Issuu on Google+

93

www.vransko.si, www.mojaobcina.si, september 2013

Sre~anje starejĹĄih ob~anov


OBČINSKI INFORMATOR številka 93

Vransko, 30. 9. 2013 Na naslovnici: Srečanje starejših občanov, foto: Tone Tavčer Fotografije na zadnji strani: Alex Reberšek Naslov uredništva: Vransko 134, Vransko Telefon: 03 703 12 10, 703 12 11 E-pošta: zkts.vransko@gmail.com Izdajatelj: ZKTŠ Vransko Odgovorna urednica: Suzana Felicijan Bratož Oblikovanje: Studio Smart Design, Simona Kropec Lektoriranje: Marija Kronovšek Tisk: Tiskarna Dikplast, d. o. o., Celje Naklada: 1000 izvodov

Občinski informator je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 1569. Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva v Občini Vransko brezplačno, v prosti prodaji se ne prodaja. Naslednja številka izide 30. 10. 2013. Prispevke zbiramo do 15. 10. 2013 preko platforme MojaObčina.si. PISMA BRALCEV Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic oziroma 2.700 znakov, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom, elektronsko pošto in telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. UREDNIŠTVO

Fotografije: Arhivi ZKTŠ Vransko, Občina Vransko, OŠ Vransko – Tabor, Folklorno društvo Vransko, Naš dom Vransko, KZ Vransko, Občinska knjižnica Vransko, OZ RK Žalec, Studio Di.Foto.Graf, ŠRD Ločica, Tone Tavčer, Vlado Rančigaj, Alex Reberšek, Rajko Mravljak

2


PISMA BRALCEV / ZGODILO SE JE ... Spoštovani Zanima me kaj imate nekateri ljudje v vranski občini proti meni in moji familiji, kaj sem vam naredila oz. kaj so vam naredili moji, da po gostilnah in občini govorite laži o nas in si brusite jezike? Če imate kaj zapovedat, pridite rajši do mene in osebno povejte, ne pa da se to dogaja za mojim hrbtom, ob enem se pa še posmehujete. Da ne boste mislili, nisem slepa in ne gluha kaj se dogaja. Itak pa tudi izvem vse vaše laži, ampak do sedaj sem bila tiho, od sedaj naprej pa ne bo več tako, ampak bojo nekateri obžalovali za vse laži proti meni oz. moji familiji. Če mi ne morete pomagat na lep način, mi tudi škodovati ni treba. To se je dogajalo že večkrat in sem bila tiho, pa tudi sedaj teh par mesecev ki se vlečejo laži o meni in

moji familiji sem molčala do sedaj, tokrat so pa obtožbe prehude, zato imam tega dovolj. Izgleda, da bi radi tisti nepridipravi ki to počnejo s temi svojimi dejanji mene skregali z določenimi ljudmi, ampak vem in upam, da so bolj pametni od tistih ki se z barabijo ukvarjajo. Če bi vsak pred svojim pragom bi imel več kot dovolj dela in bi druge pustil primiru. Ne pravijo zastonj, da vsak ki druge obira okoli in govori laži onjem, druge po sebi sodi. Zato me naj pustijo pri miru, pravtako mojo familijo in naj ne poskušajo delati več špetira med mano in nekaterimi, ki so dobri do mene. Hvala za razumevanje in lep pozdrav. Polanec Bernarda

Pismo ni lektorirano (op.ur.)

Sezona gradenj v polnem teku Septembra je Občina Vransko zaključila projekta energetske sanacije OŠ Vransko-Tabor in sanacije plazu v Selskem grabnu, v zaključni fazi pa je tudi izgradnja sekundarne kanalizacije v Prekopi in Stopniku. V oktobru načrtujemo izvedbo sanacije dveh plazov, in sicer plazu pod stanovanjskim objektom Urankar v Zahomcah, ki se je sprožil po poplavah novembra lani, ter plazu pod stanovanjskim objektom Jagodič Pavlin v Stopniku, ki se je aktiviral po poplavah v septembru 2010. Na razpisih za oddajo obeh javnih naročil je bilo kot najugodnejši ponudnik izbrano podjetje VOC Celje d.d. Rudolf Pušnik Zaključili so se Vranski poletni večeri Oživimo kulturno dediščino 2013 V soboto, 21. septembra, smo se z zaključnim koncertom v okviru Vranskih poletnih večerov poslovili od toplih poletnih noči. Tudi letos so obiskovalci na petih koncertih prisluhnili klasični glasbi v podružničnih cerkvah in Schwentnerjevi hiši. Koncertni program, ki so ga letos oblikovali doma in v tujini uveljavljeni glasbeniki, je bil zelo pester in je obsegal tako dela svetovnih klasikov kot tudi domačih avtorjev. Razen prvega večera, ko je v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Stopniku nastopil Luka Juhart na akordeonu, so na vseh koncertih zvenela pihala, samostojno ali v duetu, enkrat s klavirjem, drugič s harfo. V cerkvi sv. Jeronima na Taboru so pod vodstvom mednarodno priznane flavtistke Mateje Bajt obiskovalce očarali mladi glasbeniki, ki so igrali na originalne

Kvartet kljunastih flavt "Le Phenix"

Duo Claripiano

renesančne in baročne flavte glasbo različnih stilnih obdobij in dežel. V cerkvi sv. Marije Magdalene so v mednarodni zasedbi Pihalnega kvinteta Artvento v vsej svoji veličastnosti zvenela pihala. V Schwentnerjevi hiši sta zakonca pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja pričarala čudovit večer romantične glasbe. Letošnji zanimiv program sta zaključila zakonca domačinka Urška Križnik Zupan na harfi in Matej Zupan na flavti. Stroški Vranskih poletnih večerov so zadnji dve leti finančno podprti s sredstvi iz programa Evropskega sklada za razvoj podeželja, kar pomeni organizatorju, Zavodu za kulturo, turizem in šport Vransko, veliko spodbudo, hkrati pa tudi obvezo, da bodo s tovrstnimi večeri v prihodnjih letih še nadaljevali. Suzana Felicijan Bratož

Pihalni kvintet Artvento

3


ZGODILO SE JE ... VIŠARJE - IZLET KMETIJSKE ZADRUGE VRANSKO V soboto, 14. septembra 2013, smo se člani Kmetijske zadruge Vransko, skupaj s potovalno agencijo Potepuh iz Celja, odpravili na letošnji izlet. Pot nas je vodila proti Zgornjesavski dolini do Trbiža oziroma do spodnje gondolske postaje, kjer smo se z žičnico popeljali na Svete Višarje (1766 m). Na tem mestu je leta 1360 pastir čudežno našel v grmu lesen kip Marije z detetom, zato so tu najprej postavili kapelico, kasneje pa cerkev, ki je bila večkrat uničena, saj ji niso prizanašale niti strele niti vojne. Kljub temu so jo vedno znova obnovili. Notranjost cerkve, ki jo krasijo Marijin kip, čudovite freske in barvna okna, smo občudovali med prisostvovanjem sveti

maši, ki je potekala v treh jezikih. Čudovito vreme na Višarjah nam je omogočilo odličen razgled na sosednje vršace. V zgodnjih popoldanskih urah smo se vrnili k našemu avtobusu in pot nadaljevali v Trbiž, kjer smo opravili manjše nakupe na tamkajšnji lepo urejeni pokriti tržnici. Preostanek dneva smo namenili še ogledu znamenitih Belopeških jezer pod Mangartom. Čas nam je dopuščal, da smo si ogledali še planiško velikanko, obnovljeno Bloudkovo skakalnico in izvir Save Dolinke. Naše potepanje po Gorenjski smo zaključili z večerjo in druženjem v Naklem, nato pa v večernih urah krenili na pot proti domu. Kmetijska zadruga Vransko

Izletniki pod planiško velikanko

Pisana ponudba na letošnjem sejmu Na 46. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju se je na razstavnem prostoru Dežele Celjske s svojimi turističnimi ponudniki predstavila Spodnja Savinjska dolina.

Ekipa ZKTŠ Vransko ob zanimivi predstavitveni stojnici

4

Tam so bili ZKTŠ Vransko s turistično ponudbo občine Vransko, Kmetije Novak s sirarskimi izdelki, AMZS Centra varne vožnje Vransko, Močnikovega mlina s ponudbo gostišča in prenočišč, ZKŠT Žalec s turistično ponudbo občine Žalec, ponudbo Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije in s savinjskim pivom Kukec, Turistično društvo Ponikva s pirinimi izdelki Kmetije Kozman, Turistično društvo Šempeter s ponudbo Jame Pekel in Rimske nekropole ter s peklensko vodo, Jasmina Pepel z rastlinskimi mili, marmeladami, savinjčanko, pralineji in suhimi vloženimi paradižniki. Podjetje Zeleno zlato d.o.o. je predstavilo ponudbo kmetij Spodnje Savinjske doline, Turistično društvo Prebold turistično ponudbo občine Prebold, Kmetije Uplaznik in Kač s suhomesnatimi izdelki in Festivala potic ter ponudbo Tomaža Škorjanca z olji ter izdelki iz konoplje. ZKTŠ Polzela je sodeloval s turistično ponudbo občine Polzela in malteškim vitezom Stankom Novakom, z maskoto Komende Levčkom, s kmetijo Košec z lešnikovim oljem, Kmetijo Grčin z naravnim jabolčnim sokom in pekarno Deveta vas Matjaža Magajne iz Podvina, Turistično društvo Tabor se je predstavilo s turistično ponudbo občine Tabor, Kmetijo Weiss z wellness in ostalo ponudbo ter Ivan Podbregar s ponudbo bučnega olja. Tone Tavčer


ZGODILO SE JE ... Petdesetletnico zaznamovali z zaključkom izgradnje čistilne naprave V JKP Žalec, d.o.o., letos praznujemo 50. obletnico svojega delovanja. Zaključek gradnje Centralne čistilne naprave Kasaze zmogljivosti 60.000 PE, skoraj 29 kilometrov primarnih kanalov in 11 novih črpališč so dosežki, ki bodo izboljšali kakovost življenja vsem, ki živijo in delajo na območju Spodnje Savinjske doline. Priložnostni dogodek je potekal na Centralni čistilni napravi Kasaze, kjer smo objekte simbolično predali namenu.

milijonov evrov. Projekt je obsegal izgradnjo skoraj 29 kilometrov novih primarnih kanalizacijskih vodov, ki so povezali občine Braslovče, Polzela, Prebold in Žalec v enoten kanalizacijski sistem, ki se zaključuje na Centralni čistilni napravi Kasaze. Nova čistilna naprava Kasaze je anaerobna čistilna naprava zmogljivosti 60.000 PE, ki bo zadoščala za pokrivanje potreb po čiščenju odpadnih voda na območju Spodnje Savinjske doline. Pri anaerobnem sistemu čiščenja v postopku aeracije ne prihaja do popolnega pregnitja blata. Postopek se nadaljuje v velikih gniliščih, kjer kot stranski produkt nastaja bioplin. Del bioplina zajamemo in porabimo v tehnologiji čiščenja, preostanek pa v plinskem motorju za proizvodnjo električne energije. Končni rezultat predstavljajo čista voda, ki odteče v Savinjo, ter pregnito blato in plin, ki ju koristno uporabimo in zmanjšujemo obratovalne stroške.

Cestno komunalno podjetje Žalec, predhodnik današnjega JKP Žalec, d.o.o., je bilo ustanovljeno v marcu 1963. Glavna naloga podjetja je bila oskrba s pitno vodo na območju enovite občine Žalec. V tistem obdobju v Savinjski dolini, razen vodovoda Roje-Vrbje-Žalec in vodovoda v Preboldu, ni bilo večjih javnih vodovodnih sistemov. Izgradnja vodovodne in kanalizacijske infrastrukture je bila zato v zadnjih petdesetih letih ključnega pomena. V podjetju so se ukvarjali tudi z vzdrževanjem cest, odvozom odpadkov, s stanovanjsko dejavnostjo, z ogrevanjem mesta Žalec, gradnjo vodovodov, urejanjem javnih površin … V Javnem komunalnem podjetju Žalec se zavedajo svoje odgovornosti pri ohranjanju in oživljanju zdravega, lepega in čistega okolja Spodnje Savinjske doline. Uspešnost podjetja je rezultat zadovoljstva uporabnikov in zaposlenih. Vlaganje v znanje, iskanje inovativnih rešitev in njihovo udejanjanje je pomembno oblikovalo identiteto podjetja JKP Žalec. Geslo S Savinjsko v srcu izraža srčnost zaposlenih v odnosu do okolja, v katerem delujemo, do žive in nežive narave.

