Page 1

E W A UV N T E C O K O O D E R P NA NA GAWATA I T S O E IP T I C NI E ^ U NA {tata Upats

il ~ u a z tva

i


OCENUVAWE NA NAPREDOKOT I POSTIGAWATA NA U^ENICITE Upatstva za u~ili{tata


Ova izdanie e finansirano od amerikanskiot narod preku Agencijata na SAD za me|unaroden razvoj - USAID Makedonija, vo ramkite na Proektot za osnovno obrazovanie, komponenta Unapreduvawe na ocenuvaweto na u~enicite, {to go sproveduva Akademijata za razvoj na obrazovanieto (AED) vo partnerstvo so Makedonskiot centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO).

OCENUVAWE NA NAPREDOKOT I POSTIGAWATA NA U^ENICITE Upatstva za u~ili{tata

Naslov na originalot: ASSESSMENT IN THE PRIMARY SCHOOL CURRICULUM: Guidelines for Schools

Redaktor: M-r Gorica Mickovska Prevod: Vladimir Mostrov Lektura: Suzana Stojkovska Grafi~ko ureduvawena izdanieto na makedonski jazik: Biljana Mihajlovska CIP - Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski“, Skopje 373.3.091.279.9(035) OCENUVAWE na napredokot i postignuvaweto na u~enicite: upatstva za u~ili{tata / [urednik Gorica Mickovska; prevod Vladimir Mostrov]. - Skopje: Makedonski centar za gra|ansko obrazovanie, 2008. - 94 str.: ilustr.; 24 sm. Prevod na deloto: Assessment in the primary school curriculum: guidelines for schools. Predgovor / Gorica Mickovska: str.6. - Bibliografija: str. 89-92. - Sodr`i i: Prilozi ISBN 978-608-4529-00-2 a) Ocenuvawe - Osnovno vospitanie i obrazovanie - Prira~nici COBISS.MK-ID 75243786

ASS-400-002-MAC

Stavovite na avtorite iska`ani vo ovoj prira~nik ne gi izrazuvaat stavovite na Agencijata na SAD za me|unaroden razvoj ili na Vladata na Soedinetite Amerikanski Dr`avi.


Sodr`ina Predgovor Voved

4 5

Tema 1:

8

Povtorno razgleduvawe na ocenuvaweto Koja e celta na ocenuvaweto vo realizacijata na nastavnite programi za osnovno u~ili{te? [to vklu~uva ocenuvaweto? Kako se razviva{e ocenuvaweto po objavuvaweto na publikacijata Nastavnite programi za osnovno obrazovanie?

10

Tema 2:

Metodi na ocenuvawe vo nastavata Samoocenuvawe Razgovori so u~enici Ocenuvawe na portfolio Izgotvuvawe mislovni mapi Postavuvawe pra{awa Nabquduvawe na rabotata na u~enicite od strana na nastavnikot Zada~i i testovi izgotveni od nastavnikot Standardizirano testirawe

14 16 24 28 33 39 42 49 53

Tema 3:

Poblizok osvrt na OZU i ONN Sobirawe na informacii Bele`ewe na informaciite od ocenuvaweto Interpretirawe na informaciite od ocenuvaweto Koristewe na informaciite od ocenuvaweto Izvestuvawe za informaciite od ocenuvaweto

64 64 65 65 65 66

Tema 4:

U~ili{nata politika za ocenuvaweto Sodr`ina na politikata za ocenuvawe Zo{to treba da se ocenuva u~eweto na decata? [to treba da se ocenuva? Koga treba da se vr{i ocenuvaweto? Kako treba da so ocenuva u~eweto na decata? Kade treba da se bele`at/evidentiraat informaciite od ocenuvaweto? Kako treba da se bele`at/evidentiraat informaciite od ocenuvaweto? So kogo treba da se spodeluvaat informaciite od ocenuvaweto? Kako treba da se spodeluvaat informaciite od ocenuvaweto so drugi subjekti? Kolku dolgo vreme treba da se ~uvaat informaciite od ocenuvaweto?

70 71 71 71 72 73 73 74 74

Prilozi Prilog A Dopolnitelni informacii za metodite na ocenuvawe na ~asovite

9 9

74 75

78

Prilog B Resursi za fotokopirawe

85

Bibliografija

89


Predgovor

OCENUVAWE NA NAPREDOKOT I POSTIGAWATA NA U^ENICITE

4

Ocenuvawe na napredokot i postigawata na u~enicite e prevod na publikacijata izdadena od Nacionalniot sovet za nastavni programi i ocenuvawe od Republika Irska. Taa originalno e izgotvena za da im pomogne na u~ili{tata vo Irska da go podobrat ocenuvaweto, a ja prevedovme za potrebite na u~ili{tata i nastavnicite vo komponentata Unapreduvawe na ocenuvaweto vo USAID Proektot za osnovno obrazovanie, kako dopolnitelen materijal. Publikacijata e prevedena so dozvola na Nacionalniot sovet za nastavni programi i ocenuvawe1, za {to mnogu im blagodarime. Vo ovaa publikacija prezentirani se istite priodi kon kvalitetno ocenuvawe za koi se zalaga USAID Proektot za osnovno obrazovanie, a koi se vo soglasnost so sovremenite trendovi na stavawe na ocenuvaweto vo funkcija na podobruvawe na u~eweto. Cenevme deka na~inot na koj toa e napraveno i primerite {to se dadeni se podednakvo primenlivi vo Makedonija kako i vo Irska. Povrzuvaweto na delovite od tekstot so irskata zakonska regulativa ne ja namaluvaat upotreblivosta na priodite kaj nas. Tekstot e preveden bez nikakvi izmeni, osven {to se izostaveni dvata posledni prilozi {to se odnesuvaa na barawata {to proizleguvaat od zakonskata regulativa vo Irska i ulogata na razli~ni institucii vo Irska {to se povrzani so u~eweto na decata. Gorica Mickovska, rakovoditel na komponentata Unapreduvawe na ocenuvaweto vo USAID Proektot za osnovno obrazovanie

__________________ 1 PSI General Licence No: 2005/08/01, Licence to Re-use Public Sector Information under the European Communities (Re-use Public Sector Information) Regulations 2005 (Sl 279/05).


Voved

Dokumentot opfa}a ~etiri temi. Temata 1 - Povtorno razgleduvawe na ocenuvaweto gi prezentira dvata priodi kon ocenuvaweto - ocenuvaweto zaradi u~ewe (OZU) i ocenuvaweto na nau~enoto (ONN). Ovie priodi se izgradeni vrz ~etirite celi na ocenuvaweto izlo`eni vo Programite za osnovno obrazovanie (1999) - formativnoto, sumativnoto, evalvaciskoto i dijagnosti~koto. Ovaa tema nakratko gi opi{uva OZU i ONN, a dopolnitelni detali se dadeni vo Temata 3. Temata 2 - Metodi za ocenuvawe vo nastavata dava pregled na razli~nite metodi {to gi koristat nastavnicite vo ocenuvaweto na u~eweto na decata. Ovde, isto taka, se vklu~eni i opisi kako nastavnicite gi koristat ovie metodi, poddr{kata na u~eweto na decata i podobruvaweto na nastavata. Temata 3 - Podetalen pogled na OZU i ONN gi sporeduva i gi sprotivstavuva dvata priodi vo ocenuvaweto. Za da poka`e kako vo praktika bi izgledale ovie dva priodi se koristat pet aktivnosti na ocenuvaweto - sobirawe informacii, bele`ewe, interpretirawe, koristewe i izvestuvawe. Temata 4 - U~ili{nata politika za ocenuvaweto dava soveti za razvojot na politikata za ocenuvawe vo u~ili{tata. Istaknati se zakonskite barawa za bele`ewe i za soop{tuvawe na informaciite za napredokot i postigawata na u~enicite. Vo Prilogot A se dadeni dopolnitelni informacii za metodite na ocenuvawe vo nastavata kako dopolnenie na Temata 2 so materijali {to mo`at da se fotokopiraat za nekoi od metodite prika`ani vo Prilogot B.

5

UPATSTVA ZA U^ILI[TATA

Dokumentot Ocenuvawe na napredokot i postigawata na u~enicite e izgotven za da im pomogne na nastavnicite da gi zgolemat znaewata i razbiraweto za ocenuvaweto, kako i da im pomogne na u~ili{tata vo sozdavaweto i sproveduvaweto na politikata za ocenuvaweto. Upatstvata sodr`at primeri kako nastavnicite da sobiraat informacii za napredokot i postigawata na u~enicite, kako da gi koristat takvite informacii za da ja podobruvaat nastavata i u~eweto i kako da gi informiraat za rezultatite od ocenuvaweto site onie koi{to se zainteresirani za obrazovanieto na decata.


: 1 A TEM O N R O POVT DUVAWE E L O G T Z E RA W A V U N E C O A N


Tema 1: Povtorno razgleduvawe na ocenuvaweto OCENUVAWE NA NAPREDOKOT I POSTIGAWATA NA U^ENICITE

8

Primer na aktivnost 1. Ocenuvaweto vo praktika Nastavno podra~je/ nastaven predmet: Nastavna tema: Tematska edinica: Programska zada~a: Oddelenie:

Matematika Merki Dol`ina Deteto treba da se osposobi da presmetuva, sporeduva, meri i bele`i dol`ina koristej}i nestandardni edinici. Prvo ili vtoro

Podra~je: Tematska edinica: Programska zada~a:

Broevi Operacii - Sobirawe Deteto da se osposobi da sobira broevi so i bez preimenuvawe do 99. G-|a Kofej gi organizira svoite 26 u~enici od prvo i vtoro oddelenie vo ~etiri grupi - tri grupi od po pet deca od vtoro oddelenie i edna pogolema grupa od edinaeset deca od prvo oddelenie. Nadgraduvaj}i go materijalot od prakti~nata rabota vo prethodnite denovi za sobirawe broevi so i bez preimenuvawe do 99, g-|a Kofej im dava na sekoja grupa u~enici od vtoro oddelenie niza na problemi so broevi i edna ko{ni~ka so materijali (li`av~iwa, poedine~ni kocki, pravoagolni stap~iwa i lenti so broevi). Decata rabotat zaedno na re{avaweto na problemite. Vo me|uvreme, g-|a Kofej raboti so svoite u~eniici od prvo oddelenie na razvivaweto na nivnite sposobnosti za merewe dol`ina koristej}i nestandardni edinici. Po razgovorot zo{to se potrebni znaewata za poimot dol`ina, i povrzuvaj}i go so sekojdnevnite aktivnosti, taa poka`uva kako se meri dol`ina na edna kniga koristej}i kibrit~iwa, potoa dol`ina na edna klupa koristej}i slikarski ~etki i dol`ina na u~ilnicata koristej}i ~ekori. G-|a Kofej bara od decata da rabotat vo parovi (ili vo grupi od po tri deca) za da ja izmerat dol`inata na predmetite vklu~uvaj}i gi i svoite tetratki po matematika, u~ili{nite ~anti, rasponot na nivnite race i na u~ili{nata biblioteka. Vo tekot na ovie aktivnosti taa gi nadgleduva decata kako rabotat i razgovara so niv za nivnite naodi. Gi potsetuva za va`nite strategii pri mereweto, na primer, stavaweto na mernite edinici edna do druga (da bidat sostaveni kraj so kraj), mesteweto na prvata edinica na rabot od predmetot {to se meri i poka`uvaweto na mernite edinici dodeka gi brojat. Otkako decata }e gi zavr{at svoite zada~i so mereweto, g-|a Kofej gi pokanuva da gi prezentiraat svoite naodi kako grupa. Davaj}i im povratni informacii preku diskusija taa im pomaga da gi analiziraat pri~inite za zna~itelnite razliki vo nivnite naodi. Tie proizleguvaat, glavno, zaradi toa {to decata ne gi postavile mernite edinici edna do druga, a nekoi, pak, se rezultat na gre{ki vo mereweto. Zabele`uvaj}i deka na izvesen broj u~enici im e potrebno dopolnitelno ve`bawe za da merat precizno, g-|a Kofej planira da im dade sli~ni zada~i i naredniot den.


Koja e celta na ocenuvaweto vo realizacijata na nastavnite programi za osnovno u~ili{te? Ocenuvaweto se odnesuva na: gradeweto slika za napredokot i/ili postigawata na deteto vo izu~uvaweto na nastavnite programi za osnovno u~ili{te vo odreden period. Informaciite za toa kako deteto u~i (procesot na u~eweto) i za toa {to e ona {to deteto go u~i (proizvodot na u~eweto) ja oblikuvaat slikata. Nastavnikot gi koristi ovie informacii za da go identifikuva i da go pofali tekovniot napredok vo u~eweto na deteto i da mu dade soodvetna poddr{ka vo natamo{noto u~ewe.

[to vklu~uva ocenuvaweto? Za nastavnikot ocenuvaweto vklu~uva sobirawe informacii za podobro da razbere kako sekoe dete napreduva vo u~ili{teto i takvite informacii da gi koristi za da go potpomaga u~eweto na deteto. Ocenuvaweto, zatoa, zna~i ne{to pove}e otkolku testirawe. Toa se odnesuva na sekojdnevnite interakcii me|u nastavnikot i sekoe dete poedine~no, koi{to vklu~uvaat povremeni razgovori, nabquduvawa i deluvawa.

Ocenuvaweto pretstavuva proces na sobirawe, bele`ewe, interpretirawe, koristewe na informaciite i izvestuvawe za napredokot i postigawata na u~enikot vo steknuvaweto znaewa, sposobnosti i stavovi.

Bez ogled na toa dali nastavnikot postavuva pra{awa i gi slu{a odgovorite od decata, dali gi nabquduva decata kako rabotat vrz odredena zada~a ili gi koristi rezultatite od nekoj nedelen test za da dade informacii za nastavata i u~eweto, ocenuvaweto vklu~uva mnogu aktivnosti koi{to se preklopuvaat i koi{to ~esto se simultani - sobirawe, bele`ewe, interpretirawe, koristewe i izvestuvawe na informaciite. Vakvite aktivnosti se slu~uvaat za nekolku sekundi ili, pak, vo period od nekolku denovi ili ne-

deli zavisno od celta na ocenuvaweto i metodite {to se koristat. Sobranite informacii go zbogatuvaat razbiraweto na nastavnikot za toa {to i kako u~enikot u~i. Nastavnikot gi koristi vakvite informacii za da gi planira aktivnostite za u~ewe bazirani vrz soodvetni obrazovni celi od nastavnite programi i vrz ona {to deteto prethodno go u~elo. Preku ocenuvaweto nastavnikot dobiva seopfatna slika za kratkoro~nite i dolgoro~nite potrebi na deteto i spored toa ja planira i idnata rabota (Nastavni programi za osnovno obrazovanie, Voved, str. 17). Koristej}i gi na takov na~in informaciite od ocenuvaweto, nastavnikot dava poddr{ka i go pro{iruva u~eweto na u~enikot. Zatoa, ocenuvaweto pretstavuva del od ona {to nastavnikot go pravi sekoj den vo svojata nastava, kako {to e prika`ano na dijagramot 1.

9

UPATSTVA ZA U^ILI[TATA

Ovoj prikaz na praktikata na eden nastavnik na ~asovite poka`uva kolku (kako {to se sugirira vo Nastavnite programi za osnovno u~ili{te) ocenuvaweto pretstavuva integralen del na site podra~ja na nastavnite programi i deka toa gi opfa}a raznovidnite aspekti na u~eweto (Nastavni programi za osnovno obrazovanie, Voved, str. 18). Vo ovoj primer procesot na ocenuvawe mu obezbeduva na nastavnikot informacii {to mu se potrebni za da donesuva zna~ajni odluki za nastavata i za procesot na u~eweto pravej}i izbor na obrazovni zada~i, identifikuvaj}i soodvetni nastavni metodi, planiraj}i aktivnosti za u~eweto, izbiraj}i prigodni materijali, diferenciraj}i go u~eweto i davaj}i im na decata povratni informacii kolku dobro gi re{avaat zada~ite. Vakvite sekojdnevni aktivnosti go stavaat ocenuvaweto vo samiot centar na nastavata i na u~eweto.


Dijagram 1: Ocenuvaweto kako del od nastavata

Go planira novoto u~ewe koristej}i gi informaciite od ocenuvaweto i celite na nastavnite programi.

OCENUVAWE NA NAPREDOKOT I POSTIGAWATA NA U^ENICITE

10

Sobira i bele`i informacii za toa {to i kako decata u~at.

Koristej}i go ocenuvaweto kako del od nastavata i u~eweto, nastavnikot...

Gi informira decata za toa {to vklu~uva noviot materijal {to }e go izu~uvaat.

Koristi soodvetni metodi i strategii za organizirawe na nastavata. Istra`uva so decata kako izgleda uspe{noto u~ewe.

Kako se razviva{e ocenuvaweto po objavuvaweto na publikacijata „Nastavni programi za osnovno obrazovanie“? Nastavnite programi za osnovno obrazovanie go naglasuvaat, vo op{ti ramki, zna~eweto na ocenuvaweto za da mu ovozmo`at na nastavnikot da go pro{iruva i da go zbogatuva u~eweto na decata niz site podra~ja na nastavnite programi. Poslednive godini istra`uvawata, teorijata i praktikata vo nastavata i u~eweto go istaknuvaat pospecifi~no problemot kako nastavnikot mo`e da go koristi ocenuvaweto za da ovozmo`i u~eweto da bide pointeresno, pomotivira~ko i pouspe{no za sekoe dete. Koristej}i gi ovie novi soznanija, upatstvoto sodr`i Povtorno razgleduvawe na ocenuvaweto vo osnovnoto u~ili{te koe mu obezbeduva na nastavnikot informacii i primeri koi{to poka`uvaat kako da go primenuva ocenuvaweto vo sekojdnevnata praktika.

Vo Nastavnite programi se istaknuva deka ocenuvaweto ima ~etiri funkcii - formativna, sumativna, evalvaciska i dijagnosti~ka. Vo Povtornoto razgleduvawe na ocenuvaweto vo osnovnoto u~ili{te ovie upatstva se baziraat na tie funkcii i se fokusiraat na dva glavni priodi vo ocenuvaweto:  

ocenuvawe zaradi u~ewe (OZU); ocenuvawe na nau~enoto (ONN).

Ovie zaemno povrzani i komplementarni aktivnosti gi naglasuvaat dvata aspekti na ocenuvaweto koi{to imaat centralno mesto vo rabotata na nastavnikot: 



Nastavnikot sekojdnevno gi koristi podatocite kako osnova za nastavata i za u~eweto (OZU). Nastavnikot vo odredeni periodi gi bele`i napredokot i postigawata na decata so cel da gi informira roditelite2, drugite nastavnici i drugite relevantni lica (ONN).

__________________ 2 Vo ovie upatstva terminot roditeli se odnesuva na onie lica koi vodat primarna gri`a za razvojot i obrazovanieto na svoite deca. Toa se tatkoto i majkata na deteto i/ili negovite starateli.


Ocenuvawe zaradi u~ewe (OZU)







Kade se (do kade stignale dosega) decata vo svoeto u~ewe? Kade (vo koj pravec) decata napreduvaat vo svoeto u~ewe? Kako decata }e stignat do slednata faza vo svoetoto u~ewe?

Zatoa, davaweto povratni informacii na decata ima centralna uloga vo OZU. Ovie povratni informacii se baziraat na podatocite za toa kako i {to decata u~at. Povratnite informacii naso~eni kon tekovnoto u~ewe ili kon zada~ata, mo`e da im pomognat na decata da go identifikuvaat svojot napredok i da bidat zadovolni so postigawata, precizno da gi odredat predizvicite so koi se soo~uvaat i da odlu~at koi }e bidat nivnite sledni ~ekori. Ova nivo na vklu~uvawe vo oblikuvaweto na nivnoto u~ewe mo`e da go podigne soznanieto na decata za niv samite kako u~enici, da gi pottiknuva da prezemat pogolema li~na odgovornost i da se gordeat so svoeto u~ewe.

Nastavnikot gi koristi informaciite od ONN za da gi soop{ti prvenstveno na roditelite i na drugite nastavnici. Inspektorot od Ministerstvoto za obrazovanie i nauka mo`e da ima uvid vo podatocite od ocenuvaweto za da utvrdi dali se realiziraat standardite za jazi~nata i matemati~kata pismenost i/ili da go oceni napredokot vo realizacijata na nastavnite programi kako del od celokupniot proces na evalvacija na u~ili{teto. Pedago{ko-psiholo{kata slu`ba mo`e, isto taka, da ima pristap do informaciite sobrani preku ONN so cel da raboti zaedno so u~ili{teto vo zadovoluvaweto na obrazovnite potrebi na oddelni u~enici.

OZU obi~no ne se praktikuva na krajot na odreden del od nastavniot materijal ili na odreden vremenski period. Toa obi~no e prisutno vo sekojdnevnata interakcija na ~asovite me|u nastavnicite i u~enicite. SĂŽ {to decata pravat i ka`uvaat - postavuvaj}i pra{awa, rabotej}i vrz odreden proekt ili zada~a, samostojno ili vo sorabotka so drugi deca, igraj}i, koncipiraj}i ili izgotvuvaj}i nekoj model itn. - dava mo`nost koja{to im obezbeduva informacii na nastavnikot i na samite deca za toa {to razbiraat, a {to ne razbiraat i za toa {to tie mo`at, a {to ne mo`at da pravat. Koristej}i go OZU, nastavnikot gi interpretira tie informacii i gi koristi za da im dade pomo{ na decata vo nivnata rabota i da planira za ponatamu. Na takov na~in nastavnikot mo`e da go integrira OZU vo interakcijata me|u nastavnikot i deteto i decata }e go smetaat toa kako priroden del od u~eweto vo u~ili{teto.

Vo Temata 3 od ovie upatstva podetalno se prika`ani OZU i ONN i akronimite se napi{ani so zacrneti bukvi za polesno da se razlikuvaat. Tamu se sporeduvaat i se pravi razlika me|u dvata priodi koristej}i gi pette aktivnosti vo procesot na ocenuvaweto: sobiraweto, bele`eweto, interpretiraweto, koristeweto i izvestuvaweto na informaciite za napredokot i postigawata na u~enikot.

Nastavnikot mo`e, isto taka, da gi koristi informaciite od OZU za da ja vrednuva svojata rabota. Vrz osnova na informaciite sobrani od decata, nastavnikot mo`e da vr{i promeni vo svoeto planirawe, vo strategiite vo vrska so organizacijata na nastavata i vo nastavnite metodi so cel da go napravi u~eweto pouspe{no za decata.

Ocenuvawe na nau~enoto (ONN) Za razlika od gorenavedenoto, ocenuvaweto na nau~enoto (ONN) se fokusira pove}e na srednoro~noto i na dolgoro~noto ocenuvawe. ONN obi~no vklu-

11

UPATSTVA ZA U^ILI[TATA

Konceptot na ocenuvawe zaradi u~ewe (OZU) gi pro{iruva mo`nostite na formativnoto ocenuvawe. Toj ja naglasuva aktivnata uloga na deteto vo negovoto u~ewe na toj na~in {to nastavnikot i deteto se usoglasuvaat vo toa kakvi treba da bidat rezultatite od u~eweto, kako i za kriteriumite za procenka na rezultatite {to se postignuvaat. Vo osnova, OZU im pomaga na nastavnikot i na decata da se fokusiraat na trite klu~ni pra{awa:

~uva ocenuvawe na ona {to nekoe dete nau~ilo na krajot na odreden period, kako {to e na krajot na edna lekcija, na krajot na nedelata, polugodieto ili u~ebnata godina. Naglaskata na ONN e vrz mereweto na komulativniot napredok na deteto vo postignuvaweto na celite na nastavnite programi. Ocenkata ili zbirot na osvoenite bodovi ~esto e edinstvena povratna informacija {to ja dobiva deteto. Dokolku vakvite rezultati mu koristat samo na nastavnikot, tie mo`at da imaat ograni~ena vrednost za deteto, osven ako nastavnikot preku niv ne gi identifikuva su{testvenite informacii {to tie gi davaat za napredokot i postigawata na deteto i mu gi ka`e na deteto. ONN, isto taka, mu pomaga na nastavnikot da ja planira idnata rabota, da postavuva novi zada~i, da obezbeduva povratni periodi~ni informacii i informacii za ocenuvaweto na krajot na u~ebnata godina.


: 2 A TEM I D O T E ME W A V NU E C O A NA T A V TA S A N VO


Tema 2: Metodi na ocenuvawe vo nastavata OCENUVAWE NA NAPREDOKOT I POSTIGAWATA NA U^ENICITE

14

Ovaa tema sodr`i vovedni informacii za raznovidnosta na metodite za sobirawe i koristewe na informacii za toa kolku dobro decata u~at vo u~ili{teto. Izborot na metodite se dvi`i od nabquduvawe i postavuvawe pra{awa kako del od sekojdnevnata nastava, pa sî do poformalnite i postruktuiranite metodi kako {to e standardiziranoto testirawe. Koristej}i kombinacija na metodite, nastavnikot dobiva podatoci za napredokot i postigawata na decata. Vrz osnova na ovie podatoci, toj planira kako najefektivno da im pomaga vo nivnoto u~ewe vo idnina. Ne seto ona {to deteto go izu~uva mo`e da se testira nitu, pak, e potrebno za sî da se dava ocenka. Vo sorabotka so kolegite, nastavnikot mo`e da gi koristi Nastavnite programi za osnovno obrazovanie za da gi opredeli prioritetite za toa za {to deteto treba da se osposobi da pravi i da razbira vo odnos na znaewata, sposobnostite, vrednostite, stavovite i sklonostite. Toj ponekoga{ }e se fokusira na u~eweto na deteto povrzano samo so opredelen nastaven predmet, a drug pat na u~eweto raboti zaedni~ki za pove}e predmeti. Otkako }e odlu~i {to treba da se ocenuva, nastavnikot odreduva kako toa }e bide ocenuvano i kako }e se koristat informaciite od ocenuvaweto. Najgolem del od ocenuvawata nastavnikot gi vr{i intuitivno dodeka, pak, izvesen del se planiraat so posebni nameni. Intuitivnoto ocenuvawe i planiranoto ocenuvawe se komplementarni i obete se potrebni ako nastavnikot treba da dobie seopfatna slika za napredokot i postigawata na sekoe dete. Na primer, pri davaweto pomo{ na grupa na povozrasni u~enici da izgotvat plan na izlagaweto za nivnata poseta vo najbliskiot park, nastavnikot zabele`uva deka kaj edno dete formulacijata pod bukvata „a” ne e to~na, a deka kaj drugo dete istoto se slu~uva i kaj formulaciite pod bukvite „v” i „g”. Ova mo`e da go pottikne nastavnikot da planira izvesno naso~eno nabquduvawe kaj ovie dve deca vo tekot na slednite nekolku dena. Preku fokusiranoto nabquduvawe, nastavnikot mo`e da ja identifikuva potrebata da mu pomaga na nekoe od decata vo izgotvuvaweto na formulaciite navedeni pod bukvite „v”, „o”, „g” i „p”. Preku interpretiraweto na golem del od informaciite za toa kako decata gi razmenuvaat znaewata so svoi zborovi, preku mol~ewe, preku nivnite aktivnosti i interakcii, nastavnikot mo`e da go balansira intuitivnoto i planiranoto ocenuvawe za sekoe dete kako u~enik da ima korist od niv. Ovaa tema mu pomaga na nastavnikot da dade odgovor na slednive pra{awa:

 

Kako }e ocenuvam? Kako }e gi koristam informaciite {to }e gi sobiram?

Vo ovaa tema se davaat informacii za osum metodi na ocenuvawe i se prika`uva kako tie mo`at da se koristat za OZU i ONN (vidi Tema 1 i Tema 3). Tie metodi se: samoocenuvaweto, razgovorite so u~enicite, ocenuvaweto na portfolio, izgotvuvaweto mislovni mapi, postavuvaweto pra{awa, nabquduvaweto na rabotata na u~enicite od strana na nastavnikot, zada~i i testovi izgotveni od strana na nastavnikot i standardiziranoto testirawe. I pokraj toa {to postojat mnogu drugi metodi koi{to nastavnicite mo`at da gi koristat i gi koristat, vo ovie upatstva se koristat navedenite osum metodi za da se prika`e raznovidnosta na metodite za ocenuvawe i korisnosta od kombiniraweto na metodite. Nitu edna metoda za ocenuvawe, sama po sebe, nema da mu obezbedi dovolno korisni informacii na nastavnikot. Vpro~em, sekoja metoda obi~no vklu~uva koristewe i na drugi metodi vo pogolem ili vo pomal obem, na primer, izgotvuvaweto zada~i od strana na nastavnikot mo`e, isto taka, da vklu~uva i postavuvawe pra{awa i nabquduvawe na decata. Vo ovie upatstva, sekoja metoda se opi{uva vo pogled na slednive pra{awa:    

Koja e celta na ovaa metoda za ocenuvawe? Kako se koristi taa metoda? Koi informacii treba da se bele`at? Kako }e se koristat tie informacii?

Metodite se prika`ani preku primeri od praktikata. Vakvite primeri, navedeni kako reprezentativni primeri na aktivnosti, pomagaat da se poka`e kako tie metodi funkcioniraat vo nastavata na ~asovite. Reprezentativnite primeri na aktivnosti se fokusiraat na odredeni nastavni predmeti ili podra~ja od nastavnite programi i na odredeni oddelenski nivoa. Me|utoa, mnogu od tie metodi mo`at da se koristat i vo drugi nastavni predmeti ili podra~ja od nastavnite programi, a mo`at da se adaptiraat i za drugi oddelenski nivoa3. Reprezentativnite primeri na aktivnosti zapo~nuvaat so kratok pregled na relevantnite podra~ja od nastavnite programi, nas-

__________________ 3 Kaj nekoi od reprezentativnite primeri na aktivnostite, za nastavnicite se koristat nivnite imiwa, a kaj drugi primeri na aktivnosti se koristat prezimiwata na nastavnicite. Ova ja odrazuva raznovidnosta na praktikata vo osnovnite u~ili{ta vo Irska.


Dijagram 2: Kontinuum na metodite za ocenuvawe

Izgotvuvawe mislovni mapi

Postavuvawe pra{awa

Razgovori so u~enici

Zada~i i testovi izgotveni od nastavnikot

Samoocenuvawe

Standardizirano testirawe

Deteto ima vode~ka uloga vo ocenuvaweto

tavniot predmet, nastavnata tema, tematskata edinica, programskata cel, oddelenskoto nivo/nivoa {to se sodr`at vo Nastavnite programi za osnovno u~ili{te, a koi{to mo`at da se pogledaat ili da se simnat od veb-stranicata http://www.curriculumonline.ie. Kaj reprezentativnite primeri koi se fokusiraat na nastavata po angliski jazik se koristi znakot „/� kade se prika`ani odnosnite nastavni temi i nastavni edinici. Ovaa strategija gi zema predvid informaciite dadeni vo Dopolnitelniot pomo{en materijal po angliski jazik objaven vo 2005 godina. Osumte metodi za ocenuvawe na dijagramot 2 se prika`ani vo kontinuum. Metodite pomesteni na levata strana se onie vo koi{to deteto ima vode~ka uloga vo ocenuvaweto na svojata rabota, a na desnata strana od kontinuumot se nao|aat onie kade nastavnikot ima zna~ajna uloga vo vodeweto na ocenuvaweto. I pokraj toa {to nitu edna metoda ne se koristi samo za OZU ili samo za ONN, onie na levata strana na kontinuumot (vo koi deteto ima vode~ka uloga) obi~no pove}e se fokusirani na OZU, dodeka, pak, onie na desnata strana obi~no se fokusirani na ONN.

15

Nabquduvawe na rabotata na u~enicite od strana na nastavnikot

Nastavnikot ima vode~ka uloga vo ocenuvaweto

Diskusijata za metodite na ocenuvawe vo ovaa tema go sledi redosledot prika`an na dijagramot 2. Sekoja metoda e prika`ana kako poseben del.      





Samoocenuvawe Razgovori so u~enici Ocenuvawe na portfolio Izgotvuvawe na mislovni mapi Postavuvawe pra{awa Nabquduvawe na rabotata na u~enicite od strana na nastavnikot Zada~i i testovi izgotveni od nastavnikot Standardizirano testirawe

na str. 16 na str. 24 na str. 28 na str. 33 na str. 39

na str. 42 na str. 49 na str. 53.

UPATSTVA ZA U^ILI[TATA

Ocenuvawe na portfolio


Samoocenuvawe [to se podrazbira pod samoocenuvawe?

