Page 1

DELOVNI LIST

PRILOGA ZA UČITELJE junij 2006 Tudi če si majhen, lahko misliš veliko Medtem ko to berete, tri svetlolase deklice verjetno še vedno slavijo. So namreč zmagovalke prve sezone televizijskega Kviza National Geographic Junior. Pod okriljem naše revije smo ga letos prvič pripravili za četrtošolce devetletke in tretješolce osemletke. Katarina, Liza in Lučka so učenke OŠ Nevlje, ki je podružnična šola matične OŠ Frana Albrehta Kamnik. Vseh 85 učencev šole je z navdušenjem spremljalo vsa tekmovanja, na finale v Ljubljano pa je prišla kar cela šola. Konec junija bodo zmagovalke skupaj z mentorico Andrejo Modrijan odpotovale v Washington. Obiskale bodo sedež društva National Geographic Society, si ogledale nekaj najbolj zanimivih muzejev, živalski vrt in druge znamenitosti ameriške prestolnice. S kvizom bomo nadaljevali naslednje šolsko leto in načrtujemo ga v še večjem obsegu; o začetku predtekmovanj pa vas bomo obvestili septembra. Letošnje zmagovalke so nas spomnile, da tudi če si majhen, lahko misliš veliko. Ne glede na velikost kraja s katerega prihajate, upam, da se nam boste naslednje leto pridružili tudi vi in vaši učenci. V uredništvu revije se bomo po najboljših močeh potrudili, da vam bosta revija National Geographic Junior in Priloga za učitelje pomagali pogumno stopiti skozi vrata znanja do potovanja.

Revija za mlade raziskovalce in pustolovce www.junior.si www.nationalgeographic.com/ngkids e-poπta: junior@rokus.com Revijo izdaja in zalaga Zaloæba Rokus d.o.o., po licenci ameriπke revije National Geographic Kids. Za Zaloæbo Rokus: Rok Kvaternik, direktor e-poπta: rokus@rokus.com Glavna urednica izdaj NG Junior: Irena Cerar Draπler, irenacd@rokus.com Urednica Priloge: Carmen LaπiË, carmen@rokus.com Tajnica uredniπtva NG Junior: Maja OmladiË, maja@rokus.com Glavni urednik Zaloæbe Rokus: Vasja Koæuh, vasja@rokus.com Direktor produkcije: Klemen Fedran, klemen@rokus.com Oblikovalska realizacija: Danilo Frleæ Lektoriranje: Darka Tepina Podgoršek Korektura: Beata Ksenija Krivec

NGJ Priloga za uËitelje Sestavljalke: Marjanca Agreæ Slavka Crljen Anita MirjaniË

Strokovni pregled: znanje Dr. Maja (druæboslovje) nas Umek dela velike Dr. Darja let Dimec Skribe (naravoslovje) Vasja Koæuh (sploπni pregled)

Irena Cerar Drašler glavna urednica izdaj National Geographic Junior

znanje nas dela velike let

K oblikovanju Priloge vabimo nove sodelavce. Več o tem na zadnji strani Priloge.

Zaloæba Rokus d.o.o. Stegne 9b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 BrezplaËni telefon: 080 1922 Telefaks: 01/513 46 99 www.rokus.com Naklada: 2500 izvodov Copyright 2006 National Geographic Society, za Slovenijo Zaloæba Rokus. Vse pravice pridræane! NATIONAL GEOGRAPHIC in rumeni okvir sta varovani blagovni znamki .

KAZALO 10 presenetljivih lastnosti delfinov Dvakrat dobra novica Oder na ulici Santorin — življenje z ognjenikom Naredi svoj vrtiček!

Založba Rokus dovoljuje fotokopiranje Priloge.

2—4 5—7 8—9 10—13 14—16

Prilogo si lahko sami naložite s spletne strani www.junior.si (v rubriki Za učitelje).


4. razred Naravoslovje in tehnika Gibanje živih bitij Razvrščanje živih bitij Živa bitja se spreminjajo 5. razred Naravoslovje in tehnika Živali dobijo hrano iz okolja Slovenščina

Pridevniki

Namen: ■ Učenci spoznajo delfina, njegovo prilagoditev na življenje v vodi, način gibanja, način razmnoževanja, način prehranjevanja in evolucijski razvoj. Spoznanja primerjajo z drugimi živimi bitji in tudi s človekom. ■ V besedilu iščejo, prepoznavajo, izpisujejo pridevnike in jih razvrščajo. Povzetek članka: ■ Delfini so sesalci. Oblika telesa je prilagojena na življenje v vodi. ■ Večkrat so že rešili življenje ljudem. O njihovem junaštvu se je prepričala tudi štiričlanska družina, ki jo je skupina delfinov obvarovala pred morskim psom. ■ Deset presenetljivih lastnosti: 1. Delfini štopajo. Delfini brez težav dohajajo motorne čolne tako, da se kot deskarji prepustijo valu, ki ga ustvarijo čolni. 2. Osupljivi zvoki. Hrano iščejo s pomočjo zvokov. Ustvarijo zvok in na podlagi odboja zvoka ugotovijo, kje je hrana. 3. Zakrnele noge. Predniki delfinov so živeli na kopnem in so imeli noge. 4. Čeljust polna zob. V dolgih čeljustih imajo veliko ošpičenih belih zob. 5. Ekipa, ki nažene strah v kosti. Delfini pogosto lovijo v skupini. Včasih s skupnimi močmi obkolijo večjo jato rib. 6. Pomočniki ribičev. Ribiči pogosto lovijo s pomočjo delfinov. V južni Braziliji dajo velike pliskavke ribičem znak, ko nastopi najboljši čas za lov. 7. Žvižgi. Delfini se sporazumevajo z zvoki. Med seboj se prepoznajo po značilnih žvižgih. 8. Najljubša teta. Materi pri kotenju mladiča pomaga odrasla delfinka. 9. Šaljivci. Delfini se radi šalijo. Z veseljem koga potegnejo za nos. 10. Sladkovodni plavalci. Večina vrst delfinov živi v morju. Nekaj pa jih živi v rekah. Uvodna motivacija: ■ Učitelj lahko uporabi zvočni posnetek oglašanja, veliko fotografijo delfina/delfinov ali odlomek iz filma. Učence vodi pri pripovedovanju o tem, kar že vedo o delfinih.



