Issuu on Google+

Naš čas, 30. 9. 2010, barve: CMYK, stran 1

Pretežno oblačno bo, možne občasne padavine

številka 39

četrtek, 30. septembra 2010

1,50 EVR

Narobe svet Bojana Špegel

Stavka javnega sektorja Enaindvajset sindikatov javnega sektorja ne verjame vladi, da bo svoje obveznosti plačala, ko bodo javne finance to dovoljevale Milena Krstič - Planinc

Ljubljana, Velenje, 27. septembra - V ponedeljek se je v Sloveniji začela stavka javnega sektorja. Stavkalo naj bi, po oceni stavkovnega odbora okoli 80.000 javnih uslužbencev, po oceni vlade 27.000 članov in nečlanov enaindvajsetih sindikatov javnega sektorja. Stavko so začeli, ker nasprotujejo ukrepom za zamrznitev plač. Plačna reforma v javnem sektorju je predvidela še dve odpravi nesorazmerij, mnogi javni uslužbenci pa ne verjamejo vladi, da bo svoje obveznosti plačala takoj, ko bodo javne finance okrevale, kot je obljubila. Ali kot poudarjajo v stavkovnem odboru, javni uslužbenci ne stavkajo, ker bi zahtevali povišanje plač, ampak si prizadevajo za vračilo dolga, obrambo socialnega dialoga in preprečitev poseganja države v kolektivno pogodbo. Ni šlo za klasično obliko stavke, ko bi zaposleni preprosto nehali delati, ker taka stavka v javnem sektorju ni možna. Stavkajoči so morali upoštevati omejitve, ki izhajajo iz predpisov in vrste nalog, ko gre za zagotavljanje varnosti in premoženja.

Stavka se je najbolj poznala na mej nih pre ho dih in neka te rih upravnih enotah. Predsednik sindikata UE Velenje Rado Jeromel: »Zaposleni smo na svojih delovnih mestih, izvajamo naloge, ki nam jih je predpisalo ministrstvo. Gre za naloge, ki so nujne in jih je treba izvesti. Rešujemo jih tako, da bodisi sprejmemo vlogo, bodisi izdamo listino, če bi neizvajanje take listine pomenilo gospodarsko škodo oziroma bi škodilo stranki, ki bi to listino sprejela.« Med strankami, ki so v ponedeljek obiskale upravno enoto, pa so bile tako razumevajoče kot take, ki niso bile. Niso pa se za stavko, denimo, odločili v UE Mozirje. Pred stavko, v petek, sta se v Velenju župan Srečko Meh in direktorica občinske uprave Andreja Katič sestala s predstavniki sindikata Mestne občine in direktorji javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je ta. Direktorji zavodov so povedali, da nihče v njih ni napovedal, da se nameravajo v ponedeljek pridružiti stavki. V sindikatu Mestne občine Velenje pa so se odločili, da prizadevanja sindikata na nacionalni ravni podprejo in se stavki pridružijo. 

Šoštanj, 30. septembra - Leta 1436 je Friderik Celjski Šoštanju podelil trške pravice. S podelitvijo teh pravic se je takratni naselbini dvignila gospodarska moč, ki je pomembno zaznamovala razvoj in prihodnost kraja ob reki Paki. Od takrat je minilo veliko let in nekaj stoletij, Šoštanjčani pa so 30. september izbrali za datum občinskega praznika. Njemu na čast september in začetek oktobra v Šoštanju napolnijo s številnimi dogodki, osrednji pa bo nocoj. Ob 19. uri se bo v Kulturnem domu Šoštanj začela svečana seja sveta Občine Šoštanj s podelitvijo priznanj.  mkp, foto: vos

Najprej o stavkah. Ja, sedaj že lahko pišemo o njih v množini. Medtem ko Vegradovi delavci stavkajo že od prejšnjega ponedeljka in jim je, garanja vajenim možem, ki postopajo pred upravno zgradbo, vedno bolj jasno, da bodo težko uspeli, stavkajo tudi delavci v javni upravi. Prvi zato, ker ne le da že dolgo ne vedo, kaj je to redna plača, izplačana točno na izplačilni dan in zato, ker so do konca razčlovečeni, v hudi življenjski stiski. Drugi imajo plačo točno na določen dan. Nikoli ne zamuja. Njihovi delavniki niso polni skrbi, ali bo njihov delodajalec zbral potreben denar za izplačilo plač in prispevkov, ali bodo naslednji mesec še imeli delo. Vsi, ki so na trgu, vse gospodarske družbe, imajo ta vprašanja na dnevnem redu. Od nekdaj je namreč veljalo, da je »državna« služba morda nekoliko slabše plačana, je pa zanesljiva. In plačilo za delo tudi. In redna napredovanja tudi. V zasebnem sektorju temu že dolgo ni več tako. Tudi plače so marsikje slabše kot v javnem sektorju. Pa vendarle ta najbolj polni proračun, se dnevno bori za preživetje na krutem trgu, ki v času gospodarske krize nikomur ne prizanaša. Čudno, da niso glasnejši samozaposleni. Ti so odvisni od plačil za svoje delo, ki redno zamujajo. Večina bi rade volje sprejela redno službo. Teh pa ni. Mladi, ki so se pridno šolali, se po diplomi znajdejo v nezavidljivem položaju. Dela ni. In kot vse kaže, se nam lahko zgodi, da bo generacija, danes stara od 23 do 30 let, izgubljena generacija. Nezaposljiva. In zelo nezadovoljna. Tolažba, da bo čez deset let povpraševanje po kadrih in delavcih v Sloveniji veliko, jim danes nič ne pomeni. Ker tega desetletja ne morejo enostavno prespati …

Tako mislim

Praznik občine Šoštanj

V zadnjih dneh se pogosto sprašujem, kam se vrti naš svet. Pa ne Zemlja kot planet, mislim na tistega, ki ga živimo vsak dan. Vsak v svojem okolju. Ko se že zdi, da me nič več ne more presenetiti, saj z leti k sreči vsi dobivamo malo bolj trdo kožo, se vedno znova dogaja, da se pustim presenetiti. Zadnje čase žal bolj negativno kot pozitivno.

V teh dneh stavka okoli 80 tisoč javnih uslužbencev. Kar nekaj jih poznam, ki ne stavkajo. Pa čeprav so zaposleni v t. i. javni upravi. Zato, ker jim tega ne dopušča narava dela. Zato, ker imajo doma partnerja, ki je zaposlen v gospodarstvu in vedo, kaj se dogaja zaposlenim v njem. Zato, ker je njihovo delo pomembno za življenje in varnost in se tega zavedajo. Po tem, ko je vlada sprejela interventni zakon in zamrznila plače javnim uslužbencem, se zna v nekaj dneh stanje v Sloveniji zelo zaostriti. In stavkajočim naj bi se pridružili tudi zaposleni v gospodarstvu. Se nam obeta druga Grčija? Upam, da ne. Upam, da se nam ne bo zgodila ulica. Sploh, ker poznam vedno več nezadovoljnih s stanjem v državi. In ker vem, da bo, ko bo val pljusknil čez rob, tega težko zajeziti. Pa vendarle je jesen. Zame vedno eden lepših letnih časov. Ko naj bi pobirali plodove narave in zrli v lepe barve, ki nam ji ta ponuja v teh dneh. Užitkov je letos bolj malo. Namesto, da bi sijalo sonce, kar naprej dežuje. Kaj dežuje, lije. Ponekod so v preteklih dneh doživljali pravo apokalipso. In v nesreči smo spet spoznali, koliko požrtvovalnih ljudi je med nami. Od gasilcev, do policistov. Ja, tudi ti stavkajo. In so premalo plačani za svoje delo. Kot še marsikdo. Res, narobe svet. Upam, da ga v naslednjih dneh, ko bomo praznovali tudi mednarodni dan otroka, vsaj ti ne bodo čutili na svoji koži! 


Naš čas, 30. 9. 2010, barve: CMYK, stran 2

OD ČETRTKA DO ČETRTKA

2

30. septembra 2010

Nadzorovani niso vedeli, da jih nadzirajo Odbojkarska igrišča končana Velenje, 25. septembra – V Sončnem parku so od minule sobote nared nova odbojkarska igrišča, ki jih je MO Velenje zgradila kot nadomestna igrišča. Ob gradnji avtobusnega postajališča jih je namreč mesto izgubilo. Vrednost naložbe, za katero je poskrbela Mestna občina Velenje, znaša 84.105 evrov. Igrišča, ki jih bodo za trening in rekreacijo lahko s pridom uporabljali člani društev, šolarji in vsi drugi občani, bodo zagotovo tudi popestritev športnega dogajanja v Sončnem parku. Zaradi varnosti so jih ogradili tudi z varovalno ograjo, na njih pa bodo trenirali tudi člani Odbojkarskega kluba Velenje.  bš

Zdravstvena postaja v novi preobleki Šoštanj – Občina Šoštanj kot glavni investitor in Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni dom Velenje ter lekarna Velenje so kot soinvestitorji zaključili šesto fazo prenove zdravstvene postaje Šoštanj. Zajemala je obnovo fasade, strehe in sprejemne pisarne. Vrednost del znaša 180.000 evrov. Kot so povedali v Šoštanju, sledi še ena faza, namestitev klimatov. Ta pride na vrsto prihodnje leto.  mkp

Nadzorni odbor Občine Šoštanj, ki je opravil nadzor delovanja Krajevne skupnosti Šoštanj, je za sestavo zapisnika potreboval eno leto, nadzorovanim pa dal na voljo nekaj dni časa, da se nanj odzovejo – »Zapisnik je nestrokoven in žaljiv,« pravi predsednica mag. Vilma Fece Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, 22. septembra – »Kako je delovala KS Šoštanj v obdobju 2006–2010, bodo sodili prebivalci Šoštanja, ki veselo uporabljajo otroško igrišče, bivajo v lepo pobarvanih hišah, se sprehajajo in kolesarijo po kolesarski poti. Vemo, da so z našim delom zadovoljni mladi, saj je Krajevna skupnost Šoštanj največ prispevala za delovanje Mladinskega centra. Za vse projekte so bila zelo skrbno porabljena sredstva iz proračuna KS Šoštanj, katerega največji delež predstavljajo sredstva iz odškodninskega sporazuma s TEŠ,« se je na zad-

nji seji sveta Občine Šoštanj v tem mandatu pri zadnji točki, pobudah in vprašanjih, oglasila svetnica in predsednica Sveta KS Šoštanj mag. Vilma Fece. Povod za njen odziv je bil zapisnik nadzor nega odbora Občine Šoštanj z datumom 11. 11. 2009, vodi ga Ivana Grudnik, ki je za leto 2008 in januar–oktober 2009 opravil nad zor delova nja Kra jev ne skupnosti Šoštanj, predsednica krajevne skupnosti pa je zapisnik prejela 17 . septembra letos s pričakovanjem, da odzivno poročilo pripravi do seje nadzornega sveta, ki je bila sklicana samo nekaj dni za tem, 23. septembra.

Predsednica sveta KS Šoštanj je ogorčena: »Dokument ni izdelan po pravilniku, nadzorni odbor pa je kršil več členov Statuta Občine Šoštanj in uporabljal različne kriterije. Vsekakor zapisano ni odraz dejanskega stanja delovanja KS Šoštanj. Člani sveta ga jemljemo kot nestrokovnega in žaljivega. V iztekajočem mandatu svet ni bil nikoli seznanjen z letnim programom nadzora, sama kot odgovorna oseba nikoli nisem bila obvešče na o nad zo ru in tudi niko li nisem pri nadzoru sodelovala. Nadzorni odbor pa je kršil tudi zahtevo o spoštovanju dostojanstva, dobrega imena in osebnostne integri-

tete fizičnih in pravnih oseb.« Kljub temu je nadzornemu odboru podala mnenja, pripombe in pojasnila, skratka pripravila odzivno poročilo, v katerem v svetu KS Šoštanj zavračajo večino ugotovitev in terjajo popravek. »Pričakujemo, da bodo v poročilu o nadzoru KS Šoštanj upoštevali naše zahteve, pripombe in mnenja, ki so obvezne sestavine poročila nadzornega odbora. Če ne, bomo celotno dokumentacijo predali Službi vlade za lokalno samoupravo ter Računskemu sodišču,« je odločena Fecetova. 

SKB v novih prostorih

Barve so skrbno izbrali.

Iz občine Šmartno ob Paki Iz državnega proračuna 458 tisoč evrov V lokalni skupnosti načrtujejo, da bodo iz državnega proračuna prejeli letos 458 tisoč evrov. Največ denarja naj bi občina prejela za ureditev nivojskih prehodov železni ce in cest, in sicer 250 tisoč evrov, med večjimi postavkami je še denar za sana cijo ces te v Hudem potoku v višini 140 tisoč evrov, 56 tisoč evrov pa naj bi država primaknila za obnovo in razširitev ceste Vino–Veliki vrh.

150 evrov pomoči Svetniki Občine Šmartno ob Paki so na nedavni redni seji občinskega sveta potrdili predlog odbora za negospodarstvo in javne službe druž be nih dejav nos ti o viši ni enkratne pomoči občanom, zaposlenih v podjetjih Vegrad in Prevent. Tako bo delavka Preventa in 5 delavcev Vegrada prejelo po 150 evrov enkratne pomoči lokalne skupnosti, seveda če bodo zanjo zaprosili.

Buče za vse vas in nas V soboto, 2. oktobra, od 14.30 dalje bo v Martinovi vasi ob železniški progi v Šmartnem ob Paki živahno. Tu bo namreč tukajšnje turistično društvo pripravilo tradicionalno prireditev - Bučarijo. Poseb nost letoš nje bo knji ga

Buče za vse vas in nas, ki jo bodo predstavili na prireditvi. Obiskovalci bodo lahko ob tej priložnosti poskusili nekatere tradicionalne bučne jedi, ki so jih nekoč pripravljale gospodinje na območju Šmartnega ob Paki. Prav tako se bodo lahko posladkali z najrazličnejšimi dobrotami iz buč, se osvežili z bučnimi napitki, polepšali v lepotnem studiu bučka, izbrali najlepšo bučo in se preizkusili v družabnih igrah.

Zadovoljno s prostorsko rešitvijo vrtca Prejšnji četrtek so se na roditeljskem sestanku zbrali starši predšolskih otrok, ki obiskujejo vrtec v Šmartnem ob Paki. Ob tej priložnosti sta jim ravnatelj šole Bojan Juras in šmarški župan Alojz Podgoršek predstavila novo pridobitev – z bivalnimi enotami razširjen vrtec za skupino otrok. Starši so bili s prikazanim zelo zadovoljni, saj prostori omogočajo dobro počutje malčkov. Podgoršek je še dejal, da je bila lanska združitev šole in vrtca dobra poteza, za kar imata zasluge tudi Bojan Juras ter vodja vrtca Vesna Žerjav. Za naložbo, s katero rešujejo prostorsko stisko pri predšolski vzgoji, se je občinsko vodstvo z izvajalcem dogovorilo za petletni najem. Po tem času bodo postale bivalne enote last občine. Najem bo stal lokalno skupnost blizu 1200 evrov na mesec.

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.

 tp

Mozirje, 22. septembra – Poslovalnica SKB banke v Mozirju je ena od 58 poslovalnic omenjene banke po vsej Sloveniji. V Zgornji Savinjski dolini je prisotna že od leta 1990. Da bi zagotovila strankam lažji dostop do njenih storitev, več parkirnih prostorov ter večje možnosti za bolj udobno in kakovostno poslovanje, se je njeno vodstvo odločilo za selitev v nove prostore, in sicer na območje Podrožnika, kjer je tudi Upravni center Mozirje. Na priložnostni otvoritveni slovesnosti je Andre'Marc Prudent, glavni izvršni direktor matične skupine Socie'te' Ge'ne'rale, ene najmočnejših

finančnih skupin v evroobmočju, v katerega sodi tudi SKB, poudaril, da zaposlene pri vsakodnevnem delu s strankami vodijo načela strokovnosti, skupinskega dela in ustvarjalnosti. Po mnenju Vojke Ravbar, namestnice glavnega izvršnega direktorja, si z novimi prostori prizadevajo utrditi položaj banke v okolju, ki ima možnosti razvoja zlasti na področju turizma. Otvoritev so popestrili otroci iz mozirskega vrtca in se na ta način zahvalili za donacijo v višini 1000 evrov. Ravnateljica Vrtca Mozirje Ana Rebernik je povedala, da bodo denar porabili za nakup igrač.  Tp

Na otvoritveni slovesnosti so predstavniki SKB banke izročili ček v vrednosti 1000 evrov za otroke v Vrtcu Mozirje.

Na dopust, da lahko pomaga Napad na humanost – Po zadnjih poplavah je čas za resen premislek – Stavka, ki jo nekdo mora čutiti – Cesta pet let po Janši Si lahko mislite, kako bi bilo, če bi zavijale sirene, prostovoljni gasilci pa ne bi prihiteli v gasilske domove in ne poskakali v vozila in odhiteli pomagat. Zaradi požara, vode ali kakšne druge nevšečnosti. Taka dejavnost se zdi nekaterim čisto samoumevna. Ne le to, nekateri so prepričani, da je to njihova dolžnost. Le tako si lahko razlagamo očitke nekaterih, ki so jih zajele zadnje visoke vode, in njihov negativen odnos do gasilcev. Na srečo je bilo takih ljudi, ki so s kravatami okoli vratu bentili na dejavnost prostovoljnih gasilcev, malo, pa vendar že to preveč. Na srečo se gasilci niso spustili na enako nizko raven. Kako le; če bi bili taki, potem seveda ne bi stopili v vrste gasilcev in svoj prosti čas izrabljali za to humano dejavnost. Ne le za posredovanje, tudi za številne ure priprav, da so lahko čim bolj učinkoviti. In kot smo se lahko prepričali tudi v zadnjih primerih, nekateri so izrabili celo svoj letni dopust, da so pomagali drugim. Kajti tudi vsi delodajalci nimajo ustreznega posluha za do dejavnost. Država pa vseh takih odnosov očitno še tudi ni povsem uredila. Ob tem, ko je na srečo malo takih, ki so kazali slab odnos do tistih, ki pomagajo, so lahko upravičeno še bolj ostri tisti, ki opozarjajo državo oziroma njene ustrezne službe, da še ni naredila vsega, da bi bilo manj možnosti za poplave. Narave ni moč povsem ukrotiti, lahko pa postorimo stvari, ki bodo preprečevale ali vsaj zmanjšale posledice večjega deževja. Veliko pomaga že preprosto čiščenje strug rek in potokov in odtočnih jaškov. Na našem ožjem območju so ljudje temu posvetili zadnji čas več pozornosti, pa so bile zato tudi posledice manjše. Čeprav je tudi res, da je bila na našem koncu narava tokrat malo bolj prizanesljiva. A marsikje

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);

so zdaj občutili posledice dolgoletnega mačehovskega odnosa do vodovarstvene dejavnosti. Kot da bi šle v pozabo nekatere nekoč uveljavljene dejavnosti, to področje je tudi kadrovsko zelo podhranjeno. In ker je jasno, da narave ne bomo mogli spremeniti, bomo morali precej spremeniti pri urejanja voda. Mnogi zagotavljajo, da Laško ne bi plavalo in ne bi utrpelo toliko škode, če bi v Savinjski dolini že imeli zadrževalnike vode. Seveda bo kdo porekel, da ljudje na teh območjih, kjer naj bi se razlivala voda, ne bodo za to. Pa verjetno povsem ne drži, saj bi za tako »pripravljenost« dobili ustrezno plačilo. Vedno, tudi tedaj, ko polja ne bi plavala. Reden prihodek pa vsakemu prav pride. V Celju pa se je izkazalo, kaj pomenijo črpališča. Če jih pred leti ne bi zgradili in če ne bi delovale ob zadnjih visokih vodah, bi tudi Celje plavalo. A ne zaradi tega, ker bi Savinja prestopila bregove, ampak zaradi naraščajoče podtalnice. Res pa je tudi, da so v Celju kar precej očistili obrežje Savinje. Po tej naravni nesreči se je nad Slovenijo zgrnila še ena. Stavka javnih uslužbencev. Obe strani – vlada in sindikati tega področja – so dolgo nategovali mišice, a ker nobena stran ni popustila, je v ponedeljek začelo stavkati na tisoče delavcev. Vsaj prve dni ljudje tega niso čutili; zaradi sklepa vlade, ki je »zapovedala« delo veterinarjev, na srečo tudi nekatere vrste industrije ne. Na našem območju bi bili najbolj prizadeti predvsem dve družbi, Mlekarna Celeia in Celjske mesnine. Škoda bi lahko bila taka, da bi si težko opomogli. In to prav zdaj, ko sta obe na kar dobri razvojni poti. Na območju od Koroške do avtoceste Ljubljana–Maribor pa kaže, da morda številka 13 le ne bo tako nesrečna. Zdaj vendarle kaže, da bi leta 2013 lahko končno zasadili lopate za gradnjo hitre ceste tretje razvojne osi. To pa je pet let po tistem, ko je začetek »obljubil« prejšnji premier Janša. Pomeni pa tudi, da lopate ne bo zasadil še niti sedanji premier Pahor. Če seveda ne bo predsednik države še en mandat.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.


Naš čas, 30. 9. 2010, barve: CMYK, stran 3

V SREDIŠČU

30. septembra 2010

Trasa od Šentruperta do Velenja je nesporna Začetek gradnje hitre ceste do Velenja in naprej proti Koroški leta 2013 – Javna razprava bo krvava, a podpornikov trasi je po mnenju politikov več kot nasprotnikov – Financiranje tudi s pomočjo t. i. sivih cestnin Velenje, 27. septembra - “Zadnje čase se je govorilo, da vsa ministrstva zaradi pobud civilnih iniciativ razmišljajo o spremembi trase hitre ceste do Velenja. Glede na to, da minister za promet dr. Patrik Vlačič odločitev ne spreminja čez noč, sem želel, da se dobimo v Velenju in da iz prve roke izvemo, kaj se dogaja, kako daleč so postopki za začetek izgradnje hitre ceste,” nam je po ponedeljkovem delovnem sestanku o tretji razvojni osi in gradnji tako za prebivalce kot gospodarstvo še kako potrebni sodobnejši in hitrejši cesti povedal pobudnik sestanka, poslanec in podžupan Bojan Kontič. V mestni hiši je prometni minister zatrdil, da že izbrana trasa še drži in da je ne bodo spreminjali. Na avtocestni križ se bodo Šaleška, Zgornja Savinjska in Koroška priključile v Šentrupertu! »Ob tem je pomembno, da v prvi fazi izgradnje ceste ne bodo potegnili le do Pesja, ampak tudi čez Velenje, ob jezerih in preko Konovega do obstoječe ceste proti Koroški, saj se bomo samo tako izognili prometnemu kaosu na Šaleški cesti v Velenju,« je še dodal Kontič. Kot tudi, da je naloga politike, da čim prej v državnem zboru sprejme nov zakon, ki bo skrajšal predolge postopke pred začetkom gradnje.

Cesta, ki pomeni razvoj Logično vprašanje že ob začetku sestanka je bilo, kdaj se bo gradnja hitre ceste, ki naj bi imela štiri pasove, odstavnih pa ne, vendarle začela. Tudi zato, ker smo že pred leti novinarji po navedbah politikov

pisali, da bodo prvo lopato na gradbišču zasadili že leta 2008, na kar je spomnil tudi župan Srečko Meh, ki je želel slišati točne časovnice. »Te potrebujemo tudi

odkupovati zemljišča in pridobivati gradbeno dovoljenje, saj je uredba osnova za vse nadaljnje postopke« je še dodala. In tudi, da naj bi prve lopate na trasi čisto

Trasa štiripasovne hitre ceste se bo spreminjala le še na mikrolokacijah, smo zaslišali na delovnem sestanku z ministrom za promet dr. Patrikom Vlačičem v velenjski mestni hiši.

zato, da bomo lahko v Velenju planirali prestavitev daljnovodov, razvoj poslovnih in športnih con in še marsikaj,« je dodal. Predsednica uprave DARSa Mateja Duhovnik je zatrdila, da naj bi javne razgrnitve in javne razprave predvidene trase namesto decembra letos začeli januarja 2011. »Vlada naj bi uredbo o državnem prostorskem planu za hitro cesto Šentrupert–mejni prehod Holmec sprejela v začetku leta 2012. Potem bi lahko začeli

zares zasadili v začetku leta 2013. A le, če ne bo prihajalo do dodatnih zastojev, ki se menda v postopku že dogajajo.

Velenje prepogosto odrezano od sveta Zamujali naj bi predvsem na Ministrstvu za okolje in prostor, na kar je opozoril tudi predsednik Medobčinske komisije za tretjo razvojno os Bojan Škarja. Ta je tudi

opozoril, da je edini interes Civilne iniciative Braslovče, ki že ves čas nasprotuje izbrani trasi, da cesta ne gre od Šentruperta do Velenja. Zaradi kvalitetnih kmetijskih zemljišč naj bi imeli tudi podporo kmetijskega ministra. »Mogoče premalo glasno govorimo o tem, da ta cesta pomeni veliko razvojno komponento za Šaleško dolino in Koroško, pa tudi za zgornjesavinjsko regijo, ki to traso podpira,« je še dodal, kot tudi, da bi se morda javno mnenje v Braslovčah spremenilo, če bi v načrte vnesli izgradnjo obvoznice za Letuš. »Ko se bodo začele javne razprave, bodo te krvave. Upam, da se takrat ne bodo oglašali le tisti, ki so proti trasi in so ponavadi zelo glasni.

Dr. Milan Medved je bil na sestanku v dveh vlogah, saj je kot direktor Premogovnika Velenje predstavljal gospodarstvo, hkrati pa je predsednik nadzornega sveta DARSa. Po sestanku nam je povedal: »Pogovor je bil zelo konstruktiven. Zadovoljen sem s podporo ministra postopkom, ki jih DARS vodi za izgradnjo hitre ceste od Šentruperta do avstrijske meje. Projekt dobro napreduje, prepričan sem, da bomo spoštovali zakonske roke. Pomembno je, da smo ponovno poudarili pomen hitre ceste za razvoj celotne regije, ne le nas v Velenju. Hitro cesto potrebujemo, in to čim prej.

Upam, da bodo tokrat glasni tudi tisti, ki so za, teh pa je zagotovo več kot prvih,« je v razpravi še dodal Srečko Meh. Povedal je tudi, zakaj trasa Arja Vas–Velenje ni sprejemljiva: »Že sedaj se dogaja, da ob malo večjem dežju ali prometni nesreči prihaja do zastojev na naši edini prometnici iz doline. Vsak gradbeni poseg na tej trasi pa bi zastoje še povečal.« Kontič je dodal, da vsak kmetijski minister brani kmetijska zemljišča. »A enkrat se bo treba odločiti, kaj je vredno več - kmetijska zemljišča, po katerih bo tekla trasa, ali razvoj celega področja ob tretji razvojni osi, ki je nacionalnega pomena.«

Financiranje s pomočjo »senčnih« cestnin? Minister dr. Patrik Vlačič in predsednica uprave Darsa sta prepričana, da večjih težav pri zagotavljanju denarja za hitro cesto ne bi smelo biti. »Država mora financirati vse postopke do pridobitve gradbenega dovoljenja, vključno z odkupi zemljišč. Od tu naprej je naloga DARS-a, da pridobi denar in zgradi cesto,« je dodal. Duhovnikova je pojasnila, da zagotavljanje financ za gradnjo naj ne bi bilo pretežko. Če ne bo šlo drugače, pa so napovedali tudi tako imenovano senčno cestnino, ki bo omogočala, da gradnjo financirajo tudi s pomočjo zasebnega kapitala, saj bo po novem zakonu možno sklepanje koncesijskih pogodb za vsak odsek ceste posebej. Senčna cestnina bo omogočala najemanje kreditov ali pa pridobitev zasebnega kapitala. Slišali smo še opozorilo, da bo ministrstvo za kmetijstvo zahtevalo nadomestna zemljišča, ki jih je težko zagotoviti. »Najti pravo pot za hitro rešitev težave je prava umetnost – eni varujejo prostor, drugi pa okolje.« V Šaleški dolini pa si želimo le, da se končno dogovorijo in da se gradnja ceste čim prej začne.

Bo usoda Vegrada znana danes? Nadzorni svet zahteval od vodstva , da do danes odgovori na vprašanje ali je načrt prisilne poravnave izvedljiv Mira Zakošek

Delavci Vegrada so včeraj stavkali že deseti dan, a neuspešno. Skupina pogajalcev, ki jo sestavljajo predstavniki sindikata, stavkajočih, vodi pa jo v. d. sekretarja območnega svobodnega sindikata Srečko Čater, se sicer z vodstvom pogaja vsak dan, a dosegli niso praktično ničesar. Delavci ostajajo še naprej brez plač in številnih drugih neporavnanih obveznosti (teh so na delavca v postopku prisilne poravnave prijavili povprečno za 20.000

evrov). Stavkovne zahteve pa ostajajo nespremenjene: poplačilo vsega kar Vegrad delavcem dolguje do danes ali pa stečaj podjetja. Nezadovoljstvo delavcev se seveda stopnjuje. Upanje, da bo še delo, je splahnelo, še posebej, ker tudi sami ugotavljajo, da Vegrad v tem trenutku nima nobenega svojega gradbišča. V ponedeljek se je sestal tudi nadzorni svet Vegrada, ki je naložil predsedniku uprave Borisu Medvedu in prokuristu Sandiju Knezu, da do danes odgovorita, če je prisilna poravnava res možna,

drugače pa predlagata stečaj. Državna PDP, ki je skoraj 30odstotna lastnica Vegrada, pa je med tem preko sodišča dosegla revizijo Vegrada, ki jo bo opravilo podjetje Deloitte. Poslanec Bojan Kontič je vložil pobudo, da ustanovi država poseben sklad, iz katerega bi lahko poplačali delavce z začasnimi delovnimi dovoljenji. »Tako bi jim omogočili, da se vrnejo domov, s tem pa bi ohranili tudi ugled naše države v očeh mednarodne javnosti,« je zapisal. 

Desetim zagotavljajo topel obrok Šoštanj – V Šoštanju so v začetku avgusta začeli zbirati podatke o številu zaposlenih delavcev Vegrada in Preventa, ki živijo na območju občine. Ugotovili so, ta je takih 48 delavcev Vegrada in 4 iz Preventa. »Občina je vsem pomagala z 200 evri, tistim, ki imajo družino, pa smo dodali še 60 evrov za vsakega družinskega člana,« je na zadnji seji sveta Občine Šoštanj svetni-

kom poročal župan Darko Menih. Vključili so se tudi v Šaleški odbor za pomoč, kjer imajo svojo članico Alenko Verbič in sodelujejo s centrom za socialno delo. »Sodelovali smo tudi na dobrodelnem koncertu, 300 evrov smo namenili za vstopnice, 3.000 evrov je znašal humanitarni prispevek, za 2.700 evrov pa smo na avkciji kupili sliko. Ko smo sešteli vso denar no pomoč, ki smo jo doslej namenili

premagovanju stisk naših občanov, ki delajo v Vegradu, smo doslej prišli do 18.746 evrov. K temu je dodal še, da so za deset Vegradovih delavcev, ki živijo sami in nimajo v Šoštanju družin in prehrane, organizirali topel obrok v Osnovni šoli Šoštanj, obroke zanje pa skuhajo v Termoelektrarni Šoštanj.  mkp

3

kandidati SD za svetnice in svetnike v Svetu MO Velenje

 Bojana Špegel


Naš čas, 30. 9. 2010, barve: CMYK, stran 4

4

SEJE

30. septembra 2010

Za šoštanjskimi svetniki zadnja seja tega mandata Na dnevnem redu so imeli devetnajst točk Največ točk namenjenih prostorskoureditvenim pogojem in nagrajencem Milena Krstič – Planinc

Šoštanj, 22. septembra – Šoštanjski svetniki so zadnjo redno sejo tega mandata - opravili so jo v sredo - začeli s fotografiranjem. Tako, kot so začeli prvo. Na dnevnem redu so imeli devetnajst točk. Za zače tek so spre me ni li in dopolnili prostorskoureditvene pogoje za del Belih Vod in Zavodenj, za naselje Topolšica, zaselka in letališča Lajše ter bolnišnice v Ravnah ter za del območja katastrske občine Ravne. Ni šlo za več-

je spremembe, ampak bolj za posodobitve.

Nabor športnih vsebin, ki jih financira občina, se je skrčil Spremenili in dopolnili so Pravilnik za sofinanciranje športa, ki je bil sprejet pred osmimi leti. Spremembe je zaradi uskladitve z zakonodajo predlagala inšpektorica za šport. Po trenutno veljavnem pravilniku je Občina Šoštanj sofinan-

cirala več vsebin, kot jih predvideva Nacionalni program Športa za posamezne kategorije. Ob tem spreminjanju je Viktor Zacirkovnik (SD) opozoril na zadrego, ki utegne nastati zaradi izločitve sofinanciranja prevozov športnikov na tekmovanja. Za mnoge klube je ta vir vprašanje preživetja. » Kako bo reci mo preži vel NK Usnjar s številnimi mladimi selekcijami,« se je vprašal.

Kanalizacija s pomočjo kohezijskih sredstev Šoštanjski svetniki so na zadnji seji tega mandata potrdili investicijski program odvajanja in čiščenja odpadne vode v Šaleški dolini. Po tem investicijskem programu – gre za opremljanje območij z javno

kanalizacijo, obenem pa nadaljeva nje sana cij skih ukre pov na območju voda v porečju Pake – znaša vrednost načrtovanih naložb v občini Šoštanj v letih 2010–2013 milijon 350 tisoč evrov. Izvajanje bo potekalo s pomočjo kohezijskih sredstev. V programu je na območju občine v načrtu kanalizacija Metleče (2. del), Koroška cesta v mestu ter dva projekta v Skornem – Florjanu.

Pusti grad bo upravljala KS Šoštanj Pusti grad, kultur ni spomenik lokalnega pomena, bo upravljala Krajevna skupnost Šoštanj. Krajevna skupnost se trudi Pusti grad oživiti, in to že v prihodnjem letu, ko bo mesto Šoštanj praznovalo

100-letnico. Do podpisa pogodbe o prenosu upravljanja z Občine Šoštanj na Krajevno Skupnost Šoštanj pa bo najbrž prišlo še ta teden.

Žepnina za priboljšek Občanom občine Šoštanj, ki so upravičeni do celodnevnega institucionalnega varstva in so na osnovi odločbe centra za socialno delo v celoti oproščeni plačila storitve in nimajo zavezancev, ki bi bili zanje dolžni sofinancirati ceno, domsko varstvo v celoti krije Občina. Zdaj jim bodo primaknili še žepnino. Za kritje drobnih osebnih predmetov jim bo Občina namenila 45 evrov mesečno. Občina trenutno v celoti plačuje domsko oskrbo enemu oskrbovancu. V posebnih zavodih za var-

stvo odraslih in v centrih za usposabljanje odraslih pa trenutno biva 37 občanov, ki jim Občina financira razliko do polne vrednosti oskrbe. Seveda pa v domovih bivajo tudi občanke in občani, ki si v celoti sami krijejo stroške.

Častni občan bo dr. Milan Medved Prejšnji teden so svetniki soglasno potrdili prejemnike letošnjih priznanj in nagrad, ki jih bodo podelili danes, 30. septembra, na svečanosti, ki jo pripravljajo ob občinskem prazniku. Častni občan Šoštanja bo postal direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved, priznanji bosta prejela Drago Koren in Dušan Krivec, plakete pa Pavel Župevc, Mešani pevski zbor Društva upokojencev Šoštanj in Franc Koren. 

Zaključili mandat. Manjkajo Marjan Jakob (SLS), Drago Koren (NSi) in Marjan Vrtačnik (SNS), ki so bili na zadnji seji sveta odsotni.


Naš čas, 30. 9. 2010, barve: CMYK, stran 5

DOGODKI

30. septembra 2010

Zakopali tudi časovno kapsulo

5

Župani Saše na zadnji seji

Od četrtka do nedelje je Velenje gostilo konferenco partnerskih mest – Udeleženci so govorili o ravnanju s smetmi, starostnikih v mestu in prostovoljstvu Velenje, 26. septembra - Mestna občina Velenje je bila od 23. do 26. septembra 2010 gostiteljica mednarodne konference partnerskih mest. Konference so se udeležili predstavniki partnerskih mest: Vienne (Francija), Udine (Italija), Esslingen (Nemčija), Piotrkow Tribunalski (Poljska) in Prievidza (Slovaška). Posvečena je bila izmenjavi dobrih praks in obravnavi aktualnih vprašanj, s katerimi se soočajo partnerska mesta, in sicer z dveh področij: ravnanje z odpadki in starostniki v mestu. Mladi

darjenja z odpadki, izmenjevali bodo izobraževalne programe o gospodarjenju z odpadki za različno javnost in predstavljali uspešne praktične rešitve drugim partnerskim mestom. Podpisniki listine, predstavniki partnerskih mest, so se s podpisom listine zavezali tudi k skupnemu prizadevanju, s katerim naj postane civilna družba nosilec sprememb in temelj sodelovanja med generacijami in skupnostmi generacij. Tako bodo pogosteje uvajali nove socialne inovacije v geronto-

pisali vodje delegacij vseh petih sodelujočih partnerskih mest ter župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. Več o razpravah na konferenci pa sta povedala tudi direktorica Inštituta za razvoj človeških virov Integra Sonja Bercko, ki je vodila razprave o starostnikih v mestu, in dr. Emil Šterbenk iz Inštituta za ekološke raziskave ERICo, ki je vodil razprave o varovanju okolja in ravnanju z odpadki. V soboto so predstavniki mest obiskali še Pikin festival, kjer so si z zanimanjem ogledali delavnice, Ob koncu seje še spominski posnetek

V petek zvečer so v Novi udeleženci konference partnerskih mest podpisali listino, s katero so se zavezali, da bodo še naprej tesno sodelovali na področjih, o katerih so govorili med konferenco.

predstavniki sodelujočih mest pa so govorili o pomenu prostovoljstva in razširjenosti v posameznih mestih udeležencih. Predstavniki na konferenci sodelujočih mest so ob koncu konference podpisali listino, s katero so se zavezali, da bodo še naprej izmenjevali informacije o ravnanju z odpadki. Ob skupnih srečanjih bodo obravnavali tematiko gospo-

logiji, pri vseživljenskem učenju in medgeneracijskem povezovanju. Z oblikami solidarnosti in krepitvijo prostovoljstva bodo poskušali omogočiti storitve na kar največ ravneh in za vse ciljne skupine. Oblikovali in krepili bodo mreže nevladnih organizacij v skupnosti pri zagotavljanju njihovih storitev. Listino so v petek zvečer, ob koncu delovnega dela srečanja, pod-

v katerih so predstavljali za njihove dežele najbolj značilne poklice. Uradni zaključek konference pa so pripravili v soboto zvečer v Galeriji Velenje. Pri spomeniku Nestlu Žgan ku so v dežev nem veče ru zakopali časovno kapsulo Velenja in partnerskih mest. Vanjo so delegacije mest položile različne zanimive predmete.  bš

Srečanje predstavnikov usnjarskih mest Usnjarji sami lahko Šoštanjčanom še svetujejo, kako muzej spopolniti Milena Krstič – Planinc

Šoštanj, 24. sep tem bra – Na pobudo Muzeja usnjarstva so v petek v Šoštanju pripravili srečanje slovenskih usnjarskih mest. Od najstarejših časov pa vse do danes je predstavljalo usnjarstvo eno najpomembnejših gospodarskih dejavnosti na Slovenskem, bilo je pomemben del industrije in gonilo razvoja mnogih krajev. Danes je ta industrija v zatonu, kaj je nekdaj predstavljala, pa si lahko obiskovalci ogledajo v enem naj lep ših tovrst nih muzejev, v Šoštanju, njegovi 1. fazi. Muzej so odprli novembra lani, s čimer so postavili temelje za nadgradnjo obstoječe zbirke v vseslovensko. Namen srečanja je bila seznani tev in pove zova nje, pre gled problematike in zbiranje premične kulturne dediščine s področja usnjarstva, in kot je rekel Miran Aplinc iz Muzeja usnjarstva, druženje s starejšimi usnjarji, da jim svetujejo, kako spopolniti muzej, dobiti od njih tudi potrebna gradiva. »Šlo bo za drugo fazo, ki bo predstavljala usnjarstvo na Sloven skem.« Pova bi li so oko li sedemdeset nekdanjih usnjarjev

in tis tih, ki še danes dela jo z usnjem, vendar bolj »obrtniško«. Prišli so iz Vrhnike, Tržiča, Ljubljane in Slovenskih Konjic, od

tukaj v Šoštanju. Veliko so vložili vanj, usnjarjem je v ponos.« Srečanje sta omogočila Občina Šoštanj in Krajevna skupnost Šoš-

Udeleženci so si muzej najprej ogledali. (Na sliki Miran Aplinc in Rudi Vengust)

koder je prišel Rudi Vengust. »Bil sem usnjar, vsa leta zaposlen v Konusu. Delo je bilo v tistih časih zelo težko. Vesel sem, da imamo usnjarji tako lep muzej

tanj, družno pa so ga organizirali Muzej usnjar stva na Sloven skem, Muzej Velenje in Tehniški muzej Slovenije. 

