Ko se življenje na hitro obrne...

Page 83

Pogrešam sošolce in učitelje, pouka pa ne Moj dan se začne zgodaj. Vstanem med 6. in 6.30, delam pa do zgodnjih popoldanskih ur, do 14.00 ali 15.00. Zelo pogrešam sošolce in učitelje, pouka pa niti ne toliko. Ampak si vseeno zelo želim, da bi se življenje vrnilo v stare tirnice. Med časom izolacije je umrla moja varuška, iz časov, ko sem hodil še v vrtec. Z družino smo bili zelo žalostni, še posebej, ko smo ugotovili, da je ne smemo zaradi izrednih ukrepov niti pokropiti. Seveda se tudi pogreba žal nismo smeli udeležiti, lahko pa smo se vsaj vstavili na pokopališču pred pogrebom in svojcem izrekli sožalje. Zame so dnevi šolanja na daljavo tudi precej mirnejši, namreč naša hiša leži poleg brusilstva, ki med navadnim letom sicer spušča zelo glasne zvoke, ampak zdaj je zaprto. Veliko časa preživljam z bratom pred hišo in kar nekaj v naravi, sploh ob sobotah in nedeljah, ko nimam drugih šolskih skrbi, razen učenja. Skoraj vsako minuto prostega časa izrabim, da sestavim kako Rubikovo kocko, a teh priložnosti je na žalost vse manj, predvsem zaradi šolskih obveznosti. Skoraj vsak večer pa si vzamem malo časa in pogledam kakšen film. V tem času sem kar zaposlen, ampak še shajam. Matic Kralj, 7. b

Katarina Žvab, 8. a

83