Page 1

Naš č­ as, 31. 3. 2011, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 1

Pretežno jasno in še nekoliko topleje bo.

šte­vil­ka 13

četr­tek, 31. marca 2011

1,50 ­EVR

Nič več »jaz tebi, ti meni«? Bojana Špegel

Tako mis­lim

»Slovenci smo bili tako priden narod, ta vlada pa bo poskrbela, da si ne bomo več upali pomagati niti sosedom. Kdo bo sploh še lahko gradil, če bo moral plačati čisto vsakega mojstra, vsakega delavca?« Tako se je pred dnevi spraševal stric, ko nam je, kot vsako leto, pomagal preorati vrt. Vprašanje je zanj, ki je znal vedno priskočiti na pomoč, tudi sosedom v eni od primestnih krajevnih skupnosti, na deželi torej, povsem na mestu. Zame tudi, saj sploh ne vem, ali mu bom - zaradi v torek sprejetega zakona o preprečevanju dela na črno, ki močno omejuje tudi medsosedsko pomoč - sploh še upala reči, če pride pomagat. Pa čeprav ni zato nikoli zahteval niti evra! Ob vseh reformah, ki jih pripravlja vlada v zadnjih mesecih in ki, resnici na ljubo, vsakomur od nas jemljejo in nič ne dajejo, se resno sprašujem, ali so se preprečevanja sive ekonomije, ki je v Sloveniji žal zelo razvejana, lotili na pravem mestu. Kako si naj povprečna slovenska družina, ki, recimo, doma dobi zazidalno parcelo, uspe plačati visoke komunalne prispevke, zgradi dom, če se bo po nekaterih ocenah kvadratni meter z novim zakonom podražil kar za 300 evrov? Doma pa imajo kar nekaj sorodnikov in prijateljev, ki bi lahko in znali pomagati. Kar spomnite se, kako so rasle hiše po Sloveniji. Gajba »pira«, dobra malica in udarniška akcija sodelavcev, znancev in prijateljev. Pa je bila prva plošča hitro »ulita«, po delu pa se je družba še zabavala. Prejšnji teden spremenjeni zakon o gradnji objektov bo vse to preprečil. Ali pa kršitelje krepko udaril po žepu. Po novem bomo lahko Slovenci v lastni režiji gradili le še lope in manjše objekte do 30 kvadratnih metrov, vse večje pa le preko zato registriranega izvajalca del. Institut medsosedske pomoči torej po novem 'odpade'. Če bodo koga zalotili, da tega ne upošteva, kazni ne bodo majhne – znašajo od 500 do 1.200 evrov. Objekta pa ne bo treba porušiti, zato bo verjetno marsikdo preprosto tvegal, v upanju, da ga nihče ne bo prijavil … Bomo pa lahko še naprej v lastni režiji obnavljali stanovanja, pa zato ne bomo na pomoč poklicali znanca ali soseda, ki delo obvlada. Ker tudi to v prihodnje ne bo šlo več, bo kaznivo. Četudi nam bi bil to pripravljen narediti brezplačno. Prijateljsko. Ker to zna in ker mu lahko vi uslugo kmalu vrnete, ker znate kaj drugega. Nič več po načelu »jaz pomagam tebi, ti boš pa meni.« In to ne velja le za gradnjo hiš, kot kaže, vas soseda frizerka kmalu ne bo več smela frizirati na domu. In še marsikaj ne bo več dovoljeno. Da bodo pri nas res vsi začeli delati po črki zakona, izdajati račune in plačevati davke, bo treba storiti še kaj več! Dokler država ljudi ne bo znala stimulirati zato, ker so za opravljeno delo vedno in povsod zahtevali račun, tega zagotovo ne bo dosegel noben zakon. Pa naj bodo zagrožene kazni še tako visoke. Vsak pač gleda, da s tistim, kar zasluži, čim lažje preživi. Eni, in takih je v Sloveniji vsak dan več, pa brez tega sploh ne bi več zvezali meseca z mesecem. Zato bi se morali dela na črno lotiti drugače, bolj življenjsko!

Veselimo torej se … Velenje – V tem šolskem letu se izobražuje na šolah Šolskega centra Velenje blizu 4000 dijakov, študentov in drugih udeležencev. Med dejavnostmi, ki jih delajo prepoznavne v okolju, je maturantski ples. Letošnji se je zgodil na dveh večerih minuli vikend v Rdeči dvorani v Velenju.

Na njem so zaplesali dijaki, ki zaključujejo šolanje v enem od srednješolskih programov centra. Takih je 500. Med njimi jih bo predvidoma 18 opravljajo zaključni izpit, 230 poklicno in 153 splošno maturo. Pred zrelostnim izpitom, kot pravijo maturi, so se ti poveselili na 34. maturantskem plesu, na katerem ni manjkalo maturantske himne: »Veselimo torej se, mlada nam je duša …« Da bi jim bilo v življenju večkrat tako lepo. n Tp, foto mz

TEŠ ima vsa dovoljena, referenduma ne bo Gre za strokovno odločitev, ki je ni mogoče prepuščati prebivalstvu Termoelektrarni Šoštanj je uspelo pridobiti vsa potrebna dovoljenja za gradnjo šestega bloka. Zdaj imajo tudi gradbeno dovoljenje za hladilni stolp in glavni tehnološki objekt. Prejšnji teden so tako že začeli gradnjo hladilnega stolpa, ki jo je pridobilo kot najugodnejši ponudnik Primorje. Po besedah direktorja

mag. Simona Tota, so dela pospešili, saj želijo nadoknaditi izgubo časa, ki je nastala v zadnjih mesecih. V TEŠ vedno znova poudarjajo, da gre za nadomestni blok, s katerim bodo ohranili proizvodnjo na obstoječi ravni, izboljšali pa bodo izkoristke in manj onesnaževali okolje. Takšno mnenje je prevladalo tudi

Gorenje in BSH grozita z odhodom

Gradimo

v državnem zboru, kjer so v torek razpravljali o zahtevi za referendum za šesti blok. Večina je menila, da gre za strokovno odločitev, ki je ni mogoče prepuščati prebivalstvu, poleg tega pa je naložba tako daleč, da je ni več mogoče ustaviti. n mz

3

21

24 - 38

Več preiskav v Vegradu Prva zahteva za pregon dveh vodilnih (po neuradnih podatkih gre za nekdanjo direktorico Hildo Tovšak in njeno desno roko Branko Gabrijel) v nekdanjem Vegradu je sklenjena. Kriminalisti pa so doslej spisali še šestnajst drugih kazenskih zadev, v katerih obtožujejo 9 vodilnih zaposlenih v Vegradu , osumljencev pa je še več iz drugih koncev Slovenije in tujine, v postopku pa je tudi še več kazenn mz skih zadev.

n


Naš č­ as, 31. 3. 2011, barve: ­CMYK, s­ tran 2

2

OD ČETRTKA DO ČETRTKA

Ob svetovnem dnevu voda

Golte naj smučišče 2010/2011 Mozirje, 28. marca – Zimsko-letni turistični center Golte je na 20. izboru za naj smučišče, ki ga pripravljata uredništvo oddaje Dobro jutro Slovenija in podjetja Alpe Adria Media Marketing, osvojilo 1. mesto v kategoriji srednje velikih smučarskih centrov. Izbor za Naj smučišče 2010/2011 je v jubilejni 20. sezoni potekal dobre tri mesece, smučarski centri pa so v njem prejeli bistveno več glasov kot prejšnja leta: smučarji in smučarke so za 87 smučišč oddali rekordnih 45.000 glasov, kar je več kot dvakrat toliko kot v preteklih sezonah. Za Golte pomeni to priznanje dodaten polet za prihodnje zimske sezone in tudi obvezo o ohranitvi, nadgradnji kvalitete smučišč ter ostalih storitev. Vsekakor je k osvojenem prvemu mestu prispeval tudi na novo zgrajen hotel s štirimi zvezdicami, ki poleg smučarskih užitkov obiskovalcem ponuja tudi gastronomskoter wellness razvajanje. n

Župan zahteva pojasnila Velenje, 23. marca – Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je na direktorja Zdravstvenega doma Velenje Jožeta Zupančiča naslovil pismo, v katerem pričakuje pojasnila o tem, ali je reševalna služba v Velenju ustrezno organizirana ter kakšni ukrepi so potrebni, da bi odpravili morebitne nepravilnosti. Tako se je odzval na trditve, da je s sedanjo prakso izvajanja reševalne službe v Velenju ogrožena varnost pacientov oziroma uporabnikov zdravstvenih storitev. n mkp

Koliko novincev bo v Vrtcu Šoštanj?

Za izboljšanje oskrbe z vodo bodo v naslednjih letih v Šaleški dolini vložili veliko sredstev – Posebna skrb šaleškim jezerom Velenje, 22. februar – Prejšnji teden je svet zaznamoval dan voda. Ta poudarja pomen vode kot naravnega vira, s katerim je potrebno varčno ravnati. Voda je nujno potrebna za preživetje vseh živih organizmov, kakovost voda pa pomembno vpliva na kakovost življenja ljudi. Tega se zavedajo tudi v Mestni občini Velenje, kjer nenehno iščejo načine, kako bi kakovost

voda še izboljšali in seveda prav vsem prebivalcem omogočili zanesljivo oskrbo s kakovostno pitno vodo. Dolgoletna prizadevanja so omogočila izboljšano oskrbo s pitno vodo. Skupaj z občinama Šmartno ob Paki in Šoštanj ter Komunalnim podjetjem Velenje, d. o. o., so za projekt ''Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini'' uspešno pri-

dobili nepovratna sredstva Kohezijskega sklada Evropske unije in države v skupni vrednosti 41,4 milijona evrov. V sklopu projekta načrtujejo gradnjo treh čistilnih naprav za pitno vodo, vzpostavitev daljinskega nadzora vodovodnega sistema in gradnjo 43,5 kilometra vodovodnega omrežja. MO Velenje je lani podpisala Sporazum o sodelovanju v projek-

Kri darovala tudi uprava Šoštanj, 23. marca - V sredo je v Ravnah pri Šoštanju potekala krvodajalska akcija, ki sta jo organizirala Območja organizacija RK Velenje in Krajevna organizacija RK Ravne. Organizator teh akcij v Ravnah Jože Jančič je bil z udeležbo zadovoljen. Udeležilo se je je kar 88 krvodajalcev, med njimi del uprave Občine Šoštanj, tudi župan in poslanec Darko Menih, ki redno daruje kri. Jančič je napovedal, da bo naslednja krvodajalska akcija oktobra, in dodal, da je treba ljudi še spodbujati k darovanju krvi. Krvodajalskih akcij, kot opaža, se udeležujejo »standardni« krvon dajalci, želel pa bi si, da pridejo tudi novi, predvsem mladi ljudje.

Šoštanj – Od 4. do 15. aprila bo v Vrtcu Šoštanj potekal vpis novincev. Trenutno je vanj v sedmih enotah (pet jih je v Šoštanju, ena v Topolšici in ena v Gabrkah) vključenih 373 otrok v 22 skupinah. To je največ v zgodovini Vrtca Šoštanj. V marcu je ponovno odprl vrata oddelek v enoti Bibica. n mkp

50 raziskovanih nalog Velenje – Prve tri dni tega tedna so v prostorih Medpodjetniškega izobraževalnega centra na Starem jašku v Velenju avtorji raziskovalnih nalog letošnjega gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline predstavljali svoje izdelke. Na razpis 28. gibanja je prispelo 50 nalog, od tega so jih 29 izdelali osnovnošolci, 21 pa srednješolci. Osnovnošolcem je pomagalo pri delu 30 mentorjev, dijakom srednjih šol pa 23. Naloge bo sedaj strokovno ocenilo 38 recenzentov. Zaključna svečanost, na kateri bodo podelili priznanja avtorjem nagrajenih nalog, bo 14. aprila. n tp

Ura za Zemljo tudi v Šoštanju Šoštanj, 26. marca - Občina Šoštanj se je v soboto od 20.30 do 21.30 vključila v projekt Ura za Zemljo. Na petih lokacijah v mestu so ugasnili javno razsvetljavo. Za sodelovanje so se odločili na pobudo osnovne šole Frankolovo, ki skupaj s Poslovno-komercialno šolo Celje sodeluje v projektu European Schools for a living planet in projektu Earth Hour. Gre za globalno pobudo proti podnebnim spremembam, ki jo je leta 2007 pričela organizacija World Wildlife Fundation. Sprva je sodelovalo zgolj mesto Sydney, v letu 2010 pa že več kot 4.500 mest v 128 državah. V nekaj letih je ta projekt iz lokalnega prerasel v globalni dogodek, ki ga s simbolno gesto podpira vedno več ljudi. n mkp

Celjska bolnica z začasnima direktorjema Celje - Svet zavoda Splošne bolnišnice Celje je na seji prejšnji teden obravnaval vlogi, prispeli na razpis za prosto mesto direktorja in strokovnega direktorja bolnišnice. Za direktorsko mesto se je prijavil dosedanji prvi mož bolnišnice Marjan Ferjanc, na mesto strokovnega direktorja pa Ratko Komadina, ki je to dolžnost opravljal pred mandatom Frančiške Škrabl Močnikove. Ta se na razpis ni prijavila. Po predstavitvi programov omenjenih kandidatov so se na seji sveta zavoda odločili, da bodo imenovali le vršilce dolžnosti. Marjan Ferjanc je v.d-jevstvo za dobo največ enega leta sprejel, Ratko Komadina pa zavrnil. Zato so za vršilca dolžnosti strokovnega direktorja bolnišnice imenovali asistenta Dragana Kovačića, člana sveta zavoda in predstojnika Kardiološkega oddelka bolnišnice. To dolžnost bo opravljal do izbire kandidata, izbranega na ponovnem razpisu. Tega bodo objavili v teh dneh. n tp

Da bo Vinska Gora čista Velenje - V svetu Krajevne skupnosti Vinska Gora so se na pobudo Planinskega društva odločili, da organizirajo čistilno akcijo. V njej bodo sodelovala društva in krajani, saj želijo kraj čim bolj očistiti. Čistilna akcija bo potekala to soboto, 2. aprila, vse, ki so pripravljeni pomagati, pa vabijo pred Večnamenski dom ob 8. uri. Ob zelo slabem vremenu bodo akcijo prestavili za teden dni. Ko bo delo končano, bodo pri Večnamenskem domu pripravili srečanje z zakusko. n

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in ­RTV družba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.

31. marca 2011 tu »Šaleška jezera – vodni vir in razvojni izziv Šaleške doline«. Partnerji pri projektu so Občina Šoštanj, Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje. Partnerji bodo skupaj za projekt v letu 2011 namenili 40.770 evrov, v lanskem letu pa je bilo za projekt namenjenih 80 tisoč evrov. Šaleška jezera so pomembna razvojna priložnost Šaleške doline zlasti z vidika razvoja turizma in rekreacije ter z vidika rabe vode v elektroenergetske namene. Končni cilj projekta je pridobiti konkretne predloge, kako izboljšati kakovost voda Velenjskega, Škalskega in Družmirskega jezera ter opredeliti primerno dolgoročno rabo jezer v rekreacijske, turistične n in gospodarske namene.

Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o malem delu? Na podlagi zahteve več kot 40.000 volilcev je Državni zbor za 10. april razpisal zakonodajni referendum o Zakonu o malem delu. Vprašanje, o katerem bodo na referendumu odločali volilci, se glasi: Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o malem delu? Podpise za referendum je začela zbirati Študentska organizacija Slovenije, podprli so jo sindikati. Glasovanje o Zakonu o malem delu bo potekalo na voliščih, ki bodo odprta med 7. in 19. uro, predčasno glasovanje pa bo na posebnih voliščih na sedežih okrajnih volilnih komisij (upravnih enotah) potekalo v torek, sredo in četrtek, 5., 6. in 7. aprila. Tu lahko volilci vložijo tudi zahteve za posebne oblike glasovanja, za glasovanje po pošti iz Slovenije (do danes, 31. marca), glasovanje na domu, glasovanje na volišču zunaj svojega okraja in glasovanje na volišču, dostopnem za invalide (do 7. aprila).

Župan in poslanec Darko Menih redno daruje kri.

n mkp

Kaj bodo rekli trije modreci Bo jutri vse res – Koristno nategovanje – Celjani dvakrat izpadli iz EPK – Savinjske kanalizacijske težave »po Vegradu« Če še držijo napovedi, naj bi se jutri sestali trije veliki, ki s svojimi ekipami odločajo o usodi trase hitre ceste3. razvojne osi med Velenjem in Šentrupertom. Sestali naj se ne bi le v Ljubljani in še enkrat položili na mizo vse argumente, ki govorijo v prid tej trasi, pa tudi tiste, ki tehtnico nagibajo v smer Velenje – Arja vas, odšli naj bi tudi na lice mesta. Dan za odločanje seveda ni najprimernejši. 1. april je, pa še petek po vrhu. Nekateri pravijo, da je bilo o tej trasi izrečenih že toliko norčij, da bi se jutri kljub »prazniku norcev« morali pogovarjati resno. Ne ravno smrtno resno, čeprav, kot pravijo, vrag je zdaj vzel šalo in čas je za resno odločitev. Zmanjkuje namreč potrpljenja in časa. V tem primeru čas ni le denar, čas pomeni tudi razvoj. Ne le primera Gorenja in BSH Hišnih aparatov, še mnogi drugi kažejo, da bo brez hitre ceste razvoj hitro odtekel drugam. Seveda je žalostno, da se o tako pomembni zadevi ne morejo niti sporazumeti ljudje v prizadetem okolju. Morda so tudi nekateri pri potrebi po pogovorih med Velenjem (Sašo) in Celjem pozabili na čas in se za usklajevanje mnenj odločili (pre)pozno. Mnogi pravijo, da je pri tej zadevi - umeščanju trase, prišlo tudi do mnogega nepotrebnega nategovanja. Med različno zainteresirano javnostjo, pogosto po obrabljenem reku, da seveda nimajo nič proti trasi, če bo le dovolj oddaljena od njihovega dvorišča. O nategovanju druge vrste pa govorijo ta čas na naših največjih smučarskih centrih. Nategovanju sezone. Na Golteh in na Rogli. Če zadnje vreme ni »zmočilo« načrtov, so si na našem najbližjem centru »zatrasirali« sezono smučanja kar tja do velike noči. Celo na Rogli so malo bolj skromni in naj bi jo končali sredi aprila. Na nižje ležečih smučiščih pa so sezono že zaključili. Tudi na Celjski koči, ki se skupaj z Goltmi ponaša s

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti).

priznanjem za lepo urejeno smučišče. Čeprav sezone povsod še ni konec, jo počasi že ocenjujejo. Najboljša povsod ni bila. Letos jo je razen vremena krojila še politika. Odločitev šolskega ministra, da bo slovenska mladež imela počitnice v enotnem času. Pa mnogi zagotavljajo, da je zaradi tega veliko smučarjev iskalo primerne bele poljane v tujini. Tudi na našem območju je bilo zadnji čas aktualno vprašanje, ali se bo tudi v katerem od našim mest odvijal EPK. Ne EPK kot Evropska prestolnica kulture, saj vemo, da bo ta praznik kulture v Velenju; gre za športni EPK – Evropsko prvenstvo v košarki. Ob začetku so celo v Velenju nekateri pomišljali, da bi lahko bile tekme tudi tu. Dobili bi lahko kaj novcev za novo športno dvorano ob jezeru. Bolj realno so nekateri pričakovali, da bodo tekme evropskega košarkarskega prvenstva v Celju, saj imajo tam, razen nove ljubljanske dvorane Stožice, edini primerno dvorano. Pa Celjani v projekt niti niso resno zagrizli, saj so se prestrašili visokega zneska, ki bi ga po razrezu košarkarske zveze morali samo vložiti. Razen tega imajo v Celju prav v času, ko bi bile tekme, svoj znameniti mednarodni obrtni sejem. In če že morajo biti bitko z Ljubljano, da jim ga ne spelje, se mu ne morejo kar tako odpovedati zaradi košarke. Tako bo (verjetno) Celje ob kar dva EPKaja. Pri kulturnem so izpadli, v športnega pa ne gredo za vsako ceno. O ceni in še čem pa še vedno razmišljajo v Spodnji Savinjski dolini. V občinah Žalec, Braslovče, Polzela in Prebold še ne vedo natančno, kakšno ceno bodo plačali zaradi finančnega zloma Vegrada. Ta bi namreč moral na območju teh občin zgraditi kanalizacijo, pa del ni končal. Kot tudi ne drugi »nesrečnež«, Cestno podjetje Maribor. Zdaj iščejo novega izvajalca. Vse naše gradbeništvo še ni propadlo, saj so se na razpis prijavila kar štiri podjetja. Upajo, da bodo zdaj pri izbiri imeli več sreče. Pa še o malo drugačni sreči. Čeprav vsi niso verjeli v uspeh, se je poroka med zreškim Cometom in Swatyjem iz Maribora dobro iztekla. Skupaj so še uspešnejši in prav pred dnevi so v Zrečah povili 100-milijonto rezalno ploščo.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426­-0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o.

nk

Tisk: Tiskarna SET d.d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.


Naš č­ as, 31. 3. 2011, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 3

DOGODKI

31. marca 2011

Brez vladnih ukrepov bo težko dvigniti dodano vrednost

3

Na skupščini Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice zastavili program, s katerim bodo skušali podjetjem pomagati pri njihovih razvojnih ambicijah Mira Zakošek

Predsednica Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice dr. Cvetka Tinauer je na skupščini najprej opozorila na slabo gospodarsko okolje, ki ga povzroča vlada, ki ni dosledna pri zagotavljanju pravne države. »Pravičnost Slovenci visoko cenijo, zato jih takšne stvari, kot so bile visoke odpravnine največje slovenske banke, razburjajo,« je dejala in dodala, da ravno ta banka ni dober

Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica mora biti dober servis gospodarstva, so poudarili na skupščini.

servis gospodarstva. Od vlade pričakuje tudi, da bo začela odpirati vprašanje javnega sektorja, ki kljub krizi prav nič ne varčuje in se še naprej ohranja zatečeno stanje. Mirko Strašek (KLS Ljubno) je ob tem pripomnil, da morajo v podjetjih razmišljati povsem drugače, vedno

znova in znova, koliko bodo s posameznim poslom ustvarili dodane vrednosti. In to bi moralo biti v ospredju prav na vseh področjih. Slovenija bi morala namreč kar podvojiti dodano vrednost, režijo pa zmanjšati vsaj za 30 odstotkov. Na skupščini so ocenili, da je bi-

la tukajšnja zbornica dober servis gospodarstvu, v prihodnje pa bodo pripravili še več aktivnosti za mala in srednja podjetja. V ospredje postavljajo inovacije, tudi letos bodo nagradili najuspešnejše. Pripravili bodo konferenco o kakovosti in varovanju okolja, razvojno konferen-

Gorenje in BSH grozita z odhodom Slaba cestna povezava je postala največja težava tukajšnjega gospodarstva – Na to znova opozarja Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica, ki nikakor ni zadovoljna, ker se začetek gradnje vse bolj odmika

Celje, da se soočijo z argumenti, ob tem pa menila, da tukajšnjemu okolju nikakor ne bi smeli jemati pravice, da se odloči za najbolj sprejemljivo varianto. Ob tem je poudarila veliko gospodarsko moč tega okolja, ki zaposluje več kot 18 tisoč delavcev, od tega kar 11 tisoč v predelovalni industriji, ki ustvari polovico dodane vrednosti regije. In ravno ta industrija je odvisna od ustreznejše cestne povezave. Menila je tudi, da se zaradi slabe cestne povezave tako malo študentov (kar 14 000 jih ima regija) vrne v to oko-

udaril pomen večje povezanosti Gorenja z osrednjo Slovenijo, brez tega si nadaljnjega razvoja na tukajšnji lokaciji tudi ne znajo predstavljati. »Če tega vprašanja ne rešimo, bo Gorenje najbrž svoj razvoj iskalo na drugih lokacijah zunaj Savinjsko-šaleške regije. Velikost težave je ponazoril s podatkom, da iz Gorenja odpelje oziroma pripelje dnevno150 tovornjakov, kar pomeni, da odpelje oziroma pripelje tovornik na vsaki dve minuti in pol, ob konicah pa še pogosteje. Skupaj je imelo lani Gorenje 12 000 kamionskih

sko-šaleški regiji. Zaradi slabe prometne povezave imajo v BSH težave tudi s pridobitvijo potrebnega strokovnega kadra, ki so od drugod po obstoječi cesti ni pripravljen vo-

Gospodarska zbornica si pred težavami gospodarstva ne bo zatiskala oči

Mira Zakošek

Še posebej opozarjata na nemogočo cestno povezavo obe najuspešnejši in največji podjetji regije, Gorenje Velenje in BSH Hišni aparati iz Nazarij, ki sta tudi največja izvoznika. Ne izključujeta možnosti, da bi svoje nadaljnje razvojne ambicije zaradi tega prenesla kam drugam.

Boljša povezanost Velenja je ključna razvojna komponenta Na to so na novinarski konferenci opozorili predsednica zbornice dr. Cvetka Tinauer, direktor zbornice Franci Kotnik, član uprave Gorenja Drago Bahun in Anton Ploštajner iz BSH Hišni aparati. Nikakor ne morejo razumeti, da se razprava o umestitvi te ceste vleče tako dolgo in da so se zdaj našli drugi (Celjani), ki načrtovani trasi nasprotujejo. Celjska gospodarska zbornica se je namreč zavzela za traso Velenje-Arja vas, s čimer pa nikakor ne bi razrešili želja celotnega gospodarstva Savinjsko-šaleške regije. Zgornja Savinjska dolina bi tako ostala še naprej v obrobju, s čimer bi bile seveda še naprej okrnjene tudi njene priložnosti za turistični razvoj. Predsednica zbornice dr. Cvetka Tinauer je zato pozvala vodstvo Regionalne gospodarske zbornice

Samo iz Gorenja odpelje oziroma pripelje tovornjak vsaki dve minuti in pol.

lje, le okoli tisoč. »Nedopustno je, da ne bi prisluhnili gospodarstvu, ki daje kruh ljudem v tej regiji. Če ne bo ustreznih prometnih povezav, se

V BSH so proizvodnjo in število zaposlenih v zadnjih petih letih podvojili, 'podvojile' pa so se tudi prometne težave bojim preselitve proizvodnih zmogljivosti iz regije na druge lokacije. Želimo si, da bi gospodarski interesi dobili ustrezno veljavo,« je med drugim dejala Cvetka Tinauer. Drago Bahun iz Gorenja je po-

prevozov, poleg tega pa se 7000 zaposlenih na lokaciji v Velenju pripelje v službo z 2500 avtomobili in številnimi avtobusi. In takšnega prometa obstoječa cesta že dolgo ne zdrži. To vemo vsi, ki se vozimo po njej, ki radi rečemo, da potrebujemo za 17 km od Velenja do Arje vasi skoraj toliko kot za nadaljnjih 65 do Ljubljene. Mačehovski odnos do tega vprašanja je Bahun označil tudi za neprijazen odnos države do odpiranja novih delovnih mest. Anton Ploštajner iz BSH Hišni aparati Nazarje je dejal, da na lokaciji v Nazarjah sploh nimajo urejene infrastrukture. Od leta 2006 je družba proizvodnjo vrednostno podvojila, imajo čez 1200 zaposlenih, država pa v tem obdobju ni naredila nič za infrastrukturo v Savinj-

ziti. Glede na to, da so povsem odvisni od cestnih povezav, saj v Zgornji Savinjski dolini ni železnice, bodo tudi oni prisiljeni iskati nove proizvodne lokacije. Iz omenjenih razlogov so svojo službo marketinga že preselili, na preselitev pa čaka tudi že njihov razvojni oddelek. Aktivnosti za čimprejšnjo razgrnitev trase hitre ceste od Velenja do Šentruperta, ki jo podpira tukajšnje okolje, je torej treba pospešiti. Razprave se vlečejo kot jare kače, težave gospodarstva pa so zaradi tega vse večje. In čeprav politika lahko čaka, gospodarstvo ne more! n

co Saša regije, razvojno konferenco lesarjev in posvet z delodajalci ter seveda številne izobraževalne oblike. Njihovi člani pa lahko seveda dobijo tudi vse brezplačne nasvete Info pike. Svojo dejavnost financirajo iz članarine, ki je lani zaradi stečaja Ve-

grada in še nekaterih drugih upadla. Kljub temu so se odločili, da je ne bodo povečali, še naprej jo bodo pobirali v višini 0,06 odstotka od višine bruto plač, izplačanih v letu 2006. n

Vlada je premalo učinkovita Predsednik gospodarske zbornice Slovenije mag. Stojan Bider upa, da jim bo vlada vendarle prisluhnila Skupščine Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice se je udeležil tudi predsednik GZS mag. Stojan Binder, ki je med drugim dejal, da niso zadovoljni z ukrepi vlade. Po njihovem mnenju je premalo učinkovita in premalo uspešna. Preveč se usmerja v socialne projekte, na razvoj in gospodarstvo pa pozablja. »Zato pričakujemo, da bodo vsaj v zadnjem delu vladanja poskrbeli za tiste ukrepe, ki bodo bistveno izboljšali pogoje za gospodarjenje,« pravi. Binder je podprl tudi oba osrednja projekta tukajšnjega okolja, izgradnjo tretje razvojne osi in ob tem poudaril, da je ta cesta temeljnega pomena za razvoj regije. Poziva vse odgovorne, da strnejo moči in pripomorejo, da se trasa čim hitreje umesti v prostor in se tudi čim prej zgradi. Zavedati se je treba, da gospodarstvo mora ohraniti konkurenčnost, s tako slabo cestno povezavo pa mu to vse Mag. Stojan Bider: težje uspeva. »Gospodarstvo na boljšo Kot elektroenergetik dobro cestno povezavo ne bo moglo pozna slovenski energetski sisveč dolgo čakati.« tem in prepričan je, da je šesti blok termoelektrarne Šoštanj nujno potreben, saj si slovenske energetike brez tolikšne zmogljivosti, kot je je zdaj v Šoštanju, ne zna predstavljati. Nikakor ne more razumeti dogajanja v zvezi s to investicijeo, ki ima zdaj že vsa potrebna dovoljenja, še vedno pa nima »soglasja« vlade in poroštva države. »Vse to se mi zdi nenormalno in zelo čudno, logično bi bilo, da bi odprta vprašanja razčistili, preden je gradnja stekla,« pravi. In kako vidi letošnje leto? »Upali smo, da smo dno dosegli že lani, pa ni tako. Mislim, da bo doseženo letos. Izvozno usmerjeno gospodarstvo se namreč pobira, naročil imajo dovolj in tudi z likvidnostjo nimajo težav. Na drugi strani pa imajo podjetja, ki poslujejo v Sloveniji, izjemne težave. Moram reči, da tudi zadnja zakonodaja, ki naj bi izboljšala likvidnost, ne bo pomagala razrešiti prav nobenih vprašanj.« n


