a product message image
{' '} {' '}
Limited time offer
SAVE % on your upgrade

Page 1

RADOVEDNI ORLI

April 2014


Glavni urednici: Lea Čibej, Monika Filipič Ostali uredniki: Agata Pivk, Ana Banič, Vesna Perič, Oskar Bogataj

Avtorji slik: Oskar Bogataj, Matevž Cerar, Sara Petrovčič,

Rok Pisk

Oblikovanje: Dejan Frlic


NAGOVOR GLAVNIH UREDNIC Ko sva začeli načrtovati novo številko Radovednih orlov je bilo v zraku še čutiti vonj po cimetu in pomarančah. Vsi smo bili veseli, polni upanja, želja in pričakovanj v novem letu. Se še spomniš, kako težko smo pričakovali sneg? Sedaj pa smo že pošteno zakorakali v to leto, marsikdo pozabil na svoje novoletne zaobljube in prvega sneženega moža, ki ga je naredil. Si pozabil tudi na zimovanje, te zanima kaj so počeli drugi? Preberi si novo številko in izvedi še mnogo več!

Prijetno branje ti želiva Lea Čibej, Zgovorna orka in Monika Filipič, Nasmejana vidra

ZGODILO SE BO: 5.4. Obljube 13.4. Križev pot na Goropekah 4.5. Skavtska maša in izlet s starši 1.6. Zaključek skavtskega leta


DOBRO JE VEDETI ... ZNAK ZSKSS Kako na daleč prepoznaš skavta? Enostavno! Nosi skavtski pulover z velikim znakom ZSKSS-ja (Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov) na sprednji strani. In kako veš, da na sosednjem travniku taborijo skavti in ne kakšna druga skupina? Tudi to ni problem. Na jamboru plapola modra zastava z že prej omenjenim oranžnim znakom. Če te vprašam, kaj ta znak pomeni, bi vedel odgovoriti? Priznam, jaz sem že malo pozabila, zato bom skupaj z vami osvežila spomin. Temeljni barvi sta temno modra in opečnato oranžna. Modra izraža tradicijo, oranžna pa našo posebnost, slovenstvo in povezanost z naravo in stvarstvom. Modra podlaga poudarja svobodo. Nanjo je vtisnjen simbol za fante (kranjska lilija) in za dekleta (deteljica), združena v eni organizaciji, kar kaže na skupno sobivanje in dopolnjevanje obeh spolov. Bela deteljica je simbol za čistost, iskrenost in preprostost. Predstavlja ženske lastnosti in dekliški del ZSKSS-ja. Je tudi osnova znaka svetovne skavtske organizacije WAGGGS, v katero je včlanjeno naše Združenje. Oranžna kranjska lilija predstavlja tradicijo, točnost, natančnost, pravila – moške lastnosti. Je tudi simbol svetovne skavtske organizacije WOSM. Magnetna igla nam kaže smeri neba, pravo smer. V našem primeru kaže, kdo je naš Stvarnik. Dve zvezdici pa predstavljata deset skavtskih zakonov.

