Page 1

PIHALNI ORKESTER ŽELEZARJEV RAVNE

110 let 1902-2012


110 let PIHALNEGA ORKESTRA ŽELEZARJEV RAVNE


ALMANAH 110 let: PIHALNI ORKESTER ŽELEZARJEV RAVNE 1902 - 2012 Izdal in založil: Pihalni orkester železarjev Ravne; Uredniški odbor: dr. Matej Rozman (urednik), Ana Potočnik, Manja Gorinšek, Simon Miler; Jezikovni pregled: Manja Gorinšek; Tehnični urednik: dr. Matej Rozman; Fotografije: arhiv Pihalnega orkestra železarjev Ravne, Aleksander Ocepek; Oblikovanje: ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT, TURIZEM IN MLADINSKE DEJAVNOSTI RAVNE NA KOROŠKEM - Lea Čagran; Tisk: MALEX d.o.o.; Naklada: 1000 izvodov; Kraj in leto izdaje: Ravne na Koroškem, junij 2012 http: www.orkester-ravne.si; e-mail: info@orkester-ravne.si CIP - Kataloški zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnjica, Ljubljana 785.12(487.4Ravne na Koroškem)(091) PIHALNI orkester železarjev Ravne (Ravne na Koroškem) Almanah 110 let: Pihalni orkester železarjev Ravne: 1902-2012 / [besedilo Matej Rozman ... [et al.]; uredniški odbor Matej Rozman ... [et al.] ; fotografije arhiv Pihalnega orkestra železarjev Ravne, Aleksander Ocepek]. - Ravne na Koroškem: Pihalni orkester železarjev Ravne, 2012 1. Gl. stv. nasl. 2. Rozman, Matej, 1980262023168


Program slavnostnega koncerta ob 110-letnici

1. J. Gregorc

5. Aaron Copland, arr. Gregor Kovačič

KOROŠKI REJ

RODEO Saturday Night Waltz Hoe-Down

2. P. I. Čajkovski, arr. P. Stalmeier

CAPRICCIO ITALIEN 6. J. Horner, arr. T. van Grevenbroek

THE MASK OF ZORRO 3. Denis Robnik

ALHAMBRA (Rdeča trdnjava)

7. Ludvik Viternik

V MEŽIŠKI DOLINI 4. Bojan Adamič, arr. V. Vuzem

SUITA ZA KLARINET in ORKESTER solist: Jakob Bobek

Ravne na Koroškem, 8. junij 2012


UVODNIKI


Uvodna beseda župana občine Ravne na Koroškem

Pihalni orkester železarjev Ravne je ponos našega kraja, naše občine in celotne Koroške. Z vami, ki letos praznujete 110 let delovanja, se lahko kjerkoli in kadarkoli pohvalimo, ljudem po Sloveniji in izven nje. Orkester je blagovna znamka Raven na Koroškem, ki ima trajno vrednost in lep sijaj. Ta sijaj je bil že večkrat potrjen na glasbenih tekmovanjih najvišjega ranga, kjer ste osvajali zlate medalje in laskave naslove. Toda kljub temu, da ste visoko na evropski in svetovni lestvici pihalnih orkestrov, vas imamo za naše, ljudske glasbenike, ki nas budite z budnico, nam koncertirate in bodrite duha na mnogih prireditvah. Naši ste in veseli smo lahko, da ostajate zvesti Ravnam in Koroški. V vaših 110-ih letih delovanja ste doživeli marsikaj – vzpone in padce, viške in razočaranja, ki se jim v tako dolgi dobi delovanja ni mogoče izogniti. To je del življenja pihalnega orkestra, katerega življenjska doba vključuje mnogo generacij naših ljudi, mladino in otroke. Vaša značilnost in prednost je, da v svoje vrste vedno uspete pritegniti mlade glasbenike, ki v orkestru uresničijo glasbene talente in zorijo ne samo kot glasbeniki, ampak tudi kot ljudje. Razumljivo je, da je v tako dobrem in resnem orkestru, kot je vaš, treba ne samo imeti glasbeni talent, ampak biti tudi deloven, discipliniran in pripravljen v vaje in koncerte vložiti mnogo ur prostega časa. Da vam »glasbeno« delo največkrat predstavlja veselje in užitek, se lahko vedno znova prepričamo, ko vas slišimo igrati na občinskih prireditvah, dogodkih in koncertih. Železarna Ravne, iz katere izhaja ime vašega orkestra, je naša »mati fabrika«, ki je mnoge ljudi pritegnila na Ravne, jim dajala ter jim še daje delo. Poleg dela se je okoli Železarne Ravne ustvarilo bogato kulturno življenje, katerega pomemben del je tudi pihalni orkester. V neposredni navezavi z Glasbeno šolo Ravne predstavljate odlično kulturno-izobraževalno institucijo. Dobro skrbite za vaš Glasbeni dom, ki je pomembno prizorišče kulturnih dogodkov na Ravnah. Tudi vsem zaposlenim in bivšim zaposlenim v Železarni Ravne pomenite veliko, saj vas vedno znova radi poslušajo. Vaša vztrajnost, znanje, delo in perfekcionizem lahko vsem občanom služijo kot dober zgled. V imenu vseh občank in občanov Občine Ravne na Koroškem, vam iskreno čestitam ob vašemu visokemu in okroglemu jubileju – 110. obletnici delovanja. Uspeha, ki ga je bilo do sedaj veliko, vam želim tudi v prihodnje. Mislim, da boste z izkušnjami in znanjem, ki ga imate, še naprej uspešni pri doseganju ciljev, ki si jih zastavljate. Prepričan sem, da niste samo ubran in uglasben orkester, ampak, da se med sabo tudi dobro razumete, ste prijatelji, med katerimi je druženje in glasbeno ustvarjanje prijetno. Župan Občine Ravne na Koroškem,

mag. Tomaž Rožen 5


Uvodna beseda glavnega direktorja METALA RAVNE Skoraj štiristo let že pesem jekla odzvanja od bregov Brinjeve in Uršlje gore. Pogosto je vesela, včasih otožno žalostna, a vedno vztrajna in odločena, da bo zvenela tudi jutri. Zaradi ubranih zvokov godbe ravenskih železarjev je zadnjih 110 let njen glas lepši, bolj poln in bogat. Mi železarji se radi pohvalimo z bogato tradicijo naše fabrike in naše godbe. Radi poudarimo, da so, tako naša orodna in specialna jekla kot tudi naša godba med najboljšimi na svetu. Zato vse naše velike fabriške uspehe naznanja zvok koračnice naših zvestih sopotnikov, godbe ravenskih železarjev. V zadnjih šestih letih je vesel odmev ponosne melodije pogosto potoval po dolini reke Meže in sporočal, da se v Metalu Ravne odpirajo novi stroji in proizvodni obrati. Nova kovačnica težkih odkovkov, novo ulivališče, nov »blooming« in nazadnje še nov EPŽ III, bodo dajali delo in kruh tudi generacijam, ki prihajajo. Med njimi bo gotovo dovolj mladih s posluhom, ritmom in občutkom za lepo, kar odlikuje Vas, spoštovani godbeniki in godbenice. Ob 110. obletnici Pihalnega orkestra železarjev Ravne Vam iskreno čestitam in se Vam zahvaljujem za vse polno doživete trenutke, ki ste nam jih pogosto pričarali. Želim in verjamem, da bosta zvok jekla in godbe ravenskih železarjev tudi v prihodnje tako uigrano odmevala od koroških bregov.

Andrej Gradišnik, glavni direktor

6


Uvodna beseda predsednika Pihalnega orkestra železarjev Ravne Pred davnimi leti, natančneje pred 110. leti, je bil ustanovljen Pihalni orkester železarjev Ravne. Orkester vse od ustanovitve nenehno raste, se kali, razvija, postaja vedno boljši, kar mi je v veliko zadovoljstvo. Pretekle generacije in njihova vodstva so bila odlična. Orkester so pripeljali na sam svetovni vrh z osvojitvijo dveh zlatih medalj na svetovnih prvenstvih v prvi težavnostni stopnji in eno zlato v korakanju. V veliko čast si štejem, da mi je zaupano vodenje takšnega orkestra. To se je začelo v drugi polovici 90. let, ko je iz začetnih temeljev ("Pompejev", kot smo jih v šali imenovali) rasel nov glasbeni dom in je nastopilo zmagovito leto 1997, ki se je zapisalo kot eno najuspešnejših za naš orkester. Z otvoritvijo glasbenega doma smo spremenili celoten izgled takrat neurejene ulice ter z osvojenimi 333 točkami prvič na svetovnem prvenstvu prejeli zlato medaljo s posebno pohvalo. S tem dosežkom smo presegli vse generacije pred nami. Postal nam je odlična motivacija za nadaljnjo delo. Skupaj z dirigentom Srečkom Kovačičem smo še naprej nizali vrsto uspehov na glasbenem področju, tako doma kot v tujini. Kot največji uspeh si pihalni orkester, poleg naštetih zlatih medalj, šteje še dvakratni vrhunski nastop v najvišji koncertni kategoriji na svetovnih prvenstvih pihalnih orkestrov. V koncertni kategoriji se kolajne ne podeljujejo, saj je pogoj za nastop v tej elitni skupini dosežena zlata kolajna s posebno pohvalo v prvi tekmovalni skupini. To uspe doseči le redkim orkestrom na svetu, zato je že samo sodelovanje v tej skupini največji privilegij in čast za orkester. Poleg tekmovanj orkester že vrsto let navdušuje poslušalce doma in na tujem. Orkester je obiskal in nastopal v večini evropskih držav, v Sloveniji pa redno sodeluje na različnih prireditvah. Letno opravimo preko 180 različnih aktivnosti, kar močno presega amatersko delovanje. Izvajamo najzahtevnejša dela svetovne glasbene literature in delujemo kot harmonični pihalni orkester. Sedanje vodstvo si je v letih gostovanj, nastopov in tekmovanj nabralo dragocene izkušnje ter postalo veščo v organizacijskih aktivnostih, ki so nujno potrebne za uspešno izvedbo zelo zahtevnih programov. Zaradi vsega naštetega je orkester kot prvi slovenski amaterski orkester prejel visoko državno priznanje – častni znak svobode, ki nam ga je podelil tedanji predsednik RS Milan Kučan. Na vse, kar smo v preteklosti naredili, sem zelo ponosen in vesel, da mi je to uspelo deliti z Vami. Člani orkestra smo ponosni na dosedanje delo in mislimo, da smo s tem dokončno potrdili, da spadamo v sam vrh slovenskega in svetovnega kulturnega dogajanja. Pihalni orkester železarjev Ravne je društvo, katerega namen je organizirati glasbeno življenje, nadaljevati dolgoletno tradicijo orkestra, združevati ljubitelje orkestralne glasbe in jo popularizirati v okolju ter poskrbeti za glasbeno usposabljanje mladine v povezavi z Glasbeno šolo.

7


Uvodna beseda predsednika Pihalnega orkestra železarjev Ravne

Orkester je dosegel vse, kar je mogoče doseči. Ob vseh teh uspehih se nenehno poraja vprašanje, kako naprej. Obstaja velika možnost nazadovanja. Treba bo ponovno pričeti s tekmovanji na slovenskem državnem in svetovnem nivoju ter poskusiti doseči dobre rezultate. Sicer bomo počasi in nezadržno zbledeli iz slovenske godbeniške scene. Od vseh članov je odvisno, koliko truda smo pripravljeni vložiti v uspeh orkestra in kako bomo šli naprej. Treba je ustvarjati pozitivno klimo in vzdušje. Orkester je velika skupnost članov (godbenikov), v kateri mora vsak posameznik v prvi vrsti predvsem delati za skupno dobro, da zadovolji potrebe orkestra, in šele nato skozi delovanje uresničiti svoje interese, zaradi katerih je postal naš član. Upam in želim si, da nam bo tudi v prihodnosti, skupaj z Vami, spoštovani prijatelji, uspelo najti energijo in peljati orkester naprej po poti nenehnega uspeha. V vseh letih delovanja smo bili prisiljeni pridobivati donatorska sredstva, saj z lastnimi sredstvi ne moremo pokrivati vseh nastalih stroškov, zato se na tem mestu zahvaljujem vsem sponzorjem, donatorjem in vsem ljubiteljem, ki ste kakor koli doprinesli k odličnim pogojem delovanja orkestra. Predsednik UO Pihalnega orkestra železarjev Ravne, Zdravko Plešivčnik

8


Uvodna beseda dirigenta in umetniškega vodja Pihalnega orkestra železarjev Ravne

Listam po starih biltenih, spoštljivih dokumentih, ki pričajo o spomina vredni preteklosti meni tako ljubega orkestra. Saj že veliko vem o slavni preteklosti, od blizu jo spremljam že od zime 1965, ko sem prvič igral pod Jožkovim vodstvom v Titovem domu, pa vendar človeka vedno znova prevzame občudovanje ob pogledu na zares veličastno preteklost. Hkrati me preplavlja misel, da sem pravzaprav del te zgodovine tudi sam. Zdaj sem že v teh letih, ko se moram ozirati nazaj, v svojo prehojeno pot, in po malem delati »delne obračune«. Česarkoli se dotaknem v mislih ali spominih, se vedno zaletim v glasbo. Že v zgodnjem otroštvu sem bil prepričan, da bom glasbenik, druge izbire sploh nisem imel. Očitno mi je bila glasbena muza naklonjena, saj še danes opravljam delo solista v orkestru in neizmerno uživam. Dirigiranju sem se predal bolj po naključju. Prijatelji iz godbe Svoboda Tezno (Maribor) so me pregovorili, da sem se podal v nove vode. Tehnike dirigiranja smo se učili v srednji glasbeni šoli, v Operi pa sem srečeval veliko dirigentov, največ iz takratne Jugoslavije, pa tudi goste iz tujine. Takšnih možnosti primerjave različnih pristopov pri oblikovanju nekega glasbenega izraza ne omogoča nobena uradna šola. Za oblikovanje lastnega glasbenega principa ni dovolj sposobnost branja partiture, vedenje o agogiki, dinamiki in tempih, temveč moraš imeti na razpolago živ, usposobljen orkester, s katerim lahko zamisli udejanjaš. Takrat šele zazveni v prostoru tisto, kar je zapisano v partituri in ti je zvenelo v glavi; takrat se šele začne proces približevanja realnosti k idealnosti (ki se nikdar ne spojita). S »Tezenčani« smo v naslednjih letih kar vzburili slovensko godbeništvo, saj smo se korajžno pojavljali na tekmovanjih in v tistem času dosegali za naše pogoje dobre rezultate. Staro prijateljstvo me je spet pripeljalo na Ravne. Pomagal naj bi najti dirigenta, za »čas iskanja« pa smo se dogovorili, da bom začasno vodil vaje. Pri iskanju tedaj nismo imeli sreče, moja začasnost pa se je potegnila do danes. Na ta način sem postal del zgodovine Pihalnega orkestra železarjev Ravne. Če je bil začetek leta 1971 s »Tezenčani« izziv, je postalo delo leta 1993 z »Ravenčani« užitek in strast. Nenadoma se mi je ponudila možnost, da sem lahko z odličnim orkestrom, ki ima tudi v perspektivi velike možnosti razvoja, iskal stik med »realnim« in »idealnim«. Zame je dirigirati ravenskemu orkestru privilegij in sreča, čeprav je mnogokrat tudi naporno. Zelo jasno mi je, da ima tako velika skupina ljudi, v kateri imajo vsi kot posamezniki izoblikovane svoje poglede na določene življenjske in umetniške trenutke, tudi zelo različne poglede na njihovo reševanje. Glasba ima to moč in potrebo po poenotenju skupnega interesa in podreditvi njenemu poslanstvu. Kljub neizprosni zahtevi po posamični odličnosti, pa pride ta do izraza šele v popolnem zlitju vseh v orkestru. 9


