Page 1

SVETIŠČE ZNANJA IN MODROSTI K R AT E K V O D N I K Z A O B I S KO VA L C E NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE

2018


SVETIŠČE ZNANJA IN MODROSTI

– VODNIK ZA OBISKOVALCE NUK

MODROSTI

1 | UVOD

Dobrodošli v Narodni in univerzitetni knjižnici, največji in osrednji slovenski knjižnici ter eni najbolj znanih stavb slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika (1872–1957). Knjižnična palača na Turjaški ni le ena najlepših zgradb v Ljubljani, ampak se redno uvršča na različne sezname najlepših svetovnih knjižnic. Razglašena je za slovenski kulturni spomenik najvišjega reda. Plečnikova knjižnica ni le običajna stavba. Arhitekt Plečnik se je zavedal, da je knjižnica najprej koncept in vrednota, šele nato ustanova: je odločitev družbe, da zagotovi prost in enak dostop do znanja. Kot taka je knjižnica ena izmed najpomembnejših institucij v sodobnih demokratičnih družbah - tako kot so znanje, učenje in modrost osrednje vrednote sodobne civilizacije. Plečnik se je zato od gole funkcionalnosti, ki jo danes običajno iščemo v knjižnicah, obrnil v svet simbolov in metafor. Zgradil je pravi tempelj – svetišče znanja in učenosti, ki naj obiskovalce navda s ponosom, občudovanjem in ponižnostjo ob veličini akumuliranega znanja, hkrati pa z radovednostjo in željo, da ga osvojimo tudi sami. V NUK s ponosom hranimo misli in sledimo tej ideji še danes. Fasada stavbe se spogleduje s slogom renesančne palače in nosi številna sporočila. Pročelje je Plečnik oblikoval kot tkanino, ki ovija in ščiti shranjene dragocenosti, vanj pa je dal vzidati kamne nekdanjega rimskega zidu, ki so ga odkrili med izkopom za temelje stavbe. Okna v zgornjih nadstropjih so oblikovana kot odprte knjige, vrh stavbe pa krasi simbolični venec, ki ga je Plečnik primerjal z žensko ogrlico. Na balkonu nad vhodom je nameščen Plečnikov predlog grba, prototip današnjega uradnega simbola Slovenije, na katerem kraljuje Triglav.

2 | ZGODOVINA KNJIŽNICE

Nastanek knjižnice je povezan z odlokom cesarice Marije Terezije iz leta 1774, s katerim je 637 knjig, ki so bile rešene ob požaru razpuščenega jezuitskega kolegija v Ljubljani, namenila za splošno uporabo knjižnici ljubljanskega liceja. Licejska knjižnica je že leta 1807 dobila pravico prejemanja obveznega izvoda vseh

2|s t r a n


SVETIŠČE ZNANJA IN MODROSTI

– VODNIK ZA OBISKOVALCE NUK

M O upravnega DROSTI tiskov z območja dežele Kranjske, med francosko zasedbo v letih 1809-1813 pa s celotnega območja Ilirskih provinc. Leta 1830 je postal vodja Licejske knjižnice Matija Čop, predstavnik napredne inteligence tistega časa. Knjižnico je uredil in še dodatno založil s slovenskimi knjigami.

Po 1. svetovni vojni leta 1919 je kot Državna študijska knjižnica postala osrednja knjižnica za vso Slovenijo s pravico do prejemanja obveznega izvoda tiskov s tega območja, kmalu zatem pa tudi iz drugih predelov nekdanje Jugoslavije. Ob ustanovitvi prve slovenske univerze v Ljubljani leta 1919 je knjižnica prevzela še funkcije in naloge osrednje univerzitetne knjižnice. Kljub dodatnim nalogam je ostala prostorsko utesnjena v zasilno adaptiranih prostorih gimnazije ob Poljanski cesti. Tako je Ljubljana kot univerzitetno mesto imela vse do začetka 2. svetovne vojne v svoji univerzitetni knjižnici le 18 čitalniških sedežev. Načrte za novo Univerzitetno knjižnico je ustvaril arhitekt Jože Plečnik v letih 1930-1931. Zahteve po izgradnji slovenske univerzitetne knjižnice so pri takratni beograjski oblasti naletele na odločen odpor, ki so ga strli šele dolgotrajni in množični študentski protesti ter demonstracije. V monumentalno stavbo v neposredni bližini univerze se je knjižnica vselila spomladi 1941. Po osvoboditvi leta 1945 je bil univerzitetni knjižnici priznan tudi pravni status slovenske nacionalne knjižnice. Znova je spremenila naziv in postala Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Danes je NUK slovenska nacionalna knjižnica, univerzitetna knjižnica Univerze v Ljubljani, center za razvoj slovenskih knjižnic in osrednja znanstvena knjižnica v Sloveniji. Je nosilec gradnje in razvoja Digitalne knjižnice Slovenije ter nacionalni agregator e-vsebin s področja kulture. Knjižnična zbirka obsega 2,8 milijona enot knjižničnega gradiva, letni prirast znaša okrog 30.000 enot. Uporabna površina knjižnice obsega 14.359 m2, uporabnikom je na voljo 326 čitalniških mest. Knjižnico obišče letno približno 270.000 obiskovalcev. Zaradi elektronskih informacijskih virov in digitalizacije vedno več storitev poteka na daljavo. V knjižnici je redno zaposlenih 137 delavcev (EPZ).

