Katalog razstav 2013

STO LET V DOBRO DEDIŠČINE KATALOG RAZSTAV 2013

STO LET V DOBRO DEDIŠČINE KATALOG RAZSTAV 2013

Uredniki: Matija Črešnar, Nika Čremošnik, Karmen Hrastar, Tadeja Mulh, Barbara Nadbath, Gašper Rutar Založnik: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana Zanj: Jelka Pirkovič Avtorji: Matija Črešnar, Karmen Hrastar, Dimitrij Mlekuž, Tadeja Mulh, Barbara Nadbath, Gašper Rutar Oblikovanje: Nika Čremošnik Spletna stran: www.zvkds.si/sl/center -za-preventivno-arheologijo/publikacije Marec 2014

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 902(497.4)(0.034.2) 069.9(497.4)”2013”:902(0.034.2) STO let v dobro dediščine [Elektronski vir] : katalog razstav 2013 / avtorji Matija Črešnar ... [et al.] ; uredniki Matija Črešnar ... [et al.]. - El. knjiga. - Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2014 ISBN 978-961-6902-68-7 (pdf) 1. Črešnar, Matija, 1979273805312

UVOD V letu 2013 smo obeleževali stoletnico organiziranega varstva kulturne dediščine na Slovenskem. Leta 1913 je namreč nastal deželni Spomeniški urad za Kranjsko, kjer je svojo službo deželnega konservatorja za Kranjsko nastopil dr.

France Stele, Zavod, kot ga poznamo danes, pa je bil ustanovljen leta 1999. Njegovo poslanstvo je tako že stoletje posvečeno skrbi za dediščino.

Center za preventivno arheologijo, kot ena izmed organizacijskih enot Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, je ob tej priložnosti svoje delo, v obliki različnih razstav, poskušal približati čim številčnejši publiki širom celotne Slovenije. Rezultat našega dela so postavitve razstav, tako zunanjih kot notranjih, s katerimi smo gostovali v različnih krajih. Pričujuoči katalog predstavlja razstave in izbor utrinkov iz posameznih gostovanj, ki smo jih izvedli v letu 2013.

Strojni testni jarek pri Vranskem.

Uredniki: Gašper Rutar, Matija Črešnar, Barbara Nadbath Besedila: Gašper Rutar, Maja Bricelj, Matija Črešnar, Špela Karo, Barbara Nadbath, Tadeja Mulh, Tina Žerjal Avtorji razstave: Gašper Rutar, Maja Bricelj, Matija Črešnar, Špela Karo, Barbara Nadbath, Tadeja Mulh, Tina Žerjal Foto: Arhiv ZVKDS, CPA Oblikovanje: Nika Čremošnik, Nives Spudić

Raziskave na dvorcu Novi Klošter so pokazale, da je bil prvotni stavbni kompleks dominikanskega samostana zgrajen v poznogotskem slogu z bogatimi in kakovostnimi arhitekturnimi detajli.

Poizkopavalna obdelava lončenine.

RAZSTAVA PREVENTIVNA ARHEOLOGIJA V CENTRU Tradicionalne predstave o arheologiji, ki odkriva mojstrovine in izjemne spomenike preteklosti ter polni muzejske vitrine, in sodobno pojmovanje varovanja arheološke dediščine in kulturne dediščine nasploh pravzaprav nimata veliko skupnega. Razloge za razlike gre iskati v razvoju zadnjih desetletij. Vse obsežnejše gradbene dejavnosti zaradi načrtovanja novih zazidalnih območij, industrijskih con in različne infrastrukture, kot so avtoceste, železnice, plinovodi itn., povzročajo vse močnejši pritisk na prostor, ga korenito in za vedno spreminjajo. Prostor, kot so ga poznali, uporabljali in stoletja dograjevali številni rodovi, je s tem obsojen na izbris. Kot odgovor na stanje se v evropskem prostoru uveljavlja novi koncept varovanja arheološke dediščine v prostoru, preventivna arheologija.