Čistilna naprava bo dosegla svojo maksimalno obremenitev šele čez nekaj let, ko bodo dograjeni vsi primarni in sekundarni kanalizacijski sistemi v Spodnji Savinjski dolini. Na čistilno napravo bomo pripeljali tudi vse greznične gošče in blato iz malih čistilnih naprav. Priložnostni dogodek ob petdesetletnici in simbolični predaji objektov namenu je potekal na Centralni čistilni napravi Kasaze. Prisotne je ob predaji centralne čistilne naprave njenemu namenu nagovoril Matjaž Zakonjšek, direktor JKP Žalec, d.o.o. Poudaril je, da Centralna čistilna naprava Kasaze predstavlja eno največjih pridobitev na področju čiščenja odpadnih vod za vse, ki živijo in delajo na območju Spodnje Savinjske doline. Župan občine Žalec Janko Kos je spregovoril o vlogi JKP Žalec za lepše in bolj zdravo okolje na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec. Odprtje so župani, direktor in svetnik iz občine Prebold zaznamovali z vrčkom vode. Dogajanje je popestrila glasbena skupina M.J.A.V. Sledil je ogled priložnostne razstave ob petdesetletnici podjetja in voden ogled po centralni čistilni napravi. T. Tavčer

Predhodnica današnje čistilne naprave Kasaze je bila zgrajena leta 1986 v velikosti 18.750 PE. Zgrajena je bila le prva etapa prve faze brez linije blata. Zaradi povečevanja proizvodnje Mlekarne Celeia, širjenja kanalizacijskega omrežja in vse večjega priključevanja porabnikov na kanalizacijo je bila obremenitev naprave vse večja. Začel se je širiti smrad. Začetek velikega projekta povodja Savinja, ki je obsegal izgradnjo kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav s sredstvi kohezije, z republiškimi sredstvi in s sovlaganjem občin, sega v leto 2004. Izvedba projekta se je podaljšala predvsem zaradi stečajev več glavnih izvajalcev. Vrednost investicije v infrastrukturo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda je skoraj 20

Zdravica ob odprtju čistilne naprave

5


ZGODILO SE JE ... VRANSKI UPOKOJENCI V PLIBERKU Lepšega dneva za izlet si skoraj ne moremo zamisliti. Sobota, 31. avgusta, nas je pričakala brez najmanjšega oblačka. Ko smo čakali na avtobus, nas je jutranje sonce prijetno ogrelo in dalo slutiti lep dan.

se je za slovensko narodnost opredelilo kar 52 % prebivalcev, pri zadnjem popisu pa še samo 30 %. Kljub temu se da v slovenščini lepo sporazumeti. Ob prihodu v Pliberk so nas pričakali njihovi predstavniki društva upokojencev in nas peljali v halo, ki je bila postavljena v središču sejmišča. Tam smo imeli rezervirane sedeže, dobili smo blokce za hrano in pijačo ter bili odlično in hitro postreženi. V tej hali se je odvijal kulturni program, večina pa se nas je odpravila po pliberškem sejmu, ki je neverjetno velik in zanimiv za obiskovalce. Ob 12. uri smo šli v sam trg Pliberk, kjer se je po mestu razvila velika povorka z godbami na pihala, nastopajoči v starih nošah pa so v skupinah predstavljali njihove običaje.

Utrinek z Ivarčkega jezera

Do zadnjega mesta napolnjen avtobus nas je odpeljal v Avstrijo, natančneje v mesto Pliberk. Pliberk je manjše avstrijsko mesto s 3900 prebivalci. Pri popisu prebivalstva leta 1971 Stanovalci pripravili domačo vegeto Bliža se čas, ko bomo spravljali pridelke iz vrta in njive za ozimnico. S stanovalci smo letos zasadili del vrta gospoda Turineka. Sedaj že pridno pobiramo pridelke. V torek, 27. avgusta, pa smo se lotili priprave čisto domače vegete. Preizkušen recept je priskrbela delovna terapevtka Saša. Rdečo papriko so nam priskrbele kuharice, paradižnik sta Anica in Saša prinesli od doma, vse ostalo pa smo pobrali z naših gredic. Najprej smo vse zunaj pri vrtu skrbno očistili blata in smeti. V jedilnici smo zelenjavo olupili, jo narezali na drobno, potem pa zmleli na drobne koščke. Vse skupaj smo premešali, začinili s soljo in postavili na hladno za 24 ur. Naslednji dan po kosilu pa smo našo vegeto razdelili v kozarce. Kuharice jo bodo zdaj uporabljale pri kuhanju. Bili smo pridni – pripravili smo 19 kg mase, s katero smo napolnili v 21 kozarcev za vlaganje in 8 malih frutek kozarcev. Če vas zanima recept, se oglasite k nam na obisk in vam ga zaupamo. Saša Svetec Udeležba na sejmu AGRA GOMARK je tudi letos razstavljal na našem največjem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Sejem je bil od 24. do 29. 8. 2013 in je bil za spremembo bolje obiskan kot zadnja leta.Tudi letos smo predstavili celoten program cepilnikov, stiskalnic za sadje in motokultivatorjev, kot novitete pa smo predstavili krožne žage za drva. Novitete konstruktorja Jureta Gosaka so plod dolgotrajnega razvoja in so namenjene predvsem zahodnemu evropskemu trgu. Predstavili smo krožni žagi za rezanje drv do debeline 27 cm na električni ali kardanski pogon. Največje zanimanje je požela krožna žaga s transportnim trakom, za katero smo prejeli tudi zlato medaljo. Proizvod je popolnoma svojstveno projektiran. Transportni trak je teleskopsko zložljiv, podaljšuje in zloži se s pomočjo hidravlike, ravno tako se s hidravliko regulira dviganje in spuščanje traku. Na sejmu smo sklenili posle z novimi partnerji, na razstavnem prostoru pa je bilo živo vseh šest dni. Ljubo Gosak

6

Kar težko smo se poslovili, saj ima Pliberk še veliko znamenitosti, ki bi jih lahko pogledali, vendar smo se morali odpraviti proti domu, saj smo hoteli obiskati še Ivarčko jezero. Ni nam bilo žal, da smo obiskali to turistično destinacijo, saj je jezero z okolico res vredno ogleda. Obisk smo zaključili z malico in, da bodo Korošci vedeli, zapeli še našo »Prav lepa je ta vranska fara«. Vlado Rančigaj

Priprava domače vegete se prične na vrtu.


ZGODILO SE JE ... NAŠA OLIMPIJKA Trenutno vsi, stari, mladi, poznavalci in ljubitelji spremljamo evropsko prvenstvo v košarki. Bravo naši, kapo dol, najboljši smo … se sliši od vsepovsod. Naši košarkarji so zasluženo postali narodni junaki in vsi vemo za njih. Vendar pa, ali vemo, da tudi med nami, na Vranskem, živi dekle, ki bi lahko bilo naša junakinja ali pa vsaj lep vzor vsem, ki se podajajo na pot izobraževanja v osnovno ali srednjo šolo? Maruša Pečovnik To je nasmejano, prijazno, lepo vzgojeno dekle, ki ga srečujemo v trgu. Kadar koli že od daleč slišim pozdrav dober dan, ne vidim pa še nikogar, vem, da pozdrav prihaja od Maruše Pečovnik. Naštete vrline pa niso vse, kar jo krasi. Malokdo ve, da je Maruša tudi olimpijka in nosilka medalje. Res je, letos aprila se je udeležila dekliške matematične olimpijade v Luksemburgu (bila je ena izmed štirih deklet, ki so zastopale barve Slovenije) in tam med 88 tekmovalkami osvojila bronasto medaljo. To pa je dejansko le vrh vsega, kar je Maruša v svojih rosnih devetnajstih letih že dosegla. Naša Maruša se je rodila 1. septembra 1994 v Trbovljah. Ponosna starša Marjan in Jožica ter babica Milica, ki so jo na njeni poti vedno usmerjali in spodbujali, takrat še niso vedeli, kaj se skriva v mali deklici. Vendar pa je že kmalu, kot osnovnošolka, začela dokazovati, da je nekaj posebnega. Svojo nadarjenost je dokazovala na različnih področjih. Udeleževala se je tekmovanj iz slovenščine, matematike, zgodovine, logike, fizike, kemije, nemščine in angleščine. Na vseh je dosegala vidne rezultate. Srebrna priznanja je osvajala Med starodobniki popolna slovenska prevlada Prvega septembra je na AMZS centru varne vožnje na Vranskem potekalo moto športno tekmovanje v štirih panogah. V kategoriji supermoto so se dirkači potegovali za točke državnega prvenstva in prvenstva Alpe Adria. Skupno zmago je osvojil Tine Saražin, drugi je bil Anže Mlakar in tretji Dejan Opet. Slednji je s tem zadržal vodstvo v skupnem seštevku prvenstva Alpe Adria. Za točke prvenstva Alpe Adria so se pomerili tudi vozniki starodobnega motociklizma. Odpeljali so zadnji dve dirki prvenstva, dirke pa so minile povsem v prevladi slovenskih dirkačev. V razredu Oldtimer 250 je Darko Škibin (MK Leteči Kranjci) z dvema zmagama potrdil skupno tretje mesto v prvenstvu. Dvojno slovensko zmagoslavje je bilo v razredu Oldtimer 500, kjer je v obeh vožnjah zmagal Bine Štern, medtem ko je bil Boštjan Košnik (oba AMD Kranj) enkrat tretji in enkrat drugi. Dirkači starodobnega motociklizma so se predzadnjič letos pomerili tudi za točke državnega prvenstva. Po posameznih kategorijah so zmagali: A: Jože Cerar (MKS Kranj), B2 in B3: Janez Potočnik (MK Leteči Kranjci), B4:

kot za šalo, izpostaviti pa moram zlato priznanje iz kemije v 8. razredu ter zlata priznanja iz kemije, nemščine in matematike v 9. razredu osnovne šole. Po končani osnovni šoli se je vpisala na I. gimnazijo v Celju in tam še bolj zablestela. Tu je prejela štiri priznanja za odličnost ter bronasta priznanja iz tekmovanj v logiki, srebrna pa je bila na tekmovanjih iz nemščine. Ima tudi zlato priznanje iz kemije. Posebej se je izkazala na področju matematike in razvedrilne matematike, kjer je bila vsa štiri leta zlata. Opravila je izpit iz nemškega jezika na nivoju C1, kar ji omogoča študij in zaposlitev v nemško govorečih državah brez omejitve. Seveda pa je tudi letošnja zlata maturantka I. gimnazije v Celju. Njen do sedaj največji uspeh pa je zagotovo že omenjena medalja na dekliški matematični olimpijadi v Luksemburgu (EGMO). Poleg vseh navedenih uspehov ji ostane dovolj časa še za aktivnosti na lokalnem področju. Že štiri leta pleše pri folklori, poleti je prostovoljna animatorka na oratoriju, prav tako je članica upravnega odbora Kulturnega društva Vransko. In ostaja skromno in prijazno dekle. Na vse, kar je dosegla, je sicer ponosna in o svojih dosežkih rada govori, vendar le, če jo o njih povprašaš. Ne živi v oblakih, ni vzvišena, ampak ostaja preprosta in nasmejana, za kar poleg nje same gre pohvala tudi njenim staršem, še posebej babici Milici, ki je poleg mame Jožice tudi njena zaupnica in na splošno oseba, ki jo z veseljem posluša in ji na osnovi svoje zakladnice izkušenj pravilno svetuje. Marušina izobraževalna pot se bo oktobra nadaljevala v Ljubljani, kjer bo šla po očetovih stopinjah in študirala farmacijo. Zaradi vseh opisanih dosežkov in aktivnosti Maruša ni le promotorka same sebe, ampak tudi Vranskega na državni ravni in Slovenije v evropskem smislu. In ima le 19 let … Barbara Sanda Učakar

Bine Štern (AMD Kranj), C1: Gorazd Zupančič (AMD Gorica), C3: Franc Žabnikar (MK Leteči Kranjci), C5: Tomaž Jesenek (MK Leteči Kranjci), D1: Niko Sodnikar/Bine Štern (AMD Kranj) in D2: Drago in Luka Rečnik (ORC Muflon). Zadnja dirka bo 21. septembra na Pohorju. Tone Tavčer Končano prvenstvo v trialu S četrto dirko, vse so potekale na Vranskem, se je zaključilo državno prvenstvo in amatersko tekmovanje Slovenije v trialu. V razredu državnega prvenstva je še četrto zmago osvojil Severin Sajevec (MK Slovenj Gradec) in s tem kot prvi osvojil naslov državnega prvaka Slovenije v trialu. Drugo mesto je osvojil Danijel Prodan in tretje Uroš Bucaj (oba Enduro klub Koper). Sajevec in Prodan bosta, skupaj z Jako Ogrisem, nastopila tudi na svetovnem pokalu narodov v trialu. Na tekmi v Franciji bo Slovenija prvič nastopila na tem tekmovanju. V vseh kategorijah skupaj je letos nastopilo 32 tekmovalcev, kar je lepa popotnica za nadaljevanje tega tekmovanja tudi v prihodnje. Tone Tavčer

7


ZGODILO SE JE ... Zanimiva karting dirka Zadnjo avgustovsko soboto so se na AMZS centru varne vožnje na Vranskem za točke državnega prvenstva in točke pokalnega tekmovanja Sportstil potegovali tekmovalci v kartingu. Na dirki se jih je zbralo 52, v posameznih razredih pa so gledalci lahko spremljali zanimive in tesne boje za najvišja mesta. V razredu KZ2 je zmagal Martin Mihič (AMD Šlander Celje), v razredu Rotax DD2 Primož Matelič (AMD Hajdina), v razredu Rotax MAX je maksimalno število točk za državno prvenstvo osvojil Vid Pšajd (AMD Hajdina). V mladinskem razredu Rotax MAX junior so nastopili le štirje tekmovalci oziroma dve tekmovalki in dva tek-

movalca, pa je bilo vseeno zelo razburljivo. Zmagala je Katja Pivk (AMD Šlander Celje) . Zmagovalec mladinskega razreda Rotax Mini max je bil v obeh vožnjah Mark Mramor (AMD Šlander Celje), v mladinskem razredu Gazela Free je zmago za državno prvenstvo osvojil Nik Prunk (ŠK Mega), ki se je s tem povsem približal osvojitvi naslova prvaka. V amaterskem tekmovanju otroške kategorije Mini 50 je v obeh dirkah zanesljivo zmagal Leon Zelenko, drugi pa je bil Fran Kranjec (oba Hrvaška). Zadnja dirka bo 29. septembra v Novem Marofu na Hrvaškem. T. Tavčer

