Issuu on Google+

priloga Nedelje • øt. 1, leto 27 • februar 2012

MAØNIØKO POSVEŒENJE V PUNALURJU INDIA

www.missio.at

Radostno veselje za novomaønika, a tudi za misijonske dobrotnike

Æe v letu 2012 bomo podprli 3.000-ega misijonskega bogoslovca, a IØŒEMO æe 50 novih dobrotnic in dobrotnikov.


koroüka priloga

:: uvodnik

Ne morem drugaöe! Joäe Kopeinig Eni govorijo o krizi – gospodarski in finanœni, o krizi vrednot in o izkorišœanju ubogih po sodobnih bogataših in korupnih politikih in gospodarskih menedžerjih. Naša obœila kar pokajo in se bohotajo s œrnogledimi napovedmi za prihodnost.

tem, da moramo dati življenju odgovorne dimenzije solidarnostne pomoœi in konkretne ljubezni potrebnim, laœnim, ubogim – duhovno in materialno revnim.

li na svetu novo upanje. „In œe si pomagal enemu œloveku, si pomagal vsemu œloveštvu!“ Tako nas spodbuja tudi mati Tereza iz Kalkute, ki je vedela, kaj govori.

Kdaj bomo konœno poslušali Jezusa in se ravnali po Njegovem zgledu?!

Ali se je res zraœni in tako ošabni babilonski stolp œloveške ošabnosti zmajal v temeljih? Kdaj se bo dokonœno zrušil v prahu œloveške onemoglosti?

Svet potrebuje ljudi, ki ne stojijo ob strani kot opazovalci, kot kritiki, kot vsevedeži, temveœ ljudi, ki spreminjajo najprej svoja srca in nato svet! Kdor samo kritizira ali zahteva vse od drugih, je sokriv in soudeležen v tragediji sveta.

Banke nam nudijo v teh œasih nizke obresti, vse višje obresti pa nam obljublja Jezus sam: Karkoli podarimo Njemu, pravzaprav le našim potrebnim sestram in bratom, vlagamo v nebeške banke in se bomo œudili tisoœerim obrestim!

Že pred desetletji sem bral knjigo nemškega kulturnega misleca Hansa Sedlmayerja z naslovom: „Verlust der Mitte!“ Vedno bolj se mi dozdeva, da je œlovek komplimentiral Boga iz sredine svojega življenja, svojega razmišljanja in vrednotenja, iz svojega naœrtovanja in življenjskega smisla in sedaj se je znašel brez cilja, vrteœ se okoli svojega egoistiœnega jaza in ne najde izhoda iz steklenega zapora, kjer vidi vedno samo sebe in svoje nezadovoljive potrebe. To je mrka prispodoba današnje družbe, ki še ne vidi in spozna rešitve v

Potrebujemo ljudi, ki zavihajo tudi v krizi rokave, ki sami uresniœujejo praviœnost in omogoœajo drugim spet œloveško dostojanstvo, kakor je delal Jezus in kakor se trudijo naše zavzete misijonarke in naši goreœi misijonarji in mnogi naši mladi. Ne moremo biti brezbrižni, temveœ pogumni, hvaležni in veseli, da lahko spreminjamo sebe in svet! To niso prazne besede. Œe mnogi ljudje na mnogih krajih vsaj nekaj dobrega store, se zrca-

Zato, neumorno in z velikim zaupanjem prosim in se hkrati zahvaljujem, da Vam Bog ohranja globoko in navduševalno misijonsko zavest in da ste in ostanete apostoli odprtih src in radodarnih rok za misijone! V spremnem œlanku preberite spodbude za razne akcije: za Koroško vas, za cerkve v Afriki, za misijonske bogoslovce, za vodnjake v Etiopiji ali za laœne otroke in sirote v Afriki. Vse vas prisrœno pozdravljam

GRADIMO 3 CERKVE V AFRIKI/MALAVI

Mavrica povezuje Koroüko in Afriko V adventu sem prejel ponižno prošnjo misijonarja Stanka Rozmana iz Malavija, ki se že desetletja žrtvuje na raznih misijonskih obmoœjih v Zambiji in sedaj v sosednji državi Malavi, ki je ena najbolj revnih afriških obmoœij. Želi zgraditi na oddaljenem misijonu 3 razliœne cerkve, ki naj bi bile posveœene sv. nadangelom sv. Michaelu, Gabrijelu in Rafaelu; sv. Jakobu in sv. Jožefu. Eno cerkev v Malaviju, ki bo kmalu konœana in je posveœena sv. Janezu Kristniku, je dobrotnik iz Koroške že docela financiral. Bogu in njemu hvala! Cerkve so pomembne zaœetne postojanke, kjer se zbirajo ljudje s svojimi potrebami, željami, a tudi s svojo pripravljenosti ob podpori misijonarjev razviti vztrajnejše pobude za boljšo prihodnost. Ob cerkvah se samoumevno tudi gradi stanovanje za

2

uœitelja/kateheta, potreben pastoralni prostor in sanitarije za množice. Cerkve uporabljajo zaenkrat tudi kot razrede, dokler ne bodo gradili potrebnih šolskih prostorov. „Šola in izobraževanje iz lastne kulturne tradicije so temelj afriške pomladi“ pravi afriška sinoda. Afrika si utira pot v svojo svetlejšo prihodnost. Afrika, ki so jo evropske države dolgo kolonizirale, je še kako potrebna naše solidarnostne pomoœi! Današnji prijazni poziv naslavljam na vse, ki so kršœeni na ime enega treh nadangelov, ali sv. Jakoba in sv. Jožefa, seveda pa na Vas in na nas vse, da radi in z radodarnim srcem podpremo ta simpatiœni in potrebni projekt. Ena cerkev – z najnujnejšo opremo – stane samo € 20.000,- .

Vsak Vaš dar – starejših in mlajših – bogatih in manj premožnih – bo v blagoslov darovalcem in v veliko pomoœ misijonom. Odpiramo konto na Zvezi-Bank: Številka konta: 56.747 Banœna številka: 39100 „Cerkve v Malaviju/Afrika“ P.S.: Tudi v sosednji Zambiji smo že zgradili posebno cerkev, posveœeno sv. Hemi,

za katero je naslikala in že predala edinstveno oltarno sliko naša globaška umetnica Hema Hudl. Tudi za to cerkev zbiramo še darove. Župnija Globasnica in župnija na Krki sta to akcijo že zelo moœno podprli. P.S.: „Ali ste že kdaj slišali, da je, kdor je misijone podpiral, obubožal?“ Nasprotno!!!


