Issuu on Google+

Niko Be}arovski

MEDICINSKO ZNA^EWE NA HRANATA Free on line edition www.nikobekarovski.blog.com.mk


Медицинско значење на храната

Predgovor Celta na ova kniga, kako del od trilogijata medicinski zanimlivosti, e na popularen ednostaven na~in da se analizira vlijanieto na site oblici na hrana vrz ~ove~koto zdravje. Osnovnata namena na ova kniga e naj{irokata populacija i tokmu zatoa vo nejzinot pi{uvawe se nastojuva{e maksimalno da se izbegne primeneta na medicinski termini i istite da bidat zameneti so na{i makedonski zborovi. Site izneseni podatoci vo knigava se temelat na najnovi nau~ni soznanija koi se objaveni vo relevatni medicinski spisanija vo ovoj milenium. Najgolem del od iznesenite podatoci vo ova kniga se sukcesivno prezentirani vo nedelniot vesnik Naroden lekar, vo koj imam svoja kolumna od samoto negovo osnovawe. Se nadevam deka prezentiraniot tekst, }e otvori novi vidici i pogledi vo Va{iot odnos kon hranata i nejzinoto zna~ewe za Va{eto celokupno zdravje. Niko Be}arovski Januari, 2012 godina

2

Нико Беќаровски


Медицинско значење на храната

SODR@INA ZDRAVATA ISHRANA I RAKOT Body mass index – INDEKS NA TELESNA MASA KAKO, KOGA I SO [TO DA GO ZEMEME LEKOT OSNOVNI PRINCIPI NA PRAVILNA DIETA VEGETARIJANSTVO I MAKROBIOTIKA ANABOLI^KI STEROIDI MARGARIN ILI PUTER? BRZA I LO[A HRANA IZVOR ZA NASILNO ODNESUVAWE KAFE- sekojdneven porok ili eliksir KOFEIN I ALKOHOL- opasna kombinacija KAKO DA GO PODOBRIME VNESOT NA VODA VO ORGANIZMOT TRUEWA OD DIVI RASTENIJA VO PRIRODATA SITE GABI SE JADAT, NO NEKOI SAMO EDNA[ NIKOTINOT- legalizirana droga ubiec VKUSNIOT SVET NA ^OKOLADOTO VE^ER SO MNOGU ALKOHOL STUDENO PIVO-letno osve`uvawe ili alcohol KOKA KOLA ZERO ZLOUPOTREBA NA ADITIVITE VO ISHRANATA

3

Нико Беќаровски

4 6 7 12 21 22 23 23 23 25 27 28 30 36 37 37 39 40 40


Медицинско значење на храната

ZDRAVATA ISHRANA I RAKOT Spored Svetskata zdravstvena organizacija (SZO), prestanokot na pu{eweto, pravilnata ishrana i le~eweto na odredeni infekcii. mo`e da spre~at pojava na okolu 1/3 od malignite bolesti. Ova osobeno e zna~ajno ako se znae deka procenkite se do 2020 godina, da }e ima novi 15 milioni zaboleni. Pravilnata ishrana vlijae na prevencijata, usporuvawe na tekot i retko na stopirawe na procesot na karcinogenezata. So dolgogodi{no sledewe utvrdeno e deka razli~ni faktori od ishranata u~estvuvaat vo skoro polovina od malignite bolesti. Vo slednata tabela Vi se dadeni nekoi rizik, no i za{titni, faktori za koi so sigurnost e doka`ana ulogata vo po~etokot na odelni karcinomi:

Golem broj na mikronutrienti (materii koi se vnesuvaat vo mnogu mali koli~ini so redovnata ishrana) imaat zna~ajna uloga vo spre~uvaweto na malignite bolesti. Pri toa, ne e va`no samo da se vnesuvaat tie materii, tuku va`na e i nivnata koli~ina. Pri vnesot na podolu navedenite materii po`elno e najgolem del, a po mo`nost i celata koli~ina na vneseniot mikronutrient da bide od prirodno poteklo, {to ponekoga{ e te{ko ostvarlivo pred se od finansiski pri~ini. Vo slednata tabela Vi se dadeni nazna~ajnite preventivni mikronutrienti i nivnite prepora~ani dnevni dozi : Za{titna materija Selen

Prepora~ana dnevna doza 200 µg

Davaweto go namaluva rizikot od pojava na karcinomi, a nedostatokot go zgolemuva rizikot

Vitamin A

1000 µg

Ja regulira epitelizacijata na ustata, digestivniot, respiratorniot trakt i ko`ata

Vitamin C

250-500 mg

Go namaluva rizikot n arak nab elite drobovi, `eludnikot, crevata

Vitamin E

200 µg

Go namaluva rizokot za pojava na rak

Folna kiselina

0,4 mg

Go namaluva rizokot za rak na belite drobovi, posebno kaj pu{a~ite

Vitamin B12

10-20 µg

Go namaluva rizokot za rak na belite drobovi, posebno kaj pu{a~ite

Kalcijum

1g

Go namaluva rizokot za pojava na rak na debeloto crevo

10µg

Go namaluva rizokot za pojava na rak na debeloto crevo

Lokaliza Mas Teles Vlak Ovo{ Alko ^adeni, cija ti na na je hol salamur masa Zelen eni, ~uk skara Beli drobovi Dojka

X

X

Debelo crevo

X

X

Prostata

X

X

@ol~ka

X

Debelo crevo

X

Endometr ium na matkata

*

*

X

*

X

* * * X

X

Usta

*

Stomak `eludnik Bubreg

X

Grloto na ć matkata

X

[titna `lezda

X

Hranovod

X X

X

*

X

X

h-faktor na rizik *-protektiven (za{titen) factor

4

Нико Беќаровски

Komentar

Vitamin D

Svetskiot fond za istra`uvawe na rakot gi dava slednite preporaki za ishrana vo prevencija na rakot:  Ishranata glavno da e od rastitelni produkti, ovo{je, zelen~uk integralni `itarki, minimalno preraboteni


Медицинско значење на храната  

   

    

Odr`uvawe na telesnata te`ina Sekojdnevna fizi~ka aktivnost (1 ~as {etawe dnevno i 1 ~as ve`bawe nedelno) Ovo{je i zelen~uk 400-800 grama dnevno vo tek na celata godina Integralni `itarki okolu 600 grama Alkohol do 3 pijaloci dnevno za ma`i i eden za `eni Da se namali vnes na crveno meso do 80grama. Ribata, pile{koto ili dive~ot imaat prednost vo odnos na crvenoto meso Namalen vnes na masti pred se `ivotinski Namalen vnes na sol i soleni produkti Da ne se upotrebuva hrana koja dolgo stoi na otvoreno Da se posveti vnimanie na aditivite Pregorenata hrana frlete ja. Soleno, ~adeno meso kako i skara da se koristi samo povremeno Zabrana za dietetski suplementi (natren itn)

Nema sigurni dokazi deka oddelni produkti imaat vlijanie vo brzinata na rasteweto na ve}e pojaveniot tumor. Me|utoa ishranata ima zna~ewe vo tekot na bolesta kaj onkolo{kite bolni, bidejki mo`e da ja popravi op{tata sostojba, da ja vrati silata i samodoverbata i da go zgolemi kvalitetot na `ivotot. Pokraj toa, kaj okolu 50% od zabolenite od maligni bolesti (vo zavisnost od tipot na malignomot) se javuvaat razni problemi pri ishranata, bilo kako direktna posledica od rastot na tumorot ili

5

Нико Беќаровски

kako propratni efekti od le~eweto. Dopolnitelen problem e namalenata imunolo{ka sposobnost na organizmot, {to pogoduva za razvoj na infekcii, posebno rezistentni oportuni infekcii.

Preporaki za ishrana kaj zaboleni od karcinom pri pojava na oddeleni simptomi 

Ote`nato goltawe 1. Ne se zema cvrsta hrana 2. Se prepora~uvaat energetski te~ni pijaloci 3. Mali ~esti oborci na slamka 4. Se koristat obroci so golema energetska gustina

Anoreksija 1. Se jadi pri pojava na apetit 2. Mali po~esti obroci 3. Da se izbegnuva hrana so jak miris 4. Hranata da se servira atraktivno 5. Da se koristat stimulatori na apetit

Gadewe, ma~ninna 1. Mali ~esti obroci 2. Da se izbegnuva slatka i masna hrana. Nautro nekolku keksi 3. Pred jadewe mala pro{etka 4. Alkalni void vo mali koli~ini, dlaboko di{ewe 5. Postudeni obroci

Zatvor (opstipacija) 1. Dosta te~nosti vo ishranata


Медицинско значење на храната 2. Rastitelni vlakna i mleko, ako se podnesuva Vo tekot na radioterapijata se prepora~uva upotreba na animalni (`ivotinski) produkti, kako i hrana bogata so vitamini, a se zabranuva, alkohol, kafe, ~aj, margarin, slaninna, majonez, ov~o meso, suvomesnati proizvodi, gusti sokovi.

Body mass index –

INDEKS NA TELESNA MASA Indeksot na telesnata masa (BMI) e medicinski presmetana golemina, koja go poka`uva stepenot na ishranetost na nekoj ~ovek. Se presmetuva taka {to }e ja podelime telesnata masa pretstavena vo kilogrami, so kvadratot od visinata BMI= TM/V2 Na primer li~nost visoka 180 cm i masa od 70 kg ima BMI 21,6 kg/m2, {to prestavuva indeks vo granicite na normalata, ~ij dijapazon e me|u 18,5 i 24,9. Organizam so BMI 12 ima golem rizik za prestanok na srcevata rabota, kako rezultat na neishranetost, a ~ovek so BMI preku 40 so mnogu golem rizik od pojava na hroni~ni zaboluvawa. Prekumerna telesna te`ina (BMI 25-30), se smeta sostojba koga masata e nad standardnata so ogled na visinata, a BMI> 30 e debelost koga postoi vi{ok na masno tkivo. Sepak BMI ne ja prika`uva sekoga{ objektivno vistinskata sostojba na organizmot. Mo`no e da se bide naizgled debel a da se ima adekvatna telesna te`ina, no i obratno da se ima golem broj na kilogrami a sepak da ne bidete debeli. Od samiot broj na kilogrami pova`no e sostavot na teloto, odnosno soodnosot na masen i nemasen del na telesnata masa.

6

Нико Беќаровски

Razni sportisti, kako diga~ite na tegovi, bilderite, imaat visok BMI, no ne izgledaat debeli, bidej}i najgolem del od teloto im e sostaven od muskulno tkivo koe e mnogu pote{ko od masnoto, a zavzema pomal volumen. Najeklatantni primeri se ko{arkarot [ekil o Nil so BMI 31,7 i guvernerot na Kalifornija Arnold [varceneger so BMI 31. Postojat i obratni primeri, kaj mnogu neaktivni li~nosti, kade i so ureden BMI sepak se debeli. Voobi~eno prekumernata telesna te`ina odi zaedno so debelosta. Vozrasnite (>35 godini) ~ij BMI e nad 25, a posebno nad 30, treba zadol`itelno da go promenat stilot na `iveewe, primarno na~inot na ishrana i telesnata aktivnost, kako bi gi prevenirale nesakanite efekti na debelosta: srcevi zaboluvawa, poka~en pritisok, mozo~en udar, {e}erna bolest, karcinom, artritisi, di{ni problemi. Samata debelina prestavuva bolest. Od druga strana nedoishranetite, so BMI <17, imaat zgolemen rizik od brojni bolesti, pred se na belite drobovi i oslabuvawe na reproduktivnata sposobnost i mo}. Ako postoi dobro komponirana hrana, (mnogu ovo{je i zelen~uk, a malku meso i masnotii) vrednostite malku pod dolniot prag, mo`at sepak da bidat proprateno so dobro zdravje. Ako seto pogore izneseno Vi izgleda malku slo`eno i bara pove}e vreme za presmetuvawe, najednostavno mo`e da se orientirate dali e vreme da zapo~nete so poseriozna dieta, ako ja izmerite Va{ata polovina. Ako brojkata {to }e ja dobiete preminuva 102sm za ma` ili 88sm za `ena, vreme e da po~nete so namaluvawe na Va{ata telesna masa, pred da bide kasno.


Медицинско значење на храната

KAKO, KOGA I SO [TO DA GO ZEMEME LEKOT Sekoj od nas vo `ivotot pove}epati bil prinuden da konzumira razni lekovi, a golem e brojot, osobeno na vozrasnite, koi sekojdnevno vnesuvaat eden ili pove}e medikamenti. Me|u naj~estite dilemi {to se javuvaat pri vnesot na lekovite, pokraj dozata i brojot na dnevni porcii koi trebat da se vnesat, e kombinacijata na lekovite so razni jadewa, pijaloci, alternativni bilki i lekovi. To~ni preporaki i nasoki vo toj konteks e te{ko da se dadat, posebno ako se vnesuvaat pove}e lekovi istovremeno, no sepak }e se obidam da Vi dadam nekolku op{ti nasoki, koi se nadevam deka }e Vi bidat od korist, za pravilno konzumirawe na Va{ite lekovi. Dejstvoto na hranata vrz uspe{nosta na lekovite mo`e da se manifestira na dva na~ini, edniot e so vlijanieto vrz resorpcijata, odnosno vnesuvaweto na lekot od `eludnikot vo organizmot, a vtoriot e vrz metabolizmot, odnosno razgraduvaweto na lekot vo organizmot, pred se vo crniot drob. Resorpcijata na lekot od `eludnikot zavisi pred se od vremeto izminato pome|u vnesot na hranata i lekot. Po pravilo vnesuvawe na lekot na poln `eludnik vo razli~na mera ja namaluva koli~inata odnosno brzinata na resorpcija na lekot. Sepak od ova pravilo ima i isklu~oci, taka na primer hrana bogata so masti go zabrzuva vnesot na nekoi lekovi (grizeofulvin). Pri vnesuvawe na lekovi od grupata na sulfonamidi (sulfasalizin, sulfagvanidin itn), fenacetin, fenoksimetilpenicilini i hloramfenikol, vnesuvaweto

7

Нико Беќаровски

na hrana nema nikava reperkusija na resorpcijata odnosno komotno mo`e da se vnesuvaat zaedno. Drug na~in na koj ishranata vlijae na vnesot na lekovite e so namaluvawe na apsorpcijata na lekot poradi odredeni nedostatoci vo ishranata. Taka na primer hrana siroma{na so folna kiselina i vitamin B 12, ako se vnesuva podolgo vreme, mo`e da dovede do poremetena resoprpcija od `eludnikot. Odreden vid hrana mo`e antagonisti~ki (sprotistaveno) da deluva so oddelni lekovi. Najdobar primer e mnogu zasolenata hrana, koja mo`e i do 35% da go namali antihipertenzivnoto dejstvo na diureticite (Furosemid, Hidrohlortiazid, Edemid forte itn) Toa sepak ne zna~i deka bolnite od hipertenzija treba da vnesuvaat totalno nesolena hrana.

