Issuu on Google+

Naš ­čas, 25. 4. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (8/ 240C), soboto (11/ 200C) in nedeljo (10/ 220C) delno oblačno.

šte­vil­ka 17

1,80 ­EVR

četr­tek, 25. aprila 2013

Pošteno delat, ne pa krast!

Srečno, Gustavka!

Milena Krstič - Planinc

11 To je bila v mestu, kjer je rudarski »srečno« doma na vsakem koraku, neštetokrat izrečena želja ob praznovanju 50-letnice osnovne šole Gustava Šiliha. Petkova svečanost je bila v znamenju vetrnic, rumenih tulipanov in iskrive otroške ustvarjalnosti. Ravnateljica šole Lilijana Lihteneker je polni dvorani doma kulture povedala, da se je šola vedno znala prilagoditi izzivom časa, zato se s ponosom ozirajo v preteklost in z optimizmom zrejo v prihodnost. n bš

Prvomajska praznovanja Pred nami so prazniki in kratke počitnice. Tisti, ki boste ostali doma, se lahko udeležite kakšnega od številnih srečanj in kresovanj, ki jih pripravljajo.

di v Gaberkah. Začne se ob 20 h z Novimi spomini in Fešta bendom. Na voljo imate tudi kresovanje v Skornem, z začetkom ob 20. uri. Na praznični 1. maj pa je že v navadi srečanje na Pristavi. Udeleženci se bodo začeli zbirati ob 12. uri, kamor pridejo tudi Gamsi.

Graška gora ima tradicijo

Šaleška in Zgornja Savinjska dolina – Prvi maj bodo naznanile budnice, za katere bodo poskrbeli Pihalni orkester Premogovnika Velenje, Pihalni orkester Zarja Šoštanj in Godba Zgornje Savinjske doline. Šaleško-savinjski sindikati pa bodo tradicionalno srečanje pripravili na Graški gori. Začelo se bo ob 11. uri s kulturnim programom in slavnostnim nagovorom Aleša Vodovnika, predsednika sindikalne podružnice SKEI Gorenje Notranja oprema. Srečanje, druženje, zabava in ples bo potem trajalo vse do 17. ure. Na Graško goro se lahko odpravite tudi z avtobusi. Iz Velenja bodo začeli voziti ob 8. uri in bodo vozili vsakih 30 minut s postaj Pesje, Gorica, Bevče, pri pošti, Prešernova, Tržnica, Rudarski dom. Z avtobusne postaje Šoštanj bo avtobus odpeljal ob 9. uri. Tudi vrnili se boste lahko z avtobusi. Nazaj bodo vozili med 15. in 17. uro.

Golaža ne bo (z)manjkalo

Šoštanj – Tudi na območju Šoštanja se bo odvilo nekaj tradicionalnih dogodkov. SD na Goricah pripravlja kresovanje v petek, 26. aprila. Začelo se bo ob 20. uri, začinila ga bosta program in golaž. Na predvečer praznika dela, 30. aprila, kresovanje pripravljajo mla-

Kres v čast treh praznikov

Šmartno ob Paki – Občina Šoštanj bo praznike, tudi 9. maj, zaznamovala jutri (26. aprila) s kresovanjem, ki se bo pri Hiši mladih začelo ob 20.30. Slavnostni govornik bo poslanec Jože Kavtičnik, v programu pa bosta sodelovala MPZ Franc Klančnik in ansambel šepet. Seveda bo tudi praznični golaž. n mkp

Kresovanje na Gorici Velenje, 30. aprila - Krajevna skupnost Gorica tudi letos v sodelovanju z Mestno občino Velenje pripravlja tradicionalno kresovanje pod Belim dvorom. Kresovanje bo v torek, 30. aprila, dogajanje pa se bo razživelo že ob 19. uri. Za predpraznično vzdušje bosta poskrbela pihalni orkester Premogovnika Velenje in ansambel Potepuhi. Udeležencem bo spregovoril velenjski župan Bojan Kontič. Največje kresovanje v občini bo trajalo pozno v noč.

UTD - utopija ali realnost?

n bš

8

Naslednja številka tednika Naš čas zaradi praznikov izide 9. maja.

Tako mis­lim

Prvi maj, praznik dela. Po celem svetu ga zaznamujejo. Predstavlja simbol solidarnosti med delavci, spomin na čikaško leto 1886, ko je bila zahteva po osemurnem delavniku na demonstracijah krvavo zadušena. Na predvečer praznika po okoliških hribih in gričih zagorijo kresovi, na dan praznika potekajo srečanja. Veliko jih bo tudi letos in če boste doma, le stopite kakšnemu naproti. Čeprav so časi težki, čeprav se vse raje držimo sami zase, bo nekaj veselja dobro delo. Vem, porečete – česa naj se veselimo? Zakaj naj bi se zbrali? Zato, ker je treba povedati, kaj je prav in kaj ne. Ponavljati.

Danes praznik dela opominja na spoštovanje delavskih pravic. Pravic tistih delavcev, ki delo še imajo, a imajo vse manj pravic in vse več dolžnosti. Pa še za te ne vedo, kako dolgo jih bodo še imeli, ker se jih vse več izgublja v evidencah na zavodih za zaposlovanje. Zadnjič sem delala anketo. S štirimi naključno izbranimi sem govorila. Dva sta rekla, da nimata kaj praznovati. Ker nimata dela. Tistega, česar nimaš, ne moreš slaviti. Po tistem hlepiš. Sem takoj nehala. Delu čast in oblast, je bila parola, ki je praznik zaznamovala nekdaj. A mu je čast z leti precej obledela. K temu so prispevali mnogi brez časti, ki jih je danes najti na številnih seznamih. Seveda ne zavodskih. Vstajniki so zadnjič, ko so obiskali tudi to dolino, rekli, da bi bila zdaj bolj pravšnja prvomajska parola: Je treba delat, ne pa krast! Prosto po slovenskem kantavtorju in pesniku Adiju Smolarju, ki pa je pred »delat«, vstavil še – »pošteno«. Praznujmo! Ker verjamemo, da se poštenje, vrednote in čast še vrnejo. Zato pojdite na kak hrib, če vas že ob kresu ne bo! n


Naš čas, 25. 4. 2013, barve: CMYK, stran 2

OD SREDE DO TORKA

2

»Velenje ima izreden posluh za šibke«

Deset stanovanj za nove upravičence Šoštanj – Občina Šoštanj je objavila javni razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem. Vloge bodo sprejemali do 10. maja. Gre za približno deset stanovanj, ki bodo upravičencem na voljo letos in prihodnje leto. Zadnji javni razpis so objavili pred dvema letoma. Nanj se je prijavilo 53 upravičencev, od teh jih na stanovanje čaka še 23. Občina ima v lasti 135 stanovanj. Lani so jih sedem odkupili v prenovljeni hiši na Trgu bratov Mravljakov 6, v podružnični šoli v Ravnah so uredili garsonjero, na Aškerčevi eno veliko stanovanje preuredili v dve manjši, na Trgu svobode pa obnovili dve stanovanji. Veliko občinskih stanovanj je starih, zato je bilo v njih potrebno opraviti veliko vzdrževalnih del, med drugim pa je na trgu bratov Mravljakov 4 in 6 občina uredila tudi fasado. 

Nova varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer s sodelavci v prostorih velenjske občine – Ob 16,2-odstotni brezposelnosti bi lahko bilo socialnih težav še več – Obravnavali 23 primerov, kar nekaj iz sosednjih občin

mkp

Učenci sprejeli županov izziv Čistili ter urejali okolico šole – Župan jim bo zato kupil eko igralo za atrijsko učilnico Velenje, 19. aprila – Osnovna šola Mihe Pintarja Toleda je bila letos glavni koordinator projekta Ura za Zemljo ali Earth Hour. V sklopu projekta so si na šoli postavili dva cilja. Prvi je bil vključitev Slovenije v projekt, kar je odlično uspelo, drugi cilj pa je bil približati naravo tudi učencem z ureditvijo atrija šole.

Učencem in učiteljem šole je izziv postavil še župan Bojan Kontič. V zameno za sodelovanje na eni od čistilnih akcij, ki v mestni občini Velenje potekajo v tem mesecu, je obljubil sofinanciranje ureditve atrijske učilnice. Mestna občina Velenje bo prispevala 2.500 evrov za nakup eko igrala za atrijsko učilnico. Izziv so sprejeli in v petek z veseljem očistili okolico šole, čistili so tudi okolico Velenjskega jezera ter Sončni park. V popoldanskih urah istega dne so skupaj s starši učencev 2. razredov izvedli še eno delovno akcijo – v šolskem atriju so uredili prve ekološke gredice, v katerih bodo kmalu zasejali avtohtona slovenska semena. Delovna akcija je potekala v prijetnem ozračju. Za lopate in delo je »prijelo« kar nekaj generacij, od najmlajših do najstarejših učencev, ravnatelja, učiteljev, staršev, upokojenega učitelja Bojana Mejovška, do predstavnice sveta zavoda Cvete Jaklič ... 

Spomladanski sejem Vinska Gora, 27. aprila – Krajevna skupnost in Turistično društvo Vinska Gora v soboto med 9. in 13. uro organizirata 1. spomladanski sejem. Ta bo pred večnamenskim domom v Vinski Gori. Predvsem domačini bodo obiskovalcem nudili zelenjavo, sadje, lončnice in balkonsko cvetje, med in izdelke iz medu, pecivo, kruh, izdelke domače obrti, zelišča in zeliščne čaje ter mnogo drugih stvari. Ves čas bo potekal bogat kulturni program z domačimi pevci in godci. V prenovljenem sestavu se bo predstavila skupina Reber. Čeprav je to praznični dan, pričakujejo dober obisk.  bš

Čestitamo za dan upora in praznik dela, 1. maj!

Občinski svet in župan Občine Mislinja Franc Šilak s sodelavci

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (8,5 % DDV 0,14 €, cena izvoda brez DDV 1,66 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.

25. aprila 2013

Bojana Špegel Nova varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je z Velenjem že veliko Velenje, 19. aprila - Varuhinja človekovih pravic sodelovala. Tokrat je v prostorih občine uradovala skupaj s sodelavci. Ugotovitve Vlasta Nussdorfer je v četrtek dopoldne skupaj s so predstavili na novinarski konferenci. Komentiral jih je tudi župan Bojan Kontič. sodelavci uradovala v Velenju. Uradovanje zunaj stalnega sedeža je za varuhinjo človekovih pravic leta 2011. Trenutno v njem biva 16 oseb. Iz občin- tovo dogaja tudi zato, ker delodajalci vedo, da dela stalna praksa, namenjena tistim, ki ne skega proračuna zagotavljajo tudi sredstva ni, in zato zaposleni prenesejo veliko,« smo slišali. morejo na posvet z varuhinjo v LjuK varuhu ljudje pogosto pridejo, ker je to njihovo za enkratno izredno denarno pomoč, Vlasta bljano. Od nastopa mandata nove ki jo letno prejme okoli 200 socialno zadnje upanje. »Preverijo, ali bi morda lahko kje še Nussdorfer: varuhinje je bilo to drugo uradovaogroženih družin in posameznikov. uspeli, se še kje pritožili, še kaj naredili. Velikokrat »Revščina nje zunaj Ljubljane. V prostorih pridejo, ker so bili v življenju ogoljufani in želijo to je včasih Revščina povzroča deliti z varuhom. Nekateri pa se tudi pohvalijo.« IzMestne občine Velenje so sprejeli nepremostljiva številne stiske 23 pobudnikov iz Velenja in več vemo še, da imajo v uradu strokovnjake z različnih ovira.« Varuhinja je bila presenečena področij, ljudem pa skušajo res temeljito odgovookoliških občin, njihove težave pa nad podatkom, da je v Velenju sto- riti. »Pristojni smo le, ko gre za odnos osebe proti so obravnavale kar tri ekipe. Nekateri pnja brezposelnosti po zadnjih podatkih državni instituciji. Včasih pa gre za težave, pri kaso bili razočarani, ker niso osebno prišli v stik z varuhinjo, vendar so ekipe – poleg varuhinje precej višja od povprečne (16, 2 %), vendar je po- terih so nasproti zasebne institucije. Pri teh lahko sta preostali vodila njena namestnika mag. Korneli- vedala, da občina z ukrepi, ki jih izvaja v sociali, varuh reagira le, če gre za diskriminacijo, kršenje ja Marzel in Ivan Šelih – prišle dobro pripravljene. zagotovo omogoča veliko boljše pogoje za življe- enakih možnosti. V takih primerih vseeno svetujeVsaka je obravnavala 7 do 8 primerov. Ob koncu nje, kot bi jih ob takšnih gospodarskih razmerah mo, kam se lahko obrnejo,« doda nova varuhinja. uradovanja so pripravili novinarsko konferenco, sicer imeli. Varuhinja je obravnavala 8 primerov Na novinarski konferenci je sodeloval tudi župobudnikov iz različnih krajev, ki so v večini izpo- pan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki je na kateri so nam predstavili svoje ugotovitve. Varuhinja Vlasta Nussdorfer je pohvalila projek- stavili osebne težave, socialne stiske, ki je pogosto pohvalil prizadevanja varuhinje človekovih prate, ki jih izvaja Mestna občina Velenje. Povedala posledica brezposelnosti in dolgotrajnost sodnih vic, da z osebnimi razgovori v različnih krajih po je, da so v veliko pomoč občankam in občanom in postopkov. To je veljalo tudi za drugi dve ekipi. Sloveniji skuša pomagati državljanom pri reševapo njenem mnenju vredni posnemanja. »V vsaki Med drugim so obravnavali primer ženske, ki želi nju njihovih stisk in težav. Žal mu je bilo, da se je občini želimo, da bi sami pristopili na pomoč ob- preživnino od bivšega moža, ker s pokojnino težko tokrat izkazalo, da lokalna skupnost vendarle ni čanom. Velenje je zgled, ki ga bo potrebno širiti; živi, pa primer nekoč uspešnega avtoprevoznika, ki naredila vsega, kar ljudje od nje pričakujejo. Zato želimo si, da bi tudi druge občine imele odbor za je zašel v težave zaradi pridobivanja mednarodnih je zatrdil, da si bo občina še naprej prizadevala, da pomoč občanom, brezplačno pravno svetovanje dovolilnic na obrtni zbornici. Prišla sta zakonca, bodo prebivalcem zagotavljali čim boljše pogoje in mestno blagajno. V Velenju je pohvale vredna ki so jima ubili sina, želita pa odškodnino. Veliko za življenje in učinkovito ukrepali vedno, ko bo skrb za mladino, pa tudi za najstarejše.« Pohvalila je bilo primerov, povezanih z nezmožnostjo pla- to v pristojnosti občine.  je tudi javno kuhinjo, v kateri dnevno zagotavljajo čevanja položnic, izobraževanja otrok. Zaznali so topel obrok hrane za povprečno 50 uporabnikov, tudi primere neplačevanja socialnih prispevkov ter zavetišče za brezdomce, ki v Velenju deluje od zaposlenim, šikaniranja in mobinga. »To se zago-

Vendarle: Slovenija v središču sveta »Soglasje« prvih dam - Konjičani v Ljubljani tretji - Vse bolj zeleni, a vse težje na zeleno vejo Je že res, da mnogi kljub našim številnim kolajnam in igranju Zdravljice še vedno ne vedo, kje je Slovenija, jo še vedno zamenjujejo za Slovaško in Slavonijo, a vseeno o njej ta čas veliko govorijo tako po Evropi kot tudi drugod po svetu. Ob Bruslja do Washingtona. Predvsem v finančnih krogih. Prva dama Mednarodnega denarnega sklada Kristina Lagardova je bila kar naklonjena naši prvi dami Alenki Bratušek in je poudarila, da ne gre nasedati govoricam in špekulacijam, ampak dejstvom. Seveda to tudi pomeni, da dejstva pričakuje od Slovenije oziroma njene vlade. Zaradi takih prijaznejših tonov se seveda »vremena Kranjcem še niso zjasnila«, jih je pa seveda po nekaterih ostrih kritikah kar prijetno slišati. Razen tega je malo vedrejše razpoloženje prineslo tudi lepše vreme in Zeleni Jurij, ki je po naši deželi pozdravljal pomlad. In naredil, česar niso kurenti, ki so si tudi letos prizadevali pregnati zimo, pa se ni dala. Naš Zeleni Jurij ni obiskal le našega predsednika države, tradicionalno je ta belokranjski »lik« obiskal tudi hrvaškega predsednika Josipoviča. Letos so ga še lepše sprejeli, saj je naša soseda na pragu Evropske unije. Tudi z našim žegnom. V ponedeljek, ko je marsikje po Sloveniji ob spremljavi grmenja padala tudi toča, pa smo slavili dan zemlje. Morda nas je tudi vreme opozarjalo, da z materjo Zemljo ravnamo preveč mačehovsko. Pa čeprav naj bi ob vsem drugem zadnji čas vendarle ravnali bolj ekološko. Tudi mladi. Ekipa osnovne šole ob Dravinji iz Slovenskih Konjic, zmagovalka ekošol celjske regije, je na državnem tekmovanju zasedla tretje mesto. V tekmovanju o ekoznanju je nastopilo skoraj 4700 osnovnošolcev iz vse Slovenije. Med

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.

temi šolami je tudi vse več šol, ki so si uredile vrtičke s sadnim drevjem in vrtninami. Kot spomin na čase svojih (starih) staršev ali kot opomin, da je treba bolje skrbeti za samooskrbo. Ob tem je tudi res, kar pravijo nekateri, da s tem na šolah ne uvajajo kakšne posebne novosti, saj so »v tistih časih« vse to na mnogih šolah že imeli. Potem ni bilo več moderno, ponekod pa so imeli ob novih šolah premalo prostora, da bi se lahko »šli« še vrtnarjenje in kmetovanje. Nekaterim pa je ob vse modernejši industrializaciji taka dejavnost tudi nekako smrdela. Danes nam seveda smrdijo drugačne stvari. Nekaterim pa tudi take »primarne«. Mnogim smrdijo bioplinarne, kupi gnoja, mnoge seveda tudi razvažanje gnoja in gnojnice. Saj je res treba priznati, da ni najbolj prijetno, če ti kmet tik ob hišo navozi kaj tako smrdečega, pa čeprav naj bi smrdelo po naši bližnji preteklosti. Res pa je tudi, da sedanji gnoj nima enakega vonja, kot ga je imel nekdaj. Še zdaj slišimo koga, ki je še v mladosti imel opravka z gnojem, da je nekoč hlevski gnoj dišal. Saj ni imel primesi silosa in še marsičesa drugega, kar res močno zaudarja. Ne vem, če na vse to mislijo tudi sodobni snovalci zakona o obvladovanju smradu; ali mislijo le na novodoben smrad, ki gre tudi mnogim v nos. Osnova takega zakona se v proceduri vrti že vse od leta 2009 in že to nekaterim zaudarja. Na to zdaj opozarja tudi Alpe Adria Green. Mislijo pa seveda predvsem na onesnaževanje, ki močno kvarno vpliva na zdravje ljudi. No, naša deželica na južni strani Alp naj bi res še naprej ostajala zelo zelena. Še bolj. Še več kot doslej je bo sodilo pod Naturo. Naša vlada se je s tem strinjala in tako bo pod Naturo sodilo že več kot 37 odstotkov ozemlja Slovenije. Kmetijski minister tudi ob tem ponavlja že kar oguljeno frazo: da tega ne smemo jemati le kot oviro, ampak tudi kot priložnost. To smo govorili tudi, ko se je začela kriza. Redko kdo je to res izrabil kot priložnost! Krizo vse bolj živimo in čutimo vsi. k

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.


Naš ­čas, 25. 4. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

AKTUALNO

25. aprila 2013

Na Plešivcu partizanske pesmi ne bodo izumrle »Spomine je treba prenašati iz roda v rod, okoli spomenikov pa kdaj tudi pokositi,« pravi 48-letni pridruženi član Območne organizacije Zveze borcev za vrednote NOB Velenje Roman Volk iz Plešivca Milena Krstič – Planinc

Praznik je pred nami. Danes se mu reče dan upora proti okupatorju. Nekdaj je bil to dan OF (Osvobodilne fronte slovenskega naroda). V spomin na 26. april leta 1941, ko so se v vili književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani sestali predstavniki nekaterih političnih strank in kulturnih delavcev ter organizirano spodbudili upor proti okupatorju. Rojeni tistega leta bi bili danes stari 72 let. Roman Volk iz Plešivca ni bil rojen tistega leta, veliko mlajši je, zato ni mogel biti udeleženec vojne vihre, ki je krvavo zaznamovala tudi slovenska tla. Kljub temu da jih šteje le oseminštirideset, pa je trdno prepričan, da dogodki, ki so zaznamovali generacije, ne smejo nikoli v pozabo. Zato je, da bo spomine prenašal naprej, med borce kot pridruženi član uradno vstopil leta 1991. Leto prej, preden je bilo prazniku spremenjeno ime, in v letu, ko se je na slovenskih tleh znova pisala zgodovina. Zadnjih deset let je predsednik krajevne organizacije v kraju.

Roman Volk je velikokrat, še kot deček natrgal travniških rož in jih nesel h kakšnemu pomniku.

»Stare starše so postrelili med drugo svetovno vojno.« S tem je živel od malega. »Gor rasel, kot bi se reklo.«. Odkar pomni, so ga privlačila obeležja, spomeniki, pomniki. »Nikoli jih ne sme zarasti trava, nikoli prekriti bršljan.« Rad jo je peš ubral na Grmado, na Graško goro, spotoma natrgal travniških rož, tudi kakšno svečo tu in tam prižgal ... »Da se je videlo, da pomniki živijo.« In

to počne še danes. »Na našem območju imamo tri spomenike in en pomnik. Pred leti so z Graške gore prepeljali spomenik na Fergunov vrh, kot mu pravimo domačini. Za tega, žal, malokdo ve, ker ni tako dostopen, kot so drugi. Če bi bila cesta bolj urejena, bi lahko do tja organizirali kakšen izlet. Veste, prava Graška gora, tista najbolj junaška, bojevita, se je bolj kot ne odvijala

prav tam, na Fergunovem vrhu.« Tako kot so starši spomine in opomine prenašali nanj, tako danes sam njihove prenaša na svoje otroke. Njegov najmlajši od treh, 15-letni Boštjan, zelo rad na harmoniki ureže kakšno partizansko. Na Plešivcu tako te zlepa ne bodo izumrle. »Večkrat gre z menoj na proslave, rad se druži z našimi člani, jim zaigra.« Nikoli ne manjka na srečanjih, ki jih prirejajo na Graški gori, tudi na tistem najbolj obiskanem ob koncu avgusta, začetku septembra. Takrat tudi sam veliko postori, da uspe. »To se mora nadaljevati. Takrat pridejo k nam iz vse Slovenije, da si ogledajo te kraje, pomnike, spomenike in vidijo, kje so se odvijali veliki boji druge svetovne vojne.« V krajevno organizacijo v Plešivcu je vključenih 22 članov in članic. »Pet jih je vojno vihro skusilo, drugi so mlajši, so pridruženi člani. Nekateri so bili pripadniki slovenske vojske leta 1991, jaz sem bil takrat pripadnik civilne zaščite, pazil na kmetije ...«. Še vedno ga zaboli, ko sliši kakšnega starejšega, ki pravi: »Mlajši ne veste, kaj smo mi doživeli in doživljali. In kako težko danes pade beseda, ki omalovažuje partizane in naš boj.« Doda, da nekateri mlajši niti nočejo vedeti. Nekateri pa bi vedeli, če bi jim kdo o tem pripovedoval. »Mene pa še danes včasih ujezi, ko si kdo – tudi starejši – dela norce iz nas, pridruženih članov. Spomine je treba prenašati iz roda v rod, tudi okoli spomenikov je treba pokositi. Starejši tega ne zmorejo več.«

Hitra cesta vendarle na Šentrupert?

Z belo palico po Cankarjevi Velenje, 20. aprila – Na Cankarjevi ulici je v okviru meseca krajinske arhitekture v soboto med 8. in 14. uro potekala delavnica »Sprehod po Cankarjevi z belo palico«. Namen delavnice, ki so jo pripravile krajinske arhitektke Andreja Zapušek Černe, Andreja Albreht in Saša Piano, je bil, da lahko občanke in občani izkusijo, kako se slepi in slabovidni vsak dan soočajo s problematiko dostopnosti prostora za vse uporabnike. Po Cankarjevi ulici se je z belo palico v družbi članice društva slepih in slabovidnih sprehodil tudi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki se je želel prepričati, kako je v velenjskem mestnem središču poskrbljeno za lažje gibanje slepih in slabovidnih. Z udeleženci delavnice se je župan pogovoril predvsem o tem, kaj bi v Velenju za kakovostnejše življenje ljudi s posebnimi potrebami še lahko naredili. Delavnice se je poleg občank in občanov ter strokovnjakov za urejanje okolja udeležilo več predstavnikov Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Celje, ki deluje tudi na območju velenjske občine. Povedali so, da so bivalni pogoji v Velenju za slepe in slabovidne zelo dobri in da so z razmerami zadovoljni. n

Velenje – Ljubljana, 23. aprila – Traso hitre ceste od avtocestnega križa o Velenja rišejo že od leta 2006. Doslej so bile v igri tri možnosti; na Šentrupert, na Podlog, prejšnja vlada pa je tik pred odhodom obe ovrgla in se odločila za traso Arja vas – Velenje. Kot kaže po prvih sestankih na Darsu, pa je nova vlada spet naklonjena trasi Velenje – Šentrupert, saj naj bi državni sekretar Gašpar Mišič pospeševal te aktivnosti.

n

3

Sami moramo najti pot iz krize O bližajočem se prazniku, dnevu upora proti okupatorju, smo se pogovarjali tudi z županom Mestne občine Velenje in predsednikom Združenja borcev za vrednote NOB Velenje Bojanom Kontičem, ki je med drugim dejal: »27. april je pomemben datum v zgodovini slovenskega naroda, četudi ga nekateri omalovažujejo zaradi nekaterih dogodkov in odločitev, ki so mu sledili. Dejstvo je, da je Osvobodilna fronta uspela povezati raznolike skupine v skupnem cilju: osvoboditi državo. Okupatorji so ob ustanovitvi OF že zasedali naše ozemlje in izvajali raznarodovalne ukrepe, da bi udejanjili »firerjev« ukaz: »Naredite mi to deželo zopet nemško.« Tako ni mogoče pristati na trditve, da je bil cilj OF zgolj razredni boj. OF je pozvala ljudi k uporu in skupaj s partizanskimi enotami tvorila zmagovito koalicijo druge svetovne vojne. Tega se ne da spremeniti, to je neizpodbiten del zgodovine. Tudi ni razlogov, da ne bi bili ponosni na to obdobje, kljub napakam, ki so se dogajale. Vojne so grozljive in vedno zahtevajo veliko nedolžnih žrtev. Tudi ta vojna ni bila izjema. Naši ljudje so bili poslani v taborišča, izseljeni v druge kraje, kot talci obešeni ali ustreljeni ... Cena svobode je bila ogromna. Toda ljudje so takrat menili, da nobena cena ni previsoka, kadar se borimo za domovino, za obstoj, za svoj jezik, kulturo, narod. Morda bi lahko tudi počakali, da nas osvobodijo drugi, a potem bi ti drugi tudi odločali o naši usodi … Spomin na vse to enostavno moramo ohraniti. V naši organizaciji izdajamo glasilo Šaleški upornik, pred leti smo izdali tudi knjigo z naslovom Spomini šaleškega upornika in želimo si izdati še kakšno. Leta minevajo in tistih, ki s pripovedovanjem ohranjajo spomin na to pomembno obdobje slovenske zgodovine, je vse manj. Če njihova pričevanja zapišemo pa ostanejo in tudi prihodnjim generacijam omogočijo, da se seznanijo z njimi. Spomin na upor proti okupatorju je hkrati spomin na vrednote, ki jih še kako potrebujemo tudi danes. Ko govorimo o uporu, to ne pomeni le upora v času druge svetovne vojne, ampak upor proti vsem tistim, ki si želijo prilastiti nekaj, kar jim ne pripada, do česar nimajo pravice. Prav je, da praznik izkoristimo za razmislek o tem, kako bomo načrtovali svojo prihodnost. Kako bomo v času svobode ohranili, kar nam je bilo priborjeno v vojni, v boju z mnogo močnejšim sovražnikom. Kot so se pred desetletji naši rojaki uprli okupatorju in vzeli usodo naroda v svoje roke, moramo tudi danes, v času krize, sami poskrbeti zase. Ne smemo živeti v utvari, da nam bodo v Evropski uniji pomagali zato, ker bi jim bili mi in naša država posebej ljubi. Vedno je v ospredju ekonomski interes, s katerim vsi rešujejo predvsem svoj kapital. Zato je za nas gotovo najceneje in najbolje, da sami poiščemo rešitve, da sami sprejmemo potrebne ukrepe!« n


Naš čas, 25. 4. 2013, barve: CMYK, stran 4

GOSPODARSTVO

4

25. aprila 2013

Delo rudarskih inšpektorjev predvsem svetovalno Predpisi za varno delo so ostri, preverjanja izvajanja predpisov pa pogostejša Milena Krstič - Planinc

Velenje, 15. aprila - Z Antonom Planincem, dolgoletnim republiškim rudarskim inšpektorjem – to nalogo opravlja že skoraj 24 let, se običajno srečamo, ko pride do kak-

1972 zaključili takrat še petletno rudarsko tehnično šolo na Rudarskem šolskem centru. Sledila sta študij na Rudarski fakulteti in deset let dela v Premogovniku Velenje. Potem je sprejel izziv, ki mu ostaja zvest še danes. »Osnovna naloga rudarske inšpekcije je preventivno delovanje v rudarstvu. Rudarjenje je poklic s posebnimi tveganji. Zato so predpisi za varno delo še toliko bolj ostri, preverjanja, ali se izvajajo, pa pogostejša. Ob tem se nenehno iščejo nove rešitve za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu oziroma zmanjševane števila nesreč pri delu,« pravi in doda: »Na-

se je odprl dodaten prostor, nadzor nad izvajanjem rudarske pravice. Zadnjih petnajst let deluje rudarska inšpekcija v okviru Centra za obveščanje Republike Slovenije, zaščite in reševanja. »Inšpektor, ki je

moramo takoj opraviti raziskavo na kraju samem.« Hvala bogu, zadnje čase ni nesreč najbolj tragičnega značaja. Lahko pa se pojavijo jutri. »To so hude preizkušnje, delo na takih primerih

nega dopolnjevanja. To se pozna.« Ko primerja obdobje, ko je začel delati kot mlad inženir in potem inšpektor, pravi, da je razlika neverjetna. »Cilj naše generacije je bil izločitev nevarnosti, ki so bile takrat skoraj vsakodnevni pojav. Pristop k razdelitvi sloja na posamezne sektorje je zagotovil ponovno vračanje v odkopno polje. Jamski prostori so postajali udobnejši, večji profili

Do leta 2000 je bilo v Sloveniji 12 podzemnih kopov, danes sta samo še dva, PV in RTH v zapiranju šne rudarske nesreče. K sreči so taka srečanja vse redkejša. Njihovo poglavitno delo, to je v pogovoru večkrat podčrtal, pa je preventivno delo. Je Velenjčan, ki sicer ne živi tukaj, vseeno pa ob nobeni priložnosti ne pozabi povedati, da izhaja iz rudarske družine in da je na svoje korenine ponosen. Bil je predzadnja generacija dijakov, ki so leta

še delo je v veliki meri svetovalno in prav v tem je posebnost naše inšpekcije.« Tudi pristojnosti, ki jih imajo, so »posebne«. V varnosti in zdravju pri delu imajo pristojnosti, kot jih imajo denimo inšpektorji za delo, znotraj rudarskega prostora pa, kot jih imajo tržni inšpektorji, v omejenem obsegu tudi pristojnosti inšpektorjev za delo. Z uveljavitvijo koncesij pri pridobivanju mineralnih surovin

Na območju Slovenije je podeljenih 250 koncesij, rudarski inšpektorji najmanj enkrat na dve leti opravijo nadzor

so omogočali tudi boljše prezračevanje. Uvedla so se nova transportna sredstva, tako da skoraj ni več prog, po katerih so se naši predniki, pa tudi mi na začetku, morali plaziti skozi določene predele. Seveda pa s tem ni izključena nevarnost. Ta se še vedno lahko pojavi. Toda če se, se v povsem drugačni obliki. Te se

V zadnjem času dobivajo veliko prijav, povezanih z deli v kamnolomih spreminjajo, se pa vedno znova in znova iščejo poti za preprečevanje takih dogodkov.«

Organiziranje izhaja iz Trbovelj Anton Planinc: »Nevarnosti so bile še pred tridesetimi leti skoraj vsakodnevni pojav.«

dežuren, se mora ob nesreči takoj odzvati. Odgovorna oseba, to je običajno tehnični vodja, pa nas je ob vsaki nesreči pri delu, posebej pa pri skupinskih in smrtnih nesrečah ter nevarnih pojavih, dolžan nemudoma obvestiti. V takih primerih

zahtevno.« Varnost pri delu je danes sicer na neprimerno višji ravni, kot je bila. To je omogočila (tudi) tehnologija. »Hkrati ob tem so bili uvedeni sistemi stalnega, neprekinjenega usposabljanja pri uporabi delovne opreme, tehnologij in stal-

400 tonski transformator že v TEŠ

Prvi zapis o nastajanju inšpektorata je iz leta 1906, ko je takratni inšpektor v Trbovljah zahteval organiziranje rudarske reševalne službe. Delovala je tudi med obema vojnama. Po letu 1945 se je ta služba organizirala kot rudarsko-metalurški inšpektorat, pozneje republiški rudarski inšpektorat. Po letu 2000, ko so se začele spremembe v državni upravi, so bili do leta 2012 samostojna enota kot rudarska inšpekcija, danes pa so združeni z inšpekcijo za energetiko v Inšpektoratu RS za promet, energetiko in prostor, ki ima sedež v Ljubljani. V okviru inšpektorata delajo štirje inšpektorji, v Velenju imata »domicil« dva, eden je v Ljubljani, ena pa v Zagorju. Posebej usposobljeni so za posamezna področja, eden za energetiko, dva za delo na metanskem področju in pri podzemnem rudarjenju, eden pa za delo pri površinskem pridobivanju mineralnih surovin.

DURS bo napako popravil brez ugovarjanja Ljubljana, Velenje – Davčna uprava Republike Slovenije bo 8.306 prejemnikom napačnega informativnega izračuna dohodnine, do česar je prišlo, ker pri izračunu niso pravilno upoštevali starševskih nadomestil (porodniška), poslala novo, pravilno verzijo izračuna, zato jim ni treba posebej ugovarjati. Popravljen informativni izračun bo poslala z drugim svežnjem informativnih izračunov 31. maja. Če imate poleg tega še kak drug ugovorni razlog, na primer naknadno uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, pa do  mkp 5. maja ugovor le vložite.

Doslej je bilo za šesti blok porabljenih že skoraj milijardo evrov – Uporabno dovoljenje bi lahko dobili februarja 2016 Mira Zakošek

Šoštanj, 17. aprila – V Termoelektrarni Šoštanj so bili veseli, da je skladno s terminskim načrtom prispel na gradbišče ogromen tovor, ki je iz Turčije potoval štiri mesece, transport pa je bil pravi logistični podvig. Gre za 400-tonski transformator, ki je zdaj že v »objektu«. Ogromni tovori tehnološke opreme pa se bodo v prihodnjih tednih in mesecih nenehno vrstili. Doslej so za projekt bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj po besedah

POZIV PODJETNIKOM, OBRTNIKOM IN DRUGIM DELODAJALCEM Do 22. julija 2013 lahko oddate vlogo za sofinanciranje štipendij dijakov in študentov za svoje kadrovske potrebe. Štipendiranje sofinancira Evropski socialni sklad in nekatere obèine Savinjske regije. Za potovanje 400 tonskega tovora je bilo treba pripraviti obse��en logističen načrt.

direktorja Petra Dermola porabili že skoraj milijardo evrov. Glede na to, da so sredstva evropskih bank že dobili, so lahko poplačali tudi izva-

jalce del. Če bo šlo vse po načrtih tudi v prihodnje, bi lahko uporabno dovoljenje dobili februarja leta 2016, seveda bi takrat blok tudi

Obèina Šoštanj se zahvaljuje vsem, ki ste kakorkoli pomagali na sobotni 10. oèišèevalni akciji obèine Šoštanj. Iskrene èestitke ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela. Župan Darko Menih, prof., svet in uprava Obèine Šoštanj

OBÈINA ŠOŠTANJ

priključili v omrežje. Dela trenutno potekajo nemoteno. 

Vso potrebno dokumentacijo in informacije dobite na www.rasr.si, na tel.št. 03 589 40 94 in na informativni delavnici, ki bo v torek, 7. 5. ob 8.30 uri na RASR, Razvojni agenciji Savinjske regije, d.o.o., Ulica XIV. divizije 12, 3000 Celje.

Čestitamo za dan upora in vam želimo prijetne prvomajske praznike. Svet občine in župan Janko Kopušar


Naš ­čas, 25. 4. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

GOSPODARSTVO

25. aprila 2013

Pralni in sušilni stroji znamke Asko odslej v Velenju

5

Proizvodnja vrhunskih pralnih in sušilnih strojev, prenesli so jo v Velenje iz Švedske, je že stekla, pomivalne stroje pa bodo predvidoma začeli proizvajati septembra Mira Zakošek

Gorenje nadaljuje optimizacijo proizvodnih lokacij. Iz Velenja so v Valjevo preselili skoraj celotno proizvodnjo hladilno-zamrzovalnih aparatov (tukaj so ohranili le vgradne in tiste višjega kakovostnega razreda). Iz Vare na Švedskem pa so v Velenje preselili celotno proizvodnjo pralnih in sušilnih strojev, ki je v Velenju že stekla. Ni pa še zaključena selitev pomivalnih strojev, ta še poteka, stekla pa naj bi na začetku septembra.

Izvršni direktor proizvodnje gospodinjskih aparatov Tomaž Korošec: »Selitev je bila uspešno opravljena.«

Linijo zagnali prejšnji četrtek Uspešen zaključek projekta selitve ter začetek proizvodnje in razvoja pralnih strojev in sušilnikov pod blagovno znamko Asko v Velenju so prejšnji četrtek zaposleni skupaj s člani uprave in nadzornega sveta simbolično zaznamovali z zagonom avtomatizirane linije za proizvodnjo kadi pralnih strojev.

Selitev je bila obsežna in zahtevna

Takšne selitve seveda niso enostavne. Med drugim gre za obsežen logističen proces, seveda je bilo treba preseliti celotno proizvodno postrojenje, pa tudi po besedah izvršnega direktorja za proizvodnjo Gorenja Tomaža Korošca, kar štirinajstih »procesov«, od nabave, tehnologije, vzdrževanja, servisa, zagotavljanja kakovosti … Na selitvi proizvodnje je zadnje leto delalo od

Letos bodo v obdobju od aprila do decembra proizvedli 80.000 pralnih in sušilnih strojev 200 do 250 delavcev Gorenja. Selitev najtežjih kosov opreme so zaupali specializiranemu zunanjemu podjetju. Približno 30 odstotkov se-

Vodja proizvodnje pralnih in sušilnih strojev Jure Slemenik: »Vsi proizvodi Gorenja so dobri.«

Avtomatizirano linijo za proizvodnjo kadi pralnih strojev je zagnal Tomaž Šmon, ki je odgovoren za proizvodne procese v avtomatiziranem delu obrata, kjer se proizvajajo pralni in sušilni stroji Asko. Na fotografiji (z leve proti desni): direktor Gorenjevega programa za pralne in sušilne stroje Boris Pavčnik, predsednik nadzornega sveta Gorenja Uroš Slavinec, predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac in Tomaž Šmon.

litve so opravili domači Gorenjevi vzdrževalci. Seveda pa so takšne selitve stresne prav za vse, ki v njih sodelujejo. Še posebej za tiste, ki izgubljajo delo. »Pogajanja s sindikati v Vari na Švedskem so bila trda, a poštena, z odpravninskim paketom smo poskušali izgube delovnih mest deloma nadomestiti, del paketa so tudi sredstva za izobraževanje,« pravi Korošec.

Prenašajo tudi dobro prakso

Skupaj s selitvijo proizvodnje so skušali prenesti v naše okolje tudi »dobro prakso« iz Švedske. »Vse, kar je bilo tam dobrega, želimo uveljaviti tu, manj dobre prakse pa bomo seveda opustili in verjamem, da bodo potrošniki z Askovimi aparati, proizvedenimi v Velenju, z njihovo kakovostjo in našo odzivnostjo povsem zadovoljni.« Predvsem pa je pri takšnih selitvah izjemno pomembno tudi, da kupci selitve ne čutijo, proizvodi morajo ostati vsaj tako dobri, kot so bili, oziroma kvečjemu so seveda lahko boljši. Zelo pomembno je še, da se pred samo selitvijo naredijo »varnostne« zaloge, s katerimi se tekom dvomesečnega obdobja, ko poteka selitev in ni proizvodnje, kupcem zagotovijo aparati. Za pralne in sušilne stroje so to že naredili, pomivalne stroje pa prav zdaj za zalogo proizvajajo na Švedskem.

Del časa preživeli v tovarni na Švedskem

Seveda so tisti, ki tukaj v Sloveniji organizirajo proizvodnjo, preživeli nekaj časa v tovarni na Švedskem in poskrbeli za »prenos znanja«. Še vedno jih je tam 20, dobra polovica v neposredni proizvodnji, kjer se uvajajo za posamezne neposredne proizvodne procese. Ves čas pa pri tem sodelujejo tudi vzdrževalci, tehnologi, razvoj, kontrola kakovosti … Sicer pa so podobnih uvajanj delavci Gorenja vajeni, saj se nenehno učijo, proizvodnja se namreč stalno posodablja, to pa velja tudi za ves njihov proizvodni program.

Darinka Cafuta: »Tukaj se počutim mnogo bolje, kot sem se v M clubu.

Proizvodnja pomivalnih strojev bo stekla 1. septembra, prvič v Sloveniji, letos jih bodo v Velenju izdelali 30.000 Tudi iz Velenja v Valjevo so potekale določene selitve, in sicer prostostoječih hladilno-zamrzovalnih aparatov, vendar v Velenju zaradi tega nihče ni izgubil dela. So se pa kljub napovedim vodstva sprožila ugibanja, če bo proizvodnja iz Švedske res udejanjena v Velenju. »Veliko smo se pogovarjali z delavci in jim odgovarjali na vsa njihova vprašanja. Komunikacija se mi zdi v takšnih primerih zelo pomembna. Moram reči, da so delavci svoje delo kljub občasnemu nezadovoljstvu dobro opravili in da so bili povsem pošteni tudi do tistih naših sodelavcev, ki so se prišli k nam učit iz Srbije,« pravi Tomaž Korošec, ki je

Lani je bilo poslovanje Gorenja solidno Velenje, 18. april – Nadzorni svet Gorenja je sprejel letno poročilo matične družbe Gorenje in konsolidirano letno poročilo Skupine Gorenje za leto 2012 ter ocenil, da je bilo poslovanje Gorenja glede na zelo težke okoliščine poslovanja solidno, še posebej pri zniževanju zadolženosti. Leto je Skupina zaključila z 51,4 milijona evrov nižjo bruto zadolženostjo in z najboljšo strukturo ročnosti posojil od razmaha svetovne gospodarske krize. Delež dolgoročnih posojil je ob koncu leta znašal že 64 odstotkov vseh posojil. Dosegli so 1,26 milijarde evrov prihodkov od proda-

vesel, da iz proizvodnih hal znova veje zadovoljstvo. Delavci so novo proizvodnjo odlično in s ponosom sprejeli. To potrjuje tudi Jure Slemenik, vodja proizvodnje pralnih in sušilnih strojev, ki s ponosom razkaže novo proizvodnjo. »Oprema je sodobna, vidi se, da so dajali tudi na Švedskem velik poudarek ergonomiji dela. Delovna mesta so bila dobro načrtovana in to smo prenesli sem. Veliko je avtomatskega dela, robotov, nekoliko pa smo spremenili sam potek proizvodnje, v katerega vključujemo tekoče trakove,« pravi Slemenik. Del proizvodne hale so za potrebe te proizvodnje dogradili. In kakšni so novi proizvodi blagovne znamke Asko. »Dobri so, dobri in lepi tudi, a lepi so pravzaprav vsi Gorenjevi izdelki,« je ponosen Jure Slemenik. Podobnega mnenja je tudi Darinka Cafuta, ki smo jo srečali v proizvodnji. V Gorenju dela že dvanajst let, prej je bila v M clubu. Tukaj je mnogo bolj zadovoljna. S priučitvijo na nove delovne procese nima težav, saj pravi, da vedno organizirajo izobraževanja in delavcem tudi podrobno pokažejo, kaj morajo narediti. Seveda pa potem od njih zahtevajo popolno kakovost. Ta je pri proizvodnih višjega cenovnega razreda še toliko pomembnejša. n

je, kar je poldrugi odstotek manj kot leto prej. Je pa ob tem vsekakor pomembno, da so v temeljni dejavnosti (izdelki za dom) prihodki narasli za 1,7 odstotka.

Nadzorni svet predlagal novega člana Dr. Peter Kraljič je avgusta lani iz osebnih razlogov odstopil iz nadzornega sveta Gorenja. Nadzorni svet je podprl predlog nominacijskega odbora, da se za novega člana nadzornega sveta imenuje Bachtiar Djalil. Delničarji bodo o predlogu nadzornega sveta odločali na redni skupščini delničarjev, ki bo 5. julija. Bachtiar Djalil je predsednik uprave Kapitalske družbe, d. d. n


Naš ­čas, 25. 4. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 6

DOMA IN NA TUJEM

6

25. aprila 2013

Od srede do torka - svet in domovina Sreda, 17. aprila

Pomladi navkljub nam ni bilo postlano z rožicami – prizadevalo se je za varčevalne ukrepe. Predsednica vlade je tako zagotovila, da z nižanjem mase plač v javnem sektorju mislijo resno, a obenem obljubila, da tega ne bodo počeli na »brutalen način«.