Razvoj preventivne arheologije in njeno vključevanje v postopke sprejemanja prostorskih načrtov je v zadnjih desetletjih pripeljal do širokega nabora metod raziskav, ki se glede na namen delijo na tri glavne faze, na odkritje, spoznavanje in dokončno raziskavo arheološke dediščine.

Raziskave za oceno arheološkega potenciala prostora nam pomagajo na velikih območjih hitro in učinkovito odkrivati majhne drobce preteklosti, ki kažejo na nova potencialna arheološka najdišča. Raziskave za določitev vsebine in sestave najdišča nam, kot že samo ime nakazuje, na znanih in registriranih arheoloških najdiščih pomagajo ugotoviti, kako obsežna so, kako globoko pod površje segajo arheološke plasti, kako bogate so z najdbami, kako dobro so najdišča in najdbe ohranjene in nenazadnje kako pomembna so.

Zaščitna arheološka izkopavanja, so v nasprotju z mogoče splošnim prepričanjem, kvečjemu zadnja možnost in ne želja arheologov vpetih v varovanje arheološke dediščine. Pri izkopavanjih, so arheološke ostaline na območju raziskav praviloma v celoti in dokončno odstranjene.

Na razstavi Preventivna arheologija v Centru je predstavljeno delovanje Centra za preventivno arheologijo ZVKDS, ki poleg izvajanja celovitega nabora arheoloških raziskav v službi varovanja arheološke dediščine, širi tudi védenje o preteklosti in razumevanje povezanosti človeka z njegovim naravnim okoljem ter popularizira arheološko dediščino in stroko.

Urednik slovenske izdaje: Matija Črešnar (Urednik 1. izdaje: Martin Gojda); Besedila: Martin Gojda, Dimitrij Mlekuž, Matija Črešnar, Darja Grosman, Branko Kerman, Barbara Nadbath, Gašper Rutar, Željko Cimprič, Andrej Gaspari, Aleksander Jankovič Potočnik, Branko Mušič; Foto: Martin Gojda in sodelavci; Oblikovanje: Jana Vlčková, Nika Čremošnik, Nives Spudić; Lektura: Gabrijela Lavrinc; Prevod: Andreja Maver, Meta Osredkar, Vesna Pintarič; Sodelujoče ustanove, ki v katalogu predstavljajo svoje delo: SLOVENIJA; Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Center za preventivno arheologijo, Narodni muzej Slovenije, Ljubljana, Pokrajinski muzej Murska Sobota, Murska Sobota, Ad Pirum, Zavod za intelektualne dejavnosti, Logatec, Kobariški muzej, Kobarid, Inštitut za antropološke in prostorske študije, Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije in znanosti in umetnosti, Fundacija »Poti miru v Posočju«, Gearh d.o.o., Grangeo d.o.o., Harpha Sea d.o.o.

REPUBLIKA ČEŠKA; Národni muzeum Praha, Západočeská univerzita v Plzni. BELGIJA; Universiteit Gent, Gent.

ESTONIJA; Muinsuskaitseament, Tallinn. FINSKA; Teknillinen korkeakoili, Espoo. ITALIJA; Universita degli Studi di Foggia, Foggia, Agenzia per il Patrimonio Culturale Euromediterraneo, Lecce, Universita del Salento, Lecce, Universita degli Studi di Siena, Siena. LITVA; Department of Cultural Heritage Protection, Vilnius. MADŽARSKA; Baranya Megyei Mézeumok Igazgatósága, Pécs. NEMČIJA; Institut für Landespflege, Universität Freiburg, Freiburg, Landesamt für Kultur und Denkmalpflege Mecklenburg-Vorpommern, Schwerin, Landesamt für Denkmalpflege, Esslingen am Neckar, Lietuvos Respublikos Kulturos Ministerija, Vilnius, Lithuania. POLJSKA: Uniwersytet im. Adama Mickiewicza, Poznań, Muzeum Archeologiczne Poznaniu, Poznań, Instytut Archeologii i Etnologii, Polskiej Akademii Nauk, Warszawa REPUBLIKA SLOVAŠKA; Archeologický ústav Slovenskej akadémie vied, Nitra. ROMINIJA; Institul de Memorie Culturalã, (clMeC), Bucharest. VELIKA BRITANIJA; English Heritage, York.

