Page 1

jan

2010

PRILOGA

XIV

DNI

Š T I R I N A J S T k ibic

ZBADLJIVI

PRIGRIZKI

did

D R U Zˇ I N A

žene

in DOM

otroci

DRUŽINE

Redovniško življenje

sozvočje med telesnim in duhovnim delom

Opetnik


pRIPOROČAMO

uvodnik

Micka Opetnik urednica

opetnik@nedelja.at

V skupnosti je moč

Dopust v samostanu

L

Kulturni prostor v deželah Koroška, Slovenija in Furlanija je odločilno oblikovalo krščanstvo. O tem priča tudi veliko število samostanov. Tiskovni urad katoliške Cerkve na Koroškem je leta 2007 izdal lično knjižico, brošuro, v kateri je predstavljenih 24 samostanov. Brošura je povabilo za nenavaden dopust ali oddih. Samostani na Koroškem, v Sloveniji in Furlaniji vabijo, da se človek ustavi na kraju, ki ga odlikuje preprostost, tišina, lepota narave, predvsem pa duhovno ozračje. Kdor išče v takšnih hišah oddih, se bo vrnil na delovno mesto bogato obdarjen. Ponudba samostanov je bogata in preizkušena v stoletni krščanski tradiciji. Vedno več ljudi se naužije v ritmu samostanskega življenja novih moči in doživi takšen dopust kot zavetje za dušo.

judje smo ustvarjeni za skupnost. Številne in raznolike so skupnosti, ki nosijo človeka, ga oblikujejo in navdihujejo, človek v njih zori in se izpopolnjuje, se izobražuje in širi obzorja. Skupnost daje moč in energijo, v njej se človek sprosti in razveseli. Šolska, prijateljska, sorodniška, družinska, skupnost na delovnem mestu, redovna skupnost so celice, po katerih hrepeni človek in v katerih se počuti sprejetega tak, kakršen je. Z vsemi dobrimi lastnostmi, talenti in težavami, ki mu jih nalaga življenje. Tam, kjer živijo ljudje v tesni povezanosti, skupnosti, pa prihaja tudi do nesoglasij, se krešejo mnenja. Vedno takrat pa so ljudje pozvani, da različna mnenja, doživetja in občutke presojajo v luči medsebojnega življenja. Ob pripravah na pričujočo številko o redovnih skupnostih, njihovih članicah in članih, sem v pogovorih odkrivala številne paralele med redovniškim in družinskim življenjem. Veselje in žalost, skrbi in nesoglasja spremljajo obe skupnosti. In vendar sem na prijeten in razveseljiv način prisluhnila izpovedi redovnic in redovnikov, ki v „stoji pred Bogom“, kot imenujejo karmeličanke svoje poslanstvo molitve in povezanosti z Bogom, prečiščujejo medsebojne odnose. Prvič sem obiskala karmel Himmelau v Labotski dolini. Misel, da živijo sestre „zaprto“, od sveta popolnoma odmaknjeno življenje, me je spremljala na poti k njim. V sprejemni sobi pa sem spoznala dve mladi, razgledani sestri, ki sta izžarevali veselje. V pogovoru pa mi dali vpogled v svojo globoko duhovnost, ljubeznivo povezanost, ki ju veže z Bogom in ljudmi. Njun jasni pogled na družbeno življenje je pričal o povezanosti z ljudmi, predvsem pa o poznavanju skrbi in težav, ki tarejo ljudi. V molitvi sestre karmeličanke povezuje ljudi z Bogom in tako ustvarjajo skupnost, ki bogati in daje moč za vsakdanjik. Ta duhovna povezanost odlikuje vse redovnice in redovnike, ki so svoje življenje posvetili Bogu, obenem pa ostali v tesni povezanosti z ljudmi.

2

XIV

ŠTIRINAJST DNI

nov

09

PRILOGA

XIV

DNI

Š T I R I N A J S T kibic

ZBADLJIVI

PRIGRIZKI

did did

D R U Zˇ I N A

žene

in DOM

otroci

DRUŽINE

Redovniško življenje

sozvočje med telesnim in duhovnim delom

Opetnik

Slika na naslovnici: Vhodna vrata v samostan karmeličank Himmelau, Šmihel v Labotski dolini

Kaj iščejo ljudje v samostanih, opatijah in cerkvenih prosvetnih domovih? „Če bi jim ponujali kamenje za ogled, bi bilo zgrešeno naše poslanstvo,“ je dejal brat Roger, ustanovitelj ekumenske redovne skupnosti v Taizeju. „Cenimo in ohranjujemo kulturo, ki smo jo hvaležno podedovali od redovniških sester in redovniških bratov iz prejšnjih stoletij. Naše poslanstvo pa je drugačno. Naša naloga je, da ohranimo živo hrepenenje po Bogu. Poskušamo, da ima Bog prvo mesto v našem življenju in hočemo bivati pri njem, to pa ne le časovno omejeno, temveč ves čas našega življenja in skupnosti z redovniškimi brati in sestrami,“ je zapisala regionalna predsednica ženskih redovnih skupnosti na Koroškem, s. Palotti Findenig. V brošuri najdete samostane in odkrijete redovne skupnosti, ki vabijo k duhovni poglobitvi in srečanju z redovnicami in redovniki. V nekaterih samostanih vabijo redovnice in redovniki k skupnim molitvenim uram. So pa tudi samostani, v katerih ljudje lahko nekaj dni preživijo skupaj z redovnicami in redovniki. Brošura z naslovom Dopust v samostanu je žal že pošla, a na spletni strani www. kath-kirche-kaerneten at. („Urlaub im Kloster“) je v celoti predstavljena. Tam najdete tudi vse ponudbe samostanov.


z mo j e g a v i d i k a

S. Regina To lmai er šolska sestra

Redovništvo je .... Redovništvo – Bogu posvečeno življenje …

Posvečeno življenje pomeni zame, da sem svojemu življe­ nju dala globlji smisel. To, kar bom delala, živela, naj bi bilo posvečeno Bogu. Svoj vsakdanjik živim za Boga – vse pa v dobro ljudem in Cerkvi. Zato ima molitev, meditaci­ ja (premišljevanje) važno mesto v mojem življenju in mi daje moč.

Redovništvo – večna obljuba, DA Bogu …

Noč pred večnimi obljubami sem v Rimu prebedela in is­ kala moči za ta svoj da. Po mnogih letih posvečenega ži­ vljenja danes močneje spoznavam, da pomeni živeti obljubo: biti zvesta, vsak dan, v vseh okoliščinah življenja – tudi tedaj, ko stopajo v mojo notranjost dvomi, naveliča­ nost, teža vsakdanjosti.

Redovniško vodilo – moli in delaj …

Vse življenje se je treba boriti za ravnovesje med molitvijo in delom. Z obeh strani nas vabi skušnjava. Morda gre eno brez drugega, a to prinaša nemir v vsakdanje življenje. Vsak dan se je treba znova odločati, truditi, iskati trenut­ ke miru, tišine, molitve, treba se je vedno znova potruditi, da človek ne poleni, ne postane preveč komoden in prehi­ tro ne reče: ne morem več. Človek marsikdaj več zmore, kot se mu trenutno zdi. Zato je potrebno veliko zaupanja ne v lastno moč, ampak: zmorem z božjo pomočjo. Lepo in dobro je, če v takih trenutkih najdemo ali imamo zavest NEKOGA, tudi človeško nekoga, ki nas spodbuja, opogu­ mlja, spremlja ... da najdemo duhovno spremstvo, kjer se medsebojno spodbujamo.

Redovništvo – intenzivna vez z Bogom …

Vez je potrebno vedno znova utrjevati z molitvijo in stal­ no zavestjo, da je Bog vedno blizu, tudi tedaj, ko se nase­ li v srce osamljenost, žalost ... in tedaj je treba ostati zvest reku: moli, delaj in daruj. Ko zboliš, tedaj, ko delo “pade iz rok”, pa bi bilo nujno, da še močneje pride do zave­ sti: moli, daruj in prepusti se božjim načrtom, bodi zvesta temu, kar si darovala.

Redovništvo – življenje v skupnosti …

Veliko lepega sem doživela v lastni družini. Veselim se ob pogledu na otroke pogovorov v družinah. Slutim tudi te­ žave in težo, ki jo morajo nositi in tako potrjevati ljubezen in zvestobo v dejanjih. Dosti drugače to ni v naših sku­ pnostih. Če se resnično zavedamo medsebojne povezano­ sti, da smo vse poklicane, toliko bolj smo pripravljene no­ siti “breme druga druge”. Medsebojno sprejemanje, spoštovanje in dobrohotnost nam v težkih trenutkih lajšajo težo, ki jo pozna tudi re­ dovno življenje. Ob bolezni, smrti in drugih “odhodih” močno zaslutimo, da vsako, ki odhaja iz naše skupnosti, zelo pogrešamo. Da je bilo lepo, da smo mogle in smele živeti skupaj. Vsako skupno življenje prinaša tudi nekaj teže, saj vse prinaša­ mo „svoj svet“, svoj način, svoj utrip, svoje izkušnje dru­ žinskega življenja s seboj. Pa vendar nas povezuje Jezus, ki nas je povabil na to pot.

