Page 1

Naš čas, 3. 6. 2010, barve: CMYK, stran 1

Jutri zmerno do pretežno oblačno, občasno bo še deževalo. V soboto sončno in topleje.

številka 22

četrtek, 3. junija 2010

Šmarčani na vrhu

1,50 EVR

Pred referendumom o arbitraži

Nogometaši Šmartna 1928 so pred velikim slavjem. V predzadnji prvenstveni tekmi so v Celju z 1 : 0 premagali neposrednega tekmeca za napredovanje v 2. ligo, Simer Šampion, in ga zamenjali na prvem mestu. Zlati zadetek je dosegel Rok Cizej in se po tekmi znašel v zraku. V sobotnem zadnjem krogu bodo njihovi navijači gotovo napolnili tribuno in jim z bučno podporo pomagali potrditi prvo mesto. Začetek tekme bo ob 17. uri.

Milena Krstič - Planinc

V nedeljo bo v Sloveniji potekal referendum. Volilci bodo odločali o ratifikaciji arbitražnega sporazuma s Hrvaško, ki je v zadnjih mesecih dodobra razvnel ljudi in politiko. Referendumsko vprašanje se bo glasilo: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 19. aprila 2010?« Pred referendumom so nas politiki, tako z levice kot desnice, prepričevali, da imajo prav zgolj in samo eni, pa čeprav stojijo na nasprotnih bregovih. Da imajo prav zgolj oni, bodisi da arbitraži nasprotujejo bodisi da so zanjo. Odločitev pa prepustili volilcem. Danes in jutri, pred volilnim molkom, ki nastopi v petek opolnoči, bodo gotovo tako eni kot drugi v zadnjih izdihljajih kampanje iz rokavov vlekli še poslednje adute in nagovarjali volilce. Kaj po referendumu? Ratifikacija sporazuma bo na referendumu potrjena, če bo zanjo glasovala večina volilcev, ki bodo glasovali. V tem primeru bo državni zbor v osmih dneh po pravnomočnosti poročila državne volilne komisije razglasil odločitev, ki je bila sprejeta na referendumu, in jo objavil v Uradnem listu Republike Slovenije. Če bodo volilci na referendumu zakon zavrnili, pa državni zbor eno leto ne sme sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju s to odločitvijo.

Tako mislim

Foto: S. Vovk

Rekordni dosežek v zgodovini Premogovnika V enem dnevu na samo enem odkopu izkopali kar 10.100 ton premoga in napredovali za 8,6 metra Velenje, 31. maja – Po dobrih dveh tednih obratovanja novega odkopa v Jami Preloge so postavili na Premogovniku Velenje nov mejnik na področju odkopavanja pre mo ga. S pomoč jo vrhun ske opreme so dobro izurjeni rudarji dosegli rekordni dnevni izkop premoga v višini 10.100 ton. Novi odkop obratuje s horizontalno koncentracijo kar pomeni, da viši-

na ni omejena. V primerjavi z odkopi, ki premog pridobivajo s povečano odkopno višino, je potrebno primanjkljaj premoga s stropa nadoknaditi z večjim dnevnim napredkom odkopa. Odkop, na katerem je vgrajenih 112 sekcij podporja, je v

ponedeljek, 31. maja, izvedel 9 rezov in napredoval 8,6 metra. Omenjeni odkop v Premogovniku Velenje je lociran v sloju premoga, kjer povprečna kurilna vrednost lignita znaša tudi do 13 GJ na tono in je prvi odkop, ki bo v

celotnem času delovanja dolg 200 metrov. Na njem naj bi do konca obratovanja, to je do januarja prihod nje leto, pri do bi li več kot 900.000 ton premoga. Direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved je bil ob tem dosežku navdušen: »Za doseženi rezultat velja pohvala vsem, ki delajo na omenjenem odkopu oziroma so z njim kakor koli povezani. Vsekakor velja omeniti tudi vrhunsko elektrostrojno opremo, ki je rezultat več let ne ga raz voja in plod domačega inženirskega znanja in bo dobro vplival tudi na doseganje načrtov. To je tudi eden ključnih ciljev, ki vodi Premogovnik Velenje k zastavljeni ceni 2,25 EUR/GJ, ki je bila dogovorjena s Holdingom Slovenske elektrarne.«

Grožnje o stavki Vegradovih delavcev vse glasnejše

Ljubljana, 1. junija – Petčlanski senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je zaporno kazen prisodil obema voznikoma vozil, udeleženih v nesreči, ki se je 5. junija leta 2005 zgodila v križišču Celovške v Ljubljani. V njej so umrli trije mladi atleti: 25-letni Matic Šušteršič, 23-letni Patrik Cvetan in 17-letni Velenjčan Nejc Lipnik. Tri leta in štiri mesece zapora so prisodili Sergeju Šalamonu iz Velenja, ki je vozil avto, v katerem je bilo sedem atletov, za tri leta in pol zapora pa kaznovali Amela Dediča, drugega v nesreči udeleženega voznika. Senat je oba obsodil povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti.



Predčasno glasovanje samo še danes V nedeljo v Sloveniji referendum o arbitražnem sporazumu s Hrvaško



Vsakemu po več kot Nezadovoljstvo raste tri leta zapora Voznika, udeležena v nesreči, v kateri so pred petimi leti v Ljubljani umrli trije mladi atleti, gresta v zapor



Velenje, Ljubljana - Za včeraj popoldne je bil napovedan sestanek med predstavniki Vegrada in njegovimi podizvajalci pri projektu Celovški dvori. Pobudo za ta sestanek je dal Vegrad, podizvajalci so udeležbo potrdili, ob tem pa menili, da naj bi se sestanka udeležili tudi predstavniki bank in Mestne občine Ljubljana. Podizvajalci nastopajo skupaj, saj so usklajeni in ne pristajajo na individualna pogajanja z Vegradom. Razočarani so, ker naj bi jim Vegrad del storitev poplačal s stanovanji, ki pa so pod hipoteko. Vegrad z gradnjo Celovških dvorov močno zamuja in si je nabral zaradi tega že za poldrugi milijon zamudnih kazni. Teh pa bo še več, saj trenutno dela stojijo, podizvajalci pa Vegradu do poplačila njihovih terjatev ne želijo izročiti potrebne dokumentacije za tehnični pregled. Ob vsem tem ostajajo žiro računi Vegrada blokirani, dolgovi do delavcev vse večji, grožnje o stavki pa vse glasnejše, sicer pa jih na nekaterih gradbiščih z bojkotiranjem dela, menda že udejanjajo. Uradnih informacij v Vegradu ne dajejo, to velja tudi za sindikat.

 mz

Ljubljana, Velenje, 1. junija – V skladu z rokovnikom volilnih opravil se je v torek, 1. junija, pričelo predčasno glasovanje, namenjeno vsem tistim, ki v nedeljo ne bodo mogli na volišča. Ti lahko še danes, v četrtek, 3. junija, med 9. in 17. uro na predčasnem glasovanju na sedežih okrajnih volilnih komisij (upravne enote) izrazijo svojo voljo. Samo še danes (četrtek, 3. junija) pa lahko volilni upravičenci vložijo zahtevke tudi za druge posebne oblike glasovanja. Med njimi tudi volilci, ki bi želeli v nedeljo glasovati na posebnem volišču za invalide.

 mkp

GRČIJA - OTOK RODOS

Std. ELPIDIA BEACH Odhoda: 4.6., 11.6.

najem od 299 € www.palma.si

VELENJE 03/898-43-70 CELJE 03/428-43-04


Naš čas, 3. 6. 2010, barve: CMYK, stran 2

2

OD ČETRTKA DO ČETRTKA

3. junija 2010

Odločala bo ekonomika Letos 16 vlog za naložbe v kmetijska gospodarstva Šoštanj – Na marca objavljen razpis Občine Šoštanj za dodeljevanje pomoči v kmetijstvu za letos so kmetovalci podali 16 vlog za naložbe v kmetijska gospodarstva. Skupna višina podanih zahtevkov je bila 193.000 evrov. Ker pa je bilo razpoložljivih sredstev za ta namen precej manj, se je komisija odločila, da vsakemu od vlagateljev nameni znesek v vrednosti 13,7 odstotka glede na predračunsko vrednost njegove naložbe. Za plačilo zavarovalnih premij so prosilci podali 26 vlog, vlagatelji bodo prejeli sofinanciranje glede na število glav živine. Od osmih vlog, ki so bile podane za zagotavljanje tehnične podpore kmetijstvu, so prejeli osem vlog, tri so zavrnili. Dve vlogi, obema so ugodili, pa sta prispeli za naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu.

 mkp

Zaključek 27. tekmovanja za čiste zobe Ljubljana, 27. maja – Z veliko prireditvijo za skoraj 3.000 otrok se je v dvorani Tivoli v četrtek zaključilo že 27. vseslovensko tekmovanje za čiste zobe ob zdravi prehrani, ki ga prireja Stomatološka sekcija Slovenskega zdravniškega društva. Na njem so sodelovale skoraj vse slovenske osnovne šole (705 osnovnih šol, med njimi tudi 41 šol oziroma zavodov za otroke s posebnimi potrebami). Na prireditvi so nagradili najboljše razrede iz vsake od desetih regij, kot zmagovalce z najbolj čistimi zobki pa so za naj razred razglasili učence OŠ Minke Namestnik – Sonje za otroke s posebnimi potrebami iz Slovenske Bistrice. Čiste otroške zobke že drugo leto nagrajuje glavni pokrovitelj Mercator. Poleg najboljšega razreda v državi so bili razglašeni še regijski zmagovalci, ki tokrat prihajajo z naslednjih šol: OŠ Riharda Jakopiča Ljubljana, OŠ Sladki Vrh, OŠ Bratov Letonja iz Šmartnega ob Paki, OŠ Nazarje, OŠ Solkan, OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica, OŠ Stražišče (podružnica Besnica), OŠ Prevole in OŠ Bogojina.

 mkp

Prostor, pot in parkirišča Solčava – Od jutri (petka) do nedelje, 6. junija, bo Center Rinka, zavod za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega, organiziral Pomladanske pohodniške dneve. Tako bodo jutri ob 11. uri predali svojemu namenu prireditveni prostor v središču Solčave, pot in parkirišča, ki so jih uredili v okolju. Nadaljevali bodo ob 14. uri s pohodom po naravoslovno-etnografski poti od Logarske doline do slapa Rinka, 4 ure kasneje pa bodo dogajanje popestrili še s glasbenim večerom, na katerem bodo nastopili solčavski muzikanti. Dan kasneje, v soboto, ob 9.30 uri bo družinski pohod v Robanov kot, v nedeljo pa bodo pripravili še tradicionalni pohod v Matkov škaf. Tega bodo začeli ob 9. uri.

 tp

Vrtec Šoštanj finalist natečaja Moja reka si Šoštanj - Vrtec Šoštanj je vključen v projekt ‘eko vrtec’, tako otroci celo leto v vrtcu pridno ločujejo odpadke, predelujejo odpadno embalažo in izvajajo različne ekološke projekte. Udeležili so se tudi natečaja Moja reka si, v okviru katerega izbirajo najboljše televizijske, radijske in časopisne oglase. Na natečaj so se prijavili z dvema prispevkoma in oba sta se uspela prebiti med pet finalistov. V kategoriji TV oglasov so otroci enote Urška iz Topolšice z vzgojiteljico Zorano Globočnik posneli TV oglas z naslovom So v Toplici račke pojedle ribice? Otroci enote Barbka v Šoštanju pa so z vzgojiteljicama Darjo Jelenko in Ivo Naveršnik izdelali tiskan oglas na temo Naša reka Paka včeraj, danes in jutri. Oba oglasa si lahko ogledate tudi na spletni strani www.mojareka.si ali na spletni strani Občine Šoštanj – www.sostanj.si. Lepo je videti, kako že najmlajši skrbijo za okolje in za prostor, v katerem živijo. S svojo voljo in ne nazadnje tudi z znanjem pa mnogokrat veliko naučijo tudi starejše.



V soboto srečanje krvodajalcev Gaberke – Območno združenje RK Velenje se že nekaj let zapored oddolži krvodajalcem občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki za njihovo človekoljubno dejanje s srečanjem. Tudi letos bo tako. Srečanje bo v soboto, 5. junija, ob 16. uri pod kozolcem v Gaberkah. Organizatorji pričakujejo blizu 500 krvodajalcev, zanje pa bodo pripravili vse, kar je potrebno za prijetno druženje.

 tp

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.

Svetniki Občine Šmartno ob Paki menili, da se je treba čim prej lotiti razvoja daljinske energetike v lokalni skupnosti – Zaključni račun lanskega proračuna s primanjkljajem tudi zaradi dolgov države

tehnološke rešitve v energetiki so velike, nenazadnje pa ne smemo prezreti še zakonodaje. Ta za onesnaževalce okolja, med katere sodijo tudi gospodinjstva, ki se ogrevajo na kurilno olje, določa še dodatne prispevke in druge stroške. Za nameček pa naj bi - po napovedih - cena energenta v naslednjih letih precej poskočila. Šmarški svetniki so prepričani, da bo pri odlo-

Člani odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti pa so pri tem znova opozorili na zmanjševanje stroškov pri prevozih učencev v šolo. Zaključni račun proračuna so pregledali tudi člani nadzornega odbora, ki pa večjih nepravilnosti niso odkrili. So pa ocenili, da je lokalna skupnost že v začetku leta 2010 prikrajšana za skoraj tretjino proračunskega denarja, saj ima več kot 900 tisoč neporavnanih obveznosti. Za pokritje precejšnjega dela teh, je pojasnil župan Alojz Podgoršek, dolguje denar lokalni skupnosti država.

Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki, 31. maja - Občina Šmartno ob Paki je menda edina lokalna skupnost v regiji Saša, ki nima niti metra omrežja daljinskega ogrevanja. Po razpravi o delovnem osnutku Razvojnega programa daljinske energetike v lokalni skupnosti kot eni od osrednjih točk ponedeljkove seje občinskega sveta naj bi bilo v naslednjih 2, 3 letih drugače. Miran Zager, direktor Inštituta za daljinsko energetiko in vodja poslovne enote Energetika, Komunalnega podjetja Velenje, je povedal, da je po izdelani novelirani energetski zasnovi občine iz leta 2005 možnosti za daljinsko energetsko oskrbo gospodinjstev na območju spodnjega toka reke Pake veliko. Poleg plinifikacije še oskrba s toploto iz obnovljivih virov biomase, možne so izpeljanke, kot je plinska kogeneracija. »Ker pa vsaka odločitev nosi za sabo obveznosti, bi morala lokalna skupnost čim prej proučiti tehnične in ekonomske možnosti uvedbe daljinske energetske oskrbe, da bi se občani lahko odločili za eno od oblik.» Da je potrebno v tej smeri čim prej narediti korake naprej, so v razpravi menili tudi svetniki. Po njihovem mnenju je občina glede sistema daljinske energetske oskrbe v precejšnjem zaostanku, tehnične in

čanju o možnih oblikah odločala ekonomika. Aktivnosti v zvezi s tem naj bi poslej vodila posebna delovna skupina, v kateri bodo tudi strokovnjaki. O njej naj bi več vedeli že na naslednji seji občinskega sveta, ki bo predvidoma konec tega meseca.

Primanjkljaj tudi zaradi dolga države Zaključni račun lanskega občinskega proračuna je po mnenju župana Alojza Podgorška zelo pregleden. Podrobnejši pogled pa kaže, da so se prihodki v dobrih 95 odstotkih približali načrtovanim. Člani odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe so pri obravnavi pogrešali poročila javnih zavodov, zanimale so jih tudi neporavnane obveznosti.

Namesto inšpektorja na teren župan? Dlje časa so se svetniki na tokratni seji zadržali pri pobudah in vprašanjih, pri katerih je veliko slabe volje povzročilo odlaganje odpadkov. »Tako ne bo več šlo,« so bili odločni. Takega nereda, so dodali, kot je danes v zvezi s tem, še ni bilo. Okrcali so delo pristojnih inšpekcijskih služb, ki pa so menda poslale na teren kar župana. Med drugim so na seji razpustili občinsko komisijo za vračanje preveč vplačanih prispevkov za vlaganja v telekomunikacijsko omrežje. Pri 19 podpisnikih, ki trdijo, da so upravičeni do vračila, pa bo občina poskušala doseči poravnavo, vendar le pri tistih, ki bodo upravičenost dokazali s potrdili.



Poletni pogledi na novo zimo Hotel na Golteh, tekaški stadion na Rogli – Bodo evropskemu denarju sledili tudi evropski turisti – Hotel tudi v Zrečah, »celjski« hotel v Ljubljani. – Tudi »velenjski« v Celovških dvorih? - Bo po nedelji pri nas in med nami mir? Je že res, da še ni pravega poletja, a vsaj časovno ne zgrešimo preveč, če rečemo, da smo že domala sredi tega letnega časa. In v tem času, ko mnogi mislijo na morje, čeprav »le« hrvaško, so oči odgovornih v največjih zimskih centrih na našem območju uprte v naslednjo zimo. Novih objektov ne gradijo le na Golteh, o čemer v tem tedniku večkrat pišemo, tudi v drugem (po mnenju mnogih pa prvem) smučarskem centru na našem območju, na Rogli, bodo poletni čas izrabili za ureditev novih pridobitev. Na Golteh, kot je znano, gradijo naravi in ljudem prijazen hotel, pa še več drugih objektov, s katerimi bodo dopolnili ponudbo, predvsem bodo povečali zmogljivosti za prenočevanje, na Rogli gradijo tekaški poligon s športnim hotelom. Del poligona so ob tekmovanju za svetovni pokal v tekih v tej zimski sezoni že preizkusili, v celoti naj bi bil poligon končan do zimske univerzijade, ene največjih prireditev pri nas. Hotela se bodo lotili julija, gradili ga bodo v javno zasebnem partnerstvu, saj bo sodelovala tudi zreška občina. V bolj »poletnem« delu Uniturja, družbe Unior turizem, pa bodo letos dogradili hotel Dobrava. S tem bodo Terme Zreče pridobile še več ležišč, saj jih po obisku, ki ga beležijo, tudi potrebujejo. Uredili bodo še vse drugo, kar sodi k takemu zdraviliškemu hotelu. Za vse te hotele, tako na Golteh kot na Rogli in v Zrečah, so del denarja dobili tudi iz evropske blagajne. Na Golteh sicer tarnajo, da so za 9 milijonov evrov vredno naložbo dobili relativno najmanj. Seveda bi bilo lepo, če bi evropskemu denarju, kolikor ga je pač bilo, sledili tudi turisti iz tiste prave Evrope. Vsepovsod pri nas je sicer obisk tujcev kar zadovoljiv, povsod pa si seveda želijo, da bi jih nove naložbe pritegnile še več. In ker v novih objektih tudi ponujajo vse več, si želijo tudi gostov, ki bi vse to, kar ponujajo, tudi koristili. To pomeni, naj pridejo taki z malo

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);

debelejšimi denarnicami. Tako na smučišča, kjer bo tudi ponudba popestrena, da bodo tako na Rogli kot na Golteh nudili »nekaj več«, kot v Zrečah, kjer bodo goste tudi znali razvajati. Hotelov pa ne bodo gradili le na Golteh, na Rogli in ga povečevali v Zrečah, družbi z našega območja naj bi dva hotela gradili tudi v Ljubljani. Gradnja hotela v centru BTC v Ljubljani, ki ga bo gradila Celjska zlatarna, je tik pred startom. Gre za visok hotel, tako po dejanski višini kot tudi po kakovosti. Bolj v negotovosti je seveda hotel v sklopu Celovških dvorov. Tega naj bi namreč tam zgradili velenjski Vegrad. A v stanju, v kakršnem je ta družba, ni gotov ne začetek gradnje, niti ne, če bodo ta hotel sploh gradili. Če se bo zgodilo slednje ali če bo zamuda prevelika, bo Vegrad seveda moral vrniti namenski (evropski) denar, ki ga je za gradnjo hotela že dobil. Hoteli torej rastejo ali so vsaj načrti za njihovo rast, v marsikateri občini, tudi na našem območju, pa bi bili veseli, če bi lahko tako optimistično načrtovali gradnjo vrtcev. Povpraševanje za mesta v njih je namreč kljub tarnanju nekaterih, kako lene so naše mlade družine, domala vsepovsod močno naraslo. Ker pa nekateri dvomijo, da bo zanimanje za vpis v vrtce tako močan tudi naslednja leta, se marsikje zavzemajo za odpiranje oddelkov zasebnega varstva. Take rešitve so primerne tudi za manjše kraje. In ko se eni ukvarjajo s takimi malenkostmi, kot je izboljšanje turistične ponudbe ali zagotavljanje mest za otroke, so nekateri še vedno kot obnoreli zaradi napovedanega arbitražnega reševanja meje med našo deželico na južni strani Alp in sosednjo na severni obali Jadranskega morja. Kocka naj bi padla v nedeljo, drugi pa dvomijo, da bo tudi referendum, četudi bo večina ZA, prinesel mir. Mir pri nas in med nami.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.


Naš čas, 3. 6. 2010, barve: CMYK, stran 3

DOGODKI

3. junija 2010

3

Učencem želijo dati bogato popotnico za življenje Na osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda Velenje ob praznovanju 50-letnice delovanja govorijo in razmišljajo o poti, ki bo za vse srečna Tatjana Podgoršek

Velenje, 25. maja – Osnovna šola Miha Pintarja Toleda Velenje je postala abrahamka. Jubilej so sedanji in nekdanji učenci ter učitelji šole praznovali s čudovito prireditvijo v velenjskem domu kulture. V slavnostnem nagovoru je ravnatelj šole Tone Skok med drugim dejal, da kratek pregled preteklosti šole kaže napore in prizadevanja njenih delavcev, ustanovitelja in staršev učencev za razvoj. Obrodili so bogate sadove. Z nalezljivo delavnostjo zaposleni vseskozi razvijajo ustvarjalnost in vedoželjnost, sami pa se bogatijo z otrokovo vedri no in izvir nost jo. Le tako je namreč mogoče uresničevati vrsto nalog, ki jih vzgoji in izobraževanju zastavlja družba. Z nenehnim strokovnim izobraževanjem, iskanjem sodobnejših poti želijo dati učen cem boga to popot ni co za življe nje. Pohva lijo se lah ko z mnogimi stvarmi. Po mnenju Skoka se je šola v moderni dobi znašla v precepu, ki ga prej nikoli ni pozna la. Bila naj bi nekak šno popolno telo, ki je zmožno vsega in mu nič ne manjka. Nadomestiti mora starše, blažiti posledice nji-

«Ček ni visok, je pa iz srca,« je komentiral darilo, ki ga je izročil ravnatelju Toledovke Tonetu Skoku velenjski župan Srečko Meh.

hovega preveč ali premalo ljubečega ravnanja, biti prijazna. Nuditi toplino in vedrino, hkrati v trdem uku nuditi znanje in obetati družbeni uspeh. Imeti mora posluh za hendikepirane in nadpovprečne učence, navajati mladež na red in disciplino in biti v slehernem trenutku pripravljena odgovarjati na očitke, da je preveč trda in da krši otrokove pravice. Na Toledovi šoli je – tako Skok vzklilo veliko mladih, ki so kasne-

je uspeli v gospodarskem, kulturnem, znanstvenem in političnem življenju. Veliko pa je tudi takih, ki so uspeli kot ljudje, znali so poiskati srečo in jo dati drugim. Izrazil je ponos, da je ravnatelj na šoli, na kateri znajo strniti vrste in skušajo dati otrokom tisto najboljše, kar znajo in hočejo. »Ponosen sem, da nas vodi pot, ne cilj. Govorimo in razmišljamo o šolski poti, ki naj bo polna pričakovanj, za vsakega drugačna, toda upam - za vse sreč-

Učenci šole so pripravili res lep program.

na.« Skok se je zahvalil staršem, sedanjim in nekdanjim učiteljem, sodelavcem, ustanoviteljici in vsem drugim, ki so polagali kamenčke v mozaiku zgodovine šole, Toledove šole. »Čudoviti ste,« je pohvalil Tole-

dovce velenjski župan Srečko Meh in zagotovil, da se bosta lokalna skupnost ter občinski svet še naprej trudila zagotavljati dobre pogoje za delo v vzgoji in izobraževanju, da bo Velenje ostalo mesto priložnosti in prihodnosti. Ob praznova-

nju 50-letnice najstarejše osnovne šole v mestni občini Velenje je izročil ravnatelju Tonetu Skoku ček v vrednosti 1000 evrov.

popestrili tudi z nogometno tekmo med obči no Con stan ca in župani Slovenije. Boljši so bili gostitelji, ki so premagali goste s 5 : 2. Povratna tekma naj bi bila v Sloveniji po počitnicah. V ekipi slovenskih županov so

nastopili: Danilo Burnač (Maribor), Stanko Glažar (Ptuj), Alojz Podgoršek (Šmartno ob Paki), Anton Zakrajšek (Velike Lašče), Miran Jurkošek (Štore), Peter Misja (Podčetrtek), Jože Škalič (Kuzma), Branko Ledinek (Fram),

Roman Richter (Pesnica), Ladislav Pepelnik (Ruše), Siniša Plavšić (Skupnost občin Slovenije), Marko Simić (slovensko-romunski poslovni klub Triglav-Carpati).



Obnova notranjosti Slovenska kulturnega doma končana delegacija

županov v Romuniji

V pripravi že razpis za šesto fazo obnove Zdravstvene postaje Šoštanj Milena Krstič - Planinc

Sklad obrtnikov in podjetnikov, Vošnjakova ul. 6, 1000 Ljubljana

Šoš tanj – V Šoš ta nju so lani obnovili streho kulturnega doma, v marcu in aprilu letos pa je potekala intenzivna prenova notranjosti. Veliko posegov bodo obiskovalci opazili zlasti na odru. »Oder je na novo prebarvan, zavese so nove, osvetlitev, ozvočenje, video-projekcija prav tako. Obnovljena je komandna soba, od koder potekajo postopki osvetlitve in ozvočenja,« našteva Marija Anžej, višja svetovalka za investicije in projekte v Občini Šoštanj. Za obnovo so porabili blizu 120.000 evrov, investicijo pa je plačala Občina Šoštanj iz proračunskih sredstev. Nekaj prireditev v prenovljeni dvorani kulturnega doma je maja

Bi tudi vi pokojninsko varčevali v 3. pokojninskem stebru? Pokliči 080 19 56 ali klikni www.sop.si.

Marija Anžej: »Dela bi potekala julija in avgusta, ko je dela v Zdravstveni postaji manj.«

že bilo. Izvajalci so pohvalili tako akustiko kot osvetlitev. Šoštanj pa je v pričakovanju šeste faze prenove Zdravstvene postaje. »V pripravi je razpis, ki bo objavljen na portalu javnih naročil, ker bo šlo tokrat za večji obseg obnove. Vrednost tega dela obnove bo namreč okoli 200.000 evrov. Glede na to, koliko sredstev lahko zagotovimo v proračunu, nas prihodnje leto najbrž čaka še sedma faza prenove.« Šesta faza bo obsegala obnovo fasade, streho z izolacijo, obnovo vhodnega dela glavne avle s sprejemno pisarno, pa tudi ureditev okolice, garaž, skratka vse tisto, kar je povezano z ureditvijo fasade.« Začetek teh del je odvisen od izvedbe postopka. Si pa v Šoštanju želijo, da bi bili ti končani hitro. Tako bi lahko dela izvajali v poletnih mesecih, v juliju in avgustu, ko je tudi dela v Zdravstveni postaji manj in bi ga z gradbenimi posegi ne ovirali preveč.



Pred nedavnim se je pod okriljem sloven sko-ro mun ske ga poslovnega kluba Triglav – Carpati mudila na delovnem obisku v Romuniji delegacija slovenskih županov. Obiskali so vzhodni del Romunije, pokrajino Dobrogea oziroma mesti Constanca in Mangalija. Omenjena država postaja vse močnejša vez v poslovanju med Slovenijo in Romunijo, zato so župani na srečanju s predstavniki omenjenih lokalnih skupnosti in tamkajšnjega gospodarstva izkoristili to priložnost predvsem za predstavitev svojih občin, slovenskega gospodarstva in možnosti medsebojnega sodelovanja. Srečanje so

V kolonijah ob morju še prostor Velenje, 31. maja – Poletje se hitro bliža, z njim pa tudi prvi odhodi v zdravstvene kolonije ob morju za otroke iz Šaleške doline. Koliko jih bo lahko deset nepozabnih dni letos preživelo v poletni koloniji, pa tudi koliko otrok si počitnic brez pomoči dobrodelnih akcij ne bi moglo privoščiti, nam je povedala Tinca Kovač, sekretarka MZPM Velenje, ki kolonije organizira za otroke iz vseh treh občin v Šaleški dolini. V teh dneh je v Vili Mojca, kjer vpisujejo otroke za letovanje v koloniji, velika gneča. Čeprav je tudi letos zanimanje veliko, pa vsa mesta še niso zasedena. »Tudi letos smo dobili preko 250 letovalnih mest v počitniških kolonijah ob morju. Pripravljamo tri izmene letovanja; od 4. do 14. junija bodo v Savudriji letovali predšolski otroci, tja jih bomo torej že jutri odpeljali 32.

Prva izmena šolarjev bo od 25. junija do 5. julija letovala v Poreču. Tja bi radi odpeljali 88 otrok, nekaj mest pa je še prostih. Največja izmena bo v Savudrijo odpotovala 20. julija in tam ostala do 30. julija. V njej bo, če bomo zapolnili vsa prosta mesta, kar 135 osnovnošolcev iz Šaleške doline. Tudi tukaj imamo še nekaj prostih mest,« nam je povedala Tinca Kovač. Kolonije ob morju so tudi letos pretežno namenjene otrokom z zdravstvenimi težavami, čeprav ne le njim. Za otroke iz socialno šibkih družin tudi letos pridobivajo sredstva iz vseslovenske akcije Pomežik soncu, poleg tega pa se klicu na pomoč zadnja leta vse bolj pogosto odzovejo tudi Šalečani. Kovačeva dodaja: »Zelo vesela sem, da so na letošnjem cvetličnem

 tp

sejmu pripravili kar tri dobrodelne akcije za letovanje otrok iz socialno šibkih družin. Vsem resnično hvala. Na spisku za brezplačno letovanje imamo vsaj po pet otrok iz vsake šole v Šaleški dolini, ki jim starši ne morejo omogočiti počitnic. Na šolah nam sicer pripravijo spiske desetih otrok, ki bi najbolj potrebovali počitnice. Letos opažamo, da je veliko več klicev iz družin samih, saj želijo, da bi jim pomagali, da njihovi otroci gredo na počitnice ob morje ali vsaj v naše Sončno mesto, ki bo ob začetku počitnic potekalo na Golteh. Trudimo se, da bi lahko ugodili čim večjemu številu otrok. A vse je odvisno od tega, koliko donatorskih sredstev bomo uspeli zbrati.« Naj dodam le še to, da desetdnevno letovanje otrokom iz socialno šibkih družin donator omogoči že z darovanjem dobrih 180 evrov.

 bš


Naš čas, 3. 6. 2010, barve: CMYK, stran 4

DOGODKI

4

3. junija 2010

Iščejo se kandidati Se bodo v vseh treh šaleških občinah v tekmo podali sedanji župani? - Na lokalnih volitvah 2010 bomo volili župane občin, občinske svete, člane svetov četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti - Volitve bodo najverjetneje razpisane za oktober Milena Krstič – Planinc

V vseh občinah po Sloveniji je pred jesenskimi lokalnimi volitvami še veliko odprtega. Stranke so se sicer zgodaj začele pripravljati na novo tekmo, izid katere bo potem veljal štiri leta, a kaj več kot to, da evidentiranje poteka, (še) niso pripravljeni povedati. Redke izjeme so. V Šoštanju je, denimo, kot prvi javno napovedal kandidaturo predsednik občinskega odbora NSi Roman Kavšak.

Imena, ki krožijo po Velenju Čeprav prvaki strank ne govorijo, pa ulica že ugiba. Recimo, da bo v mestni občini Velenje za župana znova kandidiral Srečko Meh. Tu in tam je slišati, da bi se lahko za SD v župansko tekmo podal tudi pod-

župan Bojan Kontič, ki pa ga v lokalnem okolju, odkar je postal vodja Poslanske skupine SD v državnem zboru, ni veliko ne videti ne slišati. Zares? Že nekaj časa kroži po Velenju ime kandidatke dr. Cvetke Ribarič – Lasnik. Ali bo res kandidirala, ostaja odprto. V SDS so postopke evidentiranja začeli zgodaj, delali javnomnenjske raziskave, odločitev o kandidatu pa še ni padla. Pripravljajo tudi listo za občinski svet. Kot pravi predsednik mestnega odbora Franc Sever, je pri tem precej prerivanja, kdo bo na prvih mestih. A pojdimo nazaj k županskim kandidatom, kandidatkam. Med osmimi evidentiranimi (lahko so strankarski ljudje, lahko nestrankarski) so bili (nihče pa še ni ničesar podpisal) tudi dr. Milan Medved, Zofija Mazej Kukovič in Franc Sever. »To so osebe, ki so bile evidentirane, še več jih je bilo, osem, krog se zožuje, soglasja do danes še ni podpisal nih-

Predstavili so se županski kandidati stranke SLS Mozir je – Stran ka SLS je po zastopstvu upanov najmočnejša stranka v Zgornji Savinjski dolini. »Od sedmih občin imamo namreč v mandatu, ki se izteka, štiri župane, ki so bili člani ali so kandidirali s podporo Slovenske ljudske stranke. Podoben rezultat, tudi največje število svetnikov, pa v SLS pričakujemo na letošnjih jesenskih lokalnih volitvah,« je med drugim

na predstavitvi županskih kandidatov stranke dejal predsednik regijskega odbora SLS Andrej Presečnik. Županske kandidate so podprli odbori v posameznih občinah, med njimi pa so trije sedanji župani, in sicer Ivan Suhoveršnik (Mozirje), Vinko Jeraj (Rečica ob Savinji) in Stanko Ogradi (Gornji Grad). Na Ljubnem ob Savinji, kjer sedanja županja Anka Rakun

če, tudi Franc Sever ne,« je potrdil predsednik mestnega odbora SDS. Za LDS naj bi se, seveda tudi tukaj še ni nič odločeno, v velenjsko župansko tekmo podal predsednik mestnega odbora Jožef Kavtičnik.

V Šoštanju se je eden že javil Šoštanjska LDS, smo zvedeli, pospešeno išče kandidate. Zagotovo ne bo kandidiral predsednik občinskega odbora, nekdaj tudi župan Šoštanja in poslanec državnega zbora Milan Kopušar. Tako je zatrdil. Lahko si pa še premisli. Na vprašanje, kje iščejo kandidate, je Kopušar namignil, da imajo kar precej ljudi, ki so se z delom že dokazali, med njimi so tudi predsedniki krajevnih skupnosti. Kaj več od tega pa ni želel razkriti. S predsedniki je morda malo zavedel. Kaj pa, če je imel v mislih predsednico KS Šoštanj mag. Vilmo Fece? Lahko da, lahko da ... Za šoštanjski SDS pa najbrž ni dvoma. Zagotovo se bo skušal vsaj še z enim mandatom preizkusiti sedanji župan in poslanec Darko Menih. Čeprav je bilo v začetku tega tedna slišati, da vnovično kandidaturo veže na »ureditev« razmer v občinskem odboru, pa nihče ne dvomi, da ne bo kandidat. Kandidat NSi bo, to je bilo v ponedeljek v Šoštanju tudi jasno povedano, Roman Kavšak, predsednik šoštanjskega odbora stranke. Najbrž pa svojega kandidata, vsaj tako je videti za zdaj, v Šoštanju ne bo imela SNS, ki ji predseduje Marjan Vrtačnik. Verjetno. Ni

ne bo več kandidirala, so v SLS kot nestrankarskega kandidata podprli sedanjega direktorja ljubenske občinske uprave Franja Naraločnika. Za podporo kandidatom v preostalih treh občinah se bodo odločali, ko bodo znana vsa imena. V stranki pričakujejo, da bodo v vseh občinah nadaljevali dobro delo. Kandidati pa so zagotovili, da imajo pripravljene projekte, ki bodo omogočali napredek posameznih občin. Ob tem pa so izrazili tudi bojazen, da vlada z rebalansom proračuna ne bi okrnila naložb, ki so pomembna za manjša okolja.

 Tp

pa rečeno. O tem, ali se bodo podali samostojno ali bodo podprli kakšnega kandidata, se bo treba še pogovoriti z vrhom v Ljubljani. Tudi šoštanjska SD je še skrivnostna. Ampak ljudje evidentirajo. Kandidat bo ali predsednik odbora stranke Jure Kodrun ali pa prejšnji predsednik odbora Boris Plamberger. Slednje je menda bolj verjetno. Darko Lihtineker? Ja, tudi o njem gre glas po Šoštanju. Da naj bi kandidiral kot neodvisni, nestrankarski. Podpora kakšne stranke pa bi mu pri tem prišla kar prav. Tudi Zares naj bi imel v Šoštanju kandidata za župana, govori se o Zoranu Kacu, zavarovalniškem agentu, ki ga v politiki doslej nismo (za)sledili. Za SLS pa naj bi kandidiral, se pa še odloča, Marjan Jakob, direktor Mlekarne Celea.

V Šmartnem ob Paki hudega prerivanja ne bo Kot je slišati, pa prehudega prerivanja za mesto župana v naslednji »štiriletki« v Šmartnem ob Paki ne bo. Nam je uspelo izbrskati le tri potencialna imena kandidatov za županski ton: ime sedanjega župana Alojza Podgorška (SD). Govori se, da naj bi kandidiral tudi sekretar Območne obrtne zbornice Mozirje Janko Kopušar. Najverjetneje pa bo kandidat za župana SDS v Šmartnem ob Paki predsednik tamkajšnjega odbora stranke Matjaž Dvornik.



Mestni odbor SDS pripravil tribuno o arbitraži Poudarili, da bi potrditev arbitražnega sporazuma Sloveniji za vedno zaprla teritorialni dostop do odprtega morja Milena Krstič - Planinc

Velenje, 27. maja – Mestni odbor SDS Velenje, vodi ga Franc Sever, je v četrtek zvečer v mali dvorani hotela Paka pripravil javno tribuno z naslovom Arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško, delovna mesta in zdravstvena problematika, na kateri sta sodelovala dr. Dimitrij Rupel, bivši minister za zunanje zadeve, in Zofija Mazej Kukovič, bivša ministrica za zdravje, oba vodita tudi vsak svoj odbor pri Strokovnem svetu SDS.

pripada in kar je določilo tudi Ustavno sodišče - teritorialni dostop do mednarodnih voda.« Da je to zelo pomembno vprašanje, nadaljuje Zofija Mazej Kukovič. »Zaposlovanje in delovna mesta so vezana na konkurenčne prednosti Slovenije, ta pa je vezana na dostop Slovenije na odprto morje. Tega se danes ne zavedamo dobro, ker to samo po sebi imamo. Če bi bili nameni Hrvaške, da to obdržimo, ne bi potrebovali tretjih arbitrov. Delovna mesta so vezana na transportne poti. Že v času Marije Terezije so zgradili železnico Dunaj–Trst. Tam, kje je trans-

Kandidati SLS za župane v Zgornji Savinjski dolini (z leve proti desni): Franjo Naraločnik (drugi), Stranko Ogradi (tretji), Vinko Jeraj (četrti), Ivan Suhoveršnik

Prvi je najavil kandidaturo Kavšak Šoštanjski svetnik, oče sedmih otrok, ki se ukvarja z zavarovalništvom, bo kandidiral za NSi Šoštanj, 31. maja – 40-letni samostojni podjetnik, svetnik v svetu Občine Šoštanj, predsednik občinskega odbora NSi (Nove Slovenije) in oče sedmih otrok Roman Kavšak iz Lokovice je kot prvi v Šoštanju najavil kandidaturo za župana na jesenskih lokalnih volitvah. Slogan, s katerim se podaja v boj, je ‘Blizu ljudem’. Z novinarske konference: Drago Koren, član izvršilnega »Moj volilni program postavlja v ospredje odbora NSi, in kandidat za župana Roman Kavšak vrednote malega človeka. Bom prvi župan, ki bom petino prihodka, ki bi mi pripadel kot županu, daro- nosti - je zapisal brezplačno osnovno šolo, ustanovitev štival kot donacijo Osnovni šoli Šoštanj. S tem bom pokazal, pendijskega sklada za tiste poklice, ki jih v Šoštanju prida lahko tudi tako pomagamo učencem in staršem,« je manjkuje, zavzel se bo za brezplačno pravno svetovanje za povedal na novinarski konferenci v šoštanjski Kavarni v občane Šoštanja. V programu pa ima tudi delitveno bilanco s Komunalnim podjetjem Velenje in ustanovitev »lastponedeljek. V svoj volilni program – stranka bo s polno listo sodelo- nega« komunalnega podjetja. vala tudi na volitvah v svet občine in v svete krajevnih skup mkp

V preteklem stoletju so nam vzeli Koroško, Trst in Gorico, tokrat pa je ogrožena naša suverenost na morju, so zatrjevali na javni tribuni.