3 | V R ATA – V H O D – S T O P N I Š Č E

Glavna vrata z mitološkim krilatim konjem Pegazom se odprejo v temno avlo, od koder nas stopnice vodijo naravnosti proti Veliki čitalnici. Vstop v knjižnico je Plečnik zasnoval kot metaforo iniciacije v svet učenosti: obiskovalec mora najprej odriniti težka vrata in nato po temačnem stopnišču slediti svetlobi, ki naš čaka v višjih nadstropjih znanja. Višje, kot se vzpnemo, več svetlobe smo deležni in bolje vidimo. Stopnišče tako ni zgolj funkcionalni element, ampak eden od osrednjih simbolov stavbe. Plečnik je njegov pomen poudaril najprej z imitacijo rdeče preproge, ki jo spoznamo po majhnem žlebu ob strani, predvsem pa s posebno dimenzijo stopnic, ki so nižje in širše od običajnih. Tako je stopnišče postalo socialni prostor, kjer se med počasnim vzpenjanjem lahko pogovarjamo in si ogledujemo vedno bolj veličastno okolico.

3|s t r a n


SVETIŠČE ZNANJA IN MODROSTI

4 | AV L A – S T E B R I I N F O S I L I

– VODNIK ZA OBISKOVALCE NUK

MODROSTI

Arhaični peristil pred Veliko čitalnico govori o Plečnikovih antičnih vzorih in njegovem prepričanju, da se mora arhitektura naslanjati na zgodovino. Nalogo arhitekture je razumel mnogo širše od golega funkcionalizma. Arhitekti ne smejo stavb zgolj graditi, ampak morajo spodbujati zavedanje, da ljudje nismo zgolj individualna, materialna in biološka bitja, temveč smo del skupnosti, kulture in civilizacije. Arhitektura je pripovedovanje zgodb in njeno golo funkcionalnost nadomeščajo skriti simboli, komaj opazni detajli in drzne metafore. Veličastne dorske stebre v avli, sestavljene iz različno žilnatega kamna, dopolnjuje imitacija preproge na tleh iz kamna različnih barv. Pogled se ujame tudi v stranske luči, ki spominjajo na antične bakle, še zlasti pa ga privlači izjemen portal razstavne dvorane. Razkošna in draga avla je po objavi načrtov požela precej kritik, saj naj bi šlo za razmetavanje z denarjem in prostorom, ki ne sodi v knjižnico. A bogastvo materialov in idej je bilo bistveno za Plečnikovo idejo knjižnice kot templja, ki raste iz lokalnih, slovenskih tal ter se s pomočjo slovenskega znanja dviga proti svetlobi in večnosti. Uporaba naravnega kamna in sodelovanje domačih mojstrov je bilo ključnega pomena. Ko je Plečnik slišal, da so zaradi vojne del knjižnih polic naročili iz tujine, je takoj prijel za pero, narisal svoj načrt za police ter ga skupaj s protestnim pismom poslal odgovorim za projekt. Za monumentalno stebrišče je Plečnik uporabil naravni kamen apnenec (podpečan) iz kamnoloma v Podpeči ob Ljubljanskem barju. Poleg barvitega razkošja skriva v sebi še drugo bogastvo – okamnele sledi življenja izpred 185 milijonov let. Sivi podpeški kamen sega v obdobje jure in vsebuje veliko fosilov, zlasti litiotidne školjke. Plečnik je stebre sestavil tako, da si posamezni deli med seboj niso preveč podobni in nam tako sporočil še en pomemben nauk: nobena celota – ne družba, ne kultura in še najmanj civilizacija– ni sestavljena iz enega samega kosa. Razlika je vpisana v samo tkivo družbe, enakost pa je iluzija. Plečnikov NUK na vsakem koraku stavi na heterogenost zgodb, materialov in idej.

