Page 1

Prevzemeno i preadaptirano od internet


Umot ne e sad koj treba da se napolni, tuku ogan koj treba da se potpali. (Plutarh)


Pregled 

 

 

 

Blumovata taksonomija i razmisluvaweto od povisok red Pro{etka po patekata na memorijata Istra`uvawe na revidiranata taksonomija  Novi termini  Nov akcent Prou~uvawe na sekoe od {este nivoa Kako pra{uvaweto igra va`na uloga vo ramkata (usten jazik) Koristewe na taksonomijata za da se isplanira nastavna tema Integriran pristap Po~nuvawe na planirawe na nastavna tema so Blumovata matrica za planirawe


Produktivni pedagogii Vodi~ za produktivni pedagogii: prira~nikot za razmisluvawe vo vrska so u~ilnicata nabrojuva tri stepeni na integracija na ve{tinite za razmisluvawe od povisok red vo “kontinuitet na deluvawe”. 

U~enicite se vklu~eni samo vo razmisluvawe od ponizok red; t.e. primaat, recitiraat ili u~estvuvaat vo rutinska ve`ba. Vo niedna aktivnost vo tekot na ~asot tie ne ja nadminuvaat prostata reprodukcija na znaeweto.

U~enicite se primarno vklu~eni vo rutinsko razmisluvawe od ponizok red za vreme na dobar del od ~asot. Ima najmalku edno va`no pra{awe ili aktivnost vo koja nekoi u~enici izveduvaat razmisluvawe od povisok red.

Skoro site u~enici skoro celo vreme se vklu~eni vo razmisluvawe od povisok red. (Ministerstvo za obrazovanie, Kvinslend, 2002, str. 1)


[to e razmisluvawe od povisok red? Vodi~ za produktivni pedagogii: prira~nikot za razmisluvawe vo vrska so u~ilnicata veli deka: Razmisluvaweto od povisok red kaj u~enicite vklu~uva transformacija na informaciite i ideite. Ovaa transformacija se slu~uva koga u~enicite gi kombiniraat faktite i ideite i sintetiziraat, voop{tuvaat, objasnuvaat, pretpostavuvaat ili doa|aat do zaklu~ok ili tolkuvawe. Raboteweto so informaciite i ideite preku ovie procesi im ovozmo`uva na u~enicite da re{avaat problemi, dobivaat znaewe i otkrivaat novo zna~ewe. Koga u~enicite se vklu~eni vo sozdavaweto na znaeweto se voveduva element na nesigurnost vo nastavniot proces, a rezultatite ne sekoga{ se predvidlivi; so drugi zborovi, nastavnikot ne e siguren {to }e proizvedat u~enicite. Vo pomagaweto na u~enicite da stanat proizveduva~i na znaewe, glavnata nastavna zada~a na nastavnikot e da sozdade aktivnosti ili atmosfera koi im otvoraat {ansi na u~enicite da se vklu~at vo razmisluvawe od povisok red. (Ministerstvo za obrazovanie, Kvinslend, 2002, str. 1)


Blumovata revidirana taksonomija   

 

Taksonomija na kognitivnite celi 1950ti godini ja razvil Benxamin Blum Sredstvo za izrazuvawe na kvalitativno razli~ni na~ini na razmisluvawe Adaptirana za u~ili{no koristewe kako alatka za planirawe Prodol`uva da bide eden od najuniverzalno primenetite modeli Nudi na~in da se organiziraat ve{tinite na razmisluvawe vo {est nivoa, od najosnovnoto do razmisluvaweto od povisokite redovi 1990ti godini - Lorin Anderson (porane{en u~enik na Blum) ja revidira taksonomijata Kako rezultat nastanaa mnogu promeni (Pol, 2000, U~ewe kako da se razmisluva, razmisluvawe kako da se u~i, str. 7-8)


Prvi~ni termini

Novi termini

Evaluacija

Sozdavawe

Sinteza

Vrednuvawe

Analiza

Analizirawe

Primena

Primenuvawe

Razbirawe

Razbirawe

Znaewe

Pomnewe

(proizvod)

(proces)

(Zasnovano na Pol, 2000, U~ewe kako da se razmisluva, razmisluvawe kako da se u~i, str. 8)


Izmeni vo terminite 

 