Učence spodbudi k razmišljanju in pripovedovanju o delfinih z vprašanjem, ali so delfini ribe ali ne.

Aktivnosti učitelja in učencev: ■ Učitelj učence vodi pri delu s strokovnim besedilom. Po potrebi jim svetuje med reševanjem nalog na delovnem listu in pomaga pri iskanju podatkov v dodatnem gradivu. Svetuje jim pri izdelavi grafične predstavitve delfinov (miselnega vzorca, plakata) ali pri izdelavi referata s podrobnejšo predstavitvijo delfinov oziroma kitov. ■ Učenci kritično razmišljajo o delfinih in njihovih lastnostih, izražajo svoje misli, berejo, iščejo podatke ter jih urejajo in zapisujejo. Po možnosti pripravijo referate s podrobnejšim opisom v povezavi z učno temo, ki jo izbere učitelj (na primer, Kako se gibajo delfini ter primerjava z drugimi živalskimi vrstami, Živa bitja se spreminjajo — kotenje pri delfinih in primerjava z rojstvom otroka …). Literatura: Sket, Boris et al. (2003): Živalstvo Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. Menzel-Tettenborn, Helga/ Radtke, Gunter (1978): Prelep živalski svet. Ljubljana: Mladinska knjiga. Dr. Graebner, K. E. (1975): Narava. Ljubljana: Mladinska knjiga. Velika enciklopedija (1996). Sesalci. Ljubljana: Mladinska knjiga. Vesela šola št. 12 (priloga revije PIL, 1997). To ni riba, to je delfin. Ljubljana: Mladinska knjiga. Ildos, Angela Serena (2005): Živalski mladiči. Ljubljana: Rokus. Spletne strani: www.geocities.com/marijavinko www.morigenos.org/delfini_slovenije.htm www.southwest.com.su/~kirbyhs/dolphins.html www.littletownmart.com/dolphins


DELOVNI LIST 1 10 presenetljivih lastnosti delfinov TVOJE IME:

Preberi članek 10 presenetljivih lastnosti delfinov (v reviji NG Junior, na straneh od 12 do 17). Nato reši naloge.

Kako so se delfini prilagodili na življenje v vodi?

Kaj veš o delfinovih zobeh? Kako delfini lovijo? (Lahko tudi narišeš.)

Znanstveniki sklepajo, da so delfini inteligentni, ker …




DELOVNI LIST 2 10 presenetljivih lastnosti delfinov TVOJE IME:

Za kaj vse uporablja delfin plavuti?

Premeči črke. Imena nekaterih vrst delfinov so:

GAPROSTI ELDNFI

LIVEKA KAVPLISKA

RAKO

ČAVGLA

Sposobnost orientacije na podlagi odbitega zvoka se imenuje:

KALOCIJAEHO

Katera žival se še orientira s pomočjo odbitega zvoka? Kopenski predniki delfinov so bili:

NIHIZOMEJI

Pa še zanimivost. Delfini so tudi filmske zvezde. Ali poznaš kakšno ime? Poišči naslove filmov, v katerih so nastopali.



ALI VEŠ, da delfini v ujetništvu živijo samo 6 let, v divjini pa kar od 40 do 50 let.


Dvakrat dobra novica 5. razred Naravoslovje in tehnika Živali na kopnem — sesalci 6. razred Biologija

Razvoj sesalcev

Namen: ■ Spoznajo skrb samic za zarod. ■ Ugotovijo vzroke za ogroženost živali. ■ Spoznajo pomen pomoči ogroženim živalim. Povzetek članka: ■ V narodnem parku v Ruandi v Afriki živi gorilji par dvojčkov, ki jima je uspelo preživeti v divjini. ■ Maja sta bila stara dve leti; da ne zaideta v težave, poskrbi njun petletni brat. ■ Mama gorila ima veliko skrbi z dvojčkoma: poskrbeti mora za dovolj mleka, ju greti in prenašati. ■ V divjini živi še približno 700 gorskih goril. ■ Še vedno jih ogrožajo divji lovci in človeške bolezni. ■ Človeku podobne opice so gorile, šimpanzi, pritlikavi šimpanzi, orangutani in giboni. Uvodna motivacija: ■ Učitelj pove trditev: Živali v Afriki so ogrožene samo zaradi pomanjkanja hrane. ■ Učenci, ki se strinjajo s to trditvijo, stopijo k sliki leva, preostali pa k sliki opice. Drug drugega skušajo prepričati o pravilnosti svoje odločitve. ■ Učitelj vpraša učence, ali poznajo gorilo, ki je splezala na stolpnico Empire State Buildinga v New Yorku. Učenci povedo njeno ime in pripovedujejo o njenih dogodivščinah. Aktivnosti učitelja in učencev: ■ Učenci v dvojicah preberejo članek v NG Juniorju in podčrtajo pomembne podatke. V parih se pogovorijo o vsebini članka. Najpomembnejše podatke ilustrirajo, tako da nastane manjši strip. Izdelke predstavijo sošolcem.

Literatura: Charman, Andrew (1997): Zakaj neki je dodo izumrl in druga vprašanja o ogroženih živalskih vrstah. Murska Sobota: Pomurska založba. Snedden, Robert (1996): Kaj je sesalec. Ljubljana: DZS. Aljančič, Marko (1993): Živali 1 — znane in neznane; Šimpanz. Ljubljana: Založba Mladika. Goodall, Jane (1991): V deželi šimpanzov. Ljubljana: DZS. Spletne strani: www.junior.si www.svarog.org www.dinosoria.com www.didyouknow.cd www.pbs.org/wnet/nature/goodall/




DELOVNI LIST 1 Dvakrat dobra novica TVOJE IME:

Obišči živalski vrt. Povprašaj oskrbnika živali, kdaj so imeli v živalskem vrtu opičjega mladiča in kdo mu je izbral ime!