VLIJANIE NA RESORPCIJA NAMALENA               

eritromicin tetraciklin izoniazid aldomet linkomicin ampicilin aspirin doksiciklin oralni penicilini grizeofulvin folnakiselina antikonvulziva oralni kontraceptivi vitamin B12 neomicin


Медицинско значење на храната ZGOLEMENA       

karbamazepin dihidralazin litijum nitrofurantoin propranolol riboflavin aldakton

ODLO@ENA      

fenacetin amoksicilin cefaleksin digoksin furosemid soli na K+

NEPROMENETA   

penicilin V prednizon teofilin

VLIJANIE VRZ METABOLIZMOT NA LEKOT Zgolemena aktivnost na mikrosomnite enzimi vo crniot drob (a so toa i brzinata na metabolizmot na niza lekova)  kofein (kafe i ~aj)  kola, orevi (koka-kola)  benzpiren (jadewa od skara, pu{ewe)  hrana siroma{na so jaglenohidrati i bogata so belkovini

8

Нико Беќаровски

Namalena aktivnost na mikrosomnite enzimi vo crniot drob (a so toa i brzinata na metabolizmot na niza lekova)  malnutricija  hrana bogata so jaglenohidrati i siroma{na so belkovini

Vo sovremeniot svet alkoholot postana neizostaven del od op{testveniot `ivot, koj sekojdnevno se konzumira vo odredeni koli~ini. Dobro e da znaeme i da napomene deka i mali koli~ini na alkohol koi se nao|aat vo 1-2 ~a{i vino ili pivo, odnosno vo 30-50ml `estok alkohol mo`e da predizvikaat mnogu intereakcii (vzaemno dejstvo) naj~esto so nesakani posledici. Postojat golem broj na intereakcii, no generalnoto pravilo e izbegnuvajte koristewe na alkohol i lekovi. Ako morate da zemate sekojdnevna terapija najdobro konsultirajte se so Va{iot lekar, za intereakciite na lekot so alkohol. Vo slednata tabela Vi davame prikaz na naj~estite intereakcii pome|u alkoholot i odredeni lekovi. Lekovi

Komplikacii

ASPIRIN-

Bolki vo `eludnik i krvarewe

ANTIEPILEPTICI (epial, apilepsin, Tegretol)

namalen efekat i gr~evi

ANTIDEPRESIVI (amizol anafranil, Eupramin itn

jaka depresija, namalena temperatura na teloto

BARBITURATI (fenobarbiton)

po `ivot opasna depresija na nervniot system

BENZODIAZEPINI (leksilium diazepam, demetrin, heleks)

depresija na nervniot system

HIPOGLIKEMICI (diabineze, glibedal,

Varijacii na {e}erot vo


Медицинско значење на храната gluformin)

krvta, reakcii od tipot na Antabus (nepodnoslivost na alkohol)

ANTIHIPERTENZIVI (enap, skopril, atenolol, verapamil i dr)

Nagol pad na krvniot pritisok, impotencija

VAZODILATATORI (katapresan)

Jako namaluvawe na pritisokot

ORGANSKI NITRATI slabost, jako (lentonitrat, monizol, namaluvawe na dilkoran itn) krvniot pritisok ANTIMIKROBNI LEKOVI (metronidazol, grizeofulvin)

nepodnoslivost na alkohol tip Antabus

LEKOVI I SEKSUALEN @IVOT Oddelni lekovi mo`e da ja namalat seksualnata mo} i `elba, a poretko da bidat pri~initeli na impotencija. ^esto na pacientite ne im se uka`uva na ovoj efekt, od strav deka nema da go konzumiraat ordiniraniot lek. Lekovite ne deluvaat na site fazi na seksualnata aktivnost, no e poznato deka deluvaat na seksualnata `elba (libido), seksualnata sposobnost (erekcija, ejakulacija) i na seksualnoto zadovolstvo (orgazam i relaksacija). Nekoi lekovi koi deluvaat sedativno mo`e da gi poremetat i seksualnite funkcii, posebno kaj ma`ite. Lekovite za le~ewe na du{evni bolesti ja ote`nuvaat ejakulacijata i ja suprimiraat seksualnata prenadrazlivost. Toa posebno e izrazeno pri konzumirawe na tioridazin (Meleril), koj tokmu poradi toa i se koristi vo tretmanot na predvremenite ejakulacii. Antidepresivite (Amizol, anafranil, Eupramin itn) mo`e da predizvikaat impotencija i da go namalat libidoto.

9

Нико Беќаровски

Mnogu primenuvanite benzodizaepini (Leksilium, diazepam, demetrin, Heleks) ja namaluvaat seksualnata `elba i interes. Mnogu kardiovaskularni lekovi go namaluvaat tonusot, a problemot e u{te popotenciran od prisutniot strav od infarkt ili mozo~en udar vo tekot na odnosot. Zatoa e neophodno pacientot, za da ima kvaliteten seksualen `ivot, da se oslobodi od ovie stravovi. Za razlika od starata grupa na lekovi (Aldomet, Atenalol, Propranolol) novite lekovi od grupata na beta blokatori kako {to e Nebivilol ne go smaluvaat kvalitetot na seksualniot `ivot, poradi {to imaat prednost, posebno kaj sredove~nite korisnici. Tretiot `ivoten period, vremeto na stareewe, ne treba po definicija da se vrzuva za pojava na bolestite, no neosporen fakt e deka ovaa populacija mnogu po~esto zaboluva od hroni~ni bolesti (revmatizam, hipertenzija, anemii, arterioskleroza, {e}erna bolest), koi dolgo, a ~esto i do`ivotno se lekuvaat so pove}e lekovi. Za golemiot broj na lekovi koi gi konzumira ovaa popupulacija pridonesuva i ~estoto pojavuvawe na pove}e hroni~ni bolesti zaedno, poradi {to starite lu|e se i naj~esti posetiteli na lekarskite ordinacii. Odredeni statisti~ki pokazateli govorat deka preku 35% od vkupno potro{enite lekovi, otpa|aat na ovaa starosna grupa, a pove}e od 90% od nesakanite dejstva na lekovite, se manifestiraat tokmu kaj postarite konzumenti. Ovoj podatok sam za sebe, govori za posebniot pristap koj treba da se posveti vo tretmanot, prepi{uvaweto i doziraweto na lekovite kaj ovie pacienti.


Медицинско значење на храната Za racionalen i efikasen tretman na postarite lica, neophodno e da se zeme vo predvid deka so stareeweto funkciite na organizmot oslabuvaat, a so toa i enzimite zadol`eni za metabolizam na lekovite. Posporo se sozdava energija, mnogu posporo se resporbiraat vnesenite lekovi, pomala e produkcijata na `elude~na kiselina i crevnite sokovi, namalen e protokot na krv , a so toa i metabolizmot vo crniot drob, rabotata na bubrezite i mozokot. Poradi seto pogore navedeno crniot drob posporo gi razgraduva vnesenite lekovi, bubrezite posporo gi isfrlaat {to ima za posledica podolgotrajno, prekuvremeno zadr`uvawe na lekot vo organizmot, odnosno pojava na nesakani i toksi~ni efekti na vneseniot lek. Prose~nite dozi i {emi za dozirawe na vozrasnite ne va`at vo celost i za postarite, odnosno ovie pacienti baraat postepeno i gri`livo titrirawe (podesuvawe) na optimalnata doza, posebno koga e vo pra{awe konzumirawe na pove}e vidovi na lekovi {to e skoro sekoga{ pravilo. Golem broj od tegobite na koi se `alat postarite i pokraj primeneta na prepi{anite lekovi , se dol`i na nesoodvetno istitriranata koncetracija i dozirawe na lekovite, odnosno so pojavata na nesakanite efekti na lekovite. Vnimanie e neophodno da se posveti pri konzumirawe na bilo koja grupa na lekovi, no posebno treba da se vodi smetka pri vnesot na slednite ~esto koristeni lekovi: Lekovi za pritisok (antihipertonici); mo`at da ja namalat cirkulacijata na krvta niz vitalnite organi kako {to se mozok, srce, bubrezi, so namaluvawe na nivnata funkcija

10

Нико Беќаровски

Lekovi koi go zgolemuvaat izla~uvaweto na urinata (diuretici:

Edemid, furosemid, lasiks, hidrohlortiazid); go zgolemuvaat izla~uvaweto na soli i voda od organizmot, so gubitok na kalium, kalcium, magnezium, {to mo`e da predizvika efekti vrz srcevata, muskulnata, mozo~nata i koskenata aktivnost i funkcija. Lekovi za smiruvawe (sedativi:

diazepam, leksilium, heleks, fenobarbiton...); predizvikuvaat zgolemena osetlivost kaj postarite, prosledena so zbunestost, konfuznost i emocionalna nestabilnost. Nekoi lekovi od ovaa grupa (fenobarbiton) se zadr`uva i do tri pati podolgo od voobi~aenoto. Lekovi za srceva slabost (kardiotonici: lanikor, lanitop, cedilanid dilakor...); kon ovie lekovi postoi posebna osetlivost, poradi nivnata mala terapiska {irina i mo`nosta od brzo i `ivotozagrozuva~ko predozirawe. Tokmu poradi ovoj podatok, kaj postarite lu|e neophodno e pri primena na ovaa grupa na lekovi da se zapo~ne so 1/4 od dozata za vozrasen, so postepeno titrirawe. Site nau~ni analizi poka`uvaat deka vo sekojdnevnata praksa ovie lekovi se prepi{uvaat vo daleku pogolemi dozi od optimalnite medicinski opravdani. Mesto zaklu~ok bi napomnal deka kaj postarite lu|e neophodno e da se ordiniraat najmal broj na neophodni lekovi i toa vo minimalni dozi, koi sepak za niv se delotvorni i pokraj toa {to se koli~inski pomali od prepi{anite vo upatstvoto za dozirawe na vozrasnite. Upotrebata na razni lekovi od lekoviti rastenija e najop{ta i naj~esta forma na tradicionalnata


Медицинско значење на храната medicina. Za razlika od isto~nite i ponerazvienite zemji, kade ovie lekovi dolgo vreme se dominantni vo zdravstveniot tretman, poslednite desetina godini ovoj trend se pove}e gi zafa}a i visokorazvienite zemji. Ovie lekovi ~esto imaat nesakani interakcii (vzaemno dejstvo) so klasi~nite medikamenti. Za naj~estite interakcii }e bide zbor vo dene{nata kolumna. Kantarionot Hipericum perforatum, pokraj lokalnoto glavno dejstvo, se koristi i peroralno vo oblik na tableti za terapija na blagite poremetuvawa vo raspolo`enieto. Se smeta deka kantarionot vr{i indukcija na odredeni izoenzimi od tipot citohrom 450 vo crniot drob, doveduvajki do namaluvawe na koncetracijata na drugite vneseni lekovi, odnosno do nivno namaleno dejstvo. Od druga strana, nagloto prekinuvawe na vnesot na kantarionot, doveduva do naglo zgolemuvawe na koncetracijata na drugite vneseni lekovi i do manifestirawe na nivnite toksi~ni efekti, {to e posebno opasno pri koristewe na slednite grupi na lekovi: ciklosporini (citostatici), digoksin (lanitop, lanikor, cedilanid), teofilin i varfarin (anticoagulant). Pokraj ovie lekovi, spored Evropskata agencija za procenka na lekovite (EMEA), postoi interakcija i so oralnite kontraceptivi, lekovite za epi-lepsija, migrena, antidepresivi i anti HIV lekovi. Poradi seto gore navedeno agencijata za kontrola na lekovi donese odluka na sekoj lek {to sodr`i kantarion, da stoi predupreduvawe deka mo`e da stapi vo interakcija so drugi lekovi i zadol`itelna konsultacija so doktor ili farmacevt. Drug mnogu ~esto koristen plod, koj mo`e da dade interakcii so

11

Нико Беќаровски

lekovite e grejpfrut, bilo vnesen kako sve`o ovo{je ili kako sok. Odredni sostojki vo ova ju`no ovo{je mo`e da interferiraat so metabolizmot na drugi lekovi, doveduvajki do nivni zgolemeni dozi vo krvta, so ozbilni neretko i po `ivot opasni reakcii. Ovoj efekt se odnesuva pred se na lekovi koi se koristat vo tretmanot na angina, anksioznost, kancer, konvulzii, depresija, disfunkcija na erekcija, gastrointestinalen refluks, hipertenzija, poka`eni masti vo krvta, SIDA, srcevi aritmii, depresoro na imunolo{kiot sistem. I edna ~a{a na grejpfrut mo`e da dovede do zgolemeno nivo na lekot koe mo`e da trae do tri dena, a poretko i podolgo. Efedrata e rastenie koe sodr`i efedrin i {irom svetot se koristi kako proizvod za namaluvawe na telesnata te`ina ili kako energens. Vo kombinacija so kofein mo`e da predizvika niza na nesakani dejstva, a opi{ani se i smrtni ishodi. Site navedeni podatoci i argumenti, sugeriraat pretpazlivost, vnimanie i striktno pridr`uvawe kon upatstvata dadeni od lekarot ordinarius, so cel so najmala mo`na koli~ina da se postigne maksimalen efekt.

Razlikata pome|u lekot i otrovot e samo vo dozata.

OSNOVNI PRINCIPI NA PRAVILNA DIETA Mnogubrojnite praznici koi se natalo`eni vo zimata, proprateni so obilni, vkusni no i kalori~ni trpezi, sigurno pridonesoa i najprebirlivite od nas, da stavat nekoj


Медицинско значење на храната kilogram plus. Tokmu toa e pri`inata {to pokraj dlaboko ispraznetite xebovi, vo ovoj del od godinata, opsednati sme i od svojot izgled. Mnogumina od Vas ve}e razmisluvaat ili se stavile na nekoja dieta, so cel da se vrati starata te`ina. Brojni razli~ni dieti sekojdnevno se objavuvaat vo razni ~asopisi i zaedni~ko za site niv e deka Vi vetuvaat za relativno kratko vreme postignuvawe na za~uduva~ki rezultati. Najgolemiot del od niv se bazirani na ednostaven namalen kaloriski vnes ili samo delumno izbalansiran nutritiven status. Sekoja dieta ne e pogodna za sekoj organizam, za dvata pola podednakvo, ili u{te pozna~ajno za sekoja vozrast, tokmu zatoa neophodna e konsultacija so doktor. Pred nekoj da se postavi na dieta, neophodno e da se proveri negovata momentalna zdravstvena sostojba, da se napravat neophodnite laboratoriski analizi, jasno da se postavi sakanata cel i da se predvidi i presmeta razumen vremenski period vo koj mo`e taa cel da se ostvari. Vo izgotvuvaweto na planot i vidot na dieta pokraj, vozrasta, polot, laboratoriskiot i op{tiot zdravstven status, neophodno e da se prou~at prehrambenite naviki na edinkata. Ne mo`e i ne smee da se postavi ist protokol, nekoj koj ima navika nekolkupati dnevno da konzumira hrana i nekoj koj poradi obvrskite na rabotnoto mesto ili steknatite naviki, jade samo eden obilen dneven obrok. Preferiraweto na oddelni prehrambeni produkti i zna~aen faktor vo definiraweto na dietetskiot protokol. Sekako deka edinka koja e sklona kon konzumirawe na slatki, }e ima podrug tretman od edinka koja preferira gurmanska za~ineta hrana ili fast

12

Нико Беќаровски

fud. Vo prepora~uvaweto na dietetskiot re`im va`na uloga ima i telesniot indeks (body mass index) za koj podetalno pi{uvavme vo predhodnata kolumna, odnosno muskulnata masa kako reper za neophodniot vnes na belkovini vo organizmot. Za site pogore izneseni oddelni aspekti na uspe{no postaven dietetski protokol, kako i za prednostite i maanite na vo momentov svetski najpopularnite dieti, poop{irno }e stane zbor vo podolnive kolumni. Kalorijata prestavuva merna edinica za energija, a brojot na kalorii vo hranata vsu{nost e brojot na energetski edinici koi teloto gi koristi za svojata sekojdnevna funkcija. Samo 4 komponenti od hranata sodr`at kalorii i toa: belkovinite i jaglenite hidrati (4 kalorii na gram), alkoholot (7 kalorii na gram) i masnotii (9 kalorii/gram). Vitamnite, mineralite, fitohemikali , vlaknata i vodata ne sodr`at kalorii. @elbata za ubav izgled ~esto ne tera da se podlo`ime na razni rigorozni dieti. Sepak prose~na `ena ne bi trebala da vnesuva pomalku od 1200kalorii dnevno, bidej}i sekoja dieta pod 1000 kalorii go zgolemuva rizikot za pojava na kamen na `ol~kata i razni srcevi tegobi. Duri i pri vnimatelno izbran vnes na hrana do 1200 kalorii, mo`e da se pojavi nedostatok od kalcium i folna kiselina. Zatoa najdobri efekti imaat umerenite redukcii na kalorii.

Dali kaloriite od mastite pove}e zdebeluvaat od j. hidrati i belkovinite? Masnata hrana pobrzo se skladira. Pri vnesuvawe na 100 kalorii vo oblik na puter, se tro{at


Медицинско значење на храната samo 3% za negovo deponirawe, dodeka za deponirawe na 100 kalorii vneseni od ~okolado ili {nicla se tro{at 23%. Sepak ova ne zna~i deka mastite treba potpolno da se isfrlat, bidej}i pomagaat vo apsorpcijata na vitaminite, a mastite od maslinkite, orevite, avokadoto blagoprijatno deluvaat na srceto. Najdobar efekt se postignuva so namaluvawe na mastite no i na vkupnata koli~ina na hrana.

Dali kaloriite od zasitenite masti posporo sogoruvaat od nezasitenite? Vrz osnova na site dosega relevantni studii mo`e da se zaklu~i deka razlikata e zanemarliva, no od zdravstven aspekt vnesot na nezasiteni masti e mnogu poprikladen.

Dali hranata koja ne sodr`i kalorii pomaga vo slabeeweto? Ako obi~niot gaziran sok se zameni so dietalen se za{teduvaat 160 kalorii po limenka ili okolu 8 kg godi{no. Me|utoa vo razni studii e zaklu~eno deka lu|eto koi vnesuvaat niskokalori~ni produkti, vo tekot na denot ovoj deficit go nadopolnuvaat so vnes na druga hrana. Zatoa ovaa hrana ima efekt ako se iskombinira so namaleni porcii i vnes na najmalku 25 grama celulozni vlakna dnevno.

