Page 1

IŠČEŠ SLUŽBO?

Ne pozabi na jezik! Maja Đević


Nefiks je vodilni sistem beleženja neformalno pridobljenega znanja v Sloveniji, ki mladim omogoča, da na enem mestu sistematično zberejo vse neformalno pridobljene in s strani organizacij potrjene kompetence, izkušnje in veščine. V e-Nefiks lahko vpisuje tudi organizacija, ki mladim zabeleži in potrdi vse kompetence, ki so jih razvijali v sklopu pri njej izvedenih aktivnosti. Izpis iz e-Nefiksa je Knjižica kompetenc s prilogami, ki mladi osebi pomaga pri vseživljenjski karierni orientaciji in pri vstopu na trg dela.

V projektu Nefiks zaposlitvene rešitve mladi dobijo dolgoročno obravnavo in strokovna usposabljanja za razvoj kompetenc. Najmanj tri mesece delujejo v Nefiksovih petkah (5 članov) in eno leto v skupinah Moje kompetence (do 20 članov). Vsaka petka v sodelovanju z delodajalcem izbere družbeno koristni ali projekt varovanja zdravja. S pomočjo e-Nefiksa mladi ustvarijo nadgrajujoč kompetenčni profil, viden delodajalcem. Projekt financirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 20142020, prednostna os: 8, prednostna naložba 8.2.


Maja Đević

IŠČEŠ SLUŽBO? Ne pozabi na jezik!

Zavod NEFIKS Inštitiut za promocijo in beleženje neformalno pridobljenega znanja 2018


Nefiks zaposlitvene reĹĄitve

2


Maja Đević

Iščeš službo? Ne pozabi na jezik!

1 Namesto uvoda Besedila pišemo vsakodnevno – pa naj bo to izpit ali poslan e-mail na fakulteti, sporočilo zobozdravniku, da nas ne bo na pregled, zahvala lokalnemu društvu za pomoč pri dobrodelni akciji ipd. Celo naš prvi stik s potencialnim delodajalcem običajno predstavlja zapisano besedilo, bodisi v obliki poslane prijave na delovno mesto bodisi v obliki življenjepisa in motivacijskega pisma. V okviru tovrstnih besedil največ pozornosti posvetimo vsebini besedila in iščemo poti, kako predstaviti sebe, svoje izkušnje in kompetence, da bomo na delodajalca naredili vtis. Nadalje se nam poraja vprašanje, kakšno obliko dati zapisanemu, da bo naša prijava izstopala iz množice drugih. Odločamo se, ali naj izberemo Europass življenjepis ali naj ga grafično oblikujemo po svoje. Če se odločimo za slednjega, čas vložimo v izbiro predloge, barvne sheme, velikosti pisave ipd. Seveda so tovrstne dileme povsem na mestu in je prav, da o njih razmišljamo, saj bomo le tako bliže našemu cilju – zaposlitvi. V procesu pisanja besedil, s katerimi nagovarjamo delodajalce, pa se vse premalo zavedamo pomembnosti ustrezno tvorjenega in slovnično pravilnega besedila ter vtisa, ki ga z našim pisnim izdelkom naredimo na naslovnika. Slovnična in pravopisna pravilnost napisanega odraža spoštovanje do jezika, vsebine, izdelka in bralca. Nihče si ne želi, da bi zaradi pisnega skrpucala izgubil verodostojnost ali naletel na oviro na poti do zastavljenega cilja – vabila na razgovor ali celo sanjske službe, kajne? Kompetenca sporazumevanja v maternem jeziku je ena ključnih kompetenc, na razvoj katere ne smemo pozabiti, ko smo v vlogi iskalca zaposlitve. e-Nefiks, orodje za beleženje neformalno pridobljenega znanja, v okviru kompetence sporazumevanja v maternem jeziku predvideva naslednje podkompetence: pisanje poslovnih dopisov, učinkovito podajanje informacij, učinkovito poslovno

3


Nefiks zaposlitvene rešitve

korespondenco ipd., med njim pa je tudi podkompetenca priprave jezikovno ustreznih besedil (www.nefiks.si).

V priročniku, ki je pred vami, najdete: − zbrana pravopisna pravila, kot jih določa Slovenski pravopis (2007), − primere rabe, prilagojene okoliščinam iskanja zaposlitve, − kontrolni seznam za končni pregled besedila pred oddajo, − zunanjo obliko uradne prijave na prosto delovno mesto, − nekaj drugih napotkov za uspešno pisanje in ustrezen zapis besedil, nastalih v procesu iskanja zaposlitve.

4


Maja Đević

Iščeš službo? Ne pozabi na jezik!