ŠTIRINAJST DNI

XIV

3


V ŽARIŠČU

Pripravila M i c k a O p e t n i k

Benediktinskemu načelu “moli in delaj” sledi majhna redovna skupnost, ki je za kraj svojega delovanja izbrala nekdanji meniški marof v Limbušu pri Mariboru. Med samotnim gorovjem Pohorja in mestnim vrvežem štajerske prestolnice Maribor živijo in izžarevajo redovniki benediktinsko duhovnost. Leta 2009 je bil na novo oživljen benediktinski priorat sv. Cirila in Metoda v Mariboru, za priorja pa imenovan eremitirani nadopat samostana sv. Petra v Salzburgu, p. Edmund Wagenhofer.

4

XIV

ŠTIRINAJST DNI

BENEDIKTINCI V LIMBUŠU

Kjer sta dva zbrani v mojem im

Zgodovina priorata Že od srednjega veka naprej je opatija Št. Pavel v Labot­ ski dolini imela posestva v Sloveniji, ka­ tera je vodil upravitelj. Gospodarske raz­ mere so narekovale opatiji Št. Pavel, da je leta 1922 ustanovila od nje odvisen prio­ rat Maribor. Politične in gospodarske vi­ hre v času pred drugo svetovno vojno so bile za opatijo Št. Pavel ponovni izziv, da reši posestva v tedanji Jugoslaviji z ure­ ditvijo neodvisnega samostojnega priora­ ta. Ta ureditev je leta 1938 preprečila ne­ varnost razlastitve. Na ta priorat so bila prenešena vsa posestva opatije Št. Pavel in tudi opatije Admont. In vendar so na­ cisti priorat ukinili, premoženje pa zaple­ nili. Ko je leta 1945 bilo vrnjeno premo­ ženje, je nastala želja po ponovni oživitvi priorata. Le menihi, jugoslovanski drža­ vljani, so to željo lahko pravno uresničili. Tako je bil Hrvat p. Martin Kirigin ime­ novan za priorja. Prostost pa je trajala le dve leti. Agrarna reforma povojne Jugo­ slavije je podržavila posestvo. Vsa leta pa je v Mariboru živel v zasebnem stanova­ nju benediktinec. Ob razpadu Jugosla­ vije je slovenski benediktinec p. Modest Merkač videl priložnost, da svoje obljube prenese na mariborski priorat. Ta odlo­ čitev in dejstvo, da v Mariboru deluje be­ nediktinski redovnik, je odprla možnost, da je redovna skupnost benediktincev za­ prosila za vrnitev premoženja. Kot go­ spodarskega strokovnjaka je takrat be­ nediktinska skupnost naprosila nadopata

p. Edmunda Wagenhoferja, da vodi vse potrebne pravne in gospodarske zadeve. Urejanje gospodarskih poslov in pravnih postopkov je trajalo do leta 2009.

Samostanska skupnost Da v sa­

mostanski skupnosti lahko zaživi bene­ diktinska duhovnost, je potrebnih več faktorjev. Glavni je skupnost, katero se­ stavljajo trije bratje. Patru Modestu Mer­ kaču, ki že več let vodi faro Sv. Križ nad Mariborom, se je z dovoljenjem samosta­ na Göttweig pridružil p. Timotej Jurič. Vodstvo priorata in samostanske skupno­ sti sv. Cirila in Metoda pa je prevzel ere­ mitirani nadopat p. Edmund Wagenho­ fer. Tako je skupnost sestavljena iz treh redovnikov, ki prihajajo iz različnih kra­ jev in tradicij. Njihov cilj pa je, da na novo ustanovljeni priorat utrdijo in napolnijo z življenjem. Da redovna skupnost lahko zaživi v no­ vih okoliščinah, je bila potrebna ureditev posestva. Mariborski priorat je vrnil opa­ tijama Št. Pavel in Admont nekdanja po­ sestva. 250 ha veliko posestvo, ki ga se­ stavljajo vinogradi in sadovnjaki, pa daje gospodarsko osnovo za preživetje samo­ stana. Stari meniški marof v Limbušu pa so re­ dovniki izbrali kot kraj, kjer nova redov­ na skupnost lahko zaživi benediktinsko življenje. Z blagoslovitvijo hiše 5. juli­ ja 2009 so začeli poizkus v državi, kjer je le malo zasidranega meniškega življe­


a ali so trije menu …

nja, vzbujati in krepiti duha sv. Benedik­ ta. Menihi želijo s preprostim življenjem pričevati v smislu Jezusovih besed “kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi”. Njihov na­ čin skupnega življenja, skupne molitve in obhajanja bogoslužja naj izžareva božjo ljubezen na ljudi in okolico. Da bi to benediktinsko duhovnost čim bo­ lje uresničevali in posredovali ljudem, so redovniki v samostanu uredili sobe za go­ ste. Gostje so povabljeni, da ob redovni­ kih začutijo Jezusovo navzočnost. Za te­ den dni ali več se gostje lahko pridružijo benediktincem in z njimi preživijo dneve ob skupni molitvi, obedih in pogovorih.

Pastoralna skrb benediktincev Na

podlagi zgodovinskih dogodkov so nase­ litev benediktincev v Limbušu ljudje v Prior p. Edmund okolici sprva opazovali zadržano. Ob slo­ Wagenhofer vesni blagoslovitvi meseca julija, kjer je župnija Limbuš velikodušno sodelovala, se je sprostil odnos in od takrat se ljudje iz okolice srečujejo z menihi v prijaznosti in spoštovanju. Svoj priorat pa benedik­ tinci radi odpirajo raznim cerkvenim za­ sedanjem in po tej poti predstavljajo svoj način redovniškega življenja širši javno­ sti. Še nedokončana kapela je kraj skupne molitve in obhajanja sv. maše. Zavedajoč se, da so le majhna redovna skupnost, so redovniki v pomoč sosednjim duhovni­ kom, „večje pastoralne naloge pa ne sme­ jo bremeniti redovnega življenja,“ pravi

Redovniško življenje

sozvočje med telesnim in duhovnim delom Kje vidite pomen samostana v Limbušu? p. Edmund: Samostojni priorat sv. Cirila in Metoda v Mariboru spada k slovenski kongregaciji, h kateri spa­ dajo še trije samostani na Češkem in na Hrvaškem. Ker je naš priorat nekako v središču teh samostanov, se ra­ zumemo kot kraj druženja in krepitve te male kongrega­ cije. Sam sem 40 let živel v samostanu sv. Petra v Salz­ burgu, ki je sooblikoval misijonsko delo na Koroškem, v Sloveniji in na Madžarskem. Zgodovina me je napravi­ la pozornega na slovanske jezike. Že v 70. letih sem na­ vezal stike s sobrati na Hrvaškem in se naučil jezika. Do danes me fascinirajo slovanski jeziki in petje. Sloven­ ske pesmi so po melodičnosti velika obogatitev za bogo­ služje. Naša redovna skupnost je dvojezična, pri čemer je glavni jezik slovenski. Bogoslužje obhajamo v sloven­ skem jeziku. Odnosi med Slovenijo in Avstirjo niso ne­ skaljeni. Naš priorat v bližini Maribora gledam kot kraj srečanja in kulturne izmenjave med narodi sosedi. Prio­ rat bi lahko prevzel nalogo posrednika. V teku let sem vzljubil delo tukaj v Mariboru. Videl sem veliki izziv in nalogo, da uredimo posestvo in zgradimo benediktinsko skupnost. Danes že kar dobro govorim slovensko, le ra­ zumem še ne vsega. Kaj vam pomeni življenje v samostanu? p. Edmund:V primerjavi z velikim samostanom doži­ vljam našo malo skupnost kot velik izziv, kjer skupno določamo pravila in red, ki oblikujejo redovniški vsak­ danjik. V majhni skupnosti se moramo vse dogovoriti, drugače skupno življenje ni mogoče. Redovno življenje gledam kot preprost način življenja, v katerem se izraža benediktinska duhovnost . Rekli ste da Bogu in redovni skupnosti. Kako lahko ostajate zvesti tej obljubi? p. Edmund: To ni vedno preprosto. Moč za to pa zaje­ mam iz opredelitve za ta poklic, ki je bila na začetku moje poti, in iz vere, iz katere je ta poklicanost zrasla. Nenehna molitev, da se splača zaupati v Boga, se zasidra v človeku, da ne obupa ob najmanjši težavi. To daje go­ tovost, da se splača hoditi po poti in slediti načelni odlo­ čitvi, katero si storil pred leti. Obenem pa odprtost, spre­ jeti naloge, ki nam jih naloži redovna skupnost. Nalogo v mariborskem prioratu sem prevzel z dovoljenem samo­ stana pri Sv. Petru v Salzburgu; brez tega dovoljenja bi ne mogel delovati tukaj. Kako poteka dan v življenju p. Edmunda? p. Edmund: Oblikuje ga neka enoličnost, in vendar je vsak dan nekaj posebnega. Enoličnost je v tako imeno­ vanem dnevnem redu, ko se zbiramo k skupni molitvi, obedom in pogovorom. Preostali čas pa napolni smisel­ no delo, ki je zame zelo mikavno, zelo praktično. Ure­ ditev in oprema hiše sta mi bili izziv, da sem sam segel po orodju. Zanimiva je izkušnja, da imamo člani redov­ ne skupnosti različne talente in jih porabimo v prid sku­ pnosti. Sozvočje med telesnim in duhovnim delom je ne­ kaj izredno lepega.