Dali kaloriite vneseni vo tekot na ve~erata « se lepat pove}e » ? Vistinskiot efekt e sosema bezna~aen,. No fakt e deka za mnogumina ve~erata e najobilen obrok, koj sodr`i preku polovina od vkupniot broj na kalorii, a pokraj toa ~esto nadopolnet so nekoj desert i razni gricki. Tokmu zatoa se smeta deka pristoen doru~ek doveduva do pomala potreba za prejaduvawe vo tekot na ostatokot od denot. Jadete samo koga }e osetite potreba, vo umereni koli~ini, raznovidnata hrana, so {to pove}e

13

Нико Беќаровски

zelen~uk i ovo{je i vitkata stava sigurno }e se pojavi pred Va{eto ogledalo. SOVETI ZA PRAVILNO JADEWE  

 

Pred sekoj obrok zadol`itelno ispijte najmalku edna ~a{a obi~na ili mineralna voda. Ru~ekot zapo~nete go so salata i malku masna supa. Toa dovolno }e Ve zasiti za da ne preterate so glavniot obrok. Izbegnuvajte da dosipete jadewe, osven zelen~uk i salata. Jadite {to posporo, za da ovozmo`ite dovolno vreme impulsite za sitost da stignat do Va{iot mozok. Prestanite so jadeweto vo prviot moment koga }e se osetite najadeni, a ne prejadeni. Ne mora sekoga{ da ja ispraznite do kraj ~inijata.

Nekolku prakti~ni soveti za jadewe i ~uvawe na hrana vo doma{ni uslovi. 

 

Ako morate da imate hrana bogata so masti/kalorii (naj~esto poradi Va{ite deca) dr`ete ja istata {to podaleku od Va{iot vidik ili dofat. Televizija i obrok ne treba nikoga{ da odat zaedno. Gledaweto vo televizorot, go preokupira Va{iot mozok i neizbe`no Ve vodi vo konzumirawe na pregolemi koli~ini na hrana. Izbegnuvajte gi reklamite za novi proizvodi na slatki ili hrana Nikoga{ ne jadete stoejki, tuku sekoga{ na masa.


Медицинско значење на храната 

 

Nikoga{ ne jadete direktno od kutija ili konzerva. Stavite odredena koli~ina vo ~inija, a ostatokot vratite go vo fri`iderot pred da zapo~nete da jadite. Samiot proces na postavuvawe na hranata }e gi aktivira Va{ite organi i enzimi za varewe na hranata. Vodite smetka za goleminata na ~iniiite, a hranata slu`ete ja vo ~inii, a ne servirana na masata. Edinstvena hrana koja e po`elna da stoi na masata e salata i zelen~uk. Vedna{ po obrokot soberete go jadeweto Ne konzumirajte od ostatocite po ru~ekot.

Soveti za ishrana nadvor od Va{iot dom 

 

 

Ne jadite na ulica (ne samo {to ne e kulturno, tuku i fast fud hranata sekoga{ izobiluva so nepotrebni kalorii) Nikoga{ ne izleguvajte od doma gladni. Sekoga{ kasnete ne{to lesno (ovo{je, ~a{a sok, morkov, domat) pred da odite vo restoran. Zamolete go kelnerot da ja odnese korpata so leb Ne se sramite da go zamolite kelnerot, Va{iot obrok da bide pripremen so {to pomalku masnotii. Izbegnuvajte pr`ena hrana Ako desertot e neizbe`en del preferirajte ovo{na salata ili sladoled, mesto kola~i, torti ili pala~inki.

So pridr`uvawe kon ovie soveti mese~no vnesuvate 18.000 do 30.000 kkal. pomalku odnosno za

14

Нико Беќаровски

eden mesec }e oslabite 2-3,3kg odnosno za pomalku od edna godina mo`e da ja dobiete Va{ata idealna te`ina, bez nikakva maka. ATKINSONOVA- proteinska dieta, ZA i PROTIV Ovaa niskojaglenohidratna dieta prestavuva vo momentov edna od najpopularnite no voedno i najkontraverznite dieti, koja i po triesetina godini od nejzinoto prvi~no objavuvawe predizvikuva dijametralno sprotistaveni mislewa okolu nejzinata primena i {tetnost. Glavnata atraktivnost na ovaa dieta, e faktot {to nemame limitirawe na brojot i koli~inata na vnes, odnosno mo`eme da jademe skoro neograni~eno i pove}e pati vo denot, odnosno sekoga{ koga }e osetime potreba za hrana. Edinstvenoto ograni~uvawe se sostoi vo vidot na hranata odnosno ne smeeme da vnesuvame hrana koja sodr`i {e}eri vo bilo koj oblik. Prakti~no mo`e da se konzumira sekoj vid na meso (pile{ko, svinsko, govedsko, riba) pripremen na bilo koj na~in osven pohovan so bra{no i prezla, ~varki, xigeri, slezinki, supi od meso i zelen~uk no bez testenini, kolbasi osven vir{li koi sodr`att soja, su{eno meso, pe`enica, svinski vrat. Salamite poradi prisustvo na soja se zabraneti. Posebno prepora~livo e konzumirawe na ribi, morski plodovi, ribni konzervi. DOZVOLENI se site zelen~uci, pe~urki i salati pripremeni so maslo i minimalni koli~ini na ocet. Mnogu va`na komponenta vo uspe{nosta na dietata e vnesuvawe na minimum dva litri na voda vo tekot na denot, a dozvolena e i limonada, ~aj i crno kafe, vitamini no bez {e}er i mleko. ZABRANET e vnes na leb, kompir, bra{no, oriz, soja, gra{ok, prezla,


Медицинско значење на храната testenini, piti, kikiriki, le{nici, orevi, bademi, zapr{ki, site mle~ni proizvodi (mleko, puter, margarin, kiselo mleko, pavlaka, jogurt, {lag, sirewa i ka{kavali, razni gricki (soleni i blagi), site vidovi na ovo{je i alkohol. NA^IN NA DELUVAWE : Vo tekot na prvite desetina dena od dietata, organizmot gi tro{i rezervite na glikogen (natalo`en {e}er vo organizmot). Glikogenot ima vrzano golema koli~ina na voda za sebe i so negovoto razlo`uvawe doa|a do otstranuvawe na ovaa voda, {to e glavna pri~ina za brzoto gubewe na 3,5-7kg vo tekot na prvite 7 dena. Koga }e se istro{at rezervite na glikogen, po~nuva da se tro{at natalo`enite masni naslagi vo organizmot so {to procesot na brzo slabeewe se usporuva, no sepak prodol`uva i vo slednite nedeli se gubi 2,5-3,5kg. Niskoto nivo na jaglenihidrati vo krvta go smaluva la~eweto na insulin, no go zgolemuva nivoto na glukagon, koj go potiknuva procesot na mobilizacija i razgradba na mastite vo organizmot, koi preku sozdavawe na ketonski tela obezbeduvaat glikoza potrebna za funkcionirawe na mozokot i drugite organi. Zatoa ovaa dieta nekoi ja narekuvaat ketonska, a toa e pri~inata za pojavata na neprijaten (acetonski) miris vo tekot na sproveduvawe na ovaa dieta kaj mal broj na lu|e.

Prednosti na Atkinsonovata

dieta vo odnos na ostanatite dieti e slobodata vo terminot i koli~inata na vnesenata hrana, {to go eliminira ~ustvoto na glad karakteristi~no za drugite dieti. Druga zna~ajna prednost e {to za mnogu kratok period se ovozmo`uva gubewe na relativno golema te`ina. Golema nejzina prednost e gubeweto na masnite naslagi a ne i na

15

Нико Беќаровски

muskulnata masa, {to ovozmo`uva atletsko formirawe na figurata kaj ma`ite i gracilnost kaj `enite. Nedostatoci na ovaa dieta se slednite : Ovaa dieta mo`e da ja primenuvaat samo mladi i sredove~ni, potpolno zdravi lu|e. Site koi imaat zna~itelno poka~en krven pritisok, problemi so crniot drob ili bubrezite bi gi sovetuval da ja izbegnuvaat ovaa dieta. Podatocite za nivo na holesterol i masti se kontradiktorni i dodeka edni naveduvaat deka Atkinsonovata dieta ne vlijae ili deka predizvikuva umeren pad, ima studii koi sugeriraat nivno zgolemuvawe. Samiot na~in na ishrana pridonesuva pri podolgotrajno sproveduvawe na ovaa dieta (nad 30 dena) da postoi zgolemena verojatnost za pojava od opstipacija (zapek). Pojavata na neprijaten miris e posebno karakteristi~na ako ne se vnesuva dovolno voda. Sepak najgolem problem vo ovaa dieta e faktot {to samo eden pogre{en obrok, leb, testenina, desert, go prekinuvaat lanecot na slabeewe i potrebni se povtorno 5-7 dena za negovo prodol`uvawe. Zaklu~ok : Atkinsonovata dieta prestavuva mo}no sredstvo za gubitok na vi{okot kilogrami, no ja prepora~uvam samo kaj mladi i potpolno zdravi individui, so zadol`itelen prethoden lekarski pregled i zadol`itelen stru~en monitoring vo tekot na celoto nejzino izveduvawe, so {to se ovozmo`uva celosna nejzina uspe{na primena i dobivawe na odli~ni rezultati.

NOVA BEVERLI HILS dieta Tvorec na ovaa dieta e Xudi Mejzl, a ovaa nova dieta e zna~itelno poubla`ena verzija na prethodnata


Медицинско значење на храната originalna Beverli Hils dieta, koja zapo~nuva{e so 42 dnevna restriktivna faza. Spored avtorkata osnoven problem so ishranata e lo{oto kombinirawe na prehrambenite produkti, odnosno istovremeno vnesuvawe na jagleni hidrati i proteini, proteini so ov{je itn. Osnovnoto moto na ovaa dieta e: Ne se debelite poradi toa [to i kolku jadite, tuku koga i koi produkti gi vnesuvate. Mejzl za razlika od drugite nutricionisti gi deli hranlivite namirnici na 4 grupi: proteini, jagleni hidrati, masti i posebna grupa na ovo{je. Osnovnite principi na svesnoto kombinirawe na produktite se ednostavni, lesno se pametat i so tek na vreme mo`e da vi prejdat vo navika.  Proteinite odat so proteini, j.hidrati so j.hidrati, ovo{jeto posebno  Sekoj den zapo~nete go so edna vrsta na ovo{je koe sodr`i enzimi i }e Vi go podobri vareweto. Mo`ete da izedete koli`ina koja vi e po volja, no mora da e samo edna ista vrsta. Ako sakate da zemete druga vrsta na ovo{je zadol`itelno po~ekajte barem eden saat pred da konzumirate, a ako re{ite da jadete j,hidrati ili proteini najmalku dva ~asa. Ako zemete vid na hrana od drugite grupi, toj den ve}e ne smeete da zemate ovo{je.  Ako slednata hrana e od grupata na j.hidrati, mo`ete da ja jadite se dodeka ne zemete protein.  Koga }e konzumirate protein, bez ogled na koli~inata (mleko vo kafe) mora 80% od

16

Нико Беќаровски

ostanata hrana za toj den da bide proteinska.  Me|u j.hidrati gi vbrojuvame hranata so skrob, site `itarici, slatki, zelen~uk, salati i voglavnom ne smee da se me{aat so proteini.  Vo proteinite pripa|aat meso, riba, mleko i mle~ni proizvodi, plodovi so semka, sladoled i ne smee da se me{aat so j,hidrati.  Mastite (maslo, puter,majonez) mo`e da se kombiniraat so j.hidrati ili proteini, no nikako so ovo{jeto.  Zadol`itelno da se isvrlat od ishranata site dietetski pijaloci, ve{ta~ki zasladuva~i, aditivi i margarin.  Vnesot na ovo{ni sokovi i vino e dozvolen vo tekot na denot dodeka se konzumira ovo{je, a ostanatiot alcohol vo mali koli~ini pri konzumirawe na j.hidrati.  Edna{ vo tekot na denot, naj~esto za ru~ek, smeete da kombinirate j.hidrati i priteini (pile i oriz, riba i kompir) no potoa do krajot na denot ne smeete da vnesuvate samo proteini. Kako funkcionira ovaa dieta: Spored avtorot koga kombinirate pove}e produkti gi zbunivate enzimite vo organizmot. Ovo{jeto iako vo osnova j.hidrati e staveno vo posebna grupa, bidejki enzimite po`nuvaat da go pretvoraat vo nutrienti za 15-20 minuti po obrokot, a na site drugi j.hidrati za ovoj process im e neophodno minimum 3 ~asa. Ovoj process zapo~nuva vo ustata i zatoa va`en del od dietata e dobro xvakawe na hranata. Na proteinite im e neophodno 10 ~asa za varewe, a


Медицинско значење на храната mastite koi nikoga{ ne gi vnesuvame sami go usporuvaat dopolnitelno toj proces.

7 DNEVNA DIETA Ovaa dieta spored svojata dnevna kalori~na vrednost se klasificira vo strogite dieti, poradi prose~niot dneven vnes od pomalku od 1200 kkal. poradi {to za nejzinoto podolgotrajno primenuvawe (podolgo od eden sedumdneven ciklus) neophodna e prethodna lekarska konsultacija i soodveten lekarski monitoring vo tekot na nejzinoto sporevudavwe. Osnovniot principi na ovaa dieta se sostoi vo ednoli~na dnevna ishrana po strogo definiran redosled, so strogo definirani namirnici. vo tekot na sproveduvawe na ovaa dieta, neophodno e dnevniot vnes da bide raspredelen vo najmalku ~etiri dela, a nieden od obrocite na bide pogolem od 1/3 od vkupno dozvolenata hrana za toj den. Celokupniot protokol za izveduvawe na dietata e sledniot;  den - eden litar jogurt (ili polovina litar jogurt i polovina litar kiselo mleko)  den - 5 vareni jajca  den - 1 kg vareni kompiri  den - 800 grama pile{ko meso bez ko`a (prepora~livo e da bide stek)  den - 1 kg ovo{je (dozvoleno e bilo koe sve`o ovo{je osven banana, smokva). ako se kombinira razli~no ovo{je ne e dozvoleno kombinacijata da bide vo ist obrok.  den. 800 grama vareno tele{ko/mlado june{ko meso. Dozvoleno e da se konzumira i supata vo koja se vari mesoto no bez dodatoci i testenini.  den - neograni~eno zelen~uk, no povtorno bez kombinirawe

17

Нико Беќаровски

na razli~ni vrsti vo eden obrok. Vo tekot na sproveduvawe na dietava zadol`itelno e konzumirawe na dva litri voda, a dozvoleno e konzumirawe na nezasladeni ~aevi, do tri crni kafiwa i vitamiski pijaloci bez {e}er. Site ovie pijaloci osven vodata mora da se konzumiraat najmalku eden ~as po obrokot. Vo tek na eden 7 dneven ciklus, vo zavisnost od Va{ata fizi~ka aktivnost mo`e da izgubite 2-3,5kg. So ogled na faktot deka ovaa dieta gi sodr`i najgolemiot del od esencijalno neophodnite hranlivi sostojki mo`e da se izveduva vo pove}e ciklusi, {to prestavuva i edna od nejzinite najgolemi prednosti. Pojavata na opstipacija (zapek) e naj~esta nesakana manifestacija, no taa se javuva isklu~ivo kaj lica koi i prethodno imale problemi so regulacija stolicata. Nedostatokot na sila, energija i osetot na glad vo tekot na prvite 3-4 dena e naj~esta pri~ina nedovolno ambicioznite da se otka`at od ponatamo{no sproveduvawe na dietata. Ovaa dieta nema predizvikano pogolemi kontraverzi kaj nau~nata javnost {to samo po sebe e fakt za nejzino prepora~uvawe.

PILOTSKA DIETA Ovaa dieta posebno e pogodna za site onie koi se spremni sekoe vneseno par~e hrana da go presmetaat, a ne sakaat da se otka`at od nieden prehramben proizvod. Tokmu toa i e glavnata prednost na ovaa dieta, dozvoleno e vnesuvawe na se, kombinirawe na obroci, no mora da se ostane vo granicite na predvidenite bodovi, {to ponekoga{


Медицинско значење на храната e mnogu te{ko. Dozvoleniot broj na bodovi za eden den e 18-20. Dozvoleno e i {tedewe, t.e. eden den da vnesete pomalku, na primer 15 a idniot den 23. Ovaa dieta se klasificira vo brzite dieti bidej}i mo`no e za edna nedela da oslabite 3-4,5kg. So ogled deka e dozvolena sekoja hrana ne postoi opasnost od deficit od odredeni proizvodi.

