Page 1

Zelena luč tudi za direktorico

5

O novi knjigi Milene Ožbolt

Razvojna priložnost za mesto

9

12

Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec

Kdo bo pa ? zame sadil

a lok

Raz

iskujemo

ln o

12let petek, 4. april 2014, letnik XIII / št. 7 / Tiskovina / Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski časopis, izhaja za občine Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna Priloga Novice s Primorske: Bistriški informator je samostojna priloga Notranjsko-kraških novic za Občino Ilirska Bistrica

Za lokalno hrano vse več mladih V središču smo tokrat v ospredje postavili pomen doma pridelane hrane, za katero zanimanje, zlasti med mladimi, vse bolj narašča. Po besedah Aleša Zidarja z Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom pa je zanimanje večje tudi za ekološke tržnice, ki ponujajo vse bolj kakovostne in lokalno pridelane izdelke. Še vedno pa pogreša večje povezovanje lokalnih kmetov. Kranjčevi s Kalc opažajo, da narašča tudi prodaja mleka na mlekomatih. Logatčani ga na dan kupijo do 80 litrov. Odslej boste lahko prebirali tudi novo kolumno našega junaka, Martina Krpana, ki se iz radovednosti in hudomušnosti vrača v naše kraje in vaše domove.

2 3 4

FOTO: BRIGITA KAVČIČ

Kaj prinašajo spremembe novega zakona o lokalni samoupravi Spremembe Zakona o lokalni samoupravi bodo prizadele predvsem manjše občine Minister za notranje zadeve Gregor Virant je v začetku marca Združenju občin Slovenije (ZOS) predstavil predloge sprememb Zakona o lokalni samoupravi. Predlog je sprožil številne odzive, saj med drugim predvideva nepoklicno opravljanje funkcije županov v občinah, ki imajo manj kot 5.000 prebivalcev, možnost odpoklica župana z referendumom in zmanjšano število članov v občinskem svetu, če naštejemo le nekatere. V ZOS pozdravljajo odločitev, da je minister Virant pričel dialog z združenjem, vendar menijo, da predlog vsebuje tudi vsebine, ki so nujno potrebne korekcij. Pogovarjali smo se s predsednikom ZOS in županom občine Pivka, Robertom Smrdeljem. Kako v ZOS komentirate predlog o odpoklicu župana na referendumu? V ZOS ne nasprotujemo predlogu o odpoklicu župana z referendumom, saj je to instrument odpoklica župana in bolje je imeti ta instrument kot pa granitne kocke. A ta instrument nikakor ne sme biti predmet političnih zlorab. Lahko se zgodi, da bodo naprimer poraženci na volitvah, želeli izkoristiti to možnost. Če tega ne omejimo smo razvrednotili volitve, ki morajo ostati osnovni instrument izbire na lokalni ravni. Zato predlagamo, da ob razrešitvi župana preneha funkcija tudi članom občinskega sveta, saj bi na ta način težje prišlo do zlorab. To je ena od stvari, ki so jo na ministrstvu razumeli, zato pričakujemo, da se bodo stvari odvijale v pravo smer.

V ZOS pa nasprotujete neprofesionalnemu opravljanju funkcije župana v občinah, ki imajo manj kot 5.000 prebivalcev. Zakaj? Po moji oceni je to nesprejemljivo saj tako kvalificirajo občine na tiste »normalne« in na tiste manjše z »napakami«, samo zato, ker želi nekdo izvajati pritisk za zmanjšanje števila občin, čeprav občine dobro delujejo. Prav tako je to nepošteno do volivcev, ki župana izvolijo, potem pa se ga omejuje pri delu. To je zgolj hromitev sistema avtonomije lokalne samouprave in umetno postavljanje omejitve ter žigosanje majhnih občin. Na ta način se bo krog potencialnih kandidatov za župane zmanjšal, padla bo tudi kvaliteta dela v teh občinah. Možna regulacija bi bila, da v manjših občinah poklicno funkcijo opravlja zgolj župan ali podžupan, ne moreta pa je poklicno opravljati oba.

FOTO: ARHIV NKN

Kaj pa argument zmanjševanja stroškov in zadolženost občin? Gre zgolj za politično zavajanje javnosti. Javnomnenjska raziskava je sicer pokazala, da 85 odstotkov ljudi podpira ukinitev manjših občin, a zakaj? Zato ker 85 odstotkov ljudi živi v velikih občinah in menijo, da bodo tako nekaj pridobili. Vendar ni res, z ukinjanjem občin bi po naši analizi prihranili šest milijonov, vse ostalo so politične floskule. MOL (Mestna občina Ljubljana) ima 3-krat več dolga kot vse male občine skupaj. Po podatkih iz leta 2012 v velikih občinah dolg na prebivalca znaša 400 evrov medtem ko pri majhnih občinah dolg znaša 230 evrov. Prav tako smo po velikosti občin sedmi v Evropi. V Sloveniji v občini živi povprečno 9000 prebivalcev, medtem ko je evropsko povprečje 4500 prebivalcev na občino. Zakaj torej tak pritisk na manjše občine? Manjše občine so v veliko primerih stabilnejše, stabilne občine pa je težje imeti pod nadzorom. Politiki se upirajo ne zaradi varčevanja, ampak zaradi večjega nadzora. Nimajo pa nobenega resnega argumenta, gre

Robert Smrdelj, predsednik ZOS in pivški župan. zgolj za uveljavljanje neke svoje politike na račun državljanov, ki živijo v manjših občinah. S temi spremembami ne kaznujemo občine in župana, ampak ljudi, ki tam živijo. Zakon bi usekal predvsem po majhnih občinah, kar je nesprejemljivo. In takim poizkusom se je potrebno upreti. Zato upamo, da to ni bilo zadnje usklajevanje in da se bo dialog nadaljeval tudi v prihodnje. •Andreja Jernejčič


2

V središču

Notranjsko-kraške novice

petek, 4. april 2014

Le s pomlajevanjem se bodo razvijale Aleš Zidar: Izobraževanje in animacija otrok o kmetijstvu in pridelavi lokalne hrane je nuja in trend Aleš Zidar je strokovni vodja Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom. Društvo izvaja naloge Lokalne akcijske skupine za področje občin Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna, ki skozi evropski program Leader sofinancira projekte razvoja podeželja. V obdobju zadnjih šestih let od ustanovitve je bilo v razvoj podeželja na našem območju skozi 95 projektov vloženih 2,4 milijona evrov, kar dokazuje uspešnost društva. Katere projekte društva bi izpostavili kot posebej uspešne in pomembne? V ospredje postavljam kmetijski krožek na več osnovnih šolah, ki je bil prepoznaven tudi v širšem evropskem prostoru. Vizija nosilcev projekta o izobraževanju in animaciji osnovnošolske mladine o kmetijstvu in pridelavi lokalne hrane je bila pred petimi leti morda utopija, danes pa je nuja in trend, ki bo v naslednjem programskem obdobju dobil še dodatno veljavo. Ponosni smo, da smo bili med prvimi, ki smo te ideje udejanjili. Naslednji sklop uspešnih projektov pa so seveda lokalne tržnice in priprava lokalnih ponudnikov, da razmišljajo o pridelavi lokalnih proizvodov in njihovi neposredni prodaji.

na našem področju zaenkrat bolj utopija kot realnost – razen ob tržnih viških. Se pa stanje počasi izboljšuje, saj se tako ponudniki kot kupci zavedajo, da je doma pridelano kljub malo višji ceni bolj kakovostno.

Večkrat ste izpostavili, da je ena ključnih težav naših kmetov pri nastopu na trgu njihova nepovezanost oziroma preslaba povezanost, težave z organiziranim odkupom. Se kaj obrača na bolje? Ne. Večjega interesa, ki bi pripeljal do povezovanja pridelovalcev, je premalo. Tako društvo kot trgovci bi k temu takoj pristopili, če bi pridelovalci izrazili interes, za enega ali dva pa se ne splača. Morda bo v naslednjem programskem obdobju bolje, saj država namenja za tovrstna povezovanja kar nekaj finančnih sredstev, Tržnice so se vsaj ponekod zelo dobro prijele. Razmišljate vendar mora iniciativa priti iz pridelovalne strani. o nadgradnji projekta, razširitvi prodaje tudi na dni Bi naši kmetje lahko prodali med tednom? Veseli me, da smo dosegli red- več, če bi tudi več pridelali? no delovanje tržnice v Postojni Vsekakor bi lahko pridelali in in z določenimi spremembami prodali več. Situacija na trgu je povsem drugačna kot pred tudi v Ilirski Bistrici. Sedaj je leti, saj so ljudje dosti bolj na vrsti stabilizacija delovanja ekološko osveščeni ali bolje tržnic, da bodo ob sobotah rečeno – pričenjajo ceniti doma obratovale brez večjih težav. pridelano hrano. Če k temu Celotedensko delovanje pa je

dodam, da se je lansko leto pridružila Evropski uniji tudi Hrvaška, je povpraševanje po domačih produktih postalo precej večje. Marsikdo se sicer sprašuje, kako bodo naši pridelovalci prodajali na Hrvaškem, kjer so cene nižje, vendar pa je kvaliteta naših proizvodov bistveno boljša, pa tudi kupci iz Kvarnerja so tradicionalno vezani na naše kraje. Obstajajo že povezave med ekološko osveščenimi kupci in eko kmetijami, želje so po neposredni prodaji, ki bi izničila cenovne razlike, zato je priložnost po širitvi zelo veliko. Žal pridelava ne sledi povpraševanju. Pridelovalci si ne upajo saditi, saj so posledično ob slabi prodaji veliki tudi stroški. Prav zato potrebujemo povezovanje in skupno prodajo, da se ti riziki zmanjšajo na minimum. Kaj pa na strani kupcev – ne le zasebnikov, temveč tudi javnih ustanov – se kaže več pripravljenosti, volje in ozaveščenosti, da bi kupovali lokalno? Da. Povpraševanje je vedno večje. Svoje je dodala tudi država, saj so se za javne ustanove spremenili pogoji javnega naročanja. Je pa res, da če direktorji ali ravnatelji javnih

ustanov ne vidijo prednosti v ponudbi domače hrane, je napor zaman, saj je veliko odvisno od njih. Pri tem ne gre samo za bolj kvalitetno hrano, gre za to, da od tega živijo domači ljudje, ki se vsakodnevno trudijo obdelovati zemljo in konec koncev tudi nekaj imeti od nje. Skozi kmetijske krožke poskušamo to vedenje vcepiti tako osnovnošolcem kot staršem in s tem ustvariti drugačen pogled na kmetijstvo. Kako razširjeno je na našem območju ekokmetijstvo? Ne poznam natančne številke, jih je pa precej. Pogoji za tovrstno kmetovanje so na našem področju idealni. Na tržnici boste našli veliko doma pridelane hrane, ki je v osnovi ekološka, nima pa ustreznih označb. Iz več razlogov. Prvi je vsekakor strošek ekološke pridelave in strogi ekološki predpisi, ki jih majhni

pridelovalci ne morejo pokriti s ceno proizvoda ali pridelka in se jim tega ne splača prijaviti. So pa večji pridelovalci zaradi tega v prednosti, zato pričakujem, da se bo z dvigom proizvodnje dvignilo tudi število ekokmetij. Kakšna prihodnost se piše kmetijstvu na našem območju, koliko je mladih prevzemnikov? Po zadnjih informacijah so evropska sredstva, ki jih dobijo mladi prevzemniki kmetij, dosegla svoj namen in se število mladih prevzemnikov dviguje. Tudi kriza je naredila svoje, zato se vedno več mladih odloča za delo na kmetiji. Kar je prav. Vodenje kmetije je vedno bolj podobno vodenju podjetja, česar starejši ne zmorejo ali pa se ne znajo prilagoditi. Zato ni investicij, ni razvoja, ni hitrega prilagajanja trgu. Zato še vedno govorimo o

FOTO: valter leban

Aleš Zidar opozarja, da pridelava naših kmetov žal ne sledi povpraševanju. Stanje bi se lahko spremenilo ob večjem povezovanju in skupni prodaji.

slabo razvitem kmetijstvu. Le s pomlajevanjem se bodo naše kmetije razvijale in pričele proizvajati več. Vaše društvo je društvo za razvoj podeželja. Kje so po vaši oceni na tem področju še (neizkoriščene) razvojne priložnosti? Poleg omenjene proizvodnje lokalne hrane imamo precej neizkoriščenih priložnosti na področju turizma na podeželju in ohranjanja okolja. Naše aktivnosti bodo zato usmerjene v povezovanje vseh deležnikov na podeželju: pridelovalec hrane lahko sodeluje s turistično kmetijo oziroma ponudniki namestitev in gostinci, s turističnimi storitvami in produkti pa lahko obiskovalce zadržimo na podeželju kar nekaj dni, pri tem pa poleg vsega, kar imamo, ponudimo tudi ohranjeno naravo. •Veronika Rupnik Ženko

Štafeta semen in Zelemenjava V torek, 1. aprila, na semanji dan je na Placu v Ilirski Bistrici potekala Štafeta semen in spomladanska Zelemenjava. Na stojnici Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom in Turističnega društva Ilirska Bistrica so obiskovalci sejma lahko izmenjali semena in tudi izkušnje. Izbira semen na stojnici je bila pestra, vse od semen peteršilja, maka, ognjiča, različnih buč, fižola, paprike … Obiskovalci so lahko izmenjali tudi gomolje topinamburja, krompirja, na voljo je bilo tudi nekaj vrst začimb ter preostanki ozimnice. Tamara Valenčič, vodja kmetijskih krožkov na različnih šolah, nam je povedala, da izmenjavo semen pripravljajo že zadnji dve leti, so se pa z veseljem vključili tudi v vseslovensko gibanje Štafeta semen, ki je gibanje za sejanje, izmenjavo in hranjenje avtohtonih, domačih in tradicionalnih vrst semen in sadik zelenjave, sadnih vrst ter poljščin in zelišč. Semena avtohtonih in tradicionalnih vrst, ki jih dobijo v izmenjavo, evidentirajo in jih pošljejo v slovensko semensko banko avtohtonih, domačih tradicionalnih vrst. Sodelujejo tudi v gibanju Zelemenjava, ki je skupnost za izmenjavo pridelkov naših vrtov, ki temelji na druženju in prostovoljnem delu posameznikov. Na Zelemenjavi izmenjujejo semena, sadike, pridelke, recepte, izkušnje in navdihe z domačega vrta.


3

V središču

www.nkr-novice.si

Ko vemo, kaj jemo

FOTO: Brigita Kavčič

Zanimanje za domačo pridelavo hrane z zavedanjem o pomenu samooskrbe narašča – Delo na vrtu moramo v skladu s potrebami družine skrbno načrtovati – V spomladanskem času gredice zavarujemo s prekrivkami, zemljo pa občasno prerahljamo Po besedah Mojce Vavken, terenske kmetijske svetovalke z logaške enote Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ljubljana, na Notranjskem uspevajo skoraj vse vrtnine, ki jih uporabljamo v vsakodnevnem jedilniku. Izjema so le tiste, ki so toplotno najbolj zahtevne ali potrebujejo dolgo dobo rasti. Na domačih vrtičkih torej lahko uspešno gojimo čebulnice, solatnice, korenovke, kapusnice in plodovke. »Jajčevec je nekoliko bolj toplotno zahtevna vrtnina, a ga tudi komu uspe pridelati,« pravi Vavknova. Po njenem mnenju je sto kvadratnih metrov primeren obseg vrtička za družino, seveda, odvisno od tega, kakšni ljubitelji zelenjave smo. »Predlagam, da se družina pogovori, katero zelenjavo želi pridelovati oziroma katero največ uporablja, naredi seznam in določi skupine, ki si bodo v vrtičku sledile, tudi glede na to, kako se le-te med seboj prenašajo.« V času, ko še ni vegetacije, si je primerno pomagati z obsežno literaturo, ki je na voljo, številne informacije pa najdemo tudi na spletu. »Nasvete ponudimo tudi pri nas – v kmetijski svetovalni službi Kmetijskogozdarskega zavoda Ljubljana. Naša specialistka za vrtnarstvo se posveti določenim kmetijam, ki bi se bile pripravljene bolj intenzivno ukvarjati s pridelovanjem zelenjave tudi za trg, ne le za svoje potrebe. Terenski svetovalci pomagamo z osnovnimi informacijami pa tudi s kakšnimi posebnostmi v zvezi z vrtninami, recimo glede bolezni ali škodljivcev, o čemer se po potrebi posvetujemo s specialisti na Zavodu.« Kot pove sogovornica, so poleg koloradskega hrošča na krompirju pogoste še uši na fižolu, gosenice, sovke, a to, pravi, pač sodi k proizvodnji. »Preventivno lahko ukrepamo z okopavanjem, s pravilnim vrstenjem zelenjadnic oziroma kolobarjem, s posevki rastlin, ki odganjajo škodljivce …«

Previdno pri semenih! Sogovornica pravi, da imamo vse več domačih pridelovalcev in semenarjev, velika pa je tudi ponudba semen iz tujih semenarskih hiš. Glede izmenjave semen med pridelovalci, gospodinjami in ljubitelji pa Mojca Vavken poudarja, da se moramo zavedati, da z izmenjavo semen, ki niso razkužena in preizkušena, lahko prenašamo tudi bolezni.

Pomlad na vrtu »V tem letnem času bi morala biti grah in bob že v zemlji, ker nista toplotno zahtevna in potrebujeta dolg dan. Pripravljamo tudi gredice za setev, ki naj bodo pokrite. Zemljo zaščitimo s pokrivkami, na primer s slamo, da je dež ne izpira, sonce pa nanjo ne

spomladanska FOTO: živa živkovič

pripeka,« svetuje sogovornica. »Če se naredi skorja, jo vsake toliko časa malo pograbimo, prerahljamo, da zemlja zadrži dragoceno vlago, kajti skozi razpoke le-ta izhlapeva iz zemlje.« V tem času naredimo tudi načrt za vrtiček, s katerim določimo, kdaj in kako bomo sejali ter kombinirali vrtnine.

Kratka pot z njive na mizo zagotavlja dober okus Samooskrba zlasti v zadnjem času postaja vse bolj pomembna, po mnenju naše sogovornice iz najbolj preprostega razloga: da veš, kaj ješ. »Pri zelenjavi, ki je pripeljana od daleč, ne poznamo izvora, ne vemo, kakšno razdaljo je prepotovala, kaj se je z njo v tem času dogajalo, kako je ta rastlina sploh zrasla, v kakšni zemlji in okolju …« Prevoz in skladiščenje zelenjave po njenih besedah slabo vplivata na kakovost pridelkov, samo kratka pot z njive na mizo pa zagotavlja okusnost. »Videz nas

Mojca Vavken, terenska kmetijska svetovalka z logaške enote Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ljubljana: »Videz nas pogosto prevara. Zelenjava v supermarketih je včasih videti odlično, ko jo imamo na krožniku in pričakujemo tudi dober okus, pa tega ni.« pogosto prevara. Zelenjava v supermarketih je včasih videti odlično, ko jo imamo na krožniku in pričakujemo tudi dober okus, pa tega ni,« opozarja Vavknova. Ljudem, ki šele začenjajo z delom na zemlji, z vrtnarjenjem, sogovornica svetuje, naj predvsem opazujejo naravo in dogajanje okoli sebe ter se posvetujejo. Začnejo naj z majhnimi koraki, preprostimi vrtninami, denimo solatnicami in zelišči, saj nekatera rasejo brez kake posebne oskrbe. »Nekoliko bolj zahtevne so plodovke, a za domačo pridelavo lahko vsakomur uspe,« dodaja sogovornica. Svetovalci kmetijsko-gozdarskega zavoda opravljajo delo tudi na terenu, so pa v zadn-

jem času kadrovsko omejeni. »Svetovalcev je manj, dela v pisarni pa več. A specialistka kljub temu najde čas, da na terenu v enem dnevu na našem območju obišče več kmetij ali pridelovalcev.« Da zanimanje za domačo pridelavo hrane v zadnjem času narašča, je med drugim razvidno tudi na številnih spletnih forumih, kjer se tvorijo skupine, ki izmenjujejo semena, sadike, izkušnje … »Delo na zemlji pomeni pravo terapijo. Po dolgem delovniku v zaprtem prostoru je zelo sproščujoče, človeka osrečuje, ko vidi rezultate svojega dela,« svojo izkušnjo opisuje sogovornica. •Blanka Markovič Kocen

Gensko spremenjena hrana da ali ne?

Dolgoročni učinki uživanja gensko spremenjene prehrane še niso znani. Ravno zaradi tega imajo številni ljudje in strokovnjaki do gensko spremenjene prehrane odklonilen odnos. Več milijonov ljudi po celem svetu je 25. maja lani na globalnem shodu protestiralo proti Monsantu, največjemu pridelovalcu gensko spremenjenih semen na svetu. Protestirali so ljudje v več kot 50 državah, do protesta, ki so ga imenovali Marš proti Monsantu, pa je prišlo, ker je ameriški senat nekaj tednov pred tem zavrnil predlog zakona, po katerem bi bilo potrebno gensko spremenjeno prehrano označevati na deklaraciji. V Sloveniji in na področju celotne EU zakonodaja zapoveduje, da morajo biti izdelki, ki vsebujejo ali so izdelani iz gensko spremenjenih organizmov, posebej označeni. Kljub temu je ta zakonodaja izjemno ohlapna. Meso, jajca, ribe, mleko in drugi izdelki, narejeni iz živali, ki so bile krmljene z gensko spremenjeno krmo, ni potrebno posebej označiti. Prav tako ni potrebno označiti mlečnih izdelkov, proizvedenih s pomočjo gensko spremenjenih mikroogranizmov, kot so jogurti.

z gensko spremenjeno koruzo. In kako se lahko gensko spremenjeni hrani izognemo? Zelo težko, saj se je že prikradla v številna živila. Vseeno pa oznake eko, bio in organic zagotavljajo, da izdelek ali njegove sestavine niso bile gensko spremenjene. •Andreja jernejčič FOTO: arhiv nkn

Ne glede na to je gensko spremenjena hrana del našega jedilnika. Po nekaterih podatkih kar 60 odstotkov prehrane, ki jo danes najdemo na trgovskih policah, vsebuje dele spremenjene z gensko tehnologijo in to brez kakršne koli oznake. To velja predvsem za koruzo in sojo, ki ju kot skriti sestavini najdemo v tisočerih izdelkih, in kot taki nista niti označeni, saj se skrivata pod različnimi imeni, kot so emulgator, lecitin in sorbitol.

Ker je bilo na tokratni Zelemenjavi in Štafeti semen veliko zanimanja, bodo svojo stojnico pripravili tudi na semanji dan, 16. aprila, med 9. in 12. uro na Placu v Ilirski Bistrici. Vabijo vse, ki želijo izmenjati svoja domača semen in sadike, da se jim pridružijo na stojnici.•žž

Po nekaterih teorijah gensko spremenjena prehrana povečuje tveganje za razvoj bolezni kot so rak, povečevale naj bi se tudi alergijske bolezni, in zmanjševala odpornost. Zaradi neznanih dolgoročnih učinkov gensko spremenjene hrane je britanska vlada vložila moratorij oziroma odlog na rabo gensko spremenjenih izdelkov, maja lani pa so na madžarskem požgali več hektarjev, polj posajenih

Raje kot da uživamo gensko spremenjeno hrano, si raje privoščimo sveža jabolka z vrta.


4

V središču

Notranjsko-kraške novice

petek, 4. april 2014

»Odgovornost do potrošnika je v mojih rokah« Kranjčevi s Kalc pri Logatcu že štiri leta večino svojega mleka prodajo na mlekomatu, kjer ponujajo tudi svoje mlečne izdelke Logatec – Že štiri leta veliko Logatčanov mleka ne kupuje več v trgovini, raje si ga priskrbijo na mlekomatu kmetije Pri Štanjgarji s Kalc. Pred časom so v izbiro vključili še mlečne izdelke, ki jih delajo doma. »Skoraj vse mleko trenutno prodamo prek mlekomata oziroma mlečnih izdelkov,« pravi glava kmetije Marjan Kranjc. Mlekomati, ki jih polnijo lokalni kmetje, so v večjih krajih postali že del vsakdanjika. Marsikateremu se je pridružil tudi avtomat z doma narejenimi mlečnimi izdelki. Domačo skuto, smetano, jogurte in druge izdelke pa lahko kupite tudi že na marsikateri tržnici.