ŠTIRINAJST DNI

XIV

5


v žarišč u Pripravila M i c k a O p e t n i k

ŠOLSKE SESTRE V PLIBERKU

Živ odnos z Bogom, ki me Rojstni kraj Doraščala sem v Logat­

S. Valentina kot šolska sestra posveča svoje telesno in duhovno delovanje starim in bolnim v domu ostarelih v Pliberku

cu. Otroštvo in mladost sem delila z dvema sestrama in bratom, ki so bili kar nekaj let starejši od mene, in v zavetju in skrbi očeta in mame, ki sta nas s svojim zgledom, besedo, delav­ nostjo in nesebično požrtvovalno lju­ beznijo pripravljala in vzgajala za ži­ vljenje.

Prvič se je porodila misel: šla bi v samostan Prve kali mojega redov­ nega poklica oz. porajanja misli, da bi šla v samostan, segajo tja v dobo pred birmo. V okviru priprave na bir­ mo je bilo zaželeno, da vsak birma­ nec opravi duhovne vaje, in vsak je dobil nekoga, da je molil zanj. Dobi­ la sem sestro usmiljenko, ki je takrat delovala v domu ostarelih v Logatcu. Z velikim notranjim odporom sem se le odpravila na duhovne vaje. Še da­ nes se spominjam, kako nam je sestra pripovedovala, da je naše življenje kakor neoblikovana glina in da je Bog lončar, ki nas oblikuje. Spoznala sem, da vera ni le nekaj tradiconalnega – nedeljski obisk svete maše, občasna spoved –, ampak da je to živ odnos z Bogom, ki me je poklical v življenje, in da je On navzoč v mojem življenju in okoli mene.

Odločitev sem povedala staršem Starše sem kar nekaj časa pripravlja­ la na to, da bom šla v samostan. Niso si mogli predstavljati, da bi jaz, ki sem bila tako živa, vesela, polna ži­ vljenja, nekoč živela kot redovnica. To je bilo zanje nelogično. A prišel je tisti dan, ko sem jim povedala da­ tum vstopa v samostan. Bili so zelo

6

XIV

ŠTIRINAJST DNI


je poklical v življenje presenečeni – zanje je bil to šok, ker so imeli o moji prihodnosti čisto dru­ gačne predstave. Veliko smo se pogo­ varjali o moji odločitvi, skupaj molili in premišljevali. Nekaj dni pred mo­ jim odhodom od doma sta starša na­ redila zelo lepo gesto, za katero sem jima hvaležna. Rekla sta, da se zave­ data, da nisem njuna last, ampak da me je njima podaril Bog in da mi pu­ ščata popolno svobodo, da grem pot, za katero sem se odločila. Zagotovi­ la sta, da so vrata domače hiše vedno odprta in da me bosta spremljala z molitvijo in da odhajam z njunim bla­ goslovom. Starša od tistega dne zame vsak dan zavestno molita. Tako je na­ stal med nami nov, globlji odnos.

Pot izobrazbe Po končani osnovni

šoli sem se vpisala na srednjo zdrav­ stveno šolo v Ljubljani. Za poklic me­ dicinske sestre sem se odločila zato, ker je bila v meni želja ljudem poma­ gati, morda nekdaj v kakšnem misjo­ nu ... Ko danes gledam nazaj, vidim, kako me je že v tej odločitvi vodil Bog in me pripravljal na poklic, ki ga ži­ vim danes. Šolska doba ni bila zame samo čas nabiranja znanja, ampak čas zorenja, prečiščevanja in iskanja odgovora na vprašanje: »Kaj je smi­ sel mojega življenja in kaj Bog želi od mene?«

Redovništvo – težka odločitev Da sem prišla do odločitve, da svoj ži­ vljenjski korak usmerim proti toku današnje družbe, ki hrepeni po zaba­ vi, uspehu, ... sem imela kar nekaj no­ tranjih bojev. Moja odločitev za re­ dovništvo je bil nekakšen proces, ki je trajal več let. Kot mlado dekle sem rada imela za­ bave, ples, kino, ... a ko sem pričela opazovati, da me to notranje ne osre­ čuje, da me pušča prazno in neizpol­ njeno, sem začela iskati, kaj je tisto, kar me bo osrečilo in me izpolnilo. Z rednim obiskovanjem svete maše (skoraj vsak dan) se je nekaj priče­ lo dogajati v meni, pričela sem se no­ tranje umirjati, učenje mi je posta­ lo v veselje, vse je dobivalo drugačen smisel. V času počitnic sem obiskova­ la duhovne vaje, predvsem tiste v tiši­ ni, kjer sem ob premišljevanju Božje

besede odkrivala poklicanost, Božjo ljubezen in zavest, da mi Bog podar­ ja življenje, talente, ... Tudi romanje v Assisi me je zelo oblikovalo, tu sem spoznala življenje sv. Frančiška in sv. Klare. Končno odločitev za redovno življenje sem naredila s sedemnajsti­ mi leti.

Šolske sestre Po Božji previdnosti sem prišla na Koroško k šolskim se­ stram. Po nekaj tednih skupnega bi­ vanja sem vedno bolj spoznavala, da je to tisto, kar Bog hoče od mene. Od­ krivala sem njihov način molitve, ži­ vljenja, delovanja ... Nagovorila me je njihova karizma in seveda, njiho­ vo življenje v duhu sv. Frančiška, ka­ teri me je s svojo preprostostjo, ve­ seljem, ljubeznijo do najbolj ubogih, njegov odnos do narave in predvsem s predanostjo izpolnjevanju Božje vo­ lje nagovarjal že od rane mladosti. In tako sem se odločila, da se jim pri­ družim. S tem korakom sem priče­ la pobliže spoznavati življenje v re­ dovni skupnosti, pomen redovnih zaobljub, soočala sem se s teologi­ jo redovnega življenja in predvsem se poglabljala in odkrivala poklic, ki mi ga je Bog položil v dušo, obenem pa sem spoznavala tudi sebe – svoje sen­ ce, preko katerih sem se vedno bolj zavedala, kako pomebno je graditi in gojiti pristen, oseben odnos do Boga in seveda tudi do sestrinske skupno­ sti. V času formacije sem se tudi so­ očila z učenjem nemščine. Prve obljube Na prve redovne zaob­ ljube sem se pripravljala skoraj dve leti. To je bil dan, ko sem s svojim DA izrekla polno predanost Bogu, Cerkvi in redovni skupnosti. Zaobljube ubo­ štva, čistosti in pokorščine so postale moj kažipot v vsakdanjik. Ostati zvest redovnim zaobljubam v vsakdanjiku zahteva veliko truda, od­ povedi in odprtosti za spoznavanje, sprejmanje Božje volje in seveda svo­ jih senc in meja. S tem dnem pa se je pričela zavestna priprava na večne zaobljube, ki jih bom izrekla letos. Dan redovnice Dan je prepleten z molitvijo in delom. Pričnem ga kar zgodaj zjutraj z molitvijo brevirja,

osebno meditacijo in seveda s sveto mašo, ki je vrhunec mojega vsakda­ njika. V naši hiši je vsak dan poln pre­ senečenj in doživetij. Kot bolniška sestra smem spremljati ljudi v jeseni življenja. Srečujem se z njihovo osa­ mljenostjo, trpljenjem, ki jim ga na­ laga bolezen, starost, potem razoča­ ranja, ... Na drugi strani pa izkazujejo veliko hvaležnost, zaupanje. Ob njih spoznavam smisel trpljenja in odkri­ vam vrednost majhnih pozornosti. Umirajoči pa me vedno znova spo­ minjajo na minljivost življenja. Vsak dan se srečujem in delam z laiki, ki so pri nas zaposleni. Delo z njimi me zelo bogati in spodbuja k osebni rasti, za kar sem jim zelo hvaležna. Moj vsakdanjik izpolnjuje tudi sku­ pno življenje v redovni skupnosti. Se­ stre dan sklenemo s skupno molitvijo rožnega venca, v katerega vključi­ mo vse ljudi, ki smo jih preko dneva srečale, pa tudi vse sončne in senčne trenutka dneva izročimo Bogu.

