Page 1

Glasnik Občine Divača • letnik 17 • št. 1 • april, 2011


aktualno

2

www.divaca.si pod rubriko glasnik, kjer si boste lahko ogledali in prečitali tudi arhivske številke Glasnika (seveda od te številke naprej). Na občinski strani smo odprli nov elektronski poštni naslov

glasnik@divaca.net, na katerega pošiljajte prispevke, lahko pa jih seveda tudi pošljete ali prinesete na Občino. Junijski Glasnik bo izšel pred občinskim praznikom – konec junija, prispevke pa zbiramo do 10. junija. Sedaj pa k vsebini. Verjetno vas zanima iz prve roke, kaj se dogaja na Občini, kako se rešujejo aktualna vprašanja in kakšne poglede na vse skupaj ima novi župan. Zato smo vam pripravili daljši intervju z županom Dragom Božacom. Kot že veste iz medijev, se divaškim otrokom obeta v letu dni nov vrtec. Predstavitev problematike divaškega vrtca ste imeli možnost osebno spremljati na javni tribuni konec marca, kjer so se zbrali vsi svetniki, da bi se lažje odločili za novogradnjo oziroma adaptacijo starega vrtca. Dobra, demokratična ideja - javna tribuna, žal pa bi morala biti kakšne štiri leta prej, pa bi se morda svetniki lažje in pametneje odločili. Rušiti zidano stavbo po 25-ih letih, in to v času recesije, ni ravno modro dejanje. O »zgodovini« vrtca si preberite v članku Stojana Lipolta. Uvajamo tudi novo rubriko –Poročila z občinskih svetov, kjer boste zvedeli v poljudnejšem jeziku, kaj se je na sejah OS dogajalo in kakšne odločitve so padle, če se vam ne bo ljubilo brati uradnih objav. Po vsebini pa še oblika. Kot vidite, je precej drugačna kot doslej. Upamo, da vam bo všeč, njen »oče« pa je oblikovalec Jože Požrl. Ker bo Glasnik izšel ravno pred velikonočnimi prazniki, vam uredniški odbor, seveda pa tudi župan in zaposleni na Občini, želimo čim lepše praznovanje in veliko pirhov. Glavna urednica

Besedila ali fotografije, ki jih pošiljate po elektronski pošti, za objavo v Glasniku poimenujte brez šumnikov in sičnikov in z malimi črkami. Primer: ne Divača.doc ampak divaca.doc ne Senožeče.jpg ampak senozece.jpg

Besedilo Zaradi težav z nabori pisav (fonti) bi želeli, da pišete prispevke v naboru Helvetica ali Times oz. Times New Roman, velikosti 12 pt. Velikost, obseg članka si lahko ogledate na vzorčnih straneh, na spletni strani (www.divaca.si, klik na GLASNIK), kjer tudi piše, koliko znakov (črk in ločil brez razmakov) vsebuje posamezna oblika članka. Informacija o tem, koliko znakov je v tekstu, se pri urejevalniku besedil Word skriva v orodni vrstici Orodja v koloni Štetje besed. Tukaj preverite, koliko znakov (brez razmakov) vsebuje vaše besedilo in ga lahko ustrezno podaljšate ali skrajšate. Prosili bi vas, da se čim bolj držite števila znakov (z manjšimi odstopanji), da ne bo morala urednica krajšati vašega besedila, v obojestransko zadovoljstvo.

Fotografije Fotografije pošiljajte v formatu .jpg ali .tif. Pri fotografiranju pazite, da boste imeli na fotoaparatu nastavljeno največjo resolucijo (kvaliteto), tako da bodo fotografije čim boljše. Tudi pri shranjevanju fotografij v formatu .jpg uporabite čim višjo stopnjo ”stiskanja” (kompresije - priporočeno 8 ali višje). Fotografije naj ne bi bile širše od 21 cm, resolucije 300 pixlov/inch (priporočena velikost 12 cm x 9 cm, resolucije 300 pixlov/inch - fotografija, ki zavzema dva stolpca širine). Nizko resolucijskih, neostrih in slabih fotografij ne bomo objavili. Večina fotografij, ki jih ”povlečete” z medmrežja (interneta), je v nizki resoluciji in ni primerna za tisk. Pazite na avtorske pravice! Ne pošiljajte fotografij, ki jih niste fotografirali sami ali za nje nimate dovoljenja avtorja. Ne pošiljajte več fotografij, kot računate, da bodo objavljene (1-2, mogoče še eno rezervno). Na koncu napišite avtorja članka, njegovo izobrazbo ali delovno mesto in avtorje fotografij. Nepodpisanih (anonimnih) člankov ne bomo objavili. Na željo avtorja pa lahko njegovo ime izpustimo.

Kam pošljem?

GLASNIK OBČINE DIVAČA april 2011, letnik 17, številka 1 Izdajatelj in založnik: Občina Divača; Glavna urednica: Vlasta Bratož Štokelj; urednica: Vesna Matevljič; člani uredniškega odbora: Andreja Borovič, Dušan Cerkvenik, Petra Arko, Alenka Štrucl Dovgan, Iztok Felicjan, Jože Požrl; Oblikovanje in tisk: JPStudio Divača; naklada 1700 izvodov.

INTERVJU Z ŽUPANOM

Ker želimo, da bo ”naš Glasnik” še boljši in kvalitetnejši, kot je bil doslej, smo pripravili nekaj navodil za vas, ki pišete v občinsko glasilo.

foto: JOŽE POŽRL

No, pa ste ga dočakali. V novi preobleki, z veliko prispevki, tako da smo morali celo nekatere pustiti za junijsko številko, druge pa krajšati. Glasnik, seveda! Malo pozno je izšel, vendar se je novi uredniški odbor sestal šele v začetku marca, članki pa kar niso nehali prihajati. Da bo vsem lažje, vam in nam, objavljamo navodila, kako naj bi se pisalo članke, kolikšno število znakov naj vsebujejo, kakšne naj bi bile fotografije … To si lahko ogledate tudi na strani

Za namene občinskega glasila je odprt nov elektronski poštni naslov: glasnik@divaca.net, na katerega pošljete vaše prispevke, ki bodo prišli naravnost v roke urednice Glasnika. Uredniški odbor Glasnika

Rojen 1950 v Brežcu pri Divači. Po izobrazbi ekonomist. V vojni za Slovenijo vodil teritorialno obrambo in prejel več vojaških odlikovanj. Bil vojak na vodstvenih položajih. Nazadnje je poveljeval 25. vojaškemu teritorialnemu poveljstvu v Ljubljani, kjer je uporabljal ekonomska in vodstvena znanja, saj se je aktivno ukvarjal z gospodarskimi problemi. Od leta 2008 je upokojen podpolkovnik Slovenske vojske. Z družino živi v Divači, aktiven v lovskem in strelskem društvu. Na jesenskih volitvah je bil kot neodvisni kandidat izvoljen za župana divaške občine. V predvolilnem boju ste navedli, da se v politiko podajate kot »nepopisan list«. Kaj Vas je torej vzpodbudilo h kandidaturi? Kot star Divačan se nisem mogel sprijazniti z uporabo prostora v občini, predvsem s pozidavami, ki so se zadnja leta dogajale v Divači. Če bi se Divača prostorsko razvijala v pravo smer, se ne bi zapletel v politiko, tako pa nisem mogel stati ob strani in gledati, kako se trend pozidav nadaljuje. Kdo Vas je »zapeljal« v politiko? Boris Rutar, s katerim sva se že prej poznala in je aktiven član civilne iniciative. Bil sem njen simpatizer, ker se je borila

proti divji pozidavi na Krasu. Boris me je v imenu civilne iniciative vprašal, če bi kandidiral za župana, in po premisleku sem pristal, ker sem menil, da lahko na tem položaju naredim kaj dobrega za občino. Ravno včeraj (28. 3.) se je na seji občinskega sveta razrešil zelo pereč problem. Svetniki so se odločili za zidavo novega vrtca. Problem vrtca je trenutno res najbolj pereč problem v občini Divača. Že v letošnjem letu bo več kot 20 otrok »preveč«, ker v starem vrtcu ni dovolj prostora, poleg tega pa je stari vrtec tudi v zelo slabem stanju.

Kaj se nam je ponujalo? • 1. varianta, ki smo jo podedovali – nov vrtec, za katerega se je odločil občinski svet v prejšnjem mandatu, • 2. varianta – adaptacija obstoječega. Obe varianti imata pluse in minuse. Enkrat je bilo treba presekati to dilemo in se odločiti. Bili smo talci teh dveh variant. Za novogradnjo so občini odobrena sredstva iz Sklada za regionalni razvoj (evropska) v višini 1milijon sto tisoč evrov. Odločiti smo se morali, ali odobreni denar sprejeti ali se mu odpovedati in z lastnimi sredstvi adaptirati obstoječi vrtec. Da bi se svetniki lažje odločili, sem imenoval Komisijo za preučitev upravičenosti novogradnje vrtca, ki jo je vodil divaški arhitekt Stojan Lipolt. Komisija je svoje delo korektno opravila, za kar se ji zahvaljujem. Svetniki so se odločili za novogradnjo na podlagi znanih argumentov, pa tudi dejstva, da je finančna konstrukcija novogradnje zaprta Zanjo potrebujemo 2,5 milijona evrov, od tega je odobreno 1,1 milijona, kot sem že prej povedal, in 2-krat po 240 tisoč evrov za sofinanciranje projektov iz infrastrukturne domene, ki nam pripadajo po 23. členu Zakona o financiranju občin. Ker je pri novogradnji zajeta tudi infrastrukturna rešitev, in sicer krožišče ter dostop na cesto za »novo naselje«, bodo šla sredstva za ta namen. Za manjkajoči 1 milijon bo občina vzela kredit. Za adaptacijo in dozidavo starega vrtca bi lastni vložek občine znašal nekaj čez milijon evrov, cela investicija pa okrog 1,5 milijona evrov. Ne vemo pa, če bi pri tem ostalo. Na prvi pogled ni ravno velike razlike v denarju, ki ga potrebujemo za novogradnjo oziroma adaptacijo. Verjetno pa je tudi zelo pomemben čas, kdaj bi se lahko otroci preselili v novi oziroma adaptirani vrtec? Novi vrtec, ki bo montažen, naj bi bil vseljiv v enem letu. Pri adaptaciji pa se lahko precej zavleče, od zbiranja »papirjev«, izbire izvajalcev. Cela zadeva bi se lahko razpotegnila tudi v obdobje treh let. V času adaptacije pa bi bilo treba najti tudi nadomestno rešitev za namestitev otrok, kar ni enostavno.

3


Vzgojiteljice pravijo, da je obstoječi vrtec v zelo slabem stanju, popolnoma neprimeren za bivanje otrok, tudi starši se pritožujejo. Kakšno je Vaše mnenje o tem, da je vrtec po dobrih 25-ih letih primeren samo še za rušenje? 25 let res ni takšno obdobje, da bi bila zgradba popolnoma uničena, da se ne bi dalo več živeti v njej. Je pa evidentno to, kar pravijo vzgojiteljice in je ugotovila tudi komisija, zato menim, da so bile v preteklosti narejene napake, vezane na redno vzdrževanje. Kdo naj bi ga vzdrževal? Tisti, ki »živijo« noter, bi morali opozarjati na napake, občina, ki je lastnik, pa bi morala poskrbeti za svoje premoženje. Morala bi ga postopno sanirati, da bi bil vzdrževan, kot je npr. šola, ki je približno enako stara, vendar veliko bolje ohranjena. Govori se, da ni bilo komunikacije med vrtcem in občino, da vrtec ni imel možnosti pritisniti na prejšnje občinske oblasti. Občinske oblasti so se od nastanka občine menjavale, nočem iskati grešnega kozla, vendar je stanje tako, kot je. Vsekakor je škoda, saj se privatne hiše po 25-ih letih ne rušijo. Za gradnjo novega vrtca se bo morala občina ponovno zadolžiti. V javnosti se veliko govori, da je občina precej zadolžena. Na včerajšnji seji ste govorili tudi o občinskem proračunu. Kaj boste povedali o njem? Ob nastopu mandata je dolg občine znašal cca 2,5 milijona evrov teočih obveznosti. Od tega je bilo kratkoročnih kreditov, ki jih moramo v letu dni plačati in nam jih je uspelo lani podaljšati

aktualno cca 850.000 evrov, ostalo so bili neplačani računi za 1 milijon sto tisoč evrov in še računi za naročene projekte, ki prihajajo v plačilo v letošnjem letu. Imamo tudi še en milijon dolgoročnega kredita. Torej znaša celotno dolg 3,5 milijona evrov. Od tega moramo letos poravnati ves kratkoročni kredit, zapadle obveznosti po računih in 100 tisoč evrov glavnice dolgoročnega kredita. Teh 2,5 milijona evrov je torej breme občine, ki nas tišči za vrat in kroji letošnji proračun občine

primanjkljaj v letošnjem letu vsaj prepoloviti. Obnašati se moramo kot najboljši gospodarji. Ne smemo pa striktno zategniti pasu in prizadeti vse, kar mora v občini živeti – sociala, šola, vrtec, krajevne skupnosti, društva. Vsa društva bodo dobila podoben znesek kot leta 2010, tudi KS bodo dobile sredstva za funkcioniranje, novih, obsežnejših investicij pa letos ne bo, razen vrtca, dokončanja muzeja filmskih umetnikov, obnovitve vaškega doma v Škofljah in popravila strehe škocjanske šole.

Koliko pa nas ”tišči za vrat” financiranje Škrateljnove hiše? Škrateljnova hiša oziroma muzej filmskih igralcev je posebna zgodba, ki se je odvrtela v nepričakovano smer. Cela investicija je bila ocenjena na 1 milijon 400 tisoč evrov, 85 % te vsote je bila predvidena udeležba norveškega sklada, to je okrog 1 milijon 200 tisoč evrov. Izkazalo pa se je, da je bila ocena stroškov napačna, prišlo je do dodatnih del, med gradnjo se je spremenila tudi zakonodaja, ki se nanaša ravno na opremo muzejev. Zaradi zahtevnosti del in spremembe zakonodaje se je investicija zvišala na 2 milijona 30 tisoč evrov. Razliko med končno ceno in norveškim vložkom (800.000 evrov) pa mora sedaj plačati občina sama. Lani nam je ministrstvo za kulturo namenilo 230 tisoč evrov, torej mora občina plačati še okrog 570 tisoč evrov, kar je tudi del obstoječega občinskega dolga. V skupnem občinskem dolgu je velika obremenitev tudi nabava gasilskih vozil, ki so sicer nujno potrebna. Nabavili smo jih takrat, ”ko je bilo dovolj denarja”, sedaj ko ga ni, pa moramo odplačevati dolg, ki samo v letošnjem letu znaša 170 tisoč evrov. Občinski svet in kolegij želimo proračun čim bolj razbremeniti oziroma

Kaj pa dobijo Senožeče? KS Senožeče dobi iz investicijskega denarja 205 tisoč evrov, ki pa se bodo porabili za plačilo naročenih projektov (vaški dom v Dolenji vasi in Lažah, pločniki in športna dvorana v Senožečah, sanacija plazu Mlačevo) in za plačilo računov – cesta v Otošče, kanalizacija v Gabrčah. Iz proračuna se bo torej plačalo, kar je že bilo narejeno in za projekte, ki se jih bo izvedlo, ko bomo imeli sredstva, da bomo lahko kandidirali na razpise.

foto: JOŽE POŽRL

aktualno

Kako je z Industrijsko-poslovno cono Risnik? Razen ene hale je prazna. Ni zainteresiranih kupcev? V Divači sta dve identični coni: Industrijsko-poslovna cona Risnik, katere lastnik je Primorje iz Ajdovščine, in obrtna cona v lasti podjetja IGT ob cesti za Ležeče. Za nakupe v obeh zaenkrat ni pretiranega zanimanja. Cene zemljišč v conah so za zunanje povpraševalce pa tudi za domače podjetnike previsoke. Posebno domačini so tukaj ”prizadeti”, saj intenzivno izpostavljajo in zahtevajo rešitev svoje prostorske stiske tudi na račun umestitve svojih proizvodnih objektov v stanovanjskem delu Divače, torej med hišami, kar ni sprejemljivo oziroma predlagajo rešitev v formiranju nove, že tretje cone, namenjene domačinom, po njim dostopnih cenah, kar pomeni novo obremenitev za naš prostor.

Velike probleme v občini predstavljajo novogradnje in prazna stanovanja. Koliko lahko občina sploh vpliva na lastnike kapitala? Iz dosedanje prakse je razvidno, da občina sploh ni vplivala na lastnike kapitala. Svoja zemljišča je prodala in se s tem odpovedala vplivu oziroma možnosti razpolaganja in uporabe teh zemljišč. Trenutno imamo v občini čez 200 praznih stanovanjskih enot, 2 coni – industrijsko in obrtno, nezgrajenih je ostalo še nekaj problematičnih zgradb – Sončna hiša (luknja pri pošti), Medicinski center na Lokavski cesti, nerealizirana zgradba podjetja Inriva, ki nas tudi toži za izgubljeni dohodek.

foto: JOŽE POŽRL

4

Kaj pa Sončna hiša, luknja, ki sredi Divače ne kaže, da se bo kmalu vsebinsko napolnila? Tudi tu občina nima neposrednega vpliva, kaj bo iz nje nastalo. Stanovanj – praznih je že preveč, vendar česar koli (npr. tovarne …) lastnik ne more zgraditi, ker ga lahko pri tem omejimo. Iskati mora skupni jezik z občino, vendar se bojim, da bo poskusil rešitev problema iskati v nadaljevanju tožbe in s tem pokriti svoje stroške ter izgubo dohodka.