Naš č­ as, 31. 3. 2011, barve: ­CMYK, s­ tran 4

4

DOGODKI

Da bodo tudi otroci imeli kaj videti V Mozirskem gaju letos od 20 do 30 novih vrst tulipanov – Pozornost tudi obnovi nekaterih objektov v gaju – Razstava buč hkrati tudi državno tekmovanje za najtežjo bučo Tatjana Podgoršek

Pred dobrimi tridesetimi leti je bil desni breg Savinje na obrobju Mozirja zaraščen z gostim grmičevjem, med katerim so se bohotila divja odlagališča odpadkov. Po zaslugi podjetnih domačinov, predvsem vrtnarja Jožeta Skornška in njegovih somišljenikov, se danes tu na 7 hektarjev veliki površini razprostira idiličen park cvetja in etnoloških objektov. Ko zacveti še več kot dvesto tisoč tulipanov in še enkrat toliko sadik preostalega spomladanskega cvetja oziroma milijone cvetov, ljubiteljev narave v parku ne manjka. Tudi letos bo cvetlična oaza sprostitve, ki jo je v teh letih obiskalo že več kot 1,5 milijona obiskovalcev, odprta od sredine prihodnjega meseca. Božo Plesec iz Ekološko-hortikulturnega društva, ki bdi nad parkom cvetja, je povedal, da ko bo sonce sijalo dalj časa, bo mozirski gaj zacvetel v vsem svojem sijaju in bo prava paša za oči. Mavrico barv bo tokrat dopolnilo še od 20 do 30 novih vrst tulipanov, ki bodo krasili gredice v parku. Sami so seveda najbolj ponosni na gredico, posajeno s tulipanom Mozirski gaj, ki raste le v tem parku. »Vso kvoto, ki jo je bilo možno zakupiti na Nizozemskem, kjer so omenjeno vrsto tulipana vzgojili, smo lani odkupili.« Poseben značaj dajejo parku tudi

etnografski objekti: kmečka hiša, kovačija, slovenski kozolec, čebelnjak, preužitkarska hiša, žaga venecijanka, mlin, kašča, kapelica sv. Valentina in Krančeva hiša. Nekatere med njimi nameravajo letos obnoviti. V zadnjih letih so uredili več tematskih vrtov: japonski vrt, vrt dišavnic, zdravilnih zelišč in skalnjak z alpskim cvetjem. Tudi tovrstno »ponudbo« nameravajo še obogatiti. Po zagotovilih Boža Plesca ostajajo zvesti tradicionalnim prireditvam. Letos načrtujejo tri razstave: poleg razstave tulipanov med prvomajskimi prazniki še avgusta razstavo cvetja ter razstavo buč, ki jo bodo letos dopolnili še z državnim tekmovanjem za najtežjo bučo. Prepričan je, da bodo ponudili obiskovalcem kar nekaj še posebej zanimivih primerkov tega sadeža. Med njimi tudi do 400 kilogramov težko bučo. »7 hektarjev velika površina je povsem obdelana, zato si prizadevamo pridobiti še dodatna zemljišča in na njih poskrbeti za ponudbo, ki bo še popestrila dogajanje v parku cvetja. Poseben poudarek bomo v prihodnje namenili otrokom, da bodo tudi ti imeli kaj videti. Idej nam ne manjka. Že pri prvi letošnji razstavi bomo pripravili kakšno zanje zanimivo atrakcijo, da bodo imele družine še en razlog več za ogled Mozirskega gaja. Ob tem seveda

ne bomo zanemarili osnovnega poslanstva gaja – hortikulturno ozaveščanje obiskovalcev. Ti so doslej že lahko prenesli na svoj balkon ali v vrt kakšno našo idejo.« Z lanskim obiskom upravljalci parka niso najbolj zadovoljni. Bil je namreč slabši od predhodnega leta. Razloge pripisujejo slabemu vremenu in posledicam gospodarske krize. n

Božo Plesec glede primerjave Mozirskega gaja z Volčjim potokom: »Mozirski gaj se ne more primerjati z njim. Volčji potok je več kot 200 let star botanični vrt in je pod spomeniškim varstvom. Takratni direktor slednjega Miha Ogorevc – človek, ki je narisal naš gaj, je dejal, da je mozirski park cvetja otrok Volčjega potoka. Med sabo se ne dopolnjujeta, ker je mozirski park cvetja, park slovenskih vrtnarjev. To tudi ostaja. Vsekakor pa upravljalci Volčjega potoka vedo, da ljudi privabljajo barve, zato si tudi oni prozadevajo za tako smeri.«

31. marca 2011

Iz občine Šmartno ob Paki

Enkratna denarna pomoč ob rojstvu otroka Na zadnji seji občinskega sveta je svetnica Mateja Ažman (SLS) ob obravnavi letošnjega občinskega proračuna predlagala, da bi lokalna skupnost namenila ob rojstvu otroka višjo enkratno denarno pomoč, kot je trenutna, in sicer namesto dosedanjih 100 evrov 150 evrov. Za vsakega nadaljnjega otroka v družini pa naj bi iz občinskega proračuna namenili 200 evrov. Po njenem prepričanju se mlade družine ne odločajo za povečanje ali ustvarjanje družine zaradi finančnih težav in bi morala lokalna skupnost aktivno družinsko politiko spodbujati tudi s finančnimi ukrepi. Njenega amandmaja svetniki niso sprejeli. V razpravi so poudarili, da občina izvaja aktivno družinsko politiko tudi z zagotavljanjem vključevanja otrok v dejavnost vrtca, s stanovanjsko politiko, prizadeva si za večjo varnost otrok, za kakovostne pogoje bivanja in podobno. Lani se je v občini rodilo 36 otrok, v letošnjem občinskem proračunu pa je za enkratno denarno pomoč ob rojstvu predvidenih 3500 evrov.

ga sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov. Po zagotovilih občinske pravnice Darje Grudnik so s tem uskladili določbe pravilnika z veljavnim Zakonom o lokalni samoupravi. Novost v pravilniku so predvsem določbe glede višine sejnine občinskim svetnikom in predsednika nadzornega odbora za udeležbo na seji občinskega sveta. Ta je od dosedanje višja za 20 odstotkov ali za 5 evrov. Dodane so tudi nagrade za predsednike in člane stalnih odborov in komisij, ki jih imenuje občinski svet kot svoja delovna telesa. Gre za sejnine za udeležbo na seji stalnega odbora ali komisije. Do sedaj so predsedniki in člani teh

opravljali svoje delo povsem ljubiteljsko.

Opozorila so zalegla V okviru aktivnosti programa prometne varnosti v lokalni skupnosti preverjajo tudi, kako upoštevajo priporočila za večjo varnost starši otrok, vključenih v tamkajšnji vrtec. Nedavna analiza je pokazala, da so opozorila zalegla. Od 82 pripeljanih otrok sta bila namreč le 2 otroka nepripeta (ali 2 odstotka). Lani je bilo takih kar 24 odstotkov, leta 2009 26, pred tremi leti pa 31 odstotkov pripeljanih otrok. n tp

Nov pravilnik Na zadnji seji občinskega sveta so svetniki sprejeli nov Pravilnik o plačah in plačilih občinskih funkcionarjev, nagradah članov občinske-

Z blokom 6 za nadaljnji razvoj TEŠ, čistejše okolje, energetsko neodvisnost Slovenije in proizvodnjo električne energije na varen in konkurenčen način Pretežna dejavnost Termoelektrarne Šoštanj, ki zaposluje cca. 500 ljudi, je proizvodnja električne in toplotne energije. Z inštalirano močjo 779 MW proizvedemo povprečno tretjino energije v državi, v kriznih obdobjih pa pokrivamo preko polovice porabe. Povprečna letna proizvodnja električne energije se giblje med 3.500 in 3.800 GWh. Povprečna letna proizvodnja toplotne energije, za daljinsko ogrevanje Šaleške doline, znaša 400 - 450 GWh. Poleg tega TEŠ skrbi tudi za sistemske storitve (primarna regulacija, sekundarna regulacija, rotirajoča rezerva…) in ker se življenjska doba obstoječih blokov TEŠ 1-5 že izteka, saj so že dotrajani, neekonomični, tehnološko zastareli in okoljsko manj ustrezni (po letu 2016 pa okoljsko neustrezni), bomo zgradili nadomestni 600 MW blok 6, ki bo zagotovil proizvodnjo električne in toplotne energije v obsegu obstoječe, poleg tega pa bo izvajal tudi vse navedene sistemske storitve. Glavni dolgoročni cilj TEŠ je izgradnja nadomestnega bloka 6 in v zvezi s tem je povezan tudi nadaljnji razvoj TEŠ v prihodnjih letih ter ohranitev delovnih mest v TEŠ, Premogovniku Velenje in v povezanih dejavnostih. Z blokom 6 bomo lahko tudi v prihodnje zagotavljali proizvodnjo električne in toplotne energije na zanesljiv, varen in konkurenčen način ter zagotavljali energetsko neodvisnost Slovenije. Tehnološko, energetsko in ekološko visoko učinkovit blok 6 bo za proizvodnjo enake količine električne energije, kot jo proizvedejo obstoječi bloki TEŠ, porabil do 1.000.000 ton (30%) manj premoga na leto, zmanjšali pa se bodo tudi izpusti CO2, in sicer do 1.200.000 ton (35%) na leto. To zmanjšanje CO2 predstavlja približno 8% vseh toplogrednih emisij Slovenije. Blok 6 v primerjavi z obnovljenima blokoma pomeni tudi manjše emisije žveplovih oksidov in dušikovih oksidov. Izgradnja bloka 6 bo omogočala TEŠ ekonomično poslovanje, v prihodnje pa vlaganje v nove tehnologije in v iskanje novih načinov proizvodnje z različnimi viri energije. »V okolje Šaleške doline smo »vpeti« že vse od leta 1956, trudimo se, da z lokalno skupnostjo delamo z roki v roki in se iz dneva v dan prizadevamo za še večje sožitje podjetja in okolja z različnimi družbeno odgovornimi aktivnostmi. Predvsem pa že vse od pričetka ekološke sanacije v 80. letih skrbimo za nenehne okoljske izboljšave, ki jih bomo še dodatno izboljšali prav z izgradnjo bloka 6«. Pred kratkim smo z namenom, da vsak posameznik lahko kar se da hitro in pregledno pridobi najnovejše podatke o projektu Blok6, aktivirali tudi novo Facebook stran z naslovom InfoBlok 6 TEŠ, ki jo najdete na povezavi: http://www.facebook.com/update_security_info.php?wizard=1#!/Infoblok6. Na tej strani lahko najdete najnovejše informacije, članke, gradiva in video posnetke v zvezi z blokom 6. Skupini InfoBlok6 se lahko pridružite kot aktivni član in na strani sodelujete s svojimi komentarji in predlogi ter na svoj Facebook profil dobivate najnovejša obvestila.


Naš č­ as, 31. 3. 2011, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 5

DOGODKI

31. marca 2011

HSE in TEŠ soočila pristaše in nasprotnike šestke Na okrogli mizi »Nadomestni blok 6 – potešite svojo radovednost« so predstavniki HSE in TEŠ predstavili argumente za gradnjo šestega bloka TEŠ - Prisluhnili tudi tistim, ki so proti

tor Termoelektrarne Šoštanj mag. Simon Tot, ki je posebej poudaril, da ne gre za novo, ampak nadomestno naložbo, ki bo zagotavljala varno, zanesljivo, ekonomično in okolju prijazno proizvodnjo električne energije. Ta blok bo namreč v celoti nadomestil proizvodnjo dosedanjih

petih blokov in še naprej zagotavljal Sloveniji od tretjine, ob konicah pa celo polovico potrebne elektrike. Dosedanji bloki bi bili po letu 2016, ko bo začela v Evropi veljati nova okoljska zakonodaja, nesprejemljivi. Z novim bodo zmanjšali izpuste ogljikovega dioksida za 35

odstotkov, za približno toliko pa tudi ostale emisije in prašne delce. Z boljšim izkoristkom bodo dosegli, da bodo za enako količino proizvedene elektrike pokurili 30 odstotkov manj premoga. Gradnjo bodo financirali s krediti, ki jih bodo odplačali do leta 2032. Pomembno

Mira Zakošek

Skupina HSE in Termoelektrarna Šoštanj sta pripravila okroglo mizo z naslovom »Nadomestni blok 6 – potešite svojo radovednost«. Nanjo so povabili številne goste, tudi tiste, ki so v slovenski javnosti najbolj proti tej naložbi. Ta delovni dogodek je tudi začetek praznovanj ob letošnji desetletnici HSE. Ocenjujejo, da je bilo to uspešno obdobje, v katerem so uresničili številne pomembne nacionalne energetske projekte. Eden takšnih pa je seveda tudi šesti blok. Zbranim ga je predstavil direk-

Okrogle mize so se udeležili najvidnejši slovenski energetiki in okoljevarstveniki.

Zadovoljni s številom prijav Za zdaj več prijav od predvidenih prostih mest le športni oddelek programa gimnazije – Prenos prijav možen do 15. aprila Tatjana Podgoršek

Sredi prejšnjega tedna se je iztekel rok za oddajo prijave za vpis v srednješolsko izobraževanje. Na Šolskem centru Velenje (ŠCV) so za šolsko leto 2011/2012 razpisali za novince 632 mest v 21 srednješolskih izobraževalnih programih. Z vpisom so – po besedah Gabrijele Fidler, šolske svetovalne delavke na gimnaziji - večinoma zadovoljni, saj je število prijav večje od analize namer, ki so jo med osnovnošolci v Šaleški dolini opravili de-

cembra lani. Za vpis v programe ŠCV se je odločilo 67 odstotkov osnovnošolcev iz občin Velenje in Šoštanj. Kot še pravi Fidlerjeva, ugotavljajo, da je število prijav bolj enakomerno razporejeno med programi kot lansko leto, nekoliko manj prijav so prejeli za programe rudarstvo in geotehnologija, avtoserviser in za umetniško gimnazije – likovna smer. Precej večje zanimanje v primerjavi z lanskim pa je za športni oddelek programa gimnazije. Glede na število prijavljenih kan-

didatov bodo vpisali en nadnormativni oddelek športnikov (22 dijakov), ostalim kandidatom za športni oddelek pa bodo predlagali vpis v splošni oddelek gimnazijskega programa. Glede na zadnji dve leti beležijo manj prijav na Elektro-računalniški šoli, vendar so glede na demografske podatke zadovoljni. Tokrat se je za program elektrotehnik prijavilo nekoliko več učencev, se je pa zmanjšalo število prijav za program tehnik mehatronike. Podatki za programa elektrikar in tehnik

računalništva so primerljivi s prejšnjimi leti. Na Šoli za storitvene dejavnosti se je v primerjavi z lanskih letom povečalo zanimanje za program ekonomski tehnik, v ostalih programih pa je število prijav približno enako. Na Rudarski in Strojni šoli je za spoznanje manjše zanimanje za vpis v rudarske poklice in program avtoserviser, v porastu pa je število prijav v program okoljevarstveni tehnik. V ostalih programih je število vpisanih primerljivo z lanskimi prijavami. Natančnejše podatke o vpisu bo ministrstvo za šolstvo in šport objavilo na svojih spletnih straneh 4. aprila. Tega dne bomo na Radiu Velenje pripravili oddajo v živo. Začeli jo bomo ob 15. uri. Rok za prenos prijave je 15. april. Do tega datuma lahko osnovnošolci spremenijo svojo vpisno željo in

je vsekakor tudi to, da računajo na domači energent, kar pomeni elektriko tudi ob morebitnih mednarodnih zapletih. Direktor Tot je predstavil tudi argumente, da morebitna obnova četrtega in petega bloka ni sprejemljiva. Ob upoštevanju stroškov, povezanih s prekinitvijo že sklenjenih pogodb, bi namreč veljala kar milijardo evrov, ki jih ne bi imeli kje dobiti, saj evropska investicijska in razvojna banka projektov s premajhno učinkovitostjo nista pripravljeni financirati. Poleg tega bi v tem primeru dobili energetska projekta le za dvajsetletno obdobje in to le s 36-odstotnim izkoristkom. Zaradi obnove bi izpadla enoletna proizvodnja, pojavila bi se težave na Premogovniku, pa tudi HSE bi imel težave zaradi ohromljene tržne dejavnosti. Direktor HSE mag. Matjaž Janežič je predstavil uspešne poslovne rezultate lanskega leta, ko so dosegli skoraj milijardo evrov prihodkov, dobrih 100 milijonov čistega poslovnega izida in dobrih 300 milijonov evrov dodane vrednosti. Sloveniji so zagotavljali kar 80 odstotkov energije. Rast pa načrtujejo tudi za letos, ko naj bi prihodki presegli milijardo, proizvedli pa

prenesejo prijavo v drug program ali v enak program na drugo šolo. Po tem datumu prenos prijave ne bo več mogoč do zaključenih izbirnih postopkov v programe, bo omejitev vpisa. n

5

naj bi 7,7 TWH elektrike. Ob tem je tudi Janežič poudaril nujnost šestega bloka TEŠ, ki se bo finančno pokrival sam in torej ne bo financiran z davkoplačevalskim denarjem, izpolnjeval pa bo tudi vse kriterije ekonomske, energetske in okoljske učinkovitosti. Seveda je bilo predstavljenih tudi mnogo nasprotnih mnenj, izrečenih pa tudi mnogi sprenevedanj, ki jim drugače tudi ni mogoče reči, saj mnogi, ki se v polemikah na to temo pogosto pojavljajo, še vedno »nimajo« vseh podatkov. Tako bi Mihael Tomšič, ki je bil nekoč celo minister za energetiko, iz Holdinga izločil nezdrave dele (mislil je na TEŠ, ki proizvaja predrago elektriko – pa zagotovo ve, kakšna je struktura samooskrbe). Mihael Sekavčnik je podprl to gradnjo, prav tako tudi Mišo Alkalaj, ki se na drugi strani zavzema tudi za izgradnjo nuklearke. Odločno je šesti blok podprl tudi predstavnik ekoloških gibanj Karel Lipič. Proti pa sta bila, kot sta v javnosti že velikokrat povedala, tudi Gojko Stanič in Vili Kovačič. A so bili argumenti proti neprepričljivi. n


Naš č­ as, 31. 3. 2011, barve: ­CMYK, s­ tran 6

6

GOSPODARSTVO

31. marca 2011

Letošnji načrti še bolj pogumni BSH Hišni aparati Nazarje kompetenčni center v Evropi za proizvodnjo malih aparatov na motorni pogon za pripravo hrane in za pripravo kave ter toplih napotkov – Novi izdelki, novi ljudje, dodatni prostori – Dislocirana razvojna enota tudi v Ljubljani Tatjana Podgoršek

Tovarna BSH Hišni aparati Nazarje z rezultati poslovanja v preteklem letu ostaja »lomilka« gospodarske krize. Ob koncu leta 2010 so namreč zabeležili več kot dvoštevilčno rast prodaje (13-odstotno) in prihodkov v primerjavi z letom 2009, prav tako so na obeh področjih presegli plan za dvoštevilčni odstotek. Kot zatrjujejo vodilni, so izjemne številke dosegli s posodobitvijo proizvodnje, naložbami v višini več kot 10 milijonov evrov ter z zaposlitvijo novih ljudi, predvsem strokovnjakov s tehničnega področja. Decembra lani so predali na Prihovi svojemu namenu tudi nove prostore invalidskega podjetja Letošnji proizvodni cilji so še bolj pogumni, ne toliko po količinski proizvodnji kot vrednostno. Ciljajo namreč na izdelke z višjo dodano vrednostjo. Za uresničitev zahtevnih načrtov nameravajo za naložbe nameniti še več kot lani (preko 11 milijonov evrov), od tega dobro polovico za nove izdelke (kavni aparati, Tassimo, mali kuhinjski aparati).

Lani je tovarna proizvedla več kot 6,5 milijona aparatov ali za blizu milijon več kot leta 2009 in za 15 odstotkov več od načrtov.

nove sodelavce. V zadnjih treh letih so število slednjih povečali za 450 (med njimi več kot 80 strokovnjakov s tehničnega področja). Danes BSH Hišni aparati Nazarje zaposlujejo že preko 1100 delavcev. Letos naj bi na novo zaposlili vsaj še 40 ljudi, predvsem za potrebe razvoja, tehnologije, prodaje in drugih strokovnih področij. Kot še napovedu-

jejo, bodo tudi zaradi neugodne lokacije podjetja oblikovali razvojno enoto v Ljubljani. S tem naj bi zagotovili večje možnosti zaposlovanja tehničnih strokovnjakov, hkrati pa izboljšali možnosti sodelovanja z razvojno-raziskovalnimi ustanovami. Zaradi tako intenzivne širitve podjetja, vlaganj v nove izdelke in opremo bodo vlagali tudi v prestrukturiranje obstoječe in v nove prostorske zmogljivosti za sestavo izdelkov in izdelavo polizdelkov. Poleg najema prostorov v Ljubljani bodo z dograditvijo novih prostorov obstoječe prostorske zmogljivosti povečali za približno 1300 kvadratnih metrov,

mociji neformalnega znanja ter razvoja zaposlitvene pismenosti opozarja na nujnost sodelovanja mladih z gospodarstvom. S tem se strinja tudi udeleženka Nataša Fink, študentka 4. letnika ALUO: »Menim, da v času študija vse premalo razmišljamo o prihodnosti in tem, kako bi nanjo lahko vplivali. Sama

sem se za udeležbo na Podjetnem petku odločila iz radovednosti. Želim izvedeti, kako izgleda resnično življenje po končanem šolanju in prav mi bo prišla kakršna koli informacija. Podjetni petki se mi zdijo odličen način priprave na čas po končanem formalnem šolanju.« Mladi v Sloveniji se žal po zaključ-

Lani so na Prihovi svojemu namenu predali nove proizvodne prostore invalidskega podjetja.

Ne po naključju, pravijo v tovarni. V razvojnih programih so predvideli obogatitev ponudbe na trgu z več novimi izdelki pri malih hišnih aparatih na motorni pogon ter razširitev in okrepitev kompetenc pri aparatih za pripravo kave in napitkov. S tem bodo svoj položaj znotraj skupine BSH in pri konkurenci okrepili. Postali naj bi edini kompe-

tenčni center za proizvodnjo malih aparatov na motorni pogon za pripravo hrane ter aparatov za pripravo kave in toplih napitkov v Evropi. Izdelke obeh skupin so namreč razvili in izdelali v Nazarjah. Razvoj in proizvodnja izdelkov z višjo dodano vrednostjo zahtevata temu primerno prestrukturiranje proizvodnje, spremljajočih služb ter

V prihodnje naj bi proizvedli več izdelkov z višjo dodano vrednostjo.

namenili pa jih bodo predvsem konstrukcijski, laboratorijski in spremljajočim službam. Poleg zapisanega, pravijo v nazarskem BSH-ju, še naprej utrjujejo in širijo mrežo. Januarja letos so odprli že svojo tretjo podružnico. Hrvaški in srbski se je pridružila še sofijska v Bolgariji. n

BSH Hišni aparati Nazarje naj bi postali edini kompetenčni center za proizvodnjo malih aparatov na motorni pogon za pripravo hrane ter aparatov za pripravo kave in toplih napitkov v Evropi.

Podjetni petek v Gorenju Kaj mladim utira pot do zaposlitve? Velenje, 25. marec 2011 - Sodelavci Zavoda Nefiks so skupaj z Društvom mladinski ceh v okviru projekta Omrežen.si v petek pripravili Podjetni petek v velenjskem Gorenju. Navdušil je udeležence in gospodarstvenike. Povezava z gospodarstvom je žal ena najšibkejših točk slovenske izobraževalne in zaposlovalne politike. Podjetni petek je eden redkih načinov, da mladi spoznajo delovne procese in delovanje velikih podjetij. Še bolj pomembno je, da iz

Projekt Podjetni petek je bil zasnovan iz zaznane potrebe mladih, ki ob vključenosti v formalni sistem izobraževanja pogrešajo večje povezovanje z gospodarstvom. V Gorenju so jim na stežaj odprli vrata. prve roke, od kadrovnikov in strokovnjakov na področju zaposlitvene pismenosti, izvedo, kaj se od njih pričakuje ob iskanju zaposlitve. Irena Vodopivec, izvršna direktorica za kadre in izobraževanje v podjetju Gorenje, je po srečanju z mladimi iz vse Slovenije povedala: »Ena najbolj pomembnih vrednot v Gorenju je zagotovo znanje. Izobraževanju in usposabljanju posvečamo veliko pozornosti in zaposlene spodbujamo, da pridobivajo novo znanje. V Gorenju imamo na letni ravni

skoraj 100.000 ur usposabljanja, kar predstavlja skoraj 16 ur usposabljanja na zaposlenega, 144 štipendistov in 293 študentov ob delu. V lanskem letu smo omogočili 185 dijakom in študentom opravljanje obvezne študijske prakse. Podjetni petek je eden od dogodkov, s katerim omogočamo mladim, da se srečajo s predstavniki vodstva in se pobliže seznanijo z različnimi procesi in področji dela v Gorenju.« Zavod Nefiks kot vodilna slovenska organizacija v beleženju ter pro-

Da bo do velike noči čisto

Virtualna predstavitev Premogovnika

V marcu so se lotili izrabljenih in zapuščenih odpadnih vozil, v aprilu se bodo odpadne električne in elektronske opreme Milena Krstič - Planinc

Začetek pomladi je čas čiščenja, doma in v okolju. Družba Karbon se pridružuje vsem akcijam, ki se jih ljudje lotevamo, tako doma kot v okolici. Letos so se dejavno lotili dveh akcij, rednega letnega zbiranja izrabljenih in zapuščenih motornih vozil po občinah, ki sodijo pod njihovo koncesijsko območje. To zajema preko 60 občin. Akcija je potekala ves marec in jo bodo, kot pravi direktor družbe Karbon Franci Lenart, podaljšali v april, če se bo izkazalo, da bo to potrebno. V naravi je izrabljenih zapuščenih vozil še vedno veliko, čeprav od leta 2004, ko se je v Sloveniji vzpostavil red v ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili, število

zapuščenih vozil v naravi počasi le upada. »Vendar še vedno letno zberemo nekaj sto teh vozil samo na našem koncesijskem območju ali skoraj tisoč vozil v Sloveniji. Zato menimo, da je potrebno te akcije še vedno nadaljevati. Iz vozil, ki ostanejo v naravi, lahko odtekajo nevarne snovi, kot so olja in ostale tekočine, in onesnažijo podtalnico, kar pa seveda posledično pomeni tudi nekakovostno pitno vodo.« 1. aprila pa se začenja akcija zbiranja odpadne električne in elektronske opreme. »Ne gre za navaden odpadek, ampak poseben odpadek, ker v veliki meri vsebuje težke kovine, nevarne snovi in lahko hlapljive pline, zato je potrebno te odpadke ločeno zbrati od ostalih. Običajno gre tudi za večje kosovne odpadke,

ku šolanja soočajo z visoko brezposelnostjo in pomanjkanjem delovnih izkušenj, podjetja pa opozarjajo tudi na visoko neskladje ponudbe in potreb po kadrih na trgu dela. Vse navedeno ima daljnosežne negativne posledice za pridobivanje zaposlitve, osamosvajanje in življenje n posameznikov.

