Issuu on Google+

Naš čas, 23. 12. 2010, barve: CMYK, stran 1

Ohladilo se bo. Občasno bodo še manjše padavine, večinoma kot sneg.

četrtek, 23. decembra 2010

1,50 EVR

BOŽIČ – Božji da človeškemu življenju Obhajati rojstni dan, je več kot spominjati se dneva, ko je nekdo zagledal luč sveta. Ob praznovanju rojstnega dne se sprehodimo ob življenjski poti, ki jo je slavljenec prehodil. Gre za neke vrste paberkovanje.

Čarobni december

Tako mislim

številka 51

V tem oziru je božič, ki je praznik Jezusovega rojstva, še posebej bogat. Saj se ob tem praznovanju ne sprehajamo samo od Betlehema do Kalvarije (od kraja Jezusovega rojstva do kraja Jezusove smrti), ampak tudi od Kalvarije do današnjega dne (skozi 2000 letno zgodovino Cerkve). Zato je božič veliko več kot zaziranje v jaslice in pomilovanje Marije in Jožefa, ki nista dobila prenočišča pri betlehemčanih. Nagovarja nas, da se vprašamo, kaj nam sporoča učlovečenje Božjega Sina v Jezusu Kristusu?

V nekaterih poganskih mitologijah najdemo nek partnerski odnos med božanstvom in človekom, iz katerega se rodi novo mitološko bitje. Božični dogodek je nekaj povsem drugega. Bog se učloveči v zvezi Marije in Jožefa. To je tisti veliki Božji da človekovemu življenju, ki ga lahko posreduje zveza moža in žene. Zato je v evangeliju posebej poudarjeno, kako je Bog nagovarjal tako Marijo kot Jožefa. Posebno sporočilo ima tudi Jezusovo rojstvo v hlevu na pastirskih poljanah med najpreprostejšim slojem ljudi. S tem je dan drugi Božji da človekovemu življenju. Življenje vsakega človeka je sveto. Pa naj se rodi v hlevu ali kraljevi palači. To betlehemsko sporočilo seva iz vsega Jezusovega življenja na zemlji. Saj so ga njegovi sodobniki imenovali »prijatelj grešnikov in revežev«. Tudi Cerkev, kljub vsej svoji grešnosti, daje skozi svojo zgodovino pečat božične skrivnosti, ko poudarja Božji da človekovemu življenju z besedo in dejanji. V tem duhu želim bralkam in bralcem Našega časa blagoslovljene božične in novoletne praznike ter veselja nad življenjem skozi vse leto 2011. Jože Pribožič

Veliko topline naj vam prinese božični dan. Uredništvo


Naš čas, 23. 12. 2010, barve: CMYK, stran 2

2

OD ČETRTKA DO ČETRTKA

23. decembra 2010

Almanah in bogata knjižna bera

Dan samostojnosti in enotnosti 21. novembra 1990 je slovenska skupščina sprejela zakon o plebiscitu, že dober mesec kasneje, 23. decembra 1990, pa je v Sloveniji potekal plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Vprašanje na plebiscitnem lističu se je glasilo: ”Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?”. Glasovanja se je udeležilo 93,2 % volilnih upravičencev, za samostojno Slovenijo pa je glasovalo 88,2 % vseh volilcev (okoli 95 % volilcev). Rezultati plebiscita so bili uradno razglašeni na zasedanju slovenske skupščine 26. decembra 1990, po zakonu pa naj bi bila odločitev uresničena v šestih mesecih. Izhajajoč iz volje slovenskega naroda in prebivalcev Republike Slovenije, izražene na plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije 23. decembra 1990, je slovenska skupščina 25. junija 1991 sprejela osamosvojitvene dokumente, s katerimi je Slovenija postala samostojna in neodvisna država. Temeljni osamosvojitveni akt je bila Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Na dan torej, ko so bili v slovenski skupščini razglašeni rezultati plebiscita, v Sloveniji praznujemo dan samostojnosti in enotnosti.  DK

Blizu milijon evrov izgube Celje, 20. decembra – »Leto 2010 je bilo za Splošno bolnišnico Celje turbolentno. Leto 2010 bomo - po prvih ocenah - končali z izgubo v višini slabega milijona evrov,« je med drugim na novinarski konferenci povedal direktor bolnišnice Marjan Ferjanc. Pojasnil je, da je izguba posledica nedoseganja vseh programov dela ter zniževanja cen zdravstvenih programov v zadnjem dveletnem obdobju. Pogajanja z zdravstveno zavarovalnico v jesenskem času glede zmanjšanja finančnih sredstev so se končala z arbitražo, v kateri so s podporo ministrstva za zdravje dosegli, da morajo za isti denar narediti več programa magnetne resonance in CT preiskav. Med dosežke leta 2010 na strokovnem področju je v. d. strokovne direktorice bolnišnice Frančiška Škrabl Močnik uvrstila operacijske posege z robotom Da Vinci, oblikovanje Centra za bolezni ožilja, po skoraj 20-letnih prizadevanjih pa od sredine oktobra dalje izvajajo novo dejavnost – vstavljanje stalnih srčnih spodbujevalcev. Zanjo sicer niso pridobili dodatnega denarja. Po predvidevanjih bodo v prvih letih vstavili od 80 do 100 stalnih srčnih spodbujevalnikov na leto.

 Tp

Predstavili smo 18. almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki in odprli razstavo ustvarjeno doma Mira Zakošek

Velenje, 16. decembra - V prijetnem knjižnem večeru smo ustvarjalci in soustvarjalci Almanaha ter drugih knjig, ki so v tem letu ugledale luč sveta na območju treh občin Šaleške doline, v družbi številnih obiskovalcev praynovali res bogato knjižno bero. Ob tem smo še posebej nazdravili izidu že osemnajstega almanaha občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Direktor Našega časa ter glavni urednik Almanaha se je ob tej priložnosti zahvalil celotni ekipi našega kolektiva, ki je poskrbela za njegovo končno podobo in izid. Še posebej najbolj izpostavljenim urednikom Miri Zakošek, Barbari Pokorny, Petru Grozniku, Matjažu Šaleju, Alešu Ojsteršku, oblikovalki Janji Košuta Špegel in lektorici Sonji Lubej. Prav tako pa se je zahvalil številnim drugim podpisanim in nepodpisanim soustvarjalcem, razumevajočim menedžerjem in podjetjem ter seveda vsem trem občinam, ki že leta podpirajo njegov izid. V 18. Almanahu občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki smo na 320 straneh stkali vse, kar se je zanimivega zgodilo od decembra lani pa do konca letošnjega novembra. Publikacijo smo razdelili v dvanajst poglavij, med katerimi je najobsežnejša kronologija. Vanjo smo uvrstili najpomembnejše dogodke

v omenjenem obdobju. V ostalih poglavjih pa smo predstavili tako gospodarsko, politično, športno, društveno, družbeno kot kulturno dogajanje. Opise smo kot vedno

gačnih zgodbic. Upamo, da bo tudi osemnajsti Almanah bralcem zanimiva in koristna popotnica skozi leto 2011. Še posebej, ker ni, kot je poudaril Boris Zakošek »... le veren

slikovno obogatili. Posebno vrednost dajejo publikaciji razmišljanja različnih avtorjev. Kakovostno je urejeno tudi imensko kazalo, ki zgovorno pokaže, kako obsežno delo je bilo opravljeno, saj je v njem okoli 1600 imen, z njimi pa povezanih prav toliko takšnih in dru-

zapisovalec dogodkov minulega leta, je tudi kritičen in polemičen, saj s kopico avtorskih premišljanj tehta obdobje, ki je za nami, in napoveduje, kako bi bilo smotrno usmeriti korak. Veliko dela je vloženega vanj, in čeprav morda kdo premišlja, da se ponavlja, je ven-

darle iz leta v leto tako drugačen, kot je drugačen čas, v katerem smo.« Drugi dogodek je bila otvoritev domoznanske razstave Ustvarjeno doma. To pa je knjižna bera, ki jo je naše območje uspelo ustvariti v preteklem letu, knjižnica Velenje pa se je potrudila, da jo je v primerni obliki postavila na ogled (še vedno si jo lahko ogledate). Zanimivo, ta bera kljub vsej razsežnosti gospodarske krize ni skromna. In to razveseljuje, saj pomeni, da je

zavedanje o pomenu kulturnega snovanja in o njegovi rabi v tem okolju še vedno razumevajoče. Prijeten večer nam je s petjem in igranjem popestrila Sanja Mlinar.



Kot da že z domačimi ni dovolj težav Bo prišel hladen tuš za TEŠ s severa – Vlada za protipoplavno ureditev Savinje – Pokrajin ni, z enakomernim razvojem pa se mudi – Kulturno središče “gre v vesolje” Na novinarski konferenci so pojasnili razloge za izgubo in predstavili letošnje novosti.

Pokritost od 45- do 85-odstotna Šoštanj – V Šoštanju zaključujejo, glede na finančna sredstva, projekt brezžičnega dostopa do interneta, ki so ga začeli spomladi. Na podlagi trenutno zgrajene mreže oddajnih postaj je v Ravnah, Belih Vodah in mestu Šoštanj pokritost 85-odstotna, Lokovici 45-, območje Visočkega Vrha 60-, Loma, Topolšice in Gaberk pa 75-odstotna. V nadaljevanju projekta je predvidena postavitev oddajne repetitorske postaje na lokaciji objektov komunalne čistilne naprave v Šoštanju, s katero bi pokrili še osrednji del Metleč, vzhodnega dela Šoštanja, zaselek Pohrastnik in okolico. V parku, v mestu Šoštanj, pa bodo postavili samostoječe informacijsko konzolo (info iTEL za dostop do spletnega omržja).

Bodo tisti, ki zaradi okoljevarstvenih vzrokov nasprotujejo gradnji nadomestnega bloka 6, dobili potrditev za svoje trditve po zaslugi »bratskih« združenj kar iz sosednje Avstrije? Do konca leta naj bi od naše severne sosede dobili uradne pripombe o tej načrtovani energetski napravi oziroma o njenem morebitnem škodljivem vplivu čez državno mejo. O tem, da naj bi se v razpravo vključili tudi Avstrijci, je bilo dolgo tiho, kasneje so nekateri celo namigovali, da so nekatere tamkajšnje okoljevarstvene organizacije na to »spomnili« kar nekateri naši predstavniki. »Bolje poučeni« so za to »okrivili« kar stranko, ki pri nas zares najbolj nasprotuje temu projektu. Seveda pa je tudi res, da so naši severni sosedje zelo alergični na naše energetske objekte, zlasti tudi na našo nuklearko. O tem, kakšne pripombe so dali na javni razgrnitvi dokumentov, ki je bila do začetka tega meseca, ni znano. Je pa znano, da gradnji nasprotuje še ena naša mednarodna okoljevarstvena organizacija, Alpe Adria Green, ki ima sicer sedež na Jesenicah.

Šoštanjski svetniki »do zadnjega«

Smo pa te dni dočakali odločitev, ki zadeva drug projekt na našem območju, ki bo tudi posegel v naravo. Vlada je namreč sprejela uredbo o državnem prostorskem načrtu za ureditev Savinje. Med Ločico in Letušem naj bi jo uredili tako, da bi zagotovili poplavno varnost. Prostorske ureditve po tem odloku obsegajo sanacijo obstoječih in gradnjo novih nasipov, ureditev polzelskega in podvinskega jezu, tudi regulacijo Pake in izgradnjo objektov za energetsko rabo, obnovo drč ter še več drugih posegov. Vsi ti posegi naj bi po svoje tudi prispevali k hitrejšemu in »varnejšemu« razvoju tega območja.

Šoštanj – Šoštanjski svetniki bodo delali skoraj do zadnjega dne letošnjega leta. Župan je sejo sklical za 27. december, na njej pa je 12 točk. Med drugim se bodo svetniki in svetnice spoprijeli z obsežnim osnutkom proračuna za leto 2011, v katerega bodo stopili z začasnim financiranjem.

O razvoju naše deželice so govorili tudi na zasedanju državnega zbora, ko so razpravljali o novem predlogu zakona o skladnejšem regionalnem razvoju. O tem, skladnejšem razvoju, sicer govorimo že veliko let, dolgo smo ga povezovali z ustanavljanjem pokrajin. A teh politiki nikakor ne uspejo »poviti«, zato moramo najti druge poti, da

 mkp

 mkp NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);

se Slovenija ne bi še naprej razvijala (kolikor se sploh razvija) neenakomerno. Podatki namreč kažejo, da so se v tem času, ko govorimo o enakomernejšem razvoju, razlike med pokrajinami še povečale. Si lahko predstavljate, da je bruto družbeni prihodek v osrednji slovenski regiji kar 24 krat (!) višji kot v zasavski regiji! Novi zakon naj bi omogočil, da se stvar obrne – tako vsaj menijo predlagatelji. Kaj se bo res iz tega izcimilo, bomo šele videli. Mnogi pa bi to radi predvsem čim prej občutili. Da se nekaj vendarle razvija, pa te dni že vidijo ljudje v Vitanju. Tu gradijo »vesoljski projekt« - kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij. Projekt, ki ga je naš predsednik Türk predstavil osebno celo ruskemu predsedniku Medvedjevu. Izročil mu je tudi memorandum o projektu in ga povabil k sodelovanju. Ta center je seveda povezan z »vesoljskim vizionarjem« Hermanom Potočnikom Noordungom, ki je nekaj otroških let preživel v Vitanju. Tu so pred leti uredili njegovo spominsko sobo, zdaj gradijo okoli dva milijona evrov vredno kulturno središče. 85 odstotkov denarja je evropskega. To naj bi bil res mednarodni center, saj naj bi v njem med drugim razstavljali predmete iz programov obeh najpomembnejših vesoljskih sil. Odprli naj bi ga prihodnjo jesen. In ko eni gledajo visoko gor, naklonjenost naši vladi vse bolj drsi dol! A se s premierom na čelu ne da in načrtujejo nove in nove reforme. Ko pokojninska še ni zaživela, že obljubljajo zdravstveno. Opozicija pa še vedno pravi, da mlati prazno slamo. Ali še kaj hujšega. Ob takih razpravah in najrazličnejših očitkih, ki letijo na vse strani, tudi letošnji predpraznični čas ni tak, kot bi si ga želeli. Pa še zdaleč ne le zaradi božičnic, ki so za mnoge delavce tudi nekje neulovljivo visoko v vesolju.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.


Naš čas, 23. 12. 2010, barve: CMYK, stran 3

SEJA

23. decembra 2010

3

Podprli ograje med vrtički in razdelili denar Na torkovi seji je velenjski mestni svet sprejel proračuna MO Velenje za naslednji dve leti in potrdil odlok o novi organiziranosti občinske uprave

izvedeta tako, kot sta načrtovana, tudi dejansko pridobijo. Poskrbeli bomo, da se bomo čim bolj uspešno prijavljali tudi na razpise Evropske unije in države.« V proračunu za leto 2011 so zagotovljena sredstva za začetek gradnje objekta Gaudeamus med gimnazijo in rudarsko šolo Šolskega centra Velenje. »To bo objekt, ki

Evropska prestolnica kulture 2012. »Festival Pike Nogavičke, ki je zaščitna znamka in simbol Velenja, bo tako imel še boljše pogoje za izvedbo,« dodaja župan. Nadaljevali bodo izgradnjo neprofitnih stanovanj, tako na Selu kot na Gorici, nemalo denarja bo namenjenega obnovam in vzdrževanju cest.

čala, da to pri tako veliki upravi ni dobro. Najpomembnejše je, da smo sedaj uza ko ni li projekt no vodenje in skupine, ki bodo sestavljene iz različnih uradov, imenovali pa bodo tudi projektne svete. To bo zagotavljalo kvalitetno izvajanje projektov. »Lahko rečem, da smo podrli ograje okoli vrtičkov in ustvarili celovit obdelovalni pro-

Bojana Špegel

Velenje, 21. december – V torek dopoldne je velenjski mestni svet na rekordno hitro končani seji sprejel proračuna Mestne občine Velenje za leti 2011 in 2012. V obeh letih v občini računajo, da bodo v proračunu zbrali okoli 42 milijonov evrov in jih prav toliko porabili. Proračun je po besedah župana Bojana Kontiča naravnan varčevalno, vseeno pa bo v njem veliko sredstev namenjenih investicijam in razvoju. Proračuna je podrlo 22 od 31 prisotnih svetnikov in svetnic, nihče ni bil proti. Podprli ga niso opozicijski poslanci. Franc Sever je to utemeljil z besedami, da proračun ne zagotavlja enakomernega razvoja mesta in vasi, pri čemer je izpostavil Vinsko Goro, za katero po njegovem ni zagotovljenega dovolj denarja. Župan je dodal: »Znanstvena fantastika je, da bi pripravili proračun, s katerim bi bili vsi zadovoljni.« Zadovoljen pa je bil, da nihče ni nasprotoval proračunoma. »Storili bomo vse, kar je mogoče, da bomo sredstva, da se

Simbolno sporočilo

Taborniki in skavti so v velenjsko sejno dvorano prinesli luč miru in z njo simbolno sporočilo. Ob predaji luči županu so se zahvalili občini, da med letom pomaga pri delovanju obeh med mladimi zelo priljubljenih organizacij.

bo zagotavljal možnost toplega obroka za dijake, pomembno pa je tudi to, da bo v njem dekanat in nekaj predavalnic za potrebe visokega šolstva,« je dodal župan. Spomladi bodo začeli gradnjo ekološko in energetsko varčnega prizidka k vrtcu Vrtiljak. S tem bodo še naprej zagotavljali sprejem vseh vpisanih otrok v Vrtec Velenje. Ob velenjskem jezeru bodo zgradili prireditveni oder, ki naj bi bil končan še pred pričetkom projekta

Več projektnega dela Svetniki so brez razprave sprejeli tudi nov odlok o organizaciji in delov nem področ ju velenj ske občinske uprave. Po novem bo v njej pet in ne več šest uradov. Kontič dodaja: »Občinsko upravo bomo spreminjali po korakih. To je prvi korak. Želel sem si enovito občinsko upravo, stroka pa me je prepri-

NLB Depozitni par

Istočasno za krajše in daljše obdobje NLB Depozitni par je ponudba kratkoročnega in dolgoročnega depozita v enem paketu. Istočasno sklenete kratkoročni depozit z ročnostjo 181 dni in dolgoročni depozit z ročnostjo 13 mesecev.

www.nlb.si/depozitni-par

la članica komisije za pripravo statuta in poslovnika občine mag. Dragica Povh. Helena Imperl ne bo več članica sveta Centra za socialno delo Velenje, iz odbora za okolje in prostor pa je odstopila Marija Marjana Koren. Mestni svet je imenoval tudi nekaj novih čla nov; Petra Ramšak je nova čla ni ca občinskega odbora za negospodarske službe, komisijo za pritožbe in prošnje pa bodo dopolnili člani Andrej Vrbec, Ignac Novak in Rolando Kaligaro. Mag. Jurij Terglav je bil imenovan za člana komisije za pripravo statuta občine, poslovnika sveta in pravna vprašanja. V svet zavoda Zdravstveni dom Velenje pa so imenovali Bojana Škarjo in Andrejo Katič.

Oba depozita odlikuje enotna ugodna obrestna mera. Več informacij vam je na voljo v NLB Poslovalnicah ali na spletni strani www.nlb.si/depozitni-par.

stor, ki bo služil občankam in občanom. Vodje uradov bo župan Bojan Kontič imenoval takoj, ko odlok stopi v veljavo in ko pripravijo sistemizacijo uprave, to pa naj bi se zgodilo že v novem letu.

Eni odhajajo, drugi prihajajo Na seji so opravili niz kadrovskih vprašanj; zaradi novega zakona o korupciji je odstopno izjavo poda-

Vrnimo se na začetek torkove seje sveta MO Velenje. Zadnja seja v letu 2010 se je pričela z lepim sporočilom. Velenjski taborniki in skavti so v dvorano prinesli luč miru iz Betlehema, z njo in pesmijo pa tudi sporočilo ljubezni in sočutja. Županu Bojanu Kontiču so se ob predaji simbolne luči zahvalili za vse, kar med letom občina naredi za delovanje obeh organizacij, zaželeli pa so si, da luč miru doseže čim več ljudi. Na seji pa so svetniki postavili tudi vrsto vprašanj in nanizali kar nekaj pobud. Franc Sever (SDS) je dal pobudo, da pri MIC-u prej postavijo postajališče za avtobus, da dijaki ne bodo med čakanjem nanj odvisni od vremena. Potem je izrazil skrb, kaj bo z objektom Klasirnica, ki ga je premogovnik

brezplačno prenesel v last MO Velenje. Prvotni načrti za prenovo so bili zelo pogumni, pa je prišla kriza in z njo se načrti spreminjajo. Sever je predlagal, naj poskušajo objekt porušiti, »dokler Premogovnik še vodi človek iz doline«. Župan Kontič mu je nato odgovoril, da ravno zaradi takih razprav menjujejo direktorje v Šaleški dolini, saj jim očitajo, da preveč sodelujejo z lokalno skupnostjo. Mišo Letonje (SNS) je med drugim predlagal, da občina ustanovi podjetje ali pa podeli koncesijo za urejanje parkiranja v mestu. Napovedal je, da bo pri tem po novem letu še več težav, kot jih je doslej, pri čemer je izpostavil uvedbo modre cone C na območju Kardeljevega trga, kjer se, kot smo že poročali, vsi stanovalci ne strinjajo z novo ureditvijo. Opozoril pa je tudi na dokaj slabo čiščenje snega v centru mesta - na območjih, kjer veljajo modre cone. Do njihove uvedbe so veliko snega očistili stanovalci blokov, sedaj naj bi to naredil koncesionar. A vsi niso zadovoljni s hitrostjo čiščenja. Svetnik Rolando Kaligaro (SDS) je vprašal, kdaj bodo končno odstranili ruševine nekdanjega lokala Saloon na Konovem. Željno čakamo odgovor, saj na to mestno sramoto opozarjamo že vrsto let. Po v dobri uri končani seji so svetniki in svetnice odšli na ogled Vile Biance, kjer so nazdravili ne le obnovljenemu objektu, ampak tudi letu, ki prihaja.




Naš čas, 23. 12. 2010, barve: CMYK, stran 4

4

AKTUALNO

23. decembra 2010

Rebalans, oskrba z vodo, imenovanja … Svetniki občine Šmartno ob Paki si bodo vzeli čas za razmislek o možnosti izgradnje socialnega podjetja - O oskrbi z vodo in kanalizaciji na posebni seji sveta

nega podjetja Velenje, je pri predstavitvi Programa oskrbe s pitno vodo ter Programa odvajanja in čiščenja odpadne ter padavinske vode za prihodnje leto svetnikom dejal, da si bodo kot upravljalci sis-

ciranja. Pripravljen program bo osnova za odločanje o vlaganjih v obnovo in novogradnje, izvajali pa ga bodo glede na razpoložljiva sredstva. Ker so imeli svetniki v zvezi z nemoteno in kakovostno oskrbo s

nje socialnega podjetja v občini. Darja Lesnjak, direktorica regijskega Var stve no-de lov ne ga cen tra Saša, je med 2 možnostma zanj izbrala prostor od Boleta do igrišča pri šmarški osnovni šoli. Seje

Kopušarja. Predlagal je, da si vzamejo čas za javno razpravo, pridobijo širše mnenje, na osnovi katerega bi potem svetniki lažje zavzeli stališča do pobude o izgradnji socialnega podjetja v občini.

Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki, 15. decembra – Svetniki občine Šmartno ob Paki običajno sestankujejo ob ponedeljkih. Tokrat pa so se na drugo sejo v novi sestavi sešli sredi tedna. Letošnjo zadnjo sejo si bodo zapomnili predvsem po obsežnem dnevnem redu. Med 12 točkami so bile nekatere vsebinsko zelo obsežne, kot je program oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadne in padavinske vode za leto 2011, rebalans letošnjega občinskega proračuna, obravnava stališč do pripomb iz javne razprave in obravnave glede sprememb in dopolnitev odloka v zvezi z obstoječim dolgoročnim občinskim ter družbenim prostorskim planom, projekt idejne zasnove za umestitev socialnega podjetja.

Veliko vprašanj v zvezi z oskrbo Primož Rošer, vodja poslovne enote Vodovod, kanalizacija Komunal-

Z letošnje zadnje seje

temov prizadevali za nemoteno in kakovostno oskrbo s komunalnimi dobrinami, a bodo zastavljene cilje kar težko dosegli. Za vlaganja v obnovo in naložbe bi namreč potrebovali veliko več denarja, kot ga dobijo s ceno in iz naslova amortizacije. Za nameček je v celoti izpadel program načrtovanih vlaganj v izgradnjo kanalizacijskih omrežij v lokalni skupnosti, za katerega so računali na pridobitev sredstev iz kohezijskih skladov. Zato sedaj skupaj z občino iščejo druge vire finan-

pitno vodo in glede izgradnje kanalizacijskega omrežja veliko vprašanj, je župan Alojz Podgoršek predlagal, da bi o tej temi razpravljali na eni od spomladanskih sej občinskega sveta kot edini točki dnevnega reda, s čimer so svetniki soglašali.

O socialnem podjetju širša razprava Kar nekaj časa so svetniki namenili informaciji o možnosti izgrad-

sveta pa se je udeležila, kot je pojasnila, da bi preverila pripravljenost lokalne skupnosti za to, ali bi sprejela medse odrasle osebe z motnjami v razvoju. Svetniki so načelno soglašali z idejo, v razpravi pa so izpostavili nekaj dvomov. Župan je menil, da slednje bolj kot umestitev socialnega podjetja moti lastništvo za zdaj predlaganega zemljišča za ta namen (podjetje Primata inženiring Novalija Muminoviča), na koncu pa so vsi soglašali z mnenjem svetnika in podžupana Janka

Spremembe obstoječega prostorskega načrta V dvomesečni razpravi o spremembah in dopolnitvah obstoječega občinskega prostorskega načrta so občani podali blizu 90 predlogov za spremembo namembnosti svojih zemljišč. Predvsem kmetijskih v stavbna. Nekatere so načrtovalci sprememb načrta uvrstili

med predloge za spremembe, za približno tretjino pa so predlagateljem povedali, da bodo te morali dopol ni ti, da jih bodo lah ko uvrstili v spremembe. Koliko od teh bo sprejetih in koliko ne, bodo odlo či la pris toj na minis tr stva. Svetniki so stališča, podana na javni razpravi in obravnavi potrdili.

Rebalans občinskega proračuna V obrazložitvi svetnikom, zakaj je potreben rebalans letošnjega občinskega proračuna, je župan Alojz Podgoršek poudaril, da je potrebna uskladitev proračunskih postavk predvsem pri cestnem programu. Nekatere so prekorači li, ker so nare di li več, kot so načrtovali. Dela so financirali iz drugih sredstev, ki so bila lokalni skupnosti na voljo šele proti koncu leta. Svetnikom je zagotovil, da bosta proračuna za prihodnji dve leti bolj uravnotežena, kot je letošnji, kar pomeni, da bo potrebno zaradi krčenja proračunskih sredstev marsikateremu proračunskemu porab ni ku krep ko ome ji ti porabo. V nadaljevanju seje sveta so v celoti potrdili tudi predloge za člane nadzornega odbora, odborov za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe, komisije za izvedbo in nadzor premoženja, statutarno pravno komisijo, komisijo za odlikovanja, priznanja in nagrade.



»Čeprav je pozno, nič ni prepozno« Tako je kratek čas do začetka projekta evropska prestolnica kulture 2012 opisal Mitja Čander, programski direktor Zavoda EPK Maribor, ki je skupaj s sodelavci v četrtek obiskal Velenje Velenje, 16. decembra - V okviru obiskov partnerskih mest, ki sodelujejo pri projektu Evropska prestolnica kulture 2012, se je programski direktor javnega zavoda EPK Maribor 2012 Mitja Čander s sodelavci sestal z vodstvom Mestne občine Velenje (sprejela sta jih župan Bojan Kontič in podžupan Srečko Meh) ter nekaterimi nosilci kulturnih projektov. Po delovnem delu obiska so pripravili novinarsko konferenco, na kateri smo izvedeli, da so priprave na ta za vso Slovenijo, predvsem pa za vseh 6 mest, ki sodelujejo v projektu, zelo intenzivne. In da tečejo v pravo smer, ki bo predvsem povezovalna. Vsi se vse bolj zavedajo, da gradijo skupno blagovno znamko, v kateri ni časa in prostora za postavljanje mej okoli svojih »vrtičkov«. Književnik Mitja Čander je funkcijo programskega direktorja javnega zavoda Maribor 2012 EPK sprejel 15. oktobra letos, kar je bil zanj svojstven izziv; ne le zato, ker je časa malo, ampak tudi zato, ker stvari niso bile najbolje urejene. A se urejujejo. Povedal nam je: »Vsi si želimo sodelovati v kreativnih zgodbah. EPK pa je nekaj unikat-

nega, tega v Sloveniji še nismo imeli, tudi na evropski ravni pa zanjo ni recepta. Zato pri celotni zgodbi pričakujem pozitivni adrenalin.« Poudaril je, da je potrebno urediti razmerja med partnerskimi mesti ter jih umestiti v celotno zgodbo: »Imamo šest mest, šest ključnih prizorišč, vozlišč. Ampak vsi oblikujemo eno blagovno znamko, zato smo enovita zgodba in moramo imeti prav takšno samozavest. Poskrbeti moramo, da bodo progra mi dobro pro dukcij sko in finančno pripravljeni, da se bodo povezovali v širše celote na ravni regije. Preprosto povedano, morali bomo sodelovati in prevzeti odgovor nos ti za izved bo projek ta!« Povedal je še, da želijo, da vsako od partnerskih mest v projektu uresniči tisto, kar čuti kot svoj kreativni potencial. Oblikovali so štiri sklope, v katerih bodo poskušali mrežiti ustvarjalce iz vseh sodelujočih mest; uvajajo veliko novosti, inovativnih pristopov, reanimacije sodelujočih mest. »V Velenju sem dobil izjemno konstruktiven občutek. Vsi so zelo zagnani, vidi se, da so v celotno zgodbo vložili že veliko truda in dela. Izpostavili so zelo realne dileme, o katerih se

moramo do konca dogovoriti v naslednjih mesecih, saj želimo, da poleg mladinskih, otroških in subkulturnih programov, ki bodo za Velenje ključni, te nadgradimo tudi na drugih področjih,« je še dodal Čander. Tudi podžupan MO Velenje Srečko Meh je bil zadovoljen s sklepi sestanka: »Zdaj lahko začnemo intenzivneje delati program v Velenju, to delo pa je razpeto od letošnjega leta do leta 2014. Vsekakor bomo izkoristili vse svoje potenciale.« Kot dobro je sodelovanje v projektu ocenil tudi Peter Groznik, vodja programa EPK 2012 v Velenju. »V zadnjem letu in pol smo v Velenju pripravili številne osnutke kulturnih programov in projektov, skupaj jih je kar 70. Eni so razdelani bolj, drugim še malo manjka. Prepričan pa sem, da jih bomo lahko umes ti li v skup no zgod bo Evropske prestolnice kulture,« je poudaril. Zagotovo drži, da bosta Pikin festival in Festival mladih kultur Kunigunda v letu 2012 še bolj bogata kot doslej, k temu pa bodo dodali še nove zgodbe.

 bš

Po delovnem dopoldnevu so priprave na projekt EPK 2012 predstavili še na novinarski konferenci v velenjski mestni hiši.


Naš čas, 23. 12. 2010, barve: CMYK, stran 5

DOGODKI

23. decembra 2010

Modra cona C ni vprašljiva Kljub temu da na Kardeljevi in Stantetovi ploščadi zbirajo podpise proti uvedbi modre cone C, naj bi ta zaživela po novem letu – Lastnik večine parkirišč je MO Velenje – V obnovo ploščadi in garaž že vložili skoraj 1 milijon evrov, 400 tisoč jih bodo leta 2011 Bojana Špegel

Velenje, 17. december – Na MO Velenje so veseli, da se je prva faza obnove Kardeljeve ploščadi in garaž pod njo uspešno končala. To sta nam potrdila tako župan Bojan Kontič kot podžupan Srečko Meh. Z novim letom bo ta del mesta doživel veliko spremembo v mirujočem prometu, torej parkiranju, saj bodo uvedli 24-urno Modro cono C, ki bo veljala vse dni v letu. Ker so hkrati napovedali možnost brezplačnega parkiranja v kletni etaži Mercatorjeve garažne hiše, ki še ni odkupljena, ter zaprtje začasnega parkirišča pri avtobusni postaji, nas je zanimalo tudi, ali lahko zaradi tega uvedbo Modre cone C prestavijo. Kratek odgovor je »ne«, več o obnovi Kardeljeve ploščadi in uvedbi modrih con kljub peticiji tam živečih proti uvedbi pa v nadaljevanju.