Dr. Dimitrij Rupel je bil jasen: »Kar zadeva arbitražni sporazum, bi ga bilo treba zavrniti in napraviti boljšega. Možnosti za to so. Gre za dokument, ki razdvaja Slovence. Namesto da bi vodil dialog med Slovenijo in Hrvaško, vodi dialog v Sloveniji, na Hrvaškem se vsi strinjajo z njim. Tudi nobene garancije ni, da bi lahko s pomočjo tega sporazuma ohranili tisto, kar nam

Dr. Dimitrij Rupel o tihi diplomaciji: »Tiha diplomacija je nekaj običajnega, vendar ne sme biti tista, ki reče: bodite tiho.« Zofija Mazej Kukovič o stanju v zdravstvu: »Na področju zdravja smo bili doslej obre-

portna pot, je razvoj. Treba je priti do dežel, ki bodo v naslednjem desetletju najbolj obetavne: Indije, Kitajske, Rusije ... Do njih se pride po morju tudi zato, da se jim kaj proda, ne samo kupi. Če bomo to priložnost spustili in bomo znotraj trikotnika Trst–Reka-Koper padli v zaprt bazen, se nam še sanja ne, koliko priložnosti in delovnih mest bomo izgubili.«  menjeni samo s tem, da se je menjaval minister, ki je bil enkrat bolan, enkrat ni bil bolan. Zdaj ko se je minister zamenjal, pa je zatišje. Slišim samo to, da če ste kronični bolnik, vam bo smel zdravnik v enem letu dati tudi štiri vrste zdravil, tista, ki so najcenejša. Vse gre v smeri varčevanja na račun pacienta.«


Naš čas, 3. 6. 2010, barve: CMYK, stran 5

POGOVOR Z RAZLOGOM

3. junija 2010

»Ni ga politika, ki ne bi poslušal javnega mnenja« Na pogovor smo povabili vodjo poslanske skupine Socialnih demokratov v državnem zboru Bojana Kontiča Mira Zakošek

Gospod Kontič, vodite največjo pozicijsko vladno poslansko skupino in imate zato seveda tudi velik vpliv na vse vladne in parlamentarne odločitve. Teh je bilo ob začetkih krize presenetljivo malo, sedaj pa je vlada odprla kopico front, in to tako radikalno, da je nejevolja med državljani očitna. Recimo, da je trenutno najbolj aktualen referendum o arbitražnem sporazumu. Se vam zdi, da je bilo odločanje o strokovno tako zahtevni zadevi res primerno preložiti na državljane? »Kritike v javnosti na ta račun so neutemeljene, saj moram zelo jasno in odločno povedati, da smo poslanci odgovornost sprejeli in da je predsednik vlade sporazum podpisal. Poslan je bil na ustanovno sodišče in v parlament, kjer smo o njem razpravljali in ga tudi sprejeli. So pa tisti, ki so zahtevali referendum, še preden so poznali vsebino, to glasovanje obstruirali (to nikakor ni sprejemljivo, saj je treba pot dogovarjanja najti znotraj parlamentarne demokracije, ne pa zapustiti dvorane in kasneje oporekati odločitvam) in nam zdaj očitajo, da smo odgovornost prenesli na ljudi. Referendum smo predlagali, ker je obstajala nevarnost, da bo prišlo do zahtev po kar dveh referendumih na to temo (predhodni posvetovalni in zakonodajni), to pa smo želeli na vsak način preprečiti.« In kaj bo, če referendum prinese odklonilno stališče? »Težko je napovedati. Vsekakor bo slabše, kot če bi bil sprejet, tudi če ohranimo sedanji status, ko imamo hrvaški mejni pre hod na slo ven skem ozem lju in nad zo ruje mo le polovico Piranskega zaliva. Ob tem pa tudi nimamo dobrih medsosedskih odnosov. Nerešena medsosedska vprašanja so gojišče za incidente, ki smo jim bili v preteklosti pogosto priča. Treba se je torej vprašati, kakšno alternativo imamo, kaj bo, če bomo arbitražni sporazum zavrnili. Tisti, ki v zadnjih 19 letih na tem področju niso nič naredili ali pa so celo stopili korak nazaj že dogovorjenemu, nam znova delijo očitke in pozivajo državljane, naj glasujejo proti. Za Slovenijo je zagotovo sporazum najboljša rešitev, saj ponuja stik z odprtim morjem. Ob tem je treba poudariti, da če arbitražno sodišče dogovorjenega ne bi opravilo (določilo stika z odprtim morjem), arbitražni sporazum ne bi bil veljaven. Vsekakor pa velja, da je za dva soseda, ki se prepirata za mejo, daleč najbolje, da jo določita. Z arbitražnim sporazumom hočemo narediti ravno to. Pri tem pa je še toliko bolj pomembno, da v tem primeru ne gre za razsodbo, ampak za pravično rešitev, ki je pogojena tudi z zgodovinskimi dejstvi.« Čeprav je trenutno ta tema najbolj aktualna, pa bodo v naše življenje bistveno bolj posegli nekateri drugi vladni ukrepi. Recimo spremembe pokojninske zakonodaje. Pri tej imate velike težave in veliko nasprotnikov. Preseneča tudi, da pravzaprav ves čas poudarjate, da jo boste uvajali postopoma, pa vendar prinaša predlog velike spremembe dobesedno čez noč. Vse več ljudi zato razmišlja, kako se čim prej umakniti v pokoj? »Morda vlada pri komuniciranju ni bila najbolj uspešna, to spoznavam, ko se pogovarjam z ljudmi, ki iščejo možnosti, da bi se čim prej upokojili. S tem pa smo dosegli ravno nasprotni učinek, kot smo želeli. Rešitev je več, prepričan sem, da nič ne bo sprejeto čez noč in

v napovedanem obsegu. Socialni dialog poteka in to bo obrodilo sadove. Seveda se je treba zavedati, da so spremembe potrebne, a uvesti jih moramo preudarno. Po moje morajo iti predvsem v smeri, da bodo tisti, ki bodo izpolnili minimalne pogoje za upokojitev, s stimulativnimi ukrepi pripravljeni še naprej delati.« V kriznih časih si je zelo problematično privoščiti ulico, to so pokazale tudi nedavne študentske demonstracije. Se vam ne zdi, da je vlada pri vodenju socialnega dialoga premalo tankočutna? »Kar naprej poslušamo, da je teh pogovorov premalo in da ne dajejo rezultatov. Pa je to daleč od resnice. Predsednik Pahor je opravil številne pogovore s sindikalnimi partnerji in civilno družbo, bilo jih je celo več, kot so jih opravili vsi dosedanji predsedniki vlad skupaj. Res pa je, da je v kriznih časih rešitve veliko težje najti in da odločitve vedno niso priljubljene. A naj še enkrat poudarim, ti pogovori potekajo in v naslednjih mesecih bodo vidni tudi rezultati. Opozicija nam rada meče polena, ob tem pa pozablja, da sama v času gospodarskega blagostanja ni poskrbela za težje čase, ki so se že nakazovali. Kriza, najprej finančna in nato gospodarska, se je začela na začetku našega mandata. Treba je bilo okrepiti zaupanje v finančni sistem in

poseči v gospodarstvo, predvsem v sociali. Prepričan sem, da smo bili pri tem zelo uspešni, to se vidi tudi v proračunu in podjetjih, ki so s pomočjo naših ukrepov ohranila produktivna delovna mesta (med njimi je tudi Gorenje). Oblikovali smo skupino kriznih ministrov, ki še vedno redno zaseda in predlaga ukrepe, ki so po mojem v danem trenutku najboljši. Seveda v tem času ne moremo govoriti samo o razbremenitvah in zmanjševanju davkov. Da ohranimo socialo, smo prisiljeni povečevati tudi javnofinančni dolg. Seveda pa je zdaj čas, da naredimo več tudi za krepitev konkurenčnosti, saj stanje na tem področju ni dobro.« In kako komentirate strasti, ki so se razplamtele pred parlamentom. Ste omajali stališča glede malega dela? »To področje je treba celovito urediti. Vsi poznamo razne zgodbe, tudi zlorabe študentskega dela. Po novem naj bi več študentov prejemalo štipendije, zagotoviti jim moramo pogoje, da bodo lahko doštudirali v predvidenem času in potem tudi začeli opravljati delo, za katerega se izobražujejo. Kar pa se demonstracij tiče, moram reči, da to obliko parlamentarne demokracije podpiram in nimam nič proti, če nam kdo pove, kar si misli, a ko pride do pijančevanja, vandalizma in uničevanja, res nimam besed. Tisti, ki takšne dogod-

ke organizirajo, morajo misliti na to, da lahko pride tudi zlorab, kakršne so se dogajale v tem primeru.« Ljudje zelo zamerijo tudi hitro bogatenje posameznikov, ki so zgolj slučajno dobili pomembno vlogo v sistemu, pa niso nič posebnega storili. Še več, za slabo poslovanje niti ne odgovarjajo. »To oceno pogosto slišimo. Epiloga na sodiščih res še ni bilo, a postopki tečejo in prepričan sem, da bodo dali rezultate. Vsekakor pa je s preteklim lastninjenjem zelo povezan tudi zakon o obvezni delitvi dobička, za katerega se oseb no borim že nekaj let. Zdi se mi namreč prav, da tisti, ki so uspeli pridobiti premoženje na osnovi lastninskega preoblikovanja in zdaj zagovarjajo lastninsko pravico, del ustvarjenega razdelijo med tiste, ki so jim pri tem pomagali, to pa so delavci. Argumentov, da bi ohranili sedanjo prostovoljno obliko, ne sprejemam.« Termoelektrarna Šoštanj je bila dolgo časa predmet lobiranja. Je po Pahorjevem obisku v Šoštanju, kjer je dobil odgovore na odprta vprašanja, stvar zaključena? »Upam, da ja. Res je bilo potrebnega zelo veliko dokazovanja, da je na koncu prevladal razum in strokovno mnenje, da Slovenija potrebuje energijo iz Šaleške doline. To še toliko bolj, ker je bilo veliko lobiranja in metanja polen proti tej naložbi. Odločitev o jamstvu za najetje kreditov bo vla da spreje la v 14 dneh.« Za tukajšnje prebivalce, predvsem pa gospodarstvo, je zelo pomembna izgradnja hitre ceste do avtocestnega križa. So zdaj zadeve usklajene tako daleč, da je njena gradnja leta 2012 realna. Je obljuba ministra Vlačiča, ki jo je dal pred nedavnim, realna? »Seveda obljubi osebno verjamem, še posebej, ker vem, koliko pozornosti je namenila vla da temu projek tu. Ver ja mem, da bo do konca leta priprav ljen držav ni pro stor ski načrt za jav no obrav na vo, potem bomo v lokalnih skupnostih povedali svoje mnenje. Projekt je tako daleč, da smo lahko optimistični.« Vlada je zelo izgubila ugled in število tistih, ki ji ne zaupajo več večinsko. Vas to kaj opozarja ali ste predvsem prepričani v svoj prav in javnega mnenja ne poslušate? »Ni politika, ki ne bi poslušal javnega mnenja in ne bi spremljal teh raziskav. Vsekakor so ta opozorila upravičena. Ljudje so od nas veliko pričakovali. A upravljanje države smo prevzeli ravno v času, ko se soočamo z največjimi težavami in ko je za to treba sprejemati nepriljubljene ukrepe. Ti pa so potrebni, da bomo iz krize izšli in si potem zagotovili boljšo kvaliteto življenja. V času krize je težko biti všečna vlada. Je pa prav, da se ve, da smo veliko storili, med drugim je to tudi dosežena višina najnižje plače, za katero nekateri pravijo, da je ta plod evropske direktive, pa to seveda ni res. Uzakonila jo je ta vlada. Takšnih in podobnih primerov je še mnogo. Prepričan sem tudi, da smo na dobri poti, da v naslednji polovici mandata poskrbimo tudi za višjo stopnjo zaupanja ljudi v vlado. Prav tako sem pre pri čan, da je pred nami čas gospodarske rasti. Ni še sicer razlogov za pretiran optimizem, a razlogov za pesimizem tudi ne.« 

5


Naš čas, 3. 6. 2010, barve: CMYK, stran 6

6

DOMA IN NA TUJEM

3. junija 2010

Od sre de do to r ka - svet i n do m o v i na Sreda, 26. maja Poslanci so sprejeli zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, po katerem bo predsednika komisije imenoval predsednik republike. Namesto dosedanjih petih bodo komisijo po novem sestavljali le trije funkcionarji, predsednik in dva njegova namestnika. Državni svetniki so izglasovali odložilni veto na zakon o udeležbi delavcev pri dobičku. Na ministrstvu za delo so pripravili popravek zakona o zaposlovanju in delu tujcev. V noveli zakona, ki bo zdaj mesec dni v javni razpravi, ministrstvo na novo ureja sezonsko delo in uvaja modro karto ter spreminja pogoje za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja.

Tožilstvo je ovrglo kazensko ovadbo zaradi odpadanja ometa.

Tožilstvo je ovrglo kazensko ovadbo zaradi odpadanja ometa v predoru Šentvid, ki so jo kriminalisti vložili zoper Ivana Zidarja, Tomislava Nemca, Boštjana Riglerja in Radovana Žerjava. Predsedniki študentskih svetov vseh štirih slovenskih univerz bodo podali predlog za ustanovitev nove nacionalne koordinacije študentskih svetov. Oživela je grožnja s stavko v javnem sektorju. Pogajalskima skupinama vlade in sindikatov ni uspelo doseči soglasja o dodatkih.

Četrtek, 27. maja Vlada je na seji s funkcije državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve s 1. junijem razreši la Gora na Kle men či ča. In še nekaj je storila: čeprav se s sindikati ni uskladila o položajnem dodatku in dodatku za dežurstva, je potrdila besedilo novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Pobudniki izstopa iz mestne občine Koper so bili razočarani nad odločitvijo poslancev, da ne podprejo samostojnosti občine Ankaran. Napovedali so, da se bodo obrnili na ustavno sodišče. Po treh letih pogajanj je Slovenija prejela tudi uradno vabilo za vstop v OECD. Pre mi er Borut Pahor je dejal, da je to zanj zelo čustven trenutek.

Slovenija je prejela uradno povabilo v OECD.

Ukrajina se je tudi uradno odpovedala članstvu v zvezi Nato. Zunanji minister Konstatin Grišenko je sporočil, da je to vprašanje umaknjeno z dnevnega reda ukrajinske politike. Na ulice francoskih mest se je zgrnilo na tisoče delavcev, ki so tako izrazili svoje nasprotovanje vladnemu načrtu za zvišanje starostne meje ob upokojitvi.

Južnokorejska mornarica je izvajala veliko protipodmornično vajo. Enodnevna podmornična vaja Južne Koreje zahodno od mesta Taean je bila namenjena pripravi na morebitni napad severne sosede.

Petek, 28. maja Borut Pahor se je v Parizu srečal z izraelskim premierjem. Ta je pohvalil arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško ter ga dal za zgled ne le regiji, ampak tudi vsemu svetu. Tudi sicer je bilo domače časopisje prav vsak dan polno zagovornikov in nasprotnikov arbitražnega sporazuma. Oglasil se je Janez Janša, ki je na javni tribuni SDS v

Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja sprejele nove ukrepe za jedrsko razorožitev po svetu.

Nedelja, 30. maja Med izrednimi lokalnimi volitvami na severu Kosova, ki so jih organizirale oblasti v Beogradu, so mednarodne sile v Kosovski Mitrovici preprečile hujši spopad med Albanci in Srbi. Svetovalka ameriškega predsednika je dejala, da je razlitje nafte v Mehiškem zalivu verjetno največja okoljska katastrofa v zgodovini ZDA. Še več pozornosti kot razlitje nafte pa je poželo dogajanje v Veliki Britaniji. Že po 18 dneh je namreč

Samuel Žbogar je obiskal Lendavo, kjer je dejal, da je bilo veliko govora o morski meji in stiku z odpr tim morjem, medtem ko so preostale težave »najmanj tako življenjske, še posebej za ljudi ob meji.« Okrož no sodiš če je po del no zaključenem predkazenskem postopku v zadevi Patria prejelo zahtevo za preiskavo dveh ljudi.

Polhovem Gradcu dejal, da v primeru potrditve sporazuma poti nazaj ni in ne mi ne prihodnji rodovi ne bomo mogli ničesar storiti. Minister Vlačič je vladi predlagal, naj da Darsu poroštvo za okoli 300 milijonov evrov zadolžitev. Kot je pojasnil, ta denar potrebuje tudi zaradi »spremembe finančnih konstrukcij« pri gradnji avtocest. V Zahodni Bengaliji so maoistični uporniki povzročili železniško nesrečo, v kateri je umrlo najmanj 71 ljudi, več kot 200 pa jih je bilo ranjenih. Ame riš ki pred sed nik Barack Obama si je med obiskom plaže v zvezni državi Louisiani ogledal škodo po razlitju nafte v Mehiškem zalivu.

Sobota, 29. maja Na tisoče ljudi je v Lizboni protestiralo proti napovedanim varčevalnim ukrepom portugalske vlade, ki naj bi preprečili ponovitev grške krize.

britanska vlada doživela pretres. Zaradi škandala, da je z davkoplače val skim denar jem pla če val najemnino ljubimcu, je odstopil

Premier Borut Pahor je potrdil dokapitalizacijo Slovenskih železnic (šlo naj bi za 126 milijonov evrov) in povedal, da vlada podpira pre ob li ko va nje Slo ven skih železnic v holding, pa tudi povezovanje z Luko Koper in Intereuropo. Potem ko je izraelska vojaška ladja napadla človekoljubni konvoj ladij za Gazo, kjer je življenje izgubilo deset ljudi, je mednarodna skupnost ostro obsodila dejanje Izraela. Nemški predsednik Horst Köhler je presenetil z odločitvijo, da odstopa s položaja. Razlog naj bi bile hude kritike njegovih nedavnih izjav o nemški misiji v Afganistanu.

Torek, 1. junija

Vzrok za prvi škandal nove britanske vlade.

minister za finance David Laws. Po izbruhu ognjenika na Gvatemali je obmorsko državo zajela še močna tropska nevihta Agata, v kateri je umrlo 12 ljudi. Po volitvah na Češkem je postajalo očitno, da bodo vlado vodile desnosredinske stranke, čeprav so zma ga li levi soci al de mo kra ti (ČSSD) Jiřija Paro ub ka. Ta je namreč kljub zmagi napovedal

Generalni sekretar OECD Angel Gur ria ter minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari sta namreč v Ljubljani podpisala spora zum o član stvu Slove nije v OECD. V mednarodni skupnosti so se v torek nadaljevale obsodbe ponedelj kove ga napa da izra el skih komandosov na ladje s človekoljubno pomočjo za Gazo, v katerem je umrlo najmanj devet ljudi. Varnostni svet ZN je zahteval preiskavo incidenta. Kar 84,8 odstotka vprašanih v anketi Centra za raziskave javnega mne nja pod pi ra zami sel o obvezni udeležbi zaposlenih pri delitvi dobička.

Tokrat so protestirali na Portugalskem.

Dražja elektrika?

odstop, saj mu izid ne omogoča oblikovanja vlade. Kitajske oblasti so usmrtile moškega, ki je konec aprila z nožem napadel otroke in odrasle v vrtcu.

Če bo vlada dvignila trošarine na električno energijo, tako kot to predvideva v izhodiščih za pripravo rebalansa proračuna, se bo elektrika, pravijo analitiki, podražila kar za okoli deset odstotkov. Po anketi TV Slovenija pokojninska refor ma in finančna pomoč Grčiji ne uživata velike podpore javnosti. 80 % anketiranih ne podpira sprememb upokojevanja, dobrih 60 % pa nasprotuje pomoči Grčiji.

Prav nič pa niso protestirali ljudje, ki so mora li zapus ti ti svoje domove - na tisoče ljudi jih je bežalo zaradi dveh ognjenikov, ki sta izbruhnila v Gvatemali in Ekvadorju. Hrvaška, Srbija, Črna gora in BiH so se zavzele za krepitev regionalnega sodelovanja in vzajemnega zaupanja ter za skupni prispevek k napredku regije na poti v EU. Izrael je zavr nil, kot so dejali, »pomanjkljiv in hinavski« dokument, s kate rim so pod pis ni ce

Ponedeljek, 31. maja Minil je dan, ki naj bi prav pri vseh bil dan brez cigarete. Mediji so poro ča li, da kljub dve ma desetletjema boja proti kajenju in številnim kampanjam proti upora bi toba ka še ved no kadi 29 odstotkov državljanov Evropske unije.

Tjaša Zajc

"Višina bi bila idealna okrog 180 centimetrov, športni tip, se razume, zraven bi bilo dobro še, da ima modre oči. Geni za delavnost bi bili tudi potrebni, in da ne pozabim, tiste, ki imajo kakršne koli gene za sposobnost kuhanja, označite kot še posebej potencialne kandidate … Aja, pa še to; naj bo krvne skupine 0 …" Slovenske železnice bodo dokapitalizirane.

Politiki so veliko govorili o temle ozemlju.

Nove dimenzije ljubezni

Nekoč, pred davnimi časi (kakor se vzame, čas je pač relativna stvar) je bilo vprašanje ljubezni stvar staršev. Ti so določali, ali bo Micka primerna za Francka in ali bi bila Jožica primerna za sinčka Janeza. Če si imel srečo, so starši izbrali kaj pametnega, čeprav je imela velikost mošnjička pri tempomembno vlogo, kdo sploh pride v ožji izbor. Ponekod je še danes tako. Pri nas pa že lep čas sami izbiramo, kdo bo tista oseba, ki nas bo jezila, veselila, spravljala v obup ali evforijo in si prislužila naziv ’naša ljubezen’. Svoboda pri izbiri partnerja je s sabo prinesla marsikaj in vsak dan prinese še kaj novega. Kaj kmalu bomo lahko izbirali skoraj po naročilu. Si predstavljate, da partnerja naročate kot pico? "Eeem, pa naj ne bo preveč začinjena." Naj se sliši še tako bizarno, smo skoraj tam. Čez štiri mesecepride namreč v Sloveniji na tržišče nova storitev podjetja Molekula, d. o. o., z nazivom FindMe. "Posameznikom, ki s pomočjo spleta iščejo sorodne duše, pomaga najti takšne, s katerimi se genetsko, spolno in plodno dopolnjujejo," piše na spletni strani podjetja. In zakaj je to pomembno? "Kompatibilni pari imajo povečano verjetnost spolne kompatibilnosti in so bolj plodni, ženske s kompatibilnim partnerjem pogosteje doživijo orgazem in redkeje varajo, prav tako bosta kompatibilna partnerja imela bolj zdrave in imunsko bolj odporne otroke." Hmm. Je že tako, da je evolucija na področju ljubezni ubrala živahen korak. Tale evolucija je kot en majhen hudiček, ki hodi po svetu in dela zmedo med ljudmi ter ubira sila čudne in zavite poti. Še tam, kjer pot ni utrjena, se gre sprehajat! Če so namreč kje ljudje najbolj genialno napredovali v kompliciranju, je to v ljubezni. Poglejmo samo prvo srečanje: klubi, bari, družabni dogodki ali navsezadnje služba, niso več “in” za nova poznanstva. V primerjavi z gensko analizo še spletne aplikacije, klepetalnice in druge možnosti iskanja sorodne (ne)srečne dušice preko spleta zvenijo staromodno. Področje ljubezni je človeštvu uspelo zakomplicirali do Kitajske, od koder jo je odneslo v vesolje. Pa se je tam skoraj izgubila. V kozmosu. Iz kozmosa izhaja tudi ideja o boljši polovici. Že v stari Grčiji so napletli zgodbico, ki gre nekako v tem smislu, da naj bi bila duša spr va eno, dokler je ni bog prepolovil in sta nastali dve polovici, ki sta bili poslani na Zemljo. Sedaj pa - gremo, miško, vso srečo pri iskanju! Pri tej tezi se je kolegica zamislila: “Veš ... To mi ni bilo nikoli jasno,” je začela nekoliko sramežljivo, “včasih države niso bile določene kot danes. Kako naj vem, da je moja polovica ostala v Sloveniji?!” In res. Kako vedeti, da je vaša izbira prava? Danes skorajda ne iščemo več primernega, temveč idealnega partnerja zase. Je pač tako, da mediji pravijo eno, filmi ponujajo drugo idealizirano in utopično sliko idealne ljubezni, vsak dan pa se na tržišču najde kakšna nova knjiga, kot so Ne boj se ljubiti!; Sto najpogostejših vprašanj o ljubezni, Imate popolnega partnerja?; Na pomoč! Moj moški je fantek ... in še in še in še bi lahko naštevali. Angleški klinični psiholog Frank Tallis je v enem od intervjujev dejal, da je “ljubezen v naši kulturi postala nekakšna oblika religije, ki ustvarja nerealna pričakovanja. Na neki točki smo začeli v drugih ljudeh iskati tisto transcendenco, ki smo jo prej iskali v religiji. In seveda smo že vnaprej obsojeni na poraz, ker so ljudje pač polni napak.” Ali bo genska analiza tisti pravi iskalnik za popolno zvezo, s popolnim partnerjem, popolnimi otroki in brezhibnim dednim materialom, bomo videli. V tujini tovrstni ponudniki tovrstnega iskanja obstajajo že nekaj časa. Vendar pa mislim, da človeka moraš spoznati in za to je včasih potrebno malo iskati, se kdaj tudi izgubiti, preden najdeš pravo pot. Nekje sem zasledila rek, da je v življenju najbolj nevarno biti preveč previden. Zato je pri iskanju vredno zbrati pogum in tvegati ob zavedanju, da je treba obžalovati stvari, ki jih ne naredimo. Jasno je, da vse izkušnje niso prijetne. Na koncu pa je še vedno - ... Kdor išče, ta najde, kajne?




Naš čas, 3. 6. 2010, barve: CMYK, stran 7

GOSPODARSTVO

3. junija 2010

Američani postajajo solastniki Gorenja Delničarji Gorenja so izglasovali dokapitalizacijo, v prvem koraku bo to pomenilo vstop ameriške korporacije IFC v lastniško strukturo Gorenja v višini 25 milijonov evrov, v drugi fazi pa prodajo dokapitalizacijskih delnic v enaki višini obstoječim delničarjem Gorenja – V prvi četrtini leta Gorenje dobro posluje Mira Zakošek

Velenje, 28. maja - Delničarji Gorenja so skoraj soglasno sprejeli sklep o povečanju osnovnega kapitala v prvem krogu, ko bodo vse razpoložljive delnice ponudili Mednarodni finančni korporaciji (IFC) za 25 milijonov evrov, enak znesek bo zagotovljen tudi v drugem krogu (delnice bodo ponujene obstoječim delničarjem), ki bo izveden letošnjo jesen. Po oceni Bobinca bo dokapitalizacija skupini Gorenje omogočila še hitrejše izpolnjevanje strateškega načrta, hitrejše vlaganje v razvoj novih izdelkov in storitev, morebitne prevzeme (enega že načrtujejo, po neuradnih informacijah naj bi šlo za švedsko Asko), prestrukturiranje na področju izdelkov za dom in divizije Ekologija, energetika in storitve, ki ima večji potencial rasti. V obeh krogih dokapitalizacije bo cena delnice enaka, znašala bo 13,32 evra, kar predstavlja šestmesečno povprečje enotnega tečaja Gorenjeve delnice.

7 podinjskih aparatov povečuje, medtem ko je na vzhodnih trgih, kot so Rusija, Ukrajina, Poljska, upadla za 12 odstotkov. V Gorenju ugotavljajo, da je letos prodaja gospodinjskih aparatov v Sloveniji upadla za sedem odstotkov. Tovrstne padce skuša Gorenje nevtralizirati s povečanjem prodaje v zahodni Evropi in na trgih zunaj Evrope. Divizija Aparati za dom je dosegla pomembno izboljšanje dobičkonosnosti. Rasla sta programa kuhalnih in hladilno-zamrzovalnih aparatov, prodaja pralno-pomivalnih aparatov pa je padla. Družba Atag je uspešno nadaljevala načrtovani obseg prodaje in dobičkonosnosti.

Število zaposlenih manjše za 300

Uprava Gorenja je bila vesela, da je skupščina z 99-odstotno večino izglasovala sklep uprave in nadzornega sveta o dokapitalizaciji. »To pomeni vstop ugledne svetovne finančne korporacije v lastniško strukturo Gorenja. Obenem to zagotavlja veliko finančno trdnost, omogočilo pa nam bo še hitrejše doseganje strateških ciljev,« pravi Bobinac. Na sliki (z leve): članica uprave Mirjam Dimc Perko, predsednik uprave Franjo Bobinac in direktorica za stike z javnostjo Uršula Menih Dokl.

Pozitivno poslovanje Ko Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja, ocenjuje letošnje poslovanje, pravi, da so še daleč od tega, da bi bili lahko brezskrbni, a so veseli, ker že tri četrtletja poslujejo pozitivno. To velja seveda tudi

za obdobje letošnjih prvih treh mesecev. »Dobiček je bil letos bistveno boljši kot lani v enakem obdobju. Z zaskrbljenostjo pa gledamo, kako so trgi za trajne potrošnje dobrine še vedno zelo šibki. Ljudje se bojijo za svoj posel, mnogi so izgubili službe

V HTZ jih je že skoraj tisoč Vse večji poudarek dajejo obnovljivim virom energije Milena Krstič - Planinc

Hčerinska družba Premogovnika Velenje, HTZ, I. P., je z 985 zaposlenimi, med njimi je 41 odstotkov invalidov, eno največjih invalidskih podjetij v Sloveniji. Programov, s katerimi se zaposleni ukvarjajo, je veliko, nekaj novih je na vidiku. V zadnjih letih je veliko slišati o programu AquaVallis s pitniki za filtriranje komunalne vode, napravami za preprečevanje vodnega kamna in filtri za stekleničke, ki jih uporabljajo kolesarji. Slednje na patentnem uradu čaka na certifikat, potem gre v prodajo. Vse bolj prodoren je profitni center Obnovljivi viri energije, ki se ukvarja s postavljanjem sončnih elektrarn, znotraj tega pa je na vidiku obetajoč program geotermalne energije, ogrevanja z vodo, ki je v zemlji. Eksterni rudarski programi so se izkazali in opozorili nase pred nedavnim z uspešno izpeljanim projektom v bosanskem rudniku Mramor. S podobnimi projekti, kot je bil ta, ki vključuje prodajo rudarske opreme, strokovno svetovanje, organiziranje in posredovanje pri remontiranju elektro-strojne rudarske opreme, pa se jim posli obeta jo v šir šem območ ju jugovzhodne Evrope. Ta hip je aktualen rudnik Breza, v zadnjem času pa so zanimanje za njihove storitve pakazali tudi v Turčiji, pravi direktor HTZ Velenje Dejan Radovanović. Vse bolj prodorna je enota ESTO, ki ponuja elektro-strojne storitve in vzdrževanje opreme. »Trenutno delajo za novi nakupovalni center Mercator v Velenju. Zelo veseli smo bili, da smo ga dobili. Ta enota je prisotna tudi na Spodnji Savi na verigi hidroelektrarn, kjer izvaja pomembna dela. V bodoče bo ta enota izvajala tudi montažo in vzdrževanje avtomatskih dvižnih zapornic.« Programov je še veliko, tudi Studio HTZ, delavnica zaščitnih sredstev ... »Delavnica zaščitnih sredstev je prepoznavna po izdelavi delovnih oblek, od čevljev, pasov, rokavic do čevljarskih opravil.« AquaVallis je blagovna znamka, o kateri veliko slišimo. Kolikšen tržni delež predstavlja? »Celoten HTZ Vele nje ima za leto 2010 načrtovanih 8 milijonov evrov prihodkov od

eksterne prodaje. Znotraj tega naj bi prihodki blagovne znamke AquaVallis prinesli 8 odstotkov. Ta delež pa moramo v prihodnje še povečati. Zelo si bomo prizadevali za prepoznavnost znamke, in to ne samo v Sloveniji, ampak tudi v tujini. Zelo tesno naši razvojni strokovnjaki sodelujejo z inštitutom v ruskem Tomsku,

Dejan Radovanović: »Število novih zaposlitev bo odvisno od intenzitete upokojevanja.«

ki je na področju filtracijskih sistemov gotovo najmočnejši v svetu.« Preko blagovne znamke AquaVallis pa v slovenskem prostoru postaja vse bolj prepoznaven tudi celotna družba HTZ Velenje. »Absolutno. Mi smo tega veseli.« Znana je dolgoročna usmeritev družbe matere, Premogovnika Velenje, ki si prizadeva, da bi bile njene hčere čim manj odvisne od nje, da bi glavnino prihodkov ustvarjale na zunanjih trgih. Kakšno je to razmerje v HTZ Velenje danes in kakšni so cilji za naprej? »Še pred leti je bilo 90 odstotkov prihodkov neposredno vezanih na Premogovnik. Lani je bilo razmerje 72 : 28. Takšno razmerje načrtujemo tudi za letos. V prihodnjih letih, treh, štirih, pa bi moralo biti to razmerje že dobrih 30

in redko posegajo po trajnih potrošnih dobrinah, kot so tudi pohištvo in gospodinjski aparati.« Bobinac k temu dodaja, da skušajo še naprej čim bolj obvladovati vse stroške materiala, dela in storitev, ter da si prizadevajo, da prodajo več izdel-

Delavnica zaščitnih sredstev bo v začetku junija pripravila modno revijo, na kateri bodo predstavili nove modele delovnih oblek, ene za jamo, druge za delavnice.

odstotkov proti slabim 70 odstotkom.« Kateri program pa prinaša največ prihodkov na zunanjih trgih? »Obnovljivi viri energije in ESTO, ki je, kot sem že povedal, dobil posel pri Mercatorju. Enota OVE pa je pred kratkim tudi podpisala dve pomembni pogodbi za večji obseg dela. Če bi se malo pošalil, bi rekel, da ta trenutek vodita OVE in ESTO pred Eksternimi rudarskimi programi.« Danes je v podjetju skoraj tisoč zaposlenih. Kako bo z zaposlovanjem v prihodnje? »Vsi se trudimo, da sistem hčerinskih podjetij Premogovnika ne bi več strogo temeljil na pridobivanju premoga. Iz tega razloga bomo intenzivno razvijali programe in držali število zaposlenih v takih okvirjih, kot so danes. V naslednjih treh, štirih, petih letih bi zaposlovali 20 do 25 invalidov in 25 do 30 zdravih delavcev. Število pa je seveda pogojeno z intenziteto odhodov zaposlenih v pokoj.« Je na vidiku kak nov projekt? »Kar nekaj jih je. Eden od njih je projekt piroliza, predelava odpadne gume. Iz odpadnih gum, ki bi jih zbirali na lokaciji, ki jo še določamo, bi pridelovali kurilno olje in karbonski prah, ki je potem zopet uporaben v industriji avtomobilskih gum; razvijamo protivibracijsko rokavico, namenjeno delavcem v gozdarstvu in delavcem, ki delajo z napravami, ki vibrirajo. Ukvarjamo se s projektom ekočolna na solarno energijo, poganjala bi ga elektrika iz sončnih celic. Eden od projektov, ki še ni zaživel, je pa zanimiv, so večnamenski blokovni segmenti, podobni kontejnerjem, sestavljivi kot lego kocke ... No, vsega pa tudi ne morem razkriti.« Idej ne manjka. Koliko pa jih imate kot predsednik NK Rudar za naprej? »Idej je vedno veliko. A pomembnejše so ta hip smernice. Osnovno poslanstvo vseh, ki smo zadolženi za nemoteno delo nogometnega kluba, je, da pridobimo čim več otrok, jih iztrgamo z ulice in pritegnemo v klub. Kar pa se tiče prvega moštva, bomo stremeli k temu, da vključimo čim več domačih in mladih igralcev, na tribunah pa si želimo čim več gledalcev. Trudimo se zanje.«



kov z višjo dodano vrednostjo. Skupina Gorenje je v prvih treh mesecih letos ustvarila skoraj 291 milijonov evrov prihodkov od prodaje ali 1,5 odstotka več kot v prvem četrtletju lani. Dobiček iz poslovanja je znašal 7,8 milijona evrov, medtem ko so imeli v enakem obdobju lani sedem milijonov evrov izgube. Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) skupine Gorenje se je gle de na pri mer jal no obdobje lani potrojil - s sedem na 21 milijonov evrov, čisti dobiček pa je znašal 517.000 evrov. Po Bobinčevih besedah se na trgih zahodne Evrope prodaja gos-

Tudi v letošnjem letu v Gorenju nadaljujejo postopno zmanjševanje števila zaposlenih. Skupaj naj bi jih bilo manj 300. To usklajujejo v dogovoru s socialnimi partnerji. Z njimi so se tudi dogovorili, da nihče v Gorenju ne zasluži manj kot 605 evrov neto.

Gorenju zapade 400 milijonov kredita Članica uprave Gorenja Mirjana Dimc Perko je povedala, da Gorenju v naslednjih štirih letih zapade v poplačilo 400 milijonov evrov dolgoročnega posojila, ki ga bodo poskusili z IFC refinancirati.

Nov nadzorni svet Gorenja Na skupščini so delničarji imenovali člane nadzornega sveta, ki bodo zastopali njihove interese, mandat pa bodo nastopili 19. julija. V njem so Peter Kraljič, Maja Makovec Brenčič, Keith Miles, Uroš Slavinec in Marcel van Assen. Svoje člane bodo predlagali še zaposleni.