Podzemno pridobivanje premoga prvič na svetu predstavljeno virtualno

Franci Lenart: »Električna in elektronska oprema ni navaden odpadek.«

ki pa vseeno v akcijo, ki poteka zdaj, ne sodijo.« Akcije se bodo lotili podobno, kot so se jesenske. Potekala bo skoraj do velike noči, do 22. aprila. V tem času lahko občani Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki oddajo električno, elektronsko opremo v enega od obeh centrov, bodisi v Karbon na Partizanski 78 ali PUP Saumbermacher na lokaciji Zbirnega centra na nekdanjem odlagališču, vsak delovni dan, v dopoldanskem času ali ob sobotah, tudi dopoldne. »Dve soboti, 9. in 16. aprila, pa se bomo približali občanom na tere-

nu, ko bomo prisotni v krajevnih skupnostih na lokacijah, o katerih bomo krajane seznanili z obvestili.« Občane pa bodo k zbiranju odpadne električne in elektronske opreme dodatno spodbudili tako, da bodo vsi, ki bodo dostavili kakršenkoli elektronski aparat, veliki ali mali, hladilnik, računalnik ali star sesalec, izpolnil nagradni kupon, s katerim bodo ob zaključku akcije sodelovali v nagradni igri za nov hladilnik. n

Velenje, 25. marca – Virtualna tehnologija doživlja v zadnjih letih silovit razmah, česar se zavedajo tudi v Premogovniku. Na spletni strani www. rlv.si so dodali rubriko virtualna predstavitev, ki obiskovalcem omogoča interaktivni vpogled v dogajanje na podzemnih deloviščih. Gre za prvo takšno predstavitev metanske jame na svetu. Projekt temelji na interaktivnih 360 prostorskih slikah. Z virtualnim sprehodom lahko obiskovalci doživijo vizualno izkušnjo in potujejo iz prostora v prostor ter tako aktivno doživljajo dogajanje pod zemljo. Interaktivna 3D-slika omogoča, da si vsebino po svojih željah ogledujemo v vseh smereh. Gre za nazorno predstavitev, ki je pomembna predvsem z izobraževalnega vidika. Uporabniku omogoča podroben prikaz posameznih delov jamskega prostora in tudi opreme. Prikazane so vse ključne točke in oprema: pripravsko in odkopno delovišče, črpališče, drobilnik premoga, vrtalni stroj, viseča dizelska lokomotiva, ranžirni vlak, napredovalni stroj, sedežnica, podajalnik jeklenega ločnega podporja, demonstracija uporabe dihalnika ob povečani koncentraciji plinov, nadzorna soba idr. Vizualizacija je avtorsko delo Boštjana Burgerja. Virtualno predstavitev Premogovnika Velenje si lahko ogledate na spletni povezavi http://www. rlv.si/si/VRRLV/nacrt.html. n


Naš č­ as, 31. 3. 2011, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 7

POGOVOR

31. marca 2011

Energetika ključna za prihodnost Cena premoga 2,25 evra za gigajoul do leta 2015 je za Premogovnik Velenje povsem dosegljiva, vedo pa tudi, kaj vse je treba postoriti, da jo bodo dosegli Milena Krstič - Planinc

Za Premogovnikom Velenje je že štirinajsta strateška konferenca, ki je bila usmerjena v razvoj tako matične družbe kot njenih hčera, pravi direktor Skupine Premogovnik dr. Milan Medved. Potekala je dva dneva, prvi je bil namenjen premogovniku, drugi hčerinskim družbam. Bolj konkretno? »Strateška konferenca je potekala v dve smeri. Prva je nadaljnja racionalizacija stroškov proizvodnje premoga in doseganje našega dela naloge ob izgradnji bloka 6, torej, da do leta 2015 ceno premoga pripeljemo na 2,25 evra za gigajoul. Ta cena je za nas povsem dosegljiva, vemo pa tudi, kaj vse je treba postoriti, da jo bomo dosegli. Druga smer je nadaljnji razvoj naših hčerinskih podjetij. Če želimo na eni strani optimizirati stroške proizvodnje premoga, želimo po drugi strani povečati prihodke na zunanjih, tujih trgih. Pri tem smo unikatni v slovenskem prostoru, najbrž pa tudi širše, v evropskem.«

Hčere bodo za razvoj skrbele same Eno in drugo je povezano. »Nekateri tega ne razumejo. Če se v premogovniku tega ne bi lotili z dveh plati, na eni strani z racionalizacijo stroškov, na drugi pa s povečevanjem prihodkov, bi nas bilo v krovnem podjetju, ki se ukvarja z osnovno proizvodnjo premoga, še vedno zaposlenih nekaj tisoč in tudi cena premoga bi bila bistveno višja, kot je danes. Precejšnje napore smo vlagali in jih še, da smo določen del dejavnosti prestrukturirali tako, da s kadri in zmogljivostmi, ki smo jih »dobili« s hčerinskimi podjetji, delamo stvari, ki niso v neposredni povezavi z osnovnim procesom in proizvodnjo premoga. Mogoče kdo zunaj regije to težje razume, vendar je taka naša usmeritev tudi za prihodnost.«

»PV je »state-of-theart«, najvišja stopnja v razvoju orodij, tehnik in znanja.« So med tistimi, ki to težje razumejo, tudi v Holdingu? »Upam, da ne.« Da se bodo hčerinske družbe lahko razvijale, da bodo lahko šle v čim večji meri na zunanji trg, bodo morale vlagati. Bo v razvoj vlagal Premogovnik, torej mati, ali bodo za to morale poskrbeti hčere same? »Predvsem bodo za to morale poskrbeti hčere same. Na strateški konferenci smo to jasno zastavili. Naše hčere so na nek način odrasle, torej morajo same financirati svoj razvoj. Za morebitne nove projekte bo potrebno poiskati druge strateške partnerje in z njimi nadaljevati investicijsko zgodbo.« Kako pa ste zadovoljni z učinkom hčera? »Zelo. Zadnja tri leta, zdaj bo že četrto, iz leta v leto povečujejo tako imenovano zunanjo realizacijo. Kljub vsem težavam ali zahtevnosti leta 2010, recesijskim ter drugim ta-

energetsko oskrbo, predmet diskusije široke strokovne javnosti, se to ne dogaja. Do nas prihajajo zelo različne informacije o tem, kaj bo v energetskem programu pisalo. Prav s tem namenom je bila pred kratkim na GZS delavnica, na kateri so sodelovala praktično vsa strokovna združenja v Zadovoljstvo Sloveniji. Skupna ugotoviz grenkim tev je bila, da se – vsaj po priokusom naših informacijah – Nacionalni energetski program Ste se pa v zadnjem letu dela na napačnih predpoukvarjali predvsem z stavkah, ki ne predvidevajo dokazovanjem že dokazaprave rasti porabe. Govori nega, s tem, kolikšne so se tudi, da naj bi bil eden zaloge premoga in kakšna od scenarijev brez bloka 6, je kakovost, kurilna kar pa je po mnenju, ne savrednost. Mednarodna mo mojem ampak tudi po recenzija zalog je potrdila mnenju številnih drugih, vse tisto, kar ste trdili. Ste absurdno.« zadovoljni? Eni pravijo, naj namesto »Zadovoljstvo je, a ima bloka 6 do leta 2030 delajo kljub temu grenak priokus. kar stari bloki. Premogovnik sistematsko »To je pa račun brez krzbira podatke o zalogah čmarja, na katerega ne bopremoga že od leta 1960, mo mogli pristati. Če bi šli vrtalna dela in zbiranje pona referendum, ki so ga nedatkov o vrtinah pa že cekateri o bloku 6 napovedolo stoletje. Kljub sistematvali, bi se referendumsko sko zbranim podatkom, vprašanje moralo glasiti: rednemu obveščanju tudi Dr. Milan Medved: »Cela Slovenija bi lahko »Ali ste za to, da se elekministrstva, pristojnega za bila ponosna na to, da ima na svojem trična energija še proizvarudarstvo, sedaj je to miteritoriju tak energetski biser.« ja v Šaleški dolini?« Če bi nistrstvo za gospodarstvo, bili za, potem je blok 6 nujki ima za to namen direktorat za Pomeni to, da je zdaj skeptikom, nost, če bi bili proti, pa bi bilo treba energijo, kljub vsem uradnim pokritikom, dvomljivcem, zmanjkalo tudi stare bloke zapreti. Vsi, ki deladatkom smo bili deležni različnih streliva? mo s premogom, vemo, da premog manipulacij celo pri najodgovor»Večini seveda. Tako kot v drugih škoduje okolju. To je jasno. Ker pa nejših ljudeh. Najbolj, kar nas je zgodbah pa se vedno najdejo neje- bo premog tudi v prihodnje nujen motilo, pa je bilo to, da takrat, ko verni Tomaži. Nekateri še vedno v energetski oskrbi, ga je treba upoje kdo izražal dvom o naših podat- dvomijo, čeprav je takih vse manj.« rabljati samo v modernih termoekih, tudi uradnih, predvidenih po Zakaj mislite, da še dvomijo, če pa nergetskih napravah, ne pa v nekih slovenski zakonodaji, niso pustili, je vse črno na belem in zdaj tudi iztrošenih blokih, ki so že na meji da bi na pristojnih organih, recimo mednarodno »požegnano«? obratovalne zanesljivosti in škoduna nadzornem svetu HSE in še kje, jejo okolju.« te dileme pojasnili. Nenazadnje tuVseeno je težko razumeti, da ima di od direktorata za energijo nismo stroka s tega področja v nastajanje »Ob navedbah dobili nobenega vprašanja v zvezi Nacionalnega energetskega proo količini plina v z zalogami premoga, v medijih pa grama le toliko vpogleda, kolikor Petišovcih se lahko smo lahko brali njihova popolnoma se o tem govori. samo nasmihamo.« napačna tolmačenja, dezinformaci»To je tudi pripomba mojih koleje, podatke, iztrgane iz konteksta o gov, tudi nekaterih uglednih profetem, da ni premoga, da kurilna vresorjev, ki so to tudi javno povedali. dnost ni ustrezna ...« »Eden od razlogov je lahko ta, da Prepričani smo, da bi moral biti Nase absolutno ne spoznajo na stvar, o cionalni energetski program najprej Odgovori na vsa tri kateri govorijo, želijo pa jo komenti- prediskutiran v strokovni javnosti, ključna vprašanja rati. Najde se tudi kak tak, ki dvomi šele potem bi lahko šel v splošno pozitivni iz čiste zlobe. Najbrž pa so tudi ta- razpravo, kjer bi iskal konsenz širokšni, ki dvomijo, ker jih pač motivi- ke množice. Skrbi nas pa predvsem Mednarodna revizija je zdaj opra- ra nekaj drugega. Kaj, pa naj si vsak to, da ne bo Nacionalni energetski vljena, naročil jo je holding. Kako sam razlaga. Kakorkoli, mi smo o program, kot se je v preteklosti že je potekala? premogu rekli vse, kar je potrebno. zgodilo, naredil napovedi na napač»Recenzenti, ki so prišli, so teme- Ta del zgodbe v zvezi s premogom nih predpostavkah.« ljito pregledali naše delovanje, obi- in blokom 6 je s tem, upam, tudi V slovenskem skali tudi jamska delovišča, pregle- zaključen.« energetskem dali vse možne arhive podatkov, prostoru je veliko kart, kemičnih analiz in tako naprej Stroka ne ve, dobrih idej kaj bo pisalo v ter izdali uradno potrdilo.« Nacionalnem Kaj piše v njem? V teh dneh se v javnosti govori, da »To, kar smo pričakovali in kar energetskem odhajate v upravo HSE. smo že sami navajali. Odgovori na programu »Čiste špekulacije. Kot direktor vsa tri ključna vprašanja so bili poPotem je zdaj primeren čas, da Premogovnika skupaj s sodelavkazitivni. Prvič - da je na razpolago dorečemo še kakšno o nastajanju mi in sodelavci uresničujem provolj premoga za obratovanje bloka Nacionalnega energetskega pro- gram, ki smo ga postavili leta 2007, 6 v predvidenem režimu v investicijgrama. Večkrat poudarjate, da in kar nekaj dela nas še čaka. Preskem programu; drugič - da imamo vam ni jasno, kako tak program mogovnik je na zelo pomembni razelo natančno metodo napovedovalahko sploh nastaja, če v pripravo zvojni točki. Povsem jasno nam je, nja kurilne vrednosti, s katero dokani vključena stroka. v katero smer gremo, jasno pa nam zujemo, da bomo lahko potrebno »To ni samo moje mnenje, am- je tudi, kaj vse je za to potrebno kurilno vrednost dosegali tudi do konca obratovanja bloka 6; in tre- pak mnenje številnih uglednih ener- narediti. Veliko dela nas še čaka.« Potreben pa bi bil tudi kak »pospetjič - da po strukturi stroškov samih getskih strokovnjakov, profesorjev, šek« z vrha ... Premogovnik Velenje nič ne odsto- energetskih menedžerjev, strokov»To pa vsekakor. Več medsebojne pa od podobnih objektov v Evro- nih delavcev, ki so odrinjeni od pi, rudarskih objektov v Evropi, ter nastajanja programa. Namesto da podpore bi si želel znotraj energetda je na voljo dovolj dokazov, da bi bil program, ki je eden ključnih skega sektorja. Več povezovanja in je cena, o kateri ves čas govorimo, dokumentov za bodočo slovensko angažiranja za skupne cilje. Pa več

kšnim in drugačnim zgodbam smo v Skupini Premogovnik Velenje poleg prihodka od prodaje premoga za energetske potrebe ustvarili še 30 milijonov evrov drugih prihodkov. Za letošnje leto je naš načrt še bolj ambiciozen, sega preko 37 milijonov evrov.«

dosegljiva. Najbolj od vsega pa nas je razveselila končna, sklepna ugotovitev, da Premogovnik Velenje predstavlja referenčno točko za premogovništvo v Zahodni Evropi. Če da takšno oznako nemška revizijska hiša, je zadovoljstvo toliko večje.«

veljave bi morali dati stroki. Holding Slovenske elektrarne se je po še ne desetih letih delovanja dobro utrdil v evropskem elektroenergetskem trgu. Slovenski energetiki nismo nič slabši od evropskih, mogoče smo celo boljši, ker delamo v bolj zahtevnih razmerah. To dokazujemo v obeh vidikih delovanja trga, tako v proizvodnem kakor tudi tržnem. V slovenskem energetskem prostoru je veliko dobrih idej, tako v proizvodnji kot distribuciji, prenosu ... in strokovnjaki, ki v tem delajo, so izvrstni. Slovenska energetika ima pomembno nalogo. Zadnji dogodki v svetu pa potrjujejo, da si je treba čim več prizadevati za preskrbo z lastnimi viri. S tem ne mislim samo na blok 6, ampak tudi na nadaljnje delovanje Nuklearne elektrarne Krško, nadaljevanje gradnje hidroelektrarn, na ostale obnovljive vire energije ...« Plin v Petišovcih pri Lendavi? Ministrica Radićeva je v Bruslju v začetku meseca dejala, da je odkritje nahajališča plina v Pomurju zelo spodbudna novica za Slovenijo.

Če, potem bi se referendumsko vprašanje moralo glasiti: »Ali ste za to, da se električna energija še naprej proizvaja v Šaleški dolini?« »Ob navedbah, ko enkrat v časopisih prebereš, da naj bi ga bilo 11 milijard kubičnih metrov, čez dva dni samo še 8 milijard, pa še to ni potrjeno, se v Premogovniku lahko samo nasmehnemo. Mi smo po dolgoletnem zbiranju podatkov, izračunavanju zalog premoga in stalnem poročanju pristojnim morali na koncu, da je nekdo uvidel, da je zalog premoga toliko, kot pravimo, narediti celo mednarodno revizijo. Tu pa nekdo, ki s čistim zavajanjem javnosti govori o številkah, še povsem nedokazanih, samo na podlagi nedokončanih vrtalnih del ... In na podlagi tega celo kdo

7 smatra, da bo to reševalo energetsko prihodnost Slovenije? Želel bi si, da bi bilo v Petošovcih toliko plina ali pa še več, kolikor pa mi je znano, so bile zaloge že davno raziskane. Vse bolj se mi zdi, da gre tukaj za špekulacije, povezane z dokapitalizacijo investitorja, ki hoče podatke o razpoložljivosti plina prikazati veliko lepše, kot so v resnici.«

»Namesto da bi bil program, ki je eden ključnih za bodočo slovensko oskrbo, predmet diskusije široke strokovne javnosti, se to ne dogaja.«

Slovenija bi morala biti ponosna Smo v tem pogovoru spregledali kakšno stvar, ki bi jo radi poudarili, pa o njej niste bili vprašani? »Rad bi poudaril, da Šaleška dolina še naprej ostaja energetska dolina ob vseh drugih dejavnostih, ki so že nastale iz premogovništva ali ob njem. Energetika je še vedno ena ključnih dejavnosti tudi za prihodnost. Vključuje kakovostna delovna mesta tako v proizvodnji električne energije kot premoga. Premogovnik je po mednarodnih ocenah BAT tehnologija ali kot nekateri rečejo »state-of-the-art« tehnologija najvišja stopnja v razvoju orodij, tehnik in znanja na nekem področju. Torej, najboljše od najboljšega. Cela Slovenija bi lahko bila ponosna na to, da ima na svojem teritoriju tak tehnološki biser. V Premogovniku Velenje pa se zavedamo tudi tega, da je premog eno ključnih varoval tudi v spreminjanju svetovne energetske slike. Lahko bi rekel celo to, da bi se marsikdo lahko Šaleški dolini zahvalil, da njeni prebivalci želijo še naprej živeti s tako velikima energetskima gigantoma, kot sta elektrarna in premogovnik.« n

Premogovnik na uglednem seznamu »50 veličastnih« Bonitetna hiša iz Ljubljane je v februarju objavila seznam petdesetih najbolje ocenjenih slovenskih družb v letu 2010. Na ugledni seznam veličastnih slovenskih družb se je uvrstil tudi Premogovnik. Tudi tokrat sta družbe ocenjevali Bonitetna hiša i in bonitetna hiša Dun & Bradstreet. Uvrstitev na seznam »50 veličastnih« bo zabeležena v bonitetnem poročilu družb, kar pomeni, da bomo uvrščene družbe deležne boljših nabavnih pogojev z daljšimi odplačilnimi roki, ugodnejših bančnih kreditov, manjših zavarovalniških premij, večjega zaupanja investitorjev ter zaradi manjših stroškov poslovanja tudi boljšega tržnega položaja. Bonitetna informacija je najbolj razširjen in preizkušen pripomoček pri upravljanju s komercialnimi tveganji, ki ne odpravlja tveganja, ampak ga zelo uspešno meri. Objava seznama pomeni javni izraz priznanja za odlične rezultate in uspešno poslovanje, hkrati pa vabilo družbam, da postanejo naši poslovni partnerji. Sodelovanje z družbami, ki so uvrščene na seznam, pomeni minimalno tveganje – verjetnost, da družba, ki ima najboljši rating, ne plača dogovorjene obveznosti, je namreč neznatna (3 %). Pogoje za preverjanje podjetij je v začetni fazi izpolnilo nekaj tisoč poslovno najatraktivnejših slovenskih družb. Izmed teh so bile izbrane tiste, ki so po višini kapitala v najvišjem razredu in imajo dodeljen najugodnejši faktor tveganja. Pri nadaljnjem ocenjevanju so bili upoštevani presoja dolgoročne perspektive, finančnih kazalcev, poslovnega trenda in plačilne discipline. Upoštevana je bila tudi višina dobička, vendar ne kot odločujoči dejavnik. Premogovnik Velenje deluje v okolju kot družbeno odgovorno podjetje, kar potrjujejo številne nagrade in priznanja: v okviru projekta Horus so dve leti zapored prejeli priznanje za družbeno odgovorno podjetje, že tri leta zapored prejemajo nagrado Zlata nit za najboljšega zaposlovalca. Več let zaporedoma so prejeli nagrado za energetsko varčno podjetje in so zmagovalci En.odmeva 2011 za najbolj prodorno energetsko podjetje v Sloveniji v razredu velikih podjetij. n


Naš ­čas, 31. 3. 2011, barve: ­CMYK, ­stran 8

DOMA IN PO TUJEM

8

31. marca 2011

Od srede do torka - svet in domovina Sreda, 23. marca: Ponoči je svoj obisk pri nas zaključil ruski predsednik vlade Vladimir Putin. Po slovesni večerji in druženju s slovenskimi gospodarstveniki na Brdu pri Kranju je sprejel povabilo gostitelja Pahorja za nočni sprehod po Ljubljani. Sodišče je zavrnilo prošnjo vlade, da naj izda začasno odredbo, s katero bi zamrznili nadaljnje kupovanje patrij. Socialni partnerji so se dogovorili, da vlada glede predlogov pakta za evro oblikuje osnutek zavez in ga takoj posreduje v pregled sindikatom in delodajalcem. Slovenski in hrvaški predsednik sta se »v duhu

Sodišče je zavrnilo prošnjo vlade o zamrznitvi kupovanja patrij.

iskrenega prijateljstva« srečala na delovnem posvetovanju na Otočcu. Teden dni po začetku protirežimskih protestov v Siriji je tamkajšnja policija v mestu Dara ustrelila šest protestnikov, 20 pa ranila. Republikanski člani ameriškega kongresa so zatrdili, da je posredovanje v Libiji protiustavno, ker predsednik Obama ni zanj pridobil privolitve kongresa. Iz tretjega reaktorja japonske jedrske elektrarne Fukušima je začel znova izhajati dim, zaradi česar so se pristojni odločili za začasen umik zaposlenih.

z opozicijo o svojem odhodu, izključil pa je takojšnji sestop. Zveza Nato se je odločila, da bo prevzela poveljstvo nad vojaško operacijo v Libiji.

Ponedeljek, 28. marca:

Pahor meni, da je Thaler z odstopom ravnal prav.

Voditelji držav članic Evropske unije so sprejeli sveženj ukrepov za zaščito evra, tudi pakt za evro plus in dogovor o stalnem mehanizmu za stabilnost skupne valute. Na protivladnih protestih v jemenski prestolnici Sana se je zbralo na tisoče ljudi, ki so od predsednika Alija Abdulaha Saleha zahtevali odstop. V Beogradu se je na protestih zbralo okoli 10 tisoč učiteljev, zdravnikov, policistov in drugih javnih uslužbencev. Zahtevali so višje plače in boljše delovne razmere. V Siriji so se protirežimski protesti iz mesta Dara, od koder je slišati streljanje, razširili tudi v prestolnico Damask. Opozicija poziva k vsedržavnim demonstracijam.

Ves svet se je pridružil pobudi Ura za Zemljo, namenjeni ozaveščanju o podnebnih spremembah. Na Japonskem so reaktorje v jedrski elektrarni Fukušima začeli hladiti s sladko vodo, medtem pa je močno narasla stopnja radioaktivnega joda

Voditelji EU so se srečali v senci padca portugalske vlade.

in neodvisno agencijo. Premier Borut Pahor je predstavil vrsto ukrepov, s katerimi bi Slovenija izpolnila zaveze iz pakta za stabilnost. Francoski lovec je uničil libijsko vojaško letalo, ki je kršilo prepoved poletov. Po eksploziji na avtobusni postaji v Jeruzalemu so izraelska letala ponoči izvedla tri napade na Gazo. Voditelji Evropske unije so začeli z vrhom, ki je potekal v senci padca portugalske vlade, sicer pa so največ časa namenili reševanju evra in razmeram v Libiji. Kitajska je sklenila, da bo v skrbi za zdravje svojih prebivalcev od 1. maja naprej prepovedala kajenje v javnih prostorih. A v službi bo to ostalo dovoljeno.

Stopnja joda v morju je alarmantno narastla.

v morju ob nuklearki. Libijski uporniki so ponovno zavzeli strateško pomembno mesto Adždabija, nato še Brego. Franciji so se zahvalili za pomoč, a poudarili, da ne želijo tujih sil v državi. Na stotine Sircev se je zbralo na protestih v mestu Deraa v podporo večjim političnim svoboščinam. V Londonu je 250 tisoč ljudi protestiralo proti varčevalnemu programu britanske vlade in krčenju socialnih pravic. Nekatri so se spopadli s policijo. Na ulicah štirih največjih nemških mest je okoli četrt milijona ljudi zahtevalo zaprtje nemških in vseh drugih jedrskih elektrarn na svetu.

Premier Borut Pahor se je prvič odzval na korupcijsko afero v Evropskem parlamentu in dejal, da je prav, da je Thaler odstopil. Ministrica za obrambo je opozorila, da bi bil lahko posel s Patrio zaradi odškodninskih tožb na koncu lahko vreden blizu milijarde evrov. Mandatno-volilna komisija tudi po tretjem nadaljevanju seje ni končala razprave o sestavi in imenovanju predsednika preiskovalne komisije o zadevi Patria.

Afera Baričević še ni (čisto) pozabljena.

Minister Svetlik je poudaril, da bo ta še naprej dovoljena, le omejena. V drugem reaktorju jedrske elektrarne Fukušima se je delno talila jedrska sredica, severni del Japonske pa je ponoči stresel nov potresni sunek z magnitudo 6,1. Koalicijske sile so ponoči prvič bombardirale Gadafijevo rojstno mesto Sirta, libijski uporniki pa so sporočili, da so medtem zavzeli mesto. V samomorilskem bombnem napadu na gradbeno podjetje na vzhodu Afganistana je bilo ubitih več kot 20 ljudi, najmanj 50 pa je bilo ranjenih.

Torek, 29. marca: Poslanec SD Luka Juri je izjavi, da mu je za glas proti pri zakonu o malem delu manjši študentski servis ponudil 20 tisoč evrov. Čeprav je sam dejal, da je šlo za šalo, je stik z njim že navezala protikorupcijska komisija, on pa se je odzval z besedami, da se je naredilo »velikega slona tam, kjer tudi muhe ni.« Kriminalisti so se vrgli v preiskavo nekaterih lanskih poslov Petrola. Neuradno so mediji poročali, da gre za posle, povezane s prevzemom 160 tisoč evrov terjatev do SCT-ja. Obrtniki so izrazili pričakovanje, da bodo za-

Nedelja, 27. marca:

Nemška kanclerka Angela Merkel je na volitvah v eni najpomembnejših zveznih dežel, Baden-Württemberg, doživela hud poraz. V Jamnu je dolgoletni predsednik Ali Abdulah Saleh po večtedenskih protestih začel pogajanja

Za začetek vam bom povedala o gozdu na poti do Menine planine. (V nadaljevanju pa še o kakšnem drugem.) Na srednje lep sobotni dan se z zelenim avtom z dravograjsko registracijo odpeljemo mimo Kamnika proti prelazu Črnivec, naravno mejo med Gorenjsko in Štajersko. Tam zgoraj se je leta 2008 razdivjala strašanska ujma in razdejala 700 hektarjev gozda, leta 1942 pa so na tem mestu borci Kamniškega bataljona uničili eno prvih okupatorjevih postojank na Gorenjskem in Štajerskem. Česa vsega gozdovi ne vidijo in ne slišijo!

Prijazni Zgornjesavinjčan s sumljivo vrtečimi se očmi in lončkom jegličev v plastični vrečki nas v mehkobnem narečju (nje, mljeko, smjetana; pri zadnjih dveh besedah se zadnji samoglasnik izgovori polglasniško) napoti na kavo v enega od lesenih stožcev lokalne picerije, ki ima vonj po kremšnitah in kjer sije nežno sonce skozi hladen vetrič. (Začenjamo počasi, lagano sportski; saj vesta – včasih paše.) Dva kažipota sta, odločimo se za pot preko Borovnice. (Sliši se bolj slastno kot Semprimož.) In začne se gozd ... Polja telohov, belih, rožnatih in zelenkastih, trobentice, plavčki, vijolice, podlesne vetrnice, lapuh, vsega nebroj med smrečjem in bukovjem. “Bukve so med vsemi drevesi najbolj erotične,” pravi sohribolazka. “Zakaj? Saj falično je vse, kar raste navzgor!” “Samo poglej, kako se tistele tri objemajo, prva poljublja drugo in tretja ...” (Dialoga ne bom nadaljevala, da se izognem morebitnim zgražanjem.) Tla palčkovo-vilinskega gozda so tako prijetna za hojo, mehka, kot bi bila amortizirana. “Poglej, vislice za palčke!” se navduši zgoraj omenjena sohribolazka, ki je, izgleda erotično-morbidno razpoložena in kaže na obokano korenino, ki štrli iz zemlje. Kmalu najdemo pravo gozdno kopalnico – na smrekovem deblu visi zrcalo, ob njem na eni strani brezzobi glavnik (medvedje so se česali s prevelikim zanosom), na drugi pa naščeperjena zobna ščetka (lisice so si preveč vneto drgnile zobe). “Čas je za potratno potico!” In res, na poseki, na mizi iz velikanskega smrekovega štrclja, posutega z žagovino, potratimo kar nekaj časa. Potem pa spet: gozd, gozd, gozd, od traktorjev razrite poti, drevesna debla ležijo vsevprek in smola nežno veje iz njih. Zgoraj (končno!), na čistini, pa je še od zime utrujena trava posejana z žafrani in veter nas odpihne na domači šnops in čaj iz nostalgično zvenečih lončkov. “Tudi po Golovcu* se razprostirajo preproge žefrana!” “Ampak na Golovcu je šum ceste omniprezenten!” Pa je res. In spomnim se gozda nekje nad velenjskim smetiščem, vedno se mi je zdel divji, rahlo zanemarjen, blaten. A hkrati privlačen in skrivnosten. Od tam se je proti naši hiši na Erjavčevi vlekla elektrika, tam sem našla ogromne zvončke in sladke kostanje, tam smo se z bratom igrali partizane in Nemce ... Se motim, ali bodo tam zgradili avtocesto? ... n

Ko se šali Luka Juri ...

Poveljstvo nad vojaško operacijo v Libiji je prevzela zveza Nato.

“Gozd ponazarja strah pred ljubeznijo. Drevesa so bitja nasprotnega spola. Med njimi se lahko skrijemo ali iščemo pot. Med nevihto ste v gozdu varni. Strela udari le v drevo, ki stoji na samem. Gozd pomeni strah pred izbiro,” sem prebrala na stotriinosemdeseti strani knjige Noro življenje Evalda Fliserja. In si prebrano zapisala, ker ... mi je bilo všeč. Ker imam rada gozd. In ker sem enkrat celo rekla, da bi bila rada gozdarka. (Vendar sem že pred tem rekla, da bom ilustratorka in uresničilo se je to, prvo ... zaenkrat.)

*Golovec: ljubljanska vzpetina

Ministrstvo za šolstvo je pripravilo spremembe v osnovnem šolstvu. Kot smo brali, bi tudi najmlajši šolarji po predlogu ostajali v šolah šest ur, šole pa bi jim zagotovile tudi kosilo. Po predlogu bi v drugi razred osnovne šole uvedli prvi tuj jezik.

Petek, 25. marca:

Kaja Avberšek

S Črnivca bi bilo do Menine planine 4 ure hoda, pravi virtualni vodič na stricu Guglu. Morda je to za mojo (leno) luknjo v kolenu čisto majčkeno preveč. (Resnica je pa tudi ta, da nam je pomlad, ubogim majhnim ljudem, že začela krasti energijo za svoje lastno razkošno cvetenje in bohotenje z eksplodirajočimi hormoni.) Peljemo se naprej, v Dravograd. O, kako velika cerkev! O, kakšna kupola, to pa ni navadna cerkev! Katedrala svetega Mohorja in Fortunata ... renesančna osnova z baročno kuliso ... gimnazijska učna snov, pa te imam!

Sobota, 26. marca:

Četrtek, 24. marca: Zavod za zaposlovanje je začasno ustavil napotitve brezposelnih oseb v priprave na samozaposlovanje, saj je zmanjkalo denarja za subvencije za samozaposlene. Vlada je predlagala izločitev urada za varstvo konkurence izpod okrilja ministrstva za gospodarstvo ter njegovo preoblikovanje v samostojno

Protikorupcijska komisija je ugotovila, da garancija Zdravstvenega doma Izola za posojilo Mabre inženiringa ustreza definiciji korupcije. Izvedeli smo za strašljivo novico iz črne kronike – moški v Ljubljani je skozi okno devetega nadstropja vrgel svojo petletno hči, nato je skočil še sam. Nadaljevala se je afera Baričević. Iz dokumenta državnega tožilstva je razvidno, da so na kraju tragedije našli sledove krvi tretje osebe, preiskovalna sodnica pa je zavrnila izdajo odredbe pregleda telefonskih pogovorov, ki bi lahko razjasnili okoliščine dogodka. Poslanci so obravnavali novelo zakona o preprečevanju dela na črno, pri čemer so se največkrat ustavili pri definiciji sosedske pomoči.

Gozd

koni, ki zadovoljujejo njihove zahteve, sprejeti do 13. aprila in napovedali, da v nasprotnem primeru ne izključujejo zapore slovenskih cest. Avstrijsko ustavno sodišče je sporočilo, da mora biti na avstrijskem Koroškem dvojezično označenih 12 novih krajev, nove table pa morajo postaviti do 30. septembra letos. Ameriški predsednik Barack Obama je v nagovoru državljanom branil vojaško posredovanje v Libiji, a obljubil, da bo vloga ZDA v njem vse bolj omejena. Da bi oblast pomirila protestnike, ki že več tednov vztrajajo na ulicah sirskih mest, je odstopila celotna sirska vlada, predsednik Bašar Al Asad pa se je odločil za vztrajanje na položaju.


