Page 1

NaĹĄ ­Ä?as, 18. 7. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (16/26 ºC) delno oblaÄ?no, moĹžen deĹž, v soboto (16/28 ºC) in nedeljo (18/30 ºC) obÄ?asno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 18. julija 2019â€

ĹĄtevilka 28 | leto 66â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

V Cirkovcah so divje pele Ĺžage

cena 1,90 â‚Ź

Evropa je letos Ĺže izkoristila zaloge rib Mira ZakoĹĄek

19

3

V Cirkovcah je bilo v soboto veselo, zabavno in pouÄ?no. Tekmovanje gozdarjev in lesarjev so vzeli krajani za svojega. NavduĹĄeno so jih bodrili in đ&#x;”˛ J. Miklavc se z njimi veselili. â€

GoriĹĄka cesta dobila novo podobo Skoraj pol milijona je stala celovita obnova GoriĹĄke ceste v Velenju. V soboto so jo Ĺže odprli za promet, z deli pa v glavnem zakljuÄ?ili. đ&#x;”˛

Hiti, ki povezujejo generacije Velenje, 13. julij – Festival Velenje je nizu ÂťuspeĹĄnih in ambientalnih poletnih koncertovÂŤ v vrtu vile Herberstein dodal koncert glasbene skupine Bajaga i Instruktori, ki je Ĺže 35 let v vrhu balkanske rock scene. Zaigrali so najveÄ?je hite, ki so blizu tako starejĹĄemu kot mlajĹĄemu obÄ?instvu, pa tudi nekaj manj

prepoznavnih skladb, ki jih prav tako odlikujejo rock‘n‘roll ritmi, sintpop vloĹžki, sledi balkanskega melosa in etna, liriÄ?na besedila, bodisi polna humornega pripovedniĹĄtva s politiÄ?no noto bodisi ljubezensko obarvana. đ&#x;”˛

tf, foto: Ksenija Mikor

mz

V petek velika zabava Velenje – V sklopu 35. Poletnih kulturnih prireditev bo v petek, 19. julija, ob 21. uri na Titovem trgu v Velenju nastopila sarajevska rock skupina Zabranjeno puťenje.

Poletje je, Ä?as dopustov, Ä?as, ko si bolj pogosto, kot obiÄ?ajno radi privoĹĄÄ?imo ribje dobrote. Pa ob tem bolj malo razmiĹĄljamo, kako nespametno je naĹĄe ravnanje tudi na podroÄ?ju ribje populacije in naĹĄe nenasitne potroĹĄnje. Tudi na tem podroÄ?ju namreÄ? Ä?loveĹĄtvo niti pribliĹžno ne postopa ekoloĹĄko. Pravzaprav nam Ĺže sam sprehod ob morju zelo jasno ÂťpoveÂŤ, da ribe izginjajo. ÄŒe smo jih ĹĄe pred desetletjem lahko obÄ?udovali, imamo danes le ĹĄe redko to sreÄ?o. Na izginjanje rib kaĹžejo tudi uradne statistike in dejstvo, da je Evropa Ĺže do prvih dni tega meseca za letos porabila Âťsvoje zalogeÂŤ rib in je torej odvisna od uvoza. Od danaĹĄnjega dne je Evropa tako, da bi zadostila svoje potrebe, odvisna od ribjega uvoza. Evropejci uĹživamo veliko veÄ? rib, kot jih lahko nalovimo ali vzgojimo v domaÄ?ih vodah. VeÄ? kot polovica naĹĄe letne potroĹĄnje prihaja iz tujine, od tega polovica iz drĹžav v razvoju. PovpreÄ?no vsak Evropejec na letni ravni zauĹžije 22,7 kg rib. NajveÄ? rib na prebivalca pojedo na Portugalskem (55,3 kg), v Ĺ paniji (46,2 kg), Litvi (44,7 kg), v Franciji (24,4 kg) in na Ĺ vedskem(33,2 kg). Slovenec povpreÄ?no poje 10,8 kg rib na leto, tudi Hrvati pojedo manj rib kot je povpreÄ?je EU (18,4 kg). NiĹžja potroĹĄnja pomeni tudi laĹžje zagotavljanje potreb iz domaÄ?ih virov, zato so HrvaĹĄka, Nizozemska, Estonija in Irska edine drĹžave, ki imajo dovolj „lastnih“ rib oziroma lahko zadovoljijo lastno potroĹĄnjo. LetoĹĄnji dan odvisnosti od rib, je v primerjavi z letom 2000, nastopil dobra dva meseca prej. Ĺ e pred 30 leti smo imeli zalog do oktobra. Po ocenah Evropske komisije je 41 odstotkov ribjih zalog prelovljenih, v Sredozemlju je ta ĹĄtevilka 88 odstotna. Poleg tega prekomerni ulov vpliva na drĹžave v razvoju, kjer je ogroĹžen obstoj 800 milijonov ljudi. Svetovni znanstveniki Ĺže leta opozarjajo, da je predivji komercialni ribolov v nekaterih morjih veÄ? kot zdesetkal ribjo populacijo. VeÄ? kot oÄ?itno je, da je Ä?as, da ukrepamo tudi na tem podroÄ?ju. Tudi morja bi morala imeti vestne ribiÄ?e (takĹĄne, kot jih imamo v naĹĄem neposrednem okolju, ki ne le lovijo, ampak skrbijo tudi za nadaljnji Ĺživelj. Stanje namreÄ? kar kliÄ?e k ukrepanju in znanstveniki predlagajo obÄ?utno omejitev ali pa celo nekajletno popolno opustitev ribolova v najbolj ogroĹženih obmoÄ?jih. In kaj lahko storimo mi? Povsod dvigujmo svojo ekoloĹĄko zavest. Vpletimo jo v vsakdanje Ĺživljenje, odloÄ?itve in ravnanje. Za naĹĄ boljĹĄi jutri, za boljĹĄi jutri vseh, ki prihajajo za nami. đ&#x;”˛

PoÄ?itniĹĄko delo Velenje, Ĺ oĹĄtanj – V Mestni obÄ?ini Velenje so za projekt poÄ?itniĹĄkega dela ÄŒisto moje Velenje, ki poteka Ĺže 17. leto, prejeli okoli 200 vlog. Trenutno so vsi termini zapolnjeni, vkljuÄ?enih je okrog 170 dijakov, vseeno pa ne bodo zavrnili nobene vloge, saj se vsako leto nekaj mladih odloÄ?i, da kljub odobritvi ne bodo delali. Za opravljanje poÄ?itniĹĄkega dela se lahko prijavijo vsi dijaki, ki imajo stalno prebivaliĹĄÄ?e v mestni obÄ?ini Velenje. V Ĺ oĹĄtanju so za poÄ?itniĹĄko delo, ki poteka pod sloganom Mladi lepĹĄajo Ĺ oĹĄtanj in okolico, prejeli 80 vlog in vsem ugodili. Prvi dve skupini, v eni je bilo 14 poÄ?itnikarjev, v eni 11, sta z delom Ĺže zakljuÄ?ili. Prva nova skupina po ĹĄtirinajstdnevnem predahu nadaljuje đ&#x;”˛ mkp s poÄ?itniĹĄkim delom 29. julija.â€

V soboto, 20. julija, ob 20.15 na stadionu ob velenjskem jezeru RUDAR : MARIBOR


NaĹĄ ­Ä?as, 18. 7. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

18. julija 2019

Jadran je zakon v vseh oblikah

LOKALNE novice

Letos predvidoma le ĹĄe dve seji velenjskega obÄ?inskega sveta

Nekaj nakljuÄ?no izbranih in bolj izpostavljenih Ĺ aleÄ?anov smo vpraĹĄali, kje bodo ali pa so Ĺže dopustovali letos

Velenje – Po programu, ki si ga je zastavil velenjski obÄ?inski svet, se bodo na sejah letos dobili le ĹĄe dvakrat, in sicer v novembru in decembru, Ä?e se seveda ne bo zgodilo kaj posebnega. Imeli pa bodo ĹĄe slavnostno sejo, ki bo posveÄ?ena obÄ?inskemu prazniku in 60-letnici mesta. Na njej bodo podelili tudi letoĹĄnja najviĹĄja obÄ?inska priznanja.

Milena KrstiÄ? – Planinc

đ&#x;”˛

mz

BliĹža se letoĹĄnji redni remont Velenje – Tako kot vsako leto bo Komunalno podjetje Velenje tudi letos konec julija opravilo redni letni remont distribucijskega sistema toplote Ĺ aleĹĄke doline. Remont bo, kot je sedaj Ĺže v navadi, potekal kratko in sicer od petka 26. do nedelje 28. julija. đ&#x;”˛

Nov prehod za peĹĄce na KidriÄ?evi cesti Velenje – KidriÄ?eva cesta je bila Ĺže doslej prepredena z razliÄ?nimi prehodi za peĹĄce, zato od voznikov terja previdno in s predpisi usklajeno voĹžnjo. Sedaj je na njej urejen ĹĄe nov prehod

okolja in ĹĄirijo obzorja. Kako pa bo v tem Ä?asu pri gasilcih? Bo ĹĄlo brez njega, glede na to, Vedno je zanimivo vedeti, kje poÄ?itnice da imajo okoli gasilskega doma gradbiĹĄÄ?e in preĹživljajo drugi. Malo iz Ä?istega firbca, se Ĺže piĹĄejo scenariji malo pa zato, ker vÄ?asih s tem za kakĹĄne od za prireditve in goprihodnjih dobiĹĄ idejo tudi sam. Medtem ko vori za proslavo ob smo poizvedovali za drugimi informacijami, 140-letnici? MeĹžnar smo koga od tistih na drugi strani povpraĹĄali pravi, da se ni treba tudi, kje bo ali pa je Ĺže poÄ?itnikoval. bati. Ravnateljica Vrtca Vojko Bricman, Ĺ oĹĄtanj mag. Milepoveljnik druĹĄtva, na Brusnjak si bo se je z dopusta Ĺže pred jesenjo nabivrnil, na zalogi pa rala novih moÄ?i v bodo imeli tudi poNacionalnem parku veljnika obÄ?inskega Paklenica. Pravi, da gasilskega poveljjo to okolje vedno stva Borisa GoliÄ?napolni z energijo, nika, ki ga dopust pravzaprav z zalogo ĹĄe Ä?aka. Letos na energije, ki jo priPagu. nese ĹĄe domov in pride prav v Ä?asu, ko je z PodĹžupan Mestne njo suĹĄa. Vsak dan bo po planinskih poteh obÄ?ine Velenje Peprehodila od 18 do 25 kilometrov, obÄ?udoter Dermol prisega vala naravo in razmiĹĄlja o lepih in pozitivnih na kampiranje. stvareh. Za kaj drugega na poÄ?itnicah tudi ni Kateri kamp in prostora! na katerem od jaPredsednik Prodranskih otokov bo stovoljnega gasilskeosvojil letos, ni poga druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj vedal. Kampiranje – mesto Klemen ga pritegne, ker je MeĹžnar jo bo letos to naÄ?in Ĺživljenja, z druĹžino mahnil ki mu je blizu. Je le v Zadar. Pravi, da drugaÄ?e, Ä?e si ves gredo vsako leto Ä?as v naravi. ÄŒe je drugam, ker radi zraven ĹĄe dobra druĹžba, riba na gardeli in spoznavajo nova tisto, kar k njej paĹĄe pa ‌ Ni, da bi se prito-

za peĹĄce z ustrezno prometno signalizacijo ter talnimi oznaÄ?bami, ki omogoÄ?ajo peĹĄcem varno preÄ?kanje ceste. Vrednost del je znaĹĄala 27 tisoÄ? evrov z DDV. đ&#x;”˛

ZaÄ?ele so se sodne poÄ?itnice Ljubljana, 15. julija – V ponedeljek so se zaÄ?ele sodne poÄ?itnice, ki trajajo mesec dni. V tem Ä?asu bodo sodne dvorane veÄ?inoma samevale, vendar pa delo ne bo popolnoma zastalo. SodiĹĄÄ?a tudi v tem obdobju opravljajo naroke in odloÄ?ajo o nujnih zadevah. đ&#x;”˛

mkp

Prireditveni prostor obsega 46 tisoÄ? m2 Velenje – ObmoÄ?je novega prireditvenega prostora in odra ob Velenjskem jezeru je zakoliÄ?eno, zaĹĄÄ?itna ograja je postavljena in prva dela se zaÄ?enjajo na veÄ? kot 46 tisoÄ? m2 velikem obmoÄ?ju. Ocenjena vrednost projekta znaĹĄa 8,8 milijona evrov, od tega bo v viĹĄini dobrih 6 milijonov evrov sofinanciran z evropskimi in drĹžavnimi sredstvi. đ&#x;”˛

mz

Vsakemu ĹĄolarju pet zvezkov Velenje – V zaÄ?etku ĹĄolskega leta bodo dobili velenjski ĹĄolarji (osnovno in srednjeĹĄolci) pet, v prvih treh razredih osnovne ĹĄole pa po tri zvezke. LetoĹĄnje naslovnice so posveÄ?ene 60-letnici mesta. Mestna obÄ?ina Velenje bo skupaj podarila 22 tisoÄ? 52-listnih zvezkov, za kar so namenili dobrih 14.500 evrov. đ&#x;”˛

mz

Ĺ e nepovratna sredstva za Ä?istilne naprave Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje ĹĄe ni razdelila vseh nepovratnih sredstev za izgradnjo malih komunalnih Ä?istilnih naprav. Vsak posameznik, ki ima stanovanjski objekt na obmoÄ?ju, kjer ni urejen centralni kanalizacijski sistem, lahko zaprosi za 1000 nepovratnih evrov. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5 % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15 %, polletne 11 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 5 % popusta.

mz

Ĺževal. Komaj Ä?aka in obljublja, da se ne bo. Ĺ oĹĄtanjskega Ĺžupana Darka Meniha pa smo pri naĹĄtevanju morali ustaviti: Âťnajprej grĹĄka Kreta, potem slovenska Izola, potem, ko pride hÄ?i Helena iz Avstralije avstrijski Dunaj, potem ...ÂŤ. Kaj pa to pomeni, smo ga vpraĹĄali, glede na to, da smo vajeni, da Ĺžupan dopuste preĹživlja v svojem uradu in ga od tam dolgo ni uspelo zvabiti niti Ĺženi. ÂťIzgleda, da je moj obrambni mehanizem zaÄ?el malo popuĹĄÄ?ati,ÂŤ se je zasmejal. Ĺ˝upan Ĺ martnega ob Paki Janko KopuĹĄar pa se je z dopusta Ĺže vrnil. Z druĹžino in prijatelji je jadral po Dalmaciji. ÂťBilo je kratko, ampak sladko, Ä?eprav je bila voda slana,ÂŤ pravi. ÄŒez poletje pa bo ĹĄel ĹĄe na kakĹĄen krajĹĄi izlet in obiskoval dogodke in prireditve, ki se mu bodo ponujali. Ne samo v domaÄ?em kraju, ampak ĹĄirĹĄe po Sloveniji. Na njih se vedno dobi kakĹĄna dobra ideja, ki zna priti kdaj prav. đ&#x;”˛

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Vse veÄ? znanja v mladih glavah LaĹĄko-velenjska zaveza – Od Celja do Ufe - Pivo in pajs – Dvorec, podhod, cesta ÂťDolgo vroÄ?e poletjeÂŤ se nadaljuje, razen ko je vetrovno, hladno in deĹževno. Nadaljuje se s tem tudi prireditvena loterija: bo – ne bo. Bodo vremena organizatorjem se vendarle kaj bolj razjasnila?! So pa Ĺže bolj vedri obrazi veÄ?ine naĹĄih maturantov, ko so zvedeli za sadove svojega uÄ?enja. Lahko smo ponosni nanje, saj so se letos ĹĄe bolj izkazali in vse manj je takih, ki mature v prvem roku niso opravili. Treba je priznati: naĹĄa mladina ima res nekaj v svojih glavah! In upajmo, da bodo to zadrĹžali. Tudi ko odrastejo. Vreme je malo straĹĄilo tudi najveÄ?jo slovensko ÂťveselicoÂŤ, turistiÄ?no-etnoloĹĄko-cvetliÄ?no-zabavno prireditev Pivo in cvetje v LaĹĄkem. Prehudo ni bilo, tako da se je veliko obiskovalcev lahko veselo zabavalo. Resno stvar pa je preĹživela laĹĄko-velenjska zakonska naveza, na ohceti po starih ĹĄegah sta se resno vzela domaÄ?inka Barbara in Nejc iz Velenja. Na to laĹĄko prireditev prihaja tudi precej tujcev, predvsem mladih, ki so Ĺželjni zabave ob dobri glasbi. Na prireditvi je bila tudi delegacija mesta Novigrad iz HrvaĹĄke, s katerim LaĹĄko prijateljuje Ĺže nekaj let. LaĹĄÄ?ani jim bodo obisk vrnili v soboto, ko bo v tem turistiÄ?nem kraju tradicionalna Slovenska noÄ?. Slovenci so ta kraj Ĺže kar nekako vzeli za svojega, saj ustvarijo kar 40 odstotkov vseh noÄ?itev. Mednarodno se uveljavljajo tudi Celjani. Mladi. Prav v soboto so svoje ĹĄportno sreÄ?anje v Ufi konÄ?ali mladi, ki so se v tem ruskem mestu udeleĹžili mednarodnih iger ĹĄolarjev. To so bile Ĺže 53. tovrstne igre, prve so bile leta 1968 prav v Celju. Letos je sodelovalo veÄ? 1200 mladih ĹĄportnikov iz tridesetih drĹžav in so prerasle v pravo mnoĹžiÄ?no sreÄ?anje ĹĄportnikov – otrok z vsega sveta. V znamenju piva je seveda ĹĄe vedno tudi Ĺ˝alec. Zaradi mokrega in hladnega vremena so obiskovalci sicer malo manj Ĺžejni, jim pa Ĺ˝alÄ?ani ponujajo ĹĄe veÄ? drugega. Pripravili so kulinariÄ?no turo Pivo in pajs. Pivo in pivske prigrizke. UdeleĹženci takĹĄnih tur, ki vodijo od Fontane piv do mikro pivovarne, nekaterih gostiĹĄÄ? z domaÄ?imi prigrizki, si lahko privoĹĄÄ?ijo hmeljarski burger, babiÄ?ine Ä?eĹĄpljeve cmoke in ĹĄe marsikaj drugega. Novo pridobitev za popestritev Ĺže tako razvejane turistiÄ?ne dejavnosti je dobila tudi RogaĹĄka Slatina. Odprli so postajaliĹĄÄ?e za veÄ? avtodomov ter ĹĄe eno mesto za pol-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ? Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

njenje elektriÄ?nih avtomobilov. Vse to so uredili v sestavi projekta Popotnikom prijazna turistiÄ?na destinacija. Sicer pa je RogaĹĄka Slatina lani in letos Ĺže pridobila priznanji za zeleni turizem in trajnostni razvoj v turizmu. Turizmu naj bi namenili tudi ĹĄmarski dvorec JelĹĄingrad. Pisali smo Ĺže o kalvariji tega nekoÄ? lepega dvorca, ki je (podobno kot grad v PodÄ?etrtku) v lasti dediÄ?ev nekdanjih srbskih lastnikov, delno pa nekaterih domaÄ?ih posameznikov. Zdaj naj bi se zanj zanimal znani ĹĄmarski trgovec. Vsi, ki bi radi lepĹĄo prihodnost tega dvorca, upajo, da bo tokratni poskus vendarle uspel in bi v Ĺ marju pri JelĹĄah v dvorcu JelĹĄingrad dobili mamljiv objekt za turizem in ĹĄe kaj. Seveda je objekt potreben temeljite prenove, saj ga je zob Ä?asa resno nagrizel. BliĹže reĹĄitvi veÄ?letnega problema so v Ĺ torah. Ĺ˝e prejĹĄnji mesec so zaÄ?eli graditi podhod pod ĹželezniĹĄke proge med Celjem in Mariborom. S to ureditvijo, ki je del projekta obnove Ĺželeznice med Zidanim Mostom in Mariborom, bodo tako ukinili nivojski prehod, ki je domaÄ?inom povzroÄ?al veliko nevĹĄeÄ?nosti. Dejansko gre za nadgradnjo celotne ĹželezniĹĄke postaje v Ĺ torah, dela naj bi po napovedih konÄ?ali konec leta. Pomembne gradnje naj bi se jeseni lotili tudi v Celju – gradnje vsaj dela Ĺže velikokrat napovedane dela severne vezne ceste vsaj med naÄ?rtovanim stanovanjskim centrom DeÄ?kova ter Cesto na OstroĹžno v dolĹžini skoraj 500 metrov. Ob tem bodo na stiÄ?iĹĄÄ?u na OstroĹžnem zgradili tudi kroĹžiĹĄÄ?e ter obnovili del te ceste. Ob novi cesti bodo zgradili tudi kolesarske steze in ploÄ?nike. NaloĹžba bo veljala skoraj dva milijona evrov, slaba Ä?etrtina bo Âťevropskega denarjaÂŤ, nekaj bo primaknila drĹžava, glavnino pa celjska obÄ?ina. Pa ĹĄe to: v letoĹĄnjem dokaj deĹževnem vremenu je zelo dobro, Ä?e Ä?im veÄ? stvari spravimo pod streho. V prenesenem in dobesednem pomenu. Tako so v Ĺ˝alcu naÄ?rtovali, da bodo ĹĄe pred zaÄ?etkom sezone piva spravili pod streho podeĹželsko trĹžnico ob Fontani piv. Pa je izvajalcem malo ponagajal deĹž in ĹĄe kaj. In objekt ter projekt zamujata pot pod streho.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d. NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo! Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.


NaĹĄ ­Ä?as, 18. 7. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

CESTE

18. julija 2019

Sodobno prenovljena GoriĹĄka cesta Skoraj 500 tisoÄ? evrov je znaĹĄala prenova GoriĹĄke ceste, komunalne infrastrukture na tem obmoÄ?ju ter izgradnja ploÄ?nika in kolesarske poti – Za obnove in vzdrĹževanje cest in komunalne infrastrukture namenja obÄ?ina letno kar 14 milijonov evrov Mira ZakoĹĄek

ObseĹžna naloĹžba v GoriĹĄko cesto v Velenju je zakljuÄ?ena. V zadnjih mesecih je ta terjala od krajanov na tem obmoÄ?ju sicer nekaj potrpljenja, a zagotovo se je poplaÄ?alo. Dobili so sodobno cesto, ploÄ?nike, kolesarsko stezo in prenovljeno komunalno infrastrukturo. ÂťMoram reÄ?i, da smo lahko zadovoljni, da smo dela v roku in dobro opravili. Konec prejĹĄnjega tedna je bilo zaradi sobotne slabe vremenske napovedi potrebnega kar nekaj prilagajanja, tako da smo precej del, med drugim tudi asfaltiranje, opravili Ĺže pred sobotnim nalivom,ÂŤ je povedal vodja Urada za komunalne dejavnosti Tone Brodnik. Ĺ˝e v sredo je dobila GoriĹĄka cesta grobo asfaltno prevleko, v Ä?etrtek so na fino asfaltirali tudi Ĺže ploÄ?nik, kolesarske poti pa v petek in soboto. Tako kot je pri velikih projektih Ĺže kar tradicionalno, je bila tudi tukaj ob koncu velika gneÄ?a, a konec dober, vse dobro. Cesta je zakljuÄ?ena in seveda odprta za promet. KakĹĄno malenkost pa bodo ĹĄe morali opraviti v prihodnjih dneh.

in tako dolgoroÄ?no naÄ?rtujemo, o vseh naÄ?rtovanih posegih pa obvestimo vse ostale. To se nam zdi zelo pomembno, saj vsi skupaj prihranimo, prepreÄ?imo pa tudi nepotrebno ponovno razkopavanje cest, kar se je v preteklosti pogosto dogajalo in seveda tudi jezilo obÄ?ane,ÂŤ pravi Brodnik.

Obnovili tudi celotno komunalno omreĹžje

V Ä?asu prenove GoriĹĄke so tako obnovili kar 500 metrov vodovodnega omreĹžja, 152 m meĹĄane kanalizacije, 496 m meteorne in

fekalne kanalizacije, zgradili so tri prekope in zamenjali toplovodne cevovode ‌ Na Ĺželjo krajanov so ob cesti na vrtaÄ?e zgradili tudi ploÄ?nik. ÂťTreba je vedeti, da je veliko komunalnega omreĹžja v obÄ?ini starega tudi 50 in veÄ? let in ob vsaki takĹĄni rekonstrukciji se odloÄ?amo za zamenjave,ÂŤ dodaja Brodnik.

Za naloĹžbo pol milijona evrov

Tone Brodnik, vodja Urada za komunalne dejavnosti: ÂťNa Gorici smo opravili res veliko delo in mislim, da smo upoĹĄtevali veÄ?ino Ĺželja tamkajĹĄnjih krajanov. V prihodnjem letu nas Ä?aka ĹĄe obnova dela meteorne kanalizacije, zaradi katere prihaja do vdorov vode v hiĹĄe.ÂŤ

Je pa ta obnova, ki je ÂťteĹžkaÂŤ 500 tisoÄ?akov, eden redkih projektov, ki jih skoraj v celoti financira Mestna obÄ?ina Velenje, pravzaprav vse razen kolesarskih poti, ki sodijo v tako imenovani projekt Vzhod, s katerim bodo zgradili ali pa zarisali kar 10 kilometrov poti za kolesarje. Ta projekt s 400

Prenov se lotevajo celovito

Tako kot je v Mestni obÄ?ini Velenje Ĺže desetletna praksa, se vseh takĹĄnih prenov lotevajo v sodelovanju z vsemi, ki imajo na tistih obmoÄ?jih pod zemljo kakrĹĄnekoli vĂłde (komunala, telekomunikacije ‌) Tudi v tem primeru je bilo tako. ÂťS komunalo, ki je v naĹĄem solastniĹĄtvu, vse te aktivnosti Ĺže tako

Foto JoĹže Miklavc Pred napovedanim sobotnim deĹževjem je dobila GoriĹĄka cesta Ĺže v sredo prevleko grobega asfalta

V Ĺ aleku nasproti osnovne ĹĄole bodo v celoti zamenjali toplovodno kineto in cevovod in tu zgradili tudi novo kolesarsko stezo.

tisoÄ? evri sofinancira drĹžava, prav toliko pa prispeva tudi obÄ?ina. Za obnovo GoriĹĄke so iz proraÄ?una namenili dobrih 250 tisoÄ? evrov, 100 tisoÄ? je ĹĄlo iz najemnin komunalne infrastrukture, 100 tisoÄ? pa iz projekta izgradnje kolesarskih poti.

njih, saj z njo izboljĹĄamo standard obÄ?anom, pa tudi polepĹĄamo naĹĄe mesto,ÂŤ je ponosen Brodnik, ki seveda tudi v teh poletnih dneh skrbno bdi nam vsem, kar se dogaja.

V Ĺ aleku menjavajo toplovodno kineto

Letno nameni Mestna obÄ?ina Velenje za komunalne dejavnosti kar 14 milijonov evrov. Med 7 in 8 milijoni je namenjeno naloĹžbam, preostanek pa vzdrĹževanju (cest, mesta, zelenic, Ä?iĹĄÄ?enju mesta, zimski sluĹžbi ‌). Tako kot na vseh drugih podroÄ?jih se tudi v komunali drĹžijo naÄ?ela, da med 50 in 60 odstotki razpoloĹžljivih sredstev namenijo naloĹžbam.

V bliĹžini osnovne ĹĄole v Ĺ aleku ta Ä?as menjavajo celotno toplovodno kineto in cevovod, na tem obmoÄ?ju pa bodo zgradili tudi kolesarsko pot (ta sodi v isti sklop kot prej omenjena kolesarska pot ob GoriĹĄki cesti. ÄŒaka pa jih je kar nekaj posodobitev posameznih cestnih odsekov po krajevnih skupnostih, ĹĄe posebej na obmoÄ?ju Konovega in Ĺ martnega. ÂťVeselimo se prav vsake od

Za hitro cesto zdaj ni veÄ? ovir

Pred nedavnim je ustavno sodiĹĄÄ?e na podlagi zahteve obÄ?in Polzela in BraslovÄ?e odloÄ?ilo, da uredba o drĹžavnem prostorskem naÄ?rtu za odsek tretje razvojne osi Ĺ entrupert-Velenje ni v neskladju z ustavo, zdaj je zavrglo tudi pobudo za presojo ustavnosti omenjene uredbe, ki jo je vloĹžila skupina

obÄ?anov Ĺ martnega ob Paki. Ustavno sodiĹĄÄ?e je namreÄ? soglasno presodilo, da skupina obÄ?anov s prvopodpisano Marijo Medved ne izkazuje pravnega interesa za zaÄ?etek postopka za ocene ustavnosti omenjenega dokumenta. S tem in z objavljeno odloÄ?itvijo bo lahko tako Dars postopke za gradnjo za veÄ?ino prebivalcev teĹžko priÄ?akovane hitre ceste proti Velenju in KoroĹĄki nadaljeval.

Tako zdaj torej ni veÄ? ovir za intenzivno pripravo gradnje hitre ceste tudi na relaciji Ĺ entrupert–Velenje. ÂťSeveda smo upali, da bo odloÄ?itev takĹĄna, a dela so seveda vseeno zastala, saj je bilo treba poÄ?akati na to odloÄ?itev,ÂŤ pravi velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ?.

â?ą

Hitro cesto si v tukajĹĄnjem okolju Ĺželimo Ĺže dve desetletji, zdaj pa naj bi gradnja vendarle stekla, na dveh odsekih v velenjski obÄ?ini Ĺže letos.

Ta odloÄ?itev ustavnega sodiĹĄÄ?a, je torej jasno sporoÄ?ilo Darsu, da intenzivno vodijo vse potrebne postopke. Sicer pa po informacijah, ki jih je pridobil KontiÄ?, to Ĺže tudi delajo. Tako Ĺže intenzivno sklepajo pogodbe z lastniki zemljiĹĄÄ? in nepremiÄ?nin, ki

đ&#x;”˛

Želijo podaljťanje vkopa hitre ceste

Ustavno sodiĹĄÄ?e zavrnilo tudi pobudo skupine krajanov Ĺ martnega ob Paki – Priprave na gradnjo lahko zdaj intenzivno steÄ?ejo – Odkupljenih Ĺže kar nekaj nepremiÄ?nin – V Stari vasi si Ĺželijo pokritega vkopa Mira ZakoĹĄek

Za komunalno ureditev 14 milijonov evrov

leĹžijo na oziroma ob obmoÄ?jih, kjer bo tekla bodoÄ?a hitra cesta. Postopki potekajo brez veÄ?jih teĹžav, se pa vsi zavedajo, da so za marsikoga zelo teĹžki. So pa odĹĄkodnine primerne, tako da si bodo z njimi lahko zagotovili tudi za v prihodnje primerne bivalne pogoje oziroma kupili nadomestna zemljiĹĄÄ?a. Projekt podpira podobno kot prej vlada dr. Mira Cerarja, tudi vlada Marjana Ĺ arca. Aktivnosti torej uspeĹĄno potekajo, si pa na velenjski obÄ?ini Ĺželijo, da bi prisluhnili Ĺželjam krajanov Stare vasi, ki si Ĺželijo na svojem obmoÄ?ju pokrit vkop ceste, tako kot je bilo prvotno tudi predvideno. ÂťRes bi bil poseg v prostor sicer pregrob, saj bi obmoÄ?je pri stadionu dobesedno razdelil v dva dela,ÂŤ pravi KontiÄ?, ki pa se tudi dobro zaveda, da je treba pri tem upoĹĄtevati tudi naravne danosti tega terena in strokovnjakov, ki bodo ocenili, kako globoko je mogoÄ?e spustiti cesto v zemljo, da ne bi imeli teĹžav z vodo. đ&#x;”˛

Velenje – DruĹĄtvo ÂťCivilna iniciativa – Odbor za Ä?isto in zdravo okoljeÂŤ KS Stara vas si s podporo uprave Mestne obÄ?ine Velenje prizadeva v obstojeÄ?o traso tretje razvojne osi vkljuÄ?iti podaljĹĄanje pokritega vkopa na obstojeÄ?i trasi v neposredni bliĹžini Ĺ portno-rekreacijskega centra, stadiona in nogometnega igriĹĄÄ?a. Z izgradnjo hitre ceste bo izveden grob poseg v varovalni gozd celotnega mesta Velenje, prav tako gre za poseg v sam Ĺ portno-rekreacijski center, kjer bo veÄ? hrupa in zaradi izpuhov poslabĹĄano bivanje v tem okolju. Prizadeta bo stanovanjska soseska Ĺ˝abja vas in rekreacijske povrĹĄine. S podaljĹĄanjem pokritega vkopa bi velik del teĹžav odpravili. V projektni dokumentaciji ni predvidenih nobenih omejitvenih ukrepov za hrup in izpuh (PM2.5), ki je z najnovejĹĄimi zdravstvenimi raziskavami uvrĹĄÄ?en v prvo skupino strupenosti. V druĹĄtvu upajo na podporo Mladinske iniciative iz KoroĹĄke in politike, saj se bo gradnja hitre ceste ob morebitnem neupoĹĄtevanju zahtev gotovo zavlekla. V prvi fazi skuĹĄajo javnost seznaniti, za kakĹĄen poseg v okolje gre (skuĹĄajo ohraniti veÄ?ji del gozda), saj ĹĄe vedno predstavlja pregrado za veter in izpuĹĄne pline, ne samo za sosesko, ampak tudi za Ĺ portno-rekreacijski center in konÄ?no tudi za samo mesto. ÄŒe se njihovi zahtevi ne bo prisluhnilo in skuĹĄalo ugoditi, bodo v drugi fazi uporabili skrajen ukrep – drĹžavljansko nepokorĹĄÄ?ino, v zadnji pa se aktivno vkljuÄ?ili v izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, s katero bi izgradnjo hitre ceste gotovo za nekaj Ä?asa đ&#x;”˛ ustavili.â€


NaĹĄ ­Ä?as, 18. 7. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Na poletnem veÄ?eru o zgodovini Hotela Paka

GOSPODARSKE novice Slovenija raste hitreje od evropskega povpreÄ?ja

Hotel Paka ima bogato zgodovino, je pa tlakoval tudi pot tukajĹĄnjemu turistiÄ?nemu razvoju

Evropska komisija ocenjuje, da bo letoĹĄnja gospodarska rast v EU 1,4-odstotna; njena napoved za Slovenijo kaĹže, da se bo ta znaĹĄla v zgornji tretjini drĹžav EU in naj bi zrasla za 3,2 odstotka. Na prvem mestu (sedem mest pred nami) naj bi bila Malta s predvideno rastjo 5,3 odstotka, tik za nami pa HrvaĹĄka z rastjo 3,1 odstotka. Inflacija bo v Sloveniji po napovedih komisije 1,7-odstotna, v prihodnjem letu pa bo znaĹĄala dva odstotka.

Mira ZakoĹĄek

Velenje, 11. julija – Na velenjskem gradu nadaljujejo s pogovori v Ä?ast 60-letnice mesta Velenja. Na tokratnem so gostili kolektiv Hotela Paka, ki ima bogato in pomembno tradicijo. Njegova zgodovina je bila tesno povezana z razvojem mesta in gonilo turistiÄ?nega razvoja tistega Ä?asa celotnega tukajĹĄnjega okolja. To sta skozi pogovor, ki ga je vodila direktorica Muzeja Velenje Mojca Ĺ˝evart, slikovito pripovedovala Anica Oblak, znana turistiÄ?na delavka in odliÄ?na barmanka, nekdaj pa zaposlena tudi v Hotelu Paka ter sedanji direktor Gorenja Gostinstvo Stanko BrunĹĄek. Hotel Paka je takrat vodil odliÄ?en menedĹžer in gostinec Mitja Lap. Hotel je postavil ob bok najboljĹĄim slovenskim hotelom, goste pa pritegnil med drugim z odliÄ?nim barskim programom. Prihajali so iz vseh koncev Slovenije in tudi tujine. Oblakova se ga spominja kot zelo strogega, a uspeĹĄnega. To je zahteval tudi od svojih zaposlenih, ki so se morali strogo drĹžati vseh pravil, tudi o osebni urejenosti. ÂťÄŒe ÂťmaĹĄnicaÂŤ ni bila prav zavezana ali je predpasnik stal malo po strani, te je poklical in te poslal, da se urediĹĄ. To je veljalo tudi za sploĹĄno urejenost,ÂŤ se spominja Oblakova, ki dodaja, da so se tudi zelo veliko izobraĹževali, in sicer v ĹĄtevilnih uspeĹĄnih hotelih takratne Jugoslavije. Ko so se vrnili z izobraĹževanja, je priÄ?akoval, da vse to v praksi tudi uporabijo in tudi prenesejo na svoje sodelavce. Na osnovi tega sodelovanja so oblikovali tudi posebno ekipo, v kateri

Zaposlenost je ugodna

Anica Oblak, Stanko Brunťek in Mojca Ževart

je bila tudi Oblakova, za streĹžbo najbolj petiÄ?nih gostov. Tako se je Anica pogosto udeleĹževala slavij v Ljubljani, na Brionih ‌ Visoke goste pa je stregla seveda tudi v Hotelu Paka. Velenje je bilo takrat velik socialistiÄ?ni Ä?udeĹž in zato tudi pogosto obiskovano. Sam predsednik Tito ga je s svojimi gosti obiskal nekajkrat, prihajali pa so tudi ĹĄtevilni drugi z vrha politiÄ?nega Ĺživljenja takratne Jugoslavije. S postreĹžbo pa tudi nastanitvijo so jih v Hotelu Paka vedno navduĹĄili. ÄŒasi so se spreminjali, z njimi

pa tudi Hotel Paka, ki se je pred dobrima dvema desetletjema znaĹĄel v teĹžavah. Takrat ga je prevzelo Gorenje Gostinstvo, ki ga je temeljito prenovilo in nadgradilo, v ospredje pa postavilo kongresni turizem. Ĺ e vedno pa ostaja ta hotel, ĹĄe posebej s svojo kavarno, srediĹĄÄ?e tukajĹĄnjega druĹžabnega Ĺživljenja. Petdesetletnico mesta so denimo obeleĹžili s torto Velenje, ki je ena najbolj priljubljenih tortic ĹĄe danes (po slaĹĄÄ?icah so znani daleÄ? naokoli), in koktajlom. Seveda pa so

zraven vedno, ko se v mestu kaj zanimivega dogaja, pravi direktor Stanko BrunĹĄek. Lani so obeleĹžili 20-letnico prenovljenega hotela in ob tej priloĹžnosti posneli tudi film o Hotelu Paka. Avtorica je sodelavka Muzeja Velenje Pina Ĺ pegel. Njen film so si tokrat obiskovalci tudi lahko ogledali. Seveda pa so lahko poskuĹĄali ĹĄtevilne dobrote, na katere so v Hotelu Paka zelo ponosni, oÄ?itno pa jih imajo radi tudi gostje, saj si jih pogosto privoĹĄÄ?ijo. đ&#x;”˛

V Sloveniji smo imeli najniĹžjo brezposelnost leta 2008, ko je bilo v povpreÄ?ju 63.216 brezposelnih. Junija letos je bilo ĹĄtevilo registrirano brezposelnih 70.747, kar je ĹĄe precej daleÄ? od te bolj idealne ĹĄtevilke, vendar pa je to v zadnjih letih najbolje in je kar 5,8 odstotka manj kot v primerljivem obdobju lani. Nastajajo pa vse veÄ?ja strukturna neskladja med ponudbo in povpraĹĄevanjem. Napoved zavoda za drugo polovica leta kaĹže, da bo do konca leta najveÄ? zaposlovanja v gradbeniĹĄtvu in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih. Trenutno pa delodajalci iĹĄÄ?ejo predvsem Ä?istilce, streĹžnike in gospodinjske pomoÄ?nike, voznike teĹžkih tovornjakov in vlaÄ?ilcev ter prodajalce.

Gorenje na kolektivnem dopustu V Gorenju so izvajali v teh dneh pred kolektivnim dopustom, ki bo trajal od zaÄ?etka prihodnjega tedna pa do 11. avgusta, sklepni del kadrovskega prestrukturiranja. Od prvotno naÄ?rtovanih 270 preseĹžnih delavcev so z mehkimi metodami zmanjĹĄali ĹĄtevilo na 80. Tem so ponudili drugo delo v proizvodnji. Tistim, ki se za to ne bodo odloÄ?ili, bodo odpovedi vroÄ?ali jutri, 19. julija, tisti, ki bodo sprejeli ponudbo za drugo delo, pa bodo lahko zaÄ?eli delati v proizvodnji takoj oziroma do 13. avgusta, ko je zadnji rok, da potrdijo odloÄ?itev. Tudi Ä?e ponudbe ne bodo sprejeli, obdrĹžijo vse pravice iz brezposelnosti in iz odpovedi iz poslovnih razlogov.

Nova lakirnica Magne Ĺ tiri mesece po zagonu proizvodnje so uradno sveÄ?ano odprli Magnino lakirnico v obÄ?ini HoÄ?e-Slivnica. S sveÄ?anim odprtjem lakirnice je Slovenija postala 29. drĹžava na zemljevidu tistih, v katerih ima Magna proizvodne obrate, ki skupaj zaposlujejo pribliĹžno 170.000 ljudi. V hoĹĄkem obratu jih sluĹžbuje nekaj veÄ? kot 200, njihovo ĹĄtevilo pa naj bi se podvojilo najpozneje do leta 2022. Ali bo Magna izpeljala tudi drugo in tretjo fazo projekta, ki vkljuÄ?uje izgradnjo celovite avtomobilske tovarne z najmanj tisoÄ? zaposlenimi, pa ostaja ĹĄe neodgovorjeno vpraĹĄanje, Ä?eprav se je na zaÄ?etku govorilo predvsem o tej moĹžnosti.