Ali se investitorji obračajo na Občino pri iskanju primernih rešitev ali le, ko potrebujejo »papirje«? Investitorja medicinskega centra DBS leasing d. o. o. in BKS d. o. o. se prilagajata razmeram, iščeta ustrezno rešitev oziroma sprejemljive dejavnosti skupaj z Občino, ki mora predvsem zagovarjati interese ljudi in okolice, vendar mora upoštevati tudi želje investitorjev, če se prilagodijo občinskim normativom. Da se neprimerni posegi v prostor ne bi ponavljali, je Civilna iniciativa za Kras predlagala sprejetje zaščitne klavzule. Kakšen je Vaš odnos do nje? Podpiram stališče Civilne iniciative za Kras iz več razlogov. Kras je tako občutljiva pokrajina, da z njim ne smemo početi, kar komu pade na misel. Perspektiva tega prostora je v izrabi tega, kar nam je narava dala. Pozidavo in doseljevanje bi morali nadzorovati, da se ne bi stihijsko razvijali. Poskrbeti moramo tudi za zanamce, da jim ne bomo pustili uničenega in prenaseljenega prostora. Ujeti moramo zadnji vlak, da preprečimo divjo pozidavo, ki jo napaja interes kapitala. V prejšnjih mandatih je obstajala praksa, da je novi župan zamenjal sodelavce občinske uprave. Zakaj ste Vi ohranili obstoječe stanje? V dolgoletnem delu na vodilnih položajih sem pridobil izkušnje pri delu z ljudmi. Ko sem začel županovati, sem si zadal plan: vzpostaviti stik, oceniti, kaj, kako in koliko kdo dela.

5

Z delavci občinske uprave sem se pogovarjal, poslušal sem njihove vizije. Priti in zamenjati ljudi, ni vedno dobro, včasih je celo neodgovorno. Če si nov in zadev ne poznaš, moraš pridobiti določena znanja, ne pa odžagati ljudi, ki te lahko vpeljejo v delo. Ni tudi nujno, da so zamenjave vedno boljše. Odločil sem se pustiti stvari, kot sem jih dobil. Sodelavci me niso razočarali, so prizadevni, poznajo svoje delo, zadostujejo potrebam občine. Imamo redne kolegije uprave, delavci predstavijo tekoče naloge, jaz pa jih politično usmerjam, ker so strokovno suvereni. Želim, da skupaj z mano ohranijo občutek in čas za potrebe občanov. Z občani je potrebno vzpostaviti obojestransko razumevanje in korekten odnos, ob tem pa upoštevati upravni postopek in določila zakonodaje. Kako pa sodelujete s svetniki? Tudi s svetom zelo dobro sodelujem, kar je zame zelo pomembno. Moram poudariti, da so volivci dobro izbrali, saj svetniki pri odločanju pozabijo na strankarsko pripadnost, pri vseh prevladuje zavest, da zastopajo in gledajo predvsem na interese občine in občanov, kar omogoča tvorno in uspešno sodelovanje. V veliko pomoč mi je tudi ”svetniški kolegij”, sestavljen iz predsednikov odborov sveta, s pomočjo katerega se odločam v vseh važnejših zadevah. Kot zadnje vprašanje pa nas zanima, če Vam je po polletnem županovanju že kaj žal, da ste kandidirali? Nisem si predstavljal, da je župansko delo tako zahtevno, saj zahteva celega človeka, ki se neprestano angažira. Če bi prej vedel, kaj me čaka, se verjetno ne bi odločil za kandidaturo. Vendar pa, če si kapitan na barki, moraš barko varno pripeljati do konca, kar sem v dosedanjih službah vedno storil. S to posadko (mislim na svet in upravo) ni bojazni, da ne bi dosegli na koncu mandata želeni cilj. V imenu bralcev se vam zahvaljujeva za izčrpne odgovore. Urednici


aktualno

6

zgodilo se je

7

Novi objekt vrtca s sedmimi igralnimi enotami in večnamenskim prostorom ima po projektu, s katerim je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, površino 1726 m2, od tega kleti 680 m2. Komisija je kot glavne prednosti novogradnje ocenila prometno shemo s krožiščem pri šoli in pa dejstvo, da novogradnja ne vpliva na funkcioniranje obstoječega vrtca med gradnjo. Obstoječi vrtec se poruši po vselitvi otrok v novi vrtec. Sicer obsežna klet, nastala tudi zaradi prilagajanja nagibu terena, ima ugoden vpliv na zmanjševanje prisotnosti radona, predstavlja pa dodaten strošek občine. Prednost projekta je tudi že pridobljeno gradbeno dovoljenje in odobrena sredstva za sofinanciranje. Kot pomankljivosti projekta je komisija ocenila utesnjenost lokacije med telovadnico,

Vrednost gradbenih, obrtniških in instalacijskih del za novogradnjo po ponudbi izbranega izvajalca Godina d. o. o. znaša 2.439.562.46 eur, vključno z zunanjo ureditvijo, prometno ureditvijo in opremo. Glede na že odobrena sredstva za sofinanciranje iz Sklada za regionalni razvoj v višini cca 1.100.000,00 eur, zagotovljena sredstva za sofinanciranje objektov splošnega družbenega pomena v višini cca 2-krat 240.000,00 eur po Zakonu o financiranju občin bi tako lastni vložek občine pri novogradnji vrtca, pridobljen z dodatnim zadolževanjem, znašal cca 860.000,00 eur. V zneske je vključen tudi DDV. Komisija je opozorila na dejstvo, da vrednosti po razpisu niso fiksne, ampak se izračunajo po izmerah dejansko izvedenih del. Obstaja torej možnost porasta stroškov investicije, kar je znano iz gradbene prakse. Prizidani in adaptirani vrtec bi imel 8 igralnih enot (6 obstoječih v pritličju in dve novi v nadstropju) ter večnamenski prostor v pritličju prizidka. Komisija je kot prednost ocenila neposeganje v območje šole, nižjo ceno adaptacije zaradi manjše površine objekta brez kleti, nižji pa bi bili tudi stroški

komunalnega opremljanja in zunanje ureditve. Kot pomankljivost je komisija ocenila slabšo prometno shemo, motnjo pri funkcioniranju vrtca med fazno izgradnjo ter porabo dodatnih sredstev in časa za novo projektno dokumentacijo za gradbeno dovoljenje in razpisno dokumentacijo.

v imenu Turističnega društva Škocjan

Ocenjeni stroški temeljite adaptacije starega vrtca, ki ima površino 600 m2, ter izgradnje novega prizidka površine cca 300 m2 z dvema novima igralnicama in večnamenskim prostorom (skupno torej 900 m2), bi znašali vključno z opremo, zunanjo ureditvijo, projektno in razpisno dokumentacijo ter eventuelnim odkupom sosednje parcele cca 1.500.000,00 eur. Člani komisije so v odsotnosti enega člana opozorili, da je potrebno v proces odločanja v prihodnje že v sami fazi izdelave zasnov pritegniti najširšo javnost in več projektantov v smislu izdelave variantnih rešitev, predvsem pa je potrebno dimenzionirati investicije tako, da bo zagotovljen denar tudi za ostale potrebe in enakomernejši razvoj vseh delov občine. Na to je opozorila tudi javna tribuna o izgradnji vrtca v Divači, ki jo je 24. 3. 2011 v šolski avli organiziral novi občinski svet. Žal z zamudo, a dobrim namenom, da bo tako tudi v prihodnje. Razdeljenost komisije se je pokazala tudi pri glasovanju, saj sta novogradnja in adaptacija dobili vsaka po 3 glasove. Pri glasovanju na Odboru za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami je bil dosežen tesen rezultat v prid adaptaciji, občinski svet pa je podprl novogradnjo z glasovi 10 : 5. Stojan Lipolt u.d.i.a., občinski svetnik

Foto: MATEJ SKUBIC

trakt nižje stopnje osnovne šole in rokometno igrišče, s čimer je otežena kasnejša adaptacija objekta osnovne šole, ter dejstvo, da je novi vrtec nadstropen. Predlagana varianta pomeni razširitev vrtca samo za 1 igralnico, večnamenski prostor in servisne prostore, širitev za 2 dodatni igralni enoti, ki sta nujno potrebni, pa predstavlja dodaten strošek občine. Arhitekturna zasnova je moderna in likovno korektna, zaradi ravnih streh in velikih lesenih oken pa predstavlja rizik za kasnejše povečane vzdrževalne stroške.

Za izvedbo prireditve se zahvaljujemo Parku Škocjanske jame, Gostilni Mahnič v parku Škocjanske jame in vsem nastopajočim.

Foto: MATEJ SKUBIC

Občina Divača si že štiri leta prizadeva urediti vprašanje slabih sanitarnih razmer v otroškem vrtcu v Divači. Občinski svet, župan in občinska uprava so že v prejšnjem mandatu začrtali smernice za gradnjo novega vrtca, na javnem razpisu izbrali izvajalca del ter v drugem poskusu uspeli pridobiti sredstva za sofinanciranje projekta iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. V času, ko še ni bilo znano, ali bo Občina Divača uspela na razpisu za sofinanciranje, kazali pa so se znaki zadolženosti Občine, so se pojavila mnenja, da bi bilo v smislu racionalizacije investicije smotrneje pristopiti k adaptaciji stavbe obstoječega vrtca namesto novogradnje. V ta namen je novi župan oblikoval Komisijo za izgradnjo vrtca v sestavi Stojan Lipolt (predsednik), Dobrivoj Subić, Radica Slavkovič, Dragica Kranjec, Valter Malovec, Edo Franetič in Stojan Cerkvenik, ki je preučila obe varianti.

Letos smo v Škocjanu, tokrat že osemnajstič zapored praznovali prihod Dedka mraza. Ob tako pomembni obletnici smo ga pričakali s posebno slavnostnim programom. Otroci so si najprej ogledali igrico Dobri snežak, na katero so se vsi nastopajoči zelo dobro pripravili, za kar gre zasluga mentorici Darji Ivančič, ki je pripravila scenarij. Po igrici so imeli nastop vsi otroci iz okoliških vasi, ki obiskujejo glasbene šole in igrajo na različne instrumente. Končno je le prišel Dedek mraz v spremstvu palčkov in snežink. Z vsakim otrokom se je pogovoril in ga razveselil s skromnim darilcem. Poudaril je, da mu je zelo všeč, da ga vsako leto pričakamo v večjem številu in da se domačim otrokom pridružijo njihovi prijatelji in znanci iz okoliških krajev. Orjana Gombač

Tudi letos smo v Naklem pustovali. Pred tednom dni smo na sestanku dorekli, da se bo pustovanje začelo v pustno soboto po kosilu. Vaški fantje in možje so se na letošnji pust dobro pripravili. Stojanova prikolica je bila v znamenju »Sekcije za vleko Divača«, opremljena s klopmi, uro, ki nas je opozarjala na čas, stolpom, ki je vaščane opozarjal na naš prihod. Vozil nas je terorist Ljubo s svojim sodobnim rdečim ferbusonom z brzinami ferrarija. Vlakovni odpravnik Stojan je bil opremljen s čepico, zastavico in piščalko. Oznanjal je odhod vlaka tako, da je s piskom in zamahom rdeče zastavice teroristu nakazal odhod. Maškare smo se na vozilu zabavale in pele v slogu pusta. Seveda smo imeli na vozu tudi našega muzikanta Jerneja, ki je dodatno popestril dogajanje in v vsaki hiši zaigral par domačih viž. Iz Naklega smo krenili proti Betanji, Škocjanu, Matavunu in na koncu smo se vrnili spet v Naklo, kjer smo začeli. Vsi vaščani so nas bili zelo veseli. Rajanje v našem vaškem domu je trajalo pozno v noč in veseli smo, da držimo in peljemo tradicijo naprej. Orjana Gombač

Foto: MARKO GOMBAČ

foto: JOŽE POŽRL

TUDI DEDEK MRAZ JE LAHKO POLNOLETEN


zgodilo se je

zgodilo se je

SENOŽEŠKA BOJNA LADJA V Senožeški pristan je 5. 3. 2011 priplula nepotopljiva bojna

Foto: DARJA KRANJC Foto: DARJA KRANJC

z ansamblom POP CORN. Nagrajene so bile skupinske in posamezne maske. Najbolj izvirne skupinske maske, ki so prejele bogate nagrade, so bile hobotnice, medicinske sestre in skupina Mehikancev. Posamične maske pa »šibica« (vžigalica), gospodična iz Trsta in mama Anka. V torek popoldne pa so pustne šeme pometale po vasi Famlje in Goriče. Tradicija pustovanja v Vremah ostaja vse bolj trdna, saj se v dolini pod Vremščico in pod obronki Brkinov bojijo, da bi jim dolga zima ponagajala pri spomladanski setvi in saditvi. Mirjam Frankovič Franetič

Domačin, sedem domačink in predstavnica PŠJ smo že deset dni pred delavnico v žganju namakali posušena domača zelišča in sadje ter se pod vodstvom Sandre Pelicon nato preizkusili v pripravi rmanovega, žajbljevega, šipkovega, slivovega likerja, likerja iz mešanega sadja in tavžentrože. V štiriurni delavnici smo spoznali primerne gradacije za zeliščne in sadne likerje, različne načine redčenja, sladkanja in dišavljenja likerjev. Za slednje smo uporabili vino, vodo, karameliziran ali v vodi stopljen sladkor, macerirano limono, klinčke, cimet in zvezdasti janež. Spoznali smo, da je mogoče iz domačega žganja, sadja in rastlin, ki rastejo na domačem vrtu, bližnjem travniku in poti, pripraviti okusne pa tudi zdravilne likerje, s katerimi lahko v ličnih steklenicah pogostimo ali obdarimo naše najbližje. Za piko na i nam je, ponosnim kuharjem, Darja Ivančič pripravila odlični jajčni konjak. Pa še nasvet: vsi likerji morajo odležati vsaj teden dni. Dlje, ko odležijo, boljši so. Darja Kranjc

Foto: DARJA KRANJC

ŽIVAHNO PUSTOVANJE Trdovratna in dolga zima, ki se je s sunkovito burjo nadaljevala vse tja do pustovanja in praznovanja dneva žena, je marsikomu zagrenila veselje ob pričakovanju bolj toplih, spomladanskih dni. Pustne šeme pa so si na vse načine prizadevale, da bi zimo pregnale. Na pustno soboto so jo odganjale po vasi Dolnje Vreme, popoldne so se jim pridružile najmlajše pustne šeme, ki so imele krajši sprevod po Vremskem Britofu. V prostorih nekdanjega Liva jim je domače društvo TKŠD Urbanščica pripravilo pustno rajanje z nagrajevanjem najizvirnejših mask. Pustni odbor mladih pa je zvečer pripravil ples

9

Letošnjo zimo so dodobra zaznamovali prehladi, virusi in drugi napadi na naše zdravje. Od nekdaj so si naši predniki v boju zoper tako nadlogo pomagali z raznimi namakanci v žganju. Na plodna tla je tako padla jesenska pobuda domačink za zimsko delavnico likerjev. V soboto, 5. 2. 2011, smo se s Sandro Pelicon iz Društva Planta v parku preizkusili v pripravi zeliščnih in sadnih likerjev na osnovi domačega žganja.

ladja »Vremsca 69 96«, opremljena z najnovejšo sodobno opremo. Iz luke jo je potegnil vlačilec Nanos. Na ladji se je veselila vsa Senožeška mornarica, ki je ponosno razkazovala svojo novo pridobitev vsem vaščanom. Ti mornarici so vztrajno sledili močno oboroženi pirati s Straš´ce s svojim čolnom, ki pa na srečo niso poškodovali nove pridobitve. Kot se spodobi, se je mornarica najprej poklonila pokojnemu pustarju Zdravku Papežu s prižigom sveče na pokopališču. Nato pa so začeli z razkazovanjem nove bojne ladje, ki so jo izdelali mornarji sami. Prepluli so cele Senožeče in Gabrče, zvečer pa pripluli v Dolenjo vas, kjer so se udeležili plesa v maskah. Na pustni torek se je mornarica podala še v Laže, kjer je predstavila svojo novo pridobitev. Ko so se vračali proti pristanu, so se zasidrali še v gostilni Na ravni in se okrepčali, potem pa nadaljevali pot proti Štorjam. Tam pa je bil njihov vodja tovariš Tito izbran za najboljšo posamično masko. Naslednji dan pa je bilo po tradiciji treba pusta zažgati in tako so mornarji tudi storili. Jerneja Volk

Foto: DARJA KRANJC

8


zgodilo se je

zgodilo se je

11

»Ostani srečna kakor ptica svobodna na dlani sveta!«

Foto: ANDREJ ŠKAPIN

V divaški knjižnici so letošnje leto pričeli s predstavitvijo Tibeta – dežele na strehi sveta, ki je potekalo 4. januarja kot četrto srečanje Študijskega krožka Iz knjižnice v svet. Tokratna gostja je bila dolgoletna bralka sežanske Kosovelove knjižnice, predvsem pa zvesta popotnica Majda Mateta iz Sežana, ki je v dvournem predavanju z velikim številom zanimivih fotografij predstavila svoje 12-dnevno potovanje v Tibet leta 2007. Prostor divaške knjižnice je bil skoraj premajhen za tako veliko število obiskovalcev, ki so prisluhnili zares zanimivemu predavanju in se ob koncu še pogovarjali z gostjo večera ter si ogledali razstavo knjig o tej zanimivi deželi in nekaterih predmetov iz Tibeta. Tisti, ki so morda čakali visoke bele zasnežene gore in molilne zastavice na njih in brezkončna snežena prostranstva, so bili morda malce razočarani. Toda Tibet, ki je danes tema svetovnih časopisov in polemik, ni več tisti romantični Tibet. Dalajlama in njegova vlada, ki že več kot 50 let živi v izgnanstvu v Indiji, bije drugačen in neizprosen boj. Gostja je obiskovalce tudi razveselila z izvlečkom Dalajlamovega mirovnega načrta v petih točkah, ki ga je njegova visokost predstavila v Ameriki in za katerega je leta 1989 prejel Nobelovo nagrado za mir kot priznanje za njegovo prizadevanje za nenasilno ločitev Tibeta od Kitajske. »Prav je, da ljudje vedo, da Tibet ni samo pravljica. Prepričana sem, da glavnina ljudi (vključno z mano, dokler se nisem vrnila s Tibeta in napisala svoj potopis in malo raziskovala) sploh ne ve, da se Dalajlama pravzaprav sploh ne bori več za samostojni Tibet, temveč za njegovo avtonomijo znotraj velike Kitajske, za človekove pravice Tibetancev in mir v njegovi deželi,« je med drugim poudarila Mateta. Predavanje je bilo prekratko, da bi ob opisu zares zanimivega potovanja obširno predstavila še številne teme, kot so: kitajski odnos do Tibeta, o Tibetu nasploh, dalajlami in pančelami, samostanih in vsem drugem, kar krasi Tibet. Olga Knez