Imiwata na {este glavni kategorii bea promeneti od imenski vo glagolski formi. Bidej}i taksonomijata otslikuva razli~ni formi na razmisluvawe, a razmisluvaweto e aktiven proces, koristeweto na glagolite e poto~no. Potkategoriite na {este glavni kategorii isto taka bea zameneti so glagoli. Nekoi potkategorii se preorganiziraa. Kategorijata znaewe be{e preimeneta. Znaeweto e proizvod na razmisluvaweto i e nesoodvetno za da opi{uva kategorija na razmisluvawe, pa zatoa be{e zameneto so zborot pomnewe. Razbiraweto (proizvod) stana razbirawe (proces), a sintezata be{e preimeneta vo sozdavawe so cel podobro da se otslika prirodata na razmisluvaweto opi{ano vo sekoja kategorija. (http://rite.ed.qut.edu.au/oz-teachernet/training/bloom.html (pristapeno vo juli 2003); Pol, 2000, str. 8)


Izmeni vo akcentot 

 

Poavtenti~na alatka za planirawe na nastavnata programa, izveduvawe na nastavata i ocenuvawe. Celi kon po{iroka publika. Lesno se primenuva vo site nivoa na obrazovanie. Revizijata go akcentira objasnuvaweto i opi{uvaweto na potkategoriite.

(http://rite.ed.qut.edu.au/oz-teachernet/training/bloom.html (pristapeno vo juli 2003); Pol, 2000, str. 10)


BLUMOVATA REVIDIRANA TAKSONOMIJA Sozdavawe Sozdavawe novi idei, proizvodi ili na~ini na gledawe na rabotite. Osmisluvawe, gradewe, planirawe, proizveduvawe, izmisluvawe.

Vrednuvawe Branewe odluka ili tek na postapka. Proveruvawe, pretpostavuvawe, davawe kritika, eksperimentirawe, rasuduvawe. Analizirawe Razdrobuvawe informacii na delovi so cel da se ispita razbiraweto i vrskite. Sporeduvawe, organizirawe, razgraduvawe, pra{uvawe, doznavawe. Primenuvawe Koristewe informacii vo druga poznata situacija. Sproveduvawe, izvr{uvawe, koristewe. Razbirawe Objasnuvawe idei ili koncepti. Tolkuvawe, sumirawe, parafrazirawe, klasificirawe, objasnuvawe. Pomnewe Prisetuvawe na informacii. Prepoznavawe, nabrojuvawe, opi{uvawe, se}avawe, imenuvawe, doznavawe.


@elkata odi napred koga go istegnuva vratot nanadvor. (Anonimen)


Pomnewe U~enikot mo`e da se seti, da parafrazira i da ja zapomni nau~enata informacija.  Prepoznavawe  Nabrojuvawe  Opi{uvawe  Identificirawe  Se}avawe  Imenuvawe  Locirawe  Otkrivawe

Mo`ete da se setite na nekoja informacija?


Pomnewe (prodol`uva)  

        

   

 

Nabrojuva  Slu{a Zapomnuva Povrzuva  Grupira Poka`uva  Odbira Locira  Recitira Razlikuva  Pregleduva Dava primer Reproducira  Registrira Citira  Spojuva Povtoruva  Selektira Imenuva Se se}ava  Podvlekuva Znae  Naveduva Grupira  Podreduva ^ita Pi{uva Zaokru`uva (pravi celina)

Se}avawe ili prepoznavawe na specifi~ni informacii

Proizvodite vklu~uvaat:  Imenuvawe  Kviz 

Definicija

Fakt

Raboten list

Test

Spisok

Rabotna tetratka 

Reprodukcija

Vokabular


Ulogi za pomnewe vo u~ilnicata Ulogi na nastavnikot  

   

Naso~uva Ka`uva Poka`uva Ispituva Pra{uva Vrednuva

Ulogi na u~enikot  

      

Odgovara Prima Pomni Prepoznava Memorizira Definira Opi{uva Preraska`uva Pasiven prima~


Pomnewe: Mo`ni aktivnosti i proizvodi 

      

Napravete mapa koja gi poka`uva glavnite nastani od prikaznata. Napravete vremenska oska za va{iot tipi~en den. Napravete mapa na koncepti od temata. Napi{ete spisok klu~ni zborovi koi gi znaete za... Koi se likovite od prikaznata? Napravete grafikon koj gi poka`uva... Napi{ete pesna (akrostih) za... Izrecitirajte pesna koja ste ja nau~ile.