Naš č­ as, 31. 3. 2011, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 9

TURIZEM

31. marca 2011

Vse se prepleta v eno zgodbo, ta pa vleče v isto smer Razvoj turizma na Solčavskem močno povezan z večnamenskim središčem za trajnostni razvoj – Krepijo povezavo s sosednjimi, tudi čezmejnimi območji - Lani za 5 do 10 odstotkov manj gostov Tatjana Podgoršek

»Zimska sezona, ki se izteka, je bila na Solčavskem slaba predvsem zaradi vremenskih razmer. Nekajkrat smo poskušali urediti tekaške proge, a niso »zdržale«. Nekaj časa je obratovalo tudi smučišče, vendar premalo, da bi se nastanjeni gostje zadržali na Solčavskem dalj časa. Nimamo zbranih še vseh podatkov, koliko je bilo slednjih manj v pri-

merjavi s preteklo sezono. Ocenjujemo pa, da od 5 do 10 odstotkov,« je na kratko označil zimsko sezono 2010/2011 na Solčavskem Marko Slapnik, direktor Centra Rinka – zavoda za turizem in trajnostni razvoj. Na vprašanja o pripravah na letošnjo letno sezono in nekaterih načrtih v turizmu, ki predstavlja za to območje Zgornje Savinske doline daleč največjo možnost razvoja, je Slapnik takole odgovoril:

Za Solčavsko je bolj kot zimska pomembna letna sezona. Snujete kaj novega? »Praktično se že celo zimo pripravljamo na spomladanski in poletni turizem predvsem zato, ker bomo prihodnji mesec odprli večnamensko središče za trajnostni razvoj Solčavskega – center Rinka. Ta bo imel v prihodnje velik vpliv na razvoj turizma na našem območju. V objektu sredi vasi Solčava

bo namreč informacijsko središče, multimedijska dvorana, »navigacijska razstava« po Solčavskem. Z njo bomo usmerjali obiskovalce, turiste na ključne točke, ki naj bi si jih po določenih temah ogledali. V Rinki bo še promocijsko-prodajni prostor za izdelke Solčavskega, ki smo jih oblikovali v tri zgodbe: izdelki iz volne, druga je lesna zgodba o solčavskem gorskem lesu, tretja pa kulinarično-živilski izdelki, pri katerih bomo poskusili na osnovi tradicije pripraviti nekaj novih, tudi za turizem zanimivih izdelkov.« Kaj pa že utečeni programi? »Ostajajo v dosedanjih okvirih, le da se vsakemu pridruži še dejavnost Rinke. Omenil bi morda nekoliko

drugačen način vodenja skupin v programu etno-animacijskih in doživljajskih aktivnostih, pri katerih so v ospredju prizadevanja, kako spodbuditi doživetja v naravi predvsem pri otrocih. Nekaj ciljnih skupin bomo obravnavali posebej, pa o tem morda kdaj drugič. So še v povojih in tudi z njimi nameravamo še okrepiti čezmejno povezavo.« Kateri programi so najbolj zanimivi za turiste? »Izvajamo jih več, vsak se na nek način dotika turizma, ni pa izključno turistični. Turizem na Solčavskem se namreč močno prepleta z ostalimi gospodarskimi panogami, zato ga je potrebno gledati od gozda do končnega uporabnika. Nadejamo se, da bo najbolj zanimiv prav projekt Stara nova Rinka, ki je tesno povezan s projekti Harmonija treh dolin, Brezmejna doživetja narave (tega izvajamo v sodelovanju z avstrijskimi partnerji, s projektom Leader. Skratka, vse se prepleta v eno zgodbo, ta pa vleče v isto smer. Spodbudno je, da se za zgodbe vse bolj ogrevajo tudi domačini.« Nekateri Solčavsko imenujejo kar Logarska dolina. »Logarska dolina je del Solčavskega, del Zgornje Savinjske doline, del Savinjsko-šaleške regije ali del Kamniško-Savinjskih Alp. Prizadevamo si okrepiti povezave, eni in drugi. Zato se predstavniki podje-

9

Marko Slapnik: »Dnevnih obiskovalcev naštejemo blizu 100 tisoč na leto, niso pa vsi zabeleženi. O nastanjenih turistih pa za lani še nimamo zbranih vseh podatkov.«

tja Logarska, d.o.o., in tudi drugi ponudniki v Logarski dolini ter na Solčavskem srečujemo in dogovarjamo s ponudniki ter projektnimi menedžerji v Železni kapli na Avstrijskem, z Jezerskim, Črno na Koroškem, s predstavniki Zgornje Savinjske in Šaleške doline oziroma Savinjsko-šaleške turistične destinacije, s aktero smo partner. Tudi to je eden od projektov, ki nastaja.« n

Mercator za varno hišo Velenje Velenje – V velenjskem centru Mercator so v soboto pripravili bogat Pikin dan za vse imetnike njihove kartice Pika. V sklopu Pikinega dne pa so ob 15. uri pripravili tudi dobrodelni dogodek. Skupaj z enim najpopularnejših slovenskih pevcev Janom Plestenjakom so Varni hiši Velenje predali donacijo v obliki Mercatorjeve darilne kartice v višini 1.000 evrov z Janovim motivom in naloženim dobro imetjem. Na dogodku je Jan Plestenjak podpisoval tudi svoj najnovejši album. n


Naš č­ as, 31. 3. 2011, barve: ­CMYK, s­ tran 10

KULTURA

10

31. marca 2011

Večer posvečen materam in dobrodelnosti 22. dobrodelna prireditev Bolero navdušila vse v dvorani – Zbrali že preko 6.700 evrov, akcija pa še ni končana Velenje, 24. marca – Na predvečer materinskega dneva je Festival Velenje v kulturnem domu pripravil tradicionalno dobrodelno prireditev Bolero 2011. Zbrana sredstva so organizatorji namenili v dobrodelni sklad pri Mestni občini Velenje za pomoč socialno šibkejšim posameznikom in družinam iz Šaleške doline. V okviru sklada deluje namreč Šaleški dobrodelni odbor s predstavniki vseh treh občin Šaleške doline, v odboru pa so predstavniki vseh najpomembnejših humanitarnih organizacij, društev in skupin, od Karitasa in Rdečega križa do Centra za socialno delo Velenje ...

KJE SO TISTE STEZICE, KI SO VČASIH BILE? ZDAJ PA IMAMO JEZÊRA IN LIGNITNE GORÉ. Bojan Pavšek

Na letošnji dobrodelni prireditvi so se v več kot dveurnem programu predstavili Prifarski muzikanti, Time to Time (družina Kozlevčar), Jazz Station, Irena Tratnik in Blaž Jurjevčec, Tanja Ravljen in Gregor Deleja, Rok Šošter, Martina Zapušek in Mira Slemenšek, skupina BIT, Plesni studio N Velenje in Alya, voditelj dogodka pa je bil Jože Galič. Program letošnje prireditve je tudi

tokrat pripravil upokojeni sodelavec Marjan Marinšek, pri izvedbi pa je prvič sodelovala Regionalna kulturna naveza Triangel. Organizatorji so veseli, da so se v izvedbo letošnjega dogodka vključili tudi otroci enot Vrtca Velenje, ki so za vse obiskovalce pripravili drobna darila – lične in lepe glinene cvetove. Pri zbiranju sredstev pa so sodelovala mnoga podjetja in posamezniki iz lokalnega okolja, saj

prostovoljni prispevki ob zbrani vstopnini predstavljajo pomemben vir prihodkov dobrodelne akcije. Akcijo še vedno lahko podprete z donacijo na dobrodelni račun pri MOV, št. 01333-6000000925, sklic 00 37531212–032011 (namen nakazila: Bolero 2011). Do ponedeljka dopoldne je bilo zbranih preko 6.700 evrov. n

Lutke na obisku Šmartno ob Paki, 24. marca – Da imajo otroci radi lutke, ni nobena skrivnost. Zato je res lepo, da so po dolgih letih prejšnji četrtek spet pripravili območno srečanje lutkovnih skupin, kar pomeni, da lutkarstvu vse več pozornosti namenjajo tudi v našem okolju. V šmarški dvorani Marof so se predstave začele že ob zgodnji 8. uri, a dvorana je bila ves čas polna. Predstave so si namreč ogledali otroci iz vrtca in nižjih razredov šmarške osnovne šole. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Velenje, in Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki, ki sta pripravila območno srečanje, sta na odru najprej gostila Lutkovno gledališče Velenje s predstavo Snežinka in Rožica. Za njimi so igro z naslovom »Bremenski mestni godci« predstavili člani lutkovne skupine zverinice iz OŠ Gustava Šiliha Velenje. Tretjo predstavo so odigrali osnovnošolci šole Blaža Arniča iz Luč. Očarali so s »Čudno čarovnico«. Iz Slovenskih Konjic je na srečanje prišla skupina OŠ Dravinja Dravinjska župca, ki se je

No, pa ga imamo baje dovolj! Lignita namreč. Tako naj bi pokazala oz. dokazala ponovna študija o naravnih zalogah lignita. Podrobnosti so mi sicer neznane, zato se ne bom spuščal globoko v njene rezultate. Raje se bom zamislil zgolj »površinsko«. V času mastodontovih sprehodov po habitatu, ki je z olesenelostjo svoje vegetacije omogočil nastanek tretjerazrednega goriva, je bila pokrajina prvinska. Ob delovanju različnih zemeljskih dejavnikov je prevzemala takšne in drugačne podobe, in ko je prišel čas človeka, si je ta izbral ugodne lokacije za svoje bivanje. Šaleška dolina je z vrsto naravnih in topografskih danosti postala ena od njih. Življenje je teklo dalje po principih posameznega časovnega obdobja, vse dokler ni prišla na vrsto industrijska revolucija in z njo tudi povsem nov pogled na svet. Moderne tehnologije, stroji in človeška pamet so omogočili razmah, katerega sadove uživamo še danes. Seveda pa načelo zemeljskega ravnotežja stremi k temu, da ima vsak plus tudi minus. In tako smo za lagodnejše življenje potrebovali tudi bistveno več »naravne« energije, ki je bila pogosto akumulirana na neznanih lokacijah in s tem skrbno varovan zaklad narave. Tudi kletni prostori Šaleške doline so nedvomno spadali med njene skrivnosti. Naključno odkritje lignitnih zalog smo si prilastili. Izkopavanja in način rudarjenja je bil na začetku v mejah lokalnih potreb. Vendar se človeški apetiti pri tem niso ustavili. Kopičenje blagostanja je namreč v človeški naravi, še posebej takrat, ko ti ga narava ponuja dobesedno na pladnju. Toda vsaka akcija ima svojo reakcijo in ta se je najprej pričela kazati v obliki drobnih lužic na območju Družmirja. In puf! Družmirje je izginilo. Vse se je odvijalo bliskovito hitro. Lužice so postale jezera, ki bodo kmalu največja v Sloveniji. Ni slab rezultat, če vemo, da smo štartali iz nič. Slabo pa je to, da se bodo večala še naslednjih petdeset let in še dlje. In v svoje vodno nederje bodo potegnilaza še marskikaj. Če Kupon sodelovanje v na si želite muzej premogovništva ogledati tudi na prostem, naj vas pot Mercator Centru vsaj enkrat mesečno vodi okrog Družmirskega jezera. Enkrat boste Velenje, opazili manjšo luknjo, drugič bo tam zazijala velika kotanja, polje, po 45, Vel Velenje, Kidriceva katerem ste gazili pozimi, bo izginilo in ptice bodo svoja domovanja selile pogosteje, kot jim to narekuje njihov nagon. Ja, pokrajina se spreminja z izjemnim pospeškom. In vse to s človeškim delom nekje globoko pod njo.

Z MERCA

SODELUJTE V in odpotujte z na soboto, 21. maja

Z MERCAT

Lutkovne predstave so navdušile otroke iz vrtca in osnovne šole v Šmartnem ob Paki.

predstavila z igrico »Kdor ne uboga, ga tepe nadloga«. Lutkovna skupina IQ iz Slovenskih Konjic pa se je predstavila z lutkovnim projektom C.I.P.R. Vse predstave si je ogledal tudi strokovni spremljevalec srečanja Matevž Gregorič, ki

bo izbral najboljše predstave za predstavitev na regijskem srečanju lutkovnih skupin. n bš

Z MERCATORJEM NA DUNAJ! SODELUJTE V NAGRADNI IGRI od 28. 3. do 30. 4. 2011 in odpotujte z nami na izlet za 2 osebi na Dunaj, ki bo v soboto, 21. maja 2011.

Kljub temu, da sem se rodil prepozno, si večkrat poskušam predstavljati, kako bi izgledala Šaleška dolina, če pod njo ne bi zapeli krampi in lopate. Ni težko najti pokrajin, kjer si neregulirane reke utirajo pot skozi travnate doline, obdane s pestrim nizkim hribovjem, katerega gozdovi procesirajo svež, neoporečen zrak. Vem, da v tej zgodbi tudi Velenje nikoli ne bi bilo takšno, kot je. Tudi razcvet modernizma in masovne gradnje zavoljo rudarstva bi nas obšel. Zgodba o elektrarni ne bi dosegla niti gostilniških šankov, kar nas ne bi vsakodnevno uvrščalo med medijske prvake. Bila bi pa to destinacija, vredna ogleda in bivanja v njej ravno zaradi svoje naravne brezmadežnosti in odličen primer industrijske ničnosti. Še posebej dandanes, ko je takšnih oaz, ki ne prispevajo h globalnemu segrevanju, vse manj. Čas neustavljivo teče in obratne poti zaenkrat še ne poznamo. Lahko pa zavestno krojimo usodo svoje prihodnosti. Poudarki o rekodnih izkopavanjih so tudi podatki o rekordnem spreminjanju Šaleške doline. Zato se s takšnimi številkami mogoče ni dobro preveč hvaliti. Klub temu da je ta članek prežet z idealizmom o sanjskem svetu, je njegov namen spodbuditi ljudi, da pogledajo na svet okoli sebe še iz druge perspektive. Naj postane njihov horizont meja med ustvarjenim in vizijo za naprej. Očišče naj predstavlja točko, kjer ponovno zaženemo možgane in jim predstavimo novo, širšo sliko, ki bo vključila v kontekst tudi zavest o umirajoči materi zemlji. V nasprotnem primeru bo izmaličena Šaleška pokrajina doživljala le post festum lepotne intervencije, ki ji nikoli več ne bodo povrnile slave izpred obdobja lignitnih deponij. n


Naš č­ as, 31. 3. 2011, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 11

PAGINA

31. marca 2011

11

Gl asbene novi č ke

Sem človek, ki ima rad svoboden poklic

Eltonovo slovo od filmske dive

Vesna Glinšek iz Hrastovca pri Velenju je naša radijska in časopisna sodelavka že kar nekaj let. Sama pravi, da prijateljuje z obema medijema že iz svojih gimnazijskih let. Pridružila se je naši ekipi v poletnem času, nato pa vsako poletje za 14 dni. Njeni novinarski, predvsem radijski prispevki, so bile na začetku najpogosteje ankete med sošolci, sčasoma pa se je lotevala še kakšnih drugih tem. Da bi se čim bolje »znašla« pred radijskim mikrofonom, se je udeležila tudi izobraževanja pri znani napovedovalki, moderatorki in učiteljici v Šoli za govor Idi Baš. »Moram priznati, da se v prihodnosti vidim v novinarskih vodah. Sem človek, ki ima rada svoboden poklic. Ni mi težko zvečer na kakšno prireditev, popoldan-

Ob smrti hollywoodske filmske dive Elizabeth Taylor se je od nje na sebi lasten način poslovil tudi britanski glasbenik Elton John. Na koncertu v Pittsburgu ji je posvetil pesem Don't Let The Sun Go Down On Me. Elton se je z Elizabeth Taylor zbližal

Vesna Glinšek v studiu Radia Velenje: včasih je pred mikrofonom, drugič v prostoru za pripravo »zvočnih zapisov.«

ski dogodek. Težje bi prenašala kakšne časovne in prostorske »omejitve«. Nekaj izkušenj sem si v novinarstvu z vsakoletnim počitniškim delom in tudi med letom pri pokrivanju nekaterih dogodkov že nabrala. Ljudje me danes toliko poznajo, da me nekateri kar pokličejo. Če ne ti, pa sama pokličem za kaj takega, kar sem spremljala. Seveda pa moram prej končati študij slavistike s književnostjo – nepedagoška smer. Končno gre proti koncu.« Vesnina velika ljubezen so konji, kar ni težko ugotoviti v pogovorih o njih ali pri poročanju s konjeniških prireditev. Če kje, ji časopisni urednik Stane Vovk pri slednjem rad pove (tako kot ostalim članom redakcije): »To ste odlično napisali, le za pol skrajšajte«.

Koncerta ustanovnega člana slovite skupine Bee Gees v Stožicah ne bo. Tako je propadel tudi tretji poskus, po lanskem novembru in letošnjem februarju, da bi v Ljubljani videli enega od slovitih bratov Gibb. Povpraševanje po vstopnicah za koncert 61-letnega pevca je bilo izjemno skromno.

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1. GITARSI - Dobri moj andjele 2. SHAKIRA feat. PITBULL - Rabiosa 3. MAŠA - A me maš malo rad Srbska skupina Gitarsi je nastala v začetku lanskega leta z željo predstavljati akustično in klasično pop glasbo z elementi flamenka. Zasedbo sestavljajo štirje šolani akustični kitaristi, ki so nase opozrili na srbskem radijskem festivalu s skladbo Dobro došla srećo. Pospešeno pripravljajo svoj prvenec, na katerem bo tudi njihov single Dobri moj andjele, zmagovalna skladba tokratnega izbora pesmi tedna na Radiu Velenje.

MARS Mars Ljubljana – Zagreb Trans Europe festival bo letos potekal v četrtek, 26. maja, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Osrednji festivalski dogodek bo potekal na ploščadi Fontana, kjer bodo na glavnem odru nastopili Moby, TBF, Darkwood Dub in Rotor!

BIG FOOT MAMA Ljubljanska rock skupina Big Foot Mama je začela pripravljati material za svoj sedmi studijski album. Novo ploščo je napovedala uspešnica Pot iz trnja, še to pomlad pa lahko pričakujemo tudi novi single.

ELVIS JACKSON Na turneji po srednji Evropi ni šlo brez težav. Pevcu Budi se je na koncertu v Bregenzu odkrušil zob, v Švici ga je zapustil glas, zaradi česar so morali odpovedati koncert v Muenchnu, v Plznu na Češkem pa so vlomili v njihov tour bus in jim ukradli nekaj dokumentov. Vozilo se je kasneje še pokvarilo. Sicer so na turneji uspešno odigrali 12 koncertov.

PAPIR Srajca je naslov nove skladbe, ki jo skupina te dni predstavlja kot novi single s plošče Po viharju. Skupina, v kateri prepeva Maja Keuc, se s skladbo nagiba v svetlejšo smer swing jazza. Sredi karnevalskega Ptuja so posneli material za videospot, ki ga bodo predstavili v aprilu.

LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1. Kvintet od oka - Komaj čakamo pomlad 2. Gorenjski kvintet - Moja zvezdica 3. Ansambel Pogled - V tvojem objemu 4. Primorski fantje - Pomlad 5. Slovenski zvoki - Ti si mi vse 6. Ansambel Vihar - Tvoja 7. Igor in zlati zvoki & Irena Vrčkovnik - Moj Šocej 8. Katrca - Mamica 9. Boris Kopitar - Ko sva se spoznala 10. Ansambel Rubin - Dolenjska

www.radiovelenje.com

Vanilija je No one Maja Keuc, zmagovalka letošnje Eme, je v oddaji Spet doma prvič javno zapela angleško različico zmagovalne skladbe Vanilija, ki v angleščini nosi naslov No one. Skladbo bo v angleščini zapela tu-

n Tp

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE ROBIN GIBB

riero je začel leta 1970 s skupinama I Duca in Le Nuove Luci, Leta 1983 pa je izšel njegov prvi album Un po' di Zucchero. Njegov idol je Joe Cocker, s katerim sta skupaj nastopila na več koncertih. Poleg Joe Cockerja je sodeloval še z drugimi znanimi glasbeniki, kot so Paul Young, Sting, Randy Crawford, Pavarotti, Jovanotti, Eric Clapton, Tom Jones in drugi. Novembra lani je Zucchero izdal nov studijski album Chocabeck, ki je delo producentov Dona Wasa in Brendana O'Briena, na albumu pa je mogoče slišati tudi dueta z Brianom Wilsonom in Bonom. Zucchero je v svoji karieri prodal več kot 40 milijonov albumov.

predvsem zato, ker sta bila oba dejavna v organizaciji za boj proti aids. Eizabeth se je namreč odkrito začela boriti proti tej bolezni že zelo zgodaj, ko tega ni bil pripravljen še nihče. Za Eltona je bila neverjetna ženska, ki jo je imel čast osebno poznati.

V Stožice prihaja Zucchero V ljubljanskih Stožicah bo 31. maja nastopil legendarni italijanski glasbenik Zucchero. Glasbeno ka-

Jan Plestenjak: Osebno Po uspešni turneji, ki jo je Jan Plestenjak zaključil z nastopom na viktorjih, je zdaj predstavil še novi album Osebno. Svoj že enajsti album je predstavil 25. marca v živo na nacionalnem radiu, mini koncert, na katerega je bila povabljena le peščica oboževalcev, pa je začel z novo uspešnico Punca. Z albuma Osebno je predstavil še pesmi Navaden par, Doma in Ona sanja o Ljubljani, zapel pa je tudi nekaj starih uspešnic. Na novem albumu je sicer deset skladb in bonus skladba – Punca v duetu z Nino Pušlar.

Koncert za nov klavir Šoštanj, 2. aprila - V Šoštanju deluje dislocirani oddelek glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje. Oddelek obiskuje okoli 200 učencev, ki se izobražujejo v vseh nivojih osnovnega glasbenega izobraževanja. Zaradi želje po kakovostnem izobraževanju morajo nenehno skrbeti za vzdrževanje obstoječih inštrumentov in nabavo novih. Učenci in učitelji glasbene šole so se odločili, da bodo v soboto, 2. aprila, ob

di v Düsseldorfu, Maja pa priznava, da ji taka verzija pesmi tudi bolj ustreza. 19-letna pevka se sicer intenzivno pripravlja na svoj nastop na Evroviziji. Te dni pripravljajo scenski nastop, skupaj z njo bodo namreč v Nemčijo odpotovale tudi štiri spremljevalne vokalistke, precej dela pa ima tudi z obleko.

18.00 v športni dvorani v OŠ Šoštanj organizirali veliki koncert, na katerem bodo zbirali sredstva za nakup novega klavirja. Nastopili bodo učenci glasbene šole, združeni v pevski zbor in pihalni orkester, ansambel Dori ter gostji Anika Horvat in Sanja Mlinar Marin. Prireditev bo povezovala Bernarda Žarn. Vsi, ki se boste odzvali vabilu, boste pomagali, da šoštanjski oddelek glasbene šole dobi nov klavir, ki si ga učenci in učitelji močno želijo. n bš


Naš č­ as, 31. 3. 2011, barve: ­CMYK, s­ tran 12

ŠPORT, OBJAVA

12

Doživeli pravo učno uro Košarkarji Elektre imajo v prvih krogih izjemno težek razpored Najprej so se v Tivoliju pomerili z Union Olimpijo in izgubili, v nedeljo pa so se odpravili na še eno zahtevno gostovanje v dvorano Leona Štuklja. Šoštanjčani so se pred tekmo zavedali, da se v Novo mesto odpravljajo z minimalnimi možnostmi za uspeh, kljub temu pa se niso vnaprej predajali, upali so na namreč na utrujenost domačih košarkarjev, ki so

morali odigrati nekaj zaporednih težkih tekem, vendar varovanci Aleksandra Džikića pred svojimi obiskovalci niso dovolili nikakršnega presenečenja. Začetno vodstvo po trojki Jeršina je pripadlo gostom iz Šoštanja, nato pa so domačini prevzeli vajeti igre v svoje roke in hitro pokazali, kdo bo imel tokrat glavno besedo na igrišču. Po prvi četrtini so vodili za deset, ob polčasu pa že za več kot dvajset točk. Tekma je bila tako praktično že odločena. V drugem polčasu so košarkarji Elektre skušali sicer znižati visok zaostanek, vendar se jim je uspelo le malo približati, resneje pa zmage Krke niso uspeli ogroziti. Dušan Hauptman, trener Elektre, po srečanju ni

bil zadovoljen: »V Novem mestu smo tokrat doživeli pravo učno uro dobre in kakovostne košarke, saj so košarkarji Krke tekmo vzeli maksimalno resno in profesionalno ter nas od prve minute praktično šolali. Na svoje fante sem jezen, saj so, tako kot v prejšnjem krogu Lige Telemach za prvaka, začeli izjemno slabo v napadu, je pa tudi res, da je Krka prikazala izredno dobro obrambo.« Krka je bila prepričljivo boljša v večini statističnih prvin. Skok so tako Novomeščani dobili z 41 : 23, izjemno slabo pa so Šoštanjčani metali proste mete, saj so jih od 27 poskusov zadeli le 13. Najboljši strelec srečanja je bil Salih Nuhanovič z 20 točkami. n tr

Bodo nadaljevali zmagoviti niz? V sobotnem 25. prvenstvenem krogu bo Rudar gostoval v Kranju – Proti Prijedorju spet šepala učinkovitost Nogometaši velenjskega prvoligaša Rudarja so prvenstveni odmor zapolnili z igranjem mednarodne prijateljske tekme, ki je trenerju Robertu Pevniku služila za uigravanja za sobotno gostovanje v Kranju. Gostili so moštvo Rudarja iz Prijedorja, ki je trenutno četrti v tako imenovani 'premier' ligi Bosne in Hercegovine in z golom branilca Nenada Novakovića zmagali z 1 : 0. Priložnost za igro so dobili vsi igralci, razen Aleš Jeseničnik in Rusmin Dedič, ki sta počivala zaradi bolečin, prvič pa je imel priložnost v prvem moštvu za-

dnjih nekaj minut tudi mladinec Boris Topič. Zasedba, ki je igrala v drugem polčasu, je pokazala všečnejšo igro, a manjkali so zadetki. Priložnosti za to je bilo predvsem v drugem delu precej, vendar je kar nekaj nevarnih žog Mirze Mešića, predvsem pa Damjana Trifkoviča, zletelo mimo okvirja vrat ali pa so končale v rokah gostujočega vratarja. So napadalci hranili svoje strelske sposobnosti za sobotno tekmo 25. prvenstvenega kroga, ko bodo gostovali v Kranju? Trener Robert Pevnik: »Upam. Na trenutke smo po-

kazali odlično igro. Morali smo zmagati z višjim izidom, saj smo imeli še nekaj zelo lepih priložnosti. Pomembno pa je, da smo igrali zelo zavzeto, pa čeprav je bila to le prijateljska tekma. Vse delamo tako, da bomo v soboto v Kranju spet pravi, da bomo v pravem trenutku na pravem mestu. Vemo, da to ne bo lahka tekma, kot nista bili prejšnji s Primorjem (6 : 0) in Domžalami (3 : 1). Triglav igra doma zelo dobro. Za nas bo to nov zrelostni izpit. Verjamem v fante, da bodo tudi na tej tekmi željni zmage.«

Skratka, želijo nadaljevati zmagovito, najbrž po bi bili zadovoljni že s točko. To bo tretja tekma teh dveh nasprotnikov v prvenstvu. Oba sta zmagala na svojem igrišču. V 7. krogu so bili Gorenjci boljši z 1 : 0, v 16. pa Rudarji kar s 5 : 0. Bo v soboto neodločeno?

Plesec Pevnikov pomočnik

31. marca 2011

Branko Tamše: »Športno je verjeti!« Rokometaši Gorenja doživeli boleč poraz v Nemčiji – Drevi derbi v celjskem Zlatorogu s Pivovarno Laško Rokometaši Gorenja so na gostovanju v Nemčiji v prvi četrfinalni tekmi pokala Evropske rokometne zveze doživeli enega najhujših porazov v zadnjem času. Rokometaši Göppingena bodo na nedeljsko povratno tekmo v Rdečo dvorano prišli s prednostjo visokih 13 golov. Velenjčani so dobro, kot so zatrjevali pred odhodom, preučili igro nasprotnika - Nemcev, vedeli, da je to ena najboljših nemških ekip, da pa bodo poraženi z dvoštevilčno razliko, seveda ni nihče pričakoval. Očitno so igralci podlegli pritisku, ki ga je v dvorani ustvarilo več kot tri tisoč gledalcev. Velenjčani so bili domačim enakovreden nasprotnik le prvih nekaj minut, do izida 3 : 3, nato so igrali prav nasprotno, kot so se dogovorili. »Igrali smo tako, kot ne bi smeli. Domači so izkoristili vse tiste napake, na katere sem igralce vseskozi opozarjal: da ne smemo prehitro zaključevati akcij, ne prehitro streljati ... S tem smo jim omogočali hitre nasprotne napade in lahke zadetke. Približno tako smo igrali v prvih minutah, nato pa smo začeli nerazumljivo grešiti. Nekaj žog je zletelo v prazno, preveč je bilo tehničnih napak in ob polčasu smo zaostajali že za deset golov, s čimer je bila tekma odločena,« je po prihodu domov pojasnjeval poraz trener Branko Tamše. Igralci Gorenja so se v nadaljevanju domačim približali na 6 golov zaostanka. Poraz s 'samo' toliko goli razlike bi bil za velenjske rokometaše velik uspeh. Toda domači so znova zaigrali na vso moč in si do konca priigrali razliko, ki velenjskim rokometašem ne daje nobenega upanja za napredovanje med štiri najboljša moštva v tem tekmovanju. Pa čeprav, kot je dejal Branko Tamše, upanje umira zadnje in hkrati dodal: »Poraz s toliko zadetki je res visok. V nedeljo bi moral biti nek nori dan, zgoditi bi se moral čudež, da bi uspeli. Športno je verjeti. Skušali se bomo čim bolje pripraviti nanje in storiti vse, da jim pripravimo čim večji odpor. Skratka, ne predajamo se.«

Novi Rudarjev trener Robert Zevnik je dobil tudi pomočnika. Do konca te sezone bo to 41-letni Roman Plesec, dosedanji trener moštva Koroške gradnje (Slovenj Gradec), ki tekmuje v Štajerski ligi. Plesec je igral v preteklosti tudi za Velenjčane, Rudarjev dres je nosil dve sezoni od 2000/2002). Nazadnje je bil trener Slovenj Gradca oziroma Koroških gradenj, ki tekmujejo v Štajerski ligi.