Murska Sobota. Foto: B. Kerman, Pokrajinski muzej Murska Sobota.

Skupina krožnih obrisov, ki označujejo obodne jarke grobnih gomil oz. parcel iz starejše železne dobe (pribl. konec 9.-6. stoletje pr. n. št.). Del grobišča, ki leži pod požetimi površinami, je nerazpoznaven.

Blejsko jezero. Izvedba: S. Poglajen, Harpha Sea d.o.o.

Blejsko jezero je nosilec številnih (pra)zgodovinskih informacij. med katerimi je tudi več desetin plovil iz različnih časovnih obdobij, ki so bila odkrita na njegovem dnu.

RAZSTAVA POLETI V PRETEKLOST Razstava predstavlja rezultate le enega dela palete nedestruktivnih metod, ki jih dandanes uporablja arheologija. V največji meri gre za aerofotografijo, slikanje iz zraka, ki nam iz človeku tuje perspektive omogoča povsem drugačno dojemanje pokrajine in njenih elementov. Aerofotografija je orodje, ki na podlagi vegetacijskih znakov, senc in drugih opazovanih parametrov pogosto nakazuje stanje pod površjem zemlje.

Izrednega pomena za gozdnato Slovenijo je nova tehnologija lidar oz. lasersko snemanje površja, z uporabo katere lahko natančno izmerimo zemeljsko površje z vsemi sledovi preteklosti pod vegetacijskim pokrovom. Podobne potrebe po dokumentiranju širšega prostora in dediščine v njem se kažejo tudi v podvodnem svetu, naj si bo v slovenskem teritorialnem morju ali rekah in jezerih, pri čemer nam je na razpolago na primer snemanje z večsnopnim sonarjem.

Za natančnejše nedestruktivno preverjanje arheoloških ostankov na najdiščih je v uporabi širok nabor geofizikalnih metod, s katerimi lahko na podlagi odstopajočih fizikalnih lastnosti materialov pod površjem prepoznavamo različne arheološke strukture.

Razstava Poleti v preteklost je eden izmed rezultatov večletnega mednarodnega projekta v sklopu okvirnega programa Evropske unije za področje kulture, Kultura 2000, z naslovom European Landscapes: Past, Present and Future.

Razstava, plod sodelovanja 18 inštitucij iz 12 držav, med njimi tudi iz Slovenije, glavni organizator je Narodni muzej iz Prage (Národní muzeum Praha) avtor pa dr. Martin Gojda (Zahodnočeška univerza v Plznu/Západočeská univerzita v Plzni). Ob gostovanju razstave pa se je ponudila priložnost, da širši javnosti predstavimo tudi delo slovenske arheološke in kulturnovarstvene stroke, ki v koraku z najnaprednejšimi evropskimi strokovnimi smernicami odkriva, dokumentira, raziskuje in ščiti slovensko arheološko dediščino.

Idejna zasnova in glavni avtor: dr. Matija Črešnar (CPA ZVKDS, OZA FF UL) Soavtorji: Darja Grosman (OZA FF UL), Branko Kerman (PM MS), dr. Dimitrij Mlekuž (CPA ZVKDS), Barbara Nadbath (CPA ZVKDS), Gašper Rutar (CPA ZVKDS) Sodelavci: Željko Cimprič (KM), dr.Andrej Gaspari (Ministrstvo za kulturo RS), dr. Jana Horvat (Inštitut za arheologijo ZRC SAZU), dr. Timotej Knific (NMS), dr. Sašo Poglajen (Harpha Sea d.o.o.), dr. Katarina Katja Predovnik (OZA FF UL), dr. Peter Turk (NMS) Gradivo so prispevali: Arne Hodalič; Center za preventivno arheologijo, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Centre for Preventive Archaeology, Institute for the Protection of Cultural Heritage of Slovenia (CPA ZVKDS); Gearh d.o.o.; Harpha Sea d.o.o.; Kobariški muzej Kobarid Museum (KM); Narodni muzej Slovenije National Museum of Slovenia (NMS); Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Department of Archaeology, Faculty of Arts, University of Ljubljana (OZA FF UE); Pokrajinski muzej Murska Sobota Regional Museum Murska Sobota (PM MS); School of History, Classics and Archaeology, University of Edinburgh (SHCA UE) Prevod: Andreja Maver Oblikovanje: Nives Spudić, Nika Čremošnik (CPA ZVKDS) Tisk: Foto format d.o.o.