Šmartno ob Paki, 23. septembra – V prostorih javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki so se pred tednom dni sešli na zadnji seji v tem mandatu župani subreghije Saša. Osrednjo pozornost so namenili prijavi na razpis Ministrstva za gospodarstvo za izvedbo aktivnosti regionalnih destinacijskih organizacij (RDO) za omenjeno subregijo. Kot je pojasnila Jasna Klepec, direk to ri ca Savinj sko -šaleške območne razvojne agencije, želi ministrstvo z razpisom spodbuditi aktivnosti pri skupni promociji in trženju turističnih dejavnosti regije – destinacije, in okrepiti sodelovanje med posamez-

nimi ponudniki. Župani so v krajši razpravi zadevo podprli, hkrati pa izrazili upanje, da se bo z delom RDO Saša začel nov, kontinuiran razvoj turističnih dejavnosti in ponudbe v regiji. Imenovali so tudi 6-članski svet regionalne destinacije. Sestavljajo ga Lidija Fijavž Špeh, Srečko Meh, Jani Golob, Ciril Rosc, Franc Špegelj in Stanko Rihter. Ob koncu seje so pripravili krajšo slovesnost, s katero so se poslovili od županje in dveh županov, ki na prihajajočih lokalnih volitvah ne bodo več kandidirali, so pa orali ledino pri oblikovanju subregije Saša: Anke Rakun (županje Občine Ljubno), Srečka Meha,

župana Mestne občine Velenje, in župana Občine Nazarje Ivana Purnata.  Tp


Naš čas, 30. 9. 2010, barve: CMYK, stran 6

DOMA IN NA TUJEM

6

30. septembra 2010

Od sre de do to r ka - svet i n do m o v i na Sreda, 22. septembra Danilo Türk se je srečal z Ban Ki Munom in tam povedal, da je pomembno, da imajo ZN svojo vlogo na Zahodnem Balkanu, saj to zagotavlja dodaten element stabilnosti v regiji. Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič je ocenil, da so poplave povzročile najmanj 40 milijonov evrov neposredne škode v gospodarstvu. Medtem so bili nekateri še vedno

Komisija za odpravo nadzora nad zakonitostjo opravljanja notariata je pri dveh notarjih ugotovila hujše kršitve poslovanja, zato je minister Zalar zanju zahteval uvedbo disciplinskega postopka. Zaposleni v tržiškem podjetju Tiko so vendarle prejeli julijske plače, zato so prekinili stavko. V ameriški zvezni državi Virginia so z injekcijo usmrtili 41-letno Tereso Lewis. To je bila prva usmrtitev kake ženske v tej zvezni državi po skoraj 100 letih. Ponoči je umrl 53-letni predsednik uprave Merkurja Bojan Knuplež. Žal pa je tega dne v prometni nesreči umrl še en znan Slovenec, priznani ekstremni kolesar Jure Robič.

poškodovanih. Neurja so v Venezueli in na Haitiju zahtevala najmanj 14 smrtnih žrtev. Iz Bele hiše so sporočili, da jih zapušča vodja osebja Rahm Emanuel. Analitiki so poročali, da bi ta menjava lahko označevala novo poglavje vse bolj podirajočega se predsednikovanja Baracka Obama. Pakistanski obrambni minister je odstopil, potem ko je ostro kritiziral vojsko in ji očital, da ubija svoje lastne rojake.

Ponedeljek, 27. septembra Zgodila se je stavka dela javnega sektorja, ki je bila najopaznejša na mejnih prehodih, kjer je ponekod nastaja gneča.

Škoda po poplavah je izredno velika.

poplavljeni. Predsednica okrajnega sodišča Vesna Pavlič Pivk pa je javnost vznemirila, ko je povedala, da preizkus obtožnega predloga v zadevi Patria še ni zaključen, bo pa najverjetneje v tednu dni. V znamenju dneva brez avtomobila so bila zaprta nekatera mestna središča, prostor pa je bil namenjen zabavnim prireditvam, na katerih so predstavljali alternativne oblike prevoza. V državnem zboru se je končala obravnava dopolnjenega predloga zakona o malem delu. Poslanci so sprejeli amandma, ki zvišuje kvoto ur malega dela za velika podjetja. Zaradi naraščanja libijskih naložb je odstopil predsednik uprave največje italijanske banke Unicredit Alessandro Profumo.

Umrl je Jure Robič.

Po triurni razpravi je državni zbor odredil ustanovitev preiskovalne komisije, ki bo raziskovala politično ozadje in odgovornost nosilcev javnih funkcij v aferi Patria.

Sobota, 25. septembra: Premier Borut Pahor je v svojem prvem nastopu pred Generalno skupščino Združenih narodov, odkar je nastopil položaj, potrdil zavezo Slovenije ZN in ustanovni listini. Celjsko okrožno sodišče je odobrilo posebno

Četrtek, 23. septembra Predlagateljem interpelacije zoper ministra Lukšiča ni uspelo v nameri njegove razrešitve. Po več kot dvanajstih urah razprave je interpelacijo zoper ministra za šolstvo in šport Igorja Lukšiča podprlo le 23 poslancev, 46 pa jih je bilo proti. Sodišče je odobrilo revizijo Vegrada.

Minister je prestal interpelacijo.

Čeprav je Vegradov sindikalist Srečko Čater dejal, da bi bilo v družbi smiselno uvesti stečaj, je direktor Boris Medved vztrajal, da se bo postopek prisilne poravnave nadaljeval. Minister za finance Franc Križanič je napovedal, da bo vlada proračun za prihodnji dve leti sprejela prihodnji torek. Minister je hkrati napovedal še, da bo proračun naravnan varčevalno in razvojno. Vladi in sindikatom javnega sektorja na četrtih pogajanjih ta teden ni uspelo doseči dogovora, zaradi česar so za ponedeljek napovedali stavko. Boris Popovič je bil obsojen na leto in deset mesecev zapora, ki ju bo služil pogojno. Minister za okolje Roko Žarnić je povedal, da bodo posamezniki prvih pomoči po poplavah predvidoma deležni v petih ali šestih mesecih. Francoske oblasti so skušale stopiti v stik z Al Kaido, ki je ugrabila pet francoskih delavcev v Nigru in Pariz opozorila, naj jih ne skuša rešiti.

Petek, 24. septembra V Darsu so obvestili javnost, da bo ta konec tedna, predvidoma pa še tri konce tedna v oktobru, v nočnem času zaprt odsek štajerske avtoceste s trojanskimi predori. Dars bo v tem času izvajal glavne preglede in sanacije poškodovanih elementov predorske opreme. Pa to ni bilo edino obvestilo dne. V Nuklearni elektrarni Krško so povedali, da bodo 30. septembra začeli remont, ki bo trajal do 31. oktobra. Remontne storitve bodo stale 12,5 milijona evrov.

revizijo Vegrada. Janša je povedal, da še ni prejel obtožnega predloga, ima pa neko različico, ki jo je dobil iz novinarskih krogov. Dejal je, da gre za tekst, ki ni vreden papirja, na katerem je zapisan. Britanski laburisti so za svojega novega vodjo izbrali 40-letnega Eda Milibanda, brata nekdanjega zunanjega ministra, ki položaj prevzema po odstopu Gordona Browna. Na Hrvaškem je odmevala tragična smrt novinarke HTV, 40-letne Mirele Sršić-Kovač, ki jo je po prvih ugotovitvah ubil soprog. Kitajska je po izpustitvi kapitana ribiške ladje, ki so ga Japonci dva tedna zadrževali na Okinavi, zahtevala opravičilo od Japonske. Letalo pakistanske letalske družbe, ki je bilo na poti iz Kanade v Pakistan, je moralo zaradi grožnje z bombo zasilno pristati na letališču Arlanda v Stockholmu.

Okoli 80 tisoč uslužbencev javnega sektorja je stavkalo.

Zaposleni v Vegradu so nadaljevali pred tednom dni začeto stavko. Na nedeljskih lokalnih volitvah na avstrijskem Štajerskem so največ glasov dobili socialdemokrati, tik za petami jim je ljudska stranka, svobodnjaki pa so podvojili svoje glasove. Hrvaška premierka Jadranka Kosor je povedala, da bo do konca leta nekoliko spremenila sestavo vlade, ni pa želela povedati, katera ministrstva bodo spremembe doletele. Na parlamentarnih volitvah v Venezueli je zmagala stranka predsednika Huga Chaveza, a ni dobila dvotretjinske večine, ki bi bila potrebna za izvedbo glavnih reform. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je obiskal Kitajsko, v ospredju njegovega obiska pa so strateška pogajanja o izvozu ruske nafte in plina na Kitajsko.

Torek, 28. septembra Doma se je v glavnem govorilo o stavki. Najhuje so jo občutili avtoprevozniki, ki so zaradi dolgih čakalnih dob (tudi do 12 ur) na mejhnih prehodih grozili z zaporo Luke Koper. Pa cariniki niso bili edini, ki so stavkali. Vodja stavkovnega odbora je dejal, da je dejstvo je, da se vlada poslužuje nedemokratičnih sredstev, pritiskov, zastraševanj in nenehno išče nove

Nedelja, 26. septembra Predsednik države Danilo Türk je na slovesnosti ob 20. obletnici Manevrske strukture narodne zaščite poudaril, da je sodelovanje v veteranskih in domoljubnih organizacijah pomembno. Samuel Žbogar in predsednik Generalne skupščine Joseph Deiss sta poudarila potrebo po okrepljeni vlogi ZN v globalnem vladanju ter pri reševanju svetovnih gospodarskih in razvojnih vprašanj. V eksploziji, ki je odjeknila v večstanovanjski hiši v Bruslju, so umrli trije ljudje, 17 jih je bilo

Zapustil ga je (še) vodja osebja.

Na mejnih prehodih so živce izgubljali predvsem tovornjakarji.

načine, kako bi stavko ustavili. Ministrica Krebsova je ob tem dejala, da je zamrznitev plač javnim uslužbencem za dve leti in odložitev izplačevanja sredstev za odpravljanje plačnih nesorazmerij Krebsova vidi »zadnjo rešitev pred nižanjem plač javnim uslužbencem«. In so sklenili, da bodo še stavkali. Dobesedno zaradi lakote pa so stavkali v Vegradu. Zadnjo plačo so prejeli za junij. Obilne padavine so v Mehiki povzročile zemeljske plazove, ki so ponoči zasuli okoli 300 domov. Po oceni mehiške vlade je mrtvih od 500 do 600 ljudi, ki so v času nesreče spali. Po letih ugibanj je postalo uradno: Kim Džong Il je svojemu najmlajšemu sinu in nasledniku za prvo predstavitev na partijskem kongresu in pred javnostjo namenil vlogo generala.

Uganda, Afrika: preprosto drugačno Tjaša Zajc

„Zdaj pa izziv, kako povezati Velenje in Ariko. Kunta-kinte!“ mi je napisal Jure. In pravzaprav so hišice na nabrežju velenjskega jezera do neke mere podobne tradicionalnim hišam v Afriki. … Ob vožnji z letališča me je fasciniralo prav vse: da vozniki vozijo tudi v škarje, če je cesta široka, da so fasade hiš oglasni panoji, saj podjetja posameznikom zastonj pobarvajo hišo in nanjo nato postavijo svoj logotip. Fasciniralo me je, da veliko ljudi hodi od ene do druge hiše in da otroci samo posedajo in gledajo na cesto. Ko vidijo belega človeka, začno vzklikati “mzungu mzungu,” kar pomeni belec. In če jim pomahaš, so vzhičeni, kot da bi jih pozdravila zvezda svetovnega kova. Vsi manjši kraji so si seboj so podobni, ponudba prodajnih artiklov je povsod enaka: lokalna zelenjava in sadje, kakšne torbe, obleke, polno lekarn in “lekarn” (drogerij), potem še supermarketi, kakšna prodajalna cementa ali barv. Kreativnosti ni ali pa je je v zelo omejenih količinah. Mogoče je ravno zaradi enoličnosti marsikdo prepričan, da je drugje življenje lepše. Ker so belci tu redkost, je barva kože hkrati statusni simbol. Poročiti belca je statusni simbol. Imeti belca na poroki je statusni simbol. Vsak belec je dojet kot bogataš, zato se moraš pri nakupih večinoma pogajati za ceno, v nasprotnem primeru plačaš več kot črnec. Drugače pa so belci tu občudovani tudi zaradi las (vsaj tako je povedal eden od taksistov) – lase črncev je zelo težko ali skoraj nemogoče ukrotiti, zato imajo ženske večinoma lasulje ali zelo kratke lase oziroma imajo, kot večina moških, pobrito glavo. Ko otroci na vasi vidijo belca, včasih sploh ne znajo angleško, znali pa bodo reči “give me my money” (daj mi moj denar). Ne vem, od kod so se tega naučili, vsekakor pa je res, da bodo veseli že, če jim posvetiš nekaj minut. Če daš na sprehodu po vasi roko enemu malčku, te bo za drugo nemudoma prijel drugi in po njegovem vzoru še cela kopica ostalih. Za belce je lahko tu že zaradi barve kože marsikaj enostavneje kot za lokalnega človeka. Afričani namreč še vedno čutijo močno narodno in lokalno pripadnost, zato se pri različnih spopadih končno vprašanje vedno vrti okoli tega, iz katerega okrožja - plemena prihajaš. Tudi na državni ravni je tako, da bo Ugandčanka zelo težko dobila službo v Kongu, za belko ne bo važno, kje išče zaposlitev. Ne bo pa povsem enostavno, če se poročiš s človekom druge barve. Kot pravi ena od gospa, ki ima moža iz Evrope, je ženska z belim možem dojeta kot izkoriščevalka, drugi lahko hitro mislijo tudi, da ima polno denarja, ker je njen mož bel. Za belo žensko s črnskim možem je po njenem mnenju še huje, saj je podvržena dvojnemu rasizmu – pri svoji in črnski rasi, da ne govorimo o kulturnih družbenih pričakovanjih, ki so za žensko tu drugačna kot pri nas. Tu je veliko stvari preprosto drugačnih, manj naprednih, a življenje vseeno teče čisto normalno. Smešno je, recimo, glede tehnologije: Po eni strani ima vsakdo mobitel, po drugi strani pa se v kuhinjah (večinoma) kuha na oglje, stranišča so “na štrbunk”, ločena od hiše, topla voda je daleč od samoumevnosti, če odštejemo večja mesta. Plin je drag, štedilniki prav tako. Televizij ljudje doma nimajo, še elektrike ni v marsikateri hiši. V takšnem primeru se sveti s petrolejkami ali svečami. Zaradi vsega tega so ljudje bistveno manj razvajeni kot pri nas. Večinoma uporabljajo javni prevoz, to so motorji – bode, mali kombiji matatu, v katere na 14 sedežev spravijo 20 ljudi, in avtobusi. In čeprav imaš med vožnjo v naročju svojo prtljago in še kakšnega človeka, se nihče ne bo pritoževal, da nima dovolj prostora, četudi bo na zadnjih sedežih osebnega avtomobila pet ljudi. Nihče ne bo komentiral, da zna biti vožnja od enega do drugega mesta kot centrifuga, saj se vozila na slabih cestah zelo veliko premetavajo. Osebnih avtomobilov ljudje nimajo. Ne le da so predragi, zaradi krize v naftni industriji je bencin bistveno dražji kot pri nas - cena naraste tudi na evro in pol ter več za liter. Ni pa vse tako zelo drugače kot pri nas. Pri nas delavce izkorišča Vegrad, tu to počno druga gradbena oziroma cestna podjetja. Tako delavci delajo vse dni v tednu, enkrat na mesec pa dobijo prost podaljšan vikend, kar pomeni, da so doma od četrtka do nedelje. Taksisti in vozniki bod (motorjev) delajo od jutra do poznega večera. Ravno tako lastniki supermarketov in drugi. Nikakor ne bi mogla reči, da je življenje tu slabše. Je pa drugačno. Stvari se odvijajo bolj počasi, vse je bolj umirjeno, ni nekega hudega, stresnega tempa dela, ki ga poznamo pri nas. Po enem mesecu ne morem soditi, kaj vse in kako bi lahko spremenili. Lahko pa sem vesela, da obstajajo organizacije, kot je Edirisa, ki si prizadevajo za promocijo Afrike. Dvostransko – prepričati Afriko, naj diha in odpre oči za možnosti, ki so ji na voljo, in po drugi strani prepričati svet, da je črna celina lahko zanimiva popotniška točka in potencialni prostor za investiranje. A ne izkoričevalsko. Tega je bilo v preteklosti več kot preveč.


Naš čas, 30. 9. 2010, barve: CMYK, stran 7

LOKALNE VOLITVE

30. septembra 2010

Vinko Vincenc Jeraj še v drugo V občini Rečica ob Savinji se bo aktualni župan Vinko Vincenc Jeraj znova potegoval za naklonjenost volilcev in volilk za naslednja štiri leta. Na volitvah bo sodeloval kot nestrankarski kandidat, njegovo kandidaturo za župana pa podpirata stranki SLS in SD. Na novinarski konferenci je Jeraj menil, da lahko v lokalni skupnosti po štirih letih truda zrejo v prihodnost z zmernim optimizmom. Postavili so trdne temelje za dosego ciljev, sprejetih v njenem razvojnem programu. To je – meni Jeraj – eden od tehtnih razlogov za njegovo ponovno kandidaturo, saj morajo nadaljevati začete projekte, med katerimi največ ‘stavi’ na občinski prostorski načrt. Ta bo osnova za razvoj okolja, saj bo omogočil gradnjo novih domov, razvijanje malega gospodarstva in dejavnost mladih. Velik izziv predstavlja turizem, zato se bo zavzemal za ureditev Tavčarjevega dvora, ki ga je lokalna skupnost kupila lani, in za ureditev trškega jedra ter kolesarskih poti. »Želim si, da bi bilo življenje za vse občane in občanke v prihodnje boljše, da bi od tega, kar bomo naredili s skupnimi močmi, vsi kaj imeli.« Projekti za izboljšanje infrastruk-

ture že sodijo mednje, prav tako izgradnja sekundarne kanalizacije Varpolje–Spodnja Rečica, rekonstruirali bodo dovozno cesto za Var po lje, kljub težavam si želi izgradnje novega Trnovčkega mostu s pove zoval ni mi ces ta mi, s

alne varnosti vseh občank in občanov (tudi starejših, za katere, upam, bomo našli zemljišče za izgradnjo doma zanje) ter ustvarjanja dobrih pogojev za otroško varstvo, šolstvo, šport in rekreacijo, za raznoliko področje kulture in delo vseh dru-

Na novinarski konferenci je Vinko Jeraj menil, da so v minulih 4 letih precej postorili, 14-letnega zaostanka pa v enem mandatu niso mogli nadoknaditi.

pomočjo države naj bi zgradili krožišče na Reneku, uredili pločnike za pešce, zlasti v Spodnji Rečici, ter izboljšali vodovodni sistem na celotnem območju. »Ob vsem tem ne smemo zanemariti osebne in soci-

gih društev v občini.« Jeraj verjame, da mu bodo pri uresničitvi zastavljenih ciljev pomagali tudi občani in občanke. Brez njih bi že doslej aktivnosti težko izpeljali.  tp

V Šoštanj prišel Peterle Šoštanj, 25. septembra - V soboto je bil na obisku v Šoštanju evropski poslanec Lojze Peterle. Sodeloval je na predstavitvi volilnega programa kandidata za župana občine Šoštanj Romana Kavška in liste stranke NSi za občinski svet. Kandidat za župana in kandidati NSi za volitve članov občinskega sveta poudarjajo skrb za človeka, varstvo narave, trajnostni razvoj, pravičnost, dajejo podporo kmetijstvu, energetski politiki, družini in otrokom, mladini in starejšim občanom ter osebam s posebnimi potrebami.

7

Za Šoštanj gre! Na listi za volitve občinskega sveta Za Šoštanj gre! je šest kandidatov Šoštanj, 20. septembra – Na listi z imenom Za Šoštanj gre! je šest Šoštanjčanov (Vilma Fece, Bojan Rotovnik, Gregor Kladnik, Tatjana Skornšek, Beno Sreber njak, Roman Pibernik), ki že vrsto let delujejo za delovanje mladih, šport, kulturo, gospodarstvo in so člani sveta krajevne skupnosti in občinskega sveta. »Smo sami domačini, ki smo se odločili, da kandidiramo, ker smo pre pri ča ni, da lah ko s svojim delom prispevamo k razvoju občine in krajevne skupnosti Šoštanj. Imamo znanje z različnih področij, dovolj energije ter volje za delo tudi zunaj svojih službenih obveznosti,« je na predstavitvi liste dejala mag. Vilma Fece. Poudarila je, da

Prepričani so, da lahko pripomorejo k razvoju občine in krajevne skupnosti.

ima lista Za Šoštanj gre! v svojem programu štiri prioritetna področja: oživitev mesta Šoštanj, podpora gospodarstvu in gradnji bloka 6, ureditev komunalne infrastrukture vključno z odpadki ter delo z mladimi. Sicer pa si bodo prizadevali za izvedbo povsem konkretnih projektov, med drugim oživitev Pus-

tega gradu, gradnjo prireditvenega prostora ob Družmirskem jezeru, oživitev mestnega jedra, prometno ureditev hkrati s povezavo kolesarskih poti, ureditev podjetniškega centra, gradnjo mladinskega centra, za vrtec Šoštanj pod eno streho.  mkp

Lihteneker bi bil profesionalni župan Skupaj s svojo Neodvisno listo za razvoj občine Šoštanj med drugim poudarja brezplačen mestni prevoz

Z obiska v Šoštanju: Marjan Jakob, Andrej Kuzman, Roman Kavšak, Lojze Peterle.

Lojze Peterle je ob obisku poudaril, kako pomembno je, da kandidata podpirata tudi SLS in Lista za večjo socialno varnost in razvoj. »Po tem se vidi, da imajo kandidat in njegova ekipa dober pro-

gram, da bodo stali za njim,« je rekel in dodal: »Nova Slovenija gre na volitve z jasno besedo in razvojno vizijo, s poštenim odnosom do ljudi, brez praznih obljub.«  mkp

Plamberger in lista SD pred TUŠ-em

Šoštanj, 22. septembra - V Kulturnem domu v Šoštanju je v sredo kandidat za župana Darko Lihteneker predstavil program in Neodvisno listo za razvoj občine Šoštanj, ki ve, kaj hoče. Predstavil je tri prednostna področja, in sicer: socialo in zdravstvo, profesionalno funkcijo župana ter financiranje projektov iz državnih in EU sredstev. Na predstavitvi je v pogovoru z gosti, sodelovali so Tadeja Terner, Jelko Gros, mag. Peter Debeljak, Robert Grah, Martin Vovk in mag. Simon Muha, podkrepil predstavljen program. Dogajanje je spremljala multimedijska predstavitev vizije razvoja občine. V predstavitvi programa se je zavzel za javno-zasebno partnerstvo pri izgradnji cest (v roku štirih let bi lahko bile vse ceste v občini asfaltirane in urejene, je poudaril), zmanjšanje komunalnih stro-

Darko Lihteneker je besede podkrepil z multimedijsko predstavitvijo vizije razvoja občine.

škov, uvedbo brezplačnega mestnega avtobusnega prevoza, izgradnjo neprofitnih stanovanj, obrtne cone, ureditev večnamenskega prostora ob jezeru, v kmetijstvu se zavze ma za ohra ni tev kra ji ne.

Poleg teh usmeritev pa je poudaril tudi ustanovitev sklada za socialno ogrožene ter izgradnjo enovitega vrtca.  mkp

Pahorja v Šoštanj ni bilo, prišli sta Potratova in Pečanova Šoštanj, 24. septembra – Na predstavitvi kandidata za župana Šoštanja Borisa Plambergerja (SD) in liste SD za volitve članov sveta Občine je bil napovedan obisk predsednika vlade in stranke Boruta Pahorja, a je bil ta zaradi drugih pomembnih obveznosti zadržan. Sta pa namesto njega v Šoštanj prišli podpret kandidata in listo poslanki Majda Potrata in Breda Pečan. Kandidat se ni nad Kandidat za župana SD Boris Plamberger in nosilec liste za občinski zamenjavo prav nič pritosvet Viktor Zacirkovnik v pogovoru s poslankama. ževal. Prva je poslanka znana po izborni besedi, druga pa otroci. Z baloni in čokoladami. ljo? »Drugi krog za župana, potem kot poslanka, ki zna reči bobu bob, Županski kandidat Plamberger je bo mogoče vse. Glede liste pa podtudi kadar to komu (pa čeprav od bil jasen in tudi kratek: »Papir pre- vojen rezultat, namesto dveh štiri nese vse. Naš program ni dolg, ni svetnike v občinskem svetu.« »njenih«) ni všeč. Dogajanje je bilo na prostoru pred zbir želja, ampak je realen in ures mkp TUŠ-em. Na svoj račun so prišli ničljiv.« Napovedi za volilno nede-

Sendviči za Vegradove delavce Mihael Letonje, podžupan Mestne občine Velenje, sicer pa gostinec, se je globoko zamislil nad usodo Vegradovih delavcev, ki so bili pogosto tudi njegovi gostje. Prejšnji teden je šel mednje, in to

s polnimi rokami. Prinesel jim je več kot 200 velikih sendvičev in 60 litrov soka. Seveda so ga stavkajoči, ki so bili v zadnjih mesecih večkrat lačni kot siti, navdušeno sprejeli. »Seveda sendvičev in soka

nisem plačal iz davčkoplačelskega denarja, kar mnogi drugi počnejo v teh dneh, ampak iz lastnega žepa.« je pripomnil. 


Naš čas, 30. 9. 2010, barve: CMYK, stran 8

8

OBJAVE

30. septembra 2010

Boljši in bolj prepoznavni Celjska mlekarna počasi iz krize – Prenova blagovne znamke Zelena dolina – Prihodnji mesec že tretji dvig odkupne cene mleka? Tatjana Podgoršek

Mlekarna Celeia je v prvi polovici leta ustvarila za 24,5 milijona evrov prihodkov, kar je skoraj toliko kot lani. »Poslujemo bistveno boje kot lani. V tem trenutku nimamo zalog. Željam in potrebam potrošnikov se prilagajamo v največji možni meri. Pomembno je, da smo ohranili prodajo na trgu bivše Jugoslavije, razen v Srbiji. Z manjšimi količinami izdelkov smo začeli prodajo tudi na italijanskem trgu, ki ga ocenjujemo kot perspektivnega. K slednjemu sodi tudi sosednja Hrvaška. Možnosti, ki jih imamo na teh trgih ter v Bosni ter Hercegovini, kamor izvažamo največ med vsemi slovenskimi podjetji živilske industrije, bomo temeljito izkoristili,« je povedal Marjan Jakob, direktor celjske mlekarne. Za letos načrtujejo za tri odstotke večji odkup mleka oziroma blizu 90 milijonov litrov. Zaenkrat so na dobri poti, saj je bil odkup v zadnjih treh mesecih večji od 3 do 5 odstotkov. Preseganje pogumno zastavljenega programa, po mnenju Jakoba, kaže, da se mlekarna počasi »pobira« iz krize in krepi svoj položaj na trgih, kjer je prepoznavna. »Naš osrednji cilj do leta 2015 je, da vso mleko, ki ga odkupimo na svojem odkupnem področju, tudi predelamo v mlekarni. Zato so pred nami zahtevne naložbe, ki jih bomo z dobrimi

poslovnimi rezultati bistveno hitreje in bolje uresničili.« Po zagotovilih Marjana Jakoba so letos že trikrat dvignili odkupne cene mleka, po predvidevanjih naj bi jih dvignili tudi prihodnji mesec. Če bo uspel projekt preno-

Marjan Jakob: »Prenova blagovne znamke je na koncu prve tretjine poti. Naši izdelki so povsem naravni, kar dokazujemo s sloganom Nazaj k naravi. »

ve blagovne znamke Zelena dolina - tako kot načrtujejo, bodo najverjetneje uspeh delili tudi s svojimi pro iz va jal ci. Nekaj denar ja pa bodo namenili še za posodobitev proizvodnje, v kateri jih čakajo nekatera vlaganja za pogumnejšo pot v prihodnje.

Za promocijo več kot milijon evrov Poleg skrbi za doseganje čim boljših rezultatov poslovanja je v tem trenutku v ospredju projekt prenove izdelkov blagovne znamke Zelena dolina. Ti niso drugačni le na zunaj, ampak tudi po vsebini. Iz jogur tov so namreč izločili vsa umetna sladila in bar vila, delež sadja pa je pri sadnih jogurtih skoraj enkrat večji, kot je bil doslej. »V drugi polovici avgusta smo ponudili potrošnikom kar 18 prenovljenih izdelkov iz LCA linije oziroma sadni jogurti s 3,2- in 1,3-odstotno vsebnostjo mlečne maščobe, navadni jogurt in kislo mleko. Novembra čaka prenova deserte, konec leta pa še sire.« Oktobra pričakujejo nov stroj za zaviranje sira. Nova bo folija, dizajni in različne originalne teže sira. Potrošnikom bodo ponudili 500-gramski, 1250- in 2500-gramski sir. Vsi bodo imeli enotni rok trajanja - kar pet mesecev, kar bo za trg zelo pomembna novost. Kot je poudaril Jakob, so družbeno odgovorno podjetje, kar dokazujejo tudi z novo embalažo, ki je bistveno bolj razgradljiva kot dosedanja. Uporabili so jo kot prvi v Sloveniji. Za promocijo, ki naj bi jo končali aprila prihodnje leto, bo mlekar na namenila več kot milijon evrov. 

1D: Družba znanja 2D: Dialogi kultur 3D: Dobra občina 4D: Dodana vrednost 5D: Dostojno življenje Velenjčank in Velenjčanov V Zares Velenje podpiramo 4D-je, ki zagotavljajo 5-ti D ter: pozitivne misli in dejanja; ustvarjalno delo; dobro internetno povezavo v mestu in na vasi; zdravo hrano na kmečki tržnici v Velenju; ideje za čisto okolje; dobre šole in vrtce za uspeh naših otrok; mlade in njihove ideje; napredno prometno povezavo; UREJENO KOMUNALO ZA UREJENO ČISTO IN PRIVLAČNO VELENJE.

Urejena komunala, urejen kraj.

zares www.zares.si


Naš čas, 30. 9. 2010, barve: CMYK, stran 9

AKTUALNO

30. septembra 2010

9

Velik izziv in velika obveza V Termah Topolšica obogatili ponudbo z wellness centrom Zala in apartmaji Ocepkov gaj – Čeprav v kraju veliko narejenega, je še več tistega, kar bi bilo potrebnega za dobro počutje gostov Tatjana Podgoršek

Topolšica, 24. septembra – V naravnem zdravilišču Terme Topolšica so minuli petek, za obiskovalce pa dan kasneje, predali svojemu namenu dve veliki pridobitvi: wellness center Zala in apartmajsko naselje Ocepkov gaj. Naložbi sta vredni 14 milijonov evrov, od

Lidija Fijavž Špeh: »Naložbi nista stvar prestiža, ampak nujnost obstoja na trgu.

tega je zdravilišče dobilo 3,2 milijona evrov nepovratnih sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj. Po predvidevanjih bosta omogočili 20 novih delovnih mest. Na otvoritveni slovesnosti, ki jo je popestrila skupina Langa, je Lidija Fijavž Špeh - direktorica Term Topolšica - dejala, da pridobitvi pomenita zanje velik izziv na eni, na drugi strani pa tudi veliko obvezo. »Zavedamo se tega in se jih veselimo, ker sem prepričana, da jih bomo izpolnili. 160 zaposlenih je živelo s tem projektom, ki jim ne pomeni samo službo.« Z obema so obogatili ponudbo, zato si obetajo več novih gostov in večje zadovoljstvo tistih, ki so še doslej prihajali k njim. Predsednik Turistično gostinske zbornice Slovenije Danilo Daneu je wellness center Zala in Ocepkov gaj

označil kot še en nov biser v turizmu v Sloveniji. Z njima bodo v zdravilišču rahlo odpravili sezonski značaj dosedanje ponudbe. Sicer pa je dejal, da je slovenski turizem v zadnjem času doživel razcvet tudi s pomočjo 200 milijonov evrov iz evropskih skladov. Ta pomembna gospodarska panoga zaposluje 43 tisoč ljudi, od tega je samo lani omogočila odprtje 1200 delovnih mest.

vrst savn. Uredili so tudi take, ki so namenjene invalidom. V centru so prav tako prostori za obiskovalce, ki želijo »več« - tako imenovani VIP wellness. Savne, namenjene tistim, ki želijo več zasebnosti in intimnosti. Poimenovali so jih po treh sklopih: Japonska, Orientalska in Rimska. V njih pričakujejo obisk hotelskih gostov in zunanjih obiskovalcev iz bližnje ter daljne okolice.

Tudi savna za invalide

Apartmaji s štirimi zvezdicami

Kot nam je dejala Fijavževa, je wellness center njihova posebnost. Na 4700 kvadratnih metrih uporabnih površin je gostom na voljo ponudba za kakovostno zapolnitev prostega časa z aktivnostmi za dobro počutje, zdravje in sprostitev: večja fitnes dvorana, bazenske površine in več

Ocepkov gaj, apartmajsko naselje nad vodnim parkom Zora, dodaja dosedanjim zmogljivostim 98 postelj v drugačni namestitveni obliki. 27 apartmajskih enot ponuja visok standard, saj po urejenosti dosegajo 4 zvezdice. Hišice so iz naravnega materiala, prijetno počutje pa nudijo tudi hišnim ljubljenčkom. »Prve goste smo v Ocepkovem gaju sprejeli že julija. Odziv na domačem trgu je zelo dober.« Fijavževa je še dejala, da o novih naložbah ne razmišljajo. Treba bo odplačati kredite, predvsem pa vložiti vso energijo in znanje v to, da

Največjo naložbo v turizma v zadnjih nekaj letih v Šaleški dolini so podprli vsi trije največji lastniki Term, in sicer Združenje multiple skleroze (25-odstoten lastnik), holdinška družba za gospodarjenje z naložbami ACH iz Ljubljane s 24,5-odstotnim in družba Toming colsanting Tomaža Ročnika s 24-odstotnim lastniškim deležem.

Nov rekord v Premogovniku Velenje Le z enega odkopa pridobljenih več kot 2 milijona ton premoga Vele nje, 24. sep tem bra – Na odkopu -50/b jame Pesje, ki je pričel delovati 5. novembra lani, so v noči na petek v Premogovniku Velenje dosegli rekordno proizvodnjo v celotni zgodovini pridobivanja premoga, doseženo na le enem odkopu, ki je primerljiva v evropskem in tudi svetovnem merilu. Ob 2. uri zjutraj so namreč presegli mejo 2 milijonov ton (2 mio 8.670 ton). Na tem odkopu, katerega dolžina je 168,5 metra, povprečna višina odkopa pa nekaj več kot 18 metrov, so doslej obratovali 204 delovne dni. Dnevni napredek odkopa je znašal nekaj manj kot 3 metre, produktivnost odkopne fronte 58,4 tone na meter dnevno, odkopni učinek pa dnevno skoraj 166 ton na dnino. V povprečju je bilo dnevno odko pa nih nekaj manj kot 10.000 ton premoga. Direktor Premogovnika Velenje, dr. Milan Medved je ob tem izjem-

nem dosežku povedal: »Nov doseženi rekord v zgodovini Premogovnika Velenje je dokaz o dobri tehnološki opremljenosti našega pod-

in rekordne rezultate ter je plod lastnega inženirskega znanja, kar kaže na strokovno usposobljenost naših zaposlenih, ki delajo na ome-

Na tem odkopu so do petka obratovali 204 dni. (foto: Miran Beškovnik)

jetja, saj ta z vrhunsko elektro-strojno opremo dosega izjemne

njenem odkopu oziroma skrbijo za njegovo delovanje.« 

Imena Zala za wellness center niso izbrali po naključju. Vsi objekti v Topolšici nosijo ženska imena, ki naj bi odražala nekaj lepega. Ocepkov gaj pa je stvar tradicije. Tu je bila namreč kmetija Ocepek.

V 27 apartmajskih enotah v Ocepkove gaju je na voljo 98 postelj.

V wellness centru je 4700 kvadratnih metrov površin za razvajanje, počitek, ohranitev zdravja in sproščanje.

bosta obe naložbi »oživeli«. Pri tem bo pomembna tudi ponudba v kraju. Z njim si želijo čim tesnejšega sodelovanja. »V kraju je bilo v zadnjem času veliko narejenega, še več pa bo potrebno narediti za dobro počutje gosta. V tem trenutku so ozko grlo parkirne površine, odpi-

ra se vprašanje dodatnih vodnih površin, gostje si želijo kulturnih prireditev, primeren prostor zanje, boljšo založenost trgovin …« Sicer pa je Fijavževa še dodala, da ostajajo pri zdraviliškem turizmu. ‘Turizem za zdravje’ je njihova tržna niša. 