OCENUVAWE NA NAPREDOKOT I POSTIGAWATA NA U^ENICITE

16

Decata se vklu~eni vo samoocenuvaweto koga tie ja razgleduvaat svojata sopstvena rabota na eden reflektiven na~in, gi identifikuvaat aspektite na ona {to e dobro i na ona {to bi mo`elo da se podobri, a potoa postavuvaat sopstveni celi za svoeto ponatamo{no u~ewe. Samoocenuvaweto ja vklu~uva metakognicijata procesot da se bide svesen za i da se razmisluva za sopstvenoto u~ewe. Sposobnostite za samoocenuvawe gi vklu~uvaat efektivnoto postavuvawe pra{awa, razmisluvaweto, re{avaweto problemi, komparativnata analiza i sposobnosta da se razmenuvaat mislewa na raznovidni na~ini. Samoocenuvaweto mo`e da se koristi od strana na deca na site nivoa na sposobnosti i vo site obrazovni podra~ja. Na na~ini {to soodvetstvuvaat na vozrasta, toa mo`e da se koristi vo tekot na celoto osnovno u~ili{te i po site nastavni predmeti. Diskusiite so celata paralelka, razgovorite vo grupi ili poedine~nite razgovori pretstavuvaat osnova za samoocenuvaweto. Gledaj}i primeri na samoocenuvawe vo nastavata, deteto mo`e da gi koristi sposobnostite za samoocenuvawe vo izgotvuvaweto nacrti, revidiraweto, ureduvaweto i objavuvaweto na del od svoite pismeni sostavi. Toa mo`e da gi koristi ovie sposobnosti pri izborot na najdobrite primeroci na svojata rabota i da gi vklu~uva vo portfolioto po op{testvo, ekologija i prirodni nauki, zdravstveno obrazovanie (op{testveno i li~no) ili umetni~ko obrazovanie. (Vidi Tema 2, str. 28-32 za podetalni informacii za ocenuvawe na portfolio.) Samoocenuvaweto mo`e da ima, isto taka, kriti~na uloga vo sostavuvaweto, pretstavuvaweto i zapi{uvaweto na muzi~ki kompozicii. Vodeweto portfolio kako li~na evidencija za napredokot i revidiraweto na negovata sodr`ina go pottiknuva deteto za samoocenuvawe pomagaj}i mu da gi razjasni celite i da si postavuva novi obrazovni celi. Portfolioto mo`e da se koristi za da se pottiknuva razmisluvaweto, kako verbalnoto taka i neverbalnoto, i razvivaweto na poslo`enite mislovni sposobnosti. Za da se dokumentira samoocenuvaweto i razmisluvaweto na deteto za sopstvenite produkti ili zbirki, mo`e da se koristi dnevnik za u~ewe.

Kakva e negovata vrednost kako metoda na ocenuvawe? Samoocenuvaweto e su{testven del na OZU. Toa mu ovozmo`uva na deteto da prezema pogolema odgovornost za svoeto sopstveno u~ewe. Deteto mo`e da koristi razli~ni strategii koga razmisluva za toa {to nau~ilo i da koristi grupa na kriteriumi za da dava sudovi za nau~enoto. Najuspe{ni strategii se onie koi{to prethodno se dogovoreni me|u nastavnikot i paralelkata. Samoocenuvaweto mu pomaga na deteto da gi prepoznava slednite ~ekori vo svoeto u~ewe i da stanuva sĂŽ posamostojno i pomotivirano.

Razvivaj}i samodoverba toa se ~uvstvuva posigurno i znae deka ne sekoga{ ima za sĂŽ pravilen odgovor. Na vakov na~in, samo-ocenuvaweto pridonesuva za sozdavawe pozitivna klima na ~asovite vo koja analizata na gre{kite se smeta za centralno vo procesot na u~ewe. Rezultatite od samoocenuvaweto na deteto (na primer, dnevnicite za u~ewe, portfolijata, pismenite sostavi) mo`at da se razgleduvaat so negovite roditeli vo tekot na namenskite razgovori na roditelot so nastavnikot. Ova mo`e da im dade na roditelite pove}e informacii za u~eweto na deteto od gledna to~ka na samoto dete.

Kako se koristi samoocenuvaweto? Sposobnostite za samoocenuvawe treba da se steknuvaat vo podolg vremenski period. Ova vklu~uva eden dolgoro~en, kontinuiran proces {to se planira na nivo na paralelkata ili na nivo na u~ili{teto. Sposobnostite {to mu se potrebni na deteto mo`at da bidat podu~uvani ili modelirani od strana na nastavnikot i da bidat koristeni vo praktikata od strana na deteto sĂŽ dodeka toa ne se ~uvstvuva prijatno koristej}i gi niv samostojno. Nastavnikot mo`e da go pottiknuva deteto da razmisluva za svojata rabota koristej}i naso~eni pra{awa, instrumenti ili pomo{ni sredstva. Tie vklu~uvaat, na primer, listi za analiti~ko ocenuvawe, koordinatni mre`i Znam, Sakam da znam, Nau~iv (ZSN), dijagrami Plus, Minus, Interesno (PMI), skali, semafori, govorni partneri/drugar~iwa, ~eklisti i mre`ni listi (vidi prilog A, na str. 78-79 za pove}e informacii vo vrska so instrumentite za samoocenuvawe). Nastavnikot mo`e da gi inkorporira obrazovnite celi i kriteriumite za uspe{nost vo diskusiite na ~asovite. Toga{ deteto }e mo`e da nau~i da ja ocenuva svojata rabota spored tie obrazovni celi ili kriteriumi. Davaj}i mu pozitivni, informativni povratni informacii na deteto nastavnikot }e mo`e da mu pomaga vo prepoznavaweto i vo prezemaweto na narednite soodvetni ~ekori vo u~eweto.



Koi novi raboti gi nau~iv? Koi raboti smetam deka se te{ki?  [to napraviv za da si pomognam sebesi kaj te{kite zada~i? 


Primer na aktivnost 2.1. Koristewe lista za samoocenuvawe 17

Programsko podra~je: Nastaven predmet: Nastavna tema: Tematska edinica: Programska zada~a:

Umetni~ko obrazovanie Vizuelni umetnosti Izgotvuvawe konstrukcii Nabquduvawe i reagirawe Deteto da se osposobi da ja pregleduva svojata rabota i da zboruva za nea i za rabotata na drugi deca. Treto i ~etvrto oddelenie

Oddelensko nivo:

Na decata od treto i ~etvrto oddelenie od strana na g-din Birn im e dadena zada~a da izgotvat model na most. Tie ve}e u~ele za mnogu vidovi mostovi vo tekot na prethodnite nekolku ~asovi. G-din Birn saka da im poka`e deka tie gi razbiraat osnovnite funkcii na eden most, negovata konstrukcija i negovite karakteristiki. Decata treba da go poka`at planot na mostot {to go nacrtale i treba da ka`at zo{to mostot e napraven na takov na~in. Tie mo`at da koristat kakvi i da e materijali soodvetni za da go izrabotat mostot. Nastavnikot ve}e ima diskutirano so decata za va`nite elementi vo planiraweto i izgotvuvaweto na eden vakov model so oddelenieto. Slednava lista za samoocenuvawe se koristi otkako modelot }e bide izraboten. Primer na lista za analiti~ko samoocenuvawe Karakteristiki

1

2

3

Plan

Izgotviv plan za mojot model so malku detali.

Izgotviv plan za mojot model so dosta detali.

Izgotviv mnogu detalen plan za mojot model.

Nacrt

Ne gi prika`av va`nite karakteristiki na mostot.

Prika`av samo nekolku karakteristiki vo mojot model.

Gi prika`av mnogute ili site karakteristiki vo mojot model.

Materijali

Materijalite {to gi koristev za izgotvuvawe na mostot ne bea soodvetni.

Samo nekoi od materijalite {to gi koristev se soodvetni.

Site materijali {to gi koristev bea mnogu soodvetni.

Zo{to mostot be{e izgotven na vakov na~in

Ova ne go objasniv.

Toa go objasniv delumno.

Toa go objasniv mnogu dobro.

Izgled

Mojot most izgleda deka e vo red.

Mojot most izgleda dobro.

Mojot most izgleda mnogu dobro.

Decata go popolnuvaat analiti~kiot list so {tiklirawe ili so boewe na soodvetnoto nivo na kvalitet koj{to tie smetaat deka nivniot model go poka`uva. Pravej}i razliki vo sposobnostite na decata, g-din Birn im pomaga na nekoi deca da go koristat analiti~kiot list taka {to }e gi ~itaat iskazite i }e razgovaraat za toa {to tie mislat za kvalitetot na nivnite mostovi. Varijaciite vo ovoj analiti~ki list mo`e da se odnesuvaat na pro{iruvawe na rasponot na kvalitetot mo`ebi na ~etiri nivoa. Na primer, za decata koi imaat pogolemo iskustvo vo koristeweto na listi za analiti~ko ocenuvawe ova mo`e da vklu~uva i zapoznavawe na decata so o~ekuvanite standardi ili nivoa na kvalitet pred tie da zapo~nat so izgotvuvaweto na modelot i demonstrirawe kako vakvite modeli bi izgledale poka`uvaj}i im sli~ni modeli izgotveni od drugi deca.


Primer na aktivnost 2.2. Koristewe pra{awa za samoocenuvawe 18

Programsko podra~je/ nastaven predmet: Nastavna tema: Tematska edinica: Programska zada~a: Oddelensko nivo:

Matematika Forma i prostor 3-D formi Deteto da se osposobi da ja prou~uva vrskata me|u 2-D i 3-D formi. Prvo i vtoro oddelenie U~ili{teto vo koe Rej izveduva nastava ve}e izvesno vreme raboti na samoocenuvaweto so decata od po~etnite oddelenija pa sĂŽ do {esto oddelenie. Bidej}i decata od prvo i vtoro oddelenie ve}e imaat raboteno na samoocenuvaweto tie se naviknati na ovoj proces. Rej ~esto gi pottiknuva da rabotat vo parovi ili vo mali grupi i da diskutiraat kako se ~uvstvuvaat vo vrska so sopstvenoto u~ewe. Toj ponekoga{ raboti so site deca zaedno. Na krajot na eden ~as po matematika za vidovite formi, vo mesec maj, toj gi pottiknuva decata da razmisluvaat i da ka`uvaat za ona {to go u~ele. Pritoa za niv podgotvuva nekoi

naso~eni pra{awa:   

Kade imav problemi? [to napraviv? [to najmnogu mi pomogna?

 

Kogo go pra{av za toa? Koja nova rabota ja nau~iv?

Toj im sugerira nekoi mo`ni odgovori, a potoa im dava na decata dve minuti za da razmisluvaat. Rabotej}i so celata paralelka Rej gi islu{uva odgovorite na decata na sekoe pra{awe. Ahmed

(poseduva dobri matemati~ki sposobnosti): Jas mislam deka e te{ko da se zapomni razlikata me|u 2-D i 3-D formite. Tom (dobiva dopolnitelna pomo{ vo u~eweto): Nekoi imiwa se te{ki za ka`uvawe. Kjara: Pa, jas gi proveriv 3-D formite vo kat~eto po matematika za imiwata {to ne mo`ev da gi zapomnam. [ejn: Jas tuku{to ja pra{av Dara. Mari-Kler: Jas go nau~iv zborot kvadar. Ana: Kvadarot e sli~en na kockata. Imaj}i gi predvid komentarite na decata, Rej pravi nara~ka za pove}e knigi za geometriski formi za potrebite na u~ili{nata biblioteka. Toj, isto taka, nabavuva nekolku kompjuterski programi za kolekcijata so obrazoven softver. Toj gi pottiknuva decata da prebaruvaat vo knigite i vo programite za da gi najdat odgovorite na nekoi od nivnite pra{awa. Pette pra{awa za samoocenuvaweto napi{ani so golemi bukvi Rej gi zaka~uva na oglasnata tabla vo u~ilnicata. Vo tekot na slednite nekolku sedmici, na krajot na ~asot po matematika im dava izvesno vreme za da razmisluvaat za pra{awata. Dodeka tie odgovaraat na pra{awata, toj na tri posposobni deca im dava mo`nost da ka`at za koi raboti smetaat deka bile te{ki taka {to site vo paralelkata mo`at da vidat deka sekoj mo`e da bide soo~en so nekakov predizvik dodeka u~i i deka toa e normalno!


Primer na aktivnost 2.2. (prodol`enie)

19

Rej obi~no gi pottiknuva decata svoite odgovori da gi ka`auvaat usno. Ponekoga{ bara tie da gi napi{at svoite odgovori, iako e svesen za toa deka samoocenuvaweto na decata mo`e da bide svedeno samo na ona {to nim im e lesno da go napi{at. Ponekoga{ poveduva razgovor so oddelni deca vo vrska so nivnoto ocenuvawe na sopstvenata rabota. Toj za bele`ewe mo`e da koristi i ~ek-lista koja{to pethodno ja podgotvil. (Vidi go primerot daden podolu.) Primer na lista za samoocenuvawe Datum: 01.10.07 Imenuvawe na 2-D predmeti Ime

kvadrat

pravoagolnik

krug

triagolnik

Klara









Nur

Gi me{a kvadratot i pravoagolnikot.





Julija







Pat

Gi me{a kvadratot i pravoagolnikot.

Ne mo`e da go imenuva.

Ne mo`e da go izgovori.

Xes







Prvo oddelenie

Vtoro oddelenie

 

^ek-listata mu pomaga na Rej da go naso~i planiraweto na ~asovite i mu pomaga da se potseti za {to saka da razgovara so roditelite na decata koga tie }e pobaraat sredba so nego podocna vo tekot na u~ebnata godina.


Primer na aktivnost 2.3. Koristewe na list za evalvacija za samoocenuvawe vo grupa

20

Programsko podra~je: Nastaven predmet: Nastavna tema: Tematska edinica: Programska zada~a: Oddelensko nivo: Nastavna tema: Tematska edinica: Programska zada~a: Oddelensko nivo:

Op{testveno, ekolo{ko i prirodo-nau~no obrazovanie Geografija Prirodnata sredina Zemjata, rekite i moriwata vo mojata grofovija Deteto da se osposobi da gi poznava imiwata i lokalitetite na oddelni glavni prirodni karakteristiki vo grofovijata. Treto i ~etvrto oddelenie Prirodnata sredina Fizi~kite karakteristiki na Evropa i na svetot Deteto da se osposobi da nau~i ne{to za mal broj od glavnite prirodni karakteristiki na Evropa. Petto i {esto oddelenie G-|a Kaningam izveduva nastava vo grofovijata Galvej. Taa im predava na dvaeset deca vo ~etiri oddelenski grupi - treto, ~etvrto, petto i {esto. Paralelkite od treto i ~etvrto oddelenie u~at za nekoi fizi~ki karakteristiki na grofovijata Galvej. Nejzinite paralelki od petto i {esto u~at za fizi~kite karakteristiki na Evropa. Obete grupi imaat mo`nosti da koristat digitalen proektor i interaktivna tabla za da gi zumiraat (zgolemuvaat i namaluvaat) karakteristikite na relevantnite geografski karti. Decata od treto i i ~etvrto oddelenie se anga`irani vo zumiraweto na edna fotografija na nivnoto u~ili{te snimena od vozduh kako del od izu~uvaweto na svojata grofovija. Za da doznae {to nau~ile decata od razli~nite paralelki, g-|a Kaningam postavuva diferencirani zada~i za niv. Ni`ite oddelenija rabotat vo grupi za da gi lociraat zalivot Galvej, Lof Korib, planinite Maamturk, planinite Partri, ostrovite Aran, Ini{bofin i ~etiri drugi karakteristiki po niven izbor na edna nema geografska karta. Drugite deca rabotat, isto taka, vo grupi za da gi lociraat na edna nema geografska karta na Evropa najgolemiot broj na geografskite objekti koi{to ve}e gi nau~ile. Decata mo`at da go koristat kompjuterot vo u~ilnicata kako pripomo{ vo izvr{uvaweto na svoite zada~i. G-|a Kaningam bara od niv da gi izlo`at svoite trudovi na soodveten na~in. Pred paralelkite da zapo~nat da gi realiziraat svoite zada~i, poveduvaat diskusija za toa koi kriteriumi za uspe{nost }e bidat primenuvani. So izvesna pomo{ na g-|a Kaningam, tie se usoglasuvaat za slednive tri

kriteriumi za uspe{nost:   

Mestata na geografskite objekti mora da bidat to~no odredeni. Geografskite karti mora da bidat lesno ~itlivi. Geografskite karti mora da bidat oboeni. Paralelkite zapo~nuvaat so rabota vo mali grupi.


Primer na aktivnost 2.3. (prodol`enie)

21

Otkako sekoja grupa }e ja izlo`i svojata rabota, g-|a Kaningam im dava na decata izvesno vreme za da razmislat za ona {to go nau~ile, kako rabotele zaedno vo grupite i do koj stepen gi zadovolile svoite kriteriumi za uspe{nost. Potoa, taa na site im dava po edna lista za evalvacija i im dava izvesno vreme da ja popolnat. Taa im pomaga na nekoi od pomalite deca i na nekoi deca so pomali sposobnosti. Potoa poveduva diskusija za nivnite idei i im pomaga da gi nabele`at. (Vidi ja listata za evalvacija popolneta od Aoife.) Primer na lista za evalvacija Ime:

Datum:

Aoife O’Saliven

10.9 ‘07

1.Za {to u~e{e po geografija?

U~ev za Evropa.

2.Nabele`i tri ne{ta {to gi nau~i za ovaa tema.

London e pokraj rekata Temza. Alpite se najvisok planinski venec. Planinata Vezuv e vo Italija. 3.Dali se poka`a kako dobar ~len na timot? Da. 4. Navedi edna pri~ina za tvojot odgovor. Jas go sproveduvav prou~uvaweto baraj}i informacii na veb-stranicata dodeka drugite vr{ea drugi prou~uvawa. 5.[to bi mo`el podobro da napravi tvojot tim sledniot pat? Bi mo`ele geografskata karta

ja obele`ime pojasno.

da

Komentar na nastavnikot:

Aoife, tvojata proektna zada~a e dobro izgotvena. Geografskata karta na tvojot tim e lesno ~itliva!

G-|a Kaningam gi pro~ituva site listi za evalvacija do krajot na nedelata. Vo petokot nautro taa im gi vra}a na decata i im dava izvesno vreme da gi pro~itaat nejzinite komentari. Dodeka paralelkata gi ~ita poedine~no svoite listi, g-|a Kaningam gi pottiknuva onie deca koi{to sakaat da gi prodiskutiraat so nea za nejzinite komentari.


Primer na aktivnost 2.4. Koristewe na tabeli ZSN za samoocenuvawe 22

Programsko podra~je/ nastaven predmet: Nastavna tema: Tematska edinica: Programska zada~a: Oddelensko nivo:

Matematika Broevi Dropki Deteto da se osposobi da gi izrazuva nepravilnite dropki kako me{ani broevi i obratno i da gi stava na brojna oska. Petto i {esto oddelenie Inion Ui Mur~u izveduva nastava vo petto oddelenie. Vo paralelkata ima dvaeset i sedum deca. Mnogu od niv se so niski sposobnosti po matematika. Za niv apstraktnite koncepti pretstavuvaat poseben predizvik. Vo petokot nautro Inion Ui Mur~u im objasnuva deka }e rabotat so dropki vo tekot na idnata nedela. Taa go povtoruva onoj materijal {to ve}e e u~en. Na krajot na ~asot za povtoruvawe taa gi pottiknuva u~enicite da gi popolnat svoite tabeli ZSN ({to znam, {to sakam da znam, {to nau~iv). Nekoi tabeli ZSN na decata se prika`ani podolu. Tabelata ZSN na Adi

Tabelata ZSN na [on

[on Datum: 3 dekemvri Nastaven predmet: Matematika - Dropki Ime:

Z ([to znam)

S ([to sakam da znam)

N ([to nau~iv)

Dropkite se Sakam da pomali od znam za eden. nepravilnite dropki. Zita znae mnogu za niv.

4 Popolni na po~etokot na lekcijata

Adi 3 dekemvri Nastaven predmet: Matematika - Dropki Ime:

Datum:

Z ([to znam)

S ([to sakam da znam)

N ([to nau~iv)

Dropkite Ne razbiram mo`at da {to e toa se sobiraat me{an broj. do brojot eden.

4 Popolni na krajot na lekcijata

4 Popolni na po~etokot na lekcijata

4 Popolni na krajot na lekcijata

Inion Ui Mur~u pri planiraweto na ~asovite po matematika za narednata nedela nabrzina gi pro~ituva popolnetite tabeli. Taa proveruva dali gi vklu~ila site sodr`ini navedeni vo kolonata [to sakam da znam, na primer, identifikuvaweto na me{ani broevi od neposrednata okolina na decata (broevi na ~evli, pakuvawa na prehranbeni proizvodi) i prou~uvaweto {to tie broevi zna~at. Vo tekot na sedmicata taa go pottiknuva sekoe dete da raboti na sodr`inata na zada~ata za koja{to saka da znae ne{to pove}e. Nekoi deca nosat primeroci od svojot dom, nekoi proveruvaat vo kompjuterskite programi, drugi koristat Internet za da najdat informacii, a drugi, pak, ~itaat vo knigite od bibliotekata ili vo u~ebnicite. Nekoi deca ÂŁ postavuvaat pra{awa na Inion Ui Mur~u ili, pak, na nekoj svoj sou~enik. Pred Inion Ui Mur~u da ja zavr{i rabotata so dropkite, taa bara od sekoe dete da ja popolni svojata tabela naveduvaj}i najmalku edna sodr`ina {to ja nau~ilo.


Primer na aktivnost 2.4. (prodol`enie)

23

Nekoi tabeli ZSN na decata se prika`ani podolu. Tabelata ZSN na Adi

Tabelata ZSN na [on

[on Datum: 14 noemvri Nastaven predmet: Matematika - Dropki Ime:

Z ([to znam)

S ([to sakam da znam)

Popolni na po~etokot na lekcijata

Datum:

N ([to nau~iv)

Dropkite se Sakam da pomali od znam za eden. nepravilnite dropki. Zita znae mnogu za niv.

4

Adi 13 noemvri Nastaven predmet: Matematika - Dropki Ime:

Nau~iv deka izvesni dropki se pogolemi od brojot eden. Ako e pogolema od brojot eden taa e nepravilna dropka.

4

Z ([to znam)

S ([to sakam da znam)

N ([to nau~iv)

Dropkite Ne razbiram Me{anite mo`at da {to e toa broevi se se sobiraat me{an broj. nao|aat do brojot nasekade. Jas eden. sum visok 12 1/5. Toa e me{an broj - toa e eden broj i edna dropka.

Popolni na krajot na lekcijata

4

Popolni na po~etokot na lekcijata

4 Popolni na krajot na lekcijata

Inion Ui Mur~u gi sobira tabelite. Taa gi koristi popolnetite tabeli na ~asovite pri povtoruvaweto za dropkite, pri davaweto doma{ni zada~i i pri izgotvuvaweto diferencirani testovi za nejzinata paralelka. Primer na doma{na zada~a Doma{na zada~a po matematika, 14 januari: 1. Napi{i 5 me{ani broevi. 2. Nabele`i 5 dropki {to pravat eden koga }e gi sobere{. 3. Dali 3/4 i 1/2 go pravat brojot eden? 4. Dali se nepravilni dropki > 1? 5. Napi{i 5 nepravilni dropki. Mir~u gi sobira tabelite kako del od svojata dokumentacija za sekoe dete. Taa smeta deka tabelite mnogu pomagaat pri razgovorite so roditelite za napredokot na nivnite deca i pri pi{uvaweto na svidetelstvata na u~enicite na krajot na u~ebnata godina.


Razgovori so u~enici [to pretstavuvaat razgovorite so u~enicite?

OCENUVAWE NA NAPREDOKOT I POSTIGAWATA NA U^ENICITE

24

Namenskite razgovori vo kontekstot na ocenuvaweto zna~at deka onie koi{to se zainteresirani za u~eweto na deteto vo tekot na eden planiran ili incidenten razgovor gi razmenuvaat svoite soznanija i razbirawe za rabotata na deteto, za na~inite na rabotata i za rezultatite. Vo odredeni vremenski periodi vo tekot na u~ebnata godina rabotata i napredokot na deteto mo`e da bidat predmet na razgovorite me|u deteto i negoviot nastavnik, ili na nastavnikot i roditelite ili, pak, na site niv zaedno.

Koja e vrednosta na razgovorite kako metoda na ocenuvaweto? Razgovorite davaat mo`nost da se razmenuvaat informacii so cel da se zgolemuva razbiraweto za u~eweto na deteto. Razgovorot pretstavuva ocenuva~ka aktivnost. Koga razgovorot me|u nastavnikot i deteto e vo vrska so rabotata na portfolio, na primer, nastavnikot razgovara so deteto za negovite jaki strani i negovite postigawa i mu dava sugestii za toa kade i kako mo`e negovoto u~ewe da se podobruva. Vo tekot na razgovot nastavnikot gi slu{a ideite na deteto za toa kade toa misli deka mu e lesno ili te{ko vo u~eweto i go pottiknuva vakviot na~in na otvorenost kaj deteto. Eve eden primer od OZU: soznanijata od razgovorot mu pomognat na nastavnikot da gi planira slednite ~ekori vo u~eweto na deteto i }e mu pomognat na deteto da vidi kako negovata rabota mo`e da se podobruva.

Kako se koristi razgovorot? Razgovori me|u nastavnikot i deteto Nastavnikot ostava opredeleno vreme za namenski razgovori koi mo`e da se imenuvaat kako osvrt, ili sredba, ili ednostavno razgovor. Ako namenskite razgovori se dr`at redovno, na primer edna{ nedelno, nastavnikot verojatno }e bide vo mo`nost na sekoe dete da mu posveti vnimanie od samo nekolku minuti. Dokolku decata se novi vo ovoj proces, ova mo`e da bide korisen na~in za toj da zapo~ne. Vremetraeweto ili

za~estenosta ne se tolku va`ni kolku {to se u~estvoto na deteto i vrednuvaweto na takvata praktika. Predmet na razgovor mo`e da bide poedine~en trud vo u~eweto (pismen sostav, crte` ili proekt) ili, pak, op{ti obrazovni iskustva kako {to se IKT ili u~estvoto vo dramska sekcija ili, pak, nekoi sportski aktivnosti na otvoren teren. Razgovorot treba da bide neformalen i da ne bide neprijaten. Osnovna cel e razgovorot da se odnesuva za rabotata vo u~ili{teto. Vo podocne`nata faza ili, pak, so decata vo pogornite oddelenija, nastavnikot mo`e da go koristi namenskiot razgovor za da dade ocenka za odreden poedine~en trud koj{to deteto go izgotvilo. Osnovna }e bide diskusijata za kriteriumite: [to e toa {to go pravi ovoj trud da bide dobar? Kako toj mo`e da se podobri? Za ovaa aktivnost korisna bi bila i edna ednostavna lista za analiti~ko ocenuvawe. Analiti~kata lista pretstavuva instrument za ocenuvawe koj{to gi opi{uva razli~nite nivoa na kvalitet na eden poseben trud. (Vidi go prilogot A, str. 78 za pove}e informacii za listata za ocenuvawe.) Primerot na aktivnosta 2.6 na slednata stranica pretstavuva primer kako edna lista za ocenuvawe mo`e da se koristi so deca od {esto oddelenie za da se ocenat nivnite pismeni sostavi. Klimata vo u~ilnicata pretstavuva zna~aen faktor vo procesot na realiziraweto razgovori so u~enicite. Decata treba da znaat i da prifatat deka tie nema da bidat ispituvani za vreme na razgovorite so nastavnikot i deka mo`e da go ka`uvaat ona {to go mislat za svojata rabota vo odredena aktivnost ili obrazovno podra~je. Poverojatno e deka razgovorot }e bide uspe{en vo atmosfera vo koja{to se po~ituvaat mislewata na decata i se pottiknuvaat da gi izrazat. Decata, isto taka, imaat potreba da vidat deka razgovorot pretstavuva mo`nost da nau~at ne{to i za sebe kako u~enici. Primerot na aktivnosta 2.7. na str. 26 dava prikaz na eden razgovor me|u nastavnik i dete vo sredina koja dava poddr{ka.


Primer na aktivnost 2.6. Koristewe lista za ocenuvawe kako del od razgovorot so u~enicite

25

Programsko podra~je: Nastaven predmet: Nastavna tema: Tematska edinica: Programski zada~i/celi:

Oddelensko nivo: Nastavna tema: Tematska edinica:

Programska zada~a/cel: Oddelensko nivo:

Jazici Angliski jazik Sposobnost i samodoverba vo koristeweto na jazikot / Pi{uvawe Pi{uvawe: razvivawe sposobnost, samodoverba i ve{tina za samostojno pi{uvawe Deteto da se osposobi da pi{uva, bez preformulirawe, za izvesna dadena ili izbrana tema vo ramkite na odredeni vremenski ograni~uvawa; da se osposobi vo pi{uvaweto da gi po~ituva normite vo vrska so gramatikata, interpunkcijata i pravopisot; da se osposobi da im pomaga na drugite vo korigiraweto na nivnite pismeni sostavi. Petto i {esto oddelenie Vospriemlivost na jazikot / pi{uvawe Pi{uvawe: sozdavawe i pottiknuvawe `elba za pi{uvawe Vospriemlivost na jazikot: sozdavawe i pottiknuvawe `elba za pi{uvawe Deteto da se osposobi da prima i da dava konstruktivni odgovori na pi{uvaweto. Petto i {esto oddelenie Decata od {esto oddelenie ja koristat listata za analiti~ko ocenuvawe dadena podolu za da ocenat izvesen sostav {to tie go napi{ale. Posebnite elementi vo analiti~kata lista se baziraat na onie {to go pravat sostavot da bide dobar, a koi{to prethodno bile diskutirani i dogovoreni me|u decata i nivniot nastavnik (kriteriumite za uspe{nost vo pi{uvaweto na pismen sostav). Mo`e da se koristi i druga analiti~ka lista za naredniot pismen sostav za ocenuvawe na interpunkcijata, na primer vo koristeweto navodnici, izvi~nici itn.

Primer na analiti~ka lista za ocenuvawe Karakteristika

Ne go napraviv toa dobro

Struktura i dejstvo

Vlo`iv soliden trud

Vlo`iv mnogu golem trud

Mojot sostav nema jasen po~etok, sredina i kraj

Mojot sostav ima struktura i dejstvo, no nekoi od niv ne se jasni.

Mojot sostav ima jasna struktura i dejstvo.

Pasusi

Imam premnogu (premalku) pasusi ili, pak, tie ne zapo~nuvaat na soodvetni mesta.

Nekoi od pasusite se na vistinskoto mesto, no nekoi ne se.

Moite pasusi zapo~nuvaat na mestata vo sostavot kade ima promeni vo dejstvoto i pomagaat ~itatelot podobro da go sledi sostavot.

Zanimlivost

Mojot sostav ne e tolku interesen

Mojot sostav e prili~no interesen.

Mojot sostav e mnogu interesen.

Likovi

Vo mojot sostav ne dadov opis na nekoj jak lik.

Vo mojot sostav opi{av najmalku eden jak lik

Likovite vo sostavot se dobro opi{ani.

Sekoe razmisluvawe na deteto za negoviot pismen sostav pomaga da se razvivaat negovite sposobnosti za metakognicija (razmisluvaweto za sopstvenoto u~ewe). Klu~en rezultat na sekoj takov namenski razgovor e deka podednakvo i nastavnikot i u~enikot mo`at da razberat ne{to pove}e za u~eweto i za slednite ~ekori {to treba da bidat prezemeni vo davaweto poddr{ka na u~eweto. Pritoa, individualiziranata priroda na namenskiot razgovor zna~i deka nastavnikot mo`e da ja diferencira poddr{kata soodvetno na sposobnostite i potrebite na sekoe dete.