v spomin ::

koroüka priloga

Spomnili smo se velikega moäa in dobrega prijatelja p. Miha Drevenüka! Višja šola v Št. Petru je bila dolga leta tesno povezana s patrom Mihom Drevenškom iz Zambije. Nenadna novica o njegovi prezgodnji smrti je vse moœno pretresla. Nikakor se ni bilo mogoœe sprijazniti z dejstvom, da je Bog k sebi poklical œloveka, ki je bil poln naœrtov. Njegovo veliko srce se je utrudilo in omagalo pod težo in odgovornostjo, ki jo je nosilo. Najveœ, kar so mu za njegov veœni odhod lahko dali prijatelji iz Št. Petra, je bila slovesna sveta maša v njegov spomin. V okviru priprave na advent dne 23. novembra 2011 v sodelovanju s Katoliško akcijo smo se z eno izmed postaj, ki sta jo oblikovala ravnatelj prof. Stefan Schellander in sr. Urša Šebat, spomnili našega dolgoletnega prijatelja patra Miha Drevenška. Z njim smo

sodelovali v neskonœnih projektih in se ob njem navduševali nad misijonskim delom. Njegova nenadna smrt nas je moœno prizadela. Kot znak spoštovanja in zahvale smo se želeli posloviti od našega dobrega prijatelja. Po zakljuœenih adventnih

v nas prižgal misijonski ogenj, ki ga ni mogoœe pogasiti. Dragi pater Miha, hvala in nasvidenje pri Bogu! Dream team

dejavnostih smo se zbrali v hišni kapeli uœitelji in uœenci ter zanj darovali sveto mašo. Somaševali so naš farni župnik Jurij Buch, rektor Jože Kopeinig in sobratje minoritske skupnosti iz Sveœ. Spomin nanj nam bo ostal živ! Bil je prijatelj in œlovek, ki je

Äalostni, da ni veö med nami, a öim bolj sreöni, da smo ga poznali Pater Miha Drevenšek

Patra Miha Drevenška smo vsi poznali kot œloveka z dobro dušo in velikim srcem za vse soljudi. Tako sem ga tudi jaz pred nekaj leti doživela, ko sem ga prviœ videla. Œeprav nas je dan za dnem loœilo nekaj tisoœ kilometrov, smo vedno spet pomislili nanj, na njegovo delovanje in to, kar je s tem v naših srcih in našem mišljenju spremenil ter povzroœil. Tem bolj nas je pretresla slaba in nepriœakovana novica, da je novembra 2011 nenadoma za vedno zatisnil svoje oœi. Ker se nismo mogli podati na pogreb in žalovanje v Ndolo – Zambijo sva se z oœetom Štefanom Kramerjem pogovorila o tem, kako bi se lahko tudi avstrijski prijatelji nanj spomnili, se mu zahvalili in dobro poslovili od njega. Iz tega razloga sva povabila vse civilnike, ki so opravili civilniško službo pri Mission Press v Ndoli, ter prijatelje patra Miha na skupno mašo v dom Sodalitas v Tinje. V okviru maše

je lahko vsak/a od nas vstal/a in pripovedoval/a o doživetjih in spominih na Patra Miha. Vedno spet smo slišali besede prijateljstva, hvaležnosti in ljubezni do œloveka, ki smo ga vsi navzoœi imeli iz srca radi. Ponosni, da smo ga lahko poznali, ne samo kot duhovnika in vodjo Mission Press, temveœ tudi kot prijatelja in oœeta. Tako je tudi eden izmed civilnikov dejal, da so se

kot fantje podali v Zambijo in vrnili kot možje. Ne samo ta dežela, Zambija, temveœ tudi ta œlovek, pater Miha, ki jih je spremljal ob vsakdanjem delu, jih je spremenil. Tako kot je on živel svoje življenje vedno z roko, ki pomaga in s smehljajem na ustih, nam je pokazal, kaj je važno. Pomembno je, da se zavedamo, da pomagamo tudi mi tam, kjer je potrebno, ter da lahko

vsak/a od nas spremeni na tem svetu nekaj v dobro. Zelo hvaležni smo, da smo ga lahko poznali, da je osreœil in obogatil naše življenje s tem, kako je z velikim srcem živel ljubezen do bližnjega in hodil v globoki veri skozi življenje. Morda njega ni veœ med nami, a v naših srcih in pripovedovanjih bo živel naprej. Tanja Kramer

Bivøi civilniki v Zambiji in prof. Øtefan Kramer so se v Tinjah pri sv. maøi s priœevanji spomnili misijonarja Mihe Drvenøka.

3


koroüka priloga

::pedro opeka

Koroüki prijatelji pri Nekaj utrinkov z letoønjega potovanja po Madagaskarju poleti 2011 24. junij 2011 Pred seboj gledam na zaslonu zemljevid, na katerem je z rdeœo œrto zarisana pot z geografsko oznaœenimi kraji na 10.000 km dolgi progi Pariz – Antananarivo. Prikliœejo se mi v spomin svoja otroška leta, veœ desetletij nazaj. Takrat nismo imeli veliko informacij o Afriki, a ta imena so nam bila znana in ostala v spominu z marsikatero prebrano pustolovsko zgodbo.

zadnjo tretjino življenja, ki jo hoœem oblikovati še bolj odloœno in zrelo. Še dobro, da imamo lahko vizije, sanje, upanje . . . . Da jih še imam! Pri tem spremljava najine tri otroke z veliko radovednostjo ob njihovi duševni in umski rasti. Tako rekoœ vsi potujemo. Oni v svetu njihove izobrazbe, ki je danes zelo intenzivno povezana s komunikacijsko tehnologijo, in tako je še malo zanimivejše. Vidim

junija 2011 Sreœno smo prispeli v vasi Akamasoa. In lep je obœutek biti spet med našimi prijatelji Malgaši. Še pred kosilom smo z otroki in med njimi nežno Luœko/Lucy šli gor do Koroške vasi in do „naše hiše“, kjer smo prejšnja leta stanovali. Obiskali smo dom za stare in bili preseneœeni, kako so stari, œeprav bolni in zgarani, sedeli v senœki hodnika na prostem. Ob njih in njihovem na-

državni praznik. Bogoslužje je tokrat posebno prazniœno. Pedro je bil na tako imenovanem službenem potovanju po Evropi, kjer je predaval, priœal o revšœini, solidarnosti v božjem duhu in zbiral denar za laœne in zapušœene na Madagaskarju. In hvala Bogu je še vedno nekaj naklonjenih ljudi, ki daruje. Tako potovanje izmuœi, je pa prepotrebno, ker svoje revne ljudi na Madagaskarju tudi na ta naœin lahko podpre, da imajo jesti, delo, plaœe … Prazniœna maša se je zaœela ob 8:30 in konœala ob 11:00. Verniki so priromali od daleœ, prazniœno obleœeni. Veseli, polni priœakovanj. Oznanjevanje evangelija in pridiga, ki jo Pedro vedno preudarno in skrbno pripravi, ljudi dvigne, jim vliva upanje, jim daje samozavesti. Najti prave besede je vedno znova naporno umsko in duhovno delo. Ponedeljek, 27. junija 2011

V letalu sedim že veœ kot sedem ur. Na desnem sedežu ob meni moj mož, ki je sploh povod za ponovno potovanje na Madagaskar. Vkljuœil se je v delo slovenskih misionarjev in naša družina z njim. Ko sedim v letalu, se mi nekako odvalijo vse skrbi. V sedmih urah vožnje sem se tudi že malo naspala. Uživam! Vprašam se, ali mi bo uspelo malo spremeniti življenjski stil po Madagaskarju? Da, tokrat bom tako moœna, si reœem. Saj živim sedaj svojo