Razbirawe U~enikot go sfa}a zna~eweto na informaciite preku tolkuvawe i preveduvawe na nau~enoto.  Tolkuvawe  Ilustrirawe so primeri  Sumirawe  Logi~ko izvlekuvawe  Parafrazirawe  Klasificirawe  Sporeduvawe  Objasnuvawe

Mo`ete da objasnite idei ili koncepti?


Razbirawe (prodol`uva) 

Preformulira

Identificira

Diskutira

Preraska`uva

Istra`uva

Dava komentari

Preveduva

Dava primeri za

Parafrazira

Odnovo organizira

Povrzuva

     

Opi{uva Izvestuva Razbirawe na Prepoznava dadena Pregleduva informacija Nabquduva Zaokru`uva Objasnuva Tolkuva Proizvodite vklu~uvaat: Dava glavna ideja  Recitirawe  Primer Procenuva  Kratok prikaz  Kviz Definira 

Zbirka

Spisok

Objasnuvawe

Imenuvawe

Poka`i i raska`i

Profil


Ulogi za razbirawe vo u~ilnicata Ulogi na nastavnikot  

  

Poka`uva Slu{a Pra{uva Sporeduva Sprotivstavuva Ispituva

Ulogi na u~enikot  

  

  

Objasnuva Opi{uva Zaokru`uva Preformulira Preveduva Poka`uva Tolkuva Aktiven u~esnik


Razbirawe: Mo`ni aktivnosti i proizvodi              

Napi{ete so svoi zborovi... Ise~ete ili nacrtajte sliki za da ilustrirate odreden nastan vo prikaznata. Opi{ete im na sou~enicite... Objasnete {to bi mo`ela da bide glavnata ideja. Napravete strip koj go poka`uva sledot na nastanite vo prikaznata. Napi{ete i izglumete pretstava zasnovana na prikaznata. Napi{ete kratok osvrt za da ja objasnite prikaznata na nekoj drug. Objasnete zo{to likot go re{il problemot tokmu na toj na~in. Napi{ete kratok izve{taj za nastanot. Podgotvete dijagram da go ilustrirate sledot na nastanite. Napravete boenka. Parafrazirajte ja ovaa glava vo knigata. Preraska`ete ja so svoi zborovi. Zaokru`ete gi glavnite ne{ta.


Primenuvawe U~enikot ja koristi informacijata vo kontekst koj se razlikuva od kontekstot vo koj taa bila nau~ena.

 Primenuvawe  Sproveduvawe  Koristewe  Izvr{uvawe Dali mo`ete da ja iskoristite informacijata vo druga situacija?


Primenuvawe (prodol`uva) 

Preveduva

Rakovodi

Izlo`uva

 

Ilustrira

Presmetuva

Tolkuva

Pravi

Isprobuva

Primenuva

Upravuva

Intervjuira

   

Boi Koristewe na Menuva strategii, Smeta koncepti, principi i teorii vo novi Deli na segmenti situacii Poka`uva Re{ava Sobira Proizvodite vklu~uvaat: Demonstrira Dramatizira  Fotografija  Prezentacija  Ilustracija Konstruira  Intervju  Simulacija Koristi  Izvedba  Skulptura Adaptira  Dnevnik  Demonstracija Crta


Ulogi za primenuvawe vo u~ilnicata Ulogi na nastavnikot  

   

Poka`uva Olesnuva Nabquduva Vrednuva Organizira Pra{uva

Ulogi na u~enikot  

     

Re{ava problemi Poka`uva koristewe na znaeweto Presmetuva Pravi zbirka Popolnuva Ilustrira Konstruira Aktiven prima~


Primenuvawe: Mo`ni aktivnosti i proizvodi              

Konstruirajte model za da poka`ete kako ne{to izgleda ili funkcionira Izve`bajte drama i izglumete ja pred oddelenieto Napravete diorama za da ilustrirate nekoj nastan Napi{ete zapis vo dnevnik Napravete ve`banka za oblasta koja ja izu~uvate. Napravete pokani za rodendenskata zabava na nekoj lik Napravete topografska karta Islikajte zbirka fotografii na odredena tema i izlo`ete gi. Napravete slo`uvalka ili igra vo vrska so temata. Napi{ete objasnuvawe za temata za drugi lu|e. Oble~ete kukla vo narodna nosija. Napravete model od glina... Nacrtajte mural koristej}i gi istite materijali. Prodol`ete ja prikaznata...