Primer na aktivnost 2.7. Razgovori me|u nastavnikot i deteto 26

Programsko podra~je: Nastaven predmet: Nastavna tema: Tematska edinica:

Programski zada~i:

Oddelensko nivo:

Jazici Angliski jazik Sposobnost i samodoverba vo koristeweto na jazikot / Pi{uvawe Pi{uvawe: razvivawe sposobnost, samodoverba i ve{tina za samostojno pi{uvawe Sposobnost i samodoverba vo koristeweto na jazikot: razvivawe sposobnost, samodoverba i ve{tina za samostojno pi{uvawe Deteto da se osposobi da steknuva raznovidni i dosledni usni iskustva vo odnos na jazikot kako del od procesot na pred-pi{uvaweto; da se osposobi da pi{uva samostojno preku eden proces na izgotvuvawe nacrt na pismeniot sostav, prerabotuvawe, redaktirawe i objavuvawe. Petto i {esto oddelenie G-din Svift redovno gi koristi razgovorite so svoite dvaeset i {est u~enici od petto i {esto oddelenie. Toj planira vreme vo petok pretpladne za razgovor so mali grupi na u~enici. Na toj na~in decata dobivaat mo`nost da razgovaraat za svojata rabota po tri ili ~etiri minuti sekoja treta sedmica. Eve go razgovorot so [ejn vo vrska so pismeniot sostav koj{to paralelkata go izraboti prethodno vo tekot na sedmicata so naslov: Eden NLO aterira ovde v~era. G-din Svift: Pa [ejn, {to misli{ za toa {to si go napi{al ovde? Dali si zadovolen so sostavot? [ejn: Ne znam... malku e kratok, pretpostavuvam. G-din Svift: Pa spored mene toj ne e premnogu kratok. No, {to misli{ za sodr`inata? Dali mu go pri~ita sostavot na tvoeto drugar~e? [ejn: Da. Toj misli deka po~etokot e vozbudliv, no deka krajot e zdodeven. G-din Svift: A ti {to misli{ za toa? [ejn: Pa, jas mislam deka e vo red. Imam nekolku dobri re~enici na po~etokot - kratkite re~enici za koi{to razgovaravme porano pred da po~neme da go pi{uvame sostavot... za da ja napravam neizvesnosta pogolema. G-din Svift: Se slo`uvam. Vovedniot del ti e mnogu interesen. A koristi{ i nekoi morni~avi zborovi {to gi imavme nabele`ano na spisokot. No, se pra{uvam dali ti ima{e plan kakov }e bide krajot. Mislam deka toj zavr{uva premnogu brzo. [ejn: Pa da. Mi nedostigaa idei. Taka, jas samo go zavr{iv sostavot. G-din Svift: Vo red. Pa }e go prepravi{ li krajot? Zapomni deka nekoj koj{to go ~ita ovoj sostav saka da znae {to se slu~ilo so dvata glavni lika. Zatoa napi{i u{te eden nov pasus na krajot, no so malku pove}e informacii, samo za da go dovede{ sostavot do eden interesen zaklu~ok. Ako ti odi te{ko, dojdi kaj mene utre nautro i }e go pogledame sostavot povtorno zaedno. [ejn: Vo red nastavniku, tuk{to razmisliv za eden podobar kraj na sostavot! Vo tekot na razgovorot, g-din Svift go upatuva [ejn kao da go odredi toa {to bi mo`elo da go podobri negoviot sostav. Postojat i drugi ne{ta na koi{to nastavnikot bi mo`el da se zadr`i, no toj go koristi ovoj razgovor za da go istakne krajot na sostavot, bidej}i neodamna vo paralelkata rabotele na gradeweto struktura na pismeni sostavi. [ejn sega }e napi{e vtora verzija na sostavot. Mo`ebi }e ima i izvesni natamo{ni mali izmeni pred da bide gotova kone~nata verzija. G-din Svift, isto taka, koristi sistem na drugar~iwa - partneri vo paralelkata za da gi upati decata eden na drug da si gi pro~itaat sostavite na konstruktiven na~in. Od sekoe dete se bara da nabele`i edna jaka strana i edna ideja za podobruvawe na sostavot na svoeto drugar~e - partner. Sekoj takov razgovor me|u nastavnikot i decata trae samo nekolku minuti, a za celata grupa se potrebni 50-55 minuti. G-din Svift e uveren deka vremeto pominato vo razgovori e dobro iskoristeno, imaj}i go predvid vistinskoto podobruvawe {to toj go zabele`al vo sostavite na decata.


Razgovori vo funkcija na OZU i ONN

Drugi vidovi razgovori Razgovori na roditelite so nastavnikot Informaciite od ocenuvaweto, isto taka, se razgleduvaat za vreme na razgovorite na roditelite so nastavnikot. Nekoi od takvite razgovori se planiraat dodeka, pak, drugi pretstavuvaat neplanirani razgovori me|u nastavnikot i roditelite na deteto. Kako za nastavnikot taka i za roditelot vakviot razgovor pretstavuva mo`nost tie da nau~at ne{to pove}e za toa kako deteto u~i doma i na u~ili{te i da gi razgledaat na~inite so koi mo`e da mu se dade poddr{ka na u~eweto. Takviot razgovor, isto taka, pretstavuva mo`nost da se razgovara i za posebnite interesi na deteto, zagri`enosta i nedorazbirawata vo vrska so u~ili{nata rabota ili so doma{nite zada~i. Razgovori na nastavnikot so drugi nastavnici Mo`at da se organiziraat i me|usebni sredbi na nastavnicite na koi{to }e se razgleda rabotata na decata vo samoto u~ili{te i vo drugi u~ili{ta. Vakviot vid na razgovori mo`e da im pomogne na nastavnicite:  



da osmislat poefektivno ocenuvawe; da izgotvuvaat zaedni~ki standardi preku zaemno razbirawe za kvalitetot na rabotata na decata: da sobiraat i da razgleduvaat idei za podobruvawe na nastavnata praktika.

Pri vodeweto na razgovori od vakov vid nastavnicite gi odreduvaat kriteriumite za davawe sud za kvalitetot na rabotata vo razli~ni programski podra~ja / nastavni predmeti na razli~no oddelensko nivo koristej}i primeri na trudovi od u~enicite kako osnova za diskusijata.

27

UPATSTVA ZA U^ILI[TATA

Razgovorot e korisen za OZU koga se vr{i na edna interaktivna osnova vo tekot na u~ebnata godina. Potoa mo`at da se prezemat ~ekori da se ponudi ponaso~ena poddr{ka na deteto. Eden razgovor na krajot na u~ebnata godina verojatno }e pomogne za ONN koga site zainteresirani strani }e go razgledaat napredokot {to deteto go napravilo vo tekot na odreden obrazoven period ili vo tekot na celata u~ebna godina. Vakviot razgovor mo`e da se odnesuva i na rezultatite od standardiziranite testovi, dokolku takvi bile sprovedeni vo tekot na taa u~ebna godina.


Ocenuvawe na portfolio [to pretstavuva portfolioto?

OCENUVAWE NA NAPREDOKOT I POSTIGAWATA NA U^ENICITE

28

Decata, u{te na rana vozrast, mo`at da razvivaat sposobnosti za samoocenuvawe, postepeno prezemaj}i pogolema odgovornost za kvalitetot na svojata sopstvena rabota. Izgotvuvaweto portfolio pretstavuva korisen na~in da se pottiknuvaat vakvite sposobnosti. Portfolioto pretstavuva zbirka na trudovi na deteto koja go odrazuva negovoto u~ewe i razvojot vo tekot na izvesen vremenski period. Toa mo`e da obezbedi podatoci za napredokot vo u~eweto vo odredeno programsko podra~je, nastaven predmet, nastavna tema ili, pak, vo pove}e od niv zaedno, imaj}i ja vo fokusot opredelena tema. Nastavnite programi za osnovno u~ili{te prepora~uvaat koristewe na portfolija, kako i primeri na trudovi i proekti za ocenuvawe na u~eweto vo oddelni nastavni predmeti: galski jazik, angliski jazik, matematika, prirodni i op{testveni nauki, fizi~ko i zdravstveno obrazovanie, vizuelni umetnosti, muzi~ko obrazovanie i dramski aktivnosti.

[to mo`e deteto da stavi vo edno portfolio? Sodr`inata na portfolioto zavisi od celta(ite) na portfolioto. Nastavnikot odlu~uva za celta(ite) na portfolioto pred toa da zapo~ne da se koristi. Primeri na celi mo`at da bidat: da se poka`e podobruvawe vo rabotata na decata; da se poka`e obemot na rabotata; da se poka`at jakite strani i interesot na decata; da se poka`e nivniot najdobar trud. Portfolioto mo`e podednakvo da se koristi za OZU i za ONN. Zavisno od negovata cel(i), toa mo`e da sodr`i primeroci na rabotata na deteto od site nastavni programi ili od eden nastaven predmet vklu~uvaj}i i: 



 

Vo zavisnost od negovata cel, portfolioto mo`e da se koristi vo tekot na edna u~ebna godina, polugodie ili vo izvesen pokratok vremenski period. Portfolijata, isto taka, davaat mo`nosti za zaedni~ko ocenuvawe koga nastavnikot i deteto zaedno go razgleduvaat i razgovaraat za trudot, identifikuvaj}i gi pozitivnite karakteristiki i to~kite za negovo podobruvawe. Portfolijata mo`at da bidat vo vid na otpe~ateni listovi i/ili elektronski portfolija. Elektronskoto portfolio, poznato i kako e-portfolio ili digitalno portfolio, pretstavuva zbirka na trudovi na deteto sostavena koristej}i pi{ani trudovi vo elektronska verzija, prezentacija, multimediumsko tvore{tvo, mislovni mapi, softver so baza na podatoci i/ili tabelarni pregledi, i toa se kompletira od strana na deteto. Pomalite deca mo`at da izgotvuvaat ednostavni prilozi od vidot tekst-i-ilustracija. E-portfolijata, isto taka, ovozmo`uvaat povrzuvawe na trudovite vo ramkite na edno portfolio (na primer, povrzuvawe na nekoj videofajl so izvesen dokument) i nadvor od portfolioto (na primer, povrzuvawe na nekoja veb-stranica so izvesna prezentacija). Vo upatstvata na NCCA, IKT vo Nastavnite programi za osnovno u~ili{te (2004) se veli deka izborot na primeri od elektronski trudovi }e se zgolemuva koga decata podobro }e se zapoznaat so izgotvuvaweto i odr`uvaweto na nivnite e-portfolija. Ova }e go stimulira nivniot interes vo koristeweto na IKT vo u~eweto i }e ja neguva nivnata sposobnost da go ocenuvaat svojot sopstven trud (str.35). E-portfolijata mo`e da se a`uriraat i da se vodat interaktivno, {to ovozmo`uva razmena na trudot na deteto so drugi deca i za~uvuvawe na podatocite vo kompjuter vo ramkite na paralelkata i na u~ili{teto. Vo primerot na aktivnosta 2.9. koj{to sledi podolu se opi{uva primer na edno takvo e-portfolio.





primeri na pismeni trudovi na razli~ni fazi od negoviot razvoj (pismeni sostavi, pisma, poezija); proektna rabota po nekoj nastaven predmet od prirodnite nauki, istorija ili geografija; primeri na trudovi od vizuelnite umetnosti; grafikoni ili dijagrami po matematika ili po prirodnite nauki; fotografii ili videozapisi od u~estvoto vo aktivnostite po fizi~ko obrazovanie; snimeni zapisi od muzi~ki dela.

Kako funkcionira portfolioto kako metoda na ocenuvawe? Otkako nastavnikot }e odlu~i za celta(ite) na portfolioto, toj im ja objasnuva idejata za portfolioto na decata. Nastavnikot obezbeduva papki ili kutii so prigodna golemina ili, pak, deteto mo`e niv samo da gi napravi. Nastavnikot go opredeluva na~inot na nivnoto ~uvawe (na kopirani listovi i/ili na elektronski na~in). Nastavnikot ili deteto (ili obajcata zaedno) povremeno izbiraat trud za portfolioto imaj}i gi predvid dogovorenata cel(i) i kriteriumite. Deteto prilo`uva i kusa pismena bele{ka objasnuvaj}i zo{to toj trud bil izbran. (Naglaskata treba da bide na toa {to deteto nau~ilo.) Nastavnikot i deteto mo`at da dadat ocenka ili komentar za sekoj trud bazirani vrz kriteriumite koi{to se odnesuvaat na obrazovnite celi ili rezultati, no va`no e nastavnikot da e svesen deka davaweto ocenki za trudovite namesto komentari ja menuva ulogata na portfolioto vo ocenuvaweto. Paralelkata mo`e da organizira izlo`ba na portfolijata na sostanocite na roditelite so nastavnikot. Nekoi deca mo`ebi }e sakaat da ka`at ne{to za svoeto portfolio, kakvo zna~ewe ima toa za niv i {to nau~ile od nego.


Pra{awa {to nastavnikot mo`e da gi postavuva pri planiraweto kako da se koristi portfolioto 29 













UPATSTVA ZA U^ILI[TATA



Zo{to go koristam portfolioto? Kakvi znaewa }e ocenuvam? Koj nastaven predmet(i)/sposobnosti/koncepti/ sklonosti }e ocenuvam? Kako portfolioto }e pridonese vo ocenuvaweto na napredokot i postigawata na deteto? Kolkav vremenski period toa }e opfa}a polugodie, mesec, cela u~ebna godina? (Pokusite periodi }e im odgovaraat na pomalite deca.) Kolkav }e bide obemot na portfolijata? Kade }e gi ~uvam? Dali e mo`no nivno elektronsko memorirawe? Koj }e go vr{i izborot na sodr`inata za portfolioto i kolku ~esto }e go pravi toa? Dokolku planiram da davam ocenki ili komentari na trudovite vo portfolioto, koi kriteriumi }e gi koristam za da gi ocenam? Kako decata }e gi znaat kriteriumite? [to }e stane so portfolioto na krajot od negovata upotreba? Dali portfolijata }e bidat prika`ani na po{irokata javnost (na primer, na roditelite, na drugite deca vo u~ili{teto, na sobirot vo u~ili{teto ili na nekoj otvoren den/ve~er) na u~ili{teto?


Primer na aktivnost 2.8. Izgotvuvawe portfolio so pi{ani trudovi 30

Programsko podra~je: Nastaven predmet: Nastavna tema: Tematska edinica: Programski zada~i:

Oddelensko nivo: Nastavna tema: Tematska edinica:

Programski zada~i: Oddelensko nivo:

Jazici Angliski jazik Vospriemlivost na jazikot / Pi{uvawe Pi{uvawe: sozdavawe i pottiknuvawe na `elba za pi{uvawe / Vospriemlivost na jazikot Deteto da se osposobi da izrazuva i da prenesuva reakcii vo vrska so pro~itanoto; da se osposobi da steknuva iskustva za interesni i bitni predizvici vo pi{uvaweto; da se osposobi da osoznava deka negoviot pismen trud se vrednuva. Petto i {esto oddelenie Sposobnost i samodoverba vo koristeweto na jazikot / Pi{uvawe Pi{uvawe: razvivawe na sposobnost, samodoverba i ve{tina za samostojno pi{uvawe Sposobnost i samodoverba vo koristeweto na jazikot Deteto da se osposobi da nabquduva / zabele`uva kako nastavnikot go podobruva pi{uvaweto. Petto i {esto oddelenie G-|a Kenedi izveduva nastava vo petto oddelenie i gi koristi portfolijata za da gi ocenuva trudovite na decata vo nastavata po angliski jazik vo tekot na u~ebnata godina. Taa im dava zada~a da napravat papki (so A3 format) i da gi dizajniraat koricite. Na po~etokot taa im ka`uva deka celta na portfolioto e da im poka`at na drugite lu|e, a i na samite sebesi kako nivnata rabota vo nastavata po angliski jazik se podobruva vo tekot na u~ebnata godina. Na sekoi dve sedmici g-|a Kenedi im dava na decata od paralelkata izvesno vreme da gi razgledaat svoite trudovi i bara od niv da go izberat onoj koj{to smetaat deka pretstavuva dobar trud. Na zadnata stranica od trudot tie pi{uvaat edna ili dve re~enici objasnuvaj}i zo{to toj trud e dobar. G-|a Kenedi gi ima napi{ano karakteristikite /kvalitetite na dobar trud na posteri i tie se izlo`eni na yidot od u~ilnicata taka {to taa i decata mo`at da se osvrnuvaat na niv. Tie obezbeduvaat osnova za korisni diskusii. So tekot na mesecite se zgolemuva zbirkata na trudovi vo sekoe portfolio. Kon krajot na u~ebnata godina sekoe portfolio ima okolu petnaesetina trudovi vklu~uvaj}i poetski trudovi, pismeni sostavi (nekoi od niv se vo deskriptivna forma, a drugi, pak, vo narativna), preraska`uvawa na novi raboti {to bile diskutirani na ~asovite i izve{tai za praznici i za u~ili{ni nastani. Tamu ima, isto taka, i jazi~ni zagatki i kratki kvizovi, {egi i stripovi. Decata gi ~uvaat portfolijata na edna polica vo bibliotekata na paralelkata. G-|a Kenedi e iznenadena kolku dobro tie se gri`at za svoite portfolija. Na krajot na u~ebnata godina paralelkata organizira prezentacija na portfolijata na koja sekoe dete ima samo po edna minuta vreme da raska`e pred paralelkata za svojata rabota i za izborot na svojot najdobar trud. Mnogu od decata se sposobni da ka`uvaat kako nivnata rabota na ~asovite po angliski jazik se podobruvala vo tekot na u~ebnata godina. Portfolijata predizvikuvaat golem interes i kaj roditelite na sostanokot so nastavnicite koga tie gi dobivaat izve{taite za svoite deca.


Primer na aktivnost 2.9. Izgotvuvawe e-portfolija 31

Programsko podra~je/ nastaven predmet: Nastavna tema: Tematska edinica: Programski celi:

Oddelensko nivo: Nastavna tema: Tematska edinica: Programski zada~i:

Oddelensko nivo:

Op{testveno, li~no i zdravstveno obrazovanie Jas samiot Samoidentitet Deteto da se osposobi da gi razbira i da ka`uva za svoite jaki strani, sposobnosti i karakteristiki; da se osposobi da gi prepoznava i da razmisluva za izborite {to toa gi pravi sekoj den. Prvo i vtoro oddelenie Jas samiot Vodewe gri`a za moeto telo Deteto da se osposobi da gi istra`uva razli~nite ne{ta {to negovoto telo mo`e da gi pravi; da se osposobi da razviva i praktikuva higienski naviki. Prvo i vtoro oddelenie Vo tekot na prvoto polugodie decata izgotvuvaat portfolija za toa {to nau~ile za `ivotnite na farmite. G-|a Farel rabotela so decata na izgotvuvaweto i a`uriraweto na razli~ni vidovi portfolija. Nekoi portfolija bile prezentirani vo fascikli so plasti~ni xebovi ili, pak, vo papki dodeka drugi deca koristele kutii za pica. Za da go pottiknuva kaj decata koristeweto na IKT vo u~eweto, g-|a Farel planira da koristi e-portfolija za ocenuvawe na znaewata na decata po op{testveno, li~no i zdravstveno obrazovanie. Nejzina cel e da ja dokumentira raste~kata svest i razbiraweto na decata za svoeto telo, kako i nivnite sposobnosti da vr{at dobar izbor. G-|a Farel zapo~nuva so davawe pomo{ na decata da otvorat nova papka na desktopot na kompjuterot vo u~ilnicata. Tie gi koristat svoite imiwa za svoite folderi. Koristej}i softver za pi{uvawe, g-|a Farel izgotvuva vovedno upatstvo na edna stranica za e-portfolijata (kako {to e prika`ano podolu) so koe mu pomaga na sekoe dete da go kompletira i da go za~uva svojot folder.

Vovedno upatstvo za e-portfolijata Dobre dojdovte vo moeto prvo e-portfolio. Toa ka`uva sĂŽ za mene. Moeto ime e ............................................................................................... Jas u~am vo ................................... oddelenie. Jas sakam da .............................................................................................. Jas se ~uvstvuvam sre}en koga ................................................................


Primer na aktivnost 2.9. (prodol`enie)

32

G-|a Farel i decata koristat digitalna kamera za da napravat fotografii na sekoj od niv koi potoa gi vnesuvaat vo vovedniot del na sekoe e-portfolio. Za da im pomogne na decata da gi imenuvaat i da gi zapomnat delovite na ~ove~koto telo, naredniot prilog vo portfolioto se fokusira na vmetnuvaweto na to~nite zborovi pokraj eden dijagram na teloto so prazni mesta za imiwata. Vo tekot na narednite sedmici sekoe dete prodol`uva da dodava primeri na trudovi vo svoeto portfolio vklu~uvaj}i i fotografii na ne{ta {to deteto saka da gi pravi, spisok na ne{ta {to deteto saka da nau~i da gi pravi, izvesen audiofajl na kratok sostav za nekoj dobar izbor {to deteto go napravilo i oddelni skenirani crte`i i fotografii na decata kako se gri`at za svoeto telo. Decata sĂŽ pove}e se upatuvaat kako da nao|aat i da otvoraat novi fajlovi na desktopot na kompjuterot vo nivnata u~ilnica i da dodavaat novi fajlovi so primeri na trudovi. Vo tekot na polugodieto sekoe dete go razgleduva svoeto portfolio zaedno so drugite deca vo grupata, diskutiraj}i so niv za toa {to nim im se dopa|a vo nivnite primeri na izbrani trudovi i za ne{tata koi{to tie bi sakale da se podobrat. G-|a Farel gi ocenuva sposobnostite na decata za prezentirawe na svoite trudovi pred drugi lica. Od obemot na sposobnostite {to decata gi poka`uvaat taa sogleduva kade e potrebna natamo{na rabota i ohrabruvawe na posrame`livite deca vo paralelkata, pa taka gi reorganizira grupite {to rabotat na portfolija za da im dadat poddr{ka na vakvite deca. Na krajot od polugodieto g-|a Farel }e im ovozmo`i na decata da gi prezentiraat svoite portfolija i da ka`at pred paralelkata {to tie nau~ile za sebesi. Taa planira da gi snimi prezentaciite na decata kako kratki videofajlovi koi{to }e pretstavuvaat dokazen materijal za razmisluvawata na decata za svoeto u~ewe i za svoite portfolija. Toa }e bidat poslednite prilozi na trudovite vo e-portfolioto na sekoe dete.


Izgotvuvawe mislovni mapi [to pretstavuva mislovnata mapa?

Koja e pridobivkatata od izgotvuvaweto na mislovnite mapi kako metoda na ocenuvawe? Decata postojano dobivaat informacii za svetot okolu niv. Tie gi koristat vakvite informacii za da gradat teorii za toa zo{to ne{tata postojat na na~ini kakvi {to tie se i zo{to ne{tata se slu~uvaat taka kako {to se slu~uvaat. Ovie teorii mo`at da se menuvaat vo tekot na vremeto kako rezultat na iskustvata na decata i interakciite so nivnata sredina i so drugite lu|e. Izgotvuvaweto na mislovnite mapi mu pomaga na nastavnikot da navleze vo mislite na decata. Vakvite informacii mo`e da dadat bogati soznanija za toa kako decata u~at - kako gi povrzuvaat ideite. Izgotvuvaweto mislovni mapi e, isto taka, mnogu korisno i za samite deca. Ovoj proces gi anga`ira decata vo pocelishodno u~ewe pomagaj}i im da gi integriraat novite informacii vo prethodnite znaewa i da obezbedat pokazateli za vakvoto razbirawe. Decata mo`at da gi koristat mislovnite mapi i kako vodi~i vo u~eweto. Informaciite {to nastavnikot gi sobira preku mislovnite mapi mo`e da obezbedat zna~ajni pojdovni i kontrolni to~ki za nastavata i u~eweto. Izgotvuvaweto mislovni mapi im pomaga na decata da gi povrzat informaciite {to ve}e gi poseduvaat za izvesna tema ili ideja, i da gi inkorporiraat novite informacii vo svoeto razmisluvawe dodeka u~at. Mislovnite mapi mo`e, isto taka, da go podobruvaat razbiraweto na decata za poedine~nite poimi i da im pomagaat da gi sogleduvaat vrskite me|u poimite. Tie mo`e da bidat posobeno korisni za decata so pote{kotii vo ~itaweto i pi{uvaweto bidej}i tie ona {to go izu~uvaat go pretstavuvaat i na grafi~ki na~in. Koristej}i gi pokazatelite za u~eweto na decata dobieni so mislovnite mapi, nastavnikot mo`e da gi identifikuva nastavnite strategii, aktivnosti i iskustva za da go modificira nivnoto u~ewe tamu kade postoi nedovolno razbirawe i/ili, pak, da go razviva nivnoto mislewe.

Izgotvuvaweto mislovni mapi e osobeno korisno vo ocenuvaweto na u~eweto na decata vo prirodnite nauki, istorijata i geografijata. Toa mo`e da se koristi so deca od razli~ni nivoa i oddelenija, no bara i pogolemi napori od strana na nastavnikot vo rabotata so pomalite deca.

Kako se koristi izgotvuvaweto mislovni mapi? Izgotvuvaweto na mislovnite mapi zapo~nuva so diskusija za bitnata ideja ili poimot. Preku vakvata diskusija, nastavnikot ili decata gi bele`at klu~nite zborovi koi go pretstavuvaat razbiraweto na decata za idejata ili poimot. Ovie zborovi stanuvaat osnova za izgotvuvawe na mislovnite mapi so idejata ili poimot kako centralen fokus na skicata. Mislovnite mapi mo`at da bidat 3-D ili 2-D. Izgotvuvaweto 3-D skici bara resursi kako {to se hartija ili karton i `ica ili volna, dodeka, pak, 2-D skici mo`at da se izgotvuvaat koristej}i hartija i moliv ili kompjuterski softver kako {to e onoj za pi{uvawe ili za izgotvuvawe mislovni mapi. Bez ogled na toa kakov format se koristi, nastavnikot im postavuva zada~a na decata (poedine~no, vo parovi ili vo grupi) da gi organiziraat zborovite ili poimite na na~in koj{to im ovozmo`uva da gi opi{uvaat vrskite me|u poimite i podredenite poimi. Brojot na poimite pretstaveni na mislovnata mapa na deteto dava pokazateli za {iro~inata na razbiraweto na deteto za temata ili podra~jeto {to go izu~uva. Nivoata na poimite {to se pretstaveni (poim, podreden poim, potpodreden poim) uka`uvaat na dlabo~inata na razbiraweto na deteto. Za da gi pretstavat vrskite me|u poimite i podredenite poimi decata koristat linii so strelki koi{to ja poka`uvaat nasokata na vrskite. Nastavnikot gi pottiknuva decata da poka`uvaat {to e mo`no pove}e vrski. Brojot na vrskite pretstaveni na skicata na deteto se pokazateli za obemot na integriraweto na ideite na deteto vo ramkite na temata ili na podra~jeto {to go izu~uva. Nastavnikot bara od decata da gi opi{uvaat vrskite koristej}i {to e mo`no pomalku zborovi. To~nosta na opisot na vrskite pretstavuva natamo{en indikator za obemot na negovoto razbirawe. Izvesni deca, a osobeno onie so jaki vizuelnoprostorni sposobnosti, brgu nau~uvaat da koristat mislovni mapi. Na drugi deca im treba pove}e vreme da razvijat takva sposobnost i mo`ebi tie }e treba da zapo~nuvaat so poednostavni formi na grafi~ko organizirawe i slikovni rezimea.

33

UPATSTVA ZA U^ILI[TATA

Izgotvuvaweto mislovna mapa (poznata i kako semanti~ka mre`a) pretstavuva proces koj{to se koristi za da se izgotvi prostorna pretstava na ideite i na vrskite me|u tie idei. Mislovnite mapi (ili semanti~kite mre`i) se sli~ni na grafikonite koi{to sodr`at idei i ozna~eni linii koi{to gi opi{uvaat vrskite me|u niv. Celta na mapite e da mu pomognat na deteto da poka`e {to i kako razmisluva za izvesna ideja. Postojat razli~ni vidovi na mislovni mapi i tie mu pomagaat na deteto da go organizira i da go prezentira svoeto razmisluvawe. Na ovoj na~in, mapite pretstavuvaat grafi~ki organizatori ili slikovni rezimea na razmisluvaweto na deteto za ideite i za vrskite me|u ideite.


Koga treba da se koristi izgotvuvaweto mislovni mapi kako metoda na ocenuvawe?

OCENUVAWE NA NAPREDOKOT I POSTIGAWATA NA U^ENICITE

34

Na po~etokot od edna nastavna edinica mislovnite mapi mo`at da im dadat na nastavnicite informacii za tekovnoto razbirawe (ili pogre{no razbirawe) na decata za odreden poim. Vakvite informacii mu ovozmo`uvaat na nastavnikot da identifikuva kakvi znaewa mu se potrebni na deteto, na {to toj treba da se fokusira, za da gi zadovoli neposrednite obrazovni potrebi na decata, pritoa koristej}i go izgotvuvaweto na mislovnite mapi za OZU. Vo tekot ili na krajot na obrazovniot period, izgotvuvaweto mislovni mapi mo`e da obezbedi pokazateli za toa kako iskustvata ili aktivnostite go modifikuvale ili go pro{irile razmisluvaweto na decata. Za da go napravi toa, nastavnikot mo`e da pobara od niv povtorno da gi pregledaat svoite skici i da gi prilagodat onaka kako {to sakaat ili, pak, na decata mo`e da im se dade mo`nost da izgotvat novi skici za istiot poim. Na vakov na~in mislovnite mapi mo`at da se koristat za ONN. Preku vakvite informacii nastavnikot mo`e, isto taka, da ja vrednuva efektivnosta na svojata nastava vo davaweto poddr{ka na u~eweto na decata.


Primer na aktivnost 2.10. Koristewe mislovni mapi za ONN 35

Programsko podra~je: Nastaven predmet: Nastavna tema: Tematska edinica: Programska cel/zada~a: Oddelensko nivo:

Op{testveno, ekolo{ko i prirodo-nau~no obrazovanie Prirodni nauki @ivi su{testva @ivotot na rastenijata i na `ivotnite Deteto da se osposobi da go prodlabo~uva poznavaweto na rastenijata i na `ivotnite od po{irokata `ivotna sredina. Treto i ~etvrto oddelenie G-|a Deli vo treto oddelenie predava na dvaeset i sedum deca. Decata u~at za gloda~ite vo Irska i vo stranstvo. G-|a Deli organizira demonstrativen ~as i razgovor za niv i gi pokanuva site da zemat u~estvo. Juri go nosi vo u~ili{teto svoeto doma{no galeni~e ‘R~ko, a Sajl go nosi svoeto mileni~e koe ÂŁ go kupil tatko ÂŁ za rodenden. Paralelkata pravi intervju so lokalniot veterinar i sopstvenik na prodavnica za doma{ni mileni~iwa, koristej}i interaktivno istra`uvawe kako doma{na zada~a, ~ita knigi od bibliotekata na paralelkata ili od mesnata biblioteka, otpe~atuva na printer i stava naslovi na sliki od edno CD koristej}i go kompjuterot vo u~ilnicata i izgotvuva informativna bro{urka za nivnite doma{ni mileni~iwa za da mo`at i drugite deca da pro~itaat za niv. Pri ocenuvaweto na u~eweto na decata, g-|a Deli ja diferencira zada~ata za izgotvuvawe mislovni mapi koristej}i dve pajakovi mre`ni mislovni mapi. Vo edna takva mre`a centralnata ideja se stava kon centarot na skicata, dodeka podredenite idei se razgranuvaat od nea. Taa im ja razdeluva prvata skica (vidi podolu) na edna grupa od {est deca koi imaat pote{kotii so pi{uvaweto. Potoa im ka`uva na decata da ja razgledaat i da razmisluvaat za skicata dodeka im razdeluva druga razli~na skica na ostanatite deca od paralelkata. Vedna{ {tom tie }e pristapat kon samostojno re{avawe na zada~ata, taa se vra}a da raboti so prvata grupa. G-|a Deli nim im pomaga so klu~nite zborovi ili frazi, a gi prepi{uva i za David koj{to boleduva od Daunov sindrom.

Primer na obrazec za koncept-mapa Nekoi pomo{ni zborovi gloda~i bolest duvlo / dupka ve~er

gluvcite

se

se rasprostraneti

`iveat

jadat

izleguvaat

i


Primer na aktivnost 2.10. (prodol`enie)

36

Vtorata skica (vidi podolu) se kompletira od strana na ostanatiot del deca od paralelkata bez dobivawe pomo{ od nastavnikot. Ovaa skica bara decata da gi odredat podredenite idei, a isto taka, da gi odredat i vrskite me|u niv i glavnata ideja. Primer na mislovna mapa izgotvena od edno dete

Pregleduvaj}i gi skicite g-|a Deli vodi bele{ki za obemot na u~eweto na nekoi deca, a osobeno na decata so pote{kotii vo pismenosta. Taa ja bele`i vakvata informacija vo svoite sekojdnevni bele{ki za paralelkata. Pritoa gi ~uva mislovnite mapi vo papkite na decata i planira da im gi poka`e i da razgovara za niv so roditelite na pretstojnite roditelski sredbi.


