega letnika, ki se še niso vdali pravilni slovenščini. Vsi dijaki pa še zdaleč niso/nismo najbolj inteligentni ali pametni, kaj šele modri. Dobil sem nalogo, da predstavim svoje mišljenje o teh treh pojmih.

Inteligenca, pamet in modrost se med ljudmi vse preveč enačijo med seboj. Vsak pojem posebej je treba razviti v svojem življenju, od nas je le odvisno, koliko bomo v to vložili. Dijaki so vse prej kot neumni in neizobraženi. Če si uspel priti na ŠKG, se ti zaradi stopnje inteligence ni treba obremenjevati, ker so tu zbrani le odlični in prav dobri učenci iz osnovnih šol. Sam sem bil v osnovni šoli prvi ali drugi najboljši učenec v razredu po ocenah. Zame je bil kar velik šok, ko so kar naenkrat v razredu bili nekateri inteligentnejši pri matematiki, fiziki, kemiji … Sem tak tip človeka, da moram biti v vsem najboljši ali vsaj med najboljšimi. Tudi ocene so mi nekoliko padle in v začetku je bilo kar težko. Naučil sem se, da čeprav nimam ocene pet zaradi kakšne površnosti, ki mi zbije oceno, je pomembno samo, da pri sebi vem, da znam, in se zaradi tega ne obremenjujem. Pač nisem odličen učenec in super inteligenten, kot so nekateri na ŠKG. Sem pa iz drugega vidika pametnejši, ker se ne obremenjujem, tudi če dobim slabo oceno, kot pa tisti, ki se obremenjujejo za vsako točko, ki jo izgubijo. Bogatejši sem za življenjsko izkušnjo, ki jo nekateri nikoli ne bodo izkusili ali pa jo mogli prepoznati. Pamet pomeni, da se znaš pravilno odločati v določenih situacijah, znaš prepoznati moralno odgovornost, odgovornost do sočloveka in da znaš prepoznati pomembne življenjske izkušnje, ki te bogatijo. Na ŠKG lahko razviješ ne le svoje inteligence, temveč tudi svojo pamet. ŠKG poskrbi, da se ne oziramo samo na ocene, temveč nam nudi in nas uči pomoči do sočloveka. V drugem letniku dijaki opravljamo Socialni praktikum, na katerem nekaj dni pomagamo v domu ostarelih, v zavetišču za brezdomce, v domovih za duševno zaostale … Pri razvijanju pameti nam pomaga tudi vera, ki je na ŠKG ena izmed temeljnih prvin.

Razvijanje duhovnosti je tudi ena izmed veje pameti. Kaj ti pomaga, če si tako inteligenten, da ti povprečen človek še do kolen ne doseže, če ne znaš prepoznati Boga v sebi in okoli sebe ter duhovno rasti. Si kot zlata čutara v puščavi, ki je popolnoma prazna, in če bi hotel preživeti, nimaš od nikjer črpati življenjske moči. Vera nas torej notranje bogati, razvija našo pamet, tako da znamo v čim več stvareh prepoznati Boga.

Na ŠKG je prisoten vsak dan, zjutraj te po zvočniku zbudi, ti pripravi zajtrk, ti med poukom dela družbo in je ob tebi v hudem in slabem, ti daje pomembno znanje, ti kasneje pripravi kosilo, te bodri in veseli po pouku in zvečer, skupaj s tabo večerja in ti pomaga pri domači nalogi, s tabo igra nogomet ali košarko in ti zvečer zaželi lahko noč. Z inteligenco se tega ne da potrditi, ker moraš pametno spregledati in videti bogastvo, ki ga imaš pred seboj.

Kaj pa modrost? Po pravici povedano nihče izmed dijakov na ŠKG še zdaleč ni moder. Za to je potreben čas, sožitje inteligence in pameti.

Do modrosti je potrebna dolga življenjska doba, v kateri moraš preko izkušenj pravilnih in napačnih odločitev spoznati skrivnosti življenja.

Najlažje bomo vse tri pojme primerjali, če se postavimo v vlogo znanstvenika, ki nekaj raziskuje. Recimo, da odkriva, zakaj se vsa živa bitja razvijajo in kako. Inteligenten, kot je, lahko kar pove, kaj je prav, brez preverjanja svojih mnenj. Ta dognanja so zrasla na krhkih temeljih, saj so to le njegova predvidevanja. Nato uporabi svojo pamet in skuša preko poizkusov in opažanj priti do nekega zaključka. Čez čas uvidi, da so vsa njegova predvidevanja napačna in s pomočjo izkušenj je doumel nekaj novega. To se ni zgodilo čez noč, vendar je bil potreben čas 50 in

več let. Na koncu je s svojo inteligenco in pametjo dognal, kako se bitja razvijajo in postavil nauk ali celo zakon. Postal je slaven in bogat.

In čez trideset let ugotovil, da vse, kar je počel ves čas, ki ga je zapravil za raziskave in znanost, njemu ne pomeni nič. Čas, ki ga je izgubil, je bilo življenje. Človeštvu je seveda koristil in bo še dolgo zapisan v vseh knjigah o znanosti. Ampak sedaj je znanstvenik ostal sam, ni imel družine ne prijateljev in ne vere, ki bi ga tolažila. Tedaj je znanstvenik postal moder, doumel je rezultat svoje največje raziskave v življenju, ki se je sam niti ni zavedal: »V življenju niso pomembni naši uspehi, denar ali slava. Vse to imam. Naposled sem ostal brez družine, ker za njo nisem imel časa, prijatelje sem tudi izgubil. Vere nisem našel, ker je nisem iskal. Kaj je bil smisel mojega življenja? Dosegel sem nekaj, kar uspe le redkim, in večina lahko o čem takem samo sanja. Jaz imam nekaj, kar hočejo vsi, nimam pa tistega, kar ima skoraj vsak. V življenju so pomembni ljubezen, vera in upanje na boljši jutri.« Znanstvenik je odkril nekaj izjemnega. Čeprav je svoj zaključek o tem, kaj je v življenju pomembno, slišal že tisočkrat od svoje babice in dedka, ju ni poslušal. Zato je pomembno, da prisluhnemo starejšim, ki morda niso tako inteligentni kot mi. So pa modrejši. Če bomo prisluhnili starejšim, mogoče ne bomo več odkrivali ene in iste modrosti in bo vse kot nek začaran krog. Vendar lahko z upoštevanjem že znanih modrosti pridemo do novih.

Na ŠKG nas usmerjajo ravno k temu, da bi znali prepoznati in prisluhniti, da ne bi bili preveč zagledani vase, da bi znali najti tisto, kar je v življenju res najbolj pomembno. S temi smernicami nas pripravljajo na življenje v skupnosti, vsi pa seveda upajo, da nas bo to pripeljalo do modrosti.

Sam skušam upoštevati nasvete starejših, vendar je to včasih silno težko, saj živimo v svetu, v katerem so pomembne materialne dobrine. Če sedaj pogledam vsa ta leta nazaj, mi ni žal, da sem izbral takšno pot. Ničesar ne bi zamenjal za nepozabne trenutke, ki sem jih preživel v Jegličevem dijaškem domu in na ŠKG. Postal sem bolj zrel na vseh področjih, duhovno sem se tudi obogatil in sedaj upam, da bom dovolj pameten, da bom upošteval modrosti starejših in da ne bom končal kot ubogi znanstvenik.

Matija Kosin, 4. č

Osnovna šola Alojzija Šuštarja

128

Zanetimo ogenj Ljudje gradimo. Gradimo hiše, stolpnice, cerkve, banke, ceste, mostove. Gradimo odnose, gradimo prijateljstva in tople domove. Koliko napora, da nekaj zgradimo, in kako malo je treba, da zgrajeno porušimo.

Za nas je bila letos dograjena nova šola. Zidovi. Prostorna avla, svetle matične učilnice s steklenimi stenami, skozi katere je videti ptice in veverice, ki plezajo po drevesih, Šmarno goro, Kamniško-Savinjske Alpe, v lepem vremenu pa celo Julijce s Triglavom. Naravoslovne učilnice z laboratoriji, umetniška, likovna, glasbena in plesna soba, knjižnica, jedilnica, telovadnica. Skratka, dobili smo vse in še več, kar potrebujejo današnji otroci v sodobni šoli. Verjetno smo edina osnovna šola v Sloveniji, ki ima šolsko kapelo, biser v osrčju šole.

Ko smo se v avgustu po počitnicah učitelji in drugi strokovni delavci (letos nas je že več kot 50) zbrali v novi zbornici, nas je zavodski ekonom Tone Homar, ki letos ni imel dopusta in je ves čas budno spremljal in vodil zidavo, takole nagovoril: »Mi smo sezidali kamin, ki je lep, a prazen in mrtev. Vi, učitelji, ste tisti, ki boste v tem kaminu prižgali ogenj.« V ponedeljek, 1. septembra 2014, so prazno hišo napolnili otroci, fantje in dekleta. Letos jih je na šoli že 400, prvič tudi devetošolci. Otroški živžav na hodnikih na prvi šolski dan je obetal veliko življenja. Tudi med učitelji, ki smo strokovnjaki z najrazličnejših področij, je bilo čutiti vznemirjenje. V veliki hvaležnosti do nove pridobitve se zavedamo odgovornosti, da ne le prižgemo ogenj, ampak ga razplamtimo na vse strani. Na področje umetnosti, naravoslovja, družboslovja, športa in pri praktičnem delu. Odgovornosti, da v vsakem učencu zbudimo radovednost in željo po novem znanju, da v slehernem otroškem srcu prebudimo sočutje do sočloveka in hvaležnost Stvarniku. Ustvariti moramo pogoje, da se bo lahko vsak otrok, kot smo zapisali v vzgojnih načelih, v skladu s talenti celostno razvijal. Z lastnim zgledom in zgledom velikih osebnosti iz zgodovine človeštva moramo učence ozaveščati, da bodo svoje darove uporabljali za dosego plemenitih ciljev v dobro človeka in celotnega stvarstva.

Da, ogenj v kaminu že gori. Upam in želim si, da ne bi nikoli ugasnil, da bi pri njem vsak otrok prižgal svoj plamenček, ki ga bo lahko ponesel s seboj v svet, tudi ko bo zapustil našo šolo, saj, kot je v verzih zapisal Frane Milčinski Ježek (letos praznujemo 100-letnico njegovega rojstva), »kdaj že plamen sveče pokaže pot do sreče«. ppDr. Marina Rugelj, ravnateljica osnovne šole

Osnovna šola Alojzija Šuštarja

V šolskem letu 2013/14 (se) je v Osnovni šoli Alojzija Šuštarja učilo 53 učiteljev in 345 učencev. Učenci prihajajo iz vseh predelov Ljubljane, iz Trzina, Mengša, Šentjurja, Zagradca, Dobrove, Vrhnike, Smlednika, Kranja, Postojne, Škofljice …

Osnovna šola Alojzija Šuštarja, moja šola Prve asociacije, ki mi pridejo na misel ob besedi šola, so pouk, profesorji, prijatelji, prijetno vzdušje. Stara stavba, Zavod sv. Stanislava, se mi je vtisnil v spomin kot velika, prostorna in polna mladosti. V njej je kar prekipevalo od mladih. Tistih mlajših, prvošolčkov, ki so se komaj naučili seštevati do 10, do tistih, ki so se uspešno naučili integrale. Marsikdaj se je izza oken zaslišalo petje, številno, ubrano in nebeško. Spominjam se tudi jutranjih maš v kapeli, razrednih molitev in misli na začetku dneva. Najbolj pa mi je k srcu prirasla knjižnica. S svojimi mehkimi foteljčki, na katere smo se zleknili, prebirali knjige in klepetali. In knjižničarjev, ki so nas znova in znova potrpežljivo opozarjali na tišino. Spomnim se hitečih gimnazijcev, modrih profesorjev, dobrih kuharic, prijaznih hišnikov in čistilk, ki so skrbele za čistočo. Spomnim se tekem, ki so jih igrali gimnazijci. Včasih smo malo pokukali na njihove rezultate in navijali skupaj z njimi.

Zdaj pa smo v novi šoli. Smo bolj neodvisni, malce bolj samostojni in osupli nad vsem, kar je novo. Nad samo stavbo, zelo svetlo zaradi oken, moderno opremljeno z vsemi mogočimi pridobitvami, od avtomatičnih rolet do avtomatičnega zračenja. Všeč mi je tudi notranjost šole. Je sicer zelo moderna z veliko ravnih linij, a tudi prostorna z ogromnim lesenim stopniščem, večjo knjižnico in avlo. Verjetno pa so vsem najbolj všeč rumene blazine, ki so po šoli. Na njih se lahko sprostimo, malce odpočijemo.

Priznam, malce pogrešam staro stavbo, saj je neponovljiva s svojimi dolgimi hodniki, mnogimi skritimi kraji, kjer si lahko sam, stran od trušča z malo zasebnosti, in seveda tisto množico obrazov, polno nasmehov in iskrivih oči.

No, takole, naša šola stoji. Upam, da ji bo vsak, ki jo obiskuje, dodal kaj lepega in jo spremenil v še boljšo. A na staro šolo kljub vsemu ne bomo pozabili. ppAnamarija Drnovšek, 8.a

129

130

Profesorji in drugi strokovni delavci UČITELJI DRUŽBOSLOVJA Matej Matija Kavčič Martin Zlobko Tina Weilguny Nejc Capuder ZAME JE MODROST …

Tina Weilguny: »Zame je modrost, da v pravem trenutku narediš pravo stvar.« Matej Matija Kavčič: »Zame je modrost lastnost, ki se pridobi s starostjo in preizkušnjami.« Nejc Capuder: »Zame je modrost vrlina, ki jo dosežejo le redki.«

Osnovna šola Alojzija Šuštarja

UČITELJI RAZREDNEGA POUKA

V KNJIŽNICI

s. Katja Štembergar

Petra Erjavec

Tadeja Drašler

Dragica Radojevič

Irena Demšar

Maja Javornik

Lucija Tomažin Kern

Matevž Bolta

Helena Horvat

Nuša Perčič

Marija Kušar

Andreja Perdih

ZAME JE MODROST …

Špela Furman

S. Katja Štembergar: »Zame je modrost mirno sprejeti to, česar se ne da spremeniti, molčati ob pravem času, v vsakem človeku videti kaj dobrega in biti tam, kjer Bog želi.«

Manjka Lidija Jeromen

Dragica Radojevič: »Zame je modrost umetnost življenja.«

ZAME JE MODROST …

Lucija Kern Tomažin: »Zame je modrost, kadar zvečer ležem k počitku z zadovoljstvom v srcu.«

Lidija Jeromen: »Zame je modrost: potrpežljivo se učiti iz vsake izkušnje in od vsakogar.« Špela Furman: »Zame je modrost, ko mi uspe biti v sedanjem trenutku.«

Nuša Perčič: »Zame je modrost polnobitna hči previdnosti in uma.« Petra Erjavec: »Zame je modrost vsak dan najti drobne radosti v svetu, polnem hitenja in norosti.«

131

132

Irena Demšar: »Zame je modrost, ko znaš drugim prisluhniti in izbirati prave besede.« Matevž Bolta: »Zame je modrost, ko prisluhneš ...« Marinka Kušar: »Zame je modrost, ko se mi uspe v danem trenutku odločiti in to okolici sporočiti tako, da nismo prizadeti; da mi uspe začutiti in sprejeti svoja in čustva sogovornika.« Tadeja Drašler: »Zame je modrost, če znaš poslušati ljudi, jim mirno in preudarno odgovarjati ter utihniti, ko nimaš več česa povedati.« Maja Javornik: »Zame je modrost, da v življenju sprejemaš odločitve, ob katerih osebnostno rasteš, in da uporabljaš prijazne besede, katerih odmev je neskončen.«

SVETOVALNA SLUŽBA Martin Zlobko

Marina Vidmar

Eva Novak

Martina Juteršek

Klemen Čeligoj

ZAME JE MODROST …

Marina Vidmar: »Zame je modrost začutiti sočloveka, vedeti, kdaj umolkniti in poslušati ter kdaj spregovoriti in kaj reči.« Martina Juteršek: »Zame je modrost nekaj, kar ni povezano z ocenami in izobrazbo.«

Helena Horvat: »Zame je modrost, kar si pridobimo takrat, ko smo že precej stari. Upam, da še nisem prav modra.«

Eva Novak: »Zame je modrost, da znaš iz kupa informacij izbrati tiste, ki so pomembne in pomagajo sliko videti v pravi luči.«

Andreja Perdih: »Zame je modrost, da v vsakdanjem hitenju najdem drobne radosti, ki me napolnijo s pozitivno energijo za nove izzive.«

Klemen Čeligoj: »Zame je modrost, da se pravilno odločiš na vseh križiščih, prometnih in življenjskih.«

Osnovna šola Alojzija Šuštarja

UČITELJI JEZIKOSLOVJA Helena Podboj Mlakar

Dimitri Duhannoy

Ela Rupert

Tonkica Mikuličić

Tina Weilguny

Maja Sušin

Katja Višnjić Škrabec

UČITELJI ŠPORTA

ZAME JE MODROST …

Petra Filipič

Ela Rupert: »Zame je modrost sprejeti čisto vsakega človeka in v njem videti pozitivne stvari.«

Uroš Kermavt

Helena Podboj Mlakar: »Zame je modrost, kadar prevlada zdrava pamet.«

Gorazd Turk

Tonkica Mikuličić: »Zame je modrost, ko zna učitelj učence pripeljati do spoznanja, da se ne učijo za šolo, temveč za življenje.«

ZAME JE MODROST …

Maja Sušin: »Zame je modrost prepoznati pomembnost trenutka, storiti dobro dejanje in izreče iskrene besede.«

Uroš Kermavt: »Zame je modrost nekaj težko prigaranega.«

Katja Višnjić Škrabec: »Zame je modrost, da človek v nekem trenutku ve, ali je bolje govoriti ali molčati, je bolje darovati ali prejeti, je bolje vztrajati ali odnehati ...«

Gorazd Turk: »Zame je modrost lastnost, ki si jo pridobimo z znanjem in predvsem z izkušnjami.

Mirjam Lindič: »Modrost zame je, da veš, kdaj govoriti in kdaj molčati, kaj spreminjati in kaj sprejeti.«

Petra Filipič: »Zame je modrost poslušati svoje srce.«

133

134

UČITELJI NARAVOSLOVJA Ambrož Demšar Martin Čokl Tine Martin Pergar Andreja Jelovčan Mojca Miklavčič ZAME JE MODROST …

Ambrož Demšar: »Zame je modrost, kar si najmočneje želim: ravnati pravično v sedanjem trenutku.« Martin Čokl: »Zame je modrost znati gospodariti s tistim, kar ti življenje ponuja.« Martin Tine Pergar: »Zame je modrost preveč modra.« Andreja Jelovčan: »Zame je modrost, kadar znaš pravi trenutek umolkniti.« Mojca Miklavčič: »Zame je modrost ohranjati ponižnost, se vsak dan pogovarjati z Bogom in biti hvaležen za na videz drobne stvari.«

Osnovna šola Alojzija Šuštarja

Katarina Rupar Marinko: »Zame je modrost ob pravem trenutku, na pravem mestu narediti ravno pravo stvar.« Sara Drnovšek: »Zame je modrost najti pravo mero.« Simona Cepin: »Zame je modrost imeti veliko življenjskih izkušenj, delati na osebni rasti in odkriti tišino v Njem.« Tanja Suhadolc: »Zame je modrost, da v svoje življenje in življenje drugih vnašaš pozitivnost in imaš posluh za vse in vsakogar ...« Tina Šetina: »Zame je modrost v povedi kardinala Bernardina: Ni pomembno, kaj imaš v žepu, ampak kaj imaš v srcu.«

UČITELJI PODALJŠANEGA BIVANJA Lucija Tomažin Kern

Simona Cepin

Tanja Suhadolc

Katarina Rupar Marinko

Klemen Banko

Tina Šetina

Katarina Rauh

Matej Matija Kavčič

Dimitri Duhannoy

Nejc Capuder

Sara Drnovšek Mici Blaži ZAME JE MODROST …

Klemen Banko: »Zame je modrost živa in vsak dan med učenci preverljiva.

Ko prisluhnem glasu modrosti, znam ločiti bistveno od nebistvenega, seme od plev.« Katarina Rauh: »Zame je modrost biti pošten in zaupanja vreden ter znati prisluhniti drugemu in se pogovarjati.« Dimitri Duhannoy: »Zame je modrost molčati v pravem trenutku.«

UČITELJI PRAKTIKUMA Klemen Banko

Helena Rozman

Nejc Capuder

Mojca Miklavčič

Matevž Bolta

Martin Čokl

135

136

UČITELJI UMETNOSTI Mici Blaži

Helena Rozman

UČITELJI VERE, VERE IN KULTURE Nadja Janežič

Gregor Celestina

s. Katja Štembergar

Matej Matija Kavčič

Martin Zlobko

ZAME JE MODROST …

Helena Rozman: »Zame je modrost tista, ki presega znanje in jo moram s skromnostjo, izkušnjami, molkom in poslušnostjo Bogu iskati znova in znova.« Marija Blaži: »Zame je modrost, kadar poleg razuma, vrednot in znanja pri odločanju in svetovanju sebi ali drugim poslušam svoj notranji občutek in mu zaupam.« Nadja Janežič: »Zame je modrost, ko znam prisluhniti in slišati.«

ZAME JE MODROST …

Martin Zlobko: »Zame je modrost odkrivanje sledi Stvarnika, ki mi polaga tlakovce na pot življenja.« Gregor Celestina: »Zame je modrost dar, ki omogoča ponižnim, da ujamejo Duha in ga pregnetejo v podobe Življenja.«

Osnovna šola Alojzija Šuštarja

POSLOVNA SEKRETARKA Metka Pirš Zupin ZAME JE MODROST …

Metka Pirš Zupin: »Zame je modrost, da se naučiš pametno spraševati, pazljivo poslušati, mirno odgovarjati in umolkniti, ko nimaš kaj reči.«

137

138

❶ Sandra Jurić ❷ Tina Weilguny ❸ Klemen Čeligoj

❹ Ignacij ❺ Ajdal ❻ Jurij ❼ Elija ❽ Klara ❾ Lili ❿ Rene ⓫ Elizabeta

Poroke Ljubezen naj nikoli ne mine...

Rojstva

Osnovna šola Alojzija Šuštarja

Odhodi VESNA ČERIN V veselje mi je bilo, da sem spoznala tople in srčne sodelavce, ki so mi vedno prisluhnili in priskočili na pomoč. Živahni in duhoviti otroci pa so poskrbeli za to, da sem skupaj z njimi odkrivala, kaj je v življenju zares pomembno, zato jih bom vedno ohranila v lepem spominu. ❶ Vesna Čerin

MATJAŽ MAVHAR

❷ Matjaž Mavhar

V veselje mi je bilo delati z otroki, se z njimi smejati in raziskovati, se z njimi čuditi in včasih samo igrati.

❹ Katja Muhić

SANDRA JURIĆ V veselje mi je bilo delati v takem sproščenem, energičnem kolektivu, kjer smo skupaj zavzeto delali za isti cilj.

KATJA MUHIĆ V veselje mi je bilo odkrivati čudeže vsakdanjega šolskega dne v klopeh Osnovne šole Alojzija Šuštarja.

Hvala za skupne trenutke in še naprej mnogo izzivov na vaši življenjski poti.

❸ Sandra Jurić

139

140

1. vrsta: Jakob Erjavec, Maks Banko, Emmanuel Vesel Ketner, Arne Duhovnik, Filip Obolnar, Julija Repanšek, Katarina Estera Vratuša, Blaž Rus; 2. vrsta: Nuša Demšar, Matevž Zorko, Angela Terezija Zupanc, Tina Šetina, Nika Kregar, Ana Lesar, Janez Cukjati, Vid Prosen, Izak Grošelj; 3. vrsta: Mark Gril, Julija Bela Klun, Rebeka Miklič, Andrej Mušič, Lenart Kern, Elizabeta Furman, Timotej Erce, Mateja Svetlin (manjka Tim Gregorin) Učiteljici: Maja Javornik, s. Katja Štemberger

1. A

V življenju se želim naučiti ...

Ko bom velik, bi rad znal matematiko, angleščino … Rad bi znal igrati nogomet, brati, šivati, kuhati. Želim si znati slovenščino. Rad bi igral rokomet in znal angleščino.

1. vrsta: Jakob Sitar, Tereza Košorok, Matic Vintar, Peter Sever, Patricija Avšič, Klara Osnovna šola Alojzija Šuštarja Vurušič, Filip Gregorčič, Nika Magister; 2. vrsta: Nika Obrulk, Krištof Vrtačnik, Janez Geč Mravlje, Urban Ahačič, Julija Sokol, Neža Jeromen, Matej Hočevar, Špela Elizabeta Štembal, Ana LI Švrljuga, Benjamin Hribljan; 3. vrsta: Adrian Božikov, Tadej Erhartič, Emilia Štembal, Zoja Zupančič, Klarisa Bras Meglič, Ana Maja Anderluh, Anže Sojar Učiteljice: Marija Kušar, Lucija Tomažič Kern in Tanja Suhadolc

V življenju se želim naučiti ... Želim si biti glavna v vrtcu, bolje igrati nogomet, znati dobro jahati, postati policaj … Želim si biti glavna v vrtcu in vsem napisati, kaj naj delajo drugi dan! Rad bi bil dober nogometaš, ker streljaš v gol. Ronaldo je najboljši. Rad bi se bolje naučil nogomet, ker ga imam rad in sem že kar dober. Rada bi se naučila jahati in postala zobozdravnica. Rada bi postala učiteljica, ker mi je všeč šola. Rad bi postal policaj, ker lahko ustavljaš promet in lahko hitro voziš. Rad bi bil kmet, tako kot oči.

1. B

141

142

1. vrsta: Gregor Ferjan, Žiga Osredkar, Neža Sušnik, Justina Dobre, Tita Šantelj, Filip Praček, Karin Ostanek, Adam Dominko; 2. vrsta: Martin Žabkar, Ula Rožič, Vida Vurušič, Melanija Kordiš, Vid Ramovž, Jana Parkelj, Naja Novak, Peter Demšar, Andrej Šuštaršič; 3. vrsta: Zmago Vid Petreski, Janez Pavel Furman, Katarina Pirc, Ian Dobršek, Mirjam Bohinc, Mija Marinšek, Eva Rupnik Učiteljica: Helena Horvat

2. A

V življenju se želim naučiti ...

Rad bi se naučil voziti avtobus. Želim se naučiti zdraviti ljudi ... Želim se naučiti igrati, učiti se, plesati balet, delati v porodnišnici, dobro igrati nogomet, dobro igrati klavir, dobro risati, trenirati plavanje, delati v knjižnici, gimnastiko, biti veren, igrati inštrument, slikati, gasiti požare, dobro streljati, ritmično gimnastiko, pilotirati letalo, voziti stare avtomobile, vohuniti, ...

1. vrsta: Eva Macedoni, Lina Grahek, Lana Popek, Andrej Sever, Kristian Mihael Osnovna šola Alojzija Šuštarja Tratnik, Peter Jurij Selan, Sebastjan Bartolj; 2. vrsta: Miha Zupan, Katarina Štefanija Mrvar, Benjamin Brecelj, Anže Zidanšek, Filip Visočnik, Jon Klemenc, Klara Košir, Hana Arko; 3. vrsta: Metka Penič, Dora Rus, Jan Šobak, Jerca Koderman, Ivana Ferjan, Mirjam Davida Vratuša, Zala Vrbovšek (manjka Laura Ferjančič) Učiteljica: Nuša Perčič

V življenju se želim naučiti ... ... dobro jahati, dobro računati, postati zdravnica in večna prijateljica Metke in Klare, dobro brati, postati veterinarka, biti spretna pri športu in likovnem pouku, jezikov, kako je narejen božiček, zakaj nekatere živali iščejo žuželke z jezikom v skali, delati domače naloge, tekočega branja, preživeti v naravi, pogasiti požar, igrati flavto, postati dobra učenka, ne pozabljati stvari, brati in računati in nič več, biti dober nogometaš, glasbenik, pisati vse črke, male, velike, pisane in tiskane, računati do 200, uporabljati stvari, ki jih potrebujejo slepi in slabovidni, brajico, voziti avto, zdraviti ljudi, postati predavatelj na fakulteti, biti še bolj raztegljiva ...

2. B

143

144

1. vrsta: Martin Demšar, Tadej Jelenc, Ajda Lombardo, Sebastjan Perovnik, Jakob Repanšek, Iza Dolenec, Katarina Demšar, Manja Volavšek; 2. vrsta: Lana Kolar, Sara Bonzanni, Maks Duhovnik, Axel Kristjan Grčar, Filip Peršolja, Lili Marija Kovačič, Matija Pleško, Andraž Zorko, Tija Turha; 3. vrsta: Ema Pogorevc, Sara Trobiš, Maša Rajk, Mohor Kern, Marcel Dolar Kunc, Jakob Šteblaj, Jakob Miklič, Martin Cukjati Učiteljici: Sara Drnovšek in Andreja Perdih

3. A

V življenju se želim naučiti ... ... pirografike, igrati košarko, super govoriti angleško, računati do 500.000, računati od 0 do milijon na +, – , :, kmetijstva, jahati konja, plavati delfina, narediti robota, govoriti hrvaško, peči piškote, klekljati, računati do 1000, govoriti nemško, čim več o kitih, lepo risati, kolesariti, hitro spoznati nov prostor (našo šolo) ...

