Page 1

Naš čas, 8. 4. 2010, barve: CMYK, stran 1

Jutri bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. V soboto bo občasno bo deževalo. Hladneje bo.

številka 14

četrtek, 8. aprila 2010

1,50 EVR

Ko smeti niso več šala Bojana Špegel

V Zagorju ob Savi je bila sredi prejšnjega tedna 22. revija otroških in mladinskih zborov Slovenije Na njej so sodelovali tudi zbori iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Odrezali so se odlično. Zlato priznanje z odliko je prejel otroški zbor osnovne šole Ljubno, ki ga vodi Mitja Venišnik. Ta zbor je bil proglašen za najboljši otroški zbor. Zlato priznanje so prejeli otroški zbori velenjske glasbene šole, ki ga vodi Manja Gošnik Volk, osnovne šole Luče in zboro-

vodja Mitja Venišnik ter otroški zbor osnovne šole Gorica Velenje z zborovodkinjo Mihaelo Britovšek. Pri mladinskih zborih je zbor osnovne šole Nazarje, ki ga vodi Katja Gruber, prejel zlato priznanje z odliko. Ta zbor se je okitil še z nazivom najboljši mladinski in debitantski zbor revije. Med dobitniki zlatega priznanja v kategoriji mladinskih zborov je bil še mla-

dinski zbor velenjske glasbene šole, ki ga vodi Marjaž Vehovec. V veliki dvorani velenjske glasbene šole Frana Koruna Koželjskega bodo ob koncu tega tedna zapeli še odrasli pevski zbori, male vokalne skupine in okteti. Območno revijo so organizatorji – Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev Šaleške doline - tudi tokrat razdelili na dva večera, saj bo jutri ob 19.30 uri nastopilo 12 pevskih sestavov, v soboto ob 19.30 pa 10. Program bo strokovno spremljal mag. Nikolaj Žličar.

Ustavili prvi blok TEŠ Šoštanj, 31. marca - Ob 13. uri so v Termoelektrarni Šoštanj trajno zaustavili 30 MW blok 1, ki je obratoval vse od leta 1956, skupaj natančno 319.553,54 ur. V Evropi zapirajo podobne bloke po 270 000 urah obra tova nja. To seve da pome ni, da so ga dobro vzdrževali. Proizvedel je 7.435.703.800 MWh, v njem pa so poku ri li 10.582.000 ton pre mo ga. Najprej so iz omrežja leta 2008 izključili drugi blok, tretji in četrti bosta obratovala vse do začetka obratovanja bloka šest. Blok pet pa bo ostal tudi po tem času v hladni rezervi.  Prvi blok so zaustavili direktor TEŠ dr. Uroš Rotnik, vodja sektorja tehnike in vzdrževanja mag. Jože Lenart in vodja sektorja obratovanja mag. Branko Debeljak.

 tp

Očistimo Slovenijo v enem dnevu Doslej se je prijavilo okoli 100.000 prostovoljcev Slovenija – Okoli 100.000 prostovoljcev se je doslej že prijavilo za sodelovanje v akciji Očistimo Slovenijo, ki bo potekala 17. aprila. Sodelovale bodo prav vse slovenske občine, med podporniki akcije so vse krovne nevladne organizacije, pristojna ministrstva in organi v njihovi sestavi ter številne šole, vrtci, podjetja … Na skupnem sestanku predstavnikov občin, komunalnih podjetij, direkcije za ceste, podjetij za prevzem odpadkov se bodo dogovorili o podrobnostih, o sistemu odvoza in zbiranja samih odpadkov. Udeleženci bodo dobili natančna navodi la. Med pote kom akcije bo deloval klicni center. Organizatorji akcije udeležencem svetujejo, da se zanjo primer no oblečejo, obujejo, opremijo. Kakšno vreme nas čaka 17. aprila, pa se še ne ve.  mkp

Tako mislim

Odličen pevski nastop

April se je, kot vsako leto, začel z dnevom norcev. Točno pred tednom dni. Všeč so mi šale, za katere se morajo ljudje malo potruditi, da uspejo. Da torej niso le besedne, verbalne. Ena boljših, za katero sem slišala, se je zgodila v velenjski mestni hiši. Mladi sodelavec v občinski upravi si je vzel čas in še pred začetkom delovnega dne v dveh uradih razdelil lončke za oddajo urina z vsemi navodili, kako in kaj. Delavce naj bi nenapovedano testirali na vsebnost alkohola in nedovoljenih substanc. Lonček bi morali oddati pri tajnici v uradu župana, kamor ga sicer nihče ni prinesel, je pa bilo na ta račun veliko smeha in zabave. Pri nekaterih bojda tudi rahle jeze, češ, kaj se pa grejo … Če vam je plakat, ki je sporočal, da vam bo na dan norcev v enem od velenjskih lokalov postregla mladenka zgoraj brez, zvenel kot prvoaprilska šala, ste se rahlo zmotili. Sicer ni bila zgoraj čisto brez, bila pa je zelo pomanjkljivo oblečena. Imela sem možnost opazovati reakcije mimo lokala vozečih in povem vam, da se čudim, da ni prišlo do kakšne prometne nesreče. Da o gneči, ki je ta dan vladala nasproti vhoda na Radio Velenje, sploh ne govorimo. Čisto nič prvoaprilska pa ni bila tista, povezana z novimi pravili igre pri ločevanju in odvažanju smeti. Novi standardi so v veljavo stopili z enomesečno zamudo, torej prav 1. aprila. Ne vem, kako je to v zadnjih dneh izgledalo pri vas, a pri nas doma se še nikoli nismo toliko ukvarjali s smetmi. Kam lahko vržem ovitek pecilnega praška, ali škatla za hrambo jajc sodi med biološke odpadke ali ne, kako je s papirjem, ki je rahlo povoščen? Vprašanja, ki smo si jih ob tem, ko je bilo v naši mali kuhinji naenkrat več posod in kupčkov smeti, postavljali pri nas doma in očitno tudi pri prijateljih in znancih. Navada je pač železna srajca, in čeprav smo mnogi že doslej ločevali, čisto natančni še nismo bili, a ne? Konec koncev so nam vsak teden izpraznili črne posode za mešane odpadke, zato zadrege ob preveliki »proizvodnji« smeti ni bilo. Sedaj pa bo, saj bodo te posode praznili le vsakih 14 dni. Vesela sem, da ljudem ni vseeno. Da se o smeteh in ločevanju, s tem pa tudi predelavi odpadkov, pogovarjamo več in pogosteje. Da se ob tem celo zabavamo, saj zna biti kakšna situacija res smešna. Recimo ta, da po novem smeti tudi umivamo. Jogurtni lončki morajo biti pred odlaganjem pač oprani. In da o tem, kaj vse se da narediti iz odpadkov, spet več in pogosteje govorimo. Ko je prejšnji teden Velenje obiskala Eko karavana, je pobudnik akcije ‘Očistimo Slovenijo v enem dnevu’ Nara Petrovič našemu županu predlagal, da prav v Velenju začnemo uporabljati kompostna stranišča. Baje uvoznik že obstaja, on pa ga že uporablja. Ja, na koncu iz produktov, ki jih v školjko splakne voda, baje nastane kompost odlične kvalitete. In če bo šlo vse po načrtih, bomo prav v Velenju prvi uporabljali »fermentacijske posode organo«. Gre za majhne zbiralnike za biološke odpadke, za katere bomo brez težav našli prostor v kuhinjah. Izdelovali naj bi jih v enem od velenjskih podjetij; vsako gospodinjstvo bi dobilo 2, odvažali pa naj bi jih enkrat tedensko. Baje iz njih prav nič ne zaudarja. Če bo projekt zaživel, bomo po mojem nad njim navdušeni. Prav danes je svetovni dan Romov. V Velenju in okolici jih živi okoli 150. Zvečer pripravljajo kulturno prireditev svojemu dnevu v čast, saj so velenjski Romi, združeni v društvu Romano Vozo, kulturno izjemno aktivni. Priznamo pa jim lahko še nekaj. Prav velenjski Romi so bili prvi, ki so se ukvarjali z ločevanjem odpadkov. Na odlagališču so znali poiskati surovine, ki se jih je dalo prodati in predelati. Nekaterim je to postal tudi poklic. Danes imajo tudi druge, saj se njihovo vključevanje v našo družbo uspešno nadaljuje. Še vedno pa znajo pokazati svojo kulturo, ki se je ne sramujejo. In ki, sploh v glasbi, plesu in poeziji, navdušuje mnoge. A kljub temu se vseh predsodkov ta družba še ni otresla. Se jih sploh kdaj bo? 


Naš čas, 8. 4. 2010, barve: CMYK, stran 2

2

OD ČETRTKA DO ČETRTKA

8. aprila 2010

Število turističnih prireditev raste Velenje med občinskimi gazelami Velenje – Pred dnevi so objavili lestvico presežkov slovenskih občin, ki jo je pripravila Akademija Sirius v sodelovanju s Fakulteto za upravo Univerze v Ljubljani. Mestna občina Velenje je na lestvici, ki jo primerjajo z izborom najhitreje rastočega podjetja Gazela, zasedla 4. mesto. Lestvica presežkov slovenskih občin meri, kakšen napredek oz. presežek ali zaostanek je občina dosegla po posameznih kazalnikih, razdeljenih v tri sklope: gospodarski kazalniki, človeški dejavnik in ekonomičnost delovanja občinske uprave. V tokratni lestvici so primerjali vrednosti kazalnikov za leti 2008 in 2009. Avtorji lestvice so pri ocenjevanju upoštevali najboljše svetovne modele: Svetovno lestvico konkurenčnosti regij po znanju, Evropsko lestvico konkurenčnosti regij ter še nekatere druge priznane metodologije. Projekt »občina presežkov« je namenjen ozaveščanju občank in občanov slovenskih občin o razvoju občine, v kateri živijo, ter primerjavi z drugimi občinami. Takšni podatki bodo ljudem omogočali, da se pri izbiri stalnega prebivališča lahko odločijo za najboljšo možno lokacijo, ki bo zadovoljila njihove želje in potrebe. Lestvico si lahko ogledate na spletni strani Akademije Sirius: http://akademija.sirius.si/index.php?m=3&x=izpisi.

Turistična zveza Velenje zadovoljna, ker jim idej ne primanjkuje – napovedujejo še več zanimivih turističnih prireditev



Prireditev ob svetovnem dnevu Romov

Na skupščini turistične zveze Velenje so ugotavljali, da vsako leto pripravijo več prireditev, ki pritegnejo tudi vedno več obiskovalcev.

Velenje, 8. aprila - Romi po svetu 8. aprila, na obletnico prvega svetovnega kongresa Romov v Londonu leta 1971, praznujejo svoj svetovni dan. Dneva se vsako leto spomnijo tudi velenjski Romi, ki aktivno delujejo v romskem društvu Romano Vozo. Danes ob 17h bodo v dvorani Centra Nova pripravili kulturno prireditev, na kateri se bodo poleg članov velenjskega romskega društva predstavili tudi številni gostje. Po pozdravnem govoru velenjskega župana Srečka Meha bo zbranim spregovoril predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat – Muc. Slavnostna govornica bo Tjaša Plohl, svetovalka na Uradu vlade RS za narodnostna vprašanja. Kulturni program bodo oblikovali člani literarnega društva Hotenja, Šaleško folklorno društvo Koleda, Srbsko društvo dr. Mladen Stojanović ter romska društva Romano Jilo iz Lendave, Rasto iz Murske Sobote in Romano Vozo iz Velenja.

Velenje, 26. marca - V petek je v Gasilskem domu Šalek potekala redna letna skupščina Turistične zveze Velenje. Na njej je bilo predstavljeno delo zveze in njihovih društev v lanskem letu. Iz poročil je bilo razvidno, da je bil na področju društvenih dejavnosti storjen velik korak naprej. Člani TZ in posameznih turističnih društev – v zvezo se jih sedaj vključuje že 10 - vsako leto pripravijo več prireditev, na katerih se povečuje tudi število obiskovalcev. Med naj od mev nej še pri re dit ve sodijo: Otroško pustno rajanje in

gostoljubna«. Glavna skrb TZ Velenje je in ostaja predvsem povezovanje vseh društev, članic zveze, usklajevanje njihovih programov in pomoč pri pripravi in izvedbi njihovih prireditev. Predsednik Franc Špegel je zadovoljen z vključevanjem turističnega gospodar stva v njihove aktivnosti. Odlično je tudi sodelovanje z MO, TIC–em, Festivalom Velenje in TZ Slovenije. Želi si, da v letošnjem letu vključijo v delo društev več mladih, zato bodo poskusili na vseh velenjskih osnovnih šolah organizirati delo turističnih podmladkov. Želijo pa si tudi, da še v kakšni okoliški krajevni skupnosti zaživi lastno turistično društvo (V Kavčah, Podkraju …), saj ugotavljajo, da so ta zelo učinkovita, z ustanovitvijo društva pa se poveča tudi število prireditev v posameznem kraju. 

pokop pusta, Turistični teden, Dobrodošli v našem mestu, Golažijada in sodelovanje na prireditvi Čarobni december. Še posebno odmevna je bila predstavitev na sejmu Turizem in prosti čas in Cvetličnem sejmu. Od pomladi do pozne jeseni pripravlja TZ Velenje s svojimi društvi vsako prvo soboto v mesecu prikaz starih kmečkih šeg in opravil na kmečki tržnici. Veliko časa posvetijo skrbi za urejeno okolje. Njihova komisija vsako leto obišče širšo regijo in poda predloge TZ Slovenije za tekmovanje v akciji »Moja dežela, lepa in

 bš

Vpis otrok v Vrtec Šoštanj Šoštanj – Od 12. do 23. aprila bo v Šoštanju potekal vpis otrok v Vrtec. V času vpisa bodo med 9. in 11. uro potekali dnevi odprtih vrat. Šoštanjski Vrtec trenutno obiskuje 310 otrok, ki so razporejeni v 18 oddelkov.  mkp

Dijaki Srednje zdravstvene šole Celje uspešni Celje - Srednje zdravstvene šole Slovenije vsako leto zaznamujejo 7. april, svetovni dan zdravja. Temu je bilo posvečeno tudi državno tekmovanje srednjih zdravstvenih šol, na katerem so preverjali znanje dijakov iz strokovnih predmetov. Dijaki pa so pokazali svoje znanje tudi v literarnih in likovnih stvaritvah. V tem šolskem letu je tekmovanje organizirala Srednja zdravstvena šola Jesenice. Tako je potekalo zadnji petek v marcu že 15. tekmovanje TZN in 7. tekmovanje BN srednjih zdravstvenih šol v Sloveniji; že tretjo leto so dijaki tekmovali za priznanje Angele Boškin. Dijaki Srednje zdravstvene šole Celje so bili zelo uspešni: iz programa TZN je največ točk v Sloveniji in s tem zlato priznanje osvojil Stanko Brečko, sledila so še tri srebrna priznanja, ki so jih dobili Anej Senica, Manuela Pečovnik in Katja Pungartnik (pod mentorstvom profesoric Vesne Božiček in Danice Artnak). Iz programa bolničar/negovalec so vse tri dijakinje (Tjaša Sopa, Teja Olenšek in Julija Matić) osvojile bronasto priznanje (mentorici Metka Černoša in Nataša Leban). Dijaki so dobili priznanja tudi na literarnem področju, in sicer dijakinja Iva Pajtler iz 4. a razreda (pod mentorstvom Irene Uranjek), ki je prejela bronasto priznanje. Na likovnem področju je skupina dijakinj iz 1.a (Darja Švent, Lejila Čehič, Nina Žumer, Tjaša Ožek, Tea Bonfič in Mojca Krajnc) osvojila zlato priznanje za kolaž tehniko (pod vodstvom mentorice Petre Pižmoht). Dijaki so bili priznanj veseli, saj so vložili veliko truda in svojega prostega časa za pripravo na tekmovanje.  Jure Beričnik

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.

V pričakovanju našega prebujenje Velika noč – veliki dan – Spomladansko razmišljanje o jeseni - Kdaj prebujenje našega gospodarstva – Če smo napovedovali pravljico, kdaj bo dobro zmagalo nad zlim – Naša obala še bolj razdrobljena V tem povelikonočnem času mnogi tudi naše siceršnje vsakdanje življenje povezujejo z njim. Ne le zaradi pisanic, ker da je tudi vsakdanje življenje dodobra pisano, ali zaradi barvanja, ker nas pač farbajo eni in drugi že domala na vsakem koraku. Ta čas mnogi primerjajo tudi zaradi drugega simbola tega praznovanja. Začetka pomladi in prebujenja. Pa seveda pričakujejo, kdaj bo k nam znova prišla pomlad. Ne le po tem, da bodo v vrh spet prišle tako imenovane stranke pomladi. Kdaj bo za našo deželico na južni strani Alp res prišel čas prebujanje in prebujenja?! Nekateri, tudi na našem ožjem in malo širšem območju, to pričakovanje pomladi že nekako povezujejo z jesenjo. Jeseni sicer ne bo volitev v organe Saše ali Celjske regije oziroma regionalnih organov na sploh, kot so nekateri napovedovali, še več pa jih je to pričakovalo, saj so se kolesja naše regionalizacije zavrtela malo drugače. Načelno naj bi se sicer zdaj vedelo, kdo je za regije, celo to, za koliko regij je kdo, v praksi pa tega natančno nihče več ne ve. Regionalizacija je številčno dejansko v razponu od dve do štirinajst, vsebinsko pa nedorečena. Že to pomlad pa nestrpno čakamo jesen zaradi lokalnih volitev. Strankarske centrale že delajo svoje strategije, kako privabiti čim več občanov, da bodo glas dali prav njim. Za to so jim pripravljeni ponuditi veliko; ne glede na to, ali bodo to res lahko uresničili ali ne. Prav zanima me, kako bodo vsi ti, ki se bodo potegovali za občinske stolčke, znali odgovarjati na vprašanja, kdaj se bo začelo prebujanje

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);

našega gospodarstva. Še posebej po zadnjih uradnih napovedih, da nas ne čaka niti enoodstotna gospodarska rast, in ko nekateri gospodarstveniki še vedno sejejo pesimistične napovedi. Drugi pa poudarjajo, kakšno zlo je za zaposlovanje oziroma dvig nezaposlenosti naredil dvig minimalnih plač. Seveda bomo ob tem gotovo slišali tudi obrazložitve, da lokalne skupnosti na gospodarskem področju ne morejo narediti veliko, ker da vse vzvode drži v rokah država. Iz posameznih vrst, seveda strankarsko obarvanih, bomo morda tudi za to priložnost slišali, da ne morejo narediti kaj dosti, ker niso na oblasti »oni«; in zato naj glasujejo zanje, da bodo tudi na naslednjih parlamentarnih volitvah znova lažje osvojili oblast. Druga stran bo morda rekla, da rešitve niso tako enostavne, ker morajo vendarle gledati na vse državljane Slovenije in še tiste, ki to niso, pa živijo pri nas. Pa še, da v Evropi nismo sami, zato je treba gledati nekatere stvari vseevropsko, ne le egoistično. Pa čeprav je to pogosta vrlina Slovencev. Ob vsem tem dogajanju se nekateri vendarle še vedno spomnijo časov, ko smo govorili o »naši zgodbi«, o pravljici, ki da jo doživlja Slovenija. Od te pravljice je ostalo bore malo, razen poudarjene vsebine mnogih tovrstnih zgodb: boja med dobrim in zlim. In takim bojem smo res pogosto priča pri nas. Le da večkrat ne vemo, kdo so dobri, kdo so zli. Oziroma ne vemo, katera stran pripada dobrim, katera zlim. Še posebno, ker se stvari pogosto obračajo in navadni ljudje niti nimajo časa presojati o dobrem in zlu. Pa tudi zgodovinsko reklo »po njih dejanjih jim bomo spoznali« pri nas vedno ne velja. Žal! V zadnji dneh, ki sicer našemu koščku obale zaradi vremenske neprimernosti niso bili najbolj naklonjeni, je bilo tam vseeno vroče. Ne zaradi veselega druženja, ampak zaradi delitve. Medtem ko državni zbor ni naklonjen, da bi naša statistična regija dobila še eno občino, občino Loče, ki naj bi nastala na konjiškem koncu, je soglašala, da se od Popovičeve občine Koper odcepi Ankaran. Za to so se prej na referendumu odločili tudi Ankarančani, a vsem to še vedno ni po godu. Pa so se vneli novi špetiri in obetajo še novi zapleti. Eni pravijo, da je za vse to kriva koprska luka, ki je za nekatere tudi dober vir zaslužka.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.


Naš čas, 8. 4. 2010, barve: CMYK, stran 3

POGOVOR

8. aprila 2010

3

Premogovnik na odprtem energetskem trgu Delovanje v dveh smereh - k optimalni proizvodnji premoga in ustvarjanju prihodkov na drugih trgih, se bo v Skupini Premogovnik nadaljevalo tudi v prihodnje Milena Krstič - Planinc

Velenje – 135 let mineva od takrat, ko so v Šaleški dolini prvič prevrtali glavni lignitni sloj, zato se leto 1875 šteje za začetek rudarjenja v dolini. V teh letih so, če upoštevamo tudi letošnjo proizvodnjo, ki sega že krepko čez milijon odkopanih ton lignita, rudarji iz neder zemlje na površje spravili že blizu 220 milijonov ton premoga. Po uradnih podatkih je v tako imenovanem velenjskem polju – brez jame Šoštanj – na razpolago še približno 130 milijonov ton odkopnih zalog, bilančnih pa je še precej več. Na jubilej so, pravi direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved, izjemno ponosni. V vseh teh letih – na začetku nekoliko manj – v zadnjih dveh, treh desetletjih pa intenzivno, ste v Skupini Premogovnik Velenje razvijali tudi druge dejavnosti, ne samo premogovniške. »Glavni razvoj premogovnika, po velikosti in modernizaciji, se je začel v šestdesetih, sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Potekal je silovito. V osemdesetih letih je premogovnik dosegal rekordne letne proizvodnje, več kot pet milijonov ton premoga. Pojavljati so se začele zahteve, da bi šli na šest milijonov ton letne proizvodnje. Na srečo ti načrti niso bili uresničeni! To bi bilo res preveč. Sedanja letna proizvodnja je ustaljena pri štirih milijonih, odvisna je od kurilne vrednosti, ker ne prodajamo več ton, ampak prodajamo energijo, ki je skrita v teh tonah. Tako bo predvidoma do leta 2020, potem pa se bo postopno začelo zmanjševanje proizvodnje. V osemdesetih letih je imel premogovnik več kot 5.400 zaposlenih. Danes nas je v krovnem podjetju že manj kot 1.300. Zmanjševanje števila delovnih mest v osnovni dejavnosti in nadomeščanje v drugih pa je drugi del naše zgodbe. Če prvi steber predstavlja proizvodnjo premoga, predstavlja drugi vse ostale dejavnosti. Lani je število zaposlenih v pridruženih družbah prvič preseglo število tistih, ki so zaposleni v krovnem podjetju.« Kakšno pa je bilo lansko leto? »Lahko rečem, da je bilo kljub recesiji dobro. V Skupini smo ustvarili več kot 28 milijonov evrov zunanje realizacije, torej prihodkov na trgih zunaj premogovniške dejavnosti. Delovanje v dveh smereh, z optimalno proizvodnjo premoga in ustvarjanjem prihodkov na drugih trgih, se bo nadaljevalo tudi v prihodnje. Modernizacija proizvodnje, uvajanje sodobne tehnološke opreme in neprestano piljenje organizacije, logistike je prineslo vrhunske proizvodne rezultate, visoko produktivnost, ki zmanjšuje potrebno število zaposlenih v neposredni proizvodnji premoga. Zato je naša dolžnost, da pomagamo ustvarjati nove programe, ki prinašajo delovna mesta zunaj neposredne proizvodnje premoga.« Večkrat rečete, da je to odgovornost do tistih, ki prihajajo, ne do tistih, ki že

»Ugreznine, jezera … Vse to bo v naslednjih petdesetih letih še nastajalo.«

delate. »Tako je. Nam, ki danes delamo v Skupini, to res ne bi bilo potrebno. Potrebno pa je za naše otroke, naše vnuke, da bodo imeli kakovostna delovna mesta tudi v prihodnjih desetletjih.«

Premogovnik deluje na odprtem energetskem trgu Usmerjajo vas štirje poglavitni strateški cilji. Vsak zaposleni jih pozna. Na tokratni Strateški konferenci ste jih malo posodobili. Kam gredo te spremembe? »Premogovnik deluje na odprtem energetskem trgu. Ob dejstvu, da se naložba v blok 6 Termoelektrarne Šoštanj že izvaja, so vsa naša razmišljanja usmerjena v to, kako zagotoviti oziroma izpolniti svoj del naloge v zgodbi o tem bloku. Ta pa je jasna: zagotoviti konkurenčen energent za celotno življenjsko dobo novega bloka. Premoga je dovolj in mi ga znamo odkopati po konkurenčni ceni. Prvi strateški cilj smo zato usmerili v prilagajanje razmeram na konkurenčnih trgih. To prilagajanje bo nujno. Ne morem vnaprej natančno vedeti, koliko premoga bo potrebno zagotoviti na primer v letu 2019, ker ne vemo, kakšne bodo takrat potrebe. Lahko pa rečem, da smo sposobni odkopati 4 milijone ton ali pa še kakšno več. Premogovnik Velenje se bo moral v vsakem trenutku prilagajati razmeram na trgu. Tako smo se znali prilagoditi tudi lani, ko je bilo hidrološko zelo dobro leto in so bile potrebe po premogu nekoliko manjše, znali pa se bomo tudi letos, ko se potrebe po premogu še ne bodo povečevale. Skupaj z zaposlenimi smo se, denimo, dogovorili za 38-urni delovni tednik.«

Ključna sta varnost in zdravje pri delu Drugi cilj je ostal popolnoma nespremenjen. »Zagotavljanje varnosti in humanosti pri izvajanju delovnih procesov sta ključni vodili našega delovanja. Obojemu namenjamo posebno pozor nost. Kar nekaj razvojnih nalog je usmerjenih v to, glede humanizacije dela še zlasti na pripravskih deloviščih. Delo rudarjev, pri tem pa mislim na delavce vseh strok, ki delajo v proizvodnem procesu, torej tudi elektrikarje, strojnike in druge, je delo v posebnih razmerah. Za nas je pomembno, da skrbimo za organizacijo dela tako, da sta varnost in zdravje pri delu vedno na prvem mestu. Tretji cilj je malo preoblikovan. Zapisali smo, da bomo zagotavljali družbeno odgovorno ravnanje v skladu z okoljskimi zahtevami. Družbeno odgovorno ravnanje je širši pojem od izpolnjevanja okoljskih zahtev. V dolini smo nekatere glavne ekološke težave rešili. Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje sta v zadnjih dvajsetih letih z načrtnim delom ekološko ozdravila dolino. Sanacija je ves čas potekala in bila neposredno financirana iz stroškov proizvodnje premoga in stroškov proizvodnje električne energije.

Včasih kdo reče, da je ta proizvodnja draga, sam pa odgovarjam: odvisno je od tega, o čem govorimo. Stroški proizvodnje električne energije vključujejo vse, kar nasta ja v zve zi z nje no pro iz vod njo. Ponavljam, da je celotna sanacija v Šaleški dolini potekala brez posebnih zakonov in proračunskih virov, neposredno iz stroškov proizvodnje. Mogoče se tega premalo zavedamo.«

Dr. Milan Medved: »Prišel je čas, da rečemo, da je prestrukturiranje končano.«

Družbeno odgovorno podjetje Da energenti povzročajo motnje v okolju, je jasno, temu se ne bo moč nikoli izogniti. »Seveda in zato je družbeno odgovorno ravnanje tudi sodelovanje z lokalnimi skupnostmi.

»Že dolgo ne prodajamo več ton, ampak energijo, ki je v njih skrita.« Sanacije še ni konec. Rudarske ugreznine, jezera … Vse to bo v naslednjih petdesetih letih še nastajalo in ves čas bo treba skrbeti zanjo. Premogovnik Velenje je eden najsodobnejših premogovnikov s podzemno eksploatacijo v Evropi, ima dobro tehnologijo, izkušene rudarje in na razpolago še dovolj premoga, ki ga je vredno izkoristiti v prihodnjih desetletjih. To je zame družbena odgovornost podjetja. Da naše podjetje je družbeno odgovorno, dokazujejo tudi številna priznanja, ki smo jih prav za to že prejeli.« Kaj pa prestrukturiranje, je končano? »Mislim, da je res prišel čas, ko lahko rečemo, da smo prestrukturiranje končali. Izločili smo dejavnosti, ki niso neposredno potrebne v proizvodnji premoga. Naša naloga zdaj je zagotavljati rast Skupine Premogovnik Velenje s prodajo znanj in storitev na trgih zunaj osnovne dejavnosti in s tem ustvarjanje novih delovnih mest. Tu nas čaka še veliko dela.« Velika je tudi odgovornost pridruženih družb, ne samo krovne? »Moji sodelavci lahko potrdijo, da velikokrat govorim o tem, da ne vem, kdo

ima težje delo; tisti, ki delamo neposredno s proizvodnjo premoga, ali tisti, ki morajo prihodke ustvarjati drugje. Na trgu je treba biti zelo inovativen. Šteje naš skupni napor in vesel sem, da smo bili pri tem, kot sem že omenil, v lanskem letu zelo uspešni.«

Na vidiku nove naložbe Velikokrat poudarjate, da je razvojno delo pri vas naravnano v zagotavljanje izhodiščne cene premoga, ki je 2,25 evra za gigajoule. Ste tega sposobni? »Absolutno. Razvojno delo je dobro organizirano, poteka v različnih programih. Izpostavil bi morda le tri ključne projekte, ki jih moramo dokončati v naslednjih štirih letih. Modernizacija odkopov je naša stalna naloga. Preizkusili smo že delovanje najdaljših odkopov v zgodovini premogovnika. Sredi maja bo šel spet v pogon 200metrski odkop v severnem krilu jame Preloge. Obvladamo sodobno tehnologijo, velenjska odkopna metoda dokazano daje najboljše rezultate v debelih slojih premoga, delovni proces je naravnan tako, da omogoča visoke izkoristke. V letu 2008 smo imeli, če navedem primer, na treh odkopih rekordno dnevno proizvodnjo premoga - 26.000 ton. Prejšnji mesec smo imeli na dveh odkopih rekordni dnevni rezultat 25.000 ton. Ne razumite me narobe, forsiranje rekordnih rezultatov ni naš cilj, govori pa o tem, česa vsega smo sposobni. Sami si pri proizvodnem ciklu želimo čim bolj enakomer no in umirjeno delovanje. Potem je tu modernizacija dela na pripravskih deloviščih. Precej naporov smo vložili v to in našli pravi koncept za opremo in tudi organizacijo dela. Vemo, kakšen napredovalni stroj moramo uporabiti – tudi ta je polovico naš proizvod, polovico pa ruski. Tu je še podajalnik lokov, ki pomeni velik korak naprej v humanizaciji dela, saj omogoča bistveno manj fizičnega dela, avtomatski premični verižni transporter, odvoz …« Mimogrede: velikokrat se pogovarjamo o pripravskih deloviščih. Tistim, ki se s premogovništvom ne ukvarjajo, je to manj znan del vašega dela, a izjemno pomemben. »Glavne proizvodne enote so odkopi. Da ti lahko delujejo, je potrebna vrsta aktivnosti, ki so ključne, od transporta, zračenja, odvoza premoga, odvodnjavanja … Ena ključnih operacij je tudi izdelava jamskih prostorov. Brez tega odkopi ne bi mogli delovati. Vsako leto naša pripravska delovišča izdelajo približno 7 kilometrov novih jamskih prostorov. Približno toliko pa jih potem, ko odkopi napre dujejo, likvi di ra mo. Kako zelo pomembna je izdelava jamskih prostorov, pove podatek, da strošek izdelave jamskih prostorov – vseh, ki jih potrebujemo vsako leto – znaša približno 70 odstotkov vseh stroškov proizvodnje premoga. Zato je za nas toliko bolj pomembno, da prav tu napravimo nove razvojne korake, ki bodo ob humanizaciji dela in povečani varnosti prinesli večjo produktivnost in s tem optimirali stroške v tem segmentu.« O NOP 2 je že veliko znanega. Kako daleč je ta projekt?

»Gre za nov izvažalni jašek. Projekt je v predinvesticijski fazi, končnih odločitev še ni. Pripravljamo dokumentacijo, ki jo bomo verificirali skupaj z večinskim lastnikom HSE, nato pa bomo z ustreznimi rešitvami šli po soglasje še v nadzorni svet. V zadnjih desetih letih je jama doživela veliko sprememb. Proizvodnja se je skoncentrirala na precej ožje področje v

»Sposobni smo zagotoviti konkurenčen energent za celo življenjsko dobo novega bloka termoelektrarne.« jami Pesje in Preloge. Povsem odveč je, da nakopani premog, ki pride iz odkopov in se nahaja v globini 400 metrov pod deponijo, vozimo nekaj kilometrov proti Velenju, da ga potem pripeljemo nazaj. Predinvesticijska študija kaže, da bi bilo smiselno zgraditi nov jašek. Trenutno so zaključena dela na strukturni vrtini v neposredni bližini bodočega jaška. Vrtina daje izhodišča projektantom za definiranje potrebnih aktivnosti in načina izdelave. V predvidenem času bo pripravljen investicijski program, potem pa bodo stekli postopki, ki sem jih napovedal.«

V Premogovniku je veliko znanja Precej delate tudi drugje. Bosna in Hercegovina, Makedonija … »V Premogovniku je zbranega veliko znanja, dobrih strokovnjakov. Zakaj ne bi iz tega kaj iztržili? BIH se je pokazala kot dober trg, ima ogromne zaloge premoga. Sedem njihovih glavnih rudnikov, kapitalsko povezanih v koncern Elektroprivrede BiH, je trdno odločenih, da gredo v modernizacijo, zavedajoč se, da energetika tudi v prihodnosti ne bo mogla brez premoga. Projekt Mramor smo dobro izvedli, pripravljamo se še na večjega v rudniku Breza. V Makedoniji se zelo intenzivno odvija raziskovalno vrtanje za potrebe odpiranja novega rudnika Marijevo pri Prilepu. Mi bomo izdelali glavni rudarski projekt. Vrtalna dela za določanje natančnih kontur premoškega sloja so v intenzivni fazi.« Veliko pozornosti tudi sicer namenjate znanju, kadrom. »Glavna vrednost podjetja so ljudje. To v rudarskih organizacijah še posebej velja. Zato zaposlenim, sedanjim in tistim, ki bodo k nam šele prišli, velja posebna pozornost.« So za svoje delo tudi dobro plačani? »Hja … To je relativna zadeva. Kolikor koli dobimo, si mislimo, da bi bilo dobro še več. Ampak če se malo primerjamo z drugimi, smo s plačo lahko zadovoljni. Smo v vrhu regijskega gospodarstva.« 


Naš čas, 8. 4. 2010, barve: CMYK, stran 4

DOGODKI

4

8. aprila 2010

Žičnice so se ustavile, začenja se gradnja hotela Letošnja zimska sezona je bila na Golteh povprečna, saj se je zima začela zelo pozno – Sezono so že zaključili, stekle pa so že priprave na gradnjo hotela, ki se začenja ta teden, decembra pa bo že sprejel prve goste

Za obiskovalce na Golte gondola ne vozi Glede na to, da pripelje gondolska žičnica neposredno v hotel na Golteh, v času njegovo prenove ne bo vozila. Upajo, da bo v poletnem času, ko bodo končana groba gradbena dela, že vozila. Sicer pa se lahko obiskovalci te vse bolj priljubljene planine tja lahko pripeljejo po lepo urejeni cesti preko Šmihela. li za sprejem gostov. »Z novim hotelom bomo pridobili 116 ležišč v 44 sobah in dveh apartmajih, za hotelom pa bomo postavili še sedem depandans, v katerih bo 30 apartmajev. Pridobili pa ne bomo le nastanitvenih zmogljivosti, ampak tudi sodobno restavracijo za dnevne goste, alacard restavracijo, nočni lokal, kongresno dvorano, wellnes, fitnes … tako da bodo ime li naši gost je poleg smučanja in poleti sprehodov še veliko drugih možnosti za preživljanje prostega časa,« pravi

Letos je smučalo na Golteh 62000 smučarjev

Podoba Golt se bo do naslednje smučarske sezone močno spremenila. Mira Zakošek

Na Golteh se je prejšnjo nedeljo iztekla še ena povprečna smučarska sezona. Na planino so prepeljali okoli 62 tisoč smučarjev. Čeprav je bila letošnja zima vsaj v dolini tako bogata s snegom, kot že dolgo ne, razmere na smučiščih niso bile tako dobre. Zima se je na Gol-

teh začela pozno, zato so zimsko sezono začeli 18 dni pozneje kot lani, saj snega ni bilo, pa tudi temperature niso dopuščale, da bi ga izdelovali. Prizadela pa jih je še velika decembrska odjuga, ki je uničila njihov predhodni trud. Skupaj so našteli 100 smučarskih dni, lani denimo 120. Trenutno so razmere na Golteh še vedno dobre, a so

Cesta izpolnila pričakovanja Cesta na Golte je kljub temu da je treba urediti še dodatna parkirišča, že izpolnila pričakovanja. Po njej se je na smučišča pripeljalo od tri do 4 tisoč obiskovalcev mesečno.

sezono zaključili zaradi prenove, ki se je lotevajo. Sprazniti so morali hotel, ki so ga že »predali« gradbincem. Najprej bodo postavili novo trafo postajo in čistilno napravo, nato pa zgradili hotel. Računajo, da ga bodo prevzeli že v oktobru in ga do decembra že pripravi-

Nov hotel na Golteh bo stal 9 milijonov evrov, zanj so pridobili tretjino nepovratnih sredstev

direktor Ernest Kovač, ki je prepričan, da so v turizem potrebna nenehna vlaganja. Na Golteh tega ni bilo veliko, hotel je bil zgrajen leta 1969 in vanj doslej ni bilo veliko vlaganj. Letošnja investicija bo seveda velik finančni zalogaj, težak kar 9 milijonov evrov. Z lastniki so se dogovo ri li, da bodo tret ji no potrebnega denarja za investicijo dokapitalizirali, za približno toliko so pridobili nepovratnih evropskih sredstev, za tri milijone pa se bodo zadolžili. Seveda pa je to šele prvi od številnih načrtovanih investicijskih ciklov na Golteh, naslednja bo prišla na vrsto žičniška infrastruktura. V vodstvu pa se zavedajo, da je prav tako pomembno kot sama investicija trženje zmogljivosti, ki jih bodo pridobili, zato se že lotevajo tudi tega. 