Monika Filipič; Nasmejana vidra


DUHOVNA MISEL SKAVT/INJA SI ŠTEJE V ČAST, DA SI PRIDOBI ZAUPANJE Kot duhovnik in kot človek rad zaupam človeku, ki ga srečam enkrat ali pa srečujem dnevno. Skušam verjeti, da človek misli iskreno, da nima kakšnih skritih namenov in da bo tisto, kar bo obljubil, tudi naredil. To je nekoliko naivno, priznam, a če sem res poslanec Jezusa Kristusa, potem naj bi bila to moja edina usmeritev. Jezus je zaupal in imel rad, Jezus je odpuščal in ponovno zaupal ter imel rad, Jezus je … Vedno mi ne uspe delovati na Jezusov način, se pa trudim, res se. Spoštovani skavti, dragi skavtski voditelji, pridobivanje zaupanja ni samo čast in ponos, pridobivanje zaupanja je naše poslanstvo in bi naj bila naša svobodna in osebna odločitev. Vsak dan in vsak dan znova. Želeli naj bi si in seveda naredili vse, da bi nam drugi res lahko zaupali. Odgovorno delovanje v stegu, izpolnjevanje zaupanih nalog, sodelovanje med seboj, pomoč soskavtom, dajanje dobrih idej, izobraževanje za voditeljstvo, odgovorno načrtovanje, želja po povezovanju duhovnosti in skavtskega življenja, to vse so naša poslanstva, ki smo jih, upam, sprejeli in si jih želimo. Po njih bomo vredni zaupanja. Katehizirati pomeni vabiti, pričakovati, želeti, da bodo ljudje slišali vabila in jih sprejemali v svoja življenja. Zato vas, dragi skavti, spoštovani starši, prosim, da ob tem zapisu iskreno razmišljate in pri sebi nekaj naredite za to, da boste vredni zaupanja. In še nekaj odlomkov o zaupanju iz Svetega Pisma: Blagoslovljen mož, ki zaupa v GOSPODA in je GOSPOD njegovo zaupanje. (Jer 17,7) Kdor izda skrivnost, zapravi zaupanje in ne bo več našel prijatelja po svoji duši. (Sir 27,16) Vsako podkupovanje in krivičnost bosta zatrta, zaupanje pa bo ostalo na veke. (Sir 40, 12) Tolikšno zaupanje v Boga imamo po Jezusu Kristusu. (2 Kor 3, 4)

Lepo pozdravljam. Igor Jereb, žpk


VOLČIČI IN VOLKULJICE ČRNI PANTER BAGIRA Dragi volčiči in volkuljice, se še spomnite kdo nas je obiskal na skali posveta in tam, z debelim bikom, odkupil naše volčiče mladiče? Tako je, črni panter Bagira, ki nas obiskuje tudi na naših srečanjih in nam s svojo zvitostjo, predrznostjo in močjo pomaga utirati pot skozi nevarno džunglo, kjer na nas preži nevarni tiger Širkan. Pa si poglejmo kakšna žival sploh je črni panter, da našega Bagiro še podrobneje spoznamo. Črni panter je skupno ime za črno barvno varianto katerekoli velike mačke. Lahko je črni tiger, črni jaguar, črni leopard ali katera od ostalih velikih divjih mačk. Pojav črnih kožuhov, za razliko od nam bolj poznanih svetlo rjavih s črnimi pikami, je najbolj pogost pri leopardih, zato si sedaj poglejmo malo več o njem. Odrasel leopard je dolg od 1 do 2 metrov, tehta pa od 40 do 90 kilogramov. Živi v Afriki (južno od Sahare) in v južni Aziji. Ponavadi živijo v pokrajinah pokritih z gozdom, znajdejo pa se tudi v območjih brez gozdov in z malo ostalih rastlin, na primer v polpuščavi. Leopardi so samotarji in živijo ločeno od ostalih, na določenem območju ali revirju. Prehranjuje se z malimi in velikimi sesalci in ptiči. S svojimi dobrimi čuti plen izsledijo, ga prikrito zasledujejo in nato bliskovito ulovijo. Leopardji mladiči se skotijo v dobro skritem brlogu, saj so takrat še slepi in čisto nebogljeni. Tehtajo približno pol kilograma. Mladiči pri materi ostanejo približno dve leti, v tem času pa se naučijo skrbeti sami zase in loviti hrano.

Vesna Perič, Likovna vidra


ALI STE VEDELI? • • • •

Leopard v divjini živi 12 let, v ujetništvu pa celo do 20 let. Včasih si svoj plen odnese na drevo in si ga tako shrani za kasneje. Teče lahko s hitrostjo 58 km/h. V višino lahko skoči 3 metre, v daljino pa 6 metrov.


