Issuu on Google+

NaĹĄ ­Ä?as, 8. 9. 2016, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 1

V petek (13/29 °C) bo sonÄ?no. V soboto (13/28 °C) in nedeljo (12/28 °C) delno oblaÄ?no - moĹžne plohe.

ÄŒetrtek, 8. septembra 2016â€

ĹĄtevilka 36 | leto 63â€

www.nascas.comâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

Gorenje na IFI s ĹĄtevilnimi novostmi

cena 1,80 â‚Ź

Šola – teorija in praksa Tatjana Podgorťek

Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac v nagovoru nekaterih poslovnih partnerjev na Gorenjevem razstavnem prostoru v Berlinu.

Gorenje se je tudi letos predstavilo na vodilnem sejmu zabavne elektronike in aparatov za dom IFA v Berlinu. Njihov sejemski prostor je bil tudi tokrat atraktivno urejen in je pritegnil veliko obiskovalcev. S ponosom so predstavili ĹĄtevilne novosti, ki bodo, tako raÄ?unajo, tudi njihove prodajne uspeĹĄnice. Gre za inovativne tako oblikovalske kot tehnoloĹĄke reĹĄitve, ki poenostavljajo gospodinjsko delo in omogoÄ?ajo veÄ? prostega Ä?asa. Aparati pa so tudi lepi na pogled in zato niso le uporabni, ampak kar pravi okras naĹĄega doma. Ĺ tevilne ustvarjajo oblikovalci Gorenjevega design studia, nekatera pa so zasnovali skupaj z najvidnejĹĄimi svetovnimi oblikovalskimi imeni. VeÄ? na strani 5.

Foto: Tadej Živko

Stopimo v jesen varno v prometu Velenje – Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo v sodelovanju z Javno agencijo za varnost prometa jutri (v petek, 9. septembra) od 14. do 18. ure na Titovem trgu organiziral dogodek z naslovom Stopimo v jesen varno v prometu. Obeta se interaktiven, zabaven in pouÄ?en preventivni dogodek, v katerem boste lahko aktivno sodelovali in na zabaven naÄ?in preverili znanje o prometnih pravilih. đ&#x;”˛

mkp

Velenjska plaĹža najboljĹĄi kraj za kopanje Mestna obÄ?ina Velenje je v nedeljo z glasbenoplesno prireditvijo zakljuÄ?ila kopalno sezono na Velenjski plaĹži. Obiskovalce so zabavali Klemen Orter, ki je s skladbo Zaprta v grad navduĹĄil na Melodijah morja in sonca, plesalke plesne ĹĄole Mdance in 2party. Velenjska plaĹža je na tekmovanju ÂťBest of summer in Slovenia 2016ÂŤ, ki ga organizira ekipa ÂťInYourPocketÂŤ (mestni vodiÄ?i), prejela naziv najboljĹĄi kraj za kopanje v Sloveniji. Z veÄ? kot 28 odstotki spletnih glasov je bila uvrĹĄÄ?ena pred reko NadiĹžo in Bohinjskim jezerom. Letos so na Velenjski plaĹži zabeleĹžili veÄ? kot 64 tisoÄ? obiskovalcev. VeÄ?ina gostov je s ponudbo zelo zadovoljna, kar je pokazala anketa, ki so jo izvajali v poletnem Ä?asu. Velenjska plaĹža omogoÄ?a ĹĄtevilne aktivnosti. Poleg brezplaÄ?nega kopanja in uporabe

vodnega parka obiskovalcem omogoÄ?amo voĹžnjo po jezeru s pletno, jadranje na deski in supanje. InĹĄtitut za ekoloĹĄke raziskave ERICO redno opravlja meritve in analize vode Velenjskega jezera. Iz pridobljenih rezultatov je razvidno, da voda v Ä?asu vzorÄ?enja kakovosti Velenjskega jezera na lokaciji pri Ä?olnarni ustreza standardom za kakovost kopalnih voda. Velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ? je seveda navduĹĄen nad tem, da je plaĹža tako dobro sprejeta. ÂťOdloÄ?itev, ki smo jo sprejeli pred leti, da ta degradirani prostor zaradi odkopavanja premoga spremenimo v plaĹžo, je bila vsekakor prava. Vsekakor bomo ta uspeĹĄni projekt nadgradili ĹĄe z nekaterimi naloĹžbami in prepriÄ?an sem, da bo tako postal zanimiv tudi za zasebna vlaganja, ĹĄe posebej po tem, ko bo Premogovnik iz tega prostora umaknil zraÄ?ni jađ&#x;”˛ ĹĄek,ÂŤ napoveduje KontiÄ?.â€

Pred tednom dni se je zaÄ?elo novo ĹĄolsko leto, ki je pred uÄ?ence, dijake, njihove starĹĄe, uÄ?itelje postavilo pred nove izzive. Za nekatere so ti veÄ?ji, za druge manjĹĄi, so pa izzivi, o katerih bi se morala zamisliti tudi drĹžava in njen ĹĄolski sistem. Cilj so zastavljeni, pot je ovinkasta, priÄ?akovanja enih, drugih, tretjih in ĹĄe koga pa velika. Praksa v zadnjih letih kaĹže, da ta pri mnogih niso doseĹžena. Ob iskanju dela mnogim postane jasno, da nas ĹĄolski sistem veÄ?ine pomembnih stvari ni nauÄ?il, da je tista prava ĹĄola Ĺživljenje samo ter da se moraĹĄ tudi s kosom sicer teĹžko pridobljenega in menda pomembnega papirja (diplomo) v Ĺžepu Âťznajti, kakor veĹĄ in znaĹĄ.ÂŤ O marsikaterem predmetu s preveÄ? ÂťkrameÂŤ, o preveÄ? teorije in premalo prakse Ä?ivkajo Ĺže vrabci na strehi, a spremeni se niÄ?. Tako v gospodarstvu toĹžijo, da prihajajo k njim diplomanti, ki ne poznajo osnovnih zakonitosti svojega poklica in jih morajo teh uÄ?iti vsaj pet let, sami pa bi nujno potrebovali strokovnjaka, ki bo takoj ÂťzagrizelÂŤ v reĹĄevanje gordijskega vozla. Nezadovoljni so tudi sami diplomanti, ki so upoĹĄtevali nasvet starĹĄev: uÄ?i se, da ti bo ĹĄlo bolje kot nam, a danes opravljajo delo, ki ni na ravni njihove izobrazbe ali pa so na seznamu na zavodu za zaposlovanje. Na ministrstvu za ĹĄolstvo pa se ukvarjajo z uÄ?beniĹĄkimi skladi, fotokopiranjem in podobnimi zadevami. Ne reÄ?em, da niso tudi to pomembna vpraĹĄanja, a za mlade kadre gotovo ne Ĺživljenjsko pomembna. PomembnejĹĄe so vsebine, ki bodo posamezniku omogoÄ?ile razvijanje njegovih sposobnosti, da se bo kasneje v Ĺživljenju laĹžje znaĹĄel ter s tem sebi in svoji druĹžini omogoÄ?il spodobno Ĺživljenje, drĹžavi pa napredek. Ĺ olski sistem potrebuje spremembe, ugotavljajo mnogi, tudi marsikateri ĹĄolniki, ker je preĹživet, starokopiten, poln okostenelih prepriÄ?anj ter slabo podpira to, kar je zelo pomembno za Ĺživljenje posameznika – razmiĹĄljanje z lastno glavo, kreativno in konstruktivno razmiĹĄljanje, samoiniciativnost in iznajdljivost. Snov, ki se predava, je pogosto suhoparna, nezanimiva, nerazumljiva. TeĹžava, na katero prav tako opozarjajo, je, da ni pravega dialoga med uÄ?itelji in uÄ?enci, da so priÄ?akovanja sodelujoÄ?ih nerealna. V kontekst vzgoje in izobraĹževanja zagotovo sodi ĹĄe eno dejstvo, ki bi bilo prav tako vredno vse pozornosti – beg moĹžganov, iskanje odgovora na vpraĹĄanje, zakaj ĹĄolani ljudje odhajajo po svetu, Ä?e je (menda tako kaĹžejo razne raziskave) plaÄ?a ĹĄele na sedmem mestu lestvice. Res je, ni teĹžava, celo zaĹželeno je, da gredo v svet, da se tam dodatno izobrazijo, mogoÄ?e uveljavijo, naberejo izkuĹĄnje. TeĹžava pa je, Ä?e se ne nameravajo nikoli veÄ? vrniti, in ĹĄe veÄ?ja, Ä?e so ĹĄli v druge drĹžave zato, ker ocenjujejo, da v lastni nimajo prihodnosti. Skrajni Ä?as je, da se odgovorni resno zamislijo, kje na zaÄ?etku tretjega tisoÄ?letja je slovensko ĹĄolstvo, ki bi ne samo uÄ?ilo, ampak tudi vzgajalo, predvsem pa podpiralo gospodarstvo in ustvarjalo nove ideje in odpiralo nova delovna mesta. đ&#x;”˛

VeÄ? kot 1500 razstavljalcev iz 35 drĹžav Celje – Predsednik slovenske vlade dr. Miro Cerar bo v torek, 13. septembra, odprl najveÄ?jo sejemsko prireditev v drĹžavi – 49. mednarodni obrtni sejem. Odprt bo do nedelje, 18. septembra. Zanj organizatorji pravijo, da je sejem regije za prave nasvete, dobre nakupe in nove posle. Na 65 tisoÄ? kvadratnih metrih razstavnih povrĹĄin se bo predstavilo veÄ? kot 1500 razstavljalcev iz 35 drĹžav. Poleg bolj nazornih predstavitev po razstavnih dvoranah so vsebinska novost tudi podroÄ?ja, đ&#x;”˛ tp ki so si jih zaĹželeli obiskovalci.â€


NaĹĄ ­Ä?as, 8. 9. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Za razliko od drugih mi vemo, kam gremo

Levi breg Vzhod praznuje Velenje – Mestna Ä?etrt Levi breg Vzhod praznuje 35. obletnico ustanovitve. Jubilej bodo zaznamovali z dvema dogodkoma, petkovim glasbeno-filmskim veÄ?erom, na katerem se bodo predstavili Big band orkester glasne ĹĄole Frana Koruna – KoĹželjskega in filmski ustvarjalci, ki bivajo v mestni Ä?etrti, in sobotnim, ki bo potekal v kulturno-ĹĄportnem ozraÄ?ju ob sodelovanju druĹĄtev, sekcij, podjetnikov in posameznikov iz mestne Ä?etrti. Petkovo dogajanje bodo zaÄ?eli ob 19. uri, sobotno ob 10.00 na Kardeljevem trgu. đ&#x;”˛

20. tabor stranke SLS v Velenju – Po oÄ?iĹĄÄ?enju stranka spet ljudska – Za ukinitev obveznega Ä?lanstva v KGZS

Bojan KontiÄ? vodi slovenske obÄ?ine Velenje, 7. septembra – VÄ?eraj je potekala v Velenju seja predsedstva obÄ?in Slovenije, na kateri je dosedanji predsednik dr. Ivan Ĺ˝agar predal vodenje velenjskemu Ĺžupanu Bojanu KontiÄ?u. Sicer pa so najveÄ? pozornosti na vÄ?erajĹĄnji seji namenili pogajanjem za financiranje obÄ?in, strategiji razvoja lokalne samouprave, predlogu zakona o lokalni samoupravi ter vpisu pravice do pitne vode v Ustavo Republike Slovenije. mz

Sofinanciranje humanitarnih in invalidskih organizacij Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je objavila javni razpis za sofinanciranje programov humanitarnih in invalidskih organizacij, druĹĄtev in zvez za letos. Za ta namen je v letoĹĄnjem proraÄ?unu predvidela 6.500 evrov. Na videz malo, a tisti, ki delujejo v humanitarnih in invalidskih organizacijah, znajo vsak evro oplemenititi. Rok za oddajo vlog se izteÄ?e 30. septembra. đ&#x;”˛

mkp

Zbirajo predloge za priznanja in nagrade

đ&#x;”˛

Zadnje poÄ?itniĹĄke dni so obiskovalci SrediĹĄÄ?a mladih in otrok v Mladinskem centru Velenje preĹživeli prav tako ustvarjalno kot prve. Pod mentorstvom Melite AnĹželak, ki je z njimi preĹživljala poÄ?itnice, ter evropskih prostovoljk Gemme iz Ĺ panije in Ane iz Portugalske so poslikali dvoriĹĄÄ?e mladinskega centra, kjer je tudi urbani vrt. Tam so poleti preĹživeli veliko Ä?asa, ko so skrbeli

za zelenjavo in zeliĹĄÄ?a, ki uspevajo na njihovem vrtu. S pridelki so tudi kuhali v tedenskih kuharskih delavnicah. Te se bodo nadaljevale v novem ĹĄolskem letu, ko se na spored SrediĹĄÄ?a mladih in otrok ponovno vraÄ?a brezplaÄ?ni teÄ?aj tekvondoja, ki bo potekal vsak Ä?etrtek septembra ob 13. uri. ZaÄ?el se bo tudi nov krog turnirjev v druĹžabnih in ĹĄportnih igrah, potekale bodo glasbene delavnice, z gostjama iz Evropske prostovoljne sluĹžbe pa se bodo otroci uÄ?ili tujih jezikov. đ&#x;”˛

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

Velenje, 3. septembra – ÄŒlani in simpatizerji Slovenske ljudske stranke SLS so se na jubilejnem 20. taboru zbrali ob Velenjskem jezeru. Ta je potekal pod vtisom nedavnega burnega dogajanja v stranki, ki je – po besedah njenega predsednika Marka ZidanĹĄka – oÄ?istilo stranko in ta postaja znova ljudska.

Ne gremo v posteljo s sovraĹžnikom

ÂťV stranki ostajamo zdruĹženi dobri ljudje, zaradi katerih verjamem, da bo naĹĄa skupna prihodnost svetla,ÂŤ je med drugim menil Marko ZidanĹĄek.

oceni organizatorjev jih je bilo blizu 2.500) dotaknil nekaterih pereÄ?ih tem, kot sta banÄ?na luknja, socialni poloĹžaj nekaterih zaposlenih, upokojencev, kmetov. Seveda se ni mogel izogniti zadnjim dogodkom, ki so bili – kot je dejal – stresni, a vendar nujni. ÂťPo uspeĹĄno prestanih notranjih in zunanjih napadih sedaj ĹĄe bolje vemo, kam gre SLS. Ne v posteljo s sovraĹžnikom, ampak nazaj med ljudi. Izstope, ki so sledili po izkljuÄ?itvi Marjana Po-

dobnika (do konca tedna naj bi jih bilo 15), vidim kot nujno oÄ?iĹĄÄ?enje podtaknjencev z dvema obrazoma, ki z eno roko ponujajo spravo, z drugo pa te primejo za vrat. Dvojni agenti so bili razkrinkani, sateliti so na poti k svoji ÂťmatiÄ?ni ladjiÂŤ. Dosegli smo oÄ?iĹĄÄ?enje in SLS postaja ponovno ljudska.ÂŤ Kot je ĹĄe dejal, ne morejo biti njihovi sogovorniki tisti, ki po navodilih drugih ustanavljajo nove stranke in gibanja, hkrati pa sami zaniÄ?ujejo

Znanje pridobiti, a ga tudi znati ÂťporabitiÂŤ

Tp

V novo ĹĄolsko leto bolj pisano

NAĹ  ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Tatjana PodgorĹĄek

ZidanĹĄek se je v uvodnih besedah nagovora zbranim (po

Ĺ martno ob Paki – Uprava ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki je prejĹĄnji teden objavila javni razpis za zbiranje predlogov za podelitev obÄ?inskih priznanj in nagrad za letos. Predloge zbira do 15. septembra. Letos je med moĹžnostmi znova tudi razpis za najviĹĄje obÄ?insko priznanje – Ä?astni obÄ?an ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki. To je priznanje za Ĺživljenjsko delo. Doslej je ta naziv prejelo sedem obÄ?anov. Poleg predlogov za najviĹĄje priznanje bodo zbirali ĹĄe predloge za grb ObÄ?ine in za dve plaketi. Poleg omenjenih bo na slavnostni seji ĹĄmarĹĄkega obÄ?inskega sveta ob prazniku lokalne skupnosti Ĺžupan podelil ĹĄe svoja priznanja in priznanja mladim.

tf

pravo ljudsko stranko, kradejo njeno ime ter se pretvarjajo, da se zavzemajo za malega Ä?loveka. SLS je le ena. Da je bilo oÄ?iĹĄÄ?enje stranke nujno, je menil tudi nekdanji predsednik SLS, danes pa evropski poslanec Franc BogoviÄ?. Ta sicer obĹžaluje izstope nekaterih vidni Ä?lanov. ÂťSam imam te ljudi rad. Marsikoga pogreĹĄam. Ĺ˝al pa so se odloÄ?ili, da jih ne bo tu. Tisti, ki smo tu, bomo morali SLS voditi naprej.ÂŤ

Nismo navadna stranka

mkp

đ&#x;”˛

8. septembra 2016

Pokvarjeno slavje – Vol za praznik – Od Celja do Ĺ˝alca – Delavnice v parku Tako: rekordna generacija slovenskih ĹĄolarjev v ĹĄolskih klopeh Ĺže nabira znanje. Kmalu bodo v poslanske klopi sedli tudi poslanci in spet kazali, kakĹĄno je njihovo znanje. Upamo, da se nekateri spet ne bodo obnaĹĄali tako, da bodo na njihov raÄ?un posamezniki Ĺžalili otroke. Da se obnaĹĄajo kot otroci! Svoje znanje pa ta Ä?as kaĹžejo tudi naĹĄi ÂťekipniÂŤ ĹĄportniki. KoĹĄarkarji in nogometaĹĄi bijejo kvalifikacijske boje za evropsko oziroma svetovno prvenstvo, hokejisti so svoje znanje Ĺže potrdili in si Ĺže izborili nastop na zimski olimpijadi. Ĺ portno oziroma rokometno je bilo zadnje dni tudi v Celju. TamkajĹĄnji rokometni klub je namreÄ? slavil 70-letnico. Ob tem so na Trgu celjskih knezov tudi odprli razstavo na prostem z ÂťlokalnimÂŤ naslovom ÂťCele, Cele!ÂŤ Ĺ˝al so Celjanom ĹĄe veÄ?je slavje prepreÄ?ili MadĹžari. Tekmo Celjanov z madĹžarskim Veszpremom so namreÄ? uvrstili v Âťdnevni redÂŤ praznovanja, tudi v upanju na zmago v ligi Seha, a se jim raÄ?uni niso izĹĄli. Res pa je, da so na tej tekmi nekateri Celjani le zmagali – v madĹžarskem moĹĄtvu. Po deĹželici ĹĄe vedno tudi odmeva izkljuÄ?itev nekdanjega prvega moĹža stranke SLS. Ĺ e posebno, ker je sproĹžila odstope tudi nekaterih vidnih Ä?lanov te stranke. Tudi ZgornjesavinjÄ?an Jakob PreseÄ?nik. Tej temi se na sobotnem taboru ob Velenjskem jezeru v go-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ? Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

voru seveda ni mogel izogniti sedanji predsednik stranke Marko ZidanĹĄek. Naslovil ga je: Vemo, kam gremo! Ali bosta odĹĄla ali ostala, pa bosta verjetno kmalu izvedela minister in ministrica, ki ju Ä?aka interpelacija. Petra GaĹĄperĹĄiÄ?a zaradi drugega tira in Milojko Kolar Celarc zaradi dogajanj v zdravstvu. Za slednjo je interpelacijo napovedovala Nova Slovenija, a jo je prehitela rivalska stranka SDS. Po poletnem zatiĹĄju, ko se zaradi vroÄ?ine in dopustov manj obÄ?in odloÄ?a za obÄ?inska slavja, je takih zdaj spet vse veÄ?. Ponekod jih zdruĹžujejo s ĹĄe kakĹĄnim pomembnim dogodkom. Tako so v Ĺ˝alcu ob praznovanju odprli tudi teĹžko priÄ?akovano fontano, seveda fontano piva. V PodÄ?etrtku pa bodo imeli v petek pravi dvojni praznik. S slavnostno sejo bodo poÄ?astili praznik obÄ?ine, hkrati pa tudi 50-letnico Term Olimia. Te so se najprej imenovale drugaÄ?e, najdalj Ä?asa so slovele kot Atomske toplice. Ob pol stoletja toplic bodo v soboto v ĹĄportni dvorani pripravili tudi sreÄ?anje, na katerem se bo ob glasbi na Ĺžaru pekel vol, obiskovalci pa se bodo lahko posladkali tudi s torto velikanko. Pa ĹĄe v Ĺžep jim ne bo treba seÄ?i. Sicer pa so v tem kraju prvi dan novega ĹĄolskega leta odprli novo igriĹĄÄ?e pri osnovni ĹĄoli. V zadnjih letih so sicer povsem prenovili vse ĹĄole in vrtce v obÄ?ini. Ĺ˝e

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

Po ZidanĹĄkovih besedah je s prenovo politiÄ?nega programa postavljen nov mejnik razvoja stranke. ÂťMi nismo navadna stranka. NaĹĄe delovanje vodi zelo jasen cilj: zavzemamo se za zdravo gospodarjenje po naÄ?elih dobrega gospodarja. Za razliko od drugih mi vemo, kam gremo!ÂŤ Med drugim je na taboru pozval k ukinitvi obveznega Ä?lanstva v Kmetijsko-gozdarski zbornici. Na naslednjih volitvah, je prepriÄ?an ZidanĹĄek, se bodo vrnili v parlament. Stranka ima namreÄ? dober program, jasne reĹĄitve za smele cilje, ima sveĹžo moÄ? in srÄ?ne ljudi, odloÄ?no voljo in zdravo kmeÄ?ko pamet. ÂťDovolj, da na naslednjih volitvah prevzamemo odgovornost za vodenje drĹžave kot dober in odgovoren gospodar. S povezovanjem programov, zdruĹževanjem moÄ?i in sodelovanjem ljudi bomo dosegli nove zmage in postali najmoÄ?nejĹĄa politiÄ?na sila na desni sredini,ÂŤ je ĹĄe menil Marko ZidanĹĄek. đ&#x;”˛

kar 550 let pa je minilo od zaÄ?etka ĹĄolstva na PilĹĄtanju. Tega dogodka se bodo spomnili ob prazniku obÄ?ine Kozje. Praznovali so tudi v Rogatcu, tudi delili priznanja. Prejela ga je tudi rock skupina MI2. Na naĹĄem obmoÄ?ju pa te dni poteka Ĺže 11. mednarodni folklorni festival. ÄŒeprav se imenuje Od Celja do Ĺ˝alca, bo eden od gala koncertov (danes) tudi v Velenju. Iz tujine nastopajo folkloristi iz Albanije, Estonije, Kameruna in Rusije. Celje je, ne za kak praznik, dobilo posebnost. Posebni mestni avtobus! Ne, to ni zametek celjskega mestnega prometa, progo posebnega avtobusa je odprla banka, ker je zaprla svojo podruĹžnico v Novi vasi, o Ä?emer smo pisali Ĺže tudi v naĹĄi navezi. To je naredila Abanka, zato se tudi njen avtobus imenuje Abus. Vozi pa obÄ?ane Nove vasi in DeÄ?kovega naselja proti predelom Celja, kjer ima ta banka enote. Ta avtobus pa ni zavrl prizadevanj ÂťbanÄ?no prizadetihÂŤ obÄ?anov, da dobijo enoto banke nazaj. Vseeno katere banke. Sami pa Ĺželijo ob pomoÄ?i obÄ?ine dobiti ustrezen prostor zanjo. Veselo in tudi pouÄ?no pa je bilo v nedeljo v srediĹĄÄ?u RogaĹĄke Slatine. Obrtno-podjetniĹĄka zbornica Ĺ marje pri JelĹĄah je v ZdraviliĹĄkem parku pripravila posebno prireditev, na kateri so prikazali priprave na poroko pred sto leti. Posamezne dele te sveÄ?anosti so prikazali Ä?lani zbornice: cvetliÄ?arji, vrtnarji, frizerji, vizaĹžisti in gostinci. Delavnice so imeli kar v parku, po njem so pripravili tudi povorko. Pa ĹĄe to: stanovalci na obmoÄ?ju celjske Plave lagune imajo posebne zahteve. Terjajo policaje. Ne takih aktivnih, ki bi urejali promet, Ĺželijo leĹžeÄ?e policaje, da bodo promet v njihovem naselju malo umirili. đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d. NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo! Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.


NaĹĄ ­Ä?as, 8. 9. 2016, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 3

3

AKTUALNO

8. septembra 2016

DrĹžava dodatno polni proraÄ?un na raÄ?un podjetij Ostro proti retroaktivnemu preverjanju upraviÄ?enosti davÄ?nih olajĹĄav – Nad teĹžave viĹĄjeĹĄolskega izobraĹževanja v regiji SaĹĄa tudi s tesnejĹĄim sodelovanjem Tatjana PodgorĹĄek

Nazarje, 31. avgusta – ÄŒlani upravnega odbora Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice so se na prvi seji po poletnih poÄ?itnicah seĹĄli v novih prostorih druĹžbe PodkriĹžnik v Nazarjah. Ob tej priloĹžnosti so se seznanili z dejavnostjo druĹžbe, ki danes zaposluje 170 delavcev in se uspeĹĄno odziva na izzive trga, domaÄ?ih in tujih poslovnih partnerjev po zahtevnih produktih. Pozornost so na seji namenili ĹĄe preverjanju upraviÄ?enosti podjetij do uveljavljanja davÄ?nih olajĹĄav za vlaganja v raziskave in razvoj ter teĹžavam v viĹĄjeĹĄolskem izobraĹževanju v regiji SaĹĄa.

V podjetjih ne raziskujemo, ampak razvijamo

ÂťRetroaktivni pregledi podjetij finanÄ?ne uprave, s katerimi

ta preverja njihovo upraviÄ?enost do davÄ?ne olajĹĄave za raziskave in razvoj, so nezakoniti in neupraviÄ?eni. DrĹžava na raÄ?un pod-

Kako naj podjetje doseĹže razvoj brez vlaganj? Neumnost brez primere,ÂŤ so Ä?lani upravnega odbora komentirali poÄ?etje finanÄ?ne

menili v razpravi – njeno merilo, da so raziskave in razvoj le tista dejavnost, v kateri je prisoten element novosti in razreťevanja

polnjevati. Ĺ e bolj sporno – tako razpravljalci – pa je retroaktiven pristop na osnovi priporoÄ?il OECD-ja, ki doslej niso bila vgrajena v pravilnik v zvezi s tem ter ostalo davÄ?no zakonodajo. Ostremu nasprotovanju, kar poÄ?ne finanÄ?na uprava, so dodali ĹĄe zahtevo Gospodarski zbornici Slovenije, naj v dialogu s pristojnimi ministrstvi takoj doseĹže prekinitev teh postopkov.

Manj ĹĄtudentov, veÄ?je teĹžave

ÄŒlani upravnega odbora Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice so tokrat gostovali v novih prostorih druĹžbe PodkriĹžnik v Nazarjah.

jetij s tem dodatno polni proraÄ?un, povzroÄ?a gospodarstvu ĹĄe veÄ?jo ĹĄkodo kot doslej, hkrati pa jih odvraÄ?a od naloĹžb. V podjetjih razvijamo, ne raziskujemo!

uprave, ki v zadnjih mesecih preverja upraviÄ?enost ĹĄtevilnih slovenskih podjetij do uveljavljanja davÄ?ne olajĹĄave za raziskave in razvoj. Pri tem je sporno – so

znanstvene oziroma tehnoloĹĄke nejasnosti v svetovnem merilu. Velika veÄ?ina slovenskih podjetij takega standarda oziroma novih meril za presojo ne more iz-

V programe ViĹĄje strokovne ĹĄole Ĺ olskega centra Velenje se Ĺže nekaj let zapored vpiĹĄe od 10 do 20 manj ĹĄtudentov, posledica tega pa je manj denarja, ki je nujno potreben za kakovostno izvedbo izobraĹževanja. ManjĹĄi vpis ni samo zaradi manjĹĄih generacij dijakov, ampak tudi zaradi njihovega nezanimanja za izobraĹževanje v tehniĹĄkih poklicih. Po mnenju ravnatelja ĹĄole UroĹĄa Sonjaka je zaradi tega lahko zaskrbljeno tudi gospodarstvo, ki potrebuje praktiÄ?no usposoblje-

ne kadre takoj po zakljuÄ?ku ĹĄtudija. Trendi naslednjih ĹĄestih let ne kaĹžejo na izboljĹĄanje stanja. V razpravi, kako ustaviti oziroma zapolniti vrzel, so razpravljalci menili, da bi bilo treba navduĹĄiti za naravoslovne ĹĄtudijske programe Ĺže uÄ?ence v osnovnih ĹĄolah, poglobiti sodelovanje izobraĹževalnih ustanov, gospodarstva in ĹĄirĹĄe skupnosti ter posodobiti uÄ?ne naÄ?rte. V nadaljevanju seje so se med drugim dotaknili ĹĄe aktivnosti pri umeĹĄÄ?anju trase hitre ceste tretje razvojne osi v prostor ter pri tem izrekli vso podporo ĹĄmarĹĄkemu Ĺžupanu Janku KopuĹĄarju. Menili so, da si z odgovornim in konstruktivnim dialogom s predstavniki drĹžave na eni ter obÄ?ani na drugi strani prizadeva za nadaljnji razvoj lokalne skupnosti, ohranitev delovnih mest in dvig druĹžbenega standarda. đ&#x;”˛

Tokrat so se sreÄ?ali ob glasbi

SpeÄ?o silo je potrebno prebuditi

Gasilci, pripadniki civilne zaĹĄÄ?ite in Ä?lani druĹĄtev s podroÄ?ja zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja se velikokrat zberejo na poziv sirene, tokrat pa so se na Ĺžupanovem sprejemu

Gora Oljka, 4. septembra – 'Z domovino v srcu' so organizatorji naslovili 2. sreÄ?anje Ä?lanov in simpatizerjev odborov stranke SDS Savinjsko–ťaleĹĄke regije na Gori Oljki. Osrednji govornik na sreÄ?anju je bil predsednik stranke Janez JanĹĄa, ki je med drugim dejal, da so kljuÄ? do sprememb Âťtisti, ki na zadnjih volitvah niso priĹĄli na voliĹĄÄ?e. SpeÄ?o silo je potrebno prebuditi. S teĹžkim delom in programom bomo uspeli prepriÄ?ati razoÄ?arane volivce, da bodo spremenili Slovenijo.ÂŤ

SreÄ?anje odborov SDS Savinjsko-ĹĄaleĹĄke regije na Gori Oljki – Na volitvah 2014 dobili oblast, ki ni v parlamentu in ne v vladi – Dovolj jih je za spremembe Tatjana PodgorĹĄek

Tina Felicijan

Velenje, 4. september – Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? je na TRC Jezero sprejel Ä?lanice in Ä?lane velenjskih prostovoljnih in drugih gasilskih druĹĄtev ter vseh vkljuÄ?enih v sistem za zaĹĄÄ?ito in reĹĄevanje – reĹĄevalce, bolniÄ?arje, civilno zaĹĄÄ?ito, potapljaÄ?e, alpiniste, kinologe, radioamaterje, jamarje in tabornike. ÂťOb naravnih, prometnih, delovnih nesreÄ?ah se oziramo, kje so, jih priÄ?akujemo. Takrat vemo zanje, se jim vedno znova zahvalimo, potem pa nekako pozabimo nanje. Vsaj enkrat na leto je prav, da se sreÄ?amo, malo poveselimo in se na tak naÄ?in zahvalimo,ÂŤ je povedal Ĺžupan in dodal, da je to le drobtinica proti temu, kar bi si zasluĹžili. ObÄ?ina se trudi, da jim tudi s financiranjem zagotavlja norLetos Mestna obÄ?ina malno delovanje, pravi Ĺžupan, ki je ob tej priloĹžnosti gasilskim Velenje zagotovila druĹĄtvom razdelil nekaj dodadodatna sredstva tne opreme v vrednosti 20 tisoÄ? za zaposlitev 13. evrov, ki so jo nujno potrebovapoklicnega gasilca. li. Sicer je za potrebe gasilske javne sluĹžbe v letoĹĄnjem proraÄ?unu zagotovljenih 826 tisoÄ? evrov, za delovanje reĹĄevalnih sluĹžb in civilne zaĹĄÄ?ite pa ĹĄe dodatnih 39.500. Letos so gasilci najveÄ? sredstev namenili osebni zaĹĄÄ?itni opremi, nakupu cevi ter nakupu opreme za posebno prikolico, ki se bo uporabljala ob neurjih in jo bo drugo leto prevzelo PGD Pesje. Po dveh namenjenih prikolicah za poplave in eni za neurja bo ta Ĺže Ä?etrta v obÄ?ini. ÂťZanesljivo so primerno opremljeni in pripravljeni. Seveda pa niti financiranje niti oprema ne pomenita niÄ?, Ä?e ni prostovoljcev – tistih, ki so pripravljeni Ĺžrtvovati velik del svojega prostega Ä?asa in tudi tvegati,ÂŤ je ĹĄe opozoril Bojan KontiÄ?, ki se je veÄ? kot dvesto zbranim na sprejemu v obliki sproĹĄÄ?enega druĹženja ob glasbi zahvalil za prizadevno delo in stalno pripravljenost.

â?ą

đ&#x;”˛

rodni ugled drŞave v Evropi in svetu. Takratni dolg je znaťal – tako Janťa – manj kot 8 milijard evrov. Slovenija je bila druga najmanj zadolŞena drŞava v Evropi, nato pa je sledila politika novih

Njen strokovni svet Ĺže od zaÄ?etka leta pripravlja reforme, ukrepe, njena poslanska skupina je Ĺže vloĹžila konkretne zakone, ki odpravljajo kljuÄ?ne pomanjkljivosti. ÂťPoleg tega imamo pro-

vimi obrazi namreÄ? na vsakih volitvah preslepijo volivce. “Na volitvah leta 2014, ki so bile nelegitimne, nepoĹĄtene, smo sicer dobili oblast, vendar akterji niso ne v parlamentu, ne v vladi. Z

Politika novih nesposobnih obrazov

Stranka organizira v zadnjem Ä?asu veliko takih druĹženj, in ko bodo potegnili Ä?rto pod njimi, je prepriÄ?an JanĹĄa, bodo priĹĄli do velikega ĹĄtevila. To bo odgovor tistim, ki pravijo, da jih je premalo za spremembe. ÂťMislim, da nas je dovolj.ÂŤ Dotaknil se je trenutnega stanja v drĹžavi in kot alternativo izpostavil uspeĹĄen svoj mandat v letih 2004–2008, ko so plaÄ?e in pokojnine realno zrasle za 24 odstotkov. Prav tako se je v tem mandatu okrepil medna-

ÂťNaĹĄa mnoĹžiÄ?na sreÄ?anja so odgovor tistim, ki menijo, da nas je premalo za spremembe. Mislim, da nas je dovolj,ÂŤ je menil osrednji govornik Janez JanĹĄa.

nesposobnih obrazov, politika, vodena iz ozadja, ki je javni dolg poveÄ?ala na 32 milijard evrov.ÂŤ VpraĹĄal se je, ali se da tako stanje v drĹžavi spremeniti. Stranka je po njegovem mnenju v preteklosti Ĺže dokazala, da to zmore.

Rekli soâ?ą Suzana KavaĹĄ, predsednica Me-

stnega odbora stranke SDS Velenje, o sreÄ?anjih Ä?lanov in simpatizerjev stranke: ÂťPotrebna so, ker se tako spoznavamo med sabo. V naĹĄem mestnem odboru smo pridobili kar nekaj novih mladih Ä?lanov. Med drugim so ti izrazili potrebo po oblikovanju ĹĄportnih ekip. Tako smo Ĺže sodelovali na 17. letnih ĹĄportnih igrah odborov stranke – teh je veÄ? kot 200 – v Bovcu in osvojili drugo mesto. Sicer pa v velenjskem mestnem odboru stranke usmerjamo svoje aktivnosti k oblikovanju strokovnega sveta, ki nam bo v pomoÄ? pri delovanju na ravni sveta Mestne obÄ?ine Velenje

gram, ki je celovit in ga glede na parlamentarno moÄ? poskuĹĄamo uresniÄ?iti.ÂŤ Janez JanĹĄa je povedal, da politika velikokrat potrebuje nekaj novega, a to novo je zgolj krinka za vladanje iz ozadja. Z no-

in tudi ĹĄirĹĄe. DobrodoĹĄla nam bo v prizadevanjih za zmanjĹĄanje socialnih stisk obÄ?anov, pri ustvarjanju boljĹĄih pogojev za delovanje podjetnikov in druĹžb, pri pozornem spremljanju porabe obÄ?inskega proraÄ?una. Ob tem naj povem, da smo v mestnem svetu konstruktivna opozicija. Smo zadovoljni, ker nam je uspelo uresniÄ?iti nekatere predloge in pobude. V svetu Mestne obÄ?ine imamo pet svetnikov, in ker so ti tudi iz gospodarstva, imajo teĹžave dobiti prost dan, kadar so seje mestnega sveta. Zato bo naĹĄ predlog, da bi bile seje po 15. uri in tudi veÄ? naj bi jih bilo.ÂŤ

novimi obrazi se ne splaÄ?a polemizirati, ker niso intelektualno zanimivi. Ne smemo biti naivni, vedeti moramo, da v tem primeru namesto njih sprejema potrebne odloÄ?itve nekdo drug.ÂŤ

KljuÄ? do sprememb speÄ?i volivci

KljuÄ? do sprememb v drĹžavi so – po mnenju Janeza JanĹĄe – volivci, ki niso priĹĄli na zadnje volitve. ÂťTo je tista sila, ki lahko spremeni stvari na naslednjih volitvah. V SDS nas je dovolj, da to speÄ?o silo prebudimo. Pristopimo do njih. To je teĹžko delo, a je edina pot do uspeha. PrepriÄ?an sem, da to zmoremo. V Savinjsko-ĹĄaleĹĄki regiji je ĹĄe veliko potenciala. Tu so speÄ?i volivci bolj dosegljivi kot tam, kjer je veliko betona,ÂŤ je ĹĄe med drugim menil Janez JanĹĄa. đ&#x;”˛


NaĹĄ ­Ä?as, 8. 9. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Iz druge roke spet v prave

GOSPODARSKE novice Skaza utrjuje poslovne vezi na tujih trgih

V butiku z rabljenimi oblaÄ?ili je dela veÄ? kot v katerem koli drugem – Rabljeno ne pomeni vedno staro ... in obratno – Mestna omara ni trgovina za reveĹže Tina Felicijan

Zasnova prodaje in nakupa ali izmenjave rabljenih oblaÄ?il, tako imenovani second hand oziroma iz druge roke, je po svetu in tudi v veÄ?jih slovenskih mestih precej razĹĄirjen in sprejet. Tudi v Velenju posamezniki, nekatere ĹĄole in drugi zavodi ter organizacije prirejajo priloĹžnostne sejme z rabljenimi oblaÄ?ili in drugimi reÄ?mi. SavinjÄ?anka Sanja ArsoviÄ? pa je v Velenju odprla trgovino z rabljenimi oblaÄ?ili Mestna omara, ki jo je vsak dan v skoraj treh letih delovanja obiskalo veÄ? ljudi, ideja ponovne uporabe in odgovorne potroĹĄnje pa se hitro ĹĄiri.

Ne stara, ampak mestna omara

Sanja, ki s prijateljicami in znanci Ĺže 16 let prodaja, kupuje in izmenjuje iz druge roke, Âťker se mi zdi nesmiselno preplaÄ?ati en kos oblaÄ?ila, ki se ga tako ali tako naveliÄ?aĹĄ, popackaĹĄ, vrĹžeĹĄ stran. Raje zapravim denar za kak dober koncert in imam spomin kot za obleko.ÂŤ Idejo za svoj second hand shop je dobila iz filma. OdloÄ?ila se je, da ne bo veÄ? Ä?akala na sluĹžbo v svojem vzgojiteljskem poklicu, in je izkoristila svojo karizmatiÄ?no in klepetavo naravo za zagon butika z rabljenimi oblaÄ?ili. ÂťZa Velenje sem se odloÄ?ila, ker sem imela obÄ?utek, da so tu ljudje veliko bolj odprti za take prakse kot v Celju. Poleg tega sem tu naĹĄla edini opremljeni poslovni prostor,ÂŤ je poveda-

la. Posel je stekel v enem letu. Ĺ e zdaj ni povsem stabilen, Âťampak danes tako ni noben. Treba je biti vztrajen, pozitiven, napredovati 'ziher, pa poÄ?as'.ÂŤ So pa ljudje dobro sprejeli njen butik, pravi in meni, da za-

â?ą

Âť'Second hand' je lahko izjemno uspeĹĄen posel, Ä?e si vztrajen, pozoren na kritike in predloge strank ter se nenehno razvijaĹĄ. Trgovina mora biti pregledno urejena, ne sme biti nabasana in ne sme imeti vonja po stari omari.ÂŤ

to, ker je koncept znala predstaviti, hkrati pa ponuditi kakovostna ohranjena oblaÄ?ila. Prav zato jih ne uvaĹža iz tujine, ampak sprejema od ljudi. ÂťVÄ?asih je bila prva asociacija ob rabljenem oblaÄ?ilu umazano, strgano, obrabljeno, razvleÄ?eno, popackano. Jaz sprejemam in prodajam le brezhibno ohranjena in sveĹže oprana sezonska oblaÄ?ila, ki imajo tudi primerno ceno. Moje stranke namreÄ? razumejo, da se na second handu ne da obogateti. Bolj se splaÄ?a prodaja na koliÄ?ino kot na kos,ÂŤ pravi Sanja, ki sprejema stranke iz Primorja, Ljubljane, Maribora, Slovenske

Bistrice. ÂťÄŒe noÄ?ete kupovati tu, vsaj prinesite svoja oblaÄ?ila,ÂŤ vabi energiÄ?na podjetnica, ki vsak kos podrobno pregleda in izbere le tiste, ki so ji vĹĄeÄ?. ÂťPredlagate ceno, Ä?e se z njo ne strinjam, jo doloÄ?iva skupaj. Ko se vaĹĄe

8. septembra 2016

tinovi Ä?evlji, Laurenova usnjena jakna, Hugo Boss moĹĄke obleke in majice, Calvin Klein, Armani. Pravzaprav je veÄ? moĹĄkih dizajnerskih oblaÄ?il kot Ĺženskih.ÂŤ Sanjo preseneÄ?a, koliko Ä?evljev proda. Vsak dan tudi veÄ? nakita.

