Page 1

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 6. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (14/24°C) moĹžne nevihte, v soboto (15/26°C) in nedeljo (12/24°C) preteĹžno sonÄ?no.

ÄŒetrtek, 28. junija 2018â€

ĹĄtevilka 26 | leto 65â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

Pri Lipi samostojnosti v Velenju. PrisrÄ?en program so pripravili uÄ?itelji in uÄ?enci CVIU.

cena 1,90 â‚Ź

Konec tedna Milena KrstiÄ? – Planinc

Poklon dnevu drĹžavnosti Ĺ aleĹĄka dolina – V ponedeljek smo v Sloveniji praznovali dan drĹžavnosti. Praznujemo ga v spomin na 25. junij 1991, ko je slovenska skupĹĄÄ?ina spre-

jela deklaracijo o neodvisnosti Slovenije in temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Ob dnevu drĹžavnosti so po vsej

Sloveniji potekale slovesnosti, osrednja je bila na predveÄ?er praznika v Ljubljani. Proslave pa so pripravili tudi v vseh treh ĹĄaleĹĄkih obÄ?inah, v Velenju in

Ĺ martnem ob Paki v Ä?etrtek, v Ĺ oĹĄtanju pa v nedeljo. VeÄ? o njih na 7. strani. đ&#x;”˛

mkp

radio velenje com

Konec tedna. Zaznamoval ga je zaÄ?etek poÄ?itnic, ki bodo trajale kar dva meseca in pol. UÄ?enci in dijaki bodo v ĹĄolske klopi sedli znova 3. septembra. Pred poÄ?itnicami jim je, tako kot tudi vsem zaposlenim v vzgoji in izobraĹževanju, lepe in sproĹĄÄ?ene poÄ?itniĹĄke dni zaĹželela ministrica za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport. Ĺ tevilni so za Ä?as poÄ?itnic zanje pripravili delavnice, tabore, izlete, ĹĄportne aktivnosti, poletne ĹĄole ‌ Toliko se bo dogajalo, da bi bilo kar ĹĄkoda, Ä?e ne bi bili zraven vsaj pri kakĹĄni. Konec tedna. V prijetnem otozraÄ?ju in z atraktivnimi skoki je Velenjska plaĹža s pljuskom skoÄ?ila v letoĹĄnje poletje. Dogodkov je bilo toliko, da bo kak gotovo ostal v nepozabnem spominu. Konec tedna. Dan drĹžavnosti. ÂťOsrednji praznik naĹĄe ljube domovine, ki nas ponosno spominja na enkraten, veliÄ?asten, magiÄ?en zgodovinski trenutek, ko je bila razglaĹĄena samostojnost in neodvisnost naĹĄe Slovenije,ÂŤ kot je dejal predsednik republike. Prireditve na Ä?ast prazniku slovenske drĹžavnosti so se vrstile, vihrale so zastave. Tudi v Ĺ aleĹĄki dolini. Konec tedna. Velenje polepljeno z veÄ? plakati sovraĹžnega govora, poveliÄ?evanjem nacistiÄ?ne ideologije in simbolov z napisi – ’za druĹžino, za drĹžavo, za raso’. Mestni redarji so jih odkrili na glavni Avtobusni postaji, pri Osnovni ĹĄoli Mihe Pintarja Toleda, na Cankarjevi 2, Ljudski univerzi, nasproti glavne poĹĄte, na Promenadi, na panoju pri podhodu na KidriÄ?evi. Kdo je (so) plakate obesil(i)? Kaj je (so) mislil(i) avtor (ji), ko se je z njimi poistovetil z eno najbolj mraÄ?nih ideologij bliĹžnje preteklosti? Je (sploh) kaj mislil? Ko ga dobijo – preiskava poteka – bo lahko razloĹžil. Za kaznivo dejanje spodbujanja sovraĹžnega govora je zagroĹžena kazen do dveh let zapora. Na nesprejemljiv in nedopusten dogodek so se odzvali mnogi. Tudi predsednik republike. Po njegovem mnenju gre zgolj za ĹĄe en dokaz, da ’smo se znaĹĄli v obdobju, ki je plodno za tovrstna izrekanja in ĹĄe eno opozorilo veÄ?, da moramo biti pozorni.' Tudi premier, ki opravlja tekoÄ?e posle, se je z odloÄ?nim NE zoperstavil vsem pojavom sovraĹžnega govora, spodbujanju nestrpnosti in sovraĹĄtva med ljudmi. Dajmo se mu tudi mi! Pa lepe poÄ?itnice. đ&#x;”˛

107,8 MHz

Rudarji bodo praznovali Na 58. Skoku Ä?ez koĹžo bodo v soboto medse sprejeli novince Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – Praznik rudarjev 3. julij bodo v Skupini Premogovnik zaznamovali v soboto, 30. junija, ob 18. uri s prireditvijo Skok Ä?ez koĹžo na mestnem stadionu, kjer bodo Ĺže oseminpetdesetiÄ? medse v rudarski stan sprejeli novince. Letos jih bo 37. Naziv Ä?astnega skakalca bodo nadeli dr. UroĹĄu BajĹžlju, vodilnemu slovenskemu rudarskemu strokovnjaku, ki je svojo poklicno pot posvetil inovativnim reĹĄitvam v rudarstvu in geotehnologiji. ÂťZavedamo se, da je naĹĄe delo kljub moderni in sodobni tehnologiji ĹĄe vedno specifiÄ?no in zahtevno, saj v osnovnem procesu poteka globoko pod zemljo. Ravno zaradi tega izjemno veliko pozornosti namenjamo predvsem naĹĄim zaposlenim, njihovi varnosti pri delu ter razvoju njihove osebne kariere. V Premogovniku

in naĹĄih hÄ?erinskih druĹžbah se ĹĄe vedno lahko pohvalimo z vrednotami, kot so tovariĹĄtvo, nesebiÄ?na pomoÄ? in spoĹĄtovanje, torej z vrednotami, ki so marsikje drugje, Ĺžal, Ĺže pozabljene. Ponosni smo na rudarsko tradicijo, zato jo z najveÄ?jim obÄ?utkom vseskozi negujemo in ohranjamo,ÂŤ pravi mag. Ludvik Golob, generalni direktor. Praznovanje bodo priÄ?eli z budnicami Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje. Ob 17. uri se

bodo uniformirani rudarji zbrali na Titovem trgu, od koder bodo ob 17.30 krenili proti stadionu. Pot jih bo vodila po Rudarski, PreĹĄernovi, Jenkovi, KidriÄ?evi in KoroĹĄki cesti do kroĹžiĹĄÄ?a pri starem kinu, nato po Cesti na jezero do vhoda na stadion na severovzhodni strani. Te ceste bodo med parado za promet zaprte, za nekaj minut pa bo ustavljen tudi promet na vpadnicah na omenjene ceste. đ&#x;”˛

ZAVAROVANJE ZA TUJINO Z ASISTENCO

Pred dopustom pokliÄ?ite na 041 686 177 ali piĹĄite na roman.kavsak@agencija-as.si

www.as.si


NaĹĄ ­Ä?as, 28. 6. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

28. junija 2018

Prenovljen tudi podhod v Pesju V Ĺ oĹĄtanju bodo imeli deset defibrilatorjev

V juniju prenovljeni podhod pod ĹželezniĹĄko progo v Pesju opremljen z razstavo o izginulih Prelogah

Ĺ oĹĄtanj – Defibrilator reĹĄuje Ĺživljenja, zato se tudi v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj trudijo ĹĄiriti mreĹžo. Javno dostopni defibrilatorji so na Zdravstveni postaji, Trgu svobode, v upravni zgradbi obÄ?ine (dostopen v delovnem Ä?asu), v REKS-u v Ravnah, Gasilskem domu Gaberke, v gasilskem avtomobilu PGD Ĺ oĹĄtanj, na bazenu Term TopolĹĄica. Letos bo obÄ?ina mreĹžo dopolnila ĹĄe s tremi, enim v Ĺ entvidu na steni Andrejevega doma na Slemenu, enim na steni doma krajanov Zavodnje in enim v Lokovici. đ&#x;”˛

mkp

Mladi v obÄ?inah zavihali rokave Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje in ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj mladim v poletnih poÄ?itnicah omogoÄ?ata poÄ?itniĹĄko delo. V Velenju bo letos potekalo Ĺže ĹĄestnajstiÄ?, v Ĺ oĹĄtanju desetiÄ?. V obeh obÄ?inah bosta prvi skupini poÄ?itnikarjev priÄ?eli delati v ponedeljek, 2. julija. Za projekt ÄŒisto moje Velenje so prejeli 160 proĹĄenj. Trenutno imajo zasedene vse termine, vseeno pa ne bodo zavrnili nobene vloge, ki ĹĄe pride. Vsako leto se namreÄ? nekaj mladih odloÄ?i, da kljub odobritvi ne bodo delali. Prijavnica za sodelovanje v projektu je objavljena na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje www.velenje.si. Ĺ oĹĄtanj – Za projekt Mladi lepĹĄajo Ĺ oĹĄtanj in okolico so prejeli 78 vlog. Koliko jih bodo na poÄ?itniĹĄko delo lahko sprejeli, prejĹĄnji teden ĹĄe ni bilo znano. Potrdili pa so, da Ä?im veÄ?, obljubljajo na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, kjer imajo letos za ta namen v proraÄ?unu bolj malo denarja. Ĺ martno ob Paki – ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki je tudi letos objavila moĹžnost opravljanja poÄ?itniĹĄkega dela za dijake. V projektu Porihtajmo si Ĺ martno je predvidela 10 udeleĹžencev, ki bodo Ä?istili javne povrĹĄine. Za to bodo prejeli 4 evre neto za uro in malico. Prijave so prvotno zbirali do 15. junija in bili neprijetno preseneÄ?eni, ker so za poÄ?itniĹĄko delo prejeli le ĹĄtiri. Razpis so nato podaljĹĄali, do minulih praznikov so prejeli ĹĄe dve prijavi. PriÄ?akujejo, da se bo v naslednjih dneh ĹĄe kdo odloÄ?il za opravljanje enotedenskega poÄ?itniĹĄkega dela. ÄŒe ne bo tako, bodo tistim, ki bodo ipokazali interes, podaljĹĄali moĹžnost skromnega zasluĹžka na 14 dni. Prva skupina naj bi zaÄ?ela delo 9. julija. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Pesje, 21. junij – Za celostno prenovo podhoda PoĹĄta v preteklem letu je Mestna obÄ?ina Velenje prenovila ĹĄe podhod pri ĹželezniĹĄki postaji v Pesju, ki je prav tako kot tisti v centru postal tudi novo razstaviĹĄÄ?e Muzeja Velenje. ObÄ?ina in muzej sta namreÄ? sklenila, da podhode opremita s kulturnimi vsebinami in tako izkoristita pretoÄ?ne lokacije za predstavljanje bodisi sodobne filmske in fotografske umetnosti v galeriji Fbunker v podhodu pri Bianci bodisi za tematske zgodovinske razstave, ki so na ogled v razstaviĹĄÄ?u podhoda PoĹĄta. Otvoritvena razstava v podhodu Pesje, ki jo je pripravil kustos muzeja Damijan KljajiÄ?, pa je posveÄ?ena vasi Preloge in vsem, ki so zaradi industrializacije Ĺ aleĹĄke doline izgubili domove in priljubljene kotiÄ?ke, ohranili pa lepe spomine nanje. Razstava opisuje izgradnjo premogovniĹĄkega jaĹĄka v Prelogah in druge aktivnosti izkopavanja premoga, zaradi katerih so od Prelog ostale le tri hiĹĄe, ki so danes del Velenja. Prikazuje domaÄ?ije, druĹžinske fotografije njihovih gospodarjev, panorame in utrinke iz Ĺživljenja prebivalcev, ki so rade volje delili spomine na

Razstavo z naslovom NekoÄ? so bile Preloge so si z velikim zanimanjem ogledali njeni nekdanji prebivalci in drugi obiskovalci otvoritve podhoda, ki ne omogoÄ?a le varnega prehoda ĹželezniĹĄke proge, paÄ? pa tudi povezuje Pesje z Velenjskim jezerom in ohranja spomin na pogreznjeno preteklost.

â?ą

Prenova podhoda, ki se je zaÄ?ela konec maja, je znaĹĄala dobrih 28.500 evrov.

svoj domaÄ?i, za prenekatere tudi rojstni kraj. Nekateri so poleg fotografij in priÄ?evanj podarili tudi svoje pesmi, v katerih razkrivajo globoka Ä?ustva, ki jih veĹžejo na

izginulo vas. Na eno od naselij Ĺ aleĹĄke doline, ki so se morala umakniti posledicam izkopavanja premoga in urbanizaciji, lepi spomini ve-

Ĺžejo tudi Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje Bojana KontiÄ?a, ki je na otvoritvi prenovljenega podhoda povedal, da si tudi v prihodnje Ĺželi dobrega sodelovanja s Premogovnikom Velenje pri obnavljanju degradiranih obmoÄ?ij. đ&#x;”˛

mkp, tp

Odpravljajo sive lise Ĺ martno ob Paki – Na nedavni zadnji seji sveta ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki so tamkajĹĄnji svetniki potrdili naÄ?rt razvoja odprtega ĹĄirokopasovnega omreĹžja elektronskih komunikacij naslednje generacije v lokalni skupnosti. Po obrazloĹžitvi ĹĄmarĹĄkega Ĺžupana Janka KopuĹĄarja so iskali reĹĄitve, s katerimi bi zagotovili obÄ?anom moĹžnost uporabe interneta in drugih sodobnih komunikacij na obmoÄ?jih, kjer to danes ĹĄe ni mogoÄ?e, Ĺže pred veÄ? kot enim letom. NaroÄ?ili so izdelavo naÄ?rta razvoja, na osnovi katerega se bodo lahko sedaj prijavili na razpis za pridobitev evropskega denarja. NaÄ?rt bo omogoÄ?il operaterjem, ki ponujajo storitve na trgu, in podjetjem, ki ĹĄirijo omreĹžje, pokritje belih lis. Teh so naĹĄteli v lokalni skupnosti 11, zaznali pa so jih predvsem na obmoÄ?ju vaĹĄkih skupnosti Podgora in Veliki Vrh. đ&#x;”˛

Tp

Komunalno infrastrukturo bo gradil Karbon Ĺ martno ob Paki – ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki je pred dvema mesecema objavila razpis za izvajalca del za obnovo komunalne infrastrukture na obmoÄ?ju od regionalne ceste proti staremu Don Juanu v vaĹĄki skupnosti ReÄ?ica ob Paki. Minuli teden je konÄ?ala postopek izbire. Izbrala je druĹžbo Karbon iz Velenja, ki je ponudila najniĹžjo pogodbeno ceno. Ta znaĹĄa dobrih 91 tisoÄ? evrov brez DDV-ja. Na obÄ?inski upravi so povedali, da bodo takoj po podpisu pogodbe sklicali sestanek s krajani obmoÄ?ja, kjer bodo gradili ali obnavljali komunalno infrastrukturo. Predvidena je obnova fekalne kanalizacije in vodovoda, rekonstrukcija celotnega cestiĹĄÄ?a in ureditev odvodnjavanja meteorne vode. Hkrati bodo pripravili tudi vode za obnovo telekomunikacijskega in elektro omreĹžja. PriÄ?akujejo, da bodo dela konÄ?ana do konca septembra. đ&#x;”˛

lokalne novice NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5 % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15 %, polletne 11 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 5 % popusta.

tp

UÄ?enci iz klopi, v klopi sedli poslanci Slabi lahko ponavljajo – RazliÄ?ne poÄ?itnice – Za stolÄ?ke – Energetska oblaÄ?ila – Ĺ˝iÄ?na ograja Na dan, ko so mladi zapustili ĹĄolske klopi, so novi poslanci prviÄ? sedli v ÂťsvojeÂŤ klopi. Ĺ olarji so Ĺže zvedeli, kakĹĄno oceno so si zasluĹžili, poslance ocena ĹĄele Ä?aka. Tisti, ki so jih volili, upajo, da se bodo trudili za Ä?im boljĹĄo oceno. Ĺ˝e res, da jih zakljuÄ?na ocena Ä?aka ĹĄele Ä?ez ĹĄtiri leta (Ä?e ne pride kaj vmes), a ljudje jih bodo pri njihovem delu gotovo ocenjevali sproti. Razlika med njimi in uÄ?enci je vendarle pomembna: tudi tisti, ki bodo slabo delali, ne bodo za kazen morali mandata ponavljati. Lahko ga bodo le, Ä?e bo taka spet volja volivcev. Sicer pa letoĹĄnje poletje za Slovence vendarle ne bo tako stresno, kot bi lahko bilo. NaĹĄi nogometaĹĄi se niso uvrstili na svetovno prvenstvo in tako se lahko Ĺživciramo le zaradi drugih. Zaradi nekaterih opravil poslanci za razliko od ĹĄolarjev letos ne bodo imeli povsem brezskrbnih poÄ?itnic. Sicer pa tudi vsi ĹĄolarji poÄ?itnic, kot bi si jih Ĺželeli, ne bodo imeli. Nekaterim bodo to prepreÄ?ile slabĹĄe ocene, mnogim slabĹĄe denarne razmere njihovih starĹĄev. In takih je, Ĺžal, veliko. Zato bodo poskuĹĄali najti kakĹĄno delo. Za nekatere so poskrbela tudi razna druĹĄtva, tudi nekatere ĹĄole, ki so pripravile razgibano preĹživljanje poÄ?itniĹĄkih dni. V Celju je ena takih ĹĄol I. OĹ , ki Ĺže nekaj let pripravlja organizirano varstvo. Pri tem je postala ÂťmalaÂŤ regijska ĹĄola, saj v to poÄ?itniĹĄko varstvo ne prihajajo le mladi iz celjskih osnovnih ĹĄol, tudi iz nekaterih okoliĹĄkih obÄ?in. Predvsem taki, katerih starĹĄi delajo v Celju. Seveda so tudi mladi, ki jih ni treba biti strah, da bodo poleti brez dela. Taki na kmetijah, predvsem. Kljub poÄ?itnicam je pestro ĹĄe vedno ÂťokoliÂŤ nekaterih ĹĄol. V Preboldu na osnovi novega razpisa ĹĄe vedno iĹĄÄ?ejo novega ravnatelja tamkajĹĄnje osnovne ĹĄole. Prijavilo se je veÄ? kandidatov, med njimi nekdanji ravnatelj in sedanji v. d. ravnatelja. ObÄ?inski svetniki so naklonjeni slednjemu, vendar njihovo mnenje za svet zavoda ni zavezujoÄ?e. DrugaÄ?ne teĹžave, o katerih smo tudi Ĺže pisali, imajo ĹĄe vedno v Rogatcu. ÂťNestrpnostiÂŤ med svetom zavoda osnovne ĹĄole ter ravnateljem se ĹĄe nikakor niso umirile. Zadnja seja je bila zaradi vroÄ?ih nasprotij celo prekinjena. O novih napetostih med ĹĄmarskim Ĺžupanom in nekdanjim Ĺžupanom, sedaj v. d. direktorjem tamkajĹĄnje KnjiĹžnice, sicer ni sliĹĄati, je pa res, da KnjiĹžnica novega

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ? Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

direktorja ĹĄe ni dobila. Na prvem razpisu podpore ni dobil nobeden od kandidatov, novi razpis se izteÄ?e konec meseca. Medtem ko si nekateri prizadevajo, da bi bila njihova okolica bolj zelena, si (tudi) v Celju prizadevajo, da bi odstranili travo iz razpok med cestami in ploÄ?niki ter kolesarskimi stezami in z nekaterih drugih mest, kamor zelenje naj ne bi sodilo. Lani so to delali roÄ?no, letos so s pomoÄ?jo ene od usposobljenih firm naredili ÂťrazvojniÂŤ korak dalje. Razpoke oÄ?istijo, nato pa zalijejo z ustreznim materialom. EkoloĹĄko naj ne bi bilo sporno in je veliko bolj trajno. Ta izvedba naj ne bi bila tako draga. DraĹžja je uresniÄ?itev energetske sanacije nekaterih celjskih javnih objektov, vendar jim je od okoli ĹĄtiri milijone evrov vredne naloĹžbe uspelo pridobiti 1,6 milijona drĹžavnih nepovratnih sredstev. Sicer pa je za to naloĹžbo, katere najdraĹžji zalogaj je energetska prenova Celjskega doma, mestna obÄ?ina sklenila koncesijsko pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu z javnim podjetjem Energetika. V LaĹĄkem pa bodo kakovost Ĺživljenja dvignili z novim fitnesom na prostem, hkrati bodo tudi dvignili turistiÄ?no ponudbo. Namenjen je tako domaÄ?inom kot gostom. Uredili so ga v mestu, Ä?eprav v okviru projekta Raznolikost podeĹželja. Fitnes je na dveh mestih, povezuje ju Pot rekreacije in zdravja. Pa ĹĄe to: tudi v predvolilnem Ä?asu je bilo veliko razprav o tem, ali ĹžiÄ?nata ograja da ali ne. V Celju jo mnogi Ĺže dolgo Ä?asa zahtevajo. In zdaj – so se odloÄ?ili v kneĹžjem mestu – jo bodo res postavili. Okoli 500 metrov ĹžiÄ?nate ograje naj bi namreÄ? prepreÄ?ilo vstop – na mestno pokopaliĹĄÄ?e. A ne ljudem, ampak srnam. Te namreÄ? Ĺže dolgo razburjajo lastnike grobov in druge, saj se pridno pasejo po grobovih. Ne jedo le posajenih roĹž, tudi tiste na sveĹžih vencih in v vazah. Da o njihov ÂťdrekcihÂŤ niti ne govorimo. Sprva so na obÄ?ini verjeli nasvetom lovcev, da jih bo odvrnila ÂťkemijaÂŤ, posebna snov, ki naj bi jih odganjala. Ker pa to ni uspelo, so se konÄ?no odloÄ?ili za ĹžiÄ?nato ograjo. Ta naj bi srnam res onemogoÄ?ila vstop.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d. NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo! Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.


NaĹĄ ­Ä?as, 28. 6. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

28. junija 2018

NaÄ?rti in vpraĹĄanja o dogajanju ob Velenjskem jezeru Ob Velenjskem jezeru v dobrem letu prireditveni oder in prostor – Sporne zemljine na nasipu zahtevajo odgovore in prevzem odgovornosti Mojca Ĺ truc

PrejĹĄnji teden se je uradno priÄ?ela poletna sezona, ki naj bi – Ä?e bo vsaj takĹĄna kot leto prej – na Velenjsko plaĹžo privabila okrog 100 tisoÄ? obiskovalcev. Ni kaj, Velenjsko jezero in prostor ob njem sta vse bolj priljubljena in prepoznavna tako med domaÄ?imi kot tujimi obiskovalci. Obenem obetata tudi ĹĄe dodatne moĹžnosti za razvoj turizma, od katerih smo verjetno najveÄ?krat sliĹĄali za idejo plavajoÄ?ega hotela na vodi.

izdelava idejne zasnove projekta pa naj bi bila predvidoma konÄ?ana v teh dneh. Kot obljubljajo, bo idejna zasnova projekta dana v javno razgrnitev. Na pridobitev gradbenega dovoljenja raÄ?unajo v prihodnjih dveh letih, Âťbo pa to velik izziv, saj gre za prvi tovrstni

postavili tudi Ĺže uveljavljene velenjske dogodke in festivale, kot so Dnevi mladih in kulture, Skok v poletje, Poletne kulturne prireditve, Festival mladih kultur Kunigunda, Velenje praznuje, Pikin festival ... V sklopu odra bo postavljena ĹĄe razgledna ploĹĄÄ?ad,

na prireditvenem odru. Aktivnosti na eni in drugi lokaciji se bodo lahko odvijale neodvisno ena od druge, lahko se bodo povezovale ali pa se izvajale kot skupni dogodek. Na novem prireditvenem prostoru bo prav tako mogoÄ?e izvajati razliÄ?ne sprejeme, sreÄ?a-

Idejna zasnova plavajoÄ?ih hotelskih namestitev naj bi bila konÄ?ana v teh dneh

Na vzhodnem delu Velenjskega jezera naj bi na vodni povrĹĄini zgradili 45 apartmajskih hiĹĄk, na kopnem pa pribliĹžno 55 klasiÄ?no grajenih malih turistiÄ?nih apartmajev. Ob tem je naÄ?rtovana tudi dograditev servisnih objektov, dodatnih peĹĄpoti, prometnih dostopov, predvidena je tudi prenova golf igriĹĄÄ?a. Vrednost naloĹžbe je ocenjena med 12 in 18 milijoni evrov, pri Ä?emer naj bi sredstva zagotovili zasebni partnerji. Vse skupaj ni veÄ? samo ideja. Letos aprila so na Mestni obÄ?ini Velenje (MOV) s podjetjema Planet Matters Ltd. in Public Affairs Ltd. podpisali sporazum o sodelovanju pri pripravi projekta. ÂťInvestitorja sta podjetji, obÄ?ina pa se je zavezala, da bo pomagala pri pridobivanju dovoljenj in bo projekt podprla,ÂŤ je povedal direktor obÄ?inske uprave MOV Iztok Mori. Konec maja je obÄ?inski svet sprejel sklepe o zaÄ?etku sprememb in dopolnitev treh prostorskih aktov, v katere posega predvidena nova raba prostora. Trenutno med partnerji potekajo resni pogovori,

Predstavniki Mestne obÄ?ine Velenje so novinarjem pobliĹže razkrili, kje bosta stala prireditveni oder in prostor in kje naj bi bile zgrajene hotelske namestitve.

projekt v Sloveniji,ÂŤ je ĹĄe povedal Iztok Mori. Gradnja bi lahko stekla aprila 2021.

Po Pikinem festivalu prireditveni oder

Ĺ˝e letos pa bodo ob Velenjskem jezeru zaÄ?eli graditi prireditveni oder. Projekt je ocenjen na 4,4 milijona evrov, od Ä?esar bodo veÄ?ji del Ä?rpali iz evropskih sredstev, 704 tisoÄ? evrov bodo pridobili iz drĹžavnega proraÄ?una, 880 tisoÄ? evrov pa bo sofinancirala MOV. Projekt je zasnoval arhitekt Rok Poles in Ĺže ima gradbeno dovoljenje. Lopate zanj bodo zaÄ?eli vihteti takoj po letoĹĄnjem Pikinem festivalu, dela pa bodo predvidoma zakljuÄ?ena do septembra 2019. Ko bo oder stal, bo imel glasbeni paviljon za izvedbo koncertov ter veÄ?namenski oder za izvajanje ĹĄportnih in kulturnih prireditev, druĹžabnih dogodkov in izobraĹževalnih vsebin. Nanj bodo poleg ĹĄtevilnih koncertov

tam pa bo obratoval tudi manjĹĄi gostinski lokal.

Prireditveni prostor urejen do septembra 2019

Na prostoru med prireditvenim odrom, Belo dvorano ter Restavracijo Jezero pa naj bi bil septembra 2019 konÄ?an tudi prireditveni prostor. Trenutno na MOV Ä?akajo na pregled dokumentacije pri organu SluĹžbe vlade Republike Slovenije za kohezijo in na odloÄ?bo o financiranju Ministrstva za okolje in prostor. ZaÄ?etek gradbenih del naÄ?rtujejo februarja prihodnje leto, skupna vrednost projekta pa je ocenjena na dobre tri milijone evrov, pri Ä?emer bo 80-odstotni deleĹž naloĹžbe pokrit iz sredstev Evropske unije in drĹžavnega proraÄ?una, ostalo pa bo zagotovila MOV. S prireditvenega prostora, ki bo sprejel do 30 tisoÄ? obiskovalcev, bo mogoÄ?e spremljati dogajanje

Ne le o naloŞbah – na tiskovni konferenci so spregovorili tudi o vpraťanjih zemljine na nasipu in ustreznosti kopalne vode velenjskega jezera.

nja, delavnice ipd. Tudi projekt prireditvenega prostora je zasnoval arhitekt Rok Poles.

Na uvrstitev Velenjskega jezera med kopalne vode ĹĄe vedno Ä?akajo

Ob Velenjskem jezeru bo torej v prihodnje veliko moĹžnosti za rekreacijo in turizem. Kot pravijo na MOV, so se za takĹĄen razvoj obmoÄ?ja odloÄ?ili na osno-

Razpisi tudi brez prijaviteljev, cene v nebo Ĺ˝upani ObÄ?in Mozirje, Nazarje in ReÄ?ica ob Savinji na poslovnem zajtrku Invest SaĹĄa predstavili naloĹžbene naÄ?rte – NajveÄ? vlaganj v infrastrukturo Tatjana PodgorĹĄek

Mozirje, 19. junija – Savinjsko-ĹĄaleĹĄka gospodarska zbornica kot partner v projektu SPOT svetovanje Savinjska nadaljuje prizadevanja za boljĹĄo informiranost med gospodarskimi in negospodarskimi subjekti pri naloĹžbah v regiji SaĹĄa, kar naj bi pripomoglo k veÄ?jemu medsebojnemu poslovanju. Zato je v sejni sobi ObÄ?ine Mozirje pripravila tretji poslovni zajtrk Invest SaĹĄa, na njem pa so svoje investicijske naÄ?rte podjetnikom predstavile obÄ?ine Mozirje, Nazarje in ReÄ?ica ob Savinji.

NaloĹžbeno bogatejĹĄe to in naslednje leto

vi rezultatov kakovosti jezerske vode, ki Ĺže vse od prvih meritev v letu 2012 kaĹžejo, da je voda za kopanje primerna. ÄŒeprav so pobudo Ministrstvu za okolje in prostor za uvrstitev Velenjskega jezera med kopalne vode dali Ĺže takrat, do uvrstitve ĹĄe ni priĹĄlo. ÂťVsi kemijski parametri kaĹžejo, da je voda v jezeru v dobrem kemiÄ?nem stanju. Je pa res, da sta v jezeru prisotna dva elementa, ki vplivata na ekoloĹĄko stanje,ÂŤ je pojasnil direktor Eurofins ERICo Marko Mavec. Kot je razloĹžil, ekoloĹĄko stanje ne vpliva na plavalce, temveÄ? na Ĺživljenje v jezeru ĹživeÄ?ih organizmov. ÂťV Velenjskem jezeru sta prisotna sulfat in molibden. Za Ä?loveka nista ĹĄkodljiva, sta pa razlog, da ministrstvo ne izda kriterijev za kopalno vodo,ÂŤ je dejal Mavec. Pristavil je ĹĄe, da na obmoÄ?ju

Mozirski Ĺžupan Ivan SuhoverĹĄnik je med drugim napovedal, da bo to in prihodnje leto v lokalni skupnosti naloĹžbeno precej bogatejĹĄe v primerjavi z minulimi. V lokalni skupnosti nekatere projekte Ĺže izvajajo. Med najveÄ?jimi je obnova ĹĄmihelske ceste, kjer poleg cestiĹĄÄ?a urejajo kolesarsko stezo, javno razsvetljavo, obnavljajo kanalizacijsko omreĹžje, ob

tamkajĹĄnjem potoku naÄ?rtujejo ureditev parkiriĹĄÄ?. ÄŒez pribliĹžno mesec dni je Direkcija RS napovedala zaÄ?etek del pri izgradnji novega kroĹžiĹĄÄ?a pri vhodu iz Nazarij v Mozirje. Zgradili naj bi ga do konca leta. ZaÄ?etek izgradnje turistiÄ?no-

-informacijskega centra pri kroĹžiĹĄÄ?u pri avtobusni postaji v Mozirju so naÄ?rtovali letoĹĄnjo pomlad, a bodo morali dela zaradi kasnejĹĄe prestavitve trafo postaje preloĹžiti na jesenski Ä?as. Mozirski svetniki sicer ĹĄe niso potrdili naloĹžbe v izgradnjo prizidka h kulturnemu domu, vendar SuhoverĹĄnik pri tem ne priÄ?akuje zapletov, saj bo ta pridobitev dodatnih

sanacije ugreznin merijo tudi radioaktivnost. To poÄ?nejo predvsem zaradi strahu javnosti, kaj pomeni vsebnost urana v pepelu. Po opravljenih raziskavah je zaznana radioaktivnost skoraj niÄ?na. ÂťPo najbolj Ä?rnem scenariju, ko bi bil Ä?lovek na tem obmoÄ?ju prisoten 100 dni v letu in bi vsak dan popil liter jezerske vode, bi bila radioaktivnost 0,016 miisieverta ali 16 % dovoljene

sicer Ĺ par ter Jager, na PodroĹžniku pa investitorji napovedujejo nova stanovanja.

Vse se zaÄ?ne in konÄ?a pri denarju

Da je po krizi nastopil Ä?as vlaganj, je menil tudi Ĺžupan ObÄ?ine ReÄ?ica ob Savinji Vinko Jeraj. ÂťÄŒe se je vÄ?asih prostorov za osrednjo knjiĹžnico Mozirje, na razpis prijavilo veliko izvajalcev, se za tamkajĹĄnjo godbo Zgornje Savinjske danes dogaja, da jih ni, cene pa so precej doline, za muzejske zbirke, cenejĹĄa kot poskoÄ?ile. Ĺ e vedno pa ostaja, da se vse ureditev prostorov v Mercatorjevi trgovini. zaÄ?ne in konÄ?a pri denarju. PrecejĹĄnje Za prihodnje leto priÄ?akujejo kohezijski teĹžave so tudi pri pridobivanju zemljiĹĄÄ?.ÂŤ denar za ureditev kanalizacije v Lokah, na Po Jerajevih besedah bodo zaradi visokih cen prisiljeni oklestiti predviden naÄ?rt ureditve trĹĄkega jedra s ĹĄtirimi vpadnicami. Projekt je pred izvedbo, za pribliĹžno 700 tisoÄ? evrov vredno naloĹžbo so na drugi razpis prispele tri ponudbe in vse so viĹĄje od 800 tisoÄ? evrov, zato Na tretjem poslovnem zajtrku so se bodo ureditev vpadnic puudeleĹženci seznanili z naloĹžbami ObÄ?in stili za naslednja leta. V Mozirje, Nazarje in ReÄ?ica ob Savinji. polnem zamahu je izdelava projektne dokumentacije delu Praprotnikove in AĹĄkerÄ?eve ulice, za za rekonstrukcijo mostu v Spodnji ReÄ?ici, dograditev Ä?istilne naprave v Lokah, kar kjer se dogovarjajo ĹĄe za ureditev avtobunaÄ?rtujejo skupaj z obÄ?inama Nazarje in sne postaje. Zelo malo besede imajo pri ReÄ?ica ob Savinji. Sanirati nameravajo ĹĄe veÄ? let naÄ?rtovani izgradnji kroĹžiĹĄÄ?a na nekaj plazov, posodobiti nekaj lokalnih Reneku ter ploÄ?nika in kolesarske steze cest, veliko gradbiĹĄÄ?e bo pri Gorenjskem do trga ReÄ?ica. Med kratkoroÄ?nimi naklancu, kjer drĹžava naÄ?rtuje izgradnjo loĹžbami je omenil ĹĄe nov most na koncu kroĹžiĹĄÄ?a. Svoj prihod sta med drugim trga ReÄ?ica ter sanacijo plazov. Med napovedali ĹĄe dve trgovski podjetji, in dolgoroÄ?nimi naloĹžbami pa ostaja ure-

letne doze radioaktivnosti,ÂŤ je ĹĄe razloĹžil Marko Mavec.

Zemlja v nasipu mora biti primerna

Brez vpraĹĄanja o medijsko zelo izpostavljeni zemljini na nasipu med velenjskim in ĹĄoĹĄtanjskim jezerom ni ĹĄlo. Spomnimo: na nasip se je dovaĹžala zemlja iz Arnovskega gozda, za katero je bilo pridobljeno dovoljenje ARSO; mediji pa so izbrskali, da se je poleg te zemlje na nasip dovaĹžala tudi onesnaĹžena zemlja iz celjske kotline. Dovoz zemlje izvaja podjetje TomaĹža RoÄ?nika Toming inĹženiring. ÂťKar se je zgodilo z dovozom zemlje, je primer, kako naj se z okoljem ne bi ravnalo,ÂŤ je dejal Ĺžupan MOV Bojan KontiÄ?. Pojasnil je, da je takoj, ko je izvedel za morebitne nepravilnosti, poslal poziv vsem odgovornim. ÂťZemlja na nasipu mora biti primerna,ÂŤ je poudaril KontiÄ? in dodal ĹĄe, da bodo odgovornost terjali tudi, Ä?e je zemljina nenevarna, a za njen dovoz ni bilo izdano potrebno dovoljenje. To pa ni bilo izdano, kar na dan novinarske konference sicer ĹĄe ni bilo znano, je pa sedaj okoljska inĹĄpekcija to potrdila, prav tako pa tudi, da je del omenjene zemljine dejansko konÄ?al na nasipu med jezeroma. Kdo vse je odgovoren, da je do tega priĹĄlo, bo predmet preiskave. Ta zaplet, ki je ekoloĹĄko, kot menijo strokovnjaki, skoraj neopazen, je pa vseeno neodgovoren, seveda ne posega v razvojne naÄ?rte Velenjskega jezera. Ti se seveda nadaljujejo, Ĺžupan Bojan KontiÄ? pa obljublja, da bodo redno zagotavljali izvajanje potrebnih kontrol, poskrbeli za kakovost vode in ljudi ustrezno sproti informirali. ÂťNe nazadnje je naĹĄa obÄ?ina prejemnica priznanja Ambasador transparentnosti in v tem duhu bomo tudi nadaljevali,ÂŤ je ĹĄe dejal Bojan KontiÄ?. đ&#x;”˛

ditev TavÄ?arjevega dvora. Milijon evrov vredne naloĹžbe sami ne bodo zmogli, na razpisih pa so bili doslej neuspeĹĄni.

Vlaganja v infrastrukturo

V obÄ?ini Nazarje so predvideli najveÄ? vlaganj v infrastrukturo, predvsem cestno. Po besedah tamkajĹĄnjega Ĺžupana Mateja PeÄ?ovnika naÄ?rtujejo posodobitev nekaterih lokalnih cest, skupaj z drĹžavo izgradnjo dveh kroĹžiĹĄÄ? – eno v naselju Nazarje, drugo pri industrijski coni Prihova, na obnovo Ä?aka dober kilometer drĹžavne ceste v Pustem polju, v Vologu Ĺže potekajo dela pri ureditvi mostu. Poleg vlaganj v dograditev Ä?istilne naprave v Lokah pri Mozirju Ä?akajo vseh sedem obÄ?in v Zgornji Savinjski dolini vlaganja v izgradnjo prizidka k tamkajĹĄnjemu zdravstvenemu domu. Do pomladi prihodnje leto naj bi pridobili gradbeno dovoljenje. ÂťNaĹĄa Ĺželja je tudi izgradnja dnevnega centra za starejĹĄe obÄ?ane v bliĹžini nazarskega zdravstvenega doma. To je sicer za zdaj ĹĄe ideja, smo si pa Ĺže ogledali nekaj dnevnih centrov po Sloveniji in menimo, da je to zanimiva stvar za prihodnost naĹĄih starejĹĄih obÄ?anov.ÂŤ Tako kot prej omenjena Ĺžupana je tudi Matej PeÄ?ovnik zadovoljen, ker zanimanje za bivanje v tamkajĹĄnjem okolju raste, kar kaĹžejo aktivnosti na podroÄ?ju stanovanjske gradnje. Zaradi birokracije in birokratov pa izgubljajo ŞivceÂŤ (kot se je izrazil SuhoverĹĄnik) pri sprejemanju đ&#x;”˛ obÄ?inskih prostorskih naÄ?rtov.â€


NaĹĄ ­Ä?as, 28. 6. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

28. junija 2018

OdliÄ?ni rezultati niso nakljuÄ?je V Esotechu se letos veselijo nadpovpreÄ?ne prodaje Milena KrstiÄ? Planinc

Velenje – ÂťLetoĹĄnji odliÄ?ni rezultati niso nakljuÄ?ni, ampak so rezultat intenzivnega trĹženja ter poglobljenega dela vseh, ki so sodelovali pri tem procesu, predvsem projektantov, tehnologov in sodelavcev prodaje,ÂŤ pravi predsednik uprave druĹžbe Esotech Marko Ĺ koberne. ÂťVloĹženi trud celotne ekipe se je enostavno moral obrestovati, potem ko smo bili nad prodajo v letih 2016 in 2017 kar nekoliko razoÄ?arani in nam je prinesla tudi zmanjĹĄanje prihodkov v letu 2017.ÂŤ Vseeno pa so v lanskem letu poslovali pozitivno, zadrĹžali sprejemljive kljuÄ?ne finanÄ?ne kazalnike ter ohranili dosedanjo boniteto. Veseli so, da bodo velik deleĹž novo pridobljenih projektov izvajali v Sloveniji, pri njihovih tradicionalnih kupcih, pa tudi pri nekaterih novih. Del naroÄ?il bodo realizirali zunaj meja, v Ukrajini, ÄŒrni gori, BiH, na HrvaĹĄkem, v Srbiji in ĹĄe kje. ÂťNa temelju poveÄ?ane prodaje in ob mnoĹžici novih projektov naÄ?rtujemo vnoviÄ?no rast prihodkov in ostalih atributov poslovno stabilnega podjetja, med katere sodi naĹĄa druĹžba zadnjih 20 let. Nove zanimive izzive nam prinaĹĄajo teritorialna oddaljenost projektov, okrepljeno povpraĹĄevanje naĹĄih kupcev ter soÄ?asno pomanjkanje virov, ki je poslediÄ?no povzroÄ?ilo dvig cen nekaterih, predvsem gradbenih storitev,ÂŤ pravi Ĺ koberne in dodaja, da se bodo morali za izvedbo slednjih organizirati sami, Ä?e ne bodo naĹĄli ustreznih partnerjev.