2 Preveri, ali je tvoje besedilo jezikovno ustrezno Kontrolni seznam Preden svoje pisne izdelke (življenjepis, motivacijsko pismo, ponudbo za službo …) posredujete potencialnemu delodajalcu, poskrbite, da bodo vsi koraki na kontrolnem seznamu odkljukani. To je namreč znak, da je vaše besedilo jezikovno ustrezno (ali da ste vsaj naredili vse, da bi bilo). ☺ V besedilu sem: − upošteval/-a pravila o rabi velikih črk, − upošteval/-a pravila o rabi malih črk, − upošteval/-a pravila o rabi ločil, − sledil korakom za pravilno postavljanje vejic, − dosledno uporabljal ločila in druga jezikovna znamenja, − upošteval značilno zunanjo obliko uradne prijave na delovno mesto. − Pred oddajo besedila sem besedilo poslal/-a v pregled vsaj še eni osebi in jo prosil/-a za povratno informacijo.

5


Nefiks zaposlitvene rešitve

3 Tvorna stran zapisanih besed Beseda je sicer temeljna enota besednega jezika, a za sporočanje v danem jeziku ni dovolj le to, da obvladamo posamične besede – obvladati moramo tudi slovnična ter pravorečna in pravopisna pravila. (Bešter idr. 1999, str. 11) Slovnična pravila urejajo skladanje/vezanje besed v višje enote − učijo nas torej tvoriti pravilne besedne zveze (visoko drevo in ne visok drevo), povedi (Aleš pije sok in ne Aleš pije soka) ter besedila (zveze povedi) (prav tam). Pravorečna pravila nas učijo pravilnega/knjižnega izgovarjanja besed in višjih enot. Zajemajo pravila o izgovoru glasov v različnih položajih v besedi (vouk in ne volk), o naglaševanju besede in o trajanju naglašenega samoglasnika (smétana in ne smetána), o melodiji, glasnosti, hitrosti in višini govorjenja, o delanju premorov in o barvanju glasov (prav tam, 11−12). Za pravilno pisanje besed in višjih enot (besednih zvez, povedi) je treba upoštevati pravopisna pravila, kot jih določa Slovenski pravopis. Ta zajemajo pravila o: − zapisovanju glasov s črkami, − rabi velikih in malih črk, − rabi ločil, − deljenju besed, − pisanju besed skupaj, narazen ali z vezajem, − pisanju prevzetih besed (prav tam, str. 12). Pravopisna pravila so tudi predmet nastalega priročnika – v nadaljevanju predstavljamo tista, za katera mislimo, da jih je dobro osvežiti, preden vaš pisni izdelek posredujete delodajalcu.

6


Maja Đević

Iščeš službo? Ne pozabi na jezik!

4 Raba velikih črk (Slovenski pravopis 2007, str. 9−17) Z velikimi črkami zaznamujemo posebne kategorije besed, manjših delov besedila ali celih besedil. Največkrat s pravili o rabi velikih črk mislimo na pravila o rabi velike začetnice. Z veliko začetnico pišemo: − prvo besedo v povedi, − posamezne dele znotraj povedi, − lastna imena, − izraze posebnega razmerja ali spoštovanja (ustrezno je tudi, če izraze, kot so Vas, Vam, pišemo z malo začetnico, torej vas, vam ipd.; op. avtorice), − svojilne pridevnike iz lastnih imen …

4.1 Prva beseda v povedi Veliko začetnico pišemo na začetku besedila, v nadaljevanju pa za končnimi ločili (piko, vprašajem, klicajem, tremi pikami, pomišljajem). Primer: Prijavljam se na razpisano delovno mesto grafičnega oblikovalca.

4.2 Velika začetnica znotraj povedi Z veliko začetnico pišemo: a) za dvopičjem, ko gre za začetek dobesednega navedka premega govora Primer: Tajnica je po telefonu sporočila: »Na razgovor pridite jutri ob enajstih.« b) začetek citirane povedi, v okviru katere druge povedi Primer: Pregovor »Čas je zlato« najbolje opiše moj odnos do dela.

7


Nefiks zaposlitvene rešitve

4.3 Lastna imena Lastna imena so poimenovanja posameznih bitij (tudi živali), zemljepisnih in stvarnih danosti (npr. imena krajev, delov zemeljskega površja, nebesnih teles; ustanov, delovnih organizacij in podjetij, umetnostnih del ipd.). Lastna imena so enodelna (eno- ali večbesedna) ali pa večdelna. Posebnosti: Večbesedna lastna imena lahko krajšamo: Ljubljansko barje – Barje, Organizacija združenih narodov – Združeni narodi ipd. Kot lastna imena obravnavamo tudi občna, kadar jih uporabljamo namesto lastnih: Velika Britanija – Otok, zahodni del večje zemljepisne enote in/ali temu ustrezna kulturna ali politična usmerjenost – Zahod ipd. Lastna imena lahko postanejo občna: ford (avtomobil), štefan (steklenica) ipd. Lastna imena pogosto uporabljamo v življenjepisih in motivacijskih pismih – z njimi namreč poimenujemo sebe, naslavljamo delodajalca, uporabljamo jih, ko naštevamo imena podjetij in organizacij, kjer smo pridobivali znanje in izkušnje itd., zato si natančneje poglejmo njihov zapis oz. rabo velike začetnice znotraj njih.