Sreča in veselje Vir moči je zame presveta Evharistija, pri kateri se združim z Jezusom in mu izro­ čim ves svoj dan, skrbi, želje, hrepe­ nja, krhkost ... Najbolj pa me osreču­ je to, da me je Bog poklical in da mi daje vsak dan možnost začenjati zno­ va in stati ob strani tistim, ki v da­ našnji družbi nimajo pravega mesta, to so ostareli, psihično bolni in umi­ rajoči. Kadar pa mi čas dopušča, se rada odpravim v naravo, kjer v tišini in odmaknjenosti premišljujem, mo­ lim in občudujem svet, ki je čudovi­ to ustvarjen. Pokorščina Čisto človeško gledano

je pokorščina v današnji družbi ne­ kakšen paradoks. V redovnem življe­ nju pa je gonilna sila, ki mi pomaga in mi daje orientacijo v mojem duhov­ nem in vsakdanjem življenju. Pokor­ ščina ni samo odpovedovanje lastni volji, kar je dostikrat zelo težko, am­ pak je darovanje lastne volje, razuma, naravnih darov Bogu in preko njega predstojnikom. Na začetku redovne poti sem imela strah, da me bo pokor­ ščina omejevala, zdaj pa vedno bolj odkrivam, kako mi pomaga v moji osebni rasti.

ŠTIRINAJST DNI

XIV

7


V ŽARIŠČU

Piše p. R O M A N T K A U C

MINORITSKA REDOVNA BRATSKA SKUPNOST

Smisel življenja – biti drugačen – R e d ov n i š ko ž iv l j e n j e n i d r u g e ga kot neprestani poizkus živeti svoje lastno življenje v luči Krist u s ove b e s e d e , n j e g ove s m r t i i n vstajenja v skupnosti, ki je vedno podoba Cerkve ali Cerkev v malem.

P

riznajmo si, da je naše življenje včasih polno najrazličnejših notranjih in zunanjih naspro­ tij, kakor je bilo za Jezusove učen­ ce po Jezusovem trpljenju, križu in vstajenju. Šele, ko se je v njih utrdila vera v Kristusovo vstajenje, prva apo­ stolska skupnost dobi svoj smisel in z njo pa življenje vsakega od apostolov dokončni razlog upanja. Če se veliko­ nočna pripoved izkaže kot laž, potem naše življenje nima nobenega smi­ sla. A kaj storiti, da bi se po našem ži­ vljenju velikonočna pripoved izkaza­ la kot zadnji smisel našega življenja? Kaj storiti, da bi po našem življenju resnica smrti in vstajenja Jezusa Kri­ stusa zasvetila kot edino upanje in hkrati smisel življenja vsakega člove­ ka, ki je pripravljen verovati vanj? Manjši bratje smo torej poklicani, da bi uresničili logiko krsta, življenje v Kristusu, ki gre do svojih zadnjih po­ sledic. Smisel našega življenja je dru­ gje kot pa svetovljana, iz česar sle­ di posledica: biti drugačen, iti proti toku, kar pa hkrati pomeni iti pro­ ti izviru. Naše zaobljube nas pustijo gole in izpostavljene pred svetom, ki je radikalno drugačen in nas želi po­ istovetiti s seboj. T. Radcliffe pravi: »Redovna sku­ pnost mora biti več kot kraj, kjer sku­ paj uživamo obroke, kamor se vrača­ mo spat vsak večer. To je kraj smrti in vstajenja, kjer si medsebojno po­ magamo, da bi postali novi ljudje.« Začetki redovne bratske skupnosti v Svečah Želji prejšnjega škofa krške škofije Egona Kapellarija je naša slo­

8

XIV

ŠTIRINAJST DNI

venska minoritska provinca sv. Jo­ molitvi brevirja in drugih skupnih žefa pozitivno odgovorila tako, da je molitev (vsaj 3-krat na dan po pol leta 1981 poslala na Koroško najprej 2 ure). Zbiramo se v naši samostanski sobrata, ki sta začela z župnijsko pa­ kapeli. Začetek naše jutranje moli­ storalo v župniji Sveče, bila pa je to tve naznanja zvon v farni cerkvi ob 6. podružna redovna hiša graškega mi­ uri zjutraj. Naše delo in življenje se v noritskega samostana. Takoj se je po­ prvi vrsti razlikuje od škofijskih du­ kazalo, da sta dva brata premalo, da hovnikov v načinu življenja. Imamo bi lahko navzven živela bratsko sku­ kot skupnost vse skupno, tudi delo pnost, in da je samostanska skupnost načrtujemo skupno in se pogovarja­ v Gradcu preveč oddaljena. Po po­ mo o vsakdanjih težavah in proble­ govorih je prišlo do odločitve, da se mih v pastoralnem delu. Tako tudi v Svečah ustanovi samostojna samo­ vsak od nas ve, da ga sobrat spre­ stanska skupnost in ta začne 5. febru­ mlja z molitvijo. Tudi skrbi in težave, arja 1990. 14. februarja istega leta je ki nam jih verniki zaupajo, vsak dan bila slovesno razglašena ustanovitev vnašamo v našo skupno molitev in v samostana, to je samostanske sku­ obhajanje svete maše. Torej ni bol­ pnosti. Samostan je posvečen sv. Hemi Krški in mora ime­ Samostansko minoritsko ti najmanj 3 brate. S bratstvo iz Sveč: to ustanovitvijo se je začela uresničeva­ p. Janez Kurbus (gvardijan), ti želja škofa in mino­ p. Anton (Tone) Ogrinc ritskega reda, da bi v (ekonom) Svečah dejavno zaži­ in p. Roman Tkauc vela redovna bratska (gvardijanov namestnik) skupnost. 28. junija 1992 pa je škof Egon Kapellari blagoslovil novi samostan, ki je last sveške župnije. nika ali družine in farana s težava­ mi, za katerega vemo, da ni vključen Živeti frančiškovsko bratstvo Nismo v našo molitev. Naš vodstveni organ prišli sem, da samo delamo v pasto­ skupnosti je mesečni samostanski ka­ rali. Pastoralno delo nas ne sme od­ pitelj, kjer se tudi odprto pogovar­ daljiti od našega bistva, živeti fran­ jamo o finančnem stanju. Imamo čiškovsko bratsvo, ki naj bi ga čutila našega hišnega predstojnika ali gvar­ vsa okolica. dijana, ki gleda, da bi se uresničilo to, Torej je naša prvotna naloga, da smo kar smo sklenili na našem samostan­ res vsak dan zbrani kot skupnost pri skem kapitlju, in da se tudi izvaja to,


V SVEČAH

KLARISE NA DUNAJU S. Rafaela Urank – doma na Kavhovi kmetiji v Encelni vasi, je

članica redovne skupnosti klaris. Njeni domači se spominjajo njene odločitve in odhoda v samostan.

iskati izvir ”Šla bom v samostan” ”Glavno poslanstvo redovnic klaris je vedno češčenje Najsvetejšega v zakramentu. Dan in noč kleči kaka sestra pri Jezusu. Smo kakor “večna luč” vedno pri Jezusu, da se mu zahvaljujemo, ga slavimo, molimo in častimo v imenu Cerkve in kot nadomestilo za vse ljudi.” Tako je opisala s. Rafaela Urank poslanstvo redovne skupnosti, v katero je vstopila leta 1984.

kar je načrtovano s strani province in minoritskega reda v sklopu celo­ tne Cerkve. Duh sv. Frančiška Glavne smernice Frančiškovega bratstva so: uboštvo, majhnost, molitveno življenje, bodi­ si v liturgiji ali v preprosti in sponta­ ni osebni molitvi; delo, pričevanje in oznanjevanje evangelija. V duhu sv. Frančiška lahko rečem: Gospod mi je dal brate, ker je neizmerno dober, kajti on ve, da sam ne zmorem, ker hoče, da v njih in z njimi doži­ vim Njega, večno navzočega in resničnega v nje­ govi obljubi:

Kjer sta dva ali so trije zbrani v mo­ jem imenu, tam sem jaz sredi med njimi. Zahvaljen za brate, Gospod! Zahvaljen za ta dva brata, ki sta z menoj v samostanu in z menoj živi­ ta in delata.