IZVIDNIKI IN VODNICE SKAVTSKA PREHRANA MALO DRUGAČE Pašteta ali evrokrem na kosu kruha, makaroni z ragujem iz pločevinke, mineštre z bolj ali manj kuhano zelenjavo, hrenovke, pečene nad ognjem (včasih tudi v njem :) ), napolitanke … Če teh nekaj preprostih jedi uredimo v enodnevni jedilnik, dobimo najbolj tipično skavtsko prehrano in tudi najpogostejše odgovore na nemalokrat zastavljena vprašanja »Kej bo dans za jest?«. Kljub začetnim »Pa ne že spet makaroni!« podobnim izjavam, kasneje vsi kot za šalo zmažemo vsak svojo porcijo, a večina si potiho želi kakšne novosti. Prehrana je na skavtskih aktivnostih zelo pomembna, saj smo vedno v akciji – hodimo, žagamo, sekamo, se igramo različne igre ali kaj izdelujemo. In kje se pojavlja največ teh aktivnosti? Na poletnem taboru seveda! Sploh tabori čete (kasneje pa tudi klana) znajo biti precej naporni, zato ima hrana na taborih veliko vlogo. Zaradi celodnevnih aktivnosti je potrebno jesti energetsko bogato hrano, ki nam da dovolj energije, da brez težav opravimo vse naloge. Sploh zaradi nenehnega tekanja sem in tja ter delanja raznoraznih stvari je popolnoma nesmiselno skrbeti, da se bo dodatna porcija kosila ali napolitanka več komu poznala na postavi, zato z obroki ne smemo preveč varčevati. Zajtrk, kosilo in večerja, vmes pa še dopoldanska in popoldanska malica so v vročih poletnih dnevih torej nujni, med njimi pa je obvezno treba popiti dovolj tekočine. Večino obrokov pa si izvidniki in vodnice skuhate sami, kar pa po navadi vzame kar nekaj časa. Že kurjenje ognja včasih zaradi morebitnega dežja lahko predstavlja težavo, voda pa tudi ne zavre tako hitro kot doma na štedilniku. Najbrž je tudi to eden izmed razlogov, da se na jedilniku (pre)pogosto pojavljajo na začetku omenjene jedi. A ni potrebno prav veliko truda in kuharskega znanja za


popestritev obrokov. Dovolj je že, da makaronom namesto raguja iz pločevinke dodate drugačno omako, npr. paradižnikovo s tuno, sirovo ali omako carbonara (jajce in slanina). V zelenjavno mineštro poleg obveznega krompirja in korenja lahko dodate še cvetačo, kolerabo ali brokoli, za zgostitev pa uporabite pest pšeničnega zdroba, ki ga niste porabili za gres prejšnji večer. Če pa vam čas, sestavine, pripomočki in seveda voditelji dopuščajo, se lahko lotite tudi malce zahtevnejših kuharskih izzivov. Tako se lahko naučite skuhati golaž ali ričet, speči krompir in piščanca v žerjavici, pico v improvizirani pečici ali pa se lotite izdelovanja cmokov iz krompirjevega testa, ki jim dodate marmelado ali nabrano sveže sadje. Predlagam vam, da pred taborom malce pobrskate po kuharskih knjigah in povprašate starše ali starejše skavte za še kakšno zanimivo jed, ki jo lahko skupaj z vodom pripravite, a prej ne pozabite vprašati voditeljev, ali se s tem strinjajo. Tako se boste naučili skuhati marsikaj nenavadnega ali pa običajnega na nenavaden način, poleg tega pa boste zagotovo navdušeni nad spremembami. Naj vas morebitni neuspehi ne odvrnejo od tega, da postanete skavtski kuharski mojstri!