Vsekakor bodo po Göppingenu vso pozornost usmerili državnemu prvenstvu. Drevi bodo v 3. tekmi končnice za prvaka na novi zelo zahtevni preizkušnji. V dvorani Zlatorog se bodo udarili z domačimi pivovarji. Že sinoči pa sta bili tekmi med Cimosom Koprom in Loko ter med Trimom in Mariborom. Za Velenjčane je ta tekma zelo pomembna, saj bi se z morebitnim porazom njihova prednost pred drugim Cimosom (če v Kopru ne bo presenečenja) stopila na točko razlike. Branko Tamše: »Vsaka tekma v državnem prvenstvu je pomembna, če ima klub visoke ambicije. Takšna bo tudi današnja. To bo nov derbi, temu primerno pa pričakujem, da bodo domači zaigrali na vse ali nič. A zmagati bomo želeli tudi mi. Želim si, da bi bila to lepa predstava, na koncu pa bomo videli, kdo je bil bolj razpoložen.

n vos

n vos

Drevi s Celjani

Konkurenčna prihodnost s pomočjo Abiture Odločitev za izobraževanje lahko pomembno vpliva na možnost napredovanja na delovnem mestu - Prav tako je pomembna za pridobitev želene zaposlitve - Znanje, sposobnost in veščine so ključni del naše konkurenčnosti - Izobraževalni programi Abiture vam lahko pomagajo V okviru Abiture delujeta Srednja poklicna in strokovna šola s programoma Trgovec in Ekonomski tehnik, ter Višja strokovna šola s programoma Ekonomist in Poslovni sekretar. Programa Višje strokovne šole se izvajata v Celju in Zagorju (na Zasavski ljudski univerzi). Diplomanti v samo dveh letih pridobijo VI. raven izobrazbe in naziv ekonomist/-ka oziroma poslovni/-a sekretar/-ka. Izjemen poudarek je na povezovanju teoretičnega in praktičnega izobraževanja. Pridobljeno znanje in kompetence vas bosda pripravila na samostojno in odgovorno izvajanje nalog na delovnem mestu. Programi ponujajo veliko izbirnost, tako da lahko izberete znanje po svoji meri.

vso strokovno literaturo za potrebe študija. Predavatelji so priznani strokovnjaki iz gospodarstva, ki prenašajo svoje bogate izkušnje iz prakse in jih združujejo s sodobnim znanjem.

Vseživljenjsko učenje – novo na Abituri Znanje, ki ga pridobimo med rednim študijem, danes hitro zastara, zato so vedno bolj pomembni programi vseživljenjskega učenja. V svojem programu vseživljenjskega učenja vam Abitura ponuja znanja, ki so neposredno uporabna v vsakodnevni praksi in pri razvoju kariere. Ponudbo bodo še razširili in jo prilagodili potrebam časa.

Prijateljsko ozračje – prijazni in spoštljivi odnosi Tudi družabnemu življenju na šoli namenjajo veliko pozornosti. Zadnji pomemben dogodek, ki vsem ostane v spominu, je prav gotovo podelitev diplom, nepozabno pa je tudi brucovanje na začetku in piknik ob zaključku študijskega leta. Pri Abituri poleg zagotavljanja in uresničevanja kakovosti izobraževanja, ki se je zavedajo vsi zaposleni in jo uresničujejo, verjamejo tudi v pomembnost dobrih medčloveških odnosov, tako v formalnih kot neformalnih situacijah. Več kot 2000 zadovoljnih študentov lahko to le pritrdi. Abitura, d.o.o., Lava 7, 3000 Celje 03 428 55 30, 03 482 55 32/www.abitura.si

Multimedijske predavalnice so dobro opremljene za zanimivo predstavitev učne snovi.

Prilagoditev individualnim potrebam Abitura izvaja vse programe kot izredni študij. Delo prilagajajo tako, da lahko uspešno študirate ob delovnih obveznostih in družini. Istočasno poslušate le en predmet, kar vam omogoča osredotočenje na posamezno snov in sproten študij.

Pohvalijo se lahko tudi z odličnimi materialnimi pogoji. 14 predavalnic je opremljenih z najsodobnejšo multimedijsko opremo, knjižnica pa zagotavlja

Diplomanti Abiture praznujejo uspešen zaključek študija.

Bogato založena knjižnica ponuja potrebno gradivo za uspešen študij.

Oglasno sporočilo

Strokovnost in odlični pogoji


Naš č­ as, 31. 3. 2011, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 13

ŠPORT IN REKREACIJA

31. marca 2011

Visoka zmaga Šoštanja Nogometaši Šoštanja so tudi pred domačim občinstvom pomladanski del prvenstva začeli po pričakovanjih. S 4 : 1 so premagali ekipo Carere Optyil iz Ormoža. V prvem delu je še kazalo na izenačeno srečanje, v 29. minuti pa so preko Spasojeviča Šoštanjčani povedli z 1 : 0. Na 1 : 1 je izenačil Zadravec v 37. minuti in tudi postavil izid polčasa. Takoj na začetku drugega dela je Umihanić povišal na 2 : 1 iz enajstmetrovke, v 73. minuti je zadel Vejizović, končni izid srečanja pa je v 84. minuti postavil Umihanić. V soboto bodo gostovali v Zavrču. n

Šoštanjčani ostali drugoligaši

la v svoj prid. Tako je domači tretji par odšel na steze s prednostjo 40 kegljev pri rezultatu 2 : 2. Domači so v tej igri potrebovali le še točko in obdržati prednost v kegljih. Po odlični igri najboljšega domačega igralca jim je to tudi uspelo. Veselje na domači klopi in med gledalci je bilo nepopisno

Igralci Šoštanja so v zadnji tekmi s 5 : 3 premagali Pivovarna Laško in ostali v ligi. Breme odgovornosti ni dopuščalo lepo igro, a kljub temu smo videli kar nekaj dobrih potez, tako domačih kot gostujočih tekmovalcev. Domači prvi par je po izredno borbeni igri gostom odščipnil pomembno točko. Pri izidu 1 : 1 so domači vodili za 18 kegljev. Gostujoči drugi par je hitro nadoknadil izgubljene keglje, razliko pa povečal v svojo korist. V zadnjem nizu pa je sledil preobrat domačega para, ki sta osvojila še eno točko, razliko pa sta preobrni-

Prejšnji vikend je bilo v Slovenj Gradcu državno prvenstvo za mlaj-

Tako so igrali

Messer, 6. Geoplin Slovan, 7. Polzela. 8. Elektra Šoštanj vsi po 2

Liga Telemach – liga za prvaka, 2. krog

Štajerska liga, 15. krog

Krka – Elektra Šoštanj 77 : 54 (60 : 39, 43 : 22, 18 : 8) Elektra Šoštanj: Horvat 2, Jeršin 6 (2-7), Bilič 9 (1-4), Lelič 2 (2-2), Lekič, Miljkovič 5 (2-4), Nuhanovič 20 (6-10) Vrstni red: 1. Krka Novo mesto, 2. Zlatorog, 3. Union Olimpija vsi 4, 3. Hopsi Polzela, 4. Helios oba 3, 5. Maribor

n

Veronika Mohorič državna prvakinja v judu

Šoštanj – Carrera Optyl Ormož 4 : 1 (1 : 1) Strelci: 1:0 Spasojevič (29'), 1 : 1 Zadravec (37'), 2:1 Umihanić (46', 11m), 3:1 Vejizović (73'), 4:1 Umihanić (84') Šoštanj: Mušič, Oblak (od 70' Hudarin), Gegić, Šlutej (od 56' Obu), Koca, Vukančić, Vasić, Kurnik (od 89'

še dečke in deklice U-13. Prvenstva so se udeležili tudi trije tekmovalci iz Judo kluba Velenje. Najbolj uspešno je tekmovanje zaključila Veronika Mohorič, ki je zmagala v svoji kategoriji +57 kg in postala državna prvakinja; Miha Slatnar in Urban Tepej sta osvojila 5. in 7. mesto v svojih kategorijah. n

Kadetska državna rekorda Nastje Govejšek V soboto, 26. 3., in v nedeljo, 27. 3., so najboljši plavalci Plavalnega kluba Velenje nastopili na Ravnah. Na letošnjem že 38. mednarodnem mitingu je nastopilo 300 plavalcev iz 24 klubov iz Avstrije, Italije, Makedonije in Slovenije. Velenjski plavalci so kljub poškodbi Tine Meža in smoli Žige Cerkovnika tekmovali zelo uspešno. V disciplini 50 m delfin je Nastja Govejšek dvakrat izboljšala svoj (29,16) državni rekord za kadetinje. V predtekmovanju je dosegla čas 29,12 in v finalu 29,00. Njen doseženi rezultat je tudi absolutni klubski rekord. V plavanju se redko dogodi, da bi plavalci ali

plavalke iz enega kluba osvojili(e) prva tri mesta. To se je na Ravnah dogodilo v disciplini 100 m delfin. Zmagala je Nastja Govejšek pred Katarino Črepinšek in Nino Drolc. Zmagala je še Nastja Govejšek na 50 m prosto in Katarina Črepinšek na 200 m delfin. Med dobitnike medalj sta se uvrstili tudi Nina Drolc in Kaja Breznik. V A finale so se uvrstili še Tamara Govejšek Jana Koradej, Aljaž Guzej in Igor Đukanović. n Marko Primožič

Mahmutović. V B-skupini pa je tokrat samo z enim porazom prepričljivo zmagala ekipa Tempo B in se uvrstila v skupino A. V ekipi so nastopali Alfred Vodušek - vodja, Slavko Kovač, Rado Rednak, Jusuf Salkić, Janez Pejovnik, Janez Škerlak ter Boris Rampre. Na drugem mestu v skupini je ekipa Šoštanja, ki se bo v kvalifikacijah pomerila z ekipo Petrovč, ki je v skupini A zasedla sedmo mesto. n dak

Zasavsko-savinjska liga v namizem tenisu Karate klub Shotokan prvi na pokalni tekmi Končan je redni del dvokrožne-

13 še, med mlajšimi dečki 1. Antonio Štruc, med kadeti 1. Ermin Mujdžić. Kate, mlajše deklice: 1. Špela Mežnar Pisanec, 2. Brina Lucija Štruc, 3. Dajana Lakić. Ekipno v kategoriji malčki so slavili Tomaž Hudales, Niklas Tamše in Lan Jezernik, v kategoriji mlajše deklice: 1. Brina Lucija Štruc, Špela Mežnar Pisanec in Dajana Lakić. Odlično pa so se odrezali tudi v borbah. V kategoriji starejše deklice je s konkurenco pometla Kiti Smiljan, med mladinci je bil 1. Žan Mark Jurekič, med mlajšimi dečki 3. Antonio Štruc, starejši dečki - 3. Blaž Gajšek, mlajše deklice – 3. Brina Lucija Štruc. Na 1. pokalni tekmi pa je bila tudi podelitev priznanj za naj karateista/ karateistko med kadeti in mladinci ter naj klub. Karate klub Shotokan je osvojil v skupnem seštevku za leto 2010 tretje mesto, za kar sta zaslužna trenerja Alisa Redžić in Sulejman Redžić s svojo vztrajnostjo, trudom in znanjem, ki ga prenašata na člane kluba.

ga ekipnega prvenstva v ZasavskoSavinjski ligi v namiznem tenisu, kjer nastopa 16 ekip (Gomilsk, Rogaška Slatina, Dobova, Petrovče, Hrastnik, Vrhovo, Celje, Tabor, Radeče, Brwstanica, Šoštaj, Marija Gradec, Rmske Toplic, Radeče in Vlenje). Liga je razdeljena v dve kakovostni skupini. V A skupini nastopa tudi Tempo A, ki je letos po šestih zaporednih osvojitvah najboljše ekipe tokrat z okrnjeno postavo zasedel sredino lestvice. V ekipi so nastopali Ivan Zera, Zoran Gajšek, Boris Močilnik ter Mumin

V soboto, 26. 3., je Karate zveza Slovenije s pomočjo organizacije Karate kluba Samurai Sežana v športni dvorani v Sežani organizirala 1. pokalno tekmo v borbah, katah in ekipnih katah za starostne kategorije do 18 let. Tekmovanja se je udeležilo preko 380 tekmovalcev iz 44 klubov. Še posebej so se izkazali Shotokanovci, saj so osvojili 9 zlatih, 2 srebrni in 4 bronaste medalje. Tekmovanje so odprli najmlajši tekmovalci, med katerimi je slavil Aljaž Gajšek. Med malčki je bil 1. Tomaž Hudales, 2. Niklas Tam-

Mahmutovič), Umihanić, Spasojevič (od 76' Linič), Vejizović (od 86' Gajič) Vrstni red: 1. Zavrč 43, 2. Šoštanj 37, 3. Tehnotim Pesnica 29, 4. Pohorje 26, 5. Šmarje pri Jelšah 25, 6. Marles Hiše 24…

(od 58. Berko), Novaković, Tolimir (od 58. Korun), Mujaković (od 46. Kramar), Trifković, Bratanović (od 46. Kelenc), Čadikovski (od 46. Mešić), Rotman (od 83. Topič).

89. Gomboc), Žganec (od 88. Antolič), Murič (od 72. Wieser), Robnik Strelke: 1:0 Murič (5), 2:0 Žganec (12), 3:0 Murič (47), 4:0 Levačič (87);

(20:32), 7. Velesovo 4 (9:81),. 8. Dornvava 2 (9:70).

Prijateljska tekma

ŽNK Rudar Škale ŽNK Maribor 4:0 (2:0)

Drugi izidi: ŽNK Jevnica - ŽNK Slovenj Gradec 1:0 (0:0), ŽNK Krka - ŽNK Dornava 6:0 (2:0), Velesovo K. Jerič - ŽNK Pomurje Beltinci 1:11 (0:6) Vrstni red: 1. Krka 34 (62:3), 2. Rudar Škale 24 (40:12), 3. Jevnica 23 (36:20), 4. Sl. Gradec 21 (35:17), 5. Pomurje 20 (49:25), 6. Maribor 10

Šoštanj : Pivovarna Laško 5:3 (3191:3151) Šoštanj : Mandelc – 516 (0) Sečki – 538 (1), Arnuš – 547 (0), Novak – 523 (1), Fidej – 553 (1), Petrovič - 515 (0).

Rudar Velenje - Rudar Prijedor 1:0 (1:0) Strelec: 1:0 Novaković (13). Rudar Velenje: Jahić (od 46. Savić, od 76. Hertelendi), Jelečevič, Roj, Cipot

1. SŽNL, 12. krog

ŽNK Rudar Škale: Strassnig, Bric, Marolt, Sadikaj (od 89. Blazinšek), Zagajšek, Založnik, Levačič, Sevšek (od

n

Kegljanje, 2. liga vzhod, 18. Krog


Naš č­ as, 31. 3. 2011, barve: ­CMYK, s­ tran 14

MODROBELA KRONIKA

14

Policista iz jezera rešila žensko Je hotela napraviti samomor? Velenje, 23. marca – Velenjski policisti so se v sredo popoldan nemudoma odzvali obvestilu na Operativno komunikacijski center Celje, da se v Velenjskem jezeru, pod naseljem Kunta Kinte, utaplja ženska. Policista, kriminalista v civilu, sta ob prihodu na kraj nekaj metrov stran od obale v vodi opazila utapljajočo žensko. Oblečena sta skočila v hladno vodo in jo potisnila do obale, kjer sta jo iz vode potegnila policista iz patrulje. Za žensko so nato poskrbeli v Zdravstvenem domu Velenje in Bolnišnici Celje. Ženska je, kot kažejo zbrana obvestila po dogodku, najverjetneje hotela narediti samomor.

Na prehodu zbil deklico Velenje, 22. marca – V torek zvečer se je v prometni nesreči, ki se je zgodila v semaforiziranem križišču Šaleške in Rudarske ceste, poškodovala deklica. Na prehodu za pešce jo je zbil voznik osebnega avtomobila, ki ji je izsilil prednost.

Tatvini v Ravnah Šoštanj, 22. marca – V torek zjutraj so policisti v Ravnah najprej obravnavali tatvino in poškodovanje tuje stvari, popoldan pa še eno tatvino. Dopoldan je neznanec na parkirnem prostoru pri gostišču v Ravnah iz tovornega vozila vzel akumulator in namerno poškodoval oba sprednja žarometa. Samostojnega podjetnika je oškodoval za 500 evrov. Popoldan pa je pri sanatoriju storilec demontiral več kovanih starinskih zunanjih svetilk v vrednosti okoli 2.500 evrov.

Izsiljeval prednost Velenje, 23. marca – V sredo popoldan je počilo v krožišču Kidriče-

V sredo, 23. marca, se je 26-letni fant, stari znanec policije, že dopoldne nedostojno vedel. V Kitajskem centru v nakupovalnem centru v Velenju je namerno poškodoval razstavljeno sliko. Prislužil si je plačilna nalog in kazensko ovadbo. Zvečer je v trgovini Sport 2000, prav tako v Nakupovalnem centru v Velenju, vzel nahrbtnik in hotel z njim oditi iz trgovine, ne da bi ga plačal. Tudi za to dejanje sledi kazenska ovadba. Potem pa so se z njim srečali še ponoči, ko je z air soft pištolo streljal v vrata večstanovanjske zgradbe na Lipi. Policisti so mu pištolo zasegli, sledi odločba o prekršku, hkrati pa so mu napisali še plačilni nalog. Po tem, ko so končali uradne postopke, so ga odpeljali na pregled k dežurnemu zdravniku, ki ga je hospitaliziral v psihiatrično bolnišnico.

Zakonca nedostojna do sosede

V sredo, 23. marca popoldan, sta se na Vodnikovi v Šoštanju zakonca nedostojno

31. marca 2011

Začetek sojenja velenjskemu bombašu Na celjskem okrožnem sodišču začetek sojenja Bojanu Poplazu, ki je obtožen nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem in eksplozivom in povzročitve splošne nevarnosti Na celjskem sodišču se je začelo sojenje 50-letnemu Bojanu Poplazu, ki je osumljen, da je v noči na 1. september lani na vhodna vrata

poslovne stavbe Vegrada nastavil ročno bombo, ki pa se k sreči ni aktivirala. Poplaza so sicer aretirali 21. septembra. Slabe tri mesece po

aretaciji „Vegradovega bombaša“ je celjsko tožilstvo 8. decembra na okrožno sodišče vložilo obtožnico zoper Poplaza zaradi kaznivega dejanja po členu 307/II in I ter čl. 314/II Kazenskega zakonika. 307. člen govori o kaznivem dejanju nedovoljene proizvodnje orožja in eksploziva ter prometa z njima, 314. člen pa o kaznivem dejanju povzročitve splošne nevarnosti. Obtožencu grozi več kot deset let zapora, od aretacije pa je v priporu. Obdolženi, ki se je v preiskavi branil z molkom, je tokrat spregovoril in zanikal krivdo iz obtožnice. Povedal je, da bombe ni niti nastavil niti izdelal, da nikoli ni bil v Vegradu in da ni bil nikoli poslovno povezan z Vegradom. n Gordana Posnnig

ve in Koroške ceste. Voznik osebnega avtomobila je zaradi izsiljevanja prednosti in vožnje pod vplivom alkohola trčil v voznico osebnega avtomobila.

Ukradel peč za sušenje hmelja Polzela, 24. marca – V četrtek je bilo v Podvinu pri Polzeli vlomljeno v stanovanjsko hišo. Storilec je ukradel peč za sušenje hmelja, vredno okoli 400 evrov.

Eden prevozil rdečo Velenje, 25.marca – V petek dopoldan se je v križišču Rudarske in Šaleške ceste, pred Mercatorjevim centrom, zgodila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila je zaradi izsiljevanja prednosti trčil v drugega voznika osebnega avtomobila. Oba sta zaradi lažjih telesnih poškodb sama iskala zdravniško pomoč v dežurni ambulanti. Policisti so pri pregledu kamer video nadzora centra Mercator ugotovili, da je eden od v nesreči udeleženih voznikov prevozil rdečo luč.

Začetek motoristične sezone Policisti motoristom ob začetku motoristične sezone svetujejo, naj bodo izjemno previdni, hitrost svoje vožnje pa naj prilagodijo razmeram na cesti. Asfaltna površina je

Iz policistove beležke Celo sredo je »tečnaril«

vedla do sosede. Plačilni nalog bosta prejela naknadno.

Marihuana pri policistih

V četrtek, 24. marca zvečer, so na Ljubljanski cesti v Velenju pri postopku dvema mlajšima moškima zasegli prepovedano drogo, enemu zavitek z marihuano, drugemu pa pet zavitkov. V ponedeljek, 28. marca popoldan, so v Sončnem parku v Velenju pri postopku zasegli zavitek marihuane mladoletniku. O tem so obvestili njegovo mamo, ki je bila pri postopku tudi navzoča.

Odrasla hči ji je grozila

V petek, 25. marca zjutraj, so policisti obravnavali prijavo mame, ki je povedala, da ji je med prepirom v stanovanjski hiši na Šlandrovi poti odrasla hči grozila z napadom na življenje. Okoliščine kaznivega dejanja ogrožanja varnosti policisti še ugotavljajo.

Ogrožal dekletovo varnost

V petek, 25. marca ponoči, so policisti posredovali v stanovanju na Aškerčevi v Velenju,

kljub lepemu vremenu še vedno hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik, zaradi zime pa je na voziščih več udarnih jam in peska od zimskega posipa. Motoristi naj se zavedajo, da njihove sposobnosti obvladovanja motornega kolesa najverjetneje še niso na ravni tistih iz prejšnjega leta.

Pogrešajo kable Žalec, 28. marca – V Zaloški gorici na območju Policijske postaje Žalec je bilo konec minulega tedna vlomljeno v skladišče. Pogrešajo za okoli 12.000 evrov. Topolšica, 28. marca – Lastnica zasebnega podjetja je v ponedeljek policistom prijavila, da je storilec z odprtega skladišča pri gospodarskem poslopju v Topolšici vzel skoraj 200 kovinskih armiranih palic. Z dejanjem je oškodoval zasebno podjetje za 1.400 evrov.

Delovna nezgoda v Šoštanju Šoštanj, 27. marca – V nedeljo dopoldan se je v Šoštanju v delovni nezgodi huje poškodoval 52-letni državljan Bosne in Hercegovine. Zdravi se v celjski bolnišnici. Po ogledu, ki ga je opravila ogledna skupina SKP Celje, je bilo ugotovljeno, da je 52-letni delavec, zaposlen pri pogodbenem samostojnem podjetju, čistil pepel okoli transportnega traku v Termoelektrarni Šoštanj. Trak je delavca zgrabil za

rokav obleke in mu stisnil desno roko. Krike je slišal sodelavec in ustavil transportni trak. Poškodovanega delavca so z reševalnim vozilom prepeljali najprej v dežurno ambulanto velenjskega zdravstvenega doma, nato pa naprej v Bolnišnico Celje, kjer so ugotovili, da je utrpel hude telesne poškodbe. O dogodku so obvestili dežurnega delovnega inšpektorja.

Nepravilno čez Kidričevo Velenje – V soboto popoldne je pešec nepravilno prečkal Kidričevo cesto, voznik osebnega avtomobila pa ga je zadel. V dežurno ambulanto ga je peljal voznik. Tam so ugotovili, da je utrpel lažje telesne poškodbe.

Pogrešajo zbirke Žalec, 27. marca – V nedeljo zvečer je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Petrovčah. Lastniki pogrešajo zbirko albumov s kovanci in znamkami večje vrednosti.

Iztirili vagoni Velenje, 28. marca – V ponedeljek popoldan so se na industrijskem tiru v bližini železniške postaje Velenje iztirili trije vagoni. Strojevodja pri prestavljanju železniške kompozicije naj ne bi upošteval vseh predpisov. Gmotna škoda, ki je pri tem nastala, znaša 10.000 evrov.

kjer je pijan mlajši moški razgrajal in ogrožal dekletovo varnost. Ker se ob prihodu policistov ni pomiril, ampak se je do njih vedel nedostojno, so ga pridržali. Ob odhodu so mu napisali plačilni nalog za tri prekrške.

servisu

Nasilen do žene in tašče

Tudi besede bolijo

V petek, 25. marca, so policisti posredovali v stanovanju na Cesti Simona Blatnika, kjer je 28-letni moški doma, pred otrokom, izvajal nasilje nad 24-letno ženo in 47-letno taščo. Kršitelja so najprej pridržali, potem pa mu izrekli varnostni ukrep prepoved približevanja. Čaka ga tudi kazenska ovadba za kaznivo dejanje nasilje v družini.

Udaril ga je znanec

V petek, 25. marca, so policisti šli v dežurno ambulanto. Tam je zdravniško pomoč iskal mlajši moški, ki ga je pred Mladinskim centrom udaril znanec in ga lažje poškodoval.

Prespala pri policistih

V soboto, 26. marca ponoči, se je v večstanovanjski hiši na Partizanski cesti pijana ženska žaljivo vedla do stanovalke. Ker se ob prihodu policistov ni pomirila, so jo pridržali do iztreznitve.

Razgrajal na bencinskem

V soboto, 26. marca ponoči, je v lokalu na bencinskem servisu Petrol 2 razgrajal pijan moški. Ker se ob prihodu policistov ni pomiril, so ga pridržali do iztreznitve. V nedeljo, 27. marca zvečer, so šli policisti v Šmartno ob Paki, kjer je v stanovanjski hiši doma 35-letni partner pred otrokom izvajal verbalno nasilje nad 36-letno zunajzakonsko partnerko. Potrebni postopki sledijo.

Kazen bo plačal lastnik psa

V ponedeljek, 28. marca, se je po Zgornjem Šaleku potikal večji črn pes. Pes je pobegnil iz boksa, ki je last krajana. Ta bo po pošti prejel plačilni nalog.

Odpeljali so ga v zapor

V ponedeljek, 28. marca, se je pred lokalom na Starem trgu 35-letni stari znanec policije nesramno in žaljivo vedel do svojega dekleta. Kršitelju so napisali plačilni nalog, pri tem pa ugotovili, da je zoper njega sodišče izdalo odredbo za privedbo na prestajanje zaporne kazni, zato so ga odvedli v zapor. Ob predaji je kršitelj grozil policistu, zaradi česar si je prislužil še ovadbo za kaznivo dejanje ogro-

Spomladanska gorišča Adil Huselja

Prve spomladanske dneve in prijazno sončno vreme so skazile zlovešče novice iz oddaljene Japonske, kjer so doživeli eno najhujših katastrof. Po rušilnemu potresu in uničujočem popotresnem valu (cunamiju) na prizadetem območju ni ostalo (skoraj) nič. Več kot deset tisoč ljudi je umrlo, na seznamih pogrešanih pa je več kot sedemnajst tisoč ljudi. Katastrofalne posledice so že sedaj ocenjene kot najdražje v zgodovini, čeprav se drama v jedrski elektrarni Fukušima Daiiči še vedno ni končala. Strokovnjaki in reševalci še vedno odpravljajo poškodbe na reaktorjih, da bi ustavili uhajanje nevarnih radioaktivnih snovi. V času pisanja tega članka pa je radioaktivni oblak nekje nad nami, saj je pred nekaj dnevi dosegel Evropo. Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost spremlja stanje radioaktivnosti in nas je že pred prihodom radioaktivnega oblaka seznanila, da je ta močno razredčen in da so izmerjene koncentracije radioaktivnih snovi komaj zaznavne. Toda ob strokovnih ocenah se pojavljajo tudi številne špekulacije in dezinformacije, ki so marsikoga prestrašile ali vsaj spravile v kočljiv položaj. Če so posledice potresa in cunamija vidne, se zlovešče sevanje ne vidi in ne čuti, razen če nismo izpostavljeni vrednostim, kot so te dni bili izpostavljeni reševalci, ki izpostavljajo svoja življenja za svoje sonarodnjake oziroma cel svet. Poleg tragičnih posledic na Japonskem in škodljivem sevanju tudi v drugih delih sveta bodo posledice potresa pustile pečat tudi v varstvu okolja. Poškodbe reaktorjev v omenjeni jedrski elektrarni so predramile tako zagovornike kot nasprotnike jedrske energije predvsem zaradi dejstva, da se je to zgodilo na Japonskem, kjer so strokovni in vsi ostali standardi med najvišjimi v svetu. Bolj kot radioaktivni oblak pa v teh dneh čutimo posledice spomladanskega pospravljanja na travnikih, vrtovih in okolici hiš. Glavni razlog je kurjenje suhe trave, vej, listja in drugih odpadkov, s katerim se dodatno onesnažuje in obremenjuje naše okolje. Čeprav dim oziroma emisije snovi niso tako nevarne kot snovi, ki trenutno prihajajo z Vzhoda, pa vendarle negativno vplivajo na okolje. Še posebej, če se poleg bioloških odpadkov kurijo tudi predmeti ali snovi, ki povzročajo škodljive ali celo nevarne posledice za okolje in ljudi. Škropljenje suhe trave ali odpadkov z nevarnimi snovmi, da bi odpadki res zgoreli, je skrajno nevarno in neodgovorno početje. Nevarno zaradi konkretne nevarnosti za zdravje in življenje tistih, ki ob odprtem ognju uporabljajo tovrstne snovi, neodgovorno pa zaradi negativnega vpliva na okolje in zdravje ljudi. Nihče ne ve, koliko nevarnih in okolju škodljivih snovi se uniči v ognju, zaradi česar bi morale pristojne institucije tej problematiki nameniti dodatno pozornost. Odveč je zapisati, da so za določena dejanja predpisane visoke denarne kazni. Dokler se ne bomo zavedali, da s svojim početjem uničujemo okolje, ki nam omogoča življenje, se stanje ne bo izboljšalo in zakonske določbe bodo bolj ali manj ostale le mrtve črke na papirju. Podobno velja za kurjenje v strnjenih naseljih. Tudi če se kurijo le biološki odpadki, se valeči dim širi daleč naokoli, poleg tega pa se zadira v notranjost stanovanj in hiš. Dimu so najbolj izpostavljeni najmlajši in najstarejši, poleg njih pa vsi tisti z zdravstvenimi težavami ali omejitvami. Zato bi bilo prav, da ne zgolj zaradi zakonskih omejitev ali predpisanih kazni, ampak zaradi počutja in zdravja ljudi ne kurimo v naseljih. Tasko bomo prispevali tudi k boljši požarni varnosti in razbremenitvi gasilcev, ki so tako zaradi požarov kot naravnih nesreč v zadnjih letih čedalje bolj zaposleni. Torej, namesto v ogenj smeti raje odvrzimo v kanto ali odpeljimo na smetišče. Sosedje in ostali meščani vam bodo zelo hvaležni. In med njimi sem tudi jaz. n

Vredno pohvale

Pohvalo si zasluži občan, ki je v soboto, 26. marca dopoldan, policistom izročil bančno kartico, ki jo je našel v reži bankomata v Intersparu v Šaleku. Lastnici so kartico policisti že vrnili. Pohvalo si zasluži tudi občan, ki je v soboto, 26. marca, popoldan policistom izročil žanja varnosti.

Nesramen do peške

V ponedeljek, 28. marca zvečer, so policisti obravnavali prijavo Velenjčanke. Do nje se je nesramno vedel neznani voznik terenskega avtomobila znamke audi, črne barve, z zatemnjenimi stekli, z mariborskega registrskega območja. Povod za takšno obnašanje voznika je bilo peškino prečkanje Partizanske ceste pri trgovini Hofer, zaradi česar je moral voznik ustaviti.