Stolpec A izpolni, preden prebereš članek Dvakrat dobra novica (revija NG Junior, stran 18). Stolpec B izpolni, ko boš prebral članek. Stolpec C izpolni z novimi podatki, ki jih boš našel na spletu. TO ŽE VEM (kaj že vem o življenju goril, njihovih mladičih)

TO SE MI ZDI NOVO (novosti v članku)

TO MORAM ŠE IZVEDETI (zanimivosti, ki sem jih prebral na spletu)

Pozorno preberi članek Dvakrat dobra novica (revija NG Junior, stran 18) in pobrskaj po knjigah ali na svetovnem spletu! Popravi nepravilne trditve. Odrasle gorile večino časa preživijo na tleh. Gorilji samci se postavljajo tako, da se s pestmi tolčejo po prsih in glasno rjovejo. Gorilja mladička sta se skotila v ujetništvu. Gorile so rastlinojede živali. Za gorilja dvojčka skrbi samica, sestrica pa ju varuje pred težavami. Divji lovci ogrožajo razvoj goril.




DELOVNI LIST 2 Dvakrat dobra novica TVOJE IME:

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika poišči razlago besede ogrožen! Zapiši jo!

Kako bi poimenoval gorilja mladiča iz članka v reviji? Razloži pomen teh imen!

Uporabi svojo domišljijo in napiši načrt pomoči ogroženim gorilam v Afriki!

Postanite opičja družina! Zaigrajte prizor, v katerem se mama gorila in vsi trije gorilji mladiči igrajo!

Gorilja mladiča sta spet zašla v težave in njun bratec ju rešuje. Zapiši njihov pogovor!




Oder

na ulici

5. razred Dramatika 6. razred Dramatika 7. razred Izbirni predmet: gledališki klub Namen: ■ Učenci aktivno sodelujejo v domišljijski igri vlog. ■ Pridobijo bralno in gledališko kulturo. ■ Spoznavajo raznolikost disciplin, ki so povezane z gledališčem. Usvojijo temeljne pojme, vezane na gledališko umetnost. ■ Spoznajo nekatere poklice in izraze, povezane z gledališčem. Izdelajo sceno, kostume, rekvizite. Povzetek članka: ■ V nekaterih slovenskih mestih vsako poletje poteka festival uličnega gledališča Ana Desetnica. V času festivala so ulice polne odrov, igralcev, uličnih predstav in likov vseh vrst. Ulični festival je mešanica cirkusa in gledališča, kjer je pomembna improvizacija. ■ Festival Ana Desetnica prihaja v mesta vsako leto od 28. junija do 2. julija. ■ Spektakli in predstave potekajo v Ljubljani, pa tudi v Mariboru, Kamniku, v Krškem in še kje. ■ Posebna zvrst uličnega dogajanja so povorke in procesije, ki jih človeštvo pozna že od nekdaj. Ana Desetnica bo za sklepni večer organizirala povorko luči. V času festivala bodo različne delavnice izdelovanja lampijonov. ■ Eden od junakov uličnega gledališča je tudi Fimipidipi, ki raznaša ljubezen tako, da vsakomur, ki si želi ljubezni, podari srček. Fimipidipiju je dala ime majhna deklica Urška, ki je tako imenovala malinovec.



Uvodna motivacija: ■ Učitelj zastavi učencem, ki sedijo v krogu, vprašanje, kaj že vedo o gledališču — zanimive in nenavadne odgovore razložijo. ■ Nekateri učenci imajo pred sabo slike, na katerih osebe opravljajo različne poklice; predstaviti jih morajo s pantomimo, ostali učenci ugibajo. Aktivnosti učitelja in učencev: ■ Učitelj razdeli učence v skupine; vsaka skupina dobi lističe z opisanimi različnimi situacijami (pogovor med očetom in sinom ob slabi oceni, obisk zobozdravnika, pogovor dveh prijateljic o novi simpatiji …). Vsaka skupina zaigra izbrano situacijo, izdela sceno. ■ Učitelj skupaj z učenci pripravi scenarij za gledališko igro na prostem. Učenci dobijo različne naloge in dolžnosti. Pri tem spoznavajo različne poklice v gledališču (scenarist, režiser, kostumograf, masker ipd). Gledališko igro uprizorijo na prostem. Literatura: Poslikava obraza (2006). Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. Varl, Breda (1995): Lutke na palici. Šentilj: Aristej. Sitar, Jelena (2001): Zgodba za lutke in prste. Ljubljana: DZS. Kovač, Polonca (1982): Igrice za kratek čas. Ljubljana: Univerzum. Verbinc, France (1979): Slovar tujk. Ljubljana: Cankarjeva založba. Slana, Miroslav (1987): Igrajmo se gledališče. Založba Borec. Spletne strani: www.lgl.si/main.swf www.lutke-zajec.si www.druzinsko-gledalisce-kolenc.si www.anadesetnica.org


DELOVNI LIST

Oder na ulici TVOJE IME:

Vsako leto pride k nam Ana Desetnica — mednarodni festival uličnega gledališča. S pomočjo članka Oder na ulici (v reviji NG Junior, na straneh od 20 do 24 )zapiši nekaj značilnosti uličnega gledališča.

V gledališču niso zaposleni le igralci. Skušaj ugotoviti, kakšno delo opravljajo ljudje v spodaj naštetih poklicih. SCENARIST: REŽISER: MASKER: KOSTUMOGRAF ŠEPETALEC: IGRALEC: Za kateri poklic bi se odločil/a sam/a? Zakaj?

Igralstvo ni lahko delo, saj mora igralec obvladati veliko veščin. Kaj misliš, katere? Naštej jih nekaj.

V uličnem gledališču pa ne nastopajo le igralci. Koga in kaj vse si lahko ogledaš na prostem?

Kdo bi še posebej pritegnil tvojo pozornost? Kaj bi se ti zdelo izjemno zanimivo?

Napiši in ilustriraj GLEDALIŠKI BONTON!