Agata Pivk, Inovativna orka


ORIENTACIJA ZA IZVIDNIKE IN VODNICE 25. januarja ob osmih zjutraj smo se skavti čete zbrali pred župniščem, da bi preverili svoje znanje orientacije. Razdelili smo se v pet skupin in orientacija, za katero so poskrbeli klanovci, se je začela. Najprej smo se odpravili na Goropeke, kjer nas je čakala prva točka. Lenart in Oskar sta preverila naše znanje vozlov. Nalogo smo uspešno opravili, ko je vsak naredil pet vozlov. Potem smo po bližnjici nadaljevali pot do prve mrtve točke. Tu smo našli namig za naslednjo točko. Ta nas je čakala na drevesu ob potoku. Porabili smo veliko časa, da smo jo našli, saj smo pogledali povsod drugje le na drevo ne. Naprej smo se odpravili k hiši v Osojnici, o kateri je govoril namig. Jani in Neža sta nas učila o prvi pomoči, dobili pa smo tudi čaj in piškote. Naslednja mrtva točka je bila v kozolcu, namig pa nas je od tam vodil h križu, a na žalost k napačnemu, zato smo morali našo pot podaljšati in se povzpeti k pravemu križu na Žirku. Tu je bila še zadnja mrtva točka in ker smo bili že pozni, smo se po bližnjici odpravili nazaj. Po snegu smo se drsali navzdol, zato smo na cilj prišli mokri in umazani, a vsi celi. Kljub utrujenosti in razbolelim nogam, smo se vsi strinjali, da je bil to super dan preživet v naravi!

Nina Kavčič, Potrpežljiva žaba


SUDOKU

Himna čete Me smo Koale, plezamo po drevesih in živimo v nebesih. V nebesih je lepo, tam Sove srečamo. Tja na Zemljo vidimo, kjer kozorogi po gorah skačejo. Vouki tulijo na nas, saj se veselijo, da lahko z nami živijo. Voditelji Ana, Jakob, Petra pa veseli so, da za njimi ponovimo in se nekaj novega naučimo. Mi Radovedni orli smo, ker po nebu jadramo, se zabavamo ter druge skavte pozdravljamo.

Zimovanje 2014, Zala Jesenko in Ana Eržen


POTNICE IN POPOTNIKI ALI PRI SLUŽENJU TUDI SLUŽIM? Služenje je beseda, ki jo kaj hitro povežemo z zaslužkom, a vseeno z denarjem nima nobene povezave. Preden pa poiščemo pravi pomen služenja, si preberimo kaj o služenju menita popotnica in popotnik.

‘’Služenje je zame čas, ki ga podarim drugemu. Sliši se dokaj preprosto. Ampak danes komaj najdemo čas za vse šolske ali službene obveznosti, kaj šele za prostovoljno delo. Prvo na kar pomislimo je, da je to zapravljen čas in da tako ali tako nimamo nič od tega. Da se preprosto ne splača. Pa ni res. Iz izkušnje vem, da se podarjen nasmeh, beseda in čas obrestujejo. Obresti pridejo v obliki novih prijateljev, izkušenj, sreče … V obliki ljubezni, ki se množi tudi tam, kjer je skoraj ni več. Več kot podariš, več dobiš.’’

Neža Šivec


Služenje mi predstavlja nek prostovoljni izziv. Opravim ga tako, da poiščem potrebe v družbi in nanje aktivno odgovorim. V družbi poskušam služiti tako, da se obnašam kot skavt, torej da zavzeto opravim vsako nalogo in pomagam vsakomur. Služenje pri skavtih pa se mi zdi drugačno, saj po navadi dobimo nek izziv od voditeljev, mi pa se sami odločimo, ali ga bomo sprejeli ali ne. Menim, da se služenje v družbi in pri skavtih povezujeta, saj oba prinašata nove izkušnje in zadovoljstvo po opravljenem delu. Mislim, da bi moral vsak človek služenje jemati kot dobro delo in ne kot obremenitev in napor, saj je naloga zagotovo veliko bolje in hitreje opravljena, če se je lotimo z nasmehom.

Jani Pagon Se kar strinjam z Nežo in Janijem. Za služenje se moraš odločiti, mora ti biti v veselje, da prek njega nabiraš izkušnje, spoznavaš sebe, odkrivaš talente in pomanjkljivosti, spoznavaš kaj te veseli in česa ne maraš. Tako ti uspe že v mladih letih dodobra spoznati svoje zmožnosti in želje, ki so lahko zelo dobro izhodišče za tvojo nadaljno življenjsko ali poklicno pot ter osebno rast. Je pa še nekaj zelo pomembnega, kar ti služenje da: krepitev odgovornosti. Odgovorne odločitve o tem kakšen izziv si bom zadal, odgovornost do sebe in do soljudi, da izpolnim stvar, ki sem jo obljubil drugim in še pomembneje, da izpolnim, kar sem obljubil sam sebi. Zato, dragi popotniki in popotnice, se odločite za služenje. Kakršnokoli. Samo da je takšno, ki vam bo v veselje in pomoč pri odkrivanju sebe. Svoje ideje pa povejte osebnemu spremljevalcu in skupaj bosta našla najbolji možnost za uresničitev le-teh. Kaj torej služim pri služenju? Hvaležnost, nasmeh, veselje, samozadovoljstvo, krepitev odgovornosti, razvijanje svojih talentov in sposobnosti, odkrivanje svojih pomanjkljivosti, potrditev da zmorem. Ni ga lepšega plačila, kajne? :)