S. Rafaela Urank – Kati, kot jo doma­ či še vedno kličejo, se je rodila kot drugi otrok staršem Urank v Encelni vasi. S starejšo sestro Miro sta skupaj doraščali in se veliko skupaj igrali. “V uti je bila postavljena kočija, tam sva se igrali princesko in kraljevi­ ča. Kati je bila vedno kraljevič,“ se spominja Mira Blažej veselih otroških let. Pa tudi na kmetiji so Kavhovi otroci vedno radi po­ magali. Vesel značaj in petje sta odlikovala Kati od otroških let. Glasbeno nadarjeni sestri Mira in Kati sta prepevali na raznih kon­ certih in vodili dekliško skupino Talita v Galiciji. Po šolanju pri šolskih sestrah v Št. Petru pri Št. Jakobu se je Kati za­ poslila v odvetniški pisarni, kjer ji je zelo ugajalo. Nekega dne pa je Kati zaupala sestri Miri svojo odločitev – “šla bom v samostan”. “Že nekaj časa prej sem imela občutek, da bo šla v klo­ šter,” pravi Mira Blažej. “Meni pa žena in hčerka Kati kar nekaj časa nista po­ vedali odločitve, ker sta mislili, da bom hud,” se spominja oče Jožef Urank. Za posamezne člane Kavhove družine je bila odločitev hčerke in sestre pove­ zana z žalostjo. “Nismo ji branili. Spre­ jeli smo njeno odločitev v zaupanju, da bo srečna na izbrani poti,” pravi oče Jožef. “Vedno sva se skupaj igrali, sku­ paj prepevali, skupaj doraščali, obe sva bili zaposleni v Celovcu in tam veliko časa preživeli skupaj. Težko mi je bilo, a sprejela sem njeno odločitev. Še da­ nes jo vidim, kako se pelje “po hojah” za vedno od doma,” pravi Mira Bla­ žej in doda, da mama več let ničesar ni spremenila v Katijini sobi. V druži­ ni so se vedno spet pojavljala vprašanja

– zakaj ne k šolskim sestram, k redov­ ni skupnosti na Koroškem, da bi lahko prišla domov, in zakaj tako strog red … Toda Kati se je odločila in odšla v sa­ mostan sester klaris na Dunaju. Tam posveča svoje življenje molitvi in živi v strogi klavzuri. Njeno življenje pa po­ teka vedno v tesni povezavi z domači­ mi in rodno Koroško. Po očetu Jože­ fu prejema časopisa Novice in Nedeljo in je „včasih bolj informirana kot mi“, pravi Mira Blažej, „ker si vzame čas in vse prebere.“ Nedeljski te­

lefonati povezuje­ jo očeta in hčerko. Največje veselje pa s. Rafaeli pripravi slovenska pesem. V samostanu se je pod mentorstvom pro­ fesorice naučila igranja harmonija in tako zadoni marsikatera slovenska me­ lodija pri bogoslužju. Kadar pa pridejo na obisk Korošci, zazveni v samostanu klaris tudi slovenska pesem. “Redovne obljube Katiji ne dovoljujejo, da bi prišla domov. Edina izjema je bila smrt naše mame. Zato pa jo mi pogosto obiščemo,“ pripoveduje Mira Blažej. Ob svoji 50-letnici – lani 30. decembra – si je Kati zaželela umetniško obliko­ vanje okna na samostanskem hodniku. Mira Blažej, znana ko umetnica, je svo­ ji sestri rade volje izpolnila željo. Ve­ dno, kadar Kati – s. Rafaela – stopi na hodnik, jo objame Frančiškova Sončna pesem v vseh žarečih barvah, s. Rafae­ lo pa spominja na dom in Koroško. mo

ŠTIRINAJST DNI

XIV

9


v žarišču

URŠULINKE V CELOVCU

”M o j e

re d ov n o ž iv l j e n j e p re p l et a t a i n p ož iv l j a t a a kc i -

j a i n k o n t e m p l a c i j a ,” p r a v i re d ov n e

s. Christiane Cusin, skupnosti uršulink.

članica

“Rada sem uršulinka” D

oraščala je ob dveh bratih in sestri v šmihelski fari. Šolska izobrazba jo je s 14-imi leti vodila v samostan uršulink v Celovcu, ki je z leti postal njen dom. Teta re­ dovnica (elizabetinka) ji je kot dobra duša bila zgled redovnega in duhov­ nega življenja. V času svojega šola­ nja je doživljala navdušene in odpr­ te uršulinke, ki so jo spodbujale na življenjski poti, in tako je rasla v njej želja, da se pridruži skupnosti, ki jo je ustanovila Angela Merici pred 475 leti. Angelino duhovnost zaznamu­ jejo življenje po evangeliju, poveza­ nost z Bogom, globoka osebna vera in odprtost za potrebe sočloveka. Delati za Cerkev in božje kraljestvo v duhu evangelija je navdušilo s. Christiano, da je kot 18-letno dekle vstopila v ur­ šulinski noviciat v Solnogradu. Izo­ brazbo za veroučiteljico je opravi­ la na Dunaju in se leta 1987 vrnila na Koroško. Uršulinski samostan v Celovcu, ki bo v tem letu obhajal 340. obletnico ustanovitve, odlikuje nenehna skrb

10

XIV

ŠTIRINAJST DNI

za otroke in mladino. Delo z otro­ ki zahteva odprto srce in nežen čut za otrokove potrebe in spremljanje na poti učenja in oblikovanja srca in duše. „V naši ustanovi posredujemo poleg šolske snovi vrednote, med ka­ terimi je tudi vera,” pravi s. Christia­ na. Uršulinska izobraževalna ponud­ ba sega od otroškega vrtca (5 skupin), preko ljudske šole (315 otrok), glav­ ne šole (220 učencev in učenk) do gi­ mnazije. Vedno večja pa postaja po­ treba po popoldanski oskrbi, katero uporablja 330 otrok. V to glavno nalo­ go uršulink se je vključila s. Christia­ ne kot veroučiteljica. V tem delu in pri življenju v redovni skupnosti naj­ de izpolnitev in popolno srečo. Odprtost uršulinskega reda pa ji je omogočila, da je spoznala sosestre in njihovo delo po Evropi in v Afriki. Ta izmenjava odpira sestram pogled preko lastnih meja in jih spodbuja v njihovem poslanstvu za sočloveka. Izmenjava prinaša v posamezne ur­ šulinske skupnosti mednarodnost, ki poživlja. Tako danes v uršulinskem

samostanu v Celovcu živi 16 redovnic najrazličnejših narodnosti. Najmlaj­ ša med njimi je s. Christiane, ki je po­ leg poklica veroučiteljice namestni­ ca prednice in opravlja številna dela v redovni skupnosti. Njen dan obli­ kuje molitev, pouk in delo za redovno skupnost, ki živi v samostanu, kate­ ri hrani v svojih prostorih dragocene zaklade liturgičnih posod, oblačil in bogato knjižnico. Njen DA Bogu je bil skok v neznano in vendar v zaupanju v božjo pomoč. „Brez redovne skupnosti in živega stika z Bogom v molitvi bi tega življe­ nja ne zmogla,“ pravi smeje. Dan, ki ga začenja z molitvijo, poslušanjem duhovnih misli in sveto mašo, sklene z meditacijo. In ta duhovnost jo na­ polnjuje z močjo in kreativnostjo, ki jo deli z otroki in sosestrami. Sestra Christiane, ki se najraje smeji, poje, moli, gre na sprehod in se sre­ čuje s svojimi sorodniki, goji posebne stike s sosestrami v Sloveniji – kjer je pol njenega srca. mo


KARMELIČANKE V HIMMELAUU

S. Doroteja in s. Elizabeta

Kdo so karmeličanke – molivke? Ob vznožju Svinške planine leži kraj Šmihel, kjer v starodavnem gradiču od leta 1902 živijo sestre karmeličanke. Mogočni zid in lesena ograja zastirata pogled v notranjost samostana. Nad njim pa se kot molitev sester dvigajo zidovi in stolpi gradiča, katerega zgodovina sega v prva stoletja našega štetja. Že celo stoletje se razliva na Šmihel in Labotsko dolino molitev sester karmeličank, ki razumejo svoj redovniški poklic kot tiho darovanje, molitev pa kot apostolat. Molitev je prvi in najvažnejši znak poslanstva karmeličank, ki v odmaknjenosti klavzure živijo Bogu posvečeno življenje.