LASTNA IMENA – imena bitij − imena in priimki: Katja Komar, − psevdonimi: Lovro Kuhar – Prežihov Voranc, − veroslovna in bajeslovna bitja: Buda, Kurent, − alegorične poosebitve: Narava, − imena prebivalcev: Ljubljančan, Novomeščan (< Novo mesto), Primorec, Slovenec, Evropejec, Severnoameričan (< Severna Amerika), Zemljan, − imena živali: Roni. 8


Maja Đević

Iščeš službo? Ne pozabi na jezik!

Posebnosti: − tuje predložne in podobne dele priimka (t. i. predimke) pišemo citatno: van Beethoven, Da Verona ipd., − večbesedna imena, tvorjena iz večbesednega zemljepisnega, državnega ipd. imena, pišemo z veliko začetnico: prebivalec Beneške Slovenije: Beneški Slovenec, prebivalec Južne Koreje: Južni Korejec ipd., − časovne in zemljepisne pridevke ob imenih narodov ipd. pišemo z malo začetnico: stari Grki, južni Slovani ipd., toda: prvotni Slovani > Praslovani, − kadar ime za prebivalca dobi predpono ne-, se velika začetnica prenese nanjo: Slovenec – Neslovenec, − tudi simbolna poimenovanja pišemo z veliko začetnico: Janez (Slovenec, Kranjec), Lah (Italijan).

LASTNA IMENA – zemljepisna imena − kraji, deli krajev, ulice, trgi, ceste: Celje, Zalog, Šmartinska cesta, Bevkov trg, Slovenika, − države, enote zveznih držav, pokrajine: Avstrija, Republika Slovenija, Kalifornija, Gorenjska, − tekoče vode, morski tokovi, slapovi, jezera, morja, oceani: Soča, Savica, Bohinjsko jezero, Jadransko morje, Atlantik, Severno ledeno morje, − vzpetine, nižine, doline, gozdovi, puščave, jame: Triglav, Logarska dolina, Panonska nižina, Krakovski gozd, Sahara, Postojnska jama, − otoki, polotoki, rti, celine: Rab, Pirenejski polotok, Debeli rtič, Evropa, − nebesna telesa, ozvezdja: Zemlja, Rimska cesta, − poslopja in drugi samostojni objekti: Nebotičnik, Žale, Tromostovje, Slavolok zmage.

9


Nefiks zaposlitvene rešitve

Naselbinska zemljepisna imena − imena mest, vasi, trgov in zaselkov V naselbinskih imenih pišemo vse sestavine/besede z veliko začetnico: Kranj, Murska Sobota, Zidani Most, Mirna Peč, Dolenje Mokro Polje ipd. Posebnosti: Neprve predloge in samostalnike mesto, vas, selo, trg, naselje (če ne stojijo na začetku imena) pišemo z malo začetnico: Novo mesto, Črni Vrh nad Idrijo, Šempeter pri Gorici, Opatje selo, Stara vas, Ribiško naselje ipd.

Nenaselbinska zemljepisna imena V nenaselbinskih imenih pišemo prvo sestavino/besedo vedno z veliko začetnico, neprve sestavine pa z malo začetnico, če že same po sebi niso lastno ime: Prešernov trg, Ulica stare pravde, Zmajski most, Indijski ocean, Rdeče morje, Trnovski gozd, Goriška brda, Črna gora ipd. Posebnosti: Julijske Alpe, Ulica Nikole Tesle, Severna Irska, Bosna in Hercegovina ipd.

10


Maja Đević

Iščeš službo? Ne pozabi na jezik!

LASTNA IMENA – stvarna imena − naslovi knjig in knjižnih zbirk: Na klancu, Klasje, Koroški zbornik, − naslovi časopisov in drugih glasil: Primorske novice, Življenje in tehnika, − naslovi časopisnih in drugih rubrik, poglavij: Zrcalo tedna, − naslovi umetnostnih in neumetnostnih besedil: Brižinski spomeniki, Majniška deklaracija, − naslovi filmov: Poletje v školjki, − naslovi skladb: Iz novega sveta, − imena kipov in slik: Deček s piščalko, Sejalec, − imena arhitekturnih stvaritev: Festivalna dvorana, − imena prireditev in festivalov: Zlata lisica, − imena družbenih in političnih organizacij, gospodarskih združenj, zvez, strank, verskih skupnosti: Gospodarska zbornica Slovenije, Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, − imena vojaških organizacij in njihovih enot: Slovenska vojska, − imena skladov: Nobelova ustanova, − imena društev in družb: Društvo študentov andragogike in pedagogike, Planinska zveza Slovenije, − imena športnih, umetnostnih in podobnih skupin: Slovenski oktet, − imena delovnih organizacij, podjetij in delniških družb: Perutnina Ptuj, Jedrska elektrarna Krško, Celjska banka, − imena zavodov in ustanov: Splošna bolnišnica Celje, Osnovna šola Ivana Roba, Gimnazija Nova Gorica, Slovenski šolski muzej, Drama, − imena oddelkov ustanov: Oddelek za slovenistiko, − imena družbenopolitičnih in upravnih skupnosti: Mestna občina Ljubljana, − imena organov družbenopolitičnih skupnosti in ustanov, podjetij: Mestni svet mestne občine Ljubljana, Računsko sodišče Republike Slovenije, − imena meddržavnih zvez: Organizacija združenih narodov, − imena posameznih vozil: Primorka, Modri vlak, 11