Predsednik Branko Meh Velenje – Prejšnji teden so se sešli na volilni skupščini člani Območne obrtno-podjetniške zbornice Velenje. Na njej so osrednjo pozornost namenili volitvam novih članov v organe skupščine zbornice, kar so zahtevale spremembe statuta. Z njimi so se uskladili s statutom Obrtne zbornice Slovenije, ki predvideva le enotirni in ne dvotirni sistem vodenja, kot so ga poznali na velenjski območni zbornici. Člani skupščine so za predsednika Območne obrtno-podjetniške zbornice Velenje izvolili Branka Meha, dosedanjega predsednika njenega izvršnega odbora. Podpredsednika skupščine pa sta postala Franc Krevzel in Janez Podbornik. Branko Meh je tudi poslanec zbornice v Obrtni zbornici Slovenije in bo na volitvah 14. junija kandidiral za njenega podpredsednika.

 tp

Slovenski dan mladih raziskovalcev Velenje, 3. junija – Danes med 12. in 17. uro bodo v regionalnem multimedijskem centru Kunigunda pripravili Slovenski dan mladih raziskovalcev, ki bo istočasno potekal še v Mariboru, Rušah, Ptuju, Murski Soboti, Ljutomeru, Celju, Bistrici ob Sotli, Ljubljani in Kopru. Velenjski dogodek bo potekal v sodelovanju Mladinskega sveta Velenje, Šolskega centra Velenje in Mladinskega centra Velenje z Evropskim kulturnim centrom Maribor. Projekt, v okviru katerega se bo zgodil, se imenuje »Sm’ris«.

 bš


Naš čas, 3. 6. 2010, barve: CMYK, stran 8

8

POGOVOR

3. junija 2010

Šoštanju primanjkuje zemlje Na pogovor smo povabili župana Šoštanja in poslanca v državnem zboru Republike Slovenije Darka Meniha

predvsem v infrastrukturi, kanalizaciji, opremljanju naselij s kabelsko televizijo, telefoni in seveda osnovnim, kar mora imeti vsak, vodo. Veliko pozornost smo posvetili vodovodu v Ravnah. Kraj je bil z vodovodom najslabše opremljen. Nekaj težav z vodo je še v Zavodnjah in Šentvidu, a zadeve urejamo. Skrbimo tudi za dobre cestne povezave. V izgradnji je brezžični internet.«

Milena Krstič – Planinc

Na marsikaj ponosni

Začniva pogovor s ta hip gotovo najbolj aktualnim dogodkom, rušenjem hladilnih stolpov Termoelektrarne Šoštanj, ki bodo do leta 2014 nadomestil novi blok 6. Med ljudmi, ki živijo v neposredni okolici, za zdaj negodovanj ni. So stvari pripravljene tako, da jih ne bo tudi v prihodnje? »Zadeve so končno dogovorjene. Predsednik vlade Borut Pahor je prejšnji teden jasno povedal, da blok 6 mora biti. Vsi smo si oddahnili. Kot veste, so gradnji novega bloka mnogi nasprotovali. Predvsem tisti, ki z njim niso bili neposredno povezani. Šaleška dolina je vseskozi povezana z energetiko. Glede na to, da bo šesti blok tehnično dovršen, mu Šoštanjčani nismo nasprotovali. Z dogajanjem smo se sproti seznanjali, za kar so zaslužni predstavniki Termoelektrarne. Ti so za prebivalce pripravljali tudi dneve odprtih vrat, na katerih so lahko dobili odgovore na vsa vprašanja. Občina je ustanovila koordinacijski odbor. Informacije si izmenjujemo. Mislim, da so ljudje zadovoljni.« Kako pa je Šoštanj pripravljen na gradnjo? »Nekaj stvari se je treba še dogovoriti, v glavnem pa smo pripravljeni. Povezali smo se z ministrstvom za notranje zadeve, da bi v Šoštanju okrepili policijsko kontrolo. Zdravstvo bo moralo dobiti še kakšnega zdravnika, morda dežurno službo. Primanjkovalo nam bo nekaj parkirnih mest, a to težavo rešujemo sproti. Šoštanj bo pripravljen tako, kot je treba.« Ko se že pogovarjamo ob bloku 6 in termoelektrarni, je zavesa že pozabljena? »Ta famozna zavesa tone v pozabo. Bilo pa je prav, da smo se na izjavo odzvali. Ne pozabimo, da so se ob njej Šoštanjčani vsega, kar se je v preteklosti s Šoštanjem dogajalo, spomnili in so ranljivi. Danes politični konflikti ne koristijo nikomur in niso potrebni. Sodelovanje med občinama Šoštanj in Velenje je vzorno, zgledno in koristno za obe.«

Primanjkuje jim zemlje Kaj pa poslovno okolje? Ustvarjate v občini pogoje za nove obratovalnice, nova podjetja, nova delovna mesta? Veliko smo pisali o odkupu hmeljišča v Metlečah, kjer naj bi nastala industrijska cona. Kako daleč je oziroma kje se zatika, ker se očitno zatika? »Šoštanj je specifično mesto. Primanjkuje mu zemlje. Na vzhodu jo jemlje jezero, ki se širi, nekatera zemljišča so še vedno ali pod denacionalizacijo ali pa lastniki na njih ne dovolijo gradenj. Zavod za kulturno dediščino ima svoja pravila ... Tu je železnica, ki s svojimi togimi pravilniki omejuje projekte, je vodna skupnost, ki nas tudi omejuje ... Prostorske načrte urejamo sproti. Izdelane imamo tudi za Metleče, vendar je tam precej močvirnato. Izdelati smo morali dati geološko in hidrološko študijo. Za hmeljišče, ki je bilo vrnjeno od sklada kmetijskih zemljišč, moramo pridobiti celo vrsto razskav in dovoljenj, da bomo lahko gradili. Ogromno zasebnikov je v prostorski stiski, želijo si možnosti za novogradnje, a žal ne gre, kot si želimo.« Ljudje, ki nekaj časa niso bili v Šoštanju in so sem prišli v zadnjem času, so opazili velike spremembe. Marsikaj je novega. Ne samo v mestu. »Kljub temu da je bil Šoštanj že skoraj odpisan, se je začel razvijati. Postopoma. Ogromno energije in sredstev smo namenili kulturni dediščini. Pomembno se nam zdi, da se mesto dokaže tudi v tem in pokaže kulturo, tradicijo, tisto, kar je nekoč imelo. Mislim na muzej usnjarstva in vilo Mayer. To sta zadevi, na katere smo posebej ponosni. Veliko smo naredili za blaginjo bivanja,

Športni park, turizem ... »Šport je bil v Šoštanju vedno dobro razvit in množičen. V krajevnih skupnostih gradimo športna igrišča, ki so zelo obiskana. Eno povsem novo imajo v Skornem, pred kratkim smo odprli prenovljeno sodobno igrišče v Zavodnjah, opremljeno z razsvetljavo. V Šoštanju samo prenovili zunanje rokometno igrišče (nove tribune, nova zgradba za slačilnice in sanitarije). Velik projekt pa bo prav gotovo športni park pod Vilo Široko, kjer bo cel kompleks igrišč, dve z umetno travo, eno z navadno, tenis igrišča, igrišče za odbojko na mivki, košarkarsko igrišče, manjše balinišče. Prejšnji teden smo od lastnikov Vošnjakov

Po svojih zmožnostih pač. Pred kratkim smo aktivirali zasebnike in večja podjetja, da bodo pomagali vdovi s trojčki, ki živijo v skrajno slabih bivanjskih pogojih v Zavodnjah.« Za invalide ste poskrbeli? »Lani in letos smo zanje uredili kar nekaj dostopov, tako da lažje pridejo v prostore. V zdravstveni postaji smo vgradili dvigalo, prav tako imajo dvigalo v trgovskem centru, kulturnem domu, muzeju usnjarstva. Dvigalo bo imela tudi vila Mayer. Na cestah, ki smo jih obnavljali skozi Šoštanj, so urejeni prehodi, parkirišča za invalide pa smo posebej označili s tablami.«

Nekaj zadreg z odpadki tudi v

Šoštanju Naštevali pa bi lahko še naprej: nakupovalOdpadki. Po zaprtju komunalnega odlagani center Pilon, Zimzelen, obnovljen kulturlišča ste dobili nov sistem ravnanja z odpadni dom, obnovljena Zdravstvena postaja ... ki tudi v Šoštanju. Je bilo veliko zadreg? »Veliko naporov je bilo vloženih, da smo »Šoštanj seveda ni bil dobili koncesijo za center staizjema. Tudi odpadke iz rejših. Srečno roko smo imeŠošta nja je treba od 1. li tudi pri iskanju investitorjanuarja voziti v Celje. To ja. Našli smo ga v Premogovje vse podražilo, spremenikovem PV Investu, ki je cennilo logistiko, na novo je ter zgradil v slabem letu. Upobilo treba zastaviti politirabniki so zadovoljni tako z ko odvažanja smeti. Zadelokacijo kot s programom.« va je še v povojih, a jaz V krajevnih skupnostih pa koncesionarju zaupam, rastejo ali pa obnav lja te vem, da jo bo speljal tako, domove krajanov. Si zelo prikot jo mora. Nekaj začetizadevate za druženje? nih težav je bilo pri »Zavedam se, da v devetih samem raz de lje va nju krajevnih skupnostih, kolikor posod, zlasti rjavih, ki so jih je v občini Šoštanj, potejih razdelili vsem na doloka življenje tako kot v mestu, čenih območjih. Kasneje le da v manjšem obsegu. Zato se je izkazalo, da jih vsi je treba tem ljudem omogočine potrebujejo in so jih ti tudi, da se lahko družijo in množično vračali. Ta zmerazvijajo različne dejavnosti. da se zdaj ureja.« Tam, kjer takih mest še nimaImate v Šoštanju dovolj zbijo, jih gradimo. Najnovejše ralnic? nasta ja v Rav nah, kjer bo »Ima mo 73 mest za rekreacijsko-kulturni center odlaganje odpadkov, urev kratkem predan namenu. dili smo 17 otokov, 5 pa Pridobljeni pa imamo že tudi gradbeni dovoljenji za Darko Menih: »V parlamentu sem kar hitro ‘prebil zvočni zid’.« jih še načrtujemo. To je pravzaprav razkošno, kajdom gasilcev in krajanov v odkupili še zadnjih 8.000 kvadratnih metrov ti na en otok naj bi prišlo 500 prebivalcev, Topolšici in za dom v Zavodnjah.« zemlje, tako da lahko gradnjo pričnemo.« mi ga imamo na 116 prebivalcev. Kljub temu Ljubiteljska kultura in Turizem? pa so ljudje še nezadovoljni. na žalost nekagasilstvo segata daleč v »V krajevnih skupnostih deluje osem turis- teri ne upoštevajo navodil, določene embapreteklost tičnih društev, ki so povezana v zvezo. Dobro laže ne stiskajo in tako so zabojniki zelo hitLjubiteljska kultura je pri vas razvejana. sodelujejo. Vsako ima kakšno posebnost. ro polni. Še huje pa je to, da nekateri puščaIma dolgoletno tradicijo. Izstopa sicer Pust Šoštanjski, a je še vrsta jo polne vreče kar ob zabojniku, čeprav ta »O tem veliko povedo jubileji. Skoraj vsa- prireditev, ki jih pripravljajo turističlna druš- še ni poln. Smo se pa s koncesionarjem dogoka krajevna skupnost ima pevski zbor. Kako- tva in v občino privabljajo obiskovalce in vorili, da je odvoz pogostejši.« vosten in z lepo zgodovino. Pred kratkim je družijo tukajšnje prebivalce: Veselje ob Toplišestdesetletnico praznoval pevski zbor Druš- ci v Topolšici, oglarstvo na Pristavi, gobarstvo Sanacija treh najbolj kritičnih tva upokojencev Šoštanj. Zborovsko petje in srečanje izseljenih družin v Gaberkah, plazov Kaj pa plazovi,v občini jih je evidentiranih ima v Šoštanju tradicijo, svoj podmladek pa kožuhanje v Skornem, zabavno športno srekakih 40? ima v osnovni šoli, kjer deluje kar nekaj izvrst- čanje društev v Florjanu ...« »Plazovi so nam spremenili marsikateri nih pevskih zborov. Koliko pa cenite vrednote NOB? Ne smemo pozabiti pevskega zbora Svobo»Imamo sedem pododborov, ki so vključe- načrt, ki smo ga imeli v občini planiranega da (lani 40 let), pa pihalnega orkestra Zarja, ni v medobčinski odbor. Dobro sodelujejo, za letos oziroma prihodnje leto. Samo škoki letos slavi 85-letnico uspešnega delovanja.« skrbijo za spomenike, ki jih je na našem da treh plazov, ki so v lanskem julijskem neurV šoštanjskem poveljstvu delujejo 4 gasilska območju blizu 20, pripravljajo prireditve. ju najbolj prizadeli Lokovico, je bila cenjena društva. Kako skrbite zanje? Občina jim pri tem pomaga, sledimo njiho- na 900.000 evrov, kar je pomenilo, da bo »Vsa štiri vzorno delajo. Ljudje se lahko vim pobudam. NOB ne sme v pozabo, ven- sanacija stala najmanj 2,5 milijona evrov. zanesejo nanje, če potrebujejo pomoč. Ob dar mislim, da v današnjem času potrebuje Kje dobiti toliko denarja? Moram se zahvaliti državi, da se je takoj takih društvih se lahko počutijo varne. Tudi še drugačne vsebine.« odzvala in nam zagotovila intervencijska sredgasilska društva se ponašajo z zgledno pretestva v višini 112 tisoč evrov, nekaj smo zagoklostjo. Prostovoljno gasilsko društvo Šoštanj Stanovanj ni nikoli dovolj Politika novogradenj, stanovanja, zasebna tovili sami in za sanacijo najbolj nujnega pora– mesto je lani slavilo 130-letnico, PGD Lokogradnja ...? bili 200.000 evrov. Uredili smo prehode, zemvica šteje 100 let, letos bomo praznovali 80»To pa je velika težava. Nekaj čez 100 sta- ljišča, prav zdaj pa smo poslali na ministrstvo letnico PGD Gaberke in v naslednjem letu 80-letnico PGD Topolšica. Občina tem druš- novanj, ki so v lasti občine, je zasedenih, za okolje in prostor vso dokumentacijo o platvom pomaga tako, da jim omogoči najmo- novih vlog za stanovanja pa iz leta v leto več, zovih, ovrednoteno tudi na republiški komidernejšo opremo, upam si trditi, da imajo ene- 50 do 60 jih prispe na vsak razpis. Potem siji, in pričakujemo pomoč, ki je obljubljena ga najmodernejših voznih parkov v Sloveniji.« izdelamo listo, po kateri delimo stanovanja, za tri največje plazove v Lokovici. Vse ostale ki so na voljo. Žal tudi Stanovanjski sklad plazove, ki pa jih je okoli 40, pa smo razvrstiZačenja se gradnja Športnega RS nima na voljo veliko stanovanj. li po težavnosti. Vedeti pa morate, da je tu parka Kar se tiče individualne gradnje, pa opaža- bilo še nekaj starih plazišč, nekateri stari več Zadaj pa prihajajo mladi. Letos je bil spet mo, da velikega zanimanja med zunanjimi inve- kot 10 let, ki so tudi čakali na sanacijo.« velik vpis v vrtec. Imate dovolj prostora, da bos- stitorji ni, ker tudi zemlje nimamo. Lastniki Toplovod. te lahko jeseni sprejeli vse nove varovance? zemlje se ne odločajo za prodajo, iščemo kom»Največja želja nas na občini in prebivalcev »Veseli smo velikega vpisa. Za otroke smo promise. Obnavljamo stara stanovanja. Tako Lokovice je, da bi zgradili še drugo fazo toplodolžni poskrbeti. Nihče ne bo ostal na ces- si pomagamo. Na Trgu bratov Mravljak, v biv- voda. Za to napenjamo vse sile. Načrt je izdeti. Iščemo možnosti, kje otroke namestiti, da ši Železnini, bomo iz treh ogromnih starih sta- lan. Naložba bo potekala nekaj let. Ogrevabodo var ni in bodo imeli oskrbo, ki si jo novanj pridobili sedem ali osem novih.« lo se bo 80 hiš, kar je veliko. Sicer pa je Lokozaslužijo. Tokrat iščemo prostore za tri nove Kriza, ki še traja, ni šla mimo Šoštanja. So vica najbližje Šoštanju in si ta toplovod zasluoddelke. Enega smo našli v Topolšici v šoli, ljudje, ki so potrebni pomoči. Gotovo veliko ži. Napeli bomo vse sile, da bi po dopustih dva pa bomo najverjetneje obnovili na stari takih potrka tudi na vaša vrata. Kako jim pričeli delati.« šoli Bibe Roecka in tako omogočili začasno pomagate? Sodelovanje, delo v svetu? bivanje otrok v dveh oddelkih. Kot veste, pa »Veliko ljudi je ostalo brez dela. Iščejo »Svet je del občine in vodi vso politiko občiimamo tudi že idejni načrt za skupni vrtec v pomoč. Prihajajo s položnicami. Pomagamo ne. V njem so ljudje, ki so bili izvoljeni. Vsak stari šoli, kjer bo prostora za 17 oddelkov. s subvencijami, s pomočjo na domu, enkrat- izvoljeni svetnik in svetnica naj bi imel pred Pod eno streho bo združil otroke, ki trenut- nimi pomočmi. Sodelujemo z Rdečim kri- seboj cilj, da se občina razvija, postane preno obiskujejo vrtce na štirih lokacijah. žem, pomagamo pri razdeljevanju paketov ... poznavna, da se izboljša življenje prebival-

cev. V tem času nam je to kar uspevalo. Na splošno sem z delom sveta zadovoljen, čeprav so se dogajala tudi nekatera odstopanja, ki niso bila potrebna. Včasih je prihajalo do trenj, ki so jih nekateri izkoristili za opazke, včasih so se pojavile tudi žaljive besede. Teh ne vračam in jih tudi ne odobravam. Poskušam biti strpen in upam, da mi to uspeva.«

Poslanec državnega zbora Gospod Menih, ne samo, da ste župan Občine Šoštanj, ste tudi poslanec SDS v državnem zboru. Pravite, da je delo poslanca in župana združljivo, je pa najbrž naporno. Imate v Ljubljani stanovanje ali se v službo vsak dan vozite? »Delo je naporno. V Ljubljani nimam stanovanja, tja se vozim vsak dan ali vsak drugi dan. Zvečer, ko se vračam iz Ljubljane, pa je lahko še tako pozno, tudi polnoč je že bila ura, pa se ustavim na Občini in pogledam, kaj so uslužbenci pripravili, preverim, če je treba kaj podpisati ... Postorim vse, da lahko občinska uprava naslednje jutro normalno začne delati. Tudi vsako jutro, preden se odpravim v Ljubljano, se oglasim na občini, tako da imam dogajanje pod nadzorom. Občinska uprava je izredno delavna, izredno sposobna in pripravljena na nove izzive.« Način življenja torej. »Sem se navadil. Včasih, ko ne grem v Ljubljano in sem ves dan na občini, mi skoraj nekaj manjka. Dolgčas pa ni. Tudi za vikende se neprestano kaj dogaja.« Prejemate plačo poslanca in nagrado župana, ne? »Prejemam poslansko plačo in nagrado nepoklicnega župana.« Gotovo so bili začetki dela v državnem zboru težki. Kako je bilo? »Prvič je bilo kar malo neugodno, kajti priti v tako institucijo, kot je parlament, ni ravno vsakdanja zadeva. Bilo se je treba hitro prilagoditi. Kolegi, ki so tam že dolgo in imajo ogromno izkušenj, so nam pomagali prebroditi začetne zadrege, od njih smo dobili osnovne informacije, način gibanja po parlamentu, se seznanili s poslovnikom ... To je zdaj osvojeno. Tudi vključujemo se v živahne debate, ki se odvijajo v državnem zboru. Nisem človek, ki bi nekaj govoril in spraševal zato, da bi govoril. Če kaj vprašam, vprašam tisto, kar je koristno za našo občino ali dolino. Da bi pa ponavljal stvari, ki jih je pred menoj povedalo že dvajset poslancev, to pa ne. To pa je zame izguba časa.« Malo za šalo in malo zares: ljudje iz tega okolja so se na začetku spraševali, koliko let bo minilo, da se boste oglasili v parlamentu. Nekateri poslanci se nikoli ne. Pri vas ni trajalo ravno dolgo. »V začetku je bilo težko, ko ne veš, kako in kaj bi, pa da ne izpadeš smešen ali siten ... Sčasoma pa so se težave nabrale in bilo je potrebno kaj vprašati. Takrat sem prebil »zvočni zid.« Nekajkrat sem tudi kot predstavnik stranke podal mnenje stranke, tudi v odborih, v katerih delujem (za šolstvo, zdravstvo, promet) sodelujem v razpravah. Ljudje, ki spremljajo televizijo, so me že nekajkrat videli. Če pa kdo še vedno ne verjame, da sem se oglasil, pa mu lahko prinesem tudi kak magnetogram.« Poslansko vprašanje ministru za zdravstvo je Šoštanjčanom in drugim približalo okulista. »Pri tem sem bil kar vztrajen. Zahvaljujem se gospodu Miklavčiču, da je takrat prisluhnil naši težavi, tako da imamo zdaj končno okulista. Z novim ministrom pa bom tudi na vezi za zdravstveno službo, za zdravnike in tudi mogoče za dežurno službo. Prav tako z ministrstvom za notranje zadeve, da nam pomagajo s policijskimi kadri zagotoviti varnost v Šoštanju.« Kako pa ste povezani z drugimi poslanci iz tega okolja? Iz različnih strank prihajate. Se dajo stališča ujeti ali so si preveč nasprotna, da bi bilo to mogoče. »Poslanci iz doline ali Saša regije ne vidimo prav nobenih ovir za sodelovanje. Pri skupnih projektih imamo skupna stališča (glede tretje razvojne osi, glede energetike ...). čeprav smo si po političnih prepričanjih različni, ko pride do odločanja, zagovarjamo stališča, ki so skupna vsem nam.«




Naš čas, 3. 6. 2010, barve: CMYK, stran 9

AKTUALNO

3. junija 2010

9

V pričakovanju Streha, odgovora o skoraj ki deli 60-milijonskih mnenja naložbah

Kdo je projektiral in kdo plačal nadstrešek nad atrijem pri Centru Nova? - Kje bo sedaj kmečka in kje »navadna« tržnica?

Leto 2009 posebno leto – Podražitve znane po junijski skupščini podjetja – Leto 2010 v znamenju evropskih projektov Tatjana Podgoršek

»Leto 2009 je bilo za Komunalno podjetje Velenje posebno leto. Kriza se je dotaknila naših dejavnosti, odrazila pa se je v manjši prodaji vode in pri odvajanju in čiščenju odplak. Posledično smo ustvarili manj prihodkov, kot smo načrtovali. Dosegli smo dobrih 20 milijonov, načrtovali pa smo jih 21,2 milijona evrov. Smo pa v celoti uresničili oba osrednja cilja: dobra oskrba uporabnikov in varčevanje na vseh ravneh,« je na kratko označil minulo leto direktor Komunalnega podjetja Velenje Marijan Jedovnicki. Na zmanjšanje prihodkov je, po njegovih navedbah, vplivalo plačevanje obveznosti za najete kredite. Te so najeli v preteklih letih, ko so veliko vlagali v posodobitev komunalne infrastrukture, ostali pa so tudi brez sredstev za razširjeno reprodukcijo. V precejšnji meri so k nižjim prihodkom prispevale še cene storitev, ki že od leta 1993 ne pokrivajo vseh stroškov, ne glede na polno obračunano amortizacijo. Zaradi slednjih je v najtežjem položaju oskrba z vodo, kjer je poleg prenizkih cen za nameček padla tudi prodaja. V zadnjih osmih letih za kar 1,7 milijona litrov, po drugi strani pa je omrežje »poraslo« iz 500 na 632 kilometrov. »Zvišanje cen ni nekaj, kar bi kogar koli veselilo, je pa neizbežno dejstvo. Pristojno ministrstvo je že dalo soglasje za povišanje, podražitve pa se obetajo po odločitvi na junijski skupščini podjetja.« Izračuni kažejo, da bodo podražitve precejšnje, sploh za individualne hiše. Če bodo člani skupščine sprejeli predlog novih cen, bo štiričlanska družina za vodooskrbo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda ob zaračunani stoodstotni omrežnini plačevala 58 evrov na mesec oziroma 45 evrov ob obračunani 50-odstotni omrežnini. Sedanja cena je 33 evrov. Za gospodinjstva v stolpnicah bo zvišanje s 23 na 25 do 28 evrov, odvisno do zaračunane polne ali polovične omrežnine. Kakšni bodo zneski na položnicah, bo znano po že omenjeni junijski skupščini podjetja.

Velenje, 24. maja - Postavitev nadstreška nad atrijem pri Centru Nova, ki ga domačini v Velenju še vedno najpogosteje imenujejo atrij KSC, je med Šalečani povzročila zelo mešane občutke. Nekaterim se zdi rešitev dobra, drugi so prepričani, da je slaba in da celo uničuje podobo enega najlepših kotičkov v središču mesta. Zato smo nekaj vprašanj, povezanih z investicijo in prihodnostjo tržnice v središču mesta, postavili županu MO Velenje Srečku Mehu. Zanimalo nas je, kdo je projektiral in kdo plačal nadstrešek, ki vzbuja zelo mešane občutke pri domačinih. Enim je všeč, verjetno pa je več tistih, ki jim ni, saj se jim zdi pretemen in postavljen na preveč stebrih, kar atrij naredi nepregle den. Sploh, ker je v sre di ni postavljen tudi vodnjak. Atrij naj bi dobil nadstrešek tudi zaradi sobotne kmečke tržnice, da bi ta lahko potekala prav v vsakem vremenu, saj jo MO Velenje pripravlja vse leto. Izvedeli pa smo, da so se ti načrti spremenili in da pod

Atrij je precej temen, streha pa je zaradi statike postavljena na več stebrov. Po novem bo to le prireditveni prostor, kmečka tržnica ostaja pod nadstreški Centra Nova.

novo streho tržnice ne bo. To bo sedaj le prireditveni prostor, ki je krst doživel konec minulega tedna na Lirikonfestu. Ali je primeren za prireditve ali ne? Mnenja so spet deljena, preglednost pa vsekakor ni najboljša.

Atrij ni občinski Sicer pa nam je župan Srečko Meh povedal: »Verjetno je vsem že znano, da zemljišče v atriju ni v lasti MO Velenje. Lastnik je eno od podjetij Tomaža Ročnika, zato je tudi plačal projekte in postavitev nadstreška nad atrijem. MO Velenje pa je pri tem sodelovala, saj smo skušali ohraniti atrij kot prireditveni prostor, izdali smo tudi soglasje zanjo. Skrbela nas je zračnost atrija, saj bi, če bi bil preveč zaprt, v poletnih mesecih lahko to povzročalo težave. Prepričan sem, da se moramo strehe privadiiti, verjet no pa jo je mogo če še kako modificirati. Nikoli nismo razmiš-

ljali o tem, da bi v tem atriju potekala tržnica, kot jo še danes poznamo pri »Košakih«. V atriju smo želeli imeti le sobotno kmečko tržnico, sicer pa prostor za prireditve, saj smo s streho želeli omogočiti prireditve v vseh letnih časih, v vsakem vre me nu,« nam je najprej povedal župan. Dodal je, da so nekaj let poslušali, kako v odkritem atriju ni mogoče pripravljati prireditev in da je streha nad njim nujna. Dodatna težava pri projektiranju strehe nad atrijem naj bi izhajala iz lastništva lokalov ob atriju. Lastnikov je več, streho pa so morali načrtovati tako, da ta ni posegala v zasebno lastnino imetnikov lokalov. »Tudi zato projektiranje ni bilo lahko delo, statiki pa so natančno izračunali, koliko stebrov je treba postaviti, da streha ne bo popustila pod težo snega. Verjetno bodo kritiki povedali, da je možno narediti en sam steber, a sam se v to ne

bom spuščal. Mislim, da je najbolj pomembna varnost.«

»Navadna« tržnica bo ostala ob Cankarjevi Izve de li smo še, da sobot na kmečka tržnica ne bo več potekala v sedaj pokritem atriju. »Zaenkrat ostaja pod nadstreški Centra Nova, saj prodajalci pravijo, da je lokacija boljša. Razmišljamo tudi, da bi jo lahko prestavili v spodnjo etažo centra Nova, ki je prav tako pokrita in bi omogočala izvedbo v vsakem vremenu. Tam, kjer poteka »navadna« tržnica, naj bi lastnik stavbo podrl, potem pa na tem mestu uredil prostor za začasno tržnico. Ostalo zemljišče naj bi uredili v parkirišče, saj časi gradnji še enega manjšega nakupovalnega centra niso naklonjeni. To bo moralo počakati na boljše čase,« nam je še povedal župan.

 Bojana Špegel

O odpadkih z gluhimi in naglušnimi

Dodatne stroške bo »prinesla« tudi sprememba pri prenosu infrastrukture. To morajo komunalna podjetja prenesti na svoje lastnice, lokalne skupnosti, in jim zanjo plačevati najemnino. Občine pa morajo zanjo obračunavati polno amortizacijo, kar pa bo glede na prenizke cene zelo težko. Razliko bodo morale pokrivati iz proračunov, ki pa so že danes »obubožani«. Čeprav so v minulih letih v posodobitev komunalne infrastrukture precej vlagali, je nadaljnje posodabljanje nujno, sploh v vodooskrbi (čistilne naprave za pripravo pitne vode, izgradnja ter obnova cevovodov) in kanalizacije. Vlaganja so ocenili na blizu 60 milijonov evrov. Zato so občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki v sodelovanju s Komunalnim podjetjem Velenje prijavile na evropske razpise dva projekta, in sicer program celovite vodooskrbe v vrednosti dobrih 41 milijonov evrov ter projekt kanalizacije v vrednosti 18 milijonov evrov. Za prvega pričakujejo pozitiven odgovor iz Bruslja do konca letošnjega poletja. Drugi projekt pa je še na ministrstvu za okolje. Jedovnicki meni, da bo okleščen zaradi pomanjkanja državnih sredstev in sredstev EU. »Od 41 milijonov evrov pričakujemo 23 milijonov evrov evropskega denarja, 13 milijonov bodo primaknile lokalne skupnosti, blizu 6 milijonov evrov država. Če bomo dobili pozitivno potrditev, bodo vlaganja pomenila, da bo pri oskrbi z vodo mir za naslednjih 30 let,« je še dejal Marijan Jedovnicki.



Vprašanj in predlogov o ravnanju z odpadki ni bilo malo.

Sklad obrtnikov in podjetnikov, Vošnjakova ul. 6, 1000 Ljubljana

Marijan Jedovnicki: »Zvišanje cen ni nekaj, kar bi kogar koli veselilo. Je pa neizbežno dejstvo.«

Velenje, 27. maja – Prejšnjo sredo je Mestna občina Velenje v prostorih Društva gluhih in naglušnih Velenje organizirala predavanje o ločenem zbiranju odpadkov. Člane društva je najprej nagovoril župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, predavala pa je zunanja sodelavka Mestne občine Velenje za področje ravnanja z odpadki Alenka Centrih. Prisotna je bila tudi uradna tolmačka iz Celja Duška Berločnik. Članom društva so predstavili nov standard ravnanja z odpadki, poudarek pa je bil na ločenem zbiranju v zbiralnicah, ekoloških otokih in zbirnem centru v Velenju. Prisotne je zanimalo, kam lahko oddajo neonske svetilke in odpadne injekcijske igle ter druge pripomočke, ki jih dnevno uporabljajo diabetiki. Dobili so pojasnilo, da jih lahko oddajo v zbirnem centru ali v okviru akcij zbiranja nevarnih odpadkov. Udeleženci pa so prispevali tudi več predlogov, med drugim opremljanje trgovin in drugih javnih objektov z zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov, mesečno analiziranje količine odpadkov v posameznih zbiralnicah, večjo fleksibilnost delavcev na terenu ter zbiranje kosovnih odpadkov vsaj dvakrat letno – slednje predvsem zaradi starejših občanov, ki nimajo možnosti, da bi jih pripeljali v zbirni center. Vse predloge bodo na MO Velenje pri nadaljnjem usklajevanju aktivnosti pri ravnanju z odpadki, kolikor bo le mogoče, tudi upoštevali. 

Prostovoljno, investicijsko, ter rentno pokojninsko zavarovanje. Pokliči 080 19 56 ali klikni www.sop.si.


Naš čas, 3. 6. 2010, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

3. junija 2010

Zvesta slikarstvu in barvam Mag. Nataša Tajnik Stupar po devetih letih pripravila samostojno razstavo v domačem mestu – Navdih in inspiracija tokrat voda Velenje, 29. maja - Slikarka mag. Nataša Tajnik Stupar je v petek zvečer odprla samostojno razstavo slik. V zasebni galeriji ArsIn so njene živobarvne slike, ki so tokrat navdih dobile v vodi, resnično zaživele. Na odprtje razstave pa je prišlo toliko ljudi, kot jih v velenjskih galerijah in razstaviščih že dolgo nismo videli. Strokovno besedo o razstavi je podala likovna kritičarka mag. Milena Koren-Božiček, večer pa so prijetno glasbeno popestrili nadarjeni dijaki 2. U razreda gimnazije Velenje. Nataša prizna, da je doma vedno najtežje razstavljati. Tudi v petek je imela tremo. A so ljubitelji likovne umetnosti njena dela, ki so nastala v zadnjem obdobju, odlično sprejeli. Materinstvo, ki se mu je

prvič posvetila prav v tem času, ji je očitno dalo dodatno energijo in nove, optimistične poglede na svet. Čeprav se v rodnem Velenju, kjer živi in ustvarja – v ateljeju je skoraj vsak dan – že dolgo ni predstavila s samostojno razstavo, slikarka v teh letih ni mirovala. Uspešno je sodelovala na številnih skupnih razstavah doma in v tujini, za svoja dela je prejela tudi kar nekaj nagrad. Njena slika krasi tudi eno od sten slovenske hiše v Bruslju. Ob odprtju razstave nam Nataša Tajnik Stupar povedala: »Leta 2006 sem pripravila zadnjo samostojno razstavo v Škofji Loki, zato sem po materinstvu potrebovala kar nekaj časa, da sem pripravila to razstavo, saj sem morala pustiti, da so se stvari »ulegle«. Sicer sem slikarsko ves čas aktivna, če ne rišem, razmišljam. Moram pa reči, da se slikarji danes lahko počutimo kot dinozavri; dandanes se mladi umetniki pogosto odločajo za nove, sodobne prakse, ki so bolj zaželjene v galerijskem sistemu pri nas in v tujini. Slikarjev s čopičem v rokah je še vedno veliko, možnosti za samostojne razstave v galerijah in razstaviščih pa ni prav veliko.« Zanimalo nas je, zakaj jo je tokrat navdihnila prav voda. »Gre za

Arhitektura katastrof Urban Novak

Slikarka Nataša Tajnik Stupar je ob odprtju razstave odgovorila na nekaj vprašanj Barbare Sermek iz Galerije ArsIn.

široko konceptualno polje mojega raziskovanja. V slikah se veliko ukvarjam s strukturo, z osnovnimi likovnimi prvinami, gradniki slik. Voda je širok naslov, so se mi pa prav v zadnjem času v slikarstvu zgodile spremembe, zato mislim, da bo voda počasi dobila tudi kakšno obrežje, nove prebivalce …«. To, da Tajnik-Stuparjeva vsa leta, odkar v Velenju obstaja umetniška gimnazija, poučuje na likovni smeri,

nanjo vpliva zelo pozitivno. Mnoge je tako dobro pripravila, da so uspešno opravili sprejemne izpite na ljubljanski ALUO. Delo z mladimi, pravi, se zelo pozna tudi pri njenem delu. »Dajejo mi veliko, jaz jim vračam. Z njimi ostajam v duši mlada. To vpliva tudi na moje konkretno slikarsko delo, saj slike ponavadi gradim didaktično, zato so prepoznavne tudi za dijake.«

 bš

Kakor da se sliši glas morja ... Tradicionalni letni koncert mešanega pevskega zbora Svoboda Šoštanj Pevke in pevci MePZ Svoboda Šoštanj so se z zanimivim programom v petek, 28. maja, spet predstavili ljubiteljem petja v kulturnem domu v Šoštanju in se tako za čez poletje poslovili od poslušalcev. V prvem delu smo slišali zahtevnejše umetne pesmi in priredbe narodnih pesmi, drugi del pa je bil namenjen popevkam in dal-

matinskim pesmim. Kar nekaj priredb je prispevala Tadeja Vulc, ki je tudi dirigirala zboru narodno Jaz bi rad cigajnar bil. Kot spomin na lanskoletno tekmovanje pri Mariu so zaplesali in zapeli finalni mix Dober dan & Čuj deklica & Čez Šuštarski most. Kot gost je na koncertu nastopil Dravograjski oktet Kograd IGEM pod umetniškim vodstvom Tadeje Vulc. Pevci so navdušili, saj niso samo odlični v petju, ampak so tudi pravi igralci. »Repno župo«, ki jo je za njih napisala Tadeja, smo skoraj zaduhali, tako prepričljivi so bili. Posebno doživetje so predstavljale dalmatinske pesmi, ki sta jih skupaj zapela zbor in oktet.

Prikupni Snežinka in Rožica Premiera Lutkovnega gledališča Velenje bo v četrtek, 10. junija, ob 18. uri v dvorani Centra Nova Velenje, 10. junija – Pod okriljem Festivala Velenje deluje tudi Lutkovno gledališče Velenje, ki je doslej ljubitelje lutk vseh starosti že večkrat presenetilo in razveselilo s svojimi predstavami, ki se odlikujejo po dobri scenografiji, režiji in lutkah, v svojem malolet-

nem delovanju pa so uspeli vzgojiti kar nekaj odličnih mladih igralcev. Prihodnji četrtek ob 18. uri bodo v dvorani Centra Nova predstavili novo lutkovno predstavo »Snežinka in Rožica«, ki je nastala po motivih bratov Grimm. Tudi tokrat je režirsko taktirko prevzela Alice Čop, ki je zgodbo tudi priredila in napisala scenarij, v 35-minut dolgi predstavi pa bosta zaigrali Vanja Kretič in Silvija Oštir. Lutke in sceno sta izdelala Alice in Kajetan Čop, glasbo za predstavo je ustvaril Gorazd Planko, posnel pa jo je Andrej Hočevar. V predstavi hoče umirajoča kraljica spremeniti stiskaškega kralja,

Uživali smo vsi, izvajalci in občinstvo, ki je nagradilo nastopajoče z gromkim aplavzom. Med koncertom se je zbor z zborovodkinjo Anko Jazbec zahvalil bivšemu predsedniku Ivanu Sevšku, ki je to funkcijo uspešno opravljal skoraj 20 let (od januarja letos je novi predsednik Svobode basist Peter Anželak). Program je simpatično povezoval Boštjan Oder, za sceno je poskrbela Klementina Rednak Mežnar, pri koreografiji pa je pomagala Judita Kolenc. Koncert je uspel, navdušenje poslušalcev je vzpodbuda zboru za nadaljnje delo in prav gotovo bo v Šoštanju še veliko takih »fajn« večerov.

 Z. S.

ki ima raje svoj zaklad kot družino. Izpove strašno uganko in z njo prikliče hudobnega škrata, ki začara mlada princa Vilija in Jako v med ve da in orla. Škrat odne se zaklad v skalovje, kjer ga morata začarana brata čuvati. V hišici ob gozdu pa s svojo mamo živita dve ljubki sestrici, Snežinka in Rožica. Kljub temu da sta si različni, se imata zelo radi. Nekega dne na vrata njune hišice potrka ranjeni medved, ki zna govoriti … Kaj se zgodi potem, pa tudi, ali bodo prave vrednote, sočutje in ljubezen premagali prekletstvo, boste izvedeli, če boste prišli na premiero. Predstava je primerna za otroke od 3. leta starosti dalje.

 bš

Zadnja v vrsti velikih katastrof, za katere se zdi, da jim ni konca ter da vedno pogosteje bičajo obličje zemlje, me je prisilila ka razmisleku, kako se v resnici spreminja tudi način gradnje ter pristop k snovanju naših okolij. Katastrofa, o kateri govorim, je izlitje nafte iz poškodovane vrtine v Mehiškem zalivu. Omenjena katastrofa je dobra ilustracija, kakšno bitko človek še vedno bije z naravo za svoje okolje. Naključje je namreč, da se je izliv nafte zgodil prav pred obalami zvezne države Louisiane, ki je pred nekaj leti že utrpela obsežne posledice divjanja orkana Katrina. V obdobju ponovne izgradnje mesta predlagane rešitve dviga stanovanjskih hiš na visoke podporne stebre na najbolj izpostavljenih območjih vsekakor niso računale z izlivom nafte ter nastankom smrdečih obal in močvirij pod hišami. Pa omenjena prilagoditev arhitekture delovanju narave še zdaleč ni osamljen primer. Nekoč enostavno gradnjo energetsko razsipnih in naravi neprijaznih stanovanjskih hiš vedno bolj izpodrivajo ekološke hiše z minimalnimi izpusti tako emisij plinov kot odplak. Ameriško ministrstvo za energijo je razpisalo natečaj za Solarni desetoroboj, s pomočjo katerega želijo dobiti rešitev za stanovanjske objekte, ki naj bi bili samozadostni ter naj bi uporabljali obnovljive naravne vire. Takšen temeljit zasuk v snovanju stanovanjskih objektov pri največji porabnici energije ter obenem tudi največji onesnaževalki okolja kaže, da se tudi v najbolj »napredni« državi na svetu zavedajo pomena vpliva ljudi na okolje. Precej pred ZDA že nekaj let uspešno orjejo ledino okolju prijazne gradnje skandinavske dežele in Nemčija. Kljub neugodnemu podnebju, ki ima za posledico zmanjšano delovanje sonca ter manjše število sončnih dni, precej bolje izrabljajo obnovljivo sončno energijo. Prav tako so se načrtno in premišljeno lotili planiranja novih stavb, kar pomaga ublažiti posledice delovanja naravnih katastrof. Čeprav Slovenija ne velja za državo, ki bi bila zelo ogrožena zaradi delovanja naravnih katastrof, to vsekakor še ne pomeni, da katastrof pri nas ni ali pa jih ne bo. Največjo nevarnost poleg potresov predstavljajo poplave, vetrovi ter zemeljski plazovi. Vsi našteti vsaj nekajkrat na leto, če ne pa vsaj nekajkrat v desetih letih, prizadenejo posamezna območja Slovenije. Zanimivo, da so se takšnim pojavom naši predniki s svojim načinom gradnje že uspešno prilagodili. Danes pa to davno pozabljeno znanje ponovno odkrivamo. Kadar poročajo o močni burji z Vipavskega, vedno poslušamo, kako je burja odkrila aluminijaste strehe na šolah, industrijskih obratih itn. Bolj poredko pa se sliši novico, da bi burja razkrila s korci krito streho. Ali pa pred nekaj leti presenetljiv nastanek tornada nad Kamnikom ter njegovo uničenje gozdov nad Kamnikom. Tudi v naši regiji se spominjamo predvsem poplav, ki vsake toliko časa prekinejo cestne povezave, povzročajo zemeljske plazove ter nas opomnejo, kako krhko je premirje med človekom in naravo. Nezgode ter naravne katastrofe, ki nas občasno prizadenejo, so opomniki pred nenačrtovanim poseganjem v okolje. Ko enkrat narava podivja ter uniči vse na svojih rušilnih poteh, je zvoniti po toči prepozno. Sodoben pristop h gradnji vse bolj upošteva znanje naših prednikov ter jih uspešno združuje s sodobno tehnologijo ter novim znanjem. Pa vendar nam vse to znanje ter tehnološki napredek ne bodo veliko pomagalo, če ne bomo v prvi vrsti prisluhnili naravi. Ob vsakem divjanju narave se bo boleče pokazalo naše nerazumevanje narave in njenega delovanja ter reševanje nastalih težav z arhitekturo, ki bo zgolj odgovarjala na naravne katastrofe.

Sestri Snežinka in Rožica sta zelo različni, imata pa se radi. Bosta skupaj s prijatelji, ljubeznijo in sočutjem uspeli premagati prekletstvo? (foto: Ksenija Mikor)

Mislim, da je več kot čas, da pri širjenju svojega bivalnega okolja začnemo delovati odgovorno ter poskušamo upoštevati omejitve, ki nam jih nastavlja narava. Posluh za naše ožje in širše okolje je namreč pot, ki nam zagotavlja harmonijo bivanja v današnjem svetu.