Letošnje leto - posebno leto V celjski mlekarni zaključujejo petletno strategijo – Siri in jogurti brez barvil in umetnih sladil – Še vedno odprti za sodelovanje in povezovanje Tatjana Podgoršek

Celjska mlekarna je lansko leto sklenila s pozitivno ničlo, kar je – po mnenju direktorja druge največje slovenske mlekarne Marjana Jakoba - glede na posledice gospodarske krize, tj. nizke odkupne cene mleka v Italiji, kamor izvaža svoje viške, in glede na to, da so imeli maja še 980 tisoč evrov izgube, dober poslovni rezultat. Pri nekaterih izdelkih so presegli načrte, pri drugih ne v celoti. »V mlekarni ogromno mleka predelamo v sire, cene slednjih pa so vse do septembra, oktobra lani precej nihale. Šele v zadnjih treh mesecih smo dosegli nekoliko boljše cene. Samo za primerjavo: leta 2008 je znašala prodajna cena sirov v povprečju 4,28 evra, lani pa 3,08 evra. Tudi po tem se vidi, kakšen vpliv na poslovanje ima gibanje cen sira v Sloveniji in v Evropi.« Posledice gospodarske recesije – pravi Jakob – čutijo vsak dan bolj. Kljub temu so v mlekarni sprejeli pogumen načrt za letos: pozitivno poslovanje, na razvojnem področju pa nakup novega stroja za pakiranje sira ter nekaj manjših naložb v skutar ni in maslarni. Na seznam izdelkov pa naj bi na

novo dodali namaze. »Leto 2010 bo za mlekarno posebno leto zaradi nove podobe, ki jo pripravljamo za svoje izdelke. Prvi bodo na trgu v mesecu avgustu, ko bomo kupcem ponudili nove LCA jogurte brez barvil in umetnih sladil. Njihova vsebina bo povsem naravna. Tudi pri sirih načrtujemo spremembe. Poleg nove folije, vsaj štirih vrst velikosti, smo v postopku pri pristojnih organih za pridobitev naziva višja kakovost. Tudi sire bomo ponudili potrošnikom brez kakršnihkoli dodatkov.« Mlekarna je lani prodala 75 odstotkov izdelkov na domačem trgu. V strategiji za naslednjih pet let, katere izdelava je v zaključni fazi, predvidevajo večjo usmeritev na tuje trge, sploh v države bivše Jugoslavije. Priložnost vidijo na srbskem trgu. Zanimiva sta še albanski trg, kjer so že prisotni, poseben projekt pa je italijanski trg. Kot poudarja Jakob, so se ga lotili zelo sistematsko, na njem pa naj bi se z nekaterimi izdelki pojavili že letos. ”Na ta trg je težje prodreti, ker so njihovi mlečni izdelki povsem drugačnega okusa kot za slovenski trg. Sicer pa načrtujemo, da bomo do leta 2015 v mlekarni predelali vso mleko, ki ga odkupimo, in ga

ne bomo več kot tržni višek prodajali na italijanskem trgu, kjer so razmere in cene zelo nezanesljive.”

Pri povezovanju za zdaj svojo pot

Marjan Jakob

Iz občine Šmartno ob Paki Baronija Na nekaj zadnjih sejah raznih odborov in komisij ter tudi občinskega sveta so člani kar nekaj pozornosti namenili objektu Baronije, starejši spomeniško zaščiteni zgradbi v Šmartnem ob Paki. V njej je danes nekaj stanovanj, bivalne razmere stanovalcev stavbe pa so dokaj slabe, vendar lokalna skupnost večjih finančnih sredstev za obnovo trenutno nima na voljo. Išče pa ustrezne rešitve: od ideje o ustreznem partnerju za odkup zgradbe, do obnove objekta. Seveda pa bi morali hkrati rešiti tudi vprašanja stanovalcev, saj jim je potrebno zagotoviti ustrezna nadomestna stanovanja ali omogočiti podobne pogoje bivanja v morebitni obnovljeni zgradbi. Kakor koli že, svetniki so občinski upravi dali zeleno luč za nadaljnje postopke pri reševanju tega vprašanja.

Kje se bo gradilo? Na nedavni seji občinskega sveta so svetniki med pobudami in vprašanji postavili županu Alojzu Podgoršku tudi vprašanji o možnosti in načinu gradnje individualnih hiš oziroma stanovanjskega bloka pri osnovni šoli ter na Petrolovi parceli v Rečici ob Paki. Podgoršek je pojasnil, da so zemljišča od Boleta v bližini osnovne šole zasebna lastnina in da je tudi sam zasledil, da so individualni lastniki parcele prodali. Niso pa na občinsko upravo dobili še kakšne druge zahteve za izdajo dokumentov oziroma izdajo soglasij. Tako v tem trenutku še ni znano, kaj se bo na tem območju gradilo. Vsekakor pa se lahko le tisto, kar je predpisano v občinskih prostorskih aktih. Te pa je sprejel občinski svet pred nekaj leti. Po informacija Podgorška Petrol svoje parcele v Rečici ob Paki, rezervirane za izgradnjo bencinskega servisa, za zdaj še ne prodaja. Je pa pojasnil, tudi zaradi morebitnih špekulacij, da kot lastnik prodaja svoje zemljišče v bližini Petrolovega zemljišča. Prodaja ga preko javne objave, saj ima gotovo to tudi pravico početi.

Vpis otrok v vrtec Od ponedeljka, 12. do petka, 23. aprila bodo v Vrtcu Sonček v Šmartnem ob Paki prvič vpisovali otroke v samostojen vrtec. Vpisovali jih bodo vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure. Ob tej priložnosti bodo ob vpisnih dnevih, od 9. do 11. ure, pripravili tudi dneve odprtih vrat Vrtca Sonček. Centralni vrtec in v vrtec v šoli v tem šolskem letu obiskuje 125 otrok v sedmih oddelkih.

Še 50 dni do izleta z vlakom Člani Turističnega društva Šmartno ob Paki so strnili priprave na 14. po vrsti izlet z vlakom. Ta bo stoterico potnikov iz regije Saša in njenih sosednjih krajev popeljal na pot v petek, 28. maja proti prestolnici sosednje Madžarske – v Budimpešto. Ob obisku slikovitega mesta na bregovih veličastne Donave organizatorji obljubljajo pravo pašo za oči in hrano za dušo. Prijave za izlet že zbirajo na TIC-u Velenje in v trafiki Marina v Šmartnem ob Paki, najbolj radovedni pa lahko v zvezi z izletom pokličejo tudi prvega organizatorja izleta Marjana Kneza.

Na vprašanje, kako komentira odločitev upravnega odbora Kmetijske zadruge Šaleška dolina o nakupu deleža v Ljubljanskih mlekarnah, saj je vendarle omenjena zadruga ena od pomembnih solastnic celjske mlekarne, pa je Jakob dejal: »Težko komentiram odločitev, ker ne poznam, kaj je člane upravnega odbora privedlo k temu. Kmetijska zadruga Šaleška dolina je več kot 10odstotna lastnica naše mlekarne. Če bi se za takšen ukrep odločile vse zadruge, vsi proizvajalci mleka, bi najverjetneje projekt uspel. Posamezna okolja pa ne vem, če lahko

 tp

pričakujejo želen rezultat.« Kot je še dejal Jakob, v njihovi mlekarni glede povezovanja z drugimi slovenskimi mlekarnami v tem trenutku vlada zatišje. Pozorno in tudi zaskrbljeno spremljajo dogajanje v največji slovenski mlekarni, sicer pa gredo svojo pot. Kaj se bo dogajalo v prihodnje, bo odvisno od odločitve lastnikov celjske mlekarne. »Uprava mora zagotoviti normalen razvoj, čim boljše poslovanje in to bomo zanesljivo naredili,« je sklenil pogovor Marjan Jakob. 


Naš čas, 8. 4. 2010, barve: CMYK, stran 5

AKTUALNO

8. aprila 2010

Kriza ne pojenja Tudi v regiji Saša v težkem položaju predvsem gradbeništvo, posledice pa vse bolj čutijo »zadnji v vrsti« - V podjetju BSH Hišni aparati Nazarje lani dosegli boljše rezultate kot leto prej – Kljub krizi in »polnem« zavodu za zaposlovanje delavcev primanjkuje Tatjana Podgoršek

Metleče, 31. marca – Člani upravne ga odbo ra Savinj sko-ša leške gospodarske zbornice so se sešli na sejo v prostorih pridružene članice zbornice – Kmetijske zadruge Šaleška dolina. Osrednji temi seje pa sta bili kriza in položaj gospodarstva v regiji Saša. Ugotavljali so, da so jo nekateri kljub krizi dobro odnesli, za druge, predvsem gradbeništvo, pa najhujše šele prihaja. Predsednica upravnega odbora Cvetka Tinauer ni izrazila tolikšne zaskrbljenosti zaradi velikih gradbenih družb, ampak bolj zaradi manjših v tej verigi. »V gradbeništvu so najbolj ogroženi samostojni podjetniki, ki za to, da lahko dokončajo svoje delo, najamejo kredite, sami pa v tem poslu jamčijo tudi z vsem svojim osebnim premoženjem. Zaradi nastalega položaja lahko doživijo dramatične zgodbe.« Na drugi strani pa ni zasledila, da bi bilo v državni upravi zaradi manj posla manj zaposlenih. Anton Ploštajner iz nazarskega podjetja BSH je povedal, da jih je lani kriza zaobšla, letošnji prvi trije meseci pa kažejo, da bo letošnje poslovanje še uspešnejše od lanskega. Razlog za to pripisujejo raz-

voju, novim izdelkom, s katerimi si utrjujejo položaj na dosedanjih trgih in osvajajo nove. Letos so že zaposlili 100 novih sodelavcev. Opozoril pa je na preobsežne, prezahtevne in zbirokratizirane doku-

mente za prijavo na razpise, pa tudi na težave pri pridobivanju kadrov. Ne toliko v neposredni proizvodnji, težje pridejo predvsem do strokovnjakov. Da je delavce kljub »polnemu« zavodu za zaposlovanje težko dobiti, je dejal tudi Milan Forštner, predsednik uprave Fori Velenje. »Politika zavoda daje brezposelnim pre ve li ko potu ho. Vzor ce izobraževanja gradimo na statistiki brezposelnih, s katero si kupujemo socialni mir, težav pa ne rešujemo. Med prijavljenimi je malo takih, ki so zmožni in pripravljeni

dela ti.« Uršu la Dokl Menih iz velenjskega Gorenja je opozorila na počasno sprejemanje delovnopravne zakonodaje, na to, da se postopki za odpuščanje niso krajšali, krajšal se je le odpovedni rok, nižje naj bi bile tud odpravnine. V velenjskem Ericu so predvsem zaradi poslov v Srbiji, Makedoniji ter Borni in Hercegovini lani dosegli boljše rezultate kot predhodno leto. Je pa njegov direktor Marko Mavec izrazil nezadovoljstvo, ker dobijo denar za raziskave in razvoj predvsem velike razvojne družbe. V družbi Esotech so z lanskimi poslovnimi rezultati sicer zadovoljni, vendar v letošnjih prvih mesecih že izkoriščajo rezerve. »Iztekel se je namreč triletni ciklus, ki smo ga sklenili dobro predvsem zaradi

dosežene stoodstotne rasti v letu 2007,« je povedal predsednik uprave Marko Škoberne. Veliko pričakujejo od posla v zvezi z izgradnjo bloka 6 v TEŠ. Ivo Drev, direk tor Kme tij ske zadruge Šaleka dolina, je gostiteljstvo izkoristil za predstavitev zadruge in njenih načrtov. Med drugim je povedal, da je zadruga lani ustvarila 10 milijonov evrov prihodkov. Je ena redkih, ki se poleg prodaje kmetijskih surovin, trgovine in drugih dejavnosti ukvarja z lastno proizvodnjo živine in sadja. Ob tem je

Drev opozoril, da so zadruge večkrat na razpisih omejene.

Možnost protidobav V nada lje va nju seje so čla ni upravnega odbora zbornice podprli pobudo o prevzemu koordinacije pri oblikovanju delovne skupine za spremljaje investicije bloka 6. Energetska naložba ne zadeva le Teša in Premogovnika, ampak prinaša številne priložnosti in izzive za širše lokalno okolje. Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica bo v sodelovanju s Savinjsko -šaleško razvojno agencijo in območnima obrtno-podjetniškima zbornicama Velenje in Mozirje še ta mesec organizirala sestanek z vod-

stvom HSE in Teša, da podrobneje pred stavi ta potek ome nje ne naložbe in možnosti protidobav.

Podpora trasi V dogovo ru z vse mi šti ri mi poslanci v regiji Saša so gospodarstveniki te regije znova izrazili podporo trasi, ki jo predlaga stroka (po obronkih gore Oljke), hkrati pa predlagali, da rudarska stroka še enkrat prouči možnost trase med obema velenjskima jezeroma.

5

Prepozno za rušenje vile Biance Velenjski svetniki so dobili odgovore na marca zastavljena vprašanja in pobude – Najzanimivejše povzemamo tudi mi Velenje, 6. aprila - Obnova Vile Biance že kaže vidne posege – prav v teh dneh po tem, ko so odstranili dotrajano ostrešje, že začenjajo postavljati novega. Na zadnji seji sveta MO Velenje je svetnik Mihael Letonje (SNS) vprašal, kaj bo z obnovo, če bo podjetje Vegrad, ki jo obnavlja, zašlo še v večje težave in morda celo v stečaj. Na občini poudarjajo, da dela pri Vili Bianci potekajo nemoteno. Izvajalec kljub izredno težkim vremenskim razmeram v zadnjih mesecih ni zaprosil za prestavitev roka dokončanja del. Prva faza obnove naj bi bila zato končana v prvi polovici leta 2010, dokončna pa pred iztekom tega leta. Vsem znane težave podjet ja Vegrad se po trdit vah občinske uprave ne odražajo pri izgradnji objekta. Bodo pa, če se to spremeni, takoj ukrepali. Svetnik Franc Sever (SDS) pa je predlagal, da vilo kljub že opravljenim delom v celoti porušijo in zgradijo nov objekt. Menil je, da je stavba v preslabem stanju, da bi

simulacije. S simulacijo so želeli preveriti tudi najboljšo rešitev ureditve križišča pod bazenom. Simulacija naj bi bila končana prav v teh dneh, zato bodo še aprila začeli izdelovatio projekte. Šaleško cesto naj bi začeli obnavljati avgusta letos, ko bo stekla tudi gradnja krožišča pod zimskim bazenom ob novi avtobusni postaji.

Toplifikacija Podgorja bi bila draga V zaselku Podgorje v KS Pesje so že pred leti zbirali sredstva in delali načrte za toplifikacijo zaselka, ki meji na KS Lokovica v občini Šoštanj. Zadnje čase se o tem sploh ne govori več, je pa svetnica Maja Hostnik (Zares) vprašala, kako je sedaj s toplifikacijo v Podgorju. Na MO velenje pravijo, da so že leta 2000 res načrtovali izgradnjo toplovoda tudi v Podgorju. Na cevovodu, ki poteka vzporedno s tistim v lokovici, so takrat zagotovili tudi kapacitete za oskrbo tega naselja. Namera krajanov za izgradnjo toplifikacije je bila takrat zelo aktualna, vendar so zaradi plazovitega področja v KP Velenje in MO Velenje to namero opustili. Zaradi plazovitosti terena bo se namreč stroški izgradnje na posamezni priklop zelo povečali. Prav tako bi se bistveno povečal prispevek občanov na priklop. Če bodo



Prihodnost je družba brez odpadkov »Eko karavana« v Velenju uspešna, na stojnici sredi mesta delili informacije in pozivali občane, da se 17. aprila pridružijo čiščenju divjih odlagališč – V Velenju so manjša, kot so kazale informacije s terena Velenje, 31. marca – Prejšnjo sredo je v Velenju gostovala »Eko karavana«, ki v dneh pred veliko očiščevalno akcijo »Očistimo Slovenijo v enem dnevu« pospešeno obiskuje slovenske občine. Kot je znano, so se za sodelovanje v akciji odločile prav vse. Župan MO Velenje Srečko Meh je dopoldne v mestni hiši sprejel Nara Petroviča, vodjo akcije »Očistimo Slovenijo v enem dnevu!« na

Ni dolgo, kar so na vili Bianca odstranili povsem dotrajano ostrešje. Kmalu bo že postavljeno novo, saj naj bi Vegrad prvo fazo obnove končal do konca maja.

Sprejem pobudnika velike očiščevalne akcije Nara Petroviča in predstavnice društva

državni ravni, ki je Velenje obiskal skupaj s predstavnico društva »Ekologi brez meja« Uršo Dolinšek. Na srečanju so predstavniki občinske uprave gostoma predstavili aktivnosti v zvezi z očiščevalno akcijo. Župan je poudaril, da v Velenju očiščevalne akcije v aprilu potekajo že vrsto let, tudi zato, da je mesto lepše in čistejše. Med počit-

Vsi, ki bi želeli aktivno sodelovati v akciji »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«, se lahko še vedno prijavijo na elektronski naslov ocistimo@velenje.si ali na telefonsko številko: 03/8961 690. Mestna občina Velenje pa na brezplačni telefonski številki 080 88 09 sprejema tudi prijave oz. informacije o divjih odlagališčih v občini. Prijava je pomembna zato, da bodo lahko organizatorji zagotovili dovolj rokavic, vreč in drugega materiala, ki ga bodo potrebovali sodelujoči v akciji.

nicami tudi dijaki in študenti čistijo mesto, kar ima tudi vzgojne učinke. Sicer pa so si predstavniki občine že ogledali vsa znana divja odlagališča. Na spisku jih je trenutno okoli 50. Ugotovili so, da so nekatera veliko manjša, kot so bili obveščeni, kar je po županovih besedah dobra novica. Gostoma so predstavili tudi nov način ravnanja z odpadki, ki je v Šaleški dolini stopil v veljavo 1. aprila. Nara Petrovič, zaveden ekolog, ki že dolgo živi v skladu z naravo in celo ne nosi čevljev, je aktivnosti Mestne občine Velenje v ravnanju z odpadki zelo pohvalil in dodal: »Prihodnost je »družba brez odpadkov«. Na poti proti temu cilju je Velenje lahko zgled ostalim občinam.«

Čez dan so na posebni stojnici, ki so jo zaradi dežja postavili pri Centru Nova, predstavniki občine in »eko karavane« promovirali akcijo, hkrati pa predstavljali pravilno ločevanje odpadkov. Ob 17. uri se je v sejni dvorani Mestne občine Velenje začela še okrogla miza z naslovom »Očistimo Slovenijo – očistimo Velenje«. Članica društva »Ekologi brez meja« Urša Zgojznik je povedala, da se je za sodelovanje pri akciji do sedaj prijavilo že več kot 100 tisoč ljudi in predstavila potek akcije. V Velenju pa pričakujejo, da se bo akcije udeležilo naj manj 2 tisoč Velenj čank in Velenjčanov.  bš

jo lahko kvalitetno adaptirali. Na občini pa pravijo, da je za to že prepozno. Objekt je glede na predvideni projekt in do sedaj izvedene tehnične ukrepe tako stabiliziran in v takšni fazi izvedbe, da o rušitvi ni več smiselno razpravljati. Do sedaj investicija kljub dodatnim delom ne odsto pa bistve no od predvidenega proračuna obnove.

Avgusta začetek gradnje krožišča pod bazenom Svetnik Jurij Terglav (SDS) je opozoril, da je Šaleška cesta, ki je glavna prometnica Velenja, saj vodi skozi mesto proti Koroški, od križišča z Rudarsko do križišča s Kidričevo že močno uničena. Svoje je k temu zagotovo dodala tudi letošnja huda zima. En pas na Šaleški je že tako poškodovan, da je za enosledna, pa tudi že za dvosledna vozila, postal nevaren. Zanimalo ga je, kdaj bodo cesto obnovili. Ker gre za državno cesto, katere obnovo bo financirala Direkcija Republike Slovenije za ceste, je ta že lani naročila izvedbo prometne

prebivalci Podgorja in okolice kljub zahtevnosti in stroškom še vedno vztrajali pri izvedbi te naložbe, bodo z gradbenim odborom KS Pesje in prebivalci Podgorja ponovno pre u či li mož nos ti vlaganja vanjo, še pravijo na MO Velenje.

Kdo čisti sneg v modrih conah? Med letošnjo zimo, v kateri je zapadlo veliko snega, so mnogi opazili, da so bila parkirišča v centru Velenja očiščena slabše kot prejšnje zime. Svetnik Mihael Letonja je vprašal, kdo je zadolžen za čiščenje parkirišč na območjih, kjer veljajo modre cone, saj so le-te v preteklih letih čistili stanovalci blokov. V občinskem Uradu za gospodarske javne službe pravijo, da za letno in zimsko čiščenje površin, ki so v območju modrih con in se na njih plačuje parkirnina, skrbi občina. Ko bo izbran koncesionar, kar naj bi se zgodilo v drugi polovici letošnjega leta, bodo te površine zajete v koncesijo urejanja in čiščenja javnih površin.  bš


Naš čas, 8. 4. 2010, barve: CMYK, stran 6

DOMA IN NA TUJEM

6

8. aprila 2010

Od sre de do to r ka - svet i n do m o v i na Sreda, 31. marca Boris Popovič je jasno oznanil, da se ne da. Kljub zeleni luči poslancev za ustanovitev občine Ankaran je koprski župan dejal, da občine ne bo, in napovedal pritožbo na ustavno sodišče.

Popovič Ankarana ne da.

Minister Križanič je povzročil burne odzive, saj je predlagal, da podjetij v lasti Kada ne bi prodali, ampak jih prenesli na Zpiz. Politični prostor pa je krojila tudi stranka DeSUS. Medtem ko jih je ministru za zdravje Miklavčiču uspelo prepričati glede zdravstvene refor me, je bil minister za delo Svetlik s pokojninsko manj uspešen. Premier Pahor in ministrica Kresalova sta nastopila odločno in kot nedopustno odznačila prakso odtekanja podatkov in dokumentov iz predkazenskih postopkov. Mnoge je zaskrbel podatek, ki so ga zaupali z državnega statističnega urada: leta 2008 je slovenski javnofinančni primanjkljaj znašal 631 milijonov evrov, lani pa že 1,9 milijarde evrov. Srbski parlament je po letih zanikanja sprejel deklaracijo, s katero je obsodil zločin v Srebrenici.

Četrtek, 1. aprila Borut Pahor je razmišljal o potrebnosti rebalansa in ocenil, da bo ta potreben, če bo vlada želela doseči znižanje proračunskega primanjkljaja. Vlada je HSE-ju pričakovano naložila, da čim prej pridobi neodvisno presojo tujega izvajalca o ekonomski upravičenosti načrtovanja naložbe v TEŠ 6. S Policijske uprave so sporočili, da so zaradi suma kršenja temeljnih pravic delavcev podali kazensko ovadbo zoper podjetje iz Kočevja in eno osebo, po navajanju medijev gre za lastnika podjetja.

hen. Odhodki bi se znižali za 50 do 100 milijonov evrov, odločitev pa bo znana še ta mesec. Napovedali so, da bo zaradi zvišanja minimalne plače, ki ga bodo zaposleni prvič občutili pri izplačilu plač za marec, v kratkem delo izgubilo 5.151, na dolgi rok pa 17.169 ljudi. Pri premierju Pahorju je potekal sestanek z nekaterimi ministri in državnimi sekretarji, na njem pa so govorili o t. i. velikih projektih. Čeprav v kabinetu Boruta Pahorja niso želeli razkriti, za kakšne projekte gre, se je skupina ministrov očitno med drugim pogovarjala o ukrepih za pomoč gradbeništvu. V duhu afere je odjeknila informacija, da se je pred dve ma ted no ma notranja ministrica vozila v avtomobilu, ki je dirjal s hitrostjo 166 km/h. A pre mi er ja to ni Smo lahko, če tako skrbelo. Kot ga tudi ni ravna ministrica, skrbe la nizka pod(pre)hitri tudi mi? pora. Na televiziji je dejal: »Nizka podpora me absolutno ne skrbi. Ljudje se bodo mojega načina vladanja v naslednjih 8 do 10 letih navadili.« Na vprašanje, ali torej računa na drugi mandat, pa je odgovoril: »Da.« Preiskovalci so potrdili identiteto napadalke na moskovsko podzemno železnico. Na postaji Ljubjanka je več kot 20 ljudi v smrt poslala komaj 17-letna Džennet Abdurahmanova, druga napadalka je bila stara 20 let.

Pred preiskovalno komisijo o gradbenih poslih sta se znašla Zoran Janković in Hilda Tovšek. Glede donacij je župan Janković pojasnil, da je prav, da podjetja, ki v Ljubljani ustvarjajo dobiček, temu okolju tudi nekaj vrnejo, in da je večino donacij predlagal sam. Predsednica komisije je dejala, da takšna praksa pomeni razmah korupcije. Iz SD so sporočili, da ne bodo podprli interpelacije zoper ministrico za notranje zadeve. Ko je premier prenesetil z izjavo, da ga minister Zalar z dokazovanjem protizakonitega ravnanja Brezigarjeve ni prepričal, so v Zaresu v tem videli nezaupnico ministru, opozicija pa je še enkrat zatrdila, da vodi Zalar gonjo proti Brezigarjevi. Papež Benedikt XVI. je med mašo v Baziliki sv. Petra v Vatikanu, s katero je začel velikonočne slovesnosti, duhovnike spomnil na njihove dolžnosti.

Po koncu velikega petka se je začela velika sobota, ko je bila Slovenija precej praznično razpoložena. Kristjani so se spominjali Jezusa v Božjem grobu, večina prebivalcev pa se je ukvarjala z velikonočnimi jedmi: s pirhi, šunko, hrenom in potico.

Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun je obiskal Kirgizijo, kjer so ga pričakali protestniki, ki so mu klicali »na pomoč« pri zaščiti človekovih pravic. Iranski predsednik je zavrnil nove pozive ZDA k diplomatski rešitvi jedrskega spora, češ da ne vidi nobene spremembe v sovražni politiki Washingtona. Nekaj ur po tem, ko so v bojih s talibani umrli trije nemški vojaki, so nemške enote na severu Afganistana ‘pomotoma’ ubile najmanj pet afganistanskih vojakov. Ruski premier Vladimir Putin in venezuelski predsednik Hugo Chavez sta podpisala niz energetskih, finančnih in vojaških dogovorov. Zemeljski plaz, ki ga je sprožilo močno deževje, je na severovzhodu Peruja zasul manjšo vas. Umrlo je najmanj 20 ljudi.

V Slovenijo je prispel Dalajlama, ki pa se pri nas ni srečal s političnim vodstvom, a se sam s tem – kot je dejal - ne obremenjuje, saj se je prišel pogovarjat z ljudmi.

Na krščanski praznik velike noči se je pred baziliko svetega Petra v Vatikanu zbralo na tisoče vernikov, ki so prišli poslušat papežev blagoslov mestu in svetu. Papež je povedal, da človeš-

Papež je dejal, da je treba začeti pri lastni veri.

Pridni kot čebelice Tjaša Zajc

“Pa kaj je zdej to, ej, vsi so kr neki bolni,” je rekla kolegica Katja, potem ko me je klicala domov, kjer sem nesrečna zaradi blagega prehlada obležala v prijetnem objemu postelje, namesto da bi šla na faks. “Ma ti povem, to je zarad te prehitre otoplitve, in pol smo zjutraj oblečeni ful, ker je mrzlo, čez dan postane toplo, na koncu pa zboliš,” odgovorim po ugotovitvi, da je bilo na jutranjem predavanju samo deset študentov, moralo bi jih biti več kot 100. Ma res, ni kej, pridni so ti naši študentje, ko ugotovijo, da predavatelj določenega predmeta ne bo preverjal prisotnosti (treba je izkoristiti vsak trenutek za študentsko delo, dokler ne uvedejo zakona o malem delu ...). Pred časom je Renata Salecl v Sobotni prilogi pisala o vse večjem strahu študentov v ZDA pred zaposlitvijo. Včasih je bil študij na uglednih univerzah, kot so Harvard, Yale ali Columbia, garancija za službo, danes, v času gospodarske krize, pa to ne zadostuje več. Pri nas imamo to srečo, da nimamo šolnin, kar je velika prednost pred ZDA, kjer morajo za študij študenti, če nimajo bogatih staršev, dostikrat najeti kredit, ki ga kasneje odplačujejo. Na prvi pogled bi mi morali biti srečni, majhni, zadovoljni. Pa vendar, tudi pri nas so študenti obremenjeni s tem, ali bodo po končanem študiju dobili službo. Biti priden kot čebelica in veselo študirati, ni dovolj. Da boš za delodajalca privlačen, potrebuješ delovne izkušnje.

V Slovenijo je prispel Dalajlama.

Zoran Janković tudi na praznični ponedeljek ni počival. Tokrat je vrtičkarjem v Črnučah poslal poziv, da morajo svoje objekte odstraniti do 12. aprila. V Pakistanu je bilo zelo nemirno. Najprej je samomorilski napadalec ubil 38 ljudi, nato pa so nedaleč stran, v mestu Pešavar, pred ameriškim konzulatom eksplodirale štiri bombe. Severozahod Mehike je stresel potres z močjo 7,2 stopnje po Richterjevi lestvici, ki je zahteval dve žrtvi. Nastalo je precej gmotne škode, tresenje tal pa so čutili vse do Nevade. Nato je priznal, da so njegovi vojaki v Afganistanu odgovorni za smrt treh žensk med spodletelo februarsko operacijo. Natovi vojaki naj bi celo skušali prikriti svojo vpletenost v smrt civilistov.

Torek, 6. aprila V središču so bili v LDS. Srečali so se na seji izvršnega odbora stranke na Brdu pri Kranju, ki je trajala kar pet ur, a tam mnenja o položaju v koaliciji niso sprejeli. Kot smo izvedeli, so mnenja v stranki izrazito deljena. Državni svetniki so z 19 glasovi za in štirimi proti izglasovali veto na zakon o ustanovitvi občin Ankaran in Mirna in s tem podprli predlog predlagatelja veta, koprskega župana Bori-

Nedelja, 4. aprila

Petek, 2. aprila Koprski župan Boris Popovič je ustanovil civilno iniciativo, ki se bo bojevala proti odcepitvi Ankarana. Iniciativa je že začela zbirati podpise za naknadni zakonodajni referendum. Križanič je napovedal: rebalans letošnjega proračuna bo, če se bo vlada zanj odločila, maj-

Ponedeljek, 5. aprila

Sobota, 3. aprila

Ljudje so se večinoma ukvarjali s šunko.

Janković je povedal, da donacije predlaga kar sam.

tvo potrebuje izhod, da potrebuje duhovno in moralno očiščenje, da bi izšlo iz krize, ki je zajela ves svet. Na prazničen dan se je oglasil tudi slovenski kardinal Franc Rode. Dejal je, da je namen napadov na Cerkev povsem jasen: načeti moralno avtoriteto Cerkve in jo gospodarsko uničiti. Doma smo šteli predvsem turiste. Zasedenost turističnih zmogljivosti je bila med velikonočnimi prazniki primerljiva z lansko, a vpliv krize na turizem še vedno ostaja. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy se je znašel na najnižji točki svojega vladanja, saj so raziskave pokazale, da mu zaupa le še 28 odstotkov volilcev, težave pa ima tudi v svoji stranki. Bagdad so stresle skoraj tri sočasne silovite eksplozije, ki so zahtevale najmanj 30 življenj, več kot sto ljudi pa je bilo ranjenih.

Čakali smo na odločitev LDS.

sa Popoviča. Člani parlamentarnega odbora za zdravje so pohvalili predstavitev kandidata za ministra za zdravje Dorijana Marušiča in jo ocenili kot pozitivno. V Mariboru je predaval Dalajlama. Večji del enour nega predavanja je namenil pomenu izobraževanja o pravih vrednotah, ki jih ne more kupiti denar, ampak morajo priti iz srca. Namestnik grškega zunanjega ministra pa je oznanil nekaj (morda) zgodovinskega. Dejal je, da so Atene pripravljene končati 19-letni spor s severno sosedo in sprejeti ime Severna Makedonija.