Logatčani na dan pri mlekomatu povprečno kupijo od 70 do 80 litrov mleka, dišijo pa jim tudi jogurti, siri in drugi mlečni izdelki. Ker so mleko sami ponudili kupcu oziroma mu dodali dodatno vrednost, z njim zaslužijo več kot prej, ko so ga oddajali v zadrugo. »Seveda pa imamo zdaj več dela pa tudi stroškov in tveganja, a se ne pritožujemo.« Zasluženi denar Kranjčevi vlagajo v posel, ne le v izboljšave, tudi v nove izdelke in dejavnosti. Uredili so tehnološko dovršen prostor za predelavo mleka, trenutno pa pred kmetijo na Kalcah urejajo prostor za neposredno trženje, kjer bodo ljudje lahko dobili vse njihove izdelke.

FOTO: PETRA TRČEK

se za nakup odločajo mlade družine, saj pred mlekomatom velikokrat vidimo mamice z vozički.« Na dober odziv so naleteli tudi na vrhniški tržnici, kjer svoje izdelke ponujajo ob petkih in sobotah. »Imamo veliko stalnih strank, ki redno prihajajo po svoje najljubše izdelke, še posebej pa nas veseli, da jih je vedno več.«

Mleku so dodali vrednost

Pred slabima dvema letoma so se odločili, da bodo nekaj mleka predelali. V posebnem prostoru nastajajo skuta, mladi sir, navaden Romana in Marjan Kranjc v prostoru, kjer iz mleka in z zelišči, sirotka ter sedem vrst nastajajo skuta, jogurti in druge dobrote. »Izkoristiti moramo svoj potencial« probiotičnih jogurtov. Kranjc poudarja, da so dodane sadne baze popolnoma naravne, brez Za neposredno prodajo mleka na mlekomatu se Kakovost pred količino umetnih barvil in arom. V kratkem je Kranjc odločil, ker je svoj pridelek želel ponunameravajo kupcem ponuditi še diti neposredno kupcu. »Tuji trgovinski giganti Mleko redno vzorčijo, saj so si za cilj zadali kakovost in ne izkoriščajo besedne zveze, kot sta narejeno v Sloveniji sirotko z okusom in sire v olju. količine. »Odgovornost do potrošnika je v mojih rokah, ne pa ali slovenski proizvod, da povečajo dobiček, mi, v inšpektorjevih,« je prepričan Kranjc. Žalosti ga le, da veliko domačini, pa tega ne znamo izkoristiti,« pravi. Zakaj Oskrbujejo tudi šole, a le z izdelki, ljudi kakovosti še vedno ne zna ceniti. »Nekateri še vedno torej ne bi izkoristili svojega potenciala, se sprašuje, ne pa tudi z mlekom. »Žal je sistem kolebajo med akcijami trgovcev in tem, da bi odšli na tržnico ali prek javnih razpisov oblikovan »ne le da prodajamo slovensko, prodajamo lokalno, kmetijo po izdelek, ki je poln zdravja, brez vseh umetnih dodattako, da logaški otroci pijejo mleko pridelano na svoji zemlji«. kov.« Zaveda se, da so domači izdelki dražji, a poudarja, da so iz Murske Sobote, mi in okoliški ceno izračunali zelo natančno. »Ne iščemo velikih zaslužkov, V hlevu pri Štangarju je od 50 do 60 glav živine, od kmetje pa ga oddajamo v Ljubljano, pokriti moramo stroške in davščine, nekaj pa mora ostati za čeprav mislim, da so naše cene nove investicije in razvoj.« tega 20 krav mlekaric. Skoraj vse mleko, ki so ga sprejemljive.« Zelo pa ga veseli, da prej za nizko ceno oddajali zadrugi, zdaj prodajo znajo šolarji ceniti njihove izdelke. Kranjc, ki ima proizvodnjo in predelavo mleka registrirano kot neposredno kupcem, nekaj tudi v obliki mlečnih izdelkov. Povprečno vsak dan prodajo med 70 in 80 »Po okusu prepoznajo, da je jogurt dopolnilno dejavnost, meni, da bi država lahko poenostavila drugačen od trgovinskega, da je litrov mleka. »Poleti oziroma takrat, ko so ljudje na birokracijo. Veliko časa jim vzamejo vodenje računov in domač, in opazili smo, da se po dopustu sicer nekoliko manj, zato pa v ostalem delu drugih papirjev. »Imamo majhen obrat, a smo v enakem takem obroku v šoli poveča prodaja položaju kot veliki podjetniki.« Kljub temu niso obupali in z leta nekaj več,« pravi Kranjc, zadovoljen, da znajo Logatčani ceniti kakovost. »Predvsem nas veseli, da naših izdelkov.« navdušenjem tkejo nove zamisli za prihodnost. •Petra Trček

Super hrana – slovenska hrana V zadnjem času pogosto slišimo izraz super hrana, ki označuje hrano, ki naj bi imela skorajda čudežne učinke na zdravje in dobro počutje. Poleg super hrane je super tudi cena, ki je velikokrat zasoljena, saj ti izdelki prihajajo iz različnih koncev sveta in tako lahko za nekaj gramov jagod ali semen odštejemo tudi po deset evrov in več. Ob tem pa pozabljamo, da so naše babice prav tako poznale super hrano, ki je bila povrh vsega še slovenska, rastla pa je na domači njivi ali na bližnjem pašniku. Marketinško ne tako zanimiva se slovenska super hrana po hranilnih vrednostnih in dobrodejnih učnikih lahko kosa s super živili s celega sveta. Čemaž ali divji česen – Čemažu pripisujejo strupene snovi. V starih časih so ga uporabljali v podobne učinke kot česnu, le da so ti še bolj zdravilni. V ljudski medicini se uporablja vsaj že od časa Rimljanov. Mnogi na čemaž prisegajo kot najboljši naravni čistilec za kri in prebavila, uravnava tudi krvni tlak in holesterol, deluje kot antibiotik, priporočajo pa ga vsem z različnimi prebavnimi težavami. Tudi zaradi močnega vonja in okusa pa čemaž tudi poživlja, preganja s pomladansko utrujenost in nam daje energijo.

boju proti ledvičnim kamnom, lajša težave sladkornim bolnikom in revmatikom, uspešen pa naj bi bil tudi v borbi proti staranju in celulitu.

Peteršilj – Peteršilj poznamo predvsem kot dišeč dodatek k jedem, vendar ima številne učinke na naše zdravje. Vsebuje kar dvakrat več železa kot špinača in tako kot čemaž velja za odličnega očiščevalca. Ugodno vpliva na delovanje živčevja, jemanje večjih količin pa se Navadni regrat – Tudi regrat je živilo, ki je v odsvetuje le nosečnicam. Peteršilj je tudi odličen uporabi že tisočletja, cenili so ga namreč že stari antioksidant, vsebuje veliko železa in kalcija, Grki. Regrad vsebuje več vitamina A kot korenje, zato je primeren za vse vegane. je pa tudi odličen diuretik, iz telesa odnaša

Koleraba – Kolerabi krivico delamo že

desetletja in jo zanemarjamo, saj vsebuje številne vitamine in minerale, med drugim več vitamina C kot limona, vsebuje pa tudi magnezij, kalij, kalcij in vitamin A. Koleraba prav tako dobro vpliva na naše počutje in pomaga pri preprečevanju stresa. Po trditvah nekaterih znanstvenikov pa naj bi celo pomagala v boju proti rakastim tvorbam.

Čebula – Čebula je bila že pred štiri tisoč leti v uporabi kot zdravilo in še vedno ji pripisujejo številne ugodne učinke na naše telo. Sok čebule tako blaži ureznine, opekline, rane, pike, blaži bolečine v ušesu, na tanko narezana čebula, ki jo vdihavamo pred spanjem, pa nam pomaga v boju pri prehladu in preganja migrene ter glavobole.

Repa – Repa je nekoč uživala tak ugled kot

danes krompir, ki jo je iz evropskih krožnikov izrinil potem, ko ga je na staro celino prinesel Kolumb. Repa je prava zakladnica antioksidantov, ki zavirajo tako staranje kot nastanek nekaterih bolezni. Poleg delov, ki rastejo pod zemljo, pa so uporabni tudi listi, saj vsebujejo dvakrat več kalcija kot mleko, sok iz repe pa dvakrat več vitamina C kot pomarančni sok. •Andreja jernejčič FOTO: brigita kavčič


5

Aktualno v regiji

www.nkr-novice.si

Zelena luč za sanacijo in direktorico Pivka, Postojna – Zaplet glede sofinanciranja projekta energetske sanacije postojnskega zdravstvenega doma, zaradi katerega je pivška občina sprva odrekla soglasje k imenovanju dosedanje direktorice Irene Vatovec Progar za ponovni mandat na čelu zavoda, je razrešen. 1,8-milijonska energetska sanacija, ki bo eden največjih projektov na Postojnskem v letošnjem letu in za katerega sta obe občini soustanoviteljici zdravstvenega doma pridobili milijon evrov evropskih sredstev, se je tako lahko začela. Vatovec Progarjeva, ki je bila medtem vršilka dolžnosti direktorice in se je kot edina kandidatka prijavila na ponovljen razpis, pa bo lahko uradno imenovana. Občina Pivka za razliko od občine Postojna v skladu z dogovorom pri sofinanciranju naložbe ne bo sodelovala, pač pa bo njen delež pokril zdravstveni dom iz sredstev, ki jih bo letos in prihodnje leto zaslužil s pobranimi najemninami. Občina Pivka je namreč soglasje za imenovanje Vatovec Progarjevi pogojevala s svojo finančno neudeležbo pri projektu, češ da ima zdravstveni dom v ta namen dovolj lastnih presežnih

sredstev. Vatovec Progarjeva je pristala na kompromis, saj bo zdravstveni dom pivški delež lahko pokril iz sredstev, ki jih pridobi na trgu in jih je tudi sicer namenjal za vzdrževanje objekta. Je pa direktorica poudarila, da ne morejo poseči v presežke, ki jih je zdravstveni dom ustvaril iz dejavnosti, saj ti niso namenjeni vzdrževanju objekta, ampak za razvoj dejavnosti, torej v korist pacientov. V primeru, da bi pri isti zahtevi

vztrajala tudi občina Postojna, bi tako prišlo do resnih težav. Toda občina Postojna se je zavezala svoje obveznosti pokriti sama, bo pa imela na ta račun pravico do koriščenja sredstev iz najemnin v prihodnjih letih. Prav tako je Pivka zahtevala, da se ustrezno popravi zastarel odlok o ustanovitvi zdravstvenega doma in vendarle ustanovi skupni organ upravljanja, ki ga bosta sestavljala župana obeh občin

FOTO: VERONIKA RUPNIK ŽENKO

Potem ko je občina Pivka zgladila svoj spor z zdravstvenim domom, se je energetska sanacija lahko začela.

ustanoviteljic in od katerega bo moralo vodstvo zdravstvenega doma pridobiti soglasje za vse pomembne odločitve. Občina Pivka je predlagala tudi,

da bi postojnski zdravstveni dom prevzel v upravljanje tudi zdravstveno postajo Pivka, ki je v lasti občine Pivka, a se postojnska občina

Pravi junaki so bili gasilci Cerknica – Z delom gasilcev in ostalih članov Civilne zaščite ob februarskem žledolomu so v Cerknici zelo zadovoljni, menita tako župan niso delali, prav tako je izpadlo omrežje Marko Rupar kot poveljnik Civilne zaščite Cerknica Jože Turšič, čeprav enega od večjih mobilnih operaterjev.« Z so se v tej naravni katastrofi, kakršne tudi na Cerkniškem ne pomnijo, radijskimi povezavami so pomagali tudi pokazale tudi nekatere pomanjkljivosti, predvsem tehnične. »Gasilcem občinama Bloke in Loška dolina, ki sta bili bomo morali zagotoviti nekaj več opreme, glavna naloga občine pa bo, da prve dni dobesedno odrezani od sveta. bomo glavno črpališče, iz katerega pitno vodo dobi večina občanov, opremili In agregati so končno prišli … z agregatom, da v primeru izpada elektrike ne bo težav,« pravi Rupar. Izkazalo se je, da gasilska zveza ni imela dovolj tehničnih sredstev, na primer dvigal in vozil, pravi Matjaž Knap iz PGD Cerknica, poleg tega so ob posredovanju v žledolomu uničili oziroma iztrošili veliko opreme. »Zato apeliramo na podjetja, da lahko zdaj donirajo sredstva ali orodje, predvsem motorne žage in drugo.«

Na terenu jih je bilo vsak dan 200 Med žledolomom je vsak dan okoli 200 gasilcev, delavcev elektra in komunale ter drugih skrbelo za to, da so bile posledice naravne ujme za ljudi čim manj boleče: čistili so ceste, vzpostavljali električno

omrežje, ki je bilo ponekod povsem sesuto in poskrbeli za to, da je iz vodovodnih pip kmalu pritekla pitna voda. Turšič je povedal, da so štab Civilne zaščite vzpostavili le v dobri uri po tistem, ko so prejeli klic regijskega centra za obveščanje. »Na srečo smo imeli radijske povezave, saj telefoni

Najhujši so bili prvi dnevi. Gasilci in drugi, ki so delali na terenu, skorajda niso zatisnili očesa, poleg tega je primanjkovalo agregatov, zaradi česar so bile zaprte javne ustanove in trgovine. Brez elektrike ni delovalo črpališče pitne vode za večji del občine. »Agregat, ki ga imamo na komunali, smo namreč že pred tem peljali do črpališč v Loški dolini, kar zaradi neprevoznih cest ni bil ravno mačji kašelj,« je povedal direktor Komunale Cerknica Anton Kranjc. A ni trajalo dolgo, ko so prišli agregati. In agregati so končno začeli prihajati, nekaj jih je zagotovil elektro, nekaj so jih poslali iz tujine; električno energijo so tako vzpostavili v najpomembnejših javnih ustanovah. 18 agregatov so pripeljali gasilci iz Pomurja, pet jih je podarila Ydria Motors in tri Zavarovalnica Triglav. »Te smo vozili od gospodinjstva do gospodinjstva, za kaki dve uri, in sicer le za najnujnejše stvari, predvsem hladilne aparate, zamrzovalne skrinje,« je pojasnil Turšič. Več kot veseli so bili tudi pomoči prostovoljnih gasilcev iz Avstrije, s katerimi so posledice ujme odpravljali z ramo ob rami. Avstrijci niso pripeljali le agregatov, pač pa tudi drugo potrebno opremo.

Veliko dela za delavce elektra Takoj po uničenju električnega omrežja so se odzvali tudi delavci elektra, pravi vodja nadzorništva Cerknica pri Elektro Ljubljana

s tem ni strinjala, tako da bo za upravljanje svoje postaje, v kateri sicer delujejo le koncesionarji, še naprej skrbela pivška občina. •vrž

Pomoč nudili tudi v šolah Zaradi izpada elektrike so cerkniški šolarji prvi teden februarja ostali doma; na rakovški pa so v klopi sedli že v petek, saj jim je na šoli uspelo zagotoviti agregat in očistiti cesto do šole. Za konec tedna so vzpostavili krizni štab. »Krajanom smo ponudili topel obrok, napitke in sadje, pa tudi ogrevano prenočišče.« Na cerkniški šoli sprva niso dobili agregata. Zato smo se povezali z zvezo prijateljev mladine Moste− Polje in najbolj ogrožene otroke odpeljali v Kranjsko Goro. »V šolski kuhinji smo nato vsak dan za občane pripravili do 250 obrokov hrane, kupili dodatna pralna stroja in odprli pralnico, občanom pa zagotovili dostop do spleta in jim omogočili polnjenje mobilnih telefonov,« je dejala ravnateljica Marija Braniselj.

Robert Lekše. Na terenu so ob pomoči gasilcev postavljali omrežje, poleg tega so skrbeli za dobavo in priklop agregatov. Na Blokah in Cerkniškem ter v Loški dolini so zanje zagotovili 46 tisoč litrov nafte. »Kjer se je dalo, se pravi, kjer omrežje ni bilo podrto, smo na agregate priključili transformatorske postaje, da so judje dobili elektriko.« Lekše še pravi, da je cerkniška občina elektriko iz omrežja dobila precej hitro. »Že prej smo namreč sanirali velik del omrežja.« Še največ težav je bilo na Rakeku, ker je bilo podrtega tri četrtine omrežja. Na pomoč pri obnovi so jim priskočili domačini, upokojeni delavci elektra. •Petra Trček


6

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

petek, 4. april 2014

Donacije za zaslužne gasilce in tabornike Postojna – Postojnska poslovalnica za-

varovalnice GRAWE deluje na novi lokaciji. »Izrekam priznanje notranjski ekipi, da smo prejšnje prostore, ki smo jih odprli leta 2006, prerasli. Stranke na tem področju so nas zelo dobro sprejele,« je ob slovesnem odprtju novih prostorov na Tržaški cesti izpostavil predsednik uprave zavarovalnice Božo Emeršič. GRAWE Zavarovalnica, ki je del mednarodne skupine v lasti avstrijske zavarovalnice, sicer že vsa leta posluje stabilno in beleži postopno rast. Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram in trendu upadanja zavarovalniškega trga je tudi lani obdržala obseg poslovanja in povečala tržne deleže tako na področju življenjskih kot tudi premoženjskih zavarovanj. Poslovni izid je znašal 3,2 milijone evrov, čisti dobiček pa 2,6 milijona evrov, s čimer so v zavarovalnici

FOTO: VERONIKA RUPNIK ŽENKO

presegli načrte. Strankam GRAWE Zavarovalnice, ki imajo sklenjeno življenjsko zavarovanje z udeležbo na dobičku, se vsako leto pripiše dobiček iz poslovanja. Od ustanovitve do leta 2013 se je dobiček pripisal več tisoč strankam v vrednosti 13,6 milijonov evrov. »Uspehe delimo z vsemi deležniki, s strankami in širšim družbenim okoljem,« je v Postojni izpostavil Emeršič. Ob odprtju novih prostorov je zavarovalnica podelila donacije prostovoljnim gasilskim društvom Postojna, Planina in LazeJakovica ter postojnskemu Društvu tabornikov rod kraških Viharnikov, ki so se med ledeno ujmo in poplavami še posebej izkazali s požrtvovalno pomočjo prizadetim. Donacije so sprejeli z veliko hvaležnostjo in poudarili, da jim bodo prišle še posebej prav za nabavo nove opreme, ki bo nadomestila poškodovano. •vrž

Obvoznice kot alternativa avtocesti? Na pivški občini ocenjujejo, da časa za čakanje na zelo zahtevno umestitev in nato izgradnjo severnega dela avtoceste med Jelšanami in obstoječo primorsko avtocesto ni. Prometne obremenitve, predvsem v poletnih mesecih, postajajo namreč izjemno okoljsko in družbeno obremenjujoče. Ministrstvu za infrastrukturo in prostor zato predlagajo, da pospeši sprejem prve faze državnega prostorskega načrta za umestitev avtoceste od Jelšan do Ribnice. V severnem delu pa zaradi težavnega umeščanja avtoceste predlagajo, da se (prej) izvede posodobitev obstoječih cestnih povezav proti Postojni in Divači ter zgradi obvoznice okrog naselij Pivka ter Prestranka, Matenje vasi in Rakitnika, ki bile bistveno cenejše od avtoceste.

Pivški župan Robert Smrdelj pojasnjuje, da je za pivško obvoznico že sprejet in veljaven izvedbeni prostorski načrt in z ministrstvom podpisan protokol o rokih za izvedbo obvoznice. V sklepni fazi je tudi idejni projekt, ki bi bil osnova za parcelacije in odkupe zemljišč. Po Smrdeljevih besedah bi konec leta lahko že naročali tudi projekte za gradnjo in pridobitev gradbenega dovoljenja, medtem ko bi bila izvedba projekta, ocenjenega na 20 milijonov evrov, vezana na možnost črpanja

evropskih kohezijskih sredstev.

Ministrstvo: najprej trasa avtoceste In kaj ob takšnem predlogu pravijo na postojnski občini, kjer, kot smo poročali, niso naklonjeni še eni avtocestni trasi prek ozemlja občine, pač pa so tudi sami že predlagali, da se prometnico rešuje z rekonstrukcijo magistralne ceste ter z umestitvijo regionalne obvoznice. Kot nam je pojasnil podžupan Boštjan Stegel, je občina v predlog

sprememb občinskega prostorskega načrta (OPN) zato umestila traso obvozne ceste, a jo zdaj umika. »Z ministrstva za infrastrukturo in prostor smo dobili odgovor, da soglasja za obvozno cesto ne bodo izdali, dokler ne bo določena trasa avtoceste od Jelšan do Postojne.« Ker želi občina kljub temu zaradi drugih razlogov čim prej sprejeti popravljen OPN, je obvozno cesto iz predloga OPN torej umaknila. Na natančnejša pojasnila ministrstva še čakamo. •Veronika Rupnik Ženko

Tudi tako so razmišljali mladi parlamentarci, ki so se 18. marca udeležili Regijskega otroškega parlamenta. Ta je v organizaciji OŠ »Jožeta Krajca« Rakek potekal v veliki sejni sobi Občine Cerknica. Začetek so slavnostno odprli s slovensko himno, kateri so sledili nagovori ravnateljice šole gostiteljice, Anite Ivančič, cerkniškega župana Marka Ruparja ter regijske koordinatorke Patricije Frlan iz Društva prijateljev mladine Notranjska. Parlament je vodila predsednica Breda FOTO: DAMIJANA ŠKRLJ

Hribernik iz šole gostiteljice. Osrednja tema tokratnega parlamenta so bile Razmere v družbi. Dvajset mladih parlamentarcev iz OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, OŠ Notranjski odred Cerknica, OŠ »Jožeta Krajca« Rakek, OŠ Miroslava Vilharja Postojna, OŠ 8 talcev Logatec in OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika je predstavilo svoja razmišljanja o dobrih in slabih straneh aktualnih razmer. Med predstavitvami je bilo iz mladih ust slišati veliko zanimivih trditev in vprašanj,

kot so: »Ljudje smo leni«, »Zakaj ni več čistilnih akcij?«, »Nisem čuden, sem samo drugačen«, »Mlajši so do starejših zelo predrzni« in druge. V nadaljevanju so se zbrani parlamentarci razdelili v štiri skupine po pet oseb ter razmere v družbi povezali s sodobno tehnologijo, z ekologijo, z možnostmi zaposlovanja in s sodelovanjem v družbi, pri čemer je vsaka skupina izbrala svoj vidik. Predstavitvam vsebin je sledila razprava ter težko pričakovani del, volitve parlamentarcev in novinarja. Notranjskokraško regijo bodo zastopali: Maša Trubačev in Julija Mišič iz OŠ Notranjski odred Cerknica, Edin Ćerman iz OŠ Tabor Logatec, Jošt Cankar iz OŠ AMS Vrhnika, Farah Sara Kurnik iz OŠ 8. talcev, kot novinarka pa Anja Molek iz OŠ AMS Vrhnika, ki bo za nagrado lahko v Notranjsko kraške novice napisala članek o državnem parlamentu. Že 7.aprila bodo izbrani parlamentarci in novinar regijo zastopali na nacionalnem otroškem parlamentu, ki bo potekal v Državnem zboru v Ljubljani.• dš

spo m

Dela je veliko, služb pa malo

d la

a ns k a

JA

A

I KC

Gsm: 041 336 881

ogled po predhodnem klicu

Diskontna prodaja vrhunske keramike GRANITO GRES priznanih italijanskih proizvajalcev. - kopalniška stenska in talna keramika - talno gretje - notranja keramika - poliran gres - imitacija lesa - zunanja keramika granito gres

Cena 1. klase 8 - 15 Eur/m2 Dostava fco kupec 2-3 dni

ogled v Logatcu INTROCOM d.o.o., Zelenica 7, 1370 Logatec


Pogovor

www.nkr-novice.si

7

Ob polni luni na Slivnico Miro Kunstek iz Grahovega je lokalni turistični vodnik, zbiratelj, ribič, opazovalec divjih živali, ljubiteljski fotograf, organizator številnih dogodkov na prostem, bosonogih pohodov in nočnih pohodov na Slivnico ob polni luni. Pohodov ob polni luni se je udeležilo že več sto ljudi, popestrijo pa jih s številnimi potopisnimi predavanji s celega sveta. Miro je bil na Slivnici v svojem življenju že okoli pettisočkrat. Pohod so prvič organizirali jeseni 2012 in sedaj poteka že druga sezona mesečnih pohodov na Slivnico ob polni luni. Kako ste prišli na idejo, da bi organizirali pohode ob polni luni? Sam sem bil na Slivnici že okoli pettisočkrat v svojem življenju. Včasih nas je na Slivnico redno hodilo le nekaj, mogoče tri ali pet ljudi iz Grahovega, šele zadnjih nekaj let pa opažam – predvsem po uhojenih poteh – da je pohodnikov čedalje več, predvsem ob vikendih. Petki pa so takšni dnevi, ko se po navadi mladina nima kam dati ali kaj početi. Tako sem se odločil, da ob petkih, ki so najbližje polni luni skupaj s Telesnokulturnim društvom Sovica organiziramo nočni pohod. Kako ste zadovoljni z odzivom, ljudi je menda čedalje več?

