Issuu on Google+


 Poročilo:
4.
Protidopinška
konferenca,
4.12.
2012,
Ljubljana
 Oddelek
 za
 boj
 proti
 dopingu
 pri
 Olimpijskem
 komiteju
 Slovenije
 je
 04.
 Decembra
 2012
 v
 Ljubljani
 organiziral
 4.
 PROTIDOPINŠKO
 KONFERENCO,
 s
 katero
 so
 želeli
 predstaviti
 številne
 vidike
 boja
 proti
 dopingu,
njegovo
kompleksnost
in
zahtevnost.
Namen
konference
je
bil
opozoriti
upravljavce
javnih
 sredstev,
da
trenutno
financiranje
na
zagotavlja
minimalnih
pogojev
za
razvoj
športa
brez
dopinga.

 Vsebina
4.
konference
je
bila
podprta
s
temami
kot
so:
opozorilo
o
posledicah
uporabe
dopinga
na
 zdravje,
metodah,
uporabi
in
odkrivanju
prepovedanih
snovi
in
postopkov
ter
na
drugi
strani
primeri
 dobrih
 praks
 na
 nacionalnem
 in
 mednarodnem
 nivoju
 in
 ne
 nazadnje
 pregled
 opravljenega
 dela
 v
 Sloveniji
 s
 posebnim
 opozorilom
 v
 obliki
 sprejete
 protidopinške
 deklaracije,
 ki
 opozarja
 na
 pogoje
 delovanja
protidopinških
programov
v
slovenskem
športu.
 Protidopinško
 konferenco,
 na
 kateri
 je
 sodelovala
 večina
 športnih
 zvez
 in
 predstavniki
 različnih
 medijev,
 
 je
 odprl
 predsednik
 Olimpijskega
 komiteja
 dr.
 Janez
 Kocijančič,
 ki
 je
 poudaril
 na
 večletno
 opozarjanje
 vlade,
 da
 je
 potrebno
 osamosvojiti
 
 oddelek
 za
 boj
 proti
 dopingu
 kot
 nacionalno
 protidopinško
organizacijo,
ki
bi
imela
na
razpolago
zadostna
javna
sredstva
za
izvajanje
programa
v
 čim
 širšem
 smislu
 in
 ne
 samo
 v
 vrhunskem
 športu,
 temveč
 tudi
 na
 področju
 športa
 za
 vse.
 Dr.
 Kocijančič
 je
 poudaril
 pomembnost
 etičnosti
 medicinskega
 osebja
 (farmacevtov
 in
 zdravnikov,
 ki
 razvijajo
 nova
 zdravila),
 kot
 tudi
 samih
 športnikov
 in
 njihovih
 spremljevalcev.
 Konferenci
 je
 zaželel
 uspešno
delo
s
pričakovanji,
se
cilji
protidopinške
deklaracije
uresničijo.

 Uvodne
besede
je
dopolnil
predstavnik
pristojnega
ministrstva,
gospod
Zoran
Verovnik,
ki
je
poudaril,
 da
 boj
 proti
 dopingu
 ni
 stvar
 samo
 športa
 ter
 da
 ustanovitev
 neodvisne
 organizacije
 pomeni
 sodelovanje
civilne
sfere
in
države
na
mestu,
kjer
se
šport
resnično
odvija.
V
nadaljevanju
so
sledila
 predavanja
skupine
mladih
strokovnjakov,
ki
tudi
sicer
predstavljajo
jedro
protidopinških
kontrolorjev
 pri
SLOADU.
 Uporaba
 prepovedanih
 snovi
 in
 postopkov
 kot
 družbeni
 fenomen
 ne
 posega
 samo
 v
 športno
 sfero
 pač
pa
tudi
med
obremenjene
direktorje,
profesionalne
glasbenike,

študente,
filmske
igralce,
kateri
 niso
 podvrženi
 testiranju.
 Športniki
 so
 torej
 edini
 segment
 družbe,
 ki
 se
 sistematično
 testira.
 Farmakološki
 vidik
 je
 po
 mnenju
 dr.
 Lovra
 Žiberne
 stvar
 intelektualcev
 in
 sicer
 zaradi
 finančne
 injekcije.
 Po
 njegovih
 besedah
 je
 »nenamerni«
 doping
 