Več o tej razstavi na More about this exhibition at www. zvkds.si

Koprivnik pri Kostanjevici na Krki, Cizelj Koprivnik near Kostanjevica na Krki, Cizelj

Izola, Viližan

RAZSTAVA DEDIŠČINA NA DLANI Širša javnost arheologijo v veliki meri enači z izkopavanjem kot njeno osnovno dejavnostjo, a je v zadnjih letih naša disciplina doživela dramatične spremembe. Ena večjih je vedno pogostejša uporaba nedestruktivnih metod pri raziskavah, kar je tudi pod vplivom naraščajočih teženj po številnih novih posegih v prostor pripeljalo do razvoja preventivne arheologije. Del arheologije je v luči tega postalo predvsem preučevanje širšega poselitvenega prostora, ugotavljanje sprememb v krajini, ki jo je v prepletu z naravo oblikoval človek, vse od daljne geološke preteklosti, preko prvih občutnih posegov v prostor s pojavom kmetovanja pa vse do vojaških konfliktov 20. stoletja, ki so mestoma radikalno spremenili videz pokrajine.

Razstava Dediščina na dlani, je pripravljena kot zunanja spremljevalna razstava širše razstave Poleti v preteklost in na očem prijeten način predstavlja rezultate le enega dela nedestruktivnih metod, ki jih dandanes uporablja arheologija.

V največji meri gre za aerofotografijo, slikanje iz zraka, ki nam iz človeku tuje perspektive omogoča povsem drugačno dojemanje pokrajine in njenih elementov.

Dvajset predstavljenih arheoloških najdišč, izbranih po svoji izpovednosti in geografski razprostranjenosti, prikazuje tipološko, časovno in prostorsko širok spekter nepremične arheološke dediščine Slovenije, ki vam tokrat na nekoliko drugačen način razkriva svojo pestrost.

They cultivated the land, cleared the stone and form permanent traces in the form of clearance cairins and earthen banks. Clearing and cultivation have in many cases left a permanent and clear imprint on the landscape.

Most of the Þelds laid out during this time were reorganised and overlain by medieval and later Þeld patterns. Even so, whilst Þeld systems derived directly from the prehistoric Þeld pattern are rare, traces of prehistoric Þelds have been identiÞed in several parts of the Karst. A good example of this is the brick-shaped Þelds surviving as earthworks near the village of Goriče.

3

3

1

1

3

2

1

N

Odstrta krajina Lasersko skeniranje okolice Škocjana Krajine povezujejo kraje in ljudi. Krajine povezujejo preteklost, sedanjost in prihodnost. Ponosni moramo biti na naše krajine.

Avtor: dr. Dimitrij Mlekuž Sodelavci: Darja Krajnc, dr. Maša Sakara Sučevič Jezikovni pregled: Darja Kranjc, dr. Maša Sakara Sučević, Sabina Pugelj Oblikovanje in tisk: Design Damjan, d. o. o.

Posnetki: Zavod za varstvo kulturne dediščine, Center za preventivno arheologijo Razstavo je finančno omogočil: Park Škocjanske jame, Slovenija

Ostanki gomile prazgodovinske zemljiškeoblik razdelitve v okolici so Gorič. (izvedba: D. Mlekuž) Zemljene in nasipi nepravilnih (1) pri Goričah ostanki prazgodovinskih polj. Na severu so bila polja omejena z zidom (2). Srednjeveške njive (3) so ponekod uničile ostanke prazgodovinskih polj.