To pomlad so cvetele ideje o varčevalnih ukrepih.

V nas je verjel francoski predsednik Francois Hollande. Javno je izrazil popolno zaupanje v to, da bo Slovenija sama rešila svoje težave - uredila bančni sektor in javne finance ter izboljšala konkurenčnost. V javnost je prišla informacija, da je Anton Žagar podjetju ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela priskrbel pogodbe v vrednosti skoraj milijon evrov. In Žagar je odstopil s položaja. Bela hiša je prejela pismo, naslovljeno na predsednika ZDA Baracka Obamo, v katerem je bil strup ricin. Preiskovalci napada na bostonskem maratonu so sporočili, da so na osnovi analize videoposnetka iz trgovine v bližini druge eksplozije identificirali morebitna storilca. V Veliki Britaniji so pokopali nekdanjo premierko Margaret Thatcher. Zbralo se je več kot dva tisoč pomembnih gostov.

Četrtek, 18. aprila

Predsednik Republike Borut Pahor se je mudil v Franciji. Na sestanku slovenskih in francoskih podjetij v Parizu je predstavil poslovne priložnosti v Sloveniji, zlasti ob pričakovanju privatizacije. Doma so imeli delo kriminalisti. Zaradi preiskav suma kaznivega dejanja gospodarskega kriminala, s katerim naj bi osumljeni povzročili okoli 19 milijonov evrov škode, so opravili štiri hišne preiskave, so sporočili s policije. Pridržali so Tomaža Ročnika in Dragico Murko, nato pa so ju istega dne izpustili. Minister Senko Pličanič je predstavil spremembe stečajne zakonodaje, po kateri naj bi upniki lažje prišli do denarja.

narodnega denarnega sklada in Svetovne banke. Zbranim je ponovil, da Slovenija ne potrebuje pomoči. O pomanjkanju financ je s tujino razpravljal še en minister. Roman Jakič se je na sedežu Nata v Bruslju sestal z generalnim sekretarjem zveze Nato Rasmussenom, s katerim sta govorila o okleščenih obrambnih proračunih. Predsednica vlade Alenka Bratušek pa si je vzela čas za tiste, ki niso zadovoljni. K sebi je poklicala predstavnike različnih vstajniških oz. protestniških skupin, a se mnogi pogovora niso želeli udeležiti, tisti, ki pa so se ga, niso bili posebej zadovoljni. Politično se je zapletalo glede novih nadzornikov SOD-a in vprašanja njihove strokovne usposobljenosti. Na mariborskih cestah so ugasnili sporni radarji za merjenje hitrosti na cestah. Direktor podjetja Iskra Sistemi je napovedal tožbe z vrtoglavimi zneski.

Francosko solato! Tjaša Zajc

Na redni seji DZ je premierka z ministri odgovarjala na poslanska vprašanja.

Vegradu, Preventu ter na dogajanje okoli TEŠ 6. Pa niso bili edini, ki so protestirali. Policijski sindikat Slovenije se je razburjal nad omenjenim rezanjem plač in s prstom pokazal na zaposlene v NLB, ki so prejeli 783 evrov regresa. Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je bil po dogovoru v zadnjem trenutku v šestem krogu volitev v parlamentu izvoljen za svoj drugi predsedniški mandat. Kitajsko je stresel močan potres z magnitudo 6,6. V pokrajini Sečuan na jugovzhodu Kitajske je zahteval več kot 200 smrtnih žrtev, več kot enajst tisoč ljudi pa je bilo ranjenih.

Nedelja, 21. aprila

Sporni mariborski radarji so ugasnili.

Alkohol v krvi je veliko stal vodjo NPU Bruna Blažino. Povzročil je namreč prometno nesrečo, zaradi česar je Blažina nemudoma ostal brez službe. Srbija in Kosovo sta dosegla zgodovinski dogovor o normalizaciji odnosov. Bostonska policija je razkrinkala osumljenca za bombni napad in ju lovila. Prvega je pri tem ubila, drugega pa po dramatičnem soočenju, obkolitvi in spopadu uspela aretirati.

Sobota, 20. aprila

Slovenije se je dotaknila direktorica Mednarodnega denarnega sklada. Christine Lagarde je na novinarski konferenci v Washingtonu dejala, da ne bi zaupala govoricam in širjenju strahu, temveč je treba najprej preveriti dejstva. Svoje delo je nadaljevalo gibanje Vseslovenska vstaja. Tokrat so bili v naši Šaleški dolini in na Koroškem, kjer so opozorili na propadle zgodbe gradbincev in tekstilcev v

Tudi tokrat se je o Sloveniji govorilo v tujini. Pri agenciji Reuters so namreč pripravili daljši članek o naši državi in njenem spopadanju

Brata Carnajev naj bi načrtovala še druge napade.

s težavami. Zapisali so, da so glavna težava Slovenije banke, prehod iz komunističnega v tržno gospodarstvo je bil pri nas po njihovem mnenju le polovičen. Preiskovalna sodnica ljubljanskega okrožnega sodišča je odločila, da bo Sintalov varnostnik Borut Hriberšek, ki je iz podjetja odnesel več sto tisoč evrov, nato pa se nekaj dni skrival v tujini in se nazadnje sam predal oblastem ter del denarja vrnil, vsaj 30 dni ostal v priporu. Vodja bostonske policije je razkril, da sta osumljenca za bombni napad na bostonskem maratonu verjetno načrtovala še nove napade. V Madridu je več deset tisoč Špancev protestiralo proti varčevalnim ukrepom in delni privatizaciji zdravstva. Na Kitajskem pa so še naprej iskali preživele v sobotnem potresu.

Ponedeljek, 22. aprila

ZDA je pretresla nova eksplozija.

ZDA je pretresla nova eksplozija. Požar v tovarni gnojil blizu Waca v Teksasu je namreč zajel požar, po pol ure gorenja pa je eksplozija ubila 15 ljudi in jih najmanj 200 poškodovala.

Petek, 19. aprila

Minister za finance Uroš Čufer je bil v Washingtonu. Tam se je udeležil spomladanskega zasedanja Med-

Policisti pravijo, da svojih plač ne dajo.

Svoj boj so nadaljevali policisti. Zaradi nezadovoljstva s potekom pogajanj z vlado, ki vztraja pri posegih v plače policistov, je Policijski sindikat Slovenije napovedal zaostritev svojih stavkovnih dejavnosti. Minister Virant je na to odvrnil, da gre za nepotrebno kazanje mišic, in se obrnil tudi k drugim sindikatom. Dejal jim je, da kmalu pričakuje njihov uradni odgovor na vladno ponudbo, a so se predstavniki sindikatov le nasmehnili, da je »to iluzija«. Premierka ter ministri in ministrice so odgovarjali na poslanska vprašanja, zvečer pa je predsednica vlade predsednikom koalicijskih strank in vodjem poslanskih skupin predstavila javnofinančno sliko države. Agencija za trg vrednostnih pa-

pirjev je zaradi suma zlorabe notranjih informacij vložila kazensko ovadbo zoper predsednika uprave javne družbe in pravno osebo javne družbe. Po neuradnih podatkih naj bi šlo za Zavarovalnico Triglav. Nizozemska policija je prijela nekdanjega učenca, ki je na spletu objavil grožnjo s strelskim napadom na eno od šol v Leidnu, zaradi česar so v mestu zaprli okoli 20 srednjih šol. V ruskem mestu Belgorod je oboroženi moški ubil šest ljudi. Gre za 31-letnega nekdanjega kaznjenca, ki so ga lani izpustili iz zapora.

Torek, 23. aprila

Dan po vrhu koalicijskih strank se je javnost spraševala, kaj so se zbrani politiki dogovorili. A konkretni ukrepi za reševanje javnofinančnih težav so ostali tajni – izvedeli smo le, da bomo več o njih slišali po praznikih. Se je pa vlada seznanila z osnutkom reformnega programa 2013-2014, ki ga morajo države članice EU-ja predložiti evropski komisiji. Na Brdu pri Kranju je predsednik Borut Pahor izvedel prvo konferenco v okviru projekta Slovenija 2030. Zbrani strokovnjaki so ugotavljali, da kriza ni ciklična, temveč je strukturne narave. Visoki predstavnik izraelske vojske je zatrdil, da je režim sirskega predsednika Bašarja Al Asada v boju z uporniki uporabil kemično orožje, in sicer živčni bojni plin sarin. Francoski parlament je kljub odporu dela javnosti potrdil zakon, ki istospolnim parom omogoča poroke in jim dovoljuje posvojitve otrok.

Na predsednikovi konferenci se je zbralo 31 gospodarstvenikov, akademikov in aktivistov.

Če nekoga dejansko ne razumemo, govori „kitajsko“, če je kaj narejeno bolj slabo, je „češko“, če se pretvarjaš, da česa ne razumeš, „se delaš Francoza“. Zaradi dogodkov zadnjega tedna pa bi bilo naravnost fino, če bi se, v dobesednem smislu, naredili Francoze. Ti so namreč sprejeli zakon, ki ne le omogoča poroke istospolnim partnerjem, ampak jim tudi pravno priznava možnost posvojitve. Mnoga vprašanja sicer še ostajajo odprta: kot izpostavlja britanski Guardian partnerju starša ni avtomatsko zagotovljena pravica do skrbi za otroka. Lezbičnim parom ni zagotovljena pravica do oploditve z biomedicinsko pomočjo. A za korak naprej gre. Ko smo bili v gimnaziji, se je za tri morda štiri dekleta šušljalo, da so istospolno usmerjene. V zraku so visela ugibanja, ali gre zgolj za fazo eksperimentiranja, ali punce mislijo resno, kaj več od tega pa nismo razpravljali. Ne spomnim se, da bi okoli tega delali galamo, k sreči ni bilo kakšnih neprijetnih incidentov, škoda je le, da na splošno na temo istospolno usmerjenih nismo odprli kakšne debate več. Le na ta način se lahko ta tema detabuizira, kar se je že dogajalo v zadnjih letih, ko so tekle razgrete in intenzivne razprave za ali proti novemu družinskemu zakoniku. Med drugim je ta vseboval tudi določila glede istospolnih družin. Te že obstajajo, le da so depriviligirane, ker nimajo priznanih določenih pravic. Po prvotnem predlogu bi se lahko istospolni pari poročili in posvojili otroke. Če bi sprejeli prvi predlog zakona, bi bilo to, kar je danes sprejela Francija, pri nas že nekaj let uveljavljeno. Toliko večji uspeh pa je, da je bil zakon sprejet kljub enim največjih protestov konservativcev zadnjih 30 let. Pri nas te sreče nismo imeli. Kljub temu, da je bil ključen poudarek zakonika zagotavljanje pravic otrok, so se nasprotniki osredotočil predvsem na dele, ki se nanašajo na istospolne pare. Na koncu smo dobili nekakšno shirano češko verzijo zakona, ki bi med drugim namesto registracije omogočala sklenitev „istospolne partnerske skupnosti“. Kakorkoli že, pa je šla na koncu po gobe tudi ta verzija zakona, ki jo je odplaknil neuspeli referendum. Neuspeli zato, ker je bil glede na volilno udeležbo vprašljivo legitimen. A referendumska zakonodaja za zdaj omogoča, da zakon na referendumu pade, ne glede na število volivcev … Poleg tega, da ob večjih požrtijah uživamo ob francoski solati, kje smo torej danes na področju pravic homoseksualcev? Nova pristojna ministrica za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak za to področje sicer priznava nujnost nove ureditve, vendar pa družinski zakonik zaenkrat ni na prednostni listi te vlade. Gremo torej po že ustavljenem počasnem tempu pri zagotavljanju človekovih pravic. Glede na izkušnje, nam treniranje v hitrosti na tem področju ne gre dobro od nog, kar dokazuje že hudo sramotno reševanje tegob izbrisanih. Določene premike je sicer treba priznati. Sodišče je priznalo posvojitev istospolnega gejevskega para, ki je posvojitev opravil v tujini. V sporu z ministrstvom za družino in centri za socialno delo je enemu od lezbičnih parov, kjer oče otroka ene izmed partneric ni bil znan, druga partnerica otroka lahko posvojila. Obzorja ljudi so se zaradi številnih razprav ne glede na vse razširila. Vse lepo in prav. A za zdaj je to nekako tako kot da medtem, ko so na teku Belgija, Velika Britanija, Danska, Finska, Islandija, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Španija in Švedska, že pritekle čez ciljno črto, mi šele delamo počepe za ogrevanje ... n


Naš ­čas, 25. 4. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

INOVACIJA

25. aprila 2013

Svetila na sonce in veter - svetla prihodnost Mladi inovator Uroš Cerkovnik je svetila ESUS patentiral že kot študent – Do izdelave in postavitve v naravi so mu pomagali v podjetju SCR in zavodu KSSENA - Zanimanje zanje vse večje, tudi v tujini – Inovator je prepričan, da bodo nekoč zamenjala obstoječo javno razsvetljavo Bojana Špegel

Velenje, 2. aprila – Velenje je za zdaj edina slovenska občina, v kateri za nočno svetlobo skrbijo inovativne samooskrbne svetilke, ki črpajo energijo iz sonca in vetra. Razvil pa jih je, takrat še študent elektrotehnike na mariborski univerzi, Uroš Cerkovnik iz Hrastovca. Najprej je prijavil patent, potem pa poiskal partnerje, s katerimi je izdelal prve svetilke. Našel jih je v velenjskem podjetju SCR in v energetskem zavodu KSSENA, kjer so jim pomagali tudi do evropskih sredstev za izdelavo prvih svetil, ki jih je inovator poimenoval ESUS, kar je okrajšava za energetsko samozadostne ulične svetilke.

Velenje kmalu ne bo več edino

Direktor podjetja SCR Miroslav Sitar nam v uvodu pove, da je njihovo podjetje majhno. Leta 2006 so ga ustanovili trije partnerji, ki so še danes edini redno zaposleni v njem. Imajo 30-letne izkušnje na področju telekomunikacij, sedaj so tej dejavnosti dodali še elektro storitve. In kako je prišlo do sodelovanja pri razvoju in izdelavi svetil ESUS? »Začelo se je spomladi leta 2011 na pobudo Uroša Cerkovnika. Prišel je z izvirno idejo o izvedbi sončno-vetrne svetilke. Projekt smo takoj podprli, izpeljali pa smo ga v sodelovanju z

agencijo KSSENA, velenjsko občino in Premogovnikom, saj smo prvi dve svetilki postavili na območju TRC Jezero.« Projekt so v začetni fazi podprli tudi finančno, pri tem pa so bili sofinancerji, saj je večino stroškov pokrila EU. »Danes v podjetju SCR še vedno izdelujemo in tržimo svetila ESUS. Doslej smo jih postavili 8, od tega 6 v Sončnem parku. Trenutno nastaja projekt za osvetlitev sprehajalnih poti ob Škalskem jezeru, kar bi omogočilo rekreacijo tudi v nočnem času,« nam pove Sitar. Redne proizvodnje še nimajo. »Proizvodnjo za zdaj načrtujemo le ob naročilih,« izvemo. In še, da verjetno Velenje ne bo več dolgo edino mesto, kjer njihova svetila že koristno uporabljajo. »Pogovarjamo se z občinama Ljubljana in Ljubno, pa tudi z interesenti v tujini.« Pred kratkim so namreč dobili povpraševanje za nakup večjega števila svetil iz tujine. Če posel uspe, bodo lahko odprli kar nekaj delovnih mest. »Ponudba je resna, zato upam, da bo izpeljana. Največja prednost svetil ESUS je, da jih lahko postavimo povsod, kjer ni javnega elektro omrežja,« še doda Miroslav Sitar.

V pravem času na pravem mestu

Inovator Uroš Cerkovnik nam je najprej povedal, da je ideja za sve-

tila ESUS prišla spontano. Že kot študent je razmišljal, kako bi tehnologijo, ki je že obstajala, konstrukcijsko rešil tako, da bi bila čim bolj uporabna. »Zrisal sem svojo rešitev in jo patentiral. A patent ni dovolj, imel sem srečo, da sem za dokončni razvoj, izdelavo in postavitev proto-

Napajale se bodo iz osnovnih enot.« Uroš, ki je zaposlen v podjetju Esotech, še vedno aktivno sodeluje pri razvoju nadgradnje svetilk. Pove nam, da je na papirju še nekaj inovacij. »Ta je prva, ki je zaživela tudi v realnem svetu. Veliko pa jih je še, ki čakajo realizacijo. Nekaj jih je

Miroslav Sitar: »Zanimanje za samooskrbna svetila je veliko.«

Uroš Cerkovnik: »Idej in inovacij na papirju je še veliko. Svetilka ESUS je moj prvi uresničeni projekt«

tipov imel dobre partnerje. Že prva dva prototipa, postavljena ob čolnarni in pri restavraciji Jezero, sta bila uspešna. Nadgradnja pa je vidna v Sončnem parku; šest svetilk, ki smo jih tam postavili lani, bo s pomočjo dodatnih nizkotipskih svetilk v prihodnosti osvetljevalo celoten park.

povezanih z zeleno energijo, nekaj pa jih z njo nima nobene povezave,« še pove. In tudi, da je s službo v Esotechu zadovoljen tudi zato, ker tam črpa novo znanje, delo pa ga zelo veseli. »Všeč mi je, da so moji sodelavci znanje pripravljeni

7

deliti z mano. Zato nenehno dobi- dljivih vplivov nanjo uporabili enervam sveže ideje.« A te niso dovolj. gijo, ki v velikem obsegu ostaja neDa jih uresniči, potrebuje sredstva. izkoriščena,« je prepričan Uroš Cer»Pri svetilki ESUS sem bil ob pra- kovnik. V Velenju to zagotovo že vem času na pravem mestu. Srečo vedo, saj ima inovator srečo tudi, sem imel, da se je moj izum lepo da živi prav v mestu, kjer so odprpovezoval z enim od evropskih pro- ti za dobre, okolju prijazne rešitve. n jektov agencije KSSENA.« Mladi inovator je, kar se tiče prihodnosti svetilk na sonce in veter, zelo realen. »Eno je povpraševanje, drugo realizacija. Drži pa, da je povpraševanj veliko. Iz Abu Dhabija je res prišla zelo zanimiva ponudba za sodelovanje. Če se bo uresničila, bom zelo vesel.« Velika prednost svetilke je tudi uporaba pasivnih infrardečih senzorjev gibanja, s čimer se izognejo osvetljevanju okolice, ko to ni potrebno, in tako zmanjšajo rabo električne energije za okoli 80 %. »Svetilka je preko GSM omrežja povezana z nadzornim računalnikom, preko katerega lahko v realnem času vplivamo na vse funkcije sistema. Dnevno lahko spremljamo in shranjujemo podatke o porabi ter proizvodnji električne energije. Proizvedena električna energija se shranjuje v akumulatorskih baterijah, ki skrbijo za 3-dnevno avtonomijo delovanja svetilke v režimu, brez zmanjZa postavitev je potrebna le šanja moči svetilke. Z upolokacijska prijava, prihranki pri rabo senzorjev gibanja pa energiji, ki je seveda brezplačna, lahko zagotovimo tudi pa so tako veliki, da je 30-dnevno avtonomijo. investicija povrnjena najkasneje Samo vprašanje časa je, v štirih letih. kdaj se bomo tudi pri nas obrnili k naravi in brez ško-

USTVARJALNOST PRINAŠA IZVIRNE REŠITVE, KI PLEMENITIJO NAŠE DELO. Čestitamo ob prazniku dela. Skupina Gorenje

www.gorenje.si

gorenje oglas Nas Cas - prvi maj 2013.indd 2

24.4.2013 9:13:05


Naš čas, 25. 4. 2013, barve: CMYK, stran 8

8

IZZIV

25. aprila 2013

Univerzalni temeljni dohodek (UTD) je kot ena od alternativ, kako na dolgi rok zagotoviti večjo socialno varnost ljudi v Evropski uniji in pri nas, ponovno aktualen Milena Krstič - Planinc

V času krize se na različne načine išče izhode. Tudi s ponovno obujeno idejo o

blem pa vidi v tem, da če posameznikom zagotovimo, da imajo v vsakem primeru neki minimalni dohodek ne glede na to, ali delajo ali ne,

ko Korošec. »To je ena tistih alternativ, ki bi jo bilo najlaže uvesti celo v Sloveniji. Vsem bi kupil čas, potreben

Preko sistema Evropske komisije za spletno zbiranje podpore lahko za je bilo v Sloveniji 13,6 odstotka prebivalUTD vsak prispeva svoj spletni podstva ali 273.000 ljudi, ki so živeli na pragu pis. Zbiranje podpisov bo potepragu revščine ali pod njim. »V kalo do 14. januarja 2014. našem okolju je že kratkoV EU želijo zbrati najtrajna, zlasti pa dolgoKorošec: manj en milijon podpitrajna brezposelnost »Razmere, v sov, s katerimi bi zaheden pomembnejkaterih bi lahko tevali aktivno podpoših razlogov za osivsak preživel, bi ro uvedbi UTD v vseh romašenje prebivalspodbudile skrb članicah. V Sloveniji bi stva, pravi Korošec. za druge in za bilo treba zbrati pribli»V razmerah, družbo.« žno 6.000 podpisov. ki bi jih dokaj hitro omogočil sistem UTD, bi desetletju, v razmerah, v kakršnih smo, prese odprlo na prosto ni mogoče ustvariti. Z UTD in zato tisoče, resda mnogo bolj prilagodljivega trga dela pa to prilagodlji- ne bi bil več tako trd oreh.« vih delovPrepričan je, da bi uvedba UTD v ustrezni nih mest. višini dobesedno izkoreninila vse, še najbolj Samo v Slo- pa skrajne oblike revščine. Ljudje, ki bi bili veniji jih, z njegovo uvedbo razbremenjeni vsakdakot pravi dr. njih skrbi in strahu pred jutrišnjim dnem. Kraljič Peter Kraljič, »Tako bi v veliki meri svojo tako sproščepotrebujemo naj- no energijo lahko usmerjali v pridobivanje manj 60.000. Teh in novih znanj in sposobnosti.«  toliko jih v naslednjem

? t s o n l a e r i l a a j i UTD - utop

univerzalnem temeljnem dohodku (UTD), ki bi lahko bila ena od možnih politik spodbujanja aktivnega zaposlovanja, podjetništva ... Ideja temelji na tem, da bi država vsem državljanom, starim toliko in več let, izplačevala fiksen in za vse enak mesečni znesek. »Gre za več sto let staro idejo, ki so jo oblikovali klasični liberalni ekonomisti, da bi imel vsak posameznik možnost, da nekaj časa prejema določen dohodek in premisli o svojih aktivnostih, o tem, Dr. Matej Lahovnik: »Kdo Vojko Korošec: kaj želi početi. Tako so želeli razširitvi bo plačal?« »Oprlo bi se na tisoče človekovo svobodo. Kasneje so to idejo delovnih mest.« pograbili različni socialni utopisti, ki so v tem videli možnost socialne zaščite. Da- se bodo mnogi začeli racionalno obnašati. za snovanje, preverjanje in postones pa to idejo promovirajo predvsem tisti, »Prejemali bodo UTD, hkrati pa delovali v pno uvedbo in izvedbo predvsem politički vedo, da je všečna,« pravi ekonomist dr. sivi ekonomiji oziroma delali na črno in ta- nih, v skladu z njimi pa tudi ekonomskih Matej Lahovnik. »Ima pa dve veliki težako dobili večje dohodke kot tisti, ki so in drugih načinov urejanja medčloveških vi,« dodaja. redno ali pogodbeno zaposleni in odnosov.« »Če zagotovimo vsem UTD, ne plačujejo davke in prispevke Statistični urad RS je za leto 2012 izračuglede na njihovo delovno aktivza zdravstveno in pokojnin- nal, da je prag revščine pri 600 evrih mesečLahovnik: nost, se pojavi vprašanje, kdo sko zavarovanje.« nega prejemka na posameznika oziroma »Všečna bo plačal? Davkoplačevalci so Ocenjuje, da gre za neko 1.260 evrih mesečnega prejemka za štiriideja, ki pa ni že sedaj močno obremenjeni z všečno idejo, ki finančno in člansko družino. To pomeni, da je skoraj uresničljiva.« davki in prispevki, hkrati imamo ekonomsko ni uresničljiva in 30.000 zaposlenih, ki delajo za z zakonom kot država proračunski deficit. jo vsakič znova obudijo tiste iz leta 2010 določeno minimalno plačo v Menim, da ni nikakršnega prostora politične stranke, ki iščejo bližnji- višini 572 evra neto na mesec, že pod praza večanje socialnih pravic, ne da bi poveco za vstop v parlament.« gom revščine. dali, od kod vir financiranja.« Drug proDrugače meni sindikalist (ZSSS) VojStatistični urad za leto 2011 ugotavlja, da

Spletni podpisi za državljansko pobudo


Naš čas, 25. 4. 2013, barve: CMYK, stran 9

PRVI MAJ

25. aprila 2013

Druženja, kresovi? Prvi maj, delavski praznik, je pred vrati. Marsikje bo predvečer minil v druženju ob kakšnem kresu, dan za njim pa vzponu na kakšen hrib. Tako je bilo nekdaj in tako bo tudi tokrat. Za oboje je marsikje pripravljeno. Kam jo bodo mahnili nekateri? Kaj jim praznik pomeni? Je še vedno to, kar je nekdaj bil, ali pa ga zadnja leta zaznamuje kaj drugega? O tem smo povprašali nekaj naključno izbranih sprehajalcev.

Nihad Mujkanović: »Veste kaj, včasih, ko je bilo delo, smo se imeli ljudje česa veseliti. Danes je drugače. Sam sem brezposeln, prijavljen na Zavodu za zaposlovanje. Pred nedavnim sem dobil status invalida.

Kdo me bo zaposlil? Tudi s firmami, na katerih sem delal, nisem imel sreče. Prejemam socialno pomoč. Od tega živim. Za praznike bom šel k družini v Bosno in Hercegovino, k ženi, ki je tudi brez dela. Kaj naj bi praznoval?« Majda Koren: »Prvomajske praznike smo običajno, ker smo imeli doma kmetijo, izkoristili za delo na polju. Na predvečer praznika pa

9

Želimo vam prijetne prvomajske praznike. šla ne na srečanja ne na kresovanja. Ko sem bila še doma, v Bosni, pa je bilo drugače.« Lan Vrdinek: »Sem iz Slovenj Gradca, v Velenju obiskujem tehniško šolo. Za prvi maj bomo šli s prijatelji na pohod. Na hrib. Trajal bo kakšne tri ure in se ga že veselim. O 1. maju razmišljam samo kot o

smo se veselili ob kakšnem kresu. To pa vedno. Dobili smo se s prijatelji, kakšno zapeli ... Letos bom šla najverjetneje za praznike domov, v Topolšico. Tudi tam bo gotovo gorel kakšen kres. A se mi zdi, da ta kresovanja niso več to, kar so bila. Dandanes je vse bolj skomercializirano, nobene prave pristnosti ni več. Manjka tudi tistega, čemur smo rekli tovarištvo, medsebojna pomoč. Ljudje so odtujeni, vsak se boji za službo.« Borka Trivunović: »K sestri, ki živi na Dunaju, bom šla. Čas imam. Trenutno sem brez dela. Na Zavodu za zaposlovanje sem prijavljena že tri mesece, zdaj še prejemam nadomestilo, kako bo v prihodnje, pa ne vem. Prvega maja, odkar sem v Sloveniji, nisem praznovala, nisem

dnevu, ki je prost, dnevu, ko ni pouka. Se prileže. Sicer pa o delu in službi za zdaj še ne razmišljam. To me še čaka.«  mkp

Leta, ki so pred nami, ne bodo lahka, vendar se dela, naporov in novih izzivov ne bojimo. Naše usmeritve so prave in pred nami so dosegljivi cilji. Da jih bomo dosegli, se moramo truditi prav vsi – po svojih najboljših močeh. Verjamemo, da nam bo uspelo. Tudi v prihodnje bomo zagotavljali delo in kvalitetna delovna mesta v Šaleški dolini.

Srečno!

Stojimo trdno in pokončno do 2054

Foto: Anže Kovač, Nagelj

SkupiNa premogoVNik VeLeNje vam čeStita ob 1. maju – meDNaroDNem prazNiku DeLa.


Naš ­čas, 25. 4. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

DOGODKI

25. aprila 2013

Foto: Bojan Stepančič

Nadaljujejo izročilo predhodnikov

Aktivisti so se najprej ustavili pred TEŠ-em, potem so pot nadaljevali proti Velenju in Slovenj Gradcu. (Foto mkp)

Opozarjamo – nismo pozabili! Aktivisti Vseslovenske ljudske vstaje so bili v soboto (tudi) pred TEŠ-em v Šoštanju in Vegradom v Velenju Milena Krstič - Planinc

Velenje, Šoštanj, 20. aprila – Pred vseslovensko ljudsko vstajo 27. aprila so se aktivisti gibanja Vseslovenska ljudska vstaja v soboto z avtobusom podali (tudi) v Šaleško dolino in na Koroško. Prvi postanek so imeli pred TEŠ-em. »Opozoriti želimo, da je blok

6 velika zgrešena investicija, igrišče za lobiste in politične stranke, da slovenska javnost o projektu ve premalo, zagotovo pa projekt nima take podpore, kot jo prikazuje politika. Za blok 6 so se v resnici odločile politične elite in gospodarski lobiji, javnost pa je projekt spoznala na točki, ko nam pravijo, da pot nazaj ni več mogoča,« je pred TEŠ-em dejala Simona Zavratnik, ena od aktivistk. »Državljani bomo ta spomenik korupcije plačevali v naslednjih generacijah, zato zahtevamo, da se projekt še enkrat premisli. Ne pristajamo na dejstvo, ki nam ga vsiljuje politika, da ga ni več mogoče odpovedati.« Aktivisti so pred TEŠ-em zahtevali tudi pospešitev kriminalističnih in protikorupcijskih preiskav, ki že potekajo, in po-

samično odgovornost predsednikov vlad in ministrov, ki so investicijo omogočili. Iz Šoštanja so se odpeljali v Velenje pred zgradbo Vegrada. »Tukaj opozarjamo na nesprejemljivost kršenja delavskih pravic. Čez nekaj dni bomo praznovali 1. maj. Želimo, da se ob tem spomnimo dveh starih delavskih parol. Ena pravi Delu čast in oblast!, druga Je treba delat, ne pa krast! S tem smo povedali, kje je težava ne samo v Vegradu, ampak tudi številnih drugih podjetjih. Razgradnja delavskih pravic je razgradnja dostojanstva človeka,« je pred Vegradom dejala Simona Zavratnik.

Zgornjesavinjsko, Koroško in Šaleško društvo varnostnih inženirjev DVI Velenje, ki je bilo ustanovljeno leta 1980, s strokovnimi usmeritvami (varovanje delavcev, zdravi in dobri pogoji dela, zdravo in varno okolje idr.) nadaljuje delo in izročilo predhodnikov, varnostnih tehnikov. V zaostrenih gospodarskih in družbenih pogojih dela so se razmere za delovanje DVI Velenje zelo poslabšale. Vodstvo (društvo vodi mag. Nikola Vlahović

iz TEŠ) si prizadeva izvajati nujne naloge strokovnega samousposabljanja svojih članov, vplivati na oblikovanje človeku in delavcu naklonjene varnostne zakonodaje ter racionalni nadzor nad delodajalci. 35 članic in članov pa se za doseganje ciljev povezuje z Zvezo varnostnih inženirjev Slovenije, Zbornico VZD RS, društvoma vzdrževalcev in društvom za kakovost ter v zadnjih letih s Savinjsko-šaleško gospodarsko zbornico. Pri izvajanju programa jih je na zboru podprl tudi direktor te zbornice mag. Franci Kotnik. n Jože Miklavc

n Skupina članov in vodstva DVI Velenje ob 33. rednem letnem občnem zboru (Foto: B.K.)


Naš čas, 25. 4. 2013, barve: CMYK, stran 11

JUBILEJ

25. aprila 2013

50 let »Gustavke« v znamenju vetrnic Program so pripravili učenci in učitelji šole in z njim pokazali, kako lepa so šolska leta – Postali so šola s tradicijo, ki se zna prilagoditi izzivom časa Velenje, 19. aprila - V petek popoldne je bila dvorana velenjskega doma kulture okrašena z vetrnicami in rumenimi tulipani. Pa ne slučajno. V njej je namreč potekala prireditev, na kateri so zaznamovali 50-letnico velenjske osnovne šole Gustava Šiliha, ki jo ljubkovalno kličejo kar »Gustavka«. Ko so jo 21. aprila 1963 odprli, je bila šola okrašena z vetrnicami, vsak učenec pa je na otvoritev prinesel lončnico. Bil je lep pomladni dan, takšen kot petkov. Šola je bila tako lepa, da so jo hodili gledat iz vse nekdanje domovine. Lepa pa je še danes. O tem so prepričani tako nekdanji kot sedanji učitelji in učenci šole. Slednji so ob zlatem jubileju pripravili program, s katerim so s filmom, pesmijo, besedo in gibom povedali, da je na šoli doma kreativnost, učenost in mladost. Oder je bil cel večer poln, program radoživ.

žal že pokojna), najdlje pa je šolo vodil Alojz Toplak. Sedanja ravnateljica Lilijana Lihteneker je prva nagovorila zbrane v dvorani, med katerimi je bilo veliko nekdanjih sodelavcev in pomembnih gostov. Med drugim je poudarila: »Veliko

njali temni oblaki. Šola se je vedno znala prilagoditi izzivom časa, zato se s ponosom oziramo na prehojena leta in z optimizmom zremo v prihodnost.« Zbrane je nagovoril tudi velenjski župan Bojan Kontič, ki je poudaril,

40 let pevskega prijateljstva Velenje – Jutri (v petek), 26. aprila, bo ob 19. uri bo v veliki dvorani glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje koncert ob 40-letnici sodelovanja pevskih zborov ŠC Velenje in Gimnzije Theodor Heuss iz Esslingena. Vabljeni vsi nekdanji pevci in pevke, da skupaj obudite spomine na srednješolska pevska leta. Vstop je prost.

pa z vsemi šolami dobro sodeluje. Upokojena učiteljica Anica Podlesnik, ki se še dobro spomni dne, ko so odprli Gustavko, pa nam je dejala. »Bilo je toliko vetrnic, da se je zdelo, da bodo novo šolo kar dvignile v zrak. V kotu pri telovadnici

Podjetje za proizvodnjo grelcev in grelnih teles

Koroška cesta 37 C, 3320 Velenje, www.vimosa.si

Vsem bralkam in bralcem čestitamo za 1. maj, praznik dela!

Mladost, radovednost, pričakovanje

»Gustavka« je bila kot stavba druga velenjska šola, saj so pred njo že postavili šolo Miha Pintarja Toleda. Vendar so jo imenovali 1. osnovna šola, saj je »zrasla iz nekdanje grajske konjušnice, ki je delovala na območju današnjega Standarda. Pogoji za delo so bili tam slabi, zato so vsi težko čakali, da so se preselili v novo šolo. Doslej je imela šola štiri ravnatelje; prvi je bil Franjo Arlič, za njim Franjo Slemenšek (oba sta

11

Zlati jubilej so počastili številni gostje, med njimi tudi upokojene sodelavke in sodelavci, ki imajo lepe spomine na »Gustavko«.

pedagoškega duha, vizionarstva in poguma je bilo med tistimi, ki so zaznamovali in ohranili šolo v preteklosti ter ji dali sloves in dobro ime. Postali smo šola s tradicijo, ki so jo gradile generacije učiteljev in učencev ter vodstva šol, ki so smelo načrtovala in nesebično delovala tudi v časih, ko so se nad šolo zgri-

da šole danes niso več sive, da vrvijo od življenja. »Vedno se zdi, da ko stopiš na šolski hodnik, začutiš neko prav posebno vzdušje, ki izžareva mladost, radovednost, domišljijo, pričakovanje, željo po odkrivanju novega …« Povedal je še, da je za uspehe vsake šole zaslužno tudi spodbudno okolje, velenjska občina

so na tisti lep pomladni dan gnezdo spletale lastovke.« Spomnila je na pregovor: Kjer lastovke gnezdijo, so dobri ljudje doma. In šola je bila in je dober »dom« številnim generacijam Velenjčanov in Velenjčank. Zato ji vsi želijo uspešno rast tudi v prihodnje!  bš

Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 Petrovče

Na zdravje!

Skupaj pišemo zgodovino Z več kot 1.220 proizvajalci nam je uspelo zagotoviti sledljivost krmil. Zagotavljamo, da živali za oddajo mleka niso bile krmljene z rastlinami in krmnimi mešanicami, ki bi bile proizvedene iz gensko spremenjenih rastlin. Prav tako so dodatki v proizvodnji živil brez gensko spremenjenih organizmov. Smo prvi slovenski proizvajalec s certifikatom »Brez GSO«.


Naš čas, 25. 4. 2013, barve: CMYK, stran 12

EU MED NAMI

12

25. aprila 2013

Mladi razočarani, jezni, negotovi … Prva širša razprava na temo pravic v EU je bila v Velenju – Kopica predlogov – Poklici prihodnosti v zelenih poklicih, eko turizmu, zdravstvu … Velenje, 19. aprila – V petek dopoldne je v velenjskem Mladinskem centru potekal prvi od petih slovenskih regionalnih posvetov v letu evropskih državljanov in državljank na temo EU pravic. V teh dneh podobni posveti tečejo po vsej Evropi, v Sloveniji jih organizira Mladinska mreža Mama. V sproščenem ozračju je okoli 100 udeležencev v Velenju razpravljalo o pravici do izobrazbe in poklicnih kvalifikacij. Na koncu delovnega dopoldneva so prišli do ugotovitve, da je treba v našem sistemu izobraževanja večjo pozornost nameniti praktičnemu izobraževanju in upoštevanju neformalnega izobraževanja v vsem izobraževalnem in kariernem procesu. Ob tem so večinoma mladi udeleženci, študenti iz vseh koncev države, slišali več o poklicih prihodnosti, mobilnosti, ki je zaradi pomanjkanja dela postala vsakdanjik … »Evropska unija se sooča z izzivi v izobraževanju in zaposlovanju vseh ciljnih skupin in ravno mladi so ciljna skupina, ki ji EU posveča posebno pozornost«, je v uvodnem delu povedala Nataša Šip iz slovenskega predstavništva Evropske komisije. Dejstvo je, da priznavanje izobrazbe v državah EU le ni tako samoumevno in tudi zato pogoji za prost pretok ter mobilnost znotraj unije niso dosegli nivoja, ki bi državljanom olajšal mobilnost in življenje v drugi državi članici. To potrjujejo tudi podatki. Ob tem število brezposelnih med mladimi strmo narašča. »Približujemo se nevarni številki skoraj 25 % brezposelnih mladih, v nekaterih državah UE je slika še veliko slabša. Po drugi strani pa je trenutno na voljo kar 2 milijona prostih delovnih mest, za katera ni kandidatov. To pomeni, da neke priložnosti so, vendar so povezane z mobilnostjo mladih, pa tudi s sistemi izobraževanja, usposa-

bljanja, pridobivanja kompetenc,« nam je povedala. Eden uspešnejših študijskih programov je Erasmus, ki študentom omogoča, da opravijo del študijskih obveznosti v drugi evropski državi. Leonardo pa je namenjen izmenjavi za poklicno usposabljanje, podjetniško izmenjavo in opravljanje prostovoljnega dela. »V povezavi z naraščajočo brezposel-

trenutne slike v zaposlovanju razočarani, jezni in negotovi. Izpostavili pa so, da tudi izobraževalni sistem ni prav naravnan; želijo si več prakse, več povezanosti med učitelji, profesorji in njimi, boljšo komunikacijo na vseh ravneh.« Slišali smo še, da bo v prihodnosti več pozornosti namenjene tudi neformalnemu izobraževanju in pri-

dnjo lastne osebnosti in kariere v prihodnosti«, je na posvetu povedal Peter Cokan, vodja projekta MINVOS.

»Ne bojte se tujine«

Ker je pravica do izobraževanja in poklicnih kvalifikacij pomembna za mobilnost znotraj držav EU, so vsi govorci udeležencem podali spodbudno besedo, da naj zberejo

žavljani države gostiteljice poiščejo delo in si dodatno prislužijo denar za izobraževanje. V Sloveniji se vse prevečkrat soočamo s tem, da kvalitetno izobrazbo pridobimo le z dobrim teoretičnim znanjem. Po končanem študiju pa se zaposlimo na delovnem mestu, za katerega se nismo izobraževali in zanj nismo usposobljeni. Zato so udeleženci predlagali, da se že med izobraževalnim procesom več pozornosti nameni pridobivanju konkretnih izkušenj in kvalifikacij. »V Sloveniji smo si zadali cilj, da bomo omejili deregulacijo poklicev, saj smo drugi v Evropi po številu nereguliranih poklicev, ki jih je kar 319. Med reguliranimi poklici priznavamo le 7 evropsko regulira-

Čeprav služb ni, je še vedno pomembno, da se pri odločanju za izobraževanje vprašamo, kaj si želimo početi. Mladi si vsekakor želijo tudi več prakse med izobraževanjem in več komunikacije na vseh ravneh.

nostjo mladih se predvideva, da bi povečali sredstva za izobraževanje mladih v EU, predvsem za oblike izmenjav. Na mizi pa imamo tudi predlog t. i. »garancije za mlade«. Ta naj bi bil namenjen tistim državam, ki se soočajo z zelo visokimi številkami brezposelnosti mladih. Mlajšim od 25 let, ki so vsaj 4 mesece brez dela, bi omogočal zaposlitve bodisi preko prekvalifikacije ali pa vključitev v opravljanje prakse oziroma vajeništva. Zato naj bi v EU namenili okoli 6 milijard evrov,« nam je še povedala Šipova, ki je po razpravi, ki je sledila uvodnim predavanjem, razumela, da so mladi, ki bodo kmalu iskali delo, »zaradi

Želimo vam sonène in prijetne prvomajske praznike.

znavanju neformalno pridobljenih izkušenj. »Zavedati se moramo, da je prepričanje o formalni izobrazbi kot edini veljavni izobrazbi v svetu izobraževanj in pridobivanj poklicnih kvalifikacij že skoraj preteklost. Vsekakor je formalno izobraževanje pomembna odskočna deska za ustvarjanje in gradnjo kariere, a vendarle so pridobljene neformalne izkušnje pomembno življenjsko vodilo za gra-

pogum in se odločijo za pridobivanje izobrazbe in izkušenj v tujini. Velikokrat je to povezano s socialnim statusom in finančnim proračunom posameznika, a vendarle obstajajo možnosti in priložnosti za dodano subvencioniranje in štipendije v drugih državah članicah EU. Ravno tako imajo študentje in mladi možnost, da si ob študiju v državi članici pod enakimi pogoji kot dr-

EU Si ti. To je vaša priložnost, da tudi vi poveste, v kakšni Evropski uniji želite živeti in kaj pričakujete v prihodnosti od Evropske unije v izobraževanju. V razpravi lahko sodelujete preko spletnega posvetovanja na spletni strani www.eu-dogodki.si/forum.

nih poklicev, to so zdravnik, medicinska sestra, veterinar, odvetnik in še nekaj jih je. To pomeni, da so le te izobrazbe priznane po celi Evropi. V EU imamo poleg tega kar 27 različnih šolskih sistemov, zato nas čaka še veliko izzivov poenotenja iz-

obraževalnih sistemov, kar bo omogočalo lažjo mobilnost znotraj izobraževalnih sistemov EU in priznavanja izobrazbe ter poklicev. Nov zakon o štipendiranju bo omogočal kandidiranje za vse štipendije vsem študentom pod enakimi pogoji, torej tudi tujim študentom. V tem primeru je pričakovati, da bo prinesel tudi več možnosti za mednarodno mobilnost,« je na posvetu povedala Irena Kuntarič Hribar z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Slediti je treba srcu

Pri izbiri poklica v prihodnosti v EU ni enotnega pravila, vendar se trendi in večje možnosti za zaposlitve obračajo k zelenim poklicem – okoljevarstvo, ekološki načini pridelave hrane, ravnanje z odpadki, zeleni turizem. Prihodnost je v »belih poklicih«, v zdravstvu in skrbi za starejše, saj se populacija stara, ter poklici nv informacijsko-komunikacijski tehnologiji. »To pa ne pomeni, da poklici v družboslovju niso perspektivni. Vsi poklici so perspektivni. Še vedno bomo potrebovali ekonomiste, učitelje, pravnike … Vsekakor pa je treba pri odločitvi za poklic slediti srcu, radosti in svojim strastem, saj bomo le tako delo opravljali z veseljem. Službe načeloma »pridejo«,« je med drugim dejal mag. Peter Gabor, predstavnik velenjskega Zavoda RS za zaposlovanje. Ker je zelo pomembno pridobivanje praktičnega znanja v vsem izobraževalnem procesu, so udeleženci, predvsem dijaki Šolskega centra Velenje, predlagali uveljavitev certifikatov za opravljanje prakse in izobraževanja v drugih državah. Poleg tega so predlagali, da se več pozornosti nameni kreativnosti in opravljanju praktičnega dela med izobraževanjem.  Bojana Špegel

Iz druge roke v prave roke Velenje, 22. aprila – Čeprav je v ponedeljek popoldne deževalo kot iz škafa, se je pred Centrom ponovne uporabe (CPU) v Velenju zbralo precej obiskovalcev. Z nastopom pevskega zbora vrtca Najdihojca so simpatični malčki počastili dan Zemlje. Takoj za tem so odprli velika vrata skladišča centra in začeli prodajti oblačila iz druge roke. Vsak je lahko ceno za izbra-

Vaš partner pri urejanju okolja

www.pup.si Po simpatične nastopu malčkov iz vrtca Najdihojca so odprli vrata skladišča, v katerem na kupce čaka vsaj 1000 kosov oblačil iz druge roke.