Slovenija mora ostati del najbolj razvitih drĹžav

Ker so se v preteklem obdobju sooÄ?ali z zmanjĹĄano prodajo, ki jo je povzroÄ?ila skoraj zamrla

investicijska dejavnost njihovih potencialnih kupcev, predvsem na drĹžavni in lokalni ravni, si ob trenutno najbolj priÄ?akovanem dogodku, to je formiranju nove vlade, ne morejo kaj, pravijo, da ne bi izrazili nekaj bodoÄ?ih podjetniĹĄkih priÄ?akovanj.

Marko Ĺ koberne: ÂťVzpostaviti je potrebno okolje niÄ?elne tolerance do korupcije in plaÄ?ilne nediscipline.ÂŤ

ÂťEna najviĹĄjih gospodarskih rasti v Evropski uniji kot tudi ena najniĹžjih stopenj brezposelnosti v Ä?asu naĹĄe suverenosti sta seveda dobra kazalca, a v resnici niÄ? veÄ? kot dobra popotnica za prihodnjo vlado. NaĹĄa druĹžba je danes na pomembnem evolucijskem in razvojnem razpotju, ko moramo storiti vse potrebno, da Slovenija ostane del najbolj razvitih drĹžav, v katerih bo uspeh merjen le po

kvaliteti opravljenega dela in prebojnosti znanja ter inovacij, ki stojijo za ljudmi, podjetji in ustrojem vseh druĹžbenih podsistemov. Povedano drugaÄ?e, od naslednje vlade priÄ?akujemo, da bo manj Ä?asa posvetila besediÄ?enju ter veÄ? energije usmerila v

doseganje konkretnih rezultatov, kot smo tega vajeni vsi, ki se za svoj obstoj in trdo prisluĹženi kruh borimo v konkurenci najboljĹĄih, na trgu, ki se iz trenutka v trenutek spreminja.ÂŤ

V druĹžbi Esotech skuĹĄajo zaposlenim ob intenzivnem in hitro spreminjajoÄ?em se delovnem ritmu zagotoviti kar se da poĹĄteno delovno okolje. Veliko pozornosti namenjajo tudi razliÄ?nim ĹĄportnim dejavnostim. Kljub bolj deĹževnemu maju so uspeli realizirati tri tradicionalne prireditve. Nekaj pohodnikov se je odpravilo na vsakoletni pohod na Smrekovec, kolesarji so obkroĹžili Ĺ aleĹĄko dolino in se povzpeli na GraĹĄko goro, vsi Esotechovci pa so se zbrali na Ĺže 44. sreÄ?anju v ĹĄportnem parku Ĺ entilj.

Prva dopolnitev Dogovora za razvoj Savinjske razvojne regije

V Dogovor je umeĹĄÄ?enih 29 novih projektov Savinjske regije v skupni vrednosti 81.334.538,39 evrov. DrĹžava bo iz lastnih sredstev ter sredstev EU-ja za te projekte namenila 51.486.997,71 evrov. To pomeni, da je Savinjska regija za 29 projektov dobila kar 92,03% vseh razpoloĹžljivih sredstev.

Potrebe gospodarstva ob tem niso prav niÄ? pretirane ali neusklajene s strateĹĄkimi interesi naĹĄe drĹžave in ljudi, je prepriÄ?an. Želimo si namreÄ? Slovenijo, v kateri bomo od svojega poĹĄtenega dela lahko ne le dostojno, ampak tudi dobro Ĺživeli. Seveda tako, da bodo nagrajeni tisti, ki vlagajo v znanje, osebne kompetence in svoj izziv iĹĄÄ?ejo v razvojno naravnani prihodnosti.ÂŤ Zato mora biti pomembna na-

V Kijevu odprli predstavniĹĄtvo

V zadnjih dveh letih so intenzivno delovali (tudi) na Ukrajinskem trgu, in sicer na Esotechovih paradnih podroÄ?jih – napravah za pripravo pitne vode, Ä?istilnih napravah za odpadne vode, sistemih daljinskega ogrevanja in informacijskih upravljalskih sistemih za infrastrukturna omreĹžja.

novo definiranimi kompetencami, delegirali kompetentne, strokovne, zavzete in ciljno usmerjene sodelavce. ÂťNujnost prilagajanja poslovnih modelov za razliÄ?ne trge nam narekujejo tudi drugi pridobljeni posli v Srbiji, BiH, na HrvaĹĄkem in v ÄŒrni gori, kjer smo za Rudnik Pljevlja prevzeli v projektiranje in izvedbo zahtevno premeĹĄÄ?anje DOT sistema, vredno 1,25 milijona evrov,ÂŤ pove mag. Hudournik.

Vlaganje v svoje razvojne projekte

Leta 2017 so intenzivno vlagali v svoje razvojne projekte, s kate-

Robert Hudournik: ÂťNe glede na zmanjĹĄanje Ä?istih prihodkov od prodaje v letu 2017, je podjetje ohranilo na enaki ravni kljuÄ?ne kazalnike denarnega toka iz poslovanja EBITDA, dobiÄ?ek iz poslovanja EBIT, donosnost kapitala ROE in poveÄ?alo dodano vrednost gospodarnost.ÂŤ

Veliko pozornosti namenjajo druĹženju

Ljubljana, 21. junij – Minuli Ä?etrtek je na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo v Ljubljani minister Zdravko PoÄ?ivalĹĄek podpisal Dopolnitev Dogovora za razvoj Savinjske regije – drugo povabilo. Na seji sta bila prisotna predsednik Razvojnega sveta Savinjske regije in Ĺžupan obÄ?ine RogaĹĄka Slatina mag. Branko KidriÄ? ter direktorica RASR, d.o.o. Iva ZorenÄ?.

Sprostitev slabo poÄ?rpanih evropskih sredstev

vrednotam podjetja, trdo delati, vlagati v svoj osebni razvoj in soustvarjati v timih in tehnoloĹĄkih podroÄ?jih doma in na tujih trgih,ÂŤ pravi direktor za ekonomiko in finance mag. Robert Hudournik.

RASR Razvojna agencija Savinjske regije d. o. o. Ul. XIV. divizije 12, Celje | T: 03/ 589 40 82 | M: 031/ 863 028 www.rasr.si 9 odobrenih projektov se nanaĹĄa na spodbujanje podjetniĹĄtva, isto ĹĄtevilo projektov je namenjenih izgradnji regijskega kolesarskega omreĹžja. Dopolnitev Dogovora vkljuÄ?uje tudi 10 okoljskih projektov, in sicer se 7 projektov nanaĹĄa na Ä?iĹĄÄ?enje in odvajanje odpadnih voda, trije projekti pa so namenjeni oskrbi s pitno vodo. Odobren je tudi projekt izgradnje navezovalne ceste LjubeÄ?na-AC, prikljuÄ?ka Celje-vzhod.

Esotechovci so se zbrali na Ĺže 44. sreÄ?anju.

loga prihodnje vlade, meni predsednik uprave Marko Ĺ koberne, sprostitev (do tega trenutka) slabo poÄ?rpanih evropskih sredstev. Še posebej tistih, ki omogoÄ?ajo izvedbo infrastrukturnih projektov, zagotavljajo razogljiÄ?enje druĹžbe, vlagajo v trajnostni razvoj in skrb za okolje ter dolgoroÄ?no zagotavljajo stabilnost za delo raziskovalcev, inovatorjev in drugih inkubatorjev znanja in veĹĄÄ?in, ki so tudi edino pravo gorivo, ki poganja razvoj. Brez bistveno poveÄ?anega obsega nepovratnih sredstev za razvoj tehnologij in prilagajanje novim trĹžnim trendom na globalni ravni bo namreÄ? Slovenija kaj kmalu le ĹĄe bled odsev Ĺželja, ki so ĹĄtevilne od nas brez pomislekov in s srcem pognala v proces osamosvajanja.ÂŤ ÂťÄŒe lahko pridobljena evropska sredstva omogoÄ?ijo stabilno gospodarsko rast, pa mora naĹĄa drĹžava poskrbeti tudi za odpravo administrativnih ovir, s katerimi se sooÄ?amo, skleniti bilateralne sporazume, ki bodo naĹĄim inĹženirjem in projektantom omogoÄ?ili, da bodo z doma pridobljenimi licencami in certifikati lahko konkurenÄ?no delovali na vseh ciljnih trgih, vzpostaviti je potrebno okolje niÄ?elne tolerance do korupcije in plaÄ?ilne nediscipline in ne nazadnje – nadaljevati moramo s posodobitvijo sistemov drĹžave, ki danes ne delujejo uÄ?inkovito.ÂŤ

ÂťOb analizi tveganj je za odloÄ?itev vstopa na ukrajinski trg odloÄ?ilo dejstvo, da sta obe podroÄ?ji podprti s projektnimi shemami financiranja iz svetovne banke, EIB in EBRD,ÂŤ razlaga direktor za ekonomiko in finance. V tem Ä?asu so odprli predstavniĹĄtvo v Kijevu, vzpostavili odliÄ?ne odnose z Ministrstvom za zunanje zadeve RS in naĹĄo ambasado v Kijevu, ki jim je omo-

Vlagajo v kadre

Projektantska ekipa Ĺže v Ukrajini

V podjetju vseskozi vlagajo v kadre z namenom, da mladim strokovnjakom, novemu kolegu zagotovijo razvojno delovno okolje, v kateremm bo lahko poglabljal znanje, razvijal ideje, inovativnost in podjetnost. Vseskozi ĹĄtipendirajo in zaposlujejo nove sodelavce. ÂťV naĹĄo sredino vabimo vse, ki so pripravljeni slediti

rimi gradijo konÄ?ne proizvodne produkte. ÂťTi nam bodo v bodoÄ?e omogoÄ?ali pas prihodkov in neodvisnost od investicijskih nihanj na tehnoloĹĄkih in energetskih podroÄ?jih – kar se je dogajalo v zadnjih obdobjih. Te je podjetje z akumulacijo kapitala in sredstev preneslo brez poslovnih in denarnih teĹžav, so pa povzroÄ?ala organizacijske teĹžave, ki so se kazale v kratkotrajnih prezase-

Hudournik: ÂťUspeĹĄno smo zakljuÄ?ili mednarodno tendersko proceduro in podpisali prvo pogodbo v mestu Zhytomir, in sicer za projektiranje in izvedbo komunalne Ä?istilne naprave velikosti 220.000 PE, kar je po velikosti primerljivo ljubljanski Ä?istilni napravi. Vrednost naloĹžbe je 10,5 milijona evrov.ÂŤ Ĺ koberne: ÂťPriÄ?akujemo, da bo naslednja vlada manj Ä?asa posvetila besediÄ?enju in veÄ? energije usmerila v doseganje konkretnih rezultatov.ÂŤ goÄ?ila dostop do odgovornih oseb na najviĹĄjih mestih v ukrajinski vladi. Povezali so se z drugimi slovenskimi podjetji in zgradili partnersko mreĹžo z ukrajinskimi strokovnjaki in druĹžbami. UspeĹĄno so zakljuÄ?ili mednarodno tendersko proceduro in podpisali prvo pogodbo v mestu Zhytomir, in sicer za projektiranje in izvedbo komunalne Ä?istilne naprave velikosti 220.000 PE –, kar je po velikosti primerljivo ljubljanski Ä?istilni napravi. Vrednost investicije je 10,5 milijona evrov.

Projektantska ekipa je Ĺže na lokaciji. Zaradi oddaljenosti, posebnih zahtev projekta in trga in uspeĹĄnosti izvedbe projekta bodo novim poslovnim modelom sledile tudi spremembe v organizaciji projekta in podjetja. Po sodobnih in poslovnih organizacijskih modelih bodo na delovna mesta, z na

denostih ali pa podzasedenostih kljuÄ?nih kadrov.ÂŤ Eden od modelov lastnih projektov so tudi javno-zasebna partnerstva. Znanja, ki so jih osvojili na njihovem prvem takem projektu, projektu Vrtca Ĺ oĹĄtanj, in pozitivne izkuĹĄnje, ki so jih z javnim partnerjem in ustanoviteljico ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj pridobili, jih je spodbudilo v kar nekaj naslednjih projektov. ÂťPohvalimo se lahko ĹĄe z enim projektom v dolini. Na javnem razpisu smo skupaj s podjetjem Andrejc zmagali na projektu za rekonstrukcijo glasbene ĹĄole v Ĺ oĹĄtanju. OÄ?itno je, da so v Sloveniji v porastu gradbeni projekti, tehnoloĹĄki prihajajo z zamikom. Tako se bomo tudi mi ĹĄe dodatno okrepili z gradbenimi inĹženirji in strokovnjaki,ÂŤ pravita sogovornika. đ&#x;”˛


NaĹĄ ­Ä?as, 28. 6. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

28. junija 2018

Gospodarska klima ugodnejĹĄa tudi v SaĹĄa regiji Gospodarski rezultati so v preteklem letu precej boljĹĄi kot leto prej, povpreÄ?je izkazuje dobiÄ?ek – Dodana vrednost ĹĄe vedno caplja za slovenskim povpreÄ?jem, plaÄ?e pa so kljub temu za 10 evrov nad njim Mira ZakoĹĄek

Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) je na osnovi poroÄ?il, ki so jim jih predloĹžila podjetja, samostojni podjetniki in zadruge, Ĺže oblikovala poroÄ?ila o gospodarskih gibanjih v preteklem letu. Za savinjsko-ĹĄaleĹĄko obmoÄ?je so jih podrobno analizirali v velenjski enoti. Na kratko jih povzemamo. Ob tem pa poudarjamo, da ti za veÄ?ja podjetja ĹĄe niso revidirani.

Gospodarska klima lani ugodnejĹĄa

Obseg industrijske proizvodnje se je lani v Sloveniji poveÄ?al za 8 odstotkov, kar je najveÄ? v zadnjih treh letih (leta 2014 za 1,6, leta 2015 za 4,5 in leta 2016 za 6,6 odstotka). Dosegli smo za 28,2 milijarde evrov izvoza, uvoz pa je ob tem znaĹĄal 27,5 milijarde evrov. Bruto domaÄ?i proizvod se je po prvih ocenah lani poveÄ?al za 5 odstotkov, kar je veÄ? od priÄ?akovanj, in je dosegel 43,2 milijarde evrov. Vse to je vplivalo tudi na trg dela, brezposelnost je ob koncu leta znaĹĄala 9 odstotkov in je bila 1,8-odstotne toÄ?ke niĹžja kot leto prej.

Poslovanje okrepile tudi tukajĹĄnje druĹžbe

v EUR

Gospodarska gibanja so bila ugodnejĹĄa tudi v SaĹĄa regiji, kjer so se prihodki poveÄ?ali za 13 odstotkov (a tudi dohodki so bili viĹĄji za 12 odstotkov), ĹĄtevilo zaposlenih pa za 2 odstotka. Med tem ko je SaĹĄa regija leto prej zakljuÄ?ila z izgubo, je lansko poslovno leto sklenila z neto Ä?istim dobiÄ?kom. TukajĹĄnje gospodarstvo sestavlja 1.120 gospodarskih

druĹžb, 1.521 samostojnih podjetnikov in 7 zadrug. V poroÄ?ilo pa niso vkljuÄ?ena podjetja, ki so v insolventnih postopkih.

vali so jih v skupni viĹĄini dobrih 810 tisoÄ?akov. DruĹžbe so imele 1.199.280 evrov kapitala (2 odstotka veÄ?) in 1.018.492.000

tine druĹžb), izgubo na substanci v viĹĄini 1,7 milijona evrov pa je izkazalo 13,8 odstotka druĹžb. 50 gospodarskih druĹžb ni ustvarilo

Primerjava rezultatov poslovanja druĹžb, SAĹ A regija, 2016 in 2017 Letno poroÄ?ilo za leto 2017 2017

1.591

SAĹ A REGIJA

Letno poroÄ?ilo za leto 2016

2016

nih so poveÄ?ali za 7 odstotkov in predstavljajo 2,7-odstotni deleĹž vseh podjetnikov v Sloveniji. Izkazali so 147 milijonov prihodkov, kar je 9 odstotkov veÄ? kot leto prej. PovpreÄ?na meseÄ?na bruto plaÄ?a je bila viĹĄja za 9 odstotkov, znaĹĄala pa je 998 evrov (brez plaÄ? podjetnikov).

PovpreÄ?na bruto plaÄ?a na zaposlenega po obÄ?inah, SAĹ A regija, 2017

Znesek v ďż˝soÄ? EUR POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA

osnovi dobiÄ?ka in jim ni treba predloĹžiti letnih poroÄ?il. TakĹĄnih je bilo v preteklem letu kar 642. Podatke pa je AJPES-u predloĹžilo 1.521 podjetnikov in ti so tudi obdelani v analizi. Poslovali so dobro, saj so se njihovi prihodki (kljub manjĹĄemu ĹĄtevilu) poveÄ?ali, in sicer z

2016

SLOVENIJA

1.581

ReÄ?ica ob Savinji

2015

1.081

1.120

1.120

1.103

1.103

SolÄ?ava

1.060

1.060

1.043

1.043

Velenje

1.560

60

60

60

60

Ĺ oĹĄtanj

1.528

16.046

15.728

15.919

15.240

Prihodki

2.421.925

2.138.101

2.152.132

2.061.988

Odhodki

2.399.256

2.138.313

2.153.544

2.561.130

Neto celotni dobiÄ?ek

22.669

-212

-1.412

-499.142

ÄŒisďż˝ dobiÄ?ek

69.626

55.516

56.066

51.886

Ljubno

ÄŒista izguba

54.672

59.954

61.905

557.272

Gornji Grad

Neto Ä?isďż˝ dobiÄ?ek

14.954

-4.438

-5.839

-505.386

Ĺ tevilo druĹžb od tega: ustanovljenih pred letom poroÄ?anja od tega: ustanovljenih v letu poroÄ?anja Ĺ tevilo zaposlenih

Struktura podjetij po velikosti se ni spremenila, ĹĄe vedno na poslovanje v najveÄ?ji meri vplivajo velike druĹžbe. Za slabih 7 odstotkov se je zmanjĹĄal deleĹž mikro druĹžb in za prav toliko poveÄ?al deleĹž malih podjetij. Sicer pa 1.120 gospodarskih druĹžb SaĹĄa regije predstavlja 1,6 odstotka gospodarskih druĹžb na drĹžavni ravni, zaposluje 2,5 odstotka zaposlenih in ustvarja tri odstotke neto dodane vrednosti.

Zaostajamo za Slovenijo

Glede na kazalnike produktivnosti zaostajamo za Slovenijo, saj vsak zaposleni ustvari v povpreÄ?ju za Ä?etrtino manj prihodkov in dobro desetino manj dodane vrednosti, kot znaĹĄa slovensko povpreÄ?je. Gospodarske druĹžbe so je izkazale v viĹĄini 627 milijonov evrov (ugotovilo jo je ĹĄtiri pe-

niti dodane vrednosti niti izgube na substanci.

PlaÄ?e za 10 evrov viĹĄje od povpreÄ?ja

PovpreÄ?na bruto plaÄ?a je znaĹĄala 1.591 evrov in je bila za 10 evrov viĹĄja od republiĹĄkega povpreÄ?ja, med tem ko so bile plaÄ?e predlani pod drĹžavnim povpreÄ?jem. Produktivnost zaposlenih se je poveÄ?ala za 5 odstotkov, dodana vrednost pa je bila v povpreÄ?ju doseĹžena v viĹĄini 38.980 evrov. Na osnovi opravljenih ur je bilo v druĹžbah SaĹĄa regije zaposlenih 16.046 delavcev, kar je 318 veÄ? kot leto prej, slaba tretjina vseh druĹžb pa je bila brez zaposlenih.

Bilance stanja gospodarskih druĹžb

DruĹžbe so v preteklem letu ustvarile dobre 2,4 Neto dodana vrednost na zaposlenega (z nosilci dejavnosti), 2017 milijarde evrov prihodkov, kar je do30.000 brih 13 odstotkov veÄ? kot leto prej. 25.000 Obveznosti do 20.000 dejavnost virov sredstev so znaĹĄale dobre 3,2 povpreÄ?je 15.000 milijarde evrov in regije povpreÄ?je so bile za odsto10.000 Slovenije tek viĹĄje kot leto 5.000 prej. KratkoroÄ?na sredstva pa so se zmanjĹĄala za 6 A B C D E F G H I J K L M N P Q R S dejavnost (nazivi so razvidni iz Tabele 17) odstotkov, izkazo-

1.257

Ĺ martno ob Paki

1.184

Nazarje

2.140

Mozirje

1.322

LuÄ?e

1.075 1.553 1.180 0

evrov dolgoroÄ?nih obveznosti (4 odstotke manj kot konec leta 2016). IzboljĹĄal se je kazalnik produktivnosti, prihodki in Ä?isti poslovni izid pa so bili na zaposlenega najveÄ?ji v zadnjih petih letih.

VeÄ? podjetnikov obdavÄ?enih na osnovi dobiÄ?ka

Podatki samostojnih podjetnikov niso primerljivi s prejĹĄnjimi obdobji, saj se je moÄ?no poveÄ?alo ĹĄtevilo tistih, ki so obdavÄ?eni na

500

1.000

dobrih 135 milijonov, doseĹženih leta 2016, na skoraj 148 milijonov, doseĹženih v lanskem letu. Skupaj so ustvarili za dobrih 11 milijonov evrov podjetnikovega dohodka in za slab milijon izgube. Njihov neto poslovni izid je torej pozitiven v viĹĄini okoli 10 milijonov evrov.

Bilanca stanja podjetnikov

Seveda znova tistih, ki so predloĹžili poroÄ?ila: ĹĄtevilo zaposle-

1.500

v strategiji upravljanja drĹžavnih naloĹžb opredeljeno kot pomembna naloĹžba, kar pomeni, da se Kad iz nje ne sme umakniti, razen Ä?e bi DZ spremenil strategijo. A po tistem, ko so na finanÄ?nem ministrstvu dejali, da je strategija politiÄ?ni dokument in da je odloÄ?itev v rokah Kadove uprave, se je Kad odloÄ?il sprejeti prevzemno ponudbo. Da tej odloÄ?itvi ne nasprotuje, je kasneje sklenila tudi vlada. Kitajci so med drugim zagotovili, da bodo obdrĹžali ime podjetja in vse blagovne znamke, ohranili delovna mesta ter sledili dolgoroÄ?nemu razvoju druĹžbe, po naÄ?rtih naj bi Gorenje postalo center za raziskave in razvoj ter proizvodni center skupine Hisense v Evropi. đ&#x;”˛

mz

2.500

Zadruge z dobiÄ?kom

Podatke iz letnih poroÄ?il je predloĹžilo 7 zadrug, ki so ustvarile dobrih 18,5 milijona evrov prihodkov, 20 tisoÄ? evrov Ä?istega dobiÄ?ka in zaposlovale 65 delavcev. Poslovno leto so sklenile z dobiÄ?kom, ustvarile so za milijon 660 tisoÄ? evrov dodane vrednosti, kar je za desetino veÄ? kot leto prej. ÄŒisti dobiÄ?ek v viĹĄini 21 tisoÄ? evrov so ustvarile 4 zadruge, tri pa so poslovno leto sklenile z izgubo.

VSEM ZAPOSLENIM V SKUPINI PREMOGOVNIK VELENJE TER UPOKOJENIM SODELAVKAM IN SODELAVCEM ÄŒESTITAMO OB

3. juliju, prazniku rudarjev!

Kapitalska druĹžba prodala deleĹž v Gorenju Velenje, Ljubljana, 26. junija - Kapitalska druĹžba (Kad) je zadnji dan veljavnosti prevzemne ponudbe kitajske skupine Hisense za prevzem Gorenja prodala 3.998.735 delnic kar je okoli 16,37-odstotni deleĹž Gorenja. Po zakljuÄ?ku transakcije Kad v Gorenju ne bo imel veÄ? lastniĹĄkega deleĹža. Delnice sta Hisensu med drugimi prodala Mednarodna finanÄ?na korporacija (IFC) iz skupine Svetovne banke, ki je imela 11,8 odstotka delnic, ter japonski Panasonic, ki je imel okoli 10,7-odstotni deleĹž in je v preteklosti veljal za glavnega kandidata za novega strateĹĄkega partnerja, a se je potem umaknil. Kad, ki je bil pred vstopom Hisensa najveÄ?ji posamiÄ?ni delniÄ?ar Gorenja, je bil ob prevzemni ponudbi pred dilemo, ali deleĹž prodati, saj je Gorenje

2.000

Skupina Premogovnik Velenje Vabljeni na

58. Skok Ä?ez koĹžo v soboto, 30. junija 2018, ob 18. uri na Mestni stadion Velenje.

đ&#x;”˛


NaĹĄ ­Ä?as, 28. 6. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torkaâ€

Sreda, 20. junija Premier Cerar je napovedal, da bo slovenska vlada toĹžbo proti HrvaĹĄki vloĹžila po obravnavi pred novim odborom drĹžavnega zbora za zunanjo politiko, ki se bo lahko seĹĄel po ustanovni seji novega drĹžavnega zbora. Po sliĹĄanih pripombah je bilo jasno, da imajo domaÄ?e parlamentarne stranke glede toĹžbe razliÄ?na mnenja. Vrhovno sodiĹĄÄ?e je zavrglo pritoĹžbi neparlamentarnih strank zoper izid volitev v drĹžavni zbor.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

V Bruslju so se zbrali finanÄ?ni ministri evrskega obmoÄ?ja. OdloÄ?ali so o zadnjem sveĹžnju denarne pomoÄ?i GrÄ?iji. NemĹĄka KrĹĄÄ?ansko-socialna unija je kanclerko Angelo Merkel pozvala, naj pred vrhom o migrantski in azilni politiki v Bruslju ne sklepa Âťnobenega dogovora na raÄ?un nemĹĄkih davkoplaÄ?evalcevÂŤ. AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je zveznim agencijam ukazal, naj zaÄ?nejo zdruĹževati otroke in starĹĄe, ki so jih na ameriĹĄko-mehiĹĄki meji prisilno loÄ?ili.

ki Ĺželijo znotraj Evropske unije zaprositi za azil.

Sobota, 23. junija Voditelja Francije in Ĺ panije Emmanuel Macron in Pedro Sanchez sta se zavzela za finanÄ?ne sankcije drĹžavam, ki zavraÄ?ajo prebeĹžnike. IraĹĄke oblasti so sporoÄ?ile, da so v letalskem napadu na mesto ob sirsko-iraĹĄki meji ubili 45 skrajneĹžev Islamske drĹžave, med katerimi naj bi bilo veÄ? pomembneĹžev. MalteĹĄka vlada je Italiji sporoÄ?ila, da ne bo prevzela odgovornosti za reĹĄevalno ladjo Lifeline, ki je z veÄ? kot 200 prebeĹžniki obtiÄ?ala v Sredozemskem morju. Na shodu v podporo etiopskemu premierju je priĹĄlo do eksplozije, v kateri je bilo ranjenih veÄ? kot sto ljudi, potrdili pa so tudi eno smrtno Ĺžrtev.

Ĺ tevilo beguncev Ĺže pet let vztrajno naraĹĄÄ?a.

Zaznamovali smo svetovni dan beguncev in ob tem izvedeli, da je letos zaradi konfliktov in preganjanj svoje domove zapustilo Ĺže 68,5 milijona ljudi, kar je 4,6 odstotka oz. skoraj tri milijone veÄ? kot leta 2016. MadĹžarski parlament je sprejel t. i. zakonski sveĹženj Stop Soros, ki je uperjen proti nevladnim organizacijam, ki naj bi pomagale prebeĹžnikom. Predsednik ZDA Donald Trump je po plazu obsodb z vsega sveta, ki se je vsul nanj, podpisal izvrĹĄni ukaz, da bodo druĹžine prebeĹžnikov lahko ostale skupaj na meji z Mehiko. Makedonski parlament je z 69 glasovi za in nobenim proti ratificiral sporazum z GrÄ?ijo o imenu Makedonije, ki naj bi razreĹĄil 27 let star spor med drĹžavama in odprl pot Skopju v Evropsko unijo in Nato.

ÄŒetrtek, 21. junija Predsednik SNS Zmago JelinÄ?iÄ? je zaradi domnevne groĹžnje kazensko ovadil premierja, ki opravlja tekoÄ?e posle, Mira Cerarja. Predsednik LMĹ Marjan Ĺ arec je organiziral sestanek petih strank potencialne leve sredine. Po sreÄ?anju je dejal, da se jim ĹĄe ni uspelo dokonÄ?no uskladiti glede imena, ki bi ga skupaj podprli za predsednika drĹžavnega zbora. HrvaĹĄki premier Andrej PlenkoviÄ? je napovedal, da bo HrvaĹĄka novi slovenski vladi predlagala dvostransko reĹĄitev mejnega spora.

Petek, 22. junija Za predsednika drĹžavnega zbora je bil z 80 glasovi za in devetimi proti izvoljen Matej Tonin. Jedrsko oroĹžje Severne Koreje za Trumpa ĹĄe vedno predstavlja izjemno groĹžnjo.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je obnovil sankcije proti Severni Koreji, Ä?eĹĄ da njeno jedrsko oroĹžje predstavlja Âťizjemno groĹžnjoÂŤ.

Za predsednika drĹžavnega zbora je bil izvoljen Matej Tonin.

V veljavo so stopile carine Evropske unije na ameriĹĄke izdelke v skupni vrednosti 2,8 milijarde evrov. AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je Ĺže zagrozil s carinami na avtomobile. Nasilje na protestih v Nikaragvi je zahtevalo veÄ? kot 200 smrtnih Ĺžrtev. Afganistanski talibani so takoj po izteku tridnevnega premirja med ramazanskim bajramom ubili veÄ? kot sto afganistanskih policistov in vojakov. Italijanski notranji minister Matteo Salvini se je glasno spraĹĄeval o enotnosti Evrope, ki je po njegovih besedah osamila Italijo pri migracijah. ÂťItalija ne more sprejeti niti enega migranta veÄ?,ÂŤ je dejal. Medtem je bilo sliĹĄati, da naj bi bila Albanija pripravljena odpreti sprejemne centre za prebeĹžnike,

Nedelja, 24. junija Na veÄ?er pred dnevom drĹžavnosti je potekala osrednja drĹžavna slovesnost. Na njej je zbrane nagovoril predsednik republike Borut Pahor, ki je dejal, da je vsaj enkrat na leto Ä?as, da glasno povemo: ÂťSreÄ?ni smo, da imamo svojo Slovenijo.ÂŤ

Ruska bojna letala so bombardirala obmoÄ?ja na jugu Sirije, ki so pod nadzorom upornikov.

Ponedeljek, 25. junija Bil je dan drĹžavnosti.

Zaznamovali smo dan drĹžavnosti.

Predsednik vlade Miro Cerar, ki opravlja tekoÄ?e posle, je v poslanici ob priloĹžnosti ocenil, da je vredno, da premislimo poloĹžaj, v katerem smo kot ljudje, druĹžba in drĹžava, in v njem prepoznamo dobro. Bilo je uradno: predsednik turĹĄke volilne komisije je sporoÄ?il, da je predsednik Erdogan na nedeljskih volitvah dobil dovolj glasov za zmago Ĺže v prvem krogu. Tudi Ĺ panija je zavrnila ladjo organizacije Lifeline. Italijanski notranji minister Matteo Salvini pa je ob tem ponovil prepriÄ?anje, da morajo nevladne organizacije reĹĄevanje prebeĹžnikov prepustiti libijskim oblastem. Mediji so poroÄ?ali, da je AlĹžirija v zadnjih 14 mesecih izgnala in v saharski puĹĄÄ?avi zapustila veÄ? kot 13 tisoÄ? ljudi, vkljuÄ?no z noseÄ?nicami in otroki.

Torek, 26. junija Predsednik vlade, ki opravlja tekoÄ?e posle, Miro Cerar je na sestanku s predstavniki parlamentarnih strank predstavil vsebino pogovorov sreÄ?anja EU o migracijah. Kot je poudaril, je Slovenija varna in budna drĹžava, vaja, ki so jo Avstrijci izvedli na meji pa je nepotrebna. Milan Brglez, podpredsednik SMC, je na spletnem druĹžbenem omreĹžju zapisal, da ga je izvrĹĄni odbor SMC na predlog generalnega sekretarja JoĹžeta Artanaka izkljuÄ?il iz stranke. PrviÄ? so se na temo morebitnega povolilnega povezovanja seĹĄli sredstavniki strank LMĹ , SD, SMC, SAB, DeSUS in NSi.

Slavnostni govornik na osrednji proslavi ob dnevu drĹžavnosti je bil Borut Pahor.

Donald Trump je pod pritiski vendarle ukazal zdruĹževanje otrok in starĹĄev, ki so jih na meji prisilno loÄ?ili.

28. junija 2018

Evropski voditelji so se na izrednem vrhu o migracijah v Bruslju strinjali, da mora unija zmanjĹĄati nezakonite migracije, zaĹĄÄ?ititi zunanje meje in da so vse drĹžave odgovorne za vse vidike migrantskega vpraĹĄanja. Ĺ˝enske v Savdski Arabiji so lahko prviÄ? po desetletjih spet sedle za volan. V TurÄ?iji so potekale tako parlamentarne kot predsedniĹĄke volitve. Po njih je Recep Tayyip Erdogan razglasil zmago v prvem krogu.

V RdeÄ?em kriĹžu Slovenije odstop obĹžalujejo.

Z mesta predsednika RdeÄ?ega kriĹža Slovenije je odstopil DuĹĄan Keber. Zapisal je, da v organizaciji ni Ä?util potrebne podpore. AmeriĹĄko vrhovno sodiĹĄÄ?e je s konservativno veÄ?ino potrdilo prepoved potovanj v ZDA, ki jo je za drĹžavljane nekaterih preteĹžno muslimanskih drĹžav uvedel predsednik Donald Trump.

Kdo ste? “Mi smo odkritostâ€? “Mi smo prihodnostâ€? “Mi smo LGBTQ mladinaâ€? so sporoÄ?ali oglasi na podzemni Ĺželeznici v New Yorku. ÄŒe bi sedela, jih zaradi zatopljenosti v telefon in branje knjige verjetno niti ne bi opazila. Zaradi jutranje gneÄ?e in natrpanosti vagona pa je bila moja pozornost med stanjem usmerjena v opazovanje okolice. Javno nagovarjanje k strpnosti se mi je v Ä?asu, ko v ZDA naraĹĄÄ?a napetost zaradi rasnih razlik in predsodkov podpihujoÄ?e politike, zdela dobrodoĹĄla toplina. Oglasi so mlade pozivali, da se v primeru, ko jih kdo zatira, obrnejo na najbliĹžjo svetovalno toÄ?ko, saj ima vsakdo pravico biti, kar Ĺželi. Ob napisih so bili potreti mladih, z imenom, bivaliĹĄÄ?em in spolnoidentitetno opredelitvijo. Marlon, 18, Manhattan, ne-binarni biseksualni homoseksualec Chris, 18, Staten Island, panseksualni moĹĄki Joseph, 17, Queens, heteroromantiÄ?ni biseksualni moĹĄki TjaĹĄa Zajc TeĹžko reÄ?em, kaj mi je dalo misliti bolj: opredelitve kot take ali razmislek o tem, kako Ä?lovek sploh pride do zgoraj zapisanih kompleksnih definicij. Ob tekanju proti sestanku v New Yorku sem tuhtala: ali so svoboda samoopredeljevanja in nove razseĹžnosti o moĹžnosti in izbire, ki jo ima danaĹĄnja v svet spleta, tehnologij in hitrega napredka ovita mladina, dobra ali slaba stvar. Ali mladi postajajo nova Ä?loveĹĄka vrsta, povsem nerazumljiva za starejĹĄe, ali pa postajajo v iskanju svoje identitete povsem izgubljeni? V zatopljenosti duha sem svojo dilemo omenila na sestanku, ko sva z novim potencialnim poslovnim partnerjem (po rodu Izraelec, sicer pa AmeriÄ?an, ki ima za sabo Ĺživljenje v petih razliÄ?nih drĹžavah in je po doktoratu iz filozofije, dolgoletnem opravljanju zdravniĹĄkega poklica in veÄ? letih sluĹženja vojske postal investitor) sreÄ?anje zaÄ?ela klepet o ameriĹĄki druĹžbi. Z mano je delil svojo izkuĹĄnjo. Ko se je njegova najstniĹĄka hÄ?i vrnila z obiska pri prijatelju, jo je mama vpraĹĄala, kako je bilo. “V redu. Bilo jim je vĹĄeÄ?,â€? je odvrnila hÄ?i. ZaÄ?udena, ker ni bila prepriÄ?ana, da razume odgovor, je mama ponovila vpraĹĄanje. RazdraĹžena nad maminim nerazumevanjem je hÄ?i odgovorila: “Nick so dobro. Nickov pridevnik je oni.â€? V deĹželi neomejenih moĹžnosti kreativnost nima meja. Ne vem, ali je to posledica tega, da vsak Ĺželi biti drugaÄ?en in se vzpostaviti kot unikat. So zgodnje samoopredelitve produkt ameriĹĄke druĹžbe, v kateri je dojemanje, kaj je druĹžbeno sprejemljivo, drugaÄ?no kot pri nas? Ali gre preprosto za nazoren primer, kako drugaÄ?ne so danes mlajĹĄe generacije od starejĹĄih? Pred Ä?asom mi je znanka v Ljubljani razlagala, kako je potekal pogovor z njeno hÄ?erko, ko je previdno tipala, kakĹĄna je njena spolna opredelitev. “Pa ti? So ti vĹĄeÄ? fantje ali dekleta?â€? je previdno vpraĹĄala. NajstniĹĄka hÄ?i jo je zaÄ?udeno pogledala, kot da ne bi povsem razumela vpraĹĄanja. “Kaj pa vem,â€? je odvrnila, “sicer pa – ali je vaĹžno? ZaljubiĹĄ se v osebo, ne v spol.â€? đ&#x;”˛

Arhitekti se bodo javnosti predstavili s skupinsko razstavo Velenje – V Klubu arhitektov SAĹ A regije (KASR), ki so ga ustanovili konec lanskega leta, so Ĺže ob ustanovitvi poudarili, da si ne bodo naloĹžili preveÄ? dela. Tistemu, kar bodo delali, pa se bodo posvetili stoodstotno. V ospredju njihovega delovanja je javni interes, uveljavljanje strokovnega dela pri urejanju in promociji kakovostnega urejanja prostora. Jeseni se bodo javnosti predstavili s skupinsko razstavo, Ä?lanice in Ä?lani se bodo na njej predstavili s svojimi deli. Skupaj s Festivalom Velenje in Galerijo Velenje bodo v letu Evropske kulturne dediĹĄÄ?ine pripravili sklop predavanj na to temo. ÂťV tem prostoru je veliko arhitekturne in tehniÄ?ne dediĹĄÄ?ine, ki je ne gre spregledati. Na njeno vsebino in razvoj je treba opozoriti in opozarjati,ÂŤ pravi predsednica Mateja Kumer. Tudi izobraĹževali se bodo. PrejĹĄnji teden so pozornost namenili novemu Gradbenemu zakonu. Strokovno predavanje jim je pripravil Ä?lan kluba Edvard VuÄ?ina. Ĺ e letos pa bodo organizirali strokovno ekskurzijo v tujino in ogled dobre prakse v Sloveniji. đ&#x;”˛

mkp


NaĹĄ ­Ä?as, 28. 6. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

REPORTAŽA

28. junija 2018

Praznik zaupanja v drĹžavo in nas same V Velenju so sveÄ?anost ob dnevu drĹžavnosti pripravili pri Lipi samostojnosti – Program so prispevali uÄ?enci in uÄ?itelji CVIU Velenje Milena KrstiÄ? - Planinc

voru poudarila, da smo lahko ponosni na prehojeno pot, na to, da smo uresniÄ?ili Ĺželje prednikov, in izrazila prepriÄ?anje, da smo sposobni najti tudi najboljĹĄe poti in izzive za prihodnost. ÂťMnogi so dali Ĺživljenje za to, da lahko danes Ĺživimo v samostojni in suvereni Sloveniji, v kateri smo sam svoj gospodar in v kateri smo

tudi sami odgovorni za svojo usodo in prihodnost,ÂŤ je poudarila. ÂťDanes smo priÄ?a prisvajanju osamosvojitvenih dogodkov in zaslug za zmago ter omadeĹževanju narodnoosvobodilnega partizanskega boja, kar ni prav,ÂŤ je dejala. ÂťPrav bi bilo, da zremo v prihodnost z izkuĹĄnjami, ki smo si jih pridobili v preteklosti, da

Velenje, 21. junija – ÂťDan drĹžavnosti je praznik zaupanja v drĹžavo in nas same,ÂŤ je na osrednji obÄ?inski slovesnosti v Ä?etrtek pri Lipi samostojnosti v Velenju izpostavila slavnostna govornica, ministrica za obrambo Republike Slovenije Andreja KatiÄ?. Za program so poskrbeli uÄ?enci in uÄ?itelji Centra za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje, ki so vanj vloĹžili veliko truda, vznesenosti in topline. 25. junij je drĹžavni praznik. Na ta dan leta 1991 je slovenska skupĹĄÄ?ina sprejela Deklaracijo o neodvisnosti Slovenije in Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Ministrica je v Slavnostna govornica ministrica za obrambo, Andreja KatiÄ?: ÂťKakĹĄno Slovenijo si slavnostnem goĹželimo?ÂŤ

S proslave pri Lipi samostojnosti

nismo brezbriĹžni do dogodkov, ki se dogajajo okoli nas. Ĺ˝al pa se Ä?edalje manj ljudi udeleĹžuje volitev, vsak dan spremljamo sovraĹžni govor v medijih, zgodovino poskuĹĄamo izkrivljati tudi v izobraĹževalnih sistemih, v staliĹĄÄ?ih uradnih institucij ...,ÂŤ je izposta-

Osrednjo obÄ?insko proslavo so pripravili v Skornem Ĺ˝upan Darko Menih: "Vsak drĹžavljan bi moral praznovati s posebnim ponosom."

pomoÄ?i potrebni. V Velenju to znamo, verjamem, da znamo tudi v Sloveniji. Na nas je, da pogumno zremo v prihodnost in sprejemamo prave odloÄ?itve,ÂŤ je spodbudila k razmisleku. đ&#x;”˛

Naj bo drĹžava to, kar si Ĺželimo

ÄŒas, da se spravimo s preteklostjo Ĺ oĹĄtanj, 24. junija – Osrednjo obÄ?insko sveÄ?anost so ob dnevu drĹžavnosti v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj pripravili na predveÄ?er praznika v Skornem. Zbrane je pozdravil predsednik TuristiÄ?nega druĹĄtva Matej SkornĹĄek in nad tem, da je prav druĹĄtvu zaupana organizacija prireditve Ĺže od leta 2000, izrazil posebno zadovoljstvo. Osrednji govornik, Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih, je v nagovoru zbranim poudaril, da bi moral vsak drĹžavljan s prav posebnim ponosom praznovati ta praznik, in pozval: ÂťÄŒas je, da se spravimo s preteklostjo in Ĺživimo za danes. Zavedajmo se sebe,

vila. ÂťNamesto tega bi se morali, predvsem pa mladi, zamisliti nad tem, kakĹĄno Slovenijo si Ĺželimo v prihodnje, demokratiÄ?no, v kateri bo vladala vladavina prava, kjer bomo spoznavali in cenili tudi razliÄ?nost, bomo enakopravni, kjer bomo zaĹĄÄ?itili tiste, ki so

svojih korenin, naĹĄega bogastva in moÄ?i. Le tako bomo lahko ustvarili boljĹĄi jutri za naĹĄ narod, naĹĄo Slovenijo.ÂŤ UdeleĹžence proslave so nagovorili tudi predsednik sveta KS Skorno-Florjan Matic MeĹžnar, predsednik ZdruĹženja veteranov vojne za Slovenijo Ĺ oĹĄtanj Leon Stropnik in predsednik krajevne borÄ?evske organizacije Anton BerloĹžnik. Za kulturni program so poskrbeli Pihalni orkester Zarja Ĺ oĹĄtanj, MeĹĄani pevski zbor Skorno ter harmonikar AndraĹž OsetiÄ?.