Uvodna beseda dirigenta in umetniškega vodja Pihalnega orkestra železarjev Ravne

Moje besede nimajo namena tolmačiti pomena in smotrov obstoja meni najljubšega orkestra, so le prebliski ob poskusu, da bi ob častljivi obletnici — 110 let društva — pridal nekaj misli. Zahvaljujem se vsem članom, predsedniku in odbornikom društva za izkazano zaupanje in podporo. Ob vsakem koncertu na Ravnah sem vedno znova še bolj prepričan, da ni nikjer tako dobre in prijazne publike, ki nam s svojo podporo daje dodatni elan pri našem trudu. Srečko Kovačič

Srečko Kovačič

10


SOBIVANJE MESTA, FABRIKE IN PLEHMUZIKE


Uvod Mesto Ravne na Koroškem (nekdaj Guštanj) leži

Na Koroškem tako skoraj ni bilo doline brez

v spodnjem delu Mežiške doline, na križišču

fužin. Mežiška dolina je imela podobne danosti

rimske ceste Colatio – Juena (Slovenj Gradec –

za razvoj fužinarstva kot ostala Koroška: veliko

Podjuna) in nekoliko mlajše ceste Dravograd –

gozdov, vodno silo Meže in njenih pritokov ter

Prevalje. Prvič je ime Guštanj omenjeno v darilni

pridne ljudi, ki se niso mogli preživljati samo od

listini iz leta 1248. V srednjem veku je kraj

kmetijstva.

obveljal kot trg, če je poleg letnega sejma dobil

Za uradni začetek železarstva v Mežiški dolini in

pravico do tedenskih sejmov. Za Guštanj ni

za ustanovitveno leto železarstva na Ravnah

natančnih podatkov, kdaj je postal trg, prvič pa

velja leto 1620. Tega leta se je Melhior Putz

je bil kot trg omenjen leta 1317. Od leta 1396 je

mlajši, rudarski špekulant iz Laboške doline,

bil Guštanj deželno-knežji trg, znan daleč

naselil v Črni, kamor je dal prenesti svojo

naokoli po svojem razvitem žebljarstvu. Imel je

koncesijo za dve talilni peči. Vsekakor je moral

svoj grb, ki se je ohranil do danes. Drevo s tremi

biti Putz nad Črno razočaran, saj je že leta 1624

krošnjami, hrast ali lipa, je v ohranjenem pečatu

rudnik in fužine prodal Hansu Ludviku Thurnu

iz 17. stoletja zelene barve.

za 16.000 goldinarjev. Od tega leta, pa vse do

Na ozemlju današnje Koroške so železo

konca 2. svetovne vojne, so se grofje Thurn v

pridobivali že keltski Noričani. Fužinarstvo se je

Mežiški dolini ukvarjali z jeklarsko industrijo. V

ponovno razcvetelo v novem veku – za

dolini so imeli fužine v Črni (1624–1643 in nato

proizvodnjo železa so takrat zadostovala že

1775–1880), v Mežici (1770–1916) in na Ravnah

skromna domača rudišča, les za oglje in gorski

(1807–1945).

potoki za pogon repačev.

Grb trga Guštanj (iz Wappenbuch C des Kärntner Landesarchiv, Klagenfurt 1980)

12

Trg Guštanj ((iz J.V. Valvasor: Topographia Archiducatus Carinthiae antiquae et modernae completa (Nürnberg 1688))


Jeklarna grofa Jurija Thurna (ravenska

Po krizi se je nadaljeval trend modernizacije s

jeklarna) je v 40-ih letih 19. stoletja presnala

postavitvijo martinovke leta 1881 in pridobitvijo

(oblikovala in rafinirala) železo na star način, na

jekla v loncih nekaj let pozneje. Zanimiva je

ognjih in plamenskih pečeh. V tem času so bili

primerjava Železarne Prevalje (1835–1899) in

izdelki jeklarne že splošno priznani po svoji

jeklarne na Ravnah v drugi polovici 19. stoletja.

kvaliteti, npr. leta 1838 so Thurni na razstavi

Prva je bila takoj od začetka mogočna tovarna (z

Društva za pospeševanja industrije in obrti v

največ 1.700 zaposlenih), ki je na veliko

Celovcu predstavili vzorec valaškega železa za

proizvajala samo nekaj izdelkov (železniške

izdelovanje žebljev in žice, fino kovano železo in

tirnice), pa še te večinoma za izvoz. Na drugi

razne vrste jekla. Po gostoti in mehkosti se je

strani so Ravne le počasi preraščale (1876: 88

posebno odlikovalo Thurnovo palično in vlečeno

zaposlenih) iz žebljarne in fužinarstva v

jeklo. Za izdelke so dobili priznanje in pohvalo.

jeklarno.

Prav tako so Thurni za kvaliteto njihovih

Leta 1892 je jeklarna na Ravnah po številu

izdelkov dobili še celo vrsto priznanj (Gradec –

zaposlenih dosegla Železarno Prevalje, saj je

1838; Dunaj – 1845, 1873; Pariz – 1867, 1878;

imela 8 uradnikov, 6 obratovodij in 304 delavce.

Trst – 1871, 1882). Za jeklarno sta bili v 19.

Vse do konca 18. stoletja so bile Ravne (Guštanj)

stoletju pomembni dve obdobji: med letoma

manjše naselje z okrog 300 do 400 prebivalci.

1853–1854 so postavili dve pudlovki, tri varilne

Razvoj jeklarske industrije pa je omogočil rast

peči in valje za grobo in fino valjanje. Ob tem je

trga v mesto. Število prebivalcev na Ravnah je

jeklarna imela še štiri peči za sušenje drv, dve

leta 1869 ob prvem štetju prebivalstva znašalo

presnovki, dve težki kladivi za izkovanje in

687, na območju krajevnega urada pa 2.665.

pihalno napravo. Drugo pomembno obdobje za ravensko jeklarno je bilo obdobje med letoma 1874 in 1876, ko je Avstro-Ogrsko monarhijo zajela velika gospodarska kriza. V 70-ih letih 19. stoletja je jeklarna na Ravnah s podružnico v Mežici proizvedla 700 do 800 ton železa in jekla. V času krize se produkcija ni zmanjšala, so se pa zmanjšale cene produktov za približno 48 %. Ravenska jeklarna je krizo preživela precej lažje kot njena konkurenca, predvsem zaradi njene usmeritve k proizvodnji kvalitetnih

Jeklarna na Ravnah ( Jeklarna grofa Jurija Thurna) po letu 1860

jekel. 13


Panorama Guštanja (okoli leta 1910)

Začetek 20. stoletja: Ustanovitev »Guštanjske godbe«

Vse skupaj se je začelo tistega davnega leta 1896, ko je bilo v Guštanju ustanovljeno gasilsko društvo in so začele na dan prihajati zamisli o ustanovitvi lastne »guštanjske godbe«. K navdihu sta pripomogli dve skupinici, ki sta tedaj igrali na porokah in drugih prireditvah. V eni izmed teh je že kot 8-letni deček začel trobento igrati Alojz Kostwein, ki so ga pota muziciranja najprej vodila v Pulj, kjer je odslužil vojaški rok z igranjem pri godbi. Bil je eden tistih, ki so dajali in se razdajali za glasbeno umetnost v našem koncu. Ob povratku v ljubo domovino je začel v domačem kraju zbirati godbenike; 21 mož »trmaste koroške krvi« je bilo leta 1902 pripravljenih za delo. Bili so pod okriljem guštanjskih gasilcev, zato so bile tudi njihove prve uniforme gasilske. Godbeniki so bili delavci in za instrumente so si morali zaslužiti sami. Prvič so se s štirimi koračnicami predstavili 1. septembra 1902, ko je bila v Guštanju lepa nedelja – polni pričakovanja so se zbrali pred gasilskim domom in veselo odkorakali proti cerkvi. Odziv ljudi jim je bil naklonjen, število godbenikov pa je iz leta v leto raslo – godba je leta 1910 štela že okoli 30 mož. Nastopali so na raznih lovskih, gasilskih in drugih prireditvah, udeleževali so se pogrebov, ko je preminil kateri izmed gasilcev, in zabavali ljudi na »ohcetih« (Wlodyga 1972: 7–8). Na začetku 20. stoletja se je število delavcev jeklarne povečalo na številko 450, število prebivalcev Raven pa je prvič preseglo 1.000. Posledica rasti števila delavcev oziroma prebivalstva so bile tudi številne novogradnje v tistem času (nova šola, delavski »personali« …).

14


V naslednjih letih je zaradi vojne prišlo do premora, saj so morali fantje odriniti na fronto in za glasbeno udejstvovanje ni bilo časa. A kljub temu je godba ostala v srcih ljudi in leta 1923 so se mladeniči ponovno začeli zbirati, tokrat pri glasbeno izobraženemu »pavru« Maksu Štuku (po domače Rogačniku), ki je bil pred tem vojaški godbenik. Bil je začetnik in prvi učitelj muzikantov. K njemu so prihajali Gusteji, Anzeji, Rudiji, Franceji, Pepeji itd. Želja po ponovni ustanovitvi godbe je bila izpolnjena aprila 1923, ko je bila ustanovljena jeklarniška godba »Svoboda«. Prvi načelnik in njen ustanovitelj je bil Luka Juh, njegov pomočnik pa Matija Gradišnik. Ta skupina je imela to čast, da je za god zaigrala grofu Juriju Thurnu in si s tem prislužila 10.000 din. Nastopili so tudi na prvomajski proslavi na Lešah. Skupnih vaj tedaj niso imeli, to so začeli prakticirati novembra 1925, ko je bil za predsednika izvoljen Josip Sikora, vlogo kapelnika pa je ponovno prevzel Alojz Kostwein. Instrumentov je primanjkovalo in posledično tudi vaje niso bile redne, zato so za pomoč poprosili že omenjenega grofa, ki jim je omogočil nabavo novih instrumentov. Toda prave roke še ni bilo. Šele leta 1933 se je stanje izboljšalo – na občnem zboru so za predsednika izvolili Maksa Viternika, tajniške in blagajniške posle pa je prevzel Josip Stana.

Prva slika ravenske godbe iz leta 1905

Jeklarna na Ravnah v času grofov Thurnov (med letoma 1910 in 1920)

15


Po prvi svetovni vojni je bil tudi za Guštanj (Ravne) in jeklarno čas velikih sprememb. Guštanj je postal del Kraljevine SHS, posledično je jeklarna izgubila velik del trgov. Njena oprema in stroji so bili iztrošeni. Prav tako je imela jeklarna veliko odprtih terjatev do bivše države (Avstro-Ogrske). Posledično Thurni niso imeli zadosti lastnih sredstev za modernizacijo proizvodnje in so se bili prisiljeni povezati s firmo Bratje Böhler & Co. Konec 20-ih let 20. stoletja je jeklarna spet dosegla predvojno proizvodnjo

jekla

(1913:

10.354

ton).

Prebivalcev Guštanja je bilo leta 1931 1.296.

Godba jeklarniških uslužbencev leta 1933

Godba jeklarskih uslužbencev Guštanj - Ravne, 1936

16


Po letu 1945: »Novo rojstvo« mesta, fabrike in godbe Po drugi svetovni vojni je bil čas korenitih

Leta 1969 se je železarna Ravne, skupaj z

sprememb. Zamenjal se je družbeni sistem,

železarnama Jesenice in Štore, združila v

državna meja je na našem področju ostala

Slovenske železarne. V sedemdesetih so začeli

enaka, vendar bolj »železna«. Slednje je sicer

uvajati najsodobnejšo računalniško opremo,

delno zaviralo bivšo Jeklarno grofa Jurija

ključnega pomena je bila uvedba procesnega

Thurna, ki je bila leta 1945 podržavljena in

računalnika, ki je navzoč pri vseh fazah

preimenovana v Železarno Ravne. Kljub

proizvodnje jekla. Leto 1983 je pomenilo začetek

številnim težavam na vseh področju, silovitega

proizvodnje jekla po tehnologiji ponovčne

razvoja železarne in posledično tudi mesta

metalurgije. Istočasno se je širila in posodobila

Ravne to ni moglo preprečiti.

večstopenjska predelava. Razvijali so se sodobni

V Železarni Ravne je bila leta 1950 zgrajena

obrati za mehansko predelavo in obdelavo jekla;

kovačnica, leta 1952 talilnica in livarna, v

povečala se je proizvodnja orodja, strojnih delov

šestdesetih pa nova valjarna. Od leta 1961 je

in strojev. Moderna tehnologija omogoča

postala železarna prizorišče največjih gradenj v

spremljanje tehnoloških postopkov, kakovosti

zgodovini Koroške. Vsi obrati so spremenili

proizvodnje in lastnosti izdelkov ter v končni fazi

dotedanjo podobo. V topilnici so pridobili nove

boljšo kakovost proizvodov oziroma njihovo

topilne agregate, valjarna je bila opremljena z

racionalnejšo proizvodnjo.

najsodobnejšo opremo in notranjo ureditvijo, enako tudi vzmetarna in orodjarna. Zgrajeni sta bili jedilnica in sodobna upravna zgradba.

Rast Železarne Ravne po letu 1960

Ravne na Koroškem okoli leta 2000

17


Nagel razvoj industrije in rudarstva po osvoboditvi je močno spremenil nekdanjo agrarno-rudarsko strukturo Mežiške doline. Mnogi dejavniki, ki so nekoč vplivali na razvoj fužinarstva in rudarstva, so z družbenim, političnim in tehničnim razvojem odpadli ali pa so postali nepomembni. Zaradi dokaj dobro razvite industrijske strukture, se je dalo po drugi svetovni vojni s pomočjo zunanjih investicijskih virov relativno hitro napredovati. Tovarna plemenitega jekla je postala evropskega pomena. Pridobljene izkušnje, dosežena strokovna raven, samoupravna organiziranost in notranja vzajemnost so pripomogle, da so izdelki železarne v še večje zadovoljstvo domačim in tujim porabnikom. Do velike gospodarske krize je spet prišlo leta 1990, ko je Železarna Ravne izgubila jugoslovanski trg. Število zaposlenih se je zmanjšalo na okrog 2.500. V zadnjem desetletju in pol se je razblinil mit o »materi fabriki«, kjer je lahko vsak dobil zaposlitev in kjer so znali narediti skoraj vse (Oder 2007: 131).

Ravne na Koroškem

18


OBDOBJA


Hermanovo obdobje (1945–1979)

Lipovnikovo obdobje (1979–1992)

Skupaj z mestom in »fabriko« je po drugi

Lojze je z glasbo rasel in pozneje odkrival njene

svetovni vojni doživela izredno kvantitativno in

skrivnosti na Ravnah in Akademiji za glasbo.

posledično tudi kvalitativno rast Godba

Zagnan in uspešen glasbenik, odličen pozavnist

železarjev Ravne oziroma pozneje Pihalni

in profesor je v 70. letih nasledil svojega

orkester železarjev Ravne. Prav gotovo je bil za

izjemnega predhodnika in orkester strokovno še

»pravo« pot najbolj zaslužen prvi povojni dirigent

bolj podkrepil in ga z raznimi turnejami (po

Jožko Herman, ki je leta 1945 prevzel v uk in

Jugoslaviji, Italiji, Franciji, Nemčiji in Avstriji)

vzgojo 16 godbenikov, »ki jih je v 34 letih vodenja

predstavil Evropi in svetu. O svojih vtisih na

godbe 'popeteril', zvok godbe pa pozlatil«. Na tej

orkester pravi: »Največji vtis je name napravil

poti je Jožko Herman premagal nešteto težav, ki

prijem instrumenta. Drugi velik dogodek je bil,

so spremljala povojna leta. Ob skrbni vzgoji

ko sem postal član našega pihalnega orkestra.

godbenikov je skrbel tudi za notni arhiv, za

Za mladega fanta (tedaj sem bil star 13 let) je bilo

katerega še danes radi s ponosom povemo, da je

enkratno doživetje, ko sem dobil uniformo in

eden izmed najobsežnejših, ki jih premorejo

prvič sedel v orkester. Glasba je moj vsakdan,

slovenske godbe. Ob vsem naštetem je Jožko

daje mi nekaj, kar se v besedah ne da povedati,

Herman poskrbel za skrbnega naslednika,

ni mi samo poklic, je bogastvo notranjega

Alojza Lipovnika, ki je uspešno nadaljeval

doživljanja« (Strgar 1975: 69). Na različnih

njegovo pot.

tekmovanjih je dosegal nove in nove uspehe.