Analizirawe U~enikot ja razdrobuva nau~enata informacija vo delovi so cel najdobro da ja razbere.  Sporeduvawe  Organizirawe  Razgraduvawe  Dodeluvawe  Zaokru`uvawe  Iznao|awe  Strukturirawe  Integrirawe

Dali mo`ete da ja razdrobite informacijata vo delovi za da gi ispitate sfa}awata i vrskite?


Analizirawe (prodol`uva)      

   

   

 Sporeduva Razlikuva  Sprotivstavuva Pra{uva Razdrobuvawe na  Anketira Ocenuva informacijata Eksperimentira  Otkriva vo sostavni  Grupira Pregleduva elementi  Podreduva Ispituva  Deli na segmenti Proveruva  Testira Razdvojuva Se raspra{uva  Debatira Proizvodite vklu~uvaat:  Analizira Sreduva  Grafikon  Anketa  Pravi Istra`uva  Tabelarna  Baza na dijagrami Prosejuva presmetka podatoci  Povrzuva Prebaruva  Spisok zada~i  Niza predmeti  Secira Presmetuva  Kategorizira  Dijagram Dava kritika  Apstrakt  Razgrani~uva  Kratok prikaz  Izve{taj


Ulogi za analizirawe vo u~ilnicata Ulogi na nastavnikot        

Istra`uva Vodi Nabquduva Vrednuva Slu`i kako izvor Pra{uva Organizira Secira

Ulogi na u~enikot        

   

Diskutira Razotkriva Brani tvrdewe Debatira Dlaboko razmisluva Testira Ispituva Pra{uva Presmetuva Istra`uva Pra{uva Aktiven u~esnik


Analizirawe: Mo`ni aktivnosti i proizvodi     

        

Koristete Venov dijagram za da poka`ete kade se sli~nostite i razlikite na dve temi Napravete pra{alnik za da soberete informacii Anketirajte gi sou~enicite za da otkriete {to mislat vo vrska so odredena tema. Analizirajte gi rezultatite. Napravete dijagram da gi poka`ete najva`nite fazi. Klasificirajte gi aktivnostite na likovite vo knigata Sozdadete sociogram od tekstot Sozdadete grafikon za da gi ilustrirate odbranite informacii Napravete semejno drvo koe poka`uva vrski Izmislete kratka drama za oblasta koja se izu~uva Napi{ete biografija za izu~uvanata li~nost Podgotvete izve{taj vo vrska so oblasta koja se izu~uva Sprovedete istra`uvawe za da dobiete informacii koi go poddr`uvaat va{eto gledi{te Razgledajte umetni~ko delo vo odnos na forma, boja i tekstura Nacrtajte grafikon Popolnete matrica za donesuvawe odluki za da vi pomogne da odlu~ite koja `itarka da ja kupite za doru~ek


Vrednuvawe U~enikot donesuva odluki vrz osnova na dlaboko osvrnuvawe, kritika i ocenuvawe.  Proveruvawe  Postavuvawe hipoteza  Davawe kritika  Eksperimentirawe  Sudewe  Testirawe  Detektirawe  Sledewe

Mo`ete da opravdate nekoja odluka ili postapka?


Vrednuvawe (prodol`uva)      

  

     

Sudi  Procenuva  Vrednuva  Predviduva  Ocenuva  Boduva  Revidira  Logi~ki  izvlekuva  Re{ava  Dodeluva  prioriteti Objasnuva zo{to Sporeduva Brani Odreduva Meri

Odbira Zaklu~uva Vrednuvawe na idei, Debatira materijali i metodi preku razvivawe i Opravduva primenuvawe na Prepora~uva standardi i Razgrani~uva kriteriumi Ispituva Rasprava Re{ava Dava kritika Proizvodite vklu~uvaat: Rangira  Istraga  Debata Otfrla  Sud Trkalezna masa

Izve{taj

Vrednuvawe

Zaklu~ok

Ubedliv govor


Ulogi za vrednuvawe vo u~ilnicata Ulogi na nastavnikot   

Razjasnuva Prifa}a Vodi

Ulogi na u~enikot   

       

Sudi Rasprava Sporeduva Dava kritiki Pra{uva Brani stav Ocenuva Re{ava Odbira Opravduva Aktiven u~esnik


Vrednuvawe: Mo`ni aktivnosti i proizvodi 

        