Cetis bo vodil dr. Peter Groznik

Obiskovalci so lahko poskusili dobrote, ki jih danes pripravljajo v hotelu Paka.

Celjsko tiskarsko podjetje Cetis bo odslej vodil Peter Groznik. Groznik je med drugim znan kot nekdanji Ä?lan uprave Gorenja in glavni izvrĹĄni direktor KD Skladov ter kot nekdanji nadzornik NLB, Telekoma Slovenije in Pivovarne LaĹĄko. Zdaj je direktor druĹžbe MSIN, ki je veÄ?inski lastnik Cetisa.

OBRAÄŒUN KOMUNALNIH STORITEV JANUARJUNIJ 2019 ZA INDIVIDUALNE HIĹ E Uporabnike komunalnih storitev obveĹĄÄ?amo, da je Komunalno podjetje Velenje izvedlo obraÄ?un komunalnih storitev za individualne hiĹĄe za obdobje januar-junij 2019. Skupno je bilo izstavljenih 6.882 obraÄ?unov. 2.948 uporabnikov je prejelo obraÄ?un v dobro v skupni vrednosti 93.138,49 â‚Ź, kar predstavlja 2,50 % prihodkov realizacije za individualne hiĹĄe v obdobju januar-junij 2019; 3.934 uporabnikov je prejelo obraÄ?un v breme v skupni vrednosti 159.258,36 â‚Ź, kar predstavlja 4,27 % realizacije za individualne hiĹĄe v obravnavanem obdobju. Znesek obraÄ?unov v dobro se uporabnikom upoĹĄteva pri naslednjih meseÄ?nih akontacijah oz. raÄ?unih.

Pregled obraÄ?unov v breme in dobro uporabnikov je razviden iz naslednjih podatkov:

ObraÄ?un v EUR 0,00 - 50,00

KoroĹĄka cesta 37/b 3320 Velenje

18. julija 2019

Ĺ tevilo obraÄ?unov – dobro uporabnikov

Ĺ tevilo obraÄ?unov – breme uporabnikov

2.476

3.021

50,00 – 100,00

266

484

100,00 – 150,00

110

193

150,00 – 200,00

48

103

200,00 – 350,00

28

89

350,00 – 500,00

14

25

6

19

2.948

3.934

nad 500,00 SKUPAJ

Avtomobilska industrija Ĺže Ä?uti krizo V avtomobilski industriji Ĺže Ä?utijo prihod krize in ponekod Ĺže zmanjĹĄujejo ĹĄtevilo delavcev, zapirajo nekatere obrate ter se intenzivno pripravljajo na prihod nove tehnologije. Bavarska, ki je moÄ?no odvisna od avtomobilske industrije, bi v prihodnjih petih do desetih letih zaradi e-mobilnosti lahko izgubila okoli 50.000 delovnih mest. Tako so izraÄ?unali v InĹĄtitutu za ekonomske raziskave Ifo. Ĺ˝e pred Ä?asom je sorodna ĹĄtudija pokazala, da bi bilo lahko v celotni nemĹĄki avtomobilski industriji leta 2035 okoli 114.000 delovnih mest manj kot danes, saj elektriÄ?na vozila zahtevajo manj sestavnih delov. TeĹžave v avtomobilski industriji bomo verjetno moÄ?no obÄ?utili tudi v Sloveniji.

Kostak in Gorenje Surovina v boj z odpadki Ljubljana – KrĹĄki Kostak bo v sodelovanju z Gorenjem Surovina v sklopu interventnega odvoza odpeljal tudi odpadno embalaĹžo iz delov zahodnega in osrednjega konca drĹžave. Kot razkriva nedavno objavljena pogodba, bo tudi tokrat cena odvoza 131,40 evra za tono. Partnerja sta bila edina, ki sta se prijavila na razpis; samo ta sklop bo stal dobrih 600.000 evrov. Za odvoz odpadne embalaĹže iz gorenjske in goriĹĄke statistiÄ?ne regije ter dela osrednjeslovenske in primorsko-notranjske statistiÄ?ne regije pa zanimanja izvajalcev po dveh razpisih ĹĄe vedno ni bilo. Enako velja za odpadne nagrobne sveÄ?e po vsej drĹžavi. Zato so se na okoljskem ministrstvu odloÄ?ili izvajalca najti s postopkom pogajanj. đ&#x;”˛

mz

Energetski sektor lani znova z dobrim poslovanjem Ljubljana, Ĺ oĹĄtanj – FinanÄ?no poslovanje slovenskega energetskega sektorja je bilo lani znova dobro, kaĹže analiza Gospodarske zbornice Slovenije. Prodaja se je poveÄ?ala za 4,2 odstotka na 13,9 milijarde evrov, kar je bila ponovno najviĹĄja vrednost v zgodovini. Dodana vrednost je porasla za 1,4 odstotka na 1,2 milijarde evrov. Rezultate đ&#x;”˛ mkp pa je kazilo poslovanje TEĹ . â€


NaĹĄ ­Ä?as, 18. 7. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

18. julija 2019

PodjetniĹĄtvo potrebuje boljĹĄi ugled v druĹžbi Na pogovor smo povabili direktorja Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice mag. Francija Kotnika Mira ZakoĹĄek

Gospodarska slika tukajĹĄnjega gospodarstva za lansko leto ni ugodna, saj izkazujejo gospodarske druĹžbe okoli 200 milijonov izgube. VaĹĄ komentar? ÂťÄŒe gledamo izkljuÄ?no statistiÄ?ne podatke, smo lahko zelo zaskrbljeni, a je po mojem mnenju treba na te podatke gledati malce bolj analitiÄ?no. V tem primeru ugotovimo, da razmere vendarle niso tako kritiÄ?ne, nasprotno, ugotovimo lahko, da je stanje tukajĹĄnjega gospodarstva relativno stabilno. Negativni rezultat je namreÄ? nastal v majhnem ĹĄtevilu druĹžb, ki pa imajo velik vpliv na celoten rezultat regijskega gospodarstva. Za omenjeno izgubo obstajajo tehtni razlogi. V doloÄ?enih panogah Ĺže poteka prestrukturiranje, ki je bilo nujno potrebno in smo ga tudi priÄ?akovali. Osebno verjamem, da se bodo v doglednem roku razmere izboljĹĄale in da bo poslovanje regijskega gospodarstva v prihodnje bistveno boljĹĄe, kot kaĹžejo ĹĄtevilke v tem trenutku.ÂŤ Kako pa kaĹže letoĹĄnje leto? Ĺ tevilk seveda nimate, se pa verjetno veliko pogovarjate z vodilnimi gospodarstveniki tukajĹĄnjega okolja? ÂťÄŒe pogledamo najprej v segment predelovalne industrije, ki je daleÄ? najveÄ?ji v strukturi gospodarstva naĹĄe regije, lahko reÄ?emo, da so razmere kljub skeptiÄ?nim napovedim za letos ĹĄe vedno razmeroma ugodne. Izjema je avtomobilska panoga, ki se ohlaja, kar pomeni, da se naroÄ?ila dobaviteljem avtomobilskih proizvajalcev zmanjĹĄujejo, a ne tako radikalno, da bi morali govoriti o krizi. Seveda so razmere na razliÄ?nih trgih razliÄ?ne, vsi pa dnevno spremljamo, kaj se dogaja med najveÄ?jimi gospodarskimi velesilami, kajti vsak nov protekcionistiÄ?ni ukrep lahko ima negativen uÄ?inek tudi za slovensko gospodarstvo.ÂŤ Kako pa Ä?utite novega lastnika v Gorenju? ÂťV tem trenutku ne Ä?utimo nobenih neposrednih vplivov na delovanje zbornice zaradi omenjene spremembe lastniĹĄtva. Verjamemo, da novi lastnik Gorenja

dobro pozna poslanstvo gospodarske zbornice, iz Ä?esar izhaja potreba ter nenazadnje druĹžbena odgovornost za Ä?lanstvo v najveÄ?ji in najvlivnejĹĄi gospodarski asociaciji v Sloveniji. Sicer pa v zbornici uspeĹĄno izvajamo program, ki smo ga potrdili na skupĹĄÄ?ini, in prepriÄ?an sem, da ga bomo do konca leta tudi uresniÄ?ili.ÂŤ

podporo gospodarstvu in se zavzema za konkurenÄ?no poslovno okolje. Tudi za naprej verjamem, da bomo delovali tako uspeĹĄno kot doslej.ÂŤ Kako pa je s Ä?lanstvom zdaj, ko je to prostovoljno? ÂťNa reprezentativnost naĹĄe zbornice v pogojih prostovoljnega Ä?lanstva smo lahko ponosni, saj naĹĄi Ä?lani predstavljajo dve tretjini celotnega gospodarstva regije, merjeno po ĹĄtevilu zaposlenih, tri Ä?etrtine gospodarstva regije, merjeno po obsegu prihodkov, in ĹĄtiri petine gospodarstva SAĹ A regije, merjeno po vrednosti sredstev.ÂŤ

â?ą

Za regijsko izgubo preteklega leta obstajajo tehtni razlogi, saj v doloÄ?enih panogah Ĺže poteka prestrukturiranje, ki je bilo nujno potrebno in je bilo priÄ?akovano.

Franci Kotnik

O 40-letnici vaĹĄe zbornice smo Ĺže poroÄ?ali, kako pa vi ocenjujete to obdobje? ÂťObeleĹžitev 40-letnega jubileja, vkljuÄ?no z 20. podelitvijo priznanj za najboljĹĄe inovacije, je bil teĹžiĹĄÄ?ni dogodek naĹĄega delovanja v prvem polletju. OdloÄ?itev,

â?ą

V praksi se je pokazalo, kako dobro je medsebojno o sodelovanje, ĹĄe posebej s SAĹ A Inkubatorjem.

da so se gospodarstveniki savinjsko-ĹĄaleĹĄkega obmoÄ?ja leta 1979 odloÄ?ili za ustanovitev gospodarske zbornice, se je v minulih ĹĄtirih desetletjih izkazala za pravo. Je pa naĹĄa zbornica v slovenskem merilu nekaj posebnega, saj edina ne zajema statistiÄ?ne regije, ne glede na to pa uspeĹĄno izvaja vse naloge v

Je pa vaĹĄ Ä?lan BoĹĄtjan Gorjup predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Je to dobro tudi za tukajĹĄnjo zbornico? ÂťNa to, da predsednik GZS prihaja iz naĹĄe zbornice, smo zelo ponosni, dokaz, da je v tej funkciji uspeĹĄen, pa je prepriÄ?ljiva ponovna izvolitev na skupĹĄÄ?ini GZS maja. BoĹĄtjan Gorjup ima jasno vizijo in cilje, kaj Ĺželi doseÄ?i, vse to pa tudi uspeĹĄno uresniÄ?uje. Zaradi naĹĄega osebnega znanstva je vÄ?asih olajĹĄana komunikacija z gospodarsko zbornico v Ljubljani.ÂŤ Kar nekaj gospodarskih zdruĹženj – gospodarska in obrtna zbornica, SaĹĄa inkubator, klub podjetnikov – je organiziranih v tem okolju. Kako sodelujete z njimi? ÂťOdliÄ?no, pri Ä?emer moram ĹĄe posebej izpostaviti odliÄ?no sodelovanje s SaĹĄa inkubatorjem. Direktorica Karla Sitar je v tem mandatu tudi Ä?lanica naĹĄega upravnega odbora in podpredsednica zbornice. Dnevno si izmenjujemo potrebne informacije, sodelujemo pri

organizaciji dogodkov ‌ Eden od pomembnih rezultatov tega sodelovanja je tudi veÄ? sodelovanja zagonskih podjetij na naĹĄem nateÄ?aju za najboljĹĄe inovacije, letos je eno od njih poseglo celo po zlatem priznanju.ÂŤ

â?ą

Reprezentativnost Savinjsko ĹĄaleĹĄke zbornice je zelo dobra, saj pokrivajo dve tretjini celotnega gospodarstva regije

Koliko pa imate moĹžnosti vplivanja na boljĹĄo gospodarsko klimo? ÂťTisto, kar bi si sam najbolj Ĺželel, je, da bi dobilo podjetniĹĄtvo veÄ?ji ugled v druĹžbi. Dejstvo je, da so podjetniki tisti, ki generirajo razvoj in investirajo v nove kapacitete ter s tem ustvarjajo pogoje za nova delovna mesta. Brez tega si ni mogoÄ?e zamisliti razvoja regije. Seveda pa za to gospodarstvo potrebuje ustrezno infrastrukturo, zato si v Savinjsko-ĹĄaleĹĄki gospodarski zbornici Ĺže veÄ? kot desetletje prizadevamo za tretjo razvojno os. Veliko si prizdevamo tudi za kadre, kajti v marsikaterem podjetju so danes pravi kadri ozko grlo, ki zavira hitrejĹĄi razvoj.ÂŤ Tudi zato ste poglobili sodelovanje z izobraĹževanjem? ÂťTako je. Hitro razvijajoÄ?e se gospodarstvo z novimi tehnologijami potrebuje nove kadre z novimi, drugaÄ?nimi znanji. Na tem podroÄ?ju se res veliko dogaja in smo tudi zelo aktivni. Tesno sodelujemo s tukajĹĄnjim Ĺ olskim centrom in njihovim MedpodjetniĹĄkim izobraĹževalnim centrom, vkljuÄ?ili pa smo se tudi v projektni konzorcij pod vodstvom podjetja Invel, preko katerega bomo nudili razliÄ?ne oblike izobraĹževanj in usposabljanj za zaposlene v podjetjih, ki jim grozi izguba zaposlitve.ÂŤ Inovacije sva Ĺže omenila, a jih velja ĹĄe enkrat izpostaviti, lahko jih postavimo kar na prvo mesto vaĹĄe uspeĹĄnosti?

ÂťÄŒe pogledamo malce v zgodovino, ugotovimo, da je spodbujanje inovativnosti na lokalni oziroma regijski ravni stalnica delovanja Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice. Rezultati so pohvalni, saj posegamo po najviĹĄjih mestih tudi na drĹžavni ravni. Ĺ˝elimo si ĹĄe ĹĄtevilÄ?nejĹĄega odziva podjetij, ne glede na njihovo dejavnost in velikost, Ĺželimo pa si tudi, da bi spodbujanje inovativnosti naĹĄlo svoje mesto tudi v ĹĄolah, Ĺže osnovnih. Treba bo vzpostaviti sistem, v katerem bo drugaÄ?nost nagrajena, kajti sedaj se uÄ?enci, ki ĹĄtrlijo iz povpreÄ?ja, marsikdaj potuhnejo, da ne bi bili deleĹžni kritik od soĹĄolcev. Podobno je tudi v podjetjih, inovatorji znajo biti vÄ?asih naporni za sodelovanje, a brez njih si napredka ni mogoÄ?e predstavljati.ÂŤ Ĺ˝elite biti dober servis gospodarstvu. Kaj mu nudite, kako se vÄ?laniti? ÂťSeveda si Ĺželimo, da bi bilo ĹĄe veÄ? gospodarskih subjektov iz SAĹ A regije naĹĄih Ä?lanov, saj bi tako ĹĄe laĹžje uresniÄ?evali naĹĄe cilje. NaĹĄa vrata so vedno odprta. Vsak dan znova se trudimo upraviÄ?iti zaupanje za naĹĄe Ä?lane z razliÄ?nimi dogodki, svetovanjem, informiranjem ... Preprosto povedano, ponudba je zelo

â?ą

ÄŒlani zbornice ustvarijo tri Ä?etrtine prihodkov celotnega gospodarstva regije in imajo ĹĄtiri petine vrednosti tukajĹĄnjih podjetij.

pestra, saj lahko vsi naĹĄi Ä?lani uporabijo tudi storitve GZS. To je podobno, kot bi s Ä?lanstvom v zbornici dobili moĹžnost vstopa v samopostreĹžno trgovino. Od vsakega Ä?lana posebej je odvisno, kaj iz ponudbe si bo vzel in kaj bo uporabil. ÄŒlanstvo v zbornici prinaĹĄa tudi obliko priloĹžnosti za mreĹženje in na tem podroÄ?ju moram izpostavit naĹĄo sekcijo raÄ?unovodskih servisov. Za primer dobre prakse jo omenjajo celo na zbornici raÄ?unovodskih servisov v Ljubljani in generalnem finanÄ?nem uradu.ÂŤ đ&#x;”˛

Prestrukturiranje premogovnih regij v prehodu V Ĺ oĹĄtanju je potekalo sreÄ?anje strokovnjakov Evropske komisije in predstavnikov Slovenije Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 11. julija – V Ä?etrtek je v Ĺ oĹĄtanju, v Termoelektrarni, potekalo sreÄ?anje strokovnjakov Evropske komisije in predstavnikov Slovenije v okviru Platforme ta premogovne regije v prehodu. SreÄ?anje je organiziralo Ministrstvo za infrastrukturo. V uvodu so zbrane nagovorili Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih, drĹžavni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo mag. Bojan Kumer in vodja kabineta podpredsednika Evropske komisije in komisarja za energetsko unijo Juraj Nociar. UdeleĹženci sreÄ?anja so si najprej z razgledne toÄ?ke TEĹ  ogledali Cilj platforme, ki bo pomagala pri reĹĄevanju okoljskih in socialnih izzivov v premogovnih regijah, je pospeĹĄiti prehod na Ä?isto energijo. Pozornost bo namenjena tudi socialni praviÄ?nosti, strukturni preobrazbi, novim spretnostim in financiranju realnega sektorja.

misije in predstavnikov iz Sloveniije, ki deluje v okviru Platforme za premogovne regije v prehodu. Pridobivanju elektrike na Ĺ oĹĄtanj ima pri tem posebno mesto. iz premoga se izteka Ä?as in temu se bo Premog se danes izkopava samo ĹĄe na morala prilagoditi tudi Ĺ aleĹĄka dolina. obmoÄ?ju Ĺ oĹĄtanja, v Ĺ oĹĄtanju pa je tudi Delovno skupino za pripravo ukrepov termoelektrarna, tako da vse posledice, prestrukturiranja premogovnih regij ki jih ta dva enerje sredi letoĹĄnjega Drago Koren: ÂťEnotni getska giganta prijunija imenovala naĹĄata s seboj, najsmo si, da je treba zaÄ?eti ministrica za infrabolj Ä?utimo tukaj. Ĺže danes, da bomo imeli strukturo Alenka Zato moramo biti BratuĹĄek. Delovno do takrat, ko bo do pripravljeni, da ne skupino sestavljazapiranja premogovnika jo predstavniki bo ob zaprtju premogovnika krajina ministrstev za priĹĄlo, dovolj ustreznih ostala degradirana. infrastrukturo, delovnih mest in da Tudi po zaprtju bo okolje in prostor, bomo ĹĄli z razvojem v potrebnega ĹĄe veligospodarstvo, fikorak z vso Slovenijo, ne ko Ä?asa za sanacijo. nanc ter predstavpa ostajali zadaj.ÂŤ Opozoril sem tudi niki obÄ?in, kjer je na problematiko vipremogovniĹĄtvo ĹĄinske razlike med Ĺ oĹĄtanjskim in Velenj- ĹĄe Ĺživo ter tistih, kjer ugaĹĄa Velenja, skim jezerom in na to, da bo treba nasip, Ĺ oĹĄtanja, Ĺ martnega ob Paki, Hrastnika ki ju loÄ?i, tudi po zaprtju premogovnika in Trbovelj. V delovni skupini so tudi nenehno vzdrĹževati, da ne bi popustil.ÂŤ predstavniki TEĹ , HSE, PV, razvojnih Koren je prvo sreÄ?anje ĹĄirĹĄe delovne agencij, GZS, sindikatov. Gre za veliko skupine oznaÄ?il za konstruktiven, pravi operativno skupino, ki ĹĄteje 26 Ä?lanov. tudi, da je dobil obÄ?utek, da bo skupina Poleg te pa je imenovana oĹžja delovna uspeĹĄno delala. skupina na ravni vlade, ki jo sestavljajo To je bilo prvo sreÄ?anje nacionalne drĹžavni sekretarji. đ&#x;”˛ skupine strokovnjakom Evropske ko-

â?ą

Prvo sreÄ?anje nacionalne skupine strokovnjakov Evropske komisije in predstavnikov iz Slovenije je potekalo v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj. (foto: Arhiv ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj)

podroÄ?je, ugreznin, jezer ‌, Seznanili so se z aktivnostmi, ki Ĺže potekajo. V prestrukturiranje premogovnih regij so poleg Slovenije vkljuÄ?ene tudi druge drĹžave - NemÄ?ija, Poljska, SlovaĹĄka, tiste, kjer je premog in Ĺželja po prehodu v brezogljiÄ?no druĹžbo brez fosilnih goriv. Po predstavitvah evropske delegacije, ministrstva, TEĹ , HSE, PV, sindikatov, razvojnih agencij, GZS. O tem, kako vidijo prestrukturiranje in v kakĹĄnem Ä?asovnem obdobju pri nas (zaprtje

Premogovnika Velenje), so svoje poglede predstavili predstavniki lokalnih skupnosti. PereÄ?a vpraĹĄanja na to temo je s staliĹĄÄ?a ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj predstavil direktor obÄ?inske uprave in Ä?lan ĹĄirĹĄe delovne skupine za pripravo ukrepov prestrukturiranja premogovnih regij, Drago Koren. ÂťUgotovili smo, da nas Ä?aka veliko dela, saj se moramo na zaprtje premogovnika zaÄ?eti pripravljati danes, da ne bomo, ko bo priĹĄel Ä?as, na to nepripravljeni. ObÄ?i-


NaĹĄ ­Ä?as, 18. 7. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka â€

Sreda, 10. julija Poslanci so potrdili zakonski predlog ministrstva, da drĹžava obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih ĹĄolah financira 100-odstotno, razĹĄirjenega programa pa ne.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

izbruhnil poĹžar, v katerem je bilo ranjenih 13 ljudi. Francoski parlament je dokonÄ?no potrdil zakonodajo za obdavÄ?itev tehnoloĹĄkih velikanov, kot sta Google in Facebook.

Petek, 12. julija

18. julija 2019

Iz Levice so koaliciji sporoÄ?ali, da ne bodo podprli proraÄ?una Âťdesne vladeÂŤ.

Predsednik vrhovnega cije reĹĄevanja prebeĹžnikov v SresodiĹĄÄ?a Da- dozemskem morju ter prenehajo mijan Flor- z njihovim vraÄ?anjem v Libijo. janÄ?iÄ? je Britance je razburil poziv policije predsednika medijem, naj ne objavljajo vladnih Poslanci se strinjajo, da drĹžava obvezni del javnega vlade Marjadokumentov, ki pricurljajo na dan, programa v zasebnih osnovnih ĹĄolah financira 100-odstotno, razĹĄirjenega programa pa ne. na Ĺ arca po- Ä?eĹĄ da gre za Âťnevarno potÂŤ. zval k trajni V Nepalu je moÄ?no monsunsko Mediji so neuradno poroÄ?ali, da reĹĄitvi za prostorske probleme deĹževje sproĹžilo veÄ? zemeljskih naj bi socialni partnerji uskladili ljubljanskih sodiĹĄÄ?. plazov in povzroÄ?ilo poplave, spremembe delovne zakonodaje. Poslanci so na zahtevo drĹžavne- zaradi katerih je umrlo najmanj Predsednik Pahor se je po pogo- ga sveta odredili parlamentarno 50 ljudi, 33 je ostalo pogreĹĄanih. voru z izbirno komisijo za izbiro namestnika predsednika Komisije Na delovnem kosilu pri predsedniku za prepreÄ?evanje korupcije odloPahorju so vodje poslanskih skupin in parlamentarnih strank razmiĹĄljali Ä?il, da se bo javnosti kot kandidat o volilnem sistemu. za namestnika predsednika KPK predstavil Simon Savski. Zunanji minister Miro Cerar je po sreÄ?anju s palestinskim kolegom Riadom Al Malkijem v Ljubljani napovedal nadaljevanje prizadevanj za priznanje Palestine kot neodvisne drĹžave. Francoska vlada je sporoÄ?ila, da bo uvedla ÂťekoloĹĄki davekÂŤ na vse preiskavo o odgovornosti nosilcev polete s francoskih letaliĹĄÄ?, pri javnih funkcij pri pregonu drĹžavÄ?emer bo viĹĄina davka odvisna nega svetnika Franca Kanglerja. od vrste kupljene letalske karte. Predsednik Pahor je priredil Zaradi objave zaupnih depeĹĄ delovno kosilo, na katerem so Mediji so poroÄ?ali, da se bo med o delu ameriĹĄkega predsednika vodje parlamentarnih strank in parlamentarnimi poÄ?itnicami Donalda Trumpa je odstopil bri- poslanskih skupin spregovorili o v poslopju parlamenta zaÄ?ela tanski veleposlanik v ZDA Kim spremembah volilne zakonodaje prenova male dvorane. Vrednost Darroch. in ocenili rezultate dozdajĹĄnjih naloĹžbe je ocenjena na 1,4 milijoItalijanski notranji minister Sal- treh krogov pogajanj. na evrov, uradno odprtje dvorane vini je odredil zaprtje najveÄ?jega Ekonomsko-socialni svet je odo- pa naÄ?rtovano za 23. december. centra za prebeĹžnike v Evropi. bril javno razpravo o sprememSkupina drĹžavnih svetnikov s bah pokojninskega zavarovanja prvopodpisanim Mitjo GorenĹĄÄ?kin delovne zakonodaje. om je vloĹžila predlog odloĹžilnega Venezuelska vlada in opozicija veta na novelo zakona o nepresta se na tridnevnih pogovorih miÄ?ninskem posredovanju, saj na Barbadosu dogovorili o vzpo- menijo, da je v nasprotju z ustavo Koalicijski partnerji so novi- stavitvi delovne skupine, ki bo in pravom Evropske unije. narjem povedali, da premier Ĺ a- omogoÄ?ala stalne pogovore za V Parizu so z vojaĹĄko parado rec razmiĹĄlja o moĹžnosti vezave reĹĄitev politiÄ?ne krize v Venezueli. zaznamovali najveÄ?ji drĹžavni prazaupnice v DrĹžavnem zboru na Evropska unija je sklenila, da se znik, padec trdnjave Bastilja leta predlog proraÄ?una za prihodnji za zdaj ne bo pridruĹžila koaliciji 1789, ki je bil uvod v francosko dve leti. za zaĹĄÄ?ito ladij v Perzijskem zali- revolucijo. Rezultati spomladanskega roka vu, ki si jo Ĺželijo vzpostaviti ZDA. Indonezijsko otoÄ?je Moluki je letoĹĄnje mature kaĹžejo, da se je ZdruĹženo kraljestvo pa namerava stresel silovit potres z magnitudo deleĹž uspeĹĄnih dijakinj in dijakov medtem na obmoÄ?je, kjer je Ĺže 7,3. PovzroÄ?il je precej panike tako pri sploĹĄni kot poklicni ma- nameĹĄÄ?ena ena britanska ladja, med prebivalstvom. Oblasti niso turi v primerjavi z lani poveÄ?al. poslati ĹĄe eno vojaĹĄko plovilo. izdale opozorila pred cunamijem, Izvedeli smo, da bo DrĹžavni svet V srediĹĄÄ?u Pariza je veÄ? sto takoj tudi ni bilo znanega niÄ? o na predlog skupine drĹžavnih sve- nedokumentiranih prebeĹžnikov tnikov odloÄ?al o vetu na novelo zasedlo zgodovinski Panteon in zakona o organizaciji in finan- zahtevalo ureditev statusa. Policiciranju vzgoje in izobraĹževanja, ja je protest konÄ?ala z evakuacijo ki spreminja naÄ?in financiranja prebeĹžnikov. zasebnih osnovnih ĹĄol. Minilo je ĹĄtiriindvajset let od srbskega genocida nad bosanskimi muslimani iz Srebrenice. Indonezijo je stresel moÄ?an Sever GrÄ?ije je prizadelo neurje potres. z viharjem in toÄ?o, v katerem je V Trstu je potekala slovesnost umrlo ĹĄest turistov in grĹĄki ribiÄ?, ob 99. obletnici poĹžiga Narodne- morebitni ĹĄkodi in Ĺžrtvah. Tla so veÄ? deset ljudi je bilo ranjenih. ga doma v Trstu, ki so ga na ta se tresla tudi v Avstraliji, in sicer dan leta 1920 poĹžga- z magnitudo 6,6. li italijanski faĹĄisti. Svet stranke Levica je odloÄ?il, da ne bo podprl proraÄ?una Âťdesne vladeÂŤ. V Levici so namreÄ? oceDS je izglasoval odloĹžilni veto nili, da je dozdajĹĄnje na novelo zakona o financiranju izvajanje sporazuma izobraĹževanja, ki spreminja naÄ?in s koalicijo nezadovo- financiranja zasebnih osnovnih Sever GrÄ?ije je prizadelo hudo ljivo, zato priÄ?akujejo, da se bo ĹĄol. Glede na napovedi strank, neurje, v katerem je nekaj ljudi tudi umrlo. jeseni sporazum dosledno izvajal. da bodo pri ponovnem glasovanju ZdruĹženi narodi so evropske v DZ glasovale tako kot prviÄ?, je NedaleÄ? od Moskve je domnev- vlade pozvali, naj se zavedajo ne bo podprlo vsaj 46 poslancev, no zaradi eksplozije plinovoda odgovornosti in obnovijo opera- kolikor bi bilo treba za vnoviÄ?no

Nedelja, 14. julija

ÄŒetrtek, 11. julija

Sobota, 13. julija

Ponedeljek, 15. julija

potrditev. Na alpinistiÄ?ni odpravi na ĹĄesttisoÄ?ak Tahu Rutum v pakistanskem Karakorumu je v baznem taboru umrl 25-letni vrhunski slovenski alpinist Janez SvoljĹĄak, Ä?lan PD Kranj. Vrstni red strank na prvih treh mestih javnomnenjske raziskave Barometer, ki jo je za Delo izvedla Mediana, tudi v juliju ostaja enak, so pa vse tri vodilne stranke, LMĹ , SDS in SD, dosegle niĹžji rezultat kot minuli mesec. Najbolj je podpora padla LMĹ , ki je zdaj skoraj izenaÄ?ena s SDS. Evropska unija si ĹĄe prizadeva reĹĄiti jedrski sporazum z Iranom z zagonom mehanizma za izogibanje ameriĹĄkim sankcijam. Iran medtem stopnjuje pritisk s krepitvijo jedrskega programa.

Velik poĹžar v Zrćah na sreÄ?o ni terjal Ĺžrtev

V Zrćah na otoku Pagu je med Fresh Island Festivalom izbruhnil hud poĹžar. Evakuirati so morali okoli 10 tisoÄ? ljudi.

Torek, 16. julija NemĹĄka krĹĄÄ?anska demokratka Ursula von der Leyen bo nova predsednica Evropske komisije. Na torkovem tajnem glasovanju v Strasbourgu je zanjo glasovalo 383 evropskih poslancev, od prisotnih 733 poslancev. Nemka bo tako 1. novembra nasledila LuksemburĹžana Jeana-Clauda Junckerja in bo prva Ĺženska na Ä?elu te evropske institucije.

Ursula von der Leyen bo nova predsednica Evropske komisije

ZDA in svet se spomnil izstrelitve rakete Saturn 5, s katero so Ä?lani posadke misije Apollo 11 na danaĹĄnji dan pred 50 leti poleteli proti Luni, na katero sta Neil Armstrong in Buzz Aldrin kot prva Ä?loveka tudi stopila, v Apollu 11, pa ju je Ä?akal Michael Collins, ki je kroĹžil v plovilu okoli Meseca. Zaradi poveÄ?anega ĹĄtevila nesreÄ? in umrlih v nesreÄ?ah policija napoveduje poveÄ?ane preventivne akcije. Kar 56 oseb je namreÄ? v prvih ĹĄestih mesecih umrlo na slovenskih cestah, to pa je skoraj 40 odstotkov veÄ? kot lani, med njimi pa izstopa visoko ĹĄtevilo umrlih motoristov. Predlog pokojninske novele je od torka v javni razpravi, ki se bo iztekla 2. septembra. Za moĹĄke predvideva postopno dvigovanje odmernega odstotka za izraÄ?un pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe, za upraviÄ?enke oz. upraviÄ?ence pa viĹĄjo pokojnino za vsakega otroka, a najveÄ? za tri.

Galebi, modrci in sladoled Zjutraj so jutra najlepĹĄa. Jate lastovic cvrkutajoÄ?e preletavajo nebo. Zelo hitre so, drobcene in elegantne. Letajo kriĹžem kraĹžem, gotovo je v njihovem navideznem kaosu popoln vesoljni red, kot pri naravnih bitjih vobÄ?e. Grlice grulijo, tu in tam se regljajoÄ?e oglasi kakĹĄna ĹĄoja. Galebi so po zgodnjejutranji feĹĄti potihnili, tik pred sonÄ?nim vzhodom namreÄ? kriÄ?ijo, se, kot ponoreli smejijo, menda je to z galebi novo, da se jim ob tako Ä?udnih urah po strehah obmorskega mesteca trga. Njihovo neartikulirano divjanje spominja na divjanje posebnih ptiÄ?ev, ki Ĺživijo na Azorskih otokih. Orientirajo se po zvezdah, umetne noÄ?ne luÄ?i jih popolnoma zmedejo, zato ob noÄ?eh brezglavo letajo sem in tja ter povzroÄ?ajo straĹĄanski hrup, ki spominja na otroĹĄke krike. “Mami, kje je mĂ´rje? Ne vidim ga!â€? “KalinÄ?ek, tole vse je morje, vidiĹĄ, Ä?olni so parkirani v morju!â€? Kalinov koncept morja je drugaÄ?en, Kaja AvberĹĄek zanj je morje Atlantski ocean, vodna gmota, ki bolj ali manj buta ob peĹĄÄ?eno obalo, s ĹĄirnim obzorjem in tudi barve je druge; modrina je svetlejĹĄa in peneÄ?a se, belkasta. “To je Jadransko morje, Kalin, tako majÄ?keno je in bolj zeleno. Na dnu rastejo morski travniki, ki jih povodni moĹž tu in tam pokosi, zato po povrĹĄju plavajo vse te travice ‌ pa tudi zelena drevesa se ogledujejo v njem.â€? Kam se damo? Dobro bi bilo, da imamo malo sonca in malo sence ‌ joj, vse te brisaÄ?e, na katere so poloĹženi kamni – sem Ĺže skoraj pozabila, da si slovenski (morda ne le slovenski, da ne bom pristranska) poletni turisti zjutraj rezervirajo mesta na plaĹži, potem pa jih pol dneva ni, ker gredo na zajtrk, kosilo, veÄ?erjo in ĹĄe po kakĹĄnih drugih opravkih. Tako je plaĹža polna nekakĹĄnih neuradnih nedotakljivih pa tudi neuporabljenih zasebnih lastnin, zaradi katerih odloĹžimo brisaÄ?e kar nekam, v en kot, no, tamle pri smeteh pa res ne bomo. Na obplaĹžni ĹĄtant greva kupit gumijaste sandale, saj Kalin cvili, da ga v podplate pika. Opazim, da ima veÄ?ina majhnih otrok, pa tudi kar nekaj odraslih, na nogah podobne zadeve. Ne spomnim se, da bi jih kot otrok kdaj uporabljala (kasneje mi ĹĄe na kraj pametni ni priĹĄlo); kamni in skale so ja super naravna refleksoterapija, sploh pa je zame plavati obuta nepredstavljivo. “Mami, meni mi je vĹĄeÄ?, da sta dva Ä?lĂ´veka!â€? “Ja, saj sva! Mami pa mami. Pa ĹĄe mami pa mami pa mami pa mami, celo sedem nas je, pravljiÄ?no ĹĄtevilo!â€? S Kalinom korak po koraku vstopava v izolsko morje, tam pri svetilniku, in z odgovorom je preteĹžno zadovoljen. (Ja, saj tudi mene pika in tu in tam se ureĹžem v kakĹĄno ĹĄkoljko.) ZmoÄ?im mu roke in rokavÄ?ke, kolikor se iz lastnih izkuĹĄenj spomnim, se tako laĹžje nataknejo. “Mrzla je, mami, uiiii!â€?, cvili. “Ampak potem migamo in naredimo vodo, da je topla!â€? “ToÄ?no tako, moj morski jeĹžek. Oziroma zelo podobno.â€? Zdaj, ko razume, kako ga rokavÄ?ki kot morskega metuljÄ?ka drĹžijo na povrĹĄju, medtem ko kot kuĹžek pobrcuje, se mu Ä?ofotanje po toplem jadranskem morju zdi ĹĄe posebej fino. “Da plavaĹĄ pod mano, mami!â€? Seveda plavam, enkrat, dvakrat, trikrat. Smeje se na vsa usteca, polna majhnih belih okroglih zobÄ?kov. “A mi daĹĄ tvojo nogo, mami?â€? Iz vode pomolim stopalo, prime se za noĹžne prste in povleÄ?em ga za sabo, da zaglisira. “Jaz sem ena taka maĹĄina, ki rĂŞĹže! Ti si pa ena taka ladja, ko, ko, ko ‌, ko ima motĂ´r!â€? Kalin govori s ĹĄirokimi o-ji in e-ji, kot bi bil PrimĂ´rec (ali pa argentinski Slovenec), kar je prav zanimivo, ker je, odkar je na svetu, njegova edina referenca glede slovenskega jezika moja nevtralizirana velenjĹĄÄ?ina (ko govorim z njim, ne uporabljam blago zveneÄ?ih skrajĹĄank “kkâ€? in “tkâ€? in tudi iz mnoĹžine izpleljane dvojine “smaâ€? ne, pravo dvojino pa Ä?esto; zadnjiÄ? je celo, na zaÄ?udenje prisotnih, povsem akademsko razloĹžil uporabo dvojine) ali en- do dvakrat na leto prav tak jezik mojih v Velenju ĹživeÄ?ih sorodnikov. Vse kaĹže, da je ĹĄiroka ĹĄpanĹĄÄ?ina za Kalinove samoglasnike naredila svoje. ZelĂ´ Ä?ĂŞdno govori! “Uuu, poglej, kak straĹĄen motĂ´r!â€? MotorinÄ?ki po mestni plaĹži brnijo sem in tja, kljub temu da naj bi bila le-ta namenjena izkljuÄ?no peĹĄcem. Tu in tam se pojavi kakĹĄen policaj na res straĹĄnem motorju, ĹĄe en nonsens. ObÄ?utek, da ti med sonÄ?enjem motor lahko zapelje Ä?ez glavo, ni najbolj prijeten. “Mami, jaz bi imel tudi kopalke!â€? “Ja, a ni bolj fino, da si nagec? Saj sem jaz tudi, no, skoraj. Gate Ĺže moram imeti, tako paÄ? je, ker sem velika (ti bom kdaj kasneje razloĹžila), otroÄ?ki pa so lahko nagi!â€? Na plaĹži ne vidim niti ene Ĺženske brez modrca. Pomislek, ali bi ga tudi sama obdrĹžala, kmalu odrinem. A smo se zato borile? Zdaj Ä?akam, da kakĹĄen uglajen kopalec oziroma kopalka kaj pripomni. Morda ne bo. Vsekakor imam pripravljen odgovor. “Vidite tistegale gospoda tamle? Ne nosi modrca, njegovo oprsje pa je znatno veÄ?je od mojega.â€? Nekaj v tem smislu. Potem bomo ĹĄli na sladoled, jaz bom pol iranske pistacije, pol egipÄ?anske karamele, sladoledar nas bo poskusil ogoljufati za en evro. Kasneje bom na balkonu spila kozarec refoĹĄka in posluĹĄala ĹĄkrĹžate in Ä?uka, ki bo Ä?ukal v noÄ?, dokler se ne vrnejo utrgani galebi. In ĹĄe en krog bo sklenjen. đ&#x;”˛


NaĹĄ ­Ä?as, 18. 7. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

AKTUALNO

18. julija 2019

7

Ĺ tevilo prejetih vlog naraĹĄÄ?a iz leta v leto NajveÄ?ji porast na Upravni enoti Velenje beleĹžijo na podroÄ?ju tujcev – Letos so prejeli kar 38 odstotkov vlog veÄ? kot lani v enakem obdobju – Porast ĹĄtevila vlog iz migracij je priÄ?akovati tudi v prihodnje Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – Na Upravni enoti Velenje so v prvih ĹĄestih mesecih letos zabeleĹžili precejĹĄno poveÄ?anje ĹĄtevila vlog. Na oddelku za upravne notranje zadeve so jih v reĹĄevanje prejeli 10.392 vlog, reĹĄili 10347, kar pomeni, da so v prvem polletju Ĺže dosegli 57 odstotkov naÄ?rtovanega ĹĄtevila vlog za letos. V primerjavi s preteklim polletjem so letos prejeli pribliĹžno tisoÄ? novih vlog veÄ?.