V redovni skupnosti, ki šteje 16 članic, živi tudi pet Slovenk. Že v vratarnici goste spre­ jema prijazna in nasmejana s. Frančiška, ki je kot begunka pribežala v Vetrinj in živi od leta 1950 v samostanu. Kot “zunanja sestra” sprejema obiske in opravlja dela, ki so po­ trebna zunaj samostana. Razveselila se je slovenske besede in mi rade volje pokazala sobo za obiske. Tam se je za ročno izdela­ no mrežo čez nekaj trenutkov odprlo okno in pozdravili sta me dve mladi, nasmeja­ ni redovnici – s. Doroteja in s. Elizabeta. Obe Slovenki, ki sta svojo zvestobo oblju­ bili Bogu in redovni skupnosti, ki se opira na duhovno izročilo dveh velikih osebno­ sti cerkvene zgodovine – Terezije Avilske in Janeza od Križa. Družbeno razgledani, a globoko zasidrani v duhovnosti, sta mi z veseljem predstavili samostansko skupnost in apostolat, ki ga živita. Poslanstvo sester karmeličank je v tem: biti pred Bogom. Molitev, skupna in osebna, češčenje Najsvetejšega, meditacija, evhari­ stija in duhovno branje pomenijo tesno po­ vezavo z Bogom. V češčenju in molitvi od­ krivajo božjo sled in kljub težkim časom, ki mučijo družbo, odkrivajo sestre božje de­ lovanje. Posebno takrat, kadar jim ljudje, ki so jih prosili za molitveno pomoč, izrazijo zahvalo za prejeto milost. Skoraj vsak dan se oglašajo ljudje, ki prosijo sestre za mo­ litveno pomoč. V skupnih in osebnih moli­ tvah izročajo sestre Bogu stiske in težave, ki so se po besedah sester v zadnjem času povečale. Sploh živijo ljudje bližnje in širše

okolice v tesni povezanosti z redovno sku­ pnostjo. To povezavo pospešuje tudi dnev­ na sv. maša v grajski kapeli, ki je obenem farna maša. Pa tudi ena nedeljska božja služba je farna in pomeni povezavo sester karmeličank s faro. Življenje v klavzuri – v ločenosti od sve­ ta – sprejemajo sestre kot obliko služenja. Ob tem življenju pa sestre ne čutijo nikakr­ šne omejitve prostosti in kot pravi s. Doro­ teja: „So druge omejitve, ki jih nalaga sku­ pnost, so trenutki, ko je občutiti žrtev, a je to del naše poklicanosti. Omejitev na pro­ stor pa odpira drugačna obzorja, odpira notranji svet in notranja obzorja,” ki pome­ nijo za s. Dorotejo velik blagoslov. In če­ prav je samota del karmeličanskega življe­ nja, ne čutita sestri osamljenosti, ker je ON z njima. Samoto doživljata kot zdravilo, ki zdravi odnose z Bogom, soljudmi in prija­ telji ter naravo. Ob molitvi in premišljevanju, ki zaznamuje dan karmeličank v samostanu Himmelau, opravljajo sestre gospodinjska dela, krasijo sveče in izdelujejo mašna oblačila. Sestre uživajo le kratek čas rekreacije, v katerem se sproščeno med seboj pogovarjajo. V pre­ ostalem času pa si prizadevajo za molk. ”Tudi naše življenje se razvija, je pot, po kateri Bog vodi vsako sestro,“ sta mi v slovo povedali s. Doroteja in s. Elizabeta. Ko sem odhajala, me je spremljalo rahlo zvonklja­ nje samostanskega zvona, ki je vabil sestre k skupni molitvi. mo

ŠTIRINAJST DNI

XIV

11


zavestno živeti v sodelovanju z referatom za družine pri katoliški akciji

Pripravil P a v e l Z a b l a t n i k

Za odgovorno in odkrito sožitje med generacijami

Saj smo ena

D

ružina je osnova, začetek in cilj sleherne­ ga človeka, ki ga rodi ljubezen, najmoč­ nejši, najgloblji in najrazsežnejši izraz odnosa med ljudmi in do celotnega božjega stvar­ stva. Izhodišče predstavlja naravna družina, ki se rojeva in razvija v medsebojni povezano­ sti staršev in otrok, ki zidajo svojo skupnost na zanesljivi podlagi zakramenta sv. zakona. V naročju vsemogočne božje družine smo de­ ležni popolne ljubezni, ki po Jezusu Kristusu, našem bratu, slehernemu človeku pripravlja prostor v krogu vesoljne družine. Ena družina smo in zato tudi poklicani, da na­ vezani drug na drugega skrbimo za dolgo in dobro življenje v duhu soodgovornega in od­ kritega medgeneracijskega sožitja. Temu spo­ znanju sledi npr. tudi sv. Benedikt, ki ne more potrditi sklepa skupnosti, ne da bi prej poslu­ šal najmlajšega člana svoje redovniške dru­ žine. Ali pa, mednarodno slovensko sreča­ nje družin vsako poletje v domu duhovnosti v Kančevcih in v samostanu v Dalmaciji ne bi bilo izvedljivo, če pri načrtovanju in izvedbi ne bi sodelovala družina bratov sv. Frančiška. ”Slovenci in vsi Evropejci smo pred učno uro lepšega sožitja,” ugotavlja rojak Jože Ramovš, mednarodno priznani strokovnjak na podro­ čju raziskovanja in razvijanja kakovosti soži­ tja med generacijami, in se sklicuje na Zeleno knjigo Sveta Evrope o demografskih težavah in nalogah z naslovom Nova solidarnost med generacijami. Za skladen razvoj in ohranitev evropskega prebivalstva zato navaja štiri de­ mografske probleme in tri antropološko-soci­ alne pojave.

12

XIV

ŠTIRINAJST DNI

družina

1. 2.

Dvigniti rodnost na raven ohranitve evropskih narodov Število prebivalstva ostaja enako, če pride v povprečju 2,1 otroka na vsako žensko; v Evropi je stopnja rodnosti le 1,5 otroka. Mlade ljudi je treba uspešneje vključevati v družbeno delitev dela. Dvignimo ravni začetnega šolanja, ki se naj nadaljuje z vseživljenjskim učenjem; preprečimo dolgotrajno brezposelnost mladih; vključimo in uskladimo delo z delnim delovnim časom z družino in izobraževanjem; učinkovito preprečimo škodo zaradi pijančevanja in drugega omamljanja. Srednja (30 - 60) in tretja (60 in starejši) generacija morata v družbeni delitvi dela ostati dlje aktivni. Za cela desetletja povečana življenjska doba; bolj zdrava, premožnejša, aktivnejša in bolj gibljiva tretja generacija; opirajmo podjetja na izkušnje „starajočih se“ delavcev; skrajšan delovni čas oz. delna upokojitev; vsestransko dejavno staranje ob pomembni vlogi prostovoljstva v družbi. Poskrbeti je treba za oskrbo onemoglih starih ljudi. Naglo se veča delež ljudi, starih nad 85 let, in s tem potreba po pomoči, oskrbi in negi; življenje v domačem okolju, ki je dobro znano in spodbuja samostojnost; razvijanje programov za pomoč in oskrbo onemoglih starih ljudi; pravična razdelitev skrbi za kakovostno staranje med človekovo lastno odgovornostjo, med njegove domače ter občino oz. državo in njune javne ustanove. Mlada, srednja in tretja generacija so v današnjem načinu življenja med seboj premalo povezane, da bi se spoznale, doživljale komplementarno dopolnjevanje in na tej osnovi razvijale medgeneracijsko solidarnost. Družina čedalje težje oskrbuje onemogle stare družinske člane. Velika večina se tudi danes stara doma v krogu svojcev; kakovost staranja v domovih za ostarele je zelo odvisna od dobrega sodelovanja domačih; potrebna je javna pomoč: poklicni oskrbovalci in negovalci na domu, izobraževanje, materialna in družbena pomoč. Človek evropske kulture ne doživlja, da je starost enako smiselna in vredna v človeškem življenju, kot sta mladost in srednja leta.

3.

4. 5. 6. 7.

Torej oblikujmo svojo prihodnost na temelju nove solidarnosti med generacijami.


Marian Wakounig*

davčni kotiček

D o m a i z M l i n č , že v r s to l e t ž i v i i n d e l a n a D u n a j u . Re g i o ­ n a l n i m e n e d že r v z vez n e m m i n i s t r s t v u z a f i n a n ce re g i­ j a N i ž j a Av s t r i j a te r G ra d i š č a n s ka , l e k to r d u n a j s ke u n i ve r­ ze, i z re d n i p ro fe s o r n a m a r i b o r s k i u n i ve r z i , p o d p re d s e d n i k Zveze B a n k

Davčna uveljava denarnih

daril

V času okrog božiča pa tudi sicer radi podarimo raz-

(Sachspenden). Letošnja davčna reforma pa prvič v

ličnim društvom in ustanovam denar iz lastnega žepa.

avstrijski zgodovini omogoča, da pod določenimi po-

Na tem mestu je treba povedati, da je avstrijska davč-

goji tudi privatniki (ne samo podjetja) lahko davčno

na uprava podjetnikom že od nekdaj priznala tako de-

uveljavljajo denarna darila. V tem prispevku vam bom

narna darila (Geldspenden) kot tudi darila v blagu

skušal obrazložiti zdajšnjo pravno situacijo.