Foto: ANDREJ ŠKAPIN

Tako se je glasila letošnja čestitka vsem ženam KS Senožeče na praznovanju 8. marca - dneva žena v nedeljo, 13. marca. Pevke mešanega pevskega zbora Senožeče, pod taktirko Ade Škamperle, so s pesmijo začele prazničen večer. Ob instrumentalni izvedbi partizanske pesmi sta Nina Svetina in Ada Škamperle dodali poseben čar praznovanju. Mali kurirji – učenci podružnične šole Senožeče so v zgodbi svoje dedke in babice popeljali v čas, ki so ga sami doživljali kot pravi kurirji, borke in borci za svobodno domovino. V zgodbi o dveh mucah

Foto: OLGA KNEZ

Društvo lastnikov gozdov Vrhe Vremščica, ki je ob ustanovitvi pred tremi leti štelo 15 članov, sedaj združuje 54 lastnikov gozdov z Brkinov, Krasa, Branice, Koprskega, Bistriškega in Postojnskega. Je edino tovrstno društvo, ki deluje na Primorskem in je zelo aktivno in prepoznavno tudi v slovenskem merilu. Že od vsega začetka ga vodi predsednik Niko Meden. Glavni poudarek dajejo skrbi za izobraževanje članstva, k delu pa so pritegnili tudi mlade. To uresničujejo z raznimi strokovnimi ekskurzijami po Sloveniji in v tujini. Enodnevno ekskruzijo po Sloveniji na temo primeri uspešne uporabe biomase in bioplina so izpeljali v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom. »Skrbimo tudi za gozdno učno pot Djestence pri Senožečah, ki je prva taka pot v Sloveniji, ki prikazuje energetsko vrednost lesa, ki je kot obnovljiv vir energije tudi vedno bolj cenjen. V lanskem letu smo organizirali delovno akcijo na omenjeni gozdni učni poti. V središču vasi smo postavili tablo z zemljevidom gozdne učne poti. Pot smo očistili in jo razširili. Ob poti smo postavili kozolec, na katerega smo obesili vse primerke lesa, ki rastejo v naših krajih in so primerni za kurjavo v obliki polen ali lesnih sekancev. Na vsakem kosu razstavljenega lesa je tablica s podatki lesa, ki obsegajo: specifično gostoto, energetsko vrednost in druge podatke. Za ogled omenjene poti vlada veliko zanimanje med šolarji in drugimi ljubitelji narave. Zato bomo z delovnimi akcijami nadaljevali tudi v letošnjem letu, ko si prizadevamo, da bi pot dobila tudi svojo zloženko,« je na občnem zboru društva v Gostišču Stari grad v Senožečah (11. 2.) poudaril predsednik Meden. Odmevna je bila lanskoletna razstava lesa v prostorih divaške občine, ki je bila prva taka razstava v Sloveniji in je požela veliko pohval. Lani so se predstavili tudi na Pastirskih igrah v Senožečah z razstavo lesa in demonstracijo varnega dela v gozdu v sodelovanju z Inštitutom za varstvo pri delu iz Škofje Loke. Izvedli so tudi tečaj varnega dela z gozdarsko prikolico s hidravličnim dvigalom. Njihova mlada člana Peter Ferfila in Jasmin Jušič pa že sedaj sodelujeta na raznih prireditvah, maja pa se nameravata udeležiti tudi mednarodnega tekmovanja v spretnosti z motorno žago. Na občnem zboru društva so prisluhnili še vodji oddelka za gozdarsko svetovanje pri novogoriškem Kmetijsko-gozdarskem zavodu Egonu Rebcu, ki je predstavil ukrep »Programa razvoja podeželja z dvigom gospodarske vrednosti gozdov« in škode od divjadi v gozdu. Zaradi nje je težje pomlajevati gozdne vrednosti. V Sloveniji se še neustrezno rešuje ta problematika v primerjavi z uveljavljanjem škod na drugih kmetijskih površinah. Olga Knez

Foto: OLGA KNEZ

10

pa so učenci z mentorico Lidijo Uršič povedali, da ni bogastvo, temveč svoboda največja vrednota na svetu, za kar vedo tudi potepuški muci. Nastop učencev je izvabil radost in veselje v očeh občinstva. V polni dvorani KS Senožeče so se veselo zavrteli mladi pa tudi nekoliko starejši plesalci plesnega društva Srebrna iz Senožeč pod budnim očesom vodje Nataše Vasič. Društvo Dobrnič v KO ZB Senožeče, ki je prvo društvo na Primorskem, ohranja pomen 8. marca - dneva žena ter vlogo ženske v pretekli in polpretekli zgodovini, posebej pa v

Pomladanska »čistka« dela brežine in mosta na Škofljah se je dogajala v soboto, 25 marca, ko so se prebivalci vasi Škoflje zbrali na mostu, da polepšajo pogled pred prihodom v vas. Vsaj 20 krajanov, od najmlajšega, ki je štel 9 let, pa do najstarejšega, ki je že krepko presegel sedemdeseta, so poprijeli za vrtno orodje in motorne žage in očistili podrastje, podrta drevesa, pobrali smeti in odpadke ter delno odstranili bršljan, ki je že dodobra načel zidovje starega mostu. Del brežine so predhodno očistili tudi uporabniki in lastniki bližnjih parcel. Vsekakor je sedaj pogled na reko Reko in most, ki jo prečka, za domačine, še bolj pa za mimoidoče turiste privlačnejši. Pridne domačine je na koncu pričakala okusna jota in žrebičkov golaž iz kuhinje Dujčeve domačije. David Vatovec predstavnik vaške skupnosti Škoflje

današnjem času. Glavni govornik na praznovanju, predsednik območnega združenja za vrednote NOB Emil Škrl, se je v svojem govoru dotaknil tudi današnjih dni, še posebej problemov žensk, njihovih družin, ko ostajajo brez zaposlitve in dohodkov. Droben cvet in kratek nagovor je vsem ženam poklonil predsednik KO ZB Senožeče Marjan Ferfila. Častni gost in presenečenje večera je bil prvi dirigent in soustanovitelj tržaškega partizanskega zbora Oskar Kjuder, ki smo ga v dvorani pozdravili z bučnim aplavzom. Tudi sam je prisotne nagovoril in dejal, da je srečen in vesel, ker ne pozabljamo čas NOB-ja, ko je za sinove in hčere krvavelo srce. Župan občine Divača Drago Božac se vabilu ni mogel odzvati, njegove misli in želje je občinstvu in gostom posredovala Alenka Dovgan Štrucl, ki je vse v dvorani, še posebej žene ob njihovem prazniku, pozdravila tudi kot predsednica KS Senožeče. Program sva povezovali in vmes recitirali pesmi Prešerna, Kosovela, Kajuha in Kalabe članici društva Dobrnič v KO ZB Senožeče, Alenka in Cvetka. Na koncu programa sva nekoliko drugače, kot recitacijo, izvedli »Vstajenje Primorske« s spremljavo tržaškega partizanskega zbora (CD) in poželi aplavz občinstva. Za polne mize in seveda tudi sladke dobrote so kot vedno poskrbele članice Društva Dobrnič. S pecivom pa je počastilo praznovanje 8. marca – dneva žena tudi nekaj žena iz aktiva žena v KUD Senožeče. Z obljubo, da se srečamo tudi prihodnje leto, se je druženje v prijetno okrašeni Cvetka Gorup dvorani zavleklo v prijeten večer.


zgodilo se je

zgodilo se je

, TA DRAGOCENI ČAS ... OJ KULTURNA PRIREDITEV OB DNEVU ŽENA skupine Flip, domača dramska skupina ter 87-letni, ljubiteljski pisec pesmi Franc Sila, ki mu je društvo podelilo spominsko sliko z njegovim portretom in dvema pesmima, ki jo je oblikovala in natisnila Tiskarna Mljač iz Divače. Navzoče je pozdravila ravnateljica osnovne šole Divača Damijana Gustinčič, predstavnik občine Dobrivoj Subič ter predsednik KS Vreme Dušan Škrlj, ki je dekletom in ženam za praznik podaril nagelj. Mirjam Frankovič Franetič

Foto: VANJA DEBEVEC GERJEVIČ in DARJA KRANJC

ali v lovski koči v Famljah. Na prireditvi je bilo veliko ljudi, kar potrjuje, da je še kako potrebna večnamenska dvorana v Vremah. Nastopajoči so navdušili krajane, ki so potrdili, da je potrebno ljudi v teh kriznih časih med seboj povezati s takimi kulturnimi in podobnimi dogodki. V programu so sodelovali učenci podružnične šole v Vremah, pevski in glasbeni sestav učenk iz OŠ dr. Bogomirja Magajne v Divači, gojenci glasbene šole Sežana, oddelka v Divači, plesalka in akrobatka

obiskali povirsko polje, kjer so opravili intervju z gospo Angelo Grželj, Natalijo in Radom Perhavcem, si ogledali demonstracijo žetve ajde in se preizkusili v izdelavi ajdovih snopov.

Foto: VANJA DEBEVEC GERJEVIČ in DARJA KRANJC

Domače društvo, TKŠD Urbanščica iz Vrem, je organiziralo kulturno prireditev ob dnevu žena v prostorih bodočega kulturnega hrama, v katerih je bil obrat Liva. V njem je še pred nekaj leti delalo več kot deset domačink. Rdeča nit prireditve, ki ga je povezovala domača dramska skupina, je bil hiter tempo življenja, v katerem nimamo več časa za te ali one stvari. Društvo je bilo vsako leto primorano organizirati prireditve v pretesnih prostorih strelskega društva Vremščica

Trava je kruh, žetev pa važno opravilo To je bilo sporočilo letošnje prireditve ob zaključku raziskovalnega dela učencev Mreže šol parka Škocjanske jame v počastitev dneva žena, v petek, 11. 3. 2011, v Škocjanu, ki je izzvenela kot poziv k spoštovanju narave. Učenci so pod vodstvom mentoric tokrat raziskovali in ustvarjali na temo ženske ročne žetve, ki je imela v naših krajih dolgo tradicijo, a je povsem zamrla v minulem stoletju. Poleg žetve kot opravila so učence zanimale še šege in navade ob njej, niso pa se mogli izogniti niti popisu žit, ki so se nekoč sejala na naših poljih. Najmlajši iz prvega razreda podaljšanega bivanja OŠ Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice so pod mentorstvom Laure Novak te tudi narisali. Po uvodni »Po Koroškem po Kranjskem že ajda zori« otroškega pevskega zbora OŠ Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice je prisotne pozdravila direktorica JZ PŠJ dr. Gordana Beltram in izpostavila pomen poznavanja tradicij kot vira znanj za trajnostni razvoj. Sledile so predstavitve izsledkov in dela šol, ki so bile letos še posebej izvirne in razgibane. Učenca devetega razreda OŠ Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice sta pod mentorstvom učiteljic Nevice Iskra, Anice Brožič in Lidije Bačić uprizorila intervju

Foto: VANJA DEBEVEC GERJEVIČ in DARJA KRANJC

12

o žetvi v Brkinih, na katerem se je intervjuvanec izkazal s širokim poznavanjem problematike, demonstracijo brušenja srpa, nošnje naglavne rute, predpasnika in še česa. Učenci OŠ Podgora Kuteževo, ki so raziskovali pod mentorstvom učiteljic Vere Frank, Jane Smajla in Magdalene Logar, so nam pojasnili, da so dekleta

v Koćaniji postala žanjice že s 15-im letom in so žito tudi same sejale in mlatile, saj so bili moški gozdarji in jih po cele mesece ni bilo domov. Sledil je ogled filma o terenskem dnevu učencev 4. in 5. razreda OŠ dr. Bogomirja Magajne iz Divače, ki so v okviru raziskovalnega krožka pod mentorstvom učiteljice Danile Grželj v jeseni

Učenci iz OŠ Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice so pod mentorstvom Nade Šircelj, Nežice Celin in Benjamine Frank zbirali ustna in materialna pričevanja o žetvi. Venčka Bergoč, Alojz in Vida Vičič, Marija Boštjančič, Mila Vičič, Jože Muha, Emilija in Ivan Štembergar ter Frančiška Grahor so učencem poudarili velik pomen žetve, ki se je začela julija, ko je bilo klasje zrelo in suho. Žanjice so žele zgodaj zjutraj, da se ne bi žito zaradi vročine preveč osipalo. Ko je poleti močno deževalo ali pa se je bližala toča, so v ogenj metali koščke oljke, ki so jo za veliko noč blagoslovili. Ponekod so v ogenj metali tudi suhe rože, ki so jih za praznik rešnjega telesa nosili s sabo v procesiji. Za razliko od časov, ki so jih raziskovali učenci, pa danes kmetica med žetvijo nima nobenega dela. Tudi žit se v naših krajih ne seje skoraj nič več. Razlog: zaslužek je skromen, pridelek pa jim uničujejo divji prašiči. Kljub vsemu imata gospa Milena Požrl z Brežca in Ljuba Štok iz Povirja, naši gostji, ki sta obenem članici Društva kmetic sežanske regije, svoj poklic radi, saj drugače ne gre. Delo na kmetiji poteka od petih zjutraj do desetih zvečer. Razlik med moškim in ženskim delom ni več. Vedno več žensk zna uporabljati stroje, pa naj si bodo poročene na kmetijo ali pa so se na njej že rodile. Ko smo ju vprašali, kaj nam bi položili na srce, sta dejali: Trava in vsaka rastlina je kruh! Potrebno jo je spoštovati, ne hoditi po njej in še manj jo zastrupljati. Vodja Službe za raziskovanje in razvoj mag. Vanja Debevec Gerjevič je predstavitev sklenila z mislijo, da bodo znanja, do katerih so se v letošnjem letu dokopali učenci mreže šol, le-tem morda še kako prav prišla v bodoče. Darja Kranjc

Na širšem območju struge Reke

POMAGALI

žabicam čez cesto

Ali ste vedeli, da so v Sloveniji prav vse dvoživke – med katere spadajo tudi različne vrste žab – uvrščene na rdeči seznam ogroženih živalskih vrst? Ali ste vedeli, da žabe vrste navadne krastače, ki jih je na našem območju še največ, poskrbijo, da v vašem vrtu solate v celoti ne pomalicajo polži in vas obvarujejo pred pikom marsikaterega komarja? Ali ste vedeli, da je žaba pravi mali eko barometer? Če se njihovo število nenadoma zmanjša ali celo izginejo, je to opozorilni znak, da se življenjske razmere slabšajo, čeprav tega sami še nismo opazili. Dvoživke imajo torej za ohranjanje zdravega ekosistema večji pomen, kot smo si pripravljeni priznati. Ogrožene so zaradi številnih razlogov – predvsem zaradi izgube in razdrobljenosti habitatov, ker se je z leti povečala intenzivnost kmetijstva, povečal vnos tujerodnih konkurenčnih vrst in plenilcev, povišala regulacija in onesnaževanje vodnih virov itd. Veliko žab v vlažnem toplejšem spomladanskem času konča tudi pod kolesi naših avtomobilov. Zimo so preživele zarite v blatu ali med listjem in se zgodaj spomladi začele seliti k mrestiščem, ki jih ustvarijo ob vodnih virih. Ker tudi na večkilometrski poti lahko prečkajo več cestišč, so ogrožena njihova življenja. Takrat je potrebno, še posebej na območjih, kjer vemo, da je selitev več, voziti previdno. Okrog 15 prostovoljcev se je ob prvem pojavu žab na cestah od Matavuna do Ribnice odločilo, da se pridruži ideji akcije društva Žverca iz Škofje Loke »Pomagajmo žabicam« in čez cesto v bližino vodnih virov varno prenese čim več žabic. Ker žabe pokukajo na plan šele ob prvem mraku, smo se po predhodnem obvestilu Policijski postaji Sežana, ki pa nam v tako hitrem času ni mogla priskočiti na pomoč pri urejanju prometne varnosti, opremljeni z odsevnimi jopiči, svetilkami, rokavicami in vedri, podali v okolico »črnih« točk, kjer je morija dvoživk največja. V Sloveniji je po ugotovitvah Žverce okrog 700 kritičnih točk, na območje struge Reke pa se nahajajo med Gornjimi Vremami in Ribnico. Na celotnem območju akcije smo po približnih ocenah v dveh tednih rešili čez 500 primerkov. Kot je povedal Tomaž Zorman, udeleženec akcije iz Parka Škocjanske jame, bi morali za trajnostno rešitev ogroženosti dvoživk očistili kanale pod cesto in postavili mreže na najbolj kritičnih točkah. V akcijo so se posredno vključili tudi z Zavoda RS za varstvo naravne dediščine, ki so pred leti že dosegli postavitev tabel z opozorilom Žabe na cesti, pa so se izgubile neznano kam. Naslednjo leto bi želeli k akciji pristopiti še bolj organizirano, v sodelovanju z vsemi pristojnimi institucijami in predvsem s ciljem, da rešimo pred izumrtjem še več dvoživk. Predvidene so postavitve tabel, poostren policijski nadzor prometa in ukrepi ter začetek postopkov za manjše «izgube« na cesti. V. M. in T. Z.