Velenje – V druĹžinskem podjetju Skaza se vedno bolj osredotoÄ?ajo tudi na nove trge. Svoje do okolja prijazne trendovske izdelke za dom, ki jih izdelujejo iz biorazgradljivih materialov in reciklirane plastike, zato redno predstavljajo na sejmih v tujini. Konec tedna so jih postavili na ogled na enem najveÄ?jih trendseterskih sejmov Maison & Objet v Parizu. Na sejmu so, kot pravi Tanja Skaza, direktorica podjetja, preverili odziv obiskovalcev sejma na nove barvne linije izdelkov Contessa. Pripravili so izbor ĹĄestih pastelnih barv, od tega, kako bodo sprejete, pa je odvisno, ali bodo z njimi razĹĄirili ponudbo. Podjteje Skaza se bo s pasteljno linijo Viva predstavilo tudi na treh sejmih v Skandinaviji, prvi od njih je vrata odprl v torek. PriloĹžnost za utrjevanje poslovnih vezi bo tudi na dogodku Open doors pri enem najveÄ?jih distributerjev za trgovske centre v Belgiji, Luksemburgu in na Nizozemskem. đ&#x;”˛

mkp

Bobinac ocenjuje, da je sporazum s Panasonicom dober

ÂťTo ni trgovina za reveĹže, ampak za pametne ljudi,ÂŤ v smehu poudarja Sanja ArsoviÄ?. ÂťZame je reveĹž tisti, ki je ozkogleden.ÂŤ

stvari prodajo, dobite izplaÄ?ilo. Kar se ne proda, pridete iskat. ÄŒe oblaÄ?il ne Ĺželite veÄ?, jih podarim v dobrodelne namene.ÂŤ

Za vsak okus, postavo in Ĺžep

Na policah in obeĹĄalnikih so poleg oblaÄ?il tudi modni dodatki, Ä?evlji in nakit. Ker se redki VelenjÄ?anke in VelenjÄ?ani oblaÄ?ijo vintage, je starinskih oblaÄ?il malo. ÂťMogoÄ?e kak plaĹĄÄ?, Ä?evlji, dve torbici, starejĹĄi od 50 let.ÂŤ Nekaj je dizajnerskih kosov iz viĹĄjega cenovnega razreda, ki v Mestni omari dobijo za bolj dosegljivo ceno. ÂťRecimo Loubou-

Rabljena oblaÄ?ila pa niso le cenejĹĄa. So tudi bolj zdrava. ÂťStvari so preprane. Nova oblaÄ?ila so prepojena z barvili, kemikalijami, plini. S kupovanjem rabljenih oblek delamo dobro zase in za okolje. Treba je vztrajati pri ĹĄirjenju te zavesti,ÂŤ je ĹĄe povedala Sanja in poudarila, da je uspeh trgovine z rabljenimi oblaÄ?ili v tem Ä?asu, ko so nova tako zelo poceni, odvisen od prodajalca, ki mora znati predstaviti idejo in vse prednosti rabljenega pred novim. đ&#x;”˛

Lokal na plaĹži je bil zanjo izziv Ekonomistka, ki se je odloÄ?ila, da bo gostinka – Ideje zbira tudi na potovanjih po svetu – KlasiÄ?no je ne zanima

Ĺži tudi zato, ker sem pogreĹĄala domaÄ?e kraje. Poleg tega imam rada vodo in lokacija se mi je zdela zelo zanimiva, pa Ä?eprav sem, ko sem prviÄ? priĹĄla sem, videla le pesek. Prav v njem sem videla velik potencial, Bojana Ĺ pegel ideje, kaj vse bi se dalo narediti, so kar vrele,ÂŤ pripoveduje Mia. Rada potuje in Velenje, 26. avgusta – Mia Zager je kamorkoli gre, dobro opazuje. ÂťVse, kar tista mlada podjetnica, ki je letos pomi je bilo vĹĄeÄ? na potovanjih po svetu, stala najemnica gostinskega lokala na sem ohranila v spominu. ZdruĹžila sem (tudi letos) dobro obiskani velenjski najboljĹĄe stvari, ki sem jih videla, in jim plaĹži. Poimenovala ga je preprosto Pladodala ĹĄe ĹĄÄ?epec svojih idej. KakovoĹža MiaMia. To zanjo ni prva gostinska stna postreĹžba je zame na prvem mestu, izkuĹĄnja, saj ima majhen lokal tudi v rada vidim, da je postreĹženo tudi videti RogaĹĄki Slatini, ki se je zelo dobro prilepo. Ĺ tejejo ĹĄe majhni detajli, kar znajo jel. V domaÄ?o dolino se je Ĺ oĹĄtanjÄ?anka ceniti tudi gostje v Velenju.ÂŤ prav zaradi podjetniĹĄkega izziva vrnila Mia je letos na plaĹži ponudila tudi nepo osmih letih. In ni ji Ĺžal. kaj hitrih prigrizkov. ÂťTu lahko reÄ?em, ÂťVse se je zaÄ?elo, ko sem med ĹĄtudida gre za zaÄ?etek, saj tovrstne ponudbe jem ekonomije preko ĹĄtudentskega serna plaĹži doslej ni bilo. Odziv gostov je visa delala v lokalih. Gostinstvo mi je dober. Prihodnje leto bomo zagotovo postalo vĹĄeÄ?, rada pa imam tudi orgaponudbo jedi ĹĄe okrepili,ÂŤ izvemo. Kot nizacijo dogodkov. Zato sem se odlotudi, da se trudi, da se ob lepih poletnih Ä?ila, da odprem svoj lokal, kar mi brez veÄ?erih, sploh ob koncu tedna, gostje pomoÄ?i druĹžine ne bi uspelo. RogaĹĄko lahko zabavajo ĹĄe ob programu, ki ga Slatino sem izbrala zato, ker se mi je pripravljajo na plaĹži. ÂťVreme nam letos zdela lokacija dobra. Nisem se motila. Moram pa priznati, da mi znanje ekoMia Zager je gostinstvo vzljubila, ko je opravljalo Ĺžal ni bilo najbolj naklonjeno, a pripranomije pri tem poslu pride zelo prav,ÂŤ ĹĄtudentsko delo v lokalih. Ĺ e vedno je rada za ĹĄankom, vljamo veÄ?ere z zelo razliÄ?no glasbeno nam pove Mia, ko jo zmotimo med depri tem pa se trudi, da sta postreĹžba in ponudba pestri, tematiko.ÂŤ In tako bo vse do konca seplom. Tudi sama je namreÄ? zelo pogosto tudi drugaÄ?ni. tembra, ko bo za letos zaprla lokal na plaĹži. Prihodnje leto se nanjo zagotoza ĹĄankom, saj Ĺželi, da so gostje hitro in dobro postreĹženi. Poleg tega pa v delu uĹži- ga natakarji odnesejo do miz pod liÄ?no lese- vo spet vrne, saj je z MO Velenje podpisala va, pri tem pa se trudi, da postreĹžba v loka- no teraso, ki jo je postavila na plaĹži, dobro dvoletno najemno pogodbo. ÂťTo je zame velu ni Ä?isto klasiÄ?na. Uporablja ĹĄtevilna sveĹža izgleda. ÂťZanimivo je, ko ravno zaradi dela lik poslovni izziv, zato si Ĺželim ostati ĹĄe dlje. zeliĹĄÄ?a, tudi roĹžne cvetove, ki jih dodaja vo- spet sreÄ?ujem ljudi, s katerimi sem preĹživela Sploh, ker bom tudi v prihodnje verjetno di, koktajlom. Trudi se, da gostom ponudi otroĹĄtvo in mladost. Priznati moram, da sem ostala gostinka,ÂŤ nam za konec pove Mia. đ&#x;”˛ tudi trendovske pijaÄ?e, da vsak pladenj, ki se prijavila na razpis za najem lokala na pla-

Velenje – Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac ocenjuje, da je sporazum s Panasonicom o izvedbi skrbnega pregleda, ki bi lahko vodil v prevzem velenjske druŞbe, za Gorenje dober, opredeljuje pa tudi Şe poloŞaj podjetja znotraj korporacije Panasonic. Bobinac meni tudi, da se mu sovraŞni prevzem Gorenja ne zdi verjeten. O podrobnostih sporazuma z Japonci Bobinac sicer ťe ne more govoriti, a dogovor je po njegovih zagotovilih sklenjen v korist druŞbe in je dober.

NLB sklenila polletje s skoraj 70 milijoni evrov dobiÄ?ka Velenje – NLB Skupina je v prvem polletju ustvarila 69,5 milijona evrov dobiÄ?ka po davkih, kar je 30 odstotkov veÄ? kot v prvi polovici lanskega leta. V prvih ĹĄestih mesecih leta so z dobiÄ?kom poslovale vse banke iz skupine. Banka NLB je dobiÄ?ek po davkih na letni ravni okrepila za 78 odstotkov. Sicer pa so banke v Sloveniji v prvem polletju ustvarile 284,5 milijona evrov dobiÄ?ka pred davki, kar je 112 odstotkov veÄ? kot v enakem obdobju lani. DobiÄ?ek po davkih se je poveÄ?al za nekaj veÄ? kot 120 odstotkov – na 252,1 milijona evrov. KljuÄ?ni prispevek k takĹĄni rasti dobiÄ?ka ima ĹĄe naprej sproĹĄÄ?anje oslabitev in rezervacij.

Gospodarska rast se nadaljuje Ljubljana – Rast gospodarske aktivnosti, ki se je zaÄ?ela sredi leta 2013, se je nadaljevala tudi v drugem Ä?etrtletju letos. Obseg bruto domaÄ?ega proizvoda se je po prvi oceni statistiÄ?nega urada na letni ravni realno zviĹĄal za 2,7 odstotka. V primerjavi z lanskim drugim Ä?etrtletjem je zviĹĄanje 1,9-odstotno. Podobno kot v preteklih Ä?etrtletjih sta k rasti najveÄ? prispevala izvoz in domaÄ?e troĹĄenje.

GZS zahteva strukturne spremembe Ljubljana – Gospodarska zbornica Slovenije opozarja, da bodo za dolgoroÄ?no rast potrebne strukturne spremembe, predvsem delovne zakonodaje. Te naj gredo v smeri fleksibilnega trga dela, ob vse veÄ?ji dinamiki staranja prebivalstva pa tudi k zagotovitvi zadostnega trga aktivnih oseb. Vlada mora po mnenju GZS med pomembnejĹĄimi nalogami zagotoviti tudi olajĹĄave za investicije in razvoj. Seveda pa se pri tem nekatera staliĹĄÄ?a Ĺže povsem razhajajo s staliĹĄÄ?i sindikatov. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije tako ministrstvo za delo poziva, naj iz strateĹĄkega dokumenta 'Za dostojno delo' nemudoma umakne nov razlog za odpoved, in sicer poruĹĄeno zaupanje med delodajalcem in delavcem. V nasprotnem primeru so sindikati po besedah predsednika ZSSS DuĹĄana SemoliÄ?a pripravljeni na generalno stavko, pa tudi na referendum.

PoĹĄtne banke ni veÄ? Ljubljana – PoĹĄtna banka Slovenije je prenehala poslovati kot samostojna pravna oseba, vse njene obveznosti in pravice pa so bile prenesene na njeno pravno naslednico NKBM. Poslovanje za stranke teÄ?e nemoteno in jim zaradi te spremembe banke ni treba obiskati, zatrjujejo v NKBM.

Mercatorju padla prodaja Ljubljana – Skupina Mercator je v prvem polletju ustvarila 1,25 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je sicer 3,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Padec je posledica nadaljevanja zaostrenih trĹžnih razmer kot tudi aktivnosti, povezanih s prenovami trgovin. Pripisati pa ga je mogoÄ?e tudi manjĹĄemu ĹĄtevilu trgovin v Sloveniji, Srbiji in na HrvaĹĄkem.

Telekom sodeluje z grĹĄko Antenno Group Ljubljana – Telekom Slovenije in grĹĄka Antenna Group sta sklenila dogovor o nadaljnjem skupnem sodelovanju v druĹžbi Antenna TV SL, ki izdaja televizijski program Planet TV in je v prisilni poravnavi. Lastnika nameravata dokapitalizirati druĹžbo, in sicer tako, da bo Telekom postal njen veÄ?inski lastnik. đ&#x;”˛

mz


NaĹĄ ­Ä?as, 8. 9. 2016, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 5

GOSPODARSTVO

8. septembra 2016

5

Gorenje na IFI s ĹĄtevilnimi novostmi Tudi letoĹĄnja predstavitev novosti Gorenja na najveÄ?jem svetovnem sejmu zabavne elektronike in aparatov za dom izvirna in opazna Gorenje se predstavlja na vodilnem sejmu zabavne elektronike in aparatov za dom IFA v Berlinu. Med drugim premierno predstavljajo posebno kolekcijo hladilnikov Gorenje Retro, navdihnjeno s podobo legendarnega in ĹĄe danes izjemno priljubljenega Volkswagnovega kombija, ki je (p)ostal ikona ĹĄtevilnih generacij. Kombi Volkswagen pooseblja sproĹĄÄ?en in svoboden Ĺživljenjski slog, v katerem si vzamemo Ä?as za tisto, kar nam je resniÄ?no pomembno in nas bogati, prav to filozofijo pa s svojim sloganom Life Simplified v domove uporabnikov prinaĹĄa tudi Gorenje. Letos med drugim z novo generacijo inovativnih pomivalnih strojev SmartFlex, ki so rezultat Gorenjevega lastnega razvoja, ter vrsto izpopolnjenih aparatov za dom iz svoje ponudbe. Seveda predstavljajo tudi znaÄ?ilne Gorenjeve oblikovalske linije izdelkov, ki sta jih podpisala zvezdnika oblikovanja Philippe Starck in Ora-ÎŞto, pogled v prihodnost, ki pripada pametni kuhinji, pa ponujajo tudi s predstavitvijo povezljivih aparatov premijske blagovne znamke Asko. V osrÄ?ju uspeha in rasti IFE so inovacije in inovativnost, ki poganjajo razvoj panoge aparatov za dom ter omogoÄ?ajo pogled v prihodnost sodobnega doma, ki ga razstavljalci s svojimi aktualnimi doseĹžki vsako leto predstavijo v Berlinu. Tudi Gorenje je na IFO znova priĹĄlo s ĹĄtevilnimi novostmi pod blagovnima znamkama Gorenje in Asko ter s svojim zaĹĄÄ?itnim znakom – prepoznavnimi linijami oblikovalcev. ÂťPrednost IFE je, da je usmerjena k uporabniku in da gre za

kombinacijo gospodinjskih aparatov in zabavne elektronike, ki v dobi digitalizacije Ä?edalje bolj vstopa v domove uporabnikov, aparati pa so Ä?edalje bolj povezani v reĹĄitve pametnega doma, zato je povezava med zabavno elektroniko in gospodinjskimi aparati ĹĄe toliko bolj aktualna,ÂŤ je prepriÄ?an predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. ÂťIFA je najveÄ?ji sejem za gospodinjske aparate in vsako leto daleÄ? najpomembnejĹĄi tovrstni dogodek za Skupino Gorenje. Odkar smo pred 9 leti, takrat v druĹžbi le z nekaj najveÄ?jimi proizvajalci gospodinjskih aparatov, prviÄ? priĹĄli na IFO, smo vsako leto zelo dobro izkoristili priloĹžnosti, ki jih ta dogodek ponuja. Tudi letos predstavljamo vrhunske oblikovalske in inovativne novosti iz

intuitivno logiko upravljanja. V dinamiÄ?nem tempu sodobnega vsakdanjika, ko postaja prosti Ä?as Ä?edalje bolj dragocena do-

filozofiji Life Simplified: ustvarjajo aparate, ki izboljĹĄujejo kakovost Ĺživljenja, saj se prilagodijo Ĺživljenjskemu slogu uporabnika

prilagodljivostjo in preprosto logiko uporabe ter naprednimi tehniÄ?nimi funkcijami najnovejĹĄi korak v tej smeri.

Gorenje Ora-ÎŞto spomladi v osveĹženi podobi

Gorenje nadaljuje tradicijo odmevnih sodelovanj s priznanimi oblikovalskimi imeni svetovnega slovesa z napovedjo vnoviÄ?nega povezovanja s francoskim oblikovalcem Ora-ÎŞtom. OsveĹženo linijo Gorenje Ora-ÎŞto, prenovljeno razliÄ?ico izjemno uspeĹĄne

oblikovalske linije, ki so jo z OraÎŞtom ustvarili leta 2007, bodo predstavili spomladi 2017. Poleg velikih tokrat zajema tudi male gospodinjske aparate.

Znanilci prihodnosti povezljivi pametni aparati Asko

vseh produktnih skupin, celotne ter vrhunsko oblikovane ter tudi izjemno prilagodljive aparate, ki se ponaĹĄajo s preprosto,

Gospodarstvo jezi poviĹĄanje plaÄ? v javnem sektorju Ljubljana – Sindikate v gospodarstvu jezijo viĹĄanja plaÄ? v drĹžavnem sektorju. S septembrom je v javnem sektorju zaÄ?ela veljati plaÄ?na lestvica, kakrĹĄna je veljala do sredine leta 2013. Osnovne plaÄ?e javnih usluĹžbencev in funkcionarjev se s tem vraÄ?ajo na takratno raven, kar zanje pomeni viĹĄje osnovne plaÄ?e. Najbolj se bo dvig poznal tistim v viĹĄjih plaÄ?nih razredih. Letos bo to drĹžavo stalo dodatnih 13 milijonov evrov.

Odpreti je treba trgovalne raÄ?une Ljubljana – Ste morda med tistimi, ki ste navidezno odmislili delnice, ki ste jih dobili iz lastniĹĄkih certifikatov, saj vam bodo morda prav priĹĄle v hudih Ä?asih. Vendar ne odmislite, da je potrebno zanje odpreti trgovalni raÄ?un. Zato bo treba poÄ?asi ukrepati, saj jih bo KDD brezplaÄ?no hranil le ĹĄe do konca leta. Trenutno je ĹĄe 240 tisoÄ? drĹžavljanov brez trgovalnega raÄ?una, njihovo premoĹženje v teh delnicah pa je vredno veÄ? kot 100 milijonov evrov. Nekateri celo ocenjujejo, da je to vredno blizu milijarde. Seveda je za mnoge male delniÄ?arje to ĹĄe eno breme, ki jim ga nalaga drĹžava. Iz brezplaÄ?nih registrskih ra��?unov namreÄ? stopajo k odprtju plaÄ?ljivih trgovalnih raÄ?unov. đ&#x;”˛

mz

brina, ga namreÄ? Ĺželijo posvetiti tistim reÄ?em v Ĺživljenju, ki so res pomembne. Zato v Gorenju pri razvoju aparatov za dom sledijo

in mu omogoÄ?ajo, da si lahko svoj Ä?as razporedi po svoje. Nova generacija pomivalnih strojev Gorenje SmartFlex je z izjemno

Na letoĹĄnji IFI Skupina Gorenje pod svojo premijsko blagovno znamko Asko predstavlja nove povezljive aparate, ki omogoÄ?ajo povsem novo uporabniĹĄko izkuĹĄnjo: gre za pametne kuhinjske aparate v podobi aktualne nagrajene serije Elements ter povezljive pralne in suĹĄilne stro-

je. Napredne funkcije omenjenih aparatov bodo uporabnikom omogoÄ?ile veÄ? Ä?asa za kakovostno preĹživljanje prostih trenutkov ter za lasten Ĺživljenjski slog, ki se mu bodo pametni aparati kar se da prilagodili in ga podprli, hkrati pa bodo v kombinaciji z aplikacijami, Ä?arovniki in pametnimi pomoÄ?niki omogoÄ?ili vrsto novih personaliziranih storitev. V sodelovanju z vrhunskimi ponudniki reĹĄitev s podroÄ?ja informacijske tehnologije Skupina Gorenje razvija niz reĹĄitev za povezljivi dom prihodnosti,

dovrĹĄene pametne gospodinjske aparate pa bomo kmalu ponudili tudi pod svojo globalno blagovno znamko Gorenje. Aparati pametnega doma bodo obsegali povezljive peÄ?ice, hladilnike, kuhaliĹĄÄ?a in nape, pomivalne, pralne in suĹĄilne stroje ter grelnike za vodo, ki jih bodo spremljale aplikacije za mobilne naprave (za operacijske sisteme iOS, Android in Windows), platforma v oblaku, vmesniki in komunikacijske reĹĄitve skupaj z obogatenimi digitalnimi vsebinami za naĹĄe uporabnike. đ&#x;”˛

Kava s kolesa Prvo in za zdaj edino kolo s toÄ?ilnim pultom v Sloveniji vozi prav po velenjskih ulicah Tina Felicijan

Ponudniki razno raznih izdelkov in storitev iĹĄÄ?ejo inovativne naÄ?ine, kako do strank. Prodaja na domu, prek telefona, spleta je Ĺže ustaljena in zelo razĹĄirjena praksa. Ljudje si tako skrajĹĄajo pot in prihranijo Ä?as, ki ga imajo vedno manj. Tudi za posedanje v gostinskih lokalih. Ne le, da na ulicah posegajo po hitri hrani, v naglici tudi kofetarski obred velikokrat izvedejo mimogrede. Zato je VelenjÄ?an, znan po tem, da je na tekmovanju v pripravi in postreĹžbi kave zbral najveÄ? toÄ?k in osvojil zlato priznanje, razvil podjetniĹĄko idejo – mobilno kavarno na kolesu.

Sodobna ponudba z nostalgiÄ?nim pridihom

Rok Potisek se je konec prejĹĄnjega leta pridruĹžil karavani PodjetniĹĄkega centra Standard, v katerem je odprl kavarno, a s tem ni izpolnil svojih podjetniĹĄkih ciljev. ÂťMoj cilj je bila mobilna kavarna, s katero sem Ĺželel dvigniti vzduĹĄje v srediĹĄÄ?u mesta in popestriti ponudbo storitev v njem,ÂŤ je povedal lastnik

ÂťMobilna kavarna je idealna za ljudi, ki nimajo Ä?asa med malico, ker je postreĹžba hitrejĹĄa kot v lokalu,ÂŤ pravi Rok Potisek, ki Ĺželi svojo podjetniĹĄko idejo razĹĄiriti in za vsako veÄ?je mesto kupiti kolo.

prvega kolesa v Sloveniji, prilagojenega za gostinske dejavnosti, ki verjame, da je prav to posebna prednost za Velenje. ÂťIskal sem stara kolesa, tricikle, ki so jih v preteklosti tudi v Velenju Ĺže uporabljali za dostavo mleka, prodajo sladoleda. Ogledal sem si ga lahko le v tehniÄ?nem muzeju. Dolgo sem brskal in naposled naĹĄel ĹĄvedsko podjetje, ki proizvaja moderne potujoÄ?e kavarne. Kolikor sem seznanjen, je moja edina v Sloveniji.ÂŤ Delo za mobilnim toÄ?ilnim pultom je zelo podobno delu v stacioniranem lokalu, saj je voziÄ?ek tehnoloĹĄko prilagojen – ima tekoÄ?o vodo, hladilnik, naĹĄteva Rok, ki streĹže tako vnaprej skuhano kavo kot sveĹži espresso. Nudi tudi prigrizke in piĹĄkote, zdrave napitke, smutije, ob menjavi letnih Ä?asov pa bo poskrbel za sezonsko ponudbo peÄ?enega in kuhanega kostanja ter zakuhanÄ?ka. Naj-

veÄ?jo prednost vidi v tem, da ljudi vabi na sveĹž zrak, namesto v nakupovalna srediĹĄÄ?a. Za enkrat je mobilno kavarno testiral na sobotni trĹžnici, na zaÄ?etku septembra pa jo je postavil tudi med dijake pred Ĺ olski center, kolesaril bo tudi po Cankarjevi ulici, Titovem trgu, promenadi, pred RdeÄ?o dvorano, centralnim otroĹĄkim igriĹĄÄ?em in v SonÄ?nem parku. ÂťLjudem je zanimivo, Ä?eprav zaenkrat ĹĄe precej srameĹžljivo gledajo bolj od daleÄ?. A ker se trudim kot vedno, so odzivi dobri,ÂŤ je povedal Rok, ki bo ponudbo storitev ĹĄe razĹĄiril. Naslednji korak bo streĹžba svatom na porokah. ÂťPri nevesti kavico, na svatbi pa koktajle,ÂŤ je povedal nasmejani gostinec, ki s svojim zanimivim kolesom ne dostavlja le diĹĄeÄ?ih napitkov, ampak tudi dobro voljo in prijetno ozraÄ?je. đ&#x;”˛


NaĹĄ ­Ä?as, 8. 9. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 6

6 OD

PREGLED TEDNA SREDE

do

Sreda, 31. avgusta

torka

Mojca

Žabja perspektiva

Ĺ truc

dniĹĄki kandidat Donald Trump je dejal, da bo ob njegovi izvolitvi Mehika plaÄ?ala zid, ilegalci pa bodo izgnani.

Na domaÄ?em politiÄ?nem parketu je bila delovna predvsem opozicija. Odzivi strank v njej so kazali, da bodo poslanci NSi uspeli zbrati potrebnih 10 poslanskih podpisov pod interpelacijo zoper ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc. NepriÄ?akovano je odstopil turĹĄki notranji minister Efkan Ala, ki pa razlogov za odstop ni navedel. Brazilski senat je z veliko veÄ?ino izglasoval odstavitev predsednice Dilme Rousseff, s Ä?imer se je konÄ?ala 13-letna vladavina njene leviÄ?arske Delavske stranke.

dnika svetnika Rudija Štravsa. Prestolnico Afganistana sta pretresla bombna napada, v katerih je bilo ubitih najmanj 24 ljudi, ranjenih pa 91. Zavezniki Angele Merkel so nemťko kanclerko pozvali, naj spremeni svojo probegunsko politiko po porazu njene stranke v zvezni deŞeli Mecklenburg – Predpomorjansko.

Petek, 2. septembra SDS je prehitel NSi in vloĹžil interpelacijo o delu in odgovornosti ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc.

K pariĹĄkemu podnebnemu sporazumu sta pristopili Kitajska in ZDA.

pla v lazanji. Kitajska in ZDA sta pred vrhom G20 formalno pristopili k pariĹĄkemu podnebnemu sporazumu.

Nedelja, 4. septembra SDS je vloĹžil interpelacijo zoper ministrico za zdravstvo.

Ĺ kotska prva ministrica Nicola Sturgeon je predstavila pobudo, Brazilska predsednica je ki bo v obliki javnomnenjske razkonÄ?ala 13-letno vladavino. iskave prebivalstvo znova povpraĹĄala o neodvisnosti Ĺ kotske. Severna Koreja je zaradi nespoV Indiji se je 150 milijonov javĹĄtljivega vedenja na sreÄ?anju, ki nih usluĹžbencev udeleĹžilo celomu je predsedoval voditelj Kim dnevne stavke proti reformam DĹžong Un, usmrtila podpredse- za veÄ?jo privatizacijo in predlodnika vlade, dva druga uradnika gu glede nove ureditve minimalpa poslala na prevzgojo. ne plaÄ?e. V venezuelski prestolnici CaraNa severu Sirije so ubili enega glavnih vodij t. i. Islamske drĹžave cas so potekale najveÄ?je demonAbuja Mohameda Al Adnanija. stracije, na katerih so pozivali k referendumu za odstavitev predsednika Nicolasa Madura. Melania Trump je zaradi navedb, da je v 90. letih delala kot spremljevalka, sproĹžila pravne postopke tako zoper Daily Mail Bil je prvi ĹĄolski dan za okoli in ameriĹĄkega blogerja kot tudi 175 tisoÄ? osnovnoĹĄolcev in 75 ti- Slovenske novice, Bojana PoĹžarsoÄ? dijakov – ĹĄe posebej zanimivo ja in Igorja Omerzo. je bilo za okoli 22 tisoÄ? otrok, ki so v osnovno ĹĄolo vstopili prviÄ?.

Na obmoÄ?ju Seville v Ĺ paniji so v tovoru, v katerem bi morale biti banane, naĹĄli 900 kilogramov kokaina. Mediji so poroÄ?ali, da navkljub nekaterim poroÄ?ilom o tem, da je dogovor med ZDA in Rusijo o Siriji blizu, velesili ostajata razdeljeni. Odvijal se je vrh G20. Toda bolj kot sam dogodek so pozornost pritegnila obrobna sreÄ?anja, ki so obrodila konkretne sadove: tako sta se TurÄ?ija in Rusija dogovorili, da bosta oblikovali investicijski sklad.

Kolegi iz stranke so kanclerko pozvali, naj spremeni svojo probegunsko politiko.

Okoli 100 tisoÄ? Brazilcev je na ulicah protestiralo proti novemu predsedniku Michelu Temerju.

Torek, 6. septembra Oglasila sta se poslanca SMC Tilen BoĹžiÄ? in Marko Ferluga, ki sta sporoÄ?ila, da za razliko od uradnega staliĹĄÄ?a stranke sama ne podpirata ministra za infrastrukturo Petra GeĹĄperĹĄiÄ?a ter napovedala, da bosta glasovala po lastni presoji. Stranka SDS toĹži drĹžavo za 886.257,37 evra zaradi vpliva

ÄŒetrtek, 1. septembra

PapeĹž FranÄ?iĹĄek je mati Terezijo razglasil za svetnico.

PapeĹž FranÄ?iĹĄek je mater Terezo, ki velja za ikono dobrodelnosti, uradno razglasil za svetnico.

Bil je prvi dan novega ĹĄolskega leta.

Vlada je sprejela prenovljeni zakon o organiziranosti in delu policije, ki med drugim vzpostavlja nov karierni sistem znotraj policije. IzvrĹĄni odbor stranke SMC je soglasno podprl infrastrukturnega ministra Petra GaĹĄperĹĄiÄ?a, vodja poslancev stranke DeSUS Franc JurĹĄa pa je napovedal, da priÄ?akuje podporo tudi v njegovi stranki. Notranja ministrica Vesna GyĂśrkĂśs Ĺ˝nidar se je ozirala proti juĹžni meji in dejala, da je poloĹžaj na podroÄ?ju migracij trenutno miren, a da se boji, da je Âťto zatiĹĄje le navideznoÂŤ. Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz se je sreÄ?al s turĹĄkim drĹžavnim vodstvom, s katerim je govoril tudi o zahtevanih spremembah turĹĄke protiteroristiÄ?ne zakonodaje. AmeriĹĄki republikanski predse-

Sobota, 3. septembra TurÄ?ija je na sever Sirije poslala dodatne tanke in vojake, ki so sodelovali v operaciji zoper t. i. Islamsko drĹžavo, tamkajĹĄnji mediji pa so poroÄ?ali, da so pred turĹĄko vojsko beĹžali tudi civilisti. Japonski premier je ruskega predsednika Vladimirja Putina pozval k novemu obdobju odnosov med drĹžavama, ki ju bremeni ozemeljski spor ĹĄe iz Ä?asov druge svetovne vojne. V Uzbekistanu so pokopali predsednika Islama Karimova, ki je z Ĺželezno roko vodil drĹžavo 25 let. Plaz kritik se je usul na francoski satiriÄ?ni tednik Charlie Hebdo, v katerem so objavili karikaturo na temo Ĺžrtev potresa v Italiji, v kateri so narisana tru-

8. septembra 2016

Ponedeljek, 5. septembra SreÄ?ala sta se predsednik republike Borut Pahor in ljubljanski nadĹĄkof Stanislav Zore. Po pogovoru je Pahor povedal, da bo za prihodnje leto na obisk v Slovenijo povabil papeĹža FranÄ?iĹĄka. Vrhovni sodniki so na obÄ?inski seji za predsednika vrhovnega sodiĹĄÄ?a podprli vrhovnega so-

sojenja v aferi Patria na drĹžavnozborske volitve leta 2014. Na strateĹĄkem forumu na Bledu je bil tudi turĹĄki zunanji minister Mevlut Cavusoglu. Izrazil je kritike do Evropske unije, ki ji je oÄ?ital dvojna merila. Opozoril je tudi, da bi bil neuspeh sporazuma med EU in TurÄ?ijo za ustavitev migrantskega vala slab za vse. Slovenska policija je potrdila, da sta dve osebi, ki so ju tuji varnostni organi povezovali z odgovornimi za teroristiÄ?ni napad v Parizu, v okviru mnoĹžiÄ?nih migracij potovali skozi Slovenijo.

StrateĹĄki forum na Bledu

Obsedenost s popolnostjo Jure TrampuĹĄ

Minilo je poletje in Ä?etudi je v betonskih dĹžunglah ĹĄe vedno soparno, je jesen nedvomno tu. Prav lepo se to vidi v sluĹžbah z malo bolj svobodnim delovnim Ä?asom, tisti, ki prihajajo prej, nosijo dolge rokave, oni, ki so v druĹžbeni hierarhiji malce viĹĄje, so obleÄ?eni poletno. DruĹžbena stratifikacija se pozna tudi v noĹĄnji oblek. Ker je priĹĄla jesen in z njo otoĹžen deĹž, smo zapustili tudi plaĹže – te modne piste tisoÄ?ernosti, golote, sonca in morja. Ĺ˝e pred Ä?asom je v eni od Ĺ˝ab Kaja postavila vpraĹĄanje, kam so izginile joĹĄke, kako to, da na naĹĄih, konkretneje Jure TrampuĹĄ na hrvaĹĄkih plaĹžah, ni veÄ? toplesa. Imela je prav, res ga je manj, manj je tudi nudistiÄ?nih kampov, odprtosti. TeĹžko je neposredno ugotoviti, zakaj je tako, nekaj je kriva moda, nekaj druĹžbeno razpoloĹženje, ki po svobodomiselni hipijevski dobi, v kateri je veljajo, da je dovoljeno vse, vztrajno drsi v zadrti individualizem, preĹžet z obsojanjem in konservativizmom. Gotovo so zadaj tudi zdravstveni pomisleki, porjavela koĹža ni veÄ? zgolj znak absolutne lepote, ampak tudi nespametnega izpostavljanja sonÄ?nim Ĺžarkom in boleznim. Spremenilo pa se je ĹĄe nekaj drugega. Ĺ˝ivimo v Ä?asu obsedenosti s popolnostjo, popolno mora biti vse, obraz, prsi, zadnjice, noge, roke, sluĹžba, zdravje, avto, stanovanje, Ĺžena, ljubica, potovanje, banÄ?ni raÄ?un, rezultat na maratonu. Kdor se ne trudi, da ne postane uspeĹĄen, kdor ni Ä?im bliĹžje popolnosti, ni samo ovca, ki vdano sledi pastirju, ne, on postane nepomemben, pogreĹĄljiv del naĹĄe skupnosti, poraĹženec, ki so ga na ulici nehali pozdravljati ‌ TipiÄ?en primer obsedenosti s popolnostjo je fascinacija novodobnih starĹĄev z otroki in njihovim uspehom v ĹĄoli. Nekateri Ĺže v prvih letih ĹĄolanja prepisujejo otroke v druge ĹĄole, saj tam podeljujejo viĹĄje ocene, drugi pritiskajo na uÄ?itelje in jim pridigajo, kako naj se vodijo ĹĄolske ure, tretji so do lastnih otrok pretirano zaĹĄÄ?itniĹĄki in krivdo za njihove spodrsljaje iĹĄÄ?ejo v ĹĄolskem okolju, ne pa (tudi) doma. Otroci so postali projekt helikopterskih starĹĄev, njihovi ĹĄolski uspehi pa dokaz, kako popolna naj bi bila druĹžina. Kar je povsem narobe. Ĺ olske ocene so le eden od kazalnikov – pa ĹĄe ta ne najpomembnejĹĄi – pridobljenega znanja, povedo le to, da so otroci v nekem Ä?asu dosegli neko stopnjo vĂŠdenja. A to ni vse, cilj vzgoje in ĹĄolanje ni zgolj zbiranje petic, veliko pomembnejĹĄe je uÄ?enje spretnosti, pridobivanje lastnosti, kako se znajti v svetu, v katerem Ĺživimo, kako ostati radoveden, navduĹĄen, kako ohraniti zaupanje vase in v druge. Mladi morajo delati napake. To so njihovi spodrsljaji, ne pa porazi vse druĹžine in starĹĄev. Sam se dobro spomnim, kako mi je tovariĹĄica Herma v tretjem razredu osnovne ĹĄole povsem upraviÄ?eno oÄ?itala, da Âťjem konÄ?nice besedÂŤ, da ne znam postavljati vejic, da pozabljam na velike zaÄ?etnice. Imela je prav. Ĺ e danes na tipkovnici kakĹĄen prst prehitro spremeni zapovedano smer, z vejicami pa sem se spoprijatelji ĹĄele sredi ĹĄtudijskih letih (ko sem po mnogih poskusih opravil izpit iz postavljanja vejic). Kljub teĹžavam s pravopisom in sklanjatvami ter kakĹĄnemu cveku sem edini uÄ?enec tistega razreda, ki se danes preĹživlja s pisanjem. Ki imam to sreÄ?o, da to poÄ?nem rad, in imam ĹĄe vedno tremo, ko sedem pred prazen ekran ‌ ÄŒe bi v tistih rosnih osnovnoĹĄolskih letih v meni Ĺželeli poiskati popolnega uÄ?enca, bi se mi pisanje, branje uprlo, a ker so pomembni drugi le blagohotno govorili o povrĹĄnosti, me pravila in ocene niso omejevali pri radoĹživosti. Kdor iĹĄÄ?e popolnost, je bedak. Popolnosti ni, obstaja le uniformiranost, lahko jo doseĹžeĹĄ le, kadar jo preseĹžeĹĄ, vÄ?asih so bistveno bolj iskreni ne vedno toÄ?ni akordi mladega punk banda kot pa perfekcionistiÄ?no dovrĹĄeno igranje klavirja, pri katerem prsti mislijo hitreje kot glava. Popolnost je dolgoÄ?asna ne zato, ker ne obstaja, ampak zato, ker omejuje domiĹĄljijo, ker zanika Ä?loveĹĄkost. đ&#x;”˛

Posledice neurja Ĺ martno ob Paki – Zadnje neurje s toÄ?o je povzroÄ?ilo najveÄ? ĹĄkodo na kmetijskih kulturah, objektih ter na javni cestni infrastrukturi. NajobseĹžnejĹĄa je bila ĹĄkoda v Velikem Vrhu, kjer je do polovice uniÄ?en pridelek na osmih hektarjih zemljiĹĄÄ?, v drugih delih obÄ?ine pa je povsem uniÄ?en pridelek na slabih dveh hektarih zemljiĹĄÄ?. Poleg teĹžav, ki so jih imeli posamezni obÄ?ani zaradi poĹĄkodb streh in avtomobilov, je za obÄ?ino najbolj pereÄ?a sproĹžitev veÄ? manjĹĄih in enega veÄ?jega plazu v Velikem Vrhu. Ta grozi, da bo ÂťodneselÂŤ cesto. Kot ĹĄe ugotavljajo na obÄ?inski upravi, so poĹĄkodovane praktiÄ?no vse makadamske ceste. Na nekaterih so se obÄ?ani ob pomoÄ?i obÄ?ine Ĺže lotili sanacije, drugje prevoznost ureja koncesionar. Ob tem tudi dodajajo, da se je znova pokazalo, kako zelo pomembno je sprotno vzdrĹževati prepustov in jarkov. Ĺ koda bi bila sicer na cestni infrastrukturi ĹĄe precej veÄ?ja, kot je. đ&#x;”˛

tp


NaĹĄ ­Ä?as, 8. 9. 2016, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 7

Velenje po domaÄ?e September je za Velenje prazniÄ?ni mesec. 20. septembra mesto praznuje obÄ?inski praznik in vsako leto je v Velenju v tem mesecu dogajanje ĹĄe posebej bogato in pestro. Tako je bilo Ĺže prvi septembrski vikend. Po odliÄ?no obiskani kulinariÄ?ni trĹžnici na Velenjski promenadi je potekal na Titovem trgu ĹĄe koncert narodnozabavnih glasbenih skupin. Nastopili so Ansambli Moment, Potepini, Spev, Ĺ epet in Skor band. Gre za ansamble oziroma glasbene skupine iz Ĺ aleĹĄke doline, ki s svojimi nastopi po Sloveniji in v tujini skrbijo za dobro promocijo Velenja.