Pri delu motil policiste

V ponedeljek, 28. marca, je domačin povratnik v Rečici ob Paki motil policiste, ki so opravljali ogled kraja prometne nesreče z gmotno škodo. Najprej so ga s plačilnim nalo-

dve registrski tablici, ki ju je s sosedi našel pri čiščenju okolice stanovanjskega bloka na Šercerjevi cesti v Velenju. Policisti so po preverjanju po evidencah ugotovili, da sta bili ukradeni. Pohvala pa gre tudi občanu, ki jim je v ponedeljek popoldan izročil prometno dovoljenje, ki ga je našel. Lastniku iz Velenja so ga policisti že vrnili. gom napotili s kraja, a se je vrnil. V drugo pa so ga vzeli s seboj in ga po izpustu iz pridržanja opremili še z enim plačilnim nalogom za tri prekrške.

Nedostojen do natakarice

V ponedeljek, 28. marca, se je v lokalu Huda lukna v Starem Velenje do natakarice nedostojno vedel gost. Ker mu ni postregla z alkoholno pijačo, je razbil tudi nekaj kozarcev.

Glasba na Bračičevi

V ponedeljek, 28. marca, so šli policisti zaradi kršitve nočnega miru dvakrat v stanovanje na Bračičevo v Velenju. Lastnika stanovanja so najprej opozorili, potem pa napisali plačilni nalog.


Naš č­ as, 31. 3. 2011, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 15

VI PIŠETE

31. marca 2011

Zlata poroka zakoncev Melanšek »Življenje nas je učilo, da bistvo ljubezni ni v tem, da se dva gledata, temveč da skupaj zreta v isto smer.« (Antoine de Saint-Euxpery) V soboto 19. marca, sta v družbi najbližjih sorodnikov in najdražjih prijateljev Marija in Jože Melanšek slavila zavidljiv jubilej - zlato poroko. Poročni obred v prelepi dvorani obnovljene Vile Bianca je bil prav posebno doživetje. Med drugim tudi zato, ker ga je na svojstven način vodil g. Franc Žerdin. Melanškova sta se spoznala, ko je on kot mlad učitelj in ravnatelj osnovne šole služboval v Belih Vodah. Poleg aktivnosti v krajevni skupnosti so ju vedno družile gore. Še danes pohodi v hribe ter pozimi smučanje pomenijo krepitev in ohranjanje zdravja in sreče.

Oven od 21. 3.do21. 4.

V prvi polovici aprila, ki se pričenja jutri, bodo planeti res na vaši strani. Poskrbeli boste, da vam ne bo dolgčas in to niti za trenutek. Ob tem boste nekoliko zaslepljeni s samim sabo, s svojimi zahtevami, željami in idejami. Drugi bodo v tistem času predvsem vaši spremljevalci, z njimi pa se ne boste imeli ne časa ne volje ukvarjati. V tem času boste spočetka precej uporniški, kasneje pa boste spoznali, da je zadevo bolje peljati nekoliko bolj diplomatsko. Teden pred nami bo za vas poln odličnih idej, kako izboljšati svoj položaj. Če ne boste naredili nič konkretnega, se nič ne bo spremenilo. Zato le pogumno naprej, nekaj idej je namreč povsem realnih.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Ta teden se vam je že zdelo, da se je življenje močno umirilo. A zatišje ne bo več dolgo trajalo. Veliko skrbi boste imeli na finančnem področju, saj obeti ne bodo dobri. Ne bo prvič, pa tudi zadnjič ne. Si boste pa zato naredili plan, da končno pospravite in dokončate stare, zanemarjene in nedokončane zadeve. Tokrat ne bo ostalo le pri načrtih, ampak se boste dela dejansko tudi lotili. To vam bo prineslo dober občutek in veselje, potem pa tudi dovolj ustvarjalne energije, da boste preostanek meseca speljali v veliki meri po svojih željah. Pazite pa na pošto, da ne spregledate datuma neke zelo pomembne uradne zadeve. Če ga boste, bo udarec po žepu res velik.

Dvojčka od 21. 5. do 21. 6.

Osebno srečo in uspehe sta seveda vedno zelo dobro znala in znata deliti s prijatelji in družino. Svoj način življenja sta prenesla na pod-

mladek: hčerko Irmo z možem Romanom, sina Iztoka z ženo Darjo ter vnuke Leo, Mojco, Majo in Tita. Želimo, da ju še vrsto let spremlja-

jo zdravje, sreča, dobra volja, veselje do življenja in pozitivna energija. n

Šmartno ob Paki, 28. 3. 2011 V časopisu »Naš čas« je bilo dne 24. 3. 2011 objavljeno poročilo o konferenci z naslovom »TEŠ 6«, ki jo je organiziral regijski odbor SLS in na kateri so obravnavali tudi problem umestitve trase hitre cesta od Šentruperta do Velenja. Na konferenci naj bi predsednik nadzornega sveta DARSa dr. Milan Medved in predsednik območnega odbora SLS g. Herman Arlič opozorila na razočaranje tukajšnjih prebivalcev nad delovanjem oz. zavajanjem civilne iniciative iz Braslovč glede umeščanja trase po varianti F-2. Civilna iniciativa Šmartno ob Paki (zbranih ima več kot 700 podpisov občanov, v njej pa sodelujejo tudi podporniki iz občine Polzela)

in vaški odbor Podgore sporočata zgoraj omenjenima predsednikoma in ostalim zagovornikom trase F-2, da enako v celoti odklanjata predvideno traso in bosta storili vse, kar je legalno mogoče, da do nje ne pride. Kot smo že večkrat poudarili, nasprotujemo varianti F2 predvsem zaradi poslabšanja bivanjskih razmer velikega števila prebivalcev ob načrtovani trasi in siceršnjega negativnega vpliva na okolje in prostor, ki ga povečuje načrtovani klanec iz obeh smeri trase. Kot dodaten element nasprotovanja pa nastopa še v zadnjem času predvidena ukinitev vodovarstvenih območij v občini Šmartno ob Paki, s čimer bodo občani v celoti odvisni od tujih vodnih virov iz relativno oddaljenih krajev. O strokovnosti podatkov civilne iniciative Braslovče pa so se državljani

Slovenije lahko sami prepričali ob spremljanju oddaje »Preverjeno«, v kateri so svoja mnenja soočali strokovnjaki, ki so opravili prvo (odklonilno) oceno trase, in strokovnjaki, ki so jo kasneje potrdili. Največ komentarjev, ne samo v našem okolju, se je glasilo: »Saj to ni mogoče!« P. s.: 1. Razumemo zahtevo gospodarstvenikov po cesti. Nerazumljivo oz. politično pa se sliši, ko zahtevajo ravno določeno traso. Še posebno to velja za Zg. Savinjsko dolino,

Najraje vse delate sami, saj se težko zanesete na druge. Žal pa tokrat vsega ne boste mogli opraviti sami. V naslednjih dneh se boste bolj kot s seboj in s svojimi potrebami ukvarjali z drugimi, zato bo teden za vas precej naporen. Jezilo vas bo, ker se prav nič ne bo premaknilo iz mrtve točke. Tudi vaše delo bo zato zastalo. Če boste še tako jezni, spremeniti ne boste mogli prav nič. Vseeno vam dela ne bo manjkalo, saj se vam bo ob tem zapletu začelo odpirati na drugih področjih. Nerodno bo, ker boste prehitri, zato lahko komu to gre krepko v nos. Da boste to diplomatsko rešili, se bo treba kar potruditi, ni kaj. Na finančnem področju bo vse dobro. Celo o večji investiciji boste spet resno razmišljali.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Mnenja in odmevi Odziv na poročilo o konferenci o TEŠ 6

15

ki ji načrtovana trasa po mnenju mnogih ne bo v ničemer koristila. 2. Člani civilne iniciative Šmartno ob Paki in vaškega odbora Podgore odklanjamo metodo groženj, uporabe anonimnih pisem in podobnega, do česar menda prihaja v zadnjem času in se od njih ograjujemo. Za civilno iniciativo Š/P: predsednik Jože Gruber Za vaški odbor Podgore: predsednik Damjan Ločičnik

Zadnji dnevi v marcu vam niso bili preveč všeč. Pa ne po vaši krivdi. Tudi vi se boste namreč bolj kot s sabo v teh dneh morali ukvarjati z drugimi in njihovimi težavami, v katere se boste težko vživeli. Zato ni izključeno, da boste tokrat krepko jezni sami nase. Zdelo se vam bo, da ste do vseh preveč dobri, da preveč popuščate. Pravzaprav bo to kar držalo, saj se zgodba ponavljala. Znova in znova. Morda vas v to žene občutek, da vas bodo imeli ljudje raje, če boste pridni in skrbni. Napaka! Čeprav pregovor pravi, da se dobro z dobrim vrača, v tem primeru to ne bo šlo skozi. Prej bo šlo za to, da nekdo odkrito izkorišča vašo dobroto. Odprite oči in temu naredite konec. Pa ne jutri. Bi lahko kdo zaradi datuma čisto narobe razumel.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Na novo zaljubljeni boste v naslednjih dneh srečni, kot že dolgo ne. Tudi zato, ker ste čustva dolgo skrivali, kot vse kaže pa je prišel čas, ko bo to spregledal tisti, ki se mota po vaši glavi že nekaj mesecev. Dobesedno se vam bo zdelo, da se vam odpira nebo. Pa čeprav na poti do srečnega konca ne manjka ovir, saj se boste za nekaj časa verjetno znašli v ljubezenskem trikotniku. Tega si nikoli niste želeli, a tokrat boste pripravljeni tudi na to. Slabe vesti ne boste imeli. Bi bila tudi povsem odveč. Strah vas bo le, če ste vse skupaj preveč idealizirali, dokler ste si zvezo samo močno želeli. Kot kaže, bo tudi ta strah odveč. Zvezde vam bodo pomagale, ni kaj!

Devica od 24. 8. do 23.9.

Zvezde vam tudi sicer le redko napovejo zatišje ali celo dolgčas. Mars bo te dni imel močan vpliv na vas. Napoveduje vam velike premike na področju ljubezni ali pa otrok. Zna se zgoditi, da boste pričeli novo razmerje ali pa se bo v obstoječem dogajalo kaj zelo dramatičnega, vendar po vaših željah in pričakovanjih. Boste pa nekoliko zmedeni. Ne boste namreč vedeli ali delate prav ali povsem narobe. Čeprav vztrajnost za vas ni ravno značilnost, boste tokrat trmasto vztrajali pri nekaterih odločitvah. Uspelo vam bo dokončati vse planirano in začeto. V naslednjih dneh boste doživeli toliko sprememb kot že dolgo ne. Nobena ne bo slaba.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Veliko truda boste vlagali v dom in odnose med najbližjimi sorodniki, saj vas bo grizla slaba vest. Glavnina dogajanja se bo žal spet vrtela okoli denarja, ki vam, resnici na ljubo, veliko pomeni. Zadnje čase vam kar polzi skozi prste. Pa to ne bo edini problem. Čaka vas nekaj zelo napornih dni in nujnih obveznosti. Vse bo šlo kot po maslu. V drugi polovici tedna se boste pomirili in pričeli skrbeti še za druga področja v življenju. Na ljubezenskem področju bo manj nemira, posvetili se boste bolj odnosom doma kot pa prijateljem in znancem. Tudi zato, ker v zadnjem času niste spoznali nikogar, ki bi vam pognal kri po žilah. Prišel bo, ko boste najmanj pričakovali.

Škorpijon od 24. 10. do 22. 11.

Na pragu pomladi ste postali odločni, kot že dolgo ne. Me drugim se boste v teh dneh odločili, da se boste odslej šli zares – ničesar ne boste počeli kar tako. In vse, kar boste začeli, boste tudi dokončali. Največ težav boste imeli s tem, da se dnevno umirite, poiščete ravnovesje v sebi in si priznate, da vam pravzaprav nič ne manjka. Tudi če vam kdo reče, da si vzemite urico časa zase ali za nabiranje energije s sedenjem na sončni terasi, si tega ne boste privoščili. Ker se tako ne znate iti. In to je trenutno največja napaka, ki jo delate. Telo vam bo kmalu sporočilo, da ste že predolgo napeti. Slej kot prej se to odrazi prav pri zdravju. Ne zatiskajte si oči, ko se telo oglasi. Ukrepajte.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Kar se tiče uspeha pri delu, kariere in vašega statusa v družbi, bo vse odlično. Pravzaprav še bolje, kot si lahko želite. Pa čeprav ste bili še pred nekaj dnevi zelo skeptični do tega. Sicer ni vse zlato, kar se sveti, zato dnevi ne bodo ne enolični in ne enostavni. A sedaj veste, da se bo trud vendarle poplačal. Če vam bo ta teden ušla kakšna neprijetna beseda, ne bo nič čudnega. Preveč boste namreč delali, da bi se lahko sprijaznili s tem, da nekateri ne izpolnijo svojih nalog. Vsako prosto minuto izkoristite za delo v naravi, še bolje pa bo, če poskrbite tudi za redno telesno aktivnost. Hrbtenica vam bo hvaležna. Pa vaši živci tudi.

Zgodilo se je … od 1. do 7. aprila - 2. aprila 1913 se je v Št. Rupertu na Koroškem rodil narodni heroj Miha Pintar Toledo, ki je padel 3. junija leta 1942 v Lokovici; - 2. aprila 1961 so Velenjčani poleg kotalkališča začeli z udarniškim delom urejevati velenjski Sončni park; - 2. aprila 1996 je velenjska glasbena skupina Šank Rock izdala ploščo z naslovom Poglej v svet, ki so jo posneli decembra leta 1995 v New Yorku;

- 3. aprila 2001 je poslanec Državnega zbora Republike Slovenije in župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič na poslanskem večeru v Velenju gostil mandatarja Republike Slovenije Boruta Pahorja; - 4. malega travna 1883 je mariborski podjetnik Karl Scherbaum v svojem parnem mlinu napeljal električno razsvetljavo s 36 žarnicami; to je bila prva električna razsvetljava na Slovenskem; - 4. aprila 1981 so krajani Skorne-

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

ga v Penku dobili nov vodovod; - 5. aprila 1896 so se v Atenah začele prve olimpijske igre moderne dobe; obudil jih je baron Pierre de Coubertin, ki je kot zgodovinar dobro poznal razvoj antičnih olimpijskih iger, kot pedagog pa pomen športa pri vzgoji mladega človeka; na olimpijskih igrah so lahko nekaj časa sodelovali le moški, ženske lahko na igrah sode­lujejo od leta 1900, prve zimske olimpijske igre pa so pripravili leta 1924; - 5. aprila 1971 so na oddelku za gospodarstvo občine Velenje razgrnili osnutek zazidalnega načrta arhitektonske zazidave za območje Šalek in Bevče pri Velenju; - na cvetno nedeljo, 6. aprila 1941, se je z letalskim napa-

dom na Beograd začela druga svetovna vojna na tleh bivše Jugoslavije; nekaj dni kasneje so nemške enote vkorakale v Šaleško dolino, kjer se je čez štiri leta s podpisom delne nemške kapitulacije pravzaprav tudi končala druga svetovna vojna pri nas; zanimivo je tudi to, da je napad na Beograd vodil nemški letalski generalpolkovnik Alexander Löhr, ki je 9. maja 1945 v Topolšici podpisal brezpogojno kapitulacijo nemških enot za jugovzhodno Evropo in enot armadne skupine E; - 7. in 8. aprila 1978 je bila v Zavodnjah lokalna mladinska delovna akcija, na kateri so kopali jarke za nov vodovod. n Pripravlja: Damijan Kljajič

Čeprav ste vse doslej mislili, da se vas finančne težave ne bodo dotaknile, boste že prve dni v aprilu spoznali, da je vaš račun vse tanjši. Vsekakor bo pretanek za vse vaše želje in potrebe, saj ste jih zadnje čase precej povečali. Treba bo zategniti pas, ni kaj. Če ga ne boste, boste do poletja zlezli v tak minus, da ga še dolgo ne boste mogli spravit v red. Če razmišljate o kreditu, bodite previdni. Dobro se pozanimajte, v pogodbah berite tudi droben tisk. Kar se ljubezni tiče pa bo za vas najlepše tisto, kar boste sanjali. Realnost bo precej pusta. Se zavedate, da tudi zato, ker se niste prav nič pripravljeni spremeniti? Zato tega ne morete pričakovati niti od partnerja.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Poskušali se boste držati vseh dogovorov, saj tako lažje spite. Žal se jih drugi ne bodo, zato spanec v naslednjih dneh vseeno ne bo najbolj miren. Strah vas bo, da boste kaj zamudili in da ne boste pravočasno končali dela, ki vam veliko pomeni. Tudi zato, ker gre za preizkus, ki lahko močno spremeni vašo prihodnost. Sploh, če si želite zamenjati delovno mesto. Čeprav večjih sprememb v življenju nimate radi, so včasih te nujno potrebne. Pritiski v službi vas namreč že nekaj časa žalostijo, predvsem pa močno utrujajo. Odlične ideje o tem, kako se lahko izvlečete iz tega, še ne bo, čeprav se rešitev že kaže. In to tam, kjer si želite.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

V začetku aprila se boste ukvarjali predvsem z domačimi zadevami, bodisi v vašem zakonu bodisi s starši, domom oziroma nepremičninami. Premislite o nečem, kar vam je večkrat predlagala tudi vaša prijateljica. Prevečkrat ste jo zavrnili ali pa preprosto niste odgovorili. Zadnje čase ste zaradi neprestane napetosti zadirčni. Že na daleč se vam vidi, da ste nervozni. Raje se poskusite sprostiti in pustite stvari, da se razrešijo same od sebe. Sreča bo v tem mesecu namreč na vaši strani, tudi finančne težave se bodo končale. Predvsem zato, ker boste končno dobili plačilo za delo, ki ste ga že zdavnaj opravili. In ker boste vsak evro dvakrat obrnili.


Naš č­ as, 31. 3. 2011, barve: ­CMYK, s­ tran 16

31. marca 2011

interSPort iSi d.o.o., naklo Sport to the people*/*Šport ljudem

16

OBJAVA

NAKAMURA Treking kolo Highlander

Okvir: ALU 7005 • Vzmetena vilica: SUntoUr nex-4610 MLo • Gonilka: ShiMAno Fc-M151 SqUAre • Prestave: ShiMAno ALivio/ShiMAno ALivio • Zavore: v-ZAvore tektro 855AL • Velikosti moški: 48/52/56/62 cm • Velikosti ženske: 40/44/48/52 cm

359

,95 NAKAMURA Ženska kolesarska maja Salo ali moška Bardolino 100 % poliester, žepi na hrbtni strani, odsevnik, zadrga spredaj.

24,95 NAKAMURA Kolesarske hlače Marseille 80 % poliamid, 20 % elastan, kolesarski vložek, odsevni logo, moške ali ženske.

22,95

ISI_KOLO_PP11_OGL_280x400.indd 1

23.3.11 14:12


Naš č­ as, 31. 3. 2011, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 17

PRIREDITVE

31. marca 2011

Kdaj - kje - kaj

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 21. mar. 2011 do 27. mar. 2011 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA, obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 21. mar. 2011 do 27. mar. 2011 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

VELENJE

Četrtek, 31. marec 16.30 in 18.30 Dom kulture Velenje Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov: Pozdrav pomladi 2011 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Potopisno predavanje: Od Floride do Niagare – z avtobusom po vzhodni obali ZDA 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert: kitaristov, harfistov in citrarjev Od 10.00 do 18.00 Mercator center Velenje Turistično društvo Mala NedeljaRadoslavci se predstavi

Petek, 1. aprila 16.30 in 18.30 Dom kulture Velenje Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov: Pozdrav pomladi 2011 18.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Bralno-debatni krožek: Cool knjiga 21.00 eMCe plac Klubski večer: Ambiental music

Sobota, 2. aprila 11.00 Mercator center Velenje Dober dan, zdravje! Brezplačne meritve krvnih vrednosti 8.00 do 13.00 Mercator center Velenje Ekološka tržnica 8.00 – 13.00 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica 10.30 Dom kulture Velenje Sobotne lutkarije: Škratek Prehladek 21.00 eMCe plac (Rdeča dvorana) Koncert/predizbor Mladi neuveljavljeni bendi

Nedelja, 3. aprila 10.00 Mercator center Velenje Lumparije, Lump sadi rožice – v delavnici bomo sadili rožice v plastične lončke, ki jih bomo okrasili tako, da jih bomo lahko pobarvali in polepili. 17.30 Rdeča dvorana Velenje Rokomet – moški pokal EHF RK Gorenje : RK Frisch auf goeppingen 18.00 Dom kulture Velenje Abonma nedeljsko gledališko popldne Komedija: Politika bolezen moja

Ponedeljek, 4. aprila 7.00 – 14.00 Restavracija pod Jakcem Krvodajalska akcija 10.00 Mladinski center Velenje – Efenkova Delavnice za otroke in otvoritev razstave: Igraj se z mano

Vikenda še neuveljavljenih glasbenih skupin, akademski ples, ugodnosti … Za začetek s program napolnjenega meseca aprila se bomo v prostorih eMCe placa sproščali in uživali ob zvokih prijetne in mirne ambientalne glasbe. Za prijetno vzdušje bo od 21. ure poskrbel DJ Laid Back Mouse, ki prihaja iz sosednje Avstrije. Mladinski center Velenje in Šaleški študentski klub tudi letos ponujata nove priložnosti za mlade glasbenike, tokrat v sodelovanju z eMCe placom in Mladinskim

11.00 Avla Mestne občine Velenje Odprtje razstave: Razstava krožka Kaligrafija 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Seminar: Uvod v Land mark Forum

Torek, 5. aprila 7.00 – 15.00 Restavracija po Jakcem Krvodajalska akcija za potrebe Zavoda za transfuzijsko medicino Ljubljana 17.00 Vila Mojca Velenje Ustvarjalnica za otroke in starše: Torkova peta 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predavanje: Preživeti z evrom na dan

Sreda, 6. april 7.00 – 14.00 Restavracija po Jakcem Krvodajalska akcija 9.30 Dvorana Centra Nova 2. mednarodni generacijski festival »Skupnost smo ljudje – prostovoljstvo za vse generacije« 13.00 in 18.00 Dom kulture Velenje Glasbeno plesni spektakel: Ole 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predavanje: Preživeti z evrom na dan

Četrtek, 7. aprila 7.00 – 14.00 Restavracija po Jakcem Krvodajalska akcija

ŠOŠTANJ

Četrtek, 31. marca 16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ura pravljic 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju Klepet pod pustim gradom

Sobota, 2. aprila x

Okolica Šoštanja Delovna akcija, obnova planin. poti 10.00 Dom krajanov Skorno - Florjan Izdelovanje različnih rož iz krep papirja, delavnice 18.00 OŠ Šoštanj, športna dvorana Koncert: Za črno bele tipke 19.00 Športna dvorana Šoštanj Elektra Šoštanj : Helios Domžale (3.

17 Koledar imen

krog 1. SKL Lige Telemach - Liga za prvaka)

Ponedeljek, 4. aprila 19.00 Mestna knjižnica Šoštanj Predavanje: Slovenska mitologija

Torek, 5. april 17.00 Dom kulture Šoštanj, preddverje Ustvarjalnica za otroke in starše: Torkova peta

ŠMARTNO OB PAKI

Četrtek, 31. marca 16.30 Nova dvorana CMT – Marof Plesno gibalna delavnica za otroke (predšolska skupina) 18.00 Nova dvorana CMT - Marof Plesno gibalna delavnica za otroke (mlajša šolska skupina)

Petek, 1. aprila 15.00 Nova dvorana CMT – Marof Plesno gibalna delavnica za otroke (starejša šolska skupina) 19.00 Hiša mladih, Pilates

Marec/sušec

31. Četrtek: Benjamin April/mali traven

1. Petek: Hugo, Teodora 2. Sobota: Frančišek 3. Nedelja: Ljuba 4. Ponedeljek: Izidor 5. Torek: Vincenc 6. Sreda: Viljem Lunine mene

Sobota, 2. aprila 10.30 Hiša mladih Ustvarjalna delavnica za otroke

Nedelja, 3.aprila Od 10.00 do 17.00 Prireditveni prostor ob Hiši mladih Motosrečanje z blagoslovom motorjev

Ponedeljek, 4. aprila 16.30 Nova dvorana CMT - Marof Plesno gibalna delavnica za otroke (predšolska skupina) 18.00 Nova dvorana CMT - Marof Plesno gibalna delavnica za otroke (mlajša šolska skupina) 18.00 Hiša mladih, Svetniška pisarna 19.00 Nova dvorana CMT - Marof Plesno gibalna delavnica za otroke (starejša šolska skupina)

Torek, 5. aprila 18.00 Hiša mladih, Joga

3. aprila, ob 16:32

prazna luna (mlaj)

Kam na izlet? Sobota, 2. 4.: Čistilna akcija in nedelja, 3. 4.: Otvoritev zavarovane plezalne poti – učnega poligona in naravovarstvene table Gonžarjeva peč ob 9.30 h pod skalovjem v Vinski Gori. Dostop peš - parkiramo pri cerkvi. Vabljeni!

Peli bodo pomladi

Velenje, 31. marca – Danes se v velenjskem Domu kulture začenja letošnja območna revija pevskih zborov in vokalnih skupin. Začeli bodo, kot vsako leto, otroški in mladinski pevski zbori, ki jih je v Šaleški dolini ne le veliko, tudi zelo kvalitetni so. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev Šaleške doline bosta zato tako danes kot jutri popoldne pripravil po dva koncerta (danes ob 17. in 19. uri, jutri pa ob 16.30 in 18.30), skupaj torej štiri. Koncerte bo povezoval Tomaž Potočnik, strokovno pa jih bo spremljala Alenka Goršič Ernst, ki bo izbrala zbore za nastop na regijskem srečanju. n bš

Centrom Krško. Razpisujemo natečaj za vse mlade, zapostavljene, neuveljavljene in neuslišane glasbene skupine. Mladi glasbeniki se bodo potegovali za nastop na Festivalih Kunigunda, 21. Festivalu DMK in Generator festival, zmagovalec pa bo dobil brezplačno snemanje demo posnetka in video spota. V soboto, 2. aprila, boste lahko v prostorih eMCe kluba spremljali naslednje skupine: Sumo Rider (Cerknica), Arthem (Bled), Valar (Ljubljana), Black Fish (Izola) in Prerock (Ljubljana). Naslednji vikend, v petek in soboto, boste lahko ponovno spremljali mlade skupine in jih spodbujali, nagrajevali z aplovzom in bili priča novorojenim zvezdam.

V petek, 8. aprila, se bodo predstavili Hi-Ride (Velenje), The Fugitives (Velenje), Skupina Is (Maribor), Can Of Bees (Dravograd), A Bit of All (Žalec). V soboto pa skupine THC (Velenje), Preprosto Črni (Šmartno ob Paki), Jawbreaker (Polzela), Dog Dryer (Cerkno) in What a View (Hoče). Ob koncu predizbora bomo razglasili zmagovalca. Leto je naokoli in ponovno je tukaj Akademski ples. Letos se bo tradicionalni dogodek Šaleškega študentskega kluba odvijal v soboto, 16. aprila, ob 20. uri v restavraciji Jezero v Velenju. Ne pozabite na ugodnosti, ki vam jih ponujamo! S ŠŠK izkaznico lahko koristite popust pri

CITYCENTER Celje Četrtek, 31. marca - Bio tržnica Nedelja, 3. aprila ob 11.00 - Pravljične urice v Džungli

plačilu članarine v Knjižnici Velenje (namesto 6,26 evrov samo 3). S člansko izkaznico pa lahko koristite tudi 30-odstotni popust v Termah Topolšica. Ne pozabite na najcenejšo izdelavo diplomskih in seminarskih nalog v Podjetju Optiprint, d. o. o., popust v optiki Podgoršek, cenejši najem igrišča z umetno travo ob velenjskem jezeru. Nogometni klub Rudar Velenje vsem članom ŠŠK-ja nudi brezplačen ogled domačih tekem 1. SNL in še mnogo več! Naj vas spomnimo (o tem smo podrobno pisali v prejšnji številki) še na naš fotografski natečaj, ki ga Šaleški študentski klub razpisuje v okviru festivala Dnevi mladih in kulture z naslovom Titovo Velenje. n Nastja Stropnik Naveršnik

KINO VELENJE • SPORED MOJA NEPRAVA ŽENA (Just Go With It)

Romantična komedija, 116 minut Režija: Dennis Dugan; igrajo: Adam Sandler, Jennifer Aniston, Nicole Kidman, Brooklyn Decker, Bailee Madison, Antoinette Nikprelaj, Nick Swardson, idr.

Western, drama, 110 minut Režija: Ethan Coen, Joel Coen; igrajo: Jeff Bridges, Matt Damon, Josh Brolin, Hailee Steinfeld, Barry Pepper, Dakin Matthews, Jarlath Conroy, Paul Rae, idr.

Petek, 1. 4., ob 20.15 Sobota, 2. 4., ob 19.00- mala dvorana Nedelja, 3. 4., ob 18.00

Petek, 1. 4., ob 18.00 Sobota, 2. 4., ob 20.15 Nedelja, 3. 4., ob 20.15

JAZ BI TUDI

PRAVI POGUM

Romantična drama, 103 minute Režija: Álvaro Pastor, Antonio Naharro; igrajo: Lola Dueńas, Pablo Pineda, Antonio

(True Grit)

(Yo, también)

Naharro, Isabel García Lorca, Pedro Álvarez Ossorio, Consuelo Trujillo, idr.

Petek, 1. 4., ob 20.00 - mala dvor. Sobota, 2. 4., ob 18.00 Nedelja, 3. 4., ob 19.00- mala dvor.

MALI NIKEC

(Le petit Nicolas)

Družinska komedija, 91 minut Režija: Dean DeBlois, Chris Sanders; igrajo: Maxime Godart (Nikec), Valérie Lemercier (Nikčeva mama), Kad Merad (Nikčev oče), Sandrine Kiberlain, François-Xavier Demaison, Michel Duchaussoy idr.

Petek, 1. 4., ob 18.15 - m. dvorana

Nedelja, 3. 4., ob 16.00 - otr. matineja

Festivali: Rim 2009, Dubaj 2009, Quebec 2010! S podporo Ministrstva za kulturo!

Naslednji vikend, od 7. 4. do 10. 4. 2011 napovedujemo:

slovenski komediji VESNA IN TO SO GADI (ogled prost), slovenski dokumentarec NEVIDNI, animirano pustolovščino RANGO, komedijo DEBELA MAMA: KAKRŠEN OČE, TAKŠEN SIN ter fantazijsko komično dramo RICKY Cene: redne predstave 4 evr; otroška matineja 3 evr


Naš č­ as, 31. 3. 2011, barve: ­CMYK, s­ tran 18

Nagradna križanka Terme Dobrna

31. marca 2011

RADIO VELENJE ČETRTEK, 31. marca

T: 03 78 08 110 www.terme-dobrna.si

Adamov dan v Termah Dobrna je vsak torek. SAMO ZA MOŠKE!