Naš dom Kaj in kje je naš dom, ali je dom hiša, zgradba ali je kotiček, kjer se počutiš dobro in ti je prijetno ... Vanj se zatečeš, ko se želiš umakniti od zunanjega sveta, se želiš skriti pred okolico, pred slabimi stvarmi, neprijetnimi izkušnjami … Tu si močan, ker si lahko sam svoj gospodar in si lahko nabereš novih moči, da se lažje spopadaš z vsakdanjimi izzivi. Doma te imajo vsi radi kljub tvoji nepopolnosti, nedovršenosti, tu lahko počneš tisto, kar si resnično želiš. Ni pa nujno, da je dom velika ali mala hiša. Lahko je dom tudi soba, v kateri prebivaš in v katero nima vstopa nihče brez tvojega dovoljenja. Tako tudi v našem domu prebivajo ljudje, ki so se k nam namenili vsak sam zaradi različnih vzrokov. Med nami vlada prijetno vzdušje in zaupanje. Med sabo smo na nek način povezani kot ena velika družina. Vsak v hiši, sploh tisti, ki prihajajo v jedilnico, kar hitro opazijo, če kdo manjka. Pogrešali so tudi nas zaposlene, ko smo bili na letnem dopustu. Pri srcu ti postane prav toplo, ko dobiš občutek, da so mislili nate. Ko slišiš kaj takšnega, jih imaš še bolj rad, zato se zaradi takšnih drobnih poklonov počutiš prav prijetno, dobrodošlega in sprejetega v njihov krog. Med poletnim časom so se jim dogajale tudi različne dejavnosti, s katerimi so si krajšali dolgčas in v senci prenašali vročino, ki nas je doletela letošnje leto. Tako so eni pridno zalivali rože, da jih ni vzela suša, vrtnarili na vrtu v zgodnjih NA VRANSKIH POLETNIH VEČERIH GOSTILI DUO CLARIPIANO Zadnjo avgustovsko soboto je potekalo predzadnje dejanje Vranskih poletnih večerov 2013 z naslovom Oživimo kulturno dediščino. Zavod za kulturo, turizem in šport Vransko je v Schwentnerjevi hiši gostil Duo Claripiano – pianistko Tatjano Kaučič in klarinetista Dušana Sodjo. S prekrasnim izborom in izvedbo pretežno romantičnih skladb njima ljubih zakoncev Schumann in Schuberta ter ostalih skladateljev sta navdušila občinstvo, ki je prireditveni prostor napolnilo do zadnjega kotička. Zadnji avgustovski večer so vsi zbrani zaokrožili v soju bakel na vrtu Schwentnerjeve hiše. T. G. OCENJEVANJE MLEKA IN MLEČNIH IZDELKOV na AGRI Kmetija Novak je tudi v letošnjem letu sodelovala na 28. mednarodnem ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov. Na ocenjevanju je sodelovalo 26 podjetij s 137 izdelki iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Nemčije. Letos je Kmetija Novak za sveži mehki ovčji sir prejela BRONASTO MEDALJO. Rafko Novak

8

jutranjih ali poznih večernih urah ... Takrat so radi tudi posedeli na klopcah v okolici in klepetali. Redno so se udeleževali večernih molitev v domski kapelici, prepevali pesmi, tako cerkvene kot tudi slovenske narodne. Sedaj pa prihaja k nam že jesen in potrebno bo počasi pospraviti zelenjavo iz našega vrta, ki se nam je v letošnjem letu kar dobro obnesel. Tako je naša delovna terapevtka z njihovim sodelovanjem pripravila tudi del ozimnice, ki bo prišla prav v kuhinji. S skupnimi močmi so namreč naredili domačo vegeto, ki je zelo dobrodošla. A. C.


ZGODILO SE JE ... Google posnel tudi ulice Vranskega Kot kaže bo tudi Vransko kmalu dobilo svoje podrobne posnetke ulic v storitvi Google Street View. V ponedeljek, 23. septembra, so namreč Googlovi avtomobili z nameščenimi posebnimi kamerami za snemanje okolja, prevozili in posneli prav vse javne površine v naselju Vransko. V skladu z odločitvijo informacijske pooblaščenke bo moral Google pred objavo vse posnetke anonimizirati, torej pobrisati registrske oznake avtomobilov ter obraze ljudi, ki se znajdejo na posnetkih. Kdaj točno bodo posnetki na voljo v storitvah Google Maps in Google Earth za zdaj še ni znano. Tole je fotografija avtomobila, ki jo je dopoldan na Zavrteh posnel Rajko Mravljak. Denis Oštir Srečanje starejših na Vranskem Občina Vransko je v sodelovanju z Župnijsko Karitas in OO RK Vransko ter ZKTŠ v Športni dvorani Vransko organizirala tradicionalno srečanje starejših občanov, starih sedemdeset in več let. Od več kot tristo povabljenih se jih je srečanja udeležila slaba polovica. Udeleženci so se najprej zbrali v župnijski cerkvi sv. Mihaela pri sv. maši, ki sta jo za starejše darovala upokojeni nekdanji župnik na Vranskem Vlado Rutar in sedanji župnik Jože Turinek, nato pa so z družabnim delom srečanja nadaljevali v Športni dvorani Vransko. Starejše je pred vhodom v dvorano sprejel in se z vsakim posebej rokoval župan občine Vransko Franc Sušnik, nato pa jih je nagovoril in v uvodu pozdravil vse, še posebej pa častnega občana, upokojenega župnika Vlada Rutarja, ki je svoj mir našel v Našem domu na Vranskem. V nadaljevanju je med

drugim povedal, da so tovrstna srečanja zelo dobrodošla in verjame, da vsem veliko pomenijo, saj se srečajo prijatelji in znanci in si izmenjajo izkušnje ter obujajo spomine na čase, ko so skupaj ustvarjali utrip kraja. »K uspešnemu razvoju občine, letos mineva 15 let od ustanovitve, ste pripomogli tudi vi, zato se vam iskreno zahvaljujem. Vsakoletno srečanje za starejše pa je priložnost, da se med seboj pogovorite, poveselite, skratka, da se imate lepo med svojimi vrstniki tudi danes«, je ob koncu dejal župan Franc Sušnik. Za popestritev srečanja so s krajšim kulturnim programom poskrbeli mlajši otroški pevski zbor OŠ Vransko, ki ga vodi Danijela Jeršič, vokalna skupina Solo, baletni plesalki Maša Veler in Ana Lorgar ter ansambel Stoj pa glej. T. Tavčar

9


ZGODILO SE JE ... DOMA SEM BIL NAJVEČJI KOZEL IN GREŠNIK Ko si na Vranskem omenil ime Dorči, so vsi vedeli, o kom teče beseda. Kasneje je bilo enako v Preboldu, Laškem … Z modno revijo v cerkvi v Šentrupertu nad Laškim je zanj izvedel sleherni Slovenec. Ker si je upal stopiti izven okvirov predpisanega, si je pri nadrejenih prislužil nemilost in poslali so ga v Berlin ter mu po svoje naredili uslugo. Danes ga samo po imenu Dori poznajo tudi tam, pa tudi v Hamburgu in Hannovru. Ja, tokratni sogovornik je Izidor Pečovnik Dori. Duhovnik, ki to ne bi bil, če ga potem, ko je že odšel iz semenišča, seveda ne prostovoljno, ne bi z ulice poklicali nazaj. Duhovnik, ki danes zastopa slovensko misijo v Nemčiji, poleg tega pa vodi še nemško župnijo. Duhovnik, ki ima rad vse lepo. Ki je nogometni navdušenec in obožuje turško kavo, ki bo morda tudi njegova okupacija v pokoju, ko se bo vrnil v domovino. Zagotovo. V hiško na gričku v Brodeh. Kjer bo čas tudi za branje in nogomet. Smo na začetku septembra, poletje se izteka. Ste bili na dopustu? Ne, letos pa nič, na žalost. Bi krvavo potreboval en dolg dopust, ampak se ne da, ker je delo, ki ga imam, tako odgovorno. Težko je dobiti za toliko časa namestnika pri tako intenzivnem delu. Tega se tudi naši predpostavljeni ne zavedajo. Mislim pa, da smo na tej poti, da se bo moralo nekaj ukreniti, če bi radi imeli zdrave duhovnike, ne pa bolne. Nekaj bodo morali narediti, da bomo dobili duhovniki, ki imamo veliko odgovornosti, ki vodimo velike projekte, tudi možnost enega pravega dolgega dopusta. Včasih je bil moto v naši škofiji, da naj bi bil dopust v enem kosu en mesec. Sicer sem bil doma nekaj dni, saj grem zelo rad domov, predvsem zaradi mame in tudi sorodnikov in prijateljev. To te vleče. Je pa nekaj dni premalo, saj večino energije izgubiš na poti sem in tja, si nekaj dni doma in tako nisi nič naredil. Za to delo, ki ga mi tu delamo, bi res potreboval en mesec, da lahko vse odklopiš, ne da te še vmes iščejo in sprašujejo. Seveda še nismo tako daleč. Pa ste res lahko povsem odmislili delo, kadar ste imeli mesec dni prosto? Ja, ja, delo sem odmislil, ker sem imel doma toliko novih zadolžitev. Imel sem veliko srečo, da sem lahko v domačem kraju, še posebej odkar sem v tujini, veliko delal. Hvaležen sem Vranskemu, predvsem Vranskim poletnim večerom, ko sem imel Dorijevo mašo. To je bilo povsem nekaj drugega kot moje tukajšnje delo in je bilo zame razvedrilo. Bila je obveza, hkrati pa novo poslanstvo. Še posebej sem hvaležen Romanu Brglezu, ki me je tako lepo vključil v domače kulturno družabno življenje. Tudi župan me je ves čas podpiral, tudi jaz sem ga in ga še podpiram. Zanimivo je tudi, da sva z župnikom našla skupni jezik, se zelo dobro ujela in razumela. Jožetu sem izredno hvaležen, ker ni niti enkrat name vplival ali hotel vplivati, da bi kaj naredil drugače, tudi če se mogoče ni strinjal z mano. Vedno je pokazal pripravljenost in me podpiral, uredil dovoljenja in še vedno sem dobrodošel pri njem. To so stvari, ki človeka, ki živi v tujini, razveseljujejo. Kar koli se v tujini zgodi, ti prideš domov in imaš občutek, da si ves čas doma. Tega se drugi naši ljudje bojijo, ker so se preveč odtujili od domačega kraja in se tako bojijo vrniti. Ali pa izberejo drugo lokacijo, ki jih ne zadovolji. Mislim, da je zelo pomembno za človeka, ki živi v tujini, da ostane v stiku z domovino v največji možni meri. Tak dopust je zelo pomemben, da lahko potem živiš s svojim okoljem, ki pa je drugačno, kot je bilo, ko si odšel. Zanimivo je spoznavati spet te majhne otroke, ki so že otroci otrok. To me vedno privlači in uživam, ko gledam te otroke in ugotavljam, čigavi so. Tudi mene ne pozabijo, tudi v cerkvi rad pomagam, da tako z župnijo ostajam v stiku, da lahko pomagam Jožetu in ga razbremenim vsaj takrat, ko sem tu. To zadnje čase ni bilo tolikokrat, kot bi želel, ker sem bil premalo časa doma. Če se dotakneva vaših začetkov v Berlinu. Verjetno ni bilo lahko – tuja dežela, jezik, druge navade … Kako se danes spominjate tistih začetkov leta 1995?

10

Dori v svoji dnevni sobi

Zame je bilo to fantastično, sploh nisem čutil, da je drugače, ne vem, zakaj. Pred očmi sem imel delo, nisem se obremenjeval s krajem. Ljudje, ki sem jih srečal, tako na enem kot drugem bregu, so me z veseljem sprejemali. Skušal sem krmariti med vsemi, da je bilo vsem dobro, da nisem nikogar užalil, vsaj da bi vedel ne. Mene je takoj potegnilo delo. Imel sem srečo, da se je naša misija že takrat poslavljala iz tega prostora. Dobil sem možnost, da če sprejmem še nemško župnijo, ostane tudi misija. To sem z veseljem sprejel, čeprav so mi predpostavljeni doma in tudi tukaj nasprotovali. Hvala bogu jih nisem poslušal, sledil sem instinktu, poslušal, kaj bi ljudje radi. Vedno delam, kar bi ljudje radi, ne tisto, kar bi jaz rad, da bi ljudje delali. Jaz sem zato duhovnik, da ljudem ustrežem. Ljudje me potrebujejo in jaz moram narediti vse, kar si želijo. To je drug pristop, ki mi je pomagal, da nikoli nisem imel domotožja. Nikoli nisem pomislil, da sem v tujini, vedno sem imel občutek, da sem doma, ker sem bil toliko s Slovenci. Vabijo me na domove. Zdaj ne morem več toliko, včasih sem bil skoraj vsak dan pri kakšni slovenski družini v Berlinu. Še danes sem jim iskreno hvaležen, ker so me stregli od spredaj in zadaj. Res mi je dobro šlo.