13


14

zgodilo se je

kultura divaške, vremske, brkinske in lokavske žene nadaljujejo romarsko izročilo

15

Z AVTOBUSOM POROMALE projekt KRAS-CARSO V LOGARSKO DOLINO prerezal prvi trak Z odprtjem Informacijskega centra Krasa v Sežani

Marjetka Kljun Strokovna sodelavka pri projektu KRAS-CARSO

Že tradicionalnega ženskega romanja, ki ga že nekaj let organizira in vodi župnik Tomaž Kodrič, so se udeležile žene iz župnij Divača, Vreme, Vatovlje in Lokev. Poromale so v Logarsko dolino, da bi zadostile svoje duhovne oz. religiozne potrebe ter se naužile kulturnih dobrin. Vseh 70 žena se je čutilo sprejetih — k temu je pripomoglo župnikovo vodilo: »Vsaka se lahko prijavi!«, ki je žene ohrabrilo, da so se udeležile romanja v tako velikem številu. Božjepotništvo/romanje, dandanes verski turizem/ je pravzaprav posredovanje kulturnih dobrin. Po zaslugi romanj je v preteklosti slovenski človek pokukal tudi izza domačega plota, torej bil že v prejšnjih stoletjih evropski občan. Župnik Tomaž Kodrič se zavzema za bližnja romanja, saj pravi: »Najprej spoznajmo bogato kulturno dediščino v ožji domovini, potem na tujem.« Pa so jo divaške, vremske, brkinske ter lokavske žene z dvema avtobusom v soboto, 26. 3. 2011, mahnile v Logarsko dolino. V Gornjem Gradu so si ogledale mogočno cerkev, katere posebnost je kapela Božjega groba. Naslednja postaja so bile Nazarje, samostan sester klaris. Po maši so predstavile svoje vsakodnevno delo: molitvi se posvečajo 7–9 ur dnevno, toliko kot traja delovni čas v službi. Obdelujejo vrt, posvečajo se petju in molku, zbranosti in razmišljanju. Velikodušno in z razumevanjem sprejemajo ljudi, jih poslušajo, najdejo zanje dobro besedo tolažbe in poguma. Po kosilu v Mozirju so si popotnice ogledale radmirsko cerkev, v preteklosti pomembno romarsko središče, ter darila kraljevskih evropskih dvorov in plemiških družin: čudovita bogoslužna oblačila, med njimi tudi plašč, ki ga je izvezla cesarica Marija Terezija. Zadnja postaja  Logarska dolina, ob nekdanjem gostišču Pri treh sestrah (danes dom duhovnosti): v objemu gora in tišini večera je bilo sklenjeno popotovanje s pesmijo in obredom, ki ga je vodil župnik Tomaž Kodrič v cerkvici s sledovi Plečnikove arhitekture.

BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA DIVAČA Pihalni orkester Divača je 19. decembra lanskega leta priredil tradicionalni božično-novoletni koncert, istočasno pa smo obeležili tudi 55 let neprekinjenega delovanja. Najprej smo odigrali skladbo Encanto, obvezno skladbo za tekmovanje Zveze slovenskih godb, ki se ga bomo udeležili naslednje leto. Nato je voditeljica Ana Tavčar k mikrofonu povabila sedanjega župana občine Divača g. Draga Božaca. Ta je pozdravil občinstvo in nam zaželel vse najboljše v prihajajočem letu. Pihalni orkester Divača je v svoji zgodovini organiziral veliko koncertov in sodeloval tudi z drugimi orkestri, pevskimi zbori ter ostalimi glasbenimi zasedbami. Tudi tokrat se nam je na odru, že tradicionalno, pridružil Mešani pevski zbor Divača z že 110-letno tradicijo. Na oder smo kot goste povabili tudi skupino Terra Mystica, ki je po nekajletnem predahu znova zaživela. Premierno smo skupaj z njimi in MPZ Divača predstavili skladbo Drhtenje pomladi (avtor skladbe: Danijel Černe – Mystica, aranžma za orkester Bojan Volk). Ker POD skrbi tudi za podmladek, se nam je na odru pridružil še šolski

foto: JOŽE POŽRL

Divača—Gornji Grad—Nazarje— Radmirje—Logarska dolina

foto: JOŽE POŽRL

V petek, 4. marca 2011, je v stari stavbi Občine Sežana potekalo slavnostno odprtje Informacijskega centra Krasa, katerega preureditev je potekala v okviru strateškega projekta KRAS-CARSO (sofinanciranega iz Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013). Občina Sežana, vodilni partner projekta, je s preureditvijo dela pritličja stare občinske stavbe zaključila konec januarja letošnjega leta in tako obeležila prvega izmed dvanajstih predvidenih infrastrukturnih posegov projekta, v katerem svojo partnersko vlogo nosi tudi Občina Divača. Poglavitna naloga Informacijskega centra Krasa bo med dosedanjimi razdrobljenimi postajališči edinstvenih kraških vrednot označiti novo neprekinjeno pot, v katero bo vprežena njihova medsebojna povezanost in koordinacija. V zvezen načrt upravljanja bo povezal niti številnih sprejemnih centrov, zanimivosti in drugih elementov ter obiskovalcem Krasa ponudil enovito prepoznavnost homogenega območja Krasa. Ker je Informacijski center Krasa odprt Krasu in ljudem, je ustanovljen tudi z željo po zamislih, vizijah in predlogih vseh, ki želijo kakor koli prispevati k njegovi vsebini. Potrebno je namreč obuditi zavest, da je bila poiskana in z odobritvijo projekta KRAS-CARSO dana možnost, da se slovensko in italijansko kraško lice vendarle združita v enotno podobo Krasa, ki bo prepoznavna na lokalni, nacionalni in svetovni ravni. Slednje je mogoče doseči le z usklajeno medsebojno pomočjo, zaradi česar bodo v njegovih prostorih za vse zainteresirane organizirani dogodki na temo vsebine projekta in drugih vsebin. S tovrstnimi, v okviru projekta KRAS-CARSO, realiziranimi infrastrukturnimi posegi, v okviru katerih bo Občina Divača poskrbela za ureditev 1400 metrov dolge poti od Regijskega parka Škocjanske jame (Betanja) do ceste na Gabrku, predvsem pa z realizacijo drugih projektnih aktivnosti, katerih rezultati bodo čezmejno usklajeni instrumenti in strategije za vzpostavitev ravnovesja med ohranjanjem naravnih resursov in potrebami celovitega prostorskega planiranja na Krasu, bo tako zagotovo oživela osrednja zamisel projekta o trajnostnem upravljanju naravnih virov in teritorialni koheziji.

orkester glasbene šole Sežana – podružnica Divača pod taktirko prof. Daniela Grizoniča. Skupaj smo zaigrali skladbo Rocky. In ker smo ponosni nase, smo za konec odigrali skladbo Ponosni nase, ki je tudi himna Slovenske vojske. Sledile so zahvale. Naš predsednik Dobrivoj Subič se je v imenu orkestra in vseh nastopajočih najprej zahvalil občini Divača za vsa vložena sredstva in podporo pri vseh projektih. Sledila je zahvala MePZ Divača in zborovodji prof. Antonu Balohu, šolskemu orkestru glasbene šole Sežana –

podružnica Divača in dirigentu prof. Danielu Grizoniču, Terra Mystici za sodelovanje na božično-novoletnem koncertu. Največjo zahvalo se je podelilo našemu dirigentu prof. Borisu Benčiču za vse delo, prosti čas in potrpežljivost, ki jo je vložil v orkester, da je koncert uspel. In ker ni konca brez Radetzkega marša, smo si privoščili še to. Z bučnim aplavzom občinstva, ki nas vedno spodbuja, smo tudi glasbeniki veselo zapustili dvorano. Nina Marinšek

ŽENE IN DEKLETA, UDELEŽENKE ROMARSKOKULTURNEGA DNE Z ŽUPNIKOM TOMAŽEM KODRIČEM, KI JE ROMANJE ZASNOVAL, ORGANIZIRAL IN VODIL.

Žene so se po celodnevnem romanju, oživljanju tradicije, vrnile na svoje domove, prenesle na domače utrinke sreče z izleta, in seveda, prinesle domačim tudi trojanske krofe. Jožica Planinc

z obvezno tekmovalno skladbo Encanto ter Resplendent Glory in Peer Gynt suito št. 1, 1. in 4. stavek. Za nas je bil to pomemben nastop, saj nas je poslušala ga. Andreja Šolar, pomočnica dirigenta Orkestra slovenske vojske, ki je tudi članica tekmovalne žirije. Pohvalila je naš nastop in nam predlagala morebitne izboljšave. Nina Marinšek

Foto DRAGO ŠKAMPRLE

Poleg Občine Sežana, vodilnega partnerja, v projektu sodelujejo naslednji partnerji: Občina Divača, Občina Komen, Občina Hrpelje - Kozina, Občina Miren - Kostanjevica, ORA, Zavod za gozdove Slovenije, LAS Kras, Občina Trst, Občina Milje, Občina Repentabor, Občina Zgonik, Občina Dolina, Občina Devin Nabrežina, Pokrajini Trst in Gorica, Avtonomna Dežela FJk - Glavna direkcija za kmetijske, agroživilske in gozdne vire – Urad deželne gozdne službe.

Pihalni orkester Divača se je 13. februarja udeležil že 17. tradicionalne revije kraških pihalnih godb, ki se je odvijala v gledališču Verdi v Miljah. Kot prvi se je predstavil pihalni orkester Breg iz Doline, za njim Pihalni orkester Kras iz Doberdoba, kot zadnji nastopajoči pa Pihalni orkester Divača pod taktirko prof. Borisa Benčiča. Predstavili smo se

Foto DRAGO ŠKAMPRLE

17. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB


kultura Običajno sta december in januar za MePZ Divača kar naporna meseca, saj se v tem prazničnem času skoraj vsak vikend udeležimo kakšnega koncerta. Ker pa je božični čas simbol topline, človeškega usmiljenja in medsebojnega razumevanja, smo tudi mi, z našim petjem, radi del tega vzdušja. Že decembra smo tako sodelovali na božičnem koncertu v Divači, v organizaciji Pihalnega orkestra Divača, novo leto 2011 pa smo začeli z impozantnim koncertom Vox Magna v cerkvi sv. Mavra v Izoli, skupaj še z ostalimi petimi zbori. Drugo nedeljo v januarju smo nato obiskali župnijsko cerkev sv. Štefana v Postojni. S klasičnim programom božičnih pesmi smo mnogoštevilnemu poslušalstvu, pod vodstvom našega neutrudnega zborovodje, prof. Antona Baloha, ogreli srca in ponesli prelepe božične pesmi visoko pod cerkvene oboke. A ta koncert je bil poseben še zaradi nečesa: prvič nas je namreč na orglah izjemno uspešno spremljala naša mlada pevka, Petra Sosič. A božični čas se s tem tudi za nas še ni zaključil. Z veseljem smo se namreč odzvali tudi vabilu za nastop v Gračišču, kjer pa smo program za koncert nekoliko spremenili ter ga poimenovali kar božično–novoletni koncert. V prvem delu smo se tako predstavili s širokim naborom pesmi slovenskih avtorjev iz našega bogatega repertoarja. V osrednjem delu so se predstavili nežni otroški glasovi cerkvenega zbora župnije Divača, pod vodstvom Petre Sosič. Ob spremljavi kitare in flavte je bilo njihovo petje še bolj polno in doživeto in veseli smo, da so bili z nami. V zadnjem delu koncerta smo se na odru zopet zvrstili pevke in pevci Mepz Divača, tokrat z božičnimi skladbami. Od poslušalcev in božičnega časa pa smo se poslovili s skupno pesmijo. Monika Kontelj

kultura

V BOŽIČNO–NOVOLETNEM ČASU

V Kosovelovemu domu v Sežani je konec februarja razstavljala Magda Gorup iz Postojne, ki se ukvarja s kaligrafijo. Avtorica je pripravila estetsko izpopolnjeno in vsebinsko zanimivo razstavo najrazličnejših pesmi, lepih misli, ilustracij in vabil, vse to pa krasi prva črka –inicialka, izpisana in izrisana s kaligrafsko natančnostjo. Dogodek sta popestrili vokalna skupina VEMM, pri kateri poje tudi Magda, in plesalci Plesnega društva Srebrna. Prvi so se predstavili s tremi ljudskimi pesmimi. Plesalci pa so se zavrteli v ritmu angleškega valčka in slow foxa. Zala in Luka sta zaplesala slow fox na filmsko glasbo Can you feel the love, Miha in Anamarija pa na glasbo iz filma Cvetje v jeseni.

VOX MAGNA 2011

Kako lepše začeti novo leto kot s pesmijo? In če je temu dodana še dobrodelna nota, je toplina in mogočnost petja še toliko večja. In prav to je VOX MAGNA – Veliki zvok, večletni avtorski projekt našega zborovodje prof. Antona Baloha. Letošnji projekt se je odvijal v soboto, 8. januarja 2011, v župnijski cerkvi sv. Mavra v Izoli, v organizaciji MoPZ Izola ter OI JSKD Izola. Dobrodelni božični koncert je bil namenjen izolski Karitas za pomoči potrebnim družinam v Izoli, ki v božičnem času potrebujejo še več pomoči, solidarnosti in zavesti, da v stiski niso same. V nabito polni cerkvi smo lahko najprej poslušali božične pesmi mogočnih moških glasov MoPZ Izola, Lovskega PZ Dekani ter združenih moških zborov, pod vodstvom prof. Antona Baloha. Nato je pod oboki zazvenelo žametno petje ŽPZ Korte, Ženske vokalne skupine OŠ Koper »Deve«, pod vodstvom ustanoviteljice in dirigentke Eneje Baloh, ter Ženske

vokalne skupine Korala z dirigentom prof. Balohom. Petje so zaključili še združeni ženski zbori s solistko Enejo Baloh, z Mio Guček pri klavirju. V drugem delu koncerta je nastopil priznani baritonist Marko Kobal, na citrah ga je spremljal Tomaž Plahutnik. Bogati božični zvoki so napolnili cerkev do zadnjega kotička. Mešani pevski zbor Divača se je v tretjem delu koncerta predstavil s tremi božičnimi pesmimi, med katerimi je vso toplino božiča prinesla tudi svetovno znana pesem Adeste fideles, na orglah pa nas je mojstrsko spremljala Ingrid Tavčar. Nato so se nam pridružili vsi sodelujoči zbori in skupaj smo zapeli mogočno Welckerjevo Latinsko mašo ter še nekaj klasičnih božičnih pesmi, pri katerih so se nam s petjem pridružili tudi poslušalci. Vsi sodelujoči upamo, da smo ogreli srca vseh, predvsem pa tistih, ki v mrzlih zimskih dneh toplino in solidarnost najbolj potrebujejo. Monika Kontelj

Dragica Grželj

Ko enkrat prebudiš nosoroga, ni več poti nazaj Ko je konec leta 2009 Danijel Černe – Mystica, vodja skupine Terra Mystica, povpraševal, ali bi lahko vadil v novih prostorih, ki jih je orkester takrat dobil na voljo, ni niti slutil, kaj bo sledilo. Med glasbeniki hitro steče beseda, saj smo vsi nekakšne sorodne duše. In v pogovorih, ki jih je imel z Mitjo Tavčarjem o glasbenem ustvarjanju, se je hitro rodila ideja, da bi sodeloval s Pihalnim orkestrom Divača, ki ga od leta 2009 vodi Boris Benčič. Z Bojanom Volkom, ki je tudi dolgoletni član orkestra, sta se dogovorila, da Bojan pripravi aranžma Danijelove avtorske skladbe Nosorog v katedrali, ki jo je skupina Terra Mystica objavila na albumu Carsica, ki je izšel leta 1995. Vsi člani orkestra smo bili prevzeti z energijo, ki je vela iz skladbe. Prvič smo omenjeno skladbo predstavili na reviji kraških godb januarja 2010 v Kosovelovem domu v Sežani. Po tem nastopu je projekt dobil nov zagon. Nismo se mogli ustaviti samo pri eni skladbi. Danijel in Bojan sta pridno pisala aranžmaje in nove skladbe, orkester pa jih je z veseljem vadil

in igral. Skladbe so postajale vse bolj zahtevne, kar je člane orkestra spodbujalo k dodatni individualni vadbi. V maju smo tako v Hrvatinih na Pomladnem koncertu predstavili še 3 nove skladbe, ki sta jih skupina Terra Mystica in Pihalni orkester Divača izvajala skupaj. Nekaj skupnih skladb pa smo uspešno predstavili na božično-novoletnem koncertu v Divači, kjer je sodeloval tudi MPZ Divača. In tako vse do marca 2011, ko je glasbeni projekt, ki smo ga poimenovali Mistična godba, doživel svojo premiero in se je Terri Mystici ter orkestru na odru pridružil še mešani pevski zbor Kraškega podzemlja. Zbor sestavljajo pevci, ki so se zbrali skupaj posebej za ta projekt. Na premieri v Kulturnem domu Srečka Kosovela smo 19. marca letos predstavili 12 skladb. Večina so priredbe avtorskih skladb s prvih dveh albumov skupine Terra Mystica. Posebej za skupni projekt pa sta nastali tudi dve novi skladbi. Že s prvimi odigranimi notami so glasbeniki pokazali energijo, ki je prežemala celoten koncert in se je iz skladbe v skladbo stopnjevala.