Koroška cesta 40 A, Velenje, T: 03 896 87 00

Podjetje za ravnanje z odpadki, d.o.o. Koroška cesta 46, Velenje T 03 896 87 11 www.pup-saubermacher.si

ni kos določil sam, akcija pa bo tekla do jutri do 17. ure. Upajo, da bodo zbrali čim več sredstev za letovanje otrok iz Šaleške doline. »Naš Center ponovne uporabe ima vsak dan več obiska. Tisti, ki pridejo, so zelo zadovoljni. Zato upamo, da bo tudi akcija »Prezračimo omare in pomagajmo« uspela. V prvi fazi smo dobili ogromno rabljenih oblačil, ki jih sicer ne zbiramo. Skrbno smo jih prebrali, najlepše kose, okoli tisoč, smo pripravili za akcijo. Dve tretjini zbranih oblačil smo predali zadrugi dobrote, ki bo ta oblačila predelala v copate, torbice in izolacijski material,« nam je povedala Alenka Košir iz CPU.  bš


Naš čas, 25. 4. 2013, barve: CMYK, stran 13

RAZISKOVALCI

25. aprila 2013

»Lahko je zabavno, če delaš to, kar te veseli« Mladi raziskovalci Aleksander Turnšek, Blaž Sitar in Samo Železnik s Šolskega centra Velenje izdelali Pnevmatski simulator vožnje 2 Tatjana Podgoršek

Blaža Sitarja, Sama Železnika in Aleksandra Turnška z Elektro in računalniške šole Šolskega centra Velenje druži želja po pridobivanju dodatnih znanj zunaj rednega pouka, po ustvarjanju nečesa novega. Vsi trije so »rekorderji« v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. Samo in Aleksander sta doslej izdelala že po štiri, Blaž pa je dijak, ki je v tridesetih letih delovanja gibanja Mladi raziskovalci izdelal največ raziskovalnih nalog sploh: šest v šestih letih. Za letošnje gibanje so se družno odzvali na izziv in izdelali nalogo z naslovom Pnevmatski simulator vožnje 2. Za nalogo so kot edini srednješolci prejeli zlato priznanje, uvrstili pa so se še na državno srečanje mladih raziskovalcev Slovenije. Fantje so povedali, da so se priprave naloge lotili že prejšnje leto, v katerem so pridobivali informacije o dirkalnih simulatorjih, programski opremi, v letošnjem gibanju pa so se z mentorji Urošem Remenihom, Vladom Seitlom ter Jernejem Hudoklinom dogovorili za izdelavo strojnega dela. »Namen naše raziskovalne naloge je bil izdelati pnevmatski simulator vožnje, ki bo cenejši od drugih takšnih komercialnih naprav, a bo kljub temu konkurenčen po kakovosti. V veliki meri nam je to tudi uspelo. S simulatorjem smo poskušali ponazoriti sile, ki delujejo na voznike formul in reli dirkalnikov. Vsi si pač ne moremo

privoščiti vožnje s takšnimi avtomobili, s tem simulatorjem pa lahko poskusimo in dobimo občutek, kako se počuti voznik formule 1.« Kot so še dejali, so poleg šasije simulatorja morali izdelati še podstavek zanj, dirkalni sedež, omarico za elektroniko, v katero so vgradili računalnik, elektro

ter pnevmatske dele in jih pravilno zvezati. Želijo si, da bi lahko svoj izdelek prikazali na kakšnem avtomobilskem sejmu, na strojnih in elektro forumih, »... da bi tudi drugi videli, kaj se da narediti z voljo in ob podpori mentorjev.« Izdelava raziskovalne naloge jim je vzela tudi veliko časa, zahtevala pa je tudi precej znanja. Ob tem jih je povezala v skupino, v kateri so – med drugim – spodbujali drug drugega na poti do želenega cilja. »Vsemu navkljub je bilo zabavno, ker smo počeli tisto, kar nas veseli.« Naučili so se še mnogih drugih vrlin, ki jim bodo prišle še kako prav pri nadaljnjem izobraževanju. Vsi so vpisali študij računalništva, vsi zagotavljajo, da bi radi obstoječi »raziskovalni izdelek« nadgradili tako, da bi bil skoraj »perfekten«. 

Avtorji ob svojem »raziskovalnem« izdelku

13

Zelo pomembna izkušnja Devetošolca šoštanjske šole Tim Vučina in Žiga Volk raziskovala razmišljanja svojih sovrstnikov o njihovi prihodnosti Tatjana Podgoršek

Izkušnje, ki sta jih pridobila pri izdelavi naloge, so zanju zelo pomembne. O tem sta se prepričala že pred nedavnim pri pouku biologije. Pri nalogi, ki so jo dobili, so morali do nekaterih ugotovitev priti sami. V primerjavi z ostalimi sošolci jima to ni delalo nikakršnih preglavic. »Ko enkrat znaš, znaš. Prepričana sva, da bova s to izkušnjo marsikatero ovira na življenjski poti lažje premagala.« Tudi pot do želenega cilja pri raziskovalni nalogi ni bila enostavna. Zahtevala je veliko časa, znanja, volje, vztrajnosti … Zmogla sta jo, ker sta imela tudi dobro mentorico Majo Ahtik Požegar, pomagali pa so jima še starši.

Tim Vučina in Žiga Volk sta sošolca na osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha Šoštanj. Na začetku tega šolskega leta so morali pri pouku slovenskega jezika napisati referat o svoji prihodnosti. Ko sta razmišljala, kaj bosta počela v prihodnosti, in se nato o tem pogovarjala, sta prišla do veliko skupnih neznank. »Te so naju združile v prizadevanjih »Prepričana sva, da bova na osnovi izkušenj, ki sva jih za izdelavo razipridobila pri izdelavi raziskovalne naloge, marsikatero skovalne naloge o ovira na življenjski poti lažje premagala,« menita Tim tem, kako si najini Vučina in Žiga Volk vrstniki predstavljajo svojo prihodnost,« sta odgovorila na vprašaTim in Žiga sta prepričana, da bosta tudi nje, od kod jima ideja za nalogo z naslovom prihodnje šolsko leto mlada raziskovalca, toPrihodnost mladih?, eno od štirih zlatih med krat v konkurenci srednješolskih vedoželjnih osnovnošolskimi nalogami v letošnjem gibanju avtorjev. Tim razmišlja že o temi zanjo. ZaniMladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. majo ga stripi. Žiga pa »vleče« danes zelo akIn kaj sta odkrila? »Da se z leti spreminjajo tualna tema – zelena energija. Prihodnji merazmišljanja mladih o prihodnosti ne glede sec bosta, upata, nalogo Prihodnost mladih? na spol, vse bolj zanje postaja pomembno predstavljala še na državnem srečanju mladih znanje, in da je med njimi vse več pesimi- raziskovalcev Slovenije. »Za naju je bilo zlastov. Pogledi nekaterih na svojo prihodnost to priznanje v našem gibanju presenečenje,« so zaradi posledic krize namreč kar grozlji- sta še dejala mlada raziskovalca iz Šoštanja.  vi,« sta povedala.

Občankam in občanom čestitamo ob dnevu upora proti okupatorju, prazniku dela ter dnevu Evrope. Vabimo vas, da se nam pri ustvarjanju jasnih in naprednih ciljev pridružite. Potrebujemo vaše znanje, izkušnje, vašo predanost. Postanite član Pozitivne Slovenije in prispevajte svoj košček v mozaik boljše prihodnosti Velenja.

Aleksandar Arsekić, predsednik MO Pozitivne Slovenije Velenje in Jožef Kavtičnik, poslanec Pozitivne Slovenije v Državne zboru RS

Želimo vam prijetne in sonène prvomajske praznike! Kolektiv Bolnišnice Topolšica


Naš ­čas, 25. 4. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 14

14

DRUŽBA

O odpadkih, komunali, pediatru … Svetniki Občine Šmartno ob Paki na seji sveta med drugim ugotavljali, da čaka lokalno skupnost pestro delo pri ureditvi komunalne infrastrukture ter veliko nalog v zvezi z zdravstvom Tatjana Podgoršek

vpliv bi imelo na ceno storitev in na zadovoljstvo uporabnikov zmanjšanje števila ekoloških otokov. Direktor podjetja PUP Saubermacher Velenje Janez Herodeš jih je med drugim seznanil z letošnjim poslovnim načrtom podjetja. Med drugim je povedal, da ne načrtujejo dviga cen storitev, prav tako v naslednjih 2 letih ne načrtujejo večjih naložb in bodo nadaljevali primere dobre prakse, kot je zbiranje kosovnih odpadkov na klic. Bolj kot poslovni rezultati Komunalnega podjetja Velenje v preteklem letu je svetnike zanimalo, kako daleč je izgradnja povezovalnega voda vodovoda. Po besedah direktorja komunalne dr. Uroša Rotnika »lovijo« rok, predviden za izgra-

dnjo naložbe - avgust 2015. Družno so ugotavljali, da čaka lokalno skupnost in komunalno podjetje v naslednjih nekaj letih pestro delo.

Pediater vsak dan

V nadaljevanju seje sveta so med drugim spregovorili še o aktualnih težavah zdravstvenih storitev v zdravstveni postaji v Šmartnem ob Paki. Zlasti nezadovoljni so starši otrok, ki so na župana Janka Kopušarja in šmarške svetnike naslovili pismo, v katerem med drugim navajajo, da začasna rešitev o prisotnosti pediatra tri dni v tednu za 1.000 otrok ni sprejemljiva. Generacija otrok je že ostala brez sistematskih pregledov. »Doktor Kunej opravlja izjemno delo, vendar me-

nimo, da potrebuje tukajšnje okolje dolgoročno rešitev in pediatra vsak dan.« Direktor javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje Jože Zupančič je povedal, da poskušajo kadrovske vrzeli reševati na najboljši način. Naj pa bi letošnjo jeseni pridobili tri nove pediatre, kar bo tovrstne težave precej omililo. V kratkem naj bi izvedli kadrovske spremembe tudi v družinski medicini v šmarški zdravstveni postaji. »Glede na to in na aktivnosti pri ureditvi prostorov bivše pošte nas čaka veliko nalog. Težave so pereče, zato pozivam, da se čim hitreje uredijo,« je sklenil razpravo župan Janko Kopušar. n

Šmartno ob Paki, 22. aprila - Na seji sveta Občine Šmartno ob Paki v ponedeljek med 12 točkami dnevnega reda ni bilo tem, ki bi pri tamkajšnjih svetnikih povzročile obsežnejše ali polemične razprave.

Ravnanje z odpadki …

Pri poročilu o izvajanju lokalne gospodarske javne službe in prevoza komunalnih odpadkov ter koncesije gradnje področnega centra za ravnanje z odpadki za lansko leto jih je zanimalo, zakaj plačujejo občani za 18 odstotkov višjo ceno za mešane komunalne odpadke v primerjavi z občino Šoštanj ob dejstvu, da so količine teh lani padle. Izvedeli so, da predvsem zaradi višjih logističnih stroškov. Zanimalo jih je še, kakšen

Tiha centralizacija ni racionalizacija Župani sedmih občin Zgornje Savinjske doline z vodji javnih služb o prihodnosti Upravnega centra na Podrožniku – Sprejeli skupno izjavo Tatjana Podgoršek

Mozirje, 17. aprila – Varčevalni ukrepi države med drugim predvidevajo tudi precej organizacijskih sprememb javnih služb, zaradi česar so v Upravni enoti Mozirje zaskrbljeni. Po napovedih naj bi v upravnem centru od zdaj delovala le davčna pisarna, predvidena je reorganizacija centra za socialno delo, negotova je usoda geodetske pisarne, prav tako izpostave zavoda za zdravstveno zavarovanje … V mozirskem upravnem centru od državnih služb ne delujeta le nazarska enota zavoda za gozdove ter Policijska postaja Mozirje, ki

Na seji tokrat ni bilo zelo polemičnih razprav.

naj bi prav tako doživela nekatere spremembe. Ukinjanje oziroma krčenje javnih služb pomeni oddaljevanje storitev od tistih, katerim so namenjene (občanom), hkrati pa tudi več praznih prostorov v Upravnem centru Podrožnik (poznanem kot »pentagon«), ki ga je Gregor Virant, takratni minister za javno upravo, ob otvoritvi pred 7 leti označil za vzorčni primer delovanja državne uprave pod eno streho in zgled prijaznosti države do njenih državljanov. Napovedane spremembe v javnih službah so spodbudile načelnico Upravne enote Mozirje Mileno Cigale za sklic seje Koordinacijskega sosveta za območje omenjene upravne enote. Nanjo je povabila tudi župane vseh sedmih občin Zgornje Savinjske doline.

Država bo s takšnim varčevanjem obubožala periferijo

Milena Cigale je med drugim dejala, da gre sicer za zdaj za manjše »reze«, a tudi ti napovedujejo, da je bil njihov trud, ki so ga vložili v doseženo kakovost storitev, zaman. »Žalostna sem, da se bo center počasi praznil. Z odlivom nalog iz doline bodo storitve občanom težje dostopne, s tem se bo odnos do strank poslabšal. Živimo na območju, kjer računalniki še niso samo po sebi umevni pripomočki, sploh za starejše. V centru opravljamo veliko nalog, pri katerih je potreben oseben stik. Stranka tako dobi izčrpne informacije ter

25. aprila 2013

Zadolžitev za 3,5 milijona evrov Kredit nujen za sanacijo objekta Smrečina - Bolnišnica Topolšica naj bi ga vrnila do leta 2024 – Dodatni varčevalni ukrepi Tatjana Podgoršek

Prejšnji teden so se na seji sestali člani sveta zavoda Bolnišnica Topolšica. Med drugim so obravnavali razloge o najetju kredita v višini 3,5 milijona evrov, kar je predlagala uprava bolnišnice. Najetje kredita predvsem za obnovo objekta Smrečina so člani sveta zavoda potrdili. Leopold Rezar, direktor bolnišnice, je pojasnil, da je poleg objekta Planika za razvoj ustanove nujno potrebna tudi temeljita obnova objekta Smrečina, ki je zaprt že 18 let. Objekt morajo obnoviti zaradi načrtovane prostorske širitve bolnišnice, v okviru predvidene energetske sanacije pa tega ni mogoče uresničiti. Vrednost celotnega projekta bo tako predvidoma presegla 6 milijonov evrov. »Z zdravstveno zavarovalnico smo za letos v pogodbi dogovorili dodaten program za nego. Ob upoštevanju 85-odstotne zasedenosti je za izvajanje omenjene dejavnosti potrebnih 19 postelj, ki jih v Planiki skorajda ni mogoče zagotoviti. Poleg tega smo v bolnišnici med strateškimi razvojnimi cilji predvideli še rehabilitacijo kroničnih pljučnih in srčnih bolnikov, v čemer želimo postati vodilni v Sloveniji. Tudi za to dejavnost bo potrebnega več prostora.«

Predvideno vračanje težko, a izvedljivo

občutek, da je vsak posameznik pomemben pri obravnavi in da nalog ne opravljamo mimo njega.« V nadaljevanju seje so predstavniki tudi ostalih državnih služb predstavili težave, s katerimi se že srečujejo, in posledice morebitnih sprememb. Te je Alojz Lipnik, vodja kolegija županov občin Zgornje Savinjske doline, sicer pa župan občine Solčava, komentiral: »Država bo s takšnim varčevanjem obubožala periferijo. Konkretno za našo občino se nič ne izplača: ne šola, vrtec, pošta … Najbolje bi bilo strpati 600 ljudi v blok v Ljubljani, pa rešena stvar. Kaj bi to pomenilo za krajino in za podeželje, verjetno ni treba posebej razlagati. Očitno govorimo o tihi centralizaciji, ki ni racionalizacija. Zagotovo je potrebna celovita presoja, kaj to pomeni tudi za trajnostni razvoj okolja.« Njegovemu mnenju, da država ne bi smela gledati le na denar, so se pridružili tudi ostali župani. »Žalostni smo, da bomo varčevanje države znova najbolj občutili na podeželju. Selitev državnih ustanov iz doline pomeni manj delovnih mest, večje izseljevanje ljudi ter poslabšanje razmer. Razvoj doline bo vrnjen desetletja nazaj!« so med drugim zapisali v skupni izjavi, v kateri so državo pozvali, naj razmisli o posledicah varčevalnih ukrepih za takšno okolje, kot je Zgornja Savinjska dolina. n

Po zagotovilih Rezarja so v bolnišnici na osnovi načrtovanih prihodkov za letos pripravili transparentno projekcijo vračanja kredita do leta 2024. Na leto bodo morali zanj nameniti blizu 445 tisoč evrov ali 4 odstotke prihodka bolnišnice, kar ne bo enostavno. Zdravstvena zavarovalnica je namreč znižala vrednost storitev za 3 odstotke, kar pomeni, da bo prihodek bolnišnice kljub povečanemu programu nege letos nižji (v primerjavi z letom 2012) za približno 300 tisoč evrov. »Da smo lahko načrtovali uravnoteženo poslovanje, smo morali za letos zmanjšati stroške za 448 tisoč evrov. To bomo dosegli na osnovi varčevalnih ukrepov iz leta 2012. V drugi polovici omenjenega leta smo namreč s tem znižali stroške za približno 250 tisoč evrov. Enak finančni učinek ukrepov pričakujemo tudi letos.« Rezar je zatrdil, da v ukrepih ne predvidevajo odpuščanja delavcev, znižanja plač, če tega ne bodo zahtevali najnovejši ukrepi sedanje vlade, ki se o tem dogovarja s sindikati. Prav tako ne pride v poštev, poudarja Rezar, nobena oblika varčevanja na račun bolnikov. Načrtovan finančni učinek ukrepov naj bi si zagotovili z boljšo organizacijo delovnih procesov, znižati želijo materialne stroške, predvsem pri porabi zdravil, sanitetnega materiala in dragih preiskav, povečali naj bi storilnost. »Za enako plačo bomo morali narediti več. Več bomo prihranili, lažje bomo živeli, preživeli krizo in se izognili najskrajnejšim ukrepom, kot sta znižanje plač in izguba delovnih mest.« Po izdelani projekciji vračanja kredita naj bi jim ostalo še vedno del amortizacije za prepotrebno obnovo medicinske opreme. n


Naš ­čas, 25. 4. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 15

KULTURA

25. aprila 2013

»Knjige pomagajo, da postanemo boljši ljudje«

15

O tem je prepričana Sonja Bercko, ki se v praksi ukvarja z biblioterapijo – Kaj je to in kakšni so rezultati usmerjanja k namernemu in posebej izbranemu branju? Velenje, 5. aprila - Biblioterapija je pojem, ki so ga poznali že stari Grki. Trdili so, da je literatura za razvoj človeka psihološko in duhovno pomembna, zato je tudi znak nad vrati grških knjižnic ponazarjal “mesto zdravljenja duše”. Da tudi danes lahko razumemo biblioterapijo - namerno in posebej izbrano branje - za zdravilno izkušnjo, je prepričana Sonja Bercko, ki jo že nekaj let izvaja v praksi. Pravi, da so rezultati odlični, saj gre za zdravilno izkušnjo, zato smo želeli izvedeti še več. »Zelo se izogibam besedi terapija, a ker v slovenščini še nismo našli primernejšega izraza, jaz uporabljam besedo biblioterapija. Gre preprosto zato, kako nam knjige pomagajo, da postanemo boljši ljudje. Šele ko smo dobro opremljeni kot ljudje, smo lahko dobri državljani. Šele, ko se zavemo, da je naša osebnostna rast tista, h kateri stremimo, lahko ustvarjamo skupnost. Biblioterapija je samo majhen segment, ki nam pri tem pomaga. Branje je namreč izjemno pomembno za vzdrževanje našega psihičnega zdravja. Brez zdravih možSonja Bercko: »Branje in ganov pa ni zdravega posameznika.« pogovarjanje o prebranem je Sogovornica nam pove, da literarzdravilna izkušnja.« na dela, izbrana poezija in priročniki osebnostne rasti lahko pomagajo posamezniku pri uvidu reševanja teSonja Bercko je direktorica žav in osebnostnih stisk. Branje utrInštituta za razvoj človeških virov juje spomin, pomaga pri prepoznava– Integra, ki deluje na področju nju in predelavi čustev, krepi moč … zaposlitvene rehabilitacije in »Tako postaja biblioterapija orodje vseživljenjskega učenja. Je članica pridobivanja osebnih kompetenc in strokovnih združenj doma in v ključnih veščin krepitve samozautujini. Po zaključenem študiju panja in samospoštovanja. Pomaga socialnih humanističnih ved je zmanjševati občutke izoliranosti, ne svoje strokovno znanje poglabljala v svetovalno terapevtskih nazadnje spodbuja tudi ustvarjalnost šolah psihosinteze in gestalta posameznika,« še izvemo.

Prebranemu dodajmo svoje zaključke

ter kot specializacijo pridobila še pedagoško-andragoško izobrazbo. Magistrski študij je nadaljevala iz socialnega dela v skupnosti. V preteklih letih je oblikovala tudi prostovoljski projekt Učeča se skupnost, ki ga izvaja v sodelovanju s Knjižnico Velenje.

Sonja Bercko že vrsto let dela pri rehabilitaciji (predvsem) invalidnih oseb. Pri tem se srečuje z veliko osebnostnimi motnjami, pri katerih pravi, da so prav enostavni pristopi branja in s tem razvoja domišljije tiste esence, ki hitro pokažejo rezultate. »Kognitivne sposobnosti invalidov, ki so bili nezaposljivi, so se prav s pomočjo branja v dveh letih močno izboljšale. Vesela sem, ko jih srečam v knjižnici in prepoznavam, da določene tekste lahko razumejo, pred dvema letoma pa jih niso.« Poleg tega vodi bralni krožek 50+, ki vsak ponedeljek dopoldne poteka v Knjižnici Velenje. »Starejši ljudje počasi v krožku vstopajo v drugačen način dela, ne le v leposlovno branje in pogovarjanje o njem. Vse bolj se zavedajo, da v roke vzamejo knjigo tudi zato, da osebnostno rastejo, da s tem razvijajo tudi svoje potenciale. Odzivajo se zelo dobro.« Naša sogovornica izobražuje tudi knjižničarje, saj terapevtski pristopi pri delu z ljudmi niso le teoretično branje. »To je predvsem pogovor o nas, ljudeh. Z biblioterapijo spodbujamo ljudi, da besedilom, ki jih preberejo, dodajajo svoje zaključke. Predvsem take, zaradi katerih menijo, da je lažje živeti.« n Bojana Špegel

Želimo vam prijetne prvomajske praznike. ,

Simfonični orkester glasbene šole Velenje z Danico Koren

Revija simfoničnih orkestrov V soboto, 20. aprila, je Velenje obiskalo več kot 350 mladih slovenskih glasbenikov. Na Glasbeno šolo Frana Koruna Koželjskega so prišli na 9. revijo simfoničnih orkestrov slovenskih glasbenih šol, ki sta jo organizirali Zveza slovenskih glasbenih šol in domača glasbena šola. Na sobotnem dopoldanskem koncertu se je s simfonično glasbo predstavilo osem glasbenih šol iz različnih krajev Slovenije (Murska Sobota, Celje, Brežice, Nova Gorica, Ljubljana, Koper in Velenje). Revija je potekala v veliki dvorani glasbene šole, strokovno pa jo je ocenjeval dirigent Nikolaj Žličar. Žličar je pozitivno ocenil raven šolskih simfoničnih orkestrov in bil prese-

nečen nad številčno zasedenostjo večine orkestrov. Žličar, ki je pred dobrima dvema tednoma ocenjeval tekmovanje orkestrov srbskih glasbenih šol v Zemunu, je dejal, da je v Sloveniji opazen še veliko večji interes za orkestre. Pohvalil je zasedbam primerno izbiro programa, pri čemer je posebej izpostavil novost, da smo slišali tudi slovensko avtorsko glasbo (Leon Firšt, Peter Tovornik). Revija je potrdila dejstvo, da pri nas uspešno in na zavidljivi ravni deluje kar nekaj orkestrov. Iz njihovih predstavitvenih opisov je razvidno, da orkestri na eni strani nudijo mladim izvrstno možnost skupinskega muziciranja, na drugi strani pa ti orkestri vidno

sodelujejo v kulturni podobi posameznih slovenskih krajev. Na reviji so se orkestri predstavljali s pestrimi programskimi izbori ter izvajali tako skladbe skladateljev resne glasbe kot zabavne in filmske glasbe. Tako je bila revija priložnost za množično srečanje mladih slovenskih glasbenikov, s seboj pa ni nosila tekmovalnega namena, ampak je ponujala krasno priložnost za prijateljsko druženje. Na njej je našo glasbeno šolo zastopal domač simfonični orkester, ki ga je vodila Danica Koren. Velenjčani smo še posebej ponosni na to, da smo bili prvi, ki smo na nižji stopnji glasbenega šolanja začeli gojiti simfonični orkester, danes pa je to pogosto

uveljavljena praksa. Boris Štih, ravnatelj velenjske glasbene šole, ki je hkrati tudi predsednik Zveze slovenskih glasbenih šol, je ob koncu povedal, da je bila v aprilu Zveza zelo aktivna, saj je poleg revije simfoničnih orkestrov organizirala še srečanje harmonikarskih orkestrov na Jesenicah, kjer se je predstavilo 22 šolskih orkestrov, ter revijo kitarskih orkestrov v Žalcu, kjer je zaigralo 16 orkestrov. Ti trije dogodki gotovo kažejo na pomen slovenskih glasbenih šol, ki niso samo dodatek k osnovnim šolam, ampak so pomemben del kulturnega življenja našega prostora. Igranje mladih v posameznih orkestrih pa poleg ustvarjalnosti spodbuja tudi čut za sodelovanje, ki je v naših časih pomembna vrednota. n

Dvojni aksel nasmejal Velenje, 20. aprila – V soboto zvečer je KD Gledališče Velenje premierno uprizorilo komedijo Dvojni aksel. V njej celo uro vzdušje med gledalci krepita Žan Goltnik in Miha Šilc. »Igro je napisala Zalka Grebner Kogoj, ki je bila pred tremi leti udeleženka delavnice za pisanje gledaliških tekstov v Velenju. »Besedilo mi je bilo takoj všeč, saj je zabavno in hkrati sporočilno, zato smo se odločili, da igro letos postavimo na oder,« nam je povedal predsednik društva Matej Mraz. Da je vse ostalo v hiši, so režijo zaupali dolgoletni igralki velenjskega gledališča Božici Cerar. »Zame je bila to prva režija. To delo se močno razlikuje od igre, vendar sta bila oba igralca zelo zagnana in pridna. Igro smo začeli študirati januarja, upam pa, da bo gledalcem všeč,« nam je povedala režiserka. Upanje se ji je izpolnilo, saj so gledalci sodelovali, se smejali in uživali v prigodah Aleksa, ki se umakne v svojo kočo ob ribniku, ker se je skregal z ženo. Drago, njegov prijatelj, pa pride k njemu nepovabljen. Dolgčas preganjata z lovljenjem rib in vsem, kar sodi zraven. Tarnata, kako nimata časa za dopust in se sploh ne zavedata, da ga pravkar uživata … Za luč in ton je poskrbel Drago in Aleks, ki ju igrata Miha Šilc in Žan Goltnik, sta na odru smešna in prepričljiva. n bš Davorin Štorgelj, za oblikovanje pa Matevž Čas.

KUD Ravne se predstavi Ravne, 13. aprila – Pod okriljem Kulturno–umetniškega društva Ravne deluje več sekcij: 'Ravenska pleh muzka', ravenski Štrajharji, učenci podružnične šole, moški in ženski pevski zbor ... Društvo uvrščajo med najbolj prizadevne v občini Šoštanj. Svoje delo sekcije društva predstavljajo predvsem v domačem kraju, v lokalni skupnosti in njeni bližnji okolici. Enkrat na leto pa »povežejo, kar znajo« na skupni kulturno-zabavni prireditvi KUD Ravne se predstavi. Minulo soboto je bilo tako znova zelo zanimivo v večnamenskem objektu krajevne skupnosti Ravne – v REKS-u. Naše Ravne so poimenovali prireditev, na kateri ni manjka-

Utrinek s kulturno-zabavne prireditve Naše Ravne

lo dobre volje na odru in v dvorani. Poleg članov že omenjenih sekcij so organizatorji povabili v goste še člane Športnega društva Ravne, Turističnega društva Pristava, za veliko

smeha pa so s skečem poskrbeli še krajani zaselka Toukec gasa. Obiskovalci prireditve so bili enotni, da so nastopajoči znova zadeli žebljico na glavico in da se nasle-

dnjič znova vidijo. Morda še v večjem številu. n Tp


Naš ­čas, 25. 4. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 16

16

KULTURA

»Rišem, torej sem« To je izrek, ki ga je ob prejemu Brumnove nagrade, strokovne nagrade za oblikovalce, zapisala Kaja Avberšek – Danes uspešno riše besede in piše podobe, preko katerih sporoča, kako čuti ta svet Bojana Špegel

Velenje, 12. aprila – Velenjčanka Kaja Avberšek je oblikovalka, ilustratorka in ena redkih slovenskih avtoric stripa. Rada peče kekse – morda je ravno zaradi njih »padla« odločitev za študij industrijskega oblikovanja, navsezadnje pa je diplomirala iz ilustracije. Ravno tako kot riše, rada tudi piše, enkrat mesečno tudi kolumno za naš časopis. Pri tem uporablja (tudi) staroslavne slovenske besede. Enostavne stvari, se mi zdi, ji niso izziv, zato pa so njeni izdelki polni humorja in iskrivosti. Kot pravi, je čas, da ustvari knjigo, ki jo bo ne le napisala, ampak tudi ilustrirala in oblikovala. Že kot majhna deklica je veliko risala. Tudi pisala je, a že takrat si je želela postati ilustratorka. V gimnaziji je risala manj, na to željo pa je malo pozabila. Ker jo je zanimala literatura, je razmišljala o študiju primerjalne književnosti, celo o študiju biologije. Mama Darja je bila tista, ki jo je po tem, ko je brala intervju z industrijskim oblikovalcem, vprašala, ali bi morda oblikovala lučke. Ni bila slaba ideja, čeprav si je Kaja še bolj želela, da bi oblikovala kekse. Zato se je res vpisala na ljubljansko Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje. Kekse je oblikovala le zase, spoznavala pa je drugo in tretjo dimenzijo, povezovanje različnih umetnosti. V tretjem letniku je za izbirni predmet izbrala ilustracijo. Kmalu je ustvarila celostno podobo za knjigo o Azorskih otokih, od fotografij do ilustracij, z njo pa je tudi diplomirala. »Verjetno je bilo to takrat hecno tudi mojim profesorjem, saj sem študirala industrijsko oblikovanje. Rekli so, da je prvič, verjetno tudi zadnjič.«

Od Petra Klepca do Živalske farme

Kaja je danes samozaposlena v kulturi. »To ni lahko, že da prideš do statusa, moraš delati in delati. Pot je strma tudi naprej, sploh ker se moramo vedno bolj ukvarjati z birokracijo, kar jemlje čas za kreativnost. Dobro je, da me to, da sem odvisna od sebe in svojega dela, sili, da nikoli ne zaspim in se nenehno še kaj naučim,« pove in doda, da od nekdaj skuša v vsem, kar se ji dogaja, najti pozitivno plat zgodbe. Ena lepših zgodb se je zanjo odvrtela v letih, ki jih je preživela na Portugalskem. V Lizbono jo je že med študijem »odpeljala« ljubezen. Portugalsko še vedno pogreša, čeprav je že nekaj let spet doma, trenutno v Ljubljani. »Sanjam o Lizboni. Tam sem pustila veliko sebe, a Portugalska mi je dala ogromno svoje

Herman Vernik v velenjski knjižnici V Knjižnici Velenje Leto aktivnega državljanstva zaznamujemo z zanimivi gosti. Aprilski gost Herman Vernik, defektolog, inštruktor realitetne terapije, redni član učititeljskega zbora Inštituta W. Glasser LA ZDA, psihoterapevt in dolgoletni direktor Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Mariboru, je spregovori o sebi, vzgoji in njenih izzivih, kakovostni šoli in naši skupni moči pri soustvarjanju sprememb, tako na osebni kot naši skupnostni ravni. Gost je priznani učitelj t. i. Teorije izbire in realitetne terapije, ki se osredotoča na uspešno reševanje težav medosebnih odnosov in jo je razvil ter opisal William Glasser v

specifične energije. Ves čas sem v stiku z ljudmi, ki sem jih spoznala tam. Mislim, da so to najbolj zanimivi ljudje, kar sem jih kdaj spoznala.« Tako poskrbi tudi, da njeno znanje Portugalščine ne »izginja«. Da ga neguje. Kot vedno bolj uspešno »neguje« tudi ustvarjanje stripov. Čeprav ne verjame v naključja, je »striparka« postala skorajda po naključju. Bila je še v Lizboni, ko je dobila elektronsko pošto s povabilom k soustvarjanju antologije slovenskih klasikov v stripu. »Ideja se mi je

vala v podobe in besede v celoto in tako sestavljala zgodbe. »To pa je v bistvu že bil strip.« Vesela je, da je prav preko stripa spoznala Petra Kusa, s katerim je najprej sodelovala pri oblikovanju razstav izvirnih glasbenih inštumentov. »Preko razstav sva prišla do predstav, s katerimi otroci na simpatičen način spoznavajo zvoke in glasbo. Sodelovanje sva nadgradila s priročnikom za gradnjo izvirnih instrumentov v stripu Pojoči grad, ki sem ga zrisala in oblikovala v obliki stripa.«

Danes tu, jutri tam

Marca je v preddverju Cankarjevega doma na povabilo likovnih kritikov Slovenije porisala steno. S pomočjo šablon je s kredo na njej narisala Živalsko farmo #33. Gre za njen igriv strip z istim naslovom, v njem pa nastavlja zrcalo družbi, v kateri kreativni poklici niso sprejeti kot pravi, resni poklici. V stripu se sprašuje, kaj sploh dela, kakšno je življenje umetnika. »Prostor je bil zelo specifičen. Mimo gre veliko ljudi, ki obiskujejo prireditve, ki so očitno opazili moj strip. Odmevi so bili dobri, na steni sem opazila veliko odtisov

Kaja Avberšek med ustvarjanjem razstave na steni Cankarjevega doma, kamor je s pomočjo šablon in kred prenesla svoj strip Živalska farma #33.

zdela super. Pa sem narisala Petra Klepca in pri tem neizmerno uživala. Urednik je bil Tomaž Lavrič, ki je bil nad mojim izdelkom navdušen. Zdelo se mu je sveže, kar mi je verjetno uspelo, ker nisem imela nobenih referenc. Do takrat me strip v klasični obliki nikoli ni zanimal.« Kaja je potem oblikovala še ovitek za knjigo Slovenski klasiki v stripu!, zanj pa je leta 2009 na bienalu vidnih sporočil Slovenije dobila Brumnovo nagrado. To je bil velik uspeh, saj gre za strokovno nagrado za oblikovalce. Žirija je v obrazložitvi omenila njen humorni pristop in nepretencioznost. Po vrnitvi iz Lizbone so jo povabili k Stripburgerju, reviji, specializirani za avtorski strip. Sodelovanje se še nadaljuje. Ko je pozneje razmišljala, kdaj se je začela ukvarjati s stripom, je ugotovila, da že zdavnaj. Risbe je že kot otrok vedno povezo-

knjigi Teorija izbire: nova psihologija osebne svobode. Knjigo priporočamo v branje. Gost se je dotaknil šolskega sistema, ki bi se prav tako moral spreme-

25. aprila 2013

otroških rokic, ki so kaj dorisale.« Originalno zgodbo je v angleški in črno-beli različici nedavno napisala in narisala za Workburger, posebno edicijo Stripburgerja. Maja letos ga bo predstavila tudi v Vilni, glavnem mestu Litve, kamor so jo povabili v super galerijo. Leseno hiško sredi gozda bo spremenila v strip, ki ga bo opremila z angleškimi besedili. Julija gre v Berlin na gostovanje v umetniško rezidenco, ki jo ima v tem mestu Ministrstvo za kulturo. Tudi tega se zelo veseli. »Danes si lahko kjerkoli, pa ves čas s svojim delom komuniciraš z ljudmi od vsepovsod. Čeprav trenutno živim v Ljubljani, sem lahko zaradi svojega dela že naslednji dan nekje drugje.« To je zanjo svoboda, ki jo še kako potrebuje, ko ustvarja.

niti, da bomo imeli bolj zadovoljne otroke, učitelje in ne nazadnje starše. Novica večera je bila, da se v Velenju ustanavlja Svetovalni center za otroke, mladostnike in star-

n

še, kakor zatrjuje Sonja Bercko, sicer voditeljica knjižničnega večera.

BRANJU ÈAST IN OBLAST!

n bzj

Črnograditelji Urban Novak

Iz omar vodilnih ljudi v deželi tej padajo okostnjaki. Pravzaprav iz omar večine ljudi. Črnograditeljski okostnjaki. In videti je, da jih je res ogromno. Poleg najbolj znanih črnograditeljev, ki so si svoje objekte postavili na zares eminentnih lokacijah, so tudi manj pomembni ljudje, a prav tako s črnimi gradnjami. Vsem je skupno ali pomanjkanje odgovornosti ali pa obilica dobrih zvez, katerih rezultirat so vile in hiše, ki stojijo na najboljših in navadno nezazidljivih lokacijah. Objekti stojijo leta dolgo na kmetijskih površinah z najlepšimi razgledi, so v zaščitenih območjih parkov, onemogočajo dostop do javnih priobalnih pasov. Zdi se, da za te ljudi ne veljajo zakoni in pravila te države. Zakon? Ph, pa ne zame! Kultura graditeljstva? Ph, pa ne zame! Spoštovanje navad in sosedov? Ph, pa ne zame! Občutek, da v Sloveniji obstajata dve paralelni državi, je seveda zato popolnoma upravičen. Še posebej, ko so te zgodbe medijsko predstavljene in se javnost začne spraševati, kako, zakaj, od kod, ali je mogoče? Država, ki zelo rada skrbi za red med malimi ljudmi, jim piše globe za majhne črne gradnje in jih tudi z veseljem podira, si pred to ozko elito srečnežev zatiska oči. Če že ne zatiska, pa vsaj rajši pogleda stran. Vendarle gre za zaslužne, poštene ljudi! Medtem ko bo mali človek za svoj na črno zgrajeni kurnik ali lopo moral plačati globo in se naslednjih nekaj let ukvarjal z vsemi možnimi birokrati, velikemu gospodu za svojo na črno postavljeno vilo ne bo treba odgovarjati nikomur. Nikoli. Njegov čas je predragocen, da bi se ukvarjal s takšnimi malenkostmi, kot so gradbena dovoljenja in spoštovanje predpisov. Ni jim tuje ne laganje in ne sprenevedanje, tudi pred televizijskimi kamerami ne. Oholost in napuh, ki iz teh ljudi vejeta, sta presenetljiva. Ob vsaki takšni zgodbi se vprašam, kako je možno, da si s temi ljudmi delimo domovinsko pravico? Kako to, da nihče ne ukrepa? In ali ni le še vprašanje časa, preden se kakšnemu iz množice malih ne stemni pred očmi ter naredi kakšno nepopravljivo dejanje? V oči bode njihovo obnašanje in podcenjevanje lastnih sodržavljanov. Mar res mislijo, da smo tako zelo neumni, da ne bi znali sešteti očitnega, da bomo večno verjeli njihovim za lase privlečenim zgodbam. Biti državni uradnik s povprečno plačo in obenem imeti v lasti precej dolg seznam nepremičnin ter pri tem verjeti, da bodo ljudje verjeli zgodbicam, od kod premoženje, je pravzaprav nezaslišano. Prejšnji teden sem slišal od kolega arhitekta še bolj neverjetno mišljenje, ki kroži v stroki. Prav res je, da so te bogatinske vile zgrajene na črno, a so vsaj arhitektura. Dobre stavbe, lepo in zanimivo oblikovane ter nemalokrat tudi nagrajene. Se pravi, da če je objekt dobro oblikovan, potem ga pustimo stati in lahko pravzaprav stoji kjerkoli. Če pa objekt ne dosega lepotnega kriterija, potem pa marš stran z njim! Mar se bomo začeli zares deliti na bogate in na revne ali pa se je to že zgodilo. Na tiste, ki lahko vse, in na tiste, ki ne smejo nič. V tem tema prestopi meje debate o prostorskih posegih in skoči v območje pravic in enakosti. Tem, ki jih imamo državljani zagotovljene v ustavi. Debata o pomenu posamezne stavbe in njenega videza za okolico je nepomembna, če obenem ne razmišljamo tudi o njenih lastnikih, stanovalcih, uporabnikih. Njihov odnos do pravil, sosedov, bivalne kulture in zakonov se pokaže prav z objekti, v katerih delajo in bivajo. In namesto da bi postali zgled in pokazali, kaj se lahko zgradi ob upoštevanju zakonov ter ob primerni ravni bivalne kulture, je stanje nadvse žalostno. Postavljanje teh objektov kar vsepovprek je najslabši možni zgled za vse ostale graditelje. V postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj je namreč pogosto slišati pripombe investitorjev v stilu »On je lahko, torej lahko tudi jaz«. Povsem zgrešen način razmišljanja, ki temelji na egoizmu ter kaže na to, kako se je bolj pomembno nekemu zakonu izogniti, kot pa ga upoštevati. Stanje duha in kulture se obiskovalcu najbolj pokaže prav na grajenem okolju, ki ga seveda najprej opazi. In stanje v Sloveniji je precej porazno. Stihijsko nametani objekti, povečini slabe arhitekture, mestna središča neurejena, neizkoriščena in predvsem možnosti za gradnjo brez osnovne kulture, vsakdo vse ve in najbolje zna, pa še bi lahko naštevali. Vse našteto je v kombinaciji z zanemarjanjem izobraževanja širše javnosti privedlo v situacijo, v kateri smo danes. Rešitev? Samo ena. Strikten in dosleden pregon vseh črnograditeljev – brez izjem. Samo z večjo prisotnostjo nadzora na terenu se lahko razkroj slovenske krajine in arhitekture ustavi. n


Naš ­čas, 25. 4. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 17

107,8 Mhz

25. aprila 2013

17

Gl asbeni i nter vj u

Kmetijski nasveti Ob torkih ob 9. uri so na programu Radia Velenje kmetijski nasveti – rubrika, ki jo že več kot 10 let pripravlja Lidija Diklič, inženirka kmetijstva s Kmetijskega zavoda Celje, izpostava Velenje. Teme, ki jih izbira za rubriko, so aktualne, prilagojene času in potrebam. Predvsem so ukrepi namenjeni kmetovalcem, tu in tam so lahko dobrodošli nasveti tudi vrtičkarjem. Ukrepi, nasveti za uspešnejšo letino so bodisi s področja živinoreje, pridelave krme na travinju, gnojenja posevkov, tudi aktualne zadeve v kmetijski politiki, razpisi. Posebna tema so zahteve navzkrižnih skladnosti, »pri katerih gre za izvrševanje slovenske zakonodaje v kmetijstvu.

Kar 121 zahtev je,« pravi Lidija. Bojazni, da bi ji zmanjkalo »materiala« za rubriko, ni. Če za aktualnost ne poskrbi politika, poskrbi narava. Pripravljeni pisni prispevki so strokovni, napisani kar se da razumljivo. Navadno jih pripravlja ob nedeljah, ker za pisanje ob delavnikih ni časa. Je pa že večkrat opazila, da njen trud ni zaman, ker kmetje kar pridno poslušajo nasvete in jih pri opravilih tudi upoštevajo. »Samo da bi rubriko ohranili in si pridobili še večji krog poslušalcev,« pa so Lidijine želje za popestritev programa Radia Velenje z rubriko Kmetijski nasveti v prihodnje. n Tp

slen tudi s študijskimi obveznostmi na glasbeni akademiji, sinhronizacijo risank in številnimi nastopi, upa, da bo plošča končana sredi poletja. Vsekakor pa jo bo svojim zvestim poslušalcem predstavil najkasneje v začetku jeseni.

Znani udeleženci Slovenske popevke

Lidija Diklič: »Odzivi kažejo, da kmetje kar pridno poslušajo nasvete in jih pri opravilih tudi upoštevajo.«

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE PRIHAJA HAMO Hamo in njegova zasedba Tribute 2 Love so pred kratkim izdali svoj prvenec, na katerem je objavljenih šestnajst avtorskih skladb, ki predstavljajo pregled ustvarjanja skupine od leta 2006 do danes. Album so ob izidu predstavili na koncertu v Orto baru, zdaj pa mu bo lahko prisluhnilo tudi velenjsko občinstvo, saj bo Hamo s svojo skupino v soboto, 27. aprila, nastopil v velenjskem klubu Max.

COVER LOVER IN ZORAN PREDIN CoverLover in Zoran Predin, ki skupaj nastopajo, so po uspešnici Okupatorka skupaj posneli še eno skladbo. Njen naslov je Zaplezali smo se, napisal pa jo je Zoran Predin po motivih zgodbe iz Butalcev Frana Milčinskega.

DA PHENOMENA Da Phenomena ima nov videospot. Gre za spot za skladbo Nov dan, prvo pesem s prihajajočega novega albuma. Nastal je v sodelovanju z MPZ Video Produkcijo, posneli pa so ga na različnih prizoriščih (Radovljica, bazen, gasilci, Dagijev studio, vaška gostilna …) v enem samem dopoldnevu.