1. vrsta: Gregor Senčar, Maša Vintar , Gaja Obrulk, Ela Sever, Izabela Vindiš, Tadej Osnovna šola Alojzija Šuštarja Jeretina, Luka Gregorčič; 2. vrsta: Svit Benko, Avguštin Pavel Sedej, Benjamin Bras Meglič, Ruta Kogovšek, Katja Hočevar, Anže Kregar, David Erhartič, Neli Šker; 3. vrsta: Žan Luka Selan, Andraž Ulaga, Tadej Banko, Luka Martin Gajšek, Zala Kotar, Neca Jazbec, Urban Bokal (manjkajo Zala Čeh, Liza Snoj, Lavra Križanič) Učiteljici: Dragica Radojevič, Simona Cepin

V življenju se želim naučiti ... ... izumiti novo zapestnico, plesati hip hop, potapljati do školjk, skakati s padalom, biti mama, balerina in od blizu videti sovo, brati misli, videti v prihodnost, živeti v morju, jahati, kuhati, odkriti zdravilo za prizadeto sestrično, skakati čez ovire, izumiti injekcijo za živali, ki bi tako za vedno ostale mladički, skakati kot kaskader, izumiti zdravilo za hrčke, igrati saksofon, odleteti v vesolje, obiskati nove države, potovati, delati ribjo kost, oditi v preteklost, kako skočiti s 50 m v vodo, streljati z lokom, kako pomagati ubogim in živalim, biti učiteljica, biti dober nogometaš, igrati košarko, izdelati helikopter iz lesa, delati salto ...

3. B

145

146

1. vrsta: Matevž Sušnik, Aljaž Hribar, Diana Dominko, Matjaž Trošt, Neža Zupanič, Rebeka Gril, Anastasija Premože, Jacinta Drnovšek; 2. vrsta: Tian Ramovž, Andraž Parkelj, Miha Kolar, Vid Rupnik, Petja Humar, Izabela Ostanek, Ema Judita Kolšek, Pia Klara Duhovnik; 3. vrsta: Zala Obolnar, Tia Dobršek, Aleš Rus, Ema Volavšek, Julija Geč Mravlje, Andrej Kušar, Nejc Dovžan Kukič, Ema Julija Peršolja (manjka Januš Miklavčič) Učitelja: Petra Erjavec in Dimitri Duhhanoy

4. A

V življenju se želim naučiti ... ... klekljati, igrati citre, kmetovati, dobro igrati igre z žogo, arhitekture, plesati hip hop, profesionalno igrati nogomet, nastopati, rolkati, plesti, čarati, kotalkati, dobro risati avtomobile, kuhati, jahati konja, karate prijemov, voziti traktor, voziti letalo, več o živalih ...

1. vrsta: Veronika Rupar, Karlina Mikek, Klara Avšič, Nataša Magister, Nika Petreska, Osnovna šola Alojzija Šuštarja Lovrenc Pintar, Ana Marija Sojar, Blaž Ferjančič; 2. vrsta: Slavko Sever, Peter Sojer, Andrej Hribljan, Matic Zupan, Nikita Drole Škrlj, Tonka Novak, Tadej Maršič, Manca Mavčič; 3. vrsta: Zala Ivajnšič, Jakob Klemenc, Žan Penič, Lucija Arko, Anja Prošek, Sara Banko, Lucija Jeromen, Blaž Jernej Zupan, Matevž Košir Učiteljici: Irena Demšar in Tina Šetina

V življenju se želim naučiti ... ... srfati, biti bolj vztrajna, delati risanke in igrice, dobro brati, delati palačinke, živeti v naravi, živeti v naravi samo z vrvjo in živili ter oblekami, preskakovati ovire na konju, jahati, delati kot plastični kirurg in predsednik vlade, voziti vlake, dobro računati, narediti računalniško igrico, narediti špago, skakati s konjem, različne jezike, delati izume, potrpežljivosti, kuhati, narediti salto, izdelovati steklene kipe ...

4. B

147

148

1. vrsta: Sara Lesar, Ema Vurušič, Zala Vintar, Veronika Marolt, Nik Golinar, Filip Marinšek, Nejc Jeromen; 2. vrsta: Neža Trobiš, Zoja Kordiš, Maria Praznik, Luka Anderluh, Jerica Volovlek, Anton Žabkar, Matevž Demšar; 3. vrsta: Klara Demšar, Lucija Cukjati, Ana Sever, Benjamin Miklič, Miha Osredkar, Petja Svetina, Matija Dobre, Arne Natan Kacjan, Jure Rajk Učiteljica: Tadeja Drašler

V življenju se želim naučiti ...

5. A

... pisati lepe pesmi in zgodbe, biti duhovit in resen hkrati, z domišljijo prodreti v nebesne višave, čim bolje ravnati z živalmi in čim več stvari skuhati, zapeči disk, salto naprej in nazaj s tal, free run, voziti avto, dobro kuhati in peči sladice, narediti lepo frizuro drugim, učiti in razlagati, dobro opraviti delo v službi, dobro razumeti z vsemi, ki jih imam rada, sestaviti super računalnik, poiskati pravega moža, za odlično natakarico, cepiti ljudi (otroke), pravega prijateljstva in dobrote, zelo dobro igrati klavir, narediti lepo pričesko, spremeniti gravitacijo, preživeti mesec dni v naravi in strmoglaviti letalo, voziti vesoljsko ladjo in streljati z vesoljsko pištolo, naravoslovne predmete, imeti veliko idej, voziti podmornico in letalo, kuhati dobro pecivo, tekmovati na konju in plesti lepe kitke, brati z ustnic, kuhati, peči in ustvarjati, speči dobro torto in zelo dobro peti, dobro igrati košarko ...

1. vrsta: Miha Popek, Jakob Visočnik, Janez Škufca Zgonc, Voranc Grahek, Natan Osnovna šola Alojzija Šuštarja Gregorčič, Jadran Jakopin, Sara Javeršek, Neža Vučko, Klara Fabiani; 2. vrsta: Tomaž Mušič, Tim Matej Lomgar, Nik Gregorin, Lucija Jeretina, Evelina Nakić, Tarin Rožič, Doroteja Košir, Petra Hočevar; 3. vrsta: Jure Kotar, Gregor Gubenšek, Jaka Selan, Martin Koderman, Vanesa Bačar, Veronika Turk Učitelj: Matevž Bolta

V življenju se želim naučiti ... ... dobro igrati v filmih, dobro in hitro sestavljati rubikovo kocko, sestavljati tehnične stvari, popraviti kolo, še bolje plesati balet in igrati violino, se naučiti igrati na kakšen inštrument, igrati nogomet, karate, programirati računalnike, dobro poznati zgodovino, dobro pisati domišljijske spise, profesionalno igrati nogomet, narisati načrt za hišo in okolico, frizirati, izumiti kaj novega in sestaviti hišico na drevesu, postati vojak v letalu, dobro klekljati, biti dobra igralka, biti bolj potrpežljiva, peti, plesati, nekaj z živalmi, samoobrambe, pa nekaj gospodinjstva za po hiši, popravljati računalnike ...

5. B

149

150

1. vrsta: Martin Magister, Staš Šantelj, Ambrož Sušnik, Andraž Jeromen; 2. vrsta: David Križanič, Jacob Joseph Tratnik, Klara Gantar, Lonja Klavžar, Ana Kušar, Benjamin Erce; 3. vrsta: Jan Duhovnik, Lara Ramovž, Eva Farič, Mojca Štembal, Janja Zupin, Monika Prošek; 4. vrsta: Matic Snoj, Andrej Merše, Nika Gubenšek, Luka Dovžan Kukič, Maksim Bartolj, Jakob Erhartič, Laura Marija Zore in Ana - Marija Brodnik (manjkata Lin Primožič in Ivan Grce, ki se šola na domu) Razredničarka: Mojca Miklavčič Sorazredničarka: Helena Podboj Mlakar V življenju se želim naučiti ...

6. A

... tujega jezika, vseh predmetov, ki jih imam v tem letu, matematiko, slovenščino, angleščino, likovno umetnost, o prazgodovini, naravi, ... angleščino, saj mi bo prišla prav v tujih državah ... veliko vsega, predvsem angleščine, čim več športov, veliko o znanosti in matematiki, tujih jezikov, da se bi lahko sporazumeval tudi z drugimi iz tujih držav ... zgodovino, da bi vedel, kaj zanimivega se je včasih dogajalo, in bi se iz tega učil, ko bom velik ... geografije, saj želim vedeti kaj o planetu, na katerem živim ... čim več praktikuma, naravoslovja, angleščine in slovenščine, pisati in brati, pozitivnih vrlin za življenje ... koristnih stvari, ki mi bodo pomagale v vsakdanjem življenju ... biti pošten, odgovoren in skrben ... spretnosti, angleščine, praktikuma, geografije ... čim več stvari, saj ti vse pride prav v življenju ... kako najti prave prijatelje, samoobvladovanja, razumnosti, dobro živeti, kuhati ter gladko brati in pisati pri angleščini ...

1.vrsta: Marko Praček, Leon Rojc, Mirjam Gril, Marija Svetlin, Ignacij Dolar Kunc, Osnovna šola Alojzija Šuštarja Dorian Križaj, Pavlina Košorok; 2. vrsta: Matevž Pleško, Nika Valič, Matjaž Kržič, Valentin Lenart Gibičar, Dominik Macedoni, Adrijana Bohinc, Manca Vertačnik, Lina Marija Longar; 3.vrsta: Blaž Jelenc, Gašper Kolar, Katarina Eva Anderluh, Neža Mavčič, Lea Lipič, Katarina Briški, Anais Vaupot, Anneke Mlakar, Anamarija Sedej, Gašper Kovačič Razredničarka: Ela Rupert Sorazredničarka: Tina Weilguny

V življenju se želim naučiti ... ... več jezikov, dobro kuhati, razumeti in govoriti jezik živali, potapljati, zamenjati gumo na avtu, popraviti avto, voziti športno letalo, postati velik znanstvenik, postati in biti dober veterinar, dirkati s športnimi avtomobili, jahati, molsti kozo, sporazumevati se z živalmi, postati dobra detektivka, dobro programirati, prepoznavati dobro v ljudeh, preživetja v naravi, jadrati, risati oz. načrtovati predore in mostove, kuhati vse mogoče dobre jedi, srfati, sabljati, leteti z zmajem in videti vse morsko dno in morje, raziskati, kaj vse je v morju (ne samo Titanika), naučiti se ljubiti vse ljudi ...

6. B

151

152

1. vrsta: Sara Elizabeta Gajšek, Helena Senčar, Filip Novak, Dominik Dobre, Jakob Kosec, Aljaž Valič, Jure Žibert; 2. vrsta: (Katja Višnjić Škrabec), Teo Humar, Aleks Kaapre Rehtijärvi, Gašper Ljubič, Amadeja Lavrič More, Tia Ivajnšič, Naja Hribar, Patricija Nakić; 3. vrsta: Sara Praček, Jerca Bokal, Jakob Lesar, Gašper Cukjati, Mateja Sever, Klara Žabkar, Ema Vertačnik, Iza Hribar (manjka Eleonora Premože) Razredničarka: Katja Višnjić Škrabec

V življenju se želim naučiti ...

7. A

... dobro plesati hip hop in risati portrete, biti vrhunska športnica (tenisačica) in biti bolj potrpežljiva, pisati poezijo, kako napisati roman in dramsko besedilo, zelo dobro igrati saksofon, narediti touch and go, narediti prvi in drugi izpit za jahanje konja, biti dober v različnih športih, dobro kuhati in biti dobra v glasbi, dobro govoriti nemško, profesionalno igrati klarinet in kitaro, čim več programskih jezikov, govoriti angleško, japonsko in še kakšen drug jezik, dobro igrati nogomet, dobro razumeti s sošolkami, sošolci in z učitelji, potrpežljivosti, sama preživeti in kuhati v naravi, angleščino in francoščino, pravila železnic in narediti pravo parno lokomotivo vrtne železnice, ugotoviti zgodovinsko starost predmetov ...

1.vrsta: Blaž Anton Kolbezen, Vid Tušar, Lucijan Marolt, Anton Križnar, Matija Osnovna šola Alojzija Šuštarja Leskovar, Lucija Horvat, Mateja Slapnik Anžur; 2. vrsta: Ana Zupanc Kovač, Hana Jakofčič, Marjeta Lucija Korenčan, dr. Marina Rugelj (ravnateljica), Gašper Vučko, Jakob Kotar, Urh Jamšek; 3. vrsta: Ana Rupar, Ula Briški, Anuša Skušek, Gitica Jakopin, Lana Kralj, Lucija Primožič, Julija Brecelj, Vid Mavrič, Matej Mušič, Leon Šteblaj Razrednik: Ambrož Demšar Sorazredničarka: Marija Blaži

V življenju se želim naučiti ... ... kako postati odgovoren, igrati dvoranski hokej in ameriški nogomet, preživeti v naravi, postati spreten, prve pomoči in nemškega jezika, igrati violino, čim več trikov pri dvoranskem hokeju, zakuriti ogenj s kresilom, hoditi po vrvi, bolje risati, preživeti v naravi, salto nazaj, kuhati, imeti red, nastopati, prižgati ogenj brez vžigalic, dobro igrati odbojko, košarko, smučati in plavati, lepega pogovora s prijateljicami, salto nazaj, vzdrževati kondicijo, profesionalno igrati odbojko, hoditi po rokah, veliko o živalih, premagovati tesnobo v sebi, biti odgovoren, prenašati odločitve drugih, ki nam niso všeč ...

7. B

153

154

1. vrsta: Žiga Žličar, Amadej Bertoncelj, Danijel Kokalj, Matija-David Brodnik; 2. vrsta: Katarina Maršič, Miha Ferjan, Rok Kotar, Lenart Ulaga, Gašper Trobiš, Klara Erce, Maja Klemen; 3. vrsta: Klara Volovlek, Anamarija Drnovšek, Neža Šega, Magdalena Roža Jovan, Enej Novak, Lovro Zupanc Kovač; 4. vrsta: Sabina Zupin, Manca Kovač, Neža Škerl, Ana Vitrih, Katarina Fabiani, Lea Briški, Luka Cerar, Mark Loborec (manjka Maša Grce, ki se šola na domu) Razredničarka: Andreja Jelovčan Sorazrednik: Matej Matija Kavčič

V življenju se želim naučiti ...

8. A

... poslušati druge in se jim vedno bolj posvetiti, kuhati, šivati, plesati, variti avto, skrbeti za bližnje, pomagati v stiski, postati trden v veri, samostojnega življenja, petja, biti prijazen z ljudmi, šivati, biti profesionalni plezalec in kitarist, voziti avto, ohranjati stik s prijatelji, srfati na valovih, voziti jahto, igrati harfo, vzgojiti bonsaj, posekati smreko, razlikovati med dobrim in slabim, vse jezike, biti pogumen, spoštovati druge, poslušati, risati, programirati, kemije, vere, tekoče govoriti angleščino, španščino in portugalščino, programirati, jahati, streljati z lokom, veslati, napisati kakšno knjigo, plezati na drevesa, odpuščati, živeti, biti svoboden, plesati sodobne plese, delati samostojno, veliko jezikov, dobro startati iz bloka, lepo preteči oviro in zelo hitro teči, leteti, igrati rokomet ...

1. vrsta: Mirjam Cukjati, Petra Žnider, Ana Žibert, Jan Cerar, Anton Martin Robida, Osnovna šola Alojzija Šuštarja Ažbe Dolenec; 2. vrsta: Matej Bohinc, Simon Urban Zore, Bernard Dobre, Jakob Zupanič, Matic Dobnikar, Jakob Mali; 3. vrsta: Nieves Cukjati, Bernard Kos, Marija Vitrih, Nana Trifoni, Jakob Marolt, Dominik Šteblaj, Mihela – Rafaela Brodnik, Lucija Planinc (manjkata Aleš Presetnik in Sara Brkič) Razredničarka: Maja Sušin

V življenju se želim naučiti ... ... kako biti dober do ljudi ... z violino igrati z orkestrom, ki me spremlja ... streljati z lokom, živeti, biti nesmrten in uresničevati božje zapovedi ... biti dober človek, biti 100-letnik, priti na Mount Everest ... ceniti življenje, kakršno je, in biti vedno vesela ... osrečevati ljudi, srfati ali jadrati ... živeti pošteno ... kako postati uspešna pevka ... kajtati, dobro igrati klavir, pomagati tistim, ki ne znajo ... biti srečna v vsakem trenutku, razen če gre za kaj groznega ... ceniti vsak dan, ki ga imam ... kako imeti kariero, in to igralsko ... voziti avto, govoriti angleško, načrtovati zgradbe ... stvari za uspeh v življenju ... skakati basejump, s padalom, free run in breakdance ... govoriti sedem jezikov, mečevanja, streljanja z lokom ...

9. A

155

156

Šest let smo znanje nabirali v Zavodu, kjer smo gostovali in si ob družbi gimnazijcev, profesorjev in vseh, ki se tam izobražujejo, nabrali veliko izkušenj. To leto smo prestopili prag nove šole in zdaj smo s staro tehnično povezani le še preko foruma in podzemnih hodnikih. Seveda pa vezi ostajajo in bodo večno z nami.

Pogledali bomo utrinke šolskega leta 2013/2014 in se dotaknili že novih zgodb, ki jih pišemo v novi stavbi Osnovne šole Alojzija Šuštarja. Med prispevki nas bodo nagovarjale odebeljene misli nadškofa Šuštarja, utrinki žuborenja nekaterih družin, ki so del tega velikega občestva, in mnoge fotografije, ki puščajo sled preteklosti za sedanjost in prihodnost.

Alojzij Šuštar je že davno tega zapisal, da si človek želi, »da bi spet prišla taka šola, ki nudi učencu vse, kar potrebuje za življenje«. Učitelji in vsi ostali delavci, ki smo zaposleni v tej ustanovi, stremimo k temu. Skupaj z učenci vsako leto redno šolsko dogajanje obogatimo z raznovrstnimi projekti in dejavnostmi.

»Posebno pomembna pa se mi zdi vzgoja človeških odnosov: poštenje, prijateljstvo …« Umetnost je nekje vmes med ustvarjalnostjo, ki brbota in izbruhne v človeku, in kulturno zavestjo, ozaveščenostjo, vzgojo. Umetnost ni vedno le ustvarjanje, temveč mnogokrat poustvarjanje in še večkrat sprejemanje, ki ni pasivno. Užitki ob branju in pisanju se prepletajo, kulturna zavest pa jim daje pomembnost, enkratnost trenutka. Zato z osnovnošolci najprej praznujemo državne praznike, ki jih je nemogoče praznovati v odsotnosti umetnosti.

Pod mentorstvom prof. Kavčiča so letos nastajale proslave ob državnih praznikih, spontane, preproste in idejno močne. Za kulturni praznik smo povabili gledališko skupino, ki nas je povedla v svet komedije, kulturne dneve pa so zapolnili obiski Prešernovih krajev, Trubarjeve fare, ogledali smo si gledališke predstave, muzikal, opereto. Počastitev 100-letnice rojstva prevajalca Janka Modra, ki smo jo praznovali v Zavodu, so sooblikovali tudi osnovnošolci.

Poleg tednov branja, ko smo vsak dan za nekaj minut pospravili učbenike in zvezke s šolskih klopi ter se zatopili vsak v svojo knjigo, je na šoli potekal tudi bralni klub. Maloštevilni, a nenadkriljivi mladi bralci so požirali papir in svoje kritike in priporočila delili s sošolci. Spomladi smo se za teden dni preselili ven in med rekreativnimi odmori brali ob ribniku. Tudi bralno značko je osvojilo veliko učencev. Brali so za vseslovensko, eko, angleško in Slomškovo bralno značko.

Mami pri maši bere berilo o Mojzesu, ki govori Božjemu ljudstvu. Pri pridigi duhovnik vpraša otroke: »Kdo je govoril Božjemu ljudstvu?« Klara odgovori na glas: »Mami.« Lucija se udari v predal, kjer ima Klara šolske stvari, in vpije: »Aaaau, v Klarino šolo sem se udarila!« ppDružina Demšar

Da si kaj v branje odnesemo tudi na počitnice, so poskrbele Šuštarske pisarije, v katere smo ujeli utrip pisav vseh starosti, obogatili pa smo jih z likovnim ustvarjanjem učencev. Veliko učencev je letos prebiralo tudi izbrano poezijo za Cankarjevo priznanje in se tudi uspešno udeležilo tekmovanja.

Najmočnejši v besedah so bili šestošolci in sedmošolke, zato navijamo zanje naslednja leta, ko bodo smeli na regijsko in državno tekmovanje.

Najbolj plodno je ustvarjanje, ko si roko podajo različne umetnosti: za božično zgodbo za starše so otroci sami oblikovali vokalne in instrumentalne zasedbe, gledališke prizore, ustvarili sceno in ne nazadnje poskrbeli za posladek: vaflje, palačinke in čaj.

Osnovna šola Alojzija Šuštarja

Poezija, dramatizacije, improvizacije in spontana umetnost pa ne nastajajo le v okviru pouka, temveč jim krila razpnejo tudi dnevi dejavnosti. Šestošolci so v okviru projektnih dni Zemlja z veliko in malo začetnico pisali poezijo, pod vtisom srečanja s pravim medvedom v Kočevju pa pisali in snemali reportaže in intervjuje z živalmi, ki živijo okoli našega zavoda. Osmošolci so v okviru umetnostnih dni dramatizirali in spreminjali žanre znanim književnim besedilom, poskrbeli za kostume, sceno, glasbo in v štirih dneh na oder postavili krajše uprizoritve, ki so jih predstavili občinstvu.

Najlepši in najdragocenejši trenutki ponavadi pridejo nepoklicani in niso medijsko spremljani. V razredu med poukom se v spontanosti med zavzetostjo in radovednostjo mnogokrat utrnejo trenutki, ki si jih zapomnimo za vedno. Kakšen scenski element med improvizacijo pred katedrom, komentar med branjem umetnostnega besedila, posebna tišina, smeh ali aplavz sošolcev, ki spodbudi, da kdo tudi doma vzame v roke pisalo in si upa več. Izmuzljivost teh dogodkov pa me ne prevari: gradijo naše osebnosti in kulturno zavest, so tisti, o katerih bi bilo edino vredno pisati in ob katerih lahko tudi med osnovnošolci govorim o umetnosti. (Anja Košir) V četrtek, 29. maja 2014, so se osmošolci odpravili na celodnevno ekskurzijo v Oglej in Posočje. Prvi postanek je bil na Repentaboru, ki je ponujal lep razgled na Tržaški zaliv in bližnjo okolico. Učenci so tam spoznali, kakšno je bilo včasih v teh krajih življenje Slovencev in tudi kakšni so pogoji za njihovo življenje dandanes. Pot nas je vodila naprej v Oglej, kjer so učenci občudovali ostanke antike in spoznavali pomen mesta, ki je bilo dolga stoletja pomembno središče cerkvene oblasti in je kot tako pomembno vplivalo na velik del slovenskega ozemlja. Iz antike smo se časovno preselili v čas prve svetovne vojne. Posočje je bilo namreč blizu in ta prostor še danes skriva številne ostanke iz vojne. Učenci so bili kar začudeni nad velikostjo italijanske kostnice Sredipolje pri Doberdobu. Že tukaj so se srečali z nepredstavljivim številom smrtnih žrtev, ki jih je nesmiselna vojna pustila za sabo. Ob Soči smo se vozili vse do Kobarida, kjer smo obiskali muzej, ki prikazuje uspehe in neuspehe, zlasti pa nečloveško trpljenje vojakov z obeh strani fronte. Vse, kar smo videli, je bil tudi opomin, ki govori, kako daleč lahko seže človeška neumnost in da vojna pomeni zlasti trpljenje. Da se kaj takega ne bi nikoli več ponovilo. Seveda smo se odpravili še do ohranjenih kavern in jaškov in do bistre Soče. Mislim, da smo se iz celodnevne ekskur-

zije marsikaj naučili. Izrek »Zgodovina je učiteljica življenja« je v tem dnevu gotovo prišel do izraza. (Matej Matija Kavčič)

»Vsak otrok prinese s seboj žlico na svet.« Pregovor se mi je nekoč zdel smel, vendar neverjeten.

V njegovo resničnost so me prepričali otroci, ko se je naša družina junija povečala še za enega člana. Doslej najmlajši zna zase kar naenkrat poskrbeti sam, njegov veliki brat pa mu pomaga, če le more. Tudi starejši hčeri po svojih močeh pomagata pri dojenčku in v gospodinjstvu.

Kadar najmlajši Martin neutolažljivo joka, ga prevzame Vida, ker »se v njenem naročju vedno hitro potolaži«. Ema pa nadomešča mamico pri Jakobu, če je ta zaposlena. Vsi se trudijo, da bi bil dojenček lepo sprejet in bi bilo mamici in atiju lažje. ppDružina Vurušič

12. maja 2013 smo se s sedmošolci odpravili na avstrijsko Koroško predvsem zato, da bi raziskali korenine slovenske državnosti. Skušali smo poiskati kraje, kjer so ustoličevali prve karantanske kneze, kraje, kjer je Sv. Modest zasadil korenine krščanstva med slovenskim ljudstvom in kraje, kjer se je morda prvič v zgodovini zapisala slovenska beseda. Vsi ti kraji dandanes ležijo v sosednji državi Avstriji. A ti kraji so še vedno del slovenskega kulturnega prostora, o čemer smo se najbolje prepričali z obiskom Slovenske

157

158

gimnazije v Celovcu. Celovec z okolico je torej odličen pripomoček za vživljanje v slovensko zgodovino, hkrati pa nudi tudi širši pogled po svetu.

Minimundus nas je s svojimi znamenitostmi popeljal na mnoge kraje sveta.

Za en dan veliko novega – a upam, da smo vsi bogatejši za kakšno izkušnjo več in da so se obzorja razširila tudi učencem. (Matej Matija Kavčič)

Otroci so naju naučili: da je najpomembnejši čas, ki ga preživimo skupaj – ob igri, v naravi; da je potrebno, da se vsake toliko časa starši spremenimo in vživimo v otroka – ti se takrat zelo sprostijo; da si je na sprehodih v naravi bolj potrebno vzeti čas za vsako cvetlico, vejico ali kamen, ki se otrokom zdijo zanimivi, kot pa za cilj, ki smo si ga zadali; da si je potrebno spremeniti zastavljene cilje, ki jih imamo, in jim prisluhniti takrat, ko otroci to potrebujejo; da je smeh pomemben del vzgoje; da je potrebno živeti sedaj, ta trenutek, in se ne obremenjevati s tem, kaj bo v prihodnje. ppDružina Gril

Antični dnevi so na OŠ Alojzija Šuštarja postali že kar tradicionalni. To so dnevi, ko učenci razredne stopnje spoznavajo obdobje antike na prav poseben način.

V preteklem šolskem letu je bila v duhu 2000. obletnice Emone rdeča nit »življenje v Emoni«. Petošolci so na podlagi teoretičnega znanja na delavnicah izdelali raznovrstne izdelke. Izdelali so rimski ščit in oklep, naredili antični nakit, okrasili škatlice z mozaiki in pripravili okusne antične sladice.

Poleg vsega tega so pripravili tudi dramsko uprizoritev, ki so jo uprizorili četrtošolcem. Na delavnicah so četrtošolci pokazali svoje znanje o Emoni tako, da so naredili maketo rimske hiše, izdelali freske na das masi, izdelovali rimske vaze, naredili svoj okvir za sliko iz mozaikov ali pa se preizkusili v pripravi rimskih sladic. Tretješolci so spoznavali, kako so v rimskih časi preživljali čas otroci. Delali so voščene tablice in na njih pisali, naredili so in se naučili igrati družabno antično igro »dux« ter iz gline izdelovali rimske posode. Prav tako so iz legokock naredili rimsko hišo. Najmlajši so ustvarili svojo tuniko, izdelali preprost nakit in svoj srebrnik. Spretni so naredili in oblekli svojega rimskega vojaka ali naredili papirnati mozaik. Na koncu so zaigrali še vsak svojo zgodbo, kjer so se že naučili prvih latinskih besed, kot so »salve« in »gratias tibi ago« ali po slovensko »živijo« in »hvala«.

Otroci se v teh dneh preko delavnic veliko naučijo o antiki, se ob vsem naučenem tudi zabavajo in veselo ustvarjajo. Zelo dragoceno je njihovo pristno veselje ob omembi klasične kulture in samo navdušenje nad antičnimi dnevi. (Tina Weilguny) Ob jubilejnem letu in praznovanju 2000. obletnice Emone, prve urbane poselitve Ljubljane, smo z učenci 5. razreda raziskovali zgodovinsko obdobje antike, ki je v naši šoli pomemben del učnega načrta, in sicer v okviru projektnega dne v Emoni. Preko tovrstnega raziskovanja smo v učencih skušali spodbuditi zmožnost vživljanja in razumevanja zgodovinskih obdobij iz njihovih lastnih okvirov kot tudi z vidika ljudi, ki so v njih živeli. V projekt so bili kot predavatelji vključeni naši profesorji. Tako so mladim raziskovalcem predstavili Emono, kjer so se prepletala področja zgodovine in geografije, arhitekture, umetnosti, znanosti in tehnologije ter tudi jezika in klasične kulture.

Osnovna šola Alojzija Šuštarja

Učenci so se v parih ukvarjali z vprašanji družine in družbenih razmerij, možnosti poselitve, ki jih določajo in omejujejo geografske lastnosti okolja, pa vplivu, ki ga imajo družbena razmerja na arhitektonsko in urbanistično strukturo urbanega okolja. Na vseh točkah raziskovanja so problematiko povezovali s sedanjostjo in opazovali kontinuiranost zgodovinskega razvoja kot neprekinjenega procesa. Na inovativen in ustvarjalen način so raziskovali ter naloge zaključili s predstavitvami, v katerih so zagovarjali svoja mnenja. Čaka nas še tiskanje brošur, predstavitev vseh izsledkov ter dramska predstava o emonskem vsakdanu. (Dragica Radojevič)

Ko majhne roke pomagajo velikim, delo morda ni narejeno prej, je pa narejeno veliko delo. ppDružina Vindiš

Na dramskem festivalu, ki je letos potekal v dveh dnevih, so se z igrami predstavile naše gledališke skupine. Mentorji so pri mladih igralcih razvijali različne zmožnosti izražanja z gibanjem, s kretnjami, z mimiko in z govorom na odrskem prostoru. Vse te vaje in delo ob igranju in doživljanju značaja določenega lika ter igre so v učencih prebudili čustva in telesno govorico.