Sara Petrovčič, Marljiva lenivka


ESKIMI BREZ SNEGA IN ZAPEČKARJI BREZ PEČI

Zimovanje Klana Zagrizenih 86 Ko smo načrtovali zimovanje, se nismo mogli odločiti kaj bomo: eskimi ali zapečkarji. Ob prihodu na cilj je sledilo spoznanje, da ne bomo ne zapečkarji, ker v koči ni peči in ne eskimi, saj tudi snega ni bilo. Tako smo postali eskimi brez snega in zapečkarji brez peči. :)

V petek, 10. 1. 2014 smo žirovski klanovci odšli na zimovanje v Gozd Martuljek. Zbirali smo se kar po poti; večina v Škofji Loki, pridružili pa so se nam še v Kranju in v Gozdu Martuljku. Iz Škofje Loke smo se odpeljali z vlakom do Jesenic, od tam pa z avtobusom do Gozda Martuljka in peš do Lipovčeve Koče. Do koče smo prišli kasneje kot smo planirali, a smo se dobro organizirali in kmalu pojedli kosilo - makarone s tuno! Po kosilu smo imeli kratek program, ki sta ga pripravila Rok in Sara, nato pa smo se razdelili na dve skupini, in sicer na pomivanje posode in kuhanju večerje. Kuhanje šmorna se je nekoliko zavleklo, a smo se ob tem zelo zabavali in nasmejali. Po večerji smo imeli zabavni večer z zabavnimi igrami in turnir v lupljenju pomaranč. Kasneje smo imeli še večerno molitev, nato pa po dolgih pogovorih pozno v noč odšli spat. V soboto smo se zjutraj zbudili, pozajtrkovali in pripravili na pohod. Peš smo se odpravili najprej do Martuljškega slapa, ki je bil zares fascinanten, velik je namreč 110 metrov. Po obveznem slikanju, smo se odpravili do naslednjega cilja - bivaka za Akom. Med potjo smo prvič letos hodili po snegu. Na vrhu smo zakurili ogenj in skuhali domače klobase. Kmalu smo se vrnili v kočo, hitro pojedli gres in zopet sta program prevzela voditelja - ogledali smo si Rok in Sara show, kasneje pa smo se pogovarjali o ciljih v življenju. Debata se je znova


zavlekla pozno v noč. Naslednje jutro smo se na hitro spoznali z novo veščino o augnmasi in si skuhali kosilo. Sledilo je pakiranje, pospravljanje koče, iskanje izgubljenih predmetov … Da bi ulovili avtobus Gozd Martuljek - Brezje, smo morali kar pohiteti. Uspelo nam je in na Brezjah smo naredili preverbo, nato pa zimovanje dokončali z obiskom svete maše. Po maši smo se razporedili po avtih in odpeljali domov. Kljub temu, da je bilo zimovanje skoraj brez snega, smo se imeli super! Zapomnil si ga bom po številu pojedenih pomaranč, dolgih pogovorih, lepi naravi in drugih skavtskih norčijah, ki smo jih skupaj preživeli.

Matevž Podobnik, Šarmantn bak


RECEPT PANNA COTA Sestavine: • 1,5 dl sladkorja • 5 dl tekoče sladke smetane • 1 dl mleka • 1 vaniljev sladkor • 4 žličke želatine • 1 dl vroče vode • narezane jagode, sezonsko sadje ali borovnice (lahko tudi iz kompota).