5

to pozitivno. Œe ima œlovek zdrave vzgojne temelje, œe njegov svet ni okrnjen, da je otrok doživel veliko lepih veselih trenutkov v krogu svoje družine, v krogu dobrih prijateljev in v družbi zunaj, potem je tudi novi svet, ki si ga otrok sam zaœenja osvajati, pravilna lepa pot. Vprašanje je, kje se danes otroci duhovno napajajo, ali se sploh in kako? Ob tem vprašanju sem hitro nazaj pri malgaškem otroku, kako drugaœen je njegov svet.

roœju malœki (majhni otroci), ki so jih mimogrede obiskali. Stari niso zaprti. Do njih ima dostop pravzaprav vsak mimoidoœi. Podali smo jim roke, se jim nasmehnili, preprosto poklepetali in mislim, da smo se v jeziku spoštovanja in ljubezni kar dobro razumeli. Nedelja, 26. junija 2011 Danes je poseben dan. Je praznik Rešnjega telesa, praznuje se po treh mesecih odsotnosti, Pedrov prihod in

Dolg delovni dan! Po lepih nedeljskih urah sledi seveda delovni dan in ta dan je trajal do šestih zveœer. Sonce je že zahajalo. Fanja, domaœa zobozdravnica, je ob treh zakljuœila službene obveznosti, Mihi pa je kar nadaljeval z zdravljenjem zob, ker je œakalo še nekaj pacientov. Mimo je prišel še domaœin, novi, mladi zobozdravnik v Akamasoi, ki je obiskoval tamkajšnjo šolo in lahko reœemo, da so zamisli misionarjev „pomagati smetišœarjem in najrevnejšim“, že veœkrat bogato obrodile. Ker se je mladi zobozdravnik, dr. Harijaoma zelo zanimal za zdravljenje, sva tudi sklenila, da ga bova krepko podprla, da se bo zobozdravniška oskrba še izboljšala. Sedaj zdravi še na zastarelem, pokvarjenem in le za silo upo-


pedro opeka::

koroüka priloga

prijatelju Pedri Opeki! rabnem zobozdravniškem stolu, zato bo treba zbirati denar za nov stol. Torek, 29. junija 2011 Do odhoda na jug je Mihi delal v zobozdravniški ordinaciji mladega zobozdravnika in ga uœil tehnik in zdravljenja, ki jih moj mož le œrpa iz veœ kot 20-letne prakse kot zobobzdravnik. Mladi zavzeti zdravnik je bil hvaležen za napotke in nasvete. Naslednji dan nas je œakala dolga vožnja v misijonske vasi na jugu. Sreda, 29. junija 2011 Pot nas je peljala prek Antsirabe do Safatija, kjer so misionarji zgradili tudi lepo gorsko naselje z moderno ambulanto. Tam sva sreœala dve mladi slovenski medicinski sestri, ki sta se odloœili svoje energije in znanje za dve leti posvetiti Malgašem. 30. junija 2011 Naslednji dan smo se peljali skozi nacionalni park Ranomafana, tako rekoœ skozi pravo džunglo. Ustavili smo se v Manacaru, mestu ob morju. Na vrtu restavracije, kamor smo se usedli na kosilo, sem zagledala ekzotiœno rastlino, ki jo imam tudi doma. Zelo sem se razveselila, ko sem ugotovila, da imam v Želuœah malgaško rastlino in mi celo tudi uspeva. Œeprav so eksoti vedno malo bolj zahtevni, kaæe, da smo našli doma pravi kraj. Seveda sem vprašala po malgaškem imenu. Rastlina, ki ima nekake izrastke s škornji, vedno napolnjenimi z vodo, se imenuje z latinskim imenom canium. Že daleœ na jugu, v Farafangani, pa smo se ustavili pri slovenskem misionarju škofovem vikarju Klemenu Stolzerju. Oddali smo pošto, prijetno pokramljali, nato pa kar šli naprej, saj poti še ni bilo konec. Œakal nas je najbolj naporen del vožnje do Vangaindrana in naprej tudi po maka-

damski cesti k Janezu v Ampitafo. Tam so nas zelo prisrœno sprejeli misijonar Janez, kuharica, gospodinja Genevieve z neœakinjo Lizo in uœiteljica. Veseli, da smo prispeli na cilj, smo uživali odliœno, izjemno dobro pripravljeno malgaško veœerjo. Z nami ob mizi so sedeli še hišni elektriœar Akamasoe Njaka in njegov vajenec, ki nas je vozil do Ampitafa, in tamkajšnja uœiteljica Tereza.

dežnega Marijinega srca, ki imajo svoj samostan ob farovžu, skrbele za ambulanto in to je zelo obetajoœe. Sestre so nas prisrœno sprejele s petjem in odliœnim malgaškim kosilom. Praznovali smo še skupno mašo, kajti ravno ta dan so praznovali Marijino brezmadežno srce, ki botruje kongregaciji kot ime. Videla sva napredek in sadove truda in se veselila z njimi.

julij 2011

julij 2011

Prvi dan je seveda vedno ogled vasi in ambulante. Vse se pregleda in premišljuje, kako bi se lahko še izboljšalo stanje, predvsem z medicinskega vidika. Pregledali smo tudi škatle v skladišœu, ker smo že mesece prej poslali del prtljage z darilnimi paketi v pomoœ. Kam z operacijsko mizo in operacijsko luœjo? To so važna vprašanja! Da vse najde svoje pravo mesto. Pomoœ ni efektivna, œe ni ciljna in dobro premišljena. Ne bi se smelo zgoditi, da blago obleži. Iz celovške bolniønice so podarili operacijsko mizo z operacijsko luœjo, kar je terjalo dve leti diplomatskega prosjaœenja in priprav. Skrbno je bilo treba pripraviti embalažo preden je kontejner pripeljal opremo na veliki otok. Vse to je tudi dobro prispelo.

Nazaj v Ampitafo. Danes je nedelja in tudi tokrat nas priœakuje posebno doživetje – Ambatolava. Po cesti, ki pravzaprav nikakor ni kakor cesta, smo se zjutraj s terenskim vozilom odpravili na pot. Celo reko smo prebredli po pustolovskem mostu, ki ga je misijonar Janez s svojimi pomoœniki zgradil pod najtežjimi pogoji. Ker zadnji del ceste do naselja Ambatolava še ni izgrajen in vas dosežeš samo peš, smo seveda tudi mi ubrali to pot. Od daleœ se nam je razprostrl pogled na pod sinjim nebom v soncu blešœeœo znaœilno zgrajeno cerkev. Pod njo pa smo zagledali lesene koœe, bivalne ute domaœinov. Vsi so že bili zbrani in œakali v cerkvi. Vstopna mašna pesem je zadonela. Po maši nas je starešina povabil na svoj dom. Vljudno in dostojno nas je „najvišji“ po rangu pozdravil in povabil na kosilo. Potem so

julija 2011 Obisk v bližnji Matangi Ta dan smo priœakovali povratek slovenskega misijonarja tamkajšnjega župnika Izidorja. Zaradi nepriœakovane bolezni mladega slovenskega zdravnika, ki je nameraval za nekaj mesecev delati v Matangi, se je njegova vrnitev zakasnila. Nismo se veœ sreœali. Ogledali pa smo si novo bolniønico oziroma ambulanto, ki so jo zgradili nasproti farovža. Moram priznati, da sem bila navdušena. Tu bodo domaœinke, Sestre brezma-