Ko sem septembra leta 2012 prvič organiziral ta pohod, sem mislil, da bo prišlo nekaj ljudi. Ko sem prišel na točko srečanja, pa presenečen vidim veliko mladih ljudi s pohodnimi palicami, ki sedijo in čakajo. Tako nas je že na prvi pohod odšlo okoli 40. Tako da to je res krasno, tudi kasneje se je pohod precej »prijel«. Sedaj nekateri že komaj čakajo in vnaprej sprašujejo, kdaj bo pohod in kaj se bo dogajalo. V zadnjem času pa se povečuje tudi obisk iz drugih krajev, kot sta Grosuplje in Ljubljana.

odhodne točke. V domu na Slivnici so imeli dovolj posluha za tovrstne ideje in nam tako ob vsakem pohodu pripravijo in donirajo topli obrok. Nudijo pa nam tudi prostor za predavanja, ki so dobro obiskana. Največ ljudi je prišlo, ko smo organizirali opazovanje nočnega neba. Imeli smo tri teleskope, to pa je bil tudi edini pohod, ki ni potekal ob polni luni, saj je takrat presvetlo za opazovanje neba.

Je bilo težko najti partnerje za organizacijo?

Potopisna predavanja so tako priložnost tudi za mlade, da dobijo izkušnjo, da se predstavijo, nekateri pa tako celo prvič javno nastopijo. Tako imam sedaj že za jesen dogo-

Ja, idej sem imel veliko, potrebno je bilo nekako poiskati partnerje in določiti

Pohode pa združite tudi z zanimivimi predavanji. Kako to?

vorjena predavanja. Imamo pa tudi strokovna predavanja kot so predavanja o medvedu ali Križni jami. Ste tudi eden prvih organizatorjev bosonogih pohodov?

nekoliko bolj paziti na lepo vreme, ki privabi več ljudi. Prav tako mora biti jezero suho, Prvič sem bosonoge pohode udeležijo pa se jih tudi nekaj organiziral že v 70. letih. let stari otroci. Lani je tako Bosonogi pohodi trenutno uradno potekal 20. bosonogi potekajo enkrat letno po Cerkniškem jezeru, saj moramo pohod. Bili smo eni prvih v

Sloveniji, ki smo organizirali take pohode. Leto kasneje so tovrstne pohode začeli organizirati Velenjčani, pred nekaj leti pa so pričeli z organizacijo bosonogih tekov po Kranju. •Andreja Jernejčič FOTO: ANDREJA JERNEJČIČ


8

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraške novice

petek, 4. april 2014

Sto let pihalnega orkestra v zborniku FOTO: Saša Musec Čuk

Logaški pihalni orkester je svojo častitljivo obletnico zaznamoval tudi z izdajo zbornika Skoz svet glasbene odčaranosti – Urednik Marcel Štefančič v besedo in sliko ujel stoletje glasbene ustvarjalnosti Logaška pihalna godba, kot se je nekoč imenoval Logaški pihalni orkester, je ime Logatca ponesla ne samo po Sloveniji, pač pa tudi po Evropi, kjer so godbeniki osvajali številna pomembna priznanja. »Pred sto leti smo živeli v štirih državah, preživeli tri vojne, pihalni orkester pa je ostal in Logatec v lepih in slabih trenutkih plemenitil z glasbo,« je med drugim na slovesnosti poudaril logaški župan Berto Menard. Marcel Štefančič, ki je v nadaljevanju pojasnjeval, kako je potekalo zbiranje arhivskega gradiva za zbornik, je poudaril, da je bilo najtežje, a tudi najpomembnejše vprašanje, s katerim se je srečal pri delu, kako uravnotežiti vsebino od začetkov pred stotimi leti do danes. »Arhiv godbe je bogat, če gledamo zadnjih 25 let, pred tem pa v zapisih in spominu zevajo velike luknje,« je povedal. K sreči se je marsikaj ohranilo tudi med občani, predvsem

Logaški pihalni orkester je 100. rojstni dan zaokrožil z izdajo zbornika Skoz svet glasbene odčaranosti.

pa v spominu Toneta Mačka, ki po več kot 60 letih sodelovanja predstavlja pravo legendo logaške godbe in, kot je napovedal na slovesnosti, še ne namerava odnehati. Čestitke z željo, da bi na sedanjih temeljih ohranili in nadaljevali bogato glasbeno tradicijo, je slavljencem izrekel tudi Tone Urbas, predsednik Zveze slovenskih godb, ki s 112 člani – med ustanovnimi je bila tudi logaška – predstavlja reprezentativno združenje slovenskega godbeništva. Slikovito pričevanje o ustvarjalni poti logaških godbenikov se je prepletalo z nastopi godbenikov, ki jih je zaokrožil Trobilni ansambel Logaškega pihalnega orkestra, ki v drugo stoletje vstopa z ambicioznimi načrti, med katerimi Vid Pupis, novi dirigent, izpostavlja letošnje gostovanje na Češkem, tradicionalni novoletni koncert, prihodnje leto pa udeležbo na državnem prvenstvu pihalnih godb. •Blanka Markovič Kocen

Za otroke slovenska ljudska beseda Cerknica, 1. in 2. april – Ob mednarodnem

dnevu knjig za otroke, 2. aprilu, so v cerkniški knjižnici prva dva aprilska dneva pripravili Andersenovo bralnico. Skupinama, v katerima je bilo po okoli 20 otrok, sta knjižničarki Anita Leskovec in Vesna Telič Kovač prebirali slovenske ljudske pravljice, pripovedke, basni in pesmice. »Pa tudi izštevanke,« pravi Telič Kovačeva, »da smo se še malo poigrali.« Bralnico, poimenovano po danskem pravljičarju Hansu Christianu Andersenu, ki se je rodil 2. aprila, pripravijo skoraj vsako leto; posvetili so jo že Svetlani Makarovič in Andersenu, letos pa slovenski ljudski pisani besedi. »Bralnico imajo otroci radi; starši jih morajo prej prijaviti in mesta so hitro zasedena.« Tudi sicer se v knjižnici veliko posvečajo otrokom. V vseh enotah imajo pravljične urice z delavnicami ter imajo nagradne mesečne uganke za modrijančke in literarne uganke. Za učence 7. razredov v okviru projekta Rastem s knjigo pripravljajo bibiliopedagoške ure, osnovnošolci pa knjižnico obiščejo tudi ob kaki zanimivi razstavi. •pet

FOTO: PETRA TRČEK

Otroci so z veseljem prisluhnili slovenskim ljudskim pravljicam, basnim in pripovedkam.

Hrestač napolnil dvorane Postojna – Baletno društvo Postojna je pred dnevi na

oder že tretjič v treh mesecih postavilo priljubljeno baletno pravljico Hrestač. V njej nastopa 99 otrok, starih od štiri do 19 let, ki vadijo baletne korake pod okriljem društvev v Postojni, Cerknici in Logatcu. Decembra so do zadnjega kotička napolnili dvorano cerkniškega kulturnega doma, nato so s predstavo razprodali postojnski kulturni dom, nazadnje pa nastopili še v Narodnem domu Logatec, tako da si je predstavo skupno ogledalo skoraj 900 obiskovalcev. Hrestač sicer velja za eno najlepših baletnih pravljic, ki jo je zasnoval Marius Petipa na osnovi Hoffmanove pravljice Hrestač in mišji kralj. Baletne vaditeljice Tamara Polanc, Enya Belak in Ines Mandelj so pod taktirko domače

režiserke Mance Krnel predstavo prenesle v otroški svet baleta. V ospredju je deklica Klara, ki za božič od pozabljivega strica dobi posebno darilo: lesenega vojaka Hrestača. Zgodba se odvija v Klarinih sanjah, v njej pa je v petnajstih čarobnih točkah zaplesalo skoraj 100 malih baletnikov, ki so se prelevili v vojačke, pastirice, drsalke na ledu, balončke, prestice, otroke z darili, rožice, ovčke in pastirčke, Harlekine, snežinke ter sladkorne vile s španskimi in orientalskimi plesalkami. »Velika baletna uspešnica je uprizoritev z globljim sporočilom, da človeka lahko osrečita prijaznost in sočutje do drugih ljudi,« je še povedala Sergeja Širca, predstavnica Baletnega društva Postojna. •vrž

Študenti razveseljevali z rožami Postojna, Pivka – Člani Kluba študentov občin Postojna in Pivka so se za osmi marec z drobno pozornostjo odločili razveseliti predstavnice nežnejšega spola. Odpravili so se po ulicah Postojne in Pivke ter mimoidočim damam poklanjali rože s kratkim, a prikupnim sporočilom: »Osmi marec, dan žena, dan vseh mamFOTO: ARHIV NKN ic in deklet, vsaka v roki nosi cvet«. Ekipa se je oglasila tudi v zdravstvenem domu v Postojni in na Radiu 94, da je tudi prek radijskih valov izrekla svoje voščilo ženskam, nam je povedal predsednik kluba Mehmed Muhović. •vrž

Pester večer z Akordi in gosti FOTO: valter leban

FOTO: valter leban

Pivka – Postojnski ansambel Akordi je v soboto, 29. 3., v Športni dvorani Skala v Pivki ob izidu tretje zgoščenke priredil koncert »Večer z Akordi« in navdušil nabito polno dvorano. V goste so povabili Modrijane, Navihanke, Nove spomine, Primorske fante, Ansambel Javor, Skupino Hram in Ota Pestnerja, večer pa je popestril tudi gasilec Sašo. •vl


9

Regijske kulturne diagonale

www.nkr-novice.si

Knjiga stkana z zlatimi nitkami FOTO: BORUT KRAŠEVEC

Oblačilna tradicija Loške doline in Babnega Polja Loška dolina, 21. marec –V gradu Snežnik so predstavili knjigo Oblačilna tradicija Loške doline in Babnega Polja, v kateri je Milena Ožbolt zbrala zapise o delu delavnic Društva žena in deklet na podeželju Ostrnice, Loška dolina (društvo Ostrnice). Predstavitev je vodila Alenka Veber, ki je v pogovoru z avtorico knjige razkrila nekaj drobcev iz njenega ustvarjanja, o delu društva in nastajanju knjige. Na predstavitvi so nastopile članice ženskega pevskega zbora Kr’snice pod vodstvom Anamarije Štefančič, za to priložnost izmed članic društva ustanovljen trio Ostrnice in Nina Turk, vnukinja ene od članic društva. Izid knjige je omogočil Javni zavod za kulturo in turizem grad Snežnik. V knjigi so zbrani zapisi delavnic o oblačilni tradiciji, ki so, kot je v njenem uvodu zapisala avtorica, »vzniknile iz želje, da bi si članice društva Ostrnice omislile nekakšno službeno obleko, v kateri bi se pojavljale pri svojih dejavnostih, ki jih izvajajo v javnosti. Želele so, da bi bila ta obleka značilna za krajevno oblačilno tradicijo, hkrati pa dovolj lepa, da bi pritegnila oko, in predvsem praktična, da bi bilo v njej mogoče opravljati vse tisto, kar ponavadi počno na prireditvah in uradnih dogodkih.« Z mislijo, da bi dognanja, do katerih so prišli na delavnicah, objavili v knjižni obliki, so se začeli ukvarjati šele potem, ko jih je na peti zadnji delavnici obiskala priznana etnologinja dr. Marija Makarovič in jim predlagala, naj ugotovitve objavijo v knjižni obliki. Vsebinskega dela se je lotila Milena Ožbolt,

članico, društva, ki je delavnice tudi pripravljala, vodila ter o njih pisala v občinskem glasilu Obrh. Milena Ožbolt raziskuje in zbira pripovedno izročilo in dediščino domačih krajev že od mladosti. Z zanimanjem vsrkava narečne besede, pregovore, zgodbe in pripovedi iz različnih področij življenja, jih vestno zapisuje in tudi objavlja v različnih publikacijah. Leta 2004 je pri Založbi kmečki glas izšla njena obširna knjiga folklornih pripovedi Andrejeva stopinja. Za svoje delo je prejela srebrni grb občine Loška dolina. Društvo Ostrnice, ki je knjigo izdalo, je bilo ustanovljeno jeseni leta 2008 na pobudo več kot štirideset žena in deklet iz Loške doline. Danes je v društvu več kot sedemdeset članic različnih generacij. S svojim delovanjem posegajo na področje izobraževanja ter

Z avtorico Mileno Ožbolt se je na predstavitvi knjige pogovarjala Alenka Veber. družabnih, kulturnih in dobrodelnih prireditev. Eno izmed pomembnejših področij njihovega delovanja je priprava delavnic in razstav ročnih del, kuharskih tečajev, kjer spoznavajo tudi peko kruha na tradicionalen način. Za svoje dosedanje delo je Društvo Ostrnice ob občinskem prazniku v letu 2013 prejelo bronasti grb Občine Loška dolina. Ana Zakrajšek, predsednica društva Ostrnice, je izid knjige na predstavitvi pospremila z

besedami: »Čeprav delo društva odmeva skozi vse leto, ima današnji dan še poseben pomen. Ne zgodi se ravno pogosto, da bi se društvo, kot je naše, ponašalo s knjigo. Nam je to uspelo. Knjiga Oblačilna tradicija Loške doline in Babnega Polja je stkana z zlatimi nitkami društva Ostrnice. Na belih listih bo za vedno ostal zapis o delčku našega delovanja z željo, da bi pritegnil zanimanje sorodnih društev, etnologov in drugih, ki jih zanima slovenska dediščina.« •Borut Kraševec

“Pivška paleta” v Zagorju Zagorje, 28. marec – Društvo likovnih ustvarjalcev Postojna se je tokrat predstavilo izven meja domače občine. V dvorani gasilskega doma Zagorje so se namreč ob koncu meseca zbrali ljubitelji umetnosti in domačih krajev, ki so si lahko ogledali stvaritve postojnskih likovnikov, ki so se tokrat javnosti predstavili z razstavo, ki so jo poimenovali »Pivška paleta«.

Foto: Petra Šajn

Društvo likovnih ustvarjalcev Postojna danes šteje trideset članov. V register društev je bilo vpisano že leta 1988, kot prvi pa mu je predsedoval danes že pokojni Marko Premrl. Skozi četrt stoletja obstoja društva so se predstavili že na številnih razstavah in na ta način svojim obiskovalcem

Slike Društva likovnih ustvarjalcev Postojna so očarale navzoče

skušali prikazati značilnosti domačih krajev. V letu 2010 so bili nagrajeni s srebrnim znakom občine Postojna, dobili pa so tudi številna druga priznanja. Ustvarjalci se udeležujejo številnih izobraževanj, ki njihovemu delu dajejo še večjo kvaliteto, organizirajo pa tudi različne delavnice, na katerih

sodelujejo z drugimi likovniki ali otroki. Na tokratni razstavi, za katero se je ideja porodila že pred časom, so se predstavili z zbirko del, ki je predstavila pivški okoliš, in sicer od presihajočih jezer, gradu Kalc do motivov hiš, vaških vodnjakov in še marsikaj drugega.

Na razstavi je sodelovalo 23 članov društva, ki so še »ne videna« dela ustvarjali v akvarelu, pastelu, olju, akrilu ali v risani tehniki. »Vsak sodelujoči si je sam izbral temo. Tisto, ki mu najbolj leži in s katero se želi predstaviti vam in morda tako tudi kaj povedati. Tehnika in velikost slike nista bili predpisani, prav zato, da avtorju prepuščamo čim več svobode pri ustvarjanju in da na ta način svobodno izraža svoja čustva, želje in sporočilnost,« je uvodoma povedala Elizabeth Dodolović. Za svečan pridih otvoritve razstave sta poskrbela Nikolina Janjić iz glasbene šole Postojna, ki je zaigrala nekaj pesmi na kitaro, ter Stojan Svet, član društva z recitalom avtorskih pesmi. Zaključnemu govoru in ogledu razstave je sledil živahen klepet in prigrizek. •Petra Šajn

Mladinski sektor in lokalna skupnost 27. marca je Mreža MaMa v okviru projekta Mreža NVO mladinskega dela v Mladinskem centru Postojna organizirala javno razpravo na temo Mladinsko delo kot del trajnostnega razvoja lokalne skupnosti. Na javnem posvetu so predstavniki organizacij mladinskega sektorja ugotovili, da je sodelovanje vseh akterjev znotraj občine za razvoj mladih in mladinskega sektorja najpomembnejše, saj sodelovanje z lokalno skupnostjo mlade krepi in usmerja v pozitivno delovanje, soustvarjanje in soodločanje. Zadali so si, da se bodo mladinske organizacije v Postojni še bolj združevale in stremele k temu, da bodo skupaj z odločevalci soodločali o njihovi prihodnosti.

Daljše sporočilo z dogodka na www.mreza-mama.si


10

Razvoj regije

Notranjsko-kraške novice

petek, 4. april 2014

Odlična priložnost za mesto Logatec Z umestitvijo državne institucije na območje mesta Logatec do novih zaposlitev lokalnega prebivalstva, hitrejše izgradnje potrebne infrastrukture in večje spodbude za lokalno gospodarstvo Slovenija se že dolga leta sooča s prenapolnjenostjo in prostorsko problematiko zaporov. Najbolj pereč problem je v zaporu na Povšetovi v Ljubljani, ki je bil v letu 2012 po podatkih Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) v povprečju zaseden kar 160-odstotno. Na prostorsko problematiko slovenskih zaporov so že večkrat opozorile tako slovenske kot tudi različne mednarodne institucije, v svojem poročilu o položaju človekovih pravic po svetu pa tudi ameriško zunanje ministrstvo. Evropsko sodišče za človekove pravice je v letih 2011 in 2012 kar trikrat razsodilo, da so zaporniki v ljubljanskem zaporu upravičeni do odškodnine zaradi njegove prenatrpanosti. Ministrstvo za pravosodje, pod katerega sodi tudi področje izvrševanja kazenskih sankcij, je zato aktivno pristopilo k iskanju dolgoročne rešitve. Lahko pa je rešitev tega perečega problema možna z umestitvijo zavoda za prestajanje kazni zapora v IOC Zapolje, ki je, glede na do sedaj pridobljene podatke o primernosti lokacije, ena od najprimernejših za umestitev tovrstnega objekta na območju Slovenije. Računsko sodišče je ob revidiranju uspešnosti reševanja prostorske problematike slovenskih zaporov v obdobju od 1. januarja 2006 do 10. februarja 2012 poudarilo, da država v zadnjih letih ni bila uspešna pri njenem reševanju. Pri tem je opozorilo, da se načrtovane investicije, izjema je investicija na Dobu, pa tudi pri tej sodišče ugotavlja pomanjkljivosti, niso začele niti izvajati. Skladno z ugotovitvami Evropskega odbora za preprečevanje mučenja in nečloveškega ravnanja za leto 2012, pa mora URSIKS zagotoviti dodatne kapacitete za nastanitev zapornikov. Na pravosodnem ministrstvu so že večkrat poudarili, da dolgoročno rešitev za ljubljanski zapor predstavlja novo poslopje. V ta namen ima država sicer na voljo 45.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče v Bizoviku. Da pa bi resnično izbrali najboljšo lokacijo, si je, kot so sporočili z ministrstva, pravosodni minister Senko Pličanič že pred časom ogledal tudi nekatere druge možne lokacije. V tej luči je bil tako že večkrat kot

ena od resnih možnosti omenjen prav Logatec, in sicer nedokončan objekt v IOC Zapolje, poznan kot dom zdravja. Objekt v stanju, kakršen je, nikakor ne prispeva k urejenemu izgledu IOC Zapolje, niti h gospodarskemu napredku občine Logatec, kar je bil eden od osnovnih namenov pričetka gradnje objekta. Program izgradnje nadomestnega objekta, ki bi nadomestil ljubljanski zapor na Povšetovi, predvideva zaprti tip objekta. Predvidena kapaciteta objekta bi znašala okrog 350 zaporniških mest. Za zagotavljanje predpisane varnosti v skladu z veljavnimi predpisi pa je predvidena tudi zaposlitev 170 pravosodnih policistov in približno 90 ostalih zaposlenih. »Tukaj je velika priložnost tudi za našo občino. V kolikor bi pristopili k temu projektu, bi lahko tudi do 20 odstotkov zaposlenih v zavodu za prestajanje kazni prišlo iz občine Logatec,« je poudaril pobudnik projekta Robert Treven. Pri tem se je skliceval na prakso zaposlovanja v ostalih tovrstnih zavodih po Sloveniji.

3D predstavitev načrtovanega objekta

Ideja umestitve programa zaporov v objekt dom zdravja v IOC Zapolje je doslej že sprožila nekaj vprašanj, ki se nanašajo na smiselnost takšnega predloga, nekateri pa so izrazili tudi skrb, da bi se varnost v Logatcu in okolici zaradi tega znižala. Zagovorniki izgradnje zapora kot odgovor navajajo, da gre v tem primeru za zaprti tip zapora, ki bo z ograjo v celoti fizično ločen od okolice. To pomeni, da je predviden takšen režim prestajanja zaporne kazni, kjer ni možnosti, da bi se zaporniki prosto gibali na območju IOC Zapolje ali občine Logatec. Nenazadnje, tovrstna objekta zaprtega tipa stojita tudi v neposredni bližini centra Ljubljane in poleg velikega nakupovalnega središča v Kopru, pa v vseh teh letih ni bilo zaznati varnostnih problemov ali celo sprehajanja zapornikov izven območja zaporniških objektov. Kot zagotavljajo strokovnjaki za varnost, naj bi se na ta način celo povečala tudi sama

varnost v ožji in širši okolici, saj mora pristojno ministrstvo zagotoviti ustrezno varnost objekta, tako za zaporniškimi zidovi kot tudi v bližnji okolici samega objekta. Projekt pa naj bi, kot poudarja Robert Treven, pripomogel tudi k hitrejšemu dokončanju izgradnje potrebne infrastrukture. Pri tem je omenil ureditev težav s kanalizacijskim omrežjem na območju IOC Zapolje ter izgradnjo cestne povezave z nadvozom nad železniško progo med obema obrtnima conama v občini. Na ta način bo namreč močno razbremenjen center Logatca, saj bosta tako tovorni kot tudi tranzitni promet osebnih vozil preusmerjena na obvozno cesto in ne bosta več potekala čez mestno središče. To bo še posebej prišlo do izraza v času poletnih zamaškov na cesti proti oziroma z morja in v primerih, ko je del avtoceste zaradi nesreče ali drugih razlogov zaprt.

