Page 1

NaĹĄ Ä?as, 14. 6. 2018, barve: CMYK, stran 1

V petek (13/210C), soboto (14/240C) in nedeljo (14/250C) bo preteĹžno oblaÄ?no. MoĹžne nevihte.

ÄŒetrtek, 14. junija 2018

ĹĄtevilka 24 | leto 65

www.nascas.com

naroÄ?nine 03 898 17 50

cena 1,90 â‚Ź

Ne le o reĹĄevanju, pogovarjajmo se o prepreÄ?evanju teĹžav! Mojca Ĺ truc

Gorenje z novo upravo Velenje, 12. junija - DelniÄ?arji Gorenja so na skupĹĄÄ?ini za nadzornike potrdili Bachtiarja Djalila, Corinno Claudio Graf, Miho KoĹĄaka in Bernarda Charlesa Pasquierja. Ti so napovedali, da bodo odstopili, ko bo kitajski Hisense, ki naj bi imel v Gorenju Ĺže 60 odstotkov delnic, dokonÄ?al prevzem. Tri mesta so ostala prazna in naj bi jih po prevzemu popolnil novi lastnik.

Pomagajmo prizadetim v Beli krajini

Nadzorni svet Gorenja pa je ĹĄe pred skupĹĄÄ?ino imenoval novo upravo, ki bo druĹžbo vodila naslednjih pet let. V upravi, ki bo ĹĄestÄ?lanska (prej je bila pet) ostajajo dosedanji Franjo Bobinac, Drago Bahun in Ĺ˝iga Debeljak, pridruĹžujejo pa se jim Stanka Pejanović, TomaĹž KoroĹĄec in SaĹĄa Marković. đ&#x;”˛

DeŞ pada ‌ gobe pa rastejo

Na pomoÄ? gasilcem Bele krajine, kjer je zadnje slabo vreme naredilo pravo opustoĹĄenje, so v nedeljo s konvojem gasilskih vozil krenili prostovoljni gasilci razliÄ?nih gasilskih druĹĄtev. PriĹĄli so iz osrednje Slovenije, okolice Karlovca, Gorenjske, Savinjske doline, Posavja in Dolenjske. V prizadete kraje se je tako pripeljalo ĹĄe okoli tisoÄ? gasilcev. Med njimi so bili tudi gasilci iz Ĺ˝alca, Mozirja in Velenja. Vso nedeljo je iz teh krajev pomagalo 62 gasilcev z osmimi vozili ter z enim gasilskim vozilom z avtolestvijo. RdeÄ?i kriĹž pa opozarja, da je petkovo neurje s toÄ?o marsikoga pahnilo v veliko stisko, ki je brez pomoÄ?i ne bo zmogel razreĹĄiti, zato je Ĺže zaÄ?el zbirati prostovoljne finanÄ?ne prispevke za prizadete druĹžine in posameznike. FiziÄ?ne in pravne osebe lahko prostovoljne prispevke za akcijo "UJMA 2018" nakaĹžejo na transakcijski raÄ?un RdeÄ?ega kriĹža Slovenije pri SKB banki ĹĄt. SI56 0310 0111 1122 296 s sklicem 00 96875 in kodo namena CHAR. Pomagati je mogoÄ?e tudi s poslanim kratkim sporoÄ?ilom SMS na ĹĄtevilko 1919 v omreĹžjih operaterjev Telekom Slovenije, A1, Telemach in T2. KljuÄ?na beseda UJMA pomeni donacijo en evro, kljuÄ?na beseda UJMA5 pa donacijo pet evrov, so sporoÄ?ili đ&#x;”˛ z RdeÄ?ega kriĹža Slovenije. C

M

Letos narava kar pogosto ponagaja. So pa zato dobri pogoji za gobe, ki Ĺže dober mesec razveseljujejo ĹĄtevilne gobarje. V Ĺ kalskih Cirkovcah sta Ivana in njena babica Sonja naĹĄli te lepe Ä?etverÄ?ke, ki so tehtali kar 2,84 kg in so priskrbeli 4 odliÄ?na kosila. Pa nikar sedaj vsi ne letajte s koĹĄarami naokoli. oglas_nascas_185x150.pdf

1

đ&#x;”˛

04/06/2018

mz

Vsaka generacija ima svoje teĹžave. ÄŒe so se nekdaj pogovarjali o ozaveĹĄÄ?anju, da uĹživanje drog in alkohola ter brezskrbna spolnost z razliÄ?nimi partnerji niso dobra izbira, danes opozarjamo na prekomerno preĹživljanje Ä?asa za zasloni. In tako, kot so nekdaj, tudi mi mislimo predvsem na otroke in mlade. Kot da je to le njihova teĹžava. Brez dvoma so otroci in mladi naĹĄa prihodnost. So pa tudi naĹĄe ogledalo. TeĹžav pri ustrezni rabi zaslonske tehnologije nimajo zato, ker so paÄ? rojeni v ta Ä?as, temveÄ? zato, ker jih o smiselni uporabi nihÄ?e ni pouÄ?il. Odrasli pogosto stokamo, da so otroci in mladi pri rabi tehnologije dva koraka pred nami, pozabljamo pa, da smo le mi tisti, ki doloÄ?amo pravila in omejitve. Ne pravim, da bi morali otrokom in mladim povsem prepovedati uporabo tehnologije niti da bi morali odrasli preĹživljati Ä?as za zasloni, dokler ne bodo obvladali vseh vrst programov, in potem modro svetovati, prepriÄ?ana pa sem, da bi se morali pouÄ?iti o osnovnem – vsaj do takrat, ko otroku ali mladostniku omogoÄ?ijo lastniĹĄtvo elektronske naprave. Vedeti bi morali predvsem, kaj je za otroke in mlade dobro in kaj ni. In enako bi morali vedeti tudi zase. Jasno bi nam moralo biti, da naprave nikomur ne smejo odĹžirati Ä?asa za spanje, prehranjevanje ali Ĺživo druĹženje, in tudi to, da samo obvladovanje digitalnega sveta ĹĄe ne pomeni inteligenÄ?nih ali socialnih spretnosti v realnem Ĺživljenju. Prej obratno. Tisti, ki so preveÄ? za zasloni, so v medosebnih odnosih bolj srameĹžljivi, karierno manj uspeĹĄni in mnogo bolj osamljeni. Verjamem, da noben starĹĄ ne sebi ne svojemu otroku ne privoĹĄÄ?i tovrstnih teĹžav, zato res upam, da se zavest o nujnosti omejevanja uporabe zaslonske tehnologije med nami ĹĄiri. Pa ne samo tako, da v svoje vrste vabimo predavatelje, ki s ĹĄtevilkami pojasnjujejo, koliko mladih je Ĺže zabredlo. PomoÄ? tovrstnim je podroÄ?je strokovnjakov, mi pa moramo svojo zavest ĹĄiriti tako, da otroci in mladi strokovne pomoÄ?i sploh ne bodo potrebovali. Veliko (veÄ?) bi lahko naredil ĹĄolski sistem, toda prvi smo pri tem starĹĄi. Pa se vpraĹĄajmo: si kaj prizadevamo za to? Ali sami kdaj odloĹžimo telefon in smo z njimi? Ali pa nasedamo svojim izgovorom, da ga nujno potrebujemo, in se potem Ä?udimo, ko enako poÄ?nejo naĹĄi zanamci? Verjemite, to teĹžavo je mogoÄ?e premagati! Tehnologija sama po sebi ni slaba, torej se je moramo le priuÄ?iti smiselno uporabljati, da bo lahko zares koristna. Vsi skupaj. In zaÄ?eti moramo odrasli. đ&#x;”˛

14:15

ZAVAROVANJE ZA TUJINO Z ASISTENCO

Pred dopustom pokliÄ?ite na 041 686 177 ali piĹĄite na roman.kavsak@agencija-as.si

kulinariÄ?na trĹžnica

Y

CM

MY

CY

CMY

K

VELENJSKA PROMENADA ...................................................... PETEK, 15. JUNIJ 2018

.... od 10. do 19. ure ....

VLADO KRESLIN IN MALI BOGOVI Odprtje 34. Poletnih kulturnih prireditev Petek, 15. junij, ob 21. uri, pred Domom kulture Velenje

www.as.si


NaĹĄ Ä?as, 14. 6. 2018, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Popravili in obnovili bodo veÄ? obÄ?inskih cest

KakĹĄen bo razvoj obÄ?ine Velenje Te dni so obÄ?anke in obÄ?ani Velenja v svoje nabiralnike prejeli Ĺže peto revijo Razvoj Mestne obÄ?ine Velenje. V njej predstavljajo razvojne in investicijske projekte, ki jih bodo izvedli do leta 2020. Med drugim so v reviji predstavljeni projekti, s katerimi so bili zelo uspeĹĄni pri pridobivanju sredstev iz mehanizma z nazivom Celostne teritorialne naloĹžbe, ki ureja naloĹžbe kohezijske politike Evropske unije v letih od 2014 do 2020. TakĹĄnih projektov je osem. V letih od 2011–2017 so za investicije namenili 117,1 milijona evrov, v letih 2018–2020 pa jih naÄ?rtujejo v viĹĄini 61,9 milijona evrov.

Župan sprejel drŞavne prvakinje

Zlata medalja in naslov drĹžavnih prvakinj je najpomembnejĹĄi ĹĄportni doseĹžek 12-letnih ÂťmlajĹĄih deklic AÂŤ Ĺ˝enskega rokometnega kluba Velenje. Zmage je bil vesel tudi Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?, ki jih je sprejel skupaj z njihovima trenerjema AleĹĄem DolinĹĄkom in Robijem LainĹĄÄ?kom. Poleg osvojenega ekipnega naslova, je komaj 12-letna VelenjÄ?anka Azra Zulić postala tudi strelka lige s 94 zadetki na osmih tekmah. Ĺ˝upan je deklicam ĹĄe zaĹželel dolge, prijetnih pripetljajev polne poletne poÄ?itnice ter uspeĹĄno ĹĄportno pot tudi v prihodnje. Posebej je Ĺžupan Ä?estital tudi najboljĹĄi strelki Azri Zulić.

ObÄ?ane vabijo k sodelovanju V Mestni obÄ?ini Velenje Ĺže tradicionalno vabijo obÄ?ane, da pred vsako sejo sodelujejo pri pripravi pomembnih aktov, ki jih nameravajo sprejeti na seji obÄ?inskega sveta. Tokratna seja bo v torek, 19. junija. ObÄ?ane pozivajo, da podajo svoje mnenja in pripombe na predloge odlokov o javno-zasebnem partnerstvu Vrtec Vinska Gora, ĹĄtipendiranju, ustanovitvi ĹĄol in Zdravstvenega doma ter o ureditvi cestnega prometa in varstvu povrĹĄin posebnega pomena. Vsa gradiva so objavljena na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje.

Zasedal bo velenjski obÄ?inski svet Velenje, 19. junija – Na preddopustniĹĄki seji se bodo zbrali svetniki Mestne obÄ?ine Velenje. Imenovali naj bi direktorico Festivala Velenje. To nalogo naj bi tudi naslednji mandat opravljala Barbara Pokorny. Dopolnili bodo tudi odbore in komisije obÄ?inskega sveta, doloÄ?ili volilne enote in ĹĄtevilo Ä?lanov krajevnih skupnosti za bliĹžnje lokalne volitve in sklepali o letoĹĄnjih obÄ?inskih nagrajencih. Komisija za priznanja in nagrade predlaga podelitev treh grbov, prejeli naj bi jih ÄŒebelarsko druĹĄtvo MlinĹĄek, Skupina Veplas in Nogometni klub Rudar Velenje. Podelili naj bi tudi tri plakete Mestne obÄ?ine Velenje, in sicer so predlagani gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline, ÄŒebelarska druĹžina Vinska Gora in Lojzka Stropnik. Dopolnili in spremenili bodo nekatere odloke o ustanovitvi javnih zavodov in potrdili odlok o javno-zasebnem partnerstvu za izgradnjo Vrtca Vinska Gora.

V Zavodnjah do kanalizacije Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je na Portalu javnih naroÄ?il objavila razpis za izbiro izvajalca gradbenih del izgradnje kanalizacijskega omreĹžja Zavodnje 1– center in Zavodnje 2. Ocenjena projektantska vrednost znaĹĄa pribliĹžno 300.000 evrov, dela pa naj bi predvidoma zaÄ?eli julija letos in bi trajala do sredine oktobra. V Zavodnjah 1 – center bodo zgradili kanalizacijsko omreĹžje za odvajanje komunalne odpadne vode v dolĹžini 740 metrov vkljuÄ?no s Ä?rpaliĹĄÄ?em in malo komunalno Ä?istilno napravo velikosti 84 populacijskih enot, v Zavodnjah 2 pa 540 metrov kanalizacije vkljuÄ?no z malo komunalno Ä?istilno napravo velikosti od 27 do 35 populacijskih enot.

Vloge za stanovanja le ĹĄe do jutri RazmiĹĄljate o neprofitnem stanovanju. Le ĹĄe do petka je v Velenju odprt Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Najdete ga na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje. Vloge sprejemajo v sprejemni pisarni Mestne obÄ?ine do vkljuÄ?no 15. junija, in sicer vsak delovni dan. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5 % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15 %, polletne 11 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 5 % popusta.

14. junija 2018

mz, mkp

Mestna obÄ?ina Velenje tudi letos nadaljuje obnovo obÄ?inskih cest – To izvaja koncesionar PUP Velenje Mira ZakoĹĄek

Velenje – PrejĹĄnji mesec so v obÄ?ini Velenje asfaltirali 300 metrov dolg makadamski odsek ceste Povh–HriberĹĄek na PaĹĄkem Kozjaku. V krajevni skupnosti Paka pri Velenju so uredili odvodnjavanje na cesti Nanojca–Zg. Lipje, uredili pa so tudi del ceste v krajevni skupnosti Vinka Gora. V sklopu naloĹžbenih vzdrĹževalnih del cest bodo v mestni obÄ?ini Velenje v prihodnjih tednih popravili ĹĄe veÄ? obÄ?inskih cest. Med drugim Âťprihaja na vrstoÂŤ 250 metrov dolg odsek ceste MiklavĹžin– GrbinĹĄek v Ĺ kalah, 350 metrov ceste Sopota–PleĹĄivec v Ĺ kalah, 500 metrov odseka ceste pri povezavi Lah v krajevni skupnosti BevÄ?e, odsekov ceste Sp. Lipje–Šalek v BevÄ?ah ‌ V prihodnjih mesecih je predvidena ĹĄe obnova in asfaltiranje ĹĄestih odsekov cest, in sicer: Totovnik–Pajer v PleĹĄivcu, PaĹĄki Kozjak, odcep Lipje, cesta v naselju Lipa, odcep MurĹĄiÄ? v Vinski Gori, odcepa MurĹĄiÄ? in ZbiÄ?ajnik v Starem Velenju. Obnovili bodo ĹĄe GoriĹĄko cesto od kriĹžiĹĄÄ?a pri Praprotniku do uvoza za nove bloke. Dela na vseh omenjenih ce-

stah naj bi sklenili do konca septembra. Nekaj obnov naÄ?rtujejo tudi v samem mestu. Med drugim naj bi rekonstruirali JurÄ?iÄ?evo, ZidanĹĄkovo in BraÄ?iÄ?evo cesto. Ob tem je predvidena tudi celovita obnova komunalnih vodov. Te obnove naj bi sklenili do konca oktobra.

Poleg tega pa bodo osvetlili tudi pribliĹžno 500 metrov dolg odsek do pokopaliĹĄÄ?a Podkraj. Postaviti nameravajo 22 svetilk, za kar bodo iz proraÄ?una namenili 42 tisoÄ? evrov. Dela bo opravilo podjetje SCR. Z razpisom iĹĄÄ?ejo Ĺže tudi izvajalca za drugo fazo sanacije plazu Postrpinjek– MlaÄ?nik. ZaÄ?etek del je predviden za 20. junija. Vgraditi nameravajo pilote in sidra, za odvodnjavanje pa so poskrbeli Ĺže pred dvema letoma. đ&#x;”˛

Hitra cesta se spet odmika KoroĹĄci protestirajo, saj prihaja do polletnega zastoja – Projektiranje se ĹĄe vedno ni zaÄ?elo Slovenj Gradec, 11. junija – Na KoroĹĄkem opozarjajo na odmike od naÄ?rtov o severnem delu tretje razvojne osi, ki bi se morala zaÄ?eti graditi konec prihodnjega leta. Medtem ko ĹĄe ni znana usoda januarja vloĹžene ustavne pobude v zvezi z DPN za odsek Ĺ entrupert–Velenje, Dars ni soglaĹĄal s podpisom pogodbe za projektanta za ta odsek, soglasje pa je podano le za odsek Velenje–Slovenj Gradec. "Zapletlo se je v zvezi z ustavno presojo. Zaradi tega verjetno nadzorni svet Darsa ni hotel podpisati pogodbe z izvajalcem projektiranja na odseku od Ĺ entruperta do Velenja. In tako KoroĹĄka ostaja talec spodnjega dela trase," je na petkovi novinarski konferenci na Prevaljah dejal koordinator Mladinske iniciative za 3. razvojno os AljaĹž Verhovnik. Svet KoroĹĄke regije je zato podprl skupno protestno izjavo zaradi odmikov od Ä?asovnih rokov, ki so opredeljeni v julija lani podpisanem protokolu o tretji razvojni osi. Svet regije od ministrstva za infrastrukturo, kamor poĹĄilja protest, in Darsa priÄ?akuje, da se bodo vse aktivnosti izvajale po dogovoru v protokolu. Trenutno Ĺže prihaja do veÄ? kot polletnega zamika pri izvajanju aktivnosti, saj bi se projektiranje hitre cestne povezave med Ĺ entrupertom, Velenjem in Slovenj Gradcem moralo zaÄ?eti decembra lani, pa đ&#x;”˛ se ĹĄe ni.

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Kdo bo sedel v gnezdo naĹĄe kokoĹĄke Zmagovalec – vladar? – ÂťVrtenjeÂŤ v Celju – Dragocen papir – Zelenjava, ne turizem – Grad ÂťstojiÂŤ Ta teden naj bi doÄ?akali tudi uradni izid volitev. VeÄ?ine Slovencev to ĹĄe manj zanima, kot so jih zanimale volitve same. Saj veste: le dobra polovica se jih je udeleĹžila. Kdo je zmagovalec volitev, je Ĺže od volilne nedelje dalje znano, tudi pri ostalih kakĹĄnih veÄ?jih sprememb ni priÄ?akovati. Bolj kot izid volitev zdaj ljudi zanima, kdo nam bo v prihodnje res vladal. Ali res zmagovalec volitev ali kakĹĄna razdrobljena druĹĄÄ?ina drugih strank. Seveda ĹĄe vedno ostaja tudi tretja moĹžnost: da bomo imeli ĹĄe ene volitve. Pa bodo tisti, ki niso volili, ÂťvestnimÂŤ volivcem lahko rekli: ali ni bilo ĹĄkoda tiste nedelje!? Sedanje brezvladje sicer ne pomeni, da se je vse dogajanje v Sloveniji ustavilo. Po prepriÄ?anju mnogih pa se je upoÄ?asnilo in malo bolj umirilo. Vremenskega dogajanja pri tem ne ĹĄtejemo. Vreme je spet v mnogih slovenskih krajih povzroÄ?ilo veliko ĹĄkode in povzroÄ?ilo ĹĄe druge teĹžave. Kot da bi jih Ĺže sicer ne imeli dovolj. A pri tem smo ĹĄe bolj nemoÄ?ni kot pri drugaÄ?nih, ki jih povzroÄ?ajo politiki – bo kdo porekel. A – seveda – Ĺživljenje mora naravnim in drugaÄ?nim teĹžavam navkljub iti naprej! ÄŒas se ne bo ustavil niti v Celju, Ä?eprav bo jutri deleĹžno Âťvisokega obiskaÂŤ. Kot mnoge druge slovenske kraje bo kneĹžje mesto obiskala karavana kolesarjev Dirke po Sloveniji. Tokrat se bo povzpela celo na kneĹžji Stari grad. Sicer pa ljudi tu zanima ĹĄe kaj drugega. Kako se bodo stvari zasukale s ÂťkraljestvomÂŤ znanega celjskega kolesarja Mirka TuĹĄa. In kako se bo konÄ?alo prodajanje zadnji Ä?as vse bolj uspeĹĄne celjske Cinkarne. To zanima tudi navadne ljudi, saj mnogi priÄ?akujejo bolj aktivno sodelovanje te druĹžbe pri sanaciji celjskega okolja. Tovrstno prizadevanje paÄ? ne sme zamreti. Vsaj kar zadeva ÂťÄ?iĹĄÄ?enjaÂŤ otroĹĄkih igriĹĄÄ?, ne bo zamrlo v poÄ?itnicah. ObÄ?ina bo namreÄ? poskrbela, da bodo ta Ä?as zamenjali zemljino na otroĹĄkem igriĹĄÄ?u vrtca na AljaĹževem hribu. Najprej so sicer za ta Ä?as naÄ?rtovali zamenjavo zemljine okoli vrtca v Gaberjih, a so zaradi nekaterih teĹžav naÄ?rt morali spremeniti. O reĹĄevanju onesnaĹženja v Celju ĹĄe to: Slovenija je zara-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ? Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

di nezakonitega odlagaliĹĄÄ?a v BukovĹžlaku pri Celju dobila uradni opomin Evropske komisije. S pozivom, da v celoti spoĹĄtuje odloÄ?itev evropskega sodiĹĄÄ?a in odlagaliĹĄÄ?e uredi! Zaradi teĹžkih kovin namreÄ? to odlagaliĹĄÄ?e predstavlja resno tveganje za ljudi in okolje. Da tudi papir ni le navaden odpadek, pa Ĺže veÄ? kot dve desetletji skrbi celjska druĹžba Simbio oziroma ĹĄolarji ĹĄirĹĄega celjskega obmoÄ?ja. V zadnji akciji zbiranja odpadnega papirja so ga mladi zbrali kar 661 ton, kar 11 ton veÄ? kot ĹĄolsko leto poprej. To je tudi druga najviĹĄja koliÄ?ina zbranega papirja v 20-letni zgodovini te akcije. Najbolj so se izkazali ĹĄolarji OĹ Hudinja, v kateri so zbrali 135 ton papirja oziroma vsak uÄ?enec ĹĄole ga je zbral povpreÄ?no 276 kilogramov. Med podruĹžniÄ?nimi osnovnimi ĹĄolami so zmagovalci ĹĄolarji iz LetuĹĄa. Medtem ko nekateri pri nas vse bolj prisegajo na razliÄ?ne vrste turizma, se VranĹĄani odloÄ?ajo, da bodo dali prednost kmetijstvu oziroma vrtnarstvu. Na obÄ?ini Ĺže nekaj Ä?asa hitijo, da bi Ä?im prej spremenili lokacijski naÄ?rt, da bi namesto prostora za avtokamp ter hotel dobili sodobne rastlinjake. Krajani ÄŒepelj se strinjajo, po konÄ?ani javni obravnavi bodo kmalu konÄ?no odloÄ?itev povedali ĹĄe obÄ?inski svetniki. Zasebna druĹžba naj bi s tujimi partnerji v bliĹžini Centra varne voĹžnje uredila res sodoben rastlinjak, ki ekoloĹĄko nikakor naj ne bi bil sporen, v njem bi lahko dobilo delo tudi nekaj domaÄ?inov. Pomembno pridobitev pa so Ĺže dobili na podruĹžniÄ?ni osnovni ĹĄoli na Svetem Ĺ tefanu – novo telovadnico. S tem so v ĹĄmarĹĄki obÄ?ini po veÄ? kot desetletju spet postavili tak objekt na kakĹĄni od podruĹžniÄ?nih ĹĄol. Namenjen ni le osnovnoĹĄolcem, ampak tudi ÂťvrtiÄ?karjemÂŤ, v njem se bodo lahko za boljĹĄe poÄ?utje in zdravje ÂťrazgibavaliÂŤ tudi odrasli. Za ĹĄe veÄ?je zdravje bodo poskrbeli tudi v Ĺ entjurju. Tudi tu bodo kot v veÄ? slovenskih krajih namreÄ? dobili Center za krepitev zdravja v okviru njihovega Zdravstvenega doma. ObÄ?ina pa bo uredila ĹĄe dodaten prostor na Mestnem trgu. Pa ĹĄe to: nekateri menijo, da jim v PodÄ?etrtku uspe vse, Ä?esar se lotijo. Od razvoja term, urejanja kraja in oĹživitve Vonarskega jezera. Le neÄ?esa jim ĹĄe ni uspelo: prodati svojega gradu. ÄŒeprav je Ĺžupan Ĺže velikokrat optimistiÄ?no napovedoval prodajo in obnovo. Zdaj spet. A mnogi skoraj veÄ? ne verjamejo!

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-poĹĄta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d. NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo! Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.


NaĹĄ Ä?as, 14. 6. 2018, barve: CMYK, stran 3

3

AKTUALNO

14. junija 2018

Svetniki niso za tako napisano ustavno presojo VeÄ?ino svetnikov ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki moti, da je v zahtevi za oceno ustavnosti in zakonitosti nove ceste veÄ? poudarka na izbiri trase kot zaĹĄÄ?iti prizadetih obÄ?anov Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 11. junija – ÂťRazprava je Ä?udna, svetniki pa na pol pismeni. Pojdite na teren in boste videli, ali se prizadeti obÄ?ani res delimo na tri skupine, kot se govori.ÂŤ TakĹĄen je bil komentar v hodniku zelo razoÄ?aranih predstavnikov ZdruĹžene civilne iniciative Savinjske doline, ko so na zaÄ?etku tega tedna zapuĹĄÄ?ali sejo sveta ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki. Na njej so namreÄ? ĹĄmarĹĄki svetniki z veliko veÄ?ino zavrnili vsebino zahteve za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o drĹžavnem prostorskem naÄ?rtu za drĹžavno cesto od prikljuÄ?ka Ĺ entrupert na avtocesto A1 Ĺ entilj–Koper do prikljuÄ?ka Velenje jug. Po njihovem mnenju je v njej mnogo premalo poudarjena zaĹĄÄ?ita prizadetih obÄ?anov in gre predvsem za nasprotovanje izbrani trasi, na kar pa se zahteva obÄ?anov in ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki ni nanaĹĄala. Predstavniki civilne iniciative so gotovo priÄ?akovali, da bodo svetniki po vzoru obÄ?in Polzela in BraslovÄ?e vsebino zahteve sprejeli, Ĺžupan Janko KopuĹĄar pa podpisal, tako kot sta jo podpisala Ĺžupana Polzele in BraslovÄ?. Omenjena sta jo 30.

maja (tudi v imenu ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki) Ĺže vloĹžila na Ustavno sodiĹĄÄ?e RS, tako imenovani ÂťruĹĄenciÂŤ pa so jo vloĹžili Ĺže januarja letos.

Tudi ÂťruĹĄenciÂŤ se delijo na tri skupine

Janko KopuĹĄar je svetnike najprej seznanil s kronologijo dogodkov od marÄ?evske seje obÄ?inskega sveta, na katerem so svetniki sprejeli sklep, da se skupaj z obÄ?inama Polzela in BraslovÄ?e lotijo vloĹžitve zahteve za oceno ustavnosti in zakonitosti uredbe o drĹžavnem prostorskem naÄ?rtu

Pred sprejetjem sklepa so se svetniki posvetovali med sabo in tudi s predstavniki civilne iniciative, ki pa jih s svojimi razlagami niso prepriÄ?ali. Kasneje ti tudi niso hoteli dajati nobenih izjav.

glede umestitve hitre ceste tretje razvojne osi na obmoÄ?ju lokalne skupnosti z obrazloĹžitvijo, da Ĺželijo z njo zaĹĄÄ?itili prizadete obÄ?ane, Ä?e jim je bila pri tem krĹĄena ustavna pravica. Na takratni seji so svetniki zadolĹžili Ĺžupana,

Svetnik Damijan LoÄ?iÄ?nik, pobudnik za vloĹžitev zahteve za oceno ustavnosti in zakonitosti: ÂťSem domaÄ?in, krajan Podgore, in mi ni lahko. Ĺ˝ivim s tremi cestami, kamnolomom, ki dela 24 ur na dan, s sosedi, katerih objekt je predviden za ruĹĄenje, takimi, ki jim Ĺže koliÄ?ijo parcelo ... Vsemu navkljub pa ĹĄe vedno zagovarjam to, da mora ocena v prvi vrsti zaĹĄÄ?iti prizadete obÄ?ane, Ä?e so jim bile pri sprejemanju uredbe krĹĄene ustavne pravice.ÂŤ Svetnik Robert Crnjac, sopodpisnik zahteve za ustavno presojo: Âť Tudi sam sem krajan Podgore in nekdo, ki bo Ĺživel v bliĹžini trase hitre ceste, Ä?e bo do njene izgradnje priĹĄlo. Uvod zahteve je v skladu s sklepom marÄ?evske seje naĹĄega obÄ?inskega sveta, v nadaljevanju pa se zavzemanje za prizadete obÄ?ane izgubi. Na predzadnji strani niso nikjer omenjeni obÄ?ani, ampak le izbira trase. Take zahteve ne morem podpreti. Podprl pa bom vsebino take, v kateri bomo v ospredju prizadeti obÄ?ani.ÂŤ

da jih pred vloĹžitvijo zahteve na ustavno sodiĹĄÄ?e seznani z njeno vsebino, kar je na ponedeljkovi seji tudi storil. Med drugim je povedal, da mu je bila vsebina zahteve na 44 straneh predloĹžena v takojĹĄen podpis 23. maja, tik pred vloĹžitvijo na ustavno sodiĹĄÄ?e. Tega ni storil zaradi sprejetega sklepa na marÄ?evski seji. Je pa seznanil z dogajanji, njeno vsebino, posledicami sprejetih odloÄ?itev vodje svetniĹĄkih skupin, ti pa so se odloÄ?ili, da bodo o njeni vsebini razpravljali na redni in ne izredni ali korespondenÄ?ni seji obÄ?inskega sveta. Prav tako jih je KopuĹĄar seznanil s sklepom, ki so ga sprejeli Ä?lani odbora vaĹĄke skupnosti Podgora, v katerem so se tudi ti zavzeli za takojĹĄen podpis zahteve. ÂťIz pogovora, ki so jih imeli predstavniki Darsa s prizadetimi obÄ?ani v minulih dneh – in na nekaterih sem bil prisoten

Dobre ideje se visoko odbijejo SAĹ A Inkubator pripravil 3. PodjetniĹĄki trampolin – Intenzivni program najbolje prestalo ĹĄest ekip – ObÄ?instvo najbolj prepriÄ?alo podjetje Evegreens Tina Felicijan

V PodjetniĹĄkem centru Standard je ponovno potekal eden najboljĹĄih programov za spodbujanje podjetniĹĄtva, ki jih nudi SAĹ A Inkubator. Ĺ˝e tretji PodjetniĹĄki trampolin – 6-tedenski intenzivni program za razvoj produkta ali storitve od ideje do prodaje, je bil izjemna priloĹžnost za 12 od 24 prijavljenih ekip, ki so jih mentorji izbrali na osnovi ocene potenciala njihovih idej za uspeh na trgu. UdeleĹženci PodjetniĹĄkega trampolina so se sreÄ?ali z vrhunskimi strokovnjaki, ki so jim predstavili osnove vitkega podjetniĹĄtva, metode raziskovanja trga in testiranja idej, naÄ?ela oblikovanja prodajne zgodbe, naÄ?ine spoznavanja kupca, metode reĹĄevanja izzivov na podroÄ?ju rasti podjetja, prodajne trike in uÄ?inkovite naÄ?ine predstavljanja produktov ali storitev javnosti. Na najveÄ?jem start up dogodku v savinjsko-ĹĄaleĹĄki regiji pa se je desetim Shark tank investitorjem, Ä?lanom ZdruĹženja Slovenskih menedĹžerjev, upravnemu odboru Kluba podjetnikov SAĹ A regije in drugim zainteresiranim za novosti na trgu z velikim potencialom predstavilo ĹĄest ekip, ki so jih mentorji izbra-

li na osnovi njihovega napredka med izobraĹževanjem ter zanosa, ki so ga Ä?lani pokazali.

Najbolj naklonjeni alternativi za plastiko

Ekipa podjetje Ingrins iz LjubeÄ?ne je predstavila inovativen sistem za pridelovanje zelenjave v stanovanju. Razvili so avtomatiziran regal za vzgojo solate, zeliĹĄÄ? in druge zelenjave, ki raste s pomoÄ?jo posebnih luÄ?i neodvisno od dnevne svetlobe in letnega Ä?asa. Ker nabrana zelenjava ne potuje od pridelovalca na trgovske police, kjer ĹĄe nekaj

Ä?asa stoji, preden jo pripravimo v jedeh, pa ohrani vse hranljive snovi. Ekipa teh gostincev iz Nazarij je predstavila prvo celovito programsko reĹĄitev za gostinsko poslovanje, ki v celoto povezuje ĹĄtiri kljuÄ?ne dejavnike v gostinstvu: ponudbo, gosta, osebje ter gostinca. BarCheck je veÄ?plastna nadgradnja klasiÄ?ne davÄ?ne blagajne, ki omogoÄ?a optimizacijo in avtomatizacijo delovnih procesov, s tem pa lajĹĄa poslovanje gostincev in izboljĹĄuje izkuĹĄnjo gostov lokala. Ĺ tudent raÄ?unalniĹĄtva in informatike Rok Urbanc iz Ĺ oĹĄtanja je opazil, da nova zakonodaja, ki doloÄ?a postopek hrambe zdravil in cepiv v medicinskih hladilnikih, zahteva pa neprekinjen nadzor temperature v hladilnikih in popisovanje stanja, zdravstvene-

Ekipa Evegreens je na glasovanju zbrala najveÄ? podpore za svoj projekt.

mu osebju vzame veliko Ä?asa. Zato je razvil RS Lab, ki avtomatizira postopek nadzora, zapisovanja, pregledovanja in varne hrambe podatkov o stanju in zgodovini stanja temperature v medicinskih hladilnikih. VelenjÄ?ana Adnan AjĹĄić in Denis MatoĹĄević sta predstavila Pekmez – po tradicionalnem mehanskem postopku pridobljen jabolÄ?ni sadni eliksir, ki brez dodatkov sladil in konzervansov ohrani vse zdravilne uÄ?inke sadja. Je prehransko dopolnilo, ki lajĹĄa celo vrsto zdravstvenih teĹžav oziroma jih uÄ?inkovito prepreÄ?uje. Ekipa NovaTi.si je izoblikovala spletni program video treningov, podprtih s prehranjevalnim naÄ?rtom, ki ljudem pomaga pri izgubi odveÄ?nih kilogramov in celostni preobrazbi. Ker so se povezali z lepotnim kirurgom Medical Group Fabjan, pa uporabnikom z najviĹĄjo stopnjo motivacije nudi tudi brezplaÄ?en lepotni poseg po njihovi izbiri. Med ĹĄestimi ekipami pa je obÄ?instvo najbolj prepriÄ?alo podjetje Evegreen, ki Ĺželi nadomestiti plastiko z biorazgradljivimi materiali, izdelanimi iz odpadne hrane. Med drugim izdelujejo lonÄ?ke za sadike zelenjave in drugih rastlin, ki jih je mogoÄ?e vsaditi v zemljo, saj se razgradijo, rastlini pa priskrbijo potrebna hranila. ÂťGlasovi obÄ?instva so potrditev, da res moramo dalje razvijati naĹĄ produkt. Na predstavitvi smo prviÄ? osebno spoznali vplivne lokalne podjetnike,

tudi sam, pa bi lahko ÂťruĹĄenceÂŤ razdelili na tri skupine: na tiste, ki so se z umestitvijo trase na obmoÄ?ju Podgore sprijaznili, na tiste, ki uvrĹĄÄ?ajo hitro cesto med razvojne priloĹžnosti in Ĺže iĹĄÄ?ejo nadomestne lokacije, ter na tiste, ki so povsem proti.ÂŤ

Vsebino zahteve je treba popraviti

ÂťGlasoval sem za vloĹžitev zahteve za oceno ustavnosti in zakonitosti, ker sem in ĹĄe vedno vztrajam pri staliĹĄÄ?u, da je potrebno zaĹĄÄ?iti naĹĄe obÄ?ane. Ne soglaĹĄam pa z dikcijo glede izbire trase, ker nisem strokovnjak. Predlagam popravke vsebine zahteve,ÂŤ je menil svetnik Janko AvberĹĄek. ÂťBolj ko berem vsebino zahteve, bolj se spraĹĄujem, ali ne gre predvsem za teĹžnjo po razveljavitvi trase. Na marÄ?evski seji smo svetniki glasovali za zaĹĄÄ?ito obÄ?a-

predstavnike Poslovnih angelov in druge, s katerimi se Ĺželimo povezati. V tem kontekstu smo v sklopu podjetniĹĄkega trampolina naredili ogromno. V naslednjem koraku na naĹĄi poslovni poti Ĺželimo z avstrijskim kupcem podpisati pogodbo o sodelovanju in tako zaÄ?eti veÄ?jo proizvodnjo,ÂŤ

nov, Ä?e so jim bile pri umeĹĄÄ?anju trase krĹĄene ustavne pravice. Zakaj pa bi zahtevo vloĹžili, Ä?e sta jo Ĺže omenjeni obÄ?ini?ÂŤ se je vkljuÄ?ila v razpravo svetnica Alenka Kukovec. Svetnik JoĹžef Stakne je poudaril, da njihova svetniĹĄka skupina podpira sprejeti sklep na marÄ?evski seji obÄ?inskega sveta, glede na vsebino zahteve in sklep odbora vaĹĄke skupnosti se pa spraĹĄuje, kaj se od svetnikov priÄ?akuje. Svetnico Matejo AĹžman je zanimalo, kaj se v bistvu ĹĄe lahko spremeni glede na to, da sta obÄ?ini Polzela in BraslovÄ?e Ĺže vloĹžili podpisano zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti. ÂťZadeva je sporna. Nismo strokovno usposobljeni za izbiro trase, na kar se v glavnini nanaĹĄa vsebina zahteve. To je treba popraviti ali pa se zahteve ne bomo lotili,ÂŤ je med drugim dejal svetnik Zdravko RamĹĄak. Ker je kazalo, da so dvomi preveliki, je Janko KopuĹĄar odredil 10-minutni odmor, ki so ga svetniki izkoristili za posvet. ÄŒeprav so jih prisotni predstavniki civilne iniciative poskuĹĄali prepriÄ?ati, zakaj je vsebina zahteve takĹĄna, kot je, in da bo ustavno sodiĹĄÄ?e odloÄ?alo le o ustavnosti in zakonitosti, ne pa o ostalih stvareh, so svetniki v nadaljevanju seje odloÄ?ili: vsebino zahteve je v doloÄ?enih toÄ?kah treba spremeniti v skladu z razpravo. Pred vloĹžitvijo na ustavno sodiĹĄÄ?e jo bomo znova pregledali, in Ä?e bomo z njo soglaĹĄali, bomo Ĺžupana zadolĹžili, da jo vloĹži na ustavno đ&#x;”˛ sodiĹĄÄ?e.

je povedala idejna vodja projekta Eva Ĺ traser. Za nagrado se bo ekipa lahko udeleĹžila TED Talks konference v Celovcu, pri razvoju produkta in drugih podjetniĹĄkih izzivih pa jim bo pomagal izkuĹĄeni mentor – menedĹžer in investitor Chuck Goldman. đ&#x;”˛


NaĹĄ Ä?as, 14. 6. 2018, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

14. junija 2018

Inovacije, namenjene tudi globalnemu trgu Med 15 prispelimi inovativnimi predlogi za leto 2018 sedem zlatih – Kakovost ostaja na visoki ravni – Na nacionalno ocenjevanje trije inovativni predlogi Tatjana Podgorťek

Velenje, 7. junija – Na slovesnosti v Restavraciji pod Jakcem v Velenju je tukajĹĄnja Savinjsko-ĹĄaleĹĄka gospodarska zbornica (SĹ GZ) 19-iÄ? podelila priznanja za najboljĹĄe inovativne predloge za leto 2018 v regiji SaĹĄa. Med 15 prijavljenimi iz 11 podjetij je podelila ĹĄest zlatih in osem srebrnih priznanj profesionalno podprtim inovacijam, zlato priznanje pa je prejela tudi neprofesionalno podprta inovacija zasebnega raziskovalca SreÄ?ka Pisnika, ki je izdelal pas za razbremenitev hrbtenice in ergonomsko sedenje.