peli domaœe pesmi – nekaj posebnega – , za katere se trudijo tudi misijonarji, da jih ohranijo. Ta vas je zelo arhaiœna, pristna, še nedotaknjena in skoraj neverjetno, da še je. Ampak na Madagaskarju je še nekaj takih vasi. Œas se je tam ustavil. Izvirno, naravno, a prav tako zahtevno in trdo življenje, kar se tiœe življenjskih pogojev, naju je prevzelo. Domaœini so hvaležni misijonarju, ki prihaja mednje. Jaz pa sem hvaležna za vse, kar sem v življenju dobila podarjeno. julija 2011 Elektriœarja sta morala še dokonœati inštalacijska dela v Ampitafi. Midva pa sva še malo sortirala v skladišœu zdravil. Potovalni zobozdravniški stol je bil tokrat zaseden. Na njem je delala zobozdravnica Slovenka, ki je prišla za mesec in pol v bližnjo Ranomeno. Ta potovalni zobozdravniški stol oziroma orodje je prava uspešnica. Vsi slovenski zdravniki medtem delajo s tem aparatom v kovœku, ki sva ga pred tremi leti prinesla prav tako v kovœku na otok. Morda bi bilo pametno, da nabavimo še enega za jug. Investicija tega kovœka se je izkazala za pravilno in razveseljivo je, kako se nabavljene stvari le obrestujejo. Ta dan smo se sreœali v Ranomeni z zobozdravnico dr. Zaletelovo iz Radovljice, njenim možem internistom, ki je

5


koroüka priloga

::pedro opeka

tam bil tudi priljubljena in zaželena oseba ter z njihovo hœerko, ki je asistirala. S tem obiskom smo zakljuœili potovanje na jug. Odpravili smo se na pot nazaj v glavno mesto, ki nas je vodila preko Vangaindrana in Farafangane nazaj v glavno mesto Antananarivo. Toda potovanje bi bilo preveœ perfektno, œe se ne bi zgodila še nesreœa. Nesreœa Že v temi smo se odpravili iz Vangaindrana proti Farafangani, kjer nas je priœakoval Klemen Štolcer. Med vožnjo je bilo zelo temno, kajti tudi naselja niso razsvetljena kot naša. Zato pa se vidi œudovito zvezdnato nebo in to bolj intenzivno, ker ni umetne razsvetljave in mestnih luœi, ki bi motile. V taki prelepi noœi je naenkrat poœilo ob kolesu in že smo opazili, da smo izgubili zadnje desno kolo. Neverjetna sreœa, da smo se lahko sorazmerno hitro ustavili in da nas ni zaneslo. Pustolovšœina se je zaœela. Še v šoku, da se ni kaj hujšega zgodilo, so sopotniki, oba elektriœarja, Janez Krmelj in moj mož šli v temi iskat kolo, jaz pa sem ostala pri avtu. Ob cestnem jarku v gostem grmovju in vmes k sreœi kakšna palma, po kateri so se mogli orientirati, so blodili nad pol ure po neznanem terenu z dvema svetilkama, ki sta nato ugasnili. Obroœa niso našli. K sreœi je imel Janez Krmelj telefon, ki je bil tako

12

moœan, da je dobil sprejem do Farafangane in da je bil tudi dosegljiv Klemen Štolcer, ki je œakal na nas v Farafangani, a se potem tako hitro, kot je le mogel, z malgaškim mehanikom pripeljal do kraja nesreœe. Malgaš je nekako obstal, nekaj z rokami odmeril in pokazal na smer, kjer bi bil lahko obroœ. Kolo nas je ob nesreœi seveda prehitelo in kmalu po tem, ko je Malgaš odmeril smer, ki se je izkazala kot pravilna, je ta našel kolo. V našo zaœudenje, ob kolesu je bila še os. Takoj se je malgaški mehanik lotil z malo orodja na popravljanje in œez pol ure je bil voz pripravljen za štart. Sreœni in Bogu hvaležni, da se nam niœ ni zgodilo, smo se v Farafangani ulegli v postelje in hitro zaspali. Naslednji dan nas je œakala dolga in naporna pot do glavnega mesta. Doživetje z mehanikom, ki je tako hitro, preudarno in dobro delal, je še dvignilo moje spoštovanje do malgaškega œloveka!

julija 2011 Najina srebrna poroka. Ta dan, pred 25-imi leti sva si z možem obljubila veœno ljubezen in zvestobo. Božji blagoslov ob poroki sva sprejela v Sveœah. Po 25-ih letih pa sva ta božji blagoslov in zakonsko zvezo nenaœrtovano obnovila tu. Kar trikrat sva v ta namen dobila božji žegen. Prviœ pri maši, ki jo je obhajal Pedro Opeka v Akamasoi, drugiœ pri Janezu v Ampitafi in še danes

pri sv. maši, ki jo je obhajal škofov vikar, misijonar Klemen Štolcer v Farafangani. Moram pa reœi, da mi je ta božji blagoslov najveœ vreden. Skozi vseh teh 25 let sva z možem œutila, da naju je ta blagoslov spremljal in obvaroval, nama dajal moœi, naju povezoval in še prešel na najine tri otroke, ki so v duhu vedno z nama. Nazaj v Akamasoi Preostale dni moj mož ponovno obiskal mladega zobozdravnika v ordinaciji, da bi še intenzivno uporabila poslednje ure za odprta vprašanja. Zadnji dan našega obiska se Pedru Opeki v šoli še napove z obiskom minister za šolstvo s svojo ekipo. Za tisoœe šolarjev in njihove uœitelje je to vedno velik projekt. Disciplina šolarjev, uœiteljske organizacijske spretnosti, Pedrov pozdrav, ki je vedno psihološko in duhovno dobro podkovan, vse to je važno za uspešno delovanje in sodelovanje tudi z državnimi oblastmi. Minister, tako je zavzeto pripovedoval po dobro poteklem obisku Pedro, je prinesel s seboj dve toni riža in to tudi ponosno izpostavil. Pedro se je seveda vljudno zahvalil in še dodal, da zadostuje ta koliœina za dva dni šolske hrane. Najkasneje sedaj razumemo, koliko je potrebno denarja, da nasitimo toliko laœnih ust in koliko šele energije, znanja in preudarnosti, da jih duhovno nahranimo. Alenka in Mihi

Izkuünje

Nekje med ZDA, Španijo in JV Azijo, leži skupina otokov, ki imajo skupno ime Filipini. Seveda ne v geografskem smislu, paœ pa simboliœno. Kajti Filipinci imajo dva velika problema – identiteto in revšœino. Misijonska organizacija „Jugend Eine Welt“ nudi mladim ljudem, ki se hoœejo socialno angažirati, možnost, da se prostovoljno udejstvujejo v kakšni misijonski deželi v don Boskovem duhu. 22 letni fant z Žihpolij – ime mu je Raffael Pankraz – je od septembra 2011 na otoku Panay, Monfort South. Tam bo živel eno leto v don Boskovem domu za fante, ki je hkrati vzgojni center za šolske otroke. V tej ustanovi imajo možnost izobraževanja in pogoje za preživetje. Iz mojega tamkajšnjega vsakdana: Ob 5h zjutraj, ko je v Avstriji veœer prejšnjega dne, 22h, se spravim iz postelje, se umijem, nato grem pomagat otrokom pri njihovem delu: oœistiti prostore, pomesti nesnago s ceste; lahka dela za prebuditev ter vzdrževanje snage. Nato je na vrsti zajtrk. Moja naloga je, da vse lepo poteka in da otroci pravoœasno pridejo v kopalnice s prhami, nato pa v šolo, kamor jih pospremim.