Dograditev in opremljanje objekta z ureditvijo okolice, investicijska vrednost del po prvih ocenah dosega približno 30 milijonov evrov, po besedah zagovornikov pomeni tudi veliko priložnost za zagotovitev dela za številne lokalne izvajalce. Pri tem pa ne gre zanemariti tudi možnosti za sodelovanje lokalnega gospodarstva na področju vzdrževanja in upravljanja objekta, kakor tudi kmetijskih pridelovalcev iz bližnje okolice pri prodaji svojih pridelkov. In kaj na možnost, da bo v IOC Zapolje umeščen zapor, pravijo najbližji sosedi? »Temu ne nasprotujejo. Še več, s predlogom se strinjajo, saj so prepričani, da bodo na ta način tudi sami deležni številnih prednosti, vključno s hitrejšim razvojem infrastrukture,« je dejal pobudnik projekta Robert Treven, ki je tega osebno predstavil že vsem neposrednim sosedom trenutnega doma zdravja. •ng

Število zaposlenih iz občine, v kateri je zavod

Odstotek zaposlenih iz občine, v kateri je zavod, glede na vse zaposlene v zavodu

Zavod za prestajanje kazni zapora Dob (občina Šentrupert)

16

7,2

Zavod za prestajanje kazni zapora Ig (občina Ig)

6

15,0

Zavod za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje (občina Celje)

25

30,1

Zavod za prestajanje kazni zapora Koper (občina Koper)

42

43,3

Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana (občina Ljubljana)

34

20,0

Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor (občina Maribor)

47

30,1

Zavod

Vir: Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (marec 2014)


11

Razvoj regije

www.nkr-novice.si

Varnost občanov ne bo ogrožena! O prednostih in morebitnih ovirah umestitve zaprtega tipa zapora v IOC Logatec, v stavbo, ki je bila še nedavno rezervirana za dom zdravja, smo se pogovarjali s strokovnjakom za varnost in predsednikom Sveta na Inštitutu za korporativne varnostne študije v Ljubljani, dr. Denisom Čaleto, ki je morebitno umestitev zapora komentiral in pojasnil predvsem s strokovnega vidika. Med ostalim je poudaril, da je umestitev take institucije lahko določena prednost in korist za delovanje in varnost lokalne skupnosti. Kaj bi morebitna umestitev zapora v IOC Zapolje pomenila za varnost širšega območja Logatca? Umestitev državnih institucij, še posebno takega tipa, kot so institucije izvrševanja kazenskih sankcij, lahko za lokalno okolje predstavlja nek dodaten vidik varnosti. Država že skozi zakonsko regulativo predpiše ustrezne standarde varovanja teh institucij, ki seveda obsega tudi varovanje in stalno ocenjevanje varnostnih razmer v okolju, kjer deluje taka institucija. To dejansko pomeni, da so varnostna tveganja, katerim so izpostavljena lokalna okolja, lahko s tega stališča bolj obvladljiva. Ali je kakršnakoli bojazen lokalnega prebivalstva upravičena? Glede na dejstvo, da je načrtovana umestitev institucije za izvrševanje kazenskih sankcij znotraj IOC Zapolje, ki ni neposredno v centru mesta, s tega stališča ne vidim nekih negativnih dejavnikov vpliva na lokalno okolje. Seveda se vedno postavljajo različna mnenja in pričakovanja prebivalcev za vpeljavo določenih novosti v njihovo okolje. Zato je s strani občine in druge strokovne javnosti potrebno narediti vse, da bodo prebivalci dobili zadostno količino informacij, na podlagi katere se bodo lahko

odločali o sprejemljivosti takega dejavnosti z vplivi bolj posegajo v lokalno okolje, vidimo, da se projekta. je lokalno okolje zelo zavzemalo za ohranitev teh institucij v Kaj bi za občino in občane njihovem okolju. Ocenjeno je to pomenilo z vidika razvoja gospodarstva in zaposlovanja? bilo, da bi bile posledice izpada dohodka in drugih učinkov, Pomemben proces, ki se ga ki so jih bile deležne lokalne mora zavedati država, je, da je skupnosti, daleč večji kot koristi učinkovita resocializacija oseb, od tega, da se taka institucija ki so storili kaznivo dejanje umakne iz lokalnega okolja. in bili za njega pravnomočno obsojeni, zelo pomemben Kakšne so izkušnje s koprproces. Ta proces je potrebno skimi zapori, ki so umeščeni pogledati iz različnih zornih praktično v neposredno kotov finančnih stroškov, ki bližino nakupovalnega jih prinaša oskrba obsojencev, središča? preprečevanje ponovitvenih Mislim, da je koprski zapor dejanj in ponovna integracija eden izmed najmodernejših ne teh oseb v normalno življenje samo v Sloveniji, temveč tudi ter drugi pomembni dejavniki. v širši regiji. S tega stališča je Eden izmed ključnih je tudi, bila izgradnja tega zapora zelo da je delovanje take institucije lahko uspešno samo, če temelji dobro sprejeta, tako v strokovni javnosti kakor tudi med na ustreznem partnerstvu samimi zaporniki, ki imajo med državo in lokalno skupnormalne pogoje za prestajanje nostjo, kjer je institucija za predvidenih kazni. Z umestitizvrševanje kazenskih sankcij vijo zapora Koper ni izgubil tudi umeščena. Seveda se ugodnosti, ki jih v tem procesu na nivoju varnosti lokalne skupnosti. Lansko leto je Koper ima lokalna skupnost, zrcalijo celo prejel prestižno nagrado predvsem skozi določene zaposlitve, ki jih zagotovi lokalno »Slovenian Grand Corporate Security Award« v kategoriji naokolje, dobavo produktov in jbolj varno mesto v Sloveniji. S storitev za delovanje zapora tega stališča bi lahko ocenili, da in nenazadnje vložki države v je lahko tudi umestitev take inrazvoj infrastrukture v lokalni skupnosti. Če lahko povlečemo stitucije v lokalno okolje delno vzporednico z vojaškimi bazami pripomogla k boljšim varnostnim procesom in s tem k dvigu ali vojašnicami, ki so bile stacionirane v različnih lokalnih varnosti v lokalnem okolju. okoljih, in verjetno zaradi svoje

FOTO: osebni arhiv

Umestitev zaporov na območje bi pripomogla k dvigu varnosti v lokalnem okolju

Ali je znan tudi kakšen primer iz tujine? Če pogledamo v države, ki imajo proces prestajanja kazenskih sankcij in resocializacijo zapornikov nazaj v družbo urejeno na višjem nivoju, kot je to v naši državi, lahko ugotovimo, da je umestitev takih institucij v lokalna okolja in predvsem učinkovito partnerstvo med državnimi institucijami in lokalno skupnostjo ključ za uspešen proces, ki vsem vpletenim prinaša učinkovite vplive. V tem seveda prednjačijo Skandinavske države, Nemčija, Nizozemska, in še bi lahko naštevali. Seveda imamo tudi druge primere, kjer so državne kaznilnice neustrezno lokacijsko umeščene in s svojimi pogoji daleč od potrebnih standardov. V vedno večji meri država na temelju javno-zasebnega partnerstva upravljanje teh institucij predaja v zasebno upravljanje. Še enkrat pa bi želel poudariti, da je ključ do uspeha ravno ta raven sodelovanja med okoljem umestitve take institucije in državo ali drugim upravljavcem.

Dr. Denis Čaleta, predsednik Sveta Inštituta za korporativne varnostne študije, je pojasnil, da bi umestitev državnih institucij, še posebno takega tipa, kot so institucije izvrševanja kazenskih sankcij, lahko za lokalno okolje predstavljala dodaten vidik varnosti.

da oseba to kazen ustrezno prestane. Seveda so ti varnostni ukrepi odvisni od višine kazni in ocene ogroženosti za posameznega zapornika. Na to pa imata pomemben vpliv tudi teža storjenega dejanja in možna begosumnost, ki zahtevata dodatne varnostne ukrepe za zadržanje te osebe znotraj institucije. Osebe, ki so obsojene za lažja kazniva Kako se opravlja nadzor nad dejanja, skozi proces resocializaporniki? Ali se ti lahko zacije svojo kazen prestajajo na prosto sprehajajo po okolici? bolj prožen in odprt način. Vsaka institucija za prestajanje kazenskih sankcij, ali če hočete V novejši praksi imamo tudi primere prestajanja kazni čez zapor, ima zelo jasno predvikend in podobne pristope, pisane varnostne, gradbene in druge tehnično-infrastrukturne ki omogočajo zaporniku nemoteno opravljanje dela, standarde, ki morajo biti na drugi strani pa vseeno od zagotovljeni za ustrezno varovanje. Osebe, ki prestajajo kazen njega zahtevajo sprejemanje zapora, pa so razporejene v tisti določene kazni za svoja dejanja. Taki primeri so popolnoma sektor institucije, ki zagotavlja,

Odškodnine - prometne nesreče - delovne nesreče - ostale nesreče

brez stroškov do izplačila odškodnine (10%provizija)

Izvršbe

- opomini pred izvršbo - elektronske izvršbe - poizvedbe o premoženju - vsa druga dejanja v izvršbi

od 25 EUR dalje

Pogodbe

- kupoprodajne pogodbe - najemne pogodbe - darilne pogodbe - menjalne pogodbe - pogodbe o delitvi solastnine - pooblastila - posojilne pogodbe - pogodbe o zaposlitvi - odpovedi pogodbe o zaposlitvi - oporoke - predloge za sporazumno razvezo - prijave terjatev v postopku stečaja in prisilne poravnave in ostalo

od 40 EUR dalje

UREDITEV STANJA V ZEMLJIŠKI KNJIGI

nemoteči za lokalno okolje in ne povzročajo nobenih dodatnih tveganj. Težji primeri zapornikov pa se nahajajo v zaprtem tipu zapornega režima, ki jim ne omogoča izhodov in interakcije oz. vpliva na lokalno okolje. Kakšno pa je vaše osebno stališče do omenjene umestitve? V tem konkretnem primeru je pomembno samo to, da vsi pristojni organi na lokalni in državni ravni ter strokovna javnost podajo zadosti informacij, ki bodo omogočile prebivalcem spoznati, da je umestitev take institucije lahko določena prednost in korist za delovanje ter nenazadnje varnost lokalne skupnosti. •Blanka Markovič Kocen

Kontakt:

Vsak dan, od pon. do petka, od 8.30 do 16. ure, na tel.št.:

051 210 230

Sestanki so možni vsak dan, od pon. do petka, od 8.30 do 16. ure, na naslovu (najava ni potrebna):

Partizanska cesta 6, 1380 Cerknica Pišite nam na e-mail:

info@uredite.si

Dodatne informacije pridobite na naši spletni strani:

www.uredite.si


12

Razvoj regije

Notranjsko-kraške novice

petek, 4. april 2014

Razvojni dosežki regije Prispevek je povzetek razvojnih dosežkov regije v iztekajoči se finančni perspektivi 2007–2013. Osredotočili smo se na kazalnike, za katere tudi v tekoči finančni perspektivi predvidevamo razvojne možnosti in finančno podporo. Istočasno pa je prispevek tudi uvod v pogovore z župani občin notranjsko-kraške regije, ki bodo bralcem predstavljeni v naslednjih številkah.

koncentriran okrog tradicionalnih turističnih točk regije. Z vzpostavitvijo regijske turistične destinacije Zeleni kras in procesom oblikovanja destinacijskega managementa regije so vzpostavljeni pogoji za razvoj turistične ponudbe tudi na ostalih področjih regije. Ključne značilnosti destinacije predstavljajta bogata naravna in kulzaposlenega in slovenskim povprečjem, saj turna dediščina ter naravne možnosti aktivnega Notranjsko-kraška regija je po razvitosti kljub povečanju plač na regionalni ravni le-te preživljanja prostega časa skozi vse leto. Aktivnosskoraj na repu slovenskih regij (na zadnjem mestu se nahaja Zasavska regija). Kljub temu da še vedno zaostajajo za državnim povprečjem za ti regionalne destinacijske organizacije se kažejo skoraj 15 odstotkov. v povečanem številu dnevnih obiskovalcev, ki se se je regija tudi v preteklosti podobno uvrščala, Neto dodana vrednost na zaposlenega se v v regiji zadržujejo dalj časa, nasprotno pa število pa je doseganje kriterijev v opazovanem obdobju opazovanem obdobju povečuje, tudi na račun nočitev tujih gostov ne dosega načrtovanih še nekoliko nazadovalo. Že tako nizek delež rahlega padca števila vsega zaposlenega prebival- kazalnikov. Področje turizma, kot eno prednostnih regijskega BDP, ki je bil znatno pod slovenskim stva v regiji, kjer je v strukturi zaposlitev pri področij razvoja regije ostaja pomembna gospin evropskim povprečjem, se je opazovanem delodajalcih prišlo do sprememb – povečalo se odarska panoga tudi v prihajajočem programskem obdobju še dodatno znižal, znižal pa se je tudi regijski BDP na prebivalca, kar kaže na slabšanje je število zaposlenih v mikro in malih podjetjih, obdobju in trajna razvojna prioriteta regije. zmanjšalo pa število zaposlenih pri velikih Cilji na področju človeških virov kažejo pozimakroekonomskega stanja v regiji. delodajalcih. Omenjeno je posledica delovanja tivne trende pri zagotavljanju ravni kakovosti Struktura bruto dodane vrednosti se je v pravnih subjektov, usmeritev regije ter ciljev, ki življenja v regiji. Dviguje se izobrazbena raven opazovanem obdobju spreminjala; zmanjševal jih razvojno zasledujemo. prebivalstva, trajno pomanjkanje delovnih mest se je delež kmetijskega sektorja, povečevala pa Področja posameznih dejavnosti kažejo za visoko izobražene kadre pa povzroča povišani deleža storitvenega sektorja in gradbeništva; v stopnji dnevnih migrantov, ki se vozijo na delo v letu 2009 se je delež gradbeništva povečal za več natančnejšo sliko, odražajo nekatere zamujene priložnosti, pa tudi razvojne možnosti v prihod- sosednje regije. Urejeno področje dela in zagokot tri strukturne točke, pri tem da se je v istem njih letih. tavljanje kvalitetnih delovnih mest sta zato dve obdobju delež gradbenega sektorja že zniževal . Turizem kot ena poglavitnih gospodarskih pomembni prioriteti razvoja regije. Posledica navedenih dejstev je tudi povečana panog regije je bil v preteklih letih bil v glavnem Podeželje predstavlja obsežen del notranjskorazlika med povprečno regijsko plačo na

kraške regije; v preteklih letih je bil opazen trend zmanjševanja števila kmečkih gospodinjstev, kjer je nosilec kmetijske dejavnosti mlajši od 40 let, se pa na drugi strani zvišuje delež nosilcev z višjo in visoko izobrazbo. Tudi na tem področju se že poznajo učinki skupne regijske politike, ki jo pooseblja blagovna znamka Zeleni kras, saj je vedno večje število deležnikov, ki se povezujejo v okviru te blagovne znamke. Je pa na tem področju še marsikaj za postoriti, za kar bo priložnost v tekoči finančni perspektivi z ustreznimi projekti oziroma ukrepi. Investicije na področju infrastrukture, okolja in prostora v regiji so bile v iztekajočem obdobju uresničene v visokem deležu, na drugi strani se je vrednost emisij povečala, samo delno pa je bil uresničen cilj povečanja zavarovanih območij. Notranjsko-kraška regija je bila v preteklem programskem obdobju 2007–2013 dokaj uspešna pri izvajanju ukrepov za dosego ciljev, posamezni kvantificirani rezultati pa so nekoliko slabši. Razvojne prioritete regije – turizem, razvoj človeških virov, medgeneracijsko sodelovanje ter vzpostavitev ustreznih pogojev za razvoj gospodarskih panog in podeželja so jasne, z ustreznimi pristopi pa tudi dosegljive. •Jelka Lekše

Z regijskimi projekti do evropskih sredstev V Sloveniji na voljo 3,21 milijarde evrov Regionalni razvojni program notranjsko-kraške regije za obdobje 2014–2020, ki ga pripravlja Regionalna razvojna agencija Notranjsko-kraške regije, d.o.o., je pomemben dokument, katerega namen je uskladiti razvojne cilje identificiranih razvojnih področij v regiji ter določiti instrumente in vire za njihovo uresničevanje. Da bi bile formalne podlage v prihodnjih letih kar se da dobro zastavljene in bi le te izražale realne potrebe našega območja, s katerimi bi se posamezniki in organizacije dejansko lahko soočile ter jih izkoristile v svoj prid oziroma v izzive za svoje delovanje in udejstvovanje, je pomembno sodelovanje in povezovanje različnih deležnikov že od začetne faze naprej. RRA NKR se tega dobro zaveda in je v ta namen izvedla številne aktivnosti (delavnice, posveti, javni pozivi k predložitvi projektov), na podlagi katerih je bila javnost pozvana k soustvarjanju podlag za pripravo strateških dokumentov na ravni regije. Slednji so pomembni predvsem z vidika črpanja sredstev, ki so v tem obdobju pravzaprav ena ključnih spodbud za uresničenje projektov, ki jih v našem prostoru, z vidika izvirnosti in kakovosti, ni malo. Kot že izpostavljeno v prejšnji številki, bo namreč v novi finančni perspektivi v Sloveniji za izvajanje kohezijske politike Evropske unije v obdobju 2014–2020 skupaj na voljo kar 3,21 milijard evrov, le ta pa bodo po področjih razdeljena na Kohezijski sklad (okolje, promet, investicije), Evropski sklad za regionalni razvoj (investicije) in Evropski socialni sklad (človeški viri). Gre za pomembno finančno spodbudo, ki bo porazdeljena na izbrane tematske cilje, med drugim pa usmerjena v: • spodbujanje socialnega vključevanja in

boj proti revščini; • krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij; • povečanje dostopnosti do IKT in njihove uporabe in kakovosti; • povečanje kakovosti MSP in kmetijskega sektorja ter sektorja ribištva in akvakulture; • podporo pri prehodu na nizko-ogljično gospodarstvo v vseh sektorjih; • spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter povečanju in obvladovanju tveganj; • varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov; • spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne sile; • vlaganje v spretnosti, izobraževanje in vseživljenjsko učenje; • izboljšanje institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava.

Rok za oddajo predlogov regijskih projektov za umestitev v RRP Notranjsko-kraške regije za obdobje 2014 - 2020 je podaljšan do 25.4.2014.

Kaj prinaša nova finančna perspektiva naši regiji? Glede na razdelitev, kjer je naša regija uvrščena na vzhodni del naše države, bo za regijske projekte t. i. vzhodne kohezijske regije v prihodnjih letih na voljo nekaj več kot 1,2 milijarde evrov. V tej fazi je zelo pomembna seznanjenost z usmeritvami strateških dokumentov, ki jih posamezniki in organizacije lahko v prihodnje vključijo tudi v svoje poslovne načrte in se na ta način približajo potencialnim virom financiranja. Vsekakor pa bo ključna priprava projektov s poudarkom na sodelovanju in vzpostavljanju širših partnerstev ter izvirnem zastopanju katerega izmed zgoraj naštetih krovnih področij. Informacije o aktualnih razpisih redno objavlja tudi RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o., ki na svojih spletnih straneh nudi tudi možnost prijave na elektronske novice. Prijavljeni lahko izbirajo med različnimi področji, ki jih zanimajo, in preko elektronske pošte prejemajo tudi vse aktualne novice z izbranih področij. Sicer pa razpise izvajajo najrazličnejše nacionalne in evropske organizacije, od ministrstev, slovenskega SPIRIT-a, Sklada RS za razvoj kadrov in štipendije, Slovenskega regionalno razvojnega sklada, CMEPIUS-a, pa do organizacij Evropske unije. Sodelavci RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o. zainteresiranim svetujejo, da se čim prej začnejo ukvarjati s pripravo projektov, ki jih vidijo kot pomembne, saj postopki priprave projektov, izbire partnerjev, načrtovanja aktivnosti vzamejo veliko časa, ki ga ob objavi primernih razpisov pogosto zmanjkuje. Svetovanje in pomoč pri tem nudijo tudi na regionalni agenciji, zato vse zainteresirane vabijo, da jih kontaktirajo.

Kako uspešno je bilo črpanje evropskih sredstev v iztekajočem se obdobju? Ne glede na nespodbudne razmere zadnjih let (propad nekaj večjih podjetij, povečanje brezposelnosti) je v regiji zaznati povečano število samostojnih podjetnikov, še vedno se povečuje dodana vrednost na zaposlenega, ki jo ustvarjajo notranjsko-kraška podjetja, v primerjavi s slovenskim povprečjem pa še vedno beležijo tudi višji odstotek zaposlenih in delovno aktivnega prebivalstva. Tudi z vidika črpanja sredstev EU smo bili po podatkih RRA NKR v notranjsko-kraški regiji uspešni: do konca leta 2012 je bilo v regiji počrpanih več kot 80 odstotkov vseh dodeljenih sredstev. Izpostaviti velja vlaganja v obnovo ali izgradnjo okoljske infrastrukture in tako ima približno ena petina prebivalstva v regiji obnovljene vodovodne sisteme in so priključeni na čistilne naprave. Nekaj večjih infrastrukturnih projektov je še v izvajanju, med njimi tudi odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice, ki ga med drugimi izvajajo tudi občine Cerknica, Logatec, Pivka in Postojna. Bilo je izvedenih tudi nekaj projektov s področja učinkovite rabe energije, kot npr. energetska sanacija Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Postojna, energetska sanacija dijaškega doma Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna ter projekt energetske učinkovitosti Srednje šole Postojna. Tudi na področju človeških virov gre omeniti Kompetenčni center »Orodjarstvo kot nosilec tehnološkega razvoja Notranjsko-kraške regije«, v katerega se je vključil konzorcij 11 orodjarskih podjetij iz regije ter RRA NKR, slednja pa že od 2004 izvaja tudi Regijsko štipendijsko shemo, od leta 2013 pa Podjetno v svet podjetništva 2013. •Doris Komen Horvat

Za vse informacije in vprašanja so na voljo na RRA NKR, d.o.o., in sicer na tel. št.:05 721 22 48, 05 721 22 44 in 05 721 22 39 ali na elektronskem naslovu info@rra-nkr.si.


Edi Šibenik, direktor podjetja Kovod Postojna.

Sprva kanalizacija, nato še čistilna naprava v Pivki Z izgradnjo kanalizacije in vodovoda v aglomeraciji Pivke so skupaj v Kovodu z občino Pivka in izvajalci začeli konec lanskega aprila, dela pa še vedno intenzivno potekajo, saj je pred njimi še gradnja pivške osrednje čistilne naprave, ki bo za Pivčane velika pridobitev. »Večji del obsežne izgradnje kanalizacije je že za nami, ta trenutek so še odprta gradbišča proti Knežaku, v Hrastju, v Petelinjah in pod železniško postajo, dela potekajo po terminskem planu s ciljem, da bi bili vsi predvideni prebivalci do konca leta 2014 priključeni na kanalizacijski sistem,« pojasni Šibenik. Izgradnja kanalizacije v Pivki je del projekta Čista Ljubljanica, vreden okoli 6 milijonov evrov brez davka, ki bo v 85 odstotkih financiran iz sredstev kohezijskega sklada EU ter iz državnega in občinskega proračuna. Gre za velik projekt, ki bo imel tudi velike, pozitivne učinke na okolje, s tem pa tudi na kakovost življenja na Pivškem. Več kot 12 kilometrov nove kanalizacije, z 8 novimi črpališči odpadnih voda, bodo v kratkem v Pivki povezali na novo osrednjo čistilno napravo v Pivki, v kateri bo poskrbljeno za 99-odstotno očiščenje odpadnih voda iz naselja Pivka, Petelinje, Selce, kasneje tudi Trnje in Klenik. »Ko gre za čistilno napravo Pivka, ki se bo nahajala 400 metrov levo od ceste, ki vodi iz Pivke v Trnje, je ta v tem trenutku v fazi projektiranja PZI

projekta, ureja se gradbeno dovoljenje, kar pomeni, da se v kratkem načrtuje začetek gradnje, sprva dostopne ceste in nato nasipa, saj bo čistilna stala na poplavnem območju.« Po zaključku izgradnje čistilne naprave, ki je brez davka vredna 2,4 milijona evrov, bodo v Kovodu pred rednim delovanjem izvedli še poskusno obratovanje. Zaradi vremenskih razmer v začetku leta se bo zaključek gradnje predvidoma podaljšal za en mesec, a verjamejo, da bo pivška čistilna naprava zgrajena še pred koncem poletja. Na Pivškem pa so sicer enega manjših, a zato nič manj pomembnih projektov, že zaključili. Konec lanskega leta so v pogon spravili nov vodovod Čepno–Buje, prek katerega sedaj vodo dobavljajo okoli 50 vaščanom. Nemotena oskrba s pitno vodo je pomembna tudi za rejo piščancev na farmah v Bujah, ki jim je bilo doslej v sušnih obdobjih potrebno vodo dovažati s cisternami. Finančno konstrukcijo bujskega vodovoda, ki je znašala 350.000 evrov brez davka, so prav tako v večini krili s sredstvi iz EU.

Z novim letom začetek čistilne naprave v Postojni

Dela na novi, osrednji čistilni napravi Postojna v Stari vasi, ki so se začela sredi januarja, dobro napredujejo, saj je vhodno črpališče v novo postojnsko čistilno napravo, tako rekoč, že končano. Čeprav dela potekajo po načrtih, so imeli konec januarja zaradi žledoloma in izpada elektrike tudi na čistilni napravi nemalo težav, povedo v Kovodu. »Nemoteno delovanje čistilne naprave smo skupaj z občino po tridnevnem električnem mrku omogočili s pomočjo agregata. Zaradi velikega dotoka vode iz kanalizacije smo doživeli tudi poplavo, zalilo je upravne prostore, a smo škodo, ki bi lahko stala več sto tisoč evrov, preprečili z izkopom odtočnega kanala na dvorišču čistilne naprave,« pove Šibenik. Po zaključku del na vhodnem črpališču, ki je prva postaja v procesu čiščenja odpadnih voda, se bodo dela nadaljevala na biološkem delu čistilne naprave, in sicer na velikih bazenih kapacitete 12.000 kubičnih metrov, ki bodo stali v neposredni bližini vhodnega črpališča. V projektu je namreč zapisano, da mora stara čistilna naprava vse do izgradnje nove nemoteno delovati. Z zemeljskimi deli na bazenih bodo začeli v kratkem, dokončanje celotne čistilne naprave pa je načrtovano za konec leta 2014, ko bo naprava tudi začela poskusno obratovati. »Z vgraditvijo najsodobnejše opreme naravi ne bomo vrnili le optimalno očiščene vode, temveč bomo prek merilne opreme v vsakem trenutku vedeli, kaj se v čistilni napravi dogaja. Z novo opremo bomo izboljšali odzivnost, skrajšali cikle čiščenja, zmanjšali porabo energije in tudi na ta način še dodano zmanjšali naš vpliv na okolje, kar je seveda tudi naš cilj. Tudi za čistilno napravo v Stari vasi smo skupaj z občino uspeli dobiti sredstva iz EU, tako da lahko rečemo, da bo 85 odstotkov – 2,8 milijona evrov vrednega projekta brez DDV-ja – krila Evropa, saj bi sami težko zagotovili finance.« Dela na izgradnji kanalizacije v Pivki so v polnem teku.