*Vsi podrobni podatki o delovanju in uspehih orkestra so zbrani v Kronološkem prikazu razvoja orkestra.

Med njimi je bil prav zagotovo največji dosežek dvojno zlato na svetovnem prvenstvu na Nizozemskem (1989). V juniju 1986 so opravili tonsko snemanje za samostojno TV-oddajo v Črni, pozneje pa še za priljubljeno oddajo »Lojtrca domačih«. Osamosvojitev Slovenije je vplivala tudi na delo pihalnega orkestra. Leta 1992 je dirigenta premagala bolezen, zato se je odločil za odstop. Poslovil se je ob jubilejni 90letnici obstoja, na kateri so razvili prapor. Po Lipovnikovem odhodu je začasno in za kratek čas njegovo mesto prevzel Ivan Gradišek (19921993), ki je z orkestrom gostoval v Maniagu v

20

Koncert ob 30-letnici delovanja Jožka Hermana, leta 1975

Italiji.


Že zelo kmalu je nastopil čas, ko je bilo treba ponovno vložiti veliko truda, saj se je bližal ponovni odhod v mesto Kerkrade (1997). Vse vaje in odrekanja so bila bogato poplačana, saj so na tekmovanju osvojili kar 333 od 360 točk in za to prejeli zlato s pohvalo. V naslednjih letih so sledila gostovanja v tujini: nastopili so na paradah v Franciji, nepozabni pa bodo ostali tudi spomini na Dresden, London, Postdam, Milano… In že je bilo tu leto 2001, ko so pred Skupinska slika ob 85-obletnici Pihalnega orkestra, leta 1987

dvorano Rhoda v Kerkradeju ponovno plapolale slovenske zastave. Tokrat se je orkester predstavil v najvišji, koncertni skupini in osvojil

Kovačičevo obdobje (1993 do danes)

kar 90 % vseh možnih točk, za kar je dobil

V novem obdobju je palico v roke vzel Srečko Kovačič, ki izhaja iz glasbene družine iz Poljčan pod Pohorjem; godba mu ni bila tuja, saj je njegov oče že pred leti sam ustanovil vaško godbo. Tudi v tem obdobju uspehov ni manjkalo. Že leta 1994, ko sta se orkestru povrnili tekmovalna rutina in samozavest, so godbeniki odšli na državno tekmovanje v Krško in med »prvokategorniki« navdušili ter ponovno pozlatili svoje vitrine.Že leta 1994, ko sta se orkestru povrnili tekmovalna rutina in samozavest, so godbeniki odšli na državno tekmovanje v Krško in med »prvokategorniki« navdušili ter ponovno pozlatili svoje vitrine. Uspeh so pozneje ponovili tudi v Srečkovem Mariboru. Pojavila so se nova Pravila društva, ki so članstvo razdelila na aktivne in podporne člane, upravni odbor pa na notranje in zunanje člane.

posebno pohvalo. Vsi ti dosežki so rezultat skupnega dela dirigentov, članov orkestra in podpore okolja. In vse kar lahko orkester doseže, je bilo doseženo (Širnik, Oder idr. 2002: 30–43).

Skupinska slika iz letošnje budnice (2012)

21


Zaključek oziroma misel o prihodnosti Iz zgodovine našega mesta in »fabrike« lahko sklenemo, da sta med sabo neločljivo povezana – oba sta skupaj doživljala številne vzpone in padce. Na eni strani so Ravne stare skoraj 800 let, »fabrika« pol manj, naš orkester pa letos praznuje 110-letnico obstoja. V tem obdobju je bil naš orkester vsekakor pomemben člen v kulturnem in tudi v vsakdanjem življenju Ravenčanov. Orkester je bil vsa leta njihov ponos, v domačem okolju pa je imel pomembno finančno in moralno podporo. Seveda so bila za njegovo financiranje skozi čas najpomembnejši prispevki železarjev ter donacije »fabrike« in občine. Kljub temu, da živimo v časih, ki niso najbolj naklonjeni finančnemu podpiranju društev in v času, ko se ljudje družijo manj kot v preteklosti, člani orkestra upamo na nadaljnjo podporo okolice. Ob tem se zavedamo, da se bomo morali zelo potruditi, da bomo ponavljali naše uspehe iz bogate preteklosti.

dr. Matej Rozman in Manja Gorinšek

22


NAŠIH ZADNJIH DESET LET 2002-2012


Uvod

O ravenskem pihalnem orkestru in njegovi zgodovini je bilo že veliko zapisanega, največ v zadnjem almanahu, ki je bil izdan pred desetimi leti, ob naši 100. obletnici. Prav zaradi tega sem se odločila, da bom zapisala nekaj o novejši zgodovini, o zadnjih desetih letih. Naš pihalni orkester je zelo dejaven, saj ima vsako leto okoli 180 dejavnosti, od tega okoli 80 vaj, 70 pogrebov, 30 nastopov. Če želiš biti povsod prisoten, se morata znati ti in tvoja družina temu prilagajati. Približno 90članski orkester s starostnim razponom od 12 do skoraj 80 let je prava umetnost povezati in voditi, zato se na tem mestu zahvaljujem našemu predsedniku Zdravku Plešivčniku, ki zna in zmore krmariti med vsemi problemi, da se lahko vsako leto udeležimo kakšne turneje, nastopov doma in v tujini. Našemu dirigentu Srečku Kovačiču pa hvala, da s svojo voljo in znanjem vodi orkester po umetniški plati. V delovanju pihalnega orkestra je nekaj stalnic – nastopov, ki potekajo vsako leto. Za vaje in pogrebe je jasno, kje potekajo, poudariti pa želim tisto, kar se še skriva v 30 nastopih, ki jih imamo na leto, in kje vse nas lahko slišite: brez prisotnosti orkestra ne gre speljati pustnega karnevala v Kotljah in velikonočne procesije skozi mesto Ravne, prisluhniti koračnicam skozi železarno na zadnji delovni dan pred prvomajskimi prazniki, se zbuditi ob prvomajski budnici, se udeležiti povorke z gasilci na Florjanovo nedeljo ter orkestru prisluhniti na junijskem koncertu (pred gradom Ravne oz. v telovadnici OŠ Prežihovega Voranca), srečanju pihalnih orkestrov v Trbonjah, ob lepi nedelji na Šrotneku in v Kotljah, prireditvi ob krajevnem prazniku mesta Ravne na Koroškem, na obletnici zadnje oktobrske nedelje v Kotljah, novoletnem teku okoli Javornika in seveda na božično-novoletnem koncertu. Vsako leto zaigramo na turneji, kjer imamo dva do tri koncerte, pa tudi na odmevnejših prireditvah v kraju, npr. ob sprejemu športnikov ob osvojitvi mednarodnih odličij, otvoritvi razstave, izdaji pesniške zbirke. Seveda pa radi zaigramo tudi ob veselih dogodkih naših članov, npr. ko nastopi poroka, abraham, okrogla obletnica. Vsaka turneja je sestavljena iz dveh delov, prvi je delovni: v »paketu« so vaje, nastopi, parade, koncerti. V drugem delu pa nas vedno malo pocarkljajo s sprostitvenim delom – s prijetnim druženjem med člani orkestra in z gosti oz. gostitelji, z ogledi znamenitosti ter prostim časom (kopanje, sprehodi), odvisno od tega, kje smo.

24


Pregled našega dela v letih 2002 in 2012

2002 – Kot že rečeno, smo praznovali sto let delovanja Pihalnega orkestra železarjev Ravne, kar je zavidljiv jubilej. Ob tej priložnosti smo imeli koncerta v Veliki dvorani SNG Maribor in v Veliki dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani, slavnostni koncert ob 100-letnici pa je potekal junija na Ravnah v športni dvorani Osnovne šole Prežihovega Voranca. Solista sta bila Stanko Arnold na trobenti in Gregor Kovačič na klarinetu. Ob tem je Matjaž Planinšec predstavil s spomini obogaten videospot, v Muzeju na gradu Ravne pa je bila pripravljena razstava o zgodovini pihalnega orkestra, za katero so se še posebej potrudili ga. Karla Oder, diplomantka Andreja Šipek ter tajnik pihalnega orkestra Brane Širnik, pripravili so tudi obširen almanah. V okviru prireditev ob obletnici orkestra je potekala tudi parada godb, na katero smo povabili godbe iz bližnje in daljne okolice, potekala je na stadionu. Z RTV Slovenija smo posneli televizijsko oddajo. Septembra smo veselo zaigrali pred domom starostnikov v Črnečah, nato pa smo se odpravili na turnejo po Dalmaciji. Prvi koncert smo izvedli v Dubrovniku na Stradunu, kjer smo se družili z domačimi godbeniki, drugi koncert pa je bil v Šibeniku. Na poti smo uživali ob lepotah Stona, Korčule, Splita, Kornatov in na slapovih Krke. Ob okroglem jubileju smo od takratnega predsednika države Slovenije Milana Kučana prejeli Častni znak svobode RS. Na božično-novoletnem koncertu so z nami zapeli pevci dravograjskega okteta Kograd IGEM, kot solistki sta nastopili Dorica Fingušt Fatur in Mateja Plazovnik, zaplesala pa sta Lena in Matic Pavlinič.

2003 – Spomladi, od 19.–25. aprila, smo gostovali v Italiji. Na mednarodnem festivalu pihalnih orkestrov v italijanskem mestu Gulianova se je zbrala pestra druščina orkestrov iz Italije, Švedske, Poljske, Češke, Estonije, Španije in Slovenije. Pihalni orkester železarjev Ravne je pripravil celovečerni samostojni koncert na osrednjem trgu Gulianove in navdušil občinstvo in komisijo, tako da je slednja ravenskemu orkestru v tekmovanju v paradnem programu namenila absolutno prvo mesto. Ravenski orkester je poleg velikega pokala organizatorja prejel še pokal italijanskega predsednika Chiampija, pokrovitelja festivala (Nabernik 2003: 15). Parade so potekale po celem mestu, koncert pa smo izvedli na glavnem odru v središču mesta. Po uspešnih nastopih smo si ogledali Rim, Sieno, Firence.

25


Korakanje po ulicah Gulianove – Italija (levo); PO železarjev Ravne s 1. nagrado (desno)

Junija smo v telovadnici OŠ Prežihovega Voranca izvedli koncert za Gimnazijo Ravne, udeležili smo se pevskega tabora v Stični, ob dnevu državnosti pa smo imeli promenadni koncert v Kulturnem domu, kjer je Igor Konečnik zaigral solo What a Wonderful World. Povabljeni smo bili na parado ob 100-letnici Kmečke godbe Pernice. Septembra smo imeli koncert v Izoli. Novembra smo v Zagrebu, v dvorani Vatroslava Lisinskega, sodelovali na koncertu hrvaškega tenorista, g. Vinka Coceta, kjer smo zaigrali štiri skladbe, eno samostojno, tri za spremljavo. Ob zaključku leta smo poleg tradicionalnega na Ravnah izvedli še božičnonovoletni koncert v Pliberku – z nami je zapela Andreja Zakonjšek, zaplesala pa sta Lena in Matic Pavlinič.

2004 – 23.–25. januarja smo nastopili na festivalu Evropa v cvetju, tj. tradicionalni cvetlični festival v San Remu v Italiji, ki je bil namenjen predstavitvi desetih novih članic EU. Slovenijo je predstavljal naš Pihalni orkester železarjev Ravne, ki je nastopil v družbi protokolarnih vojaških in policijskih orkestrov. Parade so potekale skozi s cvetjem okrašene ulice. Cvetličarji so pripravili slovenski cvetlični voz na temo Postojnska jama. Kapniki iz cvetja, jamsko dekle, narodne noše in odličen nastop koroških godbenikov so Sloveniji prinesli absolutno prvo mesto na sanremskem cvetličnem 26

Korakanje po ulicah San Rema (Italija)

in kulturnem festivalu novink v Evropski uniji.


Maja smo imeli koncert z Vinkom Cocetom v športni dvorani Prežihovega Voranca. Sodelovali sta klapi Tugare in Pasike. Dvorana je bila nabito polna, kot se za naš orkester spodobi. To je bil uvod v poletno julijsko turnejo po Dalmaciji z Vinkom Cocetom. Imeli smo koncerte v Vodicah, v Bolu na otoku Braču, v Trogirju ter v Kostanjah ob reki Cetinji. Še pred turnejo smo pred glasbenim domom zaigrali ob dnevu državnosti, kjer so bili solisti Miha Ferk s saksofonom, Tomaž Makan s tubo in Blaž Satler na tolkalih. Povabljeni smo bili na jubilej vuzeniškega in slovenjgraškega orkestra, kjer smo sodelovali v paradah. V juliju smo bili povabljeni v Studenice pri Poljčanah, kjer smo izvedli samostojni koncert. Septembra smo s podobnim programom zaigrali še v Izoli v hotelu Delfin. Novembra smo pripravili koncert ob občnem zboru Zveze slovenskih godb in 100-letnici Ervina Hartmana starejšega v glasbenem domu na Ravnah, kjer se je zaigralo nekaj Hartmanovih skladb; Dobro jutro, Spev oblakov. Na božično-novoletnem koncertu je bila solistka na tenor saksofonu Betka Kotnik, na klavirju pa Hinko Haas, saj smo se že pripravljali na tekmovanji v prihodnjem letu. Z nami je zapela Alenka Češarek Krnjak.

2005 – Leto je bilo zaznamovano s

Konec avgusta smo odigrali koncerta na Prešernovem trgu

tekmovanjem na svetovnem prvenstvu na

v Ljubljani ter v Radovljici. Oktobra smo se udeležili

Nizozemskem v mestu Kerkrade, ki poteka

Mednarodnega tekmovanja solistov v Birkfeldu v Avstriji,

vsaka štiri leta. Tu se zberejo najboljši

kjer je Betka Kotnik s tenor saksofonom ob spremljavi

orkestri iz celega sveta in se pomerijo v

pihalnega orkestra odigrala Glavnikove Romantične

različnih kategorijah: v tretji, drugi, prvi in

variacije. V drugi polovici oktobra smo imeli koncert z

koncertni ter v »šov« programu. Na

Vinkom Cocetom v šotoru Katarina v Šentanelu. Na

tekmovanju sodeluje preko 300 orkestrov

božično-novoletnem koncertu je odigral solo na trobenti

iz celega sveta. Nastopili smo v najvišji

Igor Konečnik, zapela sta Arijana Rojko in Edvin Fliser,

koncertni skupini amaterskih orkestrov, v

zaplesale pa so mažoretke iz OŠ Koroških jeklarjev.

katero se je možno uvrstiti le na povabilo organizatorja. Na julijskem tekmovanju je v koncertni skupini nastopilo le 15 orkestrov (štirje iz Nizozemske, po dva iz Italije, Begije in Nemčije in po eden iz Švice, Španije, Francije, Avstrije in Slovenije). Dosegli smo 77,9 točke od stotih možnih. Zmagal

je

orkester

iz

Belgije.

Pred tekmovanjem smo v juniju in juliju odigrali

koncert

s

tekmovalnim

programom na Lentu v Mariboru in v OŠ Prežihovega Voranca.

27 Utrinek z božično-novoletnega koncerta


2006 – Povabljeni smo bili na petdnevni festival v špansko mesto Castellon, v bližini Valencije. Potovali smo z avtobusom in letalom. Na poti domov smo si v Cavas Cordinu ogledali šampanjske kleti ter poizkusili peneče vino, ogledali smo si samostan Montserrat, prespali v Loret de Maru, si ogledali Barcelono, sloviti nogometni stadion, za posladek pa si zvečer privoščili še predstavo flamenka, na kateri smo tudi sami zaplesali in nazdravili s sangrijo.