Vsaka skupina se je na svoj način dotaknila različne družbene problematike: ekologije, vrstniškega nasilja in medsebojnih odnosov. S tem smo navdušili

svoje zveste gledalce in prispevali kamenček v mozaik talentov naše šole.

(Dragica Radojevič) Učenci Osnovne šole Alojzija Šuštarja so sodelovali pri pripravi in izvedbi adventnega sejma in tako po svojih močeh prispevali k zbiranju sredstev za dobrodelne namene. Sejem je potekal v petek, 29. novembra 2013, od 13. do 17. ure v atriju Zavoda sv. Stanislava. Na sejmu so bili na voljo izdelki, ki so jih izdelali učenci, dijaki in študenti, ki bivajo v Zavodu. Udeležilo se ga je veliko ljudi. Lahko so izbrali ročno izdelane voščilnice, piškote, svečke, kadilo za blagoslov domov, božično žito in drugo okrasje za praznične dni. Denar, ki smo ga zbrali, smo namenili za šolanje treh afriških otrok in za pomoč družinam v stiski. (Maja Javornik) V prvem razredu imamo spomladi naravoslovni dan, ko v šolski gredici posadimo zelenjavo, jagode in cvetice. Učenci smo najprej pripravili gredici tako, da smo v lesen obod nanosili zemljo. Letos smo sadili v gredici, ki imata obliko pravokotnika in šestkotnika. Posadili smo sadike solate, drobnjaka, kolerabic, paradižnika in paprik. Posejali smo korenje, solato in fižol. Prinesli smo tudi nekaj cvetic, ki bodo cvetele poleti. V sušnem obdobju smo posajeno zalivali. Čez šest tednov, 18. junija 2014, smo si že lahko pripravili malico z vrta. Šolsko malico – kos pice – smo lahko obogatili z listi solate in drobnjaka. Porezali smo liste mete in melise. Oprali smo jih in za nekaj časa namočili v limonado. Pica s svežo nabrano in oprano solato in drobnjakovimi stebelci je bila zelo osvežilna. Okus nam je bil vsem zelo všeč. Tudi limonada je prijetno dišala. Tisti, ki so žvečili list melise, so povedali, da ima okus po žvečilnem gumiju! Učenci, ki so šli zelenjavo nabrat, pa so lahko pojedli vsak nekaj jagod, ki so bile zrele. Te so lansko leto posadili prvošolci. Tudi naše letošnje jagode bodo naslednjo pomlad zorele za prvošolce. (Marinka Kušar) Na Alojzijevem popoldnevu so učenci 2. b starše presenetili z izvedbo angleškega muzikla The Enormous Turnip. Projekt, ki smo si ga zadali, je bil za otroke te starostne skupine kar zahteven, vendar smo po mesecu intenzivnih priprav z veseljem ugotovili, da se je naš trud obrestoval. Otroke je gnala notranja motivacija, zato jim ni bilo težko vaditi vse do zadnjega dneva. Predstava je bila zelo uspešna in veselimo se, da bomo tudi v prihodnje pripravili kaj podobnega. (Nuša Perčič, Sandra Jurić)

159

160

V naši mali knjižnici osnovne šole oz. knjižni-či-ci J, kakor smo ji kdaj tudi rekli, smo se v šolskem letu 2013/14 priključili nacionalnemu projektu Rastem s knjigo, z drugo- in sedmošolci smo obiskali (prenovljeno in med splošnimi naši šoli najbližjo) Knjižnico Šentvid ter prav tako nadaljevali z drugimi bralnimi projekti.

Ob zaključku bralne sezone smo v goste povabili pisatelja in igralca Gregorja Čušina, ki nam je spregovoril o svoji mladosti, veliki ljubezni do knjig in o gledališču ter podelil bralna priznanja.

so celoletno delo predstavili staršem v Dvorani Matije Tomca, za pogostitev pa so pripravili osvežilni napitek. (Tadeja Drašler) Mi pa odhajamo k Janezkom … Tako se je slišalo na hodniku, ko smo šli s skupino četrtošolcev na obisk v Center Janeza Levca. V začetku šolskega leta smo se trije učitelji v oddelkih podaljšanega bivanja dogovorili, da bomo skušali četrtošolcem na malo drugačen način odgrniti zaveso v svet drugačnosti. V svet ljudi, ki se na prvi pogled vedejo neobičajno, ki se sporazumevajo na način, ki je večini nerazumljiv, ki se jim običajno raje izognemo.

Zamislili smo si druženje, ki bi potekalo celo šolsko leto. S strani Zavoda Janeza Levca je bila zamisel sprejeta z navdušenjem. Tako smo se obiskovali, skupaj ustvarjali, pripravljali hrano, peli, se igrali … Vse to pa z namenom, da zmanjšamo predsodke in neznanje, ki nas odvrača od drugačnosti. Vsak učenec je imel priložnost, da je osebno doživel drugačnost in se spoznal z učenci s posebnimi potrebami.

Vedno, ko se lotimo kakšnega projekta, se sprašujemo, ali bo stvar uspela in ali bodo cilji, ki smo si jih zadali, doseženi. Tako sem bil zelo vesel, ko mi je že po prvem srečanju eden od naših učencev dejal: »Veste, gospod učitelj, saj sploh niso tako grozni, kot sem mislil na začetku. Prav prijetni so.« (Klemen Banko)

Otroci so naju naučili: potrpežljivosti, brezpogojne ljubezni, veselja ob vsaki malenkosti in spoznanja, da zato ni odgovor na vprašanje zakaj.

In še se učiva … ppDružina Škerl

Petošolci smo letos vstopili v projekt »Lepo je živet'«, ki ga vodi Inštitut Antona Trstenjaka. Projekt je namenjen preventivnemu preprečevanju vseh vrst omamljanja. Z učenci 5. razreda so v delavnicah skozi vse leto sodelovali študentje prostovoljci, ki so skupaj z otroki razmišljali o dobrih lastnostih, ki jih ima posameznik, kaj ta potrebuje za zdravo življenje, kaj so naše naloge v življenju in predvsem kako se upreti povabilom k pitju alkohola. Opazovali so, kaj lahko alkohol naredi živemu bitju. V ta namen so vse leto zalivali dve rožici, eno z vodo, drugo z alkoholom. Na koncu projekta

Januarja 2014 smo na naši šoli pričeli z dvoletnim mednarodnim projektom Učilnica v naravi – Outdoor learning. Pri projektu sodelujemo z norveško osnovno šolo Borge skole iz mesta Fredrikstad ter z Združenjem slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. Projekt je zmagal na razpisu slovenske nacionalne agencije CMEPIUS in je tako denarno podprt iz finančnih mehanizmov Norway Grants in EEA Grants.

S projektom želimo izmenjati dobro prakso in pristope, povezane z učenjem v naravi, vpeljati novo znanje v naš učni proces učenja v naravi ter ohraniti močne vezi z obema sodelujočima ustanovama tudi po koncu projekta. V lanskem šolskem letu smo tako učitelji in učenci naše šole skupaj s skavti obiskali Borge skole, kjer smo preživeli 5 dni v marcu, nato pa smo gostili učence, učitelje in ravnateljico z norveške šole. Naše druženje je temeljilo predvsem na opazovanju metod poučevanja in učenja v naravi, izmenjavi različnih pristopov in oblik dela ter uvedbi le-teh v naš učni proces. Med

Osnovna šola Alojzija Šuštarja

projektom smo se drug od drugega že veliko naučili, si izmenjali veliko idej in izkušenj ter jih uporabili v praksi.

Tako s prijatelji iz Norveške kot tudi s skavti smo stkali res močne prijateljske vezi, ki presegajo cilje in usmeritve projekta, in mu tako dajejo še globlji pomen. Veselimo se letošnjega šolskega leta, saj bomo ponovno videli norveške prijatelje, imeli skavtske dneve, preživeli veliko prijetnih ur v učilnici v naravi ter izvedli poučne in praktične delavnice, namenjene zunanjim pedagoškim delavcem in vsem, ki jih zanima taka oblika učenja.

(Ela Rupert)

»Vsakomur da Bog njegovo življenjsko nalogo. Komur da več talentov in tudi večje naloge, bo od njega tudi veliko več zahteval.«

V šolskem letu 2013/2014 so se učenci udeležili mnogih tekmovanj in na njih dosegli odlične rezultate.

Pred približno petimi leti, ko je bila Zala stara dobra 3 leta, smo šli na morje. Igrali smo se igrico »žival«: nekdo si zamisli žival, ostali pa poskušajo ugotoviti, katera je. Postavljajo lahko vprašanja, na katera lahko dobijo samo odgovor da ali ne. Na vrsti je bila Zala, z možem pa sva že pol ure ugotavljala žival na m, ki ima dlako, štiri noge, rep in smo jo že videli, se je dotikali itd. Kljub temu da nekaj živali poznava, saj sva oba z možem veterinarja, te živali nisva mogla ugotoviti. Ko sva se predala, je Zala zmagoslavno rekla: »Mrtva miš!« Smeh v avtu in družinska anekdota.

Pri veseli šoli je Lea Briški dosegla zlato priznanje. Srebrna pa so podelili Katarini Evi Anderluh, Mirjam Gril, Neži Mavčič, Matevžu Demšarju in Antonu Žabkarju.

Otroci imajo neverjetno širok horizont razmišljanja in svojevrsten pogled na svet, odrasli pa jim ga nehote začnemo ožiti in jih ukalupljati.

Upava, da bodo otroci čim več časa lahko razmišljali široko in drugače kot mi, odrasli!

V znanju matematike za Vegova priznanja so učenci dosegli 93 bronastih priznanj na šolskem tekmovanju, 6 srebrnih na področnem in 1 zlato priznanje na državnem tekmovanju.

V lanskem šolskem letu smo na pripravah na tekmovanje za Cankarjevo priznanje prebirali pesmi, se sprehajali med verzi, razmišljali o pesniških podobah in svoja opažanja zapisovali. Učenci 2. in 3. razreda so delali družbo Grafenauerjevemu Pedenjpedu in Pavčkovemu Juriju Muriju na poti v Afriko. Bronasto priznanje je osvojilo 14 drugošolcev in 11 tretješolcev, med njimi pa sta bili najboljši Liza Snoj in Ema Julija Peršolja. O malem rimskem

ppDružina Čeh

cirkusu pesnika Andreja Rozmana Roze so razmišljali učenci 4. in 5. razreda.

Bronasto priznanje je osvojilo 10 četrtošolcev in 8 petošolcev, najboljša pa sta bila Doroteja Košir in Andrej Merše. Učenci 6. in 7. razreda so raziskovali Pavčkove Majnice. Bronasto Cankarjevo priznanje je prejelo 5 šestošolcev, med njimi je bila najboljša Ema Vertačnik. Od sedmošolcev sta bili odlični Magdalena Roža Jovan in Manca Košir, ki sta tudi prejeli bronasto priznanje. Osmošolci so se poglabljali v Skrivnosti Nika Grafenauerja in pestovali Naročje kamenčkov pesnice Saše Vegri. Pri interpretaciji pesmi se je najbolj

161

162

izkazal Dominik Šteblaj, ki je osvojil bronasto priznanje in se tudi udeležil področnega tekmovanja. (Maja Sušin)

Posebno pohvalo ravnateljice ob koncu šolskega leta za odlične dosežke na različnih področjih pa so letos prejeli: Katarina Maršič za doseženi zlati priznanji iz matematike in logike ter za 10. mesto na tekmovanju Prvaki znanja, Lea Briški za doseženo zlato priznanje iz Vesele šole ter srebrni priznanji iz matematike in logike, Bernard Kos za doseženo srebrno priznanje iz matematike ter uvrstitev v finale kviza Abeceda v oddaji Male sive celice,

Bernard Dobre za doseženi srebrni priznanji iz fizike in logike ter za bronasto priznanje iz matematike, Anton Žabkar, Matevž Demšar, Katarina Eva Anderluh, Neža Mavčič in Mirjam Gril za dosežena srebrna priznanja iz Vesele šole, Neža Škerl in Jan Duhovnik za izjemne dosežke na športnih tekmovanjih, Ema Vertačnik za doseženo zlato priznanje Bobrček in srebrno priznanje iz Vesele šole ter Urh Jamšek za pomoč pri tehnični podpori na šolskih prireditvah.

Na športnem področju se z večanjem števila naših učencev povečujejo tudi uspehi na tekmovanjih. V ekipnih športih smo se udeležili veliko tekmovanj in predstavljali šolo v najboljši luči. Ekipe košarkarjev, nogometašev, igralcev dvoranskega hokeja in rokometašev so bile strah in trepet drugih ljubljanskih šol. Najboljše rezultate pa smo dosegli v dvoranskem hokeju (floorballu) in rokometu. Pri najmlajših hokejistih (5. razred in mlajši) smo dosegli 1. mesto, pri mlajših (7. razred in mlajši) pa 3. mesto. Rokometna ekipa (učenci 7. razreda in mlajši) je dosegla 3. mesto.

Prav tako so se odlično odrezali naši smučarji, ki so se kar med šolo v naravi udeležili tekmovanja in dosegli ekipno 1. mesto.

Vrhunski rezultati pa niso izostali niti v posamičnih športih. Omenili bomo samo nosilce medalj in najvišjih priznanj, saj bi bil celoten seznam predolg.

Na jesenskem krosu so učenci dosegli naslednja mesta: Ula Briški 2. mesto, Ela Sever 3. mesto, na pomladanskem Jakob Mali 2. mesto, Katja Hočevar 1. mesto, Luka Dovžan Kukič 3. mesto, Zala Vintar 2. mesto, nekateri pa so odličja pridobili na obeh krosih: Pia Klara Duhovnik za 1. in 2. mesto, Lara Ramovž za dvakrat 2. mesto in Neža Škerl za dvakrat 1. mesto.

Najini hčerki naju učita, da morava tudi midva vsak dan ob otroški igri, smehu in dogodivščinah prebuditi otroka v sebi, se prepustiti preprosti igri na vrtu, ob igri z vodnimi balončki, skakanju na bombice s pomola na morju, se čuditi deževniku, ki leze po zemlji, in neizmerno uživati ob skakanju po lužah v deževnih popoldnevih. Biti preprost. Biti otrok. In znati najti v še tako majhnih stvareh čudež in veselje. ppDružina Klun

Amadej Bertoncelj je dosegel 2. mesto na državnem prvenstvu v športnem plezanju.

Atletika David Matija Brodnik – skok v daljino, mlajši učenci: 3. mesto (jesen 2013), 3. mesto (zima 2014), 3. mesto (pomlad 2014).

Osnovna šola Alojzija Šuštarja

Neža Škerl – tek na 300 metrov, mlajše učenke: 1. mesto (jesen 2013), 1. mesto (zima 2014), 1. mesto (finale zima 2014), 1. mesto (pomlad 2014), 1. mesto na prvenstvu ljubljanskih osnovnih šol, 1. mesto na finalu posamičnega prvenstva OŠ v atletiki 2014 v Kopru.

Ula Briški – skok v daljino, mlajše učenke: 2. mesto (jesen 2013), 2. mesto (zima 2014).

Jan Duhovnik – skok v daljino, najmlajši učenci: 1. mesto (zima 2014), 1. mesto (finale zima 2014), 1. mesto v troboju za najmlajše.

Lara Ramovž – tek na 60 metrov, najmlajše učenke: 2. mesto (zima 2014).

Jakob Mali – tek na 1000 metrov: 2. mesto (pomlad 2014).

Naše učenke in učenci se udeležujejo tudi drugih športnih tekmovanj na klubski ravni, kjer dosegajo odlične rezultate. Nanje smo zelo ponosni in veseli, da tudi tako širijo ugled naše ustanove. (Uroš Kermavt)

Naši otroci odraščajo V naši družini nam je Gospod zaupal pet otrok, pet sinov, sedaj starih od 4 do 14 let, kar že samo po sebi pomeni veliko intenzivnost odnosov; veliko talentov pa predstavlja tudi živost in živahnost. Najstarejši sin Pavel je ob neki priložnosti zapisal naslednje: »Draga živahna družina, hvala, da smo tako velika družina. Želim, da bi se še naprej imeli radi in bili med seboj povezani.«

Sonja zvečer v postelji: »Mami, vse si že dala spati, tudi oči že spi, zdaj pa mi nehaj težiti in daj spati še sebe.«

Za starše pomeni velika družina, poleg hvaležnosti za dar življenja, tudi odgovornost, kako negovati medsebojni stik in s tem kakovostno sobivanje. Pri tem se zavedava, kako vredno je, da poleg vse druge komunikacije, spoštovanja, spodbujanja … pomembno mesto v odnosih namenjamo molitvi, saj ta vzpostavlja oz. ohranja odnos z Bogom in med nami, tudi ko smo fizično vsak pri svojem delu, v šoli ali vrtcu.

Vera nam omogoča, da smo prek pogovora z Bogom povezani tudi v času, ko nismo skupaj. To velja še toliko bolj za obdobje odraščanja otrok – čim bolj namreč starši prisluhnemo Bogu, tem bolj(e) lahko otroke razumemo, sprejemamo in jim zaupamo. S pomočjo molitve namreč otrok, ko ti postajajo čedalje bolj samostojni, ne prepuščamo zgolj temu svetu, ampak jih zaupamo Bogu. Vse, kar smo, tako prihaja od Gospoda in izročamo Gospodu ter z njegovo pomočjo in blagoslovom vsak dan delamo in živimo.

ppDružina Svetlin

ppDružina Mušič

Otroci so naju naučili otroške igrivosti, preprostosti, sproščenosti, ob njih se trudiva biti potrpežljiva, razumevajoča, predvsem pa si vzeti čas za igro po njihovi izbiri in včasih po najstniško zaviti z očmi.

163

164

»Želim si, da bi tako preživljali svojo mladost, da bi se dobro pripravili na življenje.« V šolskem letu 2013/14 je krožek klekljanja obiskovalo 21 učenk in 1 učenec.

V to interesno dejavnost so bili vključeni učenci 3., 4. in 5. razreda. Klekljanje je eden od načinov izdelovanja čipk. Pomeni prepletanje, križanje in pretikanje vsaj dveh ali več parov niti, ki so navite na podolgovate, posebno oblikovane lesene palčke, imenovane klekeljni. S prepletanjem, sukanjem in križanjem pričaramo čarobnost luknjičastega vzorca. Na urah klekljanja so učenci spoznavali to narodno obrt, klekljarski pribor, se naučili tri osnovne tehnike klekljanja – kitico, idrijski ali slepi ris in sukani ris. Izdelali so tri klekljane izdelke po lastni izbiri (muca, zajec, delfin, tjulenj, veverica, slon, miška, konj ali marjetica). Izdelke smo tudi uokvirili in jih predstavili na prireditvi Tisočeri talenti. Učenci so sodelovali z navdušenjem, ob tem pa razvijali ročne spretnosti ter spoznali pomen čipk za našo kulturno dediščino. (Maja Javornik) V nižjih razredih osnovne šole imamo interesno dejavnost z naslovom »Razgibajmo možgančke«. Res jih enkrat tedensko še posebej razgibamo, pa ne le predel za logiko in matematiko, ampak tudi druge. Srečanja namreč pričnemo z eno od ogrevalnih vaj iz sklopa Brain Gym (telovadba za možgane) ter tako aktiviramo in povežemo določene centre v možganih.

V mesecu maju smo si z nekaterimi otroki celo odšli ogledat, kako so naši možgani sestavljeni, kako delujejo in kaj vse nadzorujejo. A kaj, ko nam vse to poznavanje dejstev o možganih ne pomaga kaj dosti, ko nas preplavijo oz. ugrabijo čustva in namesto prefrontalnega korteksa, ki predstavlja razumski del, nadzor nad našim delovanjem prevzame limbični sistem. Namesto strokovnih izrazov povejmo raje takole: Vsi se želimo čim več naučiti, čim manj pozabiti in naučeno znanje ob pravem trenutku tudi uporabiti. Žal večina ljudi ob tem po navadi misli le na znanje s področja jezikovne, logično-matematične, prostorske, glasbene in telesno-gibalne inteligentnosti.

Pozabljajo pa na čustveno in eksistencialno (duhovno) inteligentnost, ki povezuje tako medosebno kot znotrajosebno inteligentnost. Kaj mi pomaga biti dober matematik, če pa ne znam sodelovati z ostalimi v raziskovalnem timu? Kaj mi pomaga biti odličen arhitekt, če pa ne znam prisluhniti željam strank? Kaj mi pomaga biti učitelj, ki odlično razlaga snov, če se ne znam umiriti in na koncu zaradi pretirane skrbi za druge izgorim? Vedno več ljudi

se zaveda, kako pomembno je razvijati tudi ti dve inteligentnosti. Tega se je zavedal že starogrški dramatik Sofokles. »Ne da sovražim, da ljubim, sem na svetu,« pravi njegova junakinja Antigona in se pridružuje Jezusovemu nauku: »Stori to, kar bi želel, da bi drugi storili tebi.« Bodi tako. (Katarina Rupar Marinko)

Modrost življenja Vsak dan nas čas priganja. Dan, zapolnjen s številnimi obveznostmi, natrpanimi urniki, srečanji in nakupovanji. Hitimo, se poslavljamo, še nekaj napotkov, in že je tu večer. Kakšen je bil današnji dan? Kaj vse smo doživeli, se naučili, spoznali, čemu smo se nasmejali ... Vse to si želimo povedati, deliti med sabo, se objeti.

Prav spontano je sčasoma prišlo v navado, da zvečer, po večerji, otroka predlagata: »A lahko skupinski objem?« »Lahko!« z nasmehom odgovoriva. In tako sledi skupno posedanje, ko se otroka namestita poprek čez naju in se takole nagneteni, objeti in samo čim bolj skupaj pogovorimo o dnevu, ki je za nami, o temah, ki bi sicer ostale preslišane, in načrtih, ki so pred nami. Čas, ki ga namenimo nam. Bližina.

Pridejo pa tudi dnevi, ko smo utrujeni, žalostni ali napeti. In teža dneva je veliko manjša, če večer ali pa že popoldan sklenemo v objemu. Trenutki, ki si jih podarjamo, so nam vsem zelo dragoceni. Kot starša si želiva le, da bi želja in potreba otrok po bližini ostala ... še dolgo. ppDružina Peršolja

Osnovna šola Alojzija Šuštarja

Pri računalništvu ni nujno (le) delo z računalnikom, temveč je pomemben način razmišljanja. To zna biti včasih tudi naporno, saj računalnikarji zelo pogosto vse razumejo zelo dobesedno (ali pa to radi izkoristijo, da se malce pošalijo). Pri krožku Sovice in čuki smo učencem predstavili računalništvo brez računalnika (CS Unplugged), ki pokriva najrazličnejše računalniške teme, a vse, tudi tiste, ki imajo zelo zahtevno teoretično ozadje, so bile zastavljene v obliki iger in ugank. Učenci so pokazali veliko zanimanja za dejavnosti, igre, materiale, naloge ... Neprestano so spraševali in raziskovali, dokler nam ni zmanjkalo časa. 45 minut je vedno hitro minilo in navadno smo končali, ko so nas učenci podaljšanega bivanja pregnali iz učilnice.

V šolskem letu 2013/14 smo znanje še nadgradili in začeli z učenjem programiranja v programu Scratch. Prve ure smo posvetili risanju. V začetku so imeli učenci kar nekaj težav, da so računalniku natančno »povedali«, kaj mora storiti, in se pri tem nemalokrat jezili, da ta ne dela prav. Najprej so učenci sprogramirali, kako naj računalnik nariše preproste geometrijske like, nadaljevali smo s sestavljanjem in programiranjem zgodbe in na ta način sestavili kratke risanke, za zaključek pa smo programirali igre; nekateri so izdelali bolj enostavne, pri nekaterih pa so bili programi že prav zapleteni.

Ljubljani. Dogodek je prenašala tudi RTV Slovenija. S kamerami pa sta se zbora srečala tudi na dobrodelni prireditvi Slovenske karitas Klic dobrote.

Udeležili smo se revije pevskih zborov Pomladna prepevanja, z zanimivim nastopom pa smo zatresli tudi oder Cankarjevega doma na letnem koncertu zborov Zavoda sv. Stanislava. Junija smo na Kongresnem trgu zapeli ob spremljavi Big benda Slovenske vojske z znanima slovenskima glasbenikoma Vladom Kreslinom in Tomijem Megličem iz skupine Siddharta. Šolsko leto pa smo sklenili na Alojzijevem koncertu zborovske piramide OŠ AŠ, kjer so se poleg otroškega in mladinskega zbora predstavili tudi razredni zborčki 1., 2. in 3. razreda. (Nadja Janežič) Lepo pisanje smo vadili enkrat tedensko na krožku kaligrafije. Ugotovili smo, da je tudi pisanje lahko zelo prijetno, če uživaš v pisanju in »kreiranju« različnih črk, risanju in barvanju inicialk, če redno hodiš na krožek in se znaš veseliti drobnih kaligrafskih detajlov, ki jih ustvariš. (Lidija Jeromen)

Potem ko so se učenci naučili, da je računalniku treba dati zelo natančna navodila, sicer program ne bo delal (vsaj ne tako, kot si sami želijo), so že razumeli tudi šalo o računalnikarju in njegovi ženi: Nekega dne je žena poslala svojega moža v trgovino in mu naročila: »Iz trgovine prinesi omelo. Poglej, ali imajo maslo, in če ga imajo, ga prinesi pet zavojčkov.« Računalnikar je odšel v trgovino, in ker so imeli maslo, je prinesel pet omel. (mag. Irena Demšar) V tem šolskem letu je v otroškem zboru prepevalo 35 pevk in pevcev iz 4. in 5. razreda.

V mladinskem zboru je bilo 32 pevk in pevcev iz obeh oddelkov 6. razreda ter iz 7. in 8. razreda. V tem šolskem letu je mladinski zbor deloval prvič.

Imeli smo veliko skupnih projektov z obema zboroma. Nastopali smo na šolskih prireditvah, na Božičnem koncertu, mladinski zbor je na športno -kulturnem dnevu zapel tudi s slovensko skupino Flirt. Naš prvi nastop izven šole je bil na srečanju z misijonarjem Pedrom Opeko v Unionski dvorani v

Brezpogojna ljubezen otrok naju uči potrpežljivosti in vztrajnosti ter nama daje upanja, da je lep razgled z vrha vreden še tako težke poti. ppDružina Žabkar

165

166

Predmet praktikum je malce podoben predmetoma gospodinjstvo in tehnika, ki se poučujeta v ostalih osnovnih šolah, vendar je sestavljen iz veliko več vsebin za življenje. Poleg kuhanja in dela z lesom se učenci naučijo tudi likanja, šivanja, pranja z izdelanim pralnim praškom, peke kruha, plačevanja položnic, zavezovanja kravate, menjave avtomobilskega kolesa in podobnih spretnosti, ki v življenju koristijo. Je predmet učenja za življenje, kjer se nekateri seznanijo z osnovami, ostali pa lahko svoje do sedaj pridobljeno praktično znanje nadgradijo.

Otroci nas učijo, kaj je resnično POMEMBNO …

V času mojega porodniškega dopusta z dojenčkom Natanom Tadej ni obiskoval vrtca. Bilo je ravno zadnje leto pred njegovim odhodom v šolo. Sončne dneve smo izkoristili za daljše sprehode, deževne pa bolj za hišna opravila. To je bil najin dogovor …

Lep, sončen dan … Torej se odpravimo na sprehod. Natan lepo zaspi v vozičku že po petih minutah sprehoda, jaz pa padem v skušnjavo, da bi se zaradi obilice dela, ki me je čakalo doma, obrnili proti domu. »O, Tadej, poglej! Natan že spi. Kaj če bi se vrnili domov, ker imam precej dela, da izkoristim ta čas, ko on spi?« mu predlagam in on mi odločno odvrne: »Ne, mama. Rekla sva, da greva na sprehod, ker je sonček. Ti vidiš samo delo, sprehod je prav tako pomemben.« … nas vabijo v SVET ONKRAJ …

Otroci se skupaj igrajo z legokockami. Ob čudovitih idejah, ki jih imajo, se zgodi, da kock začne primanjkovati za vse stvaritve, ki so še v njihovih glavah. In potem slišim njihov pogovor: »Kako bo dobro v nebesih, ker tam ne bo nikoli zmanjkalo kock … Ves dan bomo lahko sestavljali … Pa še zlate bodo, prav gotovo … Ja, pa tudi take barve, ki jih sploh še ne poznamo.« ppDružina Erhatič

Včasih se zgodi, da kdo s pripovedovanjem o spretnosti, ki se je učimo, navduši svoje sošolce in tako tudi ostali želijo biti doma bolj vključeni v pripravo pogrinjka ali obesiti perilo namesto mamice, prebarvati ograjo namesto očka, izdelati še eno ptičjo hiško za prijateljev rojstni dan in podobno. Vedno znova slišim, kako nestrpno že čakajo uro praktikuma, in kadar pečemo ter uporabljamo čokolado, nalašč preslišijo šolski zvonec. (Helena Rozman)

»V zaupanju v Boga smemo imeti velika pričakovanja« »Razveselil sem se, ko so mi rekli: v hišo Gospodovo pojdemo« (Ps 122,1).