Postopek: V posodo damo sladkor, smetano in mleko. Na majhnem ognju mešamo, da se sladkor stopi. Ne sme vreti. Dodamo vanilin sladkor. Vroči vodi dodamo želatino in jo mešamo, da se stopi. Vmešamo jo v smetano in vse skupaj precedimo , da ni kepic. Tekočino vlijemo v posodice ali čajne skodelice, ki smo jih prej oplaknili z mrzlo vodo. V hladilniku naj počivajo tako dolgo, da se masa strdi. (Najbolje kar 4 ure!) Posodice obrnemo in če vsebina ne gre ven, jih položimo za par sekund v vročo vodo. Okoli sladice nato naložimo sadje. To je pravzaprav smetanov puding in ga lahko izboljšamo še tako, da dodamo stepene beljake, ko je masa že kuhana. Sladica je veliko boljša, če uporabimo vaniljevo palčko, ki jo prerežemo in semena, dodamo smetani. Bon Appétit!

Ana Banič, Natančna vidra


VODITELJI IN VODITELJICE

KAM LE ČAS BEŽI...?? (*pisano v moškem spolu, ampak berite tudi kot ženski spol …) Povprečen žirovski skavtski voditelj je študent, animator, občasno opravlja študentsko delo, opravlja hišna opravila, rad preživlja čas z dekletom, družino in prijatelji, športa in si z veseljem vzame tudi čas zase. Hkrati pa se večkrat vpraša, kako naj vse te svoje ‘’ljubezni’’ spravi v en dan/teden/mesec. Ve, da bi potreboval dan z več urami, a da tega ne more imeti. Lahko pa si pomaga še na en način - z zelo dobro organizacijo svojega časa. In tega se lahko nauči. Ker smo v SKVO-ju opazili, da smo vsi šibki v organizaciji svojega časa, smo poprosili poverjenico za usposabljanje voditeljev Ireno Mrak Merhar, naj nam pripravi delavnico, da bomo to šibko točko lahko izboljšali. Tako smo sončno novembrsko dopoldne preživeli v Ljubljani na delavnici. Imeli smo se lepo, vsak se je malce zamislil nad sabo, nekaj tega kar smo od delavnice odnesli, pa bi radi podelili z vami. Prej ko se boste dobro organizirali, prej vam bo to prišlo v navado in boste zato imeli več časa za vse svoje ‘’ljubezni’’. Začnimo tako: Vzemi list papirja in si nariši uro, ki naj ima na številčnici 24 ur. Si? V redu. Sedaj si zamisli včerajšnji dan in na uro napiši, kaj vse si počel včeraj (vpiši vse kar ti je vzelo več kot 15 minut časa). Si naredil? V redu. Sedaj pa vse to malce preglej in si označi stvari, ki so bile popolnoma nepomembne zate oz. s katerimi si samo vrgel čas stran. Jih je veliko? Tvoji vesti prepuščam, kako te bo to ganilo in če se boš kaj zamislil :)


