Issuu on Google+

Finance.si - tiskanje

1 od 3

http://www.finance.si/print?tip=1&id=260836

Nazaj k članku

Finance 203/2009 Stane Petavs 20.10.09 00:01 vsi članki avtorja Kakšne so zdaj vaše izkušnje z bankami, ali plačujete višje stroške? Kakšne so zdaj vaše izkušnje z bankami, ali plačujete višje stroške? Kako so se zaostrili pogoji za obnavljanje starih kratkoročnih posojil oziroma najemanje novih? Danjela Grahek, G-plast : "Stroški se višajo pogosto. Enkrat eni, drugič drugi, in ko jih na koncu leta sešteješ, je to visok dodatni strošek za podjetje. Ko prosiš za posojilo, pa pogosto dobiš občutek, da ti banke delajo zelo veliko uslugo. Zato nisi pozoren na vse stroške, ki ti jih za odobritev zaračunajo. Občutek imam, da so banke krizo, ki je zajela gospodarstvo, izkoristile za izgovor in poostrile kriterije za odobritev posojil ter dvignile stroške za obdelavo prošnje. Pri nas smo se pred leti odločili zastaviti nepremičnino (poslovni prostor) za zavarovanje posojil, tako da nimamo še posebej stroška za garancijo. Ne zdi se mi prav, da banke podaljšujejo limite na poslovnem računu za tri oziroma s hudimi pregovarjanji in pogajanji za šest mesecev. Po preteku tega roka je namreč treba znova predložiti vse dokumente o tekočem poslovanju in prošnjo. Za to obdelavo podatkov in podaljšanje limita pa banka obračuna visoke provizije in stroške odobritve." Štefan Pavlinjek, Roto : "Obrtniki in podjetniki bankam plačujemo vedno več, kot kaže, pa so banke med seboj dogovorjene in med njimi ni prave konkurence. To za nas pomeni višanje stroškov, po našem mnenju neupravičenih stroškov. Tudi posojila in odobritve teh so veliko dražji kot v drugih evropskih državah. In ker je država sanirala banke v krizi, njihovo ravnanje ni pošteno. Zato pričakujem, da bodo banke denar, ki so ga dobile od države, po realni ceni plasirale naprej. Banke želijo posojilne pogodbe obnoviti z novimi pogoji, kar ni prav. Obrtniki in podjetniki smo te pogodbe sklenili v 'ugodnih' časih. Reprogramiranje dolgov danes ni možno, vzeti je treba novo posojilo. Glede na resnost gospodarske krize in glede na prej omenjeno dejstvo, da je država pomagala bankam, bi morale te imeti posluh za posojilojemalce in posameznikom reprogramirati posojila za krajše ali daljše obdobje, ne pa vztrajati pri novih