5 | V E L I K A Č I TA L N I C A

4|s t r a n


SVETIŠČE ZNANJA IN MODROSTI

– VODNIK ZA OBISKOVALCE NUK

M O Dknjižnice. ROSTI Z vstopom v Veliko čitalnico se obiskovalec znajde v najsvetlejšem in najmogočnejšem prostoru Velika čitalnica se razteza čez cel južni trakt, postavljena je pravokotno na os stopnišča. Ob obeh krajših stranicah jo zamejujeta in hkrati odpirata veliki stekleni steni, ob daljših stranicah pa si sledijo omare s knjižnimi policami. Mize s čitalniškimi mesti za obiskovalce so postavljene levo in desno od vhoda in so obrnjene proti sredini dvorane, kjer stoji pult z mizo za informatorja in priročno knjižnico. Zanimiva je ograja galerije, ki je sestavljena iz cevi za plinsko napeljavo. Uporaba le-teh se morda zdi kar premalo imenitna, vendar ni presenetljiva, saj je industrijska arhitektura pomembno vplivala na evropsko arhitekturo vse od 19. stoletja dalje.

Plečnik svojega pečata ni vtisnil samo arhitekturi, temveč tudi notranji opremi. V čitalnici je oblikoval mize, stole, namizne svetilke in tudi tri velike stropne lestence. Osrednji lestenec, ki ni obešen v osi glavnega stopnišča, ampak v sredini prostora, s svojimi kupicami po obliki spominja na ogromen večramni svečnik, stranska dva pa na veliki kolovratovi kolesi. Kolovratovo kolo je simbol sv. Katarine Aleksandrijske, mučenke in svetnice iz 3. stoletja našega štetja, ki velja za zavetnico vseh, ki se ukvarjajo z znanjem, tudi knjižničarjev in študentov. Stole je Plečnik oblikoval tako,da njihove dimenzije omogočajo pravilno držo telesa med učenjem, obenem pa s svojo asketsko neudobnostjo preprečujejo, da bi se med študijem preveč sprostili in nemara celo zaspali. Velika čitalnica Plečnikove palače NUK je eden največjih in arhitekturno dovršenih knjižničnih prostorov, ki še danes pripoveduje zgodbo o času, potrebnem za študij in raziskovanje ter miru, tišini in razmišljanju, ki naj vladajo v svetišču znanja. Prav zato je Velika čitalnica NUK v prvi vrsti namenjena študentom in raziskovalcem, vstop vanjo pa je omejen.

6 | P R E D R A Z S TAV N O D V O R A N O

Kotiček pred razstavno dvorano je eden najlepših v knjižnici. Portal iz rdečega marmorja daje videz nagubane zavese, ki obdaja veličastna vrata z lesenimi in kamnitimi okrasnimi vložki. Gre za še en primer t. i. oblačenja (die Verkleidung) oz. oblikovanja trdih elementov tako, da spominjajo na mehkejše tkanine, kar je Plečnik prevzel od znamenitega arhitekta Gottfrieda Semperja. Kljuki sta, tako kot tisti na glavnih vratih, živalske oblike. Nosita podobo kranjskega orla. Lestenec nad vhodom krasijo štirje lipovi listi, ki so simbol slovenstva, saj so lipe so nekoč stale v številnih slovenskih vaseh in predstavljale središče družbenega življenja v skupnosti. Razstavna dvorana tako združuje sporočilo svečanosti in namen druženja. Sporočilu sledimo tudi danes, saj prav na tem mestu odpremo in gostimo razstave, s katerimi širši javnosti ponudimo vpogled v delček slovenskega in tujega knjižničnega bogastva.