Katerim društvom in ustanovam lahko podarim denar, da to prizna tudi davčni urad? Davčno lahko uveljavite denarna darila društvom in usta­ novam, ki zasledujejo dobrodelne namene oziroma se ukvarjajo z razvojno pomočjo ali pa pomočjo ob elemen­ tarnih nesrečah.

ksimalno 10 % v denarju; pri podjetnikih znaša meja 10 % dobička iz preteklega leta.

.

Ali darovalci, ki dajo darila tako kot podjetniki kot tudi privatniki, lahko izrabijo obe imenovani meji – torej mejo za podjetnike ter privatnike? Da, če podarijo na eni strani kot podjetniki in na drugi strani dodatno še kot privatniki.

Ali moram pred vsakim denarnim darilom preveriti davčno olajšavo društva/ ustanove? Kako na davčnem uradu uveljavite svoja denarna darila? Potem ko je davčna uprava društvu oz. ustanovi izdala to Kot podjetnik uveljavite darila v svojem knjigovodstvu. olajšavo, lahko izhajamo iz tega, da se društvo/ustanova Kot privatnik (če niste podjetnik, torej ste samo zaposleni za daljši rok drži lastnih statutov ter davčnih predpisov, ali pa ste že v penziji) uveljavite to denarno na osnovi katerih je prišlo do olajšave. Za darilo v okviru davčne odmere za delojemal­ vas velja – dokler je to društvo/ustanova na ce (Arbeitnehmerveranlagung). Davčni urad spletni strani ministrstva za finance, spada Kje najdem imena od vas lahko zahteva ustrezne dokumente ta organizacija v krog tistih, ki lahko preje­ teh društev in orga(npr. položnice), iz katerih je razvidno de­ majo denarna darila. Pazite: Potrdilo dru­ nizacij? narno darilo. štva/ustanove (npr. na položnici, folderju Vsa od avstrijske Pazite: od leta 2011 naprej bodo privatniki itd. – „Ihre Spende ist steuerlich absetz­ davčne uprave pri­ pri denarnih darilih prejemniku daril (dru­ bar“) kot tako še ni garant, da ima ta orga­ znana društva naj­ štvo/ustanova) morali posredovati še šte­ nizacija davčno olajšavo. dete na spletni strani vilko socialnega zavarovanja. To bo veljalo ministrstva za finan­ samo za privatnike. Kaj je razlika med privatnimi denarnimi ter ce (www.bmf.gv.at). podjetniškimi denarnimi darili? Kakšne dolžnosti ima prejemnik denarnih Privatna denarna darila morate davčno daril (društvo/ustanova) nasproti darovalcu uveljaviti kot tako imenovane posebne iz­ – torej osebi, ki je dala denarno darilo? datke (Sonderausgaben), podjetniška de­ Prejemnik darila naj bi izdal potrdilo o pre­ narna darila uveljavite kot stroške podje­ jemu denarnega darila. To potrdilo naj bi tja/obrata (Betriebsausgaben). Še nekaj: pri vsebovalo ime društva/ustanove, ime in na­ privatnikih davkarija prizna samo denar­ slov darovalca, datum podaritve, vsoto de­ na darila; če se podari iz podjetja, potem se narnega darila. Pri darilih v blagu (velja lahko davčno uveljavijo tako denarna dari­ samo za podjetnike) predlagam, da se podar­ la kot tudi darila v blagu (npr. če kako pod­ jeno blago točno opiše in vrhu tega zazna­ jetje podari lastne izdelke). muje vrednost darila v blagu. V kakšni višini lahko podarim denarna daKateri davčni urad je pristojen za dodatne rila? informacije? Meja pri privatnikih je skupni znesek le­ Za vsa vprašanja v zvezi z novo zakonoda­ tnih dohodkov za preteklo leto – to po­ jo je za celotno Avstrijo pristojen finanč­ meni, da je za višino denarnih daril v letu ni urad za 1/23. okraj na Dunaju (telefonska 2009 osnova letni skupni dohodek iz leta številka: 01/ 711 29/ 9807, 9896 ali pa 9713). 2008. Od tega zneska lahko podarite ma­

IMPRESUM:  Štirinajst dni je mesečna družinska priloga cerkvenega časopisa Nedelja. Lastnik in izdajatelj: Ordinariat krške škofije. Slovenski dušnopastirski urad. Uredila Micka Opetnik, lektoriral Lojze Pušenjak. Tel. (0463) 54 5 87 35 20, opetnik@nedelja.at. Tisk: Mohorjeva Celovec, Kraj izhajanja: Celovec 2

ŠTIRINAJST DNI

XIV

13


k ibic

ZBADLJIVI

PRIGRIZKI

did

D R U Zˇ I N A

in DOM

p r i l o g a mohorjeve družbe celovec

Urednica: G abi Frank

Kaj je noveg

A k t u a l n o

Tokrat knjige za Anin sklad Mohorjeva družba je skupno z ministrstvom Republike Avstrije za šolstvo, umetnost in kulturo tudi lani ob koncu leta podarila knjige v vrednosti 50.000 evrov. Knjige je prejela ustanova Anin sklad. Vrednostni bon za knjige sta predstavnikom Aninega sklada 21. decembra izročila veleposlanik Republike Avstrije v Republiki Sloveniji dr. Erwin Kubesch in direktor Mohorjeve družbe Celovec dr. Anton Koren. Akcija Podarimo knjige je že osma po vrsti, skupno je Mohorjeva podarila že okoli 25.000 izvodov knjig v skupni vrednosti nekaj več kot 450.000 evrov. V prvih letih akcije so knjige prejele slovenske osnovne šole, knjižnice in župnije, v zadnjih letih pa zlasti nevladne organizacije, ki delujejo na področju lajšanja socialnih stisk državljanov v Sloveniji. Knjige so prejeli prejeli Društvo Novi paradoks, ustanova Anin sklad ter slovenska Karitas.

Anin sklad je dobrodelna, nevladna, neprofitna in nepolitična ustanova, ki so jo leta 1998 ustanovili slovenski redovniki in redovnice. Dejavnosti so prednostno namenjene družinam, zlasti tistimi z več otroki. Mohorjeva družba Celovec tudi na ta način uresničuje namen svojega ustanovitelja, blaženega škofa Antona Martin Slomška, to je širjenje slovenske knjige med ljudi, posebej tiste, ki si je zaradi gmotne ali kakšne druge stiske ne morejo kupiti sami. Z letošnjo akcijo želi Mohorjeva posredovati, da zlasti v obdobju finančne in gospodarske krize ne smemo pozabiti omike, ki jo v naše življenje prinašajo knjige. S to akcijo je Mohorjeva družba iz Celovca živ most ne samo med obema narodnostnima skupnostma na Koroškem, temveč tudi med Avstrijo in Slovenijo. Zveznemu ministrstvu Republike Avstrije za šolstvo, umetnost in kulturo izrekamo zahvalo za sodelovanje.

Knjige so pustolovščine v glavi Ni še dolgo tega, ko so knjigi pripisovali le še malo časa za preživetje. Zaradi digitalnega sistema in interneta knjiga ne bo mogla obstati, so pravili, zanjo bo elektronska konkurenca premočna. Knjiga in branje pa uživata novo konjunkturo. Približno 90.000 knjig prihaja vsako leto na svetlo. Bralci in bralke morajo izbirati in odločati, katerim novostim na knjižnem trgu bodo posvetili več časa in pozornosti. Literatura je estetski pojav, ki deluje z obliko. Obvladovanje sredstva odloča o tem, kaj lahko zmore besedilo. Roman npr. ima lastnost, da se misli izražajo v pripovedništvu. Knjige so monografske, pripovedniške, želijo pokazati osebne vizije, dajejo priložnosti za refleksijo ali izražajo misli v slogovnem esejističnem diskurzu. Na mednarodnem in čezmejnem knjižnem sejmu na Dunaju, ki je bil tudi tokrat kakor že lani na sejmišču, so priredili poleg sejma pester program za odrasle in otroke. Na letošnjem knjižnem sejmu so bili predstavniki založb iz enajstih držav ter vzbudili precejšnje zanimanje.