Center starejših PV Zimzelen upihnil prvo svečko V ponedeljek so v Centru starejših PV Zimzelen v Topolšici slovesno zaznamovali prvo obletnico delovanja centra. Poleg stanovalcev in zaposlenih v centru ter krajanov Topolšice so se prireditve udeležili tudi župan Občine Šoštanj in poslanec DZ RS Darko Menih, direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved ter direktor PV Invest Drago Potočnik. Za centrom PV Zimzelen so tri plodne jeseni: novembra 2007 je družba PV Invest pridobila koncesijo za gradnjo centra, 12. septembra 2008 so položili temeljni kamen zanj, 20. oktobra 2009 pa so slovesno prerezali trak na novem objektu. Center je za slovenske razmere eden večjih. Meri okoli 8.000 m2, ima štiri nadstropja. V njem je 157 postelj v 50 dvoposteljnih in 57 enoposteljnih sobah, vse sobe so nadstandardne z balkoni oz. ložami. V septembru 2010 je bilo v centru 145 stanovalcev, zaposlenih pa 56. Prireditev ob prvem rojstnem dnevu pred centrom je nekoliko zmotilo slabo vreme, a so udeležence ogreli zvoki Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje in pevec Boštjan Dermol. Prisotne je naprej nagovorila direktorica PV Zimzelen

Andreja Štefan Bukovič. Zahvalila se je stanovalcem, zaposlenim, krajanom Topolšice, Občini Šoštanj in vodstvu Premogovnika Velenje za podporo in sodelovanje ter vlaganje idej, znanja in spodobnosti v dobro delovanje centra. Dr. Milan Medved je dejal, da je po letu dni projekt gradnje centra starejših upravičil pričakovanja investitorja in hkrati potrdil, da se v Premogovniku Velenje družbene odgovornosti lotevajo z dejanji, ne le z besedami. Poudaril je, da tako gradnje centra kot njegovega uspešnega delovanja ne bi bilo brez zglednega sodelovanja z Občino Šoštanj, hkrati pa napovedal, da je mogoče takšno sodelovanje nadgraditi še pri novih projektih. PV Zimzelenu je ob prvi obletnici podaril senčnico, ki jo bo Premogovnik Velenje postavil v parku pred centrom. Darko Menih je poudaril, da je center PV Zimzelen umeščen v stoletno tradicionalno zdraviliško in zdravstveno okolje Topolšice in nudi stanovalcem visok standard bivanja.  Diana Janežič


Naš čas, 30. 9. 2010, barve: CMYK, stran 10

10

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

Šola za učence, starše … Osnovna šola na Rečici ob Savinji je stara 10 let – Med vodilnimi šolami v vrstniški mediaciji Tatjana Podgoršek

Rečica ob Savinji, 22. do 24. septembra – Osnovna šola Rečica ob Savinji je postala najstnica. V teh dneh je praznovala 10-letnico delovanja. Jubilej so zaznamovali z okroglo mizo, športno-rekreacijskim srečanjem generacij ter slavnostno akademijo. Ravnatelj šole Peter Podgoršek je povedal, da je njihova vzgojno-izobraževalna ustanova najmlajša v Zgornji Savinjski dolini, a je njen pomen za tukajšnje okolje velik. Pred več kot 30 leti so v lokalni skup nos ti namreč osta li brez popolne osemletke in po velikih naprezanjih so jo pred 10 leti »dobili« nazaj. »Danes je to sodobna šola za učence, učitelje, starše...« Njena posebnost v primerjavi z ostalimi tovrstnimi šolami v dolini je projekt uvajanja vrstniške mediacije. »Za zdaj smo edina šola v dolini in med vodilnimi na tem področju v Sloveniji. Po zaslugi slavista

Janija Prgića imamo 8 učiteljev mediatorjev in 12 vrstniških mediatorjev - učencev, ki vsak dan sproti skrbijo za preprečevanje in morebitno reševanje sporov. 174 učencev

Peter Podgoršek: »Naša specifika je uvajanje vrstniške mediacije. Resnih vzgojnih težav ne poznamo.«

to šolsko leto obiskuje pouk na šoli in lahko zatrdim, da ne poznamo resnih vzgojnih težav.« Svoje izkušnje, primere dobre prakse na tem področju, učitelji supervizorji prenašajo na ostale osnovne šole v Zgornji Savinjski dolini in tudi v Sloveniji. Podgoršek je še povedal, da so na Zavodu za šolstvo RS kot inovativni projekt prijavili projekt z naslovom Učenci vodijo šolo za starše. Predvidene aktivnosti naj bi izpeljali v naslednjih treh letih in z njimi pripomogli h kakovostnejšemu reševanje sporov med starši in učenci v domačem okolju. Med ostalimi projekti, ki jih izvajajo na rečiški šoli, je sogovornik izpostavil že obvezen drugi tuji jezik. Poleg angleščine se učenci v sedmem in osmem razredu učijo še nemščine, kot izbirni predmet pa imajo na voljo še španščino. Poleg omenjenega sodeluje šola še v projektih Rastemo s knjigo, bralna značka, vesela šola, uvajanje ešolstva …

S svečane akademije

20 let posvetitve cerkve in 30 let dela Jožeta Pribožiča Zgodba slovesnosti, ki se je to nedeljo dogajala v Šoštanju, se začne pred 20 leti. Takrat je škof Franc Kramberger posvetil župnijsko cerkev, ki je bila v teh letih svetišče mnogim vernikom iz Šaleške doline. V cerkvi, razpoznavni po modernem slogu arhitekture in oltarju iz prejšnje župnijske cerkve, ki je stala v Družmirju, je bilo tokrat spet izredno veselo. Razlogov za praznovanje je bilo več. God nadangela je vsako leto izhodišče za župnijski praznik, ki je bil letos obogaten z dvajseto in celo s trideseto obletnico. Dve desetletji je torej minilo, odkar je bila zgradba prvič posvečena, pri čemer gre dodati, da se ji leta prav nič ne poznajo. Domači župnik mgsr. Jože Pribožič je namreč v letošnjem letu še posebej veliko vložil v obnovo cerkve. Notranjost je tako prebeljena, napeljana je nova centralna instalacija, urejena nova razsvetljava, pred cerkvijo so na novo uredili parkirišča, pa fasado, tisto, kar je najbolj vidno navzven, je dvignjen zvonik,

ki ga na vrhu bogati kip sv. Mihaela. Seveda župnik tega ni delal sam, zato se je na slovesnosti posebej zahvalil vsem, ki so pomagali, imensko pa prisotnemu županu Darku Menihu, arhitektu Petru Požauku, avtorju kipa Mitju Melanšku, Viktorju Drevu in Ivu Drevu. V nedeljo prisoten celjski škof Stanislav Lipovšek je vse delo blagoslovil in se skupaj z verniki zahvalil še za drugo obletnico, ki je praznik naredila veličastnejši. Župniku Pribožiču se je zahvalil za 30 let njegova dela v župniji, ki jih obhaja prav letos. Pa ne le to: ker domačega župnika njegovi sodelavci dobro poznajo po izredni pridnosti, so ga izzvali, da je ob zaključku slovesnosti - presenečen - iz več kosov, ki so mu jih izročili predstavniki nekaterih delujočih skupin v župniji, sestavljal veliko podobo obnovljene cerkve. Seveda mu je uspelo in fotografija mu je ostala za spomin. In v spodbudo, da bi bil tudi v prihodnje rad med ljudmi, za katere je nepogrešljiv. mš

30. septembra 2010 «Skrat ka, sle di mo tren dom sodobnih osnovnih šol.« Vpetost šole v okolju se odraža na več področjih, zasluge za to pa Podgoršek pripisuje tudi lokalni skupnosti, ki ima za njihove potrebe izjemnem posluh. Takšnega sodelovanja in razumevanja si želijo na šoli pri nadaljnjem opravljanju poslanstva v naslednjem desetletju, pri uresničitvi želje po ure-

dit vi sodob ne ga šport no -rekreacijskega centra pri šoli za učence in krajane. Uredili naj bi ga s kakšnimi sprehajalnimi potmi, atletsko stezo, tribunami. Med željami je še prestavitev vrtca iz centra kraja k šoli, »naša osrednja naloga pa bo seveda skrb za učence, njihov zdrav razvoj in kakovostno popotnico za nadaljnje življenje. Morda bi poleg kakovostnega

vzgojnega in pedagoškega dela ter napredovanje pri uvajanju vrstniške mediacije dodal še for malno ustanovitev samostojnega vzgojno-izobraževalnega zavoda, čeprav se tudi v seda njem mozir skem zavodu počutimo zelo dobro,« je sklenil pogovor Peter Podgoršek. 


Naš čas, 30. 9. 2010, barve: CMYK, stran 11

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

30. septembra 2010

Nov most in cesta razloga za veselje

11

Spoštovane volilke in cenjeni volilci,

sem Roman Kavšak, kandidat za župana Občine Šoštanj

V Krajevni skupnosti Konovo so se ob koncu tedna veselili letošnjih infrastrukturnih pridobitev – Podelili tudi krajevna priznanja

s podporo Nove Slovenije, Slovenske ljudske stranke in Liste za večjo socialno varnost in razvoj.

Spoštovane volilke, cenjeni volilci občine Šoštanj! Velenje, 24. septembra – »V krajevni skupnosti Konovo smo letos krajani lahko zadovoljni. Veliko tega, kar smo zapisali v plan dela, smo uresničili. Šlo je tesno, a če je konec dober, je vse dobro,« nam je v sončnem petkovem popoldnevu tik pred odprtjem mosta čez reko Pako na Selu povedal predsednik KS Konovo Karli Stropnik. Čeprav v kraju krajevni praznik praznujejo spomladi, so se letos ob občinskem prazniku odločili pripraviti več dogodkov, žal pa je del sobotnih odplaknil dež. Karli Stropnik nam je povedal: »Na Konovski ces-

vesnosti v domu krajanov, kjer so za delo in trud podelili kar nekaj krajevnih priznanj. Dobili so jih: Zdenka in Toni Abramovič, Suzana Žinič, Franc Martinšek, Slavko in Marjana Kaš, sekcija Trije kralji ter Konovski štrajharji.

Most, ki združuje V četrtek popoldne so na Konovem izpeljali kegljanje za pokal krajevne skupnosti, v petek pa ob veliki udeležbi krajanov iz Šaleka in Sel odprli nov most čez reko Pako. Gre za most, ki ga uporabljajo kraja-

Lokalne volitve 2010 niso samo še ene volitve, na katerih bomo izbirali novega župana, nove občinske svetnike in nov svet krajevne skupnosti. Spoštovane volivke in cenjeni volivci, sem Roman Kavšak kandidat za župana občine Šoštanj s podporo Nove Slovenije, Slovenske ljudske stranke in Liste za večjo socialno varnost in razvoj občine Šoštanj. Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka in Lista za večjo socialno varnost in razvoj občine Šoštanj, si želimo sodelovati pri ustvarjanju in razvoju občine Šoštanj. Seveda bomo prisluhnili tudi vsem kritikam in pripombam, ki jih boste občani in občanke naslovili na nas. V zadnjem času veliko poslušamo in beremo o vrednotah sodobne slovenske družbe in večkrat pomislimo, ali so te res tiste prave vrednote, ki si jih ljudje želimo. V Novi Sloveniji, Slovenski ljudski stranki in Listi za večjo socialno varnost in razvoj občine Šoštanj, menimo, da »NE«. Občina Šoštanj in njeni prebivalci smo v preteklosti premalo izkoristili številne razvojne in druge priložnosti. Mesto Šoštanj je bilo nekoč središče Šaleške doline, a kaj mu je ostalo od nekdanjega položaja in kje smo danes? Postajali smo vse manjši in vedno bolj izrinjeni na obrobje slovenskega političnega prostora. Občina Šoštanj si zasluži temeljito osvežitev, da bo znova postala mesto ponosa. Naš program temelji na skrbi za človeka, varstvu narave in trajnostnem razvoju, pravičnosti, podpori kmetijstva, energetski politiki, na podpori družine in otrok, mladine in starejših občanov ter oseb s posebnimi potrebami. Občina Šoštanj mora biti kraj za zaposlitev. Dovolj razlogov za spremembe. Prepričan sem, da se zavedate velike priložnosti, in verjamem, da jo bomo znali izkoristiti.

Vabim vas, da se udeležite volitev in obkrožite kandidata za župana občine Šoštanj Romana Kavšaka št. 1 in kandidate NSi za v svet občine Šoštanj št. 2.

ti smo zaključili izgradnjo kanalizacije. Poleti smo dobili nov most čez Pako na Selu, zagotovo pa je največja letošnja investicija obnova Škalske ceste v dolžini 680 metrov, od križišča Stropnik čez Drucovo proti Škalam. Zamenjali smo tudi garažna vrata na našem domu krajanov, ki je bil lansko leto zaseden 643-krat, letos pa že 414-krat.« Veseli so, ker so pridobili gradbeno dovoljenje za zamenjavo 40 let starega vodovoda, na Selu pa bodo trem hišam nad novim mostom zgradili tudi kanalizacijo. Zato bo tudi v letu 2011 na Konovem kar nekaj gradbišč. Žal je sobotni dež preprečil odprtje obnovljene ceste proti Škalam, so se pa krajani zvečer zbrali na slo-

Naročnik: NSi

Nov most sta županu Srečko Mehu in predsedniku KS Konovo Karliju Stropniku namenu pomagala predati tudi najstarejša krajanka Gustika Arcet in najmlajši krajan Andraž Brunšek.

ni obeh krajevnih skupnosti in ki, odkar je trden in lep, še bolj povezuje ljudi. Konovski štrajharji so s pesmijo in glasbo pozdravili tudi župana Srečka Meha in podžupana Bojana Kontiča, ki sta veselje delila s krajani. Ob tem je župan povedal: »Vse mostove čez reko Pako bomo obnovili, nekaj smo jih že, drugi še pridejo na vrsto. Tako omogočamo varen prehod čez Pako tudi ob močnem deževju. Veseli smo, da smo v preteklih letih tako veliko vlagali v urejanje pritokov Pake in porečje le-te. Tudi zato, da nas ne bi prizadele poplave. To se nam je obrestovalo.« Most čez Pako na Selu je mestni proračun stal skoraj 30 tisoč evrov, končali pa so ga v 11 dneh. 

Posledice poplav že odpravljajo Vele nje, 23. sep tem ber – Ob poplavah, ki so pretekli konec tedna zajele Slovenijo, je narava mestni občini Velenje, v primerjavi z drugimi mesti, nekoliko prizanesla. Kot smo že poročali, pa se je sprožilo več plazov, ki ogrožajo tudi nekaj hiš in cest. Plazove so zabeležili predvsem v krajevnih skupnostih Vinska Gora, Podkraj,

Plešivec in Škale – Hrastovec. Dva plazova ogrožata hiše oziroma gospodarska poslopja, deset plazov pa javne in gozdne ceste, zaradi česar je dostop do dveh kmetij otežen. Delavci iz uprave Mestne občine Vele nje, pri pad ni ki Civil ne zaščite in delavci koncesionarskih podjetij (PUP Velenje in podjetje

Andrejc) so čez teden, ko je bilo vreme temu naklonjeno, izvajali interventne ukrepe za preprečevanje večje škode in čistili struge potokov pri mostovih. Organizirali so geološki pregled enega od plazovitih območij, posledice na cestah pa bodo skušali odpraviti še v prihodnjih tednih.

V Šoštanju, kjer komaj zaključujejo sanacijo treh velikih plazov v Lokovici in odpravljajo posledice vodne ujme v Belih Vodah, je udarilo tudi tokrat smo sanirali osem manjših. Pred nedavnim smo bili spet na udaru: v Belih Vodah, Klošah in Slanici, kjer je potrgalo vse ceste, komunikacije, je škode za vsaj 385.000 tisoč evrov. Zdaj pa spet in škoda spet ne bo majhna,« pravi. Plazov, ki ogrožajo ceste, so našteli štirinajst, plazov, ki ogrožajo stanovanjske hiše, je dvanajst, šte-

Šoštanj, 24. septembra - V Skornem so v petek predali namenu igrišče in prostor za druženje. Bogat program so ob tej priložnosti pripravili člani Turističnega

društva Skorno. Zbrane so nagovorili član gradbenega odbora Pavel Skornšek, predsednik KS Skorno – Florjan Valter Pirtovšek in župan Šoštanja Darko Menih.

Po svečanem prerezu traku je sledila nogometna tekma med poročenimi in neporočenimi, zabava pa se je nato nadaljevala do poznih ur. Občina je za izgradnjo igrišča do sedaj namenila 160 tisoč evrov. 

 bš

Tudi v Šoštanju plazilo Vele nje, Šoštanj - Plazove na območju mestne občine Velenje so zabeležili predvsem v krajevnih skupnostih Vinska Gora, Podkraj, Plešivec in Škale – Hrastovec. Več škode pa je v Šoštanju. Župan Darko Menih pravi: »Smo pri koncu sanacije lanske katastrofe v Lokovici, kjer potekajo zaključna dela na treh največjih plazovih. Vmes

Otvoritev igrišča v Skornem

vilo oseb, ki živijo v ogroženih objektih, je štirinajst, štirje plazovi pa ogrožajo gospodarske objekte. Niso pa to še dokončne številke. Na terenu je bil tudi sam: »Bil sem presenečen, da je tudi pri nas precej velika škoda. To, kar se je zgodilo Sloveniji, pa je prava tragedija.«  mkp

Otvoritev igrišča z umetno travo Šoštanj, 21. septembra - V torek so v Šoštanju slovesno odprli malo nogometno igrišče z umetno travo ob stadionu Široko, ta pa predstavlja začetek izgradnje Športnega parka. Nogomet ima v Šoštanju bogato tradicijo, saj so ga začeli igrati že leta 1920, tako da v klubu letos praznujejo že 90-letnico delovanja. Otvoritev igrišča je sodila v okvir praznovanj ob visokem jubileju Nogometnega kluba Šoštanj. Pri-

pravili so srečanje vseh generacij kluba. Igrišče sta uradno predala namenu župan Darko Menih in

direktor podjetja PV Invest Drago Potočnik. 


Naš čas, 30. 9. 2010, barve: CMYK, stran 12

12

KULTURA

30. septembra 2010

Šoštanj prvič z gledališkim abonmajem Imenoval se bo Lepi kamen, v sezono 2010/11 pa bo šest raznolikih predstav Milena Krstič – Planinc

Šoštanj – Do 5. oktobra bo v Šoštanju potekal vpis za gledališki abonma. Nič posebnega, če ne bi šlo za nekaj, kar se v Šoštanju pojavlja prvič. Abonma z naslovom Lepi kamen razpisuje Zavod za kulturo Šoštanj. Zakaj ne že prej? »Tega smo si želeli že dolgo, a prej tehnična usposobljenost dvorane doma kulture in odra tega ni omogočala. Letos je bila dvorana temeljito obnovljena, tako akustično kot tehnično, in z izjemno velikim veseljem smo takoj začeli oblikovati program,« pravi Milojka Komprej iz Zavoda za kulturo. »Abonmajski program smo sestavili zelo skrbno. Vsebuje šest

Milojka Komprej: »Nadvse si želimo, da bi Šoštanjčani abonma sprejeli.«

predstav, ki bodo ob sredah, ker smo ocenili, da je ta dan za tovrstne dogodke zelo primeren.« Prva abonmajska predstava bo že 13. oktobra. Začenjajo z monodramo Ferija Lainščka Gajaš, arestant, Mestnega gledališča Ptuj. Tisti, ki so gledali film Petelinji zajtrk, vedo, da gre za nadaljevanje zgodbe. Sledilo bo: novembra komedija z glasbo v enem dejanju Wolfgang Amadeus Mozart: Gledališki direktor v izvedbi Slovenskega komornega glasbenega gledališča, decembra Stend up treh, januarja prihodnje leto srhljiva komedija Vinka Moederndorferja Oblast v izvedbi KUD Gornji Grad, februarja bo v Šoštanju gostovalo Ljubiteljsko gledališče Teharje Celje s komedijo Branislava Nušiča Anal-

Enostavne, všečne ilustracije Velenje, 21. septembra – Prejšnji torek zvečer so v Galeriji Velenje že na vhodu zveneli zvoki zvočnega kvarteta Kanta. Vabili so na odprtje razstave ilustracij Urške Stropnik Šonc, ki so jo pripravili v Galeriji Velenje, odprli pa so jo med letošnjim 21. Pikinim festivalom. Tudi zato, ker so si organizirane skupine otrok iz vse Slovenije v času festivala pod vodstvom Pikinih vodičk ogledale tudi razstave, ki so bile v tem času v številnih razstaviščih namenjene predvsem mladim obiskovalcem. A za ilustracije Urške Stropnik Šonc lahko mirno zatrdimo, da so všeč vsem generacijam, kar je dokazal tudi obisk otvoritve. So preproste, živahne in zgovorne. In tako Urškine! Razstavo je odprla kustodinja mag. Milena Koren Božiček,

Na otvoritvi je nekaj več o svojem delu povedala ilustratorka sama.

Zapisan v fotografiji Šoštanj, 24. septembra - Minuli petek so v Mestni galeriji Šoštanj gostili Joca Žnidaršiča iz Ljubljane, slovenskega umetniškega in reporterskega fotografa, enega izmed najvidnejših v tem času in prostoru. Njegov sloves potrjuje dolgoletna kariera pri vidnih časopisnih hišah, nazadnje večletna uredniška funkcija pri Delu. Žnidaršiča je poklicna pot velikokrat ponesla v tujino, kjer je bil med poročevalci iz bojišč in tudi drugih pomembnih dogodkov, kot so Olimpijada, srečanja državnikov in ne nazadnje obiski predsednika Jugoslavije maršala Tita. Poleg tega je izdal številne fotomonografije preko katerih se je za vedno zapisal doma in na tujem. Ljubljana,

Bohinj, Slovenski vinogradi, Dobimo se na tržnici, Moja Slovenija, Lipicanci , so samo nekateri naslovi monografij, ki jih prelistava-

fabet, marca pa bodo prvo abonmajsko sezono v Šoštanju zaključili s presenečenjem, pripravili pa bodo nekaj v produkciji Zavoda za kulturo Šoštanj. Gledališki abonma je projekt, ki veliko stane. Tiste, ki se bodo zanj odločili, 40 evrov, družine bodo imele poseben popust. Stane pa tudi organizatorje. »Približno 5.000 evrov dodatnega denarja bomo potrebovali. Močno si želimo, da bi abonma občani in drugi vzeli za svojega, da bi napolnili dvorano, ali pa bi bila ta vsaj nad tri četrtine polna. Potem bi sezono z veseljem zaključili in se dogovarjali za naslednjo. Zelo se namreč zavedamo, da gre za velik denar, ki ni naš, ampak proračunski, zato si še posebej želimo uspeha.« 

ki je v lepem katalogu, ki spremlja razstavo, o Urškinem likovnem snovanju med drugim zapisala: »Poznavalci in ljubitelji likovne umetnosti ter bralci otroške literature Stropnikovo prepoznajo po njenih suverenih, a preprostih, ploskovito koloriranih in črtnih risbah, polnih sončno rumenih tonov, sveže vedrine in zračnosti. Svojega sloga ne spreminja dosti. Njena prednost je predvsem v ohranjanju enostavnega likovnega izražanja …«. Ilustratorka, ki z družino – možem in tremi sinovi - živi in ustvarja v Velenju, je doslej opremila že okoli 70 knjižnih del, pripravila 13 samostojnih razstav in sodelovala na več skupinskih razstavah, trikrat pa je sodelovala tudi na Bienalu slovenske ilustracije v Cankarjevem domu v Ljubljani. Razstava v Galeriji Velenje bo na ogled do 16. oktobra.

Unikatnih šestnajst! Pregovor, da slika pove več kot tisoč besed, je sicer splošno uveljavljen kliše, na katerega se opira mnogokateri umetnik, ki gradi na vizualni prepoznavnosti svojih del. A zgodba je lahko tudi zrcalna. Beseda je lahko temelj vizualne prepoznavnosti, ki s kombiniranjem črk tvori pomen, katerega idealno sliko si ustvarimo v naših mislih. ProstoRož je šel v tem primeru še nekoliko dlje. Besedam je dal prostorsko komponento in jih s tem tako obogatil, da so se dvignile nad besede same. Ni kaj, ustvarjalkam je potrebno ob predstavitvi tega projekta v Velenju iskreno čestitati. Ne gre samo zato, da se je v mestu in njegovi okolici zgodilo nekaj nevsakdanjega, nenavadnega, za nekatere malo čudnega ali celo nerazumljivega. Tukaj smo nezavedajoč se postali del projekta tudi sami. Na način, kako odreagairamo, ko opazujemo ali se dotikamo posamezne besedne inštalacije, smo vcepili dodano vrednost celotnemu projektu. Urbane razstave, kot je »Kako se napiše super mesto«, namreč niso zgolj same sebi namen, temveč učinkujejo večslojno. V prvi vrsti iščejo predvsem odnose znotraj urbanih prostorov. Jih izzivajo, identificirajo ali kako drugače zaznamujejo na kratki rok. Na dolgi rok pa so lahko odlično izhodiščno gradivo, kako oplemenititi izrabo mestnih površin in jih čimbolj približati merilu ter zahtevam ljudi, ki imajo iz dneva v dan večje apetite po kvaliteti bivanja. Še posebej to velja za degradirana urbana območja, ki jih ima pač vsako mesto. In ravno ta območja, ki se jih pri atraktivnem opisu krajev ponavadi izogibamo, so (lahko) marcipan na vrhu torte z mešanim sadjem, ki mesto naredi prijazno tako za tukaj živeče kot za gostujoče. Degradacija postane navdih. Navdih rodi inovativnost. Inovativnost postane ikona. Ikona postane nov navdih. Dolgoročno se tako ustvari zaključen krog, ki diha in živi polnost urbanega prostora – mesta. S konceptualnega vidika se nedvoumno projekt razteza še mnogo širše. Njegove lovke (beri: besede) so objele celotno Velenje. Pre-

 bš

mo doma in v svetu. Avtorski prispevek ima še pri drugih pomembnih knjižnih delih. Joco Žnidaršič je prejemnik prestižne mednarodne nagrade World Press Photo in nagrade Prešernovega sklada in Župančičeve nagrade. V letu 2009 je prejel najvišje priznanje Zlati red Republike Slovenije za zasluge. S svojim fotografskim aparatom ne ustvarja samo fotografij, ustvarja zgodbe o ljudeh, času in krajih, kot jih vidi skozi svoje izostreno oko. V pogovoru je razkril marsikaj zanimivega iz svojega poklicnega življenja in tudi osebnega doživljanja svojega okolja, ki ga deli med Ljubljano in Bohinjem. Joco Žnidaršič je po rodu Šoštanjčan, na dolino ga vežejo številni lepi spomini in kot kaže ga tudi številni Šoštanjčani nosijo v nadvse prijaznem spominu, ki so ga v petek zvečer izrazili s svojo pozornostjo.  Milojka Komprej, foto Dejan Tonkli

Foto OPA:celica

mišljen pomen uporabe posamezne besede in implementacija v avtohtoni prostor, kjer se besede in uporabljeni materiali poistovetijo s svojo okolico, kaže na premeten in inovativen pristop. Vse to dopolnjuje še kvaliteten pedigre arhitektk in oblikovalk, ki sestavljajo skupino prostoRož. Ob vrsti nagrad, ki so jih prejele za svoje odmevne projekte, jih odlikuje tudi pristop k delu, ki je precej bolj univerzalen kot pa samo projektiranje in oblikovanje s pomočjo računalnika. Delovna obleka, zaščitne rokavice, težko orodje ... so obvezni del njihove ustvarjalne opreme. Prenašanje gradbenega materiala, brušenje, rezanje, lepljenje ... so del njihovega opisa ustvarjalnih nalog. Skratka, hardver in softver obenem. Kar se mene tiče, popolna projektantska kombinacija, ki je danes že tako redka, da je ravno zaradi tega tako dragocena in vredna povabila k sodelovanju. Kvazi imidž sodobnih povzpetniških arhitektov in oblikovalcev namreč odobrava zgolj hude dizajnerske čevlje, pa super trendi srajčke, ki se nikakor ne smejo kombinirati z odtiski na rokah in prašnimi mobiteli. Tudi materialne strukture in posledično stroški instalacij pri tem projektu so bili zminimalizirani. Veliko dela je bilo prostovoljnega in veliko materiala podarjenega. Takšna simbioza in solidarnost udeleženih sta prima recept za tovrstne akcije, ki nas tudi tako bogatijo. Besede, s katerimi se »»napiše super mesto«, sobivajo z nami že celih štirinajst dni in praktično na nobeni besedi ni opaziti destruktivnih znakov srda, ki ga mladostniki dandanes tako radi izražajo tudi v uničevalni obliki. Če kdo misli, da je to zgolj naključje, se moti. Dobre rešitve prostorskih inter vencij, ki duhovito in kvalitetno nagovarjajo okolico (preverjeno), zmanjšujejo možnosti različnih oblik vandalizma. Takšne demonstracije urbane kulture negativno energijo kanalizirajo in jo preko pozitivnih odnosov infiltrirajo v okolico. Če bo tudi v bodoče poslanstvo urbane prostorske kulture takšno, potem sem absolutno za!  Bojan Pavšek


NaĹĄ Ä?as, 30. 9. 2010, barve: CMYK, stran 13

107,8 MHz

30. septembra 2010

13

Glasbene noviÄ?ke

Nor tempo Jesen se je ĹĄele dobro zaÄ?ela, spomini na dopust pa pri vsakem izmed nas zaradi ÂťnoregaÂŤ tempa bledijo veliko bolj kot bi si Ĺželeli. Vsak dan je bolj natr pan in tako bo vse do konca prihodnjega tedna, ko bomo ĹĄli na voliĹĄÄ?a in se odloÄ?ili, kdo bo Ĺžupan in s tem sklenili ponekod napet predvolilni boj. In potem bodo nekateri zelo zadovoljni, Ä?eprav bi morali biti vse. Kajti vsi Ĺžupanski kandidati nam obljubljajo

Koncert organizirata DruĹĄtvo Ĺ pil Velenje in Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski klub v sodelovanju z Mestno obÄ?ino Velenje. Vstopnina je 3 evre, za Ä?lane Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega kluba, ki prinesejo potrdilo o vpisu, pa je koncert brezplaÄ?en. V soboto, 16. oktobra, bo v Mladinskem centru Velenje nastopila avstralska zasedba The Kill Devil Hills.

lepĹĄe trenutke v naĹĄem Ĺživljenju in se nam pri tem prijazno nasmihajo z oglasov. Jim je pa treba priznati, da so v primerjavi z minulimi volitvami glede reklamiranja bolj skromni. Eni so ocenili, da jim ni treba, druge pa pri tem omejuje denar. Se pa najdejo tudi taki, ki znajo poskrbijo za svojo promocijo z drugaÄ?nimi dogodki. Manjkata samo ĹĄe peka kostanja in pokuĹĄnja moĹĄta. Pa bomo Ĺže sredi jeseni, ko bomo razpoĹĄiljali okrog vpraĹĄalnike za Almanah - zbornik vseh zbornikov in prijazno vabili k sodelovanju tudi podjetja, zasebnike in ĹĄe koga, da bi nas v teh prizadevanjih podprli v obliki reklamnih oglasov. O tem veÄ? neko li ko kas neje, vmes je namreÄ? ĹĄe praznik ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

Novi album bo nosil naslov Drevored Poleg Ĺžupanskih kandidatov je novinarko Bojano Ĺ pegel ÂťokupiralaÂŤ Pika NogaviÄ?ka, ki je bila minule dni glavna v mestu (Foto: vos)

 Tp

MANCA Ĺ PIK Dolgonoga pevka Manca Ĺ pik se predstavlja v povsem novi luÄ?i. Z novo pesmijo Stereo naboj se namreÄ? resno spogleduje z aktualno pop-dance glasbo. Pesem, ki se precej razlikuje od Man Ä?i nih dose da njih uspeĹĄnic, je plod novega sodelovanja s producentom in avtorjem Martinom Ĺ tibernikom.

FUSION POP Zagotovo eden najkakovostnejĹĄih glasbenih tandemov na slovenski glasbeni sceni Mar tin Ĺ tibernik in Jani Grabrijan, zdruĹžena pod imenom FusionPop, ponujata novo skladbo z aktualnega albuma Venera. Skladba Reci iskreno je po prvem singlu Venera tista, ki nadaljuje jasno zaÄ?rtano pot glasbenih ustvarjalcev.

MIRNA REYNOLDS Pevka in avtorica Mirna Reynolds nadaljuje na novo zastavljeno glasbeno pot, ki jo je v poletnih dneh zaÄ?ela s svojo prvo avtor sko skladbo Nate dajem kriĹž. Za hladne in turobne dni je pripravila balado, ki nosi naslov Prekleto sama Ĺživim. Melodija in besedilo skladbe sta v celoti Mirnino avtorsko delo, za aranĹžma in produkcijo pa je tudi tokrat poskrbel Tomi Valenko.

SHYAM Sko raj 12 let po nastan ku zasedbe Shyam je luÄ? sveta konÄ?no ugledal novi album z naslovom Skriti sij ljudi. Po singlih Gumijasto srce in trenutno aktualnem Color Deluxe, ki sta napovedala vrnitev te breĹžiĹĄke zasedbe na slovensko glasbeno prizoriĹĄÄ?e, zdaj prihaja 14 novih pesmi. Album Skriti sij ljudi, ki je uradno izĹĄel 11. septembra, je tretji studijski album skupine Shyam.

BIG FOOT MAMA Letos praznujejo dvajsetletnico delovanja. V tem Ä?asu so izdali ĹĄest albumov in skoraj dvajset videospotov. Ob jubileju so predstavili nov single Pot iz trnja, ki napoveduje nov album (izid konec prihodnjega leta), prenovljeno spletno stran in napovedano premiero celoveÄ?ernega filma o skupini; ta bo 24. novembra.

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 18.30. 1. WERNER & E.T. - Na vse ali niÄ? 2. LOU BEGA - Sweet Like Cola 3. INNA - Amazing Na vse ali niÄ? je skladba, ki jo je pevec Werner zapel skupaj z zagrebĹĄko zasedbo E.T. PrviÄ? je v slovenĹĄÄ?ini zapela Katarina, Ĺženska polovica zagreĹĄkega dueta in treba je priznati, da ji je ĹĄlo kar dobro od jezika. Sicer pa je pesem napisal Adonis, moĹĄki del zasedbe E.T., v hrvaĹĄkem jeziku pa so jo izvedli skupaj s skupino Baruni.

Na spletni strani Vlada Kreslina je potekal izbor za naslov novega albuma, ki ga bo Vlado izdal v kratkem. Glasovanje je zakljuÄ?eno, novi album pa se bo imenoval Drevored. Krasni novi svet, Ena pesem in Tam na koncu drevoreda so bile moĹžnosti, med katerimi je bilo moÄ? izbirati, obenem pa so to naslovi treh skladb z novega albuma. Izbiro o tem, katera bo krasila naslovnico novega albuma, je Vlado prepustil vsem, ki so Ĺželeli oddati svoj glas. PrepriÄ?ljiva veÄ?ina je glasovala za naslov Tam na koncu drevoreda, zato se je Vlado odloÄ?il, da najnovejĹĄo ploĹĄÄ?o poimenuje kar Drevored. Trije izĹžrebanci bodo ob izidu prejeli podpisano ploĹĄÄ?o, Ä?etr tega pa bo Vlado povabil na posebni dogodek ob njenem izidu. Na ploĹĄÄ?i, ki bo sicer izĹĄla to jesen, se bo kot gost pojavil tudi angleĹĄki kantavtor Allan Taylor.

ca pri slovenskih festivalih, minulo nedeljo odloÄ?ilo drugaÄ?e in za zma goval no izbralo pesem Nova pomlad, ki sta jo zapela Katja FaĹĄink in Rok Ferengja. Pod zmagovalno pesem po pre soji Ĺžirije ( Otok ljubezni) se je kot avtor glasbe podpisal Patrik Greblo, besedilo pa je napisal Feri Lain ĹĄÄ?ek. Strokovna Ĺžirija pod vodstvom Iva Umeka je podelila ĹĄe tri nagrade. Za najboljĹĄe bese di lo je bil nagrajen SreÄ?ko ÄŒoĹž za pesem RomantiÄ?en veÄ?er, ki jo je zapela Kristina OberĹžan, nagrado za najboljĹĄo interpretacijo je prejela Darja Ĺ vajger za pesem Otok ljubezni, nagrado za mladega obetavnega avtorja pa Gaber RadojeviÄ?,

Novi single in napoved novega albuma

Dreddup v Mladinskem centru

Jadranka Juras predstavlja nov single z aktualnega albuma Sakura, ki se je med poslu ĹĄal ci Ĺže dodobra zasidral s skladbami ÄŒe

Jutri, v petek, 1. oktobra, bo ob 21. uri v Mladinskem centru Velenje nastopila skupina Dreddup iz Srbije. Glasba te novosadske sku-

Poljubljena Skupina Tabu v prvih jesenskih dneh zakljuÄ?uje turnejo 42, ki je bila z mnogimi uspeĹĄnimi koncerti po vsej Sloveniji zanje nova prelomnica, saj so predstavljali prvi album s pevko Tino. Po odhodu pevke Nine je bila skupina tik pred razpadom, po razoÄ?aranju, dolgih pogovorih, teĹžkih odloÄ?itvah in menjavi v njihovih vrstah pa so se fantje in dekle vrnili na sceno z zrelim albumom, ki je navduĹĄil tako kritike kot posluĹĄalce in ga mno gi uvr ĹĄÄ?a jo med naj bolj ĹĄe

LESTVICA DOMAÄŒE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as. 1. Ansambel Toplar - DeÄ?ek s tamburo 2. Cvet - Odpriva dnevu sonÄ?no stran 3. Polka punce - S teboj ali brez tebe 4. Ans. Ceglar - Svojega sina ne dam 5. PrleĹĄki kvintet - Kriza 6. Jodel express - Oktobra se Ĺže veselim 7. Igor in zlati zvoki - SlovenÄ?ek 8. Zupan - Iz NasovÄ? v LahovÄ?e 9. Skupina Bum - Rad bi z njo ĹĄel skozi jesen 10. Ans. Jerneja Kolarja - Dim je, ognja pa ni

‌ veÄ? na: www.radiovelenje.com

9VDNSRQHGHOMHN REK



7$%832/-8%/-(1$

)/,55799$.8808 $/<$78,1='$/$'<*$*$%2<6%2<6%2<6 $/(192*5,1(&9(6(/%(5$ý (':$5'0$<$IHDW$/,&,$67(5(2/29( %21-29,:+$7'2<28*27 1(,6+$7,67(/(3('1, 0,&+$(/%8%/(+2//<:22' .$7-$)$â,1. 52.)(5(1*-$129$320/$' 0,ý$.$/617(.2.5(7(1 86+(5IHDW3,7%8//'-*2786)$//,1*,1/29( 1,1$38â/$52'+$-$0=9(7520

ZZZUDGLRDOIDVL

YHĂžQD

3UYRXYUĂŁĂžHQRSHVHPODKNRVOLĂŁLWH YVDNGDQREKLQKQD



 

   

ne bomo sami, Lalalalala in Podej naprej. Novi single nosi naslov Ko se spet sreÄ?ava. Pesem je v celoti avtorsko delo avtorja Cazzafure, ki je z Jadranko sodeloval Ĺže pri njenem samostojnem prvencu Anima. Jadranka namerava do novega leta posneti tudi jazzovski cd ob spremljavi klavirja, Ĺže prihodnje leto pa priÄ?ne delati nov, tretji album. ZaĹživela je tudi njena prenovljena spletna stran, jesenski naÄ?rti pa poleg promocije novega singla vkljuÄ?ujejo tudi manjĹĄo koncertno turnejo po slovenskih odrih.