Projekt obnove vodarne v Malnih je pripravljen, a država še ni dala zadnjega blagoslova.

Sledi obnova vodarne v Malnih Z zaključkom izgradnje kanalizacije v Pivki in obeh čistilnih naprav odpadnih voda nameravajo v podjetju Kovod Postojna začeti z deli na rekonstrukciji vodarne in vodovodnega sistema Postojna–Pivka. Na vprašanje, kdaj bo stekel ta del projekta Čista Ljubljanica, Šibenik odgovarja: »Na to vprašanje, na žalost, še vedno nimamo odgovora, saj je usoda obnove vodovoda z vodarno sedaj v celoti v rokah ministrstva za infrastrukturo oziroma finance, ki še ni odobrilo sredstev. Na tem mestu moram poudariti, da je projekt pripravljen in v predalu stoji že od avgusta 2013, imamo vsa gradbena dovoljenja, izvajalec je pravnomočno izbran, imamo tudi pozitivno odločbo ministrstva za kmetijstvo in okolje. Čakamo na zeleno luč, da pričnemo z deli, ki so nujno potrebna, saj se pri nas, govorim za celotno državo, v zadnjih 40 letih ni vlagalo v komunalno infrastrukturo, ki je že zdavnaj presegla meje svojih zmogljivosti.« Z drugim delom projekta Čista Ljubljanica bi v podjetju skupaj z občinama in izvajalci poskrbeli za rekonstrukcijo vodarne v Malnih, ki bi jo nadgradili z ultrafiltracijo, najsodobnejšo tehnologijo čiščenja surove vode. Sledila bi obnova primarnega vodovoda Postojna–Pivka, na katerem beležijo tudi do 40-odstotne izgube vode, v projekt je vključena tudi modernizacija vseh devetih vodohranov. Z obnovo vodarne in vodovoda bi za ustrezno vodooskrbo poskrbeli za nadaljnjih 50 let, zmanjšali bi izgube ter zagotovili boljši nadzor in kakovost pitne vode. »Upam si trditi, da je to eden največjih in najpomembnejših projektov ne samo za nas kot upravljalca vodovodnega podjetja, temveč obeh občin v zadnjih desetletjih,« pove Šibenik. A kaj se bo zgodilo, če država ne bo dala blagoslova k drugemu delu Čiste Ljubljanice? »Če sem odkrit, si težko predstavljam ta scenarij. Če pride do tega, bo potrebno v roku petih let zbrati 30 milijonov evrov, na kolikor je projekt obnove vodarne z vodovodom ocenjen. Ta denar pa se lahko brez Evrope zbere le na dva načina, s pomočjo financiranja občin ali pa z višanjem cen storitev. Še vedno upamo, da bo država le odobrila svoj del financiranja v projektu Čista Ljubljanica in bomo s projektom začeli. Ne smemo pozabiti tudi na dejstvo, da bomo morali tako ali drugače iti v projekt obnove vodarne, ki je bila zgrajena leta 1971, saj nam to nalaga tudi odločba zdravstvenega inšpektorata, priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravstvo pa gredo prav tako v to smer.«

Pitna voda ni samoumevna dobrina, je nenadomestljiva vrednota Pred dvema letoma so se v podjetju Kovod Postojna soočili z velikim onesnaženjem pitne vode na osrednjem vodovodnem sistemu Postojna–Pivka. Z namestitvijo UV modula in sledenjem vsem priporočilom pristojnih služb je podjetju v relativno kratkem času uspelo prebivalcem zagotoviti zdravstveno ustrezno pitno vodo. »Čeprav ni nikjer potrjeno, je do onesnaženja vode najverjetneje prišlo zaradi prekomernega gnojenja z bioplinsko gnojevko, saj po prenehanju teh aktivnosti na našem koncu tovrstnih težav z vodo nismo več imeli. Na tem mestu bi rad poudaril, da je prav zaradi tega primera in zaradi velikosti vodozbirnega območja vodnega vira Malni nujno potrebno, na to državo opozarjamo že leta, sprejetje odločbe o vodovarstvenem območju Postojna–Cerknica, s katero bo jasno določeno, kakšne gospodarske in druge aktivnosti so na tem

območju dovoljene in katere ne. Vsekakor pa je potrebno ljudi ozaveščati, da je skrb za okolje in s tem tudi za vodo dolžnost vsakega posameznika, ne le nekakšna modna muha ali briga nekoga drugega. Pitna voda ni zastonj in ni samoumevna, zato je zelo pomembno, da se ljudje pričnejo zavedati, da se mačehovski odnos do krasa na katerem živimo, ne izplača. Prav živo se spomnim, kajti prepričal sem se na lastne oči, kako je prav ob tem onesnaženju nek kmet v medijih glasno kritiziral vse povprek, da država ne naredi dovolj, da mi ne naredimo dovolj, sam pa je brez slabe vesti svojo cisterno z gnojevko spiral v eno od rek na našem koncu. Skrb za okolje se začne pri posamezniku, ker čisto vsi prispevamo k temu, v kakšnem okolju živimo,« razloži Šibenik.

Leto 2014 začeli z žledolomom Letošnje leto se je tudi v podjetju Kovod Postojna začelo precej burno, saj tudi njim ni prizanesel žledolom. Zaradi izpada v oskrbi z električno energijo je bila ogrožena vodooskrba, a jim je že prvi dan ujme uspelo s pomočjo občin in podjetja Elektra Primorska najti in namestiti ustrezen agregat, s katerim so prebivalcem zagotovili pitno vodo, ki pa jo je bilo potrebno preventivno prekuhavati. Do nedavnega je ukrep prekuhavanja pitne vode veljal tudi za prebivalce Planine, saj so bila črpališča za to naselje pod vodo in priprava pitne vode ni bila možna. V Planini lahko od prejšnjega petka vodo iz pipe uporabljajo brez prekuhavanja, saj se je voda s črpališč umaknila in sedaj priprava pitne vode tudi za Planino poteka nemoteno. V tekočem letu uslužbence podjetja Kovod Postojna čaka končanje že začrtanih projektov v sklopu Čiste Ljubljanice, vsekakor pa bodo še naprej delali na tem, da stečejo dela tudi na obnovi vodarne v Malnih in vodovodnem sistemu. »Resnično upam, da se bo država predramila in dala svoj blagoslov,« poudari Šibenik in doda, da bodo z različnimi zloženkami in novicami na spletni strani ter družabnih omrežij skušali porabnike tudi vnaprej čim bolje ozaveščati o pomenu pitne vode in jih seznanjati z vsem, kar se v podjetju dogaja. »Vse prebivalce na Postojnskem in Pivškem vabim, da se prijavijo na brezplačno prejemanje SMS obvestil, ki so se ob zadnji ujmi izkazali kot najhitrejši način obveščanja porabnikov. V letošnjem letu bo zaradi del tako v Pivki kot tudi v Postojni nemalokrat prišlo do prekinite v oskrbi z vodo, porabniki pa bodo o tem res najhitrejše obveščeni prek SMS-ov, na katere se prijavijo na naši spletni strani www.kovodpostojna.si.« Ko gre za informiranje, bodo v Kovodu še dodatno poskrbeli za najmlajše porabnike, ki jim bodo namenili posebno spletno stran, na kateri jih bo prav poseben škrat seznanjal z informacijami o vodi, ki jo pijejo vsak dan, torej o vodi iz Malnov. »Eden novih projektov, v katerega vstopamo skupaj z občinama Postojna in Pivka, RRA Notranjko-kraške regije in Inštitutom za raziskovanje krasa iz Postojne, je iskanje nadomestnega vodnega vira, s katerim bomo prihodnjim generacijam zagotovili še bolj zanesljivo oskrbo s pitno vodo, kar nam nalaga tudi država. Verjamem, da se bo o projektu še veliko govorilo v prihodnjih dneh, saj smo tik pred podpisom pisma o nameri. Ja, kar pestro leto je pred nami, veliko dela nas čaka, ki pa se ga v podjetju Kovod Postojna veselimo, saj se zavedamo, da bomo že s prvim delom projekta Čista Ljubljanica, z izgradnjo kanalizacije v Pivki in obeh čistilnih napravah, veliko naredili za naše okolje in s tem tudi za naše ljudi,« zaključi Šibenik.

Promocijsko sporočilo, naročnik: Javno podjetje Kovod Postojna, vodovod, kanalizacija, d.o.o., Jeršice 3, 6230 Postojna.

Postojna, april – Minulo leto v javnem podjetju Kovod Postojna, ki z vodo oskrbuje prek 20.000 ljudi na Postojnskem in Pivškem, ocenjujejo kot dobro leto, saj so začeli z nizom prepotrebnih investicij. »Skupaj z občino Pivka smo pristopili k realizaciji izgradnje več kot 12 kilometrov dolgega kanalizacijskega omrežja v aglomeraciji reke Pivke, s katerim bomo zagotovili odvajanje odpadnih voda v naselju Pivka in drugih sosednjih naseljih. V naselju Buje je pod streho spravljen nov vodovod, v Postojni pa so konec leta stekla še dela na obnovi osrednje čistilne naprave v Stari vasi. Vse navedeno kaže, da smo, ko gre za zagotavljanje bolj kakovostnih storitev uporabnikom in manjših obremenitev okolja, na pravi poti. Potrebno se je zavedati, da občina Pivka do sedaj ni imela sistemsko urejenega odvajanja odpadnih voda, čistilna naprava v Postojni pa že nekaj let dela čez meje svojih zmogljivosti. Vse nove pridobitve bodo zelo pozitivno vplivale na okolje, v katerem živimo,« pove direktor podjetja Kovod Postojna, Edi Šibenik.

FOTO: valter leban

Skrb za okolje in pitno vodo se začne pri posamezniku


www.nkr-novice.si

15

Gozdovi

Prostoživeče živali med ujmo Letošnji žledolom je še posebno izrazito poškodoval notranjske gozdove, ki so osnovni habitat številnim prostoživečim živalskim vrstam. Posledice žledoloma za prostoživeče živalske vrste so večplastne. V prvi fazi se je življenjski habitat prostoživečih živali zaradi polomljenega drevja močno poslabšal, po opravljeni sanaciji pa se pričakuje izboljšanje prehranskih in bivanjskih razmer za živali, saj bo prišlo do večjih pomlajenih površin gozda, katere bodo povečale prehransko bazo za prostoživeče živali. Glede na to da so prostoživeče živali naravno telesno prilagojene za preživetje bivanjskih in prehranskih težav, kakršne je predstavljala letošnja ledena ujma na območju Notranjske, lahko sklepamo, da stanje v populacijah prostoživečih živali zaradi žledoloma ni kritično oz. alarmantno. Po opažanjih lovskih organizacij se je divjad in ostale prostoživeče živalske vrste iz območij, kjer je prišlo do žledenja ter lomljenja drevja, pravočasno umaknila na območja, kjer tega pojava ni bilo. Zlasti pa so bile prizadete tiste vrste, ki so teritorialno vezane na svoj življenjski prostor ter nimajo naravnih sposobnosti večjih migracij. Glede na prve podatke o izgubah prostoživečih živali v notranjskih gozdovih je zaradi padajočih delov drevja največ izgub med srnjadjo, medtem ko je pri jelenjadi zaznati povečano smrtnost zaradi plenjenja zveri, predvsem volkov. Dejstvo je, da so rastlinojedi parkljarji slabo prilagojeni za gibanje v razmerah, ko je na tleh veliko padlega drevja, medtem ko za plenilce takšne razmere ne predstavljajo večjih problemov. Zato naprošamo ljudi, da pri vstopanju v življenjski prostor prostoživečih živalskih vrst oz. pri srečevanju z njim upoštevajo sledeče: • Divjadi naj se po nepotrebnem dodatno ne vznemirja (spuščanje psov), saj je zaradi podrtega drevja večja možnost mehanskih poškodb živali. • V bližini aktivnih brlogov medvedov naj se počaka z izvajanjem sanacijskih del vsaj do konca meseca aprila, ker obstaja potencialna nevarnost direktnega napada medveda na človeka ter škode zaradi pogina opuščenih mladičev. V mesecu februarju ter marcu namreč medvedke polegajo mladiče, ki v prvih življenjskih tednih potrebujejo intenzivno skrb matere, zaradi prisotnosti človeka pa se medvedka iz brloga umakne in zapusti leglo. • Dodatno polaganje krme s strani prebivalstva za prostoživeče živali v bližino naselij ter v gozdove ni dovoljeno. Krmljenje, v kolikor bo še potrebno, naj izvajajo pooblaščene osebe upravljavk lovišč. • Pri sanaciji gozda naj lastniki upoštevajo tudi potrebe divjadi ter v gozdu za določen čas puščajo posamezna neizdelana debla padlih jelk, katerih iglice predstavljajo kvaliteten vir hrane za divjad. • V primeru najdene poškodovane ali poginule divjadi in ostalih prostoživečih živali naj občani javijo neposredno upravljavcem lovišč oz. na št. 112 ali ZGS. V primeru pojava krivolova naj se takoj obvesti policijo!

• Povečana je stopnja monitoringa lovsko čuvajske službe v loviščih. Zaradi težko prehodnih gozdnih območij pričakujemo večje težave pri izvajanju lova in ostalih lovsko upravljavskih ukrepov, katere so upravljavci lovišč dolžni izvajati v skladu z veljavnimi lovsko upravljavskimi načrti. Na območjih, kjer so gozdovi močneje poškodovani ter se mozaično prepletata gozdna in kmetijska krajina, realno pričakujemo povečanje škod na travnatih površinah in kmetijskih kulturah po divjih prašičih. Upravljavci lovišč so dolžni izvajati načrtovani odvzem divjih prašičev iz narave ter na tak način zmanjševati številčnost populacije divjega prašiča in posredno omejevati škode, katere ta vrsta povzroča. Ob tem naprošamo lastnike kmetijskih zemljišč, da lovskim organizacijam omogočijo varno in nemoteno izvajanje odstrela ter da skupaj z lovci na mestih, kjer se škode pojavljajo, izvajajo vse potrebne ukrepe preventivne zaščite kmetijskih zemljišč. •Vladimir Dekleva, vodja odseka za gozdne živali in lovstvo ZGS OE Postojna

Evropski parlament predstavlja nas, državljane EU V prejšnji številki smo vam predstavili, kaj Evropski parlament je, tokrat pa se bomo posvetili razkrivanju njegovega dela in pristojnosti. Evropske volitve, na katerih bomo odločali 25. maja letos, so volitve v Evropski parlament, katerega njegovo delo in pristojnosti opisujemo v članku. Bržkone je dobro, da vemo, kaj bodo počenjali evropski poslanci, ki jim bomo konec maja zaupali glas. Izpostaviti je tudi pomembno, da se vpliv Evropskega parlamenta v Evropski uniji krepi – parlament pridobiva vse več pristojnosti in nenazadnje tudi vpliva.

Sprejemanje evropske zakonodaje

njenih 28 članov, preden lahko ti začnejo svoj mandat. Če se poslanci Evropskega parlamenta ne strinjajo z imenovanjem posameznega Na številnih področjih Evropski parlament kandidata za člana Evropske komisije, lahko soodloča s Svetom (ta zastopa vlade držav članic) pri oblikovanju in uradnem sprejemanju zavrnejo celotno predlagano ekipo. Člani Evropske komisije imajo naziv komisarji in so predpisov Evropske unije (EU). Evropski poslanci lahko tako tudi prekličejo, spremenijo nekakšni ministri EU. Vsaka država članica ima enega komisarja. Le-ti zastopajo skupne ali blokirajo sprejem evropske zakonodaje. interese EU. Trenutno je slovenski komisar Zakonodaja EU pa se lahko sprejema tudi po dr. Janez Potočnik. Parlament lahko tudi posebnih zakonodajnih postopkih, kjer ima zahteva odstop celotne Komisije v času njenega Evropski parlament le posvetovalno vlogo. mandata s predlogom za nezaupnico. EU namreč ni država, tako da imajo pri teh zadevah večjo besedo države članice oziroma Na evropske poslance lahko državljani EU njihovi nacionalni parlamenti. Posebni naslovimo tudi peticije. Vsi evropski državljani zakonodajni postopki tako prevladujejo pri imajo pravico, da Evropskemu parlamentu občutljivih vprašanjih (davki, industrijska in predložijo peticijo in zahtevajo nadomestilo kmetijska politika, vizumi in priseljevanje ...), škode za pomembne zadeve na področjih, kjer ko Evropski parlament poda le mnenje. deluje Evropska unija. Evropski parlament prav tako imenuje Varuha človekovih pravic, Varuh demokracije v EU ki obravnava pritožbe posameznikov proti institucijam ali organom EU za dosego Evropski parlament opravlja demokratični prijateljske rešitve spora. nadzor nad vsemi institucijami EU. Ko je imenovana nova Evropska komisija (nekakšna Evropski parlament ima prav tako pristojnost, vlada EU), Evropski parlament potrdi vseh

da v primeru kršitve ali slabega izvajanja zakonodaje Evropske unije imenuje preiskovalne odbore za države članice. Takšen odbor je bil ustanovljen v primeru »norih krav«. Ko se voditelji držav in vlad zberejo na zasedanjih Evropskega sveta, svoje mnenje o temah, ki so na dnevnem redu, opredeli tudi Evropski parlament.

Evropski proračun Evropski parlament skupaj s Svetom EU sprejema letni proračun EU in tako vpliva na porabo finančnih sredstev ter s tem politične prioritete EU. Evropska komisija najprej predlaga osnutek proračuna, o katerem potem razpravljata Evropski parlament in Svet. Na koncu postopka lahko Evropski parlament sprejme ali zavrne proračun v celoti, kar se je nekajkrat že zgodilo. Če pride do tega, se celotni proračunski postopek ponovno začne. Evropski parlament izvrševanje proračuna potem tudi spremlja. •mag. Tadej Ian


16

Šport

Notranjsko-kraške novice

Tekači so že pripravljeni

ELGONova NTP 2014 5. april: 6. Maistrov tek, Unec 13. april: 12. Tek na Križno goro 1. maj: 15. Tek na Slivnico 1. junij: 18. Tek ob Cerkniškem jezeru 15. junij: Logaški tek 7. september: 6. Tek po Blokah 4. oktober: 11. Tek po polhovih stopinjah 12. oktober: 1. Tek ob Karlovici

Ljubitelji teka se bodo letos pomerili na osmih tekih ELGONova Notranjskega tekaškega pokala

Na vsakem izmed tekov se v treh kategorijah pomerijo tudi otroci.

Tudi otroci radi tečejo

K teku želijo privabiti čim več otrok. »Radi bi jih navdušili za rekreacijo in želimo si, da bi ohranili rekreativne navade tudi po tem, ko prerastejo otroške teke, da bi jemali tek oziroma gibanje kot naložbo za prihodnost.« Želijo si, da bi otroke tek spremljal tudi, ko odrastejo. Na vsakem teku NTP imajo tako tudi tek za otroke v treh kategorijah. Hribar Meden je zadovoljen, da je na vsakem teku od skoraj 200 tekmovalcev polovica

Kališki smučarji uspešni 6. tekmo za Miškotov pokal, v spomin na dolgoletnega člana kluba Draga Čigona. Tekmovalci in tekmovalke Smučarskega kluba Kalič Postojna so bili več kot odlični in v skupni razvrstitvi dosegli prvo mesto ter tako obdržali »prehodni Miškotov pokal«.

FOTO: Alenka Bratož

Tekmovalci Smučarskega kluba Kalič Postojna so kljub letošnji nič kaj ugodni zimi uspešno zaključili sezono. Tudi letos so se udeležili tekmovanj Notranjskoprimorske regije in Primorskega smučarskega pokala. Prvo marčevsko soboto je SK Kalič Postojna organiziral že

Klub se je 8. marca udeležil tekmovanja za Pokal prijateljstva treh dežel v Forni di Sopra in s samo 17 tekmovalci dosegel odlično drugo mesto v skupni razvrstitvi in tretje v mladinski društveni lestvici. V soboto, 22. marca, pa so se tekmovalci udeležili še zadnje tekme v okviru tekmovanj Primorskega smučarskega pokala, in sicer na Cerknem za Pokal Javornika, ter dosegli odlično drugo mesto tako v skupni razvrstitvi kot tudi na mladinski društveni lestvici.•Alenka Bratož

FOTO: ARHIV VITE ŠIRAJ

Na 21. mladinskem državnem prvenstvu v šahu v kategorijah od 8 do 18 let, ki se je marca zaključilo na Otočcu, so regijski šahisti dosegli lepe uspehe. Nova državna prvakinja v standardnem šahu je v kategoriji deklice do deset let, v kateri je tekmovalo 16 najboljših igralk v Sloveniji, postala Vita Širaj iz Begunj pri Cerknici. S tem je osvojila II. žensko kategorijo. Članica ŠD Vrhnika, ki obiskuje Notranjsko srednjo šahovsko šolo pod vodstvom Antona Praznika, se je tako uvrstila na SP

kategorijah postala tudi člana postojnskega kluba, Tilen Malkoč in Ivana Hreščak. •dš

Naložba v zdravje »Tek je naložba v zdravje,« je prepričan Hribar Meden, z njim pa se strinja tudi Branko Škof, priznani tekaški strokovnjak s Fakultete za šport, ki je marca v cerkniški knjižnici imel predavanje o teku. Škof meni, da je tek najbolj primerna oblika rekreacije, saj zanj ne potrebujemo veliko organizacije ali primernega prostora in je relativno poceni. »Poleg tega ima na različne vidike zdravja zelo velik vpliv, mogoče pomembnejši kot katere druge športne dejavnosti.« •Petra Trček

Plesale na festivalu v Italiji V italijanskem mestu Lignano je od 21. do 23. marca potekal 32. mednarodni plesni festival World Dance Trophy, ki smo se ga udeležile tudi plesalke iz Postojne in Logatca. Že nekaj let plešemo v okviru Plesnega mesta iz Ljubljane. Nastopale smo na državnih prvenstvih, na svetovnem prvenstvu leta 2012 na Češkem, letos pa nas je pot zanesla v Italijo, v obmorsko mesto Lignano. Mednarodnega plesnega festivala se je udeležilo prek 400 plesnih skupin različnih sestav in

različnih zvrsti plesa. Postojnčanke in Logatčanke smo plesale v članski kategoriji orientalskih klasičnih plesov. Točko smo poimenovale ognjeni dotik. Pridno smo vadile in trenirale ter nastopile kot prave zvezde, predvsem pa smo pri tem uživale in se zabavale. Naše

sporočilo, zlasti ženskam, je, da ni nikoli prepozno za katerokoli aktivnost, o kateri sanjate. Zbrati je treba le pogum in voljo, da si sanje uresničite same – ne dovolite, da drugi sanjajo namesto vas! •Anda Ovsec

Na sliki od leve proti desni: Anda, Zorica, Martina, Mirjana, Erika.

Odlični šahisti za mlade, ki bo od 18. do 30. septembra v Durbanu v Južni Afriki. Državna prvaka pa sta v svojih

otrok. »Kljub temu delamo na tem, da jih pritegnemo še več.«

FOTO: Anda Ovsec

NTK je nastal pred leti na pobudo Elvisa Požeka iz TKD Sovica, ki je želel združiti teke, saj so bili nekateri na isti dan. Kot pravi Hribar Meden, so tekači zadovoljni, saj imajo na izbiro široko paleto tekov, od zelo enostavnih ravninskih, do težjih gorskih. Največ tekačev je z Notranjske, pridejo pa tudi iz bolj oddaljenih krajev. »Gre za osebno motivacijo, premagovanje lastnega telesa, obenem pa tekmovanje z drugimi tekači; če vlagaš v trening, pričakuješ rezultate; na tekmi se lahko pomeriš z ostalimi in vidiš, kje si.« Tekači, ki se srečujejo na tekmah NTP, so postali prijatelji. »Po tekmi ne gremo takoj domov, ampak radi poklepetamo, pri teku smo tako s srcem in z dušo.«

FOTO: ARHIV TKD SOVICA

Notranjska – Z Maistrovim tekom na Uncu se bo 5. aprila začela nova sezona ELGONova Notranjskega tekaškega pokala, v kateri bodo ljubitelji teka lahko sodelovali na osmih tekaških preizkušnjah. Lani je na osmih tekih teklo okoli 1500 ljudi. »Vsako leto nas je več,« pravi Izak Hribar Meden, koordinator pokala.

petek, 4. april 2014

POVABILO K SODELOVANJU V naslednjih mesecih bi želeli zaposliti več delavcev oziroma delavk v proizvodnji pohištva.