Foto IGOR PETAROS

16

17


kultura Vse skupaj je bilo podprto še s svetlobnimi efekti in projekcijami, ki so ustvarjale barvite kulise za posamezne skladbe. Občinstvo je bilo deležno skoraj dveurnega koncerta, ki je vseboval vse od pompoznega mogočnega zvoka do intimnega kvarteta klarinetov in nekaterih novih skladb, ki jih je zaigrala skupina Terra Mystica sama. Občinstvo je nastopajoče nagradilo z bučnim stoječim aplavzom in priklicalo skupino Terra Mystica nazaj na oder, ki je z nekaterimi člani orkestra odigrala dodatek. Glasbeno sodelovanje, ki sta ga med seboj spletla umetniška rock skupina Terra Mystica in Pihalni orkester Divača, zagotovo predstavlja konkurenco povezovanju raznih ansamblov z velikimi simfoničnimi orkestri. Vendar obenem ustvarja novo, unikatno zvočno podobo, saj je skoraj nemogoče najti podoben primer sodelovanja (rock skupina in pihalni orkester). Zvok pa je oplemeniten tudi s svetlobnimi efekti in projekcijami, ki ustvarjajo barvite kulise za posamezne skladbe. Glasbeni projekt Mistična godba samozavestno briše meje med glasbenimi stili in združuje na videz nezdružljivo; je inspirativen, na neki način tudi katarzičen, tako za orkester kot za skupino Terra Mystica, ki skupaj skozi projekt izražata svojo ustvarjalnost, ljubezen do glasbe, okolja in Krasa. Izvedbo premiernega koncerta so omogočili Občina Divača, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Kosovelov dom Sežana, Hotel Malovec, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Jelena Petković

kultura

Mistična godba se predstavi NAGLAS! OBISK DEDKA MRAZA PRI DIVAŠKIH BALETKAH Pred koncem leta je tudi divaške baletke obiskal dedek Mraz. Večina baletk in staršev se je zbrala v divaškem jazz klubu, kjer so preživeli prijeten večer ob skromni pogostitvi.

Dober glas seže v deveto vas. In tako se je tudi razširil glas o našem projektu Mistična godba vse do bele Ljubljane. K sebi v goste sta nas povabila Tjaša Železnik in Andrea F, voditelja oddaje NLP, ki je na sporedu na RTV 1. Tako smo se v nedeljo, 13. marca, že zgodaj zjutraj odpravili na pot. Za vse vpletene je bila to prav zagotovo zanimiva izkušnja. Za nas, ki smo bili prvič na RTV-ju (posebno člani orkestra) in za RTV-jevce, ki so prvič v svojem malem studiu gostili tako številčno ekipo. Bojan Benčič, dirigent orkestra, in Danijel Černe – Mystica, vodja skupine Terra Mystica, sta najprej poklepetala z voditeljema in predstavila projekt. Zatem smo zaigrali še skladbo Terra Spiralis. Svojo pozitivno energijo smo z glasbo hitro razširili po studiu in navdušili vse prisotne. RTV smo zapustili v svojem slogu – glasbeno razposajeni in nasmejani. Jelena Petković

Na 5. baletni reviji klasičnih baletnih šol in društev Slovenije v Zagorju, 22. 1. 2011, so sodelovale tudi divaške baletke

Foto IGOR PETAROS

18

V hladnnem januarskem popoldnevu smo si starši divaških baletk ogledali 5. revijo klasičnih baletnih šol in društev, ki ga je letos Društvo slovenskih baletnih umetnikov organiziralo v Zagorju. Na reviji se je predstavilo 5 šol in društev s Primorske. Pod vodstvom Alene Medič se je predstavila najstarejša skupina iz Divače s točko »bolero« na glasbo S. Sharples in koreografijo Alene Medič. Točka je zanimovo sožitje klasičnega baleta in modernih elementov, ki nas popelje od začetne umirjenosti do zaključka, polnega energije. Baletke je občinstvo nagradilo z burnim ploskanjem, kar potrjuje kvalitetno koreografijo kot tudi izvedbo.

Ker pa so baletke in njihova učiteljica Alena Medič dokazale, da nanje lahko računamo tudi v bodoče, jim je dedek Mraz namenil praktično darilo, ki ga bodo lahko uporabljale še nekaj časa.

10. tekmovanje mladih slovenskih baletnih plesalcev – Sežana 4-6. 2. 2011 Na 10. tekmovanju mladih slovenskih baletnih plesalcev, ki je potekalo v Sežani od 4. do 6. februarja, sta s Primorske sodelovali Glasbena šola Nova Gorica in Društvo ljubiteljev baletne umetnosti Divača. Divačanke je predstavljala Zala Dodič, ki je v kategoriji 1. b dosegla 76,6 točke in dobila priznanje, potem ko je uspešno nastopila v prvem krogu in bila uvrščena v drugi krog. Med 14-imi udeleženci kategorije je bila uvrščena na sredino. Na tekmovanju je nastopila tudi Nika Lipolt, ki je zastopala Konservatorij za balet v Mariboru, svoje prve baletne korake pa je naredila v DLBU Divača.

Po 5-ih letih divaške baletke ponovno v Lignanu Sabbiadoro Med 11. in 13. marcem je v Lignanu Sabbiadoro potekal 29. mednarodni »Dance Throphy«, ki ga vsako leto organizira Club Sunshine iz Palmanove. Mladi plesalci se predstavijo v več starostnih kategorijah in več plesnih zvrsteh • balet • karakterni ples • moderni ples • urban: hip hop, electric boogie, funky, hype and suchlike • street: break dance (battle) • orientalski klasični in show ples • etnični ples • svobodni stil • fantazijski ples Na tem tekmovanju se vsako leto predstavi čez 4.000 plesalcev iz 15-ih držav. Veliko je tudi slovenskih predstavnikov. Letos so svoje znanje v kategoriji balet pokazale tudi baletke Društva ljubiteljev baletne umetnosti Divača – drugi razred, ki so se predstavile s točko Vile. Dobile so priznanje. Udeležba na tovrstnih tekmovanjih je, ne glede na rezultate, pomembna, saj baletke tako krepijo svojo samozavest, izmenujejo znanja z vrstniki in se tako skupaj z učiteljico ne bojijo novih izzivov. Andreja Borovič

19


Spominska soba pisateljev Magajna je bila postavljena leta 1984 ob 80-letnici rojstva Bogomirja Magajne, hkrati s postavitvijo spominske plošče na pročelju Magajnove domačije v Gornjih Vremah. Odtlej skrbi za obe obeležji pisateljev nečak Ivko Spetič Magajna, ki je v sedemindvajsetih letih literarno spominsko sobo vzdrževal in nadgrajeval ter sprejemal obiskovalce, v preteklem letu pa jo je temeljito obnovil.

CREEPSOV SPOMENIK PISATELJA BOGOMIRJA MAGAJNE NA ZELENICI PRED OŠ V DIVAČI, ODKRIT 2008.

tudi v skrb, in ga je slovesno odkril tedanji predsednik Slovenskega društva pisateljev Rudi Šeligo. Spomenik je po skoraj dveh desetletjih načel zob časa tako hudo, da so ga odstranili s šolske zelenice, na to mesto pa postavili marmorni kip Bogomirja Magajne, ki ga je izdelal kipar Tomaž Creeps. Na vprašanje, ali se prvotnega spomenika ni dalo restavrirati in kakšna usoda je doletela prvotni spomenik, odgovarja Vlasta Bratož Štokelj: »Po mnenju strokovnjakov je prvotni Štokljev spomenik, ki trenutno vedri v večnamenskem prostoru divaške osnovne šole, možno restavrirati, narediti bronasti odlitek – in spomenik bi lahko kljuboval času – seveda mu bo potrebno poiskati tudi ustrezno mesto (morda v avli občinske stavbe).« »Štokljev spomenik je del divaške kulturne dediščine in sodi v ulico dr. Bogomirja Magajne zaradi obeh umetnikov – upodobljenega pisatelja, po katerem nosita v Divači ime ulica in šola, in zavoljo avtorja kiparja Bojana Štoklja, ki je v tej ulici v času ustvarjanja te umetnine tudi živel,« so mnenja Divačani. Jožica Planinc

ŠTOKLJEV DOPRSNI KIP PISATELJA BOGOMIRJA MAGAJNE NA ZELENICI PRED OŠ V DIVAČI, ODKRIT 1989.

Monografija Klelije Potokar, ki je bila predstavljena v divaškem Hotelu Malovec v sodelovanju Kosovelove knjižnice z založbo, 21. 1. 2011. V petih letih je pred nami že tretja knjiga avtorice Klelije Potokar. Monografija DIVAČA NA STIČIŠČU POTI spada me tista redka domoznanska dela, katerih pomen se z leti krepi, ko se prepozna veličina opravljenega dela. Gre za knjigo, ki ustreza trem kriterijem, po katerih opredeljujemo domoznanstvo: avtorica iz tega prostora, živi in ustvarja v tem prostoru o tem prostoru. Klelija zapiše, da knjigo posveča ženam in dekletom, mlekaricam, ko je šlo za preživetje družine, borkam za obstanek slovenstva v času fašizma, partizankam v narodnoosvobodilni borbi. Le nekatere od teh so preživele grozote fašističnih in nacističnih jetnišnic in taborišč, borke za svobodo Primorcev, ves čas branilke jezika in slovenstva. Borke tudi po drugi svetovni vojni in vse do danes. S Kačič na Krasu in z Vremske doline med Krasom in Brkini nas popelje v Divačo ter njeno ožjo in širšo okolico ter predstavi skozi čas 7.500 let nazaj pa do danes. Kodeks Dohodkov in donosov kanoniških beneficijev častitega tržaškega kapitlja z navedbo letnice 1310 priča o sedmih stoletjih obstoja Divače. Klelija osvetli tudi kulturno življenje domačinov, od pevskega, bralnega društva in dramatičnega društva, pihalne godbe in tamburaškega orkestra do prosvetnih društev ter društvenih in kasneje ljudskih knjižnic. Po branju vemo veliko več in to védenje o načinu preživetja v tem prostoru lahko uporabimo v svojem življenju kadar koli. S tem domoznanskim delom postaja slika ali podoba–sestavljenka o Divači bolj pregledna, saj poseže v številne in ne dovolj poznane in zato temne kotičke skupnega spomina. Vabljeni na bralno popotovanje, kjer se stikata srce in razum. Avtorici želim še veliko knjižnih podvigov, želim pa tudi, da se ji na raziskovalni in ustvarjalni poti pridruži še kdo! Spev vsem vam, ki živite tu, v tem obmejnem prostoru, ste tu pognali korenike in vztrajate na svoji zemlji. Nadja Mislej-Božič

7. literarno srečanje ali simpozij o Bogomirju Magajni v Knjižnici Divača Tokratno srečanje je že drugič prešlo običajne meje literarnega srečanja, tako da govorimo o simpoziju z naslovom Zaznamovani, poimenovanem po pisateljevem delu, ki je izšlo kot druga publikacija Založbe Literarnega kluba v Ljubljani 1940. leta. Gre za zbirko osemnajstih novel in vsaj toliko življenjskih usod zaznamovanih ženskih in moških likov. Sedem gostov je Zaznamovane z veliko in malo začetnico umeščalo literarno, zgodovinsko ter skozi pogled sodobne psihiatrije, likovne in dramske umetnosti. Pristopali so interdisciplinarno, z različnih strokovnih področij, okolij, univerz, in s tem dopolnjevali obsežen mozaik Magajnove književnosti, iz katere so v petek, 25. marca 2011, izstopali številni ženski in moški liki. V uvodnem delu je zbrane nagovoril župan Občine Divača Drago Božac in poudaril Magajnovo vizionarstvo, kar je v svojem prispevku potrdila tudi prof. dr. Tatjana Rojc, ki predava slovensko književnost in prevajanje ter sodeluje z univerzami v Vidmu, Trstu, Novi Gorici in v Rimu. Pisatelja in njegovo literarno delo je umestila v zgodovinski prostor in čas velikih preizkušenj za Primorsko in njene prebivalce. Posebno pozornost namenja slovenskemu pesništvu in prozi ter zgodovinskemu dogajanju v 20. stoletju in njegovemu vplivu na literarno snovanje Nada Đukić je napovedala prispevek z naslovom Psihološka pripovedna proza Bogomirja Magajne. Mag. Vladka Tucovič, asistentka za književnost in za slovenski jezik, je v prispevku z naslovom Drugačnost v Zaznamovanih Bogomirja Magajne in kratki prozi Marjana Tomšiča postavila vzporedno Magajnovi ali primorski tudi štajersko izkušnjo. Ker se trenutno intenzivno ukvarja s kratko prozo »istrskega cikla« Marjana Tomšiča, jo je v prispevku zanimala primerjava med drugačnostjo v

21

Magajnovi kratkoprozni zbirki Zaznamovani in drugačnimi Tomšičevimi literarnimi liki istrskega podeželja. Po mnenju prof. Nuše Palčič sta tako Magajna kot Grum našla inspiracijo v svojem strokovnem delu s psihiatričnimi bolniki. Med prvim in drugim delom je nastopila medobčinska godalna skupina Mirarco pod mentorskim vodstvom prof. Ljubomira Vasića, obiskovalcem pa se je pridružila večja skupina varovancev Varstveno-delovnega centra Dutovlje z mentorji, med katerimi je bil tudi animator in akademski slikar Vasja Drajne. Dr. Vlasta Meden Klavora, ki jo z zdravnikom – psihiatrom povezujeta Vremščica in psihiatrija se je v prispevku Zaznamovanost duševne motnje sprehodila skozi zgodovinski pregled odnosa do zaznamovanih in stigme. Predsodki in negativna prepričanja ostajajo tudi po zdravljenju. Duševno motnjo se zamenjuje z duševno prizadetostjo, ločenost iz okolja pa opozarja na stigmo varovancev.

foto: JOŽE POŽRL

Na rojstni dan pisatelja in zdravnika Bogomirja Magajne (roj. 13. 1. 1904 v Gornjih Vremah, umrl 27. 3. 1963 v Ljubljani, kjer je tudi pokopan) praznuje divaška občina občinski kulturni praznik. Po pisatelju sta poimenovani ulici v Divači in Izoli ter divaška osnovna šola. V preteklem letu je literarno spominsko sobo na Magajnovi domačiji v Gornjih Vremah nadgradil — obnovil literat Ivko Spetič Magajna, nečak pisateljev bratov Franceta in Bogomirja.

»Na rojstno hišo moje mame Zorke Magajna v Gornih Vremah me vežejo spomini, ko sem tudi sam kot otrok prihajal sem na počitnice in tudi kasneje, saj me je vedno pritegovala hiša, polna knjig in pisateljskega duha,« pove Spetič, ki neguje spomin na strica – pisatelja ter tudi sam nadaljuje družinsko tradicijo pisanja. Tako je dodal pisateljski zapuščini svojih stricev – pisateljev Magajna še deset svojih knjig. Ne le s seznanjanjem obiskovalcev spominske sobe, ampak tudi z organizacijo literarno-filozofskih srečanj je Magajnovi domačiji vdahnil dušo. Od leta 2008 dalje si namreč kot animator in gostitelj prizadeva nadaljevati kulturno tradicijo Magajnove domačije, katere prazačetki segajo v ljudsko izročilo, ki je bila navdih pisateljema Bogomirju in Francetu in je navdih tudi njunemu nečaku Ivku Spetiču. Drugačno usodo je doživel prvotni spomenik dr. Bogomirja Magajne (delo akademskega kiparja Bojana Štoklja), postavljen leta 1989 ob 85-letnici pisateljevega rojstva na zelenici pred divaško osnovno šolo, ki ji je bil izročen

foto: MIHA ŠTOKELJ

SPOMINSKA PLOŠČA BRATOMA PISATELJEMA MAGAJNA NA PROČELJU MAGAJNOVE DOMAČIJE V GORNJIH VREMAH.

kultura

foto: JOŽE POŽRL

kultura

foto: JOŽE POŽRL

20

TJAŠA RACE


kultura

DR. VLASTA MEDEN KLAVORA

Simpozij, ki ga je povezovala bibliotekarka Kosovelove knjižnice Sežana in slovenistka Tanja Bratina Grmek, je z živo dramsko besedo in odlomki iz novelistične zbirke Zaznamovani obogatil tržaški igralec in književnik Aleksij Pregarc. Za računalniški prikaz je skrbel Ivan Muha, prireditev pa je zaključila vodja Knjižnice Divača Magda Bezlaj. Organizatorji so povabili k branju Magajnovih mladinskih del, ki bodo tema simpozija v naslednjem letu. Izvedbo simpozija je v sklopu programa ZAZNAMOVAN SEM – BEREM VEČ sprejela v sofinanciranje tudi Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Z letošnjim letom so strokovni delavci in vodstvi Kosovelove knjižnice in Varstveno-delovnega centra Koper – enota Sežana pričeli tudi z Magajnovo bralno značko in jo zaključili konec marca na srečanju z gostjo, pravljičarko Anjo Štefan. Že sedem let nas v prizadevanjih, da odpremo pot in pomagamo ponovno umestiti Bogomirja Magajno v slovensko književnost podpira Občina Divača. Sprejmimo svojo zaznamovanost s tem, da smo ustvarjalni ter spoznavamo Magajno in beremo več njegovih del kot običajni bralci. Nadja Mislej-Božič

V nedeljo, 13. 2. 2011, so se člani Karate kluba BUSHI Divača udeležili državnega prvenstva v Račah, ki ga je organizirala Slovenska zveza JKA. Tekmovanja se je udeležilo 192 tekmovalcev iz 15 slovenskih klubov. Na dolgo pot do Rač smo se podali z avtobusom. Že vzdušje med vožnjo je obetalo uspešen dan. In tak je tudi bil, saj je naš klub na tekmovanju v skupnem seštevku osvojil 2. mesto! K temu so pripomogli uspehi naših tekmovalcev posameznikov ter njihovih ekip, ki so osvojili pet zlatih medalj (Jan Bogatec, Eva Sikirica, Martin Žnidaršič, Nika Frank in ženska ekipa v katah – Nika Frank, Nicol Vujovič in Rosana Uljan), štiri srebrne (Sebastjan Sikirica, Rosana Uljan, Vojko Frank, in Marjana Orbanić), štiri bronaste medalje (Joas Peca, Klemen Moderc, Samir Junuzović in ženska članska ekipa v katah – Biljana Frank, Tanja Mljač in Marjana Orbanić) ter sedem

11. marca sta se v Vipavskem Križu odvijali dve razstavi. V spodnjih razstavnih prostorih je na ogled svetlobna instalacija avtoric Vanje Čok in Nuše Lederer. Vanja Čok je doma iz Divače. Trenutno opravlja doktorski študij pod mentorstvom red. prof. dr. Jožefa Duhovnika na Fakulteti za Strojništvo v Ljubljani, kjer je zaposlena kot mlada raziskovalka. Deluje na širšem področju oblikovanja in likovne umetnosti. V času dodiplomskega študija je bila večkrat nagrajena, med drugim tudi z akademijsko Prešernovo nagrado in Trimovo nagrado za diplomsko delo. S svetlobno instalacijo, ki sta jo avtorici poimenovali , se nanašata na svetlobo kot na fenomen in sestavni del grške filozofije, ki tematsko vpliva na likovno vsebino razstavnih elementov. Kompozicija svetlobne instalacije se v prostor razprši po sistemu prestopne rime. Grajenje kompozicije nastaja s približevanjem in iskanjem več svetlobe. Inspiracija izhaja iz zgodovinskega obdobja v 7. stoletju pr. n. št., kjer se je pojavila skrivnostna skupina mistikov, ki so posvečali svoja dognanja Orfeju, tako da so jih poimenovali orfisti. Le-ti so postavili nov mejnik v starogrškem razumevanju duše, saj so prevzeli Homerjevo razdelitev materialnega in duhovnega, pri čemer pa so tudi trdili, da je duša nesmrtna. Po njihovem prepričanju je bila duša oblika duhovne zavesti, ki je bila obsojena na zapor v določenem telesu. Ko materialno telo propade, je duša osvobojena in se tako lahko preseli v drugo telo (tako živo kot neživo) oz. prejme posmrtno kazen. DČ Razstavi sta na ogled do 3. aprila 2011.

