Issuu on Google+

Naš čas, 6. 5. 2010, barve: CMYK, stran 1

Možne bodo še posamezne krajevne plohe ali nevihte.

četrtek, 6. maja 2010

1,50 EVR

Maj je že Anja Novak

Tudi letos je praznični prvomajski dan veliko prebivalcev Šaleške doline preživelo na Graški gori, pod gradom Forhtenek v zaselku Pristava, mnogi Šmarčani pa so se odpravili na goro Oljko. Na praznični večer pa so bila po hribih in dolinah množična kresovanja. Foto: vos

Prebudi me ptičje petje. Maj je že. Mesec, ko se prične vse prebujati. Vse. Prvi dan meseca maja je praznik dela. V medijih sami nagovori o pravicah in vlogi delavcev, o razmerju med politiko, gospodarstvom in delom, o preživetju in kako? Na drugi strani pa nekaj dni prej pred 1. majem in okoli 27. aprila v medijih poslušamo neke vrste nasvete, navodila, kako naj se pravočasno zaradi gneče odpravimo na pot oziroma na obalo ali v gore, na počitnice. Kontradikcija?! Kje je smisel? Na eni strani pravice delavcev, boj za pravice, dramatiziranje, na drugi strani v medijih vsebine potrošništva, nagovarjanja o preživljanju nečesa, kar morebiti zaradi finančnih in materialnih možnosti ni vsem dano. Pomislim, pa naj bo le nekaj pozitivizma, prikritega optimizma. Že mora biti, mogoče pa nimajo več o čem poročati, ker je vse nadzorovano, plačljivo in podjetja nimajo denarja. Morebiti imajo tudi mediji kolektivni dopust? Zakaj v tem času kolektivni dopusti? Se je kdo vprašal? Se zamislim in se hkrati še spomnim, da je pred nekaj dnevi v medijih starejši gospod, ki se ga spomnim še iz medijev v svojem otroštvu, nagovarjal (ne citiram, poskušam povzeti), da naj se s politiko ukvarjajo tisti, ki nimajo kaj delati ali ne znajo kaj drugega delati. Obstanem. (Še danes slišim njegov glas.) Verjetno so za to izjavo krivi sami politiki (so), pa vendarle, se za javno osebo, ki je v medijih prisotna že več kot dve desetletji, to ne spodobi, pa čeprav je to le na komercialni televiziji. Ne morem verjeti. Kaj res ni nobene vsebine več? Kaj ni več lepote vsebine na tem svetu (Sloveniji)? Vrnimo se nazaj h kontradiktornosti informacij v javnosti in tega, da izbire kmalu ne bo, ker jo bodo izbrali namesto nas že drugi, tisti, ki nam uravnavajo življenje oziroma tisto, kar nam uravnava življenje (k ali m?). Pa vendarle obstaja mehanizem za to, le izkoristiti ga je potrebno. Kaj je to? Pravica voliti, pravica do izbire. Edina naša javna pravica, da izberemo to, kar ni splošno znano. Kje pa je pravica? Ali jo izkoristimo? Kje smo tu mi? Je komu mar? Če se bo v javnosti pojavljalo vse to, se bojim, da bo to pravico izkoristila le peščica. Le to jim je mar, da pravočasno gremo od doma in se izognemo gneči? Mesec maj je. Mesec, ko se prične vse prebujati in upam, da se bo pričela prebujati tudi družba, mediji in posameznik. Kdaj bomo uvideli, spoznali češnjev vrt? Bo prepozno? Še ne ob češnjah, a vendarle v maju, bomo v Velenju lahko praznovali dan zmage in priključitev k skupni Evropi – 9. maj. Nam je prav? Dan prej, 8. maja, pa bodo v Velenju študentje pokazali, da verjetno rabiš 20 let predanega dela, da se naučiš dihati. Podprimo jih še za nadaljnjih 20 let in več. Da bodo le dihali in opozarjali!?

Tako mislim

številka 18

65. obletnica nemške kapitulacije v Topolšici Topolšica – V spominskem parku bodo v nedeljo, 9. maja, počastili 65. obletnico nemške kapitulacije v Topolšici. Svečanost se bo začela ob 18.30. Slavnostne in pozdravne besede bodo imeli Ljubica Jelušič, ministrica za obrambo RS, Bojan Kontič, predsednik OOZB za vrednote NOV Velenje, in Darko Menih, župan Občine Šoštanj. V programu bodo sodelovali častna četa Slovenske vojske, pihalni orkester Zarja Šoštanj, moški pevski zbor KUD Ravne, pevski zbor OŠP Gorica, ansambel Modrijani. Program bosta povezovala Karl Drago Seme in Milojka Komprej. mkp

Sobota, 29. maj 2010 www.mlekarna-celeia.si


Naš čas, 6. 5. 2010, barve: CMYK, stran 2

OD ČETRTKA DO ČETRTKA

2

6. maja 2010

Spoznajmo drugačnost Gozdne ceste bo vzdrževalo podjetje VOC Šoštanj - Za vzdrževanje gozdnih cest v občini Šoštanj letos skrbi celjsko podjetje VOC. Izbrano je bilo kot najugodnejši izvajalec po postopku zbiranja ponudb, pogodbena vrednost del pa je 26 tisoč evrov. Načrt vzdrževanja gozdnih cest izdela Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje, KE Šoštanj, ki nato tudi izvaja nadzor nad opravljenim delom. 70-odstotni plačnik teh storitev je Občina Šoštanj, 30 odstotkov sredstev za vzdrževanje gozdnih cest pa prispeva država.

Društvo Sožitje Zgornje Savinjske doline bo jutri (v petek) ob 18. uri pripravilo v športni dvorani v Mozirju prireditev z naslovom Spoznajmo drugačnost. Z njo bo med drugim zaznamovalo 24-letnico delovanja društva. Ob tej priložnosti se bodo predstavili zavodi, ustanove, ki na takšen ali drugačen način delajo z ljudmi s posebnimi potrebami iz širšega okolja: Šola s prilagojenim programom Mozirje, Varstveno-delovni center Saša, enota Mozirje, II. osnovna šola Žalec, Center za vzgojo, izobra-

ževanje in usposabljanje Velenje, Center za usposabljanje in varstvo mladostnikov Dobrna, Cirius Kamnik, Zavod za slepe in slabovidne Ljubljana in Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana. Poleg otrok šol s prilagojenim programom in zavodov bodo nastopili še učenci podružnične osnovne šole Bočna, harmonikarji Andreja Raka, sestav Suška banda, pevke Pušeljc, trio Zvonka Krumpačnika, družina Štiglic, Anja Černevšek s psom vodnikom, posebna gostja

večera pa bo pevka Alya. Predsednica Sožitja Zgornje Savinjske doline Nevenka Presečnik je povedala, da naslova prireditve niso izbrali po naključju. »Čeprav imajo naši otroci različne duševne motnje, težave v gibalnem razvoju ali kakršnekoli druge specifične težave, znajo in zmorejo z velikim trudom ustvariti marsikaj. Nekaj od tega bodo pokazali z nastopom na koncertu, nekaj z razstavljenimi izdelki. Obiskovalci prireditve pa bodo na ta način lahko spoznali drugačnost nekaterih ljudi, ki so med nami vsak dan. Le tako bo naša družba postala enakopravnejša za vse, vsi pa boljši in bogatejši.«

 tp

 mkp

Cesta proti Dobrni bo lepša Paka pri Velenju – Pomladni čas bodo v mnogih krajevnih skupnostih izkoristili za začetek letošnjih obnov na cestah. Od ponedeljka, 3. maja, do predvidoma 18. junija bodo obnavljali cesto Paka–Dobrna pod obronki Paškega Kozjaka. Zaradi del bo delna ali popolna zapora lokalne ceste LC 450081 Paka–Dobrna pogosta, saj bodo dela izvajali po fazah. Na cesti bodo postavili ustrezno prometno signalizacijo, voznike pa prosijo, da jo upoštevajo.

 bš

Dan odprtih vrat Velenje – Območno združenje RK Velenje bo v Tednu RK od 8. do 15. maja pripravilo več dogodkov. Tako bo med drugim 12. maja (od 9. do 11. ure) v Interšparu Šalek izvajalo brezplačne meritve krvnega sladkorja, holesterola in tlaka, na sedežu združenja na Foitovi cesti v Velenju pa bo isti dan potekal dan odprtih vrat. Za širšo javnost bodo vrata na široko odprta od 10. do 12. ure ter od 14. do 16. ure. Ob tej priložnosti bodo strokovne delavke območnega združenja tudi predstavile dejavnost organizacije.

 tp

V Zimzelenu o demenci Topolšica - V torek, 18. maja, ob 18. uri bodo v Centru starejših Zimzelen v Topolšici pripravili predavanje na temo Demenca. Bolezen bo predstavil dr. Janko Predan, o zaščiti pravic in koristi dementnih oseb pa bo spregovorila Marija Jamšek. Na predavanje vabijo vse, ki jih tematika zanima.

Za lokalca v Šoštanju za zdaj ni denarja Šoštanj – Šoštanjčani si želijo po vzoru Velenja tudi imeti »lokalca«, brezplačen avtobusni prevoz. Kar dvakrat so o tem spraševali na sejah sveta, nazadnje Štefan Szabo (LDS), že pred njim pa Drago Kotnik (neodvisni). Odgovor pa je obakrat enak. Občina Šoštanj v proračunu zaenkrat nima predvidenih sredstev, s

katerimi bi lahko zagotovila brezplačne avtobuse za svoje občane, ob pripravi novega proračuna, če bo interes, pa bi lahko razmišljali tudi o tem, pravijo. Če bi se za tak projekt odločili, bi bilo smiselno podaljšati velenjsko relacijo, tisto, ki iz Pesja pripelje v Šoštanj in Topolšico, in to v celoti. Groba ocena te variante

bi Občino Šoštanj stala od 20.000 do 25.000 evrov meseč no, kar pomeni od 240.000 do 300.000 evrov letno. K temu dodajajo, da je občina Šoštanj razmeroma majhna po številu prebivalcev, v njej živi 8.600 občanov in vprašanje je, koliko bi jih dejansko uporabljalo brezplačne pre vo ze. Veči na obča nov

Simpozij o medkulturnem dialogu Velenje, 7. maja – Jutri ob 10. uri se bo na pobudo romskega društva Romano Vozo v velenjskem hotelu Paka začel simpozij z naslovom »Medkulturni dialog v Velenju«. Udeležence bosta v uvodu pozdravila Slobodan Nezirović, predsednik društva Romano Vozo, ter velenjski župan Srečko Meh. V nadaljevanju bodo udeležen-

ci prisluhnili predstavitvi nacionalnih ukrepov za Rome v obdobju 2010-2015, ki jih bo predstavila Maja Mamlić iz Urada vlade RS za narodnosti. Govorila bo predvsem o aktivnostih na področju osveščanja in boja proti diskriminaciji. Ob 10.30 bo predstavnik velenjske Policijske postaje predstavil preventivne ukrepe pri preprečevanju kriminalnih dejanj

in prometnih prekrškov. Ob 10.45 bo aktivnosti in projekte predstavilo velenjsko Srbsko društvo dr. Mladen Stojanovič, ob 11.15 pa bo Center za socialno delo Velenje pripravil predavanje o vključenosti v storitve in postopke na področju socialnega dela. O tem, da so mladi profesionalna in strokovna skrb, bo spregovoril tudi Mitja Gregorič iz velenjskega Mla-

namreč živi na deželi in uporablja lastna prevozna sredstva. Mestna občina Velenje je uvedla brezplačne avtobuse, lokalce, za območje svoje pristojnosti. Z vsakim novim razpisom na osnovi ugotovljenih rezultatov (spremljanje števila potnikov) prilagajajo vozne rede in relacije.

 mkp

dinskega centra. Namene in naloge Sveta romske skupnosti ter njihove aktivnosti bo sodelujočim na simpoziju približala Janja Rošer, ob koncu simpozija pa bo Slobodan Nezirovič predstavil še aktivnosti in projekte romskega društva Romano Vozo. Organizatorji bodo simpozij končali ob 12.15, ko bodo pripravili tudi zaključke iz razprav.

 bš



Popravljeni odpadki v trgovino

Iz občine Šmartno ob Paki Večer ob tabornem ognju Čeprav so v počastitev minulih praznikov goreli kresovi predvsem po vaš kih skup nos tih tudi na območju občine Šmartno ob Paki, bodo v tukajšnjem okolju zaznamovali 27. april, 1. maj in dan Evrope, 9. maj, še z Večerom ob tabornem ognju. Ta bo v soboto, 8. maja, ob 19.30 na igrišču Športnega društva Gavce – Veliki Vrh. Tretji večer ob tabornem ognju po vrsti bodo tudi tokrat organizirali tukajšnje Društvo za ohranjanje vrednot NOB, Območno združenje Zveze rezervnih vojaških starešin Velenje in Območno združenje Zveze častnikov Slovenije Velenje. Ob tej priložnosti bodo pripravili krajši kulturni program, za udeležence prireditve pa organizatorji pripravljajo pravi par tizanski golaž.

Vodovod Skorno-Tajna V teh dneh v vaški skupnosti Skor no končuje izgradnjo dela vodovodnega omrežja v tako imenovanem predelu Tajna. Na približno 800 metrov dolgo primarno in blizu 500 metrov dolgo sekundarno omrežje se bo lahko priključilo dvanajst porabnikov. Z naložbo

bodo rešili tudi oskrbo s pitno vodo še za nekatere predvidene novogradnje na tem območju. Večino denarja bodo s plačilom komunalnega prispevka za naložbo prispevali uporabniki, nekaj pa bosta primaknila še Komunalno podjetje Velenje in lokalna skupnost.

Prazna tri socialna stanovanja V lokalni skupnosti so v tem trenutku prazna tri dvosobna neprofitna stanovanja od 16, ki jih imata v enem od novih blokov v središču Šmartnega ob Paki republiški stanovanjski sklad in občina. Za prazna stanovanja je precejšnje zanimanje, med interesenti pa je kar nekaj občanov iz drugih občin. Ti pa po obstoječem pravilniku do socialnega stanovanja v tukajšnjem okolju niso upravičeni. Stanovanja so prazna zato, ker imetniki stanovanjske pravice niso plačevali najemnine. Zato so enega že deložirali, druga dva pa sta se odrekla pravici. Na občinski upravi so povedali, da za prazna socialna stanovanja pripravljajo razpis. Objavili naj bi ga do konca tega meseca.

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.

 tp

Prvi maj bolj ljubezenski kot delovni – Ko delovnih mest ni, siva ekonomija cveti – Regija vsaj po urejenosti odpadkov prva v državi – Prvi center ponovne uporabe odpadkov In so za nami praznični dnevi! Letos je bil mnogim bolj na kožo pisan dan upora proti okupatorju kot 1. maj, praznik dela. Ne le zaradi tega, ker ima za mnoge delo vse manj veljave, preprosto zato, ker je bil 27. aprila prost dan. Prvi in drugi maj pa sta padla na soboto in nedeljo. Nekateri so pri nas že hitro izračunali, koliko so podjetja s tema delovnima dnevoma, ki nista bila praznična, ampak navadna prosta dneva, na boljšem. Seveda pa je tudi veliko delavcev, ki ne bi imeli nič proti, da bi imeli namesto sobote in nedelje prost ponedeljek in torek. Tako menijo nekateri od takih, ki še imajo delo oziroma delovno mesto. Tistim stotisočem, ki dela nimajo, pa je bolj ali manj vseeno. Razen takim, ki morajo doma čakati, da jih ne »preseneti« kakšen klic za delo. V korak s povečevanjem brezposelnosti gre tudi siva ekonomija. Tudi tu so strokovnjaki že postregli s podatkom, da tovrstna ekonomija iz državne blagajne odnese vsaj milijardo evrov letno. Za to pa naj bi bilo krivo tudi neučinkovito delo inšpektorjev. Res pa je seveda tudi, da si na tak »siv« način marsikdo iz armade brezposelnih prisluži kak evro za normalno življenje. Pa smo zato tudi samega premiera slišali, da v tej stiski nad sivo ekonomijo ne bomo šli ravno na nož. Kaj hočemo, skoraj vsako zlo ima tudi vsaj majhen pozitiven obraz. In ko mnogi kazalci kažejo, da naša še vedno enotna regija med slovenskimi ni ravno povsem na vrhu, vsaj na enem področju smo. Savinjska regija je prva v Sloveniji, ki je resnično tudi v prakso za

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);

petko uredila ravnanje z odpadki – celovito je uvedla petstopenjsko lestvico tovrstnega ravnanja. Za to gre seveda zasluga vsem 24 občinam, ki so se lotile izgradnje tega projekta. 17 jih že vozi odpadke na predelavo in obdelavo v Celje, ostale so le »rumene vreče«, drugo začasno še odlagajo na svoja odlagališče. V prvih treh mesecih je bilo ločeno zbranih 13 odstotka gospodinjskih odpadkov; vseh mešanih odpadkov so v CERO pripeljali skupaj 6,5 tisoč ton. V toplarno pa so v tem času odpeljanih 2,7 tisoč ton tako imenovane lahke frakcije. Če to prištejemo k ločeno zbranim odpadkom, se izkaže, da med odpadki, ki nastanejo v gospodinjstvih, ponovno snovno ali energetsko uporabijo dobro polovico nastalih odpadkov. Na vzhodnem koncu regije pa je nastal še en vzorčen primer ravnanja z odpadki. Uredili so ga na odlagališču kosovnih odpadkov v Tuncovcu pri Rogaški Slatini. Vendar tu ne gre le za odlaganje in predelavo odpadkov. Tu nastaja prvi center ponovne uporabe odpadkov v Sloveniji. Med kosovnimi odpadki je namreč še veliko stvari, ki jih je moč popraviti. In skupina delavcev bo to res naredila. Temeljito jih bodo popravili, nato pa jih bodo prodajali. In to po nizki ceni. Nizko ceno bodo imeli lahko tudi zato, ker jim je na razpisu uspelo pridobiti nekaj denarja za spodbujanje socialnega podjetništva. Pri nas pa se še vedno ukvarjamo tudi s pomanjkanjem denarja. Najbolj kričeč primer na našem ožjem območju je zadnji čas velenjski Vegrad, v katerem vodstvo iz tedna v teden prelaga izplačilo plač in še česa; sindikat pa prelaga stavko. V bojazni seveda, da bi stavka položaj le še poslabšala. Nov dan P – plača – je danes. Zaposleni upajo, da bodo do današnjega dne vsi plače res dobili. Slovenija, ki se sama sooča s pomanjkanjem in zadolženostjo, pa bo pomagala Grčiji. Ta je namreč zabredla še veliko globlje in ji voda res teče v grlo. Seveda so tudi taki, ki menijo, da je to naše posojilo Grčiji dolg brez upa vračila. A kaj, ko smo v evropski uniji, predvsem pa še v evrski druščini kot dobra družina, ki si mora pomagati. Tako pravijo!

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.


Naš čas, 6. 5. 2010, barve: CMYK, stran 3

DOGODKI

6. maja 2010

Januarja 2011 javno o trasi hitre ceste Priprave na gradnjo hitre ceste od Šentruperta do Velenja in naprej do Mislinjske doline menda tečejo pospešeno – Januarja naj bi načrte trase javno razgrnili in začeli javno obravnavo – Začetek gradnje v letu 2012? leta, ko naj bi bil izdelan dopolnilni osnutek državnega prostorskega načrta. Takrat bo potekala javna razgrnitev in javna razprava o poteku trase. Šele po tem bo trasa mikrolokacijsko določena.«

Bojana Špegel

Velenje - Bojan Škarja je na aprilski seji sveta MO Velenje na željo svetnikov predstavil aktivnosti pri umeščanju 3. razvojne osi, posledično pa s pripravami na gradnjo hitre ceste do Velenja in naprej proti Koroški. Le dan po seji, v sredo, 14. aprila, se je udeležil pomembnega sestanka v Ljubljani, po njem pa je bil precej optimističen. Ker je tudi nas zanimalo, kako daleč so priprave na gradnjo tako za gospodarstvo kot prebivalstvo pomembne hitrejše cestne povezave Šaleške in Koroške s slovenskim avtocestnim križem, smo Bojana Škarjo, predsednika Medobčinskega odbora za pospešitev in realizacijo tretje razvojne osi, povabili na pogovor. »Umestitev in tudi pospešitev aktivnosti na 3. razvojni osi, predvsem pa umestitev hitre ceste od avtocestnega križa do Velenja in naprej proti Koroški, sedaj pospešeno teče. Lahko rečemo, da se zadeve z veliko hitrostjo premikajo tako na ministrstvu za okolje in prostor kakor na DARS-u, ki je nosilec celotnega projekta. Umestitev trase v prostor je že narejena; dejstvo je, da so izbrali traso od Šentruperta do Velenja in naprej proti Mežici. V pripravi je idejni projekt državnega prostorskega

Ne med jezeri, ampak ob njih

Bojan Škarja: »Čim prej je treba zagotoviti vire financiranja za izgradnjo hitre ceste.«

načrta, na vladi je bila že sprejeta modoficirana trasa hitre ceste. Od avtoceste A1 pri Šentrupertu bo hitra cesta najprej zgrajena do priključka Velenje–jug pri podjetju Gorenje. To bo prvi odsek hitre ceste. Drugi bo tekel od Gorenja proti Škalam, imenujemo ga Velenje-sever, priti Gaberkam in nad Velunjskim grabnom v Mislinjsko dolino. Načr ti trase so že daleč, mikro lokacije so skoraj določene, več o njih pa bo znano do konca

Ne gre le za hitro cesto! Nasprotniki trase hitre ceste od Šentruperta proti Velenju in naprej proti Mislinjski dolini, ki je že dolgo aktualna, sedaj pa jo modificirajo, torej spreminjajo glede na pripombe lokalnih skupnosti, ki jih bo cesta prečkala, trdijo, da hitre ceste sploh ne potrebujemo. Da bi bilo dovolj, če bi razširili in posodobili obstoječo cesto od Velenja proti Arji vasi. Bojan Škarja poudarja: »Hitre ceste ne potrebujemo le kot cesto zaradi hitrejšega prometa. Gre za veliko razvojno komponento, saj se gospodarstvo v Šaleški dolini in na Koroškem brez nje zagotovo ne bo moglo razvijati. Zato je gospodarstvo tako močno zaintersirano za čim hitrejšo izgradnjo hitre ceste. Tretja razvojna os pa je vsekakor več kot le hitra cesta.«

Arheologi so že začeli izvajati raziskave na modificirani trasi ceste med Šentrupertom in Velenjem. Dokončnih skic trase še ni, ker še nastajajo, se pa že na tej vidi, kje naj bi tekla hitra cesta.

Veliko polemik je bilo o poteku trase na področju velenjskih jezer. Bojan Škarja nam je povedal: »V sedanji idejni zasnovi trase naj bi hitra cesta potekala okoli jezer in ne med jezeri, kot smo predlagali tudi v dolini. Tehnični elementi kažejo, da bi bil izstop iz hitre ceste zelo težak, če bi jo umestili na nasip med Škalskim in Velenjskim jezerom. Modificirana rešitev je, da so traso premaknili proti nekdanjemu odlagališču komunalnih odpadkov, s čimer jo bodo tudi umaknili od stanovanjskih hiš naselja nasproti Konjeniškega kluba. Pod Konovim naj bi zgradili tunel in tako naredili povezavo do Sela, s tem pa do ceste proti Koroški.« Dejstvo je, da prej kot decembra letos ne bomo vedeli vsega o trasi, saj trenutno na njej raziskave delajo še arheologi in drugi strokovnjaki. Na MO Velenje pravijo, da so doslej pri oblikovanju trase upoštevali večino pripomb lokalnih skupnosti ob trasi. In če bo šlo vse tako, kot naj bi bilo, bi dela lahko stekla leta 2012. »Naš medobčinski odbor za pospešitev in realizacijo tretje razvojne osi bo še naprej budno spremljal dogajanje pri postopkih 3. razvojne osi. Želimo, da čim prej stečejo tudi pogovori o zagotavljanju sredstev za izgradnjo hitre ceste, saj financiranje še ni zagotovljeno. Poleg tega se zavzemamo za to, da takoj po dokončanju hitre ceste do Velenja in naprej do Škal teče izgrad-

3 V Braslovčah (še) opozarjajo Dan po letoš njem dne vu zemlje se je spet oglasila Civilna iniciativa Braslovče in zatrdila, da je trasa hitre ceste tretje razvojne osi v neskladju s strategijo razvoja Slovenije. Trasa hitre ceste med Velenjem in avtocesto Maribor-Ljubljana je po njihovem slabo izbrana, saj naj bi hitra cesta med Velenjem in Šentrupertom tekla na prvovrstnih kmetijskih zemljiščih. V Civilni iniciativi Braslovče menijo, da ta del trase ni le ekološko nesprejemljiv, sporen naj bi bil tudi z regionalnega sta liš ča in po pro met ni učinkovitosti, menijo pa še, da je ekonomsko potraten. Po njihovem mne nju je tra sa povsem neskladna s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, saj ne povezuje Celja in Velenja, ki ležita v isti regiji, zato se prometna učinkovitost med tema središčema ne bi izboljšala. Opozarjajo tudi na ceno gradnje, saj naj bi bila ta od drugih predlaganih poti za 140 milijonov evrov dražja, uni čuje pa tudi prvovr stna kmetijska zemljišča v osrčju Savinjske doline. Trasa po njihovem mnenju zaobide večno problematiko dobre povezave med Celjem in Velenjem, kar naj bi vplivala na večjo enotnost te regije.

nja do Mislinjske doline. Če ne bo tako, se bo Velenje zadušilo v lokalnem prometu. Par tizanska, Foitova in Šaleška cesta bi bile bistveno bolj obremenjene, zato bo potrebno hiteti tudi po tem, ko bo trasa Velenje–jug končana.« Menda obstaja le groba finančna ocena izgradnje hitre ceste od Šentruperta do Mislinjske doline, a Bojan Škarja pravi, da predstavniki odbora zadnje ocene, koliko bo izgradnja stala, še niso slišali.



Nova regionalna agencija za bolj usklajen razvoj

Tatjana Podgoršek

Pred vi do ma do sre di ne tega meseca naj bi svetniki v 31 oziroma 30 občinah Savinjske regije na sejah občinskih svetov med drugim namenili pozornost tudi ustanovitvi nove razvojne agencije – Razvojni agenciji savinjske regije (RASR). Delovala bo kot družba z omejeno odgovornostjo, z njo si obetajo bolj usklajen regionalni razvoj, boljše izkoriščanje evropskih sredstev. Po predvidevanjih naj bi postopek končali do konca tega meseca. Tudi ta agencija, ki naj bi poleg omenjenega izboljšala sodelovanje med osrednjima nosilcema regionalnega razvoja (Mestnima občinama Velenje in Celje), naj bi

imela predvidoma sedež v Celju. Ustanovitev nove regionalne razvojne agencije je povezana z odvzemom pooblastil Regionalni razvojni agenciji (RRA) Celje, ki jo vodi Boris Klančnik (o čemer smo že poročali). Za takšen radikalen ukrep so se pred nedavnim odločili župani 31 občin, ki tvorijo svet Savinjske regije . ”RRA je bila ustanovljena leta 1996 z namenom opravljati precejšnjei del nalog za vse občine od Solčave do Sotle. Z močno dokapitalizacijo pred približno dvema letoma je postala klasično profitno podjetje v večinski lasti zasebnega kapitala. Če so imele lokalne skupnosti in država kot ustanoviteljice do takrat 60-odstotni delež, imajo sedaj skupaj le 5-odstotnega. To pomeni manjši vpliv v organih odločanja,” je povedala direktorica Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije Jasna Klepec. Kot je še pojasnila, je bila svojevrstna tajkunizacija v RRA povod za vse težje usklajevanje tudi med posameznimi območnimi razvojnimi agencijami Savinjske regije, kar je ogrozilo pripravo projektov in njihovo prijavo na peti razpis službe vlade za

Jasna Klepec: »Občine so v osnovi zadolžene za ureditev javne infrastrukture, ne pa za zasebne in podjetniške ideje.«

lokalno samoupravo za sofinanciranje iz evropskih sredstev. »Sodu pa je izbila dno Klančnikova trditev, da župani zavirajo razvoj regije, ker si ne dajo dopovedati, da projekti, kot so komunalno opremljanje zem-

ljišč za poslovne, turistične cone, inkubatorji, ureditev prometne in okoljske infrastrukture ne ustrezajo pogojem za prijavo na razpis službe vlade. Občine pa so v osnovi zadolžene za ureditev omenjene javne infrastrukture, ne pa za zasebne in podjetniške ideje. Za nameček jim je Klančnik očital še, da se jim tako mudi s prijavami na razpis zaradi letošnjih lokalnih volitev.« Župani sveta Savinjske regije so na isti seji, na kateri so odvzeli RRA status pooblaščene agencije, ki po njihovem mnenju ni ustrezno zastopala interesov občin, za nadaljnje izvajanje nalog v javnem interesu pooblastili Razvojno agencijo Sotla. Ta naj bi to izvajala v prvih mesecih letošnjega leta, da bo možno novo agencijo »v miru zagnati«. Ustanovni delež občin bo v njej enak – 500 evrov. »Da ne bi prišlo do preglasovanja, smo se dogovorili, da je pri glasovanju poleg večine prisotnih treba upoštevati navzočnost predstavnikov občin, ki zastopajo vsaj 60 odstotkov prebivalstva Savinjske regije. Lovili smo torej kompromis med večjimi in manjšimi občinami.«

Za peti razpis 39 projektov Občine Savinjske regije prijavljajo ali bodo prijavile na peti javni razpis za sofinanciranje 39 projektov, ki jih je pristojno ministrstvo tudi potrdilo. Projekti so sestavni del izvedbenega načrta Regijskega razvojnega programa Savinjske regije za obdobje 2010 -2012. Klepčeva je povedala, da se bodo občine prijavljale postopoma – glede na pripravljeno dokumentacijo in pridobljena gradbena dovoljenja. Za projekte, ki se začnejo izvajati v letu 2011, je odprtih več prijavnih rokov. Od 26 milijonov evrov, ki jih dobi celotna Savinjska regija, je regija Saša pridobila 5 milijonov evrov ali 19 odstotkov. Denar se deli glede na razvitost občine (upošteva se 12 kazalnikov) in na število prebivalcev. Na marčevski rok so oddale projekte tri občine Zgornje Savinjske doline, in sicer Gornji Grad projekt Kanalizacija Bočne, Nazarje za razširitev Industrijsko-obrtne cone Prihova, Solčava pa je prija-

vila projekt Harmonija treh dolin. Na aprilski oziroma majski rok naj bi oddale projekte občine: Mozirje (Obnova sekundarne kanalizacije Mozirje-jug), Luče (Preko pet mostov) ter Velenje (Izgradnja nizkoenergetskega vrtca Vrtiljak I) in Rečica ob Savinji (Dopolnilno kanalizacijsko omrežje Varpolje Spodnja Rečica).