DORU^EK (3 ili 4 bodovi ) 

  

  

1 portokal (cel ili isceden), 1 tenka lepiwa so 2dl. jogurt so nekolku tenki par~iwa krastavica, ~aj ili kafe (3) Ovo{na salata, (portokal, grejpfrut i kivi), 3 tenki par~iwa pe~enica so par~e nemasno sirewe, ~aj ili kafe (3) 2 dl. griz so 0,9% mleko, suvo grozje (20gr), ~aj ili kafe (3) 1 banana, ~a{a {lag od 0.9%mleko, ~aj ili kafe (3) 2 par~iwa integralen leb (40gr), la`ica puter so 2 la`ici xem, 1 kivi, ~aj ili kafe (4) ~a{a sok od portokal, 1 pala~inka so malku xem, ~aj ili kafe (4) 2 par~iwa leb (60gr), dve par~iwa nemasno sirewe, 1 grejpfrut, ~aj ili kafe (4) Dvopek so marmelada, ~a{a 0.9% mleko, dva kivija, ~aj ili kafe (4)

RU^EK ( 6-8 BODOVI) 

Par~e bela riba, ~inija zelena salata ili cveklo so ocet i malku maslo, krem od vanila so karamela i 1 kru{ka (6)

18

Нико Беќаровски

Salata od domati so la`ica maslinovo maslo i luk, belo vareno pile{ko, 2 la`ici pire (ili eden varen kompir), 3 mandarini (6) 1 par~e varena (pe~ena) riba, ~inija so pe~urki, 2 vareni kompiri ili 4 la`ici varen oriz, 1 ovo{en jogurt (6) 2 dl vino, 10 krekeri, 1 malo par~e riba pe~eno na skara, brokula varena na parea, 2 pomali kompiri, 1 top~e sladoled (8) 1 par~e losos (pastrmka) na skara, 2 la`ici varen oriz, 1 la`ica pavlaka, 1 praska ili jabolko (8) 1 domat so par~e nemasno sirewe, pe~en but od zajak, 4 la`ici ka~amak, 1 par~e sve` ananas (8) 1 ~inija supa od zelen~uk, 1 biftek nemasen na skara, 4 la`ici testenini, ~inija kompot bez {e}er (6) Lazawi so tikvi~ki, 1 jajce, par~e leb, zelena salata so 2 la`ici (maslo+ocet+za~ini), ~inija borovinki ili kapini (6) Krastavica so 2 la`ici pavlaka, 1 par~e leb, 1 {nicla od but (60gr), 6 la`ici grav, 1 kru{ka ili jabolko (8) Supa od zelen~uk so la`ica pavlaka, varen zelen~uk, 1 vir{la ili 4 la`ici le}a i 2 par~iwa nemasna varena {unka, 1 ovo{en jogurt (8) 1 tele{ka {nicla, 250 grama gra{ok so morkov, ~a{a vino (8)

Site prethodno prika`ani kombinacii za doru~ek i ru~ek, se samo del od mo`nite kombinacii koi


Медицинско значење на храната mo`e dopolnitelno da se presmetaat i kombiniraat. Vo slu~aj na glad, slednite u`ini mo`e da pomognat a nosat samo 2 boda.      

Integralna kifla Kru{ka preliena so 15 grama stopena ~okolada 2 mali pala~inki so malku xem Par~e leb so malku puter Par~e 1/8 pita so sirewe Mal ~okoladen kola~

Postojat i produkti koi nosat po 0 bodovi, no smeat da se zemat samo do tri mali la`i~ki dnevno, a toa se xem, ovo{en sirup, sve` neza{e}eren {lag. So ogled na raznovidnosta na hranitelnite proizvodi zastapeni vo ovaa dieta, taa prestavuva kvalitativno odli~no izbalansirana, a sepak niskokalori~na dieta. Tokmu poradi toa iskreno ja prepora~uvam kaj site koi imaat potreba od namaluvawe na telesnata te`ina, a se podgotveni da posvetat odrede-no vreme za presmatuvawe na dnevniot vnes. Po izvesno primenuvawe na ovaa dieta, ovoj namalen kaloriski vnes stanuva na~in na `iveewe i pravilno hranewe {to dopolnitelno prido-nesuva za dolgotraen efekt od ovaa dieta.

ANTICELULITNA DIETA Celulitot pokraj prekumernata telesna te`ina e vtorata pri~ina {to ja trevo`i sekoja sovremena `ena. Naj~esto se pojavuva vo vid na perni~iwa i sozdava nabreknuvawa vo vid na kora od portokal. Pokraj genetskite predispozicii i konstitucija na sekoja edinka, postojat i golem roj na dopolnitelni fakotri koi go stimuliraat sozdavaweto i talo`eweto na celulitot, a naj-

19

Нико Беќаровски

zna~ajni se slednite: cigarite, alkoholot, mnogu slatka i solena hrana, dolgotrajno sedewe i nepodvi`nost. Posebno zna~ajni za zacvrstuvawe na celulitnite naslagi se stresnite situacii i `enskite hormoni, poradi {to celulitot e pred se `enski problem. Cvrsta ko`a i muskuli se najdobar na~in za prevencija na negovata pojava, a za toa e neophodna soodvetna fizi~ka aktivnost. Dietata e niskokalori~na, do 1200 kalorii dnevno, poradi {to se prepora~uva da bide sprovedena i vodena pod lekarska kontrola i da ja primenuvaat samo potpolno zdravi individui. DORU^EK: sekoj den e identi~en i se sostoi od ~a{a voda, 200ml obezmasten jogurt, kafe bez {e}er. 1. DEN : Za ru~ek se jade 200grama me{ano ovo{je, pile{ki gradi na skara, varen ili sirov zelen~uk. Ve~erata se sostoi od 200grama ovo{je, 200grama riba na skara ili varena, zelen~uk po `elba. 2. DEN : Ru~ek, sve` ovo{en sok, 80 grama sirewe, me{ana salata od zelen~uk, a za ve~era supa od zelen~uk, par~e meso na skara i pe~en kromid vo tava. 3. DEN : Ru~ekot se sostoi od 60grama varen oriz ili ista koli~ina na testenini so domatno pire kako preliv i zelen~uk, a za ve~era e dozvoleno da se konzumira 200 grama ovo{je, 2 tvrdo svareni jajca i salata od zelen~uk. 4. DEN : Ru~ek, sve` sok od grejpfrut, 60 grama su{eno june{ko meso so limon, zelen~uk, a za ve~era supa od


Медицинско значење на храната zelen~uk, 200 grama varena riba i zelen~uk. 5. DEN : Vo tekot na celiot den e dozvoleno da se izede 1kg varen ili pe~en kompir so morkov i tikvici 6. DEN : Ru~ek, sve` sok od grejpfrut, 150 grama pe~eno govedsko meso, me{an zelen~uk, sirov ili varen. 7. DEN : Ru~ekot se sostoi od me{ana salata, tele{ko meso i kompiri pe~eni vo tava, a ve~erata od 200 grama ovo{je, 2 tvrdo svareni jajaca i supa od zelen~uk. Me|u obrocite mo`e da sekonzumira i eden obezmasten jogurt ili mleko i edno par~e ovo{je. Vo tekot na denot e dozvoleno do 60 grama integralen leb, vo denovite koga nema na menito oriz ili testenini. Od pijalocite dozvolena e samo vodata i ~aevi za detoksifikacija i pro~istuvawe. Ako ste spremni vo slednite 7 dena striktno da se pridr`uvate kon pogore dadenite preporaki i da se otka`ite od Va{eto neizostavno utrinsko zadovolstvo, kafeto, Vi ja prepora~uvam ovaa dieta. Zadol`itelno, pred po~etokot na dietata i na krajot izmerete gi Va{ite oblini, odnosno polovinata i obemot na butovite i istata postapka povtorete ja na krajot od dietata. Dobieniot rezultat sigurni }e Vi deluva mnogu stimulativno.

DIETA SPORED KRVNATA GRUPA Osnova za ovaa mnogu popularna i dosta ra{irena dieta e knigata na Piter D’Adamo, koja vo izminative godini se prodade vo tira` od preku dva i pol milioni primeroci. Osnoven concept i postulat vo ovaa dieta e potrebata od konzumirawe na

20

Нико Беќаровски

specifi~na hrana za odreden vid na krvna grupa koja ja poseduvame. Spored uveruvaweto na avtorot ako pravilno se pridr`uvame kon dietetskite preporaki za jadewe vo zavisnost od na{ata krvna grupa, mo`e da ja namalime, odnosno da ja dovedeme vo idealni granici na{ata telesna te`ina. Pokraj reguliraweto na te`inata spored avtorot se postignuva i zgolemena otpornost kon alergii, odredeni infekcii i podobruvawe na vkupnoto energetsko nivo na organizmot, {to dopolnitelno ja pravi dietata mnogu popularna. Avtorot tvrdi deka Va{ata krvna grupa, vsu{nost ja reflektira hemijata na Va{eto telo i na~inot na koj gi apsorbirate i koristite vnesenite materii. Preporakite za oddelni krvni grupi se slednite:  Ako imate 0 krvna grupa treba da jadete hrana bogata so meso i riba, so mala koli~ina na jagleni hidrati i mle~ni proizvodi, a da se izbegnuvaat pove}e vrsti na produkti me|u koi: le}a, avokado i portokali.  Ako imate krvna grupa A se prepora~uva mle~na hrana, hrana bogata so vlakna, riba, no da se izbegnuva meso, posebno crveno.  Ako imate krvna grupa B treba da jadete meso, no da izbegnuvate pile{ko i slanina, malku riba, a mle~nite proizvodi, ovo{jeto i zelen~ukot se dozvoleni.  Ako imate krvna grupa AB treba da iskombinirate vo soodveten odnos od grupite A i B. Efikasnosta na ovaa dieta vo kratok period se bazira na vnes na hrana siroma{-na so jagleni hidrati, {to doveduva do gubitok na te~nosti od organizmot i mala koli~ina na masno


Медицинско значење на храната tkivo, a ako se prodol`i vo podolg period mo`e da dovede do mala redukacija na masnoto tkivo. Kompliciraniot dieteski re`im e dosta te`ok za priviknuvawe, a so ogled deka golemiot broj na prehrambeni produkti od leb, `itarici, testenini e zabranet Vi preostanuva da u`ivate vo mal broj na artikli. Prednost na dietata e {to imate oset na sitost, no spored cenata se klasificira vo skapite dieti. Ovaa dieta nema nikava nau~na osnova i potvrda i e avtorska ideja. Sposobnosta da ja varite hranata nau~no ne e vrzana so vidot na krvnata grupa, nitu ima dokazi deka ovoj na~in na ishrana e optimalen za gubitok na te`ina. Pri~inata poradi koja doa|a do odreden pad na te`inata e niskokalori~nata hrana koja e dozvolena. So ogled na faktot deka dosta proizvodi se zabraneti, nutriciskata vrednost na hranata ne e zadovolena i ova prestavuva nezdrav na~in za ishrana. Zaklu~okot se nametnuva sam po sebe. Ovaa popularna dieta nema nikava nau~na osnova i ne bi Vi ja prepora~al kako sredstvo za regulirawe na Va{ata telesna te`ina, posebno ne kako dolgotraen na~in na ishrana.

VEGETARIJANSTVO I MAKROBIOTIKA Alternativnite na~ini na ishrana se baziraat na tradicija a mnogu pomalku na nau~ni soznanija. Najpoznati me|u niv, a i najprimenuvani se vegetarijanstvoto i makrobiotikata.

21

Нико Беќаровски

Vegetarijastvoto kako `ivoten stil ne se sovpa|a so sovremenite kocepti i principi na zdrava ishrana i mo`e da dovede do nedovolen vnes na polnovredni proteini, kalcium, `elezo, vitamin B12, odnosno do anemiski sindrom i proteinski deficit. Postojat 6 grupi na vegatarijanci: 1. Ovolaktovegetarijanci, od `ivotinskite namirnici konzumiraat jaca, mleko i mle~ni proizvodi. 2. Poluvegetarijanci, jadat jaca, mle~ni proizvodi, riba i `ivina (ne jadaty crveno meso) 3. Pe{ovegetarijanci , jadat mleko,mlew~ni proizvodi, jajca i riba 4. Laktovegetarijanci, jadat samo mleko i mle~ni proizvodi 5. Ovovegetarijanci ,jadat samo jaca od `ivotinsko poteklo 6. Vegani, jadat isklu~ivo rastitelni namirnici. Ovovegetarijancite i posebno veganite mora da obratat vnimanie na vnesot na D vitamin, kalcium, riboflavin, `elezo, a veganite i na kaloriskiot dneven vnes. Ako e dobro izbalansirana veganskata ishrana (>25% rastitelni proteini) mo`e da gi zadovoli potrebite od esencijani aminokiselini, a ako se vnesuvaat samo `itarici, se javuva deficit na lizin,treonin i triptofan. NA MALITE DECA I TRUDNICI TREBA DA IM SE ZABRANI VEGANSKI NA^IN NA ISHRANA. Sekoj vegan mora vo tekot na denot da zema 300-500 mg vitamin C kako supplement vo ishranata. Od druga strana povremeniot premin na vegetarijanstvo ili veganstvo e korisen za organizmot za negova detoksifikacija i treba nekolku pati vo godinata da se primenuva vo periodi od 10-40 dena


Медицинско значење на храната ( na primer: bo`ikni i veligdenski posti). Makrobiotska zen dieta se sostoi od 10 stepeni na ishrana od koi prvite ~etiri se medicniski prifatlivi, a povisokite mo`e da go zagrozat Va{eto zdravje. Ishranata se sveduva na semki, integralen oriz, grav, p{enica, oves i voda. Vo makrobiotikata integralnite `itarici ~inat preku 50% od dnevniot energetski vnes. Supite i ~orbite od zelen~uk so dodatoci od morski algi 5-10%, a vareniot zelen~uk 25-30% od dnevniot vnes, zbogaten so malku susamovo i p~eni~no maslo. Se koristi i belata riba, deserti od ovo{je i pr`eni semki. Sekojdnevno se pie ~aj i kafe od `itarki. PORADI ENERGETSKIOT DEFICIT OVAA ISHRANA NE E POGODNA ZA DECA I TRUDNICI, a mo`e da se pojavi i deficit na odredeni esencijani aminokiselini, posebno pri povisokite stepeni na makrobiotska ishrana.

ANABOLI^KI STEROIDI Anaboli~ki sterodi e zaedni~ko ime za grupa na sinteti~ki soedinenija povrzani so ma{kite polovi hormoni (androgeni). Ovie hormoni go potiknuvaat rastot na telesnata muskulatura (anaboli~ki efekt) i razvojot na sekundarnite ma{ki polovi karakteristiki (androgen efekt). Sintetski se proizvedeni triesetite godini od minatiot vek, za le~ewe na hipogonadizam, nedostatok na ma{ki hormoni. Od vtorata polovina na minatiot vek, nivnata zloupotreba kaj sportistite stana premnogu ra{irena , so {to vo pra{awe gi doveduva{e i postignatite rezultati. Postojat preku 100 razli~ni anabolici, koi

22

Нико Беќаровски

se dobivaat preku recept, no najgolem del se nabavuva poluilegalno. Za zgolemuvawe na nivniot anaboli~ki efekt se dodavat supstancii kako dehydroepian-drosterine (DHEA), androstenedione i drugi. Se prepo-ra~uvaat kako dietetski dodatok iako ne se prehramben proizvod. Steroidnite dodatoci se pretvaraat vo testosteron (ma{ki polov hormon) ili sli~ni na nego materii. Naj~esta pri~ina poradi koja se zloupotrebuvaat steroidite e `elbata za brzo zgolemivawe na muskulnata masa. Anaboli~kite steroidi se zemaat oralno, nekoi se inektiraat muskulno, a se popopularni se i razni gelovi koi se vtrivaat vo ko`ata. Dozite koi se zloupotrebuvaat se 10-100 pati pogolemi od tie koi se koristat vo medicinski celi. Naj~esto se zemaat dve ili pove}e vrsti na steroidi. Koi se zdravstvenite posledici od zloupotrebata na sterodite: Hormonski: kaj ma`ite: neplodnost, rast na gradite, namaluvawe na testisite kaj `enite: zgolemuvwe na klitorisot, zgolemena vlaknetost, a kaj dvata pola pojava na }elavost Muskulatoren sistem: nizok rast (ako se zemaat vo pubertet) i ~esto pukawe na tetivite Kardiovaskularni komplikacii: srcev infarkt, zgolemuvawe na levata komora po~esti dlaboki venski trombozi Ko`a: akni i cisti, izrazito mrsna ko`a Psihi~ki efekti: ekstremen bes, manija, zabludi. Zavisnosta po prestanokot na konzumirawe e ~esta pojava i se karakterizira so promena na raspolo`enieto, premor, gubitok na apetit, gubitok na seksualen nagon, a najte`ok oblik e depresija koja mo`e da dovede i do samoubistveni nagoni.