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 1. aprila

Znižane cene nekaterih storitev v masažno lepotnem centru in salonu za nego las, happy hour v Deželi savn, popust na vsa piva in sladko presenečenje.

MASAŽNO LEPOTNI CENTER HIŠA NA TRAVNIKU: Adamova

masaža telesa (80 min), nega obraza ZANJ (60 min), refleksna relaksacijska masaža celega telesa (50 min), Tanita analiza telesne sestave. SALON ZA NEGO LAS: 15% popust na barvanje las, 25% popust na profesionalno nego las Rene Furterer (5080 min), fen frizura s pranjem las, oblogo za lase in oblikovanjem, DEŽELA SAVN: Happy hour med 19.00 in 21.00 uro, 10 % popust na vsa piva, ob koriščenju 3-urne ali celodnevne savne v Deželi savn vas čaka sladko presenečenje. Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 11. aprila 2011 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Terme Dobrna 13«. Izžrebali bomo 3 nagrade: celodnevno vstopnico v Deželo savn za eno osebo.

SOBOTA, 2. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov novo leto; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 3. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 4. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 5. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Šolski radio Raček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 6. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

lih loka i točki. h in n lna inanč aja rod ki in F hp vse e, ban . v 9 0 0 vo venij 2. 2 edst o sr riji Slo o 31. 1 čiln te d pla n v Lo čljiv kot nov bite , raze je u pora Celje bon a. a n ko u enter T a h o. blj Celje r la ityc vin nte C 0 Lju 30 0 0 in lokalih goto ityce išča 10 0 0vo 0, v vseh prodajalnah 6,sredst n C a sred ti za no čni točki. nja kot plačil i bo lahko ta 2 rska 1iji Slovenije, banki in Finan ebite eg upora ces bvoLoter aln ariln onter zam a razen Darilni bonDCityce p v ča Cityce . lišk Mari oče ntertaCelje, r, bon je unovčljiv do 31. 12. 2009 nakusrediši mog e L nakupovalnega te ., n Ta n .o gotoveino. onazamenjati d.oza: Cit yc če B mogo ni rk Bona jana. v rpa iška slocesta 26, 1000 Ljubl In.,teLetal i na 3000 Celje Interpark d.o.o oštnenter , Mariborska 100, P Cityc Poštni naslov:

tjan Boš

ktor dire ša, ntu Bra

k, ovše Petk Jure

Petkovšek, ša, direktor Jure Boštjan Brantu

ktor dire

direktor

Darilni boni so lahko lepo darilo za vse priložnosti Darilni bon je odlična priložnost za najbolj enostaven nakup. Na voljo je v posamični vrednosti po 10 EUR in 20 EUR. Oglasite se pri informacijski točki Citycentra Celje, kjer vam jih bomo izročili v darilni embalaži, pripravljene, da razveselijo vaše najbližje.

NAJDETE NAS NA FACEBOOKU

www.city-center.si

Euromarkt d.o.o., Letališka cesta 26, 1000 Ljubljana

www.leonardo.si

Bra nt uš a, dir ek to r

D na aril k n Bo upo i bo va n C In na ln it Po ter ni m ega yce št Dapari o s nt k i b goč red er la nnai nku rln išč h aspod.o on Cite z .o yace m a C ko Bon lovvaln . e g , a n : C Lae sr nenter la ityc upo i m it t edišja hk e ra Inte ogoyc al čati o nutp b čeen zaišk Czaity eor ra ite Poš rpark g ce C bitk te mae c tni d.o nasl .o., r, nejas ti oto ntereClje eokt op t p Le Ma ta za vin e,ljrae, lač lačiln ov: Cit tališk o z ra il rib 26 gotoov. y ce Tina o en vzenno sv sredst , nte aocresta v bo. Ta L reLo r, M sk 1020 d teri o v ariab1 60,L1 n je bonotje er stv ji Slo vseh p 0 ven o0rs ro 0, kajub0 0 Ljuun ijui Snovo v ije, daja lo čljviv bolj 30 10lj0a ban lnah s ki in in lo 00 n, a30 vačlnji a. ven ehdpo 3 ka ije ro 1. 12 Fin Ce . 0 0 Cev d anč lih , lj o lje e3 ba daja . 2009 ni to 1. . nk ln čki. 12 i in ah .2 in F 00 in lo an ka 9. li čn h it oč ki.

Ju re

Boš tjan

Pe tko vš ek ,d ire kto r

Bra ntu ša, dire ktor

Jure Petk ovše k,

dire ktor

Nagrajenci križanke »Terme Dobrna 11«, objavljene v tedniku Naš čas dne 17. marca 2011, so: Polonca Herlah Krevh, Podkraj 46 d, 3320 Velenje; Jana Hudomal, Ravne 181, 3325 Šoštanj; Helena Makšan, Praprotnikova 25, 3330 Mozirje. Nagrajenci bodo prejeli bon za celodnevni vstop v Deželo savn za eno osebo priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: INTIMNA NEGA

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Bo štja n

18

OBVEŠČEVALEC


Naš č­ as, 31. 3. 2011, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 19

OBVEŠČEVALEC

31. marca 2011

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse osamljene. Tel.: 03 57 26 319 Gsm: 031 836 378, 031 505 495, Leopold Orešnik s.p., Dolenja vas 85, Prebold PREPROST osamljen, komunikativen podjetnik z otrokom si želi zveste, prijazne punce. Gsm: 041 859 096, Leopold Orešnik s.p., Dolenja vas 85, Prebold OMOGOČANO brezplačna spoznavanja ženskam do 48. leta, ostale plačajo 14 evrov, za neomejeno ponudb 2 leti. Gsm: 031 505 495, Leopold Orešnik s.p., Dolenja vas 85, Prebold PUNCE in gospe vseh starosti, poklicev, postav in pričakovanj od vsepovsod si želijo trajnih rezmerij.

Tel: 090 62 86 (1,99 evra/min.), Leopold Orešnik s.p., Dolenja vas 85, Prebold PODJETNIKI, upokojenci, delavci, kmetje, študentje, intelektualci, vdovci in drugi zanimivi moški vas želijo spoznati. Tel.: 03 57 26 319, Leopold Orešnik s.p., Dolenja vas 85, Prebold

NEPREMIČNINE ODDAM 3-sobno popolnoma obnovljeno in opremljeno stanovanje z lastnim vhodom v hiši v Velenju. Gsm: 041/610-774

RAZNO ZAMRZOVALNO omaro beko, 85 l, z garancijo in konvenkcijsko pečico ter avtosedež concort ultimaks (od o do 18 kg) prodam. V okolici Šoštanja. Gsm: 051 249 982 FANTOVSKO kolo (do 10 let) in rolerje rocher (št. 38 – 40) prodamo. Tel: 03 58 75 808

PRIDELKI KUPIM seno. Gsm: 041 832 315 SUHA mešana drva z možnostjo dostave prodam. Gsm: 031 606 147

19

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

Oddamo utečen dnevni bar poleg Avtošole Relax. 041 708 879 2-sobno stanovanje na Goriški v Velenju,4/5 nad, 59 m2, adapt. 2010, kuhinja, jedilnica, dnevna, spalnica,predsoba, kopalnica, balkon, klet. Cena 68.000 evr. 3-sobno , prostorno, stanov. na Goriški v Velenju, 86,5 m2, vis. pritl., let.1981,obsega kuhinjo z jedilnico, 2 spalnici, dnevno sobo, kopalnico, predsobo in klet. Cena 87.000 evr. 3-sobno stanovanje, Kardeljev trg, 2/4 nad., 77 m2, obnovljeno 2008, v manjšem bloku, mirna soseska, bližina vrtca. Cena 98.000 evr. 2-sobno stanovanje na Gorici v Velenju, ob vrtcu, 65 m2, 5/5 nad., l.1998,obnovljeno. Obsega dnevno sobo, kuhinjo z jedilnico, spalnico, kopalnico, balkon. Cena 73.000 evr.

Barbara Lah, s.p. Goriška cesta 57 3320 Velenje

VRTNICE, sadike, domača proizvodnja, ciprese vseh velikosti, razne cvetlice prodaja Dolinšek – Bevče, tel.: 03 58 70 600, gsm: 041 354 575 HLEVSKI gnoj, jabolčnik, domači kis, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 344 883

Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na

recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI 2. in 3. 4. – VLASTA ŠTERBENK, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 61, ZD Velenje, od 8. do 12. ure).

VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ Dežurni veterinar – gsm 031/688600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

ŽIVALI PRODAJA mladih nesnic, ki že nesejo in petelinov v nedeljo, 3. 4. od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 87 61 202 BREJO kravo sivko, dobra molznica, prodam. Gsm: 051 382 825

ZAHVALA OSMRTNICA

Z veliko žalostjo sporočamo, da nas je zapustil dragi ati, tast, dedi, brat, boter, stric in sosed

Zapustila nas je dolgoletna sodelavka

VIKTOR GLAVNIK 9. 5. 1942 – 16. 3. 2011

HELENA TAJNIK

Ni besed, s katerimi bi se lahko zahvalili vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč v teh težkih trenutkih, izrečeno sožalje, Adijo, očka ljubljeni, darovano cvetje, sveče, za svete maše, denarno pomoč in drugo. Hvala g. ljubezen naša ti sledi! Pribožiču za opravljen cerkveni obred, Lokoviškim pevcem in gasilcem, Naj bosta mir in Bog s teboj! govornikoma g. Volku in g. Lambizerju, zvonarjem, ki so zvonili na Gori Uživaj blaženi pokoj! Oljki, rudarjem, Onkološkemu inštitutu Ljubljana, patronažni sestri Lesjak, g. Stuparju, dr. med., Bolnišnici Topolšica, Pogrebni službi Usar ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.

iz Šoštanja

In pride dan, ko se končajo zadnje upajoče sanje.

Ohranili jo bomo v trajnem spominu. KS Šoštanj

Žalujoči: sinova Milan in Miran z Renato, hči Marjanca s Silvotom, še posebno pa vnuki Urška, Matic, Sebastjan in ostalo sorodstvo

ZAHVALA Za vedno je odšel naš dragi oče, dedi, pradedi, tast in brat

FRANC KORBER iz Gavc, Šmartno ob Paki 29. 9. 1926 – 21. 3. 2011

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem in sodelavcem, ki ste nam kakor koli pomagali v težkih trenutkih in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala za darovane svete maše, molitve, cvetje in sveče. Iskrena hvala dekanu gospodu Napretu za darovano mašo in pogrebni obred. Hvala gospe Zdenki za prelepe besede slovesa, pogrebcem, moškemu pevskemu zboru, praporščakom, PGD Šmartno ob Paki in okoliškim gasilskim društvom ter Pogrebni službi Usar. Vsi njegovi

ZAHVALA

MILOŠ LEŽAIČ – MIŠO Hvala vsem, ki ste bili ob slovesu z nami.

Vsi njegovi

ZAHVALA

ZAHVALA

Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in brata

Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage

ANTONA PRAPROTNIKA 16. 5. 1947 – 25. 3. 2011

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje in v najtežjih trenutkih z nami sočustvovali. Posebno zahvalo izrekamo Premogovniku Velenje, Mestni občini, rudarski častni straži in godbi, govorniku za lepe poslovilne besede, sostanovalcem Lipe ter duhovniku za opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Dušan z družino, hčerka Vlasta z družino in ostalo sorodstvo

ŠTEFKE ZLOBKO 29. 12. 1955 – 21. 3. 2011

smo spoznali, da ste z nami delili bolečino in žalost številni sorodniki, prijatelji, njeni sodelavci, sosedje in znanci. Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, številnim prijateljem, sosedom in stanovalcem Ni smrt tisto, kar nas loči Goriške 43, 41 in 39. Prisrčna hvala njenemu kolektivu Lekarne Velenje in življenje ni, kar druži nas. za izkazano pomoč in sočustvovanje. Iskrena hvala vsem za darovano So vezi močnejše, cvetje in sveče ter izrečeno sožalje. Hvala gospodu župniku za opravljen brez pomena zanje so obred, pevskemu zboru za odpete žalostinke, izvajalcu Tišine, govornikom razdalje, kraj in čas. za ganljive čustvene besede slovesa. Prisrčna hvala vsem in vsakemu (Mila Kačič) posebej, ki ste jo cenili in spoštovali, jo imeli radi in ste jo v tako velikem številu spremljali na njeni mnogo prerani zadnji poti.

Žalujoči: mož Jože, hčerka Sonja, sestre Ljuba, Frida in Marica ter brata Martin in Vlado z družinami


Naš ­čas, 31. 3. 2011, barve: ­CMYK, ­stran 20

PAGINA

20

31. marca 2011 da segajo korenine ministra za promet na njihovo območje. Tudi ob tem velja, da je kovačeva kobila dokaj bosa.

Prvoaprilska Ob izmenjavi mnenj in tehtanju argumentov naj bi si vsi trije »prizadeti« ministri ogledali tudi predlagano traso hitre ceste 3. razvojne osi med Šentrupertom in Arjo vasjo. Mnoge zanima, za koga bo to 1. april. Športna profesorica in trenerka plavanja Katja Praznik je bila v soboto zelo lepo urejena. Pa ne le zato, ker je bila med nominiranci za naziv Naj prostovoljka v MO Velenje, ampak tudi zato, ker je iz Vile Biance takoj odhitela v Rdečo dvorano. V soboto je bila namreč tudi ponosna mama maturantke Ajde. Ne dvomimo, da je bil sobotni dan za Katjo tudi nekaj posebnega.

Hudo je Oba sta Ograjenškova – Jože, upokojeni policist in predsednik Krajevne skupnosti Vinska Gora, Metka – tajnica na osnovni šoli v Šmartnem ob Paki. S čim je Jože pritegnil takšno Metkino pozornost? O dogajanju v šmarškem športnem centru, ki sta si ga oba ogledala, o vremenu, najbrž ne. Bolj se čvek nagiba k temu, da ji pripoveduje, kako je bilo na tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih v Sapporu ali kako je potrebno lobirati zato, da dobro »prideš skoz.«

Res je hudo, če reševalna služba res koga ogroža.

Varovanje Zemlje Za varovanje matere Zemlje so nekateri v soboto vsaj za eno uro ugasnili luči. Nekateri drugi želijo za Zemljo še vedno ugasniti kar celo elektrarno.

Spet vsak po svoje »Tako, še na tole sporočilo odgovorim, potem bom pa tole napravo shranil v žep,« si je rekel novi vodja Urada za negospodarske javne službe na MO Velenje Drago Martinšek. Mestna svetnica Marijana Koren, s katero sta dolga leta delila tudi klopi v mestnem svetu, pa ni rekla nič. Odkar je upokojenka, ji pa res ni treba, da bi bila vedno in povsod dosegljiva. Z mislimi je bila verjetno že pri naslednjem potovanju, ki so zanjo v zadnjih letih prava strast.

BISERI maturantskega plesa

Odnos do okolja ni nič drugačen, kot je sicer s stvarmi v državi. Lani smo imeli enotno akcijo čiščenja Slovenije, letos jo občine spet pripravljajo vsaka po svoje. Kot da res ne velja več, da je v slogi moč.

Ministrove korenine Kaj koristi Zgornjesavinjčanom, če so ugotovili,

Nekateri stojijo Kazalce na urah smo res prestavili za eno uro naprej. Za mnoge druge kazalce smo veseli, če stojijo. Če že ne gredo celo nazaj.

Nove potrebe Tudi v Velenju ljudje male potrebe ne bodo smeli opravljati na javnih mestih. Velika potreba bodo zato nova stranišča.

Čakanje tako in drugače V Mercatorju si prizadevajo, da pri njih kupci čim manj čakajo. Tudi njihovi delavci iz velenjskega skladišča si ne želijo, da bi bili dolgo na čakanju.

Gozd in drevesa Pravijo, da v Velenju nekateri ne le zaradi gozda, ampak še zaradi česa drugega ne vidijo dreves. Ali jih nočejo več videti.

Novi Feniks Gorenje je v Nemčiji res pogorelo. Lahko iz rokometnega pepela poleti v Velenju?

No, pa je mimo. Konec je vročičnega iskanja tkanin, čevljev, dodatkov, prepričevanja staršev, kaj želite obleči, koga boste povabili … Kakor koli: USPELO VAM JE! Pretekli vikend je bilo Velenje nabito s pozitivno, veselo in razigrano energijo. Komisija je imela težko nalogo, saj ste bili VSI enkratni in neponovljivi . Nekateri ste si upali več, drugi manj. Večina vas je bila klasično elegantna, nekateri pa so le malo bolj izstopali s svojim stilom in izvirnostjo. Slednje vam bomo v Našem času tudi predstavili. Danes si boste lahko ogledali prvih šest od skupno 18 maturantov. Fotografije si lahko gledate tudi na www.volonte.si. Za svojega favorita lahko glasujete s kuponom, ki je priložen. Enega od vas bomo tudi nagradili z vikend paketom v Zrečah, ki ga podarja agencija AB. Foto Zdene, Celje, Studio f4, Velenje Modni oblikovalki Jelena Stevančević in Petra Meh

1. Sabina 2. Maja 3. Ivan 4. Maša 5. Tea 6. Jernej

1

2

4

KUPON št. 1 Glasujem za: _______________________________________________________________ Ime, priimek in naslov: _________________________________________________________ Kupone pošljite na naslov: Naš čas, Kidričeva cesta 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Maturantski biseri«.

5

3

6


Naš ­čas, 31. 3. 2011, bar­ve: ­CMYK, ­stran 21

GRADIMO

31. marca 2011

21

Trenutno največ parcel v zasebni lasti Cene parcel za individualno gradnjo naj bi se ob zmanjšani komunalni opremi v MO Velenje bistveno znižale – Stara vas bo bodoča industrijsko-podjetniška cona Velenje, 28. marca – V MO Velenje že nekaj let večstanovanjskih novogradenj ni bilo, sedaj pa je v mestu kar nekaj gradbišč, kjer predvsem zasebni investitorji gradijo bloke. Tudi parcel za individualno gradnjo naj bi bilo v občini ogromno, a so večinoma v zasebni lasti, zato morajo bodoči novograditelji dogovore o odkupu opravljati individualno, z lastniki.

dnja se z rahlimi zamudami izvaja na območju Gorice, kjer na mestu nekdanjega trgovskega centra raste objekt z garažno hišo in več kot 100 stanovanji. Kupec teh bo v večini Stanovanjski sklad RS, v najem pa jih bodo dobili naši občani. Pričakovali smo, da bo objekt končan v letu 2013, vendar vse kaže, da bo bolj realno leto dokončanja 2014,« nam je na vprašanje, kako

razumnih cenah, se že nekaj časa posvečajo temu, da bodo lahko zainteresiranim ponudili parcele za gradnjo. »Sprejeli smo Prostorskoureditvene pogoje (02) za področje Škale - Harstovec. Gre za bodoče naselje individualnih hiš, ki ga bomo počasi začeli komunalno urejati, lokacija pa je lepa in zanimiva. Sprejeli smo tudi lokacijski načrt za Vinsko Goro II. V izdela-

Vse to po Arličevih besedah pomeni, da sicer trenutno občanom občina Velenje ne more ponuditi urejene parcele za novogradnjo, jih bo pa lahko v doglednem času. Najprej na območju Škale - Hrastovec, kjer naj bi v kratkem začeli izgradnjo ceste in novih dovozov do območja zazidljivih parcel, ki bodo komunalno povsem urejene. »Pripravljamo spremembe odloka o

bolj obdavčili. »Žal to ni bilo izvedljivo, saj bi morala imeti občina sprejeti načrt komunalne opreme ob takih parcelah. Na območjih, kjer tega načrta nimamo, ne moremo zaračunavati višjega nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Po mojem pa se bodo za prodajo parcel odločali, ko bo država uveljavila nov davek na premoženje.« Sicer pa informacije, kje v občini so proste zazidalne parcele, dobite tudi v uradu za prostor na MO Velenje. Pravkar pripravljajo kataster vseh zazidljivih parcel v občini, končan pa naj bi bil v mesecu aprilu letos. Ko bo delo končano, bo znano tudi natančna številka zazidljivih parcel.

V Stari vasi ne bo naselja

Travnik pod staro elektrarno ne bo namenjen individualni gradnji. S spremembo v thenološki park bodo tu atraktiven lokacije ob novi hitri cesti ponudili podjetnikom.

A tudi pri tem se premika; že kmalu bo lahko tudi velenjska občina na trgu ponudila kar nekaj parcel za individualno gradnjo. Prizadevajo pa si tudi, da čim prej uredijo obrtno-podjetniško cono in tako omogočijo razvoj manjših in srednjih podjetij. Podrobnosti nam je razkril Maks Arlič, vodja Urada za urejanje prostora na MO Velenje.

Stanovanja za trg še letos? »Drži, sedaj kar nekaj let novogradenj s stanovanji za trg v občini ni bilo, kot veste, pa na Selu gradijo štiri stanovanjske stolpiče. V vsakem bo 39 stanovanj. MO Velenje se je s pogodbo zavezala, da bo odkupila en blok, torej 39 stanovanj, ostali trije pa bodo na trgu. Po zagotovilih investitorja bodo bloki končani do konca leta 2011. Skoraj verjetno bodo letos tudi vseljivi. Še ena večja novogra-

Premiki ob jezerih Velenje močno računa na razvoj turizma, kar povezuje tudi z investicijami v turistično-rekreativno ob-

kaže pri večstanovanjski gradnji v občini in kdaj lahko zainteresirani pričakujejo na trgu prva nova stanovanja, odgovoril Maks Arlič. Dodal je, da se počasi premika tudi pri začetku gradnje novih blokov ob Cesti talcev, ob pešpoti ob reki Paki. Zasebni investitor bo, ko bo objekt končan, vsa stanovanja ponudil na trgu. MO Velenje je že v preteklih letih uspešno reševala stanovanjska vprašanja občanov in občank, ko bodo končane vse naštete investicije, bo lahko ugodila prošnjam številnih prosilcev za najem neprofitnega stanovanja.

Prve parcele v KS Škale – Hrastovec Ker so se v MO Velenje v preteklih letih velikokrat srečali z očitki, da domačinom, ki bi radi gradili doma, občina težko pomaga do parcel na dobrih lokacijah in po

Maks Arlič

vi je idejni projekt za ureditev območja v središču kraja, kjer bomo prav tako uredili zazidalne parcele. Novogradnje načrtujemo tudi na območju Šentilja, kjer je idejna zasnova bodočega naselja individualnih hiš v zaključni fazi izdelave.«

Stanovanja v novih blokih na Selu naj bi bila vseljiva letos pozno jeseni. En stolpič bo odkupila MO Velenje, ostale bo investitor prodal na trgu.

komunalnem prispevku za bodoče novograditelje. V načrtih opremljanja zazidalnih območij smo imeli prebogato opremo, zato so bile za mnoge parcele v MO Velenje predrage. Odločili smo se, da bomo v prvi fazi zagotovili skromnejšo komunalno ureditev zazidalnih območij, s tem pa se bo komunalni prispevek znižal.

Nastaja kataster zazidljivih parcel Na MO Velenje so v preteklih letih razmišljali, da bi lastnike zazidljivih parcel k prodaji spodbudili tako, da bi nepozidana zemljišča Fotografija je simbolična.

Mnogi se zagotovo še spomnijo načrtov MO Velenje, da travnik pod staro elektrarno v Stari vasi spremenijo v naselje individualnih hiš, področje ob cesti od Stare vasi proti restavraciji jezero pa namenijo obrtniško-podjetniški coni. Idejni projekti, ki so jih pred leti predstavljali javnosti, so bili že dokaj natančno zasnovani. A se sedaj krepko spreminjajo. V Stari vasi novega naselja individualnih hiš ne bo, bodo pa to področje, po katerem naj bi tekla tudi v

ponudijo obrtniku ali podjetniku, ki bi želel postaviti poslovno stavbo in z gradnjo začeti takoj? »Cono smo načrtovali tako, da bo dostop do področja tehnološkega parka mogoč iz obeh strani, zato gradnja hitre ceste ne bo vplivala na potek novogradenj na tem področju. V tem trenutku povsem komunalno urejene parcele za gradnjo industrijsko-podjetniških objektov nimamo. Če pa bi investitor sam izvedel del komunalne infrastrukture, pa bi lahko hitro rešili tudi to vprašanje.« Industriji in podjetništvu pa naj bi v prihodnosti namenili tudi področje stare separacije in starega izvoznega jaška Premogovnika Velenje. »Z direkcijo za železnice smo dosegli dogovor, da bo možno prestaviti železniški tir, prizadevamo pa si pridobiti tudi dovoljenje za prestavitev struge reke Pake, ki bi jo speljali preko jezera. S tem bi sprostili ogromno območje, od Klasirnice do sedaj še delujočega izvoznega jaška, ki bi ga v celoti namenili industrijsko-podjetniški coni,« dodaja Arlič.

Radosti za vso družino Škoda Yeti Family za 16.666 € Povprečna poraba goriva in emisija CO2: 6,8 l/100 km, 159 g/km.

IZBERI TESTIRAJ ODPELJI

www.ŠkodaUgodno.si

PSC Praprotnik, Šaleška 15, Velenje, tel.: 03 898 32 20

zemljo vkopana trasa hitre ceste, namenili za razvoj obrti in podjetništva. »To področje bomo spremenili v tehnološki park, zato bo to področje namenjeno izgradnji poslovnih con. Ker bo dostop do hitre ceste povsem blizu, bo lokacija zelo atraktivna.« Za to področje so že opravili javno razgrnitev in javno obravnavo, v zaključni fazi je izdelava podrobnega osnutka občinskega ureditvenega načrta. Končan naj bi bil aprila letos. »V načrtu smo upoštevali tudi vse odmike, ki so potrebni zaradi gradnje hitre ceste na tem področju,« je še dodal Arlič. In kaj lahko na občini trenutno

V Rakovi goši 8 hiš V prvem nadstropju MO Velenje so javno razgrnjeni načrti za gradnjo 8 individualnih hiš na območju Rakove goše. Štiri hiše naj bi stale takoj pod Stanetovo cesto, še štiri pa po dolžini zemljišča. Večino dreves bodo posekali, nekakšen zeleni pas naj bi ostal ob vrtcu. Ob javni razgrnitvi lahko občani podajajo tudi svoje pripombe.

močje ob Šaleških jezerih. »V tem trenutku pridobivamo potrebno dokumentacijo za postavitev večnamenskega prireditvenega prostora z garderobami in velikim pokritim odrom. To bomo zagotovo uresničili, s tem pa omogočili organizacijo velikih prireditev. Žal se ob tem ukvarjamo z zemljiščem nad čolnarno, kjer naj bi zrasel vodni park. Prizadevamo si, da zemljišče, ki je po odprodaji SCT-ja v zasebni lasti, pridobimo nazaj,« je povedal naš sogovornik. Kar pa se novih športnih objektov ob jezerih tiče, torej gradnje novega športnega parka, nam je povedal: »Projekti so fantastični, žal pa je takšna tudi cena. Zato so zaenkrat ostali še kot ideje. Poskušali bomo pridobiti gradbena dovoljenja za posamezne objekte. Ko bodo časi takim gradnjam bolj naklonjeni, računamo, da jih bomo tudi realizirali, morda tudi s kakšnimi tujimi partnerji.« n Bojana Špegel


Naš ­čas, 31. 3. 2011, barve: ­CMYK, ­stran 22

GRADIMO

22

Željni vsakega, ki želi graditi Kakšne možnosti v občini Šoštanj imajo občani, da pridejo do neprofitnih stanovanj, in kakšne, če želijo graditi? Milena Krstič - Planinc

Šoštanj – Stanovanjska problematika v občini Šoštanj je pereča, ugotavlja podžupan Viki Drev, ki je v občini zadolžen za javne gospodar-

ske zadeve. A dodaja, da se napovedujejo lepši časi. Po dveh letih je v pripravi nov razpis za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem ter pogodba za odkup šestih stanovanj, z občinskim prostorskim načrtom pa

bodo omogočili tudi novogradnje. »Ob stoletnici mestnih pravic Šoštanju bomo obnovili Trg bratov Mravljak, kjer je teh šest stanovanj, ki jih bomo odkupili in upravičencem tudi dodelili,« pravi podžupan.

»Letos pripravljamo pogoje za gradnjo v delu Pohrastnika v smeri proti Topolšici, od krožišča desno. Računamo, da bomo prostorskoureditvene pogoje sprejeli še letos, tako da bo v tem predelu možno graditi.«

31. marca 2011

V dveh letih 15 stanovanj V sklopu novega razpisa bodo podelili tri stanovanja, ki jih imajo trenutno na voljo, računajo pa tudi na stanovanja Stanovanjskega sklada, ki so sicer med dražjimi. »Dejstvo je, da so najemnine za ta stanovanja višje, zato se ljudje s težavo odločajo za ta najem.« V Šoštanju računajo, da bi v naslednjih dveh letih lahko prosilcem zagotovili 15 neprofitnih stanovanj. V to število so zajeta stanovanja, ki jih bo Občina kupila, dobila ali jim jih bodo najemniki vrnili.

Trg je zaprt in zelo tog

Andrej Volk: »Pričakujemo najmanj 60 vlog za neprofitna stanovanja.«

Metleče in Pohrastnik iz zraka (foto: P. Vidmar)

Nizki komunalni prispevki za spodbudo »V občini Šoštanj je ogromno prostora, kjer bi bilo možno graditi, vendar gre v večini za zasebna zemljišča. Novogradnje skušamo spodbujati s sorazmerno nizkimi komunalnimi prispevki, ti so namreč od občine do občine različni. Dobesedno željni smo vsakega, ki želi graditi na našem območju,« pravi. Sprošča se prostor, kjer je bila gradnja zaradi eksploatacijskega polja Premogovnika prepovedana. »Ta prostor je za nas izjemno pomemben. V Metlečah je predvidena tako individualna kot industrijska gradnja, pa tudi blokovna v smeri proti Topolšici.«

Občina ima v lasti 125 stanovanj

Wellness Orhidelia Razvajanje v mističnem svetu luksuznih termalnih užitkov.

Povprašajte za velikonočno in prvomajsko ponudbo, ko velja poseben družinski bonus: bivanje otroka do 11,99 let (skupaj z 2 odraslima osebama v sobi) brezplačno (min. 3 noči, v obdobju od 22.04. do 08.05.2011).

Wellness Orhidelia je nov svet termalnih užitkov, kjer se boste lahko v bazenih potopili v čudoviti vodni svet in sprostili v objemu vodnih kapljic, v savna centru pa boste ogreli svoje telo in srce. NOČNO KOPANJE IN NOČNA SAVNA - vsak petek in soboto, od 20.00 do 24.00 ter FKK NOČNO KOPANJE - vsak petek od 22.00 do 24.00 ure.