Sklad obrtnikov in podjetnikov, Vošnjakova ul. 6, 1000 Ljubljana

Občine Savinjske statistične regije ustanavljajo novo razvojno agencijo Ustanovni delež vseh občin enak

Bi tudi vi pokojninsko varčevali v 3. pokojninskem stebru? Pokliči 080 19 56 ali klikni www.sop.si.


Naš čas, 6. 5. 2010, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

6. maja 2010

Na Vegradu danes plače, sicer stavka Za 3. maj napovedane stavke na Vegradu ni bilo, potem ko je uprava zagotovila, da bodo delavci prejeli marčevske plače najkasneje danes – S sporazumom o ukrepih poslovnega in finančnega prestrukturiranja naj bi ohranili dolgoročno stabilnost Mira Zakošek

Razmere na Vegradu postajajo vse bolj zaostrene, saj uprava ni uspela izplačati marčevskih plač do konca aprila, tako kot je obljubila. Podjetniški sindikat zato grozi s stavko, vendar pa se je v torek pogodil z upravo, da plače izplačajo najkasneje danes. Po besedah predsednika podjetniškega sindikata Sama Mastnaka, je direktorica Hilda Tovšak zagotovila, da jim bo to tudi uspelo. Sicer pa je uprava v ponedeljkovem sporočilu za javnost, zapisala zgolj, da se trudijo, da čim prej zberejo potrebna sredstva za izplačilo marčevskih plač. Za to potre bujejo dober milijon evrov. Proizvodni delavci naj bi pre-

jeli povprečno po 200 evrov marčevske plače, preostali še ničesar. Na Vegradu z izplačili plač zamujajo že nekaj mesecev in so večini delavcem, še posebej režijskim, še vedno veliko dolžni. Med drugim tudi del

Za tretjino nižja realizacija Vegrad je lani ustvaril okoli 162 milijonov evrov čistega prihodka od prodaje, za letos pa načrtuje za tretjino nižjo realizacijo. Tudi zato naj bi zmanjšali število zaposlenih s 1.700 na okoli tisoč.

obveznosti za lansko leto. Po sprejetem dogovoru med upravo in sindikatom naj bi te zaostanke delavcem izplačali do konca oktobra. Na seji v petek je nadzor ni svet Vegrada že potrdil sporazum o ukrepih poslovnega in finančnega prestrukturiranja družbe, ki ga mora zdaj uprava uskladiti z lastniki družbe in bankami. Tako naj bi uprava med drugim z bankami dosegla dogovor o prestrukturiranju dolgov, z lastniki in upniki pa dokapitalizacijo. Predvideno je, da bi del obveznosti družbe spremenili v kapital oziroma lastniški delež podjetja. Skupščina pa bo na junijski seji odločala tudi o povečanju kapitala z denarnimi vložki. Posebna družba za podjetniško sve-

Z dokapitalizacijo do hitrejšega razvoja V Gorenju so po predlanski dokapitalizaciji napovedali še eno in ta naj bi se zgodila v drugi polovici leta. Uprava in nadzorni svet sta sklicala skupščino, na kateri bodo delničarji o tem odločali, 28. maja. Tako naj bi Skupini Gorenje omogočili hitrejše izpolnjevanje strateškega načrta, hitrejše vlaganje v razvoj novih izdelkov in storitev, morebitne prevzeme, prestrukturiranje na področju izdelkov za dom in divizije Ekologija, energetika in storitve, ki ima večji potencial rasti. Uprava predlaga skupščini povečanje kapitala v dveh korakih. V prvem bi vse novo izdane delnice ponudili družbi IFC (International Finance Corporation), članici Svetovne banke, ki je izrazila namen, da v Skupino Gorenje vloži 30 milijonov evrov. Poleg tega je IFC pripravljena sodelovati pri prestrukturiranju dolgoroč-

Po besedah predsednika Nadzornega sveta Klemna Boštjančiča potrebuje Vegrad za premostitev nastalega stanja med 5 in 10 milijoni evrov svežega denarja.

tovanje, ki ima v lasti 29 odstotkov Vegrada, naj bi bila pri dokapitalizaciji pripravljena sodelovati, največji delež (6 milijonov evrov) pa bi seveda imela druž ba poob la ščen ka Vegrad Naložbe, ki ima v lasti skoraj 57 odstotkov Vegrada. Na nadzornem svetu sprejeti sporazum, ki naj bi ga z najpomembnejšimi deležniki že uskladili, določa tudi ukrepe, povezane s strateškimi projekti, rednim poslovanjem, zniževanjem stroškov poslovanja in kadrovskim prestrukturiranjem. Število zaposlenih naj bi s sedanjih 1.700 znižali na okoli 1.000. Podrobnosti sporazuma sicer še niso znane, po besedah uprave in nadzornega sveta pa naj bi ta zagotavljal nadaljnje uspešno poslovanje Vegrada.



IFC potrdil naložbo

V lastniško strukturo Gorenja naj bi vstopila ameriška družba IFC, članica svetovne banke – Dokapitalizacija v dveh korakih, dosedanji delničarji bi sodelovali v jesenskem Mira Zakošek

Muzej premogovništva na Minfosu

Potrebujejo vsaj 5 milijonov evrov

nega dolga, ki zapada v plačilo v naslednjih dveh letih. Pri tem bi Gorenju sama ponudila 50 milijonov evrov kredita in hkrati organizirala druge banke, ki bi bile pripravljene ponuditi kredit v skupni višini 100 milijonov evrov. Z namenom, da vse delničarje in deležnike Gorenje obravnava enakopravno, pa predlagajo, da skupščina že sedaj sprejme sklep o drugem povečanju osnovnega kapitala, ki bi se predvidoma izvedel jeseni. K sodelovanju v drugem koraku bodo povabljeni vsi delničarji, ki bodo imetniki delnic Gorenja na datum objave prospekta o dokapitalizaciji. Uprava in nadzorni svet predlagata, da bi bila cena novoizdanih delnic v obeh primerih enaka, in sicer naj bi znašala 13,32 evra za delnico, kolikor znaša šestmesečno povprečje enotnega tečaja delnice Gorenja.

Milano - Sodelovanje med Gorenjem in oblikovalcem Ora-Itom se nadaljuje. Na letošnjem Milanskem tednu oblikovanja je bila premierno predstavljena nova kolekcija Gorenje Ora-Ïto Carbon, ki je, za zdaj še prototipna naslednica dveh uspešnih kolekcij Gorenja Ora-Ïto v črni in beli barvi, ki so ju v Gorenju ustvarili v sodelovanju s tem svetovno priznanim oblikovalcem. Gorenje se je v Milanu predstavilo v imenitni družbi še nekaterih drugih svetovnih blagovnih znamk na ekskluzivni razstavi francoskega oblikovalca Ora-Ita, na kateri je premierno predstavljal svoje najnovejše kreacije v elegantni črnini, nastale v sodelovanju z zvenečimi znamkami, kot so Steiner, Guerlain, Christof le, Altro-Supergrif, Ste-

pevi, Laguiole in seveda Gorenje. Obširna razstava Ora-Ïtovih izdelkov je bila na ogled na eni osrednjih točk znamenite milanske Zone Tortone, na razstavišču Magna Pars, Via Tortona, in je bila izjemno dobro obiskana. Posebnost nove prototipne kolekcije Gorenje

8. in 9. maja bo v Tržiču odprl vrata 38. Minfos, sejem mineralov, fosilov in okolja. Kot posebni gost se bo na letošnjem sejmu s svojo ponudbo predstavil Muzej premogovništva Slovenije iz Velenja. Muzej premogovništva Slovenije bo na svojem razstavnem prostoru predstavil zgodovino premogovništva, bivanjsko kulturo rudarjev, rudarsko stanovanje in minerale sveta. Obiskovalcem Minfosa bodo podrobneje predstavili tudi tradicionalni sprejem novincev v rudarski stan »Skok čez kožo«. Organizatorji bodo dali poseben poudarek razkrivanju lepot mineralnega sveta in pestrim fosilnim najdbam Zgornje Savinjske doline in gospodarsko razgibane Šaleške doline pod skupnim naslovom Iz zakladnice geološke dediščine Šaleške doline. V parku pred Muzejem premogovništva Slovenije v Velenju je postavljen geološki stolpec, zgrajen iz kamnin, ki so nastajale milijone let in predstavljajo del geološke dediščine Šaleške doline. Ocenjujejo, da so najstarejše kamnine stare preko 540 mio let. Geološki steber služi za učne in vzgojne namene. Letošnjega sejma se bo udeležilo 65 prodajnih razstavljalcev iz 13 držav. Pripravili bodo več predstavitev ter izobraževalnih in ustvarjalnih delavnic. Razstava bo na ogled v soboto med 9. in 19. uro ter v nedeljo med 9. in 18. uro.



Uprava Gorenja je v ponedeljek prejela obvestilo Mednarodne finančne korporacije, da je njen kreditni odbor potrdil investicijo v lastniški in dolžniški kapital Gorenja. Naložbo mora dokončno potrditi še upravni odbor IFC, ki bo o tem odločal 20. maja. V IFC so izrazili zadovoljstvo, da je nadzorni svet Gorenja na aprilski seji potrdil povečanje osnov ne ga kapi ta la z izda jo 2.252.252 novih delnic, skupne vrednosti nekaj manj kot 30 milijonov evrov, ki bi jih vplačal IFC. Da bi se načrtovani dokapitalizaciji izvedli v predvidenih rokih in obsegu, IFC predlaga, da bi pri prvem povečanju osnovnega kapitala sodeloval z vplačilom 25 milijonov evrov, s preostalimi petimi milijoni evrov pa pri drugem povečanju osnovnega kapitala. Obe vplačili mora dokončno potrditi še upravni odbor IFC, ki bo o tem odločal na seji 20. maja.

Končno: v Šoštanju okulistična ambulanta Specialistka oftalmologije Marcela Puvalić začela delati 19. aprila



Gorenje na Milanskem tednu oblikovanja 2010 Premierna predstavitev prototipa nove kolekcije Gorenje Ora-Ïto Carbon

Muzej premogovništva iz Velenja se bo kot posebni gost predstavil na 38. sejmu Minfos v Tržiču – Med drugim bodo predstavili tradicionalni skok čez kožo

Ora-Ïto Carbon so plošče, vrata in prednje ploskve iz satiniranega črnega stekla ter za kolekcijo značilen in oblikovno prepoznaven ročaj iz karbonskih vlaken, ki daje kolekciji urban trendovski pečat. Prototipno kolekcijo sestavljajo hladilnozamrzovalni aparat, indukcijsko kuhališče, pečica z naprednim elektronskim upravljanjem DirecTouch ter napa. Vse kreacije oblikovalca Ora-Ïta, tudi trendovske kolekcije aparatov, ki jih je oblikoval za Gorenje, so oblikovane v skladu z njegovim prepoznavnim slogom Simplexity, za katerega Ora-Ito sam pravi: “Simplexity je umetnost, kako z izvirnim oblikovanjem doseči, da kompleksni predmeti izgledajo preprosto in so preprosti za uporabo." Tako je vsak razstavljeni izdelek zgodba zase; a ko so predstavljeni skupaj, razkrijejo širšo zgodbo o mladem oblikovalcu in njegovem enovitem in minimalističnem pogledu na svet.



Šoštanj – Po dolgotrajnih in napornih prizadevanjih jim je v Šoštanju naposled le uspelo program Zdravstvene postaje Šoštanj razširiti z okulistično ambulanto. Da je Koroška regija na področju oftalmologije ena od najslabše preskrbljenih v državi, je v odgovoru na poslansko vprašanje županu Šoštanja in poslancu državnega zbora Darku Menihu sredi decembra lani pritrdil takratni minister za zdravje Borut Miklavčič. Ministrstvo pa zagotovilo, da bo na osnovi deficitarnosti regije in slabše dostopnosti do zdravstvenih storitev na področju oftalmologije partnerjem predlagalo, da zagotovijo sredstva za pokritje te ambulante v Šoštanju. Partnerji so predlog sprejeli in vlada je konec marca odločila, da zagotovi sredstva za širitev programov, med katerimi je tudi oftalmološka ambulanta v Šoštanju. Specialistka oftalmologije Marcela Puvalić, dr. med., spec.oftal., je z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območno enoto Ravne na Koroškem, že podpisala začasno pogodbo, specialistična ambulanta pa je v Zdravstveni postaji Šoštanj odprla vrata 19. aprila.

 mkp

Delovna brigada v letnem kinu Velenje, 6. maja - Mladinski center Velenje bo ob pomoči prostovoljcev, Šaleškega študentskega kluba in društva brigadirjev Velenje ponovno izvedel prostovoljno delovno brigado, ki bo letni kino prilagodila potrebam izvedb dogodkov v letu 2010. Prostovoljna delovna brigada bo potekala od danes do sobote. Zbor brigadirjev bo danes, v četrtek, 6. maja, ob 8. uri zjutraj v letnem kinu Velenje. Prostovoljcem (dijakom ŠCV) bo MC Velenje za izvedbo dogodka napisal opravičila in priznal udeležbo kot del obveznih izbirnih vsebin. V letnem kinu bodo v treh postavili ograjo okoli letnega kina, varnostno razsvetljavo, utrdili 'amfiteater' in uredili prostor za postavitev sanitarij ter začasnega objekta - lesene hiške. Po lani uspešni delovni brigadi in velikem interesu, da letni kino postane živo prizorišče, vsi upajo na veliko udeležbo.




Naš čas, 6. 5. 2010, barve: CMYK, stran 5

DOGODEK

6. maja 2010

Zbrali za dva tovornjaka življenjskih potrebščin

Strokovni svet za socialna vprašanja OO SD Velenje pripravlja spletno stran, na kateri bodo lahko ljudje ponudili stvari, ki jih sami ne potrebujejo več, komu drugemu pa bi prišle še kako prav.

Strokovni svet za socialna vprašanja OO SD življenjske potrebščine predal Materinskima domovoma Mozirje in Žalec ter Varni hiši Velenje Milena Krstič - Planinc

Velenje, 28. aprila – Socialni demokrati (SD) Velenja so v sredo predali glavnino življenjskih potrebščin, zbranih v dobrodelni akciji za Materinski dom Velenje ter Varni hiši Mozirje in Žalec. Vsega je bilo kar za dva tovornjaka! Čeprav je akcija potekala le dva dni na petih zbirih mestih, 25. marca v Velenju, 27. marca pa v Šoštanju in Šmartnem ob Paki, so zbrali toliko nujno potrebnih stvari pa tudi igrač za stanovalce treh hiš, da so bili nad tem presenečeni celo sami organizatorji. Peter Dermol, predsednik Strokovnega sveta za socialna vprašanja OO SD Velenje, ki je akcijo vodil, je povedal, da so se za akcijo odločili, ker so želeli pomagati tistim, predvsem gre za ženske in otroke, ki so se morali zaradi osebne ogroženosti v družinah kot žrtve umak ni ti nasi lju. Zbi ra li so koristne stvari in igrače, ki bodo polepšale življenje otrokom. »Vse jim bo prišlo prav: oblačila, obutev, igra če, pohiš tvo, poso da, posteljnina ... Akcija je bila izjemna, odziv prebivalcev Šaleške doline - vsem se iskreno zahvaljujemo - pa prav tak. Že med akcijo smo materinskemu domu Mozirje podarili veliko stanovanjske opreme, omar, stolov, miz, zaves, posode ...”, je našteval Dermol. Predsednik OO SD Velenje Srečko Meh je dodal, da to ni bila prva konkretna in usmerjena akcija Strokovnega sveta za socialna vprašanja. »Zelo odzivna je bila tudi akcija zbiranja smučarske opreme. Strokovni svet je zelo aktiven in v tej aktivnosti uživa mojo polno podporo.« Mestna občina Velenje se je že pred tremi leti izkazala, ko je poskrbela za Varno hišo. Zanjo so priskrbeli kolikor se da dobre pogoje in z njimi skušali poskrbeti posebej za matere in otroke. »Gre za akcijo, ki je bila dobro organizirana, dobro vodena, imela je pravo vsebino in ljudi, ki so jo vodili. Vesel sem, da so naredili veselje tistim, ki so ga pred tem, ko so se zate kli v te domove, imeli zelo malo.« O tem, da so bili res veseli, pa pričajo besede Dragice Deček, vodje Materinskega doma Mozirje, ki je med drugim povedala, da so s to pomoč jo dve ma mama ma

Peter Dermol, Srečko Meh in vodja Materinskega doma Mozirje: »Ganjena sem.«

Potrebščine so zbrali tudi za Varno hišo Velenje. Simbolično jih je prevzela Viktorija Meglič.

poma ga li opre mi ti nju na nova domova ... »Vsega smo se veselili, opreme, oblačil ... K nam prihajajo ženske in od nas gredo, upamo, da v prijaz nej ši svet. Neka te re nimajo ničesar. Nekatere so pri nas eno leto, druge manj. Ganjena sem, da ste se odločili za nas in pomagali. Hvala sam,« je rekla. Zadovoljstvo v imenu Varne hiše pa je izrazila Viktorja Meglič, njena vodja: »Mestna občina nam je že šla na roke. Dobili smo krasne prostore, smo ena najlepših varnih hiš v Sloveniji in za to se moram zahvaliti županu. Zahvaljujem pa se tudi vsem dobrim ljudem. Tudi Rotary klubu Velenje, ki nam ogromno pomaga.« Vse, kar je bilo podarjeno, je bilo skrbno pregledano, selekcionirano, zloženo in očiščeno, preden so dali naprej. Dra go Kolar se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri tem, posebej pa članom sindikata Premogovnika Velenje SPESS in HTZ. 15. maja, ob dnevu družine (tako so napovedali) pa akcijo nadaljujejo.



Zbrali so okoli 90 škatel oblačil, 6 škatel čevljev in copatov, 100 brisač, precej rjuh, prevlek za prešite odeje, 32 odej, 9 vzglavnikov, veliko igrač, koles, nekaj otroških vozičkov in otroških sedežev za avtomobile. Poleg pohištva, seveda.

5


Naš čas, 6. 5. 2010, barve: CMYK, stran 6

DOMA IN NA TUJEM

6

6. maja 2010

Od sre de do to r ka - svet i n do m o v i na Sreda, 28. aprila Predstavniki študentov so pri vladi poskušali doseči spremembe napovedanega zakona o malem delu in se dogovorili, da še ta teden pripravijo svoje amandmaje. Predsednik Pahor jim je obljubil, da bodo skupaj pregledali določila, ki najbolj motijo študentske organizacije.

re, predsednik Obama pa ponudil pomoč. Neki moški je vdrl v vrtec na vzhodu Kitajske in pri tem z nožem zabodel 28 otrok, dva učitelja in varnostnika. 47-letnega storilca je policija prijela.

bi Grčiji zagotovili mednarodno pomoč. Na desettisoče ljudi je v Tirani zahtevalo delno ponovno štetje glasov lanskih volitev, na katerih so slavili konservativci premierja Salija Berishe.

Petek, 30. maja

Nedelja, 2. maja

Na dan, ko so po državi goreli kre sovi, je bil odlo čen Dušan Semo lič. Na Rož ni ku je dejal: »Zberimo 40.000 podpisov. Zrušimo semaforje,« in s tem napovedal oster boj vladnim predlogom o delovnopravni zakonodaji.

V Ajdovščini so se spomnili ustanovitve slovenske narodne vlade, ki je po 2. svetovni vojni začasno prevzela civilno oblast. Boris Pahor jo je označil za kronanje upora proti fašizmu in nacizmu. Finančni ministri evroskupine so sprejeli dogovor o sprožitvi mehanizma 110 milijard evrov pomoči obubožani Grčiji. Vodja evroskupine Jean-Claude Juncker je pojasnil, da bo Grčija v prihodnjih treh letih prejela 110 milijard evrov, od katerih jih bodo 80 milijard namenile države članice območja evra, preostali del pa Mednarodni denarni sklad. Mahmud Ahmadinedžad se je odpravil v New York na konferenco o neširjenju jedrskega orožja, še prej pa je ZDA obtožil, da so povezane z vodilnimi terorističnimi skupinami na svetu. Policija v New Yorku je dezaktivirala bombo v enem najbolj obiskanih mestnih trgov. Odgovornost so prevzeli pakistanski talibani.

Dejan Židan je v SD dobil 21 glasov podpore.

Pred praznikom je predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič opozoril, da »doslej še ni bilo vlade, ki bi tako odkrito kazala nezanimanje za nastanek socialnega sporazuma«. Kot je dodal, sindikati pred 1. majem zahtevajo, naj politiki, ki so rešili banke, rešijo še brezposelnost. Izvedeli smo, da bo kinološka zveza Slovenije proti Rajku Rotnerju in Alenki Černe uvedla disciplinski postopek zaradi sporne ocene bulmastifov pokojnega Baričeviča. Kandidat za novega ministra za kmetijstvo Dejan Židan je po predstavitvi pred predsedstvom SD dobil 21 glasov podpore, štirje člani pa so se vzdržali. Madžarski predsednik Laszlo Solyom je mandat za sestavo nove vlade podelil vodji zmagovite stranke Fidesz Viktorju Orbanu.

Četrtek, 29. aprila Vlada je sprejela noveli zakonov s področja sociale, ki prerazporejata več kot 700 milijonov socialnih prejemkov, postopki za njihovo pridobitev pa bodo združeni. Premier je napovedal, da bo podjetje Ram Invest uvrščeno na črno listo podjetij, ki ne smejo poslovati z državo. Kot je pojasnil, bo takšna usoda lastnika družbe doletela

Goreli so kresovi, Semolič je pozival: »Zrušimo semaforje!«

Grki imajo finančne težave.

Izvedeli smo, da bo največji delež posojil Grčiji dala Nemčija, ki bo prispevala 22,4 milijarde evrov, Slovenija pa bo pomagala s 384 milijoni. Kot smo še slišail, naj bi se Grčija tudi umaknila s finančnih trgov.

Torek, 4. maja Na dan, ko so se matu rant je ukvarjali s pisanjem eseja, so se mno gi držav lja ni spo pa da li z novim družinskim zakonikom. Na seji odbora za družino je minister Svetlik na to temo dejal, da novi družinski zakonik krepi vpliv države znotraj družine v korist otroka ter omogoča svobodno izbiro glede oblikovanja družinske skupnosti. Mnogi se z njim niso strinjali. Še vedno so nestrinjanje ugotavljali tudi premier Pahor in pred-

Poslanci SDS so zaradi preiskovanja zadeve bulmastifi in najema stavbe za NPU zahtevali sklic nujne seje pristojnega odbora DZ. A iz MNZ so sporočili, da je ministrica na vse odgovorila, novih dejstev pa da ni. Medtem ko so se v Atenah spopadli policisti in protestniki, je grški premier George Papandreu v parlamentu zagovarjal varčevalne ukrepe, ki so nujni za preživetje države. Še vedno smo spremljali širjenje naftnega madeža, s katerim se je spopadla tudi ameriška vojska.

V New Yorku je potekala konferenca o neširjenju jedrskega orožja.

(Tudi) študentje napovedujejo demonstracije.

Pahor je dejal, da brez Kidričeve vlade tudi Peterletove ne bi bilo.

Premier ni pozabil na bulmastife.

zato, ker ni želel razkriti vseh delov lizinške pogodbe. Ta dan pa premier ni govoril le o tem. Pahor se je dotaknil bulmastifov in dejal, da ni dvoma, da bi bilo pse treba že s prvim sklepom usmrtiti. Predstavniki vlade, sindikatov in delodajalcev so na sestanku skušali zbližati stališča glede sprememb delovnopravne zakonodaje, ki jih načrtuje izvesti vlada. A skupnega jezika niso našli. Zara di vse več je ga naft ne ga madeža v Mehiškem zalivu, ki se je približeval obali ZDA, je guverner Louisiane razglasil izredne razme-

pomembno je študentsko delo. A praznovanja mednarodnega praznika dela po svetu niso zaznamovale le proslave, temveč tudi protesti. Na severu Kavkaza je eksplodirala bomba, v Rusiji so zahtevali odstop Putina, v Nemčiji pa so se zbrali neonacisti. Ob prazniku ni manjkalo govorcev. Pahor je dejal, da so poskrbeli, da delavci ne plačujejo največje cene krize, Semolič je opozarjal, da bodo prav delavci največja žrtev, presednik Türk pa je spomnil, da ta država potrebuje resen socialni dialog. V Atenah in Solunu so demonstranti zažgali televizijsko vozilo ter poskušali vdreti v finančno ministrstvo, saj nasprotujejo dodatnim varčevalnim ukrepom, ki naj

Tjaša Zajc

Mesec maj, mesec sonca, ko zabavam ni videti konca. mesec veselja, ne fotelja, čas za žur, če ni nedelja! Takšen je mesec maj. Mesec za DMK. Dneve mladih in kulture. DMK je letos z nami že dvajsetič. Marsikdo med študenti verjetno na festival ni pomislil do tega tedna, ko se bo v soboto ekspedicija v aktivnih nekaj vikendov tudi pričela. Kaj vse nas čaka? V prihajajočih tednih bo gotovo zaznati veliko nostalgije, predvsem med tistimi, ki so festival spremljali že pred mnogimi leti, pa bodo prišli pokukat, kaj je pripravila letošnja ekipa. Verjamem, da je bila priprava festivala letos mogoče bolj stresna kot prejšnja leta, saj je otrok, ki v rokah vodstva ŠŠK vsako leto raste in se spreminja, dosegel že lepo starost. Že puberteto je dal skozi! In zdaj prihaja v tista leta, v katerih utegne biti, če bo pravi študent, še bolj razživet. Navsezadnje je še vedno mlad. Mlad, nor, radoživ, aktiven, radoveden. Verjetno bo v prihodnjih tednih zaznati opombe, vzdihljaje in velike besede, kako je bilo včasih in kako danes ni. Vendar pa bodo, če bo šlo vse, kot je treba, na koncu oči letošnje ekipe ŠŠKja, ki je s ponosom pripravila dvajseti festival, toliko bolj žarele. Nostagiki pa jih bodo lahko potreplali po ramenih in jim čestitali, ker so poskrbeli, da se tradicija nadaljuje.

Sobota, 1. maja Ob prazniku dela so študentje s simboličnim zažigom zakona o malem delu opo zo ri li, kako

O DMK-ju in tem, da si je čas samo potrebno vzeti

Ponedeljek, 3. maja Vlada je v okviru socialnega dialoga o pokojninski refor mi kot pogoj za upokojitev predlagala delovno dobo 43 let za moške in 41 let za ženske. Sindikati pa so vztrajali: 40 let. Poslanci so odločali o razpisu referenduma o arbitražnem sporazu mu in zako nu o kapi tal skih naložbah. Parlamentarni odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je soglasno ocenil Dejana Židana kot primernega kandidata za vodenje kmetijskega ministrstva. Židan je dejal, da se bo zavzel za izdelavo kmetijske strategije, promocijo slovenskih izdelkov in zmanjšanje administrativnih ovir.

stavnik ŠOS-a. Srečali so se na temo predloga zakona o malem delu, a je po srečanju vlada napovedala 50-dnevni moratorij, študenti pa demonstracije. Ameriški državljan pakistanskega rodu, ki so ga aretirali zaradi domnevnega napada na ZDA, je zatrdil, da je napad izvedel sam, brez podpore skrajnih skupin v rodnem Pakistanu. Američani pa so zatrdili, da mu bodo sodili hitro. V Grčiji je potekala 48-urna stavka zaposlenih v javnem sektorju. Pred poslo pjem parla men ta je policija s solzivcem razgnala manjšo sku pi no pro test ni kov, ki je metala kamenje in steklenice. Protestniki, ki nasprotujejo strogim varčevalnim ukrepom grške vlade, so na atenski Akropoli razgrnili velik prapor z napisom »Ljudstva Evrope, dvignite se.«

Mesec maj je po svoje malo shizofren mesec za študente. V enem trenutku se na polno žura - v Ljubljani potekajo majske igre, vse več je različnih koncertov, festivalov, dogajanja na prostem. Po drugi strani pa se študijsko leto počasi bliža koncu, določeni profesorji nas razveseljujejo s kolokviji, bližajo se oddaje seminarskih nalog, počasi se je potrebno pripravljati na izpite. Tudi dijaki se pripravljajo na teste, popravljajo ocene, maturanti se pripravljajo na maturo. Če bi lahko, bi ves zaslužen denar s študentskim delom porabili za to, da bi si le lahko kupili še kakšno dodatno uro časa. Tega imamo vedno premalo, ne glede na to, kaj počnemo. Mesec maj, z aktivnostmi "nafilan" kot velikonočna potica z veliiiiiko orehovega nadeva, mogoče najbolj nazorno prikazuje, kaj pomeni dobra organizacija. In kaj pomeni res dober mesec. Sladek in poln kot potica. Ne vem, od kod ta primerjava. Mogoče je to še vpliv velike noči ... No, kakorkoli že; če želiš maja vse opraviti pravočasno in se ob tem še zabavati, je organizacija okupacija številka 1. Kaj želim s tem pravzaprav povedati? Predvsem to, da imamo v današnjem času, ko samo hitimo brez postankov, vse manj časa. Vzamemo si ga za stvari, ki so nam res pomembne in za katere se nam zdi, da bodo za nas dobre. Četudi gre za podporo psihičnemu počutju, torej terapiji z zabavo. Maja študenti pokažejo, koliko so pravzaprav zmožni, koliko stvari je mogoče opraviti, če tudi trpiš za pomanjkanjem časa. Vsekakor upam, da se bodo študenti tudi letos kalili v displini ‘zorganiziraj se’ in za svoje boljše počutje poskrbeli z udeležbo na letošnjem festivalu. Glede na vse dogodke ne dvomim, da se bo za prav vsak okus našlo kaj dobrega.



107,8 MHz GOOD VIBRATIONS

tel.: 03/ 897 50 03 fax: 03/ 5869 263

RADIO VELENJE Na{ ~as, d.o.o., Kidri~eva 2a, Velenje


Naš čas, 6. 5. 2010, barve: CMYK, stran 7

GOSPODARSTVO

6. maja 2010

»Uporaba obnovljivih virov energije se dvakrat splača« Tako o učinkoviti uporabi obnovljivih virov energije, ki ji pri svojem delu posvečajo veliko pozornosti, pravi direktor energetske agencije Kssena - Polovico sredstev za delovanje pridobijo na razpisih Evropske unije – Sončne elektrarne postajajo realnost Slovenijo v enem dnevu. Če smo še pred leti velikokrat slišali, kako se to ne splača, sedaj vse pogosteje slišimo, da se splača. V obzir moramo vzeti ne le stroške implementacij ukre pov za učin kovi to rabo ener gije, ampak moramo upoštevati tudi stroške poškodovanja okolja, ki se jih k sreči vse bolj zavedamo.« Kaj kažejo vaše oce ne porabe in uporabe energije v občinah ustanoviteljicah? Kako ener getsko varčne so torej občine na širšem celjskem in tudi

Bojana Špegel

Prva sončna elektrarna na javnih zgradbah v Velenju bo letos postavljena na strehi velenjske občinske hiše. V pripravi pa je še kar nekaj projektov za postavitev fotovoltaičnih elektrarn na strehah javnih stavb.