Končana ena največjih investicij Obnovo Kardeljeve ploščadi in garaž pod njo so na MO Velenje načrtovali nekaj let, zato so bili v začetku decembra, ko so končali prvo fazo obnove, res zadovoljni. »Naj pona zo rim veli kost in pomembnost te investicije s številkami – zanjo smo letos namenili 950 milijonov evrov. To je zagotovo ena večjih investicij v zadnjem času. Dolga leta so nas tam živeči opozarjali na težave, s katerimi se srečujejo. Pa tudi pogled na Kardeljevo ploščad ni bil več prijazen, ploščad je zamakala …, zato smo julija letos začeli temeljito sanaci-

jo. Izvajalec del je bilo ljubljansko podjetje Smelt. Obnovili smo garaže, na novo uredili poti, samo ploščad in zgradili nov most do Stantetove ploščadi,« nam je povedal župan Bojan Kontič. Še pred prvim snegom so uspeli postaviti tudi nekaj klopi in igral, čisto dokončno pa bodo ploščad uredili spomladi. Občina je poskrbela, da so lahko tam živeči v času obnove parkirali v modrih conah A in B, saj je bilo v času obnove parkirišč na tem gosto naseljenem področju bistveno premalo. »Sanacija 139 parkirnih mest pod ploščadjo je stekla oktobra. V garaži je urejena nova razsvetljava, stene so opleskane, nove so talne oznake in prometna signalizacija, prezračevanje … V ponedeljek, 29. novembra, smo podzemne garaže ponovno odprli, manjkala pa so še vrata vanjo, ki se bodo poslej odpirala na daljinski ključ,« nam je še povedal Kontič. In dodal, da bodo modro cono zagotovo uvedli takoj po novem letu. Seznanjen je bil s peticijo stanovalcev proti uvedbi modrih con; na občini so jo prejeli novembra, a takrat ni bila podpisana. »Vedno, ko pride do sprememb parkirnega režima, so eni zato, drugi pa proti. Verjamem, da bi mnogi želeli, da tam parkiranje ostane brezplačno, vendar je naloga lokalne skupnosti, da naredi več reda na tem področju. Tega nismo delali na pamet, strokovna skupina je skrbno premislila režim, sodelovali pa so tudi predstavniki mestne četrti in blokov na Kardeljevi ploščadi. Zanimivo je, da so pod peticijo sedaj podpisani tudi tisti tam

živeči, ki so v tej strokovni komisiji celo sodelovali. Mislim, da je vzrok za to peticijo v tem, da bodo ljudje izgubili nekaj, kar so mislili, da je njihovo, in se s spoznanjem, da so parkirišča občinska lastnina, ne strinjajo. Če ljudem rečem, da

spremljal dogajanje v tej mestni četr ti, dodal: »Osnov ni namen uvedbe modrih con na Kardeljevem trgu je ureditev parkiranja na zunanjih in notranjih pokritih garažah. Neurejene razmere v pokritih garažah so pomenile neupraviče-

je delovna skupina, prav tako v soglasju s predstavniki MČ, odločila, da modra cona C velja vse dni v letu. Edini namen takšne rešitve je bil maksimalno ustreči željam stanovalcev in zaščititi interes večine.« Dodal je še, da so se tudi zato odločili, da bodo na vsako gospodinjstvo omogočili nakup do dveh abonmajev za celoletno parkiranje; prvi bo stal 8, drugi pa 30 evrov za vse leto. »Verjamem, da je lahko za nekatere tudi 30 evrov problem, vendar bodo stanovalci v privilegiranem položaju glede na druge uporabnike, ki bomo morali za parkiranje plačati 0, 40 evra na uro.«

Večina parkirišč je v lasti občine V MO Velenje je zelo malo parkirišč v lasti stanovalcev posameznih blokov, saj so na sve tu MO Vele nje spreje li odlok, ki funkcionalna zemljišča okoli blokov poskuša opredeliti tako, da lahko občina ureja dodatna parkirišča. Če ni prostora pri samem bloku, jih urejajo j v bližini.

Garaže pod Mercatorjem še popravljajo Izvedeli smo, da gradbene pomanjkljivosti v kletni etaži garažne hiše pod Mercator Centrom – nosilna plošča naj bi na nekaj mestih puščala – še niso odpravljene in da kvalitetni prevzem še ni bil opravljen. Na občini so optimistični, da bodo to uredili še letos in da bodo lahko garažo odprli takoj po novem letu. O ceni za garažne bokse se še niso dogovorili – še vedno se gibljejo med 6 in 12 tisoč evri za boks. Pogajanja bodo nadaljevali še letos.

Obnova je končana, garažna mesta v pokritih garažah imajo najemnike. Sedaj je jasno, kdo sme in kdo ne parkirati v njih. Prej vsa leta ni bilo tako.

podpišejo peticijo, pa jim morda ne bo potrebno plačevati abonmajev za parkiranje, pač podpišejo. Meni pa zagotavljajo, da je večina občanov z načr tovano novo ureditvijo parkiranja zadovoljna,« je še dodal župan Bojan Kontič.

Želeli ustreči stanovalcem K že povedanemu je podžupan Srečko Meh, ki je ves čas skrbno

no, pogosto tudi nenamensko rabo parkirnih mest, kar je pomenilo poleg drugih težav tudi povečan pritisk na zunanja parkirišča. Stanovalci so bili ob prezasedenosti parkirnih mest, predvsem ob vikendih, najbolj nezadovoljni zaradi parkiranih službenih vozil. Nekateri so imeli parkiranih tudi po več teh vozil. To težavo so na sestankih z nami predstavniki MČ Levi breg vzhod izpostavljali, kadarkoli je tekla beseda o parkiranju. Zato se

Vsa parkirišča na območju Kardeljevega trga in Stantetove ceste, z izjemo parkirišča pri trgovini Hura, so v lasti MO Velenje. Vpisana so tudi v zemljiško knjigo. To pa pomeni, da za spremembo režima parkiranja občina ne rabi od stanovalcev nobenega soglasja. »Vendar pa doslej občina sprememb nikoli ni uvajala s silo oziroma brez soglasja večine stanovalcev na določenem območju. »Enako velja tudi za območje Kardeljevega

Vila Bianca spet sije ker stoji na samem vstopu v Velenje, pa tudi v staro mestno jedro in ne bo nikoli ostal neopažen. Ne pri obiskovalcih ne pri domačinih. Obnovo vile, tako zunanjost kot notranjost, si je zamislil arhitekt Rok Poles, ki mu je uspelo združiti preteklost s sedanjostZaradi številnih zapletov pri obnovi je vilo Bianco župan poimenoval kar »začarana vila«. Začara pa tudi z novo podobo; na večer otvoritve so jo osvetlili, lepa pa je tudi podnevi. Tako zunaj kot v notranjosti, ki še čaka na nove vsebine.

jo. To se še posebej vidi v notranjosti vile, saj je lepo prepletel staro, prvotno gradnjo, z novimi gradbenimi posegi. Očara prostorno stopnišče, prireditvena dvorana, podstrešje. Pravzaprav je večina prvih gostov ugotavljala, da se je speča lepotica pod Velenjskim gradom vrnila v vsem svojem sijaju.

Niz zapletov, srečen razplet Kvartet Quartisimo je s sopranistko Gordano Hleb polni koncertni dvorani pričaral vrhunske glasbene užitke. Vilo so namenu predali s simbolno predajo uporabnega dovoljenja, ki ga je županu Bojanu Kontiču izročil vodja projekta obnove Maks Arlič.

trga in Stantetove ceste, saj so v številnih sestankih z izvoljenimi predstavniki MČ vedno dobili podporo za predvidene spremembe. Bo pa zagotovo potreben še kakšen sestanek s stanovalci. Nenazadnje smo v obnovo garaž vložili skoraj milijon evrov. Če ne bi bile občinske, bi morali obnovo financirati tisti, ki so vsa leta v njej parkirali brezplačno. Meni doma nihče ne bo obnavljal garaže, čeprav bi mi bilo to všeč,« je še dodal župan.



Preoblačenje Vile Biance ni bil majhen zalogaj; kar 60 % sredstev za obnovo je MO Velenje uspešno pridobila na razpisih države in EU, 40 % bo dodal proračun. Skupna številka se giblje okoli 1 milijon 800 tisoč evrov.

V torek zvečer so po mnogih zapletih med gradnjo uradno odprli obnovljeno Vilo Bianco – Velenje z njo dobiva reprezentančni objekt, v katerem bo več vsebin Velenje, 21. decembra – Nova mestna lepotica, obnovljena Vila Bianca, je v torek zvečer uradno odprla vrata prvim obiskovalcem. Obnova vile na vstopu v Staro Velenje je res precej zamujala, a končni rezultat je reprezentančni objekt, na katerega smo v mestu lahko ponosni. Sploh,

5

Kot je znano, so na MO Velenje želeli na dvorišču vile pripraviti že letošnjo občinsko proslavo, pa se ni izšlo, saj so dela iz več razlogov zamujala. Že avgusta je MO

Velenje enostransko prekinila pogodbo o obnovi z velenjskim podjetjem Vegrad, septembra pa so izbrali novega izvajalca del – CMC Celje, ki je skupaj s podizvajalci hitel z izvedbo, saj so uradno odprtje napovedal 15. decembra. Teden dni kasneje pa se je zgodilo, kljub neugodnemu vremenu so uspeli urediti tudi okolico. Maks Arlič, vodja Urada za stanovanjsko gospodarstvo na MO Velenje, nam je nekaj dni pred uradnim odprtjem vile, ki je v torek presenetila tudi z lepo notranjostjo, povedal: »To je bila zame ena najtežjih investicij, saj od samega začetka zadeve niso tekle tako, kot bi morale. Za izvajalca del smo imeli dva razpisa; prvi je padel,

na ponovnem je bil najugodnejši ponudnik na žalost Vegrad. Ko so se težave v podjetju kopičile, smo to opažali tudi na objektu; lahko rečem, da so delavci sicer v zadnjih tednih pred prekinitvijo pogodbe prihajali v službo, a delali niso prav veliko. Izvajali so beli štrajk. Zato je bila prekinitev pogodbe z Vegradom edina možnost, da vilo obnovimo še letos.« To, da jim je uspelo, je res razlog za veselje, je še dodal naš sogovornik. »Prepričan sem, da bo vila v ponos Velenju,« še doda Arlič. Vsebine, ki so jih na MO Velenje začrtali že, ko so projekt prijavljali na razpis EU, so ostale skoraj nespremenjene. »V pritličju ima nove prostore TIC, dodana je lepa galerija. Zelo lepa je kavarna, ki jo je najemnik opremil z velikim občutkom. V prvem nadstropju je urejena večnamenska dvorana, kjer manjkajo še orgle. A tudi te bomo namestili vanjo. V vili so prostore dobili še Velenjska knjižna fundacija, projektna pisarna za Evropsko prestolnico kulture. Uredili so tudi reprezentančno sobo za sprejeme, prezentacije … Podstrešje je urejeno v zelo lepo, prostorno sobo za seminarje, delavnice, projekt Free. Urejena je tudi okolica, čisto pravo podobo pa bo dobila spomladi,« nam je povedal Maks Arlič.

 Bojana Špegel


Naš čas, 23. 12. 2010, barve: CMYK, stran 6

DOMA IN PO TUJEM

6

23. decembra 2010

Od sre de do to r ka - svet i n do m o v i na Sreda, 15. decembra V središču domačega dogajanja je bilo gradbeno podjetje SCT, za katerega smo izvedeli, da naj bi se znašlo v velikih finančnih težavah, zaradi česar se je že ugibalo o stečaju oziroma prisilni poravnavi. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je v vložišče državnega zbora prinesel 22.176 podpisov, ki so jih zbrali v nekaj urah, in ob tem dejal: »Si predstavljate, koliko podpisov bi zbrali v 7 dneh?« Mediji so nas ob tem spomnili, da bi bila usoda pokojninske reforme ob morebitnem referendumu prepuščena ljudem, nekatere javnomnenjske raziskave pa so pokazale, da bi izid novo pokojninsko reformo le preložil za eno leto.

ja kazenska prijava zoper nekdanje ga hrvaš ke ga pre mi er ja Iva Sanaderja zaradi pranja denarja, je tožilstvo v Innsbrucku o primeru Sanader sprožilo preiskavo.

Dick Marty je odločno povedal, kdo je šef mafije.

veškimi organi na Kosovu, ki Hashima Thacija označuje za vodjo mafijske združbe. Thaci je obtožbe zavrnil.

Petek, 17. decembra Premier Pahor je spisal poslanico ob 20. obletnici plebiscita in v njej odlo či tev za samo stoj nost označil za najslavnejši del sloven-

Pa res: koliko podpisov bi zbrali v sedmih dneh?

Minister za pravosodje Aleš Zalar je na posvetu s predsedniki sodišč zavrnil očitke, da sta pravosodje in pravna država v Sloveniji klinično mrtva. Po tem, ko je tožilstvo zavrglo vse obtožbe proti nekdanjemu kmetijskemu ministru Pogačniku in nekdanji sekretarki Bukovčevi, je SLS napovedal, da bo zaradi sodnega epiloga zahteval nujno sejo odbora za notranjo politiko. Nemška vlada je potrdila predlog obrambnega ministra Karla Theodorja Guttenberga, po katerem bo Nemčija 1. julija prihodnje leto ukinila vojaško obveznost.

Četrtek, 16. decembra Odbor za zuna njo poli ti ko je začasno zaprl 31. poglavje pristopnih pogajanj Hrvaške z EU in ob tem sporočil, da obsojajo nedavno objavo zemljevida s sredinsko črto v Piranskem zalivu. Iz podjetja Rais so sporočili, da naj bi bil s sklenjeno pogodbo s podjetjem Ixtlan proračun v štiriletnem obdobju oškodovan za 400 tisoč evrov. A premier ni s prstom pokazal na ministra Križaniča, temveč je o izboru dražjega ponudnika za obračun plač dejal: »Če se je res zgodila napaka pri izboru, naj ministrstvo za finance naredi revizijo.« Parlamentarci so po drugem branju sprejeli zakon o motornih vozilih ter zakona o železniškem prometu in družbi Slovenske železnice. Tekla je razprava o patriah. Cveta Zalokar Oražem je dejala, da bi morala biti, ker so obtožni predlogi vloženi, pogodba s Patrio razveljavljena, Karl Erjavec je poudaril, da korupcija ni bila dokazana, premier pa je odločil, da bo imela zadnjo besedo ministrica Jelušičeva. Višje sodišče v Londonu je potrdilo odločitev o izpustitvi Juliana Assangea iz zapora. Po plačilu varščine je Assange znova zadihal svež zrak. Dick Mar ty je predstavil svoje poročilo o nezakoniti trgovini s člo-

ske zgodovine. Med drugim je zapisal: »Slavimo enotnost in samostojnost. Dokončno smo postali gospodar svoje usode. Zgodovinski lok odločitev, ki je pripeljal do tega prelomnega trenutka, je bil impozantno zaključen.« Istega dne so mediji še enkrat ugotavljali, da je Pahorjevi vladi naklonjenih vse manj državljanov. Nova raziskava je tako pokazala, da vlade ne podpira 66 odstotkov vprašanih. A premier se ni dal prepričati. Ponosno je zatrdil, da žanje sprejeta pokojninska reforma dobre odzive tudi v EU. »Ker smo sprejeli večino zakonov izhodne strategije, je svoje zadovoljstvo izrazil tudi Bar roso,« je dejal Pahor.

Sanader ostaja v priporu pri Avstrijcih.

Obilne snežne padavine so še naprej povzročale veliko težav predvsem v letalskem in cestnem prometu po Evropi. Letališča v Firencah in Podgorici so ostala zaprta, ker pa je v Frankfurtu obtičalo na tisoče potnikov, je nekaterim zavrela kri, zaradi česar so morali posredovati tudi policisti. Predsednik Slonokoščene obale Laurent Gbago je zahteval, da vsi tuji mirovniki zapustijo državo, in zaostril spor glede spornih predsedniških volitev. Bolivija je sledila zgledu Brazilije, Argentine in Urugvaja ter priznala Palestino kot neodvisno državo. Večina ameriških senatorjev je glasovala za ukinitev prepovedi odkritega služenja homoseksualcev v vojski. Ukrep mora podpisati še predsednik Barack Obama.

Nedelja, 19. decembra Prebivalci Zadloga in Mrzlega Loga pri Idriji so imeli referendum, in sicer tistega, ki ga je vsa ostala Slovenija opravila že teden pred tem. Ker so bili pretekli teden zaradi poplav odrezani od sveta, so volili tokrat – večinoma proti. Beloruski predsednik, znan kot »zadnji evropski diktator«, Aleksan der Luka šen ko je po izi dih vzporednih volitev z 79,1 odstotka glasov dobil četrti petletni mandat predsednika Belorusije. In medtem ko je slavil pričakovano zmago, je policija v Minsku že razgnala shod poražene opozicije. Pri tem je bil pretepen tudi eden od pred-

Evropa se je odela v belino, ki je povzročala nemalo težav.

Po vsej Evropi je težave povzročal sneg, pa tudi mraz. Največ zapletov je bilo na cestah in letališčih. Samo na frankfurtskem letališču so odpovedali najmanj 160 letov. Julian Assange je dan po izpustitvi iz zapora dejal, da je poskus njegove izročitve Švedski del »premišljene kampanje, da bi ga očrnili«. Japonska je razkrila velike spremembe svoje obrambne politike in bo v odgovor na vojaški vzpon sosednje Kitajske okrepila svoje sile na jugu.

Sobota, 18. decembra Dan po tem, ko je državno tožilstvo v Salzburgu objavilo, da obsta-

Zadnji evropski diktator

sedniških kandidatov. Avstrijska policija je izvedla kar 107 hišnih preiskav in zadala hud udarec otroški pornografiji, v katero je bilo vpletenih več kot sto moških, med njimi tudi štirje učitelji in vzgojitelj v vrtcu. V siloviti eksploziji na naftovodu v kraju San Martin Texmelucan v osrednji Mehiki je umrlo 23 ljudi.

Ponedeljek, 20. decembra Sestal se je častni odbor za praznovanje 20-letnice samostojnosti, a brez Bajuka, Janše in Peterleta. Na to se je odzval predsednik države Danilo Türk, ki meni, da zavračanje članstva v častnem odboru še poglablja delitve, ki pri nas niso nove. Türk je še povedal, da bo odbor deloval leto dni, svoje delo pa začenja tik pred 20-letnico plebiscita in ga namerava skleniti z 20letnico sprejetja slovenske ustave.

Na sestanku častnega odbora ni bilo Janše, Peterleta in Bajuka.

Koalicijski poslanci so že na drugi seji iz komisije, ki preiskuje afero Patria, izločili predsednika Zvonka Černača in njegovega namestnika Roberta Hrovata, saj so ju uvrstili na seznam prič, ki bodo zaslišane pred komisijo. Voditeljico ukrajinske opozicije Julijo Timošenko so obtožili zlorabe državnega denarja med letoma 2007 in 2010, ko je bila premierka. Tožilstvo v Innsbrucku je sprožilo uradno preiskavo o nekdanjem hrvaškem premierju Ivu Sanaderju zaradi suma pranja denarja po ovadbi ene od tirolskih bank. Britanska policija je v obsežni protiteroristični akciji v Veliki Britaniji priprla 12 ljudi, osumljenih terorističnega dejanja. Južna Koreja je, kot je napovedovala, izvedla vojaške vaje v bližini otoka Jeonpjeong, a brez posledic. Severna Koreja je namreč svet presenetila z odločitvijo, da na izzivanje ne bo odgovorila.

Torek, 21. decembra Odstopil je minister Gjerkeš, ki so ga ob štirih zjutraj policisti ustavili v službenem avtomobilu pod vplivom alkohola. »Novoletna zabava s sode lavci je bila prijet na. Po celem dnevu brez hrane in nekaj kozarcih je bilo alkohola očitno preveč. Dogodek obžalujem,« je dejal, ko je premier njegov odstop tudi sprejel.

Gjerkeš je vozil pijan.

Državni svet je izglasoval odložilni veto na zakon o pokojninski reformi. Podprlo ga jeo 22, proti je bilo 12 državnih svetnikov. Komisija, ki preiskuje brezplačnike, je pridobila novo, domnevno obremenilno dokumentacijo Pošte. Izdajatelja brezplačnikov Teršek in Lasbaher sta bila zaradi suma krive izpovedbe kazensko ovadena. Potem ko je bil vložen predlog za začetek stečaja SCT Obrati, smo izvedeli, da naj bi enaka usoda doletela še SCT Gem in krovno družbo SCT. Črnogorski premier Milo Djukanović je odstopil z mesta predsednika vlade, a bo ostal vodja njegove vladajoče Demokratske stranke socialistov.

Vračanje v preteklost Tjaša Zajc

Sedim v sobi. Otroški sobi v Velenju, ki je bila več kot 15 let del mojega vsakdanjika. Povsem drugačna je, kot je bila včasih. Pograd je zamenjal kavč, namesto dveh pisalnih miz je v sobi le še ena. Razmišljam, da bi s sten umaknila vso navlako, ki se je nabrala skozi moje in sestrino odraščanje. Soba bi lahko bila malo bolj urejena in k temu bo nedvomno pripomogla drugačna, bolj sčiščena podoba sten. A vendar. Ker je večer, sedim in gledam. Gledam vse razglednice, velik zemljevid sveta in fotografije, ki so nametane sem in tja. Razmišljam o njihovi zgovornosti. Vsak dan, ne vem koliko let, sem videvala ta zemljevid sveta z državami, pa vendar jih danes ne bi znala vrisati na prazen zemljevid. Gledam Tamarino ime v tajvančini, ki ji ga je na poletni jezikovni šoli napisala cimra v Angliji. Razmišljam, da je bila sestra prva, ki je šla daleč v tujino. Ker je stanovala pri družini, je morala do oddaljene šole sama z avtobusom, za kar jo pri njeni takratni starosti še vedno občudujem. Ko sem šla v Anglija jaz, nisem stanovala pri družini, temveč v kampusu. Tam se praktično ni bilo treba znajti. Gledam naprej. Okvirjeni vstopnici za koncert Rogerja Watersa mi v misli prikličeta občutke nejevolje iz časa pred tem koncertom, ko je Tamara ogromno poslušala Pink Floyde. V osnovni šoli mi pač niso bili zanimivi, a sobo sva si delili, in kar je poslušala ona, sem morala poslušati jaz. Mogoče od tod moja prilagodljivost za glasbo – skoraj nikoli nimam težav s prilagajanjem na glasbeni izbor drugih, medtem ko je moj drugim navadno manj všeč, ker zna biti tudi bolj komercialen ... Gledam naprej. Vidim Tamarino sliko s kolegico Katjo, ko sta v srednji šoli skupaj praznovali rojstni dan, in razmišljam, kako vesela sem bila, da sem bila lahko del tega dneva. Biti s starejšimi, pa čeprav le z dve leti starejšimi mladostniki, je bilo pač „kul“. Opazujem naprej in pridem na „mojo stran stene“. Krasijo jo fotografije iz moje poletne šole v Angliji. Slike prijateljic z Japonske, s katerimi smo izgubile stike. Zraven je prava črno-bela fotografija s tabora za Zoisove štipendiste, na katerem sem se, po večletnem iskanju tečaja, le srečala z delom v temnici. Razmišljam, da sem tistega poletja na Pohorju, pred šestimi leti, spoznala eno svojih najboljših kolegic iz Ljubljane in je ena redkih oseb, na katero se res lahko obrneš v vsakem trenutku. Tudi če se ne slišiva več mesecev, to odnosa niti malo ne spremeni. Na steni visi tudi velika, lepo okvirjena črno-bela fotografija, ki sem jo od prijatelja dobila za svoj 18. rojstni dan. Kako preprost in obenem lep je bil ta rojstni dan. Marsikomu bi se zdel nezanimiv, ker ga pač nismo „zalili.“ Bilo je namreč tako: z dvema prijateljema smo se odpravili na grad, kjer je nastopala Tinkara Kovač. Med koncertom je rekla, da „tega navadno ne počnem, ampak danes ima nekdo rojstni dan.“ Ker ji je moja mama pisala s prošnjo za pesem za rojstni dan, so mi vsi obiskovalci skupaj s Tinkaro zapeli. Takšno darilo mi je pomenilo bistveno več kot katerakoli materialna stvar. Še nekaj stvari je na steni. Bela majica, podpisana z imeni in posvetili kolegov s cele Evrope, ki sem jih spoznala na mednarodnem taboru v Altenmarktu, kamor sem odšla za prvo nagrado na natečaju Evropa v šoli, na katerem je zmagala ena mojih črno-belih fotografij. Na majici je med drugim podpisana kolegica iz Cipra, ki sva jo čez eno leto s sestro obiskali za en teden. Ta majica je obešena na sliki ježa. Povečavo živali sva s kolegico Mirjam dobili v osnovni šoli od učiteljice Anite Malovšek, ki je bila najina mentorica pri raziskovalni nalogi o smrtnosti beloprsega ježa na cestah v okolici. Pod vsem tem še vedno visi urnik tretjega letnika gimnazije. Ko sem tega večera, ko tako sedim pred spanjem, rekla očetu, da bi stene izpraznila, je vprašal zakaj. Nisem odgovorila niti ni ničesar rekel on. Če malo opazujem, mi je jasno, zakaj tega ne bom storila. Na steni visi še ena kartica. Povsem preprosta je – bela s črnimi črkami, ki nosijo kitico pesmi Janeza Menarta: In sreča je, da je pred mano pot, in to, da vem, da slast je v tem, da grem. Midve sva že lep čas nazaj odšli iz te sobe. Vsaka na svojo pot. A stene tu so tiste, ki še vedno nosijo dušo, nosijo vse trenutke, ki so se nabirali skozi najina skupna leta, in nosijo zgodbo o naju, ki se ne bo nikoli več zgodila. In škoda bi bilo to zavreči. Bolj urejene stene bi morda delovale lepše. A dragocenosti, ki jo imajo z zdajšnjo ureditvijo, ne bi mogle nikakor pridobiti.




Naš čas, 23. 12. 2010, barve: CMYK, stran 7

GOSPODARSTVO

23. decembra 2010

7

Za Gorenje letos uspešno leto, rast napovedujejo tudi v naslednjem Gorenju je uspelo letos preseči vse načrtovane cilje – Prihodnje leto naj bi rasli kar za 14 odstotkov - Diviziji notranje opreme napovedujejo prestrukturiranje – Članici uprave Mirjani Perc Dimko sporazumno prenehanje funkcije - V Gorenju ostaja kot svetovalka predsednika Mira Zakošek

Velenje, 20. decembra – Delavci Gorenja so opravili zadnji delovni dan v tem letu že v petek, 17. decembra, v ponedeljek pa se je sestal tudi nadzorni svet in ocenil letošnje poslovne rezultate. Ti so boljši, kot so načrtovali. Dosegli so milijardo 358 milijonov evrov prihodkov, kar je 15 odstotkov več kot lani. Lani so ustvarili za dobrih 12 milijonov evrov izgube, letos pa kar za 19,3 milijona čistega dobička. Presegli so prav vse kazalce uspešnosti.

Prihodki višji od lanskih za 15 odstotkov

Dobiček na ravni najboljših let Še bolj optimistično vidita uprava Gorenja in njen nadzorni svet prihodnje leto, ko naj bi ustvarili skoraj 22 milijonov dobička, kar je primerljivo z njihovimi najboljšimi leti. Po besedah predsednika uprave Franja Bobinca se bodo osredotočili v nadaljnje povečanje dobičkonosnosti in doseganje pozitivnega denarnega toka. Do konca januarja bo uprava za nadzorni svet pripravila tudi podroben

načrt dezinvestiranja, obvladovanja obratnega kapitala ter način prestrukturiranja divizije notranje opreme.

prodaje bodo predstavljali izdelki za dom lastnih blagovnih znamk, ki bodo v povprečju cenovno pozicionirani za 4 odstotke višje.

Celotna skupina naj bi v prihodnjem letu ustvarila za 1,5 milijarde prihodkov

Raste tudi divizija ekologije, energije in storitev

Skupina Gorenje v naslednjem letu načr tuje 1,5 milijarde evrov konsolidiranih čistih prihodkov od prodaje, kar je skoraj 14 odstotkov več od ocenjenih prihodkov v letošnjem letu. Brez upoštevanja učinkov letos prevzete švedske družbe Asko bodo prihodki Skupine zrasli za skoraj 6 odstotkov. Med Gorenjevimi divizijami bo najvišjo, 17,4-odstotno rast prihodkov, dosegla osrednja divizija apara tov za dom. Pro da ja tako na območju Evropske unije kot na trgih Vzhodne in Jugovzhodne Evrope bo rasla uravnoteženo. Vrednostno se bo najbolj okrepila v Nemčiji, Italiji, Srbiji, Rusiji, Ukrajini in na Danskem, pomembno pa bo zrasla tudi v ZDA. Aktivnosti za povečanje prodaje vključujejo razširitev distribucijske mreže, zlasti z vstopom v kuhinjske studie, razvoj novih izdelkov ter nadaljnjo krepitev lastnih blagovnih znamk. 90 odstotkov celotne

Tudi v diviziji ekologije, energetike in storitev načrtujejo 5,5-odstotno rast prihodkov, prihodki divizije notranje opreme pa bodo v primerjavi z letošnjo oceno višji za 3 odstotke, pri čemer načrtovani prihodki ne vključujejo učinkov prestrukturiranja prodaje, ki so jo v diviziji notranje opreme začeli v tem mesecu, potem ko so v zadnjih dveh letih izdatno optimizirali predvsem proizvodne procese ter prenovili produktno ponudbo.

90 odstotkov izdelkov prodajo pod lastno blagovno znamko

Načrtovan poslovni izid iz poslovanja (EBIT) bo znašal 54,6 milijona evrov, kar je 23,4 odstotka več od letošnje ocene, marža na ravni EBIT pa se bo v primerjavi z oceno iz letošnjega leta izboljšala za 0,6-odstotne točke na 3,8 odstotka. Tako naj bi jim uspelo ustvariti za 29,1 milijona evrov pozitivne-

ga denarnega toka, temu ustrezno pa bodo znižali dolg Gorenja.

V času krize so v Gorenju upočasnili naložbene aktivnosti, zdaj pa znova napovedujejo njihov razcvet. Za osnovna sredstva bodo namreč prihodnje leto namenili 40,4 milijona evrov. Večino tega denarja bodo porabili za tehnološki razvoj proizvodnje ter razvoj novih inovativnih, oblikovalsko dovršenih in energetsko učinkovitih izdelkov, ki prinašajo višjo dodano vrednost in s katerimi Gorenje krepi položaj lastnih blagovnih znamk na 70 različnih trgih. Paleti znamk dodajajo znamko Gorenje+ v višjem cenovnem razredu, ki bo po premier ni predstavitvi na januarskem mednarodnem sejmu IMM v Kölnu postopoma uvedena na izbrane trge.

v letu 2011. Povpraševanje po trajnih dobrinah, med katere sodijo izdelki za dom, bo odvisno tudi od odločitev potrošnikov, da zamenjajo obstoječe gospodinjske aparate z novimi, saj je raven opremljenosti gospodinjstev z izdelki za dom že izredno visoka. Kot ključen izziv v naslednjem letu vidimo nevtraliziranje rasti cen surovin in materialov, ki se je začela že septembra letos. S poslovnim načr tom, ki temelji na dobrih poslovnih rezultatih, doseženih v letošnjem letu, tlakujemo pot do ciljev, ki smo si jih zadali v strategiji za obdobje 2010-2013. Ključni elementi za uspešno poslovanje ostajajo obvladovanje stroškov na vseh ravneh, predvsem pa širitev poslov in prodor na nove trge preko novih izdelkov in storitev. Inovativnost in podoba bosta glavna vzvoda za nadaljevanje Gorenjeve poti med najuglednejšimi proizvajalci gospodinjskih aparatov v svetu."

Inovativnost in oblikovna podoba glavna aduta

Mirjana Dimc Perko ni več članica uprave

Predsednik uprave Franjo Bobinac je z letošnjimi rezultati zadovoljen in realno, pa vendar optimistično zre v prihodnost: "Glede na še vedno visoko stopnjo brezposelnosti in pomanjkanje kakovostnih finančnih virov lahko pričakujemo skromno rast prodajnih trgov tudi

Nadzorni svet je sprejel sporazumno prenehanje mandata članici uprave za ekonomiko in finance Mir ja ni Dimc Perko od prvega januarja prihodnje leto. O tem se je že nekaj časa govorilo, saj naj bi prihajalo do nesoglasij v načinu vodenja Gorenja. Vseeno so ob

Za 40 milijonov evrov naložb

sprejemu tega sklepa ocenili, da je Dimičeva pomembno prispevala k nadaljnjemu strokovnemu razvoju funkcij ekonomike in informacijskih tehnologij ter uspešno vodila in zaključila tudi večje število prevzemnih aktivnosti, kot so prevzem skupine Atag v letu 2008 ter prevzem večinskega deleža v družbi Surovina in nekaterih drugih manjših družbah. V letu 2010 je z vodenjem pro-

Nemčija ostaja najpomembnejši trg

jekta dokapitalizacije in prestrukturiranja dolga s korporacijo IFC in sindikatom bank prispevala k bistveno boljši finančni stabilnosti Skupine Gorenje, uspešno pa je vodila in izpeljala tudi prevzem švedske skupine Asko, ki je bil po mnenju nekaterih mednarodno priznanih revij izbran tudi kot posel leta na področju združitev in prevzemov. V Skupini Gorenje ostaja kot svetovalka predsednika, njene obveznosti pa si bo uprava začasno razdelila in torej ne bo imenovala novega člana uprave.



www.gorenje.si

Izkušnje preteklosti. Okusi sedanjosti. Povezujemo jih s pričakovanjem prihodnosti. Vse dobro v 2011! Skupina Gorenje.

gorenje novoletno voscilo 2011 Nas Cas 280x200.indd 1

14.12.2010 13:30:29


Naš čas, 23. 12. 2010, barve: CMYK, stran 8

AKTUALNO

8

f

23. decembra 2010

-

P

odarite svojemu času neskončno doživetje. V prihodnosti so številne možnosti, njihovo uresničenje je vaša izbira.

Skupina Premogovnik Velenje vam želi prijazno, zdravo in uspešno leto 2011!

-/"1"(),01+07!/2ě2'" 0(2-'-2013/'*,-/&%,!+,01


Naš čas, 23. 12. 2010, barve: CMYK, stran 9

ZDRAVSTVO

23. decembra 2010

Učinkovito in uspešno

ne skupnosti, tudi na pobudo šol, zbirajo denar za cepljenje starejših deklet.

Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje načrtujejo srečanje s civilno iniciativo – Cepljenje pomaga pri ustavljanju nalezljivih bolezni – Zdrav je v celjski regiji ne odstopa bistveno od povprečja Tatjana Podgoršek

Celje, 15. decembra - »Leto 2010 je bilo za Zavod za zdravstveno varstvo Celje učinkovito in uspešno,« je na novinarski konferenci poudarila direktorica zavoda Alenka Štorman, dr. med., specialistka mikrobiologije. Med letošnjimi odmevnimi projekti pri promociji zdravja in socialne medicine je izpostavila psihološko svetovalnico Tu smo zate – obliko pomoči, namenjeno odraslim v duševni stiski. Svetovalnica je pilotni projekt, ki je naletel na izjemno dober obisk. Pokazalo se je, da ljudje to pomoč zelo potrebujejo. Radi bi jo obdržali tudi prihodnje leto, vendar je njena prihodnost zaradi pomanjkanja denarja negotova. V zdravstveni ekologiji je Štormanova omenila koordinacijo nacionalnega programa Varno s soncem. Ponosni so na to, da je zavod med najbolje ocenjenimi pooblaščenimi izvajalci monitoringa komunalnih in industrijskih čistilnih naprav.

Zakaj cepljenje otrok proti boleznim, ki jih pri nas ni več. Alenka Trop Skaza, predstojnica oddelka za epidemiologijo na zavodu, je ob tem poudarila: “Dolgotrajna odsotnost nekaterih nalezljivih bolezni, kar smo dosegli prav po zaslugi učinkov cepljenja, ne pomeni, da povzročiteljev ni več v našem okolju - le možnosti nimajo, da bi se razširili. Za zdaj delež cepljenih omogoča solidno varnost pred nalezljivimi boleznimi.” Ob padcu precepljenosti bi se – po besedah Tropove pojavilo tveganje za pojavljanje in širjenje nalezljivih bolezni. Nenazadnje pa ni zanemarljiva migracija, ki predstavlja največjo nevarnost za prenašanje okužb preko meja. Ob tem je spomnila na epidemijo ošpic pred leti v Italiji, letos pa se je v Ukrajini pojavila otroška paraliza. »Dol-

goletne izkušnje potrjujejo, da je cepljenje varen in učinkovit način varovanja pred mnogimi nalezljivimi boleznimi. Kljub temu ga nekateri zavračajo, ker dvomijo v njegovo koristnost, neodvisnost zdravnikov in motive delovanja farmacevtskih družb. Takšni dvomi so neargumentirani, če je javnost dovolj seznanjena s strogimi pogoji proizvodne prakse in dolgotrajnimi postopki registracije cepiv. Tudi trditve nekaterih, da cepiva povzročajo vrsto hudih bolezni, dosedanji rezultati obsežnih znanstvenih raziskav niso potrdili.« Tropova se je dotaknila še cepljenja proti humanimi papiloma virusi, ki povzročajo rak materničnega vratu. Kljub brezplačnemu cepljenju za šestošolke je bil odziv prve generacije deklet komaj 52-odstoten. Po drugi strani pa nekatere lokal-

Zdravje ne odstopa od povprečja Na vprašanje, ali drži, da je zdravje v regiji slabše kot zdravje ostalih Slovencev, je predstojnica oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja Nuša Konec Juričič odgovorila, da ne odstopa bistveno od slovenskega povprečja. Tudi na Celjskem opažajo manj bolezni srca in ožilja. Bolj kot drugod narašča rak materničnega vratu. Večja je tudi smrtnost zaradi poškodb in samomorov, čeprav število teh zadnja leta upada. Res pa je na tem območju več ljudi s povečano telesno težo in tudi debelih. Po drugi strani je na Celjskem manj rednih kadilcev. Ali onesnaženost okolja vpliva na zdravje ljudi? Po besedah Konec Juričičeve okolje gotovo vpliva na zdravje ljudi, vendar na bolezen vplivajo še mnogi drugi dejavniki ob tem, da se tudi vsak posameznik različno odziva na dejavnike v okolju. Skratka, nedvoumnih raziskav o tem ni mogoče narediti. V letu 2011 bodo na zavodu

posebno pozornost namenili večji prepoznavnosti v regiji, želijo si večje povezave z vsemi občinami na tem območju, da bi skupaj načrtovali projekte, ki so zanimivi in pomembni za celotno območje. Zaradi dvomov civilne iniciative o rezultatih meritev, ki jih opravljajo v lokalnem okolju, pripravljajo tudi srečanje z njo. "Imamo dobre podatke. Ne držijo očitki, da niso vero-

Delež cepljenih omogoča solidno varnost pred nalezljivimi boleznimi

www.te-sostanj.si

Osrednja pozornost je na novinarski konferenci veljala vprašanju

Preventivni pristopi soustvarjajo javno zdravje, so poudarili na novinarski konferenci.

Naj žarijo lučke, naj ne ugasne njih sij. Naj v njih sta nebo in sanje ter sreča za vse ljudi.

MARINŠEK & MARINŠEK

Termoelektrarna Šoštanj

9 dostojni. Vsako leto nas obiščejo zunanji presojevalci, ki te podatke pregledajo," je še povedala Alenka Štorman in dodala, da na srečanju s civilno iniciativo in drugimi nevladnimi organizacijami želi razčistiti odprta vprašanja in dvome, najti skupen jezik za enotno delovanje v okoljevarstvu, kajti le skupaj bodo lahko tudi učinkoviti.




Naš čas, 23. 12. 2010, barve: CMYK, stran 10

10

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

23. decembra 2010

Za razvoj se je potrebno tudi zadolžiti V Občini Rečica ob Savinji gradijo dopolnilno kanalizacijsko omrežje, Trnavčki most so prestavili na naslednje leto – Prostorski načrt pripravljen za javno razgrnitev

občinski projekt, smo za ta namen najeli 330 tisoč evrov posojila pod ugodnimi pogoji pri Slovenskem regionalnem razvojnem skladu. Izgradnjo moramo v celoti končati do sredine leta 2012, vendar bomo poskušali projekt končati prej. Občani na levem bregu reke Savinje se bodo lahko ponašali z urejenim okoljem, predvsem pa kakovost nej šim življe njem,« je povedal rečiški župan Vinko Jeraj. Poleg omenjenega je eden večjih projektov izgradnja Trnovčkega mostu. Začetek so načrtovali prav tako letos, a so ga zaradi velikih težav pri pridobivanju potrebnih

soglasij prestavili v leto 2011. Vrednost izgradnje 45 metrov dolgega ter 5,5 metrov širokega mostu s pločnikom ocenjujejo na blizu 800 tisoč evrov. Poleg mostu predvidevajo še izgradnjo navezovalnih cest. »Težko bo, a verjamem, da bomo zalogaj zmogli in končno priključili občane na desnem bregu Savinje na občinsko središče.« Na manjše težave, ki pa so večje, kot so jih pričakovali, so naleteli pri pripravi prostorskega načrta. V tem trenutku je ta – po zagotovilih Jeraja –pripravljen za javno razgrnitev. Izvedli naj bi jo januarja prihodnje leto. Glede na opravljene

Vinko Jeraj

Tatjana Podgoršek

V Občini Rečica ob Savinji so se lani lotili izgradnje primar nega voda kanalizacijskega omrežja, ki ga na območju naselij Var polje, Nizka, Spodnja Rečica sedaj dopolnjujejo še s sekundarnim vodom. Oktobra letos je namreč lokalna skupnost prejela sklep Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko o odobritvi sofinanciranja dopolnilnega kanalizacijskega omrežja Varpolje–Spodnja Rečica. Vrednost pogodbe z izvajalcem, izbranim na razpisu, je več kot 1,2 milijona evrov. Od tega bosta država in Evropski sklad za regionalni razvoj prispevala dobrih 308 tisoč evrov, ostalo bo zagotovila lokalna skupnost. »Izgradnja omrežja je pomembna za urejanje oziroma razvoj okolja. Ker je za takšen zalogaj občinski proračun preskromen, ni pa to edini

Rečica ob Savinji

aktivnosti upajo, da bo ta »pod streho« v spomladanskim mesecih 2011. Poleg želja občanov po pridobitvi parcel za individualno stanovanjsko gradnjo so vanj vgradili še razvojno vizijo – ureditev manjših obratovalnih za malo mirno obrt ter zemljišče za možno gradnjo doma za starejše. Na razmišljanja nekaterih občanov, da bodo pozidali najboljša zemljišča, se je Jeraj odzval: »Kamorkoli se hočemo širiti, povsod naletimo na velike ovire. Na sever nem delu je poplavno območje, na zahodu nas omejuje arheologija, na vzhodu plazovit teren, tako ostaja samo že južni del Rečice, na katerem obstaja - tudi po mnenju pristojnih ministrstev in načrtovalcev – možnost širitve. Na občinski upravi smo se zaveda-

li bremena, zato se sedaj poskušamo z lastniki kmetijskih zemljišč dogovoriti za odkup po realnih cenah ali o zamenjavi. Občina ima nekaj zemljišč za to zamenjavo.« Glede na omenjene projekte bo leto 2010, ocenjuje Vinko Jeraj, kar pestro. Trnavčki most, izgradnja sekundar nega voda kanalizacije Var po lje–Spod nja Reči ca, kjer bodo hkrati zamenjali tudi vodovodne cevi, uredili novo dovozno cesto, jo razširili in v naselju Varpolje do kampa Menina zgradili še pločnik, bo potrebno pridobiti dokumentacijo za obnovo Tavčarjeva dvora in za ureditev trškega jedra. »’V ognju’ imamo še nekaj manjših, a zato nič manj pomembnih projektov. Poleg denarja bo potrebno veliko dobre volje, da bomo to, kar smo si zamislili, spravili v življenje,« je še dejal Vinko Jeraj.




Naš čas, 23. 12. 2010, barve: CMYK, stran 11

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

23. decembra 2010

Zbrali dobrih 19 ton Zaključena akcija zbiranja odpadne električne in elektronske opreme Šaleška dolina - Od 15. novembra do 15. decembra je v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki v organizaciji ZEOS potekala akcija zbiranja odpadne električne in elektronske opreme. V akcijo sta bili s svojima zbirnima centroma vključeni podjetji PUP-

-Saubermacher in Karbon. V akciji so zbrali 19,08 ton odpadne električne in elektronske opreme, od tega 3,9 tone velikih gospodinjskih aparatov, 5,4 tone hladilnikov, 5,6 tone televizorjev in monitorjev in 4,16 tone malih gospodinjskih aparatov. Tri četrtine vse zbrane opreme je bilo oddanih v zbirnih centrih, v dveh sobotnih akcijah pa preostalih 25 odstotkov. V sklopu akcije je potekala nagradna igra. Nagradno žrebanje je hladilnik Gorenje namenilo Valentinu Kugoniču iz Topolšice.



Mladi za večjo energetsko učinkovitost Na Medpodjetniškem izobraževalnem centru Šolskega centra v Velenju je minuli petek potekala prva delavnica v okviru projekta U4energy. Udeležilo se je je 25 učiteljev mentorjev iz slovenskih šol ter nekateri drugi, ki sodelujejo v tem projektu. Mednarodni projekt U4energy se je začel sredi letošnjega septembra, v njem sodelujejo učenci osnovnih šol in srednješolci iz 27 držav Evropske unije, razširjen pa je še na štiri države, ki niso članice EU. Pravzaprav gre za vseevropsko tekmovanje mladih pri racionalizaciji porabe energije oziroma, kot pravijo organizatorji, pri mladih naj bi vzbudilo občutek in odgovornost za varčno rabo energije. Tekmovanje bo potekalo v treh kategorijah do

S prve delavnice vseevropskega projekta za večjo energetsko učinkovitost

maja prihodnje leto. Po mnenju organizatorjev predstavlja natečaj U4energy za učitelje in učence priložnost in izziv, da prispevajo k trajnostni vzgoji, z varčevanjem z energijo pa tudi k zmanjšanju izpustov CO2 in seveda zmanjša-

nju računov za energijo. Projekt v Sloveniji podirata Služba vlade RS za podnebne spremembe in Ministrstvo za šolstvo in šport.

 Tp

Predali že 60 računalnikov V petek so v prostorih Posredovalnice rabljene informacijsko-komuni kacijske opreme (PIKO) predali 30 rabljenih računalnikov Velenje, 17. decembra – V prostorih Posredovalnice rabljene informacijsko-komunikacijske opreme (PIKO) na Koroški cesti 37 a so v petek dopoldne javno predali informacijsko-komunikacijsko opremo, ki jo zbirajo od konca novembra.

Takoj ko jo usposobijo, jo predajo prosilcem, teh pa je iz tedna v teden več. Konec minulega tedna so imeli na spisku tistih, ki si želijo dobiti računalniško opremo ali TV sprejemnik, že 187 delavcev Vegrada in 17 drugih socialno ogroženih občanov. Dobra novica je, da je tudi interes za oddajo rabljene opreme velik, klici prihajajo iz vse Slovenije. Zato računajo, da bodo do konca letošnjega leta lahko predali vsaj še 20

računalnikov. V petek je računalnike, na katere so »naložili« tudi osnovno programsko opremo, prejelo 26 nekdanjih delavcev Vegrada in štirje drugi socialno ogroženi občani in občanke. Zbrane je ob tem za njih zelo pomemb nem dogod ku nagovo ril župan MO Bojan Kontič. Doslej so v PIKO predali že 60 računalnikov s pripadajo čo opre mo. Če ima te tudi vi doma rabljeno, a še delujočo infor-

Devetošolci na obisku na Premogovniku Velenje, 16. decembra – V sredo so Premogovnik Velenje že tradicionalno obiskali učenci devetih razredov osnovnih šol Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Seznanili so jih s poklici v rudarstvu,

kadrovsko in štipendijsko politiko podjetja. Učenci so si ogledali Varnostno-tehnološki informacijski sistem, jašek NOP, elektro- in strojno delavnico ter svetilkarno. V Premogovniku se zavedajo, da

so kadri - kot poudarjajo - najpomembnejši kapital podjetja, zato veliko vlagajo v izobraževanje in usposabljanje vseh zaposlenih. Da je izobraževanje pomemben segment delovanja, se odraža na več

macijsko-komunikacijsko opremo, ki je ne potrebujete več, vas še enkrat vabimo, da jo oddate v prostorih PIKO (ob upravni zgradbi Komunalnega podjetja Velenje), in sicer ob delavnikih od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. Če nimate prevoza, pa pridejo ponjo tudi na dom.

 bš

področjih, med njimi tudi v štipendiranju. V šolskem letu 2010/2011 so podelili 38 štipendij ter 3 posebne štipendije Energija znanju – znanje energiji, trenutno imajo v Skupini 135 štipendistov. Obvezno prakso opravlja 152 dijakov in 33 študentov ob delu (rudarske, elektro in strojne smeri) ter 64 dijakov in študentov drugih smeri. V petek, 17. decembra, pa so v prostorih upravne zgradbe Premogovnika predstavili raziskovalne naloge preteklih prejemnikov štipendij. Nanašale so se na razvoj turistične dejavnosti na območju Turistično-rekreacijskega centra Jezero ter družbene odgovornosti Premogovnika. Obenem so podpisali tudi nove pogodbe o štipendijah »Energija znanju – znanje energiji«.

 Seznanili so se s poklici v rudarstvu.

11


Naš čas, 23. 12. 2010, barve: CMYK, stran 12

12

OBISKALI SMO

23. decembra 2010

Pomaga Mali princ Nekdanji Vegradov delavec si pred prazniki najbolj želi, da bi bili ljudje srečni, kuharja v javni kuhinji, da bi bilo ljudi, ki jo potrebujejo, čim manj – Humanitarno društvo v javni kuhinji pripravi 160 obrokov dnevno Milena Krstič - Planinc

Kako je že zapisal Antoine de Saint-Exuperey v Malem princu? »Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno.« Zato smo šli. Do Vegradovega samskega doma, da pogledamo s srcem. Ko je Vegrad skupaj s svojim invalidskim podjetjem doživel žalosten konec, je na pogorišču pustil (tudi) objekt, v katerem je delovala javna kuhinja in samski dom ob njem. V obeh so delavci, ki so to potrebovali, imeli zatočišče, streho nad glavo in topel obrok. Ponj so prihajali tudi drugi, pomoči potrebni prebivalci, ali pa ga použili v javni kuhinji. Topel obrok jim je kar nekaj časa zagotavljala (in bo menda do konca leta še zagotovo) Mestna občina. Ko so tudi Vegradovi kuharji dobili delovne knjižice, je kuhinjo prev zelo humanitar no društvo Mali princ. V njem deluje nekaj deset prostovoljcev, ki ne samo da gledajo, tudi delajo s srcem. Kakšnih šestdeset jih je. Čeprav na vodstvo humanitranega društva, ki je prevzelo tudi samski dom, v zadnjem času letijo očitki, češ kaj se le gredo, da bivanje v samskem domu »zaračunavajo«, da hočejo »služiti« na račun tistih, ki jim pomaga-

jo ... Mogoče je napaka, pravi predsednica društva Klavdija Uršej, da so samski dom »prevzeli«. A če ga ne bi, javne kuhinje ne bi mogli »rešiti,« jo obdržati. »Brez tega javne kuhinje ne bi bilo. Vedeti pa morate, da v njej ne kuhamo samo za ljudi iz Šaleške doline, ampak tudi za nekdanje Vegradove delavce v Ljubljani, kamor jim obroke dnevno dostavljamo.« Društvo Mali princ pa ne pomaga samo nekdanjim Vegradovim delavcem, ampak priskoči na pomoč in oporo tudi drugim pomoči potrebnim po vsej Sloveniji. Potreb ne bodo zapos lit ve. Kuharja so že zaposlili, potrebovali bodo, pravi Uršejeva, še čistilke, receptorje ... Potem bodo že nekakšno podjetje v malem. »To je zdaj potegnilo za sabo.« Jože Romih je eden tistih, ki bivajo v samskem domu. Bivši Vegradov delavec. Za dva meseca naprej je plačal najemnino, stroške - 115 evrov za mesec. »Meni se ne zdi veliko, za druge pa ne vem. Tudi krivica se je zgodila vsem, ne samo meni,« pravi. O prihodnosti ne razmišlja. »Kot bo, pa bo. Sprejeti moraš, kot je. Enkrat se bodo stvari že popravile. Kaj pravite?« Pa prazniki, ki so pred vrati? »Zanje mi je malo mar ... Tako, kot je bilo nekoč, ni več. Vse nekam hiti.«

Esad Porčić je tudi nekdanji Vegradov delavec. Prišel je iz Bosne in Hercegovine. Zdaj mu pomaga humanitarno društvo Mali princ. Neizmerno hvaležen je za to. »Hud je občutek, da ti mora nekdo poma-

Klavdija Uršej: »Vegradovim delavcem še vedno vozimo obroke v Ljubljano.«

Esad Porčić si želi, da bi bili ljudje srečni.

Matic Bobek in Selmir Poljak poskrbita za 160 obrokov dnevno.

Zoran Praprotnik pravi, da je hrana odlična.

Kladija Ušej se trudi s humanitarnim društvom pomagati. To je v njej. Še ko je bila komaj polnoletna, je vzela v rejo otroka. Ljudje, ki jo poznajo, vedo, da če je treba, jo lahko pokličejo opolnoči in bo pomagala. Že od nekdaj je taka. Stiske ljudi jo vedno prizadenejo, ni rav no duš na in niko li ne bo.

»Napravi, kar lahko, je moj moto,« pravi. V javni kuhinji dnevno skuhajo približno 160 obrokov. Sredstva dobivajo iz donacij, od dobrih ljudi, podjetij ... Pomagajo prostovoljci, pridni, delavni, krasni ljudje. Zoran Praprotnik, ki je prišel po kosila za več ljudi, je rekel, da je

gati, ko bi si lahko s svojimi rokami, z delom, to priskrbel sam. Sreča, da v nesreči nisem sam, da tudi drugi potrebujejo pomoč, da jo tudi dobijo. Upanje, da bo bolje, pa imamo.« Njegove želje? »Da bi bili ljudje srečni, veseli ...« To si je zaželel. Da bi bili ljudje srečni. »Ni hudo samo meni, je tudi drugim.«

Jože Romih je z namestitvijo zadovoljen.

hrana odlična. »Zadovoljni smo. Danes bodo špa ge ti z mle tim mesom, juha, solata.« Je eden tistih, ki je bil zaposlen, ki je imel delo, pa je prišlo do stečaja, zalomilo se je. »Saj veste, kako to gre. Težko ‘pade’. Dobivamo podporo. Za preživeti.« Kaj si želi? »Marsikaj. Najbolj zdravja.« Matic Bobek je dobil v javni kuhinji zaposlitev. Zadovoljen je. Pomagajo mu prostovoljci. Eden od njih je Selmir Poljak. Mlad fant, ki je prišel vprašat, če potrebujejo pomoč. Na delo v javno kuhinjo pride vsak drugi dan, ko ga potrebujejo, za pet, šest ur. Deli hrano, pomiva posodo, trebi solato ... Po poklicu je kuhar-natakar. Išče redno zaposlitev, vmes pa pomaga drugim. »Nikoli se ne ve ..., mogoče bom pa sam nekoč potreben pomoči.« Za praznike bodo poskrbeli za kak priboljšek. Kaj si želita? »Vsega, največ denarja ...,« sta se najprej pošalila, potem pa nadaljevala: »Da bi bilo ljudi, ki potrebujejo javno kuhinjo, čim manj.«




Naš čas, 23. 12. 2010, barve: CMYK, stran 13

KULTURA

23. decembra 2010

Ni težko prihajati na vaje, težje je uglasiti 24 pevcev Moški pevski zbor Ravne praznoval 35-letnico delovanja Še naprej skrb za ohranjanje predvsem narodnih in partizanskih pesmi Tatjana Podgoršek

Dvo ra na v novem več na men skem objektu v Ravnah pri Šoštanju je bila pred nedavnim polna. Toliko je bilo namreč tistih, ki so se odzvali povabilu moškega pevskega zbora Ravne na koncert ob praznovanju njegove 35-letnice delovanja. Ivan Toplišek, predsednik zbora, je povedal, da so na jubilej zelo ponosni. »Če samo pomislimo, koliko prostih ur smo pevci namenili za vaje in nastope v teh letih, koliko pesmi je bilo zapetih na različnih nastopih. Predvsem narodnih in partizanskih, ki tvorijo naš

Ivan Toplišek: “Skrbimo za podmladek in tudi za kakovost.”

Jubilanti. V zboru prepevajo trije že vseh 35 let.

železni program. Večer za večerom prihajamo na vaje, se med seboj

družimo kot pevski tovariši in prijatelji. Za nas kilometri niso ovira,

saj člani prihajajo tudi iz Velenja in Šmartnega ob Paki. Ni težko pri-

hajati na vaje, težje je uglasiti 24 pevcev, kolikor jih danes prepeva v zboru (od tega so trije v njem že od vsega začetka - trije Jožeti: Goršek, Medved in Praprotnik). Vsak ima kdaj pa kdaj tudi svoje osebne težave in skrbi.« Na srečo so imeli vedno razumevajoče zborovodje, ki so jih učili in usmerjali, kot to zadnja

13 leta počne zborovodkinja Blanka Rotovnik. Njihovemu ubranemu petju so lahko prisluhnili ljubitelji zborovskega petja na vseh večjih proslavah in prireditvah v domačem kraju, brez njih ni proslave ob dnevu borcev in planincev na Graški gori, spominske slovesnosti ob podpisu nemške kapitulacije v Topolšici. Sli ša li so jih še na pri re dit vi Pozdrav pomladi in še kje drugje v Šaleški dolini. Radi in iz srca zapojo na rojstnodnevnih zabavah. Želja po druženju in prepevanju kljub letom ostaja močnejša od vseh drugih težav. Močnejša je tudi zara di pod mlad ka. Zbor se je namreč v zad njih letih pre cej pomla dil. Pri dru ži lo se jim je sedem mladih, ki so v zboru postali polnoletni. »Naši cilji delovanja v prihodnje ostajajo podobni dosedanjim. Skrb za ohranjanje narodnih in par tizanskih pesmi, nastopi na večjih prireditvah v domačem kraku in njegovi širši okolici ter skrb za nadaljnje pomlajevanje zbora,« je še dejal Ivan Toplišek.



umetniškega vodja Mirana Šumečnika, ki ga je videti povsod, ne samo za taktirko, predsednikuje mu Srečko Potočnik, za uspešno izvedbo, nagrade in 85-letno tradicijo pa je gotovo zaslužnih vseh 86 članov. Najmlajši član orkestra šteje 10 let, najstarejši Karel Pungartnik pa je tako ali tako legenda. Med prireditvijo so pripravili še več presenečenj in solo izvedb, ki so dodatno obogatile že tako praznično poln program, svojo pripadnost kraju pa so izrazili z medodijo Tam, kjer sem doma, v kateri se je vokal no doka zal Miran Šumečnik.

Božič z zarjo

 Milojka B. Komprej, foto: Šoštanj, 19. december - Polnoštevilnost orkestra in dvorane sta zaznamovala nedeljsko popoldne v Šoštanju. Tradicionalni Božičnonovoletni koncert Pihalnega orke-

stra Zarja z gosti je v tri ure trajajočem nastopu pričaral vzdušje za vse okuse. V klasičnem delu je poleg ostalih zazvenel poslušalcem dobro znani Šuman, v prostem pro-

gramu pa so vsi prepoznali melodijo Jamesa Bonda. Vmes pa … Ja, orkester je spet prekosil samga sebe in potrdil zmagovito letošnje leto. Dve zlati in eno bronasto so doda-

li že bogati zbirki uspehov. Posebej velja omeniti goste, ki so jih povabili, to so bili Vlado Kreslin in narodnozabavni ansambel Slovenski zvoki ter godba iz Strassa z diri-

gentom Wernerjem Seucherjem. Vlado Kreslin je prav za to priložnost izvedel dve svoji uspešnici skupaj z orkestrom. V orkestru seveda velja omeniti

Dejan Tonkli


Naš čas, 23. 12. 2010, barve: CMYK, stran 14

14

KULTURA

23. decembra 2010

Vrhunska Božična pravljica Prvi skupni kulturni projekt naveze Triangel je več kot uspel – Pričaral je moderno, energično, drugačno glasbeno popotovanje v predbožični čas Velenje, 20. decembra - S predprazničnimi koncerti v Velenju, Celju in Žalcu – zvrstili so se od ponedeljka do včeraj zvečer – je regionalna naveza Triangel uresničila svoj prvi koprodukcijski projekt, ki je z nazivom Božična pravljica povezal več kot 100 umetnikov vseh generacij iz Savinjsko-šaleške regije. Uvodni koncert je v ponedeljek zvečer dodobra napolnil dvorano velenjskega doma kulture, obiskovalcem pa je ponudil veliko glasbenih užitkov. Čeprav so dogodek napovedovali kot nekakšen glasbeni sprehod po najlepših božičnih

melodijah sveta, je bil veliko več. Mnogim so tradicionalni božični napevi všeč, vsem pa ne. A to, kar so v Božični pravljici pričarali glasbeniki in pevci, je bilo veliko več kot sklop božičnih napevov. V prvem delu koncerta so se orkestru Hiše mladih in pevcem Zbora Antona Schwaba kar iz dvorane, med petjem, pridružili pevci Otroškega pevskega zbora glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje, ki je eden najboljših tovrstnih vokalnih sestavov v Sloveniji in Evropi. Pod vodstvom zborovodkinje Manje Gošnik Vovk so ob spremljavi orkestra zveneli

popolno. V nadaljevanju pa nas je na glasbeno popotovanje skupaj z zborom, orkestrom in jazz zasedbo Tuned Fish popeljala energična zborovodkinja Alenka Goršič Ernst. Dvorano je napolnila energija, ki je ne čutiš zelo pogosto. Glasba je spet dokazala, da lahko ne le očara, ampak tudi začara. Krstna izvedba Božične kantate, ki jo jeprav za to priložnost ustvaril Matevž Goršič, pa je bila sploh vrhunska. Takšna, ki odzvanja še dolgo po tem, ko izzveni zadnji takt.

 bš

Premiera Božične pravljice je v velenjskem domu kulture navdušila in verjetno presegla pričakovanja nad prvim skupnim projektom kulturne naveze Triangel.

Spored slovenskih umetnih in ljudskih pesmi ter tujih zborov Druga cedejka Šaleškega akademskega pevskega zbora Velenje z dirigentko Danico Pirečnik Dr. Franc Križnar

Iz koncertnih dvoran

Potem, ko je Šaleški akademski pevski zbor Velenje s svojo dirigentko in ustanoviteljico Danico Pirečnik v svojih dvanajstih letih delovanja l. 2008 izdal svojo prvo cedejko (2008: Gloria s Poulencovo istoimensko glasbo in drugimi liturgičnimi zbori), je tokrat pred nami nov diskografskji dosežek tega ansambla. Tokrat nam vokalni ansambel (večinoma a cappella, brez spremljave) postreže na več kot eno uro trajajoči plošči (71.28 min.) s posnetki 24 zborov. Razdeljeni so dokaj smiselno, programsko enovito in raznoliko: prvih sedem pesmi izpod peres J. Pavčiča, A. Lajovica, P. Merkuja. J. Šaleja, A. Čopija in T. Vulc prinaša izvirno sloven sko zbo rov sko pesem od romantike pa vse do dan da naš nje ga dneva, saj sta npr. kar dva zbora Jožeta Šaleja (Bajka in Sen na besedili Matjaža Šaleja) posnetka njunih krstnih izvedb (2004) in delo Tadeje Vulc (Epilog na besedilo Antona Funtka) spet kot prva izvedba v Velenju (2010). Potem je na vrsti večina slovenske ljudske pesmi v izvirni in prirejeni obliki, ki so jo

prispevali M. Rožanc, H. Lavrenčič, K. Pustinek, M. Prus, S. Šuklar, S. Vremšak, L. Lebič in V. Mirk. Med njimi je tudi izvirna ljudska iz Rezije (Ta rozjanska citira), ki jo zbor izvede s spremljavo citire (Andreja Mohorič) in bunkule (Jerica Žgeč). Nasploh v tem delu prednjačijo zbori, ki so ožje ali širše povezani s Koroško: tostran in onstran državne meje; kar 4 pesmi so s tega geografskega prostora. V zadnjem delu pa je v vrsti še šest tujih zborov, ki so jih podpisali G. Gabrielli, L. Marenzio, T. Morley, K. Stefanov, A. Grau in B. Corona. Med pevskim ansamblom zaslišimo tudi nekatere zborovske solistke in soliste, kot so npr. sopranistki Sanja Jazbinšek in Andreja Ostruh, altistka Klav dija Žerdo ner, teno ris ta Domen Bastič, Jaka Zapušek idr. Posnetki za omenjeno ploščo so nastajali postopoma, četudi so zagotovo rezultat zborovih največjih uspehov v letih 2009 in 2010: tri nagrade na 31. mednarodnem zborovskem tekmovanju prof. Georgija Dimitrova v bolgarski Varni in njihov »come back« na isto glasbeno sceno, kjer so bili prav letos (2010) finalisti velike nagrade Evropa 2010. S tem pa seveda naših in tujih, mednarodnih uspehov ŠAPZ Velenje z dirigentko D. Pirečnik še zdaleč ni konec. Saj trajajo njihovi tovrstni odmevi vse od l. 2002. Tako lahko slišimo omenjeni zborov cvetober na posnetkih, ki so nastali na Naši pesmi (Maribor, 2003, 2007) in v Velenju (Glasbena šola »Frana Koruna Koželjskega«: 2002, 2004, 2005, 2009, 2010). Ne gre brez ocene tega najnovejšega diskografskega izdelka ŠAPZ Velenje z Danico Pirečnik,

saj je tudi ta le odraz ansamblove siceršnje pevske kvalitete doma in na tujem. Gre za poln zborovski zvok okoli 40-članskega mešanega pevskega sestava in v katerem skoraj ni čutiti bistvenih (pevskih in zvočnih) razlik, ne glede na to, da

so nastali posnetki na različnih prosto rih in v raz lič nih časov nih obdobjih. Omenjeno ploščo so poleg že navedenih glavnih protagonistov, podpisali še producenta Danica

Pirečnik in Matjaž Šalej, urednik M. Šalej, tonski mojstri: Beno Supovec, Mitja Krže, Branko Škrajnar in Boštjan Podlesnik; za posnetke z Naše pesmi (Maribor) pa še Slavko Hohnjec in Davorin Zemljič (glasbeni producent Smiljan Greif); slednji je izdelal tudi mastering za omenjeno ploščo. Kljub temu da je plošča neke vrste kompilacija različnih posnetkov (tudi life), se to v njeni celotni podobi skoraj ne zazna! Lično in moderno grafično oblikovanje celotnega projekta je prispevala Opa: Celica (Bojan Pavšek), fotografije so v avtorstvu Ksenije Mikor, jezikovni pregled objavljenih besedil pa Sanje Jazbinšek. Ploščo je izdal in promoviral na svojem zadnjem (2.) velenjskem koncertu v okviru 2. koncerta glasbene KLASIKE Festivala Vele nje v GŠ » F. Koru na Koželjskega« 14. dec. (2010) zbor sam: Šaleški akademski pevski zbor Velenje (zanj Boris Bubik). Tiskovne in avdio storitve je opravila založba Racman (avdio in video studio v Ljubljani), plošča pa je izšla z oznako ŠAPZ CD 002, Velenje, 2010.