Inovacije gibalo napredka

Dr. BlaĹž Nardin, predsednik SĹ GZ in podpredsednik upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije, je v nagovoru zbranim izrazil zadovoljstvo, ker je ĹĄtevilo inovacij veÄ?je kot predhodno leto, prav tako ostaja njihova kakovost na zavidljivo visoki ravni. Spodbudno je to, ker so med njimi tudi take, ki so namenjene globalnemu trgu. Z njimi so avtorji izdelkom dodali dodano vrednost, pomenijo pa prihranek Ä?asa in denarja. Tudi gospodarska rast Slovenije in gospodarstva v regiji je plod inovativnega dela, saj je to gibalo napredka. Po podatkih zbornice je gospodarstvo v regiji SaĹĄa lani poslovalo bistveno bolje kot predhodno leto: ustvarilo je 2,4 milijarde evrov prihodkov V primerjavi z lansko bero inovacij je bila letoĹĄnja bogatejĹĄa za tri inovativne predloge. Lani je pri razvoju 12 inovativnih predlogov sodelovalo 114 inovatorjev, pod letoĹĄnjih 15 se jih je podpisalo 133.

(od tega jih je veÄ? kot polovico ustvarilo na tujih trgih), skupaj s prihodki zadrug in podjetnikov pa 2,6 milijarde evrov. ÂťVpetost v mednarodno okolje zahteva usmerjenost v inovativnost, ki bi ji morala slediti tudi ostala infrastruktura. Konkretno v regiji cestna in digitalna. Âť Nardin je pozval inovatorje k nadaljnjemu iskanju dobrih reĹĄitev, novih izdelkov, delodajalce pa k ustvarjanju spodbudnega inovativnega okolja. Po besedah predsednika komisije za ocenjevanje inovacij pri SĹ GZ dr. Marka Uplaznika so Ä?lani imeli pri ocenjevanju po posameznih kategorijah inovacij (inventivnost – izvirnost ter zaĹĄÄ?ita novosti, gospodarski rezultati, trajnostni uÄ?inki in okoljski vidik) dokaj teĹžko delo, saj je kakovost predlogov vsako leto

Dr. Marko Uplaznik

viĹĄja. Zato se je Ĺže pred leti uvedena posamezna obrazloĹžitev predlogov oziroma osebni stik s predstavniki inovacije izkazal tudi tokrat za zelo dobro potezo. V prihodnje bi si Ĺželeli veÄ? neprofesionalno podprtih inovacij, tudi veÄ? procesnih in organizacijskih, ki jih v podjetjih ne razumejo kot nekaj, kar bi bilo vredno prijaviti, so pa v ozadju zelo pomembne. Prireditev so organizatorji popestrili tudi s pogovorom dr.

inovatorji – nova generacij strojev ASKO

TomaĹža SavĹĄka, pomoÄ?nikom direktorja TPV iz Novega mesta, o primerih dobrih praks spodbujanja inovativnosti ter z nastopom mladih tolkalcev velenjske glasbene ĹĄole. Inovatorji – avtomatski kavni aparat

NajboljĹĄe med najboljĹĄimi inovacijami

Na letoĹĄnji razpis SĹ GZ je od 15 tri inovativne predloge prijavilo Gorenje, d. d., Velenje, po dva BSH HiĹĄni aparati Nazarje in Plastika Skaza, po enega pa Gorenje Orodjarna, AndragoĹĄki zavod Ljudska univerza, poslovna enota VzorÄ?no mesto, Premogovnik, HTZ, invalidsko podjetje, Veplas, (vsi Velenje), Turna Ĺ oĹĄtanj, PodkriĹžnik Ljubno ob Savinji ter zasebni raziskovalec SreÄ?ko Pisnik.

Inovatorji nove generacije samostojnih ĹĄtedilnikov

â?ą

V prihodnje bi si Ĺželeli veÄ? neprofesionalno podprtih inovacij,

Zlato priznanje so prejele inovacije: nova generacija prosto stojeÄ?ih ĹĄtedilnikov, nova generacija premijskih pralnih in suĹĄilnih strojev Asko (obe Gorenje, d. d.), InBox programiranje pametnih aparatov, popolnoma avtomatski kavni aparat EQ.3 (obe BHS HiĹĄni aparati Nazarje), inteligentni pogon za avtomatizirano manipulacijo senÄ?il (podjetje PodkriĹžnik), ultra lahek balistiÄ?ni vizir (Veplas). Na nacionalno ocenjevanje sta se uvrstili obe omenjeni Gorenjevi inovaciji ter popolnoma avtomatski kavni aparat EQ.3, podjetja BSH HiĹĄni aparati Nazarje. Obe druĹžbi sodelujeta na drĹžavnem tekmovanju inovacij Ĺže vrsto let in obe se uvrĹĄÄ?ata v đ&#x;”˛ sam vrh na tem podroÄ?ju.

Rekli so â?ą Dr. AleĹĄ MiheliÄ?, vodja predra-

zvoja v Razvojno-kompetenÄ?nem centru za pralne in suĹĄilne aparate v Skupini Gorenje: ÂťNaĹĄa skupina je razvila novo generacijo premijskih pralnih in suĹĄilnih aparatov blagovne znamke Asko. Izziv, pred katerim smo bili, je bil preseÄ?i priÄ?akovanja najzahtevnejĹĄih kupcev na trgih, kar nam je v celoti uspelo. NaĹĄ izdelek je dobil nagrado Rot dot za vrhunski dizajn, stranke s trga pa poroÄ?ajo, da so zadovoljne z aparatom, kar je zelo pomembno. PriÄ?akujemo prodajo blizu milijon teh aparatov in vsaj 200 dodatnih milijonov evrov prihodka. Gre za dokaj velik projekt, razvijali smo ga dobrih 25 mesecev, vloĹžili vanj pa blizu 8 milijonov evrov.ÂŤ Matija Petrin, direktor druĹžbe, odgovoren za tehniÄ?no podroÄ?je v BSH HiĹĄni aparati Nazarje: ÂťNaĹĄa inovacija InBox programiranje pametnih aparatov prinaĹĄa prihranek Ä?asa in denarja. OmogoÄ?a

Od oktobra brez tajnice, raÄ?unovodkinje in kadrovnice Oktobra nova organiziranost centrov za socialno delo – Velenjsko enoto bo vodila, v. d. direktorice Helena Bezjak Burjak – Enota ostaja vstopna toÄ?ka za vse pravice uporabnikov Tatjana PodgorĹĄek

Poti nazaj najbrĹž ni veÄ?, bi lahko dejali ob aktivnostih, ki potekajo v zvezi z napovedano reorganizacijo mreĹže centrov za socialno delo v drĹžavi. Vlada RS je namreÄ? pred prvomajskimi prazniki sprejela vse pravne osnove za izvedbo reorganizacije. Ustanovila je 16 centrov, ki so nastali s spojitvijo 62 obstojeÄ?ih centrov za socialno delo (ti bodo zaÄ?eli delovati 1. oktobra letos), in oblikovala 63 enot s sedeĹži aktualnih centrov. Prav tako je imenovala 16 vrĹĄilcev dolĹžnosti direktorja novoustanovljenih centrov za dobo enega leta (od

1. julija do 30. junija 2019). Ti bodo do imenovanja direktorjev pooblaĹĄÄ?eni za priprave za zaÄ?etek dela ter od 1. oktobra dalje za organiziranje in vodenje strokovnega dela ter poslovanje centrov. Velenjski center za socialno delo bo sestavni del Savinjsko- ĹĄaleĹĄkega centra, preostala ÂťÄ?lanaÂŤ pa bosta ĹĄe mozirski in Ĺžalski center. SedeĹž bo imel v Velenju, za vrĹĄilko dolĹžnosti pa je vlada imenovala direktorico Ĺžalskega centra Heleno Bezjak Burjak. Po besedah aktualne direktorice Centra za socialno delo Velenje Valerije KidriÄ? ostajajo na lokalni ravni ĹĄe najprej osrednja strokovna

ustanova v socialnem varstvu. Delovali bodo kot vstopna toÄ?ka za vse pravice uporabnikov in bodo ĹĄe naprej izvajali strokovne naloge, socialnovarstvene storitve, javna pooblastila in razliÄ?ne socialnovarstvene programe. Prav tako bodo ĹĄe naprej sprejemali vloge in odloÄ?ali o upraviÄ?enosti do denarno socialne pomoÄ?i, varstvenega dodatka, subvencije najemnine, plaÄ?ila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, otroĹĄkega dodatka ob istoÄ?asnem vodenju postopkov o pravici do denarne socialne pomoÄ?i, pravici iz starĹĄevskega varstva in

druĹžinskih prejemkov. Tudi v izvajanju storitve pomoÄ? na domu v obliki socialne oskrbe in ostalih programov, ki jih izvaja center po pogodbi z lokalnimi skupnostmi, ne priÄ?akujejo sprememb. In kakĹĄna je ob zapisanem razlika med sedanjim in novonastalim centrom? ÂťCenter za socialno delo Velenje od 1. oktobra ne bo veÄ? samostojni pravni subjekt, ampak le enota novonastalega centra. ZdruĹžene pa bodo naloge skupnih sluĹžb (kadrovske, raÄ?unovodske in tajniĹĄtva). Za uporabnike se stvari za zdaj ne spreminjajo,ÂŤ je ĹĄe dejala Valerija Kiđ&#x;”˛ driÄ?.

namreÄ?, da izdelek, ki Ĺže zapuĹĄÄ?a tovarno, ĹĄe v zadnjem trenutku preprogramiramo in damo aparatu zadnje podatke o njegovih najpomembnejĹĄih funkcijah, kar je za kupca pomembno. Sicer pa v tovarni na leto zabeleĹžimo veÄ? inovativnih predlogov. Delimo jih na poklicne in nepoklicne. S tako imenovanimi top predlogi spodbujamo vse zaposlene k vsakdanjemu iskanju izboljĹĄav na delovnem mestu. Na leto dobimo od 500 do 600 takih predlogov.ÂŤ Dr. Gregor Vedenik, izvrĹĄni direktor Veplas Group: ÂťNaĹĄ ultra lahki balistiÄ?ni vizir reĹĄuje Ĺživljenja. Zlato priznanje je odraz dolgoletnega dela, prizadevanj naĹĄih zaposlenih. Inovativnost je v podjetju sestavni del proizvodnih procesov in tega se lotevamo sistematiÄ?no. PoskuĹĄamo graditi kolektiv, ki je inovativno usmerjen. Zaposlene motiviramo k temu z raznimi nagradami, tudi finanÄ?nimi.ÂŤ

Mega M kupil stekleno direkcijo Velenje – V podjetju Mega M iz Velenja so potrdili, da so od 1. junija lastniki objekta steklena direkcija Premogovnika Velenje, ki ga je druĹžba predvidela v programu odprodaje poslovno nepotrebnega premoĹženja. Koliko so v Mega M odĹĄteli, za zdaj ne razkrivajo, povedali pa so, da nakup sodi v kontekst razvojnih naÄ?rtov podjetja, ki sta ga brata Miran in Milan MeĹža ustanovila leta 2002. Podjetje sodi med vodilne v sodobnih fiksnih in mobilnih telekomunikacijah, govornih in podatkovnih komunikacij ter tehnologij, ki vodijo v novo obdobje medosebnega komuniciranja. đ&#x;”˛

tp

Rotnik poplaÄ?al terjatev Fursu Nekdanji direktor Termoelektrane Ĺ oĹĄtanj UroĹĄ Rotnik je po neuradnih informacijah televizije POP TV poravnal dobrih 1,5 milijona evrov dolga do FinanÄ?ne uprave RS (Furs), ki ga je dodatno obdavÄ?ila zaradi nepojasnjenega izvora premoĹženja. DavÄ?ni pregled pri Rotniku je stekel konec leta 2012. InĹĄpektorji so pregledali njegovo poslovanje med 1. januarjem 2007 in 31. decembrom 2011, kar se delno prekriva z njegovim zakljuÄ?kom vodenja TeĹĄa. Pri tem so odkrili za 3,9 milijona evrov nepojasnjenega premoĹženja in mu leta 2014 odredili plaÄ?ilo dodatnega davka. Rotnik sicer trdi, da je do tega denarja priĹĄel s pravoÄ?asnimi nakupi in prodajami delnic z balkanskih borz, pri tem pa naj bi mu pomagal tudi hrvaĹĄki poslovneĹž Alexander HrkaÄ?, ki naj bi mu bil, kot poroÄ?a portal Siol.net, konec marca posodil za poplaÄ?ilo terjatve Fursa 350.000 evrov. Za posojilo je Rotnik zastavil apartma na otoku Krku. Ena od domnev je, da je Rotnik s hipoteko na apartmaju na Krku kot z zaznambo, vpisano na hiĹĄi v Ĺ oĹĄtanju (v aprilu), obe nepremiÄ?nini zaĹĄÄ?itil pred morebitnimi novimi 'plombami'. đ&#x;”˛


NaĹĄ Ä?as, 14. 6. 2018, barve: CMYK, stran 5

5

GOSPODARSTVO

14. junija 2018

Generalni direktor Skupine Premogovnik mag. Ludvik Golob:

ÂťDaĹĄ lahko toliko, kolikor je v vreÄ?i.ÂŤ Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – Mag. Ludvik Golob je mesto prvega rudarja v Skupini Premogovnik prevzel po burnih dogodkih ob ĹĄtrajku rudarjev septembra 2014. Izhaja iz rudarske druĹžine, rudarji so bili oÄ?e, oba strica, oba njegova svaka, bratranci. LogiÄ?no, da so ga navduĹĄili za rudarski poklic. V premogovne rove je stopil Ĺže kot dijak. Med poÄ?itnicami je delal kot nekvalificirani rudar tudi kasneje kot ĹĄtudent montanistike na Naravoslovni fakulteti. Dve leti je pouÄ?eval na srednji rudarski ĹĄoli. Po konÄ?anem ĹĄtudiju se je v Premogovniku redno zaposlil. Od inĹženirja pripravnika je napredoval do tehnologa zahtevnih del planiranja, vodje razvojnega oddelka, izvrĹĄnega direktorja razvojnega podroÄ?ja ... ÂťMoj kruh je ves Ä?as Premogovnik. Vse, kar imam, mi je dal. Dal pa mi je ogromno. Ne samo materialno. OmogoÄ?il mi je, da sem se lahko ves Ä?as izobraĹževal,ÂŤ pravi. Med delom je konÄ?al magisterij na Ekonomski fakulteti. Nikoli mu ni bilo Ĺžal, da se je podal v rudarske vode. Po duĹĄi je rudar, pravi. Povabili smo ga na pogovor. Mesto prvega rudarja ste prevzeli po burnih dogodkih, po ĹĄtrajku rudarjev septembra 2014. NajbrĹž ni bilo lahko ugrizniti v kislo jabolko. Izpolniti je bilo treba naÄ?rt finanÄ?nega in poslovnega prestrukturiranja, Ä?akala vas je reorganizacija, sistemizacija delovnih mest, likvidnostna situacija je bila zelo zahtevna, Premogovnik je bil tik pred steÄ?ajem ‌ ÂťMoram reÄ?i, da se ĹĄe danes dostikrat spomnim tistega septembra. VÄ?asih mi je kar Ĺžal, da sem sprejel to nalogo. V teh ĹĄtirih letih sem s svojimi sodelavkami in sodelavci vloĹžil v razreĹĄitev poloĹžaja celega sebe. OdloÄ?itve v tem Ä?asu so bile zelo teĹžke, nekatere precej drzne, a rezultati danes kaĹžejo, da je bilo vredno.ÂŤ

OsredotoÄ?ili so se na tisto, kar najbolj znajo

V kaj ste se najprej zakopali? ÂťOsredotoÄ?ili smo se na tisto, kar znamo najbolje, to je na pridobivanje premoga. Po tem smo prepoznavni tudi po svetu. Velenjska odkopna metoda velja za eno najbolj uÄ?inkovitih metod za pridobivanje premoga s podzemno eksploatacijo, tako v Evropi kot svetu. Leto 2014 je bilo tako za Premogovnik kot Skupino zelo burno. Ne samo, da sta se zgodili dve stavki, tudi v proizvodnji smo imeli kolaps. Skoraj dva meseca in pol smo bili brez enega odkopa, kar pomeni, da so bili

elektrarne. Jasno pa nam je bilo povedano, da Ä?e ne bomo sami poskrbeli zase, namesto nas tega ne bo naredil nihÄ?e. Kljub izredno zahtevni situaciji pa nihÄ?e od zaposlenih ni izgubil sluĹžbe. Na to sem zelo ponosen.ÂŤ Je bilo pa treba zategniti pas. ÂťÄŒe smo Ĺželeli dobiti pomoÄ? v obliki dokapitalizacije, smo morali dati nekatere zaveze. Socialni partnerji so razumeli, da moramo zategniti pas, Ä?e Ĺželimo preĹživeti. Podpisali smo socialni sporazum, strnili vrste.ÂŤ

vedati, da iskanje krivcev za tak poloĹžaj ne bo prineslo boljĹĄih Ä?asov, da pa se bo treba zanje Ä?emu tudi odreÄ?i. Neljubi ukrepi so bili nujno potrebni, Ä?e smo Ĺželeli preĹživeti. NihÄ?e ni vesel, Ä?e se mu zniĹža plaÄ?a, Ä?e krÄ?imo stroĹĄke, racionaliziramo poslovanje ‌ A brez tega bi se znaĹĄli v steÄ?aju.ÂŤ Tudi zaÄ?etek letoĹĄnjega leta je bil buren. Dogovarjanja, pogovarjanja, veliko – tako ste tistikrat rekli – nepotrebnih napetosti. Dostikrat je ĹĄlo globoko, precej globoko. Kako je danes?

odliÄ?ne kurilne vrednosti. Pogoji dela so bili dokaj dobri, proizvodni uÄ?inki tudi. Celo malo nad naÄ?rtovanimi. Leto smo zakljuÄ?ili pozitivno s pribliĹžno 3,5 milijona evrov ostanka, kar se ni zgodilo Ĺže vrsto let. Letos je drugaÄ?e. Pogoji so teĹžji. Odkopati moramo tudi stebre s slabĹĄo kurilno vrednostjo premoga in Ä?ela, ki so bolj ob robu, s tem da se sooÄ?amo tudi s teĹžavami pri izdelavi novih objektov. Za enak prihodek in enako energetsko vrednost premoga, kot smo jo imeli lani, bomo mo-

â?ą

ÂťNekateri se ĹĄe vedno ne zavedajo, kako malo je manjkalo, da bi se Premogovnik znaĹĄel v steÄ?aju.ÂŤ

tudi ekonomski vplivi na poslovanje izredno veliki. Pripraviti smo morali program sanacije, naÄ?rt finanÄ?nega in poslovnega prestrukturiranja.ÂŤ V njem ste za obdobje ĹĄtirih, petih let opredelili vse, kar je potrebno, da pride do dolgoroÄ?no vzdrĹžnega poslovanja. Kako vam je pri tem ĹĄlo in kje ste danes? ÂťZaÄ?eli smo odprodajati poslovno nepotrebno premoĹženje, se dezinvestirati. Prodali smo hotela Barbara in Oleander, Center starejĹĄih Zimzelen, poslovna prostora v Ĺ martnem ob Paki in Velenju, devetindvajset stanovanj, del zemljiĹĄÄ?a PodroĹžnik v Mozirju. Izvajanje dejavnosti, ki je potekala v okviru druĹžbe Gost, je prevzel zunanji izvajalec. Prodali smo deleĹže v druĹžbah ERICo, Karbon, Golte. Pri dokapitalizaciji podjetja leta 2015 nam je bil v veliko pomoÄ? lastnik Holding Slovenske

Mag. Ludvik Golob, generalni direktor Skupine Premogovnik: ÂťOsredotoÄ?ili smo se na tisto, kar najbolj znamo, to je pridobivanje premoga.ÂŤ

TeĹžko je bilo povedati, da jih Ä?aka obdobje odrekanja

Ste bili nad Ä?im posebej preseneÄ?eni, razoÄ?arani? ÂťMorda nad tem, da nekateri niso hoteli ali smeli razumeti dejanskega stanja. Nekateri pa se ĹĄe vedno ne zavedajo, kako malo je manjkalo, da bi lahko ostali brez sluĹžb. TeĹžko je bilo situacijo predstaviti in zaposlenim dopo-

Podatki o zalogah so jasni, naÄ?rtovalci so imeli do njih dostop Policija naj bi zakljuÄ?ila preiskavo o domnevnih nepravilnostih, povezanih z gradnjo bloka 6. V njej naj bi bile omenjene tudi zaloge premoga v smislu, da je blok 6 glede na te predimenzioniran, odgovorni pa, da so s podatki zavajali. V Premogovniku so o zalogah premoga in tem, kako so izraÄ?unane, govorili Ĺže velikokrat. Pa naj ĹĄe enkrat! Mag. Golob preiskavo, ki se nanaĹĄa na zaloge premoga, komentira z ’le Ä?evlje sodi naj kopitar’. KoliÄ?ino zalog vodijo od leta 1960, ko so izdelali oceno po navodilih Komisije za ocenjevanje zalog. Vsakih pet let jih po rudarski zakonodaji izraÄ?unajo ponovno in o tem poroÄ?ajo pristojnemu ministrstvu. IzraÄ?unajo jih na osnovi vseh razpoloĹžljivih raziskovalnih vrtin. Do danes so z razliÄ?no dinamiko po Ä?asovnih obdobjih s povrĹĄine skozi premogov sloj izvrtali okoli 700 vrtin v skupni dolĹžini 215 kilometrov in okrog 2.450 jamskih vrtin v dolĹžini pribliĹžno 120 kilometrov. Zadnje koliÄ?ine premoga so obdelane v Elaboratu o klasifikaciji in kategorizaciji izraÄ?unanih

zalog in virov premoga v Premogovniku Velenje s stanjem na dan 31. december 2013: 162,5 milijona bilanÄ?nih zalog, od tega 126,8 milijona ton odkopnih. Do danes so se zaloge zmanjĹĄale za toliko, za kolikor so v teh letih odkopali premoga. Na dan 31. marca 2018 so znaĹĄale 113,1 milijona ton. Podatki o zalogah so vseskozi jasni, pravijo v Premogovniku, naÄ?rtovalci pa so imeli do njih vedno tudi dostop.

Še vedno se s socialnimi partnerji redno sestajamo, tudi veÄ?krat tedensko, saj prenavljamo tako branĹžno kot kolektivno pogodbo. Nekaj zadev je ĹĄe odprtih, med drugim efektivni delovni Ä?as in izplaÄ?ilo regresa. Rad bi se zahvalil tistim, ki razumejo, da lahko daĹĄ le toliko, kolikor je v vreÄ?i. Pa tudi ta ni brez dna. Nerazumne Ĺželje manjĹĄinskega sindikata bi nas lahko ponovno pahnile na rob steÄ?aja in Ä?ez. Zato sem toliko bolj hvaleĹžen, da veÄ?ina razume, zakaj moramo racionalizirati vse stroĹĄke. Doslej tudi nihÄ?e ni Ä?util nobenega pomanjkanja. PlaÄ?e so redne, izplaÄ?ujemo vse pogodbene in zakonske obveznosti, za delovno uspeĹĄnost v lanskem letu smo izplaÄ?ali nagrado.ÂŤ KakĹĄna je danes energija, vzduĹĄje med zaposlenimi? ÂťVzduĹĄje med zaposlenimi je dobro. Nobenega razloga za nezadovoljstvo ni. Zaposleni se zavedajo zahtevnega poloĹžaja. Ne nazadnje se je to potrdilo, ko je veÄ?ina zaposlenih kljub velikemu angaĹžiranju manjĹĄinskega sindikata na dan stavke delala in stavke ni podprla. Stavkalo je le ĹĄestdeset posameznikov.ÂŤ

Pogoji odkopa so letos zelo zahtevni

Proizvodni naÄ?rt za letos je manjĹĄi, kot je bil predviden. Napovedujete zahtevno odkopno obdobje. ÂťLani smo imeli odliÄ?no odkopno fronto. Odkopavali smo premog iz stebrov, kjer je bil ta

rali letos nakopati 200 tisoÄ? ton premoga veÄ?. To pomeni skoraj enomeseÄ?no proizvodnjo. Prihodnje leto bo malce boljĹĄe, leta 2020 pa bo spet teĹžko.ÂŤ Jih je dovolj, ki kopljejo? Jih bo dovolj, ki bodo kopali? ÂťZa zdaj nas je. Zaradi pomanjkanja tehniÄ?nega kadra na trgu delovne sile Ĺže od nekdaj preko sistema ĹĄtipendiranja vzgajamo svoj kader in izvajamo praktiÄ?no usposabljanje na delu. Za trenutne potrebe za zdaj zadoĹĄÄ?a kader, ki ga ĹĄtipendiramo. RaÄ?unali smo, da bomo v zaÄ?etku leta veÄ? zaposlovali, a na Ĺžalost to ne gre. Problemati-

â?ą

PovpreÄ?na bruto plaÄ?a na PV znaĹĄa 2.500 evrov. PlaÄ?a je redna in vsi prispevki so plaÄ?ani.

ka (ne)upokojevanja je ĹĄe vedno moÄ?no prisotna. VeÄ? kot sto zaposlenih v PV in HTZ izpolnjuje vsaj enega od pogojev za upokojitev. Osebno jih razumem. Konec koncev jih zakonodaja pri tem stimulira. TeĹžava pa je, ker drĹžava na eni strani od nas zahteva organizacijo posebnih skladov (dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga plaÄ?ujejo tako podjetje kot zaposleni), ko pa pride do trenutka, ko bi se ta vir lahko uporabil za upokojitev, pa do tega ne pride. VeÄ?krat mi kdo od kolegov, tudi soĹĄolcev iz otroĹĄtva reÄ?e: ’Če

HTZ, RGP, PV Invest Skupino sestavljajo Premogovnik, HTZ, RGP, PV Invest in Sipoteh. RGP je imel v lanskem letu precejĹĄnje teĹžave, na zaÄ?etku leta je bil celo insolventen. Z doloÄ?enimi ukrepi so druĹžbi pomagali lastniki, doloÄ?ili so novo vodstvo. V prvih mesecih letos so rezultati zelo spodbudni. HTZ dela dobro. Uvedel je nekaj novih programov. VeÄ?ino dela opravi za Premogovnik. Letos so tudi zaposlovali. PV Invest skrbi za nepremiÄ?nine. V skladu z naÄ?rtom finanÄ?nega in poslovnega prestrukturiranja ga bodo ugasnili in ga prikljuÄ?ili Premogovniku. boĹĄ na ta naÄ?in reĹĄil firmo, potem jo pa kar daj!’ A ne gre pri tem samo za upokojevanje. Gre za vpraĹĄanje prenosa znanja. VeÄ?ina naĹĄih zaposlenih dela 400, 500 metrov pod zemljo. Dve, tri leta so potrebna, da lahko delo opravljaĹĄ samostojno. Brez pravoÄ?asnega prenosa znanja bomo imeli v naslednjih letih velike teĹžave. Posebno na elektro in strojnem podroÄ?ju, ko bo veliko naĹĄih sodelavcev, ki so danes gonilna sila, izpolnilo pogoje za upokojitev. ÄŒe se v zakonodaji karkoli spremeni, spremeni pa se lahko, se bodo upokojili v enakem obdobju, kar bo povzroÄ?ilo ogromno teĹžav. Zato Ĺželimo zaposlovati ves Ä?as. Lani smo na novo zaposlili veÄ? kot 70, letos 15 delavcev. Zanimanja za zaposlitev pri nas pa je ogromno. Ko se je po dolini sliĹĄalo, da bomo zaposlili 25 novih delavcev, smo prejeli veÄ? kot 300 proĹĄenj. Med njimi tudi od takih, ki Ĺže imajo zaposlitev.ÂŤ IzobraĹževanje? ÂťZelo dobro sodelujemo s Ĺ olskim centrom, veliko ĹĄtipendiramo. Za rudarje celo dvojno. V letoĹĄnjem ĹĄolskem letu se bomo aktivno vkljuÄ?ili v izvajanje vajeniĹĄtva v programu Strojni mehanik. Za sistematiÄ?en prenos znanja imamo organizacijsko enoto PraktiÄ?no izobraĹževanje. NiÄ?esar ne prepuĹĄÄ?amo nakljuÄ?ju. Pripravljamo programe, preko katerih bomo najbolj optimalno sami usposobili zaposlene za konkretna dela ter hkrati poiskali najustreznejĹĄi naÄ?in preverjanja in potrjevanja znanj. Potekajo priprave na sistem usposabljanja preko nacionalne poklice kvalifikacije. Vedeti namreÄ? morate, da znanje, veĹĄÄ?ine in spretnosti, ki so potrebne za naĹĄe delo, ne morejo biti prineĹĄene od zunaj, rudarska ĹĄola v Velenju pa je edina tovrstna v Sloveniji. Na razliÄ?ne naÄ?ine pa spodbujamo tudi zaposlene k formalnemu izobraĹževanju, predvsem za poklic geostrojnik rudar.ÂŤ đ&#x;”˛


NaĹĄ Ä?as, 14. 6. 2018, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 6. junij Iz Maribora so sporoÄ?ili, da bodo so odprli pisarno mednarodnega projekta ESIRAS, ki se financira z evropskimi sredstvi, v okviru projekta pa nudijo podporo prosilcem za azil in osebam s priznano mednarodno zaĹĄÄ?ito. V Furlaniji - Julijski krajini je veliko pozornosti in ogorÄ?enja pritegnila nedavna prepoved molitve v slovenĹĄÄ?ini v ĹĄpetrski cerkvi. Marjan Ĺ arec se je odloÄ?il in opravil prve povolilne pogovore. SreÄ?al se je z Alenko BratuĹĄek in napovedal ĹĄe sreÄ?anje s SMC. VeÄ? predstavnikov evropskih drĹžav je razpravljalo o moĹžnosti skupnega prebeĹžniĹĄke-

ga centra za zavrnjene prosilce za azil, ki bi ga postavili nekje v Evropi, a zunaj meja Evropske unije. Grki so znova mnoĹžiÄ?no protestirali proti omembi Makedonije v novem imenu te drĹžave. Evropska unija se je v odziv na ameriĹĄke carine na jeklo in aluminij odloÄ?ila za dodatne uvozne carine na vrsto ameriĹĄkih proizvodov.

ÄŒetrtek, 7. junij Predsednik republike Borut Pahor se je sreÄ?al z relativnim zmagovalcem zadnjih parlamentarnih volitev. Napovedal je, da bo Janezu JanĹĄi tudi podelil mandat za sestavo vlade. Trije predstavniki neparlamentarnih strank, Vili KovaÄ?iÄ?, Andrej Magajna in Janko Veber, so opozorili na nedemokratiÄ?nost

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Zaposleni v Vrtcu Ptuj so za 14. september napovedali stavko, za katero upajo, da bo prerasla v sploĹĄno zahtevo za dvig najniĹžjih plaÄ? brez dodatkov. Predvsem v vzhodni polovici drĹžave so pustoĹĄila huda neurja. Najhuje je bilo v Beli krajini, kjer je padala toÄ?a v velikosti teniĹĄkih Ĺžog.

ToÄ?a je najveÄ? ĹĄkode povzroÄ?ila v Beli Krajini.

Je vizija skupnega prebeĹžniĹĄkega centra v Evropi, a zunaj meja EU, realna?

14. junija 2018

V Gazi so se nadaljevali mnoĹžiÄ?ni protesti Palestincev proti izraelski okupaciji in zapori, izraelske sile pa so ubile in ranile veÄ? protestnikov. Ruski predsednik Vladimir Putin je prispel na tridnevni obisk na Kitajsko, kjer sta se s kitajskim kolegom Ĺ i DĹžinpingom zavzela za krepitev sodelovanja na vseh podroÄ?jih. Mednarodni denarni sklad je priĹžgal zeleno luÄ? za 50 milijard dolarjev vredno posojilo Argentini za oĹživitev njenega gospodarstva.

Sobota, 9. junij Premier Miro Cerar, ki opravlja tekoÄ?e posle, je obiskal od neurja uniÄ?eni ÄŒrnomelj. ObÄ?ina je ĹĄkodo ocenila na tri milijone evrov, Cerar pa je obljubil, da bo vlada v najkrajĹĄem mogoÄ?em Ä?asu zagotovila pomoÄ? lokalnim skupnostim.

trebnimi opravili. V Baskiji je veÄ? 10 tisoÄ? ljudi sklenilo 202 kilometra dolgo Ä?loveĹĄko verigo, s katero so pozivali k razpisu referenduma za neodvisnost te ĹĄpanske avtonomne pokrajine. V JuĹžni Koreji pa so protestirale Ĺženske. Na tisoÄ?e protestnic je opozarjalo na opazovanje prek skritih kamer in podobnih orodij. Ĺ vicarji so se znova odpravili na referendum. Tokrat so z veliko veÄ?ino zavrnili reformo finanÄ?nega sistema. OÄ?i sveta so bile uprte v Singapur. Tam je pristal severnokorejski voditelj Kim DĹžong Un, nekaj ur pozneje pa je prispel ĹĄe Donald Trump. Ta je pred tem povzroÄ?il kar nekaj negodovanja med zbranimi na vrhu G7. Preko Twitterja je namreÄ? zavrnil podporo skupni izjavi voditeljev.

Ponedeljek, 11. junij DomaÄ?i mediji so sporoÄ?ali, da je predsednik DeSUS-a Karl Erjavec Ĺže ponudil odstop. Potem ko sta tako Italija kot Malta zavrnili ladjo s prebeĹžniki in se ob tem skoraj sprli, je Ĺ panija sporoÄ?ila, da bo to ladjo sprejela sama. Angela Merkel Karl Erjavec je vodstvu je bila ĹĄe vedno stranke ponudil svoj besna. Na ameodstop. riĹĄko uvedbo carin in neuspela pogajanja z Donaldom Trumpom je dejala: ÂťNe bomo se pustili opehariti. Tudi mi bomo ukrepali.ÂŤ Dan pred sreÄ?anjem Donalda Trumpa in Kim DĹžong Una so se ameriĹĄki in severnokorejski uradniki ukvarjali z vpraĹĄanjem, kako zagotoviti uresniÄ?enje vseh Ĺželenih ciljev. Savdska Arabija, Kuvajt in ZdruĹženi arabski emirati so sporoÄ?ili, da bodo Jordaniji, v kateri potekajo protesti zaradi napovedanih varÄ?evalnih ukrepov, pomagali z 2,5 milijarde dolarjev finanÄ?ne pomoÄ?i.

Sogovorniki na zasedanju G7 glede carin niso naĹĄli soglasja.

Marjan Ĺ arec se je pogovarjal s predsedniki potencialnih strank-partneric v vladi.

minulih volitev in povedali, da upajo na njihovo ponovitev. V Sarajevu so se seĹĄle drĹžave balkanske migracijske poti. Dosegle so soglasje o potrebnih skupnih mehanizmih za boj proti nezakonitim migracijam in njihov nadzor. NaÄ?elnik generalĹĄtaba Slovenske vojske Alan Geder je izdal ukaz o izplaÄ?ilu poveÄ?anega obsega dela in delovnih obremenitev. Izvedeli smo, da naj bi evropske Ä?lanice zveze Nato in Kanada letos za 3,8 odstotka okrepile obrambne izdatke, kar pomeni, da bodo za obrambo namenile dodatnih 87 milijard dolarjev. Po izbruhu gvatemalskega ognjenika Fuego, ki je uniÄ?il veÄ? vasi na juĹžnem poboÄ?ju ognjenika, so naĹĄteli Ĺže 99 smrtnih Ĺžrtev, ĹĄe 200 ljudi je ostalo pogreĹĄanih.

Petek, 8. junij Marjan Ĺ arec je nadaljeval povolilne pogovore in se sreÄ?al s predsednikom DeSUS-a Karlom Erjavcem. Tega je prav ta dan vodja poslanske skupine Franc JurĹĄa pozval k odstopu. V SDS-u medtem povolilnih dejavnosti niso komentirali.

Pod Ljubeljem je potekala spominska slovesnost v spomin na 73. obletnico osvoboditve koncentracijskega taboriĹĄÄ?a. Ĺ irom Evrope so divjala huda neurja. O ĹĄkodi so poroÄ?ali iz Bosne in Hercegovine in ÄŒrne gore, teĹžave pa so imeli tudi na HrvaĹĄkem in na MadĹžarskem. PrviÄ? po letu 2001 so talibani napovedali tridnevno premirje z afganistansko vojsko ob koncu muslimanskega svetega meseca ramazana. Na vrhu skupine sedmih najrazvitejĹĄih drĹžav na svetu G7, ki ga je ameriĹĄki predsednik Donald Trump zapustil pred koncem, ni priĹĄlo do preboja glede vpraĹĄanja carin.

Nedelja, 10. junij

Na pomoÄ? v ÄŒrnomelj so se odpravili ĹĄtevilni gasilci.

V Belo krajino se je odpravilo res veliko ĹĄtevilo gasilcev, ki so na terenu pomagali s prekrivanjem uniÄ?enih streh in drugimi po-

Torek, 12. junij

Doma so se ĹĄe nadaljevali pogovori. Marjan Ĺ arec se je sreÄ?al s predsednikom NSi Matejem Toninom in povedal, da sta naĹĄla nekaj skupnih programskih toÄ?k. Prav na ta dan je svet stranke NSi sklenil, da Tonin ostaja njen predsednik.

Slovenija v svetovnih medijih Pa smo se prikradli na naslovnico mednarodne izdaje legendarnega New York Timesa – tudi s fotografijo, ne le tekstom. A na njej ni bistra hÄ?i planin ali pa blejska cerkev, vzgib za Ä?lanek ni bil turistiÄ?en, ampak politiÄ?no-druĹžben; na fotografiji sta bila z zastavicami mahajoÄ?a Janez JanĹĄa in Viktor Orban na kongresu SDS v Mariboru; v Ä?asu predvolilne Ĺ pela KoĹžar kampanje. New York Times, Guardian, Politico ‌ – ugledni mednarodni Ä?asopisi so v povolilnem tednu, ko je predsednik drĹžave Ĺže poudaril, kako pomembno je dati najprej moĹžnost relativnemu zmagovalcu, ugibali o bodoÄ?i usmerjenosti naĹĄe deĹžele. Preden mi spet kdo oÄ?ita obremenjenost z naĹĄimi in vaĹĄimi – tuji mediji ne piĹĄejo o tej naĹĄi poosamosvojitveni politiÄ?ni mantri, ki nekaterim sploh omogoÄ?a politiÄ?ni kapital. Tuji mediji izpostavljajo nekdaj ugledno tranzicijsko drĹžavo, ki je bila zgled v tem delu Evrope, kot Orbanovo utrdbo, kot evropsko drĹžavo, v kateri je uspeh predsednika izvoljene stranke povezan z Âťvzponom desniÄ?arskega nacionalistiÄ?nega populizmaÂŤ. Da, Ä?ez mejo nekatere skrbi, nas oÄ?itno paÄ? ne – in tako noÄ?emo razumeti, kako nevarno je sledenje Orbanovi politiki za prihodnost slovenske demokracije. Orban je namreÄ? avtokrat – kaj si Ĺželi tistih 48 % , ki niso volili? Volilna pravica je pridobljena, zato je lahko kaj hitro odtujena. Zakaj torej nekdo ne gre na volitve? Mu je res popolnoma vseeno, v katero smer se razvijamo? Argument, Ä?eĹĄ nimam koga voliti, je v izboru dvajsetih strank smeĹĄen in nezrel. Kajti vsi, ki volimo, nismo nikoli popolnoma zadovoljni z izbiro, a v nasprotju z nevolivci razumemo, da naĹĄ vsakdan usmerjajo zakoni, ki jih sprejemajo politiki, da nam paÄ? ni vseeno, v kakĹĄni drĹžavi Ĺživimo. Tudi mi, volivci, smo Ĺže leta in leta nezadovoljni, a raje imamo demokracijo kot kateri koli drug politiÄ?ni sistem. Obrisi novega svetovnega reda niso povezani le z zadnjim G7, ko je predsednik Trump naznanil najmoÄ?nejĹĄim partnericam, da Âťtako ne gre veÄ? naprejÂŤ. Obrisi se kaĹžejo tudi v razdeljeni Evropski uniji – vzponi populizma, radikalizma, nacionalizma se ĹĄirijo in nekatere evropske vlade jih ĹĄe dodatno podpihujejo. Tudi naĹĄa skrajna desnica, kot ĹĄe piĹĄe v omenjenih tujih medijih – da, imajo jo za skrajno. Verjetno je kdo Ĺže potihoma dejal, ah, gotovo gre za leviÄ?arska Ä?tiva. A v bistvu gre za medije, ki razumejo potek zgodovine, ki razumejo, na katerih temeljih je bila postavljena povojna Evropa. Nikoli veÄ?!, smo ĹĄe pred tremi leti, ob obeleĹžju 70. obletnice konca druge svetovne vojne, sliĹĄali govoriti evropsko politiÄ?no elito. Letos, za stoto obletnico konca prve svetovne vojne, pa ni veliko spominskih obeleĹžij. Evropa je na tnalu, tako kot so ZDA, in nekateri politiki Ĺželijo to izkoristiti sebi v prid – ker jim je vladavina bolj pomembna od vladavine ljudstva. V petek je avstrijski premier zaÄ?el zapirati moĹĄeje in izganjati imame, Ä?eĹĄ da gre za teroristiÄ?ne celice. Dokazov gledalci nismo videli, dokaz so bile njegove besede, izreÄ?ene na tiskovni konferenci. (In spet gre za Avstrijca!) Ko sem o premierjevi nameri govorila pred kamero, sem takoj postala tarÄ?a na tviterju: ÂťTi radikalni imami bi ob prvi priliki njo kot Ĺžensko zaprli za ĹĄtiri zidove za ĹĄporhet in prebutaliÂŤ. V odgovor lahko reÄ?em le – odprite uÄ?benike in ponovite znanje o vzponu Hitlerja, Mussolinija ‌ Orban pred desetletjem ni poÄ?el, kar poÄ?ne danes. Evropska unija ĹĄe pred leti ni kazala, da lahko spet zaide Âťna stara potaÂŤ. In to je tisto, kar me kot Evropejko skrbi. V 20. stoletju so bili manjvredni Judje, v 21. so manjvredni musliđ&#x;”˛ mani.