KATJA M 20-letna Katja M se po nedavnem odhodu iz skupine Foxy Teens predstavlja že z drugim samostojnim singlom Poišči me. Tokrat se je odločila, da se predstavi v pop ritmih z lahkotnim ljubezenskim besedilom, ki je ravno prava kombinacija za prihajajoče poletne dni. Avtor pesmi je Alex Volasko.

MAX CLUB JAZZ FESTIVAL Do konca letošnjega festivala sta ostala še dva koncerta. Prvi bo na sporedu 16. maja, ko se bo predstavil Žiga Murko kvartet, zadnji dogodek v okviru festivala pa bo v četrtek, 23. maja, ko bo nastopil Igor Lumpret' Junction & Journey Project.

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. SPEV - Dal ji bom vse 2. ŽELJKO JOKSIMOVIĆ Ludak kao ja 3. PSY - Gentleman Skupina Spev to pomlad spet ponuja nekaj novega in svežega. Pesem Dal ji bom vse, tokratna zmagovalka izbora pesmi tedna na Radiu Velenje, je nastala kot plod dolgoletnega sodelovanja skupine z Markom Pezdircem, producentom, glasbenikom in avtorjem mnogih uspešnic, kot so Pepelka, Berač, Točajka, Nič ni lepšega... Ker Spevovci zadnje čase nastopajo predvsem v raznih klubih, poleti pa na veselicah, je nova skladba bolj živahnega značaja.

Na Katrinas sije sonce Skupina Katrinas, ki jo sestavljajo Neža Drobnič Bogataj, Sanja Mlinar Marin in Katarina Habe, predstavlja novi single Sijaj, sijaj sončece, za katerega sta besedilo ustvarila Murat in Jose, aranžma pa Rok Golob. Skladba napoveduje izid zgoščenke Roka Goloba z gosti ob spremljavi orkestra in zbora Slovenske filharmonije »Simfonična ekstaza« v začetku maja. Zgoščenko, katere izkupiček od prodaje gre v dobrodelne namene, bodo predstavili 7. maja na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer bodo nastopile tudi Katrinas. Za poletne dni Sanja, Neža in Katarina pripravljajo novi single, za katerega bodo posnele tudi videospot. Prav tako pa bo poletje čas večjih koncertov, tako da boste lahko Katrinas slišali na številnih slovenskih odrih.

Strokovna komisija festivala Slovenska popevka 2013 je med 62 skladb, ki so prispele na razpis, izbrala 12 tekmovalnih skladb in eno rezervno. Na festivalu, ki bo potekal jeseni, bodo nastopili: Tristan (Dotik požene kri), Panda (Hočem tja), Katarina mala (Nebesa), Sara Kobold (Ne znam na konec neba), Kristina Oberžan (Ni res), Jure Ivanušič (Plavi angel), Andraž Hribar (Po čem diši ta dan), Nina Strnad (Stara romanca), Manca Špik (To so te reči), Ajda Stina Turek (Tvoj obraz), Bilbi (V dnevni sobi), Manuella Brečko (Zadnji ples) in rezerva Flora & Paris (Vse si ti). Na festivalu bodo podelili štiri nagrade. Poleg velike nagrade občinstva še veliko nagrado strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti, za najboljše besedilo in za najboljšo interpretacijo. Lani sta veliko nagrado občinstva osvojila Nuša Derenda in Marko Vozelj, veliko nagrado strokovne žirije pa Matevž Šalehar – Hamo.

Depeche Mode v dvorano Čeprav se začenja sezona koncertov na prostem in čeprav je bilo kot prizorišče koncerta legendarne britanske zasedbe Depeche Mode sprva napovedan maksimirski stadion v Zagrebu, bodo njihov nastop morali prestaviti v zagrebško Areno. Vzroki

Foto: Stane Sršen

LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Vesele Štajerke - Štajerke se ne damo 2. Okrogli muzikanti - Francoski poljubček 3. Ans. Roka Žlindre - Honey Bunny 4. Navihanke - Na mojem licu 5. Biseri & Narcis - Fermentin 6. Nemir - Oj, ta Fani 7. Slovenski zvoki - Pozno v noč 8. Mama Manka & Pogum - Kuretna 9. Špica - Nikoli več 10. Vrisk - Moja lepa Belokranjka

... več na www.radiovelenje.com

Foto: Ciril Jazbec za to so tehnične in produkcijske narave. Tako vsaj trdijo organizatorji, čeprav so sicer vsi njihovi nastopi v sklopu evropske turneje predvideni kot koncerti na prostem. Depeche Mode sicer prihajajo v Zagreb 23. maja, za njihov koncert pa je na razpolago še 3.500 vstopnic. Doslej so jih po podatkih organizatorjev prodali 12.000.

46 let med Anglijo in Gorenjsko

Aleksander Mežek je predstavil novi album z naslovom Ljubljana po Londonu. Album prinaša 18 skladb, ki združujejo Mežkovo rodno Gorenjsko in London ter zajemajo prerez celotnega življenjskega dela 64-letnega glasbenika. Nastal je po 46 letih avtorjevega bogatega glasbenega ustvarjanja med Londonom in ŽirovFoto: Tilyen Mucik Ko se je pred šestimi leti pojavil nico, na njem pa najdemo tudi sodena glasbeni sceni z najstniško skladbo Moja mala, ga lovanja z mnogimi odličnimi glasbeniki, kot so Simon marsikdo ni jemal resno. A trdo delo, ljubezen do glas- Johnson, ki je ustvarjal za Lano Del Rey, ter Robbie be in vztrajnost so ga pripeljali do številnih uspehov, s McIntosa, kitarist skupine The Pretenders, ki je sodekaterimi se 22-letni pevec Nino lahko pohvali danes. loval z Norah Jones, Joe Cockerjem, Erosom RamazTe dni večino časa preživi v studiu, kjer poteka zaključ- zottijem in Cher. Vzporedna glasbena pot Aleksandra na faza snemanja njegove prve plošče. Pred kratkim Mežka nam postreže s pesmimi, kot so Ljubljanske je predstavil že svoj četrti videospot, ki ga je posnel ceste, Ajda pa znova cveti, Nebo po dežju, seveda pa za pop-rock balado Zadnje upanje. Pesem se je dobro ne gre brez Julije in Sive poti. Med skladbami je tudi prijela, videospot pa je v dobrem tednu dni dosegel pesmi Fair play, ki jo je Svet Evrope leta 2003 sprejel preko 15.000 ogledov. Čeprav sta pesem in videospot za športno himno Evrope. Albumu je Mežek dodal še še čisto sveža, Nino te dni veliko časa preživi v studiu, posnetek koncerta, ki se je zgodil 11. septembra lani v kjer že nastajajo nove avtorske pesmi. Ker je zelo zapo- Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

Nino snema prvenec


Naš ­čas, 25. 4. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 18

18  Kaj imajo skupnega Gašper Škarja, Uroš Rotnik in Srečko Meh? Ko so čistilne akcije, očitno prisegajo na modro-sivo delovno opravo. Četudi bi morda modni strokovnjaki rekli, da gre za dolgočasne barve, ker pomlad pač kliče po bolj živih, so vsekakor praktične. Sploh ko se človek ukvarja s smetmi. V soboto so se. S tistimi pravimi, v naravi.

25. aprila 2013

Novi nazivi Prva dama in baroni ra-

 Koliko je stara naša mama Zemlja? Mag. Marko Mavec to zelo dobro ve, saj se ukvarja z ekologijo. Ko je mladim iz Šaleške doline razlagal, kolikšen delež v štiri in pol milijone let dolgi zgodovini ima človeštvo, je to tudi nazorno pokazal. In dodal: »Človeštvo ima v zgodovini Zemlje časovno samo tako velik delec, kot je odpilek nohta na enem prstu.« Če si prej nismo, smo si po njegovi predstavitvi to veliko lažje predstavljali.

znih podjetij dobivajo zdaj pri nas končno druga in drugačna imena.

V rog Rokometaši Gorenja so v soboto celjske pivovarje v dvorani Zlatorog speljali v kozji rog. In Celje spet oddaljili od Velenja.

Čiščenje Ni res, kar je slišati ob raznih očiščevalnih akcijah, da neznanci v glavnem ponoči le onesnažujejo in onesnažujejo … Res je, da neznanci tudi čistijo. Po stanovanjih, lokalih, bankah …

Delo za politike Politiki bi imeli te dni v Mozirskem gaju veliko dela, ki ga menda v

 V športu, igrah z žogo, pravimo, da imajo navijači vedno prav. Če njihovemu moštvu ne gre, hitro vedo, kdo je krivec: Sodnik(a, i)! So bili tudi starši celjskega vratarja (pred tem Gorenja) Matevža Skoka prepričana, da se tokrat njegovo moštvo zaradi sodnikov ni moglo ubraniti bolečih pikov velenjskih rokometnih 'os'!?

večini dobro obvladajo. Pred prvo letošnjo veliko razstavo cvetja so tam namreč množično sadili rožice.

Zmedenost Politiki so zadnji čas razznil v obe nogi,« je povedal Alenov brat Ray. Zaradi globokih ugriznin na obeh nogah se 51-letni ribič zdravi v bolnišnici, poznavalci pa so nad napadom posebej začudeni, ker se je zgodil v nizki vodi, ki ribiču ni segla niti do kolen.

Otrok po kitajsko hrano kar z avtom Dva Zemlji podobna planeta Verjamete, da obstaja življenje le na Zemlji ali morda tudi kje drugje v vesolju? Morda bo na vaše prepričanje pomembno vplival podatek, da so znanstveniki ameriške vesoljske agencije Nasa s pomočjo vesoljskih teleskopov odkrili dva planeta, za katera ocenjujejo, da sta najbolj Zemlji podobna planeta doslej. Kot poročajo, sta oba planeta nekoliko težja od Zemlje, prav verjetno pa je, da bi lahko bila primerna za poselitev, saj nista ne prevroča ne premrzla in imata verjetno tudi vodo. A to so seveda za zdaj le ugibanja, saj znanstveniki ne vedo, ali je površje planetov skalnato ali prekrito z vodo in ali njuna atmosfera omogoča življenje. »Gotovo je, da sta najbolj Zemlji podobna objekta, ki smo jih kdajkoli našli,« je dejal asistent za fiziko na univerzi Notre Dame Justin Crepp. Pojasnil je še, da je med odkritjem najprej opazil piko v bližini Keplerja-62 pred letom dni in je

nato več mesecev preučeval gibanje sistema, s katerim bi lahko potrdil svoje odkritje. »Kar je resnično pomagalo, je dejstvo, da ima ta zvezda pet planetov,« je še dodal.

Enega ujel, drugi ga je napadel Avstralski ribič Alen Saunders je na obali Novega južnega Walesa lovil ribe, ujel pa tri morske pse. Ker si takšnega plena ni želel, je skušal

morske pse osvoboditi. Eden od njih se je zataknil v mreže, zato je imel Alen z njim nekaj več dela. »Alen je bil zaposlen z odstranjevanjem enega od morskih psov iz mreže. Osvobodil ga je, a medtem je prišel drug morski pes in ga ugri-

Močna želja nas pripravi do zelo pogumnih dejanj. To je še posebej opazno, če smo stari 6 let in se – ker nam je zadišalo po kitajski hrani – ponjo odpravimo kar sami, in sicer z avtomobilom. Prav to je namreč storil 6-letni deček iz ZDA, ki si je zaželel kitajske hrane, doma vzel ključe in se podal na vožnjo. Vozniki so dečka opazili in obvestili policijo, nato pa še pred prihodom mož v modrem s svojimi avtomobili zaprli pot mlademu vozniku ter mu vzeli ključe. Ko so policisti prispeli, jim je preostalo le še, da 6-letnika vprašajo po njegovih načrtih.

Deček jim je povedal, da je ključe vzel iz predala omare v hiši, ker je bil lačen in se je nameraval zapeljati do bližnje kitajske restavracije. Policistom je lahkotno priznal, da seve-

da še nikoli prej ni vozil niti mu oče tega nikoli ni dovolil ali ga k temu spodbujal. Oče je med vso pustolovščino spal in sploh ni opazil, da je sin vzel ključe avtomobila ter se odpeljal. No, na srečo med kratko vožnjo ni povzročil prometne nesreče. Je pa nekoliko opraskal avto, ko se je med vijuganjem zaletel v prometni znak.

Stavka zaradi preozkih uniform Stavke so danes prav res pogosta oblika protestov, a razlog običajno niso preozke hlače na uniformah. Za avtobusne voznike v Marseillu

dobnih uniform, ki jih je vodstvo izbralo povsem na svojo roko, ne da bi upoštevali mnenje našega odbora za oblačila,« je pojasnil Gargiolo.

79-letnica zaslužila z ljubezenskimi triki Na Japonskem je sodišče odločilo, da mora 79-letna gospa, ki je od moškega v zameno za »romantične in seksualne usluge« prejela štiri milijone evrov, ves denar vrniti. V zadnjih sedmih letih je namreč starki uspelo priti do 400 milijonov jenov, ki jih je porabila za luksuzne avtomobile in stanovanja. Par se je začel videvati leta 2000, starka pa je od

lično tolmačili položaj v Sloveniji, tako da so bili mnogi v Evropi zmedeni. V Sloveniji smo že dolgo.

Dvoumno Slišim, da je velenjska občina kupila policistom telefon za gluhe. Sliši se lahko zelo dvoumno.

Nekoč in danes V nekdanjem M-clubu zdaj prodajajo rabljena oblačila. Za mnoge so pomembnejša kot tista nekdanja iz tedanje uveljavljene firme.

Rešitelji pa je težava prav to. Kot so jezni povedali, bo 3. junija stavkalo vseh 1600 zaposlenih, ki niso zadovoljni s »kakovostjo, barvo in krojem« hlač nove uniforme. Besni so dodali, da so v novih oblačilih videti kot delavci iz lokalne avtomehanične delavnice, predvsem pa opozarjajo na njihovo neudobnost med sedenjem. »Hlače na uniformah so preozke,« je dejal eden od voznikov. Vodja sindikata zaposlenih v mestnem prevozu Bernard Gargiolo pa je ob tem izpostavil predvsem nezadovoljstvo, ker se pred dobavo uniform vodstvo z vozniki ni posvetovalo. »Delavci nočejo nositi neu-

Upokojenci rešujejo partnerja jemala denar za poplačilo dolgov drugemu moškemu, s katerim bi se morala poročiti. Tožilstvo je pojasnilo, kako je Japonka uporabljala različne »ljubezenske trike«, da je moškega nagovorila za denar. Opeharjeni gospod tega seveda ni vedel. Da bi ji pomagal, je prodal nekaj zemlje in vzel kredit, gospa pa je imela medtem v garaži jaguarja, BMW-ja in mercedesa. Ker je sodišče odločilo, da gospa ni imela namena povrniti svojih dolgov, mora ves denar vrniti. Slike so simbolične

zdravje Slovencev. Upokojeni zdravniki.

Knjige in knjižice Ob svetovnem dnevu knjige so tudi pri nas pripravili dneve knjige. Ponekod so v teh dneh knjige celo delili. Knjižice pri nas delavcem delijo že nekaj let.


Naš ­čas, 25. 4. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 19

ZA LEPŠE OKOLJE

25. aprila 2013

Ob dnevu Zemlje, 22. aprilu Kakšni so deleži PM10 v Šaleški dolini? Dr. Emil Šterbenk

Onesnaženi vodi se zlahka izognemo, prav tako večini drugih onesnaženih okoljskih elementov. Brez zraka pa ne moremo zdržati dlje kot kakšno minuto. Zato smo še toliko bolj odvisni od njegove kakovosti. Sloveniji vodilne strukture Evropske unije žugajo zaradi previsokih izpustov prahu

preseganj. Koncentracija 50 μg/m3 je bila enkrat presežena na kontrolni točki v Iskrbi, v Trbovljah, kjer je bila situacija najslabša pa 65-krat. Med vsemi drugimi mesti je bil rezultat najboljši v Velenju, kjer je bila presežena 11-krat. Sledijo Hrastnik (17 ×), Nova Gorica (20 ×) Ljubljana BF (21 ×) in Koper (23 ×). Več kot 35-krat so bile dnevne koncentracije poleg trboveljskih presežene še v Zagorju, Novem mestu, Murski Soboti in Žerjavu. Drugje so bile koncentracije presežene v okviru norm, le Mariborov center je čisto blizu dovoljenega (34 ×).

19

Kako vidijo ekološko prihodnost doline mladi?

V ponedeljek so v dvorani Centra Nova zaključili letošnji ekološki projekt Varujmo in ohranimo Šaleško dolino - Avtorji najboljših plakatov gredo na izlet Velenje, 22. aprila - V ponedeljek, na svetovni dan zemlje, so osmošolci iz 8 osnovnih šol v Šaleški dolini zaključili letošnji ekološki projekt Varujmo in ohranimo Šaleško dolino . Ta poteka že vse od leta 1994, vsa leta v organizaciji Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje in izvedbi raziskovalcev ERICa. »S tem

posebno noto. »V letošnjem projektu je sodelovalo 231 osmošolcev iz Velenja, Šoštanja in Šmartna ob Paki. Vsako leto se ukvarjajo z drugo temo; letos so se pogovarjali o 6. bloku TEŠ. Na teoretičnem delu projekta so dobili podatke o dosedanjih ekoloških prizadevanjih, bili so na terenu, kjer so

Daljinski sistem ogrevanja veliko prispeva k manjši onesnaženosti v Šaleški dolini.

Zrak bi lahko bil še čistejši

– natančneje delcev velikosti do 10 μm. Mejna dnevna koncentracija tega onesnaževala znaša 50 μm/m3 zraka, letno je dovoljeno 35 prekoračitev. Kljub največjemu termoelektroenergetskemu objektu v Letna mejna koncentracija znaša 40 μm/m3 zraka. V Sloveniji po podatkih ARSO (2010) več kot polovica vseh delcev PM10 nastane zaradi mestnih Sloveniji in dokaj gostemu prometu v relativno zaprti Šaleški kotlovnic in individualnih kurišč. Na Agenciji RS za okolje (ARSO) dolini je obremenjenost s PM10 v primerjavi z drugimi kraji v Sloveniji nizka. Poglavitni vzrok za ugotavljajo, da je krivec za povečevanje njihovih to je sistem daljinskega ogrevanja, koncentracij večji delež ogrevanja stanovanjskih in zaradi katerega praktično ni onesnadrugih zgradb z biomaso. Onesnaževanje zraka je Kljub največjemu termo ževanja iz kotlovnic in individualnih še večje, ker je velik del peči na drva prevelikih, s elektroenergetskemu kurišč. Obremenjenost z delci PM10 prenizkim izkoristkom in starejšega datuma. objektu v Sloveniji in v Velenju bi lahko bila nižja, če bi dokaj gostemu prometu v se zmanjšal promet, ki je v mestih relativno zaprti Šaleški dolini tudi pomemben onesnaževalec. Po je obremenjenost s PM10 v podatkih DRSC za leto 2011 skozi primerjavi z drugimi kraji v Črnovo (smer Celje) dnevno pelje Sloveniji nizka. Meritve vsebnosti delcev PM10 po večjih slovenskoraj 17.500 vozil, skozi Pako (smer skih mestih potekajo v okviru državnega monitorinSlovenj Gradec) blizu 9.200 in skozi ga od leta 2001. Za Velenje jih do jeseni 2011 ni bilo Pesje dobrih 12.000 vozil. Torej je in s(m)o o njih vsi bolj ali manj ugibali. Za leto 2012 je na voljo celoleten Velenje dokaj obremenjeno z emisijami zaradi prometa. Le niz meritev, ki je mnoge presenetil. Tukaj so namreč bile izmerjene najnižje pa se bodo v gosto naseljenih območjih zmanjšale predvsem koncentracije PM10 med vsemi postajami v mestnih in primestnih okoljih. z izgradnjo hitre ceste. n Nižje koncentracije od velenjskih so bile izmerjene samo v Iskrbi pri Kočevski Reki – toda na tem merilnem mestu v naravnem okolju pridobivajo podatke o onesnaženosti zraka za zaščito narave, rastlin, živali in ljudi ter za ugotavljanje deleža daljinskega transporta onesnaževal.

Podatki o koncentracijah PM10 za Velenje v letu 2012

Predstavitve plakatov, ki so letos prikazovali, kakšna bo termoelektrarna Šoštanj po dokončanju bloka 6, je vedno zanimiva. Tudi letos je bila.

projektom osnovnošolcem posredujemo prave podatke o okoljevarstvu v dolini, hkrati pa jih povprašamo, kaj si mislijo o ekologiji v dolini in prihodnosti na tem področju,« nam je povedala sekretarka MZPM Tinca Kovač. Zaključek projekta ponavadi organizirajo prav na dan Zemlje, kar da dogodku

spoznali urejenost okolja, na koncu pa so morali izdelati plakate, na katerih so prikazali, kako vidijo TEŠ v prihodnosti.« Dobili so 23 plakatov, v dvorani centra Nova pa so v ponedeljek dopoldne predstavili pet najboljših. Avtorje bodo za nagrado popeljali na izlet. n bš

Tudi letos izvirni Ne le da so osmošolci izdelali zelo izvirne plakate na temo prihodnosti TEŠ, dobre so bile tudi njihove predstavitve. Komisija je na koncu za zmagovalce razglasila učence 8. b (Maša, Merisa, Manja, Arnela, Almedina, Tamara, Erik) iz OŠ Antona Aškerca. Drugo mesto je zasedla njihova sošolka Anja Jaklin, ki je sama izdelala plakat. Tretje mesto pa sta zasedli Monika Videmšek in Lucija Timpran iz 8. a OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj.

Nižje emisije PM10 zaradi daljinskega ogrevanja Termoelektrarna Šoštanj je največji nepremični vir prahu v Sloveniji. V zrak spusti letno povprečno 200 t prahu oziroma 160 t PM10. To je manj kot odstotek slovenske emisije PM10 (po podatkih ARSO je leta 2010 emisija PM10 znašala 19.685 t). V šoštanjski elektrarni letno pridobijo okoli tretjino slovenske električne energije in zagotavljajo toploto za ogrevanje stanovanjskih in drugih stavb ter tehnološke procese v Šaleški dolini. Če bi v Šaleški dolini vsa gospodinjstva imela individualna kurišča, bi v prizemno plast zraka spustili 162 t PM10 letno (13.600 gospodinjstev po 11,9 kg PM10). K temu je treba prišteti še emisije, ki bi nastale zaradi pridobivanja toplote za tehnološke procese.

Za prebivalce Šaleške doline ugodni rezultati Pri analizi rezultatov v preglednicah moramo upoštevati, da merilna mesta niso popolnoma primerljiva, saj so med njimi velike razlike glede na položaj v naselju, bližino prometnic in mikroklimo lokacij. Poleg tega so meritve v Velenju potekale le eno leto. Toda tudi podatki v okviru ekološkega informacijskega sistema TEŠ kažejo že večletne nizke vrednosti in malo preseganj mejne koncentracije na merilnih postajah v Pesju, Škalah in Šoštanju. V razredu letnih povprečnih imisijskih koncentracij pod 25 μg/m3 je poleg Iskrbe še 5 merilnih mest: Ljubljana-BF, Hrastnik, Nova Gorica, Velenje in Koper. Za manj kot 1 μg/m3 je ta vrednost presežena še v Ljubljani v Bežigradu in Kranju. Povprečne letne koncentracije med 26 in 30 μg/m3 so izračunali v Novem mestu in Murski Soboti, v Mariboru, Zagorju, Trbovljah, Žerjavu in Celju pa so presegle 30 μg/m3. Dosti večje razlike kot pri povprečnih letnih koncentracijah so pri številu

V Šaleški dolini sta se zaradi velikega števila delovnih mest v premogovništvu, elektroenergetiki in industriji razvili mesti Velenje in Šoštanj. Zlasti Velenje je močno zraslo po II. svetovni vojni. Človekove gospodarske dejavnosti in bivanje močno obremenjujejo okolje, med drugim tudi vode. Vodni viri (Paka z nekaterimi pritoki in zaradi premogovništva nastala jezera) so bili v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja močno onesnaženi. Na to je družba odgovorila s sanacijskimi ukrepi, med katerimi velja izpostaviti gradnjo kanalizacijskega omrežja s centralno čistilno napravo (CČN). Sistem je začel delovati že leta 1990. Od takrat so ga v Komunalnem podjetju Velenje dopolnjevali in dograjevali. V prvem desetletju 21. stoletja je bil zgrajen skoraj krožni kanalizacijski sistem v prispevnih območjih

jezer, v večji meri sklenjena kanalizacija v urbaniziranih območjih in sodobna CČN (2. in 3. stopnje čiščenja leta 2006). Znotraj naselij so še vedno predeli brez urejenega odvajanja odpadnih voda. Operacija “Odvajanje in čiščenje odpadne vode v Šaleški dolini” je usmerjena v izgradnjo manjkajoče infrastrukture, ki bo zmanjšala obremenjevanje občutljivih površinskih voda. Ob zaključku gradnje 2. faze CČN so na Komunalnem podjetju Velenje v imenu investitork Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj začeli pripravljati dokumentacijo za izgradnjo manjkajoče kanalizacije. Prijavili so se na Kohezijski sklad EU in Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko jim je oktobra 2011 dodelila sredstva za operacijo “Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v Šaleški dolini”. Projekt, v katerem bo zgrajenih

8 km nove kanalizacije in črpališče, je v polnem teku. Z gradnjo so začeli jeseni leta 2012, zaključili pa jo bodo v letu 2014. Na kanalizacijo bodo priključeni objekti, v katerih živi 616 prebivalcev. Gre za po štiri odseke v vsaki občini. S tem se bo povišal delež opremljenosti naselij s kanalizacijo ter zmanjšale emisije onesnaževal v površinske vode. V šoštanjski občini so že zgradili odsek na Koroški cesti in priključili vse objekte. Kanalizacijski odsek Skorno–Florjan je v zaključni fazi gradnje in nanj že priključujejo stanovanjske objekte. Gradnja odseka v Metlečah poteka po načrtih. Po zaključku tega odseka bodo pričeli dela na zadnjem šoštanjskem odseku. Po tem cevovodu bodo odpadne vode črpali na Centralno čistilno napravo Šaleške doline in jih prečiščene spuščali v Pako. Na območju mestne občine Velenje so kot prvega začeli graditi

kanalizacijski odsek Šalek–Paka levi breg. Zaradi preveč razmočenega strmega terena in posledično nevarnosti plazenja so dela začasno prekinili. Kanalizacija na območju Podkraj–Ring je zgrajena in pripravljena za priključevanje objektov. Cestne in druge površine bodo v začetku maja povrnjene v prvotno stanje. Poleti bodo začeli graditi kanalizacijske vodov Straža. V jesenskih mesecih pa zadnjo od predvidenih kanalizacij Gorica–Zgornji Šalek. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete: Varstvo okolja – področje voda; prednostne usmeritve: Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. dr. Emil Šterbenk, ERICo


Naš ­čas, 25. 4. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 20

20

ZA LEPŠE OKOLJE

Zanimanja že zdaj veliko

Primer čistilne naprave »Tukaj imamo doma narejeno čistilno napravo, ki so jo izdelali dijaki. Uporabljamo jo pri pouku okoljevarstva. Je replika Centralne čistilne naprave Šaleške doline v Šoštanju, ki čisti komunalno vodo iz okolice Velenja in Šoštanja. Zgoraj nalijemo vodo z ostanki hrane, čistili, potem pa z uporabo kemijskih, bioloških in fizikalnih postopkov očistimo v vodo, ki je primerna za izpust v okolje,« je pripovedoval Matija Glažar, dijak 4. letnika programa okoljevarstveni tehnik. Povedal je še, da bi ta čistilna naprava s spremembo fizikalnih specifikacij lahko delovala tudi doma. »Deluje pa zelo dobro.« Čistilna naprava pa je le en sklop vsega, kar se dogaja v Energetskem poligonu.

COŠD ena boljših zgodb v času, ko se slabe novice na dnevnem redu – Energetski poligon MIC-a letošnja novost Milena Krstič - Planinc

Velenje, 18. aprila – Center šolskih in obšolskih dejavnosti (COŠD) je vodilni zavod v izobraževanju za življenje v naravi in z naravo, trajnostni razvoj in za udejanjanje zdravega življenjskega sloga. Začeli so pred dobrimi dvajsetimi leti, danes pa dejavnost izvajajo v 23 domovih in 14 dnevnih centrih po vsej Sloveniji. Ves čas svoje programe dopolnjujejo. Letos bodo med drugim novost zanimive in aktualne vsebine v obliki naravoslovnih in tehniških dni na Energetskem poligonu Medpodjetniškega izobraževalnega centra (MIC) Velenje. »Z anketami, analizami, pogovori s starši in učitelji smo ugotovili veliko zanimanja za novejše teme, med njimi za trajnostni razvoj – to, kar ponuja MIC z Energetskim poligonom. Ta bo v naših vsebinah prvič, zanimanja pa je že zdaj veliko. Čeprav začenjamo z novim

šolskim letom, imamo prijavljenih že osemnajst ekip«, pravi Alenka Kovšca, direktorica COŠD. »Prepričana pa sem, da bo to ena glavnih tem povpraševanja pri učencih in učenkah višji razredov osnovnih šol

in za dijake srednjih šol. S tem bo izpolnjen eden od naših ciljev, da o trajnostnem razvoju razmišljamo tako, da otroci to vidijo, začutijo, se opredelijo.« MIC je v obnovljivih virih energije, za katere so pripravili Darko Lihteneker: »V realnem svetu in v laboratoriju, vse bo nazorno.«

poligon, ki omogoča delo tako v realnem okolju kot laboratoriju in pridobitev osnovnih znanj o energiji in učinkoviti rabi energije, namenil precejšen del prostorov, tako notranjih kot zunanjih, in to za vse generacije in nivoje. »V izhodiščih postavitve Energetskega poligona pa je bila temeljna ta, da začnemo te usmeritve negovati pri mlajših v smislu osveščanja in graditve znanj vse do najvišjih nivojev,« pravi Uroš Lukič, vodja projekta RazvojnoVse je delovalo. Tudi čistilna naprava. Na sliki Matija Glažar ter Nace Jerončič in Jerica Drev, ki sta demonstrirala delovanje.

25. aprila 2013

V dvajsetih letih je bilo vključenih več kot 1.400.000 udeležencev. -didaktičnega poligona. Gotovo je njihov energetski poligon največji laboratorij za obnovljive vire v Evropi nekaj posebnega. Navduši vsakega, ki si v njem pogleda dejavnosti. Na enem mestu je zajetega veliko znanja s tega področja. »Veselimo se, da bodo lahko pri nas udeleženci delali vaje, tako da bodo resnično videli, kako

nastaja energija, kako pomembni so obnovljivi viri ... Dejansko pa je največja prednost ta, da bodo dogajanje spremljali v realnem svetu, laboratoriju, na monitorjih pa videli, kaj se dogaja s pravimi elektrarnami, sončnimi, vodnimi, kako se dviguje temperatura, kam se nalaga energija ... Vse to imamo zajeto,« razlaga Darko Lihtineker, vodja MIC Velenje. Direktorici COŠD so ob obisku Energetskega poligona vse podrobno predstavili. Živo je bilo povsod, navdušenja v laboratoriju, kjer so ustvarjali mladi in njihovi mentorji, pa veliko. n

Projekt Energycity tudi v Velenju Velik izziv evropskih držav je zmanjševanje emisij CO2, ki neposredno vplivajo na podnebne spremembe. Eno ključnih področij je energetska učinkovitost stavb, pri katerih se lahko izvajajo ukrepi na enostaven in ekonomičen način. V okviru teh prizadevanj smo v Velenju pričeli izvajati projekt EnergyCity, katerega glavni cilj je zmanjševanje rabe energije v zgradbah ter posledično zmanjševanje emisij CO2. V mestih po vsej centralni Evropi se je za sedem mest iz omenjenega dela Evrope (Velenje, Ludwigsburg Budimpešta, Praga, Munchen, Bolonja in Treviso) izvedle meritve iz zraka z letalskimi preleti ter na površini. Tako se je zbral širok nabor digitalnih podatkov. Zbrani podatki se nanašajo predvsem na temperaturo površine, sestavo ozračja ter na emisivnost površine. Slovenski partner npri projektu je energetska agencija KSSENA iz Velenja. Za vsako mesto vključeno v projekt je bilo določeno področje izvajanja meritev v velikosti 20 km2. Testno območje v Sloveniji se razprostira po Šaleški dolini med mestoma Velenje in Šoštanj. Območje zajema: dve mestni jedri s primestnimi naselji, TEŠ, Industrijsko cono, vsa tri jezera in reko Paka. Eden poglavitnih produktov projekta je razvoj in implementacija spletnega podpornega sistema za sprejemanje odločitev po več kriterijih, imenovanih tudi SDSS-orodje za načrtovanje zmanjšanja

rabe energije in s tem povezanimi izpusti CO2 v posameznih regijah. V prvi vrsti je projekt namenjen lokalnim oblastem in okoljskim načrtovalcem kot orodje za pomoč pri načrtovanju celovite energetske sanacije območij. Na voljo pa bo tudi splošni javnosti, za informiranje občanov preko javnodostopnega portala. Namen spletnega orodja ni izpostavitev energetskega stanja posameznih zgradb, temveč prikaz energetskega stanja celotne ulice, nekega naselja ali območja v določenem mestu. Tako se lahko na dokaj preprost način določijo energetsko najbolj potratna območja, poiščejo vzroki ter pripravi energetski sanacijski načrt s terminsko prioriteto na lokalni ravni. Projekt se izvaja že od leta 2010 in se bo zaključil avgusta 2013. Uporabnikom bo brezplačno kartografsko spletno orodje na voljo še dve leti po zaključku projekta. V največji meri bo služilo lokalnim energetskim načrtovalcem in nosilcem odločanja v lokalnih skupnostih, stanovanjskim upravnikom, regionalnim in nacionalnim organom, saj vsebuje energetske podatke o zgradbah, ki jih lahko najdemo na digitalnem zemljevidu. Sredstva za izvedbo projekta so zagotovili evropski skladi, natančneje iz programa Srednje Europe (CE). Več o projektu lahko najdete na spletni strani www.energycity2013.eu.

n Irma Kopič

Alenka Kovšca si je vse z zanimanjem ogledala.

Vodnikova 1, 3320 Velenje

www.lekarna-velenje.si

LEKARNA CENTER VELENJE LEKARNA KERSNIKOVA VELENJE LEKARNA CANKARJEVA VELENJE LEKARNA TREBUŠA VELENJE LEKARNA ŠOŠTANJ LEKARNA ŠMARTNO OB PAKI

898 18 80 897 05 70 897 63 80 897 03 78 897 26 10 891 51 30

Prijetne prvomajske praznike!


Naš ­čas, 25. 4. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 21

ZA LEPŠE OKOLJE

25. aprila 2013

Šoštanj skoraj kot solza čist

V svoje vrste vabijo nove člane

Zaradi prepovedi ARSO, da ptic v času gnezdenja ne smejo motiti čistilne akcije, so ob vodotokih z grmičevja in brežin sneli le okraske Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, 20. aprila – Od sobote je tudi Šoštanj skoraj kot solza čist. Po vseh krajevnih skupnostih, razen v Šentvidu, kjer se sneg dolgo obdrži, so v soboto potekale čistilne akcije. Občina Šoštanj jih je organizirano pripravila že desetič. Stane Krašovec iz Šoštanja se je z vrečko podal na prostor ob magistralni cesti. »Vsako leto se za Turistično društvo udeležim teh akcij. Star sem petinšestdeset let, upokojenec in rad še kaj postorim za skupnost. Me pa boli, ker se čistilna akcija pozna le kak mesec ali dva, potem je bolj kot ne vse enako,« je rekel, ko smo ga zmotili med čiščenjem vzdolž magistralne ceste Šoštanj–Velenje. V soteski Penk sta se trudila Jože Zep in Franc Skornšek iz Skornega. Vsa zadihana sta z obrežja Pake navlekla za eno traktorsko prikolico polivinila, ki ga je nekdo tam odložil. Sicer pa je bilo na obrežju Pake okrašeno kot za božič. »Tukaj je tisoč stvari. Nemogoče je našteti. Kot da bi iz cele Slovenije vozili sem,« sta se jezila. »Tole ob Paki je gotovo prinesla voda, tisto, kar je

ob cesti in železnici, pa je moralo nastati tukaj.« Opazila sta tudi, da voda, ko je huda, sname tudi vse tisto, ker je odloženo ob ekoloških otokih. »Ljudje bi morali pomisliti na to, ko se bliža neurje,« sta razmišljala, vseeno pa priznala, da se stvari izboljšujejo. Vsaj kar se Skornega tiče. Kraj imajo urejen. Ob Paki se je trudil tudi župan Darko Menih. Tako je bil vnet, ko je čistil za občani in z njimi, da si je komaj vzel odmor. »Letos smo se odločili, da damo poseben poudarek vodotokom Bečovnici, Toplici, Florjanščici, Paki in okolici jezera. Ves balast, ki visi po vejah, bomo odstranili. Udeležba na čistilni akciji je zelo dobra. Zelo pridni so,« je pohvalil občane. Ni pa hvalil ARSO. »Sprva smo si akcijo zastavili širše. Želeli smo posekati grmičevje in tisto, kar se je posušilo, to zmleti in odpeljati, vendar so nam to prepovedali, češ da se v tem letnem času ob vodo-

21

Šaleški jamarski klub Podlasica Topolšica vključen v evropski projekt Proteus Z metanjem odpadkov v jame ljudje onesnažujejo pitno vodo Tatjana Podgoršek

Za (in z) občani je čistil tudi župan Darko Menih.

tokih ne sme delati zaradi ptic, ki tukaj gnezdijo. Dobro. A ptiči, ko odgnezdijo, odletijo, svinjarija bo pa ostala.« Akcija je uspela, so bili zado-

voljni ob koncu, ko so se zbrali ob Šoštanjskem jezeru. Vsem je teknil golaž, s katerim jih tradicionalno »časti« Termoelektrarna. n

Na veliki čistilni akciji, ki so jo v soboto pripravili v občini Šoštanj, so sodelovali tudi člani Šaleškega jamarskega kluba Podlasica Topolšica. Klub ima registriranih 15 članov, Maks Petrič - novi predsednik kluba - pa si želi, da bi se jim pridružili še novi. »Jamarstvo je lahko poleg športa in rekreacije zelo družabna dejavnost. Združuje ljudi, ki jih povezuje prizadevanje za čisto naravo in raziskovanje in odkrivanje vedno skrivnostnih podzemnih jam, ki jih je v naši bližnji okolici zelo veliko. Mnoge med njimi so Maks Petrič: »V svoje vrste še neraziskane,« je povedal Maks, smo že pritegnili nekaj novih ki je lani postal novi član Jamarske članov. Želimo si jih čim več.« reševalne službe Slovenije. Poleg raziskovanja jam je čiščenje slednjih le ena od prednostnih dejavnosti kluba. Tudi doslej so jih čistili, »a kaj ko ljudje vanje zmečejo skorajda vse, kar jim je v napoto. Pri tem se ne zavedajo, da s tem onesnažujejo tudi pitno vodo.« Klub precej pozornosti namenja izobraževanju, za kar skrbijo predvsem starejši člani kluba. Ob bok zapisanemu velja omeniti še evropski projekt Proteus. »Predvideva izobraževanje članov tudi v tujini, skrb za opremo, povezovanje s tovrstnimi klubi doma in v sosednjih državah … Dela nam ne manjka, le zagnanosti in volje bi bilo dobrodošlo še več.« Klub je v minulih letih deloval dokaj zavzeto, nato je njegova dejavnost nekoliko poniknila, Maks Petrič pa si želi, da bi jamarstvo v širšem okolišu n Šaleške doline znova opazneje stopilo na sceno.

Zbrali bodo 20 ton smeti

Stane Krašovec: »Žal se pozna le mesec ali dva.«

Jože Zep in Franc Skornšek: »Ni, da ni.«

Veliko se je naredilo Na čistilni akciji sodelovalo blizu 200 občanov občine Šmartno ob Paki, zbrali pa so dobrih 3700 kilogramov odpadkov Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki, 20. aprila - Minulo soboto so občani občine Šmartno ob Paki izkoristili za najrazličnejša opravila. Nekateri so čistili okolico domov, drugi so izkoristili lep dan za delo na njivah, v vrtovih, tretji za izlet, blizu 200 pa se jih je odzvalo vabilu lokalne skupnosti za sodelovanje na klasični čistilni akciji. Krajani vaške skupnosti Podgora so organizirali akcijo teden dni prej, na njej pa je čistilo 35 ljudi. Kot smo poročali, so v občini načrtovali akcijo čiščenja okolja na začetku marca, ko naj bi jim pri odpravljanju posledic lanskih novembrskih poplav pomagali tudi pripadniki Slovenske vojske. Zaradi slabega vremena so akcijo, v kateri naj bi v sodelovanju z lastniki zemljišč ob reki Paki odstranili predvsem poškodovana drevesa, odpovedali. Nosilci sobotnih aktivnosti so bili odbori 10 vaških skupnosti, udeleženci pa so čistili bre-

žine reke Pake, struge potokov, poti ob železnici, ob cestah, v marsikateri vaški skupnosti so izkoristili akcijo tudi za urejanje bankin in pometanje cest. »Zelo smo zadovoljni z odzivom občanom, razpoloženjem in opra-

Petra Verbič: »Akcija je naporna, a je hkrati tudi super družabni dogodek. Odziv ostalih sokrajanov vaške skupnosti Gorenje pa bi lahko bil še večji, kot je. Se pa bojim, da sodelujemo na akciji tisti, ki tudi drugače skrbimo za varovanje narave. Ni pa tistih, ki jo s svojim početjem onesnažujejo.« Klemen Zapušek: »Vaška skupnost Slatina je bila pobudnica

čistilne akcije v občini Šmartno ob Paki in to tradicijo še vedno negujemo. Če je ne bi organizirala lokalna skupnost, bi jo organizirali sami. To je za nas namreč eden od družabnih dogodkov. Danes se nas je zbralo blizu 30. Lepo število, mar ne. Pozna se, da čistimo okolje že nekaj let, saj v okolju nismo nabrali veliko smeti. Je pa bilo teh zaradi lanskih novembrskih poplav veliko na brežinah reke Pake.«

Velenje, 22. aprila – Ob koncu minulega tedna so v velenjski občini organizirali čistilne akcije v 8 krajevnih skupnostih. Tokrat akcije niso bile tako množično obiskane kot prejšnji teden, saj so našteli le okoli 60 udeležencev. Danes bodo zaradi slabega vremena prestavljeno akcijo pripravili še na Šolskem centru Velenje, tako na MO Velenje računajo, da bo do konca meseca aprila v akcijah sodelovalo vsaj 750 ljudi, ki naj bi skupaj zbrali 20 ton različnih odpadkov. Največ so jih seveda prvi vikend, ko so zbrali kar 17 ton odpadkov. n bš

Čistilna akcija v Belih Vodah

»V soboto, 20. aprila, smo čistili tudi krajani Belih Vod. Zbrali smo se ob 8.30 na Heptu, kjer smo se razdelili v skupine, si nadeli rokavice, se oborožili z velikimi vrečami za smeti in se podali vsak na svoj teren. Pridružilo se nam je tudi kar nekaj prostovoljcev s traktorji in prikolicami za odvažanje smeti, ki so se kar hitro nabirale. Čeprav smo opazili, da je smeti iz leta v leto manj, pa smo jih še vedno našli mnogo preveč. Zbiranje je bilo težavno, saj naše lepe Bele Vode ležijo kar visoko in smo želeli očistiti celoten teren od gostilne Grebenšek pa vse do Smrekovca. To nam je tudi uspelo.« n KŠD Vulkan Bele Vode

vljenim delom. Veliko se je naredilo. Udeleženci so zbrali več kot 3.700 kilogramov odpadkov, predvsem plastike in pločevink, kar je precej manj kot na prejšnjih akcijah. Razumljivo, kajti pri tem je odigral svojo vlogo zbirni center, kjer lahko občani vsako tretjo soboto v mesecu odložijo stvari, ki so jim odveč,« je povedal šmarški župan Janko Kopušar. Dobre volje ni manjkalo tudi ob koncu akcije, na prostoru za Hišo mladih v Šmartnem ob Paki, kjer je udeležence s »porcijo« dobrega pasulja nagradila Slovenska vojska. n


Naš čas, 25. 4. 2013, barve: CMYK, stran 22

22

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

25. aprila 2013

Gasilska zveza ima svoj avto Po dolgih letih so ga kupili s pomočjo društev in »knapov« – Podelili tudi 34 častniških nazivov Velenje, 16. aprila – V torek popoldne so pred velenjskim gasilskim domom predali namenu novo osebno vozilo za potrebe Gasilske zveze Šaleške doline. Kar 18 let ga niso imeli, sedaj pa so uspeli zbrati denar za nakup s pomočjo vseh gasilskih društev

in izkupička od prodaje koledarja Premogovnika Velenje, na katerem knapi predstavljajo spodnje perilo. Zato je bil to pravi praznik. »Dolga leta smo se trudili pridobiti finančna sredstva za vozilo za gasilsko zvezo. Doslej smo uporabljali svoje prevoze, prosili dru-

štva, da so nam pomagala. Zato smo res srečni, da smo končno dobili svoj avtomobil, ki je opremljen po gasilski tipizaciji,« nam je povedal predsednik gasilske zveze Jože Drobež. Avto znamke hyundai je seveda rdeč, ima pa tudi modre lučke, ki so pomemb-

ne pri intervencijah. Ključe avtomobila je poveljniku gasilske zveze Šaleške doline Borisu Lambizerju predal predsednik uprave Premogovnika Velenje Milan Medved. »Vesel sem, da je akcija prodaje koledarjev Knapi 2013 tako dobro uspela. Kot smo obljubili pred začetkom akcije, smo izkupiček namenili v donacijo šaleški gasilski zvezi. Z novim vozilom

v lanskem letu. Skupaj je pridobilo čin nižjega gasilskega častnika in s tem naziv vodje enote 34 gasilk in gasilcev. Letošnja izobraževanja za

S koledarji do avtomobila višji gasilski čin že tečejo, končana bodo v drugi polovici maja. »Naša organiziranost, množičnost in usposobljenost ima posebno poslanstvo.