ZGODILO SE JE ... V Berlinu ne vodite samo župnije, je tudi misija. Lahko razložite za bralce, kaj to pomeni? Misija je širša, teritorialno ni omejena. Kot vodja slovenske misije sem odgovoren za cel Berlin. Ker pa imam še Hamburg in Hannover, tako delujem v treh župnijah in to je misija, pokrivam celo severno Nemčijo. Zato imam še to prednost, da mi za svoje delo ni potrebno spraševati dotičnih župnikov in sem samostojen, lahko delam, kar hočem. Pri župniji pa je drugače. Tam deluješ na svojem terenu, kakor posežeš na drug teren, se moraš s tistim župnikom sporazumeti, dobiti potrebna dovoljenja, da so stvari veljavno speljane. To je razlika, zato smo tujci tu organizirani kot misija, ker naši ljudje živijo v vseh župnijah v Berlinu. Nesmiselno bi bilo imeti župnijo, ker bi potem na tem teritoriju živelo enajst Slovencev, onih 1500 pa drugje in bi imel same težave. To je Cerkev dobro rešila. Misiji gre dobro, je pa res, da mi je trenutno bolj hobi, ker imam z njimi samo enkrat tedensko srečanje, več mi ne uspe. Popolnoma me okupira nemška župnija, kjer imam zelo veliko dela. Je drugače postavljena, kot so misije. Nemška župnija je kot eno podjetje. Kot nosilec projektov imam zaposlenih skoraj sto ljudi. To je res veliko podjetje, ki deluje na različnih bazah - pastoralno delo je ločeno od gospodarskega, se pa neprestano prepletata, ker se tudi v gospodarskih dejavnostih odraža pastoralno delo. Tu mislim predvsem na vrtce in dom za ostarele. Je breme in če hočem to pošteno in iskreno delati, to zahteva celega človeka in cel dan. Tu smo preveč obremenjeni, a zaenkrat poti nazaj ni. Premalo je duhovnikov, zlasti takih, ki bi bili pripravljeni delati oboje. Mladi duhovniki odklanjajo to kombinacijo in želijo biti samo v pastorali. Imajo prav, po drugi strani pa moramo biti drugi tako organizirani, vsaj par ljudi, če hočemo, da zadeva deluje. Ko ste ravno zaključili s pastoralo, se malo ustaviva še tu. Je razlika med slovensko in nemško mašo, mislim v samem poteku? Ne, to je sreča. Ker smo vsi katoliki, jezik in država nista pomembna. Edina razlika je v tem, da imam pri Nemcih veliko več zunanjih sodelavcev, laikov, kolikor je to možno v misijonih, ker so pri nas pač zaposleni. Moraš pa z njimi znati, jim dati svoj prav, proste roke. Tu je velikokrat dosti konfliktov, sploh pri župnikih, ki so ozki, ki so nepopustljivi, ki niso pripravljeni na dialog, hočejo za vsako ceno doseči svoje. Laiki imajo tudi dosti prav, včasih celo več kot mi. Prihajajo iz družin, so poročeni, imajo boljše izkušnje z družino, medosebnimi odnosi kot mi. Če je duhovnik dovolj odprt, če jim da dovolj manevrskega prostora, kjer se lahko izrazijo, izživijo, potem je to eno lepo sožitje med duhovniki in laiki in potem so tudi te svete maše drugačne, lepe, doživete, družinske z otroki. Pri slovenski maši sem opazila, da je ena gospa sicer brala berilo, ni pa bilo ministrantov. To je v misiji različno. Imam veliko ministrantov, pride pa kakšna sobota, ko ni niti enega. To je pomanjkljivost misije, če sem prej govoril o prednosti. Če je župnija, imaš eno osnovo, število ljudi, točno veš, kaj bo kdo delal, tu pa je to nemogoče. Ljudje so od daleč, čeprav so ti ljudje vsi v Berlinu, potrebujejo 20, 30 km, da pridejo. Poleg tega je ravno ob sobotah, ko imamo mi mašo, največ ponudbe. Imamo ogromno konkurence. Ob sobotah se praznujejo rojstni dnevi, so športne in druge prireditve, tu moraš biti razumevajoč duhovnik, da zaradi tega ljudi ne napadaš. Bolje, da si tiho in si vesel, ko pride in tudi ne pokažeš, da si ga pogrešal.

Niste pa poskušali tega rešiti z urnikom? Ne gre. Smo poskusili, a si tega človeka spravil v tako nepri-

Pred nemških vrtcem

jetno situacijo, npr. ni mogel priti ali si poiskati namestnika in se je rajši povsem umaknil. Delam spontano, nikoli se še ni zgodilo, da bi moral delati vse sam. Včasih jih je toliko, da ne vedo, kaj bi počeli. Vem, da še nikoli nisem nikogar vprašal, kje je bil. Tega tudi ne bom naredil, to me ne briga, to je svobodna stvar vsakega posameznika, na kakšen način časti Boga, tega ne morem določiti. Sem samo zato tu, da se neka cerkvena kontinuiteta ohranja in da skozi to kontinuiteto ostanejo vsakemu vrata cerkve odprta. Kako pravzaprav poteka vaš vsakdan? Imate delo razdeljeno po dnevih ali je tako različno, da rešujete zadeve sproti, kot prinese čas? Dnevi so kar dobro porazdeljeni, da veš, kaj pričakovati, veliko pa pride še zraven. Najbolj nevarni so pogrebi. Veliko jih je, ker imamo tudi dom ostarelih. Sem njihov župnik, moram tudi to početi. Imam delo v pisarni, reševanje gospodarskih vprašanj, dosti pogovorov za poroke, krste, ostale zakramente. Veliko imam posamičnih pogovorov z raznimi mojimi voditelji oddelkov – vrtca, nege, s šefom za gospodarstvo, z generalnim za domove. Vedno znova so tu nujne stvari. Župnijski svet ima veliko delovnih skupin. Duhovnikovo delo - moj koledar - je tako poln, da se večkrat vprašam, kaj še lahko sploh poleg tega delam. Imam veliko stanovanje, a hodim vanj samo še spat. Najbolj žalostno je, da nimam časa za branje, da bi se dodatno izobraževal, za rekreacijo. To se mi dogaja zadnjih pet let in je živa katastrofa. Škof je uvidel ta problem, skuša nekaj spremeniti. Upam, da bo našel pravo pot, da nas bo malo razbremenil. Kljub temu da imamo veliko laikov, prostovoljcev, je tu še veliko možnosti, kar je tipično za Katoliško cerkev. Včasih smo premalo pogumni. Ljudi, ki bi radi delali, si ne upamo

11


ZGODILO SE JE ... spustiti k delu, ker se nam zdi, da jih nismo dovolj preverili. To je škoda. Če pa začneš preverjati, to predolgo traja, potem pa več pade na nas. Druge Cerkve, religije to rešujejo drugače in so na tem področju uspešnejše. Imajo večjo preglednost, transparentnost. Znan sem po tem, da lahko pri meni vse najdeš na mizi. Nimam niti enega skritega kotička, za katerega bi vedel samo jaz. To je najpomembnejše pri financah. Če kdo kaj sumi, rečeš: "Pridi in poglej." Ne more verjeti in potem ga niti ne zanima več, ko vidi, da si pripravljen vse pokazati. To je osnova zaupanja. Ko ti to uspe, nisi več sam, ne nosiš sam odgovornosti za vse, ampak so takoj soodgovorni tudi vsi tisti, ki bi radi kaj videli. So toliko odgovorni kot jaz, to je velika prednost. Tega sem se tu naučil. Normalno, da sem najprej delal vse sam, skrival, tako kot je bilo v navadi v našem okolju. Ko pa vidiš, da lahko drugače, gre. Bolje dati stvari na mizo. S katerimi problemi se srečujete? Je kak problem, ki vas spremlja že od vsega začetka? Če ni problema, potem sem odveč. Vesel sem problemov, ker znam z njimi živeti. Duhovniki smo tu zato, da jih pomagamo ljudem reševati. Problemi so bili in bodo, enkrat večji, drugič manjši. Kot duhovnika me najbolj zaboli, da smo v tujini še premalo povezani, da smo prevečkrat bolj razklani kot povezani. Poskušaš narediti vse v tej smeri, da bi tega ne bilo. Dostikrat uspe, vedno tudi ne. Če baziraš na različnosti ljudi, te take stvari ne smejo presenetiti, da bi bil zato razočaran. Moja naloga je, da skušam vsakemu pomagati, ne glede na to, kdo je, kakšen je, kako razmišlja, skratka, da ga ohraniš takšnega, kot je, brez pogojev. So bolečine, te kaj prizadene. Velikokrat si česa kriv, za kar sploh ne veš. To boli, ker se ne moreš nikamor pritožiti, se opravičiti. S tem sem računal, zato sem izbral ta poklic, to jemljem v zakup. Če je bolečina, postaneš sčasoma zaradi tega dosti močnejši, prekaljen, vrne se veselje, razočaranja ni. Imam srečo, da sem tak človek, da me hitro prizadene, še hitreje pa spusti. Nikoli nisem užaljen, jezen. Če vidim, da zadeve ne morem rešiti, grem raje stran. Kaj boš reševal, če nisi sposoben. Kaj pa je najlepše?

12

Ko ste odhajali v Nemčijo, ste vedeli, za koliko časa odhajate, oz. če rečem, kako dolgo bo trajal mandat? Ne, bili so zelo veseli, da se me znebijo. Komaj so čakali na moj specifičen kiks - kot tista modna revija - ki sploh ni bila kiks, saj sem imel dovoljenje. Za to bi morali odgovarjati drugi. Pri nas mora odstopiti minister. To se je zdaj zgodilo, da bodo morali ti škofi oditi. Ste kdaj raziskali, kaj vse jih je motilo? Modna revija je bila torej le vrh ledene gore. To so izkoristili. Prej jih je motilo, da sem vsem ljudem šel na roko pri zakramentih. To jih je zelo motilo, ampak jaz nisem nikomur nobenega ukradel, reševal sem samo tiste, ki so jih drugi zavrgli. Tega nisem razumel. Vesel sem, da nisem prej umrl, da sem dočakal papeža, ki kot največji človek v naši špici, potrjuje to, kar sem ves čas delal. Nobenemu nisem odklonil krsta, zame je bil smrtni greh, kar so delali drugi doma. Papež ravno to danes govori. Bog ne daj, da komu odkloniš to milost. Velikokrat slišimo, kako radi prihajate domov, da bi se radi vrnili, po drugi strani pa imamo občutek, da vam je v Berlinu všeč, kot da z vrnitvijo kar odlašate. Kaj je tisto, kar vas zadržuje v Nemčiji? Ne smem reči, da sem rad v Nemčiji. To ni res. Sem pa tu izredno svoboden in uspešen, raje pa bi bil doma. Imam pa tu nalogo in tega ne bi rad zapravil, zato ne grem domov. Če grem, bodo misijo zaprli. To bi bila zame največja škoda. Želim, da je misija odprta, dokler je vsaj eden z mano. Če sva dva, je v nemščini množina. Nemci imajo lep pregovor: Ne se predati. Jaz se nikoli ne predam, do konca bom upal in vztrajal, samo da bomo eksistirali. Vem, koliko lahko preko tega pomagam na drugih področjih - ministrstvu za šolstvo, pri slovenskem pouku, ko preko misije dobimo zastonj prostore za šolo, vrtce, popolnoma opremljene učilnice z vsemi sodobnimi sistemi. Bila bi katastrofa, da grem in vse to zaprem zato, da bi bilo meni lažje, da bi užival. S tem bi zaprl vse in tega se marsikdo ne zaveda, nočejo slišati. Jih opozarjam, pa nočejo slišati.

Najbolj všeč mi je svoboda. Nikjer na svetu nisem bil kot duhovnik tako svoboden, kot sem danes. Vsepovsod, tudi doma, sem imel težave, čeprav sem delal samo tisto, za kar sem poklican. Recimo, rad krščujem, rad poročam. To mi leži. Nikomur nisem odrekel. Kaj hujšega. Za to, kar je osnovno delo duhovnika, sem bil vedno kaznovan, tega nisem nikoli razumel. Tu ti čestitajo, če pripelješ odraslega k birmi, ni pomembno, od kod. Doma sem bil največji kozel in grešnik. Zanimivo, da so takrat najbolj pljuvali po meni duhovniki. Saj so dobili svoje, tisto, kar so iskali. Nikomur ne privoščim, ampak vsak dobi, kar dobi, po svoji zaslugi.

Osebno molite vsak dan? Vedno v slovenščini ali po toliko letih že v nemščini?

Vsi, ki so vas obiskali, so govorili o Slovenskem domu – Hostlu sv. Elizabete. Je bil pod vašim okriljem, kaj je zdaj z njim?

Sanjam vedno slovensko. V nemščini sanjam takrat, ko bi rad nekaj naredil perfektno nemško, pa se mi zdi, da ne znam. Takrat to sanjam, a to ni to.