5|s t r a n


SVETIŠČE ZNANJA IN MODROSTI

– VODNIK ZA OBISKOVALCE NUK

7 | R A Z S TAV N A D V O R A N A – R A Z S TAVA » I n v e MnOdD aR OrS T I so jih brali« Posamezniki in skupnosti, ki so z zapisano besedo posredovali svoja spoznanja in ugotovitve, nazore, ideje in vizije drugim, so se v vseh obdobjih srečevali s silami, ki so želele nadzirati, usmerjati in omejevati pretok znanja in idej s pomočjo različnih pritiskov, zahtev po preoblikovanju besedil, zaplemb in sežiganja knjig, v najskrajnejših primerih pa tudi z obsodbami, izgoni in usmrtitvami avtorjev. Toda tako kot se je, ne oziraje se na Galilejevo prisilno zanikanje heliocentrične teorije, Zemlja še vedno vrtela okoli Sonca, so tudi bralci kljub obstoju različnih strogih cenzurnih politik in seznamov prepovedane literature vedno našli poti do spornih knjig. Na to kaže tudi veliko število nekoč prepovedanih naslovov, ki jih danes hrani NUK. Na razstavi »In vendar so jih brali«, ki sta jo v okviru raziskovalnega projekta »Prepovedane knjige na Slovenskem v zgodnjem novem veku« pripravila ZRC SAZU in NUK, so predstavljeni ozadje, struktura, pomen in zgodovina papeškega indeksa ter drugih cenzurnih seznamov. Obiskovalci si lahko ogledajo izbrana dela iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice, ki so bila v preteklosti označena za versko, moralno ali politično sporna ter uvrščena na papeški indeks prepovedanih knjig ali cesarske cenzurne sezname. Predstavljeni so avtorji, ki so pomembno zaznamovali filozofsko in politično misel ter literarno krajino zgodnjega novega veka, kot tudi nekaj manj znanih avtorjev, ki so živeli in ustvarjali od 14. do konca 18. stoletja. O zanimivih poteh posameznih knjig skozi prostor in čas spregovorijo različne lastniške oznake in zabeležke nekdanjih lastnikov, ki so se ohranile v predstavljenih izvodih.

8 | KNJIŽNICA MED 2. SVE TOVNO VOJNO

Spust po stopnišču je vrnitev v temo vsakdanjega življenja. Ustavimo se pri skrivnostnem opomniku sredi stopnišča, posvetilu štirim nekdanjim sodelavcem knjižnice, padlim v moriji 2. svetovne vojne. Z verzom pesnika Janka Glazerja »In ti, ki živ si, mrtvim si dolžnik« nas opominja, da vsaka družba, vsaka kultura in vsaka civilizacija, stoji na ramenih velikanov. Tistih pogumnih in daljnovidnih posameznikov, ki so bili v ključnih trenutkih naše skupne zgodovine pripravljeni storiti, kar je prav in kar je treba storiti. Avgust Žigon, nekdanji direktor predhodnice NUK, se je znašel na napačnem kraju ob napačnem času, Ludvika Thumo, Jožeta Rusa in Avgusta Pirjevca pa je okupator zaprl in mučil zaradi njihove ilegalne dejavnosti v odporniškem gibanju. V knjižnici so organizirali bralne krožke prepovedane literature, tečaje streljanja z orožjem za bodoče partizane, skrivališča za vse tiste, ki jih okupator ni smel ujeti v Ljubljani, nočne akcije pisanja grafitov in trosenja propagandnih listkov. V knjižnici so tudi zbirali prepovedano

6|s t r a n


SVETIŠČE ZNANJA IN MODROSTI

– VODNIK ZA OBISKOVALCE NUK

M O D R Oprimer STI odporniško literaturo, ki je nastajala v skritih partizanskih tiskarnah, kar je predstavljalo edinstven v Evropi. Ilegalna literatura je bila v prostorih knjižnice tako dobro skrita, da gradiv tudi med številnimi racijami niso odkrili. Za posedovanje ilegalnega tiska je sledila smrtna kazen brez sojenja, zato je še toliko večja zasluga pogumnih in zavednih knjižničarjev, da se je v celoti ohranil pomemben in edinstven del dediščine slovenskega naroda, ki bi bil sicer skoraj zagotovo izgubljen.