glas iz misijonov ::

koroüka priloga

e mladega Koroüca na Filipinih Pot v šolo nas vodi skozi majhno vas, polno skromnih bambusovih hišic, tesno druga ob drugi. Na vsakem praznem prostoru vidiš kupe smeti. Gledamo promet (motorna kolesa s prikljuœki) in trge, na katerih se vœasih prodaja veœ stvari, vœasih manj. Ljudje so shujšani, z upadlimi obrazi. Zjutraj me radovedno pozdravljajo, veœinoma prijazno, vœasih nagajivo. Situacijo na Filipinih nam pojasni pogled v preteklost države. Zgodovina Filipinov sega 500 let nazaj. Torej so razmeroma mlada dežela. Španci so se v 16. stoletju tam usidrali, prevzeli oblast, uvedli svoj jezik in vero ter uniœili veœji del domaœe kulture. Otoki so postali Nova Španija. Postali so pomembno gospodarsko oporišœe Špancev v œasu kolonializma. Posledice le-tega so danes spoznavne v deželnem jeziku, imenovanem tagalog ali filipino, ki je prevzel veœino besed iz španšœine. Ali v nekaterih mestih kot npr. v Cebu, kjer prirejajo slovesnosti v španskem duhu. Veliko hujši pa je še ameriški vpliv. Okrog leta 1900 so Ameriœani izrinili Evropejce s prestola. Takoj so zaœeli filipinsko kulturo postavljati na glavo. Za uradni jezik so vzeli anglešœino. Spremenili so obliko vladanja. Upore so krvavo zadušili. Ameriœani so uvedli prvo ustavo, ki še delno velja. V tej ustavi so še danes zasidrane pravice Ameriœanov v nekaterih gospodarskih vejah, œeprav so Filipini že od leta 1946 neodvisni. Filipini so se zaradi svojih kolonialnih gospodarjev udeležili tudi 2. svetovne vojne, ker je Japonska hotela uniœiti pomembna oporišœa svojega nasprotnika. Kot se pogosto zgodi, je neodvisnost nasledila diktatura. Posledica le-te pa je gospodarska kriza. Trenutno kaæe, kot da na Filipinih vlada demokracija. Korupcija je neverjetno razširjena. Vojašœina ima velik ugled. Gospodarstvo je na tleh. Œe govorimo o rižu, ki je glavno prehranjevalno sredstvo, ugotovimo, da ga uživajo za vsak obrok, torej tri-

krat dnevno. Riž je povsod prisoten. Povsod, na vsakem mogoœem prostoru ga gojijo. Zemlja je za veœino družin predraga. Mladina se pogosto naseli v mestih, ker je tam veœ možnosti za zaslužek. Na ta naœin opušœajo zemljišœa ali pa jih za majhen denar pokupijo bogataši. Torej se ne œudimo, da je revšœina v glavnem doma na kmetih. Don Boskov center V don Boskovem domu živijo otroci, ki prihajajo v glavnem iz revnih kmeœkih družin. Nekateri so bili otroci ceste, drugi sirote brez staršev. Don Boskovi salezijanci nudijo tem otrokom: hrano, stanovanje, možnost šolanja, razne dejavnosti v prostem œasu, pomoœ pri uœenju doma. V izobraževalnem centru se pripravljajo na svojo zaposlitev mladi, ki so konœali gimnazijo. Seznanjajo se z elektroniko, z ravnanjem s stroji, študirajo geometrijo, anglešœino, matematiko itd. Moja najveœja naloga je, da sem mladim na voljo. Sem njihova najbližja oseba, njihov vzgojitelj in prijatelj. To se pravi, ko se z njimi ukvarjam, poskušam odkrivati njihove talente in jih razvijati. Poskušam jih tudi psihološko voditi. Kadar je potrebno, jim nudim prostost. Posebnost tega projekta je, da je poskrbljeno za glasbeno nadarjene otroke, s tem da imajo možnost igranja na kitaro in da so že ustanovili dve inøtrumentalni skupini. Poleg tega, da otrokom posredujem glasbo, jih poskušam izobraževati tudi v likovni umetnosti. Mojo osebno umetniško izobrazbo sem si namreœ pridobil v ZRG Vetrinj/BRG Viktring. To hoœem tukaj uporabiti, vendar pa nam za risanje zmanjkuje œasa. Opažam pa, da zelo radi rišejo, ker si v svojem prostem œasu izposojajo moj risalni pribor, kar me seveda veseli. Živeti s fanti v don Boskovem domu ima v sebi nekaj magiœnega. Vœasih je sicer težko, na splošno pa je toliko lepih trenutkov, ki jih preživim skupaj z njimi. Vsak dan je ganljivo doživetje, ko jih zveœer spra-

vim v posteljo, ko mi drug za drugim zaželijo lahko noœ in lepe sanje. Seveda pa je redkokdaj, da dan mine brez težav. Vedno se sooœam z majhnimi problemi, ki nastanejo ob komunikacijskih problemih, prepiru, nespoštljivosti. Pozitivne pedagoške izkušnje Rad bi Vam podal primer pozitivnega razvoja. Kenneth, 12letni osnovnošolski uœenec, je bil veliko težavnejši od svojih sovrstnikov. Njegovo znanje angl. jezika je bilo kakor tudi pri mnogih drugih uœencih na zelo nizki stopnji. Imel je težave s koncentracijo. Bil je skrajno nepotrpežljiv. Œe mu kaj ni uspelo, me je pogledal, kakor da sem jaz kriv za vse nesreœe na svetu. Tudi salezijancem je bil s svojim obnašanjem trn v peti. Œe se kdo od fantov neprimerno obnaša, ga odstranijo, da ne pohujša drugih, kar bi škodilo celotnemu redu. Njegova preteklost se je odvijala na cesti. Kot najmlajši œlan cestne tolpe je zgodaj prišel v kontakt z alkoholom in drogami. Njegovi starši še živijo, kakor kaæe, pa se ne brigajo veliko zanj. Za vzgojitelja je pomembno, da je seznanjen s podrobnostmi otrokove preteklosti, da ve, kako naj z njim ravna. Nekaj œasa mi je Kenneth obupno nagajal. Prijaznost je nesramno izkorišœal. Na strogost je reagiral z upornostjo ali s provokacijo. Pustil sem ga igrati celo v inøtrumentalni skupini. Kmalu sem ga moral odpustiti, ker se ni držal reda pri vajah in po petih minutah skoraj vsakokrat ni veœ vzdržal. Prav zaradi tega

sem mu prišel na sled in ugotovil, kako naj ravnam z njim. Œe sva sama vadila, je bil poslušen, pripravljen za uœenje in celo prijazen. Od takrat poskušam biti z njim œim veœ na samem. Le tako more biti v središœu pozornosti in od drugih nezasenœen. Njegov velik talent je predvsem šport. Vsak trik zelo hitro zapopade. Ima neverjetno vztrajnost. Vœasih po 3 ure neprekinjeno igra košarko. Kar sem zadnje œase na njem opazil, mi zelo velikokrat olajša komuniciranje z njim. Opaziti je sicer še vedno stare napake pri njem, ki pa zdaleœ niso veœ tako kritiœne kakor prej. Na dobri poti je. Podpirati ga hoœem po svojih možnostih. Pošiljam sonœne pozdrave s Filipinov na Koroško Raffael Pankraz

13


koroüka priloga

:: novi bogoslovci

Novi misijonski bogoslovci iz Indije in Pakistana Objavljamo samo slike, dobrotnike in naslove semenišœ. Pismo pa posredujemo neposredno dobrotnicam in dobrotnikom.