četrtih mest (Metka Žerjal, Francesca Coreno, Nicol Vujović, Bor Samsa, Tanja Mljač, Biljana Frank, Mitja Maružin). V članski kategoriji se je v borbah zelo izkazal Samir Junuzović, saj je v hudi konkurenci zasedel 5. mesto. Po napornem tekmovalnem dnevu smo skupaj proslavili in utrujeni, a še vedno razposajeni, odšli domov. Vendar časa za počitek ni bilo. Takoj po tekmovanju, v torek 15. 2. 2011, je člane našega kluba čakal nov izziv – izpiti za napredovanje v višje barvne pasove. Karateisti so pred komisijo pokazali svoje znanje in napredovali v višjo stopnjo. Na naslednjem treningu so kimone zavezali že z novimi pasovi drugih barv. Nekaj naših članov z najvidnejšimi rezultati je bilo tudi letos izbranih v državno reprezentanco. Le ti vse svoje moči usmerjajo v treninge, saj se pripravljajo na evropsko mladinsko

in člansko prvenstvo, trije naši člani pa se bodo udeležili tudi svetovnega prvenstva na Tajskem. Reprezentanti in kandidati za reprezentanco JKA Slovenije so se tako že 27. 2. zbrali na Poljanah, kjer so opravili prve letošnje priprave. V Divači pa smo v nedeljo, 13. 3., gostili 1. mojstrski trening v letu 2011, ki se ga je udeležilo kar 60 članov zveze. Trening je bil namenjen rjavim in črnim stopnjam, kandidatom za DAN-izpite ter reprezentanci JKA-karateja. Verjamemo, da se bo trdo delo obrestovalo. Ko to pišemo, naši člani Nika Frank, Domen Ban, Samir Junuzović in Vojko Frank že letijo v London na člansko Evropsko prvenstvo. Želimo jim veliko uspeha in srečno vrnitev domov. Iskrene čestitke za odlične rezultate na državnem prvenstvu in za uspeh na izpitu pa gredo vsem našim tekmovalcem. Vodstvo kluba

zadnja vest

ALEKSIJ PREGARC

Zbrane je pozdravila tudi strokovna vodja Varstveno-delovnega zavoda Dutovlje in Vasja Drajne, ki je odprl razstavo varovancev in vsakega posebej predstavil z naslikano zgodbo. Je prijatelj, mentor in slikar, ki jih spodbuja k ustvarjanju s ciljem spodbuditi pristen človeški stik. Da so to, kar so, in ko ustvarjajo, so v svojem svetu in so več. Dobro zaznamovanosti je, da niso del večine, so posamezniki, vsak s svojo življenjsko zgodbo in sposobnostjo videti več od običajnih ljudi. Domačinka Tjaša Race, profesorica slovenščine, je omenila osebno zaznamovanost z Vremami, kjer živi, in Bogomirjem Magajno.

šport

foto: JOŽE POŽRL

22

DIVAŠKI ČLANI REPREZENTANCE PRED LONDONSKIM TOWER BRIDGEOM: NIKA FRANK, DOMEN BAN, VOJKO FRANK NAŠ TRENER, POMOČNIK REPREZENTANČNEGA TRENERJA ZA KUMITE, SAMIR JUNUZOVIĆ IN SAMO GROSS NAŠ TRENER, REPREZENTANČNI TRENER ZA KATE.

OTVORITEV EVROPSKEGA PRVENSTVA JKA KARATEJA JE POTEKALA V K2 ARENI CRAWLY V VELIKI BRITANIJI. SODELOVALO JE 29 REPREZENTANC, MI PA SMO NASTOPILI S ŠESTNAJSTIMI TEKMOVALCI. SAMIR JUNUZOVIČ JE V KATAH PREMAGAL DVA NASPROTNIKA, SE UVRSTIL V TRETJI KROG TER KONČAL TEKMOVANJE NA 15. MESTU.

23


vrtec

foto: JOŽE POŽRL

vrtec

Letošnjo proslavo v počastitev divaškega kulturnega praznika je v petek, 14. januarja, v Krajevni knjižnici Divača organiziral Vrtec Sežana, ki je v program, poleg otrok iz vrtca Divača in Senožeč, vključil še Glasbeno šolo Sežana in povezovalca dijaka Tea in Uršo. Otroci skupine Medvedki iz Divače so se predstavili s plesno dramatizacijo Sneguljčica in venčkom ljudskih pesmi in izštevank. Sneguljčico in sedem palčkov so otroci divaškega vrtca spoznali že v prazničnem mesecu decembru. Ljudske pesmi in izštevanke pa so se naučili v sklopu dejavnosti, pri katerih so spoznavali in raziskovali življenje v Divači pred mnogo leti. Ugotovili so, da so ljudje živeli v hišah, zidanih iz kamnov, da so se zabavali na drugačen način kot danes in da je bilo tudi življenje otrok takrat povsem

Kulturne prireditve so se udeležili številni krajani, predstavniki občinskega sveta, predstavniki Občine Divača, povabljeni gostje in svojci nastopajočih otrok. Za otroke je bil nastop velika preizkušnja, ki jim je povsem uspela. Zadovoljni gledalci so otroke nagradili z aplavzom in pohvalami, ki so jih bili otroci zelo veseli. Nasmeh na obrazih gledalcev in govor župana Občine Divača Draga Božaca je uspeh še potrdil. V govoru ob zaključku kulturnega programa je poudaril, da je bil to eden najlepših programov doslej in da bi bil Bogomir Magajna vesel in nanje upravičeno ponosen. Praznik se je nadaljeval s sproščenim druženjem ob obloženih mizah, ki so jih za to priložnost pripravile kuharice Vrtca Sežana. Vlasta Perhavec

ŽUPAN OBČINE DIVAČA DRAGO BOŽAC

OTROCI SKUPINE PAJKI IZ SENOŽEČ SO PROGRAM POPESTRILI Z IGRO NAROBE PRAVLJICA

Na pustni torek je bilo v vrtcu veselo in zabavno. V vrtec so prihajale vile, klovni, Pike Nogavičke, spajdermani, supermani, čarovnice, Rdeče kapice, zajčki, medvedki, miške ter druge izvirne maškare. Strokovne delavke smo otrokom poslikale obraze, da so bili še zanimivejši. Iz igralnic se je slišala vesela glasba, ki je maškare vabila k pustnemu rajanju. Pustne maske iz vseh skupin so se družile in predstavile. Pustni torek pa ni minil brez pustne povorke po Divači v dveh skupinah. Najmlajši so odšli do železniške postaje mimo marketa Tuš nazaj v vrtec. Starejši so odšli tudi v naselje. Maškare so bile tudi med povorko živahne in vesele. Igrale so na instrumente, ki so si jih predhodno naredile, in prepevale vesele pustne pesmi ter z vso močjo preganjale zimo. Praznik zabave, smeha in norčij smo tudi fotografirali, da ne bi pozabili, kaj smo ta dan doživeli. Kot bi mignil, sta minila jesen in zima in že je tu pomlad.

Otroci, razdeljeni v 6 skupin, ki se po starosti razlikujejo za pet let, se igrajo in ukvarjajo z dejavnostmi, ki jih v teh pičlih petih letih pripravijo na dokaj samostojno razmišljanje in življenje. Iz otroka, ki še ne hodi in ne govori, stopi v šolo korenjak, ki je poln idej, znanja in sposobnosti. V vsaki skupini poteka svojevrsten program, ki otroku ta razvoj omogoča. Veliko pa je dejavnosti in dogajanja, ki se odvija na nivoju celega vrtca. Tako smo v tem šolskem letu skupaj počeli že veliko stvari: jesen praznovali s sadjem in čarovnikom Ujtato,

foto: JOŽE POŽRL

drugačno od današnjega. V raziskovanju in ustvarjanju na to temo so sodelovali tudi otroci skupine Muce, ki so izdelali hišice iz škatlic in časopisnega papirja. Otroci skupine Pajki iz Senožeč pa so program popestrili z igro Narobe pravljica, ki so si jo sami izmislili. Poleg otrok iz obeh vrtcev so v programu nastopili še Jan Dekleva in Sebastjan Čepar z igranjem na harmoniko, Ela Plestenjak in Eva Hreščak na flavto in strokovne delavke Vrtca Sežana s petjem pesmi. Program sta v vlogah Racka in Lije na sproščen in hudomušen način povezovala Teo Ukmar in Urša Kukanja. Strokovne delavke vrtca Senožeče in Divača pa so skupaj pripravile tudi razstavo otroških likovnih izdelkov in fotografij v avli Občine Divača.

foto: JOŽE POŽRL

24

obiskal nas je čebelar Marko Gombač, veseli december s Sneguljčico, ko so nas razveselili tudi starši s plesno predstavo, zimo z živalmi pri babici Zimi in kulturni praznik z glasbo Mire Voglar v izvedbi treh študentk in plesom članic Ljubiteljev baletne umetnosti Divača. Tudi zimo nam je uspelo pregnati s pustnim rajanjem. Otrokom na tak način omogočamo doživljanje različnih stvari in dogajanj, ki prispevajo k njihovemu razvoju. Mlajši, eno- do triletni otroci, ki jih je letos kar za tri skupine, svet zagotovo doživljajo drugače kot starejši, stari tri do šest let,

25


26

vrtec

šola ki se svojega jaza že zelo dobro zavedajo. Svoje sposobnosti, ki so jih kot mravljice, vedno dejavni, razvili v prvih treh letih, želijo predstaviti drugim, predvsem pa svojim staršem, ki so nanje še posebej ponosni. Pričakajo jih z risbami, konstrukcijami iz kock, novimi besedami, stavki in celimi pripovedmi, ki jih vsakodnevno vsrkavajo iz okolja. Najstarejši, stari pet do šest let, se svojega položaja v vrtcu še posebej zavedajo, saj vedo, da bodo jeseni zakorakali v šolo. To radi dokazujejo. Letos so opravili še posebej težko nalogo in se takoj po vstopu v novo leto pripravili na nastop ob kulturnem prazniku Občine Divača. Zanje je bila to težka naloga. Kar nekajkrat so že nastopali pred starši, a nastopati pred nepoznano množico ljudi, je za otroke še posebno doživetje. Starejši otroci skupine Medvedki pa so sodelovali tudi v dejavnostih za prejem pohvale Bralni palček. Aktivnosti so potekale na tak način, da so skupaj s starši obiskali knjižnico, si s seznama predlaganih knjig izbrali dve, jih skupaj s starši prebrali (brali so jim seveda starši) in vsebino zgodb in pravljic ob knjigi povedali vrstnikom v vrtcu. Naučili so se tudi pesmico po lastni izbiri in jo prav tako povedali prijateljem v vrtcu. S tem so si zaslužili pohvalo, ki jim jo je podelila knjižničarka Maja Razboršek. Rojstni dan pomladi pa smo obeležili s plesno predstavo Zakaj je sneg bel, ki so jo otrokom pripravile mlade strokovne delavke enote Divača. Mesec april pa bo v znamenju kamenja. V sodelovanju z gospo in gospodom Štrkalj bomo otrokom poskusili približati lepoto kamna in skupaj z njima tudi ustvarjati. Maj pa bo v znamenju vode. Dejavnosti, povezanih z vodo, se otroci vedno razveselijo. Prepričane smo, da bodo v mesecu maju še posebej uživali. Zaključili ga bomo z druženjem otrok, staršev in strokovnih delavk ob igrah z vodo, kar bo hkrati tudi zaključna prireditev ob koncu šolskega leta. V upanju, da se za naše najmlajše krajane najde rešitev in zagotovi bolj dostojno preživljanje prvih let življenja, v primernih prostorih, se vsem, ki nam pomagajo obogatiti naš program in se odzovejo povabilu k sodelovanju, v imenu otrok in strokovnih delavk vrtca Divača iskreno zahvaljujem. Naj se ob tej priložnosti še posebej zahvalim osebju gostinskega lokala ETNA, ki so se sami spomnili na nas in svoje obiskovalce povabili k prinašanju igrač, ki jih doma ne potrebujejo več. Igrače in knjige, ki so jih zbrali v velikem številu, so otrokom prinesli konec decembra. HVALA vsem, ki ste pri tem sodelovali, še enkrat HVALA OSEBJU ETNE, ki so se na tako lep način spomnili na nas! Vlasta Perhavec

Letošnjo zimsko šolo v naravi, ki je potekala od 27. do 31. januarja v SC Cerkno, so se udeležili vsi učenci šestega razreda Osnovne šole dr. Bogomirja Magajne iz Divače. Bogata, razgibana in slikovita narava s kulturnimi in naravnimi znamenitosti ter z gostoljubnimi domačini nas je povsem očarala. Sproščeno in prijateljsko vzdušje vseh pa je pripomoglo k temu, da smo šolo v naravi uspešno zaključili in da se je bomo spominjali kot eno najboljših doslej. Prebivali smo v Hotelu Cerkno, od koder smo se vsako jutro odpeljali na smučišča SC Cerkno s smučarskim avtobusom. Tam so se učenci učili in urili v smučarskih

veščinah. Glede na smučarsko predznanje, smo učence razdelili v štiri skupine. Vsi učenci so se naučili osnov alpskega smučanja, varne vožnje s sedežnico in vlečnico, s pravili obnašanja, ki nam omogočajo varno smučanje, nekateri pa so svoje znanje poglobili in utrdili. Zadnji dan so se pomerili v tekmi v veleslalomu. Po napornem smučanju so se učenci razvedrili v pokritem hotelskem bazenu s termalno vodo, kjer so opravili preizkus v znanju plavanja. Spoznavali smo cerkljansko narečje, poslušali predavanje učitelja Antona Laha, ki se že dobrih deset let ukvarja s treniranjem alpskih smučarjev v

S predstavljanjem dejstev preteklosti želimo učencem že na razredni stopnji približati zgodovino in vzbuditi zanimanje zanjo. Tako smo na OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača ter podružničnih šolah Vreme in Senožeče, v okviru podaljšanega bivanja, oblikovali mesečne zgodovinske tematike, v katerih so učenci spoznavali značilnosti ljudstev, ki so oblikovala našo preteklost.

V mesecu januarju smo se sprehodili skozi bogato rimsko preteklost. Seveda je bilo številne rimske dosežke težko zajeti v celoti. Spoznali smo le nekatere, s katerimi se srečujemo še danes: abecedo, številke, imena mesecev, javna kopališča, bolnišnice, mednarodno trgovino … Dotaknili smo se tudi rimske gradnje, vojske, umetnosti in zanimive rimske vsakdanjosti. V različnih

Sloveniji in tujini, o FIS-pravilih in ravnanju v primeru nesreče na smučišču ter se pomerili v kvizu, občudovali floro in favno Cerkljanskega hribovja, prehodili in ogledali smo si mestece Cerkno in njegovo arhitekturo ter obiskali tamkajšnji muzej. V prvem nadstropju muzeja smo si ogledali stalno razstavo Cerkljanska skozi čas, v drugem pa pripoved o cerkljanskih laufarjih »Pust je kriv«. Za popestritev zaključnega večera v hotelski diskoteki sta poskrbela DJ-ja učitelja Danijel in Peter in razvnela učence divaške in hrpeljske šole. Mirjam Trampuž, vodja zimske šole v naravi OŠ Divača

27


28

šola

šola

Dejavnosti ob DNEVU ŠOLE namenili razmisleku o odnosih

delavnicah smo izdelovali izdelke, ki so jih uporabljali že Rimljani pred približno 2000 leti. Izdelovali smo mozaike, s katerimi so premožni Rimljani okrasili stene, tla ali strope svojih mestnih ali podeželskih hiš. Pod spretnimi prsti so nastale glinene namizne posode, ki so včasih služile shranjevanju in strežbi hrane. Po risarskem modelu smo izdelali rimske vojake – legionarje. Ker o načinu življenja starih Rimljanov pogosto govore drobni predmeti, nismo izpustili niti izdelavo nakita in fibul. Zgodovinski tematski projekt smo zaključili s spoznavanjem tipičnih oblačil iz rimskih časov. Lutko smo oblekli v tuniko, kar je bilo oblačilo preprostega ljudstva, in togo, ki so jo Rimljani oblekli za slovesnejše dogodke.