Ĺ martno ob Paki, 21. junija – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki so zaznamovali dan drĹžavnosti s proslavo v dvorani tamkajĹĄnjega kulturnega doma. Pripravili so jo Ä?lani Kulturnega druĹĄtva Gorenje, v programu pa so nastopili Ä?lani moĹĄkega pevskega zbora, otroĹĄkega zbora in recitatorji osnovne ĹĄole. Osrednji govornik – Ĺžupan Janko KopuĹĄar – je ob tej priloĹžnosti spomnil, da smo 25. junija 1991 sami prevzeli nase odgovornost za opravljanje najvaĹžnejĹĄih nalog, ki uravnavajo naĹĄe vsakdanje Ĺživljenje, o svoji prihodnosti in razvoju. Menil je, da se verjetno danes tega premalo zavedamo. Dejal je ĹĄe, da je relativno mlada drĹžava v tem obdobju izkoristila mnoge prednosti, nedvomno pa velik potencial ĹĄe ostaja. Imamo deĹželo, ki jo lahko le sanjamo. ÄŒe

pa k temu dodamo sploĹĄno znane lastnosti njenih ljudi (delavnost,

marljivost, iznajdljivost, poĹĄtenost, gostoljubnost, pripadnost, vztrajnost, izobraĹženost), nam pravzaprav ni enak nihÄ?e. ÂťDa pa bo naĹĄa drĹžava to, kar si Ĺželimo, bo treba kaj ukreniti. Za zaÄ?etek vsak pri sebi. Bodimo boljĹĄi drĹžavljani in bolj ponosni na svoje doseĹžke. Ob praznikih izobesimo zastave, ob posebnih priloĹžnostih zapojmo himno, udeleĹžujmo se proslav. Navijajmo in podpirajmo naĹĄe ĹĄportnike tudi takrat, ko jim ne gre najbolje. DrĹžavljanska in domovinska vzgoja naj nas spremljata na vsakem koraku, prenaĹĄajmo jo na mlajĹĄe rodove. Imamo bogato zgodovino, lepo sedanjost, poskrbimo za ĹĄe lepĹĄo prihodnost,ÂŤ je dejal. đ&#x;”˛

tp

Župan Janko Kopuťar: "Ob praznikih izobesimo zastave."

đ&#x;”˛

Osrednjo proslavo v Ĺ oĹĄtanju od leta 2000 pripravljajo v Skornem. (foto: TjaĹĄa Rehar)

Proslavo so pripravili Ä?lani Kulturnega druĹĄtva Gorenje.


NaĹĄ ­Ä?as, 28. 6. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

ZDRAVSTVO

28. junija 2018

Smo edina sekundarna pljuÄ?na bolniĹĄnica v drĹžavi V BolniĹĄnici TopolĹĄica priÄ?akujejo, da bo tudi nova vlada v posameznih okoljih dejavnost racionalizirala – So v zaÄ?aranem krogu, iz katerega se sami ne morejo reĹĄiti – Vsak mesec v hudi stiski pri izplaÄ?ilu plaÄ? Tatjana PodgorĹĄek

Pred letom dni je v BolniĹĄnici TopolĹĄica vrelo. Zaposleni so se uprli poskusom ministrstva za zdravje, ki je pripravilo naÄ?rt ukinitve bolniĹĄnice oziroma njeno prikljuÄ?itev k SploĹĄni bolniĹĄnici Celje. So morebiti tovrstne aktivnosti lahko aktualne tudi za novo vlado? Kako nameravajo zakrpati precejĹĄnjo finanÄ?no luknjo? Je tekoÄ?e poslovanje Ĺže uravnoteĹženo? Na ta in ĹĄe nekatera druga vpraĹĄanja smo poiskali odgovore pri vrĹĄilcu dolĹžnosti direktorja bolniĹĄnice Juriju Ĺ orliju, dr. med., specialistu interne medicine. Nanje pa je takole odgovoril: Leto dni je od poskusa ukinitve BolniĹĄnice TopolĹĄica oziroma njene prikljuÄ?itve k celjski bolniĹĄnici. Sedaj te aktivnosti stojijo. Menite, da bi bile lahko aktualne tudi za novo vlado? ÂťAktualno bo kakrĹĄnokoli spreminjanje delovanja zdravstvenega sistema, ker je nujno. Formalno se bodo vloge posameznih bolniĹĄnic v tem sistemu v prihodnje zagotovo spreminjale. Naprej bo

potrebno izdelati mreĹžo, po kateri bo jasno, kje in katere storitve bo kdo opravljal. Verjamem, da se bodo v prihodnje pojavljale razliÄ?ne oblike zdruĹženj, bodisi z zdravstvenimi domovi ali veÄ? bolniĹĄnic skupaj, da se bodo v posameznih okoljih stvari racionalizirane. Vseh aktivnosti v vseh zdravstvenih ustanovah ne bodo opravljali, ampak tiste, ki jih potrebujemo v regiji.ÂŤ V regiji potrebujemo BolniĹĄnico TopolĹĄica. Je potemtakem bojazen o njeni ukinitvi odveÄ?? ÂťV regiji potrebujemo storitve, ki jih v bolniĹĄnici v TopolĹĄici opravljamo. ÄŒe jih bodo zagotovili na drugi lokaciji, ki je v tem trenutku ne vidim, jih lahko opravljajo tudi drugje. Sicer pa oznaÄ?evanje naĹĄe bolniĹĄnice z regijsko ni ustrezno, ker je edina sekundarna pljuÄ?na bolniĹĄnica v Sloveniji. Izvajamo storitve pulmologije, diagnostike in zdravljenja teh bolnikov od obale do Prekmurja. Smo regionalna bolnica za teĹžave nekaterih iz okolice, predvsem glede nege.ÂŤ V preteklih letih ste ÂťpridelaliÂŤ 6 milijonov evrov izgube, denarja

od drĹžave ste dobili le dobrih 800 tisoÄ? evrov. To zadoĹĄÄ?a le za pokritje tekoÄ?ih obveznosti. Kako boste izgubo lahko odpravili?

morala glavnino projekta obnove financirati sama. Dolg ustanovo moÄ?no bremeni in zavira njen razvoj. Od drĹžave smo pridobili

Jurij Ĺ orli: ÂťAktualno bo kakrĹĄnokoli spreminjanje zdravstvenega sistema.ÂŤ

ÂťNaĹĄe neplaÄ?ane obveznosti znaĹĄajo 6 milijonov evrov. Ta dolg je posledica vlaganj v energetsko prenovo objekta in ga bo treba pokriti. Po mojem mnenju smo edina bolniĹĄnica v drĹžavi, ki je

denar za pokritje tekoÄ?ih obveznosti do dobaviteljev, zato smo na seznamu slovenskih bolniĹĄnic, v katerih smo morali izdelati sanacijski naÄ?rt. Ta ne predvideva ukrepov, ki so – po mojem mne-

Iz dolgov v naslednjih treh letih Sploťna bolniťnica Celje za letos predvideva dobrih 3,7 milijona evrov izgube – Sanacijski program ne sme zniŞati kakovosti zdravstvenih storitev Tatjana Podgorťek

Celje, 21. junija – SploĹĄna bolniĹĄnica Celje je ena do ĹĄestih slovenskih bolniĹĄnic s potrjenim sanacijskim programom in s tem tudi letoĹĄnjim finanÄ?nim naÄ?rtom. Lansko poslovno leto je sklenila z blizu 6 milijoni evrov izgube, letos naj bi ta znaĹĄala slabih 3,8 milijona evrov, iz dolgov pa naj bi bolniĹĄnica splavala leta 2020. TakĹĄen je naÄ?rt uprave, ki vodi sanacijski program tretje najveÄ?je bolniĹĄnice v drĹžavi.

Zagotoviti uÄ?inkovitejĹĄo organizacijo dela

ukrepov. Med glavnimi je omenila uÄ?inkovitejĹĄo organizacijo dela. Med pribliĹžno 2000 zaposlenimi je kar 160 delavcev na vodstvenih poloĹžajih. Vsi na njih ne bodo ostali. Dodala je ĹĄe, da morajo zmanjĹĄati tudi ĹĄtevilo bolniĹĄkih izostankov in poskrbeti, da bodo delavci delali bolj zavzeto. ÂťTo ne pomeni, da bodo delali veÄ?, ampak bolj zavzeto v osmih urah.ÂŤ V okviru sanacijskih ukrepov je napovedala tudi spremembe v komunikaciji med zaposlenimi

sanacijskega programa zmanjĹĄevanje stroĹĄkov, pri Ä?emer se kakovost zdravstvenih storitev ne sme zniĹžati. Med kljuÄ?ne elemente sanacije uvrĹĄÄ?a informatizacijo, v sanacijskem programu pa pogreĹĄa to, da vanj ne smejo vkljuÄ?iti razvojnih programov, Ä?eprav je jasno, da se bo stroka v obdobju njegovega izvajanja (2018–2021) razvijala. Kljub temu je prepriÄ?an, da bodo lahko uvajali novosti, Ä?eprav te v usmeritvah sanacijskega odbora niso zapisane. Kljub

Na novinarski konferenci je direktorica bolniĹĄnice Margareta GuÄ?ek ZakoĹĄek dejala, da so za zagotovitev poslovne in plaÄ?ilne stabilnosti predvideli 27 ukrepov na poslovnem in strokovnem podroÄ?ju, v zdravstveni negi in organizaciji dela. Osrednji razlog za lansko izgubo je pripisala prenizkim cenam storitev. ÄŒeprav so se te zviĹĄale za 5 odstotkov (ob upoĹĄtevanju inflacije za 4 odstotke), v bolniĹĄnici ugotavljajo, da ÂťPri izvajanju sanacijskega programa je pomembno predvsem to, da se kakovost bo denarja premalo. Po besedah zdravstvenih storitev ne sme zniĹžati. Cilj programa je predvsem zniĹžanje stroĹĄkov,ÂŤ direktorice je ZdruĹženje zdravstveje zagotovilo vodstvo bolniĹĄnice na novinarski konferenci. nih zavodov izraÄ?unalo, da bi se cene storitev morale dvigniti ĹĄe za na razliÄ?nih ravneh. Vodstvena ekipa negativnemu poslovnemu rezultatu za 3,45 odstotka. Upa, da bo nova vlada bolniĹĄnice je sanacijskemu odboru letos naÄ?rtujejo zaposlitev 54 novih dodelila bolniĹĄnicam nekaj denarja za predlagala ĹĄe nekaj sistemskih ukrepov, delavcev, prav tako bodo nekoliko pokrivanje stroĹĄkov iz zdravstvene za- med drugim tudi skrajĹĄanje dopusta. O posodobili opremo, v katero bi morali varovalnice, ki naj bi v letoĹĄnjim prvih vsem se bodo, je zagotovila, pogovarjali sicer vlagati ĹĄe veÄ?. treh mesecih zabeleĹžila 11 milijonov s sindikati, ki pa bodo v tem primeru Margareta GuÄ?ek ZakoĹĄek je ĹĄe poevrov preseĹžkov. posvetovalni in ne potrjevalni organ. vedala, da so od ministrstva za zdravje GuÄ?ek ZakoĹĄkova je zagotovila, da v Ob tem se zaveda, da morebitni odpor prejeli sklep o odobrenih 26 milijonih bolniĹĄnici Ĺže izvajajo nekatere kratko- proti spremembam ni izkljuÄ?en. evrov za bolniĹĄniÄ?no nadomestno noroÄ?ne ukrepe, kot so podaljĹĄanje rokov vogradnjo. Ta je ocenjena na 117 mido dobaviteljev, zmanjĹĄevanje zalog, Sanacijski ukrepi ne na lijonov evrov, od tega so 15 milijonov pri najdraĹžjih materialih so preĹĄli na ĹĄkodo kakovosti storitev Ĺže porabili. Nadomestno novogradnjo sistem, da ti niso veÄ? v lasti bolniĹĄnice. Strokovni direktor bolniĹĄnice Franci naj bi konÄ?ali predvidoma leta 2024. đ&#x;”˛ Sicer pa naÄ?rtujejo ĹĄe vrsto drugih VindiĹĄar je poudaril, da je cilj izvajanja

nju – nujni za delovanje sistema. Je torej na trhlih nogah. Po njem naj bi do leta 2021 sicer poslovali uravnoteĹženo, pokrivali stroĹĄke s svojim delom, ni pa predvidenega napredka, rasti, ki pa je nujno potrebna.ÂŤ Je tekoÄ?e poslovanje pozitivno? Âť V letoĹĄnjih treh mesecih smo zabeleĹžili izgubo v viĹĄini 50 tisoÄ? evrov. Razlog zanjo je podcenjena viĹĄina storitev. VeÄ? kot je bolnikov, veÄ? je obravnav, veÄ?ja je izguba. V naslednjih meseci bo poslovanje uravnoteĹženo.ÂŤ So zaradi nelikvidnosti pojavljajo teĹžave pri dobavi zdravil, izplaÄ?ilu plaÄ? ‌? ÂťVsa zdravila, ki jih bolniki potrebujemo, imamo. Po opravljeni analizi konec lanskega leta smo bili bolniĹĄnica z najmanjĹĄo zalogo zdravil glede na celotne stroĹĄke. Smo pa vsak mesec v hudi stiski pri zagotavljanju denarja za izplaÄ?ilo plaÄ?, vsak dan zaradi dolgov iz preteklosti bijemo bitke z dobavitelji. To moÄ?no ovira delo, ovira tudi ekonomiÄ?nost. Zaradi slabe plaÄ?ilne sposobnosti in dolgov imamo zelo slaba pogajalska izhodiĹĄÄ?a pri doseganju ugodnejĹĄih pogojev dobave. Smo v zaÄ?aranem krogu, iz katerega se sami praktiÄ?no ne moremo reĹĄiti. PoskuĹĄamo reĹĄevati tekoÄ?e zadeve, na dolgi rok pa ne bo ĹĄlo

in se bo slej ko prej poznalo pri zaposlenih v obliki veÄ?jih bolniĹĄkih izostankov, kar bo imelo posledice na vseh podroÄ?jih delovanja.ÂŤ. Kako pa je s posodabljanjem opreme? ÂťTudi tu potrebujemo precej iznajdljivosti. Lani nam je drĹžava pomagala pri nakupu rentgena. PriÄ?akujemo, da bomo ĹĄe naprej v shemi nabave drage medicinske opreme deleĹžni kakĹĄne pomoÄ?i. Denar poskuĹĄamo zagotavljati tudi znotraj bolniĹĄnice.ÂŤ Se premikajo aktivnosti v zvezi z objektoma, ki se bosta sicer poruĹĄila sama? ÂťV sklopu sanacijskega naÄ?rta so predvideni ukrepi za oba objekta, vendar vam kaj bolj konkretnega ne morem povedati.ÂŤ Potrebujete objekta SmreÄ?ino in vilo Breda? ÂťJih, saj nam manjka prostora za izvajanje obstojeÄ?ih programov, kasneje tudi za ĹĄirjenje dejavnosti. V naÄ?rtih je SmreÄ?ina predvidena za izvajanje rehabilitacijske dejavnosti in 70 negovalnih postelj, vila Breda pa bi bila zelo primerna za izvajanje ambulantne dejavnosti ali za upravo bolniĹĄnice.ÂŤ đ&#x;”˛

Prijetno druĹženje in ustvarjanje nakita Velenje – Varovance Varstveno delovnega centra JeĹžek Velenje so pred nedavnim obiskale Ä?lanice Krajevne skupnosti Vinska Gora. Tri upokojenke so dopoldne preĹživele v prijetnem druĹženju s skupino 15 uporabnikov in skupaj z njimi ustvarjale zanimiv nakit iz papirja, primeren za poletne dni. Uporabniki JeĹžka so se veselili njihovega prihoda, ÂťÄ?eprav nismo vedeli, kakĹĄen nakit bomo izdelovali. Pripravili smo sponke za pisarniĹĄko delo, na listiÄ?e narezali papir iz starih koledarjev, prinesli zobotrebce in lepilo ter nestrpno Ä?akali, kako bodo iz teh

Med ustvarjanjem zanimivega nakita

sestavin ustvarjali Ĺživopisan nakit, primeren za prihajajoÄ?e poletne dni. Kreativne upokojenke so nas prijazno in potrpeĹžljivo vodile skozi vse faze uÄ?enja in izdelavo nakita. Skupaj smo ustvarili Ä?udovite kose, ki smo ga uporabniki z veseljem dali nase oziroma jih odnesli domov in nekateri podarili svojim mamam,ÂŤ so ponosno povedali. Hvala kreativnim upokojenkam in prijazno vabljene ĹĄe kdaj v naĹĄo sredino. đ&#x;”˛

Zaposleni in uporabniki VDC SAĹ A, enota Velenje

Terme dobile veÄ?inskega lastnika TopolĹĄica – Agencija za trg vrednostnih papirjev je pred tednom dni izdala ljubljanski druĹžbi Intus Invest dovoljenje za prevzemno ponudbo veÄ? kot 17 tisoÄ? delnic Term TopolĹĄica. S tem je druĹžba, ki je v lasti nekdanjega finanÄ?nega direktorja Holdinga ACH Petra Krivca in podjetja Axor holding, ki je povezano z druĹžino Hermana Rigelnika, postala 61-odstotni lastnik zdraviliĹĄÄ?a. Pred objavo prevzema je imela v lasti 32 odstotkov delnic. Cena za delnico je bila 26 evrov, za prodajo se je odloÄ?ilo 21 delniÄ?arjev. Med njimi ni ZdruĹženja multiple skleroze Slovenije, ki s 25-odstotnim deleĹžem ostaja drugi najveÄ?ji lastnik naravnega zdraviliĹĄÄ?a. Predsednik zdruĹženja Pavel Kranjc nam je na vseslovenskem sreÄ?anju bolnikov multiple skleroze v Velenju dejal, da kljub

drugaÄ?nim ciljem in namenu novega veÄ?inskega lastnika, ki se trenutno ne ujemajo z njihovimi Ĺželjami, delnic ne bodo prodali. Prav letos mineva 25 let od njihove prisotnosti v termah. Ne zanima jih toliko profit kot moĹžnost izvajanja kakovostnih terapij ter zadovoljstvo njihovih Ä?lanov. Upajo, da bodo naĹĄli razumevanje in z roko v roki reĹĄevali stvari ter delali v korist naravnega zdraviliĹĄÄ?a. Po nekaterih podatkih terme precej bremeni posojilo, ki so ga leta 2010 najele za izgradnjo apartmajskega naselja Ocepkov vrh in velnes centra Zala. Konec minulega leta naj bi znaĹĄal ĹĄe 7,5 milijona evrov, vrniti pa ga morajo do leta 2021. Kljub temu so se lani lotili obnove sob v delu hotela Vesna, letos te aktivnosti nadaljujejo. đ&#x;”˛

tp


NaĹĄ ­Ä?as, 28. 6. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

IZOBRAŽEVANJE

28. junija 2018

Poklon uspeĹĄnim ĹĄolarjem

Velenje, Ĺ oĹĄtanj, Ĺ martno ob Paki – Po vsej Sloveniji Ĺžupani te dni organizirajo sprejeme za najboljĹĄe uÄ?ence in dijake in jim tudi tako kaĹžejo, da cenijo njihova prizadevanja za dosego kar najboljĹĄih rezultatov, predvsem pa, da cenijo njihovo znanje, ki so si ga pridobili v minulih letih izobraĹževanja.

Priznanje tudi starĹĄem

V Velenju je sprejem v odsotnosti Ĺžupana v kulturnem domu tokrat opravil podĹžupan Peter Dermol. ÄŒestital je uÄ?encem in dijakom in se zahvalil tudi njihovim starĹĄem, ker so verjeli v svoje otroke in jim stali ob strani v Ä?asu ĹĄolanja. Zahvalil se je tudi uÄ?iteljem in profesorjem, ki so mladim posredovali znanje in izkuĹĄnje ter jih spodbujali, ko je bilo to potrebno. PodĹžupan je dejal, da morajo biti mladi sliĹĄani in usliĹĄani. V Mestni obÄ?ini Velenje si prizadevajo, da je tako, in tako bo tudi v prihodnje. V ĹĄolskem letu 2017/2018 je na ĹĄestih matiÄ?nih osnovnih ĹĄolah v mestni obÄ?ini Velenje skupno 256 uÄ?encev v dvanajstih oddelkih devetega razreda, na Centru za vzgojo in izobraĹževanje Velenje pa ĹĄe devetnajst devetoĹĄolcev. Med njimi je skupaj 50 devetoĹĄolcev, ki so med 3. in 9. razredom dosegli uÄ?ni uspeh s povpreÄ?no oceno 4,5 in 5. To pomeni,

da je ta izjemen uspeh doseglo 19,53 % letoĹĄnjih devetoĹĄolcev. Na ĹĄolah Ĺ olskega centra Velenje pa je bilo letos skupaj 38 dijakov zakljuÄ?nih letnikov, ki so v vseh letih srednjeĹĄolskega izobraĹževanja dosegli odliÄ?en uspeh.

Vztrajanje na zaÄ?rtani poti

Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih je sprejem za uÄ?ence zakljuÄ?nih razredov

Diamond cut naprava Naprava – rezultati raziskovalne naloge avtorjev Luka Hergolda, Jaka Vitka in Davida Vajdeca z Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole Ĺ CV Ĺže v rokah kupca – IzkuĹĄnje, ki jih ne moreĹĄ pridobiti drugaÄ?e Tatjana PodgorĹĄek

Luka Hergold, Jaka Vitko, David Vajdec, dijaki zakljuÄ?nega letnika Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole Ĺ olskega centra Velenje bodo na zaÄ?etku oktobra postali ĹĄtudenti Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. Prva dva sta se odloÄ?ila za univerzitetni, David za visokoĹĄolski program. Niso le soĹĄolci, ampak tudi prijatelji in vneti mladi raziskovalci. Lani so na drĹžavnem sreÄ?anju mladih raziskovalcev osvojili zlato priznanje, na letoĹĄnjem so sodelovali z nalogo Diamont cut naprava in zanjo prejeli zlato priznanje s pohvalo. Pobudo za izdelavo naprave za popravilo platiĹĄÄ? sta predlagala mentorja UroĹĄ Remenih in Samo Ĺ˝eleznik, s katerima so dobro sodelovali Ĺže pri prejĹĄnji raziskovalni nalogi. Ker so Ĺže od nekdaj ljubitelji avtomobilov, so bili takoj za. ÂťDanes so moderna Diamond cut platiĹĄÄ?a (za avtomobile). PovpraĹĄevanje po njih moÄ?no

naraĹĄÄ?a, ker so ĹĄportna, ker je pri njih v ospredju sijaj, ki poskrbi za izjemen videz avtomobila. Poleg tega se od navadnih razlikujejo

Osnovne ĹĄole Karla Destovnika - Kajuha Ĺ oĹĄtanj pripravil v Vili Mayer. Na sprejem je povabil uÄ?ence, ki so se z uÄ?nim uspehom v vseh devetih letih ĹĄolanja najbolj izkazali (13), in za uÄ?ence, ki so na drĹžavnih tekmovanjih osvojili zlato priznanje (5). Ĺ˝upan jim je Ä?estital in jim zaĹželel, da vztrajajo na zaÄ?rtani poti ter da gradijo znanje in delo, ki so ga pokazali v

Pri raziskovanju jih je zanimalo predvsem, koliko je naprava boljĹĄa od roÄ?nega popravila platiĹĄÄ?, hitrejĹĄa od ostalih naprav, bolj zanesljiva in natanÄ?na. Rezultati raziskave so pokazali, da je njihova neprimerljivo hitrejĹĄa v primerjavi z roÄ?nim popravilom, prav tako cenovno ugodnejĹĄa, uporaba pa varnejĹĄa. V zadovoljstvo fantov ter mentorjev je naprava Ĺže v rokah podjetnika, ki se ukvarja s popravilom platiĹĄÄ?. Luka, Jaka in David poleg zapisanega postavljajo v ospredje ĹĄe izkuĹĄnje, ki so jih pridobili pri pripravi in izdelavi raziskovalne naloge ter naprave. Na drugaÄ?en naÄ?in jih ne moreĹĄ pri-

Luka Hergold, Jaka Vitko in David Vajdec: ÂťNaĹĄ cilj je bil popraviti poĹĄkodovano platiĹĄÄ?e, tako da doseĹžemo sijaj novih.ÂŤ

tudi po nekoliko viĹĄjih cenah. V Sloveniji se z njihovim popravilom ne ukvarja nihÄ?e oziroma je popravilo natanÄ?no, zamudno in dolgotrajno. To je bil glavni razlog, da smo se lotili raziskovanja tega podroÄ?ja,ÂŤ so povedali.

dobiti, pravijo, so pa te zelo dobra popotnica za doseganje zastavljenih ciljev, zato vsem mladim priporoÄ?ajo, da se lotijo, kakĹĄne raziskave. Sami se bodo, dodajajo, z veseljem lotili ĹĄe kakĹĄnih novih projektov. đ&#x;”˛

osnovni ĹĄoli. Ĺ˝elel jim je veliko uspeha in sreÄ?e na nadaljnji poti in poudaril, da so jim vrata ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj vedno odprta. Ob koncu je poudaril, da so doseĹžki in uspehi rezultat celotnega kolektiva, ki deluje dobro in homogeno, s rem dosega izjemne rezultate ter nosi ime Kajuhove ĹĄole in tudi obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj po vsej Sloveniji.

Za cilje se bo ĹĄe treba boriti

UÄ?ence, ki so bili v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki na tamkajĹĄnji osnovni ĹĄoli odliÄ?ni vsa leta (6) ali le zadnje leto (3), je sprejel Ĺžupan Janko KopuĹĄar. Med drugim jim je dejal, da je odliÄ?en uspeh dobra

popotnica za nadaljevanje njihove izobraĹževalne poti, ni pa vse. Na nadaljnji izobraĹževalni poti se bo treba poĹĄteno potruditi za dosego zastavljenih ciljev. Ĺ˝ivljenje danes namreÄ? od vseh zahteva vse veÄ? iznajdljivosti in ĹĄirĹĄe znanje, kot ga je moÄ? pridobiti pri pouku, zato je udejstvovanje pri drugih projektih, raziskovalnih nalogah in na podroÄ?nih tekmovanjih izjemnega pomena. Tega naj se v nadaljnjem ĹĄolanju zavedajo in skuĹĄajo svoj Ä?as Ä?im bolj pametno izkoristiti. Ĺ˝upan se je za uspehe zahvalil tudi kolektivu ĹĄole. đ&#x;”˛

tp, mkp

Uporaba kripto valut v trgovini na drobno Mlada raziskovalka Klara Jovan, dijakinja Ĺ ole za storitvene dejavnosti Ĺ CV, pravi, da bi ljudje bolj uporabljali kripto valute, Ä?e bi trgovine uvedle popuste ali druge ugodnosti Tatjana PodgorĹĄek

Z nalogo je iskala odgovore na vpraĹĄanja o uporabnosti kripto valut v trgovinah na drobno, Klara Jovan, dijakinja Ĺ ole za storitvene dejav- pri tem pa si je zastavila ĹĄtiri hipoteze. Na osnovi nosti Ĺ olskega centra Velenje, se je podpisala pod odgovorov na anketna vpraĹĄanja med potroĹĄniki je raziskovalno nalogo z naslovom ugotovila, da ljudje poznajo kripto Uporaba kripto valut v trgovini valute, niso pa ĹĄe pripravljeni na na drobno, za katero na regijskem zamenjavo valute, in da je glavna sodelovanju v gibanju Mladi raziovira pri njihovi uporabi neuskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline strezna raven znanja. Ob uvedbi Âťnisem prejela niÄ?, zato me je uvrpopustov ali drugih ugodnosti pa stitev na drĹžavno sreÄ?anje mladih bi bili vsemu navkljub kupci priraziskovalcev presenetila. Ĺ e bolj pravljeni uporabiti kripto valuto pa zlato priznanje za nalogo,ÂŤ je kot plaÄ?ilno sredstvo. pojasnila. Klara je ĹĄe povedala, da se je Klara pravi, da sodi v skupino morala pred aktivnostmi v zvemladih, ki poskuĹĄajo pridobiti Ä?im zi z raziskovalno nalogo sama veÄ? znanja tudi na raznih tekmoprecej poglobiti v to podroÄ?je, vanjih. Po bratovih izkuĹĄnjah, ki je Klara Jovan: ÂťGlede na odprla je tudi kripto denarnico in v srednji ĹĄoli izdelal raziskovalno napredovanje tehnologije v kupila manjĹĄo koliÄ?ino valut. Te nalogo, je Ĺželela njegove navedbe povezavo s kripto valutami, imajo doloÄ?ene tehnoloĹĄke predje priÄ?akovati, da bo nosti pred obiÄ?ajnimi valutami, preveriti tudi sama. Ideja za nalonjihova uporaba vplivala pravi, vendar so za zdaj njihove go pa se ji je porodila v domaÄ?em na uporabo klasiÄ?nih lastnosti za finanÄ?ni monetarni okolju. ÂťKripto valute so pri nas valut.ÂŤ sistem, ki ga poznamo, teĹžko doma vsakodnevna tema. Z njimi se ukvarja brat Jani, prav tako moj oÄ?e Ivan. sprejemljive. ÂťJe pa to prihodnost, zato se bo Ker sem Ĺželela pridobiti znanje ĹĄe sama, sem treba temu bolj posvetiti.ÂŤ V prihodnje nametemo sprejela za izziv, oÄ?e in brat pa sta postala rava izdelati ĹĄe kakĹĄno raziskovalno nalogo in đ&#x;”˛ mentor ter somentor pri tem.ÂŤ koristno uporabiti pridobljene izkuĹĄnje.â€


NaĹĄ ­Ä?as, 28. 6. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

28. junija 2018

Velika Ä?rta na velikih platnih V velenjski galeriji prviÄ? gostuje zakljuÄ?na razstava projekta, ki ga javni sklad za kulturne dejavnosti izvaja vsako drugo leto in vkljuÄ?i vanj likovne ustvarjalce iz vse Slovenije in zamejstva Tina Felicijan

Velenje, 20. junij – Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je v Velenju predstavil ĹĄesto zakljuÄ?no drĹžavno razstavo likovnih del ljubiteljskih ustvarjalcev iz razliÄ?nih koncev Slovenije in tudi zamejstva, ki so v tokratni sezoni bienalnih tematskih razstav ustvarjali na temo Velika Ä?rta. Na razpis se je odzvalo veÄ? kot 400 likovnih ustvarjalcev, 230 jih je razstavljalo na desetih regijskih razstavah, 45 izbranih del pa je predstavljenih v Galeriji Velenje. Celotni projekt ima predvsem izobraĹževalni znaÄ?aj, saj javni sklad za sodelujoÄ?e likovnike najprej pripravi predavanja in delavnice na izbrano temo, ki se iz sezone v sezono spreminja. Tako udeleĹžence spodbuja k novim spoznanjem o moĹžnostih likovnega izraĹžanja. Daje pa jim tudi priloĹžnost, da se primerjajo med sabo in si izmenjajo izkuĹĄnje na regijskih razstavah ter od selektorjev pridobijo povratno informacijo o svojem delu. Tokrat je bila v srediĹĄÄ?u izobraĹževalnega in ustvarjalnega procesa Ä?rta kot prvinski in najbolj osnovni likovni element. Ustvarjalci so se lahko svobodno odloÄ?ili za

Plastik fantastik NataĹĄa Tajnik Stupar

Razstava, ki so jo obiskali likovni ustvarjalci iz razliÄ?nih koncev Slovenije, bo v galeriji na ogled do 28. julija, nato pa se bo selila iz kraja v kraj.

vsebino, slogovni izraz, tehniko, ploskovni ali prostorski naÄ?in, vendar je morala v njihovih delih veÄ?jega formata risba oziroma linija izstopati kot prevladujoÄ?a likovna prvina. Veliko likovnikov se namreÄ? takoj zaÄ?ne ukvarjati z barvami, Ä?eprav je treba najprej znati risati, je povedal selektor, akademski slikar Janez Zalaznik. ÂťTudi barvo je treba poloĹžiti v neko obliko, jo nekako zarobiti,

saj ne stoji kar sama. Obvladovanje risanja daje neko samozavest za nadaljnje nadgrajeno ustvarjanje in likovnikom omogoÄ?a, da se laĹžje spoprijemajo s slikarskimi vpraĹĄanji oblik in barv,ÂŤ je pojasnil pomen Ä?rte in namen tokratne teme. Janez Zalaznik je v izbor 45 del, ki so predstavljena na drĹžavni tematski razstavi Velika Ä?rta v velenjski galeriji, uvrstil tudi ĹĄtiri

Ä?lane ĹĄaleĹĄkega likovnega druĹĄtva: Ireno GuÄ?ek, Damjano Trauner Zajc, Oskarja Sovinca in Franca Lesjaka. Glede na konkurenco in selekcijske kriterije je to lep izkupiÄ?ek za likovnike iz naĹĄega okolja, na katerega so tako razstavljalci kot drugi Ä?lani druĹĄtva nadvse ponosni, saj je velika potrditev kakovosti njihovega ustvarjanja. đ&#x;”˛

Po koncertu ob 20-letnici ĹĄe izlet v oÄ?arljivo notranjost Istre Aktiven zakljuÄ?ek sezone MeĹĄanega pevskega zbora Ĺ martno ob Paki MeĹĄani pevski zbor Ĺ martno ob Paki je 25. maja praznoval svojo 20. obletnico delovanja. ÄŒlani zbora so obiskovalce prepriÄ?ali, da so po dvajsetih letih ĹĄe vedno dober zbor z veliko pozitivne energije, ki se na koncertih z odra vedno prenese tudi na posluĹĄalce. Na koncertu ob 20-letnici so obÄ?instvo s pomoÄ?jo glasbe popeljali v Ä?asu nazaj. Predstavili so namreÄ? izbor skladb, ki so jih izvajali vse od leta 1998, ko je bil zbor ustanovljen, pa do danes. VeÄ?er so popestrili tudi gostje. Na praznovanju jubileja se jim je namreÄ? pridruĹžil odliÄ?ni Rudarski oktet. Ob tej priloĹžnosti je sedem Ä?lanov zbora prejelo bronasto Gallusovo znaÄ?ko, pet Ä?lanov srebrno in kar osem Ä?lanov zlato Gallusovo znaÄ?ko. ZnaÄ?ko je torej prejelo kar dvajset od trenutnih petindvajsetih Ä?lanov zbora, kar priÄ?a o dolgoletni predanosti pevcev in pevk zboru, ki ga Ĺže od njegove ustanovitve dalje vodi MatjaĹž KaÄ?. Obletnico so zaznamovali tudi z novimi oblaÄ?ili. Za moderne obleke, ki so si jih z veseljem nadela dekleta, je poskrbela Renata Meh (Grushka design), za unikatne metuljÄ?ke, ki so popestrili moĹĄko garderobo, pa Sandi Ocepek (SteMi). MePZ Ĺ martno bo Paki se ob tej priloĹžnosti zahvaljuje vsem sponzorjem in donatorjem, ki so omogoÄ?ili izvedbo koncerta in

S koncerta ob 20. obletnici MePZ Ĺ martno ob Paki (foto: Rok Rakun)

posodobitev garderobe. Pa tudi zvestemu obÄ?instvu, ki jih vsa ta leta spremlja tako na domaÄ?em odru kot tudi drugje. Po koncertu so si Ä?lanice in Ä?lani zbora zakljuÄ?ek sezone polepĹĄali ĹĄe z izletom po oÄ?arljivi notranjosti Istre. Odpravili so se po aleji glagoljaĹĄev, od RoÄ?a do Huma, najmanjĹĄega mesta na svetu, kjer so seveda poskusili znamenito humsko bisko (Ĺžgano pijaÄ?o z belo omelo in tremi zeliĹĄÄ?i) in za Istro zelo znaÄ?ilne tartufe. Po istrskem kosilu so se

odpeljali ĹĄe v Motovun. Mestece, ki se razprostira na vzpetini nad dolino reke Mirne je sluĹžilo tudi kot prizoriĹĄÄ?e za lepo zborovsko pesem. ÄŒlanice in Ä?lani so v starem mestnem jedru mimoidoÄ?im obiskovalcem polepĹĄali potep po mestu s svojimi melodijami. Pesem pa ni zazvenela le v Motovunu, ampak je pevke in pevce spremljala ves Ä?as. Ĺ e posebej veselo je bilo na slovenski strani, ko so se Ä?isto na koncu ustavili na degustaciji v vinski kleti Olenik, ki se nahaja v Predloki. Ob dobri

vinski kapljici in zvokih harmonike so zapeli in se s pesmijo in nasmehom na ustih odpravili domov. Zdaj Ä?lane MePZ Ĺ martno ob Paki Ä?akajo zasluĹžene poÄ?itnice, v jeseni pa s polno paro naprej, saj so se na reviji odraslih pevskih zborov uvrstili na regijsko raven, november, ko bo treba pokazati, kaj zmorejo, pa bo kmalu tukaj. đ&#x;”˛