Naš čas, 3. 6. 2010, barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

3. junija 2010

11

Glasbene novičke

Kako si urediti svoj dom? V rokah držite debelejšo številko tednika Naš čas. Njeno prebiranje vam bo vzelo več časa tudi zaradi priloge Kako si urediti svoj dom? Že nekaj let bogati vsebino časopisa konec maja ali v začetku meseca junija. Urejanje stanovanja, stanovanjske hiše, njene okolice ni nikoli končana zgodba. Vedno iščemo rešitve, s katerimi bi bilo naše bivanje prijetnejše, naša okolica urejena »za dušo« kot radi rečemo. V pri lo gi smo zbra li nekaj zamisli, informacije, kako lahko dom dogradimo, ga izboljšamo, iščemo zanj kar najbolj skladno, a tudi uporabno podobo. Zato boste v prilogi našli informacijo v zvezi s projektiranjem sprememb, ponu-

dbo za že izdelano hišo, zimski vrt, kje lahko kupite okna, vrata, talne obloge, keramiko, že izdelane sedežne garniture, omare, toplotno črpalko. Našli boste tudi odgovor na vprašanje, kam se lahko obrnete za izdelke stavbnega in pohištvenega mizarstva. Podjetje Pup Velenje tudi tokrat ponuja nasvete in storitve za lepo urejeno okolico. Za tiste, ki razmišljajo o nakupu ali potrebujejo nove radiatorje, bo kot nalašč ugod na ponu dba Gorenja Tiki. Zelo zanimiva je ponudba centralnega sesalnega sistema … Skratka, pre bi ra nje pri lo ge bo vsem, ki so morda že sredi prenove doma, urejanja okolice ali o tem še razmišljajo, prihranilo čas in tudi denar.

 tp

Po 28 letih zmaga za Nemčijo PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.

AVE Od 9. do 11. junija bo v Plitvicah potekal festival Media Fest, na katerem bodo nastopili številni hrvaški in drugi glasbeni izvajalci. Od slovenskih bosta na festivalu nastopila Tanja Žagar in velenjska skupina AVE, ki bo ob tej priložnosti proglašena za rock legende ex YU.

1. ENRIQUE IGLESIAS feat. PITBULL - I Like It 2. SHAKIRA feat. FRESHLY GROUND - Waka Waka 3. EDWARD MAYA feat. VIKA JIGULINA - Stereo Love 35-letni latino zvezdnik Enrique Iglesias je objavil single z naslovom I Like It, v katerem se pojavlja tudi raper Pitbull, in ki napoveduje skorajšnji izid njegovega že devetega studijskega albuma Euphoria. Skladbe na novem albumu bodo v angleškem in španskem jeziku, skupaj pa bo na Enriquejevem novem izdelku, ki bo izšel v prvem tednu julija, štirinajst skladb.

V Oslu se je v soboto zve čer odigralo zadnje dejanje letošnjega Evrosonga. Pred 18.000-glavo množi co v Tele nor are ni se je pomerilo dvajset izvajalcev, ki so se v finale uvrstili skozi dva predizbora, in pet nastopajočih, ki so imeli neposredno pravico nastopa v finalu. Petindvajseterica se je borila za glasove televizijskih

vključno z najnovejšim singlom EO, ki napoveduje tako novo ploščo kot poletno koncertno sezono. Šank Rock bodo po nekaj letih spet nas to pi li na legen dar nem Rock Otočcu, že jutri, v petek, 4. junija, pa jih bo mogoče videti in slišati tudi v Celju.

Laibach med 300 Ob 30-letnici delovanja je skupino Laibach doletela še ena čast – njihovo ploščo Opus Dei, ki je

nica je doslej v svoji karieri, ki traja že več kot dvajset let, prodala več kot 60 milijonov albumov in velja za eno najbolj prodajanih samostojnih izvajalk na svetu.

Lovšinov Hudičev Sod Pero Lovšin je pri ZKP RTV Slovenija izdal že svoj osmi samostoj ni album, ki ga je naslovil Hudičev sod. Na njem se je po

ZLATI MUZIKANTI Belokranjsko-dolenjska glasbena naveza napoveduje novi album z naslovom Nič ni lepšega. To je po štirih letih njihov drugi album, na njem pa je 16 pesmi, med katerimi najdemo tudi Pepelko, pesem, s katero so se Zlati muzikanti leta 2007 predstavili na Emi.

SKATER Na nogometno mrzlico pred začetkom svetovnega prvenstva v Južnoafriški republiki so se odzvali s priložnostno skladbo z naslovom Fuzbaler. Avtor glasbe in priredbe ja Dean de Lucca, avtor besedila pa Igor Pirkovič.

KATJA FAŠINK Predstavlja aktualno skladbo Lutka, romantično balado, ki jo je zapela v slovenskem, hrvaškem in srbskem jeziku. V kratkem pa lahko pričakujemo tudi videospot, Katja pa se že pripravlja tudi na nastop na letošnji Slovenski popevki, kjer bo zapela skupaj z Rokom Ferengjo.

TANJA ŽAGAR Poletje je najin čas je novi singl z njenega aktualnega albuma Hvala, ker si ob meni ti. Skladba v živahnih ritmih sambe je plod uspešnega sodelovanja z legendo slovenske popevke Ivom Mojzerjem in priznano avtorico besedil Metko Jauk Ravnjak. V pripravi je tudi videospot, ki ga bomo lahko videli že konec junija.

LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1. Pajdaši - Drobna laž 2. Domen Kumer s prijatelji - Nekoč bom jaz tvoj angel 3. Zaka pa ne - Pridi nazaj 4. Ansambel Vihar - Še čakam te 5. Gianni Rijavec in Zidaniški kvintet - Adijo Špela 6. Veseli Svatje - Ljubim ženo poročeno 7. Novi spomini - Fičfirič 8. Ansambel Donačka - Vem, da nisem sama 9. Štajerski Baroni - Pesem o ljubezni 10. Ansambel Lisjaki - Daleč je dom

… več na: www.radiovelenje.com

gledalcev in letos tudi strokovne komisije, na koncu pa je največ točk osvojila nemška predstavnica, 19-letna pevka Lena, ki je s skladbo Satellite z naskokom premagala konkurenco. To je po 28 letih spet zmaga za Nemčijo, ki je leta 1982 zmagala s skladbo Ein bisschen Frieden pevke Nicole. Drugo mesto je osvojila Turčija, tretje pa je pripadlo Romuniji. Slovenija se v finale ni uvrstila, v drugem predizboru v četrtek je med sedemnajstimi nastopajočimi s šestimi točkami osvojila predzadnje, šestnajsto mesto. Tako so se žal uresničile napovedi stavnic, ki so naši predstavnici napovedovale uvrstitev pri dnu razpredelnice.

leta 1987 izšla pri neodvisni založbi Mute Records, je britanska revija Metal Hammer namreč uvrstila med 300 naj po memb nej ših metalskih albumov vseh časov. Metal Hammer je sicer največja revija za področje metal glasbe na Otoku, novico pa je objavila v svoji majski publikaciji. (www.metalhammer.co.uk/magazine/)

svoje lotil nekaterih glavnih tem slovenskega ljudsko zabavnega izročila, kot so ljubezen, glasba, vino, veselje, vojska … in še kaj. Na Hudičevem sodu je štirinajst Perovih novih skladb, edina predelava, in to afriškega komada, je pesem Jarabi, ki jo je Pero skupaj z Ano Vipotnik odpel za album

Kylie in Aphrodite Konec junija se na glasbene lestvice vrača popularna avstralska pevka Kylie Minogue. Pri založbi

Šank Rock v Celju Šank Rock že vrsto let velja za eno od koncertno najbolj aktivnih in najuspešnejših skupin. Tudi letos bo zase dba poskr be la za zajetno dozo rocka na vseh večjih slovenskih odrih, saj imajo fantje do sredine septembra za zdaj načrtovanih že osemnajst koncertov. Ti bodo potekali hkrati s snemanjem nove plošče, sicer pa so v repertoar letošnjih poletnih nastopov vključili nekaj pesmi starejšega datuma in nekaj novejših,

Parlophone bo namreč izšel njen novi single All The Lovers. Izid skladbe pomeni tudi napoved njenega novega studijskega albuma z naslovom Aphrodite, katerega izid je predviden 5. julija. To bo Kyliejin že peti album pri založbi Parlophone, podobno kot predhodniki pa bo tudi ta postregel s plesno pop glasbo. 42-letna zvezd-

Fake Orchestra Made in China. Hudičev sod je nastal v sodelovanju s kitaristoma in producentoma Igor jem Leo nar dijem in Magni fi com, poleg njiju pa so sodelovali še basist Krešo Tomec, harmonikar Rihard Zadravec Riki, bob nar Jure Roz man in pev ka Maja Keuc.


Naš čas, 3. 6. 2010, barve: CMYK, stran 12

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

12

3. junija 2010

Nasnuli ogrlico turističnih zanimivosti V Vinski Gori ponosni na prvi slovenski mladinski Turistično informacijski center, ki so ga ob bogatem kulturnem programu odprli v soboto – Mladi se že veselijo prvih obiskovalcev, ki jih bodo vodili po treh urejenih turističnih poteh

Zlati gimnazijci Na Gimnaziji Velenje, ki je ena od šestih šol Šolskega centra Velenje, vsako šolsko leto vpišejo v kroniko šole dijake, ki izstopajo iz sivine povprečja z uvrstitvami na najrazličnejših tekmovanjih. Na zajeten seznam se je za šolsko leto 2008/2010 že vpisalo sedem dijakov, ki so osvojili zlato priznanje na tekmovanjih iz najrazličnejših znanj. Dijakinja 4. letnika Jana Obšteter se je izkazala na tekmovanju iz biologije. »Nanj se nisem posebej pripravljala, ker smo snov ponavljali pri rednem pouku in se na takšen način »urili« za maturo. Izšlo se mi je zelo dobro. Kaj mi pomeni zlato priznanje? Prijeten občutek je, spodbuda za nadaljnje delo, daje ti večje možnosti za pridobitev oziroma za to, da obdržiš štipendijo. Glede na to, da me čaka zrelostni izpit, tudi potrditev, da sem nanj dobro pripravljena. Študij bom nadaljevala na biotehnični fakulteti v Ljubljani.« Žiga Gregorin, dijak 2. letnika, Gregor Rus in Borut Lampret, dijaka 3. letnika, se kitijo z zlatim pri-

znanjem iz matematike. ”Že od otroštva sem navdušen nad matematiko in s tekmovanj iz tega predmeta že hranim nekaj priznanj, a tokrat sem zbirki prvič dodal zlato. Vnete priprave nanj so se obrestovale. Poleg potrditev znanja mi pomeni izziv za nove preizkušnje. Prihodnje šolsko leto se bom še bolj trudil in se poskusil uvrstiti še višje med dobitniki zlatih priznanj,” je povedal Gregor Rus. Stari znanec tekmovanj iz matematike in logike je Žiga Gregorin. »Uspehe iz osnovne šole z državnih tekmovanj, ki so potrdili znanje, sem tokrat nadgradil. In to si bom prizadeval tudi v naslednjih letih. Samo znanje, pridobljeno pri rednem pouka, je za kaj takega premalo, zato je zlato priznanje spodbu da, da bom odprl še kak šen matematični učbenik.« »Težko bi rekla, da je tekmovanje iz slovenskega jezika tekmovanje iz znanja materinščine. Pisali smo namreč spis. Je pa res, da najbrž poleg vsebine štejejo tudi napake,

zato je potrebno poznati ločila in še kaj drugega,« je povedala Mihaela Štiglic, dijakinja 3. letnika in nadaljevala: »Ne bi rekla, da mi slovenski jezik »leži«, imam raje matematiko. Vendar sem se izkazala na šolskem tekmovanju, se uvrstila na državno in … Občutek je prijeten, nova izkuš nja v pri pravah na nadaljnjo življenjsko pot.« Vid Jazbec, dijak 2. letnika, je osvojil zlato priznanje na tekmovanju iz logike in kemije. “Na najzahtevnejših preizkušnjah iz logike tekmujem že od 5. razreda osnovne šole dalje. Vsak uspeh mi veliko pomeni. Nad kemijo sem navdušen, zato mi osvojeno priznanje na tem področju pomeni še več. Zadal sem si nalogo, da ga osvojim tudi prihodnje šolsko leto.” »Na tekmovanje iz fizike sem se pripravljal zavzeto, dal vse od sebe in uspeh je tu. Prijeten občutek je imeti zlato priznanje v žepu. Je potrditev, da delam prav. Prepričan sem, da mi bo pridobljeno znanje koristilo pri rednem pouku fizike in tudi sicer. Razmišljam namreč o študiju v tej smeri,« je povedal Kristjan Kuhar, dijak 3. letnika.

 Tp

Odprtje novo urejenih prostorov M TIC-a v Vinski Gori je bilo odlično obiskano, program pa so pripravili mladi, ki bodo odslej še bolj aktivni turistični delavci.

Vinska Gora, 29. maja - V soboto dopoldne so v Vinski Gori, v tamkajšnji podružnični šoli, odprli lepo urejene prostore novega Mladinskega informacijskega turističnega centra. Ta je poseben tudi zato, ker je prvi tovrsten v Sloveniji, v njem pa bodo delali mladi turistični delavci. Vodila jih bo Anica Drev, ki je več o delovanju »M TICa«povedala tudi na sobotni kulturno bogati otvoritvi, v kateri so nastopili učenci matične in podružnične šole Gorica, zapel pa je tudi odličen otroški pevski zbor OŠ Gorica. Idejo in odprtje pisarne sta med drugimi pozdravila župan MO Velenje Srečko Meh, ki je številnim krajanom povedal tudi več o nadaljnjem razvoju kraja, ter pomočnica ravnatelja OŠ Gorica Sonja Ramšak, ki ni mogla prehvaliti pridnih šolarjev podružnične šole v Vinski Gori. Anica Drev nam je povedala,

kako so idejo o odprtju mladinskega TIC-a spravili v življenje: »Ideja o mladinskem TIC-u ni nova, ‘stara’ je že kar nekaj obdobij, vendar nikoli ni bilo korajže, da jo spravimo v življenje. Letos, ko so mladi iz Vinske Gore izdelali raziskovalno nalogo, s katero so nakazali smeri razvoja turizma v kraju prav za mlade, smo se odločili, da to najlepše nadgradimo, če odpremo Mladinski TIC. Tudi zato, da ne bomo samo hodili po naših treh lepo urejenih turističnih poteh v kraju, ampak da bomo sami tudi pridobivali turiste, predvsem mlade iz vse Slovenije. Ob pomoči vodje velenjskega TIC-a Slavka Hudarina, ki je idejni vodja projekta, smo se na današnje odprtje pisarne pripravljali z vso vnemo. Pomagal nam je Ivan Planinc, ravnatelj OŠ Gorica, Franc Špegel iz Turistične zveze Velenje, MO Velenje, predvsem pa smo hvaležni podjetniku

Velenjčani v Plesnem vrtincu 2010 Na kulturnem bazarju v prestolnici

Rogaška Slatina, 27. maja - Letošnja revija plesnih skupin celjske regije v Plesnem vrtincu se je odvrtela v kulturnem domu v Rogaški Slatini. Z vseh območnih revij na Celjskem območju je strokovna spremljevalka Kristina Pojbič Champaigne izbrala 15 otroških in prav toliko mladinskih koreografij, ki so se v dveh delih zvrstile na odru kulturnega doma Rogaška Slatina. Z območne revije Velenjski plesni oder 2010, ki je bila 11. marca v Velenju, je na regijsko revijo uvrstila 6 koreografij Plesnega studia N Velenje. V otroškem delu revije se je predstavila skupina za sodobni ples 2 s koreografijo Polone Boruta V kraljestvu povodnega moža. V popoldanskem mladinskem programu se je Plesni studio N Velenje predstavil s koreografijo Polone in Lucije Boruta Naše Bukvice, s koreografijami Nine Mavec Krenker Zarjovena dvičica in sklopom dveh koreografij Dekletam in Šumeči valovi. Strokovna spremljevalka regijskih revij Sinja Ožbolt, ki izbira program za obe republiški prireditvi (Pika miga in Festival Živa), je velenjske plesalce in koreografinje zelo pohvalila, rezultati izbora pa bodo znani konec meseca junija.

Stopinje na odru

Plesni studio N Velenje se bo v soboto, 5. junija, ob 18. uri predstavil v domu kulture Velenje s povsem novim programom, ki so ga letos poimenovali Če sploh kje so? Na 17. zaključni produkciji Stopinje na odru se koreografinje in plesalci ukvarjajo z vprašanjem, ali je še kje v vesolju planet, podoben našemu planetu, in če je, kakšni so njegovi prebivalci. Če vas mika izvedeti, kakšna bitja živijo v domišljijskem svetu Plesnega studia N, si oglejte predstavo.

Ljubljana, 20 maja - V Cankarjevem domu v Ljubljani je bil Kulturni bazar, ki so ga skupaj pripravili ministrstvi za šolstvo in šport ter za kulturo in Zavod RS za šolstvo. Predstavilo se je več kot 150 ustanov in samostojnih kulturnih ustvar jal cev iz vse Slove nije. Uspešno je bila zastopana tudi

velenjska kultura. Predstavili so Muzej Velenje, Galerija Velenje, Muzej premogovništva Slovenije, Festival Velenje ter Kino Velenje. Vsi so predstavili svojo celotno ponudbo, poseben poudarek pa je bil namenjen programom in projektom, ki jih posamezne institucije pripravljajo za otroke in mlade,

Tomažu Ročniku, ki je financiral ureditev pisarne za M TIC.« In kako bo mladinski TIC deloval? »Otroci so sami izrazili željo, da bodo delali v pisarni TIC-a, ki bo pravzaprav delovala tako kot tisti za odrasle; sami se bodo potrudili, da bodo privabili turiste v kraje, kjer jih bodo mladi ne le sprejeli, ampak tudi vodili na oglede. Pripravljali bodo tudi delavnice. Sedaj, ko so mladi pod mentorstvom mlade Ane Žerdoner nasnuli ogrlico turističnih znamenitosti v kraju, je čas, da jih predstavijo čim več obiskovalcem,« je še dodala naša sogovornica. Mladinski TIC bo zaenkrat na široko odprl vrata vsako soboto in nedeljo dopoldne, ko bodo mladi sedeli v pisarni in čakali na turiste. Po kraju bodo vodili tudi med tednom, odvisno od povpraševanja, ki si ga res zelo želijo.

 bš

predvsem za organizirane šolske skupine. Velenjčane je spremljala tudi Pika Nogavička, ki je obiskovalce že vabila na 21. Pikin festival, ki bo letos potekal med 19. in 25. septembrom. Festival Velenje je na bazarju predstavil tudi svojo novo publikacijo »Program za velike in male«, v kateri so zbrali vse predstave lastne produkcije (od lutkovnih in plesnih predstav do njihove zadnje uspešnice – muzikala Čarovnik iz Oza), s katerimi želijo gostovati po vsej Sloveniji.



 Foto: Velja Bunjevčevič

Na regijskem srečanju plesnih skupin je več koreografij predstavil Plesni studio N. Za nastope jih je republiška selektorica Sinja Ožbolt pohvalila.

Poseben poudarek so dali predstavitvam in projektom, ki jih velenjske kulturne ustanove pripravljajo za otroke in mladino.


Naš čas, 3. 6. 2010, barve: CMYK, stran 13

VI PIŠETE

3. junija 2010

13

»Marjanke« na prvem samostojnem koncertu Pri petnajstih izdala mladinski roman Velenje, 25. maja – Prejšnji torek zvečer se je na Velenjskem gradu s svojim prvim samostojnim koncertom predstavila citrarska skupina »Marjanke«. Pripravili so bogat in pester enourni program. S petjem jih je spremljala Martina Zapušek in citrarka Mira Slemenšek, s flavto Jernej Marinšek in z violino Leja Krt.

Številne poslušalce so navdušili z nežnimi zvoki citer, ki jih je lepo dopolnilo petje, flavta in violina. Tako so skupaj s poslušalci ustvarili prijeten večer na tem resnično lepem prostoru za tovrstne koncerte. Citrarska skupina Marjanke deluje v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje že nekaj let. Njihov vodja je dolgoletni citrar

Marjan Marinšek, po katerem je skupina dobila tudi svoje ime. Skupino sestavljajo: Boža Bauer in Betka Kralj (obe iz Domžal), Darja Sintič (iz Celja) in iz Velenja: Mira Preložnik, Mira Slemenšek, Jožica Klanfer, Anica Sešelj in Milica Tičič. Kljub temu da so na citre pričele igrati v poznejših letih svojega življenja, jim volje in vztraj-

nosti ne manjka. Imele so že 24 nastopov, tako v Velenju kot tudi po drugih krajih po Sloveniji. Tudi načrti so bogati. Nastopile bodo v okviru prireditve »Prešmentane citre«, jeseni pa tudi v Cankarjevem domu v okviru desetega festivala Univerz za III. življenjsko obdobje.

15-letna Velenjčanka Laura Kregar, ki končuje deveti razred na OŠ Miha Pintarja Toleda, bo svoj mladinski roman »V iskanju sreče« predstavila drevi v velenjski Knjižnici

 MT Bojana Špegel

Velika Inventura ali mladost na kvadrat V četrtek, 27. maja, so v Galeriji Velenje odprli razstavo del dijakov likovnega dela umetniške gimnazije Velenje. Po pozdravu kustodinje Milene Koren Božiček je o delu spregovoril njihov učitelj Željko Opačak, akademski slikar, razstavo pa je uradno odprl ravnatelj gimnazije Rajmund Valcl. Dijaka glasbenega dela umetniške gimnazije sta z igranjem na kitaro obogatila program svojih sošolcev. Svežina in bogastvo sta atributa te razstave. Veliko število izdelkov, ustvarjenih v številnih tehnikah, pričajo o raznoterosti postopkov, tako kot značajev njihovih avtorjev. Vse prekipeva od radovednega raziskovanja in rasti. Igrivo. Predstavljeni so izdelki šestih praktičnih in teoretičnih predmetov risanje in slikanje, likovna teorija, predstavitvene tehnike, plastično oblikovanje, osnove varovanja dediščine ter bivalne kulture. Vtis je, da je sicer velika Galerija Velenje naenkrat postala premajhna za tako obsežno razstavo.

Mladost vabi, prepustite se ji še vi v naslednjih nekaj dneh ter uživajte v njihovi krativnosti. 

Velenjski gimnazijci na MICC na Poljskem Maj je skupina osmih velenjskih gimnazijcev z mag. Alenko Gortan preživela nadvse delovno, kajti pripravljali smo simulacijo sodnih procesov proti vojnim zločincem Flicku (Nuernberški proces), Martinoviću in Erdemoviću (Srebrenica in Mostar v Jugoslovanski vojni) ter Ruggiu iz ruandske vojne. Dijaki so sodelovali s kolegi iz nemškega Freiburga, poljske Varšave in romunske Bucovine. V skupinah po štiri so že mesec dni pred srečanjem v kongresnem centru v poljski Kryzovi preko elektronskih medijev pripravljali zgodovinsko ozadje posameznih primerov in nato skupaj s trenerji (mladimi pravniki in politologi) pripravili simulacijo sojenja. Vsak posamezni primer je obravnavala skupina štirih tožilcev, zagovornikov in sodnikov. Blaž Jezeršek je dobil vlogo zagovornika v primeru Flick, Vid Jazbec je bil tožilec, Klara Salobir branilka v primeru Martinović, Teo Vajdl je bil sodnik, Črt Skornšek obramba v primeru Mar tinović, Ana Marija Vipavc je bila sodni-

ca, ŽigaVajdič tožilec v primeru Ruggiu, Jerca Aubreht pa je dobila vlo go poro čeval ke. Sku pi na poročevalcev je izdelala tudi video posnetek (Poročila iz Kryzove) in dve izdaji časopisa v angleščini. Na spo znav nem veče ru smo Velenjčani udeležencem postregli s slovenskimi specialitetami in jim

predstavili Slovenijo, naše mesto in njegove potenciale. Spoznali smo tipične poljske jedi (veliko zelja), Romuni so nas presenetili z dobrim sirom (kako ga delajo, je bilo tisti hip odveč), Nemci pa s slanino. Zaplesali smo slovensko polko, romunsko kolo in seveda ni šlo brez poljske poloneze in pred-

vsem veliko smeha. Projekt smo zaključili s slavnostno podelitvijo, ki ji je sledilo še dolgo potovanje z vlakom proti Sloveniji. Dijaki so se ob zmagi na koncu zahvalili profesorici za pogum, da jih je prijavila na tako zahteven projekt, in že snujejo načrte za naslednji podvig.

 Alenka Gortan

Sklad obrtnikov in podjetnikov, Vošnjakova ul. 6, 1000 Ljubljana

»Marjanke« so skupaj s poslušalci in glasbenimi gosti ustvarile prijeten večer.

Velenje, 3. junija - Mlada Laura Kregar iz Velenja je še pred iztekom svojega zadnjega leta v osnovni šoli v roke prijela knjigo, ki jo je napisa la lan sko jesen in zimo. Že kot majhna deklica je kazala dar za pisanje, njen prvenec V iskanju sreče pa je mladinski roman o dekletu Marie, ki je podobna dekletom svoje starosti, pa ven dar dru gač na. »Največja odlika romana je, da ni »zapackan« z izkušnjami in razumevanjem odraslega človeka,« pravi urednica knjige Ana Duša iz založbe Skrivnost. Z mlado pisate lji co smo se pred nocojšnjo prvo javno predstavitvijo v velenj- Mlada pisateljica Laura Kregar s svojim ski Knjižnici – več o sebi prvencem »V iskanju sreče« v rokah. in knjigi bo ob 19.19 uri pove da la v pogovo ru z Mile no ročam predvsem mladim bralcem, najstnikom torej. Želim, da bi z Ževart - pogovarjali tudi mi. Laura je knjigo posvetila svoji naj- njeno pomočjo spoznali, da se tudi boljši prijateljici Katarini, pisati pa po zelo tragičnih dogodkih da najjo je začela lani oktobra. »Najprej ti srečo in zaživeti na novo. Upam, sem pisala »kar tako«, ko sem zapis- da to ni moja zadnja knjiga, želim ke pokazala mami, pa me je spod- še pisati.« Laura bo šolanje nadabudila, da nadaljujem, da iz tega ljevala na celjski Gimnaziji Cenše nekaj bo. Dobila sem voljo in ter; tam bo imela še štiri leta časa, knjigo dokončala v treh mesecih. da se odloči, kako naprej, čeprav Najprej so jo prebrali starši, potem pravi, da se že spogleduje s psihosem jo pokazala tudi svojim naj- logijo. In da bo pisanje vedno ostabližjim prijateljem,« nam je mlada lo njeno veselje. pisateljica povedala na začetku. K  temu doda, da so ji dobro ležali šolski spisi in da dokaj redno piše tudi dnevnik. »Ko sem pisala knjigo, sem vsa svoja čustva zlivala na papir. Pisanje je bilo kot fiter, saj sem ob njem preživljala precej žalostno obdobje v življenju. Knjiga ni avtobiografska, sem pa vanjo vključila nekaj manjših dogodkov, ki so se mi res zgodili.« In kakšna je zgodba njenega mladinskega romana? »Glavna junakinja Marie preboleva smrt svojega fanta, išče moč, da bi zopet zaživela tako, kot je pred tem dogodkom. Na koncu knjige to najde in stopi na novo pot,« Laura, ponosna na svoj prvenec, na kratko predstavi Pokliči 080 19 56 ali zgodbo romana. Knjigo je že razklikni www.sop.si. delila prijateljem in učiteljem, prvi odmevi so odlični. »Knjigo pripo-

Dohodninska olajšava pri pokojninskem varčevanju nad 10 let!


Naš čas, 3. 6. 2010, barve: CMYK, stran 14

14

VI PIŠETE

3. junija 2010

Tradicija, kakovost … jih delajo prepoznavne Mladi muzealci na

Kavčnikovi domačiji

Člani 10 sekcij Kulturnega društva Šmartno ob Paki lani nastopili skoraj 80-krat – Želijo obnoviti kulturni dom – Mijo Žerjav na predsedniškem mestu zamenjal Tomaž Lesnjak

Tudi letošnje majsko srečanje mladih muzealcev je bilo na Kavčnikovi domačiji v Zavodnjah pri Šoštanju. Za to, da je otroke pri prihodu na domačijo pričakal vonj po sveže pečenem domačem kruhu iz krušne peči (seveda smo se ga do sitega najedli), sta poskrbela gospa Slavica in gospod Gvido, za katera se je nedeljsko jutro začelo že ob peti uri.

Tatjana Podgoršek

Šmar tno ob Paki, 22. maja – Minulo leto je bilo za blizu 150 članov 10 sekcij, ki delujejo pod okriljem Kulturnega društva Šmartno ob Paki, zelo delovno. Vsaj tako je na skromno obiskanem občnem zboru v dvorani šmarškega kulturnega doma pri pregledu opravljenega dela v letu 2009 dejala dosedanja predsednica društva Mija Žerjav. Po njenih besedah šmarške kultur ne zanesenjake delajo prepoznavne doma in marsikdaj tudi na tujem tradicija, kakovost in samo število nastopov. Teh je bilo lani skoraj 80. Ob tej priložnosti je okrcala tamkajšnje občane, ki bi lahko – po njenem mnenju - s svojim obiskom dali prireditvam večjo odmevnost. Večkrat pogrešajo kakšen znan obraz. Na začetku poročila se je dotaknila materialnih pridobitev. Z denarjem, ki so ga prejeli na razpisu Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in sredstvi lokalne skupnosti, so posodobili ozvočenje v dvorani, kupili nekaj opreme v sodelovanju s Kulturnim društvom Gorenje, sami so zbelili bivšo kino kabino, uredili elektriko in poskrbeli za lepši videz avle doma. V domačem okolju so bili organizatorji nekaterih prireditev, tudi

S skromno obiskanega občnega zbora

druge so obogatili s svojimi nastopi. Sicer pa so člani Gledališča pod kozolcem februarja lani premierno uprizorili delo Mrtve duše, z njim gostovali po Sloveniji, član skupine Jože Robida pa je pa prejel za stran sko vlo go v tej rde če -črni komediji priznanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Na premiero novega odrskega dela se je pripravljala tudi mladinska skupina gledališča. Več priložnostnih nastopov je imela folklorna skupina Oljka, ki je med drugim sodelovala še na medobčinskem srečanju folklornih skupin. Lani je skupina prvič organizirala kuhanje

oglja. Nadvse uspešno je bilo lansko leto za mešani pevski zbor, za plesno skupino Fione, moški zbor Franca Klančnika je zapel na različnih proslavah in prireditvah v občini, člani literar ne skupine Potke so ustvarjali vsak zase, prav tako likovniki in sestav Vesele babice. Tamburaši pa igrajo v orkestru kulturnega društva Polzela. V nadaljevanju občnega zbora so izvolili novo vodstvo. Mijo Žerjav je na predsedniškem mestu zamenjal Tomaž Lesnjak, ki je doslej vodil folklor no skupino. Ta je o letoš njem delov nem pro gra mu povedal, da bo med prednostnimi

nalogami skupen projekt vseh sekcij društva. Predstavili ga bodo sredi septembra, v njem pa bo nastopilo blizu 100 članov društva. Sicer pa ima vsaka sekcija svoj program, v njem pa predvidene koncer te, nastope. Skupna jim bodo še prizadevanja za nadaljnjo obnovo kulturnega doma in reševanje prostorske stiske ter program abonmajskih predstav. Župan Alojz Podgoršek je povedal, da se jim bo morda želja glede prostorov letos le uresničila, saj se za zdaj obeta, da bi se občinska uprava izselila iz kulturnega doma drugam.



Muzealcem smo namenili vrsto različnih aktivnosti in jih prepustili lastni izbiri, kaj bodo počeli. Andreja Zelenik je pripravila pomladansko obarvane ustvarjalnice, v katerih si je bilo mogoče izdelati izdelke iz gline, ptičke na kljukici, marjetice velikanke, si okrasiti klik-klak kroglice ter se polepšati z venčki iz ivanjščic. Svoje spretnosti so lahko preizkušali pri hoji s hoduljami in vodenjem tikca, pri katerih pa so hitro ugotovili, da sta to igri, ki jih še vedno zelo dobro obvladajo njihovi babice in dedki. Posebno doživetje je bila tudi peka jabolk, s katero se je marsikdo srečal prvič. Seveda ni manjkal tudi ogled več kot 400 let stare Kavčnikove dimnice.

 Tekst in fotografija: Tanja Verboten

Biti poslanec - Jaz poslanec Dijaki 3. A Gimnazije Velenje smo se bolj za šalo kot zares spomladi prijavili na tekmovanje v simulacijah evropskega parlamenta. Projekt »Res dijaška EU«, ki so ga pripravili v klubu evropskih študentov, je sofinancirala Evropska unija (pri izvedbi je pomagala tudi informacijska pisarna evropskega parlamenta). Na poti do glavne nagrade - tridnevno potovanje v Bruselj in Strasbourg – smo se morali dokazati v treh krogih simulacij. Prvi krog smo izvedli kar pri razredni uri. Na regijske simulacije smo se v spremstvu profesoric Tanje Golob in Sandre Dostal podali v Novo Gorico. Od tam nas je pot vodila na nacionalno simulacijo v Ljubljani.

Za en dan postali kuharji Učenci drugih razredov OŠ Gorica smo imeli naravoslovni dan- Priprava solat. V uvodnem delu smo spoznali kuharja Sandija in Milana. Razdelili smo se v štiri skupine, zavihali rokave, si zavezali predpasnike in seveda umili roke ter pričeli delati. Nato smo lupili, rezali, sekljali, mešali …

V skupinah smo pripravili šest vrst solat: sadno, šopsko solato, solato iz polnozrnatih testenin, zeleno solato s tuno, krompirjevo solato s kumaricami in pisano solato. Ko smo pripravljali solate, so se nam že pošteno cedile sline, zato smo komaj čakali, da jih poskusimo. Še prej pa smo se pogovorili o zdravi prehrani, izdelali smo prehrambeno piramido in ugotovili, da je uživanje sadja in zelenjave zelo koristno, saj vsebuje zaščitne snovi, ki naše telo varujejo pred različnimi boleznimi. Potrudili smo se pri dekoraciji mize, zgubali serviete, pripravili šopke … Ker je pomlad pisa-

na, je bila tudi naša miza polna barv. Povabili smo tudi goste in sledila je degustacija. Uživali smo in bili ponosni na svojo bogato obloženo mizo. Ta dan smo se veliko naučili o zdravi prehrani. Spoznali smo, da je hrana nujna za rast ter da uživanje zdrave hrane pomaga ohranjati naše zdravje. Prav tako pa smo v praksi spoznavali kulturo obnašanja pri mizi. Ob koncu smo se še zahvalili kuharjema in se za spomin še fotografirali.

 Nevenka Brešar

Športni vikend Bele Vode - V tem kraju so poskrbeli za zanimiv vikend. Kulturno-športno društvo Vulkan je poskrbelo za organizacijo dveh športnih turnirjev. V soboto je potekal nogometni turnir, ki se ga je udeležilo 9 ekip. Na koncu je slavila ekipa Belih Vod, druga je bila Lepa Njiva in tretje Ljubno. V nedeljo je bil turnir odbojke na mivki. Na njem je sodelovalo šest ekip. Zmagala je ekipa Florjan,

drugouvrščena je bila ekipa Lepa Njiva. S tretjim mestom se je

morala zadovoljiti ekipa Tesarstvo Peter Grudnik.

 S. P.

Na prvi stopnji smo se prebili naprej ob pomoči razlage Jana Škoberneta in z velikim ščepcem improvizacije. Na regijsko simulacijo smo se morali odpeljati v Novo Gorico, zato smo se malo bolj pripravili in seznanili s tematiko. Zagovarjati smo morali obvezno označevanje države porekla na vseh izdelkih. Poleg tega smo se morali seznaniti tudi z energijsko politiko, ki je bila predmet debate drugih dveh skupin. Dobili smo vse možne točke za debato, potem pa so nam žal morali odbiti lepotnih 0,5 točke (od 112). Kljub temu smo se uvrstili na nacionalno simulacijo, ki je potekala 14. maja v stavbi parlamenta v dvorani državnega sveta. Tu so bili vsi dobro pripravljeni, tako Srednja šola Domžale kot Škofijska gimnazija Vipava, za najtrši oreh pa so se izkazali predstavniki Gimnazije Novo mesto. Tudi temi sta bili dosti zahtevnejši in obsežni – mladinska politika EU in varovanje državljanskih pravic na spletu. O slednji smo razpravljali z Domžalčani, vmes pa so nas predvsem predstavniki Novega mesta poskusili s komentarji čim bolj potolči in priboriti še kakšno točko sebi v prid. K sreči Domžalčani niso bili niti približno tako napadalni in smo uspeli po slabi šolski uri doseči kompromis (kar se je bolj redko zgodilo). Zasedanje smo zaključili z glasovanjem. Z gimnazijo Novo mesto smo bili precej izenačeni, zato smo komaj čakali, da se na razglasitvi rezultatov nehajo zahvalni govori. Bili smo na trnih: »Smo zmagali ali nismo?« Predstavnik komisije je oznanil: »Zmagovalec nacionalne simulacije je … gimnazija Velenje.« Toooo! Skočili smo v zrak, kot da so naši premagali Veliko Britanijo na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki. »Pozabi zdaj bonton in uglajenost, ZMAGALI SMO, v Bruselj gremo!«

 Maja Zupančič


Naš čas, 3. 6. 2010, barve: CMYK, stran 15

MODROB E L A KRONIKA

3. junija 2010

Preprodajalci v priporu V preiskavi zasegli 1.000 gramov amfetaminov in 250 gramov kokaina - V priporu trije Velenjčani, ki so z drogami oskrbovali velenjske odvisnike Celje, 1. junija - Kriminalisti in policisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje so v sodelovanju s kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Ljubljana dne 28. maja letos zaključili obsežno preis-

kavo kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Zaradi suma storitve enaintridesetih kaznivih dejanj so kazensko ovadili pet slovenskih državljanov, starih od 20 do 33 let. Ob zaključku pre-

iskave je bilo po odredbi preiskovalnega sodnika opravljenih šest hišnih preiskav. Ena hišna pre iskava je bila oprav lje na na območ ju pristojnosti Policijske uprave Ljubljana, preostale pa na območju pristojnosti Policijske uprave Celje, v Velenju. Zoper pet osumljencev je bilo odrejeno pridržanje po Zakonu o kazenskem postopku. Predkazenski postopek je usmerjalo Okrožno državno tožilstvo v Celju. Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje so obsežno preiskavo omenjenih kaznivih dejanj začeli oktobra lani. Pri preiskavi kriminalne združbe so uporabljali klasične metode policijskega dela ter prikrite preiskovalne ukrepe, s katerimi so pridobili dokaze o izvrševanju organiziranih oblik kaznivih dejanj. Osumljenci z območja Velenja so skrbeli za oskrbo odvisnikov s prepovedanimi drogami kokain in amfetamin. Drogo so nabavljali pri 29-letnem osumljencu z območja Ljubljane, ki je bil za istovrstna kazniva dejanja obsojen že leta 2003. V preiskavi je bilo zaseženo okoli 1.000 g amfetaminov in 250 g kokaina. Vrednost grama prepovedane droge amfetamin je približno 10 evrov, vrednost grama kokaina pa se giblje med 60 evrov in 80 evrov. Pri hišnih preiskavah so kriminalisti pri dveh osumljenih našli več delov orožja (mehanski sprožilci za detonatorje) in 105 pištolskih nabojev, za kar bo podana kazenska ovadba zaradi nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva. Po končani preiskavi so s kazensko ovadbo k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Celju privedli štiri osebe. Preiskovalni sodnik je najprej vsem štirim odredil sodno pridržanje, v nadaljevanju pa trem osebam pripor.



Podrobnejše informacije je na novinarski konferenci predstavil Jože Senica, vodja Sektorja kriminalistične policije PU Celje.

Kolesarju pes prekrižal pot Velenje, 25. maja - V torek je kolesarju, ki je kolesaril po lokalni cesti v Bevčah, nenadoma na cesto pritekel pes mešanec. Zaradi tega je padel. Pri padcu se je telesno poškodoval. Zdravniško pomoč je iskal v dežur ni ambulanti. Policisti za lastnikom psa še poizvedujejo.

Pobeg s kraja nesreče Velenje, 25. maja – Na Škalski cesti v Velenju je prišlo v torek do prometne nesreče. Povzročitelj je s kraja nesreče pobegnil. Nesreča se je zgodila, ko se je voznik osebnega avtomobila izogibal neznanemu vozniku, ki mu je pripeljal nasproti po levi stani vozišča. Zaradi tega je voznik trčil v drsno ograjo, neznanec pa je odpeljal naprej. V nesreči sta se poškodovala voznik in sopotnik, ki sta iskala zdravniško pomoč v dežurni ambulanti. Za pobeglim voznikom še poizvedujejo.

Trk na parkirišču Šoštanj, 29. maja – V soboto je na parkirišču na Aškerčevi neznani voznik osebnega avtomobila z znanimi registrskimi oznakami na

15 njem zaradi nepravilnega premika trčil v dva tam parkirana avtomobila in po trčenju odpeljal s kraja. Vozilo so policisti kasneje izsledili, povzročitelju pa bodo naknadno »dostavilii« plačilni nalog za dva prekrška.

Prejšnji teden so ukradli ... Velenje, 27. maja – V četrtek je z dvorišča Osnovne šole Šalek nekdo ukradel zaklenjeno žensko gorsko kolo znamke lombardo, sivozelene barve. Velenje, 28. maja – V petek je neznanec na parceli samostojnega podjetnika v Vinski Gori s podvozja žerjava odmontiral in vzel dve platišči s pnevmatikama. Velenje, 31. maja – V ponedeljek dopoldne so policisti obravnavali poskus vloma v prostore balinarskega kluba na Aškerčevi. Storilcu je v notranjost uspelo priti, odnesel pa ni ničesar.

Izgubil nekaj sto evrov Velenje, 30. maja – V nedeljo dopoldan je občan v Intersparu v Šaleku izgubil nekaj sto evrov. O tistem, ki jih je našel in jih očitno vzel, policisti zbirajo obvestila. V tem primeru gre namreč za kaznivo dejanje zatajitve.