NajveÄ?ji porast na podroÄ?ju tujcev in drĹžavljanstev Ugotavljajo, da je najveÄ?ji porast vlog na podroÄ?ju tujcev in drĹžavljanstev. Samo letos so na podroÄ?ju tujcev prejeli 1.739 vlog, kar je za 38 odstotkov veÄ? kot v polletju lani. Razlog naraĹĄÄ?ajoÄ?emu ĹĄtevilu vlog vidijo predvsem v laĹžjem zaposlovanju drĹžavljanov BIH, kar je posledica Sporazuma med Republiko Slovenijo in BIH o zaposlovanju drĹžavljanov BIH v Republiki Sloveniji. Tudi v prihodnje priÄ?akujejo pri migracijah porast ĹĄtevila vlog, saj je konec junija letos stopil v veljavo Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o zaposlovanju srbskih drĹžavljanov v Sloveniji. Tudi pri drĹžavljanstvih se je ĹĄtevilo novih proĹĄenj v primerjavi s preteklimi

leti moÄ?no poveÄ?alo. V prejĹĄnjih letih so letno obravnavali od 40 do 50 proĹĄenj, letos pa v prvi polovici leta Ĺže 34. Posledica veÄ?jega ĹĄtevila proĹĄenj je predvsem v naraĹĄÄ?anju ĹĄtevila tujcev, ki si Ĺželijo delati in tudi ostati v Sloveniji.

â?ą

Pri osebnih dokumentih so v prvem polletju izdali 3.037 osebnih izkaznic in 963 potnih listov, kar je primerljivo s preteklimi leti.

Nova gradbena zakonodaja oteĹžila pravni promet z objekti brez gradbenega in uporabnega dovoljenja Ĺ tevilo vlog je poveÄ?ala tudi prostorska in gradbena zakonodaja, ki je v lanskem letu doĹživela temeljito prenovo ter uvedbo novih postopkov. Pred zaÄ?etkom gradnje in zaÄ?etkom odstranitve objekta

tev hiĹĄne ĹĄtevilke potrebno uporabno dovoljenje, se je poveÄ?alo tudi ĹĄtevilo zahtevkov za pridobitev uporabnega dovoljenja, predvsem za stanovanjske stavbe. VeÄ? je zahtevkov za pridobitev odloÄ?be o domnevi izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja za vse stavbe, ki so bile zgrajene pred 31. decembrom 1967, in za vse enostanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene na osnovi gradbenega dovoljenja in v uporabi pred 1. januarjem 2003. Gradbeni zakon je uvedel tudi veÄ?

je treba na predpisanem obrazcu gradnjo prijaviti na upravni enoti, priloĹžena pa mora biti dokumentacija za izvedbo gradnje. Nova gradbena zakonodaja je oteĹžila pravni promet z objekti brez gradbenega in uporabnega dovoljenja. Pred zaÄ?etkom uporabe objekta, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, razen za nezahtevni objekt, je treba pridobiti uporabno dovoljenje. Ker je za doloÄ?i-

V Zimzelenu so zaÄ?eli z nekaj stanovalci in dvajset zaposlenimi – Danes je hiĹĄa, kot ji reÄ?e direktorica Andreja Ĺ tefan BukoviÄ?, povsem polna, zaposluje pa veÄ? kot 90 ljudi

TopolĹĄica, 11. julija – Jeseni bo minilo deset let od takrat, ko je v Dolini meseca v TopolĹĄici vrata odprl PV Center starejĹĄih Zimzelen, socialnovarstveni zavod s koncesijo. Premogovnik ga je pred tremi leti, ko je dezinvestiral poslovno nepotrebno premoĹženje, prodal. Danes je kot zasebni zavod del druĹžbe DEOS, ki zdruĹžuje osem centrov starejĹĄih po Sloveniji. ÂťZaÄ?eli smo s prazno hiĹĄo. Treba je bilo postaviti temelje programu, urediti dokumentacijo, zaposliti ustrezne kadre, center napolniti s stanovalci, razviti koncept dela ‌ Bilo je bogato obdobje in lahko reÄ?em, da je teh deset let minilo zelo hitro,ÂŤ pravi direktorica Andreja Ĺ tefan BukoviÄ?. Koliko vas je danes? ÂťPri nas biva 157 stanovalcev, zadnji dve leti in pol smo povsem zasedeni. Pogodbo o delu ima 92 zaposlenih.ÂŤ Kaj pa stanovalci? Od kod prihajajo? ÂťPredstavljajo Slovenijo v malem. NajveÄ? pa je domaÄ?inov, prebivalcev Ĺ aleĹĄke in Zgornje Savinjske doline. Kot zanimivost naj povem, da pri nas biva Ĺže drugo generacija ljudi iz ljubljanskega okoliĹĄa, iz Gorenjske. Tisti, ki so pri nas Ĺže imeli svojce, Ĺželijo, da pridejo tudi mlajĹĄi svojci k nam.ÂŤ

Ko pravite, da ste povsem zasedeni, je treba na bivanje najbrĹž Ä?akati. ÂťÄŒakalne liste imajo v vseh domovih v Sloveniji. Povsod je treba Ä?akati.ÂŤ ÄŒe se ozreva deset let nazaj, v Ä?as, ko ste orali ledino. Se spominjate, koliko vas je bilo takrat? Koliko je bilo stanovalcev? ÂťKo so stanovalci prihajali v hiĹĄo, so lahko izbirali, kje bodo bivali. HiĹĄa je velika. Na bivalnih enotah, kjer lahko biva skupaj 19 stanovalcev, sta bila na zaÄ?etku po dva stanovalca, v kakĹĄni enoti samo eden, v kakĹĄni trije ‌ V prvih mesecih nas je bilo zaposlenih dvajset. To obdobje nas je zelo povezalo. Kar nekaj sodelavcev je, ki so z nami od zaÄ?etka. Pomagali so graditi Zimzelen. Takrat nismo delali samo tisto, kar se je od delovnega mesta priÄ?akovalo, ampak ĹĄe marsikaj drugega. Zanimiva izkuĹĄnja.ÂŤ Tudi danes ne poÄ?nete samo tistega, za kar ste poklicani, veliko je tudi drugih vsebin. V hiĹĄo, kot centru pravite, vnaĹĄate Ĺživljenje in Ĺživost iz okolja in v obratno smer. ÂťNajbolj sem ponosna sem na

đ&#x;”˛

Upravna enota je poleg upravnih postopkov izvajala tudi aktivnosti za kakovost. Po doslej izvedenih ĹĄestih samoocenah po modelu CAF so se letos pridruĹžili ĹĄe k projektu CAF EPI, ki predstavlja postopek zagotavljanja zunanje povratne informacije. To pomaga k prepoznavanju rezultatov njihovih prizadevanj z namenom primerjalnega uÄ?enja s sorodnimi organizacijami javne uprave z izmenjavo informacij, dobrih praks in rezultatov. Po dveh pilotnih projektih je letos potekal prvi redni projekt CAF EPI. Skupina treh zunanjih ocenjevalk je maja obiskala Upravno enoto Velenje ter opravila razgovore z vodstvom in skupino zaposlenih. Junija so prejeli poroÄ?ilo zunanjih ocenjevalk, v katerem so podale glavne ugotovitve o izvedeni zadnji samooceni s kljuÄ?nimi prednostmi, podroÄ?ji za izboljĹĄanje in priporoÄ?ili. V poroÄ?ilu so tudi predlagale, da se Upravni enoti Velenje podeli priznanje ÂťUspeĹĄen CAF uporabnikÂŤ.

ZaÄ?eli so s prazno hiĹĄo Milena KrstiÄ? – Planinc

postopkov za legalizacijo nelegalnih, neskladnih objektov ali neskladne uporabe objektov. NajveÄ? zahtevkov za legalizacije se nanaĹĄa na legalizacijo objektov daljĹĄega obstoja, to je objektov, ki so bili zgrajeni brez gradbenega dovoljenja pred 1. januarjem 1998 in od tega datuma obstajajo v enakem obsegu in bistveno enake namembnosti na istem mestu ter Ä?e gre za stavbo, da je evidentirana v katastru stavb.

Aktivnosti za kakovost

VeÄ? prometa s kmetijskimi in gozdnimi povrĹĄinami Pri kmetijstvu so v prvi polovici leta uspeĹĄno opravili vsa usklajevanja podatkov z nosilci kmetijskih gospodarstev, kar je pogoj, da lahko kmetje uveljavljajo subvencije. Zaznali pa so poveÄ?an obseg dela pri prometu s kmetijskimi in gozdnimi zemljiĹĄÄ?i, kar je gotovo posledica aktivnosti DruĹžbe za avtoceste v RS pri pridobivanju zemljiĹĄÄ?, potrebnih za gradnjo drĹžavne ceste na odseku Velenje-jug do prikljuÄ?ka Slovenj Gradec-jug.

V sklopu celovitih prenov spletnih strani organov drĹžavne uprave je od 1. julija za organe drĹžavne uprave vzpostavljeno osrednje spletno mesto drĹžavne uprave GOV.SI, na katerem so v prvi fazi zdruĹžena spletna mesta 14 ministrstev, 11 vladnih sluĹžb, 31 organov in 58 upravnih enot. Spletna stran Upravne enote Velenje je na naslovu: https://www.gov.si/drzavni-organi/upravne-enote/velenje/.

sodelavce, ki so zelo kreativni in pripravljeni poÄ?eti stvari tudi izven osnovnega programa. Ponosna sem na sodelovanje s ĹĄtevilnimi kulturnimi druĹĄtvi, med

za druĹžabniĹĄtvo stanovalcem, ki imajo manj obiskov svojcev. Naravnane so k spodbujanju aktivnosti, pogovoru, vkljuÄ?enosti. Skupna se ĹĄiri. Potem so tu ĹĄtevilni programi, ki jih izvajamo Andreja Ĺ tefan BukoviÄ?: ÂťNa in so namenjezaÄ?etku smo se spraĹĄevali, ni tistim, ki ne ali bo nov lastnik podprl bivajo pri nas. naĹĄ koncept dela, bo Tak je denimo uvedel veÄ?je spremembe ... Aktiven dan Danes lahko z gotovostjo za starejĹĄe, ki reÄ?em, da smo z njim zelo bivajo v domazadovoljni.ÂŤ Ä?em okolju. ZaÄ?enjamo z Junaki na domu. Zelo dobro smo zastavili paliativno oskrbo (celostna obravnava bolnikov z neozdravljivo boleznijo in pomoÄ? njihovim bliĹžnjim). Pri tem je bilo zelo pomembno dobro sodelovanje z Zdravstvenim domom Velenje. K nam prihajata dve zelo dobri zdravnici, pripravljeni delati na tem podroÄ?ju. Izvajamo tudi interni projekt ÂťdemencaÂŤ. IzobraĹževanja s tega podroÄ?ja nudimo tudi zunanjim institucijam, imamo skupino za samopomoÄ?, svetovalnice za osebe z

katerimi moram posebej izpostaviti DruĹĄtvo ĹĄaleĹĄkih likovnikov. Z njimi vsa leta odliÄ?no sodelujemo. Skupaj smo izvedli veliko zanimivih projektov. Ponosna sem na prostovoljke Veronike. Letos beleĹžimo osmo leto sodelovanja. Veronike so skupina prostovoljk

demenco in svojce oseb z demenco. Na tem podroÄ?ju smo veliko naredili. Zdaj se dogovarjamo z osnovnimi ĹĄolami, da bomo uÄ?enke in uÄ?ence v devetem razredu, seznanili s to boleznijo. Tudi na strokovnem podroÄ?ju smo zelo aktivni. V zadnjih dveh letih smo izvedli veÄ? izobraĹževalnih vsebin s podroÄ?ja paliativne oskrbe ter kakovosti in varnosti v zdravstveni negi tudi za druge domove v

â?ą

157 stanovalcev, 55 enoposteljnih sob, 51 dvoposteljnih sob.

Sloveniji.ÂŤ Omenili ste Âťjunake na domuÂŤ? ÂťGre za storitve, ki jih potrebujejo starejĹĄi ljudje, ki bivajo doma. Danes nekateri starejĹĄi ne vozijo veÄ?, teĹžje hodijo, ne zmorejo opraviti nekaterih del ... namesto njih bodo to opravili junaki s kvalifikacijami za storitev, ki jo bodo opravili zanje. MoĹžnosti je veliko, od frizerskih storitev, pedikure, masaĹž, spremstva k zdravnikom, koĹĄnje, pospravljanja, zelo razliÄ?na hiĹĄniĹĄka opravila, dostavo hrane, tudi kuhanje. Program Ĺže deluje in tudi spletna platforma je postavljena. ÄŒe koga zanima, lahko junake na domu Ĺže poiĹĄÄ?e. Za izvajanje storitev bo vkljuÄ?enih kar nekaj naĹĄih

Model bivanja je gospodinjska skupnost

Stanovalci so nastanjeni v devetih bivalnih enotah. V vsaki enoti je kuhinja, enota pa je opremljena kot jedilnica in dnevni prostor. Vsaka bivalna enota ima tudi svojo gospodinjo. Njeno delo je usmerjeno v oblikovanje bivanjskega okolja in sobivanja med stanovalci.

sodelavcev, iĹĄÄ?emo jih tudi iz lokalnega okolja. ÄŒe bi kdo Ĺželel sodelovati, naj se obrne na nas.ÂŤ Spremenilo se je lastniĹĄtvo. Tri leta Ĺže imate novega lastnika, druĹžbo DEOS iz Ljubljene. ÂťNa zaÄ?etku smo se spraĹĄevali, ali bo nov lastnik podprl naĹĄ koncept dela, bo uvedel veÄ?je spremembe ... Danes lahko z gotovostjo reÄ?em, da smo z njim zelo zadovoljni. V celoti nas podpira v konceptu in programu ter nam omogoÄ?a, da razvijamo tisto, v kar verjamemo. V okviru Deosa deluje osem domov, kar ima tudi svoje prednosti, veliko je strokovnega znanja in prenosa teh znanj.ÂŤ Direktorica ste od vsega zaÄ?etka. ÄŒe bi izpostavili tri toÄ?ke iz tega obdobja, na kaj ste posebej ponosni? ÂťV prvi vrsti na sodelavce, na to, da so se bili in so se pripravljeni uÄ?iti, na to, da smo s KliniÄ?nim centrom, URI SoÄ?a, BolniĹĄnico TopolĹĄica in BolniĹĄnico Slovenj Gradec s timskim pristopom in sodelovanjem, stanovalcem zagotovili oskrbo in nego na najviĹĄjem moĹžnem nivoju. Govorim o tistih stanovalcih, ki potrebujejo najzahtevnejĹĄo zdravstveno nego, kjer je dejansko treba iti skozi timski pristop in kjer smo res postavili dobre zgodbe. Ponosna pa sem na sodelovanje s kulturnimi institucijami, Veronikami ‌ Vedno, ko pridejo v hiĹĄo, povedo, da radi pridejo. Stanovalci pa jih z veseljem sprejemajo, tako da je zadovoljstvo na obeh straneh. HiĹĄa je zaradi tega ĹĄe bolj Ĺživa in ĹĄe bolj zanimiva.ÂŤ đ&#x;”˛


NaĹĄ ­Ä?as, 18. 7. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

18. julija 2019

Merjenje pljuÄ?ne funkcije s spirometrom

Katera metoda uÄ?enja poveĹže zapleten labirint celic v moĹžganih?

Kajenje slabo vpliva na naĹĄe zdravje, menita mladi raziskovalki Zala PoberĹžnik in StaĹĄa Krajnc z osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha Velenje

Mlada raziskovalca TjaĹĄ Esih in Vida Volk z osnovne ĹĄole Mihe Pintarja Toleda Velenje stavita na NTC metodo – TakĹĄno delo tudi za uÄ?itelje ni bav-bav Tatjana PodgorĹĄek

Tatjana PodgorĹĄek

Zala PoberĹžnik in StaĹĄa Krajnc bosta prihodnje ĹĄolsko leto dijakinji programa sploĹĄne gimnazije Velenje. Po konÄ?ani srednji ĹĄoli se obe ÂťviditaÂŤ v medicini. Njuno odloÄ?itev je ĹĄe bolj podkrepila raziskovalna naloga Merjenje pljuÄ?ne funkcije s spirometrom, za katero sta na drĹžavnem sreÄ?anju mladih raziskovalcev Slovenije prejeli zlato priznanje ter z njim razveselili tudi mentorici Karin Sirovina Dvornik ter mag. Anito PovĹĄe. Po besedah Zale in StaĹĄe je bil povod za nalogo dejstvo, da kadi veliko njunih vrstnikov. Prav tako sta se Ĺželeli podrobneje seznaniti s spirometrom, napravo, ki jo najpogosteje uporabljajo v medicini za merjenje in ocenjevanje zmogljivosti in funkcije pljuÄ?. Zanimal ju je vpliv razvade na zdravje. ÂťMeriliÂŤ sta ga na osnovi rezultatov spirometrije med kadilci in nekadilci, med telesno aktivnimi in neaktivnimi obÄ?ani, preverjali sta vpliv kajenja na kroniÄ?ne bolezni. Doma sta si izdelali preprost spirometer, s katerim sta lahko uÄ?inkovito izmerili volumen izdihanega zraka. V sklopu raziskav sta v sodelova-

nju s Centrom za krepitev zdravja ter DruĹĄtvom za boj proti raku Velenje opravili meritve ĹĄe z elektronsko vodenim spirometrom v Mercator centru Velenje in v

zaznali, da kajenje slabo vpliva na naĹĄe zdravje in da opozarjanje na potrebe po gibanju ni izvito iz trte. Sami se sedaj veliko veÄ? gibljeva kot pred raziskovanjem.ÂŤ

Zala PoberĹžnik in StaĹĄa Krajnc ÂťMeritve s spirometrijo so dober kazalec bolezenskih sprememb.ÂŤ

tukajĹĄnjem zdravstvenem domu. ÂťPri obdelavi rezultatov sva priÄ?akovali, da bodo razlike med kadilci in nekadilci ter aktivnimi in neaktivnimi veÄ?je, kot so se pokazale. Na osnovi spirometrije oÄ?itno ne moremo ugotoviti, ali Ä?lovek kadi, tudi nisva potrdili, da so rezultati aktivnejĹĄih ljudi boljĹĄi v primerjavi s ĹĄportno neaktivnimi. Ne glede na to pa sva

Raziskovalna naloga je bila zanju kar trd oreh, sta priznali. O pljuÄ?ih prej nista vedeli veliko, pa tudi tema je bila zajetna. NiÄ? ne de, menita, saj je bilo iskanje odgovorov oziroma reĹĄitev na vpraĹĄanja dobra priprava na izzive, ki ju Ä?akajo. đ&#x;”˛

DevetoĹĄolca TjaĹĄ Esih in Vida Volk sta ob podpori mentoric Petre TerĹžan in Maje Volk za letoĹĄnje gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline izdelala nalogo z naslovom Katera metoda uÄ?enja poveĹže zapleten labirint celic v moĹžganih in zanjo na drĹžavnem sreÄ?anju mladih raziskovalcev prejela zlato priznanje. Poznata odgovor na vpraĹĄanje? ÂťPoznava, NTC. To je metoda, ki je sestavni del programa uÄ?enja Nikola Tesla center, zasnovana pa je tako, da so uÄ?enci ves Ä?as 100-odstotno aktivni. Gre za metodo uÄ?enja z igro in zabavo,ÂŤ sta odgovorila TjaĹĄ in Vida. Povedala sta, da ju je pri izdelavi naloge zanimalo, ali bodo uÄ?enci, ki jim bosta pripravila in izpeljala uÄ?ne ure z omenjenimi metodami dela, snov bolje razumeli in si jo zapomnili kot tisti, ki bodo posluĹĄali uÄ?ne ure na klasiÄ?en naÄ?in. Za uÄ?enje sta uporabila razliÄ?ne NTC metode: slikovni in asociativni prikaz, nelogiÄ?ne zgodbe, uganke, poligon ‌ Rezultati, zagotavljata, so bili neverjetni. ÂťUÄ?enci, ki so se uÄ?ili po NTC metodi, so znali snov veliko bolje od drugih. UÄ?ila sva jih – na primer – pesmico po tej

TjaĹĄ Esih in Vida Volk: Âť Ĺ˝eliva si, da bi se za inovativnejĹĄe metode dela, ki so privlaÄ?nejĹĄe in uspeĹĄnejĹĄe za uÄ?ence, odloÄ?alo veÄ? uÄ?iteljev.ÂŤ

metodi. Ĺ e po dveh tednih so jo uÄ?enci znali, tisti po klasiÄ?ni pa se niso spomnili niti naslova.ÂŤ Na vpraĹĄanje, ali bi bila NTC metoda primerna za uÄ?enje pri vseh ĹĄolskih predmetih, sta uspeĹĄna mlada raziskovalca odgovorila. ÂťV bistvu se da vsak predmet pretvoriti v to metodo, a je za to potrebnih veÄ? priprav. Te bi morale biti za uÄ?ence viĹĄjih razredov drugaÄ?ne kot v niĹžjih.ÂŤ Sama sta se tako uÄ?ila Ĺže pred raziskovalno nalogo in iz lastnih izkuĹĄenj in na osnovi rezultatov testiranja vseh uÄ?encev na ĹĄoli Mihe Pintarja Toleda Velenje priĹĄla do spoznanja, da je napredek veÄ?ji in

Dve veliki Ĺžalovanji Slovencev v dveh Jugoslavijah

Vpliv podlage in tlaka v Ĺžogi na nogometno igro

DevetoĹĄolec Bruno Ĺ onc z osnovne ĹĄole Ĺ alek Velenje se je poglobil v objave, povezane s smrtjo kralja Aleksandra I. in Josipa Broza Tita

Mladi raziskovalec Rok Hudournik iz Osnovne ĹĄole Ĺ alek Velenje pravi, da igranje z Ĺžogo s premalo ali preveÄ? tlaka ni zabavno

Tatjana PodgorĹĄek

in podrobnosti pri opisovanju omenjenih dogodkov. Razlike so, razumljivo, zaradi Med letoĹĄnjimi talenti Zveze organizacij tega, ker sta se dogodka zgodila v razliÄ?nih za tehniÄ?no kulturo Slovenije, prejemniki drĹžavah s povsem drugaÄ?nima ureditvazlatega priznanja za raziskovalno nalogo, je ma. Zame najveÄ?ja podobnost je ta, da bil tudi uÄ?enec 9. razreda osnovne ĹĄole Ĺ a- sta bila v obeh primerih smrti objavljena lek Velenje Bruno Ĺ onc. razglasa. Vsi mediji so Prejel ga je za nalogo zelo popularizirali lik z naslovom Dve veliki obeh predsednikov, upoĹžalovanji Slovencev v rabili so celo podobne dveh Jugoslavijah. fraze pri poroÄ?anju. ÂťSeveda sem ga bil Ugotovil sem ĹĄe, da je vesel, ĹĄe bolj pa tega, bila ob obeh smrtih v da sem se pri izdelavi Ä?lankih tudi priloĹžnost naloge veliko nauÄ?il za pisanje o politiÄ?nih ter uĹžival. Zgodovina vpraĹĄanjih in opredelimi leĹži, me zanima, z tvah. Uradno Ĺžalovanje mentorjem JoĹžefom Kuob Aleksandrovi smrti koviÄ?iÄ?em sva o zgodoje trajalo ĹĄest mesecev, vinskih temah veÄ?krat ob Titovi pa sedem dni. razpravljala. Na zaÄ?etku Iz Ä?lankov sem v obeh ĹĄolskega leta mi je priĹĄla primerih razbral prisona misel ideja za razitnost kulta osebnosti. skovalno nalogo, menBruno Ĺ onc: ÂťPrebrati je bilo Spomin na Aleksandra tor pa me je usmeril,ÂŤ je treba kar nekaj knjig, Ä?asopisov, danes obstaja predvsem pojasnil Bruno. Poglobil enciklopedij in ugotovitve nato z v knjigah na policah, se je predvsem v objave, razliÄ?nimi analitiÄ?nimi metodami Tita pa tudi na razliÄ?nih medijski odziv, povezan tudi obdelati.ÂŤ manifestacijah.ÂŤ s smrtjo kralja AleksanV gibanju Mladi razidra I. in Josipa Broza Tita. Spremljal je skovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline je Bruno opisovanje dogodkov od njune smrti do sodeloval prviÄ?, a ne zadnjiÄ?. Tudi kot dneva po pogrebu v takratnih vodilnih srednjeĹĄolec namreÄ? naÄ?rtuje raziskovanje dnevnikih. ÂťPriĹĄel sem do nekaterih ugo- v tej smeri. đ&#x;”˛ tovitev, ki jih pred mano ĹĄe ni nihÄ?e raziskoval v tej smeri. Naletel sem na razlike

Tatjana PodgorĹĄek

profesionalne Ĺžoge, pa sem kljub temu zaznal med njimi razlike. Te so se pojavile Imata tlak v Ĺžogi in podlaga vpliv na zaradi njihove proĹžnosti (pri razliÄ?nih nogometno igro? Odgovor na zastavlje- tlakih) in trenja na razliÄ?nih povrĹĄinah. no vpraĹĄanje pozna uÄ?enec 9. razreda Razlog za ĹĄe nekatera druga odstopanja pa Osnovne ĹĄole Ĺ alek Veleso bili zunanji dejavniki nje Rok Hudournik, ki je (veter, deformacija Ĺžoge v letoĹĄnjem gibanju Mladi zaradi starosti).ÂŤ raziskovalci za razvoj Ĺ aZ raziskovalnim delom leĹĄke doline izdela nalogo se je Rok sreÄ?al prviÄ?. na to temo. Ni priÄ?akoval, da bo to ÂťImata vpliv, in to prezahtevalo toliko znanja, cejĹĄen,ÂŤ pravi. Tudi sam Ä?asa in energije. Se je ni priÄ?akoval, da je njuna trud obrestoval? Se je, vloga tako pomembna. je odgovoril z zadovoljÂťÄŒe je Ĺžoga premalo ali stvom. Za nalogo je na preveÄ? napihnjena, igradrĹžavnem sreÄ?anju mlanje nogometa ni zabavdih raziskovalcev prejel no,ÂŤ je povedal. zlato priznanje, spoznal Kot navduĹĄen igralec je nove metode dela pri najpomembnejĹĄe poÂťodkrivanju razliÄ?nih stranske stvari na svetu pogledov na svetÂŤ, delo se je na treningih in tudi Rok Hudournik: ÂťIgranje v ĹĄportu ĹĄe z nekoliko sicer veÄ?krat spraĹĄeval nogometa s preveÄ? ali premalo drugaÄ?ne plati, tudi dele o vplivu tlaka v Ĺžogi na tlaka v Ĺžogi ni prijetno.ÂŤ nogometne igre. Danes samo igro. Ker se ni spripred vsakim vstopom na jaznil le z ugibanjem, se je odloÄ?il za razi- nogometno igriĹĄÄ?e poskuĹĄa poskrbeti, da skovalno nalogo in k sodelovanju povabil je tlak v Ĺžogi pravi, da se bo v igri zabaval. mentorja Igorja KoĹĄaka. Vpliv tlaka v Ĺžogi Kot je ĹĄe dejal, bi o pomembnosti tlaka na igro je ugotavljal z razliko odbojev, leta v Ĺžogi rad ozavestil (poleg navduĹĄencev in kotaljenjem Ĺžoge. Ker se igra nogomet nogometa) tudi druge ĹĄportnike, ki upona razliÄ?nih podlagah (na umetni in na- rabljajo pripomoÄ?ke, pri katerih sta tlak ravni travi, na asfaltu, parketu), je vkljuÄ?il in podlaga pomemben del igre. đ&#x;”˛ ĹĄe to. ÂťZa raziskovanje sem uporabljal le

pridobljeno zanje dolgotrajnejĹĄe. TjaĹĄ in Vida si Ĺželita, da bi se za inovativnejĹĄe metode dela, ki so privlaÄ?nejĹĄe in uspeĹĄnejĹĄe za uÄ?ence, odloÄ?alo veÄ? uÄ?iteljev, da bi te zaÄ?eli uvajati kot klasiÄ?ne uÄ?ne metode. Âť Precej je uÄ?iteljev, ki se bojijo novitet, a zanesljivo uÄ?enje po NTC metodah ni noben bav -bav. Ĺ˝eliva si, da bi ohranili Ĺžarek radovednosti in Ĺželjo po znanju v oÄ?eh vseh uÄ?encev v slovenskih osnovnih ĹĄolah, prav takĹĄnega, kot ga vidimo pri veÄ?ini prvoĹĄolcev in ki z leti vidno upada,ÂŤ sta sklenila TjaĹĄ Esih in Vida Volk. đ&#x;”˛

Jesenski rok mature konec avgusta Kandidati, ki so se prijavili na jesenski rok sploĹĄne mature, bodo pisne izpite opravljali med 24. in 31. avgustom, od 4. septembra pa bodo ĹĄole izvajale tudi ustne izpite. Jesenskega roka sploĹĄne mature se bodo lahko med drugimi udeleĹžili tudi tisti, ki se na spomladanski rok niso mogli prijaviti, ker so morali opravljati popravne izpite in torej niso imeli pravoÄ?asno zakljuÄ?enih ocen zadnjega letnika srednje ĹĄole. Prav tako je jesenski rok mature namenjen morebitnemu izboljĹĄevanju in popravljanju ocen maturitetnih izpitov na minulih rokih.

Ĺ ole tudi poleti ne bodo prazne Ĺ olarje bodo zamenjali vzdrĹževalci, ki bodo tudi to poletje opravili potrebna obnovitvena in vzdrĹževalna dela. V proraÄ?unu Mestne obÄ?ine Velenje imajo zanja rezerviranih dobrih 400 tisoÄ?akov, ĹĄole pa bodo same iz lastnih sredstev za to namenile ĹĄe 200 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛

mz

vsak dan


NaĹĄ ­Ä?as, 18. 7. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

IZOBRAŽEVANJE, KULTURA

18. julija 2019

Na gimnaziji ĹĄtirje zlati Velenjski gimnazijci so bili tudi letos boljĹĄi od slovenskega povpreÄ?ja in povpreÄ?ni uspeh v primerjavi s prejĹĄnjo generacijo Gimnazije Velenje dvignil za tri odstotke Tina Felicijan

Velenje, 11. julij – Minuli Ä?etrtek je ravnatelj Gimnazije Velenje Rajmund Valcl s ponosom razglasil odliÄ?en uspeh na letoĹĄnji sploĹĄni maturi. K njej je pristopilo 87 od 89 dijakinj in dijakov Gimnazije Velenje. Le ena dijakinja mature ni opravila v prvem poskusu, tako da je bil skupen

uÄ?ni uspeh 54. generacije 98,9 odstoten. Bil je tudi za tri odstotke boljĹĄi kot lanski in ponovno nad slovenskim povpreÄ?jem, ki letos znaĹĄa 95,2 odstotka. Maturiralo je 73 od 74 dijakinj in dijakov sploĹĄne gimnazije in ĹĄportnega oddelka ter 13 dijakinj in dijakov umetniĹĄkega. Na gimnaziji so zadovoljni tudi s povpreÄ?nim ĹĄtevilom toÄ?k:

sploĹĄna gimnazija s ĹĄportnim oddelkom 20,1 toÄ?ke, umetniĹĄka gimnazija pa 19,1 toÄ?ke. 11 dijakov in dijakinj je doseglo odliÄ?en uspeh na maturi oziroma zbralo med 25 in 29 toÄ?k. Trije dijaki in ena dijakinja pa so zbrali veÄ? kot 30 toÄ?k in dosegli laskav naziv zlati maturant ter na Ä?etrtkovi podelitvi prejeli maturitetno spriÄ?evalo s pohvalo. To so Tim

Med razredniÄ?arko JoĹžico PleĹĄnik in ravnateljem Rajmundom Valclom (levo) ter razredniÄ?arko Andrejo Gumzej in direktorjem Jankom PogorelÄ?nikom (desno) so zlati maturanti Tin Dolenc, Tadej GlinĹĄek, Janez DolinĹĄek in Manca Ĺ incek.

Dolenc (31 toÄ?k), Tadej GlinĹĄek (32 toÄ?k), Janez DolinĹĄek (30 toÄ?k) in Manca Ĺ incek (31 toÄ?k). Tadej GlinĹĄek, bodoÄ?i ĹĄtudent matematike: ÂťNi bilo vedno lahko najti motivacije, ampak ko pomisliĹĄ, kaj vse ti prinese trud za dosego cilja, ugotoviĹĄ, da se poplaÄ?a, kar ti vlije veliko volje. Moja ĹĄibkejĹĄa toÄ?ka je bila angleĹĄÄ?ina – naloge so bile nekoliko teĹžje, kot sem priÄ?akoval. Pri ne-

OdliÄ?ni maturanti: TjaĹĄa SrotiÄ?, NeĹža Lesnjak, Brina Zamrnik, Petja Plamberger, Ana Ĺ uperger, Jan Vovk, PrimoĹž Mihelak, Borut Mohorko, Domen Zabukovnik; manjkata: Karin Turner in Tina Lihteneker

ÂťV prihodnosti ne pripisujte vrednosti svojim ciljem samo zato, ker ste jih dosegli, temveÄ? cenite tudi pot, po kateri ste priĹĄli do njih. Ne zaspite na lovorikah, po drugi strani pa ne obupajte pred koncem, ki je vedno hkrati nov zaÄ?etek,ÂŤ je ravnatelj Rajmund Valcl sporoÄ?il maturantkam in maturantom 54. generacije Gimnazije Velenje.

Od ĹĄivanke do pralnega stroja Tokrat smo raziskovali rekonstrukcijo trgovine izpred druge svetovne vojne, ki je na ogled na Velenjskem gradu Tina Felicijan

Obisk Muzeja Velenje na Velenjskem gradu se zaÄ?ne v starinski trgovini – muzejski trgovini z vstopnicami in spominki ter obenem ambientalno postavitvijo, ki je ena izmed stalnih zbirk muzeja. V tem malem prostoru je obilica zanimivosti iz nedavne zgodovine.

s Ä?ebelarstvom, da bi imeli med, je bil cenjen tudi sladkor. Vedno in povsod pa sol, ker je nekoÄ? bila glavni konzervans. ÂťSkratka najbolj cenjeni so bili artikli, ki jih kmetje niso mogli pridelati sami. Trgovci pa so se oskrbovali preko potnikov. Ĺ ele po drugi svetovni vojni so se zdruĹževali v zadruge, ki so olajĹĄale sistem dobave. Tam

Tim Dolenc, bodoÄ?i ĹĄtudent finanÄ?ne matematike: ÂťPriÄ?akoval sem nekoliko slabĹĄi rezultat. Je pa res, da sem vedel, da se moram to leto res potruditi. Veliko laĹžje je, Ä?e delaĹĄ sproti, ker gre na koncu vse zelo hitro. Tako se tik pred maturo nisem toliko pripravljal, paÄ? pa sem pripravam sledil celo leto. Najbolj me je skrbela slovenĹĄÄ?ina, sploh esej.ÂŤ Manca Ĺ incek, bodoÄ?a ĹĄtudentka kemije: ÂťPriprave na maturo so bile dokaj zahtevne, ampak ker sem se uÄ?ila celo leto, se je izĹĄlo. VeÄ? treme sem imela pred ustnim zagovorom matematike, ker je bilo kar veliko snovi. Sicer pa sem priÄ?akovala dober rezultat in upala na tak izid, ki je vseeno bil prijetno preseneÄ?enje.ÂŤ †đ&#x;”˛

so tudi zametki sodobnih trgovskih verig,ÂŤ ĹĄe pove BlaĹž VerbiÄ?. V Ĺ aleĹĄki trgovini so male trgovine s pultno prodajo delovale ĹĄe po drugi svetovni vojni. Prva samopostreĹžna trgovina pa se je v Velenju odprla v 50-ih letih. Zadnjo pultno prodajo je imela kasneje samopostreĹžna trgovina NeĹžka na Cankarjevi ulici. †đ&#x;”˛

Skrivnosti muzejske gostilne

Hladno tudi poleti

Vse za pultom, veliko na merico, malo embalaĹže

Razstavne eksponate so muzealci nabrali v trgovinah po Ĺ aleĹĄki dolini, Âťki so preĹživele svoj Ä?as,ÂŤ pove kustos Muzeja Velenje BlaĹž VerbiÄ? in pojasni, da so se po drugi svetovni vojni tudi tod zaÄ?ele uveljavljati samopostreĹžne trgovine. Prej so ljudje kupovali v trgovinah s pultno prodajo. Vse, kar so potrebovali, je za pultom poiskal in kupcem izroÄ?il prodajalec. OmogoÄ?al je tudi kupovanje na kredo. Zneske nakupov si je zapisoval, poraÄ?unal pa, ko je kupec dobil plaÄ?o. Ta sistem je bil dober za oba, pravi VerbiÄ?. ÂťTrgovec je dobil stalno stranko, ker so ljudje kupovali tam, kjer so bili dogovorjeni za stalno kredo. Kupcem pa je plaÄ?ilo z odlogom ustrezalo, ker so bile finanÄ?ne teĹžave pogoste.ÂŤ Trgovec je manjĹĄe zaostanke v poplaÄ?ilu dolga ĹĄe toleriral. ÄŒe je kupec izgubil njegovo zaupanje, pa mu je trgovec odklonil kredo, kar je lahko bilo za kupca zelo

katerih predmetih pa sem dosegel boljĹĄi rezultat od priÄ?akovanega.ÂŤ Janez DolinĹĄek, bodoÄ?i ĹĄtudent elektrotehnike: ÂťTremo sem imel pred slovenĹĄÄ?ino, ki mi je ĹĄla v nasprotju s priÄ?akovanji veliko bolje. Rezultat me je absolutno presenetil. Zelo so mi pomagale organizirane priprave v ĹĄoli. Nekaterim se je zdelo, da ni najbolj modro tako zapravljati Ä?asa, ampak mislim, da se mi je to obrestovalo.ÂŤ

nerodno, saj so marsikje imeli le eno trgovino daleÄ? naokrog in nobene druge moĹžnosti za nakup blaga. Dobro ime je moral varovati tudi trgovec. ÄŒe je zaslovel po slabih uslugah, je teĹžko pridobil in obdrĹžal stranke. Na voljo je bilo tako rekoÄ? vse. ÂťOd ĹĄivanke do pralnega stroja. Torej od drobnega materiala, kot so bomboni, cigarete, doloÄ?ena

Ĺživila, do vodovodne pipe, blaga za oblaÄ?ila in drugih potrebĹĄÄ?in. Specializiranih trgovin veÄ?inoma ni bilo. Primer specializirane trgovine so bile lekarne in druge, ki so se razvile iz obrti, denimo krojaĹĄtva in Ä?evljarstva ali mesarstva,ÂŤ razlaga sogovornik in dodaja, da v trgovinah, kakrĹĄna je rekonstruirana na Velenjskem gradu, vendarle ni bila navada

Zakaj za pultom? Da ljudje trgovcu niso mogli krasti in je imel ves Ä?as red na policah. Pa tudi zato, ker ni bilo toliko prometa in se je imel Ä?as posvetiti vsakemu kupcu posebej. PosamiÄ?nih in porcijskih pakiranj namreÄ? ni bilo. VeÄ?ino Ĺživil in potrebĹĄÄ?in je odmeril in zapakiral trgovec.

kupovati hrano. Kupovali so olje, denimo. ÂťKupec je prinesel svojo steklenico, v katero mu je trgovec odmeril olje. Podobno se je kupovalo Ĺžito, tudi moka, Ä?eprav se jo je dobilo pri mlinarju.ÂŤ Najbolj cenjeni so bili tobaÄ?ni izdelki. Cigarete so prodajali tudi po komadih, saj so bile drage. So pa trgovci za prodajo tobaÄ?nih izdelkov potrebovali posebna dovoljenja in plaÄ?ali davek. Da je trgovina bila zaloĹžena s tobaÄ?nimi izdelki in je imela pooblastila za prodajo, je oznaÄ?evala posebna tablica na vratih. ZaĹželen je bil tudi petrolej. Ker se ga ni dalo pridobiti drugaÄ?e, je prav tako bil drag. Kjer se ljudje niso ukvarjali

PijaÄ?o so nekdaj hladil v takih hladilnih omarah: od znotraj so bile obite s ploÄ?evino, stranice so bile izolirane, na vrhnji strani pa je bila loputa v pokonÄ?en sredinski predal, v katerega se je zlagal led. Tega so pridobivali tako, da so pozimi sneg metali v jame, kjer se je pod lastno teĹžo sprijemal v led. Drugod so ga sekali na zaledenelih jezerih in ga shranjevali v ledenicah ali posebnih lesenih utah z dvojno steno z izolacijo. ZdrĹžal je tudi do konca poletja. Razkosavanje in razvaĹžanje v slamo zavitega ledu je bil donosen posel. Odkupovali so ga predvsem mesarji, tudi gostilniÄ?arji. †đ&#x;”˛

tf


NaĹĄ ­Ä?as, 18. 7. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

18. julija 2019

Besede v oblaku majic RazstaviĹĄÄ?a KnjiĹžnice Velenje ne mirujejo niti poleti – PrviÄ? se kot prenosniki sporoÄ?il predstavljajo majice Tina Felicijan

Ko boste v poletnih dneh obiskali KnjiĹžnico Velenje, boste imeli obÄ?utek, da se sprehajate pod mavriÄ?nim oblakom. S stropa namreÄ? visi veÄ? kot 215 majic z zanimivimi sporoÄ?ili. ÂťLjudje beremo najrazliÄ?nejĹĄa besedila. Najprej pomislimo na knjige, revije, Ä?asopise, beremo pa tudi obcestne plakate, navodila za jemanje zdravil, beremo s skodelic za kavo, pa tudi z majic. Majica nam lahko marsikaj pove s svojim sporoÄ?ilom, ki je lahko napisano ali narisano, ali pa z barvo. Lahko nas prepriÄ?a o nakupu, nas nasmeji, lahko se ob nekem sporoÄ?ilu zamislimo, v nas lahko vzbudi razliÄ?na pozitivna in negativna Ä?ustva,ÂŤ pravi avtorica razstave Branje z majic Stanka Ledinek, ki ĹĄe vedno vabi obiskovalce knjiĹžnice, da za razstavo posodijo svoje zanimive majice. Do konca avgusta bo potekalo tudi nagradno glasovanje za majice, ki bodo napravile najveÄ?ji vtis.