Primer na aktivnost 2.11. Koristewe mislovni mapi za OZU 37

Programsko podra~je: Nastaven predmet: Nastavna tema: Tematska edinica: Programska zada~a: Oddelensko nivo:

Op{testveno, ekolo{ko i prirodo-nau~no obrazovanie Prirodni nauki Energija i prirodni sili Toplina Deteto treba da se osposobi da gi zapoznava razli~nite izvori na toplinska energija. Prvo i vtoro oddelenie Henri koristi izgotvuvawe mislovni mapi so negovite dvaeset i ~etiri u~enici vo prvo i vtoro oddelenie. Site deca sednuvaat na kilimot za da diskutiraat na ~asot za tematskata edinica „Toplina“. Dodeka decata gi ka`uvaat svoite golemi idei za toplinata, Henri gi zapi{uva na tablata. Sledniot den Henri £ dava na sekoja grupa od po pet deca komplet karti so glavnite idei koi{to toj gi ispe~atil na niv. Tie gi ~itaat zborovite zaedno so Henri. Toj se dvi`i od edna do druga grupa, pomagaj}i im da gi naredat kartite na nivnite masi~ki taka {to zborovite {to se povrzani da bidat staveni zaedno. Decata gi zaka~uvaat kartite na eden golem tabak hartija ostavaj}i dovolno prostor me|u niv za da se nacrtaat povrzuva~ki linii. Tie crtaat linii me|u onie zborovi za koi{to smetaat deka se povrzani. Na sekoja linija pi{uvaat po eden zbor za prirodata na vrskata me|u tie dva zbora. Onamu kade {to e potrebno Henri gi prepi{uva niv za decata. Edna grupa od tri posposobni deca go koristat kompjuterot na paralelkata za da izgotvat svoi mislovni mapi. Koga skicite se re~isi zavr{eni, decata proveruvaat dali sî u{te ima nekoja karta koja{to ne ja iskoristile i dodavaat drugi za koi{to smetaat deka odgovaraat za skicata. Tie dodavaat novi linii i povrzuva~ki zborovi. Grupite stavaat imiwa na niv i gi izlo`uvaat svoite skici.

Primer na mislovna mapa na edno dete (izgotvena so koristewe na karti so zborovi i so pi{uvawe)


Primer na aktivnost 2.11. (prodol`enie)

38

Primer na mislovna mapa na edno dete (izgotvena so koristewe na kompjuter)

dava

SONCETO

doa|a od

TOPLINATA

OGINOT se pravi od i

e

e

i

@E[KO

JAGLEN

DRVO

TOPLO/ TOPOL

Vo tekot na slednite nekolku dena Henri gi razgleduva mislovnite mapi na decata i zabele`uva deka nekoi od niv ne ja sfatile sosema vrskata me|u poimite toplo i `e{ko. (Tie ne gi vnele ovie zborovi vo svoite skici.) Isto taka, od skicite ne e jasno kako decata ja razbiraat vrskata me|u toplinata i sonceto, a osobeno vo slu~ajot so decata od prvo oddelenie. Vo natamo{nata rabota za toplinata Henri koristi istra`uvawa vo u~ilnicata za da se prou~uva poimot na temperatura i za da se sporeduvaat temperaturite vnatre i nadvor od u~ilnicata, vklu~uvaj}i i istra`uvawa koi{to poka`uvaat deka sonceto e izvorot na toplinata. Kon krajot na polugodieto mislovnite mapi se pokompleksni (vidi podolu) koga decata stanuvaat pokompetentni pri nivnoto izgotvuvawe. Primer na mislovna mapa na nekoe dete


broevi? Pretpostavi deka formata e pravoagolna, dali toa }e predizvika nekakva razlika?

[to pretstavuva postavuvaweto pra{awa od strana na nastavnikot?

Eve i izvesen broj na pra{awa {to treba da se imaat predvid ako koristite pottiknuva~ki upatstva kako metoda na ocenuvawe:  Dali upatstvata se odnesuvaat na op{tite te{kotii na koi{to u~enicite najverojatno }e naidat? Dokolku odgovorot e ne, kako bi trebalo da se izmenat upatstvata?  Dali nekoi od upatstvata za pottiknuvawe odat predaleku, do stepenot do koj{to Vie, vsu{nost, im ka`uvate na u~enicite {to treba tie da pravat namesto da gi naso~uvate da gi preispituvaat svoite planovi?

Pra{awata {to gi postavuva nastavnikot gi potpomagaat site metodi na ocenuvawe na ~asovite. Nastavnicite redovno im postavuvaat na u~enicite usni pra{awa za nivnata rabota za da doznaat {to tie napravile i zo{to. Nastavnicite gi koristat vakvite pra{awa za da gi ocenuvaat znaewata i razbiraweto i da gi vodat decata vo nivnoto u~ewe. Decata, isto taka, koristat pra{awa koi{to im pomagaat da nau~at ne{to, na primer, tie gi pra{uvaat nastavnicite ili svoite sou~enici. Eden del od rabotata na nastavnikot vo koristeweto na pra{awata kako metoda na ocenuvawe e modelot na postavuvawe dobri pra{awa. Ova od svoja strana im pomaga na decata da stanuvaat posposobni pri postavuvaweto svoi pra{awa koi{to }e im pomognat vo sopstvenoto u~ewe. (Vidi samoocenuvawe, str. 16.) Postojat mnogu razli~ni vidovi na usni pra{awa. Tie se dvi`at od zatvoreni pra{awa vo koi{to nastavnikot o~ekuva ednostaven odgovor so fakti pa sĂŽ do otvoreni pra{awa koi{to pottiknuvaat na davawe pokriti~ki, analiti~ki odgovor i koi{to ovozmo`uvaat razli~ni pati{ta za re{enieto. (Vidi Prilog A, str. 80-81 za pove}e informacii vo vrska so vidovite pra{awa). Pra{awata mo`at da se koristat da se ocenuva nau~eweto (ONN) i da se pomaga vo u~eweto (OZU), iako razlikata me|u niv ne e jasno opredelena i pra{awata mo`at da gi vr{at obete funkcii do izvesen stepen. Slednive poglavja prika`uvaat nekoi primeri na tehnikite na postavuvawe usni pra{awa.

Kakvo e zna~eweto na postavuvaweto pra{awa kako metoda na ocenuvawe? Pra{awata na nastavnicite mo`at da ja ocenuvaat dlabo~inata na u~eweto na decata pottiknuvaj}i gi da obrazlo`at izvesen odgovor, bez ogled dali toj e niven ili, pak, na nekoe drugo dete. Ova se narekuva proveruvawe. Proveruvaweto vklu~uva postavuvawe pra{awa na decata za toa kako tie stignale do re{enieto na odreden problem ili kako tie vo momentot rabotat na odredena zada~a. Proveruvaweto mo`e da iznudi razjasnuvawe, da nudi dopolnitelni informacii ili da go prenaso~i odgovorot na deteto vo pokorisna nasoka. Proveruvawata vklu~uvaat pra{awa kako {to se: Kako dojde do toj odgovor? Zo{to e toa taka? Pri koristeweto na proveruvaweto kako metoda na ocenuvawe dobro e da se pra{ate dali proveruvaweto mo`e da bide poefektivno vo odreduvaweto na tekovnoto razbirawe na decata i, ako e toa taka, kako toa da go napravite. Pra{awata na nastavnicite mo`at, isto taka, da imaat forma na pottiknuva~ki upatstva. Upatstvata sodr`at barawa u~enicite da gi razgledaat aspektite na izvesna zada~a so cel da im se pomogne da stignat do to~noto re{enie ili da koristat nekoja posoodvetna metoda. Upatstvata vklu~uvaat pra{awa kako {to se: Dali toa se primenuva i za site parni

Davawe odgovori na pra{awata Gornite primeri se fokusiraat na postavuvaweto pra{awa od strana na nastavnikot. Pottiknuvaweto na decata da mu postavuvaat pra{awa na nastavnikot mo`e, isto taka, da obezbedi informacii vo poddr{ka na ONN i OZU. Ova mo`e da se postigne preku:  Davawe mo`nosti u~enicite da postavuvaat pra{awa: Napravete pauza po istaknuvaweto na nekoe zna~ajno pra{awe ili, pak, pri objasnuvaweto na oredena tema ili, pak, pra{ajte: Dali ima pra{awa? Dali sakate jas da ka`am ne{to pove}e za toa? Dajte im na decata vreme da gi formuliraat svoite pra{awa pred da preminete na slednata tema.  Obid da ne se odlo`uva davaweto odgovor na odredenono pra{awe ili da ne se ignorira pra{aweto postaveno od nekoe dete: Ako nekoe dete e sklono da go monopolizira vremeto na ~asot obidete se velej}i mu: Ajde da dobieme pra{awa i od drugite deca koi dosega ne sme gi slu{nale. Ili: Vincent, jas ve}e odgovoriv na nekolku od tvoite pra{awa, ajde sega da gi slu{neme i pra{awata od drugite deca.  Davawe odgovor na pra{awata na decata na adekvaten na~in: Ako nastavnikot ne saka direktno da odgovori na pra{aweto, toga{ toj treba da se obide: - da go povtori pra{aweto ili da go preformulira za da obezbedi celata paralelka da go slu{ne pra{aweto; - da go prenaso~i pra{aweto kon nekoe drugo dete ili kon celata paralelka, baraj}i odgovor ili komentar, ili izvesno obrazlo`enie za taa problematika; - da dade odgovor na pra{aweto na deteto preku naso~uvawe na negovoto vnimanie kon ne{tata {to mo`at sami da se podrazbiraat vo odgovorot i taka da mu pomogne na deteto da odgovori na svoeto pra{awe.  Islu{uvawe na pra{aweto: Gledajte vo deteto dodeka toa zboruva; poka`ete deka go sledite so klimnuvawe na glavata; proveruvajte dali Vie navistina go razbirate ona {to toa go ka`uva preku preformulirawe na pra{aweto.  Pottiknuvawe diskusija me|u decata: Vklu~uvajte go pogolemiot del od decata vo nivnite obidi da dadat odgovor na izvesni pra{awa.

39

UPATSTVA ZA U^ILI[TATA

Postavuvawe pra{awa


Primer na aktivnost 2.12. Postavuvawe pra{awa za ONN 40

Programsko podra~je/ nastaven predmet: Nastavna tema: Tematska edinica: Programska cel/zada~a: Oddelensko nivo:

Matematika Broevi Dropki Deteto da se osposobi da gi identifikuva dropkite i ekvivalentnite formi na dropkite so imenitelite 2, 3, 4, 5, 6, 8, 9, 10 i 12. Treto i ~etvrto oddelenie Bon O`Brien izveduva nastava na dvaeset i sedum mom~iwa i devoj~iwa od ~etvrto oddelenie. Decata ve}e edna sedmica rabotat so dropki na ~asovite po matematika. Taa saka da go proveri nivnoto poznavawe na dropkite postavuvaj}i pra{awa na celata paralelka. Taa zapo~nuva so edno po~etno pra{awe za da dobie odgovor za prethodnite znaewa. Bon O`Brien: [to pretstavuva dropkata? (Taa ~eka okolu pet sekundi pred kone~no da ja povika Ana da go dade odgovorot.) Ana: Dropkata e eden mal broj. Bon O`Brien: (go povtoruva odgovorot na Ana pred site deca): Dropkata e eden mal broj. (Taa potoa postavuva u{te edno pra{awe za da go razjasni odgovorot na Ana). Mo`e li nekoj da mi ka`e {to misli Ana pod mal broj? (Povtorno ~eka u{te pet sekundi. Ovoj pat go povikuva Luk, koj ne krenal raka, toj da dade odgovor.) Luk: Dropkata e eden mal broj bidej}i ne mora{ da go ima{ celoto ne{to. Bon O`Brien: (go pokanuva Luk da go elaborira svojot odgovor pra{uvaj}i go): Mo`e{ li da mi dade{ eden primer? Luk: Na primer ako odi{ na nekoja rodendenska proslava i tamu ima rodendenska torta, pa, tortata }e mora da bide podelena na site deca koi{to se prisutni tamu, taka {to sekoj }e dobie samo eden del od tortata. Bon O`Brien: Vo red! Pa zo{to ima dva broja vo edna dropka? (Taa zabele`uva eden neverbalen povik od Pjer da dade odgovor koristej}i kontakt so o~ite.) Pjer: Pa ako ima samo edna torta, toga{ ova treba da se prika`e kako brojot 1 podelen so brojot na decata na koi{to treba da im bide podelena. Da re~eme na primer, ako imalo osum deca toa treba da se prika`e kako 1/8 (edna osmina). Bon O`Brien: (Klimnuva so glavata vo znak na odobruvawe so Pjer. Potoa gi pottiknuva decata da razmisluvaat za temata velej}i im): Sega jas bi sakala vie da razmislite za ova pra{awe i da go napi{ite odgovorot. Dali ste site spremni? Ako Ana dobila 2/16 od tortata, a Luk dobil 1/8 od tortata, koj od niv dobil pove}e od tortata? Una: Jas mislam deka Ana dobila pove}e bidej}i 16 e pogolemo od 8. Bon O`Brien: Dali Una e vo pravo? Tadig: Ne, Una ne e vo pravo bidej}i 2/16 i 1/8 se isti. Bon O`Brien: Toa e edno interesno sogleduvawe Tadig. (Potoa im zadava edna zada~a za da gi pottikne da ponudat svoi sopstveni informacii i sogleduvawa za temata so dropkite.) Ovoj pat jas bi sakala da rabotite vo va{ite grupi. Pra{aweto koe bi sakala sekoja grupa da go odgovori e: Koga mo`ete da ka`ete deka dve dropki se ednakvi? Pred vas imate moliv i hartija. Imate deset minuti za da gi podgotvite va{ite odgovori vo forma na televiziska prezentacija. Od sekoja grupa }e bide pobarano da go prezentira odgovorot pred drugite deca vo paralelkata.


Primer na aktivnost 2.13. Postavuvawe pra{awa za poddr{ka na OZU 41

Programsko podra~je: Nastaven predmet: Nastavna tema: Tematska edinica: Programska zada~a: Oddelensko nivo:

Op{testveno, ekolo{ko i prirodo-nau~no obrazovanie Prirodni nauki Energija i prirodni sili Zvuci Deteto da se osposobi dapravi nacrt i da izgotvuva ednostavni udarni instrumenti. Prvo i vtoro oddelenie G-din Trejnor predava za temata „Zvuk“ na dvaeset i dve deca od prvo i vtoro oddelenie. Toj zapo~nuva so pra{awa {to go naso~uvaat nivnoto vnimanie. Pot~uknuva so edna viqu{ka po nadvore{nata strana na edna prazna tegla za xem. G-din Trejnor: Kakov zvuk mo`ete da ~uete? Dali e toa visok ili nizok zvuk? Mario: Toa e visok zvuk. G-din Trejnor ja polni teglata so voda do polovina i povtorno pot~uknuva po nea. Ovoj pat toj koristi sporedbeno pra{awe. G-din Trejnor: Dali sega zvukot e povisok ili ponizok otkolku vo prethodniot slu~aj? Sara: Ponizok! G-din Trejnor: [to misli{ deka }e se slu~i so zvukot ako vo teglata stavime u{te voda? Od decata se bara da go predvidat rezultatot. Ovoj proces se povtoruva nekolku pati so dodavawe pove}e ili pomalku voda. Otkako decata }e se zapoznaat so mo`nostite na razli~nite nivoa na vodata vo teglite g-din Trejnor odlu~uva deka tie se spremni za re{avawe na problemski pra{awa. Toj £ dava zada~a na edna grupa od {est deca da se obidat da komponiraat melodija koristej}i samo tegli i voda. Na edna druga grupa od {est deca toj im dava zada~a da napravat razli~ni elasti~ni lenti i kartonski kutii. Na tretata grupa £ dava raznovidni udiralki (la`ici, linijari itn.) i razni predmeti od u~ilnicata za da gi istra`uvaat zvucite koristej}i razli~ni materijali. Na krajot od aktivnosta sekoja grupa gi prezentira svoite naodi i g-din Trejnor e vo mo`nost da oceni {to sekoj ~len od grupite nau~il koristej}i dopolnitelni pra{awa i nabquduvawe.


Nabquduvawe na rabotata na u~enicite od strana na nastavnikot

OCENUVAWE NA NAPREDOKOT I POSTIGAWATA NA U^ENICITE

42

[to pretstavuva nabquduvaweto na rabotata na u~enicite od strana na nastavnikot? Nabquduvaweto na rabotata na u~enicite od strana na nastavnikot, bez ogled dali toa e spontano ili planirano, mo`e da bide sekoga{ prisutno vo interakcijata me|u nastavnikot i u~enikot. Nabquduvaweto od strana na nastavnikot na ~asovite obezbeduva odredeni najneposredni i to~ni informacii za u~eweto na deteto. Koga nabquduvaweto od strana na nastavnikot }e se oformi vo vid na pismeni bele{ki toa mu ovozmo`uva da go opi{e znaeweto na odreden u~enik vo dadeniot kontekst. Vakvata evidencija mo`e da ovozmo`i planiraweto na idnata rabota za oddelni deca, grupi ili celata paralelka da bide ponaso~eno i sistematsko.

Kakva e vrednosta na nabquduvaweto od strana na nastavnikot kako metoda na ocenuvawe? Preku bele`eweto na detalite za toa {to deteto ka`uva ili pravi, a u{te pova`no kako deteto gi ka`uva ili gi pravi rabotite, nastavnikot mo`e da sobira informacii za u~eweto na deteto. Toj mo`e da gi identifikuva obrazovnite potrebi i sklonostite na deteto i mo`e da oceni kolku efektivno tie potrebi se zadovoluvaat na ~asovite. Nabquduvaweto na nastavnikot mu obezbeduva informacii za toa kako deteto komunicira i raboti so drugite deca. Toa, isto taka, mu pomaga da ja ocenuva ne samo sposobnosta na deteto da gi koristi ve{tinite i znaewata i vo drugite nastavni programi, tuku i negovata sposobnost da gi koristi u~ebnite materijali i resursi. Nabquduvaweto mu pomaga na nastavnikot da gi otkrie razli~nite nivoa na uspe{nost so koja deteto gi steknuva i gi sovladuva razli~nite sposobnosti i znaewa, a potoa sledstveno na toa da ja prilagodi nastavata i obrazovniot kontekst. Izvesni znaewa i sposobnosti steknati od u~enikot najdobro se sledat vo tekot na nekoja aktivnost i taka sledeweto od strana na nastavnikot mo`e ~esto da bide edinstveniot na~in toj da go oceni to~no napredokot na nekoe dete.

Nastavnite programi za osnovno u~ili{te prepora~uvaat primena na sledeweto od strana na nastavnikot po site nastavni predmeti. Postojat nekolku sli~ni na~ini na nabquduvawe na rabotata na decata od strana na nastavnikot (vidi dijagram 3 na str. 43).

Kako se koristi nabquduvaweto od strana na nastavnikot? Nabquduvaweto od strana na nastavnikot pretstavuva del od rabotata na ~asovite. Toa vklu~uva slu{awe i gledawe i bara od nastavnikot da go voo~uva, prepoznava i da reagira na razmisluvaweto i na aktivnostite na deteto. Nabquduvaweto mo`e da se fokusira na eden u~enik ili na izvesna grupa, no na site deca ne im e potrebno isto nivo na sledewe za celo vreme. Nabquduvaweto od strana na nastavnikot se vr{i spontatno dodeka decata se anga`irani vo obrazovnite aktivnosti i takvite sledewa mo`e da se bele`at. Najefektivnoto i najcelosnoto nabquduvawe na opredeleno dete ili grupa deca vklu~uva sledewe od strana na nastavnikot koe{to e planirano i koe{to se bele`i na eden struktuiran i fokusiran na~in.

Koga treba da se koristi nabquduvaweto od strana na nastavnikot? Nabquduvaweto od strana na nastavnikot mo`e da se primeni vo sekoe vreme. Na primer, odreden nastavnik mo`e da re{i da ja sledi diskusijata vo ramkite na odredena grupa vo u~ilnicata ili, pak, rabotata na oddelno dete so te{kotii vo u~eweto. Toj pravi poseben raspored da go sledi deteto ili grupata, koj{to mo`e da vklu~uva organizirawe na grupna rabota za drugi deca, obezbeduvawe sorabotka so nekoj kolega i/ili izgotvuvawe listi za proverka. Nabquduvaweto obi~no se vr{i vo tekot na eden kratok vremenski period. Nastavnikot go nabquduva u~enikot ili grupata dodeka tie gi realiziraat planiranite zada~i i/ili gi bele`i relevantnite informacii. Posledovatelnite nabquduvawa ovozmo`uvaat tekovno sledewe na detoto ili na grupata.


Dijagram 3: Nekoi metodi na nabquduvawe od strana na nastavnikot

Naso~eno nabquduvawe na oddelno dete: se fokusira samo na edno dete; se kombinira serija na sledewa za da se dade slika za posebniot razvoj na deteto.

43

Nabquduvawe na opredeleni aktivnosti: se bele`at opredeleni postigawa koi{to se karakteristi~ni za odnesuvaweto na deteto vo eden odreden vremenski period.

Nabquduvawe vo odredeni vremenski periodi: opfa}a kratki, fokusirani nabquduvawa na razvojot na oddelno dete koi se povtoruvaat; tie mo`at da se koristat za sobirawe precizni podatoci vo tekot na eden podolg vremenski period.

Anegdotsko nabquduvawe: spontano ili planirano, toa pretstavuva pismeno narativno iska`uvawe za interesni momenti od razvojot ili odnesuvaweto na oddelno dete.

Podolgotrajno nabquduvawe: pretstavuva dokumentirano, planirano sistematski nabquduvawe na aspektite na u~eweto i odnesuvaweto; mo`e da vklu~uva edno dete, grupa vo paralelkata ili celata paralelka ili, pak, u~ili{teto.


Primer na aktivnost 2.14. Naso~eno nabquduvawe na rabotata na oddelno dete

44

Programsko podra~je: Nastaven predmet: Nastavna tema: Tematska edinica:

Programska cel/zada~a: Oddelensko nivo:

Jazici Angliski jazik Sposobnost i samodoverba vo koristeweto na jazikot / Usno iska`uvawe Usno iska`uvawe: razvivawe sposobnost i samodoverba vo koristeweto na jazikot za usno iska`uvawe Sposobnost i samodoverba vo koristeweto na jazikot Deteto da se osposobi da izbira soodvetni zborovi za da imenuva i opi{uva predmeti i nastani. Po~etnite oddelenija Eni ima ~etiri i pol godini. Nejzinata nastavni~ka, Sjoban, e zagri`ena za razvojot na jazi~nite sposobnosti na Eni, a osobeno za nejzinite sposobnosti za prepoznavawe na boite. Taa planira da ja nabquduva Eni i nejzinata najdobra drugarka Keti dodeka tie se zabavuvaat igraj}i nekoja slobodna igra naredniot den. Sjoban znae deka Eni i Keti sakaat da se oblekuvaat vo razni obleki, pa zatoa taa im nosi nekolku raznobojni obleki za da gi probaat na sebe. Keti izbira edno sino paltence od zaka~alkata, gi otkop~uva kop~iwata i go oblekuva. Potoa vnimatelno gi zakop~uva kop~iwata i so zadovolstvo se gleda vo ogledaloto. Sakam sina boja - £ veli taa na Eni koja se ma~i da go oble~e svojot rozov xemper. Eni go oblekuva xemperot preku glavata, no ne mo`e da gi vovle~e racete vo rakavite. Sjoban ja pra{uva dali £ e potrebna pomo{. Ne - zabrevtano odgovara Eni. ]e go oble~am samata. Keti se smee i £ pomaga da go oble~e xemperot od vistinskata strana. Kakva boja ima tvojot xemper? - ja pra{uva Sjoban. Zelena - veli taa. Ne - veli Keti. Tvojot xemper e rozov! Ubavo izgledame vo oblekive! Otkako paralelkata }e si zamine doma toa popladne, Sjoban otvora nova stranaci vo nejziniot folder vo kompjuterot na paralelkata. Taa go otvora fajlot nasloven kako: Keti. Pregleduvaj}i go dokumentot taa na krajot zapi{uva:

Primer na bele{ki na nastavnikot za Keti 21 oktomvri Dobro gi zakop~uva kop~iwata. Gi poznava boite sina i rozova. Im pomaga na svoite drugar~iwa. Vo fajlot na Eni taa zapi{uva: Primer na bele{ki na nastavnikot za Eni 21 oktomvri Poka`uva izvesno docnewe vo jazikot. Potrebna £ e pomo{ vo oblekuvaweto. Ne e sigurna za boite rozova i zelena. Saka sama da gi vr{i rabotite. Sjoban gi vnesuva novite informacii i gi zatvora fajlovite vo kompjuterot.


Primer na aktivnost 2.14. (prodol`enie)

45

Pred krajot na sedmicata Sjoban raboti so svojata paralelka za boite za koi taa ve}e im predavala. Preku dopolnitelnite pra{awa, taa sfa}a deka treba da pravi razlika me|u decata koi poznavaat mnogu boi i onie koi sî u{te „se borat“ so onie boi koi{to ve}e bile obrabotuvani na ~asovite. Taa sogleduva deka Keti i tri drugi deca gi prepoznavaaat i mo`at da gi ka`at imiwata na site boi koi{to taa planirala da gi obraboti na ~asovite vo svojata paralelka vo taa u~ebna godina. Dodeka decata rabotat vo parovi na edna kompjuterska programa za boite, Sjoban vr{i povtoruvawe za onie boi koi{to ve}e gi obrabotuvala. Taa £ posvetuva posebno vnimanie na Eni koja sî u{te „se bori“ so niv. Pritoa ja pottiknuva da gi ka`uva imiwata na boite i da koristi zborovi za boite kolku {to e mo`no po~esto. Dodeka Sjoban prodol`uva da ja nabquduva Eni i da vodi bele{ki za toa kako taa go koristi usnoto iska`uvawe, sfa}a deka ima docnewe vo nejziniot jazi~en razvoj. Taa mu ka`uva za toa na direktorot na u~ili{teto i tie se soglasuvaat deka za zagri`enosta na Sjoban treba da se prodiskutira i so majkata na Eni. Taa, od svoja strana, se slo`uva da ja pottiknuva Eni da koristi poslo`eni jazi~ni formi. Sjoban £ pozajmuva na majkata na Eni knigi od u~ili{nata biblioteka koi se fokusiraat na boite. Tie zaklu~uvaat deka na Eni }e £ treba posebna stru~na pomo{ vo razvojot na jazikot i se slo`uvaat deka }e go sledat nejziniot napredok vo tekot na slednite nekolku meseci. Sjoban ~esto gi proveruva na kompjuterot fajlovite na decata pred da go izgotvi svoeto planirawe na ~asovite. Na sredbite so roditelite taa se osvrnuva na fajlovite {to gi izgotvila vo tekot na nekolku nedeli za sekoe dete. Taa smeta deka fajlovite se osobeno korisni koga gi izgotvuva izve{taite za decata vo u~eni~kite kni{ki na krajot na u~ebnata godina.


Primer na aktivnost 2.15. Podolgotrajno nabquduvawe 46

Programsko podra~je: Nastaven predmet: Nastavna tema: Tematska edinica: Programska zada~a:

Oddelensko nivo:

Op{testveno, ekolo{ko i prirodo-nau~no obrazovanie Istorija Prou~uvawa na lokalnit kraj Mojot lokalen kraj niz vekovite Deteto da se osposobi da prou~uva opredelen period ili periodi od istorijata na lokalnoto selo, gradot, gradskoto podra~je, op{tinata, parohijata ili grofovijata. Treto i ~etvrto oddelenie Vo grupite od treto i ~etvrto oddelenie ima dvaeset i ~etiri deca na koi im predava g-din O’Grejdi. Vo septemvri toj ja deli paralelkata vo dva tima za da napravat patuvawe niz istorijata vo lokalniot muzej. Sekoj tim e sostaven od deca so me{ani sposobnosti i ima najmalku po edno dete od treto oddelenie i po edno dete od ~etvrto oddelenie. Timovite imaat zada~a da gi sledat dobienite nasoki, da baraat odgovori i da najdat nekoi izlo`eni eksponati za da gi popolnat rabotnite listovi koi{to prethodno im gi podgotvil g -din O’Grejdi. Vo tekot na slednite nedeli timovite }e izgotvat modeli za nekoi od muzejskite eksponati i }e dadat izve{taj za koncipiraweto i izrabotuvaweto na modelot. G-din O’Grejdi pokanuva vo svojata paralelka i eden roditel da im se pridru`i vo posetata na muzejot. Zaedno so paralelkata odi i eden u~enik od zavr{nata godina od edno lokalno post-sredno u~ili{te, koj e na rabotna praktika. G-din O’Grejdi ima planirano da ja sledi rabotata na eden od timovite. Bidej}i se na po~etokot od u~ebnata godina toj saka da ja prou~uva socijalnata interakcija na ~lenovite na timot za da vidi dali tie mo`at da rabotat dobro sorabotuvaj}i me|u sebe. Toj, isto taka, planira da gi sledi nivnite individualni sklonosti. G-din O’Grejdi zabele`uva deka Grejni se istaknuva kako voda~ vo tekot na prvite fazi od proektot. Taa odreduva zada~i i go organizira bele`eweto na nivnite naodi. Edno drugo dete Xejms poka`uva mal interes za vodeweto bele{ki ili za ~itaweto na klu~nite zborovi. Erin, koja raboti sekoj den so nastavnikot za poddr{ka vo u~eweto vo u~ili{teto, se raduva {to mo`e da gi sledi drugite vo timot od eden izlo`ben eksponat do drug, no taa e bavna vo davaweto svoi sugestii. Antonio pra{uva dali mo`e da ja koristi u~ili{nata digitalna kamera koja{to g-din O’Grejdi ja donel vo muzejot za da ja koristat decata. Antonio vnimatelno snima eden videoklip na timot dodeka tie rabotat. Toj gi fotografira izlo`enite eksponati spored koi{to timot saka da izrabotuva modeli. Xejms izgleda nekako nezainteresiran dodeka tie se vo muzejot. Me|utoa, koga se vra}a nazad vo u~ilnicata, vo fazata na koncipirawe i izgotvuvawe, toj dava sugestii za nekoi na~ini na izrabotka na modelot. Po diskusijata ~lenovite na drugiot tim prifa}aat da gi sledat negovite idei. Antonio snima u{te nekolku drugi fotografii dodeka timot raboti na svojot model. So izvesna pomo{ na u~enikot od zavr{nata godina Grejni i Antonio gi prefrluvaat fotografiite i videoklipot vo kompjuterot na paralelkata i gi skeniraat nivnite popolneti rabotni listovi. Koga decata }e go zavr{at proektot nivnite roditeli se pokanuvaat vo u~ili{teto za da ja vidat izrabotkata. Erin gordo gi izvestuva paralelkata i roditelite koi prisustvuvaat za toa kako timot rabotel vo muzejot i kako tie }e go izrabotat modelot. Xejms gi istaknuva negovite posebni karakteristiki. Antonio i Grejni gi poka`uvaat fotografiite i skeniranite rabotni listovi na slajdovi i go prika`uvaat snimeniot kratok videoklip.


Primer na aktivnost 2.15. (prodol`enie)

47

Dodeka decata rabotat na modelot g-din O’Grejdi pi{uva kratki bele{ki. Potoa toj pravi dopolnitelni bele{ki dodeka tie rabotat vo u~ili{teto. Vodi bele{ki i za nivnite sklonosti i sposobnosti za u~ewe. Vodi bele{ki i za pridonesot na sekoe dete vo rabotata na grupata koi gi otslikuvaat negovite/nejzinite sposobnosti i interesi. Primer na bele{ki na nastavnikot Grejni

Ima `elba za vode~ka uloga - organizirana e - so dobri kompjuterski ve{tini.

Antonio

So dobri kompjuterski ve{tini - mnogu dobar fotograf - saka da raboti individualno.

Erin

Mnogu dobra usna prezentacija na idei.

Xejms

Se ~ini deka ima mal interes za ~itawe i za pi{uvawe - dobri idei za izrabotuvawe na modelot - isto taka, sposoben da prezema vode~ka uloga. G-din O’Grejdi gi vnesuva bele{kite {to gi napravil vo fajlovite vo kompjuterot. Go pottiknuva sekoe dete vo grupata da raboti na svoite jaki strani vo tekot na ostanatiot period od polugodieto. Toj poveduva diskusija so svoite kolegi za usnata prezentacija na Erin i za davaweto poddr{ka vo nejzinoto u~ewe. Tie se slo`uvaat da £ pomogaat na Erin vo razvivaweto na nejzinite sposobnosti za verbalna prezentacija stavaj}i pomal naglasok, sega zasega, na nejzinite zada~i vo pi{uvaweto. Toj i Xejms se soglasuvaat za alternativnite na~ini vo vodeweto bele{ki. Xejms e zadovolen {to koristi mislovni mapi koi{to baraat pomalku pi{uvawe vo eden kratok vremenski period. Podocna vo tekot na u~ebnata godina Grejni pomaga vo izdavaweto na vesnikot na u~ili{teto. Fotografskite sposobnosti na Antonio osobeno se koristat za vreme na posebnite nastani na u~ili{teto kako {to se Sportskiot den i u~ili{nite ekskurzii. G-din O’Grejdi planira da ja sledi rabotata i na drugite grupi dodeka tie gi realiziraat zada~ite vo tekot na celoto polugodie. Toj gi koristi bele{kite {to gi vodi za da dobie informacii za svoeto planirawe na ~asovite i pri dostavuvaweto na izve{taite do roditelite.