Iz policistove beležke

Odprtje sobe, namenjene razgovoru z otroki in mladostniki Celje, 28. maja - Kriminalisti Skupine za mladoletniško kriminaliteto Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje bodo odslej razgovore z najmlajšimi žrtvami in storilci kaznivih dejanj, opravljali v prijaznejšem okolju. V petek so namreč dočakali odprtje novega prostora – sobe za razgovore z otroki in mladostniki. Ideja o prijaznejšem prostoru je bila med kriminalisti v Skupini za mladoletniško kriminaliteto prisotna že dlje časa. Doslej so razgovore z najmlajšimi žrtvami in storilci kaznivih dejanj opravljali v običajnih sobah za razgovore, nekaj časa tudi v zunanjih institucijah. Odslej pa jim je na voljo na novo urejen, otrokom in mladostnikom prijazen prostor, ki so ga uradno odprli v petek.

Napadalna psa V sredo, 26. maja popoldne, se je v Šmartnem ob Paki mamica z otrokom v otroškem vozičku in s psom na povodcu sprehajala po peš poti. Med sprehodom sta do nje pritekla dva nemška ovčarja, eden od obeh je napadel sprehajalkinega psa in ga ugriznil v taco. Za lastnikom psov policisti še poizvedujejo, vsa ka infor ma cija obča nov Šmartnega ob Paki bi jim prišla prav.

Kalila nočni mir

S svečanosti na PU Celje

Otvoritev novega prostora so popestrili s kratkim glasbenim programom, zbrane sta nagovorila

Zdenka Jan, vodja Skupine za mladoletniško kriminaliteto, ter direktor Policijske uprave Celje mag.

Karol Turk, ki sta sobo s prerezom traku tudi svečano odprla.



Klemen Čampa V-Racing zmagal v skupini N 2000 Na letošnji prvi gorski hitrostni dirki v Sevnici je bila zelo številna tudi zasedba dirkačev iz kluba VRacing Velenje. Na listi sicer ni bilo nekaj do sedaj najuspešnejših (Zajelšnik, Grudnik, Boh), vendar pa so tudi mlajši člani zelo uspešno branili klubske barve. Ob dobri tehnični in strokovni podpori kluba V-Racing je novinec, 22-letni član kluba Klemen Čampa, z avtomobilom Renault Clio 2.0 RS osvojil prvo mesto v prvenstvu FIA Challenge v skupini N 2000. Za Klemna, ki je pričel tekmovati letos, je to sploh prvi nastop na kakšni gorski dirki, zato je ta uspeh toliko večji. V skupini N generalno je zasedel 3. mesto, v generalni razvrstitvi pa je bil 13. med 48 udeleženci. Prvi nastop na goski dirki je bil tudi za Davida Paradiža v Suba-

ruju Impreza GT, ki je do sedaj tekmoval v avto slalomu, tokrat pa v FIA Evropskem pokalu E1 in bil v svoji kategoriji 7. ter generalno 16. Rezultat bi lahko bil še boljši, a je

imel David zaradi zelo spremenljivega vremena pripravljeno preskromno paleto dirkalnih pnevmatik. Prvič sploh v dirkalnem avtomobilu na dirki pa je bil tudi mladi

Jure Žove, 21-letni Velenjčan, ki se je prav tako na novo odločil za dirkaško pot. Tokrat je v dirkalnem Cliu 1.4 16 V osvojil v kategoriji 1400 ccm 1. mesto in uspešno prestal ognjeni krst. Sreča pa žal ni bila naklonjena Mitji Strožiču, ki je po odličnih vožnjah na treningu in tudi še prvi vožnji na dirki moral kas neje odsto pi ti zara di okvare na motorju njegovega Forda Escorta RS 2000. Zmagovalec v generalni razvrstitvi je bil Maribarčan Sašo Horvat - Muitsubishi Lancer E1, pred češkima voznikoma Danom Michalom na drugem in Vladimirjem Vitverjem na tretjem mestu. Naslednja, 2. gorska dirka državnega prvenstva Slovenije, bo šele 15. avgusta v Lučinah.



V sredo, 26. maja, sta dva mladeniča pred stanovanjskim blokom na Foitovi v Velenju kalila nočni mir. Policisti so jima zaradi tega napisali plačilna naloga. V soboto, 29. maja ponoči, pa so razlogi za moteno spanje bližnjih stanovalcev prihajali iz Sončnega parka.

Nasilen mladenič V soboto, 29. maja dopoldne, je doma v Belih Vodah v pijanem stanju razgrajal in nad starši ter mlajšim bratom in sestro 20-letni mladenič in izvajal nasilje nad njimi. Ker se ni pomiril niti, ko so na kraj prispeli policisti, so se ti odločili za 48-urno pridržanje, potem pa so mu izrekli ukrep prepovedi približevanja. Napi sa li bodo tudi dve kazenski ovadbi. Eno zaradi

nasi lja v dru ži ni, eno pa za poškodovanje tuje stvari. Med prevozom v pridržanje je namreč poškodoval zadnji notranji del intervencijskega vozila policije.

Obležal V soboto, 29. maja, je na Efenkovi v Velenju obležal pijan moški. Policisti so mu pomagali, a ga tudi oglobili.

Ni razgrajal prvič V stanovanju na Koroški cesti v Velenju je v soboto, 29. maja, v pijanem stanju doma razgrajal mlajši moški. Ne prvič. Ker se ob prihodu policistov ni pomiril, so se ti odločili za pridržanje.

Udaril ga je V soboto, 29. maja, v jutranjih urah so policisti posredovali v lokalu Impulz v Rečici ob Paki. Tam je vidno pijanega gosta udaril neznanec. Zaradi prekoračenega obratovalnega časa bodo policisti podali poročilo tržnemu inšpektoratu. Za kršiteljem še poizvedujejo.

Brata sta si v laseh V ponedeljek, 31. maja, so policisti obravnavali prijavo 18-letnega brata z Gorice v Velenju, nad katerim doma izvaja nasilje dve leti starejši brat.

Vredno pohvale Pohvalo si tokrat zasluži Šoštanjčan, ki je v torek, 25. maja popoldan, v parku v Šoštanju našel šop ključev in manjšo torbico rumene barve z napisom Debbi. Lastnik lahko predmete prevzame pri policistih. V nedeljo, 30. maja zjutraj, je varnostnik v Intersparu v Šaleku našel moško denarnico z vsebino. Policisti so lastnika z območja Mozirja o najdbi že obvestili. V ponedeljek, 31. maja zvečer, pa je na Policijsko postajo Velenje občan prinesel mobilni telefon znamke nokia 6680, ki ga je našel v Veleja parku.


Naš čas, 3. 6. 2010, barve: CMYK, stran 16

3. junija 2010

16  Tudi prvi mož šmarške opozicije Franc Berdnik (prvi z leve) dobro ve, da je življenje prekratko, da bi pili slaba vina. To med drugim dokazuje priznanje, ki mu ga izroča šmarški župan Alojz Podgoršek (v družbi z letošnjo vinsko kraljico Andrejo Erzetič in predsednikom šmarških vinogradnikov Petrom Krajncem). Vsi tudi vedo, da stvari v prisotnosti dobrega vina in lepe ženske zgledajo drugačne. Čistega vina so si nalili, si bosta župan in prvi mož opozicije kmalu nalila tudi čiste vode?

Igrala za velike Velenjski otroci so dobili nova igrala. Kakšna igrala bi potrebovali tudi pomembnejši odrasli. Da se ne bi igračkali z nami.

Študentski meni  V Šmartnem ob Paki, ki ima v nogometu več kot 85-letno tradicijo, je v tem času nogometna mrzlica na višku. Ne toliko zaradi vse bolj bližajočega se svetovnega nogometnega prvenstva v Južni Afriki, ampak bolj zaradi domače enajsterice, ki je z eno nogo že v tako želeni drugi ligi. Med zelo vnetimi Šmarškimi Martini (navijaško skupino) je gotovo Njerka Tanjšek. Skupaj z njo sta na tekmi v Celju »švicala« tudi oba njena sinova, na tekmi je bil tudi mož, ki - jasno brcata v šmarški mlajši selekciji. Če bo še v soboto tako, »fešta« ne uide. Če ne kdo drug, bo Njerka poskrbela zanjo, so prepričani šmarški nogometni navdušenci.

Nov študentski meni: gratinirane kocke in jajca.

Še sreča Zadnji čas mnogi veliko govorijo o psih v Velenju. To na srečo še ni tako hudo. Hudo bi bilo, če bi govorili, da je na psu Velenje.

Nekaj še manjka Pravijo, da je zdaj po vstopu v OECD Slovenija članica vseh najpomembnejših mednarodnih združenj. Pa ni povsem tako; nismo še v klubu velikih Evrovizije.

 Mitja Čretnik (Mič) in Peter Groznik (Peč), Velenjčana, poleg tega, da sta zaljubljena v radio oziroma knjižnico, obožujeta nogomet. Sta vneta navijača Rudarja in mora se zgoditi res kaj nepredvidenega, da izpustita ob jezeru kakšno njegovo brcanje. Kot mnogi v teh dneh nestrpno čakata Južno Afriko. Za svetovno prvenstvo sta se ogrevala v soboto tudi v Celju in bila navdušena nad šmarsko zmago, saj jim privoščita uvrstitev v drugo ligo.

Še več opozoril Tudi na našem območju vinogradniki pridelujejo vse kakovostnejše vino. Tako bo ministrstvo za

zdravje moral pivce še bolj opozarjati na škodljivost čezmernega pitja. Policija tudi. Najučinkovitejše so ponavadi žene.

S ceste Policisti naj bi z akcijami nevarne voznike spravili s cest. Ker ti prepogosto spravljajo s cest druge voznike.

Ne le gradnja V Velenju se ne veselijo le novih gradenj. Mnogi se veselijo tudi rušenj. Predvsem v Starem Velenju.

Naval na črpalke Bojda se nam obeta velik naval na bencinske črpalke. Vozniki so namreč prebrali, da bo že leta 2047 zmanjkalo nafte.

Zdaj gre zares Zdaj gre za zares za res! V nedeljo se bo treba odločiti. Čeprav mnogi ljudje še ne vedo, ali bodo z glasom ZA res proti, in z glasom PROTI v resnici za.

Veliko dobrih poti in športnih užitkov Leta 2003 je skupina občanov v Šmartnem ob Paki ustanovila Klub športnih navdušencev, Fan klub Ane Drev. Danes združuje nekaj čez 100 članov, ki so na nedavnem občnem zboru kluba ocenili lansko sezono in se dogovorili o prihajajoči. Dosedanji predsednik kluba Marjan Knez je dejal, da je za njimi bogata sezona. Pri tem je izpostavil predvsem udeležbo skupine na zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru, kjer so prispevali kanček svojega k odločitvi njihove sokrajanke, članice slovenske alpske smučarske reprezentance Ane Drev, da vztraja na začrtani poti. »Skupaj z navdušenci Tine Maze in Petre Robnik smo bili na igrah pravi slovenski ambasadorji. Tako kot na državnih in drugih smučarskih tekmah, kjer ob progah bodrimo Ano in ostale naše smučarje in smučarke, smo prepoznavna

Če si opravi gobar, si pač gobar. Velenjčan Ivan Koren, tudi zavzet marauhovec (član velenjskega društva Marauh), je imel prejšnji četrtek zjutraj srečo in nos. Že navsezgodaj je bil v Rogatcu, kamor pogosto zahaja, saj je bila tam doma njegova žena, in odkril lepega jurčka (borova goban), ki raste v jeseni, v bolj toplih predelih pa tudi v maju. Takoj je imel od znancev zanj tri litre borovničevca, evre ... Seveda ga ni (pro)dal, ampak je z njim prišel v naše uredništvo.  vos

navijaška skupina. Vsakokrat dokazujemo, da smo navijači pomemben del tekmovanja.« Na ugo tovi tev, da so v kra ju poleg smu čar ke pomembni tudi nogometaši, se je Marjan Knez odzval: “Glede tega bomo poskušali narediti še kakšen korak naprej, čeprav člani kluba že danes spremljamo in bodrimo šmarške nogometaše v prizadevanjih za uvrstitev na višjo raven tekmovanja. Predstavljamo tisti del športa, ki pomeni fair plej, strpno navijanje in veliko ljubezen do gibanja ter življenja mladih.” Delo športnih navdušencev je pohvalil šmarški župan Alojz Podgoršek. »Za vami je veliko dobrih poti in športnih užitkov in naj bo tako tudi v prihodnje.« Med prednostnimi nalogami »fen klubovcev« v prihajajoči sezoni bodo srečanje članov na jesenskem pikniku, ureditev spletne strani kluba in sodelovanje na tekmah, ob smučarskih progah in ob nogometnih igriščih. Sprejeli pa so tudi odločitev o pripravah na olimpijsko obdobje – Soči 2014.

 Tatjana Podgoršek

Euromarkt d.o.o., Letališka cesta 26, 1000 Ljubljana

Tako kot letošnjih zimskih olimpijskih iger se nameravajo udeležiti tudi Sočija 2014.

S CITYBON-om boste lahko zares privarčevali! Ponovno smo za vas pripravili CITYBON in razlog več za ugodne nakupe v Citycentru Celje. Priznane blagovne znamke v več kot 80 prodajalnah in lokalih, kulinarična razvajanja in darila, ki vas čakajo ob nakupu, so zagotovo pravi razlogi, da boste lahko s CITYBONOM privarčevali več kot 800 EUR. CITYBON boste lahko koristili od 3. do 25. junija in morda bo prav to obdobje razlog za nakup darila ob koncu šolskega leta ali za rojstni dan, pripomočka za počitnice in prosti čas. Poiščite vaš CITYBON v vašem nabiralniku, na Informacijah ali v prodajalnah Citycentra Celje!


Naš čas, 3. 6. 2010, barve: CMYK, stran 17

PRILOGA DOM

3. junija 2010

Dom je en sam Dom je en sam in pripada vsem družinskim članom. Pri njegovem nastajanju, urejanju ali prenovi starega se nam poraja vrsta vprašanj, ki so povezana z njegovo uporabnostjo, videzom, udobjem, izkoriščenostjo prostora … Različna območja v domu lahko oblikujete na različne načine, lahko se poigrate tudi z barvami, svetlobnimi učinki in bivalnimi otoki. Že zgolj zanimiva preproga okoli sedežne garniture poudari poseben položaj tega območja. Rastline niso le dekorativna dopolnitev, ampak absorbirajo elektrosmog in čistijo zrak. Voda daje pozitivno energijo in nudi pomirjujoče razpoloženje v prostoru. Akvariji, sobni vodnjaki, kamini, dekorativne stene … dopolnjujejo in dograjujejo podobo. Naj ne bo odločilno, kaj je v danem trenutku nakupa prevladujoč oblikovalski trend, ampak občutek, da nam bo oprema prinašala udobje še več let.

Nekatera doživetja so nepozabna.

ORIGINAL

NLB Stanovanjski kredit

www.stanovanjskikredit.si

A`_fUSRgV][RU`"(dVaeV^ScR#!"!k ^`_`de[`acVUÎRd_VXRkR\][fÎ\R5`URe_V Z_W`c^RTZ[Vd`gR^_Rg`][`g?=3A`d]`gR]_ZTRY Z__ReV]VW`_d\ZeVgZ]\Z!" %((#!!! NLB d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana

:k\`cZdeZeVkV]`fX`U_Va`X`[V?=3 DeR_`gR_[d\ZY\cVUZe`gk_VdacV^V_][Zg`R]Z dacV^V_][Zg``ScVde_`^Vc`?RZ\cVUZe_Z dgVe`gR]TZgR^S`U`acVUdeRgZ]ZefUZa`_fUS` \cVUZe`gZk[R^degV_VdYV^VCDZ_d\faR[ S`deV_R]Z\cVUZea`gRZ^VcZ

17


Naš čas, 3. 6. 2010, barve: CMYK, stran 18

18

PRILOGA DOM

3. junija 2010

Mansarda Enodružinske hiše, zgrajene v 70. ali 80. letih prejšnjega stoletja, imajo največkrat neizkoriščeno podstrešje. In zelo pogosto postane prav to podstrešje prvi dom za mlado družino, ki si uredi stanovanje v mansardi. Z ureditvijo neuporabljenega podstrešja v hiši pridobimo bivalne prostore, ki lahko služijo vsem namenom in hkrati izboljšajo energetsko bilanco celotne hiše. In ti dve postavki sta močno povezani med seboj. Neizkoriščeno podstrešje je običajno slabo izolirano, kar pomeni, da nam toplota uhaja preko stropa spodnjih prostorov in stopnišča v podstrešje, kjer se izgubi. No, pojdimo kar po vrsti. Najprej nekaj vrstic o prostoru, na kaj pomisliti v fazi načrtovanja, izvedbe in koriščenja. Mansarda je nekoliko poseben prostor, saj je prostor tlorisno enak ali podoben kot spodnje etaže, prostornina in celotna oblika pa sta precej drugačni. V mansardi je tudi nekaj posebnosti, ki so velike prednosti, prostor pa postane bolj privlačen kot spodnji prostori. Ena od prednosti je možnost osvetlitve prostorov od zgoraj. Z vgraditvijo strešnih oken namreč osvetlimo celoten prostor z najboljšo dnevno svetlobo, in to ne s strani, temveč na sredini. Nobeden od spodnjih prostorov ne more biti tako osvetljen. Drugo je razgled iz mansardnega stanovanja. Predstavljajte si, da imate pogled na zasnežene hribe ali celo morje, morda na mesto ali drugo lepo okolico. Z višje točke, mansarde namreč, se vidi več, bolje in dlje. Seveda pa je pogoj, da strešna okna niso vgrajena previsoko, to je ne višje, kot je 110 cm spodnji rob stekla. Če pa je osvetlitev preko frčad, se to težje doseže. Priporočljivo je, da so prostori z odtoki na istem mestu kot v spodnjih prostorih, pa tudi to drži le deloma. Res je to pomembno pri sanitarijah, a odtok iz kuhinje je lahko speljan nekaj metrov stran. S tem dosežemo optimalni izkoristek celotne mansarde, saj nas ne

omejujejo notranje nosilne stene. V mansardi je konstrukcija strehe, ki nosi samo sebe, ali še nekaj stebrov, ki podpirajo ostrešje, ostalo pa nam je na voljo za uresničitev idej. Posebnost mansarde je tudi poševnina. Ker nam del prostora »jemlje« streha, si zato dovolimo imeti prostor odprt do slemena. S tem si povrnemo potrebno kubaturo zraka, kar je bistveno za dobro počutje in zdravo bivanje. Še nekoliko več o sami toplotni učinkovitosti hiše z uporabljeno mansardo, dobrem počutju in delnem pokritju porabljene energije. Hiše z neuporabljeno mansardo so praviloma nekoliko starejše in spadajo v »problematičen« stanovanjski fond, ki porabi precej več energije, kot bi si danes želeli. Razlog je v tem, da se ob gradnji pred 15 ali več leti ni posvečalo toliko pozornosti energetski učinkovitosti kot sedaj. A teh hiš ne bomo sedaj kar podrli in postavili nove. Je pa vredno dobro premisliti, kaj celovitega na hiši narediti, če že urejamo mansardo. In pri tem ne mislim na debelino izolacije, saj je to najlažja trditev, ki pa je vprašljiva, če ima hiša že ima 8 cm izolacije po ovoju. Investicija v dodatno oblogo fasade se ne povrne tako hitro. Ko pa gremo v mansardo, tam velikokrat sploh nimamo izolirane strehe, temveč je izolacija položena po tleh. Torej bo potrebno izolirati streho in tako močno zmanjšati toplotne izgube. Zelo pomemben pa je celoten pogled na ureditev mansarde in možne izboljšave na sami hiši, morda tudi na sam način bivanja v hiši. Strešna okna, ki so najboljša izbira za osvetlitev mansarde, naj bodo postavljena tako, da lahko ujamejo sončno toploto. Torej več proti vzhodni, zahodni in južni strani. S tem v sončnih zimskih dnevih ogrevamo prostore s sončno energijo. Marsikomu se sedaj poraja vprašanje ‘ja,kaj pa poleti?!, saj bo prevroče’. Za zaščito pred sončno vročino se uporablja zunanje mrežasto senčilo, ki kar

Mansarda je nekoliko poseben prostor, saj je prostor tlorisno enak ali podoben kot spodnje etaže, a prostornina in celotna oblika precej drugačna. V mansardi srečamo tudi nekaj posebnosti, ki so lahko velike prednosti in prostor postane bolj privlačen kot spodnji prostori. Ena od prednosti je možnost osvetlitve prostorov od zgoraj.

za 80 % zmanjša prehod sončne energije preko stekla, hkrati pa tudi nekoliko zmanjša vhod svetlobe, ki jo je v takšnih dneh preveč. Senčila so prevečkrat prezrt, a zelo pomemben element pri izboljševanju energijske bilance hiše. Pozimi nam namreč lahko bistveno zmanjšajo toplotne izgube, poleti pa preprečijo pregrevanje mansarde. Pomembna je tudi izbira strešnih oken. V hišo, ki jo prenavljamo, nima pomena vgrajevati oken z

izredno dobrimi izolativnimi lastnostmi, saj so takšna okna do trikrat dražja od danes normalno izolativnih. Hkrati pa imajo današnja običajna strešna okna pozitivno energijsko bilanco. To pomeni, da v obdobju kurilne sezone prepustijo v prostor več energije, kot so toplotne izgube. Seveda je to razmerje precej odvisno od mikro lokacije hiše, koliko sončnih ur ima v zimskem času, kakšne so povprečne zimske temperature, vetrovnost, orientiranost

strehe in še kaj. A že na internetu se najdejo brezplačni programi za takšne izračune. Dovolj dnevne svetlobe pomeni tudi manjšo porabo elektrike za osvetljevanje, počutje je boljše, dnevna svetloba dokazano pozitivno deluje na zdravje in produktivnost, otroci se boljše učijo in še bi se dalo naštevati. S pravilno izbranimi in postavljenimi strešnimi okni lahko pridobimo izvrstne bivalne prostore, v katerih porabimo zelo malo

energije za delovanje, dosežemo pa tudi ugodje bivanja, ki se pravzaprav ne da meriti in spraviti v številke. Ureditev podstrešja v bivalno mansardo običajno pomeni, da bo v hiši bival kakšen član več. To je povezano tudi z večjo porabo tople vode. Segrevanje sanitarne vode je nujno potrebno, hkrati pa je to tudi eden večjih porabnikov energije v hiši. Zato je smiselno vgraditi solarne kolektorje in vodo ogrevati s sončno energijo. Če bi bila to prevelika investicija v trenutku prenove, pa vsaj pripravite cevi za povezavo med streho in lokacijo morebitnega hranilnika tople vode. In potem čez dve, tri leta vgradite solarne kolektorje. Sposobni so namreč pokriti do 70 % vse energije, potrebne za ogrevanje sanitarne vode. Vsekakor želim sporočiti, da urejanje mansarde ni le stopnišče, izolacija, mavčne plošče in keramika v kopalnici. Je nekoliko več, a vendar ni neobvladljiv poseg. Pri urejanju premislite o osvetlitvi, potrebni izolaciji, ugodju bivanja ter možnostih izkoristka naravnih danosti vaše obstoječe hiše. Znanje je danes na nekoliko višji ravni kot v času gradnje hiše. Izkoristite to.  Vojko Golmajer


Naš čas, 3. 6. 2010, barve: CMYK, stran 19

PRILOGA DOM

3. junija 2010

Centralni sesalni sistem v vsak dom Centralni sesalni sistem v objektu je sestavljen iz štirih sklopov: 1. cevni instalacijski sistem (razpeljava po objektu) 2. vtičnice 3. sesalni komplet (kit) 4. sesalna enota (sesalec) Cevni instalacijski sistem (napeljava) je izveden iz posebnih antistatičnih PVC cevi, premera 50 mm, ki so vgrajene v zidove in tla. V stanovanjskih objektih običajno poteka vertikala iz ene etaže v drugo etažo na sredi stanovanjskega objekta, večino preostalih cevi pa se polaga horizontalno na betonsko ploščo (pod estrih) ali pod strop in se zaključi s podometnimi dozami za sesalne vtičnice. Sesalne vtičnice se razporedijo po objektu tako, da je z izbrano sesalno cevjo moč doseči vse

vogale v objektu. Običajno se razporedi ena vtičnica na vsakih 50 m2 površine. Sesalni kompleti vsebujejo gibljivo sesalno cev, kovinski teleskop z držalom in stikalom za vklop ter osnovne nastavke za sesanje (ščetke). Standardne dolžine sesalnih cevi so 9, 12 in 15 metrov. Sesalna enota (sesalec) je montirana centralno v pomožnem prostoru (klet, garaža, utility) in zato pri delovanju ni moteča. Pri izbiri sesalne enote je potrebno upoštevati različne dejavnike: velikost objekta, število etaž, želeno število vtičnic, dolžina cevne napeljave, pri čemer vam strokovnjaki svetujejo že v ponudbeni fazi. V podjetju VACSI, d. o. o., ponujajo centralne sesalne sisteme kanadskega proizvajalca DRAINVAC za domačo, profesionalno ter industrijsko uporabo. So eden največjih ponudnikov centralnih sesalnih sistemov in edini specializirani na tem področju v Sloveniji, distribucijo pa izvajajo tudi na vse trge bivše Jugoslavije.

V pomladni akciji ponujajo zastonj inštalacijski material za vgradnjo centralnega sesalnega sistema v vaš dom.

CENTRALNI SESALNI SISTEM? V IZJEMNI POMLADNI AKCIJI VAM PONUJAMO ZASTONJ INŠTALACIJSKI MATERIAL ZA VGRADNJO CENTRALNEGA SESALNEGA SISTEMA V VAŠ DOM. Brezplačna dostava materiala po Sloveniji. Delo (vgradnja) ni vključeno.

Izračun prihranka je enostaven! Za vsako vgrajeno sesalno vtičnico vam podarimo 40 EUR. Primer: v objektu površine 200 m2 potrebujete 5 sesalnih vtičnic, kar pomeni za vas strošek za material v višini 200 EUR brez DDV (5x40 EUR). Za taisti znesek računa vam TAKOJ izdamo dobropis, ki ga vnovčite ob nakupu centralnega sesalca in ostale opreme najkasneje v roku 18 mesecev.

VACSI d.o.o. je vaš zanesljivi partner, specialist za centralne sesalne sisteme najvišje kakovosti (5 let garancije).

MATE

RIAL

GRAT IS

Akcija velja samo za kupce fizične osebe do 31.08.2010 oz. do preklica in se nanaša na en (1) stanovanjski objekt.

Preverite ponudbo na naši spletni strani www.vacsi.si ali nas pokličite na : 041 861 126 oz. 070 850 907 VACSI d.o.o. Centralni sesalni sistemi | Razstavni salon Velenje: Cesta Simona Blatnika 27 (pri avtokampu Jezero) | 3320 Velenje | Prodaja 041 861 126 | Montaža 070 850 907 | www.vacsi.si

Največje konkurenčne prednosti so: 1. centralni sesalni sistemi najvišjega kakovostnega razreda (5 let garancije), izjemne moči in dolge

življenjske dobe (preko 20 let); 2. vodni centralni sesalni sistemi (ki od uporabnika ne zahtevajo nobenega vzdrževanja, saj se posesane nečistoče pomešajo z vodo (filter!!!) in samodejno odplaknejo v kanalizacijo); 3. podpultna sesalna cev za

Po toči zvoniti … je lahko prepozno!

kuhinjo VROOM; 4. izvlečna sesalna cev, integrirana v stensko vtičnico (HIDE-A-HOSE); 5. kvalitetna izvedba storitev vgradnje, servisiranja in poprodajnih aktivnosti; 6. mreža pooblaščenih

Vremenske spremembe v zadnjih letih povzročajo vedno večjo škodo na premoženju. Se tudi vi v dneh, ko je vreme nestabilno in je toča že poškodovala marsikateri avto in hišo, sprašujete, kako zaščititi svoje premoženje pred neurjem s točo?

1. korak: Zavarujte svoj dom!

Posledice lanskih neurij

Odloèite se za OPA!, edino premoženjsko zavarovanje z dodano osebno in pravno asistenco ter asistenco doma. Ob izbiri zavarovanja na novo vrednost si namreè zagotovite zamenjavo poškodovane ali unièene stvari z novo in dva nasveta letno pri odvetniku – na katero koli temo! Z OPA! imate torej poleg varnosti svojega doma poravnane tudi stroške odvetnikov, zagotovljeno medicinsko oskrbo in prevoz v bolnišnico ter pomoèpri osebnih nezgodah in strokovno pomoè pri nujnih hišnih popravilih, varovanje premoženja v hiši ali stanovanju in asistenco še v mnogih drugih škodnih primerih. Doma, na poti ali v tujini.

19

www.ZavarovalnicaMaribor.si

080 19 20

l

Odlo či te se za pre moženj sko zavarovanje OPA! na novo vrednost. S tem si namreč zagotovite zamenjavo poškodovane ali uničene stvari z novo in dva nasveta letno pri odvetniku – na katero koli temo! Z zavarovanjem OPA! imate rizik toče, ki je naravna nesreča, vključen v zavarovanje kot temeljni rizik. To pomeni, da ob sklenitvi zavarovanja niso potrebne širitve ali pa

instalaterjev za svetovanje in izvedbo po vsej Sloveniji. Preverite ponudbo na spletni strani

www.vacsi.si ali poklicite na 041 861 126 oz. 070 850 907.

doplačila, da bi svoje premoženje zavarovali tudi pred točo.

2. korak: Če vam toča poškoduje premoženje in imate sklenjeno premoženjsko zavarovanje OPA! z osebno in pravno asistenco ter asistenco doma vas prosimo, da o škodi obvestite svojega zastopnika, jo fotografirate in pričnete sanacijo, da se škoda ne bi širila. Škodo lahko prijavite na brezplačni telefonski številki 080 19 21, na splet ni stra ni www.ZavarovalnicaMaribor.si ali na najbližji poslovni enoti. Čez nekaj dni vas bomo poklicali in povprašali, ali želite, da bi vas obiskal naš svetovalec in vam OPA! podrobneje predstavil. Za obisk svetovalca pa se lahko dogovorite sami s preprostim klicem na brezplačno telefonsko številko 080 19 20.




Naš čas, 3. 6. 2010, barve: CMYK, stran 20

PRILOGA DOM

20

3. junija 2010 PARKET se že stoletja izkazuje kot odlična talna obloga na najrazličnejših področjih uporabe, tako v stanovanjskih prostorih kakor tudi v drugih objektih. Edinstvena lepota, njegova toplota in estetski videz navdušujeta vse več ljudi. S starostjo pa še pridobiva svojo lepoto in atraktivnost.

Gotovi parketi so postali trend, saj so rešili težave in prispevajo h krajši izvedbi ter zagotavljajo vrhunsko kakovost površinske obdelave in možnost polaganja na klik (utor se zaskoči v pero brez lepljenja). Proizvodni programi podjetij Weitzer iz Avstrije ter Tarkett iz Srbije in Švedske obsegajo masivne, dvo- in troslojne gotove parkete, športna tla ter letvice, ki zaključijo neko bivanjsko enoto. V programu Weitzer pa najdete tudi kompleksne rešitve lesenih stopnišč. LAMINATI veljajo za največjo konkurenco parketu, saj so odpornejši na obrabo, mogoče jih je preprosteje položiti in na koncu so tudi cenejši. Prednost laminata je, da ga lahko položimo na obstoječo talno oblogo in pod njega damo

debelo penasto folijo (2 do 3 mm), ki deluje kot dober zvočni in toplotni izolator. Bodimo pozorni na klasifikacije (na primer: razred 31 - primeren za vse stanovanjske površine in manjše obremenitve v javnih prostorih), termično prevodnost, antistatičnost, nevsebovanost formaldehidov, slabšo gorljivot Cfl-s1. Za proizvode Quick Step vam vodilni proizvajalec laminatov Unilin Flooring iz Belgije nudi 20-25-letno garancijo. Na voljo imate tudi laminat Lagune, ki je primeren za mokre prostore (razred 32) in ima robove posebej zaščitene proti vlagi. VINILNE TALNE OBLOGE so v Sloveniji še vedno v samem vrhu prodaje. Poznamo jih več vrst in se razlikujejo po različni obdelanosti materialov. Groba

delitev je na heterogene (poznane kot topli podi) in homogene vinilne talne obloge. Inovativnost proizvajalca Tarkett (vodilnega svetovnega proizvajalca talnih oblog) se izraža v novi kolekciji homogenih vinilnih pododv IQ Gemstone. Inovativni iQ PUR za celotno površino v celotni življenjski dobi ne potrebuje voskanja niti poliranja in kljub temu ohrani odpornost proti madežem in nečistoči. Tu pride v poštev dejstvo, da vgradnja predstavlja le 8 odstotkov vseh stroškov, vse ostalo so skupni stroški čiščenja in vzdrževanja. Tako Tarkettova usmerjenost v konstrukcijo površinske zaščite talne obloge zagotavlja 30 odstotkov nižje stroške čiščenja in vzdrževanja.

TEKSTILNE TALNE OBLOGE in PREPROGE (itisoni in tapisoni - razlika je v obdelavi), ki so narejene iz kvalitetnih sintetičnih vlaken: poliamidnih (nylon 6.6), poliakrilnih, poliesternih in akrilnih ter seveda naravnih vlaken - živalska (volna in svila) in rastlinska (bombaž, lan, sisal, kokos, juta, papir, morska

trava ...). Za objekte moramo paziti, da talna obloga vsebuje določene kvalitete. Test GuT nam pove, da talna obloga ne vsebuje okolju in zdravju škodljivih snovi. Tu je še oznaka TFI, ki pove, da je tekstilna talna obloga trpežna in kvalitetna. Kupec lahko po številki atesta na inštitutu v Aachnu preveri verodostojnost podatkov. Važno je vedeti, da je talna obloga antistatična, težko gorljiva, impregnirana s Scotchgard ali Teflon zaščito. V našem programu boste našli proizvode visokokvalitetnih itisonov, tapisonov in preprog firme Norddeutsche Teppichfabrik iz Nemčije, Lano Carpets iz Belgije, Dura Tufting iz Nemčije, Maltzahn Carpets iz Nemčije in Daljnega vzhoda ter Mc Three Carpets iz Belgije.

www.gorenjetiki.si

GORENJE TIKI

AKCIJSKA ODPRODAJA RADIATORJEV! ZARADI ZAMENJAVE PROGRAMA LAHKO SEDAJ ŽIČNE IN CEVNE

RADIATORJE DOBITE PO IZJEMNO UGODNIH CENAH! AKCIJA VELJA SAMO DO ODPRODAJE ZALOG! ŽIČNI RADIATORJI ETHERM ŽE OD 10 € DALJE!

KOPALNIŠKI RADIATORJI BELI: OD 10 DO 30 €! KROMIRANI: OD 15 DO 35 €!

SOBNI ŽIČNI RADIATORJI • Velika grelna površina – velika toplotna moč! • Izjemno lahki v primerjavi s klasičnimi radiatorji. • Majhna razdalja do zidu. • Enostavno čiščenje. • Toplotne moči od 180 do 1526 W. • Za doseganje večjih toplotnih moči možnost vezave v poljubne zaporedne ali vzporedne sklope. • Višine od 280 do 900 mm, širine 460 do 1240 mm.

KOPALNIŠKI CEVNI RADIATORJI • Širok izbor dimenzij. • Odlične toplotne vrednosti. • Prečni loki omogočajo priročno sušenje brisač. • V beli barvi ali elegantni kromirani izvedbi.

Izdelki se po predhodnem preizkusu prodajajo brez garancije! Aparati na slikah se lahko razlikujejo od aparatov v prodaji. SOBNI ŽIČNI RADIATOR ETHERM

CEVNI RADIATOR FINO

Vse radiatorje lahko kupite v naši Industrijski prodajalni na Magistrovi 1, v Ljubljani, vsak dan, od ponedeljka do petka od 8.30 do 16.30 ure! Za vse dodatne informacije poklicite našo industrijsko prodajalno na telefon 01 5005 734.


Naš čas, 3. 6. 2010, barve: CMYK, stran 21

PRILOGA DOM

3. junija 2010

21

Primerjava stroškov pri ogrevanju sanitarne vode: kurilno olje / toplotna črpalka Toplotna črpalka je naprava, ki izkorišča energijo okolice. Pri toplotni črpalki govorimo o toplotni moči in o pogonski moči. Toplotna moč črpalke je na razpolago za gretje vode, pogonsko moč pa ima motor za pogon kompresorja. Toplotna moč je približno 3-krat večja, kot je pogonska moč. To pomeni, da je potrebno plačati samo tretjino energije, ki nam jo daje toplotna črpalka. Predpostavimo, da uporabnik, ki zunaj kurilne sezone ogreva vodo z oljem, porabi 500 l kurilnega olja. Znano je, da je izkoristek kurilnih naprav, če jih zunaj kurilne sezone uporabimo samo za ogrevanje sanitarne vode, slab. Če uporabnik vgradi toplotno črpalko, je primerjava sledeča: Hitro ugotovimo, da se začetna investicija za nakup toplotne črpalke povrne izredno hitro, celo prej kot v treh letih.

Poraba kurilnega olja: Kurilna vrednost porabljenega kurilnega olja: Izkoristek kotla zunaj kurilne sezone: Koristno porabljena energija: Cena kurilno olje: Stroški ogrevanja s kurilnim oljem:

500 5000 35 1750 0,637 318,50

litrov kWh % kWh EUR /liter EUR

Koristno porabljena energija (toplotna moč): Poraba elektrike za pogon toplotne črpalke za 1750 kWh toplote (pogonska moč):

1750 545

kWh kWh

Cena električne energije (enotna tarifa): Stroški ogrevanja s toplotno črpalko:

0,11 59,95

EUR /kWh EUR

RAZLIKA (prihranek):

258,55

EUR

Prednosti toplotne črpalke TERMOpump so: · porabi do 4-krat manj energije kot klasični grelnik; · vodo segreva na najvišjo temperaturo do 55 °C; · enostavna montaža in priklop; · brez potrebnih dodatnih gradbenih del na strehi in fasadi;

· TČ zajema toploto iz zraka in s tem znižuje temperaturo okolice (hlajenje kleti ali shramb); · velik volumen hranilnika toplote omogoča delovanje TČ v času cenejše tarife električne energije.

Toplotna črpalka z »DIGITAL SCROLL EVI« kompresorjem Nova serija toplotnih črpalk DIGITAL EVI omogoča brezstopenjsko regulacijo moči, kar postavlja nove standarde pri ogrevanju, pripravi tople sanitarne vode in varčevanju z energijo. Toplotna črpalka prilagaja izhodno moč v razmerju med 12-100 %, zato se popolnoma prilagodi vašim potrebam ter toplotnim izgubam objekta in lahko deluje brez zalogovnika. Kljub temu da zalogovnik ni vgrajen, ni nevarnosti pred pogostimi vklopi kompresorja. To je pogosto razlog za vgradnjo zalogovnika pri klasičnih toplotnih črpalkah, ki delujejo po načelu vse ali nič (0 ali 100 %). Prednost toplotnih črpalk serije DIGITAL EVI se pokaže tudi pri pripravi tople sanitarne vode, saj je toplotno črpalko možno priklopiti na katerikoli bojler z izmenjevalcem brez znižanja energetske učinkovitosti pri manjši površini izmenjevalca. Novi vremensko vodeni regulator Vam omogoča vremensko vodeno regulacijo ogrevanih krogov ter ločeno regulacijo tople sanitarne vode, hkrati pa omogoča pregled delovanja ter vseh potrebnih parametrov na velikem grafičnem zaslonu. Kompresor z EVI tehnologijo (vbrizg hladiva v glavo kompresorja) nam prinaša bistvene prednosti: - povečanje moči toplotne črpalke (20-30 %) pri nizkih temperaturah vira; - višji COP; - enostavna zasnova sistema; - odlična zanesljivost DIGITAL SCROLL kompresorjev (v zadnjih devetih letih znaša kar 99,996 %).  Jure Šacer, Termo Shop, d. o. o.


NaĹĄ Ä?as, 3. 6. 2010, barve: CMYK, stran 22

PRILOGA DOM

22

3. junija 2010

Ali ste prepriÄ?ani, da pijete zdravo pitno vodo? BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

080 81 89

ne filtracijske sisteme, ki jih namestimo na mesta, kjer obiÄ?ajno pijejo vodo. Tako je druĹžina zavarovana pred morebitnimi nezgodami na vodovodnem omreĹžju, katerim smo priÄ?a vedno pogosteje. VeÄ?ini priporoÄ?amo podpultne sisteme

hidrator, do 6-krat boljĹĄi kot obiÄ?ajna voda. Prodajni program AquaVallis vam ponuja tudi ionizator vode za pripravo kvalitetne ionizirane vode, ki vodo dejansko obogati z negativnimi vodikovimi ioni, ki so gori-

na eni pipi, ki so prikljuÄ?eni direktno na javni vodovod ter porabijo minimalen prostor v kuhinjskem elementu. Alkal na io ni zi ra na voda pos ta ja naj po membnejĹĄa preventivna zdravstvena pridobitev naĹĄe generacije in je najboljĹĄa dosegljiva pitna voda, ki jo odli kujejo manjĹĄi vodni skupki, manjĹĄa povrĹĄinska napetost, laĹžji prehod vode v celice in tako poslediÄ?no boljĹĄe Ä?iĹĄÄ?enje ter laĹžja hidracija vode v telo. Kot moÄ?an antioksidant naĹĄe telo oskrbi z obilico kisika, ki nam posredno daje energijo in uravnava pH naĹĄega telesa, kar pomaga prepreÄ?evati bolezni. Je moÄ?an detoksifikant in izreden

vo Ĺživljenja. ÄŒe se Ĺželite pridruĹži ti veÄ? ji sku pi ni upo rab ni kov in nekaj nare di ti za zdravje, smo pravi naslov. VeÄ? informacij o programu AquaVallis najdete na naslovu www.AquaVallis.si. Lahko nas pokliÄ?ete na brezplaÄ?no telefonsko ĹĄtevilko 080 81 89, z veseljem vam bomo svetovali in na vaĹĄo Ĺželjo brezplaÄ?no izmerili oksidacijsko redukcijski potencial - ORP vrednost vaĹĄe vode.