Predstavlja se Stara elektrarna

Letos mineva 90 let od zaÄ?etka delovanja termoelektrarne v Velenju. Na ta del zgodovine energetike v Ĺ aleĹĄki dolini spominja

DNK potovanja Ona ÄŒepaitytÄ— Gams

Razstava majic je zamiĹĄljena kot nebo nad nami. Najprej oblak iz bele prehaja prek sive v Ä?rno, iz oblaka pa se razprostre mavrica.

Stara elektrarna, ťe vedno lepa, v okolje izjemno lepo postavljena, pravi soavtorica razstave o Stari elektrarni na domoznanskem oddelku Stanka Ledinek. S ko-

legom Frenkom Ĺ pilerjem sta veÄ?ino gradiva, predstavljenega na panojski razstavi, povzela po knjigi Zgodovina Premogovnika Velenje Antona Seherja. VkljuÄ?ila

Bralec poletja je Janez OsetiÄ?, zbiratelj, ki v KnjiĹžnici Velenje ob svoji 50-letnici predstavlja del svoje zbirke redkih knjig Ĺ aleĹĄke doline. Na ogled bo do konca avgusta, prav tako kot razstava o Stari elektrarni, razstava Branje z majic ter likovne razstave otrok. Do konca julija pa si lahko ogledate tudi razstavo DruĹĄtva zeliĹĄÄ?arjev Velenje.

đ&#x;”˛

Odprtje Glasbene ĹĄole bo zamujalo za slab mesec Pri javnem naroÄ?ilu za opremo glasbene ĹĄole so v Ĺ oĹĄtanju poseben poudarek dali akustiÄ?nosti Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina je na portalu javnih naroÄ?il objavila razpis za dobavo in montaĹžo opreme za novo glasbeno ĹĄolo v Ĺ oĹĄtanju. Izvajalec se bo moral zavezati, da bo opremo dobavil in montiral do 20. septembra, kar pa pomeni, da se uporabniki vanjo ne bodo selili ob zaÄ?etku novega ĹĄolskega leta, kot so naÄ?rtovali, ampak kasneje. ÂťÄŒeprav smo si moÄ?no Ĺželeli,

da bi se v novo glasbeno ĹĄolo uporabniki lahko vselili v zaÄ?etku novega ĹĄolskega leta, to Ĺžal ne bo mogoÄ?e. Nepredvidene okoliĹĄÄ?ine so ponagajale izvajalcem, tako da je rok podaljĹĄan do 27. septembra, ko naj bi bila tudi otvoritev,ÂŤ je povedal Ĺžupan Darko Menih. Javno naroÄ?ilo vsebuje pohiĹĄtvo - mize, stole, omare, notna stojala in, kar je za glasbeno ĹĄolo najbolj pomembno, akustiÄ?ne stenske obloge, ki bodo v vsaki uÄ?ilnici

Triptih Klare Jan

Foto Dejan Tonkli

sta tudi razglednice iz Frenkove zasebne zbirke starih velenjskih razglednic, na katerih se elektrarna mnogokrat pojavi. ÂťZa piko na i sva ĹĄe sama obiskala elektrarno in fotografirala notranjost. ÂťStavba je res lepa. Ima veliko dvorano, Ä?udovito svetlobo, kljub vroÄ?ini je v njej prijetno hladno,ÂŤ je Stanka delila svoje vtise in povabila na ogled razstave, na kateri lahko med drugim izveste veÄ? o zaÄ?etkih elektrifikacije v Ĺ aleĹĄki dolini.

prilagojene uÄ?enju posameznega instrumenta. ÂťTemu smo dali poseben poudarek. Tako bo za vsako uÄ?ilnico oziroma vsak instrument, na katerega se bodo varovanci glasbene ĹĄole uÄ?ili igrati, posebna in drugaÄ?na akustiÄ?na obloga. MontaĹža je predvidena tako, da bo kasneje moĹžno, Ä?e bo priĹĄlo do sprememb, obloge enostavno sneti in zamenjati.ÂŤ Ob tem Ĺžupan posebej poudarja, da predmet javnega naroÄ?ila niso

instrumenti. ÂťTe bo glasbena ĹĄola v nove prostore prenesla, nekaj novih pa so Ĺže nabavili.ÂŤ Poleg Glasbene ĹĄole, ki bo imela v objektu dvorano za interne nastope, omogoÄ?ala pa bo tudi skupinski pouk in 17 individualnih uÄ?ilnic, bo prostore v novem objektu uporabljal tudi Pihalni orkester Zarja, prostore pa bo v njem dobil tudi MeĹĄani pevski zbor Svoboda, ki je doslej uporabljal malo dvorano kulturnega doma. ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je med gradnjo uporabnikom zagotovila nadomestne prostore. Del pouka izvajajo v Osnovni ĹĄoli Karla Destovnika – Kajuha, del v vili LuÄ?ka, kulturnem domu in nekdanjih prostorih vrtca Barbka, godba pa se je zaÄ?asno preselila v gasilski dom v TopolĹĄico. đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanj, 4. julija – Poletje je v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj obarvano z ilustracijami Klare Jan iz Velenja. Mlada ustvarjalka, ĹĄtudentka magistrskega ĹĄtudija oblikovanja vizualnih komunikacij, smer ilustracija v Ljubljani, je vanjo postavila tri cikle svojih ilustracij. Serijo ARThaber, kot nekakĹĄno umetnostno abecedo tvori 26 ilustracij, ki uporabnika informira o likovni umetnosti, Zgodbe iz Loma, kot njeno diplomsko delo in 11 ilustracij, ki spremljajo pravljico Tri Ä?arovnije na noÄ?. Cikli so raznoliki, tako po motiviki, tehniki in likovnem izrazu, kar kaĹže na avtoriÄ?ino Ĺželjo po raziskovanju in ne nazadnje njen umetniĹĄki razvoj. Kljub temu lahko reÄ?emo, da je posebnost drugega cikla bogat barven kolorit in uporaba ĹĄtevilnih ornamentalnih detajlov, z linearnim pristopom, kot so poslikane panjske konÄ?nice in da tretji cikel, ki v akvarelu predstavlja sintezo avtoriÄ?ine dosedanje ustvarjalne poti. Klara Jan, ki se je do sedaj predstavila na manjĹĄih samostojnih razstavah je ob razstavi predstavila tudi literarna dela, ki jih je ilustrirala, odprtje razstave pa je odliÄ?no popestrila skupina Vox Corde. Likovni kritik Marija Plevnik pa je avtorici zaĹželel in tudi predvidel veliko ustvarjalnih uspehov. Razstava bo na ogled do konca julija, zaokroĹžil pa jo bo literarni dogodek na temo Zgodb z Loma. đ&#x;”˛

Miloja B. Komprej

Vozimo se po skoraj nepreduĹĄno gostem gozdu, kjer prevladujejo listavci. Moje oÄ?i, ki so bolj vajene prevlade borovcev, ki ti vedno pustijo prosto dihati ter popolnoma ne zaprejo pogleda na nebo, iĹĄÄ?ejo kakĹĄno odprtino, da malo zadihajo. Zdaj konÄ?no v Ĺživo doĹživim, zakaj si je moj oÄ?e kupil vikend sredi gozda. ÄŒeprav precej drugaÄ?nega, a ĹĄe vedno – gozda. Sredi tega gostega listnatega gozda na jugozahodu Litve je preĹživel otroĹĄtvo ob oÄ?etu, ki je bil poklicni gozdar. ÄŒeprav ga je Ĺživljenje Ĺže dokaj kmalu odpeljalo v druge kraje in pokrajine – tudi bolj urbane - ga je tista gozdna zapuĹĄÄ?ina spremljala vseskozi. Tudi jaz tokratne vrstice piĹĄem iz te druge verzije gozda, z vsakoletnih poÄ?itnic, kot bi danes v turizmu lahko rekli – DNK poÄ?itnic v moji Litvi. ÄŒe smo bolj natanÄ?ni, so to verjetno bolj DNK poÄ?itnice mojih otrok, ker sama prihajam namreÄ? domov. Tako imenovani DNK turizem oz. z drugimi besedami zapuĹĄÄ?inski turizem je Lonely Planet proglasil celo za enega izmed najbolj vroÄ?ih trendov za leto 2019. V angleĹĄÄ?ini ta segment turistiÄ?ne ponudbe najdemo pod izrazi DNA, Ancestry/Ancestral, Genealogy, Genetic, Roots ali Heritage tourism. Seveda potovanja, na katerih posamezniki spoznavajo svojo preteklost in odkrivajo korenine, niso nobena novost. Sploh pri prebivalcih drĹžav kot so ZDA ali Kanada so popularna Ĺže lep Ä?as. K njihovi popularnosti je pripomogla tudi TV nanizanka “Rootsâ€? (CNN) iz leta 1977, sicer je bilo TV produkcij na temo druĹžinske genealogije ĹĄe veÄ? – “Who Do You Think You Areâ€?, “Finding Your Rootsâ€? ter “Genealogy Roadshowâ€?. Med destinacijami tovrstnih potovanj izstopajo Irska, NemÄ?ija ali Italija v Evropi, prav tako tudi Kitajska. Ĺ kotska, ki je tudi med najbolj popularnimi, recimo ponuja celo priroÄ?nik za organizacijo tovrstnega obiska drĹžave. Leto 2017 je Ĺ kotska razglasila za leto Zgodovine, dediĹĄÄ?ine in arheologije s pozivom, da bi obiskovalci odkrivali svoje ĹĄkotske korenine vse do obdobja neolitika. Na sploĹĄno velja, da imajo najveÄ? od tovrstnih potovanj drĹžave, ki so kdajkoli v preteklosti doĹživele obdobja mnoĹžiÄ?ne emigracije in imajo po svetu ĹĄtevilne diaspore. Drugi val popularnosti je DNK turizem doĹživel s pojavom podjetij kot Ancestry, 23andMe ali National Geographic projekta Genographic, ki povezujejo ljudi z druĹžinskimi podatki na spletu oz. opravljajo DNK raziskave. Primer te popularnosti oz. promocije le-tega smo lahko videli letos tudi med televizijskim prenosom Eurosonga, katerega glavni pokrovitelj je bilo tovrstno podjetje My Heritage. Med odmori pri prenosu so kazali tudi nekakĹĄen sketch, na katerem so rezultate svojih DNK analiz komentirali bivĹĄi udeleĹženci Eurosonga – seveda s sklepnim komentarjem v smislu “vsi smo povezani, vsi smo ena druĹžinaâ€?. Danes je novo predvsem to, da podjetja, ki pomagajo pri raziskovanju druĹžinskega drevesa lahko nudijo cenovno dostopne analize vaĹĄega DNK, kar nekoÄ? dolgotrajni proces skrajĹĄa na minimum in ga naredi dostopnega za vse. K porastu tovrstnega turizma je prav tako pripomogel tudi digitalni dostop do zgodovinskih zapisov, ki so bili prej dostopni samo v arhivih in drugih podobnih institucijah. Vsa ta tehnoloĹĄka dostopnost poraja tudi veÄ?je zanimanje za preteklost ter omogoÄ?a, veliko laĹžje kot kdajkoli prej, fiziÄ?no sledenje naĹĄi dediĹĄÄ?ini v destinacijah po svetu. S tem se spreminja tudi struktura zapuĹĄÄ?inskih popotnikov. Prej je veljalo, da se z iskanjem svojih korenin bolj ukvarjajo starejĹĄi ljudje, ki imajo Ä?as in potrpljenje za dolgotrajno raziskovanje. Digitalizacija in dostopnost le-tega je sedaj med DNK turiste privabila tudi tako imenovano ÂťGoogleÂŤ generacijo ali generacijo ÂťmilenijcevÂŤ, ki bi jim klasiÄ?ni naÄ?in raziskovanja morda predstavljal veÄ?ji izziv. TakĹĄne DNK analize prednikov se oglaĹĄujejo celo kot Âťpersonalizirano darilo ob obletnicah, porokah in posebnih priloĹžnostih, ko Ĺželimo podariti nekaj osebnega s trajno vrednostjoÂŤ. Na voljo je tudi v Sloveniji. Priznam, da sama ĹĄe nisem za to svetovno turistiÄ?no DNK pustolovĹĄÄ?ino. Za zdaj imam Ä?isto dovolj raziskovanja druĹžinskih krajev v Litvi. Tudi za to je zmeraj premalo poÄ?itniĹĄkega Ä?asa in upam, da mi letos uspe obiskati vsaj nekaj tistih, ki jih ĹĄe nisem. Prostor in kraj zelo moÄ?no vplivata na naĹĄo identiteto in dodata pomemben kamenÄ?ek v mozaik naĹĄe dediĹĄÄ?ine, ki jo nosimo s seboj. Tako kot s tem gozdom - tudi jaz bi najraje kupila vikend ob gozdu. đ&#x;”˛

lokalne novice


NaĹĄ ­Ä?as, 18. 7. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

18. julija 2019

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Poletna ponudba

PoÄ?itniĹĄkemu Ä?asu pa se prilagaja tudi naĹĄa propagandna sluĹžba. Za ta Ä?as smo nekoliko zniĹžali cene. Vse tiste, ki karkoli organizirate, vabite goste, ponujate kaj zanimivega, vabimo, da oglaĹĄujete preko

DopustniĹĄki Ä?as se vse bolj stopnjuje, prehajamo v tiste najbolj ÂťvroÄ?e termineÂŤ, ko je le malo tistih, ki ostajajo na svojih delovnih mestih. Ĺ ole so zaprle svoja vrata, tudi nekatere enote velenjskega vrtca. Je pa v tem Ä?asu veliko veÄ? povpraĹĄevanja za razliÄ?ne dejavnosti otrok. StarĹĄi na ta naÄ?in reĹĄujejo varstvo ali pa skuĹĄajo popestriti poÄ?itniĹĄki Ä?as svojim otrokom. Kljub vsemu je v mestu kar nekaj tistih, ki tudi svoj dopust preĹživljajo v tem okolju in pa vse veÄ? tistih, ki prihajajo sem na dopust, vsaj dnevni. Najbolj vabljivo za to je vsekakor Velenjsko jezero. Tudi v naĹĄi medijski hiĹĄi se ta Ä?as prilagajo dopustniĹĄkemu utripu. Radijski program je bolj sproĹĄÄ?en, veÄ? je razpoloĹženjske glasbe. Tudi Ä?asopisne strani prinaĹĄajo veÄ? sproĹĄÄ?ujoÄ?ega branja.

naĹĄih medijev. Torej na Radiu Velenje, Ä?asopisu NaĹĄ Ä?as ali pa na spletnih straneh obeh medijev. PokliÄ?ite naĹĄo propagandno sluĹžbo (NaĹĄ Ä?as 898 17 50 ali pa nam piĹĄite đ&#x;”˛ na epp@nascas.si. â€

V teh dopustniĹĄkih dneh so tudi naĹĄe vrte razredÄ?ene. V propagandi vas bo z veseljem sprejela Bernarda Matko.

Samuel Lucas predstavlja novo pesem, ki nosi pomenljiv naslov Vse bo ok. Gre za skladbo, ki prinaĹĄa

meĹĄanico modernega countryja in popa, v skladbi pa je moÄ? sliĹĄati tudi banjo in violino, tipiÄ?na country inĹĄtrumenta. Banjo je odigral Robert Pikl, pevec in kitarist skupine Manouche, violino pa Matija KreÄ?iÄ?, violinist pri Magnificu. S skladbo je Samuel nastopil na nedavnem festivalu Melodije morja in sonca in zanjo prejel najveÄ? toÄ?k radijskih postaj. Videospot za pesem so snemali v Trzinu in v Skednju na Gorenjskem, glavno vlogo v njem pa ima ekipa veÄ? kot 40 plesalcev plesne ĹĄole Wild West Country iz Slovenije, ki je aktualni evropski prvak v country line danceu.

imata dva otroka. Tako kot smo Ĺže vajeni, ko gre za loÄ?itve slavnih, par tudi tokrat sporoÄ?a, da ostajata v dobri prijateljskih odnosih in da sta v zvezi preĹživela Ä?udovitih deset let. Novica o loÄ?itvi je sicer presenetljiva, saj navzven ni bilo videti, da v zakonu kaj ĹĄkripa. Za 55-letnega italijanskega zvezdnika je to Ĺže druga loÄ?itev. Njegov pr vi zakon s ĹĄvicarsko manekenko Michelle Hunziker je trajal ĹĄtiri leta, iz tega zakona pa ima 22-letno hÄ?er Auroro Sophie. V zvezi z Marico Pellegrini sta se rodila danes sedemletna Raffaela Maria in ĹĄtiriletni Gabrio Tuli.

Bro po treh letih z novo skladbo

1. TINKARA KOVAČ - Bodi z mano do konca 2. KVATROPIRCI - Veter je vel 3. 2B - Kot morje

Tinkara KovaÄ? je s skladbo Bodi z mano do konca zmagala ne letoĹĄnjem festivalu Melodije morja in sonca v PortoroĹžu. Zmagovalna pesem je odnesla tudi nagradi strokovne Ĺžirije za najboljĹĄo glasbo avtorja AleĹĄa Klinarja in za najboljĹĄe besedilo same Tinkare KovaÄ?. Kvartopirci so pobrali nagrado strokovne Ĺžirije za najboljĹĄo izvedbo, nagrado Danila KocjanÄ?iÄ?a za obetavnega izvajalca oz. avtorja pa sta prejela Ä?lana dua 2B.

GLASBENE novice

Samuel Lucas pravi, da bo vse OK

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

nov material. Skladba je nastajala soÄ?asno s skladbami za njegov album Smoods, a nikoli ni dobila priloĹžnosti, da bi ugledala luÄ? sveta. Mate, ki sicer deluje tudi v duu OkustiÄ?ni, s katerim se pripravlja na izid prvenca, je med snemanjem le-tega vendarle naĹĄel Ä?as in voljo, da se poda v manj znane festivalske vode. Za skladbo pripravlja tudi zanimiv in zabaven videospot, ki bo nekakĹĄen poklon primorskim video klasikam iz 80. in 90. let.

Urban Vidmar predstavlja svojo novo poletno pesem Plima in oseka je naslov nove skladbe vedno bolj priljubljenega primorskega glasbenika Urbana Vidmarja, ki je v zadnjih dveh letih uspeĹĄno predstavil skladbe

pesem je ekipa pod taktirko Luka Zailaca snemala na peĹĄÄ?enih plaĹžah Lignana, nekaj kadrov pa je posnetih ob zapuĹĄÄ?enih hiĹĄah in sipinah Monfalconea.

Beyonce pred filmom Levji kralj objavila single s prihajajoÄ?ega albuma AmeriĹĄka pevka Beyonce, ki je za novo igrano razliÄ?ico animiranega filma Levji kralj posodila glas Simbovi prijateljici Nali, bo ob filmu, ki je napovedan za 19. julij, izdala tudi album z naslovom The Lion King: The Gift. Svoje oboĹževalce je Ĺže prej razveselila z objavo skladbe Spirit, ki bo prav tako v filmu. Beyonce je sodelovala tudi pri ustvarjanju glasbe za film. Med drugim je z Donaldom Gloverjem, ki je

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.

Ansambel Dar – Ĺ e enkrat zapojmo Ansambel Tik tak – Dovolj je dni v Ĺživljenju Ansambel Bitenc – Fant od fare Ans. SaĹĄa Avsenika & Lucija Selak – Skozi leta Ansambel VĹžig – PlavĹĄanje po starem Ansambel Akordi – Bodimo vsi ponosni na Slovenijo Ansambel Galop – Od ljudi za ljudi Ansambel Opoj – KmeÄ?ki fant muzikant TopliĹĄka pomlad – Taksi Vera & Originali – SrÄ?en trÄ?en

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO ZORAN PREDIN Album Zorana Predina z naslovom Zoran pjeva Arsena je najbolje prodajani album na Hrvaťkem v prvi polovici letoťnjega leta. Seznam je objavilo Hrvaťko diskografsko zdruŞenje. Na albumu je Zoran v sodelovanju z Damirjem Kukuruzovićem in zasedbo Django Group zbral priredbe dvanajstih pesmi znanega hrvaťkega pevca Arsena Dedića.

Mate Brodar, ki pod umetniĹĄkim imenom BRO Ĺže veÄ? kot deset let ustvarja reggae glasbo, je s svojo novo skladbo Dokler je ĹĄe vetra kej nastopil na festivalu MMS v PortoroĹžu. Festival je bil za skladbo neke vrste odskoÄ?na deska, kajti BRO je po dolgih treh letih konÄ?no spet predstavil

Eros Ramazzoti se (spet) loÄ?uje

METALDAYS

Italijanski pop zvezdnik Eros Ramazzotti se Ĺže drugiÄ? loÄ?uje. Po petih letih se namreÄ? konÄ?uje njegov zakon s 24 let mlajĹĄo Marico Pellegrinelli, s katero 16 let – Najin skriti kraj in Amore mio, ki na Youtubeu beleĹži Ĺže skoraj 200 tisoÄ? ogledov. Nova skladba z znaÄ?ilnimi plesnimi reggaeton ritmi je nekoliko nagajiva in provokativna in je kot nalaĹĄÄ? za poletno osveĹžitev. Pod glasbo se vnoviÄ? podpisuje Theo ÄŒebron, sicer kitarist skupine Zvita feltna, besedilo pa je napisal najbolj iskan tekstopisec pri nas Rok LunaÄ?ek. Videospot za to raggaeton

posodil glas glavnemu junaku Simbi, odpela Can You Feel the Love Tonight. Glasbo je sicer tudi za tokratno razliÄ?ico – tako kot za film iz leta 1994 – napisal Hans Zimmer. Pri projektu prav tako ponovno sodeluje tudi Elton John. Pesem Can You Feel the Love Tonight, ki jo je za film iz minulega stoletja ustvaril s Timom Riceom, je bila nagrajena z oskarjem.

Vsako leto julija se Tolmin spremeni v raj za ljubitelje metal glasbe. Prvi Metalcamp je bil na sotoÄ?ju SoÄ?e in Tolminke organiziran Ĺže leta 2004, leta 2013 pa se je preimenoval v Metaldays. LetoĹĄnji festival ali kar metalske poÄ?itnice bo potekal od 21. do 27. julija.

SWEET PEAK & RINA K VeÄ? kot cekin je naslov nove skladbe, ki jo je sproducirala skupina Sweet Peak. Fantje so tokrat zdruĹžili moÄ?i z nadarjeno pevko Rino K, ki je pred kratkim odprla letoĹĄnji MMS. Pod skladbo in aranĹžma sta

se podpisala Mario ÄŒiĹžić in Dino Zorec, pod besedilo Tilen MajeriÄ?, kitarske vloĹžke je prispeval Ĺ˝an SerÄ?iÄ?, vokal in energija pa pripadata Rini K.

SIMPATICO & MUZIÄŒISTA Simpatico je novi projekt tekstopisca Roka VilÄ?nika, idejnega oÄ?eta skupin, kot so Papir, Patetico in PliĹĄ. MuziÄ?ista pa je projekt, v katerem je Rok kot del skupine Simpatico stopil v novo sodelovanje s pianistom Sebastijanom Duhom. K sodelovanju sta povabila ĹĄe mlado perspektivno pevko Ajo PuĹĄenjak Ĺ ega, plod skupnega dela pa je skladba z naslovom Au.

101KA BAND 101ka band predstavlja novo poletno skladbo z naslovom Letiva, ki nosi enostavno sporoÄ?ilo: ÂťKo si v sivem mestu in imaĹĄ vsega dovolj, pograbiĹĄ ljubljeno osebo in odletiĹĄ na obalo, kjer se Ĺživljenje za trenutek ustavi in preprosto uĹživaĹĄ.ÂŤ Za glasbo, besedilo in aranĹžma so poskrbeli Mitja Ĺ inkovec, AljaĹž Bernik in Urban Dacar.


Naš ­čas, 18. 7. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

VRTILJAK

18. julija 2019

frkanje

»Imam toliko vprašanj, da bo najbolje, če ne odhajate izza govornice, da mi boste lahko nanje kar sproti odgovorili,« je na seji Sveta Občine Šoštanj, kjer so se seznanili s študijo za sosežig goriva iz odpadkov, predstavniku TEŠ-a Jožetu Lenartu predlagal svetnik Marko Dado Brvar. »Bojim se, da jih imamo tudi mi. Veliko stvari je v zvezi s tem še odprtih, tako da bo na odgovore treba še počakati. Ampak poskusimo, mogoče imate pa vi kakšno lažje in bo šlo,« se je na svetnikov predlog odzval Lenart.

» Levo & desno «

Čudenje

Nekateri se čudijo Velenjčanom, ki si tudi prizadevajo za hitrejšo povezavo z vlakom proti Celju. Če bi tak hitri vlak hitro dobili, bi kdo prehitro spoznal, da hitre ceste tako hitro še ne potrebujejo.

Po naše

Oče Stane (multimedijski umetnik in glasbenik), hčerka Pina (kustosinja) in Bojana Špegel (sekretarka Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje) imajo sicer vsak svoje konjičke, a uspešno tudi sodelujejo. Tako je nastal tudi film ob 60-letnici Hotela Paka. Avtorica je Pina, Stane ji je bil pri tem v veliko oporo. Bojana pa je prebrala besedilo. Starša sta bila zelo ponosna, Čveku se je zdelo, da bolj kot kdaj koli ob svojih uspehih.

»Kako naj napovem, če pa ne vem, kakšno bo vreme? Saj ste videli lani, kako je bilo. Tako dolgo smo odpovedovali in predstavljali - enkrat res čisto brez potrebe. Potem pa, ko se je konec septembra festival le zgodil, ni bilo ljudi. Tu in tam je prišel kak, zavit v bundo. Pa še ta bolj iz firbca kot zaradi piva,« se je na vprašanje, ali bo letos v Šoštanju festival piva na Čvekovo vprašanje odzval pobudnik festivala Žan Delopst.

Pred kratkim se je John Irvin s počitnic v Franciji vračal domov v Glasgow, pa so mu na letališču v Nici dejali, da je njegov kovček za osem kilogramov pretežak in da bo moral dodatno težo doplačati (skoraj 100 evrov). Iznajdljivi Škot na to idejo seveda ni pristal. Iz kovčka je začel jemati majice tako s kratkimi kot z dolgimi rokavi ter jih vse po vrsti, glasnemu smehu navzočih navkljub, oblekel nase. Ker je bilo tiste dni na

Azurni obali 30 stopinj, se je začel Irvin seveda hitro potiti, a ga niti to ni pripravilo do tega, da bi si premislil. Njegovo početje je posnel njegov sin in posnetek z opisom dogajanja objavil na Twitterju, kjer je v hipu postal uspešnica. Uporabniki so ga delili več kot štiri tisočkrat, zbral je že skoraj 800 tisoč ogledov. Oče je bil sprva zgrožen, ko je izvedel, da je posnetek postal viralen. »Nazadnje pa se je tudi on nasmejal, potem ko si ga je nekajkrat ogledal,« je povedal sin. Kot je še dodal, sta imela z očetom nekaj

težav tudi pri vstopu na letalo, saj so bili varnostniki prepričani, da želi oče pod vsemi temi oblačili nekaj pretihotapiti.

Imajo srednješolci legalizirano marihuano manj radi? Ameriška raziskava, ki jo je izvedla skupina pod vodstvom profesorja Marka Andersona z Univerze v Montani, je razkrila, da srednješolci za 10 odstotkov manj posegajo po marihuani v tistih zveznih državah, v katerih je legalizirana. Raziskovalci so se oprli na podatke v obdobju med leti 1993 in 2017, v katere je vključenih 1,4 milijona srednješolcev v ZDA. Preučili so odzive srednješolcev pred legalizacijo in po njej in sklenili, da je marihuana bolj v uporabi tam, kjer je prepovedana. Vendar pa nekateri drugi raziskovalci opozarjajo, da so podatki drugačni od tistih, ki so jih pokazale druge študije; te so razkrile, da je uporaba marihuane med srednješolci tudi po legalizaciji enaka, kot je bila, ko je še veljala za prepovedano.

Sprememba

Stvari se pri nas močno spreminjajo, pa nekateri menijo, da bi lahko tudi glavno mesto doline dobilo novo ime. Tisto »Titovo« mnogim ni bilo več všeč, pa glede na to, od kod naše mesto dobiva toliko denarja, predlagajo, da ga poimenujemo kar Evropsko Velenje. Saj táko vse bolj res tudi je!

Pestrost

V tem poletnem času je napovedanih zelo veliko različnih prireditev. Organizatorji jih zasnujejo, a žal jim jih pogosto kroji vreme. Med številnimi prireditvami na prostem so tudi plesne – res se je začel tudi nogometni ples. Vsaj pri tej prireditvi nastopajočim vreme ni ovira.

Obraten tok

ZANIMIVOSTI

Pri 30 stopinjah oblekel 15 majic

Če si hočemo dobro, si moramo prijazno zazreti v obraz. Pri nas mnogi raje drug drugemu obrnejo hrbet! Ni ne dobro, ne lepo!

Verjame, da pametni telefon v prihodnosti ne bo ločen od človeškega telesa Pred kratkim je v Milanu potekal Evropski festival inovativnosti Fast Company, na katerem je govoril tudi izraelski zgodovinar, pisec in futurist Yuval Noah Harari. Kot je dejal, je trk človeškega telesa in tehnologije neizbežen.

– da bi v dirki za izboljšanje inteligence lahko pozabili na sočutje in pravičnost. To je ponazoril na primeru krav: medtem ko so te bolj produktivne in poslušne, pa niso tako gibčne in radovedne kot njihovi divji predniki. Zato bo izid izpopolnjevanja človeške biologije s pomočjo tehnologije po njegovem mnenju odvisen od prioritet inovatorjev.

voljne ohladitve – nenadoma se je namreč sprožila škropilnica, in to prav v trenutku, ko sta igralca počivala. Medtem ko sta skušala zavarovati svojo opremo, je curek vode osvežil tudi sodnika. Mokrega je bilo tudi nekaj osebja, ki je skušalo rešiti situacijo. Zakaj je do izlitja vode prišlo, ni znano, šaljivci pa ugibajo, da je bil gotovo kje v bližini na delu Mr. Bean.

Mnoge zanima, če bo res uspel obraten tok denarja. Od Teša h Komunali. In ne kot doslej, ko je zaradi višjih cen ogrevanja denar tekel od komunale k elektrarni. Vsaj v tem primeru bi zaradi Teša vsaj Komunala zaradi lažje zadihala.

Tovarištvo

V dolini smo spet bolj prijateljski, tovariški. Spet je začel voziti kamerat!

Vsak po svoje

Mnogi mladi si v tem počitniškem času na različne načine služijo denar. V Šaleški dolini tudi z delom, ki jim ga ponujajo občine. Njihovo delo je res pestro: čistijo, lepšajo in rihtajo občine. Učinek je podoben.

Čuk bo odletel Tudi s filmskimi posnetki smo se lahko prepričali, kakšno bogastvo vrst ptic je v našem okolju. Ne le ob samem jezeru, tudi drugje. A jeseni naj bi vsaj en ptič odletel. Za vedno. Starotrški Čuk!

Magnine želje Harari verjame, da pametni telefon v prihodnosti sploh ne bo ločen od človeškega telesa. »Morda bo vgrajen v telo ali možgane, kjer bo nenehno pregledoval biometrične podatke in čustva,« je dejal in dodal, da gre za največjo revolucijo v zgodovini človeštva. Harari dopušča možnost, da bi tehnologija vplivala na naš um

Osvežitev v Wimbledonu V Londonu sta bila med igro dvojic v Wimbledonu igralca pred kratkim deležna neprosto-

Adijo, hrošč! Nekoč najbolj prodajani avtomobil na svetu, Volkswagnov beetle oziroma hrošč, se je dokončno poslovil. Pred nekaj dnevi so še zadnji primerek posodobljenega legendarnega hrošča odpeljali iz mehiške tovarne, ki je bila edina na svetu, kjer so avtomobile te vrste še proizvajali. Zadnji hrošč, ki je zapeljal s tekočega traka, pa ne bo vozil po cestah, temveč bo dobil častno mesto v muzeju.

Končno so tudi uradno odprli nove prostore tovarne Magna v Hočah. Ob tem je vodstvo napovedalo še nove »tovarne«, menda tudi tovarno vozil, ne le lakirnice. Nekateri so zaskrbljeni, če je pri nas za novo gradnjo na voljo še dovolj kakovostnih kmetijskih zemljišč.

Pomota

Menda se vse več tujih turistov, ki iščejo kakovostne plaže, na poti na Jadran ustavljajo v Velenju. Slišijo namreč, da je tu izredno prijetna plaža. Čeprav spoznajo, da še niso na morju, jim ni žal. Kaj šele bo!


NaĹĄ Ä?as, 18. 7. 2019, barve: CMYK, stran 13

Previdno z zdravili

Strokovni svet za zdravstvena vpraĹĄanja SD je pred Ä?asom povabil na predavanje o ravnanju z zdravili, ki sta ga izvedli direktorica zavoda Lekarna Velenje mag. Sabina Grm in vodja tehnoloĹĄke priprave dela v podjetju PUP Saubermacher Alenka Centrih Ocepek. Zato, ker nepravilno odlaganje odpadnih zdravil, ki so pogost nevarni odpadek, ali celo odplakovanje zdravil v odtok resno ogroĹža kakovost vode in zdravje celotnega ekosistema, vpliva pa tudi na ljudi.

K zmanjĹĄanju koliÄ?in odpadnih zdravil najbolj prispeva pravilna uporaba Tudi prazna stekleniÄ?ka tekoÄ?ega zdravila je nevaren odpadek. Ko porabite sirup, stekleniÄ?ke ne izpirajte v odtok, ker tudi najmanjĹĄe koliÄ?ine sestavnih snovi zdravil onesnaĹžujejo vode, in ne odvrzite je v zabojnik za zbiranje stekla. Oddajte jo kot odpadno zdravilo. Brizge niso zdravila. Sodijo med ostre predmete. Ne zbirajte jih v vreÄ?kah, temveÄ? v trdih ĹĄkatlah. Mislite na tiste, ki bodo s temi odpadki roÄ?no ravnali, ko jih boste prinesli v zbirni center.

Odpadnih zdravil mora biti Ä?im manj

V lekarnah, specializiranih trgovinah in bolniĹĄnicah ter ostalih zbiralcih po Sloveniji zberejo Ĺže preko 60 ton odpadnih zdravil na leto. ÂťZato moramo ne le govoriti o tem, kako je potrebno ravnati z odpadnimi zdravili, ampak predvsem skrbeti za to, da bo odpadnih zdravil Ä?im manj,ÂŤ je v uvodu povedala Sabina Grm in poudarila, da je prvi korak do tega pravilna uporaba zdravil. KoliÄ?ina odpadnih zdravil se lahko bistveno zmanjĹĄa, Ä?e pacienti zauĹžijejo vsa predpisana zdravila po navodilu zdravnikov, s tem pa tudi poveÄ?ajo uÄ?inkovitost zdravljenja in zmanjĹĄajo moĹžnosti za neĹželene stranske uÄ?inke. ÂťNikoli si ne spreminjajte odmerka zdravila. NiĹžji odmerek ne bo imel Ĺželenega uÄ?inka, veÄ?ji pa veÄ? stranskih uÄ?inkov. Zdravila za kroniÄ?ne bolezni je treba jemati redno. Pacienti z visokim krvnim tlakom, denimo, si odmerek velikokrat sami prilagajajo glede na poÄ?utje. Ne uĹživajmo zdravil, ki so bila predpisana za koga drugega, pa tudi svojih zdravil ne posojajmo drugim, ker v obeh primerih lahko povzroÄ?imo veliko ĹĄkodo,ÂŤ opozarja in nazadnje svetuje: ÂťNe kopiÄ?imo zdravil. Kupimo, kolikor bomo porabili med zdravljenjem, da nam zdravila ne bodo ostala in jim bo potekel rok uporabe. Povejmo zdravniku, Ä?e zdravi-

la ĹĄe imamo na zalogi. Nekateri ne jemljejo predpisanih zdravil in se to bojijo povedati zdravniku. Zdravila se kopiÄ?ijo povsem neuporabljena. Neka raziskava

â?ą

VeÄ?ina zdravil, vrnjenih v lekarno, je neuporabljenih.

je pokazala, da je veÄ?ina odpadnih zdravil neuporabljenih ali s preteÄ?enim rokom uporabe. To je seveda tudi povsem nesmiselno finanÄ?no breme za zdravstveno blagajno. Veliko zdravil na recept je namreÄ? za paciente brezplaÄ?nih.ÂŤ

Zdravila pravilno hranite

Zdravila moramo hraniti v originalni embalaĹži (torej tudi v papirnati ĹĄkatlici z navodili in rokom za uporabo) in v prostoru, ki je temen, Ä?im bolj suh in hladen, po moĹžnosti tudi pod kljuÄ?em. V gospodinjstvih zdravila najpogosteje hranimo v kopalnici ali kuhinji, ki sta najmanj primerna prostora za to. Sta vroÄ?a,

veliko vlage je, zato se zdravila tam hitreje kvarijo, pojasnjuje predavateljica, ki opozarja tudi na nevarnosti zastrupitve z zauĹžitjem prekomernih koliÄ?in zdravil, kar se pogosto dogaja otrokom, ki pridejo do domaÄ?e lekarne in jih pisane tablete ter

To ni primerno.ÂŤ Zavrnemo tudi zdravila, ki so bila nepravilno hranjena. VeÄ?ina zdravil se hrani na sobni temperaturi, nekatera pa morajo biti v hladilniku. ÂťTa imejte zaprta v loÄ?eni posodi in pazite, da vam ne zamrznejo,ÂŤ svetuje Sabina Grm.

sladki sirupi premamijo. Paziti je treba tudi na psihoaktivna zdravila, da ne pride do zlorab. DomaÄ?o lekarno je treba redno pregledovati in sproti izloÄ?iti zdravila, ki jim je potekel rok uporabe. ÄŒe je na zdravilu oznaÄ?eno 07/2019, pomeni, da je zdravilo ob pravilnem hranjenju zagotovo uporabno do konca julija leta 2019. IzloÄ?ite tudi zdravila, ki so po zdravljenju ostala neuporabljena. ÂťNaÄ?eloma smo zelo varÄ?ni in tistih nekaj kapsul, denimo po terapiji z antibiotiki, pospravimo, misleÄ?, da jih bomo kdaj ponovno potrebovali.

Kam in kako z odpadnimi zdravili?

Odpadna zdravila lahko prinesete v lekarno, specializirano trgovino, zbirni center izvajalca javne sluĹžbe ravnanja z odpadki ali na zbirna mesta med zbiralnimi akcijami. Vendar: lekarne lahko sprejemajo le zdravila v trdnem stanju ter praĹĄke in tekoÄ?ine v originalni notranji embalaĹži, ne pa tudi v zunanji kartonasti. To je potrebno loÄ?iti in odvreÄ?i v odpadni papir. Poleg prehranskih dopolnil tudi kozmetiÄ?ni izdelki ne sodijo med odpadna zdravila. Prav tako v to

SreÄ?na, ko vidi otroĹĄki nasmeh Na sreÄ?anje smo povabili naj prostovoljko Ĺ pelo Mestnik – (Prostovoljno) delo z otroki, ki ga ima Âťneizmerno radaÂŤ, je spremenila v naÄ?in Ĺživljenja Tina Felicijan

ÂťS prostovoljstvom sem se sreÄ?ala zelo zgodaj, ker sta prostovoljki pri MedobÄ?inski zvezi prijateljev mladine Velenje bili Ĺže moja mami in teta. Bili sta vzgojiteljici v otroĹĄkih kolonijah, ki sem jih tudi sama obiskovala. Njuno delo me je navduĹĄilo,ÂŤ zaÄ?ne pripovedovati Ĺ pela Mestnik in nadaljuje: ÂťTako sem v prvem letniku gimnazije zaÄ?ela voditi ustvarjalne delavnice za otroke v Ä?asu zimskih poÄ?itnic. V Ä?asu ĹĄtudija sem zaÄ?ela delovati ĹĄe v drugih organizacijah, a najraje delam z otroki v kolonijah, na taborih in ustvarjalnih delavnicah.ÂŤ Zakaj? ÂťSreÄ?na sem, ko na otroĹĄkih obrazih vidim nasmehe in vem, da k tem nasmehom pripomorem tudi sama,ÂŤ pravi. S prostovoljnim delom je nabrala veliko izkuĹĄenj, ki jih bo izkoristila pri pouÄ?evanju na razredni stopnji osnovne ĹĄole. RazĹĄirila je socialno mreĹžo, saj je spoznala ogromno otrok in starĹĄev. Prido-

13

ZANIMIVO

18. julija 2019

Življenja brez (prostovoljnega) dela z otroki si ne predstavlja, saj se s tem Şe tako dolgo ukvarja, v tem uŞiva in s tem raste. Jaz sem izbrala to in to je izbralo mene, pravi Špela Mestnik.

bila je organizacijske sposobnosti. In mnogo pozitivnih izkuĹĄenj. Daje ji notranje zadovoljstvo, pravi. ÂťObÄ?utki, ki jih imam, ko vidim sreÄ?nega otroka, so neopisljivi.ÂŤ VÄ?asih pa ni vse le smeh in radost. Delo z otroki prinaĹĄa razliÄ?ne izzive, a spopadanje z

njimi prostovoljce utrjuje in spodbuja, da otrokom vedno poskuĹĄajo omogoÄ?ati ÂťnajlepĹĄi,

najboljĹĄi, nepozaben Ä?as, poln lepih spominov,ÂŤ pravi Ĺ pela, ponosna, da se je otroci, ki jih je spremljala v kolonijah, spomnijo in se ji nasmehnejo, ko se sreÄ?ajo. ÄŒuti, da je prostovoljno delo cenjeno in spoĹĄtovano. To je tudi najveÄ?ja nagrada za Ä?as in energijo, ki ju prostovoljec posveti posameznikom in druĹžbi. ÂťVse, kar sem sama poÄ?ela, je bilo dobro sprejeto in ob delu sem vedno imela prijetne obÄ?utke. Tudi prostovoljci med sabo se podpiramo, smo skupnost, tako pa krepimo zavedanje o vrednosti naĹĄega dela.ÂŤ Kaj pa prostovoljno delo zahteva od Ä?loveka? Predvsem veliko

skupino ne sodijo kemikalije in medicinski tehniÄ?ni pripomoÄ?ki, zato med odpadnimi zdravili ne zbiramo raznih aparatov ali brizg in drugih ostrih pripomoÄ?kov. Vse nevarne odpadke, med katere sodijo tudi zdravila, v Ä?asu mobilnih akcij nekajkrat letno zbira PUP Saubermacher. Naslednja akcija v Velenju bo septembra, prav vse odpadke pa v zbirnih centrih zbirajo vsak dan. Zbirni center Velenje je do konca oktobra odprt do 18. ure, ob sobotah do poldneva, s PUP-ovo poloĹžnico in osebnim dokumentom pa je odlaganje pravilno loÄ?enih odpadkov brezplaÄ?no, je povedala Alenka Centrih Ocepek.