Primer na aktivnost 2.16. Nabquduvawe opredeleni aktivnosti 48

Programsko podra~je/ Nastaven predmet: Nastavna tema: Tematska edinica: Programska zada~a: Oddelensko nivo:

Fizi~ko obrazovanie Igri Dodavawe, primawe i frlawe dolga topka Deteto da se osposobi da razviva i praktikuva razli~ni ve{tini za rakuvawe so topka. Treto i ~etvrto oddelenie Paralelkata na Liam, sostavena od deca od treto i ~etvrto oddelenie, ve}e nekolku sedmici raboti na ve{tinite za driblawe i dodavawe topka vo ko{arkata. Pred da premine na narednite ve{tini Liam saka da go proveri napredokot na sekoe dete. Toj na kompjuterot izgotvuva ednostavna lista za proverka. Gi vnesuva imiwata na decata, datumot i ve{tinite koi{to saka da gi sledi. Na printer ja otpe~atuva listata za proverka i vo tekot na slednite dva ~asa po fizi~ko obrazovanie, toj go {tiklira sekoe soodvetno kvadrat~e dodeka sledi kako deteto ja demonstrira sekoja ve{tina. Onamu kade {to e potrebno toj pravi mnogu kratki bele{ki koi{to }e mu pomognat vo negovoto planirawe vo slednite fazi na ~asovite po ko{arka. (Vidi gi primerite dadeni podolu.)

Primer na lista za proverka za treto odd. izgotvena od nastavnikot Treto oddelenie, datum: 25.09.07 Ime

Driblawe

Mihael



Brin

Ja gubi topkata ako ne gleda vo nea celo vreme.

Xejn

 

Brajan Meri

Slaba koordinacija oko - raka.

Dodavawe preku glava

Vodewe / tapkawe i dodavawe topka

Dodavawe so gradi

 

 

 

  

 

  

Ne mo`e da ja kontrolira topkata.

Primer na lista za proverka za ~etvrto odd. izgotvena od nastavnikot ^etvrto oddelenie, datum: 25.09.07 Ime

Driblawe

Dodavawe preku glava

Vodewe / tapkawe i dodavawe topka

Dodavawe so gradi

Sile

Ja gubi topkata ako ne gleda vo nea celo vreme.



Ne mo`e da ja kontrolira topkata.



Oisin

Slaba koordinacija oko - raka.



Ne mo`e da ja kontrolira topkata.



Klaudija

 

  

 

  

Kumar Olivija

Slaba koordinacija oko - raka.

Ne mo`e da ja kontrolira topkata.

Toj gi ~uva listite za da gi koristi koga poedine~no }e im ka`uva na decata za nivnoto nivo na sposobnosti i za sostanokot so roditelite podocna vo taa u~ebna godina.Toj, isto taka, gi koristi listite pri izgotvuvaweto na pismenite izve{tai za decata.


Zada~i i testovi izgotveni od nastavnikot [to pretstavuvaat zada~ite i testovite izgotveni od nastavnikot?

Kakva e vrednosta na zada~ite i testovite izgotveni od nastavnikot kako metoda na ocenuvawe? Zada~ite i testovite im davaat mo`nosti na decata da gi poka`at svoeto nivo na razbirawe (ili pogre{no razbirawe) i svoite sposobnosti, a nudat vredni informacii {to mo`at da se koristat za da se planira idnata rabota naso~ena kon potrebite na decata.

Op{ti nasoki za izgotvuvawe testovi od vidot hartija moliv izgotveni od nastavnikot 









Na po~etokot odredete ja celta na testot i koncipirajte go testot taka za da mo`e taa cel da se postigne. Obiduvajte se da gi formulirate onie pra{awa koi{to se povrzani so interesite na decata bidej}i toa pomaga da se napravi testot da bide relevanten i motivira~ki za decata. Zapo~nuvajte so nekoi lesni pra{awa na koi{to site deca }e mo`at da dadat odgovor so cel da im pomognete da ja nadminat nervozata i da po~uvstvuvaat verba deka mo`at da uspeat. Vklu~uvajte najmalku dva vida problemi vo testovite. Koga na stranicata ima samo eden vid problem decata brzo ja dolovuvaat vakvata {ema i toa gi obeshrabruva da ~itaat i da razmisluvaat za problemite. Novite problemi treba da bidat pome{ani so onie koi{to decata ve}e mo`at da gi re{at za da im se dadat mo`nosti da gi poka`uvaat razli~nite nivoa na integriranost na znaewata i razli~nite nivoa na sposobnosti. Kolku {to e mo`no pove}e sostavuvajte pra{awa koristej}i ja ednostavnata re~eni~ka struktura podmet-prirok-dodatoci, duri i ako ova mo`e da bara da se koristat pove}e zborovi. Na primer: Namesto da pi{uvate:

Pra{aweto mo`e da bide formulirano vaka: Primer B Laura ima tegla vo koja ima `olto oboena voda. Taa dodava sina slikarska boja vo teglata. Bojata na vodata vo teglata se promenuva. Kakva boja ima taa sega? Koristeweto na ime na dete vo primerot B, isto taka, ovozmo`uva koristewe na poednostavni, direktni re~eni~ni strukturi.  Odbegnuvajte koristewe na dvojni odre~ni formi vo pra{awata.  Razmisluvajte za grafi~kiot izgled na testot i za toa kako }e bidat prezentirani informaciite. Na primer, edno poedine~no pra{awe treba da bide na edna stranica za da im pomogne na decata polesno da gi sledat pra{awata.  Davajte gi klu~nite informacii so zdebeleni bukvi. Koristeweto sliki i nasloveni dijagrami mo`e da pomogne pra{awata da bidat pojasni.  Kombinirajte razli~ni pra{awa za da mo`at da se ocenuvaat sposobnostite za razmisluvawe na decata i metodite {to tie gi koristat. (Vidi go prilogot A, str. 83-84 za pove}e informacii vo vrska so izgotvuvaweto na test pra{awa.)

Kako se koristat zada~ite izgotveni od nastavnikot? Mnogu od zada~ite izgotveni od nastavnikot vklu~uvaat rabota na deca vo mali grupi. Za da se ocenat se prepora~uva visoko nivo na interakcija me|u nastavnikot i grupata deca. Za ova da bide mo`no nastavnikot mo`e da re{i deka samo edna grupa }e raboti na taa aktivnost dodeka drugite deca se anga`iraat vo druga aktivnost koja{to ne bara golemo prisustvo ili nadzor od strana na nastavnikot. (Vidi prilog A, str. 82, za edno upatstvo za koristewe na primer na lista za planirawe na zada~i i prilog B, str.88, na lista na planirawe {to mo`e da se fotokopira.)

Povratni informacii za zada~ite i testovite Koristeweto na ocenki ili nagraduvawa, kako {to se karton~iwa za povratni informacii za zada~ite i testovite, obi~no ima ograni~ena korist za decata vo OZU. Glavnata cel na davaweto povratni informacii e da im se dadat na decata informacii za toa kade tie postignale uspeh vo vrska so obrazovnite celi i kade bi mo`ele da se podobruvaat. Na decata im treba vreme da gi pro~itaat ili da razgovaraat za povratnite informacii, kako i vreme za da napravat podobruvawa bazirani vrz takvite informacii.

49

UPATSTVA ZA U^ILI[TATA

Zada~ite i testovite mo`e da imaat forma na pismeni ili usni ocenuvawa ili, pak, na prakti~ni zada~i izgotveni od nastavnikot za da go ocenuva u~eweto na decata. Tie mo`at da se koristat vo tekot na celata u~ebna godina kako osnova za kontinuirano ocenuvawe (OZU). Zada~ite i testovite mo`e, isto taka, da se koristat i na krajot na u~ebnata godina ili na krajot od izvesen period na izu~uvawe na programska tema zaradi ONN. Me|utoa, zada~ite i testovite mo`at da slu`at istovremeno kako za OZU taka i za ONN, bidej}i nastavnicite mora najprvin da dadat izvestuvawe za rezultatite od zada~ite i testovite, a potoa da gi koristat rezultatite za da odlu~at {to tie treba da predavaat ÂŁ kako da i prijdat na sekoja tema.

Primer A Slikarska sina boja se dodava vo edna tegla koja{to sodr`i `olto oboena voda. Bojata na vodata se promenuva. Kakva boja ima taa sega?


Primer na aktivnost 2.17. Koristewe testovi 50

Programsko podra~je: Nastaven predmet: Nastavna tema: Tematska edinica: Programska zada~a: Oddelensko nivo:

Op{testveno, ekolo{ko i prirodo-nau~no obrazovanie Prirodni nauki @iviot svet Rastenija i `ivotni Deteto da se osposobi da go grupira i klasificira `iviot svet vo grupi spored izvesni karakteristiki. Prvo i vtoro oddelenie G-|a Sojers izveduva nastava vo kombinirana paralelka so dvaeset i pet deca od prvo i vtoro oddelenie. Nadovrzuvaj}i se na iskustvoto na decata vo klasificiraweto i sporeduvaweto taa ja zapo~nuva aktivnosta so celata paralelka sednati na kilimot, ragleduvaj}i edna zbirka na sliki od `ivotni zaka~eni na tablata. Taa bara od decata da izberat edna neobi~na slika i da ka`at zo{to ja izbrale tokmu nea. Slikite na `ivotnite se izbrani za da se naso~at decata na odreden vokabular (na primer, cica~i, `ivotni {to polo`uvaat jajca, karakteristikite spored koi{to se razlikuvaat insektite itn.). Taa zabele`uva deka na decata im e polesno da gi odredat razlikite bazirani na vizuelnite karakteristiki, pa taka gi pottiknuva niv da gi iska`at verbalno i da objasnat koi se soodvetnite sli~nosti. . Taa podgotvuva eden brz neformalen test koj{to vklu~uva diferencirani aktivnosti za da go oceni razmisluvaweto na decata za karakteristikite {to se relevantni za nau~na klasifikacija. Ovoj test im dava na decata mo`nosti da koristat specifi~en vokabular na na~in koj{to go otkriva nivnoto razbirawe na terminite {to se zna~ajni za klasifikacijata. Za pomalite deca ili za onie so pomali sposobnosti vo paralelkata taa voveduva edna igra nare~ena „Vo obra~ot“. Decata rabotat vo parovi so eden obra~ za sortirawe i komplet karti za igrawe so sliki na `ivotni. Taa im dava zada~a da gi najdat onie koi{to se odgleduvaat na farmi i da gi stavat vo obra~ot. Taa postavuva pra{awa za `ivotnite {to se staveni vo obra~ot i za onie nadvor od nego. G-|a Sojers potoa gi pra{uva decata da gi izvadat site `ivotni nadvor od obra~ot i da stavat vo nego drugi `ivotni (na primer, `ivotni {to prezimuvaat vo sostojba na dlabok son). Taa, na povozrasnite deca i na onie so pogolemi sposobnosti im prezentira edna tabela (neobi~na i {to ja nema na tablata) koja sodr`i imiwa na `ivotni (vidi podolu).

Primer na tabela so imiwa na `ivotni ververica

polarna me~ka

krava

e`

pingvin

liljak

lastovica

peperutka

koko{ka

Taa bara od decata da izberat eden red ili kolona, da go izdvojat `ivotnoto koe ne pripa|a tuka i da gi nabele`at sli~nostite i razlikite me|u `ivotnite. Potoa treba da ja navedat pri~inata za svojot izbor.


Primer na aktivnost 2.17. (prodol`enie)

51

Primer na popolnet obrazec

y

Ima krzno

Ververica

Se gnezdi na drvja

Ima bocki

Jade crvi

Lastovica

perIma duv i

y

E`

y

Hibernira

Xon i Fiona brzo ja zavr{uvaat ovaa zada~a, pa g-|a Sojers im postavuva druga zada~a so pogolem predizvik. Taa bara od niv da nacrtaat svoja tabla so neobi~ni `ivotni i da pronajdat ne{to {to e isto za dve od `ivotnite i ne{to {to e razli~no za treto `ivotno. Od edna grupa od {est deca od vtoro oddelenie se bara da izberat po edno `ivotno od tabelata i da izgotvat izve{taj koristej}i go obrazecot {to im go dala g-|a Sojers. (Vidi primer na izve{taj na str. 52.) Za sekoja informacija {to ne ja znaat tie prebaruvaat vo kompjuterot. Tereza go prebaruva zborot ververica na portalot Google i nao|a izvesen broj veb-stranici so informacii za `ivotnoto. G-|a Sojers zabele`uva deka taa e sposobna da gi ~ita i da gi razbira informaciite prezentirani na veb-stranicata za da ja zavr{i svojata zada~a. Koga }e zavr{i so testovite i so zada~ite g-|a Sojer gi sobira site tabeli i izve{tai. Vo nejzinite izve{tai kako nastavnik taa pi{uva kratki bele{ki za toa {to sekoe dete napravilo i na kakvi te{kotii nai{lo. Na primer, taa otkriva deka Klodag ne raboti tolku uspe{no kolku {to taa o~ekuvala od nea. I pokraj toa {to Klodag gi navela karakteristikite kako {to e bojata, taa ne spomenala nitu edna od pova`nite nau~ni karakteristiki koi{to gi obrabotuvale vo paralelkata. G-|a Sojers vo zabele{kata ÂŁ sugerira na Klodag deka treba povtorno da naglasi nekoi od glavnite karakteristiki vo klasifikacijata na `ivotnite.


Primer na aktivnost 2.17. (prodol`enie)

52

Primer na izve{taj

Izve{taj za `ivite su{testva Ime:

Tereza

Naslov:

Datum:

21/06/07

Ververica

Definicija:

Ververicata

malo `ivotno.

....................................... e edno ..........................................................

cica~.

Toa e eden vid na ............................................

Kako izgleda?

malo `ivotno so sivo ili crveno krzno i gusta opa{ka.

@iveali{te:

Toa `ivee

Izgled:

Toa e

vo gnezda na drvjata.

Kade `ivee? @ivoten ciklus: Kako se ra|a?

edno male~ko su{testvo dolgo dva i pol santimetri bez vlaknenca i bez zabi.

@ivotot go zapo~na kako

Kao se menuva?

Mu rastat vlakna, zabi i stanuva pogolemo.

Hrana:

Jade orevi, semki i ovo{je.

So {to se hrani?

tie hiberniraat (prezimuvaat vo sostojba na dlabok son). Jas znam deka

G-|a Sojers im gi vra}a tabelite i izve{taite na decata i vo tekot na slednite nekolku dena taa izdvojuva po nekolku minuti za da razgovara so sekoe dete za negovata rabota. Taa se navra}a na mnogu od to~kite {to se pokrenale na vakvite razgovori so decata za da ja planira natamo{nata rabota vo vrska so `ivotniot ciklus na `ivotnite. Edna od nejzinite zabele{ki e deka na decata im e polesno da go opi{at `ivotniot ciklus na `ivotnite koi{to imaat posebni fazi na razvoj, kako {to e `abata ili peperutkata, no deka tie imaat pogolemi pote{kotii so cica~ite. G-|a Sojers se osvrnuva na rezultatite od testot i ja prilagoduva novata tema za `ivotniot proces, so namera da vnese razli~ni zada~i taka {to pogolem akcent da bide staven na `ivotniot cikluls na cica~ite.


Standardizirano testirawe [to pretstavuva standardiziranoto testirawe?

Standardiziraniot test pretstavuva instrument za ocenuvawe koj{to sodr`i standardizirani postapki za negovo sproveduvawe i bodirawe i za interpretacija na rezultatite. So drugi zborovi, testot se sproveduva, bodira i interpretira na ist na~in bez ogled na toa koga i kade se koristi. Izvesen broj na standardizirani testovi {to se koristat vo irskite u~ili{ta se normirani za populacijata vo irskite osnovni u~ili{ta. Nastavnicite }e bidat zapoznaeni so niv. Terminot normirani zna~i deka testovite mu ovozmo`uvaat na nastavnikot da go sporeduva uspehot na nekoe dete na testot so uspehot na decata od toa nivo ili vozrast vo irskite osnovni u~ili{ta. Zada~ite vo testot, isto taka, se odnesuvaat na sodr`inata na Nastavnite planovi i programi za osnovnoto u~ili{te. Koga se koristat vo kombinacija so informaciite od drugite metodi na ocenuvawe rezultatite od standardiziraniot test pridonesuvaat za preciznosta na sledeweto od strana na nastavnikot i pomagaat vo identifikuvaweto na individualnite potrebi na decata.

Kako se sobiraat i bele`at informaciite od ocenuvaweto koristej}i standardizirano testirawe? Site osnovni u~ili{ta vo Irska imaat obvrska da sproveduvaat standardizirani testovi po angliski jazik i po matematika dva pati vo tekot na u~ebnata

godina vo osnovnoto obrazovanie - na krajot na prvo oddelenie ili na po~etokot od vtoro oddelenie i na krajot od ~etvrto oddelenie ili na po~etokot od petto oddelenie. Testovite obi~no se sproveduvaat od strana na oddelenskiot nastavnik spored uslovite {to se specificirani vo prira~nikot za testirawe, za da se obezbedi validnost na rezultatite od testot. Mnogu e va`no da se napravat dobri podgotovki za sproveduvaweto na testovite. Prira~nikot za testirawe dava detalni upatstva vo ovoj pogled, no od osobena va`nost e da se obezbedat soodvetni uslovi vo u~ilnicata i da se odbere najdobroto vreme, kako i da bidat prethodno podgotveni site neophodni materijali. Nastavnicite gi ocenuvaat i gi bodiraat testovite onaka kako {to e odredeno vo prira~nikot za testirawe. Prira~nikot, isto taka, sodr`i obrazec za bele`ewe na informaciite od standardiziraniot test. Poedine~nite rezultati na testot na sekoe dete se bele`at vo negovoto u~eni~ko dosie. (Vidi Tema 4, str. 73 za pove}e informacii za u~eni~koto dosie). Za evidentiraweto na vakvite rezultati vo u~eni~kata kni{ka na deteto }e stane zbor podocna vo Temata 4.

Kako se interpretiraat rezultatite od standardiziranite testovi? Nastavnikot treba da gi poznava klu~nite poimi kako {to se sirov rezultat, bodovi na standardna skala, percentilni rangovi i bodovi na desetstepena skala pri interpretiraweto i bele`eweto na rezultatite od testovite. Ovie koncepti se objasneti vo prira~nikot za testirawe i se sumirani vo tabelata 1.

Testiraweto }e zavr{i vo 12.15. eN javurimenzov

Prira ~nik za testir awe

__________________ 4 Vo Irska vo osnovnoto obrazovanie se vr{at standardizirani testirawa samo po ovie predmeti (zab. na redaktorot).

53

UPATSTVA ZA U^ILI[TATA

Standardiziranite testovi se koristat za da se izmerat sposobnostite na deteto vo ~itawe i po matematika i da se odredi napredokot na decata vo tie podra~ja4. Informaciite od testovite se zna~ajni zaradi vitalnata uloga {to jazi~nata i matemati~kata pismenost ja imaat za u~eweto na site nastavni predmeti.


Tabela 1: Pregled na poimite povrzani so rezultatite na standardiziranite testovi

OCENUVAWE NA NAPREDOKOT I POSTIGAWATA NA U^ENICITE

54

Ime

Zna~ewe

Sirov rezultat

Toa e prost zbir na brojot na bodovi za to~nite odgovori. Toj malku se koristi vo izvestuvaweto za uspehot na deteto.

Bodovi na standardna skala

Se transformacija na siroviot rezultat na druga skala i obi~no se dvi`at me|u 55 i 145, so prosek od 100.

Percentilen rang

Percentilniot rang go poka`uva procentot na deca od soodvetnata vozrasna grupa {to dobile isto ili pomalku bodovi od deteto. Toj ne go ozna~uva procentot na zada~i na testot na koi deteto to~no odgovorilo.

Bodovi na desetstepena skala

Vo rezultatite na desetstepenata skala brojot 1 ja pretstavuva najniskata kategorija, a brojot 10 najvisokata. Tie proizleguvaat od rezulatite na standardnata skala. (Vidi ja tabelata 3, str. 56, za opisite koi{to gi objasnuvaat rezultatite na desetstepenata skala.)

Pri donesuvaweto odluki za napredokot i postigawata na deteto va`no e da se koristi edna niza na informacii od ocenuvaweto. Redovnoto sledewe od strana na nastavnikot na rabotata i u~estvoto na deteto na ~asovite, kako i drugite evidentirani podatoci za u~eweto na deteto, treba da go dopolnuvaat rezultatot na standardiziraniot test. Nastavnicite ~esto (no ne sekoga{) smetaat deka rezultatite od testovite gi potvrduvaat nivnite procenki i sogleduvawa. Va`no e, isto taka, oddelenskite nastavnici da se konsultiraat so nastavnicite za davawe poddr{ka i/ili so predmetnite nastavnici za da obezbedat pocelosna slika za napredokot, jakite i slabite strani na deteto. Ova e posebno va`no pri podgotvuvaweto na izve{taite za roditelite. Na nastavnicite ~esto im se sovetuva da ne se potpiraat premnogu na rezultatot od eden poedine~en test. Se prepora~uva pretpazlivost zaradi toa {to treba da se zemat predvid slednive faktori: 













Eden standardiziran test mo`e da go meri uspehot na nekoe dete samo na toj test i na toj den, no toj ne e sigurna merka za sposobnosta na deteto. Postoi izvesen prostor za gre{ka vo standardiziranite testovi {to zna~i deka vo rezultatot mo`e da ima gre{ka do odreden stepen nad ili pod bodovite na testot na deteto. So vreme uspehot na decata na testovite stanuva postabilen. Vrz uspehot na decata na testot mo`at da vlijaat i eksterni faktori, na primer deteto mo`ebi ne se ~uvstvualo dobro ili, pak, bilo posebno nervozno. Podu~uvaweto/davaweto pomo{ na deteto za testot }e gi iskrivi rezultatite. I pokraj budnosta na nastavnikot mo`e da se slu~i nekoe dete da prepi{uva. Nivoto na jazi~niot razvoj na deteto pretstavuva zna~aen faktor za uspehot na testot. Na primer, ona dete koe ima mali sposobnosti za ~itawe mo`e da ima pote{kotii vo ~itaweto na tekst so pra{awa po matematika. Za onie deca ~ij maj~in jazik ne e angliskiot, testot mo`e da bide nesoodveten. Prira~nikot za testirawe }e dade detali za situaciite kade testovite ne se pogodni. (Nastavnicite mo`at,

isto taka, da go koristat cirkularnoto pismo od Ministerstvoto za obrazovanie, 0138/2006 od dekemvri 2006, Davawe poddr{ka na ocenuvaweto vo osnovnite u~ili{ta.)

Kako mo`at da se koristat rezultatite od standardiziranite testovi? Rezultatite od standardiziranite testovi obi~no se koristat vo osnovnite u~ili{ta vo Irska za slednive celi: 

Da se identifikuvaat decata so pote{kotii vo u~eweto za da mo`e da im se obezbedi soodvetna poddr{ka vklu~uvaj}i i, dokolku e potrebno, obezbeduvawe posebna poddr{ka vo u~eweto. I pokraj toa {to rezultatite od testovite mo`e da poslu`at za prvi~na selekcija, }e bide potrebno i dopolnitelno dijagnosti~ko testirawe za da se odredat specifi~nite obrazovni potrebi na deteto. (Nastavnicite treba da gi koristat Upatstvata za davawe pomo{ vo u~eweto (Ministerstvo za obrazovanie, 2000).  Da se identifikuvaat onie deca so isklu~itelno visoki rezultati za da mo`e za niv da se obezbedat soodvetni iskustva vo u~eweto. (Vo davaweto poddr{ka na vakvite deca na nastavnicite mo`e da im pomognat Upatstvata za nastavnici za rabota so isklu~itelno sposobni u~enici (NCCA, 2007) .  Da gi izvestuvaat roditelite za postigawata i napredokot na nivnite deca. Standardiziranoto testirawe obi~no se smeta za ONN, koe dava indikacii za uspehot na u~enikot na krajot na odreden obrazoven period. Standardizirani testovi se koristat i od nekoi postosnovni u~ili{ta koga decata se prefrluvaat od osnovnoto u~ili{te vo srednoto u~ili{te. Vo takov slu~aj, rezultatite od testot mo`at da se koristat za da se rasporedat decata vo kombinirani grupi ili da se identifikuvaat onie deca na koi im e potrebna poddr{ka. Dadeniot sovet deka treba da se bide pretpazliv pri odlu~uvaweto vrz baza na rezultatot na eden poedine~en standardiziran test e duri pova`en koga treba da se donese vaka va`na odluka.


Primer na aktivnost 2.19. Interpretirawe na rezultatite od standardiziran test za proverka na sposobnosta za ~itawe po angliski jazik Jazik Angliski jazik Treto i ~etvrto oddelenie Mo`e da se slu~i rezultatot na deteto vo ~itawe i razbirawe na pro~itanoto da poka`uva o~igledno golemi razliki kako, na primer, kaj rezultatite na testot na Stiven O’Braen prika`ani podolu (od treto oddelenie). ^itawe / vokabular

Razbirawe na ~itaweto

Vkupno ~itawe

SR

StS

PR

SR

StS

PR

SR

StS

PR

25

109

73

14

93

32

39

102

55

SR = Sirov rezultat StS = Standardna skala PR = Percentilen rang Zabele`uvaj}i ja razlikata me|u rezultatite na Stiven, negovata nastavni~ka proveri vo soodvetniot prira~nik za testirawe kako da gi interpretira. Iako znae{e deka vakvite razliki mo`at da se pojavat slu~ajno, taa se pra{uva{e dali toj ima pote{kotii vo ~itaweto. Vpro~em, po ~itawe Stiven ima 102 na standardnata skala, {to sugerira deka toj ima prose~ni sposobnosti za ~itawe. Ovde e korisno da se pogledne na razlikata me|u bodovite na standardnata skala. Ako tie se razlikuvaat za pove}e od 15 boda - kako {to toa e slu~aj kaj Stiven vo ~itaweto/vokabular i razbiraweto na ~itaweto - toga{ mo`na e realna razlika vo postigawata. Mo`e da se prepora~a dopolnitelno testirawe za da se odredi dali na Stiven mu e potrebna pomo{. Treba, isto taka, da se zabele`i deka vkupniot rezultat po ~itawe mo`e da bide dobar indikator za obrazovnite potrebi na deteto, bidej}i toj pretstavuva zbir na bodovi za vokabularot i za razbiraweto na ~itaweto.

Standardiziranite testovi mo`at, isto taka, da se koristat i za OZU, obezbeduvaj}i mu na nastavnikot informacii {to se korisni vo planiraweto na natamo{nite ~asovi za jazi~nata i matemati~kata pismenost. Na primer, nastavnicite mo`at da razgledaat edna grupa na rezultati od paralelkata za da vidat dali tamu ima nekakva o~igledna pravilnost ili karakteristika, a osobeno vo distribucijata na rezultatite. Toa mo`e da mu obezbedi na nastavnikot informacii za da gi adaptira svoite nastavni metodi, strategiite za diferencirawe, sodr`inata itn. za da gi zadovoli poefektivno obrazovnite potrebi na decata. Rezultatite na nivo na celo u~ili{te se, isto taka, korisni bidej}i tie mo`at da uka`at na potrebata da se obrne vnimanie na odredeni sposobnosti ili obrazovni podra~ja na razni nivoa. Primerot na aktivnosta 2.19 poka`uva kako se interpretiraat rezultatite od odredena grupa standardizirani testovi za proverka na sposobnosta za ~itawe po angliski jazik.

Kako treba da bidat izvestuvani roditelite za rezultatite od standardiziranite testovi? Izvestuvaweto na roditelite pretstavuva nivno zapoznavawe so informaciite od ocenuvaweto {to se od korist za deteto. Osobeno e va`no nastavnicite da koristat takov jazik so koj rezultatite od standardiziraniot test }e bidat razbirlivi za site roditeli. Mo`e da bide korisno da se istaknuva deka uspehot na deteto na standardiziraniot test ne se razlikuva ili, pak, se razlikuva od napredokot na deteto ocenet na drug na~in od strana na nastavnikot, vklu~uvaj}i gi i drugite zada~i i testovi, kako i preku sledeweto na rabotata na deteto. (Vidi Tema 2, str. 14-52, za infrmaciite vo vrska so drugite metodi na ocenuvawe.) Percentilniot rang mo`e da izgleda atraktiven zaradi negovata o~igledna ednostavnost, no davaweto objasnuvawe na roditelite za razlikata me|u izve-

UPATSTVA ZA U^ILI[TATA

Programsko podra~je: Nastaven predmet: Oddelensko nivo:

55


OCENUVAWE NA NAPREDOKOT I POSTIGAWATA NA U^ENICITE

56

sen procent i izvesen percentilen rang ne e sekoga{ lesno. Sli~en predizvik se javuva i pri objasnuvaweto na razlikata me|u sirovite rezultati i rezultatite prika`ani na standardna skala. Mo`ebi mnogu polesno e da se informira i da se interpretiraat rezultatite na SDeset (na desetstepena skala), koi{to integriraat zaedno eden raspon na percentilni rangovi. (Terminot SDeset proizleguva od Standardot DESET). Va`no e nastavnikot da se povikuva na odnosniot prira~nik za testirawe bidej}i toj sodr`i tabeli koi{to go pretstavuvaat uspehot na deteto na ovie razli~ni na~ini. Verbalnite opisi se korisni pri izvestuvaweto na roditelite za rezultatite od standardiziraniot

test i vo objasnuvaweto {to poka`uvaat tie rezultati za postigawata na nivnite deca. Tabelite 2 i 3 na str. 63 davaat pregled na rezultatite na testot i {to tie poka`uvaat za postigawata na deteto. Prira~nicite za nastavnicite, isto taka, davaat informacii za nastavnicite za deskriptorite, i povtorno mnogu e va`no nastavnicite da go koristat navedeniot prira~nik pri koristeweto na ovie opisi. Kaj nekoi testovi opisite se povrzani so rasponite na bodovi na standardnata skala so koi{to nastavnicite mo`at da se zapoznaat preku izve{taite na psiholozite. Opisite koristeni vo tabelata 2 gi odrazuvaat onie {to se koristat vo standardiziranite testovi normirani vrz u~ili{nata populacija vo osnovnite u~ili{ta vo Irska.

Tabela 2: Interpretirawe na rezultatite na standardnata skala za roditelite Raspon na standardna skala

Raspon na SDeset skala

Opfatenost

130 i nad

Mnogu visoko nad prosekot/Krajno visoko

2% od u~enicite

120-129

Nad prosekot/Visoko

7% od u~enicite

110-119

Visok prosek

16% od u~enicite

90-109

Prosek

50% od u~enicite

80-89

Nizok prosek

16% od u~enicite

70-79

Pod prosekot/ Nisko

7% od u~enicite

Pod 70

Mnogu nisko pod prosekot/Krajno nisko

2% od u~enicite

Na tabelata 3 imame poinakvo prika`uvawe na rezultatite vo pet namesto vo sedum kategorii. Sekoj red nad i pod prosekot ozna~uva edna {estina od u~enicite, dodeka redot so prosekot vo tabelata pretstavuva edna tretina od u~enicite.

Ovoj priod na pretstavuvawe na rezultatite ja ima prednosta na izramnuvawe na rezultatite prika`ani na SDeset skalata so opisot koj{to mo`e da dade poznata osnova za izvestuvawe na roditelite za postigawata na nivnite deca.

Tabela 3: Interpretirawe na rezultatite na SDeset skalata za roditelite Raspon na standardna skala

Raspon na SDeset skala

Deskriptor

Opfatenost

115 i nad

8-10

Mnogu visoko nad prosekot

Najdobrata edna {estina od u~enicite

108-114

7

Visok prosek

Edna {estina od u~enicite

93-107

5-6

Prosek

Edna tretina od u~enicite vo sredinata

85-92

4

Nizok prosek

Edna {estina od u~enicite

84 i pod

1-3

Mnogu nisko pod prosekot

Najslabite edna {estina od u~enicite

Bez ogled na toa koja skala se koristi za izvestuvawe, mnogu pova`no e roditelite da go sfatat zna~eweto na rezultatot odo{to da im se dade celosnoto objasnuvawe na na~inot spored koj{to rezultatot bil izveden.

Primerite na aktivnostite 2.20. i 2.21. na slednite stranici poka`uvaat kako nastavnicite bi mo`ele da gi izvestuvaat roditelite za individualnite rezultati na decata na standardiziranite testovi.