“In kaj kej počneš?” me vpraša Katja, po petnajstminutnem čvekanju o tem o onem, o tem, kdo je zdrav in kdo ni, in po debati, ali sem v lekarni kupila vse, kar obstaja proti prehladu, ali sem se odločila samo za deset stvari. “Pijem čaj z medom. In ti povem, ej,” nadaljujem “prav smešno se mi zdi, ko se pogledam od daleč. Sem pisala članek o farmacevtski industriji. Vem, kako pretirano izdelujejo vedno nove tablete, kapsule in sirupe za vsako stvar, ki se je lahko spomneš. In vem, da vsaj polovica sploh ni koristnih. Ma zdele bi vzela glih vse, kar mi pride pod roke, da bi bila čimprej ok!” Tako pač je dandanes. Neučakani smo in vse hočemo takoj. Biti takoj zdravi, biti takoj lepi, biti takoj suhi, takoj shujšati, takoj narediti vse za faks, pa takoj še kaj zaslužiti. Vse stvari, ki zahtevajo čas, nam ne dišijo. “Sploh ne vem, če bom cel dan zdržala v stanovanju,” jamram naprej po telefonu “sem pa ravnokar gledala en filmček o čebelah.” Pred kratkim sva se namreč s kolegom odločila, da narediva reportažo o čebelah. Za začetek sva se odpravila na sedež Čebelarske zveze v Lukovici, kjer sva se pogovarjala s predsednikom ČZS. Med drugim sva izvedela, da bo 22. maja v Velenju 8. srečanje slovenskih čebelarjev, prišlo pa naj bi 1.500 čebelarjev iz cele Slovenije. Definitivno grem, in prav zanima me, koliko bo tam marljivih študentov. Navsezadnje je povprečna starost čebelarjev 59 let. Hmmmm … “No, veš, in zdej berem eno brošuro. Med in propolis, draga moja, to je treba met doma! Veš kolk zdravo je to? Deluje antibakterijsko, uničuje mikrobe, med je sterilen in se lahko uporablja za celjenje ran. Sam morš pa pazit. Jst dajem zdele že tri dni med v vroč čaj, tolk sm ga že pojedla, da ne vem več kolk. In zdej, po treh dneh, sem ugotovila, da ga ne smeš dat v tekočino, ki ma več kot 40 stopinj, ker pol se vitamini in tiste koristne zadeve uničijo!” blebetam v nevem kateri minuti telefonskega pogovora. “Sploh ne vem, če ga imamo doma. Po mojem ga sploh nimamo,” razmišlja Katja, jaz pa v prepričevalnem tonu naprej: “No, kr nabavi ti to danes, to bi moral bit del vsakdanje prehrane, ti povem!” Tako nekako potem zaključiva z ugotovitvijo, da ob zdravstvenih težavah res prepogosto posežemo po kemiji, v upanju na čudež in ozdravitev v enem dnevu. Čebelice so pridne, marljive, delovne in koristne. Saj smo tudi ljudje takšni. Včasih želimo biti kar preveč pridni, zato norimo in hitimo, delamo in se lovimo, dokler na koncu ne zbolimo, ko nas telo obupano roti, da kar je preveč, je pa preveč. In še to nas ne ustavi – spet želimo čim prej, čim prej v ustaljeni nori ritem, kot da se bo podrl svet, če par dni ostanemo doma. Preganjajo nas roki, delo in sploh študentom je s tem pogojen tudi zaslužek, skrbi in seveda stres, danes tako prikladen izgovor za skoraj vsako zdravstveno težavo. Kakorkoli že - vedno pravim, da je biti doma, če si bolan, lahko priložnost. Priložnost, da se posvetiš sam sebi, da mogoče razčistiš kakšno stvar, ki si jo tlačil globoko v sebi, in da se namesto z umetnim sladilom, ki ima nič kalorij in je zato pač kul, posladkaš z dobrim čajem z domačim medom.

107,8 MHz GOOD VIBRATIONS

tel.: 03/ 897 50 03 fax: 03/ 5869 263

RADIO VELENJE Na{ ~as, d.o.o., Kidri~eva 2a, Velenje


Naš čas, 8. 4. 2010, barve: CMYK, stran 7

LJUDJE

8. aprila 2010

Klic v sili Mati samohranilka s trojčki iz Zavodenj živi v 280 let stari hiši – Želijo si nov dom, a sami tega nikakor ne zmorejo – Območno združenje RK Velenje odprlo poseben račun, pomagala bo tudi Občina Šoštanj Tatjana Podgoršek

Zavodnje so idilična vasica nad Šoštanjem. Veliko manj idilično pa je življenje na naslovu Zavodnje 62, kjer živi družina Siherle: mati samohranilka Olga in njeni trije 11-letni nadebudni trojčki: Žan, Sara in Laura. So učenci 5. razreda Osnovne šole Šoštanj. Sami, brez očeta in moža, so od lanskega 1. novembra. Življenje jih je postavilo pred hude preizkušnje. Pa tega na zunaj ne kažejo. Če bi jih srečal kje drugje kot doma, bi si težko predstavljal, v kakšnih razmerah živijo. 280 let stara pol lesena, pol zidana hiša že na zunaj kaže, kako močno jo je načel zob časa. A daje streho nad glavo štiričlanski družini, ki se stiskana vsega na slabih 30 kvadratnih metrih. Marsikatera garsonjera v Velenju je večja, kot je Siherlova »luknja«. Ob vstopu v hišo, ki bi ji to težko rekli, človek težko verjame svojim očem. S sekretarko Območnega združenja RK Velenje Darjo Lip-

Pri Območnem združenju RK Velenje odprli račun V prizadevanja za zagotovitev boljših bivalnih pogojev se je vključilo tudi Območno združenje RK Velenje. V ta namen je odprlo poseben transakcijski račun. Številka: 0242 6001 1969 849 sklic 240200 namen »donacija Siherle«.

nikar, ki me je spremljala na obisku pri Siherlovih, sva se samo spogledali. Olgina postelja je kavč, obložen tako, da mora najbrž preden sploh leže, kaj kam umakniti. V kuhinji je poleg mize s štirimi stoli še »kredenca«, štedilnik in enojno pomivalno korito, v nadaljevanju pa soba s tremi posteljami, obloženimi z oblekami treh otrok. »Že lep čas poskušam kaj kam zložiti, pa mi ne uspe. Preveč »kresati« po stenah ne smem, ker lahko takoj naredim veliko luknjo. Prostora imamo res premalo. Ker smo vajeni skromnega, bi to nekako še …, vendar povsod udarja vlaga, streho bi bilo treba tudi popraviti, pa ...« Kaj si želijo, jim ni bilo treba povedati glasno. »O joj, saj ne vem, kako naj rečem. Kadar bi morala, zaradi treme odpovem. No, gospa Ivanka (aktivistka prostovoljka RK v Zavodnjah) pravi, da bi delali novo hišo. Obstoječo popravljati je res brez smisla, ker bi bilo treba vse do tal podreti. Sama tega bremena nikakor ne zmorem. Imamo komaj za sproti. Zaposlena sem v Gorenju Notranja oprema, program Kopalnice, v Šoštanju, in ne vem, če pridem na mesec do 1000 evrov z otroškimi dodatki in vsem

Olga Siherle pred 280 let staro hišo

Mama samohranilka otrokom poskuša nuditi čim več, da ne bi bili prikrajšani.

ostalim. Ni od kod vzeti. Leta 1996 smo se lotili izgradnje gospodarskega poslopja s hlevom za ovce v spodnji prostorih. Da bi si tu uredili bivalne pogoje, ne gre.« Olga je za kratek čas utihnila, zato smo pozornost namenili trojčkom. Kaj si želijo? »Seveda vsak svojo sobo, sicer pa nič takega,« so dejali skoraj v en glas. »Jaz zato, da me oni dve (sestri) ne bi motili,« je dodal Žan, nato pa smuknil do računalnika, ki jim ga je kupila mama. “Trudim se otrokom zagotavljati

V podružnici so ponosni na svoje športnike. Njihova predsednica Jožica Zajc je bila lani naj športnica v okviru Zveze multiple skleroze Slovenije.

Pomagali vsem, ki so jim lahko V Združenju multiple skleroze Slovenije, savinjsko-šaleški podružnici, namenjajo pozornost osveščanju, obveščanju in pomoči članom pri lajšanju njihovih težav - “Farmacevtske družbe služijo na nas” – Pogrešajo prostor, želijo hitrejšo hospitalizacijo … Tatjana Podgoršek

Na nedavnem občnem zboru so člani Združenja multiple skleroze Slovenije, savinjsko-šaleške podružnice, ob pregledu lanskega opravljenega dela menili, da so delali dobro. Podružnica deluje dve leti, združuje 81 oseb s še vedno neozdravljivo boleznijo iz devetih občin Šaleške in Zgornje Savinjske doline, obolelih pa je približno še enkrat toliko. Skoraj tretjina jih uporablja invalidski voziček, ostali so težko ali lažje gibljivi. Predsednica podružnice

7

Jožica Zajc je med drugim povedala, da so veliko pozornosti namenjali osveščanju o življenju z multiplo sklerozo, obveščanju širše javnosti o dejavnosti in pomoči svojim članom. Po svojih močeh so se trudili pomagati vsem z aktivnostmi v petih programih, in sicer programu obnovitvene rehabilitacije, poverjeništva, posebne socialne pomoči osebam in svojcem obolelih, pomoč mlajšim obolelim ter program športnih aktivnostih. Njihovi poverjeniki so obiskali 22 težko gibljivih in 7 negibljivih članov ter se seznanili z njihovimi teža-

vami. »Najpogosteje ti poleg bolezenskih težav težko prenašajo osamljenost, prisotne so psihosomatske težave, občutek nemoči in manjvrednosti. Neredki se srečujejo še s finančnimi težavami in občutkom, da so zaradi invalidnosti ter nezmožnosti za delo družini v breme.« Ob novem letu so s paketi RK obdarili 17 članov, program obnovitvene rehabilitacije v zdraviliščih v Topolšici in Laškem pa je izkoristilo 45 članov. Organizirali so še dve zdravstveni predavanji, sodelovali na prireditvah ... Ponosni so na svoje športnike, ki pri-

čim več, da ne bi bili preveč prikrajšani,” je pojasnila Olga. Zelo je vesela, ker so se je že doslej spomnili pri RK in ji pomagajo s prehrambenimi paketi in paketi pralnega praška, tudi otroci bi lahko šli na letovanje na morje. Pomagala ji je že Zveza prijateljev mladine Slovenije, Občina Šoštanj, pa sorodniki, sploh možev brat Franc, ki je družini odstopil svoj avto. »Hvaležna sem za vse, kar dobimo, in vsem bi se rada iskreno zahvalila za to. Kako pa bi bilo z

izgradnjo nove hiše, si ne znam predstavljati. Želim si drugačno streho nad glavo, po drugi strani pa me je strah,« je priznala Olga. Ko sva se vračali z Darjo v dolini, sva bili nekaj časa tiho. Klic v sili, sva si dejali po premisleku. Takšen, kot so ga pri Območnem združenju RK Velenje na pobudo Krajevne organizacije RK Ravne pri Šoštanju že organizirali pred 12 leti. Takrat so namreč mami in odraščajočemu fantu pomagali pri izgradnji novega doma. Imenovali so gradbeni odbor, ki je vodil celotno akcijo.

Do prihodnje zime najnujnejša gradbena dela Na občini Šoštanj so povedali, da je lokalna skupnost družini ponudila pomoč že ob rojstvu Lau-

11-letni trojčki si želijo predvsem vsak svojo sobo.

re, Sare in Žana in jo nadaljujejo ob vsakem začetku novega šolskega leta s pomočjo pri nakupu šolskih potrebščin. Prav posebej skrbno pa so v sodelovanju s Centrom za socialno delo Velenje organizirani od takrat, ko je Olga ostala sama z otroki na domačiji v Zavodnjah. Takrat je šoš tanj ski župan in poslanec v Državnem zboru RS Darko Menih skupaj s sodelavci obiskal družino in jim ponudil, da bi zimo preživeli v Šoštanju. A ker je v pogovoru odkril njihovo veliko navezanost na zemljo in domače živali, so se dogovorili, da se bodo letos spomladi lotili obnove hiše. Na občinski upravi bodo prizadevanja usmerili tako, da bi do naslednje zime opravili najnujnejša gradbena dela. 

Družinske vrednote na prepihu

dno polnijo vitrino podružnice s priznanji in pokali. Aktivnosti z že omenjenih področij delovanja ostajajo prednostne naloge tudi v tem letu. Še posebej pa je Jožica Zajc izpostavila željo po hitrejši hospitalizaciji pri poslabšanju bolezenskega stanja, večjo dostopnost do zdravil. »Ne glede na to, kako so draga, bi nova zdravila, ki mnogim pomagajo, da so še lahko gibljivi in ustavljajo poslabšanje, bolj dostopna vsem. Farmacevtske družbe služijo na naš račun, kar se nam zdi nedopustno. Krčijo se nam pravice, zaradi pomanjkanja denarja smo morali ukiniti kopanje v Termah Topolšica. Skoraj usahnili so donacijski viri. Od 120 prošenj, ki smo jih naslovili na podjetja, družbe, smo dobili le 3 ugodno rešene.« V tukajšnjem okolju pa pogrešajo še prostor, kjer bi lahko njihovi negibljivi člani preživeli 14 dni v času, ko so njihovi svojci na dopusti. Pri tem gre predvsem za mlajše obolele z multiplo sklerozo, ki v domove za starejše ne morejo, svojci pa se morajo razbremeniti.

Šmartno ob Paki, 31. marca – Nova generacija in Občinski odbor SLS Šmartno ob Paki sta v tamkajšnji Hiši mladih pripravila omizje na temo: Družinske vrednote na prepihu v predlogu novega Družinskega zakonika. Poleg podpredsednice SLS Olge Franco so na omizju sodelovali še teolog in docent za moralno teologijo dr. Karel Bedernjak, starši treh hčera Marija Hrastnik – Koren, dr. med., in Drago Koren, nekdanji poslanec NSi in podžupan Občine Šoštanj, ter predstavniki Civilne iniciative »Za družino in pravice otrok«. Iskali so odgovore na vprašanja: kako na odnose v družini gledajo starši, teologi in politiki, zakaj v očeh mnogih družina izgublja svoj pomen in pojem neustavljivo tone v moderno definicijo. Po mnenju Olge Franco bi bil predlog Družinskega zakonika dober, če ne bi izenačeval zakonske zveze in družine v »klasičnem smislu« z istospolnimi partnerskimi skupnostmi. Še zlasti, ker predlog omogoča posvojitve otrok v istospolni partnerski skupnosti. Po oceni SLS razlogi za takšno ureditev niso pravno utemeljeni. Še bolj zaskrbljujoče pa so posledice, ki bi jih takšno razvrednotenje družbe pustilo na otrocih. SLS je – po mnenju Olge Franco – sodobna politična stranka, ki pa spodbuja tradicionalne vrednote, ki temeljijo na spoštovanju človeka, družine in doma. Družina je ena največjih univerzalnih, nacionalnih in osebnih vrednot, zato stranka meni, da je nujno, da predlagatelj iz predloga Družinskega zakonika umakne sporni člen in oblikuje nov zakon – Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti.



 Tp

Predlog družinskega zakonika je v veliki meri dober, vendar mu stranka SLS kljub temu nasprotuje zato, ker izenačuje istospolne partnerske skupnosti s klasičnimi družinami.


Naš čas, 8. 4. 2010, barve: CMYK, stran 8

8

OBJAVA

8. aprila 2010

Evropsko financiranje Kohezijskih projektov v Šaleški dolini Večletna prizadevanja in priprava dokumentacije za dva kohezijska projekta »Celovita oskrba s pitno vodo Šaleške doline« in »Dograditev in obnova na sistemu odvajanja in čiščenja odpadnih voda v Šaleški dolini« se počasi obrestujejo. Za projekt vodooskrbe je bila namreč vloga že usklajena in potrjena na vseh ravneh v državi in 19. marca poslana v končno odobritev v Bruselj. Vse kaže, da se bo s pomočjo evropskega financiranja le pričela gradnja manjkajočega dela vodovodnega omrežja in zelo potrebnih čistilnih naprav za pitno vodo še v tem letu.

DOTRAJANA IN ZASTARELA ČISTILNA NAPRAVA ŠALEŠKE DOLINE BO DOŽIVELA TEMELJITO PRENOVO TUDI IZ SREDSTEV EU (Foto: B. NAVERŠNIK)

Mestna občina Velenje, ter Občini Šoštanj in Šmartno ob Paki bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju na področju vodooskrbe ter odvodnjavanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda uresničile številne investicije. V vodooskrbi se bomo poskušali približati naslednjim strateškim in operativnim ciljem: - zagotovitev 100-odstotne priključenosti prebivalcev na vodovodne sisteme; - stalno varovanje vodnih virov; - zanesljivejše čiščenje pitne vode na treh čistilnih napravah; - zmanjševanje vodnih izgub; - zagotovitev celostne in zanesljive oskrbo s kvalitetno pitno vodo. Pri odvajanju in čiščenju se bomo skušali približati naslednjim strateškim in operativnim ciljem: - postavitev optimalnega koncepta odvodnje in čiščenja odpadnih voda na vseh področjih; - izločitev potokov in padavinskih voda iz kanalizacijskih sistemov; - izboljšanje kakovosti površinskih in podzemnih voda; - izboljšanje kakovosti pitne vode; - izboljšanje varnosti pred onesnaževanjem iz kanalizacije; - izboljšanje življenjskih pogojev prebivalstva; - izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalcev na obravnavanem območju. Za dosego teh ciljev so bili izdelani strateški razvojni dokumenti komunalnih dejavnosti do leta 2022. Izvedba teh projektov zahteva ogromno finančnih sredstev. Kot ena od možnosti financiranja komunalne infrastrukture so finančna sredstva Evropske unije (v nadaljevanju: EU), in sicer iz kohezijskega sklada, strukturnih skladov in drugih finančnih institucij. Te možnosti je Šaleška dolina v preteklosti

že izkoriščala in za gradnjo komunalne infrastrukture pridobila nepovratna sredstva ter kredite pod izredno ugodnimi pogoji. Za finančno perspektivo 2007–2013 izvajamo aktivnosti in postopke za kandidaturo za pridobitev kohezijskih sredstva EU za naslednja projekta: Celovita oskr ba s pit no vodo Šaleš ke doli ne, Dograditev in obnova na sistemu odvajanja in čiščenja odpadnih vod v Šaleški dolini. Lokalna skupnost je postavila koordinatorja projektov za izvedbo postopkov kandidature, pripravo vse dokumentacije do črpanja sredstev in izgradnje investicij. Prve aktivnosti pri omenjenih projektih segajo v konec leta 2005, konkretneje pa v maj 2006, ko je bila izdelana Predinves ti cij ska štu dija in posre dova na Ministrstvu za okolje in prostor RS (v nadaljevanju: MOP) z namenom, da se vključi v nacionalni program, kar se je v sredini leta 2006 tudi zgodilo. Pri izdelavi dokumentacije smo upoštevali naslednje pogoje oziroma kriterije za financiranje iz sredstev kohezijskega sklada. Ti so: - okoljski vidik projekta; - uvrščenost v nacionalni program države prijaviteljice; - podpora lokalnih skupnosti; - celovitost projekta; - vrednost projekta nad 10 milijonov evrov (o projektih, vrednih nad 25 milijonov evrov, se odloča v Bruslju); - financiranje samo magistralnih in primarnih omrežij; - vrednost pod 800 evrov na PE pri investiciji; - čistilna naprava za odpadne vode nad 2000 PE; - ekonomska upravičenost projekta

lovanja z izdelovalcem dokumentacije, je bilo potrebno v imenu občin izdelati in pripraviti naslednje dokumente, ki so pogoj za uspešno kandidaturo na kohezijskih skladih EU: - predinvesticijske študije; - uvrstitev projekta v nacionalni program; - idejne študije in idejne zasnove ter lokalne operativne programe; - dokument identifikacije investicijskih projektov; - predinvesticijske zasnove; - izvedljivosti projekta; - študija stroškov in koristi; - vloga za pridobitev sofinanciranja iz kohezijskega sklada; - PGD in PZI dokumentacija, vključno z gradbenimi dovoljenji; - investicijski program. Po pozitivni odločbi EK in Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije o dodelitvi sredstev pa je potrebna še izvedba javnih razpisov za oddajo del v skladu z veljavno zakonodajo. Za oba projek ta sta bili pri dob lje ni tudi zaključni poročili evropske pobude JASPERS, v katerih ugotavljajo, da sta primer na za dodelitev kohezijskih sredstev in služita za lažje odločanje na EK. Tre nut no sta nje obeh pro jek tov je naslednje:

VIRI FINANCIRANJA

VREDNOST V EVRIH z DDV

KOHEZIJSKI SKLAD

23.935.665

LOKALNE SKUPNOSTI

13.327.847

RS MOP

4.223.942

SKUPAJ

41.487.454

sode lova nju pri izved bi ope ra cije« in »Navodilo o poteku dokumentacije in plačil pri izvedbi operacije.« Projekt »Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški« dolini je nedeljiv in celovit projekt treh občin in vsebuje gradnjo : - 3 čistilnih naprav za pitno vodo, - daljinski nadzor vodovodnega sistema in - 43 km vodovodnega omrežja. Viri financiranja so naslednji: Pri tem je potrebno omeniti, da je DDV v celoti prikazan v deležih lokalnih skupnostih, ki pa si ga lahko poračunajo. Tako bo realni delež lokalnih skupnostih brez DDV pol manjši in bo znašal 18 % skupne vrednosti naložbe. Po predvidevanjih bomo najverjetneje v treh mesecih dobili tudi pozitivno odločbo o dodelitvi sredstev EK, vključno s pogodbo o financiranju in pogodbo o financiranju lastnega dela MOP RS. V tem času pripravljamo razpisni tender za javno naročilo in izbor izvajalcev del. Za izvedbo del v začetku poletja načrtujemo objavo razpisov, izbor izvajalca del pa v jeseni, tako da bomo lahko gradnjo začeli še pred koncem tega leta. Predviden zaključek vseh del pri tem projektu je leta 2014 oziroma 2015.

Projekt »Dograditev in obnova sistema odvajanja in čiščenja odpadnih vod v Šaleški dolini« Tudi za ta projekt je bila izdelana in pripravljena vsa dokumentacija, vključno s pridobljenim pozitivnim mnenjem evropske pobude JASPERS. Trenutno potekajo še usklajevalni sestanki z MOP glede končne vsebine in sestave same vloge. Kot kaže v tem trenutku, bo iz vloge zaradi preredke poseljenosti izpadlo področje Občine Šmartno ob Paki in dela Občine Braslovč. Končno odločitev in sestavo vloge bomo izvedeli predvidoma v začetku maja letos, ko bomo lahko pripravili in oddali tudi čistopis vloge. Ob pozitivni odločbi o sofinanciranju kohezijskega sklada EK in RS MOP bomo izvedli razpise za oddajo del v jesenskem obdobju s predvidenim začetkom del v začetku 2011 in s končanjem v letu 2014 oziroma 2015.

Zaključek (razmerje med donosi in stroški, NSV, ISD in vrsto drugih kazalcev); - vsa potrebna investicijska, tehnična, upravna in ostala dokumentacija; - drugi pogoji. Komunalno podjetje Velenje je izdelalo večino projektne dokumentacije za investicije, ki so predmet kohezijske vloge, in koordiniralo ustrezne postopke. Prav tako je vodilo pravne posle za pridobivanje upravne dokumentacije, vključno s pripravo in podpisovanjem služnostnih pogodb za vse posamezne projekte. Poleg nenehnega spremljanja navodil in usmeritev Evropske komisije (v nadaljevanju: EK), MOP, Ministrstva za finance RS in vladnih služb ter tesnega sode-

Projekt »Celovita oskrba s pitno vodo Šaleške doline« Za ta projekt je bila pripravljena vsa dokumentacija, uskladila ter potrdila sta ga tako MOP kot tudi Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj (v nadaljevanju SVLR), letošnjega 19. marca pa je bil uradno posredovan na EK v Bruselj. Za strateške odločitve je bil v okviru občin imenovan projektni svet. Za izvedbo samega projekta sta bili imenovani projektna in operativna skupina. Prav tako je pripravljena »Pogodba o medsebojnem

Z načrtnim pristopom, dobro pripravljeno tehnično dokumentacijo, ekipo strokovno usposobljenega kadra, dobro organizacijo dela in izvedenim celotnim postopkom kandidature se lahko pridobijo tudi precejšnja nepovratna kohezijska sredstva EU ter sredstva državnega proračuna. S tem bomo dosegli zastavljene dolgoročne razvojne cilje, kar je zagotoviti prepotrebna vlaganja v obnove, posodobitve ter novogradnjo komunalnih sistemov, s čimer bomo zagotavljali kakovostno neprekinjeno oskrbo uporabnikov ob sprejemljivi ceni komunalnih storitev. Komunalno podjetje Velenje, d. o. o. Koordinator projekta: Mag. Branko NAVERŠNIK, univ. dipl. ekon.


Naš čas, 8. 4. 2010, barve: CMYK, stran 9

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

8. aprila 2010

Vse za študente, toda nič s študenti

Komaj nastali, pa že imajo polne roke dela Lansko leto v Škalah ustanovili društvo Revivas – Njihove aktivnosti povezane predvsem s promocijo in dediščino kraja Vesna Glinšek

Društvo Revivas, društvo za oživitev in promocijo vasi Škale, je 6. februarja letos upihnilo svoj prvo svečko. Ob ustanovitvi so imeli ambiciozne načrte. »Najprej smo skrbeli pred-

vsem za promocijo društva in naše spletne strani. Nato smo se lotili večjih projektov. Eden pomembnejših je Dediščina 2009, v okviru katerega smo evidentirali naravne in kulturne znamenitosti v svojem kraju in vanj vnesli tiste, ki so bile še nezabeležene. In z zadovoljstvom lahko povem, da nam je uspelo v ustrezne registre vnesti naše štiri kapele, spomenik žrtvam NOB, čakamo pa še na uradni vpis Oblove lipe,« je o začetkih Revivasa povedala njegova predsednica Vera Pogačar. Poleg omenjenega so za krajane pripravili še literarni pesniški večer in delavnico izdelave prazničnega okrasja. Načrti za to leto ostajajo podobni, a nekoliko dopolnjeni. »Med posebnimi novimi projekti izstopata dva. Prvega smo poimenovali Sprehod po naši vasi, pri drugem pa želi-

mo na zgoščenko posneti vse stare ljudske pesmi, ki niso slišane vsak dan in jih starejši ljudje še poznajo ter jih znajo zapeti.« Nadaljevali bodo tudi projekt Dediščina 2010, ki pa se bo letos osredotočil na zbiranje starih kmečkih strojev in orodij. S športnim društvom so tudi v dogovoru, da skupaj pripravijo tradicionalno srečanje preseljenih Škalčanov, eden od neizpeljanih projektov pa ostaja projekt Škalske zgodbe. »To je naš že drugi poskus na razpisu društva LAS. Je boljši kot prvi, pa tudi nekoliko ožji. Sprva smo želeli poleg zbornika narediti tudi maketo starih Škal, zdaj pa smo to opustili. Prijavili smo samo zbornik Škalske zgodbe in upam, da bomo kmalu dobili vse ‘zelene luči’, ki ji potrebujemo, in končno začeli delati,« na koncu še dodaja Pogačarjeva. 

Plešejo že 10 let V petek zvečer je Folklorna skupina Ponikva pri Žalcu na slovesni prireditvi v Domu II. Slovenskega tabora v Žalcu zaznamovala 10. obletnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti so se sprehodili skozi čas in predstavili svoje desetletno ustvarjanje na področju ljudskega izročila ter plesov. Vodenje skupine, v kateri danes pleše 18 fantov in 12 deklet, pa je septembra lani iz rok Majde Kričej prevzela Suzana Gračnar, kar zanjo predstavlja poseben izziv: »Jaz to nalogo sprejemam kot zelo odgovorno in se mi zdi podobna poučevanju razreda s 30 učenci, ki so željni novega znanja.« Na nastopih jih vedno spremljata tudi dva harmonikarja in glasbeniki s klarinetom, kontrabasom in baritonom iz ansambla

Okajeni godci. V zadnjem času se je folklorni skupini pridružilo kar nekaj članov, tako da članstvo nenehno raste. Zato se niti ne bojijo, da bi med mladimi zanimanje za ljudske plese usahnilo. »Mlajše k folklori spodbujamo že v osnovni šoli, saj

imamo tudi otroško folklorno skupino. Starejši člani pa se nam priključijo predvsem zaradi zanimivih plesov, druženja in prijateljstva, pritegnejo pa jih tudi razna potovanja po tujini,« še dodaja Suzana Gračnar. V petek pa so se spomnili tudi najbolj

članica društva Lucija Fužir, ki je s svojo skupino pripravila večer pravljic za otroke Zbudil se je zmaj, ukanimo ga. Organizirali pa so še zimski pohod po okolici kraja, strokovno ekskurzijo za člane na Gorenjsko, ogled komedije v letnem gledališču Studenci. Daleč največji

gram smo uresničili, sam pa bi bil že bolj zadovoljen, če bi se kdo od članov udeležil kakšne delavnice ali druge oblike izobraževanja v organizacija Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Kavarne Martinca, naše prepoznavne prireditve, pa nismo izvedli zaradi opravičlji-

aktivnih članov. Podelili so Maroltova priznanja za 5 in 10 let aktivnega sodelovanja v folklorni skupini. Prejela sta ga Petra Kos in Ivan Jelen, ki sta člana že od vsega začetka.  Nina Lemež

nja je pohvalil tudi šmarški župan Alojz Podgoršek. Izrazil je zadovoljstvo, ker v društvu namenjajo pozornost vzgoji mladih in ker tvorno sodelujejo s šmarškim kulturnim društvom. V letošnjem delovnem programu so kulturni zanesenjaki Gorenja poleg že utečenih aktivnosti predvideli še druženje ob petkovih večerih, peto sezono Kavarne Martinca,

Tatjana Podgoršek

Gorenje, 27. marca – Pred 12 leti je skupina krajanov predvsem iz vaške skupnosti Gorenje v občini Šmartno ob Paki ustanovila kulturno društvo, ki je v letih delovanja dobro popestrilo življenje ljudi v bližnji in daljni okolici. Zavidanja vredna delovna vnema danes več kot 80-članskemu društvu še ni pošla. Da je bilo leto 2009 znova uspešno, zgovorno priča pregled opravljenega dela. Ocenili so ga na rednem občnem zboru v dvorani doma krajanov v Gorenju, ki je bila praktično polna na vsaki prireditvi. Pa naj so nanjo povabili ljubitelje ubranega petja člani pevskega sestava Vajnštanj s prireditvijo Gremo v zidanco ali gostujoča tamburaška skupina iz Ruš, mladi domači recitatorji in mešani pevski zbor Šmartno ob Paki, ki so nastopili na proslavi ob dnevu žena in materinskem dnevu. Izkazala se je tudi mlada

Ali o malem delu, ki ga študentje nikakor ne moremo podpreti. Kljub temu da vlada s populističnimi izjavami prepričuje, da bo zakon povečal štipendije, zmanjšal brezposelnost, skrajšal čas študija, in obljublja še kaj, pa so dosegli le še odpor sindikatov, delodajalcev in upokojencev. Razlog za to je izjemno slaba argumentiranost, predvsem pa napačen način reševanja tega vprašanja. Če začnem pri štipendijah, katerih število bi se vsekakor moralo povečati, saj jih ogromen del mladih, ki jih potrebujejo, ne pridobi in posledično jim je študij onemogočen. Sicer vlada ne obljublja prvič, da se bo s predlaganim zakonom povečalo število štipendij. Leta 2006 je vlada že uvedla dodatna dva odstotka pri študentskem delu za štipendije, pa se je število štipendij v naslednjih dveh letih zmanj ša lo za 400 (s 5800 na 5400), v lanskem letu pa je bilo šti-

Študentje bi plačevali 9,01 odstotka za pokojninsko zavarovanje in 5,96 odstotka za zdravstveno zavarovanje, ki ga že imamo urejenega preko staršev!

Zavidanja vredna delovna vnema Člani Kulturnega društva Gorenje dobro popestrili življenje v lokalni skupnosti

9

pendij celo rekordno malo v zadnjih letih. Zato se upravičeno bojimo, da bomo ostali tudi brez teh štipendij, ki jih že imamo. In če vlada ne zna pojasniti od kod bomo vzeli denar za 40.000 štipendij in obe nem trdi da bomo to vrzel zapolnili z malim delom, nas pač niso prepričali. Na drugi strani pa ima le 20 odstotkov študentov štipendijo, ostali pa so odvisni od študentskega dela in staršev. Študentsko delo sicer obsega tri odstotke opravljenega dela v Sloveniji, njegova ponudba pa je v zadnjem letu padla. Kako lahko torej vlada pričakuje, da se bo ta ponudba s povečano obdavčitvijo in uved bo male ga dela pove ča la? Sicer pa je predlog zakona slab tudi za delavca, saj mu bo konkurirala cenejša delovna sila iz drugih držav, z najnižjo urno postavko le 2,7 evra. Povečalo pa se bo tudi delo na črno. Upravičenci bi morali plačevati skupno 14,96 odstotka dajatev od bruto zneska nakazila. Torej bi študentje plačevali 9,01 odstotka za pokojninsko zavarovanje in 5,96 odstotka za zdravstveno zava-

rovanje, ki ga že imamo urejenega preko staršev. Da odgovorim še na to, zakaj je

Le 20 odstotkov študentov ima štipendijo, ostali pa so odvisni od študentskega dela.

zakon slab za podjetja. Ta predvideva, da lahko podjetje zaposli največ 30 odstotkov študentov glede na delež zaposlenih v podjetju, kar nakazuje na ukinitev študentskega dela, saj bi potemtakem le 5 odstotkov od vseh slovenskih podjetij zaposlovalo 2 mala delavca ali več, ker ima 95 odstotkov podjetij manj kot 10 redno zaposlenih. V teh 5 odstotkih podjetij pa študentje ne bodo mogli opravljati strokovnih in zahtevnih del. Več kot 55 odstotkov slovenskih podjetij pa sploh ne bo moglo vzeti nobenega malega delavca. Tako bodo mali delavci z mali mi pla ča mi pre pu šče ni na milost in nemilost delodajalcem, ker ne bo več zalaganja zaslužkov. Z zmanjšanjem obsega študentskega dela se bo zmanjšal tudi proračun ŠOS-a in posledično ŠŠK-ja, kar v dveh letih pomeni, da ohranimo le 14,5 odstotka današnjih sredstev, to pa pomeni povsem skrčeno delovanje, tako ostanemo brez Dnevov mladih in kulture, potovanj, tradicionalnih zabav, izobraževanj in raznih subvencij, kot je trenutna za mlade mamice. Ne pozabimo tudi na dogodke, ki

Več kot 55 odstotkov slovenskih podjetij pa sploh ne bo moglo vzeti nobenega malega delavca. jih v študijskih mestih organiziramo in tam povežemo Velenjske študente, ki so množično obiskani. Na drugi strani si politični podmladki želijo, da bi svet vlade za študentska vprašanja postal pododbor Sveta vlade za mladino, kar bi pomenilo, da bi vlada lahko s »socialnim dialogom« odobrila katerikoli zakon. Torej gre s tem zakonom za načrtno zmanjševanje politične moči študentov in njihovega glasu in prenašanje te moči na mladinsko sfero, ki jo v Sloveniji obvladujejo podmladki političnih strank. Študentje in dijaki, ne pozabite nase. 

Vsi na Avdicijo

Da delajo dobro, dokazuje obisk na prireditvah in na občnem zboru društva.

projekt minulega leta pa je bila komedija Na kmetih v režiji člana društva Franca Fužirja, to so premier no postavili na oder februarja letos. »To je bil velik zalogaj, ki smo ga na veliko veselje nas in ljubiteljev nepoklicnega odra uspešno izvedli,« je med drugim poudaril predsednik društva Drago Tamše in nadaljeval, »lanski delovni pro-

vih razlogov – gripe.« Denar so lani vložili v nakup elektrotehnične opreme ter za ureditev nadstreška nad vhodom v dom. Tamše se je zahvalil vsem, ki so sodelovali ali kako drugače pomagali pri uresničitvi zastavljenega delovnega programa, ter jih pozval, da se vključijo v delo tudi letos. Zavzeto delo kulturnikov Gore-

prizadevali pa si bodo dodati še kakšno aktivnost, ki bo privabila in spodbudila k delu mlade. V nadaljevanju občnega zbora so izvedli še volitve novih članov v organe društva. Dolžnost predsednika so za naslednja štiri leta znova zaupali Dragu Tamšetu. 

Muhasto aprilsko vreme je v prvih dneh novega meseca na trenutke resnično turobno. S klubom pa bomo to turobnost poskušali prekiniti v soboto, 10. aprila, ob 20. uri v kulturnem domu Šmartno ob Paki, ko bomo v goste povabili gledališko skupino kulturnega društva Tuhinj. Uprizorili nam bodo značajsko komedijo Avdicija, avtorja Branka Đuriča – Đura. Zato vsi, tako študentje kot neštudentje, vabljeni, da se nam pridružite na predstavi, ki zagotavlja 2 uri smeha. Zadnjo soboto v marcu smo s tradicionalnim turnirjem nogometnih trojk na male gole zaključili sobotno rekreacijo, ki je potekala v telovadnici OŠ. Zmagala je ekipa Flamengo iz Andraža, ki je v finalu premagala Drzne Mozirjane. Tretje mesto so osvojili domačini, združeni v ekipi Mungo. Tudi naš klub se bo v soboto, 17. aprila, pridružil ostalim slovenskim društvom in posameznikom, ki bodo pomagali očistiti Slovenijo. Vse študente pozivamo, naj se pridružijo akciji in s tem pokažejo, da nam ni vseeno, v kakšnem okolju živimo. Vse natančnejše informacije o prihajajočih dogodkih bodo objavljene na spletni strani www.kssf.si. 