Napi{ete pismo do urednikot Podgotvete i odr`ete debata Podgotvete spisok kriteriumi za da se vrednuva... Napi{ete ubedliv govor za/protiv... Napravete kni{ka za pet pravila {to mislite deka se va`ni. Ubedete gi ostanatite. Napravete trkalezna masa za da gi diskutirate stavovite vo vrska so... Napi{ete pismo do... so soveti za potrebnite promeni. Napi{ete polugodi{en izve{taj. Podgotvete slu~aj za da go prezentirate va{iot stav vo vrska so... Vrednuvajte gi postapkite na likot vo prikaznata


Sozdavawe U~enikot sozdava novi idei i informacii koristej}i go prethodno nau~enoto.  Osmisluvawe  Konstruirawe  Planirawe  Proizveduvawe  Izmisluvawe  Sozdavawe  Pravewe

Dali mo`ete da sozdadete novi proizvodi, idei ili na~ini na gledawe na ne{tata?


Sozdavawe (prodol`uva)     

   

     

Gradi Sklopuva Organizira Izmisluva Pravi zbirka Predviduva Osmisluva Predlaga Konstruira Planira Podgotvuva Razviva Poteknuva Si pretstavuva Generira

Formulira

Podobruva

Postapuva

Proizveduva

Me{a

Osnova

Spojuvawe idei ili elementi za da se razvie originalna ideja ili zapo~ne kreativno mislewe

Proizvodite vklu~uvaat:

Kombinira 

Film

Pesna

Prikazna

Vesnik

Proekt

Plan

Nova igra

Medijalen proizvod 

Reklama

Slika


Ulogi za sozdavawe vo u~ilnicata Ulogi na nastavnikot  

  

Olesnuva Pro{iruva Se osvrnuva Analizira Vrednuva

Ulogi na u~enikot  

  

  

Osmisluva Formulira Planira Rizikuva Modificira Kreira Predlaga Aktiven u~esnik


Sozdavawe: Mo`ni aktivnosti i proizvodi 

  

 

    

Koristete ja strategijata Skamper (postavuvawe pra{awa - duri i najnesekojdnevni - vo vrska so odredena tema) za da izmislite nov tip patiki. Izmislete ma{ina za da se sraboti odredena zada~a. Osmislete robot {to }e vi gi pi{uva doma{nite zada~i. Sozdadete nov proizvod. Imenuvajte go i isplanirajte reklamna kampawa. Napi{ete za va{ite ~uvstva vo odnos na... Napi{ete TV drama, kuklena pretstava, kratka drama, pesna ili pantomima za... Osmislete nov monetaren sistem Razvijte meni za nov restoran preku koristewe na razni zdravi prehranbeni proizvodi Osmislete korica za plo~a, kniga ili spisanie za... Prodadete ideja Osmislete na~in da... Sozdadete nov jazik i koristete go vo primeri Napi{ete tekst za reklama za da promovirate nov proizvod.


Blumovata taksonomija vo praksa   

Soodvetna za koristewe so celoto oddelenie Akcent na odredeni nivoa za razli~ni deca Se prodlabo~uvaat ve{tinite za mislewe kaj decata preku akcentirawe na povisokite nivoa od taksonomijata (analizirawe, vrednuvawe, sozdavawe) Mo`ni pristapi so oddelenieto se: o Site deca rabotat vo fazite na pomnewe i razbirawe, a potoa odbiraat barem po edna aktivnost od sekoe drugo nivo o Site deca rabotat na prvite dve nivoa, a potoa odbiraat aktivnosti od koe bilo nivo o Nekoi deca rabotat na ponisko nivo dodeka drugite rabotat na povisoki nivoa o Site deca odbiraat aktivnosti od koe bilo nivo o Nekoi aktivnosti se imenuvaat kako “neophodni”, dodeka drugi se “izborni” o Proces na razmisluvawe koj e izdvoen za posvetuvawe posebno vnimanie pr. sporeduvawe (sraboteno so site deca, mali grupi ili individualno) o Nekoi deca rabotat na poniskite nivoa i potoa gi osmisluvaat nivnite aktivnosti na povisokite nivoa o Site deca gi pi{uvaat svoite aktivnosti od taksonomijata (Blek, 1988, str. 23)


Primer za tema: Vselena Pomnewe

Ise~ete “vselenski” sliki od spisanie. Napravete izlo`ba ili kola`. Navedete gi zborovite od vselenata (glosar po azbu~en red). Navedete gi imiwata na planetite vo na{iot univerzum. Nabrojte gi site raboti {to bi mu trebale na eden astronaut za edno vselensko patuvawe.