11.6.2010 18:40


Finance.si - tiskanje

2 od 3

http://www.finance.si/print?tip=1&id=260836

posojilnih pogojih in novih pogodbah." Andraž Štalec, Red Orbit : "V zadnjem času so se v našem podjetju stroški vodenja računa in zneski, povezani s spletnim bančništvom, precej zvišali. Čeprav ne govorimo o velikih zneskih, pa vendar obstaja kar velika razlika med stroški pri različnih slovenskih bankah. Podjetje sicer trenutno posojil nima, vendar smo ob informativnih povpraševanjih pri različnih bankah opazili, da so se zaostrili pogoji za najemanje posojil. Banke so posebej pozorne na tekoče poslovanje podjetja, odprte terjatve in boniteto. Na srečo v našem podjetju s tem nimamo težav." Andrej Repina, BTC : "BTC ima plačilni promet z več bankami, ki so povezane v sistem HALCOM. Med posameznimi bankami ni večjih odklonov pri stroških vodenja računov in tudi ne pri stroških uporabe elektronskega bančništva. Seveda dajemo prednost internemu plačilnemu prometu znotraj posamezne banke, saj je ta veliko cenejši. So pa večji odkloni na področju mednarodnega plačilnega prometa, vendar ta na stroške BTC zaradi majhnega obsega nima posebnega vpliva. Večino kratkoročnih posojil smo zamenjali z dolgoročnimi viri v letu 2008 in na začetku leta 2009, kar je pomenilo nekoliko večjo maržo banke pri odobritvi, vendar vezano na spremenljivo osnovo (EURIBOR), ta pa se zdaj ves čas znižuje. Obnova kratkoročnih virov v sedanjem obdobju večinoma pomeni obnovo za krajši čas, za tri ali šest mesecev, vendar praviloma po fiksni obrestni meri v višini pet in več odstotkov, kar ob sedanji višini EURIBOR pomeni bančno maržo štiri ali več odstotkov." Davorin Gabrovec, Intera : "Naše izkušnje z bankami so za zdaj dobre. Bančni stroški so letos glede na lani ostali skoraj na enaki ravni. Banke so zdaj nekoliko bolj zahtevne pri najemanju novih posojil in dajejo večji poudarek predvsem tekočim finančnim podatkom, sodelovanju komitenta z banko in seveda ustreznemu zavarovanju posojila. Obnavljanja posojil pa za zdaj potekajo kot pred časom. Menim, da če podjetnik redno sodeluje z banko in jo obvešča o svojih aktivnostih, tudi precej lažje podaljšuje in pridobiva nova posojila." Nina Breznik, Sosed : "Pri našem poslovanju seveda zelo veliko sodelujemo z bankami. Načeloma so izkušnje dobre. Kljub temu pa moram opozoriti, da se zvišujejo stroški poslovanja. Menimo, da že ocena, ki so jo slovenske banke prejele od EU, da so med najdražjimi, veliko pove. Naše podjetje redno posluje prek e-banke. Stroški takih bančnih storitev se na naši banki sicer v slovenskem povprečju, pa vendar dokaj visoki. Zlasti je drago plačevanje plačilnih nalogov, 0,69 evra, cenejše je plačevanje položnic, 0,32 evra. Glede na število plačil so mesečno taki stroški dejansko visoki. Našim strankam omogočamo plačilo storitev tudi prek prenosnih POS-terminalov. Tudi takšne provizije so precej visoke. Ugotavljamo, da je visoka tudi provizija pri pologu gotovine na račun podjetja, ki je sicer odvisna od vsote pologa, pa vendar gre skupaj gledano za visoke stroške." Ani Klemenčič, GBD : "Naše izkušnje z bankami so takšne, da ko ti gre super, vsi trkajo na tvoja vrata. Ob prvem resnem zapletu, ko se je zamajal trg vrednostnih papirjev, pa je financiranje finančnih posrednikov, kamor

11.6.2010 18:40


Finance.si - tiskanje

3 od 3

http://www.finance.si/print?tip=1&id=260836

se uvrščamo borzne družbe, oteženo, kolikor slišimo za finančne holdinge skoraj prepovedano (primer sta banki SG in Banka Koper , kjer so njuni lastniki dali takšne usmeritve), čeprav so vse obveznosti poravnane pravočasno, podjetje nima likvidnostnih težav in ni prezadolženo. Bančni stroški so se v primerjavi z minulim letom v povprečju zvišali (prilivne, odlivne provizije, stroški odobritev, stroški financiranja ...). Opažamo večjo previdnost bank pri ocenjevanju posojilne sposobnosti podjetja. Za pridobitev posojila banke zahtevajo več dokumentacije, kot so jo pred letom dni, podjetje natančno analizirajo, razkriti se je treba v celoti. Verjetno veliko posojilojemalcev obupa, še preden zadostijo vsem zahtevam upravljavcev tveganj, ki so zaživeli v povsem novi vlogi. Večjo previdnost je mogoče zaznati tudi pri zavarovanju, velikokrat vrednostni papirji (kljub kotaciji A) niso zadostna garancija, želijo namreč še dodatno zavarovanje (solidarni porok, hipoteka na nepremičnino ...)." Klemen Šešok, Taxgroup : "Ne morem odgovoriti na vprašanja kot posojilojemalec, ker kot svetovalna hiša ne najemamo posojil. Kot svetovalec pri najemanju posojil pa lahko potrdim, da so se letos pogoji najemanja posojil zelo zaostrili, pa tudi stroški odobritve in zavarovanja so višji."

11.6.2010 18:40


Finance7