ZaÄ?etek izgradnje telovadnice In sta se sreÄ?ala.

Kljub drugaÄ?nim napovedim je Avstrija ukinila mejni nadzor s Slovenijo na mednarodnih mejnih prehodih Holmec in ViÄ?. Pisala se je zgodovina. AmeriĹĄki predsednik Donald Trump in severnokorejski voditelj Kim DĹžong Un sta v Singapurju podpisala dogovor, v katerem se je Severna Koreja obvezala k popolni jedrski razoroĹžitvi, ZDA pa bodo konÄ?ale vojaĹĄke vaje na Korejskem polotoku. Gospodarske sankcije proti Pjongjangu za zdaj ostajajo. GrĹĄki premier Aleksis Cipras je sporoÄ?il, da sta GrÄ?ija in Makedonija dosegli dogovor o imenu slednje in tako konÄ?ali 27-letni spor, makedonski premier Zoran Zaev pa je kmalu zatem povedal, da bo novo ime Republika Severna Makedonija.

LuÄ?e – Uprava obÄ?ine LuÄ?e je za danes (v Ä?etrtek) sklicala posvet z dvema pomembnima temama. Vsaj tako je seznanitev obÄ?anov s projektom zaÄ?etka izgradnje telovadnice ter o namerah lokalne skupnosti o vkljuÄ?itvi v projekt Gorske vasi oznaÄ?il luÄ?ki Ĺžupan Ciril Rosc. Po njegovih navedbah so po daljĹĄih usklajevanjih s sosedi glede telovadnice sklenili dogovor, ki je zadovoljil obe strani in Ĺže pridobili za objekt gradbeno dovoljenje. Objavili so tudi Ĺže razpis za izvajalca del in upajo, da ga bodo izbrali do konca tega meseca. Ta naj bi se predvidenih aktivnosti lotil takoj in izgradnjo objekta konÄ?al do konca le-

ta. ÂťTakĹĄen je tudi pogoj pristojnega ministrstva, ki sodeluje pri izvedbi blizu 2 milijonov evrov vredne naloĹžbe z manjĹĄim deleĹžem sofinanciranja.ÂŤ ObÄ?ane Ĺželijo seznaniti tudi s projektom Gorske vasi, ki omogoÄ?a veÄ?jo prepoznavnost in razvoj turizma krajev na obmoÄ?ju Alp. ZaÄ?eli so ga pred leti v Avstriji, od tam so ga razĹĄirili na obmoÄ?je Bavarske, JuĹžne Tirolske, nazadnje so prikljuÄ?ili ĹĄe Slovenijo in ÄŒeĹĄko. Kot prva slovenska obÄ?ina v njem sodeluje Jezersko, LuÄ?e bi bila druga slovenska destinacija. Rosc zagotavlja, da izpolnjujejo vse zahtevane najveÄ?je pogoje za vkljuđ&#x;”˛ tp Ä?itev v projekt.


NaĹĄ Ä?as, 14. 6. 2018, barve: CMYK, stran 7

Izjemna generacija dijakov na gimaziji Med maturanti Gimnazije Velenje kar 17 odliÄ?nih vsa ĹĄtiri leta, a tudi 8 takih, ki nimajo pogojev za opravljanje spomladanskega dela mature – Velik osip Tatjana PodgorĹĄek

Na Gimnaziji Velenje sicer ĹĄe nimajo vseh podatkov o uspeĹĄnosti ĹĄolskega leta, a priÄ?akuejo, da bo ta podobna lanski, kar pomeni blizu 96-odstotna. ÂťDanes pa Ĺže vemo, da gimnazijo zapuĹĄÄ?a izjemna generacija dijakov,ÂŤ pravi Rajmund Valc ravnatelj ĹĄole. Trditev utemeljuje z uÄ?nim rezultatom. Od 102 dijakov v petih oddelkih zakljuÄ?nih letnikov je bilo 17 maturantov odliÄ?nih vsa ĹĄtiri leta, poleg teh je ĹĄe 11 takih, ki so konÄ?ali z odliÄ?nim uspehom Ä?etrti letnik. Bero izjemnosti dopolnjuje 12 do 15 dijakov, ki so osvajali zlata priznanja na drĹžavnih tekmovanjih

7

MLADI

14. junija 2018

iz znanj, za zdaj ĹĄe niso preĹĄteli vseh nosilcev najĹžlahtnejĹĄih odliÄ?ij v ĹĄportu in kulturi oziroma v likovni in glasbeni ustvarjalnosti. Med posebej izstopajoÄ?imi dijaki je Valcl izpostavil Nejca Zajca, ki se je odliÄ?no odrezal na matematiÄ?ni olimpijadi v Braziliji, na evropski matematiÄ?ni olimpijadi v Litvi ter v Avstriji pa je prejel srebrno priznanje, Erika GlinĹĄka, ki je kot eden redkih v drĹžavi v vseh ĹĄtirih letih ĹĄolanja dosegel na drĹžavnem tekmovanju iz zgodovine zlato priznanje, izjemnega dijaka gimnazije za ĹĄolsko leto 2017/2018 Luka JevĹĄenaka, ki se je izkazal na podroÄ?ju fizike in mladih raziskovalcev, Miha RoĹžiÄ?a – geografa in kemika, svetovno prvakinjo v

plezanju Janjo Garnbret, Âťki je bila poleg vrhunskih rezultatov tudi vzorna dijakinja. Dosegla je prav dober uÄ?ni uspeh, razveseljuje pa njena odloÄ?itev, da namerava Ĺže v spomladanskem roku uspeĹĄno konÄ?ati tudi maturo kljub veliki odsotnosti zaradi tekem svetovnega pokala v sezoni in pripravam na svetovno prvenstvo.ÂŤ

Poleg izjemnih tudi maturanti s teĹžavami

Se vse samo sveti ali so vmes ĹĄe kakĹĄne drugaÄ?ne barve? Izjemna generacija, pravi Valcl, je po Gaussovi krivulji pomaknjena bolj na desno kot na levo, a morajo hkrati priznati, da imajo na ĹĄoli med dijaki zakljuÄ?nega le-

tnika tudi take z uÄ?nimi teĹžavami. ÂťOsem dijakov ne izpolnjuje pogojev za opravljanje spomladanskega dela mature. Upam, da bodo uspeĹĄni na popravnih izpitih ta in prihodnji mesec ter da bodo avgusta pristopili k jesenskemu delu zrelostnega izpita.ÂŤ Poleg tega, da bodo v prihodnjem ĹĄolskem letu imeli nekaj ponavljalcev, ga zelo Ĺžalosti ĹĄtevilo dijakov, ki so se prepisali v druge programe. V iztekajoÄ?em se ĹĄolskem letu jih je bilo 16 predvsem v niĹžjih letnikih, Âťrazlogi za takĹĄno odloÄ?itev pa so bili zelo razliÄ?ni: izguba volje do uÄ?enja, preslabo predznanje, ki ni omogoÄ?alo, da bi lahko sledili gimnazijskemu programu, tudi kakĹĄen tak je bil med njimi, ki

mu socialno oziroma druĹžinsko okolje ni dopuĹĄÄ?alo, da bi se posvetil izobraĹževanju.ÂŤ

UÄ?itelji veliko pripomorejo, niso pa edini

Na vpraĹĄanje, Ä?emu pripisuje takĹĄen uspeh na eni, na drugi strani pa vsemu navkljub takĹĄno ĹĄtevilo za zdaj neuspeĹĄnih dijakov, je Rajmund Valc odgovoril: ÂťV ĹĄoli je tako, da k enemu in drugemu pripomorejo uÄ?itelji, ĹĄe zdaleÄ? pa ti niso edini.ÂŤ Pojasnil je, da je zelo pomembno pri tem druĹžinsko okolje dijaka, njegova motiviranost in pripravljenosti za opravljanje ĹĄolskih obveznosti. Skupina izjemnih dijakov je zelo motivirana, kar kaĹžejo tudi njihove ĹĄtudijske namere. Vpisujejo se na medicinsko fakulteto, farmacijo ‌ Skratka v univerzitetne programe, za katerih je za vpis potrebno zbrati kar visok nabor toÄ?k s sploĹĄne mature. đ&#x;”˛

Porihtajmo si Ĺ martno Ĺ martno ob Paki – Tudi letos bo ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki omogoÄ?ila 10 dijakom in ĹĄtudentom opravljanje poÄ?itniĹĄkega dela v okviru projekta Porihtajmo si Ĺ martno. Zanje je tudi tokrat predvidela enotedensko zaposlitev pri urejanju javnih povrĹĄin. UdeleĹženci bodo poÄ?itniĹĄko delo opravljali v treh terminih, in sicer v dveh v juliju in enem na zaÄ?etku avgusta. Vsak udeleĹženec bo lahko dodelal 40 ur, za svoje delo pa bo prejel po 4 evre na uro neto ter malico. PoÄ?itniĹĄko delo bo potekalo v skupinah po tri udeleĹžence. Vsaka skupina bo imela mentorja, ki bo usmerjal njihovo delo. Na obÄ?inski upravi zatrjujejo, da so izkuĹĄnje iz preteklih let dobre, saj so bili zadovoljni tako mladi kot tudi naroÄ?nik. Prijave za opravljanje poÄ?itniĹĄkega dela bodo samo po elektronski poĹĄti sprejemali do Ä?etrtka, 14. junija. Pri izbiri kandidatov bodo upoĹĄtevali vrstni red prispelih vlog ter izpolnjevanje pogojev razpisa. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki v predhodnem letu poÄ?itniĹĄkega dela niso opravljali. đ&#x;”˛

NajveÄ? prejemnikov priznanj na nedavni zakljuÄ?ni slovesnosti Ĺ olskega centra Velenje je bilo gimnazijcev.

Po Velenju nostalgiÄ?no, a v koraku s Ä?asom Dijakinje in dijaki Ĺ CV so razvili mobilno aplikacijo Digi Vele‘je za raziskovanje velenjske kulturne dediĹĄÄ?ine z igro Tina Felicijan

Velenje, 26. maj – Dijakinje Ĺ ole za storitvene dejavnosti so v okviru raziskovalne naloge iskale moĹžnosti za popestritev turistiÄ?nih vodenj, saj so opazile, da so vodenja velikokrat dolgoÄ?asna, informacije niso podane razumljivo ali pa je obiskovalec le pasivni opazovalec in sluĹĄatelj. Zato so si zamislile vodenje z uporabo mobilnih telefonov in k sodelovanju pri razvoju mobilne aplikacije povabile dijake Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole. Nastala je aplikacija Digi Vele‘je, ki obiskovalcu mesta popestri ogled spomenikov in arhitekturne dediĹĄÄ?ine. Mladi ustvarjalci so jo predstavili na tematskem vodenju za obÄ?ane z naslovom E-nostalgiÄ?no raziskovanje Velenja, ki so ga pripravili v sodelovanju z Zavodom za turizem Ĺ aleĹĄke doline. ÂťNa sprehodu po srediĹĄÄ?u mesta predstavljamo Ä?as Jugoslavije in socializma. Ob vsaki znamenitosti obiskovalcem z mobilno aplikacijo ali igro podamo zanimive informacije in jih tako spodbudimo k raziskovanju, verjamemo pa, da si na takem aktivnem ogledu informacije laĹžje

zapomnijo,ÂŤ je povedala vodiÄ?ka Janja GluĹĄiÄ?. Tako so udeleĹženci vodenje pri spomeniku onemele puĹĄke preizkusili prvo aplikacijo – digitalno sestavljanko Kajuhovega verza, pri spomeniku Rudar so skakali Ä?ez kolebnico

nujala, ob spomeniku Ob knjigi so uporabili hitre prste in z mobilno aplikacijo zlagali knjige, ob spomeniku Ĺžena ob morju pa sodelovali pri prelivanju vode iz plastenke na vrvicah v posodo. Do septembra si dijakinje in di-

in tako spoznali rudarsko tradicijo skoka Ä?ez koĹžo, pred kulturnim domom so s pantomimo ponazorili umetniĹĄke prakse, ki so upodobljene na reliefu, ob Titovem spomeniku so reĹĄili spiralo vpraĹĄanj o zanimivostih iz Titovega Ĺživljenja, pred Delavskim klubom so se preizkusili v spretnosti ĹĄtafetnega prenosa jajc na Ĺžlici in tako ponazorili kremne rezine, ki jih je restavracija po-

jaki Ĺželijo izdelati aplikacije za vse toÄ?ke ob poti, ki so jo zaÄ?rtali za nostalgiÄ?no, a moderno turistiÄ?no vodenje po Velenju. Cilj pa je, da bi lahko obiskovalci aplikacijo uporabljali samostojno s pomoÄ?jo kod, ki bi jih poskenirali pri vsaki znamenitosti, in reĹĄili digitalni izziv, s tem pa spoznavali Ä?as nastajanja mesta, njegovo zgodovino in sedanjost. đ&#x;”˛

Tep


NaĹĄ Ä?as, 14. 6. 2018, barve: CMYK, stran 8

8

MLADI

14. junija 2018

DeĹž jih je ĹĄe bolj podĹžgal

Ali je naziv ĹĄportna ĹĄola veÄ? kot le beseda?

Ĺ˝elezni aktivizem je priredil 4. festival metal glasbe Vratolom, ki je oba veÄ?era v Letni kino privabil ĹĄtevilne pripadnike te subkulture iz Velenja in drugih krajev

Brata Sebastjan in TomaĹž Turinek, mlada raziskovalca z osnovne ĹĄole Karla Destovnika Kajuha Ĺ oĹĄtanj, menita, da bi se mladi veÄ? gibali, a nimajo pravih moĹžnosti

Tina Felicijan

Mladinsko kulturno druťtvo Železni aktivizem, ki so ga novembra leta 2014 v Velenju zagnali ťtirje ljubitelji metal glasbe – Rok Tepeť, Grega Cestnik, Urťa Verdev in predsednik Saťo Simić – si prizadeva ohranjati in spodbujati subkulturo, ki je

z najveÄ?jim slovenskim festivalom Metaldays in Ä?eĹĄkim festivalom Brutal Assault nam je to tudi uspelo,ÂŤ je povedal SaĹĄo in poudaril, da je druĹĄtvo podedovalo sceno z moÄ?no pripadnostjo, hkrati pa pridobilo podporo lokalne skupnosti in predvsem mladinskih organizacij, zato lahko v Velenje vabijo svetovno zna-

pa si velenjski metalci organiziramo prevoz, da podpremo domaÄ?i bend na tujem terenu.ÂŤ Sad prizadevanj Ĺ˝eleznega aktivizma pa je prvi metal festival v Velenju Vratolom, ki so ga Ä?lani organizirali Ĺže Ä?etrtiÄ? zapored in ga letos prviÄ? razĹĄirili na dva dneva. ÂťGlede na odzive menimo, da ima festival lepo priho-

ne bende, kot so Rotting Christ, Nervosa in Benighted. Pozorni pa so tudi na lokalne skupine, ki navadno zaÄ?nejo nastopati v domaÄ?em kraju, kjer jih ljubitelji metal glasbe budno spremljajo, podpirajo pa jih tudi na koncertih drugod. ÂťLokalnim bendom pomagamo z organizacijo koncertov, na katere povabimo Ĺže uveljavljene bende, da privabimo Ä?im veÄ? ljudi, ki lahko spoznajo njihovo glasbo. Ko imajo koncerte v drugih krajih,

dnost. NaĹĄa scena pa oÄ?itno tudi. Metalci gremo na dober koncert ne glede na vreme. In tudi v petek, ko je moÄ?no deĹževalo, prizoriĹĄÄ?e ni bilo prazno. Nasprotno – bolj je lilo, bolj ga je bend Ĺžgal,ÂŤ je v metalskem Ĺžargonu povedal SaĹĄo in dodal, da bo naslednji veliki metal Ĺžur jeseni ob petem rojstnem dnevu Ĺ˝eleznega aktivizma.

Tatjana PodgorĹĄek

Kar nekaj je razlogov, zaradi katerih sta se brata Sebastjan in TomaĹž Turinek, uÄ?enca osnovne ĹĄole Karla Destovnika Kajuha Ĺ oĹĄtanj, odloÄ?ila za izdelavo raziskovalne naloge na temo Ali je naziv ĹĄportna ĹĄola veÄ? kot le beseda? Sta ĹĄportnika od nog do glave, saj brez tega ne znata Ĺživeti, obiskujeta pa tudi ĹĄolo, ki se ponaĹĄa z nazivom ĹĄportna ĹĄola. ÂťSedel sem v avli ĹĄole in premiĹĄljeval o svojem prijatelju s prekomerno teĹžo. SpraĹĄeval sem se, kako bi mu lahko pomagal. O tem sem premleval skupaj z bratom in priĹĄla na idejo o vodenih ĹĄportnih aktivnostih pred poukom. Tako smo uÄ?encem od 7. do 9. razreda ponudili namesto sedanja in Ä?akanja na zaÄ?etek pouka 30-minutno gibanje,ÂŤ je pojasnil Sebastjan. V raziskovalni nalogi sta si za-

Sebastjan in TomaĹž Turinek: Âť VeÄ?ina ljudi meni, da se mladi premalo gibamo. V bistvu pa bi se radi gibali veÄ?, a za to nimamo pravih moĹžnosti.

stavila ĹĄtiri hipoteze in Ĺželela z njimi ugotoviti, koliko uÄ?encev zadnje triade bo hodilo na ĹĄportne aktivnosti in zakaj nekaterih ne bo, ali bodo Ĺželeli z njimi nadaljevati in kaj uÄ?encem pomeni naziv ĹĄportna ĹĄola. Vesela sta bila, da se je ĹĄportnih aktivnosti udeleĹžila skoraj Ä?etrtina uÄ?encev zadnje triade in da so izrazili Ĺželjo po njihovem nadaljevanju. Tisti, ki se aktivnosti niso udeleĹžili, so vozaÄ?i, ki se pripeljejo z avtobusom v ĹĄolo tik pred zaÄ?etkom pouka. Na osnovi rezultatov ankete sta ugotovila, da uÄ?encem naziv ĹĄportna ĹĄola veliko pomeni in da so se pripravljeni za to truditi. ÂťZ jutranjim gibanjem sva dokazala, da si to Ĺželimo, a nam ĹĄolski sistem tega ne omogoÄ?a.

Upava, da bodo tisti, ki o tem odloÄ?ajo, upoĹĄtevali prikazane rezultate in nam omogoÄ?ili gibanje pred poukom v telovadnici ali na igriĹĄÄ?u namesto sedenja v avli in Ä?akanja na zven ĹĄolskega zvonca.ÂŤ Poleg tega, da sta prejela za raziskovalno nalogo zlato priznanje, sta Sebastjan in TomaĹž zadovoljna tudi zaradi pridobljenih novih izkuĹĄenj, med katerimi ĹĄe posebej cenita veÄ?jo samozavest. Tega, poudarjata, ne bi bilo brez njunih mentoric: TjaĹĄe Hudarin in Barbare Turinek. Svoje ugotovitve sta predstavila ĹĄe na drĹžavnem sreÄ?anju mladih raziskovalcev in tudi tu prejela nagrado za vloĹžen trud. đ&#x;”˛

Foto: Ana Bahor

v Velenju od nekdaj imela veliko tesnih povezanih pripadnikov, ter skrbeti za pestro ponudbo alternativne glasbe na velenjskih odrih. Imeli so namreÄ? obÄ?utek, da je scena zaÄ?ela zamirati in je nekdaj prevladujoÄ?i Ĺžanr vse redkeje na koncertnem sporedu, medtem ko so se zaÄ?ele krepiti druge glasbene subkulture. ÂťVsaka subkultura v lokalnem okolju potrebuje protagoniste, da ostane Ĺživa. NaĹĄa glavna dejavnost je Ä?im pogostejĹĄa organizacija Ä?im bolj kakovostnih koncertov metal bendov z lokalne scene, predvsem pa si Ĺželimo v Velenje pripeljati Ä?im veÄ? uveljavljenih bendov, ki jih ne pride posluĹĄat le domaÄ?e obÄ?instvo, paÄ? pa tudi metalci iz drugih krajev. Predvsem z Vratolomom in koncerti, ki jih prirejamo v sodelovanju

e j n i a n r b b m e Ä? e ! i o m k k i o e ip m t Nagrajenci gredo na izlet a j z z Ĺžn ra t o o i k v k i o i l r k e p a i T d v o u t n o s rez t s u

đ&#x;”˛

SaĹĄo Simić, predsednik druĹĄtva: ÂťTrudimo se, da metal v Velenju ne bi zamrl in bi se Ĺ˝elezni aktivizem uveljavil kot kakovosten organizator koncertov.ÂŤ Mladi se danes bolj usmerjajo v druge glasbene Ĺžanre, predvsem elektronske. Podmladka na metal sceni je malo, vseeno pa je ta moÄ?na in ima zveste pripadnike.

V sredo si bodo avtorji najboljĹĄih del v dveh ekoloĹĄkih projektih MZPM Velenje in Eurofins ERICo ogledali KriĹžno jamo in grad SneĹžnik

UpoĹĄtevaj varnostno razdaljo! Poskrbi za varen in tekoÄ? promet.

Velenje, 5. junija – Na svetovni dan okolja, v torek, 5. junija, so pred vilo RoĹžle in v njej zakljuÄ?ili okoljevarstveni projekt Odpadek naj ne bo samo odpadek. Vanj je bilo vkljuÄ?enih 436 ĹĄesto- in sedmoĹĄolcev osnovnih ĹĄol iz Velenja, Ĺ oĹĄtanja in Ĺ martnega ob Paki, ki so na zakljuÄ?ni prireditvi predstavili izvirne vetrnice iz odpadnih materialov. Tema projekta, ki ga od leta 1996 skupaj pripravljata MZPM Velenje in Eurofins ERICo, izvedejo pa ga s pomoÄ?jo velenjskega Centra ponovne uporabe in podjetja PUP Saubermacher, je bila letos Nov veter. Ta je pomagal vrteti vetrnice, ki so jih razstavili pred vhodom v vilo RoĹžle, kjer sta z bobnanjem za lepo vreme poskrbela Albin in Ĺ˝iga, ki poznata ĹĄtevilne skrivnosti Indijancev. Strokovna komisija je med 69 vetrnicami za predsta-

S pomoÄ?jo vetrnic iz odpadnih materialov in indijanskih bobnov so se te vrtele Ĺže pred vilo RoĹžle.

vitev izbrala 6 najbolj izvirnih. Na koncu so nagradili avtorje treh; tretje mesto so prisodili sedmoĹĄolcem OĹ bratov Letonja iz Ĺ martnega ob Paki, drugo mesto 9 sedmoĹĄolcev iz OĹ  Gustava Ĺ iliha Velenje, zmagal pa je Emanuel Kumer iz OĹ  KDK Ĺ oĹĄtanj, ki je izdelal vetrnico v obliki lesene ptice iz Ä?asov dinozavrov. Avtorji nagrajenih vetrnic se bodo skupaj z avtorji nagrajenih skulptur zasnov spomenika ob obletnici ÂťekoloĹĄke revolucije v Ĺ aleĹĄki doliniÂŤ iz projekta Varujmo in ohranimo Ĺ aleĹĄko dolino v sredo, 20. 6., podali na nagradni enodnevni izlet. Skupaj jih bo 41, ogledali pa si bodo KriĹžno jamo in grad SneĹžnik. đ&#x;”˛


NaĹĄ Ä?as, 14. 6. 2018, barve: CMYK, stran 9

PravljiÄ?ni direndaj navduĹĄil

ZmeĹĄal je likovne in glasbene vrhunce

V muzikalu so uĹživali nastopajoÄ?i in obÄ?instvo v dvorani – Ĺ e ena dobrodelna prireditev za ĹĄolski sklad

VeÄ?medijski umetnik Stane Ĺ pegel je predstavil projekt zMeĹĄAnke (stare slike – nove zgodbe)

Tatjana PodgorĹĄek

Na osnovni ĹĄoli bratov Letonja Ĺ martno ob Paki Ĺže veÄ? let pomagajo uÄ?encem iz socialno ĹĄibkih druĹžin pri plaÄ?evanju stroĹĄkov za udeleĹžbo pri ĹĄolskih dejavnostih s pomoÄ?jo ĹĄolskega sklada Z roko v roki. Za ta na-

Tina Felicijan

Ustvarjalec v razliÄ?nih Ĺžanrih elektronske glasbe Stane Ĺ pegel je v svojih preteklih projektih Ĺže veÄ?krat zdruĹževal avdio in vizualno umetnost, pri tem pa z modulacijami, kolaĹžiranjem in drugimi pristopi v nove kontekste postavljal nekatera najveÄ?ja glasbena in likovna dela iz svetovnega kulturno-umetniĹĄkega izroÄ?ila. Tokrat je po naÄ?elu mash-up z uporabo digitalnih grafiÄ?nih orodij zmeĹĄal elemente nekaterih najveÄ?jih likovnih mojstrovin iz zgodovine Ä?loveĹĄke ustvarjalnosti ter jih povezal v nove zgodbe, ki jih je uglasil z izseki kompozicij velikih klasikov. Tako je zdruĹžil denimo Matiessa in Miroja, Klim-

ta in Gaugina, Picassa in Dalija, ustvaril pa 32 mash-up digitalnih grafik, ki jih je na odprtju razstave v preddverju male dvorane velenjskega kulturnega doma predstavil v obliki kratkih video transformacij, natisnjenim grafikam pa je priloĹžil katalog, v katerem so predstavljena izhodiĹĄÄ?na dela. Zato so zMeĹĄAnke, ki so tudi avtorjev prispevek k Evropskemu letu kulturne dediĹĄÄ?ine, uporabne tudi kot kreativni didaktiÄ?ni pripomoÄ?ek pri likovni in glasbeni vzgoji. Vse je na ogled tudi v obliki online virtualne razstave na spletnem naslovu monom. si, v preddverju male dvorane pa bodo grafije razstavljene do konca avgusta. đ&#x;”˛

men organizirajo dobrodelne prireditve. Ena takih se je zgodila minuli teden, ko so uÄ?enci na oder ĹĄmarĹĄkega kulturnega doma postavili prvi ĹĄolski muzikal z naslovom PravljiÄ?ni direndaj. Vse niti pri projektu je imela v rokah uÄ?iteljica Anja ZajamĹĄek: ÂťZamisel, da bi na naĹĄi ĹĄoli poleg mnogih projektov izvedli ĹĄe ĹĄolski muzikal, je tlela kar nekaj Ä?asa. Idealna priloĹžnost za uresniÄ?itev ideje se je ponudila ob nalogi, da naj organiziram dobrodelno prireditev. Pripravljenost

Radovan Weiss s struĹžnico oblikuje izjemne lesene umetnine v umetniĹĄko oblikovanje iz posebnih kosov lesa, iz lesnih ÂťnapakÂŤ je naredil prave umetnine. Kot le redko kdo vidi lepote in posebnosti v lesu in iz deformiranih hlodov debel in korenin oblikuje fantazijske like in uporabne

predmete.

uÄ?encev, sodelavcev, ki jih je povabila k sodelovanju, in vodstva ĹĄole so bili precejĹĄnja dodatna spodbuda pri tem,ÂŤ je povedala sogovornica. Za osnovo muzikala si je Anja ÂťizposodilaÂŤ pravljice. Ob prebiranju besedil in posluĹĄanju posnetkov klasiÄ?nih pravljic je pripravila ĹĄe pester

vi sta bili namreÄ? razprodani, nastopajoÄ?i na odru so uĹživali in blesteli, gledalci pa tudi niso skrivali navduĹĄenja. Zaradi takĹĄnega odziva so muzikal znova postavili na oder pred dvema dnevoma, na prireditev pa povabili obÄ?ane, ki si je ĹĄe niso ogledali, z odlomkom iz gledaliĹĄkega lista:

foto: Andrej Feldin)

Umetnine izpod ostrega rezila V Ä?asu, ko je v Cankarjevem domu v Ljubljani potekala prireditev ÄŒar lesa, se je v Okonini v Zgornji Savinjski dolini zgodila prava lesarska Ä?arovnija. Podjetnik Radovan Weiss je v novozgrajeni stanovanjski hiĹĄi odprl zasebne galerijske prostore z nastajajoÄ?o delavnico za prostoÄ?asne aktivnosti. Osrednji dogodek ob tem je bilo odprtje razstave skoraj 500 umetniĹĄkih izdelkov iz lesa, ki jo je dopolnila ĹĄe razstava dveh sokrajanov, vezilje Margarete AtelĹĄek, vodje druĹĄtva PodeĹželskih Ĺžena Toplica, ter Janija Ĺ tiglica z lesenimi izdelki – igricami Luci.

9

KULTURA

14. junija 2018

kanje podob (npr. Ĺživalske glave in podobe obrazov ljudi ter vsakdanjih predmetov). V slabem letu je izdelal veÄ? kot 500 zanimivih izdelkov, za katere je od predsednika komisije pri obrtni zbornici Slovenije dr. Janeza

izbor pesmi ter jim dodala dramsko besedilo. Kot pravi, je z neverjetno ekipo, ki ji je prisluhnila in sledila njenim Ĺželjam ter zahtevam, uspelo muzikal dodelati in ga postaviti na oder. V predstavi sodeluje 48 uÄ?encev od 1. do 8. razreda, ki so Ĺže od januarja redno in tudi radi hodili na vaje. Aprila so izvedli ĹĄe intenzivne vaje, na katerih so muzikal dokonÄ?no ÂťizpililiÂŤ. Anja prizna, da je bilo naporno, a je bil ves trud poplaÄ?an na dan premiere in tudi nekaj dni kasneje, ko so muzikal ponovili. Obe predsta-

ÂťZa devetimi gorami in devetimi vodami ‌ Ne, kje pa, ne gre tako! NaĹĄ muzikal vas vabi prav pod Goro Oljko. ÄŒe smo bolj natanÄ?ni, v Ä?arobni gozd, katerega listi nenehno ĹĄelestijo in drevesa govorijo, ĹĄepetajo, pojejo, pleĹĄejo ter se veselijo. In v tem gozdu Ĺživi prav posebna Ä?arovnica. Kot vse Ä?arovnice tudi ta kar naprej Ä?ara in Ä?ara. Toda vse obiÄ?ajne Ä?arovnije jo Ĺže poĹĄteno dolgoÄ?asijo, zato se odloÄ?i za takĹĄno, kakrĹĄne svet ĹĄe ni videl: vse pravljice fino pomeĹĄa in nastane đ&#x;”˛ ‌ PravljiÄ?ni direndaj.ÂŤ

MoÄ? volje v svetlobi in barvah Pod pokroviteljstvom Lions kluba Velenje v vili Bianki razstavlja svoja dela osem tetraplegikov, ki so jih razliÄ?ne Ĺživljenjske usode priklenile na invalidski voziÄ?ek. ÂťMoÄ? volje v barvah in svetlobiÂŤ je barvit in presenetljiv izraz Ĺživljenjske energije. Njihova dela spodbudijo globok razmislek

jalno. Jeseni 2016 je na pobudo Vojka GaĹĄperuta zaÄ?el ustvarjati s Ä?opiÄ?em v ustih, a zaradi hude gibalne oviranosti ob asistenci svoje Ĺžene. Pogosto so njegov motiv drevesa, ker tako kot on Ĺživijo povsem na mestu, a vseeno neprestano rastejo. Zase pravi: ÂťKljub skrajĹĄanim vejam se je z

o moÄ?i volje, ki s Ä?opiÄ?em v ustih premika meje mogoÄ?ega tudi preko tega, kar zmorejo zdravi ljudje. Razstavljajo Benjamin Ĺ˝nidarĹĄiÄ?, iz Komende, Dragica SuĹĄanj iz Postojne, Gregor JaneĹžiÄ? iz Celja, Silvo Mehle iz Ljubljane, Tina PavloviÄ? in Vojko GaĹĄperut iz Kopra, Ĺ˝eljko Vertelj iz Ljubljane in VelenjÄ?an Franc AvberĹĄek. Franc AvberĹĄek je risal Ĺže v zgodnji mladosti, kasneje pa kiparil v glini in lesu, ki ga je prevzel v zadnjih letih. Zadnjo leseno skulpturo je ustvaril tri tedne pred nesreÄ?o junija 2015. Po nesreÄ?nem padcu s Ä?eĹĄnje je veÄ? kot pol leta njegovo Ĺživljenje viselo na nitki, postal je tetraplegik najviĹĄje stopnje. K sreÄ?i lahko v krogu ĹĄtevilne druĹžine Ĺživi kar se da druĹžabno in ustvar-

druĹžino ob strani moÄ? upirati deĹžju in nevihtam ter slaviti Ĺživljenje. Ĺ e vedno lahko zapiĹĄe sonÄ?ne slike.ÂŤ Decembra 2017 je imel prvo razstavo svojih kiparskih del pred nesreÄ?o in svojih slik, naslikanih z usti, po njej.

Izdelal lesene pokale

Ko je pred nekaj leti za razvedrilo zaÄ?el igrati biljard v edinem takĹĄnem klubu v Zgornji Savinjski dolini, si je omislil staro biljardno mizo tudi doma in kaj kmalu postal odliÄ?en igralec z mnogi-

Zgodba, dolga ĹĄtiri desetletja

Radovan Weiss iz Okonine nase in na lepote lesa opozarja Ĺže vrsto let, kar je nekako v nasprotju z njegovim poklicem in slovesom odliÄ?nega brusilca lesarskih kovinskih rezil, Ĺžag in rezkarjev. Zdaj, ko se bliĹža Ä?as upokojitve (kot pravi, se tako ali tako ne bo nikoli povsem upokojil), uĹživa v novem ustvarjanju in talentu, ki je menda izbruhnil na plan zelo sluÄ?ajno in spontano. Radovan Weiss je sicer prav poseben moĹž, ki se je pri 6 letih sam nauÄ?il igrati harmoniko, kot 13-letnik si je sam izrezljal iz lesa figurice za ĹĄah, Ĺže kmalu pa ga je potegnilo

mi odliÄ?nimi doseĹžki, celo petim mestom na drĹžavnem prvenstvu. Da bi lahko izdeloval lesene pokale za prvake tega ĹĄporta, si je kupil malo struĹžnico in jih zaÄ?el izdelovati iz posebnih vrst lesa in unikatnih oblik.

V lesnih deformacijah ter grÄ?ah vidi realne podobe Ĺživljenja

Velik izziv mu je postalo spoznavanje zgradbe lesa ter nadaljnje oblikovanje lesnih ostankov, is-

Bogataja prejel certifikat, ki potrjuje, da gre za umetnostno obrt slovenskega porekla, ustvarjeno iz slovenskega lesa. Weiss je sedaj postavil na ogled urejeno in trajno razstavo svojih izdelkov v zasebni galeriji v Zgornji Savinjski dolini. Ob njej je zaĹživela tudi delavnica za igre in prosti Ä?as, v kateri bodo ĹĄe moĹžnosti za druĹženja in pogovore z ljudmi, ki si Ĺželijo izmenjevati doseĹžke svoje ustvarjalnosti in prostoÄ?asne dejavnosti. Galerijo bo ob koncih tedna odpiral osebno in za organizirane skupine opravil strokovno vodenje. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

đ&#x;”˛


NaĹĄ Ä?as, 14. 6. 2018, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

14. junija 2018

Jubilejne plesne stopinje Mineva 25 let od ustanovitve Plesnega studia N – Na jubilejni predstavitvi letne produkcije prviÄ? podelili znaÄ?ke Mete Vidmar – Vrhunec praznovanja bo jeseni Plesalke so prviÄ? prejele stanovska priznanja za pet- ali desetletno plesno ustvarjanje – znaÄ?ke Mete Vidmar. Podelila jih je ustanoviteljica Plesnega studia N in vodja OI JSKD Velenje Nina Mavec Krenker (desno).

Se spominjaĹĄ Dolly Bell AleĹĄ OjsterĹĄek

Dogajanje ob jubileju je pestro Ĺže od zaÄ?etka leta, ko so februarja postavili na oder predstavo Ostanki preteklosti, v kateri so se dotaknili kulturne dediĹĄÄ?ine. S plesom so upodobili prispevke ĹĄaleĹĄkih literatov iz revije Hotenja. Nekaj deklet bo odĹĄlo na poletno plesno ĹĄolo v Ljubljano. Plesne mentorice Lucija in Polona Boruta, Mateja RoĹžiÄ? in Nina Mavec Krenker bodo jeseni prevzele udeleĹžence Kunigundinega delovnega tabora in z njimi v nekaj dneh ustvarile predstavo z naslovom Mati, kave bi, ki se navezuje na Cankarjevo leto. Oktobra se bodo predstavili na festivalu Pika miga, novembra na festivalu Ĺ˝iva, praznovanje pa bo vrhunec doseglo jeseni, ko bodo celoveÄ?erno predstavo pripravile đ&#x;”˛ mentorice.

V novih prostorih jih bo lahko veÄ? UÄ?enci in uÄ?itelji ĹĄoĹĄtanjskega oddelka velenjske glasbene ĹĄole bodo med gradnjo in dozidavo razseljeni po vsem mestu

đ&#x;”˛

Dopolnitev prispevka Indijanske legende oĹživele z lutkami V prejĹĄnji ĹĄtevilki NaĹĄega Ä?asa smo objavili reportaĹžo z naslovom Indijanske legende oĹživele z lutkami, v kateri smo nesorazmerno z drugimi ustvarjalci predstave Indijanska pravljica premalo poudarili scenografa predstave Kajetana ÄŒopa, ki ni Âťpostavil sceneÂŤ, paÄ? pa je likovno zasnoval sceno in lutke. Za nenatanÄ?no poroÄ?anje se opraviÄ?uje avtorica prispevka Tina Felicijan. đ&#x;”˛

podmladek Pihalnega orkestra Zarja in pevskega zbora Svoboda, s katerima bomo tudi v prihodnje delili svoje prostore.ÂŤ Novih prostorov se zelo veselijo. Pogoji za delo bodo neprimerno boljĹĄi, predvsem pa bo boljĹĄa zvoÄ?na in akustiÄ?na izolacija, kar je za glasbenike zelo pomembno. VeÄ? bodo imeli tudi đ&#x;”˛ uÄ?ilnic.