Ĺ˝irija za Darjo, obÄ?instvo za Katjo in Roka Zmagovalna skladba letoĹĄnjega festivala Slovenska popevka 2010 je po presoji strokovne Ĺžirije pesem Otok ljubezni Darje Ĺ vajger. Toda obÄ?instvo se je, kot je to Ĺže stalni-

pine temelji na mraÄ?ni industrial crossover rock podlagi z veliko primesi elektronike. V ĹĄtirinajstih letih delovanja so posneli ĹĄtiri studijske albume in sodelovali na ĹĄtevilnih mednarodnih kompilacijah skupaj z drugimi zveneÄ?imi imeni. Ä&#x152;eprav je avtorska glasba njihova prioriteta, veliko ustvarjajo tudi pri filmskih projekcijah in gledaliĹĄÄ?u.

albume leta. V teh dneh Tabujevci predstavljajo nov single s tega albuma z naslovom Poljubljena. Kljub temu da ga je tekstopisec Izi namenil za poroÄ?no darilo svoji Ĺženi, pa skladba nosi globljo simboliko novega zaÄ?etka, samozavesti in predanosti skupini.


Naš čas, 30. 9. 2010, barve: CMYK, stran 14

14

MED VAMI

30. septembra 2010

Tradicionalno srečanje krajanov Podgore Za mir in lepšo prihodnost Odbor vaške skupnosti (VS) Podgora v občini Šmartno ob Paki je minulo soboto pripravil tradicional no sre ča nje kra ja nov vaške skupnosti. Kljub zelo slabemu vremenu se ga je udeležilo več kot

nosti in krajane, ki delajo z roko v roki. Predsednik odbora VS Podgora Damjan Ločičnik pa je ob tej priložnosti seznanil krajane z aktivnostmi odbora. Uredili so odvodnjavanje v zgornji Podgori, do zime

men ske ga pro sto ra. Poseb no pozornost pa bodo namenili nerešenemu plazu pri Klančniku, urejanju in reševanju vplivov delovanja kamnoloma Podgora ter budno sprem lja li aktiv nos ti v zvezi z

Učenci osnovne šole Antona Aškerca Velenje zaznamovali dan miru z zasaditvijo rdečega javorja Tatjana Podgoršek

Lani so učen ci osnov ne šole Antona Aškerca Velenje zaznamovali dan miru, 21. september, z zasa dit vijo navad ne ga javor ja. Letos so zgodbo na isti dan izpred leta dni ponovili, le da so tokrat

osemdeset Podgorčanov. Srečanje je bilo letos prvič na novi lokaciji, kjer nastaja namenski prostor za druženje krajanov. Da je bilo razpoloženje vedro, imajo največ zaslug člani organizacijskega odbora in njihovi družinski člani, ki so poskrbeli za odlično pogostitev. Med udeleženci je bil tudi šmarški župan Alojz Podgoršek. Pohvalil je odbor vaške skup-

naj bi tu sanirali udarne jame, v zaključni fazi je priklop petih hiš na čistilno napravo, urejevali so večnamenski prostor in področje stare struge, opravljali manjša vzdrževalna dela na cestah, sodelovali na prireditvah v občini. V načrtu imajo širjenje priklopa na čistilno napravo, skrb za urejanje občinskih in državne ceste, nadaljevanje aktivnosti pri gradnji večna-

ENO program, ki so ga začeli v finski vasici Eno. Gibanje je zdaj doseglo na milijone otrok, mladih, učiteljev , staršev. Ponosni so, da so del tega. »Drevo je za nas simbol. Spominja na pomen narave in okoljevarstveno zaščito, hkrati pa simbolizira sodelovanje šol vsega sve-

leta pridno uresničili zadane naloge, bodo pridobili naziv eko šola in zeleno zastavo. V okviru tega projekta poteka akcija Eno sajenje drevesa, njeno letošnje kratko sporočilo je: Mladi za razvoj in mir. »Mladi si želijo miru, tudi za razvoj jim ni vseeno, zato smo se letos

Kljub manjšim pomanjkljivostim in deževnemu vremenu je srečanje potekalo zabavno in sproščeno do jutranjih ur.

izgradnjo hitre ceste 3. razvojne osi. Kot je še poudaril Ločičnik, se morajo za ohranitev lepe, prijazne in varne Podgore potruditi vsi Podgorčani.  tp

Sajenje drevesa ni enkraten dogodek, saj je potrebno skrbeti za njegov razvoj.

pred šolo zasadili rdeči javor. Na priložnostni slovesnosti je ravnatelj šole Zdenko Gorišek dejal, da njihovo sajenje drevesa miru ni osamljen dogodek, temveč vsakoletna kampanja za okolje in mir. Do sedaj so šole posadile že 5 milijonov dreves po vsem svetu. Letošnje sajenje je še posebej slovesno, saj letos slavi 10-letnico obstoja

ta. Podpiramo kulturo različnosti in strpnosti. Želimo si, da bi rasli z našimi drevesi v lepšo prihodnost,« je med drugim dejal Zdenko Gorišek. Katja Oman, vodja projekta na šoli, je povedala, da šola Antona Aškerca v tem šolskem letu drugič sodeluje v projektu Ekošola kot način življenja. Če bodo do konca

znova vključili v svetovno akcijo. Učence ta združuje v skrbi za naravo in okolje. Če so zasadili drevo, ga najbrž jutri ne bodo uničili.« Omanova je še dejala, da je pred 10 leti v gibanju ENO sodelovalo 50 šol, danes sodelujejo v njem učenci iz 150 držav. Ponosni so, da so med njimi. 


Naš čas, 30. 9. 2010, barve: CMYK, stran 15

VI PIŠETE

30. septembra 2010

Bogastvo naravne lekarne Mozirje, 23. septembra - Zeliščarji Društva upokojencev Mozirje so v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Mozirje v tamkajšnji galeriji pripravili razstavo zdravilnih zelišč. Po besedah vodje sekcije Terezije

jim kotičkom pridružili varovanci mozir skega Var stveno-delovnega centra. Tolikšno poznavanje »naravne lekar ne« je – po mnenju mozirskega župana Iva Suhoveršnika - vredno vse pohvale.

dediščine. Letošnja razstava zeliščarske sekcije je druga, saj so sekcijo ustanovili februarja lani. Danes v njej deluje približno 30 vnetih zeliščarjev. Poleg nabiranja zelišč praktično vsak mesec v letu organizirajo kakšno dejavnost: predavanja, izlete, pohode ... Pri tem spoznavajo bogastvo naše naravne raz-

Tudi v knjigi lahko najdemo sebe V Sloveniji so šolske knjižnice vedno bolj središče sprememb na področju poučevanja, branja, druženja ter tudi osebne rasti. Oktobra praznujemo mednarodni mesec šolskih knjižnic. Na OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje bomo v tem mesecu poleg rednega dela povabili vse učence v okviru ur oddelčnih skupnosti (razredne ure) na Pogovore ob zgodbi, pri katerih se učenci učijo in vadijo izražati sebe, svoja čustva, občutja, svoje manj prijetne življenjske izkušnje. Takšna

Člani zeliščarske sekcije so se tudi tokrat zelo potrudili.

Plaznik so na ogled postavili blizu 130 različnih posušenih in svežih rastlin, poleg tega pa še tinkture, mazila, oljne izvlečke. Marljivim mozirskim zeliščarjem so se s svo-

Pomembno mesto pri tem ima tudi Aleksander Videčnik, ki je z zbiranjem zapisov nekdanjih zeliščarjev (izdal jih je v publikaciji) iztrgal pozabi dobršen del naše nesnovne

Zdravila in starostniki 26. septembra slovenski farmacevti javnih lekarn tradicionalno organiziramo Dan slovenskih lekarn - Letos smo posebno pozornost namenili osveščanju o pravilni in varni uporabi zdravil pri starostnikih Velenje, Ljubljana - Da bi ugotovili, kako starostniki poznajo lastnosti svojih zdravil in kakšne so njihove navade pri uporabi zdravil, smo izvedli anketo med starejšimi od 65 let. Ta je pokazala, da slovenski starostniki zelo dobro poznajo namen uporabe, odmerke in način uporabe zdravil. Slabo pa poznajo neželene učinke ter medsebojno delovanje z drugimi zdravili. Večina starostnikov obiskuje isto lekarno. To je dobro, saj se tako lahko vzpostavi vzajemen odnos s farmacevtom. Ta pozna starostnikove bolezenske težave in njegove navade ter mu tako lažje svetuje pri zdravilih brez recepta in ostalih izdelkih, ki jih starostnik uporablja poleg zdravil, predpisanih na recept. Rezultati ankete so pokazali, da imajo slovenski starostniki pogosto izdelan seznam svojih zdravil. Večina pa ima na seznamu samo zdravila, ki jim jih je predpisal zdravnik. Veliko jih uporablja tudi zdravila brez recepta, prehranska dopolnila in druge izdelke za ohranjanje in krepitev zdravja. Ker tudi ti lahko vplivajo na nastop neželenega medsebojnega delovanja in neželenih učinkov, bi morali imeti na seznamu navedene tudi te izdelke. Pri izdelavi tega seznama bi s starostnikom morali sodelovati tudi svojci in zdravstveni delavci. Pri vprašanju, kaj si starostniki želijo, da jim v lekarni še posebej svetujejo glede uporabe njihovih zdravil, so se v največji meri izrekli za dodatno svetovanje o neželenih učinkih ter medsebojnemu delovanju z drugimi zdravili in izdelki. Večje število zdravil je povezano z večjo verjetnostjo medsebojnega delovanja zdravil, z večjo verjetnostjo nastopa neželenih učinkov in zapletov v zvezi z zdravili. Zato je zelo pomembno, da zdravila in ostale izdelke jemljete v skladu s prejetimi navodili in se ob morebitnih težavah posvetujete z zdravnikom ali farmacevtom. Pri tem bo v veliko pomoč osebna kartica zdravil z vpisanimi vsemi zdravili na recept, prehranskimi dopolnili in drugimi izdelki rastlinskega izvora, ki jih jemljete. Ta seznam redno dopolnjujte in ga nosite s sabo. Osebna kartica zdravil je pomemben vir podatkov tudi za zdravnika in ob nujnih stanjih. Lekarniški farmacevti lahko s svetovanjem za pravilno, varno in učinkovito zdravljenje z zdravili veliko pripomoremo k uspešnosti zdravljenja. Dobro medsebojno sodelovanje med starostnikom, svojci, zdravnikom in farmacevtom pa lahko še dodatno izboljša kakovost življenja v poznejših letih.  Sabina Grm, mag. farm., Lekarna Velenje

nolikosti ter tkejo prijateljske vezi. Razstavo, ki je pritegnila veliko obiskovalcev, so popestrile ljudske pevke Pušeljc.

15

Pester vikend ŠŠK za vse dijake, bruce in študente pripravlja zanimiv in pester vikend. Danes ob 17.h bo v prostorih eMCe Pla-

 Tp

dejavnost poteka že peto leto v okviru knjižničarskega krožka in se sedaj širi na vse učence. Ob tem mnogi lažje spregovorijo o svojih strahovih, stiskah, skrbeh … S tem, ko o tem spregovorijo, je manj verjetnosti, da bodo zaradi tega razvili duševne stiske, katerih posledice so tudi naraščanje nasilja in uporaba nedovoljenih drog. Torej je šolska knjižnica lahko tudi prostor preventive in učilnica srečevanja s seboj. Ker so (smo) starši glavni del vzgoje naših otrok, tudi mi potrebujemo

ca Kiparska delavnica, jutri, v petek, 1. oktobra, bo ob 21.h v eMCe Placu koncert skupine DREDDUP, novosadske skupine, katere glasba temelji na mračni industrial crossover rock podlagi z veliko primesmi elektronike. V soboto, 2. oktobra, bo ob 21.h v eMCe Palcu »fazaniranje«, ko so posebej vabljeni prvi letniki - »fazani«, na organiziran krst. Ljubitelje športa, zlasti kolesarjenja, vabimo v nedeljo, 3. oktobra, na Škisovo štafeto. Zastavljena je tako, da se kolesari po etapah od enega do drugega kluba in prenaša štafeto po celotni Sloveniji. Cilj

čas zase in možnost, da se sprostimo, se poglobimo vase, da komu potožimo o naših skrbeh in strahovih, ki jih ni vedno manj. Zato bo OŠ Mihe Pintarja Toleda 14. 10. ob 18.00 povabili tudi naše starše na Knjižno delavnico - Pogovor ob zgodbi. Njen namen bo spoznavanje in izražanje sebe ob branju knjige ali poslušanju primerne zgodbe (bibliopreventiva in biblioterapija). Tudi v knjigi lahko najdemo sebe.  Bernard Krajnc, šolski knjižničar

projekta je ozaveščanje o zdravi prehrani , o športnem načinu življenja, o povečanju varnosti v prometu in druženje članov vseh petinpetdesetih študentskih klubov v Sloveniji. Štafeta bo v Velenje »prikolesarila« ob 17.15, nato pa jo bodo naši člani ponesli naprej do drugega študentskega kluba. Še to: prinesite potrdilo o šolanju ter tako obnovite svoje članstvo v ŠŠK-ju, v času uradnih ur. Vsi, ki boste to storili v soboto, si boste zagotovili brezplačen vstop na koncert skupine DREDDUP. Nastja Stropnik Naveršnik

KŠŠF koncert in kostanjev piknik Klub študentov šmarške fare se po krajši poletni neaktivnosti zopet vrača z novimi projekti. V petek, 1. oktobra, bomo pri Hiši mladih v Šmartnem ob Paki gostili uveljavljeno celjsko glasbeno skupino Carpe diem ter lokalna benda Up n'downs in Brezpoint. Klub vabi vse, tako študente kot neštudente, da pridejo na dober koncert in zavitek pečenega kostanja. V torek, 5. oktobra, pa ste vsi vabljeni, da nas obiščete na Škisovi tržnici, tokrat prvič v Mariboru (tržnica Maribor). Vsi študenti prinesite tudi potrdilo o šolanju za študijsko leto 2010/2011. Čaka vas nagrada.

DeSUS je stranka, ki zagotavlja uresničevanje pravic: starejše generacije, invalidov, vseh tistih, ki živijo od svojega dela in tistih, ki ne po svoji krivdi zaposlitve sploh nimajo, zlasti mladi. Te pravice se ne zagotavljajo le na državni ravni, ampak tudi na lokalni ravni v občini. Zato bo DeSUS na lokalni ravni »vodil odgovorno politiko«, politiko, ki bo zagotavljala:

7

•Skrb za razvoj javnega zdravstva in pravičnost pokojninskega sistema za vse generacije. •Izgradnjo doma za ostarele na novi lokaciji v Velenju. •Izgradnjo stanovanj za socialno ogrožene in izgradnjo varovanih stanovanj. •Krepitev mreže prostovoljstva v smislu starejši za starejše. •Uresničitev medgeneracijskega programa v občini. •Povečanje zaposlitvene in izobraževalne možnosti v domačem okolju. •Zavzemanje za pravično delitev ustvarjenega dohodka v vseh oblikah dela in lastništva. •Razvoj poslovne obrtne cone. •Skrb za vseživljensko učenje.

Ta veseli dan za šolo Škale Na osnovni šoli Livada - podružnici Škale smo se zelo razveselili novega stavbnega pohištva v telovadnici in po vseh prostorih šole. V petek, 17. septembra, smo slavnostno odprli prenovljeno telovadnico in zamenjavo oken in vseh vhodnih vrat, v teku pa je tudi celotna prenova kotlovnice z zamenjavo peči za ogrevanje. V kulturnozabavnem programu so sodelovali učenci šole in nogometašice Rudarja - Škale. Vsem, ki so zaslužni za te obnove se iskreno zahvaljujemo.  Učiteljice

•Izboljšanje prometne infrastrukture. •Uresničevanje ustavnih norm v samostojni sloveniji in zavzemanje za vrednote NOB. Če pa želimo vse to tudi uresničiti na ravni MO Velenje pa potrebujemo predvsem vašo podporo. Letos je volilno leto in če vam naš program ustreza, podprite nas, ker s skupnimi močmi, bodo ti programi tudi zaživeli.


Naš čas, 30. 9. 2010, barve: CMYK, stran 16

30. septembra 2010

16

Kako čas teče Še posebno pri zatikanju pri gradnji hitre ceste vidimo, kako čas hitro teče. Oziroma se odmika.

»Javna« stavka Jože Delopst (Hačo) iz Šoštanja (prvi z desne) Jožetu Krajncu iz Šmartnega ob Paki: »Se strinjaš, da je marsikaj od tega, kar se dogaja v zadnjem času, mlin na lokalne volitve. Glede na to, da pijeva rdeče vino in po tvojem izrazu na obrazu sodeč, je v vaši občini »maša« že gotova?«

Če rečemo, da javni uslužbenci delajo v javnih stavbah oziroma hišah, lahko ob zadnji stavki tudi rečemo, da so stavkali v javnih hišah?! Vedno nasmejana Milojka Plamberger. Že dolgo je nismo videli. Iz rdečelaske se je prelevila v sivolasko. Pomladi jo, pa še v trendu je. Njen sedanji imidž je nastajal že v času, ko je vrsto let opravljala delo tajnice v krajevni skupnosti Šoštanj, zdaj pa se je odločila, da ga ne skriva več. Pa še »penzijon« ne trpi. Skrivanje sivih last namreč lahko kar precej stane.

Gregor Rupnik, šoštanjski šahist, Nino Ošlovnik, šef tamkajšnje športne zveze, in Alojz Brglez, včasih poklicni šofer, zdaj pa zadovoljen upokojenec, so se pomenkovali o dnevnih rekreacije, ki se iztekajo v Šoštanju. Letošnjo udeležbo, tako so modrovali, lahko povečata samo še dva dogodka, ki si sledita: fitnes in šah.

Pritožbe Nekateri se pritožujejo, kako da sta v Velenju le dva kandidata za župana. Pa še to je, kot bi bil le eden, so zlobni nekateri.

Vodeni neredi Prav bi bilo, da bi zadnje velike vode, ki so povzročile veliko nereda, naredile kak pomemben »nered« tudi med tistimi, ki pri urejanju voda ne naredijo reda.

Buče tu in tam V Mozirskem gaju so prav v predvolilnem času

postavili na ogled buče. Mnogo jih je na ogled tudi marsikje drugod. Na raznih shodih.

Kdo je na vrsti Lanski velenjski občinski praznik je bil v znamenju Gorenja, letošnji Vegrada. Upajmo, da vsaj pri tem ne bo držal rek, da gre v tretje rado. Vsaj radi ne bi, da bi bilo tako.

Po novem Na mladih svet stoji; starejši ga pa podpirajo.

Strah Pa se menda ja (tudi) v velenjskem primeru ne bo zgodilo, da bo kaznovan tisti, ki je opozarjal, ne tisti, ki je delal, kot ne bi smel.

Vse prav pride Nekateri aktualni župani, ki bi radi podaljšali sedenje na županskem stolčku, ta čas še pridno odpirajo razne cestne odseke. Da bi na volitvah čim bolje zvozili.


Naš čas, 30. 9. 2010, barve: CMYK, stran 17

REPORTAŽA

30. septembra 2010

17

V smeteh smo našli vse, le denarja ne! S komunalnim inšpektorjem Janezom Ramšakom smo si ogledali nekaj ekoloških otokov in pokukali tudi v črne posode za mešane odpadke pri individualnih hišah – Mnogi smeti še ne ločujejo po navodilih – Ekološki otoki niso namenjeni odlaganju kosovnih odpadkov Tekst in foto: Bojana Špegel

Velenje – Smeti. Vedno neizpeta tema. Odkar jih v Šaleški dolini zbiramo in odlagamo ločeno, se zdi, da o njih govorimo še več. Tudi zato, ker je letošnje leto pri tem prineslo res veliko novosti. S 1. januarjem so zaprli centralno odlagališče odpadkov v Ležnu. Smeti iz doline sedaj koncesionar, velenjsko podjetje PUP, d. o. o., vozi na regijsko odlagališče odpadkov v Bukovžlak pri Celju. V začetku

embalaže, zato prihaja do prehitrega zapolnjenja posod. Po drugi strani pa so črne posode, ki so namenjene odpadkom, ki ostanejo po ločevanju smeti v gospodinjstvih, še vedno prepolne. In v njih še vedno konča veliko smeti, ki bi jih lahko ločili in tako zmanjšali količino odpadkov, ki jih smetarji odpeljejo v Bukovžlak. To pa vsem nam dra ži odla ga nje in rav na nje z odpadki,« nam je še pred odhodom na »teren« pojasnil komunalni inšpektor Janez Ramšak.

Najprej opozorila, potem globa V sep tem bru je komu nal na inšpekcija, ki deluje pod okriljem Medobčinskega inšpektorata, začela nad zi ra ti vse bi no posod za odpadke tako v večstanovanjskih stavbah kot pri individualnih hišah. »Nadziramo tako črne zabojnike za ostale odpadke kot rjave za biološke odpadke. Nekateri so naš nadzor sprejeli z razumevanjem,

To je eden od otokov, kjer je nered ponava di velik. Danes ni tako hudo,« izvemo. A ko inšpektor natakne rokavice iz odpre velik zabojnik za papir, v njem najde pokvarjen opekač za kruh in še nekaj papirju nič podobnih smeti.

ne sluha. »Poglejte, tole dokazuje, da v Velenje vozijo tudi smeti iz drugih občin. Tale vrečka je bila kupljena nekje na Celjskem, saj je na njej znak drugega koncesionarja. Verjetno jo je kdo odložil med potjo v službo,« razlaga inšpektor

Po tem, ko je smetarski avto naložil in izpraznil črno posodo, je bilo jasno vidno, kaj je v njej. Le v redkokateri je inšpektor našel le tisto, kar po ločevanju sodi vanjo.

Takole je v vsako posodo pogledal komunalni inšpektor Janez Ramšak. Pravilno odloženih je bilo zelo malo.

aprila smo začeli smeti v celoti ločevati in odlagati v zato namenjene posode tudi v gospodinjstvih. In kmalu se je izkazalo, da so ekološki otoki premajhni, prehitro polni, da ljudje navodil ne uresničujejo v celoti. In ni jih malo, ki so prepričani, da Velenje še nikoli ni bilo tako zasuto s smetmi kot ob začetku ločenega zbiranja odpadkov. Zato smo se pred kratkim z novim komunalnim inšpektorjem odpravili na teren in tudi sami preverili, kako upoštevamo navodila za ravnanje z odpadki. Najprej smo obiskali nekaj ekoloških otokov v mestu in na podeželju, čez nekaj dni pa smo skupaj s komunalnim inšpektorjem pokukali še v vsebino črnih posod za odpadke na Stanetovi cesti v Velenju. Prva ugotovitev? Od reda smo še daleč!

Natrpano, razmetano … »Z novim letom smo začeli z novim sistemom zbiranja odpadkov, v njem pa je večji poudarek na ločenem zbiranju odpadkov. Ponovno smo uvedli rjave posode za biološke odpadke in moram priznati, da je bilo v začetku kar nekaj hude krvi. A stvari se počasi izboljšujejo,« nam je ob tem pripovedoval Janez Ramšak. »V določenih ekoloških otokih opažamo, da še vedno ne stiskamo dovolj odpadne

In potem sva šla. Najprej do ekološkega otoka v centru mesta, ki je vedno prepoln, v oči pa nered tam bode toliko bolj, ker se pogle-

dobrovoljno. Opozorilo, ki ga pustimo ob pregledu, jih tudi seznanja, ali odpadke ločujejo ustrezno ali ne. In tudi, da lahko komunal-

Tudi kosovni odpadki so položeni v zbiralnico, pa plastenka z oljem, ki tja zagotovo ne sodi. Še huje je ob Ljubljanski cesti, ki vodi v naselje za Velenjskim gradom. Posode za ločeno zbiranje stojijo ob cesti. Prepolne so, zato je ob njih še veliko vreč s smetmi. Tisti vikend so

ob pregledu vrečke z napisom Simbio. Tu kosovnih odpadkov ni bilo prav veliko, je pa nekdo očitno pospravljal podstrešje in obnavljal opremo v Tajni, saj sva tam v ekološkem otoku ob športnem igrišču našla od mize, do stolov, pokvarjenih velikih otroških igrač do preprog … Vse to bi lahko brezplačno odložili v zbiralnici odadkov. »Tukaj neredno najdemo celo ostanke po zakolu koz in ovc, kar seveda ne sodi v ekološke otoke,« še izvemo.

Ljudem gledanje v posode ni všeč

Ena najbolj v oči vpijočih je zbiralnica sredi centra Velenja. Čeprav tokrat menda ni bilo tako hudo, kot je ponavadi, pa pogled na zbiralnico in okolico ob Šaleški cesti še vedno ni bil lep.

du nanj ne morejo izogniti niti prebivalci centra niti obiskovalci mesta. Stoji ob Šaleški 20, v bližini podhoda Mastodont, ki vodi na otroško igrišče. Ob najinem prihodu – bil je ponedeljek, sredi dopoldneva - so nekaj frakcij smetarji že odpeljali, tako da ni bilo tako hudo, kot je ponavadi. Pa vseeno pogled ni bil lep. Komunalni inšpektor je nataknil rokavice in po posodah pregledal, kako so odložene smeti. Nepravilnosti ni bilo malo. Inšpektor doda: »Tukaj je posod za zbiranje odpadkov preveč, saj so sem prestavili zabojnike tudi lastniki lokalov in poslovalnic, ki imajo prostore v bližini. Tudi zato, ker je pri enem od lokalov pred kratkim zagorel zabojnik, kar bi lahko ogrozilo celotno stavbo. Žal pa se sedaj doga ja, da ljudje ob odla ga nju mešanih komunalnih odpadkov vse skupaj natrpajo kar v zbiralnico in ob njo. Skupaj s koncesionarjem že iščemo ustreznejšo rešitev za ureditev ekološkega otoka.«

ni inšpektor izreče globo, če odpadkov ne bodo pravilno ločevali. Ta ni majhna, saj znaša 200 evrov.« Po prvih opravljenih nadzorih je telefon na Medobčinskem inšpektoratu veliko zvonil; ljudje so se bali, da bo obves ti lu že sle di la položnica. »Marsikdo bo sedaj še enkrat pogledal brošuro, kako pravilno ločujemo odpadke, globe pa zaenkrat še nismo izrekli nikomur. A bomo morali začeti tudi s tem, saj se stanje prepočasi izboljšuje,« mi ob tem pove Janez Ramšak. »Nadzore bomo redno nadaljevali tako v mestu kot po okoliških krajevnih skupnostih. Nekaj časa bomo le še opozarjali, potem pa bodo sledile globe.«

marsikje imeli piknik, ugotavljava ob pregledu vsebine vrečk. In po njem so v isto vrečo zmetali vse, kar je ostalo. O ločevanju ne duha

Komunalni inšpektor je tri dni po najinem ogledu ekoloških otokov opravil pregled vsebine črnih posod na Stanetovi cesti v Velenju. Tokrat ni brskal po posodah, saj je spremljal smetarski avto. Ko je smetar sesul vsebino posode v avto, je bilo jasno vidno, kaj vse je v njej. In temu pri mer no je bilo tudi obvestilo prebivalcem, ali smeti odlagajo pravilno ali ne. Večina tega ne počne prav, smo ugotavljali skupaj. Prijazen smetar, ki je pogle dov na vse bi ne posod že

Finančne kazni za cel blok? Komunalni inšpektor lahko oglobi lastnika individualne hiše, če smeti ne odlaga pravilno, saj je jasno, čigava je posoda. Drugače pa je v blokih, kjer je kršitelje težje odkriti. »Skupinske globe za cel blok, kjer odpadki niso pravilno ločeni, ne moremo izrekati. Po odloku pa lahko koncesionar zaračuna dodatne stroške vsem prebivalcem bloka. To pa zagotovo ne bo prav za tiste, ki ločujejo in upoštevajo navodila, zato bodo verjetno tudi sosedje malo pogledali, kako smeti odlaga njihov sosed, in koga tudi prijavili. To pome ni tudi več dela zame, a drugače verjetno ne bo šlo,« pravi komunalni inšpektor Janez Ramšak.

vajen, pa je dodal: »V črnih posodah najdete vse, le denarja ne. No, pa še tega smo že kdaj odpeljali na smetišče. Spomnim se primera, ko so dediči praznili stanovanje in zmetali stran vse knjige, pozneje pa so ugotovili, da je v njih pokojna skrila denar. Preiskali smo tudi smetišče, a denarja nikoli nismo našli,« nam je povedal. Komunalnega inšpektorja so ob njegovem početju marsikje ustavili domačini. Eni niso bili prav nič srečni in zadovoljni, da brska po njihovih sme teh. Celo hudova li so se, čeprav jim je dokazoval, da v črno posodo mečejo smeti, ki bi jih morali ločiti. »Ločujemo, pa še več plačujemo. Naj si ločujejo sami, saj nam krepko zaračunajo,« smo slišali vmes. A žal ni tako. »Ločujemo zato, ker tako zahteva ne le evropska direktiva, ampak tudi zato, da je mešanih odpadkov, ki jih odlagamo v Bukovžlaku, čim manj. Če ne bi ločevali, bi bile položnice še bistveno višje,« še pouda ri inšpek tor. Ob tem naj povemo še to, da PUP z ločeno zbranimi smetmi ne služi – niti za eno zbrano frakcijo namreč po oddaji ne dobijo plačila! Zato se bomo, hočemo ali nočemo, novih pravil morali držati vsi. Ali pa nas bo udarilo po žepu! Ne le na PUPovih položnicah, ampak tudi na tistih, ki jih bo izdajal komunalni inšpektor. 

Cel kup kosovnih odpadkov Iz centra mesta naju je pot vodila do bloka, ki mu domačini rečemo »indijanc« ob Prešernovi 20. »-

Ob Ljubljanski cesti sva ugotavljala, da so imeli čez vikend mnogi piknik. Vse, kar je po njem ostalo, je pristalo v vrečah ob posodah. In seveda nič ni bilo ločeno.


Naš čas, 30. 9. 2010, barve: CMYK, stran 18

ŠPORT

18

30. septembra 2010

Imeli so strelske vaje

Domači bolje drseli

Rokometaši Gorenja brez težav do tretje zmage – Jutri z Mariborom

Rudarji ostali pri skromnih dveh zmagah – Se bodo v soboto le oddolžili Celjanom za ponižanje v tretjem krogu

V 3. krogu prve slovenske rokometne lige je veliko presenečenje pripravila ekipa Slovenj Gradca z zmago s 33 : 32 v gosteh nad Slovanom. Presenetil pa je prav tako pomlajeni Trimo, ki je pred svojimi gledalci s 30 : 26 slavil nad Koprčani. Rokometaši Gorenja so imeli – kot so zapisali na svojo klubsko stran – strelske vaje v Novem mestu. Domačo Krko so premagali s 34 : 18, torej s 16 goli razlike. Tekma se je začela v počasnem ritmu. Bolje so začeli domači, ki

so povedli za gol; to je bilo pa tudi vse, kar so jim gostje dovolili. Z delnim izidom 9 : 2 so si priigrali vodstvo s 13 : 6 in tekma je bila odločena. Razlika se je večala iz minute v minuto in tako sta ekipi po tridesetih minutah tekme odšli v slačilnico pri rezultatu 10 : 17 v korist Gorenja. V drugem polčasu je četica Branka Tamšeta imela strelske vaje. Fantje so zadevali z vseh položajev. Hitro so povedli z 31 : 16. Njihova obramba je bila v tem delu tekme neprebojna in domači fantje so v drugem delu

Drava odplavila tri točke Na mokrem in težavnem igrišču sta dve enakovredni ekipi že od samega začetka igrali pravo prvenstveno srečanje. Borbenost

minuti po prostem strelu povedli z 1 : 0. Domača obramba je pozabila na napadalca gostov, ki je sam samcat z glavo z lahkoto zadel s

zadeli zgolj osemkrat, Velenjčani pa so skorajda v vsakem napadu poslali vratarja v gol po žogo. Čeprav so bili Velenjčani kar dvajset minut na tekmi brez enega igralca (domači so imeli le 10 minut izključitev), to ni spremenilo ničesar na igrišču. Ob tej kakovostni razliki pa je trener Branko Tamše dal več priložnosti za igro kot navadno tudi mlajšim igralcem. Jutri, v petek, ob 18.00 bodo gostili moštvo Maribora. 

Dobri kombinaciji šmarškega napada je Alen Mujanović že preigral vratarja gostov, ki ga je v obupu z rokami »zložil« v kazenskem prostoru. Ko so navzoči, s stranskim sodnikom vred, ki se je že postavil za

Nogometaši Rudarja so se po sobotnem porazu v gosteh z Mariborom z 1 : 3 zelo približali dnu prvenstvene lestvice. Po 11 krogih imajo le deset točk od možnih 33, prav toliko jih ima novinec v Ligi Triglav na predzadnjem mestu, zadnja Olimpija pa za njima zaostaja za tri točke. Ljubitelji nogometa upajo, da bo trenerski dvojici Prašnikar-Pevnik le uspelo zaustaviti niz slabih (neučinkovitih) iger in da si bodo v soboto ob jezeru le priigrali tretjo letošnjo zmago. Gostili bodo Celjane, ki so jih v 3. krogu v njihovi Areni Petrol ponižali kar s 5 : 1. To je razlog več, da rudarji zgarajo na igrišču. Vsekakor je pričakovati zanimiv derbi, kajti tudi moštvo iz knežje prestolnice je v dosedanjem delu prvenstva z

igro bolj žalostilo kot razveseljevalo svoje navijače. Na lestvici so s tekmo manj mesto pred Rudarjem. V 10. krogu so sijajne igre nadaljevali povratniki v prvo ligo nogometaši Primorja, ki so po zmagi nad aktualnimi državnimi prvaki Koprčani v prejšnjem krogu s 4 : 2 premagali Nafto. Toda tudi moštvo z obale se je znova prebudilo. Z 2 : 0 je bilo boljše od Domžal. To je bila prva zmaga doma čih po šti rih zapo red nih porazih. Na klopi Koprčanov pa na tej tekmi ni bilo več dotedanjega trenerja Nedžada Okčiča. Glede na to, da so s to prekinili štiri zaporedne poraze, je šokterapija z menjavo tre ner ja uspe la. Od ponedeljka dalje je njihov trener Primož Gliha.

Z visoko zmago tudi iz Črne

Z žogo Anže Podgoršek

je krasila ene in druge, precej je bilo lepih akcij. Domači, motivirani in ohrabreni s točko v predhodnem krogu, so vložili veliko truda in energije, da bi zlomili čvrste goste. Prvi vzdih ne preveč polnih tribun se je dogodil, ko je vratnica ustavila strel domačih, le nekaj minut kasneje pa je gostujoči vratar čudežno z nogo ubranil strel A. Mujanovića. Še dve ali tri priložnosti in pol so bile plod šmarškega pritiska, a žal brez tako želenega učinka. So pa bili zato bolj konkretni gostje, ki so v 32.

kakšnih 6 m. To sicer Šmarčanov ni preveč zmedlo, saj je lepo napadalno akcijo uspešno zaključil Anže Podgoršek in zasluženo na 1 : 1. V drugem delu so telesno dobro pripravljeni domači večino časa »preživeli« na polovici gostov. Le vprašanje časa je bilo, kdaj bodo klecnili. Sicer je precej negotov sodnik povzročal slabo voljo predvsem pri Božičevičevih igralcih, s svojo katastrofalno napako približno 15 minut pred koncem pa je gotovo odločilno vplival na končni izid srečanja.

gostujoča vrata, pričakovali 11 m, se je na presenečenje vseh (tudi gostov), glavni odločil drugače. Rumeni karton za Mujanovića, menda hlinjenje prekrška, in žoga gostom. Potem pa nov šok v 85. minuti, ko je iz edine prave gostujoče akcije v drugem polčasu za 2 : 1 zadel Firer. Hudo razočaranje v domačih vrstah in grenko spoznanje, da očitno o nogometni igri odločajo neke druge »igre in igrice«, tem pa Šmarčani očitno niso kos.  AP, foto: vos

Državno klubsko tekmovanje »optimistov« uspelo

Predsednik kluba Boris Potrč in podpredsednik Evgen Vodopivec sta na uspehe domače ekipe ponosna

Kljub slabemu vremenu, je Klub vodnih športov Velenju zadnji vikend uspešno izpeljal državno klubsko prvenstvo v razredu

optimist. Tekmovanje se je v petek v lepem vremenu začelo zelo dobro in na srečo so se organizatorji odločili, da ta dan

izpeljejo tudi regato za pokal Pike Nogavičke. V soboto je bilo tekmovanje ves dan onemogočeno, saj je močno deževalo, pa tudi vetra ni bilo. V nedeljo pa se je toliko izboljšalo, da so ga lahko izpeljali do konca. Kot je povedal predsednik kluba Boris Potrč se je tekmovanja udeležilo 9 ekip s 36. tekmovalci, večinoma s Primorske, z zamejstva in Štajerske. Prvo mesto je osvojila ekipa Pirat 1. Domačini so zasedli sedmo mesto, kar je po mnenju podpredsednika kluba Evgena Vodopivca zelo dobra uvrstitev, saj še nimajo veliko tekmovalnih izkušenj, pa tudi na državno prvenstvo so se začeli pripravljati pozno. 

Tekme 5. kroga Štajerske nogometne lige, ki bi morale biti 18. in 19. septembra, so bile zaradi nalivov prestavljene (Šoštanjčani bodo s Šmarjem igrali doma v sredo, 13. oktobra), tekme 6. kroga to soboto pa so nogometaši odigrali v izredno težkih razmerah. Na za razmere dobrem igrišču v Črni na Koroškem so se igralci Šoštanja izvrstno znašli in nogometaše Pece premagali s 3 : 0. S tem so se jim tudi oddolžili za poraz v Šoštanju v lanski sezoni. Šoštanjčani so imeli celotno srečanje premoč, nogometaši Pece niso resneje ogrozili njihovih vrat, kljub temu da so nogometaši Šoštanja v 60. minuti ostali brez Umihanića, ki je prejel drugi rumeni karton in zato moral zapustiti igrišče. »Vzdušje v ekipi je res odlično.