Dominika Portić

Pred blokom se bohoti ogromen zabojnik za plastiko. Sicer vsebino tedensko spraznijo, a vendar je v njem vsak teden veÄ?. Od starih, poklumpanih predmetov, do embalaĹže; za zelenjavo, za umivanje, za muslije, ovitki za zvezke, ovojÄ?ki za sendviÄ?ke, zobne ĹĄÄ?etke, plastiÄ?na oblaÄ?ila in obutev, plastenke, jedilni pribor za enkratno uporabo, plenice in ‌ vreÄ?ke ‌, plastiÄ?ne vreÄ?ke. Na milijone vreÄ?k, ki se kraljevsko bohotijo na vsakem smetiĹĄÄ?u, ki so v naĹĄih prelepih jezerih in rekah, v morjih in oceanih. Kjer sliĹĄimo grozljive novice o zaplatah nakopiÄ?ene plastike v velikosti Francije in vidimo ĹĄokantne fotografije Ĺživali, ki se poskuĹĄajo asimilirati v plastiÄ?no onesnaĹženo okolje. Potem se zgodijo tudi banalnosti, da recimo revija National Geographic, katere glavna meseÄ?na tema je ravno problematiÄ?na plastika, pride v poĹĄtni nabiralnik v plastiÄ?ni vreÄ?ki. Pa vseeno sem nekaj podatkov in vsebin povzela ravno po njej. Globalna prestolnica plastiÄ?nih izdelkov je kitajsko mesto Yiwu v kitajski vzhodni provinci Zhejiang, kraljica plastiÄ?ne proizvodnje pa tudi Kitajska. Sploh kar se tiÄ?e svetovnega veleprodajnega trga za male plastiÄ?ne izdelke, kot so napihljivi baloni, plastiÄ?na posoda za kuhanje in razni kuharski pripomoÄ?ki, umetno cvetje, cenene otroĹĄke igraÄ?e. V tem mestu je po virih National Geographica veÄ? kot 70.000 prodajaln, ki so razporejene v vrsto med seboj povezanih stavb. Ĺ˝ivljenjska doba plastike je dolga in odvisna od njenih sestavin, okolja uporabe in dejanske uporabe. Plastika je dragocen in koristen material. ÂťPlastika sama po sebi ni slaba. Pomembno je kaj naredimo z njo in Ä?esa ne naredimo.ÂŤ, pravi Sylvia Earle, znanstvena svetovalka National Geographica. Prva plastika je stara malo veÄ? kot sto let in je bila izdelana iz fosilnih goriv. Njena raba se je poveÄ?ala po drugi svetovni vojni in plastiÄ?ni materiali so se infiltrirali v vse pore naĹĄega vsakodnevnega Ĺživljenja. Tudi v slikarstvu se je razvoj likovnih tehnologij sinhrono Ä?asovno posodobil ravno v zgodnjih ĹĄestdesetih z razvojem akrilnih in kasneje tudi alkidnih barv in lakov. RazliÄ?ne vrste plastike so uporabne razliÄ?no dolgo, kar je odvisno od njenih sestavin in uporabe. Ko plastiko malomarno odvrĹžemo v okolje, razpade na majhne koĹĄÄ?ke, ki se v naravnem okolju ohranijo ĹĄe stoletja. Porast porabe plastike po drugi svetovni vojni je sorazmeren z izgubo in pomanjkanjem naravnih materialov kot posledici vojne vihre in vsesploĹĄnega osiromaĹĄenja druĹžbe. Eksponentna rast pa se ni ravno ustavila, ĹĄe vedno je v porastu, ne glede na izÄ?rpavanje virov in posledice njenega masovnega odlaganja, ki je posledica nezavedanja druĹžbe o koristnosti in dragocenosti materiala. NajveÄ? plastike porabimo za embalaĹžo v katero zavijemo izdelke, hrano, pijaÄ?o ‌, kot njihovo zaĹĄÄ?ito in vsebinski kalup. V ĹĄestih mesecih po podatkih NG porabimo globalno 146 milijonov ton plastike le za embalaĹžo. Ta koliÄ?ina sestavlja skoraj polovico odpadne plastike na svetu. VeÄ?ine le-tega nikoli ne recikliramo ali seĹžgemo. In ta velika masa je tista masa, ki se lahko spremeni z naĹĄim spremenjenim odnosom do plastike, do potroĹĄniĹĄkega razmiĹĄljanja in do odnosa do embalaĹže, v katero shranjujemo naĹĄe izdelke, hrano in pijaÄ?o, oblaÄ?ila, kozmetiko ‌ PotroĹĄniĹĄkih izdelkov se izdela in porabi za 42 milijonov ton, tekstila za 59 milijonov ton, elektriÄ?ne in elektronske opreme za 18 milijonov ton, za transport 27 milijonov ton, industrijski stroji in gradbeniĹĄtvo pa 68 milijonov ton. Pa naj kdo reÄ?e, da ne maramo statistike. IzraÄ?unajte si sami, kakĹĄna je naĹĄa poraba in v kolikem Ä?asu se bo plastiÄ?na zaplata v velikost Francije ĹĄe enkrat toliko poveÄ?ala. PovpreÄ?no trajanje tanke plastiÄ?ne vreÄ?ke, katero odvijemo iz koluta na oddelku za zelenjavo je le dobrih 15 minut. VeÄ? kot 40 % plastiÄ?ne embalaĹže je bilo uporabljeno le enkrat in zavrĹženo. SrÄ?ni spodbujevalniki so iz plastike in v naĹĄih prelepih oceanih letno konÄ?a 8 milijonov ton plastike. Reke so glavne poti po katerih plastika prehaja do oceanov; petnajst od dvajsetih najbolj s plastiko onesnaĹženih rek je v Aziji. To se nam zdi zelo daleÄ? in se nas zato ne tiÄ?e, mar ne? A vendar se lahko bolj odgovorno obnaĹĄamo do embalaĹže in koliÄ?ine njene uporabe. Ker je treba nekje zaÄ?eti lahko zaÄ?nemo najprej zamenjevati vreÄ?ke za ÂťfasengoÂŤ za neplastiÄ?ne. Namesto kozmetike v embalaĹži si privoĹĄÄ?ite kozmetiko v trdem kosu, namesto plastiÄ?nih sintetiÄ?nih polietilen tereftalat oblaÄ?il posezite raje po naravnejĹĄih materialih. Ko greste po solato pa ‌, saj veste ‌, vreÄ?ka je uporabljena samo petnajst minut. đ&#x;”˛


NaĹĄ ­Ä?as, 28. 6. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

28. junija 2018

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Kultura ima dvojno poslanstvo Kultura ima na Radiu Velenje svojo rubriko Ĺže vrsto let. Poleg pregleda kulturnih dogodkov tekoÄ?ega in nato naslednjega dne so vsak dan na programu tudi Minute za kulturo. Nad njimi bdi Tina Felicijan, obÄ?asno pa jih poleg naĹĄih novinarjev pripravlja tudi Milojka Komprej. V njih v pogovoru z ustvarjalci, kritiki namenimo veÄ? pozornosti sami vsebini kulturnega dogodka. LetoĹĄnja novost rubrike je, da del pogovora z gostom objavljamo tudi v dopoldanski oddaji Po Tininih besedah ima rubrika dvojno poslanstvo: na eni strani skuĹĄa posluĹĄalkam in posluĹĄalcem pribliĹžati razliÄ?ne kulturno-umetniĹĄke prakse, ki se pojavljajo v lokalnem okolju, po drugi pa ustvarjalcem iz tega okolja daje priloĹžnost, da se predstavijo obÄ?instvu. ÂťJe rubrika, ki v primerjavi z drugimi oddajami zajema najĹĄirĹĄe obmoÄ?je – seĹže

od skrajno severne KoroĹĄke, celotne Ĺ aleĹĄke doline do obronkov in kotiÄ?kov Zgornje Savinjske doline, spremlja prireditve, muzeje, galerije in druga razstaviĹĄÄ?a, dejavnosti kulturno-umetniĹĄkih druĹĄtev in posameznikov, ki ustvarjajo bodisi likovno, literarno, glasbeno, fotografsko, filmsko, plesno, gle-

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

daliĹĄko in drugo lokalno produkcijo ter druge teme s tega podroÄ?ja. Cilj je slediti predvsem aktualnemu dogajanju, vÄ?asih pa pozornost namenimo tudi temam in ustvarjalcem, ki so v lokalnem okolju prisotni Ĺže dlje Ä?asa. S tem spremljamo njihov razvoj.ÂŤ NaĹĄi sogovorniki so najveÄ?krat avtorji ali kustosi likovnih razstav, ki pripovedujejo o vzgibih za svoje umetniĹĄko ustvarjanje ali ga strokovno komentirajo. Zelo pogosto so sogovorniki glasbeniki, ki ustvarjajo samostojno ali v sklopu glasbenih sestavov, Ä?lani kulturnih in umetniĹĄkih druĹĄtev tako iz urbanega okolja kot s podeĹželja. VÄ?asih ima priloĹžnost povabiti pred mikrofon velike slovenske umetnike ali celo mednarodno uveljavljene ustvarjalce, ki gostujejo v Velenju. đ&#x;”˛

tp

GLASBENE novice

Don Mentony Band z novim albumom Legendarno slovensko skupino Don Mentony Band pomnimo po uspeĹĄnicah Dobra mrha, Rekla je ne, Morski pozdrav, Lenoba in drugih. V teh dneh so izdali novo zgoĹĄÄ?enko z naslovom Prov fletn se mava, ki pomeni nadaljevanje njihove prepoznavne in samosvoje ustvarjalne poti, ki ima korenine v bluesu in rokenrolu. Pod vse skladbe je kot avtor glasbe in besedil podpisan neumorni Janez Zmazek Ĺ˝an, sicer ustanovni Ä?lan in gonilna sila zasedbe, katere zaÄ?etki segajo v konec osemdesetih let prejĹĄnjega stoletja. Ob izidu nove zgoĹĄÄ?enke Don Mentony Band predstavlja tudi nov single

s skladbo Vonj poletja, ki je, kot Ĺže naslov pove, Ä?asu primeren, da vas ponese v Ä?arobne poletne noÄ?i, ĹĄepetanja, strasti ‌ Skladbo sta v duetu zapela Janez Zmazek Ĺ˝an in Brigita DoriÄ?.

Katarina ÄŒas tudi poje Katarina ÄŒas je slovenska igralka s ĹĄtevilnimi mednarodnimi izkuĹĄnjami. Igrala je ob boku igralcev, kot so Leonardo di Caprio, Al Pacino, Brendan Gleeson, Margot Robbie, sodelovala je z legendarnim reĹžiserjem Martinom Scorsesejem in redno nastopa v tujih filmskih produkcijah. VeÄ? let je vodila televizijsko glasbeno oddajo Aritmija. Z glasbo je bila vse Ĺživljenje zelo povezana, toda nikoli ni pomislila, da bi stopila pred mikrofon, vse dokler se ni znaĹĄla v filmski vlogi pevke. ReĹžiser Metod Pevec jo je namreÄ? izbral za glavno Ĺžensko vlogo v filmu Jaz sem Frenk, v katerem je upodobila lik pevke. Med snemanjem filma je spontano nastal tudi eksperimentalni glasbeni

1. ANDREJ Ĺ IFRER – KakĹĄen dan 2. SAM SMITH – Baby, You make me crazy 3. BOYZONE – I can dream 40 let norosti Andreja Ĺ ifrerja se nadaljuje. Album s tem naslovom, ki je zagledal luÄ? sveta sredi lanskega novembra, ĹĄe vedno ponuja skladbe neumornega avtorja. Ena takih je tudi skladba z naslovom KakĹĄen dan, nov singel, ki je pesem poletja in hvalnica naravi. Posneta je bila v kalifornijski Laguni Beach pod vodstvom Andrejevega najljubĹĄega producenta Stevea Wooda, spremljevalne vokale pa je prispevala Katja Koren. VeliÄ?astni zvok prispeva tudi MeĹĄani pevski zbor Limbar iz MoravÄ?, obÄ?utek himne pa trobila Domna Graceja.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

startup z imenom K.A.T., v katerem sta poleg Katarine ÄŒas ĹĄe Martin Ĺ tibernik - Mistermarsh kot avtor glasbe in Mitja Novljan kot avtor besedil. Tako je Katarina poleg pesmi za film posnela ĹĄe nekaj skladb. Ena od teh je tudi pesem z naslovom Secret Messiah, ki v teh dneh prihaja v

glasbeni eter. Ali se bo v prihodnosti iz vsega skupaj izcimilo kaj veÄ?, pa bo pokazal Ä?as.

NajveÄ?krat predvajana slovenska skladba v letu 2017 je Heart of Gold (BQL) Zavod IPF vsako leto pripravi analizo predvajane glasbe in trendov na slovenskih radijskih postajah. Po tej analizi je bila najveÄ?krat predvajana skladba v letu 2017 na slovenskih radijskih programih Shape of You Eda Sheerana, najveÄ?krat predvajana slovenska skladba Heart of Gold dueta BQL pa je pristala tik za njo, na drugem mestu. Med dvajseterico najveÄ?krat predvajanih skladb je bilo leta 2017 pet slovenskih, leta 2016 jih je bilo ĹĄest. Med sto najveÄ?krat predvajanimi skladbami je bilo 19 slovenskih, kar je manj kot leta 2016, ko jih je bilo 27. Radijski programi so leta 2017 sicer predvajali skupno 32,60 % slovenske glasbe in

67,40 % tuje. Leta 2016 je bilo slovenske glasbe 38,2 %, leta 2015 pa 42,78 %, kar kaĹže na trend zmanjĹĄanja deleĹža slovenske glasbe v radijskih programih. Trendi kaĹžejo tudi, da slovenski radijski programi predvajajo veÄ? novejĹĄe glasbe in da se nabor predvajanih skladb oĹži.

McCartney septembra z novim albumom Egypt Station Nekdanji Beatle, 76-letni Paul McCartney, je pred dnevi izdal dva singla I Do not Know in Come On To Me, ki napovedujeta izid njegovega novega albuma Egypt Station. Album naj bi izĹĄel 7. septembra, prinaĹĄa ĹĄtirinajst pesmi, produciral pa ga je Greg Kurstin. Album po McCartneyjevih besedah s prvo pesmijo krene na pot na prvi postaji in se nato z vsako skladbo ustavi na novi, drugaÄ?ni. V Liverpoolu rojeni Paul McCartney je pri 15 letih kot ritem kitarist zaÄ?el sodelovati z Lennonovo skupino The Quarrymen, iz katere se je leta 1960

razvila zasedba The Beatles, ki je v 60-ih letih dosegla izjemno popularnost in postala najbolj prodajana zasedba vseh Ä?asov. V njej je McCartney deloval v tandemu z Lennonom, s katerim sta ustvarila veÄ?ino besedil in glasbe za 12 albumov. Od razpada The Beatles je McCartney objavil veÄ? kot dva ducata ploĹĄÄ? samostojno ali s svojo skupino The Wings.

Ĺ ank Rock posneli nov videospot Skupina Ĺ ank Rock predstavlja videospot za skladbo z naslovom Najina pesem, ki je Ĺže peti singel z lani izdanega albuma Nekaj veÄ?. Z njim skupina tudi najavlja poletno turnejo Nekaj veÄ? 2018, v okviru katere je minulo soboto nastopila tudi na Skoku v poletje na Velenjski plaĹži. Posebnost videospota je, da je v celoti posnet s pametnima telefonoma. S takim pristopom Ĺ ank Rock dokazuje, da lahko s tehnologijo, ki jo ima praktiÄ?no vsak stalno pri sebi, posnamemo zelo kvaliteten videospot ob minimalnem finanÄ?nem vloĹžku. Poleg Ä?lanov zasedbe v videospotu nastopa tudi mlad plesni par – Lia Zuljan, hÄ?i njihovega kitarista Bora Zuljana, in Jan Marolt, Ä?lan skupine Artifex, ki sta imela pri koreografiji popolnoma proste roke.

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.

KraĹĄki kvintet – Mizar Ansambel Zadetek – Si Ä?isto znorela Ansambel Glas – Saj Ĺže jutri Ansambel Ideja – Slovenci smo veseljaki Igor in Zlati zvoki – Reci mi Ansambel Norost – Na morje grem PrleĹĄki kvintet – Pomlad se prebuja Ansambel Livada – Moja deĹžela Ansambel Okej – A se peljat greĹĄ en krog Ansambel Utrip – Strah je votel

www.radiovelenje.com

ORLEK & 6PACK ÄŒUKUR MoÄ?i so zdruĹžili zasavski Orleki in raper 6pack ÄŒukur. Skupaj so posneli skladbo Kjer trte rastejo in zanjo posneli videospot, ki so ga premierno predstavili na otvoritvi letoĹĄnjega mariborskega festivala Lent. Skupaj naÄ?rtujejo tudi nastope, v Velenju bodo nastopili 7. septembra.

GAĹ PER RIFELJ Hotel za 2 je naslov nove skladbe GaĹĄperja Riflja, za katero predstavlja tudi nov videospot. V njem z njim zapleĹĄe njegova soplesalka in mentorica iz oddaje Zvezde pleĹĄejo Maja GerĹĄak. V oddaji se je GaĹĄper sicer odliÄ?no odrezal, saj je priplesal vse do superfinala.

PERPETUUM JAZZILE Vokalna skupina Perpetuum Jazzile, ki se zadnje mesece pripravlja na novembrski ĹĄov Le slovensko, je predstavila videospot za pesem Samo milijon nas je. Priredbo priljubljene skladbe, ki jo je pred

tremi desetletji posnela skupina Agropop, so predstavili tik pred dnevom drĹžavnosti in bo gotovo eden od vrhuncev prihajajoÄ?ega ĹĄova.

JAN PLESTENJAK AmeriĹĄka skupina Train je pristala na izvensodno poravnavo zaradi domnevne krĹĄitve avtorske pravice, in sicer uporabe glasbe refrena skladbe A veĹĄ, ki jo je leta 2007 za Alyo napisal Jan Plestenjak. Priznani ameriĹĄki muzikolog je namreÄ? ugotovil, da sta si refrena skladb A veĹĄ in If It's Love presenetljivo podobna. Jan je povedal, da je zadovoljen, da sta se stranki relativno hitro izvensodno poravnali.

TAMARA GORIÄŒANEC Po svoji prvi samostojni skladbi z naslovom KiÄ? se Tamara GoriÄ?anec vraÄ?a v radijski eter in na koncertne odre z novo skladbo Rada bi vrnila Ä?as nazaj. Pod besedilo skladbe se znova podpisuje Rok LunaÄ?ek, za glasbo pa sta vnoviÄ? poskrbela LunaÄ?ek in BlaĹž Hribar, ki je prav tako poskrbel tudi za produkcijo.

lokalne novice


Naš ­čas, 28. 6. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

frkanje

Darko Lihtineker, zagrizen igralec škulje, je zastopnik Športnega društva Škulja Lajše. Vsakič, ko ima za to priložnost, se trudi koga navdušiti, da se jim pridruži. Pri kom gre hitro, pri Tonetu Brodniku, vodji Urada za komunalne dejavnosti Mestne občine Velenje, pa ne gre in ne gre. »Lej, samo v Lajše moraš priti! Vse ti bomo pokazali,« ga je pred dnevi vnovič skušal prepričati. Pa se Brodnik ni dal: »Ne vem, kdaj imaš ti čas za to, jaz ga ne najdem ... Po Velenju je še toliko lukenj, ki jih je treba zakrpati, da ne vem niti, če bom lahko šel na dopust «.

» Levo & desno «

Vroče poletje Tudi ob Velenjskem jezeru so se začele prireditve v okviru Vročega poletja. Že nekaj časa pa je vroče poletno dogajanje tudi »okoli« Velenjskega jezera. A na nič kaj zabaven način.

Veliki dan Dokaj slovesno smo praznovali dan državnosti. Čeprav so nekateri zelo kritični do tega, kakšna država sploh smo. Ampak, saj veste, državo »delamo« ljudje.

Gašper Škarja, direktor Komunalnega podjetja Velenje: »Vem, da se je čvekalo, da naj bi na Komunalno podjetje Velenje za direktorico prišla Katičeva, če ne bi bila izvoljena v parlament … Da naj bi bil ta stolček rezervacija, za vsak slučaj. Pa to ne bo pilo vode. Če bi jo, bi z mojim imenovanjem za to mesto počakali na čas po volitvah.«

»Kaj se čudita? Marsikaj se da pričarati. Treba pa je imeti za to klobuk,« Bojan Glavač, pedagog, ravnatelj, športnik in čarodej – je član mednarodnega kluba Magic studio Maribor, sicer pa Velenjčanom znan kot čarodej za otroke Čarovnik Boy – razlaga Slavku Hudarinu in Miranu Ahtiku. Pa je videti, da mu nekako ne verjameta najbolj. Se tudi vam tako zdi?

ZANIMIVOSTI

Ponujali nagrade Rusinjam, ki bi zanosile z nogometašem s svetovnega prvenstva Vročica svetovnega nogometnega prvenstva je v polnem zagonu. Nekateri Rusi pa so se v tem času odločili za nekoliko nenavadne ponudbe. V podružnici podjetja s hitro prehrano Burger King so tako Rusinjam, ki bi zanosile z nogometašem s svetovnega prvenstva, ponujali visoko denarno nagrado in brezplačne burgerje do konca življenja. V oglasu so zapisali: »Ženske, ki jim bo uspelo ‚pridobiti‘ najboljše nogometne

Zakonski stan za manj srčno-žilnih obolenj

nega likerja. Sklepali so, da sta ježa pijana, zato so ju prepeljali v bližnji živalski vrt na treznjenje. Izkazalo se je, da so imeli policisti prav. »Ježa sta najverjetneje

Mednarodna študija, ki so jo raziskovalci opravljali kar 20 let in v kateri je sodelovalo dobra dva milijona ljudi v starosti od 42 do 77 let, je pokazala, da naj bi zakonski stan uspešno preprečeval nastanek srčno-žilnih obolenj. Strokovnjaki so ugotovili, da je tveganje za razvoj srčno-žilnih obolenj pri neporočenih višje

Kar predsednik scefra, je treba zalepiti Dobro je znano, da se je v Beli hiši v zadnjem letu in pol precej stvari obrnilo na glavo. Zdaj pa je prišla v javnost tudi informacija, da ima predsednik Trump navado, da dokumente, potem ko jih prebere, zmečka ali strga. Ker je po zakonu treba vse predsedniške dokumente ohraniti v arhivu Bele hiše, so Trumpa prosili, naj svojo navado opusti. A zaman. In tako

bili raztrgani na sredini, včasih pa povsem razcefrani. Bilo je tako, kot bi sestavljala sestavljanko,« je povedal Lartey. Za svoje delo sta letno prejela vsak po 65 tisoč dolarjev, a se pred kratkim vseeno odločila za odhod. Ugotovila sta namreč, da bi rada v življenju počela kaj bolj koristnega.

Poginila najstarejša orangutanka V avstralskem živalskem vrtu je pred kratkim mirno smrt dočakala 62-letna orangutank Puan. V omenjenem živalskem vrtu je sicer živela vse od leta 1968, leta 2016 so jo prepoznali kot

kar za 42 odstotkov, pri čemer so bili rezultati za moške in za ženske podobni. Študija žal ni zajemala parov, ki zgolj živijo skupaj, a niso poročeni, zato ni jasno, ali je blagodejen dejavnik že samo življenje v skupnosti ali izključno zakon. gene, bodo skozi prihodnje generacije promovirale uspeh ruske reprezentance.« Sprožili so veliko ogorčenje javnosti, ki je podjetje prisilila v umik kampanje. Ena od feminističnih skupin, ki so se oglasu uprle, je razočarano ugotavljala, da so ruske ženske v oglasih in medijih pogosto predstavljene kot spolne plenilke.

Pijana ježa V Nemčiji je pred kratkim zaskrbljena gospa poklicala na pomoč policijo. Ob igrišču je namreč skozi okno zagledala dva ježa v slabem stanju. In res – policisti so ježa našli, ko sta nepremično ležala na tleh, poleg njiju pa so opazili steklenico jajč-

28. junija 2018

Dober teš 6 Po vseh napadih na šoštanjski blok 6 ga zdaj nekateri predstavljajo kot rešitelja. Slovenijo bi lahko rešil velikih zalog odpadkov, ki se nabirajo po vsej državi. Da se le ne bi zdaj po državi čudili, če bi zdaj temu nasprotovali Šalečani.

Pokrovitelji! Nekateri se hvalijo, da je Gorenje eden pomembnejših pokroviteljev svetovnega nogometnega prvenstva. Tudi v prenosih tekem lahko vidimo velike reklame za družino Hisense.

Začetek del Konec meseca bo Dars končno začel izvajati prva dela pri gradnji severnega dela hitre ceste tretje razvojne osi. No, v Velenju bo odprl informacijsko pisarno. Ne vem, če bo lahko ljudem res ponudila prave informacije, zakaj ceste še ne gradijo.

Nezadovoljstvo Predvsem Šoštanjčani so se dolgo pritoževali, da pregrada med njihovim in velenjskim jezerom ni dovolj trdna, in terjali ojačitev. Zdaj, ko je prišla pomoč še iz Celja, pa spet ni dobro.

Stara koklja Slovenija se vse bolj stara. Rešitev naj bi bilo tudi »pomlajanje« proizvodnje: delovnih naprav in zaposlenih. Ne pa nasvet iz tujine: zvišanje davkov. Še en dokaz, da tudi tujina nima posluha za navadne Slovence.

Vaje v živo V tem toplem času je že kar nekaj gasilskih veselic, katerih spremljevalke so tudi mnoge gasilske vaje oziroma prikazi gašenja in reševanja. Žal pa je pri nas tudi (pre)več gasilskih vaj v živo.

Brezvladje

zaužila vsebino poškodovane steklenice z jajčnim likerjem in sta morala nato doživljati posledice svojega uživanja,« so zapisali v uradni izjavi in dodali, da je ob igriščih prepovedano uživanje alkohola, saj se s tem ne varuje le otrok, ampak očitno tudi živali.

uradnikom ni preostalo drugega kot da so najeli dva sodelavca, katerih naloga je bila lepljenje raztrganih dokumentov. Doslej sta to delo opravljala Reginald Young in Solomon Lartey, njun glavni pripomoček pa so bili lepilni trak in sponke. »Prebijala sva se skozi kupe razcefranega papirja in jih lepila v celoto. Včasih so

najstarejšo še živečo pripadnico vrste Pongo borneo. Zadnja leta so ji življenje grenile številne zdravstvene težave, zato so ji veterinarji pomagali zaspati z evtanazijo. Puan je sicer na svet spravila 11 mladičev, njeni potomci pa so zaplodili še 43 orangutančkov, ki so naseljeni po vsem svetu.

Letošnje praznovanje dneva državnosti je »padlo« v brezvladje. Vsaj prave vlade še nimamo. Zlobneži pravijo, da so prav zato bila slavja bolj sproščena.

Zgledi Mnogi starši se čudijo, da so se njihovo otroci ob koncu šolskega leta vračali domov tako pozno. In majavih nog. Da so se komaj vlekli. Pa pozabljajo, da zgledi vlečejo.


NaĹĄ Ä?as, 28. 6. 2018, barve: CMYK, stran 13

13

POGOVORI

28. junija 2018

V VzorÄ?nem mestu poleti podmornica in avantura v skafandrih AndragoĹĄki zavod Ljudske univerze Velenje, v katerem vodijo projekt, skrbijo, da vsak udeleĹženec po obisku VzorÄ?nega mesta laĹžje razume in si predstavlja podroÄ?ja razliÄ?nih modernih tehnologij, ki dnevno kreirajo naĹĄa Ĺživljenja Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – Od odprtja februarja je VzorÄ?no mesto obiskalo preko 4.200 ljudi! UÄ?enci in dijaki so s svojimi uÄ?itelji v njem preĹživeli atraktivne naravoslovne in tehniĹĄke dneve. Razstavi Robolektrika in 10.000 milj sta jih popeljali v klasiÄ?no uÄ?no snov na popolnoma nov, interaktiven in sodoben naÄ?in. V prvih dneh poÄ?itnic smo se (tudi o tem) pogovarjali z direktorico Ljudske univerze Velenje, Brigito KropuĹĄek Ranzinger. Snovalca VzorÄ?nega mesta Velenje Miha Cojhter in Erik Kapfer sta z udeleĹžbo zadovoljna, kaj pa vi? Že sama ideja o pametni hiĹĄi, o pametnem mestu, novem naÄ?inu medpredmetnega povezovanja ter povezovanja med izobraĹževanjem in gospodar-

Tudi Planet generacij bo odprt ves Ä?as poÄ?itnic

Ves Ä?as poÄ?itnic bo za neformalna druĹženja cel dan odprt tudi Planet generacij, ki bo med drugim brezplaÄ?no nudil poÄ?itniĹĄke aktivnosti tako v Velenju kot Ĺ oĹĄtanju (ustvarjalno slikarski teden in razgibani teden).

obratno, ravno takrat se v njem najveÄ? dogaja. Namenjen je sprostitvi po napornem delu, zabavi, lahko pa tudi Ä?isto resni zadevi, pri kateri strokovnjaki pomagajo, da pridete od virtualne ideje do realizacije le-te. Samo priti je treba!ÂŤ Poletje je za tiste, ki delajo v izobraĹževanju, Ä?as poÄ?itka, nabiranja novih moÄ?i. Za Ljudsko univerzo Velenje pa Ĺže tradicionalno velja, da svoja vrata v najveÄ?ji vroÄ?ini samo ĹĄe bolj na ĹĄiroko odprete?

stvom, ki sta jo prinesla Miha in Erik, je bila zame Ä?udovito preseneÄ?enje, ĹĄe bolj pa odziv ĹĄol. Prav vsi delovni dnevi do Ä?isto zadnjega dne pred poÄ?itnicami, so bili polno zasedeni. Gostili smo ĹĄole iz praktiÄ?no cele Slovenije, tudi iz tujine. UÄ?itelji so bili silno preseneÄ?eni, redno tedensko smo prejemali pisne zahvale in spodbude od njih. Da so bili uÄ?enci in dijaki zadovoljni, priÄ?a dejstvo, da so v popoldanskih urah v VzorÄ?no mesto

â?ą

VzorÄ?no mesto popoldan sluĹži za sprostitev po napornem delu.

pripeljali tudi svoje starĹĄe in sorojence. Sam prostor je namenjen zmanjĹĄevanju medgeneracijskega prepada, kajti tu starĹĄi spoznajo, kako se mladi najlaĹžje in najhitreje uÄ?ijo, pa ĹĄe zabavajo se ob tem.ÂŤ V VzorÄ?nem mestu ste gostili tudi nekaj odmevnih dogodkov? ÂťPredvsem sem vesela, da je vrednost VzorÄ?nega mesta prepoznalo gospodarstvo. Gostili smo ĹĄtevilne upravne in nadzorne odbore, strateĹĄke konference, najboljĹĄe poslovne Ĺženske, Evropsko komisarko Violeto Bulc in veÄ?ji del vlade. Vsak teden predstavljamo projekt

Brigita KropuĹĄek Ranzinger: ÂťÄŒe sem Ä?isto odkrita, me po ĹĄolskem letu, polnem izzivov, vedno za kakĹĄno minuto zamika, da bi vrata zaprli tudi mi. Potem pa dvakrat vdahnemo in pripravimo preseneÄ?enje.ÂŤ

predstavnikom ministrstev in obÄ?in, ki Ĺželijo primer dobre prakse uvesti tudi na svoje podroÄ?je.ÂŤ Pa nasploh, obÄ?ani? Koliko se jih je VzorÄ?no mesto dotaknilo? ÂťNekoliko manjĹĄi obisk beleĹžimo v popoldanskem Ä?asu, ko se zdi, da si ljudje kar nekako ne upajo vstopiti. Priznam, da je prostor res drugaÄ?en, zatemnjen, kar pa ne pomeni, da je zaprt. Ravno

â?ą

ÂťZelo zabavno bo v podmornici kakĹĄno praznovanje rojstnega dne, druĹženje kar tako, fantovĹĄÄ?ina, dekliĹĄÄ?ina ...ÂŤ.

ÂťÄŒe sem Ä?isto odkrita, me po ĹĄolskem letu, polnem dogodivĹĄÄ?in in izzivov, vedno za kakĹĄno minuto zamika, da bi vrata zaprli tudi mi. Potem pa dvakrat vdihnemo in vedno pripravimo kakĹĄno preseneÄ?enje. Letos bomo v VzorÄ?no mesto ÂťpripeljaliÂŤ podmornico.ÂŤ Podmornico? ÂťSoba pobega ali ÂťEscape RoomÂŤ je v svetu zelo priljubljena in nepozabna resniÄ?nostna igra, ki temelji na skupinskem sodelovanju ÂťTeam BuildinguÂŤ, re-

ĹĄevanju ugank, iskanju predmetov in logiÄ?nem povezovanju. V VzorÄ?nem mestu pripravljamo prvo sobo pobega, ki bo dvignila nivo igranja, razmiĹĄljanja, uÄ?enja in iskanja. Postavljamo prvo interaktivno projekcijsko sobo na svetu, ki bo s podporo novih tehnologij, robotike in senzorike omogoÄ?ila igralcem da vstopijo v 4D izkuĹĄnjo. Soba nima veÄ? listkov, namiznih iger in skritih ĹĄtevilk pod preprogo. Igralci bodo preko stikal, zvoka, navidezne resniÄ?nosti, elektronike, ÂťplayfullÂŤ interakcije ter znanja fizike, kemije in tehnike poskuĹĄali odkrivati nepozabne projekcijske (Mapping projection) svetove, ki se bodo spreminjali glede na potek igre in igralcev. Tako se bodo lahko vsi tisti, katerim bo poletje prevroÄ?e, potopili v globine morja tukaj. Tako da ‌ Pridite. Zelo zabavno bo v podmornici kakĹĄno praznovanje rojstnega dne, druĹženje kar tako, fantovĹĄÄ?ina, dekliĹĄÄ?ina ...ÂŤ. Menda se selite tudi na Velenjsko plaĹžo? ÂťTako je. Za tiste, ki uĹživajo v soncu in naravi, se VzorÄ?no mesto letos seli tudi na jezero, na najbolj atraktivno plaĹžo v Sloveniji. Obiskovalcem bomo omogoÄ?ili virtualna raziskovanja in potope v globino jezera.ÂŤ đ&#x;”˛

Kavarna, prostor z zgodbo

Tokrat le hrti

V njej je poudarjena ponudba hrane in toplih obrokov iz ekoloĹĄkih sestavin

Ljubiteljica psov, ĹĄe posebno pa hrtov, velenjska fotografinja Ksenija Mikor razstavlja v galeriji Fbunker

Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – ÂťKavarna Zavoda Gea – pravo ime, ki nas bo bolje opisalo in bolj celovito povedalo, kdo smo in kaj poÄ?nemo, ĹĄe iĹĄÄ?emo –, zaposluje ranljive skupine ljudi. V prostor vnaĹĄajo zgodbo in se pri tem odliÄ?no znajdejo,ÂŤ pravi direktorica Sonja Bercko Eisenreich. Z njo sva se dobili – kje drugje kot v Kavarni Ĺ oĹĄtanj. Ob lepo postreĹženem zdravem napitku. Pravite, da zaposleni v prostor vnaĹĄajo zgodbo. KakĹĄna je? ÂťGovori o zdravi hrani. Vsi obroki, ki jih pripravljamo, so ekoloĹĄkega izvora. Pri nas nimamo kokakole, nimamo gaziranih pijaÄ?, sami pripravljamo hiĹĄne sokove ‌ Tisto, kar je tudi v rehabilitaciji, kar je streha nad vsem, pomembna, sta zdravje in optimalno dobro poÄ?utje gostov. Smo Kavarna s ponudbo hrane in toplih obrokov iz ekoloĹĄkih sestavin.ÂŤ Hrana je tudi kultura ... ÂťSeveda. Prav zdaj opremljamo Ä?italnico. Vstopili smo v Cankarjevo leto, ki ga tudi mi obeleĹžujemo. Pripravljamo dogodke, mnoZaposlitveni center Gea je poseben model socialnega podjetniĹĄtva, ki z zaposlenimi in svojim poslanstvom skrbi za zdravje v skupnosti. V njej so zaposleni invalidi z odloÄ?bo o zaposlitvi.

ge prenaťamo v mesto ‌ Z njimi ne oŞivljamo samo naťega prostora, ampak celotno skupnost. Dogodke smo imeli Şe na trŞnici, Şelimo jih prinesti na Trg svobode, kasneje, ko bo prenovljen, tudi na Trg bratov Mravljakov. Veselimo se tega. Kako vas sprejema okolje, kako ste vi poŞivili okolje?

Za nas je pomembno, da viĹĄek, Ä?e je, vraÄ?amo nazaj v dejavnost, da kupimo nov hladilnik, da ĹĄe koga zaposlimo." Uvajate lĂĄhko branje. Za vas je izjemno pomembno, zakaj? ÂťLahko branje bo pri nas zasedalo tri poliÄ?ke. Ko govorimo o lahkem branju, ne govorimo o ĹĄund literaturi, ampak 'zare-

inĹĄtitut Integra. Prizadevamo si, da bi Ä?im veÄ? okolij, obÄ?ine, uradne institucije ... spoznalo, da morajo biti njihove broĹĄure, objave itd. napisane v enostavnem jeziku, ne pa da jim zapletenost omejuje dostop. Nedopustno je, da odrasle osebe ne zmorejo same izpolniti formularjev, ker jih ne razumejo.ÂŤ Kavarna Ĺ oĹĄtanj. Kaj se v njej dobi? ÂťOsnovna dejavnost temelji na pripravi in zagotavljanju prehrane. Pri nas dobite malico oziroma kosilo vsak dan od enajste do 14.30. S posluhom za soci-

â?ą

Vseh, vkljuÄ?no z zunanjimi sodelavci ĹĄtudenti, ki jim pomagajo, jih je dvanajst.

Sonja Bercko Eisenreich: ÂťPri nas nimamo kokakole, nimamo gaziranih pijaÄ? ...ÂŤ.