ÂťÄŒe stopimo skupaj, lahko marsikaj uresniÄ?imo V obÄ?ini Nazarje zagotavljajo, da so izpolnili vse postavljene cilje – Med prednostnimi nalogami komunalna infrastruktura Tatjana PodgorĹĄek

V obÄ?ini Nazarje bodo letoĹĄnji obÄ?inski prazniki zaznamovali predvsem s prireditvami – kulturnimi, ĹĄportnimi in drugimi oblikami sreÄ?anj. ZaÄ?eli so jih minulo soboto, sklenili jih bodo 18. septembra. LetoĹĄnje praznovanje si bodo zapomnila tudi nekatera druĹĄtva, ki bodo ob tej priloĹžnosti praznovala okrogle jubileje delovanja. Otvoritvenih slovesnosti ne bo. Je morda glede na to, da nekateri ocenjujejo razvoj lokalne skupnosti prav po pridobitvah, Foto: Roman Bor sklepati, da v ObÄ?ini Nazarje niste bili uspeĹĄni pri uresniÄ?evanju postavljenih nalog? ÂťNasprotno. Ansambel Moment sestavljajo mladi fantje iz Vinske Gore, ki so UresniÄ?ili smo vse zastavljene letos osvojili nagrado za naj debitanta na festivalu Ĺ teverjan 2016. cilje in ĹĄe katerega veÄ?. Za to so Ansambel Potepini so 4-Ä?lanska narodnozabavna skupina iz okolice zasluĹžni seveda tudi obÄ?ani. Ni Velenja. Ĺ e posebej so se uveljavili s skladbo z naslovom Ljubezen fraza, ampak dejstvo, ki se je pri greje potepine. Ansambel Spev se vse od leta 2002, ko so zaÄ?eli de- nas potrdilo v praksi: Ä?e namreÄ? lovati, udeleĹžuje ĹĄtevilnih veÄ?jih narodnozabavnih prireditev in festi- stopimo skupaj, se da marsikaj valov, vsako leto pripravijo tudi koncert v RdeÄ?i dvorani, Ansambel narediti. Tega sem zelo vesel in Ĺ epet je bil prav to poletje zelo aktiven, med drugim je v LuÄ?ah prejel to kaĹže, kakĹĄno je razpoloĹženje 3. nagrado strokovne komisije in 1. nagrado obÄ?instva za pesem Ni med obÄ?ani,ÂŤ je dejal Matej PeveÄ? poljuba. Glasbena skupina Skor band iz Skornega pri Ĺ oĹĄtanju Ä?ovnik, nazarski Ĺžupan, in nadaljeval: ÂťLahko bi pripravili kakzase pravi, da brez njih ÂťskorÂŤ veÄ? ne gre. V uvodu je obiskovalce nagovoril Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bo- ĹĄno otvoritveno slovesnost, a so jan KontiÄ?, ki je po pestrem poletju, ki so ga zaznamovale ĹĄtevilne pri- nekatere pridobitve Ĺže v uporabi, reditve, napovedal prav tako pestro jesen in prazniÄ?en zakljuÄ?ek leta.†druge pa ĹĄe niso tako daleÄ?, da đ&#x;”˛ bi rezali trakove.ÂŤ

Imate starodobno kolo? Ĺ oĹĄtanj – Kulturnica Gaberke pripravlja v nedeljo, 18. septembra, sreÄ?anje lastnikov starodobnih koles iz vse Slovenije. Pravijo, da gre za prvo takĹĄno sreÄ?anje pri nas. ÄŒe imate doma starodobno kolo, ki ne sme

biti mlajĹĄe od 40 let, vas vabijo, da se jim pridruĹžite. ZaĹželena, ne pa tudi obvezna so oblaÄ?ila, primerna temu obdobju. Starodobni kolesarji se bodo pri kozolcu Kulturnice zbrali med 9. in 10. uro, nato pa se z

njimi peljali skozi Gaberke, po dolini Velunje in nazaj. Ob poti, dolgi 10 kilometrov, si bodo ogledali zanimivosti. Tisti, ki bi si Ĺželeli samo ogledati starodobna kolesa, pa se jim lahko pridruĹžite ob zakljuÄ?ku poti, predvidoma po 14. uri na druĹžabnem sreÄ?anju. đ&#x;”˛

Sicer pa so precej denarja namenili za obnovo vodovodnega sistema na najbolj pereÄ?ih lokacijah, konÄ?ali so dela pri ureditvi parkiriĹĄÄ?a pred poĹĄto in lekarno, drugo fazo izgradnje parkiriĹĄÄ?a v Ĺ martnem ob Dreti. V tem trenutku izvajajo v sodelovanju z drĹžavo najveÄ?jo naloĹžbo v tem mandatu – izgradnjo kroĹžiĹĄÄ?a, s katerim bodo poskrbeli za veÄ?jo prometno varnost, z njim pa se bo precej spremenila tudi podoba srediĹĄÄ?a lokalne skupnosti. Projekt je na uresniÄ?itev Ä?akal vse od leta 2008, po pogodbi je vreden 624 tisoÄ? evrov, od tega znaĹĄa deMatej PeÄ?ovnik: ÂťUresniÄ?ili smo vse leĹž lokalne skupnosti 264 zastavljene cilje in ĹĄe kakĹĄnega veÄ?. Za tisoÄ? evrov. ÂťPri naloĹžbi to so zasluĹžni tudi obÄ?ani.ÂŤ ne gre samo za izgradnjo kroĹžiĹĄÄ?a, ampak za rekonstrukcijo drĹžavne ceste v dolĹžiIzgradnja kroĹžiĹĄÄ?a ni 400 metrov, za posodobitev najveÄ?ji projekt v tem cestnega odseka od Mercatorja mandatu Za primere tvornega sodelova- proti zdravstvenemu domu, za iznja obÄ?inske uprave in obÄ?anov gradnjo ploÄ?nika, kolesarske steje PeÄ?ovnik navedel obnovo lese- ze, novo javno razsvetljavo. Poleg ne brvi v Pustem Polju, pripravo tega smo zamenjali 170 metrov betonskega venca za postavitev dotrajanih vodovodnih cevi, kar varovalne ograje, kar tri mesece je bil velik zalogaj, ter prestavili so trajala dela pri obnovi cerkve nekatere telekomunikacijske vode.ÂŤ Po pogodbi morajo biti dela sv. JoĹĄta.

LetoĹĄnji obÄ?inski nagrajenci

Na slavnostni seji obÄ?inskega sveta bodo obÄ?inska priznanja in nagrade prejeli: zlati grb ObÄ?ine Franc Grudnik iz Nazarij; srebrni grb ObÄ?ine Ĺ portno druĹĄtvo Lipa Ĺ martno ob Dreti; bronasti grb ObÄ?ine FranÄ?iĹĄek Praznik iz Dobletine, Pavel Skok iz Vologa ter Franc Praznik iz Spodnjih KraĹĄ.

Takoj po prazniku KS Paka podpisali pogodbo z izvajalcem izgradnje tretje faze vodovoda Loke–Jurk–Upajo, da jo jeseni odnesejo brez neurij Bojana Špegel

Paka razvejana, hribovita. Imamo tri prikljuÄ?ke v dolĹžini 700 metrov, ki povezujejo samo dve hiĹĄi. To so makadamske ceste, vzdrĹževanje pa je drago. Letos smo ĹĄtiri krajĹĄe povezovalne ceste v skupni dolĹžini 1200 metrov temeljito obnovili, kar je stalo veÄ? kot 6 tisoÄ? evrov. Zavedamo

pa se, da lahko Ĺže eno jesensko neurje z moÄ?nim deĹžjem uniÄ?i vse, kar smo naredili na njih,ÂŤ doda AvberĹĄek. K temu doda zanimiv podatek; po povrĹĄini je KS Paka tretja po velikosti v MO Velenje, po ĹĄtevilu prebivalcev pa prav tako. A slednji podatek velja za spodnji del lestvice 19 kra-

jevnih skupnosti, od zadaj navzgor torej. In to kljub temu, da ĹĄtevilo prebivalcev raste.

Letos spoznavali Hudo luknjo

Krajani se, odkar imajo obnovljen dom krajanov, v njem in na ĹĄportnem igriĹĄÄ?u veliko druĹžijo. ÂťV Paki imamo ĹĄtiri druĹĄtva; Ĺ portno druĹĄtvo, DruĹĄtvo prijateljev mladine, DruĹĄtvo upokojencev in krajevni odbor RdeÄ?ega kriĹža. Vsi dobro delajo, dobro sodelujemo, tudi letoĹĄnje praznovanje smo pripravili skupaj. V petek smo izvedli tekmovalni del za pokal KS Paka v ĹĄahu in ke-

Predsednik KS Paka SreÄ?ko AvberĹĄek: ÂťNajbolj se bojimo moÄ?nega deĹžja, ki uniÄ?uje naĹĄe makadamske ceste.ÂŤ

Voda ima vsekakor prednost pri naloĹžbah, ĹĄe izvemo, kot tudi, da so veseli, ker so njihove lokalne ceste dobro vzdrĹževane in urejene. ÂťPri cestah je najveÄ? teĹžav na prikljuÄ?nih cestah, saj je

konÄ?ana do 7. decembra.

Cestna infrastruktura je v kritiÄ?nem stanju

Z iskanjem odgovora na vpraĹĄanje, kaj bodo poÄ?eli do prihodnjega obÄ?inskega praznika, nimajo teĹžav, pravi Matej PeÄ?ovnik. Cestna infrastruktura je v kritiÄ?nem stanju in potrebno bo izdelati prednostni vrstni red vlaganj. Na pridobitev denarja za posodobitev vodovodnega omreĹžja LetoĹĄÄ? na obmoÄ?ju lokalne skupnosti v finanÄ?ni perspektivi 2014–2020 ne raÄ?unajo, zato se bodo morali sami lotiti zamenjave dotrajanih salonitnih cevi. ÄŒaka jih izdelava projektne naloge za izgradnjo kroĹžiĹĄÄ?a ob vstopu v Nazarje iz smeri Gornjega Grada pred nazarsko osnovno ĹĄolo. Potrebni bosta projektni nalogi, ki bosta pokazali na upraviÄ?enost izgradnje ploÄ?nika v Kokarjah in Ĺ martnem ob Dreti, reĹĄiti bi morali nevaren prikljuÄ?ek lokalne ceste na drĹžavno v Pustem Polju. Na drugo fazo rekonstrukcije Ä?aka Lesarska cesta v Nazarjah, kjer Ĺželijo imeti krajani tudi javno razsvetljavo, na ureditev Ä?aka parkiriĹĄÄ?e pri samostanu, skupaj z ostalimi zgornjesavinjskimi obÄ?inami se bo potrebno lotiti izgradnje prizidka k zdravstveni postaji Za naloĹžbe so tudi letos predvideli veÄ? kot milijon evrov. Vsega denarja ne bodo porabili zaradi zamude in spremembe projekta posodobitve Ä?istilne naprave v Lokah. Predvidenih 320 tisoÄ? evrov bodo prenesli v prihodnje leto. đ&#x;”˛

mkp

Gradnja vodovoda se nadaljuje

Velenje, 29. avgusta – Zadnji konec tedna v avgustu so v krajevni skupnosti Paka praznovali letoĹĄnji krajevni praznik. V ponedeljek, 29. avgusta, pa so z izvajalcem del, lokalnim podjetnikom Vilijemom RoĹĄerjem, podpisali pogodbo za gradnjo vodovoda. Loke–Jurk na juĹžni strani PaĹĄkega Kozjaka. To bo v Paki ena najveÄ?jih naloĹžb v zadnjem desetletju, saj bo vredna nekaj veÄ? kot 700 tisoÄ? evrov. ÂťGre za dveletno naloĹžbo; letos bosta konÄ?ani fazi 3 in 4. Gradili bomo na zgornjem delu obmoÄ?ja, od PaĹĄkega Kozjaka do zaselka Jurk. Veseli smo, ker je izvajalec letoĹĄnjih del domaÄ?in in teren dobro pozna. Verjamemo, da bodo dela potekala brez teĹžav, ljudje, ki Ĺživijo v teh krajih, pa Ĺže komaj Ä?akajo, da dobijo dobro pitno vodo,ÂŤ nam je povedal predsednik sveta KS Paka SreÄ?ko AvberĹĄek.

7

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

8. septembra 2016

LetoĹĄnji krajevni praznik so praznovali tri dni, obarvali so ga tako ĹĄportno kot kulturno.

gljanju na vrvici, ki se ga udeleĹžijo tudi ekipe iz sosednjih krajev. Letos so pokal osvojili domaÄ?ini, ĹĄe izvemo. Kot tudi, da so v soboto pripravili planinski pohod na Tisnik in si ogledali Hudo luknjo, praznovanje pa zakljuÄ?ili pri jamarski koÄ?i. ÂťSkoraj 50 krajanov se je udeleĹžilo pohoda, hvaleĹžni pa smo jamarjem TomaĹžu, Patriciji in Dragu, ker so nam omogoÄ?ili tudi ogled Hude luknje, saj ne moreĹĄ kar tako vanjo,ÂŤ doda naĹĄ sogovornik. Zadnji dan praznovanja je bil kulturno obarvan, na odru doma kulture so se zvrstili predvsem domaÄ?ini vseh generacij. ÂťGlavna toÄ?ka je bil zagotovo poslovilni nastop vokalne skupine PaĹĄki veseljaki. Delovali so vse od leta 1999, vsi pevci so starejĹĄi, nekaj se jih je Ĺže poslovilo, zato so se odloÄ?ili, da prenehajo,ÂŤ izvemo. Njihov vrhunec je bil nastop v ljubljanskem Cankarjevem domu na koncertu vaĹĄkih pesmi. V sestavu je bilo takrat 12 pevcev, skupaj pa so ĹĄteli skoraj 1000 let. Krajani so se jim zahvalili za ĹĄtevilne nastope v domaÄ?em kraju, predsednik KS pa tudi zato, ker so bili dolga leta gonilna sila kulturnega ustvarjanja v Paki. đ&#x;”˛


NaĹĄ ­Ä?as, 8. 9. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

8. septembra 2016

Milijon evrov za izobraĹževanje Zaradi omejitev se vsi ne uÄ?ijo Ĺželenega instrumenta zaposlenih starejĹĄih Na velenjski glasbeni ĹĄoli za novo ĹĄolsko leto vpisali 920 otrok – ToÄ?a poskrbela za preseneÄ?enje – Do konca koledarskega leta ĹĄe dve mednarodni tekmovanji

Na AndragoĹĄkem zavodu Ljudska univerza Velenje napovedujejo posebno ĹĄolsko leto – Pester nabor brezplaÄ?nih izobraĹževanj

Tatjana PodgorĹĄek

Na AndragoĹĄkem zavodu Ljudska univerza Velenje napovedujejo, da bo ĹĄolsko leto 2016/2017 posebno leto. ÂťV njem bomo namreÄ? izvajali velik projekt, za katerega smo na razpisih ministrstva za izobraĹževanje prejeli veÄ? kot milijon evrov. Gre za izobraĹževanje manj izobraĹženih zaposlenih, starejĹĄih od 45 let. Izvajali ga bomo tri leta, v 167 izobraĹževalnih oblik pa bomo poskuĹĄali vkljuÄ?iti blizu 2.000 obÄ?anov,ÂŤ je pojasnila trditev o posebnem letu direktorica zavoda Brigita KropuĹĄek Ranzinger. Sogovornica je povedala, da se je ministrstvo odloÄ?ilo za omenjena razpisa na osnovi rezultatov raziskave, izvedene za praĹĄanje pismenosti odraslih. Rezultati so namreÄ? pokazali, da je Slovenija na repu temeljnih kompetenc. IzobraĹževanja bodo za udeleĹžence brezplaÄ?na. Poleg omenjenega pripravljajo za novo ĹĄolsko leto ĹĄe nekaj novosti, nadaljevali pa bodo tu-

Na glasbeni ĹĄoli Frana Koruna KoĹželjskega Velenja so zaÄ?eli novo ĹĄolsko leto zaradi vpisa zelo spodbudno, pravi ravnatelj ĹĄole Boris Ĺ tih. Vpisali so 920 otrok, od tega se jih bo 707 uÄ?ilo igranja na instrument, ostali so vkljuÄ?eni v predĹĄolsko glasbeno vzgojo, v glasbeno pripravnico in plesni oddelek (pouk poteka tudi v dislociranem oddelku v Ĺ oĹĄtanju in Ĺ martnem ob Paki). SrednjeĹĄolski glasbeni program obiskuje 66 dijakov. ÂťZ vpisom smo zelo zadovoljni. Obrestovala sta se trud in delo, ki smo ga vloĹžili v promocijo glasbene ĹĄole, mnoge prireditve in uspehi naĹĄih uÄ?encev. Ponosni smo na dan odprtih vrat, ki je bil zelo dobro obiskan. Ĺ˝al se vsi vpisani zaradi doloÄ?enih omejitev ne uÄ?ijo instrumenta, ki so si ga Ĺželeli. Upam, da smo Ĺže ali ĹĄe bomo naĹĄli reĹĄitve, ki bodo zadovoljile tudi te.ÂŤ Kot nadstandar-

dni program ĹĄola ohranja pevski zbor, pouk sintetizatorja in baletni vrtec.

Boris Ĺ tih: ÂťVpis je rezultat promocijskih aktivnosti ĹĄole, uspehi uÄ?encev in ĹĄtevilne prireditve.ÂŤ

Poleg naÄ?rtovanih obnovitveno-vzdrĹževalnih del (obnova talnih oblog, pleskanje ‌) je za poÄ?itniĹĄko 'preseneÄ?enje' poskrbela

Tudi tokrat veÄ? uÄ?encev Na Centru za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje si Ĺželijo prizidek Tatjana PodgorĹĄek

Na Centru za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje beleĹžijo v zadnjih letih rast ĹĄtevila uÄ?encev s posebnimi potrebami v regiji SaĹĄa. Tudi v novem ĹĄolskem letu jih je veÄ?, kot jih je bilo v preteklem. Od 104 uÄ?encev jih je 62 vkljuÄ?enih v niĹžji izobrazbeni standard, 42 pa v posebnem programu vzgoje in izobraĹževanja. NajveÄ? uÄ?encev je v osmem razredu, in sicer 17 v dveh oddelkih, novinca imajo dva. Po besedah ravnatelja centra Aleksandra ValiĹĄerja nadaljujejo vse projekte iz preteklega leta, ki omogoÄ?ajo uresniÄ?evanje zastavljenih prednostnih ciljev uÄ?encev s posebnimi potrebami in njihovo pripravo na Ĺživljenje. Med njimi je projekt UĹživajmo v zdravju, ki ga financira norveĹĄki strukturni sklad. So menda edina ĹĄola s prilagojenim programom v Sloveniji, ki je vkljuÄ?ena vanj, gre pa za pomoÄ? uÄ?encem s prekomerno teĹžo. ÂťV tem trenutku nas zelo zanima razpis za Strokovni center v okviru novo nastajajoÄ?e mreĹže strokovnih centrov po Sloveniji. Vanjo naj bi bilo vkljuÄ?enih 10 centrov, bili pa naj bi veÄ?stranska podpora veÄ?inskim ĹĄolam pri zgodnji obravnavi otrok, dodatni strokovni pomoÄ?i, pri svetovalnih storitvah, predavanjih, didaktiÄ?nih pripomoÄ?kih. Mi smo se na ta razpis prijavili in priÄ?akujemo, da bomo izbrani. Nekaj od tega smo namreÄ? doslej Ĺže izvajali. ÄŒe bo tako, si bomo prizadevali vkljuÄ?iti ĹĄe koroĹĄko regijo, ki

najbrĹž samostojnega centra ne bo imela.ÂŤ Ker imajo veÄ? uÄ?encev, so morali dokupiti manjkajoÄ?o opremo. Tako kot na drugih vzgojno-izobraĹževalnih ustanovah so tudi na centru med poÄ?itnicami dali ÂťpriloĹžnostÂŤ raznim mojstrom za izvedbo nekaterih vzdrĹževalnih in sanacijskih del. S pomoÄ?jo dijakov, ki so izvaja-

Tatjana PodgorĹĄek

julijska toÄ?a, ki je povzroÄ?ila precej ĹĄkode na strehi, avgustovska ujma pa je uniÄ?ila brĹĄljan v atriju pred orgelsko dvorano. Osnovna dejavnost je glasbeno izobraĹževanje in vkljuÄ?evanje uÄ?encev v orkestre, zbore in komorne skupine, pravi Boris Ĺ tih in temu primerne so tudi ostale aktivnosti. Vpetost v kulturna dogajanja v drĹžavi in tukajĹĄnjem oĹžjem ter ĹĄirĹĄem okolju dokazuje z organizacijo mednarodnih in mojstrskih seminarjev, tekmovanj ter lastnih koncertov, ki jih ne bo manjkalo tudi v komaj zaÄ?etem ĹĄolskem letu s sodelovanjem pri organizaciji glasbenih abonmajev. Do konca leta bo ĹĄola soorganizatorica dveh mednarodnih tekmovanj: 3. klavirskega tekmovanja Acija Bertonclja in 4. harfistiÄ?nega tekmovanja. V letoĹĄnjem proraÄ?unu je Mestna obÄ?ina Velenje zagotovila za glasbeno ĹĄolstvo 179 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛

Brigita KropuĹĄek Ranzinger: ÂťV 3 letih bomo poskuĹĄali privabiti v okviru novega projekta blizu 2000 manj izobraĹženih zaposlenih, starih veÄ? kot 45 let.ÂŤ

di aktivnosti ĹĄe v sedmih mednarodnih projektih, katerih ciljna populacija je zelo razliÄ?na: projekt iFLIP temelji na metodi obrnjenega uÄ?enja, projekt Paraskills ustvarja podporo omreĹžja, infrastrukturo in model za nacionalna ter mednarodna tekmo-

vanja v spretnosti za invalide, projekt DME se osredotoÄ?a na brezposelne in teĹžje zaposljive mlajĹĄe osebe, projekt Managig money naslavlja potrebo po boljĹĄi finanÄ?ni pismenosti odraslih, predvsem tistih z niĹžjo stopnjo izobrazbe, projekt Maple je s podroÄ?ja ĹĄolstva, cilji projekta Similar pa so izboljĹĄati integracijske ukrepe za migrante in begunce v partnerskih drĹžavah. Prav tako ohranjajo vse pomembne ostale dejavnosti in veÄ? kot 160 brezplaÄ?nih izobraĹževanj. Lani je v 250 razliÄ?nih projektih in izobraĹževalnih oblikah pridobivalo potrebno znanje veÄ? kot 4.000 obÄ?anov mestne obÄ?ine Velenje in ĹĄirĹĄe okolice. PriÄ?akujejo, da jih bodo v novem ĹĄolskem letu izobraĹževali ĹĄe veÄ?, saj programe oblikujejo po meri podjetij, dostopnosti, ĹĄirijo ponudbo brezplaÄ?nih izobraĹževalnih moĹžnosti ter vkljuÄ?evanja v nacionalne ter mednarodne projekte. đ&#x;”˛

PridruĹžite se Univerzi za tretje Ĺživljenjsko obdobje Letos bo Univerza za tretje Ĺživljenjsko obdobje praznovala 30-letnico delovanja. Kot pravi predsednica Marija VrtaÄ?nik, smo aktivni vse leto. Vendar imamo Ä?as za druĹženje. ÄŒe se nam Ĺželite pridruĹžiti, se oglasite na sedeĹž univerze, prelistajte Ä?asopis NaĹĄ Ä?as, v katerem bomo v naslednjih tednih objavili urnik, berite nas na spletni strani ali FB strani. Veselimo se, Ä?e boste med kroĹžki, ki jih razpisujemo, naĹĄli kaj zase. Med obstojeÄ?imi kroĹžki razpisujemo tudi naslednje nove kroĹžke: Zgodovinsko-etnoloĹĄki kroĹžek (mentor Damjan KljajiÄ?), Potepanje po Evropi (Leopold KoÄ?evar), Kuhajmo zdravo (Irena KoÄ?evar), Kitara (Franjo

Univerza za tretje Ĺživljenjsko obdobje bo kmalu zaÄ?ela svoje 30. ĹĄolsko leto.

JuroviÄ?), Ustvarjalna delavnica (Darja Kos), Obdelava digitalne fotografije (Leopold KoÄ?evar), Italijanski jezik (Neva TrampuĹĄ), DiatoniÄ?na harmonika (Robert

GoliÄ?nik), DruĹžabni ples (Verena Ĺ ulek). Informativni dnevi so na Univerzi za III. Ĺživljenjsko obdobje Velenje vsak dan od 9. septem-

bra dalje od 8. do 12. ure na sedeĹžu na Efenkova 61 (stolpiÄ? B). đ&#x;”˛

M. Skrt

Poslej ĹĄe depresija, stres, tesnobne motnje ‌ Aleksander ValiĹĄer: ÂťVzgojni naÄ?rt ĹĄole bomo tam, kjer bo moĹžno, ĹĄe nadgradili.ÂŤ

li poÄ?itniĹĄko delo v mestni obÄ?ini Velenje, so generalno oÄ?istili zbornico, hodnik, ĹĄtiri uÄ?ilnice. Po naÄ?rtu Kaje Flis urejajo mali notranji atrij, za naÄ?rtovano ureditev velikega je zmanjkalo denarja. ÂťObljubili so nam, da ga bomo uredili spomladi prihodnje leto, med naslednjimi poletnimi poÄ?itnicami pa naj bi doÄ?akali zaÄ?etek izgradnje prizidka, ki ga potrebujemo,ÂŤ je ĹĄe povedal Aleksander ValiĹĄer. đ&#x;”˛

Velenje, 5. septembra – Zdravstvenovzgojni center javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje je v avli tukajĹĄnjega zdravstvenega doma pripravil Dan odprtih vrat. Aktivnosti so namenili predstavitvi zdravstvenovzgojnih delavnic, ki jih namenjajo odraslim, ter predstavitvi referenÄ?nih ambulant. Poleg delavnice zdravega hujĹĄanja, zdrave prehrane, gibanja ter telesnih dejavnosti, odvajanje od kajenja je Karmen Petek iz omenjenega centra izpostavila novost – delavnico za premagovanje depresije, stresa, tesnobnih motenj in tehnike sproĹĄÄ?anja. Organizatorji so bili z odzivom zadovoljni. ZabeleĹžili so blizu 160 obiskovalcev. Ĺ e bolj veseli pa bodo, so dejali, Ä?e se bodo obÄ?ani v veÄ?jem ĹĄtevilu tudi vkljuÄ?ili v dejavnost posameznih delavnic. UdeleĹžba na slednjih đ&#x;”˛ Tp namreÄ? zadnji Ä?as nekoliko upada.â€

Na dnevu odprtih vrat so med drugim pokazali, kakĹĄna so zdrava in kakĹĄna bolna pljuÄ?a, brezplaÄ?no so merili krvi tlak, krvni sladkor, udeleĹženci so se lahko seznanili z analizo sestave telesa ter se vpisali na preventivne preglede za odrasle.


NaĹĄ ­Ä?as, 8. 9. 2016, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 9

Z obÄ?utkom za gib in ritem NaÄ?rtov v velenjskem Plesno-rekreacijskem studiu M dance ne manjka – Lani dvakrat osvojili zlato na svetovnem prvenstvu v Rimu Bojana Ĺ pegel

9

KULTURA

8. septembra 2016

zelo uspeĹĄne. ZaÄ?ela sem sama, sedaj nas je v ekipi, ki predaja plesno znanje, Ĺže 6,ÂŤ izvemo v uvodu. Svoje prostore imajo na Efenkovi 3, kjer so si v prostorih nekdanjega marketa uredili plesno dvorano. ÂťLahko reÄ?em, da je v teh prostorih energija prav posebna, morda tudi to vpliva na naĹĄe uspehe. Imamo 170 mladih uÄ?encev, pouÄ?ujemo pa tudi na Ravnah na KoroĹĄkem, Preva-

ljah, v Ĺ martnem ob Paki in na Dobrni. Letos jeseni bomo zaÄ?eli ĹĄe na Polzeli.ÂŤ In katere plesne zvrsti uÄ?ijo? ÂťHip hop, break dance, street dance, pouÄ?ujemo pa tudi zumbo in bodymuve. Lahko reÄ?em, da migamo v vseh pogledih,ÂŤ pripoveduje Mojca. Ob tem doda, da v izobraĹževanje vkljuÄ?ujejo otroke od tretjega leta dalje. ÂťNaĹĄo mini ple-

sno ĹĄolo imenujemo MD SkakalÄ?ek, v njej pa otroci predvsem telovadijo ob zvokih glasbe, da dobijo obÄ?utek za ritem. Od tu naprej ni veÄ? meja, kdor Ĺželi, se nam lahko pridruĹži. Odrasli pri nas obiskujejo predvsem razne oblike telovadbe, otroci in mladi pa plesne delavnice.ÂŤ Izvemo, da so ĹĄele v tretji plesni sezoni res visoko zaÄ?rtali tekmovalne uspehe. Šli smo na tekmovanje na Dunaj, v Sarajevo in Zagreb, sezono pa smo konÄ?ali v Rimu, kjer smo postali svetovni prvaki v kar dveh kategorijah. NaĹĄa mlajĹĄa plesna skupina, v kateri pleĹĄe 7 tekmovalcev, in starejĹĄa skupina, v kateri je 7 tekmovalk, sta pometli s konkurenco. Mislim, da je bilo minulo leto tudi zato za nas popolno plesno leto,ÂŤ doda Mojca Marko. Letos bodo skupine, ki bodo trenirale prav za tekmovanja, oblikovali na avdiciji, ki jo pripravljajo 10. septembra. Nanjo vabijo tudi tiste, ki doslej ĹĄe niso bili Ä?lani njihove 'druĹžine'. ÂťLetos naÄ?rtujemo udeleĹžbo na vsaj ĹĄtirih tekmovanjih doma in v tujini, nanje pa bo tudi letos tekmovalce pripravljal naĹĄ plesni uÄ?itelj Marko.ÂŤ

Velenje, 27. avgusta – V soboto dopoldne so v SonÄ?nem parku, v okolici vile RoĹžle, pripravili Ĺžur ob koncu letoĹĄnjih poÄ?itnic. MoÄ?i sta drugiÄ? zapored zdruĹžila MZPMK Velenje in velenjski Plesno-rekreacijski studio M dance, ki ga vodi domaÄ?inka Mojca Marko. Ta deluje ĹĄele tri leta, a uspehi njihovih plesalcev Ĺže odmevajo tako doma kot po Mojca Marko: ÂťPo tem, ko sta lani dve naĹĄi tekmovalni skupini svetu. Lani so v Rimu osvojili kar zmagali na svetovnem prvenstvu dve zmagi v moÄ?ni konkurenci hip v hip hop in street dancu, hop plesalcev iz vsega sveta, uspebomo pripravam na he pa so Ĺželi tudi doma, zato nas je tekmovanja tudi letos zanimalo, kakĹĄen je njihov recept. posveÄ?ali veliko Mojca Marko je v ples in gibanje pozornosti.ÂŤ zaljubljena od malih nog. Kot otrok je plesala v Plesni ĹĄoli UrĹĄka, potem pa se je izobraĹževala na Plesni in Fitnes zvezi Sloveniji, v kateri si je pridobila vse potrebne licence za pouÄ?evanje. Nekaj Ä?asa je v tujini uÄ?ila zumbo, po tem pa se je vrnila domov. Z odprtjem svojega plesno-rekreacijskega studia so se ji uresniÄ?ile sanje, zanjo pa je najveÄ?ji uspeh zadovoljstvo uÄ?encev in njihovih starĹĄev pa tudi njenih plesnih uÄ?iteljev. ÂťPetega septembra bomo zaÄ?eli Ä?etrto pleZa konec poÄ?itnic in uvod v novo plesno sezono so plesalci in uÄ?itelji studia M dance pripravili hip hop sno sezono, ki se je Ĺže delavnice in mini zumba maraton. UdeleĹženci so migali tudi ob zvokih glasbene skupine 3SOMS in zelo veselimo. Sploh, uĹživali v ustvarjalnih delavnicah. ker so bile Ĺže prve tri

Dan, smrt in Pokemoni Grafitarske prenove juĹžne fasade RdeÄ?e dvorane sta se lotili akademska slikarka Alja Krofl in likovnica Pina Ĺ pegel Tina Felicijan

V Ä?asu festivala Kunigunda se v Velenje zateÄ?ejo razliÄ?ne zvrsti uliÄ?ne umetnosti, vsaki dve leti pa tudi grafitiranje. Letos je za preobleko priĹĄlo na vrsto pet sten juĹžne fasade RdeÄ?e dvorane. Navdih za poslikavo sta Alja Krofl in Pina Ĺ pegel poiskali v naÄ?elih kulturne cone Avtonomne republike Kunigunda, ki so jo med festivalom razglasili pred klubom eMCe plac. Tako je ena stena nosilka ARK grba na zgovorni mavriÄ?ni podlagi. Drugi dve steni je zavzel diptih, na katerega sta upodobili dan in noÄ? z naravnim ciklom Ĺživljenja in smrti. ÂťPodnevi mati narava seje semena razliÄ?nih ras. Ta del je bolj nebesni, noÄ?na stran pa zemeljska. Ob ognjiĹĄÄ?u so ljudje, pod koreninami drevesa pa

okostje,ÂŤ je stensko sliko predstavila Alja. ÄŒetrto steno je poslikala Pina, ki je za motiv izbrala Pokemone. ÂťUpodobila sem jih v vesolju, ker se po svetu trenutno razlega evforija zaradi mobilne igrice, kar je absurd.ÂŤ Zadnjo steno je Alja poslikala skupaj z Guillermom Escalantejem, upodobila pa sta pisano gorsko krajino.

Umetnost na ulici doseĹže veÄ? ljudi

Slike si navadno ogledujemo v galerijah, po vsem svetu pa si tako ljubiteljski likovniki kot priznani umetniki prizadevajo, da bi podobe iz institucij prenesli na ulice med ljudi. ÂťTa uliÄ?na umetnost je odprta in dostopna za vse. Ogledajo si jo lahko vsi mimoidoÄ?i. Mislim, da bi tega tudi v Velenju lahko bilo ĹĄe veÄ?,ÂŤ pravi Alja, ki je Alja Krofl in Pina Ĺ pegel sta v grafite na RdeÄ?i dvorani vpletli sporoÄ?ila enakopravnosti, strpnosti, trajnostnega razvoja in simbole naravnih ciklov. Foto: Tilyen Mucik

đ&#x;”˛

uliÄ?no umetnost spoznavala Ĺže med ĹĄtudijem, ko je na svojih potovanjih v Barceloni in Valenciji s prijatelji ponoÄ?i poslikavala skvote. ÂťTo je sicer adrenalinsko, ampak raje delam v miru in si vzamem Ä?as, da ustvarim celovito stensko poslikavo, ki ima globlje sporoÄ?ilo in bo ostala nekaj Ä?asa.ÂŤ Proces, ki je trajal ves teden, je bil za obe zanimiv tudi zato, ker sta pri delu usklajevali svoja razliÄ?na sloga. Medtem ko je Alja akademska slikarka, je Pina obÄ?utek za risanje razvijala sama, tokrat pa prviÄ? preizkusila spreje. IzkuĹĄnje s stenskimi poslikavami je nabirala, ko je v eMCe placu poslikala manjĹĄo steno na hodniku, maja pa je kot prostovoljka delala na ameriĹĄkem glasbenem festivalu, za katerega je poslikala dvoje vrat. Njun najveÄ?ji izziv je bila kombinacija njunih razliÄ?nih pristopov. Uporabljali sta tako razprĹĄila kot akrilne barve. ÂťVeÄ?je povrĹĄine sva barvali z valÄ?kom, detajle pa sva dodelali s spreji, s katerimi sva dosegli bolj sijoÄ?e barve in kontraste,ÂŤ je pojasnila Alja. Sicer pa je slikanje na steno svojevrsten izziv tudi zato, ker je teĹžje prelivati barve, senÄ?iti, predvsem pa je treba izhajati iz ozadja in nato dodajati detajle, sta ĹĄe povedali. đ&#x;”˛

Razpisali 10 razliÄ?nih abonmajev Poleg gledaliĹĄkih in glasbenih abonmajev lahko obiskovalci Kina Velenje izbirajo med ĹĄtirimi filmskimi abonmaji Bojana Ĺ pegel

Velenje, 5. septembra – V ponedeljek so v pritliÄ?ju velenjskega doma kulture zaÄ?eli vpisovati v letoĹĄnje abonmaje Festivala Velenje. Prednost imajo tudi letos stari abonenti, ki lahko abonmaje vpisujejo ĹĄe do konca tega tedna, tudi v soboto dopoldne. Nove abonente k vpisu vabijo po 29. septembru, prve abonmajske sezone pa se bodo zaÄ?ele sredi oktobra. Lani so vpisali nekaj veÄ? kot 1000 abonentov, glede na aktualno ponudbo pa upajo, da jih bo najmanj toliko tudi letos. Direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny nam najprej pokaĹže liÄ?no oblikovano knjiĹžico z letoĹĄnjo abonmajsko ponudbo. K temu doda: ÂťLetos smo razpisali 10 razliÄ?nih abonmajev in 4 filmske, tako da ĹĄtevilo abonmajev ĹĄe raste. Veseli smo, da smo vanje umestili ĹĄe veÄ? dogodkov za najmlajĹĄe in mlade od 10. do 15. leta starosti, ki jih je najteĹžje spraviti na prizoriĹĄÄ?a.ÂŤ Za najmlajĹĄe ponujajo Mini Pikin abonma, namenjen otrokom od 3 do 6 let, v katerem so 4 predstave, za malo starejĹĄe, od 6 do 12 let, pa Maksi Pikin abonma s prav toliko predstavami. Prav posebna v njem bo prva, saj bo premierno prikazana v velenjskem domu kulture. Gre za otroĹĄko opero v enem dejanju NeĹžni velikan, Festival Velenje pa jo pripravlja v koprodukciji s Slovenskim komornim glasbenim gledaliĹĄÄ?em in ljubljanskim Cankarjevim domom. Na sporedu bo 22. oktobra. ÂťLansko leto je bilo zanimanje za te abonmaje tako veliko, da bomo letos, Ä?e bo potrebno, razpisali dva termina, da bomo ogled predstav omogoÄ?ili vsem, ki bodo to Ĺželeli. Oba abonmaja smo zdruĹžili v Mega Pikin abonma – za tiste, ki bi Ĺželeli videti vseh 8 predstav,ÂŤ doda sogovornica. Abonma Mladost bodo tudi letos pripravili v sodelovanju s Ĺ olskim centrom Velenje in osnovnimi ĹĄolami, saj je namenjen predvsem starejĹĄim osnovnoĹĄolcem in srednjeĹĄolcem. ÂťV njem so letos 4 predstave, med njimi tudi impro predstava in odliÄ?ni Muzikal 13, ki so ga ustvarili celjski osnovnoĹĄolci in dijaki,ÂŤ ĹĄe izvemo. Od gledaliĹĄkih abonmajev tudi letos ponujajo Beli in Zeleni abonma. V prvem bo 6 predstav bolj resnih zvrsti, med njimi tudi odliÄ?no predstavo kralj Obu. V drugem bo prav tako 6 predstav, ki so lahkotnejĹĄe in bodo tudi bolj nasmejale, med njimi tudi predstavi VeÄ?no mladi in Cucki, o katerih se veliko govori. Zlati abonma z obiski predstav v Cankarjevem domu je Ĺže razprodan, tistim, ki radi potujejo na ogled vrhunskih predstav v ljubljansko ali mariborsko opero, pa ponujajo abonma Obiski. Ljubitelji resne glasbe lahko tudi letos vpiĹĄejo abonma Klasika, ki ga pripravljajo v sodelovanju z velenjsko glasbeno ĹĄolo. V njem bo letos nastopila tudi svetovno znana flavtistka Irena Grafenauer z Matejem Bekavcem. V abonmaju Klub, ki bo tudi v novi sezoni v dvorani centra Nova, ponujajo 6 koncertov etno, jazz in kvalitetne pop glasbe. Za tiste ljubitelje kulture, ki si Ĺželijo ogledati le posamezne predstave iz abonmajev, tudi letos ponujajo abonma A la carte. V njem lahko imetnik sam izbere svoj program iz obeh gledaliĹĄkih in glasbenih abonmajskih ciklov. ÂťProgram je bogat, dobro premiĹĄljen, zato verjamemo, da bo zadovoljil vse okuse. Imetnikom abonmajev ponujamo ĹĄtevilne ugodnosti, tudi cenejĹĄe vstopnice med letom in ne le vedno zagotovljenega sedeĹža na predstađ&#x;”˛ vah,ÂŤ za konec poudari Barbara Pokorny.â€

Napotnik v KrĹĄkem Ĺ oĹĄtanj, KrĹĄko – V torek, 13. septembra, bodo ob 19. uri v Galeriji KrĹĄko odprli razstavo z naslovom Ivan Napotnik (1888–1960), izbor kiparskih del iz stalne zbirke Vile Mayer v Ĺ oĹĄtanju. Z razstavo Ĺželi ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, lastnica zbirke, ki ima stalno mesto v vili Mayer, delo velikega slovenskega kiparja, znanega po mali plastiki v lesu, pribliĹžati ĹĄirĹĄemu obÄ?intvu ljubiteljev umetnosti. Izbor zajema 17 umetnikovih del, od njegovih ustvarjalnih zaÄ?etkov do poznejĹĄih del. Ivan Napotnik je eden najpomembnejĹĄih umetnikov prve polovice 20. stoletja v slovenskem prostoru. VeÄ?ji del Ĺživljenja je preĹživel v Zavodnjah, kjer je kiparil in kmetoval. Kasneje se je preselil v Ĺ oĹĄtanj in tu tudi umrl. đ&#x;”˛

mkp


NaĹĄ ­Ä?as, 8. 9. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

8. septembra 2016

Stari in novi skupaj v Sto ZaleĹĄÄ?anskih portretih Vlado VrbiÄ?: ÂťNihÄ?e ni predstavljen po krivici, marsikoga pa po krivici med njimi ni.ÂŤ Milena KrstiÄ? – Planinc

Osemnajst let po izidu prve knjige s petdesetimi portreti imenitnih, zanimivih, ÂťvenĹĄtrleÄ?ihÂŤ in Ĺže zaradi Ä?esa nase opozarjajoÄ?ih Ĺ aleÄ?anov z naslovom ZaleĹĄÄ?anski portreti je v teh dneh izĹĄla nova knjiga istega avtorja - Vlada VrbiÄ?a z naslovom Sto ZaleĹĄÄ?anskih portretov. Njim je avtor, ki jih je prvih petdeset portretiral pod psevdonimom U. Hrast, pridruĹžil ĹĄe petdeset novih. Vsi portreti so bili objavljeni na straneh tega Ä?asopisa, zanj so tudi nastajali, med bralci pa bili zelo dobro sprejeti. Zato se je zaloĹžnik NaĹĄ Ä?as po prvi knjigi odloÄ?il, da izda tudi drugo. Knjiga, ko jo drĹžiĹĄ v rokah, je kar teĹžka, najbrĹž to ne pomeni, da so taki tudi portretiranci v njej. Kako teĹžko pa jih je bilo nagovoriti, da se razgalijo pred javnostjo? ÂťPrvi so prebili led. Potem je ĹĄlo zlahka. Ĺ˝al mi je le, da med njimi ni SreÄ?ka Meha, nekdanjega Ĺžupana. Ta na to nikakor ni hotel pristati.ÂŤ Ti je ĹĄe kdo drug razen njega tudi dal koĹĄarico? ÂťNe, mislim, da ne. Nastajal je sicer ĹĄe en portret s Francem Brglezom, sinom brivca iz Ĺ oĹĄtanja, ki Ĺživi v Ameriki. Prehodila sva tri Ä?etrt poti, potem pa se pri konceptu razĹĄla. Portret je izdelek obeh, ne samo enega.ÂŤ Kako si jih izbiral? ÂťPo tem, kako zanimive osebnosti so, in po tem, kako pestra je njihova Ĺživljenjska pot.ÂŤ Prva portretiranka je bila marca 1997 Herma Groznik, zadnji avgusta letos Beno Lukman. ÂťPrvih petdeset portretov je tudi nastalo razmeroma hitro. V dveh letih. Takoj za tem je izĹĄla knjiga. Takrat si nisem mislil, da bom Ä?ez vrsto let nadaljeval. Znova smo zaÄ?eli leta 2007. Ne zato, ker bi razmiĹĄljal o novi knjigi, ampak zato, ker se mi je zdelo, da bi bilo ĹĄkoda nekatere

izpustiti. Napletlo se je, da je v naslednjih letih nastalo ĹĄe petdeset portretov. Pripovedovanje o sebi, govorjenje o sebi in ljudeh, tesno povezanih med seboj ... Tega nimajo vsi radi. Tebi pa je uspelo iz njih izvleÄ?i marsikaj, kar bi sicer ostalo skrito ali pa znano redkim?