Медицинско значење на храната Tokmu poradi seto gorenavedeno lekuvaweto i na ovaa zavisnost mora da bide prepu{teno na lekarispecijalisti.

MARGARIN ILI PUTER? Ovaa debata e zapo~nata od dale~nata 1869 godina koga prv pat e prozveden margarinot, kako eftina zamena za puterot. Zborot margarin poteknuva od gr~kiot jazik i zna~i biser, a prviot margarin bil proizveden od govedskoto salo, mleko, iseckan ov~i `eludnik i kravji vnatre{no organi. Od po~etokot na 20-tite godini na minatiot vek, vo sostavot na margarinot vleguvaat samo rastitelni masti, a vo tekot na poslednite triesetina godini, so pomo{ na brojni aditivi popravena e toplivosta, izgledot i pred se vkusot na ovoj proizvod. Sepak i ponatamu glavna negova prednost e cenata vo odnos na puterot. Teloto ne e vo sostojba da gi vgradi transmasnite kiselini od margarinot vo vnatre{nosta na membranata, a ako se obide doa|a do deformacija na kletkata. Ovoj proces go zgolemuva rizikot od pojava na tumori, gi stimulira vospalitelnite procesi, go potiknuva stareeweto i degenerativnite promeni vo tkivoto. Od druga strana puterot poradi zasitenite masni kiselini od `ivotinsko poteklo, go zgolemuva nivoto na lo{iot holesterol, so {to gi zatnuva krvnite sadovi i predizvikuva zgolemen rizik od srcev infarkt ili mozo~en udar, poradi {to e ~etiri pati pomalku prodavan od margarinot. Ovaa zabluda deka margarinot e ne samo poevtina tuku i zdrava zamena za puterot e dlaboko vre`ana vo sovremeniot svet i brojni lekari

23

Нико Беќаровски

go prepora~uvaat margarinot. Ona {to treba posebno da se napomene e deka pogolema opasnost od samiot puter e vnesenata koli~ina odnosno dnevno ne treba da se vnesuva pove}e od 20% masti, a odli~en na~in da se smali koli~inata e da se izbegnuvaat i puterot i margarinot i da se izede par~e leb samo so xem. Rastitelnite masti od margarinot so proces na hidrogenizacija se transformiraat vo zasiteni {tetni masti. Zdravite nezasiteni masti, staveni vo fri`ider, ostanuvaat proyirni i te~ni. Bez ogled na procentot na nezasiteni masti vo margarinot, vo tekot na negovata prerabotka, vo procesot na hidrogenizacija prestanuvaat da bidat nezasiteni, odnosno bez ogled {to margarinot ne sodr`i holesterol, organizmot pri negovo konzumirawe se stimulira endogeno da go proizvede. Spored toa zdravstvenata prednost na margarinot nad puterot vo odos na zasitenite masti i ne e tolku golema. Druga nepovolna konstatacija za margarinot e {to toj prestavuva industriski proizvod, za razlika od puterot koj e priroden, odnosno vo organizmot vnesuvame neprirodni deformirani oblici na masni kiselini. Na krajot ostanuva dilemata {to e podobro, puter ili margarin, ili mnogu poto~no {to e polo{o, bidej}i i dvata proizvodi doprinesuvaat za preteran vnes na masti koi i bez toa gi vnesuvame vo ishranata. Mojot sovet bi bil izbegnuvajte gi do maksimalni mo`ni granici, posebno ako ste ja nadminale 40-tata godina od `ivotot, a ako sepak moram da izberan sekako deka bi odbral originalen kvaliteten puter.


Медицинско значење на храната

BRZA I LO[A HRANA IZVOR ZA NASILNO ODNESUVAWE Vo poslednite nekolku godini, sekoja godina preku 2500 u~enici vo SAD se apsat poradi ubistva. Nasilstvoto nad profesorite i tepa~kite me|u u~enicite sekoja godina bele`at nagoren trend od 25%. Ovoj fenomen vo potpolnost se u{te ne e razjasnet, a glavni pri~initeli se smetaat popust-livosta, familijarnoto nasilstvo,, kapitalizmot, drogata i televizijata. Vo poslednite godini raste brojot na nau~nici koi se ubedeni deka problemot pokraj normite vo op{testvoto i moralot, treba da se bara vo pogre{nata ishrana na sovremeniot ~ovek. Mladite lu|e pred se konzumiraat brza hrana (fast food), koja se sostoi od hamburgeri, pomfrit, konzervi, industriski slatki i seto toa obilno zalieno so koka kola i ostanati gazirani bezalkoholni pijaloci. Kaliforniskiot kriminolog Stiven [entajler vo tekot na desetina godini izvr{il preku osumstotini istra`uvawa po ameri~kite zatvori i popravni domovi. Toj drasti~no ja menuval ishranata, so vnes na ovo{ni sokovi, namaluvawe na vnesot na {e}eri, zgolemuvawe na prirodni B vitamini i minerali kako magnezium, aluminium cink. Rezultatite od negovite ispituvawa do tolku se markantni, {to na eden ubiec vo San Francisko mu e priznata smalena presmetlivost poradi prekumerno koristewe na brza hrana. So ovaa hipoteza se soglasuva i Amerikanskoto psiholo{ko zdru`enie, koe smeta deka ishranata e eden od pette najva`ni faktori na nasilno odnesuvawe, a spored Piter

24

Нико Беќаровски

Mensfild ve{ta~kata hrana bazirana na {e}eri, aditivi i hemiski boi najmalku za deset procenti ja zgolemuva agresivnosta. Na drugata strana na Pacifikot, japonskiot nau~nik Nisamara [ini po pove}egodi{ni ispituvawa dojde do u{te poporazitelni soznanija, objaveni vo bestselerot “41 godina `ivot”. Tolku vsu{nost e prose~niot vek na `ivot pri konzumirawe isklu~ivo na ovaa hrana i pijaloci, a samo 20% u`ivateli na ovaa hrana mo`e da go nad`ivee japonskiot prose~en `ivoten vek. Napu{taweto na tradicionalna-ta japonska hrana, bogata so ribi, {kolki, rakovi, sve`o ovo{je, zelen~uk i oriz, predizvikal drasti~en porast na srcevite i karcinogenite zaboluvawa. Brojot na zaboleni od {e}erna bolest i proteinska anemija, kaj maloletnicite bele`i alarmantni tendencii. Poznat fakt e deka golemite prehrambeni kompanii imaat tri kategorii na ist proizvod, prva kategorija za razvienite zemji so strogi standardi i kontroli, vtora za zemjite vo razvoj i treta za nerazvienite zemji, {to dopolnitelno go namaluva kvalitetot na ovaa hrana. Na`alost na{ata dr`ava e rangira vo vtoriot a ~esto i vo tretiot e{alon. Na krajot potsetuvaweto deka 2008 godina e proglasena za godina bez brza hrana, ~ipsovi i flipsovi.

KAFE- sekojdneven porok ili eliksir Pokraj hranata koja ~esto ja konzumirame na pogre{en na~in, postojat i pijaloci koi imaat {tetno vlijanie, posebno pri dolgotrajna sekojdnevna konzumacija. A kafeto


Медицинско значење на храната posle vodata sigurno e najrasprostranetiot i naj~esto konzumiran napitok. Glavnata sostojka na kafeto e kofeinot (trimetilksantin). Kofeinot lesno se apsorbira od `eludnikot, negovot dejstvo trae 2 do 10 ~asa, prose~no 4 ~asa. Ne se akumulira vo teloto, tuku brzo se metabolizira, posebno kaj pu{a~i. Glavnoto dejstvo na kofeinot e stimulacija na mozokot i metabolizmot. Argumenti protiv konzumirawe na kafe se: 1. Dve {oqi kafe sodr`at isto koli~estvo kofein kolku edna tableta. 2. Kafeto go popre~uva vnesot na vitamini i minerali i go ote`nuva procesot na varewe na hranata 3. Deluva psihoaktivno i sozdava blaga zavisnost 4. Kaj pacienti so poka~en pritisok dopolnitelno go zgolemuva istiot 5. Predizvikuva nesonica, gadewe, prolivi, a postojat studii koi go povrzuvaat so rakot na be{ikata i bubregot Argumenti za konzumirawe: 1. Edna, do dve, kafiwa mo`at da deluvaat pozitivno na mentalnite aktivnosti 2. Ja ubrzuva analizata na informaciite za 10% 3. Sodr`i antioksidansi i flavonidi, koi igraat va`na uloga vo detoksikacija na organizmot 4. Ja ubrzuva razgradbata na mastite i ja zgolemuva potro{uva~kata na energija vo organizmot so {to doveduva do slabeewe 5. Deluva antidepresivno i ja otklonuva fizi~kata slabost

25

Нико Беќаровски

6. Tri kafiwa dnevno gi reduciraat astmati~nite napadi 7. Zgolemuva mokrewe (blag diuretik) Ako se odlu~ite za konzumirawe na kafe, prepora~livo e da se pie na prazen `eludnik, saat vreme pred jadewe, da ne bi go reduciral vnesot na vitaminite od hranata, i da ne se konzumira po 18 ~asot poradi stimulacija na mozokot. Prepora~livo e crnoto kafe da se zameni so kofe od `itarici i soja, a mnogu reklamiranoto bezkofeinsko kafe vo mnogu slu~ai se poka`alo kako po{tetno. Kafeto podednakvo go zgolemuva i “dobriot” (HDL) i “lo{iot” (LDL) holesterol. Efektot vrz mastite zavisi od vrstata na kafeto i od na~inot na negovata priprema. Najnepovolen efekt ima, kaj nas najpopularno, “tursko” kafe koe osloboduva najve}e kofein.

KOFEIN I ALKOHOL- opasna kombinacija Pijalocite koi sodr`at kofein, kako kafeto, energetskite pijaloci i gaziranite kola pijaloci, ne bi trebalo da gi konzumiraat preosetlivi lica, trudnici i deca. Predoziraweto so kofein, posebno koga }e se pome{a so alkohol, mo`e da predizvika nepravilno rabotewe na srceto (aritmija) se do kardiovaskularen kolaps. Me{aweto na alkoholnite pijaloci so energetski pijaloci mo`e da dovede do seriozni komplikacii. Neodamna be{e objaveno deka vo [vedska trojca mladi po~inale od me{awe na energetski pijaloci so votka. Konzumiraweto energetski pijaloci, koi momentalno davaat


Медицинско значење на храната golema energija i sila, posebno kaj mladite, e moden trend i tie smetaat deka mo`at da gi konzumiraat vo neograni~eni koli~ini. Me|utoa proizvoditelite na ovie pijaloci ne go predvidoa {tetnoto dejstvo pri nivno kombinirawe so alkohol. Op{to poznat e faktot, deka golem broj na lekovi ne smeat da se me{aat so alkohol. Iako ovie pijaloci ne se lekovi, efektot e sli~en. Dvete sprotivnosti ne se podnesuvaat, odnosno kofeinot e stimulans, a alkoholot depresant, no i dvata deluvaat na mozokot. Tokmu zatoa pri konzumirawe na enormni koli~ini ({to na`alost ne e redok slu~aj) mo`e da dojde `ivotozagrozuva~ki kardiovaskularen kolaps. Koj imal sre}a da ja pre`ivee ovaa sostojba, sigurno pove}e nikoga{ nema da posegne po taa kombinacija. Vo energetskite pijaloci ima u{te edna materija koja ~esto e zastapena, a e opasna. Toa e efedrinot, i pri negovo me{awe so kofeinot i alkoholot, nastanuva efekt sli~en na drogata ekstazi i do kolapsot, Ve delat samo momenti. Site obidi od strana na odredeni dr`avi ovie legalni no opasni materii da se stavat pod kontrola, dosega ne vrodija so plod, a mladite povedeni od devizata deka se {to ne e zabraneto ne e {tetno, gi konzumiraat vo opasni koncetracii i koli~ini. Vo interes na vistinata treba da se napomene deka kofeinot vo golemi koli~ini go ima vo kafeto, kola pijalocite, ~okoladite, ~aevite i odredeni analgetici. Ve}e 15 minuti po konzumiraweto, kofeinot vleguva vo krvta i deluva stimulativno so zabrzuvawe na srcevata rabota, zgolemen metabolizam, zgolemeno urinirawe i la~ewe na kiselina. Brzo doa|a do

26

Нико Беќаровски

podobreno raspolo`enie, blaga euforija, zgolemena koncetracija, koja trae okolu 1 ~as po {to nastapuva vtorata depresivna faza. Pogolema doza ne ja poprava, tuku ja vlo{uva situacijata, a ~estata konzumacija go oslabuva dejstvoto. Ako vo tekot na denot ispiete 4 limenki na energetski pijalok, }e vnesete okolu 350mg kofein, koj e dovolen za izrazita euforija, koja prodol`uva vo depresija i bezsonica. Me|unarodniot olimpiski komitet (MOK) go tretira kofeionot kako nekoja vrsta droga i gi sankcionira natprevaruva~ite, kaj koi }e se otkrie pogolema koncetracija od 12mg/l vo urinata. Kako primer kolku e toa mala dozvolena koli~ina, neka poslu`i faktot deka po 8 ispieni jaki kafiwa, detektiranata koncetracija e 700mg/l. Prose~en ~ovek bez problem podnesuva 100130mg, odnosno dve do tri jaki kafiwa, ili eden energetski pijalak, a pri predoziranost se pojavuva nesonica, migrena, srcebiewe. So ogled deka ovie pijaloci go zgolemuvaat izla~uvaweto na urinata, tie ne ja gasat `edta, tuku naprotiv predizvikuvaat dehidratacija, za koja voop{to ne sme svesni. Na krajot edna mala tabela za koncetraciite na kofein vo odredeni pijaloci, za da mo`e samite da si go presmetame dnevniot vnes. Koka-kola....... 130 mg Limenka energetski pijalok (250 ml)... 90 mg Espreso kafe (45 ml)......100 mg Tursko kafe (85 ml)....40-70 mg Nes kafe (150 ml).....60-90 mg Kafe bez kofein ....3-4 mg Studen ~aj (300 ml).....50 mg Indijski ~aj (200 ml).....50-70 mg


Медицинско значење на храната

KAKO DA GO PODOBRIME VNESOT NA VODA VO ORGANIZMOT 66%-80% od ~ovekot e izgraden od voda. Taa ~udesna bezbojna, bez miris i vkus materija e odgovorna za postanokot, razvojot i opstanokot na site `ivi organizmi na planetata. Bez voda nema `ivot- ovaa stara no aktuelna pogovorka, vo dene{niot sovremen svet se pove}e dobiva na zna~enie. Site relevantni predviduvawa govorat, deka 21 vek }e bide vek, vo koj ~istata kapka voda }e ima neprocenliva vrednost. Zatoa Vi nudime nekolku preporaki za koli~inata i kvalitetot na vodata za piewe. 1. Koristete filter za voda: kako i vo svetot, taka i kaj nas, vodata {to se dostavuva od javnite vodovodi sodr`i hlor, bakar, olovo i drugi {tetni materii po zdravjeto. Skapite filteri ne nudat zna~ajno podobra za{tita od eftinite, taka {to so relativno mala suma na pari mo`e da obezbedite soliden kvalitet na vodata {to ja konzumirate. 2. Dr`ete so do preporakite za vnes na voda: Amerikanskiot nacionalen sovet prepora~uva 1ml voda za sekoja vnesena kalorija, odnosno prose~no 2 litri voda. Ovo{nite sokovi, gaziranite bezalkoholni pijaloci, ~aevite sodr`at kalorii koi treba da se ra~unaat pri vkupniot vnes. Pijalocite koi sodr`at kofein (kafe, ~aj) treba da se ra~unaat na pola, poradi nivnoto diuretsko dejstvo.

27

Нико Беќаровски

(zgolemuvaat mokrewe). Pogolema koli~ina na voda e neophodna pri fizi~ka aktivnost i visoki temperaturi. Ednostavno pravilo za presmetuvawe na dopolnitelniot vnes e za sekoj ~as fizi~ka aktivnost, dopolnitelno da se konzumiraat 250 ml. voda, a pribli`no ista koli~ina voda dopolnitelno se vnesuva na temperaturi nad 300S, posebno vo predeli so pogolema vla`nost na vozduhot, koja predizvikuva dopolnitelno potewe 3. Izbegnuvajte konzumirawe na golemi koli~ini nave~er: ovaa navika predizvikuva lo{ son, so budewe vo tekot na no}ta poradi urinirawe. Izbegnuvajte konzumirawe na te~nosti dva ~asa pred spiewe. 4. Izvorskata voda e najkvalitetna: vodata dostapna vo prodavnicite ~esto ne e izvorska, tuku pre~istena mineralizirana filtrirana voda. Izbegnuvajte voda vo PVC ambala`a i od meka plastika, a ako ve}e konzumirate od takvo {i{e nemojte povtorno da go upotrebuvate 5. Destiliranata voda ne e voda za konzumirawe: ovaa voda mo`e da dovede do nedostatok na minerali vo organizmot. 6. Vodata pijte ja mlaka ili na sobna temperatura: vnesot na studena voda, prestavuva svoeviden {ok za organizmot, koj go popre~uva pravilniot protok na energija niz organizmot.