Z. U. SMLEDNIK

N. N. NAGELŒE

N. N. SVATNE æ. MEDGORJE

Thomas Aikkara

Sijo Marangattil

æ. MEDGORJE

Jibin Jose Vattukulangara Joseph Varghese

Æ. VOGRŒE

ÆRV. ØT. JANÆ

Vincent Varail

Misijonska skupina Želinje - Sankt Francisci Njihov naslov: The Catholic Bishop’s house Bidhop Dr. Kuriakose Kunnacherry P.B. No. 71, Kottayam – 686001 Kerala, INIDA

Mathew Mullamangalath

Manu Konthananickal

oltarna skupnost Špital

dobrotniki iz Podjune

Waqas Raza družina iz Suhe

Khawar Mehboob dobrotniki iz Žitare vasi in Kamna

Njihov naslov: Good Shepherd Major Seminary, Kunnoth Kiliyanthara P.O.0670 706 Kannur, Dt. Kerala, INDIA

Thomas Puthiyaparampil

ž. Žitara vas

Shabaz Francis

družina iz Rikarje vasi

družina iz Rikarje vasi

Shahid Franz

Waris Arshad

MISIJONSKI MOLITVENI NAMENI februar 2012 Da bi Bog podpiral prizadevanja zdravstvenih delavcev, ki v najrevnejših predelih sveta nudijo pomo bolnim in ostarelim. marec 2012

Kashif Ghoury

Nasir Mahnga

Njihov naslov: Oblates of Mary Immaculate Pakistan Delegation, Bait UI Mariam, P.O. Box 635, Multan 60000, PAKISTAN

14

Da bi Sveti Duh podelil vztrajnost vsem, ki zaradi Kristusovega imena, zlasti v Aziji, trpijo diskriminacijo, preganjanje in grožnjo smrti. april 2012 Da bi bil vstali Kristus znamenje zanesljivega upanja za može in žene afriške celine.


darovi ::

DA ROV I

od 1. 8. do 31. 12. 2011

Naüa dobra dela so najboljüe naloäbe v nebeüki banki! • za bogoslovce: neimenovana iz fare Št. Vid 50,-, žena iz Tinj 15,-, žena iz Železne Kaple 50,-, fara Hodiše 50,-, Moško gibanje Brnca 380,-, mož J.Z. 600,-, neimenovana iz fare Št. Vid 50,-, žena iz Tinj 150,-, fara Št. Ilj 220,-, E. in F. iz Borovelj 70,-, N.N. Svatne 600,-, žena iz Železne Kaple 50,-, ž. Lipa 1.200,-, mož iz Radiš 2.700,-, fara Hodiše 50,-, ŽRV Sele Kot in Bajdiše 600,-, družina iz Sel 600,-, neimenovani mož iz Galicije 2.700,-, æupnija Velike Lašœe 600,-, ž. Selca n.n. 600,-, mož iz Šmarjete 1.350.,-, slovenski verniki iz Borovelj 91,-, župnija Obirsko 600,-, neimenovana iz fare Št. Vid 50,-, žena iz Tinj 150,-, E. in F. iz Borovelj 70,-, Moško gibanje Brnca 330,-, družina iz Doba 600,-, žena iz Železne Kaple 50,-, fara Hodiše 50,-, fara St. Kanzian 600,-, farna cerkev Kazaze 885,-, Družine iz Sinœe vasi 600,-, Dobrotnica iz Žihpolj 300,-, Neimenovana župnija 150,-, župnijski urad Žitara vas 130,-, neimenovana iz fare Št. Vid 50,-, žena iz Tinj 150,-, slovenski verniki iz Borovelj 82,10, E. in F. iz Borovelj 70,-, n.n 6.000,-, žena iz Železne Kaple 50,-, fara Hodiše 50,-, neimenovana 600,-, ž.u. Žvabek 600,-, župnija Smlednik 600,-, N.N. Svatne 900,-, neimenovana iz fare Št. Vid 50,-, ž. u. Vogrœe 720,-, ž. Borovlje 76,50, E. in F. iz Borovelj 70,-, moško gibanje Brnca 410,-, žena J.R. iz Sel 1.200,-, žena iz Železne Kaple 50,-, n.n. Pliberk 600,-, fant iz Pliberka 600,-, ž. Hodiše 50,-, ž. Brdo 600,-, N.N. Nagelœe 2.700,, ž. Žitara vas 95,-, ž. Globasnica 290,-, fara Galicija 600,-, fara Radiše 600,-, J+R 600,-, fara Apaœe 600,-, fara Bilœovs 1.800,• za misijone: B.M. 200,-, B.M. 100,-, n.n.iz Sinœe vasi 200,-, n.n. 50,-, n.n. 30,-, A.H. 15,-, B.M. 100,-, G.G. 20,-, M.S. 10,-, n.n. 20,-, n.n. Dobrla vas 300,-, n.n. Št. Rupert 100,-, ž. Lipa 250,-, V.A. 50,-, n.n. Dule 55,-, n.n. iz Ljubljane 15,-,