Nefiks zaposlitvene rešitve

− imenovalni prilastki k vrstnim imenom tehničnih izdelkov in trgovinskih znamk: otroška soba Oliver, − pri mednarodnih naravoslovnih poimenovanjih latinska imena živalskih in rastlinskih vrst: Parus major. Pri večbesednih stvarnih imenih pišemo neprvo besedo z veliko začetnico samo, če je že sama po sebi lastno ime. Primer: Sonetni venec – Enciklopedija Slovenije

Pomni: − Pri imenih ustanov, katerih neprva sestavina/beseda je ime in priimek, sta imeni v rodilniku, ne v imenovalniku. Primer: Gimnazija Franceta Prešerna in ne Gimnazija France Prešern − Pri imenih nesamostojnih organizacijskih enot pišemo veliko začetnico samo, če gre za uradne naslove: npr. Oddelek za agronomijo. − Kadar ne mislimo na naslov (ime) organizacij in ustanov, temveč samo na njihovo vrsto, poimenovanja pišemo z malo začetnico. Primer: Obiskoval gimnazijo v Novi Gorici.

12


Maja Đević

Iščeš službo? Ne pozabi na jezik!

4.4 Izrazi posebnega razmerja ali spoštovanja V svojih besedilih lahko zaimke, s katerimi nagovarjate bodočega delodajalca, pišete z veliko ali malo začetnico. Pomembno je, da ste pri svoji rabi dosledni (če pišete npr. Vas z veliko začetnico, pišite v celotnem besedilu tako in obratno). Primer: Zahvaljujem se Vam za odgovor ali Zahvaljujem se vam za odgovor.

4.5

Svojilni pridevniki iz besed, pisanih z veliko začetnico

Svojilne pridevnike (po njih se vprašamo ČIGAV?) pišemo z veliko začetnico, če so izpeljani s priponskimi obrazili –ov/-ev ali in: Primer: Prešernov, Slovenčev, Matejin, Delov ipd. Z veliko začetnico se svojilni pridevniki, izpeljani iz lastnih imen, lahko pišejo tudi, kadar zaznamujejo duhovno last. Primer: Pitagorov izrek ipd. Podobno velja za take zveze s prenesenim pomenom, a te primere pogosto pišem z malo začetnico. Primer: Ahilova peta (v pomenu ranljivost) ipd.

13


Nefiks zaposlitvene rešitve

5 Raba malih črk (Slovenski Pravopis 2007, str. 18−21) Z malo začetnico pišemo: − poimenovanja za ljudi po vrsti naselja, splošnih zemljepisnih okoliščinah ipd.: vaščan, meščan, otočan, zahodnjak, − določila pred osebnim imenom, ki zaznamujejo družbeni ali družabni položaj, poklic, čast, znanstveno stopnjo: gospod (g.), gospa (ga.), doktor (dr.), magister (mag.), profesor (prof.), plemeniti (pl.), − ločevalne dodatke za imenom glede na rodovno zaporedje: Plinij starejši (st.), − občna določila v besednih zvezah s stalnim imenom: primorski Slovenec, severni Slovani, stari Grki, − občne besede iz osebnih imen in priimkov, kadar zaznamujejo vrsto pojavov: bodeča neža, jurček, silvester, mila jera, − vrstna poimenovanja veroslovnih in bajeslovnih bitij: bog, vila, duh, sojenica, kurent, povodni mož, deseti brat, desetnica, škrat, − poimenovanja po rasni ali jezikovni pripadnosti: črnec, belec, kajkavec, − poimenovanja za pripadnike gibanj, ver, nazorov, društev, strank, redov, podjetij ipd.: marksist, kristjan, jud, frančiškan, nobelovec, − imena praznikov ali posebnih datumov, razen tistih, ki so izpeljana iz priimkov: božič, novo leto, dan državnosti, toda: Prešernov dan, Marijino vnebovzetje, − poimenovanja vojn in revolucij ter drugih zgodovinskih dogodkov: oktobrska revolucija, prva svetovna vojna, − imena umetnostnih, političnih in drugih nazorov: moderna, renesansa, antika, ničejanstvo, − poimenovanja nagrad in odlikovanj: oskar, kresnik, toda Borštnikov prstan.

14


Maja Đević

Iščeš službo? Ne pozabi na jezik!

Še nekaj primerov: Vozim se s fordom. Vozim se z avtomobilom Ford. Delam v tobačni tovarni v Ljubljani. Predlog slovenske vlade bo prišel v javno razpravo. Pri zapisu imen podjetij, ustanov, prireditev ipd. imamo včasih težave, saj z isto besedo ali besedno zvezo lahko zaznamujemo dvoje: uradno ime (uradni naziv) ustanove ali vrsto ustanove. Če pri pisanju mislimo na uradno ime ustanove, ga pišemo z veliko začetnico (npr. Pediatrična klinika Ljubljana). Če pa mislimo na vrsto ustanove, pišemo izraz z malo začetnico (ljubljanska pediatrična klinika, torej ne infekcijska ipd.).