10. 7.

Pismo rosno! Vsega je kriv poťtar ‌ Monokomedija z Borisom Kobalom

27. 7.

PliĹĄ Koncert

7. 8.

2. 9.

Iskrena spoved Komedija Marije in Bonifacija iz Ene Ĺžlahtne ĹĄtorije VeÄ?er z Iztokom Mlakarjem

EUR

ET

40 EUR

RA

55

Z I. M

V

Svetlana MakaroviÄ? z gosti Kdor gleda ljudi skozi maÄ?je oÄ?i

P

sko leto in z odzivom smo zelo zadovoljni. Ĺ e vedno pa imamo nekaj prostih mest v programu glasbena pripravnica.ÂŤ UÄ?enci se redno udeleĹžujejo glasbenih tekmovanj, na katerih dosegajo izvrstne rezultate tako v domaÄ?em kot tudi mednarodnem merilu. Zelo radi nastopajo. Veseli so vsakega povabila, ki za nastop pride od zunaj, da

27. 6.

VSEH

Radi nastopajo. Sestav trobilcev pod vodstvom Janija Ĺ uligoja je nastopil na sveÄ?anosti ob zaÄ?etku izgradnje prizidka.

E Z VEČ

vse uÄ?ence. Nekateri so obiskovali samo nauk o glasbi, ki je skupinski pouk. Na instrumentu Ĺžal ni bilo prostora za vse vpisane. ÂťUÄ?enci morajo za vpis v glasbeno ĹĄolo opraviti sprejemni preizkus, na katerem ugotavljamo glasbeno nadarjenost ter fiziÄ?ne dispozicije posameznika. UspeĹĄno opravljen sprejemni preizkus je pogoj za sprejem v glasbeno ĹĄolo. Ministrstvo za izobra-

ABONMA PKP KO

Anja Rosec, vodja oddelka: ÂťZvoÄ?na izolacija bo bistveno boljĹĄa, ta pa je za glasbenika zelo pomembna.ÂŤ

RE

v Ĺ oĹĄtanju, v osnovno ĹĄolo, kjer bodo med drugim izvajali ves skupinski pouk, ter v vilo Mayer, mestno galerijo, kulturni dom. ÂťUÄ?enci lahko znanje instrumenta, ki so ga usvojili pri individualnem pouku, nadgradijo z igro v razliÄ?nih komornih sestavih ter Mladinskem pihalnem orkestru oddelka Ĺ oĹĄtanj, ki deluje pod taktirko Davorja Plambergerja,ÂŤ pravi vodja oddelka Anja Rosec. Na tem mestu je lani septembra nadomestila Sonjo

lahko pokaĹžejo svoje znanje tudi drugim. ÂťVsak mesec v dvoranah Kulturnega doma Ĺ oĹĄtanj pripravimo veÄ? internih in javnih nastopov, prav tako pa aktivno sodelujemo na kulturnih prireditvah v obÄ?ini in ĹĄirĹĄi okolici. S svojim strokovnim delom skrbimo za

D

â?ą

Korenine glasbenega izobraĹževanja v Ĺ oĹĄtanju segajo v leto 1915.

Ĺževanje, znanost in ĹĄport ne dovoljuje poveÄ?anja ĹĄtevila novih uÄ?encev. VpiĹĄemo jih lahko le toliko, kolikor jih v ĹĄolskem letu zakljuÄ?i glasbeno izobraĹževanje. Zato ostane vsako leto nekaj uÄ?encev tudi na Ä?akalni listi. Pravkar smo zakljuÄ?ili sprejemne preizkuse za prihodnje ĹĄol-

M

Ĺ oĹĄtanj – Oddelek Ĺ oĹĄtanj, ki je od leta 1994 deloval v danaĹĄnjem prizidku Kulturnega doma Ĺ oĹĄtanj, je dislocirana enota Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega Velenje. V letoĹĄnjem ĹĄolskem letu ga obiskuje veÄ? kot 160 uÄ?encev, ki jih pouÄ?uje 20 uÄ?iteljev. Pred dobrim tednom so se zaradi izgradnje in dozidave prostorov glasbene ĹĄole porazdelili na razliÄ?ne nadomestne lokacije

BeriĹĄa. PouÄ?uje pa tudi klavir ter korepetira. Zanimanje za obisk glasbene ĹĄole v Ĺ oĹĄtanju je zelo veliko. K sreÄ?i so doslej sicer lahko sprejeli

ARJE

Milena KrstiÄ? – Planinc

AK

V Plesnem studiu N pleĹĄejo mladi od 3. leta starosti pa tja do konca srednje ĹĄole, ko veÄ?inoma odidejo na ĹĄtudij, a se nekateri ĹĄe vraÄ?ajo.

nili k jazz baletu, kar je nekoliko nenavadno, saj nas obÄ?instvo pozna predvsem po sodobnem plesu, ki zdruĹžuje jazz in moderno plesno tehniko. NaĹĄe produkcije imajo navadno vsebinsko rdeÄ?o nit, letos pa smo se odloÄ?ili, da ustvarjanje zgodbe izpustimo ter plesalkam in plesalcem prepustimo prosto pot, zato smo se prepustili glasbi, ki jo danes posluĹĄajo mladi razliÄ?nih starosti.ÂŤ Tako so zazvenele skladbe, kot so MaÄ?ek Muri, popevke iz serije Soy Luna, pa Black magic woman Carlosa Santane. Jubilejno predstavo ob zakljuÄ?ku letne produkcije je kronala podelitev znaÄ?k Mete Vidmar, ki jih javni sklad za kulturne dejavnosti podeljuje za dolgoletno ustvarjanje v sodobnem plesu. Prejelo jih je kar 35 plesalk.

L

To leto bo za Plesni studio N ĹĄe posebej pestro. ObeleĹžuje namreÄ? 25-letnico delovanja, ki je v Velenju obrodilo ĹĄtevilne plesne predstave, vzgojilo mnoge plesalke in plesalce ter velenjsko plesno produkcijo povzdignilo na nacionalno raven. Po letoĹĄnji zelo uspeĹĄni sezoni, ĹĄtevilnih nastopih in doseĹžkih na tekmovanju mladih plesnih ustvarjalcev OPUS 1 ter uvrstitvah na regijske revije, so na velikem odru velenjskega kulturnega doma predstavili letno produkcijo, ki so jo

poimenovali 25. Stopinje na odru. Tako se je namreÄ? imenovala prva predstava, na kateri so prvi Ä?lani nove plesne druĹžine pokazali korake, ki so jih usvojili med letom. Tokrat jo je sestavljalo deset lahkotnih plesnih toÄ?k v ritmih sodobne popularne glasbe, so se pa v poÄ?astitev jubileja vrnili k jazz baletu, s katerim so zaÄ?eli. ÂťPred 25 leti smo mlade privabili z jazz baletom, ki sem ga zaÄ?ela pouÄ?evati sama. Med prvimi Ä?lani je bilo okrog 15 srednjeĹĄolcev, do konca leta pa se jim je pridruĹžilo ĹĄe nekaj mlajĹĄih in leto smo zakljuÄ?ili s pribliĹžno 40 plesalkami in plesalci,ÂŤ je povedala ustanoviteljica Plesnega studi N Nina Mavec Krenker in nadaljevala: ÂťZ letoĹĄnjo predstavitvijo letne produkcije smo se vr-

B

Tina Felicijan

Ĺ e prej, kot bi poletje, nogometna Ĺžoga, kolo in avanture vstopile na naĹĄa vrata, je nuja dokonÄ?ati zateÄ?eno, postaviti stvari na svoja mesta, pospraviti in polletno pregledati opravljeno. Zato, ker je v tem kulturnem prostoru opravljeno delo vedno imelo veljavo ter zato, ker se je na opuĹĄÄ?anje dolĹžnosti zaÄ?elo gledati preveÄ? spravljivo, mogoÄ?e celo ĹĄkodljivo preveÄ? spravljivo. Tudi zato, ker je mogoÄ?e delovati uÄ?inkoviteje - s pomembno noto, da ponovno ne znamo doloÄ?iti naÄ?ina, kako je praviÄ?no deliti preseĹžke, tudi dobiÄ?ek v konÄ?ni podobi. Ne glede na to, da nas je zgodovina veÄ?krat boleÄ?e poduÄ?ila. StatistiÄ?no gledano smo po veÄ?ini v vlogi veÄ?krat nadzorovanega, to pomeni, da imamo ob sebi ĹĄtevilne te in one ter to in ono, ki/kar nas nadzoruje ali Ä?emur smo dolĹžni poroÄ?ati. ÄŒe tega ni, si je potrebno ĹĄe izmisliti ali pa vzpostaviti. Redkeje poseĹžemo po racionalni reĹĄitvi, ki bi od obstojeÄ?ega zahtevali veÄ? in bolje. Nobelovec Kahneman bi na to izpostavil leĹžernost in naĹĄe prepuĹĄÄ?anje hitrim reĹĄitvam, Ä?eravno vemo, da bi nas poÄ?asnejĹĄe razmiĹĄljanje pripeljalo do temeljitejĹĄega presojanja argumentov in do kakovostnejĹĄih reĹĄitev. Kot bi na svojih prostorih ne imeli svoje izkuĹĄnje z Dolly Bell, KusturiÄ?inim prvencem, in takrat rojenim ÂťVsakega dne, v vsakem pogledu, vse bolj napredujemÂŤ. Lahko se poigramo z mislijo, da bi podobno reĹĄitev, kot jo je v omenjenem prvencu uporabljal junak Dino (Slavko Ĺ timac), potrebovali ĹĄe za kolektivno zavest ravnanja. ÄŒe velja, da smo uspeĹĄnejĹĄi v primerih, ko gre za individualne doseĹžke, manj pa, kadar delujemo kot skupina, potem dodatnih potrditev ne potrebujemo veÄ?. V ĹĄportu najdemo odliÄ?ne primere, precej v gospodarskih uspeĹĄnih zgodbah, tudi umetniĹĄko ustvarjanje in poustvarjanje ima kaj pokazati. ZnaÄ?ilnost vseh uspeĹĄnih zgodb je jasnost zastavljenih ciljev, javnost in dostop do informacij, potrebnih za odloÄ?anje ter doslednost pri izvajanju. Ravno dostop do informacij pa se zdi, ostaja rak rana sedanjosti, ko je dostopno vse in hkrati niÄ?. V primer domneva, da ste v Ä?asu drĹžavnozborskih volitev Ĺželeli najti katero od strankarskih analitskih ozadij. Niste jih mogli odkriti, to je bilo prazno polje. Bojmo se in beĹžimo, Ä?e gre celo za njim neznano! Seveda bo podobno na prihajajoÄ?ih lokalnih. Bolj kot karkoli se skriva podatke, ki naj sluĹžijo skupnostim. Visoka priÄ?akovanja strank in kandidatov, ki si Ĺželijo naĹĄe podpore, bodo neusliĹĄana do dne, ko bodo tudi sami izkazali zaupanje in predse postavili analitiko, ki bo utemeljevala smotre njihovih predlaganih ukrepov in ravnanj. Do takrat bomo delili okolje z Dolly Bell in nekoliko manj z junakom Dinom.

DOGO


Naš čas, 14. 6. 2018, barve: CMYK, stran 11

Radijski in časopisni MOZAIK

Zvestoba od Benetk naprej Ivek Jeraj je naš bralec že 42 let. Vse ima točno izračunano. Če bi bilo treba, bi postregel z natančnim datumom, mogoče celo uro, ker pa ni treba ugiba: »Bilo je 12. ali pa 16. maja leta 1976.« Za rojstni dan je dobil nagrado naše časopisne hiše, izlet z zelenim vlakom v Benetke in enoletno naročnino na časopis. Izlet ga je navdušil, še dandanes se velikokrat spomni nanj. »Bila je deževna sobota … V Benetkah smo bili mokri kot miši. Z nami so šli gledališčniki iz Šmartnega ob Paki. Super je bilo.« Časopisu pa se po enem letu brezplačnega prejemanja tudi ni odpovedal, ampak se je nanj naročil. Od takrat vsak četrtek komaj čaka, da mu ga poštar prinese. Branje začne vedno na prvi strani, najdlje pa se, priznava, zadrži pri športu. »Vsa leta sem tako ali drugače povezan z njim. Pred upokojitvijo sem delal na stadionu, zdaj tam

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

Iveka Jeraja pomagam ... Najljubši mi je nogomet, zanima vse, spremljam pa tudi vse drugo športno kar se dogaja dogajanje,« pravi. v lokalnem »Dobro je biti seznanjen z vsem, kar okolju. se v lokalnem okolju dogaja.« Tudi s politiko, čeprav ga ta ne privlači preveč. »Zanima sicer me, a me velikokrat kaj, kar je povezano z njo, tako ujezi, da prekinem branje.« Svoj izvod najprej prebere sam. Enkrat ena. Tu se ne pusti motiti. Potem pa jih je za njim v vrsti kar nekaj, ki jim ga da v branje. To za nas sicer ni najbolj ’fajn’, je pa Iveku – glede na njegovo kilometrino in zvestobo – dovoljeno. »Hči in zet v njem rešita tudi da se nanj naročite. Vsak četrtek boste kakšno križanko, jaz jo prinesem do vas in upam, da bosta izžrebana,« se zasme- imel svoj izvod v poštnem nabiralniku. Pa je. Z enim našim zvestim bralcem, le da (še) še ponj vam ne bo treba daleč. Naročnik lahko postanete s klicem na ni naš naročnik, Zdravkom Podkoritnikom, pa sem se pred štirinajstimi dnevi srečala v 03/898 17 51, poslanim naročilom na eni od velenjskih trgovin. »Zmanjkalo ga je,« press@nascas.si ali s klasično pošto na nami je potožil potem, ko je na polici preložil slov: Naš čas, Kidričeva 2a, 3320 Velenje. vse časopise. »Drugam bom moral.« Veselimo se vaših klicev in vaše pošte. Zdaj mu, tako kot tudi vam, predlagam, Milena Krstič - Planinc

GLASBENE novice

Lusterdam napovedujejo prvenec Skupina Lusterdam je nase resno opozorila s prvim singlom Lepo mi godrnjaš. Zasedba je šele na začetku svoje poti, a so z glasbo, ki jo ustvarjajo, prepričali že mnoge. Prvi single je ob izidu postal Po-

kot gostujoči pevec pri dvojcu Antipop v parodiji pesmi Tvoj schatzi. V zadnjem času smo ga lahko gledali tudi kot voditelja oddaje Nova zvezda Slovenije, prav v tej oddaji pa je predstavil svojo novo skladbo 100 razlogov. Besedilo pesmi, ki je morda malce drugačna od tistih, ki smo jih vajeni, je napisal eden najbolj iskanih tekstopiscev ta hip Rok Lunaček, pod glas-

Klemen Bunderla in njegovih 100 razlogov Klemen Bunderla se je v preteklosti že večkrat in v različnih podobah izkazal za vrhunskega interpreta, tako v različnih tv oddajah, radijskih prireditvah kot tudi v različnih muzikalih. Čeprav je človek, ki nikoli ne počiva, se zaveda, da sebe in življenja ne smeš jemati preveč resno, kar je verjetno krivo za še eno zabavno sodelovanje. Pred časom se je namreč pojavil

V Hollywoodu načrtujejo biografski film o Bobu Marleyju

bo pa se podpisujeta tako Lunaček kot Blaž Hribar, ki je poskrbel tudi za produkcijo pesmi. Kleman pa počasi pripravlja že nove skladbe, ki bodo kmalu ugledale luč sveta.

Princeov posmrtni album Posthumno bo izšel album legendarnega ameriškega glasbenika Princea. Novica je obkrožila svet prav na dan, ko bi nekoč zelo popularni avtor in izvajalec praznoval svoj 60. rojstni dan. Na albumu, ki bo nosil naslov Prince & A Microphone 1983, bo devet še neobjavljenih pesmi, med njimi tudi bolj zgodnja različica morda njegove najbolj znane skladbe Purple Rain. Prince je v svoji dolgi karieri, polni inovativnih pristopov, v kateri so se mešale različne glasbene zvrsti, od rocka in funka do

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. DAVOR BORNO - Dukati 2. LEA LIKAR - Vsi vedo 3. NUŠA ROJS - Zanalašč Po dolgih letih je hrvaški pevec Davor Borno predstavil novo skladbo. Njen naslov je Dukati, govori pa o tem, da denar in materialne dobrine ne pomenijo nič, če izgubiš ljubezen. Pesem je sicer nastala v sodelovanju z Miho Hercogom. Davor, ki je na glasbeni sceni že 28 let, je bil pred leti v Sloveniji zelo popularen, pri nas je veliko nastopal in dobro govori tudi naš jezik. Pred leti je posnel tudi duet s Heleno Blagne.

LESTVICA domače glasbe

džeza, po vsem svetu prodal več kot 100 milijonov albumov. Umrl je na svojem posestvu v Minnesoti aprila leta 2016, za vzrok smrti pa so navedli predoziranje s tabletami za lajšanje bolečin.

pevka tedna na Valu 202, odlične rezultate je dosegel tudi na drugih radijskih lestvicah in bil deležen tudi pozitivnih odzivov radijskih urednikov. Skupina zdaj predstavlja nov single Moram, s katerim se spušča v zasanjan svet romantike. Sicer pa bodo Lusterdam poleti dokončali svoj prvenec (Lusterdam), ki ga bodo izdali v jesenskih mesecih. Na njem bo deset avtorskih skladb, s katerimi spretno krmarijo med postrockom in kitarskim popom, z občasnimi izleti v grunge in country. Pri snemanju albuma je zasedba sodelovala s priznanimi in uveljavljenimi producenti, kot so Peter Penko (Laibach, Siddharta, Torul, TerraFolk), Drago Popović (Mi2, Hamo & Tribute 2 Love, Zgrešeni Primeru) in Anej Kočevar (Lačni Franc, Adam, Anavrin, Gušti ...).

11

107,8 MHz

14. junija 2018

V Hollywoodu načrtujejo biografski film o Bobu Marleyju, jamajškemu reggae zvezdniku, najbolj zaslužnem za popularizacijo reggeja po vsem svetu. Marley je za posledicama raka umrl leta 1981, star komaj 36 let, pustil pa izjemen pečat tako v svetu glasbe kot tudi s svojimi političnimi sporočili, afrocentrizmom, rastafari-

jansko vero in velikim vplivom, ki ga je imel kot miroljubnež na Jamajki. Legendarni glasbenik je bil že večkrat prikazan v koncertnih filmih in dokumentarcih, med drugim leta 2012 v izjemnem filmu Marley škotskega režiserja Kevina Macdonalda. Občinstvo po svetu je prepričal z uspešnicami, kot so No Woman, No Cry, Redemption Song, I Shot The Sheriff, Buffalo Soldier in drugimi. Produkcijo filma o tem izjemnem glasbeniku usmerja njegov sin Ziggy Marley, ki je sam prav tako uspešen reggae glasbenik.

Bogat glasbeni program na motozboru v Velenju Ta vikend bo živahno v kampu ob Velenjskem jezeru, kjer bo v soboto potekalo srečanje motoristov z bogatim glasbenim programom. Nastopili bodo Hellcats, ASI/DSI (AC/DC cover band) in Uroš Planinc Group. Glavna atrakcija dogodka bo gotovo dekliška metalna skupina Hellcats, ki je začela pisati zgodovino ženskega heavy metala pri nas. Zasedba deluje od leta 2006, trenutno pa so dekleta v studiu, kjer pripravljajo nov album. ASI/DSI je skupina, ki goji ljubezen do legendarne skupine AC/DC. Njihove uspešnice z zelo originalnim zvokom izvajajo na odrih po Sloveniji in tujini. Njihova posebnost je sestav, ki je kar šestčlanski s tremi kitarami. Instrumentalna rock skupina Uroš Planinc Group pa je nastala leta 2006 v Celju. S koncerti, nabitimi z energijo, so si zgradili bazo zvestih poslušalcev in so edinstven pojav na rockerski sceni, ki se ga vsekakor splača pogledati tudi v živo. Dogajanje se bo pričelo ob 20. uri, vstopnine ni!

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1 KRAŠKI KVINTET - Mizar 35 2 ANSAMBEL ZADETEK - Si čisto znorela 3 ANSAMBEL IDEJA - Slovenci smo veseljaki 4 ANSAMBEL GLAS - Saj že jutri 5 IGOR IN ZLATI ZVOKI - Reci mi 6 ANSAMBEL NOROST - Na morje grem 7 ANSAMBEL LIVADA - Moja dežela 8 ANSAMBEL OKEJ - A se peljat greš en krog 9 ANSAMBEL UTRIP - Strah je votel 10 PRLEŠKI KVINTET - Pomlad se prebuja

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO MAJA ZALOŽNIK Maja Založnik v projektu z njenim bendom Moonshine izdaja drugi singel z naslovom Smejem se. Pesem, za katero je Maja sama napisala besedilo, je posvečena ljubezni in zaljubljencem vseh starosti. Maja in Moonshine s to pesmijo prinašajo malo svežine v poletnih mesecih. Zelo kmalu pride še istoimenski videospot.

MODRIJANI Modrijani so v pripravah na jesensko Noč Modrijanov pripravili novo balado z naslovom Toda jaz sem ti oprostil in zanjo posneli tudi videospot. Pesem je na svoj trenutek čakala dvajset let, gre pa za novo glasbeno sodelovanje, v katerem se je Modrijanom kot vokalist pridružil mladi Celjan Sergije Lugovski.

BRILJANTINA 22. junija bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani premiera novega slovenskega muzikala Briljantina. Predpremiera je že bila v Žalcu, po premieri pa bodo ponovitve predstav sledile naj-

prej v Cankarjevem domu, nato pa se Briljantina seli na Obalo, kjer bo 6. julija predstava v Portorožu. Po počitnicah začenja muzikal veliko slovensko turnejo.

VEČER SLOVENSKIH VIŽ Hozentregarji so s skladbo Moja dohtarca postali zmagovalci 18. večera slovenskih viž v narečju, ki je potekal minuli petek v Škofji Loki. Zmagovalec občinstva je Ansambel dveh dolin s skladbo Polanc na Seuška rine, ki je prejela tudi nagrado za najboljše narečno besedilo. Nagrado za najboljšo melodijo je prejel Slavko Plut, ki je za Mlade Belokranjce napisal skladbo Jest sm čiste Šokc.

MC ŠMARTNO OB PAKI Mladinski center Šmartno ob Paki letos obeležuje 20 let delovanja. Glavni dogodek bo v petek, 22. junija. Pričelo se ob 18. uri s Koncertom za kon'c šole, katerega gost bo Challe Salle, ob 20. uri pa bodo oder zavzeli MC-jevi bendi – ansambla Greh in Šepet, skupina BO!, Preprosto črni ter Inmate.


Naš čas, 14. 6. 2018, barve: CMYK, stran 12

12

14. junija 2018

frkanje

V

elenjska podžupanja Breda Kolar je bila na jubileju Festivala Velenje navdušena tako nad klobukom (kako tudi ne, saj ji odlično pristoji) kot tudi nad odličnimi koktajli. »Kako čudovite barve je tvoj,« je rekla sodelavcu Galerije Velenje Arpadu Šalamonu, in ta ji je velikodušno dovolil, da ga poskusi.

» Levo & desno «

N

a startu tekmovanja daljinsko vodenih modelov čolnov za pokal Mestne občine Velenje se je pojavila tudi račja družina. Ker se ni predhodno prijavila, jih je vodja tekmovanja Janez Melanšek lastnoročno odslovil. Familija je bila kar malo užaljena, saj je resno računala na zmago.

Hitro, sicer … Politiki, hitro se dogovorite o novi vladi. Sicer bo ljudstvo spoznalo, da tudi brez vlade gre.

Premik Velenje je, vsaj po zadnjih volitvah sodeč, malo manj levo. Tako bodo tudi nekateri ljubitelji narave gotovo rekli, da je res bolj zeleno. Ne tako rdeče.

Še predsednik Kot da ni dovolj, da celjski rokometni klub trenira Velenjčan. Kmalu bo Velenjčan še direktor. Rok mu bo začel teči 1. julija.

P

očasi prihaja v deželo poletje, še pred njim pa 34. velenjske poletne kulturne prireditve, kot vedno bogate, pravzaprav tokrat še bogatejše kot prejšnja leta. Večina jih bo potekala na prostem, zato je direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny tudi tako zamišljena. A po vremenu sodeč je zelo dobro lobirala in imela tudi zelo dobre zveze. Ves dež, ki bi lahko ogrozil njihov bogat program, se je menda že zlil z neba.

Izpolnitev Nekaterim so se zdele zadnje volitve tako zanimive, da bi si jih želeli še kar enkrat. Morda se jim bo želja izpolnila. Da bodo spet volitve – oni pa spet ne bodo šli volit.

Na vodi So taki, ki še vedno ne verjamejo, da bodo na Velenjskem jezeru res postavili hotel na vodi. Bojijo se, da se bo potopil v valovih naših predpisov.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Je na Marsu življenje bilo ali še je? Prejšnji teden je Nasino raziskovalno vozilo Curiosity na Marsu odkrilo delce organskih molekul in sezonsko nihanje količine metana v atmosferi. Prvo

odkritje bi lahko bilo znak nekdanjega obstoja življenja na rdečem planetu, nihanja metana pa bi lahko bila povezana celo z aktualnim življenjem. Kot pravijo Nasini strokovnjaki, odkritji sami po sebi sicer še nista trden dokaz življenja, sta pa zelo dobri popotnici za bodoče raziskovalne misije na površju in pod površjem tega planeta. Znanstveniki so torej nad odkritjema navdušeni. Z njima postaja jasno, da v kraterju Gale v toplih poletnih mesecih prihaja do dviga majhnih količin metana, medtem ko pozimi količine zopet padejo. Razlike so se ponavljale v obdobju skoraj treh marsovskih let oziroma skoraj

šestih zemeljskih let. Sicer je mogoče, da bi nihanja nastajala zaradi kakšnih drugih kemičnih reakcij, a znanstveniki ne morejo izključiti, da niso biološkega izvora.

Trdo in mehko barv. Ogromno zastavo so zdaj razkrili v šoli v Hossainovem domačem mestu, če se bo nemška reprezentanca na prvenstvu dobro izkazala, pa Amjada načrtuje, da bo zastavo razstavil tudi na tamkajšnjem stadionu.

Prodal zemljo, da je lahko kupil blago Namesto kopalk klepet s sodniki za zastavo Navdušenci nad nogometom bodo v prihodnjih dneh uživali: začenja se svetovno nogometno prvenstvo in to bo poleg nogometašev privabilo tudi številne oboževalce. Med njimi tudi 69-letnega kmeta Amjada Hossaina iz Bangladeša, ki bo na tekmovanju navijal za nemško reprezentanco. Gospod se je odločil, da med tekmami ne bo praznih rok: od leta 2006 je doma izdeloval 5,5 kilometra dolgo nemško zastavo. Pri tem je imel

kar nekaj težav; moral je celo prodati nekaj zemlje, da je lahko kupil dovolj blaga ustreznih

Na tekmovanju za najlepšo Američanko so organizatorji sklenili, da predstavitve kandidatk v kopalkah ne bo več – namesto tega bo tekmovalke čakal dolg klepet s sodniki, na katerem bodo imele priložnost pokazati svoj um. Gretchen Carlson, ki je pred desetletji zmagala na tekmovanju Najlepša Američanka, zdaj pa je sodelavka pri organiziranju tega dogodka, je dejala, da je čas za nove ideje. »Pred nami je pravo tekmovanje, zato ne bomo gledali samo na lepoto. Dekleta so večkrat poudarila, da bi rada tekmovala, toda ni jim bila všeč ideja visokih pet in razkazovanja v kopalkah. Zato bodo

zdaj v ospredje prišla predvsem pametna dekleta, ki imajo vodstvene sposobnosti,« je povedala Carlsonova.

Ljudje z očali bolj inteligentni Ljudje, ki nosijo očala, se zdijo bolj pametni in delovni. Verjetno zato, ker razmišljamo, da so dober vid izgubili ob dolgotrajnem strmenju v knjige. Zdaj pa so britanski znanstveniki dokazali, da so ljudje z očali tudi zares

bolj inteligentni. Na univerzi v Edinburgu in Inštitutu za duševno zdravje v Singapurju so analizirali genom več kot 300 tisoč ljudi. Pri tem jih je zanimalo, kje v naših genih je naša inteligenca oz. naše kognitivne sposobnosti. Ugotovili so, da pri najbolj pametnih ljudeh dejansko obstaja večje tveganje, da bodo kadarkoli potrebovali očala. Vendar pa to velja le za kratkovidnost – tveganje, da bi postali daljnovidni, je pri njih manjše kot pri ljudeh,

ki so pri testih inteligentnosti dosegali slabše rezultate. Raziskava je poleg tega tudi pokazala povezavo med visoko ravnjo inteligence in dolgim življenjem. Pri inteligentnih ljudeh namreč obstaja manjše tveganje, da bodo zboleli za nekaterimi boleznimi.

Po padcu več dni preživela v divjini Joohee Han je plezala na goro Tyson blizu Tullyja v Queenslandu, ko ji je spodrsnilo in je padla v globoko sotesko. Obležala je v nezavesti, kasneje pa se je uspela priplaziti do slapa, kjer je ostala več dni, brez hrane. Ker se ni vrnila do nastanitve, so njeni prijatelji sprožili reševalno akcijo. Našli so jo, ko so slišali njene krike. Bila je dehidrirana, sicer pa v relativno dobrem stanju, k čemur je pripomogel tudi dežni plašč, ki jo je grel do takrat, ko je zmogla opozoriti nase. Rešili so jo s pomočjo helikopterja ter jo transportirali v bolnišnico na zdravljenje.

Podatki kažejo, da je tudi pri nas trda droga zelo prisotna. Zaradi nje je veliko uživalcev zelo mehkih.

Igre Lepo je, da prirejamo kmečke igre in obujamo stara kmečka opravila. A ne pozabimo, da je zdaj to res le en velik hec za preživljanje prostega časa, včasih pa je bilo težko opravilo za preživetje.

Dvoumno Se vam ne zdijo malo čudna poročila, v katerih piše, da so zaradi kaznivih dejanj prijeli oziroma obravnavali dobre znance policije.

Vzhodna zamenjava

Japonci ven, Kitajci not!

Boljši želodci Slišimo poročila, da imamo vse boljše želodce. Vendar to velja le za mesno specialiteto zgornjesavinjski želodec. Čeprav bi zaradi vsega, kar moramo zaužiti in prežvečiti, res morali imeti ljudje boljše želodce.


NaĹĄ Ä?as, 14. 6. 2018, barve: CMYK, stran 13

ÄŒeprav se morda zdi, da je zapisan citat vzet iz ust kakĹĄnega od danaĹĄnjih delavcev v vzgoji in izobraĹževanju, v resnici pripada Sokratu. Ja, tistemu filozofu, ki je Ĺživel pribliĹžno 400 let pr. Kr. Kot je razvidno iz citata, so se odrasli Ĺže takrat ukvarjali s ÂťproblematiÄ?no mladinoÂŤ, misel na to pa je lahko marsikomu v tolaĹžbo, da se Ä?asi vendarle niso tako spremenili. Ali paÄ?. V zadnjih letih se vse veÄ? govori o zazrtosti mladih v zaslone, zaradi Ä?esar naj bi ti izgubljali Ä?ut za empatijo, pogosteje obolevali za depresijo, se veÄ?krat znaĹĄli v beleĹžkah kriminalistov in se teĹžje vkljuÄ?evali v druĹžbo. Ali je kaj na tem, smo preverili pri ĹĄtirih strokovnjakinjah: pogovarjali smo se s svetovalno delavko v Osnovni ĹĄoli Karla Destovnika Kajuha, Ĺ oĹĄtanj Majo A. PoĹžegar, s svetovalno delavko na Gimnaziji Velenje Gabrijelo Fidler, psihologinjo v celjski ambulanti Centra pomoÄ?i pri prekomerni rabi interneta LogOut Franjo Gros in kliniÄ?no psihologinjo za otroke in mlade v Zdravstvenem domu Velenje MaĹĄo NaraloÄ?nik Sinur.

DanaĹĄnja mladina ‌ ÂťDanaĹĄnja mladina ljubi razkoĹĄje, se grdo obnaĹĄa, prezira avtoriteto, nima nobenega spoĹĄtovanja do starejĹĄih in raje govori kot dela. Mladi ljudje niti ne vstanejo, ko starejĹĄi vstopijo. Ugovarjajo svojim starĹĄem, v druĹžbi se ĹĄirokoustijo, pri mizi goltajo slaĹĄÄ?ice in prekriĹžanih nog tiranizirajo uÄ?itelje.ÂŤ

Imajo mladi danes veÄ? teĹžav kot nekdaj ali ne?

V druĹžbi se s porastom razĹĄirjenosti digitalne tehnologije vse bolj pojavlja obÄ?utek, da imajo danes otroci in mladi veÄ? duĹĄevnih teĹžav, kot so jih imeli pred leti. ÂťPodatki epidemioloĹĄkih ĹĄtudij kaĹžejo na dokaj konstantno prisotnost duĹĄevnih motenj v populaciji otrok in mladostnikov. Po nekaterih podatkih je v populaciji 3 do 18 % otrok in mladostnikov, pri katerih so prisotni diagnostiÄ?ni kriteriji za katero od motenj, vkljuÄ?enih v klasifikacijah bolezni,ÂŤ pravi kliniÄ?na psihologinja MaĹĄa NaraloÄ?nik Sinur. Kot dodaja, pa ima sama obÄ?utek, da v praksi ni Ä?isto tako, kot poroÄ?ajo statistike. ÂťVedno veÄ? je ljudi, ki v naĹĄi ambulanti iĹĄÄ?ejo pomoÄ?. Odgovor na vpraĹĄanje, zakaj je tako, pa je kompleksen,

â?ą

Razvoj tehnologije vsekakor ni samo slab.

pojasnjuje NaraloÄ?nik Sinurjeva. Da je obiska veÄ? kot nekdaj tudi v svetovalni sluĹžbi, pravi Gabrijela Fidler. ÂťMladi so danes dosti bolj negotovi vase, potrebujejo veÄ? podpore in usmerjanja, tako pri naÄ?rtovanju kot pri sprejemanju odloÄ?itev. Vedno pogosteje se sreÄ?ujem z mladostniki, ki bi odgovornost za svoje odloÄ?itve in dejanja radi preloĹžili na druge, poleg tega vse delajo zadnji hip, zato je toliko veÄ? stresa in stisk. Primanjkuje jim vztrajnosti, trme, odloÄ?nosti, da bodo sledili zastavljenemu cilju, prehitro obupajo in iĹĄÄ?ejo laĹžje poti,ÂŤ je pojasnila Fidlerjeva. VeÄ? kot nekdaj je danes med mladimi tudi depresije in anksioznosti. ÂťIz prakse vidim, da ĹĄtevilo mladih s tovrstnimi stanji naraĹĄÄ?a, Ĺžal tudi oblike samopoĹĄkodovanj,ÂŤ je dejala Franja Gros. Dodala je ĹĄe, da obstaja povezava med uporabo socialnih omreĹžij in osamljenostjo. ÂťÄŒe posameznik uporablja socialna omreĹžja ure in ure in s tem nadomeĹĄÄ?a Ĺživi stik, se bodo obÄ?utki osamljenosti po-

13

REPORTAŽA

14. junija 2018

veÄ?, zdravstveni sistem pa ima omejitve. Bolj kot na dolgotrajne terapije je osredotoÄ?en na diagnostiko, zelo dolgo – nedopustno dolge – so tudi Ä?akalne dobe,ÂŤ pravi Gabrijela Fidler in dodaja, da se na trgu pojavlja veliko alternativne, samoplaÄ?niĹĄke ponudbe. Pri teh Ä?akalne dobe niso tako dolge. Na pomanjkljivo mreĹžo strokovnjakov za duĹĄevno zdravje je opozorila tudi MaĹĄa NaraloÄ?nik Sinur. ÂťSlovenija je po ĹĄtevilu kliniÄ?nih psihologov in pedopsihiatrov na prebivalca povsem na repu drĹžav EU. Zares slabo stanje je posledica zanemarjanja podroÄ?ja z drĹžavne ravni zadnjih 10, 15 let. Dobro osnovo za izboljĹĄanje stanja predstavlja Resolucija o nacionalnem programu duĹĄevnega zdravja, ki je bila v drĹžavnem zboru sprejeta marca 2018. Ta predvideva vzpostavitev mreĹže 25 Centrov za duĹĄevno zdravje po celotni drĹžavi. Za obmoÄ?je Velenja bi to pomenilo pridobitev treh dodatnih kliniÄ?nih psihologov, specialnega pedagoga in pedopsihiatra za populacijo do 19 let. V takĹĄni zasedbi bi otrokom, mladostnikom in njihovim druĹžinam omogoÄ?ili podporo takrat, ko jo potrebujejo, in v obliki, ki jo potrebujejo. Ena od oblik pomoÄ?i je tudi

â?ą

Ni zaman rek, da so otroci ogledalo starĹĄev.

globili,ÂŤ pravi Grosova. Vse sogovornice se strinjajo, da so razliÄ?ne motnje danes bolj prepoznavne, kot so bile nekoÄ?, zaradi Ä?esar se posameznikom tudi laĹžje in hitreje pomaga. Da se z razvojem druĹžbe pojavljajo tudi nove oblike bolezni, pa poudarja Franja Gros. ÂťZa primer: z digitalno tehnologijo in spletom so se pojavile tudi nove oblike anksioznosti – od strahu pred zamujenim na socialnih omreĹžjih (FOMO) do strahu pred nedosegljivostjo na telefonu (NOMOfobija),ÂŤ pojasnjuje psihologinja iz LogOuta.

Kje so vzroki za teĹžave?

Otroci in mladi danes veliko Ä?asa preĹživijo ob telefonih in drugi zaslonski tehnologiji. Snemajo sebke (selfije) in na Facebooku opazujejo podobe drugih. Ĺ˝ive komunikacije je vse manj. StarĹĄi so vse manj prisotni. Svoje prispevajo tudi mediji, ki so pogosto ĹĄe vedno osredotoÄ?eni na telesno podobo in materialni status zvezdnikov, ti pa so mladim zgled, Ä?etudi poudarjajo zgreĹĄene kvalitete Ĺživljenja. ÂťMorda se v zadnjih letih preveÄ? poudarja, kako je potrebno najprej poskrbeti zase in se imeti rad, pri tem pa se pozablja, da vsi delimo podobne usode,ÂŤ razmiĹĄlja Maja A. PoĹžegar. Dodaja, da sploh pri najstnikih opaĹža veliko stisk pri usklajevanju njihove zunanje podobe in notranjega doĹživljanja. ÂťPogosto vzdrĹžujejo neko krasno, zabavno sliko navzven, teĹžko, celo s prijatelji, pa govorijo o svojih skrbeh, strahovih, negativnih doĹživljanjih. Pogosto imajo obÄ?utek, da morajo biti le zabavni in priljubljeni,ÂŤ pojasnjuje PoĹžegarjeva. ÂťInternet je Ä?udovito orodje za svojo predstavitev, problem pa nastane, ko zaÄ?nemo ljudi in Ĺživljenje nasploh soditi le po teh podobah. Menim, da sebki niso krivi za pomanjkanje empatije, ampak so le odraz naĹĄega individualizma, egoizma in osredotoÄ?enosti nase,ÂŤ pa meni Gabrijela Fidler. Razvoj tehnologije vsekakor ni samo slab. ÂťDanes veliko mladih svoj prosti Ä?as preĹživlja na napravah, med seboj pa se povezujejo preko socialnih omreĹžij. Po eni strani ta omreĹžja socializacijo poenostavijo, kar je za mlade zelo pomem- bno. Res pa je, da je potrebna previdnost, ker je na spletu veliko pasti in negativnih vplivov. Predvsem mlajĹĄi, ki se za ekranom znajdejo nepripravljeni in nepouÄ?eni, lahko hitro

vstopijo v obmoÄ?je riziÄ?nih vedenj,ÂŤ pojasnjuje Franja Gros iz ambulante LogOut. ÂťNa sploĹĄno so tvegani uporabi elektronskih medijev bolj podvrĹženi tisti otroci in mladostniki, ki se v realnem svetu slabĹĄe znajdejo in imajo v njem manj priloĹžnosti za doĹživljanje obÄ?utkov sprejetosti, ljubljenosti, uspeĹĄnosti,ÂŤ meni tudi kliniÄ?na psihologinja za otroke in mladino velenjskega zdravstvenega doma. ÂťDejavniki, ki k temu prispevajo, pa so razliÄ?ni in lahko izhajajo iz otroka in njegovih bioloĹĄkih in osebnostnih znaÄ?ilnosti, izhajajo iz druĹžine in ĹĄirĹĄega okolja. ObiÄ?ajno pa se med seboj prepletajo,ÂŤ ĹĄe dodaja.