n.n. z Zilje 50,-, n.n 500,-, žena iz Tinj 150,-, dom ostarelih 500,-, L.J. 30.000,-, A.M 900,-, župnija Bilœovs 50,• za sv. maše: fara Medgorje 100,-, ž.u. Št. Ilj 28,-, ž.u. Št. Lenart 84,-, fara Medgorje 100,-, žena J.R. iz Sel 200,-, ž.u. Globasnica 711,-, župnija Rožek 287,-, ž.u. Št. Ilj 7,-, ž. Kotmara vas 105,-, ž.u. Vogrœe 168,-, ž.u. Bilœovs 532,-, fara Medgorje 100,-, ž.u . Št. Lenart 147,-, ž.u. Vogrœe 168,-, Pf. Tiffen 483,-, ž.u. Pliberk 140,-, ž. Kazaze 240,-, fara Medgorje 100,-, ž.u. Pliberk 210,-, mož iz Lipe 100,-, ž. Št. Lenart 105,-, ž.u. Pliberk 350,-, ž.u. Pliberk 140,-, ž.u. Pliberk 350,-, fara Medgorje 250,-, ž. Kazaze 110,-, ž. Medgorje 100,-, Pf. Rosegg 158,-, Berg Maria 100,-, ž.u. Pliberk 140,-, fara Medgorje 400,-, ž.u. Št. Lenart 112,-, ž.u. Žvabek 700,-, ž.u. Globasnica 724,-, ž. u. Šentilj 28,-, župnija Bilœovs 1.155,-, fara Apaœe 364,-, fara Mohliœe 378,-, fara Galicija 2.611,-, ž.u. Radiše 525,-, ž.u. Podgrad 238,-, Pf. St. Egyden 56,-, ž.u. Pliberk 560,-, ž.u. Šteben 581,-, župnija Bilœovs 140,-, PF. Rinkenberg 650,-,ž.u. Št. Lipš 1.173,• za Madagaskar – Pedro Opeka ž. Koroška Bela 2.000,-, Felicitas Nolle-Ranke 150,-, n.n. Št. Janž 500,-, mož J.Z. 100,-, Antonic Michael 20,-, Gröblacher Terezija 100,-, n.n. iz Tinj 30,-, n.n Kamen 110,-, dr. Magdalena Hribernik 4.000,-, KKZ 500,-, n.n Št. Jakob 100,-, n.n iz Kamna 200,-, L.J. 19.000,• za Etiopijo Ošina Maria 20,-, Janesch Ana 250,-, N.N. Svatne 250,-, N.N. Svatne 250,-, J.A. 16.050,-, P.M. 100,-, žena JT iz Sel 300,-, D.E. 100,-, škofija St. Pölten 4.000,• za laœne žena J.R. iz Sel 100,-,

• za kolesa MIVA P.F. 50,-, K.I. 95,-, S.F. 100,-, B.N. 190,-, K.K.100,-, K.A. 100,-, M.J. 95,-, ž.u. Št. Peter 220,-, n.n 202,78, P.C. Grabalja vas 100,-, n.n. Kamen 100,-, n.n iz Celovca 100,-, n.n iz Trga 85,-, n.n.200,-, Slov. verniki Špital 100,-, n.n. iz Špitala 100,-, T.M. 100,-, R.M. 100,-, fara Maria Wörth 200,-, n.n. Nonœa vas 900,-, R.J. 230,-, žena J.R. iz Sel 200,-, B.A. 95,-, V.L. 95,-, V.S. 95,-, n.n. iz Škocjana 100,-, n.n. iz Rikarje vasi 100,-, n.n. Št. Janž 300,-, n.n. 100,-, Pf. Ebene Reichenau 100,-, n.n. Augsburg 250,-, R.J. 95,-, M.A. 20,-, J-K.D. 100,-, ž. Bilœovs 700,-, M.L. 50,-, Pf. St. Kanzian 500,-, M.I. 85,-, n.n 10,-, B.W. 10,-, E.M. 10,-, G.P.100,-, W.F. 190,-, Karmelitinnenkloster 20,-, M.O. 100,-, J.M. 20,-, P.J. 100,-, S.C. 100,-, C.G. 50,-, Leitner 10,-, B.L. 95,-, U.R. 100,-, A.G. 95,-, K.J. 100,-, S.P. 10,-, U.S. 10,-, M.M. 7,-, K.F. 20,-, M.E. 95,-, P. 100,-, S.R. 95,-, R.J. 100,-, K.R. 25,-, A.S. 100,-, W.A. 20,-, G.T. 95,-, W.E. 100,-, H.U. 95,-, M.K. 100,-,S.K. 50,-, H.M. 30,-, siiiiiiii mmmm 30,-, S.A. 20,-, K.G. 20,-, W.J. 20,-, n.n 30,-, Dominikanerkonvent 100,-, L.M. 40,-, S.L. 50,-, W.M. 100,-, E.G 10,-, K.I. 20,-, n.n 10,-, S.F. 10,-, G.G. 10,-, P.M. 5,-, G.J. 15,-, R.A. 100,-, P.J. 95,-, n.n 30,-, P.A. 10,-, n.n. Korb 95,-, S.I. 95,-, Caritasladen 100,-, S.E. 30,-, W.A. 25,-, K.H. 95,-, B.W. 23.75, K-S.S. 95,-, M.E. 10,-, M.M. 50,-, W.G. 10,-, G.F. 25.,-, K.H. 10,-, P.S. 20,-, S. 20,-, H.A. 30,-, E.H. 50,-, J.K. 50,-, H.R. 100,-, M.R. 15,-, Sepperer 20,-, R.H. 95,-, O.A. 100,-, n.n Ratschnig 5,-, W.C. 30,-, n.n 50,-, n.n. Kamen 100,-, n.n. Ledince 100,-, n.n Žvabek 100,-, B.M. 100,-, W.B. 10,-, P.J. 10,-, G.H. 10,-, G.G. 15,-, M.M. 50,-, A.J. 100,-, L. Golševo 200,-, Pf. St. Veit an der Glan 3.000,-, L.M. 20,-, P.A. 50,-, P.M. 100,-, K.A. 10,-, K.C. 20,-, Salesianer Don Bosco 95,-, A.P. 100,-, ž. Bilœovs 100,-, P.A.K. 180,-, K.S. 5,-, M.E. 10,-, R.O. 10,-, Z.J. 20,-, O.P. 90,-, C.G. 100,-, J.F. 170,-, Pf. St. Martin a. Krappfeld 475,-, Pfarramt Paternion 170,-, C.S. 200,-, Benediktinerstift St. Paul 30,-, G.B. 100,-, S.M. 10,-, W. 50,-, S.A. 50,-, Korak 15,-, J.J. 15,-, W.E. 20,-, B.G. 500,-, J.M. 20,-, F.C. 100,-, B.O. 10,-, G.M. 10,-, K.J. 50,-, T.I.

koroüka priloga

H VA L A ! 85,-, Pf. St. Magdalena 475,-, P.A. 10,-, n.n. Št. Rupert 100,-, n.n Steindorf 50,-, M.N. 95,-, V.M. 100,-, G.P. 100,-, Pf. Saak 102,-, H.E. 20,-, O.R. 100,-, STO n.n. 25-,- D.V. 20,-, Pf. St. Veit a.d. Glan 50,-, W.J. 100,-, K.R. 190,-, F.E. 200,-, K.M. 20,-, Z.R. 95,-, G.K. 100,-, B.J. 500,-, M.M. 100,-, O.M. 300,-, K.V. 95,-, P.S. 97,-, družina T.B.100,-, D.H. 500,-, E.K. 15,-, žena z Brnce 95,-, A.J. 10,-, n.n.n. 20,-, Pf. Heiligengeist 60,-, I.J. 99,-, K.F.in G. 200,-, Pf. Maria Wörth 900,-, C.S. 95,-, Pf. St.Kanzian 300,-, VS Finkenstein 396,17, T.W. 190,-, F.K. 10,-, B.G. 1.200,-, S.I. 85,-, n.n. Celovec 50,-, n.n. Spital 100,-, n.n.St. Veit 100,-, n.n Kamen 100,-, P.F. 45,-, K.J. 50,-, A.J. 70,-, n.n Kamen 100,-, n.n. Škocjan 20,-, n.n. Kamen 100,-, U.I. 10,-, S.M. 95,-, M.A. 100,-, S.M. 100,-, n.n Št. Rupert 100,-, D.H. 50,-, G.M. 100,-, S.G. 85,-, B.R. 100,-, G.P. 100,-, O.C. 95,-, n.n. Št. Jakob 100,-, J.M. 100,-, K.H. 100,-, Pf. Griffen 475,-, R.A.,B. 10,-, V.M. 100,-, n.n. iz Bilœovsa 100,-, n.n. iz Kazaz 300,-, R.A. 200,-, Moser Reise 50,-, N.N. Št. Rupert 100,-, S.E 5,-, G.W. 15,-, G.P. 100,-, S.C. 100,-, Kärntner Landesfreuerwehrverband 1.900,-, N.N. 50,-, L.J. 1.000,-, T.J. 15,-, R.G. 50,-,