Vlado VrbiÄ?: ÂťÄŒe bi snemal, ne bi bili tako odkriti. ZabeleĹžk pa nimam veÄ?. VÄ?asih ĹĄe sam ne znam brati za seboj. Grdo piĹĄem.ÂŤ

ÂťPredvsem je ostalo veliko nenapisanega. Z njimi sem se pogovarjal o marsiÄ?em. Tudi o stvareh, za katere niso Ĺželeli, da je zapisano. So mi pa s tem, ko so pripovedovali tudi o tem, omogoÄ?ili jasnejĹĄi vpogled v svoje Ĺživljenje in bolj kompleksno sliko o sebi.ÂŤ Kak pristop si uporabil? ÂťKo sem napisal svoje videnje portretiranca, si ga je ta vedno pogledal in ga potrdil, preden je bil objavljen. Zapisal nisem niÄ?esar takega, za kar bi portretiranec menil, da javnost ne sme vedeti.ÂŤ To Ĺže, ampak vseeno so bili pripravljeni povedati marsikaj. NajveÄ?je priznanje mi je bilo, ko so me ljudje na cesti po objavi v NaĹĄem Ä?asu ustavljali in mi je kdo rekel – a veĹĄ, da tega zelo dobro poznam, ampak tega in tega pa o njem ĹĄe jaz nisem vedel.ÂŤ Niso pa te mogli ustavljati po

objavah prvih petdeset. Portretiral si jih pod psevdonimom U. Hrast. Le redki so vedeli, da je skrivnostni avtor Vlado VrbiÄ?? Zakaj psevdonim, zakaj skrivanje? ÂťS tem imenom sem doloÄ?eno obdobje v NaĹĄem Ä?asu pisal podlistke Prosti strel, pa ĹĄe kaj drugega tudi. O gradnji nove cerkve recimo. Ljudje takrat dejansko niso vedeli, kdo sem. Bilo je pa zabavno. Potem pa sem se tako podpisoval tudi pod portrete, Ä?eprav to ni bila veÄ? ne vem kaka skrivnost. ÄŒe si nekoga portretiral, je ta vedel, kdo ga je. Si kdaj od bralcev doĹživel kritiko v smislu, tole pa ni bilo Ä?isto tako ...? ÂťSeveda. DoĹživel sem, da so rekli, da se je kdo kakĹĄno stvar zlagal, da je pretiraval ... Ampak, sem rekel – poglej, vsak ima svoje videnje. Na to je v spremni besedi ZaleĹĄÄ?anski portreti v oÄ?eh znanosti in rokah stroke opozoril tudi dr. JoĹže Hudales. Pravzaprav so to spomini. Na isti dogodek imamo ljudje lahko veliko razliÄ?nih spominov.ÂŤ Ko Ĺže omenjaĹĄ dr. Hudalesa, ta je v spremni besedi zapisal, da bo iz teh portretov vedno mogoÄ?e razbrati tisto, kar je najbolj dragoceno in pomembno – glas ljudstva. Glasovi prebivalcev pa so lahko razliÄ?ni. ÂťToÄ?no tako. Od razliÄ?nih ljudi sem o istem dogodku zvedel razliÄ?ne verzije. ÄŒe bi zapisal tudi Ä?veke, ki so mi jih pripovedovali, bi bila knjiga ĹĄe bolj pestra, a ni vedno dobro vsega zapisati. Iz razliÄ?nih pogovorov sem dobil kar dobro sliko o nekaterih dogajanjih. Seveda pa nisem razliÄ?nih mnenj ĹĄiril in razlagal, ker bi lahko povzroÄ?il ĹĄe kak prepir.ÂŤ NajbrĹž pa si jih zabeleĹžil ... Nikoli se ne ve? ÂťZabeleĹžene imam samo v sebi. BeleĹžk sploh nimam veÄ?. Zelo grdo piĹĄem. VÄ?asih ĹĄe sam ne znam prebrati za seboj. Tudi snemal jih nisem. ÄŒe bi jih snemal,

ne bi bili tako odkriti, kot so bili. Bolj bi pazili, kaj govorijo.ÂŤ Nisi pa delal razlik med njimi. Vsakemu si odmeril enako ĹĄtevilo besed? ÂťMalo se je zadeva pokvarila potem, ko sem dobil nov raÄ?unalniĹĄki program. Z njim so se teksti malenkost podaljĹĄali. Izjema pa je zadnji portret – toÄ?no stoti – Bena Lukmana. Ko sem mu ga dal v pregled, sem Ĺželel in mu povedal, da ga ne bi ĹĄiril, ampak on mi je dal take popravke, da enostavno nisem mogel krajĹĄati. Pa sem rekel, okej, pa naj bo zadnji portret malenkost daljĹĄi.ÂŤ Ti je kdo ostal v posebnem spominu. Zaradi Ä?esarkoli? ÂťNe. Vsak zase so izjemni, izjemni po tem, da so se jim dogajale izjemne stvari.ÂŤ Zdaj pa ĹĄe nekaj? Od kod Naslov ZaleĹĄÄ?anski portreti in zakaj ne Ĺ aleĹĄki? ÂťIzraz Zales je za Ĺ aleĹĄko dolino uporabljal Gustav Ĺ ilih v knjigah NekoÄ? je bilo jezero in Beli dvor. SimpatiÄ?no slovensko poimenovanje tega, Ä?emur danes pravimo Ĺ aleĹĄka dolina. Pa v bistvu ni, ampak je Velenjska kotlina s Ĺ martnim ob PakiÂŤ. Stotim sledi ĹĄe novih 100 veliÄ?astnih ZaleĹĄÄ?anov? ÂťHja ....? Zdajle, ko je knjiga pred nami, me malo res mika, da bi nadaljeval. Dejansko je ĹĄe ogromno tistih, ki so po krivici izpadli. Tako, kot sem zapisal v knjigi, da v njej ni nihÄ?e po krivici, je pa marsikdo po krivici izpadel.ÂŤ Ali te je kdaj kdo sam poklical in rekel – jaz si tudi Ĺželim, jaz si zasluĹžim? ÂťJa, pa se je. Ta gospod je zdaj Ĺže pokojni. Je rekel, poglej, Ä?e je on notri, Ä?e si on zasluĹži, a jaz si pa ne? Gospod takrat v oĹžji krog ni sodil, zdaj pa je pokojni in se ne da niÄ? narediti. IzhodiĹĄÄ?e v tej knjigi je, da so to pogovori z Ĺživimi ljudmi in ne biografije pokojnih.ÂŤ đ&#x;”˛

S poletnih prireditev na abonmajske

Festival Velenje strnil 32. Poletne kulturne prireditve Velenje, 4. september – S koncertom etno jazz zasedbe ÄŒompe, ki ga je deĹž pregnal izpred kulturnega doma v malo dvorano, kjer se je obÄ?instvo prav tako vĹži-

velo v uglasbeno poezijo Edvarda Kocbeka, Daneta Zajca, Andreja Rozmana Roze, Milana Jesiha in drugih, so se letoĹĄnje Poletne kulturne prireditve zakljuÄ?ile. Kljub slabemu vremenu, ĹĄtevilnim prestavitvam in odpovedim je direktorica Festivala Velenje zadovoljna, saj je bilo med dogodki nekaj izjemno dobro obiskanih. ÂťNajbolj so uspele vse prireditve, namenjene najmlajĹĄim, torej Tor-

kove igrarije, Sobotne lutkarije, ko so obÄ?ani kar Ä?akali, da pride ura za predstavo. Vesela sem, da smo iskali tudi nove lokacije in se sprehodili denimo do vile Herberstein, predvsem pa, da smo se letos podali do Velenjskega jezera, ob katerem smo pripravljali umetniĹĄke delavnice Jezerske kratkoÄ?asnice. OdmevnejĹĄi koncerti, ki so bolj zaznamovali to poletje, so koncert simfoniÄ?nega

orkestra RTV Slovenije, Ä?eprav ga je na koncu zmotil deĹž, izjemen je bil koncert Braneta ZavrĹĄana na Velenjskem gradu, so pa obiskovalci zelo uĹživali na koncertu Kingostonov, kar dokazuje, da obÄ?anke in obÄ?ani potrebujemo veliko zabave, in je prav, da s programom zadovoljimo vse okuse in generacije,ÂŤ je povedala Barbara Pokorny, ki hkrati vabi k vpisu đ&#x;”˛ tf abonmajev. â€

Ne razumem Bojan PavĹĄek

Mobilni stampedo, ki ga je na zaÄ?etku poletja povzroÄ?ilo lansiranje aplikacije PokemonGo, mi ĹĄe v Ä?asu mediteranskega soljenja lastne koĹže ni dal miru. Pa ne da bi se kakorkoli zgraĹžal nad vsakodnevnim veÄ?urnim tekanjem lovilcev Ĺžepnih poĹĄasti po njihovi bliĹžnji in daljni okolici. Bolj sem se osredotoÄ?il na vpraĹĄanje: â€?Zakaj jaz tega ne razumem?â€? Razlage, ki mi jih je serviral lasten razum, so bile Ĺže vnaprej bolj ali manj priÄ?akovane in zato tudi nezadovoljive. Bil je Ä?as, da za objektivna pojasnila raje ujamem kakĹĄno outsidersko informacijo. Da bi bil nabor le-teh Ä?imbolj kompleten, so lovke tipale in se prisesale na razliÄ?ne generacije. Od tistih, ki jim duda in kahla ĹĄe nista tuja, pa vse do takĹĄnih, ki zaÄ?enjajo dan z rutinskim ogledom vseh ĹĄpanskih telenovel. PoÄ?asi se je slika kristalizirala, ampak ne v tisti smeri, ki bi obrodila soÄ?ne sadove. Komunikacija med razliÄ?nimi generacijami je pokazala, da je za medsebojno razumevanje potrebno ogromno Ä?asa, ki ga v danaĹĄnjem Ä?asu na Ĺžalost primanjkuje. Zato je bolj kot generacijsko razumevanje pomembno generacijsko sprejemanje. Sprejeti nekaj, kar nam je drugaÄ?no, kar nam ni pisano na koĹžo, kar je morda celo kontradiktorno naĹĄim naÄ?elom, kar nam ni udobno, kar nam ne potegne, kar ni in ni, in seveda ob vsem tem ĹĄe normalno Ĺživeti, zahteva velik razumski preskok. Gre namreÄ? za pobeg iz obmoÄ?ja poznanega, v svet, ki nam je (ne samo na prvi pogled) precej nerazumljiv.

Ĺ e nedavno tega je bilo mogoÄ?e po Ĺ˝gankovem modernem mestu sliĹĄati suverena balkonska robantenja na otroÄ?ad, ki se je v zanosu igre znaĹĄla na napaÄ?ni parceli. ÂťBejĹžte stran od mojga bloka!ÂŤ Menjava terena se je po navadi odvila hitro in uspeĹĄno. Smeh je potihnil za vogalom. Definicija “mojga blokaâ€? se je namreÄ? nanaĹĄala ĹĄe na socialistiÄ?ne aktivnosti vzklikajoÄ?ega. On je z udarniĹĄkim delom pomagal pri izgradnji mesta in v njem stojeÄ?ega bloka, kar mu je seveda prineslo tudi zajeten nabor toÄ?k za bivanje v njem. Res, bil je to tudi njegov blok. Ampak drobne nogice tega niso mogle razumeti. In ker so ugledale luÄ? sveta precej precej kasneje, tega tudi nikoli ne bodo. Lahko pa z zgodovinsko razlago na didaktiÄ?en (njim razumljiv) naÄ?in to sprejmejo in s tem neobremenjeno ĹĄe dolgo Ĺživijo. Ob tem ne smemo pozabiti, da je pot sprejemanja obojestranska. Mobilne napravice, ki pokrivajo otroĹĄke dlani, ponujajo njihovim pred-med-po-pubertetnim uporabnikom skoraj neskonÄ?no moĹžnosti, kako jih uporabljati tudi takrat, ko se jih po mnenju starejĹĄih generacij naj ne bi uporabljalo. Tukaj nastopi trenutek, ko se morajo antitehnoloĹĄki pridigarji oziroma t. i. nekdanji lastniki katodnih televizorjev, polaroidnih fotoaparatov, prenosnih kasetofonov, VHS kaset in ostalih pase aparatur zavedati, da malo pred njihovim Ä?asom naĹĄtetih elektronskih Ä?udes tudi ĹĄe ni bilo. Zato so sedaj oni v vlogi, ko morajo hoÄ?eĹĄ-noÄ?eĹĄ sprejeti to vsemobilno dejstvo. Dejstvo, ki logiÄ?no najbolj privlaÄ?i mlajĹĄe generacije, saj so le-te odraĹĄÄ?ale ob downloadani glasbi, pri tem barvale on-line pobarvanke ter se ob izdatni pomoÄ?i starĹĄev Ĺže v plenicah objavljale na facebook zidovih. Njihov preplet analognega z digitalnim se bo z leti (tako kot se je Ĺže nam) samo ĹĄe poveÄ?eval in ga bodo prenaĹĄali na svoje zanamce. ÄŒe ne oni, bo za to zagotovo poskrbela okolica. Tudi to je treba sprejeti. ÄŒe se bodo zaradi tega odtujili od nas, trenirali krÄ?enje roĹženice z buljenjem v monitor, imeli le ĹĄe virtualne prijatelje ali si morda za Ĺživljenjsko prioriteto zadali postati fantastiÄ?ni Pokemon Collector, pa ni odvisno samo od njih. Velike vajeti drĹžijo pri tem razliÄ?na bivalna in ustvarjalna okolja, od druĹžinskega do mestnega merila, ki razpolagajo z mnoĹžico vzvodov, kako spodbujati motivacijo v pravi smeri. In Ä?e je motivacija pravilno servirana, jo je tudi laĹžje sprejeti. V katero smer se bo razvijal ta svet, ne ve nihÄ?e. Niti ni zaĹželeno vedeti, saj bi potem za preseneÄ?enja ostalo premalo manevrskega prostora. Zagotovo pa nikoli veÄ? ne bo takĹĄen, kot je bil takrat, ko smo se skrivaj igrali. Pod njegovim blokom. đ&#x;”˛


NaĹĄ ­Ä?as, 8. 9. 2016, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 11

11

107,8 MHz

8. septembra 2016

Poleg kmetov nasveti dobrodoĹĄli tudi za vrtiÄ?karje Vsak drugi teden v mesecu so v torkovih dopoldanskih oddajah Radia Velenje na sporedu kmetijski nasveti. Pripravljajo jih v svetovalni sluĹžbi velenjske izpostave Kmetijskega zavoda Celje. ÂťUpam si trditi, da jih pripravljamo Ĺže veÄ? kot 20 let. V izpostavi sva zaposlena dva in enkrat jih pripravlja eden, drugiÄ? drugi, da je manj obremenjujoÄ?e. Se pa trudimo, da so vedno na aktualno temo,ÂŤ pravi Lidija DikliÄ?, vodja velenjske izpostave. Konkretno je pred dvema dnevoma tekla beseda o siliranju oziroma tem, na kaj morajo biti kmetje pozorni pri spravilu pridelka, kako naj silirajo koruzo, ki jo je pred nedavnim prizadela toÄ?a. Poleg kmetov so mnogi nasveti s podroÄ?ja poljedelstva, predvsem pa vrtnarstva, dobrodoĹĄli tudi za vrtiÄ?karje. DikliÄ?eva je ĹĄe povedala, da si za pripravo nasvetov vzamejo kar precej Ä?asa. To je pravzaprav nujno, saj morajo biti infor-

macije kakovostne in kratke. Ne nazadnje pa iz pogovorov s kmeti velikokrat zazna, da so kar zvesti posluĹĄalci radijske rubrike, kar jih zelo veseli. Mnogo raje prisluhnejo radijskim kmetijskim nasvetom, kot preberejo v Ä?asopisu. PosluĹĄanje jim vzame manj Ä?asa, saj lahko ob tem opravijo ĹĄe kakĹĄno drugo delo. Prav tako si lahko ob upoĹĄtevanju nasvetov prihranijo dragocene cente. DikliÄ?eva je zadovoljna, ker jim naĹĄa Ä?asopisna in radijska hiĹĄa omogoÄ?a, da lahko sliĹĄi njihove nasvete Ä?im ĹĄirĹĄi krog ljudi. Zato si bodo prizadevali tudi v prihodnje za kakovostne kmetijske nasvete. Aktualnih tem pa tako in tako v kmetijstvu in vrtiÄ?karstvu ne manjka.

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30. 1. BEGINI - Ples Ĺživota 2. MITJA PODLESNIK - Hej ti 3. JASON DERULO - Kiss the sky Begini je priljubljena hrvaĹĄka skupina, ki prisega na nekakĹĄno meĹĄanico popa in tamburaĹĄke glasbe. Doslej je zasedba navduĹĄila Ĺže z nekaj uspeĹĄnicami, kot so Iz protesta, Doći ću ti noćas, KreÄ?e zabava in drugimi. Tokrat Begini predstavljajo novo skladbo z naslovom Ples Ĺživota, ki ste jo izbrali za pesem tedna.

đ&#x;”˛ Tp Lidija DikliÄ?: Âť Upam si trditi, da pripravljamo kmetijske nasvete Ĺže veÄ? kot 20 let.ÂŤ

GLASBENE novice Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

Sting objavil prvi singel z novega albuma Britanski glasbenik Sting bo novembra izdal nov album z naslovom 57th & 9th, Ĺže zdaj pa si je s spleta mogoÄ?e naloĹžiti prvo pesem z njegove nove ploĹĄÄ?e. Skladba z naslovom Can't Stop Thinking About You je ena od desetih novih pesmi nekdanjega frontmana zasedbe The Police, ki jo je leta 1977 ustanovil skupaj s Stewartom Copelandom in Andyjem Summersom. Po prenehanju delovanja skupine se je Sting sredi prve polovice 80. let podal na uspeĹĄno solo pot. Za svoje delo je prejel 16 grammyjev, kot

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.

www.radiovelenje.com Pesem nosi naslov Urca in nas bo vse ĹĄolsko leto opozarjala na to, kako je vsak trenutek treba izkoristiti in v njem uĹživati, hkrati pa od mladostniĹĄkih let odnesti Ä?im veÄ? znanja. Prav takĹĄno ĹĄolsko leto Ĺželijo ÄŒuki vsem ĹĄolarjem, prav tako pa tudi uÄ?iteljem, ravnateljem in seveda starĹĄem. Pesem Urca naj bo v veselje za ples in zabavo. ÄŒuki so zanjo posneli tudi videospot, ki bo kmalu na ogled.

dahnjenem videospotu, ki je bil posnet na ljubljanski Ĺ pici, so zaplesali plesalci in plesalke druĹĄtva Vintage Swing. Prvi album Nekje vmes pomeni zaÄ?etek NataĹĄine profesionalne glasbene poti, vendar se z glasbo NataĹĄa ukvarja Ĺže dalj Ä?asa. ZaÄ?ela je s harmoniko, zdaj nadaljuje s kitaro, petje pa jo je vedno spremljajo. Pred nekaj leti je zaÄ?ela pisati tudi pesmi in se po nastopu na Kantfestu 2014 odloÄ?ila, da jih tudi posname.

NataĹĄa predstavlja Mineva 70 single z let od rojstva istoimenskega albuma Nekje vmes legendarnega Freddieja NataĹĄa je kantavtorica iz Ljubljane. Pred nekaj meseci je izĹĄel Mercuryja Ä?lan zasedbe The Police je bil sprejet v Dvorano slavnih rock and rolla, revija Time pa ga je uvrstila tudi na lestvico stotih najbolj vplivnih Zemljanov. V Ljubljani je leta 2000 v sklopu turneje Brand New Day nastopil v Hali Tivoli, leta 2011 pa je nastopil v Areni StoĹžice v sklopu turneje Symphonicity, na kateri je svoje skladbe predstavil v simfoniÄ?nih aranĹžmajih.

ÄŒuki v novo ĹĄolsko leto z novo pesmijo Urca Ob zaÄ?etku ĹĄolskega leta so ÄŒuki posneli novo pesem. TĂĄko veselo, otroĹĄko razposajeno, malce ĹĄe diĹĄeÄ?o po morju in v pozdrav novim ĹĄolskim dogodivĹĄÄ?inam.

Ansambel Lunca - Pesem lunce Ansambel Glas - Saj bi rad pa ne smem Ansambel Akordi - Pustite mi vsaj moje pesmi Fantje izpod Lisce - A ti je vroÄ?e Ansambel Vikend - Moj dan Ansambel Biseri - ÄŒrno kavo in cigaret Ansambel KlateĹži - Urco al dve Ansambel Ĺ epet - Ker zdaj me ljubiĹĄ Ansambel Ĺ˝argon - Lipa spet cveti Orkester Zvir - VenÄ?ek Ĺ tajerskih

njej prvi CD z naslovom Nekje vmes s ĹĄtirinajstimi avtorskimi pesmimi, s katerega predstavlja single z istoimenskim naslovom. Sama je napisala glasbo in besedilo ter zaigrala na kitaro, avtor aranĹžmaja pa je Vlado LeĹĄnjak. V Ĺživahnem, poletno nav-

5. septembra je minilo 70 let od rojstva pevca britanske zasedbe Queen Freddieja Mercuryja. ÄŒeprav bo konec leta minilo Ĺže 25 let od njegove smrti, Mercury ostaja vzornik mnogim. Mercury se je rodil kot Farrokh Bulsara na Zanzibarju v druĹžini, ki je pripadala indijski skupnosti Parsov. V London se je preselil leta 1964. V spominu oboĹževalcev po vsem svetu pevec ĹĄe danes ostaja po karizmatiÄ?nih nastopih, prepoznavnem glasu in uspeĹĄnicah skupine Queen, kot so Bohemian raphsody, We Are the Champions, Another One Bites the Dust, I Want To Break Free, Crazy Little Thing Called Love in druge. Mercury, ki je zbolel za aidsom, je 24. novem-

bra leta 1991 pri 45 letih umrl na svojem londonskem domu za posledicami pljuÄ?nice.

LaÄ?ni Franz z novim albumom na HrvaĹĄkem Po dveh desetletjih premora je legendarna slovenska skupina LaÄ?ni Franz na HrvaĹĄkem izdala nov album z naslovom Svako dobro. Dolgo priÄ?akovani album prinaĹĄa deset popolnoma novih avtorskih pesmi Zorana Predina, kot avtor glasbe pa je pri eni skladbi sodeloval tudi kitarist Oto Rimele. Prihod novega albuma je Ĺže v juniju napovedal singl Daj pusu, daj pusu, njegov izid pa v teh dneh spremlja tudi nov singl VaĹĄ as na deset, za katerega so posneli tudi vide-

ospot v reĹžiji AnÄ‘elka Jurkasa. LaÄ?ni Franz velja za enega najbolj vplivnih glasbenih sestavov v regiji iz 80. in90. let prejĹĄnjega stoletja in je bil zelo cenjen tudi pri naĹĄih juĹžnih sosedih. Podobno kot njegov vodja Zoran Predin, Ä?igar nastopi so bili na HrvaĹĄkem vedno dobro obiskani, znani pa so tudi njegovi nastopi z velikanom hrvaĹĄke glasbe Arsenom Dedićem.

VIKEND Ansambel Vikend je veliki zmagovalec 74. festivala narodnozabavne glasbe Ptuj 2016. Osvojil je kar tri nagrade, in sicer jim je strokovna komisija podelila Korenovo plaketo za najboljĹĄo vokalno izvedbo ter Orfeja za najboljĹĄi ansambel med ostalimi zasedbami, obÄ?instvo pa jim je podelilo ĹĄe nagrado za najboljĹĄo melodijo festivala za skladbo Staram se.

AVSENIK IzĹĄel je katalog Avsenikove glasbe 1953–2016, ki je sad veÄ?letnega dela ZaloĹžbe Avsenik in avtorja Aleksija Jercoga. ObseĹžna knjiga z naslovom Zlati Zvoki – Katalog Avsenikove glasbe, na 400 straneh predstavlja dvojeziÄ?ni popis Ĺživljenjskega dela bratov Slavka in Vilka Avsenika.

ALYA Pesem Srce za srce, s katero je Alya zmagala na letoĹĄnjem festivalu Melodije morja in sonca, je zdaj dobila tudi svojo videopodobo. Alya se je odloÄ?ila videospot posneti

z reĹžiserjem Nikom Karom, snemanje pa je veÄ?inoma potekalo na hrvaĹĄki obali, kjer je Alya z ekipo pritegnila veliko zanimanja domaÄ?inov.

PERPETUUM JAZZILE Perpetuum Jazzile so objavili 360-stopinjski videospot nove vokalne priredbe skladbe All I Ask, ki jo v originalu izvaja Adele. Ena najbolj priljubljenih vokalnih skupin napoveduje izredno pestro sezono za leto 2017, prihodnji mesec pa bodo izdali svoj novi album Both Sides, ki so ga snemali veÄ? mesecev.

SMAAL TOKK Primorski raper Smaal Tokk se predstavlja z novim singlom Mucki, srÄ?ki, risanke an sladoled. Gre za lahkoten poletni hit, ki opeva pozitivno naravnanost do Ĺživljenja. Kljub njeni pocukranosti pa Smaal Tokk skladbo na radijske valove zaradi svoje klene trme in neuklonljivega nekonformizma spuĹĄÄ?a ĹĄele po poÄ?itniĹĄki sezoni.


Naš ­čas, 8. 9. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

Člani Turističnega društva Velenje pridno vabijo za svetovno prvenstvo v pripravi restanega krompirja, ki bo prihodnje leto ob Velenjskem jezeru. »Konkurence se ne bojimo, sploh kitajske ne. Kako boš Kitajcu razložil, kaj je restan krompir?« so komentirali, ko so pridno mešali in mešali, pa dodajali začimbe. Katere, niso izdali, saj je to vedno skrivnost dobrih kuharjev.

Podžupanja Mestne občine Velenje Breda Kolar je nestrpno čakala kolesarje mladinske iniciative za Koroško, da se z Graške gore pripeljejo v Velenje. Odločena je bila, da del poti 3. razvojne osi do Šentruperta kolesari z njimi. Čas čakanja pa je izkoristila za trening. »Veste, oni so gotovo izkušeni kolesarji. Če so mladinska iniciativa, so tudi mladi ... Potruditi se moram, da jim bom kos,« je razmišljala in poganjala.

8. septembra 2016

frkanje » Levo & desno «

Velenjska posebnost Velenje je res nekaj posebnega. V mesecu, ko občina praznuje, ostane nekaj časa brez prvega moža. A je vseeno v dobrih rokah, saj oblast prevzame Pika. Nekaj več nagajivosti pa občini tudi ne škoduje.

Plus in minus Menda se spet pripravlja združitev Premogovnika in Teša. Lastnikom naj bi prinesel nekaj pomembnih plusov. Šaleškim občinam in zaposlenim pa minusov.

Naši medvedi Nekatere v Zgornji Savinjski dolini vznemirjajo medvedi na Menini planini. Medved druge vrste še vedno vznemirja nekatere v širšem okolju.

Kaj pa starši? Voznike so ob začetku šolskega leta vsestransko opozarjali, naj pazijo na varnost otrok, ki se podajajo v šolo in iz nje. Staršev ni nihče opozarjal, naj gredo varno v trgovine s šolskimi potrebščinami.

»Jaz pa že ne. Čvek vidi dvojno,« se je na Festivalu piva v Šoštanju uprl Roman Kramer iz Turistično-olepševalnega društva. »Če boste dobro pogledali, boste videli, da je tisto zadaj od zadnjič. Nikakor ne more biti od danes. Dokaz - tam je teklo vino, tu pa teče pivo. Kdo torej vidi dvojno?«

Izključevanje

ZANIMIVOSTI Kazen zaradi sence avtomobila Nekega ruskega voznika je v domačem poštnem nabiralniku pričakalo neprijetno presenečenje: prometna policija mu je namreč poslala položnico, ker naj bi na moskovski obvoznici prevozil polno črto. Ko si je voznik dobro ogledal fotografijo prekrška,

je presenečen ugotovil, da črte v resnici ni prevozil z avtomobilom, temveč je preko polne črte segala le senca avtomobila. »Kamere želijo, da plačamo kazen tudi, ko senca naredi prekršek,« je bil razočaran, ko je povedal, da je pristojnim seveda poslal pritožbo. Prometna policija se je kmalu opravičila, kazen umaknila ter pojasnila, da je šlo le za tehnično napako.

Knjigo ali pa v zapor! V zvezni državi Alabama so se očitno naveličali strank, ki knjig, izposojenih iz knjižnic, ne vrača-

Muzej iluzij

jo v roku. Ko so izračunali, da imajo knjižnični člani na dolgu skupaj za več kot 180 tisoč evrov zamudnine, so se odločili za ekstremne ukrepe. »Po novem bomo delili globe do 90 evrov ter 30-dnevne oddihe v mestni ječi,« je povedala Paula Laurita, direktorica mestne knjižnice. »Preveč izvrstnih knjig imamo, ki niso bile vrnjene,« je še dodala in povedala, da verjame, da bodo z ukrepom preprečili tovrstne »kraje«.

Ob obletnici zažgali leseno maketo

V središču Ljubljane je vrata odprl Muzej iluzij, ki v Zagrebu in Zadru velja za eno najbolj obiskanih turističnih atrakcij, obiskovalce v Ljubljani pa pričakuje s sobami iluzij, hologrami, portreti, hororgrami in slikami, ki se spreminjajo, pojavljajo in izginjajo pred njihovimi očmi. Obiskovalci se bodo tako lahko sprehodili skozi antigravitacijsko, obr-

Vrednost občanov V občinah niso veseli prvih predlogov države o njihovem bodočem financiranju. Za prihodnje leto na prebivalca »ponuja« 524 evra. V občinah menijo, da so njihovi prebivalci vredni več.

Pa starem 1

tošnja letnica prinaša okroglo obletnico, so se odločili, da bodo šli še korak dlje in dogodek ponovno uprizorili. In tako so na Temzi med mostovoma Tower in Blackfriars postavili kar 120 metrov veliko maketo. Skupaj so jo prižgali in opazovali, kako je zgorela.

V letošnjem poletju je bilo po naših krajih toliko prikazov kmečkih opravil po starem, kot že dolgo me. Nekatere priporočajo tudi za naše politike in še kakšnega gospodarstvenika. Recimo mlačev s cepci. Pri tem bi jih ti vsaj zagotovo dobili po glavi.

Rešil mlajšega bratca

V Londonu so ob 350. obleV Nemčiji sta bila bratca, stara tnici velikega požara, poimeno- dve in devet let, na obisku pri bavanega The great fire, pripravili bici v mestu Korbach. Medtem ponovno uprizoritev ognjenih ko je babica skočila po robček, zubljev, le da so tokrat namesto mesta uničili leseno maketo. Velik požar, ki je divjal leta 1666, se je hitro širil predvsem zato, ker je bila večina hiš v celoti lesenih. Ob obletnici dogodka v Londonu vsako leto priredijo festival London‘s Burning (London gori), ki traja več dni, vključuje pa koncerte, razstave in druge umetniške oblike izražanja. Ker le-

Holding Slovenske elektrarne je iz Premogovnika izključil male delničarje. Da se le ne bi odločil še za pretirano 'izključevanje' 'malih' delavcev.

Po starem 2 je dveletni Rudolf zakorakal na vrt in padel v bazen. Pogumni starejši brat je skočil v vodo in mlajšega bratca izvlekel iz nje, nato je sam poklical reševalce. Babica se je do takrat že vrnila na prizorišče, ker pa slabo govori nemško, je niti v roke vzel devetletni Markus. Poslušal je nasvete reševalcev, ki so mu pomagali pri postopku oživljanja, s katerimi je bratcu pomagal znova zadihati.

njeno ali neskončno disko sobo; večanje in manjšanje osebe bodo lahko doživeli s hojo po neverjetni sobi Ames, iskreno ogledalo pa bo osebi pokazalo, kakšna je videti v resnici. S foto iluzijami se bodo lahko gosti muzeja prepustili tudi doživetju lebdenja, transparentnosti ter pomanjševanja ali povečevanja. V muzeju pravijo, da želijo nuditi zabavo vsem generacijam.

Ne bi pa se mnogi politiki mogli pomeriti v žetvi s srpom. Še posebej, če bi želeli požeti tisto, kar so oni posejali.

Zaskrbljenost Nekateri so spet zaskrbljeni. Delodajalci ponujajo vse več delovnih mest.


NaĹĄ Ä?as, 8. 9. 2016, barve: CMYK, stran 13

13

REPORTAŽI

8. septembra 2016

Pol stoletja Ĺženskega rokometa v Velenju Ob Ä?astitljivem jubileju se Ĺženski rokometni klub bori predvsem za obstanek, a v novo sezono vstopa optimistiÄ?no Tina Felicijan

Ĺ˝enski rokometni klub Velenje ima dolgo tradicijo, ki jo od samega zaÄ?etka kronajo vidnejĹĄi uspehi na nastopih v 1. B zvezni jugoslovanski ligi, kasneje pa v 1. A in B drĹžavni slovenski ligi, v kateri vztrajajo v zgornjem delu lestvice. A dinamika uspehov se ne izrisuje z vedno naraĹĄÄ?ajoÄ?o krivuljo, ampak Gaussovo, saj klub nima stalnega financerja, ki bi omogoÄ?al nenehen razvoj. ÂťLahko bi rekla, da smo spet priĹĄli na najniĹžjo toÄ?ko naĹĄega delovanja. Sicer je naĹĄa zgodovina lepa, z mladimi smo vedno dobro delali in mislim, da bomo to lahko nadaljevali, bolj problematiÄ?na pa je Ä?lanska ekipa in njeno delovanje,ÂŤ je povedala predsednica in trenerka najmlajĹĄih deklic v klubu Biljana Lakić. Poleg denarja jim primanjkuje ljudi, ki bi pomagali delati. ÂťFunkcionarji smo trenerji, kar za klub ni zdravo. Ne-

S sobotno prireditvijo so Ĺželeli pokazati, da imajo tradicijo. Na druĹženje so povabili nekdanje igralke in funkcionarje, trenerje in olimpijce. S sreÄ?elovom pa so zbirali denar za delovanje kluba.

kega skupnega interesa v lokalni skupnosti za Ĺženski rokomet ni. ObÄ?ina nam veliko pomaga, veÄ?jega sponzorja pa nikakor ne moremo najti, da bi lahko dobro in umirjeno delali.ÂŤ

Skrbi jih prihodnost Ä?lanske ekipe

Predsednica teĹžko vidi lepo prihodnost Ĺženskega rokometa v dolini. MlajĹĄe selekcije so ĹĄe lahko uspeĹĄne, viĹĄja, tekmovalna raven pa nima perspektive. ÂťMogoÄ?e sem pesimistiÄ?na, Ä?eprav to ni v moji naravi, ampak ob trenutni situaciji je teĹžko imeti drugaÄ?en pogled.ÂŤ Ali to pomeni, da se bo Ä?lanska ekipa predala? ÂťNe, zaenkrat jo bomo ĹĄe imeli, jo bo pa zelo teĹžko obdrĹžati, to moram priznati.ÂŤ

V tekmovalno sezono borbeno

Treningi, ki Ĺže sedmo sezono potekajo pod kakovostnim vodstvom SneĹžane Rodić, normalno potekajo Ĺže ves avgust. Igralke delajo dobro, pravi Lakićeva, ki si Ĺželi, da bi brezplaÄ?ne tekme obiskovalo Ä?im veÄ? gledalcev in navijaÄ?ev, ki bi s prostovoljnimi prispevki pripomogli k razvoju Ĺženskega rokometa v dolini. ÂťV mlajĹĄih generacijah imamo perspektivne igralke. Predvsem z njimi Ĺželimo intenzivno delati in s skupnega 11. mesta napredovati po slovenski lestvici. Da bi nekdo opazil perspektivo Ä?lanske ekipe, pa bi se moral zgoditi Ä?udeĹž. Upam, da nas Abraham ne bo potolkel.ÂŤ V tej sezoni bodo igralke osre-

dotoÄ?ene predvsem na obstanek v ligi, najveÄ?je tekmice pa bodo Ä?lanice Maribora in Ptuja.