Vsako leto obeležujemo DAN ŠOLE, ki je časovno vezan na spomin na pisatelja in zdravnika dr. Bogomirja Magajno, po katerem je poimenovana naša šola. Temo, ki je rdeča nit dejavnosti učencev in učiteljev, izberemo v sklopu Evropske mreže zdravih šol, v katero je šola vključena že 12. leto. Letos je izbrana tema »Odnos.si«. Omenjena tema je nudila veliko možnosti za razmišljanje učencev o odnosih med ljudmi, do narave, živali, kulture, umetnosti, drugačnosti. Pomenljiv naslov Odnos. si je naravnost izzval učence, da so ob različnih delavnicah, pogovorih, obiskih, srečanjih spoznavali, da odnosi niso nekaj danega, pač pa jih soustvarjamo, da vsak človek lahko dobre odnose gradi ali pa ruši. Odnose spletamo med seboj v različnih okoliščinah: v družini, kjer je značilno medgeneracijsko sodelovanje, v vrtcu, šoli, interesnih združenjih, kjer poteka t. i. sekundarna socializacija, kjer poleg temeljih vrednot, oblikovanih v družinskem okolju, namenjamo pozornost razvijanju pozitivne samopodobe, izražanju čustev, učenju dobre komunikacije, socialnih veščin, mirnemu razreševanju konfliktov, spoznavanju drugačnosti. V zadnjem desetletju se je razmahnilo spletanje socialne mreže z uporabo interneta, ki ob vseh prednostih hitre in množične komunikacije prinaša pasti, o katerih se še premalo govori, zato smo osveščanju o tej temi namenili več pozornosti. Ob tej priložnosti smo izdali tudi spletno glasilo Vremščica, ki je objavljeno na šolski spletni strani: www.os-divaca.si. Šola je vključena v projekt, imenovan e- šolstvo, ki vzpodbuja uporabo sodobnih informacijskih komunikacijskih tehnologij ob širitvi računalniške infrastrukture in znanja na tem področju. Tematika, zajeta v letošnji Vremščici, je različna: opisane so nekatere dejavnosti učencev v okviru pouka in podaljšanega bivanja, mozaiki iz dediščine naših krajev, pa tudi kakšna pesmica se najde. Za likovno podobo so poskrbeli učenci, ki so ustvarjali pri likovni vzgoji in interesnih dejavnostih Predstavitve zaključkov dejavnosti ob dnevu šole, ki so se zvrstile od 22. do 25. marca, so bile namenjene tudi staršem, ki so se množično odzvali našemu vabilu in se tudi aktivno vključili v posamezne dejavnosti.

Pisana paleta dejavnosti se je na šoli odvijala po naslednjem razporedu:

CENTRALNA ŠOLA DIVAČA V torek, 22. marca: 1. 2. 3. in 5. razred (zaključek delavnic na temo Drugačnost, ogled Divaške jame skupaj starši in gojenci CUEV Strunjan, enota Divača, ki so bili poleg VDC Divača vključeni v naš projekt Odnos do drugačnosti); v torek, 22. marca: 4. razred (vožnja z vlakom do Sežane skupaj s starši, srečanje s četrtošolci iz Sežane, ogled Kosovelove sobe v Sežani in zaključek projekta Odnos do umetnosti); v četrtek, 24. marca: 7., 8 . in 9. razred (različni projekti in predstavitve po razredih); 7. r.: Virtualni odnosi (nadzor nad podatki na Facebooku, nastavitve zasebnosti, sovražni govor, za zaključek predstava Pika Nogavička; 8. r.: Odnos do narave in športa (utrinki s športno-naravoslovnega tedna na Kavki in medgeneracijska športna tekmovanja s starši); 9. r.: Medsebojni odnosi (prizori sporov iz vsakdanjih šolskih klopi in uprizoritev rešitve spora z mediacijo in restitucijo); v petek, 25. marca: 6. razred (medgeneracijsko sodelovanje, pohod s starši po Vodni učni poti Divača-Dane, zaključek projektne naloge Odnos do narave).

PODRUŽNICA VREME

V sredo, 23. marca: 1. do 5. razred Vreme (zaključek projekta Odnos do živali skupaj s starši). Ker so učenci v okviru spoznavanja preteklosti ustvarili veliko zanimivih predmetov, smo se odločili, da pripravimo razstavo za širšo javnost. Vsi izdelki so razstavljeni v prostorih Občine Divača od konca meseca marca. Katja Kovačič, učiteljica na podružnični šoli Vreme

PODRUŽNICA SENOŽEČE

V petek, 24. marca: 1. do 5. razred Senožeče (zaključek projekta Odnos.si s kulturno prireditvijo in obeleženjem materinskega dne), Nives Skuk vodja Zdrave šole

Damijana Gustinčič ravnateljica

Slovenci imamo, vsaj tako pravijo, na splošno težave z drugačnostjo. In z drugačnimi. Sprejemanje razlik in različnosti je nekaj, kar nam načeloma ne gre od rok. Enako velja za življenje z drugačnimi, pa naj gre za razlike, ki so povezane z vrednotami, s praksami, z narodno pripadnostjo, etničnostjo ali z drugačno osebnostjo. V drugem razredu smo želeli dokazati, da so lahko odnosi do malo drugačnih vrstnikov in odraslih čisto preprosti, otroški, spontani, strpni in prijetni. »Dober dan. Prišli smo na obisk,« smo zaželeli najprej učencem Centra za usposabljanje Elvire Vatovec Strunjan, ki ima svojo samostojno enoto v Divači. Vodja enote Nataša Hreščak, učiteljice in gojenci so nas prijazno sprejeli, se predstavili, razkazali so nam svoje učilnice in povedali, kako bo potekalo naše skupno druženje. V dobri uri in pol smo po različnih učilnicah hiteli izdelovati najrazličnejše izdelke, ki jih velikokrat v šoli zaradi pomanjkanja časa pri pouku težje izdelujemo. Priznamo, da so nam

bili nekateri učenci v veliko pomoč pri posameznih opravilih. Naredili smo kar nekaj kaširanih posodic in jih pobarvali. Izdelovali smo posebne mozaike iz papirja, ki terjajo potrpežljivost, natančnost in doslednost dela. To je bilo za nas kar težko, kljub temu pa smo nekateri učenci to zmogli. Čez dober teden dni smo bili dogovorjeni, da obiščemo še ene znance, s katerimi smo kot šola že veliko sodelovali. Napotili smo se v Varstveno-delovni center, ki ima svoje nove prostore že kar pet let. Tam nas je sprejela vodja enote Tanja Mržek, ki nam je pojasnila, kaj počnejo njihovi varovanci in komu so takšni centri namenjeni. Resnično smo čakali, da se gojencem pridružimo, saj smo izvedeli, kaj bomo skupaj počeli. Statve in delo z njimi nas je popeljalo v brezčasen in prijeten prostor, v katerem smo vsi prisotni našli delček tistega, za kar lahko rečemo, da nam je bilo toplo pri srcu. Nad njihovim sodelovanjem z nami smo bili navdušeni.

In tako kot pravijo oni sami o sebi, da se samozavestno in optimistično lotevajo projektov, ki jih izzivalno gledajo z nasprotnega brega drugačnosti. Ne belijo si preveč glave s tem, ali bodo zmogli ali ne. Preprosto se lotijo vsakršnega dela. Našega druženja s tem ni bilo konec. Na pustni torek smo se skupaj z učenci CUEV podali v pustnem sprevodu po Divači. Varovanci VDC Divača so nas povabili na sveže pripravljene pustne dobrote. Zmenili smo se, da se v kratkem zopet srečamo. Tokrat smo bili gostitelji mi, učenci in učiteljice prve triade OŠ Divača. Pripravili smo jim zabavni kulturni program, kjer ni manjkalo predvsem petja in plesa. Naš skupni projekt, odnos do drugačnosti, smo zaključili s skupnim pohodom v Divaško jamo, na katerega so bili povabljeni tudi starši. V prihodnje se bomo še z veseljem odzvali povabilom na skupna druženja in dogodke. Nives Skuk in Monika Rebec Osnovna šola dr. Bogomirja Magajne Divača

29


30

šola

šola

Večina ljudi ob besedi žival pomisli na domačega ljubljenčka, ljubke mladičke in vragolije, ki jih zganjajo. Pa je življenje živali v stiku z ljudmi vselej le zabavno in lepo? Živali v družbi opravljajo pomembne naloge, ki jih človek sam ni sposoben izvajati – otroke učijo odgovornosti in interakcije, sodelujejo v zdravstvenih terapijah, pomagajo slepim in invalidnim osebam, rešujejo ponesrečence … V tem šolskem letu smo se na podružnični šoli Vreme v okviru teme Odnos.si odločili, da se posvetimo odnosu do živali.

V jesenskem času smo v sodelovanju s Parkom Škocjanske jame medse povabili Leo Likozar iz Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev, ki nam je predstavila življenje netopirjev. V mesecu marcu sta nas obiskala Marija in Bruno Ivančič iz Naklega pri Divači. Opisala sta nam delo čebelarja in pomen čebel. Učiteljica Katja Kovačič je v šolo prinesla svoje hišne ljubljenčke: papagaja skobčevki, želvi in zajca. Učenci so opisovali, kako pravilno skrbimo za te živali. Ob dnevu šole (23. marca 2011) pa smo organizirali popoldanske dejavnosti z zunanjimi sodelavci na temo odnos do živali. Gospa Boža Metlika iz Matavuna je poudarila, kako pomembna je pravilna skrb za psa. Otroci so spoznali tudi njeno psico nemško dogo Tino. Gospa Andreja Lenassi iz Ritomeč pa se je bolj osredotočila na to, kako pravilno skrbimo za mačko. Vsako leto zaradi neodgovornega skrbništva v gozdovih, rekah, smetnjakih in na cestah trpeče umirajo zapuščeni psi in mačke. Obe gostji sta opozorili, da moramo biti odgovorni do svojih hišnih ljubljenčkov. V zadnjem delu sta Manja Žiberna in Tina Rednak, vodnici velikih psov, povedali, kaj se lahko psi naučijo v pasji šoli. S svojima psoma (rotvajler in novofundlandec) sta praktično pokazali, kaj psa znata in kako pravilno pristopimo k psu, da se ne ustraši in česa nikakor ne smemo početi v bližini psov (ne dražimo psov za ograjo, ne mečemo kamenja vanj …). Zavedajmo se, da za lastništvo hišnega ljubljenčka ni potrebna samo dobra volja, temveč velika odgovornost.

Posvojite hišnega ljubljenčka, še bolje - dva. To je čudovit način dajanja in prejemanja brezpogojne ljubezni. Louise Hay Andreja P. Čok

Svetovni splet postaja nevidna infrastruktura, ki se iz dneva v dan vrašča tako v življenje v službi in šoli kot tudi doma. Na njem opravljamo čedalje več storitev – od tistih resnejših, do tistih malo manj, in ob tem puščamo sledi, ki nam bodo nekoč v prihodnosti lahko povzročile trajni glavobol. Na Osnovni šoli dr. Bogomirja Magajne Divača se zavedamo, da je življenje, ki ga mladi živijo na spletu, lahko veliko nevarnejše od tistega na ulici, zato smo ob dnevu šole in v okviru projekta E-šolstvo za učence sedmega razreda organizirali delavnice, za njihove starše pa predavanje na temo varne rabe spleta. Tako v svetu kot tudi pri nas narašča število najstnikov, ki na svetovnem spletu (na družabnih omrežjih Facebook, Netlog, Twitter in drugih) razkrivajo

svoje življenje z objavo fotografij, videoposnetkov in izjav, ki razkrivajo njihove osebne podatke, njihovo neposredno okolico in z njimi tudi izzivajo nestrpnost ali celo sovražni govor. Pomislimo samo, kakšne posledice ima lahko fotografija, ki jo posname najstnik (ki ima kakšnih 300 virtualnih ‘prijateljev’ in vsak od teh še približno toliko) v dnevni sobi z odprtim oknom in pripiše komentar, da je dan res lep, ker je sam doma. Z izdajo svoje lokacije, pregledom nad prostorom, v katerem se nahaja, in dejstvom, da je brez nadzora, kar vabi nepridiprave na svoj dom. Pogost pojav je tudi sovražni govor, katerega posledic se mladi premalo zavedajo. Ta lahko izzove hude duševne stiske pri učencih, ki jih sošolci javno in brez sramu obrekujejo ali jim celo grozijo.

Prav je, da odrasli s svojimi izkušnjami pomagamo otrokom, saj so te popolnoma enake v resničnem življenju, kljub temu da govorimo o tehnologiji. Izkaže se, da imajo otroci premalo razvit občutek za to, kaj je prav razkriti in komu, saj si s puščanjem sledi na spletu ljudje (morda bodoči delodajalci) ustvarjajo mnenje o naši osebnosti. Pravijo, da so objave na spletu kot zobna pasta. Ko jo enkrat iztisnemo iz tube, jo je zelo težko spraviti nazaj. Dogajanje ob dnevu šole je lepo zaokrožila premierna predstava o Piki Nogavički v krajevni knjižnici. Pod mentorstvom učiteljice izbirnega predmeta Gledališki klub, Tanje Trebec Benedejčič, so učenci sedmega razreda starše navdušili z igralsko nadarjenostjo. Janja Černe

Na dnevu šole je bilo zelo zabavno in kljub tremi pred nastopom smo predstavo dobro izpeljali in se zabavali. Lina

Najbolj nama je bila všeč predstava Pike Nogavičke. Prejeli smo številne pohvale. Andreja in Polona

Na dan šole nam je gospa Damijana Šajne, učiteljica računalništva, predavala o varnosti na internetu. Ugotovili smo, da smo vsi računalniški pirati. Ogledali smo si zanimive filmčke o objavi osebnih podatkov. Povedala je, da vse objavljeno na internetu ostane tam za vedno. Kasneje smo staršem odigrali predstavo Pika Nogavička, nad katero so bili starši navdušeni. Marjana in Ester

Moram se vam zahvaliti za poučno predavanje, ob katerem nam je večini staršev pri branju korespondence naših otrok zastal dih. Prav je, da ste vsem staršem povedali in pokazali, česa so zmožni naši otroci. Predavanje je bilo odlično, predavateljica tudi in vi ste se lepo vključevali v celotno sceno. Orjana Gombač

Na ta dan nama je bila všeč predstava Pika Nogavička. Ko smo čakali na predstavo, smo fantje bili v igralnici in bilo je zelo zanimivo. Matija in Blaž

31


32

šola

V letošnjem šolskem letu so šestošolci divaške šole v okviru projektne naloge Zdrave šole na temo »Odnosi-si izvedli več dejavnosti. Tako so v petek, 25. marca, v toplem in sončnem popoldnevu odšli skupaj s starši, starimi starši in učitelji na pohod po vodni učni poti »Divaški prag« z namenom, da spoznajo pomen ohranjanja naravne in kulturne dediščine. V uvodnem pozdravu pred šolo je razredničarka vsem razdelila zloženke in poudarila pomen smotrne rabe vode iz kraških vodnih virov v preteklosti, kjer so si ljudje omogočali bivanje, trgovanje z ledom in kasneje železniški promet. Pot jih je vodila preko kamnitega vodnega zbiralnika nad železniško progo za nekdanjo oskrbo parnih lokomotiv, po cesti mimo Škrateljnove hiše, do razgledišča med udornicama Velika in Mala dolina z največjo slovensko ponikalnico reko Reko v parku Škocjanske jame. Na razgledišču jih je pričakal Borut Peric, ki jim je podrobneje opisal kraške značilnosti in pomen ohranjanja čistosti reke Reke za trajnostno rabo vode v prihodnosti. Sprehodili so se mimo obnovljenega kala v vasi Matavun, po makadamski poti do kala Pri rabcih pred vasjo Dane pri Divači. Predsednik Turističnega društva Mejame Joško Valenčič je povedal, da je ta kal eden izmed treh, ki je bil obnovljen v projektu Tisoč in en kal

šola

in poudaril je pomen ohranjanja kalov. Domačin Benjamin Škrlj jim je razkazal vodne zbiralnike, ki jim po domače rečejo pri Studencih, nad starimi Danami, ki so do nedavnega napajali vaško štirno. Gospa Dora Valenčič pa je vsem prisotnim pokazala »kalanje vode« iz vaške štirne, ki stoji sredi vasi in je bila leta 2006 obnovljena s sredstvi Heliosa. Vodna učna pot je oblika ohranjanja

vedenja o nekdanji oskrbi z vodo na kraških tleh in tudi priložnost za aktivno ohranjanje vodnih habitatov, ki združujejo bogato naravno in kulturno dediščino Krasa. Prisotni udeleženci pohoda so z aktivnim sodelovanjem poskrbeli za prijetno in sproščeno vzdušje. Mirjam Trampuž učiteljica, OŠ Divača

Letos smo si učenci 4. razreda iz Divače v okviru projekta zdrave šole ODNOSI.SI zadali veliko nalog. Vse leto nas je vodila misel »NE DELAJ DRUGEMU TISTEGA, KAR NE ŽELIŠ, DA BI DRUGI DELALI TEBI«. Pri vsakodnevnem druženju skušamo to pravilo čim bolj upoštevati. Če bi se vsi ljudje na svetu držali tega, bi nam bilo veliko lepše, manj bi bilo trpljenja, svet bi postal pravičnejši. Veliko smo se pogovarjali o prostovoljnem delu in pomoči sočloveku, ne da bi za to dobili plačilo. Zanimalo nas je, kako živijo četrtošolci v Sežani in napisali smo jim pismo. Dobili smo odgovor in povabilo, da jih obiščemo v Sežani, oni pa nam vrnejo obisk v aprilu. Ker nosi njihova šola ime po pesniku Srečku Kosovelu, smo si v divaški knjižnici ogledali razstavo Kosovelovih del. Knjižničarka Magda Bezlaj nam je pripovedovala zanimivosti iz življenja in dela pesnika. Izvedeli smo, da sta bila Bogomir Magajna in Srečko Kosovel prijatelja. Srečevala sta se med šolanjem v Ljubljani, saj sta bila vrstnika. Oba sta pogrešala domače kraje, kar se odraža v njunih delih. Druženje smo popestrili z deklamacijami Kosovelovih pesmi. Obisk v knjižnici smo zaključili z izdelavo plakatov, kjer smo uporabili nova spoznanja o pisateljih. Zakladnico našega znanja smo poglobili z obiskom vrstnikov na OŠ Srečka Kosovela v Sežani, obiskom Kosovelove sobe in razstave del oblikovalke Jane Pečečnik v Kosovelovem domu.