Bistvena je vloga starĹĄev

Ni zaman rek, da so otroci ogledalo starĹĄev. NaÄ?in Ĺživljenja se v zadnjih letih namreÄ? ni spremenil le otrokom in mladim, temveÄ? vsem nam. ÂťDanes je celoten kontekst Ĺživljenja drugaÄ?en kot pred leti. Svet je postal bistveno bolj kompleksen in se hitro spreminja. Ĺ˝ivljenjski slog druĹžin se spreminja tako, da omogoÄ?a otrokom manj vsakodnevnih priloĹžnosti za postopno razvijanje samostojnosti. ÄŒiĹĄÄ?enje stanovanja, pri-

â?ą

ÂťÄŒe pogledamo obiske roditeljskih sestankov, bomo spoznali, da smo starĹĄi danes Ĺžal premalo odgovorni.ÂŤ

prava obrokov, pranje avtomobila ‌ so bile ĹĄe do nedavnega obiÄ?ajne rutine mnogih druĹžin. Ob opazovanju starĹĄev so se otroci spontano uÄ?ili in 'vadili' razliÄ?ne spretnosti. In ob tem imeli ĹĄtevilne priloĹžnosti za reĹĄevanje teĹžav in krepitev obÄ?utka, da se sooÄ?eni s teĹžavo z njo znajo in zmorejo spopasti. Tovrstne situacije so tudi priloĹžnost za pogovor, za hec, tudi za spore in njihovo reĹĄevanje ... StarĹĄi takrat o tem niso posebej razmiĹĄljali. Tako je paÄ? bilo. Med kuhanjem kosila je marsikatera mama brez pomisleka poslala petletnika v bliĹžnjo trgovino po smetano, ki jo je potrebovala. Otrok je s tem dobil sporoÄ?ilo, da mu mama zaupa. Ko je nalogo opravil, je lahko bil ponosen nase in imel je izkuĹĄnjo, da to zmore. Zdaj pa je do prve trgovine veliko cest, sama trgovina pa oddaljena, ogromna. StarĹĄi morajo, Ä?e hoÄ?ejo otrokom omogoÄ?iti primerne priloĹžnosti, o tem razmiĹĄljati. Nekate-

ri se tega zavedajo, drugi ne. Nekateri to zmorejo, drugi ne,ÂŤ komentira MaĹĄa NaraloÄ?nik Sinur. ÂťOdrasli smo tisti, ki pomagamo sooblikovati njihov svet,ÂŤ razmiĹĄlja Franja Gros. Poudarja, da je varno in ustrezno okolje pomemben faktor za oblikovanje dobrega duĹĄevnega zdravja. Podobno razmiĹĄlja tudi Gabrijela Fidler. ÂťMislim, da ima za duĹĄevno zdravje otroka in mladostnika najpomembnejĹĄo vlogo vzgoja, druĹžina. StarĹĄi so tisti, ki so svojemu otroku dolĹžni ponuditi Ä?im veÄ? 'realnega' Ĺživljenja, mu pomagati razvijati svojo osebnost na osnovi osebnih izkuĹĄenj, mu dovoliti napake, ga nauÄ?iti, kako se pobere sam, hkrati pa mu postavljati meje in omejitve,ÂŤ razmiĹĄlja svetovalna delavka na gimnaziji Velenje. Dodaja, da starĹĄi otrokom in mladostnikom veÄ?inoma lahko pomagajo, pomembno pa se je vpraĹĄati, ali so zares prisotni v vzgoji svojih otrok. ÂťÄŒe pogledamo obiske roditeljskih sestankov, bomo spoznali, da smo starĹĄi danes Ĺžal premalo odgovorni. Pa vendar smo prav mi svojim otrokom najveÄ?ji zgled,ÂŤ ĹĄe dodaja Fidlerjeva. Da druĹžine veÄ?inoma zmorejo najveÄ?, meni tudi Maja A. PoĹžegar. ÂťOb nekih obiÄ?ajnih stiskah lahko druĹžine same pomagajo dovolj,ÂŤ je dejala. KliniÄ?na psihologinja iz Zdravstvenega doma Velenje MaĹĄa NaraloÄ?nik Sinur ima vtis, da starĹĄi postajajo bolj ozaveĹĄÄ?eni, kar se tiÄ?e dostopnosti elektronskih medijev otrokom in mladostnikom. ÂťVeÄ? je starĹĄev, ki razmiĹĄljajo tudi o tem, da so oni tisti, ki morajo predvsem pri mlajĹĄih, postavljati meje. In da spretnosti pri uporabi pametnega telefona triletniku ni nujno v korist, ÂŤ je dejala NaraloÄ?nik Sinurjeva.

Na strokovno pomoÄ? je treba Ä?akati

Ĺ˝ivljenjske okoliĹĄÄ?ine posameznih otrok in mladih so seveda razliÄ?ne. VÄ?asih, tudi ob najboljĹĄih izhodiĹĄÄ?ih, teĹžke. In takrat je prav, da pomagajo strokovnjaki. V ĹĄolah se lahko otroci s teĹžavami vÄ?asih obrnejo na svetovalne delavke. ÂťReĹĄitve iĹĄÄ?emo vÄ?asih samo s posamezniki, vÄ?asih s starĹĄi, v ĹĄirĹĄi zasedbi strokovnih delavcev ali po potrebi tudi skupaj z zunanjimi institucijami,ÂŤ pojasnjuje Maja A. PoĹžegar. Kot dodaja, poĹĄiljajo otroke tudi v nadaljnje obravnave, vendar se pri tem pojavi teĹžava Ä?akalnih dob. Podobno ugotavlja njena kolegica z gimnazije Velenje. ÂťMladostnikov, ki potrebujejo pomoÄ?, je vedno

psihoterapija, ki jo v skladu z dosedanjo ureditvijo znotraj zdravstvenega sistema izvajamo kliniÄ?ni psihologi in psihiatri. Gre za subspecialistiÄ?na znanja, za katera se strokovnjaki usposabljamo ob osnovni specializaciji oz. zadnja leta v okviru specializacije iz kliniÄ?ne psihologije. Populacija, ki potrebuje psihoterapevtsko obravnavo, je obÄ?utljiva, ranljiva. Zato je ustrezna usposobljenost strokovnjakov, ki to pomoÄ? nudijo, toliko bolj pomembna,ÂŤ pojasnjuje NaraloÄ?nik Sinurjeva. Dodaja ĹĄe, da se je v letih, ko se znotraj zdravstva ni niÄ? premaknilo, na trgu pojavilo veliko ĹĄtevilo ĹĄol in programov, ki ĹĄtudente usposabljajo za t. i. psihoterapijo in ki po konÄ?anem usposabljanju iĹĄÄ?ejo zaposlitvene moĹžnosti. ÂťKo ljudje potrebujejo pomoÄ?, izbirajo na osnovi tega, kar jim je na razpolago. Eden od ukrepov omenjene Resolucije je tudi normativna ureditev podroÄ?ja psihoterapije. Strokovnjaki, ki na podroÄ?ju duĹĄevnega zdravja delujemo znotraj zdravstva, se zavzemamo, da se nivo psihoterapevtskih storitev v zdravstvu ohrani na ravni, kot jo je zdravstveni sistem opredeljeval Ĺže do sedaj. Poskrbeti pa je treba za veÄ?jo in enakomerno dostopnost do tovrstnih storitev. Z vzpostavitvijo mreĹže centrov bi bil v to smer narejen pomemben korak. Za zdaj so stvari na papirju. Ker se bo mreĹža oblikovala postopoma, je zato zelo pomembno, da kot regija nastopimo proaktivno in si takĹĄen center zagotovimo Ä?im prej. V mislih imam poleg ZD Velenje, lokalne skupnosti tudi predstavnike obÄ?in, za katere je pristojen ZD Velenje,ÂŤ pravi MaĹĄa NaraloÄ?nik Sinur in dodaja, ÂťMoramo se potruditi, da bomo Ä?im prej zraven. Zavedamo se namreÄ?, da je za otroka, mladostnika in celotno druĹžino v stiski pol leta ali ĹĄe veÄ? Ä?akanja na obravnavo absolutno preveÄ?. OdloÄ?evalci pa bi se morali zavedati, da je dolgoroÄ?no to tudi draĹžje.ÂŤ Da se proaktivnost obrestuje, se je pokazalo Ĺže na primeru programa Treningi starĹĄevstva Neverjetna leta, ki ga je ekipi strokovnjakov uspelo pripeljati tudi v Velenje. Gre za program, katerega uÄ?inkovitost je podprta z dokazi. ÂťPovratne informacije starĹĄev, ki so se programa udeleĹžili, so pozitivne,ÂŤ ĹĄe dodaja NaraloÄ?nik Sinurjeva. đ&#x;”˛

Mojca Ĺ truc


NaĹĄ Ä?as, 14. 6. 2018, barve: CMYK, stran 14

14

VI PIĹ ETE

14. junija 2018

V Mozirju so kuhali deseti, tokrat volilni golaĹž

Velenjski gimnazijci na izmenjavi na MadĹžarskem

Organizatorji ter Ä?lani 28 kuharskih ekip 10. mozirske golaĹžijad

Zmaga se je nasmehnila kotliÄ?u golaĹža Ljubenskih flosarjev Kar 28 ekip s kuharskimi mojstri, specialisti za golaĹž, se je 2. junija na SejmiĹĄÄ?u v Mozirju pomerilo z lesenimi kuhalnicami. V kotliÄ?kih so spraĹžili veÄ? kot sto kg Ä?ebule, uporabljali le meso, ki ga je preskrbel organizator Dru-

ĹĄtvo za ohranjanje kulturne dediĹĄÄ?ine Pust Mozirski. Le skrivni dodatki zaÄ?imbe ter drobne ukane v postopku priprave in kuhanja so bili prednost tistih, ki se s kuhanjem te slovenske kulinarike ukvarjajo Ĺže mnogo let, so nekaterim pri toÄ?kovanju prinesli prednost. A tudi urejenost

in izvirnost male kuhinjice, ki je prispevala ali bila jeziÄ?ek na ocenjevalni tehtnici pri konÄ?ni presoji golaĹž-chefov. V dobrem razpoloĹženju na dan volilnega molka, v prevroÄ?em vremenu in ob zakljuÄ?ku golaĹžijade, ki jo je prekinil naliv in jubilejno prireditev bistveno skrajĹĄal, je po

oceni golaĹž-Ĺžirije najboljĹĄe jedi pripravilo Ljubensko flosarsko druĹĄtvo, drugi so bili Mozirski skavti, tretji pa golaĹž ekipa Vista. V Mozirju se je pred ĹĄestimi leti zbrala najobseĹžnejĹĄa druĹžba GolaĹžiade 2012 s kar 64 kuharskimi ekipami. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

PrejĹĄnji teden so se ĹĄtirje dijaki velenjske gimnazije udeleĹžili izmenjave na MadĹžarskem v projektu STEM. Gre za zanimiv projekt, v katerem dijaki iz ĹĄestih drĹžav skupaj raziskujejo obnovljive in Ä?iste vire energije. Na Portugalskem so se ukvarjali z vodno energijo, v TurÄ?iji z geotermalno energijo, na MadĹžarskem pa z energijo iz biomase. Dijaki so snov preĹĄtudirali Ĺže doma, nato so na MadĹžarskem v narodnostno meĹĄanih skupinah izvajali case study in poskuse, na koncu pa so si ogledali ĹĄe najveÄ?jo madĹžarsko elektrarno na bio maso v Pecsi. Dijaki so

Taborniki so Garfieldu pomagali priti skozi izzive, da bi lahko naĹĄel Odija. Ti so bili tako ĹĄaljivo kot tudi taborniĹĄko obarvani. Pot jih je vodila po poligonu ovir, po katerem so morali pokazati svoje znanje vozlov, ognjev in prve pomoÄ?i. Preizkusili so se v ciljanju tarÄ?e s fraÄ?o in dirkanju z rolko za baloni. Nadaljevali so pot proti Velenjskemu jezeru, kjer so Odija iskali po bliĹžnjih travnikih, popeljali pa so se tudi s pletno po jezeru, Ä?e bi se sluÄ?ajno ĹĄel ohladit vanj. Pot jih je ponesla ĹĄe skozi pajkovo mreĹžo do gozdiÄ?ka in tu

so Odiju postavili ĹĄotor. Naposled so Odija tudi naĹĄli in se vsi zadovoljni odpravili proti tabornemu prostoru na zasluĹženo kosilo. Na poti tja so premlevali, Ä?e jim je Garfield res pustil kakĹĄen kos lazanje, kot je obljubil. Objubo je tudi drĹžal, saj jih je na cilju Ä?akalo ogromno slastne lazanje. Po okrepÄ?ilnem kosilu so razglasili rezultate in podeliti nagrade. Prvo mesto je pripadlo ekipi gozdne Ĺživali iz rodu Mrzli studenec iz Mislinje. đ&#x;”˛

Bil je vroÄ? dan. Ko pa so vsi bralci Osnovne ĹĄole Mihe Pintarja Toleda napolnili ĹĄolsko avlo in je BoĹĄtjan Gorenc PiĹžama stiskal mikrofon, je dvignilo streho. Delavci jo Ĺže popravljajo. Divje in na trenutke noro je bilo doĹživetje. Res, tresle so se knjige. Da je PiĹžama faca, vemo. Danes pa je bilo vsem jasno: ĹĄe veÄ?je face smo mi, bralci knjig. Zakaj? Ker si upamo v neznano. Bernard Krajnc

Ä?ju. Z vrha smo se spet spustili do koÄ?e na BlegoĹĄu, pa proti sedlu ÄŒrni Kal, kjer nas je Ä?akal avtobus. V gostilni ÂťPr` AndrejonÂŤ smo poteĹĄili svojo Ĺžejo in lakoto ter tako sklenili prijeten izlet. Dan je bil lep, kljub vsakodnevnim nevihtam nas deĹž tokrat ni namoÄ?il. VoĹžnja domov je bila vesela. BlegoĹĄ je s svojimi 1562 m drugi najviĹĄji vrh v Ĺ kofjelo-

Domovina koloradskega hroĹĄÄ?a, pravijo mu tudi krompirjevec, je verjetno v daljnem Koloradu, od koder ima tudi ime. Prvotno se je hranil z divjimi razhudniki, ko pa so ljudje zaÄ?eli gojiti krompir, je postal njegov najveÄ?ji ĹĄkodljivec. Velik je okoli enega centimetra, na oranĹžno rumenem telescu ima po pokrovkah vzdolĹžne rjave Ä?rte in izleĹže veÄ? kot osemsto jajÄ?ec. Nenasitne liÄ?inke zrastejo do osem milimetrov, so rdeÄ?eoranĹžne barve s Ä?rno glavo in Ä?rnimi pikami na boku in se zabubijo v zemljo. ÄŒez ĹĄtirinajst dni prilezejo ven novi hroĹĄÄ?i. ÄŒe so razmere ugodne, se zvrstijo celo trije rodovi. Na zaÄ?etku so ga preganjali z roÄ?nim pobiranjem. PoskuĹĄali so se ga znebiti s poparkom iz Ä?esnovih in Ä?ebulnih lupin in krompirjevko polivali z rumeno bezgovo tekoÄ?ino. HroĹĄÄ? naj bi imel obÄ?utek,

Rok SrĹĄa

Planinski izlet na BlegoĹĄ

in malo pretegnili noge. VeÄ?ina Ä?lanov se je po kratkem postanku odloÄ?ila povzpeti na vrh BlegoĹĄa, za kar so potrebovali ĹĄe dodatne pol ure. Prelepa zelena preproga s pisanim cvetjem na vrhu in krasen razgled je bila najboljĹĄa nagrada za dodatni trud. Ostanki bunkerjev s 1. in 2. svetovne vojne pa so nemo priÄ?ali o burnem zgodovinskem dogajanju na tem obmo-

Alenka Gortan

Koloradski hroĹĄÄ?

Izziv oranĹžne Lilije

Letos smo si v DruĹĄtvu Vulkan Bele Vode za cilj planinskega izleta izbrali BlegoĹĄ. V soboto, 2. julija, zgodaj zjutraj smo se ÂťzloĹžiliÂŤ v skoraj poln avtobus in se odpeljali do vasi Leskovica, kjer je bilo izhodiĹĄÄ?e naĹĄe poti. Pot proti KoÄ?i na BlegoĹĄu je bila prijetna, lepo oznaÄ?ena in varna. Potekala je malo po cesti, po gozdu, mimo zavetiĹĄÄ?a gorske straĹže na Jelencih, ĹĄe malo po gozdu do travnika, ki je Ĺže nakazoval, da se bliĹžamo naĹĄemu prvemu postanku, za nekatere pa tudi cilju danaĹĄnjega izleta. Dobro uro in pol, morda dve, smo potrebovali do KoÄ?e pod BlegoĹĄem. Ob okusnem Ä?aju in sendviÄ?ih smo obÄ?udovali lepo naravo okrog sebe

đ&#x;”˛

PiĹžama, to je fama

đ&#x;”˛

Taborniki rodu Lilijski griÄ? Pesje so prviÄ? organizirali tekmovanje Izziv oranĹžne Lilije, ki je bilo namenjeno mlajĹĄim tabornikom. Potekal je na njihovem tabornem prostoru na Lilijskem griÄ?u, v okolici krajevne skupnosti Pesje in na Velenjskem jezeru. Izziva so se poleg njihovih otrok udeleĹžili tudi taborniki rodu Mrzli studenec iz Mislinje in rodu Hudi Potok iz Ĺ martnega ob Paki. Izziv je bil obarvan tematsko, potekal je v znamenju Garfielda in njegovega izgubljenega prijatelja Odija.

v Ä?asu izmenjave stanovali pri svojih vrstnikih iz Ferences Gimnazium Szentendre. Ob tem so se ob kvizu sprehodili po mestu, si ogledali Czobelovo galerijo v Szentendreju, nato ĹĄe BudimpeĹĄto in Pecs. V naÄ?rtu je bil tudi obisk Blatnega jezera, vendar jim je naÄ?rte prekriĹžalo slabo vreme. Naslednje sreÄ?anje bo v Rimu, kjer se bodo ukvarjali s sonÄ?no energijo, na Danskem v Viborgu z vetrno energijo, v Velenju pa bodo izvedli zadnje sreÄ?anje in se bodo ukvarjali s foto-voltaiÄ?no energijo.

ĹĄkem hribovju. Zelo lepo ga v svoji knjigi Cvetje v jeseni opisuje tudi Ivan TavÄ?ar. Da je res lep in razgled z njegove travnate pleĹĄe veliÄ?asten, smo se tokrat prepriÄ?ali tudi sami. đ&#x;”˛

da je na cvetoÄ?em grmu, in bi odletel. Koloradar je menda dobro teknil tudi fazanu. Zatiranje je bilo veliko bolj uspeĹĄno, ko so se ga lotili z insekticidi, a se je izkazalo, da je vedno bolj odporen, zato so jih morali posodabljati. Ker so imeli med vojno v Tretjem rajhu s hroĹĄÄ?em hude teĹžave, je Hitlerjeva propaganda sporoÄ?ala, da nepridiprave spuĹĄÄ?ajo iz ameriĹĄkih letal. Za vzhodne nemĹĄke deĹžele so dejali, da so jim ga podtaknili Rusi. Pri nas so koloradarja leta 1946 odkrili na BreĹžiĹĄkem polju. Ker ĹĄe ni bilo insekticidov, so ga mnoĹžiÄ?no organizirano pobirali z rokami. Kmalu se je pojavi tudi drugje po Sloveniji, a k nam v Ĺ aleĹĄko dolino ga ni in ni bilo. Skoraj vsak dan so ĹĄli ljudje na lov za zlikovcem, a brez uspeha. Nestrpnost se je stopnjevala do te mere, da so naposled razpisali nagrado za prvega najditelja. Pa se je domisli nabriti mladeniÄ? in pisal stricu v BreĹžice, naj mu poĹĄlje enega Ĺživega. Ta mu ga je poslal v ĹĄibiÄ?ni ĹĄkatlici. MladeniÄ? se je pomeĹĄal med iskalce, skrivaj vzel hroĹĄÄ?a iz ĹĄkatlice, in ga, glej ga ĹĄmenta, nepriÄ?akovano odkril na zeleni krompirjevki. Senzacija se je zgodila, nagrada je bila podeljena. Ko je koloradar po Evropi najbolj lomastil, so ga Belgijci upodobili na razglednici, ÄŒehi pa na pisemski znamki. Mi pa imamo prvega krompirjevca, ki je po poĹĄti pripotoval na krompirjevko. đ&#x;”˛

Bojan GlavaÄ?


NaĹĄ Ä?as, 14. 6. 2018, barve: CMYK, stran 15

Starostniki so se z mladimi druĹžili v Letnem kinu

Jernej Slivnik med vrtÄ?evskimi otroki

Mladinski center Velenje je znova priredil tridnevni sklop ustvarjalnih, ĹĄportnih in druĹžabnih aktivnosti za starostnike

Velenje, 11. junija – Velenje je obiskal paraolimpijec Jernej Slivnik, ki je letos na paraolimpijskih igrah v JuĹžni Koreji dosegel odliÄ?no 12. mesto v paraskiju. Najprej se je ustavil v vrtcu Najdihojca, kjer so otroci v Ä?asu zimskih olimpijskih in paraolimpijskih iger spoznavali olimpijske in paraolimpijske ĹĄporte, ustvarjali na to temo in pripravili razstavi v vrtcu ter v Nakupovalnem centru Velenjka. Jernej Slivnik je njih in njihove vzgo-

Tina Felicijan

Velenje, 4.–6. junij – Mladinski center Velenje v Letnem kinu Ĺže veÄ? let prireja Indicamp – poÄ?itniĹĄko druĹženje za otroke, ki je prepleteno z razliÄ?nimi aktivnostmi v naravi. Lani pa se jim je porodila zamisel, da bi podoben tabor priredili tudi za starostnike. Pripravili so Staro sabljo – sklop ustvarjalnih, ĹĄportnih in druĹžabnih aktivnosti, povabili pa stanovalce velenjskega doma za varstvo odraslih. Ti so se tudi letos z veseljem odzvali vabilu na druĹženje s prostovoljci, ki so zanje v prijetnem hladu Letnega kina pripravili pester program, v katerega so vpletli meditativno jogo, delavnice izdelovanja glinenih izdelkov, indijanskega nakita in moĹĄnjiÄ?kov za sreÄ?o, delavnice afriĹĄkega bobnanja, plesa, ustvarjanja posebnih zvoÄ?nih efektov, predstavitve petanke, flamenka,

15

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

14. junija 2018

orientalskega plesa, steklarske obrti, indijanskega maskiranja, zeliĹĄÄ?arstva, poleg tega pa so lovili ribe, se sprehajali v okolici Ĺ kalskega jezera, kuhali Ä?aj, igrali druĹžabne igre, druĹženje pa je kronala zabava z Ĺživo glasbo. Letos je imel tabor ĹĄe posebno izrazito medgeneracijsko noto, saj so organizatorji poudarili povezovanje starejĹĄih obÄ?ank in obÄ?anov z mladimi. Zato so tabor obiskovali mladi prostovoljci – poleg Udarnikov ĹĄe prostovoljci iz Mojega kluba, OĹ  Liva-

Tudi letos bo v Letnem kinu potekal poÄ?itniĹĄki tabor za otroke Indicamp. OsnovnoĹĄolci med 6. in 15. letom starosti se bodo druĹžili od 2. do 6. julija, ko jih priÄ?akujejo izkuĹĄeni mentorji s pestrim naborom aktivnosti v naravi. VeÄ? informacij o prijavi je objavljenih na spletni mc-velenje.si.

jiteljice pohvalil za dobro izveden projekt, navduĹĄen pa je bil tudi nad programom, ki so mu ga pripravili. Ĺ e posebej prisrÄ?en je bil pogovor z njim, otroci so mu postavili veliko zanimivih vpraĹĄanj. PoloĹžil jim je na srce, da naj nikoli ne obupajo, saj lahko ĹĄe tako teĹžke Ĺživljenjske preizkuĹĄnje prinesejo tudi lepe in dobre stvari. UspeĹĄnega paraolimpijca je sprejel tudi podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol, ki je ob tem poudaril, da se mesto

ponaĹĄa z nazivom invalidom prijazna obÄ?ina, in pojasnil, kakĹĄno pozornost le to namenja odpravljanju ovir in drugim ukrepom, ki izboljĹĄujejo kakovost Ĺživljenja invalidov in vseh drugih prebivalcev ter jim omogoÄ?a enakovredno in aktivno vkljuÄ?evanje v druĹžbo. Jernejem Slivnik si je skupaj s predsednikom Ĺ portne zveze Velenje Bogdanom Plaznikom ogledal tudi SmuÄ?arsko-skakalni center v Velenju in hokejski klub. đ&#x;”˛

da, Centra za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje ter Ĺ olskega centra Velenje. OdliÄ?no so se ujeli. Alojzij KriÄ?ej, ki je Ĺže stari znanec Stare sablje, saj se je lani med mladimi prostovoljci dobro poÄ?util, je povedal: ÂťTu mi Ä?as hitreje mine. DruĹžba je prijetna, poÄ?nemo lahko marsikaj. Tudi tistim, ki ne moremo veliko telovaditi, ni dolgÄ?as,ÂŤ je povedal med ĹĄahovsko partijo z udarnikom Mihom Ĺ tefanÄ?iÄ?em, z njima pa je klepetala tudi dijakinja ĹĄole za storitvene dejavnosti Azra IbriĹĄimović, ki je Ä?lanica dijaĹĄke prostovoljske skupine. ÂťNa taboru Stara sablja se imam super. Rada se druĹžim s starejĹĄimi, ker se od njih veliko nauÄ?im. Delavnice so zabavne in vsem nudijo nove izkuĹĄnje,ÂŤ je povedala. đ&#x;”˛

Vabijo na Ta veseli dan Ĺ martno ob Dreti, 11. junij – Ĺ portno druĹĄtvo Lipa bo v soboto, 16. junija, v Ĺ portno-rekreacijskem centru RaÄ?nek v Ĺ martnem ob Dreti Ĺže tretjiÄ? organiziralo Ta veseli dan. To je dan, ko je poskrbljeno za gibanje, druĹženje, zabavo in veliko veselja. Dogajanje se bo zaÄ?elo ob 7.30 s tekom s kuĹžki, kar je v Zgornji Savinjski dolini prav gotovo no-

vost, in nadaljevalo z dobrodelnim tekom, katerega izkupiÄ?ek od startnine bodo namenili za vrtec Ĺ martno ob Dreti. Poskrbljeno bo za zabavne igre, ki se bodo zaÄ?ele ob 12.00, kot veliki ljubitelji ĹĄporta pa ne bodo pozabili niti na tekme svetovnega prvenstva, ki jih bodo na velikem platnu predvajali kar na samem prizoriĹĄÄ?u. Dan bo svoj vrhunec

dosegel z veselico pod velikim ĹĄotorom, ki jo bo ob 20.00 zaÄ?el ansambel Ĺ˝arek, do plesa pozno v noÄ? pa bo obiskovalce popeljala znana slovenska skupina Kingstoni. Vabijo vas torej, da se jim pridruĹžite in skupaj s prijatelji, druĹžino, sosedi in drugimi sokrajani aktivno preĹživite soboto z nađ&#x;”˛ smehom na obrazu.

Mnenja in odmevi

KONCERT SKUPINE DAN D & CITYBAND 2018 22. JUNIJ 2018, OB 13. URI, GLAVNI TRG CELJE VSTOPNINE NI!

Euromarkt Center d.o.o., Ĺ martinska cesta 152G, SI-1000 Ljubljana

PremoÄ?na zmaga Janeza JanĹĄe ... Dogodilo se je tisto, kar je bilo veÄ?krat omenjeno, da bo znaÄ?ilno za te volitve: velika razdrobljenost glasov predvsem na levici. Za to pa je po mojem mnenju kriva predvsem nepovezanost levih politikov in ubijalski oglaĹĄevalni stroj Janeza JanĹĄe, ki je diskreditiral vse in vsakogar. Tako so Cerarju, ki mu niso uspeli oÄ?itati slabega gospodarjenja in korupcije, naprtili zdravstvo, ki ga do sedaj nobena vlada ni niti poskuĹĄala reĹĄevati in ga tudi prihodnja ne bo. Kajti to je specifiÄ?en problem, ker so zdravniki odliÄ?no organiziran klan, ki se krÄ?evito bori za svoje interese in si sami doloÄ?ajo, kdaj, koliko in za kakĹĄen denar bodo delali. Je pa teĹžko razumljivo, da je Janez JanĹĄa dobil kar 25 % glasov slovenskih volivcev. To pa predvsem zato, ker tokrat ni ĹĄlo za neobveĹĄÄ?enost volivcev, saj so se na predvolilnih sooÄ?enjih vsi

razen Tonina izjasnili, da v koalicijo z JanĹĄo ne gredo, in tudi, zakaj ne gredo. SpraĹĄujem se, kaj ti ljudje priÄ?akujejo od osebe, ki ne upoĹĄteva nobenih etiÄ?nih in druĹžbenih standardov. Ali je res priĹĄel Ä?as, ko bo denar edina vrednota, za katero se je vredno boriti?

... in bistvo delovanja Igorja BavÄ?arja v JBTZ-ju Popolnoma razumem tiste, ki mislijo, da bi Igor BavÄ?ar kot vodja odbora za Ä?lovekove pravice moral biti prisoten ob 30-letnici ustanovitve tega odbora. To pa je pribliĹžno tako, Ä?e bi moĹĄkega nagradili za to, ker je zastonj nekam peljal Ĺžensko, potem jo je pa posilil. Igor BavÄ?ar namreÄ? ni vodil ta odbor zaradi humanosti, ampak zato, da bi reĹĄil somiĹĄljenika Janeza JanĹĄo. Kdo pa je do takrat vedel za BavÄ?arja in JanĹĄo in ravno udeleĹžba BavÄ?arja v

tem odboru in JanĹĄe kot Ĺžrtve komunistiÄ?nega terorja sta pripomogli, da sta ob samoosvojitvi postala ministra. Zdaj pa, ko sta se poÄ?utila dovolj moÄ?na, sta pokazala svoj pravi obraz. Sledilo je barantanje z oroĹžjem, 25.671 odpisanih, kraja drĹžavnega premoĹženja in afere vse do danaĹĄnjega dne. Zato bi morala v zaporu sedeti oba, ne samo BavÄ?ar. Pismo predsednika Pahorja I. BavÄ?arju je paÄ? v njegovem slogu, saj se ve, kdo ima koga v ĹĄahu. đ&#x;”˛

Franc Cerar

radio velenje com


NaĹĄ Ä?as, 14. 6. 2018, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

14. junija 2018

Celjani in VelenjÄ?ani v prvenstvu spet od zaÄ?etka Znova iĹĄÄ?ejo pot na evropsko prizoriĹĄÄ?e – Slovenski rokomet si to zasluĹži

Vrnili so se na stara pota NogometaĹĄi Ĺ martna 1928 bodo po letu dni znova igrali v 3. ligi PrepreÄ?ljivo so osvojili prvo mesto v tako imenovani MedobÄ?inski Ä?lanski nogometni ligi Golgeter. V njej so poleg njih v prejĹĄnji sezoni tekmovala ĹĄe tri moĹĄtva. V 18 krogih so zbrali 41 toÄ?k (13 zmag, 2 neodloÄ?ena rezultata, 3 porazi), drugi je bil Ĺ˝alec (32), tretje Mozirje (28), zadnji oziroma Ä?etrti Odred Kozje pa si je priigral le eno toÄ?ko. Z naslovom prvaka so si odprli pot, da si v kvalifikacijah znova zagotovijo igranje v 3. SNL – sever. In uspeli. Prva ovira je bilo moĹĄtvo Cirkulane, prvak super lige MNZ Ptuj. DomaÄ?i kljub prednosti domaÄ?ega igriĹĄÄ?a niso bili kos gostom, ki so z zadetkoma Semirja Agića in TomaĹža Velerja zmagali z 2 : 1. V drugem krogu kvalifikacij so v nedeljo na svojem igriĹĄÄ?u gostili Ĺ D StarĹĄe, prvaka 1. Ä?lanske lige MNZ Maribor. Tudi proti temu nasprotniku so v tekmi sezone dokazali,

da so boljĹĄi, prepriÄ?ljivo zmagali in se veselili vrnitve v kakovostnejĹĄo ligo. Ĺ˝al se Tilen Celcer te tekme ne bo spominjal samo po rezultatu, ampak tudi po hudi poĹĄkodbi. V 13. minuti se je znaĹĄel v priloĹžnosti za zadetek, vendar mu ga je s prekrĹĄkom za najstroĹžjo kazen prepreÄ?il gostujoÄ?i igralec. Celcer si je ob padcu na zelenico tako hudo poĹĄkodoval ramo, da so ga morali odpeljali v celjsko bolniĹĄnico, kjer so ga ĹĄe isti dan operirali. Enajstmetrovko je izvedel TomaĹž Veler. OÄ?itno je bil ĹĄe pod vtisom soigralÄ?eve poĹĄkodbe. Ĺ˝ogo je poslal Ä?ez preÄ?ko. Njegov spodrsljaj je hitro popravil njihov najboljĹĄi strelec Agić, ki je mojstrsko izvedel prosti udarec in naÄ?el mreĹžo gostov. Vodstvo pa gostov ni preveÄ? zmedlo, saj so razmeroma hitro, Ĺže po slabih desetih minutah, izenaÄ?ili. PribliĹžno 500 gledalcev do konca prvega dela ni videlo nobenega zadetka veÄ?. V nadaljevanju pa so domaÄ?i z dobro igro pokazali, da si zasluĹžijo vrnitev v 3. ligo. Tilen Kompan je poskrbel za novo vodstvo, Veler pa se je v sodnikovem dodatku le izkazal z natanÄ?nim strelom in s potrditvijo zmage.

Bogdan Trop, predsednik kluba: ÂťOdloÄ?eni smo bili, da se po izpadu Ä?im prej vrnemo na stara pota. Fantje so odliÄ?no igrali v prvenstvu. V dveh kvalifikacijskih tekmah so bili obakrat boljĹĄi od svojih nasprotnikov, cilj izpolnili in obenem dali svoj prispevek k praznovanju naĹĄe 90-letnice. V naslednji sezoni bo naĹĄa poglavitna naloga obstanek v ligi, vso skrb pa bomo tudi v bodoÄ?e namenjali vzgoji mlajĹĄih igralcev.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk, foto: Andrej Feldin

ŠD Cirkulane - Šmartno 1928 1 : 2 (1 : 1) Strelci: 1 : 0 - Cesar (10), 1 : 1 - Agić (18), 1 : 2 Veler (64)

Ĺ martno 1928 - NK StarĹĄe 3 : 1 (1 : 1) Strelci: 1 : 0 Agić (15), 1 : 1 Breg (23), 2 : 1 - Kompan (59), 3 : 1 - Veler (90+4) Ĺ martno 1928: Damir MuĹĄiÄ?, Jan Pavić Kac, Tilen Kompan, Nejc Zabukovnik, Denis ZavolovĹĄek, MatjaĹž Trop Gal Zabukovnik (od 73. Filip ZaloĹžnik, David Hrastnik, Tilen Celcer (od 19. David Trap), Samir Agić (od 85. SaĹĄa DĹžokić), TomaĹž Veler. Trener: Ramiz Smajlović.

S ponosom se ozirajo na prehojeno pot Vrsta prireditev ob praznovanju 90 let igranja nogometa – Osrednja slavnostna seja ter sreÄ?anje med domaÄ?o enajsterico in NK Mariborom – Ambasadorja na Martinku OmladiÄ? in PraĹĄnikarjeva Tatjana PodgorĹĄek

V vrstah Ĺ portnega druĹĄtva NK Ĺ martno 1928 je Ĺže nekaj Ä?asa zelo pestro. V minulih dneh zaradi kvalifikacij za vrnitev Ä?lanske ekipe v 3. slovensko nogometno ligo ter zaradi priprav na praznovanje jubileja. V najbolj nogometni vasi v Sloveniji, kot so poimenovali nekateri Ĺ martno ob Paki, namreÄ? beleĹžijo 90 let igranja nogometa. Po mnenju predsednika kluba Bogdana Tropa gre za Ä?astitljivo obletnico, saj devet desetletij ni dolgo obdobje samo za Ä?loveka, ampak tudi za druĹĄtvo. ÂťVeseli smo lahko ob pogledu na prehojeno pot, na ljudi, ki so negovali tradicijo igranja nogometa, na igralce, nogometne zanesenjake, ĹĄportne uspehe ekip, na povezanost kraja s ĹĄportom. Kar nekaj je razlogov za zadovoljstvo in verjamemo, da bodo v prihodnje ti ĹĄe veÄ?ji, kot so morda danes.ÂŤ 90-let delovanja je pisanih, dodaja sogovornik, sestavljenih iz vzponov in padcev, a pomembno je, da so se po padcih vedno znali pobrati, se postaviti na noge, si zastaviti cilje in v skladu z njimi tudi korake za njihovo do-

dobne druĹžbe. Seveda si Ĺželijo tudi spodbudnih tekmovalnih rezultatov, saj ti pripomorejo k veÄ?ji volji, motiviranosti igralcev in ne nazadnje tudi k laĹžjemu iskanju podpornikov. So obeti dobri? ÂťSo, klubski delavci delamo na polno, naĹĄ strokovni kader si prizadeva skupaj z igralci za dobre rezultate.ÂŤ

Vrsta tekem, prenovljeno pomoĹžno igriĹĄÄ?e, Martinko

Projekt praznovanja 90-letnice igranja nogometa so zastavili zelo ambiciozno, ocenjuje Bogdan Trop. Dogodki se bodo vrstili od 16. do 30. junija. ÂťNajmoÄ?nejĹĄiÂŤ bo prvi dan praznovanja, v soboto, 16. junija, ko bodo pripravili pod ĹĄotorom v ĹĄportnem parku

â?ą

ÂťNajpomembnejĹĄa je vzgoja otrok!ÂŤ

Bogdan Trop: ÂťPomembno je, da se je klub po vsakem padcu pobral, postavil na noge in nadaljeval pot proti zastavljenim ciljem.ÂŤ

sego. ÂťBeleĹžimo izredne uspehe, tudi izredne padce, a ĹĄe vedno naj zelenice ĹĄportnega parka v kraju krasijo vijoliÄ?ne klubske barve dresov.ÂŤ Trop zagotavlja, da so cilji delovanja kluba v prihodnje jasni. Na prvem mestu je in bo vzgoja otrok, ki bi jih radi z igranjem nogometa oddaljili od zasvojenosti in odklonilnih vedenj so-

pri ĹĄmarĹĄki osnovni ĹĄoli slavnostno sejo kluba, v nadaljevanju pa dve nogometni tekmi, in sicer se bosta sreÄ?ali ekipi slovenskih Ĺžupanov in veterani MedobÄ?inske nogometne zveze Celje, v nadaljevanju pa Ä?lanska ekipa NK Ĺ martno 1928 in NK Maribor. Sredi prihodnjega tedna bosta na sporedu dve tekmi: v prvi se bodo pomerili veterani NK Ĺ martno 1928 ter veterani NK Rudar Velenje, nato pa ĹĄe ekipi prvakov druge slovenske mladinske nogometne lige vzhod

ter druge slovenske kadetske lige – vzhod, letnik 1999/2000. V soboto, 23. junija, bodo na priloĹžnostni slovesnosti predali svojemu namenu prenovljeno pomoĹžno igriĹĄÄ?e v Logu, dan pa sklenili s tekmo mladinskih selekcij domaÄ?ega kluba in NK Ĺ ampion Celje. Dan kasneje bo na igriĹĄÄ?u z umetno travo potekal turnir v malem nogometu. Prireditve ob jubileju pa bodo sklenili s tradicionalnim nogometnim kampom za otroke Martinko. ÂťZelo veseli smo, ker ima letos kamp kar dva ambasadorja – Nika OmladiÄ?a in Laro PraĹĄnikar. Oba sta zaÄ?ela svojo nogometno pot v domaÄ?em klubu, danes pa jo nadaljujeta v Evropi,ÂŤ je sklenil Bogdan Trop. đ&#x;”˛

Kot smo Ĺže poroÄ?ali, bodo v novi sezoni rokometaĹĄi velenjskega Gorenja in Celja Pivovarne LaĹĄko tekmovali v domaÄ?i ligi Ĺže od zaÄ?etka prvenstva. To bo seveda zanje dodaten napor, saj Ĺželijo nastopati tudi v evropskih ligah. Tokrat njihova pobuda, da doma nastopajo ĹĄele v konÄ?nici, med domaÄ?imi klubi ni obveljala in so bili preglasovani.