Earthen barrows and earhworks (1) near Goriče are remnants of prehistoric Þelds. In the north, Þelds were enclosed by bank (2). In some places, medieval Þelds (3) erased traces of earllier Þelds.

RAZSTAVA ODSTRTA KRAJINA - LASERSKO SKENIRANJE OKOLICE ŠKOCJANA Tradicionalne krajine, ki so nastajale skozi tisočletja človeškega bivanja, so zaradi nebrzdanega razvoja ogrožene. Pogoj za ustrezno, celostno varovanje krajin je znanje. Brez poznavanja in razumevanja krajin, njihove časovne globine in sledov, ki jih sestavljajo, je vsako varovanje zaman. Center za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (CPA ZVKDS) z naborom različnih metod raziskovanja dediščine prispeva k prepoznavanju arheoloških sledov v pokrajini. Preventivna arheologija, ki jo opravljamo v okviru javne službe, je novost, ki arheološke raziskave umesti v sam začetek postopka načrtovanja posegov v prostor. S pomočjo predhodnih arheoloških raziskav arheološke sledove prepoznamo in preučimo že pred posegi v prostor in tako usmerjamo prostorski razvoj. S tehnikami daljinskega zaznavanja, predvsem laserskim skeniranjem površja, odkrivamo in natančno dokumentiramo množico sledi človeških aktivnosti v preteklosti. Prav velika količina sledov prinese njihovo drugačno razumevanje.

Omogočajo nam razumeti krajino kot celoto, v kateri se kažejo nepretrgani sledovi človeških aktivnosti v preteklosti.

Okolica Škocjana predstavlja eno najbolj zanimivih in zapletenih pokrajin v Sloveniji, v kateri so se ohranili sledovi človeških aktivnosti iz različnih obdobij. Sledovi in brazgotine v pokrajini, ki ni nikjer prazna, segajo od “običajnih” arheoloških najdišč kot so gradovi, naselbine, gomile... do sledov človeških aktivnosti v prostoru kot so groblje, parcelne meje, apnenice, kamniti zidovi, kulturne terase, polja z dvignjenimi hrbti in podobno. Večina sledov niso arheološka najdišča v klasičnem pomenu besede, kot jih je še nedavno razumela praksa varovanja arheološke dediščine, temveč predstavljajo del sodobne in “žive” krajine.

Poslanstvo našega dela je pozabljene, izgubljene, zakrite in zabrisane sledove v pokrajini prepoznati in jih narediti ponovno aktivne, jih neposredno vključiti v živo krajino z opozarjanjem na njihov obstoj. Tako se lahko spet prepletajo z interesi, delom, bivanjem ljudi in drugih bitij v krajini. Le v takih krajinah lahko vsakdo najde mesto, interes, identiteto, delo, možnosti za razvoj. Dolgoročno najbolj vzdržen in produktiven način varovanja krajin predstavlja izobraževanje in seznanjanje ljudi z njihovo zapleteno časovno globino. Ob stoletnici varovanja dediščine v Sloveniji predstavlja pričujoča razstava naš skromen prispevek k razumevanju in varovanju krajine Škocjanske krajine.

Urednik: dr. Matija Črešnar (ZVKDS CPA, UL FF OZA) Avtorji: dr. Matija Črešnar (ZVKDS CPA, UL FF OZA), Maja Bricelj (ZVKDS CPA), Tomaž Fabec (ZVKDS CPA), Maja Janežič (ZVKDS CPA), Branko Kerman (PM MS), Uroš Košir (ZVKDS CPA), Miha Murko (PJP d.o.o.), Barbara Nadbath (ZVKDS CPA), Milena Horvat (UL FF OZA), Gašper Rutar (ZVKDS CPA), Mateja Ravnik (Tica Sistem d.o.o.), dr. Peter Turk (NMS), Vesna Tratnik (ZVKDS CPA), Alfred Trenz (ZVKDS CPA), dr. Tina Žerjal (ZVKDS CPA), Alja Žorž (ZVKDS CPA).