VEDNO ÄŒISTA VODA

(4:6ELENJE )0 DOO 0ARTIZANSKACESTA 6ELENJE INFO AQUAVALLISSI WWWAQUAVALLISSI Ko govorimo o pitni vodi, si veÄ?ina ljudi predstavlja vodo iz vodovodnega omreĹžja ali "vodo iz pipe". V zad njem Ä?asu vse veÄ? lju di pomisli tudi na ustekleniÄ?eno vodo, ki pa je obi Ä?aj no oko li 1.000 -krat draĹžja od vode iz vodovodnega omreĹžja. Tako ustekleniÄ?ena voda kot "voda iz pipe" morata biti neoporeÄ?ni s kemijskega in mikrobioloĹĄkega vidika. Ali veste, kolikokrat v zadnjih nekaj letih je bila na obmoÄ?ju, kjer Ĺživite, voda oporeÄ?na? NajveÄ?krat predstavljata teĹžave motnost in mikrobioloĹĄka oporeÄ?nost (prisotnost bakterij ali virusov). Standardi za obiÄ?ajno pripra-

vo pitne vode zahtevajo 99,99-odstotno Ä?isto vodo. To ne pomeni, da voda ne vsebuje bakterij, virusov ali teĹžkih kovin, pomeni le, da jih ne vsebuje toliko, da bi ti povzroÄ?ali teĹžave pri zdravju. Vam to zadoĹĄÄ?a? Lahko dobite veÄ?! Ker tudi v Sloveniji prihaja do slabĹĄanja kakovosti zalog pitne vode, so razvojne aktivnosti pripeljale do novih postopkov filtriranja vode oziroma odstranjevanja oporeÄ?nih sestavin iz nje. Zato smo v podjetju HTZ Velenje, I. P., v sodelovanju z InĹĄtitutom za napetostno fiziko in raziskavo materialov v Tomsku (Rusija) in Kemijskim inĹĄtitutom

Ljubljana razvili filtrske vloĹžke in filtracijske sisteme AquaVallis. Osnova filtrskih vloĹžkov AquaVallis je sodobna in varna nanotehnologija, s pomoÄ?jo katere je razvit filtracijski material, ki iz vode odstranjuje viruse in bakterije z uÄ?inkovitostjo 99,999999 %. Poleg mikrobioloĹĄkih agensov filtrski vloĹžki AquaVallis iz vode odstranjujejo tudi teĹžke kovine in koloide. Ome nje ne last nos ti smo s pomoÄ? jo Kemij ske ga inĹĄti tu ta Ljubljana testirali s filtracijo enormnih koncentracij fekalnih bakterij ter razliÄ?nih kovin. Opravljene teste je potrdil tudi InĹĄtitut za varovanje zdravja RS. Tako zagotovi-

mo boljĹĄi okus vode, izloÄ?imo klor in druge zdravju ĹĄkodljive snovi ter zagotavljamo filtracijo vode z majhnimi padci tlaka s primerno hitrostjo in s tem zadostno koliÄ?ino pitne vode. Gospodinjstvom ponujamo raz-



Ugodna ponudba ust p o p % - 10 lne

1. 6. - 24. 6. 2010

ta na vse Gres e ploĹĄÄ?ic

™

š

287,00 EUR TuĹĄ kabina za prhanje TKK 90/CH Orion

›

Gres talne ploĹĄÄ?ice 30x30 cm Zafiro grigio ™ 9,49 EUR Zafiro maron š 9,49 EUR Leon 3 › 7,99 7 , EUR

90x90x190 cm Kolpa san

www.sam.si SAM d.o.o. DomĹžale, Preserska cesta 1, Zg. JarĹĄe, 1235 Radomlje

Armex armature Odstranjevanje odpadnih vod iz gospodinjstev se zdi zaradi ĹĄtevilnih uredb, zakonov in predpisov, ki se jih mora upoĹĄtevati, na prvi pogled zapleteno. S pravim partnerjem in pravilno izbranim sistemom boste trajno pridobili, saj se izognete dragi kanalĹĄÄ?ini kot tudi visokim stroĹĄkom Ä?iĹĄÄ?enja odpadnih voda

(odvoz iz greznic). Iz naĹĄega ĹĄirokega programa izdelkov za odpadne vode vam nudi mo veÄ? vrst popolnoma bioloĹĄkih malih Ä?istilnih naprav od 2 do 200 PE, greznice in ostali pribor. V naĹĄi ponudbi se ravno tako nahaja ĹĄirok izbor izdelkov za izkoriĹĄÄ?anje deĹževnice (rezer voarji, Ä?rpaliĹĄÄ?a, filtri za

deĹževnico, odjemna mesta, digitalni pokazatelji nivoja, ponikalnice ...) Z izkoriĹĄÄ?anjem deĹževnice prihranite do 50 % pitne vode. Za veÄ? informacij si oglejte bogato ponudbo proizvodov na naĹĄih spletnih straneh: www.cistilnenaprave-dezevnica.si ali nam poĹĄljite povpraĹĄevanje na e-mail: info.armex@siol.net ali nas pokli Ä?i te na tel: 01/78 69 270, 01/ 78 69 260, 051/652-192.




Naš čas, 3. 6. 2010, barve: CMYK, stran 23

PRILOGA DOM

3. junija 2010

23

Nekaj razlogov, zakaj premišljeno kupovati stavbno pohištvo Okna in vrata so pomemben element našega doma, tako funkcionalno kot estetsko. Omogočajo bivanje v svetlih in prijetnih prostorih, hkrati pa nudijo zaščito pred zunanjimi vplivi. Okna in vrata nas ščitijo pred hrupom, vremenskimi vplivi in prašnimi delci, hkrati pa ob slabem tesnjenju povzročajo visoke stroške ogrevanja oziroma hlajenja. Zato je pravilna izbira oken in vrat pomembna za kakovostno in denarnici prijazno bivanje. Panoramsko okno ali panoramska stena je za marsikoga nuja, saj omogoča funkcionalno povezanost dnevnega prostora z zunanjostjo. Poleg maksimalne osvetlitve prostora panoramsko okno omogoča širok in udoben prehod iz notranjosti v zunanjost objekta, hkrati pa opravlja vsa zaščitna dela klasičnih oken – od zvočne do protiprašne zaščite. Moderne panoramske stene nudijo dobro toplotno zaščito in so tudi enostavne za uporabo. Zimski vrt je lep in funkcionalen prostor, ki oplemeniti vaš dom. Zimski vrt vam omogoča stik z naravo in okolico. Odlika zimskih vrtov je, da so izredno prilagodljivi. Tako si lahko zimski vrt naredite popolnoma individualno, poi svojih željah in možnostih. Zimski vrt pa je tudi zahteven projekt, vreden dobrega načrtovanja. Kvaliteta bivanja v vašem zimskem vrtu je odvisna od oblike konstrukcije in izbranih materialov, načinov ogrevanja, zračenja in senčenja. Vhodna vrata povedo veliko o lastniku domovanja. Navadno so vhodna vrata tista, ki

dajejo obiskovalcu prvi vtis, lastnikom pa izrekajo dobrodošlico. Zato se je pri izbiri vhodnih vrat vredno potruditi. Velikost, oblika, kombinacije materialov, kakovostni razredi, kljuke, nivo varnostne in protizvočne zaščite … Vse to so elemnti, ki lahko naredijo vaša vhodna vrata nekaj posebnega. Vhodna varnostna vrata morajo poleg lepega videza vašemu domu dajati tudi največj možno zaščito. Statistično gledano je največ vlomov prav skozi vhodna vrata, saj je skozi navadna lesena ali aluminijasta vrata mogoče vlomiti hitro, tiho in skorajda neopazno. Varnostna vrata so zato prava rešitev za zaščito vašega premoženja. Kljub teži in robustnosti so protivlomna varnostna vrata estetska in enako prijetna za uporabo kot navadna vhodna vrata.

Kateri material izbrati? Materiali so posebno poglavje pri izbiri stavbnega pohištva, iz katerih so okna in vrata narejeni. Najpogostejša elementa sta les in PVC. Kateri je boljši? Odgovor ni enostaven. Toplotni upor okvirja okna narašča z njegovo debelino. Med energijsko varčne štejemo okvirje z debelino 70 mm in več. Toplotna prehodnost okvirja iz lesa se giblje med 1,5 do 1,8 W/m2K. Za izdelavo se pretežno uporablja les iglavcev. Razvoj PVC profilov, iz katerih se izdelujejo okvirji za okna, je šel od dvokomornega in trikomornega do pet-šestkomornih profilov, ki so tudi že dostopni na našem trgu. Slabši PCV profili imajo U-vrednost od 2 do

2,4 W/m2K. Trikomorni profil ima U-vrednost okoli 1,6 W/m2K, medtem ko petkomorni profili dosegajo U-vrednosti približno 1,2 W/m2K. Sodobni PVC okvirji so že odpornejši na UV sevanje ter tudi dimenzijsko stabilni. Les je naravni material in kot tak ima prednost pred PVC, ki je ekološko manj primeren. Ker se okna iz PCV relativno novejši izdelek, zato tudi standardi, predvsem tisti, ki naj bi opredeljevali trajnost, še niso v celoti znani. Če pa se zaradi cene odločimo za PVC okna, se odločimo za kakovostnega proizvajalca. Konstrukcija lesenih oken je drugačna od PVC oken. Ta so narejena iz profilov, ki imajo različno število komor in ojačitve v notranji strukturi, zato je tudi kakovost teh profilov lahko različna. Če se omejimo samo na okvir, lesene okvirje izdelujemo v Sloveniji. Izdelava lesenega okvirja je lahko temeljita, saj lahko pri izdelavi oken začnemo že pri drevesu oziroma lesu kot surovini. Okna iz PVC se pri nas izdelujejo iz uvoženih profilov, zato na kvaliteto materiala ne moremo vplivati. Izdelava oken iz PVC je relativno enostavna (razrez, varjenje, sestava), zato je cenejša kot izdelava lesenih oken. To je bilo le nekaj razlogov, zakaj premišljeno izbrati dobavitelja in monterja stavbnega pohištva. Vir:http://www.eclanki.com/Art/243/311/Nek aj-razlogov-zakaj-premi-ljeno-kupovati-stavbnopohi-tvo.html  Pripravil: Jure Beričnik

Zavese, prti, preproge … naredijo dom privlačnejši

Zaselek »Savinjski log« Zaselek »SAVINJSKI LOG« je novozgrajeno naselje na Bregu pri Polzeli s sodobno gradnjo in infrastrukturo. Nahaja se v občini Polzela in je od avtoceste Ljubljana–Maribor oddaljen le streljaj, tj. 1,5 km, od centra Polzele pa dober kilometer. Polzela in Breg pri Polzeli z ožjo in širšo okolico ima s svojo lego v Spodnji Savinjski dolini pomembno vlogo v geografsko-prometnem, zgodovinsko-kulturnem in gospodarsko-kmetijskem smislu, in sicer že od rimskih časov pa vse do danes. Je pomembno prometno križišče, ki povezuje cestne poti iz celjske kotline v Šaleško dolino in Zgornjo Savinjsko dolino. Z neposredno bližino avtoceste je Ljubljana dosegljiva v pičlih 30 minutah, Celje v 10 minutah in Maribor v 35 minutah. Na deset tisoč kvadratnih metrih stavbnih zemljišč so zgrajene štiri dvostanovanjske hiše(dvojčki) in trinajst enostanovanjskih hiš, z vso novo sodobno prometno in komunalno infrastrukturo, kot so voda, elektrika, kanalizacija, čistilna naprava, mestni plin, telekomunikacije, ulice z javno razsvetljavo in pločnik. Hiše so klasično grajene, nudijo sodobno arhitekturo, racionalno razporeditev in urejeno okolico. Naselje že »živi« svoje življenje. Še vedno pa obstaja možnost takojšnjega nakupa hiše, saj je na voljo še nekaj enot enostanovanjskih hiš (dograjenih v V. gr. fazo), na parcelah v velikosti cca 495 m2 in ima 153,00 m2 netto stanovanjske površine. Dvostanovanjska hiša (dvojček - dve enoti) je dograjena v IV. gr. fazo, posamezna enota stoji na parceli v velikosti cca 285,00 m2 in ima 135,00 m2 neto stanovanjske površine, z možnostjo dograditve še dodatnih 50 m2 stanovanjske površine v mansardi. Zaselek Savinjski log vam nudi številne ugodnosti in možnosti, kot so bližina šol, vrtca, pošte, zdravstvene postaje, banke, trgovskih centrov, glasbene šole, zgodovinskih spomenikov, muzejev, športnih centrov in prelepe okolice (ne le s pogledom na izletniške točke, temveč z možnostjo pohodništva, kolesarjenja, planinarjenja, rekreacije), lahko pa tudi postanete član katerega od društev, ki so po svoji številčnosti in raznovrstnosti fenomen in so odprte za vsakega prebivalca. Zanesljivo lahko trdimo, da je zaselek Breg pri Polzeli kraj, kjer smo zgradili dom, da ga s kančkom svoje izvirnosti uredi vsak zase po svoji meri, za družinsko srečo.

Naš dom še kako obogati in naredi privlačnejši pravilna izbira zaves, prtov, preprog, karnis … Zato je najbolje, da izbiro ali svetovanje s tega področja prepustimo strokovnjakom. ZAVESE so lahko: - klasične (poigrajte se z igrivostjo barv in različnih naborov); - panelne zavese (trakovi po željah in merah); - lamelne (dajejo občutek urejenosti pisarnam); - zgibane zavese (z njimi si odprete pogled v naravo, zaprete pa si pogled pred sosedi);

- rolo (so v kombinaciji z drugimi zavesami ali preprosto samostojne). PRTI, TEKAČI, NADPRTI Še kako pripomorejo k toplini doma. Na voljo vam je široka paleta materialov in izvirnih modelov. POSTELJNA PREGRINJALA, BLAZINE Z mehkobo naredite svoj prostor še prijaznejši. KARNISE S karnisami, ki jih brez vrtanja pritrdite na okenski okvir in z drsniki za karnise, ki jih ne natikate, ampak preprosto kliknete, si lahko zelo poenostavite montažo oz.

obešanje zaves. NASVETI, IZMERE, MONTAŽA

Z dekorativnimi dodatki ustvarjate svoje prostore tople in popolne.


Naš čas, 3. 6. 2010, barve: CMYK, stran 24

24

ŠPORT

3. junija 2010

Danes tukaj, jutri tam Za igrala velenjskega Vrtca darovali kar 7000 evrov – Številke 7 v klubu ne bo nihče več nosil Po pričakovanju je bil četrtkov večer prejšnji teden v Rdeči dvorani pravi rokometni praznik - obarvan človekoljubno. Osrednji dogodek je

Metka Čas je seveda žarela od zadovoljstva, ko je od predsednika rokometašev Uroša Marolta, navijačev in župana prejemale to darilo.

aša s tem, da je ob slovesu s predsedniške dolžnost klub prvič v zgodovini (v sezoni 2002/03) postal pokalni prvak Slovenije; Franjo Bobinac je bil predsednik zadnji dve sezoni. Ve se, igralci so se v prejšnji sezoni prav tako prvič okronali z naslovom državnega prvaka. Ljubitelji rokometa pa verjamejo, da bo Gorenje tudi pod novim predsed-

ka države, v pred nedavnim končani sezoni do podprvaka in znova igranja v Evropi. »Takšno je pač življenje športnikov, tudi rokometašev. Danes si tukaj, jutri tam,« je dejal Ivan Čupić, na koncu Gorenjev kapetan. Vodstvo RK Gorenje Velenje se je s simboličnimi darili (fotografijami – njihovimi portreti in majicami) poslovilo od igralcev, ki zapuščajo Velenje, in se zahvalilo tudi tistim, ki so klub zapustili že prej. Gledalci pa so se odhajajočim igralcem in tistim, ki so odšli že prej,

To ekipo sta vodila Ivica Obrvan, s katerim je bilo Gorenje v predprejšnji sezoni državni prvak, in Ivan Vajdl, ki je v sezoni 2002/03 s takratnimi v klubsko vitrino prinesel prvi naslov pokalnega prvaka Slovenije. Ekipi prihodnosti pa je dirigiral aktualni trener Branko Tamše s pomočnikom Antejem Bojićem.

Zabavali so se To ni bilo tekma, v kateri bi ekipi želeli zmagati za vsako ceno. Oboji so želeli predvsem čim bolj zaba-

mrežo kot toča. 'Tujci' so imeli po prvi tretjini (igrali so trikrat po 20 minut) pet golov prednosti, po drugi štiri; dve, tri … minute pred koncem še tri (50 : 47). V preostalih minutah pa so pokazali veliko uglajenost in zmaga je s košarkarskim izidom pripadla Gorenjevi prihodnosti. Miha Žvižej (igral je tudi njegov brat Luka) je gledalce navdušil tudi s svojimi raperskimi sposobnosti. Povsem na koncu pa je sledilo veliko priznanje Borutu Plaskanu, enemu najboljših igralcev Gorenja doslej,

Pomembno prispevali k uspehom Gorenja

bila revijalna tekma med ekipama rokometašev, ki so navduševali včeraj, predvčerajšnjim …, in igralci, za katere bodo ljubitelji rokometa stiskali pesti v naslednji sezonah in upali, da bodo ponovili dosedanje uspehe. Znesek do prodanih vstopnic so namenili za nakup igral v Vrtcu Velenje. Klub je zbral 3000 evrov, 415 pa Šaleški graščaki, njihovi najbolj vneti navijači. Izkazal pa se je tudi župan Srečko Meh, ki je ta znesek tako rekoč podvojil (skupaj 7000 evrov), in ravnateljica

Za prispevani denar so se vsem na začetku pred revijalno tekmo simbolično zahvalili najmlajši. Otroški pevski zbor Vrtca je rokometašem in vsem v dvorani 'podaril' nekaj pesmi in prav tako navdušil. Najbrž tako množičnega in močnega ploskanja prejšnji četrtek še niso doživeli od približno 1500 gledalcev. Nekaj besed so potem rekli tisti, brez katerih - kot je bilo poudarjeno – ta klub ne bi bil tako uspešen. To so Franc Plaskan, ki je bil kar 35 let predsednik in se lahko pon-

nikom Urošem Maroltom privabljalo ljubitelje rokometa v dvorane z odličnimi igrami.

Tudi solze Skratka, ta večer je bilo veselo, tudi žalostno, nekateri igralci so imeli tudi solze v očeh. Ne samo tisti, ki so se poslavljali, tudi igralci, ki so ostali, saj so postali kot ena družina in tudi to je ob njihovi kvaliteti ter dobrem trenerskem vodenju pripeljalo predlani do prva-

še enkrat zahvalili z močnim ploskanjem. To pa je bilo gotovo namenjeno tudi prihodnji ekipi. Gledalci so zaploskali seveda tudi igralcem, ki so jim prav tako polepšali prejšnji četrtek. V ekipi Gorenje včeraj so poleg odhajajočih igralcev kot gosti navduševali Uroš Zorman, Luka Žvižej, Matjaž Brumen, David Imperl (vratar) in nekdanji igralci Gorenja Jure Dobelšek, Aleš Sirk, Matjaž Mlakar, dolgoletni kapetan Sebastjan Sovič, vratar Uroš Senica in Marko Oštir.

vati gledalce in tudi sami so se zabavali. Prikazali veliko lepih, privlačnih potez in golov, za katere so gledalci bolj ali manj prikrajšani na tekmah, na katerih 'moraš' zmagati. Na tej tekmi so sedememetrovke izvajali celo otroci. Velenjska sodnika Drago Ocvirk in Miri Štrigl najbrž v življenju še nista imela tako lahke tekme, ali pač. En rumeni karton pa sta vseeno morala pokazati. Dobila ga je osa, Gorenjeva maskota. Žoge so letele v eno in drugo

Prašnikar še eno leto Pred vrati druge lige Golob, Tomažič Šeruga, Selimi, Vidic, Stojnić niso več rudarji Velenje, 1. junija - Po pričakovanju je Bojan Prašnikar novi (stari) Rudarjev trener. Že v prejšnjem prvenstvu je kot tretji trener za Marijanom Pušnikom in Francijem Oblakom moštvo vodil zadnjih sedem krogov in z njim končal na sedmem mestu. V torek se je vodstvo kluba z njim dogovorilo, da bo trener Rudarja še eno leto z obvezo, kot so zapisali, »da nadaljujemo začrtano pot tudi v prihodnji tekmovalni sezoni, in sicer pot, ki temelji predvsem na delu z mladimi in domačimi nogometaši.« Rudarjevi privrženci gotovo pričakujejo, da bo klub z enim najuspešnejšim slovenskim trenerjem imel v novi sezoni velike cilje. Najbrž še ne bo (ali pač) startal na prvo mesto, vsekakor pa bo Prašnikar začel ustvarjati moštvo, ki bi bilo v bližnji prihodnosti vendarle sposobno prinesti v Velenje prvi naslov državnega prvaka. Moštvo medtem že doživlja spremembe. Fabian Cipot bo ostal v Rudarju še leto dni, Rusmin Dedić pa še dve leti. Prost igralec je po koncu sezone postal Petar Stojnić. Želeli so, da bi ostal v Velenju, vendar se je določil, bo nogometno pot nadaljeval v Švici in od torka

ni več Rudarjev član. Niso pa podaljšali sodelovanja z Mihom Golobom, Davidom Tomažičem Šerugo, Nedzebedinom Selimijem in Janom Vidicem (niso zadovoljili oziroma so predragi). Pogodba je

potekla Almirju Sulejmanoviču in Alemu Mujakoviću, s katerima se še usklajujejo. Po besedah športnega direktorja Mirana Jalušiča se naj bi okrepili s tremi, štirimi igralci, v vadbo prvega moštva pa bodo tudi spet vključili nekaj svojih mladincev. Priprave na novo sezono bo Prašnikar začel 14. junija.  vos

Nogometaši Šmartna v osrednji tekmi predzadnjega kroga3. SNL z 1 : 0 premagali celjski Simer Šampion in ga zamenjali na prvem mestu – Zlati gol dosegel Rok Cizej V pričakovanju težke, tako rekoč odločilne bitke v Knežjem mestu, se je postavljalo vprašanje, kdo je bolj obremenjen s samim dvobojem. Gotovo so po šmarških glavah brodili jesenski duhovi in valjenje skale v hrib ter lezenje iz brezna, Celjanom pa je nemalo skrbi povzročala slaba forma v zadnjih krogih. Torej se je obetala prava drama s posebno dimenzijo. Bojan Žurej je stavil na prekaljene in najbolj pripravljene može, enako so storili domačini. Medtem ko se je celjski strateg odločil, da se bo dvobojeval po preizkušenem receptu, torej v glavnem na svoji polovici in z izpadi preizkušal trdnost gostujočih okopov, so Šmarčani presenetili z mirno in potrpežljivo varianto, taktiko izčrpavanja. Res tega od njih nismo bili vajeni, saj so do sedaj odigravali srečanja v glavnem na »borilni« način – kdo da več. Modra odločitev. Številni gledalci, med katerimi je bilo seveda mnogo več tistih, ki so si grizli nohte za Šmarčane, se je zavedalo, da to ne bo igra za oči, ampak se je iskal rezultat za dušo in srce. Redke priložnosti in polpriložnosti v prvem delu so kazale na to, da so

Šmarčani gotovo igralsko »težji« in da bodo v drugem polčasu prestavili za brzino višje. Prava odločitev je bila menjava

poškodovanega Alena Mujanovića s hitrim, ozdravljenim Velerjem. Dobro naoljen in motiviran šmarški stroj je začel delovati brezhib-

Šmarčani so bili zelo požrtvovalni. (Foto: vos)

ki je v svoji dolgoletni karieri igral samo za Gorenje. Odigral je kar 1525 tekem in dosegel 426 zadetkov. V Evropi je imel 107 nastopov z 28 goli. Njegov dres s številko so dvignili na častno mesto pod strop dvorane, 'njegove' številke pa v Gorenju ne bo nihče več nosil. Prireditev so obogatili z nastopom tudi člani akrobatske skupine »Dunking devils« in harmonikarski orkester Roberta Goličnika.  S. Vovk

no in majati celjske obrambne vrste. V 78. minuti pa izbruh veselja navijačev Šmartnega, saj je Senad Jahić odlično našel dobro postavljenega Roka Cizeja, ki je tako postal »krvnik« Celjanov, in več kot zasluženih 1 : 0. Sledile so dolge minute, ki so ledenile kri v žilah in spravljale srca v stanje visokih obratov, saj so domači le morali poizkušati kaj napraviti. Dodaten nemir je povzročila poškodba spomladi izvrstnega Anžeta Podgorška, ki je prizorišče zapustil na nosilih. A možje, ki so zapolnjevali vrste, so svoje delo opravili brez napak. Tik pred koncem so Celjani sicer zadeli prečko; to pa je bilo tudi vse, kar jim je uspelo. Sodnikov zadnji žvižg je prinesel že dolgo ne videno veselje in slavje Šmarčanov. Zanj so zaslužni vsi, ki so tega dne stopili na igrišče. Gotovo pa gre dobršen del pohvale obrambni vrsti(ki smo jo v sezoni sicer večkrat postrani gledali), v kateri je kraljevsko delo opravil Jovo Kraljević s svojimi oprodami. No, z moštvom pa je v zadnjih krogih v pravo formo prišel tudi trener Bojan Žurej. Šmarčanom ostane le, da v zadnjem krogu proti utapljajoči se Pesnici »štempljajo« celjski dosežek in tako šampionsko zaključijo sezono. Seveda pa zadnje srečanje ne bo lahko, saj se gostje z morebitnim uspehom v Šmartnem lahko celo rešijo izpada.  Martin Pačan


Naš čas, 3. 6. 2010, barve: CMYK, stran 25

ŠPORT IN REKREACIJA

3. junija 2010

25

Zadovoljni z drugim delom sezone Nastja Govejšek in Žiga Cerkovnik odplavala kadetska državna rekorda

Elektra Esotech je sezono končala s polovičnim izkupičkom – 15 zmagami in prav toliko porazi - in osvojila končno deseto mesto v državi Prvič po sedmih letih se niso uspeli uvrstiti med prvih osem ekip, kar so si pred sezono zadali za cilj, kljub temu pa nad sezono v klubu niso razočarani. Direktor Bojan Rotovnik je zadovoljen z drugim delom sezone: »Ciljev – uvrstitev na finalni turnir pokala Spar in v ligo za prvaka – v letošnji sezoni nismo dosegli. Po odhodu Feeleyja je ekipa doživela manjšo krizo (v rezultatih), vendar smo v zaključku, v ligi za obstanek, odigrali zelo dobro, saj smo izgubili le eno tekmo, tako da nad sezono nismo razočarani.« V klubu že oblikujejo ekipo za prihodnjo sezono, v kateri imajo ponovno visoke cilje: »Tudi v prihodnje želimo ostati stabilen prvoli-

gaš, hkrati pa imeti kar najširši krog mlajših selekcij,« pravi Rotovnik in dodaja: »Z delom na področju mlajših selekcij smo zelo zadovoljni, saj vse naše ekipe nastopajo v prvih ligah, posebej pa smo ponosni tudi na delo na področju šolske košarke – tako pri osnovnih kot srednjih šolah.« Podobno oceno sezone kot Rotovnik je podal tudi članski trener Borut Cerar, ki pravi, da v klubu ostaja tudi prihodnjo sezono: »Sezono smo dobro začeli, vendar smo v nadaljevanju zaradi odhoda najboljšega igralca Feeleyja in še nekaterih drugih razlogov padli v krizo. Proti koncu sezone smo s prihodom Miljkoviča in Nuhanoviča ponovno zaigrali bolje in ob koncu

s sedmimi zmagami in enim samim porazom sezono uspešno pripeljali do konca, tako da smo z doseženim zadovoljni.« Z igranjem v ligi za obstanek pa so kar nekaj pridobili mladi domači igralci: »Prav vsi naši mladi igralci so letos zelo napredovali, najbolj Lekič. Dobili so kar nekaj minutaže in jo tudi dobro izkoristili. Pokazali so, da nosilci igre sicer še ne morejo biti, lahko pa absolutno računajo na kakšno minuto,« je dejal Cerar. Kljub koncu sezone Elektra Esotech nadaljuje trenine petkrat na teden po dvakrat na dan, in sicer do 30. junija. V tem času se posvečajo predvsem testiranju igralcev, izboljšanju individualnih kvalitet igralcev in povečanju nji-

Borut Cerar

hove motorične zmogljivosti. Poročali smo že, da v klubu ostaja Salih Nuhanovič, pogodbo z Elektro pa je podaljšal tudi Miloš Miljković, 206 cm visoki srbski center s slovenskim potnim listom. V letošnji sezoni je za Šoštanjčane odigral 16 tekem, na parketu je prebil povprečno 27 minut in pol, dosegel 10,8 točke in 6,6 skokov na tekmo.  Tjaša Rehar

Velenjski Šoštanj tudi prihodnjo sezono v Štajerski ligi teniški veterani se ne dajo Na mednarodnem prvenstvu Slovenije v veteranskem tenisu v Rogaški Slatini se je zelo izkazal član kluba velenjskih teniških veteranov Bogdan Železnik, doma iz Šoštanja. V starostni skupini nad 75 let je bil najboljši in se ob naslovu veselil tudi lepega pokala. To je že tretja tovrstna lovorika kluba, prvi dve je priigral Velenjčan Bojan Glavač.  Foto: S. Vovk

Nogometaši Šoštanja so v pomladanskem delu z odličnimi predstavami in bojevito igro zelo napredovali na lestvici. Štajerska liga pa je izjemno izenačena, zato so si tudi teoretičen obstanek v ligi zagotovili s točko, ki so jo osvojili v 25. krogu v Bukovcih. Iz lige namreč izpadejo kar zadnje štiri ekipe. Štajersko ligo sestavlja štirinajst moštev, Šoš-

tanjčani pa so krog pred koncem na izvrstnem šestem mestu. Pozna se dobra udeležba in marljivo delo na treningih, saj so Šoštanjčani v pomladanskem delu od enajstih tekem kar osemkrat zmagali, dvakrat izgubili in enkrat odigrali neodločeno. Prav v soboto so se z Bukovci nogometaši Šoštanja razšli brez zadetkov. Šoštanjski

nogometaši so potrebovali točko tudi za teoretičen obstanek v ligi, medtem ko so gostitelji že izpadli iz Štajerske nogometne lige. Šoštanjčani bodo v soboto, 5. junija, ob 17. uri na svojem stadionu zaključili letošnjo sezono. V zadnji letošnji tekmi se bodo pomerili z ekipo BOČ Poljčane, ki mora za obstanek v ligi osvojiti vsaj točko. 

Mlade nogometašice Rudar Škale četrte v državi

Ob koncu preteklega tedna so bili plavalci Plavalnega kluba Velenje zelo aktivni. Tekmovali so v Banja Luki, Bratislavi in na Ravnah na Koroškem. V Banji Luki je skupina starejših plavalcev s trenerjem Juretom Primožičem nastopila na mednarodnem plavalnem tekmovanju. Na zelo lepem pokritem 50 m bazenu je nastopilo 450 plavalcev iz 13 držav. Konkurenca je bila močna, posebno v moškem delfinu, kjer so nastopili skoraj vsi najboljši evropski plavalci z Miloradom Čavićem na čelu. Plavalci Plavalnega kluba Velenje so dosegli odlične rezultate, saj so v različnih kategorijah osvojili 7 prvih 3 druga in 3 tretja mesta in se uvrstili na šesto mesto med 48 sodelujočimi klubi. Že v predtekmovanju sta Nastja Govejšek in Žiga Cerkovnik v disciplini 50 m delfin postavila nova državna rekorda za kadetinje oziroma kadete. Nastja je z rezultatom 29,36 za stotinko sekunde izboljšala rekord Radovljičanke Anje Klinar iz leta 2002. Žiga je dosegel čas 26,08 in bil za 24 stotink sekunde hitrejši od Jerneja Godca, ki je odplaval svoj rekord leta 2002. V absolutnem finalu (med najboljših deset) je Kaja Breznik osvojila tretje mesto (200 m mešano) in četrto mesto (50 m prsno), Nastja Govejšek peto mesto (50 m delfin in 100 m delfin), Tamara Govejšek šesto mesto (50 m hrbtno) ter Žiga Cerkovnik deseto mesto (50 m prosto). Tekmovanja za veliko nagrado Slovaške se je udeležila slovenska mladinska reprezentanca, v kateri je dobro nastopila velenjska plavalka Tina Meža. Med 380 plavalci iz Slovaške, Češke, Madžarske, Avstrije in Slovenije je v absolutni konkurenci osvojila tretje mesto na 50 m prsno (33,35) in šesto mesto na 50 m prosto (27,25). Na Ravnah na Koroškem je Plavalni klub Fužinar organiziral drugi del troboja za najmlajši starostni kategoriji, udeležilo se ga je več kot 120 plavalcev. Velenjski plavalci so se dobro odrezali. Dosegli so eno prvo (Nuša Erjavec - 50 m prsno), pet drugih (Urša Erjavec - 50 m prsno, Ema Josić - 200 m delfin in Kristjan Meža - 50 m prsno, 50 m prosto, 100 m hrbtno) in štiri tretja mesta (Nuša Erjavec - 100 m hrbtno, Medeja Jevšnik - 200 m prosto, Blaž Kugonič - 50 m prsno in Jaša Gradišek - 50 m prosto). Mlajši dečki in mlajše deklice v konkurenci odličnih ravenskih plavalcev sicer niso osvojili najvišjih mest, so pa dosegli zelo dobre rezultate, izražene v FINA točkah. Več kot 200 FINA točk so dosegli Tine Praprotnik (261), Fiona Bratuša (206), Žiga Kugonič (205) in Luka Geršak (200). Med velenjskimi plavalci so bile najuspešnejše mlajše deklice, ki so bile ponovno boljše od mlajših deklic Branika iz Maribora. Po daljši odsotnosti zaradi virusnega obolenja je izven konkurence nastopila tudi Nina Drolc in v disciplini 50 m prosto dosegla dober čas – 27,00.

Državno prvenstvo v sabljanju Pretekli konec tedna je bilo v Velenju v telovadnici Šolskega centra Velenje državno prvenstvo v floretu in meču za leto 2010 za dekleta in fante v petih starostnih kategorijah. Pripravil ga je domači Sabljaški klub Rudolf Cvetko v sodelovanju s Sabljaško zvezo Slovenije. Tekmovalke in tekmovalci so se potegovali za nazive državnih prvakov v obeh orožjih. V soboto floretu, v nedeljo pa v meču. Udeležba je presegla vsa pričakovanja, saj se je tekmovanja udeležilo kar 150 tekmovalcev iz cele Slovenije. Tekmovanje je potekalo v prostorih Šolskega centra Velenje, nastopilo pa je 59 flotetašev in kar 91 mečistov. Naši velenjski sabljači so osvojili presenetljivih 6 medalj. Klemen Selan je osvojil dvojni naziv prvaka Slovenije, in sicer v kategoriji floret kadeti in floret mladinci, v meču pa tretje mesto v kategoriji meč kateti. V kategoriji floret mladinci je Marko Pogačar osvojil srebro in bron v floretu mladinci, Jure Mravljak pa v floretu dečki B tretje mesto in s tem bronasto medaljo. Odlično so se borili tudi Nežka Selan, Davor Praprotnik, Lovro Fijavž Bačovnik, Matej Gorjan, Matej Zapušek in Anže Guček. Prvič so se na sabljaške steze podali tudi naši najmlajši sabljači začetniki: Domen Selan, Luka Mravljak, Borut Mohorko, Vid Mohor, Aljaž Kremelj in Rok Kovač. Pokazali so, kako so bili v tem letu pridni in kako dobre trenerje imajo. Marjan Salobir, Agim Kazazi in Robi Uranjek so vsekakor zaslužni za vse uspehe naših sabljačev..

3. SNL – vzhod, 25. k. Simer Šampion - Šmartno 1928 0:1 (0:0) Šmartno 1928: Pusovnik, Podgoršek (od 84. Vasić), Jahić, Hajdari, Jamnikar, Kolenc, Jelen, Kraljevič, Mujanovi (od 54. Veler), Kompan, Cizej (od 89. Rebernik). Vrstni red: 1. Šmartno 1928 52 (72 : 38), 2. Simer Šampion 51 (49 : 51), 3. Čarda 45, 4. Koroška Dravograd 43, 5. Stojnci 43, 6. Malečnik 39, 7. Odranci 39, 8. Tehnostroj Veržej 35, 9. Zreče 34, 10. Kovinar Štore 30, 11. Tromejnik G-Kalamar 29, 12. Paloma 24 Sladki Vrh, 13. Tehnotim Pesnica 23, 14. Mons Claudisu 8.

Štajerska nogometna liga, 25. krog Bukovci – Šoštanj 0 : 0 Šoštanj: Mušič, Filipovič, Oblak, Ramić, Gegić (od 85' Alić), Stojaković, Vukančič, Kurnik, Redžić, R. Smajlović, Andrić Vrstni red: 1. AHA EMMI Bistrica 52, 2. Carrera Optyl Ormož 51, 3. Podvinci 43, 4. Peca 40, 5. Pohorje 39, 6. Šoštanj, 7. LKW Jack Gerečja vas oba 38, 8. Trgovine Jager Š/J 37, 9. GIC Gradnje Rogaška 36, 10. BOČ Poljčane 35, 11. Koroške gradnje 32, 12. NK Partizan Fram 21, 13. Bukovci 18, 14. KIV Vransko 8

Nastopile so Alma Pijukovič, Maruša Sevšek, Lara Prašnikar, Zala Gomboc, Tina Marolt, Ines Pijukovič, Đejla Zahirovič, Lara Jan. Čeprav domov niso prinesle pokala za skupno zmago pa se je na turnirjih skozi celotno sezono najbolje odrezala naša vratarka Alma Pijukovič in dobila prizna-

nje za najboljšo vratarko sezone. Izidi: Pomurje Beltinci – Velesovo 2:3 (1:1), Pomurje Murska Sobota – Rudar Škale 0:0 (0:0) po 11metrovkah 2:0. Za 3. mesto: Pomurje Beltinci – Rudar Škale 2:1 (2:1); za 1. mes to Vele sovo – Pomurje Murska Sobota 4:1 (2:0)

Zmagi v Liechtenstein in na Češko

Hubaček in Tammi Paterson. Nakičeva je med dvojicami skupaj s Polono Reberšak v drugem krogu (osmini finala) izgubila z avstralskim parom Hubaček – Pattererson z 1 : 3 (6 : 2, 3 : 6, 10 : 7). Druga Velenjčanka Brina Špegel je v paru z Italijanko Lindo Mair obstala v četrtfialu. Izgubili sta s češko dvojico Katarina Kramperovo – Pavla Smidova z 0 : 2 (2 : 6, 1 : 6). Ta teden se Diana Nakič udeležuje močnega ITF turnirja v Mariboru z nagradnim skladom 50.000 dolarjev, velenjski je bil vreden 10.000 dolarjev.  vos

Čeprav so igralke ekipe Rudar Škale (U 14) po rednem delu 1. slovenske ženske nogometne lige zahod prepričljivo osvojile prvo mesto, na finalnem turnirju najboljši dveh ekip z zahoda in vzhoda v Celju niso ponovile tako dobre igre. Sprijazniti so se morale s četrtim mestom.

Mednarodni teniški turnir (ITF) v Velenju Open 2010 pod pokroviteljstvom Mestne občine Velenje se ni končal po željah nekaterih tekmovalk in tudi prirediteljev Šaleškega teniškega kluba. Nepričakovano je že v prvem krogu glavnega dela tega drugega tekmovanja v organizaciji Velenjčanov izpadla prva nosilka hrvaška profesionalka Nika Ožegović. Domači ljubitelji so zato upali in želili, da bi do konca prišla njihova igralka Diana Nakič, ki študira in igra v ZDA. Zanjo je bila

premočna Stephani Vogst iz Liechtensteina, ki jo je predzadnji dan turnirja v polfinalu premagala z 2 : 0 (6 : 4, 6 : 3). V drugem polfinalnem dvoboju pa je bila Čehinja Pavla Šmidova boljša od nadarjene srbske tekmovalke Barbare Bonič, prav tako z 2 : 0 (6 : 4, 6 : 0). Liechtensteinčanka je bila v finalu premočna tudi za Čehinjo - 2 : 0 (6 : 1, 6 : 2). Finale dvojic pa sta dobili Čehinji Katerina Kramperova in Pavla Smidova. Z 2 : 1 (6 : 1, 3 : 6, 10 : 8) sta premagali Avstralki Alenko

 Ana Kos

Klemen Selan in Marko Pogačar. Osvojila sta prvo in drugo mesto v kategoriji floret kadeti.