Razbirawe

Napravete vselenski brod od va{eto biro. Napravete astronaut za kuklena pretstava. Koristete go za da raska`ete {to raboti astronautot. Napravete maketa na planetite vo Son~eviot sistem.

Primenuvawe

Vodete dnevnik za va{ata vselenska avantura (5 dena). Kakvi instrumenti bi vi trebale za da sozdadete vselenska muzika? Napravete spisok od pra{awa koi bi sakale da mu gi postavite na eden astronaut.

Analizirawe

Napravete formular za prijavuvawe za nekoj {to saka da se vraboti kako astronaut. Sporedete go teleskopot na Galileo so moderen teleskop. Navedete gi razlikite pome|u ruskite i amerikanskite vselenski programi.

Vrednuvawe

Sporedete gi prednostite kaj `iveeweto na Zemjata i Mese~inata. Mo`ete da zemete u{te trojca so vas na mese~inata. Odberete i dajte pri~ini. Odberete planeta na koja bi sakale da `iveete - objasnete zo{to.

Sozdavawe

Napi{ete izve{taj nasloven: “Vselenski brod nadvor od kontrola” za vo vesnik. Koristete ja strategijata Skamper za da dizajnirate novo vselensko odelo. Sozdadete igra nare~ena “Vselenski pogodok”. Podgotvete meni za va{iot vselenski ekipa`. Osmislete programa za


Primer za tema: Patuvawe Pomnewe

Na kolku na~ini mo`ete da patuvate od edno mesto do drugo? Nabrojte gi i nacrtajte gi site na~ini koi gi znaete. Opi{ete edno od vozilata od spisokot, nacrtajte skica i imenuvajte gi delovite. Soberete sliki od prevozni sredstva od spisanija i napravete poster so informacii.

Razbirawe

Kako se vra}ate doma od u~ili{te? Objasnete go metodot na patuvawe i nacrtajte mapa. Napi{ete drama za nekoja forma na moderen transport. Objasnete kako se ~uvstvuvavte prviot pat koga vozevte velosiped. Napravete prevozno sredstvo od va{eto biro.

Primenuvawe

Objasnete zo{to nekoi vozila se golemi, a drugi mali. Napi{ete prikazna za koristeweto na dvata tipa. Pro~itajte ja prikaznata Malata crvena lokomotiva i napravete drama vo vrska so nea. Anketirajte 10 deca za da doznaete kakvi velosipedi vozat. Rezultatite prika`ete gi na grafikon ili dijagram.

Analizirawe

Napravete slo`uvalka od slika na koja deca bezbedno koristat velosipedi. Koi se problemite so modernite prevozni sredstva i nivnoto koristewe - napi{ete izve{taj. Koristete Venov dijagram da sporedite brodovi i avioni ili helikopteri i velosipedi.

Vrednuvawe

[to bi promenile vo soobra}ajnite pravila za da gi spre~ite soobra}ajnite nesre}i? Debatirajte dali treba da kupuvame gorivo po poniski ceni. Podredete prevozni sredstva od spori do brzi itn.

Sozdavawe

Izmislete vozilo. Nacrtajte ili konstruirajte go po vnimatelno planirawe. Kakov vid transport }e postoi za dvaeset godini? Diskutirajte, napi{ete za toa i napravete izvestuvawe pred oddelenieto. Napi{ete pesna za patuvawe so razli~ni prevozni


Dobar nastavnik te tera da razmisluva{ duri i toga{ koga ne saka{.

(Fi{er, 1998, Podu~uvawe razmisluvawe)


Pra{awa vo sklad so taksonomijata  Pra{uvaweto treba da se koristi so cel za da se postignat dobrodefinirani celi.  Blumovata taksonomija e klasifikacija na razmisluvaweto organizirana spored nivoto na kompleksnost. Na nastavnicite i u~enicite im nudi mo`nost da nau~at i ve`baat na~ini na razmisluvawe i im nudi prosta struktura za mnogu razli~ni tipovi pra{awa i razmisluvawe.  Taksonomijata gi vklu~uva site kategorii pra{awa.  Normalno nastavnikot go menuva nivoto na pra{awata na eden ~as.