Smo prvi na kraju nesreče, saj smo organizirani tako, da smo vedno blizu. Imamo opremo in znanje, veseli pa smo, da naše delo vse bolj opazi tudi javnost. To nam je potrditev, da delamo dobro,« je ob tem povedal Anton Koren in poudaril, da je v tem, da je Gasilska zveza ŠD dobila avto kot plod sodelovanja z okoljem, v katerem deluje, dobro sporočilo. Bojana Špegel

Veseli smo, da naše delo vse bolj opazi tudi javnost

Po predaji avtomobila so podelili še častniška priznanja. Kar 34 gasilcev in gasilk iz cele doline je pridobilo naziv vodja enote.

Znova odlična vina Od 74 vzorcev vin šmarških vinogradnikov lanskega letnika več kot polovica zlatih – Povprečna ocena le za stotinko nižja od ocene letnika 2011 - Izkazali so se pridelovalci rdečih vin

bodo delo še lažje in učinkoviteje koordinirali. Podpora gasilski dejavnosti je zelo pomembna in na Premogovniku se tega zavedamo,« je dodal. Na dogodek je prišel tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Koren, ki je pomagal razdeliti nova častniška priznanja. Po predaji avtomobila so namreč podelili še priznanja novim gasilskim častnikom, ki so izobraževanje opravili

Slabo za bela vina, pohvala za pridelovalce rdečih vin »Zadovoljen sem s povprečno oceno lanskega letnika, saj ta potrjuje, da hranimo člani šmarškega društva vinogradnikov v svojih kleteh kakovostno žlahtno kapljico. Seveda ne vsi, saj smo letos ocenjevali manj vzorcev kot minula leta (čez 100). Menim, da so bili nekateri pridelovalci sami ali skupaj s sosedi in prijatelji dovolj samokritični in vzorcev vin raje niso prinesli v ocenitev. Še posebej moram pohvaliti pridelovalce rdečih vin, saj so od delovne pokušine vzorcev, ki je bila kar porazna, naredili veliko. Očitno so upoštevali nasvete strokovnjakinje, kako morajo vino donegovati, da bo kakovostno. Razočaran pa sem nad pridelovalci bela vin (zvst). Ti so imeli največ izločenih vzorcev,« je povedal predsednik društva vinogradnikov Šmartno ob Paki Peter Krajnc.

Ključe avtomobila je Borisu Lambizerju predal dr. Milan Medved.

Krajnc je še povedal, da bodo tudi v prihodnje namenili izobraževanju članov veliko pozornosti, saj se letine med sabo razlikujejo. Na vprašanje, zakaj se glede na ocene vin ne pojavljajo med slovenskimi vinarji oziroma na drugih večjih vinarskih tekmovanjih, pa je odgovoril: »Smo bolj ljubiteljski pridelovalci, naše količine vina so manjše. Se pa posamezniki predstavljamo na sejmu Turizem in prosti čas, ki je v začetku leta v Ljubljani. Povabili so nas tudi v Nemčijo, a si zaradi prevelikih stroškov ne moremo privoščiti predstavitve.«

Prav dobra in odlična vina Da imajo člani šmarškega društva vinogradnikov prav dobra in odlična vina letnika 2012, je potrdil tudi Anton Vodovnik. »Lanska letina je bila naklonjena vinogradništvu, narava je bila v primerjavi z minulimi leti nadpovprečno radodarna. Ker so v vinogradih pridelali lepo in dobro grozdje, so imeli težave pri

kletarjenju. Najbolj skrbni so vina dobro donegovali in rezultat njihovega dela je odlična rujna kapljica. Sploh velja pohvaliti pridelovalce rdečih vin.« Vodovnik je še povedal, da je doslej sodeloval na več kot 30 društvenih (od 56) ocenjevanjih v vinorodni deželi Podravje in da so šmarški vinogradniki znova pri vrhu. Vodovnik je med drugim potrdil navedbe Krajnca, zakaj ni šmarških vinogradnikov med slovenskimi vinarji. »Slovenija ima po statistiki 35 tisoč, po registru blizu 27 tisoč pridelovalcev vin. Zaradi velikega števila velikih pridelovalcev, ki zalagajo večje odjemalce, manjši ostanejo s svojimi vini na lokalnem območju. Tako je tudi povsod drugod. Je pa pohvalno, da postaja vinogradništvo na vinorodnih območjih način življenja. Takšna društvena tekmovanja pa prispevajo velik delež k dvigu kulture pitja. Vinogradnik, kletar, pridelovalec vina ne bo prijel kozarca zgoraj, ampak vedno za pecelj,« je še dejal Anton Vodovnik. Tatjana Podgoršek

Z ocenjevanja vin letnika 2012

Anton Vodovnik s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor – vodilni enolog Podravja in član mednarodne ocenjevalne komisije Vina Ljubljana - je pokusilo 84 vzorcev vin, od tega so jih 10 izločili, preostalih 74 pa uvrstili med dobitnike medalj. Kar 48 vzorcev so nagradili z zlato,

Najboljši pridelovalci Med belimi sortami vin so dosegli najvišje ocene: chardonnay: Danilo Pokleka (18,38 za redno in 18,92 za jagodni izbor - letnik 2002); kerner: Alojz Slemenšek (18,32); laški rizling: Drago Ring (18,08). Mihael Fajfar (19,42 - Prešernovo ledeno vino, letnik 2011) ter Jože Kugler (18,68, izbor letnik 2011); renski rizling: Mihael Fajfar (18,20 – letnik 2011),

26 pa s srebrno medaljo. Povprečna ocena letnika 2012 je znašala 18,16 in je bila le za stotinko točke nižja od povprečne ocene letnika 2011. Z oceno 18,17 so se šmarški vinogradniki lani zavihteli v sam vrh med 56 društvi vinogradnikov v vinorodni deželi Podravje.

rumeni muškat: Zvonko Šmon (18,26); ranfol: Anže Podgoršek (17,88); sauvignon: Jože Kugler, Danilo Pokleka (18,30); sivi pinot: Alojz Slemenšek(18,44); šipon: Mihael Fajfar (18,46); traminec: Frančišek Rednak (18,30); zeleni silvanec: Danilo Pokleka (18,22); zvrst bela: Franc Podgoršek(18,18); rdeče sorte: modra frankinja: Jože Kovačič (18,30), modri pinot: Peter Krajnc (18,30); zweigelt: PGD Šmartno ob Paki (18,16), zvrst – rdeča: Ivan Goršek(18,04).

Naš čas_250413

Šmartno ob Paki, 16. aprila Skorajda »smrtna« tišina je vladala minuli torek v dvorani gasilskega doma v Šmartnem ob Paki, kjer je tamkajšnje društvo vinogradnikov pripravilo ocenjevanje vin letnika 2012. Sedem članov komisije, kateri je tudi tokrat predsedoval mag.


Naš ­čas, 25. 4. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 23

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

25. aprila 2013

Razočarani nad prejšnjo vlado Uspešno izvedena redna letna skupščina veteranov Velenje Veterani Velenja, ki združujejo več kot 600 članov, smo bili z opravljenim delom v lanskem letu zadovoljni, zato smo se zahvalili vsem tistim, ki so z nami sodelovali, nam pri realizaciji plana 2012 pomagali in s tem prispevali, da

smo ga v celoti uresničili. Za dolgoletno delo v OZVVS Velenje smo podelili srebrni priznanji Francu Kačičniku in Stanetu Vodovniku, bronasto priznanje smo podelili Janku Avberšku in

Zvesti postavljenim načelom

Zdenko Terpin, predsednik PO ZVVS, je spomnil, da so nam bile lani odvzete nekatere pravice. Na to smo podali številne pripombe, a žal neuspešno. Kljub vsemu je organizacija ostala zvesta načelom, ki se bodo ohranjala še naprej, seveda v upanju na izboljšanje razmer tako financ kot tudi ohranjanja tradicije. Na skupščini je bilo velikokrat poudarjeno, da se veterani zavedamo svojega poslanstva, vendar smo razočarani nad odnosom prejšnje oblasti do vrednot, ki smo jih skupaj z drugimi v letu 1991, v osamosvojitveni vojni za Slovenijo, pridobili. Verjamemo, da ta dejanja niso dokončna in da bomo v bodoče uspeli s pravim dialogom to tudi popraMed podelitvijo srebrnih plaket viti. S skupnim delovanjem domoljubMaček, s. p., Stojan Kukavica, nih organizacij v občini Velenje, Janko Stopar, Marko Bauman, Šoštanj in Šmartno ob Paki ter Zdenko Hriberšek in strelska lokalno skupnostjo bomo takšno ekipa OZVVS Velenje v sestavi: delo tudi nadaljevali. Viktor Slatinek, Martin Hudales, n Predsednik OZVVS Velenje Zdenko Hriberšek Milan Hrovat. Ivanu Kosu. Za dolgoletno delo v vlogi praporščaka sta znak praporščaka prejela Marko Bauman in Stanko Tajnšek. Zahvale za delo v letu 2012 pa so prejeli: 20. MOTB Celje, Gorenje Gostinstvo, 15. HEB, Gradbeništvo

23

Hmelj – vsestransko uporabna rastlina Šmartno ob Paki, 20. aprila – V dvorani Marof Mladinskega centra Šmartno ob Paki je minulo soboto dišalo po hmelju. Tamkajšnje turistično društvo je namreč v okviru projekta Hmelj, nekoč zeleno zlato; kaj pa danes?…, ki ga podpira tudi Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, pripravilo delavnice za otroke in odrasle. Z njimi je želelo predstaviti hmelj kot rastlino, ki je v prejšnjem stoletju dajala kruh na mnogih kmetijah na območju spodnjega toka reke Pake, ki je pomembno vplivala na oblikovanje kulturne dediščine območja in kot rastlino, ki je uporabna v pivovarstvu, zdravilstvu, kozmetiki in v kulinariki. Poleg občanov sta

se delavnic udeležila tudi aktualna hmeljski starešina in hmeljska princesa. Boža Polak, predsednica šmarškega turističnega društva je izrazila zadovoljstvo nad odzivom občanov, mlajših in starejših. »Presenečeni so bili nad tem, kako vsestransko uporabna rastlina je hmelj. V kulinariki so uporabni njegovi storži, predvsem za pripravo kakšnih

Dan za zdravje in čisto Velenje Vsako leto 7. aprila je svetovni dan zdravja, ki ga učitelji in dijaki Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje tudi ustrezno zaznamujemo. Letos smo zaradi slabega vremena aktivnosti izvedli nekoliko kasneje, v petek, 12. aprila. Kot vsako leto smo to storili v sodelovanju z zdravstvenimi delavci Zdravstvenega doma Velenje, ki so med aktivnostmi opravljali test

vzdržljivosti posameznikov. Vsi udeleženci so prejeli plastenko vode sponzorja Pivovarne Union in jabolko trgovskega centra Mercator. Voda in jabolko sta ena najmočnejših simbolov zdravja in zdravega načina življenja. Dogodek smo združili s čistilno akcijo. Vsaka skupina je ločeno zbirala papirnate odpadke in odpadne plastenke, saj je ključni pogoj za zdravo življenje tudi čisto in zdravo okolje.

napitkov (sirupi, likerji), prav tako v kozmetiki in zdravilstvu, v kulinariki pa so uporabne hmeljeve beluše – podzemni del rastline ter mladi, do 20 centimetrov dolgi zeleni vršički.» Tej dejavnosti sedaj sledi dokončanje knjige in zaključna prireditev – hmeljski likof, ki bo 15. septembra. n Tp

Pomembno se je zavedati, da šteje vsak trenutek v življenju, da je zelo pomembno, da ga preživiš doživeto in aktivno, kot tudi, da nikoli ni prepozno, da svojemu življenju dodamo vitalnost in kakovost! Naredimo nekaj zase in za svoj planet! Zavedamo se, da je zdravje naše največje bogastvo in neprecenljiva vrednota. n Tim zdrave šole, ŠCV, Šola za storitvene dejavnosti Velenje

Desetak

Delu čast in oblast!

DARILNI BON

Povrnimo geslu svoje vrednote. Tudi tradicijo. Vidimo se na kresovanjih in prvomajskih shodih. Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije

Prijetno praznovanje 1. maja vam želi SPESS!

darilni bon Čarobno! Desetak izpolni vse želje v 4 najboljših nakupovalnih središčih Slovenije.

DESETAK JE NOVA NAKUPOVALNA VALUTA PO VSEJ SLOVENIJI. Odkrijte raznolike prednosti Desetaka: magični darilni bon lahko unovčite v vseh prodajalnah, gostinskih in storitvenih lokalih v 4 najboljših nakupovalnih središčih v Sloveniji. Naj bodo to modna oblačila in dodatki, tehnika in kulinarične dobrote – Desetak bo izpolnil vse vaše želje. Doživite čarobnost Desetaka – nove darilne bone v vrednosti 10 € najdete v informacijski pisarni Citycentra Celje.

Podrobnejše informacije so na voljo na: www.desetak.si

SES-00089_CCC_Ins_b138xh200.indd 1

20.03.12 11:36


NaĹĄ Ä?as, 25. 4. 2013, barve: CMYK, stran 24

24

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

25. aprila 2013

GaraĹžni sejem v Ĺ oĹĄtanju

Salamijada

Ĺ oĹĄtanj, 11. Aprila - OÄ?itno je napoÄ?il Ä?as salam. Kar nekaj tako imenovanih salamijad smo zasledili v tem Ä?asu, ena od njih je bila celo v ĹĄoĹĄtanjskem gasilnem domu. Svojih salam niso predstavili gasilci temveÄ? skupina prijateljev, med katerimi so tudi gasilci. Ĺ lo je za nekakĹĄno zdruĹžitev dveh skupin izdelovalcev salam, tistih, ki so Ĺže prekaljeni stari maÄ?ki, in tistih, ki se v tej obrti ĹĄele preizkuĹĄajo. PokuĹĄina salam je bila povezana s pokuĹĄino in ocenjevanjem znane domaÄ?e alkoholne pijaÄ?e ÂťtolkecaÂŤ, ki oÄ?itno doĹživlja ponovno priljubljenost med pivci. Na salamijadi so bili tudi pevci, Lovski oktet, za veselo druĹžbo je skrbel mladi, a Ä?edalje bolj prepoznavni ansambel Smeh. Vse salame so bile dobre in je bilo teĹžko nagniti tehtnico odloÄ?itve na to ali drugo stran. No, saj mi tudi ni bilo treba, za to je poskrbela skupina ocenjevalcev, ki je po krepkem poĹžirku prej omenjene pijaÄ?e oÄ?itno znala loÄ?iti okuse enajstih razliÄ?nih salam. Bistvo sreÄ?anja ni bilo tekmovanje, to je poudaril organizator Boris GoliÄ?nik, ki je skrbel, da je bila

miza resniÄ?no dobro zaloĹžena tudi z drugimi domaÄ?imi dobrotami. In res se je zdelo, da se je po razglasitvi najboljĹĄih salam ozraÄ?je ĹĄele prav sprostilo, nihÄ?e se ni jezil, Ä?e njegova salama ni bila med najboljĹĄimi, in tisti s priznanji tudi niso kazali posebnega ponosa. Vsem, ki se s tem ukvarjajo, je jasno, da na dobro salamo vpliva vrsta dejavnikov in da ni zanesljivega recepta za vedno odliÄ?no salamo. Vsemu navkljub pa je treba povedati, da je bil med tistimi, ki so ÂťnapreĹĄaliÂŤ najboljĹĄi tolkec, Vinko GoliÄ?nik

Gradec, mi prihajamo! UÄ?enci individualnega pouka nemĹĄÄ?ina iz Osnovne ĹĄole Ĺ alek in Mihe Pintarja Toleda ter uÄ?enci muzikala program za nadarjene Osnovne ĹĄole Ĺ alek, so nadgradili svoje znanje z obiskom avstrijske ĹĄtajerske prestolnice Gradca. Izleta smo se vsi zelo veselili, nanj pa smo se na razliÄ?ne naÄ?ine pripravljali Ĺže pri pouku. V nedeljo, 14. aprila, nas je na pot proti Gradcu pospremilo lepo sonÄ?no vreme. To je bilo kot naroÄ?eno za ogled

panorame z graĹĄkega gradu, otoka na Muri in sprehoda skozi slikovito staro mestno jedro. Po okrepÄ?ilu smo pohiteli v operno hiĹĄo, kjer smo si ogledali muzikal FAME. Operna hiĹĄa nas je prevzela s svojim krasnim proÄ?eljem, fontano, notranjost pa je zasijala v baroÄ?no okraĹĄenem stropu, sijoÄ?imi loĹžami in galerijami. Svoje znanje iz nemĹĄkega jezika so lahko uÄ?enci preizkusili pri razumevanju govornih delov, medtem ko so bili

iz Skorna prvi. OÄ?itno ima dobro roko tudi za meĹĄanje salam, saj je bil prvi tudi med ÂťmlajĹĄimiÂŤ izdelovalci. Absolutni zmagovalec sreÄ?anja je bil Martin RamĹĄak iz Skorna ki je tudi sicer med prijatelji poznan po dobrih suhomesnih izdelkih, saj se s tem ukvarja Ĺže nekaj desetletij. Naj mu bo priznanje dobra spodbuda za dobro mero tako pri kombinaciji mesa kot pri dodajanju zaÄ?imb. MBK

vokalni deli muzikala izvedeni v angleĹĄÄ?ini. Vrhunska izvedba in izvirna scena s specifiÄ?nimi efekti sta razkrivali mestno in ĹĄolsko Ĺživljenje. Tako ni bilo teĹžko spremljati vsebine muzikala. Ta je govorila o talentiranih, tudi uporniĹĄkih najstnikih, ki si Ĺželijo uspeti v Ĺživljenju, za kar pa se mora vsakdo potruditi, saj uspeh ne Ä?aka pred vrati. Po buÄ?nemu aplavzu smo se odpravili proti domu polni enkratnih glasbenih vtisov. Mentorja Barbara RoĹĄer in Matej Krajnc

Po vzoru garaĹžnih sejmov v tujini smo v soboto, 20. aprila, v Ĺ oĹĄtanju na rokometnem igriĹĄÄ?u priredili Ĺ aleĹĄki garaĹžni sejem. V tujini imajo tovrstne razprodaje Ĺže dolgo tradicijo

zaradi veÄ?je ozaveĹĄÄ?enosti o varstvu okolja ter manjĹĄih predsodkov v zvezi z Ĺže rabljenimi predmeti. Ne nazadnje pa je to odliÄ?na priloĹžnost za druĹženje in spoznavanje.

Na sreÄ?o se slaba vremenska napoved za soboto ni uresniÄ?ila in do zaÄ?etka sejma se je srameĹžljivo pokazalo tudi sonce. Ob deseti uri dopoldan je iz zvoÄ?nikov zaigrala glasba in prodajalci so priÄ?eli preizkuĹĄati svoje prodajalske sposobnosti. Na stojnicah smo lahko videli pestro ponudbo. Od starin do oblaÄ?il in obutve, naĹĄli smo lahko tudi televizor, elektronsko opremo in igraÄ?e. DruĹžno smo ugotovili, da za prodajo ni bil tako pomemben izdelek, ampak predvsem odprtost in komunikacijske veĹĄÄ?ine prodajalca. Za popestritev dogodka je vzporedno potekal ĹĄe sreÄ?elov, na katerem smo podelili zanimive dobitke, od sadik solate do kart za koncert Gibonnija. SreÄ?ke so ĹĄle za med in so do konca sejma poĹĄle. IzkupiÄ?ek bomo namenili izkljuÄ?no v dobrodelne namene. Dogodek smo zakljuÄ?ili okrog ene ure popoldan. Prodajalci in obiskovalci smo bili enotni, da je sejem uspel predvsem z druĹžabnega vidika, nekateri pa so bili zadovoljni tudi z zasluĹžkom. Prodaja bo vsekakor ĹĄe uspeĹĄnejĹĄa ob veÄ?kratnih ponovitvah tovrstnega sejma. Lahko reÄ?emo, da se je uresniÄ?il moto Ĺ aleĹĄkega garaĹžnega sejma: Ne gremo sluĹžit, gremo se druĹžit!

               !!! 

"#  "$ %"

 & ' () " #) *

&"($ & + * ")") $ ,(  "

" "  - . " +)%  & ' ()

" #)   " "     + .

(* '

 # + )&  ")'   ( /+  # & " .  # + ' "$ )($

 "

 (# & ) 0 " "# 

 #1 # & &) + %(  1  $



.0' ' 1" &'"   " "

1    + "  + . *   "  "

      ) & +

     



h

20 let

1993 - 2013

Skupaj ustvarjamo prihodnost.

ÄŒestitamo vam ob 1. maju, prazniku dela. BSH HiĹĄni aparati d.o.o. Nazarje www.bsh-group.si

T R A D I C I J A

K A K O V O S T

I N O V A C I J E

N A Z A R J E


NaĹĄ Ä?as, 25. 4. 2013, barve: CMYK, stran 25

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

25. aprila 2013

EvangeliÄ?anska poroka

Mnenja in odmevi

Mozirski Gaj - Ob odprtju sezone ogledov in spomladanske razstave v Mozirskem gaju minulo soboto je tam potekala zares posebna, protestantska poroka. MladoporoÄ?enca dr. Janja Kolar s Polzele in absolvent medicine Jernej FiĹĄter iz Novega mesta sta se poroÄ?ila na mestu v parku, ki sta ga izbrala sama. NamreÄ? kar v vrtu zdravilnih zeliĹĄÄ? v bliĹžini kapelice. Obred je bil preprost, z obredom ŞivljenjaÂŤ in zaupanja, vodil pa ga je pastor evangeliÄ?anske KrĹĄÄ?anske cerkve Kalvarija iz Celja AleĹĄ Lajlar. Obred so pospremili s posebno glasbo Slavilne skupine te cerkve, zapela pa je solistka, AmeriÄ?anka iz drĹžave Idaho, Whitney Lajlar, ki je zdaj poroÄ?ena v Celju. JoĹže Miklavc

Bomba ÂťstreslaÂŤ Ĺ entilj Zaradi zanimanja, zakaj se je naĹĄla bomba v Ĺ entilju dopolnjujem Ä?lanek Bojane Ĺ pegel ĹĄe z nekaterimi manj znanimi podatki. Na JoĹžefovo, 19. marca 1944, je bil lep sonÄ?en dan. Aktivisti tedanjega Ĺ aleĹĄko-mislinjskega okroĹžja smo imeli kratek posvet v KavÄ?ah. Sedeli smo kar pred zidanico druĹžine, ki smo jo partizani imenovali pri Olgi. Aktivisti smo bili Bogo Verdev, BlaĹž Kralj in njegova sestra Slava, vsi iz Ĺ entilja, Janko Ĺ˝evart iz Podkraja pri Velenju in jaz, Milan RazdevĹĄek, ki

Prvomajske poÄ?itnice

Prva protestantska poroka v Mozirskem gaju, ÂťvzelaÂŤ sta se mlada zdravnika Janja Kolar in Jernej FiĹĄter iz Novega mesta

Pa so tik pred nami ĹĄe zadnje poÄ?itnice preden otvorimo poletno sezono. Med prvomajskimi prazniki vam Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski klub pripravlja pester program skozi celoten teden. ZaÄ?ne se Ĺže danes ob 21. uri v eMCe placu. Tokratni Ä?etrtkov druĹžabni veÄ?er bo minil v znamenju

sem bil doma na Ponikvi pri Ĺ˝alcu. Okrog 13. ure nas je zmotil moÄ?an pisk in truĹĄÄ? padajoÄ?ega zadetega letala, iz katerega so padale tudi bombe in iz katerega so se s padali spuĹĄÄ?ali letalci. Letalo je v delih razpadlo in padlo na tla na pokopaliĹĄÄ?u v Ĺ entandraĹžu. Nad nami so plavali padalci, zato smo ĹĄli takoj v akcijo reĹĄevanja. Nevarnost jim je pretila v vinogradih, ki so bili Ĺže obdelani in v katerih so bili postavljeni koli, ostreni na obeh straneh. NaĹĄa naloga je bila, da smo podirali kole, da se piloti ne bi natikali nanje. Pri tem so nam veliko pomagali tudi domaÄ?ini iz KavÄ?. Letalo bombnik je priletelo s sever-

ne strani, ker je bilo zadeto od nemĹĄke protiletalske obrambe v Beljaku (Vilach). Z manevriranjem pilotov je doseglo ozemlje nekdanje Jugoslavije, kjer so operirali Ĺže partizani in imeli navodila, da ne pridejo v roke nemĹĄke policije. Tri pilote smo tedaj reĹĄili, druge pa je dobila in vse postrelila Ĺ entandraĹĄka Ĺžandarmerija. Vod VDV, ki je bil v bliĹžini AndraĹža, se je spopadel z Ĺžandarmerijo, vendar je bilo prepozno, ker so Ĺžandarji Ĺže opravili svoje. Bomba, ki jo je avtorica Bojana Ĺ pegel lepo prikazala in resniÄ?no vzbuja strah, je bila namenjena vojaĹĄko prometnim ciljem v MĂźnchnu, ker so

smeha, saj si bomo na velikem platnu ogledali nekaj najboljĹĄih stand up komikov na svetu. V petek, 26. aprila, pa ob 21-ih ne zamudite predstavitve mladega srbskega banda, imenovan Auf Wiedersehen, katerega se drĹži tudi vzdevek beograjski Depeche Mode. PrviÄ? so se odpravili na pot izven domovine in v eMCe placu bodo ogrevali mnoĹžico pred glavnim aktom petkovega koncerta – Werefox. Zasedba, ki je sestavljena iz bivĹĄih Ä?lanov skupine Psycho-Pat, vas zagotovo ne bo pustila na cedilu. ÄŒe se letos niste odloÄ?ili za spomladanski skok na morje, bodite brez skrbi. Na terasi bo v soboto ob 21. uri Spring Break Ĺžur, kjer bo poleg dobre druĹžbe, za odliÄ?no vzduĹĄje poskrbela ĹĄe glasba iz 60. in 70. let. Konec vikenda bo Ä?as za igro taroka. V nedeljo, 28. aprila, bo ob

16 h organiziran tarok turnir na terasi. Vabljeni vsi kvartopirci! V zaÄ?etku tedna pa za vas pripravljamo Jam session, na katerem vam ponujamo igranje na raznih instrumentih. Vse, kar potrebujemo od vas, je, da nas obiĹĄÄ?ete in jih sami preizkusite v ponedeljek, 29. aprila, ob 20. uri. Torek bo minil v ĹĄportnem duhu. Ob 16 h bomo poskusili izvesti kar dva turnirja, in sicer v namiznem in terasnem nogometu, toda le v primeru, Ä?e se bo prijavilo dovolj ekip. Prijavo oddate kar v klubu, zveÄ?er pa bomo na velikem platnu na terasi pogledali ĹĄe polfinalno tekmo Lige prvakov. V torek, 30. aprila, bo potekal tudi razpis za druĹžbeno kritiÄ?ni plakat. V okviru Sound Arsona in festivala Dnevi Mladih in Kulture smo si zamislili razpis za druĹžbenokritiÄ?ne plakate, v katerih boste predstavili svoje

    

 

 

 









Podjetniki, pokliÄ?ite nas in se nam pridruĹžite, postanite del vaĹĄe in naĹĄe rubrike VEDEĹ˝. Seznanite naĹĄe bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50

               

     !"#

25

     

 

 

se zavezniki Ĺže tedaj pripravljali na odprtje druge fronte v Ardenih, ki se je potem zaÄ?ela junija leta 1944. Pilote smo pozneje pospremili v ĹĄtab 14. divizije. Maja 1944 leta sem se ĹĄe enkrat sreÄ?al z njimi v gozdovih Suhega dola, ko jih je vod Ĺ ercerjeve brigade spremljal na Dolenjsko. Od njih sem dobil vojaĹĄki zemljevid – specialko sekcije Velenje. Original te specialke sem dal muzeju Slovenj Gradec, kopijo pa hranim sam. Milan RazdevĹĄek, Slovenj Gradec

ideje in refleksijo na trenutno druĹžbeno in socialno situacijo. Edina omejitev plakata je ta, da se navezuje na druĹžbenokritiÄ?ne teme. Prejeti plakati bodo razstavljeni v galeriji kluba eMCe plac, otvoritev razstave pa bo 17. maja. Plakate bo preverila strokovna komisija, najboljĹĄi pa bo nagrajen z bonom v vrednosti 100 evrov za tisk plakatov, CD-jev ali katero drugo storitev v KRMC Kunigunda. Plakate poĹĄljite na naslov program@emceplac.si v poljubni obliki, rok za oddajo pa je 1. maj. Ob prazniku dela pa prihajajo v goste avstralski Greenthief in madĹžarski Grand Mexican Warlock. Alterrock koncert se bo zaÄ?el ob 21. uri. zf


Naš ­čas, 25. 4. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 26

26

RAZVEDRILO

Velika nagradna križanka AC Celeia Avto center Celeia

PE Avtohiša Jakopec

Mariborska c. 107, Celje 03 42 54 611 www.ac-celeia.si

Kosovelova 16, Velenje 03 8971 460 www.ac-celeia.si

NE ZAMUDITE IZJEMNIH AKCIJ!

Najvišja kakovost za najnižjo ceno!

Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d. o. o.; Kidričeva 2a, Velenje, s pripisom “Opel” najkasneje do 6. maja. Izžrebali bomo tri nagrade: 1. menjava pnevmatik, 2. majica in kapa 3. majica.

Želimo vam prijetne prvomajske praznične dni!

25. aprila 2013


NaĹĄ Ä?as, 25. 4. 2013, barve: CMYK, stran 27

MODROBELA KRONIKA

25. aprila 2013

Postaja Velenje nevarno mesto? Po ropu poĹĄte rop trgovine Velenje, 17. aprila – Ni se ĹĄe poleglo razburjenje po ropu poĹĄte na Partizanski cesti, kjer je zamaskiran neznanec s piĹĄtolo in noĹžem od usluĹžbenk zahteval denar, ko je v Velenju priĹĄlo do novega ropa. V sredo zveÄ?er, malo po 19. uri, sta dva mlajĹĄa fanta oropala trgovino na KoroĹĄki cesti. Prodajalkama sta zagrozila z oroĹžjem in zahtevala denar. Z dnevnim izkupiÄ?kom sta nato zapustila trgovino in peĹĄ pobegnila proti Konovemu. Roparja sta bila mlajĹĄa fanta, eden vitkejĹĄe postave, ta je imel na rokah bele rokavice, drugi nekoliko moÄ?nejĹĄe postave, obleÄ?ena v jeans hlaÄ?e in majici s kapucama, z maskirnima kapama z izrezom za oÄ?i. Oba storilca sta govorila slovensko z velenjskim naglasom. ÄŒe bi karkoli vedeli o okoliĹĄÄ?inah dejanja ali storilcih, policija prosi, da jih o tem obvestite na telefonsko ĹĄtevilko 113, lahko pa pokliÄ?ete tudi policiste Policijske postaje Velenje na ĹĄtevilko 898 61 00. Preiskava obeh ropov ĹĄe poteka. V zvezi z ropom poĹĄte kriminalisti in policisti preverjajo v veÄ? smereh. Predstavnica za stike z javnostjo Policijske uprave Celje Milena Trbulin je potrdila, da tudi v zvezi z govoricami, ki kroĹžijo po Velenju, da naj bi bil ropa poĹĄte osumljen moĹĄki, ki je kasneje napravil samomor. Pred obema ropoma so obÄ?ani videli sumljivo obnaĹĄanje storilcev. Ti so se nekaj Ä?asa zadrĹževali pred prostorom in v njih, kjer so potem izvrĹĄili rop in si dajali na glave kape. ÄŒe kdaj opazite kaj podobnega, vam policisti svetujejo, da se umaknete na varno oddaljenost in opazujete ravnanje sumljivih oseb, o svojih opaĹžanjih pa takoj obvestite policijo.

Menjalo lastnika Velenje, 16. aprila – Tudi v zadnjem tednu je na obmoÄ?ju pristojnosti Policijske postaje Velenje kar nekaj stvari nepoĹĄteno menjalo lastnika. Pri stanovanjski hiĹĄi v Zgornjem Ĺ aleku so izginili kovinski elementi gradbenega odra, vredni okoli 3.000 evrov. Delavec podjetja Turna je bil, ker je ob koncu izmene pozabil denarnico, ob denar, k sreÄ?i pa ne tudi ob osebne dokumente. Brez zaboja piva so v Ä?etrtek ostali balinarji Balinarskega kluba na AĹĄkerÄ?evi. Nekaj dni prej pa je brez gorskega kolesa ostal kolesar, ki je odklenjenega pustil pred vhodom v Mercator Center v Velenju. V petek pa je brez torbe s prenosnim raÄ?unalnikom in denarnice ostal oĹĄkodovanec pred lekarno v Ĺ oĹĄtanju. Oboje je pustil v odklenjenem avtomobilu, tako da tat ni imel (pre)teĹžkega dela. Ta torek pa je z

nakladalne rampe v kamnolomu v Mali PireĹĄici neznanec ukradel 800 evrov vreden elektromotor.

Snemal ju je Velenje, 17. aprila – Policisti so v torek zveÄ?er obravnavali prijavo polnoletne in mladoletne oĹĄkodovanke, ki sta povedali, da ju je pred trgovino Mercator TrĹžnica neznani moĹĄki snemal z manjĹĄo video kamero. Ko sta mu povedali, da se s snemanjem ne strinjata, je bil do njiju nesramen. Policisti okoliĹĄÄ?ine kaznivega dejanja neupraviÄ?eno slikovno snemanje ĹĄe preverjajo.

Vlomi na Kinta Kunte Velenje, 17. aprila – V sredo je bilo vlomljeno v ĹĄtiri hiĹĄice v naselju Kunta Kinte. Eden od lastnikov pogreĹĄa ĹĄportne copate, eden kotni brusilni stroj, agregat in motorno Ĺžago. Iz dveh hiĹĄic storilec ni odnesel niÄ?esar.

Opozorilo! Prejeli smo informacijo, da se neznana oseba na terenu laĹžno predstavlja kot predstavnik podjetja PV Invest in kot posrednik pri najemu delavskih stanovanj za potrebe izgradnje Bloka 6 TEĹ  ter za svoje storitve od lastnikov nepremiÄ?nin zahteva plaÄ?ilo. To ne drĹži, saj podjetje PV Invest te storitve izvaja samo na sedeĹžu podjetja na KoroĹĄki cesti 62 b v Velenju.

         



  !" #! "   $     %&  

   '% %(#)))

.,8 *.,* 

$ &  

*+,-

 9.:,.;

  :" <   8 ;" %)))

." $" /01 /02   /03 402 .' )5' 677 602

,,9,4/)  ,*9+98,. , 9

       

Prijeli poĹžigalca Velenje, 18. aprila â&#x20AC;&#x201C; Kriminalisti in policisti so prijeli 23-letnega VelenjÄ?ana, ki je 12. marca vlomil v hiĹĄo nad pokopaliĹĄÄ?em v Podkraju, po vlomu pa v njej zanetil poĹžar. Ĺ kodo so ocenili na 15.000 evrov. 23-letniku so odvzeli prostost in ga ovadili za kaznivo dejanje poĹžig. Za to kaznivo dejanje je zagroĹžena kazen od enega do osem let zapora.

Stisnilo mu je roko Ĺ˝alec, 18. aprila â&#x20AC;&#x201C; V Ĺžalskem podjetju je v Ä?etrtek na liniji za pripravo peska delavcu stisnilo roko. Ta je z roko segel v obmoÄ?je traku za dovod peska, pri tem pa mu je stisnilo nadlahtnico.

Ukradel gorivo Ĺ oĹĄtanj, 18. aprila â&#x20AC;&#x201C; V MetleÄ?ah je v Ä?etrtek neznanec iz dveh delovnih strojev na gradbiĹĄÄ?u ukradel okoli 120 litrov goriva.

Kamen v izloĹžbo Velenje, 18. aprila â&#x20AC;&#x201C; Neznanec je v Ä?etrtek s kamnom razbil veÄ?je izloĹžbeno steklo na pisarni turistiÄ?ne agencije na Rudarski cesti.

Kje bodo cvetele nakradene roĹže? Velenje, 19. aprila â&#x20AC;&#x201C; V Ä?etrtek popoldan so storilci izpred stanovanjske hiĹĄe na Stanetovi v osebni avto (registrske oznake naj bi bile znane) naloĹžili veÄ? cvetliÄ?nih loncev z roĹžami. Kje bodo cvetele, policisti ĹĄe poizvedujejo.

Beg s parkiriĹĄÄ?a Velenje, 19. aprila â&#x20AC;&#x201C; V petek popoldan je neznani voznik osebnega avtomobila modre barve zaradi nepravilnega premika trÄ?il v avto, parkiran na parkiriĹĄÄ?u Mercatorjeve TrĹžnice, potem pa s kraja odpeljal.

Ovadba za predrzno voĹžnjo Ĺ oĹĄtanj, 19. aprila â&#x20AC;&#x201C; Zaradi izsiljevanja prednosti voznika voznici je v petek popoldan poÄ?ilo v kriĹžiĹĄÄ?u

Gaberkah. PovzroÄ?itelju nesreÄ?e je preizkus z indikatorjem pokazal veÄ? kot 0,52 mg alkohola v litru izdihanega zraka. ToĹžilec je odloÄ?il, da gre v tem primeru za kaznivo dejanje predrzna voĹžnja, zato so policisti vozniku odredili ĹĄe strokovni pregled, zoper njega pa podali kazensko ovadbo.

PovzroÄ?itelja pridrĹžali do streznitve Velenje, 19. aprila â&#x20AC;&#x201C; V petek zveÄ?er se je zgodila prometna nesreÄ?a na KidriÄ?evi pred kriĹžiĹĄÄ?em s Kersnikovo. Voznik osebnega avtomobila je zaradi prekratke varnostne razdalje najprej trÄ?il v voznico osebnega avtomobila, ki se je ustavila pred prehodom za peĹĄce, potem pa ĹĄe v parkiran avto. V trÄ?enju sta voznica in sopotnica utrpeli laĹžje telesne poĹĄkodbe. ZdravniĹĄko pomoÄ? sta iskali sami. PovzroÄ?itelj je odklonil preizkus alkoholiziranosti. Ker je kazal oÄ?itne znake opitosti, so policisti zanj odredili pridrĹžanje do streznitve.

V kapelici ni uspel, na gospodarskem poslopju je Ĺ oĹĄtanj, 22. april â&#x20AC;&#x201C; Ä&#x152;eprav cene bakra padajo, je povpraĹĄevanje med tatovi po njem ĹĄe veno precejĹĄnje. Na sreÄ?o tatovom ne gre vedno gladko. V nedeljo popoldan je bilo vlomljeno v pomoĹžni objekt sv. Stopnice pri cerkvi sv. KriĹž v Belih Vodah. V notranjosti je tat skuĹĄal demontirati bakreno kritino, vendar mu to ni uspelo. Dan za tem pa je oĹĄkodovanka vodji policijskega okoliĹĄa v Ĺ oĹĄtanju prijavila, da ji je neznanec z gospodarskega poslopja v TopolĹĄici ukradel osem metrov bakrenih Ĺžlebov z dvema kolenoma

Kolesar hudo padel Vinska Gora, 22. aprila â&#x20AC;&#x201C; V ponedeljek zjutraj se je pri padcu s kolesom hudo poĹĄkodoval 68-letni kolesar. Vozil je po lokalni cesti iz smeri Prelske proti PireĹĄici.

27

Preiskovali tudi RoÄ?nika Velenje, Celje, 19. aprila â&#x20AC;&#x201C; Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada so v Ä?etrtek v okviru predkazenskega postopka na obmoÄ?ju celjske in mariborske policijske uprave zbirali dokaze, povezane z zlorabo poloĹžaja ali pravic ter zlorabe poloĹžaja ali zaupanja. KriminalistiÄ?na preiskava je bila povezana z domnevnim oĹĄkodovanjem druĹžbe Klasje pri prodaji nepremiÄ?nin in premiÄ?nin, pri Ä?emer naj bi nastalo za okoli 19 milijonov evrov ĹĄkode. V okviru preiskave so za nekaj ur pridrĹžali TomaĹža RoÄ?nika, veÄ?inskega lastnika in glavnega nadzornika druĹžbe Klasje, ter direktorico Dragico Murko.

Iz policijske beleĹžke V natakarico zaluÄ?al steklenico

Prijavila Ĺžaljivega soseda

Ĺ oĹĄtanj, 9. aprila â&#x20AC;&#x201C; V torek ponoÄ?i je bilo v lokalu Grudnik kot na Divjem zahodu. 31- in 26-letnika sta se najprej spravila nad inventar in na stolih ter mizah povzroÄ?ila za vsaj 500 evrov ĹĄkode. Enemu od obeh pa to ĹĄe ni bilo dovolj. V natakarico je zaluÄ?al steklenico in ji povzroÄ?il laĹžje telesne poĹĄkodbe. ÂťJunakovÂŤ, starih znancev policije, ob njihovem prihodu ni bilo veÄ? na kraju, vseeno pa lahko raÄ?unata na kazenske ovadbe.

Velenje, 14. aprila â&#x20AC;&#x201C; V nedeljo popoldan se je pred blokom na Ĺ ercerjevi sosed Ĺžaljivo in nesramno vedel do sosede. RaÄ?un za neÄ?ednost bodo napisali policisti.

Zasegli marihuano Velenje, 10. aprila â&#x20AC;&#x201C; V sredo zveÄ?er so policisti pri postopku mlajĹĄemu moĹĄkemu zasegli zavitek marihuane.

Na sprehod z boksarjem Velenje, 11. aprila â&#x20AC;&#x201C; V Ä?etrtek popoldne so policisti VelenjÄ?anu zasegli kovinski boksar. Za prekrĹĄek, povezan z zakonom o oroĹžju, bodo napisali odloÄ?bo o prekrĹĄku.

Ĺ˝aljiv do otrok Velenje, 11. aprila â&#x20AC;&#x201C; V Ä?etrtek popoldne se je na GoriĹĄki cesti neznanec Ĺžaljivo in nesramno vedel do otrok, ki so se pred blokom igrali z Ĺžogo. Policisti krĹĄitelja ĹĄe ugotavljajo.

V soboto je bilo glasno Velenje, 13. aprila â&#x20AC;&#x201C; V soboto ponoÄ?i je glasna glasba odmevala iz dveh stanovanj na KoĹželjskega ulici na Gorici. Policisti so noÄ?ni poÄ?itek stanovalcem zagotovili z dvema plaÄ?ilnima nalogoma. Odmevalo pa je tudi iz lokala Balkan rock caffe na Starem trgu. Odgovorni in pravni osebi bodo napisali odloÄ?bo o prekrĹĄku.

Razbijal po vratih vnukinje Velenje, 14. aprila â&#x20AC;&#x201C; V nedeljo opoldne je dedek v veÄ?stanovanjski hiĹĄi na Starem trgu v pijanem stanju vpil na hodniku in razbijal po vratih stanovanja svoje vnukinje. Policisti so se odzvali s plaÄ?ilnim nalogom.

V otroĹĄki spor grobo posegel neznanec Velenje, 14. aprila â&#x20AC;&#x201C; V nedeljo popoldan sta se na otroĹĄkem igriĹĄÄ?u pred bloki na Gorici med igro sprla 9-letna vrstnika. V njun prepir se je vmeĹĄal neznanec in enega od deÄ?kov tako moÄ?no odrinil, da je ta padel in utrpel laĹžjo telesno poĹĄkodbo. OkoliĹĄÄ?ine dogodka policisti ĹĄe preverjajo.

Iz deĹžurne klicali policijo Velenje, 14. aprila â&#x20AC;&#x201C; V nedeljo zveÄ?er se je v deĹžurni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje krĹĄitelj nedostojno vedel do osebja. ÂťNapotnicoÂŤ so mu napisali policisti.

Pijana izzivala Velenje, 14. aprila â&#x20AC;&#x201C; V stanovanju na Kardeljevem trgu je bilo v nedeljo ponoÄ?i Ĺživo. Pijana moĹĄka, povratnika, sta se prepirala v stanovanju znanke in drug drugega izzivala k pretepu. Vmes so posegli policisti in enemu takoj napisali plaÄ?ilni nalog, drugega, ki se ob prihodu policistov ni umiril, pa so pridrĹžali do iztreznitve in mu ob odhodu iz njihovih prostorov izroÄ?ili ĹĄe plaÄ?ilni nalog za tri prekrĹĄke.

Vredno pohvale Pohvala gre tokrat VelenjÄ?anki, ki je policistom v sredo, 10. aprila, izroÄ?ila kontaktni kljuÄ? avtomobila chevrolet in kljuÄ? cilindriÄ?ne kljuÄ?avnice, ki ju je naĹĄla na Stantetovi. Policisti so kljuÄ?a vrnili lastnici, ki se je zanju zanimala potem, ko je sliĹĄala obvestilo na radiu. UdeleĹženci Ä?istilne akcije pa so v soboto, 13. aprila, med Ä?iĹĄÄ?enjem nabreĹžja Pake v Ĺ aleku naĹĄli Ĺžensko denarnico z osebnimi dokumenti. Denarnica je bila, kot se je izkazalo, ukradena. Denarnico je udeleĹženec akcije vrnil lastnici, sokrajanki iz Ĺ entilja.