Veselje in srečo na obrazih in v srcih otrok, staršev, učiteljev, vodstva Zavoda sv. Stanislava in Cerkve na Slovenskem je bilo čutiti na slavnostni dan odprtja novih prostorov Osnovne šole Alojzija Šuštarja in Vrtca Dobrega pastirja. Da, 1. septembra 2014 je po sedmih letih od odločitve ljubljanske nadškofije za gradnjo osnovne šole in vrtca škof Andrej Glavan prerezal trak in blagoslovil prostore nove zgradbe. Trenutek, ki smo ga mnogi težko pričakovali, je navdušil zbrane na forumu med staro Vancaševo zgradbo in novo šolo ter vrtcem. Upanje, ki je vsa ta leta tlelo v vodstvu Zavoda, ni nikoli ugasnilo, čeprav se je v času poteka gradnje pot usmerila v dolino smrtne sence. Takrat smo skupaj s psalmistom vzklikali: »Ne bojim se hudega, ker si ti ob meni« (Ps 23,4b). Vsakdanja molitev za blagoslov dela je spremljala novogradnjo.

Vse se je torej začelo v letu Gospodovem 2007 jeseni, ko je Gospodarski svet Nadškofije Ljubljana pod vodstvom nadškofa Alojza Urana sprejel sklep, da se zgradita nova šola in vrtec. To je bilo eno leto pred tem, ko so se v novoustanovljeno šolo vpisali prvi otroci, ki so takrat gostovali v prostorih

Osnovna šola Alojzija Šuštarja

Škofijske klasične gimnazije. Od decembra 2009 do spomladi 2010 so se podirale stare zgradbe vojašnice, ki jih je Zavod pred tem dobil od Slovenske vojske. Za te zgradbe je bilo namreč ugotovljeno, da ne ustrezajo pogojem za nove prostore osnovne šole. Gospodarski svet ljubljanske nadškofije je 17. marca 2011 odločil, da odobri sredstva za začetek obnovitvenih del v kuhinji in za povezovalni hodnik med staro in novo stavbo. 1. aprila 2011 pa je bilo izdano gradbeno dovoljenje za »gradnjo Osnovne šole Alojzija Šuštarja z vrtcem in športno dvorano in za dozidavo k osrednjemu objektu«.

lahko pojemo s psalmistom: »V Gospodovo hišo pojdemo veseli« (Ps 122,1).

Naša nova šola in vrtec tako postajata »prostor, kjer človek v skupnosti doživlja moralne vrednote, dobroto in ljubezen in tako dobiva najboljšo podlago za življenje« (nadškof Alojzij Šuštar).

Nadškof Anton Stres je 15. novembra 2011 blagoslovil obnovitvena dela zavodske kuhinje in temeljni kamen za nove prostore osnovne šole in vrtca.

Tega dne je nadškofija tudi naročila izgradnjo del do tretje gradbene faze (do strehe objektov). V letu 2012 je prišel nov preizkusni kamen zaupanja v Božjo previdnost, saj je konec novembra 2012 nadškof sporočil, da je nadškofija v takšnem finančnem stanju, da ne omogoča nadaljevanja del, in da niti ni znano, kdaj bi se ta lahko nadaljevala. Spomladi 2013 je bil objekt dograjen do tretje gradbene faze, zgrajena pa je bila tudi solarna elektrarna. Konec leta 2013 so se izbirali izvajalci za vsa zaključna dela znotraj stavb. 16. januarja 2014 je Gospodarski svet ljubljanske nadškofije sprejel odločitev, da zagotovi sredstva za dokončanje del na objektu osnovne šole in vrtca ter za notranjo opremo. Dela so potekala hitro. 14. avgusta 2014 je bilo izdano uporabno dovoljenje za novo stavbo, 1. septembra pa je škof Andrej Glavan, administrator ljubljanske nadškofije, blagoslovil novo stavbo za Osnovno šolo Alojzija Šuštarja ter prostore Vrtca Dobrega pastirja.

»Pravi življenjski prostor, v katerem se more razviti svoboda vesti, je ljubezen.«

Iz zgornjega zapisa lahko vidimo, da so dela na koncu napredovala zelo hitro, saj se je že mudilo, če smo hoteli 1. septembra začeti s poukom v novi zgradbi. S strani Zavoda je nad deli ves čas skrbno bedel gospod ekonom Tone Homar. In kot je sam večkrat poudaril: »Okostje, skelet nove šole je narejeno, učitelji, otroci in starši pa moramo tej zgradbi dati ognja, ki bo mladim dal veselje in moč za življenje.« Zagotovo bo eno zadnjih dejanj v procesu izgradnje nove stavbe tudi posvetitev oltarja in blagoslov kapele Dobrega pastirja. Tako bo kapela, ki je že sedaj pravi zaklad in središče nove zgradbe, postala srce, ki bo poganjalo sok veselja, mladostne razigranosti in vedoželjnosti, ter skrbela za duhovni in moralni temelj vseh, ki živimo v tej lepi novi zgradbi. V njej je vedno dovolj hrane. Dobre hrane. Gospod mi daje ležišče na tem sočnem pašniku. Ob tej veliki priložnosti bomo v oltar ob posvetitvi vzidali tudi relikvije bl. Lojzeta Grozdeta, ki bo s svojo priprošnjo varoval vse zaposlene in učence v novi šoli in vrtcu. Tudi mi tako že sedaj

ppMartin Zlobko, šolski kaplan

Zdaj smo se v novi šoli že čisto udomačili. Prijetno nam je, imamo veliko prostora in lahko delamo mnogo stvari. Obiščite nas, dobrodošli.

V našem relativnem in kompleksnem svetu je tudi pri vzgoji težko biti pameten, a si želim, da bi z ženo svoje otroke vzgojila v poštene posameznike, ki bodo delali za skupno dobro in sožitje med ljudmi ter pri tem ohranili vero. ppDružina Košir

167

168

Ko »knjižničica« postane knjižnica …

In dočakali smo selitev! Nič več ne bo iskanja knjig po številnih »kupčkih« ali škatlah pod in nad knjižničarkino mizo ter ob njej, ne bo prenatrpanih knjižnih polic, kjer si komaj našel pravo knjigo … Sedaj bo dovolj prostora za vse gradivo, za nove in stare knjige, učbenike, revije ter predvsem za srečevanje učencev in učiteljev. Knjižnica bo lahko zares zaživela – družile nas bodo številne napete zgodbe, izmišljene prigode, poučno čtivo, ure pravljic, razstave in drugi dogodki. Prav lepo vabljeni v našo novo, veliko, pravo knjižnico! (Lidija Jeromen) V trenutku, ko so nama zdravniki pred veliko leti dejali, da najbrž nikoli ne bova mogla imeti družine, se nama je za hip podrl svet, saj sva od prvega skupnega trenutka sanjala o veliki družini. Ob pomoči nekaterih zdravnikov, z najino neizmerno pripravljenostjo podariti trikrat po celih devet mesecev skrajnega in nepredstavljivo strogega počitka ter predvsem z obilico božje milosti so danes z nama trije fantje. Neizmerno sva hvaležna zanje, vsak dan znova. Čeprav so bile tri težke nosečnosti za naju kot par velika preizkušnja, pa se je z rojstvom vsakega od naših fantolinov prava bitka šele začela. J Bijemo jo prav vsak dan, od jutra, ko vstanemo in si znajo že ob prvem srečanju v kopalnici povedati kakšno težko besedo, do prvega snidenja po šoli, ko preverimo, ali je spet padlo kakšno opozorilo od tega ali onega učitelja. Popoldnevi so poglavje zase, saj dnevno preizkušajo, ali bova popustila in jim morda vsaj enkrat ne naložila cele palete domačih opravil. In tako ne mine dan, da pri naši hiši ne bi vsaj malo »zapeli« drug ob drugega. Obenem pa tudi ne mine niti en dan, da se pri nas ne bi objeli, se poslušali, si pripovedovali in brali. Da ne bi fantov pohvalila, jih zjutraj pred šolo in zvečer v postelji pokrižala in jim povedala, da jih imava neizmerno rada in da so oni tisti, ki nama dajejo krila in rišejo nasmeh, pa čeprav vsak večer znova »padeva dol«, utrujena od vsakdana.

A kaj bi brez njih? Podarjeni so nama namreč bili natanko takšni trije fantje, ob kakršnih lahko tudi midva rasteva in poskušava biti boljša.

Hvala Bogu, vsak dan znova. ppDružina Selan

Glasbena učilnica ...

Prej je potekal pouk glasbene umetnosti v matičnih učilnicah, zdaj pa v glasbeni sobi, kjer nas ob vstopu v sobo pozdravijo melodije iz zvočnikov, čakajo inštrumenti in kjer imamo veliko prostora za gibanje ob glasbi. (Nadja Janežič)

Plesna soba ...

Ko sem videla novo plesno sobo še vso v betonu in si je še nisem predstavljala v njeni končni podobi, me je že mikalo v njej zaplesati. Stara mala plesna sobica je bila zelo koristna, imela je tri majhna okna, ki so nam nudila nekaj svetlobe in svežega zraka v kletnem prostoru, na modrem linoleju so veselo škripali copatki malih plesalcev OŠ AŠ, glasba pa je vedno rahlo odmevala. V novi plesni sobi pa je vsaka ura mini polet ali lebdenje v prostoru.

Velika, svetla in odprta plesna dvorana kar sama vabi, da jo napolnimo s plesnimi koraki in gibanjem, manj je stopanja drugemu na prste, čez dan nam ni več potrebno prižigati luči in hvaležni smo za odlično ozvočenje.

(Helena Rozman)

Osnovna šola Alojzija Šuštarja

Umetniška soba ...

Praktikum ...

V stari šoli je pouk razrednih pevskih zborčkov potekal v prostorih glasbene šole. Sedaj pa od 1. do 3. razreda raziskujemo, kaj naš glas zmore, kako ga pravilno uporabljamo, in prepevamo v umetniški sobi. (Nadja Janežič)

Za pouk praktikuma smo v preteklih šolskih letih uporabljali študentsko kuhinjo in matični razred. Čeprav je bila kuhinja lepa, uporabna in smo se v njej veliko naučili, je pouk v večjem prostoru s tremi kuhinjskimi otoki pravi »šov Gostilna išče šefa« (besede enega izmed učencev). Para ne uhaja več po prostoru, v dveh hladilnikih so vse sestavine naše, na vsakem otoku lahko štirje učenci v celoti pripravijo jed in nihče ni le v vlogi gledalca. Imamo tudi pomivalni in pralni stroj za vse, kar umažemo, in prijetno svetlo jedilnico, ki jo za ure likanja spremenimo v likalnico, spet drugič pa v šivalnico ali ustvarjalno delavnico. (Helena Rozman)

Ko hodnik postane avla ...

Velik svetel osrednji prostor naše nove šole. Stičišče vseh mlajših, starejših, učiteljev in staršev. Zbirališče, počivališče, skrivališče …z rumenimi počivalniki in rjavimi stopnicami, kraj, kjer ni nikomur dolgčas. Osrednji prostor z dežurnim učencem in velikim napisom Šola tisočerih talentov.

Ko se igrišče razširi ... dobimo nov prostor z igrali, košarkarsko igrišče in veliko površin, kjer se lahko dobro razgibamo. Poleg pa še velike nove gredice, ki jih ob igri občudujemo in opazujemo, kaj bo tokrat pokukalo na plan.

Likovna soba ...

Likovna soba je prostor, kjer spretni prsti vedoželjnih in ustvarjalnih učencev oblikujejo umetnine na papirju in v prostoru. Je soba, kjer se lahko svet domišljije izrazi s pomočjo različnih barv in materialov. Idej ne bo zmanjkalo ne učiteljem ne učencem, zato bomo sobo uporabljali tako mali in veliki, pri predmetu likovne umetnosti, ustvarjalnih delavnicah, likovnem snovanju, likovni šoli in v podaljšanem bivanju. Vseh nastalih umetnin pa ne bomo zadržali samo zase, temveč jih bomo postavili na ogled po šoli, da jih bodo lahko videli tudi starši in obiskovalci naše šole. (Marija Blaži)

Telovadnica ... Športni pedagogi smo zagotovo eni tistih pedagoških delavcev naše šole, ki smo si potiho najbolj želeli novih prostorov, ki bi nam omogočali nemoteno in kvalitetno delo. In dočakali smo jo. Lepa, svetla in prostorna telovadnica krasi našo novo šolo ter vsak dan znova pri urah športa omogoča obilo športnih užitkov in na usta naših otrok privablja nasmeh.

Nova pridobitev so tudi vsi pripadajoči prostori, kot so: kabineti športnih pedagogov in garderoba za učitelje, garderobe za učence, avdiosoba ter velik prostor za shranjevanje športnih pripomočkov.

Novost in popolna neznanka za otroke so žrdi in plezalne vrvi, parterne blazine ter gimnastično orodje drog, zato pa so zanje tudi najzanimivejši.

Tudi sicer zaradi večjega števila ostalih športnih pripomočkov lažje izvajamo pouk športa in popestrimo otrokovo vadbo ter tako v koraku s časom vsakodnevno skrbimo za njihov gibalni razvoj. (Petra Filipič)

169

170

Kapela … »… k vodam počitka me vodi« (Ps 23,2b) Ko se človek sprehaja okrog nove stavbe Osnovne šole Alojzija Šuštarja in Vrtca Dobrega pastirja, v oko nujno pade zanimiva trapezna skulptura, ki sili iz te zgradbe in ji daje popolnoma drug pridih. Po natančnejšem pogledu vate zasije svetloba izza rumenega križa na sredini … Kaj bi to bilo. Potem vstopiš v vhodno avlo in pred sabo zagledaš trapezni kvader, ki visi v njej. Zagotovo je to arhitekturno in simbolno najmočnejši prostor te stavbe. Korak te vodi po stopnicah in pred seboj zagledaš križ – znamenje – takoj za njim pa lesen prostor – vhod, ki te vabi, da stopiš naprej. Ne moreš mimo kamna, v katerem je Voda – ne kakršna koli, ampak voda, ki ti je dala znamenje, ki te je očistila pri krstu. Svežina lesa te vabi dalje v prostor … In naenkrat te objame svetost Pastirja, da se mu prepustiš na sočnih pašnikih, da se tvoja duša za kratek čas umiri, najde počitek … V kapeli je posebej izpostavljen oltar – mogočen konglomerat, ki se v svoji mnogovrstnosti združuje v en kamen, pripravljen za daritev. Tudi mi, ki se zbiramo v tej kapeli, smo mnogovrstni: od ravnateljice, šolskega kaplana, učiteljev in učencev, staršev pa vse do majhnega vrtčevskega otroka. To je prostor, kjer nam Gospod pripravlja mizo in nas potem pošlje ter spremlja po pravih stezah. Na lesenem ambonu te čaka Beseda, da jo vzameš v svoja usta, kot Izaija zvitek iz angelovih rok, da prežari tvojega duha. Beseda da duši notranji mir. In žarki Vstalega Gospoda silijo izza vratc tabernaklja, kot bi hoteli povedati, da je za temi vrati nekaj čudovitega. Pa še res je.

Prostor je zaznamovan z znamenjem lesenega križa – vsak lahko najde mesto na njem. In ob tem odkrije, kdo je naš pastir.

Da, to je kapela Dobrega pastirja. Kot je cerkev sv. Stanislava srce Vancaševe stavbe, je tudi kapela Dobrega pastirja srce nove šole in vrtca, dragulj, iz katerega dnevno zajemamo vsi zaposleni in otroci. Postavljena je na posebej izbrano mesto, zato da lahko vsak, ki zaide v to šolo, pride tudi do nje.

V njej se sliši tiho zahvaljevanje in prošnja majhnega otroka pa tudi solza zaskrbljene matere, prošnja učiteljice pred začetkom pouka ter radostno petje mladih. To je resnično kraj, kjer se vsak lahko počuti sprejetega, ker ga objame Dobri pastir. In ta pastir nas ne zapusti niti takrat, ko odidemo iz šole, saj nas Luč, ki sije iz tabernaklja, spremlja tudi na naši poti domov.

V njej se vsak dan zjutraj zbiramo k molitvi, ob torkih in četrtkih pa darujemo najsvetejšo daritev – za blagoslov vsega našega dela. Iz te kapele blagoslov potem ponesemo v učilnice, v zbornico, na hodnike, v naše domove, družine, na delovna mesta, v naše medsebojne odnose, na družinske dneve in duhovne obnove … Blagoslov Pastirja je vedno z nami, ker mu je mar za nas in smo mu pomembni.

Vabim vas, da se prepustite instinktu, ki vas bo popeljal v kapelo Dobrega pastirja in vam dal hrano. ppMartin Zlobko, šolski kaplan

»Bistveno je, da človek odkrije in živi smisel življenja, ki ga vodi v večno življenje.«

Vrtec Dobrega pastirja

172

Na začetku – raziskujemo Če bi morala z eno besedo poimenovati vsak začetek česa lepega, bi zagotovo izbrala besedo – rojstvo. Zgodi se nekaj novega, nekaj, česar prej še ni bilo in se je točno z nekim trenutkom začelo ter od takrat naprej živi. In tako kot je pred rojstvom polno veselega pričakovanja srečnega dogodka in pa prav toliko priprav – ko pripravimo vse potrebno, od zibelke, plenic, otroških oblačil, vozička … pa konec koncev do celotne preureditve stanovanja, naših navad –ob rojstvu vse pripravljeno, vse načrtovano dobi vsebino, pravi pomen in začne služiti svojemu namenu.

Kako krasen, veličasten in vsakič ponovno edinstven in neponovljiv dogodek.

Tone Pavček

Nit

Vsak hip se nekdo rojeva: človek, roža, žival.

Zbor rojenic ne uspeva vsem zapeti v pozdrav.

Vsak hip je rojstvo dogodek, v belino plenic povit, ko poteče skoz votek življenja neznana nit.

Z njo neutrudno šiva (Vidku srajčico?) čas in se večnost preliva skoz vsakega izmed nas.

In tako se je pri nas, v Zavodu sv. Stanislava, 1. septembra rodilo nekaj novega, prvič videnega v okviru Zavoda, in sicer Vrtec Dobrega pastirja. Enota, namenjena najmlajšim članom naše družbe. Po večletnih skrbnih pripravah in pogumnih načrtih ter odločitvah je to jesen 80 otrok napolnilo, dalo vsebino, ton in življenje prekrasni novosezidani stavbi, v kateri deluje naš vrtec. Pet oddelkov, za katere skrbi 12 strokovnih delavk, ki so vse polne zagona, ustvarjalnosti in idej, dneve preživlja v petih igralnicah, ki nosijo imena slovenskih pravljičnih junakov in nas vsak s svojo pozitivno lastnostjo spodbujajo k dobremu: Muca copatarica k redoljubnosti, Hvaležni medved k hvaležnosti, Bobek in barčica k prijateljstvu, Vidkova srajčica k medsebojni pomoči in Peter Klepec k dobrosrčnosti. Igralnice so polne svetlobe in širine. Panoramske stene in strehe omogočajo tesnejši stik z naravo. Kvalitetno opremljeni prostori nudijo izvrstne možnosti za delo z otroki. Naša želja je v prvi vrsti dati otrokom občutek varnosti, sprejetosti in domačnosti. Želimo, da bi v našem vrtcu našli svoj drugi dom. Naš cilj je ustvarjati okolje, kjer se otroci počutijo varne, sprejete in ljubljene, jim približati temeljne krščanske vrednote, odkrivati in se navduševati nad lepoto stvarstva, učiti zdravo živeti, odkrivati in razvijati otrokove sposobnosti, vzbuditi zanimanje za umetnost, pomagati staršem pri vzgoji otrok in pokazati, da je življenje lepo. Želimo, da se vsak otrok počuti edinstven in nepogrešljiv del celote in soustvarjati lepo življenje vsakega posameznika ter celotne skupnosti.

Otrokom želimo približati pisano besedo, zato je poseben prostor v vrtcu namenjen vrtčevski knjižnici, kjer lahko otroci skupaj s starši prebirajo kvalitetne otroške knjige in si jih tudi izposodijo. Pomembnost glasbene umetnosti poudarjamo z dnevnim poslušanjem klasične glasbe, prepevanjem in snemanjem otroških pesmi ter sodelovanjem z osnovno glasbeno šolo. Likovno področje spoznavamo preko številnih tehnik risanja, slikanja in izdelovanja izdelkov.

Dnevne dejavnosti pogosto izvajamo na prostem, na pokriti terasi, igrišču ali paviljonu, in smo tako v neposrednem stiku z naravo. Za dobro počutje otrok skrbimo tudi s primernim gibanjem. Tako se preko letnih časov spoznavamo z različnimi načini gibanja, športi in športnimi igrami. Izvajamo tudi Katehezo Dobrega pastirja, v prav za to namenjenem in opremljenem prostoru, tj. v atriju.

Predvsem pa je naša želja v teh malih otrocih prebuditi raziskovalnega duha, ki bi jim bogatil njihova življenja, jih delal zanimive in stalno odprte za nova spoznanja. Ker vemo, da je najboljši učitelj zgled in ne samo besede, se tudi me trudimo, vsaka na svojem področju, izboljševati, nadgrajevati in raziskovati svoje delovno področje. In tako se skupaj pomikamo naprej v želji po stalnem raziskovanju novega, lepega in boljšega. Vsem skupaj nam želim čim bolj bogato vrtčevsko leto, polno novih odkritij. ppŠpela Avšič, ravnateljica vrtca

Vrtec Dobrega pastirja

Drznemo si raziskovati, odkrivati, se čuditi …

Drzniti si stopiti en korak naprej … naprej iz poznanega, varnega v novo, nepoznano, pa vendar čudovito, neponovljivo! Raziskovati stvarstvo, odkrivati čudeže in biti začuden. Kolikokrat gremo po svojih poteh, pa se niti ne ozremo dobro okrog sebe, ne opazimo cvetic, oblakov v vseh odtenkih zahajajočega sonca, odseva drevesnih krošenj v jezeru. Svet je zares lep! Življenje je lepo! Pa to tudi čutimo? Vse prevečkrat nas obremenjujeta teža dneva, misli o tem in onem, ki se kot male razjede širijo v naših srcih in spodkopavajo veselje, navdušenje, moč pozitivnega. A če se za trenutek ustavimo, dodobra zazremo v otroške oči, ko naš pogled zares prežame iskrivost malega bitja, takrat se zavemo, kako je vse preprosto. Kako v najmanjših stvareh odkrivamo čudenje, zamišljen pogled, mirnost, srečo.

Narava otroka že sama po sebi kliče k raziskovanju. Odprt je za novo, z veseljem odkriva, spoznava, se uči. Preko vseh čutil srka znanje s pomočjo lastnih izkušenj. Kot zapiše pesnik Tone Pavček: »Nobena pot ni ravna. Nobena pot ni revna.« Na vsakem koraku nas čakajo preizkusi in izzivi, polni novega. Skupaj bomo spoznavali ter se učili spoštovati živali, rastline, predmete in pojave okoli nas. Gibali se bomo v naravi, opazovali njene spremembe v vseh letnih časih, odkrivali njen pomen za naš obstoj, gojili in obdelovali zelenjavno gredico, se učili skrbeti za naše okolje. Razvijali bomo svoje motorične spretnosti, se podajali v svet besed, poslušanja in zaznavanja zvokov okoli nas. Estetsko doživljanje bomo izražali preko ustvarjanja – glasbenega, likovnega, plesnega in dramskega. Spoznavali bomo okolje in ljudi okoli nas ter se urili v spoštovanju, prijateljstvu in sposobnosti sobivati z vsemi.

Zavedati se moramo, da je naša pot zares ena sama – glavna – in na njej smo poklicani k temu, da se trudimo za najboljše. Dajati in prejemati dobro, širiti veselje in zaupati, da nas na naši poti vedno spremlja Dobri pastir. ppKatja Muhič, pomočnica vzgojiteljice

Nobena pot ni ravna.

Nobena pot ni revna, a vsaka je zahtevna in tvoja ena sama – glavna.

(Tone Pavček)

173

174

… jeziku in književnosti OTROCI O VRTCU …

Izkušnje s pismenostjo so del vsakodnevnega otrokovega življenja in dejavnosti v igralnici. V vrtcu ustvarjamo spodbudno okolje, v katerem otroci oblikujejo željo po branju in pisanju.

»Vrtec je na Škofijski, kjer je bil kup, ko so ga delali.«

Branje pravljic in drugega leposlovja jih naredi sposobne za estetsko doživljanje književnosti, uporaba poučne literature jih navaja na knjigo kot vir informacij in znanja.

»Vrtec je zanimiva stvar, ker lahko delam druge stvari kot doma.«

Predbralne izkušnje v zgodnjem otroštvu vplivajo na razvoj pismenosti. Razvijamo jih z igrami poslušanja (oglašanj, zvokov, šumov …), gibalno-govornimi igrami (bibarijami, prstnimi igrami, ugankami, rajalnimi plesi), ki otrokom omogočajo doživljanje ritma besed, glasbe in pesmi, opazovanjem predmetov v prostoru, iskanjem razlik in podobnosti, ogledovanjem slik, slikanic, prepoznavanjem napisov in vzorcev.

»Zdaj sem v vrtcu, potem grem pa v šolo.« »Vrtec je to, kjer so otroci, pa te učijo za šolo delati.«

Vsak mesec bomo posebno pozornost namenili Knjigi meseca, pripravljali pa bomo tudi Pravljične urice. Spoznali bomo pravljice, po katerih se imenujejo naše igralnice (Muca Copatarica, Hvaležni medved, Bobek in barčica, Kdo je napravil Vidku srajčico in Peter Klepec), in druge, predvsem pravljice slovenskih avtorjev.

Družinsko branje bomo spodbujali s projektoma Knjižni oz. Ljubkovalni nahrbtnik. Starši pa se lahko z otroki ustavijo tudi v Pravljični sobi, ki je prostor za sprostitev, druženje in seveda prebiranje knjig. ppKatarina Žmuc, vzgojiteljica

Vrtec Dobrega pastirja

KAJ VSE DELATE V VRTCU? »Šivam one gumbke v škatli.«

… družbi Jeseni smo vsi – otroci, starši in vzgojiteljice – z nešteto vprašanji, polni radovednosti, morda kančkom negotovosti, pa vendar kar se da pogumno in veselo zakorakali v naš novi vrtec. A iz dneva v dan smo bolj navdušeni, med seboj povezani, razigrani. Predvsem pa se počutimo varno, kajti Dobri pastir bedi nad nami, sprejema in varuje prav vsakega izmed nas.

Vzgojiteljice se zavedamo odgovornosti in svojo poklicanost želimo opravljati dobro. Tu ne gre le za znanje (ki vsekakor je pomembno, potrebno in cenjeno), diplome in veščine. Gre za graditev trdnih temeljev in odnosov, ki vsebujejo zaupanje in medsebojno spoštovanje. In zato si upamo ustvarjati drugačno vzdušje, tisto, ki človeka dviguje nad »moderne smernice« današnjega časa; odločeni smo, da bodo v našem vrtcu domovale etika in vrednote.

Upamo si vzpostavljati komunikacijo, katere bistvena elementa sta spoštovanje in prijateljstvo, in ta komunikacija bo eden pomembnih gradnikov naših odnosov. Zavedamo se, da živimo v času, ko je še kako pomembno ohranjati tople in pristne medčloveške odnose. In ne oziraje se na trende današnjega časa, bomo vzgajale za pogum, miroljubnost, hvaležnost, radodarnost, edinost, resnicoljubnost, potrpežljivost, zaupanje, sočutje in spravljivost. In vsak mesec se bomo z otroki trudili eno teh vrlin usvojiti, jo oplemenititi in udomačiti. Vsekakor pa si v našo vzgojo upamo vključevati meje, saj se zavedamo, da jih otroci za osebno rast še kako potrebujejo, hkrati pa se ob njih počutijo varne. Ker vedenje ni prirojeno, ampak se ga učimo, se vzgojiteljice trudimo vzgajati tudi s svojim zgledom, s tem, kako vrednote živimo same. Zato si upamo živeti po krščanskih načelih, živeti za vrednote, ki se jih ne da prešteti ali preračunati. In v tem duhu vzgajati naše varovance, otroke, ki rastejo in so naša prihodnost.

In želimo si, da bi bila prav to naša popotnica otrokom za življenje. ppUrška Hočevar, pomočnica vzgojiteljice

»Plezam po plezalih.« »Sestavljam Noetovo barko.« »Risbice delam.« »Telovadimo, igramo se, malico imamo, v atrij hodimo. Tam smo se naučili delati križ.« »Punce delajo povštre, jaz pa malo rišem in pišem, pa se učim za šolo, pozimi pa se bom kepal in sankal.«

175

176

… glasbi OTROCI O VRTCU …

»Glasba je zrak – vzamete jo preprosto kot zrak.« (Edward Elgar)

»Tukaj sem, ker je lepo.«

Glasba je torej nekaj naravnega, kot govor, gibanje in vsaka druga izraznost. Tako otroci enostavno pojejo, če jih učimo ali ne. Otroci imajo posluh, njegov razvoj pa je odvisen od nas, vzgojiteljev, staršev, učiteljev ... Pomembno je namreč, kakšnim glasbenim vplivom jih izpostavljamo.

»Vrtec Dobrega pastirja – to je ovca.«

Vzgojiteljice v Vrtcu Dobrega pastirja bomo otrokom nudile in posredovale glasbeno umetnost na različne načine, spontano ali načrtovano. V prvi vrsti s petjem, igranjem, poslušanjem in z izmišljanjem glasbe, kjer otrok glasbo doživlja, ustvarja, se z njo izraža in komunicira. To področje bomo tako raziskovali v vseh možnih razsežnostih:

»Vrtec je tam, kjer so igrače.«

z ritmičnim izrekanjem enostavnih ljudskih in otroških izštevank, šaljivk;

»Tole je vrtec, tukaj se igram.«

s spremljanjem petja in ritmične izreke z glasbili ali gibanjem; s poslušanjem, posnemanjem zvokov iz narave in okolja; s poslušanjem izvedb in posnetkov izbranih del glasbene literature; s petjem otroške, ljudske in umetne pesmi v obsegu svojega glasu; z izvajanjem ritmičnih vzorcev (s ploskanjem, topotanjem, tleskanjem, z udarjanjem ipd.) in z igranjem na mala glasbila; z izdelovanjem malih ritmičnih glasbil; s spontanim izmišljanjem ritmično-melodičnih vzorcev; z opazovanjem in doživljanjem igranja ter petja odraslega in starejših otrok; s poslušanjem glasbenih pravljic in s sodelovanjem v njih.