ZA BOLJ RADOVEDNE

V ZDA vsako leto podelijo nagrade za najboljše igralce, filme, režiserje ipd. Kako se imenuje zlati kipec, ki ga prejme najboljši?

ALI VEŠ, da pri nas pa vsako leto podeljujemo nagrade najboljšim gledališkim igralcem? Nagrada se imenuje BORŠTNIKOV PRSTAN. Na spletni strani www.borstnikovo.info lahko ugotoviš, kdo je bil Borštner in zakaj se po njem imenuje prestižna nagrada za igralce.




SANTORIN — življenje z ognjenikom

7. razred Geografija Namen: ■ Učenec na zemljevidu določi položaj otoka Santorin in s svojimi besedami opiše delovanje ognjenika. ■ Razume pojme, kot so klif, kaldera, tektonske in litosferske plošče. Pojasni delovanje ognjenikov in vzroke za potrese. Povzetek članka: ■ Grški otok Santorin leži v Grčiji. Je ognjeniški otok. Po zaščitnici sveti Ireni so mu ime dali Benečani. ■ Otok ima obliko polmeseca. Zaradi črne, rjave in rdeče barve lave je zelo zanimiv. Prestolnica Santorina je Thira, ki leži na vrhu klifov. Otok krasi več kot dvesto snežno belih cerkva. ■ Grško otočje je bilo najdejavnejše leta 1645 pr. n. št., ko se je večji del kape ognjenika pogreznil v žarečo notranjost. ■ Posebno zanimivost na otoku predstavlja kaldera (krater), ki si jo lahko ogledaš iz čolna. ■ Zaradi rodovitne vulkanske prsti se na ravnicah razprostirajo obsežna polja in vinogradi. Slednji se od slovenskih zelo razlikujejo, saj se trta v obliki grmičkov plazi po tleh.

10

Aktivnosti učitelja in učencev: ■ Učenci na osnovi predznanja izdelajo miselni vzorec o Grčiji; izdelajo lahko tudi referat o Grčiji s poudarkom na turizmu. Literatura: Atlantida — izgubljeno cesarstvo (2001). Ljubljana: Egmont. Mantegazza, Giovanna (2001): V vulkanu. Tržič: Učila. Vandewiele, Agnes (2004). Na kratko o ognjenikih. Ljubljana: Otroška knjiga Oka. Spletne strani: www.svarog.org/vulkani/kazalo www.sl.wikipedia.org www.santorini.net www.santorini.net/caldera.html www.santorini.com www.anvip.com/article


DELOVNI LIST 1 Santorin — življenje z ognjenikom TVOJE IME:

Pred seboj imaš zemljevid Grčije. Ob uporabi atlasa na zemljevidu označi • Egejsko morje • Jonsko morje • Sredozemsko morje • glavno mesto Grčije • pobarvaj največji grški otok in ga poimenuj • pobarvaj grški polotok in ga poimenuj • poišči in obkroži otok Santorin.

IDEJA! Naredi sam svoj vulkan. Potrebuješ šumečo tableto in škatlico, kamor boš nalil malo vode. Vanjo daj šumečo tableto. Škatlico trdno zapri in opazuj. Svoje izsledke zapiši. Ali vidiš kakšne podobnosti z delovanjem vulkana?

V besedilu poišči napake in jih popravi. Na grškem otoku Santorin leži največji ognjenik v Evropi. Zaradi ognjenika so plaže na otoku svetle barve. Do potresov in delovanja ognjenikov pride zaradi delovanja litosferskih in tektonskih plošč. Ker vulkanska prst ni zelo rodovitna, je na otoku malo poljedeljskih površin.

11


DELOVNI LIST 2 Santorin — življenje z ognjenikom TVOJE IME:

Nariši OGNJENIK. S puščicami prikaži in označi naslednje pojme. Uporabi barvice. • KRATER, LAVA, VULKANSKA PRST, STOŽEC.

ALI VEŠ, da je lahko pok, ki nastane ob izbruhu ognjenika, tako močan, da se sliši več tisoč kilometrov daleč?

Z otokom Santorin je tesno povezan mit o izginuli Atlantidi. V oblaček napiši, kaj si že slišal o Atlantidi.

Kaj več o izginulem mestu si lahko prebereš na angleški spletni strani: www.activemind.com/Mysterious/Topics/Atlantis/index.html.

12


DELOVNI LIST 3 Santorin — življenje z ognjenikom TVOJE IME:

ZA BOLJ RADOVEDNE

Pred seboj imaš nekaj črk iz grške abecede. Pri katerem šolskem predmetu se zelo pogosto uporabljajo grške črke?

Slovensko ime črke alfa

Male črke

beta gama delta epsilon zeta eta theta jota

a b g d e z η θ ι

Velike črke

Α Β Γ ∆ Ε Z H Θ Ι

V knjigi Države sveta ali na spletni strani www.cyberschoolbus.un.org/infonation/index.asp poišči nekaj dejstev o Grčiji in jih zapiši: • Število prebivalcev: • Verska pripadnost: • Podnebje:

Nariši grško zastavo.

13


5. razred Naravoslovje in tehnika

Kroženje vode Prst je zmes Rastline si naredijo hrano same, živali jo dobijo iz okolja Živa bitja vsebujejo vodo

6. razred Naravoslovje

Rastlinjak (izbirna učna tema) — oskrba sobnih rastlin

Dejavnost je zelo primerna za naravoslovni dan. Namen: ■ Učenci se navajajo na izvajanje naloge (eksperimenta) po predloženih navodilih. Izvedo, da rastline za rast potrebujejo mineralne snovi, vodo, svetlobo, primerno temperaturo (ali ta vedenja ponovijo/utrdijo). Vedo, zakaj moramo rastline zalivati. Opazijo različne sestavine prsti in pomen za rastline. Vedo, čemu rastline potrebujejo svetlobo. Povzetek članka: ■ Za pripravo miniaturnega vrta potrebuješ stekleno posodo, kamne, prst, rastline … ■ Stekleno posodo pripraviš in vanjo nasuješ gradivo za tla. ■ V pripravljeno prst posadiš izbrane rastline.