Naš ­čas, 25. 4. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 28

28

ŠPORT

Umirali so v obrambi Celjani sanjali, a niso dosanjali – Rokometaši Gorenja, aktualni prvaki, še tretjič boljši v tem prvenstvu in vrnili prednost treh točk – Jutri (ob 9.00) v 'Rdeči' Trimo Rokometaši Gorenja so se za nov velik korak približali osvojitvi državnega naslova oziroma njegovi ubranitvi. V 5. krogu končnice so v celjski dvorani Zlatorog z 29 : 26 premagali domačo Pivovarno Laško in s tem znova potrdili, da so še vedno najboljši. V dosedanjih 27 krogih so doživeli le dva poraza, in to oba s Koprom. Drugega v 3. krogu končnice. Tedaj so nekateri že začeli razmišljati, da uspeha ne bodo ponovili. Moštvo Celja Pivovarne Laško, njihov edini tekmec, je v Kopru krog za tem zmagalo in zaostanek za njimi zmanjšalo na eno samo točko. Poleg tega so nekateri začeli dvomiti, da tisti igralci, ki bodo po končani sezoni rokometno pot nadaljevali, ne bodo več stoodstotno motivirani. Aktualni prvaki pa so s sijajno igro v celjskem Zlatorogu najlepše potrdili, da od prvega do zadnjega igralca polno dihajo s sedanjim klubom. Celjani so ob odlični spomladanski formi, porazu prvakov v Kopru in njihovi zmagi nad obalnim moštvom gotovo verjeli, da se bodo po tem derbiju prvič v tem prvenstvu zavihteli pred njih. Toda Branko Tamše (Šaleški graščaki so med tekmo nekajkrat vzklikali njegovo ime) je igralce odlično pripravil na Zlatorogov 'kotel' in zaigrali so, povedano z eno besedo: šampionsko. Kako so si želeli te zmage in posredno s tem, da zadržijo prvo mesto, se je slikovito izrazil krožni napadalec Matej Gaber: »Umirali smo v obrambi!« Kdor obiskuje rokometne tekme, pa gotovo pozna besede trenerjev, da se tekme dobivajo z dobro igro v obrambi. Garala sta tudi Niko Medved in Peter Pucelj, ki še nista povsem pripravljena po poškodbah. Zobe je stisnil tudi vratar Ivan Gajić, ki je imel pred tekmo celo vročino. Kljub temu je blestel v vratih ter zbral 16 obramb, tri več od domačega Matevža Skoka. Vodili so od prve do zadnje minute. Sredi drugega polčasa so si priigrali največjo prednost - pet golov. Deset minut pred koncem so se jim domači sicer približali na dva gola zaostanka, a več proti granitni velenjski obrambi niso zmogli. Pet minut za tem so spet zaostajali za štiri točke in nekateri domači gledalci so začeli odhajati iz dvorane, razočarani in zavedajoč se, da so znova zelo majhne možnosti njihovih rokometašev, da osvojijo naslov. Šaleški graščaki in drugi velenjski navijači pa so se začeli huronsko veseliti zaslužene zmage s tremi goli razlike in nove prednosti treh točk ter še bolj verjeti v ponovitev naslova.

Jutri zadnjič proti Vajdlu Do konca prvenstva je še pet krogov. Že jutri (petek) bo v Rdeči dvorani gostoval Trimo s trenerjem Ivanom Vajdlom. Kot je znano, se bo ta nekdanji igralec Gorenja in tudi že njegov trener pred novo sezono preselil na velenjsko trenersko klop.

Pred nami je še kar nekaj min Branko Tamše: »Za razliko od prejšnjih tekem smo pred to imeli teden dni časa, da smo se lahko čim bolj pripravili nanjo. Znova smo dobro proučili celjsko igro, odigrali v obrambi, tako kot smo vadili; to me veseli, saj je ob dobri igri v obrambni veliko lažje potem igrati v napadu. Zato moram čestitati vsem fantom, tudi tistim, ki niso stopili na igrišče, danes smo bili vsi kot eden.

Očitno nam Celje zadnje čase 'leži'. Dejstvo je, da so si fantje tudi zmage nadvse želeli: tako kot si želijo osvojitve naslova so tudi igrali. Skratka, srečni smo po tej veliki zmagi, toda prvenstvo še ni odločeno. V igri je torej še deset točk. Upam, da ne bo dodatnih poškodb. Imamo jih že dovolj.«

»Še vedno smo tu!« Marko Bezjak, kapetan: »Vedno, ko se ekipa razhaja, se porajajo vprašanja, kako se bodo igralci odzvali na to: ali bodo tisti, ki odhajajo, zbrani in pravi do konca. Mi na vsakem treningu in vsaki tekmi poskušamo dokazati, da smo še vedno tu, ne le fizično, ampak tudi miselno. Ker gre v tem primeru za Gorenje, torej smo še vedno njegovi pravi igralci, ki hočejo zmagati na vsaki tekmi in znova osvojiti državni naslov. Z današnjo igro, v kateri smo prevladovali od začetka do konca, pa smo to na najboljši način potrdili.« n S. Vovk

Lokalni derbi po podaljšku Hopsom Igralci polzelskih Hopsov in šoštanjske Elektre so se ponovno poigrali z živci svojih zvestih privržencev, saj je bil zmagovalec še drugič letos znan šele po podaljšku. Za razliko od tekme v Šoštanju so tokrat slavili Hopsi, s čimer sta se ekipi izenačili tudi na prvenstveni lestvici. Srečanje so veliko bolje začeli košarkarji Elektre, razpoloženi so bili predvsem Atanackovič, Podvršnik, Zagorc in Julevič, ki so bili najbolj zaslužni, da je Elektra v 18. minuti vodila že z 22 očkami naskoka – 40 : 18. Z bolj agresivno igro v obrambi in bolj zbranim napadom so se Hopsi v nadaljevanju počasi približevali in do konca

tretje četrtine znižali zaostanek na zgolj štiri točke in hitro nato tudi izenačili na 57 : 57. V zadnjem delu igre so imeli večino časa pobudo gostitelji, dobro minuto pred koncem pa so ponovno povedli Šoštanjčani, ki so še pet sekund pred koncem vodili za tri, nato je Jagodnik izkušeno zadel prvi prosti met, drugega namenoma zgrešil, Robertson je uspešno skočil v napadu, zgrešil, do odbite žoge je prišel Martin, ki ni ponovil napake svojega soigralca, zadel in izsilil podaljšek. Sledilo je še pet minut zanimive košarkarske predstave, več znanja in tudi kanček sreče pa so imeli gostitelji – Hopsi so se veselili zmage s 97 : 94.

Rajmond Rituper, trener Elektre Šoštanja: »Za nami je zanimiva tekma z veliko koši in izmenjav vodstva. Srečanje bi se lahko končalo tudi v našo korist, a smo izgubili zaradi nespametnih potez v končnici rednega dela. Čestitke domačinom za zasluženo zmago.« V tem tednu košarkarji Elektre zaključujejo letošnje prvenstvo – v torek so še zadnjič odigrali srečanje v svoji dvorani, ko so gostili zadnjeuvrščeno ekipo LTH Castings Mercator, v petek pa bodo prvenstvo zaključili na gostovanju v Rogaški Slatini. n tr

25. aprila 2013

Rudar boljši od Olimpije, sodniku pa niso bili kos Po dveh zmagah so nogometaši Rudarja doživeli dva poraza – Razočarani nad sojenjem – V soboto ob jezeru šaleškosavinjski derbi (20.00) Nogometaši Rudarja so v preteklem tednu odigrali dve tekmi v gosteh in po dveh zaporednih zmagah doživeli dva poraza, na nobeni pa se strelci niso niti enkrat izkazali. Kljub temu so še vedno na šestem mestu, le Celje je na petem mestu povečalo prednost pred njimi na sedem točk, zasledovalci pa so se jim nekoliko približali. Najbolj Triglav, ki pod vodstvom novega trenerja Dušana Kosiča igra kot prerojen (na treh tekmah si je priigral kar sedem točk). Kranjčani na sedmem mestu za njimi zaostajajo le še za tri točke. V sredo so 'rudarje' premagale Domžale v zaostali tekmi 25. kroga z 1 : 0, v soboto pa Olimpija v ljubljanskih Stožicah v 29. igralnem dnevu z zadetkom Elvisa Džafiča v 82. minuti z 1 : 0. Na obeh tekmah so igrali zelo dobro, vendar so bili znova zelo nespretni pred nasprotnikovimi vrati. S porazom v Domžalah so se sprijaznili, zelo jezni pa so bili po tekmi v Stožicah. Kot poudarjajo, je bila glavni krivec, da so ostali brez točk ali vsaj ene, sodniška trojka z glavnim sodnikom Hrastničanom Davorjem Drečnikom na čelu.

Pritožili so se Velenjčani so bili najmanj enakovreden tekmec, ampak so jim ob sreči hrbet obrnili tudi delilci pravice. Tako sta Mate Eterović in Matej Podlogar zadela okvir vrat: Eterović je poleg tega v prvem polčasu celo premagal Olimpijinega vratarja, vendar je sodnik po njihovem mnenju neupravičeno (TV posnetek) razveljavil ta zadetek. Sodniška trojka je 'rudarje' še nekajkrat oškodovala, zato je vodstvo kluba v ponedeljek poslalo na sodniško organizacijo protestno pismo. V njem je med drugim zapisalo, da pričakujejo, da bo ustrezno ukrepala proti glavnemu sodniku Drečniku in njegovima pomočnikoma. »Prepričani smo, da smo bili na tej tekmi večkrat oškodovani. Izpostavili bi tri primere: dosežen gol Eterovića, za katerega so sodniki neupravičeno ocenili, da je bil v nedovoljenem položaju, spregledali pa so igranje z roko Olimpijinega igralca v šestnajstmetrskem prostoru Olimpije, in sumljiv položaj obeh napadalcev Trifkovića in Nikezića pri golu Olimpije. Na tekmi je bilo tudi več manjših napak sodniške

trojke, ki je celo tekmo dovoljevala predolgo zadrževanje žoge ali njeno udarjanje po že dosojenem prekršku.« Pogovarjali pa so se tudi s kontrolorjem tekme, ki jim je »potrdil, da je bilo na tekmi več manjših in dve večji napaki sodniške trojke.« Kot zanimivost naj dodamo še naslednje: Ko je domači igralec Boban Jović ob koncu prvega polčasa igral z roko, so z Rudarjeve klopi zahtevali najstrožjo kazen, z nasprotne strani pa je bilo slišati odgovor: Kje si pa upa pokazati nanjo!

Se bo napadalcem znova odprlo? Pa menda ja ni bilo že vnaprej določeno, da morata biti na prvih dveh mestih Maribor in Olimpija!? Po mnenju trenerja Jerneja Javornika je Rudar odigral najboljšo tekmo pod njegovim vodstvom: »Fantje so lahko ponosni nase. Hkrati smo seveda razočarani, ker smo kljub premoči izgubili. Pomembno je, da nismo bili nadigrani, da smo imeli veliko priložnosti za zadetek. Zato optimistično gledamo naprej. Pred nami je nova zelo zahtevna tekma, lokalni derbi. Za takšne dvoboje je značilno, da so skorajda vedno v igri tri rezultatske možnosti. Moramo zaigrati tako dobro kot v Ljubljani in upati, da se bo napadalcem znova odprlo.« n S. Vovk


Naš čas, 25. 4. 2013, barve: CMYK, stran 29

ŠPORT IN REKREACIJA

25. aprila 2013

Krimovke prvakinje, Velenjčanke tretje

Skvoš

Odlična Velenjčana

Rokometašice Krima Mercatorja so po pričakovanju že dvajsetič postale pokalne prvakinje Slovenije

Ta vikend je v Škofji Loki potekalo ekipno državno člansko prvenstvo v skvošu. Udeležilo se ga je 14 moških in 4 ženske ekipe, kar je najštevilnejša udeležba do sedaj. Velenjčana Martin Mošnik in Klemen Kristan sta z Miho Kavašem zastopala Squash klub Konex in znova osvojila naslov ekipnega državnega prvaka Slovenije. Za Martina in Klemna je to že četrti naslov državnih prvakov z Squash klubom Konex. V finalu je Konex premagal domačine Škofjo Loko 2 z rezultatom 2 : 1, tretja pa je bila ekipa Bleda. Martin Mošnik je pretekli vikend brez izgubljenega niza zmagal na zaprtem PSA turnirju v Ljubljani, ki so se ga udeležili vsi najboljši slovenski igralci. Trenutno zaseda 144. mesto na svetovni jakostni lestvici. Prihodnji teden se Martin s slovensko reprezentanco odpravlja v Amsterdam, kjer bo potekalo Evropsko ekipno prvenstvo.

V finalni tekmi sklepnega turnirja četverice v Ljubljani so bile boljše od Zagorjank, v tekmi za tretje mesto pa so rokometašice velenjskega Veplasa z golom razlike premagale Krko. Novomeščanke so v zelo izenačeni tekmi vodile večino tekme, v zadnji trenutkih pa so zaostajale za gol, zadele, a prepozno. Finale: Krim Mercator - GEN-I Zagorje 25 : 21 (14 : 8); tekma za 3. mesto: Veplas Velenje - Krka Novo mesto 23 : 22 (11 : 13); polfinalni tekmi: GEN-I Zagorje - Krka Novo mesto 28 : 20 (14 : 8), Krim Mercator - Veplas Velenje 34 : 15 (18 : 5).

Sabljanje

Najboljši sabljači merili moči V času od 26. 2. do 7. 3. je v Budimpešti potekalo Evropsko prvenstvo v sabljanju za kadete in mladince. Udeležila sta se ga tudi člana Velenjskega Sabljaškega kluba Rudolf Cvetko, Jure Mravljak in Lovro Fijavž-Bačovnik. Med kadeti je Jure Mravljak dosegel 98. mesto v meču in 68. mesto v floretu. Med mladinci pa je Lovro Fijavž-Bačovnik dosegel 71. mesto v floretu. Čeprav sta prvič nastopila na takšnem tekmovanju, sta bila najbolje uvrščena člana Slovenske reprezentance na tem Evropskem prvenstvu. Mesec dni kasneje, med 6. 4. in 15. 4., pa je v Poreču potekalo še svetovno prvenstvo v sabljanju za kadete in mladince. Med svetovno elito sta Jure in Lovro prikazala nekaj zelo dobrih borb. Med kadeti je Jure Mravljak dosegel 69. mesto v meču in 100. mesto v floretu. V konkurenci mladincev pa je Lovro Fijavž-Bačovnik dosegel 73. mesto v floretu. Na tekmovanju je oba spremljal njun trener Klemen Špeh, ki opravlja tudi delo selektorja slovenske reprezentance v floretu.

Derbi kroga brez zmagovalke Domače nogometašice so se kljub veliki želji, da bi premagale vodilne Beltinčanke, morale zadovoljiti zgolj s točko

Tenis

Tako so igrali Prva SNL, 29. k. Olimpija - Rudar Velenje 1:0 (0:0)

Strelec: 1:0 Nikezić (82.). Rudar: Pašagić, Jeseničnik, Stakić, Firer, Črnčič, Rotman, Podlogar, Kašnik, Klinar, Radujko, Eterović. Rumeni kartoni: Delamea Mlinar; Rotman, Klinar, Jeseničnik, Kašnik. Trener: Jernej Javornik. Drugi izidi: Celje - Domžale 0:0, Aluminij - Triglav 2:2 (1:1), Mura - Gorica 1:1 (0:0), Luka Koper - Maribor 2:1 (1:1) Vrstni red: 1. Maribor 29 tekem - 64 Točk, Olimpija 29 – 56, 3. Domžale 28 - 47, 4. Luka Koper 29 – 46, 5. Celje 29 – 41, 6. Rudar 29 – 34, 7. Triglav 28 - 31, 8. Gorica 29 - 29, Aluminij 29 – 27, 10. Mura 05 29 – 23. 30. krog: Rudar – Celje, 27. aprila, ob 20.00.

1. NLB Leasing liga, končnica, 5. Krog Celje Pivovarna Laško - Gorenje Velenje 26:29 (12:16)

Cingesar, Cehte 4, Miklavčič 3, Gaber 1, Golčar, Dobelšek, Gams 2, Dujmović. Trener: Branko Tamše. Sedemmetrovke: Celje Pivovarna Laško 1 (0), Gorenje Velenje 3 (0). Izključitve: Celje Pivovarna Laško 6, Gorenje Velenje 4 minute. Druga izida: Krka - Trimo Trebnje 24:26 (12:12), Maribor Branik - Cimos Koper 29:28 (12:13). Vrstni red: 1. Gorenje Velenje 5 tekem - 50 točk, 2. Celje Pivovarna Laško 5 – 47, 3. Cimos Koper 5 – 38, 4. Maribor Branik 5 – 38, 5. Trimo Trebnje 5 – 26, 6. Krka 5 – 22. Za obstanek: Krško - Sevnica 32:30 (13:13), Ribnica Riko Hiše - SVIŠ Ivančna Gorica

33:23 (15:9), Istrabenz Plini Izola - Jeruzalem Ormož 34:34 (17:19). Vrstni red: 1. Ribnica Riko hiše 5 – 24, 2. Sviš Ivančna Gorica 5 – 22, 3. Jeruzalem Ormož 5 – 21, 4. Istrabenz Plini Izola 5 – 19, 5. Sevnica 5 – 10, 6. Krško 5 – 7.

2. SNL, 20. k. Šmartno 1928 Dravinja Kostroj 1:2 (1:1)

Strelci: 1:0 Jelen (13), 1:1 Aljža Naglič (33), 1:2 Urban Čander (82), Drugi izidi: Bela krajina – Zavrč 0:1 (0:1), Kalcer Radomlje – Krka 2:1 (1:0), Krško – Garmin Šenčur 6:1 (4:0), Šampion – Roltek Dob (-).

Liga Telemach, liga za obstanek, 8. krog Hopsi Polzela – Elektra Šoštanj 97 : 94 (84 : 84, 53 : 57, 27 : 42, 11 : 21)

Elektra Šoštanj: Collins 17 (1-2), Šlutej, Rizman 2, Hasič 5, Podvršnik 15 (4-4), Zagorc 11 (2-4), Julevič 11 (5-6), Brčina 2, Pajevič, Bajramlič 15 (6-6), Atanackovič 6 (0-2) Vrstni red: 1. Rogaška Crystal 42, 2. Slovan, 3. Elektra Šoštanj, 4. Hopsi Polzela vsi 37, 5. Grosuplje 35, 6. LTH Castings Mercator 33

2. SNL, 21. k. Garmin Šenčur : Šmartno 1928 1:1 (1:0)

Marijan 22./11-m; Muharemović 60. Šmartno 1928: Pusovnik, Ristovski, Zamernik (od 87. Lomovšek), Dragonovac, Bolha, Kolar, Matič, Jelen (od 57. Mali, Tisaj, Bizjak, Muharemovič. Drugi izidi: Dravinja Kostroj - Bela krajina 0:0, Roltek

29

Dob - Krško 2:0 (0:0), Zavrč - Kalcer Radomlje 1:1 (0:0), Krka - Šampion 2:3 (0:2). Vrstni red: 1. Zavrč 21 tekem – 51 točk, 2. Krka 21 – 43, 3. Roltek Dob 20 – 42, 4. Garmin Šenčur 21 – 28, 5. Krško 21 – 26, 6. Šmartno 1928 21 – 24, 7. Kalcer Radomlje 21 – 23, 8. Šampion 20– 23, 9. Bela krajina 21 – 19, 10. Dravinja Kostroj 21 – 13. 28. aprila: Šmartno 1928 Roltek Dob.

Tekmo so začele zelo odločno. Že v prvih minutah so tako ogrozile vrata gostov in bile večino prvega polčasa boljše, vendar se je ob zaključnih strelih vedno znašla na pravem mestu gostujoča vratarka ali pa je žogi pot v gol preprečil okvir vrat. V 43. minuti so po nepazljivosti prejele zadetek, potem ko se je v kazenskem prostoru v skoku najbolje znašla Pomurka Tjaša Tibaut in premagala sicer odlično Sonjo Strassnig. Že po slabih desetih minutah igre v nadaljevanju je Barbara Krisztina Nagy izenačila. Po slabem izbijanju gostij je prišla do žoge in s težkega položaja premagala gostujočo vratarko. V nadaljevanju (v 78. minuti) je drugi rumeni karton dobila Moira Murič in tako konec tekme dočakala na tribuni. Kljub številčni premoči gostij so se preostale igralke dostojno upirale pritisku gostij. Danes se bodo ob 17. uri v prvi tekmi polfinala ženskega pokala pomerile z ekipo Jevnico, v nedeljo, 28. 4., pa v prvenstveni temi gostovale v Slovenj Gradcu. Začetek tekme v tamkajšnjem Športnem centru Vinka Canka bo ob 16.30.

FIN-A U12 Večer-OPEN

Med 19. in 22. aprilom je na igriščih TK-Branik(Mb) potekal 5. turnir iz serije FIN-A za dečke in deklice do 12 let. Pri dečkih so se turnirja udeležili vsi najboljši slovenski igralci, zato je bil turnir najvišjega - 1. ranga. Od velenjskih tenisačev se je Marko Kovačević prebil do četrtfinala, Tin Krstulović pa do polfinala. Oba je s turnirja izločil 2. igralec s slovenske jakostne lestvice Jan Kupčič (ŽtkMb), Marka s 6 : 0, 7 : 5, Tina pa s 6 : 2,7 : 5. Turnir je na koncu osvojil 1. nosilec Tim Tekavec (MaxLj). V konkurenci deklic je bil zaradi odsotnosti 2. igralke s slovenske jakostne lestvice Žive Falkner (Otočec) turnir 2. ranga. Tako je 2. nosilka turnirja postala Zoja Štrukelj (ŠtkVe). Zoji se je letos tretjič uspelo uvrstiti v finale, kjer pa jo je z rezultatom 6 : 4, 6 : 1 premagala 1. nosilka Marija Vičič (Šplus). (BK)

SŽNL, 15. krog ŽNK Rudar Škale - ŽNK Teleing Pomurje 1:1 (0:1)

Strelki: 0:1 Tjaša Tibaut (43), 1:1 Barbara Krisztina Nagy (53). Rudar Škale: Strassnig, Zagajšek (od 80. Založnik), Nagy, Gomboc, Sevšek, Jevtić, Marolt (od 90. Kač), Živković, Murič, Bric, Malinić (od 68. Pijuković), Drugi izidi: Maribor – Radomlje 1:5 (1:2), Jevnica - Krka 6:0 (6:0), Velesovo Kamen Jerič - Slovenj Gradec 2:0 (1:0), Dornava je bila prosta. Vrstni red: 1. Pomurje 14 tekem – 40 točk, 2. Radomlje 13 – 33, 3. Rudar Škale 10 -31, 4. Jevnica 14 – 19, 5. Maribor 13 – 16, 6. Dornava 12 – 13, 7. Velesovo 13 – 10, 8. Krka 13 – 10, 9. Slovenj Gradec 13 – 1.

Štajerka nogometna liga, 13. krog Kovinar Tezno Šoštanj 1: 5

Vrstni red: 1. Tehnotim Pesnica 28, 2. Fosilium Šentjur 25, 3. Radlje 25, 4. Žalec 25, 5. Marles hiše 24, 6. Šoštanj 23, 7. Pohorje 22, 8. Peca 21, 9. Slovenj Gradec 12, 10. Lenart 11, 11. Paloma 4, 12. Kovinar Tezno 4.

Ob prazniku dela iskreno čestitamo!

www.esotech.si

60 etl


Naš ­čas, 25. 4. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 30

MODROBELA KRONIKA

30 Četrtek,

25. aprila

Petek,

26. aprila

06.10 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.15 Kljukčeve dogodivščine, lutke 10.50 Male sive celice, kviz 11.35 Moja soba: Tana 12.05 O živalih in ljudeh 12.30 Na vrtu, tv Maribor 13.00 Prvi dnevnik 13.20 Vreme, šport 13.30 Odkrito 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.50 Roli, Poli, Oli, ris. 15.55 Mladi znanstvenik Janko 16.10 Firbcologi, otr. odd. 16.45 Dobra ura z Andrejem 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Dobra ura z Andrejem 18.00 Infodrom 18.05 Dobra ura z Andrejem 18.35 Ezopovo gledališče, ris. 18.45 Dobra ura z Andrejem 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet: Strah 00.30 Ugriznimo znanost 00.45 Dnevnik, vreme, šport 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Infokanal

06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.15 Martina in ptičje strašilo 10.25 Bisergora, nan. 10.40 Potujoči škrat, nan. 11.05 Firbcologi, odd. za otroke 11.30 Mi znamo: Chateaubriand 12.00 Sveto in svet: Strah 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Pogledi Slovenije 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.50 Aleks v vodi, ris. 15.55 Policaj Črt, ris. 16.05 Mladi Leonardo, 18/26 16.45 Dobra ura z Akijem 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Dobra ura z Akijem 18.00 Infodrom 18.05 Moja soba: Luna 18.35 Leonardo, ris. 18.50 Dobra ura z Akijem 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Na zdravje! 21.30 Med valovi, tv Koper 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Polnočni klub: Zgodovina na turističnem odru 00.15 Dnevnik, vreme, šport 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Infokanal

07.00 Ozi bu, ris. 07.02 Nenavadne zgodbe, ris. 07.05 Pokukajmo na zemljo, ris. 07.15 Prihaja Nodi, ris. 07.20 Metka in Zverinko Zver, ris. 07.25 Bacek Jon, ris. 07.35 Medo Popi in prijatelji, ris. 07.40 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.45 Dragi domek, ris. 07.50 Pri Slonovih, ris. 07.55 Gospodič Jakob, ris. 08.00 Otroški infokanal 08.50 Infodrom 09.00 Zabavni infokanal 10.10 Dobra ura z Milico 11.30 Dobro jutro 14.20 Točka, glas. odd. 15.05 Kdo si upa na večerjo? 16.05 Evropski magazin 16.25 Slovenski vodni krog: Ižica 16.50 Muzikajeto: Ska, glas. odd. 17.30 Z Bruceem Parryjem po Arktiki, 3/5 18.35 Mostovi - Hidak 19.00 Točka, glas. odd. 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Šport 21.00 Nogomet, evrop. liga, polfinale, 1. tekma: Basel – Chelsea, prenos 22.55 Naravnost fantastično: Agentka, 2/3 23.25 Veselje do življenja, franc. film 00.50 Točka, glas. odd. 01.40 Zabavni infokanal

07.00 Ozi bu, ris. 07.02 Nenavadne zgodbe, ris. 07.05 Pokukajmo na zemljo, ris. 07.10 Prihaja Nodi,ris. 07.20 Metka in Zverinko Zver, ris. 07.25 Bacek Jon, ris. 07.35 Medo Popi in prijatelji, ris. 07.40 Pokukajmo na zemljo, ris. 07.45 Dragi domek, ris. 07.50 Pri Slonovih, ris. 07.55 Gospodič Jakob, ris. 08.00 Otroški infokanal 08.50 Infodrom 09.30 Zabavni infokanal 10.00 Dobra ura z Andrejem 11.20 Dobro jutro 13.00 Iz noči klavirjev: Pianistka Ana Šinkovec 14.05 Sledi, tv Maribor 14.45 Alpe, Donava, Jadran 15.25 Migaj raje z nami, odd. za razg. življ. 15.50 Rad igram nogomet 16.25 Mostovi - Hidak 16.55 Osmi dan 17.25 Knjiga mene briga 17.45 Mehek kot skala: Marjan Fabjan 18.35 Nogomet – vrhunci evrop. lige 19.10 Točka, glas. odd. 20.00 Skrivnosti muzejskih zakladov: V Egipčanskem muzeju, 4/6 20.45 Miranda (II.), 4/6 21.15 Najina ljubezen, 2/3 22.05 Veter, ki trese ječmen, irski film 00.05 Točka, glas. odd. 00.55 Zabavni infokanal

06.00 Zajčje uganke, ris. 06.10 Raziskovalka Dora, ris. 06.35 Florjan, gasilski avto, ris. 07.00 Tv prodaja 07.30 Biser, nad. 08.15 Biser, nad. 09.00 Tv prodaja 09.15 Larina izbira, nan. 10.10 Tv prodaja 10.40 Kot ukaže srce, nad. 11.35 Tv prodaja 12.05 Mentalist, nan. 13.00 24ur ob enih 14.00 Naša mala klinika, nan. 15.05 Norišnica v Clevelandu, nan. 15.40 Srčna strast, nad. 16.40 Kot ukaže srce, nad. 17.00 24ur,popoldne 17.10 Kot ukaže srce, nad. 17.45 Misli zdravo, nan. 17.50 Larina izbira, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Vse je mogoče, am. film 22.00 24ur zvečer 22.30 Dvojnica, nan. 23.20 Misli zdravo 23.25 Zdravnikova vest, nan. 00.20 Dexter, nan. 01.25 Sočna strast, nan. 02.25 24ur, ponovitev 03.25 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Pop corn, glasbena oddaja 11.35 Vabimo k ogledu 11.40 Ob svetovnem dnevu zemlje, dr. Lučka Kajfež Bogataj 12.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.05 Videospot dneva 13.10 Prodajno TV okno 13.20 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, tabornike: Škalska liga ka te briga 18.40 Oglasi 18.45 Regionalne novice 2 18.50 Vabimo k ogledu 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: Alfi Nipič, ans. Storžič 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Oglasi 21.25 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 21.55 Vabimo k ogledu 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.30 Prodajno TV okno 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila

06.00 Razisovalka Dora, ris. 06.30 Florjan, gasilski avto, ris. 06.55 Tv prodaja 07.25 Biser, nad. 08.10 Biser, nad. 08.55 Tv prodaja 09.10 Larina izbira, nad. 10.05 Tv prodaja 10.35 Kot ukaže srce, nad. 11.30 Tv prodaja 12.00 Družinski kamp razvajencev, ang. ser. 13.00 24ur ob enih 14.00 Naša mala klinika, nan. 15.05 Norišnica v Clevelandu, nan. 15.40 Srčna strast, nad. 16.40 Kot ukaže srce, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Kot ukaže srce, nad. 17.50 Larina izbira 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Dedek na zmenku, am. film 22.00 24ur zvečer 22.30 Mesec nad Karolino, am. film 23.00 Eurojackpot 23.03 Mosec nad Karolino, nad. filma 00.25 Padec v temo, ang. film 02.45 24ur, ponovitev 03.45 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Naj viža: Alfi Nipič, ans. Storžič 11.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 Videospot dneva 12.20 Prodajno TV okno 12.35 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš 18.40 Oglasi 18.45 Regionalne novice 2 18.50 Vabimo k ogledu 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Skrbimo za zdravje: Zdravljenje malignih bolezni v SB Slovenj Gradec 21.00 Oglasi 21.05 Regionalne novice 3 21.10 Vabimo k ogledu 21.15 Gostilna pr Francet (29), zabavno glasbena oddaja 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.45 Prodajno TV okno 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

Sobota,

27. aprila

06.00 Kultura 06.10 Odmevi 07.00 Ribič Pepe 07.25 Zgodbe iz školjke: Jaz sem okrasna orhideja 07.30 Radovedni Taček 07.45 Biba se giba, ris. nan. 08.10 Studio Kriškraš 08.35 Kulturni brlog 08.40 Počitnice: Kaj naj spakiram 08.45 Pri babici: Čedne noge 08.50 Bine: Pesnik, lutk. nan. 09.10 Firbcologi, odd. za otroke 09.35 Male svie celice, kviz 10.20 Infodrom 10.30 Hiša eksperimentov: Težiščelogija 10.50 V boju s časom, 6/13 11.20 Borko Pokorko, japon. film 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.20 Tednik 14.20 Prava ideja! 14.50 Med valovi 15.15 Slovenski magazin 15.50 Noetova barka: Izročilo semen, 1/3 16.20 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Na vrtu 17.40 Z Bruceem parryjem po Arktiki: Kanada, 4/5 18.30 Ozare 18.40 Pri Slonovih, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmina, slovenski film 21.35 Od Večne poti do Tivolija – 70 let od ustanovitve OF 22.25 Poročila, šport, vreme 23.00 Sinovi anarhije (III.), 4/13 23.45 Ozare, ponov. 23.50 Dnevnik, vreme, šport 00.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Infokanal 06.35 Skozi čas 08.30 Posebna ponudba 08.50 Pogledi Slovenije 10.40 Slovenci v Italiji 11.20 Knjiga mene briga: Zoran Smiljanič 11.40 Umetni raj: Zgodovina slovenskega filma 12.10 Osmi dan 12.40 Glenn Miller revival z Nušo Derendo in Big bendom RTVS 14.00 Gimnastika, sp, prenos iz Ljubljane 16.45 Ukradeno otroštvo, dok. film 17.45 Na juriš in the mood! Od koračnic do swinga 19.55 Nogomet, prva liga Telekom, Rudar : Celje, prenos 21.45 33/45, sobotna glasbena noč 22.45 Bleščica, odd. o modi 23.15 Med valovi 23.45 Zabavni infokanal 06.30 Tv prodaja 07.00 OTO čira čara 07.01 Medved Rupert, ris. 07.10 Diego in prijatelji, ris. 07.25 Medvedek Benjamin, ris. 07.40 Medved Rupert, ris. 07.50 Chuck in prijatelji, ris. 08.15 Čebelica Maja, ris. 08.25 Bratz, ris. 08.50 Perla, ris. 09.15 Neobičajna šola, ris. 09.20 Lazytown, ris. 09.45 Charlie Brown in Snoopy, ris. 09.50 Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris. 10.15 Nikova tablica, ris. 10.45 Igra laži, nan. 11.40 Jamie, obroki v pol ure, ang. odd. 12.10 Opremljevalci vrtov v zasedi, am. odd. 12.40 Zvezda dizajna, am. ser. 13.40 Čudežne roke, am. film 15.25 Castle, nan. 16.20 Očetov dan, am. film 18.15 Pozor, priden pes! 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Vid in Pero šov 21.00 Koktajl, am. film 22.55 Zelo osebno, am. film 01.20 Brez skrivališča, am. film 03.10 24ur, ponov. 04.10 Zvoki noči

09.00 Miš maš: Kako nastane milo 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Ustvarjalne iskrice (57): voščilnica za rojstni dan 10.05 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 10.35 Strokovnjak svetuje: O avtorskih pravicah 11.35 Oglasi 11.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.05 Videospot dneva 12.10 Prodajno TV okno 12.25 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas: Škalska liga, iskanje zmajčka 18.40 Vabimo k ogledu 18.45 Mura Raba TV 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna 20.20 Oglasi 20.25 Spomini na XIV. divizijo v Šaleški dolini, ob Dnevu upora proti okupatorju 21.10 Vabimo k ogledu 21.15 Koncert ob 10. obletnici ansambla SPEV:Po Slakovi poti 22.25 Jutranji pogovori 23.55 Prodajno TV okno 00:10 Videospot dneva 00:15 Videostrani, obvestila

Nedelja,

28. aprila

07.00 Aleks in glasba, ris. 07.05 Karli, ris. 07.10 Tinček, ris. 07.15 Krtek, ris. 07.20 Eli in Fani, ris. 07.25 Metka in Zverinko Zver, ris. 07.30 Žanov svet, ris. 07.40 Lokomotivček Tomaž, ris. 07.45 Ava, Riko, Teo, ris. 07.55 Biba se giba, ris. 08.15 Pokukajmo na Zemljo, ris. 08.20 Mladi znanstvenik Janko, ris. 08.30 Neli in Cezar, ris. 08.40 Dinko pod krinko, ris. 08.45 Timi gre, ris. 08.55 Nodi v Deželi igrač, ris. 09.10 Ezopovo gledališče, ris. 09.20 Moj prijatelj Zajec, ris. 09.40 Pokukajmo na Zemljo, ris. 09.45 Pujsa Pepa, ris. 09.50 Fračji dol, ris. 10.10 V gozdu, ris. 10.15 Dedek v mojem žepu, 21/66 10.30 Dedek v mojem žepu, 22/66 10.45 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Na zdravje!, ponov. 15.15 Tista, ki sem jo čakal, franc. film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Igralci brez maske: Milena Zupančič, 2. del 18.15 Igralci tudi pojejo 18.40 Nodi v Deželi igrač, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Kdo si upa na večerjo? 21.00 Družinske zgodbe, pog. odd. 21.50 Noetova barka, 2/3 22.25 Poročila, vreme, šport 22.55 Luther (II.), 2/4 23.50 Slovenski magazin 00.15 Dnevnik, ponovitev 00.40 Zrcalo tedna, vreme, šport 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Infokanal 08.10 Skozi čas 08.20 Globus 09.20 Slovenski magazin 09.45 Turbulenca 10.25 KD Pihalni orkester Krka, ponov. 11.00 Najboljši iz Zagorja: Koncert nagrajenih otroških in mladinskih pevskih zborov 23. državnega tekmovanja v Zagorju ob Savi 2012 12.10 Sloveneski trobilni kvintet, ponov. 12.30 Rad igram nogomet 12.55 Žogarija 13.25 Nogomet, FIFA magazin 14.00 Gimnastika, sp, prenos iz Ljubljane 16.55 Šport 18.55 Košarko čutim, ponov. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Mali širni svet (IV.), 2/6 20.50 City folk: Atene 21.20 Cinema Komunisto, dok. odd. 23.00 Trst je naš!, igrani film 23.30 Aritmija, ponov. 00.30 Zabavni infokanal 06.30 Tv prodaja 07.00 OTO čira čara 07.01 Medved Rupert, ris. ser. 07.10 Diego in prijatelji, ris. 07.25 Medvedek Benjamin, ris. 07.40 Medved Rupert, ris. 07.50 Chuck in prijatelji, ris. 08.15 Čebelica Maja, ris. ser. 08.25 Bratz, ris. 08.50 Perla, ris. 09.15 Neobičajna šola, ris. 09.20 Lazytown, ris. 09.45 Carlie Brown in Snoopy, ris. 09.50 Lego Chima, ris. 10.20 Nikova tablica, ris. 10.50 Igra laži, nan. 11.45 Jamie, obroki v pol ure, ang. odd. 12.20 Opremljevalci vrtov v zasedi, dok. ser. 12.50 Zvezda dizajna, am. ser. 13.50 V postelji z lažnivcem, am. film 15.35 Castle, nan. 16.30 Pujsek v mestu, am. film 18.15 Ana kuha 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Slovenija ima talent 21.30 Poročiva se, am. film 23.20 Moški ne odidejo, am. film 01.35 24ur, ponov. 02.35 Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Miš maš: kako nastane milo 09.40 2109. VTV magazin 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Vabimo k ogledu 10.10 Športni torek, športna oddaja 10.20 Novice tega tedna 10.40 Oglasi 10.45 Župan z vami: Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje 11.45 Dotiki gora: Strelovec 12.00 Vabimo k ogledu 12.05 Naj viža: Alfi Nipič, ans. Storžič 13.20 Kuhinjica, tedenski izbor 14.15 Prodajno TV okno 14.30 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Poživimo keramični lonček, ustvarjalne iskrice (56) 18.25 Nanovo: monociklizem 19.05 Oglasi 19.10 Pop corn, glasbena oddaja 20.10 Vabimo k ogledu 20.15 Jutranji pogovori 21.45 Skrbimo za zdravje: Zdravljenje malignih bolezni v SB Slovenj Gradec 22.45 Gostilna pr Francet (29), zabavno glasbena oddaja 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Prodajno TV okno 00.05 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

25. aprila 2013 Sreda,

29. aprila

30. aprila

1. maja

06.25 Utrip 06.40 Zrcalo tedna 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.15 Radovedni Taček, otr. odd. 10.35 Iz popotne torbe, pouč. odd. 10.55 Motovilka, otr. ser. 11.00 Megabiti energije: Reciklirane olimpijske igre 11.20 Megabiti energije: Alkimisti odpadkov, dok. odd. 11.30 Potepanja: Pošta 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.35 Polnočni klub: Zgodovina na turističnem odru 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Fračji dol, ris. nan. 16.05 Studio Kriškraš, otr. odd. 16.35 Kulturni brlog 16.45 Dobra ura z Bernardo 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Dobra ura z Bernardo 18.00 Infodrom 18.05 Dobra ura z Bernardo 18.35 Franček, ris. 18.45 Dobra ura z Bernardo 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Platforma 23.35 Knjiga mene briga 23.55 Svetovni dan plesa: Mednarodni baletni gala 00.45 Duhovni utrip 00.55 Dnevnik, vreme, šport 01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.15 Infokanal

07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.15 Studio Kriškraš 10.40 Kulturni brlog 10.45 Ribič Pepe 11.10 Ali me poznaš: Jaz sem majski dež 11.20 Hiša eksperimentov: Težiščelogija 11.40 Pod klobukom: Vzdušje prvega maja 12.20 Platforma 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Studio city 14.20 Obzorja duha 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.50 Metka in Zverinko Zver, ris. 16.00 Dinko pod krinko, ris. 16.05 Eli in Fani, ris. 16.10 Bine: Pesnik, lutk. nan. 16.45 Dobra ura z Jasno 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Dobra ura z Jasno 18.00 Infodrom 18.05 Dobra ura z Jasno 18.30 Vse o Rozi, ris. 18.40 Dobra ura z Jasno 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 20.55 Onstran žice, dok. film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Globus 23.35 Družinske zgodbe, pog. odd. 00.25 Posebna ponudba 00.45 Dnevnik 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.00 Infokanal

06.40 Kultura 06.45 Odmevi 07.35 Pozdrav iz Idrije: Godbeno društvo rudarjev Idrija 08.00 Ozi bu, ris. 08.02 Nenavadne zgodbice, ris. 08.05 Pokukajmo na zemjo, ris. 08.10 Prihaja Nodi, ris. 08.20 Metka in Zverinko Zver, ris. 08.25 Bacek Jon, ris. 08.35 Medo Popi in prijatelji, ris. 08.40 Pokukajmo na Zemljo, ris. 08.45 Dragi Domek, ris. 08.50 Pri Slonovih, ris. 08.55 Gospodič Jakob, ris. 09.00 Bine: Pesnik, lutk. nan. 09.20 Zlatko Zakladko: O bregovih Lahinje 09.40 Slovenski vodni krog: Lahinja 10.10 Impro tv: Lucija Čirović in Alenka Tetičkovič 10.40 Ptičica, koprod. film 12.00 Onstran žice, dok. film 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Ne čakaj na maj, slovenski film 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Pujsa Pepa, ris. 15.50 Pikapolonica hoče odrasti, ponov. 16.05 Male sive celice, kviz 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Okoli svdta v 90 minutah, dok. odd. 18.40 Neli in Cezar, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Šanghaj, slovenski film 22.05 Odmevi, vreme, šport 22.35 Glasbeni večer 23.55 Dnevnik, vreme, šport 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Infokanal

07.00 Ozi Bu, ris. 07.02 Nenavadne zgodbice, ris. 07.05 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.10 Prihaja Nodi, ris. 07.20 Metka in Zverinko Zver, ris. 07.30 Bacek Jon, ris. 07.35 Medo Popi in prijatelji, ris. 07.40 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.45 Dragi domek, ris. 07.50 Pri Slonovih, ris. 07.55 Gospodič Jakob, ris. 08.00 Otroški infokanal 08.50 Infodrom 09.00 Zabavni infokanal 10.05 Dobra ura z Akijem 11.25 Dobro jutro 14.15 Točka, glas. odd. 15.10 Med valovi 15.35 Družinske zgodbe, pogov. odd. 16.25 Skrivnosti muzejskih zakladov, 4/6 17.30 Dober dan, Koroška 18.00 Prava ideja 18.25 To bo moj poklic: Turistični animator, 3/30 19.00 Točka, glas. odd. 19.50 Žrebanje 3 x 3 plus 6 20.00 Dediščina Evrope: Kdo, če ne mi?, nem. film 22.00 Krog molčečnosti, 4/6 23.30 Razred zase: Filozofija 23.55 Točka, glas. odd. 00.45 Zabavni infokanal

07.00 Ozi bu, ris. 07.02 Nenavadne zgodbice, ris. 07.05 Pokukajmo na zemljo, ris. 07.10 Prihaja Nodi, ris. 07.20 Metka in Zverinko Zver, ris. 07.30 Bacek Jon, ris. 07.35 Medo Popi in prijatelji, ris. 07.40 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.45 Dragi domek, ris. 07.50 Pri Slonovih, ris. 07.55 Gospodič Jakob, ris. 08.00 Otroški infokanal 08.50 Infodrom 09.00 Zabavni infokanal 10.00 Dobra ura z Bernardo 11.25 Dobro jutro 14.05 Točka, glas. odd. 15.00 Glasnik 15.40 Južna Italija: Neapelj, Capri, Amalfi, 1/2 16.30 Južna Italija: Neapelj, Capri, Amalfi, 2/2 17.30 Mostovi Hidak 18.00 Noetova barka, 2/3 18.30 Slovenski vodni krog: Oplotnica 19.00 Točka, glasb. odd. 19.50 Žrebanje Astra 19.55 Košarka, dp (M), Union Olimpija : Krka, prenos 21.50 Louise Wimmer, franc. film 23.05 Točka, glas. odd. 23.55 Zabavni infokanal