14

XIV

ŠTIRINAJST DNI

Roman Till, urednik Mohorjeve založbe Tokrat je bila razporeditev na specifična področja za obiskovalce in obiskovalke zelo pregledna, saj je bilo mogoče pregledati v kratkem času različne ponudbe na istem področju, kot na primer otroški in mladinski svet idr. Na mednarodnem sejmu na Dunaju so bile zastopane vse slovenske koroške založbe – Drava, Mohorjeva in Wieser – s tematskimi težišči in novostmi. Digitalno elektronsko knjigo so predstavljali javnosti kot novo kreacijo. Knjiga živi! dr. Jože Till

Na knjižnih policah v Mo­ horjevi knjigarni najde­ te nove knjige, ki jih je v zadnjem času izdala naša založba. V osredju je pet knjižnih prevodov Borisa Pahorja v nemščini. O tem projektu Vas bomo sezna­ nili v naslednji številki, to­ krat pa lahko izbirate med novostmi z raznih podro­ čij. Izšla je zbirka raz­ prav o odrešenju in spra­ vi, ki sta jo uredila Rafko Valenčič in Jože Kopei­ nig. Izdali smo tudi pre­ vod razmišljanj o smrti škofa Egona Kapellarija, o zasebnih kapelicah na Ko­ roškem se lahko informi­ rate v knjigi Symbole der Dankbarkeit avtorjev Ca­ rine in Johanna Lacha ter o judovski zgodovini, ki jo je spisal Klemen Jelinčič Boeta, ki na kratek in je­ drnat način opisuje 2.000 let judovske zgodovine na Slovenskem. Izšla pa je tudi naslednja knjiga o zgodovini hiš južne Koro­ ške pokojnega patra Ber­ tranda Kotnika, zbral je hišna imena prafare Mari­ ja na Zilji.


k ibic

ZBADLJIVI

PRIGRIZKI

did

D R U Zˇ I N A

in DOM

p r i l o g a mohorjeve družbe celovec

Nove k n j i g e

ga pri Celovški Mohorjevi?

Razpis

vanje o smrti je po Kapellari­ ju pripoved o življenju: o šib­ kostih in obupu, a tudi o veri in upanju te ljubezni – knji­ ga, ki naj posreduje pogum in moč. 213 strani, trda vezava, ISBN: 978-3-7086-0512-8, 21 evrov

Klemen Jelinčič Boeta:

Judje na Slovenskem Rafko Valenčič in Jože Kopeinig (urednika)

Odrešenje in sprava, čemu? – Razprave Razprave, ki so objavljene v znanstveni monografiji Od­ rešenje in sprava, čemu, od­ pirajo zanimiva teološka, verska, filozofska in dru­ ga pomembna humanistič­ na vprašanja. Prispevali so jih ugledni profesorji in so­ delavci Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Avtor­ ji obravnavajo tematiko od­ rešenja pod vidikom sprave – v literaturi, filozofiji in teo­ logiji. 98 strani, brošura, ISBN: 978-37086-0514-2, 19 evrov

Zgodovina hiš južne Koroške:

Prafara Marija na Zilji

Kraj Marija na Zilji je bil prvič omenjen leta 1090. Pod okriljem prafare Mari­ ja na Zilji je bilo takrat obse­ žnejše ozemlje s podružni­ mi cerkvami. Pater Bertrand Kotnik se v tej svoji knji­ gi ukvarja z izbranimi kra­ ji, pri katerih gre za območje, ki leži južno od Drave in ki je nekoč spadalo pod nadškofi­ jo Oglej ... Posmrtni izid te knjige je po­ svečen p. Bertrandu in je pri­

znanje njegovemu obširne­ mu znanstvenemu delu. P. Bertrand je s svojim delo­ vanjem bistveno prispeval k ohranitvi slovenskega imen­ skega in s tem tudi kulturne­ ga izročila južne Koroške. 274 strani, brošura, ISBN: 978-37086-0456-6, 20 evrov

Egon Kapellari:

Nato pride smrt Vse tri Mohorjeve družbe so izdale knjigo graško-sekav­ škega škofa Egona Kapellari­ ja Nato pride smrt. Med nje­ govimi številnimi deli so v ospredju knjige in članke o Cerkvi in umetnosti, o teo­ logiji simbolov in o cerkve­ nem letu, o politiku in gospo­ darstvu. V slovenščini sta že izšli knjigi Sveta znamenja (1987) in Človeški čas v bož­ jem času (2006). Pričujoča knjiga se ukvar­ ja s temo smrt. Smrt osa­ melih in v vojni je v medijih vsepovsod pričujoča, med­ tem ko je lastna smrt tabu in ji zamolčujemo. Veliko lju­ di umre samih, izpostavljeni so anonimnosti v bolnišnicah in oskrbovalnih domovih. Proti temu je Egon Kapella­ ri postavil svoje slike o smrti pomembnih osebnosti. S pri­ meri predstavlja, kako v za­ dnjih odločilnih situacijah svojega življenja kažejo moč in dostojanstvo. Pripovedo­

Knjiga na kratek in jedr­ nat način opisuje 2.000 let judov­ske zgodovine na Slo­ venskem. Opis se prične v času pozne antike in se s pre­ morom 150 let nadaljuje v obdobju Karantanije in tako imenovanih »judovskih vasi« prek srednjega veka do izgo­ nov iz Koroške, Štajerske in Kranjske, razcveta primor­ ske diaspore v Trstu in Gori­ ci, razvoja prekmurskega ju­ dovstva ter vrnitve Judov na območje osrednje Slovenije po letu 1867. Razprava se na­ daljuje z opisom judovskega življenja v prvi Jugoslaviji, holokavstom na Slovenskem in judovskim življenjem v povojni Jugoslaviji in se kon­ ča s poglavjem o sodobnem življenju Judov pri nas. 115 strani, ISBN: 978-3-70860507-4, 18 evrov  

Simboli hvaležnosti Mohorjeva je kot soizdajate­ ljica izdala knjigo Carine in Johanna Lacha Simboli hva­ ležnosti. V knjigi so predsta­ vljene zasebne kapelice na Koroškem od 2. polovice 20. stoletja naprej. Te kapelice pripovedujejo o zgodovini ti­ stih ljudi, ki so jih dali zgra­ diti. S knjigo se lahko podate na potovanje po Koroškem o Golice o Leške doline. Avtor­ ja sta zbrala zgodovinske po­ datke in predstavila kapelica s pogovori lastnikov. 132 strani, trda vezava, ISBN: 978-3-7086-0506-7, 19,50 evra

Peter Fantur je član žirije. Lahko vam postreže z informacijami. e-mail: p.fantur@aon.at), tel.: 0676-3879806

Mednarodni natečaj za najboljšo otroško in mladinsko knjigo mestne občine Schwanenstadt v Gornji Avstriji

8. mednarodni natečaj za najboljšo otroško in mladinsko knjigo 2010 mestne občine Schwanenstadt v Gornji Avstriji Od leta 1997 naprej poteka mednarodni natečaj za najboljšo otroško in mladinsko knjigo. Z natečajem želijo pritegniti mlade in manj mlade ustvarjalce na literarnem in likovnem področju. Okvirna tema za leto 2010 se glasi Sanjam, da sem kot Robinson Crusoe ali pa ... Dela naj bodo napisana v maternem jeziku ali pa dvo- oziroma večjezično. Podelitev nagrad bo 18. septembra 2010, sodelujejo lahko osnovne, srednje višje šole, gimnazije in odrasli. Rok za oddajo najkasneje do 18. junija 2010 na naslov Stadtamt Schwanenstadt, Stadtplatz 54, A-4690 Schwanenstadt, Avstrija.

Informacije: www.schwanenstadt.at

ŠTIRINAJST DNI

XIV

15


NOVI NAROČNIK Naročam Nedeljo za letno naročnino 32,- EUR

50x

študentski abo za 16,- EUR

Ime in priimek

Ulica/kraj

Hišna številka

Poštna štev.

Pošta

Telefon

E-mail

NEDELJA in priloge

Vsak teden nova Nedelja Vsak mesec družinska priloga Vsak mesec kulturna priloga Vsak drugi mesec Misijonska obzorja

+D A R I L O > za novega naročnika

Na izbiro so tale darila (vse v vrednosti ca. 25 evrov):

Datum rojstva Pokrajina pesmi Bernarda Fink in Janez Gregorič

Podpis

Originalna ikona 10 x 12 cm

Kropilnik Pošljite na: Nedelja, Viktringer Ring 26,9020 Klagenfurt/Celovec E-Mail: uprava@nedelja.at Tel.: 0463/54587

Ni draga, je pa dragocena.

Za študente in študentke samo

16,- EUR letno

redna naročnina

h i t e l 2 v t a r k 0 :2 a g o l i r p a k s n i ž u r D

samo 32,- EUR letno

Moja prva leta/Meine ersten Lebensjahre. Knjigo je pripravila Eva M. Verhnjak-Pikalo

Družinska priloga 04: težišče redovništvo  

Urednica Micka Opetnik: Ob pripravah na pričujočo številko o redovnih skupnostih, njihovih članicah in članih, sem v pogovorih odkrivala šte...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you