Bojan Praš ni kar je tudi proti Mariboru dobro premešal svoje moštvo. Tokrat je bil v to prisiljen, saj zaradi kartonov niso smeli igrati Rusmin Dedič in Uroš Korun, Denis Grbič pa še ni okreval po poškodbi in vadi po posebnem programu. Tekma se je zaradi dežja in razmočenega igrišča začela približno z desetminutno zamudo. V slabih razmerah so se bolj znašli domači, ki so z golom Tomislava Pavličiča in dvema prejšnjega igralca Celja Rajka Repa zmagali s 3 : 1. Po dvajsetih minutah igre v nadaljevanju je Dejan Džermanovič izenačil. Njegove soigralce je ta gol tako prevzel, da so pozabili na obrambo in domači so takoj, že v naslednjem napadu, še drugič povedli. Minuto pred koncem rednega dela tekme pa so zmago le še potrdili. Po že petem letošnjem porazu so se zelo približali dnu prvenstvene lestvice. Po 11 krogih imajo le deset točk od možnih 33, prav toliko jih ima novinec v Ligi Triglav na predzadnjem mestu, zadnja Olimpija pa za njima zaostaja za tri točke.  vos

Štajersko-koroški derbi domačinkam

Tudi če igralci, ki so bili praviloma v prvi ekipi, sedijo na klopi, ni zamer, fantje se odlično razumejo in spodbujajo drug drugega. Za odlično igro nam je čestital tudi nasprotnik. Fantje so v zagonu, naša igra je v vzponu, smo prava klapa in ob takem vzdušju bo proti nam tež ko kdo raču nal na točko,« je optimističen Polovšak. Lepšega vabila za sobotno srečanje, kot so izvrstni rezultati, Šoštanjčani pravzaprav ne bi mogli pripraviti. V Šoštanju se bo v soboto ob 16. uri začela tekma med Šoštanjem in Pohorjem. Nogometaši pa si želijo predvsem množične in bučne podpore s tribun. Sinoči (v sredo) pa so Šoštanjčani doma odigrali tudi pokalno tekmo z ekipo Krškega.

Tekma 4. kroga ženske nogometne lige med nogometašicami Rudarja Škal in HV Tour Slovenj Gradec na Rudarjevem igrišču z umetno travo v Velenju je bila zelo stresna že na samem začetku. V 2. minuti je Eva Mirtič popeljala gostje v vodstvo. V 9. minuti je gostujoči igralki Nataliji Golobi izkušena domača vratarka Sonja Strassnig ubranila enajstmetrovko. Že v prvem napadu so izenačile z zadetkom Moire Murič. To je dalo domačim dodaten polet, priložnosti so se vrstile, vendar pa žoga ni in ni našla poti v gol. Po odmoru so prišle domače igralke na igrišče kot prerojene in po dobrih desetih minutah igre je mlada in nadarjena Maruša Sevšek zadela za dragocene tri točke.

 Tjaša Rehar

 A. K.


Naš čas, 30. 9. 2010, barve: CMYK, stran 19

ŠPORT IN REKREACIJA

30. septembra 2010

Kakšen bo Športni park Velenje? Velenje, 27. september - V ponedeljek popoldne so v velenjskem domu kulture predstavili rezultate arhitekturnega natečaja za Športni park Velenje, ki naj bi zrasel ob Škalskem jezeru, v njem pa naj bi mesto dobilo nogometni stadion, dvorano in atletsko pokrito dvorano. V vsaki od njih naj bi bilo 4 tisoč sedežev. Mestna občina Velenje je namreč aprila letos skupaj z Zbornico za

Začeli z zmago

V preddverju doma kulture so v ponedeljek razstavili prvo in drugo nagrajeno arhitekturno rešitev za Športni park Velenje. Še pred javno predstavitvijo zmagovalne rešitve so pripravili novinarsko konferenco, na kateri so projekt predstavili župan Srečko Meh ter arhitekta Boštjan Vuga in Dean Lah.

arhitekturo in prostor Slovenije objavila natečaj za arhitekturne in urbanistične rešitve. Odziv je bil izjemen, saj je nanj prispelo kar 18 elaboratov. Ocenjevalna komisija,

ki ji je predsedoval priznani arhitekt Boštjav Vuga, je kot najboljšo rešitev izbrala idejo, ki jo je ustvaril Velenjčan Dean Lah iz ljubljanske Enote, d. o. o., skupaj

Tako so igrali 1. SNL liga, 11. k. Maribor - Rudar Velenje 3:1 (1:0) Strelci: 1:0 Pavličić (18.), 1:1 Djermanović (65.), 2:1 Rep (66.), 3:1 Rep (89.). Rudar Velenje: Savić, Jelečević, Cipot, Berko, Jeseničnik, Metelka, Tolimir, Mujaković (od 83. De Moraes), Trifković (od 58. Bratanović), Tomčak (od 74. Mešić), Djermanović. Trener: Bojan Prašnikar. Drugi izidi: Nova Gorica: Luka Koper - Domžale 2:0 (1:0), CM Celje - Triglav Gorenjska 1:1 (1:1), Olimpija - Hit Gorica 0:0, Maribor Rudar Velenje 3:1, 1:0), Primorje Nafta 4:2 (3:0) Vrstni red po 11. krogu: 1. Nafta (11 tekem) 22 točk, 2. Domžale (10) 22, 3. Maribor (9) 21, 4. Gorica (11) 15, 5. Koper /11) 13, 6. Primorje (10) 12, 7. CM Celje

19

(10) 10, 8. Rudar (11) 10, 9. Triglav (11) 10, 10. Olimpija (10) 7.

2. SNL, 8. krog Šmartno 1028 – Labod Drava 1:2 (1:1) Strelci: 0:1 Toplak (23), 1:1 Podgoršek (39), 1:2 Firer (85) Šmartno: Pusovnik, Jahič, Kramar, Grešovnik, Kraljevič, Bojovič, Podbrežnik (od 64. Mahmutović), Veler (od 49. Jamnikar), Jelen, Podgoršek, Mujanovič (od 86. Plesnik). Trener: Stanko Božičevič. Vrstni Red: 1. Interblock 17, 2. Dravinja 15, 3. Aluminij 14, 4. Šenčur 13, 5. Drava 12, 6. Mura v05 11, 7. Bela krajina 11, 8. Krško 6, 9. Dob 5. 10. Šmartno 1928 4.

ŠNL, 6. krog

Peca – Šoštanj 0 : 3 0 : 1 Umihanić (40), 0 : 2 Bulajić (57) 0 : 3 Vejizović (76). Šoštanj: Mušič, Starina, Filipovič (od 46. Bulajić), Kurnik (od 88. Oblak), Mežnar (od 65. Špacapan), Spasojevič, Softić, Vejizović (od 82. Obu), Linič, Avdič (od 75. Hudarin), Umihanić Vrstni red: 1. Zavrč 15, 2. Šoštanj 12, 3. Peca 10, 4. Pohorje, 5. Pesnica oba 9, 6. Šmarje, 7. Ormož oba 8…

1. ŽNL, 4. krog Rudar Škale - HV Tour Sl. Gradec 2:1 (1:1) Strelke: 0:1 Mirtič (2), 1:1 Murič (10), 2:1 Sevšek (58) ŽNK Rudar Škale: Strassnig, Bric, Sadikaj, Zagajšek, Levačič, Žganec, Sevšek, Murič, Antolič, Robnik; Drugi izidi: Velesovo – Dornava

s sodelavci. Več o njej, pa tudi o samem izboru najboljše ideje in predstavitvi javnosti, ki je naletela na lep odziv, pa prihodnjič.

Namizni tenis, 1. krog DP

1. SRL – moški, 3. k.

Tempo Velenje Edigs Mengeš 5:2

Gorenje Velenje: Gajić (18 obramb – 1x7 m), Skok, Berz jak, Manojlovič 2, Rutar 1, Cehte 1, Miklavčič 2, Musa 4, Štefanič 3, Golčar 6, Ferkulj 1 Gams 3, Bajram 1, Nosan 3, Šimič 7. Trener: Branko Tamše. Še drugi izidi: Celje PL - Ribnica Riko hiše 39:29, Loka - Jeruzalem Ormož 35:26 in Maribor Branik Šmartno Herz Factor banka 32:23, Trimo Trebnje – Cimos Koper 30:26 (14:8), Slovan – Slovenj Gradec 32:33 (13:15). Vrstni red: 1. Celje PL 6, 2.

11. Mednarodni karate turnir Kranj

 bš

1:0, Krka – Maribor 4:0 in Pomurje Beltinci – Jevnica 0:0. Vrstni red: 1. Krka 12 točk (15:0), 2. Pomurje Beltinci 7 (10:6), 3, Rudar Škale 7 (9:6), 4, Slovenj Gradec 6 (14:8), 5. Maribor 6 (9:7), 6. Jevnica 5 (11:8), 7. Velesovo Kamen Jerič 3 (4:19), 8. Dotrnava 0 (1:19).

Krka – Gorenje 18:34 (10:17)

Ekipa Namiznoteniškega kluba Tempo Velenje je začela novo državno prvenstvo z zmago proti NTK EDIGD iz Mengša. Slednja je bila za igralce Tempa zelo pomembna, saj je bila otvoritvena in je pokazala, kako dobre in uspešne so bile priprave, predvsem pa je bila zelo težka, saj so že v prvem krogu dobili neugodnega nasprotnika. Kljub odsotnosti drugega igralca Jureta Slatinška so dosegli zelo pomembno zmago s 5 : 2 proti vedno neugodnemu izkušenemu nasprotniku. V letošnji sezoni se bodo v drugem delu spremenila pravila in se bo liga igrala 6-1 in liga 7-10, zato je po besedah prvega igralca in trenerja ekipe Žiga Jazbeca še kako pomembno, da v prvem delu osvojijo čim več točk. Ta zmaga bi bila le korak k uresničitvi tega cilja.

Gorenje 6, 3. Loka 4, 4. Cimos Koper 4, 5. Maribor 4, 6. Sl. Gradec 4, 7. Slovan 2, 8. Trimo 2, 9. Šmartno 2, 10. Ribnica 2, 11. Jeruzalem Ormož 0, 12. Krka 0.

Miha Kljajič - David Orešnik 1:3, Žiga Jazbec - Andraž Avbelj 3:1, Patrik Rosc - Klemen Jazbič 3:1, Žiga - Orešnik 3:0, Miha - Jazbič 1:3, Patrik - Avbelj 3:0, Žiga Jazbič 3:1

Kegljanje, 2. liga – vzhod, 2 krog Ruše : Šoštanj 4 : 4 ( 3188 : 3185 ) Šoštanj: Fidej 550 (1), Sečki 507 (0), Križovnik 542 (1), Šehič 537 (1), Petrovič 517 (0), Arnuš 532 (1).

Na odprtem mednarodnem karate turnirju v Kranju je nastopilo je okoli 300 tekmovalcev iz petih držav (Srbije, Hrvaške, Italije, Avstrije in Slovenije). Karateisti kluba Shotokan Velenje so se spet izkazali. Med najmlajšimi je prvo mesto zasedel Niklas Tamše; 8. let: 1. Niklas Tamše, 1. Nea Meh; 9. let: 1. Antonio Štruc, 1. Nea Meh; 10. let: 1. Špela Pisanec Mežnar, 2. Brina Lucija Štruc; 11. let: 2. Brina Lucija Štruc, 3. Kiti Smiljan; 12-13 let: 2. Belmin Uzejnović, 3. Barbara Golob. Izkazali pa so se tudi borbaši: do 10 let (+30 kg) je zmagal Antonio Štruc; 10-11 let (+35 kg) 2. Kiti Smiljan.

Nadigrali domačine, osvojili le točko Kegljačem Šoštanja je v Rušah še pred zadnjim metom kazalo na popoln uspeh. Sreča se je obrnila v prid domačinov, ki so pri izidu 4:1 za goste v skupnem seštevku podrtih kegljev zmagali za le 3 keglje in s tem Šoštanjčanom odščipnili pomembno točko. Šoštanjčani imajo še veliko rezerve v igri na čiščenje, kjer napravijo preveč metov v prazno. Kakšna je njihova forma pa bodo ljubitelji kegljanja lahko videli že v soboto, ko se bodo v 3. krogu v šaleško-koroškem derbiju pomerili z ekipo Slovenj Gradca. Srečanje se bo na kegljišču centra Pilon v Šoštanju pričelo ob 17 uri.

Vikend vrhunskih rezultatov Smučarsko skakalni klub Velenje je minuli konec tedna spet dosegel vrhunske rezultate na poletnih državnih prvenstvih (DP), saj so njihovi tekmovalci osvojili kar tri naslove državnih prvakov in dodali še kopico dobrih nastopov. Na sobotnem tekmovanju DP mladincev do 16 let na 94 m skakalnici v skakalnem centru ob Velenjskem gradu je razpoloženje nekoliko pokvarilo muhasto vreme, vendar ga je povrnil tekmovalec domačega kluba Urh Krajnčan, ki je z drugim mestom poskrbel za domače veselje, ki ga je s 16. mestom dopolnil mladi Matevž Samec. Vrhunec tekmovanja in hkrati uspeha domačega kluba pa se je zgodil v nedeljo. Najprej so organizatorji kljub vetrovnemu vremenu uspeli na 94 m skakalnici izpeljati tekmovanje v smučarskih skokih. Ob 14 uri pa se je na Titovem trgu pričel tekmovalni del v teku (2,5 km) na rolerjih. Člani: 1. Gašper Berlot (ubranil je naslov državnega prvaka iz lanskega leta); 2. Marjan Jelenko, 11. Žan Zagomilšek, 12. Niko Hižar, 14. Robert Vitez; do 16 let: 1. Urh Krajnčan, 9. Matevž Same. Da klub dobro dela tudi z začetniki, je na nedeljski tekmi pokazala Pia Slamek (na sliki), ko je v Guncljah pri Ljubljani osvojila naslov državne prvakinje v kategoriji deklic do 9 let. Pri cicibanih je Lan Vrčkovnik osvojil 34. mesto. V klub vabimo mlajše dečke in deklice, ki jih veselijo smučarski skoki. Vadbo lahko začnejo z alpskimi smučmi. Več o klubu si lahko ogledajo na spletni strani www: velenje-skijump.si .

Športno srečanje sosedov V okviru praznika mestne občine je mestna četrt Levi breg v četrtek pripravila tekmovanje v pikadu in ruskem kegljanju za sosednje mestne četrti in krajevne skupnosti, članice društva Vrtnice in ekipe Mestne občine. V pikadu je zmagala domača ekipa, v ruskem kegljanju pa ekipa krajevne skupnosti Šmartno. V seštevku obeh panog je slavila članica mestne četrti Levi breg – vzhod Pavla Hrovat.


NaĹĄ Ä?as, 30. 9. 2010, barve: CMYK, stran 20

OBJAVA

20

30. septembra 2010

AKCIJSKE PONUDBE OPTIKA CLARUS Brezplaèni okulistièni pregled

SLOWATCH Morellato â&#x20AC;&#x201C; nakit za moĹĄke

GLOW CAFE Smoothie

6Ă&#x2019;/PTIKIĂ&#x2019;#LARUSĂ&#x2019;SEĂ&#x2019;Ă&#x17E;EĂ&#x2019;PRIPRAVLJAMOĂ&#x2019;NAĂ&#x2019;PRIHODĂ&#x2019;JESENI Ă&#x2019;KIĂ&#x2019;POÄ ASIĂ&#x2019;TRKAĂ&#x2019;NAĂ&#x2019;VRATAĂ&#x2019;INĂ&#x2019;HKRATIĂ&#x2019;TUDIĂ&#x2019;OBDOBJE Ă&#x2019; ko je pomembna preventiva in ĹĄe dodatna skrb za naĹĄe zdravje. Vzemite si deset minut za vaĹĄe zdravje in nas obiťèite ter ĹĄe danes brezplaèno preverite kako dobro vidite.Vabljeni v Optiko Clarus.

Moťki z okusno izbranim nakitom bo vedno napravil dober vtis, èe le ne bo pretiraval s kolièino okrasja na sebi. Tisti, ki vedo, kaj je dober slog in kakťna je prava mera, bodo svojo modno ozaveťèenost izrazili z enim skrbno izbranim kosom nakita. Zapestnica iz plemenitega jekla in èrnega kavèuka znamke Morellato.

S tem kuponèkom si privoťèite odlièen SMOOTHIE Ă&#x2019; Ă&#x2019; SVEĂ&#x17E;EĂ&#x2019; PRIpravljen sok iz sadja, za 20% ceneje.

65 â&#x201A;Ź

BREZPLAĂ&#x2C6;NO CHARLES VĂ&#x2013;GELE Jeans hlaèe

WENICE KIDS Akcija otroĹĄkih bund

*EANSĂ&#x2019; HLAÄ EĂ&#x2019; SĂ&#x2019; PASOMĂ&#x2019; BOMBAĂ&#x17E;ELASTAN Ă&#x2019; NAmesto 49,99 â&#x201A;Ź samo 25 â&#x201A;Ź.

V trgovini Wenice vas v mesecu septembru prièakujejo otroťke bunde in brezrokavniki kar do 50 % ceneje.

Ponudba velja do odprodaje zalog.

samo

Akcija velja na izbrane artikle do odprodaje zalog.

do

-50%

25 â&#x201A;Ź

./6/ 6SAKĂ&#x2019;DANĂ&#x2019;SVEĂ&#x17E;EĂ&#x2019;PRIPRAvljene domaèe torte.

VzamiĂ&#x2019;SMOOTHIEĂ&#x2019;INĂ&#x2019; torto s seboj.

-20%

PUP-OVA CVETLIĂ&#x2C6;ARNA 2/Ă&#x2122;.)Ă&#x2018;624 Orhideje V Sloveniji rastejo orHIDEJEĂ&#x2019; TUDIĂ&#x2019; VĂ&#x2019; NARAVIĂ&#x2019; Ă&#x2019; VRST Ă&#x2019; ORHIDEJEĂ&#x2019; IZĂ&#x2019; DRUGIHĂ&#x2019;KLIMATSKIHĂ&#x2019;OBmoèij pa krasijo naĹĄe domove. Popust ob nakupu ORHIDEJEĂ&#x2019;VELJAĂ&#x2019;DOĂ&#x2019;RAZprodaje zalog.

-20%

PARFUMERIJA BEAUTY WORLD D&G Light Blue â&#x20AC;&#x201C; EDT 25 ml .EĂ&#x2019;ZAMUDITEĂ&#x2019;POSEBNEĂ&#x2019;PONUDBEĂ&#x2019;PARFUMA Ă&#x2019;$OLCEĂ&#x2019; Ă&#x2019;'ABBANAĂ&#x2019;,IGHTĂ&#x2019;"LUE Ă&#x2019;ZNIĂ&#x17E;ANEGAĂ&#x2019;ZAĂ&#x2019;Ă&#x2019; Ă&#x2019;CENEJEĂ&#x2019;KOTĂ&#x2019;$UTYĂ&#x2019;&REEĂ&#x2019;ALIĂ&#x2019;NAĂ&#x2019;SPLETU

!+#)*!Ă&#x2019;  â&#x201A;Ź (Redna cena 49,99 â&#x201A;Ź)

-30% HERVIS Kilimanjaro Nanga II 0OHODNIĂ&#x2019;Ä EVLJIĂ&#x2019;+ILIMANJAROĂ&#x2019;.ANGAĂ&#x2019;))Ă&#x2019;ZNIĂ&#x17E;ANIĂ&#x2019;IZĂ&#x2019;Ă&#x2019; 49,99 â&#x201A;Ź na 29,99 â&#x201A;Ź!

samo

2999 â&#x201A;Ź

NAJBOLJĹ O PONUDBO ZA JESENSKE DNI NAJDETE V VEĂ&#x2C6; KOT 40 TRGOVINAH V VELEJAPARKU.

www.velejapark.com


Naš čas, 30. 9. 2010, barve: CMYK, stran 21

MODROB E L A KRONIKA

30. septembra 2010

Stavkali tudi policisti Med drugim terjajo ureditev statusa Milena Krstič - Planinc

Velenje, 27. septembra - Začetek tedna je v Sloveniji zaznamovala stavka javnega sektorja. Stavkali so tudi policisti in tudi zato je današnja modro-bela kronika okrnjena. Ne da dogodkov ne bi bilo, o njih – kolikor to ni bilo nujno – niso poročali. Stavkajoči policisti so na osnovi 84. člena Zakona o policiji opravljali vse naloge, pri katerih bi lahko prišlo do ogrožanja varnosti ljudi in premoženja, preprečevanje, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in drugih iskanih oseb in njihovo izročanje pristojnim organom, varovanje delovnih mest, vzdrževanje javnega reda, urejanje prometa na javnih površinah ... Več pozornosti so v času

Aleksander Cvar: »Ne borimo se za večje plače kot bi radi nekateri prikazali.«

stavke namenjali preventivnemu delu, pogovorom z ljudmi. Na Policijski postaji Velenje se je stavki pri-

»Bombaš« v priporu Osumljeni je bil član elitne specialne enote francoskih oboroženih sil, Tujske legije – Motiv ni znan – Z Vegradom ni bil ne v poslovnem ne v dolžniško-upniškem razmerju Milena Krstič - Planinc

Velenje, Celje, 23. septembra Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje, ki so v sodelovanju z Generalno poli cij sko upravo dva dni prej zaključili obsežno preiskavo v zvezi z nastavitvijo ročne bombe na kljuko vhodnih vrat v prvem nadstopju poslovne stavbe Vegarda v Velenju 1. septembra, so podrobnosti preiskave v četrtek predstavili na novinarski konferenci. Ovadili so 50-letnega državljana Nemčije z začasnim prebivališčem v Celju. Preiskavo so začeli takoj po prijavi. Z ogledom kraja kaznivega dejanja in pregledom najdenega so ugo-

tovili, da gre za prirejeno ročno bombo M75. »Bomba M75 je originalno vojaško formacijsko orožje, izdelano po vseh vojaških normativih, in ni v prosti prodaji. Sodi med univerzalne ročne bombe, namenjene za napad in obrambo, njen smrtonosni domet je dvanajst metrov,« je povedal Jože Senica, vodja sektorja kriminalistične policije. Pri pregledu zaseženih posnetkov varnostnih kamer so ugotovili, da si je osumljeni vrata najprej ogledal, potem pa se vrnil ter na vrata namestil eksplozivno telo. »S pomočjo improvizirane naprave za zakasnitev detonacije, nameščene na eksplozivno telo, ki se zaradi določenih okoliščin ni aktivirala, je osumljeni želel povzročiti mate-

družilo več kot polovica zaposlenih, varnost Šalečanov in njihovega premoženja pa v času stavke, kot je v ponedeljek zatrdil predsednik sindikalne skupine Policijske postaje Velenje in član sveta Obočnega policijskega sindikata Aleksander Cvar, ni bila ogrožena. »Rad bi poudaril, da se ne borimo se za večje plače, kot skušajo nekateri prepričati ljudi, ampak samo za tisto, kar je že dogovorjeno, vendar se ne uresničuje. Po zakonu o policiji smo dolžni delati in delamo v posebnih pogojih, imamo prepovedi in omejitve del, ki jih smemo opravljati z izrecnim dovoljenjem ministrstva, omejena je naša pravica do stavke, ne smemo biti člani političnih strank, upravičeni smo do dodatkov, recimo za stalnost, ki pa nam jih vlada ne izplačuje,« je rekel in za primer navedel še, da policisti, ki vodijo in odločajo o prekrškovnih postopkih (nekdaj so o njih odločali sodniki za prekrške), še vedno niso dobili obljubljenega dodatka. Policisti terjajo ureditev statusa in želijo primerno ureditev določb, ki policistom omejuje stavko, politično udejstvovanje in prepovedujejo opravljanje določenih del.

rialno škodo in doseči efekt zastraševanja vodstva uprave Vegrada. Če bi prišlo do aktiviranja, bi vsekakor prišlo do povzročitve večje škode na objektu, ob prisotnosti ljudi pa tudi do njihovega poškodovanja.« Osumljeni ni bil poslovno povezan s podjetjem in tudi ni bil v kakršnem koli dolžniško-upniškem razmerju. »Motiv zaenkrat ni znan, preiskava za ugotovitev tega še poteka.« Kriminalisti so ugotovili tudi, da je osumljeni po storitvi kaznivega dejanja zapustil Slovenijo ter za krajši čas odšel v Nemčijo. V preteklosti je bil že obravnavan za kazniva dejanja z elementi nasilja, tako v Sloveniji kot v Nemčiji, kjer je bil leta 1991 zaradi hujših ropov v treh primerih obsojen na 12 let zapora. Vešč je ravnanja z eksplozivnimi telesi in njihove prirejene izdelave, saj je bil v elitni specialni enoti francoskih oboroženih sil, Tujski legiji. V okviru preiskave so bili uporabljeni klasični policijski in tudi prikriti preiskovalni ukrepi po Zakonu o kazenskem postopku. Glede na to, da je osumljeni po izvršenem kaz-

V skrbi za z zd zzdravje dravje

PREV EVE EN NT TIIV VN NII AMBULANTA MBUL LANT TA ZA ZA ULTRAZVOČNO UL LTR T AZVOČNO Č DIAGNOSTIKO DIAGNOSTIK G O MANA AG GE ER RS SK KII (ultrazvok trazvok sk sklepov, lepov, mišic mišic,, notr notranjih anjih or organov, rganov, PREGLEDI tnice, dojk) ščitnice, ve v ečč na ww w ww. w.tter mož KOVAČIČ, KOVAČIČ, dr adio olog Primož dr.. med med.,., spec spec.. rradiolog erm me e --d do ob brrn na a.s . i .si t: 03 78 08 110 e: inf o@terme-dobrna.si info@terme-dobrna.si

www.terme-dobrna.si w ww.terme -dobrna.si

Na različnih bregovih reke Piše: Adil Huselja

Za zadnjo septembrsko kolumno sem se že miselno pripravljal in glavno vlogo pri tem ste imeli traktoristi. A hude poplave so »spremenile« temo. Toda ne povsem, ker ste se s svojimi jeklenimi konjički izkazali kot zelo učinkoviti akterji. Čeprav niste bili na seznamih Civilne zaščite, ste priskočili na pomoč krajanom, gasilcem, policistom, reševalcem …, da so rešili, kar se je rešiti dalo. Zato namesto pripravljenega opozorila, da ne puščate blata na cesti in da ga pospravljate za sabo, ko se pripeljete z blatnih njiv, želim zapisati pohvalo, saj ste nesebično in pogumno pomagali ogroženim pri reševanju in odpravljanju posledic. Marsikje bi bilo še huje, kot je bilo, če ne bi bilo vas in gasilcev. Zato še enkrat: hvala.



nivem dejanju odšel v Nemčijo in je obstajala nevarnost bega tudi v druge države, so kriminalisti Okrožnemu državnemu tožilstvu predlagali izdajo evropskega pripornega naloga. Osumljenemu je bila ob vrnitvi v Republiko Slovenijo zaradi nevarnosti, da bi ponovil istovrstno kaznivo dejanje, odvzeta prostost, prijetje so izvedli pripadniki specialne enote policije. Takoj po prijetju pa so pri njem opravili hišno preiskavo in zasegli nekaj kosov streli va za dol go cev no orož je, več mobilnih telefonov ter drugih predmetov, ki bi utegnili biti dokaz v kazenskem postopku. 

V ponedeljek dvanajst nesreč Celje, 27. septembra – V ponedeljek so policisti na območju pod proistojnostjo Policijske uprave Celje obravnavali dvanajst prometnih nesreč, dvanajst kaznivih dejanj in eno kršitev javnega reda.

Vlom v lokal Velenje, 24. septembra – V noči iz petka na soboto je bilo vlomljeno v lokal v Šaleku. Pogrešajo večjo količino cigaret, aparat za pripravo prigrizkov in nekaj gotovine. Škode je za okoli 1.000 evrov.

Vlom v hišo Vransko, 25. septembra – V soboto je bilo vlomljeno v hišo na Vranskem. Lastniki pogrešajo nekaj zlatnine in gotovino. Škode je za 1.000 evrov.

Jesen. Čas, ko začne poletno cvetje izgubljati sijaj. Čas, ko prevzamejo paradno vlogo jesenske lepotice. Paleta rastlin, s katerimi ustvarimo domiselne zasaditve, je široka. Od rastlin, ki so okrasne v listih, do takšnih, ki v tem času cvetijo. Okrasne v listih so hojhere in funkije (Heuchera, Hosta), mnoge trave (Pennisetum, Festuca, Acorus) ter šaši (Carex). Rese (Erica, Calluna), plazeči skrečnik (Ajuga), nekatere vrtnice (Rosa 'The Fairy'), mačehe (Viola) in marjetke (Bellis) so rastline, ki so jeseni v polnem cvetu. Za lepšo podobo dodamo rastline s plo-

dovi (npr. okrasna paprika, šipek). Pri zasaditvah gredic se lahko odločimo za mešano zasaditev, kot je to prikazano na sliki 1, kjer gre za sklop okras-

nih paprik, rdečelistnih hojher, cvetočih mačeh in okrasne trave. Na sliki 1 opazimo, da sta vodilni rdeča in zelena barva. V zasaditvi so rastline posajene tako, da se barvi medsebojno domiselno

Posledice deževja, naraslih potokov in rek so opozorile na vprašanje poplavne varnosti, ki je ena temeljnih postavk sleherne družbe. Infrastruktura skupnosti v vseh svojih ozirih ne funkcionira tako, kot bi bilo treba. Da smo to pripravljeni videti, se pogovarjati ali v prvi vrsti strokovno obravnavati, so (očitno) potrebne poplave in druge vrste nesreč. Da prizadenejo veliko število ljudi, da povzročijo tragične nesreče ali da so atraktivne za medije. V zadnjih poplavah so bili vsi trije pogoji izpolnjeni, saj je bil velik del Slovenije pod vodo, vasi in mesta so ogrožali hudourniki, potoki ali reke; poleg zrušenih domov in popolnega uničenja premoženja so umrli tudi ljudje; mediji pa so bili polni teh vsebin. Intervencije pripadnikov Civilne zaščite, gasilcev, policistov in reševalcev so bolj ali manj mimo in prišel je čas, ko bo treba določiti izhodišča za strateško ukrepanje, da se zgodba ne ponovi. A to bo težka naloga, saj stojimo na različnih bregovih reke. Ljubljanski primer je šolski primer, v katerem je župan (v imenu krajanov) preprečil ukrepanje poklicanih, da bi ukrepali in s tem pospešili odtekanje vode. Naravovarstvenikov in njihovih pristašev skoraj nihče ne jemlje resno, ko opozarjajo na sistemske napake in konkretne škodljive projekte v odnosu do narave. Kvečjemu nasprotno, za veliko ljudi so to malce čudni posamezniki, ki se borijo proti napredku in blagostanju, novim delovnim mestom … (Lokalni) politiki in investitorji so pri komentiranju njihovega dela še bolj taktični in pronicljivi, tako da zlahka pridobijo večino na svojo stran, ko predstavljajo velike projekte v primerjavi z živo naravo. Za njih ne drevesa ne gozdovi ne igrajo velike vloge, tako kot pisana paleta živali v naravnih okoljih, ki so bili »odvodniki« in »razbremenilniki« za narasle vode. Ob poplavah pa vsi v en krik proti državi! Kako dvolično! Res je, »država« je zatajila. Ni vzpostavila celovitega sistema upravljanja in gospodarjenja z vodo, ampak dopušča, da aktualni akterji »pokrivajo« le svoj del in delajo tako, kot jim ustreza. Pred leti je odločila, da so ministrstva in državne službe pristojne le za upravne postopke, ne pa za izdelavo strokovnih podlag in vodenja izvajanja in celovitih rešitev. Glavna napaka pa je, da je precej pristojnosti dala v roke občinam, znotraj katerih župani ali vladajoče strukture vidijo zgolj svoj (občinski) vrtiček, pri tem pa zanemarjajo razumevanje in spoštovanje vodnega in obvodnega prostora. Državni prostorski proračun bi moral poleg strokovnega odnosa do prostora zagotoviti tudi varovalne mehanizme, ki bi preprečevali občinam in drugim, da bi v okolje posegali na škodljiv način. Dejstvo je, da so vode del narave, tako kot smo ljudje z vsemi ostalimi živimi bitji. Malomaren, nestrokoven ali nespoštljiv odnos se kaže tudi s poplavami. In čeprav so te poplave povzročile ogromno premoženjsko škodo, vzele nekaj človeških življenj in korenito spremenile naravno okolje številnih živali, med katerimi jih je precej tudi poginilo, so na koncu vendarle le opozorilo. Opozorilo, da moramo stopiti na isti breg reke, spremeniti odnos do voda in celotne narave in vsak v okviru svojih zmožnosti in pristojnosti narediti tisto, kar lahko in kar smo dolžni. To je naša dolžnost tako zaradi odplavljenega občutka varnosti kot naših otrok in generacij, ki šele prihajajo. Prave posledice našega nespametnega ravnanja z naravnimi viri bodo čutili prav oni. Zato je skrajni čas za ukrepanje. 

Ko cvetje spregovori

Jesenski pozdrav

21

prepletata. Rastlini, ki sta okrasni v listju (rdečelistna hojhera in zelena okrasna trava), vneseta v zasaditev strukturno in teksturno pestrost. Preskusite se še sami v zasajanju mešanih zasaditev in hitro boste spoznali, da je to neke vrste umetnost. Pri zasaditvah večjih posod je najbolje, da izberemo posode, ki so iz enakega materiala in imajo različne višine. V vsako posodo posadimo le eno vrsto rastlin. Posode postavimo blizu vsak sebi. Tako ustvarimo vtis celote, v kateri se prepletajo različne barve, strukture, teksture in višine rastlin (slika 2). Dajte domišljiji prosto pot in ocvetličite okolico! 


Naš čas, 30. 9. 2010, barve: CMYK, stran 22

22

ZA RAZVEDRILO

30. septembra 2010

Velika nagradna križanka Galeb Galeb-Trade, d. o. o. Tel: 03 5871 723. www.galeb-trade.si Galeb –svet perila - Tekstilna hiša Velenje, Kidričeva 12 (v stari Nami) Del.čas: pon-pet 8:00 – 19:00, sob 8:00 – 13:00

Največja ponudba perila, pižam, nogavic, posteljnine, oblačil za prosti čas, kopalk in še mnogo zanimivega za vas in vaš dom. Od vrhunskih kreacij, do cenov-

no izredno ugodnih modelov. Bogat izbor znamk Galeb, Lisca, Triumph, Calida, Snelly, GLB, Pounje, Polzela, Odeja, Svilanit …

200 m2 ponudbe za vaš izbran okus. Preverite! Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, Velenje, s pripisom »GALEB«, najkasneje do ponedeljka, 11. oktobra. Izžrebali bomo tri nagrade, bone v vrednosti 20 evrov.


Naš čas, 30. 9. 2010, barve: CMYK, stran 23

Priloga Našega časa

30. september 2010, številka 10

Pet let nove hiše

Kako minevajo leta Vlado Vrbič

Se morda še spomnite, kje je bila velenjska mestna knjižnica pred petimi leti? Oddelek za odrasle je domoval na Titovem trgu štiri, oddelek za otroke in mladino pa v nekdanjih prostorih Elektrotehne na Prešernovi cesti. Stare police na Titovem trgu so se šibile pod težo knjig, malce obilnejši obiskovalci so se med knjižnimi regali komaj prebijali. Čitalniški stoli in računalniki za bralce so bili tam, kjer je bilo vsaj malo prostora. In potem se je zgodil 20. september 2005, otvoritev novih prostorov mestne knjižnice. MOV je namreč ob krepki finančni pomoči države odkupila velik del obnovljene veleblagovnice Nama in jo namenila knjižnici. Izredno lepa arhitektura, veliko prostora in svetlobe so dali knjižnični dejavnosti novega zagona. Po petih letih delovanja še vedno prejemamo številne komplimente domačinov in obiskovalcev od drugod. Tudi zato, ker so vsi presenečeni, da v naših svetlih prostorih vlada sproščeno ozračje, kjer glasno izgovorjena beseda ni greh. Nobenega dvoma ni, da ima Velenje eno najlepših knjižnic v Sloveniji. Seveda pa ne gre samo za zunanjo podobo. Da je tudi vsebina, delo velenjskih knjižničark in knjižničarjev na primerni ravni, dokazuje Čopova diploma, najvišje priznanje s področja knjižničarstva, ki jo je Knjižnica Velenje prejela v letu 2009. Seveda pa ne moremo spati na lovorikah! Še je veliko izzivov, veliko možnosti za delo. Pred leti smo zapisali, da je knjižnica svetišče knjige in informacijsko središče. In v teh petih letih smo ugotovili, da je tudi pravo srečevališče najrazličnejših skupin občanov – od dijakov do upokojencev. In to moramo negovati. Še nekaj se je zgodilo v zadnjih letih, leta 2008 je Knjižnica Velenje po dobrih treh desetletjih delovanja v Kulturnem centru (od leta 2004 s prireditveno dejavnostjo doma kulture), namreč znova postala samostojna. To je dobro predvsem zaradi preglednega finančnega poslovanja. Knjižnica je kot pravna naslednica Kulturnega centra Ivana Napotnika uspela sanirati vse skupne dolgove za leta nazaj, leto 2010 je prvo po dolgem času, ko nismo obremenjeni z dolgovi. Knjižnična dejavnost je seveda javna služba, a to ob neki varnosti, zanesljivosti pomeni tudi, da si moramo ves čas prizadevati za nove vire sredstev in - jasno! - vsak evro dvakrat obrniti, preden ga izpustimo iz rok.