Zakaj so vsi pevski zbori na tekmovanjih zlati? Matjaž Šalej

Saj v resnici niso. Se pa vsak pevski zbor, ki na katerem od tekmovanj prejme zlato priznanje, rad s tem pohvali. Med laiki in površnimi spremljevalci resnično velja mnenje, da kaj se pa za vraga dogaja z zborovskimi tekmovanji, saj se vsi zbori skoraj z vsakega vrnejo z zlatimi priznanjem. In zakaj sploh te vrstice? Velikokrat me kakšen znanec, ki ni toliko vpet v takšno glasbo, povpraša: Kdo je res dober in kdo boljši? Pri zborih je tako kot pri vsej drugi glasbi, popularnost in prepoznavnost ni vedno merilo kvalitete. Potem je tu še glasbeni okus. Ampak zbore hvala bogu ocenjujejo profesionalni glasbeniki, profesorji, svetovni dirigenti … In če se vrnem h glasbi, tako čisto splošno. Je Helena Blagne boljša od Marjane Lipovšek, je legendarni klarinetist Avsenikov Albin Rudan boljši od Mateta Bekavca? Je zmagovalec tekmovanja pevskih zborov v nedeljo zvečer pri Mariu boljši od prejemnika prestižne zborovske velike nagrade Evrope? Populizem je eno, kvaliteta drugo. In ker nas z vseh medijev oblegajo s popularnimi glasbenimi vsebinami, se zadnja leta obračam h kvaliteti. Tudi v službi sem takšni, da med tehtanjem vedno prevesim mnenje k umetniškemu presežku, saj je dobre kulture vedno premalo. Po krajšem premisleku se mi zdita v zvezi s tem vprašanjem in miselnostjo večine, vsaj med zbori, najmanj dve pomembni dejstvi, ki zavajajo ljudi, ki bolj površno spremljajo kulturne, tovrstne in drugačne dosežke. Pomembno dejstvo je, da zborovodje, tisti ki imajo že nekaj izkušenj, poznajo svoje zmožnosti ustvarjanja z zborom in tudi zmožnosti svojih pevcev. Ker poznajo stroko, si po navadi tudi izberejo tekmovanje po kvaliteti in tradiciji, ki jim ustreza in na katerem bodo lahko dosegli uspeh. V vsaki večji evropski državi je kar nekaj takšnih tekmovanj. Po navadi se moraš na takšne in podobne dogodke prijaviti vsaj pol leta prej, na nekatera celo leto, temu primerno se lahko dobro pripraviš. Na najzahtevnejših, močnih tekmovanjih prireditelji zahtevajo dobre reference, ki obsegajo posnetke, ki niso stari več kot leto ali dve, curicculum zbora in dirigenta, ki je priča o kontinuiteti dela in kvalitete, in še kaj. In ker smo Slovenci ne samo pregovorno dobri pevci, pa še zagnani delavci, tudi v glasbi, uspe kakšnemu mlademu debitantskemu zboru že na svojem prvem tekmovanju osvojiti zlato medaljo. Drugo pomembno dejstvo je, da prireditelji kriterije pripravijo tako, da je med poznavalci pomembneje, kdo je zmagovalec kategorije in ne kdo je dobil zlato priznanje. Kriterije ocenjevalne komisije postavijo tako, da res tudi slabši zbori dosežejo vsaj bronasto priznanje. Mnogo več velja zmagovalec kategorije, to pa postane tisti, ki mu žirija z oceno ali brez dodeli lavreat najboljšega. Nekateri prireditelji sploh ne podeljujejo žlahtnih priznaj, ampak le prvo, drugo in tretje mesto. Nekatera tekmovanja so tudi takšna, na katerih sodelujejo vsi - otroški, moški, ženski, mešani, komorni zbori ... Tekmovanja nimajo enotnih pravilnikov ocenjevanj, zato je težko primerjati odličen otroški ali komorni zbor in mu podeliti, kot je navada za sklepne dele tekmovanj, lavreat najboljšega med najboljšimi, veliko nagrado … Med tekmovanji obstajajo razlike, ki jih izkušeni dirigenti in poznavalci prepoznavajo. Nekatera tekmovanja imajo večji ugled, zahtevnost, tradicijo, pomembna je tudi razvitost pevske in glasbene kulture v državi, kjer se odvija tekmovanje. Če recimo primerjam to čisto izven konteksta s športom, morda z atletiko, mnogo več velja nagrada v kategoriji 100 metrov na diamantni ligi kot na mednarodnem atletskem tekmovanju v domačem mestu. No najpomembnejše dejstvo pa je kvaliteta, ki se kaže v izboru programa, tehtnosti programa, poznavanju in dobro odpetih skladbah različnih zgodovinskih slogov, izenačenosti in tehnični postavljenosti zbora ter seveda interpretaciji in muzikalnosti, kar naj bi krasilo najboljše. Vse to in še kaj tehničnega (za kar nisem pristojen) ocenjuje strokovna žirija, ponekod tudi do 10-članska. Pa da malo izplavamo iz a-capela glasbenih voda v zabavne vode, ki so bližje večini smrtnikom. Ko že tako pogrešamo zlate pevske čase Slovenske popevke in Eurovizije. Nekoč, ko so najboljše popevke izbirali strokovnjaki, je bila kvaliteta in izbor boljši, kot to opravlja tele-voting. Se vam ne zdi? In ko smo nekoč recimo imeli samo en festival narodnozabavne glasbe na Ptuju, je tudi tam uspeh nekaj pomenil. Danes pa glasovalni stroj popularne glasbe rokuje z mobiteli, s pomočjo katerih zmaguje bolj medijska prezenca kot kvaliteta.




Naš čas, 23. 12. 2010, barve: CMYK, stran 15

107,8 MHz

23. decembra 2010

15

Glasbene novičke

Na obisku pri zamejskih Slovencih Predpraznični čas smo v uredništvu Našega časa in Radia Velenje skupaj z zunanjimi sodelavci izkoristili za skok k našim severnim sosedom. Pogledali smo, kako preživljajo praznične dni v Beljaku in Celovcu. Presenetila nas je njihova neposrednost in pripravljenost za druženje in veselje. Svoja trga napolnijo s prijaznimi gostilnicami in stojnicami, ki jih seveda tudi pridno obiskujejo, saj iz gostilnic prijetno diši, po čem le, kot po kuhanem vinu, grogu in seveda cimetu.

Ogledali smo si tudi Granatium, podzemni muzej poldragih kamnov, povsem na novo lepo urejen, obiskovalcem pa dovolijo tudi, da si lahko sami izklešejo kamen. Seveda ga lahko tudi odnesejo s seboj. Prav tako navdušeni smo bili nad obiskom v prijazni slovenski vasici v Rožu ob Vrbskem jezeru - Bilčovs, kjer smo v znani gostilni Miklavž pokramljali s člani trdne slovenske rodbine Ogris.



PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.

NOVOLETNI ŽUR V RDEČI DVORANI V soboto, 25. decembra, bo v velenjski Rdeči dvorani tradicionalni rock koncertob koncu leta, na katerem bodo poleg skupine Šank Rock letos nastopili še Mi2, Pero Lovšin in skupina XXX.

MIRAN RUDAN & COLONIA Popularna hrvaška skupina Colonia je prvič v 15-letni karieri posnela duet s kakšnim slovenskim izvajalcem. Za to potezo so se odločili ob priredbi pesmi Kad se sretnu prijatelji. Pesem v priredbi nosi naslov Stara prijatelja, za sodelovanje pa so izbrali Mirana Rudana.

MILAN KAMNIK Koroški kantavtor je po štirih letih izdal svoj šes ti album, ki nosi naslov Za muš ter. Na njem je deset skladb, ki jih je glasbenik, ki sicer ustvarja že 35 let, posnel v meki ameriškega countryja Nashvilleu. Naslov prvega singla z albuma je Frančka.

SANDRA AUER 25-letna študentka in pevka želi unovčiti zanimanje zanjo po sodelovanju v Big Brotherju slavnih. Posnela je priredbo slovenske zimzelene uspešnice Poletna noč Mojmirja Sepeta in Elze Budau. Skladba je v Sandrini izvedbi dobila nekoliko hitrejše ritme.

NIKI V poplavi božično-novoletnih skladbic ob koncu leta prihaja še ena. Skladbo Dedek Mraz prihaja med nas, ki jo je nekoč že prepevala tudi Saša Lendero, je tokrat zapela pevka Niki. Sicer gre za priredbo znane skladbe Santa Claus Is Coming To Town.

1. ROK KOSMAČ - Ljubi me 2. SAMUEL LUCAS - Ona nije više tu 3. DANIEL RAMPRE & LUCIENNE LONČINA - Adelina Rok Kosmač v teh prazničnih dneh predstavlja novo skladbo Ljubi me. Pesem napoveduje nov, njegov že tretji studijski album z naslovom Prepusti se. Album je Rok s preverjeno ekipo, aranžerjem Alešem Zibelnikom in producentom Frenkom Novo, ustvarjal vse od poletja pa do mrzlih zimskih dni. Kot pravi sam, so skladbe na novem albumu bolj zrele, prvi single, pesem Ljubi me, pa je ponovno ljubezensko obarvana, kljub temu da ni klasična balada.

Elton John prihaja v Izolo Legendarni britanski pop zvezdnik Elton John bo 2. julija prihodnje leto nastopil na mestnem stadionu v Izoli. Glasbenik, ki se je na svetovni glasbeni sceni pojavil leta 1967, je v več kot štiri desetletja trajajoči karieri izdal več kot 30 albumov, ki jih je ustvaril skupaj z avtorjem Ber niem Taupinom. V svoji karieri je Elton prodal več kot 250 milijonov izvodov svojih albumov, za svoje delo pa je prejel šest grammyjev, oskarja, nagrado Golden Globe Award in nagrado tony. Leta 2004 ga je glasbena revija Rolling Stone uvrstila na 49. mesto največjih glasbenikov vseh časov. Leta 1994 so ga spreje li v Rock'n'Roll dvorano slavnih. Pred dvema letoma pa ga je Billboard razglasil za najuspešnejšega samostojnega glasbenega izvajalca vseh časov.

V boj za oskarja 41 skladb Na širšem seznamu skladb, ki se bodo potegovale za oskarja za najbolj šo pesem, se je uvrs ti lo 41 skladb. Kar tri od njih so nastale za film Burlesque, v katerem sta zaigrali Cher in Christina Aguilera, na seznamu pa so tudi skladbe v izvedbi Gwyneth Paltrow, Janet

Jackson in Alanis Morissette. Seznam se bo sicer skrčil na največ pet pesmi, ki se bodo potegovale za oskar ja. Nji hovi naslovi bodo znani 25. januarja 2011, ko bodo znane tudi ostale nomina cije. Oskar je bodo podelili 27. februarja v dvorani Kodak v Los Angelesu. Po pravilih akademije, ki podeljuje nagrade, sta iz enega filma lahko nominirani največ dve pesmi. Na zadnji podelitvi je oskarja za najboljšo pesem dobila skladba The Weary Kind iz glasbene drame Noro srce z Jeffom Bridgesom v glavni vlogi.

Božični večer skupine Tangels Skupina Tangels na radijske postaje pošilja posebno skladbo, ki je namenjena božičnemu času. Gre

Tanja Ribič z božično skladbo

za skladbo Božični večer, sicer predelano tradicionalno skladbo What Child Is This. Sicer je skupina v mesecu decembru izdala ploščo Vprašaj nocoj srce, ki je izšla v sodelovanju z društvom za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Beli obroč. Ploščo, ki je hkrati tudi prvenec skupine, bo društvo Beli obroč kot darilo poslalo v vsa slovenska gospodinjstva. Minuli torek je skupina predstavila izid plošče in začetek dobrodelnega projekta Odprta srca tudi s samostojnim koncertom pred polno Festivalno Dvorano Ljubljana.

YMCA je GMTS LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.

1. Toplar - Bela snežinka 2. Veseli Svatje - Polnoč zvoni 3. Modrijani - Novo leto bo prišlo 4. Rosa - Lani za božič 5. Igor in Zlati zvoki - Ko bo božič spet 6. Golte - Prihajamo za praznike 7. Tone Rus - Božični večer 8. Slovenski zvoki - Dragi Miklavžek moj 9. Zreška pomlad - Za božič 10. Zupan - Po praznikih diši … več na: www.radiovelenje.com

ved no žele li. Sin gle Sku paj, ki spremlja izid albuma Nevarna igra, so radijske postaje lepo sprejele. Za predbožični čas pa vsem poklanjajo skladbo GMTS. Gre za predelavo legendarne skladbe YMCA, pri snemanju katere so se zelo zabavali. YMCA so tako prepesnili v GMTS, ki označuje začetnice njihovih imen. V studiu so jo posneli z bendom v živo, pri produkciji pa je poleg Igorja Potočnika sodeloval tudi Simon Šurev, ki ga pozna mo še iz uspeš nih časov zasedbe Sound Attack. Tako kot ostale pesmi je tudi GMTS posneta v treh jezikih, poleg slovenskega še v angleškem in hrvaškem.

Zasedba all4play se po izidu albuma Nevarna igra in aktualnem singlu Skupaj v decembru mudi predvsem na koncertnih odrih. Že nekaj časa jih na pomembnejših nastopih spremlja pianist, štirje vokali pa v živo pričarajo zvočno sliko, ki so si jo

Tudi Tanja Ribič se v tem božičnem času ni mogla upreti skušnjavi, da ne bi posnela času primerne skladbe. Na radijskih postajah po Sloveniji se tako že nekaj časa vrti njena nova, tematsko obarvana skladba s prazničnim naslovom Na božični večer. Skladbo sta napi-

sala Gregor Stermecki (glasba) ter Rok Vilčnik (besedilo), za aranžma pa je poskrbel tudi Iztok Turk. Božična balada je Tanji, ki se je že večkrat dokazala kot odlična pevka, pisana na kožo. Je nežna in zasanjana, skratka prav taka, kot Tanji in njenemu vokalu najbolj ustreza. Skladba Na božični večer hkrati napoveduje tudi novi album Tanje Ribič, a o tem več kdaj drugič.


Naš čas, 23. 12. 2010, barve: CMYK, stran 16

23. decembra 2010

16 Na fotografiji je boljši del Rakunove kmetije iz Rečice ob Paki (od desne proti levi): gospodinja in gospodarica Martina, njena hči Mateja in bodoča snaha. Pravijo, da imajo Laketovi (Rakunovi po domače) moški srečo z ženskami. V precejšnji meri to tudi drži, saj od prve do zadnje podpirajo tri vogale pri hiši ne samo v besedah, ampak tudi v dejanjih.

Vonj po praznikih

Ohlajen park

V času pred prazniki mnogim prav zadiši priti domov. Ta vonj se zazna zelo daleč in ima zelo privlačno moč.

Velenjski Sončni park bodo ogradili. Potem bo menda manj vroč. V vseh pogledih.

Ekipno delo Aca Poles tudi v pokoju ne počiva. Še vedno se rada odzove vabilom Muzeja Velenje, kjer je kot kustosinja pustila svoj pečat, in vodi kakšno prireditev. Ob velikih jaslih v atriju gradu, ki so na ogled v teh prazničnih dneh, se je raznežila. Seveda, saj so vnuki sedaj njeno največje veselje.

Ne le v športu, tudi v velenjski občinski upravi naj bi bilo več ekipnega dela. To pa naj bi se poznalo »v mreži« občanov.

Nevarnost tudi na črno Pri delu na zaposlene še vedno preti veliko nevarnosti – smo zadnje dni slišali tudi na srečanju v Velenju. Vendar tudi tisti, ki nimajo službe, niso nič kaj bolj varni. Še posebej, če delajo na črno.

Zdenko Gorišek, ravnatelj osnovne šole Antona Aškerca in predsednik Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje, je vesel, kadar lahko v roke prime tako velik ček. Tako dobesedno kot po znesku, zapisanem na njem. »Otrokom bomo lahko polepšali te praznične dni, njihove oči in iskrice v njih pa so vedno najlepše darilo,« je povedal ob prevzemu čeka, ki ga je otrokom namenil župan Bojan Kontič. Iz svojega žepa. Odrekel se je namreč nagradi, ki bi jo letos dobil za delo župana.

Naših 20 let Tudi ob letošnjem praznovanju obletnice samostojnosti nekateri ponavljajo vprašanje: smo se zato borili. Pogosto taki, ki se sploh niso.

Vroča mrzlica Kljub krizi je mnoge že močno zajela praznična nakupovalna mrzlica. Zaradi nje je mnogim kupcem zelo vroče.

Tudi za odrasle Če bi tudi za odrasle veljalo, da le pridni dobijo darila, trije dobri možje v tem času ne bi imeli tako veliko dela.

Vse bolj po tuje Pri nas je postalo že kar moderno - ne le zaradi potreb, da se ljudje učijo tuje jezike. Čeprav mnogi še prav po slovensko ne znajo govoriti.

Prešibki državljani Vlada ima vse nižjo podporo. Mnogi državljani nimajo več moči, da bi jo podpirali.

Srečno 2011 Poslovanje z vizijo, z okoljem v mislih, s človekom v središču. Našim sodelavcem, njihovim družinam, poslovnim partnerjem in vsem ostalim bralcem želimo vesele praznike in srečno novo leto 2011. Letos bomo namesto nakupa poslovnih daril sredstva namenili v dobrodelne namene in 40 otrokom omogočili petdnevne zimske počitnice.

BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje BOSCH AND SIEMENS HOME APPLIANCES GROUP


Naš čas, 23. 12. 2010, barve: CMYK, stran 17

POGOVOR, OBJAVE

23. decembra 2010

Šolnik z dušo in telesom Mag. Milan Meža pravi, da je čas za to, da prisluhne samemu sebi Tatjana Podgoršek

Mag. Milan Meža je eden redkih, ki ga s pohvalo za opravljeno delo spraviš prej v zadrego kot kaj drugega. Rdečice na obrazu, mencanja z rokami, besed, ki kar nočejo iz ust, človek ne more spregledati. Ravnatelj (prvi) Višje strokovne šole Šolskega centra Velenje nikoli ni silil v ospredje, čeprav bi lahko stal velikokrat prvi v prvi vrsti. Če se je to zgodilo, se je zaradi tega, ker mu je to pripadalo po dolžnosti, največkrat pa so ga tja potisnili drugi, ki so se nanj vedno lahko zanesli, saj je naloženo nalogo opravil vestno, strokovno …, kar med drugim dokazujejo tudi državna priznanja s področja šolstva, županovo priznanje, predvsem pa študenti, ki jim je predaval ali jim še predava. Ti trdijo, da je šolnik z dušo in telesom, da je dober predavatelj. Marsikoga je presenetil z novico o upokojitvi. »Čas je, da po 36 letih dela v šolstvu prisluhnem tudi samemu sebi. Pogoje za upokojitev izpolnjujem, imam dobrega naslednika Srečka Zormana … Me ob tem sicer stiska pri srcu, tako da nisem ravnodušen, a … Svoje obveznosti za to študijsko leto bom že opravil, le ravnatelj ne bom več. Če bodo potrebe na šoli kasneje takšne, da bi lahko pomagal, se bom rade volje vključil,« je dejal in ob tem pohvalil svoje sodelavce, med katerimi se je vedno dobro počutil. Odločitev o upokojitvi s prvim januarjem prihodnje leto je sprejel v zelo kratkem času. Razprave o pokojninski reformi so mu »dale misliti«, še bolj kot to, pa so na odločitev vplivale razmere v višjem šolstvu. Moti ga, ker so stvari precej nedorečene in zaradi tega ne more imeti zadev urejenih, kot bi si želel. Vse preveč je pretiranih zasebnih pogledov na višje stro-

kovno izobraževanje, vse bolj vodeni povezovanje med gospodarstvom in šolo, kar je bil eden od temeljnih ciljev, ki so si jih zadali ob ustanovitvi višje šole pred 14 leti. Ministrstvo je spustilo iz rok mreženje višjih šol in zaradi tega so postale stvari neobvladljive. Grenak priokus je kar takoj »poplaknil« z obujanjem spominov na začetke, predvsem pa na dosežke višje strokovne šole. Ponosen je, da je v Velenju odprla vrata prva taka šola, katere program so zasnovali strokovnjaki iz gospodarstva, svetovalci iz tujine in predstavniki šole. Da je šola rasla, razvijala izobraževalne programe, po katerih so se zgledovali drugi. Njeni diplomanti so bili iskani na trgu,

ker so bili zaposljivi, ker so bili »pisani na kožo« potrebam gospodarstva. Kolikšen je imel delež pri tem Milan Meža, vedo najbolje tisti, ki so z njim soustvarjali. Fant z Repnikove kmetije v Podkraju takrat, ko se je odločil za študij elektrotehnike in ga leta 1974 končal, ni razmišljal, da bo kdaj predavatelj. Tako je nanesel splet okoliščin. Zaposlil se je na velenjskem premogovniku, ki je bil ustanovitelj Rudarskega šolskega centra. Ker je tu primanjkovalo kadrov, je šel na center. Sem tudi zato, ker so mu omogočili vpis na podiplomski študij. Nikoli ni obžaloval odločitve o učiteljskem poklicu. Koliko mu je ta »prišel prav« pri njegovih dveh sinovih? Dejstvo je, da sta se oba odločila za tehniko, nato za pedagoške vode. Oba sta namreč predavatelja na višji strokovni šoli, ob tem pa še uspešna podjetnika. Milan upa, da bo lahko kot upokojenec življenjske izkušnje uspešno prenašal na vnuke – dva vnuka in tri vnukinje. Da bo lahko dopolnjeval znanje o nano tehnologiji, raziskavah na področju fizikalnih delcev, kar ga zelo zanima, prebral kakšno knjigo več. Njegovo veselje sta hiša in vrt. Tudi kuha rad. Potovanja? »Žena Erna je navdušena nad njimi, jaz precej manj. Treba je sprejemati kompromise, ki so običajno taki, da greva pogosto kam,« je še dejal Milan Meža. 

Mag. Milanu Meži se je za njegov prispevek v izobraževanju velenjski župan Bojan Kontič zahvali s Pobiralko zvezd – protokolarnim darilom Mestne občine Velenje.

17

Psiholog odgovarja (33) Vprašanja prosim pošljite na naslov: Deseo, Cesta 1/5, 3320 Velenje, ali na e-mail naslov: petra.tekavec@deseosvetovanje.com

Spoštovani, Imam grozen strah pred letenjem in bi se ga rada znebila. V mladosti teh težav nisem imela, pojavile so se pred 10 leti. Sedaj imam 45 let in z možem si zelo želiva potovati. Izbirava destinacije v Evropi, kamor se lahko odpraviva z avtom. Seveda bi si želela potovati dlje, a mi ta strah to preprečuje. Postaja res moteče in ne vem, ali naj stopim do psihiatra, da mi predpiše tablete, če bi seveda sploh pomagalo. Ali obstaja drugačen način, da premagam to grozo pred letenjem? V naprej hvala za pomoč.

Strah pred letenjem Spoštovani! Strahovi nas omejujejo v življenju, saj moramo najti način, da jih zaobidemo, in smo zato lahko prikrajšani na marsikaterem področju našega življenja. Razumem vašo težavo in željo, da premagate ta strah, da boste lahko normalno potovali. Zdravila vam bodo pomagala zmanjšati anksioznost, vendar nisem prepričana, da bi strah popolnoma izginil. Pri vas gre za obliko fobije, ta pa se najučinkoviteje zdravi z vedenjsko-kognitivno psihoterapijo. Seveda si lahko za začetek pomagate tudi sami, morate pa biti disciplinirani in redni pri izvajanju. Pri fobijah se uporablja več tehnik, skupno vsem je postopno izpostavljanje stresni situaciji, da se doseže desenzitizacija oz. vedno manjša anskioznost in strah. Tehnika sproščanja je eden od načinov. Namen je, da sprostite mišice z globokim dihanjem, ob tem ko si predstavljate svojo težavo. Pričnete z vidikom, ki je za vas manj grozljiv in postopno vse do situacije, katere se najbolj bojite. S tem se boste naučili pomiriti in znižati nivo anskioznosti, dokler vam misli in predstave o letenju ne bodo več tako zastrašujoče. Ko boste težavo obvladali mentalno, lahko poskusite s postopnim izpostavljanjem realni sitauciji. Tudi tu je pomembno uravnavanje in zmanjševanje anskioznosti s sproščanjem, saj ta vzdržuje fobijo in vam preprečuje letenje. Veliko sreče in vztrajnosti vam želim. Če boste pa čutili, da si sami ne morete dovolj učinovito pomagati, lahko obiščite kratkotrajno psihoterapijo, pri kateri boste dobili natančne napotke in usmerjanja. 


Naš čas, 23. 12. 2010, barve: CMYK, stran 18

18

VI PIŠETE

23. decembra 2010

Končnoletni teden v emce placu

Čarobnost pričaral še sneg Velenje, 17. in 18. decembra – Konec minulega tedna ni bil le izjemno hladen, bil je tudi pravljično in čarobno obarvan. K temu so poleg vremena pripomogli vsi, ki so se v petek in soboto zvrstili na Čarobnem odru in s svojimi glasbenimi in plesnimi točkami pomagali pričarati predpraznično vzdušje. V petek je namreč Festival Velenje v središču mesta, na Cankarjevi ulici, postavil praznični sejem, nastopi na čarobnem odru pa so še popestrili dogajanje na njem. Kljub strupenemu mrazu so pod odrom nastopajoče spodbujali tudi

obiskovalci sejma in svojci nastopajočih. Med tistimi, ki so čarobnost pričarali v petek, je bilo namreč zelo veliko osnovnošolskih in vrtčevskih skupin. V noči na soboto je dolino pobelil nov sneg in sobotno dogajanje v središču mesta je bilo zato še bolj pravljično. Skupaj se je v dveh dneh na Čarobnem odru zvrstilo kar 26 nastopov različnih skupin in posameznikov, prav vsi pa so z njimi pričarali predpraznični čas pričakovanja. Za obdarovanje pa smo lahko z nakupom drobnih darilc poskrbeli tudi na stojnicah.  bš, foto: vos

Na čarobnem odru so se dva dni vrstili glasbeni in plesni nastopi, ki so greli srca in duše obiskovalcev Prazničnega sejma.

s

0

d

g

a y

s f

.

c

f a y

u

.

-

-

135 let že kopljemo premog, s d 0ki dajegelektrično energijo za celo Slovenijo. u . Tudi v prihajajočih praznikih bo energija iz premoga razsvetljevala f okrašene smreke c in grela družinska gnezda.

.

f

.

-

-

Rudarji vam želimo veliko zdravja, sreče in s z vsemi bližnjimi.d razumevanja 0

a y

s

g

. Naj bo naša skupna prihodnost še naprej svetla in topla.

u s

fPrijetno praznovanje in srečno 2011!c f

-

s

0 a y

-

g

d

s

.

c

f

0

g

a y

-

s

d .

ŠŠK polepšuje praznike mamicam

u s

f

 Nastja Stropnik Naveršnik

u

.

f

V iztekajočih se dnevih letošnjega leta smo Šaleški študentski klub in Mladinski cen ter Vele nje za vse ŠŠK -jevke in ŠŠK-jevce pripravili teden poln aktivnosti in pestrega programa. Začenjamo danes, 23. decembra 2010. Če vas zanima, kako izgleda novi x-box in bi se tudi sami radi preizkusili v kakšni igri, potem nas obiščite od 16 h dalje v eMCe placu. Kinect podpira prostoročno igranje z zaznavanjem senzorja, v nekaterih primerih omogoča tudi prepoznavanje obraza in glasu. Pri vseh igrah igralec z gibanjem telesa nadzoruje dogajanje na monitorju. Dresscode party se bo odvijal jutri, 24. decembra, ob 21.00 v eMCe placu. Pričakujemo vas v kravatah, metuljčkih in mini krilcih. Za vse, ki ne boste upoštevali skrivne kode za zabavo bo vstopnina 1 evro, zato le prebrskajte omaro, poiščite kravate ali oblekice ter skupaj preživimo praznični večer. Na dan božiča bomo zažurali na vsakoletnem »vsesplošnem velenjskem zaključku« v eMCe placu v antikapitalističnem duhu. Za glasbo v klubu bo skrbel evropsko znani De Viant DJ pa tudi šank bo opravil svojo nalogo. Vstopnine ni! V nedeljo, 26. 12., bomo poskrbeli za jazz ambient ter vse, kar sodi zraven. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji jazz glasbe in tudi ostali, ki si želite nedeljski

večer preživeti v eMCe placu. Jazzovanje začenjamo ob 18. uri. Brez skrbi, nismo pozabili na enega največjih žurov, ki ga organiziramo vsako leto konec decembra. Tudi letos se bomo poslovili od iztekajočega se leta in nazdravili s penino novemu, ki prihaja. Tradicionalni ŠŠK Pej'n žur bo v torek, 28. 12., letos prvič v prostorih eMCe placa. Vabljeni v sredo, 29. 12., od 21. ure dalje v eMCe plac na najboljšo »musko« v mestu na večer OH TA ŠESTDESETA, OH TA SEDEMDESETA z našim DJ Vasjem. Ob koncu mrzlih decembr skih dni bomo v eMCe placu poskrbeli za sonček, poletje in morje ob prijetnih ritmih reggae glasbe bomo zaplesali in obudili poletje. Za glasbo bosta poskrbela dva stara mačka reggae scene – to sta Dj MitJah in Dj Sewah, vstopnina za «vozovnico do Jamajke« pa bo 1 evro. Vabljeni v četrtek, 30. 12., od 21. ure dalje v eMCe plac. Obiščite našo kavarno, kjer nismo pozabili na mrzle dni, zato smo za vse naše člane pripravili posebno ponudbo vročih napitkov. Lahko se boste pogreli ob zakuhančku, vroči čokoladi, povečali pa smo tudi ponudbo navadnih, zelenih in črnih čajev. Vse napitke pa lahko dobite tudi v XL skodelicah. Člane obveščamo, das mo ŠŠK in javni zavod Mladinski center Velenje objavila razpis za uporabo prostorov eMCe plac v letu 2011 od ponedeljka do srede med 14. in 22. uro. Na ta razpis se lahko za brezplačno uporabo prostorov prijavijo mladinska društva, glasbene in gledališke skupine ter mladinska interesna združenja. Prijavite se lahko najkasneje do 15. januarja 2011. Več informacij na naši spletni strani. Preživite konec leta 2010 v naši družbi!

c .Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije f -

Od 16. decembra 2010 pa vse do konca tega leta izvaja Šaleški študentski klub dobrodelno akcijo »ŠŠK za mamice«. Novo leto in božič sta praznika, ko se ljudje obdarujemo, in ravno zaradi tega se je ŠŠK odločil, da bo v teh prazničnih dneh iztekajočega se leta obdaril vse mame in očete, ki poleg študija uživajo v radostih starševstva. Dobrodelna akcija o obdarovanju študentov staršev je na klubu že kar nekaj časa prisotna in je bila že večkrat izpeljana, navadno ob materinskem dnevu, lani pa je bil projekt prvič izpeljan v času pred božičem. Zaradi lanskega zelo velikega odziva – kar 20-30 mladih družin je lani sodelovalo v tej akciji - se je ŠŠK odločil, da letos ponovno izpelje ta projekt. Vse, kar je potrebno storiti, je prinesti potrdilo o šolanju dijaka oz. študenta ‘starša’, prinesti fotokopijo rojstnega lista otroka in biti član ŠŠKja. Mladi starši, obiščite klub med uradnimi urami in podarili vam bodo bon v vrednosti 50 evrov, ki ga lahko unovčite v trgovinah Baby center. Žan Delopst, predsednik kluba, pravi, da je Šaleški študentski klub odprt za takšne dobrodelne akcije. »V času krize, ki še vedno traja, je lepo videti nasmejane obraze mamice in očetov skupaj z otroki v naših prostorih, ko pridejo po bone, in vedeti, da smo jim vsaj malo polepšali praznike s tem simboličnim darilom. Zame je projekt »ŠŠK za mamice« eden naših boljših projektov. Baby center je že dolga leta naš partner v izvedbi te akcije in se vsako leto odzove povabilu k sodelovanju, saj se tudi zavedajo, da gre res za lepo gesto.«  Nastja Stropnik Naveršnik


Naš čas, 23. 12. 2010, barve: CMYK, stran 19

VI PIŠETE

23. decembra 2010

19

Po božično drevesce na trg, ne v tuj gozd! Žive jaslice v Skornem Zadnja leta se namesto umetnih božično-novoletnih dreves vračajo naravna – Opremljena morajo biti s »plombico« in posekana z dovoljenjem – Nekateri za božično–novoletno okrasje poskrbijo tudi drugače Milena Krstič - Planinc

Na božični večer se po tradiciji okrašuje drevesca. Zimzeleno drevo je že od nekdaj simbol življenja, božično drevo pa je še mlada šega. Mogoče pa vaše drevesce niti ne bo božično, ampak bo novoletno? Boste izbrali umetno ali naravno? Vsako ima svoje slabosti in svoje prednosti. Naravno hitro izgublja iglice, a diši; umetno je očitno nenaravnega videza, vendar so mnogi prepričani, da s tem, ko so izbrali takšnega, ne uničujejo smre-

Za nedeljo vse pripravljeno in uigrano – Njihov trud bo poplačal vaš obisk Milena Krstič - Planinc

Jože Rihar na velenjski tržnici s smrečicami z Raduhe.

kovih gozdov. Toda tudi umetna plastična drevesa niso ekološko neoporečna, niti pri izdelavi niti potem, ko postanejo odpadek. Aleš Ocvirk z Območne enote Nazarje, krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije Šoštanj, pravi, da je pomembno predvsem, kako do naravnega drevesca pridemo. V preteklosti, kar spomnite se, je bila večina drevesc nenačrtovano posekanih. Zdaj ni več tako. »Pri prevozu in prodaji morajo biti označena s tako imenovanimi plombami v obliki nalepk, letos so rumene barve, ki

Drsališče v letnem kinu Kdaj bodo na njem tudi drsali, je odvisno od temperatur, saj bo led naraven – Pripravljajo tudi spremljevalni program Velenje, 20. januarja – Če ste se zadnje dni kaj sprehajali okoli Škalskega jezera, ste zagotovo opazili delovne stroje na območju letnega kina. Ob koncu tedna, ko je pritisnil hud mraz, so si vsi, ki v teh dneh tam postavljajo drsališče, zagotovo želeli, da bi bilo to že postavljeno, saj bodo pri »delanju« ledu povsem odvisni od vremena. Želja, da drsa-

lišče odprejo v času božiča, pa se jim bo težko uresničila, saj vremenoslovci napovedujejo otoplitve. A dejstvo je, da Velenje dobiva drsališče, ki si ga mnogi že dolgo želijo. Ker območje letnega kina ni prav veliko, tudi drsališče ne bo tako. »Ugotovili smo, da je najprimernejša velikost 15 x 20 metrov, ledena površina bo postavljena v smeri

Marija Verdenik: »Za okrasitev poskrbim z ikebano.«

jih izda Zavod za gozdove Slovenije,« pravi. Na plombi je napisana letnica in gozdnogospodarsko območje, v katerem je bilo drevesce pridobljeno. Sekanje, je spomnil, v tujih gozdovih pa je kraja. Od 20. do 24. decembra proda največ smrečic, je na velenjski tržnici povedal Jože Rihar z Raduhe. »Ljudje povprašujejo po meter do dva metra velikih smrečicah, nekateri si želijo tudi večjih, a je takih manj. Eni so že šli na umetne, pa so se vrnili k naravi. Tole, kar prodajam, je vse iz mojega gozda z

Raduhe. Kot vidite, so vse smrečice tudi opremljene tako, kot morajo biti, in posekane z dovoljenjem revirnega gozdarja,« je povedal. Se pa zadnje čase ljudje odločajo tudi za dru gač ne okra sit ve. Gospa Marija Verdenik je rekla, da smrečice ne postavlja, za praznično okrasitev poskrbi z ikebano iz naravnih materialov. »Sama jih naberem. To mi je najlepše. Ko po stanovanju zadiši po cimetu, pečenih piš ko tih in poti ci, pa je razpoloženje pravo.«

sever-jug,« pravi Dimitrij Amon iz Mladinskega centra Velenje, kjer so idejo in izvedbo pripravili skupaj s Hokejskim društvom Velenje, ŠŠKjem, MO Velenje in ŠZ Rdeča dvorana. Slednji so v skladišču imeli še kar nekaj materiala, ki ga je občina kupila pred leti ob nakupu umetnega drsališča (postavljeno je bilo na Titovem trgu), ki pa se med občani ni prijelo. »Dobili smo varovalno ograjo, drsalke, stroj za brušenje in ogrevanje drsalk in še nekaj opreme za izvedbo drsališča. Prav vse bomo uporabili.« Za izvedbo drsališča je stroške plačala MO Velenje, saj so morali pred postavitvijo drsališča utrditi teren, zato so izdelali nov tampon, uredili drenažo in napeljali dodatno razsvetljavo za

nočno drsanje in program na drsališču. Za izdelavo ledu na drsališču bi potrebovali nekaj zelo hladnih noči. »Nočne temperature pod 10 stopinj Celzija bi morale držati vsaj 7 dni, saj bomo led delali le z vodo, ki jo bomo ponoči preko šobe pršili po drsališču. Ko bo drsališče odprto – namenjeno bo rekreativnemu drsanju – bomo ob koncu tedna pripravljali tudi program; disko na ledu, morda koncert, dva hokejska turnirja …,« je še povedal Amon, ki je prejšnji teden še upal, da bo led prinesel že drugi dobri mož – Božiček. Morda pa ga bo tretji, torej dedek Mraz. Ko bo čas, vas zagotovo obvestimo.