Медицинско значење на храната

TRUEWA OD DIVI RASTENIJA VO PRIRODATA Koga e vo pra{awe rastitelnata hrana od divite rastenija, kako glaven izvor na truewe se pe~urkite, posebno vo ovoj del od godinata koga vremeto e promenlivo, so ~esti vrne`i. No za ovie truewe poopse`no }e stane zbor vo slednite kolumni. Otrovnite bilki vo sebe sodr`at materii koi vo mali koli~ini deluvaat {tetno. Golem broj od niv slu`at vo medicinata za priprema na mnogu lekovi (osven pe~urkite). Truewata so divite rastenija kaj nas se retki no vnimanieto e opravdano i korisno. Za celishodno le~ewe neophodno e da se znae vidot na rastenieto, odnosno istoto da se donese, bidejki prepoznavaweto preku sliki ~esto ne e verodostojno. Mestoto kade e pronajdeno rastenieto isto taka ima golemo dijagnosti~ko zna~ewe, bidejki odredeni otrovni bolki rastat vo odreden i predeli. Taka na primer Datura straumonium naj~esto se sre}ava vo naseleni mesta, a otrovnoto velebilje Atropa belladonna nikoga{ ne mo`e da se najde vo gradovite, tuku samo kako {umsko rastenie pod bukova {uma i vo okolnite {umski livadi. Najgolemiot del na otrovnite rastenija se locirani na preodot pome|u {umite i poliwata. Najzna~ajni otrovni rastenija po {umite se kukurek, |ur|ica, likovec, rosopas i bunika (Hyoscyamus niger) koja mo`e da se najde i na obrabotlivi zemji{ta. Vo napu{tenite neobrabotlivi povr{ini mo`e da se sretnat i slednite otrovni rastenija : golemata kukutka, razni vidovi na divizmi, sapunika, vrat~e itn. Na neizoranite

28

Нико Беќаровски

povr{ini mo`e da se najde i otrovniot mrazovec, a vo negova blizina ~esto se sre}ava i ~emerikata. Na suvite livadi, kamenestite ili karpestite son~evi predeli, se sre}ava volnestiot naprstok, razni divizmi, pelinot i nekoi vrsti na mle~ki. Na obrabotlivite povr{ini ~esto mo`e da najdeme kukolot, troskot, lukovkata, kukavi~kata, gorocvetot i razni vrsti na preslici. Mo~uri{nite predeli, predelite so tresetno tlo, bogati so raspadnati organski materii izobilivaat so razni vidovi na otrovni cvetovi, (mo~uri{na preslica, cecel, dve vrsti na kiselka, sapunika, gave`, vol~ja {epa i vol~ja jabolknica). Od plodovite na rastenijata koi mo`e da gi sretneme vo prirodata najotrovni se plodovite na likovkata, habulkata i velebiljeto. Otrovni se tie rastenija koi sodr`at plodovi sli~ni na nekoi prehrambeni plodovi so jaka sjajna crvena boja. Smrtno otrovni se temnite plodovi na velebiljeto (Atropa belladonna), petroviot krst, habulkata. Najgolem del od ovie plodovi imaat odboen ostar vkus, osven plodovite od Atropa beladona. Nekoi plodovi se otrovni samo ako se nezreli (`oltka, bazga), a nekoi imaat samo otrovni semki (tisa, sremza, crvena bazga, lovorvi{na). Nekoi se otrovni samo vo surova sostojba, bidejki pri termi~kata obrabotka se uni{tuvaat otrovnite materii (crna bazga, jarebika).

Obi~niot grav izeden vo sirova sostojba mo`e da predizvika te{ko truewe. Otrovni se i bobinkite od tetivkata, {parogata, veprinata, belata imela, iako mladite izdanoci od {parogata i veprinata se poznati kako proizvod koj mo`e da se jade. Otrovni se i plodovite na br{lenot, kurikata, biserkata, tisata i


Медицинско значење на храната kalinite po parkovite i dvorovite. Bazgata ima otrovni listovi, a bobinkite se otrovni samo ako se upotrebuvaat vo golemi koli~ini surovi. Deluvaweto na otrovnite rastenija vrz ~ovekot e razli~no. Pri dopir ili podolg kontakt so nekoi od niv, predizvikuvaat alergiski reakcii, vospalenija, duri do odumirawe na odredeni tkiva, kako na primer beliot bla{t (Bryona alba), morskoto kromit~e (Scilla maritima) belata loza (Clematis vitalba), obi~nata kalina (Ligustrum vulgare) itn. Kaj ovie pacienti se raboti za preosetlivost na ko`ata {to e eden od preduslovite. Golemata i malata kopriva sodr`at bocki, koi pri bockaweto predizvikuvaat `arewe, osipuvawe, urtikarija. Vsu{nost koprivata sodr`i materii koi predizvikuvaat lokalna alergiska reakcija. Pri vnesuvawe, odnosno konzumiraweto na divite otrovni rastenija nastapuvaat truewa, koi za sekoe rastenie se specifi~ni, so specifi~ni simptomi. Sepak kaj najgolemiot del na ovie truewa, se javuva ma~nina, povra}awe i prolivi. Bez ogled na vidot na rastenieto, reakciite vo po~etokot se isti, so poremetuvawa vo digestivniot trakt proprateni so bolki vo `eludnikot. Po nekolku ~asa od pojavata na ovie op{ti simptomi se razvivaat specifi~nite simptomi za oddelno truewe. Otrovite sekako deka ne napa|aat sekoga{ ist organ. Naj~esto zasegnati organi se srceto, digestivniot trakt, bubrezite, di{nite pati{ta i centralniot nerven system. Spored toa mo`e da se javi glavobolka, poka`ena telesna temperatura, halucinacii, crvenilo na liceto, zuenwe vo u{ite, oset na izrazita `ed,, zgolemeno la~ewe na plunka, o{tetuvawa na vidot, poremetuvawa vo srceviot ritam,

29

Нико Беќаровски

tahikardii, ote`nato i namaleno mokrewe itn. Pojavata na halucinacii i euforija se pri~inite poradi koi del od mladite posegnuvaat po svesno konzunirawe na Datura straumonium i bunikata, Simptomite kaj najgolem broj na truewa se javuvaat naglo, no kaj odredeni bilki (mrazovec, kozja krv, kozlec) simptomite nastapuvaat postepeno i obi~no ovie truewa se pobenigni. Vremenskiot raspon do pojavata na prvite simptomi e razli~en, a najbrzo se javuva kaj trueweto so jadnik (Aconitum napellus), kade simptomite se javuvaat za pet do deset minuti po konzumiraweto. Kaj ostanatite ovoj vremenski raspon e okolu polovina ~as, osven kaj mrazovecot kade periodot bez simptomi e dva do pet ~asa. Poremetuvawata vo di{eweto i srcevata rabota, se seriozni znaci za te`inata na trueweta koi mo`e da zavr{at i so smrten ishod. Prvata pomo{ pri truewata so otrovni rastenija, se sostoi vo predizvikuvawe na povra}awe. Za taa cel pokraj tradicionalnoto draznewe na grloto so dva prsta, mo`e da se vnese topla ili zasolena voda. Po povra}aweto, ako ima mo`nost se dava medicinski jaglen (50grama). Po ova se vnesuvaat golemi koli~ini na te~nost, osven kaj pacienti koi se vo bezsoznanie ili imaat gr~evi. Prepora~livo e i davawe na sredstva koi }e predizvikaat praznewe na debeloto crevo (laksativi), kako ricinus, gorska sol, pra{ak od bela glina, osven ako ne se pojavat prolivi. Definitivnata i sigurna pomo{ }e bide dadena vo najbliskata zdravstverna ustanova, kade zatrueniot zadol`itelno mora da bide odnesen.


Медицинско значење на храната

SITE GABI SE JADAT, NO NEKOI SAMO EDNA[ So ovaa duhovita, no na`alost mnogu vistinska izreka, go zapo~nuvame serijalot za gabite, vo sklop na ciklusot napisi za opasnostite {to gi krie {umata i nejzinite {umski plodovi. Doa|aweto na proleta mo`ebi e vistinskoto vreme za malku podobro zapoznavawe so gabite, poradi nivniot napliv vo prirodata, povrzan so topeweto na snegovite i ~estite vrne`i, posle koi {umskite livadi se ispolneti so raznovidni hranlivi, no i smrtonosni pe~urki. [to se gabite (pe~urkite)? Tie se neobi~en, raznoviden i nedovolno istra`en svet, koi poradi otsustvoto na fotosinteza ne mo`e da se smestat vo grupata na rastenija, a poradi otsustvoto na dvi`ewe i polno razmno`uvawe ne mo`at da se smestat vo grupata na `ivotni. Se smeta deka gi ima pome|u 70.000 i 100.000 razli~ni vrsti na ni`i i vi{i vrsti na gabi, a nekoi hipoteti~ki pretpostavki govorat za preku 1 milion razli~ni vrsti. Ovoj poseben oblik na `ivot na zemjata, razvil tri osnovni strategii na pre`ivuvawe vo prirodata, a toa se: 1. Gabi simbioti koi `iveat vo zaednica so ostanatite rastenija i me|usebno se pomagaat, odnosno rastenijata ja koristat vodata od micelite na gabite, a ovie izvlekuvaat mineralni materii potrebni za nivniot razvoj. 2. Gabi saprobionti (razgraduva~i) bez koi vo prirodata bi bil spre~en procesot na razlo`uvawe na organskite materii, a {umite

30

Нико Беќаровски

bez niv bi se ugu{ile vo sopstveniot otpad. 3. Gabi paraziti, koi gi napa|aat `ivite rastenija, `ivotnite i lu|eto. Najgolem broj na gabite rastat od nekolku saati do 14 dena. Brzoto rastewe e ovozmo`eno so {mukawe na vodata od tloto, pa taa ~ini 9095% od vkupnata te`ina na plodonosnoto telo. Pritisokot vo kletkata dostignuva neverojatni 7 atmosferi. Dr{kata na gabite Phallus impudicus raste so brzina od 5mm vo minuta, {to pretstavuva najbrz rast vo prirodata i mo`e da se sledi so golo oko. Tokmu poradi toa postoi narodnata izreka: Raste kako pe~urka posle do`d. Spored gradbata gabite se delat na ni`i i vi{i, spored goleminata na mikro i makro, a spored na~inot na ishrana se heterotrofni ili avtotrofni, {to zna~i deka kako lu|eto i `ivotnite, konzumiraat gotova hrana od prirodata. Spored oblikot mo`e da bidat peharasti, trubasti, top~esti, kon~esti, cvetovidni, vo oblik na ~inija ili grmu{ka, a spored bojata od neupadlivi do izrazito `ivi, odnosno crveni, `olti, zeleni, modri, portokalovi, tirkizni, beli, crni no mo`e da se pojavat i vo mnogu nijansi i kombinacii. Mirisite se razli~ni, miris na luk, bra{no, ovo{je, riba, morkov, badem do smrdea sli~na na mr{a. Spored vkusot nekoi se luti, gor~livi, blagi, a gi ima i so mnogu prijaten vkus. Vo odnos na ~ovekot, gabite mo`e da bidat bezuslovno hranlivi (mo`e da se konzumiraat sve`i), uslovno hranlivi (se koristat samo zgotveni-termi~ki obraboteni), nepogodni za ishrana (poradi vkusot i konzistencijata), uslovno otrovni (ako se konzumiraat so alkohol), bezuslovno otrovni i lekoviti.


Медицинско значење на храната Osnovnata podelba na pe~urkite, pogodni za jadewe i onie koi se otrovni, ja napravil u{te vo anti~ko vreme Plinij Postariot i taa va`i i den denes so napomena deka ima golem broj na vidovi so nepoznata otrovnost. Pome|u otrovnite vrsti postojat i izrazito otrovni, koi mo`at da predizvikaat smrt, a na`alost najotrovnite po svojot izgled potsetuvaat na svoite neotrovni dvojnici. Zo{to pe~urkite se tolku ceneti? [to e toa {to gi privlekuva lu|eto i pokraj site rizici da gi sobiraat? Pe~urkite pokraj hranlivite sostojki kako belkovini, vitamini, minerali i lekoviti materii, imaat izvonreden vkus i mnogu mala kaloriska vrednost, {to gi pravi idealen dietalen proizvod. Aromati~nite ekskretivni sostojki deluvaat na podobruvawe na apetitot, za {to slikovito se izrazil golemiot ruski pisatel Anton ^ehov vo svojata proza: “koga }e pogledne{ pod tenxereto- duhot na pe~ur-kata, koja sekoj pat ne tera na solzi radosnici”. Osnovnata hranliva vrednost na trite najkoristeni pe~urki komparirana so drugi `ivotni namirnici e prika`ana vo slednata tabela: 100 grama

voda

Vrgan

87.0

5.4

0.4

5.2

1

1

35

Lisi~arka

91.5

2.6

0.8

3.5

1

0.7

21

Š[ampiwoni

90

4.8

0.2

3.5

0.8

0.8

26

Kompir

74.9

2

0.1

20.9

1

1.1

91

31

proteini masti j.hidrati celuloza minerali

Нико Беќаровски

kalorii

Zelka

92.1

1.5

0.1

4.2

1.2

1.9

24

Jabolko

84.8

0.4

...

12.9

1.5

0.5

58

Leb

35.6

7.1

0.5

56.6

0.3

1.1

225

Mleko

87.2

3.5

3.7

4.8

...

0.7

62

Jajca

73.7

12.5

12.1

0.5

...

1.1

152

Meso

72

21

5.5

0.5

...

1

141

šSpana}

93.4

2.2

0.3

1.7

0.5

1.9

25

Riba

81.5

16.9

0.3

...

...

1.2

70

Za hranlivosta na pe~urkite, eden niven pasioniran sobira~ ima ka`ano: [umata e kako mesarnica,

vo nejze mo`e{ da kupi{ biftek, no i koski.

Eve nekolku prakti~ni soveti kon koi mora da se pridr`uva sekoj sobira~ na pe~urki:  Ne gi {utiraj otrovnite i nepoznatite vrsti pe~urki! Vzaemniot odnos pome|u rastenijata i pe~urkite e mnogu slo`en i pe~urkite se najgolem razlo`uva~ na izumrenite rastenija!  Ne beri prezreani plodovi koi podocna }e mora da gi frli{!  Ne gi raskopuvaj `iveali{tata na pe~urkite ! Micelite se uni{tuvaat so grebewe na mahovinata i {umskata podloga.  Ne gi beri premladite primeroci! Mala e dobivkata a golema {tetata.