Zvok in z njim glasba dokazano vplivata na počutje otroka, saj imata izredno terapevtsko moč. Glasba pomirja, spodbuja, tolaži, razveseli ... Primerna je torej ob vsaki priložnosti, počutju in pri različnih oblikah čustev. V vrtcu nas bo tako spremljala na vsakem koraku: med uvajalnim obdobjem, prihodom v vrtec, med molitvijo, dejavnostmi, na sprehodu, pred in med počitkom, pri gibanju, ustvarjanju, za motivacijo in ob vsakem spontanem navdihu. ppAnja Čepon, vzgojiteljica

Vrtec Dobrega pastirja

… gibanju Predšolsko obdobje je obdobje temeljnega gibalnega razvoja. Otrokov organizem je najbolj dovzeten za vplive okolja v zgodnjem otroštvu, prav to pa vpliva na razvoj njegove osebnosti. Strokovnjaki so ugotovili, da vsega tistega, kar otrok zamudi v zgodnjem otroštvu, kasneje žal ne more več nadomestiti. Številni avtorji (Videmšek, Pišot …) pravijo, da je gibalna dejavnost eno najpomembnejših področij v otrokovem razvoju. Z njimi si otrok poleg gibalnih in funkcionalnih razvija tudi spoznavne, socialne in čustvene sposobnosti ter lastnosti. Z različnimi dejavnostmi pridobiva zaupanje v svoje telo in gibalne sposobnosti, si s tem gradi ustrezno predstavo o sebi, se potrjuje in si ustvarja čustveno vez z okoljem. Potreba po gibanju je otrokova primarna potreba, in ko obvladuje svoje telo, občuti veselje, ugodje, varnost, pridobi občutek samozaupanja in samozavesti.

KAJ VSE DELATE V VRTCU?

V predšolskem obdobju so v program področja dejavnosti gibanja vključene naravne oblike gibanja (hoja, korakanje, tek, skoki, poskoki, plazenje, lazenje, plezanje, valjanje, nošenje, kotaljenje, potiskanje, vlečenje, dvigovanje, upravljanje s prsti, rokami in nogami) in druge kompleksnejše športne dejavnosti (premagovanje ovir, dejavnosti v ritmu, dejavnosti z žogo, rolanje, smučanje, kolesarjenje, plavanje oz. igre z vodo …), s čimer se srečujemo tudi mi.

»Igramo se, pa še nekaj delamo.«

Poleg telovadnice in dejavnosti, ki jih lahko izvajamo v njej, raziskujemo tudi igrišče in okolico vrtca in imamo tako vsak dan možnost za gibanje, ki ga v največji možni meri izvajamo na prostem, v vseh vremenskih razmerah. Le tako si otrok postopno adaptira funkcionalne (termoregulacijske) mehanizme in izboljšuje telesno kondicijo – zviša raven funkcionalnih sposobnosti, ki jih uravnavajo predvsem srčno-žilni, dihalni in toplotnoregulacijski sistemi organizma.

Svoje gibalne sposobnosti torej raziskujemo v vsakodnevnih gibalnih minutkah, v okviru športnega programa Mali sonček, na sprehodih, izletih. Seznanili se bomo z olimpijado (jesenska, zimska, pomladna, poletna – igre brez meja), katere moto bo: »Pomembno je sodelovati, ne zmagati«. Odkrivamo tudi, katere možnosti gibanja nam ponuja različna športna oprema: kolo – dnevi kolesarjenja; smuči – starejši otroci v enotedenskem tečaju smučanja na igrišču vrtca; rolerji – starejši otroci na enotedenskem tečaju rolanja na ploščadi pred vrtcem; plavalne tube, deske, maske – starejši otroci na plavalnem tečaju; blazine, stožci, obroči, ravnotežna želva, ravnotežni kamni, ovire, tunel, žoga … – na telovadbi v telovadnici, na hodniku ali na igrišču vrtca. Ustvarjamo tudi gibanje z ritmom. V vsakem mesecu bo en teden prav posebej namenjen razvijanju določene motorične sposobnosti: ravnotežje, koordinacija, natančnost, gibljivost, vzdržljivost, moč, hitrost.

Glavni cilj naših raziskovanj je otrokom pripraviti kvalitetne gibalne ure, kjer se skozi igro in vaje sprostijo in pridobijo nove gibalne spretnosti in veščine, spoznavajo in pridobivajo zaupanje v svoje telo in gibalne sposobnosti, usvajajo osnovne gibalne koncepte (zavedanje prostora …), usvajajo in spoznavajo različne elementarne gibalne igre, iščejo lastne poti pri reševanju gibalnih problemov, spoznavajo pomen sodelovanja v igralni skupini, medsebojne pomoči in »športnega obnašanja«. Razvijajo sposobnosti za dogovarjanje in upoštevanje različnosti ter razumevanje in sprejemanje sebe in drugih. Poleg tega pa spoznavajo tudi osnovna načela osebne higiene. ppPetra Avbelj, pomočnica ravnateljice

»Tečem v telovadnici.« »Rišem.«

»Igramo se, gledamo knjige, še nekaj izdelujemo, pojemo, v gozdu nabiramo listje in kostanj.« »Malo se igramo, malo pojemo pesmice, gledamo knjige.«

177

178

… ustvarjalnosti OTROCI O VRTCU … »Tu sem zato, ker sta mami in oči v službi.« »Tu sem, ker je drug vrtec že star.« »Vrtec je zato, da moramo biti pridni v vrtcu.« »Vrtec je tako, da smo v vrtcu, zato ker so naredili ta vrtec.«

Ustvarjalnost je bistvenega pomena za naslednjo stopnjo človeške družbe. Proces življenja in ustvarjalni proces imata veliko podobnosti. Notranja sila izumljanja in ustvarjalnosti je na delu povsod v vesolju in v vsakem izmed nas. Vsi smo namreč delo Njegovih rok.

Vsak otrok prinese na ta svet svoje posebne darove in kvalitete. Vsak otrok je umetnik. Odrasli lahko porabimo vse življenje, da se naučimo ustvarjati kot otrok. Zato otrokom pustimo priložnost, da so otroci. Poleg tega, da jim oblikujemo zaloge znanja, je pomembno, kako jih česa naučimo.

V vrtcu se učimo skozi igro, spodbujamo otroško »genialnost«, pomagamo jim razvijati ustvarjalno mišljenje na njihovih preizkusih. Sposobnost poiskati inovativne rešitve v nepričakovanih situacijah je v 21. stoletju ključ do uspeha in zadovoljstva. Otroci v vrtcu si v svoji domišljiji zamislijo idejo, jo ustvarijo, se igrajo s svojimi kreacijami, jih preizkušajo ... Svoje ideje znajo deliti z ostalimi, se učijo iz eksperimentov, ponovno zgradijo stolpe, ceste in mostove ... Predstavljajte si, kako lepo bi bilo, da bi preostanek našega življenja postal bolj podoben vrtcu … ppBrigita Škrabanja, pomočnica vzgojiteljice

Vrtec Dobrega pastirja

Spoznavamo katehezo dobrega pastirja Ob oznanjevanju Božje ljubezni otrok s čudenjem in veseljem vstopa v odnos z Bogom. S tem osvaja religiozni ključ, ki mu bo omogočal razvoj celovitega pogleda v globino daru življenja.

Kateheza Dobrega pastirja ima dva glavna stebra: močan teološki temelj – Sveto pismo in liturgijo kot neposredni izvir Božjega razodetja – ter trden pedagoški temelj – pedagogiko Montessori, s spoštovanjem osebe in zmožnosti otroka.

Prvi steber stoji na veri, da Bog išče človeka, ker ga ljubi, in da človek hrepeni po tej ljubezni in nanjo odgovarja.

Drugi steber pa stoji na veri, da Božja ljubezen vključuje okoliščine vsake kronološke starosti, zato so celo zelo majhni otroci povabljeni v odnos zaveze z Bogom. K temu pripomore tudi pripravljeno okolje, atrij, ki omogoča otrokovo samostojno delo. Tu se otroci srečajo s sveto mašo, liturgijo, svetopisemsko geografijo, prerokbami, evangeliji o otroštvu, prilikami, prilikami o božjem kraljestvu, krstom, liturgičnim slavjem, Svetim pismom in molitvijo. Kateheza Dobrega pastirja postavlja v ospredje duhovne vrednote otroštva in želi prispevati k oblikovanju zavesti, ki gradi zgodovino človeštva na pravičnosti in solidarnosti. Odprta je za vse kristjane ne glede na njihovo veroizpoved in stopnjo dejavne vključenosti v Cerkvi.

Narava otrok se zelo razlikuje od narave odraslih. Marija Montessori je posebno zmožnost otrok, da sprejemajo vase na več ravneh hkrati (telesni, čustveni in duhovni), imenovala srkajoči um. Občutljivo obdobje je poseben čas v življenju otroka, ko ga nekaj nagiba k temu, da razvija določene sposobnosti, čas, ko se lahko nauči določenih spretnosti. Vse to se v tistem obdobju nauči z lahkoto in temeljito. Z občutljivimi obdobji se prepletajo potrebe predšolskega otroka: potrebe in želje po gibanju, po redu, potreba in sposobnost za zbranost, potreba in želja po samostojnosti, po disciplini, po varnosti in po ljubezni. Ob srkajočem umu, občutljivih obdobjih in potrebah otroka je Marija Montessori opazila in odkrila v otrocih sposobnost za globoko in spontano zbranost, zmožnost in ljubezen do tišine, sposobnost za ljubezen in red, ljubezen do dela, sposobnost za medsebojno pomoč in sodelovanje ter sposobnost za veselje.

Posebna sposobnost za kontemplacijo, tišino in veselje vzgajajo otroka na verskem področju. Kontemplacija pomeni, da nas pritegne kaj, kar je zunaj nas samih, in se v to poglobimo, zamaknemo. Otroka zelo prevzamejo preproste vsakodnevne stvari. Vse to so zanj skrivnosti, ob katerih se ustavi, jih pogleda ter ob njih počiva v čudenju in globokem spoštovanju. Vse drugo »izključi« in vstopi v to novo izkušnjo. Gre za več kot samo razum, vpleteno je celotno telo. Ko otrok stopi v zbranost in kontemplacijo, postane tih, vesel in miren. Kateheti prisluhnemo tihi prošnji otrok: »POMAGAJ MI, DA NAREDIM SAM. POMAGAJ MI, DA SAM PRIDEM BLIŽJE BOŽJI BESEDI, BLIŽJE BOGU. ppMartina Erzar, vzgojiteljica

Tisoč in tisoč zvezd je nad nami, tisoč in tisoč zvez med nami, da gre po svetu – rama ob rami – svetloba z nami.

(Tone Pavček)

179

180

KDO SO VZGOJITELJICE? »Mora imeti tako roza obleko, pa copate, potem nas pa uči kaj delati. Pa še igrajo se z nami.« »Tukaj so doma.« »Dajejo nam stvari, kar uporabljamo.«

❶ Petra Avbelj, Irena Novak ❷ Katarina Žmuc, Katja Muhič ❸ Petra Todorovič, Anja Pelko ❹ Katja Dolinšek, Brigita Škrabanja ❺ Martina Erzar, Urška Hočevar ❻ Anja Čepon, Lea Vovko ❼ Odprtje vrtca

»Petra, Irena in še ena. Pomagajo, prinesejo zajtrk, kosilo in malico.« »Hrano dajejo.« »Da poskrbijo za otroke, da potolažijo.« »Onidve govorita, mi poslušamo.« »Berejo pravljice.«

Predstavitev kolektiva

Vrtec Dobrega pastirja

Na svetu si, da gledaš sonce.

Na svetu si, da greš za soncem.

Na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš – sence.

(Tone Pavček)

»Pri nas sta, pa dajeta odejice in povštre, pa malo moramo počakati za to.« »Čuvata otroke.« »Nekaj delajo, nekaj računajo, govorijo, pojejo, delijo hrano, delijo ležalnike.« »Pospravljajo … vse sorte delajo.« »Igrajo se z nami.«

181

182

Tudi mi se učimo redoljubnosti …

Aljaž, Andrej, Marko, Irenej, Janja, Neža, Dan, Manca, Maj, Viljem, Adam, Mihelina

Muca Copatarica

»Sredi gozda so našli belo hišico z rdečo streho. Okna so bila polna rož, na vratih pa je bil napis: »Muca Copatarica«. Muca je otroke slišala in jim odprla vrata. »Ljubi otroci, kaj bi radi?« »Copate!« so prosili otroci. Vse je povabila v hiško. V hiški so bile police in na policah modri in rdeči copatki.

Kakšen red je bil v hiški!« (Ela Peroci)

Biti hvaležen za vsak trenutek, vsak dogodek, vsak čudež, ki ga uzre naše oko …

Vrtec Dobrega pastirja

Erazem, Jerca, Alexander, Natan, Jakob, Pavel Jon, Elizabeta, David, Hana, Ela Mija, Oskar Jon, Leon

»Sonce je tonilo za gore, ko se je kosmatinec spet prikazal iz grmovja. Po zadnjih dveh je hodil, v sprednjih šapah pa je nosil zibelko, polno rumenih hrušk drobnic. Postavil jo je na tla pred začudeno mater in odracal nazaj v goščavo. Poglej no, se je razveselila mati, kakšen hvaležen medved.

Zvrhano zibelko sladkih hrušk mi je prinesel za en sam izdrt trn.« (Koroška ljudska)

Hvaležni medved

183

184

Živali se trudijo biti dobre druga z drugo. Tudi mi smo prijatelji …

Gorazd, Sergej, Lenart, Oskar, Nikolaj, Ela Marija, Kristijan, Matic, Janez, Karel, Tadej, Krištof, Rahela

Bobek in barčica

»Tako,« je rekel, »zdaj pa le veslajte, čoln čaka.« Bobek, miška, žabica, zajček in lisica – vsi so skočili vanj, Bobek je zaveslal in čoln se je odlepil od brega. »Gremo! Gremo!« so zaploskali in cepetali od veselja. Le žabica se je ozrla nazaj na breg in dejala: »Ubogi medved. Tako rad bi z nami, pa ne more.

Saj ni sam kriv, da je prevelik.« Z brega jih je gledal medved, sam in tih in stisnjen v dve gubi. Še mahati ni mogel, tako mu je bilo hudo. »Ubogi medved,« je zamrmral še Bobek. »Veste kaj? Pa še mi ne gremo. Potem mu bo manj hudo.« (Anja Štefan)

Bistroumni, ljubeči, skrbni ter najpomembnejše – med seboj si vselej pomagamo!

Vrtec Dobrega pastirja

Urh, Manca, Oskar, Leon, Ela Ruta, Klara, Ema, Neža, Johan, Oskar, Timotej, Pavel, Severin, Peter, Iza Ana, Živa, Eva Julija, Eva Sofija, Hana Marija, Ajda, Nik

»Videk je bil deček, komaj štiri leta star, zelo bistroumen ter je imel posebno rad živalce in cvetlice. Kadarkoli je videl jagnje na paši, mu je brž začel nabirati najlepših dišečih rastlin; ako je našel mladega ptička, ki je padel iz gnezda, ga je skrbno nesel domov. Pital ga je, dokler ni toliko dorastel, da je mogel leteti. Še celo pajkov ni pobijal; kadar je našel kje kakega pajka, ga je vselej nesel ven na trato, misleč si: uboga živalca tudi rada živi.« (Fran Levstik)

Vidkova srajčica

185

186

Biti preprost in dobrega srca – tega se z malimi koraki učimo …

Jakob, Brina, Lovro, Pelagija, Rok, Lucija, Klara, Lenart, Zala, Aleksandar, Dominik, Ivana, Melita, Taja, Karolina, Maksim, Veronika, Tadej, Maruša, David, Mark

Peter Klepec

»Petra Klepca si ni upal nihče več nadlegovati. A svoje moči ni rabil le zase, priskočil je tudi drugim na pomoč, če so bili v stiski. In tako je prav. Kdor ima moč, je ne sme imeti le zase, temveč mora tudi drugim pomagati.« (France Bevk)

Glasbena šola

188

SAPERE AUDERE – drzniti si vedeti »Na nebu, je mislil, ne bi smelo biti mej …«* Ob začetku šolskega leta, septembra vsako leto stojim pred skalnim previsom, si z vznemirjeno radovednostjo ogledujem steno in razmišljam, ali si upam ubrati še tisto strmo, tudi nevarno in neprehojeno smer, ki je še nisem preplezal. Ali si upam ubrati pot, ki zahteva veliko volje, drznosti in previdnosti? V sami steni vidim tu in tam kakšnega pogumneža. Na drugi strani stene pa je pred mano prijeten pogled na svet, z lahnimi vzponi in lepimi razgledi. Navdaja me z občutkom varnosti in sproščenosti. Poln je veselih in srečnih pohodnikov. Privlačen svet, ki vleče. Katera pot me bo osrečila in poskrbela za mojo notranjo rast? Kam torej to leto, duša, kam ti je iti?

Vsi si želimo biti srečni. Toda, kaj je tista res prava sreča, po kateri vsi tako hrepenimo? Kdaj je človek res srečen?

Le takrat, ko so za njim poštene in bridke preizkušnje, ki bogatijo našo notranjo rast. Šele takrat se nam odpirajo širjave obzorij, takrat spoznavamo, da smo ves čas hodili po pravi, čeprav nevarni poti.

Samo to je prava pot in takšen mora biti klasičen pogled na življenje. Takšne poti so značilne oz. so običajne v klasični glasbi, ki je nasprotje propada, nasprotje lenobe, vulgarnosti in razvajenosti. To je pot, po kateri želimo voditi naše otroke in jih tako vzgajati za življenje. ppDrago Arko

Zakaj na Everest, so menda vprašali Hillaryja. Ker je tam, se je glasil odgovor. Ni govoril o izzivih, junaštvu in drznosti, ni govoril o žrtvah, trpljenju in odrekanju. Povedal je, zakaj. Smisel meje je v tem, da jo prestopiš.

Imam svoje Evereste. Tam so, da me kličejo, vabijo, včasih skoraj silijo v sanje. Uresničenje sanj pa od mene terja tisto, česar Hillary ni navedel, ker se mu je najbrž zdelo samoumevno. POGUM, da se soočim s strahom, z možnostjo, da mi ne uspe, da se mi bodo smejali ali da bom morda celo ob življenje. VZTRAJNOST, da ne odneham, ko je težko, da se vsakič znova poberem, otresem prah in grem naprej. In ZNANJE, ki mi pomaga, da se na poti bolje znajdem.

(Spo)znanje ni vezano na cilj, prej na pot. Kot je seme odgovora že vrojeno v dobro posejanem vprašanju, tako je spoznanje že v iskanju njega samega.

Cilj je vedno bolj le orientacijska točka, pedagoški princip, morda predal spomina. In predvsem je cilj vedno del poti. Na oni strani meje, cilja, je namreč nov cilj, za vsakim Everestom nov Everest. Neskončno jih je. Na vse v enem življenju ne morem splezati. Prosim torej za MODROST, da bom znal svoje cilje preudarno izbirati, da se bom na poti čim več naučil.

Vprašanje meje pa je zame predvsem vprašanje sanj. SANJE so tisto, kar me žene naprej, kar vliva pogum, daje vztrajnost, išče znanje in zori v modrost.

Sanje odstirajo nova obzorja, nove vidike resničnosti, nove vidike mene samega. Meje mojih sanj so moje dejanske meje. Kaj lahko storim več, kot da skušam svoje sanje živeti? Hoditi svojo pot?

❷ ga. Andreja Kastelec, tajnica Glasbene šole

»Nobenih mej, Jonatan? je pomislil in se nasmehnil. Začela se je njegova tekma v učenju.«*

❸ kolektiv glasbene šole

* R. Bach, Jonatan Livingston Galeb

❶ Drago Arko, ravnatelj glasbene šole

ppPrimož Bratina

Glasbena šola

Predstavitev oddelkov glasbene šole Nauk o glasbi ❶ Kristina Puntar (porodniški dopust) in Jakob ❷ Neža Žgur ❸ Taja Levstik

Na kitarskem oddelku so šolsko leto 2013/14 zaznamovali številni dogodki, na katerih so se učenci izkazali tako s solističnimi nastopi kot tudi v komornih zasedbah in v okviru kitarskega orkestra.

Najlepši izmed dogodkov so bili nastop Vida Svetine na Reviji ljubljanskih glasbenih šol v Slovenski filharmoniji, koncert priznane umetnice Sanje Plohl ter šolsko kitarsko tekmovanje, ki je lepo zaokrožilo preteklo šolsko leto v lepo in uspešno celoto.

Tudi učenci citer so se odlično izkazali na tekmovanju Svirel, kjer sta učenec Florjan Šinkovec in Sara Praček prejela srebrno in bronasto plaketo. Sodelovali so na veliko koncertih in se pripravili tudi na Večer citer, kjer so se predstavili v komornih skupinah in solistično. Franjo Kočnik, ki je letos odšla na porodniški dopust, bo v šolskem letu 2014/2015 nadomestila Neli Zidar Kos.

V preteklem šolskem letu so se učenci s svojim delom in prispevki izkazali na več področjih: s petjem so obogatili Miklavžev večer, koncert ob materinskem dnevu ter zaključno sveto mašo. Kot je že v navadi, smo sodelovali tudi s pedagoškim oddelkom Akademije za glasbo v Ljubljani in s hospitacijami ter učno prakso omogočili študentom vpogled v delo pri pouku nauka o glasbi. ppKristina Puntar, prof.

Oddelek za kitaro in citre ❹ Franja Kočnik (porodniški dopust) in Patrik ❺ Sebastian Albreht in Neli Zidar Kos

Oddelek za violino ❻ Drago Arko, Tina Simonič, Anja Skalar Blažič in Barbara Jager

189

190

Preteklo šolsko leto je bilo na godalnem oddelku zopet zelo pestro. Ob številnih različnih dogodkih smo uvedli tudi nekaj novosti.

Začel je delovati Mini godalni orkester pod vodstvom prof. Maje Bevc. V njem so se učenci 2. in 3. razreda violine in violončela prvič srečali s skupinsko igro. Bili so zelo aktivni, saj so redno nastopali in uspešno zaključili šolsko leto z nastopom na zaključni prireditvi Pod zvezdnim nebom.

Ob koncu 1. ocenjevalnega obdobja smo uvedli ocenjevalni nastop lestvic in etud. S takim načinom ocenjevanja bomo nadaljevali tudi v bodoče, saj je bil med učenci dobro sprejet.

Mali godalni orkester Z malim godalnim orkestrom smo sv. Stanislavu in sv. Nikolaju posvetili naše igranje ob njunih godovih, za pusta kot rudarji na koncertu izkopali nekaj svetlečih tonov ter pomagali priklicati zvezde na zaključnem koncertu Pod zvezdnim poletnim nebom. Zdaj pa se že veselimo novega programa v okrepljeni zasedbi. ❶ Mali godalni orkester pod vodstvom Barbare Jager

Vsako leto imamo že tradicionalno dva godalna večera. Godalna večera v decembru in v maju smo obogatili s projekcijo slik in zgodb nastopajočih na velikem platnu nad odrom. Slike in zgodbe so bile o skladbah, ki so jih nastopajoči izvajali.

Novembra nas je obiskal skladatelj in fotograf Lado Jakša. Učenci godalnega in klavirskega oddelka so se udeležili njegove ustvarjalne glasbene delavnice, kjer so se seznanili z osnovami improvizacije na inštrumentih.

Konec novembra so se tri učenke violine, Neža Mavčič, Maša Kovač in Ana Sekavčnik, iz razreda prof. Anje Skalar Blažič, udeležile violinskega tekmovanja Leon Pfeifer in prejele diplome.

V januarju smo imeli violinski seminar, ki ga je vodila prof. Petra Božič, ki je predstavila zanimive poglede na violinsko pedagogiko. Šolsko leto smo junija zaključili z zelo zanimivim ogledom goslarske delavnice goslarstva Demšar.

Seveda pa so učenci godalnega oddelka celo leto tudi redno sodelovali na produkcijah naše glasbene šole.

V letošnjem šolskem letu bomo na godalnem oddelku, ki ga obiskuje 36 učencev violine in 9 učencev violončela, poučevali: prof. Drago Arko, prof.

Anja Skalar Blažič, prof. Tina Simonič in prof. Barbara Jager. Godalni oddelek čaka letos zopet zelo pestro leto, saj bo na sporedu regijsko in državno tekmovanje za godala, obetajo pa se nam tudi različni seminarji in dogodki.

Na godalnem oddelku nam nikoli ni dolgočasno, saj stremimo h kvalitetnemu in inovativnemu dogajanju. ppAnja Skalar Blažič, prof.

Oddelek za jazz petje ❷ Sandra Klemm

Tako kot vsa leta, se je tudi lansko šolsko leto začelo z jesenskim internim nastopom. Naši, zdaj že tradicionalni, Jazz večeri so bili zelo uspešni. Poseben dogodek je bil zagotovo tematski nastop Mance Cerar – večer šansonov.

Z našim korepetitorjem Anžetom Vrabcem sta se odlično odrezala. Učenci so ponovno sodelovali na prireditvi Pod zvezdnim nebom, in sicer kar v treh točkah. Nastopili so Miriam Gajšek, Manca Cerar in Nika Pirnat. Naša Nika Curk pa je uspešno sodelovala na odprtju ene od naših razstav na šoli. Nastopila je v kitarskem duetu z Maticem Permetom, dijakom Škofijske klasične gimnazije. Naš cilj bo tudi letos privabiti še ostale glasbenike z naše glasbene šole kot tudi gimnazijce, ki imajo skrite talente in se lahko pokažejo na naših nastopih.

Glasbena šola

Oddelek za solopetje Barbara Tišler, Matjaž Robavs, Marta Močnik Pirc

božično-novoletni koncert, koncert ob slovenskem kulturnem prazniku, otvoritve razstav, 5. revija ljubljanskih glasbenih šol, koncert Pod zvezdnim poletnim nebom. Vsi profesorji petja pa smo pripravili tudi po dva razredna nastopa.

Z uspehi na mednarodnih tekmovanjih sta nas razveselila učenca Matjaž Strmole (mentor prof. Matjaž Robavs) in Miha Zabret (mentorica prof. Marta Močnik Pirc), ki sta posegla po najvišjih mestih na 7. mednarodnem festivalu solopevcev »Bruna Špiler« v Herceg Novem, na Mednarodnem tekmovanju solopevcev »Lazar Jovanović 2013« v Beogradu ter na 6. mednarodnem glasbenem tekmovanju »Mladi glasbeniki« v Trevisu.

Po končanem šestletnem pevskem izobraževanju sta naša učenca Marko Novak in Gregor Palovšnik v juniju pripravila skupni zaključni recital, na katerem sta zbranim poslušalcem predstavila najljubše samospeve in arije, ki sta jih osvojila v času šolanja. ppMarta Močnik Pirc

Preteklo šolsko leto je bilo na pevskem oddelku predvsem v znamenju komornega muziciranja. Že v oktobru smo sodelovali pri proslavi Društva klasikov v Cankarjevem domu, s katero so obeležili 450 let klasično-humanističnega pouka v Ljubljani. Prispevali smo glasbeno točko, ki je stilno obarvala obdobje baroka – naši učenci so ob spremljavi orgelskega pozitiva ter godal izvedli dva odlomka iz psalma Miserere mei Deus, ki ga je uglasbil slovenski baročni skladatelj Janez Krstnik Dolar. Prav to udejstvovanje pa je botrovalo odločitvi, da se lotimo priprave celotnega glasbenega dela, ki smo ga v aprilu, na veliki četrtek, vsebinsko umestili v velikonočno voščilo za dijake ŠKG. Pri izvedbi je sodelovalo deset učencev solopetja, trije učenci orgel ter godalni kvartet učiteljic naše glasbene šole.

Oktet učencev petja je pod vodstvom prof. Barbare Tišler s prepevanjem angleških božičnih pesmi polepšal prednovoletni sprejem na ameriški ambasadi.

V februarju so učenci iz razreda prof. Marte Močnik Pirc pripravili večer pesmi angleškega renesančnega skladatelja Johna Dowlanda in tako obeležili 450-letnico njegovega rojstva. Na kitaro jih je spremljal naš profesor Sebastian Albreht.

Tekom leta so se zvrstile tudi številne ostale prireditve, na katerih so nastopali naši pevci: slavnostni koncert ob godu sv. Stanislava, orgelski večer,

Oddelek za orgle Klemen Karlin in Dalibor Miklavčič

191

192

V preteklem šolskem letu smo se še posebej potrudili, da smo bogastvo kraljice glasbil predstavili na najstnikom prijeten, svež, po možnosti celo razburljiv način. Orgle so namreč glasbilo, ki našo evropsko civilizacijo spremlja že več kot tisočletje, zato ne manjka raznovrstnosti v orgelskem repertoarju in zgodovini orgel.