Vpis je zadovoljiv

Poslanstvo Ĺženskega rokometnega kluba je vzgoja igralk v disciplini in redu. Od njih zahtevajo vestno ĹĄolsko delo in intenzivno delo na treningih. ÂťPoleg tega pa jim Ĺželimo druĹženja, veselja, zabave, ki je prav tako del rokometne igre,ÂŤ pravi in dodaja, da je tako med igralkami kot med obÄ?instvom ĹĄe precej zanimanja za Ĺženski rokomet. Registriranih igralk imajo od 60 do 90. V brezplaÄ?nem programu mini rokomet, ki ga izvajajo na ĹĄolah, pa je vsake leto nekaj deset otrok. đ&#x;”˛

Rekle so � Tanja Oder: ŽRK Velenje bo vedno moj ma-

tiÄ?ni klub, v katerem sem pri desetih letih zaÄ?ela svojo pot. Ko sem bila ĹĄe zelo mlada, so me urili zelo dobri trenerji. V tem Ä?asu pa se vse vrti okoli denarja. Toda vÄ?asih ga ni bilo veliko. Igrale smo tako rekoÄ? za sendviÄ? in sok in uĹživale v tem, kar smo poÄ?ele. Sama sem bila ves Ä?as z mislimi pri tem ĹĄportu, ki sem ga tako vzljubila prav v Velenju. Ĺ port ti veliko da, a mu moraĹĄ biti povsem predan. Danes opaĹžam, da je mladina bolj aktivna za malimi ekrani kot pa v gibanju na prostem.ÂŤ Nada ZavolovĹĄek Hudarin: ÂťKo potegnem Ä?rto, se zavem, da me je v najstniĹĄkih letih doletelo nekaj res lepega, kar se kaĹže celo moje Ĺživljenje. V zelo skromnih zaÄ?etkih rokometa v Velenju smo zelo srÄ?no spoznavali abecedo ĹĄportnega Ĺživljenja. Vseh 50 let je bilo teĹžko vzdrĹževati Ĺženski rokomet v Velenju, Ä?eprav je to ogromna popotnica za deklice, ki ĹĄele zaÄ?enjajo spoznavati Ĺživljenje. Velenje bi moralo spoznati, kaj vse bi lahko dali otrokom, Ä?e bi jim omogoÄ?ili vsaj minimalne pogoje za delo v klubu, ki omogoÄ?a duhovno rast in uÄ?i, kako zastaviti cilje in iskati poti do uresniÄ?evanja.ÂŤ

Velenje ponovno gostilo ĹĄportni spektakel NajveÄ?jega atletskega dogodka v Sloveniji so se udeleĹžili vrhunski ĹĄportniki iz 23 drĹžav s ĹĄtirih celin – Za Slovenijo dve zmagi – MihalinÄ?eva druga Tina Felicijan

Ĺ portniki in njihovi navijaÄ?i so se ponovno razveselili 21. mednarodnega atletskega mitinga, ki je v Velenje privabil nekaj domaÄ?ih in tujih zvezdnikov kraljice ĹĄporta in postregel z napetimi tekmami. ÂťPraznika slovenske atletike in ĹĄporta nasploh,ÂŤ kakor je miting poimenoval generalni sekretar Luka Steiner, se je udeleĹžila tudi glavnina najboljĹĄih slovenskih atletov, ki se je pomerila s konkurenco iz vsega sveta. Želimo si, da bi prireditev rasla in se razvijala

naprej kot tisto srediĹĄÄ?e slovenske in mednarodne atletike, ki bi slovenskemu ĹĄportnemu prostoru dala dodano vrednost, Velenju pa prepoznavnost mesta, v katerem se ideje realizirajo in smo sposobni izvesti vrhunske ĹĄportne dogodke z mednarodno udeleĹžbo. Gre za ĹĄportn spektakel v Sloveniji in lepo predstavitev slovenske atletike, ki ĹĄportnikom omogoÄ?a, da se pomerijo z najboljĹĄimi in se predstavijo eni najbolj zvestih atletskih obÄ?instev v Evropi – to je ravno velenjsko, ki atletinje in atlete vedno nagradi z lepo udeleĹžbo in spodbudi z aplavzom,ÂŤ je povedal Steiner, pogled na tribune stadiona ob jezeru pa je njegove besede potrdil. Obiskovalci so ĹĄe posebno pozorno spremljali skok ob palici in tekaĹĄke preizkuĹĄnje.

ekipe Stephanie Ann McPherson, ki je ciljno Ä?rto pretekla v 51,02 sekundah, Christine Day je bila druga, Shericka Jackson, ki je na olimpijskih igrah

Maja Mihalinec je bila kljub drugemu mestu zadovoljna. Njen cilj je bil sproĹĄÄ?en tek, kar ji je uspelo. ÂťV Velenju je vedno super teÄ?i, obÄ?utek je vedno dober. V Novem mestu sem pokazala, da sem ĹĄe vedno zelo hitra, ĹĄe posebej na 100-metrski razdalji. Za 200 metrov sem mogoÄ?e Ĺže malo utrujena, sezona je bila zelo dolga.ÂŤ V nedeljo je tekla ĹĄe v Amsterdamu, pred dopustom pa jo Ä?aka ĹĄe klubsko ekipno prvenstvo. Povedala je ĹĄe, da je zadovoljna s celotno sezono, posebno z nastopom na evropskem prvenstvu in osebnim rekordom, malo manj pa z nastopom na olimpijskih igrah. V naslednji sezoni pa je napovedala udeleĹžbo tako na evropskem dvoranskem prvenstvu kot na svetovnem prvenstvu v Londonu.

Ratejeva in Domjanova prvi, MihalinÄ?eva in Renner druga

Z letoĹĄnjega mitinga velja izpostaviti Ĺženski tek na 400 metrov, v katerem so se med drugimi pomerile olimpijske prvakinje, Ä?lanice jamajĹĄke ĹĄtafetne

Obnovljena trim steza Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje je zakljuÄ?ila obnovitvena dela na trim stezi nad vilo Herberstein v Velenju. Postavili so 18 orodij, za kar so namenili 12.562 evrov. Dela je opravilo podjetje Veplas trade. đ&#x;”˛

mz

Delo velenjskega atletskega kluba temelji na strategiji dela z mladimi. Zato so se pred veÄ?ernim delom mitinga na mladinskem sreÄ?anju s predstavitvijo otroĹĄke atletike pokazale vse selekcije domaÄ?ega kluba in drugih slovenskih atletskih klubov. ÂťTu smo predstavili tiste, za katere upamo, da bodo Ä?ez nekaj let nastopili na veÄ?ernem mednarodnem delu mitinga,ÂŤ je povedal Luka Steiner.

pritekla srebro in bron, pa tretja. Talentirana slovenska tekmovalka Anita Horvat je tekmo konÄ?ala sedma. Favorit v skoku s palico je bil tekmovalec celjskega kluba Kladivar Robert Renner, ki pa ga je premagal hrvaĹĄki tekmovalec Ivan Horvat. SkoÄ?il je decimeter viĹĄje kot Renner – 560 centimetrov. Eden od vrhuncev letoĹĄnjega atletskega mitinga je bil Ĺženski tek na 200 metrov, v katerem se je najboljĹĄa velenjska

sprinterka Maja Mihalinec, udeleĹženka vseh veÄ?jih atletskih tekmovanj, pomerila s konkurenco z Jamajke, Velike Britanije in drugih drĹžav. Jodie Williams je bila s Ä?asom 23,18 za ĹĄest stotink sekunde hitrejĹĄa. Obiskovalci so se ĹĄe posebej veselili moĹĄkega teka na 800 metrov, saj je nastopal dobitnik bronaste medalje s svetovnega prvenstva Amel Tuka iz Bosne in Hercegovine, ki je svoj pohod proti svetovnem vrhu ene najbolj globalnih

disciplin zaÄ?el lani prav v Velenju, v isti disciplini pa je nastopil tudi Slovenec Ĺ˝an Rudolf, ki je na velenjskem stadionu dosegel dva svoja osebna rekorda, tokrat pa zadnji pritekel v cilj. Dve prvi mesti za Slovenijo sta osvojili Martina Ratej z metom kopja, ki je poletelo 61,03 metra, ter slovenska rekorderka Veronika Domjan, ki je disk zaluÄ?ala 56,35 metra. đ&#x;”˛


Naš ­čas, 8. 9. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 14

14

PIKIN FESTIVAL

8. septembra 2016

Pika že pluje v smeri Velenjskega jezera Najbolj zabaven, ustvarjalen, raziskovalen, kulturno-vzgojen, navihan in tudi največji otroški festival v Sloveniji bo letos potekal od 18. do 24. septembra v TRC Jezero Dragi otroci in starši ter Pike, Fickoti in gusarji v vas, izvedeli smo, da je Pikapolonica Zmagoslavna Marjetica Nogavička v družbi gusarjev na veliki rjavi ladji z imenom Galeb že izplula z Antarktike. Na radijski zvezi smo ujeli cel kup njenih sporočil. Pravi, da je zelo zadovoljna, ker ima na voljo veliiiko sladoleda. »Sicer je brez okusa, ampak sladoled je! Če se ne bom preveč zadržala na tropskih otokih in moja ladja ne bo preširoka za Gibraltarsko ožino, bom na Velenjsko jezero priplula že tretji septembrov teden,« je sporočila Pika in tako najavila 27. Pikin festival. Vse prijatelje in tiste, ki bodo to še postali, je povabila na poučna doživetja, spoznavanje različnih vrst kulturnih prireditev in vseh področij človekove ustvarjalnosti: umetnosti, naravoslovja, znanosti, športa, ekologije in tehnike. V sedmih razigranih

Postala sem mojstrica! Boš tudi ti?

Znate sami izdelati slikarski čopič, obesiti perilo ali s tlačilko napolniti zračnico? Veste, da je mehanika koncertnega klavirja sestavljena iz 5.800 delčkov in da lahko baterijo telefona napolnite s pomočjo hišnih rastlin? Izzivam vas, da odkrijete, kaj vse lahko ustvarite sami. Na Pikinem festivalu lahko postanete mojstri umetnosti, tehnike, mehanike, tekstila, arhitekture, biologije in ekologije, celo gradbeništva in športa. Imeli boste veliko priložnosti za učenje, raziskovanje, igranje in urjenje v različnih mojstrskih kotičkih in ustvarjalnicah. Skupaj bomo popravljali avtomobile, zamenjali sijalko, zasadili vrt, sešili oblačilo, napeljali vodovod, ustvarjali iz lesa in testa. Prav vsi radovedni vajenci lahko postanete pradneh se bo na odrih zvrstilo 70 glevi mojstri v razdaliških, lutkovnih, plesnih in glasV soličnih spretnobenih predstav, za ustvarjanje boto, 10. stih, če boste septembra, ob 9. in raziskovanje bo odprtih več le dovolj piuri gremo na Pikin kot 100 kreativnih delavnic, pa kasto iznajplaninski pohod! sedem mojstrskih umetniških dljivi! Dobimo se pred šačetrti, veliko tematskih razstav, leškim gasilskim domom.

Obešala bom slike in kostume

Seveda, postavljala bom razstave! Že nocoj ob 18. uri bom v Galeriji Velenje odprla razstavo ilustracij Marije Lucije Stupice, v sredo, 14. septembra, pa na Velenjskem gradu ob 18. uri skupinsko razstavo Fotokluba F8 na temo narave. Dan kasneje ob 17.30 si bomo v Knjižnici Velenje ogledali razstave Gumb za srečo modnih gumbov Dolejši, Sam svoj mojster Vrtca Velenje in razstavo najljubših knjig letošnje častne pokroviteljice festivala Pie Zemljič. Pol ure kasneje pa bodo v Muzeju premogovništva Slovenije odprli še razstavo 6. tabora ljubiteljskih slikarjev in fotografov Slovenije. V petek, 16. septembra, Edino ob 19. uri bo Juma Valenčak v Galeriji eMCe plac pravilo v na razstavi Druga koža Pikini deželi: razkazala svoje kostume. v njej vsi užiNa osrednjem prizorišču vamo! na TRC Jezero bodo v času festivala na ogled še razstave Zeleni turizem, Pikin fotografski natečaj 2016 in Kako nastane knjiga, na velenjski pošti pa filatelistična razstava.

Moji prijatelji iz daljnih dežel

Na svojih potovanjih spoznam številne nove prijatelje. Nekaj se jih je z mano podalo celo na naše pustolovščine v Pikino deželo! Moji gostje prihajajo iz Srbije, Japonske, Venezuele, Pika Švedske in Avstrije. bo prišla v

Pikino deželo 18. septembra ob 16. uri, ko se bo na Kapitanovrtu pa rastejo vem odru začela svečalizike. Ob jezeru na otvoritev festivala bo ladjedelnica, z Adijem Smolarda bodo gusarji jem. ladjo pripravi na pot na otok Taka Tuka, zrapo Pikinem mestu se bodo ponovno na istem mestu, boste pa našven pa svetilnik, da se bodo sprehajale žive lutke, ulice pa bodo li kaj novega. Okrog Vile Čira-Čara, razgledali nad vodami. V delavnico polne presenečenj. čudežne hiše, ki deluje po na »A je to« pa sta se naselila neverjetna Ampak pozor! Pikina dežeglavo postavljenih gosmojstra Pik-Pat in Pik-Mat. Kaj vse se la bo morda obrnjena podinjskih pravilih Pike, Županov bo letos še dogajalo v Pikini deželi? na glavo! Zato se ne naj bi zrasla Guga sprejem za prvoPreberite v Pikinih sporočilcih! čudite, če ne bo vse dežela, na Pikinem šolce bo v sredo, 21. septembra, ob 17. uri na Kapitanovem odru, ko se bo začel tudi koncert Razglašam mojstrske cone Mačka Murija in Če mi bo župan ponovno predal lento, bom takoj razglasila Muce Mace. mojstrske cone! Srečali se bomo z mojstri narave, umetnosti in tehnike. Mojstri tehnike se boste lahko urili v Gusarski ladjedelnici in se po poteh gusarskega zemljevida odpravili na lov na skriti zaklad. Našli boste zidarski kotiček, vodoinštalatersko, lesarsko in avtomehanično delavnico. »A je to« kotička pa res ne smete izpustiti! Čakata vas slavna mojstra legendarne risanke, ki naredita vse čisto narobe in po svoje prav. Sprostite svojo domišljijo z mojstri kulture! V Hiši glasbe boste spoznavali, preizkušali in z mojstri popravljali ter izdelovali inštrumente, v Lutkovni četrti pa uživali v vsakodnevnih nastopih in razstavah lutk. Knjižna četrt vam bo osebno razkrila skrivnosti zapisanih modrosti, odkrila kamišibaj in poskrbela za razgibavanje tako telesa kot duha. V Likovni četrti lahko zmešate vse barve sveta in ustvarjate v raznolikih likovnih tehnikah. V Filmski četrti vas bo junaški Kinozaver povabil v zanimiv snemalni studio na prostem. V Muzejski četrti lahko prevrtite kolo časa, se seznanite s kulturno dediščino in pravo zakladnico znanja naših prednikov. Plesna četrt vam bo pokazala, na koliko oblik in načinov je mogoče povezati glasbo z gibom, Gledališka četrt vsak dan vabi na predstavo po izboru s festivalskega menija. Seveda imam tudi jaz vrt. Na eni gredi rastejo lizike, v samokolnici solata, v gusarskem sodu pa krompir! Moji mojstri ekologije vas bodo popeljali v svet gobarjenja, zeliščarstva in mojstrskega preživetja v naravi. Naša Mati Narava je namreč sam svoj mojster, s katerim lahko neskončno lepo sodelujemo. Jaz se požvižgam na vsa modna pravila. Sem mojstrica čisto svojega stila. Tudi moje mojstrice mode, ki vam bodo pomagale ustvariti domišljijsko obleko in splesti unikaten modni dodatek. Poklonili se bomo tradiciji naših babic in dedkov in spoznali, kaj vse lahko naredimo sami. Pomagali nam bodo mojstri obrti, ki bodo s svojimi spretnimi prsti pletli koše, izdelovali piščali, gnetli glino, pletli, šivali, morda tudi kvačkali.


Naš ­čas, 8. 9. 2016, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 15

8. septembra 2016 Ustanavljam mojstrske delavnice

Ustvarjalnost je glavno gorivo, ki poganja festivalsko ladjo po najrazličnejših domišljijskih oceanih. Ustvarjalne in doživljajske delavnice vam ponujajo pridobivanje novih znanj in izkušenj. Spet vam bodo pomagali moji dragi mentorji in animatorji, ki bodo iz vajencev napravili mojstre. V Pikini mestni hiši vas pričakujejo druščine mavrične ribice, neznanih letečih predVečer prijametov in čarobnih teljstva Velenje– oblikovalcev. V PiSarajevo bo v četrkini vesoljski akatek, 22. septembra, demiji bodo praob 19.30 v dvorani sketali eksperivelenjske glasbene menti. V Pikinem šole. modnem salonu pa bo prava modna pista in kreativna delavnica.

Migam pa vedno rada

Leva, desna, odriv, poskok, zamah, počep, stoja na glavi! Pikina družinska kolesarjenja bodo letos potekala od ponedeljka do petka. Na Titovem trgu se bomo zbrali ob 16. uri, iz Pikine Cel teden dežele pa se bomo vrase boste lahko čali izpred Restavraob plačilu po jezeru cije Jezero ob 18.30. popeljali s Pikino ladjo, Vabljeni tudi v telovaprvi in zadnji dan pa bo dnico pod soncem, v tudi turistično vodenje kateri bomo od ponez zgodbami o potodeljka do petka migali pljenih krajih. z velenjskimi športnimi klubi, od srede do petka pa boste lahko skejtali z Dušo. Suuup, suuup! Od ponedeljka pa do konca festivala med 15. in 16. uro boste lahko na Zoo-stationu otroci do 15 let brezplačno poskusili supati. Pozor! Morate znati dobro plavati, pospremiti pa vas morajo starši.

PIKIN PROGRAM www.pikinfestival.si

15 PIKIN FOTOGRAFSKI NATEČAJ

Otroci iz vrtcev ter učenci šol in drugih vzgojno-izobraževalnih ustanov! Do 14. septembra lahko na pika@ velenje.si pošlješ svojo fotografijo in osvojiš zlato piko – najvišje festivalsko priznanje! Tema: To pa je mojster! Orodje: fotoaparat, telefon, tablica Naloga: ujemi mojstra pri delu Akcija: fotografijo pošlji

DRUŽINSKI NATEČAJ Ribič Pepe pride v Pikino deželo v petek, 23. septembra, ob 17.30. Pričakal vas bo na Kapitanovem odru.

Znam zavrteti film!

Vse iznajdljive, ustvarjalne in kreativne družine, Pika ima za vas mojstrski izziv! Do 14. septembra ji na naslov Festival Velenje – Pikin festival, za družinski natečaj, Titov trg 4, 3320 Velenje pošljite unikaten ročno izdelani predpasnik, ki ga bo Pika pomerila in razstavila na osrednjem prizorišču festivala. Tema: izdelava Pikinega predpasnika Naloga: družinski člani skupaj izdelajo predpasnik, ki bi ga Pika z veseljem nosila Informacije: pika@velenje.si

Vi pa ne? Brez skrbi, prepričana sem, da se boste tudi tega lahko naučili v mojstrskih conah. Če pa hočete le stegniti noge in si podložiti glavo ter uživati v filmu, pa pridite v Pikin kino. V dvoranah Kina Velenje bodo ob nedeljah na sporedu animirane koDOBRODELNA AKCIJA mične pustolovščine in komedije Novo sonce – Pika pomaga Zootropolis, Ovce in volkovi, Kung Pika ve, da se vsak otrok razvedri, ko fu panda 3, Časovna kad doktorja se mu čokolada na jezičku topi. Zato Prokrorja, Ledena doba 5: Veliki vas vabi, da postanete junaki in se odtrk in Alvin in veverički: Verečete zavitku čokolade, pesti bonbončlika avantura. Vas zaniV kov, vrečici piškotov ali liziki in jih poma podrobnejši sposoboto, 24. darite prijateljem v stiski. V Pikini mestred? Nič lažjega! septembra, se bo ni hiši v Beli dvorani bo v času Poiščite ga na spleob 9. uri pred čolnarno festivala zbirno mesto za tni strani www.kiob Velenjskem jezeru darovane sladke dobno-velenje.si. Se želiš obzačela igriva mestna rote. Tvoj podarjeni dariti z nečim pustolovščina za drupriboljšek bo preunikatnim? Pridi žine Pikina mini vzela lokalna orna Pikin BazArt, ki avantura. ganizacija Rdečebo v Pikini deželi v ga križa in z njim soboto, 24. sepdopolnila družinske tembra. prehrambne pakete.

KJE JE PIKA?

Pika bo na zaključni svečanosti podelila najvišja festivalska priznanja – zlate pike, in se nato poslovila na koncertu Anike Horvat, ki se bo začel ob 17. uri na Kapitanovem odru.

PIKINA POŠTA pika@velenje.si

PIKIN RADIO 96,3 MhZ

PIKIN DELOVNI ČAS

Nedelja in sobota: 10.00–18.30 Od ponedeljka do četrtka: 9.00–13.30 in 15.30–18.30 Petek: 9.00–18.30 V času kosila lahko obiščeš Vilo Čira-Čara, Pikino mestno ulico, telovadiš na poligonih, zapluješ s Pikino ladjo in uživaš na Pikini plaži ob jezeru.

Pia vam želi obilo mene v življenju

Poznate tisto pogumno, nagajivo, iznajdljivo in preudarno Pio? Večer s častno Izvrstno odrsko igralko, pretkano voditeljico, skrbno mamo in nepokroviteljico feukrotljivo popotnico? Ja, prav imate. To je Pia Zemljič! Že več stivala Pio Zemljič bo let z družino vneto obiskuje Pikine delavnice, predstave in druge v sredo, 21. septembra, aktivnosti. Vsako leto znova komaj čakajo, da spet zavzamem ob 19.30 v mali dvoVelenje. No, pa sem se odločila, da bo Pia moja ambasadorka. rani doma kulture Povedala mi je, da jo moje pustolovščine spremljajo od raneVelenje. ga otroštva, ko ji je mama prebirala zgodbe o njih. Sama pa se je spraševala, zakaj njej niso dovoljene takšne lumparije. Pozneje je knjige sama požirala znova in znova. Bile so ji navdih V zakulisju je že vse v marsikateri življenjski in gledališki improvizaciji, zapripravljeno dnja leta pa jih bere svojima fantoma ali pa onadva Pozor! Na mestnih odrih se bo zvrnjej, da se ob zgodbah, ugledanih skozi drugo prizstilo dvakrat po deset predstav, v Pimo, spet joče od smeha. Pa še eno sporočilce od kini deželi pa kar 52! Pikin oder bo v drage Pie imam za vas: »Pika je sinonim za podomu kulture Velenje. V dopoldangumno, bistro, duhovito, iznajdljivo, pošteno, skih urah festivala bo gostil najvedro osebo, ki jo lahko vsakdo najde znotraj boljše slovenske otroške predstasebe. Potrebuješ samo odprtost, vztrajnost in ve. Vse predstave si bo pozorno ljubezen. To so orodja, da postaneš sam svoj ogledala moja otroška žirija in mojster in mojster sebe. Vaja dela mojstra! najboljši predstavi dodelila zlaPika bi najbrž nalašč rekla, da vaja dela vato piko. jenca, da bi ujezila kakšnega zadrgnjenega Tomažev oder bo v glasbeni šoprivrženca pravilno zapisanih rekov. Je že li Frana Koruna Koželjskega Veres, da je dobro stremeti k mojstrstvu, a je v lenje, v kateri bodo na ogled izbrani resnici prav po Pikino uživati v vaji, v vsem, ustvarjalni biseri iz lokalnega okolja. kar počnemo, najpomembnejše na poti vsaPo predstavi pa se lahko v orgelski kogar od nas. Obilo Pike v življenju dvorani udeležite glasbene delavnice vam želim.« na največjem inštrumentu sveta.

Na Pikino prizorišče na TRC Jezero lahko prideš peš, s kolesom, rolerji, skirojem ali z brezplačnim Lokalcem. Če pa boste prišli z avtomobilom, lahko parkirate na urejenem parkirišču ob Beli dvorani, kjer parkirnina stane 2 evra na dan.

PIKINI ORGANIZATORJI

Kapitanov oder je osrednje in največje odrsko prizorišče v Pikini deželi ob Velenjskem jezeru. Med tednom bo usmerjen proti jezeru in v vzdušju dnevne sobe na prostem pričaral paleto glasbene, gledališke in plesne ustvarjalnosti. Gusarski oder je oder velikih doživetij malih biserov iz velike gusarske zakladnice. Razvajale nas bodo enote Vrtca Velenje ter plesne, lutkovne, glasbene in gledališke predstave pod dirigentskim vodstvom enega in edinega odrskega gusarja. Aničin oder v Pikini mestni hiši bo oživel samo ob deževnih dneh. Jaz nisem iz sladkorja, vi pa tudi ne, zato rajamo tudi, kadar dežuje!

27. Pikin festival pod pokroviteljstvom Mestne občine Velenje organizira javni zavod Festival Velenje skupaj s soorganizatorji in partnerji: Knjižnico Velenje, Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje, Mladinskim centrom Velenje, Muzejem Velenje, JSKD – OI Velenje, Vrtcem Velenje, Glasbeno šolo Frana Koruna Koželjskega Velenje, Šolskim centrom Velenje, Športno zvezo Velenje, ŠRZ Rdeča dvorana Velenje, Galerijo Velenje, ZKD Šaleške doline, Ljudsko univerzo Velenje, Univerzo za III. življenjsko obdobje Velenje, TIC-em Velenje, osnovnimi šolami in številnimi drugimi organizacijami in društvi iz Šaleške doline.

Prilogo pripravile: Tina Felicijan, Neža Jovan, Ana Godec in Barbara Pokorny; fotografije: Ksenija Mikor, Goran Petraševič


NaĹĄ Ä?as, 8. 9. 2016, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

8. septembra 2016

Tudi v novi sezoni brez lige prvakov RokometaĹĄi Gorenja boljĹĄi od Fincev, a slabĹĄi od Slovakov – SinoÄ?i s Celjani v prvem krogu lige Seha Aktualni slovenski podprvaki niso uresniÄ?ili Ĺželje, da bi znova zaigrali v ligi prvakov, najmoÄ?nejĹĄem klubskem tekmovanju na stari celine. Predhodni Ĺžreb na Dunaju, sedeĹžu Evropske rokometne zveze, jih je uvrstil v prvo kvalifikacijsko skupino. Poleg njih so v tej skupini na turnirju prejĹĄnjo soboto in nedeljo nastopili ĹĄe slovaĹĄki PreĹĄov Tatran, Red Boys Differdange iz Luksemburga in finski Rihimäki Cocks. Gostitelji turnirja so bili Slovaki. V prvi tekmi so bili VelenjÄ?ani boljĹĄi od Fincev. Za napredovanje pa bi morali v finalni tekmi premagati Tatran, ki je v polfinalnem dvoboju premagal Red Boyse. Ob moÄ?ni podpori veÄ? kot tisoÄ? svojih navijaÄ?ev so se v elitno evropsko ligo uvrstili domaÄ?ini. Po prvem polÄ?asu so VelenjÄ?ani zaostajali za dva gola, kar jim je ĹĄe vedno vlivalo upanje za konÄ?no veselje. Usodne so bile prve minute nadaljevanja, ko so jim Slovaki uĹĄli za ĹĄtiri gole (14 : 10), v prvem delu pa je njihova najveÄ?ja prednost znaĹĄala nekajkrat enega manj. V teh odloÄ?ilnih trenutkih so zastreljali tudi dve sedemmetrovki (na vsej tekmi od sedmih kar ĹĄtiri). Slabih deset minut pred koncem so igralci PreĹĄova vodili Ĺže s sedmimi goli razlike.

Nato so (lahko) zaigrali bolj sproĹĄÄ?eno, gostje so sicer ob tem iztisnili iz sebe ĹĄe zadnje moÄ?i, a veÄ? kot ublaĹžiti poraza jim ni uspelo. Ta neuspeh so morali hitro pozabiti, saj so vÄ?eraj v RdeÄ?i dvorani v Velenju na uvodni tekmi lige Seha gostili svoje veÄ?ne rivale, drĹžavne prvake Celjane. So jih po dolgem Ä?asu vendarle spet premagali in nekoliko ublaĹžili neuspeh na SlovaĹĄkem? Tekma bi morala biti v Celju, vendar sta se zaradi zasedenosti celjskega Zlatoroga tekmeca dogovorila, da bodo najprej gostitelji VelenjÄ?ani, 'povratni' dvoboj pa bo 22. novembra v Celju. V soboto, 10. septembra, pa bo steklo domaÄ?e drĹžavno prvenstvo za moĹĄke v prvi ligi, teden dni pozneje pa ĹĄe za Ĺženske. MoĹĄtva v najboljĹĄem klubskem tekmovanju bodo v rednem delu odigrala 22 krogov, in to brez Celjanov ter VelenjÄ?anov. Oboji se bodo zaradi nastopanja v ligi Seha vkljuÄ?ili v tekmovanje v konÄ?nici za prvaka. Vanjo se bodo uvrstila najboljĹĄa ĹĄtiri moĹĄtva. V njej bo tudi po novem deset krogov, 'pivovarji' in 'ose' pa bodo dobili toliko toÄ?k kot najboljĹĄe moĹĄtvo po rednem delu prvenstva. Po turnirju v PreĹĄovem je trener dr. Marko Ĺ ibila za klubsko stran povedal: Âť''NaĹĄi naÄ?rti sedaj so, da v sredo Ä?im bolje odigramo tekmo s Celjem. Sezona se je zaÄ?ela, danes smo videli, da smo bili, predvsem v fazi napada, premalo uÄ?inkoviti, kar nas je tudi stalo uvrstitve v skupinski del Lige prvakov. Za to nam je seveda lahko Ĺžal, a s tem ĹĄe ni konec sveta. Mislim, da so si fantje zelo

Ĺželeli zmage in v tej Ĺželji tudi pregoreli. Mi smo jih res poskuĹĄali kar se da sprostiti, a nam to na Ĺžalost oÄ?itno ni povsem uspelo. Sedaj gledamo naprej.'' Direktor kluba Matej Avanzo pa: ''Preboj v Ligo prvakov nam Ĺžal ni uspel, a ker je bila borbenost naĹĄih igralcev vseh 60 minut odloÄ?ilne tekme proti gostiteljem na najviĹĄji moĹžni ravni, je teĹžko biti preveÄ? kritiÄ?en. S tako nerazpoloĹženim napadom paÄ? ni ĹĄlo. Sezona je ĹĄe dolga in naĹĄ kratkoroÄ?ni cilj je gotovo zaÄ?eti ligo SEHA z zmagama proti RK Celje PL in RK NEXE NaĹĄice, dolgoroÄ?ni pa preboj na finalni turnir pokala EHF in naslov slovenskih drĹžavnih in pokalnih prvakov." vos

Polfinale: Gorenje Velenje - Riihimäki Cocks 28 : 25 (16 : 14) Gorenje: ZaponĹĄek (7 obramb), Baznik (1 obramba); Cehte 4, Medved 5, OvniÄ?ek, Levc 4, Stojnić, Toskić 1, Mitrović 7, PotoÄ?nik, GolÄ?ar 3, KleÄ?, Gams, Ratajec 3, Nosan, Brumen 1. Tatran PreĹĄov - Red Boys Differdange 38:32 (19:17).

Finale: Tatran PreĹĄov Gorenje Velenje 23 : 21 (12 : 10) Gorenje: ZaponĹĄek (6 obramb), Baznik (4 obrambe); Cehte 2, Medved 1, OvniÄ?ek, Levc, Stojnić, Toskić 2, Mitrović 4, PotoÄ?nik 1, GolÄ?ar 5, KleÄ? 4, Gams, Ratajec 2, Nosan, Brumen. Sedemmetrovke: Tatran 2 (2); Gorenje 7 (3); IzkljuÄ?itve: Tatran 6 minut, Gorenje 6.

Za tretje mesto: Riihimäki Cocks Red Boys Differdange 30:21 (18:14)

DomaÄ?e v okvir, gostje v mreĹžo V ĹĄaleĹĄko-koroĹĄkem derbiju novinke, igralke FuĹžinarja, s 3 : 1 premagale domaÄ?i Rudar-Ĺ kale V igrah z Ĺžogo, predvsem v nogometu, pogosto sliĹĄimo besede, da je posamezna ekipa izgubila med drugim tudi zato, ker ni imela sreÄ?e. Ta ugotovitev vsekakor velja za nedeljsko tekmo na igriĹĄÄ?u z umetno travo ob jezeru v Velenju, kjer je domaÄ?a ekipa gostila novinke v ligi. Tekma je bila zelo zanimiva, Ĺživahna, z veliko tekanja, poĹžrtvovalnosti. DomaÄ?a dekleta so Ĺže od samega zaÄ?etka krenile zelo napadalno, saj so Ĺželele Ä?im prej zadeti. Novinke v ligi pa so se izkazale z izredno bojevitostjo. Njihova najpoglavitnejĹĄa naloga v prvem polÄ?asu je bila, da Ĺžogo Ä?im hitreje in Ä?im dlje izbijejo izpred svojih vrat, ne glede na to, kam po priletela. NajzasluĹžnejĹĄa za zmago gostij je bila vratarka Nika Ĺ apek. Vse tri gole za gostje pa sta dosegli ĹĄe v prejĹĄnjem prvenstvu rudarki Sanja Malinić (enega) in Vanja Duronjić (dva). Slednja je bila s svojo vratarko tudi najboljĹĄa igralka na tej tekmi. 'ZasluĹžne' za zmago gostij pa so bile tudi domaÄ?e igralke, ki tudi s tako imenovanih stoodstotnih priloĹžnosti niso zmogle premagati Ĺ apkove, trikrat pa jim je to prepreÄ?il okvir vrat. Glede na to, da – kot velikokrat ugotavljamo – ĹĄtejejo le zadetki in ne umetniĹĄki vtis, so se seveda RavenÄ?anke zasluĹženo buÄ?no veselile druge zaporedne zmage. DomaÄ?a dekleta pa so bila zelo potrta.

Dobro zaÄ?ele, a ‌ Ob zelo napadalni igri gostiteljic je prvih dvajset minut gostujoÄ?i gol nenehno 'visel' v zraku. V 22. minuti je nova velenjska igralka Tatja-

ZreÄ?ani iz Ĺ oĹĄtanja s polnim izkupiÄ?kom DomaÄ?i tekmo konÄ?ali z devetimi igralci Po 2. krogu v tako imenovani Golgeter ligi MedobÄ?inske nogometne zveze Celje so s polno bero toÄ?k le ĹĄe ZreÄ?e in ĹĄentjurski Fosilum. Aktualni podprvaki, nogometaĹĄi Ĺ oĹĄtanja, so v soboto v prvi tekmi novega prvenstva na svojem igriĹĄÄ?u gostili lani tretje ZreÄ?e. MoĹĄtvo izpod obronkov Pohorja jih je moÄ?no presenetilo in premagalo s 3 : 1. Ti dve moĹĄtvi naj bi bili za nekatere celo glavna kandidata za naslov. ZreÄ?ani so ĹĄe vedno zasluĹženo tam,

domaÄ?e nogometaĹĄe pa po tem, kar so pokazali na tem derbiju, gotovo ne moremo uvrĹĄÄ?ati niti med papirnate kandidate. Morda je res, da so pregoreli v Ĺželji po zmagi, kot je po tekmi dejal trener Ervin PolovĹĄak. Upali ali celo verjeli so namreÄ?, da bodo po treh osvojenih toÄ?kah v uvodnem krogu v Vojniku zmagali tudi v derbiju tega kroga. ZaÄ?etek tega dvoboja sicer ni napovedoval gladke zmage gostov, a so ti zadeli Ĺže v 12. minuti. V 59. minuti je moral zaradi drugega rumenega kartona na klop Ĺ˝an Ĺ pacapan, samo dve minuti pozneje zaradi nekega razloga ĹĄe Admir Husanović. Prednost dveh igralcev pa so ZreÄ?ani izkoristili s ĹĄe dvema goloma in prevzeli vodstvo na lestvici.

Ker se je prvenstvo ĹĄele dobro zaÄ?elo, bo priloĹžnosti za toÄ?ke ĹĄe veliko. Bodo pa Ĺ oĹĄtanjÄ?ani morali ponavljati lansko zelo dobro igro in seveda igrati veliko bolje, kot so v soboto. Mozirjani, ki so bili v prvem krogu prosti, so bili na svojem igriĹĄÄ?u z 2 : 0 boljĹĄi od Vojnika, Ĺ˝alec je doma s 3 : 0 premagal drugo moĹĄtvo KrĹĄkega, Ĺ entjur je na lokalnem derbiju v Ĺ torah slavil kar s 6 : 0, Kozje je bilo prosto. V naslednjem krogu bodo Ĺ oĹĄtanjÄ?ani gostovali pri KrĹĄkem, Mozirjani v ZreÄ?ah, preostala para pa sta Kozje – Ĺ tore in Ĺ entjur – Ĺ˝alec. Ervin PolovĹĄak, trener Ĺ oĹĄtanj: ÂťMislili smo, da bo veliko laĹžje in da bodo toÄ?ke ali vsaj ena ostale doma.

Tako je tudi kazalo na zaÄ?etku, imeli smo priloĹžnosti, a Ĺžal niso bile izpolnjene. Potem se je vse obrnilo proti nam. Dobili smo dva kartona in ostali ĹĄtevilÄ?no oslabljeni. Igralci so bili preveÄ? ĹživÄ?ni. PoskuĹĄal sem jih umiriti z menjavami, toda preobrata z dvema igralcema manj nismo zmogli, ĹĄe reĹĄiti toÄ?ko ne. To tekmo in dogajanje na njej moramo Ä?im prej pozabiti. Gremo naprej. PuĹĄke po tem porazu ne bomo vrgli v koruzo. NaĹĄ cilj ĹĄe vedno ostaja boj za prvo mesto in napredovanje v tretjo ligo.ÂŤ đ&#x;”˛ S. Vovk

MNZ Celje – Golgeter, 2. krog

Rekli so â?ą Dragoljub Ĺ˝ivanoviÄ?, trener FuĹžinarja: ÂťDekleta so igrala,

kot smo naÄ?rtovali, pokazale stoodstotno garanje in zasluĹženo zmagale.ÂŤ Milan PetroviÄ?, trener Rudarja-Ĺ kal: ÂťDobro smo se pripravili na to tekmo. ÄŒeprav so gostje novinke v ligi, imajo nekaj zelo izkuĹĄenih igralk, mi smo najboljĹĄe izgubili. Dekleta so igrala zelo dobro, bila so zelo nevarna pred gostujoÄ?imi vrati, toda Ĺžoga ni in ni hotela v njihova vrata. Ĺ˝e po prvih dvajsetih minutah bi morala povesti ne le z golom, ampak celo s kakĹĄnim veÄ?. Tokrat paÄ? ni bil naĹĄ dan. Kljub porazu jih moram pohvaliti za srÄ?no, borbeno igro in kakovostno igro. Njihove priloĹžnosti niso bile kar tako, ampak po izdelanih akcijah. Ĺ˝al na koncu ni in ni ĹĄloÂŤ

na Stanić le matirala vratarko FuĹžinarja. Ob veselju zaradi vodstva so domaÄ?e nogometaĹĄice pozabile na zbranost in gostje so z golom Sanje Malinić izenaÄ?ile Ĺže po slabih dveh minutah. Po izenaÄ?itvi so gostje zaigrale bolj pogumno, najbrĹž bi bile zadovoljne Ĺže s takĹĄnim koncem, rudarke pa seveda ne. Toda gol je bil to nedeljo paÄ? zanje zaÄ?aran. Rezultat se ni spremenil do sredine drugega polÄ?asa. Njihovi napadi niso prinesli spremembe rezultata. In Ä?e ne daĹĄ, dobiĹĄ. GostujoÄ?a vratarka je z novo odliÄ?no obrambo prepreÄ?ila morebitno domaÄ?e vodstvo. Gostje so hitro stekle v napad in Duronjićeva jih je popeljala v vodstvo. Kmalu za tem je morala zaradi drugega rumenega kartona z igriĹĄÄ?a NataĹĄa Maksimović. V tem delu si je precej negodovanja pri domaÄ?ih navijaÄ?ih zasluĹžil sodnik, saj je spregledal(?) najstroĹžjo kazen za rudarke. Ĺ tevilÄ?no premoÄ? so KoroĹĄice kronale ĹĄe s tretjim zadetkom. Svoj drugi gol je dosegla Duronjićeva z lepim pro-

stim udarcem. Nato so imele priloĹžnost za ĹĄe viĹĄjo zmago, a jim jo je prepreÄ?il okvir vrat, pa tudi dobra obramba vratarke Jadranke Zilić. đ&#x;”˛ S. Vovk

SĹ˝NL, 2. krog Rudar Ĺ kale – FuĹžinar 1:3 Strelke: 1:0 Tatjana Stanić (22.), 1:1 Sanja Malinić (24.), 1:2 Vanja Duronjić (73.), 1:3 Vanja Duronjić (87.) Rudar Ĺ kale: Zilić, Jevtić, Stanić, Ĺ˝ivković, Lukek, Ĺ oronda, Maksimović, JelovĹĄek (od 75. Praprotnik) Bric, KriĹžaj, Turkanović. Trener: Milan Petrović. RdeÄ?i karton (dva rumena): NataĹĄa Maksimović (43., 74.) Druga rezultati: Radomlje – AjdovĹĄÄ?ina 4:0 (3:0), Velesovo – Maribor 0:3 (0:2), Krim – Teleing GTM Beltinci 0:9 (0:3), Ankaran – Olimpija 0:6 (0:5). Vrstni red: 1. Beltinci 6, FuĹžinar 6, Olimpija 6. Radomlje 6, Rudar Ĺ . 3, Maribor 3, AjdovĹĄÄ?ina, 8. Ankaran 0, Krim 0. Velesovo 0. 3. krog (25. 9. ob 11.00): Maribor – R. Ĺ kale.

Ĺ oĹĄtanj – ZreÄ?e 0:3 (0:1) Strelci: SaĹĄo PiĹĄek (12.), Matej VinkoviÄ? (66.), Tadej Kotnik (73.) Ĺ oĹĄtanj: SmajloviÄ?, Husanović, Gegić (od 79. MahmutoviÄ?), Ĺ mon, A. Omerović, Ĺ pacapan, Cafuta (od 79. Tursunović), Agić, Celcer (od 79. Ramić), Kotnik, Timotej, Pirnat (od 46. Ĺ abanović). Trener: Ervin PolovĹĄak. RdeÄ?a kartona (dva rumena): Ĺ˝an Ĺ pacapan (45., 59.), Admir Husanović (20., 61.). Drugi rezultati: Kovinar Ĺ tore - Fosilum Ĺ entjur 0 : 6 (0 : 2), Ĺ˝alec - KrĹĄko B 3 : 0 (1 : 0), Mozirje - Vojnik 2 : 0 (0 : 0); prost: Odred Kozje. Vrstni red: 1. ZreÄ?e 6, Ĺ entjur 6, Mozirje 3 (tekma manj), Ĺ oĹĄtanj 3, Ĺ˝alec 3, Kozje (tekma manj) 0, KrĹĄko B 0 (tekma manj), Vojnik 0, Ĺ tore 0 (tekma manj) 3. krog (10. 9., ob 16.30): KrĹĄko B – Ĺ oĹĄtanj, ZreÄ?e – Mozirje, Ĺ entjur – Ĺ˝alec, Kozje – Ĺ tore.