Direktor Agencije Kssena Boštjan Krajnc

za prihodnost. Glede na naše dosedanje delo računamo, da bodo ostale z nami tudi v prihodnje.« Lahko rečemo, da Kssena prodaja znanje, kajne? »Seveda. Naše glavne usmeritve so izvajanje energetskih konceptov, kar nam nalaga tudi zakon. To so dokumenti, ki analizirajo oskrbo in rabo energije, del katerih je tudi akcijski načrt za izkoriščanje obnovljivih virov energije in učinkovitejšo rabo energije. Pripravljamo veliko seminarjev, konferenc, na to temo izdajamo časopise in publikacije. Vse to spada v naš obseg dela.« Koliko se v Sloveniji že zavedamo pomena večje uporabe obnovljivih virov energije in posledično prijaznejšega odnosa do okolja? »Mislim, da vedno bolj. To dokazuje tudi velik odziv ljudi v akciji Očistimo

Aprilska izobraževalna konferenca o uporabi sončne energije je resnično uspela. V dvorani Nove so gostili več kot 200 slušateljev iz vse države.

Razvoj jih »dela« konkurenčne Podjetje Termotehnika iz Orle vasi med vodilnimi izdelovalci toplotnih črpalk v Evropi – Že dvakrat v najožjem izboru za hitro rastoče podjetje v Sloveniji Tatjana Podgoršek

Leta 2007 je bilo družinsko podjetje Termotehnika iz Orle vasi pri Braslovčah med finalisti za najboljše hitro rastoče podjetje v Sloveniji, lani med prvimi tremi v Savinjsko-zasavski regiji. Leta 2007 je bilo kot edini slovenski proizvajalec toplotnih črpalk sprejeto v združenje proizvajalcev toplotnih črpalk BWP s sedežem v Berlinu. Ponaša se s številnimi drugimi priznanji za kakovost in inovativnost svojih izdelkov. Termotehnika je danes evropsko priznano in vodilno podjetje v proizvodnji toplotnih črpalk in hladilne tehnike za vinarstvo in kletarstvo. »Takšen napredek, razvoj je presenetil tudi mene,« je dejal ustanovitelj in dosedanji direktor podjetja Rudi Kronovšek in nadaljeval: »Strategijo na razvojnem področju imamo, nismo pa predvidevali takš-

»Letos moramo v Velenju ‘novelirati’, torej posodobiti energetske načrte, zelo pomembno področje ostaja javna razsvetljava, pri katerise ukvarjamo z inovativnimi idejami, kako javno razsvetljavo uporabiti tudi za pridobivanje drugih podatkov na področju rabe energije. Veliko časa in znanja bomo namenili postavitvam novih sončnih elektrarn. V Celju in Slovenj Gradcu moramo analize, ki so že končane, spraviti v realnost.« Sončna energija torej res postaja vse bolj zanimiva. »Fotovoltaika je danes ena najhitreje razvijajočih se gospodarskih panog, ki postaja tudi vse bolj donosna. Zato ne čudi, da smo aprila, ko smo v Novi pripravili konferenco na to temo, naleteli na zelo dober odziv, saj vseh prijavljenih sploh nismo mogli sprejeti. Na seminarju pa je sodelovalo več kot 200 slušateljev iz vse države. Prav je, da država spodbuja uporabo fotovoltaike, saj bo le tako res postala konkurenčna in še bolj zanimiva. Namen tovrstnih konferenc je, da se udeležencem čim bolj približajo novosti in prednosti uporabe sončne energije, izpostavimo pa tudi problematiko: s kakšnimi dejavnostmi se srečujejo investitorji, kakšna soglasja moramo pridobiti, na kaj morajo biti pozorni. Odzivi udeležencev so bili zelo dobri, kar je spodbuda za naše delo naprej.

Dosedanji direktor Termo-tehnike Rudi Kronovšek (prvi z leve) in novi direktor podjetja Bogdan Kronovšek: »Naši izdelki so po tehničnih lastnostih, učinkovitosti, dizajnu in varnosti povsem enakovredni izdelkom priznanih evropskih proizvajalcev.«

ne širitve.« Kot je povedal Kronovšek, je pred ustanovitvijo svojega podjetja 23 delal na raziskovalno-razvoj-

nem področju v velenjskem Gorenju.Tega je zapustil leta 1993 in si še z dvema sodelavcema uredil poslovne prostore svojega podjet-

ja v gospodarskem poslopju ženinih staršev v Orli vasi pri Braslovčah. V prvih letih so v Termotehniki izdelovali predvsem toplotne

črpalke za ogrevanje sanitarne vode v večini za znanega kupca – Lentherm iz Lenarta. Vidnejši vzpon je podjetje začelo z odločitvijo za prodor na trg z lastno znamko. Promet podjetja se je od takrat dalje vsako leto najmanj podvojil, prav tako se je hitro povečevalo tudi število zaposlenih. Pred 10 leti so zgradili novo delavnico, v kateri naj bi delalo 12, 13 ljudi, danes podjetje zaposluje 30 delavcev, med katerimi je veli ko viso ko stro kov no izobraženih. » 20 do 30 odstotkov izdelanih toplotnih črpalk, plod lastnega znanja in razvoja, izvažamo v Avstrijo, ki velja za enega najbolj zahtevnih trgov za toplotno tehniko. Na trge evropskih držav direktno ne prodajamo, naš avstrijski partner Avstria Email pa trži naše črpalke v vsaj petih državah Evropske unije.« Zaradi gospodarske krize je podjetje lani zabeležilo za 15 odstotkov nižji prihodek kot leta 2008, ki velja za leto rekordov. Z upokojitvijo prevzema mesto direktorja v Termotehniki Rudijev sin Bogdan. »Naše podjetje je razvojno naravnavo in to nas »dela« konkurenčne v družbi z ostalimi, ki toplotne črpalke uvažajo in preprodajajo. Moj cilj je voditi podjetje, ki bo tudi v prihodnje izdelovalo učin-

kovite, tehnološko najbolj dovršene toplotne črpalke in hladilne sisteme. Razvoj novih komponent za omenjene izdelke je v zadnjih letih skokovit. Sledimo mu.« Po načrtih naj bi letos v Termotehniki izdelali približno 3000 sanitarnih toplotnih črpalk, ostale izdelke pa za znane kupce, naročnike. Večje serije proizvajajo le za avstrijskega proizvajalca bojlerjev. Z njim so podpisali pogodbo o dobavi novih tipov sanitarnih toplotnih črpalk že za letošnje leto.



Sklad obrtnikov in podjetnikov, Vošnjakova ul. 6, 1000 Ljubljana

Velenje - Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško - Kssena - v Velenju deluje od leta 2006. Lani in letos so za načrte, ki so jih pripravili na področju učinkovite rabe energije, prejeli tudi prestižne nagrade v Bruslju. S čim vse se v agenciji ukvarjajo danes in na katerih področjih delujejo, pa tudi kako se agencija, ki trenutno zaposluje 6 oseb, financira, smo izvedeli v pogovoru z direktorjem Kssene Boštjanom Krajncem. Nič ne bo narobe, če v uvodu obnoviva zgodovino agencije. »Kssena je bila ustanovljena v okviru evropskega projekta kot lokalna energetska agencija pod programom inteligentna energija Evrope. Projekt je trajal tri leta; uspešno smo ga zaključili decembra 2009. Rezultat tega projekta je ustanovitev samostojne pravne osebe, to je sedaj Energetska agencija Kssena. V tem času smo analizirali stanje in rabo energije ter možnosti izkoriščanja obnovljivih virov energije v Velenju, Slovenj Gradcu, Celju in drugih občinah, ki so bile partnerice tega projekta. Danes lahko nadaljujemo s procesi implementacije ukrepov, ki so posledica vseh doslej opravljenih analiz.« Ali občine ustanoviteljice ostajajo vaše partnerice? »Da, ustanovitelji ostajajo enaki, pogodbe imamo podpisane do konca letošnjega leta. V tem letu jih bomo obnovili tudi

koroškem delu države? »Velenje je energetsko močna občina. Naša energija za ogrevanje je najcenejša v državi. Kljub temu se v Velenju odraža velika želja po zmanjšanju rabe te energije. Občuti se potreba, da z energijo, ki je imamo veliko in je cenovno ugodna, delamo še bolj odgovorno. Ne le do ljudi, ampak tudi do okolja. Tako v Velenju kot Celju in Slovenj Grad cu je velik posluh za postavitev fotovoltaičnih elektrarn, za izkoriščanje lesne bio mase. Predvsem pa za zmanjšano rabo energije, ki posledično vodi do zmanjšanja stroškov.« Kako se agencija Kssena financira? »Približno 40 odstotkov prihodkov prispevajo naši ustanovitelji. Poleg že omenjenih občin je to tudi Komunalno podjetje Velenje. Skoraj 50 % sredstev pridobimo iz tako imenovanih evropskih programov in projektov, okoli 10 % pa predstavljajo storitve na trgu. Veseli smo, ker smo na evropskih razpisih v zadnjih dveh letih pridobili kar za okoli 700 tisoč že odobrenih projektov. Večina jih že teče, nekaj jih je v fazi odobritve. Pri prijavi projektov je največja težava v tem, da jih ne moremo vnaprej predvideti, saj nikoli ne vemo, kaj bo odobreno in kaj ne. Včasih dobra ideja in partnerstvo nista dovolj, nemalokrat je treba lobirati ali pa imeti zelo močnega partnerja iz tujine, ki lahko projekt spravi naprej.« Čemu boste letos posvetili največ pozornosti?

7

Prostovoljno, investicijsko, ter rentno pokojninsko zavarovanje. Pokliči 080 19 56 ali klikni www.sop.si.


Naš čas, 6. 5. 2010, barve: CMYK, stran 8

PRAZNIK

8

6. maja 2010

“Svoje pravice dela bomo branili z vsemi sredstvi” Tudi letos je praznični prvomajski dan veliko prebivalcev Šaleške in sosednjih dolin preživelo na Graški gori – Kulturnemu programu je sledilo druženje, ki je zaradi lepe sončne sobote trajalo v pozno popoldne Stane Vovk

Graška gora, 1. maja – Po tradiciji, kot že vrsto let, so tudi letošnji praznični dan, delavski prvi maj, na našem območju naznanili godbeniki z igranjem budnice in skupaj s sončno, pomladno praznično soboto zvabili mnogo ljudi na prvomajska druženja. Veliko, po besedah prirediteljev - Območne organizacije Zveze sindikatov Slovenije Velenje - več kot dva tisoč, se jih je zbralo na Graški gori, ki je že dolga leta priljubljena izletniška točka tudi in predvsem zaradi tega, kar se je dogajalo med drugo svetovno vojno na njej. V spomin na padle se delegacija udeležencev vsako leto pokloni s položitvijo venca k spomeniku Nošenje ranjencev. Na goro so se na praznično soboto že zgodaj dopoldne vile dolge kolone: precej ljudi je prišlo peš, nekateri s svojimi vozili, drugi z avtobusi, ki jih je organiziral prireditelj. Po vsakoletni navadi so zbrani najprej prilsuhnili polurnemu kulturnemu programu. V pomen prazničnega dne so jih z Zdravljico in Internacionalo popeljali godbeniki pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, ki so zaradi igranja budnice vstali veliko prej od drugih, in člani moškega pevska zbora Kajuh, ki letos slavi 90-letnico ljubiteljskega petja. Letos je bila slavnostna govornica nova sekretarka Območne organizacije Zveze sindikatov Slovenije Velenje Alenka Selič. Opozorila je, da se socialna razslojenost povečuje iz dneva v dan, na eni strani se

Povedali so Upokojenec iz Velenja: »Že vse od mladosti hodim za prvi maj na Graško goro. Sedaj sem že upokojenec, a ni mi vseeno, kaj se dogaja. Vse je narobe. Denarja ni, penzije so majhne in upam, da se bo kaj uredilo. Danes pa bom vsaj za nekaj ur pozabil na vsakodnevne tegobe.« Srednješolka: »Tukaj nisem prvič. Doma sem iz Dobrne in tudi letos smo se odločili za izlet na Graško goro, ker je lepo vreme in da se družimo. Čeprav sem še srednješolka, o prihodnosti malo že razmišljam. Sodeč po tem, kaj se dogaja danes, nas mlade ne čaka nič dobrega. Vendarle pa upam, da se bodo stvari le uredile.« Obiskovalec iz Raven pri Šoštanju: »Tukaj sem prvič, prejšnja leta pa smo z družino hodil na Forhtenek, prvomajsko zbirališče Šoštanjčanov. Imam družino, relativno sem še mlad, vendar danes po pravici povedano še ne razmišljam o tem, kaj me čaka v prihodnosti, na stara leta. Kakršno stanje je danes ... Moram reči, da sem do neke mere pesimist. Trenutno dogajanje v državi je zelo čudno. Ne vem, ne vem, kaj bo …«

Alenka Selič, slavnostna govornica

Množično tudi še na pohod na Jesenjakov hrib

oblikuje majhen razred bogatašev, na drugi strani velik razred socialnih podpirancev, med njima pa razred tistih, ki se iz dneva v dan borijo, da ne bi postali družbeno bre-

me. Obregnila se je tudi v delo vlade in menedžerjev: »Prav je, da vlada postavlja v središče prioritet delo, zaščito delovnih mest, nastajanje novih delovnih mest. A če

Kajuhovci: 90 let ljubiteljskega petja

Prvega maja tudi na Graški gori ni brez prazničnega golaža in plesa.

pomeni večja fleksibilnost dela predvsem lažje odpuščanje delavcev, zmanjšanje delavskih pravic, zmanjšanje socialne varnosti in še večji prenos odgovornosti za usodo podjetja na delavce, potem takšnih prioritet ne potrebujemo in jih nočemo. Tukaj se postavlja tudi vprašanje odgovornosti nekaterih menedžerjev. Ti so za svoje (ne)delo praviloma bogato nagrajeni, saj naj bi bili najpomembnejši za razvoj podjetja. Visoke nagrade in plače menedžerjev so se v veliko primerih pokazale kot neupravičene in le kot opravičilo tistih, ki so jih dopuščali v strahu pred begom možganov. Pa takšne možgane, ki delajo le za svojo korist in svoj žep, ki jim je dolgoročno uspešno poslovanje podjetja in s tem varna zaposlitev delavcev tuja, res potrebuje-

Srečanja brez vleke vrvi ni.

mo?« Opozorila je tudi, »da je v kapitalizmu potrebno braniti svoje pravice dela in mi jih bomo branili z vsemi sredstvi.« Končala pa vendarle z dobršno mero upanja: »Splošna družbena solidar nost, socialni dialog med vlado, sindikati in delodajalci ter moralna odgovornost nas lahko vodita v boljši jutri. Zato bodimo optimisti in ver-

jemimo, da bo socialno partnerstvo vzdržalo, da bomo sindikati zaščitili dosedanje pravice delavcev in jim dodali nove ter da bo vlada delovala tako, da bomo vsi skupaj bolje živeli.« Udeležencem srečanja je za praznik čestital tudi velenjski župan Srečko Meh.

Na večer pred prvim majem so v številnih krajih, hribih in dolinah, zagoreli Šaleške doline. Tudi v KS Škale-Hrastovec, kjer so se na Lubeli pred prižiganjem kresa med drugim predstavila nekatera tamkajšnja društva.




Naš čas, 6. 5. 2010, barve: CMYK, stran 9

PRAZNIK

6. maja 2010

9

Velik kres privabil množico Druženje na predvečer 1. maja na travniku pod Belim dvorom je bilo prijetno, začinil ga je tudi ognjemet Velenje, 30. aprila – Na predvečer praznika dela so po številnih hribih v okolici Velenja zagoreli kresovi. Največji v MO Velenje je tudi letos gorel na travniku pod Belim dvorom na Gorici, kjer so se ljudje začeli zbirati že kmalu po 19. uri. Ko je padel mrak, je na prizorišču zaigrala godba na pihala Premogovnika Velenje, mogočen kres pa je takrat še čakal na temo in prižig. A razpoloženje med ljudmi, ki so na hrib v prijetno toplem večeru množično prihajali z vseh strani, je bilo iz minute v minuto boljše. Kresovanje je tudi letos pripravila KS Gorica v sodelovanju z MO Velenje. Fantje iz skupine Potepuhi so znali še dvigati razpoloženje, saj so dokazali, da obvladajo številne zvrsti glasbe. V zgodnjem večeru niso

pozabili na najmlajše, ki so tudi zaplesali pred odrom, malo kasneje so se na naravnem plesišču vrteli tudi odrasli. Nihče ni bil ne lačen ne žejen, saj so organizatorji dobro poskrbeli tudi za tovrstno ponudbo. Ko je ogenj že zagorel in so ognjeni zublji začeli segati visoko proti nebu, je množico, ki se je še kar večala in večala, nagovoril župan MO Velenje Srečko Meh. »Ni res, da v teh časih ni razlogov, da bi se veselili. Prav to je razlog, saj bomo v naši občini aktivnosti še naprej usmerjali v razvoj; pa naj gre za razvoj energetike, novih delovnih mest, medsebojnih odnosov. V želji, da bodo delavci za svoje delo pošteno plačani. Zato je prav, da se danes družimo ob kresu in ob tem ne pozabimo na tiste, ki jih ne omenjamo pogosto; na starejše, invalide, brezposelne, otroke. Vsi skupaj moramo najti tiste stične točke, na katerih lahko gradimo svojo prihodnost. Graditi jo moramo skupaj, le tako bo takšna, kot si jo želimo …«. Kresovanje na Gorici se je zavleklo globoko v noč, obiskalo pa ga je več kot 2 tisoč ljudi.

 bš

Na predvečer praznika dela je župan Srečko Meh med zbrane s svojimi besedami vlival optimizem.

Prijeten zadnjeaprilski večer je veliko ljudi preživelo na travniku pod Belim dvorom. Mogočen kres je bil povod za druženje in zabavo.

Ob prazniku dela o delu Kresovi, pohod, pikniki …

Šoštanj, Pristava, 1. maj - Pohodi in praznovanja povezani s 1. majem, dokazujejo, da je praznik dela še vedno živ in aktualen. Na Pristavi je srečanje tradicionalno podkrepljeno s krajšim programom, glasbo in golažem že vrsto let in tudi letošnje 18. ni bilo drugače. Pohodnike, ki so se zbrali na skupnem prireditvenem prostoru, sta nagovorila predsednik KS Ravne Jože Sovič in podžupan Občine Šoštanj Vojko Krneža, Drago Kotnik, predsednik TD Pristava in gostitelj srečanja, je zbrane pozdravil najprej v svojem imenu, nato pa prebral sporočilo, ki ga je zbranim zaradi drugih obveznosti preko njega posredoval šoštanjski župan in poslanec v DZ RS Darko Menih. V govoru je omenil, da je današnji čas znova čas, ko se človek bori za temeljno pravico, to je pravico do

dela. Način življenja je drugačen, težji, odvisni smo od ukrepov države, socialni dialog je čedalje slabši. Vse preveč delavcev ostaja brez dela, študentje brez denarja za študij, izobraženci brez primerne zaposlitve, upokojenci nimajo dovolj za preživetje, leta upokojitve se odmikajo. Minimalna standarda človekovih pravic: osemurni delavnik in pravica do počitka, sta bila postavljena pred več kot sto leti. Ali ju še imamo? Veliko delavcev prav gotovo ne!« Kljub zavedanju prej naštetih dejstev pa je vladalo na Pristavi sproščeno vzdušje in prijateljsko druženje. Organizatorji ocenjujejo, da se je prireditve udeležilo okoli 700 ljudi.

 Milojka Komprej, foto: Tina Videmšek

Letošnji 1. maj na gori Oljki

V občini Šmartno so razpoloženje minulih prazničnih dni zaznamovali kres, ki ga je na dan pred 27. aprilom pripravil pri Hiši mladih javni zavod Mladinski center, na večer pred 1. majem so zagoreli kresovi predvsem po vaških skupnostih. Enega večjih so pripravili člani Športnega društva Paška vas, pa tudi v vaški skupnosti Podgora. Predsednik slednje Damijan Ločičnik je povedal, da so po akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu organi zi ra li še vsa ko let no čišče nje nabrežin. Nabrano vejevje, lesne

odpadke in vejevje iz sadovnjakov in travnikov so odpeljali na standardno mesto pri silosih, kjer so že tra di ci o nal no zaku ri li kres. Letošnjega kresovanja se je udeležilo približno osemdeset ljudi, prišli pa so tudi iz drugih delov občine. S pogostitvijo so se izkazale tamkajšnje gospodinje, tako da se je druženje v lepem in toplem večeru zavleklo pozno v noč. Že vrsto let je med priljubljenimi zbirališči ob 1. maju v tukajšnjem okolju gora Oljka. Na več kot 730 visok hrib se je v minulih

letih ob tej priložnosti – po besedah predsednika Planinskega društva Polzela Zorana Štoka - tudi do 3000 ljubiteljev narave in hoje. Kot je ocenil, jih letos naj ne bi bilo bistveno manj. Po vrnitvi domov je pri marsikateri hiši prijetno dišalo po specialitetah z žara. Teknili so čevapčiči, pleskavice, kurje »faf le« … Prijetne urice druženja s prijatelji in znanci je popestrila tudi glasba.

 Tp


Naš čas, 6. 5. 2010, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

6. maja 2010

Čarovnik iz Oza bo čaral do konca leta Jutri zvečer še zadnja predstava uspešnega muzikala v tej sezoni, že septembra nove ponovitve Velenje, 7. maja - 19. februarja letos je muzikal Čarovnik iz Oza doživel premiero na odru velenjskega doma kulture. To bo zagotovo dan, ki si ga bodo v Festivalu Velenje zapomnili še dolgo, saj gre za največjo lastno produkcijo, ki so jo ustvarili skupaj z Glasbeno šolo Velenje in Šolskim centrom Velenje. V njej blestijo mladi pevci in igralci, spremljajo jih nadarjeni mladi glasbeniki. Muzikal navdušuje vse od prve uprizoritve, do danes pa so ga ponovili že 11-krat. In to vedno v polni dvorani kulturnega doma, ki sprejme nekaj več kot 300 obiskovalcev na predstavo. Jutri ob 19. uri bodo muzikal uprizorili še zadnjič v tej sezoni, predstava pa bo za izven. Direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny nam je povedala: »Na to, da je muzikal doslej doživel že 11 ponovitev, zadnjo včeraj dopoldne, smo resnično ponosni. Ob premieri smo si postavili realen plan, da bi ga ponovili vsaj še petkrat. In že s tem bi bili zelo zadovoljni. Ker pa smo se v Festivalu Velenje resnično potrudili, smo uspeli predstavo prodati kar nekaj okoliškim osnovnim in srednjim šolam, pa tudi za izven je bila vedno razprodana. Verjamem, da bo tudi jutriš-

nja zadnja predstava v tej sezoni razprodana.« Imajo pa v festivalu Velenje že realne načrte, da Čarovnika iz Oza začnejo spet uprizarjati jeseni. »V času pred Pikinim festivalom, torej

v septembru, bi radi pripravili še nekaj ponovitev, želimo pa si tudi, da bi bila predstava del produkcije Pikinega festivala. Uspešno se dogovarjamo tudi za gostovanja; muzikal bomo v okviru abonmaja

odigrali v Žalcu, še vedno pa se za gostovanje dogovarjamo z Mariborom,« dodaja sogovornica. In kakšni so najpogostejši odzivi publi ke po ogle du velenj ske ga muzikala? »Odzivi nas vedno znova presenetijo. Navajeni smo že, da nas pohvalijo, včasih se nam zdi, da so pohvale že pretirane. Najbolj zanimivo je, da predstavo zelo dobro sprejemajo tako učenci druge triade osnovnih šol kot srednješolci. To se mi zdi največja vrednost te predstave, saj smo očitno uspeli narediti univerzalno predstavo. Všeč jim je veliko število nastopajočih, vse očara glas glavne igralke in pevke Mance Dremel. Pohvalijo tudi kostumografijo in mul ti me dij sko projekcijo, ki v nekem trenutku začara dvorano in gledalce resnično preseli na drugo stran mavrice.«

 bš

Kje je gora jurišev nove generacije Aleš Ojsteršek

V hitrem dnevnem ritmu od časa do časa trčimo ob vprašanje o smeri delovanja. Smo na pravi poti? Naraščanje upravljavskih znanj v družbi je povzročilo, da so preverjanja o smereh razvoja prisotna že v startu, torej na idejni ravni. Takšna preverjanja so tista, za katera zagotovo vemo, da so opravila pot, tlakovano z dobrimi nameni. No, zgodovina nas poduči, da je koristno narediti včasih korak nazaj, da bi opravili dva naprej. Na začetku sta možni torej dve poti, naprej in nazaj - znani pogoji za dolgotrajne razprave o primernosti prve ali druge in najpogostejši izgovor in razlog za stanje capljanja na mestu. Upravljavska znanja torej niso končna rešitev, njihovi produkti - strateški razvojni načrti tudi ne; in kaj ostane? Znan je rek iz rajnke Jugoslavije, da ima ta šest republik, dve avtonomni pokrajini in Velenje. Mesto je v preteklosti premoglo posameznike, ki so ob bok veljavnih razvojnim načrtom, petletkam, postavili še svojega, kar je v praksi pomenilo primerjalno več buldožerske politike in vsega, kar ob bok takšni politiki sodi. Moderni čas takšne javne politike ne podpira več, čeprav, opazujoč palme v lončnicah, ponekod še ni povsem opuščena.

Doslej je muzikal, v katerem blestijo mladi igralci, pevci in glasbeniki, videlo že več kot 3300 ljudi.

Tri železa v ognju Koncert Šaleškega APZ z izjemnima gostujočima zboroma pred odhodom na Veliko nagrado Evrope 2010 Velenje, 8. maja - Pred dobrim letom dni je Šaleški akademski pevski zbor, ki ga vodi Danica Pirečnik, z osvojitvijo velike nagrade Varne dosegel svoj največji uspeh v svojem enajstletnem delovanju. S to zmago si je zagotovil sodelovanje na letošnjem tekmovanju za veliko nagrado Evrope, ki bo letos v Bolgariji. Lansko leto je bilo za slovensko zborovstvo izjemno uspešno. Poleg Šaleškega APZ, ki je zmagal v Varni, so na petih velikih mednarodnih tekmovanjih zborovskega združenja veliko nagrado osvojili kar trije slovenski zbori. Kaj takega se v zgodovini tega tekmovanja še ni pripetilo. Komor-

ni zbor Ave je zmagal na domačem mednarodnem zborovskem tekmovanjem v Mariboru, v italijanskem Arezzu moški zbor Vokalna akademija Ljubljana, Šaleški akademski pevski zbor pa, kot že rečeno, v Varni. Letošnji domači zaključek sezone bodo pevci pripravili kar v domačem mestu z nekakšno generalko na to veliko tekmovanje. V soboto, 8. maja, se bodo v domu kulture Velenje ob 19.30 srečali na skupnem koncertu vsi trije sodelujoči zbori iz Slovenije, kar je obet za izjemen glasbeni dogodek v mestu. Koncert dveh mešanih in enega moškega zbora v Velenju, ki se bodo

z zmagovalnima japonskim in latvijskim zborom v Bolgariji potegovali za eno najeminentnejših zborovskih nagrad, bo njihova zadnja generalka pred tem tekmovanjem. Koncert so poimenovali 3 železa v ognju. Trije slovenski zbori in med njimi tudi domači se bodo potegovali za veliko nagrado Evrope, ki so jo doslej osvojili le redki pevski sestavi, med slovenskimi kar dvakrat Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča iz Ljubljane. Enkrat tudi z zborovodjem Stojanom Kuretom, ki bo tokrat sodeloval na tekmovanju z moškim zborom VAL. Ker je tretji udeleženec koncerta v Velenju eden najuspešnejših zborov zadnjih dveh desetletij v Sloveniji zbor Ave z zborovodjem Andražem Hauptmanom, se v Velenju obeta obiska vreden koncert. Pevci Šaleškega akademskega pevskega zbora bodo odpotovali na tekmovanje za veliko nagrado Evrope 2010 sredi prihodnjega tedna, v soboto, 15. maja, pa jih v znani dvorani v Varni čaka najpomembnejši tekmovalni nastop.

 Matjaž Šalej

Smer delovanja je danes nedvomno veliko bolj utemeljena na načelo legalitete, sprejeti načrti postanejo osnova za vse in edina pot za uresničevanje, vsaj za financiranje. Tako se mi je zdelo, dokler se ni v mestu spotila prva prostovoljna delovna brigada in se v novem Suhorju ne zbira jedro nove prostovoljne divizije. Na hitro povzeto domnevam, da je spregledani manko večine strateških razvojnih načrtov v tem, da ne upošteva vidika prostovoljstva in fenomenov brigad kot razvojnega vira. Dobre prakse na tem področju prepoznavam v rešitvah t. i. socialnega podjetništva ali socialne ekonomije. Zdi se, kot da je Velenje idealno okolje teh modelov. Ta sektor v razvitejših okoljih zagotavlja tudi do 10 odstotkov delovnih mest na celotnem trgu dela, kako torej, da ga ne zasledimo v svojih strategijah? Gre za pomanjkljivost, ki je na srečo te sorte, da že živi resnično življenje, ne pa tudi že papirnatega. Gre za prepad, ki ga državljani vidimo kot odtujenost države od posameznika in gre za tisti prepad, preko katerega si politike trudijo zgraditi mostove. Dejstvo, da se iščejo mostovi, implicitno nakazuje na priznavanje »drugega brega«, na deželo Nije in druge podobne. Občasno kakšna korporacija prepad preprosto preskoči in si izbere svoje talente, države in lokalne skupnosti se preskokov lotevajo redkeje, raje pa nikoli. Koga bi danes našli na tej strani brega? Zagotovo prostovoljce, jurišnike in graditelje, mlade raziskovalce, utopiste, kulturnike in buldo��eriste, od ljubezni pijane pevce, filantrope, literate, poliglote, lepotce vseh vrst … in vsi bi pričakovali isto – želijo vedeti, kje se pričakuje njihov prispevek, želijo prebrati kakšne so njihove pristojnosti in odgovornosti, o tem se želijo pogovarjati, želijo korektne povratne informacije o uspešnosti, želijo pohvale in priznanja, kot rezultat dobrega dela si želijo dodatne pristojnosti, želijo biti vključeni v procese odločanja, pri delu so zaželeni neformalni odnosi in humor, pričakujejo gibljiv delovni čas in ne pričakujte, da bodo lojalni oni, če tega ne boste izkazali prej sami. Če si torej napredka zares želimo, predlagam, da svoje obstoječe strategije, za katere vemo, da so alfa in omega urejenega sveta, dodobra prevetrimo ter vanje najprej vgradimo vidike dežel Nije in ipsilon podobnih. Predlagam, da se to naredi prostovoljno.