V aprilu pričakujemo obisk učencev 4. razreda iz Sežane. Razkazali jim bomo našo šolo in jim predstavili nekaj pomembnih osebnosti iz Divače. Ogledali si bomo film o slikarju Stojanu Zafredu. Povabili jih bomo v krajevno knjižnico,

kjer jim bomo s pomočjo knjižničarke Magde Bezlaj predstavili življenje in dela Bogomirja Magajne. Obiskali bomo Škrateljnovo hišo in spominsko sobo igralke Ite Rine. Danila Grželj in Magda Bezlaj

33


aktualno

Šestošolci divaške osnovne šole so imeli nekoliko drugačen naravoslovni dan. Obiskali so svojo sošolko, ki po bolezni okreva v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS – Soča. Obenem so izvedli eno izmed dejavnosti ob letošnjem dnevu šole na temo Odvisen.si. V Ljubljano so se odpeljali z vlakom. Kolektivno nagrado Slovenskih železnic, vožnjo z vlakom, so si učenci prislužili s sodelovanjem v nagradni igri, ki sta jo organizirali Ministrstvo za okolje in prostor ter Slovenske železnice pod naslovom »Evropski teden mobilnosti pelje na izlet«. V URI Soča jim je sošolka predstavila potek zdravljenja in rehabilitacije svoje bolezni. Zaposleni na oddelku Marjetica (otroški oddelek v inštitutu) pa so jim predstavili prostore, v katerih izvajajo celostno rehabilitacijo z namenom izboljšanja kakovosti življenja pacientov in vrnitve v ustrezno življenjsko okolje (delovna terapija, bolniške sobe, bolnišnično šolo, »dnevno sobo« – sobo za druženje, igralnico, prostor za fizioterapijo, bazen) in predstavili osebje, ki je zaposleno na oddelku. Učenci so izvedeli, da na oddelku za rehabilitacijo otrok sprejemajo v obravnavo otroke z različnimi motnjami v razvoju, posledicami poškodb in bolezni na gibalih in živčevju s prevladujočo motnjo gibanja, od rojstva do starosti 15 let. Za prijetno druženje se zahvaljujejo Sani, njeni mami in vsem zaposlenim v Soči. Polni novih vtisov in znanj si želijo, da bi se sošolka čim prej vrnila v šolo. Mirjam Trampuž učiteljica v OŠ Divača

INFORMACIJE NAJDETE TUDI NA SPLETNI STRANI

www.leomegy.com Vitovlje 37, 5261 Šempas Urnik za stranke: od ponedeljka do petka od 9-ih do 12-ih / od 16-ih do 17-ih. Od 1. 4. 2011 dalje od 18-ih do 19-ih Ob sobotah od 9-ih do 12-ih. Tel.: 05 30 78 570

K U Ž K I Z A O D DA J O

34

Mešanček manjše rasti, star cca 1,5 leta, umirjen, nežen in prijazen, čaka na dobrega novega lastnika.

Samica srednje rasti, stara Samec, mešanec cca 10 mesecev, nežna in z nemškim ovčarjem, prijazna, sterilizirana, potrebuje prijazen in živahen. razumevajočega lastnika.

Mešanček, podoben b. ovčarju, star 1,5 leta, SAMEC manjše rasti, čaka na posvojitelja.


36

veseli

veseli dogodki

dogodki

Začela se zgodba je pod Gorjanci, ki partizanom dobri so znanci. V Gaberju brhka Tutin se Ana v Franca zagledala je - partizana. Šestkrat deset in zraven še pet minilo od tistega časa je let, kar sta obljubila v ljubezni živet, eden do druz'ga spošt'vanje gojit, v bolezni in zdravju zvesta si bit, si srečo, nesrečo v življenju delit.

Anica, rojena Tutin leta 1921 v Gaberju pod Gorjanci, in Franc Kos, rojen leta 1922 v Cerovem Logu pri Šentjerneju, sta se zaljubila proti koncu vojne, ko je bil Franc v jurišnem bataljonu (sicer je bil v partizanih od začetka 1943. leta). Poročila sta se v cerkvi v Brusnicah pri Novem mestu. Imata hčerki Anico in Bredo. Preden

V Brusnicah zakon sklenila sta svet; in Bog podari jima dvoje deklet. Skupaj preromata vso domovino; Štajersko sončno in Belo krajino; a ker si želita lepoto, toplino, vržeta sidro v Vremsko dolino. Mi, ki ljubezni obljube smo sad, od Vaju prejeli življenja zaklad, znamo ceníti zvestobo in trud in kruh iz kamnitih, premogovih grud.

sta se ustalila v Vremah, sta bila v Apačah na Štajerskem, potem je Franc delal v rudniku Kanižarica pri Črnomlju, v rudniku Timav v Vremskem Britofu, po zaprtju rudnika pa je kot miner pri cestnem podjetju gradil ceste in progo Divača-Koper. V tem času sta najprej bivala v Naklem, sedaj pa v Dolnjih Vremah.

Bog Vama plačaj ljubezen in delo, da častno in večno bo vrednost imelo; mirú naj in zdravja da v leta in dni, v srce pa spomine in iskre v oči. V Ljubljani 27. februarja 2011 Hči Anica in njen mož Drago z družino

Gospa Malka je 2. februarja praznovala 96. rojstni dan. Želimo ji veliko sreče, zdravja in zadovoljstva ter da bi dočakala 100 let, da bomo vsi, ki jo imamo radi, skupaj praznovali. Za vsakega izmed nas, ki jo obiščemo, si vzame čas, da z nami pokramlja. Je zelo prijetna sogovornica, kljub letom pa ima odličen spomin. Zelo dobro skrbi za svoje zdravstveno stanje in upošteva vse nasvete zdrave prehrane, kar je vidno iz dolgosti in kvalitete njenega življenja. Ob zdravstvenih težavah zanjo poskrbi dr. Fakin, ki jo večkrat obišče. Dejala je, da se mu mora zahvaliti za takšno pozornost in skrb, pa tudi sestri Andreji, ki se prijazno odzove na njen klic. Pa njene jaslice in božično drevesce? Okrasila jih je s 100 belo-modrimi angeli, ki jih je sama skvačkala. Tudi sveto družino v jaslicah je oblekla s kvačkanimi oblačili, kot se to spodobi za božične praznike. Tedaj jo med ostalimi obišče tudi župnik Tomaž, ki si ogleda njene jaslice in jih pohvali.

MALKA JE PRAZNOVALA ROJSTNI DAN V DRUŽBI SVOJIH SESTER IVANKE IN TONČKE, KI STA TUDI ŽE DOČAKALI ČASTITLJIVO STAROST.

Gospe Malki želimo še veliko ročnih del in kaj malega naj še zašije, kot sama doda. In kako ji to uspe? Odgovori, da ne more sedeti križem rok in gledati v strop ves dan. Njen moto življenja je: »V življenju moraš veliko delati, malo jesti in

lepo misliti. Življenje moraš vzeti takšno, kot je. Po dežju vedno posije sonce in takrat moramo črpati energijo za današnji oziroma jutrišnji dan.« ŠE NA MNOGA LETA NAŠA MALKA! Anica P.

Dne 3. 2. 2011 je 90. rojstni dan praznovala draga mama, tašča, nona in pranona ANA KOS iz Dolnjih Vrem. Ob tej častitljivi obletnici iskrene čestitke. Hčerki Anica in Breda z družinama

8. aprila 2011 je minilo 50 let, odkar sta si obljubila večno zvestobo Marta in Angel Boštjančič iz Divače. Zlatoporočenca sta se pred skoraj petdesetimi leti preselila iz okolice Ilirske Bistrice v Divačo, kjer je Angel dobil zaposlitev na RTP Divača. V zakonu sta se jima rodila hčerka Tatjana in sin Stojan, v veselje pa sta jimatudi 20- in 15-letna vnuka, Nik in Matej. Slavljenca sta zlato poroko praznovala v krogu družine in prijateljev v soboto 9. aprila, na turistični kmetiji Pri Ivankotovih na Premu. Tudi vreme je bilo, po besedah slavljencev, ravno tako spomladansko in prijazno kot pred petdesetimi leti. T. Č.

Dan po božiču, 26. 12. 2010, nam je s svojim prihodom polepšala praznične dni GLORIA IVANČIČ, težka 4020 g in velika 57 cm. Najbolj je razveselila sestrico Iris, mamico Ines in tatija Petra.

37


38

Obvestila,

zahvale

39

ZAHVALA

ZAHVALA

Zahvaljujem se občinski upravi Občine Divača, županu Dragu Božacu in direktorju občinske uprave g. Iztoku Felicjanu za takojšen odziv pri odpravi posledic neurja in močne burje v mesecu marcu 2011, ko je poškodovano drevje padlo na moje dvorišče. Zahvala gre tudi članom Prostovoljnega gasilskega društva Divača, ki so se hitro odzvali, prišli na kraj dogodka in porezali ter odstranili poškodovano drevje in vejevje, ter g. Borisu Zadniku, ki je pomagal pri odvozu dreves in saniral poškodovana vrata mojega dvorišča. Iskrena zahvala vsem navedenim.

Lidija Šuman

»Ne morem govoriti, a me mamica in tatko razumeta. Ne morem hoditi, pa me neseta. Ne morem se igrati z barbikami, se pa onadva igrata z menoj. In, ne morem se povzpeti po stopnicah, pa me dvigneta.«

V imenu najine Nike se iz srca zahvaljujeva občinski upravi Občine Divača, prejšnjim in sedanjim članom občinskega sveta, g. Matiji Potokarju in g. županu Dragu Božacu za podporo in izkazano pomoč za Nikin lažji korak po stopnicah.

Želite postati dober kitarist-ka? Pridite k nam v ŠOLO KITARE na: ZAÿETNI TEÿAJ kitare za VSE STAROSTI individualno ali skupinsko NADALJEVALNI TEÿAJ kitare za VSE STAROSTI individualno ali skupinsko DELAVNICA - ZaĀetnica kitare za VSE STAROSTI individualno ali skupinsko

VeĀ o meni in programih na http://tomazban.e-vizitka.biz Inf in prijave na tel.: 031-747810 (Tomaž) Mail: ban.tomaz@gmail.com

TeĀaji in delavnica potekajo v Sežani ob zadostnem številu prijav pa tudi v VAŠEM kraju v popoldansko - veĀernih urah.

APRIL in MAJ - MESECA OSEBNIH ZAVAROVANJ V ZAVAROVALNICI TRIGLAV, D.D. OE POSTOJNA POSEBNE UGODNOSTI IN PRAKTIČNA DARILA OB SKLENITVI ENEGA OD OSEBNIH ZAVAROVANJ

Za nasvete in informacije smo vam na voljo pri naših zastopnikih in na vseh naših prodajnih mestih. Pisarna v Divači, Kolodvorska ulica 3 a Tel.: 05-763-28-20; Faks: 05-763-28-21 ponedeljek in petek od 8.00 do 10.30 sreda od 14.00 do 16.30

Metronom, glasbeno ustvarjanje in izobraževanje, Tomaž Ban s.p. Kosovelova ulica 12,, 6210 Sežana

Sanja in Miro Teinović

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujemo zaposlenim osnovne šole Divača za izkazano podporo, skrb, pomoč in darovana finančna sredstva ob dolgotrajni bolezni in zdravljenju naše hčerke Sani.

Družina Dulić

OBVESTILO

Odbor Rdečega križa Divača je sredstva, namenjena za nakup cvetja ženam ob prazniku dneva žena 8. marcu, namenil družini v stiski iz območja občine Divača.

Odbor Rdečega križa Divača

V nedeljo, 10. 4. 2011, se je Otroški pevski zbor OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača pod vodstvom Ade Škamperle udeležil pevskega tekmovanja Zlata grla v Gorici (Italija). Zbor si je pripel zlato priznanje za izveden program in posebno priznanje za najlepši zborovski zvok. (Več o uspehu mladih pevcev v naslednji številki Glasnika).


40

ekologija

OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE – EKOSUBVENCIJE IN EKOKREDITI Nepovratne finančne spodbude in ugodno kreditiranje za okoljske naložbe Slovenski okoljski javni sklad (v nadaljevanju Eko sklad) je največja finančna ustanova, ki je namenjena spodbujanju okoljskih naložb v Republiki Sloveniji. Eko sklad je tudi letos objavil javna poziva za dodelitev nepovratnih finančnih spodbud za občane, ki se bodo odločili investirati v pridobivanje energije iz obnovljivih virov energije ter v izboljšanje učinkovite rabe energije. V letu 2011 sklad ponuja občanom iz sredstev, ki jih zbira na podlagi energetskega zakona in uredbe o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih (Uradni list RS št. 114/2009), nepovratne finančne spodbude v skupni višini 12 milijonov evrov. Za javni poziv za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb (poziv 6SUB-OB11) je namenjenih 10 milijonov evrov, preostala 2 milijona pa sta namenjena javnemu pozivu za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb (poziv 7SUB-OB11). Ukrepi, za katere lahko občani znotraj poziva 6SUB-OB11 pridobijo nepovratne spodbude, so naslednji: • vgradnja solarnega ogrevalnega sistema, • vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso, • vgradnja toplotne črpalke, • prva vgradnja centralnega ogrevanja pri obnovi stavbe in priključitvi na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije,

• vgradnja lesenega zunanjega stavbnega pohištva pri obnovi stavbe, • toplotna izolacija fasade pri obnovi stavbe, • toplotna izolacija strehe oziroma podstrešja pri obnovi stavbe, • vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka, • gradnja ali nakup nizkoenergijske in pasivne stanovanjske stavbe, • nakup stanovanjske enote v tri- ali večstanovanjski stavbi, zgrajeni ali prenovljeni v pasivnem energijskem razredu. Višine spodbud so omejene. Za večino ukrepov je določena omejitev v višini 25 % priznanih stroškov naložbe, pri vseh ukrepih pa so določene tudi omejitve višine priznanih stroškov oziroma nominalne višine spodbud in/ ali obsega naložbe, npr. subvencija za m2 vakuumskega sončnega kolektorja je 200 evrov, izolacija fasad je subvencionirana po 12 evrov za m2 (za največ 200 m2 fasade enostanovanjske stavbe), izolacija strehe pa ne več kot 10 evrov za m2 (za največ 150 m2 toplotne izolacije strehe oz. podstrešja stanovanjske enote). Večja sprememba v primerjavi z letom 2010 je omejitev spodbud na področju zamenjave zunanjega stavbnega pohištva, tako da bodo do sredstev upravičeni le investitorji v lesena okna, balkonska vrata in fiksne zasteklitve. Občani pa bodo na podlagi javnega poziva 7SUB-OB11 lahko pridobili nepovratna sredstva za načrtovano naložbo obnove večstanovanjske stavbe, kot je: • toplotna izolacija fasade, • toplotna izolacija strehe oziroma podstrešja, • vgradnja naprave za centralno ogrevanje na obnovljiv vir energije, • vgradnja termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje ogrevalnih sistemov in • vgradnja sistema delitve stroškov za toploto.

Vloge na razpis morajo biti oddane pred izvedbo ukrepa oziroma naložbe. Eko sklad vsako leto razpiše tudi kredite z ugodno kreditno obrestno mero, namenjene različnim naložbam na področju varstva okolja, na katerem lahko kandidirajo vlagatelji, ki so fizične osebe, gospodarske družbe, občine, samostojni podjetniki posamezniki, zasebniki ali druge pravne osebe, ne glede na velikost podjetja, in bodo izvajali okoljske naložbe na območju Republike Slovenije.

Več informacij o nepovratnih sredstvih in kreditih lahko dobite na spletni strani Eko sklada: http://www.ekosklad.si, kjer so objavljeni obrazci za pridobitev subvencije, oz. na njihovi tel. št.: 01/ 241 48 20. Natančnejše informacije o nepovratnih spodbudah Eko sklada ter javnih razpisih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (ukrep 311 in 312) ter Ministrstva za gospodarstvo (KNLB2 – razpis za sofinanciranje individualnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso in DOLB 2 – razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso) pa vam bomo posredovali na delavnicah, ki jih bomo, v sodelovanju z občino Divača, organizirali v mesecu maju, in sicer: • dne 16. 5. 2011 v Senožečah, ob 19. uri, v prostorih KS Senožeče in • dne 17. 5. 2011 v Divači, ob 19. uri, v prostorih Občine Divača. Vljudno vabljeni!

Občina Divača

Ekipa GOLEA Goriška lokalna energetska agencija

Glasnik Občine Divača, št. 1, april 2011  

Glasnik Občine Divača • letnik 17 • št. 1 • april, 2011

Advertisement