Gradivo so prispevali: Arheotip d.o.o.; Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Center za preventivno arheologijo (ZVKDS CPA); Narodni muzej Slovenije (NMS); Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo (UL FF OZA); PJP d.o.o.; Pokrajinski muzej Murska Sobota (PM MS); Tica Sistem d.o.o.

Oblikovanje: Nika Čremošnik (ZVKDS CPA)

Podvodne arheološke raziskave v reki Ljubljanici na Vrhniki.

Izkopavanje lončenine na najdišču Primož pri Šentjurju iz 1. stoletja n. št.

RAZSTAVA ODSTRTI DROBCI PRETEKLOSTI Območje Slovenije od nekdaj predstavlja vozlišče izredno pomembnih poti, ki med drugim povezujejo Balkan s srednjo Evropo, Panonsko nižino z Alpami, tod se odpira najenostavnejši kopenski prehod na Apeninski polotok, eno izmed zibelk evropske civilizacije. Prehodnost je zaznamovala in še dandanes zaznamuje tukajšnje prebivalce, ki so prav zaradi tega od globoke prazgodovine prihajali v stik z ljudmi iz tujih krajev in dežel ter z njih znanji, idejami in materialno kulturo. Smeri gibanja ljudi so najprej pogojevale reke s svojimi dolinami, že najkasneje v prvem tisočletju pr. n. št. pa so bile zgrajene prve ceste, ki so morda povezovale najpomembnejša železnodobna središča. Nedvomno pa je bilo omrežje cest, zgrajenih po strogih pravilih in opremljeno z različno cestno infrastrukturo, vzpostavljeno v času, ko so bili naši kraji pod nadzorom rimskega imperija.

A to je bil šele začetek. V nam bližjih 19. in 20. stoletju je nekdaj tako pomemben rečni promet izgubljal na pomenu, uveljavile pa so se povsem nove oblike potovanja, ki jim je sledila tudi gradnja potrebne infrastrukture, ki se nadaljuje še danes.

In kaj ima s tem arheologija? Prostorske spremembe v prostoru puščajo sledove. A ne le fizične, saj predrugačijo tudi njegovo energijo, njegovega duha. Naši fizični posegi se zapisujejo v spomin prostora z neizbrisljivimi črkami ob tem pa včasih spoštujejo, včasih pa uničijo zapise iz preteklih časov. Enako velja za duhovno podobo prostora, ki s posegi nastaja, se razvija, se bogati ali pa umira.

In kaj bo čez tisočletje ostalo od trenutno izjemno razvejanega omrežja cest in železnic zapisano v arheoloških plasteh? Ostanki na prelomu tisočletja zgrajenega avtocestnega omrežja, ki bo govorilo o fizični povezanosti dežele? Morda, če na njihovi trasi čez čas ne bodo zgrajene večje ceste, ki bodo nadomestile in izbrisale vse dosedanje gradnje. Morebiti se bodo ohranili sledovi obcestnih postajališč s številnimi ostanki na in okoli njih, ki bodo postali dokumenti današnjega globaliziranega prometa.

Ostanki bencinskih črpalk bodo govorili o času, ko je bilo še zadosti pogonskih goriv in se njihove omejenosti še nismo povsem zavedali.

Arheologija se srečuje z najbolj pristno in nepotvorjeno zgodovino. Ni bila napisana z namenom in za določenega naslovnika, temveč je nastajala spontano, z življenjem. Srečuje se s človeku najbližjimi predmeti, tistimi, ki jih je imel posameznik v lasti in jih je uporabljal. A čas je neizprosen in predmeti, ki jih odkrivamo arheologi, so venomer le majhni drobci preteklosti. A so edino, kar je ohranjeno in prav zato je njihova vrednost venomer velika. Z njimi uresničujemo sen potovanja skozi čas, spoznavanja daljnih ljudi, kultur in običajev. Gradimo mostove s preteklostjo in tlakujemo pot v prihodnost.

Urednik: Matija Črešnar (ZVKDS CPA, UL FF OZA).