Gora Oljka 2010 Šmartno ob Paki, 5. junija – Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Velenje in Območno združenje slovenskih častnikov Velenje to soboto pripravljata tradicionalen pohod in srečanje za častnike in veterane. Med 9. in 11. uro bodo izvedli tekmovanje v streljanju, tekmovanje v orientaciji pa bo potekalo od 9.30 do 11.30 ure. Točno opoldne bodo razglasili rezultate. Prireditev bo v vsakem vremenu. 


Naš čas, 3. 6. 2010, barve: CMYK, stran 26

VI PIŠETE

3. junija 2010

Nova sezona – sezona sprememb

Psiholog odgovarja (7) Petra Tekavec, mag. psihološkega svetovanja

Članica slovenske alpske smučarske reprezentance Ana Drev zadovoljna z minulo sezono – Prihodnje olimpijske igre dolgoročen cilj in velik izziv Tatjana Podgoršek

Ana Drev, članica slovenske alpske smučarske reprezentance iz Šmartna ob Paki, je s sezono 2009/2010, ki jo je najbolj zaznamoval nastop na zimskih olimpijskih igrah, zadovoljna. »Imela je dve plati. V prvem delu mi ni šlo vse po načrtih. Pestile so me zdravstvene težave, tudi zapletov, takih in drugačnih, ni manjkalo. Na zimske olimpijske igre v Vancouver sem šla kar malo pesimistična. Nastop na igrah pa je stvari obrnil na precej bolj sončno plat.« Poleg 19. mesta v veleslalomu na olimpijskih igrah je v minuli sezoni osvojila na državnem tekmovanju v slalomu prvo, v veleslalomu pa drugo mesto. Na najvišji stopnički je stala tudi na finalu evropskega pokala v Kranjski Gori v veleslalomu. »Vsi ti uspehi so me popeljali v stare občutke, ki sem jih kar malo pogrešala. Vlili so mi precej motivacije za delo v prihodnje.« Navijaški skupini, ki jo je bodrila ob progah v Vancouvru, je Ana obljubila, da bo nastopila na zimskih olimpijskih

Ana Drev: »Minula sezona je imela senčno in sončno plat. Po začetnih težavah sem jo končala najbolje, kot sem jo lahko.«

Deseo, Psihoterapija in psihološko svetovanje

igrah čez štiri leta v Sočiju. Obljubo, je povedala, bo zagotovo izpolnila. Sodelovanje na njih sodi v njen dolgoročni plan. V prihodnjih štirih letih bo »gradila« novo pot, »ki se je zelo veselim. Veselim se izziva hoditi vsak dan po tej poti, saj vedno bolj spoznavam, da zelo rada smučam, opravljam svoj poklic.« Priprave na novo sezono slovenske alpske smučarke se še niso začele. Vse pa kaže, pravi Ana, da se po začetnih zapletih stvari počasi postavljajo na svoja mesta. V začetku prihodnjega meseca naj bi bila ekipa že oblikovana, stvari urejene in dogovorjene, tako da se bo lahko normalno posvetila treningom. S kakšnimi pričakovanji stopa vanjo? »Nova sezona bo sezona sprememb. Po 10 letih bom zamenjala opremljevalca smuči. Od Rossignola odhajam k slovenskemu Elanu. To bo zame velika prelomnica. Povsem nova bo tudi ekipa. Zdi se mi, da sem pri 24 letih dozorela in da lahko obrnem nov list v svoji karieri,« je še dejala Ana Drev. 

Bogat turistični teden Zaključek študijskega leta Zaradi obilice dogodkov so teden »raztegnili« na 11 dni – Začnejo 17. junija Velenje, 31. maja – V drugi polovici maja je Turistična zveza Velenje pripravila sestanek za društva, organizacije in podjetja, ki se ukvarjajo s turizmom, da bi skupaj pripravili program letošnjega turističnega tedna v Velenju. »Odziv vabljenih je bil skoraj 100-odstoten, zato smo pripravili zelo bogat program dogodkov. Turistični teden pa bomo raztegnili kar na 11 dni,« nam je povedal predsednik Turistične zveze Velenje Franc Špegel. Prireditve v sklopu letošnjega Turističnega tedna se bodo začele v četrtek, 17. junija, končale pa se bodo 27. junija. »Zaradi osnovnošolcev, ki so ob začetku turističnega tedna še v šoli, bomo prvi dan pripravili dan odprtih vrat na Grilovi domačiji. V petek bo pri restavraciji jezero prireditev, ki bo nadomestila Noč ob jezeru. Podjetje Gost jo je poimenovalo Noč s Čuki. V soboto pripravljamo zanimivo prireditev na Cankarjevi v središču mesta, kjer se bodo na stojnicah predstavile turistične zveze in društva iz vse Slovenije. V soboto zvečer bodo učenci Šole za storitvene dejavnosti iz velenjskega ŠCV na Herbersteinu pripravili zanimivo prireditev, ki bo prikazala življenje Šalečanov pred 150 leti …« V naslednjih dneh se bo zgodilo še marsikaj zanimivega, tudi okrogla miza na turistično temo, dneve svojih dobrot bodo pripravile številne restavracije in gostilne iz Velenja, manjkalo pa ne bo tudi glasbenih dogodkov. Več o njih pa v dneh pred začetkom Turističnega tedna v Velenju.

 Tekst in foto: Adil Huselja

Vzeli so nam Koroško, Trst in Gorico. Morja ne damo.

V Hudi luknji okteti treh pokrajin

 mkp

Dragi bralec iz Polzele, Spremembe so naravni del našega življenja, in vendar jih ne sprejemamo lahko, saj nam rušijo občutek varnosti, kontrole in stabilnosti. Na drugi strani pa so poživljajoče in nam lahko prinesejo marsikaj lepega. Vi ste sedaj v situaciji, ko se morate odločiti in pretehtati, kaj vam je pomembno. Pomislite o svojih vrednotah, kaj je tisto, kar vas v življenju izpolnjuje. Tu govorim o tem, kaj vi res čutite v sebi in ni le prevzeto od vplivov od zunaj, kot so starši, prijatelji, kultura. Nato pomislite, kaj imate sedaj in kaj pogrešate. Je to, kar pogrešate, za vas pomembno? Je selitev tista, ki vam bo to prinesla? Lahko je preprosto to, da ste se nasitili vašega življenja, kot ga živite, in si želite nekaj novega. V tem ni nič slabega. Vem, da je težko biti pogumen, če vsi okoli vas razmišljajo drugače. Vendarle je življenje vaše in le vi si ga lahko uredite tako, da boste srečni. Starše in prijatelje lahko še vedno obiščete čez vikend, saj Slovenija ni tako velika. Za konec bi vam rekla to, da prepoznajte svoje potrebe. Zamislite si, kako bi radi živeli v prihodnosti, in naj vam bo ta podoba vodilo na vaši poti.

Velenje, Medlog pri Celju - V sklopu Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje že sedem let deluje krožek Či gonga, starodavne kitajske veščine kultiviranja zdravja in poti duhovnega razvoja. Krožek je v iztekajočem se študijskem letu obiskovalo med 25 in 30 študentov. Zaključna vadba študijskega leta je potekala v prekrasnem parku Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti v Medlogu pri Celju. Pred zaključno vadbo so študentje krožka prehodili učno pot za slepe in slabovidne (s povezanimi rutami preko oči), ki je vsem dala povsem nov pogled na lastne občutke in možnosti zaznavanja, kot ga imajo slepi in slabovidni. Vadba je potekala med cvetlicami, v senci najmogočnejše platane v Sloveniji (visoka je 45 metrov, obseg debla pa je kar 777 cm). Ob prijetnem klepetu in specialitetah, ki so jih pripravile „študentke“, so sprejeli sklep, da se študij či gonga nadaljuje.

6. junija glasuj PROTI!

Zapeli bodo Trebanjski oktet, Oktet Dolič in Rudarski oktet Velenje, ki je tudi organizator koncerta. Trebanjski oktet bo s seboj prinesel spomine na lepo dolenjsko pokrajino, posajeno z vinskimi trtami. Oktet deluje že 30 let, sedaj pod vodstvom umetniškega vodje Staneta Cvelbarja. Oktet Dolič je povezala ljubezen do ubranega petja, pri katerem se prelivajo barve moških glasov. Radi zapojejo slovenske ljudske pesmi, priredbe slovenskih in tujih avtorjev, pesmi na sakralne teme in dalmatinske napeve. Pred tremi leti je strokovno vodenje okteta prevzela prof. Olga Ulokina in dopolnila repertoar s pesmimi ruskih avtorjev. Gostitelj in organizator koncerta Rudarski oktet je lani praznoval 30- letnico delovanja. V tem obdobju je bogatil in širi repertoar od stanovske, narodne in umetne, renesančne, čitalniške, romantične, domovinske, sodobne, slovenske in tuje pesmi do črnske duhovne, sakralne in nabožne, popevke in celo narodnozabavne pesmi. Umetniška vodja okteta je Danica Pirečnik.

Razdvojenost ob spremembi

Či gonga

 bš

V petek, 4. maja, se bo ob 19. uri v podzemni jami Huda luknja pričel koncert oktetov treh slovenskih pokrajin

Gdč. psihologinja, Star sem 30 let, samski, iz Polzele, po poklicu inženir strojništva. Od rojstva dalje živim tu, med študijem sem živel v Mariboru, po diplomi sem se vrnil v svoj kraj. Ko sem iskal službo, je del mene vleklo ven iz Polzele, morda tudi v tujino, drugi del mene pa si je želel stabilnega življenja doma. Na koncu je prevagala odločitev, da ostanem, verjetno je k temu pripomoglo tudi dejstvo, da nisem dovolj vztrajno iskal službe zunaj svojega okoliša. Sedaj se mi ponuja delo na Primorskem, v Kopru. Ponovno se čutim razdvojenega. Primorska mi je všeč, čutim, da bi si lahko ustvaril nov dom in zaživel na novo. Tukaj mi je tudi všeč in mi ne bi bilo težko ostati še naprej. Strah me je, da bi mi bilo žal, če ostanem, ker si del mene želi spremembe in drugačnega življenja. Veže me družina, prijatelji, čeprav me nihče ne ovira. Mi lahko pomagate pri moji odločitvi? Najlepša hvala.

V nedeljo, 6. junija, bomo državljanke in državljani sprejemali najpomembnejšo odločitev po osamosvojitvi. Gre za naše morje, gre za našo suverenost na morju, gre za pomorski status Slovenije, na preizkušnji so naši gospodarski interesi, vezani na luko Koper in Slovenijo kot logistično okno v svet za Srednjo Evropo. Veliko volivlcev je še neodločenih in rezultat referenduma bo odločen v dneh in tednih do referenduma. Od vsakega od nas je odvisno, kakšen bo rezultat! Spomnimo se Koroškega plebiscita pred 90 leti, ko smo vitalni del našega narodnostnega ozemlja in 11 % prebivalstva izgubili za nekaj tisoč glasov. Za vedno! Nič ni pomagalo kasnejše objokovanje napak, ki so

bile narejene v kampanji. Ne dovolimo, da se to žalostno poglavje Slovenske zgodovine ponovi danes, ko Sloveniji ni treba sprejemati nobenega nepotrebnega tveganja pri odločanju o svoji morski meji. Nikamor se nam ne mudi in nobeno nervozno in rokohitrsko reševanje mejnega vprašanja se nam ne splača.

Sloveniji omogočil »služnost« oz. »neškodljiv prehod« preko hrvaškega teritorialnega morja do mednarodnih voda. Slovenska vlada pa je takšen sporazum podpisala brez usklajevanja in obveščanja strokovne javnosti in opozicije ter nas razdvojila in sprla. Tako smo prisiljeni izbirati med bolj in manj slabimi odločitvami.

Za Slovenijo je arbitražni sporazum (AS) slab, ker ogroža:

Ne drži, da AS nima alternative, saj obstajajo tudi druge rešitve:

•njen pomorski status - potrditev sporazuma na referendumu bi za vedno zaprla Sloveniji teritorialni dostop do odpr tega morja; •gospodarske nacionalne interese luke Koper in Slovenije; •njeno suverenost in jo izpostavlja nesorazmernem tveganju v času, ko ima Slovenija najmočnejši mednarodni položaj v zgodovini; AS bo v »najboljšem« primeru

•sporazum, v katerem bo izrecno pisa lo, da mora sodiš če določiti mejo po načelu zunanje pravičnosti (ex aequo et bono), o katerem je bilo leta 2007 doseženo soglasje med vsemi parlamentarnimi strankami v Sloveniji; •sporazum, v katerem bo nedvoumno zapisano, da se podpisnici strinjata s tem, da ima Slovenija zagotovljen Piranski zaliv

in teritorialni stik z mednarodnimi vodami; •ratifikacija sporazuma Drnovšek-Račan, ki predstavlja za Slovenijo še sprejemljiv kompromis določitve južne meje. Slovenci bomo drugič v zgodovini na plebiscitu odločali o svoji meji - o naši južni in morski meji, slovenskem ozemlju in o slovenskem morju. Ta odločitev bo pomembnejša od običajnih političnih odločitev in važnejša od volitev, ki so vsake štiri leta. Nikoli več je ne bi mogli spremeniti. V preteklem stoletju so nam vzeli Koroško, Trst in Gorico, danes je ogrožena naša suverenost na morju. Tega slovenski državljani ne moremo več dovoliti. Zato vabimo volilke in volilce, da se referenduma udeležite, nanj povabite svoje prijatelje in znance ter glasujete PROTI! Več informacij na www.sds.si

Promocijsko besedilo

26


Naš čas, 3. 6. 2010, barve: CMYK, stran 27

ZA RAZVEDRILO

3. junija 2010

27 Trgovski center Jager Velenje

Nagradna križanka Jagros d.o.o. Oven od 21.3.do21.4.

Cesta Simona Blatnika 7

Na pragu poletja ste postali odločni, kot že dolgo ne. Me drugim se boste odločili, da se boste odslej šli zares – ničesar ne boste počeli kar tako. In vse, kar boste začeli, boste tudi dokončali. Največ težav boste imeli s tem, da se dnevno umirite, poiščete ravnovesje v sebi in si priznate, da vam pravzaprav nič ne manjka. Tudi če vam kdo reče, da si vzemite urico časa zase ali za nabiranje energije s sedenjem na sončni terasi, si tega ne boste privoščili. Ker se tako ne znate iti. In to je trenutno največja napaka, ki jo delate. Telo vam bo kmalu sporočilo, da ste že predolgo napeti. Slej kot prej se to odrazi prav pri zdravju. Ne zatiskajte si oči, ko se telo oglasi. Ukrepajte.

www.trgovinejager.com Živila: 03/ 896 41 30 Tehnika: 03/ 896 41 31 Keramika: 03/ 896 41 33 Tekstil: 03/ 896 41 32

Bik od 22.4. do 20.5. Kar se tiče uspeha pri delu, kariere in vašega statusa v družbi, bo vse odlično. Pravzaprav še bolje, kot si lahko želite. Pa čeprav ste bili še pred nekaj dnevi zelo skeptični do tega. Sicer ni vse zlato, kar se sveti, zato dnevi ne bodo ne enolični in ne enostavni. A sedaj veste, da se bo trud vendarle poplačal. Če vam bo ta teden ušla kakšna neprijetna beseda, ne bo nič čudnega. Preveč boste namreč delali, da bi se lahko sprijaznili s tem, da nekateri ne izpolnijo svojih nalog. Vsako prosto minuto izkoristite za delo v naravi, še bolje pa bo, če poskrbite tudi za redno telesno aktivnost. Hrbtenica vam bo hvaležna. Pa vaši živci tudi. Ti bodo napeti tudi zato, ker se bliža neko slovo, ki res ne bo prijetno.

Del. čas: Pon. – sob. 7.30 – 20.00 Ned., praz. 8.00 – 12.00 Parkirajte v sodobni GARAŽNI HIŠI

Dvojčka od 21.5. do 21.6. Čeprav ste vse doslej mislili, da se vas finančne težave ne bodo dotaknile, boste ta mesec spoznali, da je vaš račun vse tanjši. Vsekakor bo pretanek za vse vaše želje in potrebe, saj ste jih zadnje čase precej povečali. Treba bo zategniti pas, ni kaj. Če ga ne boste, boste čez poletje zlezli v tak minus, da ga še dolgo ne boste mogli spravit v red. Če razmišljate o kreditu, bodite previdni. Dobro se pozanimajte in preglejte ponudbe več bank. Berite tudi droben tisk. Kar se ljubezni tiče, bo najlepše tisto, kar boste sanjali. Realnost bo precej pusta. Se zavedate, da tudi zato, ker se niste prav nič pripravljeni spremeniti? Zato tega ne morete pričakovati niti od partnerja.

Vse za gospodinjstvo, družino, dom in okolico

Rak od 22.6. do 22.7.

IZJEMNO ugodna in bogata izbira:

Poskušali se boste držati vseh dogovorov, saj tako lažje spite. Žal se jih drugi ne bodo, zato spanec v naslednjih dneh vseeno ne bo najbolj miren. Strah vas bo, da boste kaj zamudili in da ne boste pravočasno končali dela, ki vam veliko pomeni. Tudi zato, ker gre za preizkus, ki lahko močno spremeni vašo prihodnost. Sploh, če si želite zamenjati delovno mesto. In takih bo med ribami vedno več. Čeprav večjih sprememb v življenju nimate radi, so včasih te nujno potrebne. Pritiski v službi vas namreč že nekaj časa žalostijo, predvsem pa močno utrujajo. Odlične ideje o tem, kako se lahko izvlečete iz tega, še ne bo, čeprav se rešitev že kaže. In to tam, kjer si želite. Ljubezen? Pogrešali boste nežnosti in dolge pogovore. Partner bo čisto odsoten.

-

živila in pijače gradbeni material vse za kmetovalce in vrtičkarje keramika in tuš kabine (španski, italijanski proizvajalci) - tehnično blago - tekstil (Mustang Jeans, Kenny’s, Lisca, Svilanit...)

Lev od 23.7. do 23.8. V začetku junija se boste ukvarjali predvsem z domačimi zadevami, bodisi v vašem zakonu bodisi s starši, domom oziroma nepremičninami. Premislite o nečem, kar vam je večkrat predlagala tudi vaša prijateljica. Prevečkrat ste jo zavrnili ali pa preprosto niste odgovorili. Zadnje čase ste zaradi neprestane napetosti slabovoljni in zadirčni. Raje se poskusite sprostiti in pustite stvari, da se razrešijo same od sebe. Sreča bo v tem mesecu namreč na vaši strani, tudi finančne težave se bodo končale. Predvsem zato, ker boste končno dobili plačilo za delo, ki ste ga že zdavnaj opravili. In ker boste vsak evro dvakrat obrnili. Še vedno pa ni čas za večje naložbe. Z njimi počakajte do jeseni, ko bo že bolj jasno, ali ste jo zmožni izpeljati ali ne.

Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 14. 6. 2010 na naslov: Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje. Izžrebali bomo 3 nagrade in sicer nakup v vrednosti 10 evrov. Nagrajenci bodo prejeli potrdila po pošti.

Devica od 24.8. do 23.9. Nekaj pestrih, zelo razgibanih dni vas čaka. Zvezde vam tudi sicer le redko napovejo zatišje ali celo dolgčas. Mars, ki je vaš vladar, bo te dni imel močan vpliv na vas. Napoveduje vam velike premike na področju ljubezni ali pa otrok. Zna se zgoditi, da boste pričeli novo razmerje ali pa se bo v obstoječem dogajalo kaj zelo dramatičnega, vendar po vaših željah in pričakovanjih. Boste pa nekoliko zmedeni. Ne boste namreč vedeli, ali delate prav. Čeprav vztrajnost za vas ni ravno značilnost, boste tokrat trmasto vztrajali pri nekaterih odločitvah. Uspelo vam bo dokončati vse planirano in začeto. V naslednjih dneh boste doživeli toliko sprememb kot že dolgo ne.

Nagrajenci križanke "Mobtel", objavljene v tedniku Naš čas dne 20.5.2010, so: - Romana Lilek, Ul. Koroškega bataljona 5, 1000 Ljubljana (mobilni telefon); - Pavel Župevc, Gaberke 132, 3325 Šoštanj (avtopolnilec); - Marija Kolar, Rifnik 13, 3230 Šentjur (torbica za GSM). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: MOBTEL SAMSUNG

Tehtnica od 24.9. do 23.10. Veliko truda boste vlagali v dom in odnose med najbližjimi sorodniki, saj vas bo grizla slaba vest. Glavnina dogajanja se bo žal spet vrtela okoli denarja, ki vam, resnici na ljubo, veliko pomeni. Zadnje čase vam kar polzi skozi prste. Pa to ne bo edini problem. Čaka vas nekaj zelo napornih dni in nujnih obveznosti. Vse bo šlo kot po maslu. V drugi polovici tedna se boste pomirili in pričeli skrbeti še za druga področja v življenju. Na ljubezenskem področju bo manj nemira, posvetili se boste bolj odnosom doma kot pa prijateljem in znancem. Tudi zato, ker v zadnjem času niste spoznali nikogar, ki bi vam pognal kri po žilah. Prišel bo, ko boste najmanj pričakovali.

Škorpijon od 24.10. do 22.11. V prvi polovici junija bodo planeti na vaši strani. Poskrbeli boste, da vam ne bo dolgčas in to niti za trenutek. Ob tem boste nekoliko zaslepljeni s samim sabo, s svojimi zahtevami, željami in idejami. Drugi bodo v tistem času predvsem vaši spremljevalci, z njimi se ne boste imeli ne časa ne volje ukvarjati. V tem času boste spočetka precej uporniški, kasneje pa boste spoznali, da je zadevo bolje peljati nekoliko bolj diplomatsko. Teden pred nami bo za vas poln odličnih idej, kako izboljšati svoj položaj. Če ne boste naredili nič konkretnega, se nič ne bo spremenilo. Zato le pogumno naprej, nekaj idej je namreč resnično izvedljivih.

Zgodilo se je ...

Strelec od 23.11. do 21.12. Ta teden se vam je že zdelo, da se je življenje močno umirilo. A zatišje ne bo več dolgo trajalo. Veliko skrbi boste imeli na finančnem področju, saj obeti ne bodo dobri. Ne bo prvič, pa tudi zadnjič ne. Si boste pa zato naredili plan, da končno pospravite in dokončate stare, zanemarjene in nedokončane zadeve. Tokrat ne bo ostalo le pri načrtih, ampak se boste dela dejansko tudi lotili. To vam bo prineslo dober občutek in veselje, potem pa tudi dovolj ustvarjalne energije, da boste preostanek meseca speljali v veliki meri po svojih željah. Pazite pa na pošto, da ne spregledate datuma neke zelo pomembne uradne zadeve. Če ga boste, bo udarec po žepu res velik.

Kozorog od 22.12. do 20.1. Najraje vse delate sami, saj se težko zanesete na druge. Žal pa vsega ne morete opraviti sami. V tem tednu se boste bolj kot s seboj in s svojimi potrebami ukvarjali z drugimi, zato bo teden za vas precej naporen. Jezilo vas bo, ker se prav nič ne bo premaknilo iz mrtve točke. Tudi vaše delo bo zato zastalo. Če boste še tako jezni, spremeniti ne boste mogli prav nič. Vseeno vam dela ne bo manjkalo, saj se vam bo ob tem zapletu začelo odpirati na drugih področjih. Nerodno bo, ker boste prehitri, zato lahko komu to gre krepko v nos. Da boste to diplomatsko rešili, se bo treba kar potruditi, ni kaj. Na finančnem področju bo vse dobro. Celo o večji investiciji boste spet resno razmišljali.

Vodnar od 21.1. do 19.2. Zadnji majski in prvi junijski dnevi vam niso bili preveč všeč. Pa ne po vaši krivdi. Tudi vi se boste namreč bolj kot s sabo morali ukvarjati z drugimi in njihovimi težavami, v katere se boste težko vživeli. Zato ni izključeno, da boste tokrat krepko jezni sami nase. Zdelo se vam bo, da ste do vseh preveč dobri, da preveč popuščate. Pravzaprav bo to kar držalo, saj se zgodba ponavljala. Znova in znova. Morda vas v to žene občutek, da vas bodo imeli ljudje raje, če boste pridni in skrbni. Napaka! Čeprav pregovor pravi, da se dobro z dobrim vrača, v tem primeru to ne bo šlo skozi. Prej bo šlo za to, da nekdo odkrito izkorišča vašo dobroto. Odprite oči in temu naredite konec.

Ribi od 20.2. do 20.3. Na novo zaljubljeni boste v naslednjih dneh srečni, kot že dolgo ne. Tudi zato, ker ste čustva dolgo skrivali, kot vse kaže pa je prišel čas, ko bo to spregledal tisti, ki se mota po vaši glavi že nekaj mesecev. Dobesedno se vam bo zdelo, da se vam odpira nebo. Pa čeprav na poti do srečnega konca ne manjka ovir, saj se boste za nekaj časa verjetno znašli v ljubezenskem trikotniku. Tega si nikoli niste želeli, a tokrat boste pripravljeni tudi na to. Slabe vesti ne boste imeli. Bi bila tudi povsem odveč. Strah vas bo le, če ste vse skupaj preveč idealizirali, dokler ste si zvezo samo močno želeli. Kot kaže, bo tudi ta strah odveč. Sicer pa bo čas pokazal, ali ste se prav odločili. Zvezde vam bodo pomagale, ni kaj!

od 4. do 10. junija - v soboto, 4. junija 1983, so delavci gradbene dejavnosti REK Edvarda Kardelja Zasavje po treh letih dela na koti 42 in globini 407 metrov, to je 42 metrov pod morsko gladino, prebili odprtino na dnu jaška Preloge; - 4. junija 1993 so začeli prenavljati velenjski mestni stadion ob jezeru; - 4. junija 1999 je Velenjčanka Katarina Srebotnik skupaj z Južnoafričanom Pietom Norvalom zmagala v finalu mešanih dvojic Grand slam turnirja Roland Garos v Parizu; Katarina je prva Slovenka po Mimi Jaušovec, ki ji je uspel tak podvig;

- 5. junija 1988 je bil na gospodarskem poslopju kmeta Predneka v Zavodnjah ustanovni zbor Šaleškega ekološkega društva; - 6. junija 1941 je šef civilne uprave za Spod njo Šta jer sko z odredbo zaplenil premično in nepremično premoženje vseh premogovnikov in elektrarn in ustanovil delniško družbo, ki je prevzela vsa podjetja, ki so se na Spodnjem Štajerskem ukvarjala s pridobivanjem in distribucijo energije, torej tudi velenjski premogovnik s termoelektrarno; - leta 1961 je v začetku junija Rudnik lignita Velenje v Fiesi dogradil nov počitniški dom z 62 leži-

šči; - 6. junija 1999 so nogometašice Škal osvojile slovenski pokal; - 8. junija 1996 je bila pred Rdečo dvorano v Velenju zaključna prireditev akcije »Veter v laseh - s športom proti drogi«; v akciji, ki je potekala v osmih večjih slovenskih mestih, je sodelovalo 3000 mladih športnikov, na zaključni prireditvi v Vele nju pa se je v košarki, odbojki in rolanju pomerilo 350 najboljših mladih tekmovalcev iz vse Slovenije; - nogometaši velenjskega Rudarja so junija leta 1977 postali republiški prvaki in se uvrstili v 2. jugoslovansko nogometno ligo; -10. junija 1912 je v Ljubljani umrl slovenski pesnik Anton Aškerc, ki je pred tem nekaj časa služboval kot kaplan v Škalah pri Velenju; - 10. junija 1990 je Tovarno gospodinjske opreme Gorenje Vele-

Katarina Srebotnik (arhiv Muzeja Velenje)

nje obiskal predsednik izvršnega sveta nekdanje Jugoslavije Ante Marković; - 10. junija 1997 se je med usposabljanjem na Okrešlju smrtno ponesrečilo pet gorskih reševalcev. Pripravlja: Damijan Kljajič


Naš čas, 3. 6. 2010, barve: CMYK, stran 28

TV SPORED

28 ČETRTEK, 3. junija

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.05 10.30 11.15 11.40 13.00 13.15 13.50 15.00 15.10 15.45 16.05 16.20 17.00 17.20 17.30 18.25 18.35 18.45 19.00 19.50 19.55 20.55 21.45 22.00 23.05 23.40 00.10 00.35 01.10 01.35

06.30 07.00 08.20 08.50 09.20 09.45 10.35 12.00 12.55 14.00 19.00 19.55 21.45 22.20 23.10 01.00

06.25 06.55 08.00 08.55 09.50 10.20 12.00 12.30 13.00 14.00 15.00 15.55 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.50 22.45 23.05 00.00 01.05 02.05

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Telebajski, otr. nan. Male sive celice, kviz Berlin, Berlin: Kaj bi bilo, če bi bilo, 9/20 Omizje Poročila, šport, vreme Danes dol, jutri gor, nan. Piramida Poročila Mostovi Cofko Cof, 20/26 Pesem iz oblakov, dok. film Enajsta šola Novice, šport, vreme Gledamo naprej (Ne)pomembne stvari: koledar Žrebanje deteljice Bela, risanka Oči in sine, risanka Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Tednik Evropski otok sožitja, dok. odd. Minute za jezik Odmevi, šport, vreme Osmi dan Globus Tv dnevnik 3.6.1992 Dnevnik, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Tv prodaja Globus Tv dnevnik 3.6.1992 Kapitan Cook, 4/4 Ogroženi raji: Tuvalu, 4/4 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Na lepše Tenis – odprto prvenstvo Francije, polfinale (Ž), prenos Kdo gre v Afriko?, resničnostni šov Košarka (M), tretja tekma finala končnice lige telemach, prenos Tranzistor, 27. del Lovec, 2/2 Stavka – junakinja iz Gdanska, nem. film Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, pon. V imenu ljubezni, nad. Čarovnija ljubezni, nad. Tv prodaja Norčije z Dickom in Jane, am. film Tv prodaja Prijatelji, nan. 24ur ob enih Čista hiša, resn. ser. Zvezde na sodišču, nan. Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Čarovnija ljubezni, nad. V imenu ljubezni, nad. 24ur vreme 24ur Ukradena srca, am. film Na kraju zločina, nan. 24ur zvečer Zdravnikova vest, nan. Dexter, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.35 Pop corn, glasbena oddaja. Gost: skupina Skater 11.25 Odprta tema, ponovitev 12.25 Videospot dneva 12.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (417) 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja, 3. TV mreža 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti, 418. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Drugačen svet, pogovor 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Naša Evropa, izobraževalna oddaja 21.30 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, 3. TV mreža. Gostje: ansambel Petra Finka, ans. Spomini 22.45 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila 00.25 Videostrani, obvestila

3. junija 2010

PETEK, 4. junija

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.25 10.35 10.50 11.20 11.45 12.10 12.40 13.00 13.15 14.05 14.25 15.00 15.10 15.45 16.00 16.05 17.00 17.20 17.40 17.50 18.05 18.35 18.55 19.00 19.50 19.55 22.00 23.00 00.20 00.40

06.30 07.00 08.00 08.30 08.55 09.25 10.10 10.35 11.30 12.00 13.00 20.00 23.00 23.45 01.30

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Kdo bo prej, 1/15 Martina in ptičje strašilo: žalost Pesem iz oblakov, dok. film Enajsta šola To bo moj poklic: polagalec talnih oblog, 2. del To bo moj poklic, izob. odd. Osmi dan Minute za jezik Poročila, šport, vreme Turbulenca, izob. odd. Knjiga mene briga Slovenski utrinki Poročila Mostovi Doktor pes, 39/52 Risanka Šola Einstein, 14/52 Novice, šport, vreme Posebna ponudba, potr. odd. Gledamo naprej Duhovni utrip ZGNZ – big father/2, 5. odd. Larina zvezdica, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Predreferendumska oddaja Odmevi, šport, vreme Polnočni klub Duhovni utrip Infokanal

Tv prodaja Infokanal Tv prodaja Glasnik Evropski magazin Črno beli časi Tv dnevnik 4.6.1992 (Ne)pomembne stvari: koledar Žogarija, 6/10 Umetni raj Pariz: tenis, odprto prvenstvo Francije, polfinale (M), prenos Maribor, nogomet, prijat. tekma, Slovenija – Nova Zelandija, prenos Nujni primeri, 2/10 Zasledovan, am. film Zabavni infokanal

06.20 06.50 07.55 08.50 09.45 10.15 12.00 12.30 13.00 14.00 15.00 15.55 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 22.00 22.55 23.15

Tv prodaja 24ur, ponov. V imenu ljubezni, nad. Čarovnija ljubezni, nad. Tv prodaja Vrnitev domov, am. film Tv prodaja Prijatelji, nan. 24ur ob enih Čista hiša, resnič. ser. Zvezde na sodišču, nan. Iskrice v očeh, nad. 24 ur popoldne Čarovnija ljubezni, nad. V imenu ljubezni, nad. 24ur vreme 24ur Vstaja strojev, am. film Na kraju zločina, nan. 24ur zvečer Obsojeni na preživetje, am. film 01.30 Šest modelov, nan. 02.05 24ur, ponov. 03.05 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.35 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo. Gostje: ansambel Petra Finka, ansambel Spomini 11.50 Drugačen svet 12.40 Videospot dneva 12.45 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (418) 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti, 419. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Celja in okolice, pogovor 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Razgledovanja, 3. TV mreža 21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje, 3. TV mreža 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila

SOBOTA, 5. junija

07.00 07.20 sledi 09.25 10.40 12.00 13.00 13.20 14.15 15.55 sledi 16.10 16.30 16.35 17.00 17.15 17.20 sledi 17.35 18.00 18.05 18.40 18.55 19.00 19.50 19.55 21.30 22.00 22.30 23.35 00.05 00.35 01.15

06.30 08.10 08.40 08.50 09.40 10.00 10.30 11.30 14.00 15.00 17.30 18.00 19.55 21.35 22.05 22.35 00.45 01.25

07.30 08.00 08.25 08.30 08.55 09.20 09.45 10.15 10.45 11.20 12.15 13.20 15.00 17.00 18.40 18.45 19.00 20.00 22.10 00.45 03.00 04.00

Zgodbe iz školjke: plašne živali Križ kraž: Ribič Pepe Kino Kekec: Maja in vesoljček, slov. film Polnočni klub: večno rejništvo ali posvojitev? Tednik Poročila, šport, vreme Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Hej, gospod, franc. film Sobotno popoldne O živalih in ljudeh Zdravje Usoda Nasvet Poročila, šport, vreme Ozare Sobotno popoldne Zakaj pa ne Na vrtu Nagradna igra Z Damijanom Prihaja Nodi, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Parada ARS 360 Poročila, vreme, šport Hri-bar Gandža, 17/28 Gandža, 18/28 Dnevnik, pon. Infokanal

Zabavni infokanal Tv prodaja Skozi čas Knjiga kot orožje! Posebna ponudba, potroš. odd. Circom regional, tv Maribor Minute za …, tv Koper Leteča učiteljica, nem. film Kajak kanu, EP v slalomu, prenos Pariz, tenis, odprto prven. Francije, finale (Ž), prenos Državno prven. v ulični košarki, reportaža Polly Adler – skozi rožnata očala, avstr. film Maribor, dobrod. nogom. tekma, TVS – Unicef, prenos Bleščica, odd. o modi Alpe, Donava, Jadran Sobotno popoldne, pon. Tranzistor, 27. odd. Zabavni infokanal

Tv prodaja Poko, risanka Profesor Baltazar, ris. ser. Jagodka, ris. ser. Ben 10, ris. ser. Bakuganski bojevniki, ris. ser. Kim Possible, ris. ser. Angie, nan. Ljubezen skozi želodec, kuh. odd. Safari s pingvini, dok. ser. Mega strukture, dok. ser. Dnevi groze, južnoaf. film Monk, am. nan. Strupene govorice, kanad. film 24ur vreme Slovenija ima talent – zakulisje spektakla, v živo 24ur Hollywoodski kifeljci, am. film Gora Brokeback, am. film Bolj čudno kot fikcija, am. film 24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Videospot dneva 09.45 Tomi, izgubljen v džungli, otroški risani film 10.35 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 11.05 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja, ponovitev 11.45 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja 18.45 Duhovni vrelec 18.55 Vzdrževalec tekstilij - 2. del, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1842. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Venček narodnozabavnih 21.00 Rock Otočec, dokumentarni zapis 21.20 Odprta tema, pogovor 22.20 Jutranji pogovori 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

NEDELJA, 6. junija

07.00 sledi 09.20 09.55 11.00 11.30 12.00 13.00 13.30 14.30 15.00 15.05 15.10 15.25 15.35 16.00 16.05 16.20 16.25 17.00 17.15 sledi 17.30 18.35 18.45 18.55 19.00 19.50 19.55 21.30 22.25 22.50 00.25 00.50 01.10 01.40

06.30 07.00 07.30 07.40 08.10 09.10 09.50 11.20 12.25 12.55 14.15 14.25 15.00 17.55 18.00 18.25 20.00 20.55 21.10 23.00 23.40 01.30

07.30 08.00 08.25 08.40 08.50 09.05 09.30 09.55 10.20 10.40 11.45 12.40 13.45 15.15 15.45 16.40 18.20 18.55 19.00 20.00 23.00 23.15 01.10 02.00 03.00

Živ žav Telebajski, 61/90 Žogarija, 7/10 Nedeljska maša, prenos iz župnije Prepolje Izvir(n)i Obzorja duha Ljudje in zemlja, tv Koper Poročila, šport, vreme Razvedrilna oddaja Prvi in drugi NLP Na naši zemlji z Marjano Grčman Glasbiator Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom Profil tedna Večno z Lorello Flego Športni gost Svetovno s Karmen Švegl Za prste obliznit, 50. del Poročila, šport, vreme NLP Naglas! Fokus Čarli in Lola, risanka Katkina šola, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Referendumska oddaja Intervju Poročila, vreme, šport Korak zadaj, 3/3 Tv dnevnik 6.6.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni ifokanal Tv prodaja Skozi čas Globus Lynx magazin, tv Koper 39. tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov, 3/4 Začarana Emma, nem. film Alpe, Donava, Jadran Rad igram nogomet Kajak kanu, EP v slalomu, prenos EP v motokrosu, reportaža Pot v Južno Afriko, 8. odd. Pariz, tenis, odprto prven. Francije, finele (M), prenos DP v ulični košarki, reportaža Kajak Kanu, EP v slalomu, posnetek Šport Projekt Dubaj, dok. odd. Žrebanje lota Evrovizijski mladi glasbeniki 2010, posnetek Praznovanje, ang. film Veliki Charles, 2/2 Zabavni infokanal

Tv prodaja Poko, ris. serija Rori dirkalnik, ris. ser. Jaka na Luni, ris. ser. Florjan, gasilski avto, ris. ser. Jagodka, ris. ser. Slonček Benjamin, ris. ser. Ben 10, ris. ser. Hevreka, izob. ser. Preverjeno, ponov. Mati kot Alex, dok. odd. Mega strukture, dok. ser. Moto GP, prenos dirke za VN Italije Najbolj odbite reklame, dok. odd. Monk, nan. Draga, povečal sem otroka, am. film Ljubezen skozi želodec, kuh. odd. 24 ur vreme 24ur Slovenija ima talent, v živo 24ur – izidi referenduma Melinda in Melinda, am. film Svingerski časi, nad. 24 ur, ponovitev Nočna panorama

PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja, ponovitev 09.40 1841. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna informativna oddaja 10.25 1842. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.50 Kultura, informativna oddaja 11.00 Duhovni vrelec 11.10 Župan z vami, pogovor. Gost: Martin Brecl, župan Občine Dobrna 12.05 Vabimo k ogledu 12.10 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo. Gostje: ansambel Petra Finka, ansambel Spomini 13.25 Hrana in vino, tedenski izbor 14.25 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja 18.45 Pop corn, glasbena oddaja. Gost: skupina Skater 19.40 Jutranji pogovori 21.10 Rock Otočec, dokumentarni zapis 21.30 Znamo zmoremo, izobraževalna oddaja 22.05 Vabimo k ogledu 22.10 Videostrani, obvestila

PONEDELJEK, 7. junija

06.40 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 11.00 11.25 12.00 13.00 13.15 13.40 15.00 15.10 15.45 15.55 16.05 16.20 17.00 17.20 17.30 18.25 18.35 18.40 18.55 19.00 19.50 19.55 21.00 21.30 22.00 23.00 23.25 01.30 01.55 02.30 03.00

06.30 07.00 08.00 09.00 10.15 10.45 13.25 14.00 14.30 14.55 15.15 15.45 16.00 16.30 17.00 17.25 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 22.30 22.50 00.50 02.10 03.05

06.25 06.55 08.00 08.55 09.50 10.20 12.00 12.30 13.00 14.00 15.00 15.55 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 20.55 22.35 22.55 23.50 00.55 01.55