Reli V Racing uspeĹĄno v Ilirski Bistrici V Ilirski Bistrici je od 2. do 4. septembra potekalo tekmovanje v GHD. Na vsega 5010-metrskem dolgem cestnem odseku proti Ĺ embijam so svoje pomerili moÄ?i najboljĹĄi avtomobilisti Slovenije, HrvaĹĄke, Avstrije, Italije, ÄŒeĹĄke, Ĺ vice, Srbije in Kosova in njihove spremljevalne ekipe z mehaniki. Na listi 167 prijavljenih dirkaÄ?ev so bili tudi trije Ä?lani V Racing kluba iz Velenja, med vozniki t. i. staro-

dobnikov se je na progo podal Bojan StroĹžiÄ? s svojim Autobianchi A112 Abarth, med formulami in prototipi pa Patrik in Aleksander ZajelĹĄnik, oba z Norma M 20F. PreizkuĹĄnja avtomobilistov se je konÄ?ala z zmagoslavjem italijanskih dirkaÄ?ev, na izvrstno 5. mesto v skupni razvrstitvi pa se je uvrstil Patrik ZajelĹĄnik. V kategoriji starodobnikov je bil Bojan StroĹžiÄ? nepremagl đ&#x;”˛ jiv.


NaĹĄ Ä?as, 8. 9. 2016, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT

8. septembra 2016

Trenerja sta imela nos za menjavo Velenje podprvak Iger mest NogometaĹĄi Ĺ martna na lokalnem derbiju boljĹĄi (1 : 0) od Celjanov – Zmago jim je zagotovil rezervist V 3. ligi – sever novinec v ligi RogaĹĄka ĹĄe vedno navduĹĄuje svoje ljubitelje. Tudi po drugem krogu je skupaj z Mariborom B, Dobrovcami, ki tudi preseneÄ?ajo z dobro igro v uvodnih treh krogih, in Ĺ marjem pri JelĹĄah ĹĄe neporaĹžena. Izgubila pa je prvi dve toÄ?ki. Gostili so igralce iz Ĺ marja pri JelĹĄah. Dvoboj je privabil veliko ĹĄtevilo gledalcev, ki pa niso videli nobenega zadetka. Kljub izgubljenima dvema toÄ?kama so RogaĹĄkoslatinÄ?ani z dosedanjimi skupaj sedmimi toÄ?kami ĹĄe vedno drugi. Toliko jih imajo ĹĄe nogometaĹĄi Dobrovcev in Ĺ marja, na petem mestu pa so nogometaĹĄi Ĺ martna 1928 s ĹĄestimi toÄ?kami. Slednji so po spodrsljaju (?) v prvem krogu, ko so na svojem igriĹĄÄ?u izgubili z RogatÄ?ani, ĹĄe drugiÄ? zapored navduĹĄili. Na lokalnem derbiju so gostili celjski Ĺ ampion. Za derbije, zlasti lokalne, je znaÄ?ilno, da so zanimivi, nepredvidljivi, tu-

Nordijci Jelenko in Breclova solidna Oberwiesenthal, 27. avgusta – Nordijski kombinatorci so se pomerili za poletno veliko nagrado NemÄ?ije. Slovenijo sta zastopali dve ekipi, ena je bila povsem velenjska. Z zdruĹženimi moÄ?mi sta nastopila Ä?lana SmuÄ?arsko skakalnega kluba Velenje Vid Vrhovnik in Marjan Jelenko. Velenjski dvojec je po skokih na 106-metrski napravi zasedal 15. mesto, Ĺžal pa preizkuĹĄnje s tekom ni konÄ?al.

Skoki Osterc dvakrat najboljĹĄi Konec tedna, 3. in 4. septembra, sta v Einsiedlu v Ĺ vici potekali dve tekmi v smuÄ?arskih skokih. Na obeh je bil najuspeĹĄnejĹĄi skakalec slovenske reprezentance in Ä?lan SSK Velenje AljaĹž Osterc, ki je dva-

di prestiĹžnega pomena, pred takĹĄnim dvobojem pogosto tudi ni favorita, obiÄ?ajno tudi ne prednosti domaÄ?ega igriĹĄÄ?a. PribliĹžno takĹĄen je bil tudi nedeljski v Ĺ martnem ob Paki. Gostje so gotovo priĹĄli na to gostovanje odloÄ?eni, da z dobro igro in morebitno zmago popravijo slab vtis po nepriÄ?akovanem startu v novo sezono. V prvih dveh krogih so osvojili le toÄ?ko, in to v gosteh pri novincu BrunĹĄviku, v drugem pa so na svojem igriĹĄÄ?u izgubili z Dobrovcami. Ĺ marÄ?ani pa so se zavedali, da si po izgubi toÄ?k v prvem krogu, ne smejo dovoliti novega poraza pred svojimi gledalci. Z morebitnim neuspehom pa bi obenem razvrednotili zmago v drugem krogu v gosteh pri Lenartu (3 : 1). V zelo Ĺživahni tekmi je kazalo, da tako domaÄ?i kot gostje ne bodo uresniÄ?ili svoje Ĺželje in da ljubitelji nogometa ne bodo videli nobenega zadetka. Ĺ e sredi drugega polÄ?asa sta imela tekmeca vsak po toÄ?ko. DomaÄ?a trenerja Dobrivoje Stevanović in Peter Irman pa sta imela nos za menjavo. Na zelenico sta posla Tilna Kompana, ki je samo pet minut po prihodu (v 78. minuti) zadel za drugo zaporedno zmago domaÄ?ih. Maribora B. je tokrat na svojem igriĹĄÄ?u s 6 : 0 premagal Lenart. Ĺ est golov so videli nogometni navduĹĄenci tudi v Vidmu pri Ptuju, kjer so domaÄ?i premagali Dravo z rezultatom

5 : 1. Dravinja, pri kateri bodo v naslednjem krogu gostovali nogometaĹĄi Ĺ martnega ob Paki, je v Dobrovcah klonila z 1 : 3. Novinec BrunĹĄvik in FuĹžinar sta se razĹĄla z neodloÄ?enim rezultatom 1 : 1, zmagovalca pa ni bilo tudi v Dravogradu, kjer je gostoval rogaĹĄki Mons Claudius. Bilo je 2 : 2. DravograjÄ?ani so edini s tremi porazi, Ĺ ampion, Lenart in Prevalje pred njimi pa imajo po skromno toÄ?ko. đ&#x;”˛ S. Vovk

V nedeljo, 28. avgusta, so se kombinatorci pomerili ĹĄe v posamezni preizkuĹĄnji. Marjan Jelenko je skoÄ?il na 50. mesto, na tekaĹĄke rolke se ni podal. Vid Vrhovnik je tek zakljuÄ?il na 48. mestu. V soboto je tu potekalo tudi drugo tekmovanje za Kontinentalni pokal (COC) v smuÄ?arskih skokih. Pomerilo se je 48 mladih tekmovalk iz razliÄ?nih drĹžav. Barve Slovenije je zastopala Jerneja Brecl, Ä?lanica SSK Velenje. 15-letna VelenjÄ?anka je s skokoma 83,5 in 83 metrov osvojila 154,4 toÄ?ke in zasedla dobro 19. mesto. Naslednje tekmovanje za COC bo v Lillehammerju na NorveĹĄkem, in sicer 10.

in 11. septembra. Beljak, 31. avgusta – Na tekmi v Beljaku je bil Marjan Jelenko 34., Vid Vrhovnik pa tekme ni konÄ?al. Oberstdorf, 3. septembra – Na poletni veliki nagradi za nordijske kombinatorce v nemĹĄkem Oberstdorfu je Jelenko s tridesetim mestom vknjiĹžil svojo prvo toÄ?ko v sezoni. Po nastopu na 137-metrski skakalnici je bil celo na 18. mestu, po desetih kilometrih na tekaĹĄkih rolkah pa je konÄ?al na 30. mestu. Drugo tekmo v Obersdorfu je Jelenko konÄ?al na 25. mestu. Po skakalnem delu tekme je zasedal 24. mesto.

krat zmagal in se na FIS lestvici povzpel na visoko 3. mesto. AljaĹž tako nadaljuje z odliÄ?nimi skoki v letoĹĄnji sezoni, saj je bil do sedaj zelo uspeĹĄen tudi v drĹžavnem pokalu Cocta do 18 let. PrviÄ? je nastopil na celinskem pokalu na Finskem kot Ä?lan slovenske B ekipe. Zasedel je 5. in 24. mesto. đ&#x;”˛

2. SNL – sever, 3. krog Ĺ martno 1928 – Ĺ ampion 1 : 0 (0 : 0) Igralci: Ĺ˝an Verdev, Mario StojakoviÄ?, Martin LenoĹĄek, Semin OmeroviÄ?, MatjaĹž Trop, Safet GavranoviÄ?, TomaĹž Veler, MatevĹž LenoĹĄek, Miha Irman, David Hrastnik, Jure Gojzdnik, Tilen Kompan, Jan Meh, AndraĹž RoĹĄkar. Trener: Dobrivoje Stevanović Rezultati: Maribor B – Lenart 6:0 (6:0), RogaĹĄka – Ĺ marje pri JelĹĄah 0:0, S. Rojko Dobrovce – Dravinja 3:1, Videm - Dravograd 5:1, ZU-VIL BrunĹĄvik FuĹžinar Ravne Systems 1:1 (1:0), Korotan Prevalje – Mons Claudius 2:2 (2:1). Vrstni red: 1. Maribor B 9, RogaĹĄka 7, Dobrovce 7, Ĺ marje 7, Ĺ martno 6, Videm 4, Dravinja 4, M. Claudius 4, FuĹžinar 4, BrunĹĄvik 2, Ĺ ampion 1, Lenart 1, Korotan 1, Dravograd 0. 4. krog (10. 9., ob 16.30): Dravinja –Šmartno

Ponovno odliÄ?ni ÄŒlani druĹĄtva petanke Velenje ne mirujejo. Tokrat so v soboto, 3. septembra, v Ljubljani med izredno moÄ?no konkurenco osvojili odliÄ?no tretje mesto na DP meĹĄanih parov. Ĺ˝e na samem zaÄ?etku so si zadali visoke cilje, ki jih dosegajo iz tekme v tekmo. Pred tednom dni so prav tako na drĹžavnem prvenstvu osvojili odliÄ?no 4. mesto. V soboto se podajo na JanÄ?e pri Ljubljani, kjer si prav tako Ĺželijo osvojiti opazne rezultate v tekmovanju TOUR. Vidi se, da je petanka Ĺže navduĹĄila precejĹĄen del obÄ?anov, ki se vse bolj zanimajo in opazujejo njihovo delo in đ&#x;”˛ Aleksander ÄŒanÄ? seveda odliÄ?ne rezultate.

VABLJENI NA KONJENIĹ KO TEKMOVANJE V PRESKAKOVANJU ZAPREK OB Ĺ KALSKEM JEZERU

* 9. - 11. september 2016 POKAL SLOVENIJE * 16. - 18. september 2016 FINALE POKALA SLOVENIJE Pridite in skupaj bomo navijali za naĹĄe Ä?lane, ki se bodo potegovali za najviĹĄja mesta v skupnem seĹĄtevku Pokala Slovenije. KONJENIĹ KI KLUB VELENJE

ÄŒrnogorci so bili ÂťusodniÂŤ tudi za VelenjÄ?ane Velenje, Biograd na Moru, 3. septembra – ÂťZadovoljni smo,ÂŤ je po vrnitvi z mednarodnega finala City games ali Iger mest, kot se imenujejo naslednice Jadranskih iger, kjer so zasedli 2. mesto, dejala kapetanka ekipe Velenja, ki je zastopala Slovenijo v Biogradu na Moru, Maja KugoniÄ?. ÂťUpali in Ĺželeli smo si sicer, da urok drugega mesta slovenskih ekip na teh igrah razbijemo in pridemo do samega vrha, ampak tudi mi smo morali priznati premoÄ? ÄŒrnogorcem,ÂŤ je dejala. ÂťNajveÄ?jo oviro pri tem so nam predstavljali pogoji. TeĹžji so bili kot v bazenih, kjer smo tekmovali prej. Voda v bazenu je mirna, v morju va-

lovi. Tudi pomol je bil v primerjavi z robom bazena zelo visok. Ampak pogoji so bili za vse dokaj izenaÄ?eni.ÂŤ VzduĹĄje pa je bilo enkratno. Tudi po zaslugi navijaÄ?ev, ki jih je bilo na tribunah zelo veliko. ÂťZahvala za to gre predvsem Mestni obÄ?ini Velenje, ki nam je omogoÄ?ila, da smo imeli

svoje navijaÄ?e. Bili so najglasnejĹĄi, najsrÄ?nejĹĄi in dejansko najboljĹĄi, kar jih je bilo tam.ÂŤ Ĺ˝e razmiĹĄljajo naprej? ÂťVsekakor to ni bil naĹĄ zadnji nastop. Drugo leto nas Ä?aka nova priloĹžnost v boju za zmago.ÂŤ đ&#x;”˛ mkp

Mladim ĹĄportnikom Ĺželi pomagati do uspehov

đ&#x;”˛

Petra PozniÄ? se je po ĹĄtudiju in delu v ZDA vrnila domov – Trenutno pomaga rokometaĹĄicam kot kondicijska trenerka Velenje, 26. avgusta – Petra PozniÄ? je bila v najstniĹĄkih letih odliÄ?na atletinja. Petra PozniÄ? je Ä?ez luĹžo Mnogi se je ĹĄe veodrasla, magistrirala iz dno spomnijo kot ĹĄportnih znanosti in si ÂťglavneÂŤ Pike Nopridobila veliko izkuĹĄenj gaviÄ?ke na velenjpri treniranju mladih skem najveÄ?jem atletov. Svojo prihodnost otroĹĄkem festivalu. vidi v Ĺ aleĹĄki dolini. Tudi zato, ker ji je bila z oranĹžnimi lasmi in pegicami Ä?isto zares podobna. Malce tudi po znaÄ?aju. Po konÄ?ani srednji ĹĄoli so ji atletski uspehi pomagali, da je odĹĄla na ĹĄtudij v ZDA. ÂťTam sem odrasla, diplomirala, magistrirala iz ĹĄportnih znanosti, se marsikaj nauÄ?ila tudi o Ĺživljenju, potem pa sem se odloÄ?ila, da se vrnem domov in poskusim svojo sreÄ?o tukaj,ÂŤ pravi Petra, ko jo vpraĹĄamo, kako je bilo Ä?ez luĹžo. Petra je prva ĹĄtiri leta ĹĄtudija opravila v Louisiani, na srednje veliki univerzi blizu New Orleansa. ÂťDali so mi ĹĄportno ĹĄtipendijo za skok s palico. Ĺ˝al sem si poĹĄkodovala stopalo, zato sem presedlala na met kopja. Ko sem si poĹĄkodovala ĹĄe hrbtenico, se je Ĺžal moja ĹĄportna

Balinanje Velenje, 2. septembra – Tokrat se je odvrtel enajsti krog v prvi in drugi Ĺ tajerski ligi balinanja za upokojence. V Ä?etrtek dopoldan je bilo odigrano zelo zanimivo sreÄ?anje v Velenju med Premogovnikom in KavÄ?ami. PrepriÄ?ljivo so zmagali domaÄ?ini z rezultatom 6 : 2. Ostala sreÄ?anja so bila popoldan. Najbolj presenetljivi tekmi sta bili odigrani v TopolĹĄici, kjer so po hudem boju slavili domaÄ?ini proti favoriziranim gostom z Gorice pri Slivnici z rezultatom 6 : 2, in v Ĺ entjurju, kjer je vodilno moĹĄtvo lige Polzela moralo oddati toÄ?ko domaÄ?inom. KonÄ?ni rezultat je bil 4 : 4, pa Ä?eprav je imela Polzela boljĹĄo razliko toÄ?k. V Konjicah se je pomerila ekipa Gorenja, ki je morala priznati premoÄ? domaÄ?im z rezultatom 6 : 2, razlika v toÄ?kah je bila neodloÄ?ena.

kariera konÄ?ala,ÂŤ pove z obĹžalovanjem. Kljub temu je vedela, da hoÄ?e ostati v ĹĄportu, zato je po dodiplomskem ĹĄtudiju kineziologije nadaljevala izobraĹževanje v Kansasu, kjer je magistrirala iz ĹĄportnih znanosti. ÂťBila sem asistentka na fakulteti in trenerka za skok in sprinte. Pri tem sem si nabrala veliko izkuĹĄenj in znanja. Ponosna sem bila, ko sem z ÂťmojimiÂŤ atleti osvojila dve 'top'10. mesti v ZDA,ÂŤ pripoveduje Petra. In kaj jo je pripeljalo nazaj domov? Petra prizna, da je imela Ĺže v Ä?asu ĹĄtudija v ZDA trenutke, ko si je Ĺželela priti domov. ÂťDilema, ali ostati tam ali se vrniti domov, ni bila majhna. Vesela sem, da sem vztrajala do konca ĹĄtudija. PrepriÄ?ana sem, da imam veliko znanja, rada bi ostala trenerka. Kot kaĹže, pa si bom morala doma sama odpreti poti in vrata v svet ĹĄporta. NaÄ?rtujem marsikaj,ÂŤ je ĹĄe malce skrivnostna o tem, kaj bo poÄ?ela doma. Dejstvo pa je, da Ĺže pomaga v Rokometnem klubu Gorenje Velenje, prostovoljno je tudi kondicijska trenerka v Ĺženskem rokometnem klubu. Ĺ˝eli si veÄ? dela na terenu, Ĺželi si delati z mladimi ĹĄportniki, tudi atleti, s katerimi Ĺže ima izkuĹĄnje. ÂťS svojim znanjem jim Ĺželim pomagati na viĹĄji nivo,ÂŤ zakljuÄ?i Petra, ki trenutno ĹĄe iĹĄÄ?e pot, kako to uresniÄ?iti. đ&#x;”˛ bĹĄ

Vrstni red v prvi ligi: 1. Polzela, 17 toÄ?k, 2. Slovenske Konjice 14 toÄ?k, 3. Ĺ entjur, 14 toÄ?k, 4. Gorica pri Slivnici, 12 toÄ?k, 5. Premogovnik, 11 toÄ?k, 6. TopolĹĄica, 8 toÄ?k, 7. Gorenje, 6 toÄ?k, in 8. KavÄ?e, 6 toÄ?k. Tudi v drugi ligi je Gorica Ĺže v ponedeljek gostila ekipo iz Ĺ martnega ob Paki. SreÄ?anje so prepriÄ?ljivo dobili domaÄ?ini z rezultatom 6 : 2. V Ä?etrtek sta bili ĹĄe preostali dve sreÄ?anji, in sicer najprej so v Velenju domaÄ?ini teĹžko premagali ekipo iz Vinske Gore z izidom 5 : 3. Na Dobrni pa so domaÄ?i tudi izbojevali zmago proti gostom iz Vrbnega – Vrbice z rezultatom 6 : 2. Vrstni red v drugi ligi: 1. Gorica, 11 toÄ?k, 2. Velenje, 10 toÄ?k, 3. Dobrna, 10 toÄ?k, 4. Vinska Gora, 8 toÄ?k, 5. Vrbno, 2 toÄ?ki, 6. Ĺ martno ob Paki, 1 toÄ?ka. đ&#x;”˛ T. F.

Tenis UspeĹĄen nastop Krstulovića V Velenju je med 24. in 26. 8 . na TC Jezero potekal turnir OP ZALA v starostni kategoriji do 16 let. Pri dekletih je turnir osvojila Alea Bubek (N. Gorica). NajveÄ? zanimanja velenjskih ljubiteljev tenisa so pritegnili dvoboji domaÄ?ina Tina Krstulovića. Tin je letos nanizal celo vrsto odliÄ?nih rezultatov, ĹĄe najbolj junija, ko je osvojil enega od turnirjev iz serije Tennis Europe. Tudi tokrat ni bilo drugaÄ?e. Tin je prikazal vrhunsko igro. V prvih ĹĄtirih dvobojih je oddal le dve igri, v finalu pa je s 6 : 3,6 : 4 zanesljivo premagal GaĹĄperja Oblaka (Ltc). Glede na prizadevnost in voljo, ki jih kaĹže na treningih, kot tudi karakter zmagovalca, ki ga Tin premore, Tinova trenerja BlaĹž Weiss in Nina Ä?orÄ‘ević opraviÄ?eno priđ&#x;”˛ Ä?akujeta ĹĄe veliko uspehov.


NaĹĄ Ä?as, 8. 9. 2016, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

8. septembra 2016

Evropski teden mobilnosti Letos pod sloganom pametna mobilnost za gospodarsko uspeĹĄnost - Poleg prireditev v tudi trajnostni ukrepi Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – Od 16. do 22. septembra bo potekal Evropski teden mobilnosti, v katerega se Ĺže veÄ? let vkljuÄ?uje tudi Mestna obÄ?ina Velenje. Na ta teden se Ĺže pripravljajo, zaznamova ga bodo s ĹĄtevilnimi dogodki. Poleg prireditev tudi z nekaj trajnostnimi ukrepi. V kratkem bodo nadgradili obstojeÄ? sistem izposoje mestnih koles z dvema postajama (eno v

Pesju in eno pri Velenjki) in petimi kolesi, v centru mesta bodo semaforje opremili z odĹĄtevalniki, pri Ä?olnarni na obmoÄ?ju jezera pa postavili servisno stojalo za kolesa, kolesarsko stezo Ĺ umi–kriĹžiĹĄÄ?e TomĹĄiÄ?eve in Ceste talcev–Jager pa so Ĺže uredili. Slogan letoĹĄnjega Evropskega tedna mobilnosti je Pametna mobilnost za gospodarsko uspeĹĄnost. Spodbuja k razmisleku, da okolju prijazna vozila, ureje-

cesti pripravili osrednjo prireditev Dan brez avtomobila. Med 9. in 14. uro jo bodo namesto avtomobilov zasedli ljudje, od najmlajĹĄih do najstarejĹĄih z razliÄ?nimi aktivnostmi, od 19. do 23. septembra bo potekala akcija S kolesom na Piko, v soboto, 17. septembra, pa pohod in rekreativno kolesarjenje na PaĹĄki Kozjak.

ne kolesarske poti in navduĹĄeni sprehajalci delajo mestna srediĹĄÄ?a ne samo prijazna, temveÄ? tudi ekonomsko uspeĹĄna. V Evropskem tednu mobilnosti bodo 16. septembra na Jenkovi

â?ą

đ&#x;”��

Vsaj v Evropskem tednu mobilnosti za prevozno sredstvo izberite kolo ali Lokalca.

Za zdravo mobilnost kolesarski zajtrk Spodbujanje trajnostne mobilnosti z veÄ? hoje, kolesarjenja, avtobusnimi in ĹželezniĹĄkimi prevozi in (so)uporabo Ä?im bolj ekoloĹĄkih avtomobilov Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – V Ĺ oĹĄtanju nastaja celostna prometna strategija. Doslej so v procesu izdelave strategije izluĹĄÄ?ili dve kljuÄ?ni ugotovitvi. Ena je, da prometna gneÄ?a v mestu naraĹĄÄ?a tako na Primorski, Kajuhovi in KoroĹĄki cesti, ki predstavljajo glavne prometne Ĺžile v obÄ?ini, kot tudi

na parkiriĹĄÄ?ih v centru Ĺ oĹĄtanja. Glavni razlogi za to sta industrijska cona ter zapornice na obeh ĹželezniĹĄkih prehodih in prihodi uÄ?encev v ĹĄolo. Prebivalci opozarjajo tudi na hrup in onesnaĹžen zrak, ki ga poleg premogovniĹĄkega jaĹĄka v mestu povzroÄ?a poveÄ?an promet, pogreĹĄajo pa tudi veÄ? zelenih povrĹĄin in sprehajalnih poti

Tatovi na kolo za zdravo telo? Velenje – PrejĹĄnji teden so policisti na obmoÄ?ju Velenja in Ĺ oĹĄtanja obravnavali serijo kraj koles. Bilo je, kot bi se kradljivci pripravljali na zaÄ?etek rekreativne sezone. LastniĹĄtvo so zamenjala naslednja kolesa: kolo znamke Fuji – Nevada rumeno-zelene barve, gorsko kolo znamke Nakamura, Ä?rne barve z zelenimi nalepkami, kolo znamke Lombardo model tocal 500, kolo znamke Gary Ficher, rdeÄ?e barve, in urbano kolo Ä?rne barve, model H1 S 700 W s pogonom.

Po sedeŞno pred lokal Velenje, 30. avgusta – V torek je neznanec izpred enega od velenjskih lokalov ukradel sedeŞno garnituro. Lastnico je oťkodoval za 500 evrov.

Trije poĹĄkodovani pri Vinski Gori Velenje, 1. septembra – V Ä?etrtek popoldan se je na odseku ceste Velenje–Vinska Gora zgodila prometna nesreÄ?a, ki je bila posledica voĹžnje preblizu desnemu robu voziĹĄÄ?a. Voznik osebnega avtomobila je zaradi nje trÄ?il v jaĹĄek meteornih vod. V nesreÄ?i so se tri osebe telesno poĹĄkodovale.

v mestu. Kot zanimivost pa, da je javnih parkirnih mest v oĹžjem delu mesta kar 560! ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj se letos prviÄ? vkljuÄ?uje v Evropski teden mobilnosti. V soboto, 17. septembra dopoldne, bodo pred trĹžnico in na Trgu svobode k trajnostni mobilnosti spodbujali s kolesarskim zajtrkom. Ĺ oĹĄtanjÄ?ane in prebivalce drugih krajev vabijo,

da se v mesto pripeljejo s kolesom, pridejo peĹĄ ali z javnim potniĹĄkim prometom. Na kolesarskem zajtrku bodo lahko brezplaÄ?no preizkusili dobrote domaÄ?ih pridelovalcev. Dan brez avtomobila, 22. september, pa bodo posvetili odprtju prenovljene AĹĄkerÄ?eve ceste in novemu ploÄ?niku ter predstavili elektriÄ?na osebna vozila.

Vlomilec odnesel zlatnino

Zapeljal v prepad

Velenje, 3. septembra – V soboto je bilo vlomljeno v stanovanjsko hiĹĄo na Cesti XIV. divizije. Vlomilec je odnesel veÄ?jo koliÄ?ino zlatnine. V hiĹĄo je vlomil skozi balkonska vrata.

Ĺ oĹĄtanj, 4. septembra – V nedeljo zveÄ?er je voznik osebnega avtomobila, drĹžavljan Italije, v Belih Vodah zapeljal Ä?ez rob ceste v prepad. Pri reĹĄevanju so pomagali gasilci, ki so poĹĄkodovanega potegnili iz vozila, in reĹĄevalci, ki so ga odpeljali v bolniĹĄnico.

Razdalja je bila prekratka Velenje, 3. septembra – V soboto zveÄ?er je poÄ?ilo v kriĹžiĹĄÄ?u Partizanske in Foitove ceste. PovzroÄ?itelj nesreÄ?e, do katere je priĹĄlo, je vozil pod vplivom alkohola. V nesreÄ?i sta se dva udeleĹženca laĹžje poĹĄkodovala, povzroÄ?itelj pa se bo moral zagovarjati pri sodniku za prekrĹĄke.

BeĹžal pred policisti in padel Velenje, 4. septembra – V nedeljo popoldan je v Vinski Gori padel motorist, ki je beĹžal pred policijsko patruljo. V nesreÄ?i se je laĹžje poĹĄkodoval. Vozil je brez vozniĹĄkega dovoljenja, motorja ni imel registriranega, na njem pa je imel ponarejeno registrsko tablico. Policisti so motor zasegli, motorist pa bo moral svoje poÄ?etje zagovarjati pred sodnikom za prekrĹĄke in zaradi ponarejene registrske tablice tudi na sodiĹĄÄ?u.

Vlomilec bo imel dovolj orodja Ĺ oĹĄtanj, 5. septembra – Policisti so v ponedeljek zveÄ?er obravnavali vlom v klet v Ĺ oĹĄtanju. Neznanec je iz kleti odnesel veÄ? orodja v skupni vrednosti okoli 1.000 evrov.

Za voznico so bile posledice nesreÄ?e usodne Velenje, 5. septembra – Zaradi posledic prometne nesreÄ?e, ki se je zgodila 29. avgusta na Partizanski cesti, je umrla 41-letna voznica osebnega avtomobila. To je letos ĹĄtirinajsta smrtna Ĺžrtev prometnih nesreÄ? na obmoÄ?ju pristojnoti Policijske uprave Celje. Lani je v enakem obdobju na tem obmoÄ?ju v prometnih nesreÄ?ah umrlo trinajst ljudi.

Velenje, 30. avgusta – DrĹžavljana Romunije, ki sta na obmoÄ?ju Silove prodajala odeje, sta se do obÄ?anke vedla nedostojno, zato so jima policisti izrekli globo.

znova krĹĄil pravila. Policisti so mu napisali plaÄ?ilni nalog.

Udaril ga je Velenje, 31. avgusta – V sredo zveÄ?er je na Vojkovi cesti moĹĄki udaril moĹĄkega. Kaznovali so ga.

Mladinec krĹĄil javni red

Kazal ga je

Velenje, 30. avgusta – V torek zveÄ?er so policisti ĹĄli v Mladinski center, kjer je veÄ?kratni krĹĄitelj javnega reda in miru

Velenje, 31. avgusta – V sredo popoldan so bili policisti obveĹĄÄ?eni, da neznani moĹĄki v kriĹžiĹĄÄ?u BraÄ?iÄ?eve in JurÄ?iÄ?eve

kaĹže spolovilo. Policisti so ga izsledili in mu zaradi krĹĄitve javnega reda in miru napisali plaÄ?ilni nalog.

ObleĹžal na ĹželezniĹĄkih tirih Velenje, 3. septembra – Okoli 13. ure v soboto so ĹĄli policisti v Pesje, kjer je na peronu in ĹželezniĹĄkih tirih obleĹžal vinjen moĹžakar. Policisti so napisali plaÄ?ilni nalog, poskrbljeno pa je bilo tudi, da so ga z reĹĄevalnim vozilom prepeljali v zdravstveni dom.

V zadnjih dneh in tednih so v medijih vse bolj izpostavljene novice o evropsko-turĹĄkih odnosih, znotraj katerih sta v ospredju dve temi. Prvo je begunsko vpraĹĄanje in spoĹĄtovanje nekaj milijard evrov teĹžkega sporazuma o zajezitvi begunskega migrantskega toka proti Evropski uniji, drugo pa je umirjanje stanja v drĹžavi po spodletelem vojaĹĄkem udaru ter nespoĹĄtovanje doloÄ?b Evropske konvencije o varstvu Ä?lovekovih pravic in temeljnih svoboĹĄÄ?in. Toda za evropske prebivalce in drĹžave Evropske unije begunci iz TurÄ?ije niso edini problem. Begunci pritiskajo na evropske meje tudi iz drugih drĹžav, toda (varnostne) zahteve in teĹžave ustvarjajo tudi politiÄ?no-vojaĹĄka vpletenost nekaj deset drĹžav na bojiĹĄÄ?ih v Siriji, med katerimi so tudi vojaĹĄke ÂťsupersileÂŤ z razliÄ?nimi interesi. Po ocenah poznavalcev lahko takĹĄna tesna vpletenost v dogajanje sproĹži in ustvari nove konflikte, ki lahko hitro prerastejo v konflikt veliko veÄ?jega obsega. Trenutno stanje v Ukrajini ter vpletenost ruske vojske v oboroĹženih spopadih ter njeno razkazovanje vojaĹĄke moÄ?i, kar naj bi bil povod in razlog za povraÄ?ilne ukrepe NATA, med katerimi so poleg veÄ?je prisotnosti vojaĹĄke tehnike tudi nameĹĄÄ?anje pripadnikov NATOVIH vojaĹĄkih sil, ne obeta niÄ? dobrega. ZdruĹžene drĹžave Amerike so izgubile svetovni primat in vpliv, ki so ga nekoÄ? imele, zato je globalna varnost izpostavljena in ogroĹžena, kot Ĺže dolgo ne, tudi zaradi njihovega oklepanja in poskusa povrnitve statusa Âťnumber oneÂŤ v svetu. Situacijo dodatno poslabĹĄujejo posamezni teroristiÄ?ni napadi, v katerih umira na desetine ljudi, ali morilski pohodi povsem navadnih ljudi, ki smo mu bili pred dnevi priÄ?a tudi pri nas, ko je sedemdesetletnik ustrelil zdravnika in policista. VÄ?asih se zazdi, kot da je svet zblaznel. Problematika nesreÄ?nih prebeĹžnikov iz drĹžav, v katerih ni normalnih razmer za dostojno Ĺživljenje, se po nekajtedenskemu umiku iz televizijskih poroÄ?il in Ä?asopisnih naslovnic vse pogosteje vraÄ?a na naslovnice, saj se ĹĄtevilo prebeĹžnikov iz tedna v teden poveÄ?uje. In Ä?e bo turĹĄka stran popustila, lahko priÄ?akujemo reke beguncev tudi na naĹĄi mejni Ä?rti. Zaostrovanje konflikta na raÄ?un Kurdov bo negativno vplivalo na njihovo varnost na kriznih ĹžariĹĄÄ?ih, da jim ne bo preostalo kaj drugega, kot da se podajo na teĹžko in nevarno pot proti krajem, v katerih ni vojne. Svetovno dogajanje odpira ĹĄtevilna vpraĹĄanja, ki se ne nanaĹĄajo le na zagotavljanje svetovnega miru, ampak kdo od sedanjih drĹžav in velesil bo uveljavil svoje interese in tako vplival na nadaljnje mednarodne odnose in s tem tudi gospodarski razvoj, ki omogoÄ?a tudi Ĺživljenjske pogoje za celotno Ä?loveĹĄtvo. Od postavitve prvih ograj na madĹžarsko-srbski meji do danes so se staliĹĄÄ?a evropskih prebivalcev in politikov zelo spremenila. To je deloma rezultat pomanjkanja skupne evropske (zunanje) politike in odnosa do reĹĄevanja globalne begunske problematike in migracijskega toka, ki se vali proti Evropi, ne glede na to, da trenutno ni mnoĹžic na naĹĄih mejah. TakĹĄna strategija, Ä?e jo sploh lahko imenujemo strategija, vse bolj spominja na tiĹĄÄ?anje glave v pesek v upanju, da se ne bo niÄ? zgodilo, Ä?e pa se Ĺže bo zgodilo, se bo reĹĄilo samo od sebe. ÄŒas teÄ?e. Skupnega evropskega pristopa ni na vidiku. Tako kot ga ni za druge pomembne in globalnega pomena teme, ki se ne glede na dogajanje v svetu tiÄ?ejo prav vseh nas v Evropi in v Sloveniji. Zato ni presenetljivo, da znotraj evropskih drĹžav naraĹĄÄ?a nestrpnost, sovraĹĄtvo, ideje o ustanavljanju nacionalnih gard, paravojaĹĄkih enot ‌, ki bi (za)varovale meje in prebivalstvo. Vse bolj oÄ?itno se teptajo skupna evropska naÄ?ela in temelji, na katerih je zrasla Evropska unija. Begunska problematika to zgolj nazorno potrjuje. VpraĹĄanje je le, kako dolgo bomo priÄ?a nonĹĄalantnosti evropskih politikov in institucij ter kako bodo zdrĹžali evropski temelji ob trÄ?enju drugih (globalnih) teĹžav, ki jih noÄ?ejo videti in se z njimi ukvarjati.

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;”˛

Iz POLICIJSKE beleĹžke Prodajalca odej sta se nedostojno vedla

Igranje z evropskimi mejami, ljudmi in varnostjo

Vredno pohvale Dva pozabljivca sta imela prejĹĄnji teden sreÄ?o, da sta pozabljeno naĹĄla poĹĄtena obÄ?ana. V petek, 2. septembra, je policistom eden prinesel 100 evrov, ki jih je naĹĄel na bankomatu BS Petrol na Celjski cesti v Velenju, v ponedeljek pa ĹĄe eden 50 evrov, ki jih je nekdo pozabil na bankomatu pri trgovini Mercator na KidriÄ?evi, prav tako v Velenju. Oba pozabljivca lahko denar prevzameta na tukajĹĄnji Policijski postaji.


NaĹĄ Ä?as, 8. 9. 2016, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

8. septembra 2016

Dobrodelni za malo Lauro Ĺ entilj pri Velenju – V DruĹĄtvu prijateljev mladine Ĺ entilj smo v sklopu ĹĄentiljskega tedna pripravili OtroĹĄki Ĺživ Ĺžav, ki pa je letos dobil tudi dobrodelno noto. Organiziran je bil zato, da bi pomagali dobro leto in pol stari Lauri Vasle, ki se skupaj s starĹĄi pogumno bojuje za svoje zdravje. ÄŒeprav je imela prejĹĄnji dan terapije v Ljubljani, se je dogodka udeleĹžila tudi Laura z druĹžino. Ĺ e posebej veseli smo bili odziva vseh sodelujoÄ?ih, ki niti za trenutek niso razmiĹĄljali in so takoj priskoÄ?ili na pomoÄ?, s tem pa so pomagali ustvariti prav poseben dan. Andreja Zelenik je pripravila zanimive ustvarjalne delavnice, s seboj pa je pripeljala kar svojo ekipo pomoÄ?nic. Obiskal nas je klovn Tom, ki je z vragolijami in spretnostmi poskrbel, da tudi smeha ni manjkalo. Za posebno doĹživetje pa je poskrbela ĹĄe Vesna iz ĹĄtale GlinĹĄek s konjiÄ?koma Bibo in Nodijem, ki so ju otroci ob pomoÄ?i Vesne, Jureta in Jana veselo jahali. Valerija je poskrbela za poslikavo otroĹĄkih obrazov, Laurina mamica

Marina pa je liÄ?ila mamice, medtem ko so se otroci veselo podili naokrog. Vsem bi se radi ĹĄe enkrat iskreno zahvalili. Seveda tudi letos niso manjkale palaÄ?inke, taborni ogenj in peka koruze

ter penic. Otroci so Lauri v znak podpore narisali risbico, zbirali pa smo tudi prostovoljne prispevke. Z velikim odzivom smo skupaj dokazali, da nam ni vseeno. Zato en velik hvala tudi vam. Popoldne je minilo, kot bi trenil, vendar bo ĹĄe dolgo ostalo v lepem spominu. Lauri pa vsi skupaj Ĺželimo hitro ozdravitev in brezskrbno in sreÄ?no otroĹĄtvo. đ&#x;”˛

Janja Jelen, DPM Ĺ entilj, foto: Peter Vasle

19

Oven 21. 3. - 20. 4.

Dobili boste pogum, da se lotite naloge, ki ne bo lahka. Le tega ne boste vedeli, Ä?e je Ĺže pravi Ä?as. Brez skrbi, ko bo napoÄ?il, boste to zaÄ?utili tudi vi, saj se bo vkljuÄ?il vaĹĄ ĹĄesti Ä?ut. Nekoga boste vsak dan bolj pogreĹĄali. Ob tem se boste pogosteje kot sicer spraĹĄevali, kakĹĄen je v resnici vajin odnos – prijateljski ali gre vendarle za kaj veÄ?, kar bi lahko vodilo v ljubezen. Ugotovili boste, da ste nekaj ljudi, ki so vam v preteklosti veliko pomagali, dali na stranski tir. In da to ni bilo dobro. V naslednjih dneh bi jih potrebovali, pa vam bo nerodno, da jih poiĹĄÄ?ete le zato, ker bi jih radi prosili za pomoÄ?. Premagajte strah, saj je ta le v vaĹĄi glavi. Veseli bodo, Ä?e spet naveĹžete stik z njimi, tudi pomagali bodo z veseljem. ÄŒe imate trenutno finanÄ?ne teĹžave, se ne obremenjujte preveÄ?, saj dobro veste, da gre le za prehodno obdobje. Pazite raje na svoje zdravje, saj vas zna presenetiti prehlad.

Bik 21. 4. - 20. 5.

Precej nemirni boste, saj so pred vami dnevi, ko ne boste imeli Ä?asa zase. TeĹža skrbi bo vplivala tudi na to, da boste teĹžko komunicirali z drugimi. Ĺ e nekaj dni boste najraje sami s seboj, sploh med delom. Proti koncu tega tedna pa boste spoznali osebo, ki bo to spremenila. Naenkrat boste zaÄ?utili, da imate opravka s sorodno duĹĄo, kar se vam Ĺže dolgo ni zgodilo. Zato se boste vsak dan bolj trudili, da se pogosto sreÄ?ata. Beseda bo dala besedo in spoznala bosta, da imata dokaj podobne naÄ?rte za prihodnost. Ni dvakrat za reÄ?i, da se ne bosta odloÄ?ila, da sreÄ?o poskusita v dvoje. Najprej ne bo ĹĄlo za romantiÄ?no razmerje, iz prijateljstva pa se lahko razvije tudi kaj veÄ?. A zato bo potreben Ä?as, saj ste izgubili zaupanje v nasprotni spol. Gradili ga boste postopoma, sploh, ker boste pogosteje iskali napake kot lastnosti, ki vas navduĹĄujejo. Ne raÄ?unajte pa na veÄ?ji zasluĹžek, ker tega ta mesec ne bo.

DvojÄ?ka 21. 5. - 21. 6.

SreÄ?a bo ves september na vaĹĄi strani, kar boste Ä?utili Ĺže v teh dneh. Vikend bo tudi zato lep, predvsem pa veliko bolj sproĹĄÄ?en kot trenutno priÄ?akujete. Odmisliti vam bo uspelo vse teĹžave, ki so pri vas povezane z zaÄ?etkom septembra, ko se Ĺživljenje vrne na ustaljene tirnice. V naslednjem tednu vas namreÄ? Ä?aka prijetno preseneÄ?enje. Pripravil vam ga bo prijatelj, s katerim zadnje Ä?ase nista veliko skupaj. Zato pa vam bo pomenilo ĹĄe veÄ?. Partner ne bo navduĹĄen, pa Ä?eprav ga boste poskuĹĄali prepriÄ?ati v nasprotno. Ne boste se zavedali, da je z mislimi pri povsem drugih stvareh kot vi. Skrbelo ga bo za enega od bliĹžnjih druĹžinskih Ä?lanov, pa si vam tega ne bo upal povedati. Bal se bo, da bi preburno odreagirali. Kaj vam prikriva, boste odkrili v ponedeljek. TeĹžko se boste sprijaznili, sploh, ker se boste takoj zavedali, da tokrat vaĹĄa pomoÄ? ne bo dovolj. NiÄ? hudega. Dobro veste, na koga se morate obrniti. Storite to Ä?im prej.