Sprememba tudi na mestu pomoÄ?nika

Po prihodu Zorana JoviÄ?ića na mesto glavnega trenerja je vodstvo velenjskega rokometnega kluba poiskalo tudi novega pomoÄ?nika. To dolĹžnost bo naslednji dve sezoni opravljal Gregor ÄŒudiÄ? (38), ki je bil v prejĹĄnji sezoni vratar mariborskega Branika. Prevzel bo veÄ?ino zadolĹžitev, ki sta jih v preteklosti opravljala AleĹĄ AnĹžiÄ? (trener vratarjev in pomoÄ?nik glavnega trenerja Ä?lanske ekipe) ter Morten Seier Larsen (trener vratarjev mlajĹĄih klubskih selekcij in trener za telesno pripravo Ä?lanske ekipe).

Znova Ĺželijo igrati na najviĹĄji evropski ravni

ÄŒeprav je za Gorenjem s tretjim mestom najslabĹĄa sezona v zadnjih desetih letih, to ni omajalo njihovih ambicij. Tudi v novi sezoni Ĺželijo nastopiti v evropskih tekmovanjih oziroma, kot pravi ĹĄportni direktor kluba Janez Gams: "ÄŒetudi se minula sezona za naĹĄ klub ni konÄ?ala po priÄ?akovanjih, si tudi v pri-

90 let nogometa

v Ĺ martnem ob Paki Sobota, 16. junij ob 15.30 slavnostna seja ob 18.00 revijalna tekma z NK Maribor ob 20.00 druĹžabno sreÄ?anje in zabava s skupino ART od 27.6. do 30.6. Nogometna mladinska ĹĄola Martinko

Vabljeni

hodnje Ĺželimo svoje igre prikazovati na evropskem zemljevidu. Po odpovedi Rika Ribnice smo prek Rokometne zveze Slovenije na evropsko rokometno z vezo (EHF) vloĹžili prijavo za nastop v VELUX EHF ligi prvakov. PrepriÄ?ani smo, da si naĹĄ rokomet v trenutni sestavi tekmovanja zasluĹži dva predstavnika. Mislim, da so to z igrami v evropskih tekmovanjih dokazali tako klubi kot tudi Ä?lanska reprezentanca. Sedaj z nestrpnostjo Ä?akamo odgovor izvrĹĄnega odbora EHF-a, za katerega upam, da bo odloÄ?il ne le v korist naĹĄega kluba, temveÄ? celotnega slovenskega rokometa." Za nastop v prihodnji sezoni lige prvakov se je prijavilo 34 klubov iz 23 drĹžav. O 28 deleĹžencih nove sezone evropske klubske elite bo 18. junija na zasedanju v ĹĄkotskem Glasgowu odloÄ?al izvrĹĄni odbor EHF-a. Ĺ˝reb za udeleĹžence kvalifikacij bo 27. junija na Dunaju, za razvrstitev v skupine prvega dela Lige prvakov pa dva dni za tem prav tako v avstrijskem glavnem mestu. Tekmovanje bo v novi sezoni potekalo po enakem sistemu kot v minuli. V skupinah A in B bo nastopalo po osem moĹĄtev, od katerih se bo Ä?etverica uvrstila v nadaljnje tekmovanje, ĹĄesterica pa se bo v skupini C in D borila za eno od prvih dveh mest, ki prinaĹĄata dodatne kvalifikacije za nastop v Ä?etrtfinalu. đ&#x;”˛

vos

Golf klub vabi na dan odprtih vrat

Golf klub Velenje si zelo Ĺželi razĹĄiriti svojo dejavnost med obÄ?ane, predvsem pa jim predstaviti igro, ki se mnogim ĹĄe vedno zdi predraga in pregosposka. A Ĺže dolgo ni veÄ? tako. Zato vas vabijo na dneve odprtih vrat na Golf vadiĹĄÄ?e v ĹĄportnem parku ob Ĺ kalskem jezeru v Velenju. Pripravili vam bodo predstavitev, preizkusili boste lahko svoje sposobnosti. Dnevi odprtih vrat so vsak ponedeljek (torej Ĺže danes) od 17. do 19. ure. Za rezervacijo prostih igralnih mest priporoÄ?ajo predhodno prijavo po telefonu. Za udeleĹžbo potrebujete le primerno ĹĄportno obleko in ĹĄportne copate, za vse drugo bodo poskrbeli v klubu. V primeru slabega vremena dan odprtih vrat odpade.


NaĹĄ Ä?as, 14. 6. 2018, barve: CMYK, stran 17

UspeĹĄni velenjski atleti

Povezovanje in skrb za zdravje Ĺ tevilo novih Ä?lanov potrjuje dobro delo, pravijo v Ĺ portnorekreacijskem druĹĄtvu Gavce – Veliki Vrh – Predsednik ĹĄe naprej MatjaĹž Ĺ kripaÄ?

3. mesto v teku na 1000 m. Letna atletska sezona je v polnem zamahu – Atleti AK Velenje tekmujejo na razliÄ?nih Horvatova lovi osebni tekmovanjih od ĹĄolske do mednarodne ravni rekord PrejĹĄnji teden je bil zelo pester za tekmovalce vseh starosti. V soboto, 2. 6., in nedeljo, 3. 6., je AD Mass iz Ljubljane organiziral prvenstvo Slovenije za mlajĹĄe mladince in mladinke ter mlajĹĄe Ä?lane in Ä?lanice. Velenjski atleti so se odliÄ?no borili, osvojili kar 13 odliÄ?ij in izboljĹĄevali svoje osebne doseĹžke. Velenjski dobitniki kolajn so bili: mlajĹĄi mladinci in mladinke: Nea Meh, 400 m, 1. mesto; Luka Lah, met diska, 1. mesto, in suvanje krogle 2. mesto; MatevĹž SuĹĄec, 3000 m, 2. mesto; GaĹĄper Juhart, met kopja, 3. mesto; ĹĄtafeta 4 x 100 m moĹĄki, 3. mesto, in ĹĄtafeta 4 x 300 m dekleta 2. mesto. MlajĹĄi Ä?lani in Ä?lanice: Petja Iza Meh Peer, 5000 m, 2. mesto; Esma Pajt, met kladiva, 1. mesto; Alen SubaĹĄiÄ?, 400 m, 3. mesto in 800 m, 3. mesto; Berisha Armend, 3000 m, 1. mesto; David DominkoviÄ?, met diska

3. mesto.

Praznik ĹĄolske atletike

V sredo, 6. 6., je bil na stadionu v Ĺ˝alcu pravi praznik ĹĄolske atletike. Ob Ä?udovitem vremenu so se v atletiki pomerili finalisti podroÄ?nih tekmovanj, ki so se maja odvijala po vsej Sloveniji. Videli smo nekaj odliÄ?nih rezultatov, samo razpoloĹženje na stadionu in okolici, kjer so hkrati potekale najrazliÄ?nejĹĄe aktivnosti (okoli 20 razliÄ?nih ĹĄportnih delavnic), pa je bilo super. V finale so se uvrstili tudi ĹĄtevilni atleti velenjskega kluba, ki so kljub svoji mladosti odliÄ?no tekmovali in se uvrĹĄÄ?ali med deset najboljĹĄih v Sloveniji. Najbolje pa so se izkazali TomaĹž Turinek v teku na 300 m pri starejĹĄih deÄ?kih, ki je z odliÄ?nim rezultatom 36.82 osvojil 2. mesto, Tara Ĺ truc je bila prav tako srebrna v metu vortexa za mlajĹĄe deklice in Timotej Dobrila, ki je osvojil

V soboto, 8. junija, je na mednarodnem mitingu v Chorzowu Anita Horvat, odliÄ?na velenjska 400-metraĹĄica, v hudi konkurenci, v kateri je tekla z dobitnicami ĹĄtevilnih olimpijskih odliÄ?ij (Alyson Felix, Justyn Swiety ...), zasedla 7. mesto z rezultatom 52.07. S tem Ä?asom je le malo zaostala za svojim osebnim rekordom, ki je 51, 94.

Na Ptuju Ä?etveroboj

Isti dan je na Ptuju slovenska reprezentanca nastopila na Ä?etveroboju mlajĹĄih mladincev in mladink. V atletskih disciplinah so se pomerile reprezentance ÄŒeĹĄke, SlovaĹĄke, MadĹžarske in Slovenije. Med reprezentanti so uspeĹĄno nastopili tudi trije VelenjÄ?ani: Nea Meh v teku na 400 m in ĹĄtafeti, Luka Lah v metu diska in GaĹĄper Juhart v metu kopja. đ&#x;”˛

Monika drvela po gorskih poteh

PleĹĄe deveti na ironmanu

Aktualna evropska in slovenska prvakinja v spustu z gorskimi kolesi Monika Hrastnik je na tretjem svetovnem pokalu sezone v avstrijskem Leogangu postavila nov mejnik. S Ä?etrtim mestom je kot prva med Slovenci stopila na zmagovalni oder. Mozirjanka je vpisala svoj najboljĹĄi rezultat v svetovnem pokalu, pa tudi najboljĹĄega slovenskega vseh Ä?asov v moĹĄki in Ĺženski konkurenci. "Zelo sem ponosna na to, sploh glede na to, da nisem v profesionalni ekipi. Sem v ekipi, v kateri vsi delajo, ker jim je to 'fajn', ne da bi bili za to plaÄ?ani," je zakljuÄ?ila Hrastnikova, ki je pred tremi dnevi dopolnila 24 let.

NajboljĹĄi slovenski triatlonec David PleĹĄe je na prvenstvu Oceanije v ironmanu, ki ga je v nedeljo gostil avstralski Cairns, osvojil 9. mesto med profesionalci. "Plavalni del je bil slab. Neoprenska obleka in 25 stopinj Celzija, morska bolezen. Ne vem, kaj je ĹĄlo narobe, bil sem tik pred tem, da odstopim, komaj sem plaval. Kolesarski del je bil dober, ves Ä?as sem vozil sam. Ĺ˝elel sem si, da bi bil v vlaku pred mano z 20 kolesarji. Tekel sem solidno, sploh na zaÄ?etku, potem me je zaÄ?elo zmanjkovati. Vesel sem s prikazanim, dal sem vse od sebe," je po tekmi povedal VelenjÄ?an. Pred tekmovalci je bilo 3,9 kilometra plavanja, 180 kilometrov kolesarjenja in 42 kilometrov teka.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Balinanje

Polzela beĹži zasledovalcem V prvi ligi sta se tokrat pomerila Premogovnik in Gorenje. DomaÄ?ini so si zelo Ĺželeli zmage, a gostje tudi niso popuĹĄÄ?ali. Dolgo je bil rezultat izenaÄ?en, kljub temu pa se je mali derbi kola konÄ?al s porazom Gorenja 5 : 3 in prvo zmago Premogovnika nad njimi v tekmovanju. Zanimivo in razburljivo je bilo tudi sreÄ?anje na igriĹĄÄ?u Velenja med domaÄ?ini in gosti iz Gorice. Zmaga je kljub temu pripadla gostom 2 : 6, ki so se tako spet povzpeli na drugo mesto na lestvici. V TopolĹĄici so tokrat gostovali igralci iz Konjic, ki so po zadnji zmagi v soboto mislili, da bodo imeli lahko delo z zadnjim moĹĄtvom na lestvici. Ti pa so tokrat zaigrali kot prerojeni in jih odpravili z rezultatom 6 : 2 in opazno toÄ?kovno razliko. Na Polzeli so domaÄ?ini gostili ekipo iz KavÄ?. Gostom letos ne gre, zato tudi proti trenutno prvi ekipi niso imeli moĹžnosti. Bilo je 8 : 0 in velika toÄ?kovna razlika – 51 : 15.

17

Ĺ PORT

14. junija 2018

Vrstni red: 1. BK Balinc Polzela 11 toÄ?k, 2. PDU Gorica 9, 3. KU Gorenje 9, 4. BĹ DU Premogovnik 8, 5. DU Slovenske Konjice 6, 6. DU Velenje 6, 7. BK TopolĹĄica 4, 8. PDU KavÄ?e 3. V drugi ligi je bilo Ĺže v ponedeljek sreÄ?anje v Ĺ oĹĄtanju, kjer so gostili ekipo iz Ĺ martnega ob Paki. Gostje so se moÄ?no upirali, vendar so na kraju le popustili in izgubili z rezultatom 6 : 2 za domaÄ?ine. Vinska Gora je tokrat na domaÄ?em igriĹĄÄ?u le zaigrala zelo dobro, zato ne preseneÄ?a prepriÄ?ljiv rezultat 6 : 2, ki ga je dobila proti gostujoÄ?i ekipi iz Dobrne, pa tudi v toÄ?kah je bila velika razlika. V Ĺ˝alcu so gostili ekipo iz Vrbice. Gostje niso bili preveÄ? nevarni, zato je tudi konÄ?ni rezultat 6 : 2 pokazal, da domaÄ?ini niso imeli teĹžkega dela, pa tudi toÄ?kovni rezultat 43 : 16 pove vse. Ekipa BDĹ entjurja je bila to kolo prosta. Vrstni red: 1. DU Ĺ oĹĄtanj 10 toÄ?k, 2. BK Ĺ˝alec 9 toÄ?k, 3. BD Ĺ entjur 8 toÄ?k, 4. DU Vinska Gora 6 toÄ?k, 5. DU Dobrna 4, 6. DU Ĺ martno ob Paki 4, 7. BS Vrbno Vrbica 1. đ&#x;”˛

T. F.

Petanka

Petankarji zopet delavni PrejĹĄnji teden v torek so se petankarji z veseljem odzvali povabilu Mladinskega centra Velenje, ki je gostil starostnike iz doma za varstvo odraslih, in jim pokazali, kako igrati petanko. Starostniki so z zanimanjem prisluhnili predavanju o pravilih in se potem pomerili v igri. V Ä?etrtek so sodelovali na ĹĄportnem dnevu osnovne ĹĄole Antona AĹĄkerca. Gostili so namreÄ? pete razrede in jih uvajali v igro petanke. Kot pravijo, so veseli, da je v osnovnih ĹĄolah vedno veÄ?je zanimanje za ta ĹĄport. Tudi uÄ?enci te ĹĄole so bili navduĹĄeni in so med igro dokazali, da so lahko zelo blizu vÄ?lanitve v klub petanke. V soboto pa so se udeleĹžili petankarskega tekmovanja za memorial Janeza PetaÄ?a v Ljubljani. Tu so sodelovali s tremi ekipami in dosegli dobre rezultate 5., 6., in 7. mesto, s Ä?imer so zelo zadovoljni. đ&#x;”˛

Tudi udeleĹžba na obÄ?nem zboru kaĹže, da so Ä?lani z dejavnostjo zadovoljni. Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ portno-rekreacijsko druĹĄtvo Gavce – Veliki Vrh deluje 17 let. Osrednji cilj ob njegovi ustanovitvi je bil povezovanje obÄ?anov pri rekreacijskih dejavnostih ter skrb za zdrav naÄ?in Ĺživljenja. ÂťV letih delovanja druĹĄtva nam je to povsem uspelo,ÂŤ je ugotavljal na nedavnem obÄ?nem zboru predsednik druĹĄtva MatjaĹž Ĺ kripaÄ?, ki so mu zaupali ĹĄe en predsedniĹĄki mandat. Ĺ kripaÄ? je prepriÄ?an, da dobro delo v druĹĄtvu potrjuje ĹĄtevilo novih Ä?lanov. Samo lani se jim jih je pridruĹžilo 15, z blizu

300 Ä?lani pa sodi danes med najveÄ?ja druĹĄtva v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki. VkljuÄ?ujejo se v dejavnost namiznoteniĹĄke, gobarske, pohodniĹĄke sekcije ter v zimsko nogometno rekreacijo. KronoloĹĄki pregled dogajanja v druĹĄtvu v preteklem letu priÄ?a o pestri dejavnosti. Pohodi, izleti, zimske in letne rekreacijske lige v namiznem tenisu, nogometu, sreÄ?anje krajanov in Ä?lanov druĹĄtva, sodelovanje na Veseli Martinovi soboti ob obÄ?inskem prazniku ‌ Veliko je bilo narejenega – je ĹĄe ugotavljal MatjaĹž Ĺ kripaÄ? – pri vzdrĹževanju in dograditvi ĹĄportnega centra druĹĄtva ter pri

druĹĄtvenem ÂťjurÄ?kuÂŤ v Martinovi vasi v Ĺ martnem ob Paki. Dela so Ä?lani druĹĄtva opravili prostovoljno. Ponosni so na tvorno sodelovanje z nekaterimi druĹĄtvi v lokalni skupnosti ter s TVD Partizanom Duplje. Financiranje dejavnosti druĹĄtva temelji na denarju, ki ga pridobi druĹĄtvo na razpisu obÄ?ine, prispevkih Ä?lanov, Ä?lanarini ter materialnih sredstvih donatorjev. Posebnih novosti v letoĹĄnjem delovanju druĹĄtva niso predvideli. Tradicionalnim aktivnostim bodo dodajali tisto, kar bodo ocenili, da bo pritegnilo tudi đ&#x;”˛ obÄ?ane.

jil Samo Ĺ trancar, na 2. mesto se je s 77 toÄ?kami uvrstil Val Koprivnikar, 4. mesto in 76,40 toÄ?k je prejel StaĹĄ KoreniÄ? Jamnikar, 5. mesto Noa Fricelj, 76,10 toÄ?k. NaĹĄ najmlajĹĄi tekmovalec Rok

ApĹĄner pa je s 74,50 toÄ?kami zaokroĹžil naĹĄe uvrstitve na 11. mestu. Vsi naĹĄteti fantje so zastopali tudi ekipo.

DeÄ?ki ekipno zlati Na finalnem tekmovanju za Gimkov pokal Slovenije, ki ga organizira GimnastiÄ?na zveza Slovenije in je bilo v soboto, 2. junija, v OĹ Koper, so deÄ?ki OĹ  Gorica Velenje osvojili 1. mesto ekipno v Sloveniji. Tekmovanje je bilo v istem Ä?asu kot tekmovanje najboljĹĄih telovadk in telovadcev s celega sveta, ki so merili moÄ?i za svetovni pokal v ĹĄportni gimnastiki. Ĺ portna ĹĄola Gregor Vegan, ki je tekmovala pod imenom OĹ  Gorica Velenje, je s 306,60 toÄ?kami osvojila 1. mesto med deÄ?ki ekipno. Med posamezniki pa je s 77,10 toÄ?kami 1. mesto osvo-

đ&#x;”˛

DelfinÄ?ki spet dobro plavali V Brestanici so se 2. junija paraplavalci PK Velenja – skupina DelfinÄ?ki, udeleĹžili 5. Mednarodnega PlavalÄ?kovega mitinga za invalide in osebe s posebnimi potrebami. Sodelovalo je skupno 11 klubov iz Slovenije in HrvaĹĄke. NaĹĄi paraplavalci so bili zelo uspeĹĄni. Popravljali so svoje najboljĹĄe rezultate in krepili medsebojne vezi, se druĹžili tudi z ostalimi plavalci, se bodrili med seboj in si ne nazadnje priplavali med vsemi sodelujoÄ?imi najveÄ? medalj. Znova so dokazali, da so najmoÄ?nejĹĄi in najĹĄtevilnejĹĄi klub paraplavalcev v Sloveniji. Zelo uspeĹĄne so bile deklice: Anja in MaruĹĄa GolÄ?er ter Sabina Cimperc so v odprti kategoriji osvojile veÄ? medalj. Anja in Sabina sta najboljĹĄi v prsni teh-

niki plavanja, MaruĹĄa pa v kravlu. V svoji kategoriji je uspeĹĄno tekmovala tudi Tonja BerloĹžnik. Med paraplavalnimi veterani so bili uspeĹĄni: Luka Lorger, ki je bil dvakrat prvi v svoji invalidski kategoriji, ter UroĹĄ Petrović in Nejc OvÄ?jak. Med mlajĹĄimi so v kategoriji open prav vsi stali na zmagovalnih stopnicah: znova najuspeĹĄnejĹĄi AljaĹž Vejnović (5 medalj), Alen Ĺ oĹĄter, AleĹĄ BreĹžnik, Urban Goltnik, Luka Temnikar ter Amadej KremĹžar. GaĹĄper GluĹĄiÄ? pa je v svoji kategoriji zasedel 2 prvi mesti in eno drugo ter Dejan Cvijić eno 3. mesto. AljaĹž Vejnović je v disciplini 200 m kravl z rezultatom 2,39,39 osvojil tudi 396 toÄ?k in se tako uvrstil v B paraplavalno reprezentanco Slovenije. V ĹĄtafeti 4 x 50 m so odliÄ?no plavali Alen Ĺ oĹĄter, AleĹĄ Breznik, Luka Temnikar in AljaĹž Vejnović in postali nesporni zmagovalci. Znova so presenetili s svojim trudom najmlajĹĄi: Neo Girotić, Filip Radisavljević in Anej Vuzem. đ&#x;”˛

Katarina Praznik


NaĹĄ Ä?as, 14. 6. 2018, barve: CMYK, stran 18

18

GASILCI, KRONIKA

14. junija 2018

PoĹžarna vaja Smrekovec 2018 Gasilsko tekmovanje v Gaberkah Namen vaje je bil preveriti dostopnost terena iz razliÄ?nih smeri, operativno opremljenost in usklajenost posameznih enot ter delovanje UKV zvez Milena KrstiÄ? – Planinc

nost in usklajenost posameznih enot na terenu in delovanje UKV zvez. Vodja vaje je bil poveljnik PGD Ĺ oĹĄtanj – mesto Vojko Bricman, pomoÄ?nika pa povelj-

zavarovali. Ogenj se je z veliko hitrostjo priÄ?el ĹĄiriti, priĹĄel do gozda ‌,ÂŤ nam je predpostavko vaje opisal poveljnik Bricman. S potekom vaje je bil zadovoljen. Poudaril pa je, da bi bili vsi zelo

Smrekovec, 8. junija – V petek je na Smrekovcu potekala meddruĹĄtvena gasilska vaja, v kateri so sodelovale operativne enote prostovoljnih gasilskih druĹĄtev Ĺ oĹĄtanj – mesto, Ljubno ob Savinji in ÄŒrna na KoroĹĄkem ter ReĹĄevalna postaja Zdravstvenega doma Velenje. ÂťOsnova za izvedbo poĹžarne vaje so bile pobude in sklepi Naravovarstvene zveze Smrekovec s soglasjem ĹĄtirih Ĺžupanov Ĺže v letu 2016 in 2017. Zveza, ki deluje s sloganom ’Ohranimo Smrekovec’ je po naÄ?elih varstva narave, trajnostnih prizadevanj za ohranitev SmrekovĹĄkega pogorja v program za letos uvrstila Sodelovalo je okoli 50 gasilcev s petnajstimi vozili in reĹĄevalno vozilo z dvema tudi podroÄ?je naravne reĹĄevalcema. varnosti v tem naravnem rezervatu in to smo uspe- nika sodelujoÄ?ih gasilskih dru- veseli, Ä?e bi lahko Ä?ez Ä?as izveĹĄno izvedli,ÂŤ je bil zadovoljen ĹĄtev TomaĹž VreÄ?ar z Ljubnega dli ĹĄirko vajo, v katero bi vkljupredsednik zveze JoĹže Melan- in Rok Ĺ uĹĄelj iz ÄŒrne na Koro- Ä?ili tudi vojsko. ÂťTa bi s helikopterjem pomagala premostiti poĹĄek. Ta se je po koncu vaje vsem ĹĄkem. ÂťNa prostoru za piknik pod manjkanje poĹžarne vode.ÂŤ zahvalil za sodelovanje. Vajo je spremljal in ocenjeTemeljni namen vaje je bi- domom na Smrekovcu je imelo preveriti dostopnost terena la skupina turistov piknik. Za val poveljnik poveljstva ObÄ?ine iz razliÄ?nih smeri, operativno peko so uporabili odprt neza- Ĺ oĹĄtanj Boris GoliÄ?nik, ki jo je opremljenost gasilcev za tovr- varovan ogenj. Po peki so zaÄ?e- ocenil za zelo dobro naÄ?rtovastno posredovanje, usposoblje- li ĹĄportne igre, kuriĹĄÄ?a pa niso no in uspeĹĄno izvedeno. ÂťGlede na oddaljenost terena so bili dostopni Ä?asi zelo dobri. Vsa tri druĹĄtva so tudi zelo dobro oprePobudnik vaje je bila Naravovarstvena zveza Smrekovec, ki mljena za tovrstna posredovazdruĹžuje planinska druĹĄtva ÄŒrna na KoroĹĄkem, Ljubno ob Sanja, enote so posredovale profevinji, Ĺ oĹĄtanj in Velenje, Savinjsko gozdarsko druĹĄtvo Nazarje sionalno in usklajeno. Vodenje in Gobarsko druĹĄtvo Marauh Velenje, pridruĹžena Ä?lana sta Kravaje je bilo odloÄ?no. Zahvala in jevna skupnost Bele Vode in Kulturno turistiÄ?no in ĹĄportno druvse pohvale vsem sodelujoÄ?im ĹĄtvo Vulkan Bele Vode ob stalnem sodelovanju ObÄ?in ÄŒrna na za zavzetost, Ä?as in trud.ÂŤ KoroĹĄkem, Ljubno, Ĺ oĹĄtanj in Velenje. đ&#x;”˛

Nato so odĹĄli na dvorec Bukovje, ki je sluĹžil kot bivaliĹĄÄ?e in vojaĹĄnica, sedaj pa ga uporabljajo za razliÄ?ne namene. Po zanimivem predavanju in ogledu kratkega filma so se odpravili na nekdanji mejni prehod Holmec, ki je v Ä?asu osamosvojitvene vojne terjal dve Ĺživljenji, poleg tega pa je do tal zgorel. Prav o teh grozotah je pripovedoval domaÄ?in, ki je bil prisoten v Ä?asu napada. Polni novega znanja in bogatejĹĄi za kakĹĄno zgodovin-

sko dejstvo so se uÄ?enci vrnili domov. UÄ?enci so hvaleĹžni ObmoÄ?nemu zdruĹženju veteranov vojne za Slovenijo Velenje, saj na OĹ bratov Letonja Ĺ martno ob Paki tudi z njihovo pomoÄ?jo uspeĹĄno gradijo inovativni projekt domovinske vzgoje, ki je dobil svojo posebno veljavo in potrditev z obiskom predsednika Republike Slovenije pred dvema letoma. đ&#x;”˛

le najuspeĹĄnejĹĄe: 1. PGD Polje, 2. Grajska vas, 3. PGD Gaberke, starejĹĄi gasilci pa so se razvrstili takole: 1. PGD Kotlje, 2. PGD Ponova vas 3. PGD Impol Slovenska Bistrica Na tekmovanju je bilo prisotnih mnogo pomembnih gostov, med njimi tudi poveljnik GZ Ĺ D Aleksander OsetiÄ?, Ä?lanica Sveta veteranov pri GZS Savina Naraks, poveljnik obÄ?inskega poveljstva ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Boris GoliÄ?nik, predsednik komisije za veterane GZ Ĺ D Franci PeÄ?eÄ?nik in predsednik KS Gaberke Zvonko KoĹželjnik.

Seveda se je zbralo tudi veliko navijaÄ?ev, ki so navduĹĄeno spremljali tekmovanje. Pokalno tekmovanje v Gaberkah je eno od sedmih tekmovanj, ki potekajo pod okriljem GZ Slovenije in je zato njegova organizacija in izvedba ĹĄe toliko bolj zahtevna. Po tej uspeĹĄno opravljeni nalogi se v druĹĄtvu Ĺže pripravljajo na njihovo poletno prireditev, ki bo julija. Letos bodo organizirali tekmovanje za Ä?lanice in Ä?lane, pripravili pa tudi zabavo z ansamblom Mladi korenjaki. đ&#x;”˛

Tina VidemĹĄek

POLICIJSKA kronika NesreÄ?i mopedistov Velenje, 7. junija – V Ä?etrtek sta se v Velenju zgodili dve prometni nesreÄ?i z udeleĹžbo voznikov koles z motorjem. V bliĹžini Mercatorjeve TrĹžnice je voznik avtomobila na kolesarski stezi trÄ?il v voznico. Ta je padla po voziĹĄÄ?u. K sreÄ?i pa se pri tem ni poĹĄkodovala. Na relaciji Konovo–Cirkovce pa je zaradi nepravilne smeri voĹžnje voznik kolesa z motorjem trÄ?il v voznico osebnega avtomobila. V nesreÄ?i je utrpel odrgnine na nogi in roki. Policisti so mu napisali plaÄ?ilni nalog.

Gorel lesen objekt na plaĹži Velenje, 7. junija – V Ä?etrtek je zagorel lesen objekt lokala Mia Mia na Velenjski plaĹži. Kriminalisti so ugotovili, da je ĹĄlo najverjetneje za poĹžig. Na kraju so naĹĄli sledi vnetljive tekoÄ?ine. Za storilcem poizvedujejo.

Ravs v nakupovalnem centru

je poklical moĹĄki, ki ga je napadel in udaril znanec. Storilca so ovadili za kaznivo dejanje lahke telesne poĹĄkodbe.

Ni mu povsem uspelo Ĺ˝alec, 8. junija – V Ĺ˝alcu je neznanec obÄ?anu ukradel denarnico z gotovino, banÄ?nimi karticami in dokumenti. Z ukradeno banÄ?no kartico in dokumenti je kmalu po tatvini v LetuĹĄu skuĹĄal veÄ?krat dvigniti gotovino, kar mu ni uspelo, saj je lastnik uporabo kartice takoj preklical.

Okradena na trĹžnici Velenje, 8. junija – V petek je neznanec na trĹžnici v Velenju obÄ?anki ukradel denarnico z dokumenti in denarjem. Policisti za njim poizvedujejo.

Ukradli kolo Ĺ oĹĄtanj, 10. junija – V nedeljo je bilo v Ĺ oĹĄtanju ukradeno kolo znamke KTM Ä?rno-zelene barve. Storilec je lastnika oĹĄkodoval za okoli 400 evrov.

Velenje, 7. junija – V Ä?etrtek okoli 19. ure so ĹĄli policisti v Nakupovalni center Velenje, kamor jih

Z veterani spoznavali zgodovino V sredo, 23. maja, so se uÄ?enci, ki obiskujejo dodatni pouk zgodovine in izbirna predmeta Vzgoja za medije – radio ter TuristiÄ?na vzgoja pod vodstvom vojnih veteranov, gospodov KaÄ?iÄ?nika in HriberĹĄka, slednji je bil general v vojni za Slovenijo, odpravili na nagradni izlet v Dravograd in Holmec. Tam so obiskali pomembne toÄ?ke, ki so vodile do nastanka samostojne drĹžave. Najprej so si ogledali spomenik boja za samostojnost.

Ĺ oĹĄtanj, 9. junija – V soboto je v Gaberkah potekalo tradicionalno XVI. meddruĹĄtveno tekmovanje za starejĹĄe gasilke in gasilce za pokal KS Gaberke in peto pokalno tekmovanje za starejĹĄe gasilke in gasilce za pokal GZ Slovenije. Tekmovanja se je udeleĹžilo 42 desetin iz vse Slovenije. Vsako leto organizator podeli veÄ? nagrad, med drugim za najbolj oddaljeni in najstarejĹĄi desetini ter za najstarejĹĄo Ä?lanico oziroma Ä?lana. NajstarejĹĄa Ä?lanica je bila stara 88 let in najstarejĹĄi Ä?lan 87 let. Med Ĺženskimi ekipami so bi-

Lara PodgorĹĄek

Iz POLICISTOVE beleĹžke Nespodobno do zdravstvenega osebja Ĺ oĹĄtanj, Velenje, 7. junija – V Ä?etrtek so policisti posredovali v Zdravstveni postaji Ĺ oĹĄtanj, kjer se je moĹĄki do zdravstvenega osebja nespodobno vedel. Ni pa bil to edini tak primer prejĹĄnji teden. V soboto je znanko z nespodobnimi besedami Ĺžalil znanec v Velenju.

Pod njegovim oknom Vinska Gora, 8. junija – V petek okoli prve ure zjutraj je voznik osebnega avtomobila z glasno glasbo motil stanovalca. Vozilo je parkiral pod njegovim oknom in si dal duĹĄka. Policisti so krĹĄitev javnega reda in miru prekinili s plaÄ?ilnim nalogom.

UÄ?enec razgrajal Velenje, 8. junija – V petek opoldne so policisti posredovali na OĹ Ĺ alek, kjer je razgrajal devetoĹĄolec, ki so mu prepovedali udeleĹžbe na konÄ?nem izletu. Policisti so se pogovorili s priÄ?ami, uÄ?encem in njegovim zakonitim zastopnikom in se odloÄ?ili, da spiĹĄejo obdolĹžilni predlog.

Zelena rastlina v plastiÄ?ni posodi Velenje, 8. junija – V petek so mlajĹĄemu moĹĄkemu na Cankarjevi zasegli pla-

stiÄ?no posodo, v kateri je hranil neznano zeleno rastlino. Posumili so, da gre za prepovedano drogo. Po analizi se bodo odloÄ?ili, kako bodo ukrepali.

Udaril natakarico Velenje, 10. junija – V nedeljo zveÄ?er je, ker naj mu ne bi postregla z ustrezno alkoholno pijaÄ?o, gost udaril natakarico.

RaÄ?un ni majhen Velenje, 11. junija – V ponedeljek v veÄ?ernih urah so policisti posredovali v MC placu, kjer je razgrajal vinjen rgost. Ker se ni umiril tudi ob njihovem prihodu, so se odloÄ?ili za nastanitev v posebnih prostorih za pridrĹžanje, da bi se streznil. V njih je zamaĹĄil odtoke, tako da ga je bilo treba premestiti v druge. Policijsko postajo je zapustil z raÄ?unom za zajetno ĹĄtevilo prekrĹĄkov, ki jih je storil.

Porast medvrstniĹĄkega nasilja Velenje, 12. junija - Policisti pred koncem ĹĄolskega leta beleĹžijo porast medvrstniĹĄkega nasilja na osnovnih ĹĄolah in med mladostniki. Opozarjajo, da so tovrstna dejanja nedopustna in terjajo prijavo ter obravnavo.

Novo avtobusno postajaliĹĄÄ?e TopolĹĄica – V TopolĹĄici ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj konÄ?uje ureditev avtobusnega postajaliĹĄÄ?a in ploÄ?nika ob lokalni cesti na predelu pri kuhinji za BolniĹĄnico TopolĹĄica. SoÄ?asno z avtobusnim postajaliĹĄÄ?em bo podjetje Nivig uredilo lokalno cesto z okolico, kar vkljuÄ?uje preplastitev cestiĹĄÄ?a in vzpostavitev povezave s ploÄ?nikom, ki se konÄ?uje pri odcepu za Terme TopolĹĄica. Uredili so tudi nov ekoloĹĄki otok in poskrbeli za javno razsvetljavo. Dela so stala blizu 40.000 evrov. đ&#x;”˛

mkp

vsak dan


NaĹĄ Ä?as, 14. 6. 2018, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

14. junija 2018

Utrjujejo sorodstvene vezi

19

Oven od 21. 3. do 21. 4.

ÄŒe se vam v Ĺživljenju kaj ne izide tako, kot bi Ĺželeli, niste veÄ? prijazni. Niti do najbliĹžjih, ki jih zadnje dni prav odrivate od sebe. VÄ?asih je bolje, Ä?e kaj obdrĹžite zase. MolÄ?ite, kolikor dolgo bo ĹĄlo. Ljudje so privoĹĄÄ?ljivi in lahko bi se zgodilo, da bi kdo od vaĹĄih nasprotnikov izkoristil vaĹĄo ranljivost. Ne bo prijetno, ko vam bodo tudi tisti, ki jim zaupate, povedali, da ste za nastalo situacijo krivi sami. To boste teĹžko sprejeli. Kot tudi to, da je vÄ?asih Ĺživljenje zelo kriviÄ?no.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Dobro veste, da je pot, po kateri hodite zadnje tedne prava, ne bo pa prijazna do vseh okoli vas. To vas bo precej razjedalo, a prav v teh dneh se boste zaÄ?eli zavedati, da druge poti ni. V teh dneh se tudi pogosto spraĹĄujete, kam vodi vaĹĄe ljubezensko Ĺživljenje. Tako lepo vam je, da vas postaja strah, kaj bo sledilo. Ne bodite Ä?rnogledi, uĹživajte sreÄ?o v dvoje, sploh, ker ste Ĺže skoraj nehali verjeti v pravo ljubezen. V teh dneh boste spoznali, da je denar spremenil tudi nekaj tistih, ki ste jim doslej zaupali. Zato se raje zanesite le nase!

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

ÄŒutite, da je ljubezen zelo blizu. Kljub temu se boste drĹžali nazaj in si ĹĄe nekaj dni ne boste priznali, kaj in koga si v resnici Ĺželite. Pogosto boste delovali zasanjano, odsotno. ÄŒe si Ĺželite ohraniti trenutno zvezo in v njej le popraviti stvari, ki vas najbolj motijo, bodite previdni v besedah in dejanjih. Kar se financ tiÄ?e, boste ta mesec zadovoljni. Nabrali ste dovolj, da si boste lahko privoĹĄÄ?ili lepe poletne poÄ?itnice. To vas bo pomirilo, saj dnevi, ki so pred vami, sicer ne bodo najbolj prijetni.