Poleg rednega pouka smo jo tako mahnili še na orgelsko ekskurzijo v Budimpešto, odigrali svoj koncert v znanem koncertnem ciklu WIENER ORGELKONZERTE na Dunaju (to je bila res velika čast!) in spotoma obiskali orgelske oddelke na Univerzah za glasbo na Dunaju ter v Gradcu, kjer smo smeli tudi sami kaj zaigrati. Priredili smo tudi koncert v naši zavodski cerkvi, med katerim je g. direktor dr. Globokar poslušalcem povedal mnogo o humanistu in organistu 20. stoletja, Albertu Schweitzerju. V gosteh smo imeli profesorico in dijake Orgelskega oddelka Srednje glasbene šole v Varaždinu, s katerimi smo odigrali skupni koncert, ki ste ga lahko slišali na frekvencah Radia Ognjišče, in obiskali nekaj ljubljanskih orgel. Priredili smo tudi dva mednarodna mojstrska tečaja, ki sta ju na naših orglah vodila profesorja Matthias Pech iz Nemčije in eden današnjih najvidnejših mladih pedagogov, Nathan Laube iz ZDA. Poleg naših učencev so se ju udeležili še študentje Akademije za glasbo, ljubljanskega Konservatorija za glasbo ter GŠ Škofja Loka in dveh ljubljanskih glasbenih šol. To deluje povezovalno in v zavodu zato radi prirejamo take dogodke. V župnijah v Ljubljani in okolici smo, kot že vsa leta, tudi nekajkrat nastopali, igrali pri sv. mašah in smeli v cerkvah tudi vaditi, za kar gre zahvala gospodom župnikom.

Vsi ti »nadstandardi« niso stali (staršev) naših učencev niti beliča; organizirali smo se tako, da smo jih lahko izvedli brezplačno. Poleg tega smo na naše orgle večkrat popeljali razrede OŠ Alojzija Šuštarja, kjer smo eno šolsko uro skupaj spoznavali orgelske zvoke.

Z vsem naštetim smo skušali stopnjevati vzdušje pred 15. obletnico naših orgel v zavodu, ki nas čaka v tekočem šolskem letu. Bomo videli, kaj lahko zapišemo ob letu osorej!

Bera pomembnejših orgelskih dogodkov, kronološko gledano: •

10. september: sv. maša za GŠ ob pričetku šolskega leta

•

19.–25. oktober: tečaj s prof. Matthiasom Pechom iz Nemčije, koncert s predavanjem dr. Globokarja o Albertu Schweitzerju in ekskurzija v Budimpešto

•

23. oktober: sodelovanje z orgelsko točko na prireditvi ob 450. obletnici klasično-humanističnega izobraževanja na Slovenskem

•

november: sodelovanje na slavnostnem koncertu GŠ pred godom sv.

Stanislava in 27. novembra nastop obeh orgelskih razredov v zavodski cerkvi

•

8. januar: sodelovanje organistov na tradicionalnem zavodskem božičnem koncertu

•

22.–24. januar: naše koncertno gostovanje v ciklu Wiener Orgelkonzerte na Dunaju

•

1., 14. in 15. februar: posebne predstavitve orgel v okviru dneva odprtih vrat ter informativnih dnevov

•

18. in 19. marec: skupni obisk orgelskega koncerta Nathan Laube (Gallusova dvorana Cankarjevega doma) in nato tečaj s prof. Laubejem v naši GŠ

•

17. april: sodelovanje orgel pri integralni izvedbi Dolarjevega psalma Miserere mei Deus

•

21. april: projektna naloga dijakinje Anje Tavčar: dobrodelni koncert za obnovo Goršičevih orgel v Dutovljah na Krasu

•

23. april: Srednja glasbena šola Varaždin na obisku – skupen koncert v cerkvi sv. Stanislava

•

31. maj: sodelovali smo na koncertu oz. 12. reviji slovenskih orgelskih oddelkov glasbenih šol v Žireh

•

junij: večkrat učne ure razredov OŠAŠ ob orglah

•

12. junij: orgelski koncert dijakov v cerkvi sv. Stanislava (razred doc.

Miklavčiča)

•

18. junij: nastop učencev razreda prof. Karlina v Zgornjih Pirničah zadnji junijski projekt: zaključna sv. maša za GŠ

ppDalibor Miklavčič, prof.

Glasbena šola

Oddelek za klavir Primož Bratina, Mateja Valič Presetnik, Vlasta Doležal Rus, Miha Klemenc, Nadja Vodišek in Sašo Gale

Oddelek za pihala in trobila ❶ Nina Kodrič ❷ Kristina Martinc ❸ Jure Gradišnik

Oddelek za pihala krojimo in ustvarjamo Kristina Martinc (kljunasta flavta), Nina Kodrič (flavta) in Jure Gradišnik (trobenta). Letošnje leto je bilo polno zanimivih dogodkov, koncertov in tekmovanj, kjer so naši učenci pridobivali znanje in izkušnje. Dane Jemc in Manca Močnik sta se odlično izkazala na regijskem in državnem tekmovanju. Prejela sta zlato plaketo in visoko število točk. Tekmovanja Svirel sta se udeležila Rok Kotar in Dane Jemc.

Oba sta osvojila zlato priznanje. Njihov mentor je bil Jure Gradišnik. Učenci pihalci in trobilci so nastopili na vseh najpomembnejših nastopih (koncert ob godu zavetnika sv. Stanislava, Miklavžev koncert, Pustni koncert, Revija ljubljanskih glasbenih šol v Slovenski filharmoniji, koncert Pod zvezdnim nebom). Na Reviji ljubljanskih glasbenih šol sta se predstavila flavtistka Meta Žumer, ob spremljavi prof. Mihe Klemenca in pod mentorstvom prof.

Nine Kodrič ter trobentač Dane Jemc ob spremljavi prof. Primoža Bratine in pod mentorstvom prof. Jureta Gradišnika. Flavtisti so nastopili tudi na Baročnem večeru, na Večeru komorne glasbe in na Koncertu flavtistov in kitaristov. Pred izpiti v juniju so nastopili na zaključnem koncertu, ki je bil tudi del izpita. V mesecu maju smo prisluhnili vrhunskemu recitalu trobentača Jureta Gradišnika ob spremljavi harfistke Marie Gamboz Gradišnik in organista Tomaža Sevšek Šramela.

Šolsko leto 2013/2014 je v klavirskem aktivu minilo v znamenju ustvarjalnosti. Učenci so se skupaj z mentorji prvič podali na pot ustvarjanja lastne glasbe. Že novembra je bil na obisku priznani slovenski glasbenik in fotograf Lado Jakša, ki je s svojim koncertom in delavnico otrokom odprl nove poglede na ustvarjalnost v glasbi.

Projekt ustvarjalnost v glasbi smo tako zaokrožili s koncertom lastnih skladb v aprilu. Učenci so lastne skladbe opremili z besedilom in sliko.

Izvedli smo tudi šolsko klavirsko tekmovanje, posvečeno pokojni pianistki in profesorici Sonji Pahor.

193

194

Učenci so povedali: Matevž Sušnik: Na koncertu sem se z veseljem usedel v drugo vrsto v upanju, da bom videl profesorjeve prste, kako se bodo hitro premikali po klaviaturi.

Koncert se je začel z nekoliko umirjeno skladbo, s katero nam je profesor pričaral večerno vzdušje. Igral je mirno, z lahkotnostjo, pa vendar z veliko energije. Užival sem predvsem v skladbah, kjer sem slišal mogočni forte in kjer skoraj nisem opazil, da bi se s prsti dotikal tipk.

Neža Sušnik: Na koncertu sem sedela pri mami v naročju, da sem bolje videla. Ko je profesor prišel, se mi je zdel zelo velik, zelo velike pa je imel tudi roke. Ko je igral, je lahko prijel veliko tipk naenkrat. Ne bom pozabila, kako je zaigral skladbo samo z levo roko. Slišalo se je, kot bi igral z obema. Večkrat sem pogledala, če še vedno igra samo z eno roko. Igral je tako po nizkih tonih kot tudi po čisto visokih. Jaz pa bom morala še malo počakati, da bom lahko prijela vsaj oktavo. Ko sem ga poslušala, se mi je zdelo, kot da mi pripoveduje zgodbo. Kadar je bil vesel, se je nasmehnil in tudi jaz sem se počutila lepo. ppMateja Valič Presetnik, prof.

Oddelek za harmoniko Sašo Gale in učenca Benjamin Miklič in Anton Žabkar

Učenci se na oddelku za harmoniko učijo igrati na diatonično in klavirsko harmoniko. Njihov mentor je Sašo Gale. V šolskem letu 2013/2014 so sodelovali na mnogih koncertih v dvorani Matije Tomca. Pripravili so tudi dva razredna koncerta. Enega ob božiču, kjer so učenci zaigrali tudi nekaj božičnih pesmi. Na drugem razrednem koncertu, ki so ga pripravili na koncu šolskega leta, so se učenci predstavili z igranjem v priljubljeni zasedbi Avsenikovega kvinteta. Zaigrali so skladbo Na golici. Učenci pa so seveda nastopili s klasičnimi skladbami. Na zaključnem koncertu Pod zvezdnim nebom je učenec Jakob Prelesnik nastopil v duetu z violinistko Mašo Kovač.

Glasbena šola

Pomembni dogodki v šolskem letu 2013/2014 PRVI ŠOLSKI DAN Za učence glasbene šole se je šolsko leto 2013/14 začelo v ponedeljek, 2. septembra, ob 17. uri.

V dvorani je potekalo srečanje za učence in starše. Navzoče je nagovoril ravnatelj glasbene šole prof. Drago Arko. Dogodek so glasbeno obogatili učitelji glasbene šole. Po kratkem srečanju je po razredih potekalo razdeljevanje urnikov.

SVETA MAŠA OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA V torek, 10. septembra, ob 19. uri je potekala sveta maša ob začetku leta. Mašo je daroval Gregor Celestina in nam zaželel predvsem uspešno in strpno šolsko leto 2013/2014.

Koncert samospevov z basbaritonistom Marcosom Finkom V torek, 22. oktobra 2013, smo v Dvorani Matije Tomca poslušali koncert samospevov v okviru ciklusa komornih koncertov Glasbene šole Zavoda sv. Stanislava. Koncert sta izvedla vrhunski in mednarodno priznani basbaritonist Marcos Fink ob spremljavi pianistke Jelene Boljubaš. Večer, ki je bil v celoti posvečen argentinskemu skladatelju Carlosu Guastavinu in spominu na njegovo 100. obletnico rojstva, je minil v čarobnem vzdušju. Zanj so poskrbeli tako Guastavinova glasba kot tudi odlična umetnika, ki sta s svojim izrazom

prikazala bogato paleto barvnih odtenkov te izjemne glasbene literature.

DAN KATOLIŠKIH PEDAGOŠKIH DELAVCEV NA PONIKVI V soboto, 28. septembra 2013, je v Ponikvi potekalo srečanje katoliških pedagoških delavcev.

Najprej smo se zbrali na Slomu, kjer smo začeli romanje do Ponikve. Tam je bila najprej sveta maša, nato smo prisluhnili zanimivemu predavatelju dr. Zoranu Milivojeviću (dr. medicine in terapevt), ki nam je predaval o pasteh in izzivih permisivne vzgoje, kar je tudi naslov ene izmed njegovih številnih uspešnih knjig.

SLAVNOSTNI KONCERT UČENCEV OB GODU SV. STANISLAVA V torek, 12. novembra 2013, je bil v dvorani Matije Tomca slavnostni koncert glasbene šole ob godu sv. Stanislava. S pestrim programom so nastopili naši najboljši učenci – solisti. Predstavil se je tudi Mali godalni orkester pod vodstvom prof.

Barbare Jager in Godalni orkester glasbene šole pod taktirko prof. Damijana Močnika in mentorja prof. Draga Arka. Koncert sta organizirali prof.

Marta Močnik Pirc in prof. Barbara Tišler.

SLAVNOSTNA AKADEMIJA V sredo, 13. novembra 2013, je v športni dvorani potekala Slavnostna akademija ob godu našega

zavetnika, sv. Stanislava. Ob pestrem programu gimnazijcev ŠKG se je predstavila tudi glasbena šola z Godalnim orkestrom.

Koncert in delavnica Lada Jakše 15. in 16. novembra je na glasbeni šoli potekala ustvarjalna glasbena delavnica pod vodstvom priznanega slovenskega glasbenika in fotografa Lada Jakše. Delavnico je gospod Jakša pričel s koncertom in multivizijo, kjer je prikazal improvizacijske prvine ob predvajani fotografiji, ki je služila kot partitura za improvizacijo.

Glasbena delavnica je potekala v izjemno pozitivnem vzdušju. Otroci so bili navdušeni nad drugačnim pristopom h glasbi, njenemu izvajanju in doživljanju, spoznali pa so tudi veliko različnih glasbil, ki jih je gospod Lado Jakša prinesel s seboj. Sproščeno vzdušje je pripomoglo k temu, da so učenci iz svojih instrumentov privabljali zvoke, ki so prostor napolnili z energijo in s tem navdušili poslušalce.

Recital Sanje Plohl Ob izidu njene nove zgoščenke smo v Zavodu sv.

Stanislava gostili Sanjo Plohl, umetnico na klasični kitari.

Recitalu smo prisluhnili v torek, 19. novembra 2013, ob 19. uri v Dvorani Matije Tomca.

195

196

DAN ODPRTIH VRAT ZA GŠ Dan odprtih vrat v glasbeni šoli je bil v petek, 19. novembra 2013, od 16.00 do 19.00 ure. Poleg predstavitve v dvorani ob 16.30, smo imeli od 16.00 do 17.30 tudi pouk, odprt za obiskovalce.

MIKLAVŽEV VEČER Miklavžev večer sta 5. decembra 2013 pripravila prof. Primož Bratina in prof. Miha Klemenc. Na koncertu so se predstavili predvsem naši najmlajši učenci kot solisti, pevci v zboru pod vodstvom prof. Kristine Puntar in v Malem godalnem orkestru pod vodstvom prof. Barbare Jager. Učence so med koncertom strašili parklji in tolažili angeli.

Na koncu jih je obdaril težko pričakovani Miklavž.

BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT ZAVODA SV. STANISLAVA 8. januarja 2014 smo sodelovali na božično-novoletnem koncertu v cerkvi sv. Stanislava s solisti in z Godalnim orkestrom glasbene šole. Na sporedu so bila priljubljena dela iz zakladnice božične glasbe od časa gregorijanskega korala pa vse do današnjih dni. Nastopili so tudi mešani mladinski zbor sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije in ženski zbor Mens Sonora.

REVIJA KATOLIŠKIH GLASBENIH ŠOL Letos smo bili gostitelji Revije katoliških glasbenih šol. V torek, 4. februarja 2014, smo gostili Glasbeno šolo Beltinci, Glasbeno šolo Rakovnik, Glasbeno šolo Antona Martina Slomška Maribor in Glasbeno šolo v samostanu sv. Petra in Pavla.

Predstavili so se učenci solisti, komorne skupine, zbori in orkestri.

predstavitev dejavnosti, ki se odvijajo preko celotnega šolskega leta.

PUSTNI KONCERT KONCERT OB KULTURNEM PRAZNIKU Letos smo 7. februarja 2014, ob kulturnem prazniku, organizirali dva koncerta. Nastopili so solisti glasbene šole. Največ je bilo pevcev, ki so se predstavili s slovenskimi skladatelji. Z nagovorom pa nas je pozdravil p. Andraž Arko.

V torek, 4. marca, smo priredili Pustni koncert, ki ga imajo najraje najmlajši učenci. Nastopajoči in poslušalci so nas presenetili z zanimivimi maskami. Tudi marsikateri učitelj glasbene šole se je preoblekel, da ga nismo spoznali.

REVIJA LJUBLJANSKIH GLASBENIH ŠOL REGIJSKA TEKMOVANJA Tudi v letošnjem šolskem letu so v februarju potekala regijska tekmovanja na vseh koncih Slovenije. Na tekmovanju so se odlično uvrstili tudi naši učenci in se v mesecu marcu udeležili še državnega tekmovanja. Dane Jemc in Manca Močnik sta pod mentorstvom Jureta Gradišnika prejela zlato plaketo.

INFORMATIVNI DAN V petek, 14. februarja, in v soboto, 15. februarja, smo na glasbeni šoli pripravili Informativni dan.

V galeriji 3 smo si ogledali kratek film o poteku pouka na glasbeni šoli, nato pa je sledil kratek koncert naših učencev. Starši in bodoči učenci so si lahko ogledali, kako poteka pouk pri posameznih inštrumentih in učiteljih.

V Zavodu sv. Stanislava sta potekala 14. in 15. februarja 2014 informativna dneva za Škofijsko klasično gimnazijo in Jegličev dijaški dom.

Bodoči srednješolci in njihovi starši, ki so trikrat popolnoma napolnili dvorano, so imeli priložnost prisluhniti predstavitvi šole in njenega programa ter si ogledati prostore in predvsem podrobnejšo

V petek, 8. marca, je v Slovenski filharmoniji potekala revija ljubljanskih glasbenih šol. Predstavilo se je devet glasbenih šol. Udeležili so se je tudi učenci naše šole: flavtistka Meta Žumer, kitarist Vid Svetina, trobentač Dane Jemc in basist Jan Kuhar.

43. TEKMOVANJE MLADIH GLASBENIKOV SLOVENIJE Na tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije v marcu smo poželi odlične rezultate. Tekmovanje je potekalo po vsej Sloveniji. Tekmovalca Dane Jemc in Manca Močnik sta pod mentorstvom Jureta Gradišnika osvojila zlato plaketo.

KONCERT OB MATERINSKEM DNEVU V ponedeljek, 24. marca 2014, so na koncertu ob materinskem dnevu nastopili naši mlajši učenci.

Na koncertu je sodeloval tudi naš Mini godalni orkester, ki ga je vodila prof. Maja Bevc. Učenci – solisti pa so se predstavili s številnimi slovenskimi skladbami in s slovenskimi ljudskimi pesmimi.

Glasbena šola

Večer avtorskih skladb Glasbena šola v Zavodu sv. Stanislava je 1. aprila v Dvorani Matije Tomca priredila večer avtorskih skladb. Projekt je nastal na pobudo klavirskega aktiva in ob sodelovanju godalcev skozi čas dobival svojo podobo.

Izvajane skladbe so ustvarili učenci sami in jih opremili z besedilom ter sliko. Koncert je prežemala pozitivna energija mladih ustvarjalcev, pristno veselje in podpora poslušalcev. V polni dvorani so tako podobe iz otroškega domišljijsko-predstavnega sveta zazvenele v izvirnih melodičnih in harmonskih zvezah.

Mama našega učenca je v zahvalnem pismu med drugim zapisala: »Vedno uživamo ob koncertih, ki jih pripravljate z našimi in vašimi otroki, vendar bi se danes prav posebej zahvalila za čudovit večer avtorskih skladb. Dogodek je bil pripravljen z veliko domišljije, ravno pravo mero vsega, otroci so nas navdušili tako z izbiro besedila, ki sta ga profesorici čudovito interpretirali, kot tudi z lastnimi glasbenimi stvaritvami. Veseli smo, da ste del našega življenja in odraščanja naših otrok.« Večer je zaključila skupna želja učencev, mentorjev in staršev po nadaljevanju in izpopolnjevanju tega edinstvenega projekta.

TEKMOVANJE SVIREL V aprilu je potekalo 6. mednarodno tekmovanje Svirel. Udeležila sta se ga učenca pod mentorstvom prof. Jureta Gradišnika, trobentača Dane Jemc in Manca Močnik. Oba sta prejela zlato plaketo. Citrar Florjan Šinkovec je pod mentorstvom prof. Franje Kočnik prejel srebrno plaketo, Sara Praček s citrami pa bronasto.

Miserere mei Deus

KONCERT ZBOROV ŠKG IN ORKESTRA GŠ

Letošnje velikonočno voščilo za dijake ŠKG na veliki četrtek v cerkvi sv. Stanislava je bilo zasnovano kot meditacija na vsebino spokornega psalma Miserere mei Deus (Izkaži mi milost, o Bog), ki ga je uglasbil slovenski baročni skladatelj Janez Krstnik Dolar. To globoko pobožno delo v dvaindvajsetih glasbenih stavkih – vsakemu pripada po en verz svetopisemskega besedila – govori o pokori za grehe in božjem usmiljenju.

21. letni koncert zborov in orkestra so učenci in njihovi mentorji odlično izvedli v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Predstavili so se tudi učenci Škofijske gimnazije, ki igrajo v Godalnem orkestru glasbene šole. V sedmih letih rednega delovanja so zelo napredovali. Izvajajo raznolik repertoar od baroka, romantike in vse do glasbe 20. stoletja in jazza.

V uvodu nam je ravnatelj glasbene šole podal nekaj podatkov o življenju in delu skladatelja.

Pri glasbeni izvedbi je sodelovalo deset učencev solopetja, trije učenci orgel ter godalni kvartet profesoric naše glasbene šole. Med izvedbo skladbe je prisotne nagovoril kaplan Gregor Celestina z razmišljanjem o priznanju greha in ponovni vrnitvi k Bogu. Meditacijo je zaključil dr.

Roman Globokar, direktor Zavoda sv. Stanislava, z razmišljanjem o božjem usmiljenju in s prazničnim voščilom.

KOROŠKO KLAVIRSKO TEKMOVANJE 2014

KONCERT NEKDANJIH UČENCEV Vsako leto se z našimi nekdanji učenci, ki nadaljujejo šolanje na KGBL ali AG, srečamo na koncertu, kjer z veseljem prisluhnemo napredku nekoč našim učencem. Predstavili so se pianistke Ana Žumer, Hana Bitenc, Eva Dobnikar in Katarina Lotrič, solopevka Sabina Gruden, jazz pianist Blaž Avsenik, jazz pevka Maja Obolnar, solopevka Urša Velkavrh, solopevec Žiga Lampret in violinistka Veronika Snoj.

Naša šola je ponovno dosegla izreden uspeh na mednarodnem nivoju. Tokrat so na Koroškem klavirskem tekmovanju 2014, ki je od 21. do 23. maja potekalo na Glasbeni šoli Radlje ob Dravi, tekmovali trije učenci klavirja iz razreda prof.

Mateje Valič Presetnik.

Zmagovalka v najnižji kategoriji je postala Neža Sušnik, ki je dosegla zlato nagrado, posebno priznanje za najbolje izvedeno delo iz obdobja klasicizma in priznanje za izredno nadarjeno mlado tekmovalko. Polona Avsenik je v drugi kategoriji dosegla zlato nagrado in drugo mesto ter posebno priznanje za izvedbo izvirne lastne kompozicije.

KONCERT JURETA GRADIŠNIKA V četrtek, 22. maja, smo v zavodski cerkvi prisostvovali vrhunskemu koncertu našega kolega trobentača Jureta Gradišnika. Pričaral nam je enega najboljših koncertov, kar smo jih imeli priložnost slišati v zavodu. Ta večer je bil njegov habilitacijski nastop za naziv docenta. Z užitkom smo poslušali njegove interpretacije različnih avtorjev od baroka do sodobnih skladateljev.

197

198

Klavirski koncert Jureta Rozmana V torek, 10. junija 2014, smo v Dvorani Matije Tomca prisluhnili klavirskemu koncertu Jureta Rozmana, priznanega pianista in profesorja klavirja na Broward Collegu na Floridi. Nižjo glasbeno šolo je obiskoval v Tržiču, po končani srednji glasbeni šoli v Ljubljani pa je študij nadaljeval na Mozarteumu v Avstriji ter v ZDA (Louisiana State University), kjer je leta 2009 doktoriral iz klavirja. Poleg rednega študija s slovitimi pedagogi (Andrej Jarc, Karl-Heinz Kämmerling, Constance Carroll in Michael Gurt) se je Rozman izpopolnjeval pri mnogih priznanih pianistih, med drugimi pri Anthonyju Spiriju na področju stare glasbe, Menahemu Presslerju na področju komorne glasbe in Stephenu Houghu.

Jure Rozman je prejemnik številnih nagrad, bil je dvakratni dobitnik prve nagrade na slovenskem tekmovanju mladih glasbenikov. Koncertira tako doma kot v tujini: kot solist, z orkestrom in v komornih zasedbah.

Vloga komornega glasbenika mu je v zadnjih letih še posebej pri srcu.

Za arhiv RTV je Jure Rozman posnel dela Brahmsa, Scarlattija, Del Tredica ter dela slovenskih skladateljev L. M. Škerjanca, P. Ramovša in J. Matičiča.

Aktiven je tudi kot korepetitor in pogosto poučuje pevsko interpretacijo.

Jure Rozman se vedno bolj uveljavlja tudi kot vsestranski pedagog in klavirski predavatelj. Svoje učence poleg klavirja uči tudi glasbeno teorijo, harmonijo in komorno glasbo, saj ima na ta način pregled nad celotno umetniško rastjo bodočih glasbenikov. V glasbenem oddelku je vedno bolj cenjen tudi kot administrator in vodja profesorskega kadra; v zadnjem letu je na primer uspešno vodil narodno akreditacijo oddelka, poznan pa je tudi kot ustvarjalec inovativnih koncertnih priložnosti za študente in glasbene goste Broward Collega.

Koncert je bil zaradi poškodb in drugih osebnih dogodkov Rozmanov prvi solistični recital po treh letih. Ob tem je izrazil ponos na vrnitev v Slovenijo in upanje, da bo svoje glasbene in življenjske izkušnje uspešno delil s slovenskimi vrstniki.

KONCERT POD ZVEZDNIM POLETNIM NEBOM Zaključni koncert Pod zvezdnim nebom smo zaradi dežja prestavili v Dvorano Matije Tomca. Kot vsako leto so se predstavili naši odlični učenci solisti, komorne skupine, Mini godalni orkester glasbene šole, Mali godalni orkester in Godalni orkester glasbene šole. Z nagovorom nas je pozdravil ravnatelj Drago Arko in podelil priznanja našim najuspešnejšim učencem. Koncert sta organizirala prof. Nadja Vodišek in prof. Primož Bratina.

ZAKLJUČNA MAŠA IN PODELITEV SPRIČEVAL Zahvalno daritev je v torek, 24. junija, v cerkvi sv. Stanislava daroval g. kaplan Martin Zlobko. Ob sklepu šolskega leta smo se zahvalili za vse, kar smo v tem času lepega prejeli. G. Martin Zlobko je v pridigi poudaril, da smo Bogu hvaležni za darove, ki jih je položil v naše otroke in jih razvijajo v edinosti s starši in učitelji. Ob koncu maše nam je podelil blagoslov, da bi Gospod usmerjal naše korake med počitnicami.

Po maši so učenci pri učiteljih prejeli svoja spričevala.

Uspehi naših učencev na tekmovanjih REZULTATI TekmovanjA Leona Pfeiferja, 29.–30. november 2013 ime in priimek

inštrument

kategorija

Neža Mavčič

violina

Maša Kovač Ana Sekavčnik

točke

priznanje

mentor

2.

diploma

Anja Skalar Blažič

violina

3.

diploma

Anja Skalar Blažič

violina

3.

diploma

Anja Skalar Blažič

Glasbena šola

REZULTATI MednarodnEGA tekmovanjA solopevcev »Lazar Jovanović 2013«, Beograd, dvorana Glasbene šole Stanković, 14.–17. decembEr 2013 ime in priimek

inštrument

kategorija

točke

priznanje/nagrada

mentor

Matjaž Strmole

petje

1.

95,67

zlato, I–3, 1. nagrada, 3. mesto

Matjaž Robavs

Miha Zabret

petje

3

90,6

zlato, I–2, 1. nagrada, 2. mesto

Marta Močnik Pirc

Korepetitor: Primož Bratina, prof.

REZULTATI 42. REGIJSKEGA TEKMOVANJA MLADIH GLASBENIKOV REPUBLIKE SLOVENIJE – TEMSIG, 11.–13. februar 2014, Glasbena šola Moste – Polje ime in priimek

inštrument

kategorija

točke

priznanje

mentor

Dane Jemc

trobenta

I. a

93,33

zlato priznanje

Jure Gradišnik

Manca Močnik

trobenta

I. c

90,67

zlato priznanje

Jure Gradišnik

Korepetitor: Nadja Vodišek, prof.

REZULTATI 42. DRŽAVNEGA TEKMOVANJA MLADIH GLASBENIKOV REPUBLIKE SLOVENIJE – TEMSIG, 14.–16. marec 2014, Glasbena šola Postojna ime in priimek

inštrument

kategorija

točke

priznanje

mentor

Dane Jemc

trobenta

I. a

99,00

zlata plaketa

Jure Gradišnik

Manca Močnik

trobenta

I. c

95,00

zlata plaketa

Jure Gradišnik

Dane Jemc je prejel posebno priznanje žirije za obetavnega tekmovalca v najnižji kategoriji tekmovanja.

Korepetitor: Nadja Vodišek, prof.

REZULTATI 7. mednarodnEGA festivalA solopevcev »Bruna Špiler«,Herceg Novi, 27.–30. marec 2014 ime in priimek

inštrument

kategorija

točke

nagrada

mentor

Matjaž Strmole

petje

I. a

100

posebna nagrada

Matjaž Robavs

199

200

REZULTATI 6. mednarodnEGA glasbenEGA tekmovanjA »Mladi glasbeniki« – Treviso, Italija ime in priimek

inštrument

kategorija

točke

priznanje

mentor

Miha Zabret

petje

I

uvrstitev v finale(4. mesto od 10)

diploma finalista

Marta Močnik Pirc

Korepetitor: prof. Primož Bratina

REZULTATI 6. mednarodnEGA glasbenEGA tekmovanjA in festivalA solistov in komornih skupin Svirel 2014, Grad Štanjel, 28. marec–13. april 2014 Disciplina solo inštrumenti s strunami ime in priimek

inštrument

kategorija

točke

priznanje

mentor

Florjan Šinkovec

citre

B

94

srebro

Franja Kočnik

Sara Praček

citre

C

85

bron

Franja Kočnik

Disciplina solo pihala, trobila in pihala ime in priimek

inštrument

kategorija

točke

priznanje

mentor

Dane Jemc

trobenta

B

99

zlato

Jure Gradišnik

Manca Močnik

trobenta

C

96

zlato

Jure Gradišnik

Korepetitor: Nadja Vodišek, prof.