Rak 22. 6. - 22. 7.

Prihajajo dnevi, ko se boste morali sooÄ?iti sami s seboj. Spoznali boste, da ste za marsikatero oviro v vaĹĄem Ĺživljenju krivi Ä?isto sami. NaÄ?in ne bo ne lep in ne prijeten. Ĺ ele, ko se boste zavestno odloÄ?ili, da prekinete s staro prakso, pa se boste lahko sprostili in prepustili toku Ĺživljenja. Nikar se ne obnaĹĄajte kot razvajen otrok, ki ne prenese besedice ÂťneÂŤ. DokaĹžite, da ste odrasli in odgovorni, in da lahko sprejemate pomembne odloÄ?itve tudi brez partnerjevega soglasja. S tem se mu boste sicer kar malo zamerili, Ä?eprav sprva ne boste vedeli, kaj ste naredili narobe. Partner vam bo to povedal sam, in to v druĹžbi. To vam ne bo vĹĄeÄ?. Ĺ˝eleli si boste, da bi vam bolj zaupal, obenem pa se boste zavedali, da zadnje Ä?ase nima pravega razloga zato. Premalo sta skupaj, premalo se pogovarjata. PoskuĹĄajte to spremeniti Ĺže Ä?ez vikend. Previdno z denarjem, sploh, Ä?e razmiĹĄljate o posojilu. Zberite veÄ? ponudb.

Lev 23. 7. - 23. 8.

RazoÄ?arani boste zaradi sodelovanja s poslovnimi partnerji, ki se doslej ni odvijalo po vaĹĄih priÄ?akovanjih. Vendar ne obupajte, saj se bodo rezultati pokazali z zamikom. In sploh ne bodo slabi, kar se bo izkazalo v roku tedna dni. To pa naj ne bo razlog, da pristanete na vse, kar bodo ĹĄe hoteli od vas. ÄŒe si boste nakopali preveÄ? dela, bo energija kopnela prehitro, obÄ?utek utrujenosti pa ne bo minil niti, Ä?e boste dovolj spali in poÄ?ivali. Samskim se ob koncu tedna obeta avantura, na katero bodo skuĹĄali Ä?im prej pozabiti. Da so storili napako, bo jasno takoj. Manj jasno bo, kako bi jo popravili, ne da bi prizadeli osebo, ki vas ima iskreno rada. Nehote se boste znaĹĄli v spletki, ki bo polna govoric brez osnove. TeĹžko jo boste odnesli brez prask na duĹĄi. Vezani boste imeli veliko manj teĹžav. Tudi zato, ker partnerju ĹĄe nekaj dni ne bo do tega, da bi se druĹžil z vami. Imel bo preveÄ? drugega dela.

Devica 24. 8. - 23. 9.

O teĹžavah, ki se vam vleÄ?ejo Ĺže nekaj mesecev, boste razmiĹĄljali drugaÄ?e kot doslej. Spoznali boste, da pravzaprav ne gre za prave teĹžave. Te so posledica prevelikih Ĺželja in prevelikih oÄ?i. ÄŒe bi ĹĄlo v Ĺživljenju vse tako hitro, kot si Ĺželite vi, bi bilo pravljiÄ?no. Ko boste spoznali, da vam v resnici niÄ? ne manjka, boste Ĺže na pol poti do uspeha. ZaÄ?eli se boste veseliti majhnih stvari, tudi majhnih darilc, ki jih boste prejemali dnevno. Tako od domaÄ?ih kot od prijateljev. Ĺ e nekaj dni nazaj jih sploh ne bi opazili, sedaj jih boste. Ko se boste odloÄ?ili, da tudi sami pomagate nekomu, ki pomoÄ? res potrebuje, bo vaĹĄe Ĺživljenje ĹĄe lepĹĄe. Kolikor boste dali, boste dobili nazaj. Ĺ e veÄ?. Veselili se boste Ä?asa, ki ga boste preĹživljali z druĹžino in prijatelji, saj samoto teĹžko prenaĹĄate. Zdravje vas ne bo pustilo na cedilu. Tudi zato, ker ste sami naredili veliko za to, da se tako vaĹĄe telo, kot um poÄ?utita dobro. Poskrbite, da bo tako tudi ostalo.

Tehtnica 24. 9. - 23. 10.

VaĹĄe razpoloĹženje bo ves Ä?as nihalo. ÄŒeprav si tega ĹĄe sami ne boste priznali, boste z Ĺživci precej na tleh. Najhuje bo, da zato ne boste imeli nobenega dobrega razloga. Ali pa ta ne bo tako oÄ?iten, da bi ga prepoznali. Pogovorite se z osebo, ki ji najbolj zaupate, morda bosta odgovor naĹĄli skupaj. Predvsem pa si privoĹĄÄ?ite sprostitev, ki ĹĄe nikoli ni zatajila. Sami veste, kaj je to. Enim pomaga nakupovanje, drugim hrana, tretjim pijaÄ?a. Vam pa bo tokrat najbolj pomagalo to, da boste dobili potrditev, da niste naredili napake na poslovnem podroÄ?ju. Previdni bodite pri poslih in ljudem, ki jih ne poznate dobro, ne zaupajte na slepo. V drugi polovici septembra, ki bo hitro tu, vas bo razveselila nepriÄ?akovana novica, o kateri niste niti sanjali. Povezana bo z vaĹĄim oĹžjim druĹžinskim Ä?lanom. To vam bo vlilo novo energijo za prihodnje obdobje.

Ĺ korpijon 24. 10. - 22. 11.

Zdelo se vam bo, da ste v minulih dneh doĹživeli izjemen uspeh. DokonÄ?ali boste namreÄ? predolgo nedoreÄ?eno zgodbo, ko boste pritisnili zadnjo piko, pa pravega zadovoljstva ne boste Ä?utili. Ne bo vam jasno, zakaj je tako. Morda tudi zato, ker dobro veste, da ste zaprli le eno od poglavij v svojem Ĺživljenju, ki vam ni dalo najbolj mirno spati. Od teĹžav iz preteklosti pa si boste lahko oddahnili ĹĄele, ko si boste nalili Ä?istega vina z osebo, ki ste se ji zamerili. Oba imata svojo razlago dogodka, ki vaju je razdelil. In oba imata prav. A tega ne bosta vedela, dokler si iskreno ne povesta vsega. ÄŒe sami ne zmorete, naj vam sreÄ?anje organizirajo prijatelji. Zadovoljni pa boste tudi s trenutno finanÄ?no situacijo. Ker ste pridno varÄ?evali, vam bo po nekem veÄ?jem nakupu ostalo toliko, da boste lahko tudi sebi kupili darilo. Res si ga zasluĹžite, zato tokrat ne oklevajte. VÄ?asih se je treba znati razvajati.

Strelec 23. 11. - 21. 12.

od 9. 9. do 15. 9. - predsednik socialistiÄ?ne republike Romunije in generalni sekretar romunske komunistiÄ?ne partije Nicolae Ceausescu je 9. septembra 1976 obiskal Velenje; - od 7. do 9. septembra leta 1985 je bilo v Ĺ oĹĄtanju evropsko prvenstvo v castingu – ĹĄportnoribolovnem tekmovanju v disciplinah na suhem; - leta 1999 sta 9. septembra StraĹĄna JoĹžeta, JoĹže Krajnc in JoĹže Robida, v atriju Velenjskega gradu z igro Prihranjeni dolar obeleĹžila 10-letnico zelo uspeĹĄnega skupnega delovanja; - 10. septembra 1936 se je v Velenju za deset minut ustavil dvorni vlak na poti Maribor– Dravograd–Celje–Ljubljana, iz

katerega je izstopil trinajstletni prestolonaslednik Peter II. KaraÄ‘orÄ‘ević, ki se je nato sprehodil do lokomotive in se nato vrnil v vagon; - 10. septembra 1993 so na NaĹĄem Ä?asu zaÄ?eli oddajati videostrani na Kanalu 8; - 10. septembra leta 1997 je takratni minister za ĹĄolstvo in ĹĄport dr. Slavko Gaber na GraĹĄki gori predal namenu sodobno ĹĄportno igriĹĄÄ?e, takratni minister za notranje zadeve Mirko Bandelj pa je istega dne slavnostno odprl nove prostore drĹžavne uprave na Rudarski cesti v Velenju; v stavbi upravne enote Velenje, ki je bila zgrajena po naÄ?rtih arhitekta Nandeta Korpnika, opravljajo storitve za obÄ?ane mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki; - leta 1999 so 10. septembra v nemĹĄkem Augsburgu v evropski akciji Entente florale Velenju podelili zlato medaljo za najlepĹĄe urejeno evropsko mesto;

V teh dneh se bo najveÄ? stvari vrtelo okoli doma. S partnerjem boste imeli precej teĹžav, saj se bodo vajina mnenja o neki pomembni druĹžinski zadevi popolnoma razhajala. ÄŒeprav ste vi po navadi tisti, ki je bolj strog, bo tokrat partner zadeve postavil na noĹž. To vas bo sprva presenetilo, potem pa tudi razjezilo. Zato naslednji dnevi doma ne bodo najbolj prijazni. NiÄ? Ä?udnega, da boste beĹžali od doma. Iskali boste tudi izgovore, da vam le ne bo treba prenaĹĄati mrkih pogledov in tiĹĄine, ki vam tokrat ne bo godila. ÄŒe Ĺželite, da se dilema razreĹĄi mirno, boste morali pristati na kompromis. Predvsem pa boste tokrat morali biti vi tisti, ki bo popustil. Partner namreÄ? ne bo. Zdravje? Vse, kar se bo dogajalo, bo slabo vplivalo na spanec. Bolj malo ga bo. Mnogi bodo imeli tudi teĹžave s sklepi.

Kozorog 22. 12.- 20. 1.

ZnaĹĄli se boste sredi druĹžinske drame. Ne obsojajte sorodnika, ki ga sicer ne marate preveÄ?, ĹĄe preden vam bo imel priloĹžnost povedati svojo plat zgodbe. Raje mu resniÄ?no prisluhnite, potem pa se odloÄ?ite, kako boste reĹĄevali neugodno situacijo. ÄŒe ste v razmerju, brzdajte svoja negativna razpoloĹženja, ki vodijo v prepire. NaÄ?rtovanje jesenskega potovanja bo dobro vplivalo na vaĹĄe poÄ?utje, saj vam bo vzbudilo obÄ?utek priÄ?akovanja. Sicer pa boste ĹĄe nekaj dni preveÄ? Ĺželjni spanca in lenarjenja, da bi poÄ?eli kaj drugega. FiziÄ?no delo vam ne bo diĹĄalo, Ä?eprav se zavedate, da bo jesen hitro tu in da ga bo treba opraviti. ReĹĄitev je lahko preprosta – za pomoÄ? prosite prijatelje in sorodnike, na koncu pa pripravite piknik. Ta konec tedna bo kot nalaĹĄÄ? za to. V sluĹžbi se bodo okoliĹĄÄ?ine nenehno spreminjale, zato se boste ves Ä?as morali prilagajati. Tokrat vam ne bo teĹžko, saj boste lahko zelo ustvarjalni.

JoĹže Krajnc in JoĹže Robida na Velenjskem gradu 9. 9. 1999 (Foto Arhiv Muzeja Velenje) - 11. septembra 1971 so ugasnili ogenj pod kotli velenjske termoelektrarne, kar je seveda pomenilo njeno dokonÄ?no zaprtje; - k sv. KriĹžu nad Belimi Vodami so 14. septembra 1927 pripeljali nove zvonove v skupni teĹži 1621,5 kg, saj so stare zvonove med 1. svetovno vojno oblasti pobrale za vojaĹĄke potrebe; - 14. septembra 1966 je bil rojen slovenski rokometaĹĄ Iztok Puc, ki je umrl za rakom 20. oktobra

2011 na Floridi; ob 60. obletnici Rokometne zveze Slovenije je bil razglaĹĄen za najboljĹĄega slovenskega levega zunanjega igralca; leta 2016 je bil sprejet v Hram slovenskih ĹĄportnih junakov; - 15. septembra 1958 se je zaÄ?el pouk v novo zgrajenih prostorih Rudarske ĹĄole v Velenju. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Vodnar 21. 1. - 20. 2.

OdloÄ?ili se boste, da boste uĹživali v preostanku poletja, ki vsak dan bolj diĹĄi po koledarski jeseni. S teĹžavami, ki ne bodo povezane z vami osebno, se zato ne boste preveÄ? obremenjevali. Tudi, Ä?e vas bodo vpraĹĄali za mnenje, ga boste zadrĹžali zase. Sodelavcem to ne bo vĹĄeÄ?, saj bodo imeli obÄ?utek, da jim nekaj prikrivate. In da vam je vseeno, kaj se dogaja v sluĹžbi. V resnici vam ne bo, le naveliÄ?ani boste ene in iste zgodbe, ki pa nikoli ne pripelje do konkretnih rezultatov. Zato boste za te poskrbeli sami. In to tiho. Za vaĹĄe naÄ?rte tokrat ne bo vedel nihÄ?e. Da jih ne boste izdali niti partnerju, bo premiĹĄljena odloÄ?itev. ÄŒe vam uspe, ga boste Ĺželeli z novico ne le presenetiti, ampak tudi razveseliti. Zelo pa boste zadovoljni z vaĹĄim poÄ?utjem, saj je konÄ?no priĹĄel Ä?as, ko bodo minile vaĹĄe kar nekaj Ä?asa trajajoÄ?e zdravstvene teĹžave. Na finanÄ?nem podroÄ?ju pa zvezde priporoÄ?ajo previdnost. Ne zadolĹžite se, Ä?as ni pravi.

Ribi 21. 2. - 20. 3.

Zadnje Ä?ase ste bili precej otopeli. Ĺ koda, saj ste prav zato zamudili nekaj dobrih priloĹžnosti, ki bi vam lahko olajĹĄale Ĺživljenje. In to ne le finanÄ?no. Konec tega tedna pa boste spoznali kar nekaj ljudi, ki bi vam lahko pomagali na novi poslovni poti. Ker ne znate biti vsiljivi, predvsem pa ste zadnje Ä?ase zelo previdni pri sklepanju prijateljstev, bo trajalo kar nekaj Ä?asa, preden boste novim znancem sploh pripravljeni povedati, kakĹĄno idejo imate. Podprli jo bodo, vi pa boste z njihovo pomoÄ?jo z lahkoto delali in reĹĄevali stvari, ki jih prej niste mogli. Celo bolj ambiciozni boste postali. Prva polovica septembra bo minila brez veÄ?jih pretresov, rahlo se boste zapletli le v finanÄ?ne teĹžave, saj ste v zadnjem Ä?asu preveÄ? zapravljali. A dopust ĹĄe nikoli ni bil poceni, zato ne imejte slabe vesti. Potrebovali ste ga. Zdravje vas v teh dneh ne bo pustilo na cedilu, Ä?eprav boste ob spremembah vremena Ä?utili stare teĹžave.


Naš čas, 8. 9. 2016, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

8. septembra

06.00 06.00 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.55 12.25 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 16.25 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 21.30 22.00 23.05 23.35 00.30 01.00 01.25 02.15

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Vsi vozovi Janka Samse, dok. odd. Moji, tvoji, najini, 1/35 Dnevnik, vreme, šport Padec Gorice, dok. film Slovenci v Italiji Poročila Pod drobnogledom, tv Lendava V katerem vesolju smo, dok. odd. Profil Poročila ob petih Zdravje Slovencev: Možganska kap Novice Utrinek: Črna z-račka, svet. odd. Pavle, ris. Pujs Pepa, ris. Vem! kviz, ponovitev Vreme Dnevnik, vreme, šport Tarča: Prvi vladni polčas Globus Odmevi, šport, vreme Osmi dan Sveto in svet: Poti duše Profil, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal

06.00 To bo moj poklic: Elektroinštalater, 1. del 06.25 Otroški kanal 07.00 Janezek in Samuel, ris. 07.05 Jani Nani, ris. 07.10 Čarli in Mimo, ris. 07.15 Timi gre, ris. 07.25 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.35 Robotki, ris. 07.45 A veš, koliko te imam rad, ris. 08.00 Bacek Jon, ris. 08.05 Zgodbe iz školjke: Zlatko Zakladko: Srebrni breg 08.45 Točka, glasb. odd. 09.40 Na lepše 10.25 Alpe, Donava, Jadran 10.50 Kino Fokus 11.00 Halo TV 11.50 Dobro jutro 15.00 Paraolimpijske igre, otvoritev, posn. 16.30 Čarokuhinja pri atu: Kras 17.05 Bela sužnja, 33/62 18.00 Halo TV 19.00 Fletni Gaji, ris. 19.10 Male sive celice, kviz 20.00 Meje svetlobe, dok. odd. 20.50 City games – Igre mest, reportaža z izbora slovenske ekipe 21.20 Misijonar, franc. film 22.50 Paraolimpijske igre: povzetek dneva 23.20 Slovenska jazz scena 23.40 Točka, glasb. odd. 00.25 Halo TV 01.20 Paraolimpijske igre, otvoritev, posn. 02.55 Zabavni kanal 05.15 Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.10 07.40 08.05 08.20 08.35 09.30 10.00 10.55 11.10 12.10 12.25 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.45 23.20 00.15

24ur, ponov. Veseli avtobuski, ris. Čebelica Maja, ris. Lovci na zmaje, ris. Anubisova hiša, nan. Tv prodaja Kuharski dvoboj tortic, am. ser. Tv prodaja Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Tv prodaja Moja mama kuha bolje! Zdravnica malega mesta, nan. Ostani z menoj, nan. Sestrske vezi, nan. 24ur popoldne Italijanska nevesta, nan. Moja mama kuha bolje! 24ur, vreme 24ur Gorski zdravnik, nan. Survivor Takle mamo, nan. 24ur zvečer Črni seznam, nan. Dekle s popolnim spominom, nan. 01.10 Razuzdanec, nan. 02.00 24ur zvečer, ponov. 02.35 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 09.00 Napovedujemo 09.05 Ministrski stol: Andreja Katič, ministrica za obrambo 10.05 Napovedujemo 10.10 Pop Corn: I.C.E, Bilbi 11.10 Videospot dneva 11.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.05 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Mladi za Veleje 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža: Poskočni muzikanti, Navihanke 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Pogovor z županom MO Velenje Bojanom Kontičem 21.50 Videospot dneva 21.55 Iz oddaje Dobro jutro 22.55 Strokovnjak svetuje: Bonton pri telefoniranju z mobilnim telefonom 23.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.55 Videostrani, obvestila

8. septembra 2016

Sobota,

9. septembra

05.55 06.00 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.55 12.25 13.00 13.30 15.00 15.10 15.40 16.35 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 22.00 23.00 23.15 00.55 01.20 02.15

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem, kviz! Zdravje Slovencev: Možganska kap Moji, tvoji, najini, 2/35 Dnevnik, vreme, šport Tarča: Prvi vladni polčas, ponov. Poročila, vreme, šport Mostovi Hidak Meje svetlobe, dok. odd. Duhovni utrip Poročila, šport, vreme Slovenski magazin Novice Infodrom, poletje 2016: Šola Kioka, ris. Vem!, kviz, ponovitev Vreme Dnevnik, šport, vreme Graška gora poje in igra 2016, 2. del Na lepše Odmevi, šport, vreme Kinoteka Sedmi pečat, šved. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal

06.00 To bo moj poklic: Elektroinštalater, 2. del 06.25 Otroški program 07.00 Janezek in Samuel, ris. 07.05 Jani Nani, ris. 07.10 Čarli in Mimo, ris. 07.15 Timi gre, ris. 07.25 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.35 Robotki, ris. 07.50 A veš, koliko te imam rad, ris. 08.00 Bacek Jon, ris. 08.05 Zgodbe iz školjke, Ribič Pepe 08.45 Točka, glasb. odd. 09.45 Na obisku 10.30 Bleščica, odd. o modi 11.00 Halo TV 11.50 Dobro jutro 14.00 Dober dan 15.00 Paraolimpijske igre, povzetek dneva 16.00 O živalih in ljudeh 16.25 Na vrtu, svet. odd. 17.05 Bela sužnja, 34/62 18.00 Halo TV 19.00 Medvedek, ris. 19.05 Nodi v Deželi igrač, ris. 19.20 Firbcologi 19.45 Infodrom 20.00 Pod skupno streho, franc. film 21.40 Mali princ, kraki film 21.55 Turbofolk pod Triglavom, dok. feljton 22.25 Paraolimpijske igre, povzetek dneva 22.55 Polnočni klub: Morala in družina nekoč in danes 00.05 Točka, glas. odd. 00.50 Halo TV 01.50 Zabavni kanal 05.40 Paraolimpijske igre, povzetek dneva

06.00 07.00 07.10 07.40 08.05 08.20 08.35 09.30 10.00 10.55 11.10 12.10 12.25 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.50 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.45 23.20 23.25 01.30 02.05

24ur, ponov. Veseli avtobuski, ris. Čebelica Maja, ris. Lovci na zmaje, ris. Anubisova hiša, nan. Tv prodaja Kuharski dvoboj tortic, am. ser. Tv prodaja Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Tv prodaja Moja mama kuha bolje! Zdravnica malega mesta, nan. Ostani z menoj, nan. Sestrske vezi, nan. 24ur popoldne Italijanska nevesta, nan. Moja mama kuha bolje! 24ur, vreme 24ur Gorski zdravnik, nan. Survivor Survivor: Na robu preživetja 24ur zvečer Eurojackpot Sostanovalka, am. film 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Naj viža: Poskočni muzikanti, Navihanke 11.20 Pogovor z županom MO Velenje Bojanom Kontičem 11.50 Videospot dneva 11.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.45 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš, Travniške rastline in gozdni plodovi 19.00 Regionalne novice 2 19.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice, S kolesom po Škotski 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Koncert Tori Tango 22.30 Videospot dneva 22.35 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.05 Videostrani, obvestila

10. septembra

05.55 Kultura 06.05 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Bine: Pravljica o duhcu 07.20 Smrkci, ris. nan. 07.450 Nodi v Deželi igrač, ris. 07.550 Fifi in Cvetličniki, ris. 08.05 Studio kriškraš: Muzej 08.30 Vetrnica, ponov. 08.35 Ribič Pepe, ponov. 08.55 Firbcologi 09.20 Male sive celic, kviz 10.05 Intan, igrani film 10.20 Infodrom 10.30 Kdo si pa ti?, 5/10 11.00 Od blizu: msgr. Alojz Uran 12.00 Tednik, ponov. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu, svet. odd. 14.30 Dragocena mokrišča, dok. odd. 15.20 Potopljena zgodovina: Koliščarske naselbine v Evropi 16.20 20. festival Dnevi poezije in vina 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Marjana Deržaj: ob 80-letnici rojstva 18.00 Z vrta na mizo, ponov. 18.30 Ozare 18.40 Zu, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Terapija, am. film 21.30 Prevara, 2/10 22.20 Poročila, šport, vreme 22.55 Omar, izraelski film 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, ponov. 01.55 Info-kanal

06.10 07.00 09.00 10.00 10.40 11.40 12.25 14.00 14.45 15.10 15.50 17.00 17.45 18.00 18.30 18.45 19.20 21.20 21.40 22.25 23.00 23.45 00.15 01.15 02.10 03.55 05.15 05.45

Točka, glasb. odd. Najboljše jutro Dober dan Bela sužnja, 30/62 Bela sužnja, 31/62 10 domačih Kajak kanu, finale sp, slalom na divjih vodah, prenos iz Tacna Paraolimpijske igre, povzetek dneva Slovenska polka 2016 Na lepše Zakaj revščina: Mi, reveži – zgodovina revščine Zakon srca, 1/14 Čarokuhinja pri atu: Kras Turbofolk pod Triglavom, dok. feljton Infodrom, poletje 2016 Kdo si pa ti?, 5/10 Košarka: kvalif. za EP 2017 (M), Kosovo : Slovenija, prenos iz Prištine Bučke, satirična odd. Zvezdana Paraolimpijske igre, povzetek dneva Večer v Palladiumu, 1/6, ponov. Aritmija, ponov. Aritmični koncert: The Stroj, ponov. Zabavni kanal Košarka: kvalif. za EP 2017 (M), Kosovo : Slovenija, posn. iz Prištine Kajak-kanu, finale sp, SL na divjih vodah, posn. iz Tacna 10 domačih, ponov. Polnočni klub: Morala in družina nekoč in danes, ponov.

POP TV 06.00 24ur, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Yoohoo in prijatelji, ris. 07.15 Robocar Poli, ris. 07.30 Gospodična Žuža, ris. 07.45 Maša in medved, ris. 07.55 Tačke na patrulji, ris. 08.20 Fun with Flupe, ris. 08.30 Lego mesto, ris. 08.35 Lego prijateljice, ris. 09.00 Winx klub, ris. 09.25 Mija in jaz, ris. 09.50 Divja brata Kratt, ris. 10.20 Ninja želve, ris. 10.45 Tv prodaja 11.00 Naša mala klinika, nan. 11.50 Naša mala klinika, nan. 12.45 Tv prodaja 13.00 Glavna sestra Hawthorne, nan. 13.55 Plesna scena, am. ser. 14.25 Survivor, ponov. 15.25 Survivor, ponov. 16.25 Survivor, ponov. 17.25 Takle mamo, 5. del 18.10 Takle mamo, 6. del 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Umri pokončno 5, am. film 21.50 Kupili smo živalski vrt, am. film 00.20 Spartak, nan. 01.25 Glavna sestra Hawthorne, nan. 02.15 Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Travniške rastline in gozdni plodovi 10.00 Ustvarjalne iskrice (168), Prvič v šolo 10.20 Napovedujemo 10.25 Videospot dneva 10.30 Iz glasbenega arhiva: Kad bi bio Bijelo dugme, 2. del 11.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.00 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Mladi za Veleje 18.40 Videospot dneva 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2413. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Iz arhiva VTV: Za prijatelje, koncert Andreja Šifrerja 22.00 Jutranji pogovori 23.00 Ministrski stol: Andreja Katič, ministrica za obrambo 00.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.30 Videostrani, obvestila

Nedelja,

11. septembra

07.00 sledi 07.05 07.10 07.20 07.30 07.35 07.45 07.55 08.05 08.10 08.20 08.35 08.45 08.55 09.05 09.30 09.35 10.00 10.10 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.30 17.00 17.20 18.40 18.50 19.00 20.00 20.50 21.40 22.10 23.45 00.50 01.15 02.10

Živ žav Ozi bu, ris. Poldi, ris. Timi gre, ris. Kioka, ris. Liki, ris. Fletni Gaji, ris. Fifi in Cvetličniki, ris. Nodi v Deželi igrač, ris. Medo in Mica, ris. Peter Zajec, ris. Traktor Tom, ris. Zu, ris. Robotki, ris. Knjiga o džungli, ris. Smrkci, nan. Pujsa Pepa, ris. Bonifacijevo poletje, ris. film Bacek Jon, ris. Med odmorom, 2/13 Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Dnevnik, šport, vreme Graška gora poje in igra 2016, 2. del, ponov. General, am. film Poročila, šport, vreme Sen znala jes, koncert Rudija Bučarja, 1. del Tilka in prijatelji, ris. Šampion Jon, ris. Dnevnik, šport, vreme Skrivnost, 2/4 Intervju Poročila, šport, vreme Vojna laži, dok. odd. V spomin na tenorista Marjana Trčka Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal

07.00 Duhovni utrip, ponov. 07.15 Glasbena matineja 08.20 Marjana Deržaj, ob 80-letnici rojstva 09.20 Bela sužnja, 32/62 10.05 Bela sužnja, 33/62 10.45 Bela sužnja, 34/62 11.45 Kajak-kanu, finale sp, SL na divjih vodah, prenos iz Tacna 13.15 Kožarka, kvalif. za EP 2017 (M), Kosovo:Slovenija, posn. iz Prištine 14.00 Paraolimpijske igre, povzetek dneva 14.30 Od Soče do Sočija – Gal Jakič, dok. odd. 15.15 Zvezdana 16.10 Igre mest, reportaža z izbora slovenske ekipe 17.00 Zakon srca, 2/14 17.55 Živali v mestu, dok. odd. 18.20 20. festival Dnevi poezije in vina 18.55 Z glasbo in s plesom, dok. odd. 19.20 Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije in Urban Stanič 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Človeško vesolje: od človečnjaka do vesoljca, 1/5 20.50 Vera (VI.), 1/4 22.25 Paraolimpijske igre, povzetek dneva 23.00 Bučke, satir. odd. 23.20 Sen znala jes, koncert Rudija Bučarja, 1. del 00.40 Kajak-kanu, finale sp, SL na divjih vodah, posn. iz Tacna 02.10 Paraolimpijske igre, povzetek dneva, ponov. 02.45 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 07.55 08.20 08.25 08.35 08.40 09.05 09.30 09.55 10.25 10.40 11.35 12.35 12.50 13.40 14.20 16.40 17.25 18.55 18.58 20.00 22.15 00.10 01.15 02.05

24ur, ponov. OTO čira čara Yoohoo in prijatelji, ris. Robocar Poli, ris. Gospodična Žuža, ris. Maša in medved, ris. Tačke na patrulji, ris. Mašine pripovedke, ris. Fun with Flupe, ris. Lego mesto, ris. Lego prijateljice, ris. Winx klub, ris. Mia in jaz, ris. Divja brata Kratt, ris. Tv prodaja Naša mala klinika, nan. Naša mala klinika, nan. Tv prodaja Glavna sestra Hawthorne, nan. Mozart v džungli, nan. Harry Potter in svetinje smrti, 2. del ang. filma Survivor: Na robu preživetja Dan najlepših sanj 24ur vreme 24ur Lovca na družice, am. film Kaj je vedela Maisie, am. film Spartak, nan. Glavna sestra Hawthorne, am. n. Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Travniške rastline in gozdni plodovi 10.00 2412. VTV magazin 10.20 Kultura, informativna oddaja 10.25 Pogovor z županom MO Velenje Bojanom Kontičem 10.55 2413. VTV magazin 11.15 Kultura, informativna oddaja 11.20 Župan z vami: JANKO KOS, župan Občine Žalec 12.20 Koncert Tori Tango 13.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 14.50 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo: Za uspeh je potrebno trdo delo 18.40 Jesen življenja: Naš dom Vransko 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop Corn: I.C.E, Bilbi 21.00 Napovedujemo 21.05 Naj viža: Poskočni muzikanti, Navihanke 22.20 Jutranji pogovori 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.50 Videostrani, obvestila

Ponedeljek, 12. septembra

06.10 06.20 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.15 10.40 11.10 11.50 12.25 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 15.45 16.20 17.00 17.30 17.55 08.00 18.15 18.25 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.35 00.45 01.10 02.05

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Z vrta na mizo, ponov. 10 domačih Vem!, kviz Kaj govoriš?=So vakeres? Moji, tvoji, najini, 3/35 Dnevnik, šport, vreme Sveto in svet: Poti duše Osmi dan Poročila Dober dan, Koroška Medo in Mica, ris. Danov Dinosvet, otr. nan. Z glasbo in s plesom, dok. odd. Poročila, šport, vreme Kdo si pa ti?, 6/10 Novice eRTeVe Zajček Belko, ris. Taksi, kviz z Jožetom Vreme Dnevnik, šport, vreme Tednik Studio city Odmevi, šport, vreme Umetnost igre: Spoletto Glasbeni večer: Za njimi stojimo Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal

06.00 To bo moj poklic: Kamnosek, 1. del 06.25 Otroški kanal 07.00 Janezek in Samuel, ris. 07.05 Jani Nani, ris. 07.10 Čarli in Mimo, ris. 07.15 Timi gre, ris. 07.25 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.35 Robotki, ris. 07.50 A veš, koliko te imam rad, ris. 08.00 Bacek Jon, ris. 08.05 Zgodbe iz školjke: Bukvožerček: Čarobni mlinček, ponov. 08.15 Zgodbe iz školjke: Buba Guba: Ptice 08.50 Točka, glasb. odd. 09.50 Igre mest, reportaža z izbora slovenske ekipe 10.35 Duhovni utrip 11.05 Halo TV 12.00 Dobro jutro 14.30 Paraolimpijske igre, povzetek dneva 15.05 Polnočni klub: Morala in družina nekoč in danes 16.15 Ljudje in zemlja 17.05 Bela sužnja, 35/62 18.00 Halo TV 19.00 Neli in Cezar, ris. 19.10 Medvedek, ris. 19.20 Nodi v Deželi igrač, ris. 19.30 Krtek, ris. 19.35 Intan, igrani film 20.00 Zadnji tango v Halifaxu(I.), 1/6 20.55 Vera (VI.), 2/4 22.30 Paraolimpijske igre, povzetek dneva 23.00 Spomini, pogov. odd. 23.50 Halo TV 00.50 Točka, glasb. odd. 01.40 Paraolimpijske igre, povzetek dneva 02.10 Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.10 07.40 08.05 08.20 08.35 09.30 10.00 10.55 11.10 12.10 12.25 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.50 18.55 18.58 20.00 21.00 22.30 23.05 00.00

24ur, ponov. Veseli avtobuski, ris. Čebelica Maja, ris. Lovci na zmaje, ris. Anubisova hiša, nan. Tv prodaja Sanjska ženska, am. ser. Tv prodaja Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Tv prodaja Moja mama kuha bolje! Zdravnica malega mesta, nan. Ostani z menoj, nan. Sestrske vezi, nan. 24UR popoldne Italijanska nevesta, nan. Moja mama kuha bolje! 24ur vreme 24ur Gorski zdravnik, nan. Dan najlepših sanj 24UR zvečer Črni seznam, nan. Dekle s popolnim spominom, nan. 00.55 Razuzdanec, nan. 01.45 24UR zvečer, ponov. 02.20 Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.30 10.35 10.40 11.30 12.00 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.05 00.35

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2413. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab., videospot dneva Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Skrbimo za zdravje: Periferna arterijska okluzivna bolezen Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami: Peter Misja, župan Občine Podčetrtek Regionalne novice 3 Iz arhiva VTV: 15 let ans. Goličnik, ponovitev 2. dela Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila

Torek,

13. septembra

05.55 06.00 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.45 12.25 13.00 13.30 14.40 15.00 15.10 15.35 15.45 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.10 18.25 18.55 19.00 20.00 20.55 22.00 23.05 00.40 01.05 01.30 02.25

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Taksi, kviz z Jožetom Obzorja duha Moji, tvoji, najini, 4/35 Dnevnik, šport, vreme Studio city NaGlas! Poročila Potepanja, tv Lendava Nodi v Deželi igrač, ris. Ribič Pepe Profil Poročila, šport, vreme Žuželke, dok. odd. Novice Utrinek: Prostorož, svet. odd. Jani Nani, ris. A veš, koliko te imam rad, ris. Taksi, kviz z Jožetom Vreme Dnevnik, vreme, šport Vzhodnoberlinska saga (III.), 3/6 Kitajsko morje – vojna za otočja, dok. odd. Odmevi, šport, vreme Pričevalci: Cirila Strojnik, pogov. odd. Profil, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal

06.00 To bo moj poklic: Kamnosek, 2. del 06.25 Otroški kanal 07.00 Janezek in Samuel, ris. 07.05 Jani Nani, ris. 07.10 Čarli in Mimo, ris. 07.15 Timi gre, ris. 07.25 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.35 Robotki, ris. 07.50 A veš, koliko te imam rad, ris. 08.00 Bacek Jon, ris. 08.05 Zgodbe iz školjke: Bine: Pravljica o duhcu 08.50 Točka, glasb. odd. 09.50 Korenine slovenskega morja, dok. film 11.00 Halo TV 11.50 Dobro jutro 14.00 Dober dan 15.00 Paraolimpijske igre, povzetek dneva 15.50 Slikovitih 55: Mito Trefalt 17.05 Bela sužnja, 36/62 18.00 Halo TV 19.00 Neli in Cezar, ris. 19.05 Medvedek, ris. 19.15 Nodi v Deželi igrač, ris. 19.25 Studio kriškraš: Muzej 19.50 Vetrnica: Uspavanka 20.00 Kolesa in avtomobili, skupaj na cesti, dok. odd. 21.00 Vera (VI.), 3/4 22.30 Paraolimpijske igre, povzetek dneva 23.00 Noč, celovečerni film 00.20 Fortitude, 3/12 01.10 Točka, glasb. odd. 01.55 Halo TV 02.50 Paraolimpijske igre, ponov. 03.20 Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.10 07.40 08.05 08.20 08.35 09.30 10.00 10.55 11.10 12.10 12.25 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.50 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30

24ur, ponov. Veseli avtobuski, ris. Čebelica Maja, ris. Lovci na zmaje, ris. Anubisova hiša, nan. Tv prodaja Sanjska ženska, am. ser. Tv prodaja Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Tv prodaja Moja mama kuha bolje! Zdravnica malega mesta, nan. Ostani z menoj, nan. Sestrske vezi, nan. 24ur popoldne Italijanska nevesta, nan. Moja mama kuha bolje! 24ur vreme 24ur Gorski zdravnik, nan. Preverjeno 24ur zvečer Črni seznam, nan. Dekle s popolnim spominom, nan. 00.25 Razuzdanec, nan. 01.20 24ur zvečer, ponov. 01.55 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 09.00 Vabimo k ogledu 09.05 Župan z vami: Peter Misja, župan Občine Podčetrtek 10.05 Iz arhiva VTV: 15 let ans. Goličnik, ponovitev21. dela 11.05 Napovedujemo 11.10 Videospot dneva 11.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.05 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo: Zakaj na študij v tujino? 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2414. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Napovedujemo 20.35 Dotiki gora: Brinjeva gora 20.55 Videospot dneva 21.00 Iz našega arhiva: Koncert ans. Vikend z gosti 22.30 Na obisku … pri Srečku Mehu 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.00 Videostrani, obvestila

Sreda,

14. septembra

05.55 06.00 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.55 12.25 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 16.25 17.00 17.25 17.55 18.10 18.15 18.25 18.55 19.00 20.05 21.40 22.00 23.05 00.40 01.05 01.30 02.30

06.00 06.25 07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.35 07.45 08.00 08.05

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Taksi, kviz z Jožetom Umetnost igre: Spoletto Moji, tvoji, najini, 5/35 Dnevnik, šport, vreme Intervju: Igor Omerza Globus Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Profil Poročila, šport, vreme Če bomo imeli srečo, bomo vsi stari, svet. odd. Novice Pipi, Pupu in Rozmari, ris. Medo in Mica, ris. Taksi, kviz z Jožetom Vreme Dnevnik, vreme, šport Bog, le kaj smo zagrešili?, franc. film Kino Fokus Odmevi, šport, vreme Posrednik, ang. film Profil, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal

04.25

To bo moj poklic: Pečar, 1. del Otroški kanal Janezek in Samuel, ris. Jani Nani, ris. Čarli in Mimo, ris. Timi gre, ris. Fifi in Cvetličniki, ris. Robotki, ris. A veš, koliko te imam rad, ris. Bacek Jon, ris. Zgodbe iz školjke: Bisergora: Kdaj pride jutri Zgodbe iz školjke: Gasilci, dok. film Točka, glasb. odd. 10 domačih eRTeVe Halo TV Dobro jutro Dober dan Paraolimpijske igre, povzetek dneva Sen znala jes, koncert Rudija Bučarja, 1. del Bela sužnja, 37/62 Halo TV Jani Nani, ris. Nodi v Deželi igrač, ris. Ribič Pepe Žrebanje Lota Košarka, kvalif. za EP 2017 (M), Slovenija:Bolgarija, prenos iz Ljubljane Bleščica, odd. o modi Paraolimpijske igre, povzetek dneva Aritmija Aritmični koncert: Srečna mladina Točka, glasb. odd. Halo TV Košarka, kvalif. za EP 2017 (M), Slovenija:Bolgarija, posn. Paraolimpijske igre, povzetek dneva Zabavni kanal

06.00 07.00 07.10 07.40 08.05 08.20 08.35 09.30 10.00 10.55 11.10 12.10 12.25 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 22.45 23.20 00.15 01.10 02.00

24ur, ponov. Veseli avtobuski, ris. Čebelica Maja, ris. Lovci na zmaje, ris. Anubisova hiša, nan. Tv prodaja Sanjska ženska, am. ser. Tv prodaja Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Tv prodaja Moja mama kuha bolje! Zdravnica malega mesta, nan. Ostani z menoj, nan. Sestrske vezi, nan. 24ur popoldne Italijanska nevesta, nan. Moja mama kuha bolje! 24ur vreme 24ur Gorski zdravnik, nan. Survior Takle mamo, nan. 24ur zvečer Črni seznam, nan. Dekle s popolnim spominom, nan. Razuzdanec, nan. 24ur zvečer, po

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30 10.35 12.05 12.30 13.00 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00 18.25 18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2414. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Videospot dneva Koncert ans. Vikend z gosti Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (169), Beležka Žogarija 3 Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Ob prazniku Mestne občine Velenje, gost Boja Kontič Regionalne novice 3 Pop Corn: Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila

08.20 08.55 09.55 10.40 11.00 11.50 14.00 15.00 15.40 17.05 18.00 19.00 19.00 19.10 19.35 19.50 21.50 22.25 23.00 23.30 00.30 01.15 02.10 03.50

21.00 21.05 22.05 22.10 23.10 23.40


NaĹĄ Ä?as, 8. 9. 2016, barve: CMYK, stran 21

DU NOYER, Paul: Paul McCartney. Pogovori od – Odrasli / 78 – Glasba

zelo prijetna tudi oÄ?em. Mladi oblikovalci se bodo razveselili oblikovanja MatevĹževega gradu, izdelanega iz (jedilne!) fiĹžolove mase. Igriva fiĹžolova solata bo razveselila otroke, ne samo z okusom, prijetno bo

ÂťBeatli so zaÄ?arali svet. In ta se nemara ne bo nikoli Ä?isto predramil.ÂŤ Paul McCartney je, na hitro povedano, eden od Beatlov. In tako ga pozna veÄ?ina ljudi po svetu. Kar je sicer Ä?ista resnica, ampak je ĹĄe mnogo veÄ? kot to. Samostojni avtor, ustanovitelj in kljuÄ?ni Ä?lan skupine Wings, pozoren sin, ljubeÄ? soprog ‌ ÄŒlovek, ki uĹživa v svojem Ĺživljenju, ki se nenehno uÄ?i in v sebi ostaja skromen. Knjiga je nastala na osnovi intervjujev, ki jih je Paul McCarney dajal Paulu Du Noyer v

od – Odrasli / 159.9 - Psihologija PsiholoĹĄka knjiĹžica, ki bi jo naj prebrala vsaka Ĺženska, sploh tiste nad petdeset. Takrat namreÄ? prideĹĄ do tega, da si ta naziv pravzaprav zasluĹžiĹĄ. ÄŒe prej kaj narediĹĄ zanj. Beseda baba v tem kontekstu ne pomeni zoprne, nekoristne in tarnajoÄ?e stare Ĺženske. Ta opredelitev dobi drug, soÄ?en pomen: to je polnokrvna, modra Ĺženska, polna humorja, soÄ?utja, poguma ter Ĺživljenjske moÄ?i. Knjiga nam ponuja razlago trinajstih lastnosti, ki naj bi jih babe gojile, da bi postale modre. Ena od njih je, kot Ĺže naslov pove, ta, da babe ne tarnajo. Zakaj? Enostavno zato, ker lahko tako popolnoma zagrenijo Ĺživljenje sebi in vsem okoli njih. Prav tako ni prav, da izsiljujejo, se prilizujejo ali celo izĹžarevajo sploĹĄno nesreÄ?nost, ob kateri se ljudje okoli njih poÄ?utijo krive in ujete. TakĹĄnih oseb pa se seveda vsi, kolikor le gre, v najveÄ?jem loku izognejo. In knjiĹžica nam pokaĹže pot, kako postati soÄ?na, kako verjeti sebi in svoji modrosti ter uĹživati dobre drobne stvari v Ĺživljenju. S temi malimi premiki se lahko veliko prispeva k harmoniji sveta. KnjiĹžica je polna dobrih nasvetov, kako se veseliti svoje Ĺženskosti.