Ne, Slovenskega doma nisem jaz nikoli upravljal. Naša nemška župnija ga je dala dvema v najem. Ni bil pod okriljem misije. Če bi bil, bi še gotovo deloval. To je bil spodrsljaj teh ljudi, zadevo bi bilo treba bolje postaviti. To je bila za nas, Slovence v Berlinu, zanimiva stvar. O tem je težko govoriti, ker nisem bil v nobenem odboru. Sem samo pomagal, da so ga dobili, nisem pa imel vpogleda v delovanje. Lahko samo rečem, da je velika škoda, da se je ta stvar zaprla. Nepopravljiva škoda.

Pokoj je že blizu. Kakšni so načrti?

Ne, moliti, spovedovati in pridigati ne moreš v tujem jeziku. To se lahko prisiliš v skupnosti, skupini, če si sam, to ne gre. To lahko vsak poskusi, kdor drugače govori, laže. Sem jih ujel, ko so bili malo važni, da ne znajo več slovensko. Ko sem slišal, kako nemško narobe govorijo, sem rekel, naj raje kar vztrajajo slovensko. Vedno molim v maternem jeziku. Je težko moliti, peti, pridigati v tujem jeziku. Sanjate že v nemščini?

Do uradne civilne upokojitve imam še devet let. Rad bi, da bi teh devet let misija še eksistirala. Res pa je nevarnost novih reform, da se male misije, kot je naša, ukinejo. To pomeni, da ne smem imeti več slovenske maše, prostorov, kjer bi delovali, da moram biti tu za nemško župnijo. To me pa res ne zanima. Takrat pa takoj spakiram in grem domov.


ZGODILO SE JE ... Že prej ste omenili, da nikomur niste odrekli zakramentov. Pri nas se včasih zdi, da je nastal kar problem, da ljudje ne morejo za botre, če ne hodijo k maši, otroci ne morejo k birmi, če redno ne hodijo k verouku ali v cerkev. Res pa se nekomu, ki redno hodi, zdi neumno, zakaj bi nekdo prejel zakramente, če ni opravljal »dolžnosti«, kot jih je moral sam, saj tudi, če te celo leto ni v šolo, ne moreš izdelati razreda. Sam gledam na to drugače. Vera človeka ni šola, ni »veroučilnica«. Zame je to osebna odločitev. Če se človek osebno odloči v nekem trenutku, moraš biti takoj z njim, mu stati ob strani in narediti, kar želi, mogoče jutri tega ne bo več hotel. Kot duhovnik si ne upam postavljati milosti človeškim oviram, ki so vprašljive. Ta logika velja za šolo, za vzgojne sisteme, ne velja pa za vero. Sami vemo, samo poglejmo naše velike ljudi, svetnike. To so bili momenti, da se je življenje prekucnilo, Avguštin itn. Ne vem, kako ga lahko tem ljudem dajem za zgled, naslednji dan pa ga brcnem v rit. S kakšno pravico lahko odločam, če se nekdo želi spreobrniti, pa mu ne dovolim. Velike spremembe prihajajo tudi z novim papežem. Če imam pravi podatek, papež Ratzinger ni bil najbolj po vaši volji. Vam je papež Frančišek veliko bliže? Ratzingerja sem spoštoval po njegovih prvih delih, ko še ni bil kardinal, ko je bil profesor. Nekaj njegovih knjig sem kot študent teologije prebral in so me navdušile, utrdile v veri. Bil je intelektualec. Kot kardinal in papež je bil preveč tog, strog, rigorozen. Mislim, da je mnogim naredil veliko krivico v našem duhovniškem miljeju. Moram pa reči, da je bil za Slovenijo zelo dober papež, ker nam je dal škofije, nas naredil močnejše. Delal je tudi velike spremembe, vendar ne tako očitno, bolj neopazno, v rimski kuriji in drugod po svetu. Bil je prvi papež, ki se je močno zavzel proti pedofiliji, mahinacijam v Cerkvi. Vendar je začutil fizično nemoč in je odstopil. To je bil njegov najlepši korak in ne vem, če je kateri papež bil tega zmožen. Prej nisem bil njegov navijač, zdaj ga pa vse bolj cenim. Prepričan sem, da je tudi Frančišku pripravil lažjo pot. Frančišek je pa res fenomen. Vedno sem govoril, dokler bomo imeli papeža, ki se vozi v tistem avtu in se boji napadov, to zame ni veren človek, ker se boji. Naredil je točno to, kar bi sam. Če bi bil papež, bi odpravil papamobil. Koga se bojiš? Meni so tudi grozili, če ne bom takoj izginil nazaj v Nemčijo, da me jutri ne bo več. Pa sem jim lepo napisal: "Kaj čakate, kar mislite, storite takoj, ker slovenska Cerkev rabi nove mučence." In je bil mir. To je naš fenomen v Cerkvi. Frančišek je res človek, ki je razumel Jezusov stavek: Gorje tistemu, ki ne bo razumel znamenja časa. Je prvi papež po Janezu XXIII., ki je razumel znamenje časa s koncilom in velikimi spremembami. Frančišek je eden takih. Želim, da ostane tak, in verjamem, da bo, sicer si ne bi upal dati takega imena. Spremenimo lahko le sami sebe. Papež Frančišek je začel s spremembami pri sebi in se tako približal ljudstvu. Pa mu bo uspelo narediti red glede na močne vatikanske lobije? To niti ni pomembno, bolj pomembno je, kot ste rekli, kaj je naredil, da mu je uspelo sebe spremeniti, ker s tem spreminja svet. Vedno bolj se izogibam besedi reforma. Vemo, kam je reformacija pripeljala. To so razkoli, sovraštvo. Današnji svet s tem ne računa, tega ne potrebuje. Tisti, ki kričijo po reformah, lajajo v prazno. Bolj simpatični in uspešnejši so tisti, ki govorijo o spremembah in spreminjajo sebe in skozi to tudi svet. Papež ima tako veliko pozicijo, da kar koli bo spremenil na sebi, bo s tem spremenil vse nas. Njegove spremembe posledično

spremenijo mene. Če pa bo od mene zahteval reformo, pa ne vem, če jo bom sposoben narediti. Tukaj vidim moč, moč v spreminjanju. Spremembe so neverjetna stvar. Ljudje se danes premalo spreminjamo. Ne dovolimo tega, to je narobe. Vse je obstalo, zato smo tam, kjer smo. Potem nas prevzame strah, izgubimo pogum in lahko delajo z nami, kar hočejo. To se dogaja. Krščanska vera nas usmerja k skromnosti. Bi tudi Cerkev sama morala postati skromnejša - od Vatikana navzdol - če pogledamo samo draga mašna oblačila, opremo … Vidite tudi tu potrebo po spremembah? Mislim, da bo šlo v tej smeri ravno s temi lepimi spremembami. Npr. Frančišek ni rekel, da bo kaznoval vse duhovnike, ki vozijo drage avtomobile. Ne, rekel je, da ga boli srce, ko vidi duhovnika v dragem avtu. Vem, da vsakega normalnega duhovnika začne peči vest. Tudi sam sem vozil drag avto. Zdaj ko slišim Frančiška, mi je žal za tisto obdobje. Torej ste se spremenili že pred njim? Že prej, takoj ko sem prišel v Nemčijo. Dobro je, da ne zahteva, ker potem tega zagotovo ne boš naredil. To me ne moti toliko, bolj me moti, če ni pripravljenosti za te spremembe. Ne moremo kar zahtevati, da se bo nekdo od danes na jutri iz »Armanija vrgel v delovni pajac«. Tudi to ni normalno, ker se bodo vsi smejali. To je proces, na primer isto, kot če rečem, da naju ne more nihče več spreobrniti, sva, kakršna sva. Gre pa za to, kako bomo našim otrokom to stvar predstavili, da se bom spremenil do te mere, da bo otrok v meni videl nekaj drugega, kot je videl prej. To je zelo pomembna stvar in v to gibanje, spremembe, ki prihajajo od tebe, verjamem. Če zahtevam spremembe od otrok, je to zaman, če pa se sam trudim spremeniti, otroci to vidijo in sem naredil vse. Ko sva prej govorila o redu znotraj Cerkve, v Sloveniji se že čutijo ukrepi novega papeža, ki so doleteli gospode Urana, Rodeta, Streisa in Turnška. Res je, da so obremenjeni z različnimi zadevami – Uran in Rode z domnevnim očetovstvom, Stres in Turnšek pa s finančnimi mahinacijami v mariborski škofiji. Nedolžen si, dokler ti ne dokažejo, vendar so jih dobili s prstom v marmeladi, med verniki pa je tudi ostal grenak priokus, čeprav se zdi, vsaj v Rodetovem primeru, da bliže ko si Vatikanu, lažje se »izmažeš«. Res so nas vedno učili: glej, kaj župnik uči, ne, kaj dela – toda v času množične dostopnosti informacij je nejeverno od vernikov pričakovati pokorščino, ko vidijo, da tisti, ki bi morali biti prvi zgled, delajo drugače, hudo narobe. Nekaj bo treba spremeniti in delati drugače, če hočejo, da se cerkvene klopi ne bodo še naprej praznile. To je res, v vsem tem je čista resnica. Recimo, nihče ni brez napak, vsak nosi v sebi tudi skušnjave in je temu podvržen. Dostikrat si v kakšni situaciji tako zaslepljen, da niti ne vidiš. Te potegne, ker imaš le upanje v ozadju, kaj če mi uspe, če bom lahko iz tega naredil nekaj dobrega. Mogoče je nekdo slabo delal v dobri volji in tega ni uvidel. Ko je uvidel, je bilo prepozno. Tu je še ponos človeka. Ravno zaradi ponosa noče popustiti, se spokoriti in poklekniti, reči, žal mi je, res je bilo. To bi morali ti gospodje narediti. Tega ni nihče naredil. Mislim, da Frančišek tu ni delal nobenega reda, da so se sami kaznovali. Gotovo jim je dal veliko časa, da bi te stvari uredili, naredili to transparentno. Da bi ljudem pokazali, kaj se je zgodilo, da bi lahko razumeli in presodili. Tega niso naredili. Prepričan sem, vem, da so bili od mnogih opozorjeni, a so jih tako surovo zavračali in

13


ZGODILO SE JE ... Ja, imamo ta dvojna merila – ene takoj obelodanijo, drugi pa lahko delajo, kar hočejo, pa smo isti. To ne gre. To ljudje Cerkvi najbolj zamerijo. Bili ste Grmičev učenec. Imel vas je zelo rad, povezati je želel socialistično idejo in Cerkev. On je bil pristaš socialistične teologije, podobno kot je teologija osvoboditve v Latinski Ameriki. Še danes menite, da je to tisto pravo?

Med nemško mašo

z njimi ravnali tudi s premestitvami, nazadnje je potem vse nanje zgrmelo. Ne pripisujem Stresu in Turnšku ne vem kakšne krivde, ampak dokler pa ta dva ali pa g. Rode ne morejo povedati slovenskemu narodu, kaj se je zgodilo z Uranom, je vse skupaj zelo čudno. Mi še danes ne vemo, zakaj je Uran moral oditi. Niti eden tega ne pove. Mislim, da če hočemo slovensko Cerkev spet spraviti na prave tire, da bo spet uživala ugled in zaupanje, kot ga je že dostikrat, bomo morali to narediti. Brez tega ne gre. To, kar od drugih zahtevamo, od civilnih družb in drugih kriminalnih dejanj, moramo biti pošteni in tudi od sebe zahtevati, da se to naredi. Brez izjeme. Ste človek velike širine. Vem, da ne morete govoriti v Uranovem in Rodetovem imenu, vendar le hipotetično, saj je podobnih primerov še več, tudi če sta se pred zakonom oprala krivde, lastnemu pogledu v ogledalu ne moreta uiti, tudi zanju velja rek: Bog vidi vse, kar si dobrega ali slabega naredil najmanjšemu izmed nas. Tudi če sta se s takratnima partnericama dogovorila, da bodo molčali, ni vendar najhuje to, da so ti domnevni otroci celo življenje zanikani. Problem je, da so pri nas to še vedno tabu teme. Redki so tisti, ki naredijo korak naprej, da se s temi ženami, s katerimi imajo otroke, poročijo in to z veseljem dajo v javnost. Še vedno jih šikanirajo. Nismo še tako daleč, da bi tem stvarem pogledali v oči, zato se te stvari dogajajo. Tu je zdaj na potezi Cerkev, da se te stvari uredijo, da bodo tisti, ki želijo to obelodaniti, lahko tudi povedali. Tiste, ki pa nimajo tega v planu, da povedo, se pa tudi spoštuje. To je enako kot v vseh drugih skupnostih. Priti moramo na isto linijo, uvideti, da je to skupni problem zakoncev in duhovnikov, ki živijo celibatsko življenje. Tudi škofov, ki so se, preden so to postali, zavezali z zaprisego, da nimajo otrok. Vse je treba gledati skozi to prizmo - če si nekaj obljubil in si prekršil in te dobijo, potem moraš to priznati, če to zahtevajo. To je zelo težko vprašanje, isto kot nezakonski otroci pri zakoncih. Nikoli ne moremo reči, da tega ne bo več, to je idealizem. To je bilo in bo. Gre za to, da bomo lahko enkrat o teh stvareh popolnoma odkrito in sproščeno govorili. Potem bo tudi Cerkev drugačna, tudi ljudje jo bodo videli drugačno in drugače gledali na duhovnika, da je tudi eden izmed njih, poln napak kot oni, ampak eden, ki ve, kako se te stvari rešijo, ker hoče s tem tudi drugim pomagati. Če rešiš svoj problem, si tudi drugim pomagal. V tem vidim rešitev, ampak pot je še dolga. Saj verniki bi to še sprejeli, ampak ta merila je določil Vatikan.