Šaleški akademski pevski zbor Velenje


Naš čas, 6. 5. 2010, barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

6. maja 2010

11

Glasbene novičke

Dogodkov v maju ne bo manjkalo Zmrdovali smo se ob letošnjih prvomajskih praznikih, ki so »padli« na soboto in nedeljo. A smo jih preživeli. Vsak po svoje. Urednik časopisa Stane Vovk seveda na Graški gori, gori jurišev, kjer je poskrbel, da so ljudje vedeli, kaj se dogaja in kdo skrbi za kaj. Novinarki Bojani Špegel ni bilo zato, da bi si praznični dan »popestrila« z udeležbo na kakšnem srečanju, ker je že večer pred praznikom »službeno kresovala« na Gorici. Glede na to, da novinarka Milena Krstič Planinc ni nič govorila o kak-

šni prvo maj ski« desti na ciji, domnevamo, da je ta čas namenila pozor nost pripravam na dopust, ki pa se je minulo soboto končal za direktorja Borisa in odgovorno urednico Miro Zakošek. Velikokrat, če ne vsakokrat, ko se vrneta s kakšnega potepanja, menita, da je doma najlepše. Dopustovala je (predvsem na domačem naslovu) tudi vodja propagande Nina Jug. Ostala dva propagandista Jure Beričnik in Ber nar da Mat ko pa sta si minuli teden razdelila obveznosti. Za nekaj dni so se »znebili«

službenih obveznosti tudi tajnica Nadja Blatnik, računovodkinja Suzana Goršek in oblikovalka Janja Košuta Špegel. Sicer pa se ta mesec obeta veliko dogodkov, sploh ob vikendih. Med večjimi 20. Dnevi mladih in kulture, tradicionalno literarno srečanje Lirikonfest, srečanje čebelarjev Slovenije. O vseh vas bomo sproti obveščali, zato le vzemite ob četrtkih v roke Naš čas in prisluhnite oddajam na valovih Radia Velenje.

 tp

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.

NEVEMBER1 Je nova petčlanska skupina glasnih navdušencev, vpetih med Trbovlje, Ljubljano, Koper in Grosuplje, ki na sceno prihaja s singlom in albumom. Single nosi naslov Halo, album pa bo v elektronski obliki dostopen preko njihove spletne strani ta mesec.

1. KESHA - Your Love Is My Drug 2. PROFESSOR GREEN - I Need You Tonight 3. GOTAN PROJECT - La Gloria Kesha je 23-letna ameriška pop pevka in avtorica, ki je nase opozorila lani z uspešnico Tok Tok. V začetku letošnjega leta je izdala debitantski album z naslovom Animal, ki se je takoj povzpel na vrh ameriške lestvice najbolje prodajanih albumov. Poleg že omenjene skladbe Tok Tok z albuma prihajata še dva singla, skladba Blah Blah Blah in trenutno aktualni single Your Love Is My Drug, pesem, ki ste jo ta teden izbrali za pesem tedna na Radiu Velenje.

Skupina Langa in ansambel Zreška pomlad skupaj pripravljata skladbo z aktualnim naslovom Recesija. Sodelovanje daje slutiti, da bo skladba popestrila letošnjo pomlad z zanimivim glasbenim stilom, edinstveno zmesjo ciganske in narodnozabavne glasbe.

ZORAN PREDIN Priznani slovenski avtor in pevec Zoran Predin prihod toplih pomladanskih dni zaznamuje z objavo novega singla. Skladbo, ki jo že lahko slišimo na domačih radijskih postajah je naslovil Naša Barbika.

Po albumu The Guide se na sceno vračajo s svojim tretjim albumom Vse, kar si pustila ležati na tleh. Desetim novim skladbam v slovenskem jeziku so dodali še angleško, pri kateri se jim je pridružil Chris Eckman. Prvi singl, ki napoveduje prihajajoči album, je skladba Vsi smo kdaj še nekdo drug.

ne piše prav dobro. Po napovedih stavnic naj bi namreč končali na prav zadnjem mestu. Precej bolje kaže našim južnim sosedom, skupini Feminnem, ki j napovedujejo uvrstitev med deset najboljših. Na stavnicah sicer najbolje kaže nemški predstavnici Leni Meyer-Landrut, ki s skladbo Satellite velja za naj več jo favo ri ti njo za zma go. Takoj za njo s skladbo Drip Drop sledi prikupna Azarbejdžanka Safura, na tretjem mestu stavnic pa je izraelski predstavnik Harel Skaat s skladbo Milim. Takšne so napovedi, za prave rezultate pa bo treba počakati do finala Evrosonga, ki bo potekal konec meseca v Oslu.

danjih. Hči znanega country pevca Billy Ray Cyrusa je doslej prodala 15 milijonov izvodov svojih dveh albumov Meet Miley Cyrus in Breakout in se z nekaj uspešnicami uvrstila na vrh glasbenih lestvic. Novi album bo nosil naslov Can’t Be Tamed, izšel pa bo 22. junija. Še pred tem bo izšel singl z istim naslovom, ki bo napovedal izid albuma. Še ne 18-letna Miley naj bi ob izidu albuma presenetila tudi z novo podobo in se dokončno znebila imidža najstniške zvezdnice. Presenetljiva pa je njena izjava, da namerava po izidu tega albuma opustiti glasbeno kari e ro in se posve ti ti izključno igranju.

Dokončno slovo Simply Red Britanska skupina Simply Red, ki je gostovala tudi v Ljubljani, se po 25 letih dokončno poslavlja. In to v velikem slogu - s svetovno turnejo. Simply Red so od leta 1985 do danes nastopili na več kot 1.100

Miley Cyrus napoveduje tretji album koncertih, pri čemer jih je videlo in slišalo več kot 11 milijonov oboževalcev. Samo na zadnji turneji Greatest Hits Tour jih je slišalo skoraj milijon ljudi po vsem svetu. Britanski soul band je v četrt stoletja objavil deset studijskih albumov in pet kompilacij, ki so jih skupaj prodali v več kot 50 milijonih primerkov. Zaščitni znak skupine je rdečelasi kuštravec Mick Hucknall, ki se bo po razpadu skupine v celoti posvetil samostojni karieri. To je pravzaprav že začel, saj je že leta 2008 izšel njegov solo prvenec Tribute To Bobby.

Goran Bre gović je dobit nik nagrade za najboljšega izvajalca

LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1. Domen Kumer s prijatelji - Nekoč bom jaz tvoj angel 2. Zaka pa ne - Pridi nazaj 3. Veseli Svatje - Ljubim ženo poročeno 4. Gianni Rijavec in Zidaniški kvintet - Adijo Špela 5. Novi spomini - Fičfirič 6. Ansambel Lisjaki - Daleč je dom 7. Ansambel Vihar - Še čakam te 8. Štajerski Baroni - Pesem o ljubezni 9. Ansambel Donačka - Vem, da nisem sama 10. Pajdaši - Drobna laž

… več na: www.radiovelenje.com

svetovne glasbe (World Music) po izboru prestižne londonske revije Songlines. Omenjene nagrade za leto 2010 so podelili v štirih kategorijah, pri izboru nagrajencev pa so sodelovali tudi bralci revije. Poleg Bregovića, ki je nagrado dobil za album Alkohol, je bila nagrajena še najboljša skupina Staff Benda Bilili, podeljeni pa sta bili še nagradi za sodelovanje v multikulturni glasbi in za najboljšo debitantko oziroma debitanta. Skupaj je bilo nominiranih šestnajst izvajalcev.

Makedonski trubači ob otvoritvi DMK

Bregoviću prestižna nagrada

TIDE

MELODROM

Če gre verjeti stavnicam, se tudi letošnjim slovenskim predstavnikom na Evro son gu, ansam blu Roka Žlindre in skupini Kalamari,

Najstniška zvezda televizijske serije Hannah Montana in filmska igralka Miley Cyr us napoveduje izid svojega tretjega albuma, ki pa naj bi bil precej drugačen od dose-

LANGA IN ZREŠKA POMLAD

Njihov tretji album Regeneration je ta mesec izšel v devetih državah. To so Nemčija, Avstrija, Anglija, Belgija, Luksemburg, Norveška, Švedska, Danska in Nizozemska. Hkrati so doma predstavili videospot za tretji single To Be Your Lover, ki so ga posneli na koncertu v Ljubljani.

Slabe napovedi za naše predstavnike

Ob otvoritvi letošnjega jubilejnega, že 20. festivala Dnevi mladih in kulture, bo v organizaciji Šaleškega študentskega kluba v soboto, 8. maja ob 20. uri, v atriju Velenjskega gradu nastopila makedonska trubaška zasedba Gypsy Mambo Kočani Orkestar. Devetčlanska skupina je nastala pred petnajstimi leti v makedonskem mestu Kočani, ki slovi po odličnih trubaških skupinah. Njeni člani prihajajo iz romskih družin z dolgo glasbeno tradicijo. Unikatnost orkestra označuje izvrstno nadgrajevanje pihalne in trobilne sekcije z ritmično tolkalno sekcijo. V raznolikem repertoarju skupine poleg lastnih skladb najdemo tudi zimzelene melodije ter romske in balkanske tradicionalne pesmi, ki občinstva na njihovih koncertih nikoli ne pustijo ravnodušnega.


Naš čas, 6. 5. 2010, barve: CMYK, stran 12

6. maja 2010

12  Jože Sredenšek s svojim ansamblom že več kot deset let skrbi za veselje in zabavo na prvomajskem srečanju na Graški gori. »Izhajamo iz Šaleške doline in spodobi se, da vsako leto pomagamo združevati dobro voljo in vse ostalo. Ker je to praznik dela, mi vedno rečemo: Delajte, ampak previdno. Treba pa je tudi piti, jesti, plesati in uživati praznik in njegove sadove …« Jože in njegovi člani pa letos uživajo svoje sadove. Ansambel praznuje srebrni jubilej.

Zapoznela čestitka Vsem brezposelnim čestita za praznik dela – zavod za zaposlovanje. Čestitka je prišla z zamudo, saj tudi delo pri njih najdejo ljudje z zamudo. Če ga sploh.

Kresovi Za praznik dela je po Sloveniji zagorelo veliko kresov. Mnogi od teh so bili vidni daleč naokoli. Mnogi pravijo, da so bolj nevarni tisti, ki tlijo in jih dolgo ni opaziti. To ne velja le za kresove.  Zakonca Hohkraut sta velika ljubitelja umetnosti in očitno tudi plesa. Čvek ne ve, kje sta se naučila spretno izvedenih plesnih korakov, morda na tretji univerzi, kjer sta oba zelo aktivna študenta. Zagotovo pa sta bila na Graški gori dokaz, da se plesna kultura dviguje tudi v Šaleški dolini.

O pokojninah Zanimivo je, da so ob letošnjem prazniku dela uradni govorci in udeleženci največ govorili o pokojninah.

Prostovoljstvo  Četudi ne vemo, kdo sta nostalgika, ki sta na Graško goro prišla z zgovornima majicama, nam je bil pogled nanju všeč. Nenazadnje bi se v torek, 4. maja, spomnili Titove smrti. Morda pa sta želela le na glas povedati, da jima pobuda podmladka NSi, da v naši državi izginejo Titove ulice, morda tudi trgi, ni všeč. Ker zgodovine ne moremo spremeniti in je ne smemo pozabiti.

Ob dnevu prostovoljstva so ponekod pripravili tudi posebne festivale prostovoljstva. Ponekod kot podkrepitev še vedno resnične tovrstne dejavnosti. Ponekod le zaradi festivala.

Nevarni psi

Vulkanska ura Švicarski proizvajalec luksuznih ur je izdelal mojstrovino, ki bo na res poseben način zaznamovala enega najbolj katastrofalnih dogodkov letošnjega leta: izbruh vulkana Ejyaf jal la jö kull. Podjet je Romain Jerome je tudi sicer znano po svojih unikatnih urah, ki jim dodajajo nenavadne materiale. V preteklosti so iz železa potopljene potniške velikanke Titanik izdelali uro Titanic-DNA. Model Moon-

dust-DNA pa ima v ohišju vgrajen čisto pravi prah iz lune, ki so ga prinesli astronavti prve misije na luno. Njihova najnovejša kreacija že buri duhove, saj veliko ljudi meni, da je neokus no izde la ti nekaj, kar tako spominja na potenci al no kata stro fo. Izde la li so namreč uro, ki vsebuje prah in drobce kamnin iz islandskega vulkana, po katerem ima ura tudi ime.

Ljubezen med zebro in ponijem V nekem cirkusu sta se zaljubila zebra in šetlandski poni, njuna sreča, ki je trajala kar osem let, pa je bila kro na na z naj več jo sre čo. Dobi la sta potom ca: zeb ro i da.

Torej: zebroid je živalska vrsta, ki nastane, ko se zebra spari s konjem, ponijem ali oslom. Tako se je torej zgodilo tudi tokrat, ko sta se strastem predala zebra Kenia in šetlandski poni Prinzi. Avgusta 2008 je njuna ljubezen obrodila sadove in luč sveta je zagledal mali križanec Jambo. Prisrčni kopitljaček je rjave barve, po telesu se mu vlečejo temne proge, griva pa mu stoji pokonci. Pred kratkim pa je zebroid dobil nov dom, preselili so ga namreč v nemški cirkus Probst. A malčka s plečno višino 1,2 m še ne

boste videli v areni, saj je premlad in se mora vseh cirkuških vragolij šele naučiti.

Potovanje skozi čas? Če se tudi vi sprašujete, ali je potovanje skozi čas mogoče, vas bo gotovo zanimala fotografija, ki je bila posneta leta 1941 in visi v muzeju v Kana di. Na njej je namreč med množico radovednežev moč opaziti moškega, ki zgle-

da tako, kot bi ušel iz današnjega časa. Moški, ki ga je fotograf ovekovečil med otvoritvijo mostu, ima na sebi očala, v rokah pa drži navidez moderen fotoaparat – tako očala kot fotoaparat pa sta za tiste čase precej čudaška, saj so videti preveč sodobna. Tudi njegova oblačila so precej nenavadna za tisti čas. Prav očala, obleke in fotoaparat pa naj bi dokazovali, da gre za moškega, ki je v 40. leta prejšnjega stoletja pripotoval iz današnjega časa. Številni so mnenja, da naj bi šlo za fotomontažo, toda dejstvo, da je fotografija ves čas visela v muzeju, potrjuje, da v tem primeru ne gre za fotomontažo. Da ne gre za obdelano fotografijo, so potrdili tudi znanstveniki.

praznikih storili tudi vsi obiskovalci palače Hampton Court, saj bo takrat iz pipic teklo vino. Tako rdeče kot belo.

Miši na policistovi mizi Ekipa za deratizacijo je dobila poziv, naj očisti prostore v Lambethu na jugu Londona, ki jih uporabljajo strokovnjaki za orožje in tehnologijo pri Scotland Yardu. V

Oživljanje podzemlja Malo čudno se sliši, da si celo velenjska občina želi še večje oživitve velenjskega podzemlja. Na srečo misli le oživiti podzemne lokale.

Še gori

Vino iz pipe Če boste kot turist v Londonu obiskali palačo Hampton Court, to ne bo nobena težava, si lahko zaželite, da iz pipe namesto vode priteče vino. Samo prislonite vrček in odprete pipico. Tam, kjer se je pred nekaj stoletji zabaval raz vpi ti angleš ki kralj Hen rik VII I. iz dinastije Tudorjev, so namreč slav nost no odkrili repliko fontane, ki je takrat napajala krona ne glave. Sta tis ti, oblečeni v kostume iz 16. stoletja, so obkrožili fontano, ki so jo mojstri izdelalali natančno po modelu fontane iz tistega časa, ki so ga našli med arheološkimi izkopavanji okrog pred dvema letoma in visoko dvignili polne vrčke. Enako bodo lahko ob koncih tedna in

Zadnji čas vse bolj opozarjamo na nevarne pse. Pa pozabljamo, da so pogosto ljudje bolj nevarni. Mnogi že s samim »lajanjem« močno grizejo.

obrazložitvi je pisalo, da so pisarne polne miši. A nihče ni pričakoval, da bodo na delovni mizi enega od malomarnih policistov našli celo družinico glodavcev, ki se je skrivala pod papirji. Eden od delavcev, ki so poskrbeli za dezinfekcijo postaje, je dejal: »Na nekaterih delovnih mizah je bil tolikšen nered, da zares ne vem, kako so lahko policisti sploh opravljali svoje delo. Našli smo tudi precej mišjih iztrebkov.« Po končani deratizaciji je Scotland Yard obvestil zaposlene, da morajo odslej vsak dan po končani službi počistiti svoje delovno mesto. Policija v Lambethu je samo lani za deratizacijo in dezinfekcijo prostorov porabila več kot 35 tisoč evrov.

Gorenje »gori« že šest desetletij. Predvsem zaposleni upajo, da še ne bo ugasnilo.

RASR ali RRA V nekaterih občinah so dokaj kritični do ustanavljanja RASR – Razvojne agencije Savinjske regije. Pa ne zaradi »nezvenečega« imena.

Premalo in preveč Že dolgo poslušamo tarnanje, da se pri nas rojeva premalo otrok. Čudno ob tem je, da naši vrtci pokajo po šivih.


Naš čas, 6. 5. 2010, barve: CMYK, stran 13

AKTUALNO

6. maja 2010

13

Zakaj pri obnovi blokov in hiš stroka nima več besede? Kdaj bo v Velenju več kontrole pri urejanju in obnovi blokov, predvsem pri izbiri barve fasad? – Ljudje imajo svoj okus, ohlapna zakonodaja pa tudi lastnikom hiš dovoljuje, da ta prevlada nad stroko in umeščenostjo v krajino Bojana Špegel

Velenje – Že na februarski seji velenjskega mestnega sveta je članica sveta Marjana Koren želela izve de ti, zakaj ni pri zuna nji

zakaj nihče ne ukrepa, je zanimalo tudi nas, zato smo se po odgovore odpravili k mestnemu arhitektu Marku Vučini z MO Velenje. Marko Vučina je bil že v uvodu jasen: »Katastrofalno stanje na

stavljajo, kaj je lepo in kaj ne. A njihov okus ne bi smel biti pravilo. Zato imamo stroko, ki bi morala odgovarjati na ta vprašanja,« nam je najprej povedal.

lu moderne, saj je takrat mesto tudi nastajalo. Ljudje pa si to po svoje razlagajo in žal je v zadnjem času moda barvanja fasad v žive barve. Ne vem, od kot je to prišlo, a očitno so nekateri želeli kopirati Avstrij-

prosili za nasvet in izdelavo barvne karte, v večini pa do nas sploh ne pridejo. Kljub jasno zapisanim in sprejetim odlokom. Ker pa smo želeli ljudem pomagati, smo za vse bloke na desnem delu Goriške ceste na Gorici izdelali barvno študijo. Predvideli smo celo tip in številko barve. Prva dva bloka, ki že imata novo fasado, sta to v celoti upoštevala. Ker želimo, da se karakter modernega središča mesta ne bi spreminjal, jo nameravamo izdelati tudi za stavbe v centru Velenja. Zagovarjamo pa stališče, da se bar ve ne bodo spremenile, da osta nejo ena ke, kot so bile ob izgradnji blokov. Upravljalec Habit nas je že trikrat vprašal za mnenje in ga vedno tudi upošteval,« je dodal Vučina.

balkone in posegajo v zunanji videz objekta, za kar bi morali imeti celo gradbeno dovoljenje. Gradbeni inšpektorji pa žal na te nedovoljene posege v zunanjost objektov sploh ne reagirajo, ker je pojav tako množičen, da ga praktično ni več mogoče ustaviti. Tudi če jih obvestimo o posameznem primeru, ne

Balkoni kot sračja gnezda

podobi večstanovanjskih stavb večjega nadzora gradbenih inšpektorjev. Zanimalo jo je tudi, zakaj je odločanje o izgledu blokov prepuščeno ljudem samim, kar se ponekod že kaže kot slaba odločitev. Tega, kako močno lahko zelo živa fasada ali na bloku ali individualni hiši bode v oči in celo pokvari podobo nekega območja, so opazili tudi mnogi občani. Kot tudi, kako izgleda, ko ima v bloku vsak po svoje urejen in zagrajen balkon, kar je še posebej moteče v strogem mestnem jedru. Zakaj je tako in

področju urejanja prostora je posledica neizdelane in zbirokratizirane prostorske in gradbene zakonodaje, ki se neprestano spreminja, žal vedno na slabše, in bi jo bilo potrebno celovito posodobiti in prilagoditi evropskim normam, ki so precej bolj enostavne, pregledne in manj biro krat ske. Si pa inšpektorji pred njimi prepogosto zatiskajo oči, kar velja tudi za številne posege na fasadah objektov v Velenju, kar v veliki meri kvari celovit estetski videz mesta in stavb v njem. Ljudje si pač po svoje pred-

Vse več fasad neznosno živobarvnih Mestna občina Velenje ima na območjih, kjer stojijo večstanovanjski objekti, sprejete tri prostorske akte, imenovane tudi PUP. »V vseh treh prostorskih aktih je v odloku jasno zapisano, kakšni so pogoji za ureditev zunanjosti posameznih večstanovanjskih objektov, od zasteklitve balkonov, menjave oken do bar vanja fasad. V strogem mestnem jedru naj bi obnove tekle v sti-

ce, pri katerih pa ob raznih barvah hiš še vedno prevladujejo pastelne barve. Pri nas pa fasade vse pogosteje barvajo v neznosno žive odtenke, kar kazi celotno krajino. In to velja tudi za primestje, ne le za mesto.«

Izberite pastelno! Povedal nam je še, da so v Uradu za okolje in prostor na MO Velenje dovolj strokovno podkovani, da lahko pomagajo izbrati pravo barvo fasad in obliko zasteklitve balkonov. »Le v nekaj primerih so nas

Marko Vučina: »Anarhija bo trajala, dokler ne dobimo strožje gradbene zakonodaje.«

ukrepajo, mislim, da bi morali biti bolj rigorozni. Rešitev vidim le v novi, dosledni in restriktivni gradbeni zakonodaji, ki bi preprečila takšne pojave in uvedla red na tem področju, kot lahko vidimo v razvitih evropskih državah.« Ob tem Marko Vučina doda, da nekateri mestne odloke vendarle upoštevajo. Za bloke Cankarjeva 1 in Cankarjeva 2 v središču mesta so izdelali projekt zasteklitve balkonov in tisti, ki se odločijo za zasteklitev, se tega projekta držijo. Žal temu dobremu zgledu drugi zaenkrat ne sledijo. 

Sklad obrtnikov in podjetnikov, Vošnjakova ul. 6, 1000 Ljubljana

Pogled na desetorček, ki so ga lastniki stanovanj verjetno barvali vsak po svojem okusu. Če bi naročili barvno študijo ali pa le osvežili barve, ki jih je stavba imela ob izgradnji, bi bil pogled na sklop stavb veliko lepši. Tako pa nekatere preveč bodejo v oči.

»Rak rana Velenja, pa tudi vseh mest po Sloveniji, je zastekljevanje balkonov v večstanovanjskih stavbah, saj se ta dela štejejo pod vzdrževalna dela, za katera jim po novi zakonodaji ni potrebno pridobiti dovoljenj. To je srž problema, saj sedaj nad tem nimamo več nobenega nadzora, čeprav bi moral biti,« v nadaljevanju pove Marko Vučina. V velenjskih občinskih odlokih je jasno navedeno, da bi moral vsak večstanovanjski objekt imeti izdelan projekt, kako se ti balkoni lahko zastekljujejo, zapirajo in urejajo. »Žal pa tega skoraj nihče ne upošteva. Upravljavlci posameznih večstanovanjskih objektov, ki bi morali pripraviti tovrstne projekte, jih v večini primerov niso. Zanje bi morali dobiti tudi soglasje Urada za okolje in prostor MOV. In tudi zato se dogaja, da stanovalci sami, brez vsakega dovoljenja, vsak po svoje zastekljujejo in zapirajo

Dohodninska olajšava pri pokojninskem varčevanju nad 10 let! Pokliči 080 19 56 ali klikni www.sop.si.


Naš čas, 6. 5. 2010, barve: CMYK, stran 14

14

LJUDJE

6. maja 2010

Dolina meseca tudi dolina uresničenih želja V krajevni skupnosti Topolšica naj bi se v drugi polovici leta lotili izgradnje naložbe, vredne 1,7 milijona evrov – Letos malo novogradenj Tatjana Podgoršek

9. maj je praznik Krajevne skupnosti (KS) Topolšica. Tudi letos ga bodo zaznamovali na sam praznični dan s prireditvijo v zdraviliškem parku. Začeli jo bodo ob 18.30 uri, slavnostna govornica pa bo ministrica za obrambo Ljubica Jelušič. »Letos prvič bo za kulturni program poskrbelo Območno združenje ZZB NOV Velenje, za vse ostalo pa KS v sodelovanju s tukajšnjimi društvi. Vse do konca letošnjega februarja smo upali, da bo to državna proslava, kakor je bilo obljubljeno, a ne bo tako. Kljub temu jo bodo domačini organizirali, ker smo že 65 let ponosni, da so podpisali kapitulacijo za JV Evropo prav v Topolšici,« je dejal pred sed nik KS Topol ši ca Viki Drev. V nadaljevanju pogovora je Viki Drev povedal, da traku na kakšni otvoritveni slovesnosti ob krajevnem prazniku ne bodo rezali. Se pa vseskozi trudijo za dvig življenjske ravni krajanov. Eden večjih projektov, ki ga zaključujejo v sodelo-

vanju s Premogovnikom Velenje oziroma njegovi hčerinsko družbo PV Invest, je obnova ceste priti domu starejših občanov Zimzelen in centru multiple skleroze. »Ob tej priložnosti se moram zahvaliti odgovornim v omenjenih podjetjih, saj so izpolnili dano obljubo pred izgradnjo Zimzelena, s katerim smo veliko pridobili v kraju, Občini Šoštanj in nenazadnje v celotni Šaleški dolini.« Prav tako v tem času zaključujejo še predvidena dela ob zaključku izgradnje kanalizacijskega omrežja v Lajšah ter na območju naselja Pirnat. Sicer pa leto 2010 za KS Topolšica ne bo bogato naložbeno leto. Nekaj zaradi tega, ker se članom sveta izteče mandat, levji delež pa zaradi pomanjkanja denarja. Za pokritje stroškov zimske službe bodo morali seči precej globlje v žep, kot so prvotno načrtovali. V proračunu občine Šoštanj ima KS predvidenih blizu 600 tisoč evrov, s tem denarjem pa naj bi asfaltirali odsek ceste proti Tajniku, na obstoječih cestah pa bodo izvajali manjša obnovitveno-vzdrževalna

Viki Drev: »Ves čas se trudimo za dvig življenjske ravni krajanov.«

dela. Med drugim bodo nadaljevali pridobivanje projektne tehnične dokumentacije za izgradnjo kanalizacijskega omrežja za območje levega dela Loma in centra Topolšica, druga faza. Največ pozornosti pa bodo - po besedah Vikija Dreva – namenili začetku izgradnje doma krajanov in gasilskega doma. Po ocenah projektantov je naložba vredna 1,7

Tudi po 24 letih raziskovanja ostaja mlada Marija Vodovnik, uspešna mentorica mladim raziskovalcem, pravi, da je korist obojestranska

torstvo je bilo zame vedno izziv. Kadarkoli je katerikoli mladi raziskovalec prišel do mene z željo za mentorstvo, sem ga vprašala, zakaj. Nikoli mi ni pomenilo bistvo raziskovalnega dela nagrada. Bolj to, da je imel mladi raziskovalec težavo, ki jo je tako tudi začutil in jo hotel rešiti, raziskati. Zame so zmagovalci vsi, ki so se lotili raziskovanja, nalogo izdelali in jo kako-

Petra Tekavec, mag. psihološkega svetovanja Deseo, Psihoterapija in psihološko svetovanje Spoštovani, Pred 2 letoma sem se ločila od moža, ker je imel drugo. Nihče od naju ni želel zapustiti hiše, prodati pa je tudi nisva želela. Uredila sva tako, da živiva v ločenih nadstropjih. Med nama ni bilo večjih težav do pred nekaj meseci. K njemu se je vselila nova partnerka, s katero pričakuje otroka. Vedno bolj me vznemirja, ko ju vidim, čeprav me pustita pri miru. Postajam napeta in razdražljiva, kar so opazili tudi moji starši in prijatelji. Ne razumem, zakaj takšna sprememba pri meni. Rada bi živela v miru in se znebila napetosti, ki jo občutim v hiši in se prenaša na ostala področja mojega življenja. Sem samska in si želim spoznati poštenega moškega, s katerim bi si lahko ustvarila družino. Ujeta pa sem v negativne misli o prihodnosti, sploh ko vidim bivšega moža in njegovo partnerko. Ne vem, če mi lahko kako pomagate, vesela pa bi bila vašega mnenja. Spoštovani, Ločitev je boleč proces in potreben je čas, da se preboli izguba in predelajo vsa čustva od žalosti, jeze, razočaranja, obupa itd. Proces prebolevanja je lažji, če smo fizično ločeni od osebe. V vašem primeru sta še živela ločeno v isti hiši. Dokler se ni vselila nova partnerka, pravite, da ste se počutili vredu. Sedaj pa postajate vedno bolj napeti in razdražljivi. Očitno je, da je njen prihod v vas obudil nemir in različna občutja. Menim, da če bi imeli popolnoma razčiščena in predelana čustva glede vašega bivšega moža in vajinega odnosa, bi lahko mirno živeli dalje in vas trenutna situacija ne bi toliko vznemirjala. Vprašanje je, ali ste ločitev res preboleli in zaključili s tem poglavjem. Osvobodimo se lahko le tako, da se soočimo z bolečimi občutki. Ko jih ne odrivamo več stran, bodo izzvenela sama od sebe. Želela bi vam, da najdete rešitev za vašo stanovanjsko situacijo in se izselite iz hiše. S tem boste pomagali sebi, da se čustveno prečistite in okrepite ter opravite s preteklostjo. Obenem pa boste odprli vrata prihodnosti in novim priložnostim. Veliko sreče in odločnosti na svoji poti. Vprašanja prosim pošljite na naslov: Deseo, Prešernova cesta 8, 3320 Velenje.



posebno mesto. Vedno jo bo spominjal na lepe trenutke, ki jih je preživela z mladimi raziskovalci pri izdelavi naloge, na njeni predstavitvi na regijskih, državnih srečanjih, na izletu z njimi. Na njen pogum in vztrajnost in pogum ter vztrajnost mladih raziskovalcev. V prihodnje? »Še vedno ostajam mentorica. Žal mi službene obveznosti ne dopuščajo biti mentorica posa-

Tatjana Podgoršek

Sramežljivo, z rdečimi ličnicami je na sklepni slovesnosti letošnjega gibanja Mlada raziskovalci za razvoj Šaleške doline Marija Vodovnik, učiteljica na osnovni šoli Bratov Letonja v Šmartnem ob Paki, stopila na oder in iz rok programskega sveta gibanja mag. Marjana Penška ter župana Občine Šmartno ob Paki Alojza Podgorška sprejela skulpturo Bergmandeljc, ki so ga podelili letos drugič. Tudi tistim, ki so sedeli v zadnjih klopeh, je bilo jasno, da se takega priznanja ni nadejala in da ga je vesela. Z gibanjem je ustvarjalno povezana več kot 20 let. Marija pravi, da so bili začetki težki, ker je bilo gibanje namenjeno predvsem srednješolcem. Z osnovnošolskimi mladimi raziskovalci, predvsem z družboslovnega področja, so orali ledino. »Tež ko je bilo tudi zara di pomanjkanja časa, novih računalniških programov ali samih računalnikov, ki so zatajili v nepravem trenutku, zaradi velikih obremenitev mladih raziskovalcev. »Delali smo zvečer, med prazniki, marsikaj na »roke« …« Doslej je bila mentorica 25 mladim raziskovalcem, ki so izdelali 16 raziskovalnih nalog. Kar nekaj med njimi jih je prejelo bronasto, srebrno ali celo zlato priznanje, kar je dokaz več, da je kot mentorica znala prepoznati želje, interes in zagnanost mladih. »Men-

milijona evrov, objekt, ki bo služil za potrebe delovanja KS, gasilskega društva ter ostalih društev, klubov v kraju ter tudi bolnišnice in naravnega zdravilišča, pa naj bi zgradili v treh letih. Naložba je ogromna, združuje pa dva projekta. Januarja so pridobili gradbeno dovoljenje, ta mesec bo izšel razpis za izvajalca del, začetek izgradnje pa načrtujejo v drugi polovici leta. »Z izgradnjo doma krajanov in gasilskega doma bomo v dolini meseca uresničili dolgoletno željo krajanov. Potrebujemo takšne prostore, kot so predvideni v projektu, ki nas bodo združevali. Ponosni smo na naše naravno zdravilišče in njegovo vodstvo, ki je v teh težkih razmerah sprejelo izzive in dopolnjuje ponudbo. Želimo si, da bi bolnišnica ostala na taki ravni, kot je sedaj.« Dom krajanov in gasilski dom bo pika na i, kljub temu pa – meni Viki Drev – jim dela v kraju zlepa ne bo zmanjkalo. Prepričan je, da bodo novi ljudje v svetu KS in novo vodstvo prinesli nove vizije, nove želje. 