14

Uvodna motivacija: ■ Učitelj pove, da bodo pripravili miniaturne vrtičke. ■ Učitelj pokaže učencem posamezne sestavine za pripravo vrtička. ■ Učenci ugotavljajo in pripovedujejo, kaj lahko z njimi naredijo. Aktivnosti učitelja in učencev: ■ Učitelj da navodila za prvo branje članka. Spremlja pripravo delovnega prostora in nato izvajanje naloge po navodilih v članku. Pri izdelavi vrtička po potrebi svetuje in pomaga. Vodi učence med iskanjem podatkov v literaturi in reševanjem nalog. ■ Učenci se seznanijo z navodili za izdelavo vrtička. V skupinah pripravijo prst in posadijo rastline. Pozorni so pri izbiri rastlin in upoštevajo navodila v članku. Iščejo podatke v literaturi in rešujejo naloge na delovnem listu. Literatura: Manning, Mick (1997): Šola naravoslovja. Tržič: Učila. Allaby, Michael (1996): Šolska enciklopedija, Spoznavajmo okolje. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. Morgan, Sally (1997): Življenje rastlin. Tržič: Učila. Burnie, David (1995): Svet okrog nas, Rastline. Murska Sobota: Pomurska založba. Jasna, Kamin (2005): 150 znanstvenih eksperimentov za mlade. Radovljica: Didakta. Walpole, Brenda, prevod in priredba Ferbar, Janez (1990): Veselje z znanostjo, Voda. Murska Sobota: Pomurska založba. Harlow, R./Morgan, G., prevod in priredba Verčkovnik, Tatjana (1992): Veselje z znanostjo, Rast. Murska Sobota: Pomurska založba. Simmons, Diana (1978): Mali vrtnar. Ljubljana: CZNG.


DELOVNI LIST

Naredi svoj vrtiček! TVOJE IME:

Pred reševanjem preberi članek Naredi svoj vrtiček (v reviji NG Junior, na strani 40). Potrebne podatke poišči še drugje. Kakšno nalogo imajo kamni in pesek, ki jih nasuješ na dno steklene posode?

Kako se plasti v vrtičku in v naravi razlikujejo?

Kaj se zgodi z vodo, ki jo dodajamo v posodo? Prikaži s puščicami v posodi.

Kaj se bo dogajalo z vodo, če bo posoda zaprta? Lahko tudi narišeš. Zakaj bo v vrtičku treba dognojevati prst?

15


Želite sodelovati pri pripravi

NG Junior Priloge za uÄ?itelje? +,36=5030:;

+,36=5030

:;

6=5030:;

+,3

79036.( A(<Ă 0;,31,

79036.( 31, A(<Ă 0;,

79036.( A(<Ă 0;, 31,

THQ

Q\UPQ



8e]Wj[`_pWhWZel[Zdeij kXZ

aXZ^cejhidad

­HWZel[Zdeij`[]eh_le"dWaWj[h[]WZ[bk`[cejehZec_b`_`["`[pWf_iWb8hWdaeã[Wa"Wljeh[d[eZ ibel[dia_^p]eZX_pcW`ia[j[l_ba[$IjWl[a"a_ice]Wfepd[`[i_Y[h_pfkij_b__paedÌd[eXb_a[ÌbWdaW" fhWlpWfhWlfeei[Xb`WZk^WpWZd`[j[l_ba[h[l_`[$FWjkZ_X[i[Z_b"a_ice`_^_pXhWb_pWeXZ[bWlel jeahWjd_Fh_be]_pWkÌ_j[b`[$DWlWefeXkZeice`_ZeZWb_[l[ÌZ[beld_^b_ijel_dlWcij[cfedkZ_b_ ZeZWjd[ce deij_pWZ[bepkÌ[dY_$ Ibel[dia_hWp_iaelWbY_pl[pZ_dl[ieb`W"eaWj[h_^f_[celh[fehjW _eWijhedec_`_"iepW]ejele pl[ZWl_$FhWleZecelWd`[hWZel[Zdeij_`[\hWdYeiaeC[ijepdWdeij__d_dZkijh_`["feaWj[h[cice fh_fhWl_b_ahWj[aZec_b`_`ia_ifh[^eZ$Li_l[Ze [b`d_XeZebW^aehWp_iaelWb_"aWaei[_p`W`Ì[YhWpl_`[ eZhWibWf_aWfebed_YW"Wb__pl[Z[b_"pWaW`iecbWZ_Ì_][fWhZWjWaeZhW]eY[d_$ KfWc"ZWXecepdelej[l_bae_dFh_be]elWeZec_b`_`efe]dWb_lZ_h$?dpWaW``[jeifbe^ fec[cXde5DW`eZ]eleh_c[p[d_c_pfkÌ[d_cijWlaec8hWdaWã[WaW0­DW_hWZel[Zdeij _dZec_b`_`WXeijWdWh[Z_b_ _lb`[d`[lfh_^eZdeij_Zhk]WÌdeeZi[ZWd`eij_$CehZWd[dk`deXeb`[" Wli[aWaehXe]Wj[`[$