ŠoĹĄtanjÄ?ani so nas posvojili. ÄŒutimo prijateljsko naravnanost, spodbudo. Ljudje, ki prihajajo sem, nas pohvalijo. Ko jim razloĹžimo, zakaj nimamo gaziranih pijaÄ?, ni teĹžav.ÂŤ Kako shajate, finanÄ?no? ÂťZaposlitveni center Gea je zavod za usposabljanje in zaposlovanje invalidov. Ne delamo primanjkljaja, ne delamo niti z dobiÄ?kom. Smo neprofitni zavod.

snih' knjigah, ki so spisane na enostavnejĹĄi naÄ?in. Gre za prirejena leposlovna in druga besedila, namenjena osebam, ki zaradi razliÄ?nih razlogov teĹžje berejo ali razumejo originalna besedila. Je pa te literature zelo malo. Za odrasle sploh. Avtorji morajo namreÄ? dopustiti, da se njihovo delo ’prevede’ v prilagojeno obliko. V projekt se z veÄ? udeleĹženimi vkljuÄ?uje tudi naĹĄ

alno integracijo in podjetniĹĄtvo sodelujemo samo z izbranimi in preverjenimi dobavitelji. K nam prihajajo na malice in kosila ljudje, ki jim je zdrav naÄ?in Ĺživljenja blizu, vse veÄ? jih prihaja iz Velenja. NaĹĄe osebje je prijazno. Obiskujejo nas Ĺženske in otroci. Vse bolj postajamo mesto druĹženja. V prostor vnaĹĄamo tisto, kar so kavarne vedno bile – kulturno, izobraĹževalno, socialno srediĹĄÄ?e mesta. Odprti smo od 8. do 21. ure od ponedeljka do sobote, ob nedeljah smo prođ&#x;”˛ sti.ÂŤ

Razstava fotografij Ksenije Mikor (levo) bo ĹĄe ves julij na ogled v galeriji Fbunker, sledila pa ji bo razstava fotografij veÄ?jega formata ÄŒrta ValenÄ?aka. Tina Felicijan

V fotografsko-filmski galeriji Fbunker v podhodu pri vili Bianci je na ogled nova fotografska razstava, s katero se tokrat predstavlja VelenjÄ?anka Ksenija Mikor. Fotografija jo zanima Ĺže od malega, z razvojem digitalne fotografije pa se je z njo zaÄ?ela resneje ukvarjati. Najprej se je posvetila portretni fotografiji in detajlom v naravi. V lokalnem okolju je redna obiskovalka najrazliÄ?nejĹĄih prireditev, na katerih lovi zanimive utrinke in beleĹži trenutke za tiste, ki se jih Ĺželijo spominjati, in za tiste, ki so jih zamudili. Njena posebna strast

pa je fotografiranje psov. Po tem ko je izdala foto monografijo Velenje pasjeljubno, se je posvetila zbiranju gradiva za foto knjigo o hrtih, ki so njena priljubljena pasma. Ĺ tirinoĹžni prijatelji so tudi v srediĹĄÄ?u razstave v galeriji Fbunker. ÂťGre za razstavo manjĹĄe razseĹžnosti, ki je uvod v moj novi projekt. Ĺ˝elim fotografirati Ä?im veÄ? hrtov v vsej njihovi gracioznosti, hitrosti, lenobnosti, tako pa s fotografijo predstaviti lastnosti pasme,ÂŤ je povedala ob otvoritvi in dodala, da jo pred izidom knjige Ä?aka ĹĄe veliko sreÄ?anj z njenimi najljubĹĄimi portretiranci, kar ji je v veliko veselje. đ&#x;”˛


NaĹĄ Ä?as, 28. 6. 2018, barve: CMYK, stran 14

14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

28. junija 2018

Prostovoljstvo tokrat mednarodno Mladinski center Velenje pripravil mladinsko izmenjavo na temo prostovoljstva, na kateri se je sreÄ?alo veÄ? kot 40 mladih iz 7 drĹžav Tina Felicijan Foto: Matija Kompan

Mladinski center Velenje Ĺže vrsto let prireja mladinske izmenjave, mednarodne delovne tabore in druge oblike sreÄ?evanja mladih iz razliÄ?nih kulturnih okolij. Gre za ene najbolj uÄ?inkovitih naÄ?inov izmenjevanja izkuĹĄenj, ĹĄirjenja obzorij, sklepanja prijateljstev in krepitev pozitivnih vrednot. Zato mladinske izmenjave prireja na razliÄ?ne tematike, kot so medkulturni dialog, umetniĹĄko ustvarjanje in tokrat prostovoljstvo. ÂťVelenje ima izjemno moÄ?no tradicijo prostovoljnega dela, prav tako pa Mladinski center, pod okriljem katerega je delovalo Ĺže veÄ? prostovoljskih skupin, danes pa je najveÄ?ja in najbolj uspeĹĄna skupina Udarnik MC Velenje. Ker se zavedamo, da je potrebno prostovoljstvo spodbujati in njegove vrednote ĹĄiriti predvsem med mlade, v Velenju pa imamo s prostovoljstvom ĹĄtevilne pozitivne izkuĹĄnje in celo vrsto dobrih praks, smo

program letoĹĄnje mladinske izmenjave zasnovali prav na temo prostovoljnega dela,ÂŤ je povedala vodja mednarodnih projektov v Mladinskem centru Velenje Ana Marija Kolar. DruĹžilo se je veÄ? kot 40 mladih iz Italije, Ĺ panije, Srbije, Makedonije, Gruzije, AzerbajdĹžana in Slovenije. Na predavanjih in delavnicah so obdelovali tematike, kot so motivacija za prostovoljno delo, vplivi prostovoljstva na osebnostni razvoj, vrednote prostovoljcev, priloĹžnosti za opravljanje prostovoljnega dela doma in v tujini, kako naÄ?rtovati delo in razporejati Ä?as, sodelovati z drugimi in predvsem razviti Ä?ut za soÄ?loveka. Podali pa so se tudi na terensko delo, pri Ä?emer so jim druĹžbo delali Udarniki. IgriĹĄÄ?e Centra za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje so polepĹĄali s talno poslikavo. OsveĹžili so zunanjo podobo Kluba eMCe plac. Pripravljali so rekvizite za otroĹĄki poÄ?itniĹĄki tabor Indicamp. Na treh razliÄ?nih lokacijah v okolici Velenja so socialno ĹĄibkejĹĄim

pomagali pri hiĹĄnih in kmeÄ?kih opravilih, tako pa pustili peÄ?at v okolici in pri ljudeh. Nad Velenjem in izkuĹĄnjami, ki so jih tu pridobili, so bili navduĹĄeni. 19-letni Zuka iz Gruzije ne obĹžaluje, da se je odloÄ?il za obisk mladinske izmenjave v Sloveniji. ÂťV Gruziji ne dobimo veliko takih priloĹžnosti, zato sem se je zelo razveselil. Za udeleĹžbo sem se odloÄ?il,

Zavel je nov veter

DruĹĄtvo upokojencev Velenje letos praznuje 70-letnico delovanja. S svojimi aktivnostmi je zelo vpeto v lokalno okolje. DruĹĄtvo ĹĄteje veÄ? kot 1300 obÄ?ank in obÄ?anov, ki z vkljuÄ?evanjem v dejavnosti dokazujejo, da starost ni ovira, temveÄ? samo ĹĄe eno lepo Ĺživljenjsko obdobje. Vodenje druĹĄtva je na redni letni skupĹĄÄ?ini prevzel Franc Vedenik in napovedal, da bo zavel nov veter. Dosedanje delo druĹĄtva je bilo sicer zelo pestro, delovni program zastavljen zelo ĹĄiroko, obstaja pa nekaj kljuÄ?nih teĹžav pri delovanju druĹĄtva, ki jih bo – po njegovem mnenju – treba reĹĄiti v ustreznem Ä?asu. Med njimi je izpostavil dokaj veliko neaktivnost Ä?lanov, za kar pravega vzroka ne poznajo. ÂťKljub ĹĄtevilnemu Ä?lanstvu je zelo teĹžko pridobiti ljudi za aktivnejĹĄe sodelovanje, ĹĄe teĹžje za opravljanje vodstvenih funkcij.ÂŤ Verjetno je eden od vzrokov za takĹĄno stanje tudi v financah, saj prihodki od Ä?lanarine ne zagotavljajo dovolj denarja za uspeĹĄno izvajanje programov, sponzorska ali donatorska sredstva pa je teĹžko pridobiti. Skupaj s Ä?lani upravnega odbora druĹĄtva so v program dela za prihodnje zapisali nekaj prioritet, s katerimi naj bi odpravili omenjene pomanjkljivosti. V

program bodo tako dodali nekatere vsebine, ki bodo sprejemljive za Ä?im ĹĄirĹĄi krog upokojencev. ÂťOdloÄ?ili smo se tudi za nove oblike obveĹĄÄ?anja Ä?lanov, postavili bomo ustreznejĹĄo vlogo upravnega odbora ter se tako bolj pribliĹžali pododborom, ki naj bi bili v prihodnje nosilci izvajanja nalog. Upravni odbor se bo tako bolj ukvarjal s pridobivanjem denarja, na drugi strani pa naÄ?rtujemo precejĹĄnje zmanjĹĄanje stroĹĄkov. Zagotoviti moramo tudi transparentnost poslovanja

no ter jo delimo socialno ogroĹženim, Ä?istimo obale in celinske vode, gradimo hiĹĄe in podobno.ÂŤ ÄŒlanica italijanske skupine, 18-letna Claudia, je naĹĄtela lastnosti, ki jih mora imeti prostovoljec: ÂťPotrpeĹžljivost, ker delaĹĄ z ljudmi iz razliÄ?nih okolij, ki imajo razliÄ?ne teĹžave. EnergiÄ?nost in pozitivnost, ker se velikokrat sreÄ?ujeĹĄ z ljudmi s socialnega dna, ki ob sebi potrebujejo moÄ?no osebo. DruĹžabnost, da se lahko mreĹžiĹĄ z ljudmi in ustvarjaĹĄ svojo skupnost.ÂŤ 18-letni Zoran iz Srbije je povedal, zakaj je prostovoljno delo sploh pomembno. Spodbuja ljudi k solidarnosti in aktivnemu delu v dobro posameznikov in skupnosti, pravi. ÂťVeliko je ljudi, ki sami ne morejo opravljati nekaterih nalog in si ne morejo privoĹĄÄ?iti pomoÄ?i, za to jim moramo pomagati drugi. Za prostovoljce pa je to priloĹžnost za osebno rast.ÂŤ Poleg izkuĹĄenj s prostovoljnim delom pa je izmenjava udeleĹžencem prinesla tudi medkulturne izkuĹĄnje, o katerih je veÄ? povedal slovenski udeleĹženec 26-letni Matija. ÂťLani sem se udeleĹžil mednarodne mladinske izmenjave v Italiji in letoĹĄnja izkuĹĄnja je bila ĹĄe veliko boljĹĄa. Ta skupina se je veliko bolj povezala, ustvaril sem veÄ? prijateljstev. Imel sem priloĹžnost spoznati gruzijsko in azerbajdĹžansko kulturo, s katerima prej nisem imel stika. Tako sem spoznal zanimiv gruzijski jezik in pisavo in pil azerbajdĹžansko vino iz granatnih jabolk, ki je res nekaj posebnega,ÂŤ je opisal nove izkuĹĄnje. đ&#x;”˛

Skupnost Evangelijska krĹĄÄ?anska cerkev

Druťtvo upokojencev Velenje vodi sedaj Franc Vedenik – Lastniťtvo glede prostorov ťe urejajo – V jeseni prireditev ob 70-letnici Tatjana Podgorťek

ker me prostovoljno delo zanima, predvsem pa sem Ĺželel spoznati nove ljudi. Tu sem dobil veliko motivacije za prostovoljno delo in druĹženje z ljudmi.ÂŤ 24-letni Igor iz Makedonije je povedal, da so bile vse aktivnosti kreativne, informativne, pa tudi zabavne, od vsega pa mu je bilo najbolj vĹĄeÄ? spoznavanje in povezovanje med udeleĹženci. ÂťZelo sem uĹžival tudi, ko smo ĹĄli na teren. Predvsem v centru za brezdomne osebe sem se veliko nauÄ?il.ÂŤ 22-letni Asiman iz AzerbajdĹžana je povedal, da se je na izmenjavi veliko nauÄ?il o prostovoljstvu. ÂťBolj se zavedam, kako pomembno je, da ga spodbujamo in finanÄ?no podpiramo. NajveÄ? pa mi pomenijo pridobljene praktiÄ?ne izkuĹĄnje.ÂŤ Veliko izkuĹĄenj s prostovoljnim delom Ĺže ima 19-letna Izar iz Ĺ panije. ÂťKo sem Ĺživela v Dominikanski republiki, sem delala s starostniki in otoki. Zdaj pa sem Ĺže 6 let skavtinja in s prijatelji zbiramo hra-

vseskozi naÄ?rtovali. Sprejeli pa smo tudi odloÄ?itev, da druĹĄtvenih prostorov ne bomo veÄ? oddajali, ampak jih bomo primerno uredili za druĹženje in izvajanje svojih aktivnosti.ÂŤ DruĹĄtvo praznuje letos 70-letnico delovanja, ki jo nameravajo slavnostno praznovati na prireditvi 19. oktobra v kulturnem domu v Velenju. Za ta dogodek pripravljajo priloĹžnostni kulturni program. NaÄ?rtujejo ĹĄe izvedbo ribiĹĄkega tekmovanja in ĹĄahovski turnir. Proslava bo sodila v splet

Odkar sta prevzela delo predstavnika Skupnosti Evangelijske krĹĄÄ?anske cerkve (EKC) v Velenju in ĹĄirĹĄe pastor Randy Bell in pomoÄ?nica, njegova soproga Joan Bell, pred skoraj ĹĄtirimi leti, se je njihova dejavnost postopoma okrepila in postala opazna v javnosti. V sproĹĄÄ?enem vzduĹĄju se sreÄ?ujejo njihovi pripadniki na razliÄ?nih sreÄ?anjih in verskem podroÄ?ju, a Ĺželijo in uresniÄ?ujejo tudi program ĹĄirjenja svojega poslanstva. Julija bodo organizirali dva tabora; najprej od 2. do 6. julija petdnevni OtroĹĄki tabor za

mlajĹĄe (od 5 do 11 let), na katerem bodo v dopoldanskem Ä?asu deleĹžni iger, zgodb iz Biblije, delavnic ustvarjanja, glasbe ter doĹživljanja posebne kulinarike. Nato ĹĄe od. 9. do 13. julija AngleĹĄki brejk kamp za mladino od 13. do 18. leta starosti. Ob simboliÄ?ni ceni bosta obe petdnevni prireditvi v Mladinskem centru v Velenju, kamor bodo poizkuĹĄali pritegniti starĹĄe, otroke in mladino, ki simpatizirajo z njihovo ustanovo. Poleg druĹženja bodo na delavnicah prirejali igre, skeÄ?e, pogovore ter posebne dogodke,

ki ostajajo za zdaj ĹĄe skrivnost, predvsem pa bodo otroci vadili angleĹĄÄ?ino z mentorji AmeriÄ?ani ter se sproĹĄÄ?eno zabavali z glasbo. Vodji tabora bosta Joan (za mlajĹĄe) in Randy Bell (za mladino), izvajalci programov pa bodo domaÄ?i mentorji in prijatelji s strokovnimi znanji iz Amerike. S tem Ĺželijo vnesti nekaj medkulturnega dialoga in ponuditi sproĹĄÄ?eno uÄ?enje angleĹĄkega jezika. Informacije in prijave pri Joan Bell na sedeĹžu EKC ali na domu na Cesti IV-24 v Velenju. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Skupina Ä?lanov skupnosti EKC v Velenju s prijatelji in nekaterimi mentorji delavnic ob nedavnem sreÄ?anju

DruĹĄtvenih prostorov sedaj ne bodo veÄ? dajali v najem, o njihovem lastniĹĄtvu pa se z lokalno skupnostjo ĹĄe pogajajo.

druĹĄtva, kar je bila v preteklosti velika slabost.ÂŤ Franc Vedenik je ĹĄe povedal, da so v druĹĄtvu v zadnjem Ä?asu veliko energije vloĹžili v reĹĄevanje statusa druĹĄtvenih prostorov, ker v preteklosti ni bil opravljen vpis lastniĹĄtva v zemljiĹĄko knjigo. Z Mestno obÄ?ino Velenje so Ĺželeli vpraĹĄanje reĹĄiti sporazumno, vendar so bili dogovori neuspeĹĄni. ÂťZato bomo najverjetneje svojo lastniĹĄko pravico uveljavljali po sodni poti. Ĺ˝al je s tem zastala izgradnja medgeneracijskega centra, ki smo ga v druĹĄtvu

prireditev ob prazniku Mestne obÄ?ine Velenje. ÂťUpravni odbor Ĺželi dati delovanju druĹĄtva nov zagon, rezultati novega naÄ?ina dela pa bi morali biti kmalu vidni in naj bi se pokazali predvsem v zadovoljstvu Ä?lanov. Prve poteze so naletele na ugoden odziv, kar potrjuje tudi ĹĄtevilo novih Ä?lanov, predvsem pa boljĹĄa udeleĹžba v aktivnostih, ki jih organiziramo. Zavel je nov veter, ki bo prinesel ĹĄe boljĹĄe rezultate,ÂŤ je sklenil pogovor Franc Vedenik. đ&#x;”˛

Muzikal Briljantina pred polno Gallusovo dvorano, jeseni v Velenju Ljubljana, 22. junija – Ljubitelji muzikalov so doÄ?akali premiero Briljantine. NavduĹĄeni gledalci v polni Gallusovi dvorani so z dolgim stojeÄ?im aplavzom izrazili navduĹĄenje nad predstavo. Producent Jurij Franko, ki je tudi producent najbolj popularnega muzikala pri nas, muzikala Mamma Mia!, je za Briljantino izbral zelo podoben kreativni tim kot za muzikal Mamma Mia!. V muzikalu se prepletajo elementi plesa in igre. Vse pesmi so odliÄ?no prevedene v slovenĹĄÄ?ino. Leta 1978 je bil posnet tudi film z naslovom Briljantina, v katerem sta v glavnih vlogah nastopila John Travolta in Olivia Newton John. đ&#x;”˛ Film je doĹživel velik uspeh po vsem svetu.


NaĹĄ Ä?as, 28. 6. 2018, barve: CMYK, stran 15

AKTUALNO, MNENJA

28. junija 2018

Mnenja in odmevi Svetniki niso za tako napisano ustavno presojo V predprejĹĄnji ĹĄtevilki NaĹĄega Ä?asa je novinarka Tatjana PodgorĹĄek v Ä?lanku Âťsvetniki niso za tako napisano ustavno presojoÂŤ zelo pravilno povzela potek razprave o predlogu za vloĹžitev Âťocene ustavnosti in zakonitosti DPNÂŤ avtocestne povezave med Ĺ entrupertom in Velenjem po t. i. trasi F2-2 na seji obÄ?inskega sveta ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki. VkljuÄ?no z uvodnim delom in izjavo Ä?lana C. I. , da so svetniki polpismeni. Za to izjavo se vsem prizadetim res opraviÄ?ujem. Izjava je bila dana v afektu po posluĹĄanju razprav in po sprejetju sklepa, da ObÄ?ina Ĺ martno ne pristopa k zahtevi za ustavno presojo trase F2-2 zaradi nestrinjanja z vsebino pritoĹžbe, ki jo je izdelal priznani odvetnik – specialist civilnega in gospodarskega prava. Kot je novinarka pravilno povzela izvajanje predvsem vodij poslanskih skupin SD in Ĺ˝upanove liste, pa tudi SDS in SLS, vsebina pritoĹžbe premalo poudarja zaĹĄÄ?ito prizadetih obÄ?anov in predvsem izraĹža nasprotovanje izbrani trasi. Med obravnavo je bilo sliĹĄati kar nekaj mnenj, da gre za teĹžnjo po razveljavitvi trase (ga. A. Kukovec, g. J. AvberĹĄek, g. Z. RamĹĄak), ne pa za zaĹĄÄ?ito prizadetih obÄ?anov. Da, gospodje in gospe svetniki in svetnice. Zahteva za ustavno presojo se vlaga s ciljem razveljavitve lani sprejetega DPN. Samo razveljavitev sprejetega DPN in ponovna poĹĄtena presoja o najboljĹĄi trasi lahko zaĹĄÄ?iti prizadete prebivalce in naĹĄe okolje. Prenos odloÄ?anja na Ustavno sodiĹĄÄ?e lahko le odpravi dvome, da je trasa posledica dela raznih lobijev in politiÄ?nega kupÄ?kanja. Pa kakrĹĄna koli Ĺže bo odloÄ?itev. Ker civilna druĹžba v postopkih sprejemanja in odloÄ?anja kljub mnogim opozorilom o napakah in neupoĹĄtevanju strokovnih in druĹžbenih standardov ni bila sliĹĄana, je ostala edina moĹžnost zaĹĄÄ?ite ljudi in naravnega okolja uporaba sodnega varstva prizadetih. Tako so ÂťruĹĄenciÂŤ Ĺže sami vloĹžili predlog za oceno ustavnosti na Ustavno sodiĹĄÄ?e. Glede na obseg in posledice te trase za obÄ?ino in veliko njenih prebivalcev smo upraviÄ?eno upali, da nam bodo obÄ?ina in njeni organi nudili podporo in pomoÄ?, kot sta to storili sosednji obÄ?ini Polzela in BraslovÄ?e, ki sta sami vloĹžili zahtevo za oceno ustavnosti. Sam sem prepriÄ?an, da je bilo svetnicam in svetnikom to popolnoma jasno Ĺže na marÄ?evski seji, na kateri so soglasno potrdili skupen nastop z obÄ?inama Polzela in BraslovÄ?e v zahtevi za Ustavno presojo sprejetega DPN-ja. SpoĹĄtovani svetniki, Ä?e ste gradivo prebrali, ste se lahko z lahkoto prepriÄ?ali o nepravilnostih v postopkih izbire najboljĹĄe trase tega dela 3. RO. Govorimo o izbiri prvotno naÄ?rtovane trase t. i. F-2, ki je bila pozneje umaknjena in prestavljena pod obronke Gore Oljke. Ta seveda ni bila nikoli ocenjevana in primerjana z ostalimi variantami. Nepravilnosti v postopkih izbire, kot je uporaba prirejenih vhodnih podatkov, ukinjanje vodnih virov, neupoĹĄtevanje ruĹĄitev in eksodusa ĹĄtevilnih ljudi do neupoĹĄtevanja ArhuĹĄke konvencije so osnova ÂťZahteve za ustavno presojoÂŤ. Ne vem in ne razumem, zakaj so za svetnike naenkrat postali moteÄ?i tudi nekateri javni objavljeni podatki, npr. podatek o primerljivosti stroĹĄkov posameznih variant, ki jih je sicer javno objavil DARS. G. RamaĹĄku, ki je iz-

javil, da svetniki niso usposobljeni za izbiro trase, kar je po njegovem glavna vsebina zahteve, pa bi pritrdil z vpraĹĄanjem, kje v gradivu se od svetnikov to zahteva in priÄ?akuje ali so pa morda usposobljeni bolj kot Ustavno sodiĹĄÄ?e za oceno zakonitosti postopkov pri sprejemanju DPN. Sklep, kot je bil sprejet, posredno pomeni tudi nezaupanje v Ustavno sodiĹĄÄ?e, ker da kot tako naj ne bi bilo sposobno selekcionirati pomembnih od nepomembnih in morebitnih neprimernih navedb v zahtevi za ustavno presojo. Kdo se boji ocene zakonitosti postopkov? Za konec bi svetnike, ki so razen ene predstavnice vsi glasovali za odloĹžitev zahteve za ustavno presojo, pozval, da javno pojasnijo bolj ali manj prizadetim obÄ?anom, kaj si predstavljajo pod ÂťzaĹĄÄ?ito prizadetih obÄ?anovÂŤ in kakĹĄne dejavnosti nameravajo podvzeti za dosego teh svojih plemenitih ciljev. Zanimiva za ljudi pa bi bila tudi informacija, kaj se je dogajalo v zadnjem mesecu, da so od 100 % ÂťzaÂŤ vloĹžitev spremenili svoja staliĹĄÄ?a v 90 % ÂťprotiÂŤ oz. za zavlaÄ?evanje. G. Ĺžupana pa bi prosil, da javno pojasni, kako je priĹĄel do podatkov o treh skupinah ÂťruĹĄencevÂŤ in kaj razvojno pomeni za Slovenijo in Ĺ martno, Ä?e bi bila morda izbrana druga po mnenju ĹĄtevilnih drĹžavljanov in strokovnjakov primernejĹĄa trasa. Na temo treh skupin ÂťruĹĄencevÂŤ pa bi lahko morda novinarji izvedli anonimno anketo pri vseh in jo kvantitativno objavili, da bomo videli, kaj je res. C. I. bo to storila. Sicer pa menim, da je sreÄ?a, da so blizu lokalne volitve, na kateih bodo lahko svojo oceno o delu obÄ?inskega sveta tudi o tej temi podali volivci Ĺ martnega. đ&#x;”˛ Martin PodgorĹĄek

Zakaj ljudje vstopajo v aktivno politiko? To, kar bom povedal, vsekakor ni kakĹĄna strokovna ocena, ampak samo moje mnenje in vi bralci boste ocenili, Ä?e sem vsaj delno zadel bistvo vpraĹĄanja. Vsekakor je najmanj tistih, ki so v politiko vstopili zato, da bi prav vsem zagotovili Ä?loveku dostojno Ĺživljenje. Zelo malo je tudi strokovnjakov, ki so pokonÄ?ni in uspeĹĄni pri svojem delu, ker se enostavno noÄ?ejo izpostavljati blatenju nesramnih politikov. NajveÄ? pa je sigurno karieristov, ki so jim prioriteta dobro plaÄ?ane sluĹžbe, mlatenje prazne slame in z zelo upognjeno hrbtenico. Potem so tu ĹĄe nastopaÄ?i in oblasti Ĺželjni. Med slednjimi sigurno najbolj izstopa Janez JanĹĄa, ki si je denar zagotovil Ĺže prej in sedaj vso energijo vlaga v ponovno osvojitev oblasti in pri tem ne izbira sredstev. NajveÄ?ji nastopaÄ? pa je sigurno predsednik Borut Pahor, ki svojo vnemo, da bi bil praviÄ?en do vseh in znanja vseh poklicev nagovarja predvsem naivne drĹžavljane. Pravi mojster za ministrska mesta pa je Karel Erjavec, saj je njegova stranka veÄ?krat talec pri njegovem izsiljevanju ministrskih stolÄ?kov. Ko prebiram zadnje komentarje o sestavi nove koalicije, je popolnoma jasno, da za veÄ?ino strank, verjetno je izjema samo Levica, ni pomemben program, ampak kakĹĄna in koliko ministrskih stolÄ?kov bo dobila. đ&#x;”˛ Franc Cerar

15

GDPR v prakso vnaťa nekaj nejasnosti Od uveljavitve uredbe o varstvu osebnih podatkov (GDPR oziroma General Data Protection Regulation) je minil dober mesec dni – Ker ťe ni bil sprejet nacionalni zakon o varovanju osebnih podatkov, prihaja v praksi do nekaterih teŞav – Podjetja, ki se ukvarjajo z direktnim trŞenjem, bi lahko beleŞila tudi 10-odstoten upad prometa Mojca Štruc

V prvih mesecih letoĹĄnjega koledarskega leta smo veliko govorili o GDPR – uredbi o varstvu osebnih podatkov. Vlada je skuĹĄala pripraviti nov nacionalni Zakon o varstvu osebnih podatkov, ki bi uredbo bolje razloĹžil in osmislil. K sodelovanju so povabili tudi partnerje iz prakse. V okviru aktivnosti Gospodarske zbornice Slovenije je tako sodelovala tudi Savinjsko-ĹĄaleĹĄka gospodarska zbornica. ÂťGospodarska zbornica se je v fazi priprave nacionalnega zakona o varovanju osebnih podatkov zelo angaĹžirala in dosegla, da je bila vanj vkljuÄ?ena doloÄ?ba o enoletnem prehodnem obdobju, vendar zakon zaradi predÄ?asnega zakljuÄ?ka mandata prejĹĄnjega sklica parlamenta ni bil sprejet, kar sedaj v praksi povzroÄ?a teĹžave,ÂŤ pojasnjuje direktor Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice Franci Kotnik. Da so s svojimi pripombami aktivno spremljali sprejemanje novega nacionalnega Zakona o varstvu osebnih podatkov, pravijo tudi na Mestni obÄ?ini Velenje. Ĺ˝al jim je, da zakon, ki bi doloÄ?ene zadeve bolj natanÄ?no definiral, ĹĄe ni bil sprejet. Podobno razmiĹĄljajo tudi nekateri posamezni pravni subjekti, ki smo jih povpraĹĄali, kako v praksi shajajo z uveljavljeno uredbo GDPR. ÄŒeprav so se vsi sogovorniki udeleĹžili izobraĹževanj na to temo, priznavajo, da v konkretnih okoliĹĄÄ?inah pogosto niso prepriÄ?ani, kaj jim je dovoljeno in kaj bi v posameznih primerih Ĺže lahko bila krĹĄitev. Ker se trudijo delati skladno z zakonodajo, obenem pa se bojijo, da jim to morda ĹĄe ne uspeva povsem, so Ĺželeli v tem besedilu ostati neimenovani.

IzobraĹževanjem so prisluhnili veÄ?insko.

Kot Ĺže reÄ?eno, so se tudi v naĹĄi dolini podjetja in drugi, ki rokujejo z osebnimi podatki, izobraĹževali na podroÄ?ju varovanja le-teh Ĺže pred uveljavitvijo uredbe. ÂťKer se zavedamo, da upravljamo z mnogo osebnimi podatki in da je previdnost in varnost pri obdelavi pomembna, smo se tem tudi izobraĹževali,ÂŤ je

povedal eden od anonimnih virov iz prakse. Tudi na Mestni obÄ?ini Velenje so se tisti, ki se pogosteje sreÄ?ujejo z osebnimi podatki, udeleĹžili nekaterih izobraĹževanj na to temo. ÂťZa naĹĄe Ä?lane in ostale zainteresirane poslovne subjekte smo v Ä?asu pred uveljavitvijo uredbe organizirali veÄ? izobraĹževalnih dogodkov, za katere je bil v ciljni javnosti velik interes,ÂŤ pa je povedal ĹĄe Franci Kotnik iz Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice.

Ukrepi, a ĹĄe vedno dvomi

Niso pa samo posluĹĄali. ÂťKupili smo ognjevarno omaro za hrambo dokumentov z osebnimi podatki, ki so dostopni le za to rokovanje doloÄ?enim osebam,ÂŤ je povedal eden od anonimnih virov. Drugi je dodal, da se – ko pridejo v negotovo situacijo – veÄ?krat obr-

In ĹĄe vedno dvomi

nejo na brezplaÄ?no pravno pomoÄ?, priÄ?akujejo pa tudi pomoÄ? informacijskega pooblaĹĄÄ?enca. Pri tem upajo, da bodo inĹĄpektorji razumeli obdobje uvajanja v pravilno delo z osebnimi podatki in ne bodo takoj grozili s kaznimi. Znotraj velenjske obÄ?inske uprave so oblikovali delovno skupino, ki tekoÄ?o problematiko glede varstva osebnih podatkov spremlja po posameznih podroÄ?jih dela. Imenovali so tudi pooblaĹĄÄ?enca za rokovanje z osebnimi podatki in njegovega namestnika, posodobili spletno stran in v zvezi z nejasnostmi pripravili vpraĹĄanja za informacijskega pooblaĹĄÄ?en-

ODELO ZAPOSLUJE Zaradi rasti podjetja ter pokrivanja letnih dopustov* v svoj kolektiv na lokaciji v Preboldu vabimo:

1. DELAVCE V PROIZVODNJI 2. DELAVCE V SKLADIĹ ÄŒU 3. POLNOLETNE DIJAKE IN Ĺ TUDENTE ZA POÄŒITNIĹ KO DELO* *Dijake in ĹĄtudente, ki z nami ostanejo 30 dni nagrado v viĹĄini 50 EUR neto. Ustvarjajte z nami svetlo prihodnost na poti polni izzivov in se nam pridruĹžite kot sodelavec v dinamiÄ?nem mednarodnem okolju priloĹžnosti.

Prijave in informacije: E-mail: zaposlitev@odelo.si Telefon: (03) 703 46 47 www.odelo.si

ca. Ugotavljajo, da je – ker nacionalni zakon na to temo ni bil sprejet in ker ĹĄe ni oblikovana praksa glede na GDPR – dvomov veliko. ÂťZato skuĹĄamo teĹžave reĹĄevati sproti v okviru naĹĄe delovne skupine, da zagotovimo vsaj tekoÄ?e opravljanje nalog. Je pa teĹžava tudi imenovanje pooblaĹĄÄ?encev v naĹĄih javnih zavodih in nasploh prilagoditvi postopkov po novi uredbi. Javni zavodi namreÄ? nimajo ustreznega kadra, zato so prisiljeni iskati zunanjo pomoÄ?, kar povzroÄ?a dodatne stroĹĄke za proraÄ?un,ÂŤ ĹĄe pojasnjujejo na Mestni obÄ?ini Velenje. Da bi imeli Ä?lani Ä?im manj teĹžav, se je zelo angaĹžirala tudi Savinjsko-ĹĄaleĹĄka gospodarska zbornica. ÂťV komunikaciji z naĹĄimi Ä?lani ugotavljamo, da so se postopka uskladitve z doloÄ?bami evropske uredbe lotili odgovorno, je pa treba pri tem upoĹĄtevati, da gre za proces, ki terja ustrezen Ä?as,ÂŤ pravi direktor zbornice Franci Kotnik. ÄŒeprav uredba velja Ĺže dober mesec dni, je jasne in hitre odgovore na vpraĹĄanja iz prakse trenutno teĹžko dobiti. ÂťInformacijskemu pooblaĹĄÄ?encu je treba oblikovati pisna vpraĹĄanja, medtem ko odgovora od njega ĹĄe nismo prejeli,ÂŤ so pojasnili na Mestni obÄ?ini Velenje. Dodali so, da si pomagajo tudi z obstojeÄ?imi Ĺže objavljenimi mnenji informacijskega pooblaĹĄÄ?enca. Da bi pravni subjekti ob dilemah iz prakse spraĹĄevali pri predavateljih na izobraĹževanjih, ni v navadi. ÂťPredavatelji obiÄ?ajno teĹžko odgovarjajo na vpraĹĄanja iz prakse,ÂŤ nam je povedal vir, ki je dodal ĹĄe, da je kakrĹĄna koli druga zunanja pomoÄ? moĹžna le ĹĄe za plaÄ?ilo, Ä?esar pa si marsikdo ne more privoĹĄÄ?iti. Ĺ˝e tako je jasno, da bo imela uveljavitev uredbe tudi neposredne negativne uÄ?inke na realizacijo prodaje v podjetjih, ki se ukvarjajo z direktnim trĹženjem. ÂťIzpad prometa zaradi tega lahko po naĹĄi oceni preseĹže deset odstotkov,ÂŤ je povedal direktor Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice Franci Kotnik. đ&#x;”˛


NaĹĄ Ä?as, 28. 6. 2018, barve: CMYK, stran 16

16

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

Tega vzduĹĄja ne poznam, je pa fletno 700 let trĹĄkih pravic Mozirja in zakljuÄ?ek Festivala zeliĹĄÄ? Tatjana PodgorĹĄek

Mozirje, 23. junija – V Mozirju so praznovali 700-letnico trĹĄkih pravic kraja, zakljuÄ?il pa se je tudi Festival zeliĹĄÄ?.

Raziskuj, doĹživi preteklost, zaÄ?uti tradicijo

700 let trĹĄkih pravic so zaznamovali z uliÄ?no predstavo TrĹĄke zgodbe, na kateri so zabavno interpretirali prav toliko let staro trĹĄko zgodbo. Pot, polno preseneÄ?enj in sreÄ?anj z ljudmi, ki so pustili v kraju trajnejĹĄe sledi, so zaÄ?eli pri cerkvi sv. Jurija, udeleĹženci pa so na njej vse do trĹĄke lipe sreÄ?ala srednjeveĹĄkega kurirja, spoznali cenjenega zdravilca, se pouÄ?ili o znanem mozirskem suknu, zaÄ?etkih gasilstva, planinstva, lekarnarstva, pustovanja, o kaplanu Antonu AĹĄkercu ‌ Izvedeli so tudi, da je bilo (po legendi) na kraju, kjer je danes Mozirje, prd veÄ? tisoÄ? leti veliko jezero. Skozi preseko, ozko sotesko, je zaÄ?elo jezero odtekati. Ostala je moÄ?virna kotlina, kjer je ob reki Savinji zrasel trg Mozirje, sv. Jurij pa je postal trĹĄki patron. RdeÄ?a nit uliÄ?ne predstave je bila: raziskuj, doĹživi preteklost, zaÄ?uti tradicijo. Mozirski Ĺžupan Ivan SuhoverĹĄnik nam je ob tej priloĹžnosti

dejal, da gre za pomemben mejnik v zgodovini kraja. S pridobitvijo trĹĄkih pravic je namreÄ? trg Mozirje pridobil pravico do sejmov. Ti pa so bili pomembni za razvoj kraja. Osrednja proslava ob Ä?astitljivem jubileju bo 21. septembra v tamkajĹĄnji ĹĄportni dvorani.

Festival dosegel svoj namen

ZakljuÄ?ek Festivala zeliĹĄÄ? Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline s trĹžnico zeliĹĄÄ?arskih izdelkov je sodil v okvir operacije so-

Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline, je bila odloÄ?itev zanj prava. ÂťGre za dejavnost, ki nas bogati. Festival je zdruĹžil veÄ? kot 15 izvajalcev, predvsem izvajalk, ki so ĹĄirĹĄo javnost seznanile, kaj vse poÄ?nejo njihove pridne roke. S tem so eposredno prikazale tudi pomen zdravilnih zeliĹĄÄ? in njihovo uporabo. PrepriÄ?ani smo, da je festival pomemben prispevek k promociji regije SaĹĄa in LAS-a obeh dolin. Svoj namen je dosegel tudi s tem, ker je nekaterim udeleĹženkam v okviru aktivnosti omogoÄ?il pridobitev nacional-

Vinska Gora zdruĹžila praznovanja V nedeljo zdruĹžili praznik krajevnega zavetnika z dnevom drĹžavnosti in slavnostjo ob 90-letnici Ä?ebelarske druĹžine Tina Felicijan

Vinska Gora, 23. in 24. junij – Tudi ta konec tedna so se prebivalci in prebivalke Vinske Gore in drugi obiskovalci tega raznih aktivnosti polnega kraja zbrali na druĹžabnih sreÄ?anjih in slovesnosti, s katerimi so obeleĹžili praznik krajevnega zavetnika sv. Janeza Krstnika, dan drĹžav-

razvili svoj prapor. ÂťÄŒebelarji iz Ĺ kal, Velenja in Vinske Gore so se prviÄ? organizirali 22. junija leta 1928. Zgodaj so spoznali, da se morajo povezovati, prenaĹĄati znanje na mlajĹĄe generacije in izmenjevati izkuĹĄnje. Do druge svetovne vojne so bili ĹĄentjanĹĄki Ä?ebelarji zelo zagnani in na naĹĄem obmoÄ?ju imeli veliko predavanj. Ĺ e danes tradicionalno

bele Ĺže v panjih.ÂŤ ÄŒebelarska druĹžina Vinska Gora zdruĹžuje 15 Ä?lanov, ki skrbijo za pribliĹžno 120 Ä?ebeljih druĹžin na leto. NajstarejĹĄi je Alojz Brecl, najmlajĹĄi pa Sandi Presker (na sliki v sredini), ki je postal tudi skrbnik prapora. Ta se je pridruĹžil devetim drugim, ki jih nosijo Ä?ebelarske druĹžine SAĹ A regije. Vinskogorska Ä?ebelarska

Utrinek z uliÄ?ne predstave TrĹĄke zgodbe

delovanja LAS-ov z naslovom “Integralni turistiÄ?ni produkt zeliĹĄÄ?arske dediĹĄÄ?ineâ€?. ZaÄ?eli so ga 15. junija, potekal pa je v SolÄ?avi, Gornjem Gradu, Ĺ martnem ob Paki ter Vinski Gori. Med festivalom je potekalo 7 delavnic na temo gojenja in predelave zeliĹĄÄ?. Po mnenju Franja NaraloÄ?nika, predsednika LAS-a Zgornje

ne poklicne kvalifikacije.ÂŤ Poleg LAS-a Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline je v operaciji, ki jo je sofinancirala EU, sodelovalo ĹĄe pet Las-ov iz Slovenije. Vrednost operacije so ocenili na veÄ? kot 70 tisoÄ? evrov. In kaj so menili nekateri obiskovalci? ÂťTakega vzduĹĄja ne poznam, je pa fletno,ÂŤ bi lahko strđ&#x;”˛ nili njihove odgovore.

Ob zakljuÄ?ku festivala so pripravili trĹžnico zeliĹĄÄ?arskih izdelkov.

Balet SneguljÄ?ica in sedem palÄ?kov

V sredo, 6. junija, je bila v domu kulture Velenje premiera baletne produkcije SneguljÄ?ica in sedem palÄ?kov. Predstavo so odplesali uÄ?enci baletnega oddelka Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega Velenje. Nastopilo je 135 mladih baletnikov – uÄ?encev velenjske glasbene ĹĄole. V predstavi so sodelovali vsi baletni oddelki, od baletnega vrtca do uÄ?encev, ki zaklju-

28. junija 2018

Ä?ujejo niĹžjo baletno ĹĄolo. Tako je baletni vrtec s svojim plesom priÄ?aral gozd, v katerem so nastopile veverice, Ä?ebelice in lisiÄ?ke, uÄ?enci plesne pripravnice pa so se predstavili kot zajÄ?ki, ptiÄ?ki in roĹžice. UÄ?enci prvega, drugega in tretjega razreda baleta so odplesali prizore z dvora (sluĹžinÄ?ad, trgovci in meĹĄÄ?ani), veliko plesnih toÄ?k pa so odplesali nekateri uÄ?enci 3., 4., 5. in 6.

razreda baleta (sneĹžinke, ples v maskah, gozdne Ĺživali in palÄ?ki). Znano pravljico, ki poudarja sporoÄ?ilo, da ljubezen reĹĄi vse, so nastopajoÄ?i odplesali prepriÄ?ljivo in dovrĹĄeno. Opazovali smo lahko Ä?udovito baletno pravljico, odliÄ?no odplesano s prvinami klasiÄ?ne baletne tehnike. Delo koreografinje in reĹžiserke je opravila uÄ?iteljica baleta Maja đ&#x;”˛ VerÄ?ko.

Prapor krasijo simboli Vinske Gore in spomladanske cvetlice, vejica akacije, smreke in lipe, ki simbolizirajo tipiÄ?no paĹĄo vinskogorskih Ä?ebel.

nosti in visok jubilej Ä?ebelarske druĹžine. V soboto so za zabavo v Krstnikovem domu poskrbeli mladi glasbeniki Vinske Gore, ki so obiskovalcem pokazali svoje talente za ustvarjanje odliÄ?nega vzduĹĄja, v katerega je zveÄ?er prijezdila konjenica PireĹĄica na noÄ?ni blagoslov konj. V nedeljo pa se je po maĹĄi za domovino zaÄ?ela proslava ob dnevu drĹžavnosti, ki so jo zdruĹžili s slovesnostjo ob 90-letnici ÄŒebelarske druĹžine Vinska Gora. ÄŒlani so ob tem predstavili bilten o Ä?ebelarski tradiciji Ĺ entjanĹža, kakor se je pred Ä?asom imenovala Vinska Gora, in prviÄ?

Ä?ebelarimo tako po sistemu AĹ˝ kot z nakladnimi panji. VeÄ?inoma smo ljubiteljski Ä?ebelarji s pribliĹžno 25 druĹžinami vsak, s tem pa se ukvarjamo tudi zato, da prispevamo k opraĹĄevanju rastlin in ohranjanju Ä?ebel,ÂŤ je povedal tajnik Ä?ebelarske druĹžine Sandi OsetiÄ? (na slikis skrajno levo) in dodal, da so tudi zaradi odsotnosti intenzivnega kmetijstva v Vinski Gori tamkajĹĄnje razmere naklonjene Ä?ebelarjenju. ÂťÄŒebelarji nenehno ozaveĹĄÄ?amo sokrajane o uporabi fitofarmacevtskih sredstev in njihovih ĹĄkodljivih vplivih na Ä?ebele, zato veÄ?ina upoĹĄteva navodila in ĹĄkropi ĹĄele, ko so Ä?e-

druĹžina je od ÄŒebelarske zveze Slovenije Ĺže pred veÄ? kot mesecem dni prejela najviĹĄje priznanje, priznanje Antona JanĹĄe 1. reda. Ob obÄ?inskem prazniku pa bo prejela ĹĄe plaketo Mestne obđ&#x;”˛ Ä?ine Velenje. Pred cerkvijo so Ä?ebelarji razkazali Ä?ebelje pridelke in Ä?ebelarske pripomoÄ?ke, na stojnicah so se predstavila tudi druga druĹĄtva, druĹženje pa je popestril ansambel Vingosi, ki je igral, dokler so ljudje plesali.