06.00 Raziskovalka Dora, ris. 06.25 Lego Chima, ris. 06.55 Tv prodaja 07.25 Biser, nad. 08.15 Biser, nad. 09.00 Tv prodaja 09.15 Larina izbira, nad. 10.10 Tv prodaja 10.40 Kot ukaže srce, nad. 11.35 Tv prodaja 12.05 Igra laži, nan. 13.00 24ur ob enih 14.00 Naša mala klinika, nan. 15.05 Norišnica v Clevelandu, nan. 15.40 Srčna strast, nan. 16.40 Kot ukaže srce, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Kot ukaže srce, nad. 17.50 Larina izbira, nad. 18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Mali bogataš, am. film 21.50 24ur zvečer 22.20 Dvojnica, nan. 23.15 Agentka pod krinko, nan. 00.15 Dexter, nan. 01.20 Sočna strast, nan. 02.20 24ur, ponov. 03.20 Zvoki noči

06.00 Raziskovalka Dora, ris. 06.25 Florjan, gasilski avtor, ris. 06.55 Tv prodaja 07.25 Biser, nad. 08.15 Biser, nad. 09.00 Tv prodaja 09.15 Larina izbira, nad. 10.10 Tv prodaja 10.40 Kot ukaže srce, nad. 11.35 Tv prodaja 12.05 Nepremagljiv dvojec, nan. 13.00 24ur ob enih 14.00 Naša mala klinika, nan. 15.05 Norišnica v Clevelandu, nan. 15.40 Srčna strast, nad. 16.40 Kot ukaže srce, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Kot ukaže srce, nad. 17.45 Misli zdravo, nad. 17.50 Larina izbira, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Preverjeno 21.05 Mentalist, nan. 22.00 24ur zvečer 22.30 Dvojnica, nan. 23.20 Misli zdravo 23.25 Agenta pod krinko, nan. 00.20 Dexter, nan. 01.25 Sočna strast, nan. 02.25 24ur, ponovitev 03.25 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Jesen življenja, razstava ročnih del v Tomaški vasi 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Vabimo k ogledu 12.00 Videospot dneva 12.05 Prodajno TV okno 12.20 Videostrani, obvestila 17.20 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Gostilna pr Francet (29), zabavno glasbena oddaja 19.00 Regionalne novice 2 19.05 Vabimo k ogledu 19.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.35 Videospot dneva 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Spomini na XIV. divizijo v Šaleški dolini, ob Dnevu upora proti okupatorju 20.45 Regionalne novice 3 20.50 Oglasi 20.55 Videospot dneva 21.00 Energetska sanacija Bolnišnice Topolšica 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Prodajno TV okno 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Energetska sanacija Bolnišnice Topolšica 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Videospot dneva 12.05 Vabimo k ogledu 12.10 Prodajno TV okno 12.25 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek jaka: metulji 18.40 Oglasi 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Vabimo k ogledu 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2110. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Športni torek, športna oddaja 20.35 Oglasi 20.40 Dotiki gora: Nanos 21.00 Koncert ob 10. obletnici ansambla SPEV:Po Slakovi poti 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.40 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

07.50 Infodrom 08.00 Dobra ura z Jasno 09.20 Tednik 10.15 Globus, zunanjepol. odd. 11.55 Točka, glas. odd. 12.50 Igralci brez maske: Milen Zupančič, 2. del 13.50 Igralci tudi pojejo 14.05 To bo moj poklic: Turistični animator, 3/30 14.35 Glasnik, tv Maribor 15.05 Evropski magazin, tv Maribor 15.25 O živalih in ljudeh 15.50 Na vrtu, tv Maribor 16.20 Mostovi - Hidak 16.55 Nogomet, pokal Slovenije, Triglav : Maribor, prenos 19.00 Točka, glas. odd. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Lang Lang in Herbie Hancock, posnetek koncerta 21.50 Bleščica, odd. o modi 22.25 Sedem samurajev, japonski film 01.00 Točka, glasb. odd. 01.50 Zabavni infokanal

06.00 Raziskovalka Dora, ris. ser. 06.25 Tv prodaja 06.55 Biser, ris. ser. 07.50 Biser, ris. ser. 08.45 Tv prodaja 09.00 Larina izbira, hr. nad. 09.55 Tv prodaja 10.25 Kot ukaže srce, nad. 11.20 Tv prodaja 11.50 Kaos, nan. 12.40 Norišnica v Clevelandu, nan. 13.10 Poletje v školjki, slovesnki film 14.55 Naša mala klinika, nan. 15.55 Tv Dober dan, nan. 17.00 Kot ukaže srce, nad. 18.00 Misli zdravo 18.05 Larina izbira, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Terminal, am. film 22.20 Dvojnica, nan. 23.10 Misli zdravo 23.15 Agentka pod krinko, nan. 00.10 Dexter, nan. 01.20 Poročni zvonovi, ang. ser. 02.20 24ur, pon. 03.20 Zvoki noči

09.00 Mojca in medvedek Jaka 09.40 Ustvarjalne iskrice: obešanka za nakit (14) 10.00 Videospot dneva 10.05 2110. VTV magazin, regionalni informativni program 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Športni torek, športna informativna oddaja 10.35 Koncert ob 10. obletnici ansambla SPEV:Po Slakovi poti 11.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.10 Videospot dneva 12.15 Prodajno TV okno 12.30 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Ustvarjalne iskrice (58) 18.20 Gledališka igra za otroke 18.40 Oglasi 18.45 Vabimo k ogledu 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Graška gora poje in igra 2012, posnetek prireditve 22.00 Grilova domačija 22.10 Vabimo k ogledu 22.15 Jesen življenja 22.45 Učenje s pozitivno energijo 23.45 Prodajno TV okno 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila


Naš ­čas, 25. 4. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 31

UTRIP

25. aprila 2013 Četrtek, 2. maja

07.40 Dnevnikov izbor 08.00 Ozi bu, ris. 08.02 Nenavadne zgodbice, ris. 08.05 Pokukajmo na Zemljo, ris. 08.10 Prihaja Nodi, ris. 08.20 Metka in Zverinko Zver, ris. 08.30 Bacek Jon, ris. 08.35 Medo Popi in prijatelji, ris. 08.40 Pokukajmo na Zemljo, ris. 08.45 Dragi domek, ris. 08.50 Pri Slonovih, ris. 08.55 Gospodič Jakob, ris. 09.00 Kljukčeve dogodivščine, lutke 09.25 Male sive celice, kviz 10.10 Moja soba: Luna 10.35 Resnična zgodba o Obutem mačku, franc. film 12.00 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu, tv Maribor 13.00 Prvi dnevnik 13.20 Vreme, šport 13.30 Tarča 14.35 Slovenski utrinki 15.05 Mostovi - Hidak 15.40 Risanka 15.50 Mladi znanstvenik Janko 16.05 Firbcologi, otr. odd. 16.30 Palčica, anim. film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Onesnaženi raj, dok. odd. 18.40 Ezopovo gledališče, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 … Za svobodo, za kruh: Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič z gosti 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.20 Osmi dan 22.55 Dnevnik, vreme, šport 23.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.10 Infokanal

12.00 Koncert Pihalnega orkestra Svea Zagorje in Logatec z gosti 14.00 Točka, glas. odd. 14.50 Kdo si upa na večerjo? 15.45 Evropski magazin 16.05 Slovenski vodni krog: Oplotnica 16.30 Muzikajeto: Metal 17.10 Slovenci po svetu, tv Maribor 17.40 Mostovi - Hidak 18.10 Z Bruceem Parryjem po Arktiki, 4/5 19.00 Točka, glas. odd. 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Šport 21.00 Nogomet, evrop. liga, polfinale, povratna tekma, prenos 23.00 Naravnost fantastično: Olimpijada, 3/3 23.30 Iskanje izgubljenega časa, 1/2 01.25 Točka, glas. odd. 02.15 Zabavni infokanal

06.00 Dežela konjičkov, ris. 06.30 Florjan, gasilski avto, ris. 06.55 Tv prodaja 07.25 Biser, nad. 08.15 Biser, nad. 09.05 Tv prodaja 09.20 Larina izbira, nan. 10.10 Tv prodaja 10.40 Kot ukaže srce, nad. 11.20 Tv prodaja 11.50 Mentalist, nan. 12.45 Norišnica v Clevelandu, nan. 13.15 Poletje v školjki 2, slovenski film 15.05 Naša mala klinika, nan. 16.00 Tv Dober dan, nan. 17.00 Kot ukaže srce, nad. 18.00 Misli zdravo, nan. 18.05 Larina izbira, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Mu pač ni do tebe, am. film 22.20 Dvojnica, nan. 23.10 Misli zdravo 23.15 Agenta pod krinko, nan. 00.10 Dexter, nan. 01.15 Poročni zvonovi, ang. ser. 02.15 24ur, ponovitev 03.15 Zvoki noči

09.00 Miš Maš 09.40 Graška gora poje in igra 2012, posnetek prireditve 11.40 Oglasi 11.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.10 Videospot dneva 12.15 Prodajno TV okno 12.30 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo 18.40 Oglasi 18.45 Vabimo k ogledu 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Ansambel Franca Miheliča, jubilejni koncert ob 40. obletnici delovanja 22.00 Oglasi 22.05 Migaj z nami, oddaja o rekreaciji 22.30 Vabimo k ogledu 22.35 Športnik leta 2012 v Občini Žalec 23.55 Prodajno TV okno 00.10 Videospot dneva 00.15 Videostrani, obvestila

Petek,

Sobota,

07.40 Dnevnikov izbor 08.00 Ozi bu, ris. 08.02 Nenavadne zgodbice, ris. 08.05 Pokukajmo na zemljo, ris. 08.10 Prihaja Nodi, ris. 08.20 Metka in Zverinko Zver, ris. 08.30 Bacek Jon, ris. 08.35 Medo Popi in prijatelji, ris. 08.40 Pokukajmo na Zemljo, ris. 08.45 Dragi domek, ris. 08.50 Pri Slonovih, ris. 09.00 Gospodič Jakob, ris. 09.05 Vrtiljak, pesmice za otroke 09.25 Martina in ptičje strašilo, otr. odd. 09.35 Bisergora, nan. 09.50 Potujoči škrat, nan. 10.15 Kekec, muzikal 11.10 Firbcologi, odd. za otroke 11.35 Mi znamo: Cesarski praženec 12.00 Sveto in svet: Vloga ženske v Cerkvi 13.00 Poročila, vreme, šport 13.40 Polnočni klub, pogov. odd. 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.50 Kaj govoriš?=So vakeres? 16.05 Aleks v vodi, ris. 16.15 Mladi Leonardo, 19/26 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Atlantida, rojstvo legende o koncu sveta, dok. odd. 18.45 Risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Na zdravje! 21.30 Na lepše! 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.30 Polnočni klub, pogovorna oddaja 23.45 Kaj govoriš?=So vakeres? 00.00 Dnevnik, vreme, šport 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Infokanal

06.40 Kultura 07.00 Ribič Pepe 07.25 Zgodbe iz školjke: Jaz sem majski dež 07.30 Radovedni Taček 07.45 Biba se giba, ris. nan. 08.05 Studio Kriškraš 08.35 Kulturni brlog 08.40 Počitnice: Potovanje 08.50 Bine: Voda, lutk. nan. 09.10 Firbcologi, odd. za otroke 09.35 Bukvožer, otr. odd. 09.40 Male sive celice,kviz 10.25 Hiša eksperimentov: Tlakologija 10.45 V boju s časom, 7/13 11.20 Bunko Boben, nizoz. film 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Tednik 14.20 Prava ideja! 14.50 Na lepše 15.15 Alpe, Donava, Jadran 15.50 Noetova barka: Walter in Anne Marie, 2/3 16.25 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Na vrtu 17.40 Z Bruceem parryjem po Arktiki: Severna Evropa, 5/5 18.30 Ozare 18.40 Pri Slonovih, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Miroljubni bojevnik, am. film 22.00 Poročila, šport, vreme 22.30 Sinovi anarhije (III.), 5/13 23.20 Ozare, ponov. 23.25 Dnevnik, vreme, šport 00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.40 Infokanal

3. maja

11.40 Točka, glas. odd. 13.30 Iz noči klavirjev: Pianist Danijel Brecelj 14.00 Prisluhnimo tišini 14.30 Slovenski magazin 15.15 Žogarija 15.45 Rad igram nogomet 16.20 Mostovi - Hidak 16.50 Onstran žice, dok. film 17.45 Osmi dan 18.15 Knjiga mene briga 18.35 Nogomet – vrhunci evrop. lige 19.00 Točka, glas. odd. 20.00 Skrivnosti muzejskih zakladov: V Prirodoslovnem muzeju v Londonu, 5/6 20.45 Miranda (II.), 5/6 21.20 Najina ljubezen, 3/3 22.10 Umiranje, koprod. film 23.45 Točka, glas. odd. 00.35 Zabavni infokanal

06.00 Dežela konjičkov, ris. 06.30 Florjan, gasilski avto, ris. 06.55 Tv prodaja 07.25 Biser, nad. 08.15 Biser, nad. 09.00 Tv prodaja 09.15 Larina izbira, nad. 10.05 Tv prodaja 10.35 Kot ukaže srce, nad. 11.30 Tv prodaja 12.00 Družinski kamp razvajencev, ang. ser. 13.00 24ur ob enih 14.00 Naša mala klinika, nan. 15.00 Peklenske mačke, nan. 15.55 Srčna strast, nad. 16.55 Kot ukaže srce, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Kot ukaže srce, nad. 18.05 Larina izbira 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Muholovka, am. film 21.50 24ur zvečer 22.20 Babičina hiša, am. film 23.00 Eurojackpot 23.03 Babičina hiša, nad. filma 00.05 Amistad, am. film 03.00 24ur, ponovitev 04.00 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 11.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 Videospot dneva 12.20 Prodajno TV okno 12.35 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš 18.40 Oglasi 18.45 Regionalne novice 2 18.50 Vabimo k ogledu 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice: Butan 21.00 Oglasi 21.05 Regionalne novice 3 21.10 Vabimo k ogledu 21.15 Gostilna pr Francet (30), zabavno glasbena oddaja 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.45 Prodajno TV okno 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

Nedelja,

4. maja

10.00 Skozi čas 10.35 Slovenski utrinki 11.05 Slovenci po svetu 12.05 Posebna ponudba 12.25 Platforma 12.55 Osmi dan 13.35 … Za svobodo, za kruh: Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič z gosti 15.55 Nogomet, prva liga Telekom, 31. kolo, Olimpija : Mura, prenos 17.55 Nogomet, evro. liga, polfinale, povratna tekma, posn. 19.55 Košarka, dp, polfinale (M), 1. tekma, prenos 21.40 33/45, sobotna glasbena noč, Big foot mama – Tist' dan v tednu, dok. film 23.40 Bleščica, odd. o modi 00.10 Na lepše 00.35 Zabavni infokanal

06.30 Tv prodaja 07.00 OTO čira čara 07.01 Medvedek Benjamin, ris. 07.15 Pixi in čarobni zid, ris. 07.30 Roli Poli Oli, ris. 07.55 Florini zmajčki, ris. 08.10 Čebelica Maja, ris. 08.20 Bratz, ris. 08.45 Perla, ris. 09.10 Neobičajna šola, ris. 09.15 Lazytown, ris. 09.40 Charlie Brown in Snoopy, ris. 09.45 Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris. 10.10 Monsuno, ris. 10.45 Igra laži, nan. 11.40 Jamie, obroki v pol ure, ang. odd. 12.10 Opremljevalci vrtov v zasedi, am. odd. 12.40 Zvezda dizajna, am. ser. 13.40 Dolina svetlobe, am. film 15.35 Castle, nan. 16.30 Polarna svetloba, am. film 18.15 Pozor, priden pes! 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Vid in Pero šov 21.00 Nočna dostava, am. film 23.00 Wah Wah, ang. film 00.55 Mali izdajalec, am. film 02.40 24ur, ponov. 034.4 Zvoki noči

5. maja

07.00 Aleks in glasba, ris. 07.05 Karli, ris. 07.10 Tinček, ris. 07.15 Krtek, ris. 07.20 Eli in Fani, ris. 07.25 Metka in Zverinko Zver, ris. 07.30 Žanov svet, ris. 07.40 Lokomotivček Tomaž, ris. 07.45 Ava, Riko, Teo, ris. 07.55 Pokukajmo na Zemljo, ris. 08.00 Mladi znanstvenik Janko, ris. 08.10 Neli in Cezar, ris. 08.15 Dinko pod krinko, ris. 08.25 Timi gre, ris. 08.35 Nodi v Deželi igrač, ris. 08.45 Ezopovo gledališče, ris. 08.55 Moj prijatelj Zajec, ris. 09.15 Pokukajmo na Zemljo, ris. 09.20 Pujsa Pepa, ris. 09.25 V gozdu, ris. 09.30 Dedek v mojem žepu, 23/66 09.40 Dedek v mojem žepu, 24/66 10.00 Podpornica, evangel. human. prired., prenos 10.55 Na obisku, tv Koper 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Na zdravje!, ponov. 15.20 Pisma iz otroštva, franc. film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Vesele zgodbe iz zakonskega življenja, nan. 18.15 Legende velikega in malega ekrana: Rafko Irgolič, 1. del 18.40 Nodi v Deželi igrač, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Kdo si upa na večerjo? 21.05 Je res? 22.00 Noetova barka, 3/3 22.30 Poročila, vreme, šport 23.05 Luther (II.), 3/4 00.00 Alpe, Donava, Jadran 00.30 Dnevnik, vreme, šport 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Infokanal 08.20 Skozi čas 09.00 Globus 10.00 Alpe, Donava, Jadran 10.40 Glasbena matineja, 1/3 11.25 Mozartina Simfonikov Rtv Slovenija, dirigent Uroš Lajovic 12.40 Žogarija 13.10 Rad igram nogomet 13.45 Babica gre na jug, slovenski film 15.15 Franja, dok. film 16.55 Košarka, dp, finale (Ž), 3. tekma, prenos 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Mali širni svet (IV.), 3/6 20.50 Jazz Cerkno, dok. feljton 21.20 Duša nekega moškega, dok. odd. 22.50 Zmaj, igrani film 23.05 Kje si stari?, igrani film 23.30 Zabavni infokanal 06.30 Tv prodaja 07.00 OTO čira čara 07.01 Medvedek Benjamin, ris. 07.15 Pixi in čarobni zid, ris. 07.30 Roli, Poli, Oli, ris. 07.55 Florini zmajčki, ris. 08.10 Čebelica Maja, ris. ser. 08.20 Bratz, ris. 08.45 Perla, ris. 09.10 Neobičajna šola, ris. 09.15 Lazytown, ris. 09.40 Carlie Brown in Snoopy, ris. 09.45 Lego Chima, ris. 10.15 Monsumo, ris. 10.55 Igra laži, nan. 11.50 Jamie, obroki v pol ure, ang. odd. 12.20 Opremljevalci vrtov v zasedi, dok. ser. 12.50 Zvezda dizajna, am. ser. 13.50 Spogledovanje z nevarnostjo, kanad. film 15.35 Castle, nan. 16.30 Ne povej nikomur, am. film 18.15 Ana kuha 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Slovenija ima talent 22.05 Ko si spal, am. film 00.05 Veseli gospod, am. film 01.55 24ur, ponov. 02.55 Zvoki noči

09.00 Miš maš: Kaj je puberteta 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Ustvarjalne iskrice (58): škatlica iz sladolednih palčk 10.05 Oglasi 10.10 Ansambel Franca Miheliča, jubilejni koncert ob 40. obletnici delovanja 12.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.35 Videospot dneva 12.40 Prodajno TV okno 12.55 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Gledališka igra za otroke 18.40 Vabimo k ogledu 18.45 Mura Raba TV 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2111. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.15 Kultura 20.20 Oglasi 20.25 Koncert ob 10. obletnici ansambla SPEV:Po Slakovi poti 21.35 Vabimo k ogledu 21.40 Migaj raje z nami, oddaja o rekreaciji 22.10 Jutranji pogovori 23.40 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva 00:00 Videostrani, obvestila

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Miš maš: kaj je puberteta 09.40 2110. VTV magazin 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Vabimo k ogledu 10.10 Športni torek, športna oddaja 10.20 2111. VTV magazin 10.35 Kultura 10.40 Oglasi 10.45 Energetska sanacija Bolnišnice Topolšica 11.45 Dotiki gora: Nanos 12.00 Vabimo k ogledu 12.05 Graška gora poje in igra 2012, posnetek prireditve 14.05 Kuhinjica, tedenski izbor 15.00 Prodajno TV okno 15.15 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Čas za nas, tabornike: Škalska liga ka te briga 2013 18.45 Ustvarjalne iskrice (57): voščilnica za rojstni dan 19.05 Oglasi 19.10 Policija v primežu izzivov in danosti 20.10 Vabimo k ogledu 20.15 Koncert ob 10. obletnici ansambla SPEV:Po Slakovi poti 21.25 Jutranji pogovori 22.55 Gostilna pr Francet (29), zabavno glasbena oddaja 23.55 Vabimo k ogledu 00.00 Prodajno TV okno 00.15 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

31 Sreda,

6. maja

7. maja

8. maja

06.25 Utrip 06.40 Zrcalo tedna 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.15 Radovedni Taček, otr. odd. 10.25 Iz popotne torbe, pouč. odd. 10.45 Najdiptiček, otr. ser. 11.00 Megabiti energije: Odlični kurirji 11.10 Megabiti energije: Ti si moj sonček 11.25 Potepanja: Zimsko veselje 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Polnočni klub: Kdo so motoristi? 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Fračji dol, ris. nan. 16.05 Studio Kriškraš, otr. odd. 16.35 Kulturni brlog 16.45 Dobra ura z Bernardo 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Dobra ura z Bernardo 18.00 Infodrom 18.05 Dobra ura z Bernardo 18.35 Franček, ris. 18.45 Dobra ura z Bernardo 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Podoba podobe 23.35 Knjiga mene briga 23.55 Slovenska jazz scena 00.35 Duhovni utrip 00.50 Dnevnik, vreme, šport 01.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.05 Infokanal

07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Studio Kriškraš 10.40 Kulturni brlog 10.45 Ribič Pepe 11.10 Ali me poznaš: Jaz sem rdeči tulipan 11.20 Hiša eksperimentov: Tlakologija 11.40 Pod klobukom: Sajmiri 12.15 Podoba podobe 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Studio city 14.20 Obzorja duha 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 Metka in Zverinko Zver, ris. 16.00 Dinko pod krinko, ris. 16.05 Eli in Fani, ris. 16.15 Bine: Voda, lutk. nan. 16.45 Dobra ura z Jasno 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Dobra ura z Jasno 18.00 Infodrom 18.05 Dobra ura z Jasno 18.30 Risanka 18.40 Dobra ura z Jasno 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Odkrito 21.00 Denar in hitrost, nizoz. dok. odd. 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Globus 23.35 Je res? 00.30 Posebna ponudba 00.50 Dnevnik 01.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.05 Infokanal

06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Dobro jutro sledi Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Bine: Voda, lutke 10.30 Zlatko Zakladko, odd. za otroke 10.50 Slovenski vodni krog: Ledava 11.20 Impro tv: Boštjan Gorenc in Severa Gjurin 12.00 Denar in hitrost, nizoz. dok. odd. 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Tednik 14.25 Globus, zunanjepol. odd. 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Pujsa Pepa, ris. 15.50 Male sive celice, kviz 16.45 Dobra ura z Milico 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Dobra ura z Milico 18.00 Infodrom 18.05 Dobra ura z Milico 18.35 Risanka 18.45 Dobra ura z Milico 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Zadnji poljub, am. film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Glasbeni večer 00.30 Turbulenca 01.00 Dnevnik, vreme, šport, ponov. 01.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.15 Infokanal

07.00 Ozi Bu, ris. 07.02 Nenavadne zgodbice, ris. 07.05 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.10 Prihaja Nodi, ris. 07.20 Metka in Zverinko Zver, ris. 07.30 Bacek Jon, ris. 07.35 Medo Popi in prijatelji, ris. 07.40 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.45 Dragi domek, ris. 07.50 Pri Slonovih, ris. 07.55 Gospodič Jakob, ris. 08.00 Otroški infokanal 08.50 Infodrom 09.00 Zabavni infokanal 10.40 Dobro jutro 13.20 Točka, glas. odd. 14.50 Na lepše 15.20 Je res? 16.20 Kaj govoriš?=So vakeres? 16.35 Skrivnosti muzejskih zakladov, 5/6 17.35 Dober dan, Koroška 18.05 Prava ideja 18.30 To bo moj poklic: Vinski svetovalec in barman, 4/30 19.00 Točka, glas. odd. 19.50 Žrebanje 3 x 3 plus 6 20.00 Dediščina Evrope: Brassens, pesnik na slabem glasu, franc. film 21.30 Senčna plat denarja, 5/6 23.00 Razred zase: Potovanja 23.25 Točka, glas. odd. 00.15 Zabavni infokanal

07.00 Ozi bu, ris. 07.02 Nenavadne zgodbice, ris. 07.05 Pokukajmo na zemljo, ris. 07.10 Prihaja Nodi, ris. 07.20 Metka in Zverinko Zver, ris. 07.30 Bacek Jon, ris. 07.35 Medo Popi in prijatelji, ris. 07.40 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.45 Dragi domek, ris. 07.50 Pri Slonovih, ris. 07.55 Gospodič Jakob, ris. 08.00 Otroški infokanal 08.50 Infodrom 09.00 Zabavni infokanal 10.05 Dobra ura z Bernardo 11.25 Dobro jutro 14.45 Točka, glas. odd. 15.00 Glasnik 16.15 Mostovi - Hidak 16.45 Noetova barka: Marc, Annette in Ingolf, 3/3 17.15 Slovenski vodni krog: Koprski zaliv, dok. nan. 17.55 Košarka, dp, polfinale (M), 2. tekma, prenos 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Muzikajeto: Klavirski trio, glasb. odd. 20.30 Na utrip srca: Kaj bo počel, ko pride ven od tu?, plesni film 21.20 Operne arije: Tenorist Andrej Debevec 21.35 Cezar mora umreti, ital. film 22.45 Točka, glas. odd. 23.35 Zabavni infokanal

06.00 Bum in rdečeglavčki, ris. 06.10 Dežela konjičkov, ris. 06.35 Lego Chima, ris. 07.00 Tv prodaja 07.30 Biser, nad. 08.15 Biser, nad. 09.05 Tv prodaja 09.20 Larina izbira, nad. 10.10 Tv prodaja 10.40 Kot ukaže srce, nad. 11.35 Tv prodaja 12.05 Igra laži, nan. 13.00 24ur ob enih 14.00 Naša mala klinika, nan. 15.00 Peklenske mačke, nan. 15.55 Srčna strast, nan. 16.55 Kot ukaže srce, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Kot ukaže srce, nad. 17.50 Larina izbira, nad. 18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Čista desetka, nan. 21.00 28 dni, am. film 22.00 24ur zvečer 22.30 28 dni, nad. filma 23.25 Agentka pod krinko, nan. 00.20 Dexter, nan. 01.25 Poročni zvonovi, ang. ser. 02.25 24ur, ponov. 03.25 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Migaj raje z nami, oddaja o rekreaciji 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Vabimo k ogledu 12.00 Videospot dneva 12.05 Prodajno TV okno 12.20 Videostrani, obvestila 17.20 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Gostilna pr Francet (309), zabavno glasbena oddaja 19.00 Regionalne novice 2 19.05 Vabimo k ogledu 19.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.35 Videospot dneva 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice: Butan 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Oglasi 21.10 Pogledi svetniške skupine SDS na dogajanje v MO Velenje - gost: Franc Sever 22.10 Vabimo k ogledu 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.45 Prodajno TV okno 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

06.00 Bum in rdečeglavčki, ris. 06.10 Dežela konjičkov, ris. 06.35 Florjan, gasilski avtor, ris. 07.00 Tv prodaja 07.30 Biser, nad. 08.15 Biser, nad. 09.05 Tv prodaja 09.20 Larina izbira, nad. 10.10 Tv prodaja 10.40 Kot ukaže srce, nad. 11.35 Tv prodaja 12.05 Nepremagljiv dvojec, nan. 13.00 24ur ob enih 14.00 Naša mala klinika, nan. 15.00 Peklenske mačke, nan. 15.55 Srčna strast, nad. 16.55 Kot ukaže srce, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Kot ukaže srce, nad. 18.00 Misli zdravo, nad. 18.05 Larina izbira, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Preverjeno 21.05 Mentalist, nan. 22.00 24ur zvečer 22.30 Dvojnica, nan. 23.20 Misli zdravo 23.25 Agenta pod krinko, nan. 00.20 Rubikon, nan. 01.20 Ljubezen ali denar, am. ser. 02.20 24ur, ponovitev 03.20 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Pogledi svetniške skupine SDS na dogajanje v MO Velenje gost: Franc Sever 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Videospot dneva 12.05 Vabimo k ogledu 12.10 Prodajno TV okno 12.25 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo: monociklizem 18.40 Oglasi 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Vabimo k ogledu 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2112. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Športni torek, športna oddaja 20.35 Oglasi 20.40 Dotiki gora: Boč 21.00 Strokovnjak svetuje - Elen Uršič 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.30 Prodajno TV okno 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila

07.00 Ozi bu, ris. 07.02 Nenavadne zgodbice, ris. 07.05 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.10 Prihaja Nodi, ris. 07.20 Metka in Zverinko Zver, ris. 07.30 Medo Popi in prijatelji, ris. 07.35 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.40 Dragu domek, ris. 07.45 Pri Slonovih, ris. 07.55 Gospodič Jakob, ris. 08.00 Otroški infokanal 08.50 Infodrom 09.00 Zabavni infokanal 10.00 Dobra ura z Jasno 11.20 Dobro jutro 14.00 Točka, glas. odd. 14.55 Vesele zgodbe iz zakonskega življenja, nan. 15.45 Legende velikega in malega ekrana: Rafko Irgolič, 1. del 16.15 To bo moj poklic: Vinski svetovalec in barman, 4/30 16.50 Mostovi - Hidak 17.25 Evropski magazin, tv Maribor 17.45 Glasnik 18.15 O živalih in ljudeh 18.40 Na vrtu, tv Maribor 19.00 Točka, glas. odd. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Šport 21.50 Športni izziv 22.20 Bleščica, odd. o modi 22.50 80 dni, špan. film 00.40 Točka, glasb. odd. 01.30 Zabavni infokanal 06.00 Bum in rdečeglavčki, ris. 06.10 Dežela konjičkov, ris. 06.35 Florjan, gasilski avto, ris. 07.00 Tv prodaja 07.30 Biser, ris. ser. 08.15 Biser, ris. ser. 09.05 Tv prodaja 09.20 Larina izbira, hr. nad. 10.10 Tv prodaja 10.40 Kot ukaže srce, nad. 11.35 Tv prodaja 12.05 Kaos, nan. 13.00 24ur ob enih 14.00 Naša mala klinika, nan. 15.00 Peklenske mačke, nan. 15.55 Srčna strast, nan. 16.55 Kot ukaže srce, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Kot ukaže srce, nad. 18.00 Misli zdravo 18.05 Larina izbira, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Prevajalka, am. film 22.00 24ur zvečer 22.30 Prevajalka, nadal. filma 22.55 Dvojnica, nan. 23.45 Misli zdravo 23.50 Agentka pod krinko, nan. 00.45 Rubikon, nan. 01.40 Ljubezen in denar, am. ser. 02.35 24ur, pon. 03.35 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Oglasi 10.35 2112. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Športni torek, športna oddaja 11.10 Strokovnjak svetuje - Elen Uršič 12.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.35 Videospot dneva 12.40 Prodajno TV okno 12.55 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Ustvarjalne iskrice (59): okvir za sliko 18.20 Žogarija 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Oglasi 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Vabimo k ogledu 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pred mednarodno razstavo psov v Slovenj Gradcu 21.00 Regionalne novice 21.05 Oglasi 21.10 Pop corn, glasbena oddaja - Big foot mama, Aleksander Mežek 22.10 Vabimo k ogledu 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.45 Prodajno TV okno 00.00 Videospot dneva


Naš ­čas, 25. 4. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 32

UTRIP

32

Zgodilo se je …

Gorenje Velenje. - 3. maja 1979 je v Jugoslaviji stopil v veljavo zakon o varčevanju goriva, po katerem so bila lahko vozila na cesti le določene dneve (sistem par – nepar); - 4. maja, za mnoge najlepšega meseca v letu, ki je nekoč veljal tudi kot fantovski mesec, je god sv. Florjana, zavetnika gasilcev in svetnika, ki je bil našim ljudem vedno zelo pri srcu. Najdemo ga na neštetih podobah in kipih, ko z golido v roki gasi gorečo hišo pred seboj. Ljudje so v njem videli zavetnika, ki jim bo v primeru nesreče stal ob strani in jim pomagal. Florjan je očitno izrinil

- 7. maja 1999 se je v Termah Topolšica začela tridnevna mednarodna konferenca o multipli sklerozi, ki jo je pripravila mednarodna federacija multiple skleod 26. aprila do 9. maja roze iz Londona. Na konferenci je sodelovalo 36 predstavnikov iz - v dneh od 24. do 26. aprila 2001 žrtve demonstracij v Chichagu 15 evropskih držav; so v šoštanjski termoelektrarni leta 1886, v katerih so delavci - 8. maja 1945 so pooblaščenci opravili poskusni sežig kostne zahtevali osemurni delavnik. Hitlerjevega naslednika generala moke; Prvič so ga praznovali leta 1890, Karla Dönitza v sovjetskem glav- 27. aprila je dan upora proti potem ko je 1. kongres 2. internem štabu ponovno podpisali okupatorju. Leta 1941 je bila v nacionale v Parizu julija 1889 splošno nemško kapitulacijo, ki Vidmarjevi vili v Ljubljani ustasklenil, da se ta dan praznuje kot je začela veljati 9. maja ob 00.01 novljena Osvobodilna fronta, ki praznik delavske solidarnosti. 1. uri zjutraj; dejansko pomeni začetek upora maj so slavili s sprevodi, budnica- prvi partizani so prišli v Šoštanj slovenskega naroda proti okupami, prižiganjem kresov, postavlja8. maja leta 1945, naslednjega torjem. Ustanovni sestanek Osvonjem mlajev, političnimi shodi dne pa je bila v Šoštanju že večibodilne fronte je bil pravzaprav ter kulturnim in na članov okrajnega že dan prej, na njem pa so sodezabavnim prograodbora OF; lovali predstavniki komunistov, mom na izletniških - leta 1955 so v krščanskih socialistov, demotočkah v okolici Šmartnem ob Paki, kratičnih sokolov in kulturnih mest. V Velenju so v spomin na mnodelavcev; delavci že v letih žične aretacije ljudi - predsednik SFRJ Josip Broz pred 1. svetovno iz Šmartnega in – Tito in član izvršnega biroja vojno praznovali okolice leta 1942, predsedstva CK ZKJ in član svoj praznik ozirazglasili 8. maj za sveta federacije Edvard Kardelj roma so imeli dela občinski praznik; sta 27. aprila leta 1969 v Veleprosti dan, vendar - 8. maja 1987 so v nju prisostvovala veliki proslavi v glavnem le zaraVelenju odprli novo Štajerska in Koroška v revolucidi pomanjkanja zgradbo Policijske ji; proslave se je je udeležilo več dela in ker je bil postaje ob Celjski deset tisoč ljudi; 1. maja v Velenju Obisk Tita v Velenju (Foto Arhiv Muzeja Velenje) cesti, za katero so - na prvi seji vseh treh zborov nove velik letni sejem. temeljni kamen polovelenjske skupščine 29. aprila Prvo poročilo o praznovanju v starejše pogansko vodno božanžili 15. maja 1986; 1974 so za predsednika skupščiVelenju imamo iz leta 1894, prvo stvo, ki mu je bila nasprotnik - 9. maja 1945 je v zdraviliški ne ponovno izvolili Nestla Žganohranjeno poročilo o praznovapripeka, vročina in ogenj; menzi v Topolšici nemški geneka, za podpredsednika sta bila nju 1. maja v Šoštanju je iz leta - 4. maja 1980 je v oseminosemralpolkovnik Alexander Löhr, imenovana Hermina Groznik 1906, ko so delavski praznik sladesetem letu v Ljubljani umrl komandant armadne skupine in Janez Miklavčič, za sekretarja vili delavci Lampretove tovarne dosmrtni predsednik nekdanje E in komandant nemških enot skupščine pa Hermina Klančnik; pohištva; Jugoslavije Josip Broz – Tito; za jugovzhodno Evropo, pred - konec aprila 1992 smo v Vele- - pred natanko šestdesetimi leti, 1. - 5. maja 1973 je Velenje obiskal predstavniki slovenske partizannju dobili prvi bankomat, ki so maja leta 1953, je 10 delavcev v predsednik poljske delavske parske vojske podpisal kapitulacijo ga namestili pri centralni enoti Gorenju ustanovilo obrtno delavtije Edward Gierek; svojih enot. Vdaja v Topolšici je Ljubljanske banke Velenje na nico in pričelo opravljati ključav- - 5. in 6. maja 1983 je bil v Velenju bila enakovredna drugim delnim Rudarski cesti; ničarska, kovaška in obrtna dela. simpozij jugoslovanskih geolokapitulacijam nemških armad. Damijan Kljajič - 1. maj se praznuje kot mednaroIz te delavnice se je razvilo danes gov na temo »Geologija Šaleške dni praznik dela, v spomin na eno največjih slovenskih podjetij doline«;

KINO VELENJE • SPORED za 14 dni MOGOČNI OZ (Oz the Great and Powerful)-podnapisi. Družinska fantazijska avantura, 130 minut. Režija: Sam Raimi. Igrajo: Mila Kunis, James Franco, Rachel Weisz, Michelle Williams, Abigail Spencer, Joey King, Zach Braff, Martin Klebba, Ted Raimi, Bill Cobbs, Tony Cox, Tim Holmes, idr. Petek, 26. 4., ob 18.00 Sobota, 27. 4., ob 18.00 Nedelja, 28. 4., ob 16.00 – otroška matineja

MLADA NOČ (Příliš mladá noc) Drama, 65 minut. Režija: Olmo Omerzu. Igrajo: Natálie Řehořová, Martin Pechlát, Jiří Černý, Vojtěch Machuta, Jan Vaši, Milan Mikulčik Petek, 26. 4., ob 20.30 Nedelja, 28. 4., ob 18.30

SEANSE (The Sessions) Drama, 95 minut. Režija: Ben Lewin. Igrajo: Helen Hunt, John Hawkes, William H. Macey, Moon Bloodgood, Annika Marks, Adam Arkin, Rhea Perlman, W. Earl Brown, Robin Weigert, idr. Petek, 26. 4., ob 18.30 - mala dvorana Sobota, 27. 4., ob 20.15 Nedelja, 28. 4., ob 20.00

STARI PISKER Vojni film, 60 minut. Režija: Nikolovski Igrajo: Nikolovski Darko, Sebastjan Pikl, Grega Jekos, Goran Miljanovic, Martin Kunstic, Darijan Rajer, idr. Sobota, 27. 4. ob 19.00 - mala dvorana Ob dnevu upora proti okupatorju ! Film je film posnet po resničnih dogodkih med 2. sv. vojno, ko je skupina partizanov na lastno pest osvobodila vse zapornike v zloglasnem celjskem zaporu Stari Pisker.

RESNIČNOST (Reality) Komična drama, 115 minut Režija: Matteo Garrone. Igrajo: Aniello Are-

na, Loredana Simioli, Nando Paone, Nello Iorio, Nunzia Schiano, Rosaria D'Urso, Giuseppina Cervizzi, Claudia Gerini, Raffaele Ferrante, Paola Minaccion, idr. Sobota, 27. 4., ob 20.30 - mala dvorana Nedelja, 28. 4., ob 19.00 - mala dvorana

OBLJUBLJENA DEŽELA (Promised Land) Drama, 106 minut Režija: Gus Van Sant. Igrajo: Matt Damon, Tim Guinee, John Krasinski, Frances McDormand, Rosemarie DeWitt, Lucas Black, Titus Welliver, Hal Holbrook, Scoot McNairy, idr. Ponedeljek, 29. 4. ob 20.00 – filmsko gledališče

Naslednji vikend, od 3. 5. do 6. 5. napovedujemo:

akcijsko dramo 0:30 – TAJNA OPERACIJA, komično kriminalko SEDEM PSIHOPATOV IN SHIH TZU, animirano pustolovščino PET LEGEND, dramo OBLJUBLJENA DEŽELA, pustolovski film PIJEVO ŽIVLJENJE ter v filmskem gledališču dramo. OPOMBA.

Petek, 3. 5., ob 21.00 Nedelja, 5. 5., ob 19.00- mala dvorana Z oskarjem nagrajeni režiser in scenarist komične kriminalke Morilca na kolektivca predstavlja nove zabavne zagate nespretnih kriminalcev. Neuspešni scenarist Marty išče navdih za novo zgodbo, zato se poveže s prijateljem Billyjem in njegovim zločinskim partnerjem, ki ugrabljata domače ljubljenčke in jih nato vrneta v zameno za bogato nagrado. Stvari se zapletejo, ko ujamejo psa nepredvidljivega gangsterja, ki je pripravljen za svojega ljubljenčka sprožiti pravo mafijsko vojno z obilico nepredvidljivega komičnega kaosa.

OBLJUBLJENA DEŽELA (Promised Land) Drama, 106 minut. Režija: Gus Van Sant. Igrajo: Matt Damon, Tim Guinee, John Krasinski, Frances McDormand, Rosemarie DeWitt, Lucas Black, Titus Welliver, Hal Holbrook, Scoot McNairy, idr . Petek, 3. 5., ob 20.30 - mala dvorana Sobota, 4. 5., ob 18.00

18. teden PIJEVO ŽIVLJENJE 0:30 – TAJNA OPERACIJA (Life of Pi) Pustolovska drama, 127 (Zero Dark Thirty) Akcijska drama, 157 minut. Režija: Kathryn Bigelow. Igrajo: Jessica Chastain, Chris Pratt, Taylor Kinney, Scott Adkins, Joel Edgerton, Mark Strong, Mark Duplass, Harold Perrineau, Jason Clarke, idr.

minut. Režija: Ang Lee Igrajo: Suraj Sharma, Irrfan Khan, Adil Hussain, Rafe Spall, Gérard Depardieu, Shravanthi Sainath, Tabu, idr.

Petek, 3. 5., ob 18.00 Sobota, 4. 5., ob 19.00 - m. dvorana Nedelja, 5. 5., ob 20.30

PET LEGEND

SEDEM PSIHOPATOV IN SHIH TZU (Seven Psychopaths) Komična kriminalka, 110 minut. Režija: Martin McDonagh. Igrajo: Colin Farrell, Christopher Walken, Woody Harrelson, Sam Rockwell, Michael Pitt, Michael Stuhlbarg, Abbie Cornish, Helena Mattsson, Linda Bright Clay, idr.

Sobota, 4. 5., ob 20.15 Nedelja, 5. 5., ob 18.00 ( Rise of the Guardians) – sinhroniziran. Animirana pustolovščina, 95 minut. Režija: Peter Ramsey Slovenski glasovi: Boris Kerč, Miha Rodman, Rok Mlinar, primož Pirnat, Rok Kunaver, Katja Ajster, idr. Petek, 3. 5., ob 18.30 - mala dvorana Nedelja, 5. 5., ob 16.00 – otroška matineja

OPOMBA (Hearat Shulayim) Komična drama, 103 minute. Režija: Joseph Cedar. Igrajo: Lior Ashkenazi, Yuval Scharf, Shlomo Bar-Aba, Aliza Rosen, Alma Zack, Nevo Kimchi, Shmuel Shiloh, idr. Ponedeljek, 6. 5., ob 20.00 – filmsko gledališče Eliezer in Uriel Shkolnik sta oče in sin. Njun odnos je skrajno napet, a ne toliko le zaradi večnega boja med očeti in sinovi ali zaradi medgeneracijskega prepada, temveč predvsem zaradi rivalstva na profesionalnem področju. Oba sta namreč profesorja, strokovnjaka za talmudske študije na jeruzalemski univerzi. To rivalstvo doseže vrhunec, ko Uriel zmagoslavno stopi med člane akademije, Eliezer, ki mu ta čast nikoli ni bila izkazana, pa pozeleni od zavisti. Toda Urielovo zmagoslavje ne traja večno. Po dolgih letih frustracij zaradi sinove akademsko uspešnejše poti se položaj nenadoma postavi na glavo, ko izvesta, da se je Eliezer znašel med prejemniki prestižne izraelske državne nagrade. Uriel nenadoma postane razpet med ponosom in bolestno zavistjo. Zdi se celo, da je pripravljen minirati očetov uspeh. Intelektualno spodbudna, formalno drzna, eksplozivno čustvena in hudomušno duhovita pripoved o večnem boju očetov in sinov, ki nam hkrati ponuja tudi pronicljiv vpogled v akademski svet, prežet z ljubosumjem in zavistjo.

Naslednji vikend, od 9. 5. do 13. 5. napovedujemo:

romantično dramo IME MI JE LI (v okviru FTE –Filmski teden Evrope-brez vstopnine) , biografska kriminalna drama ROPAR (v okviru FTE-brez vstopnine), biografsko romantično dramo HYDE PARK NA REKI HUDSON, domišljijsko pustolovščino JACK, MORILEC VELIKANOV, družinski animirani film MALI VELIKI PANDA, dramo OPOMBA ter v filmskem gledališču pustolovščino KON TIKI.

25. aprila 2013

Oven od 21. 3. do 20. 4. V zadnjih dneh aprila in prvem tednu maja boste spet zelo zadovoljni sami s seboj in svojim življenjem. Dobra volja pa žal ne bo dolgo trajala. Čeprav si tega ne boste želeli, boste morali med prazniki prenašati ljudi, ki vam gredo krepko na živce. Med njimi bodo tudi sorodniki, ki vas z obiskom razveselijo bolj po redko, vi pa ste jih tudi redko veseli. To bo seveda vplivalo tudi na vaše počutje. Žal boste razpoloženje prenašali tudi v domače prostore, zato lahko pride tik pred koncem praznikov do krepkega besednega spopada, ki ne bo nikomur godil. Veliko boste razmišljali o spremembah, ki si jih želite v svojem življenju. Začnite skromno, po korakih. Tokrat ste očitno čakali na maj.