YZgVo^h`dkV h[X_hW GZk^_VoVbaV ^ db$c\`^Yh ĂŚ_j[b` lll#_jc^dg#h a\Zd\gVe]^X#X  _ddWlZk[def _j[b`_YW"k eĂŚ[ ej(&$&&& lll#cVi^dcVdg5gd`jh#Xdb #d#d#! fk`[l[ĂŚa [d`[ce] IfejelWdWkĂŚ Z"ed­iV/_jc^ d²WVGd`jhY kd_eh`Wak [jedWlZk  ^coVaV\VOVa  b_$ _ĂŚWd_"ZW` b=[e]hWf^_Y@ GZk^_d^oYV_V Zg^­`ZgZk^_Z  h[l_`[le $A[hicefh[fh _`[DWj_edW eda^XZcX^Vb\gVe]^X@^Yh# dg ekfehWXdeij_ _pZW`eh[l kijebelY[l iZgc^`!Y^gZ`i CVi^dcVa<Zd [ZkĂŚ_j[b`_ WXb`W`e Ibel[diae lWbY[l_df  lec d`jh/Gd`@kV kfeh p_iae p_iaW _^hW OVOVad²WdG h5gd`jh#Xdb [feih[Zde i_pl[Zb_hW $&&&cbWZ ]_ [ZdeWb_d Z"ed­iV/gd`j jc^dg/ b be X_Heak iaehW`'&& _bd_fh[Zbe  _`e [feih ^XV^oYV_C<?XY5gd`jh#Xd j[l f_"icelPW jgZYc b`_h[l l[_d !^gZcV [abe <aVkcV gV­aZg ` ebia Y__dkĂŚ_j[ l[hWp_iaW C<?jc^dg/ >gZcV8ZgVg9 e`eiakfW fh[d[ij_l de]_kĂŚ[d $K]ejel_j gZYc^XZ^oYV_ b fhWl_b_ic WpWb_"ZWc dfhe`[aj_^ c^XV\aVkcZj Zc5gd`jh#Xd _$Fh_ efea ij_^_ EdbdĂ&#x153; lWc !XVgb Za_i ?pib[ W`e "a_`[fh[Z 8VgbZcAV­^Ă&#x153; dg/ c[j_^"Z[`Wlde ekfehWXb` ^­ikVC<?jc^h#Xdb pWkĂŚ_j[b`[ _^ebia_^fh[Z ĂŚ[jaWh[Zd IV_c^XVjgZYc !bV_V5gd`j @Fh_be]e ]WpW eD= baVY^Ă&#x153; fh_hWpb_ĂŚd iWc[ BV_VD `jh/ pWidk`[c l_`e [eZ ^`OVad²WZGd db ZXkZ_b_"ZW YWc_"a_h[ `[de <aVkc^jgZYc Vh_V5gd`jh#X iedWiife fh[ZijWlb _dkĂŚ_j[b`_ KVh_V@d²j]!k _eh`W$LiWae`[ W_^kĂŚX[d_ael Yj`X^_Z/ gd`jh#Xdb _ldeij_ [l_ba[@kd 9^gZ`idgegd Vc!`aZbZc5 pWljeh`_d cWhĂŚd[j eĂŚWceWaj @aZbZc;ZYg Vc^ad;gaZ² Z[bk$ [i[Z_bW_p _a["fh_feh _^bW^ae gZVa^oVX^_V/9VEdY\dgZ` fh_ile`[c DWa^`dkVah`V 9Vg`VIZe^c @g^kZX be]Wc_"a_` e_pXhWb_j_h_X j_lWY_`ia[j[^d d_b_ijpdW AZ`idg^gVc_Z/ ZViV@hZc^_V Fh_be]_ic Wd[iece jkZ_Z[bel @dgZ`ijgV/7 LjeahWjd_ ec"Z[Ă d_h WdW`Z[j[ Ă?_j[b`[ _dia_cfelp[ja _ph[l_`[f h_be]WpWk W[ d[li[X_d[ D=@Fa_Va`Z/ Z_bWl iahWja_cli[X _pXhW dWh[ Wli[ HZhiVk WbW_d Z² kĂŚ[dYW$P BVg_VcXV6\g WcfecW] kĂŚ_j[b`W_d pWc_ib_"l HaVk`V8ga_Zc l[ _^ $ ^g_Vc^Ă&#x153; l[ĂŚi ekak 6c^iVB fh_f kZ_bWĂŚ_c \aZY/ gVkdhadk_Z kfehWX_j[ dWd`e h_be]Wfed Higd`dkc^egZ ZXH`g^WZcVYdk^cV []WeZp_lW WX_lWcF 9g#9Vg_V9^bVoedic^`o\d Y _XecelW

[b_cei_"Z BV\#?Za`VG ead­ZcegZ\aZ [`[$L[i[b kijlWh`Wbd KVh_V@d²j]h fekÌ[lWd`[[ znanje nas dela velike let

" _fepZhWl_ Ifh_ihĂŚd_c _Y@kd_eh h:hWb[h =[e]hWf^ ?h[dW9[hW `DWj_edWb Zd_YW_pZW ]bWldWkh[

de$ b_Xh[pfbWĂŚ Wfh[`[cW dW`Z[j[ Webia[]Wb[j aedYWj[] mm$`kd_eh$i_ [bW^aeZe [ijhWd_m [\ediae [i[Y"Xeij j[iifb[jd fbWĂŚdej[b bWliWac Wc_dWbe _ b_ĂŚ_j[Xh[p _Xe_p^W`W dW i_bW^aei Wd__pleZ"fea Fh_be]e"a ep_hecW W5Fh_be]e j_ia _be][ pleZ j_dW d_Fh `[cW ile`[]W_ WZd`_ijhW [b_j[fh[ ?daWaeZe `Z[j[dWp `[$ĂŁ[fW e"a_`edW _PWkĂŚ_j[b dWheĂŚ_bd_Y `elhkXh_a __pfebd_j[ .&'//&Wb j[l_bae& hWd_$ ifb[jd_ij

2(A(36 ]HSPYHKL& :LPTHQVP  PQH[LSQZ[]V :[VSL[UVWY HO VZTPO[VĂŁR -YHUJPQH] ]P[LaH AHWVZSPTV

Âą Âą Âą Âą

JgZYc^XVEg^ad\ZC<?jc^dgoVjĂ&#x153;^iZa_Z/ 8VgbZcAV­^Ă&#x153;!XVgbZc5gd`jh#Xdb IV_c^XVjgZYc^­ikVC<?jc^dg/ BV_VDbaVY^Ă&#x153;!bV_V5gd`jh#Xdb <aVkc^jgZYc^`OVad²WZGd`jh/ KVh_V@d²j]!kVh_V5gd`jh#Xdb 9^gZ`idgegdYj`X^_Z/ @aZbZc;ZYgVc!`aZbZc5gd`jh#Xdb DWa^`dkVah`VgZVa^oVX^_V/9Vc^ad;gaZ² AZ`idg^gVc_Z/9Vg`VIZe^cVEdY\dgZ` @dgZ`ijgV/7ZViV@hZc^_V@g^kZX