Naš čas, 8. 4. 2010, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

8. aprila 2010

Tri avtorske predstave mladih V dveh predstavah v francoskem jeziku so mladi gimnazijci dokazali dobro znanje francoščine in igre.

Večer za ljubitelje francoščine in mladostne ustvarjalnosti v velenjskem Mladinskem centru navdušil polno dvorano obiskovalcev Velenje, 25. marca – Prejšnji četrtek so dijaki velenjskega Centra srednjih šol zelo uspešno nastopili pred številnimi gledalci na odru Mladinskega centra Velenje. Prikazali so tri svoje avtorske predstave, ki so jih pripravili s pomočjo mentorice Alice Čop. Dve od njih sta nastali na tečaju avtorskega gledališča v francoskem jeziku v produkciji Gimnazije in Mladinskega centra, tretja na tečaju avtorskega lutkovnega gledališča v okviru Lutkovnega gledališča Velenje. Kaj ima jo skup ne ga in kako nastajajo predstave, smo vprašali mentorico Alice Čop: »Predstave pripravljamo pet do šest mesecev. Preden začnemo z dijaki vaditi, se veliko pogovarjamo o tem, kar jih trenutno najbolj zanima, veliko je improvizacij, učimo se osnov nastopanja na odru: kako se gibati, pravilno govoriti, predvsem pa, kako prisluhniti partnerju - soigralcu. Ko določimo temo, pa postopoma sestavimo scenarij. Zopet je veliko improvizacij, saj je zame najbolj pomembno, da se dijaki zabava jo in radi pri ha ja jo. Kak šen

Fige, oblite s čokolado Bojan Pavšek

Lutkovno predstavo Slovenija ima talent so Silvija, Ana Marija in Tjaša odigrale premierno. Parodija je bila očitna in všečna.

mesec pred premiero pa se končno „zresnimo“ in vaje postanejo bolj naporne. A se splača, saj je rezultat potem ne samo smešna, ampak

tudi izdelana predstava.“ V francoskih predstavah »Pobeg« in »Medkulturni dialog po naše« so igra li: Jan Gom boc, Bojan

Domazet, Tilen Bezgovšek, Grega Gradišnik (ki so bili lani drugi na Frankofonskem dnevu v Celju in so uspešno zastopali Slovenijo na mednarodnem Festivalu mladine v Franciji), na novo pa Helena Plazl, Maja Rozman in Nika Hranjec. V lutkovni predstavi »Slovenija ima talent« so nastopale Silvija Oštir, Ana Marija Vipavc, obe gimnazijki in članici Lutkovnega gledališča Velenje, ter Tjaša Kopušar. Profesorica francoskega jezika Olga Pavič pa je s svojo dijakinjo, odlično pevko Evo Vodovnčnik, pripravila šanson - „Autumn leaves“ Edith Piaf. Na kitaro jo je spremljal Franjo Jurovič. Zraven sta plesala Nežka Cestnik in Žan Valenčak. Posebna gostja je bila bivša velenjska gimnazijka Mojca Marš, sedaj že študentka v Mariboru, ki je zapela kar tri šansone Céline Dion. Šanson „Pour que tu m'aimes encore“ ji je lani prinesel prvenstvo na Frankofonskem dnevu v Celju.

Že kot otrok se ob gledanju Čarovnika iz Oza nisem mogel načuditi lepotam pravljičnega sveta izza mavrice. Kljub črnobeli televiziji je bilo zame vse skupaj zelo barvito. In lepota te nostalgije se je sčasoma usidrala nekje med sivimi celicami in počivala. Vse do pred kratkim, ko sem si ogledal predstavo Čarovnik iz Oza pod okriljem Festivala Velenje. Redko me lokalne stvaritve pripeljejo do stanja, ko ostanem brez besed in vidno ganjen. Pa ne zaradi tega, ker se pravljica zaključi s srečnim koncem. Generator ganjenosti je tokrat poganjala sinergija vseh nastopajočih. Ideja o združitvi različnih umetniško-kulturnih-izobraževalnih sfer med seboj v muzikal je bila vsej prej kot napačna. Pokazalo se je, da profesionalen odnos vseh sodelujočih inštitucij in motiviranost nastopajočih lahko splete predstavo, ki resnično navdušuje. Pravzaprav je Čarovnik iz Oza trenutno velenjska kulturna pravljica s srečnim koncem. Med odmorom sem pogrešal samo še droben posladek s figami, oblitimi s čokolado. Takšnimi, ki so nam polnile brbončice ob kulturnem prazniku. So bile namreč darilo župana in Mestne občine Velenje vsem kulturnikom, ki ustvarjajo in poustvarjajo v Šaleški dolini. Ko smo po dogodku zapuščali mestno galerijo, sem opazil, da na pladnjih sameva še veliko fig, ki niso dočakale svojega namena. Je bilo fig preveč? Nikakor. Kulturnikov je bilo žal premalo. Edini dan v letu, ki je vsaj v svoji prvobitnosti še vedno namenjen kulturi, rezimejem ustvarjalnosti in umetniškim vizijam, je tako ostal le delno izkoriščen. Ni nas premalo, da bi o tem in onem spregovorili. Premalo nas je voljnih za takšno obliko komuniciranja. Resnično, še toliko bolj pa žalostno.

 bš, foto: Dejan Tonkli

Če samo malo dvignem periskop nad Šaleško dolino, je splošno kulturno vzozračje nad povprečjem v primerjavi z mesti, ki imajo podobno socialno strukturo. Toda kje tičijo ustvarjalci tega ozračja? Vsak na svojem koncu mesta. O podvajanju ali celo multipliciranju ustvarjalne energije mnogokrat ni ne duha ne sluha. Pogosto so rezultati kreacij, ki nastajajo, samo izraz egotripa in lastnega (ne)zadovoljstva nad dejanskim stanjem okolice in življenja nasploh. Žal me takšna tipografija izraznosti ne prepriča. Za kakšen utrip srca več na minuto je potrebno ugledati sonce ali luno, stopiti na plano, poiskati somišljenike, vreči koncepte na mizo in se povezovati. Na učinkovit in produktiven način. Brez negativnih energij in skrivanja lastnih idej, kar srečujem prepogosto. Nikoli nisem bil privrženec berlinskega zidu (razen, ko je padel), zato je moja fobija pred izolacijo od zunanjega sveta upravičena.

Igraj se z mano Razstavo v Knjižnici Velenje so pomagali postaviti mali ustvarjalci sami Velenje, 31. marca – Prejšnjo sredo dopoldne so v Knjižnici Velenje odprli razstavo z naslovom »Igraj se z mano«. Razstava, ki jo v Velenju tokrat gostimo prvič, sicer že tretje leto poteka pod okriljem Zavoda za usposabljanje Janeza Levca. Nastala je s pomočjo mednarodnega likovnega natečaja, na katerega se je prijavilo kar 57 šol in

Alma M. Karlin ni več neznanka Šoštanj, 1. aprila - V Šoštanju so med Galerijskimi večeri predstavili monografijo Alma M. Karlin, Državljanka sveta, ki jo je v letu 2009 pri Mladinski knjigi izdala mlada pisateljica mag. Jerneja Jezernik. Lani je namreč minilo 120 let od rojstva Alme M. Karlin, Celjanke, svetovne popotnice, pisateljice poliglotke, ženske, ki je bila toliko izjemna, da je bila za to izjemnost kaznovana z nerazumevanjem in nesprejetjem ravno v domačem okolju. Alma

Odprtje razstave je bilo simpatično, razstava pa je zgovorna in očem prijetna.

zavodov iz Slovenije in tujine. Na natečaj je prispelo 700 likovnih del. Razstava potuje po vsej Sloveniji in tujini. V velenjski Knjižnici so poleg likovnih del iz potujoče razstave razstavili tudi dela učencev

Karlin, ki je pisala predvsem v nemščini in izdala poleg potopisov ogromno literarnih del, je bila prvič prevedena v slovenski jezik šele leta 1969. Umrla je leta 1950, siromašna, kljub bogati zbirki, ki jo je prinesla s seboj s potovanj, v domačem Celju, v koči na Pečovniku. O Almi Karlin se dolga leta ni dosti govorilo, tudi njen grob na Svetini je počival s svojem samotnem miru, a misel nanjo je tlela v mnogih ljudeh. Ena izmed takih, zagotovo med najbolj gorečimi občudovalkami Alme M Karlin, je Jerneja Jezernik, ki ji je v monografiji uspelo s sko-

velenjske šole MPT in CVIU ter malčkov iz vrtca Najdihojca. Ti so pred odprtjem razstave sami razporejali svoje stvaritve po razstavnih površinah, zato je še toliko bolj zanimiva. Ob odprtju pa so mal-

čki iz Najdihojce pripravili tudi prikupen kulturni program, v katerem je nastopil pevski zborček tega vrtca. Razstava bo na ogled do 23. aprila.  bš

Včasih si v mislih virtualiziram prostor, ki bi nudil idealne pogoje za srečevanja kulturnikov. Prostor, v katerem bi se je rojevali projekti kot po tekočem traku. Prostor, ki bi bil več kot le prostor v fizičnem smislu. Izžareval bi stanje ustvarjalnega duha. Nekakšen velenjski SoHo. V tujini so takšne stvari že del mestnega inventarja, saj se ve, da brez njih ni turbin, ki bi polnile kulturno atmosfero. Pa kaj atmosfero, stratosfero! Osebno manim, da pogoj za srečevanje ustvarjalcev ne bi smele biti zgolj in samo kulturne prireditve. Saj se pogosto slišijo bolj obveznost kot želja. Najbolj pa se smisel udeležbe na kulturni prireditvi izrodi takrat, ko je namen biti tam izključno zato, da te drugi opazijo. Potem je koncentracija dojemanja vsebine posamezne kulturne prireditve usmerjena popolnoma v napačno smer. Estradno japijevskih fint Velenje pač ne bi smelo prebavljati, še več, izzveneti bi morale v nič. raj neverjetno voljo in željo predstaviti življenje te nenavadne ženske širši javnosti. V monografiji boste naleteli na izjemno veliko zgodovinskih pričevanj, fotografij, Alminih in Theinih zapisov, pričevanj lju-

di, ki se je spomnijo in navedke Alminih del, za katere lahko upamo, da bodo v prihodnosti še prevedena.  M. Komprej , Foto D. Tonkli

Dragi kulturni ustvarjalci! Če nam je že Prešeren podaril fige kot kulturno prispodobo in smo jih mi oblili s čololado, jih takšne tudi konzumirajmo. Polnost slastnih okusov, ki je sadje kot sinonim vitalnosti in čokolado kot pregreho svobode združila v skoraj nedeljivo celoto, je namreč vredna posnemanja.


Naš čas, 8. 4. 2010, barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

8. aprila 2010

11

Glasbene novičke

Radia Velenje in Alfa na RoboFESTU 2010 Znanje je pot do uspeha - znana trditev, ki je aktualna ne glede na čas, starost in še kaj. Znati, potovati, razumeti, uspeti … zagotoviti mladim izkušnje, ki jim bodo pomagale na nadaljnji življenjski poti, so vodile organizatorje zanimivega tekmovanja, ki ga bomo spremljali v živo tudi na Radiu Velenje in Radiu Alfa. Govorimo o RoboFESTU 2010, ki se bo odvijal v telovadnici Šolskega centra Velenje jutri (petek)

od 10. ure dalje. Tekmovali bodo učenci sedmih, osmih in devetih razredov osnovnih šol in dijaki nekaterih slovenskih srednjih šol v izdelovanju robotov, ki bodo samostojno premagali vse ovire: v slovenski ligi konstruktorjev mobilnih robotov na RoboERŠ-u v vožnji po labirintu, na regijskem tekmovanju RoboSLED v sledenju črti, pomerili pa se bodo še na RoboREŠEVALEC, ki zahteva od tekmoval-

cev znanje tudi iz matematike, prakse, vzgoje, računalništva. Ekipe Radia Velenje, Alfe in mladi ustvarjalci, ki že sodelujejo pri pripravah oddaj Radia Velenje, ne bodo med tekmovalci in roboti, bodo pa ob prizoriščih. Poskrbele bodo namreč, da bo ožja in širša okolica obveščena o dogajanju na RoboFESTU. Neposredno s terena bodo obveščali poslušalce o poteku tekmovanja in tekmovalcih. Prisotne bodo tudi na razglasitvi rezultatov. Slovenija tako ne bo mogla prezreti, kaj pomembnega se bo dogajalo v mestu priložnosti. Seveda pa bo na terenu tudi Naš čas.

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. S skladbo Z menoj nikoli več ne boš zaspal začenja novo glasbeno obdobje in obenem predstavlja popolnoma novo spremljevalno skupino Maja P & Cela štala, ki jo sestavljajo izkušeni glasbeniki Matjaž Živkovič - Maki (kitara), Sandi Ževart (bas) ter Mitja Šabec (bobni).

PARNI VALJAK S tremi izjemnimi koncerti v Sloveniji so ponovno dokazali, kje je njihovo mesto na glasbeni sceni. Po 35 letih uspešne kariere in 16 albumih njihove uspešnice še vedno prepeva več generacij. Dvorane v Ajdovščini, Mariboru in Ljubljani so pokale po šivih, občinstvo pa je s pevcem Akijem Rahimovskim pelo od prve do zanje minute koncerta.

Še ji bije srce

 tp

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE

MAJA PRAŠNIKAR

in skladbo Če ne bomo sami. Gre za četrti single z aktualnega albuma Sakura, ki je nekakšno nadaljevanje prvenca Anima. Razmišljujoča besedila, spevne melodije in odličen vokal so vodilo albuma, ki ga je skupaj z Jadranko ustvarila prekaljena glasbena ekipa. Videospot za skladbo Če ne bomo sami, ki je sicer Jadranki zaradi družbene angažiranosti še posebej pri srcu, je režiral priznani režiser Pericza, snemanje pa je potekalo brez težav. Sicer pa se je Jadranka pred kratkim vrnila iz ZDA, kjer si je ogledala New York ter čas izkoristila tako za oddih kot tudi glasbeno inspiracijo, saj si je tam ogledala nekaj koncertov.

1. ALYA - NON STOP (summer version) 2. CHERYL COLE - Parachute 3. NICKELBACK - This Afternoon Zmagovalka sobotnega izbora pesmi tedna v programu Radia Velenje je Alya. Priljubljena slovenska pevka v teh dneh žanje simpatije svojih privržencev z naslovno skladbo svojega aktualnega albuma Non stop. Pesem je v pričakovanju toplejših spomladanskih in poletnih dni v sodelovanju z uveljavljenim producentom Gregorjem Zemljičem predelala v bolj poletne, plesne ritme. Skladba je zdaj bolj energična, še bolj spevna in bolj nagajiva.

Green Day snujejo nov album Čeprav je svoj zadnji album objavila šele maja lani, vodilna novopankovska skupina Green Day že pripravlja skladbe za novega. Kot je povedal pevec in kitarist skupine Billie Joe Armstrong, novi album za razliko od predhodnih dveh, American Idiot (2004) in 21st Century Breakdown (2009), ne bo konceptualen. Na njem bodo namreč v ospredju posamezne skladbe, skupina pa naj bi se glasbeno vrnila k svojim koreninam. Nekaj idej za skladbe se je že porodilo med njihovo evropsko turnejo. Doslej so Green Day izdali osem studijskih in osem živih albumov ter štiri kompilacije, skupaj pa so po vsem svetu prodali 65 milijonov albumov. Pohvalijo se lahko tudi s štirimi grammyji. Novi album bi lahko izšel še letos ob koncu leta, a je bolj verjetno pričakovati njegov izid prihodnje leto.

Junija nov album Christine Aguilera Christina Aguilera se bo po štirih letih zatišja letos poleti vrnila na glasbeno sceno z novim albumom, ki ga pri založbi Sony napovedujejo z izidom singla Not Myself Tonight. Single bo uradno predstavljen

merville, Chris Norman - Smokie, Vanilla Ninja, Bad Boys Blue, Carlos Ponce ipd. Žana je doslej izdala en album (Sexy), največji uspeh pa je zabeležila s skladbo Druga violina, s katero se je leta 2007 predstavila na Emi. K popularnosti si je pomagala tudi s fotografijami za znane moške revije, ko sto Playboy, FHM, CKM ...

TOLKALCI V ŽALCU V Žalcu je prejšnji teden potekalo prvo srečanje tolkalnih skupin Slovenije. To je poleg tradicionalnega BUMfesta že drugo srečanje tolkalcev v Žalcu. Medtem ko je BUMfest namenjen skupinam z vsega sveta, je bilo tokratno srečanje namenjeno domačim tolkalcem. Udeležilo se ga je kar 14 skupin, ki so v triurnem programu prikazale, kaj se ta trenutek dogaja na slovenski tolkalni sceni.

ELVIS JACKSON Nadaljujejo uspešno promocijo albuma Against The Gravity po osrednji Evropi. Na nemškem video portalu CTUBE so z videospotom Not Here To Pray zasedli prvo mesto in pritegnili pozornost nemške glasbene revije Soundcheck, kjer so videospot celo proglasili za video meseca in skupini namenili kar dve strani predstavitve.

MULTIBALL Njihova plošča je v tujini naletela na ugodne kritike, za njimi pa je tudi uspešna evropska koncertna turneja, ki so jo imeli februarja in marca z ameriško skupino Good Knives. Za konec aprila so že znani novi koncertni datumi krajše enotedenske turneje po Nemčiji.

Pevka Žana, ki se je po premoru vrnila na glasbeno sceno, trenutno pripravlja material za svoj novi album. Rojena Belokranjka iz Črnomlja se vrača z novo skladbo, balado z naslovom Dokler bije mi srce, za katero je besedilo napisala sama. Nekoliko je zamenjala svojo ekipo, tako da je zdaj njen producent Milan Saje, glasbenik z bogatimi izkušnjami, ki je v Nemčiji sodeloval tudi pri nastanku velikega števila jazzovskih posnetkov za Garyja Burtona, Ketha Jarreta, Bobbyja McFerrina, Billyja Cobhama in številne druge. Kot producent ali studijski mojster je sodeloval s svetovno znanimi imeni, kot so Tina Turner, Jimmy Som-

Izštekani Bohemi v Maxu

LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.

1. Ans. Nanos - Dokler smo mladi vsi 2. Zlati muzikanti - Berač 3. Ans. Pogum - Radi bi vam zapeli 4. Ans. Naveza - Veselite se pomladi 5. Skupina Katrca - Mamica 6. Ans. Juhej - Stari godec 7. Franc Flere s pevko Matejo - Mlado dekle 8. Veseli Gorenjci - Jaz bi plesala 9. Iskrice - S figo v žepu 10. Ans. Franca Žerdonerja s prijatelji - Pesem o kukavici

… več na: www.radiovelenje.com

21. maja, medtem ko je izid novega albuma napovedan za 4. junij. Naslov novega albuma bo Bionic, po albumu Back To Basics, ki je izšel leta 2006, pa bo to četrti studijski album te 29-letne ameriške pevke z mehiškimi koreninami. Skupno bo to že sedmi album Christine Aguilere, ki se je v svoji karieri preizkusila tudi kot igralka. Bolj uspešna je v glasbi, saj je doslej prodala že več kot 43 milijonov albumov.

Če ne bomo sami Jadranka Juras se predstavlja z novim videospotom

Skupina Bohem bo v soboto, 17. aprila, nastopila v velenjskem klubu Max. Koncert bo nekaj posebnega, saj bodo Bohemi svoje skladbe predstavili v akustični verziji. Zasedba, ki združuje člane s precej različnih koncev naše države (Trbovlje, Zagorje, Radeče, Maribor in Lukovica), je svoj prvenec z naslovom Življenje ni zločin objavila pred šestimi leti. Pri glasbenem ustvarjanju si je privoščila tudi eksperimentiranje z nekoliko drugačnimi zvoki (godala, elektronika), a je z debitantskim albumom prepričala kritike in občinstvo. Septembra 2008 je izšel njihov drugi album Manifest ljubezni, skupina pa je znana tudi po sodelovanju s pevko Laro Baruco. Pred kratkim so Bohem prvič nastopili kot izštekani (unplugged) na koncertu v ljubljanskem Orto baru. Dober odziv jih je spodbudil k pripravi krajše unplugged turneje, v okviru katere bodo v soboto, 17. aprila, ob 22. uri nastopili tudi v velenjskem klubu Max. Obiskovalci koncerta bodo tako imeli priložnost slišati skladbe, kot so Kraljica Sanj, Deveti junij, On je jaz, Romanca … in druge tudi v akustični verziji.


Naš čas, 8. 4. 2010, barve: CMYK, stran 12

KULTURA

12

8. aprila 2010

Bolje kot v Rdeči

Foto: vos

Rokometaši Gorenja so se po pričakovanju poslovili od Lige prvakov – V Španiji izgubili samo za pet golov razlike – Sedaj lov na Celjane Rokometaši Gorenja so se poslovili od letošnjega tekmovanja v Ligi prvakov. Po pričakovanju so bili trikratni evropski prvaki dvakrat zapored premočni znanje. Španci so si uvrstitev v četrfinale zagotovili že na prvi tekmi v Velenju, ki so jo dobili z osmimi goli razlike. Na povratni v Ciudadu pa so zmagali s 36 : 31, torej so bili skupaj na obeh tekmah boljši od slovenskih prvakov za 13 golov. Vsekakor pa je bila že sama uvrstitev med šestnajst najboljših moštev v tem najmočnejšem klubskem tekmovanju na stari celini za rokometaše Gorenja lep uspeh glede na razmere, v katerih so se znašli v dneh pred novim letom. Zaradi vsesplošnih gospo-

darskih težav, v katerih se je znašlo tudi Gorenje, njihov glavni pokrovitelj, so se morali odreči nekaterim igralcem in tudi trenerju Ivici Obrvanu. Več kot uspešno ga je zamenjal Branko Tamše, pod katerim ekipa ne igra več tako stresno, kot je pod prejšnjim. Njihova želja je bila, da se v ligi prvakov uvrstijo v drugi del, tega pa so obogatili z napredovanje v osmino finala. Napredovanje so si zagotovili z zmago nad francoskim Chamberyjem v tekmi, ki je odločalo o četrtem mestu, ki je še zagotavljalo napredovanje. Ti dve tekmi z aktualnimi evropskimi prvaki so bili po besedah trenerja Branka Tamšeta »za igralce velika nagrada za vse, kar so fantje

storili od novega leta naprej.« O tekmi v Španiji pa je še povedal. »Vsak poraz boli, toda zdi se mi, da proti Ciudadu nismo razočarali, čeprav so oni tako kvalitetni, da igrajo toliko, kolikor pač morajo.« Rok Golčar pa dodaja: »Na začetku smo delovali zaspano (v 9. minuti so domači že vodili za 7 golov – op. p.), kar so domačini hitro izkoristili in nam pobegnili, toda potem smo vzpostavili ravnotežje in se dobro kosali z njimi, v drugem delu smo še malce nihali, toda vseeno mislim, da nismo razočarali, pustili smo srce na igrišču, Real je vendarle Real. Je pa zanimivo to, da smo po mojem mnenju odigrali tukaj slabše, pa

Prašnikar se je vrnil v Rudar Po mesecu dne še druga menjava trenerja v velenjskem nogometnem prvoligašu - Moštvo bo vodil do konca prvenstva, potem … Gotovo je bila torkova nogometna novica dneva v državi, zanesljivo pa v Šaleški dolini, da se je na vročo Rudarjevo trenersko klop vrnil Bojan Prašnikar. Nekateri so bili najbrž presenečeni, ker se je to zgodilo po

dveh zaporednih zmagah sedaj že prejšnjega trenerja Francija Oblaka. Zaradi slabih iger v prvih spomladanskih krogih se je vodstvo kluba sredi prejšnjega meseca najprej odločilo za zamenjavo Marijana Pušnika. Nekateri so sicer menili, da bi morali to storiti že po jesenskem delu. Zamenjal ga je klubski trener Franci Oblak. Ta sprememba ni takoj prinesla boljše igre. Novi trener je namreč doživel poraza v gosteh z Novo Gorico in Nafto ter v pokalni tekmi s Celjani. Nato so igralci pod njim nanizali dve odmevni zmagi. V sredo prejšnji teden so v zaostali tekmi 25. kroga z 1 : 0 premagali na Ptuju domačo Labod Dravo, v tekmi

Oče in sin prvič drug proti drugemu V torek dopoldne smo se pogovarjali tudi z Bojanom Prašnikarjem. Najprej je povedal: »Z veseljem se vračam v Rudar. Pametno smo se dogovorili in upam na uspešno sodelovanje. Čestitam ekipi za odmevni zadnji zmagi; to raven rezultata bomo skušali zadržati, iz slabih stvari je treba potegniti vse dobre, iz dobrih še boljše in v takšnem stilu moramo nadaljevati delo. Vem, da so želje, da bi Rudar spet osvojil mesto, ki bi mu zagotovilo sodelovanje v enem od evropskih pokalov. A najprej moramo razmišljati od tekme do tekme. Ne smemo pozabiti, da je bil Rudar še pred tednom v dokaj slabem položaju, da je drsel proti dnu lestvice.

Tako so igrali

Bojan Prašnikar

Zato moramo ostati trdno na zemlji. Res pa je, da smo v položaju, ki nam dovoljuje razmišljanje o dobrih igrah in rezultatih in to mora biti moto

CM Celje 36, 7. Olimpija 34 (-2), 8. Domžale 33, 9. Interblock 32, 10. Labod Drava 25.

Prva SNL, 25, krog, zaostala tekma

Prva SNL, 29. krog

Labod Drava - Rudar Velenje 0:1 (0:1) Strelec: 0 : 1 Selimi (19.). Rudar Velenje: Savić, Jeseničnik, Cipot, Selimi (od 72. Mujakovič), Stojnić, De Moraes (od 82. Tomčak), Golob, Kronaveter, Tolimir (od 77. Tomažič Šeruga), Jelečević, Metelka. Drugi izidi: Interblock - Hit Gorica 0:5 (0:1), Domžale – Nafta 3:1 (2:1), Luka Koper - Olimpija 1:0 (1:0), CM Celje - Maribor 0:2 (0:1). Vrstni red: 1. Luka Koper 59, 2. Maribor 52, 3. Nafta 41, 4. Hit Gorica 40, 5. Rudar Velenje 38, 6.

Maribor - Rudar Velenje 0:1 (0:0) Strelec: Nezdbedini Selimi (60). Rudar Velenje: Savič, Jelečević, Stojnić, Cipot, Jeseničnik, Golob, Tolimir, Renato (od 87. Mujaković), Metelka, Kronaveter (od 85. Tomčak), Selimi (od 81. TomažičŠeruga). Drugi izidi: Olimpija - Hit Gorica 5:0 (2:0), Luka Koper - Labod Drava 1:1 (1:1), CM Celje – Nafta 3:2 (1:1), Domžale - Interblock 2:1 (1:0). Vrstni red po 29. krogu: 1. Luka Koper 60 (45 : 26), 2. Maribor 52

29. kroga pa so na velikonočno soboto v temo zavili aktualne državne prvake, moštvo Maribora, ki so ga prav tako premagali z 1 : 0. Njihove zmage je gotovo bil zelo vesel tudi Koper, ki je v Novi Gorici kot gostitelj igral z zadnjo Dravo samo 1 : 1. Prav zaradi Rudarjeve zmage je povečal prednost pred Mariborom na osem točk (60), rudarji pa so se povzpeli na četrto mesto z enakim številom točk (41), kot jih ima Nafta na tretjem. Za Rudar je bil na obeh zadnjih tekmah strelec Nezdbedini Selimi. Eden junakov mariborske tekme je bil nedvomno tudi vratar Boban Savić, ki je tega dne slavil 31. rojstni dan. Zanj si je najlepše čestital sam,

za nadaljevanje.« Govorice, da boste odšli k Olimpiji? »V tem trenutku nisem imel nobenih pogovorov z Ljubljančani. Odločen sem bil, da do konca prvenstva ne bom sprejel trenerskega mesta v nobenem klubu. Nato smo se ujeli z vodstvom Rudarja in ob dobrem delu je možno sodelovanje vedno nadaljevati. Kako po tej sezoni, pa bomo videli. Za zdaj sem v Velenju. Ali bom nadaljeval delo tu!? Vse možnosti so odprte. Med normalnimi ljudmi se je možno vse dogovoriti.« V soboto v Velenju Olimpija z vašim sinom Luko? »Vesel sem Olimpijine visoke zmage v zadnjem krogu (s 5 : 0 je premagala Novo Gorico) in da je

(52 : 38), 3. Nafta 41 (43 : 45), 4. Rudar Velenje 41 (37 : 41), 5. Hit Gorica 40, 6. CM Celje 39, 7. Olimpija (-2) 37, 8. Domžale 36, 9. Interblock 32, 10. Labod Drava 26.

3. SNL-vzhod, 18. k. Paloma - Šmartno 1928 1 : 3 ( 0: 1) 0:1 Podgoršek (17), 1:1 Arsič (56), 1:2 Kolenc (70), Jamnikar (77). Lestvica: 1. Simer Šampion (37 : 12) 35, 2. Čarda Martjanci (38 : 15) 35, 3. Šmartno 1928 (41 : 28) 31, 4. Malečnik 30, 5. 5. Koroška Dravograd 29, 6. Stojnci 28, 7. Zreče 28, 8. Kovinar Štore 22, 9. Tehnostroj Veržej 20, 10. Tromejnik G-Kala 20, 11. Odranci 19, 12. Tehnotim Pesnica 19, 13. Mons

odnesli boljši izid kot na prvi tekmi.« Slovenski prvaki pa so sedaj vso pozornost namenili državnemu prvenstvu, v katerem se seveda še niso odrekli lovu za ponovitev državnega naslova. Trenutno so z enakim številom točk (32) kot Koper tretji, oboji pa za vodilnim Celjem Pivovarno laško (42) zaostajajo za sedem točk. Njihov naslednji nasprotnik v

ko je v 33. minuti ubranil enajstmetrovko Draganu Jeliču. Zakrival jo je Nikola Tolimi, ki je nespretno v kazenskem prostoru zaustavil Dejana Mezgo. Iz Rudarja so pojasnili, da Franci Oblak zapušča trenerski stolček članskega moštva zaradi službenih obveznosti na velenjskem šolskem centru Bojanu Prašnikarju, ki je za simbolično nagrado prevzel vodenje članske ekipe do konca spomladanskega dela prvenstva. »V klubu smo veseli njegove odločitve in pripravljenosti, da utrdi prvo moštvo. Odločitev vodstva kluba je temeljila na njegovem poznavanju ekipe in njegovih dolgoletnih trenerskih izkušnjah, pa tudi na dejstvih, da je doma v neposredni bližini Velenja in da njegova hči trenira nogomet v ŽNK RudarŠkale.« S. Vovk

tudi Luka zadel. Kar precej se je moral mučiti, sedaj pa iz tekme v tekmo igra bolje, nadgrajuje svoje delo in učinek, kar je zanj vsekakor dobra spodbuda za naprej. Prvič v življenju bova v soboto eden proti drugemu.« Gledalci so se vrnili na Rudarjevo tribuno? »Spodbudno je, da so se gledalci vrnili. Nogomet, vemo, se igra za gledalce. Tudi to je vplivalo na odločitev, pa bližina doma in tudi da hčerka igra v Rudarju (pri ženski ekipi Rudar Škale). Želimo še večji obisk, še večjo spodbudo s tribun.« Bojan, želimo, da v soboto dosežete tretjo zaporedno Rudarjevo zmago. »Hvala za želje. To si želim tudi sam. Potrudili se bomo.«

Claudius 8, 14. Paloma Sladki Vrh 6. Šmartno 1928: Pusovnik, Veler, Hajdari, Jelen, Podgoršek (od 87. Lukenda), Cizej (od 60. Jamnikar), Kompan, Mujanovič (od 81. Rebernik), Avdić, Kolenc, Senad Jahić. Trener: Bojan Žurek.

Štajerska nogometna liga, 18. krog Šoštanj – Podvinci 2 : 1 (1 : 1) 1 : 0 Vukančič (8'), 1 : 1 Brumen (16'), 2 : 1 Linič (58') Šoštanj: Mušič, Oblak, Bulajić, Gegić, Softić (od 69' Filipovič), Vukančič (od 93' Mahmutovič), Obu, Kurnik, Linič (od 86' Uranjek), Smajlovič (od 93' Zahirovič), Redžić (od 69' Vuković)

državnem prvenstvu bi Trimo (21. 4. ob 18:00), Gorenje Velenje Jeruzalem Ormož (8. 5. ob 19:00),

Gorenje Velenje - Cimos Koper (16. 5. 20 ob 18:30). 

Zagotovili so si obstanek Prejšnjo sredo so šoštanjski košarkarji gostovali na Polzeli in visoko izgubili z 81 : 62. Že v soboto pa so popravili nekoliko slabši vtis. Košarkarji Elektre Esotecha so namreč v domači dvorani dosegli svojo tretjo zmago v drugem delu državnega prvenstva lige Telemach. Proti košarkarjem Mercatorja iz Škofje Loke so letos doživeli že dva poraza, vendar so jih tokrat šoštanjski košarkarji le uspeli premagati. Tekma se je končala z rezultatom 74 : 63. Po izenačenem prvem delu so si v nadaljevanju varovanci domačega trenerja Boruta Cerarja do 17. minute priigrali trinajst točk prednosti 31 : 18, vendar so gostje z delnim izidom 13 : 4 do polčasa zaostanek zmanjšali le na štiri točke. Bilo je 35 : 31. Pri gostih sta v teh minutah dobro zaigrala mlada igralca Uniona Olimpije, posojena v Škofjo Loko, organizator Ukrajinec Lebedincev in visoki Radojevič. V nadaljevanju sta se jima z dobro igro pridružila še izkušena Julevič in Čajič. Glede na zdesetkano postavo gostov je tudi domači trener minutažo bolj enakovredno razporedil med svoje igralce. V tretji četrtini so pod košema zagospodarili Nuhanovič, Čup in Miljkovič. Minute, ki so jih prebili na parketu, pa so dobro izkoristili Koštomaj, Podvršnik, Bilič, Lelič in na koncu tudi Golež. Z delnim izidom 8 : 0 so si hitro priigrali prednost 44 : 31, ki so jo v 25. minuti s trojko Goleža še povišali na 49 : 34, minuto kasneje, po še eni trojki – tokrat Podvršnika – je bilo že 52 : 36, najvišja razlika na srečanju pa je bila ob koncu tretje četrtine, ko je Elektra Esotech vodila za 17 točk – 60 : 43. Gostje so v nadaljevanju sicer s hrabro igro skušali spreobrniti potek, vendar so do konca srečanja uspeli le nekoliko omiliti visok poraz. Oboji so zadeli po pet trojk, le da so gostje za to porabili štiri mete več. Najboljši domači skakalec je bil Bilič s sedmimi skoki, pri gostih pa z enajstimi Radojevič. Pri domačih se je kar deset igralcev vpisalo med strelce. Po 12 točk sta dosegla Nuhanovič in Miljkovič. Sinoči so Šoštanjčani v svoji dvorani gostili Šenčur, že v soboto pa v Šoštanj prihaja Luka Koper.  Tjaša Rehar

Šoštanj premagal Podvince Nogometaši Šoštanja so pomladanski del na svojem igrišču začeli z zmago. Z dobro – bojevito in živahno igro so premagali ekipo Podvincev z 2 : 1. Za vodstvo domačih je hitro poskrbel Vukančič. V osmi minuti se je po prekinitvi po predložku s kakih tridesetih metrov do žoge v kazenskem prostoru dokopal Vukančič in z lepim strelom premagal gostujočega vratarja. Gostje so že po osmih minutah uspeli izenačiti. Veter je ponagajal domačemu vratarju, gostje so to uspeli izkoristiti in z Brumnom izenačili na 1 : 1. Šoštanjčani so v nadaljevanju zaigrali še bolj silovito, si uspeli priigrati tudi nekaj lepih priložnosti, vendar se do polčasa rezultat ni več spremenil. Kmalu po začetku drugega dela pa je Linič z lepo akcijo postavil končni izid srečanja. V klubu so bili z igro in rezultatom po srečanju zadovoljni, obenem pa so prepričani, da bodo s podobnim pristopom tudi v prihodnje dosegali dobre rezultate. V soboto gostujejo Šoštanjčani v Rušah pri Pohorju, v sredo, 14. aprila, pa bodo odigrali zaostalo tekmo 17. kroga na Vranskem. TR

Vrstni red: 1. AHA EMMI Bistrica 39, 2. Carrera Optyl Ormož 36, 3. Trgovine Jager Š/J (-1), 4. LKW Jack Gerečja vas oba 28, 5. Podvinci 27, 6. GIC Gradnje Rogaška 25, 6. Koroške gradnje,7. BOČ Poljčane oba 24, 8. Pohorje 23, 9. Peca (-1) 22, 9. NK Partizan Fram 17, 10. Šoštanj (-1) 16, 11. Bukovci 10, 12. KIV Vransko (1) 8

Liga Telemach, liga za obstanek, 4. k. Hopsi – Elektra Esotech 81 : 62 (56 : 51, 40 : 36, 24 : 16) Elektra Esotech: Horvat 2, Koštomaj 14, Podvršnik 3, Bilič 2, Lelič 13 (11), Lekič 2, Ćup 12 (0-1), Miljković 6 (4-6), Nuhanovič 8

Elektra Esotech – LTHcast Mercator 74 : 63 (12:8) Elektra Esotech: Golež 5, Horvat 2, Koštomaj 9 (3-4), Podvršnik 9 (1-1), Bilič 6, Lelič 7 (1-2), Lekič 6, Ćup 6, Miljković 12 (2-6), Nuhanović 12 Vrstni red: 1. Hopsi Polzela 42, 2. LTHcast Mercator, 3. Elektra Esotech oba 37, 4. Luka Koper 32, 5. Šenčur CP KR 26

MIK 1. lige MIK 1. l. 3. krog skupine za prvaka (od 1. do 6. mesta) Gorenje - Slovan 34:28 (15:11), Cimos Koper - Celje Pivovarna Laško 31:31 (19:15), Trimo Trebnje Jeruzalem Ormož Gorenje: Gajić, Skok, Šoštarič, Cehte 2, Natek 3, Rutar, Taletovič, Rnić 11

(5), Žvižej 5, Štefanič, Golčar 1, Harmandić 5, Ferkulj, Čupić 2 (1), Nosan, Šimič 5. Rdeč karton: Bečirovič (50.).