Po enaindvajsetih letih so se v Cirkovcah spet sreÄ?ali potomci ĹĄtevilne rodbine BritovĹĄek. Prvo sreÄ?anje je bilo davnega leta 1990. Sedem let zatem so se zbrali na drugem, nato sta pretekli dobri dve desetletji, da so se znova videli na takĹĄnem druĹženju. Blizu dvesto se jih je zbralo. PriĹĄli so od blizu in daleÄ?, saj je BritovĹĄkova druĹžina zelo ĹĄtevilna in mnogi so paÄ? po mladosti nadaljnjo sreÄ?o iskali tudi drugje. SreÄ?anje so zaÄ?eli v tamkajĹĄnji podruĹžniÄ?ni cerkvi sv. OĹžbolta. Ĺ˝upnik Janez Rezar jo je

posvetil njihovim umrlim sorodnikom, za kar so mu bili zelo hvaleĹžni. Nato so se prestavili na tamkajĹĄnje ĹĄportno igriĹĄÄ?e, kjer so prizadevni organizatorji s postavitvijo ĹĄotorov poskrbeli, da jih morebitna nevihta ne bi pregnala. Na sreÄ?o je vreme zdrĹžalo, ĹĄotorsko platno pa jim je nudilo prijetno senco pred soparno soboto. Na prireditvenem prostoru so si na velikem panoju z zanimanjem ogledali s slikicami obogateno rodbinsko drevo o njihovih prednikih. Pred leti ga je zaÄ?el sestavljati Renato KorenÄ?an, ki je bil glavni pri izvedbi ta-

kĹĄnega vsekakor zelo zahtevnega sreÄ?anja. Drevo odkriva 356 sorodnikov (pet generacij). NajveÄ? pozornosti so bile seveda deleĹžne tete Pavla KorenÄ?an, Darinka BlekaÄ? in najstarejĹĄa, 90-letna Milka Brilej. ÄŒisto na vrhu drevesa pa je zapisano ime najmlajĹĄe udeleĹženke, nekajmeseÄ?ne Brine BritovĹĄek z bliĹžnje BritovĹĄkove domaÄ?ije. DruĹženje je ob veselem in zanimivem pomenkovanju, obujanju spominov, poglabljanju sorodstvenih vezi, zvokih harmonikarjev, ki jih je v tej rodbini veliko, ter petju starih slovenskih

narodnih pesmi trajalo pozno v noÄ?. In gotovo so se vsem vtisnile v srce besede, izreÄ?ene na zaÄ?etku sreÄ?anja: ÂťImejmo se radi, objemimo se sedaj in kadar koli se sreÄ?amo, saj si s tem medsebojno prenaĹĄamo druĹžinsko ljubezen.ÂŤ Skratka, za njimi je nov nepozaben in prijeten dan, a tudi obljuba Renata KorenÄ?ana in tistih, ki so pripomogli pri organizaciji tretjega sreÄ?anja, da na naslednjega ne bodo toliko Ä?asa Ä?akali. đ&#x;”˛

Slovenske vojske v Postojni, na katerem so zraÄ?na plovila, tanki in minometi zagotavljali ognjeno podporo, ter na ĹĄirĹĄem obmoÄ?ju obÄ?in MO Celje, Trbovlje in ÄŒrnomelj ter na obmoÄ?ju KamniĹĄko-Savinjskih Alp in v KoÄ?evski Reki, kjer so letalske sile simulirale letalsko podporo.

OrjaĹĄki vojaĹĄki helikopterji so za nekaj dni spremenili utrip LuÄ? in SolÄ?avskega

Ljudi hrup oÄ?itno ni motil

Med 3. in 9. junijem je v Republiki Sloveniji Ĺže sedmo leto zapored potekala mednarodna vojaĹĄka vaja Jadranski udar 2018 (Adriatic Strike 2018), na kateri je Slovenska vojska v sodelovanju z zavezniĹĄkimi drĹžavami in ob podpori vojaĹĄkega letalstva izvajala usposabljanje usmerjevalcev zdruĹženega ognja. Na vaji je sodelovalo okoli 700 udeleĹžencev, od tega je bilo okoli polovica pri-

SrednjeveĹĄki dan na Velenjskem gradu Nedelja, 17. 6. 2018

od 10. ure dalje Velenjski grad in Vila Bianca

Zagotovljeno nepozabno doĹživetje!

Info: http://www.velenje-tourism.si

viteĹĄki dvoboji srednjeveĹĄka glasba in plesi srednjeveĹĄki tabor oroĹžarna in tiskarna trebuĹĄne plesalke rokodelska trĹžnica ustvarjalne delavnice posebna ponudba hrane in pijaÄ?e veÄ? kot 50 nastopajoÄ?ih turistiÄ?no druĹĄtvo

VELENJE

â?ą

ZraÄ?ni prostor nad LuÄ?ami, Raduho in KoroĹĄico so Velenjski grad in Vila Bianca preletavala vojaĹĄka letala

padnikov oboroĹženih sil Avstrije, MadĹžarske, Makedonije, ÄŒeĹĄke, SlovaĹĄke, Poljske, Romunije, HrvaĹĄke, ÄŒrne gore, Albanije, Danske, Estonije, Italije, Francije, Kanade, Latvije, Litve, NemÄ?ije, Belgije, Nizozemske, Ĺ panije, ZdruĹženih drĹžav Amerike in Slovenije. Usposabljanje usmerjevalcev zdruĹženega ognja je potekalo na ĹĄestih razliÄ?nih lokacijah po Sloveniji: na osrednjem vadbiĹĄÄ?u

Kot nam je po zakljuÄ?ku velike vaje povedal Ĺžupan Ciril Rosc, Âťso v obÄ?ini LuÄ?e na obmoÄ?ju ob Savinji postavili vojaĹĄki tabor, na Prodih pa so helikopterji pristajali in vzletali ter prevaĹžali vojake s helikopterji na obmoÄ?je KoroĹĄice, kjer je bila predvidena minimalna uporaba manevrskega streliva ter efektov poka in dima, ki ne bi smeli biti preveÄ? moteÄ?i za okolje. IstoÄ?asno so se v manjĹĄi meri izvajali tudi premiki vojaĹĄkih vozil. Ljudje na obmoÄ?ju naĹĄe obÄ?ine so bili z naĹĄe strani vsaj v grobem seznanjeni s prisotnostjo vojaĹĄkih sil z namenom vaje in taktiÄ?nega usposabljanja, do zdaj ni bilo posebnih pritoĹžb civilnega prebivalstva.ÂŤ Tako so prejĹĄnji teden zraÄ?ni prostor nad LuÄ?ami, Raduho in KoroĹĄico preletavala vojaĹĄka leInfo: http://www.velenje-tourism.si tala drugih drĹžav ter helikopterji, ki so se v glavnem zadrĹževali na KoroĹĄici. Mnogi so se spraĹĄevali, kaj se sploh dogaja, spet drugi so si ponosno ogledovali stacionirane helikopterske silake v bazi, njihove polete med gozdovi in v skalnem svetu, veliko pa je bilo tudi ugibanja o tem, kaj se sploh dogaja. PoveÄ?ane letalske aktivnosti so izvajali med sredo in petkom, ko se je vaja konÄ?ala.

SrednjeveĹĄki dan na Velenjskem gradu

Nedelja, 17. 6. 2018

đ&#x;”˛

Za deĹžjem ĹĄe vedno posije sonce. VaĹĄe bo zaÄ?elo sijati proti koncu prihodnjega tedna. Prej pa vas Ä?aka ĹĄe nekaj Ĺživljenjskih neviht. ÄŒe ne boste zapostavljali prijateljskih in ljubezenskih odnosov, bo Ĺživljenje v naslednjih dneh ne le lepĹĄe, ampak tudi laĹžje. Samotarstvo, ki ste se mu predajali zadnje tedne, vam bo zaÄ?elo presedati. Sedaj pa bo najveÄ?ja teĹžava v tem, da se boste morali sami povabiti med prijatelje, saj vas oni ne bodo veÄ?. PreveÄ?krat ste jih zavrnili. Zdravje bo obÄ?utljivo, spanje pa ĹĄe nekaj dni nemirno.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Veliko se boste pogajali. Zato, ker se boste morali, saj bi sicer vi potegnili slabĹĄi konec. ReĹĄitev, ki bi vam dale laĹžje dihati, Ĺžal ĹĄe ni videti na obzorju. Zato boste ves teden napeti in utrujeni. Pri tem vam partner ne bo v pomoÄ?, saj bo tudi sam doĹživljal naporne in stresne dneve. Ĺ˝ivljenje se vam bo umirilo prihodnji teden, vi pa boste ĹĄe naprej napeti. ÄŒakali boste, kaj bo sledilo, pri tem pa ne boste znali skriti strahu. VaĹĄa ranljivost je trenutno najveÄ?ja ĹĄibka toÄ?ka, zato pazite, da ne boste Ĺžrtev nekoga, ki si Ĺže dolgo Ĺželi stopiti v vaĹĄe Ä?evlje.

S. Vovk

Rohnenje v Alpskem svetu Zgornje Savinjske doline Jadranski udar v zraku nad Raduho in na KoroĹĄici

Rak od 22. 6. do 22. 7.

JoĹže Miklavc

Devica od 24. 8. do 23. 9.

PrepriÄ?evali vas bodo, da Ä?asi ĹĄe niso naklonjeni drznim naÄ?rtom, vi pa boste vsak dan bolj prepriÄ?ani, da to ne drĹži. Zato boste vztrajali na zaÄ?rtani poti in uspeli. To vas bo zelo osreÄ?ilo, dobili pa boste tudi novo samozavest. Letos res teĹžko Ä?akate na letni dopust, saj ste Ĺže nekaj mesecev nenehno v polnem pogonu. Ko vam bo upadel adrenalin, pa se lahko zgodi, da vas bo izdalo telo. Napori niso bili majhni, nase pa ste kar precej pozabili. Nagradite se z nakupom stvari, ki bo le za vas, ne za vso druĹžino.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Majhne stvari, ki jih imate radi, so tiste, ki delajo Ĺživljenje lepo, zato si jih privoĹĄÄ?ite brez slabe vesti. Pri tem se imejte ĹĄe bolj radi, kot ste se imeli doslej. Zato, ker si to enostavno zasluĹžite. Ustvarjalni boste sicer manj kot sicer, a tudi vaĹĄi moĹžgani potrebujejo poÄ?itek. Ker lenarjenje preprosto ni za vas, jim dolgo ne boste dali miru. ZaÄ?eli pa boste ustvarjati na podroÄ?jih, ki so povsem nova za vas. Ĺ lo vam bo dobro, zato bo vaĹĄe razpoloĹženje iz dneva v dan boljĹĄe. Nagnjeni boste k prehladom.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Vse se bo premikalo bolj poÄ?asi, kot si Ĺželite. ÄŒe boste Ä?akali na Ä?udeĹž, ki vas bo reĹĄil finanÄ?nih zagat, pa ste se uĹĄteli. Ne, ne boste ga doÄ?akali. SeÄ?i bo treba globoko v Ĺžep, v katerem ni ostalo veliko. Ugotavljali boste, da ste postali sebiÄ?ni. DrĹži, a taki ste postali zato, ker si Ĺželite biti bolj zadovoljni s svojim Ĺživljenjem. Doslej ste mislili le na druge, sedaj, ko Ĺželite to spremeniti, pa vas pri tem ne bodo podpirali niti najbliĹžji. Vztrajajte, tudi zato, ker Ĺže Ä?utite pozitivne spremembe v telesu. PoÄ?utje bo iz dneva v dan boljĹĄe.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Pred vami je miren in skoraj dolgoÄ?asen teden. Vztrajali boste celo pri odloÄ?itvi, za katero veste, da ni dobra. Ĺ˝al pa se vam ne bo ljubilo iskati boljĹĄe reĹĄitve, za kar vam bo Ĺžal prej kot v tednu dni. Ker porazov ne prenaĹĄate dobro, se Ĺže v teh dneh pripravite na trden pristanek na tleh. Partner vidi, kaj se vam dogaja, Ĺželi pa si predvsem veÄ? pozornosti. Tu se res igrate z ognjem, saj veste, da ga Ĺže predolgo zanemarjate. Izkoristite ta konec tedna in ga peljite tja, kamor si Ĺže dolgo Ĺželi. Vsak glavobol ĹĄe ni migrena, zato ne jamrajte!

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Ko ste si pred kratkim obljubili, da boste spremenili ĹĄkodljive Ĺživljenjske navade, niste dobro vedeli, v kaj se spuĹĄÄ?ate. Ker ste to oznanili na glas, vztrajate, pri tem pa zelo trpite. Ĺ e partnerju ne bo vĹĄeÄ?, kar poÄ?nete, pa Ä?eprav vas je v ideji moÄ?no podprl. Manjka vam zmernosti, projekta ste se lotili Ä?isto preresno. To bo za telo dodaten stres, zato v teh dneh poÄ?utje ne bo dobro. Ker ste spregledali malenkost, ki se bo izkazala za kljuÄ?no za sklenitev posla, boste na poslovnem podroÄ?ju izgubljali vso energijo, ki vam bo ostala.

od 10. ure dalje

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Pri delu vam bo ĹĄlo vse kot po maslu. Celo presegli boste sami sebe. Kar se odnosov tiÄ?e, pa bo slika povsem drugaÄ?na. ÄŒe nekaj obljubite, to tudi izpeljete. Ĺ˝al zadnje Ä?ase velikokrat malce zamujate, kar vam ni v plus. Ker vas veÄ?ina takih ne pozna, bodo tudi razmiĹĄljali narobe. Ĺ e je Ä?as, da se stvari obrnejo v vaĹĄo korist. Tudi kar se poÄ?utja tiÄ?e. V teh dneh boste konÄ?no izvedeli, kje delate napako. OdloÄ?ili se boste, da jo odpravite. Ne bo lahko. Dobro je, da se tega zavedate, saj boste potrebovali veÄ? volje kot imate moÄ?i. turistiÄ?no druĹĄtvo

VELENJE

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

ResniÄ?no ne boste vedeli, zakaj se ne poÄ?utite dobro. Sploh, ker boste naredili prav vse, kar si boste zadali. ObÄ?utek, da ste nekaj spregledali, pa kar ne bo hotel miniti. Zato bo spanje slabo, vsako popoldne pa boste Ä?utili utrujenost. Zvezde vam svetujejo, da se druĹžite le s tistimi, ki jim zaupate. Ostale imejte na pravi varnostni razdalji, saj bi jim lahko nehote razkrili kaj takega, kar bi obrnili proti vam. Parter vam iskreno Ĺželi le najboljĹĄe, zato mu bolj pogosto prisluhnite. UpoĹĄtevajte, kar vam svetuje, pa bo kmalu bolje.


Naš čas, 14. 6. 2018, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

14. junija

06.00 07.00 11.15 11.45 12.25 13.00 13.35 14.35 15.00 15.50 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.35 01.00 01.25 02.20

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.20 08.55 09.35 10.20 11.00 13.30 15.20 16.00 19.30 20.05 21.55 22.30 23.35 00.15 01.10 02.15 04.05

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.45 08.05 08.20 08.35 09.30 10.10 10.40 11.40 11.55 12.55 13.10 14.15 14.55 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.10 22.45 23.40 0.30 1.25 2.00

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 12.05 12.30 12.55 15.30 15.55 16.55 17.15 17.20 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 21.55 22.55 23.20

06.00 07.00 10.05 11.15 11.55

Otroški kanal Dinko pod krinko, ris. Biba se giba, ris. Kalimero, ris. Oblakov kruhek, ris. Vila Mila, ris. Zlatko Zakladko: Kresna noč Poklic coprnice Mice, lut. predstava Slovenski vodni krog: Cerkniščica, dok. nan. Na lepše Koda, izob. odd. Dobro jutro Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 2. etapa, vključitev v prenos Pozabljeni Slovenci: Dragotin Gustinčič, dok. odd. Nogomet - SP 2018: Rusija : Savdska Arabija, prenos iz Moskve Čudovita Japonska, japonska nan. Pelé - rojstvo legende, braz. am. film Avtomobilnost Skupina Karamazoff - spomini na leta v Sohu, dok. odd. Nogomet - SP 2018: Rusija : Savdska Arabija, vrhunci Slovenska jazz scena: Simfoniki RTV Slovenija, Mate Bekavac, Peter Mihelič in Walter Proost (L. Bernstein, J. Privšek) Videotrak Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 2. etapa, posn. Zabavni kanal, videotrak

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.15 08.45 09.25

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Župan z vami: Bojan Kontič, župan MO Velenje Pop corn, Vili Resnik Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev 2578. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, Ans. Pogum, Ans. Razgled Regionalne novice Evrospki parlament Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila

Sobota,

15. junija

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Vem!, kviz Turbulenca, izob. odd. Zlata dekleta (III.), am. hum. nan. Prvi dnevnik, šport, vreme Akcent: Preveč turistov Slovenci v Italiji Brez meja, odd. TV Lendava Prava ideja: Eurosender, spletno podjetje Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan. Poročila ob petih, šport, vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Novice Utrinek: Vertikalna greda Mala kraljična, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Osmi dan Bernard Buffet – predhodnik poparta, dok. odd. Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Poko, ris. Super krila, ris. Tashijeve pustolovščine, ris. Pod košem, ris. Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 33. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. Lepo je biti sosed, 1. sez., 11. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 56. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 23. del TV prodaja Usodno vino, 2. sez., 54. del Mamin dan, 1. sez., 11. del Lepo je biti sosed, 1. sez., 12. del Jaz sem Luna, 2. sez., 74. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 57. del Ukradena preteklost, 1. sez., 24. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 71. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Mentalist, 7. sez., 13. del Princ podzemlja, 1. sez., 4. del Zgodbe Stephena Kinga (Nightmares & Dreamscapes), 1. sez., 2. del, avstralska nanizanka 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

14. junija 2018

12.25 13.00 13.35 15.20 16.05 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.05 21.25 21.55 22.00 23.10 00.50 01.15 02.10

10.05 10.45 12.50 13.35 13.35 16.35 19.00 19.15 19.30 22.30 22.45 23.00 23.25 23.45 00.45 01.45 03.30

06.00 07.00 07.01 07.25 07.50 08.15 08.40 08.55 09.10 10.05 10.35 11.15 11.30 12.30 12.45 13.50 14.55 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.25 23.00 23.05 1.20 3.10 3.45

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.50 12.10 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.20 22.20 23.20 23.45

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Vem!, kviz Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Zlata dekleta (III.), am. hum. nan. Prvi dnevnik, šport, vreme Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 3. etapa, vključitev v prenos Mostovi, odd. TV Lendava Duhovni utrip: Kdo potrebuje boga? Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan. Poročila ob petih, šport, vreme Slovenski magazin Novice Dvakrat, dok. film za mlade, Slovenija Pujsa Pepa, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Alex iz Venicea, ameriški film Na lepše Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Sladki vonj po uspehu, am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Dinko pod krinko, ris. Biba se giba, ris. Kalimero, ris. Oblakov kruhek, ris. Vila Mila, ris. Iz popotne torbe: Kaj znam Merle, kratki dok. film Prisluhnimo tišini: Izzivi staranja O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Nogomet - SP 2018: Rusija : Savdska Arabija, posn. iz Moskve Bleščica, odd. o modi Nogomet - SP 2018 Egipt : Urugvaj, prenos iz Jekaterinburga Maroko : Iran, prenos iz Sankt Peterburga Egipt : Urugvaj, vrhunci Maroko : Iran, vrhunci Portugalska : Španija, prenos iz Sočija Egipt : Urugvaj, vrhunci Maroko : Iran, vrhunci Portugalska : Španija, vrhunci Zackovo čarovniško popotovanje, 11. del Svetovni popotnik: Pas rje Videotrak Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 3. etapa, posn. Zabavni kanal, videotrak

24UR, ponovitev OTO čira čara Poko, ris. Super krila, ris. Tashijeve pustolovščine, ris. Pod košem, ris. Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 34. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja Lepo je biti sosed, 1. sez., 12. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 57. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 24. del Usodno vino, 2. sez., 55. del Lepo je biti sosed, 1. sez., 13. del Jaz sem Luna, 2. sez., 75. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 58. del Ukradena preteklost, 1. sez., 25. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 72. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Eurojackpot Mesto angelov (City of Angels), ameriški film Vroča zgodba (Scoop), ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža, Ans. Pogum, Ans. Razgled Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev 2579. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice, Regionalne novice 3 Pop corn, Vili Resnik Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila

Nedelja,

16. junija

06.00 Kultura, odmevi 07.00 Srečo kuha Cmok: Tista o ajdovih štrukljih 07.10 Leonardo, ris. 07.40 Marcelino Kruh in vino, ris. 08.00 Studio kriškraš: Na lovu za dinozavrom 08.20 Ribič Pepe, odd. za otroke 08.45 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 08.55 Firbcologi, odd. za otroke 09.20 Male sive celice: OŠ Notranjski odred Cerknica in OŠ Hudinja, kviz 10.05 Dvakrat, dok. film za otroke in mlade, Slovenija 10.20 Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih 10.55 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Jakov Fak 11.40 Tednik 12.40 NaGlas 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 4. etapa, vključitev v prenos 15.20 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 15.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 16.20 Ambienti 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Nevarna Zemlja, brit. dok. ser. 17.45 Popolna družina: Jožica, hum. nan. 18.00 Kuharija na kubik, kuharska odd. 18.30 Ozare 18.35 Kalimero, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.05 Dan za rock z Zvezo prijateljev mladine Slovenije, dobrodelni koncert 21.20 Lov (III.), britanska nad. 22.30 Poročila, šport, vreme 22.55 Pleme, nizozemsko-ukr. film 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik, utrip, šport, vreme 02.30 Info-kanal

17. junija

07.00 07.00 07.20 07.30 07.40 07.55 08.05 08.10 08.15 08.25 08.35 08.45 08.55 09.05 09.20 09.25 09.50 10.00 10.10 10.45 11.20 11.25 12.00 13.00 13.30 15.20 17.00 17.20 17.45 18.40 18.55 19.00 20.05 22.00 22.45 23.15 01.15 01.40 02.35

05.20 10 domačih 05.45 Na lepše 06.15 Zackovo čarovniško popotovanje, 11. del 06.45 Nogomet - SP 2018 06.45 Egipt : Urugvaj, posn. iz Jekaterinburga 09.10 Portugalska : Španija, posn. iz Sočija 11.35 Francija : Avstralija, prenos iz Kazana 14.35 Argentina : Islandija, prenos iz Moskve 17.00 Francija : Avstralija, vrhunci 17.15 Argentina : Islandija, vrhunci 17.35 Peru : Danska, prenos iz Saranska 20.00 Hrvaška : Nigerija, prenos iz Kaliningrada 23.30 Peru : Danska, vrhunci 23.45 Hrvaška - Nigerija, vrhunci 00.10 Simfonična ekstaza, posn. koncerta 01.55 Videotrak 03.00 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 4. etapa, posn. 04.30 Videotrak

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.40 07.45 08.10 08.35 09.00 09.25 09.30 09.55 10.10 11.05 12.00 12.55 13.10 13.50 14.25 16.10 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 23.10 0.55 2.50

08.25 08.55 09.00 09.40 09.45 09.50 10.50 11.15 15.30 15.55 17.10 17.55 18.00 18.15 18.55 19.00 19.55 20.00 20.25 20.30 21.00 22.00 23.30 23.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Smrkci, risanka Viking Viki, risanka Grozni Gašper, risanka Živalice, 1. sez., 3. del Tačke na patrulji, risanka Peter Pan, risanka Heidi, risanka Kraljevska akademija, risanka Nina in prijatelji, risanka Skrivnostni ranč, risanka TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 71. del Jaz sem Luna, 2. sez., 72. del Jaz sem Luna, 2. sez., 73. del TV prodaja Okusi brez meja Okusi brez meja Mir, ljubezen in nerazumevanje, ameriški film Flicka, ameriški film Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Premagani strah, ameriški film Mir, ljubezen in nerazumevanje, ameriški film Čez progo, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Miš maš, Pazi, Klop! Videospot dneva Napovedujemo Popotniške razglednice, Via Alpina Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Naj viža, Ans. Pogum, Ans. Razgled Videostrani, obvestila Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (246) Mojca in medvedek Jaka Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2580. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Evropski parlament in pozitivne spremembe v vsakdanjem življenju Kajak - kanu, tekma za svetovni pokal v sprintu na Špici v Celju, neposredni prenos Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Živ žav Telebajski, lutkovna nan. Kravica Katka, ris. Vrtni palček Primož, ris. Gozdna druščina, ris. Profesor Baltazar, ris. Manja, ris. Svet živali, ris. Oblakov kruhek, ris. Mala kraljična, ris. Žvenkci, ris. Lili in Čarni zaliv, ris. Kalimero, ris. Mili in Moli, ris. Mimi in Liza, ris. Tabaluga, ris. Bacek Jon, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Nabriti detektivi, nem. otroška nan. Sledi, dok. odd. TV Maribor Ozare Obzorja duha: Veselite in radujte se Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Prvi dnevnik, šport, vreme Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 5. etapa, vključitev v prenos 49. Tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični Poročila ob petih, šport, vreme Zackovo čarovniško popotovanje Peš po Himalaji, popotniška odd. In to je vse!, ris. Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Zmaga ali Kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine, slov. TVfilm Intervju Poročila, šport, vreme Odprto morje, dok. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Info-kanal

05.30 Nevarna Zemlja, dok. ser. 06.10 Nogomet - SP 2018 06.10 Francija : Avstralija, posn. iz Kazana 08.35 Argentina : Islandija, posn. iz Moskve 11.10 Hrvaška : Nigerija, posn. iz Kaliningrada 13.35 Kostarika : Srbija, prenos iz Samare 16.00 Žogarija 16.35 Nemčija : Mehika, prenos iz Moskve 19.00 Kostarika : Srbija, vrhunci 19.15 Nemčija : Mehika, vrhunci 19.30 Brazilija : Švica, prenos iz Rostova na Donu 22.30 Žrebanje Lota 22.35 Nogomet - SP vrhunci 22.35 Kostarika : Srbija 22.50 Nemčija : Mehika 23.05 Brazilija : Švica 23.30 Avtomobilnost 00.05 Dan za rock z Zvezo prijateljev mladine Slovenije, dobrodelni koncert 01.20 Bleščica, odd. o modi 01.55 Videotrak 03.00 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 5. etapa, posn. 04.55 Videotrak

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.40 07.45 08.10 08.35 09.00 09.25 09.30 09.55 10.10 11.05 12.00 12.15 15.50 17.55 18.55 18.58 20.00 21.50 0.35 2.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Smrkci, risanka Viking Viki, risanka Grozni Gašper, risanka Živalice, 1. sez., 4. del Tačke na patrulji, risanka Peter Pan, risanka Heidi, risanka Kraljevska akademija, risanka Nina in prijatelji, risanka Skrivnostni ranč, risanka TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 74. del Jaz sem Luna, 2. sez., 75. del TV prodaja Moje pesmi, moje sanje, ameriški film Premagani strah, ameriški film Ljubezen po domače 24UR vreme 24UR Grda resnica, ameriški film Seks v mestu, ameriški film Mesto angelov, ameriški film Zvoki noči

18. junija

06.10 07.00 10.15 10.50 11.20 12.05 12.25 13.00 13.35 14.25 15.00 15.35 16.05 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.45 23.10 23.45

00.55 01.50

Utrip, zrcalo tedna Dobro jutro, poročila Kuharija na kubik, kuharska odd. 10 domačih Vem!, kviz NaGlas Zlata dekleta (III.), am. hum. nan. Prvi dnevnik, šport, vreme Panoptikum: O kreativnem sektorju Sledi, dok. odd. TV Maribor Dober dan, Koroška Osmi dan Z glasbo in s plesom: Milko Lazar, skladatelj Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan. Poročila ob petih, šport, vreme Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih Novice Govoreči Tom in prijatelji, ris. Lili in Čarni zaliv, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Strasti, TV-nad. Glasbeni večer: Benjamin Ziervogel, Simfonični orkester RTVS in Uroš Lajovic 00.30 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

05.50 06.10 07.00 10.05 11.15 11.45 12.25 13.00 13.35 14.45 15.00 15.30 15.55 16.30 17.00 17.30 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 22.45 23.15 02.20 02.45 03.40

Poletna scena Odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu Vem!, kviz Obzorja duha: Veselite in radujte se Zlata dekleta (III.), am. hum. nan. Prvi dnevnik, šport, vreme Studio City Village Folk - Ljudje podeželja, dok. ser. Potepanja, odd. TV Lendava Studio kriškraš: Na lovu za dinozavrom Inside - Offside: V zaledju predsodkov, dok. odd. Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan. Poročila ob petih, šport, vreme Koda, izob. odd. Novice Žvenkci, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Nedolžen, brit. nad. Posel, turizem in vrhunske manekenke - novi obraz Etiopije, dok. odd. Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Spomini: Prof. dr. Ljubo Bavcon Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

06.10 Nogomet - SP 2018 06.10 Švedska : Južna Koreja, posn. iz Nižnega Novgoroda 08.35 Belgija : Panama, posn. iz Sočija 11.10 Tunizija : Anglija, posn. iz Volgograda 13.35 Kolumbija : Japonska, prenos iz Saranska 16.00 Žogarija 16.35 Poljska : Senegal, prenos iz Moskve 19.00 Kolumbija : Japonska, vrhunci 19.15 Poljska : Senegal, vrhunci 19.30 Rusija : Egipt, prenos iz Sankt Peterburga 22.30 Poljska : Senegal, vrhunci 22.45 Kolumbija : Japonska, vrhunci 23.00 Rusija : Egipt, vrhunci 23.25 Videotrak, zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.45 08.05

24UR, ponovitev OTO čira čara Poko, risanka Super krila, risanka Tashijeve pustolovščine, risanka Pod košem, risanka Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 35. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. Lepo je biti sosed, 1. sez., 13. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 58. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 25. del TV prodaja Usodno vino, 2. sez., 56. del Mamin dan, 1. sez., 12. del Lepo je biti sosed, 1. sez., 14. del Jaz sem Luna, 2. sez., 76. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 59. del Ukradena preteklost, 1. sez., 26. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 73. del Moja boš, 2. sez., 28. del 24UR zvečer Smrtonosno orožje, 1. sez., 1. del Princ podzemlja, 1. sez., 5. del Zgodbe Stephena Kinga, 1. sez., 3. dela 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.45 08.05

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2580. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev Pop corn, Vili Resnik, Urška Majdič - UMA Napovedujemo Evropski parlament Regionalne novice Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami: Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje Regionalne novice Kajak - kanu, tekma za svetovni pokal v sprintu na Špici v Celju, neposredni prenos Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05

08.20 08.35 09.30 10.10 10.40 11.40 11.55 12.55 13.10 14.15 14.55 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.35 0.25

08.25 08.55 09.00 10.00 10.10 10.30 10.35 11.25 11.50 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.30 18.35 18.40 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.05 23.30

Sreda,

19. junija

06.10 Nogomet - SP 2018 06.10 Nemčija : Mehika, posn. iz Moskve 08.35 Brazilija : Švica, posn. iz Rostova na Donu 11.10 Kostarika : Srbija, posn. iz Samare 13.35 Švedska : Južna Koreja, prenos iz Nižnega Novgoroda 16.35 Belgija : Panama, prenos iz Sočija 19.00 Švedska : Južna Koreja, vrhunci 19.15 Belgija : Panama, vrhunci 19.30 Tunizija : Anglija, prenos iz Volgograda 22.30 Švedska : Južna Koreja, vrhunci 22.45 Belgija : Panama, vrhunci 23.00 Tunizija : Anglija, vrhunci Z NST 23.25 Kamčatka - zdravilo proti sovraštvu, ruska dok. odd. 00.10 Avtomobilnost 00.45 Videotrak, zabavni kanal

1.25 2.00 PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš, Pazi, klop! 09.40 Ustvarjalne iskrice (245) 09.55 Napovedujemo 10.00 Žogarija 2018 (2), Koper 10.30 2579. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 2580. VTV magazin 11.25 Kultura, informativna oddaja 11.30 Napovedujmo 11.35 Župan z vami: Bojan Kontič, župan MO Velenje 12.35 15 let ans. Javor, posnetek koncerta 14.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 15.40 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16.05 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Bi se gnetli na tej metli? 18.20 Videospot dneva 18.25 Evropski parlament in populizem ter deziformacije 18.55 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, Ans. Pogum, Ans. Razgled 21.15 Napovedujemo 21.20 Aktualno: Mladi in ranjena samopodoba, Gostja dr. Lucija Čevnik 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.15 Videostrani, obvestila

Torek,

08.20 08.35 09.30 10.10 10.40 11.40 11.55 12.55 13.10 14.15 14.55 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 0.25 1.20 1.55

11.05 11.30 11.55 15.30 15.55 16.55 1.55 18.00 18.25 18.30 18.55 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 21.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Poko, risanka Super krila, risanka Tashijeve pustolovščine, risanka Pod košem, risanka Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 36. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. Lepo je biti sosed, 1. sez., 14. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 59. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 26. del TV prodaja Usodno vino, 2. sez., 57. del Mamin dan, 1. sez., 13. del Lepo je biti sosed, 1. sez., 15. del Jaz sem Luna, 2. sez., 77. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 60. del Ukradena preteklost, 1. sez., 27. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 74. del Moja boš, 2. sez., 29. del Preverjeno 24UR zvečer Princ podzemlja, 1. sez., 6. del Zgodbe Stephena Kinga, 1. sez., 4. dela 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Župan z vami: Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Čas za nas, tabornike! Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2581. VTV magazin, Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Dotiki gora, Himalaja - Gosajkund Iz glasbenega arhiva VTV

22.20 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.45 Videostrani, obvestila

20. junija

05.50 06.10 07.00 10.05 11.00 11.35 11.50 12.25 13.00 13.35 14.35 15.00 15.40 16.30 17.00 17.30 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.25 21.55 22.00 22.50 23.15 00.05 00.40 01.15 01.40 02.35

Poletna scena Odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan: Iz mariborskega studia Vem!, kviz Slastna kuhinja: Široki rezanci z račko po bolonjsko Platforma: Stanko Kristl – arhitekt humanega modernizma Zlata dekleta (III.), am. hum. nan. Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju Duhovni utrip: Kdo potrebuje boga? Mostovi, odd. TV Lendava Male sive celice: OŠ Notranjski odred Cerknica in OŠ Hudinja, kviz Zlata dekleta (V.), am. hum. nan. Poročila ob petih, šport, vreme Turbulenca, izob. odd. Novice Trobka in Skok, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Film tedna: Dotik vode, koprod. film Moški, kratki igrani film AGRFT Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Panoptikum: Kakšni naj bodo naši javni prostori? Strasti, TV-nad. Turbulenca, izob. odd. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

06.10 Nogomet - SP 2018 06.10 Poljska : Senegal, posn. iz Moskve 08.35 Kolumbija : Japonska, posn. iz Saranska 11.10 Rusija : Egipt, posn. iz Sankt Peterburga 13.35 Portugalska : Maroko, prenos iz Moskve 16.35 Urugvaj : Savdska Arabija, prenos iz Rostova na Donu 19.00 Portugalska : Maroko, vrhunci 19.15 Urugvaj : Savdska Arabija, vrhunci 19.30 Nogomet - SP 2018: Iran : Španija, prenos iz Kazana 22.30 Žrebanje Lota 22.35 Nogomet - SP vrhunci 22.35 Portugalska : Maroko 22.50 Urugvaj : Savdska Arabija 23.05 Iran : Španija 23.30 Bleščica, odd. o modi 00.05 Videotrak, zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.45 08.00 08.25

1.10 1.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Poko, risanka Super krila, risanka Tashijeve pustolovščine, risanka Grozni Gašper, risanka Pod košem, risanka Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 37. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja Lepo je biti sosed, 1. sez., 15. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 60. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 27. del Usodno vino, 2. sez., 58. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 1. del Jaz sem Luna, 2. sez., 78. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 61. del Ukradena preteklost, 1. sez., 28. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 75. del Moja boš, 2. sez., 30. del 24UR zvečer Smrtonosno orožje, 1. sez., 2. del Princ podzemlja, 1. sez., 7. del Zgodbe Stephena Kinga, 1. sez., 5. dela 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.30 10.35 10.50 11.15 11.40 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.15 18.45 18.50 18.55 19.20 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.05 23.30

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2581. VTV magazin, Kultura, informativna oddaja Iz glasbenega arhiva VTV Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (247) Žogarija 2018 (3), Nabrežina, Trst Regionalne novice Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Skrbimo za zdravje Regionalne novice Pop corn, Čuki Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila

08.40 08.55 09.55 10.25 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.15


NaĹĄ Ä?as, 14. 6. 2018, barve: CMYK, stran 21

WINKLER KATHARINA: Modro okrasje od – 821-311.2 / Odrasli – DruĹžbeni romani V prvencu avstrijske pisateljice, Katharine Winkler, spremljamo pretresljivo zgodbo mlade Filiz. Roman je napisan po resniÄ?ni zgodbi. Filiz odraĹĄÄ?a v tipiÄ?ni patriarhalni druĹžini v TurÄ?iji, kjer je beseda moĹĄkega na prvem mestu, Ĺženska ni vredna niÄ?. MoĹĄki in moĹž lahko fiziÄ?no in psihiÄ?no maltretira in pretepa svojo Ĺženo ali Ĺžensko pa tudi otroke. Pri trinajstih letih spozna in se noro zalju-

bi v lepega mladega Yunusa. Yunus si jo izbere za svojo, on naj ga samo zvesto Ä?aka. Obljublja ji lepĹĄe in boljĹĄe Ĺživljenje na zahodu, v NemÄ?iji. Res se poroÄ?ita, a naskrivaj, brez oÄ?etovega privoljenja. Filiz pobegne od doma, zanjo se zaÄ?ne novo Ĺživljenje. Ĺ˝al se Yunus Ä?ez noÄ? spremeni v nasilnega moĹĄkega, cele dneve prespi, brez razloga pretepa Filiz in se vsak veÄ?er spolno izĹživlja nad njo. Filiz je tako iz dneva v dan bolj osamljena, poniĹžana in razoÄ?arana. Trpi, vdana v spoĹĄtovanje tradicije in rojeva otroke, Ä?eprav sama tega noÄ?e, saj so tudi otroci nehote deleĹžni nasilja. Sledijo leta, ko se skupaj z otroki selijo. Yunus ji sicer obljublja, da se bo vse uredilo, da bodo bolje Ĺživeli, a se nasilje, ljubosumje in zatiranje, le ĹĄe stopnjujejo. Filiz se na koncu uspe reĹĄiti smrti. Z veliko truda, vztrajnosti in pomoÄ?i uspe reĹĄiti sebe in svoje otroke. Uspe se ji izviti kruti tradiciji in nasilju njenega naroda. A Yunus ni kaznovan, vrne se v domaÄ?o Anatalijo in si znova ustvari novo druĹžino.

EHRING ANNA: Mira in Martin ml – P / Mladina – Leposlovne knjige od 9. do 13. leta

Avtorica knjige je uveljavljena ĹĄvedska pisateljica mladinske literature. Pred nami pa je njena prva v slovenĹĄÄ?ino prevedena knjiga. Mira je deklica, stara deset let, ki odraĹĄÄ?a sama z mamo. Imata se zelo radi in si vse zaupata. A Mira odraĹĄÄ?a in ima vedno veÄ? in veÄ?je skrivnosti. Njen prijatelj je soĹĄolec Martin. Je zelo priljubljen na ĹĄoli in veliko deklet je zaljubljenih vanj. Mira je le Martinova prijateljica. Z Martinom ne poÄ?neta niÄ? posebnega, preprosto sta skupaj in se pogovarjata, Ä?e se jima da. Z njim v druĹžbi ji je prijetno. Vendar se Mirini obÄ?utki in Ä?ustva v njej zaÄ?nejo spreminjati. Mira ugotavlja, da ji je Martin, kar Ä?ez noÄ? postal vĹĄeÄ?, da postaja zaljubljena vanj. Trudi se,

21

PRIREDITVE

14. junija 2018

da nihÄ?e, niti Martin, ne posumi, da sta kaj veÄ? kot prijatelja. To postane njena velika skrivnost, ki je ne more nikomur zaupati, to pa je najteĹžje. Mira se ob vsej zmeĹĄnjavi v svoji glavi uÄ?i, kako sklepati in ohranjati prijateljstva. Najbolj pa jo prizadene, ko se mora Martin, ker se njegova starĹĄa loÄ?ujeta, odseliti.

KARLOVĹ EK IGOR: PreĹživetje ml – M / Mladina – Leposlovne knjige od 13. leta Glavni junak, najstnik Simon, je nesmrtno zaljubljen v alpsko smuÄ?anj. Je zelo uspeĹĄen in srÄ?no rad tekmuje. Vse dokler ne doĹživi hude prometne nesreÄ?e. Zdravljenje je dolgotrajno in ni veÄ? upanja za njegovo nadaljnjo uspeĹĄno ĹĄportno pot. Simon si je na jasnem, da je njegovega smuÄ?anja konec, zato vedno bolj razmiĹĄlja, kaj bo poÄ?el v Ĺživljenju. ÄŒuti in obÄ?uti pa, da se njegov oÄ?e s tem nikakor ne more sprijazniti. Boli ga, ko vidi, da si oÄ?e misli, da je Simona strah, da je slabiÄ?. Simon se Ĺželi izkazati in dokazati, a na novem podroÄ?ju. Ĺ˝eli si, da bi oÄ?e verjel vanj, da bi mu zaupal. Zaradi nesreÄ?e je v ĹĄoli eno leto zaostal, a to je hitro nadoknadil, uspel se je spoprijateljiti z novimi soĹĄolci in se zaljubil v soĹĄolko Petro. BliĹža se konec ĹĄole in dolgo poletje. Simon ve, da je zdaj Ä?as, da potrebuje nov izziv. Da bo oÄ?etu lahko dokazal, da lahko premaga vsak strah in sleherni napor. Stavita, da je Simon sposoben mesec dni preĹživeti v naravi sam in brez vsega. Po krajĹĄem razmisleku in tehtnem sinovem prepriÄ?evanju tudi mama dovoli Simonu oditi v gozd. Seveda pa ne gre brez njenih pogojev. V gozdu, ko je sam, Simon spozna, da ni tako lahko preĹživeti v naravi, kot si je sprva zamiĹĄljal. Uspeh in neuspeh se drĹžita skorajda za roko. Veliko Ä?asa ima sedaj za razmiĹĄljanje o mami, oÄ?etu in svoji simpatiji Petri. PogreĹĄa bliĹžino soÄ?loveka in dotik. Proti koncu svojega podviga se vse skupaj ĹĄe bolj zaplete. Naleti na prestraĹĄeno deklico Janjo, ki v gozdu najde zavetje pred svojima ugrabiteljema. Simon si Ĺželi Janjo Ä?im prej pripeljati do ljudi. Trudi se ubeĹžati ugrabiteljema in ju premagati. Postane neustraĹĄen in nevarno odloÄ?en, da preĹživi, da se brez boja ne vda. Napeto branje do konca.