Iščemo nove sodelavce, iz območja Cerknice ali okolice, ki imajo večletne izkušnje pri delu na:

lesnoobdelovalnih strojih (formatni obrez in zapiranje robov, pretočna mozničarka, brusilni stroji itd.), delu v lakirnici (vodenje in upravljanje s stroji v lakirnih linijah), izkušene viličariste za delo v skladišču in proizvodnji ter osebe, ki imajo organizacijske izkušnje za delo z manjšimi skupinami delavcev.

V kolikor je to povabilo za vas zanimivo, pošljite kratek življenjepis z vašimi osnovnimi podatki (tudi telefonsko številko na kateri ste dosegljivi) in dosedanjimi delovnimi izkušnjami na naslov družbe: JERA mix d.o.o., Begunje 67, 1382 Begunje pri Cerknici. Po prejetju vašega pisma bomo z vami vzpostavili stik. JERA mix d.o.o.


Iz občinske hiše

www.nkr-novice.si

www. cerknica.si

17

Prispevkov na straneh Iz občinske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic. SVET ZAVODA VRTEC »MARTIN KRPAN« CERKNICA Cesta na Jezero 17, 1380 Cerknica

Športna zveza Cerknica in Občina Cerknica vabita na

slavnostno podelitev priznanj ob izboru športnika leta 2013 v Občini Cerknica, ki bo V ČETRTEK, 10. APRILA 2014, OB 19. URI V KULTURNEM DOMU CERKNICA. Vabljeni!

razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor:  izpolnjuje pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja(Ur. l. RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 20/11, 40/12ZUJF IN 57/12-ZPCP-2D);  ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot 6 mesecev;  ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let; predvideni začetek dela bo 1. 10. 2014. KANDIDATI MORAJO K VLOGI PRILOŽITI PROGRAM VODENJA ZAVODA.

Glasbena šola Frana Gerbiča Cerknica vas vljudno vabi, da se udeležite naslednjih kulturnih dogodkov, ki se bodo odvijali v mesecu aprilu:  Večer harmonike, 10. 4. ob 19. uri, v dvorani Glasbene šole Frana

Gerbiča Cerknica in

 Glasbena matineja za predšolske otroke, 17. 4. ob 10. uri, v dvorani

Kulturnega doma Cerknica.

Vljudno vabljeni!

Glasbena šola Frana Gerbiča Cerknica objavlja razpis za vpis v šolsko leto 2014/2015 Program

Priporočljiva starost Opombe

Predšolska glasbena vzgoja 5 brez predhodnega preizkusa Glasbena pripravnica 6 brez predhodnega preizkusa Klavir 7–8 sprejemni preizkus Harmonika 7–9 -//Diatonična harmonika 9–11 -//Violina 6–8 -//Viola 9–13 -//Kontrabas 9–18 -//Violončelo 7–9 -//Kitara 7–9 -//Flavta 9–11 -//Klarinet, saksofon 9–11 -//Rog, trobenta 9–11 -//Tuba, pozavna 11–18 -//Tolkala 8–11 -//Petje 15–24 -//•

Izobraževanje za program glasba traja 4, 6 oziroma 8 let.

Sprejemni preizkusi za vpis v glasbeno šolo - šolsko leto 2014/2015 CERKNICA

RAKEK

STARI TRG

NOVA VAS

7. 5. 2014 14. 5. 2014 21. 5. 2014 28. 5. 2014 4. 6. 2014 27. 8. 2014

6. 5. 2014 5. 5. 2014 19. 5. 2014 13. 5. 2014 12. 5. 2014 za vse oddelke v Cerknici za vse oddelke v Cerknici za vse oddelke v Cerknici naknadni rok za vse oddelke v Cerknici

Sprejemni preizkusi (preverjanje glasbene nadarjenosti) bodo za vse razpisane roke od 17. do 18. ure. Za informacije pokličite na tel. 01/70-50733. PREDNOST PRI VPISU v glasbeno šolo bodo imeli učenci, sprejeti na instrumente: trobenta, pozavna, rog, klarinet, saksofon, violina, kontrabas, violončelo.

Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev, vključno z izpisi dejstev iz kazenske evidence, pošljejo v zaprti ovojnici z oznako »za razpis ravnatelja« in naslovijo na naslov »SVET VRTCA »MARTIN KRPAN« CERKNICA, Cesta na Jezero 17, 1380 Cerknica« v roku 15 dni od dneva objave razpisa . Vloga bo štela za pravočasno, če bo zadnji dan roka s priporočeno pošiljko oddana na pošto. O imenovanju bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku.


18

Obvestila in horoskop

Prodam Steklenice 5 l, 10 l, 20 l, 50 l. Tel.: 01 705 7007. Sedežno raztegljivo kotno garnituro. Tel.: 051 705 973. Fantovsko obleko za obhajilo. Tel.: 031 400 854. Suha bukova drva, cca 30 m3 (klaftre), okolica Cerknice. Cena: 55 eur/m3. Tel.: 031 842 910.

Kupim Star mizarski ponk, gredence, vozičke, skrinje in ostale predmete. Tel.: 031 878 351.

Nepremičnine Prodam Obnovljeno, opremljeno starejšo hišo v velikosti 103 m2 s samostojno garažo v Cerknici. Objekt je vseljiv takoj. Tel.: 01 7091 437. Manjšo hišo 30 m2 na parceli 300 m2, obnovljeno 2009, opremljeno, s pokritim parkiriščem in teraso ter vrtom v Logatcu. Cena: 79.000 eur. Tel.: 051 337 875. Stanovanje, dokončano 2013, 60 m s shrambo in parkirišči. Cena: 99.000 eur. Elektrokovina d.o.o. Potoška cesta 12a, Logatec Tel.: 041 634 151. 2

Stanovanje 66 m2 na Tovarniški 12 z balkonom, garažo in vrtom ter opremljeno kuhinjo. Cena: 95.000 eur. Tel.: 051 259 051.

Oddam Trisobno prenovljeno in opremljeno stanovanje v 5. nadstropju v Postojni. Cena: 350 eur. Tel.: 041 588 893. Novejše enosobno opremljeno stanovanje, velikosti 35 m2 v centru Vrhnike za daljše časovno obdobje. Cena po dogovoru. Tel.: 041 839 678. Stanovanje 34 m2 v Logatcu z balkonom, zgrajeno 2012, povsem opremljeno. Cena: 300 eur + stroški. Tel.: 041 765 877. Lepo urejeno stanovanje 41m2 LogatecPlanina, dnevna soba s kuhinjo, wc, ločena spalnica in otroška soba. Cena: 250 eur na mesec + stroški po porabi. Varščina enomesečna najemnina. Vseljivo takoj. Tel.: 070 533 030.

Najamem Redno zaposlen moški išče na območju Notranjske stanovanje, po možnosti v stanovanjski hiši ali na kmetiji, kjer je lahko v pomoč. Tel.: 031 500 116.

Drugo Strokovna rez sadnega drevja, svetovanje, sajenje. Ne čakajte, da vas pomlad prehiti. Tel.: 031 652 133. Nega psov, mačk, malih živali, akupresura, masaža, etologija, psihologija živali.Tel.: 041 626 175 ali 031 689 726, freweb.siol.net/vesbo. V Nemčiji zaposlim frizerja/frizerko, nastanitev zagotovljena, znanje jezika je zaželjeno, ni pa obvezen pogoj. Inf.: 0049 15171227490 oziroma 031 603 127, spletna stran friseurstyleforum@ web.de. Podarite odvečne knjige in priročnike? Pokličite, pridem z veseljem, jih odpeljem in ohranim. Tel.: 030 996 225.

Notranjskokraške novice ISSN 1854-572005

Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec Direktorica: Jelka Lekše. Odgovorna urednica: Blanka Markovič Kocen. Tehnična urednica: Brigita Kavčič. Časopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Nenaročenih prispevkov ne honoriramo. Notranjskokraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33. Priloga: Bistriški informator za Občane Ilirska Bistrica. Naklada: 5.240 Oblikovanje in prelom: Brigita Kavčič. Tisk: Delo d.d., Ljubljana. Naklada: 23.800 izvodov. Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo@nkr-novice. si), Komerciala 040 922 949 (komerciala@nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12. Spletna stran: www. nkr-novice.si. Časopis je brezplačen. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v občinah Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

Notranjsko-kraške novice

Pogoji objave: Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 15 eur, okvirčka 5 eur (DDV ni vključen v ceno). Za fizične osebe je objava enega osnovnega malega oglasa, do 110 znakov na številko brezplačna, dodatni oglas se zaračuna po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naročnik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko časopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voščil, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naročnika. Cenik zahval, voščil in čestitk je 42 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 15 eur. (DDV ni vključen v ceno)

LINGUA LAB

izobraževanje in storitve, Lucia Ahčin Bavdek s.p.

ANGLEŠČINA

ŠPANŠČINA

TEČAJI V CERKNICI GSM: 040 465 125 e-mail: jeziki.lab@gmail.com

Zahvala Na lep sončen nedeljski dan, 30. marca, smo se morali soočiti s kruto resnico in z nepopisno srčno bolečino. Prezgodaj je za vedno odšel od nas dragi mož, oče in stari oče Jožef Godeša iz Cerknice. Nesebično se je v iskalno akcijo vključilo veliko število gasilcev iz Cerknice in Begunj ter policistov iz Cerknice, Ljubljane, Vrhnike in Logatca. Vsem se iskreno zahvaljujemo za požrtvovalno opravljeno delo v iskalni akciji.

Družina Godeša

petek, 4. april 2014

Anine zvezde OVEN Ves april je primeren za dogovore in poslovna srečanja. Nudijo se nove možnosti. Imeli boste veliko dobrih idej. V ljubezni boste, optimistični, vedeli boste kaj želite. A najprej boste zelo zainteresirani za neko osebo, takoj zatem pa boste izgubili navdušenje. Tako boste begali od osebe do osebe. Zanimiva vam bo neka skrita zveza. Poskrbite za zdrav način življenja. BIK Potrebno bo rešiti težave iz preteklosti. Uspelo vam bo, a le, če se ne boste prepirali. V ljubezni boste še nekaj časa kolebali med dvema možnostma. Omahovali boste med dvema osebama, med vezano in ločeno osebo. V sredini meseca je možna skrita ljubezen, saj vam bo zanimivo vse, kar bo skrito. A že na začetku aprila se boste dobili z bivšo ljubeznijo. Posvetite se svojemu zdravju, okrepite si imunski sistem. DVOJČKA Ves mesec boste mislili na denar. Kako priti do posla, kje se dobro zasluži. Lahko najdete novo zaposlitev. Razmišljali boste o stari ljubezni. Kakorkoli, pomembno vam bo vse, kar ima kakršenkoli pridih preteklosti. V začetku meseca je čas ugoden za spravo, a ugotoviti boste morali, ali je določeni osebi sploh do vas. Tudi preko potovanja se vam lahko uresničijo ljubezenske želje. Mučilo vas bo ljubosumje. Zdravstveno vas lahko napadejo virusi. Več pozornosti namenite zdravju! RAK Raki bodo maksimalno predani svoji karieri, spremembam in zaslužku. Dober čas za službeno potovanje v tujino. Preteklost bo spet potrkala na vaša vrata. Ali bo to stara ljubezen ali simpatija, vseeno je. Nekaj, kar še ni zaključeno, nekaj, kar vas stalno opozarja. Na začetku meseca se ne priporoča hitra sprava, v drugem delu meseca bo čas za to. Oseba, ki nosi uniformo ali dela nekaj neobičajnega, je že na vratih. Zdravstveno v redu. LEV Poslovno boste imeli jasne misli, skoraj ste se že popolnoma našli. Bodite vztrajni. Za poročene bo april usoden mesec. Nekateri se boste spravili, za nekatere je žal ločitev edina možnost. Vaše razmišljanje in delovanje bosta pomembni. Lahko bi srečali nekoga iz tujine ali pa večkrat poslovno potovali v tujino. Vi boste tisti, ki boste želeli vzpostaviti kontakt. Bodite malo bolj izbirčni in se ne odločajte po stari navadi. Pazite na viruse in prehlade. Možni so glavoboli. DEVICA Čimprej končajte z vsem, kar ste začeli marca. April je ugoden za timsko delo in za združevanja. V ljubezni bo še vedno aktualna stara ljubezen. Če ste bili v sporu, se boste zdaj spravili. Dobili boste neke novice, ki vas bodo razveselile. Ljubezen z uniformirano osebo ali s športnikom je možna. Razmislite o svojih pričakovanjih. Do konca meseca ugodno, pozneje ne več. Bodite zmerni pri vsem, kar delate. Pretiravanja vam bodo prinesla zdravstvene težave. TEHTNICA V aprilu boste poslovno precej neodločni. Vrnili se bodo neki stari strahovi, da ne bi naredili kakšne pomembne napake. Nekdo, ki je že dalj časa prisoten v vaši bližini, se zdaj pojavlja. Bivši partner bo igral pomembno vlogo, četudi ste ločeni že več časa. Slučajna srečanja in poznanstva najbolj obetajo. Spoznavali boste neke nove ljudi, boemske duše in umetnike. Z nekaterimi boste morali ostati v prijateljskih odnosih. Zdravstveno dobro, a zelo pazite v prometu, sploh, ko je zmanjšana vidljivost. ŠKORPIJON Če niste zadovoljni s trenutnim delom, imate zdaj priložnost uresničiti svoje ideje. Zelo uspešen mesec za vas. April bo mesec ljubezni. Oseba, ki stanuje v vaši bližini, bo zanimiva. Na mestih za rekreacijo lahko spoznate interesantno osebo. Več možnosti bo, treba se bo le pravilno odločiti. A tu je še vedno stara ljubezen in nerazčiščeni pojmi z njo. Spremljalo vas bo dobro zdravje. Prevelik apetit! STRELEC April je ugoden mesec za posle. Za zasebno delo najbolj. Nepričakovani obrati na delovnem mestu. Ne čakajte, da se samo od sebe kaj zgodi. April najavlja burne ljubezenske spremembe. Nepričakovana poznanstva in hitri vstopi v novo zvezo. Vse se bo odvijalo hitro, vi pa boste zelo navdušeni. Vi boste tisti, ki boste izbirali. Všeč vam bodo uspešne, popularne in neobičajne osebe. Za nasprotni spol boste kot magnet. Nekaj interesantnega se pojavlja v vašem sosedstvu. Alergija in prehlad! KOZOROG Pri poslih ostanite pri svojih stališčih in to bo vaš uspeh meseca. Izognite se vsem poslom, ki vam v preteklosti niso prinesli uspeha. Ljubezen bi v začetku aprila lahko vzklila na delovnem mestu, a to ne bo modra poteza. Samski bodo želeli romantiko. Z mlajšimi osebami boste lažje komunicirali. S staro ljubeznijo se boste pogosto srečevali. Zdravstveno popazite na krvni pritisk. Pazite, kaj jeste. VODNAR April prinaša lažje delovanje na delovnem mestu in v ljubezni. Poslovno ne pretiravajte s pričakovanji. Česarkoli se boste že lotili, vse vam bo prineslo denar. Na začetku meseca bodo aktualne skrite simpatije in skrite ljubezni, a vam bi najbolj prijal starejši partner. Skozi prijateljstvo lahko ustvarite ljubezenski odnos. Veliko presenečenj vas čaka v sredini meseca. Zdravje v glavnem dobro, če izvzamemo dober apetit in vaše poskuse rizičnih diet. RIBI Sprejmite sodelovanje v poslovnem smislu, a le z odgovornimi osebami, saj bo prineslo zaslužek in dobro razpoloženje. April si boste zapomnili po lepih čustvenih doživetjih. Spremljala vas bo sreča, svojo ljubezen pa lahko spoznate na nemogočih mestih. A še preden se spustite v odnos, se malo zaščitite pred možnimi razočaranji. Vezane osebe niso pravi izbor. Zdravstveno bo občutljiva glava. Preverite dioptrijo.


Napovednik in razvedrilo

www.nkr-novice.si

19

Napovednik dogodkov in prireditev V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezplačen napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 18. aprila do 8. maja. Če želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do ponedeljka, 14. aprila, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe programa uredništvo ne odgovarja.

Trgovina s ponudbo zdrave prehrane

Prireditve, predavanja

i lali naš e d i r p i so jih eti k , i k l e Izd km lokalni

5. 4. Otroška ustvarjalna delavnica pod vodstvom Neže Jurman v Hiši kulture v Pivki ob 10. uri. 12. 4. Spominska slovesnost ob 70. obletnici žrtvam črne roke na Logaškem, ob 11. uri pri spomeniku NOB nad Jačko v Dol. Logatcu.

V Sparu Pivka

13. 4. Kmečka tržnica pred gradom Snežnik v Kozariščah s predstavitvijo lokalnih ponudnikov domačih izdelkov ter izmenjavo domačih sort semen in sadik, ob 10 uri.

Ponedeljek-četrtek: 8:00 - 13:00 in 15:00 - 19:00 Petek: 8:00 - 19:00 Sobota: 8:00 do 14:00 (05) 620 1898 Nedelja: Zaprto

14. 4. Zvočno potovanje z gongi v OŠ Antona Globočnika v Postojni, ob 19. uri, Prijave na telefon 031 719 992 .

Kultura 6. 4. Spominski koncert In memoriam 1914 – 2014 ob 100-letnici Prve svetovne vojne. Orkestru Cantabile ter združenemu 120-članskemu pevskemu zboru pod vodstvom dirigenta Marjana Grdadolnika prisluhnite ob 20.uri v cerkvi sv. Jakoba na Gornjem trgu v Ljubljani. 9. 4. Gledališka predstava Postani obcestna svetilka, v kulturnem domu v Postojni ob 19.30. 10. 4. Območna revija OPZ in MLPZ, v avli OŠ Pivka ob 17. uri.

Razstave 4. 4. Otvoritev kiparske razstave Neže Jurman, v Hiši kulture v Pivki ob 19. uri. 5. 4. Odprtje razstave 10. likovnega extempora Logatec 2014 z naslovom Longaticum, ob 19. uri v stekleni galeriji Športne dvorane v Logatcu. 8. 4. Otvoritev slikarske razstave Teje Tegelj »STIČNOST«, v galeriji Turistično informacijskega centra Postojna ob 18. uri.

Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: KROVSTVO TESARSTVO KUNC. 1. nagrada: podporna polkrožna lepljena roka Amanda Barbiš, Maistrova 6, 6250 Ilirska Bistrica. Obvestilo o nagradahi, ki jo podarja KRTEK, Renato Kunc s.p., Dole 26 c, 5280 Idrija, bo nagrajenec prejel po pošti. Tokratne nagrade podarja: Lisina Štacuna, Postonjska Cesta 18a, 6257 Pivka. 1. nagrada: darilni bon v vrednosti 20 eur; 2. nagrada: darilni bon v vrednosti 20 eur. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 11. aprila 2014.

7

Nagradna križanka / kupon

Ime: Priimek: Naslov: Geslo:

Oglašujte z nami


20

Zadnja

Notranjsko-kraške novice

Pester marec v KD Rak Mešani pevski zbor Rak Rakek je predpreteklo soboto v Kulturnem domu Cerknica nastopil na svojem letnem koncertu skupaj z gosti Komorno zasedbo Godbe Cerknica in Združenim mešanim pevskim zborom Repentabor. Tudi sicer so bili v Kulturnem društvu Rak pretekli mesec zelo dejavni, saj so organizirali številne dogodke, med drugim tudi novo gledališko igro – Molierovo komedijo George Dandin ali Kaznovani soprog. Foto: andreja jernejčič

Poleg umetniškega ustvarjanja je prijetno druženje ob glasbi eden od glavnih razlogov, da so v kulturnem društvu Rak Rakek tako aktivni. Mesec marec je bil še posebno pester, saj je Mešani pevski zbor v Kulturnem domu v Cerknici pod vodstvom predsednice društva in zborovodkinje Danice Štefančič organiziral svoj letni koncert z gosti. Na odru se jim je tako pridružila komorna zasedba Godbe Cerknica, v goste pa so tokrat povabili Združeni mešani pevski zbor Repentabor pod vodstvom Kristine Cotič.

dvakrat, tokrat pa so jim vrnili obisk in združili moči na odru kot za njim, druženje se je ob slovenski ljudski glasbi namreč nadaljevalo še pozno v noč. Kot solista sta na letnem koncertu nastopila še France Ješelnik in Stane Oblak, na harmoniki pa Dejan Ravšelj. Večer sta povezovala Luka Kočevar z Mašo Zalar. Dvorana v Kulturnem domu v Cerknici je bila napolnjena do zadnjega kotička. Zato bodo k podobnim dogodkom stremeli tudi v prihodnosti.

S polno paro naprej Preteklo nedeljo pa je prav tako v kulturnem domu v Cerknici potekal tudi koncert Mešanega pevskega zbora Cluster KD Rak Rakek, ki ga od januarja ponovno vodi Blaž Rojko. Tokrat so v goste povabili ženski pevski zbor Mens Sonora. MPZ Cluster je organiziral tudi kulturni večer ob kulturnem prazniku, ki pa je bil zaradi izrednih vremenskih razmer iz februarja prestavljen na 9. marec. Člani likovne sekcije pa so se v začetku meseca marca veselili prve skupinske razstave v galeriji Krpan v Cerknici, razstavljena dela pa so nastala v tehniki suhe igle in akrila na platnu. Še vedno aktualna je tudi gledališka igra George Dandin ali Kaznovani soprog, ki so jo člani gledališke sekcije predstavili zadnjo nedeljo v marcu. Vsi, ki bi si predstavo radi ogledali, lahko to storite že to soboto v Starem trgu, v nedeljo pa v Vnanjih goricah. •Andreja Jernejčič

Foto: andreja jernejčič

Pivške Pike zopet navdušile Ljubljana, 22. marec − Športno društvo Pike iz Pivke se je tokrat udeležilo tekmovanja Ljubljana Open 2014, ki ga organizira Cheerleading zveza Slovenije, pod okrilje katere so združene ekipe, ki se ukvarjajo s to zvrstjo plesa. V močni konkurenci so Pike tokrat odnesle 6. mesto v mladinski reestyle pom cheer skupini, 4. mesto v mladinski jaz cheer skupini, 3. mesto v članski freestyle pom cheer skupini in kar dve prvi mesti, v Otroški hip hop cheer in članski jaz cheer skupini. Pike so v Pivškem »športnem okolju« prisotne že ogromno let in vsako sezono posegajo po najvišjih mestih tako v Slovenskem kot tudi svetovnem merilu. Za njihovo

Z Vrha pri Sveti Trojici

Krpan o gospodarski krizi Dragi moji Notranjci in Notranjke, Kraševci in Kraševke. Moje ime je Martin Krpan. Z Vrha. Od Svete Trojice. Iz uredništva naših Novic so me poprosili, da bi za vsako številko pisal kolumno, kot temu danes pravijo. Rekli so, da so dandanašnji hudi časi. Da so ljudje zaskrbljeni glede tega, kako je zdaj in kako še bo. In da narod pričakuje, da slovenski junak kakšno pametno o sedanjih dogodkih vsake toliko časa reče. Ko so to povedali, sem jih odpravil, da žal ne poznam nobenega junaka, ki bi jim ga pokazal, zato naj se na koga drugega obrnejo. Pa so dejali, da ljudje še pomnijo, kako sem na prošnjo cesarja Janeza tistega Brdavsa s poti spravil in da se ljudem to zdi junaško. In da želijo, da prav jaz za naš časopis kaj napišem. In da ne bo nič narobe, če pri tem tudi kdaj kako žaltavo razdrem.