XȐɕȐȵɄϵȨʶɜȐɑɕɑȐʶȽɄ



 bš

Ves mesec že v Skornem potekajo vnete priprave na letošnjo prireditev na prostem z naslovom Žive jaslice v Skornem. Turistično društvo Skorno pod vodstvom neumorne Maše Stropnik jih bo pripravilo

Maša Stropnik, alfa in omega društva in prireditve (foto: D. Tonkli)

sedmič. Sodelujejo vsi člani društva, vsak na svoj način. Gre za velik zalogaj, v katerem ni nič – razen vremena – prepuščeno naključju. V igri – videti je kot gledališče na prostem in imajo sceno že pripravljeno - sodeluje triindvajset igralcev, zbor osemnajstih deklet in žive živali. »Z ovčkami nimamo težav«, pravi Maša. »Te nam vsako leto posodi Zdravko Goličnik, zelo prija zen gospod, ki zagotovi tudi jagenjčka, upam da bo tudi letos

tako. Imamo pa težave z oslom. Tega v Skornem nihče nima, zato ga vedno iščemo drugje. Letos nam ga bo posodil Franc Jazbec.« Pravi, da imajo še najmanj težav s kostumi. »Vsako leto kaj na novo dodelamo. Šiva naša članica Vera Pirečnik. Prav z veseljem postori, če česa zmanjka, če je treba kaj popraviti.« Vsi pa se vsako leto naučijo česa novega, vsako leto napravijo kaj še bolje. »Izkušnje so tiste, ki dodajo piko na i,« pravi Maša Stropnik. Pozimi je hladno, na mrzlem potekajo tudi vaje. »Pred štirinajstimi dnevi, na nedeljo, ko smo imeli dve uri vaje zunaj, nas je pošteno zeblo. »Na sami prireditvi pa takega hudega mraza doslej na srečo ni bilo. A smo imeli enkrat blata do kolen, ker je deževalo. Tega pa si tudi ne želimo. Imamo raje mraz. Najlepše bi bilo seveda, če bi bil v nedeljo sneg.« Čeprav delajo vse to s posebnim zanosom, prostovoljno, nastanejo stroški. »S financami je vsako leto več težav. Ampak tudi tukaj imamo podporo. Franca Fajdigo pri tem vedno zelo rada izpostavim, pa Janka Stropnika, letos nam je vskočil na pomoč tudi Aleš Mikek, ki ni domačin, pa Stojan Vrabič ...«. Obiskovalcev je vsako leto več. »Ko vmes enkrat prireditve ni bilo, so nas z vseh strani klicali in spraševali, kaj se dogaja v Skornem, da smo odpovedali ...«. V Skorno jih zaradi živih jaslic pride blizu tisoč. »Že zdaj obljubljam, če se bojite snega, da so takrat ceste v Skornem najbolj ‘poštimane’ ceste v Šaleški dolini. Pridite, ne bo vam žal.«

Prireditev Žive jaslice v Skornem bo 26. decembra ob 18. uri pri cerkvi svetega Antona.

Božično veselje V Topolšici Zafrške jaslice Turistično društvo Topolšica je minulo soboto pripravilo pohod od jaslic do jaslic. Blizu 30 pohodnikov si je te ogledalo najprej v Centru starejših Zimzelen, kjer sta

poskrbelo za podoživljanje svete noči z živimi jaslicami. Postavili jih bodo v opuščenem kamnolomu v Dolu Suhem. V igrani predstavi bodo prikazali angelsko oznanilo, Jezusovo rojstvo in prihod Treh kraljev. Predstave bodo v soboto, 25., in nedeljo, 26.

ȨȽɤɕɉȐΎȽɄȽɄɨɄȵȐɜɄҬҩҫҫ XǸȹϵȐȵȨȹɄɺǸɉɄɕȵȐȽȨɉɄȇȬȐɜȬǸɕɄɜȐȃȣѱ

jih uredila Volkov Tini in Tone Perovec, nato pa so se odpravili na otvoritev jaslic v naravni velikosti na Zafršnikovi domačiji. Na ogled so letos postavili sveto družino, prihodnje leto pa nameravajo jaslice še dopolniti. Njihov avtor je Tomaž Langus. Velja si jih ogledati.

www.esotech.si

Na Rečici in v Logarski dolini žive jaslice Tudi na Rečici ob Savinji bo tamkajšnje turistično društvo

decembra, ob 17. uri, ponovitev pa bo ob 18.30. Žive jaslice bodo pripravili v sodelovanju s Kulturnim društvom Solčava tudi v Logarski dolini, in sicer v penzionu Na razpotju. Jutri (v petek) bodo predstavo Jezusovega rojstva začeli ob 20., v soboto, 25. decembra, pa ob 18. uri. Ta dan bodo poskrbeli za brezplačen avtobusni prevoz. Avtobus bo krenil iz Mozirja ob 17. uri in bo potnike pobral na vseh večjih avtobusnih postajališčih do Logarske doline. Od tu pa se bo vrnil proti Mozirju ob 20. uri.  tp


Naš čas, 23. 12. 2010, barve: CMYK, stran 20

20

ŠPORT

23. decembra 2010

Spet prišel je tisti čas, ko Staro vas obišče dedek Mraz

Božična stojnica Lions klub Velenje je tudi v letošnjih decembrskih dneh postavil 'Božično stojnico' na Cankarjevi ulici v središču Velenja. V soboto je bilo v pravem zimskem

ozračju pred stojnico živahno. Mimoidočim so ponujali kuhano vino in kulinarične dobrote, ki so jih prispevali člani kluba. Ob tem so v humanitarne namene zbirali prostovoljne prispevke. Lions klub Velenje želi pomagati osebam z motnjo v sluhu pri nakupu pripomočkov za lažje sporazumevanje z okoljem. 

Pomagali pri pripravi krmilnic za ptice Pravo zimsko jutro, 19. 12. decembra, je bilo za otroke Krajevne skupnosti Stara vas še posebej čarobno in težko pričakovano. V domu krajanov so po ogledu prisrčne zgodbice Marička z zelenega vrtička, ki sta jo otrokom predstavila člana KUD Dudovo drevo iz Velenja, s pesmico priklicali težko pričakovanega dedka Mraza. Prijazen mož se je radostnih otrok razveselil, skupaj so se pozabavali, zapeli, zaželel jim je prijaznih dni, veselega druženja, toplih dlani. Naši otroci so bili pridni vse leto, zato jih ni zapustil brez

daril. Nekaj malega je v košu našel tudi za krajanke in krajane, starejše od 70 let. Ti so se zbrali na prednovoletnem druženju s kosilom v Hotelu Paka, kjer sta jih pozdravila najprej predsednik sveta krajevne skupnosti Stara vas Matjaž Zupanc, potem pa še župan Bojan Kontič, njihov sokrajan. Druženje so popestrile tri učenke harmonike glasbene šole Frana Koruna Koželjskega s kratkim programom.  D. Z.

Sani za dolge zimske dni Dedek Mraz je pred dnevi obiskal tudi podružnično osnovno šolo v Cirkovcah. Učencem se je izpolnila želja, da bi za novoletno darilo prejeli "sani za dolge zimske dni", kot so mu napisali v pismu. S pesmijo in

plesom so se predstavili varovanci vrtca in učenci prvih treh razredov. Novoletne želje pa je prisotnim izrekel tudi predsednik krajevne skupnosti Cirkovce Branko Britovšerk. 

Skupina varovancev in zaposlenih v Varstveno delovnem centru SAŠA, enota Ježek Velenje, je bila na obisku pri Francu Avberšku in mu pomagala pri pripravi krmilnic za zimsko hranjenje ptic. Pot na Lopatnik je bila zanimiva in poučna. S tremi službenimi vozili smo se peljali na ranč, kjer nam je gospod Franc, tudi lovec, pokazal, kako se pripravlja krma in obešajo krmilnice za zimsko hranjenje ptic. Varovanci so mu z navduše njem poma ga li pri obe ša nju krmilnic na drevesa v sadovnjaku. Končni pogled je bil veličasten, saj smo pomagali postaviti deset krmilnic, v katerih bo hrano našlo veliko premraženih ptic iz okolice Lopatnika nad Velenjem. Gospod Franc nas je poučil tudi o ostalih lovskih aktivnostih, s katerimi se ukvarja že vrsto let, in nam pokazal zanimive slike lovske divjadi. Vmes nam je pripravil okusno enolončnico in poskrbel, da smo se

Priprava krmilnic za zimsko hranjenje ptic z lovcem

ob prihodu pogreli in okrepili z zeliščnim čajem, katerega sestavine je nabral v bližini okolici ranča. Posladkali smo se tudi z okusnim jabolčnim zavitkom, ki ga je pripravila žena Alenka. Veseli smo bili njegovega povabila in dogovo-

Dobrota, ki ogreje srce Leto se počasi zaključuje in prav tako smo v osnovni šoli Antona Aškerca h koncu pripeljali tudi projekt v okviru Ekošol – Revščina pri nas in po svetu, in sicer akcijo Podarim – se veselim. Ko smo oblikovale idejo o dobrodelni akciji zbiranja igrač, knjig in oblačil, smo razmišljale o tem, kako bi bilo lepo, da bi v tem prazničnem mesecu prav vsak učenec na naši šoli imel možnost seči po darilcu, ki si ga želi. Hkrati nas je družil skupni namen, da bi vsi na šoli v še večji meri občutili lepoto medsebojne solidar nosti in razumevanja, da živimo v različnih družinskih okoljih. Vedele smo, da skupaj zmoremo veliko, nikakor pa si še v sanjah nismo mogle pred-

Hvaležni za pomoč Šaleški odbor za pomoč občankam in občanom se iskreno zahvaljuje vsem za izka za no pomoč, ki je namenjena tako brezposelnim osebam in vsem osebam v Šaleški dolini, ki potrebujejo pomoč. Izdatno finančno pomoč smo letos zbrali septembra na dob ro del ni pri re dit vi s pomočjo šaleških likovnikov in donatorjev iz podjetij. Pomagali smo tudi varni hiši in materinskima domovoma. Iskrena hvala velja Kmetijski zadrugi Šaleška dolina, ki je za

varno hišo in materinske domove namenili tono jabolk. Hvala kmetiji Ročnik iz Zavodenj za podarje-

nih sto litrov mleka in sto jogurtov za javno kuhinjo. 

stavljati, da vsi skupaj zmoremo toliko. V torek, 14. decembra, po mesecu dni zbiranja po domovih, smo vse zbrano razstavili v avli. Zagotovo ni nikogar med nami, ki ne bi vsaj za hip občutil presenečenje in radost ob pogledu na otočke zbranih plišastih in ostalih igrač, zimskih in letnih oblačil in čudovitih knjig. Velika večina učencev si je že med odmori ogledovala zbrano in preko petdeset otrok s starši je prišlo po izbrane stvari v popoldanskem času. V sredo, naslednji dan, je akcija dosegla svoj vrhunec z zaključno prireditvijo. Mladi novinarji so predstavili misli o revščini, ki so jih učenci predmetne stopnje ustvarjali pri urah slovenščine. Njihove misli smo

rili smo se, da se še srečamo. Morda se srečamo že spomladi, ko bomo prišli na opomoč pri čiščenju in urejanju okolice ranča in prisluhnili vsem zimskim prigodam, ki jih je doživel pri hranjenju ptic.  Darja Lesnjak

podkrepili s kratkimi filmi o revščini po svetu in o romskem življenju. Preko intervjuja smo spoznali gostjo večera Natašo Brajdič Slivšek, prvo romsko policistko v Evropi, predavateljico romščine, ki doma in v tujini predava o strpnosti oziroma nestrpnosti in položaju Romov, in nominiranko za Slovenko leto 2007. Prireditvi je sledilo povabilo na dve razstavi, in sicer Revščina skozi oči mladih novinarjev naše šole in Pravična delitev dobrin, ki potuje po slovenskih šolah. Ko je izzvenela zadnja misel, ko so utihnili takti glasbe, je na nas legla spokojnost, začutili smo zadovoljstvo, ki ga prej nismo poznali.  Vodje projekta: Jelka Velički, Janja Pokleka, Martina Hribernik


Naš čas, 23. 12. 2010, barve: CMYK, stran 21

23. decembra 2010

Od navdušencev do profesionalcev 17. decembra so z dnevom odprtih vrat regionalne televizije VTV praznovali dve desetletji televizije, ki sledi vsem sodobnim trendom – Danes ustvarijo 12 ur žive slike dnevno, želijo si še več Velenje – »Dve desetletji sta hit- o studio v Avstriji. Ker so ga pro- prvim oddajnikom so jih postavi- regionalne televizije, kasneje pa še ro minili. Na začetku smo bili 20 dajali, je možnost nakupa ponudil li tudi na Maliču in na Čreti nad status posebnega pomena.« let mlajši, bili smo mladi, imeli smo Igorju Simončiču, očetu kabelske- Mozirjem. Zgodbe, investicije, novi veliko energije in nič ni bilo težko. ga sistema v Velenju. Delegacija dol govi – vse to so dej stva, ki Lansko leto na Potem so se leta odmikala, posta- mesta je šla na ogled in vsi so bili zaznamujejo rast VTV-ja. »Vedno tankem ledu jali smo starejši in vedno več se je navdušeni. Opremo so kupili in smo bili malo z usti nad vodo, da dogajalo okoli nas. RazS širitvijo kabelskih sistevijal se je tudi naš promov po Slove niji so VTV gram, vedno v taki meri, vključevali tudi vanje, zato so kot je okolica pričakovapostajali še bolj gledani, še la in zahtevala od nas. bolj prepoznavni. DigitalizaTemu primerno smo se cija jim zato pome ni nov tudi širili. Danes dnevno izziv; prvi signal v digitalni ustvarjamo 15 ur skupneeter so poslali v sredo, 15. ga programa, 12 ur žive decem bra. »To je za nas slike, to pa je velik napor pomenilo dodatno težavo. Štiza takšno televizijo, kot ri regionalne televizije imaje naša,« nam je v uvodu mo v Sloveniji, tri so lahko povedal direktor in lastvstopile v multipleks nacionik regionalne televizije nal ne televi zije. Mi smo VTV Rajko Djordjevič, ko izpadli, saj so razpisali le tri smo želeli z njim deliti frekvence, zato pravim, da se spomine na dve desetletje to, kar se danes dogaja pri ji dolgo zgodbo o rojstvu, projektu TEŠ 6, začelo že z razvoju in sedanjosti nami. V zgodbi so isti ljudje, VTV-ja. Bojan Petrej , Tatjana Hudomalj in Rajko Djordjevič v studiu VTV-ja, isti resorji. Bili smo pred tem, Na začet ku so, pravi ki je postal njihov drugi dom. da ugasnemo, lansko leto je naš sogovornik, izkoristibilo za nas res težko. Če bi smo lahko plavali, a med in mle- ostali brez frekvence, ne bi imelo li prednost tega, da je Velenje ime- lahko se je začelo. Dve leti je VTV deloval v kabel- ko se nista cedila nikoli. Je pa dej- smisla nadaljevati. Bili bi le še kabello prvi kabelski sistem v Sloveniji. Rajko je kot podjetnik, ki se je skem sistemu, pred 18 leti pa so stvo, da imajo v zgodbi naše tele- ska televizija, kar bi nas vrnilo 18 let ukvarjal s tonskim studiem, ozvo- spustili v eter prvi televizijski signal vizije velik pomen tudi ljudje. Zače- nazaj. Takrat sem na glas govoril: čenji in osvetlitvami, že imel dobro z oddajnika Plešivec. To je bilo v li smo kot čisti samouki, navdušen- »Država nas ukinja«. In očitno so to opremljene studijske prostore v kle- času razpisa dodatnih frekvenc za ci. V prvi fazi smo pri pripravi slišali, saj so letos spomladi razpiti na Stantetovi ulici. To je hitro lokalne televizije. »To je bil za nas infor mativnih oddaj sodelovali sali oddajanje v novem multiplekpovezal z možnostjo, »da se zač- velik, prelomni dogodek, pa čeprav tudi z Našim časom, saj je bila naša su, zanj pa smo po tem, ko smo frenemo ‘iti televizijo’.« Ivo Štrakl je je bilo povezano z veliko investici- prva oddaja VTV magazin. Poča- kvenco dobili, morali sami kupiti bil tisti, ki je nad to idejo navdušil jo,« se spominja Djordjevič. Takrat si smo se širili, pokrivali smo vse opremo. Čeprav sem se spet močRajka, ko ga je povabil v svoj vide- se je osebno zadolžil, kmalu za več občin, pridobili smo tudi status no zadolžil, nas je gospodarstvo

JUBILEJ Šaleške doline podprlo, tudi vseh 50 občin nam je izreklo podporo, nam dalo garancijo in zagotovilo, da smo potrebni.« In tako se je za VTV začela še ena nova doba. Sedaj je Rajko Djordjevič prepričan, da je prihodnost VTV-ja spet svetla. Zaveda se, da jim dela ne bo zmanjkalo, a pravi, da se bodo nenehno trudili pripravljati dober regionalni program. »Če nas bodo gledali in če bomo imeli dobro ekipo, se za prihodnost ne bojim. Danes imamo 12 dopisniških ekip na terenu, dve terenski montaži. Redno nas je zaposlenih 14, pogodbeno 68, od dopisnikov do novinarjev in voditeljev. Zavedamo se, da je pri našem delu pomembna vedno večja profesionalnost, gledalci so kritični in imajo to pravico, saj program ustvarjamo za njih. Stremimo k temu, da smo gledani in zanimivi, interes po naših vsebinah pa že dolgo ni več lokalen, ampak je veliko širši.«

Televizija ti zleze pod kožo Tatjana Hudomalj je že 17 let urednica programov na VTV-ju. Ko sem jo vprašala, koliko let je minilo, je bila kar malo presenečena, saj je tudi njej čas čisto prehitro minil. Pravi, da drži, da se je vsa leta program razvijal, dodajal, spreminjal. »Gradili pa smo na oddajah, ki so zaživele kmalu po začetku oddajanja. To so bile informativne in pogovorne oddaje, otroške oddaje. Še vedno ostaja to naše okostje programa. Dodajamo pa dokumentarne oddaje, več informativnega programa. Seveda si želimo program še nadgraditi, ga obogatiti z novostmi. Težave so, tako kot povsod, finance in ljudje, ki bi jih delali. Zavedamo se, da kaj zelo novega

21 ne moremo izumiti, vemo pa, da bi k aktualnosti programa prispevale oddaje za ljubitelje živali, vrtičkarje, kvalitetne dokumentarne oddaje. To si še želimo,« je povedala. Na vprašanje, na čem so gradili pripadnost mediju, sogovornica odgovori: »Delo v medijih je način življenja. Ni delo, pri katerem lahko po končanem delovniku zapreš predal pisalne mize, zapreš vrata in greš. Naše delo tega ne pozna, zaznamuje nas in naše družine. Mislim, da je težko izstopiti iz tega sveta.« Bojan Petrej je na VTV že od vsega začetka. Je glasbenik, ki je ljubitelj in poznavalec televizijske tehnike, v svoji službeni karieri na VTV pa je pogosto tudi producent, režiser in še marsikaj. Ko sem ga prosila, da se ozre nazaj, v začetke televizije VTV, je priznal, da je tehnika, s katero so začeli, danes le še zgodovinska. »Imam jo doma, v posebni sobi kot arhiv za bodoče čase. V 20 letih smo šli skozi štiri tehnične faze; začeli smo v VHS-u, sledil je Yumatic sistem, prešli smo na Beto, sedaj pa je vse digitalno, pri montaži in kameri. Lahko rečem, da imamo na VTV danes najmodernejšo tehniko. To je bil zame in za ekipo precejšen izziv, saj v Sloveniji ne obstajajo šole, ki bi te tega naučile. Izobraževal sem se na Hrvaškem, največ pa iz knjig in tuje literature. Danes nas na VTV-ju na tehničnem področju dela 5, pri oddajanju v živo in snemanju oddaj na terenu z reportažnim avtom pa si pomagamo še s honorarnimi sodelavci. Sploh te so zame poseben izziv; vsaka taka oddaja je unikatna. Vsaka ima drugačen izziv in pristop, tovrstnih projektov pa je za nami res veliko. Pomembno pa je, da sledimo vsem novostim in razvoju.«  Bojana Špegel


Naš čas, 23. 12. 2010, barve: CMYK, stran 22

22

ŠPORT

23. decembra 2010

Prepričljiva prednost Gorenja S tekmami 16. prvenstvenega kroga so moštva v prvi ligi sklenila letošnji del prvenstva. Prva tekma med Loko in Krko (32:29) je bila na sporedu že v torek, druge pa sinoči. O razpletu zato ne moremo poročati, ker je bil časopis natiskan že pred njihovim začetkom. Ne glede na izide pa se vrh in dno lestvice nista spremenila.

Rokometaši Gorenja, ki so gostili Trimo, odhajajo na zimski odmor s prepričljivo prednostjo, o kateri pred začetkom prvenstva najbrž niti sanjali niso. Pred včerajšnjim krogom je znašala pet točk pred drugim Koprom in že osem pred tretjimi Celjani ter devet pred četrtimi Trebanjci. Koprčani so sinoči gostili Ribnico, Celjani pa

gostovali pri Šmartnem. Ali je njihova prednost večja ali manjša, pa so seveda vplivali izidi na omenjenih sinočnih treh tekmah. Na zadnjih mestih bosta do začetka februarja, ko se bo prvenstvo nadaljevalo, prezimila Šmartno in Slovenj Gradec. 

So sinoči dosegli 15. zmago?

Elektra zaključuje leto na drugem mestu Miloš Miljkovič, dvakrat Salih Nuhanovič, v zadnjem krogu pa Boris Jeršin – kar štirikrat v devetih odigra nih tek mah so ime li košarkarji Elektre v svojih vrstah najkoristnejšega igralca kroga lige Telemach. Ta podatek pomeni še toliko več ob dejstvu, da so ta laskavi naslov osvojili trije različni košarkarji šoštanjskega kluba, kar pomeni, da ima Elektra kar nekaj zelo kvalitetnih igralcev. Po drugi strani pa ne smemo prezreti dejstva, da imajo Šoštanjčani tudi 'kratko klop'. Kljub temu pa so prvi del

prvenstva odigrali odlično in so celo na drugem mestu prvenstvene lestvice. V soboto so v svoji domači dvorani v Šoštanju tudi brez poškodovanih Marjana Vidoviča in Urbana Bukoviča nadigrali vedno neugodno ekipo Maribora Messerja. Maribor ča ni so v dose da njem delu prvenstva trikrat zmagali – 'skalp' so vzeli Parkljem (premagali so jih za skoraj neverjetnih 48 točk), Šentjurju in celo Geoplinu Slovanu. Šoštanjčani pa so se na njih odlično pripravili in dosegli najvišjo

zmago v sezoni, saj so slavili s 85 : 51. Maribor na tekmi ni nikoli vodil, srečanje pa je bilo izenačeno le pri rezultatu 2 : 2. V zadnjih minutah je trener Šoštanjčanov Dušan Hauptman dal priložnost tudi najmlajšima v ekipi – 16-letnemu Aldinu Hasiču in 15-letnemu Vidu Pucu. Oba sta prvič stopila na parket članske tekme in zaigrala zelo pogumno ter se celo oba tudi vpisala med strelce in bila ob koncu srečanja deležna številnih čestitk soigralcev in

seveda tudi navijačev. Vzdušje v mladi šoštanjski ekipi je odlično, kakor so odlični tudi rezultati v letošnji sezoni. Košarkarji so za letos zaključili nastope, prvoligaški ples se bo nadaljeval v soboto, 8. januarja 2011, ko bo Elektra gostovala v Treh lilijah v Laškem. Še prej, 2. januarja 2011, pa se v ljubljanskih Stožicah obeta pravi košarkarski spektakel, ko bo na sporedu Dan slovenske košarke.  Tjaša Rehar

Nepremagljivi Jelenko Marjan Jelenko, član SSK Velenje, je na najboljši način začel novo sezono. V avstrijskem Seefeldu so se nordijski kombinatorci pomerili na tekmah alpskega pokala. Na dveh tekmah je popravil rekord prenovljene 100 m skakalnice, ki sedaj znaša 114 m. Tako je imel pred zasledovalci veliko prednost pred 10-kilometrsko tekaško preizkušnjo. Tudi tu pa ni pustil tekmecem, da bi se mu približali, in je obe uvodni preizkušnji prepričljivo dobil. Gašper Berlot je minuli konec tedna tekmoval na tekmah svetovnega pokala v avstrijskem Ramzau, kjer pa ni ponovil dobrih nastopov s skandinavske turneje in je ostal brez novih točk svetovnega pokala.

Priznanja tudi Velenjčanom

Odbojkarji gladko zmagali tudi v Žužemberku Odbojkarji Šoštanja Topolšice so tudi v zadnjem srečanju v tem letu gladko zmagali. V Žužemberku so ekipo KEKO opreme odpravili v ekspresnih treh nizih. Ob tem so doma či nom odda li v prvem nizu samo 14 točk, v drugem še točko manj, najbolj pa so se odbojkarji Žužemberka upirali v zadnjem nizu, ko so uspeli osvojiti 21 točk.

Šoštanjski odbojkarji so z odlično igro v polju in v napa du povsem nadigrali igralce domače ekipe ter z uspešno, kolektivno in napadalno igro gladko odnesli vse tri točke tudi iz Žužem ber ka. Odbojkarji v 2. državni ligi imajo sedaj odmor do 22. januarja, ko se bo nadaljevalo državno prvenstvo. Za Šoštanjčane prihaja odmor v nepravem trenutku, saj v zadnjih

krogih prikazujejo izvrstno igro in imajo tudi odlične rezultate. Šoštanjčani so trenutno na četrtem mestu prvenstvene lestvice, vendar imajo le točko manj kot vodil ni eki pi SIP Šempe tra in Hoč. V nadaljevanju se nam tako obeta še oster boj za vrh lestvice. V klubu veliko pozornosti namenjajo tudi mlajšim kategorijam. Poleg tekmovanja skrbijo tudi za

druženje, spoznavanje, dobre medse boj ne odno se – med igral ci, med trenerji in igralci ter tudi njihovimi starši. V ta namen organizi ra jo šte vil na dru že nja – eno takih bo že danes (četrtek), ko bo ob 16. uri v športni dvorani v Šoštanju mlade šoštanjske odbojkarje obiskal in obdaril Božiček.  Tjaša Rehar

V Bohinju so podelili priznanja najboljšim skakalcem, skakalkam in nordijskim kombinatorcem v poletnem delu sezone 2010 pokala Cockta. Med dobitniki je bilo tudi več članov SSK Velenje, in sicer v solo skokih: dečki do 14 let: 3. mesto Matevž Samec, dečki do 12 let: 3. mesto Aljaž Osterc, dečki do 11 let: 2. mesto Rok Jelen, 3. mesto Ožbej Jelen, deklice do 11 let: 1. mesto Jerneja Brecl, deklice do 9 let: 1 mesto Pia Slamek. Nordijska kombinacija: člani: 1. mesto Gašper Berlot, 2. mesto Marjan Jelenko, mladinci do 20 let: 1. mesto Marjan Jelenko in mladinci do 16 let: 1. mesto Urh Krajnčan. V skupnem seštevku pokala so tekmovalci in tekmovalki SSK Velenje zasedli 4. mesto, ponovno pa so dominirali v Nordijski kombinaciji, v kateri so postali absolutni zmagovalci. SSK Velenje vabi mlajše dečke in deklice, da se včlanijo v klub. Podrobnejše informacije dobite na spletni strani: skijump-velenje.si


Naš čas, 23. 12. 2010, barve: CMYK, stran 23

ŠPORT

23. decembra 2010 Tako so igrali

1. SRL, 14. krog:

23

Starejši pionirji tretji v državi

Gorenje Velenje - Krka 35:29 (22:12) Gorenje: Bezjak 3, Manojlović 3, Borovnik 1, Rutar, Cehte 2, Miklavčič 4, Musa 4, Štefanič 2, Golčar 4, Ferkulj 1, Gams 3, Bajram 3, Nosan 1, Šimič 4. Izključitve: Gorenje 14 minut, Krka 10; sedemmetrovke: Gorenje 4 (3), Krka 3 (3).

15. krog: Maribor Branik - Gorenje Velenje 24:33 (10:17) Gorenje: Gajić (15 obramb, 1 x 7 m), Skok (3 obrambe, 2 x 7 m), Brglez (2 obrambi), Bezjak 3, Manojlovič 8, Borovnik 1, Stanojević 3, Rutar, Miklavčič 3, Musa 3, Golčar 4, Gams 2 (2), Bajram 2, Nosan 1, Šimič 3. Sedemmetrovke: Maribor 7 (4), Gorenje 4 (2); izključitve: Maribor 8 minut, Gorenje 10.

Liga Telemach, 10. krog Elektra Šoštanj – Maribor Messer 85 : 51 () Elektra Šoštanj: Horvat 2 (2-2), Hasič 3 (1-2), Jeršin 21 (2-4), Puc 2, Bilič 10 (1-1), Pajevič 2, Lelič 10 (4-6), Lekič 6, Miljković 17 (3-3), Nuhanovič 12 (4-7). Vrstni red: 1. Zlatorog (-1), 2. Elektra Šoštanj, 3. Helios Domžale, 4. Geoplin Slovan vsi po 15, 5. Hopsi Polzela, 6. Šentjur oba 14, 7. Maribor Messer 12, 8. LTHcast Mercator 11, 9. Parklji 9

2. DOL moški, 9. krog KEKOoprema Žužemberk – Šoštanj Topolšica 0 : 3 (-14, -13, -21) Šoštanj Topolšica: Bevc, Globačnik, Žnider, Krajnc, Golob, Nastič, Boženk, Pavič, Ačimovič, Menih, Sovinek, Kugonič, Sečki Vrstni red: 1. SIP Šempeter, 2. Hoče oba 21, 3. Lubnik, 4. Šoštanj Topolšica oba 20, 5. Fužinar Metal Ravne 17, 6. Marchiol Vodi II 14, 7. KEKOoprema Žužemberk 11, 8. Črna 5, 9. TAB Mežica 4, 10. ZM Braslovče 2

V Elektri odlično skrbijo za podmladek. Kar dve njihovi ekipi sta se letošnjo jesen zelo izkazali na finalnih turnirjih državnega prvenstva. Najprej so tretje mesto osvojili mlajši pionirji, nato pa so enak uspeh ponovili s trenerjem Miletom Čepinom v Novem mestu v konkurenci sovrstnikov v Novem mestu v družbi sovrstnikov Uniona Olimpije, Krke in Postojne še starejši pionirji. Na prvi tekmi proti

Postojni so si zmago z 79:70 priigrali v podaljšku, nato pa so izgubili s Krko z 81:84, čeprav so jo v rednem delu prvenstva dvakrat premagali. Šoštanjčani bi za zmago in naslov državnega prvaka morali v tretji tekmi premagati ljubljanske sovrstnike, a se to ni zgodilo. Izgubili so z 71:90 in osvojili tretje mesto. Igrali so: Roman Mevc, Igor Rojnik, Tim Plamberger, Tadej Kosi, Grega

Bukovič, Kaj Špegel (izbran je bil v najboljšo peterko finalnega turnirja), Jan Balazic, Žan Andrejc, Borut Lenko, Aleks Podgoršek, Jan Kosi, Martin Petek in Aljaž Šlutej. Mladi Šoštanjčani pa so imeli veliko podporo tudi v starših in drugih navijačih, ki so množično pripotovali v Novo mesto in jih močno vzpodbujali.  Peter Šlutej, foto: Tomaž Sinigajda

NAJ VAM MAJHNE RADOSTI PRINAŠAJO SREČO IN VESELJE.

VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2011 VAM ŽELI KOLEKTIV MLEKARNE CELEIA.


Naš čas, 23. 12. 2010, barve: CMYK, stran 24

24

KRONIKA

23. decembra 2010

Teden pobegov s krajev prometnih nesreč Brutalno pretepel svojo nekdanjo partnerko Isti voznik v petek poškodoval tri vozila in vedno zbežal – Nazadnje peš Velenje – Dogajanje zadnjega tedna v prometu bi na območju pristojnosti Policijske postaje Velenje lahko označili kot teden pobegov s krajev prometnih nesreč. Začelo se je v torek, 14. decembra, ko je na glavni cesti Velenje– Arja vas v naselju Črnova prišlo do prometne nesreče z gmotno škodo. Povzročitelj je odpeljal s kraja. Policisti so ga izsledili. V petek, 17. decembra, so obravnavali kar tri prometne nesreče s pobegom, ki jih je povzročil isti voznik. Najprej na Šaleški cesti v Velenju, kjer je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v drugega voznika,

potem na Preloški, kjer je zaradi nepravilne strani vožnje trčil najprej v enega, potem pa še drugega voznika. Povzročitelj je svoje poškodovano vozilo stran od kraja teh dveh trkov zapustil in peš odšel naprej. Prometno nesrečo s pobegom so policisti isti večer obravnavali tudi na parkirišču trgovine Mercator v Šaleku. Neznani voznik terenskega vozila je zaradi nepravilnega premika trčil v osebni avto in odpeljal naprej, kot da se ni zgodilo nič. V soboto, 18. decembra, je na regionalni cesti pri Termoelektrarni v Šoštanju voznik osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti

trčil v zaščitno ograjo in jo poškodoval. Vozilo je pustil na kraju, sam pa odšel. V ponedeljek, 20. decembra, je počilo v križišču pri Termoelektrani Šoštanj. Voznik osebnega avtomobila neznane znamke, srebrne barve, je izsilil prednost drugemu vozniku. Za pobeglim voznikom, ki je odpeljal proti Velenju, policisti še poizvedujejo. Zvečer je prišlo do še ene nesreče in pobega na Koroški cesti v Velenju. Neznani voznik enoprostorca je zaradi nepravilne strani vožnje trčil v drugega voznika. Tudi za tem voznikom še poizvedujejo. 

Pazite na denarnice in torbice! Velenje – V dneh, ko ljudje pogosteje obiskujejo trgovine, lokale, se več gibljejo, je dobro biti pozoren na denarnice in torbice. Nepridipravi večji obisk zlahka izkoristijo. V torek, 14. decembra, je nepridiprav nakupovalki v trgovini Mana v Centru Nova iz nahrbtnika, ki ga je imela v otroškem vozičku, izmaknil denarnico. V četrtek, 16. decembra, je v Intersparu v Šaleku neznanec izkoristil nepazljivost obiskovalke, ki je na klop odložila denarnico in nanjo pozabila. Ko se je čez nekaj minut vrnila, je ni bilo več. V petek, 17. decembra popoldan, je Velenjčanka po nakupu v Lidlu pozabila v nakupovalnem vozičku torbico. Torbico ji je nekdo potem vzel. Med petkom in soboto, 18. decembra, je brez torbice ostala obiskovalka Maxa. Odložila jo je, da je šla na plesišče, ob vrnitvi pa je

ni bilo več. Popoldan so policisti dobili prijavo o še eni kraji torbice v istem lokalu. Bilo je podobno kot prej. Prav tako v Maxu je brez torbice v noči na ponedeljek, 20. decembra, ostala obiskovalka. V nedeljo, 19. decembra zvečer, je brez denarnice v torbici ostala gostja Karaka bara. V ponedeljek, 20. decembra, je brez torbice ostala zaposlena v Bolnišnici Topolšica. Storilec jo je ukradel iz delovne sobe. Tega dne popoldan pa je bilo vlomljeno v osebni avto, parkiran ob Cesti na jezero. Vlomilec je na sprednjem sedežu iz moške torbice vzel nekaj sto evrov, torbico vrnil na sedež in odšel.

Na celjskem okrožnem sodišču se končuje sojenje staremu znancu policije in sodnih dvoran, 52-letnemu Velenjčanu Bojanu Omerzi Tokrat mu obtožnica očita kaznivo deja nje povzro čit ve hudih poškodb nekdanji zunajzakonski partnerki, 52-letni M. M. Obdol že ni, ki v mari bor skih zaporih prestaja 14-mesečno zaporno kazen zaradi hudih poškodb isti osebi, je 24. decembra lani okoli 6. ure zjutraj v bližini cerkve v Velenju pričakal bivšo zunajzakonsko partnerko M. M., ki je bila na poti v službo, ji skrivaj prišel za hrbet in jo nenadoma z roko močno udaril po glavi. Oškodovanka je zaradi udarca padla po tleh, nato pa jo je obtoženi Omerza brutalno pretepel po glavi in telesu, dokler ni

nemočna in okrvavljena s hudimi poškodbami obležala na tleh. Pri pretepanju ji je zlomil lobanjo, dobila je globoko obtolčenino možganov, pretres možganov, zlom desne ličnice ter zlom sredinca leve roke in kazalca desne roke. Po pretepu je zapustil kraj dejanja, vedar pa so ga policisti prijeli 29. decembra. Oškodovanki je kljub hudim poškodbam uspelo, da se je pobrala in odšla do avtobusne postaje, kjer je moški, ki je na sodišču nastopil kot priča, poklical na pomoč. Omeniti je potrebno, da je bila v času dogodka za obdolženim razpisana tiralica, saj

se 10. oktobra lani po prostem izhodu ni vrnil v mariborske zapore. Tokrat so zaslišali sodnomedicinsko izvedenko Simono Šramek Zatler, ki je pojasnila, da so hude poškodbe lahko nastale ali z brcanjem ali z udarci s topim predmetom. Senat bo na naslednji obravnavi v januarju zaslišal še forenzičnega izvedenca Aleksandra Regenta, nato pa bodo sledile zaključne besede in razglasitev sodbe.

Tlenje v glavni električni napeljavi

cesti med Latkovo vasjo in Šentrupertom zgodila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba huje poškodovala. 42-letni voznik osebnega avtomobila je vozil iz smeri Orle vasi proti regionalni cesti. Ko je pripeljal v križišče, je izsilil prednost voznici osebnega avtomobila, ki je vozila po regionalni cesti. Med vozili je prišlo do silovitega trčenja, v katerem se je 62-letna voznica hudo telesno poškodovala.

držali 19 voznikov in voznic, ki so pregloboko pogledali v kozarec. Najvišja ugotovljena stopnja alkohola je bila 1,28 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka, oziroma 2,56 promila. Eni od pridržanih voznic je rezultat alkotesta pokazal 1,01 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka oziroma 2,02 promila. Trem večkratnim kršiteljem pa so policisti konec minulega tedna zasegli vozila.

Velenje, 14. decembra – V torek zjutraj so gasilci zaradi povečane koncentracije ogljikovega monoksida posredovali v stanovanjskem bloku na Stantetovi 12-14. Stanovalce so začasno evakuirali. Ugotovili so, da je do povečane koncentracije ogljikovega monoksida prišlo zaradi kratkega stika in tlenja v glavni električni napeljavi stanovanjskega bloka. Po opravljeni nevarnosti so se stanovalci vrnili v stanovanja.

Rop v Gaberkah Šoštanj, 15. decembra – V sredo zvečer sta neznanca vlomila v stanovanjsko hišo v Gaberkah. V času vloma je bil v njej 75-letni lastnik. Vlomilca sta ga onesposobila in mu vzela nekaj denarja, ki sta ga našla v hiši. Ogled kraja je opravila ogledna skupina SKP Celje. Okoliščine kaznivega dejanja ropa in storilce policisti in kriminalisti še iščejo, pri tem bi jim bila dobrodošla kakršna koli informacija.

To se bo kadilo Velika Pirešica, 16. decembra – Vlomljeno je bilo v poslovni prostor. Nepridipravi so odtujili 84 »štek« cigaret in večjo količino žgane pijače. Materialna škoda znaša 3.000 evrov.

Odnesli hrano Polzela, 16. decembra – Žalski policisti so opravili ogled vloma v kuhinjske prostore restavracije v Tovarni nogavic Polzela, kjer so neznanci odtujili različne prehrambene izdelke v vrednosti okoli 600 evrov.

Izsilil prednost

Devetnajst so jih treznili

Šentrupert, 16. decembra – V četrtek okoli 20. ure se je na regionalni

Celje, 19. decembra – Minuli vikend so policisti na Celjskem pri-

 GP

Zagorelo v Podkraju Velenje, 19. decembra – V nedeljo nekaj minut pred 8. uro zjutraj je zagorelo v stanovanjski hiši v Podkraju. V požaru je nastalo za okoli 10.000 evrov gmotne škode. Vse kaže, da je do požara prišlo, ko se je stanovalec v jutranjih urah vrnil domov in v svoji podstrešni sobi zaspal s prižgano cigareto. Ta je padla na jogi vzmetnico in zanetila požar. K sreči se je 32-letnik prebudil. Najprej je skušal požar pogasiti sam, potem skupaj z očetom, a se je ogenj hitro razširil po celi sobi. Ogenj so ukrotili šele gasilci. Stanovalca so zaradi opeklin in zastrupitve z ogljikovim monoksidom prepeljali v Bolnišnico Topolšica.

Iz policistove beležke Fizično obračunal z ženo V torek, 14. decembra, je v stanovanjski hiši na Partizanski v Velenju prišlo do prepira med zakoncema. 29-letni mož je pri tem fizično obračunal s svojo 27-letno ženo. Čaka ga kazenska ovadba.

Otroku petarde zasegli, njega izročili staršem V torek, 14. decembra popoldan, so zaradi pokanja s petardami policisti posredovali v okolici šole na Gorici. Srečali so se z otrokom, ki je imel pri sebi večje število petard znamke pirat, ki sodijo v kategorijo prepovedanih pirotehničnih izdelkov. Petarde so policisti otroku zasegli, otroka pa izročili staršem.

Marihuana ... V četrtek, 16. decembra, so policisti v Velenju opravili več zasegov prepovedane droge. Popoldan na Jenkovi cesti, zvečer na Stantetovio cesti, nato pa še na Ljubljanski cesti.

Ne eden ne drugi nista ravnala prav V petek, 17. decembra popoldan, se je mladoletni fant na Trgu mladosti v Vele-

nju nedostojno vedel do prodajalca, ta pa ga je udaril. Prodajalec si je zaslužil plačilni nalog, mladoletnika pa bodo napotili k prekrškovnemu organu.

Sprla sta se delavca V petek, 17. decembra popoldan sta se v podjetju na cesti Simona Blatnika v Velenju sprla delavca. Eden si je v prepiru pomagal s pestmi, oba pa sta si prislužila plačilna naloga.

Pes lajal, lastnika ni bilo V petek, 17. decembra, so zaradi motenja nočnega miru dvakrat posredovali v bloku na Goriški cesti v Velenju. Stanovalce je motilo lajanje psa, lastnika psa pa ni bilo doma. Naknadno bo prejel plačilni nalog.

Nasilna znanec in neznanec V ponedeljek, 20. decembra ponoči, je 32-letni moški policistom povedal, da ga je v lokalu Huda lukna na Starem trgu pretepel 35-letni znanec, pri čemer mu je pomagal neznanec. Zaradi poškodb je 32-letnik iskal zdravniško pomoč v dežurni ambulanti. Policisti o kaznivem dejanju nasilništva še zbirajo obvestila.

Pridržani V zadnjem tednu so velenjski policisti pridržali tri voznike, enega, ker je vozil pod vplivom prepovedanih drog, dva, ker sta vozila vinjena.

Vredno pohvale Policisti ta teden izpostavljajo nekaj dogodkov, vrednih pohvale. Pohvalili so tis ta dva, ki sta v torek, 14. decembra, na postajo prinesla registrski tablici, ki sta ju našla, in gospo, ki je istega dne na postajo prišla z denarnic z vsebino, tudi denarjem, ki jo je našla na parkirnem prostoru pri glavni pošti. Presrečni lastnici so jo policisti že vrnili. V soboto, 18. decembra, je policistom občan prinesel dva ključa osebnega avtomobila audi, ki ju je našel v Sončnem parku, v ponedeljek, 20. decembra, popoldan pa je občanka na Policijsko postajo Velenje prinesla etui z osebnimi dokumenti, ki ga je našla na Cesti talcev v Velenju. Lastnica je bila ukradena skupaj s torbico.


NaĹĄ Ä?as, 23. 12. 2010, barve: CMYK, stran 25

KRONIKA

23. decembra 2010

25

Ljubljansko viĹĄje sodiĹĄÄ?e o umoru MatjaĹža Volka Na oprostilno sodbo Nenadu Miroviću in Gregorju BritovĹĄku, ki sta bila osumljena vpletenosti v umor VelenjÄ?ana MatjaĹža Volka marca 2002, se je pritoĹžilo toĹžilstvo Gordana Possnig

Na viĹĄjem sodiĹĄÄ?u v Ljubljani je pred triÄ?lanskim senatom skoraj ĹĄtiri ure trajala javna seja v zadevi proti 31-letnemu Nenadu Miroviću in leto dni starejĹĄemu Gregorju BritovĹĄku, ki sta bila osumljena vpletenosti v umor VelenjÄ?ana MatjaĹža Volka 19. marca 2002 v Ljubljani. Veliki senat celjskega okroĹžnega sodiĹĄÄ?a jima je 8. oktobra lani zaradi pomanjkanja dokazov izrekel oprostilno sodbo. Zoper oprostilno sodbo pa se je pritoĹžilo toĹžilstvo, in sicer zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja sodiĹĄÄ?a prve stopnje. PritoĹžbenemu sodiĹĄÄ?u je toĹžilec predlagal, da oba obtoĹženca spozna za kriva storitve kaznivih dejanj po obtoĹžbi in vsakemu od njiju izreÄ?e kazen 30 let zapora, podredno pa je ĹĄe predlagal, da viĹĄje sodiĹĄÄ?e opravi glavno obravnavo, na kateri naj med drugim tudi ponovno zasliĹĄi Vesno Pejković, sestro obtoĹženega Mirovića, ter po izvedenem postopku vsakemu od njiju izreÄ?e kazen 30 let zapora. Vendar pa viĹĄje sodiĹĄÄ?e ni sprejelo predloga toĹžilstva, da opravi glavno obravnavo, ampak je le prebralo povzetek spisa, pritoĹžbo toĹžilstva ter ugovore zagovornikov zoper to pritoĹžbo. Sodbo, ki bo lahko potrjena, razveljavljena ali pa delno spremenjena, bo sodiĹĄÄ?e vpletenim v 30 dneh poslalo pisno po poĹĄti. 25-letnega VelenjÄ?ana so naĹĄli mrtvega pred osmimi leti in pol v zgod-

njih jutranjih urah v bliĹžini spomenika pri Gramozni jami. Bil je ustreljen. Mirovića je obtoĹžnica bremenila umora iz koristoljublja, BritovĹĄka pa napeljevanja k umoru VelenjÄ?ana, kateremu je bil dolĹžan denar. Mirovića so po razglasitvi sodbe spustili na prostost. ToĹžilec Edvard Ermenc je Ĺže v sodni dvorani napovedal pritoĹžbo in se v njej osredotoÄ?il na zmotno ugotovitev dejanskega stanja. VÄ?erajĹĄnje javne obravnave se je udeleĹžil tudi obtoĹženi Gregor BritovĹĄek z Ĺženo in bratom ter njegov zagovornik Velimir Cugmas. Sojenje na celjskem okroĹžnem sodiĹĄÄ?u zaradi umora in napeljevanja k umoru MatjaĹža Volka je trajalo dobro leto dni. V Ljubljani naj bi Volka, kot je pisalo v obtoĹžnici, s piĹĄtolo kalibra 7,65 iz koristoljubja veÄ?krat ustrelil Nenad Mirović. Ĺ tirje streli so Volka zadeli, izkrvavel pa je po mnenju sodnomedicinskega izvedenca zaradi strelne poĹĄkodbe srca. Njegov umor naj bi bil iz koristoljubja naroÄ?il Volkov znanec Gregor BritovĹĄek, ki je bil Volku dolĹžan denar. Ta naj bi mu bil posodil dvanajst tisoÄ? evrov za nakup dveh luksuznih vozil, ki naj bi mu jih bil slednji pripeljal iz NemÄ?ije, 170 tisoÄ? tedanjih tolarjev pa ĹĄe za nakup ĹĄtirih aluminijastih platiĹĄÄ? s pnevmatikami. BritovĹĄek pa naj bi bil ta denar namesto za dogovorjeni nakup zapravil. V zakljuÄ?nih besedah je toĹžilec zahteval za oba vpletena najviĹĄjo zaporno kazen 30 let, oba zagovor-

nika, TomaĹž Ramor in Velimir Cugmas, pa sta menila, da toĹžilstvo v dokaznem postopku svoje obtoĹžbe ni podkrepilo s trdnimi materialnimi dokazi, ki bi dokazovali njuno krivdo. Tako tudi ni bilo nikoli najdeno oroĹžje, s katerim je bil Volk umorjen. Na kraju zloÄ?ina tudi niso naĹĄli Mirovićeve DNK, niti kakĹĄnih drugih dokazov, da je bil v usodni noÄ?i res v Gramozni jami. Dokazano je bilo le, da je bil tega dne v Ljubljani. Izvedenec balistiÄ?ne stroke pa tudi ni mogel stoodstotno potrditi, da je bil Volk res umorjen s piĹĄtolo Crvena zastava kalibra 7,65, ampak je dopustil tudi moĹžnost, da je bila piĹĄtola znamke Baretta. Krivdo sta nenazadnje zanikala oba obtoĹženca.

Zanimivo je, da je prvoobtoĹženi Mirović na sojenju v Celju svoj zagovor tik pred koncem spremenil in dopolnil, saj je rekel, da je bil usodnega veÄ?era na obisku pri sestri Vesni PejkoviÄ? v Ljubljani in ne v Celju, kot je sprva zatrjeval. Tokratno sojenje je bilo Ĺže drugo sojenje, saj so leta 2003 zaÄ?eli soditi le BritovĹĄku, a je senat nato sprejel sklep, da sojenje preloĹžijo za nedoloÄ?en Ä?as oziroma do tedaj, ko bo na zatoĹžno klop lahko sedel tudi Mirović, ki je nekaj dni po umoru izginil in nekaj let Ĺživel v Avstriji. Prijeli so ga septembra 2008, dva meseca kasneje pa se je sojenje znova priÄ?elo. 

Potovanja v zimskem obdobju PiĹĄe: Adil Huselja

Leto 2010 se poÄ?asi izteka in boĹžiÄ?no-novoletne poÄ?itnice so tik pred vrati. Marsikdo ta Ä?as izkoriĹĄÄ?a za obisk sorodnikov in prijateljev ali potovanja - v najbliĹžje smuÄ?arske centre, zdraviliĹĄÄ?a, bliĹžnja ali bolj oddaljena mesta, pokrajine, drĹžave ali celo druge kontinente. Potovanja v zimskem obdobju pa imajo zaradi zimskih razmer svoje posebnosti, ki se jih moramo zavedati, preden se odpravimo od doma. Ne glede na to, kam se odpravljamo, je priporoÄ?ljivo, da se seznanimo z vremensko napovedjo, okoliĹĄÄ?inami potovanja, in se tako ustrezno pripravimo. ÄŒe se odpravljamo z avtomobilom, pa moramo spremljati tudi stanje na cestah oziroma relaciji, po kateri se bomo peljali. Tako vreme kot stanje na cestah lahko preverimo in spremljamo preko spletnih strani ali s posluĹĄanjem novic na radijskih valovih, kar je odvisno tudi od naĹĄega konÄ?nega cilja in drugih okoliĹĄÄ?in. Potovanje z avtomobilom v zimskem obdobju zahteva predvsem brezhibno stanje vozila. Zato pred pakiranjem najprej opravimo kontrolni pregled prostora pod motornim pokrovom, motornega olja, hladilne tekoÄ?ine, tekoÄ?ine za pranje vetrobranskega stekla in tlaka v pnevmatikah. Poleg obvezne zimske opreme pa je zelo priporoÄ?ljivo imeti v vozilu ĹĄe nekaj reÄ?i. Zadnji val sneĹženja in nizkih temperatur ni upoÄ?asnil ali ustavil prometa le na naĹĄih cestah, ampak tudi v ostalih evropskih drĹžavah. Iz ĹĄtevilnih drĹžav poroÄ?ajo o velikih zastojih v prometu, kjer so ponekod kolone dolge do 80 kilometrov. Zato moramo poleg toplih oblaÄ?il ali celo kakĹĄne dodatne odeje imeti tudi nekaj zalog hrane in pijaÄ?e. Topel Ä?aj, sendviÄ?, piĹĄkoti, Ä?okolada, energetske ploĹĄÄ?ice, sadje, karkoli od tega nam lahko pride zelo prav, Ä?e obstanemo za nekaj ur v koloni. Predvsem pa je pomembno, da imamo v rezer voarju vedno dovolj goriva, da lahko ogrevamo notranjost vozila. Ker zastoji onemogoÄ?ajo tudi normalno dobavo goriva bencinskim ser visom Ä?rpalkam, ne Ä?akajmo, da nam zasveti opozorilna luÄ?ka za gorivo, ampak raje poskrbimo, da imamo bolj poln kot prazen rezer voar. Ob pakiranju prtljage v prtljaĹžni prostor moramo pomisliti tudi na primere, ko zaradi nesreÄ?e ali okvare obstanemo na cesti. Zato varnostni trikotnik, odsevni jopiÄ? in komplet prve pomoÄ?i vedno postavimo tako, da jih bomo lahko hitro vzeli in uporabili. Pravilna in Ä?imprejĹĄnja postavitev varnostnega trikotnika na ravnem ali ovinkastem delu ceste, ob uporabi odsevnega jopiÄ?a, nam lahko reĹĄi Ĺživljenje, zato ga vedno uporabljajmo, saj tako opozarjamo druge voznike, da prilagodijo hitrost voĹžnje in se po potrebi ustavijo. ÄŒe se odpravljamo v viĹĄje leĹžeÄ?e kraje, kjer lahko priÄ?akujemo tudi obilnejĹĄe sneĹžne padavine, pa to velja tudi za verige ali druge dodatke za voĹžnjo po zasneĹženem voziĹĄÄ?u. Pred odhodom pa moramo poskrbeti tudi za varnost naĹĄega doma. Poleg ustreznega zavarovanja moramo sami ali s pomoÄ?jo sosedov in prijateljev ustvariti okoliĹĄÄ?ine, kot da bi bili doma. NamreÄ?, vlomilci ne Ä?akajo le na daljĹĄa poÄ?itniĹĄka obdobja, ampak vÄ?asih izkoriĹĄÄ?ajo tudi le nekajurne odsotnosti domaÄ?ih. Ob daljĹĄi odsotnosti je treba poskrbeti tudi za primerno ogrevanje notranjosti stanovanja ali hiĹĄe, da vas ob vrnitvi s potovanja ne priÄ?akajo ledene ali ĹĄe kakĹĄne razmere. Uporaba elektriÄ?nih grelnih teles, novoletnih luÄ?k in drugih svetlobnih dodatkov pa zahteva dodatno previdnost. Ne glede na to, ali se boste greli na domaÄ?em kavÄ?u, predajali zimskim radostim na snegu ali se potepali po svetu, naj bo ta boĹžiÄ?no -novoletni Ä?as pravljiÄ?no lep, prijazen in predvsem varen. SreÄ?no! 

%ˆÂ?ÂŒÂ?’ꙄÂ? ™ˆ–ˆÂ?ĂŞÂ…Â’WÂŒ:ĂŞÂŒÂ‘ –•ˆ:‘’êÂ?ˆ—’ ¢ª¥¥­

samo 70 â‚Ź na osebo

Silvestrovanje

v Termah Dobrna

V DEĹ˝ELI SAVN IN NA BAZENU Z DJ-jem (aperitiv, kopalni plaĹĄÄ?, hladno-topli samopostreĹžni bife, doloÄ?en izbor pijaÄ?, darilo) Za rezervacije in plaÄ?ila Silvestrovanja na bazenu do 27.12.2010,

VAM PODARIMO TERMALNO KOPEL V DVOJE!

Ĺ tevilo rezervacij je omejeno.

VeÄ? na:

www.terme-dobrna.si WWWVIMOSASI

t: 03 78 08 110


Naš čas, 23. 12. 2010, barve: CMYK, stran 26

RAZVEDRILO

26

23. decembra 2010

Praznična nagradna križanka AdriaticSlovenica Obiščite nas v poslovalnicah:

Agenza Velenje, Rudarska cesta 1, tel.: 03 586 39 50

Agenza Mozirje, Na trgu 20, tel.: 03 583 27 20

Agenza Slovenj Gradec, Ronkova ulica 4, tel.: 02 884 53 30

Vsem, ki ste nam izkazali zaupanje, iskrena hvala.

MODRA ŠTEVILKA 080 11 10 Stanovanjska asistenca Coris 080 28 28 Rešeno križanko, opremljeno z vašim

naslovom, pošljite na Naš čas, d. o. o, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »ADRIATICSLOVENICA«, najkasneje do 3. januarja. Izžrebali bomo tri praktične nagrade zavarovalne družbe AdriaticSlovenica. Naj v teh dneh dlan stisne dlan. S toplo

Za mlade voznike, ki imajo manj kot 3 leta vozniških izkušenj.

AdriaticSlovenica Uradna zavarovalnica NZS

željo, da bi se tudi v letu, ki počasi prihaja, naše poti velikokrat srečale v dragocenih trenutkih druženja …

Vsem našim zavarovancem in bralcem želimo vesele božične praznike in srečno leto 2011!


Naš čas, 23. 12. 2010, barve: CMYK, stran 27

UTRIP

23. decembra 2010

27

Oven od 21. marca do 20. aprila Precej sivi dnevi so za nami, kakšen pa se bo naredil tudi v naslednjem tednu. Niso vam po godu, saj nimate ne želje in ne volje, da bi se lotili dela, ki ga morate opraviti še pred iztekom leta. Časa res ni več veliko. Tolažili se boste, da bi lahko bilo še huje in da je tako tudi že bilo. Zato, ker boste težave reševali sproti in optimistično, lahko računate na to, da bodo že kmalu začele kopneti. Dela pa namesto vas ne bo opravil nihče, zato ga ne odlagajte več. Obrnjeni v prihodnost se boste začeli odločati za zelo pomembno naložbo, ki vam bo krepko spremenila življenje. Na bolje, seveda. A le, če si boste nehali zatiskati oči pred realnostjo in resnico.

Bik od 21. aprila do 21. maja Največ časa in energije vam bo v naslednjih dneh vzela vaša osebna sreča. Vsak dan bolj boste prepričani, da ne bo več mogoče obuditi čustev, ki so dolgo umirala. Veliko vprašanje je, če si to res želite. Morda se le bojite samote, ki je nikoli niste dobro prenašali. Zato ne zapirajte vrat ljudem, ki so vam v preteklih mesecih ne le pomagali, ampak tudi veliko pomenili. Če jih boste, kar bi bilo ob velikem razočaranju dokaj razumljivo, vam zna biti žal. Svoje pomisleke zaupajte prijatelju, ki je iskren, neposreden in vam hoče le dobro. Pa še molčati zna. Kot kaže se bo prijateljstvo v kaj več razvilo šele po novem letu. A se bo!

Dvojčka od 22. maja do 21. junija Včasih znate biti neverjetno trmasti, predvsem pa se ne pustite prepričati v nekaj, kar je proti vašim življenjskim načelom. Tudi tokrat si boste sicer močno želeli, da bi bilo po vaše in pri tem tudi glasno vztrajali. Prav nihče ne bo imel moči, da vam zamaje vero v to, kar si boste zapičili v glavo. Tudi partner ne bo prav dolgo vztrajal, čeprav bo tudi on prepričan, da nimate prav. Ozračje bo zato napeto tako doma kot v službi. Vreme bo kot nalašč za prehlade in napad virusov, vi pa zadnje čase tudi ne živite najbolj zdravo. Spremenite navade, ki vam škodijo in si privoščite več vitaminov. Sobota bo posebna, zakaj, pa veste le vi.

Rak od 22. junija do 22. julija Pred vami je nekaj mirnih, lepih dni, kot se za dni okoli Božiča tudi spodobi. Kar čez noč se vam bo življenje rahlo postavilo na glavo, ker naenkrat ne boste več čutili pritiska obveznosti. Tega ste se res že malo odvadili, saj nenehno hitite in vas nekaj skrbi. Zato vam nekaj naslednjih dni ne bo lahko, predvsem pa boste precej nervozni. Energijo izgubljate tudi po nepotrebnem in tam, kjer ne bo nobene koristi. Vsem pač ne morete ugoditi, zato v teh dneh bolj mislite nase kot na druge. Pogrešali boste osebo, ki vam veliko pomeni, a se z njo, kot kaže, v starem letu ne boste več srečali. Bo pa zato prvo srečanje v novem letu toliko lepše.

Lev od 23. julija do 23. avgusta Skrbi si boste delali tam, kjer niso potrebne, neko zelo pomembno reč za vašo prihodnost pa boste ob tem spregledali. Zdelo se vam bo, da vas nihče ne razume, v bistvu pa boste s svojo črnogledostjo vse okoli sebe spravljali v zadrego. Vsak dan vas bo kaj presenetilo, včasih tudi sami sebe. V vašem življenju je res prišel čas sprememb. Ali na bolje ali na slabše, je še nemogoče reči. Tok dogodkov bo nemogoče ustaviti, česar se zavedate tudi sami. Kaj pravite, je že čas za vsaj nekajdnevni oddih od vsakdanjika, ki je vedno naporen? Včasih je dovolj že, če si privoščite dober klepet s prijatelji ali veselo prednovoletno zabavo. Če še niso končane, nikar ne zavrnite povabila.

Devica od 24. avgusta do 22. septembra Letošnji december boste še dolgo nosili v svojem spominu. Tistem prijetnem. Obkroženi boste z ljudmi, ki jih imate najraje na svetu. V samoti le redko uživate in tudi ta mesec vam ne bo treba. Sami boste le, ko boste to želeli, sicer pa se vam zna celo zgoditi, da si boste kakšne dan zaželeli popoln odklop od vsega, kar vas obdaja. Doma boste načrtovali dneve ob koncu leta, Silvestrovo, mnogi tudi zimske počitnice. Predvsem zaradi vaših obveznosti dopust načrtujte previdno in z rezervo. Da ga vsi v družini potrebujete, pa vam je že sedaj jasno. Večja težava kot denar bo pravzaprav čas. A tudi ta se vedno najde, če boste le hoteli. In če boste imeli voljo.

Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra Najprej se boste močno ustrašili, globoko vdihnili in izdihnili in potem začeli tuhtati, kako naprej. Začutili boste, da se morate ustaviti, premisliti in šele potem ukrepati. Zvezde vam bodo v naslednjih dneh vsekakor najbolj naklonjene na ljubezenskem področju, kjer lahko pričakujete velike spremembe na bolje. Malo manj sreče vas čaka pri delu in odnosih s sodelavci. Sploh, če boste zadnje dni leta še hodili v službo. Do tega bo prišlo tudi po vaši krivdi, zato prevzemite svoj del odgovornosti. Če se boste pokesali, bo kmalu bolje, verjemite. Zdravje ne bo najbolj trdno, zato poskrbite, da ne boste najdaljše noči v letu preležali.

Škorpijon od 24. oktobra do 22 novembra Položaj planetov bo za vas do konca decembra in prve dni v januarju zelo ugoden. To sicer slutite že nekaj časa, sploh po zadnjem razpletu precej neprijetne situacije, ki se je iztekla tako, da še vedno ne morete verjeti. Ni kaj, uspelo vam je. V naslednjih dneh prijaznost planetov izkoristite tudi na finančnem področju, kjer je luknja še vedno precejšnja. Treba bo zategniti pas, če se nakupom ne morete upreti, pa bo še najbolje, če se izogibate trgovinam. Doma nikar ne skrivajte stanja na vašem računu, sicer se lahko zgodi, da bo partner to vzel kot nezaupanje. Prepirljivost, ki vas drži že nekaj dni, vas bo minila šele sredi prihodnjega tedna. Takrat pa boste že vedeli, da so bili tudi strahovi, povezani z vašim dobrim prijateljem, povsem odveč.