STORR, CATHERINE: Pametna Lili in neumni volk ml – C / Mladina – Leposlovne knjige do 9. leta V knjigi, ki je pred nami, je angleĹĄka pisateljica Catherine Storr zbrala trinajst hudomuĹĄnih zgodbic o ubogem in neiznajdljivem volku in spretni, pametni, pogumni deklici Lili. Izvrstne ilustracije v knjigi le ĹĄe bolj burijo otroĹĄko domiĹĄljijo. Zgodbice si je pisateljica v resnici izmiĹĄljala in jih pripovedovala svoji hÄ?eri, ki se je bala groznega volka, ki preĹži pod njeno posteljo. Nekega dne se deklica Lili na hiĹĄnem pragu sreÄ?a iz oÄ?i v oÄ?i z velikim, Ä?rnim in zelo laÄ?nim volkom. StraĹĄni volk deklici kar naravnost pove, da je priĹĄel zato, da jo poĹžre. Lili se volka boji, a seveda noÄ?e postati njegov slastni zalogaj. Uspe ji mrcino prelisiÄ?iti s slastno in zelo diĹĄeÄ?o hrano, ki se kuha v kuhinji. In res se ga znebi za leto ali dve. Volk se vrne ĹĄe bolj odloÄ?en, da Lili zagotovo ujame in jo poĹžre. Trudi se priti do Lili z zvijaÄ?ami iz pravljic o Ä?udeĹžnem fiĹžolÄ?ku, o RdeÄ?i kapici, o treh praĹĄiÄ?kih in sedmih kozliÄ?kih ‌, a pravljic ne prebere dovolj temeljito. Tako ga Lili vedno spretno pregovori in ga zlepa ali zgrda spelje stran od Lili. StraĹĄna mrcina se nam, vÄ?asih za trenutek tudi Lili, celo zasmili. Lili ve, da je pametnejĹĄa in se volka, ki vedno ostane s praznim Ĺželodcem in nesreÄ?en, sploh ne boji veÄ?. đ&#x;”˛

Edita P.Ĺ .

radio velenje com

VELENJE ÄŒetrtek, 14. junij 9.00 17.00 17.00 18.00 18.00 19.19

Ljudska univerza Velenje ÄŒutno zaznavanje trenutka v naravi: Gozdna terapija Galerija Velenje DruĹžinska urica: Reciklirane skulpturice Lovska koÄ?a na Lopatniku 5. sreÄ?anje DruĹĄtva upokojencev Velenje Velenjska promenada VeÄ?eri v amfiteatru: PleĹĄivĹĄki muzikanti Velenjski grad Odprtje razstave: Z veslom in peresom po svetu KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Ĺ tudijske, hribovske in kulturne poti po Indijski podcelini

Petek, 15. junij 8.00

ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem 10.00 - 19.00 Velenjska promenada Promenada okusov 19.00 Vila Herberstein, letna terasa KulinariÄ?ni pozdrav poletju s chefoma Binetom VolÄ?iÄ?em in Igorjem StankoviÄ?em 20.00 Velenjski grad Letni koncert Rudarskega okteta z gosti – Nonet Primorsko 21.00 Pred Domom kulture Velenje Odprtje 34. Poletnih kulturnih prireditev: Vlado Kreslin in Mali bogovi (v primeru deĹžja bo koncert 17. 6.)

Sobota, 16. junij 7.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje 8.00 ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem 8.00 Titov trg DrĹžavno prvenstvo koĹĄarke 3X3 8.00 PloĹĄÄ?ad pred Centrom Nova Veselo v poletje 16.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana 42. Spin Show – Spinwood 17.00 Velenjski grad Sobotno glasbeno popoldne na Velenjskem gradu: Trobilni ansambel Glasbene ĹĄole Fran Korun

Nogometno obarvan obisk Muzeja Velenje Velenje, 20. junija – Zaradi slabe vremenske napovedi za sredo, 13. junija, ko je bila ob 17. uri v vili RoŞle in pred njo napovedana prireditev Muzej na obisku, so organizatorji dogodek prestavili za teden dni. MZPM Velenje in Muzej Velenje bosta tako v sredo, 20. junija, ob 17. uri otrokom in druŞinam predstavila razstavo 70 let nogometnega

OCEANOVIH 8 Ocean's 8, akcijska kriminalka, triler, 110 minut (ZDA) ReĹžija: Gary Ross Igrajo: Sandra Bullock, Rihanna, Anne Hathaway, Mindy Kaling, Cate Blanchett, Olivia Munn, Dakota Fanning, Matt Damon, Helena Bonham Carter Petek, 15. 6., ob 22.30 Sobota, 16. 6., ob 19.45 Nedelja, 17. 6., ob 18.00 Ponedeljek, 18. 6., ob 18.00

JURSKI SVET: PADLO KRALJESTVO Jurassic World: Fallen Kingdom, ZF akcijska pustolovĹĄÄ?ina, 128 minut (ZDA, Ĺ panija) ReĹžija: Juan Antonio Bayona Igrajo: Chris Pratt, Bryce Dallas Howard, Ted Levine, Jeff Goldblum, James Cromwell

KoĹželjski Velenje 18.00 Galerija Velenje Poletna muzejska noÄ?: Vodstvo po razstavi z avtorjem Petrom Matkom 18.00 Velenjski grad Poletna muzejska noÄ? v Muzeju Velenje 18.00 Vinska Gora – pred VeÄ?namenskim domom Pohod na TuĹĄevo 19.00 Velenja plaĹža, Camping Jezero Velenje Moto zbor Grazer 19.00 Galerija Velenje Poletna muzejska noÄ?: Predstavitev novega kataloga o grafiki Iskanje matrice 20.00 Galerija Velenje Poletna muzejska noÄ?: VeÄ?erno druĹženje v atriju galerije z DJ-jem Mrigom 20.00 Mia Bianca Dalmatinski veÄ?er s Klapo Gallus 21.00 Velenjski grad SrednjeveĹĄka glasba in ples s skupino Galiarda 21.00 Velenjsko jezero NoÄ?na regata v jadranju 21.30 Galerija Velenje Poletna muzejska noÄ?: Projekcija video filma dijakov UmetniĹĄke gimnazije Velenje

Nedelja, 17. junij

20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: Knjigarna 8.00

12.30

14.00 17.00 17.00

Sejna dvorana Mestne obÄ?ine Velenje 29. seja Sveta Mestne obÄ?ine Velenje Dom kulture Velenje, velika dvorana Slovesna podelitev priznanj Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole Velenje Ljudska univerza, VGC Planet Generacije Festival migrantskega filma Efenkova 61 b, Velenje Kuharska delavnica Vila RoĹžle Torkova peta: Hranilnik z Mikijevimi junaki, ustvarjalnica za otroke in odrasle

IgriĹĄÄ?e pred ĹĄolo Cirkovce 7. blagoslov motornih koles 10.00 Vila Bianca Rokodelska trĹžnica 10.00 - 18.00 Vila Bianca, Velenjski grad SrednjeveĹĄki dan na Velenjskem gradu 14.00 TuristiÄ?na kmetija TuĹĄevo DruĹžinski vikend na TuĹĄevem 14.30 eMCe plac Finale tarok lige 20.00 Velenjski grad, atrij Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski oktet: 2-letni koncert

17.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje ZeliĹĄÄ?arna 17.00 Velenjska plaĹža, KnjiĹžnica na plaĹži OtroĹĄko ustvarjalno druĹženje na plaĹži 19.00 Galerija Velenje Odprtje razstave Velika Ä?rta, 34. Poletne kulturne prireditve 2018

Pohod PD Ĺ martno bo Paki po Vojvodinski turi (do 17. 6.)

Sobota, 16. junij, 8.00 15.30 16.45 18.00

20.00

ParkiriĹĄÄ?e pred supermarketom Mercator KmeÄ?ka trĹžnica Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Slavnostna seja ob 90. letnici NK Ĺ martno 1928 Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Nogometna tekma - Ĺ˝upani : Veterani MNZ Celje, Ĺ D Ĺ oP Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Revijalna tekma ob 90-letnici igranja nogometa v Ĺ martnem ob Paki – NK Ĺ martno 1928 : NK Maribor Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Ĺ portni ples Dan planinskih doĹživetij na Rogli

Nedelja, 17. junij 15.00 EkoloĹĄka kmetija PotoÄ?nik Poprask, Skorno 27 Dan ajde in pehtrana, dogodek v okviru Festivala zeliĹĄÄ? 19.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki ZvoÄ?na kopel z gongi

20.00 Muzej Usnjarstva na Slovenskem, Ĺ oĹĄtanj, enota MV Pripovedovalski veÄ?er

Nedelja, 17. junij 15.00 REKS Ravne Vodni ĹžurÄ?ek - druĹžinska zabava

Ponedeljek, 18. junij X

Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Poletno branje (do 31.8.) 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Sreda, 20. junij 17.00 Športni park Šmartno ob Paki Nogometna tekma - Veterani NK Šmartno : Veterani NK Rudar Velenje 18.15 Športni park Šmartno ob Paki Nogometna tekma – prvaki 2. SML vzhod : prvaki 2. SKL vzhod

Lunine mene

Torek, 19. junij X

18.00 Mladinski center Velenje Pojemo, pleťemo in igramo, tradicionalni koncert skupin Glasbene ťole Velenje 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Županov sprejem za najboljťe devetoťolce in dijake

Sreda, 20. junij

Velenje, 20. junij – Prihodnjo sredo ob 19. uri se bo v Galeriji Velenje odprla 6. drĹžavna tematska razstava javnega sklada za kulturne dejavnosti Velika Ä?rta. Ustvarjalci so se lahko svobodno odloÄ?i-

X

Ponedeljek, 18. junij

Ĺ OĹ TANJ

Ponedeljek, 18. junij

V Galerijo Velenje prihaja Velika Ä?rta

Petek, 15. junij

Sreda, 20. junij

Sobota, 16. junij

9.30

kluba RudarÂŤ, ki so jo pripravili v muzeju. Ob tem bodo poskrbeli tudi za ustvarjalnice, zabavne igre ter druĹženje z nogometaĹĄi.

Ĺ MARTNO OB PAKI

Torek, 19. junij

Stadion NK Ĺ oĹĄtanj Nogometni kamp za otroke, stare 5-15 let 19.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Iz delavnice JSKD

20. junija, ob 12:51, prvi

19.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Galerijski veÄ?er dr. Henrik Neubauer

li za vsebino, slogovni izraz, tehniko, ploskovni ali prostorski naÄ?in, vendar so morali svoja dela oblikovati tako, da je risba oziroma linija osnovna, prevladujoÄ?a in jasno razvidna likovna prvina. V projektu, katerega sad so bienalne drĹžavne tematske razstave, je tokrat aktivno sodelovalo veÄ? kot 400 likovnih ustvarjalcev iz vse Slovenije in nekaj tudi iz zamejstva, 230 jih je razstavljalo na desetih regijskih razstavah, 45 izbranih del pa bo predstavljenih v Galeriji Veleđ&#x;”˛ tf nje.

Petek, 15. 6., ob 18.00 - 3D Sobota, 16. 6., ob 22.00

ÄŒEBELICA MAJA: MEDENE IGRE Maya the Bee: The Honey Games Sinhronizirana animirana druĹžinska pustolovĹĄÄ?ina, 83 minut (NemÄ?ija, Avstrija) ReĹžija: Noel Cleary, Alexs Stadermann Sobota, 16. 6., ob 18.00 - 3D

LJUBITI PABLA Loving Pablo, biografska kriminalka, 122 minut (Ĺ panija, Bolgarija) ReĹžija: Fernando LeĂłn de Aranoa Igrajo: PenĂŠlope Cruz, Javier Bardem, Peter Sarsgaard, Julieth Restrepo, Lillian Blankenship Petek, 15. 6., ob 20.20 Nedelja, 17. 6., ob 20.15

krajec

CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek,14.6. BiotrĹžnica • Petek, 15.6. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 17.6. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – Nenavadna knjiĹžniÄ?arka • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb - 24.6.2018 na osrednjem prostoru, Morske dogodivĹĄÄ?ine v izvedbi gledaliĹĄÄ?a Makarenko. • Citycentrov karting, kjer se boste lahko zabavali, tekmovali in preizkuĹĄali v spretnostni voĹžnji z gokardom: Torek - petek: 14:00 - 21:00, • Sobota: 10:00 - 21:00, Nedelja: 10:00 20:00. • V primeru deĹžja je zaprto. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

PETER ZAJEC

DVIGNI SIDRO

Peter Rabbit, sinhronizirana animirana druĹžinska pustolovĹĄÄ?ina, 95 minut (Italija) ReĹžija: Will Gluck Slovenski glasovi: Voranc Boh, Maja KunĹĄiÄ?, MatevĹž Mueller, Jan BuÄ?ar, Nina Kaludjerović, SaĹĄa Pavlin StoĹĄić Petek Nedelja, 17. 6., ob 16.00 – otroĹĄka matineja

Elias og Storegaps Hemmelighet, sinhronizirana animirana pustolovĹĄÄ?ina, 74 minut (NorveĹĄka) ReĹžija: Simen Alsvik, Will Ashurst Slovenski glasovi: GaĹĄper Jarni, Maja KunĹĄiÄ?, Vesna PrnaÄ?iÄ?, Andrej Murenc, GaĹĄper Malnar Petek, 15. 6., ob 18.15 – mala dvorana

PRIJAZNA DEŽELA

KNJIGARNA

Sweet Country Vestern, avantura, 114 minut (Avstralija) ReŞija: Warwick Thornton Igrajo: Hamilton Morris, Bryan Brown, Sam Neill, Thomas M. Wright, Ewen Leslie, Gibson John Petek, 15. 6., ob 20.00 – m. dvor. Sobota, 16. 6., ob 18.30 – m. dvor. Nedelja, 17. 6., ob 19.00 – m. dvor.

The Bookshop, drama, 113 minut (Ĺ panija, VB, NemÄ?ija) ReĹžija: Isabel Coixet Igrajo: Emily Mortimer, Bill Nighy, Patricia Clarkson, Hunter Tremayne, James Lance Ponedeljek, 18. 6., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e


Naš čas, 14. 6. 2018, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

14. junija 2018

Nagradna križanka PRO-ZiR - skiro

RADIO VELENJE

PRO-ZiR, d.o.o.

Prodajni salon in servis: Podkraj pri Velenju 14, Velenje

Zdravniški nasveti, gost:Boštjan Rožič, dr. med., spec. int. med., vodja intenzivne enote v Bolnišnici Topolšica. Tema: Koronarna srčna bolezen

Info: 051/ 622 519

www.kickbikes.si skirostar.si@gmail.com

Novo v Velenju!

SKIROJI za vse generacije! Končno v Sloveniji skiroji tudi za odrasle!

Kakovostni skiroji vrhunske znamke Yedoo, primerni za otroke, najstnike in odrasle, za športnike in avanturiste … Tudi ELEKTRIČNI! Skiroji Yedoo so: varni, stabilni, imajo kakovostne zavore spredaj in zadaj, z nosilnostjo do 150 kg. Na voljo tudi tekmovalni skiroji WOLFER in TREXX. Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 26. junija 2018 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka PRO-ZiR SKIRO«. Izžrebali bomo 3 praktične nagrade (košara za kolo, zvonec za kolo, majica www.skirostar.si). Nagrajenci bodo prejeli potrdila za dvig nagrade priporočeno po pošti.

mali OGLASI

ina Trgov nih prijazdi lju Košarica Pesje, Špeglova 16 03/ 891 91 40

Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

Ta hip vam med ostalim nudimo po izjemno ugodnih cenah: bukova drva 1,7 m3 na paleti cena v skladišču 124,99 € / paleta peleti Faš natura A2 že od 3,22 € / vreča peleti Sava ensa A2 že od 3,50 € / vreča peleti Arboreko A1 že od 3,69 € / vreča peleti Schweighofer A1 že od 4,39 € / vreča sladkor 1 kg 0,59 € / kg

Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Naročniki imate 50 % popust.

03 898 17 50

Sprejemamo naročila za enodnevne piščance in kokoši nesnice.

suzana@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

Komunalno podjetje Velenje

Ni da ni, kar se po ugodnih cenah v trgovinah Košarica dobi!

• • • • •

Dežurna

ŠTEVILKA

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

Nagrajenci nagradne križanke »Svečarstvo Lesk«, objavljene v tedniku Naš čas, 31. maja 2018 so: Vlasta Novinšek, Šalek 89, 3320 Velenje; Peter Krepel, Linhartova 13, 3320 Velenje; Sabina Kumer, Františka Foita 6, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrado dvignejo v Trgovini Lesk, Partizanska cesta 10, Velenje. Rešitev križanke: POROČNE SVEČE.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 15. junija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Vija vaja (otroška oddaja); 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 16. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 17. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 18. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 8.00 Vija vaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 19. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 20. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 4. do 10. junija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 4. do 10. junija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 4. do 10. junija (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

080 80 34

ČETRTEK, 14. junija

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 4. do 10. junija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka


NaĹĄ Ä?as, 14. 6. 2018, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

14. junija 2018

mali OGLASI NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA Ĺ˝enitne ponudbe po vsej drĹžavi, predvsem za ljudi zrelih, starejĹĄih let, primanjkuje Ĺžensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si SPREJMEM Ĺžensko, staro 55 - 60 let za pomoÄ? v gospodinjstvu in na vrtu. Lahko hodi ĹĄe v sluĹžbo. Gsm: 070 512 148

IĹ ÄŒEM gospo, ki bi mi pomagala pri Ä?iĹĄÄ?enju stanovanja. (Center - Velenje) Gsm: 041 969 210

NEPREMIÄŒNINE DEL HIĹ E s svojim vhodom 35/m2 v Ljubiji-Kolovrat, 1 km od Mozirja, prodam. Cena 21.000 â‚Ź. Gsm: 070 777 281

VOZILA KAMP PRIKOLICO, ADRIA 350, 4 leĹžiĹĄÄ?a, izvozni model, garaĹžirana, prodam. Gsm: 031 852 334 FIAT PUNTO 1,2 letnik 2005, 87.900 km, prodam. Gsm: 041 258 148

PRIDELKI

KLET FURLAN vabi na pokuĹĄino refoĹĄka, caberneta, malvazije in drugih vin v lasten vinotoÄ? na KidriÄ?evi 57, v Velenju. Odprto vsak dan od 10. do 17. ure. Nedelja in ponedeljek zaprto. Tel. 03 58 62 411

JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

Ĺ˝IVALI OSLIÄŒKO, staro 1. Leto, prodam. Gsm: 041 258 811

DEĹ˝URSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 16.6. do 17.6.2018, Para Kamcheva, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600. Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

od 15. 6. do 21. 6. - 15. junija 1862 se je v Bistrici pri LimbuĹĄu rodil Ĺžupnik v ĹĄkalski Ĺžupniji sv. Jurija in dekan dekanije Ĺ aleĹĄka dolina Ivan Rotner; umrl je v Ĺ kalah 22. septembra 1935; - 15. junija 1938 se je rodil Ä?astni obÄ?an Velenja, glasbenik, ravnatelj in pedagog mag. Ivan Marin ml.; - 15. junija 1985 so v Ĺ martnem ob Paki zakljuÄ?ili obnovo doma kulture; - 16. junija 1954 se je v Velenju rodil pedagog in strokovni raziskovalec dr. Otmar Kugovnik; - rokometaĹĄice Velenja so junija leta 1982 brez poraza postale prvakinje 2. jugoslovanske rokometne lige in se uvrstile v 1. B jugoslovansko ligo; - 17. junija 1933 se je v Velenju rodil fotograf, funkcionar in

PEDIKURA in MASAŽE •

KoĹželjskega 5, Velenje

Del. Ä?as: vsak dan od ponedeljka do petka, ob sobotah po dogovoru Vesna PapiÄ? s.p., KoĹželjskega 5, Velenje

•

Z vami v najteĹžjih trenutkih Ĺže veÄ? kot 20 let POGREBNE STORITVE

ÂťUSARÂŤ

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

KUTNJAK MATEJ, Velenje, Cesta II 7 in RIBIÄŒ DOROTEJA, Ĺ martno ob Paki Mali Vrh 91 GAJIĆ TOMISLAV, Velenje, Kardeljev trg 11 in Ĺ KOLNIK ANÄ?ELIKA, Velenje, Kardeljev trg 11 BABAJIĆ ELVIR, CHE Clarans, Rue des Vaudres 7 in RADOĹ EVIĆ SLADJANA, Srbija,Petrovac na Mlavi, Burovac b.b. STRINGHINI GIANLUCA, ZdruĹženo Kraljestvo, London, 5 Epstein Square 601 Felix Point in TIJANIÄŒ TEA ,ZdruĹženo Kraljestvo, London, 5 Epstein Square 601 Felix Point

Prodaja, vikend, bivalen: LEPA NJIVA, 58,2 m2, zgrajen l. 1990, adaptiran l. 2010, 1.179 m2 zemljiĹĄÄ?a, v Ä?udovitem okolju, EI ni potrebna, 59.000 â‚Ź

Damijan KljajiÄ?

• •

Prodaja, hiĹĄa, samostojna: VELENJE, PESJE, 217 m2, adaptirana l. 2005, 509 m2 zemljiĹĄÄ?a, EI v izdelavi, 129.000 â‚Ź

Info: 03 898 17 50

Ĺžage • elektro agregati kosilnice • prekopalniki puhalniki • visokotlaÄ?ni Ä?istilci • Ä?rpalke

ODDAMO POSLOVNE PROSTORE V Ĺ martnem ob Paki iĹĄÄ?emo najemnike za popolnoma prenovljene poslovne prostore razliÄ?nih velikosti, primerne za pisarne, salone, ambulante, zavarovalnice ...

Ĺ KERJANEC ROZALIJA, roj. 1934, Velenje, Lipje 19A GRUDNIK PAVLA, roj. 1941, Ĺ oĹĄtanj, Gaberke 52

VeÄ? informacij: 03/891 55 60, 041 357 840 Bralko d.o.o., Ĺ martno ob Paki 134, 3327 Ĺ martno ob Paki

ZAHVALA

Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Z boleÄ?ino sporoÄ?amo, da je ĹĄel od nas dragi oÄ?e, dedi in tast

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

MILAN ÄŒEPELNIK POGREBNO POKOPALIĹ KA SLUĹ˝BA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih

Podjetniki, pokliÄ?ite nas in se nam pridruĹžite, postanite del vaĹĄe in naĹĄe rubrike VEDEĹ˝. Seznanite naĹĄe bralce s svojimi storitvami.

Prodajni salon in servis: Podkraj pri Velenju 14, Velenje Info: 041/ 622 519 Mobilni servis: 041 622 519

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

đ&#x;”˛

SERVIS in PRODAJA

SMRTI

24ur/dan

• Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaťih Şeljah uredimo vse potrebno za zadnje slovo

ĹĄtanj.

Za naroÄ?nike do 8 ĹĄtevilk zastonj!

Upravna enota Velenje

•

070 831 186

umrl kipar Ivan Napotnik, doma iz Zavodenj pri Ĺ oĹĄtanju; Napotnik, ki ĹĄe danes velja za enega najboljĹĄih slovenskih kiparjev, je oblikoval kamen, bron, mavec in predvsem les; najĹĄtevilnejĹĄi Napotnikovi kipi so Ĺženske figure, pogosto Ä?ustveno in Ä?utno do erotiÄ?nosti stopnjevani akti, ki se, zajeti v leseno deblo, vzpenjajo in vrtinÄ?ijo, svoj peÄ?at pa je Napotnik dal tudi portretu; - 20. junija leta 1861 se je rodil ĹĄolski upravitelj, sadjar, pedagog in Ä?ebelar Alojzij Trobej; naprej je delal na ReÄ?ici ob

GIBANJE prebivalstva

•

Studio Boginja

mag. Ivan Marin, ml. (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

Savinji, potem se je zaposlil kot upravitelj ĹĄole v Ĺ entilju pri Velenju; leta 1906 je prevzel vodstvo narodne ĹĄole v Ĺ oĹĄtanju in jo vodil devetnajst let; bil je Ä?astni meĹĄÄ?an Ĺ entilja in Ĺ oĹĄtanja; - 20. junija leta 1926 se je v Ljubljani rodil zdravnik in direktor Zdravstvenega doma Velenje Alojzij FijavĹž; umrl je v TopolĹĄici 8. novembra leta 2003; - po okupaciji Slovenije so nacisti med drugim hoteli uniÄ?iti tudi vseslovenske knjige, Ä?eprav pri zbiranju knjig pri prebivalstvu niso imeli veliko uspeha. Iz dokaj bogate knjiĹžnice KatoliĹĄkega prosvetnega druĹĄtva v Ĺ t. JanĹžu pa so 20. junija 1941 odpeljali knjige v Velenje in jih uniÄ?ili; - 20. junija 1961 je Velenje obiskal predsednik afriĹĄke drĹžave Mali Modibo Keita; - 20. junija 2002 so v Ĺ oĹĄtanju poruĹĄili dimnik na obmoÄ?ju nekdanje Tovarne usnja Ĺ o-

03 898 17 50 | press@nascas.si

Postanite naroÄ?nik

POROKE

NOVO v Velenju

ĹĄportnik Alojz OjsterĹĄek, ki je umrl 10. oktobra leta 2003; - 17. junija 1950 se je rodil dr. Janez PraĹĄnikar, ki je od leta 1974 zaposlen kot redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani; - 18. junija 1959 je v Washingtonu umrl slovenski pravnik in diplomat dr. Bogomil VoĹĄnjak, sin Mihaela VoĹĄnjaka; - v nedeljo, 18. junija 1967, je v Bele Vode pripeljal prvi avtobus; - 18. junija 1977 so pred zgradbo sodiĹĄÄ?a v Velenju odkrili kip ÂťMejaĹĄi brez meja oroĹžijÂŤ italijanskega kiparja Valleria Mirogllia; - v atriju Velenjskega gradu sta 18. junija 2002 takratni slovenski minister za evropske zadeve dr. Janez PotoÄ?nik in veleposlanik evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere podpisala finanÄ?ni memorandum ISPA za projekt, vreden 11 milijonov EUR, s katerim so v obÄ?ini Velenje in Ĺ oĹĄtanj do konca zgradili skupno Ä?istilno napravo in del vodovoda; - 19. junija 1960 je v Ĺ oĹĄtanju

Solza, Ĺžalost, boleÄ?ina te zbudila ni, a ostala je tiĹĄina, ki moÄ?no boli. (T. PavÄ?ek)

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom iz Ĺ entruperta nad LaĹĄkim, znancem in vsem, ki ste pospremili oÄ?eta in dedka na zadnjo pot. Posebna zahvala kolektivu Premogovnika Velenje, Ä?astni straĹži, Pihalnemu orkestru Premogovnika Velenje in Dragu Kolarju za besede slovesa. PogreĹĄali ga bomo sin Viki in hÄ?i Neca z druĹžinama


NaĹĄ Ä?as, 14. 6. 2018, barve: CMYK, stran 24

PoÄ?itniĹĄko varstvo za otroke LetoĹĄnje programe ĹĄe obogatili – Na razliÄ?nih lokacijah, najveÄ? v vili RoĹžle in ob njej Mira ZakoĹĄek

Varstvo mlajĹĄih ĹĄolarjev v poletnem Ä?asu za marsikaterega starĹĄa predstavlja posebno teĹžavo. Zaradi tega so se na Mestni obÄ?ini Velenje odloÄ?ili, da bodo letos omogoÄ?ili vkljuÄ?itev v organizirano poÄ?itniĹĄko varstvo otrokom od prvega do petega razreda. Program bodo izvajali v sodelovanju z MedobÄ?insko zvezo prijateljev mladine Velenje, Ĺ portno zvezo Velenje in Mladinskim centrom Velenje. Cena za tedensko varstvo s prehrano bo znaĹĄala 20 evrov na otroka. Celodnevno varstvo bodo omogoÄ?ali cele poletne poÄ?itnice v vili RoĹžle oziroma Mladinskem centru Velenje. StarĹĄi bodo posameznega otroka lahko v poÄ?itniĹĄko varstvo vkljuÄ?ili dva poÄ?itniĹĄka tedna. V zadnjem avgustovskem tednu, od 27. do 31. 8., bo v vili RoĹžle zaĹživelo OtroĹĄko mesto. Organizirali bodo dnevne tabore za osnovnoĹĄolce, ki so lahko stari tudi veÄ? kot 10 let.

Med poletnimi poÄ?itnicami bo MZPM v vili RoĹžle in SonÄ?nem parku izvajala tudi poÄ?itniĹĄke aktivnosti za otroke, ki si Ĺželijo le malo druĹžbe. V otroĹĄke ustvarjalnice bodo lahko brezplaÄ?no prihajali vsak delavnik, od 2. julija pa do konca avgusta od 9. do 12. ure. Ĺ oloobvezne otroke (v nekaterih poÄ?itniĹĄkih programih MZPM tudi predĹĄolske otroke) lahko starĹĄi seveda dodatno vkljuÄ?ijo v plaÄ?ljive poÄ?itniĹĄke aktivnosti, ki jih hkrati pripravljajo vsi trije soorganizatorji poletnega poÄ?itniĹĄkega varstva.

OtroĹĄko mesto na Golteh

MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine bo od 26. do 29. junija pripravila dnevne tabore na Golteh, imenovane SonÄ?no mesto. Otroke bodo lahko starĹĄi pripeljali v vilo RoĹžle Ĺže ob 7. uri, kjer bodo v varstvu do odhoda avtobusa, ki jih bo dnevno vozil na dnevne tabore. Program je Ĺže objavljen, prijave tudi Ĺže zbirajo.

Tradicionalni Indikamp

Mladinski center Velenje bo od 9. do 13. julija pripravil tradicionalni Indikamp (vsak dan od 9. do 15. ure), za katerega prijave Ĺže zbirajo. Razpis je objavljen na spletni strani MCV. BrezplaÄ?ne krajĹĄe poÄ?itniĹĄke programe za tiste, ki se Ĺželijo dopoldne le malo druĹžiti, pa bodo izvajali tudi v prostorih Mladinskega centra Velenje na Efenkovi 61.

4 ĹĄportni tabori

Ĺ portna zveza Velenje bo v ĹĄtirih poletnih tednih pripravila 4 ĹĄportne tabore. UdeleĹžence bodo lahko starĹĄi v vilo RoĹžle pripeljali Ĺže ob 7. uri, Ä?e varstvo potrebujejo ob zgodnejĹĄi uri. Od tu jih bodo na ĹĄportne aktivnosti na razliÄ?ne lokacije v mestu odpeljali ĹĄportni vaditelji. V varstvu v vili RoĹžle bodo udeleĹženci lahko ostali tudi po konÄ?anem programu Ĺ portne zveze do 16. ure. đ&#x;”˛

Ĺ e obseĹžnejĹĄi program Poletnih kulturnih prireditev Jutri slovesni zaÄ?etek 34. Poletnih kulturnih prireditev s koncertom Vlada Kreslina in Malih bogov Mira ZakoĹĄek

LetoĹĄnji, Ĺže 34. program poletnih kulturnih prireditev je ĹĄe bogatejĹĄi, ĹĄe obseĹžnejĹĄi, v njem je kar 70 razliÄ?nih kulturnih dogodkov, namenjenih vsem okusom. ÂťVeÄ?ina jih bo potekala v srediĹĄÄ?u mesta in na drugih tradicionalnih lokacijah v mestu (grad, vrt Vile Herbersten, letos pa smo pridobili tudi atrij pri Galeriji), nekaj pa jih bomo pripravili tudi na drugih atraktivnih lokacijah, med drugim tudi ob jezeru,ÂŤ pravi direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny. ZaÄ?enjajo torej jutri ob 21. uri s koncertom Vlada Kreslina in Malih bogov pred kulturnim domom Velenje. ÂťTa koncert se uvrĹĄÄ?a v cikel desetih izbranih pet-

300 petoĹĄolcev opravljalo kolesarske izpite Ena izmed pomembnih aktivnosti Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Zveze ĹĄoferjev in avtomehanikov Ĺ aleĹĄke doline je izobraĹževanje, ki ga opravljajo na

razliÄ?nih nivojih. Zelo pomembni so kolesarski izpiti, ki jih opravljajo petoĹĄolci. Gre zelo zares, najprej je na vrsti teoretiÄ?ni del izpita, potem pa tudi praktiÄ?ni. To ĹĄolsko leto je

k izpitu pristopilo okoli 300 petoĹĄolcev. Na sliki: po uspeĹĄno opravljenem kolesarskem izpitu na Osnovni ĹĄoli Livada. đ&#x;”˛

Foto: Luka Matijevec

kovih dogodkov Festivalska desetka, s katerimi Festival Velenje zaznamuje deset let uspeĹĄnega delovanja,ÂŤ dodaja Pokornijeva. Program je res pester in bogat, namenjen vsem starostnim skupinam in okusom, veÄ?ina dogodkov pa bo brezplaÄ?nih. Med vidnejĹĄimi glasbenimi dogodki bodo zagotovo koncert priljubljene hrvaĹĄke skupine Jinx, ki bo 13. julija na Titovem trgu, projekt Svetlane MakaroviÄ? Kdor gleda skozi maÄ?je oÄ?i na Velenjskem gradu 27. junija, koncert TomaĹža Domicelja pred kulturnim domom Velenje 6. julija, koncert zasedbe Koala Voice pred domom kulture Velenje (20. julija) ‌ Veliko bo tudi nastopov simfoniÄ?nih orkestrov, letos jih bodo gostili iz Anglije, Amerike in Izraela. NajbogatejĹĄi pa bo tudi tokrat program za najmlajĹĄe, njihovi ostajajo torki s prireditvami na travniku, pa seveda sobote, ko si bodo lahko ogledovali gledaliĹĄke predstave in lutkovne igrice. V sklopu poletnih prireditev bo tudi letos konec avgusta potekal tridnevni Ĺže 30. Citrarski festi-

V petek, 15. junija, se bodo ob 21. uri s koncertom Vlada Kreslina in Malih bogov zaÄ?ele 34. Poletne kulturne prireditve v Velenju. Otvoritveni koncert, ki bo na zunanjem prizoriĹĄÄ?u pred Domom kulture Velenje, se uvrĹĄÄ?a tudi v cikel desetih izbranih petkovih dogodkov Festivalska desetka, s katerimi Festival Velenje zaznamuje deset let uspeĹĄnega delovanja. V dveh mesecih bo na ĹĄtevilnih prizoriĹĄÄ?ih veÄ? kot 60 Ĺžanrsko razliÄ?nih dogodkov, ki bodo zagotovo razgibali in popestrili poletni utrip mesta. val PreĹĄmentane citre, glasbeno poletno ponudbo pa bomo tradicionalno zakljuÄ?ili s koncertom Iztoka Mlakarja na Velenjskem gradu. Seveda bomo o vseh dogodkih sproti obveĹĄÄ?ali tako v NaĹĄem Ä?asu kot na Radiu Velenje, podroben program 34. Poletnih kulturnih prireditve pa bo objavljen tudi v reviji Poletje v ĹĄaleĹĄki dolini, ki bo izĹĄla 21. junija in na đ&#x;”˛ spletu nascas.com.

ÂťNi veselice brez languĹĄevÂŤ Obiskovalci 6. meÄ‘imurskega proĹĄÄ?eja so si oblizovali prste, saj so Ä?lani Kulturnega druĹĄtva MeÄ‘imurje Velenje ponovno predstavili izvrstno tradicionalno kulinariko in prireditev zaÄ?inili s kulturnim programom Tina Felicijan

Kulturno druĹĄtvo MeÄ‘imurje Velenje ima Ĺže veÄ? kot 20-letno tradicijo. Ko je mesto sredi 50. let zaÄ?elo naglo nastajati, so bili MeÄ‘imurci med prvimi, ki so pomagali pri gradnji stanovanjskih, industrijskih in kulturnih objektov. V tistem obdobju je v Velenju Ĺživelo najveÄ?je ĹĄtevilo MeÄ‘imurcev – okrog 800. Mnogi so tu ostali, si ustvarili druĹžine, leta 1997 pa so ustanovili Kulturno druĹĄtvo MeÄ‘imurje. V druĹĄtvu

so Ĺželeli zdruĹžiti kajkavsko govoreÄ?e prebivalce Velenja, ki imajo svoje korenine iz MeÄ‘imurja, Zagorja, Podravine, pa tudi njihove prijatelje. Danes druĹĄtvo deluje na razliÄ?nih podroÄ?jih in izvaja ĹĄtevilne projekte, s katerimi goji meÄ‘imursko kulturo – ĹĄege, navade, folkloro, kulinariko, pod okriljem druĹĄtva delujeta dramska in literarna sekcija, najbolj prepoznavna pa je njihova tamburaĹĄka skupina. Ena od prireditev druĹĄtva je Ĺže tradicionalno meÄ‘imursko pro-

Atrij stare trĹžnice na kriĹžiĹĄÄ?u KidriÄ?eve in Kersnikove ulice je tradicionalno prizoriĹĄÄ?e meÄ‘imurskega proĹĄÄ?eja, ki privablja ljubitelje folklore, znaÄ?ilnih obrti in kulinarike.

ĹĄÄ?eje – ljudski in cerkveni praznik, ob katerem se krajani zberejo na druĹženju ob jedaÄ?i in glasbi. Letos so ga priredili Ĺže ĹĄesto leto zapored, povabili pa razliÄ?ne folklorne in glasbene skupine, klekljarice, Ä?ebelarje, lectarje in druge, ki so poskrbeli za pester spremljevalni program. Seveda pa proĹĄÄ?eje kot vsako drugo meÄ‘imursko praznovanje tudi letos ni minilo brez languĹĄev – tradicionalne jedi, ki je naj-

bolj poznana v panonskem svetu – na MadĹžarskem, SlovaĹĄkem, v Prekmurju in MeÄ‘imurju. ÂťGre za kvaĹĄeno testo, ki mu lahko dodamo tudi krompir. Oblikujemo ga v kepice, ki jih razvleÄ?emo in ocvremo v olju. LanguĹĄe namaĹžemo bodisi s kislo smetano in Ä?esnom bodisi s Ä?okolado,ÂŤ je povedala Irena MarÄ‘etko in izdala recept: kilogram moke, dva jogurta, en suhi kvas, en pecilni praĹĄek, dve jajci, dva de-

cilitra mleka in Ĺžlica soli. Testo mora vzhajati, nato pa je pripravljeno za cvrtje. ÂťNajboljĹĄi so ĹĄe topli, sicer pa so odliÄ?na poslastica na raznih praznovanjih in

nepogreťljivi na piknikih, je ťe povedala in povabila vse, naj se tudi sami preizkusijo v pripravi te međimurske jedi.

ÂťMeÄ‘imurci, predvsem pa naĹĄe Ĺženske, smo znani po dobri kuhinji – kolaÄ?ih, najbolj pa languĹĄih, brez katerih ni veselice,ÂŤ pravi predsednik druĹĄtva Matija Blagus. KulinariÄ?na sekcija druĹĄtva je pripravila osem kilogramov mase za languĹĄe, ki so bili oÄ?itno odliÄ?ni, saj so hitro poĹĄli.

đ&#x;”˛

24 2018  
24 2018  
Advertisement