Ob glasbi še druženje in spoznavanje Slovenije Združeni mešani pevski zbor Repentabor združuje ljudi dveh nacij. S svojim delovanjem so pričeli oktobra 2005, takrat se je zbralo okoli 15 pevcev iz Vrhovelj, Dola pri Vogljah in Vogelj. Kmalu so se zboru priključili tudi pevci iz sosednje občine Repentabor v Italiji, sicer iz Repna, Cola in Fernetičev. Tako je nastal Združeni mešani pevski zbor Repentabor. Pri zboru sedaj sodelujejo tudi pevci iz Dutovelj, Povirja, Sežane in ostalih krajev. Pevci Repentabora so obisk izkoristili tudi za spoznavanje Slovenije, saj so obiskali tudi vojaški muzej v Pivki in maketo Cerkniškeha jezera v Dolenjem jezeru in bili nad njo navdušeni. Člani MPZ Rak Rakek so pri zboru Repentabor gostovali že

petek, 4. april 2014

znanje in uspehe so zaslužne neutrudne trenerke z njihovo »mamo« Mojco Korent na čelu, starši, ki svoja dekleta podpirajo v želji po treningu, predvsem pa dekleta sama, ki dolge ure preživijo v športni dvorani in neutrudno ponavljajo koreografije in pilijo korake. •pš

Foto: Sanja Milašinović

Nisem dolgo pomišljal in sem jim dejal, da če je tako, potem pa v redu. Saj pravijo, da beseda ni konj, da bi koga brcnila. Sicer sam menim, da kdor molči, devetim odgovori. A saj veste, kakšen je Krpan. Če ga kdo kaj z lepo besedo prosi, težko Krpan odreče. Na začetku so predlagali, da kaj napišem o tej krizi – gospodarska ji pravijo – ki po naših krajih že več let pustoši. Verjemite, če bi kje kakega Brdavsa srečal, ki bi po moji dragi Sloveniji pustošil, bi mu hitro glavo vzel. Moja mesarica še ni zarjavela, čeprav sem moral toporišče v tem času kar nekajkrat menjati. Lip pa, saj veste, je po naših krajih kolikor hočeš; a cesaric ne, da bi roke vile, če človek kakšno drevo tu in tam poseka. Krizo pa je težko prijeti, kaj šele glavo ji vzeti, saj je tako kot strah votla, okrog je pa nič ni. Najhuje je, da se zažre v glave ljudi, in da je tam tudi tedaj, ko ne bi bilo več treba. Zato je najbolje, da ljudje zdravo in pametno razmišljamo in se krize ne ustrašimo. Zakaj ko se nečesa ustrašimo, ta hudič še strašnejši postane, kot v resnici je, in prestrašen človek je trd kot bukov hlod – nič kaj prida ni od njega, dokler strah ne popusti. Zato, ljudje, le pogumno, zarežimo se skupaj krizi v brk in raje kaj pametnega postorimo, kot pa da cele dneve in noči jadikujemo, kako grozno nam je. Gospodarska kriza res je, saj imajo ljudje manj, kot so pred nekaj leti imeli in marsikomu trda prede. Toda slovenski narod so v preteklosti še kaj strašnejše nesreče kot gospodarska kriza zadele, pa so se ljudje vedno pobrali in spet dobro zaživeli. Kako hudo je bilo, ko so še Brdavsi po naših krajih jezdili. Kako je bilo, ko so kuga, lakota in vojna pustošile, pa smo vse preživeli, ker smo trden in klen narod. Zakaj bi bilo zdaj kaj drugače? Saj menda nismo pomehkuženi kot svojčas dunajska gosposka? Vsak naj si sam pridno prizadeva, da si bo pomagal in Bog mu bo pomagal. Vsak, ki kaj po svetu hodi, ve: če je gošča v gozdu pregosta, se še tak junak ustavi in omaga. Tedaj je treba nekaj korakov nazaj narediti in drugo pot naokrog poiskati. Isto je v gospodarski krizi. To, kar je prej kot za šalo uspevalo, zdaj ne gre več. Zato je treba drugo pot poiskati, druge načine preizkusiti. In ni vrag, da ne bo šlo. Kdor išče, ta najde, pravijo. Na drugi strani pa ni dobro samo nase gledati in nikogar drugega za mar imeti. Vedno je tako, da so nekateri šibkejši in bolj ubogi od drugih. In takim je treba pomagati. Krpan že ve. Če človek drugim v težkih časih ob strani stoji, tudi njemu sonce prej posije. Pomoč pa mora biti prava. Če siromaku ribe nosite, bo siromak še vedno siromak. Siromaka raje ribe loviti naučite. Potlej siromak ne bo več siromak, marveč ribič. Torej le pametno in pogumno. Pa zdravi ostanite. Martin Krpan

Z medaljo okrog vratu je vse lepše.


Bistriški informator je samostojna priloga Notranjsko-kraških novic za Občino Ilirska Bistrica letnik II / št. 4

i

Bistrišk e moj stoti l e š je je k Ohh, ! rojstni dan

nformator 4

3

8

V t e j št e v i lk i:

Župan odgovarja: Večina očitanih napak izhaja iz preteklih mandatov Projekt Oskrbe s pitno vodo Obale in Krasa se nadaljuje Zavetišče za brezdomce Pod Drago je zaživelo Ko nagajajo škratki Regijsko in državno tekmovanje mladih glasbenikov

Prvič na sejmu Altermed v Celju Dogajanje v dnevnem centru Sonček v marcu Družabni dogodki v Domu starejših občanov Spomladanske aktivnosti Društva »VEZI« z Društvom »POT« Humanitarni polet Feniksa za Varstveno delovni

center Ilirska Bistrica Slikarstvo kot bistvo življenja Primorska poje navdušila ljubitelje petja Pokop pusta v Vrbici Aktivnosti Območnega združenja Rdečega križa Ilirska Bistrica Nit je ustvarjala čipko Napovednik in obvestila

Častitljivi stoti rojstni dan gospe Zofije Knafelc V vasi Koritnice je gospa Zofija Knafelc 14. marca proslavila častitljivi 100 rojstni dan. Rojena ni bila v domači vasi Koritnice, kje je preživela večino svojega življenja, ampak v Ameriki, tisoče kilometrov stran, kamor sta odšla njena starša »s trebuhom za kruhom«. Ko je bila gospa Zofija star šest let, se je družina vrnila v domačo vas Koritnice. Življenje in preživetje na domači kmetiji, kjer je bilo 12 otrok, je bilo težko. domačo vas Koritnice. Življenje na domači kmetiji, kjer je bilo 12 otrok, je bilo težko. S šestnajstimi leti je ga. Zofija že odšla služit v Trst k družini italijanskega zdravnika, kjer je opravljala različna gospodinjska dela. Služila je tudi v italijanskem Bariju. Poročila se je pri 21. letih z g. Ivanom Knafelcom. V zakonu

FOTO: ARHIV RDEČEGA KRIŽA ILIRSKA BISTRICA, ARHIV OBČINE

V vasi Koritnice je gospa Zofija Knafelc 14. marca proslavila častitljivi 100. rojstni dan. Rojena ni bila v domači vasi Koritnice, kjer je preživela večino svojega življenja, ampak tisoče kilometrov stran, v Ameriki, kamor sta njena starša odšla »s trebuhom za kruhom«. Ko je bila stara šest let, se je družina vrnila v

Čestitke ob častitljivem stotem rojstnem dnevu ge. Zofije Knafelc

sta se jima rodili dve hčerki, danes pa je gospa Zofija tudi ponosna nona sedmim vnukom in devetim pravnukom. Gospa Zofija živi s hčerko, vnukom in njegovo družino v svoji domači hiši. Še vedno zelo rada bere in dobro je. Najraje ima za kosilo dobro meso, ki mora biti mastno, rada pa ima tudi domača jajca. Posebnega recepta za dolgo življenje gospa nima, vsekakor pa priporoča veliko smeha in dobre domače hrane, kot so zelje, polenta, močnik, pečen krompir in paštašuto. Gospa Zofija se je med drugim tudi pohvalila, da zdravnika ne pozna in da v življenju še ni imela vročine. Ob častitljivem stotem rojstnem dnevu so čestitke prihajale z vseh strani. Obiskale so jo predstavnice Rdečega križa Ilirska Bistrica, župnijske Karitas iz Knežaka in drugi. Čestitke sta ji izrekla tudi župan g. Emil Rojc in podžupan g. Vojko Tomšič.

FOTO: ARHIV RDEČEGA KRIŽA ILIRSKA BISTRICA, ARHIV OBČINE


2

Priloga Notranjsko-kraških novic za Občino Ilirska Bistrica

O B Č IN S K I P R O JE K T I

VIR: občina

Župan odgovarja: Večina očitanih napak izhaja iz preteklih mandatov

FOTO: ARHIV NKN

Na Občini Ilirska Bistrica je bil na podlagi šestih anonimnih prijav izveden inšpekcijski nadzor Inšpektorata za javni sektor. V Primorskih novicah pa je bilo nato zaznati kar nekaj očitkov na račun župana, Emila Rojca. Slednjega smo zato povprašali, kako komentira očitke ter kakšne so pravzaprav ugotovitve opravljenega inšpekcijskega nadzora. Kako komentirate in odgovarjate na očitke, ki so bili izpostavljeni v dnevnem časopisu Primorske novice? Menim, da je zaskrbljujoče, če novinarka Primorskih novic navaja svoje zaključke, za katere nima podlag v zapisniku, ki smo ga prejeli od Inšpektorata za javni sektor. Želim poudariti, da je inšpektorica opravila pregled za obdobje desetih let in da večina napak, ki jih novinarka Lori Ferko v svojih prispevkih pripisuje meni, izhaja iz preteklih mandatov. Kot navaja novinarka, v nekaterih primerih niste objavili javnih natečajev zato, da ste lahko v občinske pisarne zaposlili svoje strankarske kolege, partnerko svojega sina in sorodnike. Novinarka kot sporne omenja osebe, ki jih inšpektorica v svojem postopku sploh ni obravnavala. Dejstvo je, da je z nastopom mojega mandata, delovno razmerje zaradi upokojitve in poteka začasne pogodbe prenehalo 12 delavcem, ki smo jih nadomestili z novimi ali spremenili zaposlitve iz določenega v nedoločen čas. Vseh dvanajst delavcev je bilo zaposlenih na enak način, po enakem postopku. V občinski upravi sta bila izmed 12 novo zaposlenih delavcev zaposlena dva, ki sta člana Socialnih demokratov. Nobeden od njiju ni bil v postopku preverjanja inšpektorice, kar pomeni, da glede njune zaposlitve inšpektorica ni ugotovila nepravilnosti. Trenutno so od 34 zaposlenih v občinski upravi trije delavci člani stranke Socialnih demokratov.

ostala zapisana v sistemizaciji. Druga ugotovljena nepravilnost se nanaša na zaposlitev Simona Simčiča. V zapisniku o opravljenem nadzoru je zapisano (citira iz zapisnika): »ugotavlja, da so bili na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje dne 18. 9. 2009 objavljeni drugačni pogoji, kot so bili za delovno mesto določeni v takrat veljavnem aktu o sistemizaciji delovnih mest (z dne 14. 9. 2009), saj v aktu o sistemizaciji delovnih mest kot pogoj ni bil določen vozniški izpit B kategorije.« Leta 2009 nisem bil župan in zato za to kršitev ne morem biti odgovoren, kot je skušala prikazati novinarka. Očitajo vam tudi, da ste v upravi Občine Ilirska Bistrica večkrat priredili pogoje in namerno zniževali standarde na razpisih, ko so izbranim kandidatom spregledali tudi to, da nimajo opravljenega strokovnega izpita iz upravnega postopka ali usposabljanja za imenovanje v naziv oziroma glede pridobitve funkcionalnega znanja upravnega vodenja in upravljanja s kadrovskimi viri.

Glede domnevne zaposlitve sinove partnerke pa lahko povem, da nobeden od mojih sinov ni poročen, kar pomeni, da trditev o tem, da sem zaposlil sinovo partnerko, ni točna in takšnih ugotovitev tudi ni v zapisniku inšpektorata.

V skladu s tretjim odstavkom 31. člena Zakona o splošnem upravnem postopku in 81. ter 89. členom Zakona o javnih uslužbencih v članku navedena znanja, strokovni izpiti in usposabljanja niso in niti ne smejo biti pogoj za izbor oziroma izločevanje kandidatov v natečajnih postopkih. Izbrani kandidati jih morajo namreč pridobiti v zakonsko določenih rokih od dneva imenovanja oziroma zaposlitve, kar je bilo pravočasno in dosledno izvedeno v vseh primerih, kar je ugotovila tudi inšpekcija. Slednja je tudi ugotovila, da imajo vsi zaposleni ustrezno izobrazbo. V zapisniku o opravljenem inšpekcijskem nadzoru tudi ni nikakršnega govora o prirejanju razpisov ali zniževanju standardov.

Dejali ste, da je bilo vseh 12 uslužbencev zaposlenih oziroma premeščenih po enakem postopku preko javnega natečaja. Kljub temu je inšpekcija ugotovila nepravilnosti, kot navajajo Primorske novice. Ali je res, da so bili torej razpisni pogoji v nasprotju z aktom in zakaj?

Kako pa odgovarjate na poročanje Primorskih novic, da v aktu niso bila sistemizirana pripravniška delovna mesta, vendar ste kljub temu v občinski upravi v juniju 2012 zaposlili dve pripravnici in z njima sklenili pogodbi za določen čas, pri tem pa niste spoštovali pravilnika o trajanju pripravništva?

Prva ugotovljena nepravilnost pravi, da pri razpisu za telefonista nismo zahtevali opravljenega tečaja za telefonista, to pa zato, ker ta tečaj že dolgo ne obstaja več. Na žalost je ta zahteva pomotoma

V zvezi s tem je prišlo do različnega tolmačenja zakona. Moram poudariti, da je zaposlovanje pripravnikov v preteklih mandatih potekalo na enak način. Drugi odstavek 55. člena Zakona za

uravnoteženje javnih financ izrecno določa, da se izven sistemizacije lahko sklene delovno razmerje za določen čas in za opravljanje pripravništva ali druge oblike teoretičnega ali praktičnega usposabljanja. Ne glede na to je bila k sistemizaciji narejena posebna priloga glede zaposlitve pripravnikov ter načrt zaposlitve v smislu določb Zakona za uravnoteženje javnih financ. In kako komentirate pisanja, da niste opravljali letnih razgovorov z zaposlenimi? Kot je bilo že pojasnjeno inšpekciji, so bila v mojem mandatu redno izvajana letna ocenjevanja javnih uslužbencev, ki so tudi pogoj za napredovanje le-teh. In v sklopu tega so bili opravljeni tudi razgovori. Inšpekcija pa je res ugotovila, da letni razgovori niso bili opravljeni v letih 2003, 2004, 2008 in 2009, za kar pa spet ne nosim odgovornosti jaz, ker takrat nisem bil župan. Nam pa je inšpektorica naložila, da moramo sprejeti dopolnitve Akta o sistematizaciji delovnih mest, kar bomo v postavljenem roku tudi storili. Akt moramo dopolniti s plačno skupino, saj je bila navedena le plačna podskupina, ter oceno tveganja. Uskladiti moramo tudi opise del in nalog ter zahtevane izobrazbe z Uredbo o notranji organizaciji, sistematizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih ter Uredbe o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja. Ali se boste proti novinarki Primorskih novic Lori Freko vložili kazensko vadbo ? Po pregledu zapisnika o inšpekcijskem nadzoru sem mnenja, da novinarka glede očitka "prirejanja razpisnih pogojev v smislu namernega zniževanja standardov na razpisih" ni imela nobenega utemeljenega razloga, da bi verjela v resničnost tega kar trdi (glede tega ni mogla biti v opravičljivi in nezakrivljeni zmoti). Zato bom v skladu z zakonom vložil kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja "žaljive obdolžitve".

Projekt Oskrbe s pitno vodo se nadaljuje Kot kaže, se bo izvedba projekta Oskrbe s pitno vodo Obale in Krasa nadaljevala v okvirih, ki so si ga zastavile partnerske občine ob podpisu pogodbe o sodelovanju na projektu. O projektu se je na zadnje govorilo, ko projekt ni dobil odločbe o upravičenosti do kohezijskih sredstev. S tem je bila izvedba projekta postavljena pod vprašaj, a po zadnjem sestanku županov, Občin partneric na projektu, je usoda projekta bolj svetla.

odločili, da projekt nadaljujejo v zastavljenih okvirih. Vemo, da je bil glavni problem pri projektu pridobivanje služnosti na parcelah, kjer naj bi potekala dela na vodovodnih sistemih, zaradi česar je padlo v vodo financiranje projekta iz kohezijskih sredstev. Že takrat so župani na sestankih želeli od države informacije o alternativnih možnostih izvedbe projekta. Tokrat so nekaj teh odgovorov tudi dobili.

Stvari so se zopet začele odvijati in upamo, da tokrat v pravo smer. V začetku meseca so se sestali župani občin partneric na projektu, da bi se dogovorili, kako bodo projekt peljali v prihodnje. S strani države se jim je tokrat kot sogovornik pridružil tudi minister za kmetijstvo in okolje, mag. Dejan Židan.

Za nadaljevanje projekta bo potrebno zagotoviti tudi nove vire financiranja. Župani in minister mag. Dejan Židan so se dogovorili, da bodo vse občine nadaljevale z vsemi potrebnimi postopki za pripravo ustrezne dokumentacije, ki je potrebna za prijavo projekta na razpise sredstev evropske kohezijske politike iz nove finančne perspektive za 2014–2020. Novi pogoji za pridobivanje finančnih sredstev naj bi bili znani že jeseni in če bo potrebno, bodo vlogo za

Ker gre za projekt regionalnega pomena je bilo pomembno, da so se partnerji dogovorili in

projekt takrat tudi dopolnili, tako da bo ustrezala razpisanim pogojem. Sedaj je naloga županov, da k obstoječi pogodbi podpišejo aneks, s katerim se bodo vse občine partnerice zavezale, da bodo pridobile potrebne služnosti za primarne in sekundarne vode do konca letošnjega leta. K temu roku se zaveže tudi podjetje DRI d. o. o., ki je zadolženo za pridobivanje služnosti za transportne vode. Pridobitev vseh služnosti je pogoj za pridobitev gradbenih dovoljenj, ki jih je potrebno priložiti k vlogi za financiranje iz kohezijskih skladov. Izmed devetih občin imata vse potrebne služnosti za primarne in sekundarne vodovode zbrane le Občina Ilirska Bistrica in Komen, občina pa ima pridobljena tudi že gradbena dovoljenja za vse tri vodovodne sisteme (Ilirska Bistrica–Jelšane, Ilirska Bistrica–Brkini, Ilirska

Bistrica–Zemon). Projekt je za Občino Ilirska Bistrica pomemben predvsem z vidika obnove obstoječega vodovodnega sistema, s čimer bi zmanjšali izgube v sistemu in tako racionalizirali izkoriščanje vodnih virov ter same stroške upravljanja vodovodnega sistema. Regionalno gledano je glavni namen projekta zagotoviti varno in redno oskrbo s kvalitetno pitno vodo za približno 126.837 prebivalcev, ki živijo na območju devetih občin, partneric na projektu. S projektom bodo med seboj povezali kraški, ilirskobistriški in rižanski vodovodni sistem in tri vodne vire; Brestovico, Bistrico in Rižano. Z zmanjšanjem izgub in racionalizacijo izkoriščanja vodnih virov v ilirskobistriškem vodovodnem sistemu bi lahko zagotavljali iz vodnega vira Bistrica, preko povezave na stično točko Rodik, 70 litrov vode na sekundo za potrebe Obale. •žž


3

petek, 4. april 2014

D O G O D KI V O B Č IN I

Zavetišče za brezdomce Pod Drago je zaživelo FOTO: ARHIV CSD ILIRSKA BISTRICA

Angel

Pujski

Sovice

V Ilirski Bistrici je Občina Ilirska Bistrica skupaj s Centrom za socialno delo decembra lani odprla nov socialnovarstveni program za brezdomce Zavetišče za brezdomce Pod Drago. Za ta projekt smo se odločili, ker smo že kar nekaj časa spremljali širšo problematiko revščine in z njo povezan pojav brezdomstva, ki je prisoten tudi v naši občini. Na podlagi teh ugotovitev smo skupaj z Občino preuredili večje prostore v stanovanje s tremi spalnicami, prostorno kuhinjo, jedilnico in sanitarijami. V času od odprtja zavetišča do danes so bile v zavetišče sprejete tri osebe. Sprejemanje poteka po predpisanem postopku z upoštevanjem pogojev, ki so določeni za sprejem osebe v zavetišče. Uporabniki zavetišča morajo stanovanje redno čistiti, vsakodnevno si pripravljajo tople obroke, nabavljajo živila, opraviti morajo določeno število prostovoljnih ur, tako da pomagajo občanom pri različnih opravilih okoli hiš in vrtov ter sodelujejo pri čiščenju okolice. Prav tako se vključujejo v delavnice, ki so Spalnica

namenjene pogovoru in reševanju njihovih stisk, saj jim želimo pomagati, da bi odpravili ali vsaj zmanjšali razloge, ki so jih pripeljali v zdajšnjo situacijo. Zavedamo se, da je namestitev v zavetišče za potencialne uporabnike programa težka odločitev, saj je njihov način življenja že tako stigmatiziran. Gre za uporabnike, ki imajo različne stiske in težave in katere je marsikdaj težko prepričati, da je zavetišče zanje najboljša rešitev, saj preprosto ne vidijo več izhoda iz svojega položaja, zato jim želimo pomagati, da se ponovno postavijo na lastne noge in se vključijo v družbeno življenje, da čim bolj aktivno preživljajo prosti čas in ponovno pridobijo občutek sprejetosti. Uporabniki zavetišča imajo veliko različnih spretnosti in veščin. Nekateri radi izdelujejo izdelke iz gline, umetne mase, naravnih materialov in lesa. Zaenkrat smo povezani z Dnevnim centrom društva Vezi v Ilirski Bistrici, kjer lahko uporabniki zavetišča ustvarjajo in svoje ideje oz. zamisli pripeljejo do izdelka, saj imajo na DC Vezi različne pripomočke, s katerimi izdelujejo raznovrstne izdelke. Izdelki bodo v prihodnjih dneh na ogled v prostorih CSD Ilirska Bistrica. Tudi v zavetišču želimo v bližnji prihodnosti urediti prostor v primerno delavnico, kjer bi lahko uporabniki izdelovali izdelke iz različnih materialov. Občanka Ilirske Bistrice, gospa Milka Štemberger, ki

so ji brezdomci že nekajkrat pomagali pri opravilih okoli hiše, je pohvalila sodelovanje s Centrom za socialno delo Ilirska Bistrica, prav tako pa je zelo zadovoljna z opravljenim delom brezdomcev: »Pokazali so veliko volje do dela, pridno opravili delo, se držali dogovora, skratka, bili so zelo skromni, pridni in delavni.« Tudi v prihodnje si želi tovrstnega sodelovanja. Zelo smo zadovoljni, da nam je uspelo odpreti zavetišče za brezdomce, in želimo si, da bi delo v zavetišču uspešno potekalo tudi v prihodnje. Vsem, ki so vključeni v ta projekt, tako zaposlenim na Centru za socialno delo kot mnogim prostovoljcem, ki redno sodelujejo in pomagajo, se iskreno zahvaljujemo za pomoč in vztrajnost. Prav tako gre velika zahvala Občini Ilirska Bistrica, ker nam je omogočila in podprla ta projekt. •Center za socialno delo Ilirska Bistrica, Zavetišče za brezdomce Pod Drago

Ko nagajajo škratki Našo skupino Metuljčki (otroci so stari od 4-5 let) so obiskali škratki in nam pustili nenavadno, a prijazno pismo. V njem so napisali, da nam želijo malo ponagajati, zato so nam odnesli igrače. Odločili smo se, da si nove igrače s pomočjo staršev izdelamo kar sami. Otroci so v naslednjih dneh prinesli veliko različnih doma izdelanih igrač in nas podučili, iz česa so narejene. Poleg tega smo dobili kar nekaj odpadnega materiala, ki so ga otroci uporabljali v različne namene. Tako so lesene ploščice postale kocke ali krožnik za medvedka, nanje smo pisali črke in jih zlagali v abecedo. Izdelovali smo jih tudi v vrtcu in si izmislili tri namizne igre. Med igro je bilo treba veliko razmišljati in se dogovarjati, kar je spodbudilo komunikacijo med otroki, postali pa so tudi bolj ustvarjalni in iznajdljivi. Sčasoma so se začeli zelo zanimati za črke. S

Kuhinja v zavetišču

Foto: arhiv vrtca

kapicami na glavi smo se tudi sami spremenili v škratke, ki so hodili v »škratjo šolo«. Poigravali smo se z glasovi, s črkami in z besedami, redno razgibavali jeziček in govorne mišice ter razvijali fino motoriko. V goste smo povabili tretješolca, ki nam je opisal svoj šolski dan in pokazal šolsko torbo. Za konec pa smo pripravili še razstavo izdelanih igrač. Napisali smo vabilo in z njim na ogled razstave povabili vse v vrtcu in starše iz naše skupine. V pismu smo se pohvalili škratkom in jih prosili, naj nam stare igrače vrnejo nazaj. Očitno so bili navdušeni, saj so nas stare igrače čakale že naslednje jutro. Projekt je trajal kar šest tednov. Izdelane igrače so še vedno na naših poličkah in otroci radi posegajo po njih. •Vzgojiteljica Petra Primc iz vrtca Jožefe Maslo Ilirska Bistrica

Škratki v »škratji šoli«


4

Priloga Notranjsko-kraških novic za Občino Ilirska Bistrica

D O G O D K I V OB Č IN I

Regijsko in državno tekmovanje mladih glasbenikov • Jakob Sedmak in Lovrenc Primc, kategorija 1. a, zlato priznanje, mentorici Nina Volk, prof, in Vjekoslava Miculinić, • Lea Celin in Maja Logar, kategorija 1. a, srebrno priznanje, mentor Laszlo Balazs, • Lara Ivančič in Živa Gržina Tajda, kategorija 1. b, srebrno priznanje, mentorja Marija Lenarčič in Martin Lenarčič.