Liga prvakov, osmina finala, povratna tekma BM Ciudad Real – RK Gorenje Velenje (18:15) 36:31 RK Gorenje: Skok 1 obramba, Gajič 14 (1) obramb, Natek, Bezjak 5, Cehte 1, Rnič 5, Žvižej3 , Štefanič 1, Golčar 5, Harmandič, Ferkulj, Čupič 5, Bajram 1, Nosan, Šimič Trener: Branko Tamše Sedemmetrovke: Ciudat Real: 3 (2), Gorenje 0, izključitve: Ciudad R. 4. minute, Gorenje 10.


Naš čas, 8. 4. 2010, barve: CMYK, stran 13

ŠPORT IN REKREACIJA

8. aprila 2010

Gradnja ravenskega REKS-a končana

Ko so Škale postale rudnik … Škalska liga ka te briga letos okrogla - Taborniki tudi tokrat prišli z vseh koncev države – Niso pozabili na humanitarnonoto Vesna Glinšek Foto: Miha Rošer.

Taborniki čete Divji volk Škale iz rodu Jezerski zmaj Velenje so v soboto pripravili tradicionalno veselo taborniško tekmovanje, ki so ga poimenovali Škalska liga ka te briga. Ideja o šaljivem tekmovanju je delo dolgoletnega in prizadevnega člana tabornika Sandija Glinška, ki

je za svoj inštruktorski projekt izbral organizacijo tega tekmovanja. »Najprej sem naredil projekt, ki se je navezoval na sodelovanje med organizacijami v kraju, med gasilci in taborniki. Naslednje leto sem ga razširil, saj sem želel narediti nekoliko bolj množično in predvsem bolj zabavno taborniško akcijo, kot so ostale takšne akcije v Sloveniji.«

Samo ime so izbrali tako, da hkrati promovirajo vas Škale in sporočajo ljudem, da jim ni vseeno za sočloveka. Ta, drugi del, pomeni humanitarno noto, s katero so v preteklih letih osrečili kar nekaj otrok. Idejni vodja je seveda na ‘Škaleke’ ponosen. »Tako je. Ponosen sem na vse naše tabornike, vodnike in vodstvo čete, kajti to je po mojem mnenju vrhunski produkt

škalskih tabornikov.« Pri letošnji ligi pa je bila glavna organizatorka prav tako dolgoletna tabornica Tina Ževart. »Lahko bi rekli, da smo taborniki danes iz Škal naredili pravi mali rudniški jašek. Rudarstvo je bilo namreč letošnja rdeča nit naše šaljive sobote. Otrokom smo tako poleg orientacije ponudili šaljive igre, ki so se navezovale na rudnik

in rudniške rove. Obiskali so rove, iskali rudo, lovili škrate, malicali so pravo rudarsko malico …« Na igrišču pred podružnično šolo v Škalah se je sicer zbralo okrog 300 tabornikov iz cele Slovenije. Večina jih je bila iz Rodu Jezerski zmaj, ki je nato prejel tudi posebno nagrado, saj je imel v vseh kategorijah največ ekip, pa tudi odrezale so se najbolje. Tina pa

razkriva tudi pravi vzrok za takšno priljubljenost Škalske lige med mladimi: »V Zvezi tabornikov Slovenije je veliko zahtevnih tekmovanj, za nas pa je pomembno predvsem druženje. Taborniki smo namreč znani po tem, da se veliko družimo in smo dobri prijatelji. In naša liga je popolna priložnost za kaj takšnega.« 

Na vrsto prihaja opremljanje – Otvoritev predvidoma konec junija Šoštanj, 31. marca - Grad nja Rekreacijsko kulturnega središča (REKS) Ravne je zaključena. Investitor, izvajalci, odgovorni projektant in predstavniki nadzora, so konec marca opravili interni kvalitetni pregled, ki ni poka zal bistvenih pomanjkljivosti. V zadnjih mesecih so izva jal ci ure di li okolico, odstranili staro brunarico, uredili brežine in na cesto ter parkirišče položili še fino asfal tno oblogo, uredili fasado objekta, položili pode, stenske obloge, tlake, izvedli finalne stroj ne in elek tro instalacije. Strojne in elektro instalacije je izvedel Esotech, d. d., za gradbeni del je poskrbelo podjetje Mins No. 1, odgovorni projektant je bila Arhena, Marijan Kac, gradbeni nadzor pa je opravljalo podjetje Zipex iz Šempetra v Savinjski dolini. Vrednost del je približno 600 tisoč evrov. Občina Šoštanj je iz Evropskega kmetijskega sklada za

raz voj podeže lja pre ko raz pi sa uspela pridobiti sofinancerska sredstva v višini 50 odstotkov upraviče nih stro škov inve sti cije. » Z domom bodo krajani Raven ogromno pridobili. Že sedaj so v kraju aktivna številna društva, ki pa do sedaj niso imela prostora za izvajanje svoje dejavnosti. Kulturna in športna društva bodo tako v njem lahko izvajala številne aktivnosti, od predavanj, dramskih dogodkov, pevskih in drugih kulturnih nasto-

domačinov. Gradili so ga z željo, da bi postal prostor za medgeneracijsko druženje in za kakovostno in aktivno preživljanje prostega časa. V njem bo tudi IKT (informacijsko-komunikacijska tehnologija) točka, ob kateri se bodo najverjetneje zadrževali predvsem mladi. REKS Ravne pa bo zagotovo presegel meje kraja in tudi občine. V njem bodo svoje dejavnosti občasno izva ja la tudi med ob čin ska humanitarna in tudi ostala društva. V središču je med drugim večnamenska dvorana (velika 20 x 12 metrov), v kateri bo mogoče igrati košarko, odbojko, badminton, tudi mali nogomet. Poleg tega je v

REKS je zgrajen, na vrsto prihaja opremljanje. (foto: T.R.)

pov, športne vadbe, tekmovanj do srečanj ob praznikih in podobno. V tem domu pa bo imela svoje prostore tudi krajevna skupnost,« pravi župan Šoštanja Darko Menih. V Šoštanju so prepričani, da bo Rekreacijsko kulturno središče Ravne - skupaj z zunanjim igriščem pos ta lo pri ljublje no zbi ra li šče

Marčevski izlet žena Pa je spet prišel marec (sedaj je že za nami) in z njim dih pomladi. Marec ima tudi »vonj po ženskah«, katerih se ob osmem marcu spomnijo njihovi »mučeniki«, petindvajsetega pa bolj njihovi potomci, saj je to materinski dan. Pa še nekdo vse leto misli na marec, saj je že vrsto let pod okriljem Planinskega društva Velenje organiziran izlet, ki je tradicionalno množično obiskan in poteka po

13

mir in spokojnost. No, ob množici udeležencev – kar šestinsedemdeset nas je bilo – tokrat ni bilo tako, ampak to sodi zraven. Veselo razpoloženi smo se usmerili proti Škalam, se dotaknili področja Ležna in tam bili deležni kratkega postanka ob »odkritju« Marjanovega skrivališča, ki je še bolj razvezal jezike. Zmotili smo delavce, ki so se lotili mogočnega oreha ob propadajočem domovanju na

dvorani tudi manjši oder, ki bo omogočal organizacijo številnih prireditev, predavanj, koncertov … V prihodnjih mesecih bodo za dom nabavili še opremo, otvoritev pa bo predvidoma konec junija letos.  mkp

odstrla podoba Širokega z znameni to lepo ti co – Vilo Širo ko. V Pohrast ni ku smo pre či li novo nastajajoč cestni »rondo« in pohod zaključili v vznožju Skornega v gostišču Acman, kjer so se na številen obisk dobro pripravili. Počitek in okusen obrok se je seveda prilegel in čas je bil za sproščen klepet, k dobremu razpoloženju pa sta poleg harmonikarja pripomogla že omenjena zakonca Skaza, ki sta nas obdarila z drobnimi pozornostmi.

Tretje športno druženje lionov na Golteh.

V spomin na Konija Lions klub Velenje je na Golteh že tretjič organiziral druženje slovenskih lionov in njihovih družinskih članov na snegu. Srečanje postaja tradicionalno, letos pa so ga

tudi poimenovali v Konijev memorial, v spomin na letos preminulega lio na Kon ra da Potoč ni ka – Konija. Na nezahtevni progi na progi Lahovnica so se pomerili v

veleslalomu. Izidi - moški: 1. Primož Poklič (LC Sl. Konjice), 2. Luka Horvat (LC Ptuj), 3. Jožef Kavtičnik (LC Velenje); ženske: 1. Alenka Horvat (LC Ptuj), 2. Majda Meža (Velenje), 3. Majda Korenič (Velenje).  dm

Ohranjanje tradicije Podaljšan vikend, ki je z nami, je za večino od nas minil v znamenju praznovanja največjega krščanskega praznika, velike noči. Poleg zajčkov, pirhov in pisank pa v ta čas sodi tudi pokanje in streljanje s karbitom, ki je hkrati priložnost za druženje mladine po vaških skupnostih. Poki iz topov so se letos slišali iz skorajda sleherne vasi v naši okolici, tako da mladina očitno pridno nadaljuje tradicijo svojih staršev. Na sliki so mladi

Vesela družba na pomladnem soncu

fantje iz Gaberk, ki pa niso poskrbeli le za streljanje, temveč tudi za

čevapčiče in kozarček rujnega. 

obronkih Velenja. Zanj neumorno skrbita zakonca Skaza, Marjan in Milica, ki se nanj zelo skrbno pripravljata. To je poleg ostalih številnih aktivnosti vsekakor »njun projekt leta«, saj je v njegovo organizacijo in izvedbo vloženega veliko dela in truda. Letos smo se zbrali pri kotalkališču v mestnem parku, od koder smo jo v lepem jut ru mahni li proti velenjskim jezerom. Podob tega področja se nikoli ne naveličaš, saj pogled na pokrajino prinaša v dušo

obrobju jezera, ki je ena od mnogoterih njegovih »žrtev«. Pot nas je pripeljala do Gaberk, kjer so nas prijazno sprejeli »pod« njihovo Kulturnico – lepo ohranjenem lepotcu – kozolcu, ponosu slovenske pokrajine. Ob zvokih harmonike smo se okrepčali in odžejali, si ogledali tablo z nekdanjo podobo Družmirja in se hvaležni poslovili. Pomladno son ce nas je nato gre lo po poboč jih Gori ce pri Šoš ta nju, koder smo vijugali izmenično po travnikih in gozdu, iz katerega se je

Ob tem velja še posebej omeniti kvačkane rože izpod rok Milice, za kar je potrebno poleg spretnosti tudi veliko časa in potrpljenja za njihovo izdelavo. Pohod, na katerega mislimo vse leto tudi mi, saj nam osta ne v lepem spominu, za kar se zahvaljujemo vsem, ki so za to poskrbeli.  Marija Lesjak


Naš čas, 8. 4. 2010, barve: CMYK, stran 14

8. aprila 2010

14

va jim škode, ki jim jo pri jagnjedi povzročijo krokarji, ne prizna. S tožbami pa vemo, kako je.

Bil je sicer dan norcev in šaljivcev, a zadeva je bila kljub nizkim temperaturam zelo resna in vroča. Kdor se je v četrtek zjutraj peljal skozi Staro Velenje, je praviloma ustavil. Na hitro. Pred lokalom, ki nosi ime po nekdanjem imenu mesta, je bila gneča iz ure v uro večja. Gostom sta stregla hudo pomanjkljivo oblečena mična natakarica in pevec Fredi Miler, ki je morda naslednjo noč sanjal prav njo. Big Joco, ki je vse skupaj »zakuhal«, pa je bil več kot zadovoljen.

Nismo v Evropi

Nekaj skupnega

Za mnoge tuje delavce glede na to, kakšen odnos imajo mnogi od nas do njih, Slovenija sploh ni v Evropi.

Politika, 1. april in velika noč imajo kar pomembno skupno stvar. Farbanje.

Tešovo čiščenje

Boljše in slabo

Tudi v šoštanjskem Tešu se bodo vključili v vsesplošno čistilno akcijo. S svojega »dvorišča« bodo počistili hladilne stolpe. Seveda je v Sloveniji še vedno veliko takih, ki so takoj za to, da počistijo tudi blok 6.

Velenjski davčni urad bo končno prišel do boljših delovnih pogojev. Če to tudi pomeni boljše in bolj učinkovito delo, to vsem ne bo všeč.

Na fotkah in v živo

Trden dokaz

Borut Malus (prvi z leve) in Peter Irman sta nekdanja šmarška nogometaša, danes pa sta člana upravnega odbora Društva za šport in rekreacijo Klub 81 Šmartno ob Paki. Oba sta predčasno končala nogometno kariero. Irman, ki je tudi tajnik društva, Malusu: »Muso, raje si stvari napiši, da ne bodo spet govorili, da imava podaljšan odzivni čas ali da ne bi bilo kakšnega sprenevedanja, kdo je za kaj zadolžen. Saj veš tisto: pametni si pišejo.« Prvoaprilska - Čvek se je prejšnji teden prvoaprilsko poigral in postavil predsednika uprave Franja Bobinca v ekipo rokometašev Gorenja. To seveda ni res, res pa je, da nosi Franjo Bobibac majico št. 7!

»Kam naj dam pa tole smet?« se je prejšnji teden ob novih posodah za ločeno zbiranje odpadkov spraševal Sead Subašić, ki v velenjski mestni hiši poskrbi za dobro počutje in gostoljubno postrežbo gostov. Smeti imajo, kot povsod, precej, a toliko posod, kot jih ima pred občinsko kuhinjo Sead, imajo le redkokje. »Red mora biti,« je še dodal Sead, ki bo, ko ločevanje do konca osvoji, zagotovo poučil tudi sodelavce.

Neuroth z znakom kakovosti Avstrijska kakovost v Sloveniji

Neuroth pomeni kakovost – ponudnik slušnih aparatov to dokazuje s certifikatom Kadar govorimo o zdravju in o dobrem počutju, je kakovost prav posebnega pomena. Tega se zavedajo tudi v avstrijskem družinskem podjetju Neuroth z več kot 100-letno tradicijo, specializiranem za področje slušnih sistemov. Ustanoviteljica podjetja Paula Neuroth je bila tudi sama naglušna, zato se je še toliko bolj zavzemala za profesionalno pomoč z najsodobnejšimi metodami in pos top ki, poseb no pozor nost pa je posvečala nadpovprečnim kriterijem kakovosti. Temu načelu tudi danes sledijo njeni nasledniki, ki že kot četr ta generacija vodijo podjetje Neuroth, seveda pa tudi vsi njihovi zaposleni.

Znak kakovosti Najboljši dokaz za uspešno vodenje podjetja in njegovo odlično filozofijo poslovanja je znak kakovosti, namenjen avstrijskim podjetjem s tradicijo. Potrjuje kakovost podjetja Neuroth, prislužili pa so si ga s svojim več kot stoletje trajajočim delovanjem na področju tehnologije slušnih sistemov. Upravičujejo ga z nadzorom na vseh ravneh proizvodnje, z razvojem in uspešnim delom v svojih slušnih centrih, nenazadnje pa tudi z rednimi strokovnimi mnenji neodvisnih specializiranih kontrolorjev in z ustanovitvijo izobraževalne akademije za vse zaposlene.

Znak kakovosti pa ni samo pisno zagotovilo za visoke standarde kvalitete; slušni apa ra ti Neu roth pri po mo rejo k ponovno pridobljenem veselju njihovih uporabnikov do življenja, kar je seveda neprecenljive vrednosti. Vse slušne aparate – z doplačilom ali brez njega – namenjene vsem, ki si ponovno želijo nemotenega sobivanja s svojo okolico, je mogoče brezplačno preizkusiti, ob tem pa Vam je na voljo še individualno svetovanje in kasnejša celovita oskrba. Raziskave so pokazale, da v Sloveniji le slaba četrtina ljudi s težavami sluha uporablja slušni aparat in se tako aktivno vključuje v družbeno življenje. Sodob-

na miniaturna izdelava omogoča, da je uporaba slušnega aparata tako običajna kot npr. nošenje očal. In tudi zaradi tega pozitivnega vpliva na družbo je podjetje Neuroth prejelo znak kakovosti. Še danes se odpravite v svoj najbližji Neuroth center in povprašajte o kakovostnih slušnih aparatih.

Zdrav sluh s pomočjo izdelkov za zaščito sluha Zdrav sluh je za večino od nas nekaj povsem samoumevnega. Veliko premalo se zavedamo, kako pomemben je v komunikaciji z drugimi ljudmi in kako močan vpliv ima na naše življenje. Nikakor ne smemo pozabiti, da odgovorno in skrbno ravnanje s sluhom nedvomno

Zdaj, ko ljudje dobivajo informativne izračune dohodnine, se ponovno prav zavedajo, kako malo so lani zaslužili.

Veliko in malo Tudi ob veliki noči smo do nekaterih naših velikih politikov slišali precej velikih besed. Za malo dejanj.

Zaščiteni krokarji Pri nas se nekateri res obnašajo kot pravi krokarji. Žrtve pa so v podobnem položaju kot zgornjesavinjski ovčarji. Drža-

izboljša kvaliteto življenja v zrelejših letih. Jasen cilj podjetja Neuroth je pomagati naglušnim ljudem, da bi se lahko ponovno enakovredno vključili v družbeno življenje. S tem namenom se že vrsto let ukvarjamo tudi z izdelki za zaščito sluha, da do okvar sluha sploh ne bi prišlo. Živimo namreč v zelo glasnem okolju, ki postaja vsak dan še glasnejše. Hrup predstavlja podcenjeno nevarnost – znanstvene raziskave so namreč pokazale, da zelo zmanjšuje koncentracijo na delovnem mestu, s tem pa seveda povzroča tudi slabše delovne rezultate. Sledijo lahko neozdravljive poškodbe sluha, nezanemarljiva pa so dejstva, da je hrup pogost povzročitelj stresa, težav s krvnim obtokom – visokega krvnega pritiska, seveda pa povzroča tudi druge motnje v delovanju vegetativnega živčnega sistema.

V Velenju si še lahko ogledamo razstavo fotografij o brigadirjih. Na srečo jih nekaj, ne fotografij, ampak brigadirjev, lahko občasno še vedno vidimo tudi v živo; na akcijah.

Ministrica je »letela« Notranja ministrica naj bi s svojim voznikom po avtocesti vozila tako hitro, kot da bi letela. Nekateri res mislijo, da bi morala leteti.

Kako se omenjenim težavam izogniti? V podjetju Neuroth smo po meri prav vsakega uporabnika razvili odlično prilegajoče se izdelke za zaščito sluha, ki v vsakem obdobju dneva in vseh situacijah nudijo primerno zaščito, ne da bi v ušesu sploh kaj čutili.

•NEUROTH ANTILÄRM® PRO - Po meri izdelana zaščita sluha, namenjena za uporabo v industriji in v obrti. •NEUROTH SOUNDSAVER® PRO – Idealna zaščita sluha za prosti čas in hobi. •ELACIN® – Natančna zaščita sluha za glasbenike in DJ-je. •NEUROTH SOFT SLEEP® PRO – Zaščita za miren in nemoten spanec. •AQUASTOP® – Zaščita pred neprijetnim vdorom vode v uho. Natančnejše informacije o naših izdelkih boste dobili v vsakem od naših dvanajstih slušnih centrov po vsej Sloveniji, pokličete lahko našega zastopnika na terenu g. Mateja Kuharja, dosegljivega na tel. št. 051/637 657, ali si preberete več na www.zascitasluha.si ali www.neuroth.si.

Slušni center Neuroth Velenje Šaleška cesta 19 A Tel.: 03/620 97 35


Naš čas, 8. 4. 2010, barve: CMYK, stran 15

SVET OKTANOV

8. aprila 2010

Denarnica pretanka? Danes je mogoče solidno ohranjen avto kupiti po zelo zmerni ceni. Marsikoga skrbijo draga popravila, ki pri rabljenem avtomobilu niso redkost. Drugi prisegajo na nove modele. Tretji se odločijo za nakup rabljenega, ki prav tako presega njihov proračun. Marsikdo se odloči za kredit, nekatere banke imajo posebne oblike kreditov za te namene, druge pa ponujajo potrošniško posojilo. Lahko pa se odločite

Ker vaš avto ni igrača Ljudje smo vse bolj odvisni od svojih jeklenih konjičkov. V Zavarovalnici Maribor smo to upoštevali pri oblikovanju palete avtomobilskih zavarovanj, ki vam bo olajšala manj prijetne avtomobilistične trenutke in vam pomagala, da se bos-

te hitro vrnili v stanje mobilnosti. Zakonsko predpisano je samo obvezno avtomobilsko zavarovanje (AO) in zanj velja, da se med zavarovalnicami posebej ne razlikuje. Za ZM to ne drži povsem, saj naše AO zavarovanje kot edino

avtomobilsko obvezno zavarovanje vključuje tudi »Pravno zaščito vozniškega dovoljenja«. Za zavarovance Zavarovalnice Maribor predstavlja precejšnjo korist še ena lastnost obveznega avtomobilskega zavarovanja: mož-

Kasko 5 plus zavarovanje starejših osebnih vozil

nost »odkupa prve škode«. Zavarovanec kljub eni prometni nesreči ne izgubi bonusa v zavarovalni polici ter tako ostane v istem premijskem razredu tudi v naslednjem zavarovalnem obdobju (za sklenitev te oblike zavarovanja se lahko odločite tudi pri sklepanju avtomobilskega kasko zavarovanja). Ob obveznem avtomobilskem zavarovanju pa smo v Zavarovalni-

O N V O N ! E O C N D O G U

Prviè v Sloveniji Da bo tudi vaš avto elegantno (in varno) vozil … Znaèilnosti Kasko 5 plus – za starejša osebna vozila: 1. Cenovno ugodno kasko zavarovanje za starejša vozila od 5 let 2.

3.

Zagotavlja povrnitev stroškov v primeru: prometne nesreèe, l delovanja naravnih sil razen padca snega in l ledenih sveè, požara, l poškodovanja vozila (izkljuèena je objestnost l oz. vandalizem). Vkljuèuje povrnitev škode v primeru: poškodovanja svetlobnih teles, stekel ali l ogledal

www.ZavarovalnicaMaribor.si 080 19 20

neposrednega l

dotika divjadi ali domaèe živali nastale škode na parkirnem prostoru l tatvine vozila (tatvine delov vozila niso l vkljuèene) Kasko 5 plus lahko po želji razširite tudi na: zavarovanje prve škode, s katero ohranite l bonus tudi po prvi škodi oz. prometni nesreèi, ki ste jo povzroèili; zavarovanje Brez toèk, s katerim ZM krije l stroške ponovnega opravljanja vozniškega izpita zaradi odvzema vozniškega dovoljenja; 24-urno pomoè na cesti (AXA), da v primeru l nesreèe ne ostanete sami.

15

tudi za nakup na lizing. V prilogi Svet oktanov: nova vozila, rabljena vozila, servisi, vzdrževanje, oprema, popravila, ugodna ponudba pnevmatik ... z naslovi in kontakti, ki vam bodo lahko že jutri v dragoceno pomoč. Na cestah vam želimo čimveč varnosti, sproščenosti, strpnosti in ne nazadnje tudi sreče. Slednjo utegnete še kako potrebovati!

ci Maribor za svoje zavarovance pripravili pester nabor kasko zavarovanj (AK), ki so primerna za vse vrste vozil in namene uporabe vozil.

Kako izbrati ustrezno kasko zavarovanje za svoj avto? Zavarovancem priporočamo, da s odločijo za sklenitev tiste oblike kasko zavarovanja, ki krije škodo pred nevarnostmi, za katere predvidevajo, da se jim lahko zgodijo. Pri odločanju naj upoštevajo starost vozila, pogostnost in namen uporabe. V Zavarovalnici Maribor smo na osnovi raziskav in želja zavarovancev pripravili pakete kasko zavarovanj, ki so namenjeni posameznim 'tipom' zavarovancev oziroma voznikov. Tako lahko vsak izbere tisti paket, za katerega oceni, da je zanj najprimernejši. Tistim, ki so veliko na cesti in so njihovi jekleni konjički novejšega datuma, vsekakor svetujemo Super polno kasko zavarovanje, ki vsebuje - ob celovitem kasko zavarovanju - tudi vse delne kombinacije AK zavarovanja. S Super polnim kasko zavarovanjem zavarovanci zavarujejo avtomobil pred naslednjimi nevarnostmi: prometna nesreča, delovanje naravnih sil (vihar, toča, snežni plaz, strela...), požar, poškodovanje vozila (vandalizem, padec predmeta ...), roparska in vlomska tatvine ter tatvina delov ali celega vozila, škoda, nastala na parkirnem prostoru, tatvina ključev in registrskih tablic; tatvina, uničenje in izguba osebnih dokumentov ter uničenja osebnih predmetov v prometni nesreči, škoda, ki jo povzročijo glodal ci, div jad in doma če živa li, poškodovanje ali tatvina notranjih ogledal, svetlobnih teles in standardno vgrajenih stekel. Da v primeru nesreče ne ostanete sami, smo v Super polni AK vključili še 24-urna promoč na cesti AXA. S Super polnim AK zavarovanjem vam omogočimo tudi uporabo nadomestnega vozila do 10 dni. Tistim, ki imajo starejša vozila,

svetuje mo skle ni tev KAS KO 5 PLUS zavarovanja, ki je namenjeno prav kasko zavarovanju starejših vozil (starost med 5 in 12 let) in je zato cenovno ugodnejše.

Kaj Kasko 5 plus vključuje? S sklenitvijo Kasko 5 plus zavarovanja si zagotovite povrnitev stroškov v primerih: •prometne nesreče, •delovanja naravnih sil (razen padca snega in ledenih sveč), •požara, •poškodovanja vozila (izključena sta objestnost in vandalizem), •poškodovanja svetlobnih teles, stekel, ogledal, •neposrednega dotika divjadi ali domače živali, •škode na parkirnem prostoru, •tatvine vozila (izključena je tatvina delov vozila). Če želite, lahko Kasko 5 plus razširite še na: •zavarovanje prve škode (ki vam omogoča ohranitev bonusa po prvi prometni nesreči), •zavarovanje »Brez točk«, s katerim ZM krije stroške ponovnega opravljanja vozniškega izpita zaradi odvzema vozniškega dovoljenja, •24-urno pomoč na cesti (AXA). Plačilni pogoji: Kasko 5 plus lahko plačate z gotovino, plačilno kartico, preko direktne obremenitve osebnega dohodka ali obročno odplačujete. Glede na izbrane pakete zavarovanja in način plačila lahko pridobite naslednje popuste: •EKO popust od 5 % do 15 % •takojšnje plačilo premije 4 % •kasko 5 plus popust 18 % Posebnosti Kasko 5 plus zavarovanja: Ob nezgodi vaše vozilo popravimo z rezervnimi deli, ki po kakovosti ustrezajo originalnim, pri enem od pooblaščenih serviserjev. Mreža serviserjev je dostopna na brezplačni številki 080 19 20 in na spletni povezavi www.zav-mb.si: Cenilna mesta ZM - Kasko 5 plus.




Naš čas, 8. 4. 2010, barve: CMYK, stran 16

16

SVET OKTANOV

8. aprila 2010

Samo desetina vozil razgrajena po predpisanih okoljskih standardih

r„ê ê’‡–˜Wˆ‘Œê „™—’’…Œ’¸ rhyivuꇭ’­’­ Œ–—ˆê—ˆ‹‘’’ŠŒˆ w„•—Œ„‘–Ž„ꧨ ££¢ªê}ˆˆ‘ˆ

Zadnji lastnik je dolžan na okolju prijazen način poskrbeti za razgradnjo vozila - Vozil z »nepravimi« potrdili na upravni enoti ne morejo odjaviti iz prometa

uhêrhyivuêhz{vuq· w•Œ“ˆŒ—ˆê™„Oꒇ–˜Wˆ‘Œê„™—’’…Œê‘„ꈑ’ꒇꑄOŒ‹ê“•ˆ™ˆ‘Œ‹êˆ–—­êw•ˆˆŒê…’–—ˆê“’—•‡Œ’ê’ê •„Š•„‡‘Œê¾êê‘Œê…’–—ˆê„‹Ž’ê’‡–˜Wˆ‘’ê™’Œ’ê…•ˆ“„:‘’ꌑꑄ•„™Œê“•Œ„‘’ê’‡„™ŒŒêŒê“•’ˆ—„­ wyl}ltuhêtlz{h®

Velenje - V Sloveniji zberemo in razgradimo bistveno manj vozil, kot smo pričakovali. V družbi Karbon, enem od treh koncesionarjev za rav na nje z izrab lje ni mi motor nimi vozili v Sloveniji, ki zagotavlja razgradnjo in recikliranje po predpisanih okoljskih standardih, ugotavljajo, da so zbrali in predelali le okoli 10 odstotkov predvidenih količin. Preostale količine so zbrali avtoodpadi in zbiralci sekundarnih surovin. »Veliko je primerov, takih in drugačnih, ko izrabljena vozila ne končajo pri konceisonarjih, ampak verjetno kje drugje. Odkar izvajamo to javno gospodarsko službo, nismo povečali količine vozil, še vedno

ro lahko zadnji lastnik odjavi vozilo iz prometa, malo pa tudi v nelojalni konkurenci avtoodpadov. Kako postopek odjave vozila iz prometa poteka v praksi? »Lastnik ob odjavi motornega vozila iz prometa predloži na upravni enoti prometno dovoljenje, registrsko tablico in potrdilo o razgradnji oziroma poda izjavo o lokaciji vozila,« pravi Mojca Aman, svetoval ka za področ je pro me ta v Upravni enoti Velenje, pri tem pa poudarja, da ni vsako potrdilo o raz grad nji tudi pravo potrdi lo. Zgodilo se je že, kot pravi, da je imel lastnik takega vozila, ko ga je prišel odjavit z »nepravim« potrdilom, težave. »Težava pri odjavi vozil nastane, kadar nimamo točno izkazane lokacije vozila v tre-

jih prevzamemo le desetino. Kje vse končajo pa je težko reči,« pravi direktor Karbona Franci Lenart. Zadnji lastnik vozila ima možnost, da vozilo kot izrabljeno preda na eno od prevzemnih mest (storitev je zanj brezplačna), kjer dobi tudi potrdilo o razgradnji, s katerim lahko vozilo odjavi iz prometa. To je ena možnost. Morala bi biti najpogostejša, pa ni. Poleg nje pa obstaja namreč tudi možnost, da zadnji lastnik vozila, ko ga želi odjaviti iz prometa, na upravni enoti poda izjavo o lokaciji, s katero zagotovi, da je tako vozilo bodisi prodal bodisi da se nahaja na njegovem zemljišču. Mnogi vidijo razloge za neučinkovitost delovanja sistema ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili in nedoseganja ciljev direktive v izigravanju izjave o lokaciji, s kate-

nutku odjave. Dostikrat se zgodi, da stranke same podajo izjavo, da je vozilo v tujini; pojavi se težava, kadar stranka reče, da bi vozilo stalo na javni površini in kadar poda neustrezno potrdilo o uniče nju vozi la. Zad nji last nik je namreč dolžan vozilo predati na ustreznem prevzemnem mestu, kjer bodo zagotovili, da bo tudi razgrajeno po predpisanih okoljskih standardih.« Ker je pred nami akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu, nas je zanimalo, ali se ji je pridružila tudi druž ba Kar bon. Naj brž se bo takrat na kakšnem od divjih odlagališč v naravi našlo tudi kakšno odsluženo vozilo. »Akciji smo se z veseljem pridružili. Z dopisi smo obvestili vse lokalne skupnosti, ki spadajo v naše koncesijsko območje, da smo – pa ne samo na ta dan,

Milena Krstič - Planinc

ampak tudi v dneh pred to akcijo in po njej – pripravljeni vsa vozila, ki bodo evidentirana kot tako imenovana stara bremena, gre za vozila z neznanim lastnikom - v najkrajšem možnem času prevzeti in jih prepeljati v naš center za razgradnjo ter jih razgraditi, kot to pred vi de va odred ba,« pravi Lenart.



p‘‰’•„†Œˆ® —ˆ­®êª£ê¨©¨¢ê¡¢© Œ‘‰’ÍŽ„•…’‘­–Œ ššš­Ž„•…’‘­–Œ

¾ê}lsluql±êr„•…’‘ꇭ’­’­±êkŒ‘’–ꇭ‡­±êzŽ„‡ŒO:ˆê}ˆˆ‘ˆ±êo{ê}ˆˆ‘ˆ±êŒ­“­ê‡­’­’­ê ¾êjlsql±êh™—’ꎒ•„‘ˆ†±êkŒ‘’–ꇭ‡­±êzŽ„‡ŒO:ˆêjˆˆ±ê ¾êêylpjhêviêzh}puqp±êh­êt­êtŒŽ„™†±ê{ˆ‹‘Œ:‘Œê“•ˆŠˆ‡Œ±ê‡­’­’­ ¾êtlunl±êh™—’êkˆ—•²êkvt%hsl±êh™—’’‡“„‡êhŠˆ‘— ¾êy|l±êr˜O„•êŒ‘ê|•OŒ:±êkyh}vnyhk±êhkvzꇭ’­’­ ¾êzsv}luqênyhklj±êr’˜‘„‘’ê“’‡ˆ—ˆêz’™ˆ‘ên•„‡ˆ† ¾êzsv}luzrlêrvuqpjl±êkŒ‘’–ꇭ‡­±ê–Ž„‡ŒO:ˆêz’™ˆ‘–Žˆêr’‘Œ†ˆ ¾êsvl±êh™—’’‡“„‡êi˜–ˆ•²ênyvilsuv±êtŒ•Ž’êt„Ž„•±ê–­“­ ¾êêzl}upjh±êh™—’–„’‘êw•„‹±êv•ˆ‹’™’²êtlz{puql±êh™—’’‡“„‡êz„Ž’ ¾êiyl%pjl±êkŒ‘’–ꇭ‡­±êzŽ„‡ŒO:ˆêi•ˆWŒ†ˆ²êêryrv±êh™—’ê}’’™ˆ†±êr„“ˆˆ


Naš čas, 8. 4. 2010, barve: CMYK, stran 17

8. aprila 2010

SVET OKTANOV

17


Naš čas, 8. 4. 2010, barve: CMYK, stran 18

SVET OKTANOV

18

8. aprila 2010

Spomladansko čiščenje avtomobila Pozimi vlada snežna brozga, ta pa zmešana s peskom, ki ga cestne službe posipavajo za našo varnost, soljo ter blatom prepogosto in v prevelikih količinah zaide v vozilo. Avtomobil je tako kot stanovanje in je po končani zimi potreben notranjega čiščenja. Mal ce več pozor nos ti bomo namenili potniškemu in prtljažnemu prostoru. Začnemo zadaj. V prtljažniku je najbolje, da je pogrnjena kakšna odeja ali da je dno pokrito z gumeno podlogo, saj jo je lažje oprati, če se kaj razlije. Pri čiščenju gumo snemite ven, iz avtomobila vzemite večje kose umazanije (kamenčki, raztreseni deli embalaže ipd.), preostalo posesajte s sesalnikom.