Primer na aktivnost 2.20. Izvestuvawe za rezultatite od standardiziraniot test po matematika

57

Programsko podra~je/ Nastaven predmet: Oddelensko nivo:

Matematika Petto i {esto oddelenie Nial re{aval eden standardiziran test po matematika vo maj na krajot od petto oddelenie. Negovite rezultati bile slednive:

Sirov rezultat

Bodovi na standardna skala

Percentilen rang

Bodovi na desetstepena skala

72

116

86

8

Koga majkata na Nial do{la vo u~ili{teto na krajot na u~ebnata godina da go zeme izve{tajot za negoviot godi{en uspeh, nastavnikot Jamon £ gi objasnil rezultatite od testot. Toj £ ka`al deka Nial poka`al mnogu dobar uspeh na testot bidej}i rezultat 8 na desetstepenata skala pretstavuva visok prose~en rezultat. Toj bil sli~en na rezultatite na standardiziranite testovi vo tekot na prethodnite godini, kako i na uspehot na Nial na nastavnite testovi izgotveni od nastavnikot. Jamon go iskoristil dijagnosti~kiot element na standardiziraniot test. Toj go presmetal ‘% to~no’ za sekoj del od testot i zatoa mo`el da go identifikuva re{avaweto na problemite kako edno podra~je na koe bi trebalo da se obrne vnimanie kaj Nial. Ova se sovpa|alo so negovite bele{ki od redovnoto sledewe na ~asovite. Majkata na Nial pra{ala dali taa bi mo`ela na nekakov na~in da mu pomaga na Nial doma. Jamon £ ka`al za nekoi strategii za re{avawe na problemite koi{to Nial gi koristel na ~asovite i deka bi mo`ela da go pottiknuva toj da gi koristi i vo izrabotuvaweto na svoite doma{ni zada~i. Toj dodal deka ovaa preporaka, kako i rezultatite od testovite }e mu gi prosledi na nastavnikot na Nial koj }e mu predava slednata u~ebna godina.


Primer na aktivnost 2.21. Izvestuvawe za rezultatite od standardiziran test po ~itawe vo nastavata po angliski jazik

58

Programsko podra~je: Nastaven predmet: Oddelensko nivo:

Jazik Angliski jazik Prvo i vtoro oddelenie Eve gi rezultatite na Kjara na eden standardiziran test po ~itawe vo nastavata po angliski jazik na krajot od prvo oddelenie, koga taa be{e na vozrast od 6 godini i 10 meseci.

Rezultati bazirani na nivo na oddelenie

Rezultati bazirani na nivo na vozrast

Vozrast pri ~itaweto

SR

StS

SDeset

PR

SR

StS

SDeset

PR

SR

V^

18

77

3

6

18

87

4

19

18

5.08

SR = Sirov rezultat STS = Standardna skala PR = Percentilen rang SDeset = Desetstepena skala V^ = Vozrast pri ~itaweto G-|a Runi gi proverila rezultatite vo prira~nikot za testirawe. Taa diskutirala za svoite dilemi i so direktorot na u~ili{teto. Tie voo~ile deka rezultatite na Kjara bazirani na vozrasta bile povisoki odo{to nejzinite rezultati bazirani na oddelenskoto nivo i sfatile deka toa se slu~ilo bidej}i vozrasta na Kjara bila poniska od prose~nata vozrast na u~enicite na krajot na prvo oddelenie, a rezultatite bazirani na vozrast zemaat predvid dali deteto e pod ili nad prose~nata vozrast za negovoto oddelenie. Rezultatite od testot jasno poka`uvale deka Kjara ima problemi koga nejziniot uspeh se sporeduva na dr`avno nivo so onoj na drugite deca vo prvo oddelenie. G-|a Runi i direktorot sfatile deka e sosema validno da se koncentriraat na poniskiot od dvata rezultati pri davaweto preporaka deka Kjara treba da bide upatena na natamo{no dijagnosti~ko testirawe. G-|a Runi potoa imala sredba so tatkoto na Kjara. Taa nemu mu gi objasnila rezultatite i rekla deka tie poka`uvaat deka ÂŁ treba pomo{ vo u~eweto po angliski jazik bidej}i nejzinite rezultati }e bidat klasifikuvani kako niski ili so nisok prosek. G-|a Runi mu ka`ala deka Kjara }e ima sredba so nejziniot nastavnik za davawe poddr{ka vo u~eweto po letnite odmori za da bide upatena na dijagnosti~kite testovi koi{to }e dadat pojasna slika za nejzinite obrazovni potrebi vo ova podra~je.


Kontinuum na metodite

Tabela 4: Nekoi od karakteristikite {to treba da se zemat predvid pri koristeweto na osumte metodi Planirawe i organizirawe Samoocenuvawe







Razgovori so u~enici









Ocenuvawe na portfolio





Resursi

Razjasnete ja celta; odlu~ete koi informacii }e bidat bele`eni i kade. Dogovorete se za kriteriumite za uspe{nost. Razvivajte gi sposobnostite na decata za samo-analiza.



Razjasnete ja celta, odlu~ete koi informacii }e bidat bele`eni i kade. Organizirajte gi obrazovnite aktivnosti za site deca. Razvivajte gi sposobnostite na decata za samo-analiza. Koristete soodveten jazik vo razgovorite.



Razjasnete ja celta, odlu~ete koi informacii }e bidat bele`eni i kade. Razvivajte gi sposobnostite na decata za samo-ocenuvawe i vodewe razgovori.







Silni strani

Pra{awa za potsetuvawe i instrumenti za decata. Vreme za decata da ja analiziraat svojata rabota.



Primeri(i) na trudovi/ izrabotki od decata. Vreme za razgovor so deteto, roditelot ili kolegata(ite).













Materijali i/ili softver za izrabotka na portfolija. Prostor za ~uvawe na portfolijata. Vreme za razgovor so sekoe dete za negovoto portfolio.









Izgotvuvawe mislovni mapi







Razjasnete ja celta, odlu~ete koi informacii }e bidat bele`eni i kade. Razvivajte gi sposobnostite na decata za izgotvuvawe mislovni mapi. Izbirajte soodvetni mislovni mapi.





Materijali i/ili softver za izgotvuvawe mislovni mapi. Vreme da se interpretiraat mapite.





Ja pottiknuva samostojnosta i motivacijata na u~enikot. Obezbeduva informacii od gledna to~ka na deteto.

Obezbeduva informacii od gledna to~ka na deteto. Razviva vrski me|u u~ili{teto i domot. Pottiknuva kolegijalnost - u~ej}i i razmenuvaj}i iskustva so kolegite.

Ja pottiknuva samostojnosta i motivacijata na deteto. Dava poddr{ka na samoocenuvaweto. Obezbeduva primeri od trudovite na decata kako dokazen materijal za u~eweto. Obezbeduva informacii od gledna to~ka na deteto. Obezbeduva vizuelno pretstavuvawe za toa kako i {to razmisluvaat decata. Obezbeduva dokazen materijal za promenite vo razmisluvaweto na deteto so tekot so vremeto.

59

UPATSTVA ZA U^ILI[TATA

Tabelata 4 dava rezime na nekoi od karakteristikite {to treba da se zemat predvid pri koristeweto na osumte metodi. Kolonata Planirawe i organizirawe se odnesuva na kratkoro~nite aktivnosti kako {to se razjasnuvaweto na celta na ocenuvaweto, pa sĂŽ do podolgoro~nite aktivnosti kako {to se davaweto poddr{ka na razvojnite procesi i iskustva na decata. Kolonata Resursi se odnesuva na realnite resursi kako {to e vremeto. Kone~no, kolonata Silni strani prezentira izvesni vidovi pridobivki pri primenata na sekoja metoda.

Ovaa tema go prezentira kontinuumot na osum metodi na ocenuvawe od metodi vo koi vode~kata uloga ja ima u~enikot kako {to se samoocenuvaweto i vodeweto razgovori do pove}e metodi vo koi vode~ka uloga ima nastavnikot, vklu~uvaj}i gi i zada~ite i testovite izgotvuvani od nastavnikot i standardiziranite testovi. Sekoja od ovie metodi mo`e da dade informacii koi{to }e mu pomognat na nastavnikot da napravi to~na ocenka za izu~uvaweto na nastavnite programi od strana na u~enikot, kako i za potrebite na OZU taka i za ONN.


Planirawe i organizirawe Postavuvawe pra{awa



60

OCENUVAWE NA NAPREDOKOT I POSTIGAWATA NA U^ENICITE





Nabquduvawe na rabotata na u~enicite od strana na nastavnikot







Zada~i i testovi izgotveni od nastavnikot





Standardizirano testirawe









Resursi

Razjasnete ja celta, odlu~ete koi informacii }e bidat bele`eni i kade. Formulirajte razli~ni vidovi pra{awa. Opredelete go vremeto za pra{awata.



Razjasnete ja celta, odlu~ete koi informacii }e bidat bele`eni i kade. Planirajte prigodni zada~i za onie deca koi }e bidat sledeni. Organizirajte aktivnosti za onie deca koi nema da bidat sledeni, za da ne pre~at.



Razjasnete ja celta, odlu~ete koi informacii }e bidat bele`eni i kade. Podgotvete pra{awa i zada~i za testot koi poka`uvaat opredeleno razbirawe ili sposobnost.



Razjasnete ja celta; dogovorete se koga vo tekot na u~ebnata godina }e bidat sprovedeni testovite; odlu~ete koi informacii }e bidat bele`eni i kade. Pro~itajte go prira~nikot za testirawe. Izberete pogoden den i vreme i organizirajte ja paralelkata. Planirajte aktivnosti za onie deca koi nema da go re{avaat testot.















Silni strani

Pra{awa koi{to pottiknuvaat poslo`eno razmisluvawe. Vreme da se koristat razli~ni vidovi pra{awa so razli~ni deca.



Obrasci ili listi za proverka pri sledeweto. Vreme za nabquduvawe vo tekot na ~asot.



Resursi za zada~ite i testovite izgotveni od nastavnikot. Vreme vo tekot na ~asot za nabquduvawe na zada~ite.



Test kni{ka za sekoe dete. Prira~nik za testirawe. Vreme da se sprovede testot. Vreme za da se ocenat i interpretiraat rezultatite.













Obezbeduva neposredni povratni informacii za u~eweto na deteto. Obi~no bara nekolku konkretni resursi. Modelira dobro postavuvawe pra{awa za decata. Obezbeduva neposredni povratni informacii za u~eweto na deteto. Mo`e da bide planirano ili spontano.

Obezbeduva dokazen materijal za u~eweto vo kontekst (zada~ite). Obezbeduva primeri na trudovite od u~enicite kako dokazen materijal od u~eweto (testovite).

Go poka`uva postigaweto vo sporedba so uspehot na dr`avno nivo. Pomaga da se identifikuvaat jakite i slabite individualni strani na decata.


61

UPATSTVA ZA U^ILI[TATA


: 3 A M TE T R V S O K O Z I L B O P N N O I U Z O A N


Tema 3: Poblizok osvrt na OZU i ONN OCENUVAWE NA NAPREDOKOT I POSTIGAWATA NA U^ENICITE

64

Vo ovaa tema se sporeduvaat dvata priodi vo ocenuvaweto (pretstaveni vo temata 1), OZU i ONN, spored aktivnostite vklu~eni vo definicijata na ocenuvaweto dadena vo Temata 1 i podolu vo tekstov. Kako {to be{e prika`ano vo kratki crti vo Temata 1, ovie aktivnosti se prepletuvaat i ~esto se slu~uvaat simultano.

Ocenuvaweto pretstavuva proces na sobirawe, bele`ewe, interpretirawe, koristewe na informaciite i izvestuvawe za napredokot i postigawata na u~enikot vo steknuvaweto znaewa, sposobnosti i stavovi.

Vo ovaa tema vneseni se i primeri zaedno so osvrtite za metodite na ocenuvawe opi{ani vo Temata 2. Raspravava zapo~nuva so prvata aktivnost na ocenuvaweto - sobiraweto na informacii.

mo na edna gre{ka sekoja sedmica. (Nastavnik na u~enici od petto oddelenie) Otkako zabele`av deka nekoi ru~eci za decata imaat niska hranliva vrednost, planirav serija na lekcii integriraj}i gi sodr`inite od op{testvenoto, li~noto i zdravstvenoto obrazovanie so onie od prirodnite nauki - planirawe i podgotvuvawe na zdrava u`inka. (Nastavnik na povozrasni mali deca) OZU aktivno go vklu~uva u~enikot. Nastavnikot treba da povede razgovar so decata za obazovnite celi, {to vklu~uva diskusija so nastavnikot za toa {to tie treba da izu~uvaat. Pritoa, deteto treba so nastavnikot da razgleda {to se o~ekuva da nau~i. Na primer, tie mo`at da gi odredat klu~nite elementi na eden dobar pismen sostav koristej}i lista za analiti~ko ocenuvawe. Ovie elementi na OZU nudat na~ini za vklu~uvawe na deteto vo analiziraweto i ocenuvaweto na sopstvenata rabota.

1. Sobirawe na informacii Sobiraweto informacii za OZU, glavno, pretstavuva del od praktikata na ~asovite i ne go prekinuva tekot na nastavata i u~eweto. Za deteto eden ~as so pra{awa i odgovori zaedno so nastavnikot mo`e da pretstavuva razgovor, no iskusniot nastavnik od nego mo`e da sobere vredni informacii za ocenuvawe na toa {to i kako deteto u~i. Eden nastavnik za davaweto poddr{ka vo ~itaweto objasnuva: Jas postojano gi nabquduvam i gi slu{am decata i redovno pravam promeni vo moite planovi za da go zemam predvid ona {to sum go videl i slu{nal. Vo slednive primeri nastavnicite opi{uvaat kako tie nenametlivo gi sobiraat informaciite za ocenuvaweto. Vo tekot na vtoriot ~as koga rabotevme na ozna~uvaweto na desetkite kako decimalni broevi jas pobarav od decata da ja zasen~at decimalnata zapirka kaj to~kata pet na dijagramot na nivniot raboten list. Otkako pregledav del od odgovorite sfativ deka najgolemiot del od paralelkata ne go razbrale poimot. Prodol`iv da go doobjasnuvam osnovniot poim koristej}i nalepnici na kartonski lenti vo boi. Od natamo{nite pra{awa {to gi postaviv, otkriv deka ovoj na~in e poefekten. (Nastavnik na u~enici od treto oddelenie) Vo tekot na ~itaweto na pismenite raboti na decata po angliski jazik zabele`av izvesni gramati~ki gre{ki napraveni od nekoi deca. Planirav odredeni aktivnosti nameneti za popravawe na takvite gre{ki, naso~uvaj}i go vnimanieto sa-

Nasproti toa, ONN obi~no se primenuva na krajot na odreden vremenski period. Nastavnikot mo`e da koristi raznovidni instrumenti za ocenuvawe vklu~uvaj}i i testovi za proverka na pravopisot ili standardizirani testovi. Nastavnikot mo`e, isto taka, da koristi i drugi metodi kako {to se postavuvawe pra{awa i nabquduvawe na rabotata na deteto. Toj ima rakovodna uloga vo ocenuvaweto, a deteto e svesno deka go ocenuvaat. Podolu odredeni nastavnici opi{uvaat nekoi na~ini kako tie sobiraat informacii preku ONN. Po edna serija lekcii za Normanite jas gi odnesov decata od petto oddelenie vo poseta na na{iot lokalen Normanski zamok. Prethodno se podgotvivme za posetata za da mo`eme da vidime nekoi od glavnite detali vo zgradata. Koga se vrativme vo u~ili{teto pobarav od niv da gi nabele`at svoite vpe~atoci od zamokot, pritoa naveduvaj}i {to e mo`no pove}e detali na koi{to mo`at da se prisetat. (Nastavnik na u~enici od ~etvrto oddelenie) Otkako nekolku sedmici rabotevme na temata „Mno`ewe� na decata od paralelkata im postaviv nekolku problemi baraj}i od niv da ja primenuvaat ovaa operacija. Toa mi poka`a deka, i pokraj toa {to pogolem del od niv ima dobro razbirawe za primenata na mno`eweto, potrebno e da se raboti pove}e na sposobnosta za presmetuvawe. (Nastavnik na u~enici od petto oddelenie)


2. Bele`ewe na informaciite od ocenuvaweto

Vo slu~ajot na ONN, rezultatite od odreden obrazoven period obi~no se evidentiraat od strana na nastavnikot, se koristat za izgotvuvawe na izve{taite i se smestuvaat vo u~eni~koto dosie na deteto. Primerite na informacii od ocenuvaweto evidentirani na vakov na~in mo`e da vklu~uvaat rezultati od standardiziran test i poeni na decata dobieni na testovi izgotveni od nastavnikot.

3. Interpretirawe na informaciite od ocenuvaweto Soznanijata na nastavnikot za rabotata na u~enicite vo paralelkata se koristat vo interpretiraweto na negovite informacii od OZU. Nastavnikot odlu~uva koi informacii se zna~ajni i kako tie mo`at da se koristat za da se podobruva u~eweto na deteto. Informaciite dobieni od OZU mo`at da dadat detalna slika za u~eweto na deteto i da mu ovozmo`at na nastavnikot da donesuva poinformirani odluki pri planiraweto na diferenciranata nastava. Decata i nivnite roditeli mo`at, isto taka, da dadat pridones vo interpretiraweto na informaciite od ocenuvaweto. Sposobnostite za samoocenuvawe treba da se razvivaat kaj site deca za tie da mo`at da ocenuvaat kolku dobro gi sovladale sposobnostite i znaewata. (Vidi Tema 2, str. 16-23) Koga povratnite informacii gi naglasuvaat kriteriumite za uspe{no u~ewe toa mu pomaga na deteto da ja ocenuva sopstvenata rabota i mu dava nasoki za idnata rabota. Roditelite mo`at, isto taka, da pomognat da se gradi pocelosna slika za deteto kako u~enik razgovaraj}i so nastavnikot za toa kako deteto u~i doma i za interesite {to deteto gi poka`uva nadvor od u~ili{teto. Pritoa za nastavnikot mo`e da bide korisno da ja znae prirodata na poddr{kata {to roditelite ja davaat vo izgotvuvaweto na doma{nite zada~i. Interpretacijata na informaciite od ONN mo`e da zavisi od prirodata na odreden test ili zada~a. Vo standardiziranite testovi po jazi~na i matema-

4. Koristewe na informaciite od ocenuvaweto Glavna cel na informaciite od OZU e da go podobruva sekojdnevnoto u~ewe na deteto. Koga nastavnikot }e zabele`i izvesni pote{kotii kaj deteto pri nivnoto pojavuvawe ili koga }e dobie soznanie za na~inite na u~ewe {to deteto gi pretpo~ita, toj mo`e da gi koristi vakvite informacii za da ja prilagodi svojata nastava i taa da mu odgovara na deteto, kako {to e prika`ano podolu. Smetam deka koga gi nabquduvam decata kako rabotat i jas u~am ne{to za nivnoto u~ewe. Toa mo`e da se odnesuva na situaciite koga Kjara ne saka da se vklu~i vo rabotnite grupi koi{to jas gi odreduvam ili koga pra{aweto na [ejn mi ka`uva deka toj ne go razbral ona koe{to jas im go predavav na toj ~as. Treba da planiram da mu posvetam pove}e vreme na [ejn vo tekot na narednite aktivnosti na sledniot ~as. (Nastavnik na u~enici od vtoro oddelenie) OZU treba aktivno da gi vklu~uva i deteto i nastavnikot. Pokraj zaemnoto dogovarawe za obrazovnite celi i kriteriumite za nivna postignatost, nastavnikot, isto taka, im dava na decata i povratni informacii. Povratnite informacii {to se fokusiraat na u~eweto ili na tekovnata zada~a uka`uvaat na slednite ~ekori, fazi na postigawa i predizvici i imaat pozitivno vlijanie vrz u~eweto na decata. Koga g-|a Rajan mi gi dava rezultatite od moite testovi taa sekoga{ dava i zabele{ka za ne{to {to jas dobro sum go napi{ala, no, isto taka, mi ka`uva i za na~inite na koi{to mo`am da go podobram moeto pi{uvawe sledniot pat. Sakam da znam kako mo`am da ja podobruvam mojata rabota. (Keti, petto oddelenie) Razvivaweto sposobnosti kaj decata za samoocenuvawe e eden postepen proces koj{to mo`e da zapo~ne u{te na rana vozrast. Koga nastavnikot gi pra{uva decata vo edno od po~etnite oddelenija {to e toa {to

65

UPATSTVA ZA U^ILI[TATA

Celta na ocenuvaweto odreduva {to }e se bele`i i kako }e se bele`i. Nastavnikot mo`e neposredno da koristi golem del od informaciite sobrani od OZU pri struktuiraweto i davaweto poddr{ka na u~eweto na deteto. Nastavnikot mo`e da proceni koi informacii od ocenuvaweto se zna~ajni za da bidat zabele`ani. Na primer, toj ne treba da gi bele`i neva`nite detali od diskusijata na eden ~as, no bi mo`el da go registrira neo~ekuvanoto entuzijasti~ko u~estvo na odredeno dete koe retko u~estvuva vo diskusijata. Na sli~en na~in, nastavnikot verojatno nema da gi nabele`uva detalno gre{kite vo rabotata na matemati~kite zada~i, no mo`e da zabele`i deka golem del od paralelkata poka`uva deka ima potreba od dopolnitelna pomo{ vo razvojot na sposobnostite za presmetuvawe. Deteto, isto taka, mo`e da bele`i informacii za svojot napredok vo u~eweto, na primer kako del od ocenuvaweto na portfolioto.

ti~ka pismenost, na primer, na bodovite {to gi dobivaat decata im se dodava i nivnoto zna~ewe. Vo statisti~kite tabeli bodovite na deteto se rangiraat spored normite na dr`avno nivo ili spored normite na nivo na oddelenie ili na vozrasta na deteto. Nastavnikot koristi tehni~ki jazik vo interpretiraweto na vakvite normi, kako i davawe svoja stru~na procenka. Vo interpretiraweto na informaciite toj dava validni i verodostojni procenki bazirani vrz dovolno evidencija. (Vidi Tema 2, str. 53-58) Na primer, edno bodovno saldo na oddelen u~enik vo koe{to ima mnogu otstapuvawe od prethodniot op{t uspeh na u~enikot po toj nastaven predmet, zaslu`uva podetalna proverka. Nastavnikot mo`e, isto taka, da bara mislewa i od svoite kolegi vo interpretiraweto na bodovnite salda na testot. Davaweto pomo{ na roditelite za da gi razberat informaciite pretstavuva u{te edna od profesionalnite obvrski na nastavnicite.


im se dopa|a vo nivnata rabota ili vo rabotata na drugite deca, toj gi prezema prvite ~ekori vo razvivaweto na sposobnostite za ocenuvawe kaj niv.

OCENUVAWE NA NAPREDOKOT I POSTIGAWATA NA U^ENICITE

66

Site informacii od ocenuvaweto treba da vodat kon podobruvawe na u~eweto na deteto. Tokmu na~inot kako informaciite se koristat e povrzan so prvobitnata cel na aktivnosta na ocenuvaweto. ONN ~esto se koristi da se odredi stepenot vo koj{to se realizirani celite na nastavnata programa. Nastavnikot mo`e da gi koristi vakvite informacii na razli~ni na~ini vo planiraweto na slednite ~ekori na obrazovanieto na deteto. Na primer, informaciite od ocenuvaweto mo`e da poka`at deka e potrebna prerabotka na sodr`inata za nekoj matemati~ki poim ili deka e potrebno da se stavi pogolema naglaska na sposobnostite za razbirawe. Vakvite informacii mu koristat na nastavnikot dokolku gi sobira vo tekot na u~ebnata godina. Informaciite {to se sobiraat na krajot na u~ebnata godina se, isto taka, korisni za nastavnikot pri planiraweto na programata za narednata u~ebna godina. Sobranite informacii od standardiziranoto testirawe mo`at da se koristat za planiraweto na aktivnostite za jazi~nata i matemati~kata pismenost na nivo na celo u~ili{te. Eden direktor komentira: Gi pregledav rezultatite od standardiziranite testovi {to se sprovedoa po matematika zaedno so eden ~len od nastavni~kiot kolegium koj e odgovoren za nastavnata programa po matematika. Ni be{e jasno deka sposobnostite za presmetuvawe na nivo na u~ili{te ne se tolku dobri, pa go pokanivme sovetnikot koj ni pomogna da gi formulirame strategiite za da se podobri sostojbata. Niv gi primenuvame ovaa godina, fokusiraj}i se na intervenciite vo prvo, vtoro i treto oddelenie. Informaciite od ONN se koristat za da se izgotvi izve{tajot za odredeno dete koj dava informacii za razgovorot na nastavnikot so roditelite za silnite strani i slabostite vo u~eweto na deteto.

5. Izvestuvawe za informaciite od ocenuvaweto Nastavnicite i decata sekojdnevno gi razmenuvaat informaciite od OZU. Decata postojano im prenesuvaat informacii na nastavnicite. Niv toa mo`e da im pretstavuva predizvik da se prilagoduvaat na razli~nite na~ini na komunikacija so decata i da sfatat kakvo zna~ewe imaat informaciite za sekoe dete. Razvivaweto na sposobnostite za samoocenuvawe i redovnoto koristewe na portfolijata, listite za analiti~ko ocenuvawe i dnevnicite za u~ewe, gi osposobuva decata da prenesuvaat informacii od ocenuvaweto - informacii na koi nastavnicite mo`at da reagiraat. (Vidi Prilog A, str. 78-79) Na primer, za nekoi od vakvite informacii roditelite se informiraat preku doma{nite raboti i ova mo`e da ovozmo`i kontinuitet na u~eweto vo

domot i vo u~ili{teto. Nastavnicite mo`at da im uka`uvaat na roditelite na nekoi metodi so koi tie mo`at da im davaat poddr{ka na decata pri u~eweto doma, a osobeno preku aktivnostite za razvivawe na jazi~nata i matemati~kata pismenost. Nastavnicite mo`at, isto taka, za informaciite od ocenuvaweto redovno da gi izvestuvaat decata, roditelite, drugite nastavnici i drugite relevantni stru~waci. Za informaciite od ONN obi~no se izvestuva na sredbite so roditelite, vo u~eni~kite kni{ki, na sostanocite na nastavni~kiot kolegium itn. Nastavnicite mo`at rezultatite od ocenuvaweto da im gi interpretiraat na roditelite uka`uvaj}i im kako tie mo`at da gi koristat za da se podobruva u~eweto na decata. Roditelite, isto taka, mo`at da reagiraat na rezultatite od ocenuvaweto. Taka se ovozmo`uva dvonaso~en proces me|u nastavnikot i roditelot. Postoi eden kontinuiran proces preku koj{to formalnoto iskustvo od u~eweto na deteto vo u~ili{teto zaemno deluva so pomalku formalnoto razvojno iskustvo steknato vo domot i vo semejstvoto. (Nastavni planovi i programi za osnovno u~il{te, Voved, str. 21) Vo ovaa tema se definiraat i opi{uvaat dva komplementarni priodi vo ocenuvaweto: Ocenuvaweto zaradi u~ewe i Ocenuvaweto na nau~enoto, koi se nadgraduvaat na informaciite za ocenuvaweto prezentirani vo Nastavnite planovi i programi za osnovno u~ili{te. Zaedno, dvata priodi im obezbeduvaat na nastavnicite podatoci za napredokot i postigawata na u~enicite vo u~eweto. Vakvite informacii im ovozmo`uvaat na nastavnicite da donesuvaat odluki za poefektivno prilagoduvawe na nastavata kon obrazovnite potrebi na decata. Vo su{tina, OZU i ONN im ovozmo`uvaat na nastavnicite da kreiraat najpogodna sredina na poddr{ka vo koja decata se pove}e motivirani da u~at.


67

UPATSTVA ZA U^ILI[TATA


: 4 A M TE A T A N [ I L I U^ A K I T O T E POLI W A V U N E Z A OC


Tema 4: U~ili{nata politika za ocenuvaweto Celta na ovaa tema e da im pomogne na u~ili{tata vo kreiraweto na svojata politika za ocenuvaweto. Vo Zakonot za obrazovanie (od 1998) predvidena e obvrska sekoe u~ili{te da izgotvi u~ili{ten plan. U~ili{niot plan pretstavuva dokument za obrazovnata filozofija na u~ili{teto, negovite celi i kako toa predlaga niv da gi postigne. Toj se osvrnuva na site nastavni planovi i programi i na organizacijata na u~ili{nite resursi... (Ministerstvo za obrazovanie i nauka, 1999, str. 8) Zatoa, razvojot na u~ili{nata politika za ocenuvaweto e postaven vo po{irok kontekst na razvojot i planiraweto na u~ili{teto i go sledi modelot na razvojnoto planirawe na u~ili{teto prika`an na dijagramot 4. Dopolnitelni informacii za ovoj model mo`at da se najdat na veb-stranicata School Development Planning Support (Primary) (SDPS) na http://www.sdps.ie.

Procesot na planirawe e cikli~en i toj im ovozmo`uva na u~ili{tata da se vklu~uvaat vo fazata {to e relevantna za nivnata sostojba. Nekoi u~ili{ta ve}e imaat izgotveno svoja politika za ocenuvawe i mo`ebi se vo fazata na preispituvawe na svojata politika vo pogled na ovie nasoki. Drugi u~ili{ta, pak, mo`ebi se vo fazata na izgotvuvawe na nacrtot. Va`no e deka site ~lenovi na nastavni~kiot kolegium treba da bidat vklu~eni vo razvojot, primenata i preispituvaweto na politikata za ocenuvawe. Isto taka, va`no e politikata formulirana od u~ili{tata redovno da se vrednuva i preispituva za da mo`e kontinuirano da gi zadovoluva menlivite potrebi na u~ili{tata i nivnite u~enici. Roditelite treba, isto taka, da bidat vklu~eni vo politikata na ocenuvaweto. Ova razviva ~uvstvo na sopstvenost vo vrska so politikata i ovozmo`uva poefektivna implementacija. Sli~no na site drugi vidovi politiki, u~ili{nata politika za ocenuvaweto gi odrazuva su{tinskite vrednosti i klimata na u~ili{teto.

Dijagram 4: Model na razvojno planirawe na u~ili{teto Ocenuvajte go efektot na planiranata promena vrz nastavata i u~eweto.

Vrednuvajte Istaknete gi tekovnite jaki strani na u~ili{teto i odredete gi podra~jata {to baraat akcija.

rajt

e

Ko

nt

ro

li

e ajt tuv pi eis Pr

ra

j te

Redovno proveruvajte go napredokot vo odnos na planot.

N p r av e i o de r i te te gi ti te

Vnesuvajte gi promenite spored odredenite prioriteti postaveni vo planot.

ti men e l Imp

OCENUVAWE NA NAPREDOKOT I POSTIGAWATA NA U^ENICITE

70

Planirajte

Dajte jasni upatstva za toa kako povremeno da se obrnuva vnimanie na prioritetite - vo razvojniot plan na u~ili{teto.

Odredete gi podra~jata na koi treba vedna{ da im se posveti vnimanie.


Sodr`ina na politikata za ocenuvawe

Op{to ka`ano, u~ili{nata politika za ocenuvaweto sodr`i pismen prikaz za celite i vo kratki crti izlo`uva kako u~ili{tata }e go koristat ocenuvaweto za da izlezat vo presret na potrebite na decata, nastavnicite, roditelite i na drugite relevantni subjekti. Toj dokument mo`e da vklu~uva kratok pregled na:  

 







na~inot na kreirawe na politikata; povrzanosta na politikata so odredbite za celta na u~ili{teto i u~ili{nata klima; celta na politikata; ulogata i odgovornostite na kadarot za taa politika; sodr`inata na politikata - procesot na ocenuvaweto vo u~ili{teto; - celite na ocenuvaweto; - metodite na ocenuvaweto (sobiraweto informacii od ocenuvaweto); - interpretiraweto, bele`eweto, koristeweto i izvestuvaweto za informaciite od ocenuvaweto; implikaciite za obu~uvaweto na kadarot i za resursite; procedurite za razgleduvawe i evalvacija na rezultatite.

  











Zo{to treba da se ocenuva u~eweto na decata? [to treba da se ocenuva? Koga treba da se vr{i ocenuvaweto? Kako treba da se ocenuva u~eweto na decata? Kade treba da se bele`at/evidentiraat informaciite od ocenuvaweto? Kako treba da se bele`at/evidentiraat informaciite od ocenuvaweto? Koj treba da bide izvesten za informaciite od ocenuvaweto? Kako treba da se izvestuvaat drugite subjekti za informaciite od ocenuvaweto? Kolku dolgo treba da se ~uvaat informaciite od ocenuvaweto?

Podolu vo ovaa tema se dava odgovor na navedenive pra{awa. Celosno se istaknati i implikaciite na zakonskata regulativa vrz politikata i praktikata.