Kaj se zgodi z odpadnimi zdravili?

VeÄ?ina zdravil gre v seĹžig v RaÄ?e. So organskega izvora in imajo dobro kaloriÄ?no vrednost. Pri tem nasajajo plini, ki jih je treba preÄ?istiti. To stane – 7 evrov na kilogram odpadka, poroÄ?a Alenka Centrih Ocepek in opozarja, da so odpadna zdravila na veÄ? ravneh nepotreben stroĹĄek tako za posameznike kot druĹžbo. Opozorila je ĹĄe, da med odpadna zdravila sodijo tudi veteri-

narski izdelki. Ĺ˝ivinorejska industrija je velik porabnik raznih zdravil. RazliÄ?ni pripravki, ki postanejo nevarni odpadki, pa se uporabljajo tudi v kmetijstvu, sadjarstvu in Ä?ebelarstvu. Vse to se poleg ostankov uÄ?inkovin v naĹĄih (in Ĺživalskih) izloÄ?kih spira v podtalnico in tam zadrĹžuje, pravi. NajpogostejĹĄe zdravilne uÄ?inkovine, ki se pojavljajo v okolju, so antibiotiki, zaradi Ä?esar se Ĺže pojavlja rezistenca. Drugi so sintetiÄ?ni hormoni, katerih uÄ?inki se Ĺže odraĹžajo na vodnih Ĺživalih, poleg tega pa se

â?ą

Prehranska dopolnila niso zdravila, temveÄ? Ĺživila. Zato ne sodijo med odpadna zdravila.

pojavljajo teĹžave pri razmnoĹževanju. Tretja velika skupina so zdravila za kardiovaskularni sistem, med njimi zdravila za zniĹževanje maĹĄÄ?ob v krvi. ÄŒetrta pa antidepresivi, ki Ĺže vplivajo tudi na vedenje vodnih Ĺživali. ÂťImamo sreÄ?o, da v naĹĄem okolju to ĹĄe ni tako kritiÄ?no. Ĺ e imamo Ä?as za ukrepanje,ÂŤ je dejala Sabina Grm, Alenka Centrih Ocepek pa vseeno dodala: ÂťVse, kar nepravilno odloĹžimo, nam narava vrne. Ona niÄ? ne vpraĹĄa. Zato je tako pomembna pravilna uporaba zdravil in pravilno zavraÄ?anje.ÂŤ đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Lani se je v lekarnah in specializiranih prodajalnah nabralo skoraj 35 ton odpadnih zdravil, pri ostalih izvajalcih javne zdravstvene sluĹžbe dobre 3 tone, vsa zbrana odpadna zdravila v Sloveniji pa so presegla 60 ton.

25-letna Ĺ pela Mestnik iz KavÄ? je letos postala naj prostovoljka Mestne obÄ?ine Velenje. Ĺ˝e veÄ? let je aktivna prostovoljka pri MedobÄ?inski zvezi prijateljev mladine Velenje. Sodeluje pri organizaciji in izvajanju ĹĄtevilnih dejavnosti za otroke in starĹĄe ter je predana vzgojiteljica v kolonijah, poÄ?itniĹĄkem varstvu in na taborih. Kot prostovoljka deluje tudi v SmuÄ?arskem klubu Velenje, kjer pouÄ?uje smuÄ?anje, Plavalnemu klubu Velenje in Ĺ portnem druĹĄtvu Dabaneja Velenje, sodeluje pri organizaciji Pikinega festivala, pomaga pa tudi pri tridnevni izvedbi poÄ?itniĹĄkih delavnic Brainobrain Velenje. Pravkar je magistrirala iz razrednega pouka, med ĹĄtudijem pa je bila tutorka ter Ä?lanica Ĺ tudentskega sveta PedagoĹĄke fakultete V Mariboru in Ä?lanica ĹĄtudentskega sveta Univerze v Mariboru.

â?ą

Ĺ pela Mestnik: ÂťPri delu z otroki moraĹĄ biti iskren. Otroku moraĹĄ dati obÄ?utek varnosti, sprejetosti. ObÄ?utek, da ti lahko zaupa, da se lahko ob tebi nasmeji, zjoÄ?e, da je lahko, kar je.ÂŤ

dobre volje in iskrene namere meni Špela. Prostovoljec mora biti odprt in komunikativen, pozitiven in nasmejan, iskren in to, kar je – brez pretvarjanja. Sebi in ostalim mora pokazati, da v tem delu uŞiva. Za prostovoljno delo je najpo-

membnejĹĄi notranji vzgib – lastna Ĺželja in motivacija. ÂťVendar za kakovostno delo na doloÄ?enem podroÄ?ju je pomembno tudi sprotno pridobivanje in nadgrajevanje znanja. MZPM nam ves Ä?as omogoÄ?a predavanja na temo zdravstva, psihologije in drugih strokovnih podroÄ?ij, kar nam pri delu zelo pomaga,ÂŤ pravi izkuĹĄena in tudi strokovno podkrepljena prostovoljka, ki si, kljub temu da bo kmalu zaÄ?ela redno pouÄ?evati v ĹĄoli, Ĺželi ostati zvesta prostovoljnemu delu in tudi v prihodnje del poÄ?itnic preĹživeti v zdravstvenih kolonijah za otroke v PoreÄ?u ali Savudriji. Od prostovoljnega dela namreÄ? ne potrebuje oddiha, ker je le-to oddih, pravi. đ&#x;”˛


NaĹĄ Ä?as, 18. 7. 2019, barve: CMYK, stran 14

14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

18. julija 2019

Terapija za duĹĄo in telo

Meditativna veĹĄÄ?ina gibanja

Ĺ ola zdravja v Ĺ oĹĄtanju obeleĹžila ĹĄest let delovanja

Pri krepitvi zdravja, ohranjanju vitalnosti in bioenergetskega ravnovesja, zmanjĹĄevanju stresa in sproĹĄÄ?anju napetosti vam lahko pomaga neĹžno meditativno gibanje tai chi

Ĺ oĹĄtanj – Pred ĹĄestimi leti je v Ĺ oĹĄtanju nastala skupina, ki deluje pod imenom Ĺ ola zdravja. Takrat, 11. julija, so udeleĹženke ob pomoÄ?i Ä?lanic Ĺ ole zdravja s Ptuja prviÄ? izvedle program jutranje telovadbe na prostem. V vseh letih se je nabralo okrog 2000 takĹĄnih sreÄ?anj, namenje-

ljice Zdenke UrĹĄnik v vseh letnih Ä?asih, na prostem, po ruski metodi 1000 gibov izvajale vaje pravilnega strokovnega razgibavanja. NajveÄ?krat se dobijo v ĹĄportnem parku v MetleÄ?ah, a tudi kar v kakĹĄnem mestnem parku. Trenutno se okoli 30 Ä?lanic v oranĹžnih majicah in ĹĄportnih

bi v mestni kavarni Ĺ oĹĄtanj, pridruĹžila pa sta se jima njihov zvesti sodelavec Jani Napotnik ter ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih. Ta jim je Ä?estital za vztrajnost in sodelovanje na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj ter krepostno drĹžo vsa ta leta, ki jih ohranja tako vitalne. Ljubica Donko je ob tem ome-

Tina Felicijan

Ko je DuĹĄan Borovnik pred ĹĄtirimi desetletji po treningu karateja opazil, da se je mojster umaknil in zaÄ?el sam zase izvajati Âťsplet poÄ?asnih gibov, fantastiÄ?nih in gracioznih,ÂŤ ga je prizor prevzel. Takrat je prviÄ? sliĹĄal za tai chi chuan – staro kitajsko Âťmehko borilno veĹĄÄ?ino, meditacijo v gibanju, naÄ?in

eni od vasi, ki je nanje naredila moÄ?an vtis. Stari Kitajci so splet gibov, namenjen podaljĹĄevanju Ĺživljenja, izumili okrog leta 2700 pred naĹĄim ĹĄtetjem v Ä?asu dinastije t. i. Rumenega carja. Takrat so to bile druĹžinske skrivnosti, ki so se prenaĹĄale iz roda v rod. Veliko znanja pa so tudi zabeleĹžili. ÂťZnane so znanstvene raziskave, ki so nastale med 10. in

be in pravilno dihanje, ob Ä?emer lahko izklopimo okolico in odvrĹžemo tegobe. Tako doseĹžemo notranji mir in omogoÄ?imo nemoten pretok energije, je ĹĄe povedal mojster borilnih in meditativnih veĹĄÄ?in. ÂťLjudje danes potrebujejo svoj mir. Potrebujejo energetsko obnovo telesa. Mladi so glede tega precej ozaveĹĄÄ?eni,ÂŤ je povedal DuĹĄan in dodal, da se zanimanje

Vsako sredo v juliju se bodo ob 18. uri v bliĹžini fontane v SonÄ?nem parku zaÄ?ele brezplaÄ?ne vadbe tai chija in qi gonga za zaÄ?etnike. Ob jubileju so se Âťdame v oranĹžnemÂŤ postavile za spominsko sliko.

nih zdravju, rekreaciji, razvedrilu, druĹženje in dojemanju lepĹĄih strani Ĺživljenja. TakĹĄna skupina deluje tudi v Velenju, a se zdi, da so prav dame izpod Pustega gradu ĹĄe posebej motivirane. Vsak delovni dan od takrat so domaÄ?inke pod vodstvom Ljubice Donko in prostovoljke vadite-

oblaÄ?ilih druĹži ob vsakdanji jutranji telovadbi, pa tudi ob osebnih jubilejih Ä?lanic, kulturnih dogodkih ter na posebnih sreÄ?anjih, ki jih osreÄ?ujejo. PreteĹžno starejĹĄe dame so ob teh aktivnosti postale nerazdruĹžljive prijateljice. Ob malem jubileju delovanja so se zbrale po jutranji vad-

nila, da so za 6-letnico posadile ĹĄesto sadno drevo hruĹĄko na ekoloĹĄki kmetiji PotoÄ?nik-Poprask v Skornem, kjer imajo zdaj ÂťsvojÂŤ sadni gozd, drevesa pa bodo rasla skupaj z njimi. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

SreÄ?anje 75-letnikov Pod brunarico pri gasilskem domu so se zbrala dekleta in fantje iz krajevne skupnosti Ĺ kale Hrastovec, ki so ali bodo letos dopolnili 75 let. SreÄ?anje je potekalo v prijetnem razpoloĹženju, predvsem pa ob obujanju spominov, kako je bilo nekoÄ?. ZaĹželeli so si, da se odslej sreÄ?ujejo vsađ&#x;”˛ ko leto.

Mnenja in odmevi Nosil bom rdeÄ?o zvezdo Gospod SreÄ?ko Meh v svojem odgovoru na moje pisanje ni ovrgel niti enega samega dejstva, ki sem ga navedel v zvezi z go. Svetlano MakaroviÄ? in proslavo, ki je pod naslovom Nosil bom rdeÄ?o zvezdo potekala 9. maja v Domu kulture v Velenju. Ko navaja, da ge. Svetlani MakaroviÄ? oÄ?itam njeno (privilegirano) pokojnino in da tako kot ona tudi jaz verjetno prejemam prihodke od drĹžave Slovenije, pozabi navesti, da jaz svojo domovino spoĹĄtujem in je nisem nikoli zaniÄ?evalno imenoval Zlovenija, kot to poÄ?ne ona. Javni nastopi ge. Svetlane MakaroviÄ? so tudi sicer zelo problematiÄ?ni, saj na njih pogosto uporablja izrazoslovje, ki predstavlja najbolj eklatantni primer tako imenovanega sovraĹžnega govora. Naj navedem samo tisto njeno izjavo, da naj si svojci po vojni pobitih Ĺžrtev, Ä?e ne vedo, kje bi jim priĹžgali sveÄ?ko, le-to nekam vtaknejo. Kaj takĹĄnega lahko izreÄ?e samo Ä?lovek brez vseh moralnih norm in etike.

Ko g. Meh mene in g. Boruta Koruna pouÄ?uje, da so rdeÄ?o zvezdo nosili partizani, ki so se pod njo borili proti okupatorjem za osvoboditev slovenskega naroda, pozablja omeniti, da so jo nosili tudi vsi tisti, ki so med vojno in po njej nad Slovenci izvajali najhujĹĄe nasilje. RdeÄ?o zvezdo so tako nosili tudi morilci, ki so po ukazu komunistov pobijali nemoÄ?ne Ĺžrtve in jih metali v kraĹĄke jame in rudniĹĄke jaĹĄke. Nosili so jo tudi straĹžarji v komunistiÄ?nih koncentracijskih in delovnih taboriĹĄÄ?ih, v katerih so bili zaprti ne le moĹĄki, ampak tudi Ĺžene in dekleta ter celo otroci. Po podatkih, ki jih je zbral InĹĄtitut za novejĹĄo zgodovino, je bilo v Sloveniji zaradi revolucionarnega terorja samo med vojno pobitih okoli 4.200 civilistov, med katerimi so bili ne le odrasli moĹĄki in Ĺženske, ampak tudi mali otroci. Po vojni pa je bilo pobitih ĹĄe okoli 14.000 Slovencev. Krivde za te zloÄ?ine nikakor ne gre pripisati vsem partizanskim borcem, ker bi jim s tem storili hudo krivico. Pripisati jo je treba izkljuÄ?no vodstvu komunistiÄ?ne revolucije in tistim

posameznikom, ki so bili zloÄ?ine pripravljeni izvajati. S temi zloÄ?ini, ki so bili storjeni pod rdeÄ?o zvezdo, je ta postala simbol za vse zlo, ki ga je slovenski narod doĹživljal zaradi komunistiÄ?ne revolucije. Danes je rdeÄ?a zvezda drĹžavni simbol samo ĹĄe v Severni Koreji in na Kitajskem, torej v drĹžavah, ki sta znani po najhujĹĄih krĹĄitvah Ä?lovekovih pravic. Z zloÄ?ini, ki so bili storjeni pod rdeÄ?o zvezdo, so slovenski komunisti ta simbol povsem omadeĹževali, hkrati pa so poĹĄtenim partizanskim borcem z njimi povzroÄ?ili nepopravljivo moralno ĹĄkodo. SpriÄ?o tega se postavlja vpraĹĄanje, ali je res nujno, da je proslava dneva zmage nad faĹĄizmom, ki je bila 9. maja v Velenju, potekala pod rdeÄ?o zvezdo in ali simboli Republike Slovenije za njene prireditelje in udeleĹžence niso bili dovolj dobri. đ&#x;”˛

krepitve in sproĹĄÄ?anja,ÂŤ ki jo je karate mojster izvajal, da si je mehÄ?al sklepe. ÂťPojasnil mi je, da karate zaradi hitrih sunkov in udarcev trdi sklepe in jih uniÄ?uje, tai chi pa jih zdravi,ÂŤ se spominja DuĹĄan, ki je nato zaÄ?el raziskovati to veĹĄÄ?ino in obiskovati seminarje v tujini, saj je v Sloveniji ni pouÄ?eval ĹĄe nihÄ?e. Naposled je Karate klub Velenje, ki je najstarejĹĄi v Sloveniji, leta 1994 zaÄ?el prvi gojiti tudi tai chi. Ker se je zanimanje za vadbo tai chija poveÄ?evalo tudi pri ĹĄirĹĄi mnoĹžici, je DuĹĄan – pionir tai chija na Slovenskem – ustanovil druĹĄtvo Sivi Ĺžerjav, ki se je pred petimi leti, ko so Ä?lani prviÄ? obiskali Kitajsko, preimenovalo v Zmajev vodnjak – po

12. stoletjem. Z diagrami in komentarji kaĹžejo, kako tai chi deluje na telo,ÂŤ pravi DuĹĄan in nadaljuje: ÂťSkrivnost tai chija je v umirjenosti. Vsi gibi se izvajajo s sproĹĄÄ?enim duhom in telesom, njihov cilj pa je izravnavanje nasprotja med jinom in jangom oziroma pozitivnim in negativnim. ÄŒe je chi (Ĺživljenjska energija) uravnoteĹžen, je Ä?lovek zdrav, preveÄ? ali premalo chija pa vodi v bolezen. Chi teÄ?e skozi telo po doloÄ?enih poteh, imenovanih meridijani. Z vajami tai chija vzpodbudimo pretok Ĺživljenjske energije po teh poteh in s tem polnimo oziroma praznimo doloÄ?ene dele telesa.ÂŤ KljuÄ?no pri izvajanju tai chija pa je osredotoÄ?enje na gi-

za vadbo tai chija pri nas nenehno poveÄ?uje, sodobni naÄ?ini ĹĄirjenja informacij pa so pripomogli tudi k podiranju stereotipov o tej vadbi, ki je vÄ?asih izzvala hudomuĹĄne pripombe. Na Kitajskem pa tai chi redno izvaja staro in mlado. Tam so parki ob svitu polni ljudi, ki izvajajo tai chi, pa tudi chi gong, druge borilne veĹĄÄ?ine, pojejo in pleĹĄejo, je navduĹĄen sogovornik, ki v Zmajev vodnjak vabi predvsem odrasle osebe, tudi starostnike in gibalno ovirane, saj je vadba zelo prilagodljiva. V druĹĄtvu pa pouÄ?ujejo tudi qu gong, ki zahteva manj gibanja, a kljub temu spodbuja pretok energije in blagodejno vpliva na telo in duha. đ&#x;”˛

Vinko MiklavĹžina obeleĹžil 90. letnico Ta ponedeljek je bilo na Konovem spet zelo veselo. Sorodniki, prijatelji in sokrajani so Vinku MiklavĹžinu postavili drevo ob Ĺživljenjskem jubileju, devetdesetletnici. Praznovanja so se mnoĹžiÄ?-

no udeleĹžili in mu s tem polepĹĄali visok jubilej. Lovski pevski zbor Ĺ kale, katerega pobudnik ustanovitve je bil prav slavljenec, je zapel Ä?udovit izbor pesmi. Seveda pa brez harmonike, petja,

plesa in veselega razpoloĹženja ni ĹĄlo. Slavljenec je bil preseneÄ?en, vesel, poÄ?aĹĄÄ?en in plesno razpoloĹžen. Dragi Vinko, ĹĄe na mnoga zdrava in sreÄ?na leta! đ&#x;”˛

Dr. Milko Mikola, Ĺ kofja vas

To temo s tem prispevkom zakljuÄ?ujemo. đ&#x;”˛

UredniĹĄtvo Za preseneÄ?enje in prijetno razpoloĹženje so poskrbeli sorodniki, prijatelji in sosedje


NaĹĄ Ä?as, 18. 7. 2019, barve: CMYK, stran 15

Ĺ oĹĄtanj – Brez dobre zgodbe ni uspeha. Tega se ĹĄe kako zavedata PrimoĹž Ĺ kruba in Aleksander StankoviÄ?, tvorca Ĺ aleĹĄke kraft pivovarne Skubeer brewing. Poudarek je na ÂťkraftÂŤ. Recimo, da to zelo poenostavljeno pomeni, da piva ne proizvaja velika industrijska pivovarna, ampak majhna, v kateri sta v ospredju originalnost in izvirnost. Bistvo ÂťkraftaÂŤ tudi ni v pivu, ki ga boste pili celo Ĺživljenje, ampak v iskanju novih zanimivih piv skozi eksperimentiranje in kreativnost.

Prvo je bilo iz ÂťpiksneÂŤ Danes uporabljajo All Grein metodo – V ĹĄoĹĄtanjski mikropivovarni Skubeer Brewing zvarijo pribliĹžno 4.000 litrov kraft piva meseÄ?no – Njihov paradni konj je TE6 rabljajo mikropivovarji. Pa do njega prideĹĄ sluÄ?ajno. Do teh informacij je teĹžko priti,ÂŤ pravi StankoviÄ?.

Danes varita pet piv z imeni, ki asociirajo na dolino

Ĺ aleĹĄko zgodbo za zdaj piĹĄeta popoldne in ponoÄ?i

Ĺ kruba in StankoviÄ? za zdaj ĹĄaleĹĄko zgodbo piĹĄeta popoldne in ponoÄ?i. Dopoldne sta v rednih sluĹžbah. Prvi je VelenjÄ?an, raÄ?unalniÄ?ar, zaposlen v Gorenju, drugi je Ĺživel v Velenju in Ĺ oĹĄtanju, ustalil pa se je v AndraĹžu nad Polzelo, dopoldne pa je radiolog v BolniĹĄnici TopolĹĄica. Seveda si Ĺželita, da bi enkrat v pri-

â?ą

V juniju so v Ĺžalski fontani okuĹĄali TE6.

hodnje Ĺživela samo od piva. Za zdaj pa je to ĹĄe njun hobi, pri katerem sodelujeta celotni druĹžini, Ä?e ne z drugim pa z lepljenjem nalepk na steklenice. Pivovarna Skubeer Brewing je vrata odprla v Ĺ oĹĄtanju konec lanskega poletja. ZaÄ?etki pa segajo v leto 2014, ko so v Ĺ krubovi garaĹži v Velenju zvarili prvo domaÄ?e pivo. ÂťSmo ljubitelji dobre hrane in dobre pijaÄ?e. NaĹĄa potovanja so bila vedno (in

PrimoĹž Ĺ kruba in Aleksander StankoviÄ? sta Ĺ aleĹĄko kraft pivovarno v Ĺ oĹĄtanju odprla lani poleti.

so ĹĄe) povezana tudi z odkrivanjem novih okusov, med njimi piv, s katerimi smo se sreÄ?evali v Beer Shopih po svetu. Doma so nam bili najbliĹžji v Ljubljani. ÄŒe si hotel druĹžbo postreÄ?i s kakĹĄnim vrhunskim pivom, to ni bilo ravno poceni. Pa smo si rekli, Ä?e se znajdemo v kuhinji, se bomo pa ĹĄe pri pijaÄ?i,ÂŤ pripoveduje Ĺ kruba.

UÄ?ila sta se z interneta in knjig, za kakĹĄno ÂťfintoÂŤ pa zvedela od kolegov

Prvo doma zvarjeno pivo je bilo iz ÂťpiksneÂŤ. ÂťIz liter in pol velike konzerve z ekstraktom, ki ga je bilo treba samo zmeĹĄati z vodo, ohladiti in dati v sod, da fer-

Trenutna zmogljivost je pribliĹžno 4.000 litrov piva na mesec, sta razloĹžila, ko sta nam razkazala prostore.

mentira. Rezultati so bili vse prej kot dobri. Treba je bilo priti na pravo metodo varjenja, na pravo vsebino. Kmalu smo preĹĄli na All Grain metodo, ki jo uporabljamo ĹĄe danes,ÂŤ pravi Ĺ kruba.

UÄ?ila sta se veÄ? ali manj z interneta, knjig. ÂťGlavni kuhar je PrimoĹž. On je velik entuziast. Jaz dajem bolj pripombe v smislu, kaj bi ĹĄe lahko izboljĹĄala, vkljuÄ?ila kakĹĄen trik, ki ga upo-

Ĺ rilanka jo je povsem prevzela

Te dni se znova mudi v Velenju Jolanda Ĺ tusaj (po novem Leonora Erbah), ki je naĹĄla svoj novi dom v Ĺ rilanki. V Velenju je imela na Stantetovi ulici masaĹžni in terapevtski salon Herbal. Sedaj Ĺže nekaj Ä?asa dela in Ĺživi v Ĺ riLanki, v Dikwelli (tam imajo najbolj popularen surfarski center in eno najlepĹĄih plaĹž v drĹžavi), v kraju Hiriketiya, Z moĹžem, ki je Ĺ rilanÄ?an, gradita hotel (cabana hotel – povsem v njihovem stilu), ustanovila pa je tudi internacionalni terapevtski center, kjer izvaja svoje al-

ternativne metode zdravljenja. Med drugim so to terapije tuinolog, refleksoterapije in limfne drenaĹže, izvaja pa tudi tam zelo priljubljena ayurvedska zdravljenja. In zakaj se je odselila tako daleÄ?, v povsem drugaÄ?en svet. Zbolela je, zbolel pa je tudi njen partner, ki je umrl. ÂťZnaĹĄla sem se v hudi stiski, ki sem jo Ĺželela ÂťpozdravitiÂŤ s potovanjem. Izbrala sem Ĺ rilanko in tam dobesedno naĹĄla svoj pravi dom. Ĺ˝e ko sem prviÄ? priĹĄla tja, sem zaÄ?utila, da je to moj dom. Prevzela me je neverjetna energija, neka notranja ljubezen, zaÄ?utila

sem, da je to to,ÂŤ se spominja. Prvi dve leti je hodila tja na dopuste, se sproĹĄÄ?ala in razmiĹĄljala, kaj naj naredi. Ko se je vrnila v Slovenijo, je Ĺ rilanko neizmerno pogreĹĄala, ko je bila tam, pa Slovenije ni. To je bil dovolj velik signal, da tam tu-

turistiÄ?nim vodiÄ?em. ÄŒisto ob morju, v Ä?udovitem zalivu imata hiĹĄo, gradita pa tudi nov hotel, cabano (leseno hiĹĄo, pokrito s palmovimi listi) s ĹĄestimi sobami. Zaradi nedavnih izgredov na tistem podroÄ?ju sta gradnjo nekoliko upoÄ?asnila. Z mo-

Ĺ˝ivi v hiĹĄi Ä?isto ob morju ,

Jolanda, po novem Leonora z moĹžem Chana, ki je prviÄ? obiskal Slovenijo. Bil je navduĹĄen nad pokrajino in tudi nad Slovenkami.

di ostane. Pred dvema letoma se je to tudi zgodilo. Ustanovila je lastno podjetje in ob tem je toÄ?no vedela, kako in kaj naprej. S prihranki je ustanovila v tamkajĹĄnjem hotelu ĹĄolo za terapevte, tam pa tudi sama izvaja terapije, predvsem za tujce, ki mnoĹžiÄ?no obiskujejo to deĹželo. PoroÄ?ena je s Ĺ rilanÄ?anom,

OsredotoÄ?ili so se na pet razliÄ?nih piv treh osnovnih zvrsti: IPA, Pale Ale in Stout in z zelo bogatimi okusi in pomenljivimi imeni. Imena so nastala v Ä?asu, ko so veliko presedeli pred prostorom, kjer imata v Ĺ oĹĄtanju pivovarno, pili in poskuĹĄali pivo ter gledali tamkajĹĄnjo znamenitost termoelektrarno. ÂťDenarja za marketing nisva imela, razmiĹĄljala sva, kako bi zanj poskrbela sama, pri tem ne bi kopirala drugih in promovirala Ĺ aleĹĄko dolino. Tako je nastalo ime Te6. Te6 ne moreĹĄ drugaÄ?e izgovoriti kot ÂťteĹĄĹĄestÂŤ. Vsi v Sloveniji, ko vidijo to pivo, takoj vedo, od kod smo,ÂŤ pripovedujeta. ÂťTe6 je naĹĄe najbolj cenjeno pivo, paradni konj, ki pa ni-

ma skupnega imenovalca s pravim projektom, ki se je tukaj odvijal ..., hahaha,ÂŤ se zasmejeta. ÂťAli pa 1st Hajer. Hajerji so rudarji na Ä?elu. Tudi pivo je temno, bogato in polnega okusa. 3RO je kratica za 3. razvojno os, ki je v Ĺ aleĹĄki dolini zelo aktualna. Pivo povezuje ljudi tako kot tretja razvojna os KoroĹĄce in SavinjÄ?ane.ÂŤ Vsa imena so sestavljena iz Ä?rk in ĹĄtevilk, taka sta tudi 4Picnic, Mango2Tango.

Preprostost se je izkazala za idealno

Pivo je v steklenicah z dodelanimi etiketami. Pravita, da se imata zanje zahvaliti super dizajnerki Pii RihtariÄ?. ÂťToliko idej je imela, da se je bilo kar teĹžko odloÄ?iti. Vse smo natisnili, dali na mizo in ko smo jih tako gledali, nam sprva niso bile vĹĄeÄ?. PreveÄ? preproste so se nam zdele. Povsem drugaÄ?e je bilo, ko smo jih nalepili na steklenice. Na njih se je prav preprostost izkazala za idealno.ÂŤ Pri pivu pravijo, da je zelo pomembna voda, kakovost vode. KakĹĄna je njuna? ÂťNaĹĄ Ĺ aleĹĄki biser je zelo dobra voda. To sva zelo hitro ugotovila. Vodnega kamna skorajda nimaÂŤ. Kdo so pivci njunih piv? ÂťSprva sva mislila, da bodo to paÄ? tisti, ki imajo radi pivo. Zelo hitro, Ĺže v Ä?asu garaĹžne pivovarne, pa se je izkazalo, da ne bo tako. NaĹĄi pivci so pivci vina in viskija in ĹĄe najmanj tisti, ki spijejo veliko piva dnevno. Gurmani, ki uĹživajo ob pitju piva, ki ima drug okus in aromo. Pravijo, da prekrije grenÄ?ino, Ä?eprav jo po poĹžirku zelo Ä?utiĹĄ.ÂŤ đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? – Planinc

Na morje ĹĄe 80 otrok iz Ĺ aleĹĄke doline

Jolanda Ĺ tusaj je naĹĄla svoj nov dom v daljni Ĺ rilanki, ki jo je povsem prevzela – V Velenje se vraÄ?a zaradi ĹĄtevilnih prijateljev, ki potrebujejo njene terapije Mira ZakoĹĄek

15

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

18. julija 2019

Ĺžem je sreÄ?na, tudi starĹĄi in sorodniki so jo lepo sprejeli. V Slovenijo se bo ĹĄe vraÄ?ala, saj ima tukaj veliko prijateljev in tudi veliko tistih, ki potrebujejo njene terapije. Zelo vesela pa bo tudi vseh obiskov pri njej na Ĺ rilanki. đ&#x;”˛

Velenje, 16. junija – V torek, toÄ?no opoldne, sta proti Savudriji izpred velenjske RdeÄ?e dvorane odpeljala dva avtobusa. V tamkajĹĄnjem mladinskem Hostlu bo v organizaciji Zveze pri-

jateljev mladine Velenje letovalo 80 otrok in mladostnikov iz Ĺ aleĹĄke doline, ki jih spremlja 10 vzgojiteljev in plavalna uÄ?iteljica. ÄŒaka jih 10 sonÄ?nih, brezskrbnih dni ob morju, kjer si bodo nabrali ne le novih moÄ?i in zdravja, zagotovo bodo sklenili tudi ĹĄtevilna prijateljstva. Domov se bodo vrnili v petek, 26. julija. To je Ĺže druga izmena zdravstvenega letovanja v letoĹĄnjem poletju. MZPM Velenje je 75

predĹĄolskih otrok in ĹĄolarjev, ki jih je spremljalo 11 vzgojiteljev in plavalni uÄ?itelj, na 10 dnevno letovanje v PoreÄ? peljala Ĺže dan po koncu ĹĄolskega leta. Domov so se polni lepih spominov vrnili v petek, 5. julija. Kljub pasji vroÄ?ini, ki je vztrajala vseh 10 dni, je bilo zdravstveno letovanje otrok iz Ĺ aleĹĄke doline v PoreÄ?u pestro, varno in osveĹžujoÄ?e, saj so veliko Ä?asa preĹživeli v toplem morju in senci. NihÄ?e od otrok ni imel resnejĹĄih zdravstvenih teĹžav, Ä?eprav so s sabo peljali tudi otroke z resnimi diagnozami. Tudi poĹĄkodb letos ni bilo. Na zvezi upajo, da bodo varni tudi poÄ?itniĹĄki dnevi v Savudriji, ki se bodo danes pozno popoldne zaÄ?eli s preizkusom plavanja. Neplavalce in slabe plavalce bo potem prevzela plavalna uÄ?iteljica. VeÄ?ina jih v koloniji splava. V PoreÄ?u je splavalo kar 15 od 16 neplavalcev. Zdravstveno letovanje MZPM Velenje organizira s pomoÄ?jo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, vseh treh obÄ?in iz Ĺ aleĹĄke doline in donatorjev. Tudi letos bo kar nekaj otrok z njihovo pomoÄ?jo morje videlo in dođ&#x;”˛ Ĺživelo prviÄ? v Ĺživljenju.


NaĹĄ Ä?as, 18. 7. 2019, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

18. julija 2019

Spodbuden zaÄ?etek pomlajenega Rudarja DomĹžalÄ?ani dvakrat rezultatsko zaostajali, a na koncu vendarle iztrĹžili toÄ?ko – Spodrsnilo tudi aktualnim prvakom V uvodnem krogu 29. prvenstvene sezone v tako imenovani Prvi ligi Telekom Slovenije so najbolj presenetili nogometaĹĄi kranjskega Triglava z zmago z 2 : 1 nad Mariborom, in to v njegovem Ljudskem vrtu. NepriÄ?akovan poraz je branitelje naslova oÄ?itno zelo prizadel. Zanj so krivili tudi sodnike. Zaradi po njihovem mnenju spornih sodniĹĄkih odloÄ?itev nihÄ?e ni priĹĄel na novinarsko konferenco. Ne glede na to, Ä?e so jih sodniki morda res oĹĄkodovali, je takĹĄno njihovo ravnanje neĹĄportno. Manj

od priÄ?akovanega so dosegli tudi v prejĹĄnji sezoni tretji DomĹžalÄ?ani, ki jim je (delno) spodrsnilo proti sedmemu Rudarju. Gostje iz Velenja so z igro navduĹĄili svoje ljubitelje. Dvakrat so vodili, kar pa ni bilo dovolj za popolno bero toÄ?k. Tekmeca sta se razĹĄla z neodloÄ?enim rezultatom 2 : 2. Strelec obeh gostujoÄ?ih golov je bil v prejĹĄnji sezoni za Milanom TuÄ?iÄ?em drugi najboljĹĄi Rudarjev strelec Ĺ˝iga Ĺ koflek. Z enakim rezultatom se je konÄ?ala tudi tekma v Celju, kjer je gostovala Mura in vodila celo z 2 : 0. Podprvakinja

PoskuĹĄali bodo ponoviti domĹžalsko vsebino Almir Sulejmanović, Rudarjev trener: ÂťOdigrali smo dobro tekmo in zelo sem zadovoljen s takim zaÄ?etkom. DomĹžale so dobro moĹĄtvo, nevarni zlasti doma. Nastopajo tudi v Evropi, toda mi smo jih presenetili. ÄŒestitke fantom. Pokazali so pot, po kateri moramo hoditi. Ĺ koda, da se je po naĹĄem drugem vodstvu zgodila enajstmetrovka, in novo izenaÄ?enje. Seveda si takĹĄnega zadetka nihÄ?e ne Ĺželi, tudi AljaĹž Krefl si ga ni. V danem trenutku oÄ?itno ni bil dovolj zbran. To so paÄ? trenutki, ki se zgodijo. Ni mu Ä?esa zameriti. Enkrat eden naredi kakĹĄno napako, drugiÄ? drugi, nogomet je paÄ? kolektivni ĹĄport. Trudimo se, da bi bilo takĹĄnih napak Ä?im manj.ÂŤ Maribor? ÂťJe aktualni drĹžavni prvak, ki nove sezone ni zaÄ?el v ĹĄampionskem stilu. Zaradi tega poraza bo zanesljivo ĹĄe nevarnejĹĄi, kot bi bil morda ob drugaÄ?nem razpletu njegovega dvoboja s Triglavom. Vabim nogometne navduĹĄence, naĹĄe navijalce od blizu in daleÄ?, da nam pridejo v Ä?im veÄ?jem ĹĄtevilu pomagat. Ne glede na to, ali je pred nami Maribor ali kdo drug, Ĺželimo na vsaki tekmi osvajati toÄ?ke. ÄŒe bo naĹĄa vsebina na igriĹĄÄ?u takĹĄna, kot je bila v DomĹžalah, se lahko tega nadejamo.ÂŤ

Dobro so se pripravili, toda v soboto jih Ä?aka ĹĄe veÄ?ja preizkuĹĄnja.

Olimpija je v ljubljanskem derbiju z 2:0 slavila nad novincem Bravom, z enakim rezultatom pa je bil Aluminij v SeĹžani boljĹĄi od prav tako novinca Tabora.

Neverjetne uvodne minute

Tekma v DomĹžalah se je zaÄ?ela z redko videnimi uvodnimi minutami in za naĹĄe razmere ob nenavadnem Ä?asu, ĹĄele ob 21. uri. V gostujoÄ?i vrsti zaradi rahle poĹĄkodbe ni igral kapetan Damjan Trifković, vlogo prvega vratarja je trener Almir Sulejmanović namenil TomaĹžu Stopajniku (18), v zadnjih nekaj minutah pa so priloĹžnost dobili tudi ĹĄe neizkuĹĄeni Luka Lovenjak (17), Adam VoĹĄnjak (18) in Dem Pjava (20). Tekma je bila zelo zanimiva. DomaÄ?i so dvakrat rezultatsko zaostajali, na koncu pa le priĹĄli do toÄ?ke. PriloĹžnosti za drugaÄ?en rezultat je bilo na obeh straneh ĹĄe nekaj. DomĹžalÄ?ani so v 12. minuti zadeli tudi vratnico. NenatanÄ?en je bil Senijad IbriÄ?iÄ?, ki se je v nadaljevanju (61. minuta) od-

dolĹžil svojim navijaÄ?em z zadetkom z enajstih metrov. NajstroĹžjo kazen je gostiteljem omogoÄ?il neprevidni branilec AljaĹž Krefl, ki ga je Ĺžoga oplazila po obeh njegovih dvignjenih rokah. Vsi gledalci najbrĹž ĹĄe niso priĹĄli na tribuno, ko sta vratarja, domaÄ?i Grega SorÄ?an in gostujoÄ?i Stopajnik Ĺže vsak po enkrat pobirala Ĺžogi iz svoje mreĹže. Kazalec na semaforju se je bliĹžal prvi minuti tekme, ko je Dominik Radić skoraj na sredini igriĹĄÄ?a izbil Ĺžogo IbriÄ?iću. Priletela je do Ĺ kofleka, ki je nezadrĹžno prodrl v bliĹžino kazenskega prostora in z dobrih dvajsetih metrov poslal Ĺžogo v spodnji desni kot nemoÄ?nega SorÄ?ana. Veselje gostov je trajalo le slabo poldrugo minuto, ko je bila Ĺžoga za hrbtom Stopajnika. DomaÄ?i so hitro izvedli napad po levi strani. Nazadnje je Gregor SikoĹĄek uĹĄel v Rudarjev kazenski prostor in poslal Ĺžogo na levo stran vrat za izenaÄ?enje. V 13. minuti je imel Ĺ koflek drugo veliko priloĹžnost za zadetek, a je ostala neizkoriĹĄÄ?ena. Po lepi

podaja Rijada Kobiljarja je imel pred sabo le ĹĄe vratarja. Z bliĹžine bele toÄ?ke pa je Ĺžogo nekoliko preveÄ? dvignil in zletela je mimo leve vratnice. 1 : 1 je bil tudi rezultat prvega polÄ?asa. Ĺ˝e po dobrih petih minutah v nadaljevanju novo veselje gostov. Znova je bil na sceni v nedeljo zelo razpoloĹženi Ĺ koflek, tragiÄ?ni junak pa izkuĹĄeni, 36-letni branilec Branko Ilić. SorÄ?an je od soigralca vrnjeno Ĺžogo poslal pred svoj kazenski prostor do Ilića, ki jo je ob oviranju Kobiljarja podal Radiću. Njegov strel s pribliĹžno desetih metrov je SorĹĄak odbil. Ĺ˝oga pa je na njegovo smolo priletala na nogo Ĺ kofleku, ki jo je iz prve poslal na levo stran nebranjene mreĹže za drugo Rudarjevo vodstvo. Kljub temu pa to – kot smo Ĺže prej opisali – ni bilo dovolj za njihovo popolno preseneÄ?enje. V drugem krogu bodo rudarji gostili (20:15) ranjeni Maribor.