Skupinska slika pred hotelom Orange v španskem Castellon-u (levo), večerno korakanje po ulicah Castellon-a (desno)

Ob naši vrnitvi so v časopisu Večer zapisali: Pihalni orkester železarjev Ravne se je prejšnji teden vrnil z gostovanja na festivalu v španskem mestu Castellon blizu Valencie, kjer tovrstne prireditve organizirajo že od leta 1945. “V goste povabijo samo izbrane orkestre in zasedbe. Letos je ta čast pripadla Pihalnemu orkestru železarjev Ravne, ki je tako kot prvi predstavnik Slovenije nastopil na tem festivalu,“ je povedal Alojz Buhvald, tajnik orkestra. Nastopili so orkestri z vsega sveta (iz Brazilije, francoskih Antilov, Finske, Japonske, Združenih držav Amerike, Češke, Nizozemske, Škotske, Španije, Slovenije). Festival je trajal pet dni, prikazali so različne zvrsti nastopov, od paradnega nastopa, koncerta na odru, do krajših nastopov na mnogih lokacijah po vsem mestu. “Prav zaradi pestrosti programa in množice obiskovalcev je festival odličen. Za vsakega nastopajočega je sodelovanje na tako imenitni prireditvi velika čast, vsak dan si ga je ogledalo od 50.000 do 100.000 obiskovalcev,“ dodaja Buhvald. Po njegovem mnenju je Pihalni orkester železarjev Ravne ponujeno priložnost odlično izkoristil in s svojim nastopom navdušil številne obiskovalce. Ravenski glasbeniki so dobili kar nekaj ponudb za nove nastope v tujini, kjer je orkester tudi promotor Slovenije, saj med obiskovalci menda vlada veliko zanimanje za našo državico pod Alpami. Junijski koncert je bil izveden v atriju pred glasbenim domom. Na božično-novoletnem koncertu je sodelovala pevka Dada Kladenik. V tem letu je glasbeni abonma praznoval prvih 10 let.


2007 – V aprilu smo se udeležili mednarodnega festivala Dnevi glasbe v španskem mestu Figueres. Na festival nas je povabil gospod Trifelli iz Rima. Ogledali smo si muzej ekstravagantnega umetnika, slavnega slikarja Salvadorja Dalija, nato pa se namestili v Tossa der Mar na Costa bravi. Nastopili smo na paradi, kjer je sodelovalo osem orkestrov iz različnih koncev Evrope in Afrike (Latvije, Litve, Škotske, Nizozemske, Slovaške, Španije, Senegala in Slovenije). Parada je potekala po celem mestu pred 70.000 ljudmi, zaključila pa se je sredi mesta pred

Zaključni nastop na ulicah mesta Figueres (Španija)

tribunami s 15-minutnim nastopom vsake skupine. Naslednji dan smo nastopili v mestu

2008 – Maja smo se udeležili mednarodnega

Figueres z izbranimi slovenskimi in španskimi

festivala pihalnih orkestrov v Kastavu na

melodijami ter navdušili 1.500 obiskovalcev.

Hrvaškem. Na uradnem delu se je vsak orkester

Slavnostni koncert ob 105. obletnici je bil 9.

predstavil s svojo koračnico, zaigral državno

junija 2007 v OŠ Prežihovega Voranca. Z

himno, nato pa smo vsi orkestri skupaj zaigrali

Webrovim Concertinom se je na klarinetu

štiri skladbe: Hotline, Flashlight, Belgano

predstavil Tomaž Močilnik. Obletnico smo

Marsch in Kastav grad. Sprejem se je zaključil

počastili še s parado slovenskih in hrvaških godb

tako, da je vsak orkester odkorakal z izbrano

(nastopili so Pihalni orkester Muta, Kmečka

koračnico. Zvečer smo imeli koncert, ki se je

godba Pernice, Radlje, Trbonje, Lesce, Gorje,

nadaljeval z druženjem vseh orkestrov v domu

Mežica, Vuzenica ter Reka) po mestnih ulicah.

Braće Matešić. Prespali smo v Kraljevici v hotelu

Sodelovali smo na prireditvi Od lipe do lipe v

Uvala in si ob jutranjem sprehodu ogledali

Bukovju, na srečanju železarskih godb v Lescah,

mesto Cres. Imeli smo prosto za kopanje,

zaigrali smo pred domom starostnikov v

sprehode. Naslednji dan smo se z ladjico

Črnečah.

odpeljali na otok Susak.

Na

božično-novoletnem

koncertu

sta

se

predstavila domača solista Alan Vavti s pozavno in Gregor Kovačič s klarinetom, sodelovali sta vokalna skupina Voxon iz Avstrije in pevka Monika Pučelj. 29


2008 – Maja smo se udeležili mednarodnega festivala pihalnih orkestrov v Kastavu na Hrvaškem. Na uradnem delu se je vsak orkester predstavil s svojo koračnico, zaigral državno himno, nato pa smo vsi orkestri skupaj zaigrali štiri skladbe: Hotline, Flashlight, Belgano Marsch in Kastav grad. Sprejem se je zaključil tako, da je vsak orkester odkorakal z izbrano koračnico. Zvečer smo imeli koncert, ki se je nadaljeval z druženjem vseh orkestrov v domu Braće Matešić. Prespali smo v Kraljevici v hotelu Uvala in si ob jutranjem sprehodu ogledali

Nastop v Kastavu (Hrvaška)

mesto Cres. Imeli smo prosto za kopanje, sprehode. Naslednji dan smo se z ladjico odpeljali na otok Susak.

2009 – Konec februarja smo sooblikovali

Junija smo zaigrali na odprtju prenovljene

koncert ob 35. letnici delovanja glasbenega

kovačnice v Metalu Ravne, na koncertu je zapela

ustvarjanja Milana Kamnika. Zaigrali smo

tudi Eva Černe. Sodelovali smo na prireditvi

njegove skladbe, spremljali Kamnika in tudi

Alpe-Adria v Velikovcu; s parado in koncertom.

gosta Ota Pestnerja; aranžmaje za pihalni

Na letnem koncertu v parku Ravne so se nam

orkester je pripravil Igor Konečnik.

pridružili priznani tenoristi Eroica. Konec

Junija smo imeli promenadni koncert s Halgato

avgusta smo na ravenskih dnevih izvedli

bandom pred Gradom Ravne – poslušalce

koncert z Milanom Kamnikom. V septembru

smo/so navdušili s slovensko-ciganskim

smo zaigrali na otvoritvi Bloominga v Metalu z

melosom. Druženje se je ob zvokih Halgato

Milanom Kamnikom in na otvoritvi nove hale v

banda nadaljevalo na vrtu gostišča Lečnik do poznih jutranjih ur.

Sistemski tehniki z Moniko Pučelj. Na božično-novoletnem koncertu je bila solo flavtistka Nadja Rečnik, zapel je baritonist Emil Baronik, sodelovali so plesalci baletne šole iz OŠ Prežihovega Voranca z Ano Trojnar, ki je zaplesala solo baletno točko iz Labodjega jezera.

30


Utrinki s prvomajske budnice

Julija smo bili povabljeni na festival v Ado pri

Ob vračanju domov smo obiskali muzej kruha,

Novem Sadu. Namestili smo se na Ribarskem

galerijo znanega srbskega slikarja Jeremija v

ostrvu na Donavi, si ogledali Petrovardinsko

Pečinci, samostan Krušedol na Fruški gori, v

trdnjavo, Sremske Karlovce, obiskali muzej

vasi Maredik pa smo si ogledali etno hišo.

čebelarstva, bili na degustaciji vina in medu ter

V septembru smo zaigrali na otvoritvi v Metalu

si ogledali Novi Sad. Na čardi smo bili postreženi

Ravne, z nami je zapela Andreja Zakonjšek.

s tradicionalno srbsko večerjo z ribjo čorbo –

Na božično-novoletnem koncertu je bil solist na

uživali smo ob spremljavi domačinov, ki so nam

kontrabasu član orkestra Uroš Lečnik. Igor

igrali cigansko glasbo. Naslednji dan so bile

Konečnik, Andrej Gorenjak in Grega Bošnik so

parade skozi mesto Ada, v drugem delu pa je

zaigrali Ko Ivan zatrobi, v priredbi Igorja

vsaka godba samostojno odigrala po eno

Konečnika, sopranistka Andreja Zakonjšek-Krt

skladbo. Koncert smo zaključili s skupnimi

in baritonist Primož Krt, člana Mariborske

skladbami – vsak dirigent je oddirigiral po eno

opere, pa sta zapela ob spremljavi orkestra.

skupno skladbo. Po koncertu je bila skupna

Orkester je neverjetno lepo zvenel, Slike z

zabava in večerja. Naslednji dan smo si v

razstave so bile polne pozitivne

Beogradu ogledali znamenitosti: Hišo cvetja,

poslušalci so uživali, pozorno poslušali tudi

nogometni stadion, hram Sv. Save, center mesta

najzahtevnejša dela, in slišati je bilo ugodne

Beograd in Kalamegdan. Na Donavi na splavu

komentarje.

energije,

smo imeli večerjo ob spremljavi lokalne glasbe. 31


2010 – Aprila smo se udeležili mednarodnega

Na pobudo Metala Ravne je bil naš božično-

tekmovanja v Trogirju – t. i. Mitteleuropa

novoletni

Blasmusikfest 2010. Ogledali smo si narodni

praznovanja 390 let železarstva. Izkazali sta se

park Plitvice. V hotelu smo imeli vaje, priprave

solistki na flavtah: Nadja Rečnik in Vesna

na tekmovanje. Orkester je odlično zvenel,

Kovačec. Skupaj z gostjo Alenko Godec in

osvojili smo 1. mesto s posebno nagrado, tj.

povezovalko programa Špelo Šavc so dale piko

tenor saksofon yamaha profesional, na katerega

na I, zato je bil naš koncert nepozaben.

koncert

hkrati

tudi

vrhunec

sedaj igra naš predsednik Zdravko Plešivčnik. V oktobru smo se udeležili mednarodnega

2011 – Na povabilo občine smo v maju obiskali

tekmovanja pihalnih orkestrov v Velenju

Desternik. Zaigrali smo koračnice pred cerkvijo,

(koncertna skupina), kjer smo osvojili 88,8 %

nato pa domačinom predstavili samostojni

točke. Nastopili smo v Velikovcu, kjer smo igrali

koncert na glavnem trgu. Pogostil nas je

v paradi, zaigrali smo nekaj koračnic. Gostili

poslanec in župan, g. Franc Pukšič, pozdravil pa

smo

nas je tudi evropski poslanec, g. Lojze Peterle.

godbenike

iz

Ade.

Spomladanski

promenadni koncert z Adijem Smolarjem je bil

Poletno turnejo smo imeli po slovenski

zaradi slabega vremena tik pred začetkom

Primorski. Nameščeni smo bili v hotelu

prestavljen v OŠ Prežihovega Voranca, koncert

Žusterna v Kopru. Na poti smo si ogledali

pa je bil dobro sprejet in obiskan. Po večerji je

pršutarno Lokev in poizkusili njihove dobrote, z

bila zabava z Rock grupo iz Ade. Mladi godbeniki

ladjo smo se popeljali na panoramsko vožnjo ob

orkestra Brass dance band Ada so prvi dan igrali

slovenski obali, pozneje smo si ogledali še mesto

koračnice na otvoritvi prenove mestnega trga,

Koper in oljarno. Zaigrali smo v vasi Puče nad

drugi dan pa so imeli samostojni koncert pred

Koprom, naslednji dan pa imeli koncert na

gostilno Lečnik.

prazniku češenj v Goriških Brdih. Na junijskem koncertu smo sodelovali z odličnim slovenskim pevcem Oto Pestnerjem. Božično-novoletni koncert so polepšali solisti: pevka

Lucienne

Lončina,

na

diatonični

harmoniki Klemen Rošer z avtorsko skladbo Pot v neznano in aranžmajem Mihe Ferka, s klarinetom pa je presenetil naš dirigent Srečko Kovačič.

32

Podelitev 1. nagrade – Trogir (Hrvaška)


Božično-novoletni koncert, solista Lucien Lončina (levo) in Srečko Kovačič (desno)

2012 – Bili smo povabljeni na 5. Večer filmske glasbe, ki je potekal v nedeljo, 22. aprila, v športni dvorani v Medvodah. Na koncertu so poleg nas sodelovali še godba Medvode in kitarski orkester glasbene šole Litija Šmartno. V sodelovanju z g. Juretom Galičičem smo pripravili dve samostojni skladbi in spremljali soliste: Evo Černe, Andrejo Sonc in Miho Ravnikarja. To je bil interdisciplinarno zasnovan projekt, saj smo izvajali znano glasbo, solisti so odpeli pevski del, hkrati pa se je odvijala projekcija odlomkov iz filmov in risank na platnu. Pa naj zaključim z besedami somuzikanta, Boža Hudopiska: »Smo skupina, ki vam želi pričarati nepozabne trenutke ob poslušanju naše glasbe, da pozabite na vsakdanje tegobe in se vsaj za trenutek potopite v nepozabne občutke, ki vam jih lahko pričara le najboljša glasba izpod dirigentskih rok našega Srečka in 80 inštrumentov. Smo skupina, ki rada igra za vas, saj je naše največje darilo vaš aplavz.«

Ana Potočnik 33


IZBOR MISLI IN ANEKDOT RAVENSKIH GODBENIKOV


Zvoki ravenske »pleh muzike« so že od nekdaj v ušesih in srcih domačinov – le redko katera prireditev se odvije brez prisotnosti domačih »muzikantov«. Njihova posebnost je v tem, da poleg tega, da s svojo glasbo razveseljujejo krajane, so tudi priznan pihalni orkester daleč naokrog, saj imajo za sabo mnoga odličja s tekmovanj v Sloveniji in po svetu. In prav na raznih nastopih, turnejah in tekmovanjih se spletajo še tesnejše vezi in nastajajo najrazličnejše zgodbe, ki se jih potem muzikantje še leta in leta spominjajo ter jih ob priložnostih obujajo. Nekaj misli in anekdot godbenikov se je uredništvo odločilo podeliti tudi z vami. Izbrano gradivo je razdeljeno v tri vsebinsko povezane razdelke. Večina pripovedi, misli (vzetih iz pripovedi) je zapisana v mežiškem narečju, ki je del narečne koroške skupine, nekatere pa so tudi v štajerskem narečju (od koder prihaja dirigent Srečko). Zapis je poenostavljen in prilagojen širšemu krogu bralcev. Upoštevani so znaki, ki se uporabljajo v knjižni pisavi. Znanim črkam je za zapis glasu, ki je nastal kot posledica redukcije, in za zapis diftongov dodan polglasnik (ə). Soglasniki v začetku in sredi besede so zapisani, kot se slišijo; s črko v je zapisan razasti w kot odraz za v in l po švapanju. S črko u se zapisujeta -v/-l v izglasju ali v zaprtem zlogu. Upoštevano je pripovedovalčevo nizanje besed, torej skladnja in besedišče z njihovimi oblikami vred, ponekod pa so besede označene z naglasnimi znamenji.

Izbor misli in anekdot je povzet iz diplomske naloge Z glasbo med prijatelji (Pihalni orkester železarjev Ravne); spominske pripovedi ravenskih godbenikov s folklorističnega vidika (Gorinšek, 2011).