Založnik: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Zanj: Jelka Pirkovič Avtorji: Matija Črešnar (ZVKDS CPA, UL FF OZA), Maja Bricelj, Barbara Nadbath, Gašper Rutar (vsi ZVKDS CPA), Barbara Jerin, Miran Pflaum (oba NMS) in Bernarda Županek (MGML).

Sodelavci: Željko Cimprič (KM), Andrej Gaspari (Ministrstvo za kulturo RS / Ministry of Culture RS), Darja Grosman (UL FF OZA), Martin Horvat (MGML), Branko Kerman (PM MS), Robert Krempuš (ZVKDS CPA), Dimitrij Mlekuž (ZVKDS CPA, UL FF OZA), Branko Mušič (UL FF OZA), Anton Velušček (IZA ZRC SAZU), Verena Vidrih Perko (GM).

Gradivo so prispevali: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Center za preventivno arheologijo in Restavratorski center (ZVKDS CPA, ZVKDS RC; Foto: D. Avsec, A. Klobučar, U. Košir, D. Mlekuž, M. Lavrič, M. Vinazza, K. Žagar); Narodni muzej Slovenije (NMS; Foto: R. Berce, F. Dobovšek, S. Habič, T. Lauko, J. Kotar, Nučič, M. Pflaum, V. Stare, B. Vičič, Arhiv NMS); Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML, Foto: M. Paternoster, dokumentacija MGML); Gorenjski muzej (GM; Foto: D. Holynski); Kobariški muzej (KM); Museo Civico del Risorgimento di Bologna; Pomorski muzej Sergej Mašera Piran (PM SM P); Pomurski muzej Murska Sobota (PM MS; Foto: B. Kerman); Universalmuseum Joanneum (UMJ; Abteilung Archäologie & Münzkabinett); Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo(UL FF OZA; Foto: M. Črešnar, D. Grosman, B. Mušič); Inštitut za arheologijo, Znastvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (IZA ZRC SAZU; Foto: M. Turk, A. Velušček); Projekt Monkodonja/Mušego (Arheološki muzej Istre Pula, Zavičajni muzej grada Rovinja, Freie Universität Berlin, UL FF OZA); Arheotip d.o.o.; Gearh d.o.o.; A. Gaspari; A. Hodalič in Ž. Sajič.

Oblikovanje: Nika Čremošnik (ZVKDS CPA).

Lidar posnetek utrdb iz začetka 19. stoletja na Golem vrhu pri Razdrtem, obdelava in izvedba 2013 (© ZVKDS CPA).

Fotografiranje z višine s pomočjo posebej načrtovanih konstrukcij v letih 2006 in 2007 (© Projekt Monkodonja/Mušego).

RAZSTAVA ARHEOLOGIJA NEKOČ IN DANES Spomin(k)i na nekdanje človeške rodove in njihova dela so nekaj najpomembnejšega, kar premoremo, saj nas vežejo v domala neskončno verigo misli, idej, znanj ter dobrin, ki določajo našo kulturo in družbo, v kateri živimo. A čas teče in ti drobci se izgubljajo ter tako postajajo del preteklosti. Zavedajoč se teh izgub, je človek že od nekdaj raziskoval najprej svoje osebne korenine pa tudi izvor svoje skupnosti, ljudstva, religije, kulture itn. Na svoji poti v preteklost se je srečeval z raznoterimi viri, ustnimi, pisnimi in pestro paleto materialnih dokazov o življenju v minulih obdobjih. S poglabljanjem vanje so se razvile številne vede, med katerimi ima prav posebno mesto arheologija. Če je arheologija nekoč pogosto služila le pridobivanju muzejskih artefaktov in zadovoljevanju želja zbiralcev, se je kasneje njena dejavnost izjemno razvejala. V svojem razvoju, ki poteka z roko v roki s splošnim tehnološkim napredkom, je na srečo postala ena najčvrstejših podstati stroke tista, ki ima za osnovno poslanstvo varovanje arheološke dediščine.