Še nekaj nasvetov za boljše upravljanje s časom: (prirejeno po Resnik 2010) 1. Naloge, ki ti vzamejo le nekaj minut, naredi takoj. 2. Vsako opravilo/naloga naj ima svoj rok. 3. Uporabljaj koledar. 4. Uporabljaj organizator. Organizator je orodje, ki omogoča pregled nad celotnim dnem, mesecem, letom, omogoča zapis to-do seznamov, projektov in ostalih pomembnih stvari. 5. Imej vidno označene roke. 6. Nauči se reči NE. Ne smeš si naložiti več dela, kot si ga sposoben opraviti. 7. Naj bo tvoj cilj končati nalogo pred rokom oz. priti na sestanek nekaj minut pred začetkom. 8. Osredotoči se zgolj na eno ključno nalogo v določenem času. 9. Odstrani vse kar te zamoti: telefonski klici, sms-i, elektronska pošta, spletne klepetalnice itd. 10. Ne obremenjuj se z nepomembnimi podrobnostmi. Zavedati se moraš, da nikoli ne boš naloge opravil točno tako, kot si si zamislil. 11. Prioritete. Ker ni mogoče narediti vsega naenkrat, se moraš naučiti dajati prednost določenim nalogam. 12. Delegiranje. Če je le mogoče, razdeli delo med več ljudi, da se malce razbremeniš. 13. Odpravi vse, kar ti jemlje dragoceni čas. 14. Končaj sestanek oz. nalogo takrat, ko je to smiselno, z jasnimi cilji, določenimi naslednjimi akcijami in odgovornimi osebami za posamezne akcije. 15. Izkoriščanje mrtvega časa. Čakanje v vrsti, vožnja z javnim prevozom … na videz ponujajo malo časa. Obstaja pa veliko opravil, ki ne zahtevajo dolgotrajnega neprekinjenega dela in jih lahko opravimo v časovnih luknjah: branje strokovne literature, načrtovanje tekočega dne, telefonski klici … V teh časovnih luknjah lahko dnevno pridobiš od nekaj minut do 3 ure. 16. Dokumentiranje in arhiviranje. Posamezne procese, projekte, sezname je potrebno ustrezno dokumentirati. Osnovno pravilo, ki omogoča optimalni izkoristek časa je, da dokument, ki ga ne potrebuješ več, takoj odložiš na pravo mesto. Za razvrščanje porabiš več časa, ko pa dokument iščeš in potrebuješ določene podatke, se ti to obrestuje. Tu je le nekaj nasvetov, zapomni pa si, da mora vsak zase poiskati svoj pravi način dobre organizacije, ter se ga držati. Le tako boš imel v življenju dovolj časa, da se posvetiš vsemu kar te osrečuje.

Sara Petrovčič, Marljiva lenivka


ENKRAT SKAVT, VEDNO SKAVT! Slednje besede zagotovo držijo za naša bivša voditelja veje volčičev in volkuljic Sonjo in Maria Deronja. Njuni volčiči smo sedaj klanovci ali voditelji, a vseeno ohranjamo lepe spomine na naše skavtske začetke. Ker me je zanimalo, kakšni so njuni spomini na skavte, sem se odločila, da tokratni intervju naredim z njima. 1. Koliko časa sta bila pri skavtih?

Sonja: Pri skavtih sem bila kar kakšnih 15 let - začela sem s četo, končala pa kot voditeljica volčičev leta 2007. Mario: Prvič sem k skavtom prišel leta 1998. Začel sem z noviciatom, končal pa leto po poroki. Torej leta 2007.

vodu, sem si lahko sam izbral žival. Tako sem kolebal me medvedom in sokolom. Sokola sem izbral zato, ker sem si želel, da bi imel oster pogled, da lažje ujamem svoj “cilj”. Pa še to .... Nežni sokol se bolje sliši kot Nežni medved... :) S: Bodimo realni - tako ime je bilo tudi super strategija pri osvajanju punc. M: Saj pridevnik so punce izbrale. Imel sem pa še dva na izbiro: Čustveni in ... drugega se ne spomnim. Vsekakor sta bila oba slabša od nežni. Meni je ime Inteligentna vidra zakon :)

3. Kaj vama je pomenilo voditeljstvo?

M: Izziv, igra, prijateljstvo, pripadnost, breme, smeh, jok, petje ... in vse to je v pravih merah zelo dobro. S: Mario, boljše ne bi mogel povedat!

4. Kako je skavtstvo vplivalo na vajino 2. Kakšni sta vajini skavtski imeni in življenje? zakaj? S: Mogoče se bo tole slišalo kot oguljena S: Joooj, a moram?? Moje skavtsko ime je Inteligentna vidra. Vidra zato, ker sem bila ponosna članica voda vider (Oi oi oik!), ki je takrat stal ob strani volkuljam in levinjam. Seveda smo bile vidre najboljše! Inteligentna pa že samo ime pove. M: Hmmm ... moje skavtsko ime je Nežni sokol. Ker nisem bil v nobenem

fraza - skavtstvo je način življenja in hkrati ena velika popotnica za vse kar je pred nami - kako se znajti v družbi, v službi, doma in še kje. Pa lahko gre za preprosto stvar, kot je držanje zemljevida v roki na poti do morja ali premagovanje zahtevnih nalog v teamu v službi. M: Ja. :)