D=@Fh_be]WpWkĂ?_j[b`[ HZhiVka_Va`Z/ BVg_VcXV6\gZ² HaVk`V8ga_Zc 6c^iVB^g_Vc^Ă&#x153;

Higd`dkc^egZ\aZY/ 9g#BV_VJbZ`Ygj²Wdhadk_Z 9g#9Vg_V9^bZXH`g^WZcVgVkdhadk_Z KVh_V@d²j]head­c^egZ\aZY

?h[dW9[hWh:hWb[h ]bWldWkh[Zd_YW_pZW`DWj_edWb=[e]hWf^_Y@kd_eh

hY#d#d#  OVad²WVGd`j %%A_jWa_VcV HiZ\cZ.W!&%&()+%% .% IZaZ[dc/%&$* aZ[dc/%-%&. 7gZoeaVĂ&#x153;c^iZ *&()+.. IZaZ[V`h/%&$ db lll#gd`jh#X  ^okdYdk HdX^Zin! CV`aVYV/+&%% a<Zd\gVe]^X   '%%+CVi^dcV #KhZegVk^XZ 8deng^\]i Vad²WVGd`jh oVHadkZc^_dO ghiV eg^Yg²VcZ cgjbZc^d`k^ :D<G6E=>8^ # C6I>DC6A< dkc^ocVb`^ kVgdkVc^WaV\

GZk^_VoVbaVYZgVo^h`dkVaXZ^cejhidadkXZ lll#_jc^dg#h^ lll#cVi^dcVa\Zd\gVe]^X#Xdb$c\`^Yh Z"ed­iV/_jc^dg5gd`jh#Xdb  GZk^_d^oYV_V^coVaV\VOVad²WVGd`jhY#d#d#! eda^XZcX^VbZg^­`ZgZk^_Z CVi^dcVa<Zd\gVe]^X@^Yh#  OVOVad²WdGd`jh/Gd`@kViZgc^`!Y^gZ`idg Z"ed­iV/gd`jh5gd`jh#Xdb  <aVkcVjgZYc^XV^oYV_C<?jc^dg/ >gZcV8ZgVg9gV­aZg!^gZcVXY5gd`jh#Xdb

znanje nas dela velike let

Fh_be]e"a__p^W`WliWac[i[Y"Xeij[bW^aeZeaedYWj[]Webia[]Wb[jWfh[`[cWb_Xh[pfbWĂŚde$ ?daWaeZeile`[]W_pleZW5Fh_be]ei_bW^aeiWc_dWbe _j[iifb[jd[ijhWd_mmm$`kd_eh$i_ lhkXh_a_PWkĂŚ_j[b`[$ĂŁ[fW [b_j[fh[`[cWj_dWj_iaWd__pleZ"feab_ĂŚ_j[Xh[pfbWĂŚdej[b[\ediae j[l_bae&.&'/((Wb__pfebd_j[dWheĂŚ_bd_Ye"a_`edW`Z[j[dWpWZd`_ijhWd_Fh_be][ep_hecWdW ifb[jd_ijhWd_$

OVad²WVGd`jhY#d#d# HiZ\cZ.W!&%%%A_jWa_VcV IZaZ[dc/%&$*&()+%% 7gZoeaVĂ&#x153;c^iZaZ[dc/%-%&.'' IZaZ[V`h/%&$*&()+.. lll#gd`jh#Xdb  CV`aVYV/'*%%^okdYdk  8deng^\]i '%%+CVi^dcVa<Zd\gVe]^XHdX^Zin! oVHadkZc^_dOVad²WVGd`jh#KhZegVk^XZ eg^Yg²VcZ C6I>DC6A<:D<G6E=>8^cgjbZc^d`k^ghiV kVgdkVc^WaV\dkc^ocVb`^ #