Zadnje okrepitve

Nemanja TomaĹĄević (19), rojeni SarajevÄ?an, je priĹĄel iz avstrij-

skega Rapida. V prejĹĄnji sezoni je igral v tamkajĹĄnji tretji ligi. Podpisal je triletno pogodbo. Iz hrvaĹĄkega RudeĹĄa se je v Velenje preselil Josip Filipović, ki bo Ä?rno-zeleni dres predvidoma nosil tri leta. Iz zagrebĹĄkega Dinama pa so na enoletno posodo dobili Borna Petrovića (21). đ&#x;”˛

Stane Vovk

DomĹžale : Rudar 2:2 (1:1) Strelci: 0:1 Ĺ koflek (1.), 1:1 SikoĹĄek (3.), 1:2 Ĺ koflek (51.), 2:2 IbriÄ?ić (62./11 m). Rudar: Stopajnik, Krefl, KaĹĄnik, DĹžinić, PuĹĄaver, Hrubik, ÄŒrnÄ?iÄ? (od 87. VoĹĄnjak), Kobiljar (od 90. Pijava), Radić, TuÄ?ić (od 85. Lovenjak), Ĺ koflek. Trener: Almir Sulejmanović. Drugi rezultati: Celje – Mura 2:2, 0:1 (32.) Bravo – Olimpija 0 (0:1), Maribor – Triglav 1:2 (0:1), Tabor SeĹžana – Aluminij 0:2 (0:2). Vrstni red: 1. Aluminij 3, 2, Olimpija 3, 3. Triglav 3, 4. Celje 1, 5. DomĹžale 1, 6. Mura 1, 7. Rudar 1, 8. Maribor 0, 9. Bravo 0, 10. Tabor 0.

Mladi ĹĄportniki so se vrnili domov z medaljami in lepimi vtisi 53. poletnih mednarodnih iger ĹĄolarjev, ki so od 9. do 14. julija potekale v Rusiji, v mestu Ufa se je udeleĹžilo 18 tekmovalcev iz Mestne obÄ?ine Velenje skupaj s 4 trenerji – Delegacijo je vodila Katka GerĹĄak, obÄ?ino pa je predstavljal Drago MartinĹĄek Mira ZakoĹĄek

Mesto Velenje je Ä?lan mednarodnega zdruĹženja iger otrok Ĺže vse od leta 1953. ÂťUstanovljene so bile v Sloveniji na pobudo Metoda Klemenca in tudi prve so bile organizirane tukaj. Namenjene so otrokom med 12. in 15. letom. Ĺ irile so se iz leta v leto, danes na njih nastopajo otroci iz vseh kontinentov, na letoĹĄnjih konkretno jih je bilo 1600 iz 60 mest tridesetih drĹžav. ÂťMednarodni komite vsako leto posebej doloÄ?i, v katerih ĹĄportih bodo tekmovali otroci. Velenjskih 18 se je pomerilo v atletiki, plezanju, plavanju in judu. DoloÄ?ili so jih ĹĄportni klubi na osnovi letos doseĹženih rezultatov. Bil sem navduĹĄen nad kohezivno, homogeno ekipo, Ä?emur gre seveda vsa zasluga trenerjem, ki so jih spremljali. Sam sem bil predstavnik mesta kot ustanovitvenega Ä?lana tega zdruĹženja, in tako sodeloval tudi na generalni skupĹĄÄ?ini, ki je dorekla, kako bo z igrami naprej. Vesel sem, da smo odloÄ?ili, da se bodo razvijale in se ĹĄe ĹĄirile,ÂŤ je povedal Drago MartinĹĄek, uradni predstavnik Mestne obÄ?ine Velenje, ki je bil seveda tudi zelo ponosen na rezultate svoje ekipe.

Pohvalil je izredno dobro organizirana tekmovanja v veÄ?milijonskem mestu Ufa, kjer je tudi sedeĹž naftne druĹžbe Gazprom. Ĺ portna infrastruktura je v glavnem nova in odliÄ?na. Tudi samo mesto je zelo zanimivo in arhitekturno lepo urejeno.

Podobno kot Velenje je tudi Ulfa dosegla bliskovit razvoj v zadnjih ĹĄestdesetih letih. Uradni delegaciji so predstavili ambiciozne razvojne naÄ?rte in nadaljnjo ĹĄiritev. Je pa mesto zanimivo tudi zato, ker tu Ĺživi veÄ? kot 40 narodov. Prevladujejo BaĹĄki-

Na igrah je sodelovalo tudi 18 odliÄ?nih velenjskih ĹĄportnic in ĹĄportnikov. Lovro ÄŒrep je osvojil zlato medaljo, Gaja Ĺ talekar pa bronasto, oba v kategoriji teĹžavnostnega plezanja

Delegacijo Mestne obÄ?ine Velenje, ki je spremlja velenjske ĹĄportnike na 53. poletnih mednarodnih igrah ĹĄolarjev, je sprejel tudi gostitelj iger, Ĺžupan milijonskega mesta Ufa v BaĹĄkiriji v Rusiji. Vodja Urada za druĹžbene dejavnosti Mestne obÄ?ine Velenje Drago MartinĹĄek je Ĺžupanu v imenu delegacije predal darilo, kipec Nabiralka zvezd velenjskega umetnika ÄŒrta ValenÄ?aka. Mesto Ufa je podobno kot Velenje v zadnjih ĹĄestdesetih letih doĹživelo urbanistiÄ?en razcvet, kar se je zdelo zanimivo tudi gostiteljem. Ekipo je sestavljalo 18 ĹĄportnikov in 4 trenerji, vodila pa jo je Katka GerĹĄak iz Ĺ portne zveze Velenje. Na igre so odpotovali atleti in atletinje: Sebastjan Turinek, Tijan Skaza, Gal Golob, Kristjan Bah, Manca Cesar, Hana Marovt, Tinkara MiklavĹžin in MaĹĄa GorĹĄek skupaj s trenerko Natalijo Bah, judoist in judoistki: Jaka TevĹž, Eva Ciglar in Sara Budinski skupaj s trenerjem AljaĹžem Slatnarjem, plavalci in plavalke: Ĺ˝an Skledar, Luka AÄ?imović, Sara Navodnik in Ema Jovan s trenerjem Markom Krstićem ter plezalca in plezalka: Bine Maher, Lovro ÄŒrep in Gaja Ĺ taleker skupaj s trenerjem Damjanom Maherjem. (Foto: arhiv MO Velenje)

ri, Rusi in Tagari. Mesto je torej zelo multinacionalno, multikulturno in regijsko raznoliko, pa vendar je po MartinĹĄkovih besedah zaznati odliÄ?no soĹžitje med ljudmi. ÂťVse to so lahko mladi neposredno videli in spoznavali. To pa je tista prav tako zelo pomembna nota teh sreÄ?anj: vzgojiti vrednote prijateljstva med ljudmi. Seveda gre v prvi vrsti za ĹĄportno tekmovanje, a prav tako pomembno je pri tem spodbujanje spoĹĄtovanja drug do drugega, do razliÄ?nih kultur,

jezikov in ver. Pomembno je, da mladi vse to ÂťdoĹživijo na lastni koĹžiÂŤ, da Ĺže zelo zgodaj neposredno spoznajo kakĹĄen je svet, da niso zgolj odvisni od tistega kar pripovedujejo mediji.ÂŤ pravi Drago MartinĹĄek.

S potovanjem so imeli malo smole

Lahko pa bi temu rekli, pridobili so pomembne potovalne izkuĹĄnje. Zaradi slabega vremena so v Istanbulu zamudili transfer za Ufo in potem celo noÄ? preĹživeli na neudobnih sedeĹžih v leta-

Sebastjan Turinek je osvojil 3. mesto v teku na 1500 m.

liĹĄki stavbi. Naprej so potovali v ĹĄtirih skupinah z razliÄ?nimi leti, ĹĄtevilni pa na cilj prispeli brez prtljage. Na sreÄ?o so ĹĄportnikom svetovali, da so imeli ĹĄportne rekvizite v osebni prtljagi. Organizatorji pa so otrokom nabavili oblaÄ?ila. Seveda pa je bila vse skupaj tudi dobra Ĺživljenjska izkuĹĄnja, kako se znajti v tujem svetu. Vse je minilo brez veÄ?jih pretresov in otroci so se vrnili sreÄ?ni, zadovoljni in zdravi ter polni lepih vtisov. đ&#x;”˛

Foto: Ĺ portna Zveza Velenje


NaĹĄ Ä?as, 18. 7. 2019, barve: CMYK, stran 17

Ni Ä?asa za negativne misli Chamonixu – Janja Garnbret se prviÄ? od leta 2015, odkar nastopa med Ä?lanicami na tekmah najviĹĄje mednarodne ravni, ni uvrstila v finale tekme svetovnega pokala v teĹžavnosti. Garnbretova je letos v svetovnem pokalu sicer nanizala ĹĄest zmag v balvanskem plezanju, z zmago je odprla tudi teĹžavnostno sezono v Villarsu v Ĺ vici. Niz zmag pa je tokrat prekinila v soboto v Chamonixu. ÂťPrav vsi se zavedamo, da se je

paÄ? tudi to enkrat moralo zgoditi. V bistvu niti nimam Ä?asa biti razoÄ?arana, saj imamo Ĺže konec tedna naslednjo tekmo v Brianconu. Ni Ä?asa za negativizem, ampak samo za trezno glavo naprej," je dejala najbolj vsestranska ĹĄportna plezalka v svetovni karavani ta hip. Finale je tako spremljala kot gledalka: "Bila je zanimiva izkuĹĄnja. Upam pa, da se ne bo veÄ? ponovila. Je pa bilo zelo lepo tudi samo gledati finale.ÂŤ

Dvajsetletno ĹĄampionko je tokrat zgolj pol giba loÄ?ilo od najboljĹĄe osmerice. ÂťNiÄ? posebnega se ni zgodilo. Spodrsnilo mi je na levi roki in to je bilo to. NiÄ? drugega. Tudi to se je moralo enkrat zgoditi. Upam pa, da sem ta bonus pokurila zdaj na tej tekmi. Bolje zdaj, kot pa na svetovnem prvenstvu avgusta v Tokiu, ko se bodo delile olimpijske vstopnice,ÂŤ je na kratko opisala presenetljiv razplet polfinala. đ&#x;”˛

RodiÄ?eva prevzela deÄ?ke B DokonÄ?na shema trenerjev mlajĹĄih selekcij RK Gorenje Velenje je znana. Selekcijo starejĹĄih deÄ?kov B bo v novi sezoni vodila izkuĹĄena trenerka SneĹžana Rodić. RodiÄ?eva je veÄ?ini poznana kot trenerka Ĺženske Ä?lanske ekipe Ĺ˝enskega rokometnega kluba Velenje, marsikomu pa tudi kot partnerka bivĹĄega igralca Gorenja Velenja in uspeĹĄnega trenerja Branka TamĹĄeta. Rodićeva je svoje prve rokometne korake naredila prav v Velenju. V Ĺženskem rokometnem klubu je igrala za

17

Ĺ PORT, REKREACIJA

18. julija 2019

prav vse selekcije, vse od mlajĹĄih deklic do Ä?lanic. Bila je tudi mladinska reprezentanca. VeÄ?ino svoje Ä?lanske kariere je preĹživela v Velenju, eno leto pa je bila Ä?lanica Ĺ˝RK Ptuj. Kasneje jo je pot ponesla v trenerske vode. SneĹžana Rodić: ÂťVesela sem, da je vodstvo RK Gorenje Velenje stopilo do mene in mi ponudilo priloĹžnost za delo z mladimi fanti. Pred mano je velik izziv, ki pa ga bom vsak dan v vseh pogledih opravljala maksimalno. HvaleĹžna in poÄ?aĹĄÄ?ena sem ter

Prva slovenska planinska koÄ?a praznuje 125 let! Malo smo spremenili pozdrav izpred 125. let, ko so se Bohinjci razveselili prve slovenske koÄ?e in jo poimenovali po prvem predsedniku SPD dr. OroĹžnu. Oskrbnika smo pozdravili takole: ÂťOroĹžnova 125 let praznuje, se vse slovensko planinstvo radujeÂŤ Planinska skupina Kluba upokojencev Gorenje je obiskala ta prelepi kotiÄ?ek pod ÄŒrno prstjo prav dva dni pred slavjem. Na poti smo razmiĹĄljali o velikem uspehu takratnih prostovoljcev, ki so se lotili gradnje v skoraj nemogoÄ?ih razmerah in

uspeli. KoÄ?a je doĹživljala razliÄ?na obdobja od poruĹĄitve do poĹžiga, a vedno znova ÂťvstalaÂŤ lepĹĄa in bolj priljubljena za obiskovalce. Malokje je v okolici toliko planinskega cvetja in botaniÄ?na pot proti ÄŒrni prsti je ĹĄe ena posebnost vredna obiska. Planinstvo je trdna vez med prijatelji gorskega sveta tudi danes. Premagovati strme in manj strme poti, doseÄ?i cilj ali pa tudi ne in obÄ?udovati lepoto narave, Ä?e le imamo oÄ?i, da to vidimo in srce, da ta svet vzljubimo. Nikoli nam naj ne bo Ĺžal Ä?asa,

ki ga preĹživimo na ta naÄ?in, saj se nam vse stotero povrne. Planinska skupina, ki se druĹži Ĺže veliko let, je vztrajna, dobro pripravljena za hojo po planinskih poteh, postali so pravi prijatelji in rada grem z njimi, Ä?e je le mogoÄ?e. V okolici Bohinja smo se povzpeli Ĺže kar na nekaj vrhov in tokrat Ĺže razmiĹĄljali, kaj bo primerno za nas naslednje leto. Vsak potep je doĹživetje zase, gremo, da nam je lepo in upam, da bo ĹĄe dolgo tako! đ&#x;”˛

Magda Žist

Ĺže kar komaj Ä?akam, da se nova sezona priÄ?ne.ÂŤ

Celotna shema trenerjev mlajĹĄih selekcij RK Gorenje Velenje

MlajĹĄi deÄ?ki C – Barbara Bobinac, mlajĹĄi deÄ?ki B – Jani Ĺ kerlak, mlajĹĄi deÄ?ki A – Miha Dobnik, starejĹĄi deÄ?ki B – SneĹžana Rodić, starejĹĄi deÄ?ki A – Jaka Hrast, kadeti – Borut Plaskan, mladinci – Marko OĹĄtir (koordinator mlajĹĄi selekcij) đ&#x;”˛

Mladi karateist sedmi na svetu Umag, Velenje – Od 4. do 7. julija je v Umagu na Hrvaťkem potekal Svetovni pokal za mlade – Karate1 youth league. Zbralo se je rekordnih 2.578 tekmovalcev iz 70 drŞav sveta. Karate zvezo Slovenije je zastopalo 73 reprezentantov. Najboljťi slovenski rezultat je s 7. mestom dosegel velenjski reprezentant Niklas Tamťe v kategoriji mladincev do 55 kg. Med 64 tekmovalci iz 33 drŞav, mu je Şreb v prvem krogu namenil reprezentanta Francije, ki ga je suvereno premagal z rezultatom 5 : 1. Nato je z re-

zultatom 7 : 4 premagal Ukrajinca. Naslednji krog mu je nasproti stal drugouvrĹĄÄ?eni tekmovalec na svetovni WKF lestvici, Japonec Matsumura Kotetsu, ki ga je TamĹĄe prepriÄ?ljivo premagal z rezultatom 6 : 2. Klonil pa je proti kasnejĹĄemu zmagovalcu turnirja, Avstrijcu Andreju Tvrdonu. V boju za tretje mesto se je pomeril s predstavnikom Jordanije in Ĺžal tudi to borbo izgubil đ&#x;”˛ v zadnjih sekundah. Niklas TamĹĄe v prihodnjih dneh Ĺže zaÄ?enja fiziÄ?ne priprave za novo sezono.

Tri medalje Najye Hane Jukić V soboto, 13. in v nedeljo, 14. julija, so v Kranju na prvenstvu Slovenije tekmovali mlajĹĄi deÄ?ki (rojeni 2007 in mlajĹĄi) in mlajĹĄe deklice (rojene 2008 in mlajĹĄe). Na posamiÄ?nem in ekipnem drĹžavnem prvenstvu se je zbralo 275 plavalcev iz 26 slovenskih klubov. Pravico nastopa so imeli le tisti plavalci, ki so izpolnili vnaprej doloÄ?ene rezultatske norme. Plavalni klub Velenje je predstavljala ekipa ĹĄestih mlajĹĄih deÄ?kov in treh mlajĹĄih deklic. Ĺ˝al so zaradi poĹĄkodb in bolezni manjkale tri mlajĹĄe deklice. NajuspeĹĄnejĹĄa sta bila Najya Hana Jukić in Miha Princl. Najya Hana je osvojila srebrni medalji na 50 m hrbtno in 50 m prosto ter bronasto medaljo na 200 m hrbtno. Na 100 m hrbtno je osvojila peto in na 100 prosto sedmo mesto. Miha je na 50 m 100 m hrbtno osvojil Ä?etrto mesto, na 200 m hrbtno peto in na 100 m prosto deveto mesto. Med najboljĹĄo deseterico sta se uvrstila ĹĄe Adin Jusić (sedmo mesto na 200 m hrbtno in osmo mesto na 100 m hrbtno) in Matic ZaloĹžnik (deseto mesto na 50 m hrbtno). V mlajĹĄem letniku (rojeni 2008 in mlajĹĄi), ki so prejeli diplome je Miha Princl osvojil tri prva (50 m prosto in 100 m prosto ter 50 m hrbtno) in dve tretji mesti (100 m hrbtno in 200 m hrbtno). V ekipnem vrstnem

Ponudba

TO-GO PERUTNIÄŒKE Z BARBECUE OMAKO

SOLATA Z MLADIM SIROM Z ŽARA

5,00â‚Ź

5,00â‚Ź

POLI DOG (Hod dog s poli hrenovko in namazi)

PIĹ ÄŒANÄŒJI NUGGETSI IN POMMES FRITES

2,50â‚Ź

5,00â‚Ź

POMMES FRITES (porcija)

2,50â‚Ź

Vse cene so z DDV.

redu je Plavalni klub Velenje osvojil 11. mesto z doseĹženimi 10.801 toÄ?kami. Obe ĹĄtafeti mlajĹĄih deÄ?kov sta bili Ĺžal diskvalificirani, ĹĄtafeti mlajĹĄih deklic pa sploh nista nastopili. Zmagali so plavalci Ljubljane (24.934 toÄ?k) pred Ilirijo (21.824 toÄ?k) in Triglavom (19.595). Za ekipno tekmovanje so upoĹĄtevali le rezultate nad 150 FINA toÄ?k in najveÄ? po tri plavalce na disciplino iz vsakega kluba. đ&#x;”˛

Marko PrimoĹžiÄ?

ZA NEPOZABNE TRENUTKE RAZVAJANJA NA VELENJSKI PLAŽI IN SPREHODIH OB JEZERU‌ R E S TAV R A C I J A

JEZERO

C E S TA S I M O N A B L AT N I K A 2 4 , 3 3 2 0 V E L E N J E T 03 586 64 62

W W W W. G O R E N J E G O S T I N S T V O . S I


NaĹĄ Ä?as, 18. 7. 2019, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

V Ĺ oĹĄtanju ĹĄe nad en plaz Za odpravo plazu na javni poti v Belih Vodah se je prijavilo kar sedem ponudnikov – Izbrano je bilo podjetje GP Fajdiga Ĺ oĹĄtanj, 9. julija – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj vsako leto ogromno truda nameni odstranjevanju plazov. Z njimi jim narava v zadnjih letih ni prizanaĹĄala. Sanacija tudi ogromno stane. Zato veliko naporov vlagajo tudi v pridobivanje potrebnih sredstev za te namene. Zaradi uspeĹĄno izvedenih postopkov in ustrezno pripravljene dokumentacije pa so v zadnjih letih lahko odstranili veliko plazov, ki so v tako hriboviti obÄ?ini, kot je ĹĄoĹĄtanjska, velik problem. V prihodnjih dveh mesecih bodo odstranili tudi ÂťnovejĹĄiÂŤ plaz na javni poti v Belih Vodah, ki ga bodo v celo-

Plaz bodo v celoti odstranili s proraÄ?unskimi sredstvi iz rezerv.

ti pokrili z lastnimi viri, s sredstvi iz rezerve. PrejĹĄnji teden so o tem

podpisali pogodbo z izvajalcem. ÂťPo izvedbi javnega razpisa, na ka-

18. julija 2019 terega se je prijavilo kar sedem ponudnikov, je bilo za najugodnejĹĄega izvajalca izbrano podjetje GP Fajdiga,ÂŤ je povedala Marija AnĹžej, viĹĄja svetovalka za investicije in projekte v upravi ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Plaz bo podjetje uredilo v naslednjih dveh mesecih. ÂťSanacija plazu obsega rekonstrukcijo obstojeÄ?ega voziĹĄÄ?a, izvedbo cevnih prepustov za odvod meteorne vode in izvedbo podporne konstrukcije. Celotno voziĹĄÄ?e bodo prenovili z novo voziĹĄÄ?no konstrukcijo,ÂŤ pojasnjuje AnĹžejeva. Sanacija bo ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj stala 126.000 evrov. Uporabnike ceste v Ä?asu, ko bodo dela potekala, prosijo, da upoĹĄtevajo obvestila o zaporah ceste. Vsem, ki v teh dneh ubirajo pot po obvoznih poteh, se zahvaljujejo za razumevanje in strpnost. Verjamejo, da bo pot po konÄ?anih delih laĹžja in boljĹĄa. đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? - Planinc

POLICIJSKA kronika Vlomilca presenetil alarm Ljubno ob Savinji, 9. julija – Na Ljubnem ob Savinji so v sredo obravnavali vlom v gostinski lokal. Ker je objekt varovan z alarmno napravo, ki se je sproĹžila, je storilec kraj zapustil, ne da bi kaj odnesel. Je pa na objektu povzroÄ?il za okoli 1000 evrov ĹĄkode.

PovzroÄ?itelj pobegnil Velenje, 10. julija – V sredo zjutraj se je v Vinski Gori pripetila prometna nesreÄ?a s telesnimi poĹĄkodbami, povzroÄ?itelj pa je s kraja pobegnil. Do nesreÄ?e je priĹĄlo zaradi izsiljevanja prednosti. PovzroÄ?itelja so policisti izsledili.

Oba bosta prejela plaÄ?ilni nalog Velenje, 10. julija – V sredo popoldan je zaradi izsiljevanja prednosti voznika osebnega avtomobila in voĹžnje kolesarja v enosmerno ulico, priĹĄlo do prometne nesreÄ?e v kriĹžiĹĄÄ?u ÄŒopove in Levstikove ulice. Kolesar je v nesreÄ?i utrpel laĹžje telesne poĹĄkodbe. PlaÄ?ilna naloga pa bosta prejela oba.

Policistom ni ustavil Ukradli tri kolesa z Velenje, 10. julija – Policisti so v motorjem in kolo sredo dopoldan pri redni kontroli prometa ustavljali voznika osebnega avtomobila znamke Citroen C3. Ta se je na znak policije, da mora ustaviti, poĹžviĹžgal in je odpeljal naprej. Po krajĹĄem begu po Velenju ga je policistom uspelo ustaviti. Vozil je brez vozniĹĄkega dovoljenja, zaradi Ä?esar so mu vozilo zasegli, svoje dejanje pa bo moral zagovarjati na sodiĹĄÄ?u.

Pri sebi imel ekstazi Velenje, 10. julija – V sredo ponoÄ?i so policisti ustavili voznika kolesa z motorjem in mu zasegli 6 tabletk ekstazija in gram posuĹĄenih delcev zelene rastline.

Motorist padel Ĺ oĹĄtanj, 11. julija – V Ä?etrtek se je pri padcu z motorjem hudo poĹĄkodoval 37-letni motorist. Vozil je iz Zavodenj proti Slemenu. Vzrok za nesreÄ?o je bila neprimerna hitrost. Prehiter pa je bil dan kasneje, v petek, tudi kolesar. Obravnavali v Ĺ oĹĄtanju, kjer je zaradi neprimerne hitrosti in voĹžnje pod vplivom alkohola, padel.

Velenje, 11. julija – Skorajda ne mine teden, da ne bi bilo ukradeno vsaj eno kolo ali dvokolo. V zadnjem tednu so tatovi ukradli tri kolesa z motorjem in kolo. Skuter znamke Longjia Firefox, registrskih oznak MB OJ-A7, je bil v Ä?etrtek ukraden s parkiriĹĄÄ?a na Stantetovi v Velenju. Vreden je okoli 600 evrov. V soboto, 13. julija, je bilo na ulici KoĹželjskega v Velenju ukradeno opremljeno kolo z motorjem znamke Baotian, registrskih oznak CE OZ-Z7. Policisti so ga naslednji dan naĹĄli ob igriĹĄÄ?u na Gorici in ga Ĺže vrnili lastniku. V noÄ?i na nedeljo, 14. julija, pa je neznanec iz kletnih prostorov stanovanjskega bloka na Ĺ ercerjevi ukradel kolo znamke Specialized rubby sport 54, bele barve, staro ĹĄtiri leta. V ponedeljek, 15. julija, je neznanec iz odklenjene kolesarnice na Kersnikovi odtujil kolo z motorjem Tomos APN mode barve. Lastnika je oĹĄkodoval za okoli 1.000 evrov.

elektriÄ?nega orodja.

Grozil z oroĹžjem Velenje, 11. julija – V Ä?etrtek popoldan je na KidriÄ?evi cesti v Velenju moĹžakar grozil z oroĹžjem. Preden so na kraj priĹĄli policisti, je ta Ĺže odĹĄel. Na kraj je odĹĄlo veÄ? patrulj, ena je moĹžakarja izsledila na Vojkovi. Zasegli so mu oroĹžje (plastiÄ?no Âťair softÂŤ piĹĄtolo). Zoper njega bodo podali kazensko ovadbo.

ObjestneĹž na trĹžnici Ĺ oĹĄtanj, 12. julija – V petek zjutraj so bili policisti obveĹĄÄ?eni, da je neznanec na trĹžnici v Ĺ oĹĄtanju izpraznil gasilni aparat in poĹĄkodoval tri dozirke za milo. ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je z dejanjem oĹĄkodovana za 300 evrov.

Ukradel denarnico Velenje, 15. julija – V enem izmed podjetij v Velenju je v ponedeljek neznani storilec iz garderobne omarice odtujil denarnico z banÄ?nimi karticami in 170 evrov gotovine. vina denarja v trgovini - Velenje

Vlom v hiĹĄo

Izpraznili blagajno

Mozirje, 11. julija – Mozirski policisti so v Ä?etrtek opravili ogled vloma v stanovanjsko hiĹĄo. Neznanci so pregledali prostore ter odtujili veÄ?

Velenje, 16. julija - V Velenju so neznani storilci izmed trgovin v Ä?asu odsotnosti zaposlenih iz blagajne odtujili 1.200 evrov gotovine.

Iz POLICISTOVE beleŞke Po opozorilu se je umirilo •

TEHNIKA-KOMERCIALISTA (strokovno tehniÄ?no znanje, branje projektne dokumentacije, poznavanje gradbenega, komunalnega ali strojnega podroÄ?ja, okoljskega inĹženirstva ter vodarstva)

•

KONSTRUKTERJA

•

OBLIKOVALCEV KOVIN (ORODJARJEV)

•

POMOŽNIH DELAVCEV

Vloge sprejemamo na sedeĹžu matiÄ?nega podjetja ZagoĹžen d.o.o., Cesta na Lavo 2a, 3310 Ĺ˝alec ali po elektronski poĹĄti: zaposlitve@zagozen-aplast.si

www.aplast.si

www.zagozen.si

Velenje, 8. julija – V ponedeljek ponoÄ?i so ĹĄli policisti v Stari trg. Tam so opozorili obÄ?ana, ki je predvajal glasno glasbo. Opozorilo je zaleglo.

so policisti v Velenju dvema obÄ?anoma zasegli neznano zeleno snov rastlinskega izvora. Ker so posumili, da gre za prepovedno drogo, so snov poslali v analizo. Ko bo ta znana, bodo ustrezno ukrepali.

PoĹĄtarja ugriznil pes

KrĹĄila je javni red in mir

Ĺ oĹĄtanj, 11. julija – V Ä?etrtek je poĹĄtar policistom prijavil, da ga je na obmoÄ?ju Raven pri Ĺ oĹĄtanju ugriznil pes. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, Ä?igav pes je bil. Lastnik se bo moral, ker psa ni primerno zavaroval, zagovarjati pri prekrĹĄkovnem organu.

Goste iz lokala pospremili z glasno glasbo Ĺ oĹĄtanj, 11. julija – V Ä?etrtek ponoÄ?i so policisti posredovali v lokalu v Ĺ oĹĄtanju, od koder je odmevala glasna glasba. Ugotovili so, da je lokal v fazi zapiranja in gostje Ĺže odhajajo. Lastnico so opozorili.

PoĹĄkodoval televizor Velenje, 11. julija – V Ä?etrtek dopoldne so policisti obravnavali kaznivo dejanje poĹĄkodovanja tuje stvari. Neznanec je na terasi bara na Gorici poĹĄkodoval televizor.

Zasegli nekaj zelenega Velenje, 12. julija – V petek dopoldan

Velenje, 12. julija – V petek ponoÄ?i je v lokalu Space bar gostja krĹĄila javni red in mir. Policisti bodo opravili razgovor z njo, na osnovi tega pa odloÄ?ili, kakĹĄen postopek bo temu sledil. Dogodek se je noÄ? za tem ponovil. Policiste so poklicali varnostniki.

Grozil natakarici Velenje, 12. julija – V petek je v lokalu na Koroťki cesti gost grozil natakarici ter razbijal po lokalu. Policisti bodo, ko bodo zbrali vsa potrebna obvestila, zoper gosta podali kazensko ovadbo.

S streljanjem seznanili pristojne Velenje, 13. julija – Policisti so bili dvakrat obveĹĄÄ?eni o streljanju na obmoÄ?ju Silove. V obeh primerih so zbrali dodatna obvestila in o dogodku obvestili pristojno sluĹžbo – InĹĄpektorat Ministrstva za notranje zadeve, ki izvaja nadzor nad streliĹĄÄ?i.

Ekstremni vremenski pojavi in neurja Vreme in vremenski pojavi so v zadnjem desetletju vse bolj v ospredju zanimanja tako laiÄ?ne kot strokovne javnosti. Globalne podnebne spremembe, ki jih doĹživljamo vsak po svoje, se bolj ali manj po celotnem planetu kaĹžejo z ekstremnimi vremenskimi pojavi. Zato ne preseneÄ?ajo udarni in skorajda zastraĹĄujoÄ?i naslovi Ä?lankov v medijih, ki opozarjajo na posledice silovitih neurij, super-celiÄ?nih neviht, pa tudi visokih temperatur, ki na doloÄ?enih obmoÄ?jih ne ogroĹžajo le poljedelstva, ampak celo moĹžnost Ĺživljenja ljudi. MnoĹžici beguncev zaradi oboroĹženih konfliktov in vojn, se iz dneva v dan pridruĹžuje vse veÄ? ljudi, ki morajo zapustiti svoje domove, ker tam ni veÄ? moĹžno Ĺživeti. Vse to vpliva na stopnjo varnosti v svetu. V zadnjem mesecu skorajda ni bilo drĹžave, kjer ne bi zabeleĹžili ekstremnih vremenskih pojavov. Ne glede ali govorimo o visokih temperaturah, vroÄ?inskem valu, obilnih koliÄ?inah padavin, toÄ?i ali kratkotrajnih, a silovitih neurjih, prav vsi pojavi ustvarjajo negativne posledice in ogroĹžajo ljudi in naĹĄ Ĺživljenjski prostor. V zadnjem tednu so to najbolj obÄ?utili prebivalci Ptuja in okoliĹĄkih krajev, ki so kar trikrat doĹživeli silovita neurja, ki so ustvarila veliko premoĹženjsko ĹĄkodo. Silovita neurja so obÄ?utili tudi v obmorskih mestih Italije, HrvaĹĄke in GrÄ?ije, kjer je v silovitem neurju umrlo ĹĄest turistov, veÄ? ljudi pa je bilo poĹĄkodovanih. Do konca poletja je ĹĄe veliko Ä?asa in veliko ljudi se ĹĄele odpravlja na poÄ?itnice v drugo mesto, regijo, drĹžavo ali celo kontinent. Toda ne glede ali bomo poletje preĹživeli v domaÄ?em kraju ali se bomo odpravili v druge kraje moramo biti pozorni na vremenske napovedi in trenutne vremenske razmere, kjer smo. ÄŒeprav nam tehnologija omogoÄ?a dokaj natanÄ?no napovedovanje in spremljanje vremena pa je vendarle teĹžje krajevno in Ä?asovno napovedati nastanek silovitih neurij in toÄ?e. Gibanje oblakov, hitrost vetra in intenzivnost padavin je mogoÄ?e spremljati preko radarskih slik, marsikdaj pa napovedane nevihte preidejo in se spremenijo v kratkotrajna, a silovita neurja s prekomerno koliÄ?ino padavin, strelami, silovitim vetrom ali toÄ?o. Neviht in neurij ne moremo prepreÄ?iti, lahko pa se ustrezno odzivamo, kadar se znajdemo na njihovem obmoÄ?ju. Poudaril bom le nekatere ukrepe, ki se nanaĹĄajo na osebno varnost: • redno spremljajte vremensko napoved in same vremenske razmere na obmoÄ?ju, kjer se nahajate ali kamor potujete, ĹĄe zlasti pa opozorila o moĹžnosti moÄ?nih neviht in neurij. Ne glede ali gre za delo, ĹĄportne aktivnosti, druĹženje na prostem ali poÄ?itnikovanje, opozorila upoĹĄtevajte ter aktivnosti in ukrepanje prilagodite vremenskim razmeram; • bodite pozorni na (izrazito) temne oblake, naraĹĄÄ?anje moÄ?i vetra, oddaljeno grmenje ali nenaden in hiter padec temperature. To so znaki bliĹžajoÄ?e se nevihte zato jih dosledno upoĹĄtevajte tako za osebno zaĹĄÄ?itno kot zaĹĄÄ?ito vaĹĄega premoĹženja; • pred ali med neurjem, Ä?e vas ujame na prostem, se izognite odprtim povrĹĄinam, vodnim virom, drevesom in predmetom, ki so deloma ali v celoti kovinski (zato je uporaba deĹžnika lahko nevarna) ter Ä?im prej poiĹĄÄ?ite varno zavetje. ÄŒe je le mogoÄ?e, naj bo to objekt oziroma zgradba, opremljena s strelovodom, pri tem pa se ne zadrĹžujte v bliĹžini oken; • med neurjem ne uporabljajte stacionarnih telefonov ali drugih elektriÄ?nih naprav, ker strela lahko ÂťpotujeÂŤ po Ĺžicah elektriÄ?ne napeljave in naprave poĹĄkoduje ali uniÄ?i, pri tem pa vas lahko huje poĹĄkoduje; • uporaba mobilnega telefona na prostem je nevarna, zato ga tam ne uporabljajte. ÄŒe ga Ĺže uporabljate v zgradbi, naj ne bo prikljuÄ?en na elektriÄ?ni vir; • med nevihto ali neurjem se ne umivajte, prhajte in kopajte. To velja tudi za pomivanje posode, saj je voda (dober) prevodnik elektriÄ?nega toka. Nevihte in neurja so nepredvidljiva, zato upoĹĄtevajte vremensko napoved in spremljajte trenutne vremenske razmere. S tem lahko bistveno zmanjĹĄate tveganja in vplivate na lastno varnost.

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;”˛

Na obmoÄ?ju Kolavter dobijo kanalizacijo Ĺ oĹĄtanj, 10. julija - V obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, na obmoÄ?ju Kolavter v TopolĹĄici, bodo v teh dneh zaÄ?eli gradnjo kanalizacije, na katero bo prikljuÄ?enih sedem objektov. Zgradili bodo kanalizacijsko omreĹžje za odvodnjavanje komunalne odpadne vode v dolĹžini 490 metrov in sedem kanalizacijskih prikljuÄ?kov v dolĹžini 150 metrov. Dela bo izvajalo podjetje GP Fajdiga. Vrednost naloĹžbe znaĹĄa 120.000 evrov. Projekt bodo financirali s sredstvi proraÄ?una, delno pa bo pokrit s sredstvi ministrstva za gođ&#x;”˛ mkp spodarstvo, razvoj in tehnologijo.


NaĹĄ Ä?as, 18. 7. 2019, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

18. julija 2019

19

V Cirkovcah so divje pele Ĺžage 5. memorial Milana PogorelÄ?nika - MoÄ?i sta zdruĹžila DLG Ĺ aleĹĄke doline in Zavod za gozdove Slovenije OE Nazarje Prva iz serije prireditev, ki se v tem poletnem Ä?asu odvijejo vse do avgustovskega drĹžavnega prvenstva v tekmovanju gozdarjev in lesarjev z motorno Ĺžago, se je zgodila v Ĺ kalskih Cirkovcah, tokrat petiÄ?, a Ĺže ĹĄtirikrat v tem malem, slikovitem kraju pod GraĹĄko goro. Prireditve, ki se je prviÄ? odvila ob kozolcu Kulturnice v Gaberkah, ko so razglasili tekmovanje v spomin na prezgodnjo smrt priljubljenega sodelavca Zavoda za gozdove OE Nazarje-enota Ĺ oĹĄtanj Milana PogorelÄ?nika, se je tokrat udeleĹžilo 37 tekmovalcev in med njimi treh ÂťzapeÄ?enihÂŤ vlcerk, ki so tudi tokrat dokazale, da Ĺženske le za en Ĺžagni rez zaostajajo za moĹĄkimi ÂťmotorkarjiÂŤ. LuÄ?ka JelĹĄnik, Pavla Voler in Darja Bobovnik so Ĺže veÄ?krat naredile vtis na spremljevalce, tako Volerjeva kot v zadnjih letih JelĹĄnikova pa sta postali veÄ?kratni drĹžavni prvakinji.

Tekmovanje za izobraĹževanje in sreÄ?anje s tekmeci

Ob podpori Mestne obÄ?ine Velenje, ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, KS Cirkovce ter osrednjega pokrovitelja Tajfun s Planine pri Sevnici, sta tekmovalni del prireditve odprla predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije Marjan Hren ter predsednik domaÄ?ega druĹĄtva lastnikov Martin Medved, ki sta z roÄ?no Ĺžago amerikanko preĹžagala brezov hlod. Oba sta tekmovalcem zaĹželela varno delo in uspeĹĄno tekmovanje, spremljajoÄ?im gledalcem pa posebno doĹživetje.

Za varno delo v gozdu so potrebne dolgoletne izkuĹĄnje in strokovno znanje

OdliÄ?no organizirano tekmovanje v Ä?ast prirediteljem

Gozdarsko tekmovanje v Cirkovcah je ena od dveh izbirnih tekem, druga bo tudi letos Ä?ez tri tedne v LuÄ?ah, na katerih preteĹžno gozdarski maÄ?ki dokaĹžejo svojo strokovnost, spretnost in natanÄ?nost pri tipiÄ?nih delih z motorno Ĺžago. Na pripravljenem tekmovaliĹĄÄ?u, ki ga skupaj Ä?lani DLG Ĺ D in Zavoda za gozdove opremijo z lesenimi hlodi ter pripomoÄ?ki, tekmovalci izvedejo kombinirani rez, precizni rez, zasek in podĹžagovanje ter kleĹĄÄ?enje in podiranje debla na osrednjo toÄ?ko (na balon). Ko organizatorji, tudi tokrat je to bila Krajevna skupnost Cirkovce z odgovornim

Oven od 21. 3. do 21. 4.

OdliÄ?ni Klemen Mazej po oÄ?etovih stopinjah med najboljĹĄe Ĺžagarje

Vodja prireditvenega odbora Dani Avbreht

vodjem, domaÄ?inom Danijem Avbrehtom ter sodelavci, poskrbijo za brezhibno varnost pri delu in tekmovanju, ob tem pa ĹĄe s predstavitvijo novosti tehnike v gozdarstvu in predelavi lesa, postane dogodek zanimiv za ĹĄirĹĄo populacijo gozdarjev, kmetov in obrtnikov. Tekmovanje pa je zanimivo tudi zaradi

rivalstva, ki ga povzroÄ?ajo tekmovalne strasti med sodelavci, kolegi, ekipami in druĹĄtvi lastnikov iz KoroĹĄke, Pohorja, Savinjske, Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline. Tako je bilo tudi tokrat, ko se je pomerilo 11 ekip in nekaj posameznikov, ki so vztrajali kljub zelo spremenljivemu vremenu.