BAN, Tatjana: Posadimo fiĹžolÄ?ek in se z njim poigrajmo ml – Mladina / 635 – Vrtnarstvo OtroĹĄki priroÄ?nik nas popelje v Ä?arobni svet, kjer igra glavno vlogo – fiĹžol. Vsem dobro poznana stroÄ?nica izhaja iz JuĹžne Amerike, kjer je imela pomembno mesto med koruzo, krompirjem, buÄ?ami in konopljo. V Evropo je priĹĄel v sredini 16. stoletja, do Slovenije je potreboval ĹĄe pribliĹžno 100 let. FiĹžolove jedi so dobre, nasitne in zdrave. Knjiga nam ponuja dva recepta, oba

ÄŒetrtek, 8. september 9.30

12.00

13.00 17.00

SIMONS, Paullina: Bronasti jezdec

BOLEN, Jean Shinoda: Babe ne tarnajo

VELENJE

11.30

poboĹžala tudi oÄ?i. Posledice kosila s fiĹžolom so lahko golobÄ?ki. KakĹĄni in zakaj pride do njih, izvemo iz knjige. V njej najdemo tudi dve ideji za igrici s fiĹžolÄ?ki; dodana je predloga za igro V knjiĹžnici s fiĹžolÄ?ki ter navodila za Ĺ tiri v vrsto. PriloĹžena je ĹĄe zgodbica FiĹžolÄ?ek, ogelÄ?ek in slamica. Kljub temu da je pred vrati jesen, se lahko poigramo s kaljenjem fiĹžola. Knjiga nas popelje tudi v ta poskus: v steklen kozarec damo kos navlaĹžene vate in nanj fiĹžolova zrna. Skrbimo za vlago in kmalu nas bo presenetilo novo Ĺživljenje.

obdobju 35 let. Je bogata paleta vsestranskega umetnika, ki je v prenekaterih izjavah razkril svojo resniÄ?no bit in bralcem pustil priti Ä?isto blizu. BrezÄ?asne in vsem dobro znane ljubezenske pesmi stresa iz rokava z izjemno lahkoto. Rokenrolu se predaja s surovo spolno energijo in agresivnostjo, ki nas kar posrka vase. In o svojem delu skromno in iskreno pove, da to paÄ? ni niÄ? kaj posebnega. ÂťKo piĹĄem, preprosto ustvarjam pesem, vendar se mi zdi, da se teme kar same pojavijo. Tako paÄ? je. Kar se ti zdi pomembno, si utre pot na papir. Videl sem nekoga, ki je pisal o umetniku, slikarju, in je rekel: ÂťVsaka slika, ki jo Ä?lovek ustvari, je slika njega samega.ÂŤ ÄŒeprav je naslikal svojo Ĺženo. Njegov jaz se prelije vanjo. Temu se res ne moreĹĄ upirati, kajti ti si tisti, ki v njej pusti svoj peÄ?at. Mislim, da je podobno s pisanjem pesmi.ÂŤ

21

PRIREDITVE

8. septembra 2016

od – Odrasli / 821-311.2 – DruĹžbeni romani V dnevu, ko je NemÄ?ija napadla Rusijo, sta se v srediĹĄÄ?u Moskve ob igri sluÄ?ajev spoznala 17-letna Tatjana Metanova ter Ä?astnik RdeÄ?e armade, Aleksander. Med njima je v hipu vzplamtel ogenj ljubezni, nepriÄ?akovan in silovit. Kot vsaka usodna ljubezen ima tudi ta na poti veliko ovir. Kaj kmalu se namreÄ? izkaĹže, da je Aleksander tudi velika ljubezen Tatianine starejĹĄe sestre DaĹĄe. In DaĹĄa ne ve niÄ? o ÂťprepovedaniÂŤ ljubezni, ki se dogaja za njenim hrbtom. V Ĺživljenja glavnih junakov kruto poseĹže vojna ter poslediÄ?no neznosna lakota v Leningradu. Prebivalci mnoĹžiÄ?no umirajo, druĹžina Metanovih je na robu preĹživetja. Tare jih mraz, lakota in sÄ?asoma tudi brezupje. V vsem tem dogajanju in trenutkih nepozornosti pa bi se utegnila razkriti skrivnost, ki jo Tatjana ter Aleksander tako skrbno varujeta in ki je prav tako uniÄ?ujoÄ?a kot vojna sama. Glavne akterje posrka neusmiljen vrtinec usode, ki za vedno spremeni svet in njihova Ĺživljenja ‌ ÂťZbogom, moje Ĺživljenje in moj dih, moje bele noÄ?i in zlati dnevi, moja Ä?ista voda in moj ogenj. Zbogom in upam, da boĹĄ naĹĄla boljĹĄe Ĺživljenje, da boĹĄ spet naĹĄla uteho in svoj neutrudni nasmeh. Ko bo tvoj ljubljeni obraz obsijal zahodni sonÄ?ni vzhod, bodi prepriÄ?ana, da to, kar sem Ä?util do tebe, ni bilo zaman. Zbogom in ohrani vero in upanje, moja Tatjana.ÂŤ

LIU, Si-yuan: Albert Einstein. DomiĹĄljija je pomembnejĹĄa od znanja ml – Mladina / 929 – Biografije Albert Einstein se je kot Ĺžidovski otrok rodil v NemÄ?iji. V mladosti je bil precej nedruĹžaben in tih. Ĺ e pri petih letih je steĹžka povedal kaj veÄ? kot eno besedo. OtroĹĄke igre ga niso zanimale, ves Ä?as je stal ob strani in otroke le opazoval. Rad pa je zlagal kocke v velikanske gradove ter iz kart zapletene stolpe. Pri petih letih pa je Albert zbolel in oÄ?e mu je za kratkoÄ?asje podaril kompas. Drobna igla v njem mu je spodbudila domiĹĄljijo in Ĺželjo, da bi to nevidno silo enkrat doumel. Albert je sovraĹžil izjemno stroga pravila, ki so se jih tiste Ä?ase morali drĹžati v ĹĄoli. Prav tako je imel velik strah pred Ä?etami, ki so korakale po ulicah. Zaradi vsega tega je postal ĹĄe bolj tih, uÄ?itelji ter vrstniki pa so ga imeli za Ä?udaka in bedaka. Njegov ventil za izraĹžanje je bila njegova druĹžina. Mati mu je odstrla prelep svet klasiÄ?ne glasbe, stric Jakob ga je popeljal v Ä?aroben svet matematike. DruĹžinski prijatelj, ĹĄtudent, pa ga je “okuĹžilâ€? z naravo in astronomijo. In Alfred je vzcvetel in poletel. Vse ostalo je zgodovina ‌ “TiĹĄina lahko skriva globoko razmiĹĄljanje, nedruĹžabnost pa Ĺželjo biti drugaÄ?en.â€? đ&#x;”˛

Stanka Ledinek

18.00 18.00 18.00

19.00

19.00 19.19

Vila Bianca, Galerija Lirikonova knjiĹžna stojnica poezije XXI. st. Dom kulture Velenje, velika dvorana Ĺ olska predstava: 11. mednarodni folklorni festival Vila Bianca Lirikonfest 2016, esejistiÄ?nodebatne refleksije gostujoÄ?ih avtorjev in prevajalcev Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Odprimo knjige, pogovor s pisateljico Antico Marijanac Galerija Velenje Odprtje razstave: Ilustracije, Marija Lucija Stupica, 1950 – 2002 GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir DruĹĄtvo NOVUS, druĹžinski center Harmonija VeÄ?er z ginekologinjo Tinkaro SrnovrĹĄnik, pogovorni veÄ?er za Ĺženske Dom kulture Velenje, velika dvorana Gala folklorni koncert: 11. mednarodni folklorni festival (Estonija, Albanija, Rusija, Slovenija) Vila Bianca Lirikonfest 2016, 13. podelitev Pretnarjeve nagrade KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica RadoĹživa Kuba, potopisno predavanje Francija Horvata

Petek, 9. september

19.00 Kardeljev trg Glasbeno - filmski veÄ?er, praznik MOV in Mestne Ä?etrti Levi breg Vzhod 21.00 eMCe plac Antologija glasbe, antika 21.00 PlaĹža na Velenjskem jezeru, Beach bar

Ilustracije Marije Lucije Stupice Velenje, 8. septembra – Nocoj ob 18. uri bodo v Galeriji Velenje odprli razstavo ilustracij Marije Lucije Stupice, ki je nastala v sodelovanju z Galerijo PreĹĄernovih nagrajencev Kranj in hÄ?erko Hano Stupica. Razstavo bodo na pot pospremili otroĹĄki pevski zbor velenjske glasbene ĹĄole in Pika NogaviÄ?ka, saj je razstava del najveÄ?jega otroĹĄkega dogajanja v Sloveniji – Pikinega festivala, ki se bo v Velenju zaÄ?el naslednji konec tedna.

Beach party

Sobota, 10. september 7.00 8.00 9.00 10.00 10.00

10.30 17.00 18.00 21.00 21.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva Mestna trĹžnica Velenje Cankarjeva ulica, Velenje BolĹĄji sejem Gasilski dom Ĺ alek, zbirno mesto Pikin planinski pohod KnjiĹžnica Velenje, zbirno mesto KnjiĹžnica Velenje, tematsko turistiÄ?no vodenje za obÄ?ane Kardeljev trg Praznovanje 57-letnice MOV in 35-letnice Mestne Ä?etrti levi breg Vzhod Galerija Velenje Galerijske sobotnice, lutkovna predstava Svinjski pastir RibiĹĄki dom ob Ĺ kalske jezeru NostalgiÄ?ni veÄ?er z MatjaĹžem OgrajenĹĄkom Amfiteater na velenjski promenadi Koncert Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega okteta s prijatelji eMCe plac Antologija glasbe, barok in renesansa PlaĹža na Velenjskem jezeru, Beach bar Beach party

Nedelja, 11. september 14.30 Dolina mlinov v Vinski Gori 10. Mlinarska nedelja

Ponedeljek, 12. september 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje 17.00 Galerija Velenjka Utrinki, odprtje fotografske razstave

Torek, 13. september

njeni prijatelji 18.00 Amfiteater na velenjski promenadi VeÄ?er plesa s Plesnim studiom N

Sreda, 14. september 17.00 KAC, Efenkova 61 Stezosledci, meseÄ?no sreÄ?anje 18.00 Velenjski grad Odprtje skupinske fotografske razstave Fotokluba F8, Pikine razstave 19.00 Park Vile Herberstein RazpoloĹžena za Pariz, predstavitev knjige in pogovor za avtorico Vesno Milek

Ĺ OĹ TANJ Petek, 9. september 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje RaÄ?unalniĹĄke urice: NajpogostejĹĄa vpraĹĄanja – individualna pomoÄ?

Petek, 9. september,

20.00 Prireditveni prostor ob MC Ĺ oP

(v primeru slabega vremena bo prireditev v nedeljo, 11. 9.)

Pozno poletni festival - Spevoigra Lumpacij Vagabundus

Ponedeljek, 12. september, 18.00 HiĹĄa mladih SvetniĹĄka pisarna SD 19.00 HiĹĄa mladih Poslanska pisarna SD

Lunine mene

Sobota, 10. september 11.00 REKS Ravne OtroĹĄki izlet v neznano

Nedelja, 11. september 14.00 Ĺ portno igriĹĄÄ?e Gaberke Turnir v malem nogometu med zaselki Gaberk

Ponedeljek, 12. september 8.00

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravje 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Torek, 13. september 19.30 Dvorana OĹ  KDK Ĺ oĹĄtanj Cvetje v jeseni

13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje 17.00 Galerija Velenje DruĹžinska urica v Galeriji Velenje, spoznavanje aktualnih razstav 17.00 KAC, Efenkova 61 Kuharska delavnica, Kako uporabimo oreĹĄÄ?ke in semena? 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta - Pika NogaviÄ?ka in

Sreda, 14. september

ja bralno kulturo. Bralni seznam bodo predstavili danes ob 17. uri v ĹĄtudijski Ä?italnici, veÄ?er pa se bo nadaljeval s pesnico in pisateljico iz BreĹžic Antico Marijanac, ki bo predstavila zadnjo knjigo z naslovom Razsuti cvetovi.

skega vodovoda odprli razstavo z naslovom Dobili smo en vodovod, en vodovod iz Belih Vod, ob obÄ?inskem prazniku, 30. septembru, pa bodo vrata vile odprli na steĹžaj.

September v vili Mayer

17.00 Ĺ portni park, Memorialna nogometna tekma med ekipo slovenskih Ĺžupanov in ekipo RaÄ?unskega sodiĹĄÄ?a RS

13.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Izdelava spletnih strani – orodje Kompozer

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 8. september,

ZaÄ?enjajo se brezplaÄ?ni teÄ?aji tenisa na mivki

9.

septembra, ob 13:49, prvi krajec

CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek, 8. 9., BiotrĹžnica • Petek, 9. 9., od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja,11. 9. ,11.00 PravljiÄ?ne urice Kaj dela oÄ?ka • Preizkusite se v spretnostni voĹžnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkiriĹĄÄ?u: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

Jubilejna mlinarska nedelja Vinska Gora, 11. september – V dolini mlinov, v Lokovini pri Dobrni, na meji med mestno obÄ?ino Velenje in obÄ?ino Dobrna, bodo Ä?lani KUD Dobrna in TD Vinska Gora v sodelovanju z ostalimi druĹĄtvi iz obeh krajev izvedli 10. Mlinarsko nedeljo, ki se bo zaÄ?ela ob 14.30. Na sprehodu po dolini bosta pri vsakem mlinu voditelja Ivica VanovĹĄek in Jaro TaĹĄler predstavila njegovo zgodovino. Poleg tega bodo Ä?lani druĹĄtva podeĹželske mladine iz Vinske Gore zmlatili in zveli pĹĄenico, ki so jo poĹželi pred dobrim mesecem, VitanjÄ?ani, pa jo bodo zmleli na mobilnem mlinu. ÄŒlanice druĹĄtva kmeÄ?kih Ĺžena bodo s slamo pokrile kozolÄ?ek, pestra ponudba pa bo tudi na stojnicah.

Velenje, 8. september – KnjiĹžnica Velenje ponovno vabi k sodelovanju pri projektu Bralna znaÄ?ka za odrasle, s katerim spodbu-

Ĺ oĹĄtanj – Vila Mayer bo z veÄ? dogodki popestrila tudi september. Z utrinki o trajnostnem bivanju in potopisnim predavanjem ter s pogledi na trajnostno mobilnost v Baltskih drĹžavah se bo vkljuÄ?ila v Evropski teden mobilnosti. Utrinke bo 16. septembra nasul Naro PetroviÄ?, poglede pa bo 19. septembra predstavila Verona Hajnrihar.V okviru Dnevov evropske kulturne dediĹĄÄ?ine bodo 21. septembra ob 85-letnici ĹĄoĹĄtanj-

Velenje, 11. septembra – V nedeljo ob 10. uri se bo na igriĹĄÄ?u PoÄ?itniĹĄkega druĹĄtva KaĹžipot na Konovem zaÄ?el brezplaÄ?ni teÄ?aj tenisa na mivki, ko bo osnove tega ĹĄporta in nekaj skrivnosti profesionalcev predstavil drĹžavni prvak. TeÄ?aj se bo nadaljeval vsako soboto ob 16. uri ob suhem vremenu. Vsak petek ob 16. uri in soboto ob 10. uri pa na igriĹĄÄ?u potekajo tudi brezplaÄ?ne prireditve druĹĄtvenega projekta Mala ĹĄola ĹĄportov za otroke in mladino do 18. leta starosti.

OVCE IN VOLKOVI

Nedelja, 11. 9., ob 10.30 - Pikin kino

MILES DAVIS

VOJNA Krigen, vojna drama, 115 minut (Danska) ReŞija: Tobias Lindholm Igrajo: Pilou AsbÌk, Tuva Novotny, Søren Malling, Dar Salim, Dulfi Al-Jabouri idr. Petek, 9. 9., ob 18.30 – mala dvor. Sobota, 10. 9., ob 20.30 – mala dvor. Nedelja, 11. 9., ob 19.00 – mala dvor.

ZaÄ?enja se osma bralna sezona

Sheep & Wolves, sinhronizirana animirana komedija, 97 minut (Rusija). ReĹžija: Maxim Volkov, Andrey Galat. Glasovi: Mirko Medved, Jaka ViĹžintin, Aleksander Golja, Tina Ogrin, Emanuela MontaniÄ?, SaĹĄo PreĹĄeren idr. Petek, 9. 9., ob 18.00 Sobota, 10. 9., ob 18.00 Nedelja, 11. 9., ob 16.00 – Pikin kino

LEDENI MORILEC: VRNITEV Mechanic: Resurrection, akcijska kriminalka, 99 minut (ZDA) ReĹžija: Dennis Gansel. Igrajo: Jason Statham, Jessica Alba, Tommy Lee Jones, Michelle Yeoh, Natalia Guslistaya idr. Sobota, 10. 9., ob 20.00 Nedelja, 11. 9., ob 18.00

Miles Ahead, glasbena biografija, 100 minut (ZDA) ReĹžija: Don Cheadle Igrajo Don Cheadle, Ewan McGregor, Emayatzy Corinealdi, Lakeith Lee Stanfield idr. Petek, 9. 9., ob 22.30 Nedelja, 11. 9., ob 20.00

ZOOTROPOLIS 3D

BEN HUR

NEVARNOST IZ GLOBINE

Sinhronizirana animirana komiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina, 108 minut (ZDA) ReĹžija: Byron Howard, Rich Moore Slov. glasovi: Lija PeÄ?nikar, Klemen Slakonja, Sebastijan Cavazza, SaĹĄa Pavlin StoĹĄić , Rok Kunaver, Lara JankoviÄ?, Tatjana Ä?urić RibiÄ?, Tilen ArtaÄ?, Jernej Kuntner idr.

Zgodovinska pustolovska drama, 141 minut (ZDA) ReĹžija: Timur Bekmambetov Igrajo: Jack Huston, Toby Kebbell, Rodrigo Santoro, Nazanin Boniadi, Ayelet Zurer, Morgan Freeman idr. Petek, 9. 9., ob 20.00

The Shallows, triler, grozljivka, 86 minut (ZDA) ReĹžija: Jaume Collet-Serra Igrajo: Blake Lively, Ă“scar Jaenada, Sedona Legge idr. Sobota, 10. 9., ob 22.00 Ponedeljek, 12. 9., ob 18.00

đ&#x;”˛

ÄŒUDEĹ˝ NA REKI HUDSON Sully, akcijska biografska drama, 90 minut (ZDA) ReĹžija: Clint Eastwood Igrajo: Tom Hanks, Anna Gunn, Laura Linney, Autumn Reeser, Aaron Eckhart, Sam Huntington, Mike O'Malley idr. Ponedeljek, 12. 9., ob 20.00 - filmsko gledaliĹĄÄ?e


Naš čas, 8. 9. 2016, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

8. septembra 2016

Nagradna križanka Mobtel

RADIO VELENJE

Zdravniški nasveti: Nuša Konec Juričič, dr. med., spec. socialne medicine in javnega zdravja z Območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje Celje. Tema: samomori

Paket brezskrbni B Že od 17,95 € na mesec*. Neomejeno kličite in pošiljajte sporočila. Internet plačate po porabi, a največ 5 € na mesec, kar vključuje 10 GB.

* več na www.telekom.si ČETRTEK, 8. septembra

Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699

Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244

Prodajalna MOBTEL Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p.

• sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 19. 9. 2016 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon in 2 majici Mobtel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.

03 898 17 50 | press@nascas.si

Postanite naročnik

Za naročnike do 8 številk zastonj!

Nagrajenci križanke »FKPV Celje«, objavljene v tedniku Naš čas dne 25. avgusta 2016, so: • Milena Prelog, Kraigherjeva 2, 3320 Velenje; • Darko Strahovnik, Goriška 42, 3320 Velenje; • Martin Lokvar, Kardeljev trg 2, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade (poslovnik) priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: FKPV TURIZEM.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 9. septembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 10. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 11. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 12. septembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30

Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 13. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PRAVI NASVETI, DOBRI NAKUPI, NOVI POSLI

SREDA, 14. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

Mednarodni sejem obrti in podjetnosti Celjski sejem, 13.-18. september 2016

NOVOSTI IN SEJEMSKE UGODNOSTI VEČ KOT 1500 RAZSTAVLJAVCEV VSE ZA GRADNJO, OBNOVO IN OPREMO DOMA

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

KAMPING, KARAVANING IN KULINARIKA

V tednu od 29. avgusta do 4. septembra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 29. avgusta do 4. septembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

BREZPLAČNI NASVETI STROKOVNJAKOV UGODNI NAKUPI, DOŽIVETJA ZA VSO DRUŽINO ugodna cena vstopnice zabava v MOSovem Outdoor Parku za vse starosti (napihljiva igrala, trampolin, zipline, zorbing, bike park …)

1976 CELJSKI SEJEM

2016

Vaš partner

www.ce-sejem.si

eCE novice

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 29. avgusta do 4. septembra (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 29. avgusta do 4. septembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka


Naš čas, 8. 9. 2016, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

8. septembra 2016

• 3-sobno stanovanje, 90,4 m2, Šoštanj, Cesta talcev, adaptirano l. 2009, 1/2 nad. Cena: 78.000,00 € ER: D (60 - 105 kWh/m2a) za lans

* samo do 30. 09. 2016 Več na www.rogla.eu

Našla sva pravo energijo za vsak dan.

ke imet

nike*

Sezonska ski karta PONEDELJEK - PETEK je še vedno najboljša: • 3-sobno stanovanje, 76,1 m2, Velenje, Koroška cesta, adaptirano l. 2011, 4/4 nad. Cena: 68.000,00 € ER: D (60 - 105 kWh/m2a)

Ste vedeli? Cesta, ki povezuje Mislinjo in Roglo je potovalni čas med njima skrajšala kar za polovico. Informacije in nakup: Unior d.d. Program Turizem, Cesta na Rogli 15, SI-3214 Zreče T 03/75 76 161, natalija.gosak@unitur.eu

mali OGLASI IŠČEM IŠČEM soplesalko, starejšo, velikosti do 163 cm. Gsm: 040 306 496

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

RAZNO DVE novi pasji uti, različne velikosti, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041 491facebook.com/UniturRogla 709.

ŽIVALI PRODAJA nesnic v nedeljo, 11. 9., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 PUJSKE, svinje in merjasca, različne teže, prodam. Gsm: 051 369 850

VISOKO breji telici prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031 825 432

evrov prodam. Primeren za trgovino, gostinstvo. Gsm: 041 714 488

NEPREMIČNINE

ODDAM

STANOVANJE, 56 m2, adaptirano 2011, delno opremljeno, prodamo. Gsm: 041 346 828 2-SOBNO STANOVANJE s kabinetom, v središču Šoštanja, 1. nads., sončna lega, zgr., 1963, prodam za 46.000 €. Gsm: 041 739 688 PROSTOR primeren za društvene dejavnosti, klub, ples, druženje ipd. oddam v najem. Garderoba za 15 oseb, ogledala, wc,www.youtube.com/uniturtv tuš, klima. Gsm: 041 714 488 GOSTINSKI lokal na dobri lokaciji, primeren za picerijo, gril pekarno, oddam v najem za 800,00 evrov. Gsm: 041 714 488 POSLOVNO stanovanjski objekt na frekvenčni lokaciji, 300 m2, 165.000,00

ODDAM dvojni grob na pokopališču Podkraj – Velenje. Gsm: 041 754 699

› Električna energija in zemeljski plin na 1 položnici. › Nižja cena energentov do konca leta 2017. › Menjava dobavitelja brez dodatnih stroškov. › Vse informacije dobite na brezplačni številki 080 21 15. www.energijaplus.si

PRIDELKI DOMAČE češplje prodam. Gsm: 031 861 865 FIŽOL češnjevec, letošnji, prodajamo na kmetiji. Gsm: 031 350 928 JEČMEN prodam po ceni 0,18 evra za kg. Gsm: 051 630 807 twitter.com/UNITUR_Resorts SENO v kockah, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

www.energijaplus.si

www.rogla.eu

GIBANJE @unitur_resorts prebivalstva UE Velenje

POROKE

Bujan Gregor, Prisojna cesta 12, Velenje in Enci Saša, Ulica Janka Ulriha 41, Velenje; Šižgorić Bojan, Kosovelova ulica 2 c, Velenje in Avbreht Valerija, Kosovelova ulica 2 c, Velenje; Kmetič Stanko, Levstikova cesta 20, Šoštanj in Pocajt Nataša, Levstikova cesta 20, Šoštanj; Spahić Mehmed, Prešernova cesta 9 a, Velenje in Šaldić Ines, Prešernova cesta 9 a, Velenje.

SMRTI Pocajt Ivan, roj. 1924, Mali Vrh 58, Šmartno ob Paki; Cegnar Silvester, roj. 1931, Efenkova cesta 10, Velenje.

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do

14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 10. in 11. 9. – Mojca Koprivc Bujan, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto.

ZAHVALA

ZAHVALA

Od nas se je nepričakovano poslovila ljuba mama, oma in tašča

ob izgubi dragega moža, očeta, brata, dedija in pradedija

HERMINA MEDVEŠEK

CIRIL PLEŠNIK

iz Velenja, Bevkova 4

iz Andraža 43, Polzela

13. 12. 1938 – 11. 8. 2016

1. 7. 1929 – 26. 8. 2016

Sem, kar sem bil. Zahvaljujemo se vsem prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ji ob In vsakdo me bo moral slovesu izkazali spoštovanje. Posebej smo hvaležni za vse izraze sočutja pozabiti. in iskreno podporo v času hudih preizkušenj. Hvala vsem, ki ste bili In vendar moram reči: prijazni sopotniki v njenem življenju in ste obogatili njeno življenje. sem in bil sem in bom, zato sem več od Žalujoči: hči Viktorija ter vnukinja Neva z mamico Heleno pozabljenja, neizmerno več od zanikanja, neskončno več od niča. (Edvard Kocbek)

DEŽURSTVA

Velenje, Ljubljana, avgust 2016

Srce je omagalo, dih je zastal, a na njega spomin bo večno ostal.

Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili do večnega počitka. Zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane sveče, cvetje, svete maše ter izrečena sožalja. Posebna zahvala govorniku g. Dragu Kolarju, častni straži Premogovnika Velenje, vsem uniformiranim rudarjem, godbi Premogovnika Velenje in zaigrani Tišini, praporščakom, gospodu župniku za opravljen pogreb, pevcem in Domu upokojencev na Polzeli. Vsi njegovi


NaĹĄ ­Ä?as, 8. 9. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 24

Sprehod med okusi Tokrat so se mediteranski okusi meĹĄali z jesenskimi – Pleskavice na ploĹĄÄ?ah, klobase nad Ĺžerjavico, v loncih pa rezanci – Teklo je pivo, vino in koktajli

Promenada okusov postala stalnica, saj so jo pretekli petek priredili Ĺže drugiÄ? v tem letu.

Izbrani okusi jedaÄ?e in pijaÄ?e

Tina Felicijan

Kot veÄ?ina veÄ?jih mest je tudi Velenje uvedlo kulinariÄ?no trĹžnico posebnih jedi lokalnih gostincev in drugih ponudnikov hrane in pijaÄ?e. KaĹže, da bo

Na veÄ? kot dvajsetih stojnicah se je predstavilo dvanajst kuharjev, slaĹĄÄ?iÄ?arjev in toÄ?ajev iz Ĺ aleĹĄke doline in bliĹžnje okolice, ki so v svojih priloĹžnostnih kuhinjah na prostem pripravljali za to priloĹžnost izbrane glavne jedi, sladice in

pijaÄ?e. PrviÄ? sta sodelovali Herbika s ponudbo zdrave hrane in Ĺ ili testenine z novimi izdelki, ki sta jih s polivkami obogatila lanskoletna zvezdniĹĄka ĹĄefa Tilen Stropnik in TjaĹĄa Koren. Promenada okusov je tudi tokrat bila priloĹžnost za okuĹĄanje edinstvenih jedi, ki jih restavracije nimajo na svojih dnevnih jedilnih listih. Spodbuja namreÄ? k ustvarjalnosti kuharjev, ki lahko stopijo iz obiÄ?ajnih smernic in eksperimentira-

jo s sestavinami, zaÄ?imbami in pripravo. Pester je bil tudi izbor vin, razliÄ?nih vrst piva, koktajlov in ostalih kreativnih napitkov.

Izziv gostincem in povabilo gostom

Poleg doĹživetij ob odprtih kuhinjah na prostem, novih okusih in urbanih piknikih je namen Promenade okusov predvsem promocija vseh, ki si v dolini

Dimnikarja ĹĄe ne bo treba klicati

S kolesom po 3. razvojni osi Sedem kolesarjev mladinske iniciative za 3. razvojno os je prekolesarilo traso severnega kraka med Prevaljami do prikljuÄ?ka na avtocesto A1 pri Ĺ entrupertu – Ĺ tevilni so se jim pridruĹžili na posameznih odsekih

Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav je dvignila saje, a so se te hitro polegle

Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 4. septembra – Kolesarji mladinske iniciative za 3. razvojno os so se v nedeljo zbrali na mejnem prehodu Holmec in kolesarili po njenem severnem kraku. Ustavili so se v Prevaljah, Ravnah na Koroťkem, Dravogradu, Slovenj Gradcu, Graťki gori,

â?ą

ÂťPodpira nas veÄ? kot 7.000 podpisnikov peticije, ki smo jo predali podpredsedniku vlade in ministru za infrastrukturo Ĺže lani.ÂŤ

Velenju, Ĺ oĹĄtanju, Ĺ martnem ob Paki, BraslovÄ?ah, pot pa zakljuÄ?ili v Ĺ entrupertu. Prekolesarili so 60 kilometrov dolgo pot, zanjo so s postanki potrebovali dobrih ĹĄest ur. ÂťNamen naĹĄega kolesarjenja je poslati sporoÄ?ilo, da nestrpno priÄ?akujemo, da bo drĹžava v tem

Povsod, kjer so se ustavili, so razvili transparent.

letu sprejela drĹžavni prostorski naÄ?rt na relaciji Ĺ entrupert–Velenje, ki je osnova za to, da se bo hitrocestna povezava zgradila tudi do KoroĹĄke,ÂŤ pravi AljaĹž Vrhovnik, vodja mladinske iniciative za 3. razvojno os: Ob poti so sreÄ?ali kar nekaj podpornikov. Nekateri so se jim s kolesom pridruĹžili na posameznih odsekih, drugi so jih spodbujali z aplavzi. Med njimi so bili tudi predstavniki oblasti, poslanci, Ĺžupani, gospodarstveniki ... V Velenju jih je sprejela

in se jim pridruĹžila na delu poti podĹžupanja Breda Kolar: ÂťTudi tako je treba opozarjati na nujnost Ä?imprejĹĄnje umestitve 3. razvojne osi v drĹžavne naÄ?rte in Ä?imprejĹĄnji pristop k izgradnji. Mladi imajo pravico zahtevati pogoje za Ĺživljenje, razvoj, za delo v kraju, kjer Ĺživijo, mi pa jih moramo v njihovih prizadevanjih podpirati.ÂŤ Da je podpora Mestne obÄ?ine Velenje pri tem zelo pomembna, poudarjajo v iniciativo povezani mladi. Nedeljsko kolesarjenje je bila

prizadevajo za obogatitev kulinariÄ?ne ponudbe, in povabilo obÄ?ank in obÄ?anov, da si privoĹĄÄ?ijo obede v restavracijah in gostilnah. To je za gostince tudi svojevrsten izziv, saj morajo nekoliko drugaÄ?e pripravljeno hrano tudi zanimivo dekorirati in postreÄ?i gostom, ki so postali Ĺže pravi gurmani in previdno izbirajo med pisanimi jedmi. Take sveĹžine, kot jo ponuja Promenada okusov, pa si Ĺželijo tudi na dnevnih jedilnikih. đ&#x;”˛

ena od aktivnosti, da pridejo na cilj. Sicer pa vseskozi razmiĹĄljajo, kako na inovativen mladosten naÄ?in opozoriti javnost in vlado na nujnost te povezave, s katero bi prepreÄ?ili tudi beg moĹžganov iz regije. V nadaljevanju aktivnosti bodo prikazali tudi nekaj kratkih filmov, ki govorijo o tem, kako je videti pot KoroĹĄcev v Ljubljano. ÂťNa razliÄ?ne naÄ?ine Ĺželimo spodbuditi javnost, da se zave, kako nujen za naĹĄe Ĺživljenje je ta projekt.ÂŤ đ&#x;”˛

Julija je vlada na predlog ministrstva za okolje in prostor izdala spremembe in dopolnitve uredbe o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav. Predpisala je obvezne meritve ter najviĹĄje dovoljene izpuste tudi za sobne kurilne naprave, kot so ĹĄtedilniki, lonÄ?ene peÄ?i in odprti kamini na les. Zaradi odzivov stroke in javnosti pa so se na ministrstvu Ĺže odloÄ?ili, da bodo pred uveljavitvijo teh meritev v gospodinjstvih uredbo ĹĄe spremenili.

Meritve bo treba naĹĄtudirati

RazĹĄirjena samogradnja in prodaja neustreznih (enosobnih) peÄ?i v trgovinah, pa tudi evropski standardi so povzroÄ?ili, da bodo dimnikarji po novem merili njihove izpuste, na osnovi katerih bodo inĹĄpekcijske sluĹžbe odredile ustrezno prilagoditev

Koncert slovenske identitete, kulture ‌ Ĺ martno ob Paki, od 2. do 5. septembra – Na povabilo Kulturnega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki, tamkajĹĄnjega moĹĄkega pevskega zbora Franca KlanÄ?nika in javnega zavoda Mladinski center Ĺ martno ob Paki so se konec tedna mudili v Ĺ martnem ob Paki Ä?lani DruĹĄtva Slovencev Kredarica iz Novega Sada. V delegaciji so bili predvsem Ä?lani meĹĄanega pevskega zbora in moĹĄke pevske

skupine. Ob tej priloĹžnosti so jih gostitelji v sodelovanju s ĹĄmarĹĄkimi turisti popeljali na ogled znamenitosti lokalne skupnosti, v soboto zveÄ?er pa so se skupaj z domaÄ?im moĹĄkim zborom predstavili na koncertu. ObÄ?instvo v dvorani so navduĹĄili, saj so mnogi ocenili, da je bil to koncert slovenske identitete, kulture in nacionalnega ponosa.

MeĹĄani pevski zbor iz Novega Sada je navduĹĄil s slovenskimi ljudskimi in tudi zabavnimi pesmimi.

Predsednica upravnega odbora druĹĄtva Kredarica Novi Sad Elza Ajduković nam je povedala, da ĹĄteje druĹĄtvo veÄ? kot 1.700 Ä?lanov, od tega je aktivnih veÄ? kot polovica. Njegov osnovni cilj je negovanje slovenske identitete, slovenske kulture in slovenskih navad. Poleg meĹĄanega pevskega zbora in moĹĄke pevske skupine delujeta v druĹĄtvu ĹĄe igralni ansambel, recitatorski kroĹžek, ponosni so na bogato knjiĹžnico, izdajajo tudi bilten. ÂťAktivnosti je veÄ?, za nas pa je najpomembnejĹĄe uÄ?enje slovenskega jezika, kar podpirajo tudi slovensko ministrstvo za izobraĹževanje, Zavod RS za ĹĄolstvo in Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in v svetu. Slovenski jezik negujemo Ĺže pri najmlajĹĄih otrocij.ÂŤ Povabilo oziroma gostovanje, kot je bilo v Ĺ martnem ob Paki, je zanje zelo pomembno. Z njim so skupine v druĹĄtvu nagrajene za celoletno delo, hkrati jim veliko pomeni prisrÄ?nost, odnos, ki ga obÄ?utijo ob obisku domovine. ÂťNa ta naÄ?in rojaki, ki Ĺživijo v matiÄ?ni domovini, lahko zaznajo, da je nacionalni ponos med Slovenci v zamejstvu velik in bi bil lahko tudi pri njih ĹĄe veÄ?ji,ÂŤ je med drugim ĹĄe dejala Elza Ajduković. đ&#x;”˛

Tp

naprave ali prepovedale njihovo uporabo. To naj bi blagodejno vplivalo na kakovost zraka predvsem na degradiranih obmoÄ?jih, priÄ?akujejo na ministrstvu. Na Obrtno-podjetniĹĄki zbornici Slovenije pa so takoj opozorili, da je tako spisana in potrjena uredba neĹživljenjska, saj bodo problematiÄ?ne tako meritve kot prilagoditve. Predvsem v starejĹĄe peÄ?i bo treba vrtati luknje za merilne naprave, marsikatero pa razkopati, da bodo lahko ugotovili, kako je sestavljena in kje lahko potekajo meritve. V odprte kamine pa naj sploh ne bi bilo mogoÄ?e vgraditi filtra. Poleg tega iz tujine poroÄ?ajo, da meritve ĹĄe niso zanesljive, saj se rezultati razliÄ?nih merilnih naprav na istih kurilnih napravah zelo razlikujejo. Po zadnjih informacijah bodo zato na ministrstvu najpozneje prihodnje leto izdelali metodologijo za izvajanje meritev, zato bodo dimnikarji ĹĄli na teren ĹĄele takrat.

V starinske peÄ?i bodo ĹĄe lahko nalagali drva

Sprva bodo lastniki naprav oproĹĄÄ?eni meritev, nato pa bodo izpusti morali ustrezati mejnim vrednostim, ki so veljale v Ä?asu nakupa. Medtem bodo lahko trgovci prodajali le kurilne naprave na plinasto in trdo gorivo, ki delujejo po predpisih o najviĹĄjih dovoljenih izpustih trdih delcev in ogljikovega monoksida. Merjenje izpustov, morebitna sanacija ali ugaĹĄanje pa ne bodo potrebni, Ä?e je kurilna naprava edini vir ogrevanja stanovanjskih prostorov ali je bila izdelana oziroma postavljena pred letom 1950. Tako se lastnikom vikendov, ki jih ogrevajo le kruĹĄne peÄ?i, za zdaj ni treba bati, da v njih ne bodo smeli kuriti. Na Velenjskem gradu in v drugih enotah Muzeja Velenje trenutno ne uporabljajo nobene take naprave. Ĺ˝e v preteklosti, ko so v peÄ?eh ali KavÄ?nikovi dimnici zakurili ob posebnih priloĹžnostih, so se namreÄ? sreÄ?ali z zakonodajnimi predpisi in varnostnimi ukrepi ter drugimi omejitvami. Se pa ob vseh teh omejitvah, ki jih Evropa sprejema, mnogi Ĺže spraĹĄujejo, Ä?e ne bodo birokrati kmalu priĹĄli z novo odredbo, ki bo prepovedala uporabo klasiÄ?nih Ĺžarov in podobnih kuriĹĄÄ?. đ&#x;”˛ tf


36 2016