Page 1


Silvo Mavsar: SAMOBEG (drugi natis prve izdaje iz leta 1982) Spremna beseda: Tine Šoško Likovna oprema: Niko Keše Priprava za tisk: Nathalie Letullier Naklada: 300 izvodov Izdal: Zavod Neviodunum Zanj: Bojana Kunej Krško, 2012 Izid drugega natisa je podprla Občina Krško.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.163.6-1 MAVSAR, Silvo Samobeg / Silvo Mavsar ; [spremna beseda Tine Šoško ; likovna oprema Niko Keše]. - 2. natis 1. izd. iz leta 1982. - Krško : Neviodunum, 2012 ISBN 978-961-6784-16-0 260047872


silvo mavsar

samobeg


VAS


Premik

Kdo ve za katero streho za katerim vogalom trta solzi in ženske še molijo za sonce za dež Ne najdem poti Le stisnjen v deški klic se lahko vrnem na gnila slemena s petelini kokodakat 8


Poletna pesem

O rumeno Srp in kosa v odblesku Kmet in kmetica v pšenici Na peclju modrega oblaki brez lupin O rumeno Žanjice so v klasju brez srpov Kosci so v klasju brez kos Kaj jim bodo srpi Kaj jim bodo kose Ob vznožju kopic dekleta izgube trakove 9


Epitaf

Na tej stopnici se spomnim voščenega obraza svečenika, ki je ponujal le eno stran, en breg zehajočega prepada pod sivim prtom usmiljenja. Njegove besede so kapljale v že razsušena srca in oči. Ti nisi maral devete dežele, v kateri vsak odda ključ telesa in plača parkirnino za dušo. Umil si se v svojih besedah, obrisal si si vso ponižnost, da bi začel z novim obrazom: Gospod, mar si prosil za nas? 46


Sončna ura

Samo tisti trenutek v razkoraku si, zakaj življenje vsakdo prestopi. Trčiš ob pajčevino med rojstvom in smrtjo razpete svetlobe bivanja, luč iz razpoke te oslepi, da ne veš, ali si sončna ali senčna polovica. Senca po kapljah drsi iz tebe. Za soncem greš, za njim se vzpenjaš, v edinem koraku si že na pol poti. Nikdar ne boš v zenitu, ker ne veš, do kod je mladost, od kod starost. Tako postaneš kozmonavt življenja, vstopil si in že isti hip izstopaš. Senca je najbrž čisto pod tabo. V okvir pogleda pade senčna slika in v tebi se razlegajo vprašanja: kdo te je v ta korak zvabil in kdo ti je lažno sonce pred oči postavil? Kajti noči resnica je kot kresnica: od tu do tam bežiš — čez vse stojiš. Senca se s tabo sprehaja okoli. Glej, zdaj čas dviguje svoj obraz in nad tabo nebo hitreje stekleni. Tam je zadnji rob, ki ga boš obrusil s svojim pogledom, strt od vprašanj. Visoko padajo oči, globoko zvezde; kje je med njimi strah in kje pogum? Senca je najbrž visoko v zenitu. 47


POSODOBLJENI ROMANTIČNI ESKAPIZEM S I LVA M AV S A R J A

Naslov Mavsarjeve pesniške zbirke Samobeg je na prvi pogled pomensko nejasen, oziroma je večpomenski že v samem izhodišču. Lahko si ga razlagamo kot skupaj pisano besedno zvezo „samo beg“, kar potem vsiljuje sklep, da so pesmi pričujoče zbirke zgolj oblika bega pred nečim. Razumevanje naslova kot enobesednega poimenovanja odpira vsaj dve novi pomenski možnosti: beg vase in beg pred samim seboj; obe kažeta v smer navznoter obrnjene, intimne, v pravem pomenu lirske poezije. Toda vse to je zaenkrat račun brez krčmarja, kajti pravo vsebino naslovu dajejo pesmi same. Samobeg je ciklično urejena pesniška zbirka, kar zah‑ teva od bralca vnaprejšnji pristanek na določeno zapo‑ vrstnost besedil, saj se le tako lahko dokoplje do skritega sporočila zbirke kot celote. V prvem tematskem sklopu so zbrane pesmi, ki so doživljajsko vezane na domačo vas oziroma na vaško okolje in življenje v njem. Toda z izjemo Poletne pesmi v njih ne najdemo več idilične podobe vaškega življenja; to je namreč nepreklicno pahnjeno v preteklost in do njega vodi le še spomin in hrepenenje, kot pravi pesnik v uvodni pesmi Jutro: „Treba je ‫׀‬čez marmornato dvorišče jutra‫ ׀‬neprebujen ‫ ׀…׀‬z isto dlanjo hrepenenja ‫׀‬še pred soncem‫ ׀‬zvariti spomine s prividi.“ Do lepega, a očitno izgubljenega sveta je mogoče samo še v trenutkih, ko pobegneš iz svoje sedanje resničnosti, ko si „neprebujen“, „še pred soncem“. Toda treba se je vračati, treba se je 58