Zo{to treba da se ocenuva u~eweto na decata? Kako {to be{e prika`ano vo kratki crti vo Temata 1, ocenuvaweto e del od dobrata nastava i u~ewe. Toa mu obezbeduva na nastavnikot informacii za da donesuva odluki za toa {to i kako deteto u~i. Vakvite informacii, pak, od svoja strana mu ovozmo`uvaat na nastavnikot da gi odreduva slednite ~ekori vo napreduvaweto na u~eweto na deteto i na soodveten na~in da gi prilagoduva svoite nastavni strategii i obrazovni aktivnosti. Koristeweto na informaciite od ocenuvaweto za podobruvawe na nastavata i u~eweto na vakov na~in mo`e da pridonesuva za pogolemo zadovolstvo vo u~eweto i interesni iskustva za deteto, kako i da pridonesuva za zbogateno i korisno profesionalno iskustvo za nastavnikot.

[to treba da se ocenuva? Ovoj del e adaptiran od dokumentot Pra{awa koi{to pottiknuvaat razvoj na edna politika na ocenuvawe koj{to mo`e da se najde na veb-stranicata na SDPS (Primary) na www.sdps.ie/policies/Assessment.doc. Politikata na ocenuvawe treba, isto taka, da dava objasnuvawe za toa koga i kako u~ili{teto }e ja koristi IKT vo ocenuvaweto na u~eweto na decata, vo bele`eweto i skladiraweto na informaciite od ocenuvaweto i za pri~inata {to go odreduva ovoj proces. Pra{awata koi{to mo`at da Vi pomognat vo izgotvuvaweto na politikata za ocenuvaweto dostapni se na veb-stranicata na SDPS (Primary) na http://www.sdps.ie. Va`no e da se istakne deka politikata treba da se odnesuva konkretno na site aspekti koi{to bea istaknati pogore. Podrobnite detali za procesot na ocenuvawe treba da pretstavuvaat klu~en element na politikata. (Vidi ja pettata komponenta navedena pogore vo kratkiot pregled.) Vo toj pogled, politikata treba da dade odgovor na slednive pra{awa za u~ili{nata praktika vo ocenuvaweto na u~eweto na decata:

U~ili{nata politika za ocenuvaweto treba da obrnuva vnimanie na sekoe programsko podra~je/nastaven predmet od Nastavnite planovi i programi za osnovnoto u~ili{te i da gi opfa}a znewata i sposobnostite {to deteto gi steknuva, stavovite i vrednostite {to deteto gi razviva i sklonostite {to deteto gi poka`uva. Va`no e da se napomne deka kaj site programski podra~ja/nastavni predmeti se primenuvaat soodvetni metodi. Nekoi metodi se popogodni za izvesni celi na ocenuvaweto i za izvesni nastavni predmeti, kako {to e navedeno vo Temata 2 od ovie upatstva. Odlu~uvaweto {to da se ocenuva se bazira na celite na nastavnite programi po sekoe programsko podra~je/nastaven predmet i na toa {to nastavnikot ima namera da im pomogne na decata da nau~at. Nastavnikot koristi soodvetni metodi na ocenuvawe za da go izmeri stepenot do koj{to decata gi postignale tie celi. (Vidi primeri na metodi na ocenuvawe vo Temata 2.)

71

UPATSTVA ZA U^ILI[TATA

Zakonot za obrazovanie (1998) nalaga u~ili{tata redovno da gi vrednuvaat znaewata na u~enicite i da dostavuvaat periodi~ni izve{tai za rezultatite od evalvacijata do u~enicite i do nivnite roditeli. Vo ispolnuvaweto na ova barawe u~ili{tata izgotvuvaat razvojni proceduri koi{to obezbeduvaat to~en opis na napredokot i postigawata na decata. Komponentite kako, koga i kade od ovie proceduri se izlo`eni vo kratki crti vo u~ili{nata politika za ocenuvaweto.




Koga treba da se vr{i ocenuvaweto?

OCENUVAWE NA NAPREDOKOT I POSTIGAWATA NA U^ENICITE

72

Ocenuvaweto pretstavuva kontinuiran proces vo tekot na celokupnoto iskustvo na deteto vo osnovnoto u~ili{te. Ovoj proces se oblikuva spored vozrasta na deteto i spored fazata na negovoto obrazovanie i razvoj. Pogledot na deteto kon svetot i negovoto iskustvo od u~eweto se pove}e holisti~ki vo prvite oddelenija od osnovnoto u~ili{te. Vo ovaa faza razdvojuvaweto na u~eweto vo razli~ni nastavni predmeti vo golem del ne e bitno za deteto. Nastavnite programi go naglasuvaat zna~eweto na povrzanite obrazovni iskustva za pomalite deca i smetaat deka so rasteweto na decata predmetnata nastava im stanuva porazbirliva. U~ili{nata politika za ocenuvaweto treba da go odrazuva vakviot razvoj i promenite vo toa kako decata mu prio|aat i go do`ivuvaat u~eweto, a metodite na ocenuvawe {to u~ili{teto gi koristi treba da se razlikuvaat vo razli~nite fazi na razvojot na decata. Politikata treba, isto taka, da obezbedi davaweto sudovi za u~eweto i razvojot na decata da se vr{i vo tekot na izvesni vremenski periodi namesto toa da bide sporadi~no, a informaciite od ocenuvaweto da se koristat za da se intervenira i da se dade soodvetna poddr{ka vo odnosnata obrazovna faza na deteto. So ogled na odredbite vo Zakonot za obrazovanie (1998) i vo Zakonot za obrazovanie na licata so posebni obrazovni potrebi (2004) u~ili{teto treba da obezbedi obrazovnite potrebi na site deca, vklu~uvaj}i gi i onie so pre~ki vo razvojot ili posebni obrazovni potrebi da bidat identifikuvani i zadovoluvani. Zatoa, u~ili{nata politika na ocenuvawe treba, isto taka, da se osvrnuva i na ulogata na dijagnosti~koto ocenuvawe i da gi specificira dijagnosti~kite instrumenti {to treba da se koristat, kako i vremenskite rokovi za intervenciite. Na sli~en na~in treba da se specificiraat i u~ili{nite proceduri vo identifikuvaweto i zadovoluvaweto na potrebite na izvonredno sposobnite deca. Spored odredbite vo Zakonot za obrazovanie na licata so posebni obrazovni potrebi (2004) za sekoe dete so posebni obrazovni potrebi koe se ocenuva treba da postoi individualen / li~en plan za obrazovanie. U~ili{nata politika na ocenuvawe treba da gi odreduva procedurite za izgotvuvawe i primena na ovoj plan za poddr{ka na obrazovanieto na deteto. Vo podgotovkite na obrazovniot plan mora da bidat konsultirani roditelite na deteto, organizatorot na posebnite obrazovni potrebi koj e odgovoren za oddelnoto u~ili{te i drugi lica za koi{to direktorot smeta deka se nadle`ni.(EPSEN Act, 2004, Section 9 (a)) Ocenuvaweto vo po~etnite oddelenija Ocenuvaweto vo po~etnite oddelenija pretstavuva neformalen i priroden del na interakciite na nastavnikot i decata. Golem del od ocenuvaweto se vr{i preku sledewe / nabquduvawe na deteto, razgovori so deteto i aktivno islu{uvawe na deteto vo raznovidni obrazovni situacii. Bidej}i ranata vozrast obezbeduva osnova za natamo{noto u~ewe va`no e {to e mo`no pobrgu da se

identifikuvaat onie deca koi imaat pote{kotii vo u~eweto. Za da go ovozmo`i toa, u~ili{teto treba da implementira kontrolna politika na testirawe vo vtorata u~ebna godina. Kontrolata vklu~uva sledewe na decata od strana na nastavnikot i sproveduvawe na grupni i individualni testovi za rana jazi~na i matemati~ka pismenost i za razvojnite sposobnosti. Informaciite dobieni preku vakvite kontrolni testovi, zaedno so sekojdnevnoto sledewe na malite deca od strana na nastavnikot, ovozmo`uvaat poto~no ocenuvawe na jakite strani i na potrebite na deteto. Ova e osobeno va`no vo slu~ajot so pomalite deca koga napredokot se odviva so voobi~aeno tempo. Kontrolata ovozmo`uva rana identifikacija na pote{kotiite vo u~eweto i ovozmo`uva efektivna komunikacija so roditelite na deteto. Ranata identifikacija mu ovozmo`uva na nastavnikot da organizira soodvetna poddr{ka bazirana na Fazniot model na intervencii (od Nacionalniot obrazoven servis na psiholozite). Ovoj model vklu~uva rabota na nastavnikot so roditelite na deteto, konsultirawe so psiholog od NEPS i, onamu kade {to e potrebno, organizirawe na poddr{ka vo u~eweto ili resursna nastava i/ili pristap na raznovidni terapii. Upatstvata za davawe poddr{ka vo u~eweto (2000) obezbeduvaat informacii za izgotvuvawe na celosen u~ili{ten plan za poddr{ka vo u~eweto i go naglasuvaat zna~eweto od implementiraweto na interventnite programi za ranata vozrast. Podetalni upatstva za ocenuvaweto na ranata vozrast }e bidat publikuvani kako del od Ramkata za u~eweto na rana vozrast vo 2008. Ocenuvaweto vo srednite i vo pogornite oddelenija Kako i so pomalite deca, metodite na ocenuvawe {to se koristat so decata vo srednite i vo pogornite oddelenija treba da bidat izlo`eni vo u~ili{nata politika. Pritoa, treba da se dokumentiraat planovite za standardiziranoto testirawe na u~ili{teto. U~ili{tata treba da go zadovolat minimumot barawa za sproveduvawe na standardiziranite testovi po jazi~na i matemati~ka pismenost na krajot na prvo oddelenie/na po~etokot na vtoro oddlenie i na krajot na ~etvrto oddelenie / po~etokot na petto oddelenie. Politikata na ocenuvawe treba da odreduva koi testovi }e se koristat, koga tie }e se sproveduvaat i kako }e bidat koristeni rezultatite. Odreduvaweto na vremeto za testirawe, bez ogled na toa dali na po~etokot ili na krajot na oddelno oddelenie, }e bide diktirano od celta na testovite. Glavno, kolku porano se sproveduva edno ocenuvawe za dijagnosti~ki celi, poverojatno e deka toa }e vodi kon intervencija od koja deteto }e ima korist. Testiraweto na po~etokot na u~ebnata godina im ovozmo`uva na u~ili{tata da planiraat soodvetni intervencii za odredeni deca, dodeka, pak, testiraweto na krajot na u~ebnata godina im ovozmo`uva na u~ili{tata da donesuvaat re{enija vo vrska so rasporeduvaweto na u~enicite vo paralelkite i vo vrska so niv-


Kako treba da se ocenuva u~eweto na decata? Informaciite sobrani preku raznovidni metodi na ocenuvawe, vo tekot na odreden vremenski period, mo`at da mu pomognat na nastavnikot da dobie detalna slika za napredokot i postigawata na deteto. Kako {to ve}e be{e istaknato, ova posebno se odnesuva na slu~ajot so pomalite deca, bidej}i nivnoto u~ewe mo`e vo golema mera da bide povrzano so konkretnata situacija zaradi {to informaciite od ocenuvaweto (vklu~uvaj}i gi rezultatite od testovite) se pomalku verodostojni otkolku {to toa e slu~ajot so pogolemite deca. Poznavaweto na kontekstot vo koj se realizira ocenuvaweto ja zbogatuva interpretacijata na sobranite informacii od strana na nastavnikot. Ova mu ovozmo`uva polesno da go razbere procesot na u~ewe od gledna to~ka na deteto. Delot 2 od ovie upatstva mu obezbeduva na u~ili{teto informacii za eden {irok opus na metodi za ocenuvawe. Osobeno e va`no izbranite metodi da se soodvetni na celta na ocenuvaweto i na vozrasta i razvojnite fazi na decata. Zakonot za ednakov status (2000), isto taka, ima implikacii za u~ili{tata vo vr{eweto na vakviot izbor. Ovoj zakon poddr`uva ednakvost i zabranuva izvesni vidovi diskriminacija, na primer diskriminacija po osnov na vera, vozrast, invaliditet ili etni~ka pripadnost. Zatoa, metodite na ocenuvawe {to se koristat za sobirawe informacii za decata ne smeat na nikakov na~in da vr{at diskriminacija me|u niv. U~ili{tata treba da bidat zapoznaeni so vlijanieto na kontekstot, kulturata i jazikot na ocenuvaweto i da nastojuvaat da obezbedat ocenuvawata da se realiziraat vo okolnosti koi{to se soodvetni za decata. Na primer, kadarot treba da gi identifikuva i da im obrnuva vnimanie na onie aspekti na ocenuvaweto {to se od posebno zna~ewe za decata so posebni obrazovni potrebi i da obezbedi soodvetni alternativi dokolku takvi se potrebni. Za odredeni deca, nastavnikot mo`ebi }e treba da gi razgleduva / prou~uva na~inite za ocenuvawe na napredokot i postigawata koi{to se dovolno ~uvstvitelni za nivoto na sposobnostite na sekoe dete. Ova mo`e da vklu~uva davawe pogolemo zna~ewe na toa kako deteto ja do`ivuva i reagira na izvesna aktivnost ili davawe dopolnitelno vreme na deteto za da dovr{i izvesna aktivnost. Alternativno, toa mo`e da go vklu~uva i ona dete na koe mu e potrebna pomala poddr{ka za da dovr{i izvesna aktivnost. Pove}e informacii za ocenuvaweto na u~enicite so op{ta popre~enost vo u~eweto mo`at da se najdat vo Upatstvata za nastavnicite na u~enici so op{ta popre~e-

nost vo u~eweto - Voved (NCCA,2007), i na veb-stranicata na NCCA na www.ncca.ie/uploadedfiles/Publications/ SEN_introduction.pdf.

Kade treba da se bele`at / evidentiraat informaciite od ocenuvaweto? Vo ispolnuvaweto na odredbite od Zakonot za obrazovanie (1998) u~ili{tata vospostavuvaat i vodat poedine~na evidencija za obrazovanieto na decata dodeka tie go posetuvaat u~ili{teto. Tie im dostavuvaat na roditelite izve{tai od ocenuvaweto koi{to sodr`at to~ni i jasno pristapni informacii za napredokot i postigawata na decata. U~ili{tata vodat tri vida evidencija: 

 

sekojdnevni bele{ki {to gi vodat nastavnicite; dosie za u~enikot; u~eni~ka kni{ka.

Bele{ki {to gi vodi nastavnikot Nastavnikot voobi~aeno vodi sekojdnevni bele{ki za svoite opservacii, zabele{ki, slu~ki itn. koi{to se javuvaat na ~asovite i vo dvorot na u~ili{teto. Ovoj vid na bele{ki mu obezbeduvaat dopolnitelni informacii za deteto i mu pomagaat poefektno da gi zadovoluva nivnite individualni obrazovni potrebi. Toj vid, isto taka, dava informacii za organizacijata na ~asovite na nastavnikot. U~eni~ko dosie U~eni~koto dosie se koristi od strana na nastavnicite za da se bele`at informaciite za site aspekti na u~eweto i razvojot na deteto. Dosieto pretstavuva koncizen obrazoven istorijat za napredokot i postigawata na deteto vo tekot na sekoja u~ebna godina i zatoa treba da se vodi dosie za sekoj u~enik. Toa se koristi za vo nego da se ~uvaat dokumentite vnesuvani od strana na oddelenskiot nastavnik, nastavnikot za davawe poddr{ka vo u~eweto i nastavnikot za resursi (onamu kade {to toa e primenlivo). Glavnite funkcii na u~eni~koto dosie se: 





da im dava poddr{ka na nastavnicite i na decata vo sledeweto i struktuiraweto na u~eweto; da obezbeduva informacii vo podgotvuvaweto na izve{taite za roditelite; da obezbeduva informacii za nastavnicite koi{to podocna }e go u~at deteto.

U~eni~koto dosie gi vklu~uva silnite strani i potrebite na deteto, napredokot {to toa go postignuva i sekoe podra~je na obrazovanieto i razvojot na koi{to treba da im se obrne posebno vnimanie. Vo u~eni~koto dosie mo`at da se vnesuvaat i drugi korisni i relevantni informacii, kako {to se detali za kontaktite so domot, zapi{uvaweto vo u~ili{teto, evidencijata za redovnosta na ~asovite, medicinska istorija (onamu kade {to toa e potrebno), informacii vo vrska so predu~ili{noto iskustvo (dokolku se

73

UPATSTVA ZA U^ILI[TATA

niot napredok, a koi{to se baziraat vrz rezultatite od ocenuvaweto. Iako odreduvaweto na vremeto za testirawe i redosledot koi{to gi odreduvaat nastavnicite pri opfa}aweto na razli~ni elementi od nastavnite programi so razli~ni oddelenija mo`e da predizvika problemi vo odlu~uvaweto koga testovite treba da se sprovedat vo tekot na u~ebnata godina, celta na ocenuvaweto treba da bide od presudno zna~ewe.


OCENUVAWE NA NAPREDOKOT I POSTIGAWATA NA U^ENICITE

74

obezbedeni od strana na u~ili{teto od koe deteto preminuva) i materijali so rezultatite od ocenuvawata (na primer, re{avani standardizirani test kni{ki). U~ili{teto mo`e da izbere da go vodi u~eni~koto dosie vo pismena forma (vo papki) ili vo elektronska forma. Dokolku se vodi elektronski, dosieto treba da bide pridru`eno i so otpe~ateni listovi vo posebna papka. U~eni~ka kni{ka U~eni~kata kni{ka pretstavuva zna~aen element na u~eni~koto dosie i vo nea se bele`at najva`nite i karakteristi~nite informacii za obrazovniot napredok i postigawata na deteto (vklu~uvaj}i gi i interesite, jakite strani i potrebite). Glavna cel na u~eni~kata kni{ka e informirawe na roditelite preku edna pristapna forma za da mo`at da gi koristat takvite informacii vo davaweto pomo{ na svoite deca vo u~eweto i taka da ja zajaknuvaat vrskata me|u u~ili{teto i domot. U~eni~kata kni{ka ovozmo`uva bele`ewe na informaciite od ocenuvaweto dva pati godi{no. Vo kni{kite vnesuvaat bele{ki site onie koi mu predavaat na deteto. Rezultatite od ocenuvawata na decata se bele`at za da se olesni zapoznavaweto na roditelite, nastavnicite i drugite subjekti zainteresirani za obrazovanieto na deteto so najrelevantnite i korisnite informacii za napredokot i postigawata na deteto. NCCA vo momentov raboti zaedno so u~ili{tata na izgotvuvawe na obrasci na u~eni~ki kni{ki na dr`avno nivo.

Kako treba da se bele`at / evidentiraat informaciite od ocenuvaweto? Informaciite od ocenuvaweto mo`at da se bele`at vo razli~ni formi, vklu~uvaj}i broj~ani ocenki, opisni ocenki, listi za proverka, profili i narativni komentari. (Vidi Tema 2). Nastavnicite treba da imaat predvid deka komentarite treba da bidat objektivni i instruktivni. Se prepora~uva komentarite {to se vnesuvaat vo u~eni~koto dosie i vo u~eni~kata kni{ka da bidat formulirani na pozitiven na~in so cel da se dava poddr{ka na natamo{noto u~ewe i razvoj. Pri nivnoto popolnuvawe nastavnicite treba da gi imaat predvid i mo`nite korisnici koi{to }e gi ~itaat ovie dokumenti. Informaciite od ocenuvaweto {to se sodr`at vo u~eni~koto dosie i vo u~eni~kata kni{ka treba da im bidat lesno dostapni i razbirlivi na site relevantni zainteresirani korisnici. Toa nalaga jasnost i doslednost vo bele`eweto i prenesuvaweto na informaciite od ocenuvaweto od eden na drug nastavnik vo ramkite na u~ili{teto i pri izvestuvaweto na roditelite vo razli~nite fazi od obrazovanieto na nivnite deca vo osnovnoto u~ili{te. Sli~na doslednost i jasnost e potrebna i pri zaemnata razmena na informaciite od ocenuvaweto i me|u u~ili{tata, a osobeno zaradi zgolemenata mobilnost na u~ili{nata populacija.

So kogo treba da se spodeluvaat informaciite od ocenuvaweto? Zakonot za za{tita na podatocite (Izmenite) (od 2003) gi utvrduva pravata na roditelite za dobivawe redovni informacii za napredokot i postigawata na nivnite deca spored Zakonot za obrazovanie. Zakonot im dava pravo na roditelite na u~enici pod osumnaesetgodi{na vozrast (a i na samite u~enici koga }e bidat na vozrast od osumnaeset godini ili postari) da imaat pristap do site li~ni podatoci koi{to se odnesuvaat na ovie u~enici, bez ogled na toa dali informaciite se ~uvaat vo elektronska forma ili vo otpe~ateni papki vo sreden sistem na arhivirawe vo u~ili{teto. (Sekakvi informacii od ocenuvaweto ili li~ni podatoci evidentirani od u~ili{teto, vklu~uvaj}i gi i formalnite i pomalku formalnite bele{ki, bez ogled dali tie se registrirani avtomatski ili ra~no, pretstavuvaat predmet na odredbite od ovoj zakon.) Zakonskata regulativa bara od u~ili{teto na soodveten na~in da dava informacii za rezultatite od ocenuvawata koga toa go baraat drugi nastavnici, drugi u~ili{ta i samite deca. U~ili{teto, isto taka, e obvrzno da im gi dostavuva informaciite od ocenuvaweto i na drugi poedinci koi{to se vklu~eni vo obrazovanieto na deteto. Vo niv vleguvaat inspektorite od DES, lica od Nacionalnata obrazovna slu`ba na psiholozite (NEPS), organizatorite na posebnite obrazovni potrebi, kako i drugi stru~ni lica kako {to se terapevtite za govor i jazik i drugi profesionalni terapevti. Vakvoto spodeluvawe na informaciite so razni stru~ni lica gi zbogatuva obrazovnite iskustva na deteto. Vo razvivaweto na svojata politika za ocenuvaweto u~ili{tata treba da izlo`at vo kratki crti kako tie }e obezbedat eden celosen i precizen pregled za napredokot i razvojot na sekoe dete da im bide dostapen na relevantnite lica navedeni pogore.

Kako treba da se spodeluvaat informaciite od ocenuvaweto so drugi subjekti? Prezentiranive informacii treba da im bidat dostapni na site relevantni subjekti. Pri formuliraweto na u~ili{nata politika za ocenuvaweto, u~ili{teto treba da ima predvid: 







Komu treba u~ili{teto da mu dostavuva izve{tai so informacii od ocenuvaweto? Kako }e se vr{i izvestuvaweto so informacii od ocenuvaweto? Kolku ~esto }e se dostavuvaat izve{tai so informacii od ocenuvaweto? Kakva terminologija }e se koristi vo izve{taite so informacii od ocenuvaweto (odnosno, koja terminologija im e poznata na ~lenovite na nastavni~kiot kolegium, a, isto taka, i na roditelot(ite)?

Za rezultatite od ocenuvaweto roditelite }e bidat izvestuvani dva pati godi{no vo tekot na sekoja u~ebna godina. Edniot od ovie nastani vklu~u-


Direktorot na u~ili{teto treba da go odobruva pristapot do informaciite od ocenuvaweto na drugi lica pokraj roditelite (koi{to bea prethodno navedeni). Vakviot pristap mo`ebi }e treba da bide pridru`en i so komentar ili interpretacija od strana na odreden nastavnik ili od strana na direktorot. Kone~no, procedurite za prenesuvawe na relevantnite informacii me|u osnovnite u~ili{tata (vo slu~ajot koga deteto preminuva vo drugo osnovno u~ili{te), kako i prefrluvaweto na relevantnite informacii od osnovnoto vo postosnovnoto u~ili{te treba, isto taka, da bidat vgradeni vo taa politika.

Kolku dolgo treba da se ~uvaat informaciite od ocenuvaweto? U~ili{nata politika za ocenuvawata treba da dava kratok pregled i za toa kako i kade }e se ~uvaat informaciite od ocenuvawata na decata poedine~no. Decata mo`at da gi baraat informaciite od ocenuvaweto vo tekot na izvesen broj godini (koj{to sĂŽ u{te ne e specificiran vo zakonskata regulativa) otkako }e si otidat od u~ili{teto. Zatoa, va`no e u~ili{tata da gi ~uvaat vakvite informacii na bezbedno mesto za da im ovozmo`at na porane{nite u~enici polesen pristap vo koj bilo period sĂŽ do nivniot dvaeset i prvi rodenden. Spored Zakonot za za{tita na podatocite (Izmenite) (2003) od u~ili{tata mo`e

da se baraat informacii od ocenuvawata. Informaciite {to se ~uvaat vo kompjuterite mora da bidat za{titeni i treba da ima ograni~en pristap do niv. Pritoa, treba da se izgotvat i rezervni verzii na informaciite, jasno obele`eni i ~uvani na sli~en na~in na bezbedno mesto. 75

UPATSTVA ZA U^ILI[TATA

va i dostavuvawe pismen izve{taj, po mo`nost na krajot na u~ebnata godina. Drugiot izve{taj mo`e da vklu~uva samo sredba ili sredba i pismen izve{taj. U~ili{teto mo`e da odlu~i za najsoodvetnoto vreme za vakvite izve{tai i sredbi i da go vklu~i vakviot vremenski raspored vo politikata za ocenuvawe. Nastavnicite mo`at da ostvaruvaat neformalni sredbi so roditelite i nadvor od vakvite formalni sostanoci. Politikata na ocenuvawe treba jasno vo kratki crti da dade pregled na odlukite {to u~ili{teto gi prezema vo vrska so za~estenosta i na~inot na izvestuvaweto. Na u~ili{tata mo`e da im bide od korist da se dogovorat za izvesna forma za roditelskite sostanoci. Mo`e da se izgotvi i Vodi~ za sredbite so roditelite koj{to }e im pomaga na nastavnicite vo vodeweto na vakvite sredbi. Toj bi mo`el da stavi naglaska na pra{awata kako najdobro da se iskoristuva raspolo`ivoto vreme, prezentirawe na izve{tajot za deteto vo edna, kolku {to e mo`no, popozitivna i konstruktivna svetlina, koristewe na jazikot koj{to site roditeli go razbiraat i odbegnuavwe na upotrebata na tehni~ki ili stru~ni termini i davawe upatstva na roditelite za na~inite kako tie mo`at da im pomagaat na decata vo nivnoto u~ewe. Kako dodatok na edno CD za roditelite, nasloveno kako [to, zo{to i kako decata u~at vo osnovnoto u~ili{te (NCCA, 2006), NCCA }e izgotvi resursni materijali za u~ili{tata so koi }e im pomagaat na roditelite da gi razbiraat i da gi koristat informaciite od ocenuvaweto vo davaweto pomo{ vo u~eweto na nivnite deca. Ovie materijali }e vklu~uvaat informacii i za razbiraweto na zna~eweto na rezultatite na standardiziranite testovi.


I C O T A A J D I O F D A R G O I L B I IB


Prilog A: Dopolnitelni informacii za metodite na ocenuvawe na ~asovite OCENUVAWE NA NAPREDOKOT I POSTIGAWATA NA U^ENICITE

78

Ovoj prilog dava dopolnitelni informacii za samoocenuvaweto, postavuvaweto pra{awa i za zada~ite i testovite izgotveni od nastavnikot {to bea prika`ani vo kratki crti vo Temata 2. Toj vklu~uva: Samoocenuvawe  Lista za ocenuvawe  Tehnika: Krevawe palec  Tehnika: Semafor  Dijagram: Plus, minus, interesno (PMI)  Sogovornici partneri / drugar~iwa sogovornici  Skali za popolnuvawe Postavuvawe pra{awa  Vidovi pra{awa Zada~i i testovi izgotveni od nastavnikot  Planirawe na zada~a za rabota na ~asovite  Vidovi test-pra{awa. Prilogot B dava izvesni resursni materijali za fotokopirawe {to mo`at da se koristat pri samoocenuvaweto, ocenuvaweto na portfolioto i kaj zada~ite i testovite izgotveni od nastavnikot. NCCA vo momentov raboti na edna publikacija za davawe poddr{ka vo ocenuvaweto na napredokot i postigawata na u~enicite vo realizacijata na Nastavnite programi za osnovno u~ili{ta naslovena kako: ACTION (Assessment, Curriculum, and Teaching Innovation On the Net) koja {to }e mo`e da se pogleda na veb-stranicata http://www.ncca.ie.

Samoocenuvawe Lista za ocenuvawe Temata 2 dava primer na lista za ocenuvawe {to se koristi za samoocenuvawe. (str. 17) i za vodewe razgovori (str. 25). Nakratko, listata za ocenuvawe pretstavuva eden instrument za ocenuvawe koj{to gi opi{uva raznovidnite nivoa na kvalitet vo eden poseben trud na u~enikot. Taa mo`e da se koristi vo ocenuvaweto na ednostavni obrazovni aktivnosti, kako i na pokompleksni zada~i. Taa, isto taka, mo`e da se adaptira za upotreba na razni nivoa na oddelenija. Listata za ocenuvawe mo`e da bide izgotvena od strana na samiot nastavnik ili vo sorabotka na nastavnikot so decata. Koga edna takva lista za analiti~ko ocenuvawe za prv pat se voveduva vo edno oddelenie taa treba da bide vo ednostavna forma i treba da se koristi vo posebno obrazovno podra~je sÎ dodeka decata dobro ne ja zapoznaat i ne nau~at kako taa se koristi. Vo prvite oddelenija mo`at da se primenuvaat ednostavni listi koi koristat izrazi na lica ili drugi simboli za da gi odredat „nivoata na zadovolstvoto�. Na decata mo`e da im se pomaga da ja ocenuvaat svojata rabota na mnogu ednostavni na~ini preku usno komentirawe za toa {to tie napravile, ka`uvaj}i dali tie se zadovolni so trudot, {to im se dopa|a vo nego, a {to ne im se dopa|a i {to bi sakale tie da napravat podobro sledniot pat. Listite za ocenuvawe mo`at, isto taka, da se koristat od strana na nastavnikot za da gi informira decata za kriteriumite spored koi }e bide ocenuvan nivniot trud. Listata za ocenuvawe ima dve osnovni karakteristiki: (1) spisokot na kriteriumite, odnosno va`nite elementi na trudot i (2) nivoto na kvalitetot, odnosno koi elementi na trudot se sli~ni na sekoe od nivoata na kvalitetot. Podolu e daden primer na lista za ocenuvawe izgotvena od Airasian (Airasian, 2000) za bodirawe na delovi od pismen sostav na decata.

Lista za ocenuvawe - pismen sostav za izrazuvawe na sopstveni idei Bodovi 3

Bodovite ozna~uvaat:    

2

  



1

 





0

  



Razvivawe na ideite: postojano razviva idei vo edna kompletna, dobro obrabotena celina. Organizacija na ideite: redosledot na ideite e daden na eden logi~en i efektiven na~in. Fokusot vrz ~ita~kata publika: gi predviduva i izleguva vo presret na potrebite i pra{awata na ~itatelite. Jazikot {to se koristi: postojano koristi jazik koj{to go podobruva kvalitetot na pi{uvaweto. Razvivawe na ideite: Delumno gi razviva ideite, no ne obezbeduva kompletna, dobro obrabotena celina. Organizacija na ideite: celishodno go dava redosled na ideite za da mo`e ~itatelot da gi sledi. Fokusot vrz ~ita~kata publika: obi~no gi predviduva i izleguva vo presret na potrebite i pra{awata na ~itatelite. Jazikot {to se koristi: ~esto koristi jazik koj{to go podobruva kvalitetot na pi{uvaweto. Razvivaweto na ideite: retko gi razviva ideite, dava slabo razvieni i nekompletni idei. Organizacijata na ideite: obi~no go dava redosledot na ideite, no prisutni se izvesni prekini vo negoviot tek. Fokusot vrz ~ita~kata publika: povremeno gi predviduva i izleguva vo presret na potrebite i pra{awata na ~itatelite. Jazikot {to se koristi: ponekoga{ koristi jazik koj{to go podobruva kvalitetot na pi{uvaweto. Razvivawe na ideite: ne e prisutna razvojnost na ideite vo edna kompletna celina. Organizacija na ideite: retko dava podatoci za logi~en redosled na ideite. Fokusot vrz ~ita~kata publika: ne se ni obiduva da gi predviduva i izleguva vo presret na potrebite i pra{awata na ~itatelite. Jazikot {to se koristi: ne uspeva da koristi jazik koj{to go podobruva kvalitetot na pi{uvaweto.


Tehnika: Krevawe palec Ovaa tehnika ovozmo`uva decata da go poka`uvaat svoeto nivo na razbirawe ili svoite ~uvstva davaj}i go odgovorot so palcite svrteni nagore ili nadolu

  

crvena karta = Ne go rabiram toa. `olta karta = SĂŽ u{te ne go sfa}am toa. zelena karta = Go sfativ / razbrav!

   

Koj del od rabotata be{e najzna~aen? Koj del od rabotata go razbrav najdobro? Koj del od rabotata ne go razbrav? Koj del od rabotata be{e te`ok?

