Issuu on Google+

Č

AS NA INTERNETU IN V ŠOLI


S to projektno nalogo sem predvsem hotela izvedeti kakšen pogled imajo drugi ljudje na internet sam ter kako ta, tako kot tudi šola vplivata na naš čas. Ali je res, da nam v šoli čas teče počasneje? Zakaj je tako? stvari, ki se tičejo interneta, pa tudi šole. Kaj bi morali profesorji storiti, da se učenci ne bi dolgočasili ob njihovih urah in bi jim čas hitreje tekel?

Ključne besede:  šola,  čas,  internet,  igrice,  informacije,  hitrost,  varnost,  denar...


Najstniki vse več časa preživimo na internetu, za računalnikom preživimo pol dneva, starše s tem ţe živciramo, nas pa hkrati ne zanima kaj se dogaja okoli nas. Nekateri mislijo, da počnemo čisto nepomembne stvari (seveda se najdejo tudi take) pa vendar ni vse tako enolično, saj

Čas nam kljub temu, da nam je lepo, precej hitro teče medtem ko se v šoli vleče in kar ne vidimo konca, ko bo šolski zvonec naznanil, da se lahko podamo skozi vrata. Vsak učenec vidi v tem težavo. Nikoli ni dovolj časa za zabavo, medtem ko pa v šoli tako počasi teče čas in bi lahko naredili tisoč drugih stvari medtem časom.


K

o nekdo pride do računalnika skoraj zagotovo takoj vtipka ‘Facebook’ v brskalnik. To je ena izmed socialnih omrežij, ki naj bi združevalo najstnike in jim omogočilo več načinov internetnega komuniciranja. Po popolni registraciji si posameznik lahko takoj uredi profil, naloži razne svoje fotografije in že takoj lahko začne z objavljanjem.

P

oleg spletnega pogovarjanja nam Facebook ponuja tudi veliko dodatnih aplikacij, za katere po možnosti sploh še sami ne vemo. Poleg tega nam Facebook omogoča, da imamo dodanih do 5,000 prijateljev. Mnogo več, kot pa jih imamo v resničnem življenju, mar ne?


P

ravijo, da čas na internetu zapravljamo, namesto da bi počeli kaj, kar bi nam pomagalo v prihodnosti in dajalo možnost za boljše življenje. V resnici nam internet nudi veliko uporabnih informacij za katere kdaj tudi ne vemo, saj po resnici povedano niti ne iščemo. Kakorkoli na internetu lahko izvemo veliko podatkov, ki nam pomagajo pri raznih raziskavah, ki jih lahko uporabimo za osebne namene ali pa raziskujemo za kakšnega prijatelja.

e nas zanima kdaj se bolj splača iti na počitnice, ob katerem času so potovanja ugodnejša, na kakšen način je bolj ugodno potovati (z avtom, z avtobusom, letalom, ladjo…). Mogoče vas zanima katera šola je primernejša za nadaljevanje študija, torej je tukaj spet internet vaš prijatelj, ki vam pomaga in vam nudi večino informacij, na podlagi katerih se boste odločili.

Č


Spet so tukaj ljudje, ki pa dobesedno sluţijo z internetom. Če smo prej omenili facebook si sedaj poglejmo še ustanovotelja le tega. Sam je pri svojih devetnajstih letih ustvanovil facebook in je tako najmlajši miljarder na svetu. Ampak jaz osebno ne uporabljam facebooka toliko kot tumblrja. To je spletno omrežje, ki zopet povezuje ljudi po celem svetu.

Tej si lahko ustvarijo in uredijo svoj blog in objavljajo slike. Tam lahko tudi spoznaš veliko zanimivih ljudi s podobnim interesom, če imate tudi podobne ‘bloge’ s podobnim stilom/temo. Nekateri pa so na tumblrju zaradi drugega razloga. Zelo pomembno jim je število njihovih followerjev oziroma sledilcev, katere hitro nabirajo.

Prednost velikega števila sledilcev in mnogih novih ogledov, ki jih dobijo vsak dan pa je, da lahko pri Googlu AdSense zaprosijo, da bi na svoj blog lahko dali reklame. S tem sem se sama tudi ţe srečala in spoznala veliko ljudi, ki zaradi teh reklam zaslužijo tudi do tisoč funtov/njihovih denarnih valut na mesec, kar je izredno veliko. Seveda pa ima Google AdSense tudi kar nekaj pogojev in zaradi njih ne uspe vsakomur, ki bi jih prepričal, da bi na svoj blog dal reklame.


Vse je odvisno kako profesor pritegne učence k poslušanju razlage in tega bi se morali profesorji tudi zavedati. Ni vse v razlaganju ampak tudi v tem kako snov prikaže. Jaz osebno si namreč večino snovi (vzemimo kot primer Geografijo), ki se jo učimo pri Geografiji znam predstavljati, saj nam profesorica odlično razloži in pri svoji razlagi tudi kaj nariše, da je vse skupaj bolj nazorno. Spet pri nekem drugemu predmetu, kjer profesor celo uro le razlaga in razlaga mi snov ni prav jasna. Vse to vpliva na čas, ki mi pri prvem primeru teče občutno hitreje, čeprav je to le neka farsa. V drugem primeru se mi zdi, kot da bom vsak čas zaspala, ker profesor govori stalno v istem tonu in zaradi tega stalno gledam na uro, ki se kar noče in noče premakniti. Drugi dejavnik je tudi vzdušje v razredu. Kot sem že zgoraj omenila je profesorjeva naloga, da učence pritegne k poslušanju snovi. Sami se odločijo, na kakšen način bodo to storili, žal pa ne uspe vsakomur. Tretji dejavnik, ki vpliva na to kako se nam zdi, da čas v šoli teče je učna snov, na katerega pa profesor nima preveč vpliva. Učenci se namreč dobro zavedamo, da se nekaj moramo naučiti, ampak radi bi le, da bi končno izvedeli kdaj nam bo kaj, kar se učimo v šoli prišlo v poštev v realnem življenju.


Zaradi mojega informacijskega problema sem ustvarila tudi anketo na internetu. Anketo je reševalo 56 ljudi. Po mnogih ‘izrekih’ anketiranih lahko sklepamo, da nam čas teče hitreje, čeprav se nam to pravzaprav le zdi. Ure, minute, sekunde bodo vedno enako dolge.

Vse je odvisno le od tega koliko razmišljamo o času in kako dobro se imamo v tem, kar počnemo. Mogoče bi morali v šoli narediti poučevanje bolj zabavno, da se učenci ne bi toliko dolgočasili, glede na to, koliko nas skrbi čas. Si predstavljate, da bi lahko trdili, da nam čas v šoli teče hitreje kot doma?



Publikacija končana