 prepovedanih
 snovi,
 ki
 se
 nahajajo
 v
 prehranskih
 dopolnilih
 ter
 nimajo
 zdravstvene
 podlage,
 odgovornost
 slehernega
 uporabnika.
 Dr.
 Žiberna
 je
 med
 drugim
 omenil
 tudi
 nov
 mejnik
 v
 boju
 proti
 dopingu
 na
 svetovni
 ravni.
 To
 je
 sodelovanju
 farmacevtske
 industrije
 s
 Svetovno
 protidopinško
 organizacijo
 (WADA)
 in
 svetovno
 Biotehnološko
zvezo,
ki
je
v
tem
letu
formalizirala
delovanje.
Obstajajo
prepovedana
sredstva,
ki
jih
 je
težje
oziroma
lažje
odkriti.
Po
besedah
dr.
Klemena
Španingerja
je
široko
uporabljen
rastni
hormon
 izredno
težko
izsledljiv
zaradi
kratke
razpolovne
dobe
ter
različnosti
nihanja
vrednosti
med
spoloma
 in
 deli
 dneva.
 Poleg
 EPO,
 ki
 zahteva
 zapleten
 in
 dolgotrajen
 postopek
 detekcije
 ter
 anabolnih
 androgenih
 hormonov,
 so
 t.i.
 »designer
 drugs«
 proti
 utež
 dopingu
 saj
 so
 ustvarjene
 z
 namenom
 prekrivanja
užitih
prepovedanih
snovi.

 Uvedba
biološkega
potnega
lista,
katerega
namen
je
spremljanje
produkcije
telesu
lastnih
hormonov
 in
kaže
indirektno
zlorabo
prepovedanih
snovi,
po
besedah
dr.
Joška
Osredkarja,
pionirja
boja
proti
 dopingu
 v
 Sloveniji,
 daje
 možnost,
 da
 se
 športniku
 dokaže
 zloraba
 dopinga.
 Prepovedane
 manipulacije
krvi
v
namen
zboljšanja
aerobne
kapacitete
in
submaksimalne
zmogljivosti
se
imenuje



Krvni
 doping.
 Po
 raziskavah
 zdravnika
 Klemena
 Žiberne
 ima
 uporaba
 krvnega
 dopinga
 takojšnjo,
 kratkoročno
ter
dolgoročno
tveganje
za
zdravje,
kot
so
srčno‐žilni,
avtoimunski
ter
psihiatrični
zapleti.
 Strah
vzbujajoče
je
razvijanje
Genskega
dopinga,
ki
pomeni
prenos
genov
v
telo
z
različnimi
postopki
 z
namenom
spremeniti
dedni
zapis.
Dr.
Jana
Frank
je
pojasnila,
da
naj
genski
doping
še
ne
bi
ogrožal
 športne
 sfere,
 vendar
 se
 zloraba
 nezadržno
 bliža.
 WADA
 že
 investira
 v
 raziskave
 odkrivanja
 zlorabe
 genskega
 dopinga,
 ki
 se
 ga
 trenutno
 še
 ne
 da
 določiti.
 Genski
 doping
 je
 izziv
 za
 prihodnost,
 saj
 tehnologija
že
obstaja,
postopki
odkrivanja
zlorabe
pa
še
ne,
je
na
koncu
prvega
modula
povedal
dr.
 Rok
Košir.
 Drugi
modul
protidopinške
konference
je
bil
namenjen
primerom
dobre
prakse,
kjer
sta
predstavnika
 protidopinške
agencije
Srbije
(ADAS),
zdravnica
Marija
Anđelković
in
dr.
Nenad
Dikič,
direktor
ADAS‐a
 in
 član
 medicinskega
 sveta
 FIBA
 Europe,
 predstavila
 delovanje
 omenjene
 agencije.
 ADAS
 uspešno
 deluje
že
6.
leto,
vsako
leto
pa
opravijo
povprečno
1000
testov
doma
in
v
tujini,
največ
v
košarki
in
 atletiki.
V
tem
obdobju
je
bilo
pozitivnih
47
srbskih
športnikov,
največ
v
bodybuildingu
in
rokoborbi.
 Agencija
 izvaja
 nacionalni
 program
 »Doping
 free«
 kampanjo
 s
 farmacevti,
 kjer
 testirajo
 prehranska
 dopolnila
na
prisotnost
steroidov.

Dr.
Dikić
je
na
koncu
dodal,
da
vidi
v
svojem
delovanju
perspektivo
 predvsem
v
izobraževanju
in
komunikaciji
z
športniki.

 Po
 statistiki
 osvojenih
 medaljah
 (OI,
 Svetovna
 prvenstva)
 na
 število
 prebivalcev
 slovenski
 športniki
 sodijo
 v
 sam
 svetovni
 vrh.
 Pri
 izvedbi
 testiranj
 pa
 je
 razmerje
 ravno
 obratno.
 Po
 besedah
 vodje
 oddelka
za
boj
proti
dopingu,
Janija
Dvoršaka,
je
SLOADO
s
skupno
278
kontrolami
na
leto
na
repu
 lestvice
evropskih
držav.
Zaskrbljujoče
je
predvsem
dejstvo,
da
zaradi
finančnega
stanja
SLOADO
ne
 more
izvesti
ustreznega
števila
testiranja
v
programu
nenapovedanih
testiranj.