15


Nefiks zaposlitvene rešitve

6

Raba ločil

(Slovenski pravopis 2007, str. 30−55)

6.1 Pika − Piko pišemo na koncu pripovedne povedi: Prijavljam se na prosto delovno mesto profesorice slovenščine. − Piko zamenjujemo z vejico v premem govoru na koncu dobesednega navedka pred spremnim stavkom: »Jutri imam razgovor,« je pojasnil Peter. − Pike na koncu povedi navadno nimajo naslovi in napisi (Na klancu, Cvetličarna Mimoza), podpisi v dopisih (Z lepimi pozdravi, Petra), enote v glavi dopisov …

Neskladenjska raba pike: − za okrajšavami posameznih besed: str., dr., l., gl., t. i., ipd., npr., tj., itd., Pomni: o Nekatere okrajšave iz več besed pišemo brez vmesnih pik: (in podobno > ipd., na primer > npr.). o Kratice in črkovne simbole, npr. za mere, uteži, denar ipd., pišemo brez pike: m (meter), kg (kilogram), S (žveplo). − za številkami, kadar zaznamujejo vrstilne števnike (vprašamo se KATERI PO VRSTI): na 15. (petnajsti) strani, ob 8. uri (tudi ob 8h) ali prislove tipa prvič, drugič, − med deli številk, ki ločijo enote od različnih stopenj: ob 8.15, 132.200 evrov, − kot znamenje množenja 3 · 4.

16


Maja Đević

Iščeš službo? Ne pozabi na jezik!

Pika med deli številk je stična, v pomenu krat pa nestična in postavljena višje. Dveh zaporednih pik navadno ne pišemo. Primer: Znanje sem pridobival v okviru tečajev, delavnic, seminarjev, poletnih šol ipd. Pri zapisu datuma (13. 3. 2017) je za pikama presledek!

6.2 Vprašaj − Vprašaj pišemo na koncu enostavčnih vprašalnih povedi in za podredjem, v katerem je glavni stavek vprašalni: Kdaj lahko pridete na razgovor? Zakaj nisi vprašal, kdaj bo razgovor? − Vprašaj pišemo tudi na koncu vprašalnega dobesednega navedka pred spremnim stavkom premega govora: »Kdaj bo razgovor?« je radovedno vprašal direktorja.

6.3 Klicaj − Klicaj pišemo na koncu čustveno obarvanih povedi: Dobila sem službo! − Pišemo ga tudi za nagovorom v dopisih, npr. Spoštovani! Za nagovorom v dopisih se namesto klicaja pogosteje rabi vejica: Spoštovani, prijavljam se na … − Klicaj stoji tudi na koncu vzkličnega dobesednega navedka pred spremnim stavkom premega govora: »Dobil sem službo!« je bil presrečen Pavel.

17


Nefiks zaposlitvene rešitve

6.4 Vejica Vejico pišemo: − med nestavčnimi enakovrednimi deli (npr. pri naštevanju): Izkušnje sem pridobivala s prostovoljnim delom, udeležila sem se številnih delavnic, seminarjev, tečajev, mladinskih izmenjav ipd., − kadar levi prilastek določa celo preostalo besedno zvezo, ki se začne s pridevnikom, za njim ne pišemo vejice: npr. zanimive delovne izkušnje, − med pristavčnimi deli: Osmi februar, dan kulture, je moj najljubši praznik.,

Med pristavčnimi deli je vejica na obeh straneh! Če je lastno ime določilo pred njim stoječe besedne zveze, ga od nje ločimo z vejico, kadar domnevamo, da zveza naslovniku tega imena ne napoveduje samoumevno: Največji slovenski pesnik, France Prešeren, se je rodil v Vrbi, sicer pa ne: Največji slovenski pesnik, France Prešeren, se je rodil v Vrbi.

− med polstavkom in drugim delom povedi: Tega življenjepisa, polnega pravopisnih napak, ne bom več pošiljala delodajalcem. − med pastavki in drugim besedilom: Da, jutri pridem na razgovor. Gospod, kdaj lahko pričakujem vaš odgovor? − med stavčnimi enakovrednimi deli: Zahvalil se je za vabilo na razgovor in zapustil pisarno. IME PRIREDJA

VEZNIKI

PRIMER

VEZALNO

in, pa, ter

Prelistala je knjigo in jo prebrala.

18


Maja Đević

Iščeš službo? Ne pozabi na jezik!

STOPNJEVALNO

ne–ne, niti-niti ne samo-ampak tudi, ne samotemveč tudi

Niti ni moj prijatelj niti ne hodi na našo šolo.

LOČNO

ali, ali-ali

Ali pojdi v sobo ali se tu uči potiho.

PROTIVNO

a, pa, toda, ampak, temveč, marveč, vendar

Pel je, a ga ni nihče poslušal.

POJASNJEVALNO

saj, kajti, namreč, in sicer

Šla je k zdravniku, saj je zbolela.

POSLEDIČNO

Zato

SKLEPALNO

torej, zatorej, tako

Urša zna šivati, zato šiva sama. Urša zna šivati, torej šiva sama.