Velenjski gimnazijci na izmenjavi na MadĹžarskem Na zaÄ?etku junija so se ĹĄtirje dijaki velenjske gimnazije udeleĹžili izmenjave na MadĹžarskem v projektu STEM. Gre za zanimiv projekt, v katerem dijaki iz ĹĄestih drĹžav skupaj raziskujejo obnovljive in Ä?iste vire energije. Na Portugalskem so se ukvarjali z vodno energijo, v TurÄ?iji geotermalno energijo, na MadĹžarskem pa z energijo iz biomase. Najprej so dijaki snov preĹĄtudirali Ĺže doma, nato so na MadĹžarskem v narodnostno meĹĄanih skupinah izvajali 'case study' (konkreten problem) in poskuse, na koncu pa so si ogledali ĹĄe najveÄ?jo madĹžarsko elektrarno na bio maso v Pecsi. Dijaki so med izmenjavo stanovali pri svojih vrstnikih iz Ferences

Gimnazium Szentendre. Ob tem so se s pomoÄ?j kviza sprehodili po mestu, si ogledali Czobelovo galerijo v Szentendreju, nato ĹĄe BudimpeĹĄto in Pecs. V naÄ?rtu je bil tudi obisk Blatnega jezera, vendar jim ga je prekriĹžalo slabo vreme. Naslednje sreÄ?anje bo v

Rimu, kjer se bodo ukvarjali s sonÄ?no energijo, na Danskem v Viborgu z vetrno energijo, v Velenju pa bodo izvedli zadnje sreÄ?anje in se bodo ukvarjali s foto-voltaiÄ?no energijo. đ&#x;”˛

Alenka Gortan


NaĹĄ Ä?as, 28. 6. 2018, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT

28. junija 2018

Rudar bo zaÄ?el z Mariborom

Gorenje – OvniÄ?ek k pivovarjem

ÄŒeprav je v tem Ä?asu vsa pozornost ljubiteljev nogometa namenjana svetovnemu nogometnemu prvenstvu v Rusiji, je zanimivo dogajanje tudi doma. Na slavnostni prireditvi prejĹĄnji teden v Nacionalnem nogometnem centru Brdu pri Kranju so izĹžrebali pare 1. kroga za novo sezono 2018/19. ZaÄ?ela se bo 21. oziroma 22. julija. NogometaĹĄi velenjskega Rudarja bodo v 1. krogu (22. julija ob 18,15) gostili aktualnega podprvaka Maribor. Drugi pari so: DomĹžale – KrĹĄko,

Velenjski klub zapuĹĄÄ?a ĹĄe en njihov otrok. Po odhodu kapetana Nika Medveda (28) je odĹĄel tudi Rok OvniÄ?ek (23). NovopeÄ?eni slovenski reprezentant, ki je dve sezoni igral kot posojeni igralec v RK Slovenj Gradec 2011, se je preselil k najveÄ?jim tekmecem VelenjÄ?anov, Celju Pivovarni LaĹĄko. Zvestobo jim je obljubil do leta 2020 z moĹžnostjo podaljĹĄanja ĹĄe za eno. Po besedah ĹĄportnega direktorja Janeza Gamsa so OvniÄ?ka videli Âťkot enega od stebrov naĹĄe pomlajene ekipe, sam pa je izrazil Ĺželjo, da bi se rad preizkusil v dresu Celja Pivovarne LaĹĄko. Za prihodnje sezone v Velenju gradimo ekipo iz igralcev, ki v RK Gorenje Velenje Ĺželijo igrati, verjamejo, da bodo pri nas imeli na voljo dobre pogoje za razvoj svojega potenciala in ob tem klubu skuĹĄali povrniti ugled, ki ga je ta nekoÄ? Ĺže imel. OvniÄ?ek se v naĹĄi zgodbi ni videl, zato smo se dogovorili za predÄ?asno prekinitev pogodbe." To je Ĺže Ä?etrti igralec VelenjÄ?anov, ki se je v zadnjih nekaj sezo-

Mura – Triglav Kranj, Aluminij – Celje in Gorica – Olimpija. Prejťnji teden je bil na sedeŞu Evropske nogometne zveze (Uefe) v ťvicarskem Nyonu Şreb evropskih tekmovanj.

ValiĹžani ali Romuni?

NogometaĹĄi Rudarja bodo morali na svojega nasprotnika ĹĄe poÄ?akati. To bo zmagovalec iz dvoboja med SP Tre Fiori (San Marino) – Bala Town (Wales). V prvi tekmi bodo gostitelji. ÄŒe bodo VelenjÄ?ani boljĹĄi, bo v 2.

krogu njihov nasprotnik romunski Fotbal Club FCSB.

Bijol v Rusijo, Anton v Romunijo

Medtem je trener VelenjÄ?anov Marijan PuĹĄnik ostal ĹĄe brez dveh igralcev, in to 19-letnega Jaka Bijola, ki je postal Ä?lan ruskega podprvaka iz Moskve CSKA-ja, s katerim je podpisal petletno pogodbo, Ilja Antonov, reprezentant Estonije, pa je predvidoma za dve sezoni odĹĄel k novemu Ä?lanu romunske 1. lige Hermannstadtu. đ&#x;”˛

Med tistimi, ki ostajajo v Rudarju, je tudi vratar Marko Pridigar. Rudarjevo mreĹžo bo predvidoma branil do konca sezone 2019/20. Za Rudarjeve navijaÄ?e je bil v prejĹĄnji sezoni najboljĹĄi 'rudar'. Z Matejem Radanom, ki je bil pred njegovim prihodom prvi vratar, niso podaljĹĄali pogodbe.

Vandalizem ni ustavil futsala ÄŒeprav so nepridipravi v noÄ?i pred futsal turnirjem na ĹĄportno igriĹĄÄ?e na kotalkaliĹĄÄ?u zlili veÄ?je koliÄ?ine odpadnega motornega olja, je druĹĄtvo Futsal Velenje uspeĹĄno izvedlo Ĺže tretji turnir

Tina Felicijan Foto: Vid Sajko

Velenje, 23. junija – Na igriĹĄÄ?u v SonÄ?nem parku je potekal mednarodni turnir v malem nogometu Velenje futsal 2018. Gre za Ĺže tretji in s tem tradicionalni turnir ĹĄportnega druĹĄtva Futsal Velenje, ki se ga je udeleĹžilo 12 ekip. Glede na nagradni sklad v vrednosti 2000 evrov so priÄ?akovali ĹĄe kako ekipo veÄ?, a je mnoge igralce Ĺže premamilo poletje in jih zva-

Balinanje Polzela ne popuĹĄÄ?a

V ponedeljek sta se na igriĹĄÄ?u Premogovnika sreÄ?ali moĹĄtvi KU Gorenja in gosti iz DU Velenja. SreÄ?anje so domaÄ?ini, ki so bili po zadnjih dveh porazih Ĺželjni zmage, zaÄ?eli zelo odloÄ?no. Tak je bil tudi rezultat 6 : 2. V Konjicah pa je gostovala favorizirana ekipa z Gorice. DomaÄ?ini so jih presenetili in nadigrali. Rezultat je bil 8 : 0. Ekipa Polzele, ki je trenutno vodilna ekipa lige, je sreÄ?anje z gosti iz TopolĹĄice vzela malo preveÄ? lahkotno, a je bil na koncu rezultat zanjo vseeno 6 : 2 ob sicer skromni toÄ?kovni razliki. Tudi tekma med Premogovnikom in gosti iz KavÄ? se sicer ni odvijala povsem tako, kot so si Ĺželeli domaÄ?ini, a se je vseeno konÄ?ala z rezultatom 6 : 2. Vrstni red: 1. BK Polzela 15 toÄ?k, 2. KU Go-

bilo na dopuste. Kljub temu je bil turnir, ki sta ga podprli MO Velenje in zavod RdeÄ?a dvorana ter drugi akterji v lokalni skupnosti, paĹĄa za oÄ?i, saj so se ga udeleĹžili nekateri izjemno kakovostni igralci in tudi futsal reprezentanti. ÂťTako igralci kot obiskovalci so lahko uĹživali v lepi igri in dobrem vzduĹĄju,ÂŤ je povedal organizator Sead Jahić, hvaleĹžen za dobro sodelovanje z gasilci in drugimi, ki so v soboto zjutraj takoj odreagirali na vandalizem prete-

renje 11, 3. BĹ DU Premogovnik 10, 4. PDU Gorica 9. 5. DU Velenje 8, 6. DU Slovenske Konjice 8, 7. BK TopolĹĄica 6, 8. PDU KavÄ?e 5. V drugi ligi je bilo zelo zanimivo v Ĺ entjurju, kjer so vse boljĹĄi domaÄ?ini gostili ekipo iz Vinske Gore. Toda gostje niso igrali podrejene vloge, zato je bil tudi konÄ?ni izid le 5 : 3 in ĹĄe majhna toÄ?kovna razlika. Veliko preseneÄ?enje pa je tokrat pripravila gostujoÄ?a ekipa iz Vrbice, ki se na Dobrni dosegla izid 4 : 4. V TopolĹĄici pa je Ĺ martno ob Paki gostilo vodilno ekipo iz Ĺ˝alca. Gostje so igrali odliÄ?no in zmagali 0 : 8 in veliko toÄ?kovno razliko. Ekipa Ĺ oĹĄtanja je bila to kolo prosta. Vrstni red: 1. BK Ĺ˝alec 13 toÄ?k, 2. BD Ĺ entjur 12, 3. DU Ĺ oĹĄtanj 11, 4. DU Vinska Gora 8, 5. DU Dobrna 5, 6. DU Ĺ martno ob Paki 4, 7. BS Vrbno Vrbica 2. đ&#x;”˛

T.F.

kle noÄ?i, ko je nekdo igriĹĄÄ?e polil z odpadnim motornim oljem. ÂťTo nas ni ustavilo,ÂŤ je dejal Jahić in sporoÄ?il, da je turnir osvojila ekipa AM-DE iz Vrhnike, drugo mesto je zasedla ekipa Espresso Momento, ki je zastopala Velenje, tretje pa prav tako velenjska ekipa TTG. Naj igralec je bil Jaka Bizjak. Poletne turnirje bodo ĹĄe pripravljali, futsal sreÄ?anje pa naÄ?rtujejo tudi pozimi v RdeÄ?i đ&#x;”˛ dvorani.

nah preselil k njihovim veÄ?nim tekmecem. Po koncu lanske sezone je po letu in pol aktualne prvake okrepil Luka Mitrović, za katere pa ni veliko igral, saj se je v prvem delu sezone huje poĹĄkodoval. Tudi v Celju ni ostal dolgo. Rokometno pot bo v novi sezoni nadaljeval v francoskem Cessonu. Pred njim je k pivovarjem priĹĄel tudi Kristian Bećiri, ki pa je bil vmes v mariborskem Braniku. Po koncu zadnje sezone pa se je v kneĹžje mesto preselil tudi vratar Klemen Ferlin. Iz Gorenje pa zgolj ne odhajajo, ampak igralci tudi prihajajo. Doslej so se jim pridruĹžili David MiklavÄ?iÄ? (35) in vratar Emir Taletović (28), ki sta se v klub vrnila po nekaj sezonah; Levc je uspeĹĄno okreval po poĹĄkodbi. Nova sta iz Ĺ kofje Loke Aleks KavÄ?iÄ? (22), iz Jeruzalem-OmoĹža Miha KavÄ?iÄ? (20) in kot (trenutno) zadnja okrepitev ter prva tuja – hrvaĹĄki rokometaĹĄ z Reke Vlado Matanović (23). Slednji je sklenil dveletno pogodbo z moĹžno-

OmiĹĄ in njegove gore

stjo prekinitve po prvi sezoni, KavÄ?iÄ? pa naj bi v Velenju ostal naslednje ĹĄtiri sezone. Novo tekmovalno sezono bodo prvoligaĹĄka moĹĄtva zaÄ?ela 8. septembra. VelenjÄ?ani bodo v 1. krogu gostovali v OrmoĹžu. đ&#x;”˛

vos

Vlado Matanović, trenutno zadnja okrepitev

Po hribih

Mesto OmiĹĄ, nekdanji sedeĹž gusarjev, ki so bili strah in trepet trgovskih ladjarjev, se nahaja v Srednji Dalmaciji na HrvaĹĄkem in je eno najslikovitejĹĄih mest na Jadranski obali. Svoje sledi so tu pustili tudi knezi KaÄ?ići in kasneje Ĺ ubići. Njegova lega je enkratna, saj se tik nad mestom dvigajo vrhovi OmiĹĄke Dinare z ruĹĄevi-

Konec maja smo krenili na pot in spotoma pobirali soudeleĹžence, da se nas je nabralo za cel avtobus. Prvi dan smo porabili za potovanje in medsebojno spoznavanje na vmesnih poÄ?ivaliĹĄÄ?ih avtoceste. Ob treh popoldan smo Ĺže bili na cilju in se nastanili v zelo solidnem hotelu PlaĹža tik ob morju. VsakiÄ? pred

na drugem delu poti jih je ÂťreĹĄilÂŤ prevoz z avtobusom. Trojica nas je ostala (Vidovo goro sem nedavno Ĺže osvojila) in postanek izkoristila za sprehod po mestu Bol s slovito plaĹžo. Postanek v Milni, ki se nahaja na JZ delu otoka, sem ravno tako izkoristila za ogled. Mesto je staro in veliko hiĹĄ je v slabem stanju

nami dveh trdnjav. Pogled na to lepoto te oÄ?ara in ne moreĹĄ ga pozabiti. Zato ob razpisu Planinskega druĹĄtva (PD) Velenje ni bilo oklevanja za prijavo na planinarjenje tod. V izvedbi so moÄ?i zdruĹžili skupaj s PD Ĺ marje pri JelĹĄah, kar je bila odliÄ?na odloÄ?itev.

veÄ?erjo smo dobili napotke za naslednji dan in se zavedali, da ne bomo lenarili, Ä?e to ne bo lastna izbira ‌ Ĺ˝e naslednje jutro smo se odpeljali do izhodiĹĄÄ?a ÄŒotići v dolini Dubrava. Podali smo se na tretji najviĹĄji vrh Mosorja, 1319 m visok vrh Kozik (Sv. Jure) s staro kapelo na njem. S tega najlepĹĄega vrha Mosorja je krasen razgled na njegov celoten hrbet, poseben vtis pa daje pogled na PoljiÄ?ko planino in OmiĹĄko Dinaro, med katerima se vije prelepa Cetina in se v mestu OmiĹĄ zdruĹži z enako modrim morjem. Kopanje v njegovi toplini po dokaj napornem pohodu se je veÄ? kot prileglo. V Ä?etrtek smo v bliĹžnji luki sedli v nedrje ladjice Kairos, ki nas je v spremstvu velike jate ogromnih delfinov popeljala okrog otoka BraÄ?. VeÄ?ino je odloĹžila v mestu Bol, od koder so se v Ĺže opoldanski vroÄ?ini podali na njegov najviĹĄji vrh Vidovo goro s 780 m viĹĄine. Sonce in odprt teren sta naredila svoje in

ali praznih, ob priÄ?akovanju turistov pa se prebuja kot TrnuljÄ?ica ‌ Pot smo v poletni vroÄ?ini nadaljevali do Supetara, kjer so se nam pridruĹžili pregreti planinci. Ohladitev v morju je bila dobra izbira. V petek smo se odpeljali do izhodiĹĄÄ?a Gornje Sitno. DruĹžno smo se podali do planinske koÄ?e Umberto Girometto, kamor smo prispeli po preprogah cvetja, ki lepĹĄajo poti med poĹžganimi debli dreves. Po poÄ?itku smo se loÄ?ili, saj je glavnina odĹĄla proti vrhu Veliki Kabal na viĹĄini 1339 m, Ä?etverica pa se nas je podala do nekoliko niĹžjega vrha Ljubljan na viĹĄini 1262 m. Oboji smo poti zdruĹžili ob Vickovem stolpu na viĹĄini 1325 m. Glavnina se je potem spustila do prej omenjene koÄ?e, trije pa so se do nje vrnili ĹĄe po osvojitvi vrha Veliki Kabal. Potep po zanimivih hribih smo sklenili v koÄ?i, zadovoljni, da smo naĹĄli oskrbnici, ki sta v okolici nabirali roĹže. (nadaljevanje prihodnjiÄ?)

Dober nastop atletinj Velenja Na atletskem pokalu Slovenije, ki je bilo konec tedna, so se bolj kot fantje tokrat izkazale atletinje AK Velenje. V Ljubljani je tako Anita Horvat po sobotni zmagi v svoji disciplini na 400 m v nedeljo dodala ĹĄe prvo mesto na 200 m. Na 800 m je zanesljivo zmagala Jerneja Smonkar, ki je edina tekla pod dvema minutama in desetimi sekundami. VelenjÄ?anke so bile prve tudi na 4 x 400 metrov. Ta Ä?as najhitrejĹĄa Slovenka Horvatova je s Ä?asom 23,74 ob moÄ?nem vetru v prsi (-1,4 m/s) za 24 stotink zgreĹĄila normo za EP na 200 m (23,50). "Veter se je zelo Ä?util in rezultat je glede na to zelo dober, a paÄ? ni ĹĄlo hitreje. Na tej krajĹĄi razdalji je laĹžje in sem se nekoliko bolj potrudila kot v soboto na 400 m in sem z nastopom zadovoljna," je povedala Horvatova, ki je ob koncu tekme odigrala kljuÄ?no vlogo za zmago ĹĄtafete Velenja na 4 X 400 m. Drugi rezultati: 3000 m: 3. Armend Berisha; 400 m ovire: 2. Peter HribarĹĄek; 3000 m: 3. Tina ÄŒesnik; 1500 m: 3. Jan Kramer; 1500 m: 3. Tina ÄŒesnik; kopje: 3. Bernarda Letnar. Ekipno je v Ĺženski konkurenci AK Velenje zasedel tretje mesto.

đ&#x;”˛

Marija Lesjak


NaĹĄ Ä?as, 28. 6. 2018, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

28. junija 2018

Strelsko tekmovanje ĹĄoĹĄtanjskih veteranov

SovraĹžni plakati v Velenju V Velenju so neznanci nalepili sovraĹžne plakate, ki poveliÄ?ujejo nacistiÄ?no ideologijo in simbole. Plakate velikosti A3 s kljukastim kriĹžem v grbu obÄ?ine in pozivom Âťza druĹžino, za drĹžavo, za rasoÂŤ, izpisane v slovenĹĄÄ?ini, a z gotico, so mestni redarji odkrili na glavni avtobusni postaji, nasproti Osnovne ĹĄole Mihe Pintarja Toleda, na Cankarjevi cesti 2, Ljudski univerzi Velenje, na avtobusni postaji nasproti velenjske poĹĄte, velenjski Promenadi in na panoju pri podhodu na KidriÄ?evi cesti. Plakati oÄ?itno in nazorno poveliÄ?ujejo nemĹĄki rajh s slikami svastike in podobami vojaka z Ĺželeznim kriĹžcem, enega od glavnih simbolom nacistiÄ?ne NemÄ?ije. Kdo je plakate obesil, ni znano. Je pa policija potrdila, da Ĺže poteka preiskava zaradi suma kaznivega dejanja spodbujanja sovraĹžnega govora. Za takĹĄno kaznivo dejanje je sicer zagroĹžena kazen do dveh let zapora, a je po naĹĄi zakonodaji pregon skoraj nemogoÄ?. Sicer pa je to verjetno celo manj pomembno, bolj pomembno je, kakĹĄna miselnost je vodila avtorje teh plakatov, ki so svoje misli poistovetili z eno najbolj mraÄ?nih ideologij naĹĄe bliĹžnje preteklosti, v kateri tudi zanje gotovo ne bi bilo prihodnosti. đ&#x;”˛

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj in ObmoÄ?no zdruĹženje veteranov vojne za Slovenijo Ĺ oĹĄtanj sta v sodelovanju s Strelskim druĹĄtvom DoliÄ? v okviru poÄ?astitve dneva Zveze veteranov vojne za Slovenijo in 27. obletnice osamosvojitve Republike Slovenije v soboto, 16. junija, organizirala 6. strelsko tekmovanje za pokal ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, obmoÄ?nega zdruĹženja veteranov vojne za Slovenijo Ĺ oĹĄtanj ter tretjega memoriala Ivana Juvana st. v streljanju z malokalibrsko puĹĄko odprtega merka na razdalji 70 m. Tekmovanje je potekalo na zelo lepo urejenem streliĹĄÄ?u strelskega druĹĄtva DoliÄ? v Gornjem DoliÄ?u v obÄ?ini Mislinja. Pokrovitelj 6. tekmovanja z malokalibrsko puĹĄko sta bila ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj in OZVVS Ĺ oĹĄtanj, pokale in medalje pa je prispevala ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj. Tekmovanje je potekalo ekipno (trije Ä?lani) in posamiÄ?no na razdalji 70 metrov. Na tekmovanju je Sodelovalo 9 ekip, skupaj 32 tekmovalcev in tekmovalk. Tekmovalci so streljali sede izza mize z roko brez naslona na tarÄ?o velikosti 50 x 50 cm. Na voljo je bilo neomejeno poskusnih strelov in deset strelov za oceno v roku dvajsetih minut. NajboljĹĄi rezultat v skupni ekipni razvrstitvi je dosegla ekipa SDV Kamnik 1. mesto z 288 zadetimi krogi, 2. mesto z 276 zadetimi krogi in 9 muĹĄi je osvojila ekipa SDV Kamnik 2, tretja je bila ekipa OZVVS Velenje

(Viktor Slatinek, Martin Hudales in Milan Hrovat) z 276 krogi in 4 muĹĄi, Ä?etrta ekipa OZVVS Zgornjesavinsko-ZadreÄ?ke doline 2 z 273 zadetimi krogi (Ivan Rihter, Marjan HanĹžekoviÄ? in TomaĹž Trogar), peta pa ekipa domaÄ?inov OZVVS Ĺ oĹĄtanj 1 (Franc OĹĄtir, Robert Borovnik in JoĹže ÄŒanÄ?) z 270 krogi. V posamiÄ?ni razvrstitvi so bili najboljĹĄi Renato UraniÄ?, Pavel SerĹĄa in Zdravko Vrankar, vsi SDV Kamnik. IstoÄ?asno je potekalo tudi tekmovanje v posamiÄ?ni konkurenci za najboljĹĄega strelca iz ObmoÄ?nega zdruĹženja ve-

teranov vojne za Slovenijo Ĺ oĹĄtanj. NajboljĹĄi trije strelci so bili Franc OĹĄtir, ki je prejel zlato medaljo in prehodni pokal, drugi je bil Zdenko Slatnar tretji pa je bil Robert Borovnik. V Ĺženski konkurenci je prvo mesto zasedla Sonja ÄŒanÄ?, drugo mesto je osvojila Lidija Stropnik in tretje Marija OĹĄtir. Medalje in pokale je poleg predsednika Leona Stropnika podeljeval ĹĄe Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih, ki je udeleĹžence tekmovanja tudi prijazno nagovoril. đ&#x;”˛

Leon Stropnik

POLICIJSKA kronika Policisti so vse tri obvladali in pridrĹžali

Prevoznost poti na Pusti grad Ĺ oĹĄtanj – Ob nedavni nesreÄ?i se je pokazala teĹžava z neprevoznostjo poti na Pusti grad. Zaradi podrtih dreves dostop interventnih vozil do gradu ni bil mogoÄ?. O tem je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj nemudoma obvestila pristojne na Zavodu za gozdove, da ustrezno ukrepajo. Ta cesta brĹžkone ni edina takĹĄna teĹžava, zato je nujno, da lastniki gozdov dosledno Ä?istijo svoje gozdove.

GaraĹžna hiĹĄa tudi za motorna kolesa Velenje, 22. junija – Na pobudo stanovalcev naselja Gorica, ki bi Ĺželeli svoja motorna kolesa parkirati v garaĹžni hiĹĄi Gorica, so obstojeÄ?im kartam za parkiranje v mestni obÄ?ini Velenje dodali ĹĄe polletno in meseÄ?no parkirno karto za motorna kolesa. Polletna, ki stane 80 evrov, bo veljala ĹĄest mesecev od dneva nakupa, meseÄ?na pa 15 evrov za mesec, za katerega bo izdana.

Mladi v akciji za ÄŒisto nulo, Ä?isto vest Ljubljana, 22. junija – S koncem ĹĄolskega leta so se v petek in soboto mladi ambasadorji zavoda Varna pot v okviru akcije ÄŒista nula, Ä?ista vest podali po razliÄ?nih prireditvah po Sloveniji. Na njih so nagovarjali mlade, naj ne vozijo pod vplivom alkohola, ter jih informirali o posledicah takĹĄne voĹžnje. đ&#x;”˛

mkp

Iz POLICISTOVE beleŞke Zalotena pri tatvini Velenje, 19. junija – V torek so policiste poklicali v trgovino Interspar na Selo, kjer je varnostnica pri opravljanju nalog zalotila osebo pri tatvini artikla v vrednosti 8,79 evra.

Partnerja sta se sprla Velenje, 20. junija – V sredo ponoÄ?i so policisti posredovali na Vojkovi, kjer sta se sprla partnerja, pri Ä?emer je bil on tudi nasilen. PrisluĹžil si je odloÄ?bo o prekrĹĄku.

PrenoÄ?eval na terasi Velenje, 21. junija – V Ä?etrtek zveÄ?er so policisti staremu znancu, veÄ?kratnemu povratniku, ki je prenoÄ?eval na terasi stanovanjskega bloka na Ĺ aleĹĄki cesti, napisali plaÄ?ilni nalog.

Velenje, 20. junija – V sredo ponoÄ?i so imeli policisti Postaje prometne policije kar precej dela, da so obvladali dva moĹĄka in Ĺžensko, ko so ustavili avtomobil, ki ga je upravljal voznik brez vozniĹĄkega dovoljenja. V postopku z njim so se odloÄ?ili za zaseg vozila, s Ä?imer pa se nista strinjala ne voznik ne lastnik. Lastnika je odloÄ?itev tako razburila, da je hotel avto kar zaĹžgati. KrĹĄitelj, ki je vozil, je skoÄ?il v policista in ga vlekel za uniformo. Ko sta policista upiranje obeh Ĺže obvladala, se je v postopek vmeĹĄala partnerica enega od krĹĄiteljev in policista brcnila v glavo. Obvladali sta tudi njo, vse tri pa so pridrĹžali. Sledita kazenski ovadbi za poskus prepreÄ?itve uradnega dejanja in napada na pooblaĹĄÄ?eno uradno osebo.

HiĹĄna preiskava je precej navrgla Velenje, 21. junija – Policisti in kriminalisti so v Ä?etrtek v Velenju opravili hiĹĄno preiskavo, od koder pa niso ĹĄli praznih rok. V njej so zasegli mobilne telefone, digitalno tehtnico, pripomoÄ?ke za prodajo oziroma razpeÄ?evanje prepovedanih drog, devetnajst

Najemnika nastanili policisti Velenje, 21. junija – Ker je moĹĄki razbijal po vratih in skuĹĄal na silo vstopiti v prostore, v katerih biva v BevÄ?ah, so ĹĄli na kraj policisti. Kljub njihovi prisotnosti pa se ni dal. VpriÄ?o njih je skuĹĄal fiziÄ?no obraÄ?unati s stanodajalcem. Odredili so pridrĹžanje do streznitve in napisali plaÄ?ilni nalog.

Ukradel streĹĄni kovÄ?ek Mislinja, 23. junija – V soboto je v Mislinji neznanec s strehe osebnega avtomobila, parkiranega pred stanovanjsko hiĹĄo, ukradel streĹĄni kovÄ?ek.

Udaril blagajniÄ?arko Velenje, 23. junija – V soboto okoli 11. ure je bil v Mercator Centru nasilen stari znanec policije. Na blagajni se je sprl z blagajniÄ?arko, potem pa jo udaril in odĹĄel. Policisti so ga spoznali preko video nadzornega sistema. Ovadili ga bodo za kaznivo dejanje nasilniĹĄtva.

Vlom v poslovno stanovanjski objekt Šoťtanj, 24. junija – V nedeljo so policisti v Šoťtanju obravnavali vlom v poslovno-stanovanj-

ski objekt. Iz poslovnega dela objekta so storilci poskuĹĄali ukrasti trezor, vendar jim ni uspelo. Iz stanovanjskega dela pa so odnesli veÄ? zlatnine v vrednosti okoli 5.000 evrov in nekaj gotovine.

DeÄ?ek huje poĹĄkodovan, povzroÄ?itelj pobegnil

Žagal in kosil bo

Ĺ˝alec, 24. junija – V Zabukovici, na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Ĺ˝alec, se je v nedeljo okoli 19.20 zgodila prometna nesreÄ?a, v kateri se je hu-

Komunalno podjetje Velenje

je poĹĄkodoval 9-letni kolesar, ki je kolesaril v spremstvu oÄ?eta. V kolesarja je trÄ?il neznani voznik osebnega avtomobila audi, najverjetneje A6, srebrne barve, ki je po trÄ?enju odpeljal s kraja prometne nesreÄ?e, ne da bi ustavil, so v ponedeljek sporoÄ?ili s Policijske uprave Celje. Policisti so povzroÄ?itelja nesreÄ?e Ĺže izsledili. PovzroÄ?il jo je 36-letni voznik z obmoÄ?ja Ĺ˝alca.

Žalec, 25. junija – V ponedeljek je bilo vlomljeno v garaŞo stanovanjske hiťe v Migojnicah. Neznanec je ukradel dve motorni Şagi in kosilnico.

• • • • •

DeĹžurna

Ĺ TEVILKA

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIĹ KA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

080 80 34

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

PAKET

PREMIUM MOBILNA TELEFONIJA SVOBODA POSLOVNE KOMUNIKACIJE

Ĺ aleĹĄka 19, 3320 Velenje minut v vsa SLO omreĹžja

SMS/MMS

30 GB

Klofuta zaradi negativne ocene Velenje, 22. junija – V petek je sin prijavil oÄ?eta, ker ga je ta s plosko roko udaril v predel uĹĄesa. OÄ?etovo roko je sproĹžila negativna ocena v sinovem spriÄ?evalu. Sin je iskal tudi zdravniĹĄko pomoÄ?, oÄ?eta pa bodo policisti ovadili za kaznivo dejanje.

sadik zelene rastline po videzu in vonju identiÄ?ne prepovedani konoplji, veÄ? ĹĄkatel s pribliĹžno kilogramom delcev in vrĹĄiÄ?kov suhe zelene rastline, za katere domnevajo, da gre prav tako za prepovedano drogo. Poleg tega so zasegli tudi ALU oziroma PVC ovoje s pribliĹžno 10 do 15 grami belega prahu, ki je bil po videzu in vonju podoben anfiteminu.

Podatkov

150

minut klicev iz SLO v EU-obmoÄ?je

19,99 â‚Ź W www.mega-m.si T 03 777 00 77 E prodaja@mega-m.si

z DDV

ObveĹĄÄ?amo vas, da bo zaradi sanacije fasade in strehe objekta Ĺ aleĹĄka cesta 19 v Velenju veljala zaÄ?asna sprememba prometnega reĹžima, popolna in delna zapora obÄ?inske kategorizirane ceste JP 952371 ÂťCesta ob Ĺ aleĹĄki cestiÂŤ in nekategorizirane ceste s parc. ĹĄt. 2523/6, 2523/23 in 2523/2. Zapora bo trajala predvidoma do konca oktobra 2018.


NaĹĄ Ä?as, 28. 6. 2018, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

28. junija 2018

19

Idejni projekti so, denarja pa ni V krajevni skupnosti Ravne dolga zima ÂťpobralaÂŤ denar za posodobitev dveh javnih poti – Premalo Ä?asa za izziva, kot sta ureditev kanalizacije in oskrba gospodinjstev z vodo na levem kraku Tatjana PodgorĹĄek

Na predveÄ?er dneva drĹžavnosti, 25. junija, leta 1991 so se krajani Krajevne skupnosti Ravne zbrali na priloĹžnostni slovesnosti pri JazbeÄ?evi lipi pri tamkajĹĄnji podruĹžniÄ?ni ĹĄoli in zasadili lipo. Od takrat dalje se zberejo na istem kraju, saj so 25. junij izbrali za praznik krajevne skupnosti. Tudi letos je bilo tako. Na pri-

na dokaj visoki kakovostni ravni. Ravenski mladinci pa so po proslavi pripravili ĹĄe jajÄ?arijo. Dan kasneje so izvedli ĹĄe pohod po Ravenski poti. ÄŒeprav je registrirana kot planinska pot, z novim lastnikom Fortinekom za zdaj ĹĄe niso naĹĄli skupnega jezika v zvezi z njenim Ä?iĹĄÄ?enjem in postavitvijo oglasne deske. Zaplet naj bi reĹĄili do prihodnjega krajevnega praznika.

kraju je posodobila. Sami smo naÄ?rtovali obnovo dveh javnih poti, lokalna skupnost nam je zato namenila nekaj veÄ? denarja, a smo ostali le pri naÄ?rtih. ÂťKrivecÂŤ za to je dolga zima, ki nam je ÂťpobralaÂŤ 60 tisoÄ? evrov. Tako nam je ostalo na raÄ?unu malo denarja. V teh dneh ĹĄe prihajajo raÄ?uni za zimsko sluĹžbo in videli bomo, Ä?e nam bo morda uspelo obnoviti vsaj eno od predvidenih

ni. Zgradili smo javno vodovodno omreĹžje, na katerega pa vsi niso prikljuÄ?eni in to predstavlja teĹžave.ÂŤ V letoĹĄnjem naÄ?rtu imajo ĹĄe izgradnjo avtobusnega postajaliĹĄÄ?a, ureditev igriĹĄÄ?a za mivko, opremiti nameravajo z mizami in omarami ĹĄe prostor v veÄ?namenskem domu Reks. JoĹže SoviÄ? verjame, da bodo naloge izvedli. ÄŒe morda ne bodo uspeĹĄni pri pridobivanju zemljiĹĄÄ?a za igriĹĄÄ?e z mivko, bodo za denar, ki ga imajo zanj, kupili igrala in z njimi opremili prostor pred Reksom. ÂťDvorana naĹĄega veÄ?namenskega doma je zelo zase-

Oven 21. 3. - 20. 4.

Z nekom, ki vam je Ĺže dolgo vĹĄeÄ?, sta dolgo Ä?akala, da se vajin skrhan odnos popravi. Sedaj vam je jasno, da se ne bo. Zato boste vi tisti, ki se boste umaknili, saj boste ugotovili, da skupne prihodnosti ne bo. Veselili se boste obÄ?utka svobode, a Ĺže po nekaj dneh boste ugotavljali, da korak ni bil pravi. Ĺ e enkrat pretehtajte, koliko ste pripravljeni popustiti v svojih naÄ?elih. ÄŒe ste, potem osebi, ki vam jemlje veliko Ä?asa in energije, spet posvetite veÄ? Ä?asa. Ta teden bodite previdni pri odloÄ?itvah, sploh poslovnih. Naslednje dni izkoristite za aktiven poÄ?itek. MoĹžgane poĹĄljite na paĹĄo, telesu pa privoĹĄÄ?ite Ä?im veÄ? gibanja.

Bik 21. 4. - 20. 5.

SpoÄ?iti ste, kot Ĺže dolgo ne. Zato boste vse bolj pozitivni. Spremembe se bodo v naslednjih dneh dogajale tako bliskovito, da skoraj ne boste mogli verjeti. Prav zaradi vaĹĄe intuicije pa boste tokrat jasno vedeli, kako naprej, saj se boste znali odzvati na vse, kar se vam bo dogajalo. DruĹžina nad vaĹĄimi novimi idejami ne bo najbolj navduĹĄena. Vi pa boste prepriÄ?ani, da ste na pravi poti, zato se ne boste pustili motiti. Tistim, ki so brez dela, se odpirajo moĹžnosti, da ga dobijo. Ne zamudite jih, ker se ne bodo tako kmalu ponovile. Tisti, ki ga imate, pa pred dopustom Ä?aka naporen Ä?as. Utrujenost boste preganjali z lenarjenjem v dvoje.

DvojÄ?ka 21. 5. - 21. 6.

Svoje poslovne cilje boste uresniÄ?evali po planu, ki ste si ga sami zaÄ?rtali. ÄŒe ne boste naĹĄli osebe, ki jo pri tem potrebujete, boste vseeno ĹĄli naprej. Ĺ˝e nekaj dni ste namreÄ? na vrhuncu moÄ?i in uÄ?inkovitosti. Zato ste pripravljeni na nove Ĺživljenjske tokove in izzive, vsemu, kar vam bo prineslo Ĺživljenje, se boste zlahka prilagodili. Ob koncu tedna se boste pri neki odloÄ?itvi tiho obraÄ?ali vase, saj ne boste nikomur zaupali, kaj vas muÄ?i. OdloÄ?itev bo Ä?isto prava, saj bi vaĹĄe najbliĹžje po nepotrebnem spravili v zadrego. Tako pa boste vse reĹĄili sami, brez da bi kdo vedel, kakĹĄne bitke bijete. Ob koncu tedna, ko spet pritisne poletna vroÄ?ina, se hladite Ä?im bolj naravno.

Rak 22. 6. - 22. 7.

Ne boste se mogli sprijazniti s tem, kar se vam dogaja. To, da lahko letoĹĄnje poletje uĹživate tudi v majhnih dozah, vam ĹĄe ni priĹĄlo do zavesti. Sprijaznite se s tem, da ni treba, da imate velika priÄ?akovanja, saj jih potem nikoli ne uresniÄ?ite. ÄŒez vikend boste veÄ? med ljudmi. Spoznali boste osebo, ki bo kmalu moÄ?no vplivala na vaĹĄe odloÄ?itve o prihodnosti. Ĺ˝ivljenjske izkuĹĄnje bodo krive, da mu ne boste zaupali na prvo Ĺžogo. A tokrat bo previdnost odveÄ?. Vsak dan bolj boste prepriÄ?ani, da ste konÄ?no naĹĄli duĹĄo dvojÄ?ico. LetoĹĄnje poletje zagotovo ne bo dolgoÄ?asno.

JoĹže SoviÄ?: ÂťNi nam uspelo v celoti izpolniti predvidenega plana predvsem zaradi visokih stroĹĄkov zimske sluĹžbe.ÂŤ

reditvi, ki so jo popestrili Ä?lani tamkajĹĄnjega kulturno-umetniĹĄkega druĹĄtva, so med drugim podelili krajevno priznanje. Prejela sta ga Darko GorĹĄek, donedavni predsednik Ĺ portnega druĹĄtva Ravne, ter Katja Milavec, donedavna predsednica tamkajĹĄnjega kulturno-umetniĹĄkega druĹĄtva. Oba sta zasluĹžna, je dejal predsednik KS Ravne JoĹže SoviÄ?, za dobro delo druĹĄtva

Lev 23. 7. - 23. 8.

Krajevni praznik vrsto let zaznamujejo s proslavo in pohodom.