Pred petimi leti smo ob tem času postavljali prve knjige v nove regale. Šele začenjali smo se privajati na nove prostore, na nove razsežnosti. Prvi teden po odprtju je bil izposojni pult, ki se nam je takrat zdel ogromen, kak meter visoko naložen s knjigami, ki so se vračale po enomesečni pavzi. Za korak s 660 na več kot 2000 kvadratnih metrov človek res potre buje škor nje sedemmiljnike, treba je globoko zajeti sapo, vzeti zalet … In vendar: v zadnjih letih smo bili priče vrsti novih knjižnic in po tistem, kar se je dalo opaziti in izvedeti, smo knjižničarji v Velenju svoj del opravili zelo solidno, lahko rečemo, da bolje kot večina kolegov. Ogromne ga kora ka naprej ne morejo izbrisati niti tisti dosežki arhitektov, ki arhitekturi niso ravno v ponos. Ko danes pri mer ja mo knjižnico pred selitvijo in po njej, sta najbolj opazna ravno razlika v ponudbi in posledično večji obisk: med oktobrom in marcem stopi dnevno skozi knjižnična vrata od 600 do 900 obiskovalcev (prej med 450 in 600), ob močnejših dnevih, kot so ponedeljki, tudi več kot 1100. Število prireditev, ki že pred selitvijo ni bilo majhno, se je v novi hiši podvojilo. Če smo pred letom 2005 ob izposoji privabili še kakih dvanajst, morda petnajst tisoč uporabnikov (tudi če bi jih hoteli več - in mi bi že hoteli -, jih v stari hiši nismo imeli kam dati), je ta številka lani dosegla 80.000 (z besedo: osemdeset tisoč) obis-

kovalcev, ki so prišli na prireditev, brat časopise ali stripe, se učit, surfat po internetu, poslušat glasbo, preizkusit igralno konzolo … ali pa si preprosto odpočit ušesa od mestnega hrupa; navsezadnje je knjižnica po definiciji prostor miru in zbranosti. Ob splošni količinski rasti pa raste tudi število zahtevnejših oblik in servisov. Medknjiž-

nična izposoja, na primer, je že nekaj let vsakodnevni pojav. Posebej smo veseli civilnih iniciativ, katerih izobraževalni značaj je po naravi blizu knjižnici - gobarjev, rodoslovcev, društva za boj proti raku … - in ki predstavljajo nadgradnjo ponudbe, pa tudi najboljšo promocijo gradiva in dejavnosti. Čedalje bolj pogosti so – tudi nevčlanjeni - uporabniki, ki svojo rešitev težav iščejo v domoznanski

Šaleški biografski leksikon: Zdaj gre Obisk iz Esslingena zares! Po kakšnih dveh letih aktivnosti smo pri pripravi Šaleškega biografskega leksikona lepo napredovali. V tem času smo pripravili seznam 1150 oseb, ki naj bi bile predstavljene v leksikonu, zasnovo spletne strani, vprašalnik, elektronski obrazec za vnašanje podatkov; uspeli smo izbrskati večino naslovov uvrščencev v leksikon ter razposlali vprašalnike na okoli sedemsto naslovov. Odziv osebnosti, ki jih imamo namen uvrstiti v leksikon, je bil zelo dober, tako da imamo že polno omaro izpolnjenih vprašalnikov. Še vedno pa je čas, da zamudniki vendarle pošljejo izpolnjeni vprašalnik! Zdaj nas čaka vsebinsko najzahtevnejši del opravil: pisanje gesel. Poleg anketirancev je na seznamu osebnosti tudi okoli štiristo pokojnih – tako moramo skupno izdelati okoli tisoč gesel. Gesla bodo glede na pomembnost oseb razvrščena v tri skupine, najpomembnejšim bo namenjenega največ prostora. Precejšen del gesel bodo oblikovali sodelavci knjižnice, poleg tega pa bomo k pisanju pritegnili še več kot deset strokovnjakov zunaj knjižnice. Načrtujemo, da bo pisanje gesel trajalo približno leto dni, vsa gesla pa bo potrebno še lektorirati. Elektronska oblika Šaleškega biografskega leksikona naj bi tako luč sveta ugledala konec prihodnjega leta. Potem bomo leksikon pustili odležati nekaj časa, da se zberejo pripombe na dotlej opravljeno delo in da se število uvrščenih v leksikon morda še dopolni. Tako bi tiskano obliko izdali najverjetneje v letu 2013. S Šaleškim biografskim leksikonom nastaja izredno pomembno domoznansko gradivo, ki bo pazljivemu bralcu eden najboljših zgodovinskih virov o življenju v Šaleški dolini. Doslej se s takšnim leksikonom lahko pohvali le malo slovenskih regij oziroma občin.

V začetku septembra je bil ob 40-letnici sodelovanja na obisku v Velenju župan partnerskega mesta Esslingen dr. Juergen Zieger. Ogledal si je tudi velenjsko mestno knjižnico. Vsem trem gostom – županu osebno,

njegovi ženi in sodelavcu – je bila knjižnica všeč, zlasti za knjižnice redka zračnost prostora. Zanimala jih je vrsta reči iz knjižničnega življenja, mdr. promocijsko geslo ‘Branju čast in oblast’, pa tudi podrobnosti o

Šaleška 21 telefon: 03 898 25 50 fax: 03 898 25 69 e-pošta: postabralcev@vel.sik.si spletni naslov: www.vel.sik.si

delovni čas časopisne čitalnice: ob delavnikih 8 - 19, ob sobotah 8 - 13 delovni čas izposoje in drugih čitalnic: ob delavnikih 10 - 19, ob sobotah 8 - 13

vile Herberstein do domov za varstvo odraslih. Novi prostori so bili in so še bistveni pogoj za dopolnjevanje socialne in informacijske razsežnosti knjižnice, ki se s tem odziva na spremembe v življenjskem vzorcu vseh nas, na življenje s čedalje več znanja. Več znanja pa pomeni boljše življenje …

 Lado Planko

organiziranosti in delovanju vzporednih dejavnosti - arhivov ipd. Ker v Stuttgartu Esslingen je skoraj predmestje Stuttgarta menda ravno gradijo novo knjižnico, je bilo videti, kot da župan razmišlja o gradnji tudi v Esslingenu samem. Bomo videli, bomo videli …

 Lado Planko

Dr. Juergen Zieger (drugi z desne)

 Vlado Vrbič

Velenje

zbirki, v kateri se podatkom in dokumentom o Šaleški dolini na papirju pridružujejo digital(izira)ne vsebine; zanjo v stari zgradbi preprosto ni bilo prostora. Dobro se je uveljavil knjižni bolšjak zadnjo soboto v mesecu, tako da nas prodajalci sprašujejo, zakaj si ga ne omislijo tudi druge knjižnice - pa ne samo konec aprila, ko vesoljna Slovenija znori, to poimenuje Teden knjige in postavi štante s knjigami pred vsako gostilno. In ko ne pridejo bralci k nam, pridemo mi k njim: knjižnica je prisotna na lokacijah od Luciferja ali

Šoštanj

Šmartno ob Paki

Trg Jožeta Lampreta 3 (Dom kulture) telefon: 03 898 43 40 delovni čas: ob ponedeljkih, torkih in sredah 12 - 18, ob četrtkih in petkih 12 - 16

Šmartno ob Paki 69 telefon: 03 898 49 58 delovni čas: ob torkih 12 - 18, ob četrtkih 12 - 16


Naš čas, 30. 9. 2010, barve: CMYK, stran 24

Digitalna knjižnica – podatkovne baze Podatkovne baze, ki predstavljajo del digitalne knjižnice Knjižnice Velenje, so na enem mestu zbrani elektronski časopisi, članki, zapisi, podatki, informacije …, ki jih lahko iščemo, beremo, poslušamo, gledamo, po možnosti tiskamo, shranimo ali kako drugače uporabimo za svoje delo. Glede na različna strokovna področja, ki jih predstavljajo, so ti dokumenti združeni na skupnih portalih (npr. pravo, družboslovje, humanistika, ekonomija, umetnost ipd.). Knjižnica Velenje se je kot ena izmed prvih splošnih knjižnic v Sloveniji pridružila konzorciju knjižnic, ki so se lotile nakupa elektronskih podatkovnih baz. Prva in še danes najbolj obsežna baza je bila EBSCOHost. Za pri mer povej mo, da že ena sama zbirka v bazi EBSCOHost ponuja okoli 7000 svetovno znanih strokovnih revij. Danes so takšne podatkovne baze nujno potrebne pri vseh vrstah in na vseh stopnjah študija, nemalokdaj pa jih lahko uporabimo pri iskanju literature za svoje osebne projekte. Podatkovne baze, ki jih Knjižnica Velenje ponuja svojim članom, so večinoma dostopne v elektronski obliki preko naše spletne strani http://www.vel.sik.si. Za dostop do baze je potrebna prijava, ki jo opravite s svojo številko članske izkaznice in geslom, ki ste ga dobili v knjižnici (geslo je enako geslu za dostop do Moje knjižnice), iskanje po bazi IUS-Info pa se lahko opravi samo v knjižnici. Predstavljamo vam elektronske baze podatkov, ki so dostopne preko spleta in ki jih lahko uporabljajo vsi člani Knjižnice Velenje.

EBSCOhost

Electronic Information for Libraries Direct ( Elektronske informacije za knjižnice Direct) je nastal kot skupni projekt ustanov Zavoda za Odprto družbo (del omrežja Soeroesevih skladov) in EBSCO Publishing, ki je eden največjih dobaviteljev elektronskih in tiskanih strokovnih in znanstvenih revij na svetu. Preko ser visa EBSCOhostWeb omogoča EIFL Direct deželam v mreži Open Society Institutions (OSI) dostop do elektronskih tekstov iz več tisoč revij in knjig predvsem iz družboslovja, humanistike in ekonomije. Knjižnica ima dostop do 11 zbirk v servisu EBSCOhost Web in do zbirke EBSCOhost Scientific American Archive. Za člane Knjižnice Velenje je prijava možna tudi iz računalnika, ki ni v knjižnici. EBSCOhostWeb nudi iskanje v sledečih dnevno vzdrževanih zbirkah: •Academic Search Elite (besedila iz 4.600 revij s področij družboslovja, humanistike, splošne znanosti, izobraževanja, multikulturnih študij), •Business Source Premier (največja poslovna zbirka - besedila iz 7000 revij, po kateri lahko brskate tudi z nadgrajenim iskalnikom Business Searching Interface, ki omo go ča iska nje eko nom skih

podat kov, podat ke s področ ja gospodarstva in tržnih raziskav), •Regional Business News (polna besedila iz 75 poslovnih časopisov), •ERIC: Educational Resource Infor ma ti on Cen ter ( več tisoč povzetkov vsebin iz več kot 1000 revij izobraževalnega področja), •Health Source- Consumer Edition (informacije s področja zdravja, medicinske znanosti, prehrane, varstva otrok, športne medicine in splošnega zdravja, ki so namenjene najširši javnosti), •Health Source-Nursing/Academic Edition (550 revij), •Medline (zbirka ameriške nacionalne knjižnice za medicino, ki omogoča iskanje podatkov o člankih z izvlečki iz več kot 4800 biomedicinskih časopisov od leta 1966 do danes), •Clinical Pharmacology (sodobni, jedrnati in klinično pomembni opisi zdravil, ki imajo dovoljenje za promet v Združenih državah Amerike, zeliščni in prehrambeni pripravki, nova zdravila in zdravila, ki se še raziskujejo), •MasterFILE Premier Library (zbirka sploš nih vse bin z vseh področij iz več tisoč referenčnih publikacij), •Information Science & Technology Abstracts (zbirka povzetkov iz 600 revij s področja knjižničarstva in informacijskih znanosti), •Newspaper Source (besedila iz mednarodnih časopisov).

Por tal IUS- INFO

Portal IUS- INFO združuje štiri med seboj povezane portale: •Por tal FinD–INFO povezuje zbirke podatkov, obrazcev in pripomočkov s področij financ, davkov in računovodstva. •IUS-Obresti je program za izračun zakonitih zamudnih obresti, pogodbenih obresti in kreditnih amortizacijskih načrtov. •Register predpisov na zgoščenki je namenjen pravnikom, sodnikom, odvetnikom, notarjem, podjetnikom, ekonomistom, strokovnjakom naravoslovnih in drugih družboslovnih področij ter vsem, ki pri poslovanju potrebujejo informacije o stanju pravnega reda, veljavnega v posameznih obdobjih. •Storitev Informacijski pult je storitev, namenjena vsem tistim, ki želijo hitro priti do kvalitetnih pravnih informacij, pa bodisi nimajo časa za zahtevnejše pravne poizvedbe ali pa niso opremljeni z najsodobnejšo komunikacijsko opremo. Pravni strokovnjak bo za vas poiskal pravne informacije. Naj po gos te je obis kan del je Register predpisov, kjer lahko najdemo ureditev domačega in evropskega pravnega reda z pripadajočo zakonodajo (registri, zakoni, podzakonskimi predpisi, Uradni list RS, mednarodnimi sporazumi EU, pripravljalnimi akti EU, parlamentarnimi vprašanji), javnimi objavami, strokovno literaturo (objave publikacij, strokovnih člankov ter člankov o ustavnem sod stvu), sod no prak so (odločitve Ustavnega sodišča RS, judi ka ti vrhov ne ga, višje ga in upravnega sodišča RS, judikati EU, pravna mnenja in stališča ter

sodbe velikega senata) ter dnevne informacije.

GVIN.com

GVIN.com daje celovit vpogled v poslovanje slovenskih podjetij, v njihova vodstva, ter v tržno dogajanje doma, v svetu in po posameznih industrijskih panogah. Na voljo so kakovostne in ažurne informacije iz različnih virov, urejene v pregleden spletni servis. Namenjen je tako zahtevnim kot manj zahtevnim uporabnikom v vseh oddelkih podjetja. Prijava je možna tudi iz računalnika, ki ni v knjižnici.

ERIC ERIC služi za iskanje strokovne in znanstvene literature s področja vzgoje in izobraževanja: pedagogi ka; andra go gi ka; didak ti ka; defektologija; psihologija; učenje in individualni razvoj; izobraževalni procesi v učilnici, šoli, družbi; kurikulum; socialni procesi, okolje in strukture; raziskovanje in metodologija; zgradbe in oprema; informacijski in komunikacijski sis te mi itn. Poudarek je na severnoameriškem prostoru. Obsega bibliografske podatke z abstrakti o člankih iz 980 časopisov, raziskovalnih in tehničnih poročilih, prispevkih z konferenc, knjigah, diser ta cijah, bese di la “ ERIC Digests” itn. od leta 1966 dalje. Za člane Knjižnice Velenje je prijava možna tudi iz računalnika, ki ni v knjižnici.

Oxford English Dictionary Online

kovne slovarje (leksikone) za širok spekter področij - od posameznih panog znanosti do mitologij in merskih enot, biografske imenike (kdo je kdo itn.), podrobnejše preglede nekega področja (“Oxford Companion...”), referenčne priročnike za angleški jezik (slovnica, etimologija, kratice itn.), zemljevide, opise zdravil itn. Rezultate lahko shranimo na katerikoli pomnilniški medij, natisnemo ali pošljemo po elektronski pošti. Za člane Knjižnice Velenje je prijava možna tudi iz računalnika, ki ni v knjižnici.

Oxford Music Online Podatkovna zbirka vsebuje prek 47000 člankov iz The New Grove Dictionary of Music and Musicians, The New Grove Dictionary of Opera in The New Grove Dictionary of Jazz. Poleg besedila zbirka vsebuje tudi primere zvočnih in notnih zapisov ter 3D predstavitve instrumentov. Za polno funkcionalnost podatkovne zbirke potrebujemo Windows Media Player (za poslušanje zvočnih datotek), Scorch plugin (za dostop do primerkov glasbenih zapisov v formatu Sibelius) in 3D image viewer (za 3D predstavitve instru men tov potre buje mo Viewpoint Image viewer). Za člane Knjižnice Velenje je prijava možna tudi iz računalnika, ki ni v knjižnici.

Oxford Reference Online Oxford Reference Online Premium Collection vsebuje prek 100 različnih enciklopedij in slovarjev za različna vsebinska področja. Služi za iskanje pomena besed, iskanje definicij, pojasnil, podatkov, oseb itn. ORO Premium obsega angleške eno- in dvojezične slovarje, stro-

Directory of Open Access Journals DOAJ ponuja odprt dostop do 5400 naslovov prosto dostopnih, recenziranih strokovnih revij v polnem tekstu. Iskanje je omogočeno po naslovu revije ali po različnih strokovnih zvrsteh.

Arhiv družboslovnih podatkov (ADP)

Arhiv časnika Večer Dostop do arhiva časnika Večer je za čla ne Knjiž ni ce Vele nje možen tudi iz računalnika, ki ni v knjižnici.

Digitalna knjižnica Slovenije Najuglednejši slovar angleškega jezika v elektronski obliki. Elektronska oblika Oxford English Dictionary (druga izdaja), najbolj avtoritativnega in najobsežnejšega slovarja angleščine. Obsega približno 290000 gesel, vključuje tudi etimologije besed, primere uporabe, izgovorjavo itn. Za člane Knjižnice Velenje je prijava možna tudi iz računalnika, ki ni v knjižnici.

dov. Ponuja prosto iskanje po virih in dostop do digi tal nih vse bin (dostop do portretov najbolj znanih Slovencev in Slovenk, poslušanje stare slovenske glasbe, sprehaja nje po sloven skem ozem lju s pomočjo starih zemljevidov, informacije o literarnem ustvarjanju slovenskega naroda v revijah Ljubljanski zvon in Dom in svet, Magna karta in Gutenbergova biblija ter drugi zakladi svetovnega pomena). Zbirke so sestavljene iz besedil (časopisje, članki, znanstveni članki, knjige, poročila ARRS, visokošolska dela), slik (artoteka, fotografije, notno gradivo, plakati, razglednice, rokopisi, zemljevidi) ter multimedije (vir tualne razstave, zvočni posnetki).

Digitalna knjižnica Slovenije je spletni portal za dostop do digitaliziranega znanja in kulturnih zakla-

ADP je osrednji slovenski družboslovni arhiv podatkov. ADP hrani zbirko podatkov, zanimivih za družboslovne analize, s poudarkom na problemih, povezanih s slovensko družbo. Prednost imajo vse bin sko pomemb nej še in metodološko dobro izdelane raziskave, ob tem še posebej podatki skozi čas in mednarodni primerjalni podatki, pri katerih je upoštevana Slovenija. Naloga ADP je shranjevati podatke iz preteklih raziskav, da bi jih bilo mogoče ponovno uporabiti. Podatki so namenjeni predvsem izobraževanju ter raziskovanju. Prednost arhiva je v tem, da so podatki iz različnih raziskav urejeni in spravljeni na enem mestu, kjer lahko uporabniki poiščejo in naročijo gradivo, ki ga

potrebujejo. ADP deluje kot organizacijska enota v okviru Inštituta za družbene vede.

Statistični urad Republike Slovenije Por tal Sta tis tič ne ga ura da Republike Slovenije hrani in obdeluje podatke na področju državne statistike. Podatki so razdeljeni na statistična področja, kot so demografsko socialno področje (opisi s podatki o prebivalcih, o njihovi življenjski ravni, socialni in zdravstveni var nosti, ter s podatki o aktivnosti in življenjskem slogu prebivalstva), ekonomsko področje (združuje proizvodne in storitvene dejavnosti, s podatki pa je predstavljena celotna ekonomska aktivnost), okolje in naravni viri (predstavljeni so s podatki kmetijstva in ribištva, gozdarstva in lova, ozem lja in pod neb ja ter kazalniki za okolje in energetiko) ter splošno (prikazuje geografske in upravno-prostorske delitve Slovenije, volilno statistiko in informacije o dejavnosti Statističnega urada RS) Podat kov ne baze sestav lja jo podatkovni portal SI-STAT, ki na enem mestu vsebuje povezave do vseh statističnih podatkov, banka statističnih podatkov, ki vsebuje vnaprej pripravljene standardne tabele in ponuja možnost samostojne priprave tabel ter interaktivna orodja, kot so interaktivni statistični atlas, tematska kartografija, baza imen in priimkov, baza krajevnih imen, prebivalstvena piramida, baza rojstnih dni ipd. Prav tako lahko pridemo so evropskih statističnih podatkov, ki so objavljeni na straneh Eurostata.

Evropska knjižnica Evropska knjižnica je skupen por tal 48 evropskih nacionalnih knjižnic v 35 jezikih, ki vodi do evropskih knjižničnih zakladov. Omogoča poizvedovanje po zbirkah evropskih nacionalnih knjižnic v digitalni obliki (knjige, posterji, karte, glasba, video ipd.) ali bibliografiji.

 Lidija Črnko

Eduroam in Libroam Slovensko visoko šolstvo in del knjižnic sta vključena v omrežje, imenovano Eduroam, ki študentom omogoča dostop do akademskih omrežij širom po Evropi s pomočjo avtorizacije v enem samem, t.j. v domačem omrežju. To pomeni, da prideš – recimo - iz Norveške v Slovenijo in lahko uporabljaš slovensko akademsko mrežo za dostop do interneta, kot da si študent katere od slovenskih fakultet, torej zastonj. Ugodnost velja seveda tudi za slovenske študente v tujini. Gostovanje v tujih omrežjih (roaming) zna biti namreč hudo draga reč. Velenjska knjižnica je tik pred tem, da postane član te velike evropske družine. V Sloveniji se Eduroamu pridružuje še Libroam, se pravi gostovanje knjižničnih članov pod enakimi pogoji. Novi servis bi naj zaživel do konca septembra – skupaj s knjižničnim brezžičnim omrežjem.

 Lado Planko


Naš čas, 30. 9. 2010, barve: CMYK, stran 25

Velenjski časopisi na spletnem por talu Digitaliziranemu video in filmskemu, zvočnemu in slikovnemu gradivu so se v domoznanski zbirki velenjske knjižnice pridružili tudi velenjski časopisi. S finančno podporo Ministrstva za kulturo smo v knjižnici letos digitalizirali vse osrednje velenjske časopise, od prve številke Velenjskega rudarja iz leta 1953 do najnovejših primerkov Našega časa. Vsi ti časopisi so odslej v elektronski obliki javnosti dostopni na spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije – Dlib.si. Gre za digitalizirano gradivo v skupnem obsegu 21.157 časopisnih strani, ki so najprej od leta 1953 do 1957 izhajale pod imenom Velenjski rudar, od leta 1960 do 1965 kot Rudar, nato do leta 1972 kot Šaleški rudar in od leta 1973 dalje kot Naš čas. Velenje kot mesto je mlado. Prejšnje leto je praznovalo svojo petdesetletnico, v osnovi pa je bilo zgrajeno v petdesetih letih prejšnjega stoletja, torej v nekaj manj kot desetih letih. Verjetno ni edino, zanesljivo pa je med maloštevilnimi mesti na svetu, pri katerih zgodovina njihovega nastanka sovpada z začetkom izhajanja lokalnega časnika. Osrednji lokalni časopis je namreč pričel izhajati leta 1953, torej vzporedno s pričetkom gospodarskega preporoda, ki je temeljil na premogovništvu in v zvezi s tem tudi na začetku urbanizacije Velenja in njegove bliskovite preobrazbe iz podeželskega trga v mesto. Izhajal je do leta 1957, pod drugim imenom pa je ponovno in brez prekinitve

Kako pridemo do velenjskih časopisov na spletu? Preko internetnega naslova http://www.dlib.si pridemo na portal Digitalne knjižnice Slovenije, kjer v iskalnik vpišemo naslov časopisa, ki ga želimo brati. Od velenjskih časopisov lahko izbira mo med Velenj skim rudar jem, Rudar jem, Šaleš kim rudar jem in Našim časom.

pričel izhajati od leta 1960 dalje (vmes je le spremenil ime). Zato je lokalni velenjski časopis ne le svojevrstna kronika nastajanja Velenja kot mesta in čedalje pomembnejšega gospodarskega središča, ampak je tudi izjemno dragocen zgodovinski vir. Kot tovrstni vir pa je pomemben tudi za celotno Šaleško dolino in kasneje tudi za Zgornjo Savinjsko dolino in Koroško. Čeprav je

izhajal pod različnimi imeni in so bili izdajatelji različni, je med njimi kontitnuiteta: prva časopisa sta sicer bila formalno glasili velenjskega rudnika, vendar sta od samega začetka enakovredno pokrivala tudi širše lokalno območje, ki je obsegalo današnjo velenjsko in šoštanjsko občino. Še pred slabim desetletjem so osrednji velenjski časopisi, kolikor jih je sploh bilo

zbranih, zaprašeni ždeli nekje v temnem in odročnem kotu velenjske knjižnice, daleč od oči in rok bralcev. Najprej jih je bilo treba zložiti po številkah in letnicah, potem se je začelo mukotrpno iskanje številnih manjkajočih številk in celo kompletnih letnikov in ko so časopisi končno bili dostopni bralcem, se je pokazalo, da jih še veliko manjka. Zadrega je bila še toliko večja

ob dejstvu, da nobena institucija v Šaleški dolini ne hrani vseh številk. Četudi bi združili arhive Muzeja Velenje, Premogovnika Velenje in naše knjižnice, bi še vedno manjkalo nekaj številk. Pri tem pa tudi v ljubljanski Narodni in univerzitetni knjižnici nimajo kompletnih izvodov. Ob vseh teh slabih pa je bila dobra novica vsaj to, da šele vsi ti arhivi skupaj premorejo kompleten arhiv. Seveda se nismo mogli sprijazniti s tem, da bi naše bralce pošiljali v Muzej in NUK ali celo v arhiv Premogovnika, zato smo razmišljali o kopiranju manjkajočih izvodov. Pri tem nas je prehitela tehnološka novost, ki se imenuje digitalizacija, in z njeno pomočjo imamo poslej združeno tisto, česar sicer nikoli ne bi mogli združiti na istem mestu. Na spletnem portalu Digitalna knjižnica Slovenije so odslej ti časopisi dostopni komurkoli kjerkoli na planetu.

 Silvo Grmovšek

Bralna čajanka in bralne urice za starejše Pravljice v angleškem

in nemškem jeziku Oktobra pričenjamo z novo obliko pravljic za otroke, in sicer v angleškem in nemškem jeziku. Maja smo za pokušino pripravili po eno pravljico v angleškem in nemškem jeziku. Izkazalo se je, da je bila novost mladim poslušalcem izredno všeč, zato smo se odločili, da jeseni pripovedovanje pravljic nadaljujemo. Tako bodo lahko otroci od 5. leta dalje prisluhnili pravljicam v angleškem jeziku vsak 1. torek, pravljicam v nemškem jeziku pa vsak 2. torek v mesecu, vsakič ob 17. uri. Otroci ne potrebujejo jezikovnega predznanja, saj namen pravljic ni učenje jezika, ampak skozi igro, zgodbo, ilustracije in rime otrokom približati jezik ter jih spodbuditi k sodelovanju.

 Metka Pivk Srdič

Knjižnica Velenje poleg svoje osnovne dejavnosti opravlja še vrsto drugih, ki so namenjene otrokom in odraslim. V letu 2010 smo program dejavnosti razširili še z bralnimi uricami in bralnimi čajankami. Povezali smo se z Domom za var stvo odraslih Velenje, kjer izvajamo bralne urice vsak prvi četrtek, in s Centrom starejših Zimzelen Topolšica, kjer imamo bral-

no čajanko vsako prvo in zadnjo sredo v mesecu. Čajanke so namenjene stanovalcem domov, ki iz zdravstvenih razlogov težko berejo, zelo radi pa prisluhnejo brani besedi. Knjižničarka vedno predstavi določeno knjigo in prebere nekaj odlomkov iz knjige, na koncu pa sledi pogovor. Na čajankah predstavljamo tudi knjige domačih avtorjev. Nekatere od teh bomo

povabili tudi medse. Zanimanje za bralne urice in čajanke je veliko, posebno v Topolšici so čajanke zelo dobro obiskane. S skupnim pogovorom ob branju knjig poglabljamo medsebojne odnose, stanovalcem doma pa omogočimo kvalitetnejše preživljanje prostega časa, ob tem pa tudi sami rastemo.

 Bernarda Lukanc

Rastem s knjigo Glasbena zbirka raste

Z novim šolskim letom se začenja tudi projekt Rastem s knjigo, ki ga že dobro poznamo. Letos se bomo v naši knjižnici srečali s sedmošolci že petič. Ta projekt izvajamo splošne knjižnice po vsej Sloveniji pod okriljem ministrstva za šolstvo in Javne agencije za knjigo RS. Namen našega projekta je povabiti v splošno knjižnico vse sedmošolce osnovnih šol iz občine ter jim pokazati, kaj vse jim knjižnica ponuja. To je prijetno druženje, v katerem nas učenci bolje spoznajo, naučijo se iskati gradivo po katalogu, pokažemo jim naše »pomočnike«, kot so: knjigomat, Biblio24, elektronski katalogi, legende postavitve gradiva … Obenem se seznanijo s potekom vpisa novih bralcev, ponudimo jim možnost reševanja naših kvizov, povabimo jih na Cool knjigo. Skratka, ura in pol nam v dobrem vzdušju čisto prehitro mine. Nato dobijo vsi sedmošolci še knjižno darilo. V tem šolskem letu bo to pesniška zbirka Toneta Pavčka Majnice z ilustracijami Kostja Gatnika. Enak projekt za sedmošolce teče tudi v knjižnici Šoštanj ter v knjižnici Šmartno ob Paki. Letos se je projekt razširil, srečali se bomo tudi z učenci prvih letnikov srednjih šol. Na obisk v knjižnico so se v letošnjem šolskem letu prijavile tri velenjske srednje šole: gimnazija, strojna šola ter šola za storitvene dejavnosti. Glede na to, da vsi učenci ne prihajajo iz naše občine, bo ta obisk naše knjižnice za marsikoga mogoče celo prvi. Če boste imeli pripravljeno dijaško izkaznico, se lahko takrat tudi vpišete. Članarine do 18. leta starosti ni. Tudi srednješolci bodo dobili knjižno darilo. Zanje je pripravljen roman Slavka Pregla Geniji brez hlač. Knjigo je ilustriral Gašper Rus.

 Stanka Ledinek

Bralci so se v velenjski knjižnici že navadili na zbirko stripov, manj pa sta v oči padli dve zbirki posnetkov iz serije Brilliant Classics – kompleta del J. S. Bacha in W. A. Mozarta. Oba komponista sta za živega napisala toliko, da je bilo za vsakega treba kakih 150 cd-jev … Zbirki sta dragoceni ravno zato, ker so v obeh vsa dela, tudi tista manj znana, ki jih sicer ni dobiti ali pa se do njih težko pride. Šele kratek čas pa je zbirka bogatejša za vrsto pesmaric - songbooks. Gre za izbore priredb za različne instrumente predvsem popularnih glasbenih zvrsti – popa, rocka, bluesa ipd. Večina pesmaric je razen z notnim zapisom opremljena tudi s teksti, tabulaturo (prijemi) in posnetki na cd-jih. Za vse, ki bi se radi razvedrili z instrumentom ali ob njem, prava priložnost. Sploh pa pesem v teh ne posebno prijaznih časih zelo prav pride … Za ljubitelje glasbe knjižnica pripravlja še eno poslastico, o kateri bomo še poročali – online dostop do zbirke z več kot 40.000 cd-ji oz. s 600.000 posnetki. Prepričajte se sami!

 Lado Planko

Kako do knjige Z nabavno politiko knjižnice se bralci komaj kdaj srečajo zavestno, največkrat takrat, ko jim ne uspe priti do želene knjige, kar je potem vzrok za nejevoljo. Komaj kdo se vpraša, kako je sploh s tem, kako knjižnica kupuje tisto, kar pač kupuje, in zakaj je do nekaterih naslovov mogoče priti takoj, do drugih pa mesece dolgo ne. Za nakup gradiva obstajajo strokovna priporočila, ki knjižnicam nalagajo osnovna razmerja pri nakupu gradiva; te normative in standarde sprejema nacionalni svet za knjižničarstvo pri ministrstvu za kulturo, nazadnje so bili obnovljeni leta 2005. Prvi normativ je količinski: na vsakih 1000 prebivalcev naj bi knjižnica letno kupila vsaj 250 enot gradiva, do leta 2015 pa naj bi se ta številka povečala na 400 enot gradiva letno. V prvem primeru bi za celotno področje Šaleške doline morali nabaviti 11.000 knjig in drugega gradiva, v drugem pa celo 18.000. V praksi teh številk nikoli ne dosežemo, le dvakrat smo se približali številu 11.000 enot. Večinoma se zbirka povečuje za 8-9.000 enot letno, kdaj pa kdaj pa ostane število prirasta tudi pod 7.000 enotami. Letno nabavimo od 3.500 do 4.000 naslovov, praktično vse, kar je omembe vrednega na trgu. Priporočena sestava knjižnične zbirke je 60 % naslovov (ne izvodov) neleposlovnega gradiva in 40 % leposlovja (romanov, dramatike, poezije itd.). Poleg tega je treba uresničevati razmerje 30 % naslovov za mladino in 70 % za odrasle, ki ga zadnja leta praktično ni mogoče doseči, ker je na

trgu premalo naslovov za mlade. V zbirki mora biti dalje vsaj 10 % neknjižnega gradiva (zemljevidov, slik, cd-jev oz. dvd-jev, dostopov do plačljivih digitalnih podatkovnih baz itd.) in enak delež gradiva v tujih jezikih; podrobnejša razmerja so prepuščena knjižnicam samim. In seveda njihovim financerjem. Nakup pa ni edini način nabave. Knjižnice si pomagajo še z zamenjavami in darili. Po zakonu o knjižničarstvu so knjižnice dolžne vzeti vsako knjižno darilo, vendar ga niso dolžne uvrstiti v zbirko, saj ne bi imelo smisla v regal postavljati nečesa, kar tam že stoji ali kar je zastarelo, drugače neustrezno itd. Bralcem, ki nam podarijo knjige, se skušamo kljub temu oddolžiti. Postopanje s knjigami, ki sledi, pa je del skrbi za to, da se ne bi knjige po nepotrebnem uničevale in da ne bi zaradi nepazljivosti uničili posebno redkih ali dragocenih knjig. Če se vam torej zgodi, da ne morete do knjige, po kateri je veliko povpraševanje, si jo najprej rezer virajte. Ker v COBISS-u spremljamo število rezervacij, občasno in po potrebi dokupujemo tiste knjige, na katere je treba najdlje čakati. Če se vam zdi, da bi bilo čakanje predolgo (recimo pol leta), pa mirne duše predlagajte nakup – vsaka knjižnica je vesela predlogov bralcev, tudi če jih ne more uresničiti. Tako sicer ni jamstva, da bo vaš predlog uspel, ampak kdor ne poskusi, ne bo nikdar vedel …

 Lado Planko


Naš čas, 30. 9. 2010, barve: CMYK, stran 26

Pogovor z etnologom in folkloristom Ambrožem Kvartičem

Danes burek ni, peč ne dela spljoh Velenjske urbane legende Verjetno bo za večino bralcev presenečenje, da se je tradicionalnemu folklornemu gradivu iz Šaleške doline, ki sta ga v prvi polovici prejšnjega stoletja zbrala Fran Mlinšek in Janko Orožen, pridružilo še živo gradivo. Gre za današnje velenjske urbane legende oziroma sodobne povedke. V diplomski nalogi iz leta 2009, za katero je dobil študentsko Prešernovo nagrado, jih je zbral, obdelal in interpretiral Ambrož Kvar tič (na sliki), diplomant Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na ljubljanski filozofski fakulteti. Na tem oddelku je zaposlen kot mladi raziskovalec. Zgodbe, ki jih objavljamo ob intervjuju, so iz njegove diplomske naloge.

duhu skrivnostne štoparke iz Hude luknje. Podobna zgodba kroži tudi v Zgor nji Savinjski dolini in na Dolenjskem, le da sta prizorišči dogajanja Solčava in Novo mesto. Kar velenjske zgodbe dela posebne, so detajli, s katerimi so umeščene v lokalno okolje. Recimo, zgodba o nekem gostinskem lokalu postane specifična, ko je ta lokal konkretiziran in ga je mogoče prepoznati kot velenjskega. Tudi v zgodbah s tematiko spolnosti je mogoče prepoznati konkretne osebe, zato je odločanje o njihovi javni objavi zelo delikatno. Sicer pa prav zaradi te žgečkljivosti in

Duhovi v Hudi luknji

Mesarji S: Je mesar iz bližnjega kraja vozu ženska trupla, in sicer zgodilo se je tk, da je na poti v Vojnik na enmu rukerju so se odprla vrata tovornjaka in iz tistega tovornjaka je padla ženska noga. In pol so ljudje začeli govorit, da daje žensko meso v hrenovke. R: Kako pa veš, da je bila ženska noga in ne moška? S: Ja ne vem, mogoče je bla nalakirana (smeh).

Neka ženska se je kazala in je blo v bistvu, da je večkrat štopala in pol tisti, ko so jo pobrali, je pol v bistvu pač, ko so se peljali, zginla vmes. Recimo, če je na zadnjih zicih sedela, ko so jo pobrali, je čez en čas ni več blo. To sem več zgodbic čula.

ima jo tudi vzgoj no funkcijo, deni mo nevarnost pred okužbo z aidsom ipd. Kako je z zgodbami o odnosih do tujcev, Neslovencev? Ali lahko nasploh govorimo o tem, da gre za nadpovprečno razširjenost zgodb, ki kažejo na netoleranco in sovraštva do Drugega? V primerjavi z ostalimi temami ti motivi ne štrlijo iz povprečja, podobne zgodbe se lahko najdejo kjerkoli in Velenje ni

Predmet folklorističnih raziskav torej ni le preteklost, ampak tudi sodobnost? Folklora niso le njeni tradicionalni žanri, kot so pravljice, miti in preteklo ljudsko izročilo, zato še zdaleč ni mrtva. Še vedno živi v novih in sodobnih zgodbah skozi nove oblike, kot so urbane legende oziroma povedke, vici, govorice in memorati, tj. pričevanja o nenavadnih osebnih doživetjih. V slovenskih akademskih krogih so sredi devetdesetih letih prejšnjega stoletja pod vplivom tuje folkloristike pričeli opozarjati, da tudi pri nas ob tradicionalni obstaja še sodobna urbana folklora. Z njo se ukvarja sodobna folkloristika, ki ne išče ostankov folklore iz preteklosti, kajti njen predmet so tukajšnji in zdajšnji folklorni procesi. Če bi folkloristika ostala zgolj pri proučevanju preteklih in tradicionalnih družb, bi kot veda počasi usahnila. Zakaj ste se odločili za proučevanje velenjskih folklornih zgodb? Katere so njihove glavne značilnosti? Sem Velenjčan in zgodbe, ki nastajajo med prebivalstvom, so me že od nekdaj zanimale. Tudi sam sem jih pripovedoval, čeprav se tedaj še nisem zavedal njihovega konteksta in ozadja. Zbrani folklorni material kaže, da med velenjskimi urbanimi legendami ni izvir nih zgodb, kajti enaki ali podobni motivi se pojavljajo na različnih geografskih območjih, kar je sicer splošna značilnost urbane folklore. Kot primer naj omenim zgodbo o

Duhovi v Hudi luknji Pač js je nikol nisem vidu, čeprav sem se v tistem času v šolo vozu. Zgleda, da sem mel js tako smolo, da je vedno prej zginala, ko bi jo pa js vidu. Vsi so rekli, da Črna baba v Hudi luknji avtobuse štopa pa gor pride, pol pa kr zgine. Tk se je čulo pol, ko so sprevodniki prpovedvali, da je pršla pa kr zginla pa da je blo vse tk čudno.

