Ko se življenje na hitro obrne...

Page 97

Smeh odpravi vsak virus Nekoč pred davnimi časi je v Sloveniji živel gospod Neverjetni. Bil je medikus (zdravnik). Imel je veliko prijateljev. Nekega lepega dne je na slovenska vrata potrkal koronavirus. Ko so mu državljani odprli vrata, ni bilo pred vrati nikogar, le zelena packa na tleh. Spraševali so se, kaj je to, takrat pa se je packa začela spreminjati v sluzastega vesoljca. Ustrašili so se in zbežali v svoje hiše in se vanje zaprli. On pa je brez težav vstopil in jih vse okužil. Potem je koronavirus veselo odšel proti Ljubljani. Tam je kihnil in okužil staro mamo, ta je takoj začela kašljati in zato so jo odpeljati v bolnico. Gospod Neverjetni je to videl. Takoj je začel nekaj pisati. Pisal je formulo zdravila. Delal je nekaj dni in ni in ni mogel najti zdravila. Minil je cel mesec in okužilo se je veliko ljudi. Šole in vrtce so zaprli. Vse se je spremenilo. Neverjetni pa še vedno ni našel zdravila. Daleč daleč, nekje na Krasu, je živela deklica, po imenu Hana. Tudi ona si je želela postati medikus. Ni ji bilo toliko do pisanja formul, a vseeno je veliko razmišljala. Po dolgem razmišljanju je vzela list papirja in na veliko napisala: »SMEJANJE ODPRAVI VSAK VIRUS!« To je poslala glavnemu zdravniku. Najprej je bil malo začuden, a potem je poskusil. Najbližjemu bolniku je povedal, kaj mora narediti. Bolnik se je začel smejati. No, ne smejati, začel se je močno krohotati. Hitro so ga odpeljali v drugo sobo in ga pregledali. Test je pokazal, da ni več okužen. Novico so razglasili po celi Sloveniji. To je videl tudi gospod Neverjetni. Usedel se je v avto in se odpeljal do Hanine hiše. Pozvonil je in Hano vprašal, če bi postala njegova vajenka. Bila je tako vesela kakor še nikoli. Od takrat sta Hana in gospod Neverjetni skupaj rešila vse težave. Koronavirus je žalosten zapustil Slovenijo. Ljudje so priredili veliko zabavo, ki je trajala cel teden. Tako so živeli srečno in zdravo.

Hana Kosmač, 5. a

97