Odpravili posledice nevarnega drsenja zemlje

Sicer pa JoĹže SoviÄ? ni bil najbolj zadovoljen ob pogledu na opravljeno delo, saj jim ni uspelo v celoti uresniÄ?iti predvidenega programa. ÂťZelo smo sicer zadovoljni, ker je obÄ?ina Ĺ oĹĄtanj odpravila nevarne posledice drsenja zemlje pri LipovĹĄku in plaz zaustavila ĹĄe z ograjo. Tudi skoraj vse lokalne ceste v naĹĄem

javnih poti.ÂŤ Sogovornik je tudi povedal, da so v tem mandatu Ĺželeli reĹĄiti ĹĄe dve veliki Ĺželji, in sicer ureditev kanalizacijskega omreĹžja in zagotovitev nemotene oskrbe gospodinjstev s pitno vodo na levem kraku krajevne skupnosti. Zalogaja sta precejĹĄnja, idejna projekta imajo, ni pa denarja. IĹĄÄ?ejo reĹĄitve, a je za izvedbo izzivov premalo Ä?asa, ugotavlja SoviÄ? in dodaja: ÂťMalo so za to krivi tudi sami kraja-

Alojzijevo vino dobrodelnosti V Ä?etrtek, 21. junija, na dan, ko godujejo Alojziji in Lojzke, so v vinogradniĹĄkem vrtu Mozirskega gaja priredili Ĺže tradicionalno maĹĄo v kapelici sv. Valentina. DomaÄ?i Ĺžupnik jo je posvetil tako godovnjakom kot ĹĄe posebej Alojzu Ĺ˝agarju, nekdanjemu mozirskemu kanoniku, ki je v domaÄ?i fari deloval 50 let in kot zasluĹžen ter spoĹĄtovan obÄ?an ob saditvi Steyerjeve trte diĹĄeÄ?i traminec spomladi 2007 postal tudi boter tej Ĺžlahtni brajdi. Ĺ˝e nekaj dni pred tem so v Grudnikovem kjevdru opravi-

dena, temu primerni so viĹĄji stroĹĄki. Denar, ki ga dobimo iz te postavek, vraÄ?amo nazaj v dom.ÂŤ V prihodnje jim dela pri posodabljanju javnih poti ne bo manjkalo, ker jih na to nalogo Ä?aka ĹĄe kar nekaj. Med drugim si Ĺželijo poveÄ?ati tudi ĹĄtevilo parkirnih mest pred Reksom. Bodo za zdaj neuresniÄ?ene potrebe ostale za naslednji mandat? ÂťTega pa v tem trenutku ĹĄe ne vem,ÂŤ pravi đ&#x;”˛ JoĹže SoviÄ?.

li polnitev ĹĄestih stekleniÄ?k po 2,5 dl vina, ki so mu prireditelji Ĺže pred leti dali ime Alojzijevo vino. Na zadnjem dogodku se je zbralo precej ljudi, ki so omogoÄ?ili nadaljevanje lepega obiÄ?aja in prostovoljno darovali prispevke za stekleniÄ?ko tega posveÄ?enega vinÄ?ka, opravili pa so tudi posebno draĹžitev stekleniÄ?ke vina v unikatni Ĺželezni koĹĄarici. Ko je komisija strokovno preĹĄtela vse kovance, nabralo se jih je 453 evrov, so denar slovesno vroÄ?ili PGD Mozirje. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Info: 03 898 17 50

SAMOPOSTREŽNA

PRALNICA IN SUĹ ILNICA PERILA Za najniĹžji moĹžen stroĹĄek lahko kakovostno in hitro operete in posuĹĄite tudi najveÄ?je kose in koliÄ?ine perila (18 kg, 9 kg).

KidriÄ?eva 57 a, Velenje | GSM 051 252 210

Devica 24. 8. - 23. 9.

Marsikaj se vam bo dogajalo v naslednjih dneh, saj bo teden intenziven, kot Ĺže dolgo ne. Ob koncu tedna boste spoznali, da ste zadovoljni s tem, kar ste dosegli v zadnjem obdobju, zato boste mirni kot Ĺže dolgo ne. Povod za veselje bo tudi dogodek, ki vas bo nepriÄ?akovano doletel v nedeljo. Zelo prijeten bo, ĹĄe nekaj dni vam bo jemal dih in privabljal nasmeh na obraz. Veselili se boste Ä?asa, ki ga boste lahko preĹživeli z druĹžino in prijatelji, saj ste to v preteklih tednih krepko pogreĹĄali. Tudi zdravje bo odliÄ?no. Skrbi vam bodo delale le finance. IzraÄ?uni, ki ste jih naredili pred Ä?asom, se ne bodo veÄ? izĹĄli.

Tehtnica 24. 9. - 23. 10.

Spet vam bo vroÄ?e, a tokrat ne le zaradi vremena. Temperaturo vam bodo dvigali ljudje, ki ne bodo opravili svojega dela. Jeza vas ne bo minila Ä?ez noÄ?, hladili pa jo boste s samoprepriÄ?evanjem, da za nastalo situacijo niste krivi vi. To bo dokaj slaba tolaĹžbe, a druge ne boste naĹĄli. V torek se boste sooÄ?ili z nakopiÄ?enimi teĹžavami in problemi, saj boste v to prisiljeni. ReĹĄitve v tem tednu ĹĄe ne boste naĹĄli, zato ne boste mirni. FinanÄ?no stanje se vam bo izboljĹĄalo, varÄ?evanje pa se bo obrestovalo, saj vas Ä?akajo nepredvideni izdatki. Ĺ e sreÄ?a, da ste vsaj malo slutili, kaj se lahko zgodi. Ĺ esti Ä?ut vas ĹĄe ni zapustil.

Ĺ korpijon 24. 10. - 22. 11.

Tokrat boste res vztrajni, saj se boste v naslednjih dneh drĹžali vsega, kar ste se odloÄ?ili spremeniti v svojem Ĺživljenju. Cena tokrat ne bo vaĹžna. Na napakah, ki so se v zadnjem Ä?asu kar vrstile, ste se veliko nauÄ?ili. Predvsem pa ste se nauÄ?ili loÄ?iti dobro od slabega, zato bo odloÄ?itev, da boste v svoje Ĺživljenje odslej spuĹĄÄ?ali le stvari, ki so pozitivne in dobre za vas, dobra. Uprli se boste tudi sorodniku, ki ima velik vpliv na vas in mu teĹžko reÄ?ete ne. Vsi argumenti, ki so vam opraviÄ?ilo, so tokrat na vaĹĄi strani. Razveselili se boste prijatelja, ki ga nekaj Ä?asa niste videli. SreÄ?anje bo nenaÄ?rtovano, zato bo toliko lepĹĄe.

Strelec 23. 11. - 21. 12.

Vse preveÄ?krat si zatiskate oÄ?i pred problemi, tokrat pa si jih ne boste veÄ?. S partnerjem si bosta nalila Ä?istega vina in si povedala, kaj vaju moti. To bo zelo pomagalo. Ugotovila bosta, da sta se res odtujila, a da so vajina Ä?ustva drug do drugega ĹĄe vedno iskrena. ZaÄ?ela bosta graditi nov odnos, ki vaju bo oba zelo osreÄ?il. VeÄ? kot nekaj preteklih mesecev bosta skupaj, Ä?as, ki ga bosta namenjala drug drugemu, pa bo dvojno poplaÄ?an. Skrb vam bo povzroÄ?alo le poÄ?utje. TeĹžave s Ĺželodcem niso od vÄ?eraj, zato Ĺže veste, kako se morate obnaĹĄati, da bodo minile. Nakup, ki ga naÄ?rtujete v naslednjih dneh, bo odliÄ?en. Ne cincajte.

Kozorog 22. 12. - 20. 1.

SERVIS in PRODAJA

Podjetniki, pokliÄ?ite nas in se nam pridruĹžite, postanite del vaĹĄe in naĹĄe rubrike VEDEĹ˝. Seznanite naĹĄe bralce s svojimi storitvami.

Popolnoma ste izÄ?rpani, zato vÄ?asih reagirate preburno. VaĹĄi najbliĹžji vas opozarjajo, da se morate vzeti v roke, vi pa boste krivdo iskali vsepovsod drugje, le pri sebi ne. Nekoliko veÄ? pozitivne energije in poguma boste obÄ?utili ĹĄele ob koncu tedna, ko bodo v vaĹĄe Ĺživljenje posegle bliskovite spremembe. Ĺ e dobro, da ste jih vsaj malo priÄ?akovali. Dobra novica je, da so zagotovo rezultat vaĹĄe zrelosti in potrpeĹžljivosti. V zasebnem Ĺživljenju pa sta doslej bili prej ovira kot prednost. Da ljubezen dela Ä?udeĹže, je znano, a za vas doslej tega ne bi mogli reÄ?i. Sedaj pa jih bo. To vam bo pomagalo tudi pri premagovanju teĹžav z zdravjem, saj bo poÄ?utje vsak dan boljĹĄe.

Prodajni salon in servis: Podkraj pri Velenju 14, Velenje Info: 041/ 622 519 Mobilni servis: 041 622 519

Ĺžage • elektro agregati kosilnice • prekopalniki puhalniki • visokotlaÄ?ni Ä?istilci • Ä?rpalke

ODDAMO POSLOVNE PROSTORE V Ĺ martnem ob Paki iĹĄÄ?emo najemnike za popolnoma prenovljene poslovne prostore razliÄ?nih velikosti, primerne za pisarne, salone, ambulante, zavarovalnice ...

VeÄ? informacij: 03/891 55 60, 041 357 840 Bralko d.o.o., Ĺ martno ob Paki 134, 3327 Ĺ martno ob Paki

V teh dneh si boste priznali, da so vaĹĄi naÄ?rti o spremembi naÄ?ina Ĺživljenja za vas in vaĹĄo druĹžino teĹžko uresniÄ?ljivi. Vendar ĹĄe ne boste vrgli puĹĄke v koruzo. NiÄ? ne bo narobe, Ä?e boste tokrat ĹĄe bolj vztrajni kot po navadi. ReĹĄitev vaĹĄih teĹžav ste pred dnevi imeli pred nosom, pa je niste videli. Ĺ˝al. K sreÄ?i ĹĄe ni vse zamujeno. LuÄ? na koncu tunela boste spet videli od ponedeljka dalje, ko boste Ĺže vedeli, kaj morate storiti, da se najpomembnejĹĄe stvari v vaĹĄem Ĺživljenju spet postavijo na svoje mesto. Zdravje bo rahlo. Poskusite vsaj pred spanjem izklopiti skrbi in umiriti misli.

Vodnar 21. 1. - 20. 2.

SreÄ?no nakljuÄ?je bo poskrbelo, da vam ne bo treba narediti veliko, pa se vam bodo romantiÄ?ne Ĺželje, ki ste jih tlaÄ?ili v podzavest, vseeno zaÄ?ele uresniÄ?evati. V sedmih nebesih boste, ko vam bo partner povedal, kaj Ä?uti do vas. S tem bodo odpadle vse skrbi, ki so vam leĹžale na duĹĄi, saj ste zaÄ?eli dvomiti vase in v partnerja. ÄŒe ĹĄe niste na dopustu, vas v sluĹžbi Ä?aka precej napeto obdobje. Poznalo se bo, da bo rok za delo manj kot sicer. Zmogli boste vse, a boste domov prihajali precej utrujeni. NoÄ?ni poÄ?itek bo zato daljĹĄi kot sicer. To bo vplivalo na celo telo, zato bo vaĹĄe zdravje po dolgem Ä?asu obÄ?utno boljĹĄe. Nekaj skrbi vam bo povzroÄ?alo stanje na banÄ?nem raÄ?unu. Niste mirni, ker na njem ni toliko kot ste vajeni. Brez skrbi, kmalu bo bolje.

Ribi 21. 2. - 20. 3.

Dolgo si niste priznali, da pretiravate z delom predvsem zato, ker sta imela s partnerjem teĹžave. Kot kaĹže, sta vendarle oba ugotovila, da tako ne gre veÄ? naprej. Zelo se boste trudili, da se spremenite. Vsak dan znova boste sebi in partnerju dokazovali, da mislite resno. Strah, da se vam Ĺživljenje sesuje v prah, je prevelik, da ne bi mislili resno. Spet ste se zaÄ?eli zavedati, da delo ni vse in da vas ljubezen osreÄ?uje. Ĺ˝al pa ĹĄe ni Ä?as za dopust. V sluĹžbi boste dnevno morali reĹĄevati precej zapletene situacije. Zmogli boste, a se bo kakĹĄen dan v naslednjih dneh zdel kot bojno polje. NiÄ? Ä?udnega ne bo, Ä?e vas bo zato tu in tam bolela glava.


Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

28. junija

05.50 07.00 11.15 11.50 12.30 13.00 13.35 14.40 15.05 15.55 16.30 17.00 17.25 17.45 17.55 18.00 18.05 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 22.45 23.10 00.40 01.15 01.35 02.00 02.55

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 08.10 08.10 10.35 13.10 15.35 18.00 19.30 22.35 00.45 01.00 01.15 01.30 02.00 02.35

6.00 7.00 7.01 7.25 7.35 7.50 8.15 8.30 8.45 9.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.30 22.30 23.05 0.00 0.50 1.40 2.15

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 12.05 12.30 12.55 15.30 15.55 16.55 17.15 17.20 17.55 18.00 18.25 18.30 18.55 19.00 19.55 20.00 21.15 21.20 21.55 22.55 23.20

Odmevi, poletna scena Dobro jutro, poročila Vem!, kviz Misija učenje, izob. odd. Zlata dekleta, am. hum. nan. Prvi dnevnik, šport, vreme Dosje: Od kompromisa do poslanstva: portret Janeza Drnovška Slovenci v Italiji Moj gost/Moja gostja, odd. TV Lendava Prava ideja: Eurosender, spletno podjetje Zlata dekleta, am. hum. nan. Poročila ob petih, šport, vreme Moj pogled na znanost: 05. let reaktorja TRIGA, dok. odd. Kulturne miniature: Akropola Novice Utrinek: Zavod Ypsilon Mala kraljična, ris. Svet živali, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 60- obletnica RTV Slovenija Televizijski klub: Televizija in glasba Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Dobri Göring, igrano-dok. film Strasti, TV-nad. Moj pogled na znanost: 05. let reaktorja TRIGA, dok. odd. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Dinko pod krinko, ris. Biba se giba, ris. Kalimero, ris. Oblakov kruhek, ris. Vila Mila, ris. Nogomet - SP 2018 Švica : Kostarika, posnetek iz Nižnega Novgoroda Mehika : Švedska, posnetek iz Jekaterinburga Srbija : Brazilija, posnetek iz Moskve Japonska : Poljska, prenos iz Volgograda Senegal : Kolumbija, posnetek iz Samare Anglija : Belgija, prenos iz Kaliningrada Panama : Tunizija, posnetek iz Saranska Japonska : Poljska, vrhunci Senegal : Kolumbija, vrhunci Panama : Tunizija, vrhunci Anglija : Belgija, vrhunci Slovenska jazz scena: Artbeaters Videotrak, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Poko, ris. Super krila, ris. Tashijeve pustolovščine, ris. Pod košem, ris. Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 43. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja Lepo je biti sosed, 2. sez., 6. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 66. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 33. del Usodno vino, 3. sez., 3. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 7. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 3. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 67. del Ukradena preteklost, 1. sez., 34. del 24UR vreme 24UR MasterChef Slovenija – veliki finale Moja boš, 2. sez., 36. del 24UR zvečer Smrtonosno orožje, 1. sez., 6. del Princ podzemlja, 1. sez., 15. del Princ podzemlja, 1. sez., 16. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo O slovenskem ljudskem izročilu z Dušico Kunaver Pop corn, Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev 2582. VTV magazin, Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Čas za nas, tabornike! Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, Ans. Smeh in Pvaninski abuhi Regionalne novice Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila

28. junija 2018

Sobota,

29. junija

05.50 07.00 10.05 11.15 12.00 12.30 13.00 13.35 14.25 15.20 16.05 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 22.05 22.10 22.55 23.20 00.45 01.10 02.05

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.15 08.40 09.05 09.45 10.30 11.00 11.35 12.10 12.10 14.35 17.00 19.00 20.00 21.40 22.10 22.50 23.15 00.10

6.00 7.00 7.01 7.25 7.35 7.50 8.15 8.30 8.45 9.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 22.40 0.55 3.10 3.45

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.50 12.10 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.20 22.20 23.20 23.45

Odmevi, poletna scena Dobro jutro, poročila Dober dan Vem!, kviz Moj pogled na znanost: 05. let reaktorja TRIGA, dok. odd. Zlata dekleta, am. hum. nan. Prvi dnevnik, šport, vreme Dosje: Slovenska pomlad 60- obletnica RTV Slovenija Mostovi, odd. TV Lendava Duhovni utrip Zlata dekleta, am. hum. nan. Poročila ob petih, šport, vreme Slovenski magazin Novice Kristjan, dok. film za otroke in mlade Pujsa Pepa, ris. Živalski čira čara, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Poletna noč: Vse najboljše!, koncert Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Rop brez plena, am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Dinko pod krinko, ris. Biba se giba, ris. Kalimero, ris. Oblakov kruhek, ris. Vila Mila, ris. Iz popotne torbe: Kje prebivajo živali Slovenski vodni krog: Piranski zaliv, dok. nan. Prisluhnimo tišini: Aktivne počitnice O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Bleščica, odd. o modi Žogarija Migaj raje z nami Nogomet - SP 2018 Japonska : Poljska, posnetek iz Volgograda Senegal : Kolumbija, posnetek iz Samare Anglija : Belgija, posnetek iz Kaliningrada Potovanje po Rusiji, odd. o svetovnem nogometnem prvenstvu Še vedno Alice, am.-fran. Med valovi Zvezdana: Bosanski Indiana Jones Zackovo čarovniško popotovanje Pesmi Evrovizije, fran. dok. odd. Videotrak, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Poko, ris. Super krila, ris. Tashijeve pustolovščine, ris. Pod košem, ris. Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 44. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja Lepo je biti sosed, 2. sez., 7. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 67. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 34. del Usodno vino, 3. sez., 4. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 8. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 4. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 68. del Ukradena preteklost, 1. sez., 35. del 24UR vreme 24UR Moja boš, 2. sez., 37. del Moja boš, 2. sez., 38. del 24UR zvečer Eurojackpot Prstan zaobljube, angleški film Sestrstvo potujočih hlač 2, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža, Ans. Smeh in Pvaninski abuhi Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev 2583. VTV magazin, Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš, Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice Regionalne novice 3 Pop corn Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila

Nedelja,

30. junija

05.45 Odmevi 06.15 Poletna scena 07.00 Srečo kuha Cmok: Tista o pečeni polenti 07.15 Telebajski, lutkovna nan. 07.40 Leonardo, ris. 08.05 Studio kriškraš 08.25 Ribič Pepe, odd. za otroke 08.50 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 09.00 Firbcologi, odd. za otroke 09.25 Male sive celice: OŠ Križevci in OŠ Zreče, kviz 10.05 Kristjan, dok. film za otroke in mlade 10.20 Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih 10.45 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Katarina Čas 11.45 Samostojnih 27, pogovorna inf. odd. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.30 Se zgodi, slovenska nan. 15.10 Ambienti 15.40 Profil: Robert Pfaller 16.05 Durrellovi (I.), brit. nad. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Nevarna Zemlja, dok. serija 17.45 Popolna družina, hum. nan. 18.00 Pregreha brez greha, kuharska odd. 18.30 Ozare 18.35 Kalimero, ris. 18.45 Vila Mila, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.00 Družina brez zavor, fr.-mak. film 21.30 Poročila, šport, vreme 22.00 Poletna scena 22.25 Pot domov, am.-fr. film 00.20 Strasti, TV-nad. 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, utrip, šport, vreme 02.15 Info-kanal

06.30 07.00 09.30 10.10 11.15 12.00 13.40 14.20 15.35 15.35 18.45 19.30 22.30 23.25 00.55 01.55 03.15

10 domačih Najboljše jutro Med valovi Jeklene ptice nad Idrijo, dok. film 10 domačih Kajak kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, prenos iz Krakova Zackovo čarovniško popotovanje Japonska kuhinja, japonska nan. Nogomet - SP 2018 Osmina finala, prenos iz Kazana Osmina finala, vrhunci Osmina finala, prenos iz Sočija Osmina finala, vrhunci NIET: Čas je za revolucijo, koncert Videotrak Kajak kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, posnetek iz Krakova Zabavni kanal, videotrak

6.00 7.00 7.01 7.15 7.30 7.40 7.45 8.10 8.35 9.00 9.20 9.45 10.55 11.10 12.10 12.50 13.05 13.45 16.00 17.55 18.55 18.58 20.00 21.15

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja (Conni), risanka Viking Viki, risanka Grozni Gašper, risanka Živalice, 1. sez., 7. del Tačke na patrulji, risanka Peter Pan, risanka Heidi, risanka Kraljevska akademija, risanka Skrivnostni ranč, risanka Jaz sem Luna, 1. sez., 1. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 2. del Okusi brez meja TV prodaja Okusi brez meja Prstan zaobljube, angleški film Azijska kuharica, ameriški film Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Traktor, ljubezen in rock'n'roll, slovenski film 23.20 Praznik dela, ameriški film 1.30 Zgubljeno s prevodom, ameriški film 3.20 Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 09.40 09.45 09.50 10.50 11.15 15.30 15.55 17.10 17.55 18.00 18.15 18.45 18.55 19.55 20.00 20.25 20.30 21.50 23.20 23.35

Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Miš maš, 10.000 milj Videospot dneva Napovedujemo Popotniške razglednice Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Naj viža, Ans. Smeh in Pvaninski abuhi Videostrani, obvestila Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (248), Stojalo za uhane Čas za nas, tabornike! Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2584. VTV magazin regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Veliki koncert ob 20. obletnici skupine Mi2, posnetek 2. dela koncerta Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

1. julija

06.35 07.00 07.00 07.05 07.20 07.30 07.40 07.45 07.50 08.00 08.10 08.20 08.30 08.40 08.55 09.00 09.10 09.25 10.00 10.55 11.25 12.00 13.00 13.25 15.25 17.00 17.20 17.40 18.35 18.40 18.55 19.00 20.00 21.45 22.30 23.00 00.25 00.45 01.10 02.05

Poletna scena Živ žav Kravica Katka, ris. Vrtni palček Primož, ris. Gozdna druščina, ris. Profesor Baltazar, ris. Manja, ris. Svet živali, ris. Oblakov kruhek, ris. Mala kraljična, ris. Žvenkci, ris. Lili in Čarni zaliv, ris. Kalimero, ris. Mili in Moli, ris. Mimi in Liza, ris. Bacek Jon, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Nabriti detektivi, nem. nan. Nedeljska maša, prenos iz župnije Šoštanj 02. festival otroških in mladinskih tamburaških skupin in orkestrov (Modrijančki, Mlajši tamburjaši) Obzorja duha: 25. pomladansko romanje Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, šport, vreme Poletna noč: Vse najboljše!, koncert Marty, ameriški film Poročila ob petih, šport, vreme Zackovo čarovniško popotovanje Peš po Himalaji, popotniška odd. Bacek Jon, ris. Kalimero, ris. Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Pod gladino, slov. film Z Mišo...: Cankarjeva pisma Poročila, šport, vreme David Beckham - iz ljubezni do igre, angleška dok. odd. Za lahko noč: M. Ravel: La Valse, Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Info-kanal

07.00 Duhovni utrip 07.15 Nevarna Zemlja, dok. serija 08.15 Glasbena matineja: Pleši, poj, oder je tvoj: Folklorna skupina Emona 08.35 Slastna kuhinja: Kremna ribja juha s kozicami 09.05 Japonska kuhinja, japonska nan. 10.00 Osmina finala, posnetek iz Kazana 12.00 Kajak kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, prenos iz Krakova 13.20 Nogomet - SP 2018 13.20 Osmina finala, posnetek iz Sočija 15.35 Osmina finala, prenos iz Moskve 19.00 Osmina finala, vrhunci 19.30 Osmina finala, prenos iz Nižnega Novgoroda 22.30 Žrebanje Lota 22.35 70. let ZZB NOB Slovenije, posnetek 22.55 Nogomet - SP 2018: Osmina finala, vrhunci 00.10 Videotrak 01.10 Kajak kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, posnetek iz Krakova 02.30 Zabavni kanal, videotrak

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.30 7.40 7.45 8.10 8.35 8.50 9.10 9.35 10.00 10.55 11.55 14.50 15.05 17.00 18.55 18.58 20.00 22.10 0.10 2.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, risanka Viking Viki, risanka Oddbods, risanka Grozni Gašper, risanka Živalice, 1. sez., 8. del Tačke na patrulji, risanka Peter Pan, risanka Nina in prijatelji, risanka Heidi, risanka Kraljevska akademija, risanka Skrivnostni ranč, risanka Jaz sem Luna, 1. sez., 3. del Jaz sem Luna, 1. sez., 4. del Znan obraz ima svoj glas Avto karaoke Skodrana Suzi , ameriški film Traktor, ljubezen in rock'n'roll, slovenski film 24UR vreme 24UR Kako se znebiti fanta v 10 dneh, ameriški film XXL punce, ameriški film Azijska kuharica, ameriški film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš, 10.000 milj 09.40 Ustvarjalne iskrice (247), Lutke za pomladno pravljico 09.55 Napovedujemo 10.00 Žogarija 2018 (4), Kranj 10.30 2583. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje 12.00 2584. VTV magazin 12.25 Kultura, informativna oddaja 12.30 O slovenskem ljudskem izročilu z Dušico Kunaver 13.30 Veliki koncert ob 20. obletnici skupine Mi2, posnetek 2. dela koncerta 14.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.25 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo, Hitro do popolne postave? 18.40 Videospot dneva 18.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, Ans. Smeh in Pvaninski abuhi 21.15 Napovedujemo 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.15 Dnevi osamosvajanja Slovenije danes, pogovor 00.15 Videostrani, obvestila

Torek,

2. julija

06.10 07.00 09.40 11.10 11.55 12.30 13.00 13.35 15.00 15.40 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 22.45 23.05 23.40 01.10 01.35 02.00 02.25

Utrip, zrcalo tedna Dobro jutro, poletni izbor Vikend paket Vem!, kviz 10 domačih Zlata dekleta, am. hum. nan. Prvi dnevnik, šport, vreme Modna hiša Velvet (II.), špan. nad. Dober dan, Koroška Z glasbo in s plesom, glasbena dok. serija Zlata dekleta, am. hum. nan. Poročila ob petih, šport, vreme Adrenalinci, dok. serija o mladostnikih Novice Govoreči Tom in prijatelji, ris. Lili in Čarni zaliv, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tednik Dolga alpska transverzala, dok. serija Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Strasti, TV-n. Glasbeni večer: Festival Arsana Ptuj - Alan Kelly Gang (Irska), posnetek iz Minoritskega samostana Ptuj Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

06.30 Otroški kanal HD 07.00 Otroški program: Op! 07.00 Dinko pod krinko: Dinko globokomorski potapljač, ris. 07.05 Biba se giba: Biba in Sijalčica, risana nan. 07.30 Kalimero: Sinjedolski hop, ris. 07.40 Oblakov kruhek: Pripovedovalna palica, ris. 07.50 Vila Mila: Jaz sem pošast, ris. 07.55 Zgodbe iz školjke: Sprehodi v naravo: Tisa 08.15 Muzozlet: Lesorez v Portorožu 08.30 Tedenski izbor 08.30 Začnimo znova: Štef Železna roka, slovenska nan., 02. sez., 2007, 1/35 09.00 Začnimo znova: Lepi Evgen, slovenska nan., 02. sez., 2007, 2/35 09.30 Ljudje in zemlja 10.30 Nogomet - SP 2018: osmina finala 23.30 Videotrak 00.35 Zabavni kanal HD 05.25 Videotrak HD

6.00 7.00 7.01 7.25 7.35 7.50 8.15 8.30 8.45 9.40 10.10 11.10 11.25 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 20.55 21.50 22.20 23.15 0.05 0.50 1.35 2.05

24UR, ponovitev OTO čira čara Poko, risanka Tika taka, risanka Super krila, risanka Pod košem, risanka Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 45. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 5. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 6. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 68. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 35. del Usodno vino, 3. sez., 5. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 9. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 5. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 69. del Ukradena preteklost, 1. sez., 36. del 24UR vreme 24UR Moja boš, 2. sez., 39. del Moja boš, 2. sez., 40. del 24UR zvečer Smrtonosno orožje, 1. sez., 7. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 14. sez., 1. del Princ podzemlja, 1. sez., 17. del Princ podzemlja, 1. sez., 18. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Miš maš, Travniške rastline in gozdni plodovi 11.05 Ustvarjalne iskrice, Pohajkovalka iz majice 11.20 2584. VTV magazin 11.40 Kultura, informativna oddaja 11.45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12.10 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Iz oddaje Dobro jutro 16.30 Vse si delimo, gledališka predstava Vrtca Velenje 17.00 Ustvarjalne iskrice, Podstavki za kozarce 17.10 Žogarija (5), Cerknica 17.40 Videospot dneva 17.45 Videostrani, obvestila 18.30 Regionalne novice 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 21.05 Prehranski IQ, o hrani malo drugače 22.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.30 1. revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe 2017 v Vinski Gori, 1. del 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

Sreda,

3. julija

05.50 06.20 07.00 09.40 11.10 11.50 12.30 13.00 13.35 15.00 15.30 15.55 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 20.50 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 23.10 00.50 01.15 01.45 02.10

Odmevi Poletna scena Dobro jutro, poletni izbor Vikend paket Vem!, kviz Obzorja duha: 25. pomladansko romanje Zlata dekleta (IV.): Sophia se poroči, 01. del, am. hum. nan., Prvi dnevnik, šport, vreme Modna hiša Velvet (II.): Na poti uspeha, španska nad., 2014, 2/13 Potepanja - Barangolások: Kót / Kot, odd. TV Lendava Studio kriškraš: Tovarna oblakov Inside - Offside: V zaledju predsodkov: Vezan Zlata dekleta (V.): Slovo, am. hum. nan., 1989, 10/26 Poročila ob petih, šport, vreme Zdravje Slovencev: Zdravilna zelišča, dokumentarna odd. Novice Eko utrinki: Trajnostna gradnja, izobraževalno-svetovalna odd. Žvenkci: Luknji, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Nedolžen, britanska nad., 2017 Človek, ki ga moraš imeti rad, portretna odd., 2003 Vreme Odmevi Šport Vreme Poletna scena Spomini: Miloš Poljanšek,2. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal RTV Slovenija

06.30 Otroški kanal HD 07.00 Otroški program: Op! 07.00 Dinko pod krinko: Dinko izumitelj, ris. 07.05 Biba se giba: Biba in Škripavček, risana nan. 07.30 Kalimero: Kralj origamija, ris. 07.40 Oblakov kruhek: Težave z oblakom, ris. 07.50 Vila Mila: Polovični Rok, ris. 07.55 Zgodbe iz školjke: Srečo kuha Cmok: Tista o pečeni polenti 08.10 Zgodbe iz školjke: Martina in ptičje strašilo: Spričevalo 08.20 Male sive celice: OŠ Križevci in OŠ Zreče, kviz 09.00 Začnimo znova: Svetlana, slovenska nan.,02. sez., 2007 09.50 Začnimo znova: Marjeta je nazaj, slovenska nan., 02. sez., 2007, 10.40 Slovenski vodni krog: Mirna, dokumentarna nan. 11.15 Nogomet - SP 2018: osmina finala 23.30 Dolga alpska transverzala: Križev pot, francoska dokumentarna serija, 2017, 1/4 00.25 Videotrak 01.30 Zabavni kanal HD 05.20 Videotrak HD

6.00 7.00 7.01 7.25 7.35 7.50 8.15 8.30 8.45 9.40 10.10 11.10 11.25 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 20.55 21.50 22.20 23.15 0.05 0.50 1.35 2.05

24UR, ponovitev OTO čira čara Poko), risanka Tika taka, risanka Super krila, risanka Pod košem, risanka Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 46. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 7. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 8. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 69. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 36. del Usodno vino, 3. sez., 6. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 10. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 6. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 70. del Ukradena preteklost, 1. sez., 37. del 24UR vreme 24UR Moja boš, 2. sez., 41. del Moja boš, 2. sez., 42. del 24UR zvečer Smrtonosno orožje, 1. sez., 8. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 14. sez., 2. del Princ podzemlja, 1. sez., 19. del Princ podzemlja, 1. sez., 20. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

4. julija

05.50 06.20 07.00 09.30 11.05 11.50 12.20 13.00 13.35 15.00

15.45 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 21.55 22.00 22.30 22.45 22.50 23.10 23.45 00.10 00.35 01.05 01.35

06.30 07.00 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.15 08.35 09.10 09.55 10.50 15.25 17.45 18.20 18.40 18.55 19.10 19.30 20.00 20.55 21.05 22.00 23.30 00.35 01.30 05.25

6.00 7.00 7.01 7.25 7.35 7.50 8.15 8.30 8.45 9.40 10.10 11.10 11.25 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55

08.25 08.55 09.00 09.05 09.35 10.00 10.10 10.15 10.40 11.40 12.00 15.00 15.25 15.30 16.10 16.30 17.10 17.25 18.25 18.30 19.30 19.35 19.55 20.00 21.00 21.20 21.25 21.30 22.00 22.25 23.35 00.00 00.05

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Videospot dneva Vse si delimo, gledališka predstava Vrtca Velenje Žogarija (5), Cerknica Ustvarjalne iskrice, Podstavki za kozarce Napovedujemo Korenčkov palček, gledališka predstava Vrtca Velenje 1. revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe 2017 v Vinski Gori, 1. del Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Vabimo k ogledu Miš maš, 10.000 milj Kuhinjica Nanovo, Kako do študentskega dela Ustvarjalne iskrice, Jedilnik Videostrani, obvestila Napovedujemo Prehranski IQ, o hrani malo drugače Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Popotniške razglednice: Ašrami v Indiji 2585. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Jesen življenja: Ida Kotnik iz Nazarij Kuhinjica, izobraževalna oddaja Veliki koncert ob 20. obletnici skupine Mi2, posnetek 2. dela koncerta Lestvica zabavnih in narodnozabav. Videospot dneva Videostrani, obvestila

18.55 18.58 20.00 20.55 21.50 22.20 23.15 0.05 0.50 1.35 2.05

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.45 11.00 11.20 11.25 11.55 12.20 15.00 15.25 15.30 16.30 17.15 17.45 18.00 18.25 18.30 18.35 19.35 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.30 23.25 23.50 23.55

Odmevi Poletna scena Dobro jutro, poletni izbor Vikend paket Vem!, kviz Slastna kuhinja: Piščančji zvitki Zlata dekleta (IV.): Sophia se poroči 02. del, am. hum. nan. Prvi dnevnik, šport, vreme Modna hiša Velvet (II.): Glorijini dnevi, španska nad., 2014, Pod drobnogledom - Nagyító alatt: Műkedvelő színjátszás a Muravidéken egykor és ma / Ljubiteljsko gledališče v Prekmurju nekoč in danes, odd. Male sive celice: OŠ Križevci in OŠ Zreče, kviz Zlata dekleta (V.): Komedija napak, am. hum. nan., 11/26 Poročila ob petih, šport, vreme Mestne promenade: Ptuj, dokumentarna serija, 1/4 Novice Utrinek - zgodbe priseljencev: Ibrahim Kasabji, izobraževalnosvetovalna odd. Trobka in Skok: Čez drn in strn, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Film tedna: Dokler živimo, danski film, 2017 Vreme Odmevi Šport Vreme Poletna scena Strasti, TV-nad., 2008, 10/60 Mestne promenade: Ptuj, 1/4 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal RTV Slovenija

Otroški kanal HD Otroški program: Op! Dinko pod krinko: Dinko tekač, ris. Biba se giba: Biba in Vohavček, risana nan. Kalimero: Pavlinčin trak, ris. Oblakov kruhek: Babica kuha, ris. Vila Mila: Zrcalo v srcu, ris. Zgodbe iz školjke: Vesela hišica: Prašički niso miške Studio kriškraš: Tovarna oblakov Začnimo znova: Dan resnice, slovenska nan., 02. sez., 2007, Začnimo znova: Zaljubljeni Š(t)ef, slovenska nan., 02. sez., 2007, 10 domačih Nogomet - SP 2018: osmina finala Let 25, koncert skupine Big Foot Mama Ambienti Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika Profesor Pustolovec: Naravoslovcem nikoli ni dolgčas, poučna odd. za mlade Prenosni telefon in gospodar reke, kratki igrani film EBU iz Japonske Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Kulinarični potep okrog sveta, japonska nan., 04./100 Od ena do enajst, odd. o svet. nogometnem prvenstvu Žrebanje Lota Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Tina Maze 45. let, angleški film, 2015 Videotrak HD Od ena do enajst, odd. o svetovnem nogometnem prvenstvu Zabavni kanal HD Videotrak HD

24UR, ponovitev OTO čira čara Poko), risanka Tika taka, risanka Super krila, risanka Pod košem, risanka Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 47. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 9. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 10. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 70. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. s., 37. del Usodno vino, 3. sez., 7. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 11. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 7. del 24UR popoldne Moč in strast (Passion y poder), 1. sez., 1. del Ukradena preteklost, 1. sez., 38. del 24UR vreme 24UR Moja boš, 2. sez., 43. del Moja boš, 2. sez., 44. del 24UR zvečer Smrtonosno orožje, 1. sez., 9. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 14. sez., 3. del Princ podzemlja, 1. sez., 21. del Princ podzemlja, 1. sez., 22. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Nanovo, kako do študentskega dela? Ustvarjalne iskrice, jedilnik 2585. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Jesen življenja: Ida Kotnik iz Nazarij Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Dobro jutro, ponovitev Miš maš, so kače res strupene? Čas za nas, tabornike! Škalska liga ka te briga Ustvarjalne iskrice, Zapestnica iz kravate Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice Popotniške razglednice: Ašrami v Indiji Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice 3 Pop Corn, Antonija Šola, Nino Kuhinjica, izobraževalna oddaja Skrbimo za zdravje: Imate urološke težave? Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videospot dneva Videostrani, obvestila


NaĹĄ Ä?as, 28. 6. 2018, barve: CMYK, stran 21

MORRIS, Heater: Tetovator iz Auschwitza od – Odrasli / 821-312.6 Biografski romani Roman temelji na resniÄ?nih dejstvih in zgodbah dveh taboriĹĄÄ?nikov iz Auschwitza, Laleta ter Gite Sokolov. Oba sta bila iz rodne SlovaĹĄke internirana v taboriĹĄÄ?e v letu 1942; Gita 13. aprila, Lale deset dni kasneje. Kljub temu da zgodba opisuje Ä?as in kraj, kjer je prevladovalo zlo, nasilje in mnoĹžiÄ?no umiranje v krematorijih, je to obenem tudi zgodba o

mu ponudi laĹžen alibi. Ampak mesto se kljub pomanjkanju dokazov zaroti proti Aaronu in njegovemu oÄ?etu, zato zapustita rodni kraj in odideta v Melbourne, kjer priÄ?neta novo Ĺživljenje s senco nad sabo. In po dvajsetih letih v mestecu ponovno odjekne nasilje. Luke, njegova Ĺžena Karen in njun sin Billy so ustreljeni. Vse kaĹže, da je Luke sodil njima, nato ĹĄe sebi. Ĺ˝iva ostane le malÄ?ica Charlotte. In Lukova starĹĄa, ki si ob tragediji Ĺželita spoznati resnico. Je grozodejstvo res zakrivil Luke? In kdo naj to raziĹĄÄ?e, Ä?e ne Aaron, nekdanji Lukov najboljĹĄi prijatelj in obenem kriminalistiÄ?ni agent? OÄ?etovo sporoÄ?ilo Aaronu ob smrti je nedvoumno: Luke se je zlagal. Ti si se zlagal. Glej, da prideĹĄ na pogreb.

VALETIÄŒ, Ĺ˝iga: Osemdeseta, desetletje mladih od – Odrasli / 78 – Glasba

upanju, moÄ?ni volji do Ĺživljenja ter – ljubezni. Lale je imel kmalu ob prihodu veliko sreÄ?o, saj so ga izbrali za enega od tetovatorjev. Ljudem, ki so jih vsak dan vozili v taboriĹĄÄ?e, je za vedno vpraskal ĹĄtevilke, ki so jim jo dodelili gestopovci. Lale je pomagal sojetnikom, kolikor je le bilo mogoÄ?e. Iz taboriĹĄÄ?a je tihotapil dragocene stvari v zamenjavo za hrano in zdravila, ki so marsikomu reĹĄila ali vsaj trenutno olajĹĄala Ĺživljenje. Ĺ e posebej se je spoprijateljil z druĹžbo Ciganov, s katerimi je bil v isti baraki. Ob tetoviranju je spoznal tudi dekle Gito, ki mu je takoj prirasla k srcu. Za njo je ĹĄe posebej skrbel, med njima je vzplamenela prava ljubezen. TakĹĄna, ki je premagala smrt in strahote tistega Ä?asa in tistega kraja. Meseci, ki sledijo, so ĹĄe posebej teĹžki. Jetniki umirajo zaradi razliÄ?nih vzrokov. Veliko so jih vzele bolezen, podhranjenost in izpostavljenost mrazu. Nekaj se jih je odloÄ?ilo konÄ?ati Ĺživljenje ob elektrificirani ograji. Druge so ustrelili straĹžarji s stolpa, preden so uspeli priti do ograje. Plinske celice in krematorij prav tako delajo s polno paro ...

STAMM, Peter: Sedem let od – Odrasli / 821-311.2 DruĹžbeni romani Zgodba o moĹĄkem, ki je razpet med dve Ĺženski. Obe spozna skoraj istoÄ?asno, med ĹĄtudijem. RazliÄ?ni sta si tako zelo, da med njima sploh ne moreĹĄ najti vzporednice. Prva je lepa, pametna, prodorna; druga je njeno popolno nasprotje. Obe pa imata velik vpliv nanj. Do privlaÄ?ne Sonje, ki postane njegova Ĺžena, Ä?uti moÄ?no poĹželenje, ob preprosti Iwoni pa se Ä?uti svobodnega in ljubljenega. Ĺ˝ivljenje teÄ?e, ĹĄtudijska leta so Ĺže zgodovina, vsakdan obogati hÄ?erka Sofi ... Alexsander pa kljub vsemu ĹĄe vedno vztraja v nevsakdanjem ljubezenskem trikotniku in se ne more dokonÄ?no odloÄ?iti, katero od njiju izbrati. Kaj je tisto, kar mu je najpomembnejĹĄe? Roman, ki ne obsoja, ampak ti spodnese tla pod nogami in da misliti. VpraĹĄal sem se, kakĹĄno sliko je o Iwoni imela Sonja. Nikdar je ni videla in tudi jaz ji o njej nisem nikdar pripovedoval. Verjetno je mislila, da jo Iwona v nekem smislu prekaĹĄa, bodisi po bujnosti ali po strasti ali po Ä?em drugem. Moral sem se smejati ...