FOTO: arhiv GŠ Ilirska Bistrica

Glasbena šola Ilirska Bistrica je 10. in 11. marca soorganizirala državno tekmovanje v disciplini kitarski duo. V ponedeljek, 10. marca, je potekalo tekmovanje v disciplini kitarski duo na dveh etapah, in sicer v dopoldanskem času je nastopila II. kategorija (od 15. do 19. leta starosti) in III. kategorija (od 19. do 25. leta starosti) na regijskem nivoju. V popoldanskem času se je odvijalo tekmovanje iz II. in III. kategorije kitarskih duov na državnem nivoju. V Učenci GŠ Ilirska Bistrica z mentorji, ki so se udeležili Regijskega tekmovanja mladih glasbenikov torek, 11. marca, so se predstavili še učenci Primorske 2014. 1. a (do 12. leta starosti) in 1. b (od 12. do 15. leta starosti) kategorije kitarskega dua bronasto priznanje. Podelili so dve priznanji na državnem nivoju. Komisija za glasbena tekmovanja Republike Slovenije – TEMSIG je v sodelovanju z za udeležbo. Zvezo Primorskih glasbenih šol organizirala Državnega tekmovanja v disciplini klavirski Učenci Glasbene šole Ilirska Bistrica so se Regijsko tekmovanje Primorske 2014. V duo, ki je potekalo v Glasbeni šoli Idrija, udeležili regijskega tekmovanja v disciplini sta se iz Glasbene šole Ilirska Bistrica, pod letošnjem letu je tekmovanje namenjeno trobenta, ki je potekalo v ponedeljek, 10. tekmovalnemu nastopu učencev trobente, mentorstvom učiteljice Nine Volk in Vjefebruarja, v Glasbeni šoli Nova Gorica, in roga, tolkal, tube, pozavne, harmonike, tekmovanja v disciplini klavirski duo, ki je evfonija, baspozavne, jazz sola, komornih skupin z godali in s klavirjem, kitarskega in bilo v torek, 11. februarja, v Glasbeni šoli Koper. klavirskega dua.

V ponedeljek, 10. februarja, je v Glasbeni šoli Ilirska Bistrica potekalo tekmovanje v disciplini kitarski duo. Nastopilo je sedem kitarskih duov. Od tega sta dva prejela zlati priznanji, dva srebrni, en duo pa je prejel

V disciplini jazz solo II. kategorija se je v soboto, 15. marca v Glasbeni šoli Koper, pod mentorstvom učiteljice Andrejke Mozina, predstavila učenka Gaja Udovič, ki je na regijskem nivoju prejela zlato priznanje, na državnem pa srebrno plaketo. Udeleženci državnega tekmovanja, ki so dosegli najbolj odličen rezultat, zlato plaketo in prvo nagrado, so nastopili na koncertu prvonagrajencev, 24. marca v Ljubljani, 26. marca v Postojni in 27. marca v Mariboru. Učenci in njihovi mentorji so Glasbeno šolo Ilirska Bistrica uspešno predstavili. Za udeležbo na tekmovanju so vložili veliko truda, marljivosti, vaje, dodatnega dela in potrpežljivosti. Vsem tekmovalcem in mentorjem iskreno čestitamo. •Glasbena šola Ilirska Bistrica

Iz razreda učitelja trobente Matjaža Sernela so se tekmovanja udeležili učenci: • Nejc Frank, ki je v kategoriji 1. b dosegel srebrno priznanje ter • Jan Udovič in Rok Boštjančič, ki sta v kategoriji 1. a prejela bronasto priznanje. Pri klavirju jih je spremljala učiteljica, profesorica Nina Volk. V Glasbeni šoli Koper so se na tekmovalnem nastopu predstavili štirje klavirski dui Glasbene šole Ilirska Bistrica: • Manca Frank in Lea Vodopivec, kategorija začetniki (kategorija se ne predstavlja na državni ravni), zlato priznanje, mentor Martin Lenarčič,

FOTO: arhiv GŠ Ilirska Bistrica

Odvijalo se je v času od 10. do 13. februarja 2014 na glasbenih šoliah Koper, Nova Gorica, Ilirska Bistrica in Tolmin. Udeleženci regijskega tekmovanja, ki so prejeli zlata priznanja (od 90 do 100 točk), so se uvrstili na državno tekmovanje v mesecu marcu 2014, ki od letošnjega leta poteka po glasbenih šolah v primorski regiji (GŠ Postojna, Idrija, Koper, Tolmin, Nova Gorica, Ajdovščina, Cerknica in Ilirska Bistrica).

koslave Miculinić, udeležila učenca Lovrec Primc in Jakob Sedmak. Prejela sta srebrno plaketo.

Učiteljica, prof., Andrejka Možina z učenko Gajo Udovič

Prvič na sejmu Altermed v Celju V nedeljo, 16. marca, se je EKO vrtec Jožefe Maslo Ilirska Bistrica prvič predstavil na sejmu Altermed v Celju. Predstavili smo se s sloganom »Gibajmo se, jejmo in zdravju se nasmejmo.« Obiskovalcem so bili na ogled izdelki otrok ter utrinki o eko dejavnostih, ki so se predvajali na power pointu. Pri projektu je sodelovalo vseh dvanajst oddelkov vrtca. Na sejmu smo prejeli tudi pohvalo koordinatorja eko vrtca g. Daneta Kataliniča. Izkušnje, ki smo jih pridobili na Altermedu, nam bodo dobra popotnica za nadaljnje delo v okviru projekta eko vrtec. •Andreja Štemberger, dipl. vzgojiteljica v vrtcu Jožefe Maslo Ilirska Bistrica

FOTO: arhiv vrtca

Stojnica našega EKO vrtca


5

petek, 4. april 2014

D O G O D K I V O B Č IN I

Dogajanje v dnevnem centru Sonček v marcu Pust je pršu v dnevni center Sonček

Razstava spomladanskih izdelkov

V dnevnem centru Sonček smo v torek, 4. marca, imeli pustno zabavo. Spremenili smo se v pustne šeme, se zabavali ob glasbi in se sladkali s slastnimi pustnimi krofi. Sprehodili smo se tudi po mestnih ulicah in si nabrali nekaj sladkih pustnih dobrot.

V knjižnici Makse Samsa smo v petek, 21. marca, postavili na ogled razstavo spomladanskih izdelkov, ki smo jih izdelali v dnevnem centru. Razstava bo na ogled od 21. marca do 4. aprila. Veseli bomo, če si boste vzeli trenutek vašega dragocenega časa in si ogledali naše izdelke. Vljudno vabljeni!

FOTO: arhiv centra Sonček

FOTO: arhiv centra Sonček

Pustne šeme

FOTO: arhiv centra Sonček

Spomladanski šopki in ptički iz likovne delavnice

Razstava spomladanskih izdelkov

Materinski dan

FOTO: arhiv centra Sonček

25. marca je materinski dan, dan, ki je posvečen mamam. V dnevni center smo povabili naše mame in sorodnike in jim skušali ta dan polepšati. Predstavili smo se s petjem in z lepimi mislimi o mamah. V likovni delavnici smo skupaj ustvarili prečudovit spomladanski šopek in živobarvnega ptička. Skupaj z našimi mamami in sorodniki smo preživeli prečudovit popoldan. Emanuela Rebec, vodja programa, v Dnevnem centru Sonček •Center za socialno delo Ilirska Bistrica

Prireditev s starši

Družabni dogodki v Domu starejših občanov FOTO: arhiv Doma starejših občanov

V začetku marca smo najprej z veselim pustovanjem pregnali zimo. Ob 8. marcu-dnevu žena so se na naše stanovalke spomnili v Območnem združenju Rdečega križa Ilirska Bistrica in jih obdarili z rožami ter unikatno narejenimi dišavnimi vrečkami. Obdarovanje je potekalo pod pokroviteljstvom župana Občine Ilirska Bistrica, Emila Rojca. Čestitki ob dnevu žena je bil namenjen tudi obisk učencev Osnovne šole Antona Žnideršiča, ki so nam predstavili glasbeno pravljico Peter Klepec in dramatizacijo pravljice Zverjasec. Zavod Karitas Samarijan in dekanijska Karitas sta pripravili Medgen-

FOTO: arhiv Doma starejših občanov

Predstava učencev Osnovne šole Antona Žnideršiča

eracijsko srečanje, na katerem so nas obiskali ilirskobistriški birmanci. Ker je že zadišalo po pomladi, so udeleženci skupaj oblikovali cvetice iz krep papirja, za veselo vzdušje pa je poskrbel medgeneracijski bend. Na potopisnem predavanju nam je Metka Strnad predstavila Indonezijo. Prav posebno presenečenje pa je vsem stanovalcem pripravila Vinka Zakrajšek, dolgoletna samorastniška slikarka iz Brkinov. Na razstavi je predstavila osem slikarskih del z motiviko narave in domačij. Ob materinskem dnevu so nas obiskale članice Turističnega društva Šiška in v kulturnem programu slovesno obeležile materinski dan. Kot vedno so z

Razstava del slikarke ge. Vinke Zakrajšek

glasbo, recitacijo ter petjem razveselile občinstvo.

Care Towards Elderly). Vsebina študijskega programa je v letošnjem letu usmerjena Mesec smo zaključili na komunikacijo s starostz obiskom študentov s niki. Petim študentom in področja zdravstvene nege profesorjema, ki prihajajo in socialnega dela, ki na iz Belgije, Nizozemske, Fakulteti za humanistične Finske, Poljske in Slovenije, študije univerze na Primorsmo tako predstavili našo skem sodelujejo v Erazmus- ustanovo in njeno delovanje. ovem Intenzivnem programu •Urška Abram, Dom PRO–ACTE (Positive Restarejših občanov Ilirska sourse Oriented Approaches Bistrica

Popravek:

Navedba popravka iz prejšnjega Bistriškega informatorja. V petek, 7. marca, je bilo v prilogi časopisa Notranjsko-kraške novice, Bistriški informator, na 7. strani objavljeno besedilo z naslovom »Škoromati v Galeriji Doma na Vidmu«, v katerem je bil napačno naveden priimek predsednika kulturnega društva Podgrad, Mitje Ivančiča. Za napako se opravičujemo.


6

Priloga Notranjsko-kraških novic za Občino Ilirska Bistrica

D O G O D K I V OB Č IN I

Spomladanske aktivnosti Društva »VEZI« z Društvom »POT« Z ilirskobistriškim Društvom »Pot« − pomoč zasvojenim od nedovoljenih drog in njihovim bližnjim smo v marcu vzpostavili prav zabavno sodelovanje. Prvič smo se dobili v petek pred 8. marcem, za dan žena, kjer smo ob vodenju prostovoljke Petre v Dnevnem centru Društva za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa »Vezi« izdelovali »origami« rožice, ki jo je vsak lahko poklonil izbrani ženski. Cvet smo opremili še s stebelcem in z lepo mislijo. Naslednjič smo se odzvali povabilu Društva »Pot«, kjer smo skupaj z našimi in njihovimi uporabniki ter zaposlenimi

FOTO: Valentina Benčan

odigrali turnir v namiznem tenisu. Tekmovalne dvojice smo določili z žrebom, nato pa igrali do zasedbe prvih treh mest. Prvi dve mesti sta pripadali uporabnikoma Društva »Pot«, naše Društvo »Vezi« pa si je priborilo tretje mesto. Dogodek je bil predvsem spoznavne, družabne in sprostitvene narave. Za sodelovanje se ob tej priložnosti zahvaljujemo prostovoljki Petri in Društvu »Pot« za popestritev začetka pomladi. Veselimo se že prihodnjih skupnih dogodkov. •Valentina Benčan, socialna delavka Izdelovali smo »origami« rožice.

Humanitarni polet Feniksa za Varstveno delovni center Ilirska Bistrica FOTO: Petar Nikolić

Letošnji, že šesti koncert zabavne in narodnozabavne glasbe Iz srca za srce, je v soboto sredi marca v ilirskobistriškem Domu na Vidmu potekal v znamenju bistriških veteranov lahkih not in njihovih gostov. Na prireditvi, kjer so z izkupičkom od vstopnine zbrali 775 evrov za Varstveno delovni center Ilirska Bistrica, so nastopale skupine Feniks, Tone Škrlj z Romantiki, harmonikar Jože Škrlj, Skupina Odmev, Lojze Bajc in prijatelji, Ad hoc, Ženska klapa Rožice iz Šapjan, Hrvaška, Josip Grgasović Grga in Anpihor ter dvojček Tornado - Osminka. Posebnost koncerta je predstavljala velika raznolikost v žanrih, saj je obsegala področja od šansona oziroma avtorske glasbe (Tone Škrlj z Romantiki) do pop rocka (Tornado in Osminka); od harmonike (starosta harmonikarjev Jože Škrlj) do ženskega klapskega petja (Rožice). Posebej za to priliko so se zbrali nekdaj zelo popularni Feniksi, ki so v dolgoletni karieri zamenjali nekaj postav. Tokrat je manjkal le prerano umrli harmonikar in klaviaturist Vladimir Volk . Tudi

legenda bistriške (in ljubljanske glasbene scene), sicer dirigent domačega pihalnega orkestra Josip Grgasović – Grga, se je tokrat uspešno predstavil v nekoliko manj znani luči- kot vokalni solist. Klarinetist in pevec Boris Ujčič je s skupino Ad hoc odlično nastopil v obeh vlogah in s tenkočutnim izborom pesmi požel veliko odobravanja. Skupino Odmev sestavljajo znani glasbeniki, tokrat razporejeni nekoliko drugače, kot smo jih bili navajeni. Nova zasedba si zasluži vso pozornost. Lojze Bajc in prijatelji je skladbe v narodnozabavnem duhu zaigral v svojem slogu, daleč od trenutnega modnega trenda. Prijetna posebnost ansambla so vsekakor orglice. Povezovalca programa Jride Mršnik Poljšak in Igor Štemberger sta s posrečenimi domislicami obogatila prireditev tako, da bi ju v tej vlogi bil vesel marsikateri zahtevnež iz šovbiznisa. Naj zaključimo prispevek z zahvalo vseh nastopajočih tonskemu mojstru Bojanu Babiču, brez katerega bi glasbeni večer izzvenel v zmazek, ki si ga niti glasbeniki, še manj pa poslušalci, ne bi zaslužili. •Petar Nikolić

Let Feniksa na obiskani prireditvi.

Slikarstvo kot bistvo življenja Sodeloval je na 218 skupinskih razstavah in 93 samostojnih razstavah, 40 delavnicah, 46 kolonijah ter 128 ex-temporih v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem. Leta 2001 je za svoje delo prejel Zlato paleto Zveze likovnih društev Slovenije in do danes prejel že osem certifikatov kakovosti, na mnogih ex-temporih pa je prejel tudi najvišja priznanja. Slikar je leta 2002, zaradi bolezni začel izgubljati vid. Tako v zadnjem obdobju upodablja predvsem vode, reke, morje in krajino. Slikarja in njegove dosežke je na prireditvi predstavil Rajko Kranjec. •Petar Nikolić

Slikar v družbi stalne obiskovalke.

FOTO: Petar Nikolić

V galeriji Doma na Vidmu v Ilirski Bistrici so v goste povabili slikarja Ivana-Stojana Rutarja iz Kopra. Odprli so njegovo retrospektivno razstavo z naslovom Mojih dvajset let ustvarjanja. Do 9. aprila je na ogled dvajset olj z motivi tolminskih hribov ob bregovih Kolpe in Soče, travnikov z ostrnicami, kraških gmajn, solin in stavbne arhitekture, značilne za primorska in kraška mesta. Rutar slika že od mladosti, aktivno pa se je s slikarstvom pričel intenzivno ukvarjati šele po upokojitvi in od takrat dalje pomeni zanj slikarstvo "bistvo življenja".


petek, 4. april 2014

7

D O G O D KI V OB Č IN I FOTO: Petar Nikolić

Primorska poje navdušila ljubitelje petja Krajani Jasena, vasi na desni obali reke Reke ne daleč od Ilirske Bistrice, in ljubitelji zborovske pesmi so imeli čast v prekrasnem vaškem domu “Ahec” gostiti udeležence tradicionalne 45. revije Primorska poje. Sodelujoče je v imenu domačinov pozdravil predsednik KUD Ahec, Niko Dodič. V prepolni dvorani je povezovalka programa Iris Dolgan Primc prisotnim predstavila ŽEVS Grlica iz Budanj, MOPZ Vesna iz Križa, MOVS Bazovica, MOPZ Lopar iz Marezig,

MEPZ Bazovica Rijeka, MOVS Choras 197 iz Mirna ter MOVS Štrandež. Nastopi pevskih zborov so bili s strani občinstva nagrajeni s toplimi aplavzi. Jasenci ne bi bili to, kar so, saj je tudi tokrat prišla do izraza njihova gostoljubnost. Tudi tokrat moramo pohvaliti pridne ženske roke. Svoje goste so pogostile z bogato zakusko, kjer so bili v ospredju domači pršut in dobri štruklji po receptih naših starih mam. •Petar Nikolič

MOVS Chorus '97 iz Mirna.

Sežig pusta

Čas pustnih norčij se je iztekel, zato so se vaščani Vrbice na "PEPELNICO" zbrali na pokopu ali sežigu pusta. Zadnje slovo pustu je dalo kar veliko število vaščanov, ki so se zatem zbrali na že tradicionalni postni večerji, na kateri se postreže trdo kuhana jajca in okisan fižol. •Petar Nikolić

FOTO: Petar Nikolić

FOTO: Petar Nikolić

Pokop pusta v Vrbici

Tradicionalni obred

Aktivnosti Območnega združenja Rdečega križa Ilirska Bistrica Izobraževanje prostovoljcev vanje je pripravila predsednica Marija Šlenc Zver. Prvi del je bil namenjen psihološkim temam, ki so pomembne za razumevanje ljudi, s katerimi se srečujejo. Spregovorila je tudi o lastnih interesih in vzgibih, zakaj se ljudje odločijo, da postanejo prostovoljci. V drugem delu so se spoznali s pravno ureditvijo prostovoljstva, še posebej pa z Etičnim kodeksom.

FOTO: arhiv OZRK Ilirska Bistrica

Priprava cvetja za obdaritev.

Izobraževanje za prostovoljce.

Prostovoljci in prostovoljke Rdečega križa iz Ilirske Bistrice so v četrtek, 6. marca zaključili z obiski in obdaritvijo več kot 550 starostnic, ki so dopolnile 80 let in več. Pod pokroviteljstvom župana občine Ilirska Bistrica Emila Rojca, so jim ob dnevu žena podarili cvetje in jim čestitali ob njihovem prazniku. Na ta dan so obiskali

še starostnice v Domu starejših občanov ter jih razveselili z ročno izdelanimi srčki, cvetjem in voščilom. Navdušeni so bili nad prisrčnostjo žena, ki niso skrivale zadovoljstva ob njihovem obisku. •Območno združenje Rdečega križa Ilirska Bistrica

FOTO: arhiv OZRK Ilirska Bistrica

V drugi polovici februarja so na Območnem združenju Ilirska Bistrica izvedli izobraževanje za prostovoljce, ki je potekalo v Domu starejših občanov. Udeležilo se ga je več kot 40 prostovoljcev in prostovoljk Rdečega križa, Karitasa, Društva upokojencev, Društva invalidov, Koronarnega društva, Društva Jesen, Doma starejših občanov, Društva Vezi in Brigadirjev. Preda-

Obiski in obdaritev starostnic


8

Priloga Notranjsko-kraških novic za Občino Ilirska Bistrica

D O G O D EK V OB Č IN I

Nit je ustvarjala čipko

Jože Stegu je v uvodu lepo zapisal: »Marina nas v svoji drugi pesniški zbirki vodi po svojih pesniških sobanah s številnimi okni, skozi katera nam odstira svoj pogled na življenje. Včasih v strogih poteznih linijah, spet drugje v igrivih prispodobah, polnih čudenja nad lepotami narave, po katerih se obrača k človeku.« V knjigi se prepletajo čipke in poezija. Marina je ob klekljanju, ki se ga je naučila od

mame Ane Štemberger, iskala besede za poezijo. Na ogled je postavila tudi razstavo čipk in verzov, ki jih je pisala svojim prijateljem ob različnih priložnostih. Marina je povedala: »Prijatelji so me presenetili, saj so imeli vsa voščila shranjena, nekatera celo v okvirju. Ganili so me s svojo prisotnostjo in pokazali, da imajo radi mojo poezijo.« Večer je potekal v prijetnem vzdušju ob pogovoru z mag. Damjano Hrabar. Sodelovali so tudi Nataša Ujčič, Lara Štemberger, Božo Ličen in Jože Stegu. •Petar Nikolić

FOTO: Petar Nikolić

V knjižnici Makse Samse so predstavili knjigo Marine Grilj z naslovom VEDNO ZNOVA. Večer je bil namenjen kot darilo ob prazniku, 8.marcu.

Marina na predstavitvi svoje knjige

O BV E S TIL A

RKS Območno združenje Ilirska Bistrica obvešča občane in občanke, da bodo zbirali oblačila in drugo blago v torek, sredo in četrtek, 15., 16. in 17. aprila 2014, od 17. do 19. ure, v skladišču Rdečega križa št. 2, pod Gimnazijo Ilirska Bistrica. VABIJO VAS, DA POSTANETE ČLANI RDEČEGA KRIŽA IN POMAGATE.

RDEČI KRIŽ DRUŠTVO INVALIDOV ZDRAVSTVENI DOM DRUŠTVO DIABETIKOV TABORNIKI« ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV«

I

L

I

R

S

K

A

B

I

S

T

R

I

C

A

ob 7. aprilu – Svetovnem dnevu zdravja vabijo na

13. POHOD PO KETTEJEVI POTI, ki bo v NEDELJO, 6. aprila 2014, ob 9. uri. Začetek pohoda bo pred osnovno šolo Dragotina Ketteja v Ilirski Bistrici. Ob 8.30 uri vam bomo izmerili krvni tlak in krvni sladkor.

OBMOČNO ZDRUŽENJE ILIRSKA BISTRICA VAS VABI NA

KRVODAJALSKO AKCIJO v četrtek, 10. aprila 2014, od 7. do 13. ure V DOM STAREJŠIH OBČANOV ILIRSKA BISTRICA Prosimo, če s seboj prinesete osebni dokument.

Potek pohoda: Trnovo–Zarečje - Novakov mlin–Smrje–Prem Pot nazaj: mimo kmetije Ivankotovi–Topolc–Ilirska Bistrica

Vsi, ki vam je vzpon na Prem prehudo breme, se lahko pri Novakovem mlinu preko Mežnarije do Topolca vrnete v Ilirsko Bistrico. Za pohod se primerno oblecite in obujte. V primeru zelo slabega vremena pohod odpade!

HOJA JE NA LASTNO ODGOVORNOST!

Skupaj rešujemo življenja!

Program društev sofinancira Občina Ilirska Bistrica

Rdeči križ Ilirska Bistrica

Napove dnik dogodkov v apr ilu 20 1 4 Petek, 4. 4. 2014, ob 17. uri, Dom na Vidmu, Območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Naša pomlad Nedelja, 6. 4. 2014, ob 9. uri, zbor pred OŠ Dragotina Ketteja, 13. Pohod po Kettejevi poti Torek, 16. 4. 2014, od 9. do 12. ure, na Placu v Ilirski Bistrici, Zelemenjava (menjajo: semena, ozimnico, sadike, zelišča, čaje, peciva in še kaj …)


St7 web  

ST7

Advertisement
Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you