Mazej in Avbreht sta se zamenjala na Âťlesenem tronuÂŤ

Spektakularno so se ÂťusekaliÂŤ med seboj najboljĹĄi v kleĹĄÄ?enju vej z motorno Ĺžago. Za las pred skupnim ĹĄampionom BelovojÄ?anom Jankom Mazejem je lanskoletnega zmagovalca v peteroboju premagal domaÄ?in iz Cirkovc Dani Avbreht. Ekipna zmaga in drugiÄ? pokal Zveze DLG Slovenije je pripadla ekipi Duseti Ĺ oĹĄtanj pred Brlecom LuÄ?e in ekipo ÂťHolcarÂŤ Slovenj Gradec. V skupnem seĹĄtevku med moĹĄkimi posamezno pa je slavil Janko Mazej pred Danijem Avbrehtom ter tretjim Markom JelĹĄnikom iz Gornjega Grada. Med tremi damami je spet zablestela LuÄ?ka JelĹĄnik. Vsem je k uspehom in skupni zmagi Ä?estital pred dobrim tednom imenovani novi vodja ZGS OE Nazarje direktor dr. Darij KrajÄ?iÄ?, ki je prav ob tem dogodku pospremil svojega predhodnika Antona Breznika po petih mandatih vodenja v zasluĹžen pokoj. Oba pa sta druĹžno Ä?estitala organizatorjem za brezhibno tekmovanje in najboljĹĄim za uspehe. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

VeÄ? mrtvih, manj nesreÄ?

Ĺ oĹĄtanjski veterani po pomnikih vojne

Stanje varnosti cestnega prometa v Sloveniji se je v poletnih mesecih poslabĹĄalo in je tudi v prvi polovici letoĹĄnjega leta nekoliko slabĹĄe kot v enakem obdobju lani. V prvi polovici letoĹĄnjega leta se je v Sloveniji zgodilo 8.600 prometnih nesreÄ? (lani 8.774), kar je za 2 % manj kot v enakem obdobju lani. V prometnih nesreÄ?ah pa je umrlo 56 oseb (lani 41), kar je 37 % veÄ? oziroma 15 oseb veÄ? kot v enakem obdobju lani. Hudo telesno se je poĹĄkodovalo 326 oseb (lani 376), kar je 13 % manj kot lani v enakem obdobju, lahko telesno pa se je poĹĄkodovalo 2.958 oseb (3.228 v enakem obdobju lani), kar predstavlja zmanjĹĄanje za 8 %. V prvem polletju 2017 je bilo 55 umrlih udeleĹžencev, 382 hudo telesno poĹĄkodovanih ter 3.143 laĹžje telesno poĹĄkodovanih. V strukturi udeleĹžencev v cestnem prometu je v prvih ĹĄestih mesecih letoĹĄnjega leta mogoÄ?e opaziti poveÄ?anje ĹĄtevila umrlih motoristov, teh je bilo 11 (lani 6) ter 2 potnika na motorju, peĹĄcev 11 (lani 7). V regijski porazdelitvi po nesreÄ?ah najbolj izstopata predvsem GoriĹĄka đ&#x;”˛ in Savinjska regija.

Ĺ oĹĄtanj - Ob Dnevu drĹžavnosti v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj so ĹĄoĹĄtanjski veterani, Ä?lani OZVVS Ĺ oĹĄtanj izvedli Ĺže 6. spominski pohod JoĹžeta Ervina Prislana po obeleĹžjih vojne za osamosvojitev Slovenije iz leta 1991.

ju za vse veterane in veteranke vojne za Slovenijo, ki jih ni veÄ? med nami. VeÄ? kot dvajset pohodnikov se je potem odpeljalo na domaÄ?ijo Ĺ˝lebnik, kjer je padel pesnik in narodni heroj Karel Destovnik

reditvenega prostora proslave v Skornem. Pohod je trajal tri ure in pol, prehodili pa so 12 kilometrov dolgo pot po zelo razgibanem terenu. LetoĹĄnji pohod je bil posveÄ?en spominu na poveljnika

Zdi se, da je pred vami obdobje poletnega mrtvila. Dnevi bodo minevali brez veÄ?jih pretresov, a ne bodo Ä?isto po vaĹĄi meri. Ĺ˝eleli si boste veÄ? vznemirljivih dogodkov in sreÄ?anj z ljudmi, ki bi vam pognali kri po Ĺžilah. Da, iĹĄÄ?ete ljubezen, pa Ä?etudi le za eno noÄ?. In to se vam pozna ne le na obrazu, ampak tudi pri obnaĹĄanju, ki zadnje Ä?ase ni tipiÄ?no za vas. Ĺ˝elje se vam bodo zaÄ?ele uresniÄ?evati od srede dalje. To bo tudi dan, ko se boste zdravstveno zaÄ?eli poÄ?utiti bolje kot doslej. ÄŒe ste v preteklih tednih izgubili nekaj kilogramov, se bo boljĹĄe poÄ?utje zaÄ?elo kazati ĹĄele sedaj. Nov, mladosten videz vam bo vrnil samozavest.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Leni boste, zato bo vsako delo za vas mali podvig. Od vas je trenutno Ĺžal odvisnih veÄ? ljudi, zato si ne morete privoĹĄÄ?iti pravega poÄ?itka in odklopa od realnosti. Ĺ e dobro, da se tega zavedate, saj bo ravno letoĹĄnje poletje poslovno precej prelomno za vas. Upali ste, da bo ta del leta Ĺže za vami, pa se je vse skupaj malo zamaknilo. Nikar ne raÄ?unajte, da bo posel konÄ?an pred septembrom, saj poleti ni moĹžnosti, da bi zbrali vse, ki jih potrebujete, da konÄ?ate projekt. PoÄ?utje bo odvisno predvsem od kvalitete spanja. Poskrbite, da boste skrbi pustili pred vrati spalnice.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21.6.

Zdelo se vam bo, da se Ä?as poletnega dopusta bliĹža Ä?isto prehitro. Zato boste precej zamiĹĄljeni in molÄ?eÄ?i, saj bo vaĹĄa glava polna teĹžkih misli. Partner si bo vaĹĄe obnaĹĄanje napaÄ?no razlagal. PrepriÄ?an bo, da je kriv on in da se vam je z neÄ?im zameril. Ne bo si vas upal vpraĹĄati, kaj je narobe, saj znate biti ob takih vpraĹĄanjih zelo pikri. Poskrbite, da mu bo jasno, da ni niÄ? kriv in da ste trenutno v Ĺživljenjskem obdobju, ko vam ne more pomagati. Ĺ ibki Ä?len v vajini sreÄ?i ste vi, pa tega sploh ne opazite. Poskrbite, da teĹžave iz preteklosti ne uniÄ?ijo moĹžnosti za vaĹĄo sreÄ?o v prihodnosti. Trenutno namreÄ? delate vse narobe, proti sebi.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Poletje je Ä?as za nabiranje novih moÄ?i in idej. Za vas letoĹĄnje ne bo lahko, predvsem pa ne boste v njem naĹĄli veliko mirnih dni. NajveÄ?ja teĹžava bodo vaĹĄe finance. Tisti, ki priÄ?akujejo, da jim boste vrnili, kar ste si izposodili, ne bodo poÄ?ivali. Zato boste morali najti naÄ?in, da se jih reĹĄite, pa Ä?etudi si boste s tem nakopali nove dolgove. Ne poskuĹĄajte odmisliti teĹžav, saj Ä?as ni na vaĹĄi strani. SreÄ?o imate, da bodo zvezde na vaĹĄi strani. Do reĹĄitve namreÄ? ne boste priĹĄli sami, ampak s pomoÄ?jo dobrega prijatelja. Njegova pomoÄ? bo povsem nesebiÄ?na, kar boste znali ceniti. Ob vseh naporih boste imunsko obÄ?utljivi, zato poÄ?utje ne bo najboljĹĄe.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

VroÄ?ica poletnih brezskrbnih dni vas bo zagrabila konec tega tedna. Ĺ˝eleli si boste doĹživeti Ä?im veÄ? v Ä?im krajĹĄem Ä?asu, zato boste pretiravali s ponoÄ?evanjem, ĹĄportnimi aktivnostmi, hrano in pijaÄ?o. Kmalu boste zaÄ?utili, da ste na robu svojih moÄ?i. To bo tudi posledica dejstva, da ste fiziÄ?no in psihiÄ?no ĹĄe utrujeni od dela, tudi zabava pa terja svoj odmerek moÄ?i. PoÄ?utje vas bo spomnilo, da ste kar pozabili nase in na nujno sproĹĄÄ?anje misli in telesa. VaĹĄe zdravje Ĺže nekaj Ä?asa ni takĹĄno, kot si Ĺželite. Poletje je odliÄ?en letni Ä?as, da ga izboljĹĄate. Pri tem pa ne smete pretiravati, vse skrajnosti zato odmislite!

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Nenehno vas bo nekaj skrbelo, za kar bo kriv tudi lunin mrk. PonoÄ?i se boste premetavali, ko boste konÄ?no zaspali, pa se boste iz sna zbujali zaradi skrbi, ki se jih ne boste znali znebiti. Partner bo imel prav, ko vam bo povedal, da pretiravate. ÄŒe boste zaÄ?eli na Ĺživljenje gledati z bolj optimistiÄ?nimi oÄ?mi, se bo slabo obdobje, polno zaskrbljenosti, zaÄ?elo umikati poletnemu brezdelju. To je tudi Ä?as za piknike in druĹženje s prijatelji, kar vam je vedno veliko pomenilo. Zakaj ne bi konec tega tedna za kakĹĄen piknik poskrbeli prav vi? Verjemite, da bo trud s pripravo in pogostitvijo poplaÄ?an, ko se boste dobro nasmejali in uĹživali v dobri druĹžbi.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

ÄŒe boste letoĹĄnje poletje posvetili prenovi doma, najprej vse dobro preraÄ?unajte, da se finanÄ?no ne zapletete v prevelike dolgove. Teh si namreÄ? trenutno ne morete privoĹĄÄ?iti. Eno so namreÄ? Ĺželje, drugo pa moĹžnosti in zmoĹžnosti. VÄ?asih se v projekte spuĹĄÄ?ate preveÄ? lahkomiselno, kot kaĹže, pa ste tudi letos na dobri poti, da si zapletete Ĺživljenje. ÄŒe vam bo v naslednjih dneh glavni cilj poletni odklop, ste se odloÄ?ili Ä?isto prav. Zvezde vam ga priporoÄ?ajo prav v tem obdobju, ki za vas poslovno ne bo najboljĹĄe. Partner bo sodeloval v vsem, kar mu boste predlagali. SreÄ?en je, ko vas vidi sreÄ?ne.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Ĺ ele sedaj se zavedate, kaj se vam je dogajalo v zadnjem letu in pol. Streznitev ne bo prijetna. Ĺ˝eleli si boste, da bi bil Ä?as slabih osebnih odloÄ?itev in dejanj preteklost. A z njo ne bo tako lahko prekiniti, saj se bo oseba, ki je kriva za vihar v vaĹĄi duĹĄi, nenehno vraÄ?al v vaĹĄe Ĺživljenje. Vi pa ne boste imeli moÄ?i, da bi ji rekli ÂťneÂŤ. Zato ĹĄe nekaj Ä?asa ne bo, tako kot si Ĺželite. Po drugi strani pa vam bo ĹĄlo odliÄ?no na poslovnem podroÄ?ju. Kot kaĹže, se vam bodo sedaj poskuĹĄali pribliĹžati tudi tisti, ki so vam do sedaj le nagajali. Ne boste jih spustili blizu, saj jih ne potrebujete veÄ?. Ob tem spoznanju boste resniÄ?no uĹživali. Vi boste tisti, ki se bo zadnji smejal.

Strelec od 23. 11. do 22.12.

ZaÄ?eli se boste pripravljati na novo obdobje v svojem Ĺživljenju, v katerem se vam ne bo veÄ? treba pretvarjati in biti z ljudmi, ki vam gredo na Ĺživce. Zato se boste umaknili v svoj svet. ÄŒeprav boste to naredili zato, da zaĹĄÄ?itite sebe in svoje zdravje, v samoti ne boste dolgo uĹživali. Ker ste prekinili skoraj vse druĹžabne stike, jih ne bo tako lahko navezati. A se boste potrudili, da jih boste. Ob tem pa boste vsak dan bolj spoznavali, da vas druĹženje z beĹžnimi znanci in nekdanjimi prijatelji ne osreÄ?uje. Ob tem boste spoznali, kaj ste spustili skozi prste, ker ste bili trmasti in zamerljivi. Morda pa ĹĄe ni prepozno. Partner vas ima namreÄ? ĹĄe vedno rad.

Kozorog od 23. 12. do 20.1.

LetoĹĄnje poletje bo Ä?as sprememb, ki si jih ne Ĺželite. S prijateljem, s katerim sta bila nekoÄ? tudi poslovna partnerja, se boste povsem razĹĄli. Ne le zaradi razliÄ?nih pogledov na Ĺživljenje in poslovno situacijo, ampak zato, ker boste ugotovili, da vas je hotel prevarati. To vas bo zelo prizadelo, predvsem pa bo omajalo vaĹĄe zaupanje v ljudi. OdloÄ?ili se boste, da tistih, ki mislijo le nase, ne Ĺželite veÄ? imeti blizu sebe. Kmalu vam bo jasno, da ste se odloÄ?ili povsem prav, saj se boste zaÄ?eli vedno veÄ? druĹžiti z ljudmi, ki so zaupanja vredni. Partner vam bo ob tem v veliko podporo. BoleÄ?ine v sklepih bodo izzvenele, saj boste manj napeti.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Ljubezen bo tista, ki bo v vaĹĄo duĹĄo prinaĹĄala mir in veselje. Res ste naĹĄli duĹĄo dvojÄ?ico, zato negujte vajino zvezo. V teh dneh namreÄ? preveÄ? pozornosti posveÄ?ate teĹžavam, ki se kopiÄ?ijo v sluĹžbi, partnerja pa kar malo zanemarjate. Ko vam bo le z nekaj besedami odprl oÄ?i, se boste doma takoj zaÄ?eli obnaĹĄati drugaÄ?e. Ugotovili boste, da to dobro vpliva tudi na poÄ?utje v sluĹžbi, kjer se vam problemi naenkrat ne bodo veÄ? zdeli tako veliki. Znebili se boste kar nekaj strahov, zato bo odhod na dopust letos laĹžji kot prejĹĄnja leta. Pred vami je eno najlepĹĄih obdobij letoĹĄnjega leta. UĹživajte v vsakem dnevu posebej, pa bo tudi vaĹĄe zdravje odliÄ?no.

Kot vedno so se pohodniki zbrali v Kajuhovem parku v Ĺ oĹĄtanju. Tam so ob prisotnosti Ĺžupana obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darka Meniha in predsednika TD Skorno SreÄ?ka Stropnika poloĹžili spominski venec pri obeleĹž-

Kajuh. Od tu so krenili preko obronkov Loma v dolino mimo kmetije Onat in po skrivnih poteh do Florjanske cerkve, se nato strmo povzpeli na Skorno in preko razglednih travnikov sestopili do konÄ?ne toÄ?ke do pri-

ObmoÄ?nega ĹĄtaba TO JoĹžeta Ervina Prislana, pomnikom osamosvajanja in 51. obletnici ustanovitve Teritorialne obrambe. đ&#x;”˛

Zdenko Slatnar

Ribi od 20. 2. do 20.3.

SreÄ?ni boste, saj se vam bo zgodilo veliko lepih stvari. ÄŒe boste sreÄ?o delili z najbliĹžjimi, bo obÄ?utek ĹĄe lepĹĄi. Ĺ˝al pa se partner ne bo veselil z vami. Ne bo vam Ä?isto jasno, kaj ga mori. Po drugi strani pa ste se naveliÄ?ali njegove nezainetesiranosti za to, kar poÄ?nete in kar se vam dogaja. Predolgo se Ĺže prilagajate njegovim Ĺželjam in potrebam, svoje pa zanemarjate. Poskrbite, da si boste v naslednjih dneh privoĹĄÄ?ili vse, kar si Ĺželite. ÄŒe boste ob tem sami, niÄ? hudega, saj ne boste dolgo. Hitro boste naĹĄli druĹžbo, v kateri vam bo lepo. Utrujenost bo kmalu preteklost.


Naš čas, 18. 7. 2019, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

18. julija

05.50 06.20 06.40 07.00 09.00 09.30 10.45 11.35 12.00 12.30 13.00 13.35 14.25 14.35 15.05 15.35 16.05 16.10 16.35 17.00 17.25 17.50 18.00 18.20 18.55 19.00 20.05 21.00 21.55 22.00 22.45 23.10 00.05 00.30 01.00 01.50

04.00 06.00 09.15 09.45 10.15 11.35 13.05 14.30 17.50 18.55 19.20 20.00 20.50 21.20 22.05 22.35 23.05 23.45 02.40

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.25 08.45 09.05 09.30 10.25 11.15 12.10 13.00 13.50 14.45 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.20 22.10 22.40 23.30 00.20 01.10 02.00 02.30

Odmevi Poletna scena TV-izložba Dobro jutro, poletni izbor TV-izložba Vikend paket Za pogledom, dok. film Začnimo znova, slov. nan. Tujerodne vrste v gozdovih, dok. odd. Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan. Prvi dnevnik, Šport, Vreme Dosje: Televizija 2 TV-izložba Slovenski utrinki, odd. madžarske TV Moj gost/Moja gostja: Ljubiteljski fotografi, odd. TV Lendava TV-izložba Bacek Jon, ris. Armanova skrivnost II., nemška mladinska nad. Zombi Lars, norv. otroška nad. Poročila ob petih, Šport, Vreme Moj pogled na znanost: Zdravje iz narave – prof. dr. Samo Kreft Na kratko: Konvencije Žanov svet, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Sinji planet II, brit. dok. ser. Dnevnik nekega naroda, dok. ser. Vreme Odmevi, Šport, Vreme Poletna scena LP film Buldožer - Pljuni istini u oči, dok. film Moj pogled na znanost: Zdravje iz narave – prof. dr. Samo Kreft Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Slastna kuhinja: Cezarjeva solata s piščancem Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Damian Merlak Nočemo belega kruha, dok. film Festival Vurberk 2019, 2. del Kolesarstvo - dirka po Franciji: 12. etapa, vključitev v prenos Vrtičkarji, slovenska nad. Firbcologi: O praznem hranilniku, ponarejenih bankovcih in jamski pustolovščini, odd. za otroke Videotrak Kdo laže? (I.), brit. nad. Mame, slovenska nan. Z Mišo: Maruša Majer Ambienti Avtomobilnost Slovenska jazz scena: Nepozabni trenutki z Jožetom Privškom: Big band RTV Slovenija in Nina Strnad Kolesarstvo - dirka po Franciji: 12. etapa, posnetek Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Tika taka, ris. Robocar Poli, ris. Robovlaki, ris. Super krila, ris. Mašine strašljivke, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Blazing Team - Ognjena ekipa, ris. Screechers Wild: Divji obrat, ris. Lepo je biti sosed, 5. sez., 4. del Zmorem sama, 1. sez., 134. del In prišla je ljubezen, 108. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 40. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 41. del Lepo je biti sosed, 5. sez., 5. del In prišla je ljubezen, 109. del Zmorem sama, 1. sez., 135. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 42. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 43. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 1. sez., 14. del Vedno tvoja, 1. sez., 19. del 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec, 6. sez., 10. del Klub srečnih ločenk, 2. sez., 9. del Klub srečnih ločenk, 2. sez., 10. del Grimm, 5. sez., 10. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:00 Evropska unija in slovensko gospodarstvo 10:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 17:00 Videostrani, obvestila 18:35 Napovedujemo 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Plesna pripravnica 2, balet (89) 18:50 Mojca in medvedek Jaka, Kocka 19:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:50 Videospot dneva 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, ans. Tonija Verderberja, Krajcarji 21:15 Regionalne novice 21:20 Kmetijski razgledi 21:50 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Plesna pripravnica 2, balet (89) 21:55 Videospot dneva 22:00 Iz oddaje Dobro jutro 22:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:15 Videostrani, obvestila

18. julija 2019

Sobota,

19. julija

05.50 06.20 06.40 07.00 09.00 09.25 10.45 11.35 12.00 12.30 13.00 13.30 14.55 15.05 15.35 16.05 16.15 16.35 17.00 17.30 17.55 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.20 21.55 22.00 22.45 23.10 01.05 01.30 02.25

04.00 06.00 08.20 08.50 09.20 09.30 11.50 12.45 13.30 15.50 18.10 19.20 20.00 20.55 22.35 23.30 01.55

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.25 08.55 09.05 09.30 10.20 11.10 12.05 13.00 13.50 14.45 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.20 22.10 22.40 22.45 01.10 02.35 03.05

Odmevi Poletna scena TV-izložba Dobro jutro, poletni izbor TV-izložba Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd. Naško, vizionar vizualnih raziskav, portret dr. Naška Križnarja Začnimo znova, slovenska nan. Moj pogled na znanost: Zdravje iz narave – prof. dr. Samo Kreft Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan. Prvi dnevnik, Šport, Vreme Ita Rina: Filmska zvezda, ki je zavrnila Hollywood, dok. film TV-izložba Mostovi, odd. TV Lendava TV-izložba Bacek Jon, ris. Armanova skrivnost II., nemška mladinska nad. Zombi Lars, norv. otroška nad. Poročila ob petih, Šport, Vreme Osvežilna fronta, odd. za mladostnike Infodrom, poletje 2019, inf. odd. za otroke in mlade Lepši svet, animirana ris. Frfra in Cufek, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 3. Festival pod Pohorjem, Oplotnica 2019, 1. del Sledi, dok. odd. TV Maribor Vreme Odmevi, Šport, Vreme Poletna scena Globoko spanje, ameriški film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Prisluhnimo tišini: Najlepše zgodbe, ki jih piše življenje Slastna kuhinja: Cezarjeva solata s piščancem Dobro jutro, poletni izbor O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Melodije morja in sonca 2019, posnetek iz Avditorija Portorož Kolesarstvo - dirka po Franciji: 13. etapa, vključitev v prenos Vrtičkarji, slovenska nad. Videotrak Revolucija nesebičnosti, francoska dok. odd. Pogum, etiopsko-ameriški film Televizijski klub: Ljubim, kar je erotično Kolesarstvo - dirka po Franciji: 13. etapa, posnetek Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Tika taka, ris. Robocar Poli, ris. Robovlaki, ris. Super krila, ris. Mašine strašljivke, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Blazing Team - Ognjena ekipa, ris. Screechers Wild: Divji obrat, ris. Lepo je biti sosed, 5. sez., 5. del Zmorem sama, 1. sez., 135. del In prišla je ljubezen, 109. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 42. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 43. del Lepo je biti sosed, 5. sez., 6. del In prišla je ljubezen, 110. del Zmorem sama, 1. sez., 136. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 44. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 45. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 1. sez., 15. del Vedno tvoja, 1. sez., 20. del 24UR zvečer Eurojackpot Čas nežnosti (Terms of Endearment), ameriški film V Hongkongu je že nov dan (Already Tomorrow in Hong Kong), ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:00 Kmetijski razgledi 10:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:25 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:00 Videostrani, obvestila 18:35 Napovedujemo 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Plesna pripravnica 3, balet (90) 18:50 Miš maš, Zakaj potrebujemo spanec? 19:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:50 Videospot dneva 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice, Portugalska 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, Vili Resnik, Bomb Shell 22:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Plesna pripravnica 3, balet (90) 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Videostrani, obvestila

Nedelja,

20. julija

06.05 06.35 07.00 07.05 07.30 07.50 08.15 08.40 09.05 09.45 10.05 10.05 10.45 11.00 11.35 12.40 13.00 13.25 13.50 14.20 14.45 15.10 15.55 16.30 17.00 17.20 17.40 18.05 18.10 18.40 18.55 19.00 20.05 22.00 22.20 23.15 00.15 00.40 01.35

Odmevi Poletna scena Čudogozd: Ples Telebajski, lutkovna nan. Biba se giba, risana nan. Studio kriškraš, lutkovna odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Firbcologi: O izgubljenem spominu, življenju brez doma in tekanju okrog gradu, odd. za otroke Male sive celice: OŠ Dušana Flisa Hoče in OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica Infodrom, poletje 2019, inf. odd. za otroke in mlade Tedenski izbor Osvežilna fronta, odd. za mladostnike Čarokuhinja pri atu: Egipt Prava ideja: Nina Šenk, skladateljica Tednik Kaj govoriš? = So vakeres? Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor TV-izložba Mestne promenade, dok. ser. Naši vrtovi: Aleš Gnamuš, dok. odd. Indija z Joanno Lumley, britanska dok. ser. Nova dvajseta, slovenska nad. Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Poročila ob petih, Šport, Vreme Babilon.tv: Lasje Alpe-Donava-Jadran: Blatno jezero Ozare Od osnov do odličnosti z Donno Hay, odd. o kuhanju Reaktivčki, ris. Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Biser Bojane, srbski film Poročila, Šport, Vreme Deklina zgodba (II.), am. nad. Abu Bakr al Bagdadi – samooklicani kalif, fran. dok. odd. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

04.00 Zabavni kanal 05.45 Videotrak 06.45 Slastna kuhinja: Goveja rulada z omako 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.00 Pričevalci: Pavla Simčič 11.50 Sledi, dok. odd. TV Maribor 12.30 Naš Triglav, dok. film 13.20 Avtomobilnost 14.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 14. etapa, vključitev v prenos 17.15 Po etapi, analiza dirke po Franciji 17.55 Ne grem na koleno, dok. film 18.50 Videotrak 20.00 Imago Sloveniae, posnetek s Kongresnega trga v Ljubljani 21.50 Zvezdana: Ko izgubiš... 22.35 Aritmični koncert - Smaal tokk 23.35 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 14. etapa, posnetek 02.35 Videotrak, Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.55 08.15 08.55 09.15 09.40 11.15 11.45 13.45 15.10 16.10 17.00 17.50 18.50 18.55 20.00 22.10 23.50 01.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris. Telebajski, ris. Robovlaki , ris. Mala miška Mia, ris. Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Blaze in megakolesniki, ris. Purana na begu, ameriški film Polona ga žge Zvezde plešejo Dan najlepših sanj Delovna akcija Naša mala klinika, 2. sez., 11. del Naša mala klinika, 2. sez., 12. del MasterChef Slovenija 24UR vreme 24UR Razredni sovražnik, slovenski film 40 dni in 40 noči, ameriški film 500 dni s Summer, ameriški film Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš, Kraljestvo živali 2 09:40 Jutranji pogovori 1 10:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Jutranji pogovori 2 17:00 Videostrani, obvestila 18:40 napovedujemo 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Balet - 1. razred (91) 18:50 Korenčkov palček, gledališka predstava Vrtca Velenje 19:15 Ustvarjalne iskrice: Knjižna kazalka (201) 19:30 Dotiki gora: Čelo nad Drago 19:45 Vrtnarski kotiček 19:55 Napovedujemo 20:00 Novice tega tedna 20:20 Koncert Marka Škugorja, posnetek 1. dela 21:25 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Balet - 1. razred (91) 21:30 Popotniške razglednice, Portugalska 22:30 Evropska unija in slovensko gospodarstvo 23:15 Videospot dneva 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:40 Videostrani, obvestila

21. julija

07.00 07.25 07.30 07.35 07.45 07.50 07.55 08.05 08.15 08.20 08.30 08.40 08.50 09.10 09.25 09.35 10.00 10.10 10.20 10.30 10.55 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.45 15.00 15.15 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.50 21.30 21.50 23.10 23.45 00.10 01.05

04.00 05.30 06.30 06.55 07.10 08.00

10.00 10.00 12.15 12.55 14.40 17.40 18.10 18.55 20.00 22.00 22.10 23.40 00.25 02.50

06.00 07.00 07.01 08.35 08.55 09.20 09.30 09.55 10.20 10.45 12.55 14.20 15.25 17.35 18.50 18.55 20.00 22.00 23.35 01.15

Telebajski, lutkovna nan. Kravica Katka, ris. Lojzek, ris. Oblakov kruhek, ris. Jurij in Pavel, ris. Mišo in Robi, ris. Timi gre, ris. Profesor Baltazar, ris. Rija in Krokodil, ris. Trobka in Skok, ris. Žanov svet, ris. Zmajči zmaj, ris. Reaktivčki, ris. Knjiga o džungli, ris. A veš, koliko te imam rad, ris. Vse o Rozi, risani film Muk, ris. Bacek Jon, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Špasni učitelj, niz. otroška nan. TV-izložba Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Prvi dnevnik, Šport, Vreme 3. Festival pod Pohorjem, Oplotnica 2019, 1. del TV-izložba Bum bum bis, kratki igrani film Patriarh, novozelandski film Poročila ob petih, Šport, Vreme Joker, kviz Muk, ris. Vreme Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Brata Dassler - pionirja in tekmeca, nemška nad. Intervju: Shazia Mirza Poročila, Šport, Vreme Grapa, dok. film Iz noči klavirjev: Pianistka Ana Šinkovec, Simfonični orkester RTVS in Simon Krečič Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Videotrak Babilon.tv: Lasje Slastna kuhinja: Goveja rulada z omako Čez planke: Flores Glasbena matineja: Festival Arsana Ptuj - Alan Kelly Gang (Irska), posnetek iz Minoritskega samostana Ptuj Tedenski izbor Mame, slovenska nan. Ambienti Plavanje - SP, prenos iz Gvangdžova Kolesarstvo - dirka po Franciji: 15. etapa, vključitev v prenos Po etapi, analiza dirke po Franciji Plavanje - SP, posnetek iz Gvangdžova Videotrak Nogomet - DP: Olimpija : Domžale, 2. kolo, prenos iz Ljubljane Žrebanje Lota Aleksander Mežek: »Tečem skozi čas«, koncert Zvezdana: Ko izgubiš... Kolesarstvo - dirka po Franciji: 15. etapa, posnetek Videotrak

24UR, ponovitev OTO čira čara Purana na begu, ameriški film Govoreči Tom in prijatelji, ris. Blaze in megakolesniki, ris. Dirka Monkart, ris. Pirati iz soseščine, ris. Miraculous - Čarobni dragulji, ris. Mia in jaz, ris. Zvezde plešejo Dan najlepših sanj Delovna akcija Razredni sovražnik, slovenski film MasterChef Slovenija 24UR vreme 24UR Lovec na glave, ameriški film Bodi moj srček, ameriški film Odvisen od ljubezni, ameriški film Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš, Vse o mačkah 09:40 2679. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:10 Vrtnarski kotiček 10:25 Robotska operacija oči, gost Marjan Irman, oftalmolog 11:25 Koncert Marka Škugorja, posnetek 1. dela 12:30 Jutranji pogovori 1 13:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14:20 Videostrani, obvestila 18:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 18:45 Napovedujemo 18:50 Mojca in medvedek Jaka,Kocka 19:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Balet - 2. razred (92) 19:35 Dotiki gora: Čelo nad Drago 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, ans. Tonija Verderberja, Krajcarji 21:15 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Balet - 2. razred (92) 21:20 Jutranji pogovori 2 22:20 Kasaške dirke, reportaža 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

22. julija

06.10 06.40 07.00 08.55 09.25 10.45 11.25 11.55 12.30 13.00 13.35 14.25 14.35 15.05 15.40 16.10 16.35 17.00 17.30 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 22.45 23.05 23.15 23.15 23.20 23.45 00.15 01.10

04.00 06.00 11.15 12.00 12.05 12.25 12.55 14.35 15.30 16.55 17.50 18.55 19.25 20.00 20.55 21.20 22.10 23.50

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.25 08.45 09.05 09.30 10.25 11.15 12.10 13.90 13.50 14.45 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.25 22.15 22.45 23.35 00.25 01.15 02.05 02.35

Utrip, Zrcalo tedna TV-izložba Dobro jutro, poletni izbor TV-izložba Joker, kviz Intervju: Shazia Mirza Začnimo znova, slovenska nan. Obzorja duha Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan. Prvi dnevnik, Šport, Vreme Dnevnik nekega naroda, dok. ser. TV-izložba Globus: Drugačni obrazi Bruslja Dober dan, Koroška TV-izložba Kozmo, belgijska otroška nan. Zombi Lars, norv. otroška nad. Poročila ob petih, Šport, Vreme Dober dan, odd. TV Maribor Bacek Jon, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Otroci Sredozemlja: Črna gora Vreme Odmevi, Šport, Vreme Poletna scena Žar legende Glasbeni večer Moj klasični hit: Darko Đurić Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije in Urban Stanič Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Čudogozd: Ples Zlatko Zakladko: Biovrt gospe Milice Slastna kuhinja: Fondi Plavanje - SP, prenos iz Gvangdžova Sled, dok. odd. TV Maribor Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Vojne igre, dok. odd. Vrtičkarji, slovenska nad. Studio kriškraš: Ali zmajčki lajajo?, lutkovna odd. za otroke Videotrak Čez planke: Carigrad Mame, slovenska nan. Votla krona (II.): Vojna dveh rož: Henrik VI., britanska nad. Bomži, cestni otroci v Makejevki, odd. TV Maribor Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Tika taka, ris. Robocar Poli, ris. Robovlaki, ris. Super krila, ris. Mašine strašljivke, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Blazing Team - Ognjena ekipa, ris. Screechers Wild: Divji obrat, ris. Lepo je biti sosed, 5. sez., 6. del Zmorem sama, 1. sez., 136. del In prišla je ljubezen, 110. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 44. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 45. del Lepo je biti sosed, 5. sez., 7. del In prišla je ljubezen, 111. del Zmorem sama, 1. sez., 137. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 46. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 47. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 1. sez., 16. del Vedno tvoja, 1. sez., 21. del 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec, 6. sez., 11. del Klub srečnih ločenk, 2. sez., 11. del Klub srečnih ločenk, 2. sez., 12. del Grimm, 5. sez., 11. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10:50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:15 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17.00 Videostrani, obvestila 18:35 Napovedujemo 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Balet - 3. in 4. razred (93) 18:50 Miš maš, Vse o ježih 19:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:50 Videospot dneva 19:55 Napovedujemo 20:00 Župan z vami: mag. Branko Kidrič, župan Občine Rogaška Slatina 21:00 Regionalne novice 21:05 NAJ VIŽA, ans. Tonija Verderberja, Krajcarji 22:20 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Balet - 3. in 4. razred (93) 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:40 Videostrani, obvestila

Sreda,

23. julija

05.50 06.20 06.40 07.00 09.00 09.15 10.35 11.30 11.55 12.30 13.00 13.35 14.20 14.45 15.10 15.40 16.15 16.35 17.00 17.30 18.00 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 22.45 23.10 00.20 00.50 01.40

04.00 06.00 08.30 09.00 09.10 09.50 10.50 12.15 12.55 14.55 17.40 19.00 19.25 20.00 21.10 21.40 22.30 23.30 23.50 02.15

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.25 08.45 09.05 09.30 10.25 11.15 12.10 13.00 13.50 14.45 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.20 22.10 22.40 23.30 00.20 01.10 02.00 02.30

Odmevi Poletna scena TV-izložba Dobro jutro, poletni izbor TV-izložba Vikend paket Tednik Začnimo znova, slovenska nan. Umetnost igre: Fassbinder v gledališču, Ali: Strah ti poje dušo Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan. Prvi dnevnik, Šport, Vreme Otroci Sredozemlja: Črna gora TV-izložba Babilon.tv: Lasje Potepanja: Nyíregyháza és/in Székesfehérvár, odd. TV Lendava TV-izložba Kozmo, belgijska otroška nan. Zombi Lars, norv. otroška nad. Poročila ob petih, Šport, Vreme Nevarna Zemlja, brit. dok. ser. Ernest in Celestinca, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Odstrta starodavna mesta: Kairo, britanska dok. ser. Krvava svatba, francoska nad. Vreme Odmevi, Šport, Vreme Poletna scena Pričevalci: Marija Trček Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Slastna kuhinja: Fondi Od osnov do odličnosti z Donno Hay, odd. o kuhanju Alpe-Donava-Jadran: Blatno jezero Čez planke: Carigrad Avtomobilnost Plavanje - SP, prenos iz Gvangdžova Kolesarstvo - dirka po Franciji: 16. etapa, vključitev v prenos Plavanje - SP, posnetek iz Gvangdžova Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih Videotrak 100 let slovenskega poklicnega baleta: Mednarodni koncert baletnih zvezd Mame, slovenska nan. Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Tanja Ribič Prevara (IV.), ameriška nad. Kaj govoriš? = So vakeres? Kolesarstvo - dirka po Franciji: 16. etapa, posnetek Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Tika taka, ris. Robocar Poli, ris. Robovlaki, ris. Super krila, ris. Mašine strašljivke, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Blazing Team - Ognjena ekipa, ris. Screechers Wild: Divji obrat, ris. Lepo je biti sosed, 5. sez., 7. del Zmorem sama, 1. sez., 137. del In prišla je ljubezen, 111. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 46. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 47. del Lepo je biti sosed, 5. sez., 8. del In prišla je ljubezen, 112. del Zmorem sama, 1. sez., 138. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 48. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 49. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 1. sez., 17. del Vedno tvoja, 1. sez., 22. del 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec, 6. sez., 12. del Klub srečnih ločenk, 2. sez., 13. del Gasilci v Chicagu, 4. sez., 1. del Grimm, 5. sez., 12. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:00 Župan z vami: mag. Branko Kidrič, župan Občine Rogaška Slatina 11:00 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:45 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 17:00 Videostrani, obvestila 18:40 napovedujemo 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Balet - 4., 5. in 6. razred (94) 18:50 Bi se gnetli na tej metli, gledališka predstava Vrtca Velenje 19:15 Ustvarjalne iskrice: Alfred in Ficko (126) 19:30 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19:50 Videospot dneva 19:55 Napovedujemo 20:00 2680. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Kasaške dirke , reportaža 21:15 Dotiki gora: Gore in morjeKorčula, Mljet 21:35 Koncert Marka Škugorja, posnetek 2. dela 22:35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Balet - 4., 5. in 6. razred (94) 22:40 Videospot dneva 22:45 Iz oddaje Dobro jutro 23:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:55 Videostrani, obvestila

24. julija

05.50 06.20 06.40 07.00 09.00 09.15 10.40 11.30 12.00 12.30 13.00 13.35 14.10 14.40 15.05 15.35 16.05 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.55 19.00 20.05 21.30 21.55 22.00 22.45 23.05 23.50 00.20 00.45 01.40

04.00 06.00 09.10 09.55 10.40 12.25 12.55 15.00 17.40 19.00 19.25 20.00 20.50 21.00 21.25 22.10 22.20 23.20 00.10 02.15

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.20 08.40 09.00 09.25 10.20 11.10 12.05 13.00 13.50 14.45 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.25 22.10 22.40 23.30 00.20 01.10 02.00 02.30

Odmevi Poletna scena TV-izložba Dobro jutro, poletni izbor TV-izložba Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd. Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Začnimo znova, slovenska nan. Ambienti Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan. Prvi dnevnik, Šport, Vreme Intervju: Shazia Mirza TV-izložba City folk - Obrazi mest: Ljubljana, dok. ser. Pod drobnogledom: Kralj Matjaž, odd. TV Lendava TV-izložba Male sive celice: OŠ Dušana Flisa Hoče in OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica Poročila ob petih, Šport, Vreme Glive, dok. odd. 50 knjig, ki so nas napisale: Dane Zajc: Požgana trava Knjiga o džungli, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Tri generacije, ameriški film Stopnice, kratki igrani film Vreme Odmevi, Šport, Vreme Poletna scena Profil: Bjanka Adžić Ursulov Glive, dok. odd. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Slastna kuhinja: Piščančji zvitki Joker, kviz Čarokuhinja pri atu: Egipt Plavanje - SP, prenos iz Gvangdžova Kolesarstvo - dirka po Franciji: 17. etapa, vključitev v prenos Plavanje - SP, posnetek iz Gvangdžova Ribič Pepe, odd. za otroke Videotrak Na utrip srca: Po poteh slovenske opere, glasbeno-dok. ser. Žrebanje Lota Mame, slovenska nan. Zadnja beseda! Žar legende Zapuščina (III.), danska nad. Švicarija, dok. film Kolesarstvo - dirka po Franciji: 17. etapa, posnetek Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Tika taka, ris. Robocar Poli, ris. Robovlaki, ris. Super krila, ris. Mašine strašljivke, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Blazing Team - Ognjena ekipa, ris. Screechers Wild: Divji obrat, ris. Lepo je biti sosed, 5. sez., 8. del Zmorem sama, 1. sez., 138. del In prišla je ljubezen, 112. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 48. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 49. del Lepo je biti sosed, 5. sez., 9. del In prišla je ljubezen, 113. del Zmorem sama, 1. sez., 139. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 50. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 51. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 1. sez., 18. del Vedno tvoja, 1. sez., 23. del 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec, 6. sez., 13. del Gasilci v Chicagu, 4. sez., 2. del Gasilci v Chicagu, 4. sez., 3. del Grimm, 5. sez., 13. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:00 2680. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:20 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:00 Videostrani, obvestila 18:35 Napovedujemo 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Balet - 4., 5. in 6. razred (95) 18:50 Miš maš, Kaj hormoni počnejo z mano? 19:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:50 Videospot dneva 19:55 Napovedujemo 20:00 40 let oddelka za intenzivno interno medicino SB Celje 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, MJAV, Nejc Terček, Žiga Deršek 22:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Balet - 4., 5. in 6. razred (95) 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Videostrani, obvestila


NaĹĄ Ä?as, 18. 7. 2019, barve: CMYK, stran 21

KOMEL, MIRT: MedsoÄ?je

in celo na svojo pest odkoplje grob umorjene. Kriminalna zgodba, vredna branja. (Povzeto po spletu)

od/ Odrasli 821-312.4 Kriminalni roman

TELLER, JANNE: Vse

Slovenskega pisatelja Mirta Komelja poznamo Ĺže po romanu Pianistov dotik, sedaj pa je izĹĄel njegov prvi kriminalni roman. Protagonist romana je Erik Tlomm, po poklicu novinar, ki svoj Âťdopust Âť preĹživlja v dolini SoÄ?e. V dolino se umakne po nasvetu svojega psihiatra, ker pred Ä?asom doĹživi ĹživÄ?ni zlom. Prve poÄ?itniĹĄke dni preĹživlja ob pisanju dnevnika in dolgih sprehodih po bliĹžnjih gozdovih, potem pa pride

ml/ Mladina M Leposlovje od 13. leta dalje

Ä?as, ko mora po opravkih v srediĹĄÄ?e kraja, kjer se prviÄ? sreÄ?a z lokalnim prebivalstvom. Seveda se vsi spraĹĄujejo, le kaj poÄ?ne tujec v njihovem kraju. Ko izvejo, da je novinar, si ga vaĹĄÄ?ani kaj hitro skuĹĄajo potegniti vsak na svojo stran, saj konfliktov med njimi ne primanjkuje. Neke noÄ?i pa se v MedsoÄ?ju zgodi brutalni umor. Umorjeno je mlado dekle, Magdalene MoĹžina, ki je povrhu vsega ĹĄe Ĺžupanova hÄ?i. PrizoriĹĄÄ?e zloÄ?ina je lipa na osrednjem vaĹĄkem trgu, ki jo je udar strele v nevihtni noÄ?i razklal na pol. Ob tem se Tlomm takoj Ä?uti dolĹžnega, da poroÄ?a o kriminalnem dogodku svoji Ä?asopisni hiĹĄi, kljub temu da je trenutno na bolniĹĄkem dopustu. Prelevi se celo v detektiva, ki neutrudno zbira informacije o dogodku, odkriva dokaze, povezuje dejstva

VELENJE ÄŒetrtek, 18. julij 9.00

Janne Teller, veÄ?krat nagrajena danska pisateljica in aktivistka, si v kratkih zgodbah z naslovom Vse zastavlja vpraĹĄanja, ki so aktualna za vse ljudi danaĹĄnjega Ä?asa. Zanima jo, kaj mladega Ä?loveka pripravi do tega, da brez razloga uporabi silo? SpraĹĄuje se, kako in Ä?e sploh razumemo nestrpnosti? Ljudje smo si zelo razliÄ?ni. Ali nam je ob tem dana pravica, da ene oznaÄ?ujemo za veÄ?vredne, druge pa za manjvredne osebe. Prav tako v zgodbah problematizira spolno zlorabo in zastavlja vpraĹĄanje, ali

Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Zadovoljstvo v razĹĄirjeni druĹžini, predavanje 18.00 Velenjski grad Salon Des Beaux Arts 2018, odprtje razstave 20.30 Pred Domom kulture Velenje Just friends kvartet, koncert (MoZZAJik Summer Festival)

Petek, 19. julij 8.00

ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem 19.00 Galerija F-bunker Youth, odprtje razstave Laure Ikić 20.00 PlaĹža Mia Mia Rock'n'band, koncert 21.00 Titov trg Zabranjeno puĹĄenje, koncert (Poletne kulturne prireditve)

Mestna trĹžnica ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje HvaleĹžni medved, glasbenolutkovna predstava Glasbenega gledaliĹĄÄ?a Melite Osojnik (Sobotne lutkarije) 11.00 Grilova domaÄ?ija, Lipje pri Velenju Voden ogled domaÄ?ije in zeliĹĄÄ?na delavnica 8.00

Ponedeljek, 22. julij 21.30 Pred Domom kulture Velenje Plesna terapija, romantiÄ?na komedija (Zvezde pod zvezdami)

Torek, 23. julij 9.00-12.00 in 16.00-19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Zabava v mestu 9.00 Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Vzemite si Ä?as za dober spanec, pogovorna delavnica

Sobota, 20. julij

Sreda, 24. julij

7.00

10.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Naredimo si poletni ĹĄopek

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica

(Zabavna sreda) 21.00 Kavarna Lucifer Ciper – raj za kolesarje, potopisno predavanje Mateje in Simona ErŞen

Ĺ OĹ TANJ Sobota, 20. julija XX

Planinska tura Ĺ kednjovec, Mali in Veliki DraĹĄki vrh XX Planinski izlet Planina Krstenica in ViĹĄevnik 17.00 Gasilski dom Gaberke 2. gasilsko tekmovanje za Pokal Gaberk in zabava z Dejanom Vunjakom in Brendijevimi barabami

8.00–12.00 parkiriĹĄÄ?e pred supermarketom Mercator KmeÄ?ka trĹžnica

Nedelja, 21. julija 17.00 prireditveni prostor pred gasilskim domom Ĺ martno ob Paki Zabavno druĹženje z ansamblom Spev, PGD Ĺ martno ob Paki

Lunine mene

Ĺ MARTNO OB PAKI Petek, 19. julija 21.00 pod kozolcem MC Ĺ martno ob Paki Poletni kino pod kozolcem

Sobota, 20. julija

25. julija, ob 3:18, zadnji krajec

Na travniku pri Domu kulture sobotne lutkarije lahko ljubljene obvarujemo pred zlorabo, in to tako, da ne bi naredili ĹĄe veÄ?je ĹĄkode? Avtorica se tudi dotakne zelo teĹžkih vpraĹĄanj, kot so vpraĹĄanja o umoru in smrtni kazni, predsodkih in nestrpnostih, duĹĄevnih motnjah in iskanju identitete. Teme, ki jih v svojih zgodbah predstavlja, so pereÄ? problem vsake druĹžbe, Ĺžal pa so pogosto prezrte in se o njih premalo govori. Vsaka zgodba, tako mladega kot starejĹĄega bralca, prisili v razmiĹĄljanje, nagovarja k pogovoru in podajanju svojega mnenja ter ga ob tem nikakor ne pusti ravnoduĹĄnega.