35


Kako se je vse začelo – spomini, tradicija in moč glasbe […] Ljudje bi se morali včasih obərnət v sebe, v svojo notranjost. Tu najdeš mir, svojo dušo, ki jo lahko v glasbi daš. V zdajšnem času nekoliko težje, ko razpadajo vrednote, ampak jəz sn prepričan, da nas tak način dela lahko dvigne, ne samo pri pihalnem orkestru, ampak tudi na splošno v kulturi, glasbi. […] Lojz Lipovnik, 65 let, Čečovje […] V pleh muzki so začeli učit muzikantarje. Iz tega je nastala glasbena šola, ki je prej ni bilo. Do njenega nastanka je prišlo na podlagi volje, interesa in entuziazma godbe. Ampak ta godba je naredla šolo, zdaj pa šola dela glasbenike za ta orkestər. To je strahovito lepa zgodba. […] Srečko Kovačič, 62 let, Maribor […] Kvaliteta je rauno v tem, da zmoremo več in potem z lahkoto igramo nekaj pouprečnega. […] Srečko Kovačič, 62 let, Maribor […] Jəz na tekmovanje gledam tək, da pač nekam prideš. V živlenju so krivulje gər in dou, tud nam se je zgodvo, da je švo mavo dou. Ampak z vsakim tekmovanjem neki pridobiš. Mavo se je treba streznit in it naprej. Če nemo tekmovali, pač nemo Ravənčani. […] Zdravko Plešivčnik, 50 let, Na Šancah […] Vsaki skladbi se je treba posebej posvétit, jo preposlušat, poslušat sam sebe in orkestər, in dojet, a se more zgodba odvit veselo, žalostno, razburljivo, borbeno. […] Marjan Kotnik, 45 let, Črneče […] Kar je blo starih muzikantou, so bli Plohli, Blatniki, Glavarji, Gradišeki, Arnoldi. Šəte družine so pol to nadaljevale. Danəs sta tud po dva Gorenjaka, Kobovca in Maklina. To se mi fajn zdi in upam, da bo muzika še dougo ostala med družinami. […] Janez Plohl, 74 let, Na Šancah […] Ravne brəz ravənske godbe niso Ravne. To je namreč eno in isto. Na naših koncertih je vedno pouna dvorana, nobene proslave ni brəz nas. […] 36

Zdravko Plešivčnik, 50 let, Na Šancah


Občutki ob soudeleženosti v pihalnem orkestru […] Ženi sn ob svojem jubileju reku: oproščam se ti, da sn te varu celo življenje, odkar sma bla poročena, in to z eno lubico, to je bla muzka. […] Ivan Gradišek, 71 let, Na Šancah […] Če bi me kdorkoli vprašau, kətero muzko bi si izbrau, bi sigurno reku Ravne. Na ta kraj sem biu navezan že zarad prijatlou. Tu mi je blo tak, kot da grem domov. Cela zgodba je simpatična in čustvena. Za mene to ni blo nikdar biznis pa posu – to, kar mi lahko dajo, vzamem in ne debatiram. Ta muzka mi je strast, zadovolstvo in čas. […] Srečko Kovačič, 62 let, Maribor […] Ker je to amaterski orkestər, ni nujno, da sodeluješ, je pa lepó, da sodeluješ. […] Lojz Lipovnik, 65 let, Čečovje […] Srečən sn, ker so bili med godbéniki tudi moji prijatelji, s kirimi smo skup rasli, bili smo zelo zagnana generacija, in s pravim načinom smo dosegli tisto, kar smo si želeli – uspeha, informacije, potrditve – to nam je uspelo s trdim, natančnim in tudi zelo načrtnim delom. […] Lojz Lipovnik, 65 let, Čečovje […] Zdaj je dom lep, mamo fajn pogoje, sam delat mormo, pa fajn se met. […] Franc Rečnik, 56 let, Dobrije […] Muziko jemlem kot obvəzo, po drugi strani pa kot privilegij, da se lahko z njo ukvarjam, igram neki dobrega, kadar nam to səvəda rata. […] Marjan Kotnik, 45 let, Črneče […] Glasba mi je od nekdaj zelo vəlko pomenla in mi tud zdej. V samem orkestru sn našva svoje najbolše prijatləne, tud fanta. Skup preživimo ogromno časa in mam se res luštno. […] Vesna Kovačec, 35 let, Čečovje 37


[…] Poleg tega, da uživam na koncertih, vajah, je še ena pozitivna stvar ta, da potujemo in vidimo vəlk sveta. Zala Ranc, 25 let, Prevalje

Ko se res začuti təsta povezanost v orkestru Spomniəm se dogodka, ko smo igrali v Mont Pelieru u Franciji. Bvo je ogromno orkestrou, enih dvanajst do pətnajst. Mi smo bli na vrsti tazadni, mogoč zarad veličine, glasnosti, pa tud zarad tega, ker smo dobər orkestər. Na təsti paradi je začelo ful deževat. In ker je bvo nam rečeno, da se igra tud v dəžu, na raznih budnicah, pogrebih, noben ni niti pomislo, da mi ne bi igrali. In tək se je zgodvo, da smo dve uri igrali u dəžu. Dežnike smo meli vsi. A drugi orkestri so se skrili, mi smo pa ostali edini, ko smo paradirali po ulicah. Eni so mogli še posebej pazit na inštrumente, skrivali so jih pod jopič. Sicər smo prəšli pol u hotel tək premočeni, da smo šli vsi k šanku po takratke – da nevte zbolele, dəčve. Na takih stvareh se pol zamisliš, takrat res stopimo skop. Tud, če mi je bvo ful grozno igrat u təstem dəžu, sn si mislava, pa saj to delam u dobro usəh. V takih primerih se vidi təsta povezanost. Vesna Kovačec, 35 let, Čečovje […] Muzikant bit je kər napórno, ampak tud neizmerno ləpo, če si s srcem tam. Se mi zdi, da təta naša pleh banda, čeprau učasih zgleda, da na več strani štərli, je ob igranju le eno. To se vidi na koncertih, na glasbi, ki jo izvajamo.Tud na naših oboževaucih, ljudeh, ki nas podpirajo, poslušajo. […] Sergeja Apat, 31 let, Ravne na Koroškem

Na flamenku je vse plesavo, od starih do mladih Naša pleh banda ma ogromno članou, zato je logično, da smo razdeljeni na delčke. Nemogoče je, da bi se vsi skup družli. No, ampak edən izmed redkih trenutkou, kjer sn jəz čutva, da pleh banda je konəc konceu le eno, je bvo v Španiji. Šli smo na ogled flamenka, znamenitega španskega plesa, in tradicionalno sangrijo. Takrat se spomniəm, da smo na gavdi po tem, res vsi plesali. Od starih, do mladih. To so taki lepi trenutki. Sergeja Apat, 31 let, Ravne na Koroškem

38


Dogodivščine in anekdote muzikantov Muzikanti smo ž eni veseljaki in burkleži Lepi so spomini na budnico, običaj, ki je ohranjen že dolga leta. Že štiridesət let se ustavlamo v Trpinovi ulici, kjer poskrbijo, da se vse pojé in popije, saj nas prej ne spustijo. Muzikanti smo znani kot veseljaki in burkleži. Se spomniəm doživljaja, ko smo nekje igrali. Kot je znano, tək ko gasilci, tud mi radi kaj popijemo. Enkrat smo pa enəga muzikanta ujezli in je reko, da more it na stran, na potrebo. Pa gre on u gošo, po hribu gər, jəz za njəmo, ga nisn dobu. Mi v avtobus, domo, se ustajimo še pri Cvitanču. Evo, ti. Pa zagledamo tam təstəga, ki nam je pobegnu. Še prej je biu v gostilni, ko pa mi z avtobusom. Janez Plohl, 74 let, Na Šancah

Kdor bo prvi prišo, ga bomo priəstrašli S pomočjo fabríke smo si priborili dom v Portorožu, kjer smo kasneje preživeli štiri dni in pripravili koncert. Takrat smo še mladi bli in žleht. Prenočili smo na obali. Ta starejši so ga šli v Portorož pət, mi ta mladi smo mogli pa domá ostat. Ka pa bóš, gremo gərta u sóbo, uzamemo tri bele rjuhe in se spodaj pri pomolu pri škarpi skrijemo. Pa si rečemo: kdor bo prvi prišo, ga bomo priəstrašli. Pa pride edən s piciklo, ləpo pelá, mi pa: buu. Je kər tək šajtro po cesti. Ni blo dougo, policija pride. Ka boš pa zdaj. Prte hitro skup zvežemo, pobašemo in gremo hitro za dom u koruzo in se tam skrijemo. Ko je policija šva, smo pa po tihem šli odzadi nazaj u sóbo. Eni drugi, ki niso bli zunaj, so pa postajli na pult muzikanta z uniformo. Potem pride ena gospa, njen sin je biu tud zrauno: ja, kaj pa delaš ti tu gor. A boš šou dou. A boš šou dou. On se səvəda ni premakno. Spet je bla vragolija. Ah, pobi. Ja, kje je pa moj sin. On je pa spau. Pol pa pridejo oni ta starejši domo, Herman je u rožcah biu. Prikaže se policija in ga zaslišuvle: kje so vaši lədi. Ja, zgoraj ležijo. A so vsi? Vsi. Pol pa drugi dan pri zajtrku: kdo je biu, kdo je biu. Nobedən. Mi trije, ko smo bli ta glavni, smo šli pa s čounom na drugo stran in gledali, ka bo. In še dougo smo tajno držali, da se ni zvedlo, kdo je biu. Janez Plohl, 74 let, Na Šancah

Ko smo mogli vsi tamali muzikanti nəst uniforme u čistilnico Nasledna anekdota se je zgodva na začetku moje pleh muzike. Takrat je bvo tud dauč največje naudušenje. Biu je moj prvi jauni nastóp, na zadni oktobərski nedeli u Kotlah, ko se špila pri lipi. Zakluček je biu u njihovem kulturnem domu, kjer je pogostiteu. Takrát smo dobli za jêst fabriško bombo, krajnsko klobaso in zenf. In za eno mizo nas je sedevo enajst malih. Ko záčnemo mi rezat une klobase, je špricavo vse naokol. En je vilce nət zapikno in s tem ena dva poškropiu. Bli smo taki, da smo mogli kər direkt nəst uniforme u kemično čistilnico.Zanimivo je pa bvo. Matej Rozman, 32 let, Javornik

39


Zamenjava inštrumentou Spomniəm se ene budnice. Zjutər se je, kot po navadi, zbralo ob petih in se potem celi dan špilavo. Na koncu smo bli že fejst zmatrani, tud nekaj pijače je že blo spite. Takrat smo prišli v Kotlje in si zamenjali inštrumente. To pomeni, da je vsak špilo tisto, česar ni znau. Bla je katastrofa – čulo se je tək, da ni blo za nikamor. Eni so bli za en takt odspredaj, drugi odzadaj. A neki toni so le prihajali Simon Miler, 31 let, Javornik

[…] Fajn doživetje je budnica za prvega maja. Zjutər se ustane ob pou petih – gremo naši. Marsikdo gre kər direkt s kresovanja. Spomniəm se Tine, ko je prəšva enkrat na budnico ləpo v uniformi. Ko pogleda u noge, pa v all starkah. O, šit. […] Nadja Rečnik, 25 let, Dobrije

Zasilno prenočišče s prenosnimi postlami Spomniəm se, da ko smo bli na gostovanju v Mirandoli, smo spali v enem dijaškem domo, ki je biu v obliki kvadrata. Na sredini je blo dvorišče, kot en park urejeno. Fantje so bli doro razpoloženi, tud so mavo več popili, ampak vse u mejah normale. Nam so u tem dijaškem domo priredili eno tako zasilno prenočišče s prenosnimi postlami. In ko sta dva zgleda bol hitro zaspala, so jiva drugi kolegi v sobi kar komplet s postlami pobasali in zanəsli vən. Fanta sta spala celo noč, do zjutraj, ko sta se na dvorišču zbudla. Mavo smo se smejali in bla je tema za veselo družbo. Lojz Lipovnik, 65 let, Čečovje

Enih sto smo jih prešvercali iz Hrvaške grs u Slovenijo Julija dva tisoč štiri smo meli turnejo po Dalmaciji s peucem Vinkom Cocem. On je en tak simpatični peuc, ki je nas sprejeu, in mi njega. Njegove skladbe so tako ušečne, da smo ga pospremili na njegovem koncertu v mestu Kóstanje. Bvo je zvečiər, že tolko pôzno, da smo rabli reflektorje. Ko se vrnemo z večiərje, se je pa zgodvo, da je bvo vse naokol pouno mərčesa. Na začetku špila so ble še čist male mušice, pol jih je bvo pa ž touk, da je bvo črno pri črnem. Təste mušice so šle k nam gər na ovratnik, za vrat. Vse je bvo črno, mi, note, srajce. Mi smo cvilile, Nadji je šva ena mušica nət v ušeto, da je sred skladbe zakričava: wee. Po prvi skladbi sn se skriva nət za pult in pol smo Srečkono povedle, da tək ne mormo igrat, da nas žgečka po ušetah, po vrato, da nismo skoncentrirani. In ka se je zgodvo? Srečko je šou do organizatorjeu in proso, da so dali reflektorje na drugo stran in smo lahko normalno nadaljevali. Finta vsəga tega je bva pa ta, da smo mi meli še en koncert, mušic je bvo pousod pouno, sama sn dava po koncu note u mapo in pripelava kouček domo. Note sn mogva potem vən sprajt, jih dat narazən. In res, mi smo ja enih sto mušic prešvercali iz Hrvaške grs u Slovenijo. Ko sn mapice gər odpirava, so ble vse mrtve, posúšene na notah. 40

Vesna Kovačec, 35 let, Čečovje


Maček za dobro jutro V Srbiji, na gostovanju, se nam je zgodilo, da so nas nastanəli v nekih bungalovih sred parka. In zvečer, ko smo se vsi zmatrani vrnali v sobe, se stuširali in pripravili za spat, je moj cimər ču neko jamranje in piskanje. A nisma mogla ugotovit, kaj je. To se je dogajalo skozi celo noč. Zjutər išemo – pa kaj bi lahk to blo. Heh, potem pa ta cimər odmakne posteljo in zagleda mačko s svojimi mladički. Lepo presenečenje za dobro jutro. Kasneje smo šli po receptorja, da je mačke odstraniu, in zahtevali nov bungalou. Dobili smo novo sobo. Simon Miler, 31 let, Javornik

Le kaj se skriva pod škotskimi kilti? Na turnejah vedno srečujemo ljudi različnih narodnosti. Enkrat, ko smo bli u Španiji, so bli zraun nas u hotelu tud Škoti. Ti so po duši še kər veseljaki. Bli smo skup v enem barčku, mini disku. So kər precej spili. In en reuček je biu tam, ko ž ni mogo več, je še kər piu. Pole je pa šou u hotel in ni prəšo do svoje postle. Obležau je pred vrati. Obləčeni so bli pa səvəda v təste njihove kilte. Mi, muzikanti nabriti, smo pa mogli səvəda previərit, če drži mit, a pod njim nosijo kaj al ne. Heh, in drži. Sergeja Apat, 31 let, Ravne na Koroškem

[…] Spomnim se Japonk, ki so ble z nami v San Remo. Diži se je z njimi tək dve uri pravho po telefono. Hudič je biv, ko ona ni več znava angleško, on pa kitajsko ne. Je reko: ju kam out to de balkoni, lift gər dou, šc šc, five minits. Pa so prəšle pole vən – det se je spravho, da smo se slikali skop. One piktčər. Pol se pa kər naenkrat vse tri obrnejo in letijo v sobo. Mi smo mislali, da zihr niso zastople. Pa pridejo nazaj, vsaka s svojmo aparato za enkratno uporabo. Še darilo smo na konco dobli.[…] Andrej Zorman, 28 let, Javornik

Šli smo v akcijo za vezalkami Spomniəm se dogodka, ko smo šli na tekmovanje v Avstrijo, v Birkfeld. Pihalni orkestər je meu nalogo spremlat mojo sestro Betko, ki je bla solistka. Zamujali smo in se zato odločli, da se oblečemo kər na autobuso. Enako solistka. Tik pred vstopom v dvorano pride k məni, pa praji: Marjan, maš še kake vezalke? Sn reko, mam, u čovlih, sámo jih rabim. Je rekva ne, neki bol dougega, kako vrvico. Ka pa je? Praji že vsa objokana: korzeta si ne morem zapret, ker nimam vrvice zadi. Ok, dobro je. Sn reko Klemeno, probima spəlat akcijo. Sicər je sobota popoudne, təžko se bo kje kaj našlo. Še dirigentu sma povedla za problem in smo šli pol usak na svojo stran ískat neki, da bi ta korzet zavezali. No, in po enih desetih minutah se pokličemo – dirigent je nekje našu ene vezalke, celo prave barve, rdeče. Tək si je Betka lahko opremo zrihtala. Koncert je odigrava suvereno, skup in z njo smo dobli tretjo nagrado. Na tət račun se še danəs pogosto nasmejimo. Vsaka nesreča se da rešit, tud če je nastop še tək blizu. Marjan Kotnik, 45 let, Črneče