Prenakazali smo za leto 2011: Z Vašimi darovi smo tudi v letu 2011 lahko pomagali misijonarkam in misijonarjem. Vaša misijonska zvestoba je drugim v veliko pomoœ in upanje! • za misijonske bogoslovce: 122.203,59 • za mašne intencije: 26.300,• za Madagarskar Pedro Opeka: 90.266,-, • za Etiopijo: 21.860,-, • za misijone: 128.134,58 • za gradnjo cerkva • za važno pomoœ slovenskim misijonarjem • za druge manjše projekte v Indiji • Miva kolesa za Afriko: zbrano do sedaj 57.529,79 Priœakujemo še dodatna vplaœila iz leta 2011!

15


Trije novomaüniki iz Indije, ki so bili posveöeni decembra 2011 in januarja 2012

Sjumon Karukaparampil – župnik Jože iz Slovenije

Antony Konumadackal – I.W.

Verghese – N.N. Leše

Nirmal Province Jagdalpur (Carmelites of Mary Immaculate), Dharampura P.O. Jagdalpur, Dt. Bastar Dt. C.G.494-005, INDIA

Vincent Innocent Ngowi , posveœen v diakona oktobra 2011

N.N. Duplje Missionaries of St. Francis de Sales, Post Box - 12 Morogoro, Tanzanija

Dragi dobrotnik! Kako Vam gre? Upam, da dobro. Pozdrav iz Afrike. Želim Vam veliko milosti našega Gospoda Jezusa Kristusa. Tukaj v Afriki smo vsi dobro razpoloženi. V preteklih mesecih je bila suša. Hvala Bogu, da imamo sedaj malo dežja. Vsaj za dnevno uporabo in za naše vrtove imamo dovolj vode. To kratko sporoœilo Vam pišem sedaj v novem letu z namenom, da bi Vam povedal, da sem postal diakon. Posveœen sem bil 1. oktobra 2011. Ta dan je bil zame œudovit. Vsemogoœnemu se zahvaljujem za vse, kar je storil zame. Posveœenih nas je bilo 24 fantov iz razliœnih kongregacij. Veliko ljudi je prišlo, da so bili priœa temu velikemu dogodku v mojem življenju, tako da sem se na ta dan œutil priviligiranega. Navzoœi so bili moji starši in veliko

sorodnikov. Ko opravljam diakonsko službo pri oltarju, sem sreœen. Kakšen dar sem prejel od Boga! Ne vem, kako bi se Mu še lepše zahvalil. Moja želja je vedno bila in tudi sedaj je, da bi Mu služil po moji pastirski službi ljudem. Predragi, vesel sem, da me ljubite in se brigate zame sedaj, ko sem na poti k duhovništvu. Vem, da zaradi mene veliko žrtvujete. Z niœemer Vam ne morem povrniti. Lahko Vam pa obljubim, da bom vedno molil za Vas. Vsemogoœni naj Vas bogato blagoslavlja. Svoj teološki študij nadaljujem še do naslednjega leta. Priœakujem, da bom julija 2012 posveœen v duhovnika. Prosim molite še nadalje zame. Vse dobro v letu 2012. Vaš ljubeœi Dn. Innocent Ngowi

NOVA TAJNICA V MISIJONSKI PISARNI Moje ime je Franœiška Trpin Jelovœan in prihajam iz Slovenije. Rodila sem se v Planini pod Golico nad Jesenicami, se poroœila v Žirovnico in sedaj živim v Šentjakobu v Rožu in sem nov obraz v misijonski pisarni v Celovcu. Ko me je pot po konœanem šolanju v Šentpetru odpeljala na študij turizma v Portorož, si nisem predstavljala, da se bom še kdaj vrnila na Koroško. Minila so leta in svojo delovno pot sem, ne boste verjeli, priœela ravno na Koroškem. Želela sem si, da bi turizem postal del mojega vsakdana, vendar pa se je vse odvilo œisto drugaœe. Po konœanem študiju sem se vrnila v Šentpeter in opravljala delo vzgojiteljice v dekliškem domu. Delo z mladimi mi je v veselje, vsak dan znova se od njih veliko nauœiš in greš tako rekoœ v „korak s œasom“. Življenje na Koroškem mi je postalo domaœe, tako sva se z možem letos jeseni preselila na severno stran Karavank in si

tu ustvarila dom. Ker sem po duši popotnik in si želim vedno kaj novega, sem se želela poskusiti tudi v drugaœnih vodah. Redno sem sodelovala pri pripravi misijonske tombole dijakov in dijakinj Višje šole v Šentpetru. Œas priprave tombole je bil tesno povezan z misijoni. Želja misijone bolje spoznati, me je pripeljala v misijonsko pisarno v Celovcu. Zgodbe misijonarjev po svetu, ki jih lahko prebiramo v Misijonskih obzorjih, so se mi zdele vedno tako skrivnostne. S 1. decembrom sem uradno nastopila delo tajnice misijonske pisarne v Celovcu. Vsi, ki že ali pa boste v prihodnje darovali za misijone se bomo veœkrat sreœali. Vesela sem, da na Koroškem in v Sloveniji živijo dobrotniki, ki jim ni vseeno za soœloveka, pa naj si bo to v državah tretjega sveta ali takoj za sosednjimi vrati. Hvala sodelavcem za lep sprejem in pomoœ pri novih zaœetkih. Mir in dobro! Franœiøka

MISIJONSKA OBZORJA izdaja Misijonsko srediøœe Slovenjie. GLAVNI UREDNIK: dr. Drago Ocvirk CM – odgovarja NARODNI VODITELJ MISIJONOV Stanislav Kerin – OBLIKOVALEC: Boris Jurca – PRELOM STRANI IN FILMI: Schwarz, Ljubljana – LEKTORICA: Tina Jeæ. – KOROØKA PRILOGA: UREDNIØTVO: Joæe Kopeinig, Franœiøka Trpin-Jelovœan – TEHNIŒNI UREDNIK: Jozej Blaæej – OBLIKOVANJE: Mohorjeva tiskarna v Celovcu–Vetrinj. Prevod angleøkih pisem Zefka Glinik. Misijonska obzorja izhajajo øestkrat letno. Misijonska pisarna, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec, tel.: 0463/54 5 87, faks.: 0463/54 5 87-3109, e-mail: misijoni@dpu.at.


Misijonska obzorja