HARPER, Jane: SuĹĄa od – Odrasli / 821-312.4 Kriminalni romani Aaron Falk je zvezni agent iz Melbourna. Nekega dne prejme sporoÄ?ilo in ob njem zahtevo, da se udeleĹži pogreba svojega najboljĹĄega prijatelja iz mladosti. Zgodba pa se v bistvu priÄ?ne Ĺže dvajset let prej ... Takrat je bila v malem mestecu druĹžba ĹĄtirih dobrih prijateljev, najstnikov. Aaron, Luke, Ellie in Gretchen. DruĹžili so jih pogovori v parku, medsebojne simpatije, ĹĄola, obÄ?asno popivanje ter ljubezen. In kljub temu so drug o drugem vedeli premalo ... Ko Ellie najdejo utopljeno, se v mestu sproĹži plaz ugibanj in obtoĹževanj. Samomor? Umor? In kdo naj bi ga zakrivil? Aaron je eden glavnih osumljencev, saj je na listku, ki ga najdejo v sobi mrtvega dekleta, zapisan njegov priimek. Luke

21

PRIREDITVE

28. junija 2018

Avtor nas Ĺže na zaÄ?etku opozori, da knjiga ni enciklopedija, ki bi zajela vsa imena iz pop-rocka osemdesetih let. Pripoved je delno subjektivna, Ĺželi pa ohraniti spomin na zanimivo glasbeno zgodbo zanimivega polpreteklega Ä?asa. V osemdesetih se je namreÄ? sproĹžil razvoj Ĺžanrov popularne glasbe, kakrĹĄne poznamo ĹĄe danes. Se spomnite Pop delavnice, Videomixa? Glasbe takrat nismo veÄ? samo posluĹĄali, temveÄ? smo jo tudi gledali. Iz tega obdobja so ostale v spominu tudi bujne priÄ?eske ter izjemno barvita oblaÄ?ila in make-up. Pojavil se je heavy metal, punk se je pribliĹžal popu – in obra-

VELENJE ÄŒetrtek, 28. junij 18.00 Velenjski grad Odprtje prenovljene stalne razstave Afrika 19.00 Galerija Velenje Velika Ä?rta, predavanje Janeza Zalaznika 20.00 Pred Domom kulture Velenje Maraton slovenskih folklornih skupin

Petek, 29. junij 20.00 Mia Bianca UroĹĄ Kuzman predstavlja: Stand Up veÄ?er s SaĹĄom Staretom in Perico Jerkovićem 21.00 Velenjska plaĹža, PlaĹža MiaMia ÄŒaga Boys 21.00 Letni kino ob Ĺ kalskem jezeru Kultur Shock (ZDA), Edo Maajka (BIH), DJ Mrigo 17.00 Kino Velenje Kino maraton: Poldi, pustolovĹĄÄ?ine pogumnega ptiÄ?ka, brezplaÄ?na predstava 18.00 Kino Velenje Kino maraton: Bella in Sebastjan, prijatelja za vedno, brezplaÄ?na predstava 19.00 Kino Velenje Kino maraton: Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba, brezplaÄ?na predstava 20.00 Kino Velenje Kino maraton: O telesu in duĹĄi, brezplaÄ?na predstava

21.00 Kino Velenje Kino maraton: Whitney, brezplaÄ?na predstava

Sobota, 30. junij 7.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje 9.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Vsi kupujemo, vsi prodajamo 10.00 Muzej premogovniĹĄtva Slovenije Dan rudarjev, parada uniformiranih rudarjev 18.00 Mestni stadion Velenje 58. skok Ä?ez koĹžo

Nedelja, 1. julij

Odprtje razstave Vlada OremuĹža 20.00 Pred Domom kulture Velenje Blue Tour: American Music Abroad (ZDA), orkester dijakov

Sreda, 4. julij 10.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?na joga z Nino 11.00 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Priprava smoothijev za otroke 18.00 CVIU, ĹĄportna dvorana DM iniciativa za gibanje otrok 2018

Ĺ OĹ TANJ

KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Robo poÄ?itnice 10.00 Velenjska plaĹža 35. Evropsko Goldwing sreÄ?anje 15.00 Grilova domaÄ?ija, Lipje pri Velenju Poletje na Grilovi domaÄ?iji 16.00 Velenjska plaĹža Virtualno doĹživetje na jezeru

Ni prireditev.

Ponedeljek, 2. julij

Ponedeljek, 2. julija

21.30 Pred Domom kulture Velenje Poletni kino Zvezde pod zvezdami: Ĺ˝arek v srcu, komiÄ?na drama

10.00 MC Ĺ martno ob Paki - dvorana Marof PoÄ?itniĹĄke ustvarjalne delavnice ter LEGO prosto sestavljanje (do petka, 6. julija)

9.00

Torek, 3. julij 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje 12.00 Torkove igrarije: Tovarna igraÄ?, v primeru deĹžja odpade 17.00 Travnik pri Domu kulture Velenje 19.00 Torkove igrarije: Tovarna igraÄ?, v primeru deĹžja odpade 18.00 Velenjski grad

Ĺ MARTNO OB PAKI Sreda, 27. junija 9.00

Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Tradicionalni nogometni kamp Martinko (do sobote, 30. junija)

Vsak dan, ponedeljek - petek 10.00 in 17.00 MC Ĺ martno ob Paki Hoja po vrvi ÂťslacklineÂŤ 10.00 MC Ĺ martno ob Paki Igranje namiznega tenisa

28. junija, ob 6:53, polna luna (ĹĄÄ?ip)

Vabita KavÄ?nikova dimnica in Grilova domaÄ?ija

Velenjski zavodi, druĹĄtva in razne organizacije napovedujejo pester poÄ?itniĹĄki program tako za otroke kot odrasle

tno. Z glasbo se je na svetovni ravni, tudi s pomoÄ?jo izvajalcev iz Jugoslavije, reĹĄevalo laÄ?ne otroke v Afriki. Svoje mesto je naĹĄel tudi italijanski in nemĹĄki disco zvok. Diskoteke so cvetele, prav tako Turist ter K4. Obdobje, ko je lahko resniÄ?no vsak naĹĄel njemu vĹĄeÄ?no glasbo. Âť ... SliĹĄim jih na radiu, vÄ?asih gledam na ekranu. SreÄ?ujem jih na cesti, v tvoji so zavesti. Hej, kloĹĄarjem smrdijo, ĹĄe kurbam ne diĹĄijo. Zdresirani kot lovski psi, z izpranimi moĹžgani. Uniformiranci ...ÂŤ (Mijo Popović: Uniformiranci; izvajalec: PomaranÄ?a)

CLEVELAND, Karen: Stroga tajnost od – Odrasli / 821-312.4 Kriminalni romani Pravi psiholoĹĄki triler, ki nas popelje v okolje protiobveĹĄÄ?evalnih sluĹžb. Vivian je protiobveĹĄÄ?evalna analitiÄ?arka pri CII. Pri delu je precej uspeĹĄna, po dvoletnem trudu je tik pred odkritjem mreĹže speÄ?ih ruskih vohunov, ki prebivajo v Ameriki. Ko ji uspe vdret v raÄ?unalnik ruskega vohuna, najde mapo s fotografijami ÂťprijateljevÂŤ. In doĹživi ĹĄok. Na eni od slik je namreÄ? – njen moĹž Matt! Mu lahko verjame, da je bil v to prisiljen? In da je popolnoma neaktiven pri tem delu? Je njen moĹž popoln ati in soprog ali popoln ruski vohun? Ob tem ogrozi svojo kariero, druĹžino, otroke. PsiholoĹĄki triler, ki nas do konca drĹži v napetosti. Dvakrat kliknem tretjo fotografijo in na zaslonu se spet prikaĹže obraz. Portret od blizu. Tako znan, tako domaÄ? – a vendar ravno nasprotno, saj ga vidim nekje, kamor ne sodi. ZameĹžikam enkrat, dvakrat, moji moĹžgani poskuĹĄajo zgraditi most med tem, kar gledam, s tem, kar res vidim in kar to pomeni. Potem se Ä?as ustavi, priseĹžem. Okrog mojega srca se sklenejo ledeni prsti in ga stisnejo, sliĹĄim le ĹĄumenje krvi v uĹĄesih. BolĹĄÄ?im v obraz lastnega moĹža. đ&#x;”˛ Stanka Ledinek

Med poÄ?itnicami bodo po vsej Ĺ aleĹĄki dolini potekale razliÄ?ne aktivnosti, ki bodo predvsem otrokom krajĹĄale prosti Ä?as. Tudi v Velenju bo ponudba pestra. Galerija Velenje bo za otroke, stare od 7 do 15 let, med 9. in 13. julijem med 10. in 13. uro prirejala poÄ?itniĹĄke likovne delavnice, katerih rdeÄ?a nit bo izdelovanje novih reÄ?i iz odpadnih predmetov in materialov. 8. avgusta ob 10. uri pa vabijo na kaligrafsko delavnico z akademsko slikarko Barbaro JurkovĹĄek. Vila RoĹžle bo vsa delovnik v juliju med 9. in 12. uro prirejala razliÄ?ne aktivnosti za otroke. v istem Ä?asu in ĹĄe med 13. in 24. avgustom pa MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje ponuja poletno poÄ?itniĹĄko varstvo za otroke vsak delovnik med 7. in 16. uro. Program je namenjen ĹĄolarjem od 1. do 5. razreda, ki se morajo pred udeleĹžbo prijaviti prek obrazca na spletni strani vilarozle.si. Med 27. in 31. avgustom bo med 8. in 14. uro potekal ĹĄe program OtroĹĄko mesto v SonÄ?nem parku. Ĺ portna zveza Velenje ponovno prireja program ĹĄportnih aktivnosti za osnovnoĹĄolsko mladino Ĺ portni tabor Zmaga KuĹĄtrina, ki bo potekal med 8. uro in 15.30 v razliÄ?nih terminih in na razliÄ?nih lokacijah: 2.–6. julija, 9.–13. julija, 20.–24. avgusta in 27.–31. avgusta. VeÄ? o prijavah najdete na spletni strani sportnazvezavelenje.si. Mladinski center Velenje vabi na poletne poÄ?itnice v SrediĹĄÄ?e mladih in otrok, ki bo med 13. in 16. avgustom odprto med 10.

in 18. uro. Med 2. in 6. julijem med 9. in 15. uro pa v Letnem kinu prireja otroĹĄki tabor Indicamp za osnovnoĹĄolce od 6. do 15. leta starosti. Prijave zbirajo na spletni strani mc-velenje.si. KnjiĹžnica Velenje poleg bralnih sreÄ?anj bodisi v knjiĹžnici bodisi na plaĹži vabi tudi na Robo poÄ?itnice. Otroci bodo prido-

bivali znanja s tehniĹĄko-tehnoloĹĄkega podroÄ?ja, modeliranja, raÄ?unalniĹĄkega programiranja, saj bodo sestavljali zanimive in pouÄ?ne modele robotov ter spoznavali razliÄ?ne senzorje in mehanizme, programirali delovanje robotov in z njimi reĹĄevali tematske izzive. VeÄ? informacij in prijavnico dobite na naslovu rok@stiri.si Organizirane poletne poÄ?itnice za otroke prireja tudi DruĹžinski center harmonija druĹĄtva NOVUS. Potekale bodo od 2. do 6. julija med 8.30 in 14.30, informacije in prijave pa sprejemajo na sabina.lebar@drustvo-novus. com. Med 2. in 6. julijem, 20. in 24. ter 27. in 31. avgustom Plesno-kreativni studio Mdance vabi

• ÄŒetrtek,28.6. BiotrĹžnica • Petek, 29.6. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 1.7. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – Karli, Fonzi in zlata ribica • Citycentrov karting, kjer se boste lahko zabavali, tekmovali in preizkuĹĄali v spretnostni voĹžnji z gokardom: Torek - petek: 14:00 - 21:00, • Sobota: 10:00 - 21:00, Nedelja: 10:00 - 20:00. V primeru deĹžja je zaprto. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

Lunine mene

Med poÄ?itnicami ne bo nikomur dolgÄ?as Tina Felicijan

CITY CENTER Celje

v MojÄ?ino deĹželo, kjer se bodo otroci zabavali, se igrali in se tudi kaj nauÄ?ili med 8. in 16. uro. Na poÄ?itniĹĄko druĹženje vabi tudi Muzej Velenje, ki 6. julija ob 18. uri prireja grajsko zabavo v piĹžamah. Tradicionalni program 'Prespimo v gradu, sanjajmo grajske sanje' bo tokrat potekal na temo priljubljenega

junaka Harryja Potterja. 2. avgusta pa bo od 8. ure dalje potekal dnevni tabor na temo Afrike, ki bo povezan z raziskovanjem prenovljene zbirke afriĹĄkih artefaktov. Na obe sreÄ?anji se je potrebno predhodno prijaviti. PoÄ?itniĹĄke aktivnosti za osnovnoĹĄolce bodo potekale tudi v Planetu generacij. Med 6. in 17. avgustom vabi med 9. in 13. uro, prijavnice pa lahko izpolnite na spletni strani planet-generacij.si. Vabi pa tudi KonjeniĹĄki klub Velenje s poletnim otroĹĄkim taborom v druĹžbi konj, ki bo potekal med 6. in 8. avgustom med 8. in 15. uro. Tabor je primeren za otroke, stare od 4 do 12 let, prijavijo pa se lahko na naslovu kkvelenje@gmail.com. đ&#x;”˛

V mesecu juliju in avgustu svoja vrata za obiskovalce odpirata tudi Grilova in KavÄ?nikova domaÄ?ija. V ekomuzej preurejeno viniÄ?arijo na nekdaj vinorodnem obmoÄ?ju Lipja pri Velenju si je mogoÄ?e ogledati ob sobotah in nedeljah med 10. in 17. uro. Na domaÄ?ijo bo ob vaĹĄem obisku priĹĄel vodiÄ? Muzeja Velenje z Velenjskega gradu. Preko 400 let stara KavÄ?nikova dimnica v Zavodnjah nad Ĺ oĹĄtanjem pa je obiskovalcem na ogled ob nedeljah med 10. in 17. đ&#x;”˛ uro.

Prenovili Foitovo zbirko Na Velenjskem gradu bodo v Ä?etrtek, 28. junija, bodo ob 18. uri odprli prenovljeno stalno razstavo Afrika, s katero Muzej Velenje predstavlja zanimivo zbirko predmetov, ki jih je v petindvajsetih letih bivanja v Afriki zbral in nato Velenju poklonil Ä?eĹĄki akademski kipar FrantiĹĄek Foit. Po odprtju razstave bosta v atriju Velenjskega gradu nastopila Igor Bezget na kitari in Tina SoviÄ? na tolkalih, ki s projektom umetniĹĄke izmenjave in festivalom Maribum Afriqui povezujeta glasbene kulture zahodne Afrike z glasbeno kulturo naĹĄeđ&#x;”˛ ga okolja.


Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

28. junija 2018

Nagradna Križanka Vzajemna

RADIO VELENJE

Zdravniški nasveti, gost: mag. Božidar Kroflič, dr. med. specialist otorinolaringologije iz Splošne bolnišnice Celje. Tema: Bolezni ušes

Trg mladosti 6, Velenje Tel.: 03 898 76 20, 898 76 22 Zavarovanje ZDRAVSTVENA POLICA je namenjeno osebam od 18. do 64. leta starosti. V primeru bolezni ali nezgode zagotavlja kritje stroškov samoplačniških zdravstvenih storitev, od specialisticnih pregledov do operativnih posegov in lažji dostop do storitev. Premija je odvisna od pristopne starosti in se v času trajanja ne spreminja. Izbrana kritja vam omogočajo, da obvarujete svoje zdravje in poskrbite za socialno varnost vas in vaše družine.

NE ČAKAJTE, IZBERITE ZDRAVSTVENO POLICO; ZGRADITE SI HIŠO ZDRAVJA Zavarovanje lahko sklenete vsak dan v zastopstvu v Velenju na Trgu mladosti 6, lahko pa tudi pokličete na tel.: 898 76 20, 898 76 22. Zavarovanje lahko sklenete tudi na spletnih straneh Vzajemna www.vzajemna.si. Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje s pripisom »Vzajemna«, najkasneje do, ponedeljka, 9. julija. Izžrebali bomo tri nagrade: brisača Vzajemne, majica Vzajemne in torbica za GSM.

ČETRTEK, 28. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 29. junija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Vija vaja (otroška oddaja); 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 30. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 1. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 2. julija

BELA IN SEBASTIAN: PRIJATELJA ZA VEDNO Belle et Sébastien 3, le dernier chapitre, družinska avantura, 97 minut (Francija) Režija: Clovis Cornillac. Igrajo: Félix Bossuet, Tchéky Karyo, Clovis Cornillac Petek, 29. 6., ob 18.00, mala dvor. Dan kina ob 10 letnici Festivala

O TELESU IN DUŠI Testről és lélekről, romantična drama, 116 minut (Madžarska). Režija: Ildikó Enyedi. Igrajo: Alexandra Borbély, Géza Morcsányi, Réka Tenki, Zoltán Schneider Petek, 29. 6., ob 20.00, mala dvor. – Dan kina ob 10 letnici Festivala

VSAKA DOBRA ZGODBA JE LJUBEZENSKA ZGODBA Dokumentarni film, 71 minut (Slovenija) Režija: Rajko Grlić, Matjaž Ivanišin

Nastopajo: Dušan Jovanović, Milena Zupančič, Radko Polič, Boris Cavazza Petek, 29. 6., ob 19.00 – Dan kina ob 10 letnici Festivala Velenje Sobota, 30. 6., ob 18.30 – mala dvor. Nedelja, 1. 7., ob 17.30 – mala dvor.

POLDI: PUSTOLOVŠČINE POGUMNEGA PTIČKA Ploey - You Never Fly Alone, sinhronizirana animirana pustolovščina, 84 minut (Islandija, Belgija,) Režija: Árni Ásgeirsson. Slovenski glasovi: Jaka Dolinšek, Uroš Buh, Nina Kaludjerovič, Štefan Kušar, Romana Golavšek Petek, 29. 6., ob 17.00 – Dan kina ob 10 letnici Festivala Velenje

WHITNEY Whitney: Can I Be Me, glasbeni dokumentarni film, 105 minut (VB, ZDA) Režija: Nick Broomfield, Rudi Dolezal

Nastopajo: Whitney Houston, Bobbi Kristina Brown, Bobby Brown, Robyn Crawford Petek, 29. 6., ob 21.00 – DAN KINA ob 10 letnici Festivala Velenje Sobota, 30. 6., ob 20.30 Nedelja, 1. 7., ob 19.00 – mala dvor.

NEVERJETNI 2 Incredibles 2, sinhronizirana animirana družinska komedija, 118 minut (ZDA) Režija: Brad Bird. Slovenski glasovi: Lotos Vincenc Šparovec, Nina Valič, Nataša Tič Raljan, Rok Suhadolc, Alenka Tetičkovič, Niko Goršič, Rok Kunaver, Uroš Buh Sobota, 30. 6., ob 18.00 - 3D Nedelja, 1. 7., ob 16.00 – otroška mat.

OCEANOVIH 8 Ocean's 8, akcijska kriminalka, triler, 110 minut (ZDA). Režija: Gary Ross Igrajo: Sandra Bullock, Rihanna, Anne Hathaway, Mindy Kaling, Cate Blanchett,

Olivia Munn, Dakota Fanning, Matt Damon, Helena Bonham Carter Sobota, 30. 6., ob 22.30 Nedelja, 1. 7., ob 20.30

Z LJUBEZNIJO, SIMON Love, Simon, romantična komična drama, 110 minut (ZDA). Režija: Greg Berlanti Igrajo: Nick Robinson, Jennifer Garner, Josh Duhamel, Katherine Langford, Alexandra Shipp Nedelja, 1. 7., ob 18.30

ŽAREK V SRCU Un beau soleil intérieur, romantična komična drama, 95 minut (Francija) Režija: Greg Berlanti. Igrajo: Nick Robinson, Jennifer Garner, Josh Duhamel, Katherine Langford, Alexandra Shipp Ponedeljek, 2. 7., ob 21.30 – Zvezde pod zvezdami na ploščadi ob Domu kulture Velenje

TOREK, 3. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 4. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

(v primeru slabega vremena v mali dvorani Kina Velenje)

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 18. do 24. junija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 18. do 24. junija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 18. do 24. junija (v mikro-g/m3); opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 8.00 Vija vaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 18. do 24. junija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

POROKE

• Meh Mitja, Ravne 96, Šoštanj in Ovčar Maja, Škale 127, Velenje • Koželjnik Borut, Vodnikova cesta 2, Šoštanj in Napotnik Nina, Cankarjeva cesta 15, Šoštanj • Kovač Mitja, Aškerčeva cesta 16, Šoštanj in Verhovnik Valentina, Gaberke 173, Šoštanj

• Podkoritnik Žarko, Goriška cesta 44, Velenje in Ugovšek Petra, Podgorje 26A, Velenje • Šarner Slavko, Veliki Vrh 14, Šmartno ob Paki in Strožič Mirjana, Lokovica 44, Šoštanj

SMRTI Pusovnik Ana, roj. 1931, Florjan 132, Šoštanj

Nagrajenci križanke »PRO-ZiR – skiro«, objavljene v tedniku Naš čas dne 14. junija 2018, so: • Milena Prelog, Kraigherjeva 2, 3320 Velenje (košara za kolo); • Zdenka Terglav, Pod parkom 13, 3320 Velenje (zvonec za kolo); • Peter Krepel, Linhartova 13, 3320 Velenje (majica www.skirostar.si). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za uveljavljanje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: ZA VSE GENERACIJE


Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

28. junija 2018

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)

STIKI-POZNANSTVA Ženitne ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si

STANOVANJE cca 80m2 na Ljubnem (Prod 5), vseljivo v roku 2 mesecev, prodam. Cena 30.000 €. Gsm: 040 677 046.

MOTOR – petdeset kubični, kupim. Po možnosti vozen in neregistriran. Tel. 03 589 32 70

PRIDELKI

ŽIVALI

JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. LETOŠNJI JEČMEN v difuzi, prodam. Gsm: 041 726 912

TELICO SIMENTALKO, staro 22 mesecev, težko 500 kg., prodam. Gsm: 040 508 273.

RAZNO

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

KOZJE MLEKO, oddajam (Konovo), Gsm: 031 460 128

NEPREMIČNINE DEL HIŠE s svojim vhodom 35/m2 v Ljubiji-Kolovrat, 1 km od Mozirja, prodam. Cena 21.000 €. Gsm: 070 777 281

NUDIM

EVANGELIJSKA KRŠČANSKA SKUPNOST VELENJE

vabi na KAMP-Angleški brejk za mladino (13. do 18. let) v Mladinski center Velenje od 9. do 13. julija (od 13. do 16. ure) na 5-dnevno delavnico

KLET FURLAN vabi na pokušino refoška, caberneta, malvazije in drugih vin v lasten vinotoč na Kidričevi 57, v Velenju. Odprto vsak dan od 10. do 17. ure. Nedelja in ponedeljek zaprto. Tel. 03 58 62 411

»Vadimo ANGLEŠKO z Američani«

Ne zamudite se prijaviti, KLIC na 031 817 594. Joan Bell govorimo SLOVENSKO! Kontakt tudi ekcvelenjekamp@gmail.com.

DEŽURSTVA ZD VELENJE

nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 30.6. do 1.7.2018, Para Kamcheva, dr. dent. med.

od 30. 6. do 5. 7. - 30. junija 1963 so otroško igrišče svečano odprli; v 20 delovnih dneh je na delovišču delalo 8313 prebivalcev Velenja, ki so skupaj opravili 28.598 prostovoljnih delovnih dni in s tem prihranili okoli 11 milijonov takratnih dinarjev; - od 30. junija do 6. julija 1984 je v Šmartnem ob Paki delala la 4. mladinska delovna brigada »Šmartno 84«; - 1. julija 1901 se je v Šoštanju rodila glasbenica in operna pevka Franja Burja Kocuvan; - leta 1956 je 1. julija začela poskusno obratovati 1. faza šoštanjske termoelektrarne, ki je dajala v omrežje 30.000 KW električne energije; - 1. julija 1968, ko so začeli pokopavati na novem osrednjem pokopališču Šaleške doline v Podkraju, je bil dokončno ustavljen promet na železniški progi Velenje–Dravograd; - 1. julija 1990 je ugasnil SOZD Rudarsko elektroenergetski kombinat Franc Leskošek – Luka Velenje, predsednik poslovodnega odbora Rudnika

lignita Velenje je postal Franc globoko pod zemljo, v jami Avberšek; Škale, v Velenju odprli Muzej - 2. julija 1946 se je rodil kulturslovenskega premogovništva; ni delavec, literat, svetovni po- 4. julija 1967 je bil slovenski potnik in politik dr. Borut Koizseljenski piknik ob velenjrun iz Velenja; skem jezeru, Velenje pa je do- radijska postaja Velenje se je bilo svojo turistično zastavo, ki prvič oglasila v sredo, 2. julijo je narisala Tatjana Lužnik ja, leta 1975 ob 15.30 na UKV – Šmid; področju na frekvenci 88,9 me- - 4. julija 1975 je bilo na Trebegaherzov; liškem pri Velenju prvo tekmo- 3. malega srpana leta 1955 je vanje v motokrosu; bila v Velenju pred 4000 gledal- - 5. julija 1947 se je v Zavodnjah ci otvoritev stadiona ob jezeru; nad Šoštanjem rodil Ferdo v upravljanje športnemu druKavčnik, ki je kljub izredni šištvu Rudar ga je predal predrini vedno ostal le študent filosednik upravnega odbora Dezofije, pesnik, pisatelj ter eselavskega sveta Rudnika lignita jist, ki v času svojega življenja Velenje Tine Koren; po svečani ni uspel ničesar objaviti. Skoraj otvoritvi je bila odigrana nogovečino svojega precej nesrečnemetna tekma med moštvom avga življenja je preživel na Kaustrijskega rudnika Fohnsdorf in čelovi dimnici v Zavodnjah, ki domačega Rudarja, ki so jo dodanes velja za najjužnejšo ohrabili gostje z rezultatom 3 : 1; njeno alpsko dimnico v evrop- 3. julija 1964 se je 680 delavcev skem prostoru. Tovarne gospodinjske opreme Damijan Kljajič Gorenje preselilo v sodobno halo z 12.500 kvadratnimi metri površine; - v Velenju je bil 3. julija 1976 cilj 8. etape kolesarske dirke "Po Jugoslaviji"; - 3. julija 1984 so v Velenju svečano odprli novo pošto; Rudarsko stanovanje (Foto Arhiv Muzeja ) - 3. julija 1999 so

VET. POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

Prodaja, stanovanje, garsonjera: ŠOŠTANJ, PRI TRESIMIRJU, 23,6 m2, l. 1952, 2/3 nad., ER: G (210 - 300 kWh/ m2a) in več, 24.000 €

POGREBNE STORITVE

»USAR«

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let - Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih svečanosti - Prevoz in ureditev pokojnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

Naročniki jih objavite ceneje.

Prodaja, stanovanje, 2-sobno: VELENJE, DESNI BREG PETORČKI, 65 m2, adaptirano l. 2017, M/2 nad., ER: D (60 - 105 kWh/m2a), 56.000 €

ZAHVALA

Na voljo smo vam

24ur/dan

ANTON ŠKRUBA

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

9. 6. 1933 – 21. 6. 2018

Iskrena hvala vsem za pomoč, podporo, za izrečeno sočutje. Žalujoča žena Ljudmila, sin Martin in hči Tatjana z družinama

ZAHVALA

ZAHVALA

Zapustila nas je draga mama, tašča, babica in prababica

Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, brat in stric

ANA PUSOVNIK

IVAN PIRNAT

(rojena Brezovnik) iz Florjana

(Hlepov Janko) 12. 8. 1933 – 19. 6. 2018

1931-2018 Minile zate so bolečine, v srcu pustila si lepe spomine. Čeprav si morala veliko bolečin trpeti, s teboj nam je bilo lepo živeti.

Zahvaljujemo se častni straži in rudarski godbi za častno slovo, gospodu Dragu Kolarju za poslovilne besede, Pogrebni službi Usar ter Društvu okteta Zavodnje za odpete žalostinke.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste v težkih trenutkih našli tolažilno besedo in nam kakorkoli pomagali, ji olajšali zadnje dneve in jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni

Ni res, da je odšel in nikoli ne bo! Ujet v naša srca z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini, Zdaj je le tam nekje in čaka na nas, da se srečamo spet, ko pride naš čas.

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem za izraze sožalja, darovane sveče in cvetje. Najlepša hvala gospodu župniku za opravljen obred, govorniku za izrečene besede slovesa in pevcem kvarteta Oljka. Posebna zahvala sosedom, sorodnikom, kolektivu Avto Glinšek, d. o. o., Mesarstvu in gostilni Križnik za nesebično pomoč. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi


NaĹĄ Ä?as, 28. 6. 2018, barve: CMYK, stran 24

Kljub ohladitvi skoÄ?ili v poletje Ves pretekli konec tedna so se na Velenjski plaĹži vrstili dogodki, ki so napovedali pestro kopalno sezono Tina Felicijan

Velenje, 22.–24. junij – Ob prelomu pomladi v poletje je Mestna obÄ?ina Velenje v sodelovanju s partnerji ponovno pripravila sklop prireditev Skok v poletje na Velenjski plaĹži, ki so se zaÄ?ele s petkovim priĹžigom sveÄ?k na gladini Velenjskega jezera ob kresni noÄ?i in zakljuÄ?ile v nedeljo z dalmatinskimi melodijami. S tem je napovedala pestre vsebine, ki bodo celo poletje dopolnjevale sproĹĄÄ?eno druĹženje, uĹživanje v vodnih ĹĄportih, okuĹĄanje kulinariÄ?nih dobrot lokalnih po-

nudnikov in spremljanje raznih prireditev.

Pljuskalo je visoko

ÄŒeprav se je po petkovem deĹževju ozraÄ?je v Ĺ aleĹĄki dolini precej ohladilo, je vodni spektakel Pljusk povzroÄ?il vroÄ?ico, ki je v vodo pognala ĹĄtevilne kopalce in ljubitelje raznih vodnih ĹĄportov. Otroci so oÄ?itno komaj Ä?akali, da se lahko ponovno zabavajo na igralih. V soboto so ĹĄe posebej uĹživali, saj so lahko preizkusili tudi drÄ?o, napihljive Ĺžoge, v katerih so se lahko kotalili po gladini, v bazenu pa igrali odboj-

ko. Skok v poletje so tudi tokrat obiskali ekstremni ĹĄportniki, ki so se z rolkami, rolerji, kolesi ali BMX-i zaleteli po skakalnici in izvajali atraktivne trike. Obiskovalci so lahko opazovali akrobatske skoke v vodo tako z drÄ?e kot z velikanske gugalnice. Na plava-

Kresni veÄ?er ogreli plameni

joÄ?i rampi pa so se na malih kolescih pomerili na suhem. V Ĺžiriji, ki je ocenjevala atraktivne trike, so sedeli Tim Kevin Ravnjak, Gloria Kotnik in Timotej Lampe Ignjić. Dan pa se je zakljuÄ?ili s koncertom velenjskih bendov KliniÄ?ni testiranci in Ĺ ank Rock.

Tina Felicijan

LetoĹĄnji prehod pomladi v poletje je zaznamovala ohladitev, zato je bilo priĹžiganje ognja, ki je del starih ĹĄeg ob kresni noÄ?i, ĹĄe kako dobrodoĹĄlo. NajveÄ? ljudi se je tudi letos zbralo na atraktivni prireditvi Kluba vodnih ĹĄportov Velenje, ki ob kresni noÄ?i Ĺže ĹĄtiri leta pripravlja druĹžabno sreÄ?anje in obiskovalce povabi k priĹžiganju veÄ? kot dva tisoÄ? sveÄ?k, da ob prihodu poletja osvetlijo gladino Velenjskega jezera. Letos so povabili plesno skupino kulturnega druĹĄtva Magnolija, ki je v soju

kresov uprizorila vilinski ples s kresniÄ?kami. S pogostitvijo, ki jo je spremljala Ĺživa glasba, pa so Ä?lani kluba zbirali prostovoljne prispevke, s katerimi bodo pripravili jezersko doĹživetje za otroke s posebnimi potrebami. Na najdaljĹĄi dan v letu je tudi vilenjak Ĺ alÄ?ek skupaj s TuristiÄ?nim druĹĄtvom Ĺ alek ponovno povabil na prireditev O kresi se dan obesi. Obiskovalci so se povzpeli na Ĺ aleĹĄki grad, kjer jim je Ĺ alÄ?ek ob Ä?arobnem ognju s praprotjo v roki pripovedoval o skrivnostih, povezanih s kresno noÄ?jo, ena od njegovih vil pa je obiskovalce popeljala v pravljiÄ?-

ni svet. Nato so si na ĹĄaleĹĄkem trgu zakurili ogenj ter si ob glasbi in plesu spekli prav poseben ĹĄaleĹĄki ĹĄtrudl – na palici peÄ?eno testo z jabolki. Muzej Velenje pa je priredil Kresni veÄ?er na KavÄ?nikovi domaÄ?iji. Obiskovalci so lahko v Ä?udovitem ambientu skoraj ĹĄtiristo let stare dimnice podoĹživeli Ä?are kresne noÄ?i, kakrĹĄne so poznali predniki. Muzealci so v sodelovanju z Univerzo za III. Ĺživljenjsko obdobje prikazali nekdanje ĹĄege, vraĹže in drugo izroÄ?ilo, ki se v povezavi s poletnim sonÄ?evim obratom prenaĹĄa iz rođ&#x;”˛ da v rod.

Nekatere na plaĹžo spomni vonj po morju, druge vonj po kremi za sonÄ?enje, spet tretje pa vonj po Ĺžaru. Vsako leto bolj pestro redno kulinariÄ?no ponudbo na Velenjski plaĹži je v nedeljo popestril Beach food festival – kulinariÄ?na trĹžnica poletnih okusov, na kateri so obiskovalci izbirali med ledenimi sladicami, eksotiÄ?nimi zaÄ?imbami, morskimi okusi, izbranimi jedmi z Ĺžara, veganskimi specialitetami, testeninami, prigrizki in drugimi zanimivimi dobrotami, ki jih je pripravilo veÄ? kot deset ponudnikov.

Frizerji odstrigli drugaÄ?nost

Na pobudo velenjskega frizerja Marka HriberĹĄka je veÄ? kot 15 frizerk in frizerjev ponudilo svoje storitve v okviru dobrodelne akcije OdreĹži drugaÄ?nost. Na frizerski stol je sedlo okrog 130 ljudi, ki so za friziranje v odliÄ?-

nem vzduĹĄju, polnem pozitivne energije, plesne glasbe in dobrih namenov, odĹĄteli, kolikor so Ĺželeli, s tem pa prispevali za obnovo in ureditev previjalnice v Centru za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje ter za letovanje otrok iz socialno ogroĹženih druĹžin, ki jih bo na morje peljala MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje. IzkupiÄ?ek je Mestna obÄ?ina Velenje podvojila in tako je CVIU dobil 3743 evrov, MZPM pa 1604 evre. đ&#x;”˛ V soboto so gledalce z akrobacijami navduĹĄevali tudi Ä?lani svetovno znane skupine Dunking Devils ter Ä?lani Urban Roofa. Skok v poletje na Velenjski plaĹži se je zakljuÄ?il z dalmatinskimi melodijami skupine VeĹĄki deÄ?ki in klape Kampanel.

Kaj in kako s Ĺ aleĹĄkim gradom V Ĺ aleku so potekale diskusijske delavnice o ravnanju z ruĹĄevinami Ĺ aleĹĄkega gradu, ki jih je Mestna obÄ?ina Velenje izvedla v okviru projekta Ruins Tina Felicijan

V Ĺ aleĹĄki dolini so poletni sonÄ?ev obrat zaznamovali z veÄ? prireditvami, na katerih so prikazali ĹĄege, povezane s kresno noÄ?jo

DiĹĄalo je po plaĹži

Mestna obÄ?ina Velenje je pred enim letom zaÄ?ela izvajati evropski projekt RUINS, ki spodbuja trajnostno ponovno uporabo, ohranjanje in sodobno upravljanje zgodovinskih ruĹĄevin v srednji Evropi. Evropska kulturna dediĹĄÄ?ina namreÄ? vkljuÄ?uje veÄ? tisoÄ? srednjeveĹĄkih ruĹĄevin. Lastniki in upravljalci teh obmoÄ?ij pa se sooÄ?ajo s ĹĄtevilnimi izzivi, povezanimi z njihovo zaĹĄÄ?ito in revitalizacijo. Eden od njih je tudi upravljanje, zato bo velenjska obÄ?ina v sklopu projekta izoblikovala konÄ?ni upravljalski naÄ?rt, je povedala vodja projekta Patricija Halilović: ÂťS tem dokumentom bomo doloÄ?ili upravljalca in natanÄ?no opredelili aktivnosti za prihodnja leta – kakĹĄna dela je potrebno izvesti na ruĹĄevini, katere vsebine se bodo nato tam izvajale, koliko denarja bomo za vse aktivnosti potrebovali.ÂŤ Pretekli Ä?etrtek so v sklopu projekta v Ĺ aleku potekale diskusijske delavnice o ravnanju z ruĹĄevinami Ĺ aleĹĄkega gradu, na katerih so obiskovalci spoznali razliÄ?ne vidike ravnanja z obmoÄ?jem. Arhitekt Rok Poles je med drugim pokazal, kako razdrobljena je lastniĹĄka struktura obmoÄ?ja ruĹĄevin, zaradi katere je gospodarjenje s Ĺ aleĹĄkim gradom zahtevnejĹĄe kot denimo z Velenjskim, saj obÄ?ina na vplivnem obmoÄ?ju arheoloĹĄkih ostankov Ĺ aleĹĄkega gradu, ki je ĹĄe bistveno veÄ?je kot varovano obmoÄ?je, ne sme posegati brez soglasij lastnikov. Vidik varstva kulturne dediĹĄÄ?ine je predstavila konservatorska svetnica in vodja celjske izpostave zavoda za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine Dani-

jela BriĹĄnik, ki se je osredotoÄ?ila na nevarnosti ruĹĄevin in ukrepe za sanacijo. ÂťGrad trenutno ni varen za obiskovalce. Ker stolp ni zastreĹĄen, zaradi naravnih vplivov propada. NaĹĄ nabor nujnih vzdrĹževalnih ukrepov temelji na pregledu celotne stavbne substance, Ä?iĹĄÄ?enju fug, zaĹĄÄ?iti zidov z odkapi, da se voda ne nabira na njih.

zaselka in Ĺživljenja prebivalcev, postal pa tudi prepoznavna destinacija. TuristiÄ?no druĹĄtvo Ĺ alek, ki ob razliÄ?nih priloĹžnostih vabi obiskovalce na Ĺ aleĹĄki grad, je izvedlo anketo med prebivalci zaselka pod njim in lastniki zemljiĹĄÄ? varovanega obmoÄ?ja ruĹĄevin. Vsi so se strinjali, da je ruĹĄevine vredno ohranjati, opozorili

Rok Poles, Danijela Briťnik, Mojca Ževart

Ker je problematiÄ?no tudi luĹĄÄ?enje skalne osnove, je potrebno Ä?iĹĄÄ?enje rastja, njena utrditev. Pa tudi dopolnitev varovalnih ograj, Ä?iĹĄÄ?enje grafitov in nato spremljanje stanja,ÂŤ je povedala in poudarila, da je najprej treba ustaviti propadanje, nato zagotoviti varnost, ĹĄele nato pride na vrsto revitalizacija z vsebinami in turistiÄ?na ponudba. Dodala pa je, da je upravljalski naÄ?rt dokument, ki ga potrebuje vsak spomenik, a se tudi brez njega lahko zaÄ?nejo nujna vzdrĹževalna dela. O ravnanju s Ĺ aleĹĄkim gradom in njegovi prihodnosti pa veliko razmiĹĄljajo tudi Ĺ aleÄ?ani, ki so z ruĹĄevinami ĹĄe posebej povezani in si z raznimi aktivnostmi prizadevajo, da bi grad ostal del

pa predvsem na nevarnosti kruĹĄenja zidov in skale, ki ogroĹžajo tako krajane kot obiskovalce gradu ter vandalizem. Zato si Ĺželijo Ä?im prejĹĄnje zagotovitve varnosti in reda, da bodo lahko nato Ĺ aleĹĄkemu gradu z vsebinami dodali đ&#x;”˛ novo vrednost. 36 mesecev trajajoÄ?i projekt RUINS je vreden dobrih 200 tisoÄ? evrov. Ker je Ĺ aleĹĄki grad kulturni spomenik lokalnega pomena, mora denar za nadaljnja vlaganja najti lokalna skupnost, saj je drĹžavnih sredstev v dveletnem obdobju sofinanciranja premalo.

26 2018  
26 2018  
Advertisement