41


Zločinəc se vedno vrača na mesto zločina Spomniəm se ene anekdote, v zvezi z Jakano. Enkrat ga ni bvo na koncert, ki smo ga meli v Titovem domu. Prej pa ni povedo, zaka ga ni. Krautberger je mogo čenele pa bobən skop špilat. In ko Herman vidi Jakana, praji: kdo pa ste vi? Jaka pa reče: dost ste stari, da bi lahk vedli, da se zločinəc vrača na mesto zločina. Herman je samo slino požru in reko: no, gremo naprej. Pri tem smo se vsi nasmejali. A prevəč naglas ne, ker smo se Hermana bali ko vrag križa. Ivan Gradišek, 71 let, Na Šancah

Ko se je učitəl z nami vkup teorijo učiu Za Mravlaka, ki nas je klarinet učiu, nismo vedli, da je samouk. Enkrat se je pa zgodlo, da nam je profesor Debeljak sporočo, da bo k uri teorije prišo tud gospod Mravlak, da bo malo vido, kako se mi učimo in teorijo znamo. On se je usedo v zadno klop, mi smo se pa sam zarad njega to teorijo piflali ko sto hudičou, da ne bi on jezən biu in mu pokazali, da res znamo. In nekaj let po tistem, ko smo mi končali šolanje, je priznau, da se je z nami vred teorijo učiu. To je bla ena taka psihološka finta, da je profesor učitəlno pomago in obenem nas spodbudiu. Ivan Gradišek, 71 let, Na Šancah

Po koncu pogreba je cela žurka nastava Na pogrebo v Ljubnem ob Savinji se je zgodvo, da so nas ob koncu povabli še u gostilno na sedmino. Pa pridemo mi tja in reče sin: želja očeta je bva taka, da bi pa zdaj vi to vesele koračnice igrali. Mi smo jih səvəda meli v kovčkih in jih začeli špilat. Kljub vsej žalosti je na koncu təstega pogreba prau gavda nastava, cela žurka. Nadja Rečnik, 25 let, Dobrije

V baritonu se je skrivala marela Enkrat, ko smo špilali na Barbari (pokopališče), se je zgodlo, da je sred pogreba en muzikant, ki špila na bariton, obstau. Iz inštrumenta se namreč ni čuvo vən, tək ko bi se moglo, neki je bolvo. Potem pa obrne svoj bariton in vidi, da ima notər marelo. Potem to marelo vən vzame, si jo da med kolena in špila naprej. Ostali smo še koma nadaljevali, tək smejali smo se. In najdu se je tud kdo od žalujočih, ki mu je šlo na smeh. Kaj takega se namreč ne zgodi pogosto. Simon Miler, 31 let, Javornik

42


KRONOLOŠKI PRIKAZ RAZVOJA PIHALNEGA ORKESTRA ŽELEZARJEV RAVNE


L eto

1902

1910

1923

1925

19331935

D O G O D K I, M E J N IK I, V O D S T V O O RK ESTRA

REPERTOAR 1 . 9 . 1 9 0 2 p rv i n a s to p , z a ig ra jo s e š tiri k o ra č n ic e .

2 1 g o d b e n ik o v z la s tn im i in s tru m e n ti. G a s ils k e u n ifo rm e .

N a s to p i n a » o h c e tih « , p o g re b ih te r n a lo v s k ih , g a s ils k ih in d ru g ih p rire d itv a h . S k u p n ih v a j n i b ilo , g o d b a s e je z b ra la le p re d n a s to p i in » u s k la d ila s v o je z n a n je « . N a s to p g ro fu J u riju T h u rn u in p rv o m a js k a b u d n ic a n a L e š a h (1 9 2 4 ).

V k lju č e n ih je o k o li 3 0 g o d b e n ik o v .

Z a č e te k v a j (v a je š e n is o re d n e ).

P re d s e d n ik : M a k s V ite rn ik , b la g a jn ik in ta jn ik : J o s ip S ta n a .

V a je p o s ta n e jo re d n e ; m e d d ru g im s e n a s to p a tu d i n a k m e č k ih to m b o la h ; n o tn i m a te ria l o b p o p is u o b s e g a 2 0 v a lč k o v , 2 6 k o ra č n ic , 4 p o lk e , 2 2 k o n c e rtn ih s k la d b in 2 8 » š la g e rje v « .

P o m a n jk a n je in s tru m e n to v ; g la v n i v ir fin a n c ira n ja p re d s ta v lja iz k u p ič e k o d ig ra n ja n a p riv a tn ih v e s e lic a h in d ru g ih p rire d itv a h . D e la v s tv o d a je s v o j p ris p e v e k z a godbo. F in a n č n o s ta n je s e iz b o ljš u je ; J e k la rn a R a v n e s e z a v e ž e z a g la v n e g a p o d p o rn e g a č la n a , k i g o d b i fin a n č n o p o m a g a ; re d n i m e s e č n i p riliv i d e n a rn ih s re d s te v p rih a ja jo o d J e k la rn e . G o d b a p o d n o v im v o d s tv o m , im e n o m z a ž iv i in s e z a č n e ra z v ija ti te r n a p re d o v a ti. N o v i in s tru m e n ti, s k la d b e . P r i d o b i j o se n o v e e n o t n e u n i f o r m e s č e p ic a m i z z la to v rv ic o te r liro k o t z a š č itn im z n a k o m ( 1 9 3 5 ).

P ih a ln i o rk e s te r n a ro č i s v o jo p rv o š ta m p iljk o z n a p is o m » G o d b a je k la rn iš k ih u s lu ž b e n c e v G u š ta n j – R a v n e « ; n a s re d in i je b ila lira , o b lik o v a n a s to č n im z n a k o m C (1 9 3 3 ). L e tn i o b č n i z b o ri s o b ili v je k la rn iš k i k a n tin i n a R a v n a h (d o le ta 1 9 4 0 ).

1940

Z a d n ji o b č n i z b o r p re d iz b ru h o m v o jn e .

1945 I .p o l .

1 0 . m a j – p o n o v n i p re m ik i v g o d b i; ra v e n s k a g o d b a (1 7 g o d b e n ik o v ) s e v k lju č i v T o m š ič e v o b rig a d o (t. i. g o d b o 1 4 . u d a rn e d iv iz ije ); n o v e m b ra s le d i p o v ra te k g o d b e dom ov; u m re A lo jz K o s tw e in .

44

O SNO VNA SREDSTVA,

U s ta n o v ite lj g o d b e : A lo jz K o s tw e in (p rv i » k a p e ln ik « ). G o d b a p ris ta n e p o d o k rilje m g a s ils k e g a d ru š tv a . G o d b a v te m č a s u d o ž iv i p re d v o jn i ra z c v e t. Z a ra d i 1 . s v e to v n e v o jn e je g o d b a le ta 1 9 1 6 razp u ščen a. P o n o v n o z b ira n je g o d b e n ik o v p o fro n ti. U s ta n o v ite v je k la r n iš k e g o d b e »S voboda«: · u s ta n o v ite lj: L u k a J u h , · p o m o č n ik : M a tija G ra d iš n ik . (S le d i 1 0 -le tn o d e lo v a n je p o d te m im e n o m ). Iz v o lje n je p rv i u p ra v n i o d b o r: · k a p e ln ik : p o n o v n o A lo jz K o s tw e in , · p re d s e d n ik : J o s ip S ik o ra .

N a s e ji 2 3 . 8 . 1 9 3 3 g o d b o p re im e n u je jo , n je n o u ra d n o im e p o s ta n e G o d b a je k la r n iš k ih u s lu ž b e n c e v G u š ta n j – R a v n e (d e lo v a n je p o d te m im e n o m s e o b d rž i 1 5 le t).

1938

N A S T O P I, N O T N I

S e p te m b ra 1 9 3 3 je n a p ro m e n a d n ih k o n c e rtih v G u š ta n ju in n a P re v a lja h g o s to v a l d irig e n t D ra g o M a rija n Š ija n e c iz P a riz a .

P rv o p is n o v a b ilo n a s re č a n je o b p ra z n o v a n ju ju b ile ja o rk e s tra G o d b e n e g a d ru š tv a ž e le z n ič a rje v C e lje ; s k o ra j v s a k o le to s le d ijo p o d o b n a s re č a n ja .

V s k lo p u T o m š ič e v e b rig a d e s o n jih o v e p o s to ja n k e v P lib e rk u , S in č i v a s i in Š o s ta n ju . V E ib is w a ld u jih v k lju č ijo v š ta b X IV . d iv iz ije , s le d ijo m e s ta O s ije k , V a ra ž d in , Č rn o p le in Z re n ja n in . P o d e m o b iliz a c iji 2 0 . 1 1 . 1 9 4 5 s e v rn e jo d o m o v .

G O D B E N IK I

G o d b a s e v te m o b d o b ju n e ra z v ija o z iro m a n e n a p re d u je .

O rk e s te r n a ro č i ta m b o rs k o p a lic o , v e lik o 1 6 0 c m , k i im a k ro m ira n o g la v o z liro te r je o v ita s trib a rv n o v rv ic o . G o d b e n ik o v je b ilo 1 9 . Š te v ilo g o d b e n ik o v je b ilo 2 0 , p o d p o rn ih č la n o v p a 4 2 4 . M e d v o jn o s e č la n i g o d b e p o r a z g u b i j o ( 1 9 4 1 ). V o ja š k e u n ifo rm e . P o v o jn i o s ta n e le 1 6 g o d b e n ik o v , k a te re p re v z a m e J o ž k o H e rm a n .


L e to

1945 II. p o l.

D O G O D K I, M E J N IK I,

N A S T O P I, N O T N I

O SNO VNA SREDSTVA,

TEK M O VANJA,

VO DSTVO O RK ESTRA

REPERTOAR

G O D B E N IK I

N A G R A D E , P R IZ N A N J A

1 0 . 1 1 . 1 9 4 5 je o b n o v ljen a g o d b a z n o v im i fu n k c io n a rji: p red sed n ik : P a v el A rn o ld (d o 1 9 5 4 ), ta jn ik : A v g u st P o g o rev č n ik (d o 1 9 4 9 ). 1 2 . 1 1 . 1 9 4 5 p o sta n e d irig en t Jo žk o H erm a n . (D irig en t Jo žk o H erm a n d elu je d o b rih 3 3 let – a v to riteto si je u stv a ril s p o seb n o v o ja šk o d isc ip lin o .)

1 9 4 61947

1948

Ju lija 1 9 4 8 se v G u šta n ju u sta n o v i S in d ik a ln o k u ltu rn o u m etn išk o d ru štv o »P režih o v V o ra n c « (p red sed n ik je p ro f. d r. S u šn ik ). G o d b a se p reim en u je v G o d b e n o se k c ijo S K U D » P re žih o v V o ra n c « G u šta n j. D elo v a n je g o d b e p o d o k riljem S K U D -a je tra ja lo 1 0 let.

1951 1952 1954

S la v n o stn o o d p rtje g la sb en eg a d o m a . U sta n o v ljen o rk ester R a v e n sk ih že le za rje v, p red sed n ik : Iv a n G lo b o č n ik .

1955

1957

1958

P red sed n ik : P a v el A rn o ld (1 9 5 6– 1 9 6 4 , 1 9 6 4– 1 9 7 4 ); leta 1 9 6 4 za 1 0 m esec ev p o sta n e p red sed n ik Ja n k o P etra č , ta jn ik p a Iv a n G lo b o č n ik (1 9 5 4– 1 9 6 4 ). S K U D -i se p reim en u jejo v D ela v sk a p ro sv etn a d ru štv a »S v o b o d a «, g o d b a p a v G o d b o ra v en sk ih železa rjev R a v n e n a K o ro šk em .

1 5 . 1 2 . 1 9 4 5 – p rv i ja v n i sa m o sto jn i k o n c ert. G la sb en i rep erto a r: k o ra č n ic e, ža lo stin k e, p lesn e sk la d b e; v a je so red n e; p ro g ra m d elo v a n ja je n a č rto v a n ; p rid e d o o rg a n iza c ije a rh iv a in u d eležev a n j n a ra zn ih rev ija h p ih a ln ih g o d b .

N o v i in stru m en ti; v tem č a su p rid e d o za č etk a so d elo v a n ja z d elu jo č o g la sb en o šo lo , k i je p o sk rb ela za p rid o b itev n o v ih č la n o v . R ed n a p rip ra v a a rh iv a (n a sto p i, v a je, k o n c ertn i p ro g ra m i ...). G o d b a im a o b n o v em »ro jstv u « 1 6 č la n o v .

Z b ira n je d en a rja (v eselic a s sreč elo v o m ) za n o v e u n ifo rm e. Z n o v im i m o d rim i u n ifo rm a m i se p rv ič n a k o n c ertu p red sta v ijo feb ru a rja 1 9 4 7 . V letu 1 9 4 9 se o rk ester u d eleži tu rn eje v L ju b lja n i in P o sto jn i (za n a g ra d o o d Z v eze sin d ik a to v S lo v en ije – L ju b lja n a ).

N o v e m o d re u n ifo rm e (1 9 4 7 ).

S n em a n je za R a d io L ju b lja n a .

Z a č etek g ra d n je g la sb en eg a dom a.

N o tn i a rh iv o b p o p isu o b seg a 4 8 u v ertu r, 2 1 k o n c ertn ih sk la d b , 4 1 n a ro d n ih sk la d b , fa n ta zije, »p o d p u rije«, k la sik o id r. G o d b en ik i se z n o v o za sed b o p red sta v ijo d o m a č em u o b č in stv u v D o m u železa rjev ; g o sto v a n je v K a p fen b erg u v A v striji. K o n c erti v P ira n u , A n k a ra n u , Izo li in P o rto ro žu .

N o v e u n ifo rm e in d ežn i p la šč i.

P rv i n a sto p v za m ejstv u (ted en k o ro šk ih S lo v en c ev ); sn em a n je za ra d io C elo v ec .

V tem č a su im a g o d b a 4 4 č la n o v .

G o d b en ik i v letih 1 9 4 5 in 1 9 5 1 za m en ja jo štev iln e v a d b en e p ro sto re (v a d b en i p ro sto r so p red sta v lja le: d ru štv en a so b a p ri »H la d iju «, lesen a p isa rn išk a b a ra k a , g ro fo v a v ila , G ra d iso v a b a ra k a , o sn o v n a šo la , T ito v d o m ).

O sv o jitev 1 . m esta n a rev iji sin d ik a ln ih g o d b S lo v en ije (S K U D ) v M a rib o ru (1 9 4 6); o sv o jitev 1 . m esta n a tek m o v a n ju g o d b v S lo v en j G ra d c u (1 9 4 7 ). N a sto p v L ju b lja n i – 1 . m esto O sv o jitev 1 . m esta n a rev iji sin d ik a ln ih g o d b S lo v en ije v L ju b lja n i.

Ž eleza rn a p rev za m e p la č ilo za n a k u p 4 8 n o vih in stru m en to v (fo n d : 1 2 8 g la sb il).

45


L e to

D O G O D K I, M E J N IK I, VO DSTVO O RK ESTRA

1960

Im e s e s p re m e n i v P ih a ln i o r k e s te r r a v e n s k ih ž e le z a r je v.

1962

N A S T O P I, N O T N I REPERTOAR

TEK M O V A N JA ,

G O D B E N IK I

N A G R A D E , P R IZ N A N J A

N a k o n c e rtu g o s tijo d irig e n ta D . M . Š ija n c a iz B u e n o s A ire s - a (1 9 6 0 in 1 9 6 2 ). P ra z n o v a n je 6 0 -le tn ic e . S n e m a n je z R a d ie m L J . S p re je m N ik ite H ru š č o v e v V e le n ju .

S k u p a j z g la s b e n o š o lo n a s to p i š irite v g la s b e n e g a dom a. N a b a v a d e ž n ih p la š č e v z a c e lo te n o rk e s te r. O tv o rite v d e ln o p re n o v lje n e g a g la s b e n e g a dom a. P riz n a n je p o b u d n ik u in o rg a n iz a to rju g ra d n je P a v lu A rn o ld u .