Pred koncem vojne, januarja 1944, je na NUK padlo nemško poštno letalo, ki je po okvari motorja strmoglavilo v Veliko čitalnico. V požaru je bila porušena celotna Velika čitalnica, zgorelo je okoli 60.000 knjig. Ker je zaradi vojnih razmer le teden dni prej zmanjkalo denarja za kurjavo, je bila sicer vselej polna čitalnica tistega dne na srečo prazna. Nesreča je poleg posadke letala terjala le eno smrtno žrtev.

9 | A R H I T E K T M A R KO M U Š I Č I N P R E N O VA N U K V LETIH 1995-2000

Plečnik ni edini arhitekt, ki je pustil svoj pečat v knjižnici. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so po načrtih mednarodno uveljavljenega arhitekta Marka Mušiča prenovili informacijsko središče pod glavnim stopniščem, časopisno čitalnico ter Plečnikov hodnik z garderobo in kavarno v kleti knjižnice. Tam se lahko okrepčate in oddahnete v skritem atriju ob čaju, kakršnega je nekoč pil tudi Jože Plečnik.

1 0 | O KO L I C A

Preden se poslovimo od Narodne in univerzitetne knjižnice, vas povabimo še na sprehod po okolici stavbe. Plečnik je pri načrtovanju vedno razmišljal tudi o tem, kako se bo posamezna zgradba umestila v urbanistični in zgodovinski kontekst lokacije. Na zahodni strani knjižnice je z manjšim, privzdignjenim parkom s kipi slovenskih jezikoslovcev mimoidoče spomnil na srednjeveško obzidje, ki je nekoč teklo na mestu Vegove ulice. Ob stavbi univerze najdemo celo enega od dveh še ohranjenih obrambnih stolpov. Park se izteče na Trg francoske revolucije, kjer je Plečnik uredil spomenik Napoleonu in manjši paviljon,

7|s t r a n


SVETIŠČE ZNANJA IN MODROSTI

– VODNIK ZA OBISKOVALCE NUK

M O D Rnekdanji OSTI posvečen pesniku Simonu Gregorčiču. Na drugi strani trga se raztezajo čudovite Križanke, samostan nemškega križevniškega reda, katerih prenova je prav tako Plečnikovo delo. Vzhodno fasado NUK na Gosposki ulici je nad stranskim vhodom popestril s kipom Mojzesa. Izdelal ga je kipar Lojze Dolinar in upodobil obraz Riharda Jakopiča (1869–1943), najslavnejšega slovenskega impresionista.

Viri in literatura HRAUSKY, Andrej (2016). Simboli v Plečnikovi arhitekturi : Ljubljana 1921-1957. Ljubljana: Lili in Roza. KODRIČ-DAČIĆ, Eva (2003). Razvoj Narodne in univerzitetne knjižnice v letih 1918-1938. Knjižnica, letnik 47, številka 1/2, str. 85-107. KODRIČ-DAČIĆ, Eva(2005). Slovenska nacionalna knjižnica. Knjižnica, letnik 49, številka 3, str. 139-153. KODRIČ-DAČIĆ, Eva (2005). Univerzitetna biblioteka v Ljubljani. Knjižnica, letnik 49, številka 1/2, str. 151168. KODRIČ-DAČIĆ, Eva (2011). Sindrom Feniksa. Knjižnica, letnik 55, številka 4, str. 69-87. PRELOVŠEK,Damjan (2017). Jože Plečnik : arhitektura večnosti : teme, metamorfoze, ideje. Ljubljana, Založba ZRC. PRELOVŠEK, Damjan (2010). NUK : Narodna in univerzitetna knjižnica. Ljubljana: Založba ZRC. SLOVENSKA nacionalna knjižnica : ob 60-letnici preimenovanja v Narodno in univerzitetno knjižnico (2006). Ljubljana: NUK. ZAKLADI Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani (2007). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.

Avtor besedila: Ž. Cerkvenik Fotografije: Ž. Cerkvenik, M. Štupar, B. Cvetkovič, Arhiv NUK Ljubljana, 2018 © Narodna in univerzitetna knjižnica Turjaška 1, 1000 Ljubljana E-naslov: info@nuk.uni-lj.si Spletna stran: http://www.nuk.uni-lj.si

NUK - HRANIMO MISLI

8|s t r a n

Svetišče znanja in modrosti  

Kratek vodnik za obiskovalce narodne in univerzitetne knjižnice

Svetišče znanja in modrosti  

Kratek vodnik za obiskovalce narodne in univerzitetne knjižnice

Advertisement