Psiholog odgovarja (3)

Najmlajše tretje na državnem Twirling je šport, ki ga sestavljajo plesni, akrobatski in gimnastični elementi v povezavi z rekvizitom, twirling palico in glasbeno spremljavo. V Velenju deluje Twirling klub Sašo že kar nekaj časa. Njegove članice so se tako konec aprila udeležile državnega prvenstva na Ptuju, kjer je nastopilo več kot 350 tekmovalcev iz 23 klubov po državi. Velenjska dekleta so se predstavila v dveh programih, v solo in skupinah. Najboljša posamezno je bila Natalija Dvoršek, ki je bila šesta. Skupina mlajših deklic C junior je osvojila odlično tretje mesto, skupina starejših C juniork pa peto, saj so nastopile v kategoriji najboljših

plesalk in plesalcev ... »Vsekakor je uspeh deklet pomemben tako za njih kot za njihovo samozavest, pa tudi za prepoznavnost in promocijo twirlinga v našem kraju. Letos

bo namreč že dve leti, odkar smo začeli trenirati,« pa je dodala Brigita Lipnikar iz Twirling kluba Sašo Velenje. vg

Mnenja in odmevi

Marija Vodovnik v pogovoru z Markom Mandičem

vostno predstavili.« Marija pravi, da so vsi mentorji neke vrste prostovoljci, saj ne razmišljajo o trudu, času, ki ga name nijo avtor jem nalog. »Mislim, da mentor dobi ravno toliko od mladega raziskovalca kot ta od mentorja. Korist je obojestranska. Konkretno sama ne bi znala upravljati računalnika, če me tega ne bi naučili mladi raziskovalci. Zato po 24 letih raziskovanja še vedno ostajam mlada.« Berg man delj ca bo hra ni la na

meznikom v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. V Šmartnem ob Paki imamo veliko mladih zgodovinarjev. 21. maja grem z njimi na državno srečanje mladih zgodovinarjev v Novo mesto, kjer bomo predstavili humanitarno dejavnost v svojem kraju,« je še povedala dobitnica druge skulpture Bergmandeljc Marija Vodovnik. 

Odgovor župana Mestne občine Velenje Srečka Meha na pismo občanke Suzane Pokopališče Šmartno je spominski park in upravlja ga Mestna občina Velenje. Ureditveni načrt pokopališča je maja 1999 pripravil Zavod za urbanizem Velenje, oktobra 2000 pa je Odlok o ureditvenem načrtu za širše območje opuščenega pokopališča Šmartno v Velenju (UV 08/2000, 25. oktobra 2000) sprejel tudi svet Mestne občine Velenje. Naslednje leto bomo pričeli izva-

jati ureditvena dela okolice pokopališča. Priprave na ureditev bodo stekle že to leto, saj je potrebno pridobiti projektno dokumentacijo in vsa potrebna soglasja za izgradnjo cestne infrastrukture (krožišča). Slike ekološkega otoka, ki jih je poslala občanka Suzana, so odsev našega ravnanja z odpadki. Zavedati se moramo, da so ekološki otoki namenjeni samo za ločeno zbiranje odpadkov iz gospodinjstev. Na ekološki otok ne sodijo večji odpadki. Te odpadke moramo občani sami odpeljati v Zbirni center za ravnanje z odpadki ali jih oddati takrat, ko se zbirajo kosovni

odpadki. Zabojnik na pokopališču Šmartno je namenjen odpadkom iz pokopališča, ne odpadkom, ki jih vozijo prebivalci iz bližnje in širše okolice, kar je razvidno iz priloženih fotografij. Občanke in občane še enkrat prosim za sodelovanje pri ločenem zbiranju odpadkov in urejenosti zbiralnic, saj lahko le tako skupaj prispevamo k čistejšemu in bolj zdravemu okolju, prav tako pa tudi k zmanjšanju stroškov ravnanja z odpadki.  Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje


Naš čas, 6. 5. 2010, barve: CMYK, stran 15

VI PIŠETE

6. maja 2010

DMK, DMK in še enkrat DMK! Delo Šaleškega študentskega kluba se v zadnjim dveh mesecih vrti predvsem okoli letos jubilejnega 20. festivala Dnevov mladih in kulture, zato sploh nimam v mislih druge teme, o kateri bi lahko pisala. Priprave za naslednji festival DMK se tako rekoč začnejo, ko se tekoče zaključi, ali bolje pove da no – eki pa ŠŠK -ja se celo leto trudi, da lahko v maju mladim v Velenju ponudimo festival, na katerem vsakdo najde nekaj zase. Želela bi izpostaviti, koliko dela se skriva za takšnim festivalom. Ko omenimo DMK, se večina spomni na veliki koncert - Rock na gradu. Temu tudi namenimo

največ sredstev, truda, časa in živcev. DMK pa je veliko več kot le koncert na gradu, ki privabi okoli tri tisoč obiskovalcev. Dopolnjuje ga spek ter aktiv no sti in dogodkov z vseh področij. Za DMK se je trudil in se še trudi devetčlanski upravni odbor ŠŠKja, pri tem pa nam je pomagalo lepo število naših članov z željo po soustvarjanju, sodelovanju ali preprosti praktični pomoči, ki jo predstavlja lepljenje plakatov, deljenje brošur in ostalih tisoč opravil, ki morejo biti narejena, da je vse prav izpeljano. Delo smo si razdelili po področjih – najprej je bilo potrebno pripraviti okviren program, ga potrditi, marketing ekipa preveriti, ali ga je možno izpeljati, in nato nekaj časa pustiti ležati, da smo odkrili vse pomanjkljivosti in možnosti izboljšanja, PR ekipa pa ga mora še oglaševati. Nato smo si delo razdelili še po projektih, prav tako je vsakdo prevzel enega ali več dogodkov, da jih organizira in izvede, celotna ekipa pa ves čas stoji ob strani z vso

pomočjo, ki jo premoremo. Vedno bolj ko se bližamo maju, daljši so naši sestanki, večji je pritisk in hitreje delamo. Obenem pa se vsi veselimo in težko pričakujemo začetek in zadovoljne obiskovalce festivala ter vemo, da se je trud poplačal in obrestoval. Izpostavila bi še, da festival omogoča prostovoljno in študentsko delo, ki si ga prizadevamo ohraniti in ohraniti organiziranje študentskih klubov takšno, kot je, čeprav naša finančna sredstva že sedaj drastično padajo. Z ekipo marketinga sem si zato toliko bolj prizadevala pridobiti vsak evro, ki omo go ča DMK, in veči na lokalnih podjetij se je pokazala kot družbeno odgovorna do svojih štu den tov in poten ci al nih novih kadrov. Na tem mestu bi se zahvalili Termoelektrarni Šoštanj, Premogovniku Velenje, NLB, Esotechu, Unionu, strankama Zares, SDS, Karbonu, Limi, Bir tu, APS-u, Intra li te, Eri, Našem času, Mojemu radiu, Mladinskemu centru Velenje, Kunigundi, Mladim

za Velenje, PUP, VTV, radiu Velenje, MO Velenje, Muzeju Velenje, Hotelu Razgoršek, Študentski organizaciji Slovenije, ŠKIS, Collegiumu, Pizzeriji Velun, Mladinskemu svetu Velenje, Sharku in Rdeči dvorani Velenje. Celoten program je bil objavljen v prejšnji številki časopisa, danes in prihodnje številke pa objavljamo programe tekočih vikendov. V soboto tako začenjamo z otvoritvijo 20. Dnevov mladih in kulture v atriju Velenjskega gradu in v imenu celotne ekipe vas prijazno vabim, da se nam pridružite in prihodnje tri vikende preživite v naši družbi.

15

V Velenju obstaja več stvari, ki so iz majhnega zrasle v veliko. Pikin dan je postal največji otroški festival v državi in vsako leto otroke razveseljuje cel teden. Festival DMK se je ravno tako začel z enim dnevom. Dnevom mladih in kulture. Razvijal se je in rasel, se širil in krčil. Predvsem pa se je obdržal že dvajset let. Kot ena najpomembnejših aktivnosti Šaleškega študentskega kluba predstavlja tradicijo, ki jo nadaljuje vsaka nova generacija.

 Nika Penšek

Prvi vikend festivala vas vabimo na: OTVORITEV 20. DMK-ja

Drugi klepet pod Pustim gradom

V četrtek, 22. aprila, je bila v Šoštanju v prostorih Muzeja usnjarstva na Slovenskem prireditev z naslovom Klepeti pod Pustim gradom. V klepetalnici pod Pustim gradom sta prijetno poklepetala Damijan Kljajič in gost, znani Šoštanjčan Toni Rehar, ki ga poznamo

kot učitelja in velikega ljubitelja in komentatorja različnih športov. Po kratkem uvodu sta se voditelj in gost prepustila spontanemu pogovoru, na katerega se je slednji dobro pripravil. Opazno so prišle do izraza dolgoletne izkušnje Tonija Reharja, ki mu mikrofon ne predstavlja

prav nobene ovire. Gost je poslušalcem zanimivo predstavil mladostna leta v Žalcu, leta študija in kasnejše delo učitelja telesne vzgoje, nazadnje tudi v Šoštanju. Njegovo poklicno pot pa je že zgodaj spremljalo komentiranje športnih dogodkov, predvsem rokometa in košarke, pa tudi drugih prireditev. Komentiranje zahteva veliko znanja, spretnosti in priprav, ki prinesejo izkušnje. Toni je znan kot odličen poznavalec športa, vedno nasmejan in dobre volje. To je znal deliti tudi s poslušalci tokratne prireditve, ki jih je ob pripovedovanju nemalokrat spravil v dobro razpoloženje. Kot marsikdo je tudi on v življenju doživel veliko dobrega in tudi kakšno težjo preizkušnjo. Z vedrino, lepo besedo in neposrednostjo pa nam pove, da je vedno najti moč v družini in prijateljstvu mnogih, ki jih je spoznal na svoji poti. Gostitelj klepetov Damijan Kljajič se je ob koncu gostu Toniju Reharju zahvalil za prijeten klepet, ženi Vidi pa podaril nepogrešljivo rožico kot znak veselja in podpore, ki jo daje svojemu življenjskemu sopotniku.

Ob dvajseti obletnici smo vzeli v roke knjižico, ki obeležuje prvo desetletko in po njenem vzoru pripravili zbornik, ki zajema dogajanje zadnjih desetih let. Na Velenjskem gradu bo tudi otvoritev fotografske razstave »DMK skozi leta«. Razstavljene bodo fotografije, ki zajemajo različne v objektiv zajete trenutke festivala skozi vsa ta leta. ETNO KONCERT: GYPSY MAMBO KOČANI ORKESTAR SOBOTA, 8.5.2010 ob 21:00, atrij velenjskega gradu Devetčlanska brass zasedba Gypsy Mambo Kočani Orkestar je nastala pred trinajstimi leti v legendarnem makedonskem mestu Kočani, ki slovi po odličnih trubaških skupinah. S svojimi nastopi nikoli ne pustijo ravnodušne publike, tako ne bodo tudi vas, pridružite se nam.

 Miran Aplinc

IGRANJE DRUŽABNIH IGER NEDELJA, 9.5.2010 ob 14:00, Mladinski center Velenje

Iz Laškega na Celjsko kočo Prvi pogoj za lep izlet je prijazno vreme in bolj se bliža »naš četrtek«, bolj prisluškujemo vremenskim napovedim. Imeli smo srečo in napoved je bila več kot odlična. Tokrat smo se skozi Celje podali proti Laškemu, kjer smo izstopili in najprej prečili mogočen most čez reko Savinjo. V središču starega dela smo se sprva usmerili proti gradu Tabor, nato pa smo izbrali desno varianto poti. Cesta se je izvila iz strnjenih hiš, se počasi dvigala v smeri Svetine in prehajala na redkeje naseljena področja, obdana z gozdnatimi hribi. Prišli smo na področje Tovstega in krenili v gozd, kjer se nam je senca že kar prilegla. Razveselili smo se vsake markacije, čeprav že »častitljive« starosti. Pot se je izmenjavala s cesto in včasih je bilo treba o potrditvi njene pravilnosti izvesti kakšno izvidnico. Pa se je navsezadnje vse kar dobro končalo, saj smo v Dobletini na desni že uzrli

SOBOTA, 8.5.2010 ob 20:00, atrij velenjskega gradu

Na prvo nedeljo festivala se bomo celo popoldne družili ob najrazličnejših družabnih igrah, igrah s kartami (tarok, remi), na voljo pa bodo tudi poker kovčki, če bo kdo imel željo malo hazardirati. Zagotovo se bo našla ena zate, če ne jo prinesi s seboj! PREDSTAVITEV NOVE ŠTEVILKE ŠTUDENTSKE REVIJE RIT (Racionalno Izbrane Teme) NEDELJA, 9.5.2010 ob 17:00, Mladinski center Velenje Pridite na predstavitev študentske revije RIT, v kateri domači študentje objavljajo članke iz vseh področij študentskega zanimanja. Tako bo tudi letošnja številka polna provokativnih, poučnih, zanimivih in zabavnih vsebin, kjer boste lahko pokramljali z avtorji revije. GLEDALIŠKA PREDSTAVA ŽENITEV Svetino z značilno temno cerkvijo, više gor pa (žal) zaprt Almin dom. Na pokopališču nedaleč od cerkve je zadnje počivališče - šele po šestdesetih letih! - vedno bolj popularne izjemne ženske Alme Karlin, katere posmrtni ostanki počivajo tu v družbi njene prijateljice. Nasproti križa ob cesti je bil prvi »resnejši« smerokaz v levo za Celjsko kočo in nam dal novega zagona. Tudi zato, ker smo prešli na mehak travnik in više gor spet v objemu gozda uživali ob pogledu na simpatično jaso. V soncu sta se kopala dva vikenda in pri bližnjem

smo občudovali človeško iznajdljivost. Pod Tovstim vrhom smo prišli na križišče poti. Ni se bilo treba dosti odločati kam, saj nas je »potegnilo« proti Celjski koči, kjer so za nas že skuhali okusen topel obrok. Po učni poti gobarjev in gozdarjev smo se mimo umetnega jezera spustili do ceste, ki nas je pripeljala do moderne Celjske koče. Tu smo se pustili razvajati in uživali ob razgledih na bližnjo Grmado in Savinjsko dolino. Po počitku nas je čakal le še spust v dolino in spotoma smo se prepričali, da bodo hiško Alme Karlin

kmalu do konca obnovili. Spuščajoč se po dobro vzdrževani poti se nam je vedno bolj odstiral pogled na razvaline Celjskega gradu, ki mu postopoma oživljajo nekdanjo mogočno podobo. Za nami je bil krasen pomladni dan, ki so ga poleg cvetoče narave krasili prvomajski mlaji, saj je že dišalo po prazniku dela. - Sedaj je praznik že za nami in upam, da ste ga preživeli vsaj približno tako lepo kot mi ta dan.  Marija Lesjak

NEDELJA, 9.5.2010 ob 18:00, Mladinski center Velenje ŽENITEV (komedija/Nikolaj Vasiljevič Gogolj - Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje) Ženitev je vedno za vse kar težka zadeva. Seveda najtežja za ženina, če je predolgo samski. Še težja za lepo nevesto, če bi jo imelo rado kar šest ženinov. In to kakšnih … Da ne govorimo o dveh ženitnih posredovalcih. Pridite in se nasmejite! Vstopnine ni!

www.dmk.si


Naš čas, 6. 5. 2010, barve: CMYK, stran 16

16

ŠPORT

6. maja 2010

Rudarji letos Celjanom le točko

Nogometno druženje Nogometni klub Rudar bo jutri (v petek) pripravil nogometni turnir mlajših selekcij – od U7 do U12. Ekipe se bodo pomerile na Titovem trgu, na posebnem igrišču z umetno travo. Poleg nogometnih srečanj bodo druženje popestrili s streli na gol, igranjem nogometne igrice WIII, ročnim nogometom in drugimi družabnimi igrami. Ob tej priložnosti bo potekal še vpis v NK Rudar in nogometno šolo. Nogometno druženje bodo začeli ob 14.30 uri.

Po treh zmagah velenjski nogometaši v prejšnjem krogu s točko iz Arene Petrol - V včerajšnjem 34. krogu v Velenju gostovala Drava – Predzadnji krog že v torek - Rudar v Ljubljani z Interblockom V prvi nogometni ligi sta do konca prvenstva le še dva kroga. Predzadnji bo na sporedu že v torek, 11. maja. V njem bodo nogometaši velenjskega Rudarja gostovali pri Interb loc ku, od letoš nje ga prvenstva in s tem od gledalcev pa se bodo poslovili na tekmi s Hitom Gorico 16. maja ob jezeru. V včerajšnjem, 34. krogu, pa je v Velenju gostovala zadnja Drava. V sobotnem 33. krogu so nogometaši Rudarja gostovali v Celju. Lokalni derbi med nogometaši se je končal z najmanj priljubljenim izidom za gledalce – 0 : 0. To je bila druga Prašnikarjeva točka. Se je včeraj veselil tudi prve zmage? Tako so rudarji tudi v četrti tekmi ostali nepremagljivi za Celjane v tem prvenstvu. Očitno jim je celjsko moštvo zelo 'ležalo', saj so proti njemu dosegli kar deset točk z razliko v golih 9 : 1. Celjanom pa ostaja uteha, da so jih izločili iz pokalnega tekmovanja in da bodo na kon cu morda pred nji mi. V četrtfinalu so bili v svoji Areni Petrol kot tudi ob jezeru obakrat boljši s po 1 : 0. Zaradi poškodb in kartonov tre-

nerja nista imela na voljo vseh igralcev. Pri domačih so manjkali Milan Andjelkovič, Domagoj Duspara in Saša Bakarič, pri Velenjčanih pa Boban Savič, Rusmin Dedić, Aleš Jeseničnik zaradi poškodb, Miha Golob in Fabijan Cipot pa zaradi kartonov. Kapetan Almirja Sulejmanoviča, ki je tekmo prejšnjega kroga s Koprom zaradi poškodbe končal predčasno, je trener sicer uvrstil med osemnajst, vendar ga ni poslal na igri šče. Na klo pi za rezervne igralce pa je bil prvič po poškodbi kolena na tekmi 8. kroga (12. septembra) z Intreblockom Marko Kolsi, vendar (še) ni dobil priložnosti za igro. Zelo toplo, pravo pomlad no sobotno popoldne je bilo najbrž krivo, da ne eni ne drugi niso preveč prepotili svojih dresov. Kljub temu je bilo na vsaki strani nekaj priložnosti za zadetek. Na domači so (pol)priložnosti imeli Rajko Rep, Anej Lovrečič in Sebastjan Gobec, na velenjski pa Nedzbedin Selimi, Damjan Trifkovič, Denis Grbič, pa najmlajši (oktobra bo dopolnil 20 let) Dario Torbić. Toda strelci so

Celje, Gorenje in Cimos ne popuščajo Pivovarja še vedno pet točk prednosti pred drugimi Koprčani in tretjimi Velenjčani - V soboto v Rdeči dvorani Jeruzalem Ormož

Celj ski roko me ta ši so še za korak bliže želji, da na prestolu zamenjajo igralce Gorenja. Nobeno od prvih treh moštev ne popu-

šča. Zdi se, da so v 6. krogu celo vsa tri prišla laže do točk, kot so pričakovala: Celjani proti Slovanu, Kopr ča ni proti Lju to me ru

Ormožu, Velenjčani pa proti Trimu. Takšen je tudi vrstni red tri kroge pred koncem. Na najboljšem pa so seveda pivovarji, ki ima-

jo še vedno prednost petih točk pred drugimi Koprčani in tretjimi Velenjčani, ki imata še edina resda vse bolj samo teoretične mož nos ti, da jih ogro zi ta na prvem mestu. Najbrž bo takšna razlika v točkah tudi po sobotnem 7. krogu, ko bodo Celja ni gos tova li v Treb njem, Koper bo doma gostil Ljubljančane, Velenjčani pa moštvo iz Ormoža. Najlažje delo bodo gotovo imeli državni prvaki Velenjčani. Da bodo tekmo odigrali enako odgovorno kot prejšnje, vsekakor nihče ne dvomi. Tudi v Trebnjem so morali zaigrati zelo zavzeto in disciplinirano. Odpor domačih, zmagali so z 39 : 31, pa so povsem zlomili šele v drugem polčasu, po prvem pa so jim uhajali le za zadetka (17 : 16). Po enakovredni igri so igralci Gorenja v 20. minuti imeli že prednost štirih golov (12 : 8). Po tem vodstvu so zaigrali nekoliko preveč sproščeno, dovolili domačim, da so se razigrali in si priigrali obetajoče nadaljevanje. Da pa vrag ne bi odnesel šale, so gostje zaigrali, kot je treba. Trdno in agresivno v obrambi. S sijajnimi obrambami je Matevž Skok omogočal hitre protinapade in domači rokometaši, ki so nastopili brez svojega najboljšega igralca, obolelega Sebastjana Skubeta, so se morali sprijazniti, da tokrat izid ne bo tako tesen, kot je bil na prejšnji tekmi teh dveh nasprotnikov v Rdeči dvorani. V sobotnem 7. krogu bo Gorenje gostilo Jeruzalem Ormož, Koper Slovana, Celjani pa bodo gostovali v Trebnjem.  vos

bili nenatančni, izkazala pa sta se tudi oba vratarja z nekaterimi odličnimi obrambami. Več jih je imel gostujoči Safet Jahič, ki so ga novinarji izbrali tudi za igralca tekme. Poleg tega so domači kar dvakrat zahtevali najstrožjo kazen. Prvič v 32. minuti, ko je žoga udarila v roko Alema Mujakovića, drugič pa nekaj minut za tem, v 39. minuti, ko naj bi po njihovem David Tomažič Šeruga nepravilno oviral Romana Bezjaka. Sodnik Matej Jug iz Tolmina pa se ni strinjal, da bi tako poceni prišli do zadetka oziroma zmage. Z izidom brez zadetka sta bila (morala biti) na koncu zadovoljna tudi oba trenerja, saj sta pred včerajšnjim krogom vsaj teoretično še vedno imela možnosti za osvojitev končnega tretja mesta, ki prinaša igra nje v kva li fi ka cijah poka la Europa. Rudarji pa so včeraj gotovo imeli veliko lažje delo kot Celjani, ki so gostovali v Mariboru (1:1). Drugih izidov pa nismo mogli zapisati, ker je bil časopis že pred začetkom tekem natiskan.  vos

Šampioni še vedno štiri točke pred Šmartnim V zaostali tekmi 15. kroga nogometaši Šmartna s 6 : 2 premagali Zreče - V naslednjem krogu bodo gostovali pri sedmih Stojncih Majhno presenečenje je domačim navijačem pripravil strateg Bojan Žuraj, saj je srečanje začel v precej spremenjeni postavi. Verjetno je dobro ocenil »bivše svoje« in si je upal narediti nekaj eksperimentov. Prve pol ure so fant je izpod Pohorja še nekako držali jez na Paki, potem pa je tega dne gotovo prvi mož Šmarčanov Tomaž Veler v 30. minuti ujel pravi »tajming« in brez milosti zabil za 1 : 0. Razigrani, a precej nenevarni domači bi do polčasa sicer lahko končali srečanje, saj bi lahko dodobra »prestrelili« njihovega sicer odličnega vratarja, a so to prihranili za drugi del. Ko je Žiga Jamnikar v 52. in 64. minuti (vmes, v 57. minuti, so gostje ostali brez izključenega branilca) z dvema zadetkoma le nakazal, da razen širokega nasmeška zmore tudi potrebno resnost, je kazalo, da zreški kovači v svojem mehu nimajo več sape. Toda prešer no raz po sa je na Šmar ška obrambna vrsta jim je vrnila nekaj vese lja, tako da so v 75. in 79. minuti dvakrat spravili v slabo voljo

v prvi vrsti vratarja Pusovnika, pisano pa je gledala tudi funkcionarska loža. No, ker je vmes zadel še Dragan Vasić, je bilo 4 : 2 in glede na to, da so gostje že nekaj časa igrali brez kolega, ki je dobil rdeči sodniški sindrom, bojazni za končni uspeh domačih ni bilo. Všečna igra razpoloženih Šmarčanov in gostje, ki se niso mogli ali hoteli zapreti (kot da niso gledali Interja), so števil ne navija če v glav nem puščali široko odprtih ust. Toliko »zicerjev« oziroma neizkoriščenih priložnosti šmarška livada že dolgo ni videla. Vseeno pa sta Senad Jahić in Rok Cizej v 83. in 85. minuti le poskrbela za spoštovanja vreden rezultat 6 : 2. Seveda bo potrebno to zmago »poštempljati« v naslednjem krogu na gostovanju v Stojncih. To so nena zad nje fant je tudi obljubili svoji »dobri vili« - šefici šanka in ikoni kluba gospe Nerki, ko so ji ob osebnem prazniku s šopkom voščili ’vse naj’ za njen osebni praznik.  Martin Pačan


Naš čas, 6. 5. 2010, barve: CMYK, stran 17

ŠPORT IN REKREACIJA

6. maja 2010

Bratislava: tri zmage Nastje Govejšek

Na obisku v Termoelektrarni

Dolgoletni generalni pokrovitelj Termoelektrarna Šoštanj (Teš) podpira klub že več kot petdeset let, kar tovrstno sponzorstvo uvršča med eno najdaljših v Sloveniji. Igralci članske ekipe Elektre Esotecha so se med nedavnim obiskom v Teš povzpeli tudi na vrh trenutno največjega bloka 5, kjer so v lepem vremenu na skoraj 100 m z zanimivostjo ogledali celotno Šaleško dolino s ptičje perspektive, nekateri njabrž prvič.

V Bevčah že 10 let vaje aerobike Velenje - Ukvarjanje z aerobiko ima vrsto pozitivnih učinkov: izboljšanje delovanja srca in dihal, izboljšanje gibljivosti, izboljšanje razpoloženja ... Primerna je za večino ljudi, ne glede na starost, in je hkrati tudi družabni dogodek. Tako so se tudi ženske v Bevčah na pobudo Olge Lesjak odločile

narediti nekaj za svoje zdravje. Prisluhnili so jim tako v krajevni skupnosti kot v PGD in jim dali na voljo dvorano v večnamenskem domu. Poiskale so še vaditelja - profesorja športne vzgoje Borisa Pušnika, ki prav tako že 10 let vztraja z bevškimi ženskami, za kar so mu zelo hvaležne. Vadbe se vsak teden

17

udeležuje okoli 20 žensk in v tem času so se razvili že pravi prijateljski odnosi. 10. obletnico redne vadbe so obeležile z nabavo skupnih majic tako, da so sedaj postale ¨uniformirane¨, in obljubo, da bodo vztrajale še najmanj 10 let. 

Kadetska plavalna reprezentanca Slovenije se je od 30. 4. do 2. 5. 2010 udeležila 12. mednarodnega tekmovanja v Bratislavi. V reprezen tan ci so nas to pi li velenjski plavalci Nastja Govejšek, Kaja Breznik in Žiga Cerkovnik. Med več kot 600 tekmovalci iz 74 klubov in 12 držav so v Bratislavi nastopili tudi predstavniki Plavalnega kluba Velenje: Kaja Vrhovnik, Tamara Govejšek in Igor Đukanović. Nina Drolc pa žal zaradi bolezni ni mogla nastopiti. Posebnost tridnevnega tekmovanja je bila v tem, da so kadeti, mladinci in člani tvorili skupno kategorijo, med tem ko so imele kadetinje svojo kategorijo. Nastop velenjskih reprezentantov je bil odličen. Osvojili so 3 prva, 1 drugo in 1 tretje mesto. Vse tri zmage v disciplinah 50 m delfin, 100 m delfin in 100 m prosto je dosegla Nastja Govejšek, ki je postala tako najuspešnejša plavalka v svoji kategoriji (letnik ‘96 in ‘97).