Медицинско значење на храната 

Nabranata pe~urka vedna{ o~isti ja od zemjata !  Nemoj da ja prepolnuva{ korpata, tuku ostavi mesto za provetruvawe !  Nemoj da gi nosi{ pe~urkite vo najlonska kesa, tuku vo korpa od trska !  Nepoznatite vrsti ne gi beri masovno tuku 1-2 !  Nemoj da ja se~e{ so no` dr{kata na vrganot, tuku so umereni dvi`ewa levo-desno otkini ja, Mestoto pokrij go so listovi i natapkaj go, za da ne vnesi{ infekcija vo micelite.  Insektite vo tekot na vla`nite sezoni gi snesuvaat svoite jajca vo pe~urkite.  Crvite vo pe~urkite ne se otrovni, tuku samo neprijatni za gledawe!  Vrganot no i mnogu drugi vrsti se omilena hrana na elenite, pticite, ovcite, govedata i me~kite. Suvite pe~urki imaat sekoga{ ovo{ni molci. Kako i se drugo i pe~urkite imaat svoja temna strana, odnosno nekoi se otrovni, a nekoi duri i smrtonosni. Nivnoto dobro poznavawe i prepoznavawe e osnovniot uslov za nivnoto koristewe, a posebno e va`no prepoznavaweto na otrovnite dvojnici. Problemite so pe~urkite ne mora da se javat samo pri konzumirawe na otrovni vidovi. Jadeweto so pe~urki mo`e da se rasipe i poradi predolgo stoewe i zatoa se prepora~uva jadeweto koe sodr`i pe~urki da se konzumira do 24 ~asa pri stoewe vo ladilnik, poradi visokite koncetracii na lesno rasiplivi belkovini. Pokraj toa, pri pr`ewe, gabite vpivaat mnogu masti {to mo`e da predizvikaat

32

Нико Беќаровски

dopolnitelni problemi vo nivnoto varewe. Sledna neprijatnost mo`e da bidat alergiite. Obi~no se prezentiraat so stoma~ni pote{kotii, no postojat i alergiski reakcii pri vdi{uvawe na spori ili pri dopir. Sovr{eno ispravna i neotrovna pe~urka, mo`e da predizvika golemi problemi kaj oddelni konzumenti. Tokmu poradi ovaa opasnost, se prepora~uva pri konzumirawe na sekoj nov vid na gaba da se vnesat samo nekolku zalaci. Ako se odlu~ite za konzumirawe na uslovno otrovni gabi (so termolabilen toksin), potrebno e istite da bidat podlo`eni na dovolno dolg proces na varewe so cel otrovot kompletno da se razgradi. Otrovnite gabi se edinstvenite koi mo`at poseriozno da go naru{at Va{eto zdravje. Spisokot na otrovni gabi e razli~en vo razni podnebja na zemjinata topka i pokraj toa {to predizvikuvaat isti oblici i simptomi na truewe. Nekoi vrsti koi ne se otrovni vo Evropa se otrovni vo Severna Amerika. Dali se raboti za potpolno ista vrsta ili dvojnik e pomalku zna~ajno. Ovde }e se osvrnime samo na evropskite otrovni vrsti. Truewa so koprina : tipi~en predstavnik na ovaa grupa e gnojnicata (Coprinus atramen-tarius), a znacite na truewe se pojavuvaat koga ovaa gaba se konzumira zaedno so alkohol, pri {to se javuva takanare~en antabusen sindrom (crvenilo na liceto, ~e{awe, potewe, zabrzano di{ewe, srcebiewe, strav, poretko vrtoglavica i povra}awe. Trueweto e rezultat na prisustvoto na koprina, supstancija koja e derivat na glutaminot. Simptomite se javuvaat mnogu brzo (do 2 ~asa) po konzumiraweto, a te`inata na istoto e propor-


Медицинско значење на храната cionalno na vnesenata koli~ina na pe~urki i alkohol. Prognozata e dobra, bez posledici i obi~no ne e potrebna lekarska intervencija.

Gyromitra esculenta Truewa so iritanti na GIT:

Coprinus atramenentarius Truewa so monometil-hidrazin : Proletnata mozo~nica (Gyromitra esculenta) go sodr`i otrovot giromitrin, koj na odredena tempratura na varewe, pominuva vo monometilhidrazin. Dvata otrovi pri visoki temperaturi i dolgo varewe se raspa|aat na neotrovni sostojki. Prvite simptomi na trueweto se javuvaat 7-10 ~asa po konzumiraweto na gabite i se karakteriziraat so bolka vo stomakot, gr~evi, retki ili krvavi stolici. Vo pote{kite oblici na truewe po ova se javuva o{tetuvawe na crniot drob, `oltica, treska, vrtoglavica i gubitok na orientacija. Smrten ishod mo`e da nastapi kaj ¼ od zatruenite za 2-4 dena, poradi {to e neophodno zatrueniot vedna{ da bide hospitaliziran vo soodvetna visoko specijalizirana ustanova.

Pri konzumirawe na ovie pe~urki, ednostavno ka`ano, ste go rasipale stomakot. Simptomi koi dominiraat se gadewe, stoma~ni bolki do prolivi i povra}awa, a se javuvaat od 15 minuti do 4 ~asa po konzumiraweto. Oporavuvaweto naj~esto e sponatano, no sepak se prepora~uva lekarski nadzor. Naj~estite predizvikuva~i, Vi gi prezentirame, spored te`inata na klini~kata slika {to ja predizvikuvaat, po~nuvajki od najlesnata kon pote{kite formi na truewe: Agaricus placomyces, A.radicatus, A. xanthoderma (se razlikuvaat od {ampiwonite po specifi~niot miris na karbol i izrazito `oltata boja na dnoto od dr{kata.

agaricus_placomyces

33

Нико Беќаровски


Медицинско значење на храната Ludara (Boletus satanas) i drugi vrsti na vrganot (Boletus calopus, B.erythropus, B.luridus) otrovni se isklu~ivo ako se jadat sirovi.

Neposredno po ovie simptomi se javuvaat vizuelni i slu{ni halucinacii, solzewe, potewe, namalena koncetracija, usporeno razmisluvawe i nerealen oset.

Boletus_satanas @ol~arkata (Tylopillus telleus) Obi~nata sulfurka (hypholoma fasciculare) Tapavkata (od rodot na Hebeloma) Rodoliskite, od koi olovnata rodoliska (Entoloma lividum) ponekoga{ mo`e da bide smrtonosna i lesno da se zameni so neotroven dvojnik, i niskata rodoliska (E.rhodopolius) Vretenastiot vitez (Tricholoma sejunctum), zavodnicata (Omphalotus olearius), golem broj na mle~ki (rod Lactarius), kozjata koprenka (Cortinarius traganus), trobojnata griva (Ramaria formosa), rodot na kompirki (Scleroderma) no i mnogu drugi.

psylocibe Zatrueniot e eufori~en bez oset za vreme. Ovie efekti traat 2-3 ~asa. Vo slednite desetina ~asovi ima glavobolka, zamor, povle~enost. Iako voobi~aeno ova truewe ne e smrtonosno, drogiraweto so ovie gabi nosi izvesen rizik, posebno ako gi konzumiraat deca. Tokmu poradi toa vo SAD poseduvaweto na gabi so haluconogeni supstancii e zabraneto. Protivotrov ne e poznat.

Truewa so halucinogeni gabi: Pe~urkite od rodovita na Panaeolus i Psilocybe sodr`at halucinogeni supstancii psilocibin i psilocin, no i nekoi drugi srodni materii. Poradi nivnoto psihoaktivno dejstvo del od ovie gabi bile koristeni vo razni religiski rituali vo Meksiko i Sredna Amerika. Prvite znaci na trueweto se javuvaat kratko vreme po konzumiraweto i toa so gadewe, vrtoglavica, slabost, bolki i gr~evi vo muskulite, treska, voznemirenost i trnewe na usnite.

34

Нико Беќаровски

Paneulus Truewa so monometilhidrazin: Proletnata mozo~nica (Gyromitra esculenta) sodr`i otrov giromitrin koj na umerena temperatura na varewe, pominuva vo monometilhidrazin, no i toj i giromitrinot pri visoki temperaturi se raspa|aat na neotrovni komponenti. Prvite simptomi na trueweto se


Медицинско значење на храната javuvaat 7-10 ~asa po konzumiraweto vo vid na intenzivni gr~evi vo stomakot ~esto proprateni so redok ili krvav proliv. Pri pogolemi konzumirani i nedobro svareni gabi nastapuva o{tetuvawe na crniot drob, so `oltica, treska, vrtoglavica i dezorientacija. Smrtta nastapuva pome|u 2-4 den i zatoa e neophodno bolniot vedna{ da se hospitalizira. Golemi koli~ini na Vitaminot B6 zna~itelno gi podobruvaat {ansite za pre`ivuvawe.

Gyromitra esculenta

Truewa so muskarin: Muskarinot e otrov koj go dobil imeto po muharata (Amanita muscaria), iako taa sodr`i samo tragi od muskarin a e otrovna poradi pogolemi koli~ini na muscimol, muskazon i ibotenska kiselina, sli~no kako i panterovkata (Amanita pantherina). Prvite simtomi se javuvaat dvaesetina minuti po konzumiraweto vo vid na intenizni povra}awa, po {to nastapuva intenzivno mokrewe, potewe, solzewe, stesnuvawe na zenicite, ote`nato di{ewe, mnogu sluz, namalen pritisok, zamaglen pogled i srcebiewe. Nema gr~evi vo muskulite, delirium ili konfuznost. Kaj te{kite truewa smrtta nastapuva poradi nedovolna koli~ina na kislorod vo mozokot, kako rezultat na muskarinskoto deluvawe vrz srceto. Protiv otrov za muskarinot e atropinot i zatoa e mnogu va`no bolniot {to pobrzo da bide hospitaliziran.

35

Нико Беќаровски

Amanita muscaria

Truewa so amatoksin i orelanin: ova se najopasnite otrovi {to gi proizveduvaat gabite, a najotrovni prestavnici se pupavkata (Amanita phaloides) i malata son~anica (od rodot na Lepiota) koi sodr`at alfa, beta i gama amantin i planinskata koprinka (Cortinarius orellanus) koja sodr`i orelanin. PONEKOGA[

E DOVOLNA SAMO EDNA GABA ZA DA NASTAPI SMRTEN ISHOD.

Simptomite se javuvaat kasno najmalku po 6 ~asa, koga otrovot navleguva vo krvta. Pokraj intenzivnite brojni prolivesti stolici, koi mo`at da dovedat do `ivotozagrozuva~ka dehidratacija se javuvaat jaki gr~evi vo nozete. Ako se pre`ivee ovaa faza nastapuva kratkotrajno podobruvawe, a po 4-11 dena se javuva te{ko, ~estopati nepovratno o{tetuvawe na crniot drob i otka`uvawe na rabotata na bubrezite. Efikasen protivotrov nema. [ansite za pre`ivuvawe zavisat isklu~ivo od vnesenata doza i vremeto na hospitalizacija.

Amanita phaloides


Медицинско значење на храната

NIKOTINOT- legalizirana droga ubiec Tutunskiot ~ad e smesa na materii koi nastanuvaat so nepotpolno sogoruvawe na listovite od tutunot pri temperaturi od 835-8840C, bez dovolno kislorod. Vo ~adot ima preku 4000 supstanci od koi naj{tetni se nikotinot, jaglen monoksidot i katranite. Nikotinot e maslena te~nost, koja so stoewe na vozduh se spojuva so kislorodot i go dava karakteristi~niot miris na tutunot. Vo organizmot vleguva preku sluznicata na ustata i preku gradite. Nikotinot go zgolemuva periferniot otpor vo krvnite sadovi so {to go zgolemuva krvniot pritisok. Porastot na pritisokot go opteretuva srceto i toa mora da pumpa so pogolema sila. Pokraj toa nikotinot direktno go zgolemuva brojot na srcevite udari. Katranite od tutunskiot ~ad deluvaat kancerogeno, odnosno predizvikuvaat tumori (rak) na bronhiite, belite drobovi, usnata {uplina i itn. Se smeta deka okolu 30% od site tumori se predizvikani od pu{eweto. Jaglerod monoksidot se vrzuva za hemoglobinot vo krvta i sozdava karboksihemoglobin, koj go onevo-zmo`uva prenosot na kislorodot vo organizmot. Nivoto kaj pu{a~ite e 2-15 pati povisoko, {to predizvikuva nedostatok na kislorod vo organizmot na pu{a~ite. Vo ~adot od cigarite se nao|aat i slobodni radikali koi predizvikuvaat direktno o{tetuvawe na kletkite. Sekoj pu{a~, sekojdnevno sebe si, i na neposrednata okolina, go naru{uva kvalitetot na `ivotot so o{tetuvaweto na osetite, a pred se osetot za vkus i miris.

36

Нико Беќаровски

Pu{eweto prestavuva bolest na zavisnost, a dominantna psihoaktivna uloga ima nikotinot. Vo pojavata na zavisnost golema uloga imaat i brojnite povtoruvani dvi`ewa pri pu{eweto, posebno na racete, usnite muskuli, aktot na palewe na cigarata i treseweto na pepelot. Pu{a~ot koj pu{i edna kutija dnevno, pravi okolu 600 “bakne`i” so usnite. Neprijatniot miris isto taka vlijae na zavisnosta, kako i ritualot na palewe. Site ovie rituali koi se povtoruvaat stotina pati dnevno se izvor na zavisnost. Pokraj ova postoi ~esta vkrstena zavisnost so konzumirawe na kofein (kafe) i alkohol. Prstite na pu{a~ite imaat smalen oset za ladno i toplo, a ~adot go o{tetuva okoto, pred se ro`nicata i belkata, a delumno i ve|ite. Posebno osetliv e centralniot nerven system, kade ~adot od cigarite predizvikuva namalen apetit, namalen oset za `ed i zgolemen oset za umor. Ve}e po 48 ~asa od prestanokot na pu{ewe se podobruvaat pokazatelite povrzano so zgrut~uvawe na krvta. Kaj 70% se zabele`uvaat arterioskleroti~ni promeni na mozo~nite krvni sadovi, a kaj 1/4 i na golemite krvni sadovi. Rizikot od arterioskleroza na krvnite sadovi e proporcionalen so brojot na ispu{enite cigari, a rizikot se namaluva po 1-2 godini od prestanokot. Poradi seto ova: NAJDOBRO VREME ZA PRESTANOK SO PU[EWETO BE[E DENTA KOGA ZAPO^NAVTE, A VTORO NAJDOBRO VREME E DENES.


Медицинско значење на храната

VKUSNIOT SVET NA ^OKOLADOTO Sovremeniot na~in na `iveewe sozdade svet vo koj prekumernata te`ina stana seriozen zdravstven problem. @elbata za sovr{ena linija, idealna telesna te`ina, manekenski izgled, napravi eden ogromen napliv na studii i napisi za {tetnosta na kalori~nata hrana, a vo toj konteks i na slatkite proizvodi. Vo toj napliv ne izostanaa i napadite vrz mo`ebi najslatkoto i najrasprostraneto ~ove~ko zadovolstvo, ~okoladoto. Vo kolumnava }e napravime eden realen, nau~en osvrt vrz korisnite sostojki {to gi sodr`i ovoj neodoliv prehramben produkt. Poradi bogatsvoto so masnotii i {e}eri taa e dobar energetski izvor (100 gr. sodr`at okolu 600 kcal.) Nekoi nau~nici ja narekuvaat psihoaktiven koktel, bidejki sodr`i mali koli~ini na anandamid koj ima kanabiodni efekti, no da se predizvika zavisnost, potrebno e da konzumiraat okolu 12kg ~okolado dnevno {to prakti~no e nevozmo`no. ^okoladoto go zgolemuva izla~uvaweto na endorfinite, odnosno vnatre{nite hormoni na zadovolstvoto. Nekoi skeptici smetaat deka ~okoladata ne e zdrava poradi toa {to sodr`i okolu 30% masnotii i {e}eri, no go zanemaruvaat faktot deka taa sodr`i golemo koli~estvo na polifenoli, koi se sna`ni antioksidansi, a pokraj toa e bogata se neophodnite magnezium i bakar. Crnata ~okolada, isto kako i kakaoto vo prav, za okolu 10% go zgolemuva nivoto na dobriot HDL holesterol vo krvta. Doka`ano e deka so vnes na samo 15 grama crno

37

Нико Беќаровски

~okolado zna~ajno se namaluva talo`eweto na {tetniot holesterol vo krvnite sadovi. ^okoladoto, zbogateno so mango i sojino mleko ima efekt vo usporuvaweto na procesot na prebrzoto stareewe. Italijanskite nau~nici doka`aa deka konzumirawe na 100 grama crna ~okolada mo`e vo tek na 15 dena da go namali krvniot pritiosok i da ja zgolemi apsorpcijata na {e}er, no poradi golemata koli~ina na kalorii, mora da se namali vnesot na drugite namirnici. Temnata ~okolada poradi bogatsvoto so flavonoidi, go onevozmo`uva sozdavaweto na {tetnite zgrut~uvawa (trombi) na krvta. Za `al mle~nata ~okolada poradi mlekoto vo nea go nema ovoj efekt. Mnogu ma`i tvrdat deka taa prestavuva seksualen energent, a za `enite pomo{no sredstvo vo re{avaweto na menstrualnite tegobi. Mnogumina veruvaat deka ~okoladoto ima afrodizija~ki svojstva. Vrz osnova na pogore iznesenite fakti mo`e da prepora~ame deka ~okoladoto, posebno crnoto, treba da bide sostaven povremen del od na{ata ishrana, a golemiot vnes na kalorii {to pri toa go vnesuvame mo`e da se kompenzira so isfrlawe na brzata hrana i gaziranite sokovi, koi osven kaloriski, nemaat drug nutricionen kvalitet.