Sesalnik in krpe Če kupujete priročen majhen sesalnik na baterije za čiščenja avtomobilove notranjosti, svetujemo, da kupite močnega, sicer boste drgnili zaman, umazanija bo še vedno v prtljažniku in drugih delih notranjosti. Večje kose umazanije umaknite tudi v potniški kabini, pred sesanjem pa s posebnimi antistatičnimi robčki, ki nase lepijo prah, pobri-

šite vse dele armaturne plošče, sredinsko konzolo med sedežema, vsa vrata, sredinsko ogledalce in vse plastične oziroma kovinske dele. Enako pred sesanjem storite v prtljažniku in pobrišite prah z nosilcev zadnje police. V notranjosti ne pozabite na sesanje vratnih in drugih predalčkov, obvezno pa izpraznite pepelnik. Obrišite in posesajte tudi vse predale, vendar se pred tem prepričajte, da ste jih popolnoma izpraznili, saj ne bi radi posesali česa vrednega.

Sedeži Obvezno pri sesanju notranjosti (gumijaste predpražnike operite, negumijaste pa presesajte z globinskim sesalnikom) premaknite sedeže iz enega v drug skrajni položaj, saj boste tako dosegli vse kotičke. Če je mogoče, zložite zadnjo sedežno klop in posesajte tudi običajno skrite dele, ki se pri povečanju prtljažnika lepo pokažejo. Posesajte tudi sedeže, pred tem pa preverite, da se v kotičkih ne skrivajo večji predmeti, recimo kovanci. Če so sedežne prevleke pralne, jih operite, če pa so preveč zamazane ali kako drugače poškodovane (strgane, raztegnjene ipd.), jih raje zame-

Drešinja vas 46 a, 3301 Petrovče Tel.: 03/ 713 60 50, 713 60 51, Fax: 03/ 713 60 70, GSM: 040 792 857, email: seat.celje@siol.net

KIA CEED 1,6DIZEL 2007, 9.990

SEAT LEON 1.9 TDI 2000, 4.900 EUR

FORD FOKUS 1,6 16V 2002, 4.000 EUR

LANDROVER 4,6 HSE AVT. 1998, 3.900 EUR

PEUGEOT 406 BREAK 2002, 4.900 EUR

OPEL SIGNUM 2,0 DTI 2003, 6.900 EUR

VW SHARAN 1.9 TDI 2000, 5.900 EUR

SEAT ALTEA 1,9 TDI STY 2006, 11.300 EUR

SEAT IBIZA 1,4 16V 2002, 3.900 EUR

SEAT IBIZA 1.9 SDI 2003, 3.900 EUR

SEAT LEON 1,4 SPIRIT 2003, 6.200 EUR

SEAT LEON SPORT 1,8 2001, 5.900 EUR

njajte. Prevleke avtosedežev so dobre, ker jih lahko peremo in menjamo, sedež pod njimi pa ostaja čist. Nikakor ne perite sedežev in notranjosti avtomobila z visokotlačno črpalko, tudi večjih količin vode se izogibajte, saj ni hujšega kot vlaga v avtomobilski notranjosti. Če boste sedeže preveč zmočili, lahko ostanejo vlažni in začnejo smrdeti. Posebno redno čiščenje zahtevajo usnjeni sedeži. Očiščene premažite s posebnim premazom, ki jim vrne sijaj, mehkobo in prožnost. Armaturno ploščo lahko tudi premažete, a pri tem zaupajte znanim in preizkušenim preparatom, ki niso le čistilna sredstva, ampak armaturni plošči in drugim plas-

tičnim delom v notranjosti vrnejo sijaj in jih zaščitijo. Pri namazu uporabite kakovostno krpo, razpadajoča se lahko natrga, mali delci, ki jih je težko pobrisati, pa lahko posivijo kar nekaj las. Pri mazanju vsekakor ne pretiravajte, saj se lahko zgodi, da se vam bo armaturna plošča svetila v prednji šipi. Ko smo že pri šipah, te so najmanj enako pomembne kot vsi drugi deli notranjosti. Očistiti jih je treba tudi z notranje strani. Vzemite nežno, nikakor ne grobo krpo, in uporabite namensko čistilo za čiščenje stekla. Šipe nato obrišite s suho krpo. Priporočamo, da notranjosti avtomobila ne čistite le enkrat na leto,

Halo, strokovnjaki

ampak si pogosteje vzemite nekaj minut časa – posesajte, obrišite prah in odstranite smeti. Tako bo avtomobil dlje časa ostal lep, posledično bo vaše počutje v njem boljše, lažje ga boste tudi prodali.

Če je vaš avtomobil v notranjosti precej umazan, vi pa nimate ne volje ne časa, da bi se znebili umazanije, priporočamo, da jeklenega konjička odpeljete k čistilnemu servisu. Tam bodo strokovnjaki izvedli mokro sesanje notranjosti, odstranili bodo madeže (tudi trdovratne) in neprijetne vonjave, ki so lahko posledica kajenja v avtomobilu. Cena takšnega kemičnega čiščenja je od 30 do 50 evrov. Pri tem čiščenju je treba vedeti, da lahko traja tudi do sedem ur ali dlje, potrebni pa so tudi dobri (vremenski) pogoji za sušenje. Vsak čistilni servis takšnega čiščenja čez zimo ne opravlja.

Vir: http://www.avto-magazin.si/nasveti/spomladansko_ciscenje_avtomobila-28562.aspx  Pripravil: Jure Beričnik


Naš čas, 8. 4. 2010, barve: CMYK, stran 19

SVET OKTANOV

8. aprila 2010

Tata vozila so praktična in cenovno ugodna Uvoznik in prodajalec za vozila Tata v Sloveniji, Avto Celje, d. d., je pri čel s pro da jo vozil Tata decembra lani v Celju. Letos so vozila predstavili tudi na svojih enotah v Velenju, Slovenskih Konjicah in Ravnah na Koroškem. V aprilu sta se pro daj nim točkam Avto Celja pridružila Avtocenter KraljCast, d. o. o. v Pamečah pri Slovenj Gradcu in Avto Jarc v Mariboru, mrežo pa bodo v prihodnjih mesecih razširili po vsej Sloveniji. Tata avto mo bi li ima jo 3 leta garan cije oz. do pre vože nih 100.000 km, 24-urno asistenco ter bogato serijsko opremo. Vsi avtomobili se odlikujejo po varčnih in poskočnih motorjih. Njihovo vzdr-

ževanje je preprosto, servisni intervali so na 15.000 km. Indica in Indigo SW osebna avtomobila se odlikujeta z poskočnim 85 KM bencinskim in varčnim 70 KM dizelskim motorjem. Njuna značilnost je vzdržljivost pri vož-

nji po slabših cestah. Prednost 3,7 m dolge Indice je predvsem okretnost, 4,2 metra dolg karavan Indigo SW pa se odlikuje po velikem in globokem prtljažniku. Terensko vozilo s šasijo Safari in poltovornjak (pickup) Xenon odli-

kuje odličen 2,2 turbo dizelski motor s 103 kW (140 KM) in navorom 320 Nm pri 1750–2700 v/m. Oba ima ta serij ski šti ri ko les ni pogon z reduktorjem, oddaljenost od tal 20 cm in serijska električna ogledala. Safari in Xenon lahko vle-

četa prikolico brez zavore s skupno maso 750 kg, z naletno zavoro pa do 2.000 kg. Xenon z enojno kabino ima nosilnost 1110 kg, z dvojno pa 1.000 kg. Širina tovorišča je 1.414 cm, dolžina pri dvojni kabini je 1.429 cm, pri enojni kabini pa 1.880 cm. Podjetje Tata Motors je bilo ustanovljeno leta 1945 in je največji proizvajalec vozil v Indiji. Tata

19 Motors je del največje indijske poslovne skupine, Tata Group ki deluje že 141 let in zaposluje preko 300.000 ljudi v 85 državah. V Tata Motors izdelujejo osebna in gospodarska vozila ter avtobuse, v letu pa 2008 so kupi li znam ki Jaguar in Land Rover. V letu 2011 bodo na EU tržišče lansirali Nano - najcenejši avto na svetu.

 Miran Kostanjevec

3 leta garancije ali 100.000 km 24 urna pomoč na cesti Bogata oprema: el. pomik stekel, servo volan, klima... INDICA za 6.990 €

INDIGO SW za 8.400 €

Avto Celje d.d., uvoznik in prodajalec Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje Tel.: 03 426 11 75; fax.: 03 426 11 41 PE Velenje, Partizanska 3 Tel.: 03 898 00 22 e-mail: info@tatamotors.si

www.tatamotors.si Avtocenter Kralj - Cast d.d. Ind. cona Pameče, Slovenj Gradec Tel.: 02 882 16 62

XENON 4x4 od 13.277,00 € + DDV

SAFARI 4x4 za 19.990,00 €

Poraba goriva predstavljenih modelov: kombinirana vožnja od 5,2 do 8,5 l/100 kom: Emisije CO2 od 138 do 224 g/kg. Slike so simbolične. Prdružujemo si pravico do sprememb podatkov.

Uvoznik in prodajalec vozil

Nagradna križanka

Cesta talcev 28 tel.: 03/ 898 26 00

Priprava avto klime

1. RENAULT SPECIALIST Vzdrževanje in popravila avtomobilov Renault, po standardih in navodilih proizvajalca. Prodaja rezervnih delov in dodatne opreme za celotno paleto Renault. Najdaljša tradicija vzdrževanja znamke, v šaleško-koroški regiji. 2. EUROSERVIS - BOLJE, HITREJE, CENEJE

Že zdaj je pravi čas za pregled in servis vaše klimatske naprave v avtomobilu. Če klimatske naprave v avtomobilu ne vzdržujemo pravilno, se nam lahko zgodi, da bomo sredi največje vročine obtičali v gneči na cesti s pokvarjeno klimo. Zmanjšana učinkovitost klimatske naprave se največkrat kaže v dejstvu, da zaradi zmanjšanega hladilnega plina klimatska naprava ne hladi dovolj dobro. V nekaterih avtomobilih menjava hladilnega plina ni potrebna tudi do nekaj let, vendar pa je v veliko primerih potrebno hladilni plin dodajati vsako leto. Pomemben del klimatske naprave je filter, ki ga je potrebno menjati vsaki dve leti oziroma pri vsakem posegu na klimatski napravi. V klimatski napravi pa se lahko pokvari kompresor, kondenzator ali kakšen drugi ključni element, zato je redno in sprotno vzdrževanje cenejše. Med lažja popravila sodi menjava filtra, pogonskih jermenov ali drugih manjših delov. Klimatske naprave so idealno okolje za rast mikrobov, bakterij in glivic. Zatohel in neprijeten vonj je znak, da se je v vaši klimatski napravi namnožilo preveč mikrobov, in alarm, da je vaša klimatska naprava nujno potrebna čiščenja in dezinfekcije. Z dezinfekcijo klime očistimo vse prezračevalne kanale, razpoke, oblazinjene pregibe in spoje, v katerih se običajno razmnožujejo mikrobi. Če se namnožijo preveč, lahko resno ogrozijo vaše zdravje, še posebej, če ste jim izpostavljeni, kadar je vaš imunski sistem oslabel. Zato je pomembno, da skrbite za reden servis, enkrat letno pa temeljit pregled in dezinfekcijo celotne avtoklime, s tem preprečimo, da bi vdihavali zrak, nasičen z bolezenskimi klicami, alergeni in plesnivimi sporami, ter odstranimo vzrok neprijetnih vonjav. Poskrbite pravi čas za svoje zdravje in prijetnejši vonj v vašem avtomobilu z dezinfekcijo in servisom avtoklime.

• deli direktno od proizvajalcev • naša strokovna in cenovno ugodna vgradnja 3. RABLJENI AVTOMOBILI Z GARANCIJO

4. CELOTNA PONUDBA NA ENEM MESTU • prodaja novih in rabljenih avtomobilov • pooblaščeni servis • kleparsko ličarske storitve • prodaja nadomestnih delov • svetovanje o načinu financiranja

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Nagradna križanka podjetja AVTO DOM in«, najkasneje do ponedeljka 19. aprila. Nagrade: popust pri servisnih storitvah v vrednosti 30, 20 in 10 evrov. Vrednost nagrade vnovčite na sedežu podjetja AVTO DOM in Velenje.

 bm


NaĹĄ Ä?as, 8. 4. 2010, barve: CMYK, stran 20

20

SVET OKTANOV

8. aprila 2010

Stiska s prostorom TeĹžave s premalo prostora v avtomobilu lahko reĹĄimo prav elegantno – s streĹĄnim kovÄ?kom. Pri tem pa je treba upoĹĄtevati kar nekaj stvari. Najprej se moramo vpraĹĄati, koliko dodatnega prostora, ki nam ga primanjkuje v prtljaĹžniku, sploh potrebujemo in kolikokrat. Od odgovorov na ta vpraĹĄanja je namreÄ? odvisna tudi kakovost kovÄ?ka, ki ga boste kupili. ÄŒe ga nameravate uporabiti le nekaj krat na leto, za zim ski in poletni dopust na primer, ni tako pomemb no, da je kov Ä?ek zelo kako vos ten in teh niÄ? no bolj ĹĄi model, kot Ä?e ga boste uporabljali redno. Treba je vedeti, da kovÄ?ek na strehi, tudi prazen, doda nekaj decilitrov ali litrov k veÄ?ji porabi goriva, zato je poleg drugih lastnosti pomembna tudi njegova aerodinamika.

porabe goriva ugodnejĹĄi, a zahtevajo veÄ?jo previdnost pri nameĹĄÄ?anju. TakĹĄni prtljaĹžniki so primerni predvsem za kolesa, saj jih ni treba dvigovati na streho. Tretja moĹžnost so sistemi, ki se namestijo na kljuko za vleko prikolice. Enako kot za sisteme, ki se namestijo na vrata prtljaĹžnika, tudi za te velja, da imajo manjĹĄi vpliv na poveÄ?ano porabo goriva, nalaganje pa je preprosto. TakĹĄni sistemi so Ĺže draĹžji, a kar se tiÄ?e tovora, je to eden najvarnejĹĄih naÄ?inov.

Ä?ek in ĹĄe vsebino kovÄ?ka. Nikakor strehe ne obremenite veÄ?, kot je dovoljeno.

StroĹĄek

Izvedba

Za streĹĄni kovÄ?ek boste odĹĄteli med 100 in 150 evri ali veÄ?, Ä?e se boste seveda odloÄ?ili za primerek viĹĄjega kakovostnega razreda, ki lahko stane tudi 800 evrov. Podobno se gibajo tudi cene avtomobilskih prtljaĹžnikov za kolesa.

Imate kovÄ?ek in prtljago. Kako pa je s pakiranjem? NajteĹžje dele naloĹžite na sredino kovÄ?ka, okoli njih pa preostalo prtljago razporedite tako, da bo kovÄ?ek enakomerno obremenjen. Ne obteĹžujte torej ene strani bolj kot druge. Hkrati poskr bi te, da bo kov Ä?ek dobro nameĹĄÄ?en, saj morate v prvi vrsti

ObteĹžitev

poskrbeti tudi za varnost. Pri polnjenju kovÄ?ka poskrbite, da bodo predmeti kar se da dobro fiksirani, da se ne bodo vozili sem in tja. Poskrbite ĹĄe, da vam pri odpiranju ne bodo padli na streho.

VoĹžnja Poleg tega, da lahko streĹĄni kovÄ?ek poveÄ?a porabo goriva tudi za veÄ? kot liter na 100 prevoĹženih kilometrov, se je treba zavedati ĹĄe drugih dejstev. Avtomobil s streĹĄnim kovÄ?kom

je bolj obÄ?utljiv na boÄ?ni veter, je manj stabilen (viĹĄje teĹžiĹĄÄ?e), pri voĹžnji v garaĹžno hiĹĄo ali pod nizkimi ovi ra mi pa lah ko pri de do poĹĄkodb, Ä?e je avtomobil previsok. Ĺ e posebej s kolesi na strehi se hitro zgodi, da je kakĹĄna garaĹžna hiĹĄa prenizka. Bodite pozorni, da ne bo slabe volje.

Pri obteĹžitvi avtomobila morate upoĹĄtevati omejitve, ki veljajo za vaĹĄ avtomobil. Avtomobila ne smete obteĹžiti z veÄ? kilogrami, kot je

Ä LVWRQRYL2SHO

KakĹĄen Ĺže? Najprej morate razmisliti, kako velik kovÄ?ek potrebujete, predvsem pa upoĹĄtevati model avtomobila, za katerega kupujete kovÄ?ek. Hkrati se pri prodajalcu pozanimajte ĹĄe o pritrditvenih toÄ?kah. NovejĹĄi avtomobili Ĺže imajo fiksne nosilne toÄ?ke, zato je pri njih manj teĹžav. Pri kovÄ?kih je zelo pomemben tudi material, iz katerega so narejeni: torej plastika, aluminij ali Ĺželezo. LaĹžji je material streĹĄnega kovÄ?ka, manjĹĄa je obremenitev za streho, a pri tem ne smemo pozabiti na kakovost in vzdrĹžljivost. KovÄ?ek mora biti tudi vodoodporen, dobro je, da je odporen tudi na ultravijoliÄ?ne Ĺžarke in se ga lahko zaklene. StreĹĄni kovÄ?ki v povpreÄ?ju sprejmejo med 400 in 460 litrov prtljage, seveda pa so tudi manjĹĄi in veÄ?ji. Obstaja veÄ? vrst kovÄ?kov oziroma prtljaĹžniĹĄkih sistemov. Tisti, ki jih pritrdimo na streho, so cenovno ugodnejĹĄi, a za veÄ?ino teh velja oteĹženo nalaganje (posebej pri terencih in enoprostornikih), opazna pa je tudi poveÄ?ana poraba goriva. PrtljaĹžniki, ki jih obesimo na zadnja vrata, so glede

=QMRVHERVWHSRÄ‚XWLOLNRW]YH]GD Sistemi, ki se nameĹĄÄ?ajo na zadek, oteĹžujejo dostop do prtljaĹžnika. Pri teh ne smemo pozabiti na vidljivost luÄ?i in registrske oznaÄ?be. Pri prtljaĹžnikih za kolesa obstaja tudi nekaj drugaÄ?nih reĹĄitev, kot je posebni odbijaÄ? pri, recimo, corsi, iz katerega se nosilec preprosto izvleÄ?e, nanj se postavita kolesi, po uporabi pa se prtljaĹžnik pospravi nazaj v odbijaÄ?.

njegova nosilnost. ÄŒe ne veste, kolikĹĄna je, lahko to preverite v prometnem dovoljenju. Pri tem ne pozabite, da morate v nosilnost ĹĄteti tudi potnike. Ne spreglejte tudi podatka o nosilnosti strehe. Nosilnost strehe je odvisna od avtomobila do avtomobila: podatek poiĹĄÄ?ite v navodilih za uporabo vozila in pri tem ne pozabite, da na streho nalagate prtljaĹžnik (na katerega pride kovÄ?ek), kov-

1RYDXVSHâQLFDSRSROQRPDQRYD2SHO$VWUD3R]RUQRVWYVDNRJDUSULWHJQHMRQMHQHSULYODăQHOLQLMH            2GOLNXMHMRMRLQRYDWLYQHWHKQRORâNHUHâLWYHNLQDYGXâXMHMRYVH9VWRSLWHYQRYR2SHO$VWURLQWXGL               VDPLXäLYDMWHYYVHKăDULK]YH]GQLâWYD      

,Q$NFLMD 

2SHO(\H¹.DPHUDNLSUHSR]QDSURPHWQH]QDNHLQĂUWHYR]QHJDSDVX $)/¹$NWLYQDSULODJRGOMLYDELNVHQRQVNDäDURPHWD )OH[5LGH¹7ULUD]OLĂQHPRäQRVWLQDVWDYLWYHSRGYR]MD

ZZZRSHOVL 3RYSUHăQDSRUDEDJRULYDRGGRONP(PLVLMH&2RGGRJNP

Vir: http://www.avto-magazin.si/nasveti/stiska_s_prostorom27841.aspx  Pripravil: Jure BeriÄ?nik


Naš čas, 8. 4. 2010, barve: CMYK, stran 21

8. aprila 2010

SVET OKTANOV

21


Naš čas, 8. 4. 2010, barve: CMYK, stran 22

22

MODROB E L A KRONIKA

8. aprila 2010

Kako do čim večje varnosti motoristov? V soboto in nedeljo na avtopoligonu Ljubečna Policijska izkušnja kot nasvet Celje, 6. aprila - Pred nami so lepi in topli dnevi, ki bodo na ceste privabili večje število motoristov, zato so na Policijski upravi Celje predstavili aktivnosti za večjo varnost voznikov enoslednih motor nih vozil. Na predstavitvi so sodelovali Robert Videc, vodja Sektorja uniformirane policije Policijske uprave Celje, Edi Baumkirher, komandir Postaje prometne policije Celje, Ljubo Poglajen, vodja izmene na celjski postaji, Franc Štorman, predsednik Motokluba Savinja Celje in predstavnik Zveze motoklubov Slovenije spodnje Štajer ske regije, Matej Mažič, predstavnik Nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Celje, in Janez Hudej,

V torek, 30. marca zvečer, so policisti posredovali v stanovanju na Vojkovi v Velenju. Tja so šli, ker 29-letnemu možu ni bila všeč večerja, ki mu jo je pripravila 24letna žena. Namesto da bi ji to povedal, je ogrožal njeno varnost. Očitno pa to ni bilo prvič. Kot vse kaže, se je v njuni skupnosti v zadnjem obdobju večkrat dogajalo vse tisto, kar opredeljuje kaznivo dejanje nasilja v družini, ki sta mu bila priča tudi otroka. Kršitelja so policisti pridržali za šest ur, ga zaslišali in izrekli varnostni ukrep prepoved približevanja. Nanj pa čaka še kazenska ovadba.

Sin grozi materi V petek, 2. aprila zvečer, je 18letni sin grozil, zaničeval in fizično ustra hoval svojo 39-let no mamo. Ker ni bilo prvič, so mu

Utrinek s torkove novinarske konference posvečene varnosti motoristov.

predsednik Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske. V okviru aktivnosti za večjo varnost motoristov so že ob zaključku lanskoletne motoristične sezone, 1.600 lastnikom motornih koles poslali odsevne brezrokavnike, s pozivom, da jih vsaj v prvih dneh letošnje sezone v čim večji meri zaradi večje vidnosti uporabljajo pri vožnji. Letos so 5.600 lastnikom registriranih motornih koles na območju Policijske uprave Celje, po pošti poslali zloženke z napot-

ki za varno vožnjo. Med letošnjimi novostmi je tudi film, ki je bil posnet ob tej priložnosti in je na ogled na spletni strani www.pouci.me. Na novinarski konferenci so predstavili tudi novo sodelavko policistko, motoristko Petro Marinič. Poudarili so, da policisti v zadnjih letih sicer opažajo večjo osveščenost voznikov motornih koles, hkrati pa vse udeležence cestnega prometa pozivajo, naj o zaznanih cest nopro met nih pre kr ških,

dosledno obveščajo policijo na telefonsko številko 113. Podrobno so govorili o dvodnevnem usposabljanju, ki ga bodo policisti Postaje prometne policije Celje v soboto, 10. aprila, in v nedeljo, 11. aprila, izvajali na avtopoligonu na Ljubečni. Usposabljanje, imenovano »Policijska izkušnja kot nasvet«, bo oba dneva potekalo v štirih terminih, in sicer ob 9., 11., 13. in 15. uri. Policisti so za letos pripravili 21 zanimivih praktičnih vaj.



policisti izrekli ukrep prepoved približevanja, zoper njega pa bodo podali tudi kazensko ovadbo.

policistom prijavila, da ji je obiskovalec z mize vzel žensko torbico z vsebino.

Obiskovalka grozila natakarici

Nasilen do staršev in njihove lastnine

V soboto, 3. aprila zvečer, je v lokalu Mini Jager na cesti Simona Blatnika v Velenju neznana ženska kršila javni red in mir, napadla natakarico, a pred prihodom policistov s kraja odšla. O neznan ki poli cis ti še zbi ra jo obvestila.

V ponedeljek, 5. aprila zvečer, je na Stantetovi v Velenju 21-letni sin v domačem stanovanju razgrajal, grozil staršema, uničil več električnih aparatov in poškodoval njun osebni avtomobil. Sin se do svojih staršev tako obnaša že nekaj časa. Policisti bodo ukrepali in zoper sina podali kazensko ovadbo za nasilje v družini.

Streljali so s karbidom V soboto, 3. aprila ponoči, so policisti posredovali v Topolšici, kjer je skupina mlajših oseb s streljanjem s karbidom motila nočni mir in počitek krajanov.

Vzel ji je torbico V soboto, 3. aprila, je 22-letna obiskovalka diskoteke S v Ravnah

Osem pijanih pridržanih Osem vinjenih voznikov prejšnji teden ni bilo domov. Za namestitev so poskrbeli policisti, ki so jih dobili, ker so vozili pijani; enega v četr tek, tri v petek, enega v soboto, enega v nedeljo, dva pa v ponedeljek.

Vele nje. 2. apri la – V petek dopoldne je na parkirišču na Goriški cesti voznik osebnega avtomobila zaradi nepravilnega premika trčil v tam parkiran avtomobil. Po trčenju je vozi lo parki ral drug je. Povzročitelju, ki je s tem pobegnil s kraja nesreče, bodo policisti izdali plačilni nalog za drva prekrška.

Motorist padel Vele nje, 3. apri la – V soboto popoldan je pri odcepu za Kavče na lokalni cesti Velenje–Polzela, padel 67-letni voznik motornega kolesa. Pri padcu se je lažje poškodoval. Zdravniško pomoč v dežurni ambulanti je iskal sam. Vzrok za padec naj bi bila vožnja preblizu desnemu robu vozišča.

Za ogenj kriv traktor

Vredno pohvale V torek, 30. marca, je občan policistom prinesel kontaktni ključ osebnega avtomobila peugeot (na njem je TUŠ-ev obesek), ki ga je našel na parkirišču pred stanovanjskim blo kom na Kid ri če vi 15 v Velenju. Ključ so na PP Velenje shranili. Tam ga lahko lastnik dvigne. V sredo, 31. marca, je občan policistom prinesel registrsko tablico, ki jo je našel. Lastnica jo lahko prav tako dvigne na PP Velenje. Srečna pa je morala biti lastnica torbice, ki jo je v soboto, 3. aprila zjutraj, pozabila na smetnjaku na Koželjskega ulici. Občan, ki jo je našel, jo je prinesel policistom, ti pa so jo lastnici že vrnili.

Dobrna, 5. aprila – V nedeljo malo pred četrto uro zjutraj je prišlo do požara na gospodarskem poslopju v Klancu nad Dobrno. Ogenj je povzročila napaka na električni instalaciji kmetijskega traktorja, parkiranega pod gospodarskim poslopjem. Poleg objekta in traktorja je bila v požaru poškodovana še kosilnica in nekaj pnevma tik, zago re lo pa je tudi šti ri kubične metre rezanega lesa. Po nestro kov ni oce ni je v poža ru nastalo za okoli 15.000 evrov gmotne škode.

Bo vlomilec zdaj delal? Velenje, 30. marca – V torek je bilo vlomljeno v kombinirano vozilo, parkirano na ulici Koželjskega. Vlomilec je iz vozila vzel več strojev in orodij za obdelavo cevi, večinoima znamke »rems«, v skupni vrednosti 13.000 evrov.

Gorsko kolesarstvo v Šaleški dolini Lahko bi postalo privlačna turistična ponudba, razmišlja avtor knjižice, nekakšnega vodnika po najzanimivejših in najlepših poteh, Brane Slivar

Prijeli so ju še isto noč

Milena Krstič - Planinc

Z gorskim kolesom po Šaleški dolini in njeni okolici je naslov všečnega priročnika in zemljevida, ki ju je avtor Brane Slivar iz Velenja izdal v samozaložbi. Zanimanja med kolesarji je bilo veliko, saj je celotna naklada, res ni bila prav velika, a vseeno, v hipu pošla. Zdaj se z Mestno občino Velenje dogovarja, da bi jo v sklopu TIC-a ponovno natisnili. »Ideja je začela nastajati pred nekaj leti, ko sem začel kolesariti ne le po Šaleški dolini, ampak s tridnevnimi turami po celi Sloveniji. Takrat so se začele stvari z vpisi in

Šoštanj, 2. aprila – V petek zjutraj je voznica osebnega avtomobila na lokalni cesti v Lajšah trčila v pešca. Ta je v trčenju utrpel lahke telesne poškodbe. Vzrok nesreče naj bi bila neprilagojena hitrost voznice.

Po trčenju vozilo »preparkiral«

Iz policistove beležke Ogrožena varnost zaradi večerje

V pešca

Brane Slivar: “Razgovori o ponatisu potekajo.”

kilometrino,« pravi. V vodniku je popisal 30 poti po Šaleški dolini, vseh ni mogel, ker je teh ogromno. »Na prvi strani je kazalo z vsemi potmi, sledi komentar, težavnostna stopnja poti, opisi, opremljeni s fotografijami, zemljevidi z vrisano potjo, višinski graf z vsemi tehničnimi podatki, na koncu pa je opisanih še nekaj zanimivosti, ki so ob teh poteh,« razlaga Slivar, ki je prepričan, da bi lahko

kolesarstvo postalo zanimiva turistična ponudba te doline. »Tovrstna rekreacija je v vzponu, mislim, da bi zelo popestrila ponudbo,« pravi. Z Mest no obči no Vele nje se dogovarja o ponatisu. »Do dogovora še ni prišlo, tako da ne vem, ali se bodo odločili, da vodnik izdamo v sklopu TIC-a ali ne. Če ne bodo uspešni, bom v samozaložbi poskusil sam kaj storiti za to,« dodaja. K temu ga napeljujejo tudi klici tistih, ki bi vodnik še želeli, pa ga žal ne morejo več dobiti.

Sam se je s kolesarjenjem začel ukvarjati pred kakšnimi dvajsetimi leti s tridnevnimi turami po Sloveniji, Avrstriji, Italiji. »Tam sem tudi dobil nekaj idej za ta vodnik.« Njemu se zdijo najlepše poti tiste, ki vodijo skozi Dolino mlinov, pa pot, ki vodi proti Mozirju, na Golte, Smrekovec, Bele Vode. »Ta je ena najlepših. Ali pa tista Čreta– Dobrovlje. Zelo lepa in primerna pot za tiste malo manj vešče rekreativce pa je pot okoli Velenja.«



Velenje, 30. marca – V torek zvečer so policisti po prijavi občana obravnavali vlom na Petrolovem bencinskem servisu na Celjski cesti. Vlomilca sta vlomila v hladilnik in iz njega vzela več pločevink piva. Razbila sta tudi steklo na vratih prodajalne, v notranjost pa nista šla. Zara di ustrez ne ga varova nja objekta z video nadzorom so policisti oba storilca, šlo je za 22- in 20-letna moška, prijeli. Oba so pridržali, jima zasegli ukradene predmete. Zoper oba bo podana kazen-

ska ovadba za kaznivo dejanje velike tatvine.

Dolžnika prisilil k dvigu denarja Vele nje, 1. apri la – V četr tek popoldan je na parkirišču na Kidričevi cesti 34-letnega Velenjčana napadel in mu grozil 25-letni znanec. Prvi je dru ge mu dol goval manjšo vsoto denarja. Prisili ga je, da sta skupaj odšla v banko, kjer je moral »dolžnik« dvigniti dvakrat višji znesek, kot je znašal dolg, in mu denar izročiti. O deja nju poli cis ti še zbi ra jo obvestila. Vsekakor pa se na tak način dolgovi ne izterjujejo, zato bodo policisti zoper storilca podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje izsiljevanja.

Nič ne bo s pranjem glave Vele nje, 2. apri la – V petek dopoldne sta v Mercatorjevi Tržnici na Kidričevi cesti v Velenju 38- in 30-letni moški, oba povratnika, vzela več kosov plastenk šampona head&shoulders. Pri tem so ju opazile prodajalke. Mlajši je potem pri blagajni štiri plastenke vrnil, druge pa zadržal in skupaj s sostorilcem pobegnil iz prodajalne. Z dejanjem sta trgovino oškodovala za približno 144 evrov.

Mati prestrašila otroka Velenje, 2. aprila – Policisti so velikokrat priča zelo neprijaznim dogodkom. V petek ponoči so šli denimo v stanovanje na Jenkovi cesti. Tja jih je pokli cal oče svojih dveh mladoletnih otrok, ki ju je njuna mama, njegova bivša zunajzakonska partnerka, pustila sama v stanovanju rekoč, da se bo vrnila do 22. ure. Otroka sta jo prestrašena čakala in čakala in okoli 1. ure novega dne poklicala očeta. Ta pa je poklical policijo, da bi policistom povedal, da bo iz njenega stanovanja k sebi odpeljal oba otroka. Policisti bodo zaradi suma storitve kaznivega dejanja zanemarjanja otrok in surove ga rav na nja zoper osumljenko podali kazensko ovadbo.

Objestneži na delu Vele nje, 3. apri la – V soboto ponoči je neznanec na Vodnikovi cesti zažgal in tako uničil dva PVC koša za smeti. Tretji koš je uničil pred vhodom v knjižnico Šolskega centra. Ogenj so pogasili gasilci, o storilcu pa policisti še zbirajo obvestila.

Pa sta šli žagi Šoštanj, 3. aprila – V noči na soboto je bilo vlomljeno v prostore žage na Primorski cesti. Lastnik pogreša dve motorni žagi, vredni okoli 1.000 evrov.




Naš čas, 8. 4. 2010, barve: CMYK, stran 23

ZANIMIVO

8. aprila 2010

Gledališko druženje Oven od 21.3. do 20.4. Nekaj, kar bo povezano z vašim počutjem in zdravjem, vas bo močno vznemirilo, a si nikomur, niti najbližjim, ne boste upali nič povedati. Predvsem zato, ker se boste bali, da pretiravate. Mirni ne boste, dokler ne ugotovite, kaj se dogaja z vami. Zato ne odlašajte. Prijateljica bo tista, ki vam bo vlila moči za prvi korak, potem pa bo šlo že lažje. Neka pomembna poslovna odločitev bo padla, če boste kaj rekli ali ne. Tok dogodkov je namreč tako močan, da pravega vpliva ne boste imeli. Izkazalo pa se bo, da je bilo to zelo dobro. Sprejeti boste morali nelahko odločitev – in sprejeli boste odlično.