* Pred vezniki, ki so podčrtani, vejice ni.

Vejice ne pišemo v: − vezalnem priredju (vezniki: in, pa, ter): V prostem času kolesarim in tečem. − ločnem priredju (vezniki: ali–ali, ali, ali pa): Prijavo pošljite po pošti ali jo prinesite v pisarno. − stopnjevalnem priredju (vezniki ne–ne, niti–niti): Niti ni obiskovala tečaja angleščine niti se ni udeleževala drugih obšolskih aktivnosti.

Vejico pred vezniki vezalnega in ločnega priredja pišemo, kadar vrinemo pristavek, polstavek ali odvisnik: ▪ Brala je pismo in solze so ji polzele po obrazu. –> Brala je pismo, napisano z okorno pisavo, in solze so ji polzele po obrazu. 19


Nefiks zaposlitvene rešitve

▪ Bral je knjigo ali poslušal glasbo. –> Bral je knjigo, še dišečo po svežem črnilu, ali poslušal glasbo. ▪ Sporočil je, da pride, in odložil slušalko. − med nadrednim in odvisnim stavkom: Vprašal je, kdaj lahko pričakuje odgovor o izbiri. IME ODVISNIKA

VEZNIKI

OSEBKOV

Kdor, kar, kdo, ali, da, kako

PREDMETNI

Kogar, kar, da, ali, kaj, če

KRAJEVNI

Kjer, kamor, koder, od koder, do koder

ČASOVNI

Ko, kadar, dokler, kar, od kdaj, tako mnogo da, medtem ko, takoj ko

NAČINOVNI

Ne da, kakor, kakor da, da, ko da, tako da

VZROČNI

Ker

PRILASTKOV

Ki, kateri

POGOJNI

Če, če bi

NAMERNI

Da, da bi

DOPUSTNI

Čeprav, kljub temu da

V večbesednih veznikih pišemo vejico samo pred prvim veznikom (in ko, toliko da, s tem da, in ker, tako kot, tako da, kljub temu da): Prišel je, kljub temu da ni bil povabljen.

20


Maja Đević

Iščeš službo? Ne pozabi na jezik!

Koraki, ki jim sledimo pri postavljanju vejic v večstavčnih povedih: Primer 1: Prosili so me, naj pridem na razgovor in pripravim desetminutno predstavitev izbranega produkta. 1. korak: Preštejemo osebne glagolske oblike. prosili so me, pridem, pripravim > poved je tristavčna, saj ima tri osebne glagolske oblike 2. korak: Opazujemo veznike. naj, in > pred veznik naj postavimo vejico, pred veznik in pa ne, saj je in veznik vezalnega priredja (glej tabelo Priredja) 3. korak: Z opazovanjem stavčne strukture ugotovimo, ali je postavitev veznikov iz 2. koraka ustrezna. Kaj so me prosili? Naj pridem na razgovor in pripravim predstavitev. Postavitev vejic, kot smo jo predvidevali v drugem koraku, je ustrezna.

Primer 2: Prosili so me, naj pridem na razgovor, in mi na mail poslali opomnik. 1. korak: Preštejemo osebne glagolske oblike. prosili so me, pridem, poslali > poved je tristavčna, saj ima tri osebne glagolske oblike 2. korak: Opazujemo veznike. naj, in > pred veznik naj postavimo vejico, pred veznik in pa ne, saj je in veznik vezalnega priredja (glej tabelo Priredja) 21


Nefiks zaposlitvene rešitve

3. korak: Z opazovanjem stavčne strukture ugotovimo, ali je postavitev veznikov iz 2. koraka ustrezna. Kaj so me prosili? Naj pridem na razgovor. Nato so mi na mail poslali še opomnik. Postavitev vejic, kot smo jo predvidevali v drugem koraku, ni ustrezna. V primeru 2. povedi je vejica tudi pred veznikom in, saj so me prosili le, naj pridem na razgovor.

Pred vezalnimi in, ter, pa, ločnimi ali, oziroma, bodisi ali pred stopnjevalnimi ne – ne, niti – niti, tako – kakor, pišemo vejico, če jo zahteva vrinjeni ali vmesni stavek.

6.5 Dvopičje Dvopičje pišemo: – pred besedno zvezo, ki pojasnjuje že prej splošneje povedano (zlasti pri naštevanju): Izkušnje lahko pridobivate na različne načine: s študentskim delom, prostovoljnim delom, sodelovanjem pri aktivnostih mladinskih organizacij ipd. Tako dvopičje se da zamenjati z vejico in veznikom tipa in sicer, to je, npr., kakor: Izkušnje lahko pridobivate na različne načine, in sicer s študentskim delom, prostovoljnim delom, sodelovanjem pri aktivnostih mladinskih organizacij ipd. – za pomen proti (nestično): Avstrija : Slovenija, – za pomen deljeno (nestično): 12 : 3 (dvanajst deljeno s tri), – za pomen v nasprotju: lepa : lipa. 22


Maja Đević

Iščeš službo? Ne pozabi na jezik!