REZULTATI 3. MEDNARODNEGA KOROŠKO KLAVIRSKEGA TEKMOVANJA, GŠ Radlje ob Dravi, 22. maj 2014 ime in priimek

inštrument

kategorija

Neža Sušnik

klavir

Polona Avsenik

točke

priznanje

mentor

1.

zlato, 1. nagrada

Mateja Valič Presetnik

klavir

3.

zlato, 2. mesto

Mateja Valič Presetnik

Matevž Sušnik

klavir

2.

srebro, 16. mesto

Mateja Valič Presetnik

Ambrož Sušnik

klavir

4.

srebro, 12. mesto

Mateja Valič Presetnik

Ĺ tudentski dom Janeza F. Gnidovca

202

»Kjer vsi mislijo enako, nihče prav dosti ne misli« Naslovno misel je zapisal ameriški pisatelj Walter Lippmann. Ozrimo se okrog sebe, pa bomo hitro našli polno dokazov, ki bodo potrdili njegovo provokativno misel. Čeprav nas slovenska mentaliteta sili v povprečnost, da se ne smemo izpostavljati, da ni dobro siliti v ospredje, si moramo pošteno in iskreno postaviti eno samo vprašanje: Hočem biti zgolj in samo povprečnež ali pa sem morda rojen za kaj več?

Plavati proti toku je vedno težko, a ni nemogoče. Močan zgled imamo v papežu Frančišku, ki ne hodi po ustaljenih poteh. Misli s svojo glavo. Pusti se voditi Svetemu Duhu. Odkriva lepoto božjega življenja v vsakem izmed nas.

Ne mara okvirov, ki utesnjujejo. Za mnoge je izvrsten, saj je stopil iz vrste.

Kako lahko v Sloveniji pridemo do te točke? Kaj lahko storimo, da ne bomo le kimali najglasnejšemu, najbolj simpatičnemu, najbolj prijaznemu, ampak bomo mislili s svojo glavo ter s svojim razmišljanjem in ustvarjalnostjo prispevali k zdravemu preobražanju družbe?

Začne se že pri otroku. V poplavi informacij, besed, vtisov in podob je pomembno, da človek že zgodaj dobi v roke dobro branje, da bo tudi kasneje znal izbrati tisto, kar mu bo v spodbudo in rast, ter najti, kar mu bo dalo elan za življenje in razmišljanje, za odkrivanje in raziskovanje življenja. Danes je treba znati izbirati.

Za človeka je pomembno, da spoznava, preizkuša in preverja. Na sito da vse, kar je slišal in prejel, potem pa o tem razmišlja in se odloči, kaj od tega bo obdržal in vzel za svoje. In odkriva naprej. Pomembno je, da se v življenju ne

ustavi, ampak se sooča z novostmi in različnimi pogledi. Zato bere, posluša, opazuje. Šele tako lahko pride do tehtne vsebine, ki jo v debatah prečiščuje.

Tako kot pri hrani je tudi pri branju in razmišljanju potrebno »poskusiti« nove vsebine, odkriti sveže poglede, predvsem pa prisluhniti sebi, tako svojemu telesu kot tudi svojemu umu. Če je človek v stiku s seboj, bo znal najti tisto, kar ga v pravem trenutku nahrani. Videl bo, kdaj mora še kakšno stvar preveriti, prebrati in tako najti argumente, da bo branil svoje stališče.

Spoznal bo, kdaj je duhovno prazen in kdaj potrebuje duhovno branje, kdaj pa le razvedrilo.

Večerne debate in zanimivi pogovori v študentskem domu so tisti dejavnik, ki marsikaterega študenta, kljub oddaljenosti do središča mesta, zadrži v našem domu vse do absolventskega staža. Krešejo se mnenja ljudi, ki so si na prvi pogled precej podobni, a vseeno vsak misli s svojo glavo. V takem okolju lahko marsikateri študent prečisti svoje razmišljanje. Spodbuja ga, da bo tudi v domači župniji ali na fakulteti samozavestno povedal in zagovarjal svoje mnenje, da dozori do stopnje, ko bo zdravo kritičen in bo znal pojasniti svoje stališče in najti nove rešitve. To bo prineslo novo svežino v slovensko družbo.

Osebno se me je v življenju izjemno dotaknila misel, ki mi jo je v beležko duhovnih vaj zapisal pokojni Vinko Kobal, ustanovitelj Gibanja Pot: »Pozornost do vsega okrog sebe, iznajdljivost in odgovornost, to so korenine tvojega bitja.« Ta stavek me spremlja pri mojem vsakodnevnem delovanju in me vedno znova izziva. ppNada Zupančič, ravnateljica študentskega doma

Študentski dom Janeza F. Gnidovca

Zavedam se, da sem »Kaj lahko vem? Od kod sem? Kaj lahko upam? Kaj naj storim? Kdo je človek?« Večna vprašanja, s katerimi se srečuje vsak človek; vprašanja o preteklosti, prihodnosti, sedanjosti in pravzaprav o vsem. Človek na različne načine išče odgovore, ena pot vodi preko razuma v luči Božjega razodetja.

Sv. Tomaž Akvinski je zapisal, da so milostni darovi dodani naravi, ne da bi jo uničili, temveč da bi jo izpopolnili. Tako tudi vera, ki nam je darovana po milosti, ne uniči naravnega razuma, ki nam ga je podaril Bog. Kaj lahko spoznam? Organ spoznanja je razum. Orodje razuma so moji čuti, pomagajo mi spoznati resničnost preko tega, kar vidim, slišim, vonjam, okušam in otipam. Razum nato to uredi, preizkusi, poimenuje, povezuje in prepoznava zakone medsebojne povezanosti. Razum torej daje spoznanje; gradi modele in teorije o zaznanem svetu in o meni samem ter končno o tem, »kar svet drži skupaj«. Samo misli, brez vsebine, so prazne. Razum pa, ki preizkuša, prepozna, npr. da sonce ne pade v morje, temveč da zaide na obzorju. Človek je skozi stoletja spoznal veliko o sebi in o svetu, vsa spoznanja kar jemljejo dih. Kljub temu pa naše vedenje še vedno ostaja nepopolno. Vse naše čudovito vedenje je vendar kot kapljica v morju naše nevednosti. To nas lahko vodi k temu, da še z večjim navdušenjem odkrivamo resnico o svetu in o človeku.

Pred približno 14 milijardami let se je v velikem poku začelo vse, kar danes obstaja. Milijarde let je trajalo, da je znotraj galaksije Mlečna cesta nastalo Sonce z devetimi planeti, med njimi naša Zemlja. Mlada je, nastala je pred

približno 4,5 milijarde leti. Prvi znaki življenja so se na njej pojavili pred 3,5 milijarde leti, sesalci šele pred 450 milijoni let. »Homo sapiens« se je pojavil pred 200.000 leti, najstarejše nam znane kulture šele pred 10.000 leti. Če bi pogledali podrobnosti glede zemeljske časovnice, potem bi odkrili čudovite podrobnosti življenja na Zemlji, kako je zaradi neznanih katastrof izginila večina oblik življenja na našem planetu.

Toda, ali je danes dovolj, da vem, kaj se je dogajalo v zgodovini? Ali je dovolj, da vem, kakšni procesi so pripeljali do tega, da sploh obstajam? Poleg znanja je pomemben tudi odgovor na vprašanja, kdo sem, kako živim, kaj je cilj mojega življenja.

Papež Frančišek je mlade letos spodbudil, da bi razmišljali o svoji sreči, o preprostosti življenja in odnosov. Človek je srečen, ko se zaveda svojega obstoja. Ko v svojem življenju na pravo mesto postavlja Jezusa Kristusa. Ob tem se poraja vprašanje, ali pri svojem »raziskovanju« odkrivam tudi duhovno razsežnost življenja, ali odkrivam in spoznavam tudi božje delovanje v svojem življenju.

Raziskovanje lastnega življenja vodi v spoznanje, da moje življenje ni sestavljeno samo iz lepih stvari, da niti ni najbolj pomembno, kaj imam. Ko sprejemam svojo ranljivost, svojo nepolnost, ko gledam sebe z božjimi očmi, odkrivam resnično lepoto svojega življenja. Za Gospoda sem neskončno dragocen, tak, kot sem, tudi ubog. ppMag. Tone Česen, domski kaplan

203

204

Kavna usedlina in cimrstvo Je ena soba premajhna za sobivanje dveh načinov življenja?

Prijateljica s severa, ki celo svoje življenje živi v svetu enoposteljnih sob, ob ideji deljenja enega samega prostora z nekom, ki ni tvoj partner, vedno zmaja z glavo in pravi: »Ah, vi Balkanci, kaj pa zasebnost?!« Ja, ni je, pravim. Resnično je ni in tudi sama jo iz leta v leto bolj pogrešam. Iščem jo kot moja prijateljica išče hribe, v svoji »speglano« ravni deželi.

Danes sobo delim z meni ljubo cimro. Vem, tudi ona pogreša zasebnost, a ta ni edina zgodba, ki dela dom, kjer rasteš. Živeti v enem prostoru, na dva različna načina, je še nekaj več kot le odpoved zasebnosti in prilagajanje. Je učni poligon!

Primer: Kava. Moja rosna leta so poznala le turško iz džezve in tisto iz kafiča, za katero pa mi ni bilo ravno jasno, kam se skrije njena usedlina. Vsi dosedanji cimri so mi, z mogočimi in nemogočimi načini priprave, razširili kavna obzorja. Spoprijateljila sem se s čudom, kot je kafetera, in danes vem bolje, kaj se dogaja s kavno usedlino, ne le kavno, ampak tudi tisto v nas samih.

Cimrstvo pomeni, da sem tam vedno, tudi ko ne želim biti. Tam sem, ko žarim ali ko besnim in bi želela vse rože pometati skozi okno, naravnost v ribnik!

Tudi če imam še tako super cimre, pride dan, ko v meni vre frustracija in izhlapeva potrpežljivost, in to je priložnost, da zares rastem in se spopadem z lastno kavno usedlino. Mali hurikani v sobivanju me vsak dan znova postavljajo v razmišljanje o tem, kaj je meni zares dragoceno in kaj lahko iz svojega življenja spustim.

Stanja frustracije so na srečo le stanja. So prehodne narave in nas v naši mali skupnosti ne obiščejo velikokrat. Tako lahko v miru uživamo v omami kavnega vonja, kavno usedlino pa preprosto uporabim za strašenje faraonk. Ta se na skodelicah večkrat kar prisuši od dolžine pogovora, po navadi tistega spontanega. Potoki toplih napitkov so pretekli v naši kuhinji, ti nas nekako združujejo in napeljujejo na deljenje naših notranjih svetov, zgradili so nam dom. ppMilka Podobnik

Študentski dom Janeza F. Gnidovca

Zvečer ni nikoli dolgčas. Najprej poskrbimo, da se najemo in ne zakrni naša družabna narava. Velikokrat se sprostimo v telovadnici, pridemo pa tudi v kapelo. Najdejo se tudi večeri, ko soustvarjamo kulturo, razmišljamo o aktualnih problemih. Bivanje v študentskem domu enkrat mesečno popestrijo tudi pogovorni večeri, ko v svojo sredo povabimo različne goste.

Začetek akademskega leta Akademsko leto smo pričeli s sveto mašo, ki jo je daroval domski kaplan mag. Tone Česen. S petjem, prošnjami in uvodi smo sodelovali študentje doma. Kaplan Tone je spodbudil vse navzoče, naj bodo z odprtimi očmi in ušesi pozorni na znamenja, ki jih pošilja Bog na njihovo pot v tem študijskem letu.

Debatni večer o celibatu V torek, 15. 10. 2013, je v skupnem prostoru našega študentskega doma potekal prvi letošnji debatni večer z dr. Romanom Globokarjem, direktorjem Zavoda sv. Stanislava. Pogovarjali smo se o celibatu. Gost nam je na začetku predstavil svojo osebno izkušnjo – kako ga je Bog poklical in kako mu celibat zaradi izredne želje služiti ljudem ni bil nikoli ovira na njegovi duhovniški poti. Po izpovedi dr. Globokarja smo nadaljevali z zgodovinskimi in teološkimi razlogi za obstoj celibata. Dotaknili smo se tudi tega, zakaj cerkev brani celibat kljub težavam, ki se zadnje čase pojavljajo, in kako naj katoliški laiki zagovarjamo celibat v času, ko ta v družbi in medijih dobiva vse bolj negativen prizvok, kljub plemeniti vlogi, ki jo ima v življenju duhovnikov. Svoja vprašanja in komentarje so na koncu podali tudi poslušalci, sledilo je še druženje ob prigrizku. »Debatni torki« so organizirani večkrat letno, na njih pa se premlevajo aktualne teme, tako politične in teološke kot tudi povsem življenjske. ppGregor Palovšnik

Darko Ðurić – živim in sledim svojim sanjam V sredo, 6. 11. 2013, je bil naš gost Darko Đurić, paraolimpijski plavalec, ki je na svetovnem plavalnem prvenstvu športnikov invalidov osvojil kar dve zlati in srebrno medaljo! Čeprav bi ob pogledu na otroka, ki nima roke in nog, marsikdo rekel, da mu bo praktično nemogoče v življenju kaj doseči, predvsem pa kakšen športni cilj, Darko s svojim življenjem živo pričuje, da je to mogoče. Kot sam pravi, je pomembna predvsem trdna volja in zaupanje vase. Nekoč je v intervjuju dejal tako: »Ko sem se rodil brez nog in roke, bi nekateri rekli, da je konec sveta. Toda danes sem tukaj pred vami, svetovni rekorder in svetovni prvak. Če človek zaupa vase, v ljudi okoli sebe, se vse razplete tako, kot se mora.« In dodal: »Živim svoje sanje, najbolj pomembno je slediti sanjam. Potem pridejo tudi medalje. Važno je, da v tem uživam. Živim življenje, kot je, imam dobre ljudi okoli sebe in mislim, da si človek ne more želeti več.« Darko to res živi in se iz dneva v dan trudi, da svoji oviranosti ne dovoli, da bi mu zagrenila vsakdan. Vidi se mu, da je svojo težavo sprejel in se odločil, da bo, namesto da bi se smilil sam sebi, raje naredil vse, kar je v njegovi moči, da doseže svoje cilje.

Mislim, da nam je lahko vsem v velik vzor, saj se pogosto prehitro predamo na videz nepremostljivim težavam in pozabljamo, da smo velikokrat mi sami tisti, ki težave opredelimo kot premostljive oz. nepremostljive ter se v skladu s tem tudi vedemo.

Zaključila bi z mislijo Nika Vujčiča, ki tako kot Darko kljub svoji oviranosti živi bolj polno in hvaležno življenje kot marsikdo izmed nas. Pravi pa tako: »Pain is pain. Broken is broken. FEAR is the biggest disability of all. And will paralize you more than you being in a wheel chair.« (Bolečina je bolečina.

Kar je zlomljeno, je zlomljeno. Strah nas najbolj ohromi in nas paralizira bolj, kot če bi bili priklenjeni na invalidski voziček.)

Zato le pogumno novim življenjskim izzivom naproti! ppNina Milavec

205

206

Skupno srečanje: Kam me kličeš?

Ženski večer ob rumovih kroglicah

V torek, 14. 1. 2014, smo v študentskem domu pripravili pogovorni večer z vojaškim vikarjem Jožetom Plutom in prevajalko, doulo in mamo Ano Pavec.

Gosta sta predstavila vsak svojo osebno zgodbo, spregovorila o svojem poklicu in poslanstvu. Ana Pavec je med drugim predstavila, kako lahko vsi še veliko storimo, da bo ženska v porodnišnici bolj upoštevana kot oseba. Jože Plut pa je opozoril, kako kristjani v družbi še vedno dostikrat postanemo drugorazredni in smo dolžni na to tudi opozoriti.

V času izpitnega obdobja smo ob klepetu in prijetnem druženju ustvarjale rumove kroglice.

S svojim pričevanjem sta študente spodbudila, da je vsak posameznik osebno dolžan opozoriti na nepravilnosti, ki jih opazi v svoji okolici. Svet bi bil boljši, če bi si dobri in odgovorni ljudje večkrat upali spregovoriti in ne bi bili le tiho. Študentje so bili navdušeni nad iskrenostjo gostov.

Kavč – študentski časopis Marca je izšel Kavč – študentski časopis, tokrat obarvan zeleno. Preobražen je bil s strani svežih umov brucev, a vseeno je v svojem bistvu ohranil poslanstvo in ostaja glas domovcev Študentskega doma Janeza F. Gnidovca. Ta glas pa je Kavč prvič ponesel tudi v širšo javnost – svoje mesto je dobil tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici. Študentje so ob izidu nove številke Kavča priredili krajši kulturni program s skečem in pesmijo. Cena Kavča ostaja en evro, saj je tudi v recesiji treba skrbeti za ohranjanje kulture.

Študentski dom Janeza F. Gnidovca

Srečanje z dijaki Jegličevega dijaškega doma Študentje smo za dijake četrtega letnika priredili spoznavni palačinka party. Namen srečanja je bil predstaviti utrip življenja v domu in maturante navdušiti, da se nam drugo leto pridružijo. Ob palačinkah se je razvila prijetna debata.

Meditacija ob materinskem dnevu Kako povezati umetnost z vsakdanjim življenjem? Nam dajejo trenutki življenja navdih za ustvarjanje ali nas umetnost popelje v zavedanje življenja, umiritev in čutenje trenutka? Na praznik Gospodovega oznanjenja nas je skozi lepoto arhitekture in duhovnosti popeljal priznani arhitekt in jezuit br. Robert Dolinar.

Arhitektura, umetnost, narava, prvobitnost, bogastvo minimalizma v umetnosti in vsakdanjem življenju … in tista nedoločljiva, prepovedana, subjektivna beseda: lepota.

Lepota, h kateri vsi stremimo, a vsak na svoj način, vsak iz svojega zornega kota. Zatorej vprašanje: »Je sploh smiselno razpravljati o lepoti?« Latinski pregovor nam daje jasen odgovor: De gustibus non est disputandum (O okusih se ne razpravlja). ppNina Milavec

Gnidovčevi dnevi V ponedeljek, 31. 3. 2014, smo praznovali 75. obletnico smrti zavetnika študentskega doma škofa Janeza Frančiška Gnidovca. Na dan njegove smrti 3. februarja smo namreč običajno še vsi v knjigah in ni časa za našega zavetnika. Sveto mašo v kapeli Božje modrosti je daroval Janez Cerar, ki je tudi postulator Janeza F. Gnidovca in že veliko let pridno zbira vsa pisna in ustna pričevanja o njem. Po maši nam je v pritličnem skupnem prostoru predstavil življenje in delo tega velikega, ponižnega in skromnega moža.

207

208

Olimpijada katoliških študentskih domov

Večer z mladinsko pisateljico Natašo Konc Lorenzutti

V četrtek, 10. 4. 2014, se je v športni dvorani Škofijske klasične gimnazije pričela že 12. olimpijada katoliških študentskih domov. Kot vsako leto smo se najprej poklonili državi in Evropski uniji s himnama, v molitvi pa smo se priporočili za športno moč in varno igro. Petje slovenske himne je prevzel zbor iz ŠD J. F. Gnidovca, evropsko himno pa smo si mrmrali ob radijskem posnetku.

6. 5. 2014 je v skupnem prostoru Študentskega doma Janeza Frančiška Gnidovca potekal pogovor z mladinsko pisateljico Natašo Konc Lorenzutti.

Večer je sofinanciralo Društvo slovenskih pisateljev v okviru projekta Povabimo besedo. Glavna tema večera je bil pisateljičin najnovejši mladinski roman Kava pri dišečem jasminu.

Prvič na olimpijadi je visela zastava z logotipom prireditve, ki so jo ustvarile pridne roke naših študentk. Goreča žoga, v kateri so športne discipline prireditve, nas je opominjala, kaj vse nas še čaka pred koncem dneva, zato smo se nestrpni in polni zagona podali v medsebojne obračune. Za nemoten potek in organizacijo so skrbeli športni koordinatorji študentskih domov na čelu s Sonjo Činkole, za popestritev pa ekipa ravnateljic, ki je vsa mladostna predstavljala precejšen napor ekipam ostalih študentskih domov.

Osrednje je bilo vsekakor športno tekmovanje, ki se je odvijalo, kot so napovedali preroki. Vse zmage so prišle v prave roke (prvo mesto v moški košarki so osvojili študentje Antonovega doma na Viču, zmago v ženski košarkarski konkurenci ŠD sv. Elizabete, nogometni pokal je pripadel fantom ŠD J. F. Gnidovca, prav tako tudi pokala za prvo mesto v odbojki pri fantih in dekletih, priznanje za najboljšega v namiznem tenisu pa je osvojil Matija Primožič) in izpolnila se je Gospodova volja. Tisti, ki smo bili priča tem dogodkom, lahko povemo, da so se med vsemi glasnimi navijači najbolj potrudili navijači Frančiškovega študentskega doma. Pozno v noč trajajoče tekmovanje se je končalo, ko smo pokurili še zadnje moči, veke pa so nam visele že čez oči.

Pogovor sta vodili študentki Petra Kromar in Milka Podobnik, ki sta prebrali knjigo in se precej poglobili v življenje in delo pisateljice. Skozi pogovor smo izvedeli, zakaj ravno ta tematika, kako je knjiga nastajala, kako je bil izbran naslov. Pisateljica je omenila, da je bila navdušena nad Ferijem Lainščkom, ki je ob neki priložnosti povedal, da ga je pri pisanju vodil junak knjige. Podobno se je pisateljici zgodilo ob glavni junakinji Jasmini, ki jo je med pisanjem vodila in jo s svojim ravnanjem večkrat presenetila. Sledila je zanimiva debata o različnih vidikih našega življenja. Pisateljico smo lahko spoznali kot umetnico pa tudi kot zelo realno, odkritosrčno žensko.

Študentski dom Janeza F. Gnidovca

»Samo dve stvari sta neskončni, vesolje in človeška neumnost, vendar za prvo nisem popolnoma prepričan« (Albert Einstein)

Šepet besednega preobražanja Preobražanje preteklosti skozi besede, pisane in govorjene. Povezane črke obljubljajo neskončno rast: ne plehke, ampak mehko -prožno živečim. Reflektiranje in s tem redefiniranje (o)sebe. PREneskončnost OBRAZOV preobrazbe. Biti slišan. Opolnomočenje. Prodajanje svoje bolečine za denar. Biblio-terapija in pedagogika. Ne govoriti o travmi, ampak zgolj o preteklosti? Zgodbo na novo povedati, ji dodati manjkajoče fragmente in postajati cel. Biti bran. Razgaljam sebe. Prijaviti se na razpis v lastni naglavni butici, za vzpostavitev kanalizacije jeze v realnost, da postane svetu produktivna brca v rit za preobrazbo. Preobražanje postaja edini smiselni smisel sobivanja. Besedna prostitucija duše. Preobrazba je prižiganje luči v temi prejšnjega dne. Upati tvegati, pasti v drek in iz njega zrasti v mogočno drevo.

Prebujeno begajočo misel objamem z mislijo, ki jo razume. Toplo solzo umirjam z izlivom poezije. Biti tesnobno prazen, ko se besedno izprazniš. Kanalizacija notranjosti. Sebe videti v zrcalu besed. Preteklost je prenarejena, da bi jo lahko živela sedaj. Izkušnji se pustim učiti. Teorija vseživljenjskega učenja. Meditativna komponenta. ČUVAM BESEDE SRCA ZA TISTE, KI SLIŠIJO. Onesnaževanje mojega dostojanstva. Kreativni proces pri reintegraciji preteklosti. Sprejemam, spreminjam to, kar imam. Več, sprejemam nespremenljivo, spreminjam, kar se spremeniti da in iščem (u)vid v razliko. Pretekla izkušnja sama na sebi ni pekel, pekel je način konzerviranja. Ko rana postane brazgotina, te obliva samo-sovraštvo, a ljubimec jo s poljubom preobrazi v sveti zaklad. Je ta ljubimec lahko beseda? Največje trpljenje lahko postaja z ulivanjem v besedne kalupe hrepenenje. Tako preteklost postaja izbira, ne več ovira. Ptica za polet potrebuje krila, človeku včasih zadostuje beseda. a(MEN)

Milka Podobnik

Osebki naše vrste, Homo sapiens L., veljajo za najbolj inteligentna bitja na Zemlji. Sposobna so »vsega«; s pravimi sredstvi si lahko podredijo kogar koli na tem planetu in lahko pridobijo vse, kar je materialno, in še marsikaj drugega. Sodobni človek je torej – v prevodu – misleči človek.

Pa vendar– Misleči človek, ki ne razmišlja o posledicah svojih dejanj.

Misleči in socialni človek, ki ne (po)misli na druge vrste, s katerimi sobiva na tem planetu, včasih ne (po)misli niti na svojo vrsto ali celo svojega bližnjega. Misleči, in sodobni človek, ki je tako napreden, da je izgubil pristen stik z naravo in zavedanje, da je del nje in zato od nje neposredno odvisen.

Misleče in inteligentno bitje z najbolj razvitimi možgani (ki jih menda uporablja le v 10 % ali pa še manj, kadar jih preglasi »čredni nagon«). Tako je pameten in toliko razmišlja, pa vendar marsikdaj pusti drugim, da govorijo, delajo in odločajo namesto njega.

Misleči in razumski človek, ki le redkokdaj zaposli svoje misli s tem, kar je zares pomembno. Pa še to dostikrat, ko je to že prepozno. Misleči in civilizirani človek, ki za svoje zadovoljstvo ruši prav vse, kar ga ovira na poti do cilja – gozdove, stavbe, odnose in vrednote.

Zares fascinantna je »krona stvarstva« in »vrhunec evolucije«. Za kupe umazanega papirja je pripravljen na obroke prodajati svoje zdravje, svoje ljubljene bližnje ter naravne dobrine, ki mu sploh ne pripadajo. Na neki točki ugotovi, da se vsega ne da kupiti in da denarja ne more jesti.

Ne da bi se tega popolnoma zavedal, se je »sapiens« začel spreminjati v »destructor«. Še je čas, da preobrazbo zaustavi. Tudi ni težko. Samo razmišljati naj začne … ppEva Gluhar

209

Slovenski dom

212

Sapere videre, sapere audere Znati videti. Videti in vedeti (spoznati). Humanistični misleci in renesančni mojstri so si to misel vzeli za svojo ustvarjalno in življenjsko vodilo, celo v pomenu: le kaj je v človeku višjega in plemenitejšega od te strasti? Morda ljubezen; a tudi v ljubezni je treba »znati videti«, saj se ljubezen poraja in napaja iz lepote, kot je učil že Platon. Ljubezen do vsega vidnega in nevidnega, znanega in neznanega, človeškega in božjega, je tista duhovna moč, iz katere izvira renesančna umetnost, kakor tudi znanost in modrost; po njihovem razumevanju iz nje kot iz vsepresežne luči izžareva renesančna želja po celostnem spoznanju, ki združuje védenje, videnje in čutenje. Podobe so skozi celotno človeško zgodovino zagotovo izjemno zaznamovale doživljanje, razumevanje, vrednotenje človeka samega in njegovega odnosa do vsega, kar je spoznaval v sebi in okoli sebe. Kako pa bi to vodilo razumeli v sodobni družbi in kulturi, ki je sicer povsem prepredena z vizualnimi sporočili? Ali »sapere videre, sapere audere« danes še razumemo kot vir spoznanja ali pa morda predvsem kot vir dobička na kolektivni oz. kot vir užitka na zasebni ravni? Če pomislimo, koliko podob in slik se nas vsako uro, vsak dan dotakne in pogosto precej nasilno, imperativno zahteva našo pozornost, bi sodobno zahodno kulturo verjetno lahko označili kot kulturo gostobesednosti in (pre)natrpanost s podobami. Izjemno hiter tehnološki razvoj in široka dostopnost najrazličnejših elektronskih naprav nam omogočata tudi neverjetno hiter prenos, shranjevanje, posredovanje besed in slik, kar nas pogosto navdaja z občutkom brezmejnih možnosti in suverenega obvladovanja komunikacijskih elementov. Pa nas to vodi tudi k resničnemu videnju, čutenju, védenju oz. globljemu spoznanju in razumevanju sebe, sočloveka, sveta, kozmosa? Ali pa nas (nepregledna) množica podob kljub nenehni navzočnosti pušča prazne? »Da človek misli, da ničesar ni,/izgubil pa je samo par oči.« V preteklem letu smo imeli v zavodski knjižnici pogovor s filozofom, prevajalcem, pesnikom Gorazdom Kocijančičem in med drugim smo se dotaknili tudi vprašanja kulture v sodobnem svetu in kakšno vlogo ima pri tem šola. Gospod Kocijančič je dejal, da ljudje sicer lahko živijo brez kulture, oziroma lahko živijo z zelo nizko obliko kulture, a pri tem si velja zastaviti vprašanje, kako to premakniti – in s tem se zagotovo srečujemo še posebej pri vzgoji mladega človeka. Kocijančič meni, da mora človek, da se iz tega izkoplje, »v sebi začutiti dvoje: lakoto in gnus. Gnus zaradi tega, kar trenutno je, zaradi banalnosti, sprijenosti, praznine – in lakoto po nečem drugem.« Ljudem ne moreš dopovedati, da je umetnost nekaj, kar te osrečuje. Pa ne samo tebe, ampak da je to nekaj, kar je univerzalno, pomembno, potrebno, ker na ta način človek prihaja k svoji človeškosti, ker doživlja stvari, ki so bistveno bolj zanimive od tistega, kar je doživljal prej. Kako zbuditi v mladih občutek, da jih resnična kultura, umetnost napolnjuje, osrečuje? Želeli bi, da je ena od drobnih poti, ki jih vodijo proti temu spoznanju, ozka lina, skozi katero se kdaj zablisne vsaj slutnja lepote, tudi srečevanje z likovnimi deli na razstavah v našem zavodu – da bi

znali videti …

Slovenski dom

… majhen plašč in topel, svetal svet pod njim

teklem letu pa je redno sodelovala kot ilustratorka v otroški verski reviji Mavrica. Na pričujoči razstavi smo lahko videli pregled njenega likovnega ustvarjanja: portrete, podobe živali, pejsaže in tihožitja, in sicer v različnih tehnikah (olje, akvarel, akril, svinčnik, pastel …), poleg tega pa tudi nekaj njenih ilustracij iz revij in učbenikov.