14

Res sem Grmičev učenec, izjemno sem ga cenil in spoštoval, sem pa tudi Rutarjev učenec. Tudi on je bil velik pristaš Grmiča na Vranskem. Verjetno sta oba kriva, da sem duhovnik, oba sta me navdušila. Njuna linija mi je bila zelo všeč, vem, da sta imela prav. Gledam ju skozi njuna dela, ne, kaj sta govorila. Vem, koliko uspeha sta imela, ker nista nikoli nikogar zavrgla, rekla ne. Nikoli. Še vedno sem takšen, ne morem biti drugačen, res ne. Potem ne morem biti več duhovnik, moram iti ven ali v samostan, ne morem več pred ljudi. Tako me je to oblikovalo. Je pa veliko takih, ki ne verjamejo, da si res tak po duši. Zato me je najbolj bolelo, ko so mi začeli prijatelji duhovniki govoriti: "Kaj to delaš, saj se ne splača." Nisem zato duhovnik, da bi delal, kar se izplača. Če bi hotel to, bi bil sodnik. Duhovniški poklic je nekaj drugega in ga ne smeš gledati skozi to prizmo. S tem sta me Grmič in Rutar res zaznamovala in oblikovala in sem jima iskreno hvaležen. To je prava stvar, socialistična teologija. Vem, kako je Grmič zaradi teh pojmov trpel, nihče pa se ni vprašal, če ta človek iskreno misli ali kar tako govori. Tisti, ki ga poznamo, vemo, da je iskreno mislil. On je socializem razumel drugače. Ni ga razumel kot totalitarni sistem, ampak kot sistem, ki je najbližji krščanstvu, ki bi res lahko ljudem omogočil, da smo kljub naši različnosti enaki pred državo, oblastjo, da imamo enake možnosti. Ali jih izkoristim ali ne, to je moja stvar, pomembno je, da imam možnost. To je vedno poudarjal. Normalno, da je bilo to pisano na kožo malemu človeku, delavcu, zato so ga imeli radi in ga zagovarjali, ko so drugi noreli. Tako je bilo in vedno bo, tudi danes. Torej je bil pred časom. Menite, da takrat ni bil pravilno razumljen, da je zato imel težave ... Ja, zanimivo, danes bi mu vsi vse podpisali, tudi kritiki. … saj so mu bila zaprta škofovska vrata. Res, zato ni bil ordinarij v Mariboru. Vse to je res in mislim, da ravno v tej smeri Frančišek veliko dela, da se to ne bi več dogajalo. Želel je, da se v Cerkvi ne bi več politično kadrovalo, pač pa po sposobnostih in ljudeh, ki so blizu ljudem. Ko ste ravno omenili politiko. Tudi danes imaš včasih pri maši občutek, da sploh ne dobiš tistega, po kar si prišel, po hrano za dušo. Pri pridigi je preveč politike, aktualnih zadev. Doma imaš vsaj možnost, da pritisneš na gumb, izklopiš radio, televizor. V cerkvi ne moreš, razen da odideš. Pa bi moral oditi. Kako doseči, da bi duhovniki poskrbeli tisto uro samo za duhovno hrano? Jaz to delam, duhovnik sem 33 let in nisem imel nikoli pri maši enega političnega stavka, da bi politično deloval. Tega v cerkvi ne smeš. Zato imamo kristjane. Oni so duhovno preko mojih pridig nekaj pridobili, so lahko spremenili način svojega življenja, kot sem ga jaz. Potem lahko odločajo po svoji vesti, ne pa da jim jaz zapovedujem, na kateri gumb pritisniti. To je


ZGODILO SE JE ... napaka, tu se mi med sabo razlikujemo. To je Grmič kritiziral, to je potem politično delovanje, s katerim si nehote postaviš politične garniture in ti upravičeno rečejo, pusti te klerikalce, pusti te, ki so v tej stranki. Potem še ti ljudje celo v stranki delajo slabo in drugi hitro posplošijo in rečejo, ta pa je v cerkvi, pa je v oni stranki. Pravi kristjani smo lahko v vseh strankah, samo da ne nasprotujemo svojemu načelu svobode. Poklicani smo za to, da smo svobodni, da drug drugega osvobajamo - od greha, od slabega. To je moja naloga. Če sem to naredil, sem največ naredil. Ker sem te rešil nekaj izredno hudega, težkega in si zdaj svoboden in skačeš kot jelen. To je naša naloga in to ni nobena politika. Ima pa Frančišek prav, ko pravi, da se je treba odzivati. Kristjani se morajo odzivati na napačne politične odločitve. Če naša države reče, da moramo napasti neko državo, se imamo pravico upreti tudi državi in reči ne. Mi zagovarjamo mir, to pa ni nobeno politično delo, samo kritiziral sem držo tega tipa, ki hoče vojno. Mi pa vojne za nobeno ceno ne sprejmemo. Tako je treba delovati, ne pa da bom podpiral eno stranko, saj nisem nor. Vesel sem, da kristjanom uspe priti v vse stranke. Potem se vidi, kako smo različni, pa smo kljub vsemu vsi kristjani in smo enotni. To je bila Grmičeva teza.

Včasih ima človek občutek, kot da se dogovorijo: zdaj smo tu, ker moramo navzven delovati kot nasprotniki, bom jaz levi, ti desni, v resnici je pomembno samo to, da imava od tega oba koristi. Ta občutek visi v zraku in mislim, da dokler ni dvom razčiščen, je ta občutek pravilen, nas ne vara. Zato je zdaj na njih. To je njihova poteza, da nas rešijo tega dvoma. Imam eno načelo: dokler dvomim, se ne odločim. Najprej moram razčistiti dvom, potem se pa odločim. Pri nas bi si morali to najprej volivci priklicati v spomin in razčistiti ta dvom, ki ga imajo in potem iti na volitve. Potem bodo pravega volili. Za sebe. Volim zase, ne za druge.

Kako pa vidite iz Berlina, 1000 km stran, dogajanje v domovini? Tu pa mislim na politiko. Kar pogrešam doma, je več pripravljenosti za pogovor. Namesto da se ti ljudje stalno zmerjajo in napadajo, bi se lahko kdaj prijazno nagovorili. Bilo bi lepše, lažje bi prišli do pravilnih odločitev. Ne pa samo napad in da iščejo napake drug pri drugem, ki z delom nimajo nobene povezave, samo da se diskriminirajo. To ne gre. Zato imamo policijo, druge organe, ki to preganjajo. Te je treba podpreti in dobro plačati, da bodo neodvisni in bodo to pravično raziskali. Politiki tega ne bi smeli, to je slab zgled za cel narod. Ni čudno, da vsi postajamo takšni. Želim si enkrat res dobrih volitev, ko bodo volivci spoznali, da ne bodo šli na volitve kot navijači, ampak tisti, ki dobro vedo, komu dati svoj glas, kdo jih lahko verodostojno zastopa. To pogrešam, samo to. Ko se bova npr. midva kot nasprotnika v parlamentu kregala samo o problemu, ki ga moramo rešiti, po pogovoru pa skupaj odšla na pivo in se pri tem tudi upala pokazati ljudem. Potem bo Slovenija zmagala. Dokler pa bo imel vsak svojo gostilno in preklinjal drugega, v Sloveniji ne bomo našli prave poti. To me res boli. Je pa pri nas tudi premalo samokritike med vodilnimi. Če bi meni res enkrat odkrili take stvari kot jih nekaterim, bi me bilo sram nastopati in bi sam zaprosil, naj raziščejo moj primer, da bi lahko v miru živel naprej. Ne pa da se ti še bolj silijo na ne vem kakšne pozicije. Kot sva se pogovarjala na začetku, ti ljudje morajo najprej sebe spremeniti. Krivi smo tudi sami, ker dopuščamo. Verjetno je korupcija v teh vrhovih najmočnejša? Normalno, to je bilo in bo. Marsikaj bi lahko dosegli, kot so drugje, če bi imeli vsaj jedro zdravo. Mi pa jedra nimamo zdravega. Nimamo zdravega jedra. Gledano strankarsko: delitev na leve in desne. Lahko v Sloveniji sploh govorimo o pravi levici in desnici? Ne, pri nas je vse zlagano. To je pa druga stvar. Najprej bi morali jasno določiti, kje je kdo, ne pa da je vsak tam, kjer mu tisti trenutek ustreza. Ko začnejo govoriti, zdaj bi pa potrebovali sredinsko vlado, so vsi sredinski, nihče več noče biti levičar ali desničar. Ko ljudje rečejo, da bi radi eno konzervativno vlado, so vsi desničarji.

Cerkev sv. Elizabete pred slovensko mašo

Ste vi osebno kot zagovornik socialistične teologije bolj levičar? Krščanski socialisti, ki so bili pri nas, so bili dobri ljudje, so zelo dobro mislili. Mislim, da je takrat bila to zdrava sredina, nisi bil ne levičar ne desničar. To je bila ena zdrava sredina, socialna sredina. Socialiste ne bi kar takoj povezoval z levičarji. S tem bi socialistom ali socialni politiki naredili veliko krivico. To je delo za naše sociologe, filozofe, da se to enkrat razčisti. Res je treba razčistiti, nisem povsem prepričan, da so vsi socialisti levičarji. O levici in desnici lahko govorim, ko sem v eni od teh strank. Ko govorim o socializmu in socialnih programih, pa nisem član stranke. Lahko rečejo, da sem blizu. Nekaj izjaviš, jim je že všeč in te označijo z levičarjem ali desničarjem. Od tega se bo treba oddaljiti. Ljudem je treba govoriti jasno in glasno, da točno vedo, pri čem so. Kam pluje slovenska politika, bo Slovenija zmogla brez pomoči trojke? Ne poznam dela trojke, srce Slovenije pa je zdravo, dobro bije, zato me ni strah. Preveč je dobrih ljudi, da bi me bilo strah. Podpiram in spoštujem tiste, ki tvegajo, si upajo in vidijo cilj, čeprav je težko. Take je treba podpirati. Nisem skeptik, verjamem v Slovenijo. Vem, da bo ostala in da bo še dobro šlo naši domovini. Čisto za konec. Ko ste bili v semenišču, ste enkrat že odšli s klobukom in kovčkom po ulici, pa so vas poklicali nazaj. Zdaj pa čisto iskreno, bi se danes po toliko letih z vsem znanjem, izkušnjami, problemi še enkrat odločili za poklic duhovnika ali bi si raje izbrali kaj drugega in ustvarili družino? Še enkrat bi izbral isto pot z vsemi tveganji, napakami, grehi na tej poti. Še enkrat isto pot. Tanja Goropevšek

15


ZKTŠ - KULTURA/ŠPORT

Abonma 2013/2014 OTROŠKI ABONMA sobota, 19. 10. 2013, ob 10.00 v Kulturnem domu Vransko KEKEC JE PAČ KEKEC Gledališče KD sv. Mihaela Grosuplje

GLEDALIŠKI ABONMA sobota, 19. 10. 2013, ob 19.30 v Kulturnem domu Vransko ANA MIGRENA Teater KD Janez Jalen Notranje Gorice

GIBALNA ABECEDA Gibalni razvoj je za otroke temeljnega pomena. Gibalne dejavnosti pripomorejo k pravilnemu gibalnemu in funkcionalnemu razvoju. Pri GIBALNI ABECEDI bodo najmlajši skozi igro in domišljijo spoznavali in razvijali naravne oblike gibanja, osnove iger z žogo, elementarne igre, atletsko abecedo. Naš cilj je otroke, stare od 4 do 7 let, navdušiti nad gibanjem, ki pripomore k ustvarjalnosti in kreativnosti in s katerim razvijajo koordinacijo, se učijo kolektivnosti in upoštevanja pravil. Z gibalno pismenostjo se bodo malčki spoznavali vsako sredo od 17. do 18. ure v plesni dvorani Športne dvorane Vransko. Prijava in informacije (oprema, cena …): ZAVOD ZA KULTURO, TURIZEM IN ŠPORT VRANSKO, Vransko 134, 3305 Vransko, tel: 03 703 12 10, 041 238 749.

16

TEČAJ NORDIJSKE HOJE PO VRANSKIH POTEH 5-urni osnovni tečaj 17.-18. 10. 2013 Nordijska hoja je ena človeku najbližjih oblik gibanja in je primerna za vsakogar. Z uporabo palic uporabljamo pri hoji tudi mišice trupa in rok, kar do 40 % poveča učinek vadbe v primerjavi z običajno hojo. Nordijska hoja izboljšuje aerobno vzdržljivost in funkcionalnost srčno-žilnega sistema, pomaga pri izgubi in uravnavanju telesne teže, zmanjša ali odpravi bolečine v hrbtu, rokah in ramenih, vodi k pokončni in pravilni drži, povečuje gibljivost hrbtenice, služi lahko v rehabilitacijske namene ali je samo oblika rekreacije. Prijave zbiramo do ponedeljka, 14. 10. 2013. Pogoj za izvedbo tečaja je 6 prijav. Informacije (o izvedbi, ceni tečaja …) na tel.: 041 238 749 ali 03 703 12 10.