6.6 Pomišljaj (–) – namesto vejice poudarjeno ločuje kakšno besedo ali misel stavka ali pa kaže na nasprotje posameznih stavkov iste povedi: Vi meni službo – jaz vam znanje., – vpeljuje poudarjeno pristavčno pojasnilo že zapisane besede ali besedne zveze: Le eno je potrebno – delo., – namesto predlogov od … do (stično na obeh straneh): V letih 2012–2016 sem pridobil številne izkušnje na področju svetovanja strankam. – namesto odstavčne številke ali črke (naštevanje po alinejah, nestično): Primer: Študentsko delo v okviru Zavoda Nefiks: – vodenje sistema tutorstva, – redna komunikacija z Nefiks tutorji, – vodenje izobraževanja za Nefiks tutorje. – v matematiki za pomen minus (nestično): 7 – 4 (sedem minus štiri).

6.7 Vezaj (-) V primerjavi s pomišljajem je vezaj kratka črtica. Pišemo ga: – med deli zložene besede, ki bi bili v prosti zvezi povezani z in ipd. (stično): slovensko-nemško podjetje, vzgojno-izobraževalna ustanova, – med sestavnimi zloženk, nastalih iz podredne zveze, če je prvi del števka/več števk ali črka/več črk (stično): 3-letne izkušnje (> triletne izkušnje), C-vitamin, – na koncu pisno osamosvojenega dela zloženke ali sestavljanke (stično): dvoin večzložne besede,

23


Nefiks zaposlitvene rešitve

– med kratičnim imenom, pisanim z velikimi črkami, in končnico, pisano z malimi črkami (stično): NUK, NUK-a, – za naveznim členkom le: le-ta, le-tega, le-tu ipd.

6.8 Tri pike Tri pike so nestično ločilo. Pred njimi ni vejice! Primer: Z aktivnim sodelovanjem v študentskem društvu sem pridobil številne kompetence, razširil sem svojo socialno mrežo, izboljšal znanje angleščine …

24


Maja Đević

7

Iščeš službo? Ne pozabi na jezik!

Nekaj drugih nasvetov za uspešno pisanje besedil, namenjenih delodajalcem

o

Če se v procesu pisanja besedil znajdete v zagati in ne veste, kakšen je pravilni zapis besede, ali pa se sprašujete, ali v povedi zapisati vejico ali ne ipd., vprašanja, ki se vam poraja, nikar ne ignorirajte. Na voljo so vam jezikovni priročniki – tako vsebinski (slovnice, pravopisi …) kot tudi abecedni (slovarji). Jezikovne priročnike najdete v vsaki lokalni knjižnici, odlična novica pa je, da so slovarji, slovenistični jezikovni viri in portali, ki so nastali ali še nastajajo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, dostopni tudi na spletu, in sicer na portalu Fran (www.fran.si). Tam lahko odgovore na jezikovna vprašanja, ki se vam porajajo, poiščete v splošnih slovarjih: Slovarju slovenskega knjižnega jezika, Slovenskem pravopisu, Slovarju pravopisnih težav … Dostopni so tudi terminološki slovarji posameznih strok idr., pod zavihkom Svetovanje pa je na voljo jezikovno svetovanje, kjer lahko brskate med odgovori na dileme, ki so se porajale drugim, ali pa svetovalcem zastavite svoje vprašanje.

o

Pravopisna in druga jezikovna vprašanja lahko zapišete tudi v številnih skupinah na družabnih omrežjih in forumih – študentje slovenistike in ostali jezikoslovci vam bodo z veseljem pomagali ter vas usmerili k pravilni rešitvi.

o

Seveda vam bo pri pisanju v pomoč tudi pričujoči priročnik, kjer so opredeljena pravopisna pravila, kot jih določa Slovenski pravopis – povzeta so tista, za katere menimo, da iskalcem zaposlitve povzročajo največ težav pri pisanju.

o

Pri pisanju bodite dosledni – držite se svoje prvotne izbire. Če se na primer odločite, da se boste pri naštevanju delovnih izkušenj po alinejah 25


Nefiks zaposlitvene rešitve

posluževali pomišljajev, potem v vseh delih besedila pri naštevanju po alinejah zapišite pomišljaje. Nikar pomišljajev ne mešajte s kakšnimi drugimi znaki oziroma simboli (npr. *). Presenečeni boste, kako zelo bo dosledna raba ločil in ostalih zapisov vplivala na končno podobo vašega izdelka. o

Preden besedilo pošljete potencialnemu delodajalcu, poskrbite, da ga bo prebrala vsaj še kakšna oseba, ki ji zaupate. Saj veste, ko svoj lasten tekst večkrat preberemo, svojih napak običajno sploh ne opazimo.

Ustvarjalno pisanje želim! Naj vaše besedilo navduši delodajalca tudi z jezikom! ☺

26


Maja Đević

Iščeš službo? Ne pozabi na jezik!