Tujci Ko je en naroču kebab, pa mu je on reku: »A boš za tuki al za po peš?« To je isto ko ono pri kebabu, ko je en pršu pa reku, da bi rad kebab brez čebule, pa mu je on reku, kao: »Ej, nimam čebule, a lahko brez česa drugega?« Gor v Teksasu, v Rudnik pubu so se nekrat menda stepli jugoviči. Pol je pa pršla policija pa so delali zapisnik, pol pa je kao policaj enga vprašu: Kk ti je ime, pa kaj si po poklicu?« Pa je pol un reko kao: » Pa nisam ja poklicu!« Ko je enkrat, tam pr Livadi so na igrišču neki fuzbal špilali, neki ga je foter poklicu domu, pol pa se je kao poslovil: »sori, morem iti domu učit knjige!«

Kontaminacija hrane in tujci Ja pač, ko prideš na sladoled, ne smeš nikol pojest cel sladoled, morš pustit tist čisti konc korneta, ker s tistim si pa sladoledarji ušesa umivajo.

intrigantnosti te zgodbe sploh vstopijo v folklorizacijski proces, kajti nekako zadevajo in vznemirjajo vse člane naše lokalne skupnosti. Mimogrede, obvestilo na vratih lokala s hitro prehrano, ki je tudi naslov tega članka in vaše diplomske naloge, naj bi videli ne le v Velenju, ampak tudi v Ljubljani in na Jesenicah. Seveda, to le potrjuje fenomen, ki ga v folkloristiki označujemo z izrazom migracijske folklorne zgodbe. Kaj pa nam zbrano gradivo pove o aktualnem duhu časa v Velenju, o tukajšnjih predsodkih, stereotipih, strahovih ipd.? Za folklor ne zgodbe velja neke vrste obče dejstvo, da so sredstvo, s katerim neka skupnost izraža svoje tesnobe, strahove in skozi njih kanalizira svoja negativna čustva. Zato odkrivanje in interpretiranje teh zgodb odstira pogled v »temno plat« življenja skupnosti, kajti iz njih

je mogoče izluščiti družbeni problem ali konflikt. Ko ta izgine, potem tudi zgodbe prenehajo krožiti med ljudmi. V Velenju se je v nekaj desetletjih naselilo ogromno ljudi z različnimi kulturnimi izkušnjami, pri čemer intenzivno mešanje, ki ga je sprožil razvoj tega mesta, ni potekalo gladko. Še vedno je veliko predsodkov in prikritih konfliktov. V zadnjem desetletju je bilo tudi nekaj travmatičnih dogodkov, kot so uboji, težke prometne nesreče. Vsaka hipna ali postopna sprememba, ki pretrese skupnost, se bo odrazila tudi v folklornih zgodbah. Tak primer so zgod be o poli ca jih, ki kažejo nezaupanje do tistih, ki naj bi zagotavljali varnost in jo po teh zgodbah v zvezi s prometno nesrečo med policijskim avtomobilom in motoristom s sovoznico na Kid ri čevi uli ci niso uspe li zagotovi ti. Potem so še generacijsko pogojene zgodbe, ki krožijo med mlajšimi najstniki, ki se srečujejo s spolnostjo. V obtoku je veliko zgodb z različnimi izkušnjami, ki pa

kotel, ki vre. Sicer pa so folklorne zgodbe sredstvo za projekcijo kolektivnih čustev, so torej neke vrste družbeni regulator, denimo nasilje se kanalizira v folklorne zgodbe, predvsem v vice. Ali te zgodbe opravljajo tudi socialno kontrolo? Tudi, ven dar manj od tis tih veli kih zgodb iz preteklosti. Danes je najbolj pri-

sotna že omenjena vzgojna funkcija, po kateri se z zgodbami o tem, kaj vse se zgodi, če kršimo pravila, z vzgojnega vidika regulirajo odnosi v lokalni skupnosti. Kaj pa tranzicijski prehod iz socialne egalitarnosti v čedalje večjo neenakost? Tega je v primerjavi z ostalimi temami manj. Veliko je teh zgodb v zahodni Evropi in Severni Ameriki, kjer so družbene razlike izkusili že veliko pred nami. To, kar se pri nas kaže kot predsodek do tujcev v zvezi z, npr., predmeti, ki naj bi jih našli v hrani, ki jo ponujajo gostinski lokali tujcev, je v ZDA usmerjeno proti velikim prehrambenim multinacionalkam v obliki zgodb o tem, da so našli miš v Coca coli ali netopirja v Mcdonaldsovem hamburgerju.

Mesarji Par desetletij nazaj naj bi v Šaleku živel en mesar, ki je ženske ugrablju pa iz njihovih jošk meso uporablu za svoje izdelke. Men se zdi, da je delu mesni sir al ka že iz tega. Zato si js tega nikol nism upu jest! To mi je povedla moja oma. Sam verjetno ni res.

»Požigalec« je že zdavnaj postal ne le lokalna legenda. Gre v tem primeru za izvirno velenjsko zgodbo z njenimi konkretnimi velenjskimi protagonisti, čeprav je prišla v javnost v informativni oddaji slovenske komercialne televizijske postaje? Ta zgodba je zelo zanimiva. Izvor je nedvomno znan, sam intervju oziroma televizijski prispevek, v katerem je zgodba nastala, še ni folklorni material, ker gre pač le za izjavo za javni medij. Zanimivo je to, kar je ta izjava sprožila. Prej kot Velenjčani so zgodbo zagrabili drugi, prišla je na internet, nastala je spletna stran Požigalec.com, pričeli so tržiti majice s slogani v zvezi s to zgodbo, pojavile so se številne parodije ipd. Skratka, zgodba je začela živeti novo življenje, ki pa mu že lahko rečemo foklora. Dobila je veliko variant, izjave njenih akterjev so postali popularni citati, »pa take fore« so postale del žargona mladih. Izvor zgodbe je torej nedvomno velenjski, vendar je kmalu eksplodirala ven iz lokalnih meja in je postala kolektivna last mladih v Sloveniji.

 Silvo Grmovšek

Požigalec – transkript objavljene video izjave A: »Mel je v torbi bencin pa take fore, tk da ...« Novinarka: »Pa ste ga poznali?« A: »Ne, ne, ne, js ga nism prej poznal ...« B: »Vzeli smo mu prvo kolo pa je on reku da bo policijo klicu, pa se je začel neki … tam bil je živčen, pa je reku: »Ne klicat policijo, kupu sm kolo neki za dva jurja,« sem pa tja. Pa sm js reku: »Ja, ka ti bo pa torba, če si kupu kolo, pa ka maš u torbi,« pa ni hotu pokazat torbe pa sm pogledu, pa je blo not neki trdega. Pa sm reku: »Dj pokaž, ka maš u torbi,« pa je reku: »Ne!« pa se je tam upiru, pol ga je pa on primu za eno roko pa js za eno roko pa sem pogledu u torbo pa je mel bencin. Pol mu je pa on reku: »Ti si ziher požigalec!« pa se je zašvicu ful.

Priloga Našega časa, Velenje, september 2010 Glavni in odgovorni urednik: Vlado Vrbič Pripravili: Lidija Črnko, Bernarda Lukanc, Stanka Ledinek, Metka

Pivk Srdič, Vlado Vrbič, Lado Planko, Silvo Grmovšek, Peter Groznik – Peč Fotografije: arhiv Knjižnice Velenje Oblikovanje in prelom: Naš čas, Janja Košuta Špegel


Naš čas, 30. 9. 2010, barve: CMYK, stran 27

ZANIMIVO

30. septembra 2010

Oven od 21.3. do 21.4.

27

Nagradna križanka BETTI Kletna etaža Nakupovalni center Telefon: 03 589 40 99

Veliko ste govorili in nič manj obljubljali, sedaj pa je čas, da začnete besede spravljati v življenje. Težko bo, če tega ne boste začeli kar takoj uresničevati, saj si lahko na glavo nakopljete krepke sovražnike, ki pa jih v teh dneh res ne potrebujete. Že tako boste imeli precej težav doma in to predvsem zaradi prevelikih želja družinskih članov. Prihaja čas, ko jim boste morali povedati, da niso pomembni le oni, ampak tudi vi. In prav za vas vam zmanjkuje energije in časa. Zato skušajte to spremeniti že v naslednjih dneh, saj vam jo bo sicer zagodlo zdravje. Dobro veste, da se vam telo vedno maščuje, kadar ne poskrbite zanj.

V novi trgovini z metrskim blagom Betti vas čaka izjemna ponudba po zelo ugodnih cenah. Stopite v svet čudovitih modnih tkanin za vsak dan in za svečane trenutke, prijazno vam bodo pomagali z nasvetom.

Bik od 22.4. do 20.5. Zavedati ste se začeli, da boste morali vložiti zelo veliko truda, če boste želeli uresničiti vse želje, ki ste si jih zadali v letošnjem poletju. September se hitro bliža, z njim pa bo hitro konec tudi meteorološkega poletja. Prihaja čas, ko sami ne boste vedeli, kje se vas drži glava, zato ob koncu tega tedna uživajte v brezdelju in razvajanju v dvoje.. Ker dobro veste, kaj vse vas še čaka, se dela lotite brez odlašanja, že v ponedeljek. Čas brezdelja je žal preteklost. Izzivi, ki so pred vami, pa vam še ne povzročajo nespečnosti. Po svoje se jih veselite.

Polepšajte svoj dom, vnesite vanj toplino, izberite kakšno novo dekorativno tkanino. Ponudbo v trgovini Betti zaokroža ves šiviljski pribor, na enem mestu najdete vse za šivanje:šivanke, zadrge, trakovi, čipke, igle, sukance…

Dvojčka od 21.5. do 21.6. Žal energije v naslednjih dneh ne boste imeli na pretek, zato boste tu in tam jezni celo sami na sebe. Vsaj še nekaj dni boste potrebovali veliko počitka. In tudi bolj zdravega načina življenja, saj ste končno ugotovili, da nihče ne bo poskrbel za vas in vaše počutje, če tega ne boste storili sami. Ob koncu tedna vas čaka veliko presenečenje, ki zna vaše življenje precej spremeniti. In to že v kratkem. Na spremembo se sicer po tihem pripravljate že nekaj časa, vendar se bo sedaj izkazalo, da gre zares. Z večjimi nakupi še malo počakajte. Ni rečeno, da boste pričakovane evre tudi dobili. Slabo kaže.

Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, Velenje, s pripisom »BETTI«, najkasneje do ponedeljka, 11. oktobra. Izžrebali bomo tri nagrade:

Rak od 22.6. do 22.7. Začetek letošnjega oktobra bo za vas lep. Naslednji dnevi bodo proti vašim pričakovanjem tudi precej umirjeni. Zdelo se vam bo, kot da končno lažje dihate, saj nekoga, ki vam povzroča kepo v grlu, ne bo v vaši bližini. Dobri prijatelji, s katerimi ste se že nekaj časa bolj malo videvali, vam bodo polepšali marsikateri dan. Sploh ob koncu tedna boste z njimi preživeli nekaj nepozabnih ur. Največ težav boste pravzaprav imeli s poslovnimi partnerji, predvsem tistimi, ki vam še kaj dolgujejo. Denarnica res še ne bo prav debela. Zdravje pa bo solidno in to vam pomeni največ.

1. nagrada: metrsko blago v vrednosti 15 evr. 2. in 3. nagrada: metrsko blago v vrednosti 10 evr. Nagrajenci velike nagradne križanke Opel AC Celeia, objavljene v tedniku Naš čas dne 16. septembra so: 1. nagrado: vikend z Opel Merivo: EGIDIJ PETRETIČ, Stanetova 30, Velenje 2. nagrado:majica in vetrovka: MIHA KVARTIČ, Prešernova 22 c, Velenje 3. nagrado: vetrovka in kapa: BERNARD ZALOŽNIK, Gozdarska 96, Mislinja

Lev od 23.7. do 23.8. Zasuli vas bodo z delom, kar vam proti vašim pričakovanjem ne bo v preveliko breme. Dnevi se vam bodo spet zdeli prekratki, motilo vas bo tudi pogosto deževje. A najbolj kriva bo obilica dela in premalo časa zase. Partner si bo pri vas želel več vedrosti in nasmejanosti. Potrudite se! Čeprav si sprva ne boste priznali, vas bo počutje ob njegovih očitkih v to prisililo. Nimate še prave moči, sploh takšne, kot bi si jo želeli ne. In je tudi ne boste dobili, če se ne boste spočili, potem pa z rekreacijo poskrbeli za boljše počutje. Tudi smeh in zabava pomagata, zato si konec tedna privoščite vsaj drugo.

Devica od 24.8. do 23.9. Ob uradnem začetku jeseni se vam je še zdelo, da ste si čez poletje nabrali novih moči in se podali novim delovnim nalogam naproti. Ker ste v letošnjem poletju veliko vlagali v svoj izgled in počutje, boste imeli energije dovolj prav za vse preizkuse. Med njimi bodo tudi taki, ki bi marsikoga spravili ob živce, vas pa ne bodo. Dela boste imeli veliko, a si boste priznali, da vas to tudi osrečuje. Ste eden tistih srečnežev, ki mu je trenutno delo tudi hobi. Tega pa raje ne obešajte na veliki zvon, saj vam bodo hitro dali še dodatno delo. Bolj kot to potrebujete drobne nežnosti v dvoje. Privoščite si jih!

Tehtnica od 24.9. do 23.10. Življenje spet teče svoj ustaljen tok, zato naj vas dogodki prvih oktobrskih dni ne prepričajo v to, da ostanete doma. Preveč ste potrebni spremembe okolja, da ne bi izkoristili ponujenih, verjetno zadnjih malo toplejših jesenskih dni. Če boste le lahko, pobirajte sadove jeseni, pa naj bo v rastlinjakih ali gozdovih. Sožitje z naravo bo pomirilo vaše živce, ki so precej napeti. Družina vas bo pri neki ne prav prijetni odločitvi podprla in vam stala ob strani. Partner bo razumel, a v celoti vas ne bo podprl. V nedeljo znata oba malo dvigniti glas, ko bosta skušala najti kompromis.

Škorpijon od 24.10. do 22.11. Ko vas bodo zasuli z vprašanji, ki bodo predpogoj za dober posel, boste zelo nesrečni. Ko pa boste slišali, o kakšni številki se pogovarjate, boste zdržali vse. Potem pa boste imeli spet čas, da se posvetite partnerju in sebi. Da je bil čas za to res že skrajni, pa tako veste. Ugotovili boste, da je včasih bolje, če človek nima veliko prijateljev. Ko bodo izvedeli za vašo srečo, jih boste imeli naenkrat toliko kot že dolgo ne. Bodite odločni in prisklednikom ne pustite blizu. Pazite se poškodb pri športu. Tudi sicer boste precej nerodni, bolj kot ponavadi. Je kriva sveža zaljubljenost ali preutrujenost? Morda pa kar oboje.

Strelec od 23.11. do 21.12. Ko se bo v teh dneh res treba vrniti v stare tirnice življenja, boste tokrat doživljali krizo tako vi kot vaši družinski člani. Ne bo vam lahko, ker je bilo nekaj preteklih tednov vse tako kot ste si želeli. Sedaj pa ne bo več, saj je pred vami precej težko in naporno obdobje, ki ga boste precej s težavo premagovali. Spomini vas bodo greli še nekaj časa, prav bojite pa se vseh obveznosti, ki se napovedujejo. Zvezde vam bodo stale ob strani, zato le pogumno. Zavedajte se, da še vedno kot pribito drži, da za vsakim dežjem posije sonce. Tudi sanjarjenje včasih pomaga. Poskusite.

Kozorog od 22.12. do 20.1. Pred vami bo veliko življenjskih izzivov, nekateri pa bodo prav prijetni. Med njimi bodo sicer tudi taki, ki se jih rahlo bojite, a ker dobro veste, kako močno se bo življenje izboljšalo po nekem neprijetnem dogodku, boste zdržali vse. Začetek oktobra vam bo zagrenilo tudi vreme, saj boste polni načrtov o preživljanju prostega časa v naravi. Žal ne bo šlo po njih, poleg tega se zna zgoditi, da vam bo padla odpornost. Viroze so žal že na pohodu. Kar se denarja tiče, o njem molčite. S tem, ko boste sorodnikom tarnali, si boste nakopali veliko sovraštva in nevoščljivosti. Raje se ugriznite v jezik!

Vodnar od 21.1. do 19.2. Rekli si boste, da je bilo vsega dovolj in da je sedaj čas za razvajanje. Privoščili si boste kot že dolgo ne. Pa ne le pri nakupih, tudi pri razvajanju in drobnih nežnostih. Res vam bo godilo, ko vas bo partner ujčkal in pazil, da se boste odlično počutili. Vračali boste bolj malo, saj se še niste čisto odločili, kaj bi sploh radi. Prijatelji vas bodo ob koncu tedna prepričali v pravo avanturo. Ko bo za vami, boste presrečni, da se ji ne boste izognili. Še boljše bo kot ste si kdajkoli mislili! V prihodnjih dneh vas zvezde opozarjajo na previdnost pri podpisovanju uradnih pisem. Upoštevajte!

Ribi od 20.2. do 20.3. Od nekdaj najraje zapravljate. A zadnje čase se krepko brzdate, saj veste, da ne smete. Bo pa zato toliko bolj sladko, ko si boste v teh dneh spet privoščili. Tudi tisto, kar ste si že dolgo želeli. Rekli si boste, da bo že nekako. In tudi bo. Denarja bo dovolj za vse, če boste le znali tu in tam sami sebi reči tudi ne. Utrujenost, ki vas pesti že nekaj dni, bo počasi minila. Edino zdravilo je počitek, kar prav dobro veste. Tokrat se boste odločili tudi za spremembo prehrambenih navad, kar se bo izkazalo za odlično potezo. Nekomu pa le na glas povejte, kaj si mislite o njem in njegovih dejanjih. Je že skrajni čas.

Zgodilo se je ... od 1. do 7. oktobra - 1. oktobra 1962 je Velenje v spremstvu podpredsednika jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta Aleksandra Rankoviča, sekretarja Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Mihe Marinka in podpredsednika jugoslovanske zvezne ljudske skupščine Franca Leskoška – Luke obiskal predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Leonid Iljič Brežnjev; - 2. oktobra 1977 so svečano odprli nov gasilski dom v Šmartnem ob Paki; - 2. oktobra 1990 je s svojega položaja nepreklicno odstopil predsednik velenjskega izvršnega sveta Todor Dmitrović; - v okviru prireditev ob občinskem prazniku so 3. oktobra 1968 v Velenju svečano odprli nov otroški vrtec za okoli sto otrok; vrtec je svoj prostor

našel v preurejeni stavbi, ki jo je velenjski občinski skupščini prepustila počitniška zveza; vrtca danes v tej stavbi ni več, od leta 2002 je v njej sedež Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje; - ob občinskem prazniku leta 1990 je Viktor Kojc iz Šoštanja prejel najvišje priznanje občine Velenje za življenjsko delo v kulturi; - oktobra leta 1947 so v Prelogah začeli graditi nov jašek velenjskega premogovnika; - prva oddaja Radia Velenje, na ultrakratkovalovnem področju na frekvenci 88,9 megaherzov, je bila kljub nedokončanem studiu že v soboto, 5. oktobra 1974, ko so iz dvorane doma kulture neposredno prenašali svečano zasedanje velenjske občinske skupščine, s ploščadi pred domom kultu-

Obisk Brežnjeva v Velenju (arhiv Muzeja Velenje)

re pa osrednjo proslavo ob občinskem prazniku; - oktobra leta 1978 so v Velenju postavili prve semaforje na križišče Šaleške in Kidričeve ceste ter na križišče proti Gorici; - 5. in 6. oktobra 1990 je velenjski Kulturni center Ivana Napotnika skupaj z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje na Titovem trgu v Velenju prvič organiziral Pikin festival, ki so ga prvo leto poimenovali Pikin cicidan; z leti je ta prireditev prerasla v največji otroški festival

v Sloveniji; - v nedeljo, 7. oktobra leta 1962, je bila ob 15. uri pred več kot 2000 gledalci svečana otvoritev velenjskega kotalkališča; predsednik sindikata rudniške podružnice Erno Rahten je prerezal otvoritveni trak in predal kotalkališče v varstvo in uporabo športnemu društvu Partizan – Rudar; - 7. oktobra 1972 je v Pesju začela obratovati nova naprava velenjskega premogovnika za izvoz premoga iz jame.

 Pripravlja: Damijan Kljajič


Naš čas, 30. 9. 2010, barve: CMYK, stran 28

28

TV SPORED

ČETRTEK, 30. septembra

06.10 06.20 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 11.05 11.35 13.00 13.25 13.55 15.00 15.10 15.45 15.55 16.05 16.20 17.00 17.20 17.30 18.15 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.35 19.40 19.50 19.55 21.25 21.50 22.00 23.05 23.30 00.05 01.20 01.50 02.25 02.50

06.30 07.00 08.00 09.00 11.20 11.50 12.20 12.50 14.05 14.30 15.30 15.45 16.00 16.30 17.00 17.30 19.00 20.00 21.00 23.00 23.55 00.25 02.00

06.45 07.15 08.55 09.10 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 15.00 16.00 17.00 17.10 18.55 19.00 20.00 22.00 22.55 23.15 00.10 01.10

Kultura Omevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Telebajski, otr. nan. Odprava zelenega zmaja, 5/6 Oddaja za otroke Omizje Poročila, šport, vreme Peta hiša na levi: starost je rokenrol, 5. del Marijan Lipovšek, por tretni film ob 100-letnici rojstva Poročila Mostovi Vipo - pustolovščine letečega psa: Nizozemska – izginuli mlin na veter, 11/26 Fifi in cvetličniki: Popolna slika, 11/26 Amerino življenje, dok. film Enajsta šola, odd. za radovedneže Novice, slovenska kronika, šport, vreme Gledamo naprej Sinje nebo, 6/16 Odpeti pesniki Žrebanje deteljice Drago, risanka Katkina šola, risanka Vreme Dnevnik Vreme Šport Gledamo naprej Pogledi Slovenije Na lepše Minute za jezik Odmevi, kultura, šport, vreme Pisave Globus Na zdravje!, ponov. Tv dnevnik 30.9.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Tv dnevnik 30.9.1992 Globus Slovenska jazz scena: Jazzon 2010 To bo moj poklic: zdravstveni tehnik, 2. del Lokalne volitve 2010 Evropski magazin Pomagajmo si, tv Koper Lynx magazin, tv Koper Mostovi Prava ideja!, poslovna odd. SP v kolesarstvu: kronometer, člani, posnetek Mladiči v naravi: Ravnica v trikotniku Mara, 3/3 Lokalne volitve 2010 Nogomet, evropska liga, Manchester city – Juventus Lahko noč, dragi, 2/3 Nogomet, evropska liga, povzetki Komisar in morje, 5/6 Zabavni infokanal

Tv prodaja Prepovedana ljubezen, nad. Tv prodaja Iskrice v očeh, 96. del Tv prodaja Najlepša leta, nad. Tv prodaja Sebična ljubezen, nad. 24ur ob enih Najlepša leta, nad. Sebična ljubezen, nad. Iskrice v očeh, 97. del 24ur popoldne Prepovedana ljubezen, nad. 24ur vreme 24ur Pod toskanskim soncem, am. f. Kosti, nan. 24ur zvečer Zvit in prebrisan, nan. 24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Pop corn, glasbena oddaja, Gostja: Katja Fašink 11.35 Vabimo k ogledu 11.40 Pikin VTV studio, šesti dan Pikinega festivala 2010 12.20 Hrana in vino, svetovalna odd. 12.45 Mura Raba TV, inf. oddaja 13.15 Videospot dneva 13.20 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mlad. odd. Mednarodni projekt »Izmenjava« 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Vabimo k ogledu 18.55 Hrana in vino, kuharski nasveti, 498. oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 NAJ VIŽA, Gostje: Ans. Zreška pomlad in ans. Žarek 21.15 Regionalne novice 2 21.20 Vabimo k ogledu 21.25 Skrbimo za zdravje, svetovalna oddaja, gosta: doc. dr. S. Karel Fokter, specialist ortoped. prim. V. Vengust, spec. ortoped 22.25 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 23.55 Vabimo k ogledu 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

30. septembra 2010

PETEK, 1. oktobra

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.25 10.35 10.50 11.20 11.50 12.15 12.40 13.00 13.15 14.05 14.25 15.00 15.10 15.45 16.00 16.20 17.00 17.20 17.40 17.50 18.05 18.35 18.55 19.00 19.50 19.55 20.30 22.00 23.05 00.20 00.35 01.50 02.15 02.45 03.10

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Bisergora: Raziskovalci med nami, 2/15 Mar tina in ptičje strašilo: Japonska Ambrino življenje, dok. film Enajsta šola, odd. za radovedneže To bo moj poklic: zdravstveni tehnik, 1. del To bo moj poklic: zdravstveni tehnik, 2. del Pisave Minute za jezik Poročila, šport, vreme Turbulenca: Osamosvajanje mladostnika Knjiga mene briga Slovenci v Italiji Poročila Mostovi Kaj govoriš? = So vakeres? Iz popotne torbe: noč ima svojo moč Šola Einstein, 31/52 Novice, šport, vreme Posebna ponudba, potr. odd. Gledamo naprej Duhovni utrip Z glavo na zabavo: Neisha, 1/15 Larina zvezdica, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Moji, tvoji, najini, 1/35 Na zdravje! Odmevi, šport, vreme Polnočni klub: Zalezovanje Duhovni utrip Na zdravje!, ponov. Tv dnevnik 1.10.1992 Dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

NEDELJA, 3. oktobra

SOBOTA, 2. oktobra

06.10 Kultura 06.20 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Noč ima svojo moč 07.20 Križ kraž: sledi Janko in Metka, pravljica sledi Zajček Bine: Taborniki sledi Bukvožerček: Nimin otok sledi Ribič Pepe sledi Kulturni brlog, Črtkova galerija 09.20 Žabe in Krote, nizoz. film 10.40 Polnočni klub: Zalezovanje 11.55 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.20 Zvezde nad ledom, nem. film 15.55 Sobotno popoldne sledi Uver tura 16.15 Zdravje 16.35 Usoda 16.40 Nasvet 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.20 Sobotno popoldne sledi Zakaj pa ne 17.25 Na vrtu 17.50 Podjetniki, mi smo face, 1. del 18.00 Z Damijanom 18.25 Podjetniki, mi smo face, 2. del 18.35 Prihaja Nodi, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Gledamo naprej 20.05 Paparaci, am. film 21.30 Hri-bar 22.35 Poročila, vreme, šport 23.05 Usodna nesreča, 4/13 00.05 Dedek mraz, igrani film 00.20 Tv dnevnik 2.10.1992 00.45 Dnevnik, ponov. 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Infokanal

07.00 Živ žav sledi Telebajski, 78/90 sledi Čarli in Lola: Vse je čisto drugače, kot je bilo 09.25 Šport špas, 2/8 09.55 Nedeljska maša, prenos iz župnije Vinica pri Črnomlju 11.00 Na obisku, tv Koper 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Na zdravje! 14.30 NLP, razvedrilna oddaja 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 NLP, razvedrilna oddaja 18.05 Prvi in drugi 18.30 Toni in Boni, risanka 18.35 Musti, risanka 18.40 Čarli in Lola, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Gledamo naprej 19.55 Spet doma 21.40 Žrebanje lota 21.50 ARS 360 22.10 Poročila, vreme, šport 22.35 Intervju 23.30 Kifeljc, 1/5 01.00 Tv dnevnik 3.10.1992 01.20 Dnevnik, ponovitev 01.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.10 Infokanal

06.30 07.45 07.15 08.25 08.50 09.25 09.50

06.30 07.00 08.00 08.30 09.00 09.45 10.15 10.40 11.10 11.30 12.50 13.50 14.20 15.20 15.50 16.20 17.20 18.00 18.25 19.20 20.00 20.55 21.40 23.25 01.00 01.45

Zabavni infokanal Infokanal Tv prodaja Šport špas Sinje nebo, 6/16 Tv dnevnik 1.10.1992 Glasnik, tv Maribor Evropski magazin Črno beli časi Gala koncert ob 90-letnici Sama Hubada Kitajska pravljica, 1/4 Osmi dan Lokalne volitve 2010 Circom regional, tv Maribor Primorski mozaik SP v kolesarstvu, cestna vožnja U23, posnetek Mostovi Na lepše Zlata šestdeseta – nostalgija z Otom Pestnerjem Kako živijo slovenski gradovi: grad Tuštanj Japonska, 2/3 Nujni primeri, 6/10 Mladi revolveraši, am. film Vse zastonj, hrvaški film Branilke zakona, 3/13 Zabavni infokanal

06.45 07.15 08.55 09.10 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 15.00 16.00 17.00 17.10 18.55 19.00 20.00 21.50 22.55 23.15 01.00 01.35 02.35

Tv prodaja Prepovedna ljubezen, nad. Tv prodaja Iskrice v očeh Tv prodaja Najlepša leta, nad. Tv prodaja Sebična ljubezen, nad. 24ur ob enih Najlepša leta, nad. Sebična ljubezen, nad. Iskrice v očeh, 98. del 24ur popoldne Prepovedana ljubezen, 14. del 24ur vreme 24ur Besno maščevanje, am. film Kosti, nan. 24ur zvečer Vojak, am. film Šest modelov, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, inf.oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Naj viža, glasbena oddaja, ponovitev, Gostje: Ans. Zreška pomlad in ans. Žarek 11.50 Skrbimo za zdravje, svet. odd. 12.50 Vabimo k ogledu 12.55 Hrana in vino, svetovalna oddaja , ponovitev (498) 13.15 Videospot dneva 13.20 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Vabimo k ogledu 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Vabimo k ogledu 18.55 Hrana in vino, svetovalna oddaja, 499. oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalne volitve 2010: F. Sever, kandidat za župana MO Velenje 20.30 Vabimo k ogledu 20.35 Lokalne volitve 2010: Matjaž Zanoškar, kandidat za župana MO Slovenj Gradec 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Dokumentarna oddaja 21.30 Mi znamo: poklica kuhar, natakar, izobraževalna TV nanizanka 21.55 Vabimo k ogledu 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.30 Venček zabavnih 00.50 Vabimo k ogledu 00.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

06.30 08.00 08.30 08.40 09.05 10.35 10.55 11.25 11.55 13.20 14.10 14.50 16.30 18.00 18.50 19.55 22.00 22.30 23.00 00.55

07.30 08.00 08.15 08.25 08.50 09.00 09.10 09.35 09.50 10.15 10.40 11.00 12.05 12.40 14.25 15.30 17.20 18.55 19.00 20.00 21.45 00.30 01.30

Zabavni infokanal Tv prodaja Skozi čas Tv dnevnik 2.10.1992 Pogledi Slovenije Posebna ponudba, potroš. odd. Circom regional, tv Maribor Primorski mozaik Praznovanja: Japonska, 2/3 Kaj pa gospod Bach, dok. odd. Biti to, kar si, tv Koper Španski večer, veliki koncert gimnazije Kranj Lažna grofica, am. film Zakaj demokracija?, Indija, dok. odd. Neapeljski psi, dok. odd. Rokomet, liga prvakov, Celje Piv. Laško – Rhein Neckar Lowen, prenos Bleščica, oddaja o modi Alpe, Donava, Jadran Michael Clayton, am. film Zabavni infokanal

Tv prodaja Poštar Peter, ris. ser. Mojster Miha, ris. ser. Florjan, gasilski avto, ris. ser. Profesor Baltazar, ris. ser. Otroška kuharija Jagodka, ris. ser. Altair v Zvezdolandiji, ris. ser. Bakuganski bojevniki, ris. ser. Dežela pred časom, ris. ser. Hevreka!, izob. ser. Preverjeno, ponov. Velike ideje za majhen planet, dok. ser. Jedro nevihte, am. film Poirot, Agatha Christie Božična eksplozija, ang. film Supermodel Slovenije 24ur vreme 24ur Showtime, am. film Čas za ubijanje, am. film 24ur, ponovitev Nočna panorama

10.50 12.20 12.50 13.40 14.30 16.30 17.00 20.00 20.55 21.50 22.00 22.45 23.50 01.30

07.15 Tv prodaja 07.45 Moto GP, prenos dirke za VN Japonske 09.15 Otroška kuharija 09.20 Jagodka, ris. ser. 09.45 Altair v Zvezdolandiji, ris. ser. 10.00 Bakuganski bojevniki, ris. ser. 10.25 Dežela pred časom, ris. ser. 10.50 ŠKL 11.55 Park Yellowstone, dok. ser. 13.00 Dnevnik velike mačke, dok. ser. 14.00 Prekinjeno življenje, kanad. film 15.40 Življenje ni šala, nan. 16.35 Moj pes Skip, am. film 18.20 Ljubezen skozi želodec, kuha. odd. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Big Brother slavnih, v živo 22.30 Zvezde na sodišču, nan. 23.25 Ko moški ljubi žensko, am. film 01.40 Vzpon denarja, dok. ser. 02.40 24ur, ponovitev 03.40 Nočna panorama

09.00 09.40 09.45 09.00 Miš maš, otroška oddaja, ponovitev 09.45 Pikin VTV studio – peti dan Pikinega festivala 2010 10.25 Videospot dneva 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 11.00 Heidi, risani film 12.20 Videospot dneva 12.25 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja Mednarodni projekt »Izmenjava« 18.40 Videospot dneva 18.50 Otroški glasbeni videospoti 19.05 To bo moj poklic: Pek – 1. del, izobraževalna oddaja 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1868. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 MediaFest Plitvice 2010, posnetek koncer ta (1. del) 22.20 Jutranji pogovori 23.55 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila

Zabavni infokanal Tv prodaja Skozi čas Tv dnevnik 3.10.1992 Globus 22. revija Zagorje ob Savi 2010, 2/8 Pesem iz revirjev, zgodba o trboveljskem slavčku ob njegovi 100-letnici Odraščanje, kanad. film Lynx magazin, tv Koper Turbulenca: Osamosvajanje mladostnika Neapeljski psi, dok. odd. Distorzija, slovenski mlad. film Planet šport, športna oddaja SP v kolesarstvu, cestna vožnja, člani, posnetek Diamantna pot, 3/3 Mala Dorritova, 3/8 Na utrip srca: Pokrajina pesmi Idomenej, sporočilo človeštva, dok. film o postavitvi opere v Parizu Rim, 10/10 Šolanje Charlieja Banksa, am. film Zabavni infokanal

10.25 10.50 10.55 11.55 12.00 12.25 12.30 13.45 17.55 18.00 18.40 19.35 19.40 20.40 22.10

23.10 23.15

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA Miš maš, otroška oddaja Vabimo k ogledu Pikin VTV studio – šesti dan Pikinega festivala 2010 1867. VTV magazin, regionalni - informativni program Kultura, informativna oddaja Župan z vami : Srečko Meh, župan MO Velenje Vabimo k ogledu 1868. VTV magazin, regionalni - informativni program Kultura, informativna oddaja Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo. Gostje: Ans. Zreška pomlad in ans. Žarek Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Pikin VTV studio –prvi dan Pikinega festivala 2010 Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor Vabimo k ogledu Pop corn, glasbena oddaja. Gostja: Katja Fašink Jutranji pogovori Skrbimo za zdravje, svetovalna oddaja, Ortopedija, Gosta: Doc. dr. Samo Karel Fokter, specialist ortoped, prim. Vilibald Vengust, specialist ortoped Vabimo k ogledu Videostrani, obvestila

PONEDELJEK, 4. oktobra

06.30 06.45 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.20 10.30 11.00 11.25 11.55 13.00 13.15 15.00 15.10 15.45 16.10 16.20 17.00 17.20 17.30 17.55 18.30 18.40 18.55 19.00 19.50 19.55 20.55 21.25 22.00 23.05 23.35 00.10 00.45 01.15

06.30 07.00 08.00 09.00 11.15 11.45 13.55 14.15 15.15 15.30 16.00 16.25 16.40 17.05 17.30 18.00 18.40 18.50 19.00 19.20 20.00 21.00 22.00 22.15 00.00

06.35 07.05 08.00 08.55 09.10 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 14.55 15.50 16.50 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 20.55 22.40 23.00 23.55 00.55

Utrip Zrcalo tedna Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Vipo – pustolovščine letečega psa, 11/26 Fiti in cvetličniki: Popolna slika, 11/26 Šport špas, 2/8 Na krilih pustolovščine: Od Kilimandžara do goril, 20/25 Šola Einstein, 21/52 Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme Ugriznimo znanost: Meje človekove zmogljivosti Poročila Dober dan, Koroška Pika Nogavička, 16/26 Pozabljene knjjige naših babic: Sedem let pri beli kači Ribič Pepe Novice, šport, vreme Gledamo naprej O živalih in ljudeh, tv Maribor Slovenski magazin Žrebanje 3 x 3 plus 6 Sončni mlin, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Tednik Moja družina, 2/9 Osmi dan Odmevi, vreme, šport Globus Glasbeni večer, ansambel Del Barrio iz Argentine, 1/2 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Sobotno popoldne 22. revija Zagorje ob Savi 2010, 2/8 Pesem iz revirjev, zgodba o Trboveljskem slavčku ob njegovi 100-letnici Kaj govoriš?=So vakeres? Slovenci v Italiji Posebna ponudba, potroš. odd. ARS 360 Pisave Prvi in drugi To bo moj poklic: izdelovalec modnih oblačil, 1. del Bratje Karamazovi, 2/12 Rožnati panter: pes, risanka Rožnati panter: fotografiranje, risanka Z Damijanom Muzikajeto: tango Lokalne volitve 2010 Studio city Knjiga mene briga Do konca, am. film Zabavni infokanal

Tv prodaja Prepovedana ljubezen, nad. Gospodarica srca, nad. Tv prodaja Iskrice v očeh, nad. Tv prodaja Najlepša leta, nad. Tv prodaja Sebična ljubezen, nad. 24ur ob enih Prepovedana ljubezen, nad. Najlepša leta, nad. Sebična ljubezen, nad. Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Iskrice v očeh, nad. Gospodarica srca, nad. 24ur vreme 24ur Lepo je biti sosed, nan. A smo že tam?, am. film 24ur zvečer Zvit in prebrisan, nan. 24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor 11.30 1868. VTV magazin 11.55 Kultura, informativna oddaja 12.00 Vabimo k ogledu 12.05 MediaFest Plitvice 2010, posnetek koncer ta (1. del) 13.45 Videospot dneva 13.50 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Pozdrav pomladi 2010, 1. del 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Vabimo k ogledu 18.55 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.20 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalne volitve 2010: Bojan Kontič, kandidat za župana MO Velenje 20.30 Lokalne volitev 2010; kandidati SD za svetnike v Svetu MO Velenje 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Lokalne volitve 2010: Soočenje kandidatov za župana Občine Šoštanj 22.10 Iz oddaje Dobro jutro,ponovitev 00.20 Vabimo k ogledu 00.25 Videospot dneva 00.30 Videostrani, obvestila

SREDA, 6. oktobra

TOREK, 5. oktobra

06.15 06.20 07.00 07.10 08.00 08.10 09.00 09.10 10.00 10.10 10.35 10.45 11.10 11.20 12.00 13.00 13.20 13.35 14.05 14.20 15.00 15.10 15.45 16.05 16.25 17.00 17.20 17.30 18.00 18.25 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.50 19.55 21.00 22.00 23.05 23.55 00.20 00.45 01.55 02.30 02.55