VRANIN GLAS - Strani OŠ Vransko - Tabor MALA POŠASTKA MICI NA SPREJEMU PRVOŠOLCEV

V oktobru se bomo predstavili tudi v Knjižnici Miško Knjižko v Celju.

Prvi šolski dan je vsako leto novo doživetje, ki se ga še posebej veselijo prvošolci. Da se bodo tega dogodka še dolgo spominjali, so letos učenci, ki so obiskovali počitniške delavnice, za prvošolce pripravili prav poseben sprejem, in sicer igrico z naslovom Mala pošastka Mici.

Upajo, da so s to kratko predstavo polepšali prvi šolski dan prvošolcem, lutka Mici pa jih bo spremljala na vsakem koraku in jih usmerjala na pravo pot. Katja Završnik

V igrici se prepletajo igra, pesem ter animacija, ki igrici doda »tisto nekaj«, zaradi česar je ta posebna in zanimiva. Igrico so predstavili tako prvošolcem centralne šole na Vranskem kot tudi podružnične šole v Taboru. V glavni vlogi Šimna in Mici sta se preizkusila Filip Pikš in Tjaša Pečovnik, ki sta svoji vlogi sprejela zelo odgovorno. V igrici so nastopali tudi Urška, Nejc in Neža Šmajs, Ana Pečovnik, Lara Jelen, Monika Pečovnik, Maja Pečovnik, Ana Marija in Martin Žilnik, Gašper in Andraž Štancer, Leon Pikš. Mentorice kratke predstave o pošastki Mici, ki Šimnu in njegovi mami povzroča nemalo preglavic, so bile Katja Završnik, Danijela Jeršič in Polona Miklavc. Igrico so v četrtek, 12. septembra, predstavili tudi učencem razredne stopnje, ki so z nasmehom in aplavzom pokazali, da jim je bil nastop sošolcev in prijateljev všeč.

17


KNJIŽNICNA STRAN

PRIREDITVE V OKTOBRU: • • • •

v torek, 1. 10. 2013, ob 10.30 v Našem domu: Bralna urica v četrtek, 10. 10. 2013, ob 16. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec: Ko spregovori srce, zmore glava, zmorejo roke srečanje stanovalcev Doma Nine Pokorn Grmovje, Doma upokojencev Polzela in Našega doma Vransko v torek, 15. 10. 2013, ob 18.30: DNK ključ vaše prihodnosti (predavanje) v torek, 22. 10. 2013, ob 18. uri: Pravljična ura UTRINKI Z NAŠIH PRIREDITEV Bralna urica v Našem domu Vransko

V torek, 3. 9. 2013, smo v Zavodu Sv. Rafaela Vransko - Naš dom ponovno pričeli z bralnimi uricami, katerih namen je s pomočjo branja in pogovora o prebranem doseči prijetno druženje in medgeneracijsko povezovanje. Kot vedno smo se zbrali v velikem številu in prisluhnili poletnim prigodam posameznikov. Obudili smo spomine na poletja njihovega otroštva, ki so kljub vsakodnevnemu delu in pomanjkanju udobja, materialnih dobrin minevala veliko bolj pristno in povezano z naravo, ljudmi, kot minevajo sedaj. Nato smo prebirali pesmi Srečka Kosovela in se pogovarjali o njegovem življenju in vplivu vojne na njegovo osebnost in umetniško izražanje. Varovanci doma so povedali, da tudi sami veliko ustvarjajo, a namesto poezije in proze njihove izdelke lahko občudujemo v obliki ročnih del, ki jih nikakor ni malo. Za konec smo se dogovorili še za vsakoletno srečanje treh domov, ki bo v četrtek, 10. 10. 2013, ob 16. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Srečanja se veselijo in se ga bodo z velikim veseljem udeležili. Izvajalka bralne urice Laura Jelen

KNJIŽNE NOVOSTI: ZA ODRASLE: Clare, C.: Kronike podzemlja Jackson, V.: Barve hrepenenja Falconer, C.: Sulejman veličastni Day, S.: Prepletena Hosseini, K.: In v gorah odzvanja

ZA OTROKE IN MLADINO Green, J.: Krive so zvezde Muck, D.: Čudežna bolha Megi in papagaj Slavko Sneguljčica Janko in Metka Rdeča Kapica Pepelka

POSLOVILI SO SE

V septembru sta se na vranskem pokopališču od nas poslovila: Ana Vadlan (1931-2013) Adalbert Brišnik (1921-2013)

18


IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV

Skupinska vadba je dolgoročna naložba Skupinska vadba poveča sposobnosti v vsakdanjem življenju (moč, gibljivost, hitrost, koordinacijo, vzdržljivost) in s tem tudi samo kvaliteto življenja. Z njo izboljšamo mentalno kondicijo, kontrolo telesa, samozavedanje in samozavest. Izboljšamo tudi gibljivost svojih udov in sklepov ter ravnotežje. Če se odločimo za filozofijo skupinske vadbe in se vadbe tudi redno udejstvujemo, potem uspeh ne bo izostal. Nasmeh na obrazu in lepo telo bosta znak, da smo v svoje življenje vnesli nekaj novih pozitivnih sprememb.

Skupinska vadba je primerna za vse starostne skupine in za najrazličnejše tipe ljudi. Vse je odvisno od tega, katero skupinsko vadbo želi nekdo obiskovati, jo potrebuje oz. je zanj najbolj primerna. Obstajajo različne skupinske vadbe, tudi za specialne populacije, recimo za vadbo otrok, nosečnice, seniorje. Poznamo različne energične skupinske vadbe ali pa različne oblike vadb sproščanja. Vsak lahko torej najde skupinsko vadbo po svojem okusu.

SKUPINSKE VADBE, KI JIH IZVAJA ŠPORTNO DRUŠTVO S FIT V ŠPORTNI DVORANI VRANSKO Pilates & 50+ FIT Vadba je namenjena gospem, ki želijo postati ali ostati vitalne, gibljive in v dobri telesni kondiciji. Vadba ni zahtevna, zato je primerna za vse, tudi za čiste začetnice.V prvem delu ure dvignemo srčni utrip, v drugem delu pa naredimo vaje, s katerimi lajšamo ali odpravljamo težave, ki se pojavljajo s starostjo (bolečine v hrbtenici, negibljivost telesa). K vadbi vključujemo tudi pilates vaje. Pilates vaje pripomorejo k okrepitvi hrbtnih in trebušnih mišic, izboljšanju telesne drže, odpravi bolečin v križu, povečanju gibljivosti, zmanjšanju posledic artritisa, osteoporoze, izboljšanju ravnotežja, koncentracije, izboljšanju splošnega počutja in zdravja, pomaga pri težavah s spanjem in stresom.

19


IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV STEP FIT To je vadba na stopnički, na katero stopamo, sestopamo, skačemo. Posamezne elemente združujemo v razgibano koreografijo. Prvi del ure uporabimo za ogrevanje in aerobni del, ki traja od 40 do 45 minut. Zadnji del posvetimo oblikovanju telesa, pri katerem nam kot odličen rekvizit lahko pomaga sam step. TNZ & HI-LO FIT je kratica za Trebuh, Noge in Zadnjico. To je vadba, pri kateri je poudarek prav na omenjenih »kritičnih točkah« večine žensk. Gre za preprosto koreografijo aerobnih in krepilnih struktur (počepi, izpadni koraki, odmiki ...). Brez »trebušnjakov« na koncu seveda ne gre. FIT MIX Vadba z lastno težo in pripomočki, ki daje še več možnosti za oblikovanje telesa, izboljšanje koordinacije, ravnotežja in povečanja moči. Vadba je prilagojena vsakemu posamezniku posebej glede na telesno pripravljenost. Vadba poteka v 3-minutnih intervalih. 4. MIRKOV MEMORIAL TURNIR V ODBOJKI NA MIVKI

V idiličnem okolju ločiškega igrišča v bližini priznane gostilne se je zopet, tokrat že četrtič zapored, odvijal turnir, posvečen pokojnemu Mirku. Memorial vsako leto privabi vse več športnih navdušencev, ki poskrbijo za atraktivno igro in dobro vzdušje vse do poznih večernih ur. Turnirja se je tokrat udeležilo 15 ekip iz bližnjih regij, od tega je bilo nekaj ekip iz domačih vrst. Domače zmagoslavje so skušale preprečiti ekipe iz okoliškega Jakovega dola, Tabora, Motnika, Domžal in Celja. Vse tekme so minile v športnem duhu, na enakovrednost ekip pa kažejo tesne zmage, dolge borbe in požrtvovalne igre vseh ekip.

sklepnem dogodku dneva. V večernih urah, že pod sojem žarometov, sta se za tretje mesto udarili ekipi iz Domžal in Motnika. Po osvojenem prvem nizu Domžalčanov je sledil preobrat in tudi po zaslugi bučnih navijačev so igralci iz Motnika tekmo obrnili v svojo korist. V težko pričakovanem finalu sta se pomerili ekipa Smrkcev (v družbi bratov iz Celja je zanjo zaigrala tudi naša krajanka) ter ekipa »vremenarjev iz Jakovega dola« – Blisk, Grom in Strela. V izenačenem prvem setu so bili boljši Smrkci, v začetku drugega pa je žal prišlo do neljube poškodbe. Igralec se je v enem izmed napadov poškodoval in Blisk, Grom in Strela niso mogli več udarjati s polno močjo. Tekmo so bili prisiljeni predati in Smrkci so tako, res da z grenkim priokusom, prišli do končne zmage. Omeniti velja še pozorno gesto organizatorjev, ki so prav za vse ekipe pripravili praktične nagrade, majico in malico za vse udeležence ter plaketo s sliko vsake ekipe. Ta bo gotovo lep spomin na udeležbo na turnirju. Najboljše tri ekipe so s turnirja odšle še malo »bogatejše«, zmagovalci pa so v enoletno last dobili prehodni pokal. Vsem udeležencem turnirja, tako požrtvovalnim igralcem, ustrežljivi okrepčevalni ekipi, radodarnim sponzorjem kot seveda bučnim navijačem, se zahvaljujemo za prizadevnost in doprinos k še enemu izvrstno izpeljanemu turnirju, ki bi bil zagotovo v ponos našemu Mirku. Na tem mestu pa seveda še vabilo za naslednje leto – na istem mestu, z istim namenom, upamo s še več dobre družbe. Vabljeni! Nina Grobelšek

Po številnih odigranih dvobojih v precejšnji vročini, po krepčanju s čevapčiči in po preprečevanju dehidracije s hladno tekočino smo dobili 4 najboljše ekipe, ki so se pomerile najprej v boju za 3. mesto, kasneje pa še v

20


NE SPREGLEJTE

Zbogom orožje. Dobrodošli spomini. V Medobčinski splošni knjižnici Žalec si vseskozi prizadevamo zbirati in varovati kulturno ter zgodovinsko dediščino Spodnje Savinjske doline. Naslednje leto, leta 2014, bo 100. obletnica začetka prve svetovne vojne. Kako je bila Spodnja Savinjska dolina vpeta v samo dogajanje svetovne morije? Kdo vse je bil mobiliziran? Na katerih bojiščih so se bojevali naši predniki? Kako so vojno doživljali posamezniki? Kakšne so intimne zgodbe vojakov, njihovih družin in vseh ljudi v zaledju, ki so se trudili, da bi življenje kljub grozotam teklo čim bolj normalno? Na ta in še druga vprašanja bomo skušali dobiti odgovore na »Dan zbiranja spominov«, ki bo 25. oktobra 2013, od 9. do 18. ure v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Namen tega dogodka je zbrati čim več dokumentov, fotografij, predmetov in s tem zgodb, spominov, ki se skrivajo za njimi. Vabimo vas, da v družinskih albumih in arhivih poiščete slike, razglednice, fotografije, dokumente ter predmete iz časa prve svetovne vojne in jih delite z nami. Svoje spomine – predmete, fotografije, pisma itd. – prinesite s seboj v knjižnico na dan zbiranja. Naši katalogizatorji, knjižničarji, bodo predmete popisali ter zapisali vaše zgodbe. Zatem pa jih bodo skenirali in fotografirali, tako da boste predmete takoj dobili nazaj. Več informacij lahko dobite na karmen@zal.sik.si ali na tel. št. 03 712 12 52. Karmen Jezernik, vodja domoznanskega oddelka Medobčinske splošne knjižnice Žalec

ZAHVALA 4. septembra je izgubil boj z boleznijo dragi mož, oče in stric ADALBERT BRIŠNIK – DALČI (2. 4. 1921-4. 9. 2013) z Briš, Vransko 153 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom iz rodbin Brišnik, Beričič, Kropivšek in Završnik, sosedom, znancem in prijateljem za izraze pisnega in ustnega sožalja, darovane prispevke za obnovo župnijske cerkve sv. Mihaela, sv. maše, cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo Šoštarjevim in Lesjakovim z Briš, Učakarjevim z Gorice, Pristaličevim z Vranskega, Cebe – Breznikovim iz Hotinje vasi pri Mariboru, Strmšnikovim in Cestnikovim iz Ljubljane, vranskemu župniku, g. Jožetu Turineku, za opravljen cerkveni obred, pevcem g. Rada Kapusa za odpete pesmi, pogrebni službi Ropotar Šempeter, ge. Ivanki Ropotar za lep govor ob slovesu, g. Janku Grabnerju za nošenje žare pokojnega očeta, g. Antonu Joštu za nošenje državne zastave in trobentaču, g. Rudiju Natku, za odigrano žalostinko. Hvala tudi osebju SB Celje, ZD Žalec in Vransko, še posebej pa njegovi osebni zdravnici, ge. Pavli Rode – Zalokar. Prav tako se zahvaljujemo tudi Zavodu sv. Rafaela – Našemu domu Vransko in Domu Nine Pokorn Grmovje. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Marija, hči Hermina, sin Milan, nečakinje in nečaki

odkup hlodovine GOZDARSKA ZADRUGA VRANSKO z. o. o. Vransko 16 a, 3305 Vransko Odkupujemo vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev po konkurenčnih cenah. Plačilo takoj. Vse dodatne informacije na tel.: (03) 700 12 30, 041 718 315.