Na odprtju razstave je avtorico in njeno delo predstavil kustos Janez Šter, kratek kulturni program pa sta s poezijo oblikovali dijakinji ŠKG Meta Hojs in Ana Žnidaršič, z odličnim glasbenim prispevkom pa sta navdušila mlada glasbenika Žiga in Jaša Krese.

… pot proti pokrajinam žareče zemlje

Ob začetku novega šolskega je v Kregarjevem atriju pripravila slikarsko razstavo Marija Blaži, katere ustvarjalnost, radoživost in dobrohotno odprtost za vsakega človeka smo v preteklih letih spoznavali tudi v Zavodu sv. Stanislava: bila je spremljevalka gibalno ovirane dijakinje, v novem šolskem letu pa je prevzela pouk likovne umetnosti na OŠ Alojzija Šuštarja.

Marija Blaži se je po Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo vpisala na Akademijo za likovno umetnost, smer Industrijsko oblikovanje. Njena likovna ustvarjalnost je zelo raznolika, uporablja različne slikarske in risarske tehnike ter posega po različnih motivih, slogovno pa ji je najbliže realističen izraz. Uspešno se je preizkusila tudi v ilustraciji in je opremila več učbenikov, v pre-

V okviru razstavnih dejavnosti vsako leto uspešno sodelujemo tudi z Izseljenskim društvom Slovenija v svetu, ki je letos v Meršolovem atriju od 10. do 25. septembra pripravilo odmevno razstavo arhitektke in slikarke Tamare Burmicky - Taye iz Venezuele: "Med prostorom in časom, od Orinokie do Alp". Verena Koršič Zorn je razstavo predstavila kot prikaz slikarkine ustvarjalnosti zadnjih let ter njenih bogatih izkušenj in globokega poznavanje treh velikih svetovnih kultur: evropske, južnoameriške in vzhodne, natančneje kitajske. Iz rodnega Maribora se je namreč Tamara Burmicky-Taya kot desetletna deklica s starši preselila v Venezuelo in že zelo zgodaj začela osvajati slikarske veščine; kasneje je študirala jezike v Lausanni v Švici, arhitekturo v Caracasu in Ljubljani, kjer je diplomirala pri prof. Edvardu Ravnikarju, in urbanizem v Parizu, kjer je bila nekaj časa tudi zaposlena. Po vrnitvi v Caracas se je kljub obetavni akademski službi posvetila

svoji prvotni ljubezni, slikarstvu, in se vpisala na slikarsko akademijo. Študijska druženja in sodelovanje z arheologi in etnologi so ji odstirala pogled v bogato kulturo staroselcev, v njihovo likovno in duhovno dediščino. Triletno bivanje v Maleziji pa je slikarka izkoristila za odkrivanje prefinjene kitajske slikarske tradicije. V njenih delih se formalno in vsebinsko prepletajo odmevi teh velikih kulturnih zapuščin, v katerih slikarka sluti in vneto išče pot do skupnih civilizacijskih temeljev. Nekakšen skupni imenovalec je narava, ki pogojuje in oblikuje fizični, miselni in duševni razvoj in podobo človeka v danem okolju.

Odprtje razstave so s kulturnim programom obogatili dijaki Škofijske klasične gimnazije: s temperamentno interpretacijo Španske simfonije Eduarda Lala sta navdušila violinistka Mirjam

213

214

Šolar in pianist Blaž Pavlakovič, Klara Marija Keršič in Magdalena Rode pa sta podali nekaj del izbranih izseljenskih avtorjev in poezijo španskega pesnika Antonia Machada.

V Meršolovem atriju je še posebej zanimivo učinkovala 10-metrska slika Angelovega slapa iz Venezuele, ki je navdušila tudi številne dijake, tako da se jih je kar precej udeležilo krajše delavnice, ki jo je zanje ob ogledu razstave pripravila slikarka.

… skrivnost in daljo sveta kot modreci – po otroško

razstavljala v Sloveniji. Ljubezen do slikarstva jo je privedla na Univerzitetni umetnostni inštitut v Buenos Airesu, kasneje pa še na različne izpopolnjevalne tečaje in izobraževanja. Kot je sama dejala, rada preizkuša različne tehnike, formate in podlage, da lahko izbira za posamezno snov najprimernejši način. Pri izbiri motivov se najraje mudi v svetu pravljic, v katerih ne vidi le nedolžnih zgodbic, ampak veliko simbolike, modrosti in resnice, vtisnjene v dušo različnih kultur in narodov. Navdihujejo jo besedila pravljic, ki jih je poslušala ali brala v otroštvu, in ilustracije, nad katerimi se je navduševala in so burile njeno domišljijo. Poudarila je pomen svojega prvega obiska Slovenije, ko je doživela slovenske gozdove kot nov čarobni likovni navdih, kar je v slikah čustveno povezala z zeleno domovino svojih prednikov.

… življenje, v katerega moram vtisniti svoje znamenje

V začetku jeseni pa je bila v okviru društva Slovenija v svetu na ogled še razstava ilustratorke Laure Esther Antonio Bavdek iz Argentine, mlade slikarke, po materi Slovenke, ki je tokrat prvič

Škofijska klasična gimnazija je v letu 2013 praznovala 20-letnico ponovnega delovanja in za praznično geslo smo izbrali Kosovelov verz »Skozi tebe kipela bo rast«. Pod okriljem tega mota smo jubilej obeležili s številnimi dogodki, pri katerih so sodelovali tudi nekdanji dijaki, ki so s svojim prispevkom pokazali, kaj so v teh letih že dosegli, kam njihova življenjska in poklicna rast kipi. Razvoj ustvarjalnosti je ena izmed glavnih prioritet izobraževanja in vzgoje na Škofijski klasični gimnaziji, zato ni nenavadno, da se je v teh 20 letih marsikateri dijak po koncu gimnazije poklicno podal na pot likovne ustvarjalnosti v kar najširšem smislu (to je od slikarstva, kiparstva do

grafičnega in industrijskega ter modnega oblikovanja, ilustracije, fotografije, arhitekture ipd.).

Prav zato smo se v sklopu jubilejnih dogodkov odločili organizirati razstavo, ki bi pokazala, kdo izmed nekdanjih dijakov se na področju likovnosti profesionalno udejstvuje ter kaj je v letih svoje likovne rasti dosegel. Ker se je povabilu odzvalo precej alumnov, smo razstavo pripravili v dveh delih: prvi del je bil na ogled v maju 2013 (in je bil že predstavljen v Megaronu 2013/14), drugi del pa od sredine oktobra do konca novembra.

Ob razstavi je izšel tudi katalog, v katerem je predstavljenih vseh 17 likovnih ustvarjalcev, alumnov ŠKG, ki so svoje delo postavili na ogled na razstavah v letu praznovanja 20-letnice Škofijske klasične gimnazije. Vsak med njimi je označil postaje na svoji študijski in poklicni poti, nagrade in uspešne projekte, zanimivi pa so tudi njihovi razmisleki o tem, kakšno vlogo je imela gimnazija pri oblikovanju njihove odločitve za profesionalno ustvarjanje na likovnem področju.

Na drugem delu razstave so se v različnih likovnih zvrsteh predstavili: arhitekt Gregor Košorok, industrijska oblikovalka Nina Malovrh, oblikovalki in ilustratorki Tinka Mesec Tomazin in Lucija Pale, slikar in dr. likovne teorije Jurij Selan, grafična oblikovalka Anja Šlibar, slikarka Meta Šolar, slikarka in grafičarka Nika Zupančič ter arhitekt Jan Žiher. Razstavo je odprl direktor Zavoda sv. Stanislava dr. Roman Globokar, o likovnih delih in pomenu likovne ustvarjalnosti pri oblikovanju mladega človeka pa je spregovoril prof. dr. Jožef Muhovič, ki je bil tudi eden od mentorjev Likovne šole ŠKG. In prav izkušnja Likovne šole je številnim dijakom odprla vrata v svet likovne umetnosti, ob mentorski spodbudi pa jim je uspelo odstreti njim lastno slikarsko govorico, ki jih je potem vodila tudi na različne študijske smeri s področja likovne ustvarjalnosti.

Slovenski dom

… sled večnosti v zahajajočem soncu Ob izteku koledarskega leta smo v Meršolovem atriju doživeli posebno spominsko razstavo Sončni zahod, ki je na tenkočuten način združila dolgoletna prijatelja: pesnika Rudija Miškota (1922– 2003) in slikarja Rudija Simčiča (1920–2006).

Združila ju je ljubezen do petja, glasbe in narave, saj sta oba mnoge navdihe za svoje ustvarjanje in notranji mir v vseh letnih časih našla na poljih ob Glinci, v roženskih hostah, na skrivnostnem barju ob poslavljanju dneva ... Redko povsem razumljena in sprejeta sta bila zaradi tega pogosto notranje ranjena, a sta ostala zvesta sebi vse do zemeljskega odhoda.

Jože Muhovič je naglasil pomen likovnega ustvarjanja za celovit razvoj dijakov, zaradi česar je bila tudi ustanovljena Likovna šola ŠKG, ki je na »obšolski ravni« v preteklih dveh desetletjih razvila bogato likovno dejavnost in utrdila pomen likovnega prakticiranja tudi v sodobnih izobraževalnih horizontih. Dvodelna razstava, na kateri so se ob 20-letnici ponovnega delovanja ŠKG predstavili profesionalni likovni ustvarjalci, njeni nekdanji maturanti, je potrpežljivo zoreni sad te Šole, na katerega je Zavod lahko danes upravičeno ponosen. Ob koncu je poudaril, da velja, če si takih rezultatov želimo še naprej, poskrbeti za dvoje: po eni strani za to, da humus Likovne šole v izobraževalnem in organizacijskem smislu ne bo manj, ampak kvečjemu bolj »kaloričen«, po drugi strani pa predvsem za potrpežljivost, saj je znano, da je na ustvarjalne rezultate po sami logiki stvari treba čakati še veliko dlje kot na poustvarjalne.

Kulturni program so oblikovali nekdanji dijaki: glasbeniki Jasna Maček, Jan Pavlica in Gregor Maček, za literarni del pa smo izbrali najboljša besedila, ki so prispela na literarni natečaj pod naslovom »Tu teče šole dolgi strah in čas /…/ o lepi čas!« (R. M. Rilke), ki smo ga pripravili za nekdanje dijake. Komisija – v sestavi prof. Mateje Gomboc, prof. Valerije Peternel (tudi alumne ŠKG) in prof. Jožeta Kurinčiča – je za najboljši prispevek na natečaju izbrala in nagradila prozno besedilo z naslovom 15 alumne Irene Jamnik, ki je na odprtju iz rok direktorja dr. Romana Globokarja tudi prejela nagrado. Sicer pa je komisija dejala, da je skupni imenovalec vseh literarnih prispevkov občutek topline, ki pisce navda, ko se v spominu sprehajajo po času, preživetem na gimnaziji. Bo že držalo, da je spomin na lepi čas močnejši kot na dolgi strah in čas, ujet med dolge bele hodnike, zavetje parka, živahne prostore dijaškega doma, skupne poti razreda, ki so vodile iz šole v svet.

»Skozi srce pretoči letni čas, zapoj nam spet svoj mladi majski dan: zeleno rast, cvet, sad in list barvit, – z odsvitom zvezd svetlobnih posejan.« Verzi, ki jih je Rudi Miškot posvetil svojemu prijatelju Rudiju Simčiču, so nas vabili, da ta večer tudi mi za trenutek zaustavimo korak na svoji

215

216

običajni vsakodnevni poti in vstopimo v likovno pokrajino, ki nam jo je zapustil Simčič – prežarjeno s svetolobo sončnic ali pa potopljeno v večerne odseve barjanske zemlje … Pokrajino, ki jo je z neutrudno slikarsko potezo sam priklical v bivanje, jo z barvnimi nanosi sam gnetel in oblikoval po svojih ustvarjalnih zamislih.

Ob Simčičevih podobah smo lahko prisluhnili pesmim iz zbirke Kremen ključ, ki je neizdana ostala v zapuščini Rudija Miškota, so jo pa sedaj njegovi potomci (ob deseti obletnici njegove smrti) izdali kot njegovo sedmo zbirko. O pesmih Rudija Miškota je spregovoril dr. France Bernik, slikarska dela pa sta predstavila dr. Aleš Mrhar in Tadeja Černivec. Večer je minil v prepletanju podobe in poezije, v dopolnjevanju drobcev zapuščine dveh prijateljev, predvsem pa v toplini hvaležnosti njunih dedičev za vse dobro in lepo, kar so prejeli od njiju.

… radostno sporočilo, vžgano od božje luči Skrivnostno pričakovanje božičnih praznikov je s svojo prepoznavno slikarsko govorico v decembru dopolnila Marta Jakopič Kunaver z obsežno razstavo Angeli. In res smo lahko dobili občutek, da so jate angelov naselile Kregarjev atrij, da s seboj prinašajo nezemsko luč, da je vsak od nas v tej svetlobi »od božje luči vžgan in še tema najgloblja sije skozenj v brezkončen dan.« Praznično razpoloženje in radostno sporočilo najsvet(l)ejše noči so z odlično interpretacijo tradicionalnih božičnih pesmi dopolnili učenci solo petja iz razreda prof. Barbare Tišler: Maja Škufca, Alenka Jerman, Gašper Mauko in Jan Novak.

… besede smeh, kjer čas v brezčasnosti odmeva

Avtorico in njena dela je predstavil umetnostni zgodovinar mag. Andrej Doblehar, ki je izpostavil, da je Marta Jakopič Kunaver vsestranska in angažirana umetnica – arhitekta, solistka sopranistka in zlasti slikarka, ki je v našem likovnem prostoru že dolgo prisotna in je obogatila več cerkva in kapel, se predstavila na številnih razstavah doma in na tujem, opremila vrsto knjig, založba Družina pa je izdala tudi njeno monografijo. Angeli, ki so zaznamovali praznično razstavo, so bili in ostajajo popularna tema v likovni umetnosti; umetnica jih interpretira zelo raznoliko in slika v različnih formatih in slikarskih tehnikah. Njihova ploskovita oblačila se stapljajo z ozadjem, posutim z neštetimi vzorci, vse žari v stoterih barvnih kombinacijah, izraz nebeških krilatcev pa je vselej prikupen in vesel, s čimer nagovarjajo staro in mlado. Teh angelov ne moremo imeti za strogo cerkvena dela, vedno pa ohranjajo duh presežnega in delujejo kot glasniki iz onstranstva: »Peruti z ram so razprostrte v lok / med temnim dnom in videnja gladino. / Z njih spira angel zemsko bolečino / in raste v sen, nebeško modrook.«

Kulturni praznik smo tokrat zares prešerno obeležili. Zanimiva mlada ustvarjalka, kaligrafinja Loredana Zega je za razstavo, ki jo je poimenovala Inspiracija, pripravila več izvirno oblikovanih del, za katera je navdih ujela iz Prešernove poezije, poleg tega pa je dodala še raznolika dela na lesu in papirju, svetilke, ure, koledarje …, ki jih s svojo izvirno kaligrafsko potezo oblikuje v zares posebne umetnine. Sama zase pravi, da je njeno življenje ena sama kaligrafija, prepletena s teksti, glasbo, plesom in brezmejnim navdihom.

Njeno ustvarjanje se začenja z mojstrsko dovršeno, tekočo in virtuozno črtno sledjo, nato pa v spremstvu skrbno izbranih barv prehaja v svet slikarskega medija, kjer se harmonična usklajenost barv prepleta s kaligrafskimi tehnikami, plastenjem, kolažem in zlatenjem. Črke same po

Slovenski dom

sebi nosijo močno sporočilno vrednost in “bralca” lahko zanese pričakovanje vsebinske pomenljivosti – Loredana Zega zato gledalcu ponekod “pomaga” z razumljivim tekstom, a obenem želi, da zasluti tudi tisto “več”, komaj sluteno in prividno, kar se odstira skozi novo podobo preoblikovanih črk, pomenljivih barv … Vrvenje ustvarjalne energije je z radoživo interpretacijo zimzelenih pesmi dopolnila še skupina maturantk Škofijske klasične gimnazije "Rožnice", da se je ta večer vse spletalo v osrečujoče sporočilo, da je lepota tako neminljiva – doživeti in ohraniti v srcu lepoto, je kakor občutiti vesolje v sebi, pa naj bo to v rojstvu ljubezni ali v minevanju časa, v dežju in soncu, v poljubu in samoti, z Orionom in luno, pod starim hrastom ali ob pomladnem razcvetu, v plesu črk in odsevu luči, v tišini pokrajine in harmonijah, popršenih na strune kitare ...

je poleg telesa uporabil material ter kombinacijo obeh predvsem v modnem oblikovanju in se predstavil tako s fotografijami kot tudi risbami in slikami. Motive je avtor izvirno preoblikoval in vsakdanjim predmetom dodal pridih nadrealizma, v katerega se občasno umakne iz bolečega vztrajanja v samozanikanju in razkroju.«

… sapo, ki hiti v objem gozdiču čez pojočo loko

… dih srede srca, da se kdo zbudi in zasliši V sredo, 26. februarja 2014, smo si v Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava lahko ogledali performans ob odprtju razstave Nadevani prašič maturanta Žana Zeliča. Slednja je vzbudila zanimanje že s provokativnim vabilom, ki je vsebovalo fotografijo doprsne podobe avtorja z jabolkom v ustih. Temelj postavitve je bil cikel 34 fotografij, ki ga predstavljajo kot vsestranskega mladega ustvarjalca. Preizkuša se v različnih umetniških zvrsteh, hkrati pa ga vodijo, spodbujajo in vznemirjajo filozofska vprašanja. Maturantka Urška Gabrič je za gimnazijsko revijo napisala poročilo, v katerem je predstavila zasnovo razstave: »Cikel fotografij je dopolnjevala instalacija z visečim pršutom, vse skupaj pa je Zelič oplemenitil z osebnim nastopom in uporabo lastnega telesa

kot sredstva umetniškega izraza. Fotografije so v enotnem pasu obkrožale celotno prizorišče, nad njimi pa je bdela velika podoba umetnika kot nadevanega prašiča, potiskana s programsko pesmijo razstave. Tematsko je svoje delo razdelil glede na posamezna izrazna sredstva, pri tem pa se je osredotočil predvsem na telo. /…/ Obiskovalce je nagovoril s performansom, ki je temeljil na avtorski poeziji. Prizadeval si je za prekinitev vsesplošne otopelosti in želel obiskovalce spodbuditi k razmišljanju. V poezijo je tako vpel zadušljivost Goge in občinstvo povabil, naj se pokloni njegovi podobi v dokaz odsotnosti njihovega osebnega dostojanstva, vdanosti posameznika v usodo brez težnje po uporu, spremembi in disidentstvu. /…/ Kot medij

Za pomladansko razstavo v našem zavodu je Polona Petek zbrala lirične podobe krajinskih trenutkov, ki jih je na platno ujela v okolici domačega kraja v Zlatoličju na Dravskem polju.

Uveljavljena slikarka, ki redno razstavlja doma in v tujini, je najbolj prepoznavna po figuralnem in krajinskem slikarstvu, dela iz najnovejšega obdobja pa je zaznamovala tudi selitev v Avstrijo.

Vesna Krmelj je o njenem slikarstvu zapisala, da so morda tudi zaradi novega okolja te slike nekoliko bolj melanholične in hkrati slikarsko zrelejše, kar je najbolj očitno pri razumevanju in uporabi barve. Polonina barvna paleta je bila

217

218

od študija dalje namreč zelo široka, pri krajinah pa se je ponovno vrnila k risbi s tušem in ogljem, s katerim je risala neposredno na platna.

Prav risba z ogljem, ki kot material sam kliče po ekspresiji, jo je ponovno spodbudila k barvi, ki sedaj, kot nosilka čustvenega razpoloženja, pridobi svežo, izrazno vrednost. Večino krajinskih prizorov z njenih slik bi našli v okolici Zlatoličja, kjer slikarka kljub močno industrializirani krajini poišče skrite prostore, v katerih se lahko prepusti naravnemu ravnovesju; reka Drava, poljske poti, rečni zavoji in travniki pa dajejo tem slikam posebno poetičnost.

… sanje, ki gnezdijo v mladih brezah

male grafike v tehniki litografije, ki jo je že dalj časa zanimala. Najprej so začele nastajati preprostejše grafike, na katerih se je učila tehnike izrezovanja, nato pa je prešla na težje naloge. Ker jo zanimajo stare kulture, se je odločila združiti delčke njihove umetnosti, življenja in značilnih simbolov v koledar njihovih civilizacij. Nastal je cikel dvanajstih grafik, od katerih vsaka predstavlja koledar neke starodavne kulture (Egipčani, Kitajci, Grki, Aborigini, Eskimi, Kelti, Etruščani, Slovani, Hindujci, Afričani, Azteki, Indijanci). Na odprtju razstave v Meršolovem atriju je Katarina povedala, da je simbole razporedila v časovni krog; pri nekaterih koledarjih se je usmerila na časovna znamenja, povezana s številom mesecev, pri drugih z vremenskimi simboli, ponekod je upodobila življenjski cikel od rojstva do smrti ali pismenke posamezne kulture.

Katarinina razstava male grafike je bila tako za njene domače kot sošolce in učitelje pravzaprav presenečenje, saj večina ni vedela, da se ob različnih interesnih dejavnostih Katarina ne samo zanima, ampak tudi odlično ustvarja na likovnem področju. Ob odprtju smo ji zato vsi zaželeli, da bi tudi v prihodnje tako ustvarjalno množila svoje talente – in nas morda v naslednjem letu spet presenetila s kakšno razstavo.

… očetov predragih darove, njih breme in krvi nevidne ukaze »Vse naše sanje se lahko uresničijo, če imamo pogum, da jim sledimo.« To Disneyevo misel je za izhodišče svoje projektne naloge izbrala dijakinja 2. letnika Katarina Bartolj, ki je zbrala pogum in se odločila, da se bo posvetila raziskovanju

Akad. slikar Veljko Toman je za razstavo v Kregarjevem atriju izbral dela iz cikla »Dedkova hiša« z motivi slovenske krajine in propadajočih hiš, domačij, ki jih upodablja v svoji prepoznavni

likovni govorici. Temu ciklu je dodal slike v led vkovanih dreves, podobe žledu, ki je v začetku leta ohromil številne kraje na Slovenskem. Jože Bartolj je pri predstavitvi izpostavil, da je Veljko Toman izrazit kolorist, saj je najpomembnejša prvina njegovih slik barva, ki se ji hitro bliža še virtuozna poteza in znotraj nje še vrsta grafizmov, vtisnjenih v mehko snov barve, preden se je le-ta strdila. Kljub temu pa je najpomembnejši vtis, ki ga človek dobi, ko zre v to, kar slikar pravi, da je dedkova hiša. To ni vtis nečesa iz preteklosti, kar naj bi nosilo naš spomin, da bi se ob njem bolje počutili, ampak je ravno narobe – je tisto, kar je pred našimi očmi zdaj, danes, v tem času – in kar pred našimi očmi propada. Tomanove slike so v tem kontekstu dvojne, večplastne: po eni strani barvno nosijo spomin iz preteklosti, spomin tega, kar je bilo in je oplemenitilo njegovo doživljanje, po drugi strani pa so opomin, da dedkovo hišo prerašča osat, streha se poseda, zidovi se rušijo … Za dedkovo hišo, za našo dediščino, pravi Veljko Toman, smo izgubili prave oči – in nas s svojimi barvitimi podobami tiho nagovarja, da razmislimo o svojem odnosu do nje, kajti »Kar so ti dali v dlan, / je zapuščina, / z njo si zaznamovan, / da jo preneseš na sina / in ji dodaš, kar sam / v muki izsanjaš sanj …«

Slovenski dom

… kako se v jutru lovi ravnotežje proti soncu Konec šolskega leta dijaki, ki obiskujejo Likovno šolo na Škofijski klasični gimnaziji, že tradicionalno postavijo na ogled svoja dela. Mentorica likovne šole akad. slikarka Nika Zupančič (sicer tudi alumna ŠKG prve generacije) je na odprtju razstave povedala, da se je skupaj z dijaki veselila, ko ji je vsak četrtek uspelo »zimprovizirati«

pravi atelje, vdahniti dušo v precej izpraznjeno tehnično učilnico šuštarčkov, kjer so potem lahko 3 ure risali tihožitja ali človeško figuro po modelu. Koncentracije nikoli ni primanjkovalo, še prevečkrat pa se je izkazalo, da je njihov čas prekratek. Poleg risanja, večinoma z ogljem in kasneje z akrilnimi barvami (tonsko slikanje), so se osredotočili predvsem na lastni izraz, ki naj bi jih po poti »potopitve« v tvar pripeljal do zanimivih likovnih rešitev in bil obenem usklajen z različnimi likovno-teoretičnimi postavkami. Tako naj bi po poti od lastnega izraza k splošnemu sproti in intuitivno osvajali tudi pravila akademskega risanja. Direktorju Zavoda sv. Stanislava, ki je razstavo odprl, seveda niso pozabili zaupati, da že zelo težko čakajo, da bi se v gimnaziji spet našel kakšen lep, svetel prostor za njihov atelje.

Ob tej priložnosti sta urednika Klara Marija Keršič in Vid Bešter predstavila tudi dijaško literarno glasilo Domače vaje, zmagovalkama literarnega natečaja ''Nihče'' pa je ravnatelj ŠKG Simon Feštanj podelil nagradi. Dijaki so pripravili recital izbranih del iz gimnazijske literarne revije, z avtorskimi pesmimi pa sta v glasbenem delu navdušila tudi gimnazijca Sonja Huč in Oton Pavlič.

… prvi korak in stopiti čez prag V Meršolovem atriju pa smo ob koncu leta odprli razstavo študijskih risb »Drugi jaz«, ki jo je pripravil osmošolec OŠ Koseze Luka Rep. Luka se je poleg športa že od malega zanimal tudi za likovno ustvarjanje; najraje je risal s svinčnikom, vseskozi pa je izražal svojstven pristop do risanja. Dve leti obiskuje likovno šolo Zmaga Modica,

z razstavo študijskih risb pa se je predstavil že v Banja Luki februarja 2014. Za svojo starost je dosegel zavidljiv tehnični nivo, na nekaterih risbah pa smo lahko prepoznali tudi njegov osebni likovni izraz, ki odslikani vsebini dodaja lastno občutenje in samosvoje slikarsko videnje.

Umetnostni zgodovinar, likovni kritik in vsestranski glasbenik Lado Jakša, ki je pripravil tudi zanimiv glasbeni program ob odprtju (na različne inštrumente je v glasbeni govorici improviziral, kar ga je nagovorilo pri likovnih podobah), je tudi zgovorno izpostavil vzgojno vlogo šole pri celostnem oblikovanju mladega človeka: »V osnovnošolskih letih mnogi otroci kažejo globoka ustvarjalna nagnjenja, ki pa zaradi "utesnjenosti" šolskega sistema le redko pridejo na dan v vsej

219

220

intenzivnosti in tako talenti pogosto ostanejo neopaženi ter neizpolnjeni. Da se to ne bi zgodilo, je potreben odličen, razgledan in občutljiv pedagog, ki zna odkrivati in razvijati otrokov navdih, to pa je pravzaprav tudi glavno poslanstvo učitelja in naj bi se uresničevalo na vseh področjih, ne le v sferi umetnosti.« Poudaril je, da se skozi umetniško ustvarjanje odpira in poglablja mladostnikov pogled na svet, oblikuje njegov estetski in splošni okus ter razmišljajoč in angažiran odnos do sveta, kar je mnogo pomembnejše kot šolska rutina velikokrat komaj obvladljive množine podatkov, ki v realnem življenju pogosto ne odgovarjajo na bistvena vprašanja.

S temi besedami je tudi lepo povzeto tisto, kar je izhodišče pri snovanju različnih likovnih dejavnosti, s katerimi želimo souresničevati temeljno poslanstvo zavoda; da bi bili profesorji (in tudi drugi zaposleni) odprti za svoje pedagoške poslanstvo, da bi bili občutljivi za raznolike talente in potrebe otrok, ki so nam zaupani; da bi znali prepoznati svojske darove in sposobnosti vsakega otroka ter spoštovati njegovo pot, ga na njej dobrohotno usmerjati in spodbujati. Nagovoriti dijake, učence in študente preko srečevanj z umetniškimi deli je ena od temeljnih poti pri spoznavanju in uresničevanju misli »sapere videre, sapere audere« – ali kot so dejali že stari Grki: »Razum se odpre, ko je srce očarano.« ppBernarda Podlipnik

Dragi prijatelji Zavoda sv. Stanislava!

V Megaronu lahko prebiramo, kam vse so nas v tem šolskem letu vodile želja po znanju in ustvarjanju, gradnja prijateljskih vezi in prisluškovanje Gospodovemu evangeliju.

Brez vas in brez vaše velikodušne naklonjenosti in radodarnosti, dragi dobrotniki, to ne bi bilo mogoče. Vaše molitve, darovi in s tem izkazano zaupanje so za nas zaveza za zavzeto izpolnjevanje našega poslanstva. Na ta način ste mnogim otrokom in mladim v Zavodu sv. Stanislava omogočili šolanje in proces celovite rasti.

V letošnjem šolskem letu, ko smo zaključili gradnjo nove stavbe Osnovne šole Alojzija Šuštarja in Vrtca Dobrega pastirja, se še posebej zahvaljujemo vsem tistim, ki ste na kakršen koli način prispevali k temu, da osnovnošolci in vrtčevski otroci lahko napredujejo v »znanju in krepostih« v novih prostorih.

Bog vam obilno povrni za vašo dobroto! ppDr. Roman Globokar, direktor Zavoda sv. Stanislava

Zavod sv. Stanislava