VE^ER SO MNOGU ALKOHOL Mal e brojot na lica na planetava koi barem edna{ vo `ivotot nemala luda zabava povrzana so konzumirawe na pogolema koli~ina na alkohol, a narednoto utro da ne se se}ava na nieden moment. Ovoj fenomen ne ostava golemi posledici po zdravjeto, osven na reputacijata, no


Медицинско значење на храната samo pod uslov da se slu~uva incidentno. Sepak vo odredeni momenti ovaa alkoholna zaboravenost mo`e da premine vo alkoholna amnezija, {to e mnogu poseriozna sostojba. Vo ekstremni slu~ai mo`e da postoi kompletna amnezija za site nastani od prethodnata ve~er. Situacijata navistina e alarmantna, bidej}i vo na{eto op{testvo konzumiraweto na alkohol e vo porast, posebno me|u `enskata populacija, a starosnata granica se pomestuva kon najmladite tinejxerski godini. Koli~inata na konzumiran alkohol po glava na `itel, raste prose~no za desetina procenti sekoja godina, a ~esto vo edna ve~er se ispiva dozvolenata koli~ina za cela nedela. [TO TO^NO PRETSTAVUVA ALKOHOLNATA AMNEZIJA: Postoi razlika pome|u pijanstvoto, koe se karakterizira so ote`nat govor, pletkawe na jazikot, usporeni nesigurni dvi`ewa, agresivnost ili pla~livost i sostojbata vo koja li~nosta se soo~uva so golemi praznini “dupki” i bri{an prostor vo memorijata. Vo normalni okolnosti na{iot mozok gi registrira skoro site podatoci, koi mo`e bez problemi da se povikaat od memorijata. Me|utoa pri alcoholnata amnezija, funkcijata na mozokot e tolku naru{ena {to voop{to ne gi memorira nastanite i razgovorite. Postojat nekolku pri~initeli za ovoj privremen gubitok na memorijata, od koj prv i osnoven e prekumernata vnesena koli~ina na alkohol. Konzumiraweto na golema koli~ina po koja voobi~aeno sledi period na apstinencija prestavuva {ok za organizmot, pri {to ima nagli promeni na nivoto na {e}er vo krvta, hiperglikemija pri konzumiraweto, i drasti~na hipoglikemija pri prestanokot. Osnovnite simptomi od

38

Нико Беќаровски

nenadejnata promena na {e}erot se gubitok na pamteweto i konfuznost, odnosno kratkotrajno o{tetuvawe na memorijata i kognitvnite funkcii (percepcija, razbirawe i intuicija). @enite se popodlo`ni na ovaa sostojba poradi pomalata telesna te`ina, pomala procentualna zastapenost na vodata vo `enskiot organizam i pomaloto koli~estvo na `elude~ni enzimi koi go razgraduvaat alkoholot pred da stigne vo crniot drob, odnosno nivoto na alkohol vo krvta pobrzo raste. Druga pri~ina poradi koja `enite imaat po~esto problemi so alkoholnata amnezija, se `enskite hormoni, odnosno zgolemenoto nivo na estrogenite vo tekot na ovulacijata (sredina na ciklusot) i menstruacijata, koi go usporuvaat razlo`uvaweto na alkoholot, poradi {to vo ovoj period `enite polesno se opivaat. Ovie hormonalni promeni go zgolemuvaat rizikot od gubitok na memorijata. Alkoholnata amnezija e poizrazena pri sproveduvawe na dieti, bidej}i vnesuvaweto na alkohol na prazen `eludnik, rapidno ja zgolemuva alkoholemijata. Nagloto piewe “na eks” e idealno za nastanuvawe na ovaa pojava. Alkoholnata amnezija mo`e da Ve dovede vo mnogu neprijatni situacii i zatoa za kraj na ovaa kolumna Vi predlagame nekolku korisni preventivni soveti, koi mo`at da go odr`at Va{eto telo i memorija vo dobra sostojba.  Pola ~as pred konzumiraweto na alkohol, vnesete obrok koj sodr`i maslinovo maslo i avokado.  Ako sekojdnevno konzumirate alkohol, zadol`itelno jadete golemi koli~ini na zelen zelen~uk.  Cvekloto, arti~okata, lukot, magdanosot i limunot spa|aat


Медицинско значење на храната

vo kategorijata na dobri borci protiv alkoholot. Grejpfrutot ja zabavuva rabotata na crniot drob, {to obezbeduva podolgo vreme za razlo`uvawe na alkoholot. B grupata na vitamini e neophodna za pravilno deponirawe na informaciite vo memorijata na mozokot KAKVA E KORISTA OD DOBRA VE^ERNA ZABAVA, AKO UTROTO NE MO@E DA SE PRISETIME NA NIEDEN MOMENT?

STUDENO PIVO-letno osve`uvawe ili alcohol Egipetskata legenda veli deka pronao|a~ na pivoto bil Oziris, bogot na plodnosta, zemjata i vegetacijata. Vo tie vremiwa pivoto se smetalo za lek i hrana. Od tie anti~ki vremiwa do denes pivoto pre`ivea i stekna golema popularnost, no donese i mnogu dilemi, od koi eden del }e se obideme denes da gi razjasnime. Brojni studii identificiraa na stotina biolo{ki aktivni komponenti vo pivoto koi imaat koristen efekt vrz ~ove~koto zdravje. Najgolema nade` se posvetuva na ksantohumolot, koj go dava gor~liviot vkus na pivoto, a ima antikancerogeno deluvawe. Sepak mora da sme svesni i na opasnosta {to ja nosi prekumernata upotreba i site negativni posledici za poedinecot i negovata okolina. Zatoa klu~niot zbor, pri iznesuvaweto na pozitivnite efekti e UMERENO. Pod ovoj termin mo`e da podrazbereme do dve pija~ki dnevno za ma`ite i ne{to pomalku za `enite, koi genetski se poosetlivi. Koli~inata na alkohol varira vo zavisnost od

39

Нико Беќаровски

tipot na pivoto, no generalno se dvi`i do 5,5%vol. alkohol, a kako normativ za eden pijalok se zema 250ml. Treba zadol`itelno da potencirame deka preporakata za umereno konzumirawe se odnesuva isklu~ivo za zdravi polnoletni li~nosti, no i tuka ima isklu~oci, kako trudnici, doilki, pri upravuvawe so vozila ili ma{ini, vo kombinacija so nekoi lekovi itn.

Dali pivoto debelee? Pivoto ima sli~na energetska vrednost kako i mlekoto (5570kkal/100ml) i nema nikakvi skrieni vrski koi bi go pottiknuvale debeleeweto, a poznatoto pivsko stoma~e e rezultat na preteruvaweto vo konzumiraweto i lo{ite prehrambeni naviki, svojstveni za pivokuscite.

Dali pivoto e hranlivo? Pove}e od 90% od pivoto e voda, poradi {to ima doprinos vo dnevniot vnes na te~nosti. Se proizveduva od slad, hmeq, ja~men ,oves, odnosno od `itarici, koi pridonesuvaat vo uramnote`enata ishrana. Pivoto ne sodr`i masnotii i ima nizok procent na proteini. Misleweto deka poradi bogatsvoto so B vitamini e dobar izvor na istite, e samo delumno to~no, bidejki alkoholot e poznat kradlivec na B1 vitaminot. Pivoto sodr`i brojni mikroelementi kako `elezo, hrom, bakar, silicijum i kalium. [irokiot spektar na fitohemikalii, pred se na polifenolite, go {titat kardiovaskulraniot sistem i deluvaat kako antioksidansi.

Studeno pivo kako letno osve`uvawe? Konzumiraweto alkohol ne se prepora~uva vo tekot na vrelite letni denovi, bidejki dopolnitelno go dehidrira organizmot, no edna studena ~a{a pivo, sigurno }e gi razubavi letnite ve~erni u`ivawa.


Медицинско значење на храната

KOKA KOLA ZERO Sekako deka vo pekolnite letni denovi, edni od najprodavanite proizvodi se gaziranite bezalkoholni pijaloci, so koi barem prividno i kratkotrajno se razladuva organizmot. Poslednite dve decenii, poradi se pogolemiot broj na konsumenti koi vnimavaat na sekoja vnesena kalorija, proizvoditelite na bezalkoholnite pijaloci, se pove}e proizveduvaat niskokalori~ni ili bezkalori~ni pijaloci, kaj koi prirodniot {e}er e zamenet so ve{ta~ki zasladuva~i.

No kolku ovie pijaloci se zdravi? Za taa cel vo ovaa kolumna }e ja proanalizirama Koka Kola Zero, odnosno bezkaloriskata koka kola. Vo analizata se obraboteni samo podatocite koi se javno publikuvani i mo`at da se najdat na deklaracijata, odnosno etiketata na ovoj proizvod, dodeka tajnite sostojki od razbirlivi pri~ini ne se predmet na observacija.  Fenilalaninvlijae na la~eweto na hormonot na zadovolstvoto, serotoninot, koj predizvikuva zavisnost.  Fosfornata kiselina E338 ja namaluva gustinata na koskite, vrzuvaj}i go kalciumot za magneziumot formiraj}i nerastvorlivi soli. Se smeta deka ovaa kiselina e eden od predizvikuva~ite na kamen vo bubregot.  Natrium ciklamat E952 e ve{ta~ki zasladuva~ koj e zabranet u{te dale~nata 1969 godina bidej}i e ustanoveno deka e kancerogena materija.  Acesulfam E950 nedovolno prou~en zasladuva~ potencijalno kancerogen.

40

Нико Беќаровски

Aspartam E951 se smeta deka e {teten za mozokot, a nekoi ponovi studii go povrzuvaat so zgolemenata incidenca na multipla skleroza.  Kofein, za kogo vo eden od prethodnite broevi posvetiv cela kolumna.  Natrium citrat koj e regulator na vkusot, a vsu{nost prestavuva anestetik ( za jazikot) i antikoagulant.  Natrium benzoat E 211, konzervans koj mo`e da se vrze so C vitaminot i da formira benzen so jasno poznati kancerogeni svojstva. Otkrieno e deka predizvikuva i kleto~no o{tetuvawe, deluvaj}i na mitohondrijalnata DNK. Pokraj toa predizvikuva hiperaktivnost i namalena inteligencija do 5,5 indeksni poeni kaj decata. Vo Koka Kola ve}e izjavija deka }e se prekine so upo-trebata na ovoj konzervans, koga }e se pronajde soodvetna zamena. Sekako deka sli~en hemiski sostav imaat i ostanatite niskokalori~ni gazirani bezalkoholni pijaloci. Zatoa `edta gasnete ja so voda, prirodni sokovi ili gazirani pijaloci bez ve{ta~ki zasladuva~i, a dopolnitelnite vneseni kalorii potro{ete gi so pove}e plivawe ili sportska aktivnost na pla`ite i okolnite sportski igrali{ta.

ZLOUPOTREBA NA ADITIVITE VO ISHRANATA Mnogu proizvodi so cel za {to podolgo da traat, da imaat podobar vkus, miris i boja sodr`at golemi koli~ini na aditivi (specijalni dodatoci). Opasnosta po zdravjeto ne


Медицинско значење на храната se krie vo dozvolenite aditivi, vo nivnite prepi{ani koncentracii, tuku vo upotrebata na mnogu pogolemi koncetracii so cel da se potenciraat gorenavedenite svojstva. Aditivite nemaat hranitelna vrednost, naj~esto se od ve{ta~ki materii i se opasnost po zdravjeto na decata i postarata populacija, bidejki organizmot kon niv se odnesuva kako kon lekovite. Kaj decata do tri godini sistemot za detoksifikacija (na aditivi i lekovi) ne e dorazvien, a kaj postarite e so namalen kapacitet. Tokmu zatoa vo detskite hrani i zamenite za maj~inoto mleko e zabraneta upotreba na ve{ta~ki boi, zasladuva~i, aromi, konzervansi, emulgatori i stabilizatori. Sepak mo`e da se najdat tragi od hormoni i antibiotici koi se koristele vo toveweto na `ivotnite. Poedini aditivi vo hranata kako tatrazin (ve{ta~ka boja), butilhidroksi toluen (BHT) i antioksidansi za masti i masla mo`e da predizvikaat osipi kaj pacienti so hroni~na urtikarija. Takvi lu|e treba da izbegnuvaat suv kvasec, margarin, majonez, ~okoladi, fabri~ki marmeladi. Doka`ano e deka pacienti koi se alergi~ni na aspirin pravat alergija i pri konzumirawe na proizvodi so tatrazin (ve{ta~ki boi). Na`alost i poedini tableti protiv alergija se oboeni so ve{ta~ki boi {to bi mo`elo da ja vlo{i alergijata. Vo najgolem broj na slu~ai aditivite pominuvaat niz strog sistem na kontrola kako bi se utvrdila nivnata toksi~nost. Spored aktuelnite propisi aditivite mo`e da se koristat za: zgrudnuvawe, `elirawe, konzervirawe, aromatizirawe, zasladuvawe, enzimsko titrirawe, a se dodavaat i vo oblik na kiselini, bazi i soli. Spored

41

Нико Беќаровски

pravilnikot za upotreba aditivite se podeleni vo 14 grupi (spored upotrebata) a spored stepenot na bezbednost za ~ovekovot zdravje na tri grupi (A1, A2 i B). Aditivite se prirodni i ve{ta~ki. Identifikaciskiot broj na sekoj aditiv se sostoi od golemata bukva E (Evropa) i niz na brojki. Pri proizvodstvo na leb, na primer, se koristi aditivot E 300, koj vsu{nost e askorbinska kiselina (Vitamin C) i se dodava vo site pekarski proizvodi. Aditivot E170 e kalciumov karbonat i slu`i protiv zgrut~uvawe. ^esto na ambala`ata nema detali, koi to~no bi go opi{ale aditivot koj e upotreben. Sekoga{ ~itajte gi deklaraciite, bidejki zakonska obvrska e na niv da stoi to~niot aditiv, so polno ime ili negoviot broj. Ako takva deklaracija nema prepora~uvame toj proizvod voop{to da ne go kupuvate ili konzumirate. Golemata upotreba na aditivi mo`e da dovede do pojava na odredena atopiska preosetlivost koja se manifestira so simptomi, kako razni crvenila i osipi na ko`ata, kijavica, astma, otok na `dreloto so oset na g u{ewe i dr. Listata na dozvolenite aditivi vo detskite proizvodi e relativno mala i vo glavno sodr`i prirodni aditivi vo mali koncetracii. Hipotezite za povrzanosta na lo{ata ishrana i nasilni~koto odnesuvawe se aktuelani ve}e 4 decenii, no za toa pove}e vo sledniot broj. Nitritite i nitratite koi gi sodr`at suvomesnatite proizvodi, sirewata i drugi proizvodi mo`e da sozdadat kancerogeni materii nare~eni nitrozamini, no od druga strana go spre~uvaat sozdavaweto na bakterii koi predizvikuvaat truewa so hrana. Nitrozaminite se


Медицинско значење на храната povrzuvaat so pojavata na rak na `eludnikot, a ovoj process na nivno sozdavawe mo`e da se uspori so vnesuvawe na pogolemi koli~ini na C vitamin. Sepak, nivnoto vnesuvawe treba da se namali, bidejki i malku toksi~nite nitrati vo organizmot se pretvoraat vo mnogu toksi~ni nitrite. Aditivite koi se koristat vo izrabotkata na topeni sirewa i mesni proizvodi kako natrium i kalium trifosfatite mo`e da predizvikaat crevni pote{kotii, a kalium bromatot koj e sostaven del od pekarskite proizvodi mo`e da dade ma~ninna, povra}awe i prolivi. Na krajot Vi prezentirame spisok na ne {tetni i {tetni dodatoci vo ishranata, koj }e Vi ovozmo`i to~no da znaete {to Vie i Va{eto semejstvo vnesuva sekoj den. Ne{tetni dodatoci: E100, 101, 103, 104, 105, 111, 121, 130, 132, 140, 151, 152, 160, 161, 162, 170, 174, 175, 180, 200, 201, 202, 203, 236, 237, 238, 260, 261, 263, 270, 280, 281, 282, 290, 300, 301, 303, 305, 306, 307, 308, 309, 322, 325, 326, 327, 331, 332, 333, 334, 335, 336, 337, 382, 400, 401, 402, 403, 404, 405, 406, 408, 410, 411, 413, 414, 420, 421, 422, 440, 471, 472, 473, 474, 475, i 480 Somnitelni dodatoci: E125, 141, 150, 153, 171, 172, 173, 240, 241, 477 Opasni dodatoci: E102, 110, 120, 124

42

Нико Беќаровски

[TETNI DODATOCI  Predizvikuvaat crevni problemi: E 220, 221, 232, 224, 220, 221, 232, 224  Predizvikuvaat ko`ni zaboluvawa: E220, 221, 232, 224  Go uni{tuva Vitaminot B12 i predizvikuva slabokrvnost: E 200  Go zgolemuvaat holesterolot vo krvta: E 320, 321  Gi nadraznuva nervite: E 311, 312  Predizvikuva vospalenie vo ustata: E 330  Posebno opasni aditivi koi PREDIZVIKUVAAT rak : E131, 142, 210, 211, 213, 214, 215, 216, 217, 239  Mnogu otroven i zabranet vo SAD i EU : E 123

Prijaten apetit i zapamtite: Kvalitetnata ishrana e pove}e od polovina zdravje!!!


Medicinsko znacenje na hranata