Velenje, 2. aprila – V domu kulture v Velenju so člani Fedrinega gledališča I. gimnazije Celje, gimnazije Šolskega centra Rogaška Slatina ter dijaki Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Vele-

nje pripravili gledališko druženje. Velenj sko Bri ljan ti no, celj sko Božansko komedijo in predstavo gimnazijcev iz Rogaške Slatine Za vsakim dežjem požene koruza si je ogledalo blizu 400 dijakov ome-

nje nih šol. Med dru gim jih je pozdravil tudi velenjski župan Srečko Meh. Mateja Klemenčič, ravnateljica Šole za storitvene dejavnosti Velenje je povedala, da so se o gledališkem druženju dogovorili na srečanju Dijaške organizacije Slovenije predstavniki Skupnosti dijakov, ki so organizirane po sred-

23 njih šolah. Srečanje naj bi pripravili na svetovni dan gledališča 27. marca v Celju. Ker pa tega niso mogli izpeljati, so zavihali rokave na njihovi šoli, kjer so se v takih projektih že izkazali.

 Tp

Bik od 21.4. do 21.5. Čustveno ste povsem zmedeni. Še nekaj dni tudi zato ne boste v takšni kondiciji kot ste vajeni. Imeli boste občutek, da lahko zdaj, zdaj zbolite. Če se boste v to še dodatno prepričevali in zganjali paniko, tudi boste. Odrezavi in tečni znate biti, le redko tudi veseli. Tokrat vam prav nihče ne bo zameril. Vsekakor pa poskrbite, da to ne bo trajalo in trajalo. Saj veste, da ljudi, ki se kislo držijo, nihče nima rad v svoji bližini. Načrti za prihodnost, ki jih boste delali v prihodnjih dneh, ne bodo obrodili želenih sadov, če ne bosta v željah zelo realni. Vse pa je odvisno od tega, kako se boste odločili glede partnerja. Zveza je precej na trhlih nogah. Dvojčka od 22.5 do 21.6. Naliti bo treba čistega vina. Ugotovili boste, da vas obkroža zelo malo ljudi, ki jim resnično lahko zaupate. Včasih s svojim molkom ali odsotnostjo izpadete vzvišeni, velikokrat nerazumljeni in morda je tudi zato tako. Tokrat vas bo razočaral dober znanec, presenetil pa dober prijatelj. Ta bo prav v teh dneh dokazal, da je več kot vreden zaupanja. Pomemben projekt, ki bo končan v prihodnjih dneh, bo več kot uspešen. Še sami boste presenečeni nad kritikami, ki bodo tokrat izrazito pozitivne. To vam bo pomenilo veliko več kot denar, ki bo sledil. Partner bo tudi navdušen, očitno pokazal pa tega ne bo. V soboto vas čaka presenečenje, ki vas bo še dolgo grelo. Rak od 22.6. do 22.7. Komaj čakate, da se delovni teden konča. Razlog je očiten in pričakovan. Končno se vam bo izpolnila velika želja, ki ste jo, čeprav nezavedno, že nekaj časa tlačili v podzavest. Ne le, da boste končno spet bolj zadovoljni sami s sabo, tudi počutili se boste iz dneva v dan bolje. To, da ne boste več čakali na boljše čase in da si boste znali vzeti prosti čas tudi, če ob vas ne bo svetil partner, pa bo tako največji korak naprej. Da ga ne potrebujete vedno ob sebi, tako že veste, dolgo pa tudi ne zdržite brez njega. pa čeprav boste ravno v teh dneh nanj jezni ko hudič. Ker bo imel slabo vest, bo sladek kot čokolada. Kljub dežju bodite ob koncu tedna čim več v naravi! Lev od 23.7. do 22.8. Ta teden bo tako lep, da si ga boste še dolgo klicali v spomin. Po dolgem času vas čaka sreča na kvadrat, delili pa jo boste le z najbližjimi. Dogodek, ki vas bo najbolj razveselil, bo prav poseben, zato to ne bo nič čudno. Zgodilo se bo ob koncu tega tedna. Počutje bo prav tako še nekaj dni odlično. Razganjalo vas bo od energije in dobre volje. Morda partner ne bo čisto zadovoljen z vsemi vašimi reakcijami, povedal pa vam zaenkrat tega še ne bo. Sicer pa vas predobro pozna, da bi kaj pridigal. Pri delu vas bodo pohvalili, kar vam bo dalo še večjo voljo do dela. Razmišljati boste začeli o prvomajskih počitnicah. To ni prav nič slabo, saj kaže, da bodo letos res lepe. Devica od 23.8. do 22.9. S pomladjo bo za vas tudi letos prišel tudi čas sanjarjenja. Čeprav si vsako leto obljubite, da vas ne bo več zaneslo, ne morete iz svoje kože. Zato boste sanjali še naprej. In upali, da se bodo časi spremenili, dogodki pa obrnili tok, ki bo šel na vaš mlin. A še prej vas čaka spoznanje, da se vam nekatere stvari v vašem življenju rušijo kot hišica iz kart. Zelo verjetno je, da boste najprej silno jezni, sledilo bo razočaranje in potem celo žalost. Poleg tega se v prihodnjih dneh bojite nekega srečanja. Pa je to še najmanjši problem. Največ težav boste v naslednjih dneh imeli zaradi finančnih težav. Zmanjšajte želje in potrebe. Brez zategovanja pasu ne bo šlo! Tehtnica od 23.9. do 22.10. V teh dneh boste naredili nekaj, na kar ste se pripravljali resnično dolgo, a nikoli niste zbrali poguma. Ves čas govorite, da si želite drugačnega življenja, ko pa so spremembe na vidiku, ponavadi omahnete. Čeprav so vaši bližnji slutili, da vam bo enkrat čisto vsega dovolj in da se bo to resnično zgodilo, se bodo sedaj čudili. Imeli boste občutek, da vas za pomemben in nepriljubljen življenjski korak celo obtožujejo. Najbolj hudo bo vam. Ko boste opravili s svojo slabo vestjo, bo sicer vsak dan boljše. A ne bo prišlo čez noč, zato vas čaka nekaj dni, ko bodo misli zmedene, dejanja pa precej neučinkovita. Vztrajajte, saj boste na koncu vi zmagovalec. Škorpijon od 23.10. do 22.11. Pomlad je lahko lep, a hkrati naporen letni čas. Sploh, če se vam takrat poleg pomladanske utrujenosti obetajo še zdravstvene težave, povezane s kroničnimi obolenji. Letos vas bo, kot kaže, doletelo oboje. Poleg tega se bo nad vas zgrnila kopica vprašanj, povezanih s prihodnostjo vaše družine. Radi imate, če stvari tečejo brez pretresov, a tokrat ne bo šlo tako lahko. Kriv bo nekdo od mlajših članov družine, ki ga morda tudi ne boste v celoti razumeli. Sicer pa vas čaka delovno naporen teden, ki vam bo vzel veliko energije, a z rezultati boste več kot zadovoljni. Zato bo nedelja vesela in sproščena. Strelec od 23.11. do 21.12. Pomladni dnevi vam bodo vrnili voljo do življenja, energije pa še ne boste imeli prave. Žal pa dobra volja ne bo dolgo trajala. Čeprav si tega ne boste želeli, boste morali v naslednjih dneh prenašati ljudi, ki vam gredo krepko na živce. A posel je posel in tega se bi morali večkrat zavedati. Kako pa bi bilo, če bi se lahko družili le s tistimi, ki jih imate radi in ob tem še zaslužili. Utopično! Sicer pa boste nehote veliko razmišljali o spremembah, ki si jih želite v svojem življenju. Ni jih malo in kar na več področjih si jih želite. Globoko v sebi se zavedate, da so vse to bolj želje kot pa izvedljive rešitve. Velikokrat je najlažje čakati, kaj se bo zgodilo. V nedogled pa tudi to ne gre. Kozorog od 22.12. do 20.1. Vsem težavam, ki vam bodo pot prekrižale v naslednjih dneh, boste težko kljubovali, saj vam bo zmanjkovalo moči. Ni dvakrat za reči, da bo tudi zato zaostanek pri delu vsak dan večji, doma pa boste precej zamišljeni in neučinkoviti. Če boste začutili, da sami ne boste zmogli, ne oklevajte. Nič ne bo narobe, če boste zaprosili za pomoč. In ob tem priznali, da ni dovolj le to, da se trudite, saj bodo dnevi prekratki. Čeprav imate zaradi podobnih primerov Izkušnje marsikdaj krute, naj vas ne bo strah. Če si ne boste znali odpočiti, lahko še zbolite. Partner bo pozoren in ljubeč kot že dolgo ne. In to vam bo dalo novo energijo. Vodnar od 21.1. do 19.2. Čeprav v življenju ne marate sprememb, se boste v naslednjih dneh morali spopasti z njimi. Nekoliko lažje vam bo, ker boste nekatere od njih pričakovali, a dve vas bosta ujeli čisto nepripravljene. Zato zna biti prva reakcija pretirana. Poslušajte svoj notranji glas, pa boste videli, da se bo vse izteklo tako, kot je prav. Četudi morda ne bo šlo zelo na hitro. Sploh tisto, kar se vam bo v teh dneh dogajalo na ljubezenskem področju, vas bo močno izmučilo. In vam celo pognalo strah v kosti. Še najbolj zadovoljni boste v teh dneh z zdravjem. In to zato, ker se bodo sumi izkazali za neutemeljene, zato boste lažje zadihali. Ribi od 20.2. do 20.3. Praznični dnevi so vam odprli nekaj vprašanj, ki vas ne le preganjajo, ampak tudi skrbijo. Zaradi njih se boste vsak dan bolj bali prihodnosti, ob tem pa boste začeli na prvo mesto končno postavljati sebe in svoje potrebe. Vse bolj jasno vam je, da so vsi okoli vas že tako navajeni, da vedno najprej poskrbite za druge in šele potem zase, da sploh ne opazijo, ko imate vi kakšne želje. In potrebe. Odgovor, kako naprej, boste našli šele, ko si boste priznali, ali do nekoga gojite le prijateljska čustva, ali se rojeva nekaj več. Boste upali narediti korak naprej ali boste hrepenenje tudi tokrat potlačili, da ne bi prizadeli vaših najbližjih?

Dijaki Šole za storitvene dejavnosti Velenje so se predstavili z Briljantino.

Zeleni nahrbtnik v vrtcu Vrtiljak V Vrtcu Velenje se trudimo, da celo leto izvajamo aktivnosti, ki spodbujajo ustvarjalnost in inovativnost otrok. Tako smo dobili v vrtec Vrtiljak zeleni nahrbtnik in z njim Zmajčka Jurčka. Zmajček je otrokom pripravil čisto posebno nalogo: izdelovanje lutk iz različne odpadne embalaže in materialov. Lutka omogoča neomejene možnosti razvijanja odnosov med osebami, razpoloženji ali čustvi. Izdelovanje lutk pomeni otrokom predigro za igro. Narediti lutko pomeni likovno ustvarjati. Zato so lutke v predšolski dobi prepotrebno in hkrati hvaležno vzgojno sredstvo, ki spodbuja otrokov razvoj. Otroci so v času od 15. do 19. marca preko celega tedna izdelo-

Razstava lutk, ki so jih izdelali otroci iz Vrtca Vrtiljak, je prava paša za oči.

Jurček« in jo tudi ritmično spremljali z instrumenti, ki so jih sami izdelali, prav tako iz odpadnega materiala. Aktivno so se vključeva li v celo ten pro ces dela, od podajanja idej, načr tovanja, zbiranja materiala do samega udejanjanja – izdelave lutke. Strokovne delavke pa smo pri tem spodbujale otrokove lastne strategije razmišljanja in izražanja. Ob zaključku je nastala razstava vseh lutk. Postavili smo jo na ogled v večnamenskem prostoru in je bila na ogled tako staršem kot otrokom in strokovnim delavkam iz ostalih enot vrtca Velenje. Z veseljem pa so se pova bi lu odzva li tudi učenci in učiteljice iz OŠ Antona Aškerca.

 Vrtec Vrtiljak, Mateja Šojat

va li raz lič ne lut ke iz plas tič ne embalaže, kartonskih škatel, vol-

ne gumbov, nogavic, tulcev. Ob tem so prepevali pesem »Zmajček

Zgodilo se je ... ... od 9. do 15. aprila - na veliki četrtek, 10. aprila 1941 popoldne, je v Šoštanj po cesti Črna na Koroškem Šoštanj prodrl okrepljeni 99. polk 1. divizije planinskih lovcev, ki ji je poveljeval general Hubert Lanz; naslednjega dne so Nemci preko Velenja prodirali proti Celju, nemškim enotam, ki niso naletele na odpor jugoslovanskih enot, je težave povzročalo le slabo vreme; - 11. aprila leta 1875 je raziskovalec premogovnih slojev Franc Mages po večletnem raziskovanju na globini 101,6 metra v bližini sedanjega jaška Škale odkril debel sloj premoga; to odkritje pomeni tudi pravi začetek premogovništva v Šaleški dolini, ki se je začelo pred stopetintridesetimi leti; - zadnji partizanski napad na okupatorjeve postojanke v Šoštanju je opravila Šercerjeva brigada v noči na 11. april

leta 1945; - leta 1995 je 13. aprila v Šoštanju izšla prva številka Šoštanjskega lista; - po trčenju z ledeno goro je 14. aprila leta 1912 na svoji prvi plovbi po severnem Atlantiku potonila za tiste čase najlepša, najmodernejša in najhitrejša potniška ladja Titanic; ladja je zelo naglo potonila, zato je v nesreči umrlo preko 1500 potnikov, le nekaj sto pa se jih je uspelo rešiti. Leta 1985 so v globini okoli 4000 m končno odkrili potopljeni Titanic; - v času deklaracijskega gibanja je prišlo tudi do raznih incidentov; 14. aprila 1918 je skupina slovenskih fantov in deklet pred odhodom vlaka iz Šoštanja proti Celju zapela pesem »Hej, Slovani« in še nekaj slovenskih pesmi, kar je razburilo skupino nasprotnikov Slovencev; po besednem

Premogovnik Velenje na začetku 20. stoletja (arhiv Muzeja Velenje)

spopadu so Nemci in nemčurji s kamenjem obmetavali vlak, ko je ta že odhajal s šoštanjskega kolodvora, ter razbili več šip in eno potnico ranili; - 14. aprila 1958 so v Velenju začeli s prostovoljnim delom; očistili in uredili so okolico stanovanjskih poslopij, uredili tri manjša otroška igrišča, regulirali del Pake, začeli urejati Sončni park in graditi doma kulture, načrtovali pa so tudi gradnjo zimskega bazena; - v noči s 14. na 15. april leta 1895 je 14 potresnih sunkov

prestrašilo tudi prebivalce Šaleške doline; v Slovenskem narodu so potres takole opisali: »Grozen strah in trepet. Ljudstvo se je v najboljšem spanju vzbudilo in večinoma šlo na prosto. Na večjih hišah podrli so se dimniki, rudokopske hiše zrušile so se toliko, da ni moč stanovati v njih. Obupano ljudstvo se boji iti v hiše. Na Škalski cerkvi poškodovan je stolp".

 Pripravlja: Damijan Kljajič


Naš čas, 8. 4. 2010, barve: CMYK, stran 24

TV SPORED

24 ČETRTEK, 8. aprila

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 11.20 11.45 13.00 13.20 13.50 15.00 15.10 15.45 16.05 16.20 17.00 17.20 17.30 18.25 18.40 18.45 19.00 19.50 19.55 20.55 21.45 22.00 23.05 23.40 00.10 00.35 01.10 01.35

06.30 07.00 08.00 09.00 11.00 11.30 12.00 12.20 13.15 14.10 14.40 16.00 16.30 17.00 17.30 18.05 18.30 18.55 20.30 23.15 23.50 00.20 02.00

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Telebajski, nad. Pod klobukom, kviz Berlin, Berlin, 1/20 Omizje Poročila, šport, vreme Danes dol, jutri gor, nan. Piramida Poročila Mostovi Cofko Cof, 12/26 Veliki ulov, igrani film Enajsta šola Novice, šport, vreme Gledamo naprej (Ne)pomembne stvari: mozaična oddaja Žrebanje deteljice Simfonorije, risanka Pujsa Pepa, risanka Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Tednik Zakaj demokracija? Japonska, dok. odd. Minute za jezik Odmevi, šport, vreme Osmi dan Globus Tv dnevnik 8.4.1992 Dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Globus Tv dnevnik 8.4.1992 Med nebom in zemljo, dok. serija, 3/4 Katastrofe ki so spremenile svet Na lepše Slovenska jazz scena Evropski magazin Oddaja Tv Koper Mostovi To bo moj poklic: pek, 1. del Prava ideja! Mi znamo: pršut, rukola, olive, sir, melona, 7/12 Vzpon Kiborgov, 5/13 Nogomet, četrtfinale evropske lige, prenos Tranzistor, 19. del Nogomet, evropska liga, povzetki Assunta spina, it. nadaljevanka, 2/2 Zabavni infokanal

PETEK, 9. aprila

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Skrivni svet medvedka Benjamina, 6/13 10.35 Veliki ulov, igrani film 10.50 Enajsta šola 11.20 To bo moj poklic: slikopleskar črkoslikar, 2. del 11.50 To bo moj poklic: pek, 1. del 12.10 Osmi dan Minute za jezik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Turbulenca: prometna (ne) varnost 14.05 Knjiga mene briga 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Doktor Pes, ris. nan., 34/52 16.00 Mihec in Maja: Folti Foltač 16.05 Iz popotne torbe: polet 16.25 Šola Einstein, 6/52 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Posebna ponudba, potr. odd. 17.40 Gledamo naprej 17.50 Duhovni utrip 18.05 Z glavo na zabavo, big father, 15/18 18.35 Vipo, risanka 18.45 Jani Nani, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Gledamo naprej 19.55 Slovenska polka in valček 2010, prenos 22.15 Odmevi, šport, vreme 23.15 Polnočni klub 00.30 Duhovni utrip 00.45 Tv dnevnik 9.4.1992 01.10 Dnevnik, pon. 01.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.05 Infokanal

06.30 07.00 08.00 09.00 09.45 10.15 10.40 11.10 11.25 11.50 12.40 13.10 13.40 14.10 15.15 16.15 16.45 17.15 17.50 18.50 20.00 20.50 21.45 23.00 00.30 02.10 02.55

06.30 07.00 08.05 09.00 09.55 10.30 11.00 13.05 13.35 14.10 15.05 16.00 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.55 22.50 23.10 23.45 00.40 01.35 02.35

Tv prodaja 24ur, pon. Jutri je za večno, nad. V imenu ljubezni, nad. Zlata dekleta, nan. Tv prodaja Električni jezdec, am. film Tv prodaja Gospod Bean, nan. Ricki Lake Skrivnosti in laži Razočaranih gospodinj, nan. Ukradeno srce, nad. 24ur popoldne V imenu ljubezni, nad. Jutri je za večno, nad. 24ur vreme 24ur Romanca v Seattlu, am. film Na kraju zločina, nan. 24ur zvečer Kaliforniciranje, nan. Shark, nan. Enota za posebne primere, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.35 Pop corn, glasbena oddaja 11.25 Odprta tema, ponovitev 12.25 Videospot dneva 12.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (362) 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti, 363. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Drugačen svet, pogovor 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Naša Evropa, izobr. oddaja 21.30 Postaja GO, glasbena oddaja, 3. TV mreža 22.45 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila

8. aprila 2010

06.25 06.55 08.00 08.55 09.50 10.25 10.55 13.05 13.35 14.10 15.05 16.00 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 22.10 22.30 23.25 01.20 01.55 02.55

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Glasnik Evropski magazin, tv Maribor Črno beli časi Tv dnevnik 9.4.1992 (Ne) Pomembne stvari Mulčki, 4/6 Tv prodaja Turški čaj, do. Feljton, 1/6 Dnevnik Josefa Nachmanija, dok. odd. Umetni raj Oddaja tv Maribor Minute za.., oddaja tv Koper Mostovi V dobri družbi, tv Maribor Legende velikega in malega ekrana: Ivo Belec NLP-JI: Ameriška skrivnost, dok. serija Zdravničin dnevnik, moški so najboljše zdravilo Ljubljana: boks, Zavec Martinez Limanice, am. film Zbornica, am. film Jasnovidka, 21/22 Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponov. Jutri je za večno, nad. V imenu ljubezni, nad. Zlata dekleta, nan. Tv prodaja Nič skupnega, an. film Tv prodaja Gospod Bean, nan. Ricki Lake Razočarane gospodinje, nan. Ukradeno srce, nad. 24 ur popoldne V imenu ljubezni, nad. Jutri je za večno, nad. 24ur vreme 24ur Na muhi, am. film 24ur zvečer Brez sledu Planet terorja, am. film Šest modelov, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.35 Drugačen svet, pogovor 11.25 Postaja GO, glasbena oddaja 12.40 Videospot dneva 12.45 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (363) 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti, 359. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Kozjanskega in Obsotelja, informativna oddaja 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Razgledovanja, 3. TV mreža 21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

SOBOTA, 10. aprila

06.15 06.20 07.00 07.15 sledi sledi sledi 09.10 10.45 12.00 13.00 13.15 14.15 15.55 sledi 16.10 16.30 16.35 17.00 17.15 17.20 sledi 17.40 18.05 18.05 18.40 18.55 19.00 19.50 19.55 20.30 21.40 21.55 23.00 23.35 00.00 00.35 00.55 01.15 01.40

06.30 08.00 08.30 08.40 09.05 10.05 11.00 11.30 12.00 12.50 14.15 20.00 21.20 21.50 22.25 23.45 00.25

Kultura Odmevi Zgodbe iz školjke: polet Križ kraž: Mihec in Maja, otr. ser. Zajček Bine, ris. ser. Ribič Pepe Kino Kekec: Mariken, belg.-niz. film Polnočni klub Tednik Poročila, šport, vreme Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Abraham, nem.-it.-am. film Sobotno popoldne O živalih in ljudeh Zdravje Usoda Nasvet Poročila, šport, vreme Ozare Sobotno popoldne Zakaj pa ne Na vrtu Nagradna igra Z Damijanom Larina zvezdica, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Danes dol, jutri gor Parada ARS 360 Hri-bar Poročila, vreme, šport Gandža, am. nad., 1/28 Gandža, am. nad., 2/28 Tv dnevnik 10.4.1992 Dnevnik, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Tv prodaja Skozi čas Tv dnevnik 10.4.1992 Pridite na cvetno nedeljo na volišča, dok. odd. Posebna ponudba, potr. odd. Circom regional, tv Maribor Minute za …, tv Koper NLP-JI: Ameriška skrivnost, 1/2 NLP-JI: Ameriška skrivnost, 2. Del Lendava: nogomet, Nafta – Maribor, prenos Dobrodelni baletni gala koncert za Pomurje Bleščica, odd. o modi Alpe-Donava-Jadran Štos – 30 let z Draganom Buličem, 1. del Tranzistor, 19. odd. Zabavni infokanal

NEDELJA, 11. aprila

07.00 sledi sledi 09.50 10.20 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.15 14.30 15.00 15.05 15.10 15.25 15.35 16.00 16.05 16.20 16.25 17.00 17.15 sledi 17.30 18.25 18.35 18.45 18.55 19.00 19.50 19.55 21.45 22.45 23.15 01.10 01.30 01.50 02.20

06.30 08.10 08.40 08.50 09.15 09.45 10.10 11.55 12.25 12.55 14.25 19.25 20.00 20.50 21.40 23.00 00.00 01.40

Živ žav Telebajski, 53/90 Pika nogavička, nan., 1/26 Mulčki, 5/6 Na krilih pustolovščine: led severnega tečaja Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme Noč Modrijanov, posnetek Prvi in drugi NLP Na naši zemlji Glasbiator Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom Profil tedna Večno z Lorello Flego Športni gost Svetovno s Karmen Švegl Za prste obliznit, 44. del Poročila, šport, vreme NLP Naglas! Fokus Žrebanje lota Prihaja Nodi, risanka Pokukajmo na zemljo, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Spet doma Intervju Poročila, vreme, šport Prihod, am. film Tv dnevnik 11.4.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Tv prodaja Skozi čas Tv dnevnik 11.4.1992 Globus Glasbena oddaja Lisjakov pobeg 2, avstr. Film Pomagajmo si, tv Koper Alpe-Donava-Jadran Turbolenca: prometna (ne) varnost Nogomet: Blackburn – Manchester United, pren. Slovenci po svetu Med nebom in zemljo, 4/4 Bratje Karamazovi, 6/12 Na utrip srca: Čarobna piščal Berlin Alexanderplatz, 13/14 Predmet občudovanja, angl.-am. film Zabavni infokanal

PONEDELJEK, 12. aprila

06.30 06.40 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.40 11.05 11.30 12.00 13.00 13.20 13.40 15.00 15.10 15.40 15.55 16.05 16.25 17.00 17.20 17.30 18.25 18.40 18.45 18.55 19.00 19.50 19.55 21.00 21.30 22.00 23.00 23.25 01.00 01.25 02.00 02.30

06.30 07.00 08.00 09.00 11.00 11.30 14.10 14.35 15.00 15.20 15.45 16.15 16.30 17.00 17.30 18.00 18.50 19.00 20.00 21.00 22.00 22.30 22.50 00.15 01.00

07.40 08.00 08.25 08.30 08.45 09.10 09.35 10.00 10.25 10.45 11.20 12.25 13.00 15.20 16.20 17.15 18.55 19.00 20.00 22.45 00.35 02.35 03.35

Tv prodaja Poko, ris. serija Profesor Baltazar, ris. ser. Florjan, gasilski avto, otr. ser. Laztown, otr. ser. Ben 10, ris. ser. Bakuganski bojevniki, ris. ser. Kim Possible, ris. ser. Hevreka!, izob. ser. Angie, nem. nan. Opazovalki tornadov, dok. ser. Ljubezen skozi želodec Maratonec, am. film Poirot, angl. nan. Monk, am. nan. Dedkova poslednja želja, am. film 24ur vreme 24ur Gladiator, am. film Nibilo, am. film Morje ljubezni, am. film 24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Videospot dneva 09.45 Tomi, izgubljen v džungli, otroški risani film 10.35 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 11.05 Videospot dneva 11.15 Zgodbe o volji in moči 11.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja, ponovitev 18.45 Duhovni vrelec 18.55 To bo moj poklic: Urar, 2. del, izobraževalna oddaja o poklicih 19.20 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1827. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Šport v letu 2009 v Občini Žalec, posnetek prireditve 22.30 Jutranji pogovori 00.10 Videospot dneva 00.15 Videostrani, obvestila

07.45 08.00 08.25 08.35 08.45 09.10 09.35 10.00 10.25 11.45 12.50 13.50 15.55 16.50 18.20 18.55 19.00 20.00 21.30 21.40 23.15 00.05 00.35 01.35

Tv prodaja Poko, risani film Jaka na Luni, ris. Florjan, gasilski avto, ris. ser. Lazytown, otr. Ser. Ben 10, ris. ser. Bakuganski bojevniki, ris. ser. Kim Possible, ris. ser. Hevreka! Preverjeno, pon. Resnični super-ljudje, kan. dok. film Zloraba oblasti, am. film Monk, am. nan. Problematičen mulc, am. film Ljubezen skozi želodec, kuhar. odd. 24 ur vreme 24ur Slovenija ima talent 24ur zvečer Moto GP, prenos VN Katarja Svingerski časi, nad. Nora šola, anim. ser. 24 ur, ponovitev Nočna panorama

PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 1826. VTV magazin 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna informativna oddaja 10.30 1827. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Duhovni vrelec 11.10 Praznični pogovor: nadškof dr. Anton Stres 12.10 Vabimo k ogledu 12.15 Iz našega arhiva: Bolero 2009, posnetek koncerta 14.45 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Nanovo, mladinska oddaja 18.45 Pop corn, glasbena oddaja 19.40 Jutranji pogovori 21.10 Lokalni utrip Kozjanskega in Obsotelja, informativna oddaja 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Videostrani, obvestila

06.30 07.00 08.05 09.00 09.55 10.25 12.00 12.30 13.00 14.00 15.05 16.00 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 20.55 22.40 23.00 23.35 00.30 01.25 02.25

Utrip Zrcalo tedna Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Cofko Cof, 12/26 Mulčki, 5/6 Mi znamo: pršut, rukola, olive, sir, nan., 7/12 Dogodivščine Sarah Jane, 6/10 Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme Ugriznimo znanost: Vesoljski promet Parada Poročila Dober dan, Koroška Mladi znanstvenik Janko: Igra senc Feliksova pisma, ris. nan. Bine: lut. nan. Ribič Pepe, 3/11 Novice, šport, vreme Gledamo naprej Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Žrebanje 3 x 3 plus 6 Pingu, risanka Toni in Boni, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Polemika Odkar si odšla, angl. nan. Na lepše Odmevi, vreme, šport Podoba podobe Glasbeni večer: Posvetilo 100-letnici roj. Marijana Lipovška Tv dnevnik 12.4.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Sobotno popoldne, pon. Z glasbo in s plesom.. Josip Ipavec Slovenski utrinki Posebna ponudba, potr. odd. Tv dnevnik 12.4.1992 Osmi dan Ars 360 Slovenski magazin Prvi in drugi To bo moj poklic: pek, 2. del Prevzetnost in pristranost, 3/6 Rožnati panter, risanka Iz sobotnega popoldneva Prihodnost zemlje, dok. odd., 1/2 Studio city Pozdrav Afriki Knjiga mene briga Dobrodošli v Hollywoodu, am. film Prihodnost zemlje, dok. odd. Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponovitev Jutri za večno V imenu ljubezni Tv prodaja Andromedin soj, am. film, 1/2 Tv prodaja Prijatelji, am. nan. 24ur ob enih Mali razgrajajči, resničnostna serija Razočarane gospodinje Ukradeno srce 24ur popoldne V imenu ljubezni Jutri za večno 24ur vreme 24ur Lepo je biti sosed, nan. Zverine, angl.-am. film 24ur zvečer 30 Rock, 1.del am. nan. Shark, nan. Enota za posebne primere, nan. 24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.35 1827. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Videospot dneva 11.10 Šport v letu 2009 v občini Žalec, posnetek prireditve 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Lokalni utrip Kozjanskega in Obsotelja, informativna oddaja 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami, gost: mag. Štefan Tisel, župan Občine Šentjur 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Posnetek tekme 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 00.00 Vabimo k ogledu 00.10 Videostrani, obvestila

SREDA, 14. aprila

TOREK, 13. aprila

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.30 10.45 11.10 11.30 12.00 13.00 13.20 13.35 14.00 14.15 15.00 15.10 15.45 16.10 16.20 16.30 17.00 17.20 17.30 18.00 18.25 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.50 19.55 21.00 22.00 23.05 00.00 00.30 01.00 01.25 02.00 02.25

06.30 07.00 08.10 08.40 09.10 09.35 10.30 13.35 14.05 15.00 15.30 15.55 17.00 17.25 18.00 19.00 20.00 20.30 21.00 21.30 22.20 00.00 01.35

06.30 07.00 08.05 09.00 09.55 10.25 12.00 12.30 13.00 14.00 15.05 16.00 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.05 22.45 23.05 23.40 00.35 01.30 02.30

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Na potep po spominu Risanka Ribič Pepe, 3/11 Bine, zgodbe iz školjke V pričakovanju božiča, 15/24 Intervju: dr. Edvard Kovač Poročila, šport, vreme ARS 360 Podoba podobe Duhovni utrip Obzorja duha Poročila Mostovi Marči Hlaček, 46/52 Ronijine moči, film Prosim ne kličite ga Armando, kratki film Zombi ali strah in pogum, 3/10 Novice, šport, vreme Gledamo naprej Bober, dok. ser. Kaj je v naši DNK, oddaja o znanosti Minute za jezik Žrebanje Astra Fletni gaji, risanka Pokukajmo na zemljo, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Piramida Dosje Odmevi, šport, vreme Mao: Kitajska serija, 2/4 Prava ideja!, poslov. odd. Bober, dok. odd. Tv dnevnik 13.4.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Tv prodaja Dober dan Koroška Na lepše Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem NLP, razvedrilna oddaja Bleščica Studio city Pozdrav Afriki Tv dnevnik 13.4.1992 Prisluhnimo tišini Glasnik Mostovi V dobri družbi, tv Maribor Intervju: Radovan Hrast Globus Muzikajeto: Hiphop Prava ideja!, poslov. odd. Pot v južno Afriko, 1. oddaja Vojna in mir, nad., 3/4 Gospa Harris, am. film Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponovitev Jutri je za večno, nad. V imenu ljubezni, nad. Tv prodaja Andromejin soj, am. film Tv prodaja Prijatelji 24ur ob enih Mali razgrajači, resničnostna serija Razočarane gospodinje, nan. Ukradeno srce, nad. 24 ur popoldne V imenu ljubezni, nad. Jutri je za večno, nad. 24ur vreme 24ur Preverjeno Nasilnež v moji postelji, kan. f. 24ur zvečer 30 Rock Shark, nan. Enota za posebne primere, nan. 24 ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.35 Župan z vami, gost: mag. Štefan Tisel, župan Občine Šentjur 11.25 Posnetek tekme 13.00 Videospot dneva 13.05 Hrana in vino, kuharski nasveti , ponovitev 13.35 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja 18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1828. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna informativna oddaja 21.00 To bo moj poklic: Tapetnik, 1. del izobraževalne oddaje 21.30 Mura Raba TV, 3. TV mreža 22.00 Sodobna umetnost, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 00.00 Vabimo k ogledu 00.10 Videostrani, obvestila

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 10.50 11.00 11.20 11.55 13.00 13.15 14.20 15.00 15.10 15.50 15.55 16.00 16.10 17.00 17.20 17.30 18.25 18.35 18.45 19.00 19.55 20.05 21.30 22.00 23.10 00.25 01.15 01.40 02.20 02.45

06.30 07.00 08.00 09.00 10.00 10.30 12.15 13.15 13.30 14.00

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Marči Hlaček, 33/52 Risanka Prosim, ne kličite ga Armando, igrani film Zombi, strah ali pogum, 3/10 Bober Dosje, pon. Poročila, šport, vreme Polemika Alpe-Donava-Jadran Poročila Mostovi Maks in Rubi, risanka Raztreseni Milan, risanka Medvedek: skakanje čez lužo, risanka Pod klobukom Novice, šport, vreme Gledamo naprej Turbulenca: obleka (ne) naredi človeka, dok. odd. Žrebanje lota Bela, risanka Vale in Lajči, risanka Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Grace je odšla, am. film Črno-bela mavrica, do. film Odmevi, šport, vreme Sveto in svet: vera in znanost Turbulenca: obleka (ne) naredi človeka, dok. odd. Tv dnevnik 14.4.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

00.30 01.30

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Spet doma Hri-bar Knjiga mene briga Tv dnevnik 14.4.1992 Glasbeni večer: posvetilo 100-letnici rojstva Marijana Lipovška Črno beli časi Mostovi Nogomet: polfinale za pokal Hervis: Nafta-Domžale O živalih in ljudeh Na vrtu, tv Maribor Z Damijanom Šport Nogomet: Aston Villa-Everton David Edgar: Oblika mize, tv priredba Slovenska jazz scena Zabavni infokanal

06.30 07.00 08.05 09.00 09.55 10.25 12.00 12.30 13.00 14.00 15.05 15.55 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.40 22.35 22.55 23.30 00.25 01.20 02.20

Tv prodaja 24ur, ponovitev Jutri je za večno, nad. V imenu ljubezni, nad. Tv prodaja Tatica diamantov Tv prodaja Prijatelji 24ur ob enih Mali razgrajači Razočarane gospodinje, nan. Ukradeno srce, nad. 24ur popoldne V imenu ljubezni, nad. Jutri je za večno, nad. 24ur vreme 24ur Usodno spogledovanje, kan. f. Na kraju zločina, nan. 24ur zvečer 30 Rock Shark, nan. Enota za posebne primere, nan. 24ur, ponovitev Nočna panorama

16.00 16.20 16.55 18.50 19.05 19.30 20.05 20.40 22.40

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.35 1828. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Videospot dneva 11.10 Športni torek, športna informativna oddaja 11.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 12.00 Iz našega arhiva: Skrbimo za zdravje 13.00 Videospot dneva 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja, 3. TV mreža 18.45 Regionalne novice 1 18.55 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, glasbena oddaja 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila


Naš čas, 8. 4. 2010, barve: CMYK, stran 25

PRIREDITVE

8. aprila 2010

Kdaj - kje - kaj Petek, 9. aprila

VELENJE

Četrtek, 8. aprila 14.00 – 20.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru MC kinoteka & nasveti za zdravje 17.00 Dvorana centra Nova Velenje Kulturni večer ob svetovnem dnevu Romov 17.30 ŠC Velenje, MIC Predstavitev raziskovalnih nalog: Gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline 19.00 Knjigarna Kulturnica Predavanje in pogovor: Praznovanje pomladi in velike noči na slovenskem in po svetu 19.00 Glasbena šola Velenje Razstava in koncert: Tradicionalna predstavitev dijakov 2. letnika Umetniške gimnazije Velenje

10.00 – 13.00 Športna dvorana ŠCV Državno srečanje Robofest 2010 Slovenska Roboliga 16.00 Mladinski center Velenje Odprtje razstave Origami 19.30 Dom kulture Velenje Zeleni abonma in izven: Blazno resno o seksu 19.30 Glasbena šola, orgelska dvorana Koncert dijakov oddelka za orgle Glasbene šole Velenje 19.30 Glasbena šola, velika dvorana Območna revija: Pozdrav pomladi 20.00 Galerija Arsin Velenje Odprtje razstave: Vida Slivniker 21.00 Mladinski center Velenje Tematski večer: Drugačen hip hop

Sobota, 10. aprila 8.00 – 13.00 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica

Nedelja, 11. aprila

Knjižne novosti Irena Cerar: Pravljične poti v zgodovino Kdor pozna knjigo Pravljične poti Slovenije, kjer je Irena Cerar na zanimiv način povezala potepanja po Sloveniji in domače pravljice, ga ne bo potrebno prav dosti prepričevati, naj vzame v roko knjigo Pravljične poti v zgodovino, avtorice, ki je sicer urednica National Geographic Juniorja. Družinski izletniški vodnik vsebuje 50 izletov po vsej Sloveniji, ki se raznoliko vijejo od gradov in mestnih obzidij prek vojaških utrdb do mlinov in samostanov ter se tako prijazno in nevsiljivo spogledujejo z zgodovino. Izleti v vodniku so različnih težavnostnih stopenj in primerni za različne letne čase. Dodani so zemljevidi, čudovite ilustracije in izjemne fotografije, ki kar kličejo po potepanjih.