1963

N o v a š ta m p iljk a o rk e s tra z n o v im im e n o m » P ih a ln i o rk e s te r ra v e n s k ih Ž e le z a rje v , R a v n e n a K o ro š k e m « .

1 9 6 91972

P rv i p ra p o r je p ih a ln i o rk e s te r n a ro č il o b 7 0 . o b le tn ic i o b s to ja (1 9 7 2 ). L e ta 1 9 7 0 p o s ta n e ta jn ik R u d i B la tn ik (d o 1 9 8 8 ).

P ro s la v a o b 3 5 0 -le tn ic i Ž e le z a rn e R a v n e . D e c e m b ra 1 9 7 0 je b il ju b ile jn i k o n c e rt o b 2 5- le tn ic i d e lo v a n ja J o ž k a H e rm a n a .

Iz v e d e n a je b ila v e lik a a k c ija is k a n ja n o v ih p o d p o rn ik o v , k a r s e je p o z n a lo v b la g a jn i o rk e s tra (1 9 7 0 ).

1974

P re d s e d n ik p o s ta n e J a n e z P lo h l (d o 1 9 9 0 ).

1 9 7 4 s e z a č n e jo s re č a n ja p ih a ln ih g o d b in o rk e s tro v s lo v e n s k ih ž e le z a rn . R e d n o s e s re č u je jo 1 4 le t. S o d e lu jo č e g o d b e p rih a ja jo z J e s e n ic , Š to r, L e s c in R a v e n n a K o ro š k e m . 1 . s a m o s to jn a o d d a ja , p o s n e ta z a p ro s la v o 1 . m a ja 1 9 7 5 .

V o rk e s te r s e s p re jm e p rv e ž e n s k e p re d s ta v n ic e (n e k je v z a č e tk u 7 0 . le t).

1 9 7 51977

A lo jz L ip o v n ik k o t H e rm a n o v n a m e s tn ik d irig ira s v o j p rv i s a m o s to jn i k o n c e rt.

1978

1979

D irig e n t: A lo jz L ip o v n ik (ra v n a te lj g la s b e n e š o le ). A lo jz L ip o v n ik v o d i o rk e s te r o d 1 9 7 9– 1 9 9 2.

1 9 8 21983

O rk e s te r p rid o b i 3 5 n o v ih in stru m e n to v – s ic e r b i jih p o tre b o v a li š e e n k ra t to lik o z a c e lo tn o p re n o v o o rk e s tra . P o n o v n a p rid o b ite v k o m p le ta n o v ih u n ifo rm z a c e lo te n o rk e s te r. V le tih 1 9 4 5 in 1 9 7 8 s e p o v p re č n o š te v ilo č la n o v g ib lje ž e m e d 8 0 in 9 0 ; d o s e ž e n a m a g ič n a m e ja je 105.

1979

2 6 . 1 . 1 9 7 9 – p o s lo v iln i k o n c e rt J o ž k a H e rm a n a S n e m a n je p lo š č e K o ro š k a T itu .

Š e te s n e jš a p o v e z a v a m e d g la s b e n o š o lo in p ih a ln im o rk e s tro m .

G o s to v a n je o rk e s tra v W e ib lin g e n u – Z v e z n a re p u b lik a N e m č ija (1 9 8 1 ). G o s to v a n j e p o Ita liji (4 . re v ija p ih a ln ih o rk e s tro v p o k ra jin e E m ilie R o m a g n o ). N a s to p n a 8 . k o n c e rtu e v ro p s k ih g o d b v S a n L a z z a ru (1 9 8 5 )

46

O SNO VNA SREDSTVA,

G ra d n ja p riz id k a g la s b e n e g a d o m a ; n e k a j le t p o z n e je s e iz ra z i ž e lja o p o d rtju s ta re g a g la s b e n e g a d o m a in p o s ta v itv i n o v e g a .

O c e n je v a ln i k o n c e rt v M a rib o ru – 1 . m e s to v p rv i s k u p in i (1 9 6 3 ). T e k m o v a n je – re v ija v L ju b lja n i – 1 . m e s to . R e v ija p ih a ln ih o rk e s tro v m a rib o rs k e g a o k ra ja n a R a v n a h (1 9 6 4 ) – d o s e ž e n o n a jv iš je š te v ilo to č k . U d e le ž b a n a II. te k m o v a n ju o rk e s tro v S lo v e n ije v K o p ru (1 9 6 9 ; v p rv i n a jte ž ji te ž a v n o s tn i s to p n ji) – z m a g o v ito 1 . m e s to s i d e lijo s trb o v e ljs k o g o d b o .

L e ta 1 9 7 7 je o rk e s te r n a g ra je n z » R e d o m d e la z z la tim v e n c e m « , k i s o g a p re je li o d p re d s e d n ik a d rž a v e T ita . P rv ič s e g o d b e n ik o m p o d e lju je jo o s e b n e G a llu s o v e z n a č k e o z iro m a p riz n a n ja . S v e č a n o s t p o te k a o b ju b ile jih . O rk e s te r je n a g ra je n z G a llu s o v o p la k e to z a u s p e š n o d e lo n a k u ltu rn e m p o d ro č ju . O s v o je n a z la ta m e d a lja n a s v e to v n e m te k m o v a n ju n a N iz o z e m s k e m (K e rk ra d e ); 2 9 7 to č k (o d 3 6 0 ). P riz n a n je O b č in e R a v n e n a K o ro š k e m . Z la ta m e d a lja v k o ra k a n ju v A rtič a h p ri K rš k e m (1 1 7 /1 2 0 to č k ). F in a ln o te k m o v a n je n a B le d u le ta 1 9 8 1 – 9 8 ,2 % to č k e v p rv i k a te g o riji – z la to o d lič je s p o s e b n o p o h v a lo . L e ta 1 9 8 3 o rk e s te r n a n a jv e č je m te k m o v a n ju v J u g o s la v iji (V a lje v o v S rb iji), k je r je te k m o v a lo č e z 2 0 0 ra z lič n ih a m a te rs k ih s k u p in , p rid o b i z la t k ip e c K o s ta A b ra š e v ić a – n a jv iš je ju g o s lo v a n s k o p riz n a n je z a lju b ite ljs k o k u ltu rn o-u m e tn iš k o u s tv a rja n je .


L e to

D O G O D K I, M E J N IK I,

N A S T O P I, N O T N I

O SNO VNA SREDSTVA,

TEK M O V A N JA ,

VO DSTVO O RK ESTRA

REPERTOAR

G O D B E N IK I

N A G R A D E , P R IZ N A N J A

Z a d n j e , 1 4 . s r e č a n j e p i h a ln i h o r k e s t r o v ž e le z a r n , p o t e k a n a R a v n a h n a K o ro šk em ; v zro k i z a p re k in ite v so p o v e z a n i p re d v se m s fin a n č n im s t a n j e m ž e le z a r n ( 1 9 8 7 ). G o sto v a n je o rk e stra n a p a r a d a h v L i llu i n L e n s u (1 9 9 0 ).

N a k u p n o v ih in stru m e n to v in n o v ih u n ifo rm (1 9 8 6 ).

R e p u b li š k o t e k m o v a n j e v C a n k a r j e v e m d o m u v L j u b lj a n i (1 9 8 5 ) – p o d sk u p in a p rv e k a te g o rije (b re z su b stitu to v ) – z la t o o d li č j e .

O b 9 0 . o b le t n i c i o b s t o j a o r k e s t r a s e p o s lo v i A lo j z L i p o v n i k ( a p r i l 1 9 9 2 ).

O b 9 0 - le t n i c i o b s t o j a o rk e ste r n a ro č i n o v p ra p o r, k i s e u p o r a b lj a š e d a n e s . O b te m d o g o d k u p o te k a s la v n o s t n o r a z v i t j e p r a p o r a .

G o s t o v a n j e v It a li j i ( M a n i a g u v p o k r a j i n i P o r d e n o n e; d i r i g e n t j e Iv a n G r a d i š e k ) .

O r k e s t e r i m a ž e 9 4 č la n o v (1 9 9 3 – 2 0 0 2 ). V o r k e s t e r s e v k lj u č u j e v e d n o v e č n o v ih in stru m e n to v , z a se d b a se p o č a s i s p r e m i n j a i z k la s i č n e v sim fo n ič n o . V te m o b d o b ju se re d n o k u p u j e j o n o v i i ns t r u m e n ti z a p o tre b e g o d b e n ik o v .

1 9 8 51987

1989

1991 1992

1993

M e d le t o m a 1 9 8 8 i n 1 9 9 0 o p r a v lj a n a lo g e t a j n i k a d r u š tv a A lf o n z L e s j a k , s le d i m u M a r j a n Č u j e š ( 1 9 9 0– 1 9 9 3 ). P r e d s e d n i k p o s ta n e L e n a r t B rec (d o 1 9 9 6 ). O rk e stru p risk o č i n a p o m o č Iv a n G r a d i š e k ( o r k e s t e r v o d i e n o le t o , d o k le r n e n a j d e j o n o v e g a d irig e n ta ). Iv a n G r a d i š e k j e b i l d o lg o le t n i n a m e s t n i k d irig e n ta , p re d v o d n ik , r a v n a t e lj G la s b e n e š o le t e r a r h i v a r i n k r o n i s t o r k e st r a . D i r i g e n t s k a p a li c a p r i s t a n e v ro k a h S re č k a K o v a č ič a . L e ta 1 9 9 3 S re č k o K o v a č ič » z a č a sn o « p re v z a m e m e sto d i r i g e n t a , d o k le r s e n e n a j d e re d n e g a . A to » z a č a sn o o b d o b j e « s e š e n i k o n č a lo , i n S re č k o K o v a č ič v o d i o rk e ste r še d a n e s. T a jn ik p o sta n e B ra n e Š irn ik (d o 2 0 0 2 ).

1994

1995

1996

1997

S F r a n c e m R u s o m n a č e lu s e fo rm ira » g ra d b e n i o d b o r« z a i z g r a d n j o g la s b e n e g a d o m a . F ra n c R u s z a ra d i sv o jih z a s lu g le t a 1 9 9 7 p o s t a n e č a s t n i č la n o r k e s t r a . 1 0 . 1 0 . 1 9 9 6 je prv a v a ja v n o v e m g la s b e n e m d o m u . P re d se d n ik p o sta n e Z d ra v k o P le š i v č n i k , k i t o f u n k c i j o o p r a v lj a š e d a n e s . P o m n o g i h le t i h j e o r k e s t e r p riše l d o p rim e rn e g a p ro sto ra – 1 5 . 5 . 1 9 9 7 p o t e k a s la v n o s t n a o t v o r i t e v n o v e g a g la s b e n e g a d o m a . Im e s e s p r e m e n i v P i h a l n i o rk e ste r že le za rje v R a v n e (to je v ra b i še d a n e s). V z ro k z a sp re m e m b o im e n a so v e d n o p o g o ste jša te k m o v a n ja v tu jin i, k je r je b i lo n a k o n c u t r e b a p o u d a r i t i im e k ra ja , o d k o d e r se je p r i h a j a lo ( R a v n e ) .

Je se n i 1 9 9 3 S re č k o K o v a č ič p r v i č d i r i g i r a p i h a ln e m u o r k e s t r u n a t r a d i c i o n a ln e m n o v o le t n e m k o n c e r t u v šp o rtn i d v o ra n i. B o ž i č n o - n o v o le t n i k o n c e r t i p o s t a n e j o s t a ln ic a i n s i m b o l n je g o v e g a o b d o b ja . P r i p r a v e n a n o v t e k m o v a ln i c i k lu s z n o v i m d i r i g e n t o m – S re č k o m . O rk e ste r je m o č n o p o m la j e n .

S v e to v n o te k m o v a n je n a N iz o z e m sk e m in o sv o je n a z la t a p la k e t a – d o s e ž e n i h j e 3 1 9 ,5 t o č k e z a i g r a n j e i n 8 4 to č k p ri k o ra k a n ju .

P riz n a n je O b č in e R a v n e n a K o r o š k e m o b 9 0 - le t n i c i d e lo v a n j a o r k e s t r a .

D o s e ž e n a j e z la t a m e d a lj a n a d rž a v n e m te k m o v a n ju v K r š k e m ( 1 . k a t .) . Z la t a m e d a lj a j e o s v o j e n a n a d rž a v n e m te k m o v a n ju v M a r i b o r u ( u m e t . k a t .) i n n a m e d n a ro d n e m te k m o v a n ju p i h a ln i h o r k e s t r o v n a Č e š k e m (O stra v a ).

» P r i p r a v lj a ln i « k o n c e r t i s t e k m o v a ln i m p r o g r a m o m z a sv e to v n o te k m o v a n je n a N iz o z e m sk e m (R a v n e , Č rn a i n R o g a š k a S la t i n a ) .

Z a d n j i n o v i k o m p le t i u n i f o r m , k i s e u p o r a b lj a j o š e d an es. N o v i g la s b e n i d o m . G la s b e n i d o m j e v e li k a p rid o b ite v z a o rk e ste r in m e sto . V n je m se še d a n e s o d v ija m n o g o p rire d ite v – g la s b e n i a b o n m a , š t e v i ln i k o m o rn i k o n c e rti, p re d a v a n ja , se sta n k i in d ru g e d e ja v n o sti.

T re tji o d h o d n a sv e to v n o te k m o v a n je n a N iz o z e m sk o : d o s e ž e n a j e z la t a p la k e t a s p o h v a lo v 1 . t e ž a v n o s t n i k a te g o riji – 3 3 3 /3 6 0 to č k ( n a j v e č i z m e d v s e h s lo v e n s k i h o rk e stro v ).

47


L e to

1998

D O G O D K I, M E J N IK I,

N A S T O P I, N O T N I

O SNO VNA SREDSTVA,

TEK M O V A N JA ,

VO DSTVO O RK ESTRA

REPERTOAR

G O D B E N IK I

N A G R A D E , P R IZ N A N J A

O d le ta 1 9 9 8 je P ih a ln i o rk e s te r re g is trira n k o t d ru š tv o .

1999 2000 2001

2002

U p ra v n i o d b o r s e s ta v lja 1 1 č la n o v , o d te g a s o trije z u n a n ji (p re d s ta v n ik ž e le z a rn e , ž u p a n ja te r ra v n a te lj g la s b e n e š o le ). T a jn ik p o s ta n e A lo jz B u h v a ld .

2003

2 0 0 42005

2 0 0 62009

V o liln i o b č n i z b o r le ta 2 0 0 7 , v o d s tv o o rk e s tra o s ta n e n e s p re m e n je n o .

2010 do d an es

V o liln i o b č n i z b o r le ta 2 0 1 1, v o d s tv o o rk e s tra o s ta n e n e s p re m e n je n o .

G o s to v a n je v B e rlin u , k je r s e p rip ra v i k o n c e rt z a s lo v e n s k e zd om ce. G o s to v a n je v F ra n c iji (k o n c e rt v C a la is u ). U d e le ž ite v n a e v ro p a ra d i v F ra n c iji. In te z iv n e p rip ra v e n a z a h te v n o te k m o v a n je ; p re d o d h o d o m im a o rk e s te r 1 1 v a j v d v e h te d n ih .