Tie na skalata gi rangiraat odgovorite na ovie pra{awa. Primer na skala

Decata mo`at da koristat semafor vo sekoe vreme vo tekot na ~asot. Ovaa tehnika e posebno korisna za grupna rabota na ~asovite so celata paralelka, a, isto taka, i so pomalite deca. Dijagram: Plus, minus, interesno (PMI) Dijagramot PMI mo`e da se koristi od strana na u~enicite za da ja ocenuvaat sopstvenata rabota ozna~uvaj}i gi interesnite elementi od rabotata so znacite plus, minus i interesno. Ovaa tehnika mo`e da im pomaga da odredat {to bilo uspe{no, a {to ne bilo uspe{no vo nivnoto u~ewe. Dijagramot PMI mo`e da se crta kako grafa, grafikon ili tabela. Podolu e daden primer na eden grafikon za PMI. Primer na grafikon za PMI

+ I

Sogovornici partneri / drugar~iwa sogovornici Koristeweto na ovaa tehnika ovozmo`uva decata da gi spodeluvaat informaciite edno so drugo za nivnoto sopstveno u~ewe. Na primer, decata mo`at da odredat tri novi ne{ta {to gi nau~ile i da ka`at {to im bilo lesno, a {to im bilo te{ko i da navedat ne{to {to tie bi sakale da go nau~at vo idnina so svojot sogovornik partner / drugar~e sogovornik. Idealno bi bilo sogovornikot partner da bide nekoj vo kogo deteto ima doverba i so kogo saka da gi spodeluva svoite misli i idei.

79

UPATSTVA ZA U^ILI[TATA

Tehnika: Semafor Semaforot e sli~na tehnika kako i onaa so palcite svrteni nagore ili nadolu. Taa mo`e da im pomogne na decata da go poka`at svoeto nivo na razbirawe ili svoite ~uvstva poka`uvaj}i karta so soodvetna boja:

Skali Skalata pretstavuva instrument za samoocenuvawe koja{to mo`e da im pomogne na decata da rangiraat i da odreduvaat prioriteti i podra~ja za razjasnuvawe vo svojata rabota onamu kade {to nai{le na pote{kotii. Decata donesuvaat odluki za svoeto u~ewe davaj}i odgovori na pra{awata kako {to se:


Postavuvawe pra{awa Slednive tabeli davaat kratok pregled na razli~nite vidovi pra{awa bazirani na Blumovata taksonomija (Krathwohl, 2002) i davaat primeri za sekoj poseben vid. 80

OCENUVAWE NA NAPREDOKOT I POSTIGAWATA NA U^ENICITE

Blumova taksonomija na postavuvawe pra{awa Evalvacija Sinteza Analiza Primena Sfa}awe Poznavawe

Poznavawe Klu~ni zborovi

Primeri na pra{awa

Ka`i

Navedi / nabroj

Definiraj

Imenuvaj

Koga

Kade

Odredi

Poka`i

Formuliraj

Lociraj

Povrzi

Koj

[to se slu~ilo po...? Kolku...? Koj be{e toj {to...? Mo`e{ li da go imenuva{...? Opi{i {to se slu~ilo na...? Koj mu zboruva{e na..? Mo`e{ li da ka`e{ zo{to...? Najdi go zna~eweto na...? [to e...? Koe e to~no ili neto~no...?

Sfa}awe Klu~ni zborovi

Primeri na pra{awa

Preraska`i

Sumiraj

Opi{i

Objasni

Prodiskutiraj

Interpretiraj

Daj kratok pregled

Predvidi

Preformuliraj

Sporedi

Proceni

Sprotivstavi

Mo`e{ li da napi{e{ so svoi zborovi...? Mo`e{ li da napi{e{ kratok pregled...? [to misli{ deka bi mo`elo da se slu~i potoa...? Koj misli{ deka...? Koja bila glavnata ideja...? Koj bil glavniot lik...? Mo`e{ li da napravi{ razlika me|u...? Kakvi razliki postojat me|u...? Mo`e li da dade{ eden primer za toa {to ti misli{ za...? Mo`e{ li da dade{ definicija za...?


Primena Klu~ni zborovi

Primeri na pra{awa Poka`i

Koristi

Ilustriraj

Konstruiraj

Kompletiraj / dovr{i

Ispitaj

Klasificiraj

Primeni

Demonstriraj / poka`i

Presmetaj

Modifikuvaj

Dali znae{ za drug slu~aj kade...? Mo`elo li ova da se slu~i vo...? Mo`e{ li da gi grupira{ ovie spored karakteristikite kako {to se...? Koi faktori bi gi promenil dokolku...? Mo`e{ li da ja primeni{ metodata {to ja koriste{e vo nekoe svoe sopstveno iskustvo...? Koi pra{awa bi gi postavil za...? Od dadenite informacii, mo`e{ li da izgotvi{ upatstva za...? Dali ovie informacii }e bidat korisni dokolku ti ima{...?

Analiza Klu~ni zborovi

Primeri na pra{awa

Analiziraj

Napravi razlika

Sporedi

Sprotivstavi / sporedi

Istra`i

Kategoriziraj / grupiraj

Identifikuvaj

Razdeli

Naredi

Objasni

Povrzi

Izvedi zaklu~ok

Koi nastani bi mo`ele da se slu~at...? Dokolku...se slu~e{e kakov bi mo`el da bide krajot? Kako toa bilo sli~no na...? Koja bila osnovnata tema na...? Koi bi bile, spored tebe, drugite mo`ni posledici na/za...? Zo{to...promeni se slu~ile? Mo`e{ li da go sporedi{ tvojot...so onoj prezentiran vo...? [to be{e problemot so...? Kakvi podatoci mo`e{ da navede{ za...?

Sinteza Klu~ni zborovi

Primeri na pra{awa

Kreiraj / napravi

Otkrij / pronajdi

Komponiraj / sostavi

Predvidi

Planiraj

Konstruiraj

Dizajniraj / proektiraj

Pretpostavi / zamisli

Predlo`i

Izmisli / izraboti

Formuliraj

Kombiniraj

Mo`e{ li da dizajnira{ eden...na...? Zo{to da ne komponira{ edna pesna za...? Mo`e{ li da najde{ nekoe posebno re{enie za...? Dokolku ima{e pristap do site resursi kako bi se spravil so...? Zo{to ne izmisli{ svoj sopstven na~in za da se spravi{ so...? [to bi se slu~ilo ako...? Na kolku na~ini mo`e{...? Mo`e{ li da izmisli{ nekoja nova i neobi~na promena na...? Mo`e{ li da izgotvi{ predlog koj{to bi...?

81

UPATSTVA ZA U^ILI[TATA

Najdi re{enie


Evalvacija Klu~ni zborovi

Primeri na pra{awa

Prosudi / proceni

Izberi / odberi

Izberi

Odlu~i

Opravdaj

Debatiraj / raspravaj

Potvrdi / proveri

Spori / tvrdi

Prepora~aj

Oceni

Proceni

Opredeli prioritet

OCENUVAWE NA NAPREDOKOT I POSTIGAWATA NA U^ENICITE

82

Dali ima podobro re{enie za...? Proceni ja vrednosta na...? Mo`e{ li da go brani{ svojot stav za...? Dali smeta{ deka...e dobra rabota ili lo{a rabota? Kako ti bi postapil...? Kakvi promeni za...ti bi prepora~al? [to ti bi predvidel / kakov zaklu~ok bi izvel od...? Kolku efikasni se...? [to misli{ ti za...? Kako ti bi izgotvil / koncipiral eden nov...?

Zada~i i testovi izgotveni od nastavnikot Listi za planirawe Listite za planirawe mo`at da bidat korisni vo podgotovkite da se koristat zada~ite kako metoda na ocenuvawe. Podolu e prika`an eden primer na lista za planirawe so edna verzija za fotokopirawe dadena vo Prilogot B, str. 88.

Oddelenie(ja)

Datum

Nastaven predmet(i)

Programski celi / zada~i

Vo koe oddelenie(ja) u~at decata?

Na koj datum decata }e ja zavr{at zada~ata(ite)?

Po koj nastaven predmet(i) se vr{i ocenuvaweto?

Koi programski celi / zada~i se ocenuvaat preku ovaa zada~a(i)?

Resursi

Vreme

Organizacija

Aktivnosti

Koi resursi im se potrebni na decata?

Kolku vreme }e bide potrebno da se zavr{i zada~ata(ite)?

Kakva organizacija na ~asot (so celata paralelka, so grupa, par ili individualno) e najpogodna od gledna to~ka na vklu~uvawe na decata i potrebata efektivno i efikasno da se realizira ocenuvaweto od strana na nastavnikot?

Koi se glavnite aktivnosti koi{to nastavnikot treba da gi prezeme po~nuvaj}i od po~etnata prezentacija pred decata preku razli~ni fazi na zada~ata(ite), pa sĂŽ do zaklu~nite sogleduvawa?

Zabele{ki na nastavnikot:


Primeri na test-pra{awa Pra{awata od 1 do 10 dadeni podolu ilustriraat eden opus na vidovi pra{awa koi{to za nastavnicite mo`at da bidat korisni pri izgotvuvaweto na testovi od vidot hartija moliv. Primer 1: Test-pra{awa so popolnuvawe na ispu{teni zborovi / prazni mesta

Primer na test so popolnuvawe na ispu{teni zborovi / prazni mesta: 2, 4, 8... Koj }e bide sledniot broj? Odgovorot 10 mo`e da uka`uva deka vrskata me|u broevite pretstavuva prosto zgolemuvawe na 2, namesto udvojuvawe na poslednata brojka.

Primer 2: Test-pra{awa so kratok / otvoren odgovor Test-pra{awata so kratok / otvoren odgovor ovozmo`uvaat po{irok opus na odgovori otkolku pra{awata so popolnuvawe na ispu{teni zborovi / prazni mesta kako {to e prika`ano vo sledniov primer. ............................................................................................ Primer na test-pra{awa so kratok / otvoren odgovor: Navedete go imeto na edno od ezercata na rekata [enon.

Pra{awata so sloboden odgovor ovozmo`uvaat davawe na eden po{irok obem na odgovori otkolku pra{awata so pove}kraten odgovor. Pra{awata koi{to baraat narativni odgovori mo`at da mu dadat na nastavnikot informacii za dlabo~inata i {irinata na razbiraweto na deteto, za razmisluvaweto na deteto i za podra~jata vo koi toa mo`e da ima korist od natamo{nata poddr{ka ili rabota. ............................................................................................ Primer na pra{awa so sloboden odgovor: Napi{i kratok tekst za celta na narodnite kujni vo vremeto na Golemata glad. ............................................................................................ Prepora~livo e da se struktuira pra{aweto za da se odredi dali deteto poka`uva vistinsko razbirawe za temata ili problematikata za koja{to se zboruva vo pra{aweto, otkolku da se pottiknuva nestruktuiran odgovor koj{to mo`e da krie praznini vo znaewata na deteto, na primer: ............................................................................................ Primer na pra{awe so sloboden odgovor: Navedi tri faktori koi{to pridonele za pojavata na Golemata glad.

Primer 6: Povrzuvawe Vidot na zada~ite so povrzuvawe pretstavuva efektiven na~in da se testira prepoznavaweto na vrskite me|u zborovite i definiciite, nastanite i datumite, kategoriite i primerite itn.

Primer 3: Pra{awa so pove}ekraten odgovor Pra{awata so pove}ekraten odgovor pottiknuvaat davawe redica odgovori i mo`at da se re{avaat na raznoviden na~in kako {to e dadeno vo sledniov primer. ............................................................................................ Primer na pra{awe so pove}ekraten odgovor:

+=9 Primer 4: Odgovori koi{to treba da gi korigiraat samite u~enici Edna interesna varijacija na test-pra{awa kade nastavnikot treba da podgotvi dobro formulirani, no konceptualno pogre{ni odgovori koi{to decata treba da gi korigiraat. Vakvite odgovori mo`at da sodr`at voobi~aeni pogre{ni razbirawa, to~ni no nekompletni odgovori ili poznati celosno fakti i idei.

Primer 7: Pra{awa so pove}e~len izbor vo odgovorot Odgovorite na pra{awata so pove}e~len izbor obezbeduvaat informacii za sposobnosta na deteto da pravi razlika me|u to~niot odgovor i neto~nite alternativi. Odgovorot na deteto pove}e ja poka`uva negovata sposobnost da go prepoznae to~niot odgovor, otkolku da dade svoj odgovor. ............................................................................................ Primer na pra{awe so pove}e~len izbor: 297 + 352 = 649 Zatemnetite broevi go ozna~uvaat to~niot odgovor. Koe od slednive re{enija na broevite e to~no? a) 397 + 362 = 659 b) 649 - 352 = 317 v) 29.7 + 35.2 = 6.49 g) 287 + 342 = 629

83

UPATSTVA ZA U^ILI[TATA

Test-pra{awata so popolnuvawe na ispu{teni zborovi / prazni mesta obi~no se koristat za da se dobie opredelen odgovor koj{to e ili to~en ili e neto~en, kako {to e prika`ano vo sledniov primer. ............................................................................................

Primer 5: Pra{awa so sloboden odgovor


Primer 8: Pra{awa od vidot to~no - neto~no Pra{awata od vidot to~no - neto~no mo`at da se koristat za dobivawe informacii za op{tite pogre{ni pretstavi / mislewa na decata. ............................................................................................

OCENUVAWE NA NAPREDOKOT I POSTIGAWATA NA U^ENICITE

84

Primer na pra{awe od vidot to~no - neto~no: Pogledni go dobieniot zbir. Dali odgovorot e to~en ili e neto~en? [tikliraj go kvadrat~eto ako misli{: da, odgovorot e to~en. Stavi znak H vo kvadra~eto ako misli{: ne, odgovorot ne e to~en. 18 + 23 311 ............................................................................................

Primer 10: Skali Skalite mo`e da se koristat za da mu se pomogne na deteto da odgovori na pra{awata so kratok / otvoren odgovor. Ova obezbeduva izvesna struktura za decata ovozmo`uvaj}i im da izberat eden od serijata odgovori. Podolu e daden primer na skala koja{to im pomaga na decata da dadat odgovor za edno umetni~ko delo. ............................................................................................ Laliwa vo popladnevna svetlina, nepoznat avtor.



Nastavnikot mo`e da dodade i edna kolona „Objasni� vo koja deteto treba da napi{e edna ili dve re~enici davaj}i opravduvawe za svojot odgovor.

Primer 9: Pra{awa prezentirani na nekoj nov na~in Prezentiraweto na pra{awa vo nekakva nekonvencionalna forma mo`e da se koristi za da se testira razbiraweto na deteto za odreden koncept. ............................................................................................ Primer na pra{awe prezentirano na eden nov na~in: Za da go oceni{ razbiraweto/sfa}aweto na deteto za mesnata vrednosta na broevite postavi mu zada~a so pogre{no izramneti koloni na broevi. 4 35 + 24 Pobaraj od nego da gi pro~ita broevite, a potoa da go napi{e odgovorot. Koga }e zavr{i so toa, pobaraj glasno da go pro~ita odgovorot, potoa da dade tolkuvawe za odgovorot koristej}i dopolnitelno pra{awe, kako na primer: dali smeta{ deka odgovorot e to~en?

Pogledni ja vnimatelno ovaa umetni~ka slika. Obele`i go tvojot odgovor na skalata 1 - 7 so zaokru`uvawe na eden od broevite. Na primer, koe vreme od denot go pretstavuva slikata? Ako misli{ deka e utro, obele`i go brojot 1. Ako smeta{ deka e ve~er, obele`i go brojot 7. Ako misli{ deka e nekade pome|u, izberi eden od broevite 2, 3, 4, 5 ili 6. Obrazlo`i go tvojot odgovor otkako }e go zaokru`i{ brojot.

Kakva svetlina e pretstavena na slikata? Silna. 1 2 3 4 5 6 7 Slaba. Obrazlo`i go tvojot odgovor. ___________________________________________ Kakvi se rabovite na predmetite? Jasni i ostri. 1 2 3 4 5 6 7 Umereni i bledi. Obrazlo`i go tvojot odgovor. ___________________________________________ Slikata e: So malku detali. 1 2 3 4 5 6 7 Prenatrupana. Obrazlo`i go tvojot odgovor. ___________________________________________ Slikata predizvikuva ~uvstvo na: Zadovolstvo. 1 2 3 4 5 6 7 Taga. Obrazlo`i go tvojot odgovor. ___________________________________________


Prilog B: Resursi za fotokopirawe



Edna Tabela ZSN (Znam, Sakam da znam, Nau~iv). Popolnuvaj}i ja povremeno tabelata deteto se fokusira na ona {to ve}e go znae, na {to bi sakalo da go znae i na novite ne{ta {to gi izu~uva. (Vidi Tema 2, str. 22-23 za informaciite vo vrska so samoocenuvaweto.)



Eden Obrazec za razmisluvawe / refleksija koj{to mo`e da se koristi od strana na deteto za da mu pomogne da odlu~i dali da vklu~i nekoi poseben trudovi vo svoeto portfolio. (Vidi Tema 2, str. 28-32 za informaciite vo vrska so portfolioto.)



Edna Lista za planirawe koja{to mo`e da se koristi od strana na nastavnikot za da mu pomogne da se podgotvi pri koristeweto na zada~ite za ocenuvawe na u~eweto na decata. (Vidi Tema 2, str. 49-52 za informaciite vo vrska so zda~ite i testovite izgotveni od nastavnikot.)

85

UPATSTVA ZA U^ILI[TATA

Vo ovoj prilog dadeni se odredeni resursi za fotokopirawe koi{to mo`at da se koristat vo samoocenuvaweto, ocenuvaweto na portfolioto i vo zada~ite i testovite izgotveni od nastavnikot. Tie vklu~uvat:


Tabela ZSN

Ime na u~enikot:

Datum:

OCENUVAWE NA NAPREDOKOT I POSTIGAWATA NA U^ENICITE

86

Z ([to znam)

S ([to sakam da znam)

N ([to nau~iv)

4

4

Popolni na po~etokot na lekcijata/~asot.

Popolni na krajot na lekcijata/~asot.

Zabele{ki na nastavnikot:


Obrazec za razmisluvawe / refleksija

Ime na u~enikot:

Datum: 87

Opis na trudot: UPATSTVA ZA U^ILI[TATA

[to e toa {to se obidov da napravam?

[to navistina napraviv?

[to nau~iv od toa?

[to mi se dopa|a vo ovoj trud?

Na {to bi trebalo u{te da porabotam?

Zabele{ki na nastavnikot:


Lista za planirawe

Oddelenie(ja)

Datum

Nastaven predmet(i)

Programski celi/zada~i

Resursi

Vreme

Organizacija

[to treba da se napravi?

OCENUVAWE NA NAPREDOKOT I POSTIGAWATA NA U^ENICITE

88

Zabele{ki na nastavnikot:


Bibliografija Airasian, P. W. Assessment in the Classroom, A Concise Approach. (2nd edition) Boston, McGraw Hill, 2000

American Federation of Teachers, the National Council on Measurement in Education, and the National Education Association Standards for Teacher Competence in Educational Assessment of Students, [cited 2007 September 3]. Available from: URL: http://www.lib.muohio.edu/edpsych/stevens_stand.pdf Association for Achievement and Improvement through Assessment Assessment for Learning | Assessment Issues | Thinking Skills | Websites. [cited 2007 July 18]. Available from: URL: http://www.aaia.org.uk/assessment.asp Atherton, J. S. Learning and Teaching: Bloom’s taxonomy. [cited 2007 February 24]. Available from: URL: http://www.learningandteaching. nfo/learning/bloomtax.htm Australian Government Department of Education Science and Training Strategies for teaching reading in the middle years. [cited 2007 July 13]. Available from: URL: http://www.myread.org/index.htm Classroom Organisation. [cited 2007 July 13]. Available from: URL: http://www.myread.org/organisation.htm Self and Peer Assessment [cited 2007 July 13]. Available from: URL: http://www.myread.org/monitoring_self.htm Black, P. Testing: Friend or Foe? The Theory and Practice of Assessment and Testing. London, The Falmer Press, 1998 Black, P. and Wiliam, D. Inside the Black Box: Raising Standards through Classroom Assessment. London, Kings College, 1998 Bloom, B. S. Taxonomy of Educational Objectives. Vol. : Cognitive Domain. New York, McKay, 1956

Burden, R. and Williams, M. Thinking through the Curriculum. London & New York, Routledge, 1998 Cashin, W. Answering and asking questions, IDEA Paper No.3 , January, 995. [cited 2007 May 29]. Available from: URL: http://honolulu.hawaii.edu/ intranet/committees/FacDevCom/guidebk/teachtip Center for Educational Technologies Concept Mapping. [cited 2007 February 13]. Available from: URL: http://www.cet.edu/ete/pbl2.html Ciesla, Blythman and MacLeod Fitting in Pupil Shadow Studies (Spotlight 17). [cited 2007 July 18]. Available from: URL: http://www.scre.ac.uk/spotlight/index.html Clarke, S. Unlocking Formative Assessment. Practical Strategies for Enhancing Children’s Learning in the Primary Classroom. London, Hodder & Stoughton, 2001 Clausen-May, T. An Approach to Test Development. Berkshire, National Foundation for Educational Research, 2001 Coalition of Essential Schools National web Looking Collaboratively at Student Work: An Essential Tool. [cited 2007 July 18]. Available from: URL: http://www.essentialschools.org/cs/ resources/view/ces_res/57 Cowie, B. and Bell, B. A Model of Formative Assessment in Science Education. Assessment in Education. Vol. 6, No.1, pp.101-116, 1999 Dalton, J. and Smith, D. Extending Children’s Special Abilities – Strategies for primary classrooms, pp. 36-7. [cited 2007 May 29]. Available from: URL: http://www.teachers.ash.org.au/ researchskills/dalton.htm Davis, B. Quizzes, Tests and Exams. [cited 2007 May 29]. Available from: URL: http://honolulu.hawaii.edu/intranet/ committees/FacDevCom/guidebk/teachtip/ Department of Education and Science Primary School Curriculum. Dublin, Government Publications, 1999 Department of Education and Science Developing a School Plan: Guidelines for Primary Schools. Dublin, Department of Education and Science, 1999

89

UPATSTVA ZA U^ILI[TATA

Allyn and Bacon Taxonomy of educational objectives. [cited 2007 May 29]. Available from: URL: http://www.coun.uvic.ca/learn/ program/hndouts/bloom.html

Blythman, MacLeaod and Ciesla Classroom Observation from Inside (Spotlight 16). [cited 2007 July 18]. Available from: URL: http://www.scre.ac.uk/spotlight/index.html


Department of Education and Science Learning Support Guidelines. Dublin, Department of Education and Science, 2000

OCENUVAWE NA NAPREDOKOT I POSTIGAWATA NA U^ENICITE

90

Department of Education and Science School Development Planning, Phase 3 Schools: Guidelines and Resources. Dublin, Department of Education and Science, 2001 Department of Education and Science Supporting Assessment in Primary Schools (Circular letter 0138/2006). Educational Research Centre (ERC) Drumcondra English Profiles. Dublin, ERC, 2000 Educational Research Centre Drumcondra Primary Mathematics Test (Revised edition). Dublin, ERC, 2007 Educational Research Centre Drumcondra Primary Reading Test (Revised edition). Dublin, ERC, 2007 Equality Authority Equality in a Diverse Ireland. [cited 2007 July 18]. Available from: URL: http://www.equality.ie Goodrich, H. Understanding rubrics. Educational Leadership, 54(4), pp. 14-17, 1996 Government of Ireland Data Protection Act. Dublin, The Stationery Office, 1988 Government of Ireland Freedom of Information Act. Dublin, The Stationery Office, 1997 Government of Ireland Education Act. Dublin, The Stationery Office, 1998 Government of Ireland Equal Status Act. Dublin, The Stationery Office, 2000 Government of Ireland Education (Welfare) Act. Dublin, The Stationery Office, 2000 Government of Ireland Data Protection (Amendment) Act. Dublin, The Stationery Office, 2003 Government of Ireland Freedom of Information (Amendment) Act. Dublin, The Stationery Office, 2003 Government of Ireland Education for Persons with Special Educational Needs Act. Dublin, The Stationery Office, 2004 Higgins, S., Baumfield, V. and Leat, D. Thinking through Primary Teaching. Cambridge, Chris Kington Publishing, 2001

Irish National Teachers’ Organisation EPSEN Act. [cited 2007 July 10]. Available from: URL: http://www.into.ie/ROI/WhatsNew/ Issues/SpecialEducation/EPSENAct2004/ Kinds of Concept Maps [cited 2007 July 18]. Available from: URL: http://classes.aces.uiuc.edu/ACES100/Mind/c-m2.html Krathwohl, D. R., Bloom, B. S. and Masia, B. B. Taxonomy of educational objectives; Handbook : Affective domain. New York, David McKay Co., 1964 Linn, R. L. and Gronlund, N. E. Measurement and Assessment in Teaching. New Jersey, Merrill Prentice Hall, 2000 Loyd, B. H. and Loyd D. E. Kindergarten through Grade 12 Standards: A Philosophy of Grading, in Phye, G. D. (Ed.), Handbook of Classroom Assessment, Learning Adjustment and Achievement. San Diego, Academic Press, 1997 Mary Immaculate College SIGMA-T Mathematics Assessment Test (Revised edition). Limerick, Mary Immaculate College, 2007 Mary Immaculate College MICRA-T Reading Assessment Test (Revised edition). Limerick, Mary Immaculate College, 2007 Mason, K. Assess and Progress. Berkshire, National Foundation for Educational Research, 1995 McPhilips, T. The Learning Support Teacher, a Practical Handbook. Dublin, Blackrock Education Centre, 2003 Nasen Policy Document on Assessment. London, Nasen, 2002 National Council for Curriculum and Assessment (NCCA) Information and Communications Technology (ICT) in the Primary School Curriculum: Guidelines for Teachers. Dublin, NCCA, 2004 National Council for Curriculum and Assessment Supporting Assessment in Schools – : Assessment in Primary Schools. Dublin, NCCA, 2005 National Council for Curriculum and Assessment Supporting Assessment in Schools – 3: Standardised Testing in Compulsory Schooling. Dublin, NCCA, 2005 National Council for Curriculum and Assessment The What, Why and How of children’s learning in primary school – DVD for parents. Dublin, NCCA, 2006


National Council for Curriculum and Assessment’s corporate website [cited 2007 June 14]. Available from: URL: http://www.ncca.ie

Qualifications and Curriculum Authority UK, International Review of Curriculum and Assessment Archive Frameworks Internet Access. Available from: URL: http://www.inca.org.uk

National Council for Curriculum and Assessment’s curriculum online website [cited 2007 June 14]. Available from: URL: http://www.curriculumonline.ie

Rhodes, L. and Shanklin, N. Windows into Literacy. Portsmouth NH, Heinemann, 1993

National Council for Special Education’s (NCSE) website [cited 2007 June 14]. Available from: URL: http://www.ncse.ie National Educational Welfare Board’s (NEWB) website [cited 2007 June 14]. Available from: URL: http://www.newb.ie National Educational Psychological Service Working Together to Make a Difference for Children, the NEPS Model of Service. Dublin, The National Psychological Service National Literacy Trust Website [cited 2007 July 10]. Available from: URL: http://www.literacytrust.org.uk Newton, D. Teaching with Text. Choosing, Preparing and using Textual Materials for Instruction. London, Kogan Page Ltd., 1999

Ricket, M. A., Schudt Caldwell, J., Hilt Jennings, J., and Lerner, J. Reading Problems, Assessment and Teaching Strategies. Boston, Allyn and Bacon, 2002 Road Ahead Childcare. [cited 2007 July 18]. Available from: URL: http://www.newchildcare.co.uk/index.html Observation Techniques – Anecdotal. [cited 2007 July 18]. Available from: URL: http://www.newchildcare.co.uk/Anec.html Observation Techniques – Event Sampling. [cited 2007 July 18]. Available from: URL: http://www.newchildcare.co.uk/Event.html Observation Techniques – Target Child. [cited 2007 July 18]. Available from: URL: http://www.newchildcare.co.uk/Target.html

Newton, D. Teaching for Understanding. London & New York, Routledge Falmer, 2000

Observation Techniques – Time Sampling. [cited 2007 July 18]. Available from: URL: http://www.newchildcare.co.uk/Time.html

New Zealand Ministry of Education Te Kete Ipurangi – The Online Learning Centre. [cited 2007 July 18]. Available from: URL: http://www.tki.org.nz/

Rosenshine, B. and Meister, C. The use of scaffolds for teaching higher-level cognitive strategies. Educational Leadership, 49(7), pp. 26-33, 1992

North Central Regional Educational Laboratory Using Concept Mapping as an Assessment Method. [cited 2007 April 30]. Available from: URL: http://www.ncrel.org/sdrs/areas/ issues/content/cntareas/science/sc7conc.htm

Ruiz-Primo, M. A. Examining concept maps as an assessment tool in Canas, A. J., Novak, J. D. and Gonzàlez, F. M., Concept Maps: Theory, Methodology, Technology. Proceedings of the First International Conference on Concept Mapping. Universidad Publica de Navarra, Pamplona, Spain, 2004

Novak, J. D. and Gowin, D. B. Learning how to learn. New York and Cambridge, UK: Cambridge University Press, 1984 Ogle, D. K-W-L-Plus: A strategy for comprehension and summarisation. Journal of Reading, Vol.30, pp. 626-663, 1983 Payne, J. Mathematics for the Young Child. USA, The National Council of Teachers of Mathematics, 1990 Phye, G. D. (Ed.) Handbook of Classroom Assessment, Learning Adjustment and Achievement. San Diego, Academic Press, 1997

Salvia, J. and Ysseldyke, J. Assessment (8th edition). Boston, Houghton Mifflin, 1998 School Development Planning Support (SDPS) (Primary) A Whole School Approach, the School Development Planning poster. [cited 2007 July 18]. Available from: URL: www.sdps.ie. Science Education Resource Center, Carleton College Developing Concept Maps. [cited 2007 April 30]. Available from: URL: http://serc.carleton.edu/introgeo/browse_examples.html

UPATSTVA ZA U^ILI[TATA

National Council for Curriculum and Assessment’s ACTION website [cited 2007 June 14]. Available from: URL: http://www.ncca.ie

91


Stiggins, R. J. Student-centred Classroom Assessment (2nd edition). New Jersey, Prentice Hall, 1997

OCENUVAWE NA NAPREDOKOT I POSTIGAWATA NA U^ENICITE

92

Sutton, R. Assessment for Learning. England, Ruth Sutton Publications, 2001 Teaching Resources [cited 2007 July 18]. Available from: URL: http://home.att.net/~teaching/ The Data Protection Commissioner [cited 2007 July 18]. Available from: URL: http://www.dataprivacy.ie The Data Protection Commissioner Data Protection Acts 988 and 2003: A Guide for Data Controllers. Dublin, Data Protection Commissioner, 2003 The North Central Regional Educational Laboratory Using Concept Mapping as an Assessment Method. [cited 2007 July 18]. Available from: URL: http://www.ncrel.org/sdrs/areas/ issues/content/cntareas/science/sc7conc.htm Thompson, M. and Wiliam, D. Tight but Loose: A Conceptual Framework for Scaling Up Reforms. Paper presented at the annual meeting of the American Educational Research Association (AERA), 9–13 April, 2007 Torrance, H. and Pryor, J. Investigating Formative Assessment – Teaching, Learning and Assessment in the Classroom. Buckingham, Open University Press, 1998 Veenema, S. Portfolio Assessment, in the Project Zero Classroom: New Approaches to Thinking and Understanding, (eds. Veenema, S., Hetland, L. and Chalfen, K.). Cambridge, MA, Harvard Graduate School of Education, 1997 Westwood, P. Commonsense Methods for Children with Special Needs (3rd edition). London, Routledge Falmer, 1997 Westwood, P. Commonsense methods for children with special educational needs (4th edition). London, Routledge Falmer, 2003 Victorian Curriculum and Assessment Authority Using cognitive organisers in the middles years by D. Brown [cited 13 February 2007]. Available from: URL: http://www.vcaa.vic.edu.au/prep10/csf/publications/ midyears/uscogorg.html Wilen, W. Effective Techniques of Questioning. [cited 2007 May 29]. Available from: URL: http://honolulu.hawaii.edu/intranet/ committees/FacDevCom/guidebk/teachtip/

Wilson, L. Newer Views of learning – Types of Questions. [cited 2007 May 29]. Available from: URL: http://www.uwsp.edu/education/ lwilson/learning/quest2.htm Woodward, H. and Munns, G. Self-Assessment: Ways to become a Classroom ‘Insider’. Paper presented at the IAEA Conference, Philadelphia, Pennsylvania, June 2004.


ISBN 978-608-4529-00-2

Оценување на напредокот и постигањата на учениците  

материјали со упатства за оценување на учениците за училиштата

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you