Pra{awa od ponizok i povisok red  Pra{awa od ponizok red se tie koi se odnesuvaat na nivoata pomnewe, razbirawe i poniskite nivoa na primenuvawe od taksonomijata.  Naj~esto pra{awata od ponizok red se soodvetni za:  Vrednuvawe na podgotovkata i razbiraweto na u~enicite  Otkrivawe na jakite i slabite strani na u~enicite  Pregleduvawe na sodr`ina i/ili nejzino objasnuvawe nakratko www.oir.uiuc.edu/Did/docs/QUESTION/quest1.htm


Pra{awa od ponizok i povisok red  Pra{awa od povisok red se tie koi baraat kompleksni ve{tini za primena, analiza, vrednuvawe ili sozdavawe.  Pra{awata od povisoki nivoa od taksonomijata se naj~esto soodvetni za:  Ohrabruvawe na u~enicite da razmisluvaat podlaboko i kriti~no  Re{avawe na problemi  Poddr`uvawe na diskusii  Stimulirawe na u~enicite samostojno da baraat informacii www.oir.uiuc.edu/Did/docs/QUESTION/quest1.htm


Pra{awa za pomnewe         

[to se slu~i po...? Kolku...? [to e...? Koj...? Mo`ete da go/ja imenuvate...? Najdete ja definicijata za... Opi{ete {to se slu~i po... Koj zboruva{e so...? [to e to~no ili neto~no...?

(Pol, U~ewe kako da se razmisluva, razmisluvawe kako da se u~i, str. 12)


Pra{awa za razbirawe          

Mo`ete da objasnite zo{to...? Mo`ete da napi{ete vo svoi zborovi...? Kako bi go objasnile...? Mo`ete da napi{ete kratok osvrt...? [to bi mo`elo da se slu~i sledno...? Koj mislite deka...? Koja e glavnata ideja...? Mo`ete da pojasnite...? Mo`ete da go ilustrirate...? Dali site se odnesuvaat kako .......?

(Pol, U~ewe kako da se razmisluva, razmisluvawe kako da se u~i, str. 12)


Pra{awa za primenuvawe  Znaete li drug primer za...?  Mo`ete li da grupirate spored karakteristiki kako...?  Koi faktori bi gi izmenile ako...?  Koi pra{awa bi gi postavile za...?  Mo`ete li da razviete set od instrukcii za... vrz osnova na dadenite informacii? (Pol, U~ewe kako da se razmisluva, razmisluvawe kako da se u~i, str. 13)


Pra{awa za analizirawe           

Koi nastani ne bi se slu~ile? Da se slu~e{e..., kakov }e be{e krajot? Kako e... sli~no so...? [to drugo bi mo`elo da se slu~i? Zo{to se slu~ija promenite? Mo`ete da objasnite {to se slu~ilo koga...? Koi se nekoi od problemite na...? Mo`ete da razgrani~ite pome|u...? Koi se nekoi od motivite za...? Kade e presvrtot? Vo {to e problemot so...?

(Pol, U~ewe kako da se razmisluva, razmisluvawe kako da se u~i, str. 13)


Pra{awa za vrednuvawe              

Dali postoi podobro re{enie za...? Procenete ja vrednosta na... [to mislite za...? Dali mo`ete da go odbranite va{iot stav za...? Dali mislite deka ... e dobra ili lo{a rabota? Kako }e se spravevte so...? Kakvi promeni na... bi prepora~ale? Dali veruvate...? Kako bi se ~uvstvuvale ako...? Kolku se... efektivni? Koi se posledicite...? Kako }e vlijae... vrz na{ite `ivoti? Koi se pozitivnite i negativnite strani na...? Zo{to e vredno...? Koi se alternativite? Koj }e dobie a koj }e izgubi? (Pol, U~ewe kako da se razmisluva, razmisluvawe kako da se u~i, str. 14)


Pra{awa za sozdavawe  Mo`ete da osmislite... da...?  Dali gledate mo`no re{enie na...?  Dokolku imate pristap do site izvori, kako bi se spravile so...?  Zo{to ne osmislite va{ na~in da...?  [to bi se slu~ilo dokolku...?  Na kolku na~ini mo`ete da...?  Mo`ete da sozdadete novi i neobi~ni primeni za...?  Mo`ete da razviete predlog koj bi...? (Pol, U~ewe kako da se razmisluva, razmisluvawe kako da se u~i, str. 14)


Sega ste vie na red...  Da ja koristite Blumovata matrica i ovie bele{ki za da go isplanirate brojot na aktivnosti ili pra{awa za sekoe nivo od taksonomijata.  Mo`ete da odberete da go koristite kontekstot ili temata na ovoj termin ili mo`ete da se koncentrirate na istite od sledniot termin.  Da rabotite so va{iot kolega nastavnik.  ]e go iskopiram ova za na{ata papka za ve{tini za razmisluvawe za sekoj da mo`e da gi pro~ita na{ite BRILIJANTNI idei.