8 Zunanja oblika uradne prijave na prosto delovno mesto Uradna prijava je besedilo, ki ima značilno zunanjo obliko – obliko uradnega dopisa: − V glavi prijave v levem zgornjem kotu navedemo podatke o sporočevalcu (ime, priimek, naslov, lahko tudi telefonsko številko in e-naslov), pod tem podatke o naslovniku (ime podjetja/ustanove, društva ali osebe, naslov), v desnem zgornjem kotu pa kraj in datum pisanja. − Jedrni del vsebuje naslov, tj. izrazitev sporočevalčevega namena in teme besedila (npr. Prijava na prosto delovno mesto), nagovor (npr. Spoštovani!) ter izrek prijave in njeno utemeljitev. − V zaključku se zahvalimo za pozornost in morebitno ugodno rešitev; temu sledi pozdrav in čitljiv podpis (desno spodaj) – z njim jamčimo za resničnost zapisanega. − Prijavi po navadi prilagamo dokazila – njihova imena po abecednem redu ali po pomembnosti zapišemo levo spodaj v rubriki Priloge (Ortar idr. 1999, str. 94−95).

27


Nefiks zaposlitvene rešitve

Petra Novak Delova ulica 19 podatki pošiljatelja 1000 Ljubljana Ljubljana, 15. 1. 2017 Telefon: 041 000 400 kraj in datum e-naslov: petra.novak1@gmail.com Mladinski center Izkušnje Ulica kompetenc 122 1000 Ljubljana

podatki delodajalca

Zadeva: Prijava na prosto delovno mesto

zadeva

Spoštovana ga. Marjeta Lipovec, nagovor prijavljam se na prosto delovno mesto vodje projektov v vaši organizaciji. Že dlje časa spremljam vaše delo in trud, ki ga vi in vaši sodelavci v Mladinskem centru. Izkušnje vlagate v delo z mladostniki. Del takega kolektiva si želim postati tudi sama, zato bi se vam rada v nadaljevanju na kratko predstavila. Z mladinskim delom sem se prvič srečala v srednji šoli, in sicer sem z udeležbo na mednarodnih mladinskih izmenjavah in taborih počasi spoznavala, kaj vse mi lahko ponudi neformalno izobraževanje. V času študija pedagogike sem to nadgradila s prostovoljnim delom pri različnih nevladnih organizacijah ter tako pridobila vpogled v delovanje mladinskega sektorja in razširila svojo socialno mrežo. V zadnjih treh letih sem se osredotočila na pridobivanje znanja in izkušenj na področju mladinskega dela in trenerstva v mladinskem delu. Opravila sem trening trenerjev in se usposobila za izvajanje izobraževalnih aktivnosti po principih neformalnega izobraževanja in izkustvenega učenja. Praktične izkušnje pri delu z mladimi pa sem pridobivala z vodenjem zaposlitvenih delavnic za mlade iskalce prve zaposlitve. Vašemu kolektivu lahko prispevam s svojimi kompetencami načrtovanja in izvajanja delavnic, vodenja projektov in organizacijo manjših dogodkov. Konkretno bi vam lahko pomagala pri organizaciji mednarodnih mladinskih izmenjav in promociji mobilnosti med uporabniki vašega mladinskega centra, s čimer bi mladim iz lokalnega okolja omogočili aktivno in ustvarjalno preživljanje prostega časa tudi izven meja Slovenije. Več o mojih izkušnjah si lahko preberete v priloženem življenjepisu, z veseljem pa bi se vam predstavila tudi osebno. Še naprej vam želim uspešno delo. Lep pozdrav, pozdrav Petra Novak podpis PRILOGE: − življenjepis

28


Maja Đević

9

Iščeš službo? Ne pozabi na jezik!

Viri in literatura

− Bešter, M. idr. (1999). Na pragu besedila 1. Učbenik za slovenski jezik v 1. letniku gimnazij, strokovnih in tehniških šol. Ljubljana: Založba Rokus. − Fran. Dostopno na: www.fran.si. (pridobljeno 31. 1. 2017). − Toporišič,

J.

(2007).

Slovenski

pravopis.

Ljubljana:

SAZU

in

Znanstvenoraziskovalni center SAZU. − Zavod Nefiks. Dostopno na: www.nefiks.si (pridobljeno 31. 1. 2017).

29


Nefiks zaposlitvene reĹĄitve

30


Maja Đević

Iščeš službo? Ne pozabi na jezik!

31


Nefiks zaposlitvene reĹĄitve

32


MAJA ĐEVIĆ Mladinska trenerka, vodja projekta Kolegice, uni dipl. slovenistka in pedagoginja, s pomočjo Zavoda Nefiks postala samostojna podjetnica, učiteljica Slovenščine na poletnih šolah za mlade, inštruktorica.


Iščeš službo? Ne pozabi na jezik! (Maja Đević)  

Knjižica je nastala v sklopu projekta Nefiks zaposlitvene rešitve, kjer dobijo mladi dolgoročno obravnavo in strokovna usposabljanja za razv...

Iščeš službo? Ne pozabi na jezik! (Maja Đević)  

Knjižica je nastala v sklopu projekta Nefiks zaposlitvene rešitve, kjer dobijo mladi dolgoročno obravnavo in strokovna usposabljanja za razv...

Advertisement