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Kljukčeve dogodivščine, 5/12 Risanka Ribič Pepe Zgodbe iz školjke Zgodbe iz divjine, 15/20 Intervju Poročila, šport, vreme ARS 360 Osmi dan Duhovni utrip Obzorja duha Poročila Mostovi Izganjalci vesoljcev, 14/26 Zlatko Zakladko: Kostanjeva tor ta Slovenski vodni krog: Obrh Novice, šport, vreme Gledamo naprej Za dlan veliki otroci, dok. odd. Ugriznimo znanost: Prihodnost oblačenja Minute za jezik Žrebanje Astra Bacek Jon, risanka Pokukajmo na zemljo, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Parada Cincarji – vlahi, dok. film Odmevi, šport, vreme Zdravje naprodaj, dok. odd. Prava ideja!, posl. odd. Za dlan veliki otroci, dok. odd. Na zdravje!, ponov. Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

06.30 08.05 08.35 09.05 09.30

Zabavni infokanal Tv prodaja Dober dan, Koroška Na lepše Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 10.25 NLP, razvedrilna oddaja 13.40 Bleščica, odd. o modi 14.10 Oddaja tv Koper 14.40 Studio city 16.05 Lokalne volitve 2010 17.00 Glasnik, tv Maribor 17.25 Mostovi 18.00 Diamantna pot, 3/3 18.50 Skozi čas 19.00 Na vrtu, tv Maribor 19.30 Kako živijo slovenski gradovi: Turjak 20.00 Lokalne volitve 2010 21.00 Prava ideja!, poslov. odd. 21.25 Mrtva kraljica, franc. biog. film 23.10 Izgubljeno mesto, am. film 01.30 Zabavni infokanal

06.35 07.05 08.00 08.55 09.10 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 14.55 15.50 16.50 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.05 23.00 23.20 00.15 01.15

Tv prodaja Prepovedana ljubezen, nad. Gospodarica srca, nad. Tv prodaja Iskrice v očeh Tv prodaja Najlepša leta, nad. Tv prodaja Sebična ljubezen, nad. 24ur ob enih Prepovedana ljubezen, nad. Najlepša leta, nad. Sebična ljubezen, nad. Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Iskrice v očeh, nad. Gospodarica srca, nad. 24ur vreme 24ur Big Brother slavnih Preverjeno Zdravnikova vest, nan. 24ur zvečer Zvit in prebrisan, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Lokalne volitve 2010: Soočenje kandidatov za župana Občine Šoštanj 11.35 Vabimo k ogledu 11.40 Pozdrav pomladi 2010, 1. del 12.25 Hrana in vino, svetovalna oddaja, ponovitev 12.50 Videospot dneva 12.55 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Muca copatarica, gledališka predstava v izvedbi Vrtca Velenje 18.20 Otroške pesmi (Vrtec Velenje, enota Tinkara) 18.40 Vabimo k ogledu 18.45 Hrana in vino, svetovalna odd. 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1869. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Lokalne volitve 2010: Soočenje kandidatov za župana MO Velenje 21.30 Vabimo k ogledu 21.35 Športni torek, športna informativna oddaja 21.50 Videospot dneva 21.55 To bo moj poklic: Pek - 2. del, izobraževalna oddaja 22.20 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.50 Vabimo k ogledu 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

06.15 06.20 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.15 10.40 11.00 11.25 11.55 13.00 13.15 13.25 14.20 15.00 15.10 15.45 15.55 16.00 16.05 17.00 17.20 17.30 18.30 18.30 18.40 19.00 19.55 20.05 21.55 22.15 23.25 00.40 01.25 02.35 03.15 03.40

06.30 07.00 08.00 09.00 11.00 11.30 13.10 14.10 14.25

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Obisk v akvariju, 14. del Pika Nogavička, 6/26 Zlatko Zakladko: Kostanjeva tor ta Slovenski vodni krog: Obrh Za dlan veliki otroci, dok. odd. Cincarji – vlahi, dok. film Poročila, šport, vreme Skozi čas Tednik Oddaja tv Koper Capodistria Poročila Mostovi Maks in Rubi, risanka Milan, risanka Medvedek, risanka Male sive celice, kviz Novice, šport, vreme Gledamo naprej Turbulenca: ko si ob službo, izob. odd. Bojan, risanka Leni in čivka, risanka Vrtni palček Primož, ris. Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej V dobri družbi, am. film Žrebanje lota Odmevi, šport, vreme Omizje Turbulenca: Ko si ob službo Na zdravje!, ponov. Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

20.00 21.35 23.00 23.45 01.15

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Spet doma Hri-bar Knjiga mene briga Glasbeni večer, ansambel Del Barrio iz Argentine, 1/2 Lokalne volitve 2010 Mostovi Črno beli časi Nekega lepega dne, ang. film O živalih in ljudeh, tv Maribor Kako živijo slovenski gradovi: Bogenšperk in Medija Lokalne volitve 2010 Oresteja, gled. pred., 1/3 Slovenska jazz scena Hudičevke, franc. film Zabavni infokanal

06.35 07.05 08.00 08.55 09.10 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 14.55 15.50 16.50 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.35 22.55 23.50 00.50

Tv prodaja Prepovedana ljubezen, nad. Gospodarica srca, nad. Tv prodaja Iskrice v očeh, nad. Tv prodaja Najlepša leta, nad. Tv prodaja Sebična ljubezen, nad. 24ur ob enih Prepovedana ljubezen, nad. Najlepša leta, nad. Sebična ljubezen, nad. Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Iskrice v očeh, nad. Gospodarica srca, nad. 24ur vreme 24ur Big Brother slavnih Tvoji, moji, najini, am. film 24ur zvečer Zvit in prebrisan, nan. 24ur, ponovitev Nočna panorama

15.35 16.30 17.05 17.25 19.00 19.30

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Lokalne volitve 2010: SDS Šoštanj 11.05 Videospot dneva 11.10 1869. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.35 Kultura, informativna oddaja 11.40 Vabimo k ogledu 11.45 Lokalne volitve 2010: Soočenje kandidatov za župana MO Velenje 12.45 Športni torek, športna informativna oddaja 13.00 Hrana in vino, svetovalna oddaja 13.25 Videospot dneva 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladinski FENS 2010, posnetek festivala 19.25 Regionalne novice 1 19.30 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalne volitve 2010: Soočenje kandidatov za župana MO Celje 21.10 Regionalne novice 2 21.15 Oglasi 21.20 Lokalne volitve 2010: Franc Sever, kandidat za župana MO Velenje 21.50 Videospot dneva 21.55 Vabimo k ogledu 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.35 Mura Raba TV, informativna oddaja 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila


Naš čas, 30. 9. 2010, barve: CMYK, stran 29

PRIREDITVE

30. septembra 2010

Knjižne novosti Grafenauer, Niko: Pedenjped ima spet rep Pedenjped je pravi mali pobalin. Prepozna se ga lahko po pedenjsrajčki, pedenjhlačah, pedenjčevljih, kuštravih laseh, kazalcu v nosu, štrlečih uhljih in gromozanskem kosu pogače. S higieno se ne

Kdaj - kje - kaj

Gerritsen, Tess: Grešnik

VELENJE

Detektivka Jane Rizzoli in patologinja Maura Isles se spopadeta s skrivnostnim primerom. Znotraj zidov samostana najdejo trupli dveh nun. Dvajsetletna nuna je mrtva, druga, starejša, je v kritičnem stanju. Za ta zločin na prvi pogled ni motiva, a kmalu pride do preobrata, ko ugotovijo, da je mlajša nuna bila noseča. Zapletov še ni konec. Nekaj dni po dvojnem umoru najdejo še mrtvo žensko, ki je bila gobava in iznakažena do nerazpoznavnosti. Nekdo ji je iznakazil obraz, odsekal roke in noge … Tess Gerritsen je zdravnica, ki je opustila svoj poklic in se posvetila samo pisanju napetih medicinskih trilerjev.

Chapman, Linda: Ogenj morskih deklic razume najbolje. Pedenjped je tudi pogumen in neustrašen in se ne boji ničesar in nikogar. No, razen svojega očeta. Pridružite se Pedenjpedu pri dogodivščinah, ki jih še ne poznate. Izvrstne nove ilustracije Marjana Mančka Pedenjpeda ohranjajo podobo majhnega fantička, kakršnega poznamo iz prve slikanice.

Mclaughlin, Emma: Dnevnik varuške Dnevnik varuške je zabavna in ganljiva zgodba sodobne ameriške varuške. Študentka Nanny se želi osamosvojiti, zato sprejme dobro plačano delo varuške pri družini v New Yorku, čeprav o vzgoji otrok ne ve praktično ničesar. Na žalost ne more dolgo uživati v udobnosti novega doma. Nanny je razpeta med skrbjo za štiriletnega Grayerja in njegovo bogato, ukazovalno in predsodkov polno mamo, za katero ves čas teka po opravkih. Težave družine vse bolj obvladujejo njeno življenje: obiski ljubice gospoda X, katastrofalni družinski dogodki, nevarnost ločitve … Ob tem Nanny poskuša živeti lastno življenje - dokončati študij, skrbeti za mačka Georgea. Stvari še dodatno zaplete mladi in privlačni sosed. Čeprav utrujena zaradi poniževanj in naveličana muhastega vedenja gospe X Nanny spozna, kako se je navezala na njunega sina, nikoli deležnega starševske ljubezni, in kako biti varuška ni več samo služba.

Elektra se razlikuje od drugih morskih deklic. Nekoč je bila človek. Neke noči pred osmimi leti je divjala strašna nevihta. Ko je bilo nevihte konec, so morski ljudje opazili čolniček, ki se je pozibaval na valovih na odprtem morju. V čolnu so našli Elektro. Tedaj je bila še majcen otročiček. Morski ljudje so jo rešili in jo vzgajali kot morsko deklico. Dali so ji čarobni morski prašek, da je lahko dihala pod vodo. Zdaj si Elektra ni mogla več predstavljati, da bi bila kdo drug kot morska deklica. V tej zgodbi bi Elektra rada nabrala več čarobnega ognja morskih deklic, kot vsi drugi v njenem razredu. A da bi ga našla, morata s prijateljem, delfinom Pljuskom, odplavati globoko, vse do temnega in strašljivega morskega dna. Tam je veliko ognja, a tudi veliko nevarnosti.

Nicholson, Sue: Preprosti likovni izdelki za otroke Vam ustvarjalna žilica ne da miru? Kaj, ko bi naredili svoje gledališče, masko, arabski mozaik, glineni lonček, svoj avtoportret? Vsak lahko ustvarja – pomembno se je le naučiti dobro opazovati. Najprej pa seveda potrebuješ umetniške potrebščine. Z nasveti v knjigi se boste korak za korakom naučili najboljše tehnike za risanje ljudi, živali in pokrajin; s papirjem, barvo, različnimi predmeti in prsti ustvarjali slike in grafike, s pomočjo filca, penaste gume in peres pa zabavne slike in skulpture.

 Pripravila: AS

Finančni kotiček

Surovine so donosne… Po podatki liste najbogatejših svetovljanov je bilo ugotovljeno, da ima glavnina premožnejših in bogatih, en del premoženja v surovinah. Torej bi bile takšne naložbe vsekakor zanimive tudi za vsakega manjšega vlagatelja. Zato se postavlja vprašanje, kako bi lahko posameznik izkoristil prednost takšnih vlaganj, tudi če njegove zmožnosti niso prav visoke? Prav zato podjetje Elementum, specialist za naložbe v plemenite kovine, želi predstaviti pomembnost surovin z organizacijo letos že četrtič ''Kongres plemenitih kovin in surovin''. Namen prireditve je opozoriti na pomembnost vlaganja svojega premoženja v plemenite kovine in raznovrstne surovine ter energente. Pred izbiro katerekoli naložbe je dobro, da se posamezniki sami dobro informirajo in si ustvarijo svoje mnenje s pomočjo različnih publikacij, predavanj in medijev. Na kongresu bo predstavljenih več kratkih in zanimivih predavanj, ki jih bodo izvedli pomembni, neodvisni domači in tuji strokovnjaki. To so Dr. Marc Faber, ki je v letošnjem letu gost že četrto leto. Slovi po izjemno dobrih napovedih. Kot gost na kongresu je že leta 2007 napovedal padec slovenskega borznega indeksa, James Turk (na lanskem kongresu pravilno napovedal razvrednotenje evra) ter prvič v Sloveniji Dirk Müller (Mr. Dax), ki je v Nemčiji zelo priznan borzni posrednik in je pravilno napovedal zlom borze leta 2008. Skupaj z njimi bomo tako poskusili podati različne scenarije, ki naj bi se zgodili v prihodnosti. Vabimo vas, da se nam pridružite na zanimivih predavanjih, ki se bodo zvrstila 22. in 23. oktobra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in pridobite koristne informacije za zaščito in optimizacijo vašega premoženja.



Irena Linasi Rogač, samostojna podjetnica in pogodbena sodelavka podjetja Elementum d.o.o., gsm: 041 797 567

otroka Prireditveni prostor v gmajnah pri Škalah Vesela jesen 2010

x

Četrtek, 30. septembra 18.00 Dom kulture Velenje Muzikal Čarovnik iz Oza

Petek, 1. oktobra 9.30 TRC Jezero Odprtje specialne razstave hrtov 16.00 Grilova domačija, Vinska Gora Jesen na Grilovi domačiji 16.00 – 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Igralne urice 16.00 – 19.00 Dom krajanov Stara vas Razstava ustvarjalnih izdelkov KS Stara vas 17.00 KS Bevče Odprtje skupnega objekta na »Vrtičkih Krajnca« 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predavanje: Skrb za okolje! Halo – zakaj le!? 18.00 Rdeča dvorana Velenje 1. SRL Gorenje Velenje : Branik Maribor 21.00 Mladinski center Velenje Koncert: Skupina Dreddup

Sobota, 2. oktobra 8.00 – 13.00 Ploščad pri Centru Nova Kmečka tržnica 15.00 Grilova domačija, Vinska Gora Jesen na Grilovi domačiji 16.30 Velenje Škisova štafeta Kolesarska štafeta po Sloveniji 18.00 Mestni stadion Velenje 1. SNL Rudar Velenje : NK Celje 19.30 Dvorana centra Nova Koncert 90-letnica KD moški pevski zbor Kajuh 21.00 Mladinski center Velenje - klub ŠŠK fazaniranje Krst novih srednješolcev X KS Podkraj Otvoritev obnovljene ceste Podkraj - Andraž

Nedelja, 3. oktobra 9.00 Rdeča dvorana Velenje 15. Odprto prvenstvo Velenje v namiznem tenisu za rekreativce in veterane 16.30 Mestno otroško igrišče Prireditev ob svetovnem dnevu

Ponedeljek, 4. oktobra 17.00 Ljudska univerza Velenje Delavnica Hipokratov program 17.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Delavnica: Jesenska mapa

Torek, 5. oktobra 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v angleškem jeziku 17.00 Dom kulture Šoštanj Torkova peta Ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Zdravstveni dom Velenje, sejna dvorana Soustvarjamo univerzo III. življenjskega obdobja (gostja večera Herma Groznik)

Sreda, 6. oktobra 10.00 Galerija Velenje Ilustratorka – kaj je to? 13.00 Center starejših Zimzelen Bralna urica Bralna čajanka 15.00 KS Kavče Otvoritev obnovljene male čistilne naprave 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic 17.30 Kardeljev trg Odprtje obnovljene Kardeljeve ploščadi in mostu 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predavanje: Vojna ali mir z bakterijami

ŠOŠTANJ Četrtek, 30. septembra 18:00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Klepet pod Pustim gradom Gost: Maks Lomšek

Petek, 1. oktobra 8.30 Pred Mayerjevo vilo v Šoštanju 37. Mala Napotnikova kiparska kolonija 16.00 Bivša POŠ Zavodnje Polaganje temeljnega kamna za večnamenski dom v Zavodnjah

Koledar imen (izlet, lahka pot) Bele Vode Pohod po obrobju Belih Vod 15.00 Stadion Šoštanj NK Šoštanj : NK Pohorje (7. krog Štajerske nogometne lige) 16.00 Pilon center Predstavitev fitnesa 17.00 Mrliška vežica v Belih Vodah Otvoritev mrliške vežice X

Nedelja, 3. oktobra X

Trg bratov Mravljak Odkritje spominske plošče 09.00 Gasilski dom Šoštanj Šahovski turnir

Ponedeljek, 4. oktobra 17.00 Cesta Friškovec - Kolenc Otvoritev ceste Gaberke - Ravne

Torek, 5. oktobra 17.00 Osnovna šola Šoštanj Z roko v roki pod eno streho 17.00 Kulturni dom Šoštanj Torkova peta

20.00 Hiša mladih Pilates

Petek, 1. oktobra 20.00 Prireditveni prostor ob Hiši mladih KŠŠF- jev kostanjev piknik in koncert skupine CARPE DIEM, predskupini Up'n'downs in Brezpoint

Sobota, 2. oktobra 14.30 Martinova vas Bučarija (TD Šmartno ob Paki)

Ponedeljek, 4. oktobra 19.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Javni pogovor s kandidati za župana in z nosilci list kandidatov za člane občinskega sveta

Torek, 5. oktobra 18.00 Hiša mladih Joga

Oktober/vinotok

1. Petek - Julija 2. Sobota - Bogumil 3. Nedelja - Terezija 4. Ponedeljek - Frančišek 5. Torek - Marcel, Cita Lunine mene

1. oktobra, petek, ob

5:51 zadnji krajec

CITYCENTER Celje četrtek, 30. 9. Biotržnica nedelja, 3. 10. ob 11. uri pravljične urice v Džungli-Pika plete 1. do 10. oktober Razstava buč s kulinaričnim doživetjem (pred trgovino Big Bang) 8. oktober ob 18. uri VELIKA MODNA REVIJA s predstavitvijo vseh blagovnih znamk iz City centra ter bogata nagradna revija za udeležence modne revije. Vozili se boste s ŠKODO YETI! CITYCENTROV KARTING na vrhnjem parkirišču garažne hiše

KAM NA IZLET?

Smrekovec – Raduha

nje Franc Špegel nam je v ponedeljek povedal, da bodo v soboto prireditev v malo okrnjeni obliki pripravili tudi, če bo dež, saj je atrij pokrit. »V društvih, ki se združujejo v TZ Velenje, smo se odločili, da bomo oblikovali vsak svojo prepoznavno turistično ponudbo in specialitete. Z njo se bomo predstavljali tudi, ko bomo obiskovali prireditve po drugih krajih po Sloveniji. Turistično društvo (TD) Velenje in Šalek bosta vedno predstavljala šaleško enolončnico, ki so jo prvi pripravili prav oni. Ker je v Šentilju doma zelje, bo TD Šentilj pripravljalo jedi iz kisle-

30. Četrtek - Sonja

Četrtek, 30. septembra

Dobrodošli v mestu in na Grilovi domačiji Velenje, 27. septembra - Turistična zveza Velenje združuje društva iz MO Velenje in občine Šmartno ob Paki. Trudijo se, da med letom pripravijo več prireditev doma, poleg tega pa se udeležujejo številnih dogodkov po domovini, kjer poskušajo čim bolje predstaviti Šaleško dolino. V soboto so želeli ob svetovnem dnevu turizma pripraviti prireditev Dobrodošli v našem mestu na Pikinem dnevu. Zaradi dežja so prireditev prestavili na to soboto, ko jo bodo izvedli v atriju pri Novi. Predsednik Turistične zveze Vele-

September/kimavec

ŠMARTNO OB PAKI

Sobota, 2. oktobra X

29

ga zelja. Šmartno ob Paki je znano po jedeh iz buč in prav te bodo predstavljali tako v soboto kot v prihodnje. Društvo zeliščarjev Velenje bo pripravilo juho iz zelenjave in zelišč, TD Vinska Gora pa s »Šentjanško kislo župo«, Mladinski TIC iz Vinske Gore pa s palačinko škrata Bisera.

Trgatev, obiranje sadja Ob koncu tedna naj bi bilo živahno tudi na Grilovi domačiji v Lipju. Če bo vreme dopuščalo, bodo tam pospravljali pridelke in ob tem na stežaj odprli vrata domačije. »Obisk

- nedelja, 3. 10.: POLJSKE DEVICE – PDV - Sekc. Topolšica. VABLJENI! je dober celo leto. Tokrat želimo v petek popoldne pripraviti prireditev za najmlajše obiskovalce, v soboto pa bomo domačijo odprli za vse. Pobirali in prešali bomo jabolka, klinjali, ličkali in vezali koruzo, trgali grozdje. Zeliščarji bodo razstavili zelišča, čebelarji svoje pridelke. Če bo vreme dopuščalo, bo v soboto živahno od 9. ure dalje. Del dogodkov pa bomo izvedli v vsakem vremenu,« nam je povedal Franc Špegel. Izvedeli smo še, da naj bi letos iz grozdja, ki je na domačiji dobro obrodilo, stisnili okoli 60 litrov vina.



K I N O V E L E N J E :: S P O R E D ČAROVNIKOV VAJENEC (The Sorcerer’s Apprentice) Akcijska komična dogodivščina, 111 minut Režija: Jon Turteltaub Igrajo: Nicolas Cage, Jay Baruchel, Alfred Molina, Monica Bellucci, Teresa Palmer, Toby Kebbell, idr. Petek, 1. 10., ob 20.00 Sobota, 2. 10., ob 20.00 Nedelja, 3. 10., ob 18.00 Režiser filmov Ledene steze in Zaklad pozabljenih predstavlja nepozabno avanturo, v katero se po srečanju s starodavnim čarodejem Balthazarjem zaplete nič hudega sluteči mladenič Dave. Balthazar, učenec slavnega maga Merlina, skuša ustaviti zlobnega coprnika Horvatha, ki želi znova obuditi strašno čarovnico Morgano. Toda edini, ki lahko ustavi temne sile, je nerodni Dave, ki postane Balthazarjev vajenec. Preko številnih pustolovščin Dave spoznava svoje

moči, toda pred končnim spopadom mora najprej najti zaupanje v svoje sposobnosti.

MAČKE IN PSI: MAŠČEVANJE GOSPE MUCE (Cats & Dogs: The Revenge of Kitty Galore) Animirano-igrana akcijska komedija, 82 minut Režija: Brad Peyton Igrajo: Chris O’Donnell, Tobey Maguire, Sean Hayes, Alec Baldwin, Christina Applegate, Michael Clarke Cuncan, idr. Petek, 1. 10., ob 18.00 Sobota, 2. 10., ob 18.00 Nedelja, 3. 10., ob 16.00- otroška matineja Nepozabna zabavna tekmovalnost med

mačkami in psi se vrača na velika platna, kjer morajo pregovorni živalski nasprotniki tokrat združiti moči. Na delu je premeten in zloben mačji agent, ki želi na svojo pest zavladati svetu, zato pasji in mačji vohuni sklenejo premirje. Da bi ujeli in onesposobili nepredvidljivega mačjega zlikovca, agenti uporabijo najbolj moderne vohunske pripomočke, toda za uspeh je najprej potrebno vzpostaviti medsebojno zaupanje in pristno prijateljstvo. Ni sinhroniziran !

MORILEC V MENI (The Killer Inside Me) Krimi-drama, 109 minut Režija: Michael Winterbottom Igrajo: Casey Afflec, Kate Hudson, Jessica Alba, Ned Beatty, Bill Pulman, Elias Koteas, Tom Bower, Simon Baker, idr. Petek, 1. 10., ob 19.00 - mala dvorana Nedelja, 3. 10., ob 20.15

Po romanu legendarnega pisca rumenih krimičev Jima Thompsona posneta zgodba pripoveduje o mladem, čednem, priljubljenem šerifovem namestniku iz malega ameriškega mesta. Vendar ima Lou Ford v resnici kopico težav. Z ženskami, z zakonom, s trupli, ki se kopičijo v njegovem okrožju. Predvsem pa z dejstvom, da je pod uglajeno, šarmantno površino v resnici tudi sadist, psihopat in morilec. Zanka okrog njegovega grla se zateguje in samo še vprašanje časa je, kdaj bo mladeniču zmanjkalo izgovorov ... Berlin 2010, Sundance 2010, Hong Kong 2010, Brussels 2010, Liffe 2010! S podporo Ministrstva za kulturo!

Naslednji vikend, od 8. 10. do 10. 10. 2010 napovedujemo: grozljivko NEVIDNO ZLO:DRUGI SVET, kriminalko, triler NAELEKTRENA MEGLICA, igrano-dokumentarni otroški film MALA SELIVKA Cene: redna predstava 3,5 eur, otroška matineja 2,5 eur.


Naš čas, 30. 9. 2010, barve: CMYK, stran 30

30

OBVEŠČEVALEC

30. septembra 2010

RADIO

VELENJE

ČETRTEK, 30. septembra: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 1. oktobra:

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 2. oktobra:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 3. oktobra:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 4. oktobra:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 5. oktobra:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 6. oktobra:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

ONES NA ŽE NOST ZRA KA V tednu od 20. sep. 2010 do 26. sep. 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA, obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 20. sep. 2010 do 26. sep. 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka 300

250

200

150

100

50

0 ŠOŠTANJ

TOPOLŠICA

ZAVODNJE

GRAŠKA GORA

20.sep

21.sep

22.sep

VELENJE

LOKOVICA -

ŠKALE

VELIKI VRH

23.sep

PESJE

MOBILNASKORNO

24.sep

25.sep

26.sep


Naš čas, 30. 9. 2010, barve: CMYK, stran 31

OBVEŠČEVALEC

30. septembra 2010

31

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA)

OBVESTILO Urška Rihtar izstopa iz stranke SNS. NUDIM NUDIM delo na vašem domu. Likanje, čiščenje, pomoč starejšim, bolnim in invalidom. Gsm: 070/616399 SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040/465-214. IŠČEM DELAVCA za pomoč pri jesenskih delih iščem. Tel: 03/5881-753 STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica za vse z dobrimi nameni. Tel.: 03/5726-319 KDOR si iskrene ljubezni želi, pri nas jo lahko dobi. Gsm: 031/505-495, tel.: 090 62 86 (1,99 evra/min) PUNCE in gospe vseh starosti si želijo trajne ljubezni. Gsm: 031/836-

378, tel.: 090 62 86 (1,99 evra/min) VDOVA išče partnerja. Tel.: 090 62 86 (1,99 evra/min) 25-LETNA punca se preseli k zvestemu moškemu. Tel.: 03/5726319 ali 090 62 86 (1,99 evra/min) 41-LETNI očka si resne, trajne zveze želi in po prijazni, zvesti punci hrepeni. Gsm: 041/229-649 MLAD uspešen skromen fant se želi poročiti. Gsm: 031/860-668

NEŠKROPLJENA jabolka za ozimnico in prešanje ter oslička prodam. Gsm: 031/542-798 PODARIM PODARIM mlade muce. Tel.: 03/5862-784 ZAMRZOVALNO skrinjo podarim. Gsm: 031/674-873

NEPREMIČNINE GARSONJERO s teraso v bližini Tuša v Velenju oddam. Gsm: 041/639-316 DVE gradbeni parceli v Dobrni prodam. Gsm: 041/763-358 RAZNO LES za ostrešje (deske, distančnike itd.) prodam. Gsm: 041/881-218 DVA moška kolesa in elektromotor 3 kW prodam. Tel.: 03/5874-394 KROMPIR, bel, za ozimnico in jabolka za prešanje, starih sort, prodam. Gsm: 031/499-232 JABOLKA za prešanje prodam. Gsm: 031/244-785 ZELJE za ozimnico, ribano ali v glavah, prodam. Tel.: 03/5890-384, gsm: 031/748-937

GROZDJE za prešanje prodam. Cena ugodna. Gsm: 051/410-968 ULEŽAN hlevski gnoj, jabolčnik, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883 NOVE vile za okrogle bale prodam. Gsm: 041/863-141

DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za infor-

macije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

Zobozdravniki: 2. in 3. 10. – MOJCA PUSOVNIK, dr. dent. med. (dežurna zobna ambulanta, ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure). Veterinarska postaja Šoštanj: Dežurni veterinar – gsm 031/688600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

ŽIVALI ODOJKE domače reje, težke od 30 do 40 kg in jabolka starih sort, neškropljena, za ozimnico ali prešanje, prodam. Gsm: 041/577-305 BURSKEGA kozla, starega 1 leto, prodam za zakol. Tel.: 03/5895-212, gsm: 051/230-750 BIKCA simentalca, težkega 130 kg, prodam. Tel.: 03/5728-475, gsm: 031/896-475 DVE kozi za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Tel.: 03/5869-883 KRAVO brejo 7 mesecev, teleta sivca starega 7 dni in bika simentalca težkega 250 kg prodam. Gsm: 041/776-286

Mali oglasi, zahvale in osmrtnice 

898 17 50

ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene

JOŽICE KUPLEN 23. 4. 1949 – 21. 9. 2010 se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, da ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vam za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Ohranite jo v lepem spominu.

mož Slavko

ZAHVALA ZAHVALA Tiho, skoraj neopazno in mnogo prezgodaj se je od nas poslovil ljubljeni mož, ati in dedi

Za vedno nas je zapustila naša draga

HERMAN KASESNIK

ERIKA GAJANOVIČ

12. 9. 1941 – 19. 9. 2010

rojena Bergant 24. 12. 1979 – 19. 9. 2010

Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč v težkih trenutkih, darovano cvetje, sveče ter izrečeno ustno in pisno sožalje. Hvala govornikoma g. Dragu Kolarju in g. Božu Hrovatu za ganljive besede slovesa ter g. duhovniku Janku Rezarju za opravljen cerkveni obred. Hvala predstavnikom DU Velenje, Desus, APS Velenje, invalidom, članom ZŠAM, godbi Premogovnika Velenje, podjetju Sipoteh in Domu za varstvo odraslih Velenje. Vsem in vsakemu posebej hvala, da ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Ni te več na vrtu, ne v hiši nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.

Žalujoči: žena Truda, hči Melvina in sin Peter z družinama

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami čustvovali in nam kakor koli pomagali v teh težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo zdravnicama Simoni Borštnar, dr. med., in Vidi Šušteršič, dr. med., ter zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta Ljubljana. Hvala g. župnikoma za lepo opravljen poslovilni obred in ostalim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni


Naš čas, 30. 9. 2010, barve: CMYK, stran 32

Pika je prišla v soncu, odšla v dežju V soboto se je kljub dežju uspešno končal 21. Pikin festival – Podelili najvišja festivalska priznanja zlate Pike – dr. Manca Košir navdušena nad festivalom – Dnevno na Festivalu delalo okoli 300 Pikinih pomočnikov Velenje, 25. septembra – Ko je letos Pika prišla v svoje mesto, je posijalo sonce. Poskrbela je, da je to razvajalo številne obiskovalce vse dni med tednom, v soboto, ko se je morala posloviti, pa se je krepko zjokalo še nebo. Vmes pa se je dogajalo še marsikaj, saj je Pikin festival tudi letos postregel s še več dogodki kot prejšnja leta. Kljub gospodarski krizi in kar nekaj težavam z vremenom, ki je »pokvarilo« predvsem dogodke prvega in zadnjega dne, so organizatorji lahko zadovoljni. Obisk je bil sicer manjši kot prejšnja leta, so pa kar dva dni med tednom na prizorišču pozdravili rekordno število organiziranih skupin, ki jih je v deželo Pike Nogavičke pripeljalo po 50 avtobusov dnevno. Po tem, ko so lani našteli okoli 100 tisoč obiskovalcev, so jih letos več kot 60 tisoč.

Radostna Pikina ambasadorka »Sem izjemno radostna, ker me je doletela čast, da sem bila izbrana za Pikino pokroviteljico. Danes sem po nepozabnem dnevu v Velenju postala še Pikina ambasadorka, kar jemljem zelo resno. Že doslej sem širila dober glas o tem festivalu, po tem dnevu ga bom še bolj,« nam je v torek zvečer povedala dr. Manca Košir. In to po tem, po tem, ko je popoldne obiskala prizorišče festivala ob Velenjskem jezeru, kjer je med drugim pekla palačinke, zvečer pa več o sebi in svojem pestrem življenju povedala na dobro obiskanem literarnem večeru v preddverju doma kulture. Ja, je priznala, da je iznašla svoje kroglice pregelk, s katerimi ostaja aktivna in polna energije tudi v zrelih letih, po upokojitvi. In tudi, da ji je od vseh poklicev, ki jih je v življenju opravljala – in teh ni bilo malo - sedaj najlepše

Pika je bila Pia Letošnja uradna Pika Nogavič ka je to vlo go odigra la prvič. Bila je energična, zgovorna in izjemno spretna, zato je navdušila. Pika je v resničnem življenju čisto zares pegasta Pia Šlogar, Velenjčanka, ki je stara skoraj toliko kot festival, zato je odrasla z njim. Je študentka 3. letnika češčine in poljščine. »Vesela sem, da so me izbrali, uživala sem vse dni festivala. To je res nepozabna izkušnja,« nam je povedala ob koncu festivala.

Po nepozabnem dnevu, preživetem v družbi Pike Nogavičke in vseh, ki pripravljajo in izvajajo festival, se je Manca Košir fotografirala z nekaj člani Pikinega odbora. (Foto: Lana Semečnik)

Preden je Srečko Meh spet postal župan je dobil še zlato Piko. Zato, ker je festival podpiral kar 16 let.

vsak dan živelo več kot 100 ustvarjalnih delavnic, otroke pa je razveseljevala tudi vila Čira-čara … A kljub temu so se našli kritiki, ki jih je najbolj motilo to, da sta bila letos na prizorišču dva lunaparka – kot da niso opazili vsega tistega, kar je srce in Rdeča nit festivala. Vodja Pikinega Festivala Barbara Pokorny je pojasnila, zakaj je prišlo do tega: »V okviru festivala že dolga leta postavljamo Pikino zabavišče in tudi letos smo ga. Žal pa lastništvo zemlje ob Velenjskem jezeru ni le v lasti občine in lokalnega gospodarstva. Lastnik zemlje za čolnarno pa je ravno v času festivala zemljišče oddal lunaparku, ki z našim festivalom nima nič in tudi ni bil del Pikine dežele. Prepričana pa sem, da smo na festivalu obiskovalcem ponudili veliko ustvarjalnih vsebin, ki so jih znali prepoznati.«

Pike, gusarji, fickoti. Res jih ni manjkalo ... (Foto: Pina Špegel)

biti babica. Ki svojim vnukom ne peče palačink, ampak jim raje ponudi svež korenček in zelenjavne »čorbe«. Ki bralni virus med odraslimi širi zato, ker v domovih, kjer berejo odrasli in imajo doma polne knjižne police, berejo tudi otroci. In ki ob tem, da je aktivna in »glasna« na več področjih, uživa v samoti, ki jo nujno potrebuje.

Zakaj dva lunaparka? Kako velik projekt je priprava Pikinega festivala, pove tudi to, da dnev no na njem vsaj 300 lju di skrbi, da vse teče kot mora. Pikini animatorji so v več kot 100 delavnicah na temo poklicev ustvarjali skupaj z obiskovalci, Pikini tehnični delavci so postavljali in prestavljali scene, pripravljali več odrov, kjer so od jutra do noči potekale gledališke, glasbene, plesne in lutkovne predstave. In prav vse so bile

V ustvarjalnih delavnicah so na zanimiv način otrokom predstavljali poklice. Izdelke so lahko odnesli domov.

odlično obiskane. 15-članski Pikin odbor, ki festival pripravlja vse leto, je vse dni festivala skrbel, da je na njihovem področju vse teklo kot po maslu. Da so bili vsi materiali pripravljeni, vsi nastopajoči pravočasno pred odri, vse organizirane

Ko cesta postane igrišče Velenje, 22. septembra - V času med 16. in 22. septembrom je potekal projekt »Evropski teden mobilnosti«, v katerega se že več let vključuje tudi MO Velenje. Osrednja tema letošnjega tedna je bila »Potuj pametneje, živi bolje«. Z njo so želeli opozoriti predvsem na izboljšanje kakovosti življenja v mestih. Tema povezuje zdravje in mobilnost, saj raziskave kažejo, da je redna telesna dejavnost ključ do zdravja in zmanjšanja stresa. Na zadnji dan tedna mobilnosti so tudi v Velenju pripravili dan brez avtomobila. Na Rudarski cesti, ki je bila od zgodnjih jutranjih do poznih popoldanskih ur zaprta za promet, se je ta dan veliko dogajalo. Najbolj živahno je bilo dopoldne, ko so na sicer zelo prometno ulico, ki se je ta dan spremenila v športno-zabavno prizorišče, prihajali malčki in velenjskih Vrtcev in nižjih razredov osnovnih šol. Po cestišču so risali s kredo, igrali mini nogomet, potekala je šola rolanja, predstavili so simulacijo EKO vožnje. Udeleženci so lahko preizkusili električna, športna in rekreativna kolesa. Največ aktivnosti se je zvrstilo popoldne, ko se je predstavil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Velenje, dogajanje pa so popestrili tudi številni mladi glasbeniki.

 bš Na Rudarski cesti so lahko na dan brez avtomobila otroci igrali nogomet, rolali, risali …

skupine sprejete in vodene po Pikinih razstaviščih ter prizoriščih. Na letošnjem festivalu se je zvrstilo več kot 60 gledaliških, plesnih, lutkovnih in glasbenih predstav, v mestu je bilo na ogled kar 15 Pikinih razstav, v Pikinem mestu je

Deževen Pikin dan Zadnji dan festivala je bil doslej vedno najbolj poln dogodkov in tudi vedno odlično obiskan. Letos je dež padal ves dan, zato so mnoge aktivnosti okrnili, vseeno pa so izpeljali lep zaključni dan. Preden se je Pika za leto dni poslovila, je

županu Srečku Mehu vrnila lento, skupaj pa sta podelila najvišja festivalska priznanja – zlate Pike. Na gledališkem, plesnem in lutkovnem odru so si zlate Pike po izboru komisije devetletnih deklic prislužili Prešer novo gledališče Kranj za predstavo Muca Copatarica, Plesni teater Velenje za predstavo Lovec Jago v koreografiji Nine Mavec Krenker ter skupina Kapitanova kajuta za predstavo Zakaj je šla Pika v šolo? v režiji Marjana Marinška. Zlato piko za najboljše likovno delo otroškega natečaja »Kaj bom, ko bom velik?« bo prejel štiriletni Matic Basle iz Braslovč, zlato piko za najboljše cvetlične kreacije pa Katja Kušar in Bernarda Šamperl, dijakinji biotehnične šole Šolskega centra Ptuj. Na Pikini jadralni regati je zmagal Luka Sotošek iz Portoroža. Ko so že vsi dobili svoje zlate Pike, jo je dobil še župan Srečko Meh – ker že 16 let podpira največji otroški festival v Sloveniji, ki je rasel tudi po njegovi zaslugi. Pika je odšla v deževen večer. Čez leto dni spet pride. In vmes se bodo v Velenju potrudili, da bo tudi 22. festival mestu v ponos in otrokom v največje veselje. 


NČ 39/2010