PRIJATNA ZABAVA!


Kako se vklopuva sevo ova?

Blumova revidirana taksonomija


Sozdavawe

Vrednuvawe

Zelena {apka, klu~ za konstruirawe, Skamper, sme{en klu~, kombinatorski klu~, klu~ za izmisluvawe. Klu~ za yid od cigli, matrica za donesuvawe odluki, dodeluvawe prioriteti.

Analizirawe @olta {apka, crna {apka, Venov dijagram, klu~ za sekojdnevnost, klu~ za sliki, grafikon ipsilon, kombinatorski klu~. Sina {apka, bura od idei, klu~ za razni Primenuvawe primeni, klu~ za obratno nabrojuvawe, grafikon.

Razbirawe Pomnewe

Grafi~ki organizeri, klu~ za varijacii, obratno nabrojuvawe, mre`i (inspiracija)

Bela {apka, azbu~en klu~, grafi~ki organizeri, akrostih, podreduvawe, bura od idei, klu~ za pra{uvawe.


Integriran pristap: Blum i inteligenciite  Planirawe niz {este nivoa na razmisluvawe (Blum) i osumte razli~ni na~ini na znaewe i razbirawe na svetot (Gardnerovite inteligencii).  Pomo{ vo dostignuvaweto na izbalansirana programa od aktivnosti koi odgovaraat na mo`nostite i interesite na site u~enici.  Seopfatno planirawe.  Sekoja praznina od matricata ne mora da se popolni. SEGA STE VIE NA RED!


Ovoj svet e samo slikarsko platno za na{ite fantazii.

(Henri Dejvid Toro)


Blum na internetot  Blumova (1956) revidirana taksonomija http://rite.ed.qut.edu.au/oz-teachernet/training/bloom.html Odli~en voved i objasnuvawe na revidiranata taksonomija od Majkl Pol na sajtot oz-TeacherNet napi{an za elektronskiot kurs za povisoki ve{tini za razmisluvawe QSITE 2000. Pol gi objasnuva terminite i nudi seopfaten pogled na potkategoriite zaedno so nekoi predlo`eni pra{awa ~ija cel e da pottiknat razmisluvawe koe e specifi~no za sekoe nivo od taksonomijata. Isto taka se nabrojani predlo`eni mo`ni aktivnosti i u~eni~ki proizvodi.  Blumova revidirana taksonomija http://coe.sdsu.edu/eet/articles/bloomrev/index.htm U{te eden korisen sajt za nastavnici so korisni objasnuvawa i primeri za pra{awa od Kolexot za obrazovanie pri Dr`avniot Univerzitet na San Diego.  Taksonomija na integracijata na tehnologijata http://education.ed.pacificu.edu/aacu/workshop/reconcept2B.html Ovoj sajt go izgradi Centarot Berglund za internet studii pri Univerzitetot Pasifik i pretstavuva hrabar napor za da se povrzat IKT (informaciskite i komunikaciskite tehnologii) so u~eweto preku Blumovata revidirana taksonomija za obrazovni celi (Anderson i dr., 2001). Taksonomijata koja e pretstavena na ovoj sajt e osmislena da gi pretstavuva razli~nite kognitivni procesi koi mo`at da se olesnat so integracijata na IKT vo procesite na predavawe i u~ewe.  Kriti~ko i kreativno mislewe - Blumova taksonomija http://eduscapes.com/tap/topic69.htm Ovoj sajt e del od Eduscape.com i vklu~uva definitiven pregled na kriti~koto i kreativnoto mislewe zaedno so toa kako Blumovite domeni na u~ewe mo`at da se otslikaat na proekti ispolneti so tehnologija. Mnogu drugi vrski do izvori za poddr{ka na Blumovata taksonomija na internetot, kako i istra`uvawa i studii za ve{tini za razmisluvawe. Vredi da se pogleda.


Toj koj u~i no ne razmisluva e izguben

(Kineska pogovorka)

Блумова таксономија  

користење на Блумовата таксономија за да се испланира наставната содржина

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you