zatekati v spomine in se umikati v hrepenenje, kajti vas je očitno iluzija, brez katere pesnik ne zna in ne more ži‑ veti: „Dokler me dohiteva ‫׀‬zravnan odriv zvonika med topoli ‫ ׀…׀‬ostanem neoprana preteklost‫ ׀‬teh gričev.“ V naslednjih pesmih se spoznanje, da je prvinsko vaško življenje zapisano smrti, pojavi še očitnejše, npr. v verzih „Potem sem klical ‫ ׀‬do jutra ‫ ׀‬Oreh ‫ ׀‬Oreh‫ ׀‬za hribom rezgetajo žage“ (Pesem o orehu). In končno se v zadnji pesmi cikla pojavi mesto kot edino možno nadomestilo za vas, kot nova, sedanja resničnost – „Spodaj cvete me‑ sto‫ ׀‬kakor ameriški sladoled“ (Selitev) – sladka, vabljiva, toda brez prave teže, nemara tudi brez prave sreče. Ciklus Vas je torej pesnikovo boleče poslavljanje od vasi, hkrati s tem pa tudi slovo od otroštva. Vendar radikalna prekini‑ tev vsakršne zveze s preteklostjo ni mogoča, otroštvo in vas se bosta v naslednjih pesmih občasno še pojavljala. Aktu­ alizirano predromantično nasprotje med vasjo in mestom namreč prestavlja tisti temelj, iz katerega raste vsa Mav­ sarjeva poezija. Druga skupina pesmi pod zbirnim naslovom Črte ob‑ sega predvsem miselno poezijo, ki je tematsko že bolj raznolika. V središče pesnikovega zanimanja stopijo vpra­ šanja življenja, minevanja, človekove moči in nemoči. Drugače povedano: ko se človek poslovi od vasi, od vaške‑ ga načina življenja, a pri tem še vedno ne pristaja povsem na novo življenje, ki ga ponuja in zahteva mesto, se kot osrednje pojavi vprašanje življenjskega smisla. Po tej plati je cikel Črte nekakšen prehod, ki odpira vrata v naslednjo skupino pesmi. V Poletju zavzame osrednje mesto ljubezenska tema. Kot da je v žaru ljubezni vse ostalo potisnjeno na obrobje, kot da je ravno ljubezen najvišja osmislitev življenja, njego‑ vo poletno sonce. Medtem ko se v prvih pesmih cikla lju­ bezensko doživetje šele napoveduje, se v pesmi Prebuja‑ nje že pojavi lik ženske, ki pritegne nase vso pesnikovo pozornost: „Kot zvezda me je spela k sebi‫ ׀‬Da sem ji blizu da mi je daleč ‫׀‬Čarovnica šepetajočih pogledov.” V nasled‑ nji pesmi je lirski subjekt ženska, ki vabi k ljubezni, a hkra‑ ti svari pred nevarnostjo „Ne smeš obrisati zvezd s svojih oken ‫׀‬Da bi si križal telo‫ ׀‬Na vitkih kolih ljubosumja” (Vabilo). Varnost zagotavlja le nadčutna, poduhovljena romantična ljubezen, ki je edina obstojna in odporna proti ljubosumju. Toda že Dotik udejanja prag tisto ne‑ 59


Kazalo

VAS. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 Jutro. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Premik. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 Poletna pesem.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 Pesem o orehu. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 Kmetova pesem. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Elegija.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 Balada o gugalnici.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 Selitev.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 ÄŒRTE. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ÄŒrte.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Infekcija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pripis.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Angeli. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Medlenje.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Naslov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Poldne. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

19 21 22 23 24 25 26 27


POLETJE.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sonce.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Mladost.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Prebujanje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vabilo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Dotik.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Svitanje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pesem za M.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Slovo.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Dež.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

29 31 32 33 34 35 36 37 38 39

SAMOBEG.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sugestija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Alter ego.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Beganje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Epitaf. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sončna ura. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

41 43 44 45 46 47

PRAG.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Prag. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zvon. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Krsta.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Cipresa.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sedmina.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Osmina.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Memento. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

49 51 52 53 54 55 56 57

Spremna beseda (Tine Šoško). . . . . . . . . . . . . . . . . 58


Samobeg  

ponatis knige iz leta 1982, avtor Silvo Mavsar

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you