Nastja je na 100 m prosto z rezultatom 59,88 dosegla klubski rekord za kadetinje. Kaja Breznik je v disciplini 50 m prsno osvojila drugo

rekorda. Od ostalih plavalcev sta v kategoriji (letnik 95 in starejše) Kaja Vrhovnik (100 m in 200 m prosto) in Tamara Govejšek (50

mesto. Žiga Cerkovnik je tekmoval v kategoriji najstarejših plavalcev (letnik 95 in starejši) in dosegel več uvrstitev med najboljših deset, v disciplinah 100 m delfin (59,35) in 200 m mešano (2:18,09) pa je dosegel absolutna klubska

m prosto) osvojili 5. mesto. Vsem plavalcem in njihovemu trenerju Juretu Primožiču iskreno čestitamo.  Marko Primožič

Par Borovnik – Fidej tretja na državnem prvenstvu Na kegljišču v Kamniku je bilo odigrano državno prvenstvo mešanih dvojic. Šoštanjčani so se prvenstva udeležili s šestimi pari. Najprej so bile odigrane kvalifikacije, 16 najboljših parov pa se je kasneje pomerilo v finalu. Po kvalifikacijah so Šoštanjčani izgubili le en par, ostali pa so se pomerili v igrah

na izločanje. Med tri najboljše dvojice se je uspelo prebiti paru Romana Borovnik – Leopold Fidej, ki sta v polfinalu izgubila šele v tretjem setu po podaljšani igri. Ostali pari so zasedli sledeča mesta: Marica Lozič – Pavle Petrovič (5. mesto) , Hermina Dvoršak – Božo Ognjenovič

(7. mesto), Sabina Kranjc – David Mandelc (10.), Smilja Cverlin – Marjan Voršnik (15.), Vida Kranjc – Rasim Hasičič (17.). Lep uspeh Šoštanjskega kegljanja je tudi uvrstitev na DP moških dvojic, ki bo 14. in 15. maja v Pivki. Šoštanjčane bosta zastopala par Pavle Petrovič – Rasim Hasičič. 

Bevške ženske so nad aerobiko tako navdušene, da bodo vztrajale vsaj še 10 let.

Tako so igrali Prva SNL, 33. krog+ CM Celje - Rudar 0:0 Rudar: Jahić, Tomažič Šeruga, Selimi (od 59. Torbić), Trifkovič, Grbič, Stojnić, Kronaveter, Mujaković (od 46. Tomčak), Tolimir, Jelečević, Metelka. Drugi izidi: Interblock Nafta Lendava 1:1 (0:0), Labod Drava - Hit Gorica 2:4 (0:2), CM Celje - Rudar Velenje 0:0, Luka Koper Maribor 0:0, Domžale Olimpija Ljubljana 1:2 (1:2); vrstni red po 33. krogu: 1. Luka Koper 70, 2. Maribor 55, 3. Olimpija 47 (-2), 4. Hit Gorica 46, 5.

Nafta 46, 6. CM Celje 46, 7. Rudar Velenje 43, 8. Domžale 41, 9. Interblock 33, 10. Labod Drava 30.

3. SNL-vzhod, 15, zaostali krog Šmartno 1928 - Zreče 6 : 2 (1:0) 1:0 Veler (30), 2:0 Jamnikar (52), 3:0 Jamnikar (64), 3:1 Žižek ((75), 4:1 Vasić (76), 4:2 Tolar (79), 5:2 Jahić (83), 6:2 Rok (85). Lestvica po 21. krogu: 1. Simer Šampion 47, 2. Šmartno 1928 43, 3. Čarda Martjanci 39, 4. Koroška Dravograd 39, 5. Malečnik 33, 6. Odranci

31, 7. Stojnci 31, 8. Zreče 31, 9. Tehnostroj Veržej 29, 10. Kovinar Štore 23, 11. Tromejnik G-Kala 23, 12. Tehnotim Pesnica 20, 13. Paloma Sladki Vrh 15, 14. Mons Claudius 8.

6. krog končnice MIK 1. lige od 1. do 6. mesta Trimo Trebnje - Gorenje Velenje 31:39 (16:17) Gorenje: Gajić, Skok (17. obramb), Bezjak 4, Cehte 3, Natek 8, Rutar 1, Rnić 2 (2), Žvižej 6, Štefanič 2, Golčar, Harmandić, Ferkulj, Čupić 4, Bajram 1, Nosan, Šimič 8. Sedemmetrovke: Trimo

Trebnje 5 (5), Gorenje 5 (3). Izključitve: Trimo Trebnje, Gorenje 10 minut. Druga izida: J. Ormož – C. Koper 28:36 (11:20), Celje PL – Slovan 41:33 (21:13); od 7. do 11. mesta: KP Maribor – 29:29 (18:16), Slovenj Gradec – Merkur 30:32 (9:15). Vrstni red: 1. Celje Pivovarna Laško 46, 2. Cimos Koper 41, 3. Gorenje Velenje 41, 4. Slovan 26, 5. Trimo 25, 6. Jeruzalem Ormož 19, 7. Merkur 23, 8. Klima Peterk Maribor 21, 9. Ribnica Riko hiše 18, 10. Krško 11, 11. Slovenj Gradec 9.

Državno prvenstvo rekreativcev in veteranov V Rdeči dvorani je bilo državno prvenstvo rekreativcev in veteranov v namiznem tenisu. Sodelovalo je 142 tekmovalcev in tekmovalk. V skupini do 39 let je zmago slavil Tim Fridrih pred Simonom Gradišarjem in Matevžem Žgankom. 40 do 49: 1. Darko Jamšek, 2. Ivan Zera, 3. Robert Benkovič; 50 do 59: 1. Darko Drčič, 2. Farnc Hribernik, 3. Jože Žekš; 60 do 64: 1. Marjan Vit anc, 2. Jože Pogačar, 3. Rakovec. Od 65 do 69

let je zmaga pripadla Dragotinu Stankoviču, drugo mesto Petru Kralju in tretje Dušanu Bažatu. V predzadnji kategoriji je bil najboljši Jože Hafner, za njim sta se uvrstila Berto Rajšp in Franci Bartol. V najstarejši kategoriji nad 75 let pa so si prva tri mesta razdelili Boris Kosovel, Janez Svoljšak in Lado Petrovič. V žen ski kon ku ren ci sta bili samo dve starostni kategoriji, do 39 let, v kateri je Mateja Gredina

premagala Jelko Drašler in Renato Zrinski. V starejši kategoriji nad 40 let pa je bila najboljša Dragica Lapajne pred Milano Kremelj in Jolando Belavič. Tekmovanje je po besedah vodje Alfreda Voduška potekalo zelo tekoče brez posebnih zapletov, razen nekaterih začetnih težav s prijavami, ki pa so jih hitro odpravili in omogočili nemoteno tekmovanje.  Urška Kljajič


Naš čas, 6. 5. 2010, barve: CMYK, stran 18

MODROB E L A KRONIKA

18

6. maja 2010

Srečanje prepeljanih v inkubatorju s policijskim helikopterjem V Letalski policijski enoti v okviru humanitarnih nalog že 30 let opravljajo tudi prevoze novorojenčkov v inkubatorjih - Ocenjujejo, da je bilo v tem času prepeljanih okoli 700 nedonošenčkov - Najstarejši je danes star več kot 30 let, najmlajši pa samo nekaj dni 3V soboto, 8. maja ob 11. uri, bodo v hangarju Letalske policijske enote na Brniku pripravili srečanje prepeljanih v inkubatorju. Do pred štirinajstimi dnevi se je prijavilo 22 družin oziroma 22 prepeljanih nedonošenčkov (s skupaj 66 sprem-

je 5 deklet in 17 fantov. Za udeležence bodo pripravili pester program. Predstavili jim bodo helikopterje ter pokazali inkubatorje, s katerimi nedonošenčke prevažajo še danes. Srečali se bodo lahko s policijskimi posadkami in zdravniško

cijske konje, predstavili jim bodo delo policistov motoristov, svoje spretnosti pa bodo lahko preizkusili tudi na simulatorju vožnje z motornim kolesom. Vse, ki so bili v Sloveniji kot novorojenčki v inkubatorju v bolnišni-

Spet nasilje v družini Motorist hudo poškodovan

Šmartno ob Paki – V zadnjem času ni tedna, da velenjski policisti ne bi obravnavali primera nasilja v družini. Prejšnji teden so v petek obravnavali prijavo 44-letne oškodovanke, ki je povedala, da ji je leto dni starejši zunajzakonski partner dopoldne grozil v stanovanju v Šmartnem ob Paki kar v prisotnosti 4-letnega sina. Zoper osumljenca, ki so ga že zaslišali, bodo podali kazensko ovadbo na državno tožilstvo. Ta ponedeljek popoldan pa so obravnavali prijavo 27-letne oškodovanke, ki je povedala, da njen 29-letni zunajzakonski partner že nekaj časa izvaja nasilje nad njo v stanovanjski hiši v Velikem vrhu. Nazadnje je bil nasilen do nje prav tisto dopoldne. Zoper kršitelja, ki se je zvečer sam javil na velenjski Policijski postaji, kjer so ga pridržali 48 ur, bodo podali kazensko ovadbo na Državno tožilstvo za nasilje v družini.

Velenje, 2. maja - Okoli pol treh popoldne se je na lokalni cesti v Gaberkah zgodila prometna nesreča. Povzročil jo je 31-letni voznik kolesa z motorjem, ki je vozil od Družmirja proti Gaberkam. 31-letni voznik je v križišču lokalnih cest zapeljal na prednostno cesto v trenutku, ko je po njej pripeljal 23-letni voznik osebnega avtomobila. Ker voznik kolesa z motorjem ni upošteval pravila prednosti, je trčil v osebno vozilo in padel po vozišču. V trčenju se je 31-letni voznik kolesa z motorjem, ki pri vožnji ni uporabljal zaščitne čelade, preizkus z alkotestom je pokazal več kot 0,52 mg alkohola v litru izdihanega zraka, vozil pa je brez veljavnega vozniškega dovoljenja, hudo telesno poškodoval. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v bolnišnico Celje.

S prevaro do zlata

Velenje, 28. aprila - V noči s torka na sredo je neznanec z dvorišča na Stanetovi cesti v Velenju odtujil 13 elementov kovane ograje in s tem lastnika oškodoval za okoli 6.000 €. ekipo, se tudi medsebojno spoznali ter delili svoje izkušnje s helikopterskim prevozom. Med drugim bodo na dogodku predstavili tudi ostala področja policijskega dela. Tako bodo lahko spoznali službenega psa, poli-

co prepeljani s policijskim helikopterjem, vabijo, da se na srečanje prijavite, in sicer na e-naslov: inkubator@policija.si ali po navadni pošti na naslov: Letalska policijska enota, Zgor nji Brnik 130 p, 4210 Brnik. 

Kazni

Peš zbežal z mesta nesreče »Postregel« si je z Velenje, 29. maja – Nočna patrul- denarjem in avtom ja velenjske PP je v četrtek ponoči na Tomšičevi cesti naletela na prometno nesrečo s pobegom, ko je neznani voznik osebnega avto-

Skorno pri Šoštanju, 29. aprila – Prejšnji četrtek dopoldan so policisti obravnavali tatvino v objektu žage pri stanovanjski hiši

Trije v »policijskem apartmaju« Prejšnji teden so velenjski policisti zaradi preglobokih pogledov v kozarec pridržali tri voznike. Prvi je na velenjski policijski postaji preživel sredino noč, drugi sobotno, tretji pa nedeljsko.

Hude besede in napad

Avtor: Jakob Grošelj

prekoračitev hitrosti, določene s prometnim pravilom ali znakom

CESTE V NASELJIH

CESTE ZUNAJ NASELIJ

območje umirjeobmočje omejene nega prometa, hitrosti območje za pešce 10

naselje

80 evr

> 10  20

500 evr + 5 kt

250 evr + 3 kt

 20

> 30

> 1000 evr + 9 kt prepoved vožnje > 1000 evr + 18 kt

500 evr + 5 kt

avtoceste

100 / 110*

130

60 evr

50 evr

120 evr + 3 kt

100 evr

240 evr + 5 kt

150 evr + 3 kt

> 1000 evr + 9 kt prepoved vožnje

> 30  40

> 380 evr + 9 kt prepoved vožnje

> 40 > 40  50 > 50

90

ceste, rezervirane za motorna vozila

KAZEN 250 evr + 3 kt

> 20  30

vse ostale ceste

50 /  70*

30

 10

> 20

Velenjski policisti so prejšnji teden osrečili tri občane, in to po zaslugi dejanj, ki so res vredna pohvale. V soboto zjutraj jih je občan obvestil, da je ob svoji živi meji v Cesti pod parkom našel otroško gorsko kolo znamke Balance Comander, redeče in sive barve, z modro ključavnico. Lastnik lahko kolo prevzame na velenjski Policijski postaji. V sredo zvečer je prodajalka v Lidlu poklicala policijo in povedala, da je stranka v trgovini pozabila denarnico. Policisti so jo prevzeli in vrnili zagotovo srečni lastnici. V nedeljo zjutraj je na PP občan prinesel bančno kartico, ki jo je našel v mestu. Lastnica jo že ima v svoji denarnici.

Iz policistove beležke

Vedno aktualno ...

DOVOLJENA HITROST

Tri dejanja, vredna pohvale

Velenje, 28. aprila – V prodajalno Urarstvo na Kidričevi cesti so policiste poklicali po tem, ko je lastnik ugotovil goljufijo 25-letne ženske pri nakupu nakita. Ženska si je namreč izbrala nakit, lastnik pa ji je izdelal predračun, saj naj bi nakup poravnala na banki preko posebne položnice. Tja je res odšla, namesto zneska 577,50 evra pa je plačala le 7,5 evra, potem pa je sama dopisala številke pravega zneska nakupa. Lastnik je šele, ko ji je že izročil nakit, ugotovil, da ga je preslepila.

Ograja izginila v noč

ljevalci). Stari so od nekaj mesecev do 18 let. Največ prijavljenih je bilo prepeljanih iz porodnišnice Celje, sledi porodnišnica Novo mesto, po eden iz porodnišnice Brežice, Izola, Šempeter pri Novi Gorici, Slovenj Gradec in Trbovlje. Med njimi

v Skornem. Ugotovili so, da je nepridiprav s pulta vzel denarnico, ki ni bila prazna, potem pa z dvorišča odpeljal še osebni avto znamke Proton Persona 313, zelene barve. Ni imel težkega dela, saj je bil kontaktni ključ v avtomobilu. Avto so v ponedeljek dopoldan našli za stavbo občine v Šmartnem ob Paki, lastnik pa se že vozi z njim.

mobila zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s ceste in trčil v parkiran avtomobil. Povzročitelj je peš zbežal, avto pa je pustil na mestu nesreče. Policisti so o nesreči obvestili lastnika udeleženega avtomobila, povzročitelja nesreče pa še iščejo. Ko bodo vedeli, kdo je, mu bodo izdali plačilni nalog za dva prekrška.

200 evr + 5 kt > 1000 evr + 18 kt

> 300 evr + 9 kt prepoved vožnje

Velenje, 27. aprila – Pred stanovanjskim blokom na Stantetovi cesti sta se prejšnji torek zvečer sprli 25- in 28-letni znanki. Ni ostalo le pri besedah, saj je starejša mlajšo tudi fizično napadla in jo v »babjem rausu« tudi lažje telesno poškodovala. Odpeljali so jo v dežurno ambulanto. Kršiteljica pa se bo morala za svoje početje zagovarjati na sodišču. Na trgu mladosti pa je le nekaj dni kasneje, v soboto popoldan, mlajši moški primazal eno krep-

ko drugemu moškemu. Nasilnež si je prislužil plačilni nalog.

»Navijal« kar na parkirišču Velenje, 30. aprila – Na parkirišču pred pekarno Presta na Prešernovi cesti je bilo v petek ponoči živahno. Voznik je v parkiranem avtu poslušal glasbo, prav nič pa ne bi bilo narobe, če ne bi tega počel zelo glasno in s tem motil nočni mir. Za svoje početje je dobil položnico.

Vlamljali in kradli Šaleška dolina – V zadnjem tednu so imeli velenjski policisti kar nekaj dela z dolgoprstneži. V torek zjutraj so obravnavali vlom v okrepčevalnico Gorica, kjer je v noč izginil plazma televizor in denarnica z menjalnim denarjem. Istega dne so obravnavali še vlom v Veterinarsko bolnico Toplica v Topolšici. Storilcu je uspelo priti v notranjost bolnice, a je verjetno zaradi alarma zbežal, še preden je uspel kaj odnesti s sabo.

V Prodajnem centru Velenje, v trgovini DM, je neznanec krepko izkoristil nepozornost prodajalke, saj je uspel iz trgovine odnesti za kar 702 evra kozmetičnih izdelkov.

Urejal bo okolico V nedeljo popoldan so policiste poklicali v Metleče, kjer je praznik dela nepridiprav izkoristil zato, da je izpulil kar 40 sadik cipres. Kam jih je odpeljal in kje bodo krasile okolico, pa policisti še ugotavljajo.

Mejnikov ni več Lastnica parcele v Lazah pri Velenju je po hudi in dolgi zimi ugotovila, da sta na njeni parceli, kjer ima vikend, izginila neznano kam dva mejnika. Lahko da se je zgodilo že lani jeseni, lahko šele pred kratkim, policisti pa tistega, ki je to storil, še iščejo. Kaznivemu dejanju se reče »preprečitev dokazovanja«.


Naš čas, 6. 5. 2010, barve: CMYK, stran 19

10. maj - svetovni dan gibanja Oven od 21.3.do21.4. Ko pride maj, se začnete zavedati, da se tudi poletje hitro bliža, vi pa niste prav nič poletno razpoloženi. Kljub prijetnim majskim temperaturam, začinjenim z dežjem. Letos si boste namreč želeli, da bi čas tekel počasneje, saj imate še veliko dela, preden si boste letos lahko privoščili dopust. Imeli boste tudi nekaj težav s sodelavci. Težko se boste zadrževali, da ne boste prestrogi z nekom, ki vas je razočaral in izgubil vaše zaupanje. Ker mu bo to dobra šola, boste kmalu ugotovili, da ste ravnali prav, saj bodo sedaj stvari tekle povsem drugače. Srečni boste, kot že dolgo ne. Zakaj, pa ne boste obešali na veliki zvon. Bik od 22.4. do 20.5. Prihajajo vaši dnevi. Končno boste lahko uresničili svoje želje, ki jih ni malo in tudi majhne niso. Življenje bo takoj postalo lepše in prijaznejše. Znano je, da ste zelo iznajdljivi, kar boste dokazali tudi v naslednjih dneh. Tokrat boste presenetili celo partnerja, ki sicer zelo dobro pozna vaše kvalitete. Dogajalo pa se vam bo in to vedno bolj pogosto, da boste čutili čudno utrujenost. Če že dolgo niste bili pri zdravniku, nikar ne odlašajte. Če drugega ne, boste preverili, kaj je vzrok utrujenosti. Kaj lahko se izkaže, da ste le preveč pod vplivom razburljivih dogodkov. Adrenalina vam res ne bo manjkalo. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Več časa si želite zase in za svoja mala veselja, ob tem pa pozabljate, da je vaš partner tudi zato marsikdaj za vse sam. Odkrit pogovor ne bo rešil težav, treba bo začeti tudi z deli, ki bodo dokaz dobre volje, da se spremenite. Poleg tega partnerju ne bo ušlo neko nedolžno spogledovanje, ki vam bo zelo godilo. Malce boste to počeli tudi zanalašč, saj imate občutek, da izgublja zanimanje za vas. No, naredili ga boste ljubosumnega, potem pa poskušali stvar omiliti, kar ne bo prav lahko. Denar? Kaže, da ga bo več, kot ste pričakovali. Vseeno ne zapravljajte, ker še ni čas za to.

Po podatkih o gibalno-športni aktivnosti prebivalcev smo zadnje desetletje tudi v Sloveniji, tako kot drugje v Evropi, premalo telesno aktivni. Kar pozabili smo, da naše telo potrebuje tudi gibanje. Zaščita zdravja je v vseh starostnih skupinah prebivalstva slaba, pojavnost ateroskleroze in z njo tudi kroničnih nenalezljivih bolezni pa prepogosta. Zato se je Svetovni zdravstveni organizaciji pred leti rodil svetovni dan gibanja. Da bi človeštvo opozorili in vzpodbudili h gibanju. Pa ne samo na ta dan, ampak vse dni v letu do naslednjega 10. maja. Pomanjkanje telesne aktivnosti naj bi bil na svetu povzročilo letno 1,9 milijona smrti, v evropski regiji pa 600.000. Z vzdrževanjem normal-

jenost, postopnost in zmer nost, predvsem pa moramo ob izvajanju telesne aktivnosti uživati. Mora nas bogatiti in nam narediti življenje lepše. Mladostniki naj bodo telesno aktivni najmanj 60 minut, odrasli pa vsaj 30 minut, najmanj pet dni tednu. Učinki in koristi redne telesne aktivnosti na človeško telo in dušo so izrednega pomena. Z njo uspešno zgradimo in ohranjamo zdrave kos ti, moč ne in učin kovi to odzivne mišice ter neboleče gibljive sklepe. Zmanjšuje tveganje za razvoj bolečin v križu in kolenih. Pomaga nam preprečevati osteoporozo in zmanjševati tveganje za zlom kolka. Le z redno telesno aktivnostjo lahko učinkovito kontro li -

Na svoji poti od rojstva do danes so nekje izgubili 10 do 20 let. Prav to pa si tudi vsi želimo. Biti dolgo mladi in vitalni. Ob telesni vadbi bomo poskrbeli za krepitev vzdržljivosti, moči, gibčnosti, elastičnosti in ravnotežja. Tako bomo lahko brez težav oprav lja li obi čaj ne življenj ske potrebe. Gibanje in šport pomagata izboljšati tudi duševno zdravje, zato je razširjenost duševnih bolezni med ljudmi, ki se redno gibljejo, pomembno manjša. Pozabimo na izgovor, da za gibanje nimamo časa. Kamor bi se sicer odpeljali z avtomobilom ali avtobusom, raje pojdimo peš, odtecimo ali se peljimo s kolesom. Ob

19

Zdravnik svetuje

UTRIP

6. maja 2010

mi in vaje v fitnesu. Med vaje za gibljivost in elastičnost sodijo joga, raztezanje, tenis, ples plavanje in nordijska hoja. Telesno aktivnost moramo prilagoditi svojim telesnim zmožnostim in zdravstvenemu stanju. Z vajami ne smemo pretiravati, vedno pa moramo paziti na odgovor telesa. Priporočljivo je začeti z manjšimi obremenitvami in jih

Rak od 22.6. do 22.7. Tudi, če boste vedeli, da je vaša odločitev prava, vas bo stala veliko živcev in tudi denarja. Novice, ki bodo do vas prišle še pred koncem tedna, vas ne bodo spravile v dobro voljo. Razmišljali boste, kaj delate narobe, da vam skoraj nič ne gre tako kot bi želeli. Morda pa bo imel znanec v svojih ugotovitvah prav. Preveč namreč poslušate prijatelje, ki pa vedno ne poznajo cele zgodbe. Pri odločitvi za večji nakup se ne morete zanašati le na mnenje tistih, ki mislijo, da se na vse spoznajo. Dobro preverite vse možne variante, da vam ne bo kasneje žal. Če boste zaslutili, da čas še ni zrel, nikar ne rinite z glavo skozi zid. Ljubezen? Povsem zmedeni boste. Lev od 23.7. do 23.8. Bežali boste pred resnico. In to zato, ker veste, da ni najlepša. A dejstvo je, da sta se s partnerjem spet precej odtujila. Kljub temu, da se oba trudita obuditi nekdanjo strast in razumevanje, si imata vsak dan manj povedati. Po svoje partnerja razumete, saj veste, da je trenutno v zelo napetem obdobju. Vsak neuspeh ga vrže iz tira, v zadnjem času pa jih je bilo kar nekaj. Po drugi strani pa veste, da že nekaj časa sanjarite o drugem. A kaj več od tega ne upate storiti. In tudi ne boste. Sploh, ker se tokrat res nimate več namena igrati z ognjem. Včasih je najbolje, da samo čakate. Pa bo, kar bo. Devica od 24.8. do 23.9. Pred vami je nekaj razburljivih majskih dni. Vedeli boste, da vas občutki v celoti ne morejo varati, zato boste vedno bolj nesrečni. Dobro bi bilo, če bi mislili tudi nase in ne le na druge. Sreče vam vsekakor ne bo nihče poklonil, resnici na ljubo pa tudi vi niste več takšni kot ste bili. Partner vas na to opozarja že nekaj časa, pa se ne znate spremeniti. Kot kaže, bo nekaj naslednjih tednov precej napornih, morda celo zoprnih. Vi že veste, zakaj. Vprašanje je, ali ste se pripravljeni spoprijeti z nevšečnostmi ali boste še naprej poskušali pozabiti na težave in živeti, kot da je vse v najlepšem redu. Nekaj časa boste to še zmogli, večno pa ne. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Ne boste se mogli znebiti občutka, da vam nekdo želi slabo. In to zato, ker bo ves čas dajal signale, da mu ne paše, kar počnete. Morda vam hoče povedati kaj čisto drugega. Da si, recimo, morate privoščiti več stvari, ki vam bodo dale novo energijo za delo in pomirile tudi vaše načete živce. Vse kaže, da boste na čustvenem področju doživeli nekaj zelo lepega. In ker se lepe stvari dogajajo nepričakovano, vas bo dogodek zelo presenetil. Tako zelo, da boste oklevali in preveč razmišljali o posledicah srečne ljubezni kot pa o lastnem zadovoljstvu. V soboto vas čaka prijetno presenečenje. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Priznajte, v družbi nekoga, ki ga zelo pogosto srečujete, se zelo dobro počutite. Če boste iskreni, si boste priznali, da pogosto mislite nanj, pa ob tem nikoli ne razmišljate, zakaj se vam tolikokrat prikrade v vaše misli. Morda tudi zato, ker podobno razmišljata, se smejita podobnim stvarem in vaju tudi zanimajo podobne reči. Čutite, da se na nasprotni strani bijejo iste bitke, a koraka naprej ne upa narediti nihče. Morda pa samo še ni bilo prave priložnosti. Bo že prišla, kot kaže, zelo kmalu. Pripravite se na to, saj ste spet dobili voljo do sprememb na svojem videzu, ki bodo očitne! Maj bo letos za vas res lep. Strelec od 23.11. do 21.12. Čeprav se boste odlično počutili, dobro veste, da spet ne bo dolgo trajalo. Toliko dela boste imeli, da ne boste več vedeli, kaj naj primete v roke in kje naj začnete. Stara zgodba se zna ponoviti, če seveda ne boste udarili po mizi in svojim nadrejenim povedali, da nekatere stvari, sploh organizacijske, res niso dobro urejene. Tega ne bodo najbolje sprejeli, kar že veste, a enkrat boste morali reči bobu bob. Doma stvari ne bodo nič kaj boljše. Partner ima občutek, da pozabljate nanj in na družino, ker imate čisto preveč drugih stvari v ognju. Poskušajte ga razumeti, že tako ga zadnje čase resnično zanemarjate! Kozorog od 22.12. do 20.1. Za vami je nekaj napornih dni, a zdi se vam, da je najhujše minilo. Imate prav, res je. Po tem, ko se nikakor niste mogli odločiti, kaj naj naredite, se bodo stvari odvijale z neverjetno naglico. Ponudila se vam bo odlična priložnost, da veliko prostega časa preživite z znanci, ki bodo kmalu postali vaši prijatelji. Nekdo od njih pa morda še več kot le to. To ste tudi potrebovali, saj že nekaj časa zelo trpite, ker se nič v vašem življenju ne odvija tako kot ste želeli. Skratka, čaka vas lepo obdobje, eno najlepših v letošnjem letu. Izkoristite vsak dan, saj vam zvezde večno ne bodo naklonjene! Vodnar od 21.1. do 19.2. Že ob koncu tega tedna boste naleteli na manjšo težavo, ki je niste pričakovali. Že nekaj tednov je namreč kazalo, da se vse suče tako, da boste uspeli pripeljati zadeve do srečnega konca. Zapletlo se bo tik pred zdajci. S partnerjem bosta združila moči in pomagala po svoji vesti in zmožnostih. To vama bo dalo tudi nov polet. Razumela se bosta, kot že dolgo ne. Na finančnem področju vas čaka večja zmaga, na poslovnem pa nekoliko manjša. Sploh, ker si želite že kmalu zaživeti drugače, bolj sproščeno. In bolj zdravo. Saj veste, kaj morate storiti, da se bo tok dogodkov zavrtel v pravo smer. Le moč morate še zbrati, da to uresničite. Ribi od 20.2. do 20.3. Dobro veste, kje delate napako. Prevečkrat ne znate reči ne in zato ste ves čas v tekmi s časom. Ob tem vas gloda še slaba vest, ker ne zmorete postoriti čisto vsega, kar bi morali. In seveda vse to počnete na račun vašega dobrega počutja in skrbi zase. Kar malce ste se zapustili, kar seveda ni opazil le partner, ampak tudi vaši najbližji. Ne odlašajte na jutri, začnite že danes. Že kakšna masaža ali obisk frizerja lahko močno izboljša počutje in tudi občutek slabe vesti do sebe bo manjši. Konec tedna ne bo takšen kot ste si želeli. Bo namreč še lepši! Sploh, če ga ne boste preživljali doma. Sploh sobotni večer vas zna prijetno presenetiti.

Foto: vos

ne telesne teže in zmerne telesne aktivnosti bi lahko preprečiti eno tretjino primerov rakavih obolenj. Kombinacija neprimerne prehrane, pomanjkanja telesne aktivnosti in kajenja v 80 % povzroči prezgodnje bolezni srca in žilja. Pri tistih, ki niso vsaj minimalno telesno aktivni, je ver jet nost, da bodo zbo le li za srčnožilnimi boleznimi, 50 % večja. Za krepitev in varovanje zdravja moramo biti telesno aktivni vse življenje, od otroštva do pozne starosti. Pomembna je rednost, intenzivnost, pravilna časovna odmer-

ramo in vzdržujemo normalno telesno težo. Spodbuja splošno dobro počutje in dviga samozavest. Prav redna telesna aktivnost v veliki meri pripomore, da naše telesne in miselne sposobnosti ne zakrnijo in da ostane mo dol go živah ni in vital ni. Telesna aktivnost ima ugodne učinke tudi na zmanjševanje stresa, depresije, strahu in osamljenosti. Nepogrešljiva je pri zdravljenju odvisnosti in spreminjanju življenjskih navad. Prav zaradi redne telesne aktivnosti in ustrezne prehrane je pri številnih posameznikih razkorak med njihovo kronološko in biološko starostjo izredno velik.