5. Kako sta se spoznala?

M: Taborna šola Metode VV v Dragi (Italija). Bilo je vroče kot v peklu in na konju je prijahala lepa dečva z dvema litroma hladnega mleka :) S: Približno tako ... Lokacija in vročina sta resnični. M: Na prvem srečanju ni šlo vse gladko (fantje ne obupat, če prvič ne rata). Tako da se je taborna šola končala, brez da bi vedela, da se bova še kdaj srečala. In glej ga zlomka ... Ta dečva z mlekom se je spet pojavila na regijskem srečanju voditeljev, kjer sem jo povabil na sodelovanje pri vodenju Male šole Življenja v Džungli. Sprva se je upirala, nato sem pa izvlekel svojega aduta - nežnost - in ni mogla reči ne. S: nisem rekla ne in par let kasneje tudi ne (poroka).

6. Zakaj sta se odločila za skavtsko poroko?

S&M: Ko sva se poročila, sva bila obdana s prijatelji, ki so večinoma skavti. Hkrati sva oba skavte še vedno vodila. Pa tudi to, da sva skupaj, je velika zasluga skavtov. Zato skavtska poroka.

7. Česa ne bosta nikoli pozabila?

S: Veliko je lepih trenutkov, ki se jih rada spomnim. Največ pa mi pomenijo vsi, ki sem jih pri skavtih spoznala - sovoditelji, s katerimi se še sedaj nasmejem; moji mali volčiči, ki so vsi postali super fantje in punce; njihovi starši in še en kup fajn ljudi. M: Prijateljev, pomoč ljudem v stiski (ko je bil potres v Posočju, smo imeli tabor, kjer smo pomagali) ... nikoli pa moje največje ljubezni ... :)

8. »Enkrat skavt, vedno skavt!« Drži?

M: Vedno te spremlja neki mali glasek v glavi, ki ti tiho pravi: “Kaj pa bi pri skavtih naredili?!” In v takem trenutku si misliš: “Ja ... še vedno skavt.” S: Drži. Rutka je res malo zaprašena, toda skavtinja sem pa še zmeraj.

9. Nasvet, sporočilo našim skavtom?

M&S: Za voditelje: Ne komplicirat, delajte na sebi, da boste dobri, odštekani in dober zgled. Ostali: Smisel življenja je piti hladno mleko in tisti, ki ti ga prinese v največji vročini, je pravi ... NE OBUPAJ!!! :)

Lea Čibej, Zgovorna orka


ZGODIL O SE JE KRILO + VISOKE PETE + SRAJCA + KRAVATA = SKAVTSKO SREČANJE (ali preprosto GALA VEČER) »Zakaj pa ne?« smo si rekli klanovci ter organizirali Gala večer, na katerega smo povabili tudi naš SKVO. Kot se spodobi, smo goste prijazno sprejeli in nazdravili s šampanjcem. Sledilo je nekaj iger, kmalu pa smo se posedli in si zaželeli dober tek. Ob glasbi so nam predjed, glavna jed in sladica odlično teknile. Med posameznimi jedmi smo preizkusili naše igralske sposobnosti in odigrali tombolo. Ugotovili smo, da smo lahko pravi skavti tudi v kravatah in visokih petah, zato smo se soglasno odločili, da tak večer naslednje leto ponovimo. Monika Filipič, Nasmejana vidra


RADOVEDNI ORLI Glasilo žirovskih skavtinj in skavtov Naklada: 50 izvodov Steg: Žiri 1 Mladinska ulica 8 4226 Žiri http//ziri1.skavt.net/ e-mail: radovedni.orli@gmail.com

Profile for Lenart Poljanšek

RADOVEDNI ORLI april 2014  

glasilo Žirovskih skavtov aprilska izvedba 2014

RADOVEDNI ORLI april 2014  

glasilo Žirovskih skavtov aprilska izvedba 2014

Profile for nime11
Advertisement