V letoĹĄnjem programu poletnih kulturnih prireditev jih je veliko namenjenih najmlajĹĄim. Med drugim so to sobotne lutkarije, ki potekajo na travniku ob Domu kulture. Zadnjo soboto so lahko otroci uĹživali ob lutkovni predstavi GledaliĹĄÄ?a Velenje Princesa na zrnu graha. To soboto pa bodo ob 10.30 zanje pripravili predstavo HvaleĹžni medved Glasbenega gledaliĹĄÄ?a Melite Osojnik. đ&#x;”˛

mz

đ&#x;”˛

Slovenski umetniki na velenjskem gradu

Na Ljubnem ob Savinji bo pestro kar 16 dni! Pred vrati je Ĺže 59. flosarski bal – Letos prinaĹĄa okoli 40 razliÄ?nih dogodkov Ljubno ob Savinji, 16. julija – Splavarska pot se je nekoÄ? v Savinjskih Alpah zaÄ?ela na Ljubnem ob Savinji, danes pa na legendarne splavarje in “floseâ€? spominja prireditev Flosarski bal. V Zgornji Savinjski dolini bo letos potekala Ĺže 59. leto zapored in sodi med najstarejĹĄe prireditve v Sloveniji. Obiskovalci bodo lahko od 20. julija do 4. avgusta obiskali in se udeleĹžili okrog 40 razliÄ?nih dogodkov, ki jih skupaj z razliÄ?nimi druĹĄtvi in posamezniki organizira TuristiÄ?no druĹĄtvo NaĹĄ kraj. Obiskovalci si bodo lahko v Ä?asu 16-dnevnega festivala ogledali in preizkusili ĹĄtevilne aktivnosti, med drugim bo potekalo mednarodno sreÄ?anje ljubiteljev sta-

21

PRIREDITVE

18. julija 2019

rodobnih vozil, pripravili bodo kopo za "kuhanje" oglja, likovne delavnice, ĹĄportne dogodke in turnirje, zabavni veÄ?eri ... V ospredju pa bo, kot so sporoÄ?ili organizatorji, zadnji vikend Flosarskega bala, ki bo potekal v soboto, 3. in v nedeljo, 4. avgusta, na prireditvenem prostoru Vrbje. Tam se bodo lahko v soboto obiskovalci sprostili v druĹžbi ansambla Modrijani, v nedeljo pa vse zbrane Ä?aka tradicionalno flosarsko dogajanje z ogledom tradicionalne povorke, udiranja in spusta flosa po Savinji, flosarski krst s Flosarskim druĹĄtvom Ljubno ob Savinji, veÄ?er pa bo v noÄ? pospremil nastop ansambla Franca MiheliÄ?a. đ&#x;”˛

mkp

V avli obÄ?ine razstavlja Miroslav BreĹĄar V avli Mestne obÄ?ine Velenje je na ogled fotografska razstava ljubiteljskega fotografa Miroslava BreĹĄarja z naslovom Rudar. Osnovna fotografija, na kateri je spomenik rudarja, je raÄ?unalniĹĄko obdelana na razliÄ?ne naÄ?ine. Avtor razstave Ĺželi prikazati, da lahko z uporabo raÄ?unalniĹĄke tehnologije iz ene same fotografije naredimo ĹĄtevilne razliÄ?ice. Razstava bo na ogled do 1. avgusta. đ&#x;”˛

mz

Na Velenjskem gradu bodo danes, v Ä?etrtek, 18. julija, ob 18. uri odprli razstavo likovnih del priznanih slovenskih umetnikov in umetnic, ki so razstavljali na pariĹĄkem Salonu lepih umetnosti (Salon Des Beaux Arts 2018) v Louvru. Leta 2018 je na tej znameniti postavitvi sodelovalo enajst slovenskih umetnikov: Klementina Golija, Metka KavÄ?iÄ?, Zdravko LuketiÄ?, Marijan Mirt, Igor OreĹĄiÄ?, Ludvik Pandur, Vinko Prislan, Ĺ˝an PreĹĄern, MaruĹĄa Ĺ tibelj, Klavdij Tutta in Kaja Urh, njihova dela pa si bo mogoÄ?e v prostorih Muzeja Velenje na Velenjskem gradu ogledati do 1. septembra.

Priprava zeliĹĄÄ?nega Ä?aja in izdelava masla Na Grilovi domaÄ?iji bodo velenjski muzealci v soboto, 20. julija, ob 11. uri pripravili voden ogled eko muzeja in zeliĹĄÄ?nega vrta. ÄŒlani DruĹĄtva zeliĹĄÄ?arjev Velenje bodo prikazali tudi pravilno pri-

pravo zeliĹĄÄ?nega Ä?aja in pripravili kulinariÄ?no delavnico zeliĹĄÄ?nih namazov. KavÄ?nikova domaÄ?ija bo v juliju in avgustu za obiskovalce odprta ob nedeljah med 10. in 17. uro. Obiskovalci se bodo lahko vsako nedeljo ob 11. uri udeleĹžili prikaza izdelave masla in ga tudi preizkusili, namazanega na kruh, peÄ?en v kruĹĄni peÄ?i.

Utrip taborniĹĄkega Ĺživljenja Na Velenjskem gradu bo ĹĄe do konca avgusta na ogled razstava z naslovom TaborniĹĄtvo v Ĺ aleĹĄki dolini. TaborniĹĄtvo ima v Ĺ aleĹĄki dolini bogato tradicijo, saj letos mineva 50 let od zaÄ?etkov taborniĹĄtva v Velenju in 60 let od ustanovitve taborniĹĄke organizacije v Ĺ oĹĄtanju, Ĺže pred drugo svetovno vojno pa so bili v Ĺ oĹĄtanju dejavni skavti. Velenjski muzealci so ob 50-letnici Rodu Jezerski zmaj, 60-letnici Rodu Pusti grad in 60-letnici mesta Velenje pripravili tudi spominsko razglednico, ki so jo podarili vsem to poletje taboreÄ?im v Kajuhođ&#x;”˛ vem taboru v Ribnem pri Bledu.

LEVJI KRALJ

PLAZENJE

PREVARANTKI

The Lion King, animirana druĹžinska pustolovĹĄÄ?ina,118 minut (ZDA) ReĹžija: Jon Favreau Igrajo: Seth Rogen, Donald Glover, Keegan Michael Key, Chiwetel Ejiofor, James Earl Jones, Billy Eichner, Alfre Woodard, BeyoncĂŠ Knowles, JD McCrary, Shahadi Wright Joseph Slovenski glasovi: Tilen ArtaÄ?, Valter Dragan, UroĹĄ Smolej, Klemen Slakonja, Igor Ĺ tamulak, Klemen Mramor Petek, 19. 7., ob 18.00, 3D –sinhr. Petek, 19. 7., ob 20.15 - podnapisi Sobota, 20. 7., ob 18.00 –sinhr. Nedelja, 21. 7., ob 16.00, 3D – sinhr. / OTROĹ KA MATINEJA

Crawl, gGrozljivka, 90 minut (ZDA) ReĹžija: Alexandre Aja Igrajo: Kaya Scodelario, Barry Pepper, Ross Anderson, Anson Boon, George Somner Petek, 19. 7., ob 22.30 Sobota, 20. 7., ob 20.15 Nedelja, 21. 7., ob 20.00

The Hustle, komedija, 94 minut (ZDA) ReĹžija: Chris Addison Igrajo: Rebel Wilson, Anne Hathaway, Tim Blake Nelson Sobota, 20. 7., ob 22.00 Nedelja, 21. 7., ob 18.15

DIEGO MARADONA

PsiholoĹĄka romantiÄ?na drama, 78 minut (Slovenija, Velenje) ReĹžija: Mark Slatinek Igrajo: SaĹĄa Ĺ iĹžgoriÄ?, GaĹĄper Lenart, Kristina Petrej, Sabina Letonje, Tamara Levar, Adnan BuljubaĹĄiÄ?, MiĹĄa Ĺ ojat, Julija VaÄ?ovnik, Jasna Halilović, Ĺ pela Ĺ kofiÄ?, Alenka Martinc,

Dokumentarni film, 130 minut (VB) ReŞija: Asif Kapadia Nastopa: Diego Armando Maradona Petek, 20. 7., ob 20.30 –mala dvor. Sobota, 21. 7., ob 20.30 –mala dvor. Nedelja, 22. 6., ob 19.00 –mala dvor.

JULIJA

CITY CENTER Celje • Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA • Vsak petek - od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 21.7. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice - Kako je nastala Ä?okolada • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra. • BUNGEE TRANPOLIN junijoktober na glavnem vhodu ob Mariborski cesti, edinstven obÄ?utek brezteĹžnosti. Ponedeljek- petek: 10:00 20:00, Sobota: 9:00 - 21:00, Nedelja: 10:00 - 14:00 • KARTING maj-oktober; Vrhnje parkiriĹĄÄ?e garaĹžne hiĹĄe - 4. nadstropje Citycentra Celje je osveĹženo in prenovljeno. Torek - petek: 14:00 - 21:00, Sobota: 10:00 - 21:00, Nedelja: 10:00 - 20:00. V primeru deĹžja je zaprto!

Sanja BrezoÄ?nik, Tomi Brajda, Zoja LeĹĄnik, Aleks Petrej, Ĺ˝iga Verk, Edita Kos MartinĹĄek, Kristjan Laznik Gal Zorko, Maj RibiÄ? Petek, 19. 7., ob 18.30 Sobota, 20. 7., ob 19.00

PLESNA TERAPIJA Finding Your Feet, romantiÄ?na komedija, 111 minut (VB) ReĹžija: Richard Loncraine Igrajo: Joanna Lumley, Timothy Spall, Imelda Staunton, Celia Imrie, David Hayman Ponedeljek, 22.7.2019, 21.30 zvezde pod zvezdami V primeru slabega vremena bo predstava v mali dvorano Kina Velenje ob 21.00.


10 LET V SLOVENIJI

Slušna centra Neuroth v vaši bližini:

Neurothovi poslovalnici v Celju 10 LET V SLOVENIJI in Velenju!

Naš čas, 18. 7. 2019, barve: CMYK, stran 22

Velenje Šaleška cesta 19a • Tel 03/620 97 35

22

Celje Ljubljanska cesta 11 • Tel 03/620 77 57

OBVEŠČEVALEC

18. julija 2019

Nagradna križanka Neuroth WWW.NEUROTH.SI

Brezplačen test sluha!

RADIO VELENJE

10 LET V SLOVENIJI

Vaš pravi naslov za boljši sluh

let

Slušni center Neuroth Šaleška 19 a, 3320 Velenje Telefon: 03/ 620 97 35

10 LET V SLOVENIJI

Z najnovejšo tehnologijo do najboljšega doživetja zvoka!

Najnovejše slušne aparate s pomočjo Bluetootha na enostaven način povežemo s televizijskim sprejemnikom ali s pametnim telefonom, kar vam omogoča udobno gledanje televizije ali telefoniranje.

Brezplačno testirajte slušne aparate Testirajte brezplačno in povsem brez obveznosti slušne aparate z najnovejšo tehnologijo pri vodilnem slovenskem akustiku za sluh.

Neuroth: pogodbeni dobavitelj za slušne aparate ZZZS.

Prijazno in strokovno! Rešitev vaših težav s sluhom – obiščite Neuroth!

Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 29. julija 2019 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Neuroth«. Izžrebali bomo 3 lepe knjižne nagrade. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

BMW in Daimler skupaj na pot avtonomnih vozil Velikana med proizvajalci avtomobilov, BMW in Daimler, bosta združila moči in skupaj zakorakala na poti novega, dolgoročnega partnerstva. Glavni cilj? Skupni razvoj avtomatizirane tehnologi-

bali. Sodelovanje med BMW-jem in Daimlerjem ni ekskluzivno, kar pa je v zadnjem času v svetu avtonomne tehnologije normalno, saj se proizvajalci med seboj vedno pogosteje povezujejo in na tak način izkoriščajo vsak svoje prednosti za doseganje skupnih ciljev. Trend je tudi povezovanje proizvajalcev s »start-up« podjetji ter mlajšimi tehnološkimi podjetji, ki nato

Za brezskrbno uživanje poletja IZBERITE KAKOVOSTNA SONČNA OČALA

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 19. julija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 20. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 21. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 23. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 24. julija

www.radiovelenje.com

Časopisni oglas Julij 2019 9x7.5 cm Naš čas.indd 1

podpirajo »in-house« razvoj večjih korporacij. Daimler in BMW ciljata na razvoj »velike platforme za avtomatizirano vožnjo«. S skupnimi močmi in znanjem bosta zgradila platformo, ki pa bo kompatibilna z vsemi ostalimi poslovnimi partnerji, s katerimi sodelujeta obe podjetji. Računajo tako na dobavitelje, IT ponudnike in vse ostale ključne akterje, ki omogočajo uspešno poslovanje obeh podjetij. Neodvisno od zgoraj opisanega sodelovanja, Daimler trenutno razvija svoj prvi Level 4/Level 5 pilotni program avtonomnih vozil za urbana okolja. V partnerstvu z Boschem razvijajo program, ki bo dosegel operativno raven še letos. BMW-jev naslednji veliki korak na področju avtomatizirane vožnje bo v sklopu iNEXT linije vozil s tehnologijo Level 3. Prvi modeli bi naj izšli leta 2021.

ČETRTEK, 18. julija

PONEDELJEK, 22. julija

OPTIKA IRMAN ŽALEC | VELENJE | LJUBLJANA

je vožnje, med drugim tehnologije avtonomije vse do stopnje SAE Level 4, ki pomeni popolno avtonomijo brez intervencije človeka pod točno določenimi pogoji – volan in zavore ni nujno, da bodo sploh prisotne v samem vozilu. Prve takšne avtomobile naj bi dobili do leta 2024. Partnerstvo vključuje tudi razvoj avtomatizirane tehnologije vožnje, ki ne obsega samo Level 4. Tukaj govorimo o napredni asistenci pri vožnji, kot je pametna tehnologija nadzora vozila in avtomatizirano parkiranje. Proizvajalca avtomobilov poleg vsega naštetega še dodajata možnost nadgradnje sodelovanja, ki sicer ni predmet tega dogovora. Gre za visoko avtomatizirano vožnjo znotraj gosto naseljenih urbanih naselij in mest. To je področje, kateremu so se do zdaj vsi, ki se ukvarjajo z razvojem avtonomnih vozil, nekoliko izogi-

Zdravniški nasveti, gostja: Aleksandra Žuber, družinska zdravnica. Tema: počitniške tegobe

1.7.2019 14:52:08

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 8. do 14. julija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 8. do 14. julija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 8. do 14. julija (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 8. do 14. julija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka


NaĹĄ Ä?as, 18. 7. 2019, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

18. julija 2019

mali OGLASI ohranjeno in vzdrĹževano, ugodno prodam. Tel. 03 588 86 59. JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)

NEPREMIÄŒNINE KUPIM zazidljivo parcelo ali stanovanjsko hiĹĄo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali DoliÄ?a. Gsm: 031 878 200 LAKIRNO KOMORO, dimenzije 7mx4mx2.8m za lakiranje avtomobilov ali kakĹĄnih drugih industrijskih predmetov, oddam v najem po dogovoru. Lokacija: Velenje. Gsm: 041 70 65 65

RAZNO NAKLADALKO, 19 m3, novejĹĄo, ter veÄ? prikljuÄ?kov za traktor, dobro

STIKIPOZNANSTVA ŽENITNE ponudbe po vsej drŞavi, predvsem za ljudi zrelih, starejťih let, primanjkuje Şensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, Gsm: 031 836 378. http://www.zau.si

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu! NaroÄ?niki imate 50 odstotni popust. Oddaja na sedeĹžu podjetja KidriÄ?eva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro.

maliI

OGL A

S

03 898 17 50 • suzana@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si

od 19. 7. do 25. 7. - 19. julija 1919 je bila na poĹĄti v Ĺ oĹĄtanju postavljena prva javna telefonska govorilnica; - 19. julija 1927 se je rodila vrsto let vodja podruĹžniÄ?ne osnovne ĹĄole v TopolĹĄici, kulturna delavka in pedagoginja Anica Ĺ uligoj; - 19. julija 1981 je velenjski atlet Stane MiklavĹžina zmagal na atletskem drĹžavnem prvenstvu v Subotici v teku na 5.000 metrov; na istem prvenstvu je MiklavĹžina osvojil tudi bronasto medaljo v teku na 10.000 metrov; - 20. julija 1847 se je v ArnaÄ?ah pri Velenju rodil pravnik in med drugim tudi lastnik gradu Ĺ varcenĹĄtajn v Ĺ entilju pri Velenju dr. Jakob Pirnat; vrsto let je vil ravnatelj Ĺ aleĹĄke hranilnice in posojilnice; umrl je 8. junija 1924 v Lazah; - 20. julija 1934 se je v Ĺ martnem

pod Ĺ marno goro rodil pedagog, slikar in Ä?astni obÄ?an Ĺ oĹĄtanja JoĹže Svetina; - 20. julija 1969 so v Ĺ oĹĄtanju ob 100-letnici gasilstva odprli nov gasilski dom; - 20. julija 1979 je nad Ĺ aleĹĄko dolino divjalo strahovito neurje z moÄ?nim vetrom, ki je ruval tudi drevesa; - 21. julija 1948 so bili objavljeni rezultati prvega povojnega popisa prebivalstva v Sloveniji; v takratni jugoslovanski republiki Sloveniji je Ĺživelo 1.389.094 prebivalcev, od tega v obÄ?ini Velenje 7674 (Velenje, takrat ĹĄe trg, pa natanko 1121), v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj 6976, v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki pa 1891; - 21. julija 1953 sta bila Karel Destovnik Kajuh in Miha Pintar Toledo proglaĹĄena za narodna heroja; - 21. julija 1957 je bil v Velenju praznik prostovoljcev zdruĹžen z velikim politiÄ?nim zborovanjem; - 21. julija 1976 so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani dobili nov zdravstveni dom; - 21. julija 1977 je dr. Milan Ĺ˝evart za svojo monografijo Narodnoosvobodilni boj v Ĺ aleĹĄki dolini prejel nagrado Vstaje slo-

Spomenik vojakom 1. svetovne vojne v Ĺ martnem ob Paki (Foto Arhiv Muzeja Velenje) venskega naroda; - 22. julija 1953 je bil dr. DuĹĄan Mravljak – MroĹž proglaĹĄen za narodnega heroja; - 22. julija 1979 je SkupĹĄÄ?ina republike Slovenije v uradnem listu izdala odlok, s katerim so se naselja Pesje, Preloge, Konovo in Ĺ alek ukinila in prikljuÄ?ila k mestu Velenje; sklep o tem so sprejeli na slavnostni seji velenjske skupĹĄÄ?ine Ĺže ob obÄ?inskem prazniku leta 1974, vendar pa ga je morala sprejeti in potrditi tudi republiĹĄka skupĹĄÄ?ina; - 23. julija 1969 sta Ä?lana alpinistiÄ?nega odseka ĹĄoĹĄtanjskega

Planinskega druĹĄtva DuĹĄan Kukovec in Janez Resnik po 26 urah plezanja preplezala severno steno Eigerja; - 25. julija 1926 so v Ĺ martnem ob Paki odkrili spomenik 63 vojakom iz Ĺ martnega in njegove okolice, padlim v 1. svetovni vojni; - 25. julija 2001 so delavci Premogovnika Velenje uspeĹĄno opravili preboj 935 metrov dolgega vodnega rova DrtijĹĄÄ?ica na odseku avtoceste Ĺ entjakob– Blagovica. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ObveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

ZOBOZDRAVNIKI

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 20. 7. 2019 in 21. 7. 2019, DuĹĄan NemaniÄ?, dr. dent. med.

SMRTI

POROKE

•

•

MUJIĆ DAMIR, Velenje, Šalek 93, in GALONJA GORDANA, Velenje, Šalek 93 ORLANDO MACHADO NETO, Avstrija, Wien, Neustiftgasse 66/3/5 in SMAJILOVIĆ SAMANTA, Avstrija, Wien, Neustiftgasse 66/3/5

•

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600. Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

Upravna enota Velenje

• •

Za naroÄ?nike do 8 ĹĄtev

Prodaja, stanovanje, 4-sobno: VELENJE, DESNI BREG, 154 m2, zgrajeno l. 2007, 2/2 nad., EI: v izdelavi. Cena: 200.000 â‚Ź.

VETERINARSKA POSTAJA

GIBANJE prebivalstva

03 898 17 50 | press@

Postanite naroÄ?nik

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, Ĺ ALEK, 84,4 m2, 3-sobno, zgrajeno l. 1991, 3/4 nad., ER: D (60 - 105 kWh/m2a). Cena: 89.000 â‚Ź.

BANOVĹ EK VINKO, roj. 1924, Velenje, Lopatnik pri Velenju 24 TAJNIK MARIJA, roj. 1940, Ĺ oĹĄtanj, Ravne 43A Ĺ KORJANC ALOJZIJA, roj. 1943, Velenje, Laze 57A

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna sluĹžba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

Z vami v najteĹžjih trenutkih Ĺže veÄ? kot 20 let POGREBNE STORITVE

ÂťUSARÂŤ

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

Dame in gospodje, Radio Velenje.

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

107,8 MHz Nagrajenci nagradne kriĹžanke KZ Ĺ aleĹĄka dolina, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as dne 4. julija 2019, so: • • •

Irena PovĹĄe, TomĹĄiÄ?eva 37, 3320 Velenje Martina Seme, GregorÄ?iÄ?eva 20, 3320 Velenje Martina Pokleka, Lokovica 28 e, 3325 Ĺ oĹĄtanj

Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po poĹĄti. ÄŒestitamo! ReĹĄitev kriĹžanke: INTERNETNA PRODAJA.

ZAHVALA

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

OdĹĄla je naĹĄa draga Ĺžena, mama, stara mama

NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

MARIJA TAJNIK 24. 11. 1940 – 6. 7. 2019

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih: • • •

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si

Pomlad bo na tvoj vrt priĹĄla in Ä?akala, da prideĹĄ ti, in sedla bo na roĹžna tla in jokala, ker te ni. (S.GregorÄ?iÄ?)

Zahvaljujemo se vsem, ki ste v Ä?asu njene bolezni storili karkoli dobrega. Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem se zahvaljujemo za pomoÄ? in besede tolaĹžbe, s katerimi ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Zahvaljujemo se tudi socialni sluĹžbi Velenje, ga. Sandri, patronaĹžni sluĹžbi Velenje (ga. Barbara, ga. Maja in ga. Ĺ pela). Obenem hvala tudi ga. Simoni Ĺ pital, dr. med., g. Ĺžupniku JoĹžetu PriboĹžiÄ?u, govornici ga. Sandri SoviÄ?, pevcem KS Ravne ter pogrebni sluĹžbi Usar. Vsi njeni

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si


NaĹĄ ­Ä?as, 18. 7. 2019, barve: ­CMYK, s­ tran 24

Kako mladi VelenjÄ?ani preĹživljajo poletje

Ĺ portne poÄ?itnice To poletje bo 200 otrok, starih od 6 do 12 let, na ĹĄtirih ĹĄportnih taborih spoznavalo razliÄ?ne ĹĄporte, ki jih gojijo velenjski ĹĄportni klubi Tina Felicijan

Ĺ portna zveza Velenje Ĺže 14 let prireja poÄ?itniĹĄke aktivnosti za otroke, imenovane Ĺ portne poÄ?itnice za vse. Gre za tedensko varstvo otrok z raznovrstnimi ĹĄportnimi in zabavnimi vsebinami, ob katerih se otroci seznanijo z razliÄ?nimi ĹĄportnimi panogami in se v njih tudi preizkusijo. Pri izvedbi taborov sodeluje veÄ? kot deset lo-

okolici Velenjskega jezera, kjer spoznavajo tudi vodne ĹĄporte. Ĺ portnih poÄ?itnic za vse sta se udeleĹžila tudi 11-letna Ĺ˝ana Baraga iz Blagovice in 9-letni Aleks Bah iz Velenja. ÂťPriĹĄla sem na obisk k babici in dedku, ki Ĺživita v Velenju. Tabor obiskujem Ĺže ĹĄtiri leta. VĹĄeÄ? mi je, ko gremo na supe, ko plavamo, spoznala sem streljanje, jahanje, veliko novih stvari. Najbolj mi je vĹĄeÄ? plavanje. Sama

NajveÄ? mladih bo poletje preĹživelo s prijatelji, obiskovali bodo festivale, zahajali bodo v mestne lokale, Ĺželijo pa si bolj pestro noÄ?no Ĺživljenje v Velenju Tina Felicijan

V sodelovanju z Zavodom eMCe plac in Mladinskim centrom Velenje smo izvedli anketo med mladimi in poizvedovali, kako se bodo poleti zabavali in kaj v Velenju pogreĹĄajo.

Kako bodo preĹživljali prosti Ä?as

Otroci so ĹĄe posebej uĹživali med spoznavanjem vodnih ĹĄportov, ko so izkoristili priloĹžnost za Ä?ofotanje v Velenjskem jezeru.

kalnih ĹĄportnih klubov, aktivnosti pa vodijo izkuĹĄeni ĹĄportni vaditelji. ÂťNaĹĄ namen je otrokom omogoÄ?iti aktivne poÄ?itnice, da vsaj za del dneva pozabijo na mobilne naprave in se druĹžijo s prijatelji ter spoznavajo razliÄ?ne ĹĄporte. Na enem od taborov spoznajo tenis, konjeniĹĄtvo, nogomet, atletiko in rokomet, na drugem pa tenis, mini golf, golf in borilne veĹĄÄ?ine,ÂŤ je povedal vodja taborov Nik LemeĹž in dodal, da veÄ?ino aktivnosti izĹ˝ana Baraga vajajo na prostem v

treniram jahanje, ritmiÄ?no gimnastiko in koĹĄarko,ÂŤ je povedala Ĺ˝ana, Aleks, ki se je tabora prav tako udeleĹžil Ĺže v preteklih letih, pa: ÂťKo sem doma, nimam druĹžbe, zato raje pridem na tabor, kjer imam prijatelje. Rad se ukvarjam s ĹĄportom. Najbolj vĹĄeÄ? so mi plavanje, nogomet in plezanje, kar tudi treniram. Na taboru pa sem spoznal ĹĄe karate, jahanje, supanje in druge ĹĄporte.ÂŤ Oba se bosta ĹĄe vrnila, pravita. Aleks Bah

Prva dva ĹĄportna tabora, na katerih se je zbralo sto otrok, sta potekala v prvi dveh tednih julija. Druga dva bo Ĺ portna zveza Velenje izvedla zadnja dva tedna avgusta. Nekaj mest je ĹĄe prostih v zadnjem avgustovskem tednu, prijave pa zbira ĹĄportna zveza.

Kot vsako leto se naĹĄa zgodba zaÄ?ne s sprehodom od vasice Ribno do tabora. Med potjo si krajĹĄamo Ä?as s sestavljanjem vodove himne in ustvarjanjem zastavic na desnem bregu Save. NaĹĄe gozdovnike pa je Ĺže prvi dan priÄ?akal veÄ?ji izziv – z nahrbtniki so se iz Krope odpravili peĹĄ do tabora. PrenoÄ?iĹĄÄ?e so iskali pri lokalnih kmetih, ter jim v zahvalo ponudili pomoÄ? pri delu. Medvedki in Ä?ebelice so tako prvo noÄ? preĹživeli sami v taboru, in sicer ob veÄ?ernem ognju ob uprizoritvi igre Alica v Ä?udeĹžni deĹželi (in se nasmejali smeĹĄnicam vodnikov). Drugo jutro je tabor napolnil glas starejĹĄih otrok, ki so se vrnili z dvodnevnega pohoda. Popoldne smo se skupaj ohladili v Savi in si nabrali moÄ?i za naslednje dni. Ker ĹĄe vedno skrbimo za ohranjanje taborniĹĄkih ĹĄeg, vsak dan po veÄ?erji do mraka pleĹĄemo RimĹĄimĹĄim. Po od-

đ&#x;”˛

NajveÄ? jih bo prosti Ä?as preĹživljalo s prijatelji. Obiskovali bodo festivale in druge kulturne prireditve. Najbolj priljubljeni so festival Exit v Novem Sadu (ta se je Ĺže zakljuÄ?il), Metal Days v Tolminu, Ĺ vic na Dolenjskem, Dimensions v Pulju, veselijo pa se tudi Festivala mladih kultur Kunigunda, ki bo v Velenju potekal konec avgusta. Veliko ĹĄtudentov in starejĹĄe mladine bo taborilo v Ribnem. Tam namreÄ? Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski klub organizira izmeno, ki bo potekala med 7. in 11. avgustom. Veliko jih je povedalo, da bodo zahajali v naravo, najveÄ? na sprehode v okolici in daljĹĄe pohode v slovenske hribe. Ukvarjali se bodo s hobiji, predvsem z glasbo, ĹĄportom in likovnim ustvarjanjem. Enako ĹĄtevilo anketiranih se namerava posvetiti ĹĄportu (najveÄ? se jih bo ukvarjalo z vodnimi ĹĄporti na Velenjskem jezeru, nekateri bodo s prijatelji igrali igre z Ĺžogo, veliko je ljubiteljev urbanih ĹĄportov) in sprostiti ob gledanju serij in filmov, oboji pa so v manjĹĄini. Najmanj jih bo bralo in igralo igrice, nekateri pa ob delu ne bodo imeli veliko prostega Ä?asa, so ĹĄe povedali.

S kom bodo preĹživeli dopust

VeÄ?ina je povedala, da bo dopustovala s prijatelji, nekoliko manj s partnerjem, redki bodo ĹĄli na dopust s starĹĄi, nekateri bodo sami, le malo pa jih za dopust ne bo imelo Ä?asa ali denarja.

Kje se bodo zabavali v Velenju in v katere lokale najraje zahajajo

NajveÄ? mladih se bo sodeÄ? po anketi druĹžilo pri prijateljih doma ter v lo-

kalih v mestu, medtem ko se v podeĹželskih lokalih, na poletnih veselicah ali v gimnazijskem parku ne nameravajo dobivati. VeÄ?ji deleĹž anketiranih se bo druĹžil v centru na kulturnih prireditvah, sledi deleĹž mladih, ki bodo druĹžabna sreÄ?anja prirejali sami doma, nekaj pa se jih namerava druĹžiti in zabavati na velenjski plaĹži.

Ĺživljenje v Velenju hitro ugasne. Ĺ˝elijo si ĹĄe veÄ? prireditev v Letnem kinu ter veÄ? veÄ?jih koncertov bolj prepoznavnih, popularnih bendov, ki igrajo dobro znane uspeĹĄnice. Sicer se jim zdi dobro, da imajo priloĹžnost posluĹĄati raznoliko glasbo in spoznavati nove bende, a si Ĺželijo veÄ? zabav, kot so tradicionalni Novoletni Ĺžur, koncert

Na vpraĹĄanje, v katerih gostinskih lokalih najraje preĹživljajo Ä?as, jih je najveÄ? odgovorilo: v klubu eMCe plac in v Max klubu. Po odgovorih sodeÄ? sta zelo priljubljena tudi Mozaik in Mia Mia, nekoliko manj anketirancev zahaja k Markizu in v Pako, najmanj pa v bare Memento, Karaka, Beach bar, Kasesnik in v Carlos ter v bare Lago, Venezia in Kofetarca.

ob otvoritvi kopalne sezone ali majski koncerti na Titovem trgu in na Velenjskem gradu. PogreĹĄajo tudi ĹĄportno-adrenalinske prireditve, rave in hip hop zabave ter boljĹĄe druĹžbe oziroma Âťnormalnih ljudi,ÂŤ kot je to ubesedil eden izmed anketirancev. Tudi zato se raje dobivajo doma, pravijo, da se izognejo tistim, ki jih ne Ĺželijo sreÄ?ati, ker kvarijo vzduĹĄje.

Kaj v Velenju pogreĹĄajo

Ali uĹživajo droge

NajveÄ? jih je omenilo, da pogreĹĄajo lokale, ki obratujejo pozno v noÄ?. V razgovoru so pojasnili, da Velenje nima diskoteke oziroma kluba s plesno glasbo, predvsem starejĹĄo. Veliko ljudi srednih let si Ĺželi, da bi lahko proste veÄ?ere preĹživeli ob glasbi svoje mladosti in preplesali noÄ?. PriloĹžnosti za to so v Velenju redke. Tu in tam namreÄ? kateri izmed lokalov priredi kak tematski veÄ?er. Predvsem v delovnih dneh (pa tudi med vikendi) pa noÄ?no

Otroci v Ä?udeĹžni deĹželi Za mostom levo, po cesti z neĹĄteto luknjami, na magiÄ?ni jasi smo letos taborniki z Alico iz Ä?udeĹžne deĹžele krojili svojo novo pravljico.

NajveÄ? mladih je v anketi povedalo, da droge uĹživajo obÄ?asno. Preostali razliÄ?ne psihoaktivne substance uĹživajo redno, le dva anketiranca pa sta povedala, da drog ne uĹživata. VeÄ?ina je oznaÄ?ila, da bodo med poletnim preĹživljanjem prostega Ä?asa uĹživali alkohol, med njimi polovica tudi marihuano, nekateri pa tudi speed, MDMA in halucinogene, kot sta LSD in gobe. đ&#x;”˛

vili iz miĹĄje perspektive. Taborjenje so nam popestrile tudi ĹĄtevilne strateĹĄke igre in vodni orientiringi. Na deveti dan taborjenja poteka tematski dan. Takrat se v dopoldanskem Ä?asu lahko otroci preizkusijo na progi preĹživetja, kjer pokaĹžejo veĹĄÄ?ine, kot so streljanje z lokom, plezanje Ä?ez ovire, na koncu pa se najpogumnejĹĄi tudi okopajo v blatu. Popoldne si vsak pripravi kostum, povezan s temo taborjenja. Letos smo se z vodnimi baloni borili proti vojski kart SrÄ?eve kraljice. Nato smo se na koncu travnika ohladili ĹĄe v peni, ki so jo pripeljali gasilci. Po zabavnem dnevu je sledilo ĹĄe pakiranje in pospravljanje tabora. Zadnji dan smo se od naĹĄe pravljice poslovili in zdaj Ĺže nestrpno Ä?akamo novo taborniĹĄko leto, polno norih dogodivĹĄÄ?in. đ&#x;”˛

vrtenih krogih okoli jambora se je cel tabor zbral ob veÄ?ernem ognju, kjer smo pod zvezdami in ob spremljavi kitare prepevali pozno v noÄ?. Varnost v taboru ponoÄ?i vedno zagotovi straĹžarski vod, ki pridno varuje zastavo, opravlja obhode po taboru in obÄ?asno tudi poskrbi za kakĹĄnega jokajoÄ?ega otroka. Zjutraj nas zbudi zvok roga, ki skliÄ?e otroke v zbor. Dan se vedno zaÄ?ne z vodeno jutranjo telovadbo, polni energije pa se nato zberemo ĹĄe v sveÄ?anem zboru. Po zboru sledijo ĹĄtevilne tabor-

niĹĄke in ĹĄportne aktivnosti. Letos smo imeli velik poudarek na opravljanju razliÄ?nih veĹĄÄ?in, kot je kuhar, signalist, astronom, eko policaj, poznavalec Ĺživali itd. StarejĹĄi otroci so postavljali bivake v gozdu ob taboru, kjer so nato mlajĹĄi preĹživeli eno noÄ?. GG-ji so tam zgradili tudi svoje kuhinje, kjer so si vsak veÄ?er pripravili svojo veÄ?erjo. Da je bilo taborjenje bolj tematsko obarvano, smo se en dan pomanjĹĄali s Ä?arobnim praĹĄkom, sledili Alici v Ä?udeĹžni svet in vse aktivnosti opra-

Eva PreloĹžnik

Profile for Naš čas, d.o.o.

28 2019  

28 2019  

Profile for nascas
Advertisement