Zgodilo se je ... ... od 7. do 13. maja - 7. maja 1999 se je v Termah Topolšica pričela tridnevna mednarodna konferenca o multipni sklerozi, ki jo je pripravila mednarodna federacija multipne skleroze iz Londona; na konferenci je sodelovalo 36 predstavnikov iz 15 evropskih držav; - 8. maja 1945 so opolnomočenci Hitlerjevega naslednika generala Doenitza v sovjetskem glavnem štabu ponovno podpisali splošno nemško kapitulacijo, ki je začela veljati 9. maja ob 00.01 uri zjutraj; - prvi partizani so prišli v Šoštanj 8. maja leta 1945, naslednjega dne pa je bila v Šoštanju že večina članov okrajnega odbora OF;

- leta 1955 so v Šmartnem ob Paki, v spomin na množične aretacije ljudi iz Šmartnega in okolice leta 1942, razglasili 8. maj za občinski praznik; - 8. maja 1987 so v Velenju odprli novo zgradbo Policijske postaje ob Celjski cesti, za katero so temeljni kamen položili 15. maja leta 1986; - 9. maja 1945 je bila osvobojena Ljubljana, zvečer istega dne pa je v zdraviliški menzi v Topolšici nemški generalpolkovnik Alexander Löhr, komandant armadne skupine E in komandant nemških enot za jugovzhodno Evropo, pred predstavniki slovenske partizanske vojske podpisal kapitulacijo svojih enot; vdaja v

sede nju za mizo, stanju na svojem mestu ali govorjenju po telefonu lahko izvajamo preproste vaje za raztezanje. Celo med gledanjem televizije se lahko gibamo: preskakujemo vrv, korakamo na mestu, vozimo sobno kolo, delamo trebušnjake ali zaplešemo. Aerobne gibalne aktivnosti (hitra hoja, nordijska hoja, tek, kolesarjenje, ples, planinarjenje, gorništvo, smučanje, tek na smučeh, plavanje, aerobika, igre z žogo) ohranjajo in izboljšujejo splošno vzdržljivost. Med vaje za ohranjanje in krepitev mišične moči sodijo aktivnosti, kot so dvigovanje in nošenje bremen, plezanje, vaje z utež-

Topolšici je bila enakovredna drugim delnim kapitulacijam nemških armad; - štab 4. operativne cone je 9. maja 1945 postavil komando mesta Šoštanj, ki je bila pristojna za Šaleško in Mislinjsko dolino; - 10. maja 1945 je v osvobojeno Ljubljano prišla prva slovenska vlada, 10. maja 1945 je bil v Šoštanju velik shod oziroma miting ob osvoboditvi; - 11. maja 1984 je v Šoštanju potekal simpozij ob 150-letnici rojstva šoštanjskega rojaka dr. Josipa Vošnjaka; - 12. maja 1982 so velenjske rokometašice pred 1500 gledalci v Rdeči dvorani v Velenju premagale prvoligaško ekipo Podravke iz Koprivnice in se uvrstile v polfinale jugoslovanskega rokometnega pokalnega tekmovanja; - na državnem prvenstvu v šahu za slepe, ki je bilo 13. in 14. maja leta 1989 v Sarajevu, je

postopno povečevati. Pred vsako telesno aktivnostjo moramo poskrbeti za ogrevanje, ob koncu pa za sproščanje in umirjanje telesa. Da ob telesni aktivnosti ne bomo dehidrirali, moramo poskrbeti za ustrezno nadomeščanje tekočin. Pomembna je tudi primerna obleka in obutev. Deželo je že preplavila pomlad. Ozeleneli so travniki in gozdovi, oživeli ptiči, zažuboreli potoki in prav je, da se prebudimo tudi mi. Narava nas kar vabi, da se raztegnemo in pričnemo gibati. Za boljše zdravje in lepši jutri.  Janez Poles

Dr. Josip Vošnjak (arhiv Muzeja Velenje)

državni prvak postal Viki Vertačnik iz Topolšice. Vertačnik je nekaj mesecev kasneje na svetovnem mladinskem prvenstvu za slepe osvojil tretje mesto.  Pripravlja: Damijan Kljajič


Naš čas, 6. 5. 2010, barve: CMYK, stran 20

TV SPORED

20 ČETRTEK, 6. maja

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.05 10.30 11.15 11.40 13.00 13.20 13.50 15.00 15.10 15.45 16.05 16.25 17.00 17.20 17.30 18.25 18.35 18.45 19.00 19.50 19.55 20.45 21.50 22.00 23.05 23.40 00.15 00.40 01.15 01.40

06.30 07.00 08.00 09.00 10.30 11.00 11.30 11.55 12.45 14.10 14.40 16.00 16.30 17.00 17.30 18.00 18.25 18.45 20.00 20.50 22.20 23.00 23.50 01.30

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Telebajski, otr. nan. Male sive celice, kviz Berlin, Berlin: srečna družina, 5/20 Omizje: Slovenija gre naprej? Poročila, šport, vreme Danes dol, jutri gor, nan. Piramida Poročila Mostovi Cofko Cof, 16/26 Ko mame ni doma, igrani film Enajsta šola Novice, šport, vreme Gledamo naprej (Ne)pomembne stvari: bonton, odd. za mlade Žrebanje deteljice Bela, risanka Vale in Lajči, risanka Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Tednik Somrak človeka – Ravensbrueck, dok. odd. Minute za jezik Odmevi, šport, vreme Osmi dan Globus Tv dnevnik 6.5.1992 Dnevnik, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Globus Tv dnevnik 6.5.1992 Kapitan Cook, 1/4 Ogroženi raji: Maldivi, 1/4 Na lepše Slovenska jazz scena Evropski magazin, tv Maribor Pomagajmo si, tv Koper Mostovi Kamnosek, 1. del Prava ideja!, posl. odd. Mi znamo: pohorska omleta, 11/12 Dr. Who: Hudičevo brezno, 9/13 Kdo gre v Afriko?, resničnostni šov Strašni vrtovi, franc. film Tranzistor, 23. odd. Sodelavka, 1/3 Praško veleposlaništvo, nem. film Zabavni infokanal

PETEK, 7. maja

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 10.50 11.20 11.45 12.10 12.40 13.00 13.15 14.05 14.25 15.00 15.10 15.45 15.55 16.05 16.25 17.00 17.20 17.40 17.50 18.05 18.35 18.55 19.00 19.50 20.00 21.00 22.25 23.30 00.45 01.05 01.30 02.00 02.25

Tv prodaja 24ur, pon. Jutri je za večno, nad. V imenu ljubezni, nad. Tv prodaja Angleški harem, ang. film Tv prodaja Prijatelji, nan. 24ur ob enih Mali razgrajači, resn. ser. Razočarane gospodinje, nan. Ukradeno srce, nad. 24ur popoldne V imenu ljubezni, nad. Jutri je za večno, nad. 24ur vreme 24ur Nasmeh Mona Lise, am. film 24ur zvečer Na kraju zločina, nan. 30 Rock, nan. Zdravnikova vest, nan. Kriva pot, nan. Skrivnostni otok, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.35 Pop corn, glasbena oddaja, Skupina Sopranos 11.25 Odprta tema, ponovitev 12.25 Videospot dneva 12.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (397) 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja 3. TV mreža 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti, 398. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Drugačen svet 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Naša Evropa, izobraževalna oddaja 21.30 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, 3. TV mreža 22.45 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Skrivni svet medvedka Benjamina, 10/13 Ko mame ni doma, igrani film Enajsta šola To bo moj poklic: zlatar, 2. del To bo moj poklic: kamnosek, 1. del Osmi dan Minute za jezik Poročila, šport, vreme Turbulenca, izob. odd. Knjiga mene briga Slovenski utrinki Poročila Mostovi Doktor pes, 36/52 Mihec in Maja: pogled za kamero Iz popotne torbe: jutranje napake Šola Einstein, 10/52 Novice, šport, vreme Posebna ponudba, potr. odd. Gledamo naprej Duhovni utrip Z glavo na zabavo, big father, 1. odd. Larina zvezdica, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Proslava ob dnevu Evrope, prenos Na zdravje! Odmevi, šport, vreme Polnočni klub Duhovni utrip Tv dnevnik 7.5.1992 Dnevnik, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

SOBOTA, 8. maja

06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: jutranje napake 07.20 Križ kraž: sledi Biserčki iz Bisergore: prvo leto sledi Zajček Bine, ris. ser. sledi Ribič Pepe 09.10 Kino Kekec: žlica, nizoz. film 10.45 Polnočni klub: planet v planetu 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.20 Oče, sin in ljubica, am. film 15.55 Sobotno popoldne sledi O živalih in ljudeh 16.10 Zdravje 16.30 Usoda 16.35 Nasvet 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.20 Sobotno popoldne sledi Zakaj pa ne 17.35 Na vrtu 18.00 Nagradna igra 18.05 Z Damijanom 18.40 Prihaja Nodi, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Gledamo naprej 19.55 Parada 21.05 ARS 360 21.20 Odštevanje do pesmi Evrovizije 2010, 1. del 22.00 Poročila, vreme, šport 22.30 Hri-bar 23.35 Gandža, 9/28 00.05 Gandža, 10/28 00.30 Tv dnevnik 8.5.1992 00.55 Dnevnik, pon. 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Infokanal

06.30 07.20 07.50 08.00 06.30 07.00 08.00 08.35 09.05 09.30 10.00 10.15 10.40 12.10 13.00 14.00 14.30 15.20 16.15 16.45 17.15 17.50 18.50 20.00 20.50 21.45 22.30 00.10 02.00

06.20 06.50 07.55 08.50 09.45 10.15 12.00 12.30 13.00 14.00 15.05 16.00 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 22.15 22.35 23.30 00.00 00.55 01.50 02.45 03.45

6. maja 2010

06.15 06.45 07.50 08.45 09.40 10.10 12.00 12.30 13.00 14.00 15.05 16.00 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.55 22.50 23.10 01.05 01.40 02.40

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Tv prodaja Glasnik, tv Maribor Evropski magazin, tv Maribor Črno beli časi Tv dnenvik 7.5.1992 Glasbena oddaja (Ne)pomembne stvari: bonton, odd. za mlade Žogarija, 2/10 Turški čaj: obraz Istanbula, 4/6 Nezaželena priča, dok. odd. Umetnost igre Circom regional, tv Maribor Minute za …, odd. tv Koper Mostovi V dobri družbi, tv Maribor Legende velikega in malega ekrana: Branko Miklavc Kdo gre v Afriko?, resnič. šov Kitajski zid, 2/2 Zdravničin dnevnik, 6/8 Nevarno življenje dečkov iz Semenišča, am. film Kaj dogaja, rokerji!, am. film Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponov. Jutri je za večno, nad. V imenu ljubezni, nad. Tv prodaja Kot v starih časih, am. film Tv prodaja Prijatelji, nan. 24ur ob enih Mali razgrajači, resnič. ser. Razočarane gospodinje, nan. Ukradeno srce, nad. 24 ur popoldne V imenu ljubezni, nad. Jutri je za večno, nad. 24ur vreme 24ur Od zibelke do groba, am. film Brez sledu, nan. 24ur zvečer Od mraka do zore, am. film Šest modelov, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.35 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, 3. TV mreža 11.50 Drugačen svet 12.40 Videospot dneva 12.45 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (398) 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti, 399. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Dravske doline, informativna oddaja 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Razgledovanja, 3. TV mreža 21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje, 3. TV mreža 22.20 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

09.15 09.25 10.25 11.15 11.45 12.15 13.50 14.45 15.15 16.00 18.30 19.55 22.20 22.50 23.20 01.30 02.10

07.30 08.00 08.25 08.30 08.40 09.05 09.30 09.55 10.20 10.35 11.05 11.40 12.15 13.55 15.05 15.15 16.20 17.15 18.55 19.00 20.00 21.50 23.55 02.15 03.15

Zabavni infokanal Tv prodaja Skozi čas Proslava ob dnevu Evrope, posn. Tv dnevnik 8.5.1992 Polemika Posebna ponudba, potroš. odd. Circom regional, tv Maribor Minute za …,, tv Koper Kitajski zid, 2/2 Pot v Južno Afriko, 4. odd. Planet šport, športna odd. Ultraman 2009, reportaža Maribor, SP v gimnastiki, prenos Rokomet, prva tekma finala lige prvakinj, Viborg – Vilcea, preno Maribor, nogomet, finale pokala Hervis, Maribor – Domžale, prenos Bleščica, odd. o modi Alpe, Donava, Jadran Sobotno popoldne, pon. Tranzistor, 23. odd. Zabavni infokanal

Tv prodaja Poko, risanka Profesor Baltazar, ris. ser. Rori, dirkalnik, ris. ser. Lazytown, otr. ser. Jagodka, ris. ser. Ben 10, ris. ser. Bakuganski bojevniki, ris. ser. Hevreka!, ris. ser. Kim Possible, ris. ser. Angie, nan. Ljubezen skozi želodec, kuh. odd. Zaprta priča, kanad. film Formula 1, prenos kvalif. za VN Španije Najlepši avtomobili, dok. odd. Poirot, angl. nan. Monk, am. nan. Obtožba, kanad. film 24ur vreme 24ur Vse o fantu, ang. film Ubila bom Billa 1, am. film Tek za zmajem, am. film 24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Videospot dneva 09.45 Pozdrav pomadi, posnetek 3. dela pevske revije, OPZ Murenčki, OPZ Vrtec Najdihojca, OPZ OŠ Antona Aškerca,OPZ OŠ Gustava Šiliha, MPZ OŠ bratov Letonja ŠoP 10.35 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 11.05 Videospot dneva 11.15 Iz našega arhiva: Okarina, skupina Adel Singers, Norveška 12.10 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja 18.45 Duhovni vrelec 18.55 To bo moj poklic: Vrtnar – 2. del, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1834. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Dalmatinska klapa KUDa Cambi, posnetek koncerta 22.00 Jutranji pogovori 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila

NEDELJA, 9. maja

07.00 sledi sledi 09.45 10.15 10.45 11.15 11.20 11.55 13.00 13.10 14.30 15.00 15.05 15.10 15.25 15.35 16.00 16.05 16.20 16.25 17.00 17.15 sledi 17.30 18.30 18.30 18.45 18.55 19.00 19.50 19.55 21.45 22.40 23.15 00.55 01.20 01.40 02.10

06.30 07.00 07.30 07.40 08.05 08.35 09.05 10.10 10.40 12.10 13.40 14.15 16.55 19.20 20.00 20.55 21.05 21.55 23.25 01.00 02.50

07.30 08.00 08.25 08.35 09.00 09.25 09.50 10.15 10.40 11.40 12.45 13.45 15.55 16.10 16.40 18.20 18.55 19.00 20.00 22.15 00.00 00.50 01.50

Živ žav Telebajski, 57/90 Pika Nogavička, 4/26 Žogarija, 3/10 Skrivnosti preteklosti, 25/25 Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme Na zdravje!, ponov. Prvi in drugi NLP Na naši zemlji Glasbiator Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom Profil tedna Večno z Lorello Flego Športni gost Svetovno s Karmen Švegl Za prste obliznit, 48. del Poročila, šport, vreme NLP Naglas! Fokus Žrebanje lota Čarli in Lola, risanka Katkina šola, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Spet doma O glasbi, klobasah in slovencih v Ameriki, dok. film, 1/2 Poročila, vreme, šport Poslednja sodba, 1/2 Tv dnevnik 9.5.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Tv prodaja Skozi čas Tv dnevnik 9.5.1992 Globus Alpe, Donava, Jadran Pomagajmo si, tv Koper Koroška poje 2010, 3/4 Tekma za hudičev lonec, nem. film Turbulenca, izob. odd. Rad igram nogomet SP v gimnastiki, prenos Nogomet, ang. liga, Manchester United – Stoke City, vključ. v prenos Rojaki iz Argentine, tv Maribor Kapitan Cook, 2/4 Žrebanje lota Bratje Karamazovi, 9/12 Na utri srca: Rusalke, glas. pred. zbora Carmina Slovenica Jeanne Poisson, 1/2 Past, srbski film Zabavni infokanal

Tv prodaja Poko, ris. serija Rori dirkalnik, ris. Lazytown, otr. ser. Jagodka, ris. ser. Ben 10, ris. ser. Bakuganski bojevniki, ris. Kim Possible, ris. ŠKL Preverjeno, ponov. Resnični super – ljudje, 2/2 Formula 1, prenos dirke za VN Španije Najdrznejši videoposnetki, dok. odd. Čarovnije Derrena Browna, dok. ser. Otroštvo na Manhattnu, am. film Ljubezen skozi želodec, kuh. odd. 24 ur vreme 24ur Slovenija ima talent, v živo Gillian za 37. rojstni dan, am. film Svingerski časi, nad. 24 ur, ponovitev Nočna panorama

PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja, ponovitev 09.40 1833. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna informativna oddaja 10.25 1834. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.50 Kultura, informativna oddaja 11.00 Duhovni vrelec 11.10 Župan z vami, pogovor, Alan Bukovnik, župan Občine Radlje ob Dravi 12.05 Vabimo k ogledu 12.10 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo 13.25 Hrana in vino, tedenski izbor 14.25 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Nanovo, mladinska oddaja filmi pri nas 18.45 Pop corn, glasbena oddaja, gostje: Sopranos 19.40 Jutranji pogovori 21.10 Lokalni utrip Dravske doline, informativna oddaja 22.05 Vabimo k ogledu 22.10 Videostrani, obvestila

PONEDELJEK, 10. maja

06.30 06.40 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.40 11.10 11.30 12.00 13.00 13.20 13.40 15.00 15.10 15.45 16.00 16.20 17.00 17.20 17.30 18.25 18.40 18.45 18.55 19.00 19.50 19.55 21.00 21.30 22.00 23.05 23.30 00.50 01.15 01.50 02.20

Utrip Zrcalo tedna Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Cofko Cof, 16/26 Žogarija, 3/10 Mi znamo: pohorska omleta, 3/10 Dogodivščine Sarah Jane, 10/10 Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme Ugriznimo znanost: morski konjički, odd. o znan. Parada Poročila Dober dan, Koroška Mladi znanstvenik Janko, ris. nan. Bine: obleka, nan. Ribič Pepe, 7/11 Novice, šport, vreme Gledamo naprej Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Žrebanje 3 x 3 plus 6 Pingu, risanka Pujsa Pepa, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Polemika Starši v manjšini, 2/13 Na lepše Odmevi, vreme, šport Opus Antologija slovenske violinske glase, 3/10 Tv dnevnik 10.5.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.25 10.35 11.05 11.25 11.55 13.00 13.25 13.40 14.05 14.20 15.00 15.10 15.45 16.10 16.30 17.00 17.20 17.30 18.00 18.20 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.50 19.55 21.00 22.00 23.05 00.10 00.35 01.05 01.30 02.05 02.30

06.30 07.00 08.00 09.00 09.35 10.05 12.45 13.15 13.45 14.40 15.00 15.30 15.45 16.20 16.50 17.05 17.30 18.00 19.00 19.05 19.55 21.00 22.00 22.30 22.50 00.35 01.30

06.25 06.55 08.00 08.55 09.50 10.20 12.00 12.30 13.00 14.00 15.05 16.00 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 20.55 22.50 23.10 23.40 00.35 01.30 02.25 03.25

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Sobotno popoldne, pon. Koroška poje 2010, 3/4 Slovenski utrinki, tv Madžarska Tv dnevnik, 10.5.1992 Posebna ponudba, potroš. odd. Osmi dan ARS 360 Alpe, Donava, Jadran Rad igram nogomet Avtomobilski rally saturnus, reportaža Prvi in drugi To bo moj poklic: kamnosek, 2. del Nesmrtnik, 1/3 Rožnati panter, risanka Iz sobotnega popoldneva Ogroženi raji: Aljaska, 2/4 Studio city Pozdrav Afriki Knjiga mene briga Pretkana lepotica, am. film Ogroženi raji: Aljaska, 2/4 Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponovitev Jutri za večno, nan. V imenu ljubezni, nan. Tv prodaja Znova v sedlu, ˝, am. film Tv prodaja Prijatelji, nan. 24ur ob enih Mali razgrajači, resnič. ser. Razočarane gospodinje, nan. Ukradeno srce, nad. 24ur popoldne V imenu ljubezni, nad. Jutri za večno, nad. 24ur vreme 24ur Lepo je biti sosed, nan. Lepotilni salon, am. film 24ur zvečer 30 Rock, nan. Zdravnikova vest, nan. Kriva pota, nan. Skrivnostni otok, nan. 24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.35 1834. VTV magazin 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Videospot dneva 11.10 Hrana in vino, tedenski izbor 12.10 Dalmatinska klapa KUDa Cambi, posnetek koncerta 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Pozdrav pomadi, posnetek 4. dela pevske revije: OPZ Lučke, Vrtec Velenje - Enota Lučka, Glasbena mavrica, OPZ Topolšica, OPZ OŠ Livada, OPZ GŠ FKK, MPZ OŠ Antona Aškerca 18.50 Regionalne novice 1 18.55 Hrana in vino, kuharski nasveti, 400. oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Poslanska pisarna, pogovor, gost: Bojan Kontič vodja poslanske skupine SD 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Posnetek tekme 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videostrani, obvestila

SREDA, 12. maja

TOREK, 11. maja

06.30 07.20 07.50 08.20 08.45 09.15 10.10 13.10 13.40 14.35 15.10 16.10 16.45 19.00 20.00 20.30 21.00 21.30 22.30 23.25 01.10

06.30 07.00 08.05 09.00 09.55 10.25 12.00 12.30 13.00 14.00 15.05 16.00 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.05 22.50 23.10 23.40 00.35 01.30 02.25 03.25

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Janko in Metka, lutke Risanka Ribič Pepe, 7/11 Zgodbe iz školjke V pričakovanju Božiča, 19/24 O glasbi, klobasah in Slovencih v Ameriki, dok. film Poročila, šport, vreme ARS 360 Opus Duhovni utrip Obzorja duha Poročila Mostovi Marči Hlaček, 50/52 Zaljubljena Blath, igrani film Profesor pustolovec, 7/10 Novice, šport, vreme Gledamo naprej Zapeljevanje pogleda, dok. odd. Ugriznimo znanost: svetlobno onesnaženje Minute za jezik Žrebanje Astra Fletni gaji, risanka Pokukajmo na zemljo, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Piramida Bela celina – Antarktika, dok. odd. Odmevi, šport, vreme Hočem postati šef, dok. odd. Prava ideja Zapeljevanje pogleda, dok. odd. Tv dnevnik 11.5.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Tv prodaja Dober dan, Koroška Tv dnevnik 11.5.1992 Na lepše Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem NLP, razvedrilna odd. Bleščica Studio city Pozdrav Afriki, pon. Prisluhnimo tišini Glasnik Celje, nogomet, prva liga, CM Celje – Olimpija, prenos Intervju: Jurij Gustinčič, ponov. Globus Muzikajeto, mlad. odd. Prava ideja, poslov. odd. Pot v Južno Afriko, 5. odd. Brezupni romantiki, 2/6 Kdo bo koga?, am. film Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponovitev Jutri je za večno, nad. V imenu ljubezni, nad. Tv prodaja Znova v sedlu, am. film, 2/2 Tv prodaja Prijatelji,nan. 24ur ob enih Mali razgrajači, resnič. ser. Razočarane gospodinje, nan. Ukradeno srce, nad. 24ur popoldne Čarovnija ljubezni, nad. V imenu ljubezni, nad. 24ur vreme 24ur Preverjeno Zapeljana sodnica, kanad. film 24ur zvečer 30 Rock, nan. Zdravnikova vest, nan. Kriva pota, nan. Skrivnostni otok, nan. 24 ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.35 Poslanska pisarna, pogovor, gost: Bojan Kontič vodja poslanske skupine SD 11.25 Posnetek tekme 13.00 Hrana in vino, kuharski nasveti , ponovitev (400) 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Lokalni utrip Dravske doline, informativna oddaja 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti, 401. oddaja 19.25 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1835. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna informativna oddaja 21.00 To bo moj poklic: Zdravstveni tehnik -1. del, izobr. oddaja 21.30 Mura Raba TV, 3. TV mreža 22.00 Sodobna umetnost, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.10 Videostrani, obvestila

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 10.05 11.05 11.30 12.00 13.00 13.20 14.20 15.00 15.10 15.45 15.50 15.55 16.05 17.00 17.20 17.30 18.30 18.40 19.00 19.55 20.05 21.30 22.00 23.10 00.30 01.20 01.45 02.20 02.45

06.30 07.00 08.00 09.00 09.40 10.10 10.35 12.20 13.20 14.10

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Marči Hlaček, 37/52 Zaljubljeni Blath, igrani film Profesor pustolovec, 7/10 Zlatko Zakladko Zapeljevanje pogleda, dok. odd. Bela celina – Antarktika, dok. odd. Poročila, šport, vreme Polemika Alpe, Donava, Jadran Poročila Mostovi Maks in Rubi, risanka Milan, risanka Medvedek, risanka Pod klobukom Novice, šport, vreme Gledamo naprej Turbulenca: ko se zveza konča Vrtni palček Primož, risanka Leni in Čivka, risanka Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Gostovanje orkestra, koprod. film Angoraangora, krat. film Odmevi, šport, vreme Sveto in svet Turbulenca, dok. odd. Tv dnevnik 12.5.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

23.00 23.10 01.20 02.05

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Tv dnevnik 12.5.1992 Spet doma, pon. Hri-bar Knjiga mene briga Antologija slovenske violinske glasbe, 3/10 Črno beli časi Prvi maj, am. film Košarka, liga Telemach, Geoplin Slovan – Helios, prenos Nogomet, finale pokala evropske lige, Fulham – Atletico, prenos Žrebanje lota Blodnje, gled. pred. Slovenska jazz scena Zabavni infokanal

06.25 06.55 08.00 08.55 09.50 10.20 12.00 12.30 13.00 14.00 15.05 16.00 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.45 22.40 23.00 23.30 00.25 01.20 02.20

Tv prodaja 24ur, ponovitev V imenu ljubezni, nad. Čarovnija ljubezni, nad. Tv prodaja Sled umora, am. film Tv prodaja Prijatelji 24ur ob enih Mali razgrajači, resnič. ser. Razočarane gospodinje, nan. Ukradeno srce, nad. 24ur popoldne Čarovnija ljubezni V imenu ljubezni, nad. 24ur vreme 24ur Prikrita resnica, kanad. film Na kraju zločina, nan. 24ur zvečer 30 Rock, nan. Zdravnikova vest, nan. Skrivnostni otok, nan. 24ur, ponovitev Nočna panorama

15.40 16.00 17.55 20.00

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.35 1835. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Športni torek, športna informativna oddaja 11.25 Iz našega arhiva: Graška Gora poje in igra, posnetek 2 dela 12.45 Hrana in vino, kuharski nasveti (401) 13.15 Videospot dneva 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja, 3. TV mreža 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti, 402. oddaja 19.20 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, glasbena oddaja, Skupina Banditi in skupina Revolute 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila


Naš čas, 6. 5. 2010, barve: CMYK, stran 21

PRIREDITVE

6. maja 2010

Knjižne novosti Miha Mazzini: Mislil sem, da obvladam Google: 50 trikov za boljše zadetke Vas zanima, kdaj je bil rojen Alfred Hitchcock? Kakšno vreme bo? Kje leži država Togo? Kako se po madžarsko reče: »Ljubim te!«? Koliko je ura v Sydneyu? Vse to in še precej več najdete v tej drobni, a zelo uporabni knjižici z mnogo praktičnimi nasveti. Pokriva tako osnove, kot naprednejše funkcije uporabe Googla. Zaradi tega je zelo primerna za začetnike, bolj uvedeni uporabniki pa bodo lahko osvežili svoje znanje.

Yu Dan: Konfucij iz srca Knjiga nam na poljuden način ponuja v branje in razmislek filozofijo velikega kitajskega misleca Konfucija. Pred več kot dva tisoč petsto leti so njegovi učenci zapisali vse drobce in razpršene delce o njegovem življenju in učenju. Petsto let pozneje je Wu, veliki cesar dinastije Han, zavrnil stotino drugih filozofskih šol, ko se je odločil za Konfucija, in Konfucijevi nauki so postali temelj političnega in družbenega življenja na Kitajskem za naslednjih dva tisoč let. Yu Dan je Konfucijevo misel vrnila navadnim ljudem. Njena sodobna razlaga Konfucijevih naukov razkriva skrivnosti, ki nam lahko pomagajo, da začnemo razumevat hitrost sodobnega sveta, da najdemo svoje mesto v njem ter nam razkrije skrivnosti, ki nam bodo pomagale živeti bogatejše in polnejše. Preprosto, neposredno in sveže opušča častitljivi učenjaški pristop in dokazuje, da so resnice, ki jih govori Konfucij, vedno najpreprostejše od resnic, saj nam pomagajo k srečnemu življenju, po kakršnem hrepeni naš duh. Yu Dan, profesorica na Pekinški univerzi, pomočnica dekana na Fakulteti za umetnost in medije ter vodja Oddelka za film in televizijske medije, je danes znana po vsej Kitajski. Magistrirala je iz stare kitajske književnosti in doktorirala iz filmskih in televizijskih študij. To je knjiga, ki jo boste vedno znova jemali v roke.

ce, Marcel Perez, detektivka Charvillefortova, Louisova babica Lucille Drax ... Skratka kar precej oseb, ki vsak zase vplivajo na potek dečkovega zdravljenja. Gre za izjemno srhljiv in vznemirljiv roman, ki je poln presenetljivih obratov in črnega humorja. Delo se prebere na en mah, vsaka stran nas vleče na naslednjo, neprebrano. Naša čustva so ves čas v napetosti. Izvrstnost romana dokazuje tudi priznanje BBC-ja, ki ga je uvrstil med najbolj vroča branja leta 2004.