Bik od 21. 4. do 21. 5. Še nekaj dni ne boste v takšni kondiciji kot ste vajeni. Predvsem pa si boste želeli dobrih novic, ki jih boste dočakali šele po prvomajskih praznikih. Kaže dobro, zato se pomirite, saj dobro veste, da ste bili dolge tedne preveč napeti. Zadnje dni v aprilu boste občutek, da lahko zbolite, morda se vas je že lotil spomladanski prehlad. Dobro bi bilo, če bi se, če se to zgodi, umirili in vsaj kakšen dan počivali. A kakršni ste, boste to težko izvedli. Zato pa znate biti v naslednjih dneh precej odrezavi in tečni. Drži, da ne vsak dan, a bodo prevladovali tečni dnevi. Počakajte, da mine, potem vam bodo zvezde spet bolj naklonjene.

Dvojčka od 22. 5 do 21. 6. Ves čas govorite, da si želite drugačnega življenja, ko pa bi lahko zato naredili kaj tudi sami, ne ukrepate. Po navadi pred spremembami vtaknete rep med noge. Strah je močan gospod, ni kaj, najlažje pa je skozi življenje iti tako, da ni treba preveč spreminjati sebe in svojih navad. Tudi v tem leži ključ do rešitve vaše trenutne življenjske situacije. Ko boste opravili s svojo slabo vestjo, ki jo imate, še preden se je karkoli sploh zgodi, bo vsak dan boljše tudi vaše počutje. Čaka vas še nekaj dni, ko bodo misli zmedene, dejanja pa precej neučinkovita. A ker bodo prazniki, večje škode ne bo. Takoj po praznikih pa začnite ukrepati, zvezde vam bodo pomagale.

Rak od 22. 6. do 22. 7. Nekaj vas že ob koncu tega tedna močno vznemirilo, a si nikomur, niti partnerju, ne boste upali nič povedati. Predvsem zato, ker se boste bali, da pretiravate in da so strahovi preveliki. Mirni pa ne boste, dokler ne ugotovite, kaj se dogaja z vami. Zato ne odlašajte, speljite stvari do konca, sicer bodo prvomajski prazniki bolj klavrni. Prijateljica bo tista, ki vam bo takoj po njih vlila moči za prvi korak, potem pa bo šlo že lažje. Neka pomembna poslovna odločitev bo padla, če boste kaj rekli ali ne. A ne prej kot po 3. maju. Tok dogodkov je namreč tako močan, da pravega vpliva ne boste imeli. Ne zapravljajte, če ni nujno!

Lev od 23. 7. do 22. 8. V prihodnjih dneh si spočijte, saj je to res že nujno. Četudi si ne priznate, ste precej utrujeni in to bolj psihično kot fizično. Tokrat vam prav nihče ne bo zameril, ko boste rekli ne, saj vašo stisko opazijo tudi tisti, ki vas imajo radi. Drugim ni mar, zato se tudi vi nikar ne obremenjujte z njimi. Ne nazadnje skoraj vedno ugodite vsem prošnjam. Vseeno pa boste imeli v prvih dneh maja slabo vest. Pazite, kaj delate, če boste začeli z napako, boste težko izvedli načrt brez težav. Ko vas bodo sorodniki prosili za pomoč, ne obljubiti, če ne boste prepričani, da boste res lahko pomagali. Tokrat najprej pomislite nase in šele potem na druge.

Devica od 23. 8. do 22. 9. Zadnje aprilske dni boste polni želja, veliko jih bo naravnost sanjavih. Saj se boste tega zavedali, a sanjali boste naprej. To sicer ni ne v vaši navadi in ne v vaši naravi, zato se bodo tisti, ki vas dobro poznajo, močno čudili. In upali, da se bodo časi spremenili, dogodki pa obrnili tok, ki bo šel na vaš mlin. Na realna tla se boste spustili takoj po praznikih. Zagotovo pa se vam bo v maju izpolnila velika želja, ki ste jo gojili že nekaj mesecev. In potem, ne le, da boste končno spet bolj zadovoljni sami s sabo, tudi počutili se boste iz dneva v dan bolje. A vse do polovice maja še ne bo tako, kot si želite. Ljubezen? Res bo v zraku.

Tehtnica od 23. 9. do 22. 10. Veselite se naslednjih dni, pa čeprav ne bo šlo vse po načrtih. Zaplet bo pravzaprav smešen, a posledice bodo kar nekaj dni zelo naporne za vas. Tako zelo, da si boste na trenutke na glas brili norca iz samega sebe. S humorjem boste poskušali rešiti, kar se bo rešiti dalo. Tega pa ne bo malo, kar bo pokazal šele čas. Ko se stvar zakuha, je vedno bolj vroča, kot takrat, ko je čas, da požanjete sadove. Finančno stanje boste uspeli spraviti v okvire, ki vam bodo dali spati. A ne prej kot v prvi polovici meseca maja. Na čustvenem področju pa bo zmeda popolna. Tudi zato, ker vas bo skrbelo za partnerjevo zdravje. Ne kažite tega preočitno.

Škorpijon od 23. 10. do 22. 11. Načrti so bili lepi, veliko vprašanje pa je, če boste tako zadovoljni tudi, ko bo april jemal slovo. Tudi prvi dnevi v maju ne bodo takšni, kot ste si želeli. Nehote boste iskali napake tako pri sebi kot pri vseh, s katerimi je zadeva povezana. Srce vas bo v teh dneh vleklo drugam, kot vsi pričakujejo. Poguma vam bo sicer precej primanjkovalo, saj si ne želite popolnoma porušiti ugodja življenja. Dobro pa veste, da se bo to zgodilo, če boste poslušali srce in mu sledili. Tudi, če tega ne naredite, bo partner vedel in občutil, kaj se dogaja z vami. Kako bi se na njegovem mestu počutili vi? Maj bo pravi čas, da čustva postavite na svoje mesto.

Strelec od 23. 11. do 21. 12. Ko ste že mislili, da vas čaka zatišje na delovnem področju, se bo vse obrnilo. Kar naenkrat bo dela toliko, da boste težko sledili. Sploh, ker niste mirni, če vsega ne končate krepko pred rokom. Napetosti, ki jih prinaša zamujanje, vas namreč še vedno čisto izčrpajo. Tudi zato prvomajski prazniki za vas ne bodo le čas lenarjenja, čeprav si boste v njih vzeli čas tudi za zabavo in druženje. S partnerjem bosta uskladila tudi različna mnenja, ki so vaju zadnje čase kar malce razdvajala. Zamere bodo pozabljene, ljubezen pa bo spet dobila krila. Prva polovica maja bo na tem področju sanjska.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1. Zvezde bodo vsaj še dva tedna na vaši strani. Zadnji dnevi aprila in prvi v maju bodo tako lepi, da si jih boste še dolgo klicali v spomin. Sploh v zasebnem življenju vas v čaka sreča na kvadrat. Dogodek, ki vas bo najbolj razveselil, bo prav poseben. Zgodil se bo med prazniki. Vaša sreča bo tako velika, da bi jo najraje delili s celim svetom. Počutje bo odlično tudi prvi teden v maju. Razlog, da ne boste videli težav, ampak le lepo, bo seveda ljubezen, pa naj gre za novo ali tisto, ki že nekaj časa traja. Če se boste v teh dneh lotili obnove doma, pazite, komu boste zaupali dela. Včasih ste namreč preveč zaupljivi.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2. Pomlad bo v teh dneh dvakrat pokazala svojo moč. Malo z vremenom, ki ne bo ves čas po vaših željah, še bolj za z vašim počutjem, ki bo prav tako kot vreme. Spremenljivo. Zadnje dni aprila bo še kar dobro, prve dni v maju pa boste nihali od popolnega navdušenja do hude žalosti. Boste pa zato spet na veliko sanjarili. Tudi zato, ker se, čeprav povsem neutemeljeno, spet počutite osamljeno. Pa skoraj nikoli niste sami. Zato si med prazniki zbistrite misli in spočijte duha. Tudi na telo ne pozabite, saj je čas, da obnovite dobro kondicijo. Potrudite se, da pustite preteklost za sabo. Začnite se bolj posvečati prihodnosti. Prvi teden v maju bo idealen zato.

Ribi od 20. 2. do 20. 3. Kar nekaj stvari v vašem življenju se je že, precej pa se jih bo še, spremenilo. Nekoliko lažje vam bo, ker boste spremembe pričakovali. Tokrat vas zato ne bodo presenetile. Kar pa ne pomeni, da bodo le prijetne. Zadnje dni v aprilu boste poskušali urediti stvari predvsem doma, po prvomajskih praznikih pa si boste vzeli čas tudi zase. Kot kaže, bo letošnji maj, vsaj prva polovica, za vas zelo uspešen čas. V njem boste rešili tudi precej težko zadevo, ki je celi družini jemala energijo. Boste pa za to v naslednjih dveh tednih res zadovoljni z zdravjem. In stanjem v denarnici.


Naš ­čas, 25. 4. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 33

PRIREDITVE

25. aprila 2013

Knjižne novosti Kearns, Zannah: Ne obupaj, Niki

od - Odrasli / 821.111 Angleški romani Petnajstletna Niki živi sama z mamo, ki je negovalka za ostarele. Vse svoje življenje se selita iz enega kraja v drugega. Niki je ves čas prepričana, ker ji tako zatrjuje mama, da imata le druga drugo. Da je njen oče krut morilec in da sta njena babi-

pogovor. Dedek je edini, ki ima dosti časa in ki razume, da je dobro imeti nekoga, s komer se lahko pogovarjaš. Z dedkom, ki je oskrbnik svetilnika, skleneta kupčijo. Dogovorita se, da si bosta vsako soboto izmenjala po eno grozno, neprijetno, hudo težavo. Vili ugotovi, da je dedek zelo dober poslušalec in da ima dosti še veliko boljših in bolj napetih zgodb. Med seboj začneta tekmovati. Zaradi dedkovih velikih težav se zdijo Vilijeve vselej manjše. Vili na koncu izve zgodbo o tem, kaj je ušpičil, ko je bil še čisto majhen, se pravi, da izve zgodbo, s katero lahko tekmuje z dedkovimi zgodbami. Od dedka izve še nekaj, in sicer, da ima vsaka zgodba svoj nauk, ki ga je treba odkriti.

Bucay, Jorge: Zgodbe za razmislek

od - Odrasli / 821-32 - Novele ostalih narodov

ca in dedek mrtva. Nekega dne pa ji mama pove, da se bosta spet selili. Tokrat se bosta selili v London zaradi hudo bolnega dedka. Tako se mora občutljiva najstnica kar čez noč sprijazniti z eno od maminih skrivnosti o njunem življenju, na novo se mora vključiti v družbo svojih vrstnikov na novi šoli, se navaditi na novi dom v novem mestu, ki je polno nasilja in nevarnosti. Poleg vsega novega pa izve tudi šokantno novico, skrivnost o njenem očetu. Te resnice, skrivnosti, ne izve od svoje mame. To Niki svoji mami najbolj zameri, da ji nikoli nič ne pripoveduje o očetu.

Argentinec Jorge Bucay, je po dveh zelo uspešnih in priljubljenih uspešnicah, Ti povem zgodbo? in Ljubiti z odprtimi očmi, pred kratkim izdal še svojo tretjo knjigo zgodb z zgovornim naslovom Zgodbe za razmislek. V uvodu nam avtor predstavi tri zelo pomembna spoznanja oziroma zanesljive misli, o katerih moramo posamezniki sami pri sebi razmisliti, razčistiti in jih sprejeti. Uvodu sledi dvajset zgodb. Nekatere so zapisane kot pesmi z rimami druge kot vodene meditacije, v katerih nam avtor svetuje, da jih prebiramo počasi, se

ml - Mladina / P - Pionirska književnost Vili je star devet let in ima resnično veliko težavo. Težava je v tem, da ima še štiri brate, ki se nenehno pritožujejo mami in očku nad, seveda, popolnoma bedastimi stvarmi, malimi problemčki. Tako ubogi Vili nikoli ne pride na vrsto za resen

Četrtek, 25. april 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 18.30 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 19.00 Dom kulture Velenje Osrednja slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju 19.19 Knjižnica Velenje Potopisno predavanje Transalps s kolesom 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert dijakov harmonike 20.00 eMCe plac Stand up on screen

Petek, 26. april 17.00 Mercator center Velenje Veselo v praznični teden 19.00 Glasbena šola Velenje Koncert mešanih mladinskih pevskih zborov Šolskega centra Velenje in Theodor-Heuss Gimnasium Esslingen 21.00 eMCe plac Koncert Werefox & Auf Wiedersehen

Sobota, 27. april 8.00 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica 9.00 Vinska Gora, pred večnamenskim dom om Spomladanski sejem 10.00 Center Šentilja Katarinin sejem 19.00 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma RK Gorenje Velenje : RK Trimo Trebnje 19.00 Kino Velenje Filmska predstava ob dnevu boja proti okupatorju: Stari pisker 21.00 eMCe plac Spring break na terasi

Nedelja, 28. april 16.00 eMCe plac Tarok turnir na terasi 18.30 20.00

Ribiški dom ob Škalskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Kino Velenje Filmsko gledališče: drama Obljubljena dežela

Torek, 30. april 16.00 eMCe plac Nogometni turnirji & polfinale lige prvakov 19.00 Travnik pod Belim dvorom Kresovanje

ml - Mladina / M - Mladinska književnost

Colfer, Eoin: Vilijeve težave

VELENJE

Ponedeljek, 29. april

Pecelj, Viktorija: Skrivnostni mobitel

Benjamin, ki obiskuje zadnji razred osnovne šole, nekega pomladnega dne na poti iz šole domov najde na tleh v parku mobitel. Telefon je nov, lep, bleščeč in najbolj sodoben, kar jih je ta čas na tržišču. Seveda tudi Benjamina, ki je sicer čisto prijeten, pošten fant in dober učenec in ne kakšen lump, telefon prevzame in sklene, da ga bo obdržal. Skrivaj, ne da bi povedal staršem, ga uporablja. A odkar ima najdeni telefon se Benjaminu začnejo dogajati nenavadne, čudne in celo nerazložljive stvari. Benjamin po nekaj tednih z najdenim telefonom ugotavlja, da se je zapletel v nekaj nevarnega in da so ogroženi tudi njegovi najbližji, sestra, oče in mama, mogoče tudi njegovi prijatelji. Na srečo pa ima svoje tri dobre prijatelje, ki mu pomagajo rešiti zapleteno, že kar srhljivo situacijo in vrniti mobitel, da lahko spet brezskrbno živijo svoje življenje naprej. Avtorica knjige Viktorija Pecelj je učiteljica slovenščine in knjižničarka na osnovni šoli v Marezigah nad Koprom. Prizadeva si, da bi čim več najstnikov bralo in segalo po knjigah, zato je napisala napet mladinski roman, v katerem igra glavno vlogo mobilni telefon.

Kdaj - kje - kaj

Sreda, 1. maj ob vsakem stavku ustavimo in si predstavljamo sebe v opisani situaciji. Na koncu knjige so na voljo prazne strani, kot povabilo, da vsak, ki je knjigo prebral, zapiše in uredi svoje misli o prebranem. Vzemite si čas razmišljati o svojem življenju.

Mayer, Anna Elisabeth: Peresno lahka

od - Odrasli / 821.112.2 Nemški romani V zbirki Srebrne niti je avstrijska pisateljica zapisala nežno tragikomično zgodbo, ki se dogaja v bolnišnici. V bolnišnico pride mlada tridesetletna ženska na operacijo srca. Namestijo jo v žensko sobo, skupaj s tremi starejšimi damami. Gospa Ott, gospa Blaser in gospa Ferdinand so zelo vesele mlade družbe in jo z veseljem sprejmejo medse. Bolnice imajo sicer težave s srcem, vendar se ne pogovarjajo o svoji bolezni. Mladi ženski pripovedujejo o svojem dosedanjem življenju, o hrepenenju, ljubezni, sreči in razočaranju, o svojih partnerjih in otrocih. Njihov sobni zdravnik je doktor Winter, ki je sicer poročen, je pa tudi lep in dober zdravnik. Njegove pacientke ga obožujejo in sanjarijo o njem. Iz vsakdanjega bolnišničnega enoličja oziroma dolgočasja gospa Ott s svojima sotrpinkama sklene drzno stavo. In sicer, da si bo mlada pacientka pridobila zdravnikovo naklonjenost in osvojila srce doktorja Winterja. Pripravila: E P Š

11.00 21.00

Graška gora Prvomajsko srečanje eMCe plac Alterrock koncert: Greenthief (Avstralija & Grand Mexican Warlock (Madžarska)

Četrtek, 2. maj 15.00 eMCe plac Zaključek četrtkovih družabnih večerov: Sveto Dripovškovo

Kmečka tržnica s spremljevalnim programom: Međimurje in Dalmacija 9.00 Krščanska adventistična cerkev, Efenkova 61 b Veliki nauki malih prerokov – Iščite Gospoda in živite 17.00 Kunigunda RMC Predavanje: Bontonolog Saša Županek 21.00 eMCe plac Retro party

Nedelja, 5. maj Ni prireditev

Ponedeljek, 6. maj 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.00 Vila Mojca Velenje Predavanje: Otroci so naše največje bogastvo 18.30 Ribiški dom ob Škalskem jezeru Redni tedenski bridge turnir 19.00 Knjižnica Velenje Predavanje Kako z energijsko bioterapijo do boljšega zdravja in počutja 19.30 Glasbena šola Velenje Predmaturitetni nastop: Rok Rupreht (klarinet) in Rok Kotnik (saksofon) 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče: komična drama Opomba

Torek, 7. maj 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.00 Vila Mojca Velenje Torkova peta, ustvarjalnica za otroke in starše 19.19 Knjižnica Velenje Pogovor z Vlasto Nüssdorfer 19.30 Glasbena šola Velenje Predmaturitetni nastop: Urška Cvikl (Klavir) in Žiga Petrič (tolkala)

Sreda, 8. maj 15.00 15.00 16.00 17.00 19.00 19.19 19.30

Velenjski grad Jajčerija Velenjski grad Odprtje likovne razstave Likovnega krožka UNI3: Naše delo Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus Knjižnica Velenje Ura pravljic Vila Bianca Velenje Predavanje in predstavitev knjige Ščepci Sanje Lončar Knjižnica Velenje Humanistični večer z dr. Jožetom Vugrincem Glasbena šola Velenje Predmaturitetni nastop: Ana Klinc (flavta) in Patricija Fajdiga (flavta)

ŠOŠTANJ

Četrtek, 25. april

Petek, 3. maj

18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Klepet pod Pustim gradom

18.00 21.00

9.00 - 11.00 Igrišče stare OŠ Bibe Röcka Lokostrelstvo

Kunigunda RMC Financ fest eMCe plac Spiced heavy Rock'n'roll by High Octane – družabni večer

Sobota, 4. maj 8.00 Ploščad Centra Nova

Petek, 26. april

Ponedeljek, 29. april 9.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje

Vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Citycentru v Celju lutkovna predstava V nedeljo, 28. aprila, ob 13. uri vabljeni vsi otroci na lutkovno predstavo Štirje muzikantje, ki bo potekala na osrednjem prostoru Citycentra. Zapomnite si, vsako zadnjo nedeljo ob 13. uri je čas za lutke.

33 Koledar imen

Sreda, 1. maj X

Odhod iz AP Šoštanj Graška gora (izlet, lahka pot)

Nedelja, 5. maj X

Odhod iz AP Šoštanj Po poteh Janeza Jalna: Žirovnica – Begunje (lahka pot)

Ponedeljek, 6. maj 8.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje

Torek, 7. maj 17.00 Majerjeva vila Torkova peta (ustvarjalnica za otroke in starše)

Sreda, 8. maj

April/mali traven

25. Četrtek Marko

26. Petek -

Marcelin

27. Sobota Jaroslav

28. Nedelja Pavel

29. Ponedeljek Robert

15.30 Središče za samostojno učenje Šoštanj Ustvarimo si elektronski naslov Gmail

30. Torek -

ŠMARTNO OB PAKI

Maj/veliki traven

Četrtek, 25. aprila:

19.15 Dvorana Marof Vodena vadba koronarnega kluba 19.30 Hiša mladih Šiviljski tečaj

Petek, 26. aprila: 16.00 do 18.45 Dvorana Marof Plesno gibalne delavnice (predšolska, mlajša in starejša šolska skupina) 20.30 Prireditveni prostor ob Hiši mladih Kresovanje (slavnostni govornik poslanec v DZ RS Jože Kavtičnik, MoPZ Franc Klančnik, ansambel Šepet)

Katarina

1. Sreda Jože

2. Četrtek Boris

3. Petek -

Aleksander

4. Sobota Cveto

5. Nedelja Pavel

Ponedeljek, 29. aprila:

6. Ponedeljek -

10.00 do 20.00 Hiša mladih Veselo počitniško dogajanje (ustvarjalne delavnice, družabne igre, ročni nogomet,…)

7. Torek -

Janez

Stanko

Torek, 30. aprila: 10.00 do 20.00 Hiša mladih Veselo počitniško dogajanje (ustvarjalne delavnice, družabne igre, ročni nogomet,…) 20.00 Kulturni dom Gorenje Zumba

Lunine mene

Petek, 3. maja: 10.00 do 20.00 Hiša mladih Veselo počitniško dogajanje (ustvarjalne delavnice, družabne igre, ročni nogomet,…)

Nedelja, 5. maja: X '

25.

aprila, polna luna (ščip), ob 21:59

Šmarška nedelja na Gori Oljki 'Trim pohod'' na Goro Oljko, start v Martinovi vasi, ob 10.30 slavnostna sveta maša

Ponedeljek, 6. maja: 16. 45 do 18. 45 Dvorana Marof Plesno gibalne delavnice (mlajša šolska in starejša šolska skupina) 19.00 Dvorana Marof Pilates

Torek, 7. maja: 18.00 Dvorana Marof Joga

CITY CENTER Celje • četrtek, 25. 4., od 14.00-19.00, Biotržnica • nedelja, 28. 4., ob 11.00 Pravljične urice v Džungli, Štirje muzikantje • ob 13.00 Lutkovna predstava Štirje muzikantje • ponedeljek, 29. 4., 10.00-12.00 Džungelske dogodivščine Počitniški dan plemena Tukisemamofajn • torek, 30. 4.,10.00-12.00 Džungelske dogodivščine Skrivna potegavščina tigra Sandija • četrtek, 2. 5., 10.00-12.00 Džungelske dogodivščine Koraki zebre Progice • petek, 3. 5., 10.00-12.00 Džungelske dogodivščine Džungelska modna preobrazba • nedelja, 5. 5., ob 11.00 Pravljične urice v Džungli • Neuveljavljene glasbene skupine se do 13. maja lahko prijavijo na natečaj CITYBAND 2013.

2.

maja, zadnji krajec, ob 13.15


NaĹĄ Ä?as, 25. 4. 2013, barve: CMYK, stran 34

34

OBVEĹ Ä&#x152;EVALEC

25. aprila 2013

Nagradna kriĹžanka Butan plin

RADIO VELENJE

Z Zeleno jeklenko ugodnosti vse leto Nakupi plina v Zeleni jeklenki so vselej dobra izbira. Ne samo, da dobimo pregledano in Ä?isto jeklenko priroÄ?nih dimenzij, temveÄ? si s tem zagotovimo tudi visoko kvaliteten plin, s katerim lahko pripravimo veliko okusnih obrokov za vso druĹžino Zelena jeklenka je vedno tam, kjer jo potrebujemo. Na voljo nam je na veÄ? kot 500 prodajnih mestih po vsej Sloveniji, tudi v Velenju in Ĺ oĹĄtanju in ĹĄe marsikje drugje. Sebi najbliĹžje poiĹĄÄ?ite na www. butanplin.si. Zelena nagrajuje naĹĄo zvestobo, zato bomo deleĹžni posebnih ugodnosti pri pooblaĹĄÄ?enih prodajalcih kar Ä?ez vse leto. Tako prejmemo popust ob prvem in najmanj treh nadaljnjih nakupih plina v Zeleni jeklenki, ki jih opravimo do konca letoĹĄnjega leta.

www.butanplin.si ReĹĄeno kriĹžanko poĹĄljite najkasneje do 6. maja na naslov NaĹĄ Ä?as, d.o.o., KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťZelena jeklenka ButanÂŤ. IzĹžrebali bomo tri nagrade: pol-letno naroÄ?nino na revijo Anja, 3-delni kuharski set Butan plin in skodelico za kavo z ĹžliÄ?ko ter 200 gr. kave Butan.

Ä&#x152;ETRTEK, 25. aprila 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 PoroÄ?ila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; Erosov kotiÄ?ek; 18.00 Mi smo drugaÄ?ni; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 26. aprila 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 PoroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 27. aprila 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Ĺ ok rok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 28. aprila 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; Ä&#x152;estitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 29. aprila 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 30. aprila 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 1. maja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 8.00 PrazniÄ?no dopoldne; 8.30 PoroÄ?ila; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 PrazniÄ?no popoldne; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

% &' (  )' * +      !"'  ' '      

     

     !"#$  

Ä&#x152;ETRTEK, 2. maja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 PoroÄ?ila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; Erosov kotiÄ?ek; 18.00 Mi smo drugaÄ?ni; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 3. maja 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 PoroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 4. maja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Ĺ ok rok; 19.00 Na svidenje.





  

 

        

                        

        

NEDELJA, 5. maja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; Ä&#x152;estitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 6. maja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 7. maja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 8. maja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 8.00 TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.


Naš ­čas, 25. 4. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 35

OBVEŠČEVALEC

25. aprila 2013

mali OGLASI ODDAM v najem poslovni prostor (22 m2), 2. nadstropje, stolpič C, Efenkova 61, Velenje (predprostor, pisarna z opremo, mini kuhinja, sanitarije). Gsm: 031 647 847 HIŠO v Šmartnem ob Paki prodam. Gsm: 041 526 708

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)

PRIDELKI

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse generacije. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378

NEPREMIČNINE ZAZIDLJIVO parcelo na odlični lokaciji (Gorica-Bevče), z vsemi priključki do parcele, 850 m2, prodam za 86.500,00 evrov. Gsm: 041 714 488

DOMAČO slivovko in garnituro ruskih kegljev prodam. Gsm: 041 849 474 ULEŽAN hlevski gnoj, listnati, prodam. Gsm: 041 942 898 PRIMORSKA VINA iz kleti Čehovin – Štanjel, prodam. Gsm 031 749 671 JABOLČNIK, domači kis, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371

VOZILO OPEL astra 1,4, l. 2000, srednje ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041 878 303

RAZNO OPAŽ, ladijski pod in bruno, prodamo. Gsm: 040 202 181

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 15. do 21. aprila niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 15. aprila 2013 do 21. aprila 2013 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

35

DEŽURSTVA NOVO usnjeno sedežno garnituro (1xtrosed, 2xenosed) prodam. Možna dostava. Gsm: 070 875 241

KUPIM RABLJENE tlakovce kupim. Gsm: 040 202 181 SMREKOVO hlodovino kupim. Plačilo takoj. Gsm: 041 893 992

• 1,5 sobno stanovanje v Šaleku, 45 m2, 8. nadstropje. Cena: 55.000 evr.

ŽIVALI PRODAJA nesnic in petelinov v nedeljo, 28. 4., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 PUJSKE in odojke za zakol ali nadaljno rejo prodam. Gsm: 031 542 798 KOZE za zakol ali nadaljno rejo, več vrst in velikosti, prodam. Hranjene z bio hrano. Tel.: 03 5865 848 PRAŠIČE najboljše mesnate pasme z dostavo na dom prodam. Fišar, Tabor, Gsm: 041 619 372 AKCIJA, prodamo odojke, prašičke za nadaljno rejo, težke od 30 do 100 kg ter prašiče, težke 120 kg, za zakol, ki ga vam opravimo pri nas. Kmetija Marovt, Parižlje 28, Braslovče, gsm: 041 783 825

Nagrajenci križanke »Železnina Hudovernik«, objavljene v tedniku Naš čas dne 11. aprila 2013, so: •

Mitja Sem, Radmirje 40, 3333 Ljubno ob Savinji; • Tatjana Arčan, Letuš 113 a, 3327 Šmartno ob Paki; • Štefka Veler, Studence 13, 3310 Žalec. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za nakup v vrednosti 10 evr priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: ORODJE SVETILA

Nagrajenci križanke »Avtohiša Čepin«, objavljene v tedniku Naš čas dne 11. aprila 2013, so: •

Bojan Plevnik, Selo 3, 3320 Velenje (Ford USB grelec in Ford lonček); • Ahac Pustinek, Škale 16, 3320 Velenje (Ford dežnik); • Iztok Pevec, Pod smrekami 10, 3311 Šempeter (Mercedes majica). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: AVTOHIŠA ČEPIN

• 3,5 sobno stanovanje v novem bloku na Cesti talcev v Velenju 105 m2, 2/7 nad., v gradnji. Cena 136.651 evr

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00

• 3 etažno hišo v Paški vasi 225 m2, adaptirano 2010, 733 m 2 zemljišča. Cena: 115.000 evr.

Pomoč na daljavo Mestna občina Velenje obvešča, da sodeluje pri projektu »Pomoč na daljavo – SOS gumb«, v okviru katerega so v družbi Telekom Slovenije v sodelovanju s podjetjem Pacient in Prvo zdravstveno asistenco pripravili več storitev, namenjenih zagotavljanju večje varnosti starejših. Storitve omogočajo takojšen stik z nacionalnim nadzornim centrom, zdravnikom ali bližnjimi starejših 24 ur na dan vse dni v letu. Več informacij: Urad za družbene dejavnosti Mestne občine Velenje (telefonska številka: 03 8961 741).

do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

27. do 28. 4. – Vesna Gaberšek Pupič, dr. dent. med. (v zasebni zobni ambulanti ZD Velenje od 8. do 12. ure). 1. in 2. 5. – Veronika Polanšek, dr. dent. med. (v zasebni zobni ambulanti ZD Velenje od 8. do 12. ure). 4. in 5. 5. – Ivan Janežič, dr. dent. med. ( z zasebni zobni ambulanti, Efenkova 61, Velenje od 8. do 12. ure).

VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar – gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje POROKE

Matjaž Slekovec, Velenje, Koželjskega ulica 3 in Hazba Šišič, Bosna in Hercegovina, Omladić.

SMRTI

Verona Brunet, roj. 1930, Ljubno, Za Ljubnico 19; Silvestra Ofentavšek, roj. 1939, Celje, Zadobrova 79; Jože Vrečar, roj. 1936, Nazarje, Volog 36; Nedeljko Sančanin, roj. 1948, Zreče, Bukovlje 58; Terezija Jurenec, roj. 1921, Polzela, Polzela 186; Hedvika Peterkovič, roj. 1932, Laško, Zidani

most 29 b; Pavla Rohrman, roj. 1933, Ljubljana, Novo Polje, Cesta XI/21 a; Marija Breznik, roj. 1929, Grosuplje, Prešernova cesta 71; Vaso Samec, roj. 1925, Grosuplje, Šuligojeva cesta 5; Franc Semprimožnik, roj. 1938, Vransko, Jeronim 28; Jožefa Rom, roj. 1928, Gornji Grad , Prekštan 2; Jožefa Krašovec, roj. 1929, Laško, Tevče 9; Volbenk Jožef Travner, roj. 1933, Velenje, cesta Borisa Kraigherja 6 b; Milena Ograjenšek, roj. 1937, Velenje, Kajuhova cesta 13; Jožef Vegi, roj. 1937, Radlje ob Dravi, Koroška cesta 67 a.

OSMRTNICA V SPOMIN Umrla je Boleč je spomin na 29. april, ko nas je zapustila

JOŽEFA HLIŠ

VIKTORIJA KREGAR

Cesta na Jezero 3, Velenje

7. 2. 1931 – 23. 4. 2013 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je.

Hval vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in prižgete svečko v spomin. Vsi njeni

Pogreb pokojne bo v petek, 26. aprila, ob 16. uri na pokopališču v Podkraju. Žara bo na dan pogreba od 11. ure dalje v tamkajšnji mrliški vežici. Žalujoči: hčerki Božena z možem Izidorjem in Milena z možem Jožetom, vnuki Milenko, Gorazd, Mateja in Tina, pravnuki Neža, Zarja, Nace, Jure, Rok, Karpo in Feliks

ZAHVALA Zapustila nas je ljuba žena, draga mama, stara mama in prababica

V SPOMIN

TONČKA REZMAN

25. aprila mineva 15 let, odkar nas je zapustil

9. 6. 1928 – 10. 4. 2013

Do kolen zagažena v vrt. Med rože in liste se sklanja.

Iskrena zahvala številnemu spremstvu na njeni zadnji poti, še posebej vsem sosedom, sorodnikom, znancem in govornikom. Pogrebni službi Usar, PGD Gaberke, pevcem in gospodu naddekanu msgr. Jožetu Pribožiču. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Bolnišnice Slovenj Gradec in dežurne službe ZD Velenje, ki so ji olajšali zadnje dneve in ure življenja. Mož Tone ter sinovi Drago, Peter in Igor z družinami.

SREČKO ŠTUMBERGER iz Velenja Vsaka reka ima svojo strugo in vsak človek ima svojo pot, reka se razlije ali posuši, človek se razjoče ali onemi, pa vendar – v reki je življenje in tudi človek si ga želi.

Hvala vsem, ki kdaj postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi


Naš ­čas, 25. 4. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 36

Lepote cvetličnih poti v Mozirskem gaju Letos trije večji dogodki, prvi že pred prvomajskimi prazniki - Novost risani junaki - V sezoni od 40 do 50 tisoč obiskovalcev Tatjana Podgoršek

Mozirje - Park cvetja v Mozirju je od 20. aprila že odprt za vse obiskovalce. Zanj približno dvajset let skrbi Ekološko hortikulturno društvo Mozirski gaj. Upravljalci naj bi tudi letos popestrili dogajanje v parku s tremi večjimi prireditvami. Od 26. aprila do 5. maja bo prva, in sicer velika spomladanska razstava cvetja. Novost letošnje bodo junaki najbolj priljubljenih risanih serij (Disney), maskota Lipko (Eurobasket) in Kranjska sivka (Čebelarska zveza Slovenije). Ti bodo zabavali najmlajše obiskovalce od 27. aprila do 2. maja. Za otroke bodo pripravili tudi poseben kotiček, v katerem bodo lahko spoznali male živali (pajke, glodavce ...) pod strokovnim vodstvom društva Bioexo iz Ljubljane. V kapelici sv. Valentina bodo na ogled znamenite ljubenske potice - velikonočne butare, ki so posebnost Zgornje Savinjske doline. Takšne butare izdelujejo krajani Ljubnega ob Savinji in so ravno v tem času pridobile status zaščitene naravne dediščine. Božo Plesec, podpredsednik društva, pravi, da se je zaradi dolge zime šele v teh dneh razcvetelo približno milijon cvetov, predvsem pa se lahko obiskovalci sprehodijo med gredicami večstotisočih cvetočih tulipanov. Še posebej so upravljalci ponosni

na tulipan z imenom Mozirski gaj, ki so ga nizozemski gojitelji vzgojili posebej za ta park in ga lahko obiskovalci vidijo le tu. Večje težave kot zamik »prebujanja« narave jim je povzročilo odpravljanje posledic lanskih novembrskih poplav, saj so morali opraviti veliko obnovitvenih del.

Mozirskega gaja ni mogoče imeti za pomanjšani Arboretum Volčji Potok, saj v njem ni zasajenih toliko trajnic in eksotičnih rastlin, zato pa so obsežnejše sezonske zasaditve. Prav tako je v gaju ob gredicah postavljenih veliko etnoloških objektov, vse pa oblivata reka Savinja na eni in potok z ribnikom na drugi. Pred leti so sem z raznih koncev Zgornje Savinjske doline prenesli kaščo iz leta 1731, preužitkarsko hišo iz leta 1803, mlin na vodo, kovačijo in eno najstarejših žag venecijank; lani so postavili nov čebelnjak in ob njem uredili vrt medovitih rastlin ter najstarejšo mozirsko hišo, v

Gredica Mozirskega tulipana, ki so ga nizozemski vrtnarji razvili samo za Mozirski gaj, je pri razglednem stolpu. Tulipana mozirski vrtnarji ne vzgajajo sami. Ko odcveti, čebulice izkopljejo in jih pošljejo v nego in na počitek nazaj na rodno Nizozemsko, jeseni pa dobijo pošiljko vrnjeno. Prvič so to sorto v Mozirju pokazali pred šestimi leti, čeprav je bil tulipan z oznako 9589-185-4 zasnovan že leta 1995 in je rezultat dela žlahtnitelja Mellema. Je križanec med sortama 'White Triumphator' in 'West Point'. Sodi v skupino tulipanov triumph in zacveti konec aprila ali na začetku maja. Zaradi redke rumene barve cveta z rahlimi rdečkastimi notami in dolge obstojnosti cvetov je poseben vrtni tulipan, ki je zelo primeren za sajenje na grede.

Letošnja zima še kar traja, na Golteh so zabeležili že 125 smučarskih dni, smučišča pa bodo odprta tudi čez prvomajske praznike

Zimsko-letni turistični center Golte je tudi to zimo osvojil prestižno nagrado najboljše slovensko smučišče med srednjevelikimi smučarskimi središči. Ta naslov ima že tretje leto zapored, podeljuje pa ga RTV oddaja Dobro jutro Slovenija. »Zahvala gre predvsem našim fantom, ki se celo zimo trudijo, da je smučišče res vrhunsko urejeno,« je ob tem povedal Ernest Kovač, direktor Zimsko-letnega turističnega centra Golte, ki se zahvaljuje seveda tudi vsem vam, ki ste glasovali zanje.

Letošnja zima na Golteh še kar traja in traja. Računajo, da bodo vsa smučišča odprta še preko prvomajskih praznikov. »To se doslej še nikoli ni zgodilo, vsaj kar jaz pomnim, ne,« pravi Kovač. Letos so doslej obratovali že 125 dni in bodo rekord iz leta 2005, ko so zabeležili 127 smučarskih dni, zagotovo presegli. To zimo so zabeležili več kot 70 tisoč obiskovalcev, kar je okoli 18 odstotkov več kot lani. Še posebej so bili zadovoljni z obiskom decembra in marca, januarja in februarja pa jim je vreme pogosto nagajalo. Na srečo je v drugi polovici februar-

ja nasulo veliko snega, tako da je bil »počitniški izkupiček« dober, nekje na lanski višini. Vse več zanimanja je tudi za njihov hotel. Ocenjujejo, da bodo letos zabeležili vsaj 15 tisoč nočitev (lani so jih imeli 10 tisoč). »Teh številk se sicer veselimo, a žal še nismo tako daleč, da bi bil hotel rentabilen,« pravi Kovač. Gre za najvišje ležeči hotel kategorije štirih zvezdic, ki ga morajo promovirati povsem na novo. A zanimanja je vse več, zagotovo jim pri tem koristijo tudi priznanja, ki jih vsako leto dosegajo. Letošnja zima se torej na Golteh

še ni poslovila, a začenjajo že s poletnim turizmom. Pripravili so kup programov, namenjenih pohodnikom, kolesarjem, adrenalinskemu športu, poslovnemu turizmu … Tudi čez prvomajske praznike bo pri njih veselo, med drugim bo tam srečanje krajanov Saša regije, pripravljajo marsikaj zanimivega, npr. zabavo z ansamblom Golte.

Naj velnes velenjska Galaktika Prav tako v oddaji Dobro jutro Slovenija je bila za najboljši velnes center v kategoriji rezidentov izbrana velenjska Galaktika. Direktor Bojan Oremuž je navdušen, še posebej mu »godi«, da so premagali ljubljanski Atlantis, ki je že dolgo uveljavljen. »Galaktika se je v tem okolju odlično »prijela«. Občani so jo dobro sprejeli in resnično je postala pravo zbirališče, saj se ljudje tukaj

Potrebuje ga vsak

Direktor Golt Ernest Kovač: »Prvega maja se bo mogoče na Golteh smučati in sprehajati.«

Direktor Bojan Oremuž: »Uspelo nam je premagati Atlantis.«

radi družijo,« ugotavlja Oremuž, ki je ponosen, da so tako pomembno priznanje prejeli že v prvem letu delovanja. Center ponuja pravzaprav vse za šport in prosti čas z vsemi trenu-

tno modnimi trendi, od pilatesa, vodenih vadb, joge, imajo odlično opremljen fitnes, v velnes delu pa masaže (različne, tudi tajske), kozmetično in drugo ponudbo.

Vpis za kolonije ob morju teče

Lionsi in VTV predali izkupiček dobrodelnega koncerta za nakup digitalnega rentgena Milena Krstič - Planinc

Velenje, 22. aprila – Predsednik Lions kluba Ernest Kovač in pobudnik dobrodelnega koncerta za nakup digitalnega rentgena Rajko Djordjevič sta v ponedeljek dopoldan direktorju Zdravstvenega doma Jožetu Zupančiču in rentgenologinji Tini Matul izročila ček v višini 3.500 evrov, izkupiček dobrodelnega koncerta Akustika, ki so ga Lionsi v sodelovanju z VTV pri-

n

V gaju tudi Mozirski tulipan

Golte že tretjič Naj smučišče Mira Zakošek

kateri so uredili učilnico za osnovnošolske naravoslovne dneve. Za obiskovalce bodo tako kot minula leta pripravili pred parkom tudi pester sejemski program. Na vprašanje, koliko obiskovalcev pričakujejo, je Božo Plesec odgovoril: »V zadnjih letih je težko govoriti o številkah. Močno upamo, da manj obiskovalcev, kot jih je bilo v minulih letih, ne bo. Za letošnjo sezono jih torej načrtujemo od 40 do 50 tisoč, veliko spomladansko razstavo med prvomajskimi prazniki pa naj bi si ogledalo blizu 15 tisoč ljubiteljev lepega cvetja in narave.«

Ivan Vrhovnik: »Že več kot 20 let spremljam razvoj Mozirskega gaja. Moram reči, da se je gmajna, na kateri so Mozirjani pasli krave in odlagali marsikaj, razvila v lepo in veliko cvetlično gredo. Žal letos narava kasni, zato je v tem času opaziti le tu in tam kakšen odprt tulipan. Čeprav smo se trudili pri odpravljanju posledic lanskih novembrskih poplav, je »delo« reke Savinje tu in tam še vidno. Težko rečem, kaj bi upravljalci lahko naredili zato, da bi ta cvetlični biser obiskalo še več ljubiteljev cvetja in lepe narave. Je že tako, da domačini, Slovenci, premalo cenimo domače naravne lepote. Tisti, ki imajo več pod palcem, raje obiskujejo tuje dežele, čeprav domače zanimivosti nič ne zaostajajo za tujini.«

Predaja čeka je bila v ponedeljek.

pravili 15. marca v kulturnem domu. Na koncertu so nastopili številni znani glasbeniki, svojo dobrodelnost so izkazali obiskovalci, k uspešno izpeljani akciji pa so prispevali tudi sponzorji in donatorji in s tem odprli pot akciji za nakup prepotrebnega novega digitalnega rentgena, ki stane okoli 100.000 evrov. Digitalni rentgen bo prijaznejši okolju, tistim, ki bodo

z njim ravnali, in seveda pacientom. Tina Matul je ob tej priložnosti povedala, da si takšen aparat želijo že nekaj časa. V Zdravstvenem domu imajo sicer dva, a so za enega, starega preko 30 let, že pred časom dobili prepoved uporabe, tako da delajo le na enem. Ta jim k sreči dobro služi, a je tudi že star blizu dvanajst let. n

Velenje, 18. aprila – Na Medobčinski zvezi prijateljev mladine (MZPM) Velenje so začeli vpisovati predšolske in šolske otroke za letošnje zdravstveno letovanje ob morju. Letos so pridobili 246 prostih mest, saj letovanje sofinancira Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije, kar pomeni, da prav nihče ne plača polne cene. Kot kaže, bodo uspeli s pomočjo donatorjev in vseh treh občin v Šaleški dolini pridobiti kar nekaj sredstev, da bodo lahko na letovanje napotili tudi otroke iz socialno šibkih družin. Če že ne brezplačno, pa

n

z bistveno manjšim prispevkom staršev. » Prva izmena bo od 25. julija do 5. junija letovala v Poreču. Hkrati bodo tja popeljali predšolske in šolske otroke. V Savudriji bo letos le ena izmena, ta pa bo potekala od 16. do 26 julija. Staršem bodo omogočili plačilo na 4 obroke. Vabijo jih, da se čim prej oglasijo v vili Mojca, kjer bodo dobili vsa potrebna navodila, saj morajo starši pri otrokovem pediatru pridobiti mnenje o njegovem zdravju. »Zdravniki predlagajo pacientom, da gredo na morje,« še doda Tinca Kovač iz MZPM Velenje, ki je zato prepričana, da letovanje v koloniji otrokom močno polepša počitnice, pa tudi zdravje. n bš

Muzej premogovništva na sejmih Celje, Gornja Radgona - Muzej premogovništva Slovenije se je predstavil na sejmih v Celju in Gornji Radgoni. Na razstavnem prostoru so pokazali starinsko rudarsko orodje, razstavo fotografij »Štirje avtorji na kosu premoga«, z multimedijsko predstavitvijo pa so predstavili,

kako pridobivajo premog v teh časih s sodobno tehnologijo in naprednim znanjem. Muzej premogovništva Slovenije se bo na tovrstnih sejmih predstavljal tudi v prihodnje in zgodbo o slovenskem premogovništvu približal n čim večjemu številu prebivalcev.


17-2013