21.03.2013-18.04.2013 Koper, Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije Razstava POLETI V PRETEKLOST Odprtje razstave: dr. Irena Lazar, UP Fakulteta za humanistične študije dr. Goran Drevenšek, UP Fakulteta za humanistične študije dr. Dimitrij Mlekuž, ZVKDS Center za preventivno arheologijo

28.03.2013-22.04.2013 Novo mesto, Kettejev drevored Razstava DEDIŠČINA NA DLANI

18.04.2013-27.05.2013 Novo mesto, Kulturni center Janeza Trdine Razstava PREVENTIVNA ARHEOLOGIJA V CENTRU Odprtje razstave: Barbara Nadbath, ZVKDS Center za preventivno arheologijo

Maja Bricelj, ZVKDS Center za preventivno arheologijo

25.04.2013-24.05.2013 Dravograd, Dvorec Bukovje Razstava POLETI V PRETEKLOST Odprtje razstave: dr. Dimitrij Mleku탑, ZVKDS Center za preventivno arheologijo

25.04.2013-24.05.2013 Dravograd, Dvorec Bukovje Razstava ODSTRTI DROBCI PRETEKLOSTI Odprtje razstave:

Žare Tomšič, Javni zavod Dravit Dravograd

dr. Dimitrij Mlekuž, ZVKDS Center za preventivno arheologijo

Maja Janežič, ZVKDS Center za preventivno arheologijo

03.06.2013-28.06.2013 Litija, Kulturni center Razstava PREVENTIVNA ARHEOLOGIJA V CENTRU Odprtje razstave: Helena Hauptman, Kulturni center Litija Maja Bricelj, ZVKDS Center za preventivno arheologijo

03.06.2013-28.06.2013 Litija, mesto Razstava ODSTRTI DROBCI PRETEKLOSTI

10.07.2013-09.08.2013 Ljubljana, Krakovski nasip Razstava ARHEOLOGIJA NEKOČ IN DANES

30.08.2013-01.11.2013 Park Škocjanske jame, Promocijsko kongresnegi center Pr Nanetovh Razstava ODSTRTA KRAJINA LASERSKO SKENIRANJE OKOLICE ŠKOCJANA Odprtje razstave:

dr. Luka Juri, Pokrajinski muzej Koper mag. Vanja Debevec Gerjevič, Javni zavod Park Škocjanske jame Barbara Nadbath, ZVKDS Center za preventivno arheologijo dr. Dimitrij Mlekuž, ZVKDS Center za preventivno arheologijo

05.09.2013-04.10.2013 Ljutomer, Glavni trg Razstava ARHEOLOGIJA NEKOČ IN DANES Odprtje razstave: mag. Olga Karba, Občina Ljutomer Maja Janežič, ZVKDS Center za preventivno arheologijo

06.09.2013-05.10.2013 Radlje ob Dravi, Knjižnica Razstava PREVENTIVNA ARHEOLOGIJA V CENTRU

Odprtje razstave: Slavica Potnik, Knjižnica Radlje ob Dravi Gašper Rutar, ZVKDS Center za preventivno arheologijo

05.10.2013-08.11.2013 Murska Sobota, Trubarjev drevored v mestnem parku Razstava ARHEOLOGIJA NEKOČ IN DANES

04.12.2013-07.01.2014 Koper, Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije Razstava PREVENTIVNA ARHEOLOGIJA V CENTRU

Odprtje razstave: dr. Irena Lazar, UP Fakulteta za humanistične študije Gašper Rutar, ZVKDS Center za preventivno arheologijo

17.12.2013-30.12.2013 Sežana, Kosovelova knjižnica Razstava ODSTRTA KRAJINA LASERSKO SKENIRANJE OKOLICE ŠKOCJANA Odprtje razstave: Magdalena Svetina Terčon, Knjižnica Sežana dr. Gordana Beltram, Park Škocjanske jame dr. Dimitrij Mlekuž, ZVKDS Center za preventivno arheologijo

21.02.2014-19.03.2014 Ljubljana, Kongresni trg

Razstava ARHEOLOGIJA NEKOČ IN DANES