Miha Mazzini: Kralj ropotajočih duhov Kralj ropotajočih duhov je roman o odraščanju, popularni glasbi in prvih ljubeznih. Knjiga je svojevrstna pripoved z roba, ki je zdaj že dolgo središče sodobnega sveta. Roman je nastal kot nadgradnja scenarija za film Sladke sanje, ki je prejel zlato palmo na filmskem festivalu v Valenciji. Glavni junak je Egon, dvanajstletni mulec, ki krepko izstopa iz povprečja. Odrašča v železarskem naselju na Jesenicah, nekje na prelomu iz sedemdesetih v osemdeseta leta. Egon si najbolj od vsega želi imeti gramofon in vsa zgodba se vrti skoraj samo okoli tega, kako priti do njega. Je pa ta naloga precej bolj zapletena, kot se zdi na prvi pogled. Njegova versko blazna nona namreč meni, da so igle zle, in ne želi nič slišati o tem, da so gramofonske igle drugačne. Doma skrbi predvsem za dobro počutje angelov, ki so ji v času begunstva v prvi svetovni vojni rešili življenje. Egonova mama živi v svojem svetu in našega dojema povsem drugače in ji niti na misel ne pride, da bi sinu kupila gramofon. Obsedena je s filmi Lane Turner in Pavla Nevmana; vse njune filme v kinu glasno in jedrnato komentira. Edina mogoča rešitev je stric Vinko. Ali mu ga bo kupil? In v tej zmešnjavi Egon kolikor toliko uspešno izdeluje osnovno šolo, se nesmrtno zaljubi v sošolko Majo, ki jo spolno zlorablja učitelj telovadbe. Zanjo se seveda pogumno žrtvuje ... Ampak, rdeča nit zgodbe je - gramofon. Bo Egon postal ponosen lastnik te ropotajoče stvarce? Vsekakor izredno zabavno branje, ki bo najbližje tistim bralcem, ki so preživeli omenjeno obdobje in dodobra poznajo tegobe in veselja tistih dni.

Liz Jensen: Deveto življenje Louisa Draxa Mary Lawson: Vranje Deveto življenje Louisa Draxa je zares jezero

nenavadno. Louis, devetletni deček, je namreč v komi. Zgrmel je v prepad in čudežno preživel, a je nezmožen govoriti o poteku usodnega piknika, na katerem se je nesreča zgodila, zaradi že omenjenega stanja njegovega telesa - kome. Nehote se postavljajo vprašanja: Ali Louis res ne more komunicirati? Ali res

ne more razkriti ključa do skrivnosti? Dr. Pascal Dannachet, ki dečka neguje, mu vsekakor lahko pomaga, vendar se mora soočiti z množico motečih dejavnikov, izmed katerih je najbrž najmočnejši vpliv Louisove maman Nathalie Drax. Pascal se vanjo zaljubi, kar seveda ni všeč njegovi ženi Sophie ... Tu so tudi Louisov papa Piere, prvi osumljenec poskusa umora lastnega sina, medicinska sestra Jacquline, Guy Vaudin, direktor bolnišni-

Kanadska pisateljica Mary Lawson, rojena leta 1946, je v romanu Vranje jezero napisala zgodbo o družini Morrisovih, ki živijo ob Vranjem jezeru v severnem Ontariu. Nekega dne družino zadane velika nesreča. Oče in mati v tragični nesreči izgubita življenje. Otroci: Bo, Matt, Luke in Kate, ki zgodbo pripoveduje, ostanejo sami. Prihodnost morajo vzeti v svoje roke. To jih tesno poveže med seboj Najmlajša, Kate, vidi v bratu Mattu velikega vzornika in učitelja. Skupaj preživljata dneve v naravi, ob jezeru, opazujeta življenje, raziskujeta. Kate zanima biologija, ki si jo pozneje tudi izbere za študij. Sedaj živi v mestu, poročena, z otrokoma, zaposlena kot profesorica. Nekega dne prejme od nečaka Simona povabilo na rojstni dan. Spomini, ki jih je zadnja leta potiskala v ozadje, zaživijo. Razmišlja o svoji družini, bratih, sestri, o življenju, ki so ga preživljali v tem lepem kraju. Vsemu življenju, predanosti, zakoreninjenim navadam, ljubezni, čeprav zadržani, pa daje blišč in lesk narava. Severnjaška dežela, trda planota, s čudovitim biserom – Vranjskim jezerom, ob katerem se spleta in prepleta zgodba Morrisonovih in družin bližnjih sosedov. Pisateljica je roman napolnila s tolikšno slikovitostjo, človeško toplino in humorjem, da je z njim v trenutku prepričala najzahtevnejše kritike in navdušila najširši krog bralcev ... Pripravila: Stanka Ledinek

Kdaj - kje - kaj VELENJE

Četrtek, 6. maj 13.00 Dom za varstvo odraslih Velenje Bralne urice za starejše 14.00 – 20.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Polepšajmo MC 17.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predavanje Vzpon Waldorfske pedagogike 19.00 Knjigarna Kulturnica Predstavitev knjige Damjan J. Ovsec: Praznovanje pomladi na Slovenskem 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Predstavitev Literarni klub upokojencev 19.30 Glasbena šola Velenje Predmaturitetni nastop Tina Benko – flavta Tjaša Drovenik - orgle

Petek, 7. maj 8.00 Letni kino ob jezeru Prostovoljna delovna brigada Letni kino 2010 10.00 Hotel Paka Velenje Simpozij Medkulturni dialog v Velenju 16.00 Hotel Paka Velenje Jezikovna delavnica Raziskovanje romskih besed 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic z Urško Ojsteršek 19.00 Dom kulture Velenje Muzikal Čarovnik iz Oza 19.30 Glasbena šola Velenje Predmaturitetni nastop Hana Marš - flavta 21.00 Mladinski center Velenje Klubski večer

Sobota, 8. maj 8.00 – 13.00 Titov trg Velenje 15. Cvetlični sejem, Prodajno-razstavni sejem cvetja, izdelkov domače in umetnostne obrti ter kmečkih dobrot 8.00 – 13.00 Cankarjeva ulica Bolšji sejem 9.00 – 11.00 Titov trg, pred stavbo MOV 15. Cvetlični sejem Deljenje brezplačnih sadik balkonskega cvetja 11.00 Dom kulture Velenje, ploščad 15. Cvetlični sejem Dobrodelna dražba cvetličnih

aranžmajev 11.00 Pred prodajalno Nitka Velenje Modna revija Nitka 17.00 Vila Mojca Velenje Predavanje: Otroci so naše največje bogatsvo Avtoriteta v družini!? 19.00 Mladinski center Velenje Potopisno predavanje Nova Zelandija 19.00 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma MIK I. SRL RK Gorenje : RK Jeruzalem Ormož 19.30 Dom kulture Velenje 3 železa v ognju Koncert zborov AVE, Šaleški APZ in VAL pred Veliko nagrado Evrope 2010 20.00 Velenjski grad, atrij Svečano odprtje festivala 20. Dnevi mladih in kulture 24.00 Mladinski center Velenje 20. Dnevi mladih in kulture After odprtje DMK 2010

Nedelja, 9. maj 14.00 Mladinski center Velenje, terasa 20. Dnevi mladih in kulture Igranje družabnih iger 17.00 Mladinski center Velenje 20. Dnevi mladih in kulture Predstavitev revije RIT 18.00 Mladinski center Velenje 20. Dnevi mladih in kulture Komedija Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Ženitev

Koledar imen Sreda, 12. maj

Maj/veliki traven

10.00 – 12.00 in 14.00 – 16.00 Območno združenje Rdečega križa Dan odprtih vrat 14.00 – 20.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Izdelovanje nakita 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic 18.30 Visoka šola za varstvo okolja Velenje Predavanje Dr. Milenko Roš: Nova Zelandija 19.00 Velenjski grad Koncert Godba na pihala 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predavanje: Zdravilna glina Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).

6. četrtek - Janez 7. petek - Stanislav 8. sobota - Viktor 9. nedelja - Gregor 10 ponedeljek - Izidor 11. torek - Žiga 12. sreda - Pankracij

Četrtek, 6. maj 16.00 Knjižnica Šoštanj Ura pravljic

ŠMARTNO OB PAKI

Četrtek, 6. maj

10.00 Avla Mestne občine Velenje Odprtje razstave krožka Digitalna fotografija za Seniorje 10.00 in 14.30 Dom kulture Velenje Plesno-glasbena predstava Briljantina 14.00 – 20.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v angleškem Jeziku

17.00 Hiša mladih Nadaljevalni tečaj kaligrafije 20.00 Hiša mladih Pilates

14.00 – 20.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Igrajmo se 17.00 Vila Mojca Velenje Ustvarjalnica za otroke in starše Torkova peta 17.00 Dom kulture Šoštanj, preddverje Torkova peta Ustvarjalnica za otroke in starše 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predavanje: Prehranska dopolnila

Sobota, 8. maj 10.30 Hiša mladih Otroška ustvarjalna delavnica 19.30 Igrišče v Gavcah – Veliki Vrh Prireditev ob obletnici zmage nad nacizmom in Dnevu Evrope

Nedelja, 9. maj 8.30 Srečanje Slatinčanov – pohod na Gneč in v Lepo Njivo Zbor udeležencev pri domačiji Fajfar, Slatina 21 B. Po pohodu bo družabno srečanje pri domačiji Mlačnik v Lepi Njivi.

Torek, 11. maja 18.00 Hiša mladih Joga 19.00 Knjižnica v Šmartnem ob Paki ''O Šmarčanih malo drugače'' – pogovor Tatjane Vidmar z Jankom Goričnikom

K I N O V E L E N J E :: S P O R E D VELIKA DVORANA HOTELA PAKA:

KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA (How to Train Your Dragon) Animirana družinska avantura, 98minut. Režija: Dean DeBlois, Chris Sanders. Slovenski glasovi: Primož Forte, Daniel Bavec, Katja Ajster, Gojmir Lešnjak, Oscar Krajnc, Neža Buh, Tadej Pišek, Jernej Čampelj idr. Petek, 7. 5., ob 18.00 Sobota, 8. 5., ob 18.00 Nedelja, 9. 5., ob 16.00 - otroška matineja Hiccup je sin mogočnega vikinškega poglavarja, toda mladenič zaradi majhne postave kljub vsem prizadevanjem ne more postati pravi heroj, ki bi se spoprijel z nadležnimi zmaji. Ko se udeleži treninga boja s krilato nadlego, uspe Hiccup s pomočjo svojega najnovejšega izuma ujeti majhnega zmaja. Ker ga ne more pokončati, se med njima razvije

nenavadno prijateljstvo, toda ko želi deček resnico o zmajih posredovati preostalemu plemenu, naleti na številne težave in posmeh.

DEVET (Nine) Muzikal, 118 minut. Režija: Rob Marshall. Igrajo: Daniel Day-Lewis, Marion Cotillard, Penelope Cruz, Judi Dench, Nicole Kidman, Kate Hudson, Sophia Loren idr. Petek, 7. 5., ob 20.00 Nedelja, 9. 5., ob 20.00 Avtor s šestimi oskarji nagrajenega muzikala Chicago z glasbo, plesom in zvezdniško zasedbo spremlja kaotično življenje priznanega režiserja Guida, ki zabrede v vrtinec krize srednjih let. Med reševanjem zasebnih in ustvarjalnih težav skuša krmariti med kapricami in domislicami številnih žensk, ki ga obdajajo: zahtevna žena Luisa, ljubosumna ljubimka Carla, težavna igralska muza Claudia, priletna zaupnica Liliane, zvedava novinarka, priležnica iz mladih let La Saraghina in posesivna mama. 4 nominacije za oskarje (str. ž. vloga, kostumografija, scenografija, pesem)

IGRIČAR (Gamer) Akcijski triler,95 minut . Režija: Mark Neveldine, Brian Taylor. Igrajo: Gerard Butler, Amber Valletta, Michael C. Hall, Kyra Sedgwick, Logan Lerman, Alison Lohman, Terry Crews, idr.

Lunine mene

ŠOŠTANJ

Ponedeljek, 10. maj

Torek, 11. maj

21

Sobota, 8.,5., ob 20.00 Nedelja, 9.,5., ob18.00 V bližnji prihodnosti najbolj priljubljena računalniška strelska igra poteka s pomočjo zapornikov, obsojenih na smrtno kazen, katerih telesa nadzorujejo bogati igralci. S 27 zmagami vodi ujetnik Kable, toda uporniki, ki nasprotujejo zlorabam ljudi, mu uspejo sporočiti, da konca igre ne bo dočakal živ. Kable se upre in uspe pobegniti, toda ob tem odkrije temačno zaroto, ki utegne ogroziti prihodnost človeštva, zato se odloči uporabiti svoje bogate uničevalske izkušnje in ustaviti negativce.

Naslednji vikend, od 14. 5. do 16. 5. 2010 napovedujemo: romantično komedijo PREDOBRA ZAME, komično dramo NAJ OSTANE MED NAMI, animirano igrano pustolovščino ALVIN IN VEVERIČKI 2

6. maja, zadnji krajec, ob, 6:14

Kam na izlet? Sobota, 8. maja: skupščina PZS v LJ; pot ob žici (PD Vinska Gora); turna smuka (sekcija Topolšica); nedelja, 9. maja: 36. trim pohod na Paški Kozjak; od lipe do lipe (PD, sekcija Topolšica)

CITYCENTER Celje Četrtek, 6.5. Biotržnica Petek, 7.5. Dan odprtih vrat trgovine Biotopic, predstavitev blagovnih znamk, degustacija izdelkov, brezplačni pregledi lasišča, obraza, svetovanje… Sobota, 8.5. -od 10. do 12. ure, od 12. do 14. ure in od 15. do 19. ure delavnice pred trgovino Art z zlatarko in vrhunsko oblikovalko nakita Tino Mežek - Društvo za hipertenzijo, prisotni zdravniki bodo posredovali strokovne nasvete za zdrav način življenja 12.-19. maj Razstava cvetja, 15. maja kulinarična prireditev zaključkom nedelja, 9.maj ob 11. uri pravljične urice v Džungli nedelja, 23. maja KOLESARSKA PRIDREDITEV MAJSKI KROG


Naš čas, 6. 5. 2010, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

6. maja 2010

Nagradna križanka - slušni aparati Neuroth

RADIO

VELENJE

Neuroth slušni aparati d.o.o. Slušni center Velenje Šaleška cesta 19 A, Velenje Tel.: 03/620 97 35 www.neuroth.si Delovni čas: pon. 12.00 – 19.00 h tor. – pet. 08.00 – 15.00 h Neuroth nudi celovito uslugo:

> Brezplačni preizkus novih Neurothovih slušnih aparatov. > Individualno svetovanje. > Velika izbira, tudi za plitev žep.

Akcijska ponudba baterij: 2 kompleta Neurothovih baterij za slušni aparat za ceno enega. Akcija velja do 31. maja 2010. Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o.; Kidričeva 2a, Velenje, s pripisom “Neuroth”, najkasneje do 17.maja. Izžrebali bomo tri darilne pakete Neurtoh. Simbolična slika

Nagrajenci velike nagradne križanke Opel AC Celeia, objavljene v tedniku Naš čas dne 22.4.. so: 1. nagrado: vikend z Opel Astro : MARIJA TOPOLŠEK, Cankarjeva 23, Šoštanj 2. nagrado:vikend z Opel Corso: DARKO TEPEJ, Škale 33 b, Velenje 3. nagrado: majico prejme: MARUŠA KOLŠEK, Šmartno, 3327 Šmartno ob Paki Nagrajenci prejmejo potrdila po pošti. Čestitamo!

ČETRTEK, 6. maja: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček, 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 7. maja: 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 8. maja: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 9. maja: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 10. maja: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Podjetniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 11. maja: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 12. maja: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

ONES NA ŽE NOST ZRAKA V tednu od 26. aprila 2010 do 2. maja 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 26. aprila 2010 do 2. maja 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka 200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 ŠOŠTANJ

TOPOLŠICA

ZAVODNJE

GRAŠKA GORA

26.apr

27.apr

28.apr

VELENJE

LOKOVICA -

ŠKALE

VELIKI VRH

29.apr

PESJE

MOBILNASKORNO

30.apr

01.maj

02.maj


Naš čas, 6. 5. 2010, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

6. maja 2010

23

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA)

PODARIM OTROŠKI voziček in otroško kolo ter razne igrače podarim. Tel.: 03/5868509 NUDIM AVTOMOBILE, kmetijske stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica Zaupanje za vse ljudi z dobrimi nameni, v vseh starostnih obdobjih, ki hrepenijo po trajnih razmerjih. Za mlajše ženske je storitev brezplačna, ostale stranke plačajo za številna poznanstva simbolično članarino. Tel.: 03/5726319, gsm: 031/836-378

NEOMEJENO število zanimivih moških z vse države spoznate za 14 evrov. Storitev je zastonj za ženske do 47 leta starosti, za moške pa po dostopni ceni. Gsm: 031/836-378, tel.: 03/5726-319 40-LETNA privlačna vdova, trgovka, idealne postave, se preseli k gospodu do 55 let. Gsm: 031/505-495, tel.: 090-6286 (1,99 evra/minuto) 29-LETNA, privlačna zanimiva samska punca išče dobrosrčnega, lahko tudi starejšega partnerja, s katerim bi si ustvarila družino. Gsm: 031/836-378, Tel.: 090-6286 /1,99 evra/minuto)

Poroke: Porok ni bilo. Smrti: Oto Hrastnik, roj. 1942, Ravne 108, Šoštanj; Blaženka Sotlar, roj. 1950, Cesta Matije Gubca 5, Šoštanj; Jožef

VOZILA CITROEN AX, l. 2006, 1. lastik, malo prevoženo, ugodno prodam. Tel.: 03/5863-456 PRIDELKI VINO: refošk, merlot, rose, pinela in zelen, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan – Štanjel) Velenje – Konovo. Gsm: 031/749-671 JABOLČNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883.

IŠČEM IŠČEMO nekoga za polaganje ploščic. Tel.: 05/9012-885 RAZNO VRTNO kosilnico z dvotaktnim motorjem, premirna za košnjo v strmini, prodam. Gsm: 031/342-118 TRAČNI obračalnik prodam in kupim frezo za rex kombi gorenje-muta.

GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje

Gsm: 051/221-344 UGODNO prodam 1000 l plastično cisterno na paleti s kovinskim ogrodjem. Primerna za vodo, nafto, kurilno olje. Gsm: 031/566-415 SONY Hi-Fi stolp iz komponent: receiver+cd predv. + zvočniki. V super stanju.Prodam za 160 €. Gsm: 041/692-995

Ograjenšek, roj. 1937, Šmartno v Rožni dolini 29; Jerica Jamnik, roj. 1929, Križnikova ul. 2, Medvode; Frančiška Meh, roj. 1937, Rečica ob Paki 31, Šmartno ob Paki; Bahtir Hajdari, roj. 1955, Šalek 89, Velenje; Zofija Kolenc, roj. 1924, Ul. Ivanke Uranjekove 3, Celje; Štefanija Kovač, roj. 1921, Lešje 6, Škofja

ŽIVALI PRODAJA nesnic (rjavih in črnih), ki že nesejo v nedeljo, 9. 5. od 8. do

vas; Zofija Toman, roj. 1941, Tomšičeva c. 12, Velenje; Nada Žveglič, roj. 1931, Keršičeva c. 20 a, Trbovlje; Ivana Janežič, roj. 1941, Andraž nad Polzelo 126; Ivanka Seršen, roj. 1933, Vesca 10, Vodice; Karolina Rebernik, roj. 1930, Celje, Ul. bratov Vošnjakov 14; Anton Volk, roj. 1925, Rimska c. 184, Šempeter v Savinjski dolini; Martin Trap, roj. 1932, Skorno pri Šoštanju 26.

8.30 v Šaleku. Tel.: 02/8761-202 DVA kozlička prodam. Tel.: 03/5862784 TELICO simentalko, 18 mesecev staro, prodam. Tel: 03/5882-842 OVCE in jagenčke prodam za zakol ali nadaljnjo rejo. Tel: 03/5881-846, Gsm: 031/547-364 TELICO simentalko, staro 10 mesecev, prodam. Cena po dogovoru.

Tel.: 03/5893-343 DVE ovci z jagenčkoma, prva jagnitev, prodam. Gsm: 040/767-405 NEPREMIČNINE V ŠOŠTANJU prodamo starejšo hišo z gospodarskim poslopjem, vrtom in manjšim sadovnjakom. Gsm: 031/877-761 2-SOBNO stanovanje v Velenju, brez postelj, kuhinja z vsemi aparati (novo), prodam. Gsm: 041/201-421

DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995478, dežurno službo pa na 8995445. Lekarna v Velenju:

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Zobozdravniki: 8. in 9. maj – Matej Strahovnik, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).

Veterinarska postaja Šoštanj: Dežurni veterinar – gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

ZAHVALA Ob boleči izgubi

V SPOMIN

VERE GOLOB

5. maja mineva leto dni, odkar nas je zapustila

19. 12. 1932 – 26. 4. 2010

IVANKA SIMONČIČ

se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se spomnili nanjo, nam izrekli sožalje ter jo pospremili na njeni zadnji poti.

Žalujoči mož Milan in vsi njeni

s Stantetove 12, Velenje Ko ostaneta bolečina in praznina, ko spoznaš, da ni poti nazaj, ostane nam le misel nate, živa in nenehni ta-ZAKAJ?

Vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče, iskrena hvala.

Mož Franci ter sinova Simon in Bogdan z družinama

ZAHVALA V 68. letu starosti je prestopil prag večnosti naš dragi mož, ati, dedi in brat

ZAHVALA

OTO HRASTNIK po domače Epihov Oto

Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in sestre

iz Raven pri Šoštanju

8. 11. 1942 – 24. 4. 2010 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in Ni smrt tisto, kar nas loči, znancem, ki ste nam v najtežjih dneh njegove bolezni stali ob strani. in življenje ni, kar druži nas. Iskrena hvala osebnemu zdravniku g. Stuparju, dr. med., ki je So vezi močnejše. Brez pomena zanje so spremljal njegovo bolezen vse do zadnjega dne, ter Patronažni razdalje, kraj in čas. službi ZD Velenje za vso nego in pomoč na domu. Iskrena zahvala (M. Kačič) duhovnikom za obiske na domu, bolniško maziljenje ter darovano sv. mašo. Hvala vsem za izrečeno ustno in pisno sožalje, molitve, darovane maše, cvetje in sveče. Hvala Pogrebni službi Usar, ravenskim pevcem ter govornicama gdč. Gabrijeli Tajnik in ge. Marjani Kotnik za sočutno prebrana govora. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.

Žalujoči: žena Pepca, otroci Alenka, Oto, Franc, Tone in Jožica z družinami

ZOFKE TOMAN s Tomšičeve 12, Velenje

22. 3. 1941 – 27. 4. 2010 Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sveti maši. Hvala osebju Bolnišnice Topolšica, g. Justineku, dr. med., govorniku, pevcem, izvajalcu Tišine, gospodu župniku za opravljen obred in Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje. Hvala vsem, ki ste jo pospreminili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Mirko, sin Bojan in hči Tatjana z družinama ter brat Ludvik z družino


Naš čas, 6. 5. 2010, barve: CMYK, stran 24

Rože, dobrote in dobrodelnost Program jubilejnega 15. Cvetličnega sejma bo še posebej bogat – Kar tri dobrodelne prireditve v okviru sejma, izkupiček za počitnice otrok iz socialno šibkih družin Bojana Špegel

Velenje, 8. maja – To soboto bo velenjski Titov trg že 15. po vrsti prizorišče vedno odlično pripravljenega in med obiskovalci sprejetega Cvetličnega sejma. Organizatorji – Festival Velenje, Mestna občina Velenje, podjetje PUP ter številni soorganizatorji – močno upajo, da bo vreme lepo. Letošnji sejem se bo

nic in verjamem, da bo vsakdo našel kaj zase. Zelo bogat bo tudi program na odru. S programom bomo začeli ob 9. uri, tja do 13. ure pa se bodo na njem predstavili dijaki Šolskega centra Velenje (ŠCV), vrtčevski pevski zbor Klavirček, Big band Glasbene šole Velenje, Mladinski pihalni orkester velenjske glasbene šole, Plesni studio N, pevka Manca Dremel in

Lep, kot že dolgo ne

Razdelili bodo 5000 sadik Lani so se v MO Vele nje odločili, da vsakemu gospodinjstvu podarijo sadiko balkonskega cvetja, saj so želeli, da bo mesto v poletnem času še lepše, balkoni in terase pa v cvetju. Akcija je bila dobro sprejeta, zato bodo z njo nadaljevali tudi letos. V okviru sejma bodo postavili posebne stojnice za delitev brezplačnih sadik bal kon ske ga cvet ja. Kupo ne bomo v teh dneh dobili v domač poštni nabiralnik, so se pa letos odločili, da bodo vse sadike iste vrste in iste barve.

Cvetlična oaza sprostitev, kot pravijo parku cvetja v Mozirju, je v teh dneh – po mnenju nekaterih – lepa, kot že dolgo ne.

prvič tudi društvo WalVel, predstavili se bodo člani Društva šaleških likovnikov, na ogled bo razstava malih živali … Ne pozabite na tekmovanje v zasaditvi cvetličnega korita, ki ga bodo začeli ob 10. uri, občani pa so lani na njem dokazali, da znajo s cvetjem. Zagotovo bo tudi letos tako. Jože Skornšek ni le odličen vrtnar, ampak zna tudi spretno plesti izdelke iz šib.

Tri dobrodelne akcije

Na velenjskem cvetličnem sejmu so s cvetjem poslikani mladi obrazi postali stalnica.

začel ob 8. in končal ob 13. uri. Glavne vsebine sejma ostajajo takšne, kot smo že vajeni; to bo razstavno-prodajni sejem cvetja, izdelkov domače in umetnostne obrti ter kmečkih dobrot. Svoj prihod je do konca minulega tedna napovedalo že več kot 50 prodajalcev in razstavljalcev iz vseh koncev Slovenije. »Titov trg bo v soboto poln stoj-

V Lipju je bilo veselo Tako kot marsikje v okoliških krajih so tudi prebivalci Lipja noč pred 1. majem preživeli ob kresu. Člani športno-kulturnega društva Lipje so namreč organizirali tradicionalno kresovanje, ki je privabilo mnogo obiskovalcev iz domačih in okoliških krajev. Dogajanje ob kresu so popestrile melodije domačega

ansambel Žarek. Tako kot lansko leto pa bo tudi letos ŠCV pripravil predstavitev maturitetnega projekta Šole za storitvene dejavnosti, ki letos poteka pod geslom »Bilo je nekoč«,« nam je povedala Barbara Pokorny, direktorica Festivala Velenje. Poleg tega bodo najmlajši lahko ustvarjali v ustvarjalnicah, ki jih pri prav lja ta MZPM Vele nje in

ansambla Vikend, za site želodčke pa so kuharji poskrbeli s slastnim golažem. Člani športno-kulturnega društva Lipje so vse potrebno za svoj največji projekt v letu začeli pripravljati že na začetku prazničnega tedna. S sodelovanjem in timskim delom jim je že četr to leto zapored uspelo organizirati prireditev, ki jo vsako leto obišče več ljudi. Nad prireditvijo so zadovoljni tako obiskovalci kot tudi člani društva. »Pred štirimi leti se nam je organizacija kresovanja zdela res-

Direktorica Festivala Velenje Barbara Pokor ny nam je povedala: »Letošnji Cvetlični sejem bomo poskušali vsebino še nadgraditi, predvsem na področju dobrodelnosti. Tudi letos skupaj s podjetjem PUP pripravljamo dobrodelno dražbo cvetličnih aranžmajev, ki bo za razliko od prejšnjih let letos potekala na prostem – začela se bo ob 11. uri na ploščadi pred kulturnim domom, cvetlične mojstrovine pa bodo že pred tem na ogled v preddverju doma kulture. Hotel Paka pa se bo v dobrodelno akcijo cvetličnega sejma vključil s prodajo dobrodelnih tor tic, Mestna občine Velenje pa pripravlja kuhanje bograča, ki ga bodo postregli okoli 12. ure. Vsa sredstva, ki jih bomo zbrali na cvetličnem sejmu s temi tremi akcijami, bomo namenili Medobčinski zvezi prijateljev mladine za organizacijo počitnic za otroke iz socialno najšibkejših družin iz Šaleške doline.« 

nično velik zalogaj, a vsako leto znova dokazujemo, da nam s skupnimi močmi lahko uspe izpeljati takšno prireditev. Smo eno najmlajših in najmanjših društev v naši okolici, vendar tudi po prvem maju ne bomo počivali, ampak aktivno delali naprej,« je dejal predsednik društva Mitja Aubreht. Športnokulturno društvo Lipje je bilo ustanovljeno leta 2006, danes pa šteje 41 članov.

ar vitost spomladanskega cvetja je prava paša za oči. Ob z narcisami, hijacintami, predvsem pa s tulipani in drugim spomladanskim cvet jem zaseja nih gre dicah ni mogoče spregledati tudi urejenosti zelenic in še česa. Če so se upravljalci parka – člani Ekološko-hortikulturnega društva Mozirje - v preteklih letih bali, da bi zaradi toplih dni v času spomladanske razstave tulipani že odcveteli, so se tokrat zaradi dolge zime nekateri minulo nedeljo komaj odpirali. Poleg cvetja so bili do omenjenega dne na ogled različni pleteni izdelki, ki jih skrbno ustvarja Jože Skornšek, »oče Mozir skega gaja«. Velja pa omeniti še letošnjo novost - enega največjih klopotcev, ki »varuje« trto v gaju. Lanski obisk cvetličnega bisera v Mozirju je bil daleč pod pričakovanji upravljalcev. Razlog za skoraj polovico manjši obisk v primerjavi z letom 2008 pri pi sujejo finančni krizi. Čeprav ogled Mozirskega gaja – po prepričanju upravljalcev - daje obilo dodatne energije in zadovoljstva, pač ne sodi med nujne potrebe večjega števila ljudi. Mnogi med njimi premislijo, za kaj bodo porabili sleherni evro. V nadaljevanju letošnje sezone

V gaju stoji po novem eden največjih klopotcev v Sloveniji.

pripravljajo še dve razstavi, in sicer avgusta razstavo orhidej, septem-

bra pa razstavo buč.  Tp

 Nina Lemež

Člani športno-kulturnega društva Lipje pred kresom, še preden je ta zagorel in privabil veliko domačinov in okolišanov.

Sreča v nesreči

V ponedeljek dopoldne se je zgodila nenavadna nesreča. Med prevozom iz Plešivca proti Škalam, kot se vidi na posnetku našega bralca V. A., je s tovornega vozila nenadoma zdrsnil bager. Sreča v nesreči je bila v tem, da ga je zadržala zaščitna ograja, v nasprotnem primeru bi se najbrž zvalil po bregu navzdol in ogrozil domačijo spodaj. Da so ga spet naložili na tovornjak in odpeljali, so potrebovali menda dobre tri ure. 


Naš čas 18/2010