Zrcalo tedna Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Cofko Cof, 20/26 Žogarija, 7/10 Izginula ljudstva, 3/25 Šola Einstein, 4/52 Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme Ugriznimo znanost: fizikalni paradoksi Parada Poročila Dober dan, Koroška Mladi znanstvenik Janko, ris. nan. Feliks na morju, ris. nan. Bine: morje, lutke Ribič Pepe, 11/11 Novice, šport, vreme Gledamo naprej Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Žrebanje 3 x 3 plus 6 Pingu, risanka Pujsa Pepa, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Polemika Starši v manjšini, 4/13 Na lepše Odmevi, vreme, šport Umetnost igre Glasbeni večer Tv dnevnik 7.6.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Sobotno popoldne 39. tekmov. mladih slov. glasbenikov, 3/4 Tv dnevnik 7.6.1992 Slovenski utrinki Posebna ponudba, potroš. odd. Osmi dan ARS 360 Alpe, Donava, Jadran Rad igram nogomet Prvi in drugi To bo moj poklic: čevljar, 1. del Suzannah, norveška drama Rožnati panter, risanka Iz sobotnega popoldneva Yann Arthus – Bertrand, portret fotografa Studio city Pozdrav Afriki Knjiga mene briga Carmen v Južni Afriki, južnoaf. film Bilo jih je pet, kanad. film Yann Arthus – Bertrand, portret fotografa Zabavni infokanal

TV prodaja 24ur, ponovitev V imenu ljubezni, nad. Čarovnija ljubezni, nad. Tv prodaja Ljubezen v preriji, am. film Tv prodaja Prijatelji, nan. 24ur ob enih Čista hiša, resnič. ser. Zvezde na sodišču, nan. Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Čarovnija ljubezni, nad. V imenu ljubezni, nad. 24ur vreme 24ur Lepo je biti sosed, nan. Ti, ti lažnivec, am. film 24ur zvečer Zdravnikova vest, nan. Dexter, nan. 24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.35 1842. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Videospot dneva 11.10 Hrana in vino, tedenski izbor 12.10 Venček narodnozabavnih 12.35 Popotniške razglednice, ponovitev, Po Turčiji z motorjem 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Pozdrav pomladi, posnetek 4. dela pevske revije 18.50 Regionalne novice 1 18.55 Hrana in vino, kuharski nasveti, 420. oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami,pogovor. Gost: Srečko Meh, župan MO Velenje 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Lokalni utrip Celja in okolice, informativna oddaja 21.45 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.05 Vabimo k ogledu 00.10 Videostrani, obvestila

SREDA, 9. junija

TOREK, 8. junija

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.25 10.45 11.10 11.30 11.55 13.00 13.25 13.40 14.05 14.20 15.00 15.10 15.45 15.55 16.10 16.30 17.00 17.20 17.30 18.00 18.20 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.50 19.55 21.00 22.00 23.00 23.55 00.20 00.50 01.15 01.50 02.15

06.30 08.10 08.40 09.10 09.35

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Ostržek, lutk. nan. Risanka Ribič Pepe, 11/11 Bine: morje V pričakovanju Božiča, 23/24 Intervju, ponov. Poročila, šport, vreme ARS 360 Umetnost igre Duhovni utrip Obzorja duha Poročila Mostovi Doktor pes, 40/52 Zaljubljena Blath, igrani film Tam na daljnem severu, 1/10 Potplatopis, 1. odd. Novice, šport, vreme Gledamo naprej Zapeljevanje pogleda, dok. odd. Ugriznimo znanost: umetna inteligenca Minute za jezik Žrebanje Astra Fletni gaji, risanka Pokukajmo na zemljo, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Čez planke: Južnoafriška republika Dosje: gradimo suženjstvo Odmevi, šport, vreme Razgaljeni: Bašar al Asad, 3/3 Prava ideja!, poslov. odd. Zapeljevanje pogleda: Tugo Šušnik in Jože Slak Đoka, dok. odd. Tv dnevnik 8.6.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

22.50 00.50

Zabavni infokanal Tv prodaja Dober dan, Koroška Na lepše Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem NLP, razved. odd. Bleščica, odd. o modi Studio city Pozdrav Afriki Tv dnevnik 8.6.1992 Izvir(n)i Glasnik, tv Maribor Mostovi V dobri družbi, tv Maribor Družinske zgodbe: družina Pohar, ponov. Globus Muzikajeto: Gipsy Swing, izob. odd. Prava ideja!, posl. odd. Oglasi in napovedniki Pot v Južno Afriko, 9. odd. Dediščina Evrope: brezupni romantiki, 6/6 Zbogom, Bafana, koprod. film Zabavni infokanal

06.25 06.55 08.00 08.55 09.50 10.20 12.00 12.30 13.00 14.00 15.00 15.55 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.05 22.50 23.10 00.05 01.10 02.10

Tv prodaja 24ur, ponovitev V imenu ljubezni, nad. Čarovnija ljubezni, nad. Tv prodaja Obljuba ljubezni, ang. film Tv prodaja Prijatelji, nan. 24ur ob enih Čista hiša, resnič. ser. Zvezde na sodišču, nan. Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Čarovnija ljubezni, nad. V imenu ljubezni, nad. 24ur vreme 24ur Preverjeno Nevarna vsiljivka, am. film 24ur zvečer Zdravnikova vest, nan. Dexter, nan. 24 ur, ponovitev Nočna panorama

10.30 13.35 14.05 15.00 15.30 16.00 16.55 17.25 18.00 19.00 20.00 20.35 21.05 21.30 21.35 22.00

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.35 Župan z vami,pogovor. Gost: Srečko Meh, župan MO Velenje 11.25 Lokalni utrip Celja in okolice, informativna oddaja 12.25 Hrana in vino, kuharski nasveti , ponovitev (420) 12.55 Videospot dneva 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Izzivi mladih, mladinska oddaja 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti, 421. oddaja 19.25 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1843. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna informativna oddaja 21.00 To bo moj poklic: Zlatar – 1. del, izobraževalna oddaja 21.30 Mura Raba TV, 3. TV mreža 22.00 Sodobna umetnost, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.10 Videostrani, obvestila

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 10.55 11.20 11.50 13.00 13.15 14.25 15.00 15.10 15.45 15.50 15.55 16.10 17.00 17.20 17.30 18.30 18.40 19.00 19.55 20.05 22.15 23.25 00.40 01.30 01.55 02.30 02.55

06.30 07.00 08.00 09.00 11.35 12.05 13.05 13.30 14.20

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Marči Hlaček, 41/52 Tam na daljnem severu, 1/10 Potplatopis, 1. odd. Zapeljevanje pogleda, dok. odd. Dosje: gradimo suženjstvo Poročila, šport, vreme Polemika Izvir(n)i Poročila Mostovi Maks in Rubi, risanka Milan: praska, risanka Medvedek, risanka Pod klobukom Novice, šport, vreme Gledamo naprej Turbulenca, izob. svet. odd. Vrtni palček Primož, risanka Leni in Čivka, risanka Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Petelinji zajtrk, slov. film Odmevi, šport, vreme Sveto in svet: slovenski evharistični kongres 2010 Turbulenca, izob. svet. odd. Tv dnevnik 9.6.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

15.45 16.00 16.30 17.05 18.30 18.50 19.20 19.55 21.50 22.00 23.21 00.05

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Hri-bar Tv dnevnik 9.6.1992 Knjiga mene briga Antologija slov. violin. glasbe, 7/10 Črno beli časi Mostovi Slovenci po svetu Črni lev, avstrijski film O živalih in ljudeh, tv Maribor Na vrtu, tv Maribor Z Damijanom Šport Žrebanje lota Trdinov ravs, dok. igrani film Slovenska jazz scena Zabavni infokanal

06.25 06.55 08.00 08.55 09.50 10.20 12.00 12.30 13.00 14.00 15.00 15.55 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.40 22.35 22.55 23.50 00.55 01.55

Tv prodaja 24ur, ponovitev V imenu ljubezni, nad. Čarovnija ljubezni, nad. Tv prodaja Danielova hči, kanad. film Tv prodaja Prijatelji 24ur ob enih Čista hiša, resnič. ser. Zvezde na sodišču, nan. Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Čarovnija ljubezni V imenu ljubezni, nad. 24ur vreme 24ur Dragocena zbirka, am. film Na kraju zločina, nan. 24ur zvečer Zdravnikova vest, nan. Dexter, nan. 24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.35 1843. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Športni torek, športna informativna oddaja 11.25 Iz našega glasbenega arhiva: nastop skupine Adesa 12.25 Hrana in vino, kuharski nasveti (421) 12.55 Videospot dneva 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja, 3. TV mreža 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti, 422. oddaja 19.20 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, glasbena oddaja 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila


Naš čas, 3. 6. 2010, barve: CMYK, stran 29

PRIREDITVE

3. junija 2010

Kdaj - kje - kaj

Knjižne novosti Bogdan Novak: Zgodbice za dober dan! Marko si je zaželel psa in Božiček mu je izpolnil željo. Nekaj dni je zgledno skrbel za Črnuha, potem pa se je želel znebiti odgovornosti. »Stvari se pač spremenijo.« Pa se res, če imaš nekoga zelo rad? Bog dan Novak nam v zbirki ponuja prikupne zgodbe in prigode iz vsakdanjega življenja dečkov in deklic iz sosednje ulice. Vsaka zgodba nosi sporočilo, katero je namenjeno mlademu bralcu oz. bralki. Otroci se bodo zlahka vživeli v zgodbe in se mar sikateri dogodivščini nasmejali, ob branju pa bodo zagotovo pomis li li na podob ne pri go de iz nji hove ga življenja. Seveda pa bodo zgodbe zabavnejše, če jih bodo otrokom prebrali starši in jih uporabili kot iztočnico za pogovor. Poleg Zgodbice za dober dan! sta pri založbi Družina izšli tudi knjigi Zgod bi ce za dobro jut ro! in Zgodbice za lahko noč! Bogdan Novak velja za enega najbolj priljubljenih slovenskih mladinskih pisateljev.

jih sanj, postati partnerica v odvetniški pisar ni, zato ves svoj čas posveča službi in karieri. Ne ve, kaj je to prosti vikend, kako se uporablja sesalec ali skuha kosilo. Istega dne, ko naj bi se ji njena želja končno uresničila, ugotovi, da je naredila usodno napako, katera ji lahko uniči vso kariero. Samantha prestrašena zapusti pisarno, se usede na prvi vlak in se odpelje na podeželje. Ustavi se pred neznano hišo, kate re last ni ka sta rav no takrat oddajala oglas za gospodinjo. Saman tha jima je na prvi pogled všeč, zato ji misleč, da se je odzvala na oglas, ponudita službo. Sledi splet dogodivščin glavne junakinje, ki mora sedaj igrati profesionalko v gospodinjskih opravilih, ki jih sama nikoli ni opravljala. Znajde se pred novimi nalogami: postiljanje postelj, pranje perila, kuhanje gurmanskih obrokov, preživljanje prostega časa ob vikendih … Samanthi postane novo življenje všeč, vendar je to dovolj za ambiciozno odvetnico z diplomo? Šaljiva zgodba, polna zabavnih zapletov, ki nas bo nasmejala in razvedrila.

Penelope Leach: Otrok Julia Jarman: Hej! Kaj od rojstva do šole tako smrdi?

Hijena je marljiva čistilka, ki vestno skrbi za čisto okolico in ji ni vseeno za naš planet. Nekega dne ji čiščenje za drugimi preraste čez glavo, zato se v družbi mrhovinarja, nekdanjega čistilca, odpravi na dopust. Ostali prijatelji ju nekaj dni sploh ne pogrešajo, dokler se po deželi ne začne širiti neznanski smrad nakopičenih kakcev ter ostale nesnage. Živali kmalu spoznajo, da na tak način ne morejo živeti in da smo za čistočo našega planeta odgovorni prav vsi. Slikanica bo s poučno zgodbico in prikupnimi ilustracijami navdušila naše najmlajše bralce, starši in vzgojitelji pa jo lahko uporabijo kot pripomoček pri vzgoji otrokovega čuta za čisto okolje.

Michael Piquemal, Philippe Lagautriere: : Modrosti srca Knjiga je namenjena mlajšim in starejšim bralcem, prinaša pa preproste in pomensko bogate zgodbice in misli, ki izvirajo iz zahodne filozofije, antične zgodovine in vzhodnjaških modrosti. Sledijo jim zapisi »Filozof razmišlja«, kateri pa ne podajajo absolutnih resnic, temveč nam ponudijo le smernice za naše razmišljanje o zgodbi in življenju nasploh. Ključne besede, ki jih najdemo na zgornjem robu strani, so bralcu v pomoč pri iskanju prave tematike in opozarjajo na pomembne pojme in misli. Knjiga bo mlademu bralcu zagotovo pomagala pri odraščanju in ga spodbujala h globljemu razmišljanju o svetu in življenju. V tem našem hitrem vsakdanjiku, ko se sistem vrednot postavlja na preizkušnjo, pa lahko služi kot koristen pripomoček za orientacijo pri vzpostavljanju odnosa do življenja in spodbujanje dialoga med otrokom in odraslim.

Sophie Kinsella: Gospodinja, da te kap Glavna junakinja tega zabavnega romana je Samantha Sweeting, uspešna odvetnica znane in ugledne odvetniške pisarne v Londonu. Živi za uresničitev njenih največ-

Knjiga ni novost, ampak že prek dvajset let stalnica (v svetovnem merilu) med priročniki za nego in vzgojo otroka. Peto izdajo tega, med starši zelo priljubljenega priročnika, je avtorica priredila za potrebe nove družine v spreminjajoči se družbi. Knjiga je napisana iz zor nega kota dojenčkov in otrok, kolikor ga lahko odrasli sploh uvidimo in sprejmemo. Na ta način ne zanemarimo sebe ali drugih ljudi, pač pa smo bliže spoznanju, da otrok vpliva na nas in mi na otroka. »Bolj ko osrečite otroka, bolj boste uživali z njim, in bolj ko uživate, tem bolj bo srečen«, pravi avtorica in nas opozarja, naj sledimo predvsem otroku in njegovemu razvoju, šele potem vsem napotkom v knjigi ali od zunaj.

VELENJE

Četrtek, 3. junija 12.00 – 17.00 KRMC – Kunigunda Slovenski dan mladih raziskovalcev Raziskovanje je poučna zabava 13.00 Dom za varstvo starejših Bralne urice za starejše 14.00 – 20.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru športajmo 18.00 Glasbena šola Velenje Koncert kitaristov umetniške šole Franje Lučića Velika Gorica 18.00 Dvorana Centra Nova Predavanje: Rak na prostati 18.00 – 23.00 Kavarna Lucifer Glasba s terase: Klapa Nava iz Dubrovnika 19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Pogovor o(b) knjigi Laura Kregar: Ob iskanju sreče 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert Neva Beriša – flavta Katja Skrinar – harfa z gosti

Petek, 4. junija 19.00 Podzemna jama Huda luknja Koncert Okteti treh slovenskih pokrajin 19.30 Glasbena šola Velenje Orgelski koncert Wolfang Kogert, Dunaj 18.00 – 23.00 Kavarna Lucifer Glasba s terase: Klapa Nava iz Dubrovnika 20.00 Mladinski center Velenje Improvizacijski show s skupino Mamoo-ti 21.30 Mladinski center Velenje Klubski večer Glasba & klepet

18.30 Ribiški dom ob Velenjskem jezeru Svetovni simultani bridge turnir World Wide Briddge Contest 24 WWBC 19.00 Mladinski center Velenje Potopisno predavanje Increadible India 21.30 Mladinski center Velenje Klubski večer Glasba & klepet

Nedelja, 6. junija 15.00 – 18.00 Mladinski center Velenje Študijski krožek Kult – Kreativis Produkcija elektronske glasbe

Ponedeljek, 7. junija 14.00 – 20.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Klepet, družabne igre in glasba 16.30 in 18.00 Mladinski center Velenje Študijski krožek Kult – Kreativis Otvoritev športne galerije MC Svetovno prvenstvo v Nogometu JAR 2010 16.30 in 18.00 Dom kulture Velenje Podelitev predšolske bralne značke 19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Predavanje Varen in zdrav skok v poletje

Torek, 8. junija 10.00 Vila Mojca Velenje Zaključek projekta Odpadek naj ne bo samo odpadek 14.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Multimedijske delavnice 16.00 – 18.00 Travnikom pred Mozaikom Nogometno popoldne na travniku menjava sličic, otroška delavnica … 17.00 Vila Mojca Velenje Ustvarjalnica za otroke in starše Torkova peta

Koledar imen X

Nogometno popoldne na travniku menjava sličic, otroška delavnica … Mestni stadion Velenje Atletski troboj za najmlajše

ŠOŠTANJ

Četrtek, 03. junija 11.00 in 16.00 Termoelektrarna Šoštanj Dan odprtih vrat TEŠ

Sobota, 5. junija 16.00 V Gaberkah »pod kozolcem« Srečanje krvodajalk in krvodajalcev Šaleške doline 17.00 Stadion Šoštanj Šoštanj : Boč Poljčane(26. krog Štajerske nogometne lige) 15.00 Gasilski dom Gaberke VIII. tradicionalno meddruštveno tekmovanje starejših gasilcev in gasilk

20.00 Hiša mladih Pilates

Petek, 04. junija 21.00 Hiša mladih Latino house tequila party z DJ Podgy-jem

9.00 Martinova vas Tradicionalna priprava jedi na prostem ‘’Iz kotla diši po morskih jedeh’’

Torek, 08. junija 18.00 Hiša mladih Joga

prostor, predmet, čustvena stanja igralcev, naslov zgodbe ...) kroji dogajanje na odru. Pričakujejo izredno inovativne, provokativne in zanimive predloge publike, ki bodo nagrajeni … včasih tudi s pravo nagrado. Za 75-minutno dogajanje na odru, še pravijo mladi improvizatorji, in za smejalne gube na obrazu ne odgovarjajo! Igrali bodo: Vid Hrovat (Sleš), Matic Mravljak (Motka), Žan Valenčak (Denser), Žan Goltnik (Božanski), Dejan Ikovic (Savinjčan), Dejan Tomovski (Tomo). Mentorja sta ustanovitelja skupine Mamoo-ti Miha Šilc in Matej Mraz.

O raku na prostati Velenje, 3. junija - Šaleški koronarni klub se trudi, da večkrat letno pripravi zdravstvena predavanja in preventivne akcije na zdravstveno temo. Danes ob 18. uri vabijo v dvorano Centra Nova na predavanje o raku na prostati, saj število obolelih bliskovito narašča, pravočasno odkritje pa omogoča dobre rezultate zdravljenja. Predaval bo zdravnik Franc Kramer, dogodek pa pripravljajo v sodelovanju z mariborskim društvom MENA.

V priročniku so opisane starostne stopnje otroka, kot si sledijo: od življenja v maternici pa nekje do petega leta. Obdobja so razdeljena po posameznih poglavjih, znotraj njih pa so obar va ni deli s pogostimi vprašanji in prepričanji staršev, z opombami za nevarnosti in varnostne ukrepe. Penelope Leach je raziskovalna psihologinja, specializirana za razvoj otrok in vneta zagovor nica otrok in staršev. Za novo izdajo knjige je dobila prvo nagrado Britanskega zdravniškega združenja v kategoriji poljudnih zdravniških priročnikov. Knjigo, ki nam daje nekaj več kot zgolj navodila za uporabo otroka, priporočam vsem novopečenim staršem.  Pripravila: Vesna GP

Petek, 4. 6., ob 20.00 Sobota, 5. 6., ob 20.00 Nedelja, 6. 6., ob 18.00 Režiser fantazijske avanture Harry Potter in ognjeni kelih se poda med puščavske sipine srednjeveške Perzije, kjer se neustrašni mladenič Dastan s pomočjo spretnosti in poguma izkaže v bitki, zato ga kralj posvoji. Toda novopečenega princa bolj kot slava in bogastvo zanimajo divje pustolovščine, zato se s skrivnostno princeso Tamino podata v nevarno avanturo. Najti in zavarovati skušata božji meč, s katerim je mogoče upravljati čas, kar želi izkoristiti zlobni plemič Nizam.

KUHINJA Z DUŠO (Soul kitchen) Komedija, 99 minut Režija: Fatih Akin. Igrajo: Adam

Sobota, 5. 6., ob 19.00 – mala dvorana Nedelja, 6. 6., ob 20.15 Dinamična komedija o brezupno neorganiziranem šefu restavracije in drugih prisrčno prismuknjenih ekscentrikih, ki utripa v ritmu sodobne večkulturne Nemčije. Posebna nagrada žirije v Benetkah.

ŽABE IN PAGLAVCI (Kikkerdril) Otroški avanturistični film, 75minut. Režija: Simone van Dusseldorp. Igrajo: Nino Morris den Brave, Whitney Franker, Thijs Goedknegt, Juul Vrijdag, Georgina Verbaan, Remko Vrijdag idr. Petek, 4. 6., ob 18.00 Sobota, 5. 6., ob 18.00 Nedelja, 6. 6., ob 16.00- otroška matineja Šestletni Max čez noč ostane pri babici na deželi, saj mora njegov starejši brat v bolnišnico v mestu, da mu odstranijo mandeljne. Pred odhodom mu brat

 bš

 bš

K I N O V E L E N J E :: S P O R E D

(Prince of Persia: The Sands of Time) Domišljijska akcijska pustolovščina, 116 minut . Režija: Mike Newell Igrajo: Jake Gyllenhaal, Gemma Arterton, Ben Kingsley, Alfred Molina, Reece Ritchie, Toby Kebbell, Ambika Jois, Richard Coyle idr.

ob 0:12

8.00 Gasilski dom v Šmartnem ob Paki Memorialno tekmovanje v spomin na Tino, Kristino in Matica, za pionirje in pionirke 10.30 Hiša mladih Otroška ustvarjalna delavnica

13.00 Muzej premogovništva Slovenije Odprtje razstave ilustracij Kaja Avberšek 14.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Multimedijske delavnice 16.00 – 18.00 Travnikom pred Mozaikom

PERZIJSKI PRINC: SIPINE ČASA

5. junij, zadnji krajec,

Sobota, 05. junija

Nedelja, 06. junija

Bousdoukos, Moritz Bleibtreu, Anna Bederke, Pheline Roggan, Birol Ünel, Dorka Gryllus, Wotan Wilke Möhring, Ugur Yücel, Udo Kier, Monica Bleibtreu, idr.

Lunine mene

Četrtek, 03. junija

Sreda, 9. junija

VELIKA DVORANA HOTELA PAKA

3. četrtek - Pavla 4. petek - Franc 5. sobota - Valerija 6. nedelja - Norbert 7. ponedeljek - Robert 8. torek - Medard 9. sreda - Primož

ŠMARTNO OB PAKI

8.00 – 13.00 Ploščad pri Centru Nova Kmečka tržnica 18.00 Dom kulture Velenje Letna produkcija Plesnega studia N Stopinje na odru: Če sploh kje so? 18.00 – 23.00 Kavarna Lucifer Glasba s terase: Klapa Nava iz Dubrovnika

Velenje, 4. junija – »Skupina rahlo norih ljudi, ki so neumni po videzu, nenamerno smešni ter pretresljivo samozavestni, vam pričara nepozaben večer gledališke improvizacije!« Tako piše v vabilu na premiero zanimivih velenjskih improvizatorjev, ki bo jutri ob 20. uri v velenjskem Mladinskem centru. Na repertoarju imajo 10 improvizacijskih skečev, kjer jim publika s svojimi predlogi (žanr,

Junij (rožnik)

Nedelja, 6. junija

Sobota, 5. junija

Za smejalne gube ne odgovarjajo!

29

zaupa pomembno nalogo: najti mora žabji mrest, sicer ne bo nikoli več spregovoril z njim. Max in babica se imata skupaj zelo lepo: rešita izgubljeno krastačo, pomagata ranjenemu ježu, napečeta goro slastnih palačink in deček sčasoma pozabi na mrest. Na obisku v bolnišnici pa se Max ob pogledu na brata, ki je zaradi operacije ostal brez glasu, spomni na dano obljubo. Izkoristi trenutek babičine in mamine nepozornosti, da pobegne iz bolnice in se sam poda na deželo po obljubljeni mrest. Na poti se spoprijatelji z vrstnico, odločno in brbljavo sedemletnico z zdravniško torbo in rožnatim kolesom. Skupaj se podata novim dogodivščinam naproti. Svež, pomladanski film za najmlajše navdušuje z veselo, preprosto in življenja polno zgodbo. Obuja otroško čudenje naravi in vsemu živemu, kar v njej prebiva, radostno igrivost in drobne pripetljaje prvih prijateljstev. Naslednji vikend, od 11. 6. do 13. 6. napovedujemo: akcijsko pustolovščino IRON MAN 2, dramo NE POZABI ME, romantično komedijo VALENTINOVO, animirano sinhronizirano avanturo TRIJE RAZBOJNIKI

CITYCENTER Celje Četrtek, 3.6. Biotržnica Sobota, 5. 6., od 11. do 14. ure otroške ustvarjalne delavnice IZLET V AFRIKO Sobota, 5. 6., od 9.30 do 13.00 in od 14. do 17. ure in nedelja, 6. junija od 9.30 do 13.00. ure BRCOMANIJA pred trgovino Big Bang, turnir v malem nogometu za deklice in dečke Nedelja, 6. junij ob 11. uri pravljične urice v Džungli 6. junij do 17. julij Nogometni utrinki SP JAR 2010 Ponedeljek, 7. do sobote 12. junij Slovenska vojska se predstavi Predstavitev poklic vojaka, nastop vrhunskih športnikov zaposlenih v SV, demonstracije službenih psov, predstavitev borilnih veščin…


Naš čas, 3. 6. 2010, barve: CMYK, stran 30

OBVEŠČEVALEC

30

3. junija 2010

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA) NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214. INSTRUKCIJE INSTRUIRAM matematiko in fiziko za osnovno in srednje šole, pripravljam za izpit in maturo. Gržinič Armando »Jonela« izobražovanje Velenje. Gsm: 040/226-419 ali 040/977-474 STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica Zaupanje za vse ljudi z dobrimi nameni, v vseh starostnih obdobjih, ki hrepenijo po trajnih razmerjih. Za mlajše ženske je storitev brezplačna, ostale stranke plačajo za številna poznanstva simbolično članarino. Tel.: 03/5726319, gsm: 031/836-378 NEOMEJENO število zanimivih moških z vse države spoznate za 14 evrov. Storitev je zastonj za ženske do 47 leta starosti, za moške pa po dostopni ceni. Gsm: 031/836-378, tel.: 03/5726-319 40-LETNA privlačna vdova, trgovka, idealne postave, se preseli k gospodu do 55 let. Gsm: 031/505-495, tel.: 090-6286 (1,99 evra/minuto) 29-LETNA, privlačna zanimiva samska punca išče dobrosrčnega, lahko tudi starejšega partnerja, s katerim bi si ustvarila družino. Gsm: 031/836-378, Tel.: 090-6286 /1,99 evra/minuto) NEPREMIČNINE PARCELO v Vinski Gori, Lipje, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041/672-417, 01 638 286 218 PARCELO, 800 m2, na odlični lokaciji, ugodno prodam. Gsm: 040/954-718 DVE zazidljivi parceli v Dobrni prodam. Gsm: 041/763-358 PRODAMO – 3 sobno stanovanje ,

obnovljeno (2002), klimatizirano, v centru Velenja. Stanovanje je na odlični lokaciji in obsega 2 spalnici, dnevno sobo, kuhinjo z jedilnico, kopalnico, straniščem, shrambo, kletjo in velikim balkonom. Mogoča menjava za 1 ali 2 sobno stanovanje v Velenju. Gsm: 031/459-379 ODDAM OPREMLJENO restavracijo oddam. Ogled je možen, ostalo po dogovoru. Tel.: 03/856-64-12 KUPIM TRAKTOR IMT, bočno koso Imt in obračalnik kupim. Gsm: 031/210794 RAZNO TRAKTORSKI obračalnik tajfun, širina 2 m, prodam za 200 evrov. Tel: 03/586-64-28 BAZEN za mleko, nieros, 1200 l, z bojlerjem za gretje vode, malo rabljen, ugodno prodam. Gsm: 041/239-651 CISTERNO 1000 l pvc na paleti s kovinskim ogrodjem (za vodo, nafto ali kurilno olje) prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041/566-415 ELEKTROMOTOR 1.5 kW, 1400 obratov, enofazni, prodam za 105 evra. Gsm: 070/723-050 ZARADI selitve nujno prodam novo francosko posteljo, zmrzovalno omaro (7 predalov) in dve novi garderobni omari. Gsm: 041/724387, 041/742-168 ZVOČNIKI Sony, 3-sistemski, regalni, brezhibni, 120W. Prodam za 40 €. Gsm: 041/692-995 CD PREDVAJALNIK Sony CDP415, prvi lastnik, prebira vse CDje. Gsm: 041/692-995

Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1.

JABOLČNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883. ŽIVALI PRODAJA nesnic v nedeljo, 6. 6., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02/876-1202 BIKCA sivca, težkega od 220 do 230 kg, prodam. Gsm: 031/668-052 PUJSKE, težke od 25 do 30 kg, prodam. Tel.: 03/588-55-70, gsm: 031/868-931 KOZLIČKE prodam za zakol. Gsm: 031/547-337

GIBANJE PREBIVALSTVA PRIDELKI SLIVOVKO, deske 2 cm in ruske keglje prodam. Gsm: 041/849474. VINO: refošk, merlot, rose, pinela in zelen, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan – Štanjel) Velenje – Konovo. Gsm: 031/749-671

DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

RADIO

Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

Zobozdravniki: 5. in 6. junij – Daša Buršič, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).

Veterinarska postaja Šoštanj: Dežurni veterinar – gsm 031/688600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

Upravna enota Velenje Poroke: 50-let skupnega zakonskega življenja sta praznovala zakonca Ivana in Leopold Ivenčnik iz Trške gorce 7, Šentjur Jožica Rožič, Slovenska Bistrica, Šolska ul. 8 in Matjaž Lesnik, Skorno pri Šoštanju 49 a; Aleksandra Poljanec, Skorno pri Šoštanju 33 in Gregor Skornšek, Skorno pri Šoštanju 33.

Smrti: Ivana Janžovnik, roj. 1951, Mozirje, Praprotnikova 11; Jožefa Poredoš, roj. 1928, Celje, Pod lipami 28; Jožef Rosenstein, roj.

1936, Rečica ob Savinji 116; Marija Vidmajer, roj. 1923, Presladol 16, Krško; Zlatko But, roj. 1967, Sp. Negonje 30, Rogaška Slatina; Rozina Avberšek, roj. 1941, Velenje, cesta bratov Mravljakov 1; Jožefa Pust, roj. 1920, Dol pri Hrastniku, Planiska c. 2; Angela Stopar, roj. 1924, Rečica ob Paki 63; Davorin Pokržnik, roj. 1966, Plešivec 40; Slavko Geratič, roj. 1930, Velenje, Subotiška c. 22; Pavla Domanjko, roj. 1930, Velenje, cesta Borisa Kraigherja 2; Rafaela Cavnik, roj. 1927, Gaberke 71; Rudolf Govejšek, roj. 1928, Slatina v Rožni dolini 4 e; Marko Juvančič, roj. 1924, Celje, Ul. XIV divizije 8.

VELENJE

ČETRTEK, 3. junija: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček, 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 4. junija: 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 5. junija: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 6. junija: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 7. junija: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 8. junija: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 9. junija: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Šolski radio; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

ONES NA ŽE NOST ZRA KA V tednu od 24. maja 2010 do 30. maja 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 24. maja 2010 do 30. maja 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

140

120

100

80

60

40

20

0 ŠOŠTANJ

TOPOLŠICA

ZAVODNJE

GRAŠKA GORA

24.maj

25.maj

26.maj

VELENJE

LOKOVICA -

ŠKALE

VELIKI VRH

27.maj

PESJE

MOBILNASKORNO

28.maj

29.maj

30.maj


Naš čas, 3. 6. 2010, barve: CMYK, stran 31

OBVEŠČEVALEC

3. junija 2010

31

ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, tašča, stara mama in sestra

MARIJA AVBERŠEK 22. 3. 1934 – 23. 5. 2010 Pomagajte mi, dajte mi roko, razumevanje, ljubezen. Potem pa pustite, da v miru odidem. (neznan bolnik)

Hvaležni smo vsem, ki ste jo obiskovali in ji lepšali dneve. Iskreno se zahvaljujemo osebju DVO Velenje za oskrbo, pomoč in podporo v času njenega bivanja. Hvala vsem, ki ste se od nje poslovili, ji prinesli cvetje, sveče, nam izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti.

V SPOMIN Minilo je leto dni, odkar te ni več med nami

Žalujoči: sinovi Stane, Srečko, Janko z družinami ter sestre in bratje z družinami

VIKTOR MARTINŠEK Šenbric 7, Velenje Prazen je dom, zaman Te išče moje solzno oko, prezgodaj Te je bog vzel k sebi obvaroval Te je trpljenja.

ZAHVALA

Hvala vsem, ki se ustavite pri grobu in prižgete svečke. Pogrešamo te Viktor.

Žena Albina, Jožica z družino in vsi ostali

Ob boleči izgubi

DAVORINA POKRŽNIKA ZAHVALA

5. 10. 1966 – 20. 5. 2010 Usoda tvoja tragična nas je pretresla v dno srca. Le malo sreče si užil, za svojo smrt premlad si bil!

Ob boleči izgubi zlate mamice

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se vsem, ki ste kakor koli sodelovali pri opravljenem obredu in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi

ZAHVALA

ALOJZIJE VIDMAR Šmarška 48, Velenje Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.

12. 6. 1932 – 16. 5. 2010 se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti.

V petek, 28. maja, smo se na pokopališču v Podkraju pri Velenju poslovili od naše drage žene, mame, babice in prababice

Žalujoči sin Darko z Nano

RAFAELE CAVNIK roj. DOBNIK iz Gaberk pri Šoštanju Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo daleč, daleč, je ...

ZAHVALA

13. 10. 1927 - 26. 5. 2010

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, drugim sovaščanom in znancem za izrečena sožalja ter tolažbo v teh težkih trenutkih. Hvala za darovano cvetje, sveče in kakršno koli drugo pomoč. Zahvaljujemo se govorniku g. Kolarju za ganljiv govor, gospodu župniku za lepo opravljen obred in sveto mašo, pevcem, praproščakom, Pogrebni službi Tišina za organizacijo pogreba. Posebna zahvala osebnemu zdravniku g. Valterju Pirtovšku, dr. med., za dolgoletno zdravljenje, patronažni službi ZD Velenje, še posebej gospema Barbari in Maji ter osebju Splošne bolnišnice Celje in Bolnišnice Topolšica, za zdravljenje in lajšanje bolečin. Hvala še enkrat vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Emilijan, sin Mirko z družino, vnukinji Anja in Baška, pravnuka Blaž in Matej ter ostalo sorodstvo

Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in tasta

SLAVKA GERATIČA 9. 12. 1930 – 25. 5. 2010 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu stali ob strani v času njegove bolezni, ga pospremili na njegovi zadnji poti ter ga bodo ohranili v spominu.

Žalujoča družina Geratič

ZAHVALA ob nenadni izgubi naše ljube nepozabne žene, mame, none, tašče, sestre, tete

ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, tašče in ome

MARIJE HUDOMAL učiteljice v pokoju iz Raven pri Šoštanju

DANICE KORBER iz Gavc, Šmartno ob Paki

24. 3. 1927 - 21. 5. 2010 "Kje so zdaj besede tople? Kje ljubezen?" Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, Smrt skrivnostna sodelavcem in znancem, ki ste nam stali ob strani ob tem žalostnem in je prekinila bolezen, vzela vse je, težkem slovesu ter jo pospremili na njeni poslednji poti k večnemu kar na svetu je imela … počitku. Zahvala za izrečene besede sožalja, za darovane sveče in Zdaj na grobu večna cvetje, g. Urbancu, dr. med., za zdravljenje, patronažnima sestrama lučka bo gorela. Albini in Maji, Urgentni službi ZD Velenje, govornicama Erni (Marija Hudomal) Obšteter in Majdi Puc, pevcem KUD Ravne, dekanu Martinu Tajniku za opravljen obred, praporščakom in Pogrebni službi Usar.

Žalujoči vsi njeni

25. 4. 1936 – 21. 5. 2010 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in sodelavcem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje, darovane sv. maše, molitve, cvetje in sveče. Zahvala dekanu gospodu Napretu za darovano mašo in pogrebni obred. Hvala gospe Zdenki za prelepe besede slovesa, moškemu pevskemu zboru in praporščakom ter Pogrebni službi Usar. Zahvaljujemo se njenemu osebnemu zdravniku gospodu Stuparju, dr. med. Posebna zahvala sosedi Pavli, sestrama Joži in Pavli ter sosedu Francu za pomoč v času njene bolezni. Bog povrni vsem, ki ste jo imeli radi. Vsi njeni


Naš čas, 3. 6. 2010, barve: CMYK, stran 32

Očiščevalna akcija in skupščina Prostovoljci naravovarstvene zveze nadaljevali akcijo Očistimo Smrekovec - Nova predsednica Irena Brložnik Šoštanj, 29. maja – Sedemindvajset prostovoljcev Naravovarstvene zveze (NZ) Smrekovec, ki jo sestavljajo planinska društva Šoštanj, Črna na Koroškem, Velenje, Ljubno ob Savinji, Lovska družina Smrekovec-Šoštanj, Savinjsko gozdarsko društvo in Gobarsko društvo Marauh Velenje, je v soboto nadaljevalo akcijo »Očistimo Smrekovec«. Aprila so očistili planinsko pot Sleme– Kramarica in sodelovali pri čiščenju divjih odlagališč v KS Bele Vode. Zaradi snežnih razmer pa so takrat načrtovano čiščenje preostalih planinskih poti prestavili. Tokrat so očistili okolico doma na Smrekovcu, planinsko pot Golte–Smrekovec, pot Spodnji Brložnik–Kalski greben–Smre-

kovec ter planinsko pot iz koroške smeri Silvester-Kramarica. Akcijo je podprla Krajevna skupnost Šoštanj, ki je plačala stroške odvoza zbranih odpadkov na namensko odlagališče v dolino. Popoldne pa so se zbrali na redni in volilni skupščini zveze. Potekala je nekaj mesecev pred iztekom mandata staremu vodstvu, ker je dosedanji predsednik Bojan Rotovnik prevzel pomembno dolžnost predsednika Planinske zveze Slovenije, nalogo predsednice NZ Smrekovec pa predal Ireni Brložnik. Predsednici bosta zvezo še vnaprej pomagala voditi podpredsednika Pavle Lesjak in Matej Kortnik. Naravovarstvena zveza Smrekovec je bila

kot nadaljevanje delovanja projektne skupine civilne družbe za ohranitev Smrekovca, ki je začela delovati leta 2004, usta-

novljena leta 2005. Takrat so zapisali: »Z zvezo želimo spodbuditi lokalna društva in lokalno prebivalstvo k aktivni udeležbi pri

snovanju trajnostnega razvoja in s tem k ohranitvi naše naravne dediščine«. 

Kiparji v najlepšem ateljeju Šmartno ob Paki, 30. maja - V Šmartnem ob Paki je med 28. in 30. majem 2010 potekala kiparska delavnica v lesu. Že osmo leto sta jo uspešno pripravila JSKD - Območna izpostava Velenje, in Mladinski center Šmartno ob Paki. Letos je na delavnici sodelovalo 21 udeležencev iz vseh koncev Slovenije, ki so ustvarjali pod vodstvom akademske kiparke Dragice Čadež Lapajne. Delovno ozračje je bilo odlično, ustvarjalnost pa je v enem najlepših ateljejev na prostem, pod šmarškim kozolcem, dobesedno dobila krila.  bš, foto: Dejan Tonkli V treh dneh so kiparji iz vse Slovenije ustvarili niz zanimivih lesenih skulptur.

Naslednje leto Bratislava Približno 70 ljubiteljev potovanj z vlakom se je odzvalo povabilu Turističnega društva Šmartno ob Paki in tamkajšnje lokalne skupnosti za izlet v madžarsko prestolnico Budimpešto konec minulega tedna. Poleg potnikov iz Šaleške doline so bili na vlaku tudi izletniki iz Zgor nje Savinjske doline, sosednjih občin regije Saša ter iz Ljubljane. Na tridnevnem potovanju so si ogledali vse največje kulturne, zgodovinske in druge znamenitosti mesta, se seznanili s kulinarično ponudbo dežele ob Donavi in »pre-

verjali« njeno plovnost. Ob tej priložnosti je izletnike sprejela slovenska ambasadorka na Madžarskem Darja Bavdaž Kuret. Udeležence 20. izleta po vrsti je Budimpešta prevzela, sploh parlament, ribiška trdnjava, pa vožnja po Donavi. Mnogi so ob povratku domov menili, da je bil to eden boljših, če ne celo najboljši izlet doslej. In naslednje leto? Bratislava.  Tp

Med ogledom madžarske prestolnice

Srečanje družin na Gori Oljki Gora Oljka, 16. maja – Savinjsko-šaleška regija NSi je organizirala tradicionalno srečanje družin in zbor za vrednote na Gori Oljki. Prireditev, ki so se je udeležili tudi predsednica NSi Ljudmila Novak, pesnik in igralec Tone Kuntner in pesnica Berta Golob, se je začela s slovesno mašo. Ob tej priložnosti so znova opozorili na težnje slovenskih vladnih strank, ki želijo, kot so prepričani v NSi, razvrednotiti tradicionalno družino. 

Srečanje so začeli z mašo.

NČ 22/2010  

Vsak četrtek vaš!