Strelec od 23. novembra do 22. decembra

Zgodilo se je ... od 24. do 30. decembra - 24. decembra 1995 je na Orange Bowlu na Floridi, na neuradnem svetovnem prvenstvu za mlade teniške igralce, v kategoriji igralk do 14 let prepričljivo zmagala Velenjčanka Katarina Srebotnik; - 25. decembra je božič, praznik Kristusovega rojstva; božič je dolgo ostal praznik, ki so ga obhajali samo v cerkvah, od 14. stoletja dalje ga srečujemo tudi v ženskih samostanih, šele barok in protireformacija pa sta božični praznik približala družini in prenesla cerkveno praznovanje v meščanske in kmečke domove; s koledniškimi igrami, čudovitimi božičnimi pesmimi in z jaslicami je pos-

tal božič poleg velike noči največji praznik večini Slovencev; - konec leta 1967, ko je Velenje dobilo desettisočega prebivalca, je velenjska občinska skupščina sprejela odločbo o ustanovitvi zavoda Dom kulture Velenje, ki so mu predali v uporabo dom kulture in kinodvorano; - 26. grudna, ko v Sloveniji praznujemo dan samostojnosti, goduje sv. Štefan, ki ga Cerkev slavi kot svojega prvega mučenca; evangelist Luka v Apostolskih delih poroča, da je bil Štefan diakon v Jeruzalemu in je skrbel za siromake; pri tem je tako uspešno oznanjal Kristusov nauk, da

so ga Židi obsodili na smrt in kamenjali.; ljudsko izročilo v severni in srednji Evropi pa pozna sv. Štefana tudi kot zavetnika konj in živine nasploh, kar pa seveda nima nobene zveze z njegovim življenjem in smrtjo; - 26. decembra 1868 se je v Šaleku pri Velenju rodil slovenski komponist, pevovodja, kapelnik in glasbeni pedagog Fran Korun Koželjski; - na zasedanju slovenske skupščine so bili 26. decembra 1990 razglašeni rezultati plebiscita, na katerem je, ob 93,2-odstotni udeležbi, za samostojno Slovenijo glasovalo 88,2 % volilcev; - 27. decembra 1972 je izšla zadnja, dvajseta v letu 1972 in skupno sto dvainsedemdeseta številka Šaleškega rudarja; po osmih letih se je časopis Šaleški rudar preimenoval v Naš čas; - v Ljubljani je 27. decembra

V nedeljo bo prišel čas za realnost. Ker niste od včeraj dobro veste, da spremembe v življenju včasih pridejo pričakovano in načrtovano, včasih pa krepko presenetijo. Vam se bo v naslednjih dneh dogajalo prav slednje. Ker bodo spremembe zelo pozitivne, boste seveda srečni. To se vam bo videlo že na obrazu, zato boste v teh dneh dobrodošli, kamorkoli vas bo zanesla pot. Kar se prehlada in zdravja tiče, se boste počutili vsak dan bolje. Tudi zato, ker ste se odpovedali nekaterim nezdravim razvadam. V naslednjih dneh boste v mislih oblikovali novoletne zaobljube. Te bodo precej zahtevne, saj si želite veliko sprememb v vašem življenju. In to kmalu!

Kozorog od 23. novembra do 22. decembra Zadnje čase niste najbolj družabni, kar sicer ni ravno značilno za vas. Vse težje boste prenašali prijatelje, ki so se vam tudi rahlo odtujili. Izbrali jih boste le nekaj, ki pa jim boste ostali zvesti. To bo tudi ena od vaših letošnjih novoletnih zaobljub, saj se boste odločili, da se ne boste več družili z ljudmi, ki znajo le jemati in prav nič dati. Denarja vam ne bo manjkalo, saj boste tudi tokrat znali poskrbeti, da pokrpate luknje na bančnih računih. Pogrešali pa boste nežnosti v dvoje. In to vsak dan bolj. Razpoka v partnerski zvezi se krepi. Če je ne boste znali ustaviti, bo počila. Ali pa močno otežila zadnje dni v letu.

Vodnar od 21. januarja do 18. februarja Fotografija: Nestl Žgank (arhiv Muzeja Velenje)

1973 umrl slovenski jezikoslovec in akademik Karel Oštir, ki je bil rojen v Arnačah pri Velenju; - 30. decembra 1909 se je v Dolenji vasi pri Preboldu rodil dolgoletni direktor Rudnika lignita Velenje, nekdanji velenjski župan in častni občan mesta Velenja Nestl Žgank. Pripravlja: Damijan Kljajič

Čeprav se bo vašim domačim zdelo smešno, boste začeli delati načrte za naslednje mesece, vse tja do poletja. Tudi zato, ker dobro veste, da dnevi po koncu decembra, ko se začne novo leto, začnejo hitro minevati, zato si ne želite ponoviti lanske napake, ko se vam je načrt skorajda sesul v prah. Žal pa pri načrtih ne boste mogli upoštevati dejstva, da v njih ne morete računati na vse družinske člane. Zadnje čase je doma precej napeto, kajne? Morda bi bilo bolje, če bi se za začetek poskusili več in bolj odkrito pogovarjati s partnerjem. Ves čas ima občutek, da mu nekaj skrivate. Skrivalnice pa so lahko strup za zvezo.

Ribi od 19. februarja do 20. marca Zadnji tedni so bili zelo delovni, sedaj pa se boste tudi vi odločili, da je spet prišel čas za zabavo in druženje. K sreči vam v naslednjih dneh tega ne bo nihče ne očital in ne zameril. Celo privoščili vam bodo, sploh tisti, ki vedo, da je za vami ne preveč rožnato obdobje. Počutje bo vsak dan boljše, za vse, kar vam bo uspelo izpeljati do konca, pa se boste znali nagraditi tudi sami. Ker veliko delate, vam nihče ne bo mogel očitati, da ste postali uživač, saj boste še vedno poskrbeli tudi za vse družinske obveznosti. Vikend bo pester zaradi nekega srečanja, ki ga niti v sanjah ne pričakujete. Pustite se zapeljati.


Naš čas, 23. 12. 2010, barve: CMYK, stran 28

28 ČETRTEK, 23. decembra

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 11.15 11.40 13.00 13.30 13.55 15.00 15.10 15.45 15.55 16.05 16.20 17.00 17.20 17.30 18.20 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.55 23.00 23.30 00.00 00.30 01.50 02.25 02.50

06.30 07.00 08.00 09.00 11.20 11.50 12.20 13.05 13.40 14.30 15.00 15.30 16.00 16.30 17.00 17.25 18.00 19.10 19.30 20.00 21.35 22.30 00.00 02.20

06.20 06.50 07.45 08.35 08.50 09.45 10.15 12.00 12.30 13.00 14.00 14.10 15.05 16.55 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 20.55 22.55 23.15 00.10 00.40 01.40

09.00 10.30 10.35 11.35 12.35 12.40 13.05 13.10 17.55 18.00 18.40 18.45 18.50 19.15 19.35 19.55 20.00 21.15 21.20 21.25 22.25 22.30 00.00 00.05 00.10

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Telebajski: Božične pesmice Pod klobukom: Predpraznični nemir Sprehodi v naravo: Rozine, dateljni, rožiči Omizje Poročila, šport, vreme Moji, tvoji, najini, 11/35 Parada Poročila Mostovi Vipo - pustolovščine letečega psa: Skandinavija Fifi in cvetličniki, risanka Božična reševalna akcija, igrani film Enajsta šola, odd. za radov. Novice, šport, vreme Gledamo naprej Kekec, muzikal Minute za jezik, ponov. Žrebanje deteljice Drago, risanka Katkina šola, risanka Vreme Dnevnik, šport, vreme Dan za »da« Poročila, šport, vreme Umetnost igre Globus Na zdravje!, ponov. Dnevnik, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Strasti, 53. del Slovenska jazz scena Globus Človeška opica, 2/2 Slovenci po svetu: dr. Vladimir Kos Z glavo na zabavo, mladinska odd. To bo moj poklic: pečar, 2. del Evropski magazin Mostovi Prava ideja Alojz Rebula, tv Koper Slavnostna akademija ob 20-letnici plebiscita Možiček, tv baletna pantomima Čigave sanje, 6/6 Gospod čudoviti, am. film Ljubice, 5/6 Afrika, ljubezen moja, 1/3 Sovraži me, am. film Zabavni infokanal

Tv prodaja Prepovedana ljubezen, nad. Gospodarica srca, nad. Tv prodaja Meč in vrtnica, nad. Tv prodaja Ples na ledu, ang. ples. odd. Tv prodaja Ples na ledu - dvoboji, ang. ples. odd. 24ur ob enih Zdravilna moč narave, dok. odd. Prepovedana ljubezen, nad. Ples na letu, ang. ples. odd. Meč in vrtnica, nad. 24ur popoldne Meč in vrtnica, nad. Gospodarica srca, nad. 24ur vreme 24ur Naša mala klinika, nan. Njeni tastari, am. film 24ur zvečer Chuck, nan. Butasti moški, nan. 24ur, pon. Nočna panorama

Dobro jutro, inf. oddaja Vabimo k ogledu Popotniške razglednice: Filipini Pop corn, glasbena oddaja. Gostje: Nude, skupina Nočna ptica Vabimo k ogledu Hrana in vino, svetovalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Nanovo, mladinska oddaja Regionalne novice 1 Vabimo k ogledu Hrana in vino, kuharski nasveti Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo. Gostje: ans. Krajnci, pevska skupina Jesensko cvetje Regionalne novice 2 Vabimo k ogledu Skrbimo za zdravje: Urinska inkontinenca. Gost: Mariuzs Kosi, dr. med, Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev Vabimo k ogledu Videospot dneva Videostrani, obvestila

TV SPORED PETEK, 24. decembra

07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.25 10.35 10.50 11.20 11.50 13.00 13.30 15.00 15.10 15.45 16.00 16.10 16.30 17.00 17.20 17.30 17.45 18.35 19.00 19.40 19.55 20.25 21.50 22.50 23.45 01.10 01.30 03.00 03.15 04.30 05.05 05.30

Poročila Praznično dobro jutro Poročila Praznično dobro jutro Poročila Praznično dobro jutro Poročila Bisergora: Kaj je za hec in kaj je zares, 13/15 Martina in ptičje strašilo: Zima Božična reševalna akcija, igrani film Mulčki, 5/6 Enajsta šola Kekek, muzikal Poročila, šport, vreme Pastirci, slovenski film Poročila Mostovi Kaj govoriš?=So vakeres? Prihaja Nodi, risanka Božični čas, iz popotne torbe Posebna ponudba, potr. odd. Novice, šport, vreme Gledamo naprej Duhovni utrip Sveta noč – slovenske jaslice Pujsa Pepa, risanka Dnevnik, vreme, šport Ekoutrinki Moji, tvoji, najini, 12/35 Na zdravje! Fina gospa, nan. Božični koncert Boccelija iz cerkve Sv. Frančiška v Assisiju Polnočnica, prenos iz stolnice Novo mesto Komorni zbor Ave: Gloria Biblija: Abraham, 1/2 Duhovni utrip Na zdravje!, ponov. Dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

06.30 07.00 08.00 09.15 10.25 10.55 11.20 11.50 12.10 12.25

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Slavnostna akademija ob 20-letnici plebiscita Strasti, 54. del Glasnik, tv Maribor Evropski magazin Črno beli časi Hrestač – Božična zgodba Sozvočenje svetov – Mrijam Kalin in godalni orkester slov. filh. Turbulenca: Kaj šteje v življenju Knjiga mene briga Osmi dan Umetnost igre Slovenci v Italiji Circom regional, tv Maribor Kraji in običaji: Začarana Benečija Šola Einstein, 43/52 Glinene jaslice žive Barage Biblija: Jakob, koprod. film Sveta noč: Pesem, ki je obšla svet City folk: Murska Sobota Resnične zgodbe, 2/5 Doktor Martin, 7/8 Božič, kanad. film Skupinska tožba, am. film Božični koncert Zabavni infokanal

13.10 14.00 14.20 14.50 15.25 15.50 16.15 16.50 17.15 17.30 19.00 19.25 20.00 20.50 21.40 23.05 00.50 02.30

06.15 06.45 07.40 08.30 08.45 09.40 10.10 11.55 12.25 12.55 14.00 14.55 16.35 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 20.55 22.40 00.15 01.30 02.30

Tv prodaja Prepovedna ljubezen, nad. Gospodarica srca, nad. Tv prodaja Meč in vrtnica, nad. Tv prodaja Ples na ledu, ang. ples. odd. Tv prodaja Ples na ledu – dvoboji, ang. ples. odd. Izbor pravega psa, dok. odd. Prepovedana ljubezen, nad. Ples na ledu, ang. ples. odd. Ples na ledu – dvoboji, ang. ples. odd. Meč in vrtnica, nad. Gospodarica srca, nad. 24ur vreme 24ur Naša mala klinika, nan. 40 dni in 40 noči, am. film Ples na ledu, ang. ples. odd. Dunajska simfonija, posnetek koncerta 24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo. Gostje: ans. Krajnci, pevska skupina Jesensko cvetje 11.50 Skrbimo za zdravje: Urinska inkontinenca. Gost: Mariuzs Kosi, dr. med. 12.50 Videospot dneva 13.00 Hrana in vino, kuharski nasveti 13.25 Videospot dneva 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Vabimo k ogledu 18.45 Regionalne novice 1 18.45 Vabimo k ogledu 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.15 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Nocoj je ena lepa noč, koncert vokalne skupine Vodomke 20.40 Regionalne novice 2 20.45 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 21.15 Praznični koncert ansambla SPEV, posnetek 2. dela 22.30 Razstava jaslic na velenjskem gradu 22.40 Iz oddaje Dobro jutro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.10 Vabimo k ogledu 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila

23. decembra 2010 SOBOTA, 25. decembra

07.00 sledi sledi sledi 08.20 10.00 11.00 11.55 12.40 13.00 14.15 15.45 17.35 18.25 18.35 19.00 20.10 22.00 22.20 23.15 00.50 01.10 01.35

06.30 08.10 08.20 08.40 09.05 09.35 10.20 10.45 11.35 12.00 13.40 14.55 15.55 sledi 16.15 16.35 16.40 16.55 17.20 17.30 17.55 18.00 18.30 20.00 21.40 22.35 00.35 02.05

07.00 07.30 07.55 08.20 08.35 08.45 09.35 10.00 10.20 10.35 11.00 12.05 13.05 15.20 16.45 18.55 19.00 20.00 23.00 00.50 02.50 03.50

Križ kraž: Pesmice o sreči Ribič Pepe Kulturni brlog, Črtkova galerija Snežna jelka, am. film Evangeličansko božično bogoslužje, prenos iz Bodoncev Ljubi Bog ji je dal tolk talentov, dok. odd. Urbi et orbi, Papeževa božična poslanica mestu in svetu, prenos iz Rima Božični koncert iz bazilike sv. Frančiška Poročila, šport, vreme Povest o dobrih ljudeh, slov. film La Boheme, operni film Rex – kraljevsko ime, dok. film Ozare Prihaja nodi, risanka Dnevnik, vreme, šport Heidi, ang. film Poročila, vreme, šport Andrea Bocceli in David Foster: Moj božič Biblija: Abraham, 2/2 Dnevnik, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Skozi čas Posebna ponudba, potr. odd. Circum regional, tv Maribor Kraji in običaji: Začarana Benečija Resnične zgodbe, 2/5 Zgodbe iz praznične školjke Frančkov čarobni božič, ris. film Čarli in Lola, ris. film Božični koncert gimnazije Kranj Sodobni božiček, anim. film Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Sobotno popoldne Uvertura Zdravje Usoda Alternativa Na vrtu, tv Maribor Sobotna izmena, 1. del Z Damijanom Sobotna izmena, 2. del Veliki hudobni božič, risanka Biblija: Jožef, koprod. film Najlepše Avsenikove melodije, koncert Apnenica na preloki, dok. film Labodje jezero, balet Igra usode, am. film Zabavni infokanal

Tv prodaja Jagodka, ris. ser. Winx klub, ris. ser. YooHoo in prijatelji, ris. ser. Radovedni Jaka, ris. ser. Božično kobacanje bratov Koalček Bakuganski bojevniki, ris. ser. Gnusologija, ris. ser. Hevreka, izob. ser. Mišek Stuart, ris. ser. Preverjeno, ponov. Neverjetni porodi, dok. ser. Darilo sreče, am. film Corteo, ang. cirkuški šov Čudež na 34. ulici, am. film 24ur vreme 24ur Troja, am. film Zodiak, am. film Nebeški kapitan in svet prihodnosti, am. film 24 ur, ponov. Nočna panorama

09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Najmanjša lučka na božičnem dreveščku, risani film 10.30 Razstava jaslic na velenjskem gradu 10.40 Videospot dneva 10.45 Nocoj je ena lepa noč, koncert vokalne skupine Vodomke 11.25 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 11.45 Popotniške razglednice: Filipini 12.45 Videospot dneva 12.50 Miklavžev koncert Anite Kralj, posnetek 2. dela 13.50 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja 18.40 Vabimo k ogledu 18.45 To bo moj poklic: Mesar - 1. del, izobraževalna oddaja 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 »Bog je ljubezen«, praznični pogovor z nadškofom dr. Marjanom Turnškom 21.10 Videospot dneva 21.15 Vabimo k ogledu 21.20 Policijski orkester in trio Eroika, posnetek dobrodelnega koncerta 22.30 Jutranji pogovori 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila

NEDELJA, 26. decembra

07.00 Živ žav sledi Telebajski, 90/90 sledi Frančkov čarobni božič, ris. film sledi Božičkov vajenček, ris. nan. sledi Pikin božič, ris. nan. 09.45 Mulčki, 6/6 10.20 Sneženi mož, ris. film 10.50 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Na zdravje! 14.30 NLP, razvedrilna oddaja 14.35 Na naši zemlji z Marjano Grčman 14.40 Glasbiator 15.00 Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom 15.10 Profil tedna 15.40 Večno z Lorello Flego 15.45 Športni gost 16.05 Svetovno s Karmen Švegl 16.10 Naglas! 16.25 Za prste obliznit, kuharska oddaja 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 NLP, razvedrilna oddaja 18.05 Prvi in drugi 18.30 Toni in Boni, risanka 18.35 Zakaj? Zato!, risanka 18.40 Čarli in Lola, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Spet doma 21.40 Žrebanje lota 22.00 Slovenski plebiscit, dok. odd. 23.00 Poročila, vreme, šport 23.20 Pesem upora, dok. film 00.20 George Gently, 3/4 01.50 Dnevnik, ponov. 02.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.40 Infokanal

06.30 06.50 07.20 07.30 10.50 11.20 11.50 13.10 13.40 14.30 15.55 17.30 19.00 20.00 20.55 21.55 22.10 23.00 23.45 01.35

Zabavni infokanal Tv prodaja Skozi čas Dan za “da” Globus Zapiskaj in zapoj, 2/4 Božična zgodba, finski film Alojz Rebula, tv Koper Turbulenca Tistega lepega dne, slov. čb film Dežela smehljaja, simf. orkester rtvs Biblija: Jožef, 2/2 Apnenica na preloki, dok. film Po Nansenovih sledeh, 2/2 Tess iz rodovine D’urbervillov, 1/4 Na utrip srca Dunajski dečki, dok. film Zdravničin dnevnik, 3/8 Popolna tatvina, ang. film Zabavni infokanal

07.00 07.30 07.55 08.15 08.30 08.40 08.50 08.55 09.15 09.40 09.55 11.15 12.20 14.00 14.55 16.25 18.20

Tv prodaja Jagodka, ris. ser. Winx klub, ris. ser. YooHoo in prijatelji, ris. ser. Radovedni Jaka, ris. ser. Rori dirkalnik, ris. Otroška kuharija, kuh. odd. Bakuganski bojevniki, ris. ser. Gnusologija, ris. ser. Hevreka, izob. ser. Božični napev, ris. film ŠKL Božični očka, am. film Življenje ni šala, nan. Varekai, ang. cirkuški šov Očka snežak, am. film Ljubezen skozi želodec, kuh. odd. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Zaporniško dvorišče, am. film 22.05 Dol z ljubeznijo, am. film 00.00 Boj z mamili, am. film 01.50 Oče Daniel, nan. 02.45 24ur, ponovitev 03.45 Nočna panorama

09.00 09.40 10.05 10.10 10.30 10.35 11.35 12.05 13.20 14.15 17.55 18.00 18.50 19.50 21.10 21.50 23.00 23.05 00.05

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA Miš maš, otroška oddaja 1890. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Športni torek, športna informativna oddaja Vabimo k ogledu Župan z vami, pogovor v studiu. Gostja: Marjana Cigala, županja Občine Dravograd Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje - praznični utrip v Domu za varstvo odraslih Velenje Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo. Gostje: ans. Krajnci, pevska skupina Jesensko cvetje Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Nanovo , mladinska oddaja Pop corn, glasbena oddaja. Gost: Milan Kamnik, skupina Abadon Jutranji pogovori Nocoj je ena lepa noč, koncert vokalne skupine Vodomke »Bog je ljubezen«, praznični pogovor z nadškofom dr. Marjanom Turnškom Vabimo k ogledu Praznični koncert ansambla SPEV, posnetek 2. dela Videostrani, obvestila

PONEDELJEK, 27. decembra

06.25 06.35 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 11.00 11.55 13.00 13.35 15.00 15.15 15.45 16.10 16.25 17.00 17.20 17.30 17.55 18.25 18.35 18.40 18.55 19.00 19.55 20.55 21.20 22.00 23.05 23.55 01.20 01.55 02.25

Utrip Zrcalo tedna Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Nepozabni božič, ris. film Čisto pravi gusar, 1/5 Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme Muhasto poletje, češki film Poročila Oddaja za otroke Krtov božič, ris. film Nočko, 5/20 Ribič Pepe Novice, šport, vreme Gledamo naprej O živalih in ljudeh, tv Maribor Slovenski magazin Žrebanje 3 x 3 plus 6 Klovn Kiri, risanka Sončni mlin, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Tednik Pri Pearsonovih, 5/8 Osmi dan Odmevi, vreme, šport Globus Glasbeni večer Dnevnik, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

06.40 07.25 07.35 07.50 08.20

Strasti, 55. del Vipo: Skandinavija, ris. Fifi in cvetličniki, ris. Mulčki, 6/6 Skrivnost v sračjem gnezdu, odd. za otroke Šola Einstein, 33/52 Izganjalci vesoljcev: rožni kralj Kaj govoriš?=So vakeres? Sobotno popoldne Ugriznimo znanost Zapiskaj in zapoj, 2/4 Slovenci v Italiji Posebna ponudba, potroš. odd. Umetnost igre Prvi in drugi To bo moj poklic: urar, 1. del Moj stric, franc. film Odkar si odšla, nan. Mala Dorritova, 2/8 Rožnati panter, risanka Z Damijanom Impro tv: Lucija Čirović in Alenka Tetičkovič Tranzistor Ko pop sreča klasiko, dok. odd. Knjiga mene briga Fellinijev Casanova, ital. film Tranzistor, ponov. Zabavni infokanal

09.20 09.45 10.10 10.30 12.40 13.05 13.30 14.00 14.20 14.45 05.05 15.30 17.20 18.05 19.00 19.05 19.35 20.10 21.00 21.50 22.10 00.40 01.20

07.00 07.30 08.25 09.15 09.30 10.20 10.50 12.00 12.30 13.00 14.00 14.55 16.25 16.55 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 20.55 22.50 23.10 00.00 00.30 01.30

Tv prodaja Prepovedana ljubezen, nad. Gospodarica srca, nad. Tv prodaja Meč in vrtnica, nad. Tv prodaja Ples na ledu, ang. ples. odd. Tv prodaja Ples na ledu – dvoboji, ang. ples. odd. 24ur ob enih Prepovedana ljubezen, nad. Ples na ledu, ang. odd. Ples na ledu – dvoboji, ang. odd. Meč in vrtnica, nad. 24ur popoldne Meč in vrtnica, nad. Gospodarica srca, nad. 24ur vreme 24ur Naša mala klinika, nan. Kar si dekle želi, am. film 24ur zvečer Chuck, nan. Butasti moški, nan. 24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 11.05 Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor 12.00 Vabimo k ogledu 12.05 Policijski orkester in trio Eroika, posnetek dobrodelnega koncerta 13.15 Videospot dneva 13.20 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Iz našega arhiva: Miš maš (27.12.1996) 19.00 Regionalne novice 1 19.05 Vabimo k ogledu 19.10 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 20 let plebiscita, gost v studiu: Lojze Peterle 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Božični koncert skupine Tangels 22.55 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.25 Vabimo k ogledu 00.30 Videospot dneva

TOREK, 28. decembra

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.55 11.45 13.00 13.15 13.30 14.00 14.15 15.00 15.10 15.45 16.05 16.25 17.00 17.20 17.30 18.00 18.20 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.55 20.55 22.00 23.05 01.00 01.25 01.55 03.10 03.45 04.10

06.30 07.00 08.00 08.05 08.20 08.35 09.45 10.20 11.35 12.20 13.20 14.25 15.55 17.25 17.50 18.20 19.15 19.40 20.00 20.50 21.20 22.50 00.30

06.45 07.15 08.10 09.00 09.15 10.05 10.35 12.00 12.30

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Božičkov čas, ris. film Čisto pravi gusar, 2/5 Slovenski plebiscit, dok. odd. Poročila, šport, vreme Ars 360 Osmi dan Duhovni utrip Obzorja duha Poročila Mostovi Izganjalci vesoljcev, 26/26 Rože morajo dehteti, ris. film Šola na Sončavi, 10/13 Novice, šport, vreme Gledamo naprej Kulturni vrhovi: Svete gore nad Sotlo, 4/4 Ugriznimo znanost: Ali lahko ustavimo staranje? Minute za jezik Žrebanje Astra Bacek Jon, risanka Pokukajmo na zemljo, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Hotel Palace, dok. film Tarča Odmevi, šport, vreme Široko odprte oči, dok. odd. Prava ideja!, posl. odd. Svete gore nad Sotlo, 4/4 Na zdravje! Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Strasti, 56. del Pravljica o morju zlatnikov Zima se bliža, 5/6 Rajski vrt, 5/20 Zgodbe iz školjke Magazin v alp. smuč. SP v alp. smuč., VSL (Ž), 1. vožnja Inovacije danes za jutri, slov. forum inovatorjev Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem SP v alp. smuč., VSL (Ž), 2. vožnja Črni Peter, češki film SP v smuč. skokih, novoletna turneja, kvalif. prenos Glasnik, tv Maribor Fina gospa, nan. Po Nansenovih sledeh, 2/2 Na vrtu, tv Maribor Babilon.si: Stres Drugo življenje mamutovega mladiča, dok. odd. Prava ideja!, posl. odd. George Sand in Fanchette, 1/2 Stojnica, kanad. film Zabavni infokanal

16.55 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.40 22.35 22.55 23.45 00.15 01.15

Tv prodaja Prepovedana ljubezen, nad. Gospodarica srca, nad. Tv prodaja Meč in vrtnica, nad. Tv prodaja Ples na ledu, ang. odd. Tv prodaja Ples na ledu – dvoboji, ang. odd. 24ur ob enih Čarovnije Crissa Angela, dok. ser. Prepovedana ljubezen, nad. Ples na ledu, ang. odd. Ples na ledu - dvoboji, ang. odd. Meč in vrtnica, nad. 24ur popoldne Meč in vrtnica, nad. Gospodarica srca, nad. 24ur vreme 24ur Bitka za božič, am. film Zdravnikova vest, nan. 24ur zvečer Chuck, nan. Butasti moški, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama

09.00 10.30 10.35 11.35 13.20 13.25 13.50 13.55 17.55 18.00 18.30 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 20.25 20.30 20.40 20.45 20.50 21.00 21.30 22.30 00.00 00.05 00.10

Dobro jutro, inf. oddaja Vabimo k ogledu 20 let plebiscita, gost v studiu: Lojze Peterle Božični koncert skupine Tangels Vabimo k ogledu Hrana in vino, svetovalna oddaja, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Videočasopis za gluhe in naglušne Pravljica za lahko noč: Božiček Vabimo k ogledu Hrana in vino, svet. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 1891. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Športni torek, športna informativna oddaja Videospot dneva Vabimo k ogledu Zgodbe Balkana: Bolgarija To bo moj poklic: Mesar, 2. del, izobraževalna oddaja Miklavžev koncert Anite Kralj, posnetek 2. dela Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev Vabimo k ogledu Videospot dneva Videostrani, obvestila

13.00 14.00 14.15 15.10 16.25

SREDA, 29. decembra

06.05 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 11.25 11.55 13.00 13.20 14.20 15.00 15.10 15.45 15.50 15.55 16.00 17.00 17.20 17.30 18.20 18.25 18.30 18.35 19.00 20.10 21.40 22.00 23.10 00.55 01.40 02.55 03.30 03.55

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Pikin božič, ris. nan. Čisto pravi gusar, 3/5 Svete gore nad Sotlo, 4/4 Tarča Poročila, šport, vreme Tednik Prisluhnimo tišini Poročila Mostovi Maks in Rubi, risanka Milan, risanka Kravica Katka, risanka Male sive celice, kviz Novice, šport, vreme Gledamo naprej Čustva, dok. odd. Risanka Bojan, risanka Musti, risanka Vrtni palček Primož, ris. Dnevnik, vreme, šport Marko skače, slovenski film Žrebanje lota Odmevi, šport, vreme Mesto na obali, am. film Čustva, dok. odd. Na zdravje!, pon. Dnevnik, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

06.30 07.00 08.00 08.25 08.50 09.20 09.10 11.40

Zabavni infokanal Strasti, 57. del Resnična zgodba o božičku, ris. Rože morajo dehteti, ris. film Šola na Sončavi, 10/13 Knjiga mene briga Buča, nem. film SP v alp. smuč., smuk (M), prenos Spet doma Babilon.si: Stres SP v alp. smuč., SL (Ž), 1. vožnja SP v smuč. skokih, novoletne turneje, prenos SP v alp. smuč, SL (Ž), 2. vožnja O živalih in ljudeh, tv Maribor Slovenci, dok. feljton Šport v letu 2010 Gala otvor. koncert sezone 2010/2011 Orkester, sng drama Ljubljana Slovenska jazz scena Temna polovica, am. film Zabavni infokanal

12.55 14.30 14.50 15.55 17.50 19.05 19.25 20.00 21.00 22.45 23.45 00.40 02.35

06.55 07.25 08.20 08.10 09.25 10.15 10.45 12.00 12.30 13.00 14.00 14.20 15.15 16.25 16.55 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 22.10 22.30 23.25 00.15 00.45 01.45

Tv prodaja Prepovedana ljubezen, nad. Gospodarica srca, nad. Tv prodaja Meč in vrtnica, nad. Tv prodaja Ples na ledu, ang. odd. Tv prodaja Ples na ledu – dvoboji, ang. odd. 24ur ob enih Čarovnije Crissa Angela, dok. ser. Prepovedana ljubezen, nad. Ples na ledu, ang. odd. Ples na ledu – dvoboji, ang. ples. odd. Meč in vrtnica, nad. 24ur popoldne Meč in vrtnica, nad. Gospodarica srca, nad. 24ur vreme 24ur Nezvesta, am. film 24ur zvečer Na kraju zločina, nan. Chuck, nan. Butasti moški, nan. 24ur, pon. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1891. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Športni torek, športna informativna oddaja 11.15 Vabimo k ogledu 11.20 Hrana in vino, svetovalna oddaja 11.45 Videočasopis za gluhe in naglušne 12.15 Pogovor z nadškofom dr. Marjanom Turnškom, ponovitev 13.15 Videospot dneva 13.20 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše 18.40 Pravljica za otroke: Babica zima, Deklica z vžigalicami 18.50 Regionalne novice 1 18.55 Vabimo k ogledu 19.00 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Svit rešuje življenja, oddaja o zdravju 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Pop corn, kontaktna glasbena oddaja 22.05 Vabimo k ogledu 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila


Naš čas, 23. 12. 2010, barve: CMYK, stran 29

PRIREDITVE

23. decembra 2010

Knjižne novosti Ivo Stropnik: Nikoli odrasle pesmi in uganke

ce otoka, njihovo prekipevajočo življenjsko energijo, ki je opazna kljub vojni vihri, bujno vegetacijo, vonj morja ter očarljivost pokrajine.

Knji ga ponuja izvr sten izbor objavljenih in neobjavljenih del za mlade "našega" Iva Stropnika, ki je za piko na i opremljena še s hudomušnimi ilustracijami prav tako domačina Mihe Cojhterja. Skratka, odlična poslastica za vse, željne sprehoda med pesmimi, grafiti, zgodbicami in ugankami, ki jih je največ. Zgovoren je tudi podnaslov Čokolada s knjigo, ki je nekakšna logična posledica avtorjevega mnenja, ki mu nikakor ne moremo oporekati, da lahko dobra knjiga nudi enako slasten užitek kot najboljša čokolada, poleg tega pa ta užitek traja neprimerno daljši čas. Se strinjate?