2(A(36 =LZVSQLÂąULZRVUĂŁUHZRYP]UVZ[ 4\aLQYHKV]LKUVZ[P 7V]ZVKZHTLWPRL 7PRHWVSVUPJH

Âą Âą Âą Âą

JkZ_ĂŚ[i_ cW`^[d"bW^ae c_ib_l[b_ae C[Zj[ca ejeX[h[j[ "jh_il[jbe i[ped[j[b[ bWi[Z[ab_Y l_p_`ia[]W [l[h`[jde Al_pWDW [l[Zdei fh_fhWl_b_ j_edWb=[e bWl_`e$Ied pWĂŚ[jhje ]hWf^_Y@ Wch[ĂŚpc ebY[Z[l[jb kd_eh$FeZeah W]elWba[fhl[ [ja[_djh[ AWjWh_dW"B_pW _b`[cdW[ j`[ebY[ei _dBkĂŚaWi h[l_`[ice GZk^_VoVbaV [cb[ja[$ ekĂŚ[da[E AWcd_a$L ]Wb[jeif lll#_jc^dg#h YZgVo^h`dkV D[lb`["a i[^.+kĂŚ[ hl_ĂŚ aXZ^cejhidad lll#cVi^dcV ^ _`[feZhk d_ĂŚd dY[leb[` kXZ fW`[fh_b Z"ed­iV/_jc^ a\Zd\gVe]^X#X [pdWlZk WebWcWj_ĂŚd[ WaWhY[bWebW dg5gd`jh#Xdbdb$c\`^Yh [d`[cifh[  E<hWdW7bXh  cb`Wb GZk^_d^oYV_V $Aed eZfejelWb eliWj[ac [Y`kd_`WX [^jW eda^XZcX^Vb^coVaV\VOVa [lMWi^_d eZepcW]e elWd`W"dW CVi^dcVa<Zd Zg^­`ZgZk^_Z d²WVGd`jhY ]jed$EX_i Ă dWb[lB` lWba[iakf #d#d#!  \gVe]^X@^Yh# d[aW`dW`X aWb[ kXb`Wde W`pc XeZei[Z[  [djeh_Ye7 OVOVad²WdG eb`fh_b`kXb ZhkjlW dZh[`eCe `[d_^ckp Z"ed­iV/gd`jd`jh/Gd`@kV DWj_edWb= Zh_`Wd [`[lj[hZh Ial_pecXece  h5gd`jh#Xdb iZgc^`!Y^gZ`i [e]hW dg k]_^pdWc <aVkcVjgZYc f^_YIeY_[ dWZWb`[lW [d_jeij_Wc jo"i_e]b[ZWb[ >gZcV8ZgVg9^XV^oYV_C<? b_dWib[Zd` fh[Zj[ace [h_a[fh[ gV­aZg!^gZcV jc^dg/ [ebiaeb[  lWd`fWlW ijebd XY5gd JgZYc je_d iXeceeXl _Y[$ `jh#Xdb ^XVEg^ dWĂŚhjk`[c ĂŚ[i_cW`^ 8VgbZcAV­^Ă&#x153;ad\ZC<?jc^ [ij_b_i[fj e]Wl[l [d"bW^aec !XVgbZc5gddgoVjĂ&#x153;^iZa_Z [cXhW$B[ [ĂŚ`[ceXi[ / `jh#Xdb IV_c^XVjgZYc _ib_l[b_ae jed`[pc ]k1epWĂŚ[ Xeij[dWib $D[]b[Z[ BV_VDbaVY^Ă&#x153; ^­ikVC<?jc^ W]elWba[iedW jak [Zd`[b[je dWl[b_aei !bV_V5gd`j dg/ iifecd_b[ fh_Zhk _b_ h#Xdb jahW`Wia <aVkc^jgZYc fejhkZ_b_"Z "ZWjkZ_ jkZ_l__dlW_k Wj[h[]Wfh ^`OVad²WZGd KVh_V@d²j]!k WlWcXeij `jh/ _^W`Wj["kf ĂŚ[dY_$Lkh Vh_V5gd`jh#X Wh[l_`WDWj_ed Wc"ZWi[d 9^gZ`idgegd [Zd_jlkh db ijef_j_iae Wb=[e]hWf^_Y [l_`[i[Xe Wc p_lhWjWpd @aZbZc;ZYgYj`X^_Z/ cefedW` Vc!`aZbZc5 Wd`WZefe @kd_eh_dF Xeb`_^ce gd`jh#Xdb DWa^`dkVah`V jelWd`W$ h_be]WpWkĂŚ_j[ ĂŚ[^ AZ`idg^gVc_Z/gZVa^oVX^_V/9 b`[fe Vc^ad; 9Vg`V cW]Wb_fe] @dgZ`ijgV/7 gaZ² ?h[dW9[hW IZe^c ZViV@hZc^_V VEdY\dgZ` kcde h:hWb[h @g^kZX D=@Fh_be] ]bWldWkh[ WpWkĂ?_j[b` HZhiVka_Va`Z/ Zd_YW_pZW [ `DWj_edWb BVg_VcXV6\g =[e]hWf^ HaVk`V8ga_Zc Z² _Y@kd_eh 6c^iVB

Fh_be]ei_ bW^aeiWc _dWbe _j[ iifb[jd[i jhWd_mmm$`kd _eh$i_lhkXh_a _PWkĂŚ_j[b `[$

2(A(36

WYLZLUL[ SQP]POSHZ[UV Z[PKLSžUV] +]HRYH[KV IYHUV]PJH 6KLYUH\SPJ P :HU[VYPU¹ P]SQLUQLa VNUQLUPRVT 5HYLKPZ]V  Q]Y[PãLR

Âą Âą Âą Âą Âą

^g_Vc^Ă&#x153; Higd`dkc^egZ 9g#BV_VJbZ \aZY/ 9g#9Vg_V9^b `Ygj²Wdhadk KVh_V@d²j]hZXH`g^WZcV _Z ead­c^egZ\aZgVkdhadk_Z Y znanje nas dela velike let

OVad²WVGd`j HiZ\cZ.W!&% hY#d#d# IZaZ[dc/%&$* %%A_jWa_VcV  7gZoeaVĂ&#x153;c^iZ &()+%% IZaZ[V`h/%&$ aZ[dc/%-%&. '' lll#gd`jh#X *&()+..  db CV`aVYV/'*%%  ^okdYdk 8deng^\]i '%%+CVi^dcV oVHadkZc^_dO a<Zd\gVe]^X Vad²WVGd`jh eg^Yg²VcZ HdX^Zin! #KhZegVk^XZ  C6I>DC6A< kVgdkVc^WaV\:D<G6E=>8^ dkc^ocVb`^ cgjbZc^d`k^ ghiV #

Tudi v novem ĹĄolskem letu bomo za vsako ĹĄtevilko revije pripravili NG Junior Prilogo za uÄ?itelje. Vabimo vse uÄ?itelje in uÄ?iteljice 4., 5., 6., in 7. razredov, da izberete enega od predlaganih Ä?lankov in ga razdelate po vzoru koncepta sedanjih Prilog. Na izbiro predlagamo:

Washington v 5 toÄ?kah (NG Junior, junij 2006)

Oder na ulici (NG Junior, junij 2006)

10 presenetljivih lastnosti delfinov (NG Junior, junij 2006)

Za izbran Ä?lanek pripravite tudi delovne liste.

Svojo pripravo in kakrĹĄne koli dodatne predloge lahko do 30. junija 2006 poĹĄljete v elektronski obliki na e-naslov ga. Carmen LaĹĄiÄ?: carmen@rokus.com ali po obiÄ?ajni poĹĄti na naslov: ZaloĹžba Rokus, Stegne 9b, 1102 Ljubljana, s pripisom: za NG Junior Prilogo. Avtorje najboljĹĄih predlogov bomo povabili na sestanek, na katerem se bomo dogovorili o nadaljnjem sodelovanju. Vse priprave, razen testnih, bodo honorirane.

16

ObiĹĄÄ?ite tudi spletno stran www.junior.si (rubrika Za uÄ?itelje).

http://junior.si/images/uploads/priloga_za_ucitelje-junij06  

http://junior.si/images/uploads/priloga_za_ucitelje-junij06.pdf

Advertisement