Nekega dne pa mu mami že zjutraj pove, da gre babici pomagat pri spomladanskem čiščenju in bo ponj v vrtec prišla sestrica Mia. Obljubi pa mu, da pride domov zvečer. Mali Val je cel dan slabe volje in komaj čaka večer. Mamice pa še vedno ni. Le kaj se je zgodilo?

Anita Nair: Ženski kupe Zgodba petinštiridesetletne samske davč ne urad ni ce Akhi le se dogaja na jugu Indije. Po očetovi

Belinda Rodik: Mami, kdaj prideš? Mali zajček Val je strašansko navezan na svojo mamico. Nikamor ne gre brez nje, razen v vrtec, pa še to samo zato, ker mora. In vedno pride ponj ljuba mamica.

Ponedeljek, 12. aprila 14.00 – 20.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru 19.19 Knjižnica, študijska čitalnica Potopisno predavanje: Irska in potovanje s transibirsko železnico 19.30 Glasbena šola, velika dvorana Koncert trobilcev 18.00 – 20.00 Mladinski center Velenje Študijski krožek KULT-KREATIVIS: Glasba afriškega bobna (izobraževalni modul)

samostojno učenje 14.00 – 20.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru 16.00 Knjižnica, študijska čitalnica Predavanje: Osnove mikroskopiranja trosov gob 17.00 Mladinski center Velenje Finančno-pravni nasveti: Zakon o malem delu 18.00 Dom kulture Velenje Prireditev: Športnik leta Mestne občine Velenje 19.00 Knjigarna Kulturnica Predstavitev knjige Alma Karlin: Sama – iz otroštva in mladosti 19.19 Knjižnica, študijska čitalnica Pogovor: O pravicah bolnikov 19.30 Glasbena šola, velika dvorana Koncert harmonikarjev Glasbene šole Velenje

Sreda, 14. aprila 14.00 – 20.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Moja samopodoba 17.00 Knjižnica, pravljična soba Ura pravljic 17.30 Galerija Velenje, pravljična soba Pravljično–igralno urica H. Krrause – Zimmer: Vrt metuljev 19.00 Dom kulture Velenje Glasbeno–gledališki večer OŠ Gorica 19.19 Knjižnica, študijska čitalnica Predavanje: Bogomili – duhovna moč nekoč in danes

Četrtek, 8. aprila Sreda, 14. aprila 19.30 Dom kulture Šoštanj Letni koncert učencev Glasbene šole Velenje – oddelek Šoštanj

Sobota, 10. aprila

8.00 Sejna dvorana MO Velenje Seja Sveta MO Velenje 9.00 – 13.00 Ljudska univerza Velenje Predstavitev središča za

x

Nedelja, 11. aprila x

Planinski izlet v Bistrški Vintgar (lahka planinska pot)

ŠMARTNO OB PAKI

Četrtek, 8. aprila 19.30 Hiša mladih Pilates

Petek, 9. aprila 19.00 Hiša mladih Volilni občni zbor Turističnega društva Šmartno ob Paki

Planinski izlet na Krim (izlet sekcije Gaberke – lahka označena pot) Okolica Šoštanja

April/mali traven

8. Četrtek - Albert 9. Petek - Tomaž 10. Sobota - Mehtilda 11. Nedelja - Leon 12. Ponedeljek - Lazar, Viktor

13. Torek - Ida 14. Sreda - Valerij, Justin

Sobota, 10. aprila 10.30 Hiša mladih Otroška ustvarjalna delavnica 19.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Gledališka predstava Avdicija v izvedbi gledališke skupine KD Tuhinj, režija: Branko Đurič – Đuro; več na http://www.kssf.si

Lunine mene

Torek, 13. aprila 18.00 Hiša mladih Joga

Petek, 9. aprila: Bela krajina (Klub upokojencev Gorenje); sobota, 10. aprila, Brezniške peči (oboje PD Velenje) in Ojstrškov pohod na Kal (PD Vinska Gora).

16.00 Knjižnica Šoštanj Ura pravljic

Torek, 13. aprila

Obnova planinskih poti – delovna akcija 08.00 Osnovna šola Šoštanj Dan odprtih vrat OŠ Šoštanj 20.00 Športna dvorana Šoštanj Elektra Esotech : Luka Koper(1. A SKL oz. Liga Telemach)

KAM NA IZLET?

ŠOŠTANJ

Ansambel Lipovšek in skupina Ni da ni organizirata dobrodelni koncert Objemi sanje, na katerem bodo nastopili priznani glasbeniki iz Velenja in njegove okolice: ansambel Lipovšek, ansambel Trio proti jutru, skupina Ni da ni, skupina Crescendo, orkester Vilija Mravljaka, ljudske pevske iz Ponikve pri Žalcu in Aleksandra Cavnik. Koncert bo v nedeljo, 11. aprila, v gasilskem domu v Škalah, s pričetkom ob 16. uri. Zbrani denar bo namenjen otrokom, ki obiskujejo Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje. Tudi sami se bodo na koncertu predstavili, in sicer s točko Gusarji.

14. aprila, v sredo, ob

14:28 mlaj (prazna luna)

CITYCENTER Od 10. aprila dalje CITYCENTROV KARTING, vabi na zgornje parkirišče garažne hiše oz. 4. nadstropje. 11. aprila ob 11.00 Pravljične ulice v Džungli. Pika Poka in njen prijatelj Pegi Pu 17. aprila ob 9.00 OČISTIMO DIVJE ODLAGALIŠČE in se pridružimo vseslovenski akciji OČISTIMO SLOVENIJO Prijave na informacijah Citycentra. KLUB SLOVENIJA SUPPORTER PREDSTAVLJA: prodaja navijaških artiklov, nagradne igre in maskota Zakumi 8. in 15. aprila BIO TRŽNICA

 smrti prevzame skrb za svojo zahtevno družino. Odloči se zaživeti samostojno življenje, vendar je to v Indiji za žensko skoraj nemogoče. Vsaj tako misli. Vse se obrne na glavo, ko si kupi enosmer no vozovnico v obmorsko mestece, kjer želi premisliti o svoji nadaljni poti. Na vlaku, v intimnem vzdušju ženskega kupeja, si potnice različnih starosti in stanov pripovedujejo zgodbe, ki so tako različne kot one same.

Poly Williams: Njami mami

namenjen predvsem staršem in učiteljem, ki bodo v njem našli primere, kako korak za korakom vzgajati čustveno inteligentne otroke. Vendar pa je knjiga hkrati namenjena otrokom, starim od 8 do 12 let, saj jih na lahkoten način in s hudomušnimi slikami povabi k sodelovanju pri vajah in odgovarjanju na zastavljena vprašanja.

15.00 Dom kulture Velenje 12. koncert orkestra Roberta Goličnika z ansablom Franca Miheliča in gosti 15.00 – 18.00 Mladinski center Velenje Študijski krožek KULT-KREATIVIS: Produkcija elektronske glasbe in DJ-stva (izobraževalni modul)

Koledar imen

Dobrodelni koncert Objemi sanje

Čustvena inteligenca otrok: priročnik za učitelje in starše z vajami Čustvena inteligenca je ena od najpomembnejših osebnostnih lastnosti. Če že malčka spodbujamo v tej smeri, se tudi kot odrasel lažje znajde in je kos pastem, ki jih nastavlja življenje. Priročnik je

8.00 – 12.00 Cankarjeva ulica Bolšji sejem 9.00 Glasbena šola, modra dvorana Harmonikarski seminar 10.30 Dom kulture Velenje Sobotne lutkarije: Deklica Momo in tatovi časa 10.30 Galerija Velenje Javno vodstvo po razstavi Izbrane zgodbe 11.00 Pred prodajalno Nitka Velenje Modna revija Nitka 18.00 Mestni stadion Velenje Nogometna tekma 1. SNL NK Rudar Velenje : NK Olimpija 19.30 Glasbena šola, orgelska dvorana Koncert harmonikarjev 19.30 Glasbena šola, velika dvorana Območna revija: Pozdrav pomladi 2010 20.00 Restavracija pod Jakcem Velenje Akademski ples 21.00 Mladinski center Velenje Klubski večer

25

Zgodba o Amy, ki se ji zdi služba mlade mamice veliko bolj naporna in stresna kot njena »prava« služba, kjer sicer uspešno skrbi za stike z javnostjo. Po porodu se kar naenkrat ne znajde več. Ne more se sprijazniti s pridobljenimi kilogrami, z vlogo mame namesto vlogo ljubice, njena samozavest je na psu, skratka to ni več Amy, ki je prekipevala od želje po dogodivščinah. Za nameček celo sluti, da jo mož vara. Kar naenkrat vse izgubi svoj smisel. Niti približno si ni predstavljala, da ti malo bitje lahko tako spremeni življenje. Bo vedno tako? Si bo lahko sploh še kdaj v miru privoščila kavico in klepet s prijateljicami, voskanje nog, potepanje po trgovinah?

 Pripravila: Metka Pivk Srdič

K I N O V E L E N J E :: S P O R E D NEPREMAGLJIV (Invictus) Biografska drama, 134 minut Režija: Clint Eastwood Igrajo: Morgan Freeman, Matt Damon, Tony Kgoroge, Patrick Mofokeng, Matt Stern, Julian Lewis Jones, idr. Petek, 9. 4., ob 18.00 Nedelja, 11. 4., ob 20.15 Režiser s številnimi oskarji nagrajenih dram Neoproščeno in Punčka za milijon dolarjev osvetljuje delo in življenje južnoafriškega borca proti apartheidu Nelsona Mandele. Po dolgoletnem zaporu in končanju segregacije Mandelo izvolijo za predsednika, toda družbo še vedno duši rasno nerazumevanje in sovraštvo. Da bi s pomočjo športa poenotil južnoafriško ljudstvo, Mandela združi moči z naprednim vodjo rugby reprezentance, ki si želi na domačih tleh osvojiti svetovno prvenstvo. 2 nominaciji za oskarje (gl. in str. moška vloga)! Redna predstava (cena vstopnice 3,5 EUR)

ZELENA CONA (Green Zone) Zgodovinska drama,triler, 94 minut Režija: Paul Greengrass Igrajo: Matt Damon, Jason Isaacs, Brendan Gleeson, Greg Kinnear, Amy Ryan, Said Faraj, Michael O'Neill, idr. Petek, 9. 4., ob 20.30 Sobota, 10. 4., ob 20.30 Režiser napetih trilerjev Bournova premoč in Bournov ultimat raziskuje temno plat vojne v Iraku, ki jo doživlja marinec Roy. Njegov oddelek ima nalogo poiskati orožje za množično uničevanje, toda med številnimi smrtonosnimi zasedami nepričakovano nale-

tijo na neprijetno presenečenje, ki nakazuje možnost srhljive zarote. Roy se znajde med dvema ognjema, saj se mora poleg sovražnikov pomeriti tudi z dvoličnimi ameriškimi agenti in politiki, ki so pripravljeni storiti vse, da resnica ne bi prišla na dan. S podporo Ministrstva za kulturo! Redna predstava (cena vstopnice 3,5 EUR)

PERCY JACKSON IN OLIMPIJCI KRADLJIVEC STRELE (Percy Jackson and the Lightning Thief) Družinska domišljijska pustolovščina, 118 minut Režija: Chris Columbus Igrajo: Logan Lerman, Uma Thurman, Pierce Brosnan, Rosario Dawson, Sean Bean, Brandon T. Jackson idr., Sobota, 10. 4., ob 18.00 Nedelja, 11. 4., ob 18.00 Režiser prvih dveh filmov o Harryju Potterju predstavlja zgodbo 12-letnega Percyja, ki nekega dne odkrije, da je potomec starogrških bogov. Toda božanstva na Olimpu niso zadovoljna, saj je nekdo ukradel Zevsovo strelo, glavni osumljenec pa je nič hudega sluteči Percy. Da bi odkril, kdo stoji za tatvino, preprečil vojno med bogovi in našel pogrešano mamo, se Percy z zvestima prijateljema poda na nepozabno avanturo, polno nevarnosti in vratolomnih doživetij. Redna predstava (cena vstopnice 3,5 EUR)

ZRESNI SE (Serious Man) Akcijska pustolovščina,161 minut Režija: Ethan Coen, Joel Coen Igrajo: Michael Stuhlbarg, Richard Kind,

Sari Wagner Lennick, Fred Melamed, Aaron Wolff, Adam Arkin, idr. Petek, 9. 4., ob 20.00 – mala dvorana Sobota, 10. 4., ob 19.00 – mala dvorana Ustvarjalca neobičajnih komedij Kdo je tu nor? ter Preberi in zažgi predstavljata kaotično življenje profesorja Larryja, ki se mora soočiti z ženino nezvestobo. Glavobole mu povzroča tudi nezaposleni brat, ki v nedogled izkorišča Larryjevo gostoljubje, hčerka na skrivaj krade denar za operacijo nosu, anonimno pismo ogrozi Larryjevo delovno mesto, vedno gola soseda pa vzbuja mučno poželenje. Larry za nasvet poprosi tri rabine, kar povzroči le še večjo in še bolj zabavno katastrofo. 2 nominaciji za oskarje (za film in za scenarij)! Redna predstava (cena vstopnice 3,5 EUR)

ČIVAVA Z BEVERLY HILLSA (Beverly Hills Chihuahua) Družinska domišljijska pustolovščina, 91 minut Režija: Raja Gosnell Igrajo: Drew Barrymore, Piper Perabo, Andy Garcia, Jamie Lee Curtis, George Lopez, Cheech Marin, Paul Rodriguez, Plácido Domingo idr. Nedelja, 11. 4., ob 16.00 – otroška matineja Razvajena čivava Chloe je navajena posebnih privilegijev, gurmanske hrane in najboljših pasjih frizerjev, a življenje se ji obrne na glavo, ko jo gospodarica zaupa v oskrbo lahkomiselni nečakinji. Ne traja dolgo in Chloe se znajde v krempljih prirediteljev nezakonitih pasjih dvobojev v Mehiki. Med

begom pred zlobnim dobermanom najde zaveznika v osamljenem nemškem ovčarju in na poti, polni neverjetnih pasjih dogodivščin, spoznava, da je prijateljstvo bolj pomembno od prestiža in denarja. Otroška matineja (cena vstopnice 2,5 EUR)

BOMBNA MISIJA (The Hurt Locker) Akcijska vojna drama, 131 minut Režija: Kathryn Bigelow Igrajo: Jeremy Renner, Anthony Mackie, Brian Geraghty, Guy Pearce, Ralph Fiennes, David Morse, Evangeline Lilly, Christian Camargo, idr. Četrtek, 15. 4., ob 20.00 – velenjska premiera Drzni narednik James prevzame vodenje elitnega vojaškega bombnega oddelka v Iraku. Vsakodnevno smrtonosno razstavljanje podtaknjenih eksplozivnih teles dodatno otežujejo sočasni spopadi s sovražniki, Jamesova navidezna lahkomiselnost pa v njegovih podrejenih vzbudi številne pomisleke o njegovih pravih motivih. Toda vsakodnevni stres soočanja s smrtjo razkrije Jamesov pravi značaj in za vedno spremeni življenja vseh vpletenih. Film leta ! 6 oskarjev –za film, originalni scenarij, režijo, montažo, mešanje zvoka, režijo zvoka. Premierna predstava (cena vstopnice 3,5 EUR)

Naslednji vikend, od 16. do 18.4. 2010 napovedujemo: triler- dramo ZLOVEŠČI OTOK, romantično komedijo LOVEC NA GLAVE, dokumentarec KAPITALIZEM : LJUBEZENSKA ZGODBA, sinhronizirano animirano pustolovščino PLANET 51


Naš čas, 8. 4. 2010, barve: CMYK, stran 26

26

OBVEŠČEVALEC

8. aprila 2010

Q10 PLUS OMEGA 3 – edinstvena kombinacija INFOTEL 040 460 332

Akcija Ste utrujeni? Nimate energije?

Prodajalne ZDRAVILA

Z

Reha

Izdelki za zdravo življenje

Za življenje celice potrebujejo energijo. Koencim Q10 je prisoten v vseh celicah, predvsem v srčni mišici. Sodeluje pri tvorbi ATP, ki je osnova celične energije. Koencim Q10 je najmočnejši antioksidant in organizem ščiti pred škodljivimi prostimi radikali. Naše telo proizvaja zadostne količine koencima Q10 le do 25 leta starosti, kasneje pa količina proizvedenega koencima pada v sorazmerju s strarostjo, kar je lahko neposredno povezano s številnimi težavam, ki jih prinaša straost. Neustrezna prehrana, stres in okužbe so razlog za pomanjkanje koenci ma Q10. Bole zen zač ne svoj pohod , ko se raven koencima Q 10 v telesu spusti za več kot 25% po normalo! Vsak od nas včasih pomisli, da bi bilo super, če se ne bi starali ali pa, da bi se vsaj starali počasneje. In po 25. letu telo tvori veliko manj »eliksirja mladosti«, tako da zmanjkuje v organih, kjer ga bi moralo

biti največ - v srčni in drugih telesnih mišicah, jetrih in ledvicah. Koencim Q10 znanstveno dokazano pozitivno vpliva: •na delovanje srca in hitrejše okrevanje po operacijah srca in na zniževanje krvnega tlaka in nižanje ravni holesterola, •povečuje imunsko odpornost in obrambo pred različnimi boleznimi, •poznan je kot močan antioksidant, ki deluje na mestu nastanja prostih radikalov v celici, •upočasnjuje procese staranja in pomaga pri boleznih, povezanih s staranjem, •pomaga pri različnih kroničnih boleznih in pomaga pri uravnavanju sladkorja v krvi. Zdravniki in strokovnjaki med vsemi dodatki k prehrani najbolj priporočajo Q10, saj koencim Q10 krepi oslabelo srce (pešanje srca zara di stros ti in bolez ni), daje življensko energijo, pomaga pri stanjih po srčni ali možganski kapi,

od.15.4. do 15.5.

Trgovine z medicinskimi pripomoèki in zdravili brez recepta

RADIO

upočasni stranje, zmanjšuje kronično utrujenost, ima pomembno vlogo za zdrave in močne kosti, krepi dlesni, izboljšuje telesno in duševno zmogljivost . Na trgu je v prodaji kar nekaj izdelkov Q10, ki se po koncentraciji in sestavi močno razlikujejo. Posebej bodite pozorni, ali izdelki vsebuje gluten, škrob, ali konzervanse, še posebej, če ste alergik. Za večino ljudi so najbolj primerna oblika za uživanje kapsule. Avstralskim proizvajalcem pa je uspela tudi združitev koencima

Q10 in Omega 3 (naravnega lososovega olja), ki še dodatno pripomore k boljši absorbciji koencima Q10. Tudi koncentracija koencima v eni kapsuli je pomembna, avstralcem je uspelo v tej edinstveni kombinaciji vnesti kar 50mg. Q10 z Omego 3 priporočamo športnikom, vsem, ki so dnevno podvrženi stresu, srčnim bolnikom, starejšim ljudem in vsem, ki želijo ohra ni ti ZDRAV JE IN MLA DOST.



VELENJE

ČETRTEK, 1. aprila: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček, 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 2. aprila: 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 3. aprila: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 4. aprila: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 5. aprila: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 6. aprila: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 7. aprila: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

ONES NA ŽE NOST ZRAKA V tednu od 29. mar. 2010 do 4. apr. 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 29. mar. 2010 do 4. apr. 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

350

300

250

200

150

100

50

0 ŠOŠTANJ

TOPOLŠICA

ZAVODNJE

GRAŠKA GORA

29.mar

30.mar

31.mar

VELENJE

LOKOVICA -

ŠKALE

VELIKI VRH

01.apr

PESJE

MOBILNASKORNO

02.apr

03.apr

04.apr


Naš čas, 8. 4. 2010, barve: CMYK, stran 27

OBVEŠČEVALEC

8. aprila 2010

mali OGLASI ŽENSKE vseh starosti iščejo partnerje za poštena razmerja. Tel: 090-6286 (1,99 evra/minuto) 29-LETNA, razočarana punca išče moškega starega nad 40 let, za pošteno razmerje. Razdalja ni ovira. Tel.: 090-6286 /1,99 evra/minuto)

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA)

NUDIM AVTOMOBILE, kmetijske stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica Zaupanje za vse generacije. Brezplačno za dame do 46 leta, za vse ostale dostopne cene, mnogo ponudb. Tel.: 03/5726-319 BREZPLAČNO spoznavanja za mlajše ženske, ker je mnogo zanimivih, raznovrstnih moških ki si želijo iskrenih razmerij. Gsm: 031/836-378

Nagrajenke križanke "Mobtel", objavljene v tedniku Naš čas dne 25. marca 2010, so:

VOZILA RENAULT clio 1.2, l. 1996, motor v okvari, prodam v celoti za dele. Gsm: 031/306-556 PEUGEOT 306, l. 1996, karamboliran, vozen, neregistriran, prodam. Gsm: 041/748-322

NEPREMIČNINE VEČJO vseljivo stanovanjsko hišo z novejšim gospodarskim poslopjem, primernim za obrt in okoli 3.600 m2 zemljišča, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031/811-406 ali 040/394-909 V SLOVENJ GRADCU, Tomšičeva 47 ugodno prodam 4 sobno stanovanje z galerijo - 89 m2. Gsm: 041/627-028

PRIDELKI VINO: refošk, merlot, rose, pinela in zelen, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan – Štanjel) Velenje – Konovo. Gsm: 031/749-671 ULEŽAN hlevski gnoj, jabolčnik, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883.

RAZNO PREMIČNO počitniško hišico, 3 x 8 m, popolnoma opremljeno, ugodno prodam. Gsm: 051/624-066

ŽIVALI PRODAJA rjavih nesnic (že nesejo) v nedeljo, 11. 4. od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02/8761-202 ŽREBIČKA starega šest mesecev prodam. Gsm: 031/233-314

27

Jana Sopolšek, Kvedrova 15, Velenje (mobilni telefon); Metka Brglez, Bevče 30 b, Velenje (avtopolnilec); Marija Mavrer, Jenkova 19, Velenje (torbica za GSM). Nagrajenke bodo prejele potrdila za dvig nagrade (v prodajalni Mobtel v Velejaparku) priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: MOBTEL NOKIA

DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore

na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

Zobozdravniki: 10. in 11. 4. 2010 – Ana Franjkovič, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti, ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje, od 8. do 12. ure). Veterinarska postaja Šoštanj: Dežurni veterinar – gsm 031/688600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Porok ni bilo Smrti: Ana Hren, roj. 1931, Polzela 205; Rudolf Lajlar, roj. 1926, Celje, Skaletova ul. 2; Stanko Masnec, roj. 1948, Latkova vas 188; Franc Gašperac, roj. 1943, Kristan vrh 47, Podplat; Anton Pokelšek, roj. 1931, Začret 17, Ljubečna; Matilda Blažič, roj. 1943, Paški Kozjak 51 b; Stanilav Bervar, roj. 1936, Gavce 21, Šmartno ob Paki.

Odhajam z vetrom, a ne v praznino. (Tagore)

MATEJ GABERŠEK 1965 - 2010

ZAHVALA

TILKA BLAŽIČ 1943 - 2010

Kje si ljuba mati, žena, kje tvoj mili je obraz, kje tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas. Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, a v naših srcih za vedno boš ostala.

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in sorodnikom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala g. Grošlju, dr. med., župniku za opravljen obred, pevcem pevskega zbora Kajuh Velenje in g. Semetu za poslovilni govor. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.

Žalujoči: mož Franc, sin Matjaž, hči Mateja z Goranom in vnukinja Tjaša

Mali oglasi, zahvale in osmrtnice  898 17 50 Vsako človeško življenje je dar, četudi je kratko in krhko. Vsako življenje je dar, ki bo za vedno živelo v naših srcih. (Elmar Simma)

V slovo našemu prijatelju

MATEJU GABERŠKU Matej, pogrešali te bomo!

Člani Golf kluba Velenje


Naš čas, 8. 4. 2010, barve: CMYK, stran 28

Blok šest je korak naprej Priprave na gradnjo šestega bloka TEŠ so stekle že leta 2003, še vedno pa se »pogrevajo« vprašanja o njegovi smiselnosti – Na Večerovi okrogli mizi na to temo je tako med zagovorniki kot nasprotniki te naložbe prevladalo mnenje, da gradnja ne more biti več vprašljiva Mira Zakošek

Velenje, 6. aprila - O smiselnosti izgradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) so govorili tudi v hotelu Paka na Večerovi okrogli mizi. Strokovnjaki z različnih področij so odgovarjali predvsem na vprašanje, ali pomeni njegova izgradnja za Slovenijo korak naprej ali nazaj. Večina razpravljavcev je menila, da je to korak naprej, direktor TEŠ dr. Uroš Rotnik je celo poudaril, da pomeni skok v prihodnost. Pa tudi tisti, ki se s to gradnjo ne strinjajo, med njimi član vladnega strateškega sveta za energijo in svetovalec predsednika vlade Dali Đonlagić ter direktorica Umanotere Vida Ogorelec Wagner so menili, da gradnja, ki je že stekla, ne more biti več vprašljiva. Minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik je poudaril pomen ohranitve sedanjega razmerja proizvodnje električne energije, direktor HSE Borut Meh pa, da si sedaj želijo predvsem malo miru, da bi lahko zahtevno naložbo korektno izpeljali. »Brez šestega bloka lahko Slovenija začne zapirati Premogovnik in TEŠ, s tem pa bi bili verjetno edina država v Evropski uniji (EU), ki bi pod zemljo pustila za 43 let zalog domačega energetskega vira

ter na cesto poslala 3000 ljudi, posredno pa še vsaj dvakrat toliko,« je bil odločen Lahovnik. Borut Meh pa je dodal, da vlaganja v najsodobnejšo tehnologijo, zmanjšanje emisij in delovna mesta z visoko dodano vednostjo zagotovo pomenijo razvoj. Nasprotniki termoelektrarn skušajo po njegovem mnenju prikazati, kako drage so,

Ni bil namen vlade, da ustavi gradnjo Minister Lahovnik je zagotovil, da vlada s tem, ko je naložila HSE, da pridobi neodvisno tuje strokovno mnenje, nikakor ni želela ustaviti gradnje, ampak razjasniti dvome, ki so se še pojavljali. predvsem zaradi emisijskih kuponov, a politika trgovanja z njimi je še močno nedorečena, saj nekatere že skrbi padec cene kuponov. She ma namreč deluje zgolj na območju EU. Veliko so govorili tudi o nujnosti večjega izkoristka obnovljivih virov, a obenem ugotavljali, da do njih ni enostavno priti, saj so možnosti omejene, marsikje pa so tudi velika nasprotovanja

v lokalnih skupnosti. Zavzeli so se za večje izkoriščanje nizkoogljičnih virov, pri čemer je minister Lahovnik sicer poudaril med drugim pomen fotovoltaike, a dodal, da je treba vedeti, da jo država subvencionira s 70 milijoni letno in da je strošek MGW kar 450 evrov, medtem ko bo MGW iz Šoštanja (v najslabšem primeru ob upoštevanju ekoloških kuponov) največ 70 evrov, torej šestkrat cenejši. Velenjski župan Srečko Meh in predsednica krajevne skupnosti Šoštanj Vilma Fece sta zelo odločno poudarila, da so se morali prebivalci v tem okolju vedno boriti. Nikogar niso zanimali, ko je bilo potrebno porušiti cele vasi, ali ko je bilo potrebno zgraditi čistilne naprave. Zdaj, ko so dogovorili pod kakšnimi pogoji bo potekalo nadaljnje izkopavanje premoga in proizvodnja elektrike, pa ne bodo dovolili, da bi jim to mnogo premalo utemeljeno preprečili. Zelo odločno je to nasprotnikom povedal tudi predsednik sindikata energetike Slovenije Franc Dolar, ki je tudi poudaril, da je nesprejemljivo, da ima predsednik vlade za svetovalca Đonlagiča, ki je nasprotnik gradnji šestke. Povedal pa je tudi, da je organiziranost energetike v dva stebra nesprejemljiva in da bodo sindikati zahtevali združitev. 

Več pozornosti delu z mladimi Pesje - Člani PGD Pesje so se marca zbrali na 64. letni konferenci, na kateri so pregledali delovanje v minulem letu in sprejeli dela in naloge v prihajajočem letu. Občni zbor je popestril nastop pihalnega

no izobraževati in opravljati razne specialnosti, da spoznavaš novo tehniko in pravilen pristop gasilca za uspešno intervencijo. Kljub dobri volji in pridobljenemu znanju pa nastopijo težave, ko le redkokatero

pa so tudi odstraniti posledice treh plazov, ki so se sprožili isti dan. Dvakrat so krajanom pomagali tudi pri odstranjevanju os in sršenov. Zadovoljni so tudi s sodelovanjem na operativnih gasilskih vajah

Zaključena izgradnja krožišča v Metlečah

Prvo večje krožišče v Šoštanju je lepo in pregledno.

Šoštanj, 30. marec - S položitvijo fine asfaltne obloge so v torek zaključili gradnjo krožišča v Metlečah. Delati so začeli lansko jesen, po zimskem premoru pa nadaljevali in dela tudi končali. Gre za izgradnjo prvega večjega krožišča v Šoštanju, ki na lokalni cesti proti Topolšici zagotavlja večjo varnost vseh udeležencev v prometu. Boljša je namreč preglednost, ob krožišču pa so urejeni tudi pločniki s kolesarsko stezo.

Skupaj s krožiščem so uredili javno razsvetljavo in odvodnjavanje ter seveda vso potrebno prometno signalizacijo. Izvajalec del je bilo podjetje Slemenšek, d. o. o., vrednost izgradnje krožišča pa je 462 tisoč evrov. Prenovo lokalne ceste med Šoštanjem in Topolšico bodo nadaljevali še letos, ko bodo izvedli rekonstrukcijo do mostu pri kmetiji Hliš.

Grilova domačija ponovno vabi Odprta bo vse do 31. oktobra – Člani društev, ki delujejo na domačiji, so pred veliko nočjo opravili temeljito čiščenje okolice Velenje, 1. aprila – Pred tednom dni je vrata ponovno odprla Grilova domačija. Eko muzej v Lipju pri Velenju ima status kulturnega spomenika. Obsega hišo in gospodarsko poslopje. Ob hiši so še vodnjak, manjši zelenjavni vrt, večji zeliščni vrt in čebelnjak. Nad klet-

muzeja. Na domačiji delujejo tudi nekatera društva – Turistično društvo Vinska Gora, Društvo zeliščarjev in Čebelarsko društvo. Domačijo lahko obiščete do 31. oktobra od petka do nedelje, med 10. in 17. uro, najavljene skupine pa tudi zunaj tega časa (po dogovoru v



Od nekdaj velja, da naj bi na kmetijah do velike noči opravili vsa večja očiščevalna dela. Člani Turističnega društva Vinska Gora, Društva zeliščarjev in Društva čebelarjev Velenje so zato v tednu pred prazniki zavihali rokave in temeljito očistili okolico Grilove domačije. Največji prispevek pri urejanju okolice je dala družina Marjana Špegla, ki bo tudi med letom skrbel za košnjo trave in ureja nje nji ve na domačiji. Člani TD Vinska Gora so prevzeli skrb za vinograd in sadovnjak, zeliščarji bodo skrb no ureja li bogat zeliščni vrt, čebelarji pa okolico čebelnjaka. V času turističnega tedna bodo pripravili tudi dan odprtih vrat z razstavo in degustacijo slovenskih jedi.

Dvorana doma krajanov v Pesju je bila tudi letos polna, gasilci pa si letos želijo predvsem napredka pri delu z mladimi.

orkestra Dobrniške godbe. Gasilci iz Pesja so bili veseli, ker so se jim pridružili tudi predstavniki MO Velenje, člani društev in organizacij iz kraja ter sosednjih gasilskih društev. Predsednik PGD Pesje Matjaž Verbič je poudaril dobro delo v društvu, kar se je pokazalo tudi pri podelitvi priznanj. Poveljnik društva Janez Miklavžina je v uvodu poudaril, da v današnjih časih ni več lahko biti gasilec. »Če hočeš biti dober gasilec, se moraš neneh-

podjetje gasilcem priznava izredni dopust in morajo zato za intervencije žrtvovati svoj redni dopust. V skrajnem primeru lahko pride do absurdne situacije, ko bodo lastniki kapitala odločali, kdo bo lahko pomagal ljudem in kdo ne,« je še poudaril. Sicer pa so lani člani PGD Pesje imeli šest intervencij. Pogasili so dva travniška požara, največ dela pa so imeli 10. julija ob poplavah v Pesju, ko je neurje povzročilo zalitje 14 hiš v naselju, pomagali

in na gasilskih tekmovanjih. Novi člani vodstva društva pa so postali Franci Milhar, imenovan na mesto podpoveljnika, Anton Perger, zadolžen za delo z veterani, in Aljaž Vrabič za delo z mladino. Delovni predsednik Drago Glušič je zbor zaključil z mislijo, da v letošnjem letu pričakujejo predvsem napredek pri delu z mladimi, pri čemer naj bi veli ko nare di la prav novoizvoljena ekipa.

 bš

Člani društev, ki delujejo na Grilovi domačiji, so pred velikonočnimi prazniki očistili okolico domačije.

jo je bivalni del hiše z vežo, s črno kuhinjo in »štiblcem«. Domačija predstavlja razvojno pot viničarije, ki je bila kasneje preurejena v manjšo kmetijo. Grilovo domačijo je MO Velenje obnovila v sodelovanju z Muzejem Velenje, ki je sedaj tudi skrbnik eko

Muzeju Velenje). Voden ogled za skupine traja približno eno uro. V sklopu eko muzeja je tudi trgovina, v kateri lahko izbirate med različnimi ekološko pridelanimi produkti z Grilove domačije in izdelki lokalnih društev. V okviru akcije »Očistimo Slove-

nijo v enem dnevu!« bo v soboto, 17. aprila, očiščevalna akcija tudi na Grilovi domačiji. Prostovoljci bodo očistili divja odlagališča v okolici Grilove domačije in Gonžarjeve peči.

 bš Foto: Franc Špegel

Naš čas 14/2010  

Vsak četrtek vaš!

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you