Še
bolj
v
nebo
vpijoča
 dejstva
pa
so,
da
še
vedno
ne
izvajajo
testiranj
na
državnih
prvenstvih
in
pokalnih
tekmovanjih,
kar
 posledično
pomeni,
da
Slovenija
ni
skladna
z
zahtevami
svetovnega
protidopinškega
programa.

 Bistveno
bolje
že
drugo
leto
potekajo
programi
izobraževanja
in
ozaveščanja
športnikov
in
športnic.
 SLOADO
 je
 ob
 vsem
 razvil
 zanimiv
 projekt
 »Z
 mladimi
 protidopinškimi
 ambasadorji
 proti
 dopingu
 v
 športu«,
ki
je
naletel
na
veliko
mednarodno
zanimanje
in
dober
odziv
med
udeleženci,
je
povedala
dr.
 Nina
 Makuc,
 koordinatorka
 za
 izobraževanja
 in
 ADAMS.
 V
 celotno
 izobraževanje
 je
 bilo
 v
 zadnjem
 letu
 vključenih
 1578
 športnikov
 in
 športnic.
 Ozaveščanje
 je
 bilo
 organizirano
 tudi
 za
 starše
 mladih
 perspektivnih
športnikov.

 Informiranje
 je
 potekalo
 z
 razvojem
 posebne
 spletne
 strani
 www.sloado.si
 ter
 preko
 socialnega
 omrežja
 Facebook
 in
 Twitter.
 Programov
 usposabljanj
 se
 je
 udeležilo
 65
 uradnikov
 za
 kontrolo
 dopinga
 ter
 skupina
 mladih
 protidopinških
 ambasadorjev,
 ki
 so
 vključeni
 v
 programe
 izobraževanja
 mladih
športnikov
mladinskih
reprezentanc,
športnih
oddelkov
srednjih
šol
in
EYOF
ekip.
 Sklepni
del
in
zaključek
konference
je
osvetlil
Jani
Dvoršak
z
zgovornimi
podatki,
da
je
po
štirih
letih
 sprenevedanja
 in
 zgolj
 verbalne
 podpore
 države
 napočil
 zadnji
 trenutek,
 da
 se
 zadeve
 na
 področju
 boja
proti
dopingu
dokončno
spremenijo
na
bolje.
V
Sloveniji
v
športnih
programih
ni
moč
zagotoviti
 minimalnih
 standardov
 v
 izvajanju
 protidopinških
 programov,
 ki
 jih
 zahtevajo
 mednaroden
 konvencije
in
organizacije.
 Zato
 so
 udeleženci
 konference
 podprli
 zahteve
 Protidopinške
 deklaracije,
 ki
 je
 usmerjena
 v
 ustanovitev
 neodvisne
 nacionalne
 protidopinške
 agencije,
 izvajanje
 večjega
 števila
 testiranj
 izven



tekmovanj,
 izvajanje
 testiranj
 na
 nacionalnih
 tekmovanjih,
 razvoja
 spletnega
 izobraževanja
 za
 registrirane
 športnike
 in
 licencirane
 trenerje,
 in
 začetek
 ozaveščanja
 športne
 in
 splošne
 javnosti
 s
 kampanjo
Doping
zaznamuje.Za
vedno!
 Protidopinška
deklaracija
pomeni
poziv
državi,
da
podpre
zagotovitev
pogojev
za
razvoj
športa
brez
 dopinga
 in
 s
 tem
 ustanovitev
 neodvisne
 protidopinške
 agencije
 SLOADO,
 zagotovitev
 več
 javnih
 sredstev
 za
 izvedbo
 programov
 testiranj;
 začetek
 postopka
 sprejema
 protidopinškega
 zakona;
 vzpostavitev
 poti
 sodelovanja
 v
 smislu
 izmenjave
 informacij
 z
 organi
 pregona;
 podpreti
 pogoje
 za
 razvoj
 preventivnih
 programov
 in
 ne
 nazadnje
 zagotoviti
 spoštovanje
 temeljne
 pravice
 športnic
 in
 športnikov,
da
tekmujejo
v
športu
brez
dopinga.
 Prisotni
predstavniki
zvez
so
podprli
tudi
zahtevo,
da
bi
tudi
NPŠZ
morale
del
prejetih
javnih
sredstev
 nameniti
programom
boja
proti
dopingu.
 Slovenski
 šport
 ni
 več
 kos
 čedalje
 večjemu
 zlu,
 ki
 ga
 predstavlja
 doping,
 zato
 je
 v
 pregon
 potrebno
 vključiti
ustrezne
organe,
ki
so
v
državi
Sloveniji
pristojni
za
to.
 Oddelek
za
boj
proti
dopingu
OKS
 Maja
Benedičič
 
 



Porocilo_s_4.PDK-final