S la v n o s tn a k o n c e rta o b 1 0 0le tn ic i n a R a v n a h in v v e lik i d v o ra n i S lo v e n s k e filh a rm o n ije v L ju b lja n i (s o lis ta s ta G re g a K o v a č ič in S ta n k o A rn o ld ). V e lik a s la v n o s tn a p a ra d a n a ra v e n s k e m s ta d io n u . T u rn e ja o rk e s tra p o D a lm a c iji (D u b ro v n ik , Š ib e n ik ). U d e le ž b a n a v e lik i e v ro p s k i p a ra d i v G u llia n o v i (Ita lija ) in d o s e ž e n o 1 . m e s to v k o ra k a n ju . V le tu 2 0 0 4 s m o g o s to v a li n a fe s tiv a lu » E v ro p a v c v e tju « v S a n R e m o (Ita lija ) in p o D a lm a c iji z V in k o m C o c e to m (V o d ic e , B o l n a B ra č u , T ro g ir in K o s ta n je o b re k i C e tin ji). P rip ra v lja ln a k o n c e rta z a s v e to v n o te k m o v a n je n a R a v n a h in v M a rib o ru . D v a k ra tn o g o s to v a n je n a fe s tiv a lu v Š p a n iji (C a s te llo n – 2 0 0 6 in F igu e re s – 2 0 0 7 ). S la v n o s tn i k o n c e rt o b 1 0 5 le tn ic i o rk e s tra n a R a v n a h . G o s to v a n je n a H rv a š k e m (K a s ta v – 2 0 0 8 ) in v V o jv o d in i (N o v i S a d – 2 0 0 9 ). P o le tn a tu rn e ja p o P rim o rs k i (K o p e r, P u č e , G o riš k a B rd a – 2 0 1 1). K o n c e rti s p riz n a n im i v o k a lis ti: E ro ic a (2 0 0 8 ), M ila n K a m n ik (2 0 0 9 ), A d i S m o la r (2 0 1 0 ), A le n k a G o d e c (2 0 1 0 ), O to P e s tn e r (2 0 1 1), L u c ie n n e L o n č in a (2 0 1 1) id r.

Č e trti o d h o d n a s v e to v n o te k m o v a n je n a N iz o z e m s k e m – v n a jv iš ji k o n c e rtn i k a te g o riji s e o s v o ji 9 0 ,1 3 /1 0 0 to č k (p rv i s l. o rk e s te r, k i je n a s to p il v te j k a te g o riji). P ih a ln i o rk e s te r ž e le z a rje v R a v n e k o t p rv i a m a te rs k i o rk e s te r v S lo v e n iji p rid o b i č a s tn i z n a k s v o b o d e (p o d e li m u g a M ila n K u č a n ).

P e ti o d h o d n a s v e to v n o te k m o v a n je n a N iz o z e m s k e m (2 0 0 5 ) – o s v o jili s m o 7 7 ,9 0 /1 0 0 to č k (s m o e d in i s lo v e n s k i o rk e s te r, k i je n a s to p il d v a k ra t v n a jv iš ji k o n c e rtn i k a te g o riji). N a te k m o v a n ju m la d ih s o lis to v v B irk fe ld u s m o s p re m lja li B e tk o K o tn ik (s a k s o fo n ).

O rk e s te r d a n e s š te je 1 0 0 č la n o v , o d te g a jih je p rib liž n o 9 0 a k tiv n ih; v la s ti im a c c a . 2 4 0 re g is trira n ih in stru m e n to v .

O rk e s te r s e u d e le ž i te k m o v a n ja p ih a ln ih g o d b v T ro g irju (d o s e ž e n o p rv o m e s to ) in m e d n a ro d n e g a te k m o v a n ja v V e le n ju – d o s e ž e n a s re b rn a m e d a lja (o b o je v le tu 2 0 1 0 ).

O b n o v a fa s a d e n a g la s b e n e m d o m u (2 0 1 1 ).

Simon Miler in dr. Matej Rozman 48


ČLANI PIHALNEGA ORKESTRA ŽELEZARJEV RAVNE


Piccolo KOVAČEC VESNA Flavte APAT SERGEJA GORINŠEK MANJA KOPRIVNIK MINKA PAŠKVAN VANDA POTOČNIK ANA RANC ZALA REČNIK NADJA REČNIK TANJA ŠAPEK ANDREJA ZADRAVEC ANITA Oboa DOBNIK MATJAŽ Klarineti BOBEK JAKA GOŠNAK MIHA HAVLE MARKO HORVAT MIHA JELEN TINA KOVAČIČ GREGA KRAJNC DARKO MAKLIN JURE MOČILNIK MARTIN MOČILNIK TOMAŽ OSOJNIK NUŠA PARADIŽ GAŠPER PERIČ SLAVKO POTOČNIK DAMJAN REČNIK FRANC REČNIK PRIMOŽ ROZMAN MATEJ ŠIRNIK BRANKO ŠTAUDEKAR KLARA ŠTRIKER DUŠAN ZIH JURE Bas klarinet POGOREVČNIK AVGUST

50

*

Dirigent KOVAČIČ SREČKO Alt saksofoni BIZJAK KOTNIK BETKA BUHVALD ALOJZ FERK MIHA GRABNER JOŽE KEBER JOŽE ŠIRNIK SAŠA ŠTEHARNIK GREGA Tenor saksofoni HUDOPISK BOŽO KOLAR SAMO KRISTAN PRIMOŽ PLEŠIVČNIK ZDRAVKO TANDAR DENIS ZORMAN ANDREJ Bariton saksofon BREC LENART Roga DJORDJEVIČ MARKO MAKLIN KLEMEN Krilovke ARNOLD STANKO KEBER GAŠPER KONEČNIK IGOR KOVAČEC JOŽE PETEK MIHA ŠTRIKER ZORAN Korneti BOŠNIK GREGA GORENJAK JOŽE KOBOVC JAKOB MILER SIMON

Trobente DOBNIK ALJAŽ GORENJAK ANDREJ KOBOVC DARKO MAKLIN ROK RAČNIK BLAŽ TURJAK JURE ZIH LENART Tenorji KRAUTBERGER FRANC MIRNIK MATEJ PLOHL JANEZ PŠENIČNIK BOŠKO VEČKO JAKA Baritoni GLAVAR UROŠ HANCMAN BRANISLAV LEČNIK UROŠ SKITEK KLEMEN ŠEPUL GREGOR VERHOVNIK ALJAŽ Pozavne GRADIŠNIK ALJAŽ KOTNIK MARJAN MATEČKO JANI MLAČNIK MARJAN VAVTI ALAN Tube ČEKON JANKO ČUJEŠ MARJAN KRIVEC ANDREJ KOTNIK ALEKSANDER MAGER ŠTEFAN MAKAN TOMAŽ Tolkala CEPEC ŽIGA CIFER MARTIN GRABNER SIMON KAVTIČNIK MATJAŽ OCEPEK LUKA PLANINŠEC MATJAŽ SATLER BLAŽ

Člani orkestra so navedeni po abecednem redu. Navedeni so samo aktivni člani orkestra.


Glasbeni dom včasih in danes

Člani upravnega odbora ob 110-letnici 1.Zdravko Plešivčnik – predsednik 2.Alojz Buhvald – tajnik 3.Aleksander Kotnik – gospodar 4.Martin Cifer 5.Igor Konečnik 6.Vesna Kovačec – arhivarka 7.Simon Miler 8.Matej Rozman Člani nadzornega odbora 1.Ana Potočnik – predsednica 2.Marko Havle 3.Jože Kovačec Člani disciplinske komisije 1.Miha Horvat 2.Vesna Kovačec 3.Klemen Maklin Predvodnik Branislav Hancman Praporščak Jakob Kobovc

Predsedniki orkestra 1902–1916 pod okriljem gasilskega društva 1923–1925 Luka Juh (načelnik) 1925–1934 Josip Sikora 1934–1936 Maks Viternik 1936–1941 Mirko Roženk 1941–1945 ni bilo predsednika 1945–1954 Pavel Arnold 1954–1956 Ivan Globočnik 1956–1964 Pavel Arnold 1964 (10 mes.) Janko Petrač 1964–1974 Pavel Arnold 1974–1990 Janez Plohl 1990–1996 Lenart Brec od 1996 Zdravko Plešivčnik

Tajniki orkestra 1923–1925 Matija Gradišnik (pom. načelnika) 1925–1933 Štef Šteharnik 1933–1941 Josip Stana 1941–1945 ni bilo tajnika 1945–1949 Avgust Pogorevčnik 1949–1952 Jožko Pfau 1952–1954 Peter Šteharnik 1954–1964 Ivan Globočnik 1964–1966 Edo Kričej 1966–1970 Ivan Globočnik 1970–1988 Rudi Blatnik 1988–1990 Alfonz Lesjak 1990–1993 Marjan Čuješ 1993–2002 Brane Širnik od 2002 Alojz Buhvald

Dirigenti orkestra 1902–1916 Alojz Kostwein 1923–1925 Maks Štuk, p.d. Rogačnik 1925–1945 Alojz Kostwein 1945–1979 Jožko Herman 1979–1992 Alojz Lipovnik 1992–1993 Ivan Gradišek od 1993 Srečko Kovačič

51


NAGRADE OB 110-LETNICI


CISM – Križ za zasluge Arnold Stanko Grabner Jože Kovačič Srečko * Križ za zasluge CISM se podeljuje godbenicam in godbenikom za več kot 50-letno igranje v godbi ali izjemne zasluge na umetniškem ali organizacijskem področju godbeništva.

CISM – Medalja za zasluge Brec Lenart Kolar Samo Kranjc Darko Plešivčnik Zdravko Širnik Branko Zadravec Anita * Medaljo za zasluge se podeljuje godbenicam in godbenikom za več kot 35-letno igranje v godbi.

Odlikovanje ZSG (Zveza slovenskih godb) Zlato medaljo ZSG prejme Zdravko Plešivčnik za več kot 14letno predsedovanje Pihalnemu orkestru železarjev Ravne. Srebrno medaljo ZSG dobi Alojz Buhvald za več kot kot 14-letno delovanje kot gospodar in tajnik Pihalnega orkestra železarjev Ravne. Bronasto medaljo ZSG Aleksander Kotnik za več kot 8-letno opravljanje naloge gospodarja. Bronasto medaljo ZSG Vesna Kovačec za več kot 8-letno opravljanje naloge arhivarke. 53


Gallusova značka ČASTNA Arnold Stanko Brec Lenart Čekon Janko Čuješ Marjan Gorenjak Jože Grabner Jože Hancman Branislav Kobovc Jakob Kolar Samo Kotnik Aleksander Kotnik Marjan Kovačec Jože Kovačič Srečko Krajnc Darko Krautberger Franc Mager Štefan Maklin Klemen Mlačnik Marjan Planinšec Matjaž Plešivčnik Zdravko Plohl Janez Pogorevčnik Avgust Pšeničnik Boško Rečnik Franc Širnik Branko Zadravec Anita Za več kot 30 let udejstvovanja.

ZLATA Buhvald Alojz Cifer Martin Gradišnik Aljaž Kovačič Grega

SREBRNA Bobek Jaka Dobnik Matjaž Grabner Simon Hudopisk Božo Konečnik Igor Kovačec Vesna Lečnik Uroš Makan Tomaž Miler Simon Paškvan Vanda Potočnik Damjan Rečnik Tanja Rozman Matej Satler Blaž Štriker Zoran Za več kot 15 let udejstvovanja.

BRONASTA Jelen Tina Koprivnik Minka Krivec Andrej Osojnik Nuša Paradiž Gašper Račnik Blaž Ranc Zala Rečnik Primož Šapek Andreja Širnik Saša Tandar Denis Vavti Alan Zorman Andrej

Za več kot 5 let udejstvovanja. Za več kot 25 let udejstvovanja.

54


Priznanje Bojana Adamiča ZLATO Hancman Branislav Kotnik Aleksander Kotnik Marjan Mager Štefan Maklin Klemen Mlačnik Marjan Planinšec Matjaž Zlata medalja Bojana Adamiča se podeljuje godbenicam in godbenikom za več kot 30-letno članstvo v godbi.

SREBRNO Bizjak Kotnik Betka Glavar Uroš Gorenjak Andrej Havle Marko Kobovc Darko Kristan Primož Potočnik Ana Štriker Dušan

BRONASTO Apat Sergeja Bošnik Grega Cepec Žiga Djordjevič Marko Ferk Miha Gorinšek Manja Gošnjak Miha Horvat Miha Keber Jože Matečko Jani Močilnik Tomaž Perič Slavko Račnik Blaž Rečnik Nadja Šteharnik Grega Zih Jure Bronasta medalja Bojana Adamiča se podeljuje godbenicam in godbenikom za več kot 10-letno članstvo v godbi.

Srebrna medalja Bojana Adamiča se podeljuje godbenicam in godbenikom za več kot 20-letno članstvo v godbi.

55


SPONZORJI


57


VIRI


Boštjan, Franc, 1983: Slovenske železarne – Železarna Ravne. Ravne na Koroškem: Železarna Ravne. Čibron-Kodrin, Andreja: 375 let jeklarstva na Ravnah. Ravne na Koroškem: Slovenske železarne d.d. Gorinšek, Manja, 2011: Diplomska naloga: Z glasbo med prijatelji (Pihalni orkester železarjev Ravne) – Spominske pripovedi ravenskih godbenikov s folklorističnega vidika. Filozofska fakulteta (Oddelek za slovenistiko), Ljubljana. Gradišek, Ivan, 1968: Godba in naš čas. Koroški fužinar, št. 2. 21–22. Gradišek, Ivan, 1992: Devetdeset let. Andrej Kokalj, Janko Miklavc (ur.), Pihalni orkester železarjev Ravne, 90 let. Ravne na Koroškem: Pihalni orkester ravenskih železarjev. Herman, Jožko, 1972: Od godbe na pihala do pihalnega orkestra. 70 let godbe ravenskih železarjev. Ravne na Koroškem: Pihalni orkester ravenskih železarjev. Herman, Jožko, 1972: Zgodovinski oris vojaških in turških godb. 70 let godbe ravenskih železarjev. Ravne na Koroškem: Pihalni orkester ravenskih železarjev. Hudopisk, Božo, 2009: Kdo smo ravenski muzikanti. Ravenski razgledi (december 2009), št. 2. 29. Oder, Karla, 2007: Kulturna dediščina Koroške – njen pomen za regijo. Karla Oder, Etnologija in regije: Koroška. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo. 127–137. Oder, Karla in Širnik, Brane (ur.), 2002: Pleh in simfonija. Pihalni orkester železarjev Ravne, 1902–2002. Ravne na Koroškem: Pihalni orkester železarjev Ravne. Osojnik, Miroslav, 1998: Ravne na Koroškem: 750 let od prve pisne omembe. Ravne na Koroškem: Občina Ravne-Prevalje. Rus, Franc, 1997: Zgradili smo ga. 95 let Pihalnega orkestra železarjev Ravne. Ravne na Koroškem: Pihalni orkester železarjev Ravne. Šipek, Andreja, 2001: Diplomska naloga: 100 let razvoja in delovanja Pihalnega orkestra železarjev Ravne. Filozofska fakulteta (oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo), Ljubljana. Širnik, Brane, 2002: Almanah: Pleh in simfonija – Pihalni orkester železarjev Ravne 1902-2002. Ravne na Koroškem: Pihalni orkester železarjev Ravne. Wlodyga, Erwin, 1972: Naših 70 let. 70 let godbe ravenskih železarjev. Ravne na Koroškem: Pihalni orkester ravenskih železarjev. 7–32.

59


JUBILEJNI IZBOR OB 110-LETNICI PIHALNEGA ORKESTRA ŽELEZARJEV RAVNE 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14.

Philip Sparke - Jubilee Overture Philip Sparke - Manhattan - Saturday Serenade* John Philip Sousa - Hands Across the Sea Dmitry Shostakovich - Folk Dances Alfred Reed - Fourth Symphony II. Intermezzo (Lento grazioso) III. Tarantella (Allegro molto, con fuoco) Edward Elgar - Chanson de Matin, op. 15 James Barnes - Symphonic Overture Morton Gould - Symphony for Band - II. Marches Edvard Elgar - ENIGMA (Variantions on an 0riginal Theme, op. 36) IX. NIMROD (Adagio) XIV. FINALE - E.D.U (Alegro - Presto) Pavel Stanek - Legenda Dmitry Shostakovich - Festive Overture, op. 96 Vinko Štrucl - Zlatorog (koračnica)

6:25 5:07 3:08 4:14 6:39 4:31 3:59 9:43 7:50 4:18 5:48 4:39 5:51 3:11

Skupni čas: 75:23 *Trobenta: Igor KONEČNIK Dirigent: Srečko KOVAČIČ


PIHALNI ORKESTER ŽELEZARJEV RAVNE 1902-2012

Almanah 2012  

Almanah ob 110 letnici delovanja orkestra.

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you