21


NE SPREGLEJTE VOZNIŠKA DOVOLJENJA V OBLIKI POLIKARBONATNE KARTICE Vse voznike oziroma imetnike veljavnega slovenskega vozniškega dovoljenja obveščamo, da je skrajni rok za zamenjavo vozniških dovoljenj za novo polikarbonatno kartico 30. 4. 2018. Imetnike veljavnega slovenskega vozniškega dovoljenja opozarjamo, da so 19. 1. 2013 stopile v veljavo zakonske določbe Zakona o voznikih, ki se nanašajo na določanje veljavnosti vozniških dovoljenj. Po novem se vozniška dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorij AM, A1, A2, A, B1, B in BE izdajo z veljavnostjo največ deset let (veljavnost obrazca in veljavnost kategorij), vozniška dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorij C, CE, C1, C1E, D, DE in D1E pa z veljavnostjo največ pet let. V tej zvezi velja izpostaviti, da vsi vozniki sedaj veljavnih vozniških dovoljenj obdržite vse pravice v obsegu, ki izhajajo iz vašega vozniškega dovoljenja, kot je na primer veljavnost kategorij do 80. leta starosti. Vsi bodoči vozniki lahko vlogo za izdajo novega vozniškega dovoljenja vložite na kateri koli upravni enoti v Republiki Sloveniji, saj je že več let ukinjena krajevna pristojnost. Na upravni enoti vam bomo izdali vozniško dovoljenje, če boste vlogi priložili naslednje dokumente: • veljavno zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti osebe voziti motorna vozila tiste oziroma tistih kategorij, za katere zahteva izdajo vozniškega dovoljenja (preglede o zmožnosti za vožnjo izvajajo pooblaščeni izvajalci, specialisti medicine dela, prometa in športa); • potrdilo o opravljenem vozniškem izpitu pred pristojno komisijo za vozniške izpite; • ustrezna fotografija, ki kaže njeno pravo podobo in ni retuširana ali poškodovana, velikosti 35 x 45 mm. Če ste imetnik vozniškega dovoljenja in ste spremenili osebno ime ali naslov stalnega prebivališča, morate v roku 30 dni od nastale spremembe veljavno vozniško dovoljenje zamenjati, kajti če tega ne boste storili, ste v prekršku. V kolikor je vaše dovoljenje poškodovano ali obrabljeno do takšne mere, da ni več mogoče razbrati vaših podatkov, vam svetujemo, da ga zamenjate. V kolikor pa vam je bilo vaše vozniško dovoljenje ukradeno, vam svetujemo, da to naznanite policiji in si pridobite novo dovoljenje. V tej zvezi velja poudariti, da na upravni enoti vozniška dovoljenja izdajamo osebam, ki imajo v Republiki Sloveniji stalno prebivališče oziroma začasno prebivališče več kot šest mesecev. Vozniki boste na upravni enoti za izdajo novega vozniškega dovoljenja (upravne takse in obrazca vozniškega dovoljenja) plačali 21,41 evra, za podaljšanje veljavnosti oziroma zaradi spremembe podatkov o imetniku 15,06 evra, vozniki začetniki pa boste za podaljšanje vozniškega dovoljenja imeli strošek v višini 7,81 evra. Imetnikom veljavnih vozniških dovoljenj, ki so vam jih izdali pristojni organi druge države članice Evropske unije, Liechtensteina, Norveške ali Islandije, sporočamo, da v Republiki Sloveniji lahko vozite tista motorna vozila, ki jih smete voziti po vašem veljavnem vozniškem dovoljenju. Vozniki tujci, ki imate na podlagi dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji prijavljeno prebivališče, smete z veljavnim vozniškim dovoljenjem, ki vam ga je izdal pristojni organ tuje države (tretje države) in ob vzajemnosti voziti v Republiki Sloveniji tista motorna vozila, ki jih lahko vozite po veljavnem vozniškem dovoljenju, izdanem v tujini, in sicer eno leto od dneva prijave prebivališča v Republiki Sloveniji. Glede na aktualnost vprašanja vse lastnike neregistriranih mopedov, ki nimate ustreznih dokazil, obveščamo, da je v pripravi sprememba Zakona o motornih vozilih, ki bo omogočal tudi njihovo registracijo, kadar lastništvo ni sporno. Sprememba bi naj bila še v letu 2013. Simona Stanter, načelnica

Bio jabolka in jabolčni sok Za več informacij pokličite na 051 302 417.

22


NE SPREGLEJTE

E-priročnik €nergija Energijski nasveti na vašem e-bralniku, tablici in pametnem telefonu Ko smo doma, na poti z javnim prevozom ali uživamo na dopustu, si želimo kaj prebrati na svojih mobilnih napravah. Z branjem spletnih virov prihranimo pri porabi papirja in s tem povezanim ogljikovim odtisom. Toda hitra spletna povezava nam ni dostopna povsod. Zato je MojaObcina.si pripravila e-priročnik, ki ga lahko shranite na svojo priljubljeno mobilno napravo in berete povsod. Priročnik obsega prispevke s področja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije. V njem boste našli prispevke o ogrevanju, sončni in vetrni energiji, razsvetljavi, energetski sanaciji ter reciklaži. Na koncu pa boste lahko prebrali še zanimivosti, nasvete in energetske projekte mladih. Prispevke so objavile aktivne skupnosti na lokalnih občinskih portalih Moja Občina. Priročnik €nergija je brezplačen in na voljo v epub (e-bralniki, tablični računalniki in mobilni telefoni) in pdf-formatih. Prenesete ga lahko s portala MojaObcina.si.

Zapojte z nami Na Vranskem je pod okriljem društva Livra zaživel mešani pevski zbor, ki se je premierno predstavil že v gledališki predstavi Prst. Ker bi radi zasedbo okrepili, te vabimo, da se nam pridružiš. Dobivamo se vsak ponedeljek ob pol devetih zvečer v kulturnem domu. Predvsem je pomembno, da imaš veselje do petja in nekaj posluha. V zboru imamo tako pevce z akademsko glasbeno izobrazbo kot tudi takšne, ki imajo do petja predvsem veliko veselja. Posebej veseli bomo fantov, seveda pa se ne branimo tudi deklet. Te zanima? Pridi naokrog. Vsak ponedeljek ob pol devetih v kulturni dom. Fino bo!

23


NE SPREGLEJTE

Prve sekunde so najpomembnejše Žalec, 10. 9. 2013 – 11. september je svetovni dan prve pomoči. Vsa območna združenja Rdečega križa kot javno pooblastilo organizirajo tečaje in izpite iz prve pomoči za bodoče voznike motornih vozil, tečaje prve pomoči za delovne organizacije, tečaje in izpite prve pomoči za bolničarje in tečaje o uporabi defibrilatorja. Tečaji in izpiti iz prve pomoči so zakonsko predpisani. V OZ RK Žalec (Območno združenje Rdečega križa Žalec) za bodoče voznike motornih vozil pripravijo en tečaj na mesec. Udeleži se ga od 25 do 30 kandidatov. Tečajniki se udeležijo 10-urnega tečaja, ki vsebuje: seznanitev kandidatov z moralno etično odgovornostjo posameznika, da pomaga in pravilno ukrepa ob nezgodi; s skrbjo za lastno varnost; o pomenu klica na številko 112; temeljnih postopkih oživljanja (položaj nezavestnega, zadušitve s tujki); krvavitvah (oskrba hude krvavitve, odrgnin, manjših ran, uporaba obližev, povijanja in rute pestovalnice); o oskrbi ran in opeklin, ukrepanju ob zastrupitvah in pikih, nenadnem naglem obolenju in ravnanju ob poškodbi hrbtenice. Predavanja potekajo ob uporabi sodobnih didaktičnih orodij in pripomočkov ter s prikazom praktičnih vaj, temeljnih postopkov oživljanja na lutki ter prikazom uporabe AED (avtomatskega zunanjega defibrilatorja). Izvajalci tečajev in izpitov iz prve pomoči so zdravstveni delavci, ki opravijo usposabljanje in izpit ter pridobijo licenco predavatelja Strokovnega centra za prvo pomoč Rdečega križa Slovenije. Licenco morajo obnavljati vsaka tri leta. Na tak način se seznanijo z novostmi na področju sprememb doktrine prve pomoči. Naše območno združenje prebivalce redno seznanja z ukrepanjem ob nenadnih nesrečah na raznih prireditvah s praktičnim prikazom prve pomoči z uporabo defibrilatorja. O pomembnosti nudenja prve pomoči, ko so najpomembnejše prve sekunde, nameravamo v tem šolskem letu seznanjati tudi učence 8. in 9. razredov osnovnih šol Spodnje Savinjske doline. Ljudje ob nenadnih nesrečah ne upajo pristopiti k ponesrečencu, ker menijo, da bi lahko z neustrezno pomočjo povzročili njegovo smrt. Poleg tega menijo, da niso dovolj usposobljeni za nudenje prve pomoči. Zdravstveni delavci poudarjajo, da lahko sicer ponesrečencu ob masaži srca zlomite rebra, toda ohranite ga pri življenju. Že v naslednjih minutah ga bodo oskrbeli strokovnjaki nujne medicinske pomoči.

24


NE SPREGLEJTE

Uporabne stvari lahko oddajamo v zbiralnik Žalec, 4. 9. 2013 - Območno združenje Rdečega križa Žalec je v Hmeljarski ulici 3 v Žalcu, kjer ima skladišče s humanitarno pomočjo (nasproti UPI Ljudske univerze Žalec), postavilo zbiralnik za uporabna oblačila in obutev. Poleg uporabnih oblačil in obutve lahko vanj odlagajo hišni tekstil, kot so posteljnina, prti, zavese, brisače in tudi igrače. Občane prosijo, da vanj ne odlagajo mokrih, umazanih in strganih oblačil ter obutve, šiviljskih in krojaških odpadkov ter tekstilnih polizdelkov. Stvari naj oddajajo v plastičnih vrečkah. Zaradi čedalje večje socialne stiske si marsikdo ne more kupiti oblačil in obutve, zato mu bodo še uporabne stvari prav prišle. Tudi v skladišču OZ RK Žalec vsak torek od 9. do 11. sprejemajo, pregledujejo in socialno ogroženim namenjajo podarjena rabljena oblačila, obutev, posteljnino, igrače ter opremo za dojenčke in otroke. Za preskrbo in pomoč z belo tehniko in s pohištvom pa OZ RK opravlja le posredniško vlogo med ponudniki in uporabniki. Upravičenci do humanitarne pomoči so po Pravilniku o razdeljevanju humanitarne pomoči OZ RK Žalec družine in posamezniki, ki si sami ne morejo zagotoviti osnovnih sredstev za preživetje in ki imajo stalno bivališče na območju občin, ki jih pokriva OZ RK Žalec, in sicer brezposelne osebe, starejše osebe in upokojenci z nizkimi pokojninami, samohranilke in samohranilci, otroci in mladostniki, invalidne osebe, osebe brez statusa, tuji državljani, prosilci za azil, brezdomci, ljudje v materinskih domovih in zavetiščih, zatočiščih, prehodnih domovih in drugih posebnih socialnih ustanovah, osebe po prestani zaporni kazni, žrtve kaznivih dejanj in družinskega nasilja, posebne skupine prebivalstva (odvisniki, zasvojenci …), osebe, prizadete ob naravnih nesrečah in drugih elementarnih nezgodah, in druge osebe po priporočilu organov OZ RK Žalec. V OZ RK Žalec se za oddane stvari najlepše zahvaljujejo.

6. LETNI KONCERT FOLKLORNEGA DRUŠTVA VRANSKO FOLKLORNO DRUŠTVO VRANSKO vabi na 6. LETNI KONCERT, ki bo v soboto, 5. 10. 2013, ob 19.30 v Kulturnem domu Vransko. Vstop je prost. Lepo vabljeni!

VABILO Čreta vabi v soboto, 5. oktobra 2013, ob 11. uri na tradicionalno proslavo in srečanje v počastitev spomina prve frontalne bitke slovenskih partizanov z okupatorjevo vojsko na Štajerskem oktobra 1941. Organizatorji: Združenje borcev za vrednote NOB Žalec Združenje borcev za vrednote NOB Mozirje Društvo izgnancev OO Žalec Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Sp. Savinjske doline Žalec Veteransko združenje Sever Odbor Žalec Društvo generala Maistra Žalec Na svidenje na Čreti! KOZB Vransko

25


NE SPREGLEJTE

Besedilo ni lektorirano (op. ur.)

26


NAPOVEDNIK

27



Občinski informator 93