VELENJE Četrtek, 23. decembra 16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Predstava za otroke 18.00 Glasbena šola Velenje Božično-novoletni koncert Naše trate, kantata za množični mladinski zbor 20.00 Galerija Velenje Glasbeni nastop - Vokalni sekstet Anima Vita 21.00 Mladinski center Velenje – Plac Klubski večer

Petek, 24. decembra 8.00 – 13.00 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica 21.00 Mladinski center Velenje – Plac Klubski večer

Sobota, 25. decembra

Mary Ann Shaffer: Claire Freedman: Guernseyjsko društvo Deset božičnih želja za književnost in pito iz Čudovita zgodbica, napisana v krompirjevih olupkov verzih, skuša najmlajšim približaKnjiga, ki je napisana v obliki pisem, govori o moči literature, ki je povezala otoške prebivalce med nemško okupacijo v drugi svetovni vojni in jih vezala z najlepšo pentljo še po njej. Guernsey je otok ob francoski obali, spada pa v skupino Kanalskih otokov, ki jih je med vojno zasedla Nemčija. Nekaj tamkajšnjih prebivalcev, velikih ljubiteljev knjig, se torej odloči ustanoviti društvo za književnost, ki ga poimenujejo tako, kot je naslov knjige. Dopisujejo si, se dobivajo, izmenjujejo mnenja in seveda veliko berejo. Avtorica je mojstrsko prepletla takratno vojno dogajanje, pomanjkanje vsega materialnega, z občutenji ljudi, ki si dopisujejo in v literaturi na nek način iščejo uteho za vse slabo, kar se dogaja okrog njih. Brez najmanjšega truda si lahko predstavljamo prebival-

Kdaj - kje - kaj

ti čaroben božični čas pričakovanja in lepih želja. Na vsaki strani se utrne nova svetleča zvezdica, ob

18.00 Velenjski grad Ob jaslicah vam prepeva Moški pevski zbor Kajuh 20.00 Rdeča dvorana Velenje Tradicionalni prednovoletni koncert Šank Rock 21.00 Mladinski center Velenje – Plac Klubski večer

Nedelja, 26. decembra 10.00 Velenjski grad Pravljični nedeljski dopoldnevi Srečanje Mladih muzealcev z dedkom Mrazom 10.00 Mercator Center VelenjePredstava za otroke, Dedkove zimske počitnice 18.00 Velenjski grad Ob jaslicah vam prepeva Trio M: Mar tina Zapušek sopran, Mira

Slemenšek alt in Marjan Marinšek citre. 21.00 Mladinski center Velenje – Plac Klubski večer

Ponedeljek, 27. dec. 10.00 – 12.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Igralne urice

Torek, 28. decembra 9.00 Večnamenska dvorana Vinska Gora Turnir četvork v košarki 10.00 – 11.30 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Bralni krožek in komunikacija za seniorje 10.00 – 12.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Igralne urice 18.00 Velenjski grad Ob jaslicah vam prepeva - Oktet Zavodnje 18.00 Mercator Center Velenje Obisk dedka Mraza, predstava maček Muri čaka novo leto in peka piškotov

kateri si različne živali zaželijo različna darila: veliko snega, ogromno božično drevesce, božično praznovanje v krogu najbližjih itn. Otroci bodo zagotovo navdušeni, saj poleg čudovite zgodbice in ilustracij lahko na vsaki strani preštejejo novo zvezdico, ki osvetljuje nebo.  Pripravila Metka Pivk Srdič

ŠOŠTANJ

ZGODBE IZ NARNIJE: POTOVANJE POTEPUŠKE ZARJE

NE POZABI ME (Remember me) Romantična drama, 128 minut. Režija: Allen Coulter. Igrajo: Robert Pattinson, Pierce Brosnan, Emilie de Ravin, Chris Cooper, Lena Olin, Martha, idr. Ponedeljek, 27. 12. ob 20.00 – mala dvorana

JAZ, BARABA (Despicable me) - sinhroniziran Animirana družinska pustolovščina, 95 minut. Režija: Pierre Cofin, Chris Renaud Slovenski glasovi: Aljoša Koltak, Kaya Kamenarič, Monell Planin, Nika Škerjanec, Klemen Slakonja, Primož Forte, Andrej Murenc Olga Kacjan, idr. Torek, 28. 12., ob 17.30 – mala dvorana

(Panique au village) Ironična animirana pustolovščina, 75 minut. Režija: Stephane Aubier. Glasovi: Stéphane Aubier, Vincent Patar, Jeanne Balibar, Véronique Dumont, Bruce Ellison, Frédéric Jannin, Bouli Lanners idr.idr. Sobota, 25. 12., ob 19.30 – m. dvorana Nedelja, 26. 12., ob 18.15

PISMA JULIJI

GREMO MI PO SVOJE

HARRY POTTER IN SVETINJE SMRTI - 1. del

MARMADUKE (Marmaduke) - sinhroniziran, animiranoigrana akcijska pustolovščina, 87 minut Režija: Tom Dey. Slovenski glasovi: Jernej Kuntner, Štefan Kušar, Barbara Bertoncelj, Saša Kastelic, Miha Eat, idr. Sobota, 25. 12., ob 17.30 – m. dvorana

JEJ, MOLI, LJUBI (Eat Pray Love) Romantična drama, 140 minut. Režija: Ryan Murphy. Igrajo: Julia Roberts, James Franco, Javier Bardem, Billy Crudup, Richard Jenkins, Viola Davis, Tuva Novotny, idr. Sobota, 25. 12., ob 20.00

KDO IMA DANES ROJSTNI DAN? (Na půd aneb Kdo má dneska narozeniny?) - sinhroniziran animirani lutkovni film, 74 minut. Režija: Jiří Barta. Slovenski glasovi: Vesna Pernarčič, Asja Kahrimanović, Ivanka Mežan, Mila Peršin, Primož Pirnat, Niko Goršič, Kristjan Guček, Mitja Šedlbauer, Jaka Ivanc, idr. Nedelja, 26.12. ob 17.30 – m. dvorana

JULIE & JULIA Julie & Julia) biografska romantična komedija, 123 minut. Režija: Nora Ephron Igrajo: Meryl Streep, Amy Adams, Stanley Tucci, Chris Messina, Linda Emond, Helen

X

Okolica Šoštanja Topolšica – Lomek – Sleme (pohod, lahka pot) 18.00 Cerkev sv. Antona Žive jaslice v Skornem

(Letters to Juliet) Romantična komedija, 105 minut. Režija: Gary Winick Igrajo: Amanda Seyfried, Christopher Egan, Gael García Bernal, Vanessa Redgrave, Franco Nero, idr. Torek, 28. 12., ob 20.00 – mala dvorana

(Harry Potter and the Deathly Hallows: Part I) Domišljijska akcijska pustolovščina, 146 minut. Režija: David Yats Igrajo: Daniel Radcliffe, Emma Watson, Rupert Grint, Ralph Fiennes, Helena Bonham Carter, Alan Rickman, idr. Sreda, 29. 12. ob 17.30

PRESTOPNO LETO (Leap Year). Romantična komedija, 100 minut. Režija: Anand Tucker. Igrajo: Amy Adams, Matthew Goode, Adam Scott, John Lithgow, Noel O'Donovan, Tony Rohr, Pat Laffan, Alan Devlin, idr. Sreda, 29. 12. ob 20.00 – mala dvorana

SVET IGRAČ 3 (Toy Story 3)- sinhroniziran, animirana družinska komedija, 103 minute Režija: Lee Unkric. Slovenski glasovi: Nina Ivanič, Aljaž Jovanović, Uroš Potočnik, Pia Zemljič, Iztok Jereb, Tanja Potočnik idr. Četrtek, 30. 12. ob 17.30 – m. dvorana

LJUBEZEN, LOČITEV IN NEKAJ VMES (It's Complicated) Romantična komedija, 114 minut. Režija: Nancy Meyers. Igrajo: Meryl Streep, Alec Baldwin, Steve Martin, John Krasinski, Hunter Parrish, Daryl Sabara, Rita Wilson, Lake Bell, idr. Četrtek, 30. 12., ob 20.00 – m. dvorana

Naslednji vikend, od 1. 1. do 2. 1. 2011 napovedujemo: komedija DRAGA, POČAKAJ, SEM NA POTI, dramo MATI IN HČI, triler PISATELJ V SENCI, mladinsko komedijo GREMO MI PO SVOJE

23. četrtek - Viktorija 24. petek - Eva 25. sobota - Božič 26. nedelja - Štefan dan samostojnosti in neodvisnosti

ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 23. decembra 16.00 Dvorana CMT – Marof December je glasba (ustvarjalne delavnice, nastop učencev glasbene šole Gvido, božično novoletna zabava,…)

27. ponedeljek - Janez 28. torek - Živko 29. sreda - David

Nedelja, 26. decembra 18.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Božično – novoletni koncert MePZ Šmartno ob Paki z gosti, vokalno skupino Cantemus 10.30 Hiša mladih Ustvarjalna delavnica 18.00 Dvorana CMT - Marof Maček Muri – Koncert Nece Falk s spremljavo

Care, idr Nedelja, 26. 12., ob 20.00

Mladinska komedija, 95 minut Režija: Miha Hočevar Igrajo: Jurij Zrnec, Tadej Koren Šmid, Jure Kreft, Matevž Štular, Gaja, Pegan Nahtigal, Pia Korbar, Žigan Krajnčan, Teodor Popovič, Erik Oprešnik, Vili Frahm, Matej Zemljič, Jana Zupančič, Ajda Toman, Uroš Kaurin, Luka Cimprič,idr. Nedelja, 26. 12., ob 19.00 – m. dvorana

Nedelja, 26. decembra

10.00 – 12.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Igralne urice 17.00 Knjižnica Velenje Predstavitev knjige Francija Rogača - Hrči Smrči 18.00 Velenjski grad Ob jaslicah vam prepeva Kvar tet Svit z Marino in Mihaelo

VELIKA in MALA DVORANA HOTELA PAKA:

PANIKA NA VASI

December (gruden)

16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljične ure 17.00 Mestno drsališče Predbožični žur z ans. Tapravi faloti in prihod božička 19.00 Kulturni dom Šoštanj Nastop GŠ Sinti

Ponedeljek, 27. dec.

K I N O V E L E N J E :: S P O R E D

(The Chronicles of Narnia: The Voyage of the Dawn Treader). Družinska domišljijska pustolovščina, 111 minut Režija: Michael Apted. Igrajo: Ben Barnes, Skanden Keynes, Georgie Henley, Will Poulter, Laura Brent, Simon Pegg, Gary Sweet, Arthur Angel, idr. Sobota, 25. 12., ob 17.45 Nedelja, 26. 12., ob 16.00- otroška matineja Ponedeljek, 27. 12. ob 17.30 - – mala dvorana

Koledar imen

Sreda, 29. decembra

Četrtek, 23. decembra

29

Lunine mene

28. decembra,

Torek, sreda, 28. in 29. decembra 10.30 Hiša mladih Ustvarjalna delavnica 17.00 Hiša mladih Božično novoletni film na velikem platnu

Kam na izlet? Nedelja, 26. decembra: 10: pohod na Tuševo (PDV-Klub upokoj. Gorenje) in Štefanov pohod (PDV - sekcija Premogovnik). VABLJENI!

Prepevanje ob živih jaslih Velenje - Muzej Velenje vabi v prazničnih dneh na ogled razstave Jaslice, ki so jo postavili Tomaž Langus in delavci Muzeja Velenje. Tokrat stoji v atriju gradu, ob živih jaslicah pa bodo v naslednjih dneh pripravili niz koncertov. Vsi se bodo pričeli ob 18. uri. Na božični večer, v soboto, 25. decembra, bodo koncert pripravili člani Moškega pevskega zbora Kajuh, v nedeljo Trio M, v torek Oktet Zavodnje in v sredo Kvartet Svit z Marino in Mihaelo. Muzej Velenje bo v prazničnih dneh odprt: 24. in 31. decembra od 10.00 do 15.00, vse ostale dni od 10.00 do 20.00. Ob ponedeljkih je muzej zaprt. 

Nočni pohod in dedek Mraz

ob 5:18 zadnji krajec)

CITYCENTER Celje Četrtek, 23. 12., ob 17. uri PRIHOD BOŽIČKA s Piko Fliko, biotržnica Od 27. do 31. 12. džungelske počitniške dogodivščine od 10. do 12. ure. V petek, 24. decembra, vas pričakujemo od 8. do 18. ure, v soboto zaprto, v nedeljo od 9. do 17. Nedelja, 26. 12., ob 11. uri Pravljične urice Do 31. decembra vas pričakujemo na BOŽIČNO-NOVOLETNEM SEJMU!

Rdeči noski tudi v domove starejših Ljubljana, Velenje – Društvo za pomoč trpečim in bolnim Rdeči noski so se odpravili tudi na obiske starejših v domovih za ostarele. Do februarja bodo obiskali več kot 2.600 stanovalcev v dvanajstih domovih. Pridejo tudi v Velenje. Dom za varstvo odraslih bodo obiskali 14. februraja. 

S komedijo v novo leto

Velenje – Krajevna skupnost Staro Velenje bo pred iztekom leta 2010 pripravila še dva dogodka; krajane in krajanke, pa tudi sosede, vabijo na nočni pohod na Koželj. Z baklami v rokah se bodo na pot podali v nedeljo, 26. decembra, ob 16. uri. Zbirno mes to bo pred VTV-jem. V sredo, 29. decembra, pa bodo popoldne na Starem trgu pripravili še obisk dedka Mraza, saj je že Miklavževanje zelo uspelo.

Šentilj pri Velenju - Gledališka sekcija kulturno-prosvetnega druš tva Franc Schreiner iz Šentilja se je odločila, da premiero igre Sprava 2000 pripravijo na zadnji večer v letu 2010. 31. decembra ob 20. uri jo bodo uprizorili v Domu krajanov Šentilj. Po predstavi bodo igralci skupaj z gledalci nazdravili prihodu novega leta, obljubljajo pa tudi veliko smeha. Predstavo bodo ponovili tudi v nedeljo, 2. januarja 2011, ob 16. uri, prav tako v domu krajanov Šentilj.






Naš čas, 23. 12. 2010, barve: CMYK, stran 30

30

OBVEŠČEVALEC

23. decembra 2010

mali OGLASI V najem dajemo poslovne prostore na Preloški 7 v Velenju, 500 m2, od 1. 1. 2011 dalje. Prostori so primerni za skladišče in za proizvodnjo. Info: 041/ 397 367 KGM – Katarina Kajmih s.p., Prečna pot 9, 2250 Ptuj

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA 40-LETNA, simpatična, urejena ženska iz Velenja, s srednje šolsko izobrazbo, si želi spoznati prijatelja do 55 let. Lahko si tudi močnejše postave. Resna veza. Ag. Alan, gsm: 041 248 647 40-LETNI, zaposlen moški, s hišo, iz okolice Velenja, si želi spoznati žensko ali mamico, zaposleno ali nezaposleno, za resno vezo. Ag. Alan, gsm: 041 248 647

ŽENITNA posredovalnica Zaupanje. Gsm: 031 836 378 DELAVEN očka išče zvesto punco. Gsm: 031 860 668 SAM z otrokom sem ostal, zvesto dekle bi rad spoznal. Gsm: 041 959 192 PUNCE in gospe si želijo ljubezni. Gsm: 031 505 495, Tel.: 090 62 86 (1,99 evra/min) BREZPLAČNO spoznavanje za ženske do 48 let, 14 evrov za ostale, za dve leti, ugodno za moške. Gsm: 031 836 378 FANT išče žensko, leta niso ovira. Gsm: 041 859 096 DEKLE si želi ljubezni. Gsm: 031 505 495, tel.: 090 62 86 (1,99 evra/min)

NEPREMIČNINE V NASELJU Studence – Žalec prodam dvostanovanjsko hišo po ugodni ceni. Gsm: 041 463 048 V ELITNEM delu Šoštanja, Cankarjeva 15, prodam oz. oddam opremljeno garsonjero z balkonom in kletjo v velikosti 21,65 m2. Cena prodaje garsonjere je po dogovoru, v primeru najema pa 250 evrov z vštetimi stroški. Pogoj najema je dvo mesečno predplačilo. Gsm: 041 884 370

GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Zlata poroka: Ana Marija in Ignac Novak, Rečica ob Paki 52, Šmartno ob Paki.

Smrti: Marija Klezin, roj. 1934, Gabrno 17, Laško; Jožefa Golob, roj. 1933, Špeglova ul. 52, Velenje; Frančišek Pečečnik, roj. 1931, Plešivec 13,

Velenje; Anton Rojšek, roj. 1937, Širmanski Hrib 7, Litija; Jože Žrebelj, roj. 1928, Mali vrh 94, Šmartno ob Paki; Olga Šiljar, roj. 1918, Krnica 13, Luče; Stanislav Šoštar, roj. 1932, Cmereška gorca 4, Podčetrtek; Štefan Sveček, roj. 1952, Mlak 2, Muta; Jana Oštir, roj. 1965, Rašiška ulica 3, Ljubljana; Roman Terče, roj. 1937, Bele vode 2, Šoštanj.

ODDAM SOBO v hiši oddam eni ali dvema ženskama. Cesta na Vrtače 3. Tel: 03 58 76 071

PRIDELKI JABOLČNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 344 883

ŽIVALI TELIČKO mesne pasme, staro 7 dni, prodam. Gsm: 051 314 306 TELIČKO, čb, staro 3 tedne, prodam. Gsm: 041 632 581 PRAŠIČE za zakol ali svinjske polovice prodam. (Fišar, Tabor) Gsm: 041 619 372 PRAŠIČA, 150 kg težkega, domače reje, prodam celega ali polovico. Gsm: 041 942 898 TELIČKO, simentalko, težko 160 kg, prodam. Gsm: 031 852 334

RADIO

ČETRTEK, 23. decembra: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

RAZNO

PETEK, 24. decembra:

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

MODELČKE avtomobilčkov Bburago, Maisto in Hotwheels, merilo 1:18, različnih znamk, ugodno prodam. Gsm: 041 692 995

DEŽURSTVA ZD Velenje - OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1.

VELENJE

Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

Zobozdravniki: 25. in 26. 12. – IVAN JANEŽIČ, dr. dent. med. (Zasebna zobna ambulanta, Efenkova 61, Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).

Veterinarska postaja Šoštanj: Dež. veterinar – gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure

SOBOTA, 25. decembra:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 26. decembra:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 27. decembra:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 28. decembra:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Šolski radio Raček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 29. decembra:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

ONES NA ŽE NOST ZRA KA V tednu od 13. dec. 2010 do 19. dec. 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 13. dec. 2010 do 19. dec. 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka 35

30

25

20

15

10

5

0 ŠOŠTANJ

TOPOLŠICA ZAVODNJE

GRAŠKA GORA

VELENJE

LOKOVICA -

ŠKALE

PESJE

VELIKI VRH

MOBILNA ŠOŠTANJ Aškerþeva

13.dec

14.dec

15.dec

16.dec

17.dec

18.dec

19.dec


Naš čas, 23. 12. 2010, barve: CMYK, stran 31

OBVEŠČEVALEC

23. decembra 2010 KAMNOSEŠTVO PODPEČAN SEBASTJAN, S. P. Šalek 20, Velenje, GSM 070 849 569 Želimo vam vesele božične praznike in srečno novo leto.

Nagrajenci nagradne križanke PRESTA, objavljene v tedniku Naš čas, 9. decembra so: 1. Nagrado-torto prejme: KARLINA KLANČNIK, Ravne 15, Šoštanj

2. Nagrado-potico prejme: DANICA POGOREVC, Andraž, 35 a, Polzela 3. Nagrado-sadni kruh prejme: MARIJA LEČNIK, Šercerjeva 13, Velenje Nagrajenci bodo potrdilo o nagradi prejeli po pošti..

ZAHVALA V 79. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, brat in stric

FRANČIŠEK PEČEČNIK iz Plešivca 13, Velenje

26. 11. 1931 – 11. 12. 2010 Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, a čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih delili bolečino z nami. Hvala osebju Doma za varstvo odraslih Velenje, osebju Splošne bolnišnice Celje in Bolnišnice Topolšica, Pogrebni službi Usar, častni straži in rudarski godbi Premogovnika Velenje, sodelavcem kolektiva HTZ, govorniku g. Dragu Kolarju, pevcem, skupini Flamingo, cerkvenim pevcem iz Plešivca, praporščakom in gospodu kaplanu Rezarju za opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi

31

Nagrajenci nagradne križanke Krevzel instalacije, objavljene v tedniku Naš čas, 9. decembra 2010 so: 1. nagrada: Silva Dermol, Lokovica 35, 3325 Šoštanj (Sifon in pipa) 2. nagrada: Nataša Cerovšek, Mali vrh 28, 3327 Šmartno ob Paki (Pipa za mrzlo vodo) 3. nagrada: Darko Pavič, Šalek 88, 3320 Velenje (Kroglični ventil) Rešitev gesel: POSLOVNI OBJEKT KREVZEL TOPLOZRAČNO OGREVANJE TEHNOLOŠKE INSTALACIJE ŠPRINKLER PROTIPOŽARNI SISTEMI Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrade dvignejo na sedežu podjetja Krevzel med delovnikom od 7 – 15 ure.

V SLOVO

ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in prababice

V 90. letu je umrla draga sestra in teta

JOŽEFE GOLOB iz Pesja

SILVA MAVSAR iz Tomšičeve 10, Velenje Le srce in duša ve, kako boli, ko te več ni …

Zadnja leta je bivala v Pegazovem domu v Rogaški Slatini.

K zadnjemu počitku smo jo pospremili v torek, 21. decebra, na pokopališču v Podkraju.

se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče v njen spomin. Hvala gasilcem, športnikom, nosilcem praporja iz Pesja, pevcem ter gospodu župniku za opravljen cerkveni obred. Posebej se zahvaljujemo g. Blatniku, dr. med., g. Rijevcu, dr. med., medicinskim sestram in patronažni službi iz Velenja. Od naše drage smo se poslovili v ožjem družinskem krogu v četrtek, 16. decembra, na pokopališču na Dobrni. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi

Žalujoči: vsi njeni

ZAHVALA Tiho in spokojno je za vedno zaspal dragi oče, tast in stari ata

Za vedno je odšel naš dragi

JOŽE ŽREBELJ 19. 9. 1928 – 5. 12. 2010

JOŽE ŠPITAL

Iskrena hvala vsem, ki ste ga spoštovali in z njim delili drobne radosti življenja. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Kadar boš odšel, iz Gorenja za pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. pusti okna odprta, Hvala tudi vsem, ki so ga pospremili k zadnjemu počitku. Posebna ne zapiraj vrat za seboj, zahvala sosedom, gospe Olgi Pilih, Partovim, hvala g. Stuparju, dr. ne ponujaj roke v slovo. med. Iskrena hvala govorniku g. Jožetu Aristovniku za lepe (Neža Maurer) poslovilne besede ter duhovniku za občutno opravljeno pogrebno mašo. Hvala pevcem, praporščakom in Pogrebni službi Morana.

1927 - 2010

Vsi njegovi

Žalujoči: vsi njegovi

ZAHVALA

ZAHVALA

V 89. letu se je poslovila draga mama, stara mama in bica

Ob izgubi drage mame, babice, prababice in sestre

FRANČIŠKA VELUNŠEK roj. Žerjav

16. 2. 1922 – 15. 12. 2010 Vsaka mama je prava mama, Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in se od nje poslovili na zadnji poti. Hvala osebju Nevrološkega dana za srečo in veselje. Prava in ena sama oddelka Splošne bolnišnice Celje, osebju Doma za varstvo odraslih za vse življenje. Velenje, govorniku g. Kolarju, skupini Flamingo, izvajalcu Tišine, (T. Pavček) praporščaku, gospodu kaplanu Janku Rezarju za opravljen obred in

mašo ter Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje.

Žalujoči: sin Marjan in Ivi z družinama ter ostalo sorodstvo

SIDONIJE MARIČ 26. 1. 1935 – 10. 12. 2010 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom s Šercerjeve 16 za izrečeno sožalje in darovane sveče. Iskrena hvala sodelavkam in sodelovacem Doma za varstvo odraslih Velenje za vso skrb in nego v času njene bolezni in bivanja v domu. Hvala g. Pavlu Grošlju, dr. med., za lajšanje njene bolezni. Hvala gospodu kaplanu za opravljen obred, pevcem in Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje. Iskrena hvala Šlehtovim za vso pomoč. Vsi njeni


Naš čas, 23. 12. 2010, barve: CMYK, stran 32

Kdo bo naj osebnost?

Kupon za predlog naj osebnosti

7

Glasujem za ______________________________________ Obrazložitev _____________________________________

Vse bolj napeto postaja in vse več glasov prihaja – Bo Miran Šumečnik ali dr. Uroš Rotnik?

_____________________________________________ _________________________________________________ _________________________________________________

Ni več prav veliko časa. Danes objavljamo predzadnji kupon, zadnjega bomo 30. decembra, a boste ime li za gla sova nje z njim potem čas samo do 31. decembra do 10. ure. Do takrat ga bo treba spraviti do nas. Glasovanje v programu Radia Velenje pa bomo

Ta teden bomo izžrebali Med tistimi, ki boste glasovali s kuponom številka 7 bomo izžrebali enega, ki se bo odpravil na enodnevni izlet na Dunaj s Turistično agencijo Palma; enega, ki bo imel v Osmici na voljo 2 uri bowlinga in enega, ki si bo lahko v Managerju privoščil dve pici.

zaključili v četrtek, 30. decembra popoldne. Kot veste, bomo naj osebnost leta 2010, razglasili na velikem silvestrovanju na Titovem trgu v Velenju.

Tesno, tesno V torek smo spet šteli. Kako kaže po 6. krogu?

Glavna nagrada LCD televizor Gorenje Med vsem, ki ste že in še boste glasovali s kuponi iz Našega časa bomo ob koncu, na silvestrovanju na Titovem trgu, kjer bomo razglasili naj osebnost, izžrebali glavno nagrado. To ne bo hladilnik Gorenje ampak – preberite – LCD televizor Gorenje.

Če Miranu Šumečniku 881 glasovom iz prejšnjega tedna prištejemo 180 radijskih ter 196 časopisnih, dobimo 1.257 glasov. Če dr. Urošu Rotniku 747 glasovom iz zadnjega štetja prištejemo 110 novih radijskih in 249 novih časopisnih glasov, dobimo skupaj 1.106 glasov.

Moj naslov _____________________________________ _______________________________________________

Izžrebali smo dve Palmini majici in Mobtelov GSM Majici, ki jih podarja Turistična agencija Palma, prejmeta: Marija Blagotinšek, Lokovica 18a, 3325 Šoštanj in Nejc Fišer, Rudarjevo 8, 2313 Črna na Koroškem; mobilni telefon, ki ga podarja Mobtel, pa bo prejela Jožica Pražnik, Šlandrova 10, 3320 Velenje.

Glasujejo bralci in poslušalci Iz časo pi sa Naš čas izrežete kupon številka 7 (ne pošiljajte starih!), nanj napišete tistega, za katerega glasujete, in dodajte obrazložitev. Kupon naslovite na Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje. V programu Radia Velenje lahko po telefonu 897 50 03 in 897

50 04 glasujete vsak dan, razen sobot in nedelj, dopoldne ob 9.50 in popoldne ob 16.50 tri minute. V istem času glasovanje poteka tudi s pomočjo SMS sporočil na številko 031 26 26 26.

Karkoli se bo že skrivalo pod pokrovom časa, zapeljite iz vsakdana na prijazne, sončne poti!



www.palma.si VELENJE 03/898-43-70 • CELJE 03/428-43-04

Skica za potret: Miran Šumečnik Skica za portret: dr. Uroš Rotnik Z dirigentsko palico v roki Milena Krstič - Planinc

če pa mu mi poiščemo dekle? Ali pa ga prijavimo v kak resničnostni šov tipa Sanjski moški. Zdaj se šalimo mi. Ker - Šumečnik bo že sam našel, kar išče. Ko bo čas za to. Rad bere, čeprav ima za branje bolj malo časa, sprošča pa se v naravi. Vesel je, da imajo ljudje glasbo, ki jo izvajajo, radi. »Ko sem prvič dirigiral novoletni koncert, sem bil pa res ponosen. Nisem se zavedal, da smo v Šoštanju tako

Namesto obleke zdaj kavbojke ni decembrski izlet v Istro, na Brione .... Se nagradili za tisto, kar so dosegli. Ste vzeli inštrumente s seboj? »Seveda, ampak ne vseh ... Za godbenika dan ni popoln, če se ne dotakne instrumenta,« se je zasmejal. Kaj vse je še povedal, naj ostane med nami. Ampak nečesa pa ne smemo zamolčati. »Če ne bi bil kandidat sam, bi glasoval za Rotnika. Fejst človek je.« 

»Uh, zvezde prihajajo ...«, je v njegov korak po stopnicah, ko je prihajal k nam, pospremila naša Nadja. Tista, pri kateri se glasovi za naj osebnost najprej ustavijo. »Nisem nobena zvezda,« se ni dal. »Sem Šoštanjčan, ki živim v Velenju. Trideset let star, s to srečo, da lahko počnem stvari, ki jih imam rad,« pravi. Tega, da mu ne godi, da so to, da dela dobro, opazili ljudje, pa ne bi mogel skriti nihče. Seve da mu godi. Kako da ne? Osemnajst let je že pri Pihalnem orkestru Zar ja, prej pozavnist, zadnja tri leta diri gent. » Še danes imam pred očmi, kako je bilo, ko sem na prvo vajo prišel kot dirigent, kot »mulc«. Takoj sem pove dal, da raz lik med sta rej ši mi in mlaj ši mi ne bom delal, da zna pasti tudi kaka krepka, da bomo gara li in se potili ...«. To pa je tisSte vedeli, da Miran Šumečnik išče dekle? Pravi sicer, da je šala ... to, kar na kon cu odtehta vse. Pod njegovo taktirko priljubljeni, da lahko na naš konje Pihalni orkester dosegel največ- cert pride kar tisoč ljudi.« Priljubljen pa je tudi v Velenju. je uspehe v zgodovini, bil prvič zlat na mednarodnem tekmovanju. V Muzikal Čarovnik iz Oza, velik, teh treh letih so tekmovali sedem- doslej njegov največji projekt, ki krat, vedno uspešno (enkrat bili pa gotovo ne bo zadnji, ga je dvigbronasti, enkrat srebrni, petkrat nil. Zanj je najprej prispeval idejo. zlati). Zaposlen je na Glasbeni »Ideja je dobra, sprejeta bo, če boš šoli Frana Koruna Koželjskega dirigiral,« je bil potem izzvan, on pa je idejo nadgradil. »Pa pazi, ne Velenje kot učitelj trobil. »Samski, iščem dekle,« je rekel, bo lahko,« so ga opozorili, preden ko smo ga izzvali, da pove o sebi je začel, idejo izpo pol nil in jo kaj, nekaj, kar ni povezano z glas- izvrstno izpeljal. Družabnost mu ni tuja. Rad se bo. »Samo šalil sem se,« je potem dodal. To pa rad počne. Ampak v druži. Ta mesec so se z Zarjo, kar vsaki šali je nekaj resnice ... Mogo- 85 članov šteje, podali na dvodnev-

Milena Krstič - Planinc

»Priznam. Zelo veliko mi pomeni, da so ljudje opazili, da sem nekaj naredil, da smo z ekipo delali dobro. To, da tako pravijo ljudje, mi pomeni več kot vsaka diploma, vsaka plača ...«. Tako nekako je rekel dr. Uroš Rotnik, finalist za naj osebnost leta 2010, pred šestimi tedni odstavljeni direktor Termoelektrarne Šoštanj, eden od tvorcev projekta Blok 6. O tem projektu veste že skoraj vse, koliko pa o dr. Rotniku? Kariero je začel graditi zgodaj. Zelo zgodaj. Pri tej gradnji se je nav-

avtošole. Vsak dan med 15. in 21. uro. Do absolventa in diplome je prispel v rednem roku. Saj niste podvomili o tem? Med absolventskim stažem, ko se je pripravljal na diplomo, je učil matematiko na srednji zdravstveni in Šubičevi gimnaziji. Tudi zapisano v delovni knjigi. Potem pa je leta 1992 prišel v elektrarno in od takrat bil njen. »Ko sem rekel, da ne bom podpisal nove pogodbe, je poteklo natanko osemnajst let dela v elektrarni.« Devet let je bil direktor. Star bo 43 let. Je rojen Šoštanjčan. »Otroštvo sem preživljal v hiši, ki je stala dves-

letnice ima v glavi. Prvorojenka je na svet privekala leto po poroki. Triintrideset jih je imel, ko so mu zaupali vodenje Termoelektrarne Šoštanj. »Dobrih, strokovnih ljudi, kakršni v TEŠ-u so, ni težko voditi,« pravi in doda: »Sploh še nisem dojel, da me tam ni že šest tednov.« Še vedno pa aktivno dela. »Če delaš pri projektu od leta 2001, je jasno, da si v zvezi z njim stkal številna poznanstva. Ti ljudje danes sprašujejo, zanima jih, kaj se dogaja,« pravi. »Edina razlika med takrat in danes je, da danes funkcioniram v kavbojkah, prej sem pa v obleki.

Ste vedeli, da je bil dr. Uroš Rotnik dva meseca tudi poštar? Pravi, da ima dokumentirano.

zel borbenosti, zagrizenosti, upornosti, nepopustljivosti. Poletne počitnice iz 5. v 6. razred osnovne šole je prvič preživljal na žagi. Prelagal deske. Take so bile potem počitnice do konca osnovne šole. Med srednjo šolo je hodil ob petkih popoldan in sobotah zjutraj delat za tekoči trak. Vsa leta. Po končani srednji šoli je bil poštar. Mogoče je prav vam prinesel kakšno pismo? Tisti mesec, preden je šel v JLA, in tisti mesec, ko se je iz JLA vrnil, nista šla v prazno. Zapisana ima v delovni knjižici. Med študijem v Ljubljani je bil inštruktor

to met rov stran od elek trar ne. Zaradi pogrezanja se še danes živo spominjam, je bila že toliko načeta, da sem lahko skozi razpoko v dnevni sobi vstopil v hišo. Spali smo tako, da smo bili pokriti z rjuhami, ker je »rajh« dol letel, ko so ponoči spodaj minirali ... Ampak smo preživeli,« doda. Leta 1974 so se preselili v novo hišo na Pohrastniku. »... kjer še danes živim skupaj s starši in svojo družino.« S 14-letno hčerko Nežo, 10-letno Tino, ženo Karmen. Poročil se je leta 1995, je povedal, čeprav po tem ni bil vprašan. Vse

Delal pa sem po cele dneve, od sedmih zjutraj do sedmih zvečer.« Zase pravi, da je realen optimist. »Stanje, kot je, ni v redu. Projekt ne teče, motivacija je na dnu ... Projekt pa so posli, pogodbe, ljudje. To niso papirji.« Prihajajo, pravi, lepši časi. Natančneje? »Januar, februar in marec 2011.« In jih skicira. S puščicami. Z mojim svinčnikom in v moj notes. Ski ci ra pa kar naprej. Stavim, da se je tudi blok 6 začel z njegovo skico. Preden se poslovi, vprašanje: »Šumečnika moram poklicati, imate njegov GSM?« 


NČ 51/2010