Terme Olimia d.d., Zdraviliška cesta 24, SI – 3254 Podčetrtek T 03 829 78 36, info@terme-olimia.com, www.terme-olimia.com

Občina Šoštanj ima v lasti 125 stanovanj. Zadnji razpis za pridobitev stanovanj so objavili pred dvema letoma. Nanj so prejeli 65 vlog. Do danes so stanovanjsko vprašanje rešili polovici, nekateri med njimi so si ga, resnici na ljubo, rešili kar sami. V Šoštanju je v pripravi nov razpis. »Vse, ki še čakajo, bi radi ponovno točkovali, obenem pa dali možnost za pridobitev stanovanja tudi novim prosilcem,« pravi Andrej Volk, višji svetovalec za gospodarstvo, okolje in prostor v Občini Šoštanj. »Na tem razpisu pričakujemo najmanj 60 vlog. Odraz socialnih razmer v občini so velike potrebe po neprofitnih stanovanjih, saj so ta cenejša kot najemniška pri zasebnikih.«

Verona Hajnrihar: »OPN predvideva zaokrožitev treh sosesk.«

V občini Šoštanj je veliko zanimanja za individualno gradnjo, a kaj, ko se v praksi pojavijo težave, pravi Peter Vidmar, višji svetovalec za okolje in prostor. Na dolgi rok se nameravajo s pripravo prostorskih aktov tem zadregam izogniti. »Stavbnih zemljišč je dovolj, a kaj, ko so v zasebni lasti. Zasebniki pa se branijo prodaje. Ta trg je zaprt in zelo tog. Občina zelo težko zagotavlja stavba zemljišča za gradnjo. Nadejamo pa se, da bomo letos ali pa prihodnje leto s prostorskimi akti odprli del območja Metleč, Pohrastnika, v smeri proti Topolšici, skratka izkoristili trenutne resurse, ki jih imamo na razpolago, da bo torej možna gradnja tudi v preostalih delih občine, ampak v omejenih površinah in v skladu s prostorsko zakonodajo. Računamo, da bomo odprli precej več možnosti, kot jih je sedaj, vendar pa so postopki dolgotrajni, kar je tudi kandidatom za gradnjo težko razumljivo.«

Parcele bodo v Pohrastniku Jesen bo glede možnosti gradnje lepša. V Šoštanju si prizadevajo, da bi bila gradnja stanovanjskih objektov na območju Pohrastnika možna še letos. Na voljo bo najmanj šest parcel, seveda pa je vse odvisno od prostorske razporeditve, ki bo vidna v kratkem času. Občina bo te parcele tudi javno ponudila interesentom.

V pripravi Občinski prostorski načrt (OPN) Peter Vidmar: »Stavbnih zemljišč je dovolj, a so v zasebni lasti.«

Prostor občine Šoštanj urejajo prostorski akti, ki so trenutno v veljavi. Nekatere spreminjajo in dopolnjujejo, tako da bo gradnja možna tudi na določenih parcelah, ki so v lastni Občine, dolgoročno pa nastaja OPN. Zajema prostor celotne občine in se trenutno nahaja v fazi pridobivanja smernic, predpriprave dopolnjenega osnutka. Smo na polovici poti. Kar se tiče gradnje, bo ta zaokrožena na obstoječa naselja. Predvideva se zaokrožitev in dopolnitev treh sosesk, soseske mestnega jedra, Pohrastnika in Metleč. Za Metleče pa že zdaj pripravljamo podrobnejši prostorski načrt za blokovno gradnjo, ki je v fazi priprave predloga,« pravi višja svetovalka za arhitekturo Verona Hajnrihar. n

Viki Drev: »Ob ureditvi Trga bratov Mravljak bo Občina pridobila šest stanovanj.«


Naš ­čas, 31. 3. 2011, bar­ve: ­CMYK, ­stran 23

GRADIMO

31. marca 2011

Stanovanjske potrebe dokaj »pokrite«

23

V sedmih občinah Zgornje Savinjske doline skorajda brez vlog za pridobitev neprofitnih stanovanj – Možnosti za individualno gradnjo najmanjše trenutno v Gornjem Gradu in Lučah Tatjana Podgoršek

Kljub gospodarski krizi tudi na Upravni enoti Mozirje, pod katero sodijo vse občine Zgornje Savinjske doline, ugotavljajo, da lani ni bilo manj zanimanja za možnost individualne gradnje. Tudi župani občin Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Gornji Grad, Ljubno, Luče in Solčava vsaj doslej med prednostne naloge niso uvrščali potrebe po zagotavljanju dodatnih občinskih stanovanj. V omenjenih občinah smo preverjali, kakšne možnosti imajo občani za morebitno rešitev stanovanjskega vprašanja.

za svoje občane.« Po besedah Suhoveršnika načrtujeta omenjeni podjetji izgradnjo 4 blokov, vsako po 2 bloka s približno 70 stanovanji. PV Invest je tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja in naj bi se že letos lotil gradnje po fazah, Probit pa ima projekt končan, gradnjo naj bi začel že pred enim letom, ima pa finančne težave. Občani, ki bi radi rešili stanovanjsko vprašanje z gradnjo hiše, imajo nekaj možnosti za to. Še več pa jih

bodo imeli po sprejetju občinskega prostorskega načrta, ki ga pripravljajo že nekaj časa. Sprejeli naj bi ga še pred letošnjo zimo.

Občina Nazarje Po zagotovilih direktorja uprave Občine Nazarje Sama Begiča imajo v lokalni skupnosti potrebe po stanovanjih pokrite. Če pride kakšna vloga, jo uvrstijo na seznam za prijavo na razpis. V tem trenutku ima

občina 30 stanovanj, v glavnem so zasedena, pripravljajo pa se še na izgradnjo enega bloka v Nazarjah. V njem nameravajo odkupiti še kakšno stanovanje, sploh če po pokazal pripravljenost za sodelovanje pri tem tudi republiški stanovanjski sklad. Sicer pa ima občina za gradnjo individualnih hiš na voljo še 4 komunalno opremljene parcele za samostanom. Za stanovanjsko gradnjo pripravljajo še območje z 8 parce-

jo kar nekaj zemljišč za gradnjo hiš in drugih objektov.

Občina Ljubno Franjo Naraločnik, župan Občine Ljubno, je zadovoljen glede stanovanjskih vprašanj občanov. Za tiste, ki želijo graditi individualne hiše, imajo na voljo več parcel, kot je povpraševanje. Z obstoječim številom neprofitnih, torej občinskih stanovanj, pa za zdaj tudi v celoti

mlje, a se še nismo odločili, kaj bomo z njo. V občinskem glasilu smo pred časom povabili občane , da povedo svoje želje, potrebe, namere pri stanovanjskem vprašanju, a na vabilo k sodelovanju nismo dobili niti enega odgovora, predloga, razmišljanja. Škoda, saj bi nam bila v veliko pomoč pri pripravi strategije, razvoja pri tem.« Vlog za neprofitna stanovanja nimajo.

Občina Luče »Bolj slabo lahko pomagamo občanom v tem trenutku pri reševanju njihovega stanovanjskega vprašanja. Občinskih stanovanj imamo malo in so zasedena. Smo se pa zadeve lotili sistemsko in upamo, da bomo v prihodnje pri tem uspešnejši. Sicer pa ljudje tu in tam sprašujejo - kakšna mlada družina, posamezniki, prevelikega navala pa ni,« je dejal župan Občine Luče Ciril Rosc. V tem trenutku bi težko pomagali občanom, ki bi radi rešili stanovanjsko vprašanje z izgradnjo individualne hiše. Parcel praktično ni, občinske prostorske akte pa pripravljajo že skoraj 3 leta. Kot pravi Rosc, verjame, da so občani nezadovoljni, še bolj nezadovoljen pa je tudi sam, ker namenjajo temu vprašanju kar precej energije in časa, želenih rezultatov pa ni. Če ne bo prišlo do kakšnih zapletov, bi se »dalo zidati« čez približno 2 leti, predvsem v Krnici.

Občina Mozirje Župan mozirske občine Ivan Suhoveršnik je povedal, da ima lokalna skupnost več kot 10 neprofitnih stanovanj in v tem trenutku so vsa zasedena. »Glede tega ni hudega povpraševanja. Bolj občane zanimajo odkupi stanovanj. Če se bomo dogovorili s Stanovanjskim skladom RS, bi morda na Podrožniku, kjer načrtujeta izgradnjo stanovanjskih blokov podjetji PV Invest iz Velenja in Probit iz Slovenskih Konjic, kupili še kakšno neprofitno stanovanje. V občini imamo Materinski dom, v katerega prihajajo žene z otroki iz cele Slovenije. Nekatere med njimi pa prosijo za neprofitno stanovanje, vendar mora občina poskrbeti lami, vendar imajo težave z enim od lastnikov, zato je vprašljiva pridobitev gradbenega dovoljenja.

Opel Insignia 4x4. Ohranite tisto, kar najbolj cenite: varno in zanesljivo vožnjo.

Občina Rečica ob Savinji »Občina je lastnica 3 neprofitnih stanovanj in so zasedena. Vlog za rešitev stanovanjskih vprašanj na občinski upravi nimamo. So pa svetniki na zadnji seji občinskega sveta ob obravnavi občinskega razvojnega načrta predlagali, da bi bilo potrebno predvideti tudi pogoje za pridobitev stanovanjskih zmogljivosti,« je povedala Majda Potočnik, direktorica uprave Občine Rečica ob Savinji. Možnosti za individualno gradnjo, po kateri je več povpraševanja, so za zdaj majhne. Potočnikova je pojasnila, da pripravljajo občinski prostorski načrt, kjer pa predvideva-

pokrivajo potrebe. »Pride kdaj kdo, ko mora nekoliko počakati na razpis, da dobi streho nad glavo. Se nam je pa že tudi zgodilo, da smo morali razpis ponoviti, ker nismo prejeli niti ene vloge,« je povedal Naraločnik.

Občina Gornji Grad Tudi v Občini Gornji Grad prošnje za rešitev stanovanjskega vprašanja katerega od občanov, po zagotovilih Stanka Ogradija, tamkajšnjega župana, nimajo. Nekaj zanimanja kažejo posamezniki za individualno gradnjo. Želje jim bodo lahko izpolnili po sprejemu občinskih prostorskih aktov, ki se jih lotevajo. Bo pa morda kateremu od resnih kandidatov prav prišla kakšna parcela na območju Tičjeka. Na voljo bodo še letos, so pa zemljišča v zasebni lasti. »Lokalna skupnost ima sicer nekaj svoje ze-

Občina Solčava V Občini Solčava so se za ustavitev negativne demografske slike med drugim odločili za komunalno ureditev parcel za individualno gradnjo na območju Medice pred vasjo Solčava. Tu so uredili 9 parcel, za katere je – zagotavlja tamkajšnji župan Alojz Lipnik – precejšnje zanimanje. »Sprejemljiva je cena komunalno urejenega zemljišča. Želimo si, da bi jih kupili ljudje, ki bi tu stalno živeli, ne pa da bi si morebiti uredili vikend.« Povpraševanja po neprofitnih stanovanjih so, a so ta, ki jih ima lokalna skupnost v objektu, kjer je sedež občinske uprave, polna. Po zagotovilih Lipnika iščejo možnosti za še kakšno socialno stanovanje. Priložnosti za to se kažejo in trudili se jih bodo v najkrajšem možnem času izkoristiti po zmožnostih. n

Opel Insignia ponuja nove in vznemirljive užitke v vožnji ter zagotavlja izjemno zanesljivost. V letu 2011 je prejela tudi priznanje organizacije DEKRA za kakovost, ki je Opel Insignio v svojem razredu razglasila za avto z najmanj okvarami. Ne morete izbrati vremena ali razmer na cesti, lahko pa izberete pravi avto.

Prilagodljiv pogon 4x4

FlexRide

®

Sistem prilagodljivih žarometov (AFL)

Večjih težav ni V Občini Šmartno ob Paki neprofitna stanovanja zasedena, za individualno gradnjo še proste parcele

www.ac-celeia.si

Tatjana Podgoršek

Povprečna poraba goriva: od 4,9 do 11,3 l/100 km. Emisije CO2: od 129 do 265 g/km. Slika je simbolna.

V občini Šmartno ob Paki beležijo v zadnjih nekaj letih precejšen priliv novih občanov. Po nekaterih podatkih naj bi lokalna skupnost leta 2003 štela 2909 občanov, sedaj pa naj bi jih bilo 3184 oziroma 3214. Tamkajšnji župan Alojz Podgoršek zatrjuje, da je povpraševanje

Avto Center Celeia Mariborska 107, Celje, tel.: 03 / 42 54 600 www.ac-celeia.si

Avto Center Celeia, PE Jakopec Kosovelova 16, Velenje tel.: 03 / 8971 460

po reševanju stanovanjskega vprašanja z individualno gradnjo še vedno precejšnje. Razlog za to pripisuje dejstvu, da v občini zagotavljajo potrebno infrastrukturo. Bolj se za izgradnjo hiše ali odkup kakšnega praznega objekta zanimajo od drugod kot sami občani. »Na voljo imamo še nekaj parcel za individualno gradnjo, še več se jih nadejamo

po sprejetju občinskega prostorskega načrta, ki je v izdelavi. Čeprav najbrž kar nekaj pobud, ki so jih za spremembe podali občani, ne bo sprejetih.« Tisti, ki pa bi radi rešili streho nad glavo z vselitvijo v neprofitno stanovanje, pa morajo v tem trenutku nekoliko počakati. Občina ima blizu 40 neprofitnih stanovanj in so vsa zasedena. Za vsako prosto stanovanje mora objaviti razpis, kar pa glede na majhnost okolja tudi ne traja predolgo. »Moram pa reči, da kakšnih večjih potreb glede teh stanovanj nimamo. Tu in tam se pojavljajo posamezniki, ki bi se radi preselili v občinsko stanovanje iz takšnih in drugačnih razlogov, ni pa med prosilci družin,« je še dejal n Alojz Podgoršek.


Naš ­čas, 31. 3. 2011, barve: ­CMYK, ­stran 24

24

PRILOGA DOM

Pomlad in prijaznejše vreme vabita, da se lotimo različnih opravil pri urejanju doma, od obnove do novogradnje. Zato so nam ideje in nasveti vedno zelo dobrodošli. Pred vami je tradicionalna pomladna priloga tednika naš čas »DOM«, v kateri bo vsakdo našel nekaj zase. V tej zanimivi prilogi smo zbrali nasvete, ideje ter ponudnike različnih storitev na tem področju. Če morda še ne razmišljate, da bi se lotili takšnih del, kupili stanovanje ali gradili hišo, je prilogo dobro shraniti, saj vam bo z njo veliko lažje takrat, ko bo takšna želja dozorela.

�� � � � ���

��� � � � ��� � ����� � � � � � � � � � ��� ��������� ��������� � � �� �������� ������� ��� ����� � ���� � � � ����� ��������� ���� ���� ��� �������� � � � � �� ����� � � � �� �� �

�������������������

��������������������������� ���������������������� ������������������������� ������������������������ ����������

����������������������� ������������������������� ������������������������ ��������������������������� �������������������������

31. marca 2011


Naš ­čas, 31. 3. 2011, bar­ve: ­CMYK, ­stran 25

31. marca 2011

PRILOGA DOM

Novo energetsko varčno okno Almont 88 Pasiv +

25

V podjetju ALMONT PVC, d. o. o., so v želji, da bi svoje izdelke še bolj približali kupcem, izbiri PVC oken in vrat dodali novo energetsko varčno okno ALMONT 88 PASIV +. Z ustrezno trislojno zasteklitvijo (Ug = 0,5 W/m2K) dosežejo toplotno izolativnost celotnega okna (Uw do 0,75 W/m2K), zato ga kupcem svetujejo predvsem pri novogradnjah, ustreza pa tudi vsem zahtevam pri gradnji pasivne hiše. V svojem programu imajo tudi ALU stavbno pohištvo in opažajo, da se kupci pogosto odločajo za kombinacijo PVC oken in ALU vhodnih vrat. Z namenom, da bi nakup ALU vhodnih vrat omogočili širšemu krogu kupcev, so iz celotnega nabora vhodnih vrat izbrali nekaj tipov in jih ponudili po akcijski ceni. Izbiro vrat po akcijskih cenah si lahko ogledate na spletni strani www.almont.si. V mesecu aprilu bodo odprli prenovljen prodajni salon v Slovenski Bistrici, kjer bo na ogled celoten prodajni program podjetja ALMONT PVC, in sicer: - PVC okna in vrata; - ALU okna in vrata; - senčila (rolete, žaluzije, pliseji); - komarniki; - ograje in ograjna vrata. Pri izbiri najbolj optimalne rešitve za vaš dom, vam bodo njihovi strokovnjaki brezplačno svetovali in ob izbiri njihovih izdelkov izvedli brezplačne izmere. n

UDOBEN NAÈIN OGREVANJA Z LESOM Uplinjevalni kotel na polena Logano SFV Vrhunski model v svojem razredu, ki vam zagotavlja uèinkovito, varèno in enostavno ogrevanje. moèi: 20kW, 30kW, 45kW in 60kW

Mnogi mu zaupajo, zaupajte mu še vi Internet: www.buderus.si e-mail: buderus@kovintrade.si tel: 03/42 88 602, 604 fax: 03/ 42 88 622, 623


Naš ­čas, 31. 3. 2011, barve: ­CMYK, ­stran 26

PRILOGA DOM

26

za boljši pogled da ustrežejo željam in izpolve arhitektov. energetsko izdelana po

novostim, klavi lahko kar nesljiva dobava. nje v prestim mestu. Zapa višču, poleti ostor. AJM ALU čnim soncem bra izbira.

pred vhodnimi zbirate med nih modelov vhoosnova PVC ali aka od njih vam st, zanesljivost in

31. marca 2011

S previdno izbiro oken do prihrankov energije V času vsesplošne gospodarske krize tudi energetski viri postajajo vse težje dosegljiva dobrina. Z modro odločitvijo pri izbiri oken pa lahko privarčujemo veliko energije

polni certifikat

PVC program

ALU program

Izberite prava okna za boljši pogled na svet. Narejena, da ustrežejo vašim individualnim željam in izpolnjujejo visoke zahteve arhitektov. Cenovno dostopna, energetsko varčna ter izbrana in izdelana po vaših željah.

Materiali, ki sledijo novostim, klasična izdelava in zanesljiva dobava. Velika izbira na enem mestu. Za dom ali poslovni prostor. AJM ALU program je zelo dobra izbira.

Vrata Senčila Pustite svoje skrbi pred vhodnimi

Materiali, ki sledijo bivanje novostim, kladoma pričarate v prestisična izdelava in zanesljiva dobava. žnem zimskem letovišču, poleti pa Velika izbira napred enem mestu.soncem Za se skrijete močnim dominali poslovni prostor. AJM ALU soparo. program je zelo dobra izbira.

Pokažite samo to, kar hočete in vrati. Pri nas lahko izbirate med spustite v svoj dom toliko svetlobe, bogato paleto različnih modelov vhokot senčila PVC bodoalizadnihsami vrat.želite. Pa najAJM bo osnova temnila polepšala vašod dom. aluminij.inPrav za vsaka njih Vaša vam okna in stekla varnost, bodo zaščitena predin zagotavljamo zanesljivost vremenskimi vplivi, dom pa dodatno vrhunsko kakovost. toplotno in zvočno izoliran.

Senčila Vrata

Police

Pokažite karvhodnimi hočete in Pustite svojesamo skrbi to, pred spustite svoj dom toliko svetlobe, vrati. Pri nasv lahko izbirate med kot sami želite. AJMmodelov senčila bodo bogato paleto različnih vho- zain naj polepšala vaš PVC dom.ali Vaša dnihtemnila vrat. Pa bo osnova okna Prav in stekla bodood zaščitena aluminij. za vsaka njih vampred vremenskimi vplivi, zanesljivost dom pa dodatno zagotavljamo varnost, in toplotno in zvočno izoliran. vrhunsko kakovost.

Podrobnosti naredijo umetnino popolno. K pravi izbiri okna spada tudi prava izbira okenske police. Nudimo zunanje in notranje okenske police. Izbirate lahko med različnimi materiali in oblikami vseh dimenzij v kombinaciji s številnimi barvnimi odtenki.

Podrobnosti naredijo umetnino popolno. K pravi izbiri okna spada tudi prava izbira okenske police. Nudimo zunanje in notranje okenske police. Izbirate lahko med različnimi materiali in oblikami vseh dimenzij v kombinaciji s številnimi barvnimi odtenki.

učinkovitost. Poleg tega ima energeto® še številne druge lastnosti, ki mu dajejo prednost pred konkurenco. Je brez obremenjujočih kovinskih ojačitev in zato veli-

vremenskimi vplivi, dom pa dodatno

Zimski vrtovi ALU program Z AJM zimskimi vrtovi lahko kar

Police

Podjetje AJM okna-vrata-senčiDanes so najbolj ponosni na la iz Pesnice pri Mariboru je vo- svoj zadnji PVC izdelek, okno dilni slovenski proizvajalec stavb- AJM 8000 energeto®, ki ga odlinega pohištva iz umetnih mas. V kujeta odlična toplotna in zvočsvojem prodajnem programu po- na izolacija ter visoka energijska nuja široko izbiro oken in vrat iz PVC in ALU materialov, izdelanih v skladu z evropskimi usmeritvami na področju učinkovite rabe energije. V AJM-ju ponujajo bogato paleto PVC in ALU oken in vrat, zimskih vrtov, senčil, polic ter drugih pripadajočih izdelkov. Nenehno si prizadevajo za energetsko učinkovitost in visoko kakovost svojih izdelkov. Zato ne preseneča, da so njihova okna in vrata narejena po evropskih smernicah učinkovite rabe energije in certificirana pri ustreznih institucijah. Proizvodnja se odvija po standardu kakovosti ISO 9001:2008, okna AJM pa so atestirana s certifikatom o zrakopropustnosti in vodoprepustnosti po standardu SIST EN 14351-1:2006. Podjetje ima tudi certifikat ZnakSenčila kakovosti v graditeljstvu, ki ga samo je izdal Pokažite to, kar hočete in v svoj dom Zavod zaspustite raziskavo ma- toliko svetlobe, sami želite. AJM teriala inkot konstrukcije iz senčila bodo zatemnila in polepšala vaš dom. Vaša Ljubljane. okna in stekla bodo zaščitena pred toplotno in zvočno izoliran. Prihranek Police energije do 36 Podrobnosti naredijo umetnino % letno popolno. K pravi izbiri okna spada

tudi prava izbira okenske police. Nudimo zunanje in notranje okenske police. Izbirate lahko med različnimi materiali in oblikami vseh dimenzij v kombinaciji s številnimi barvnimi odtenki.

Prodajni program podjetja AJM si lahko ogledate v njihovih prodajnih salonih v Pesnici pri Mariboru, Ljubljani, Kranju in Celju. V Celju bodo od aprila naprej za vas na razpolago na dveh lokacijah, obstoječi v Levcu se bo pridružil nov razstavno-prodajni salon AJM v Celeiaparku. Za vsa vprašanja in brezplačne izmere so na voljo na brezplačni številki

080 14 01.

ko lažji. Ima vitkejšo linijo, kar omogoča večji vpad svetlobe v prostor. Krilo okna je zlepljeno s steklom s posebno maso, kar mu daje trdnost in zato to okno postavlja tudi nova merila v varnosti. Notranjost profila je zapolnjena s posebno izolacijsko peno, zaradi česar ima zelo nizko toplotno prehodnost. S pomočjo opisanih lastnosti dosega AJM 8000 energeto® najboljši rezultat toplotne izolativnosti znotraj svojega razreda (Uw = do 0,61 W/m2K) in omogoča prihranek energije do 36 % letno. Ob opisanih lastnostih velja energeto® za odlično rešitev za gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih hiš. n


Naš ­čas, 31. 3. 2011, bar­ve: ­CMYK, ­stran 27

PRILOGA DOM

31. marca 2011

PARKET se že stoletja izkazuje kot odlična talna obloga na najrazličnejših področjih uporabe, tako v stanovanjskih prostorih kakor tudi v drugih objektih. Edinstvena lepota, njegova toplota in estetski videz navdušujeta vse več ljudi. S starostjo pa še pridobiva svojo lepoto in atraktivnost.

Gotovi parketi so postali trend, saj so rešili težave in prispevajo h krajši izvedbi ter zagotavljajo vrhunsko kakovost površinske obdelave in možnost polaganja na klik (utor se zaskoči v pero brez lepljenja). Proizvodni programi podjetij Weitzer iz Avstrije ter Tarkett iz Srbije in Švedske obsegajo masivne, dvoin troslojne gotove parkete, športna tla ter letvice, ki zaključijo neko bivanjsko enoto. V programu Weitzer pa najdete tudi kompleksne rešitve lesenih stopnišč. LAMINATI veljajo za največjo konkurenco parketu, saj so odpornejši na obrabo, mogoče jih je preprosteje položiti in na koncu so tudi cenejši. Prednost laminata je, da ga lahko položimo na obstoječo talno oblogo in pod njega damo debelo penasto folijo (2 do 3 mm), ki delu-

je kot dober zvočni in toplotni izolator. Bodimo pozorni na klasifikacije (na primer: razred 31 - primeren za vse stanovanjske površine in manjše obremenitve v javnih prostorih), termično prevodnost, antistatičnost, nevsebovanost formaldehidov, slabšo gorljivot Cfl-s1. Za proizvode Quick Step vam vodilni proizvajalec laminatov Unilin Flooring iz Belgije nudi 20-25-letno garancijo. Na voljo imate tudi laminat Lagune, ki je primeren za mokre prostore (razred 32) in ima robove posebej zaščitene proti vlagi. VINILNE TALNE OBLOGE so v Sloveniji še vedno v samem vrhu prodaje. Poznamo jih več vrst in se razlikujejo po različni obdelanosti materialov. Groba delitev je na heterogene (poznane kot topli podi) in homogene vinilne talne obloge. Inovativnost proizvajalca Tarkett

(vodilnega svetovnega proizvajalca talnih oblog) se izraža v novi kolekciji homogenih vinilnih pododv IQ Gemstone. Inovativni iQ PUR za celotno površino v celotni življenjski dobi ne potrebuje voskanja niti poliranja in kljub temu ohrani odpornost proti madežem in nečistoči. Tu pride v poštev dejstvo, da vgradnja predstavlja le 8 odstotkov vseh stroškov, vse ostalo so skupni stroški čiščenja in vzdrževanja. Tako Tarkettova usmerjenost v konstrukcijo površinske zaščite talne obloge zagotavlja 30 odstotkov nižje stroške

27 čiščenja in vzdrževanja. TEKSTILNE TALNE OBLOGE in PREPROGE (itisoni in tapisoni razlika je v obdelavi), ki so narejene iz kvalitetnih sintetičnih vlaken: poliamidnih (nylon 6.6), poliakrilnih, poliesternih in akrilnih ter seveda

naravnih vlaken - živalska (volna in svila) in rastlinska (bombaž, lan, sisal, kokos, juta, papir, morska trava ...). Za objekte moramo paziti, da talna obloga vsebuje določene kvalitete. Test GuT nam pove, da talna obloga ne vsebuje okolju in zdravju škodljivih snovi. Tu je še oznaka TFI, ki pove, da je tekstilna talna obloga trpežna in kvalitetna. Kupec lahko po številki atesta na inštitutu v Aachnu preveri verodostojnost podatkov. Važno je vedeti, da je talna obloga antistatična, težko gorljiva, impregnirana s Scotchgard ali Teflon zaščito. V našem programu boste našli proizvode visokokvalitetnih itisonov, tapisonov in preprog firme Norddeutsche Teppichfabrik iz Nemčije, Lano Carpets iz Belgije, Dura Tufting iz Nemčije, Maltzahn Carpets iz Nemčije in Daljnega vzhoda ter Mc Three Carpets iz Belgije.


Naš ­čas, 31. 3. 2011, barve: ­CMYK, ­stran 28

28

PRILOGA DOM

31. marca 2011

Prihranite do 50 % pitne vode Z uporabo deževnice lahko prihranite do 50 % pitne vode. Pitna voda postaja zelo draga zadeva. V zadnjih 20 letih se je procentualno podražila več kot vsa goriva: cene bencina so se v tem obdobju dvignile za cca. 150 odstotkov, cena pitne vode pa za kar 350 odstotkov. Z okoli 130 litrov porabe vode na dan po osebi je to kar precejšen strošek in velika obremenitev za okolje. Vedeti moramo, da v današnjih časih pitna voda do naših pip ne priteče sama od sebe. Za zmanjšanje porabe pitne vode in s tem zmanjšanje mesečnih stroškov ter zmanjšanje obremenjevanja okolja lahko tudi mi nekaj storimo. Z uporabo deževnice za splakovanje WC školjk, pranje perila, pranje avtomobila in zalivanje vrta prihranimo do polovice dragocene pitne vode, ne da bi pri tem trpelo naše udobje.

Vse za dobro kvaliteto vode Večina gospodinjstev še vedno uporablja dragoceno pitno vodo za WC kotličke, pranje perila ali zalivanje vrta. Z enostavno vgradnjo podzemnega rezervoarja, npr. CARAT, ter dodatne opreme pridobite enostaven ter cenovno ugoden sistem za uporabo deževnice. Glede na vedno višjo cene vode se vam nakup hitro povrne. Za normalno delujoč sistem potrebujete: rezervoar s teleskopskim pokrovom, ki je poravnan s terenom, filter, s katerim se deževnica, preden le-ta vstopa v rezervoar, očisti, ter črpališče za distribucijo vode do porabnikov. Rezervoarji so dovolj močni, da jih lahko ob pomanjkanju prostora na vrtu vgradimo tudi v parkirišče ali dovozno pot. Še več informacij o sistemih za deževnico poiščite na teh straneh.

Enostavna priključitev ter izvedba

Cenjene stranke obveščamo, da se 8. 4. selimo na novo lokacijo, na KOROŠKO CESTO 48 V VELENJU. Tajništvo Habit d.o.o. in Stanovanjsko podjetje Velenje d.o.o. tel.: 03 777 0 350 info@habit.si Reklamacije tel.: 03 777 0 364 Nepremičninski posrednik tel.: 041 665 223 Dežurna številka tel.: 041 646 721

Priključitev dveh največjih porabnikov pitne vode, WC kotlička in pralnega stroja na sistem za izrabo deževnice priporočamo vsem novograditeljem in vsem, ki se lotevajo večjih gradbenih posegov v hiši (prenova kopalnic ipd.). Za uporabo deževnice v hiši je potrebna namestitev dvojnih cevovodov do porabnikov. Za tiste, ki želijo uporabljati vodo samo za zalivanje, pranje avtomobila in čiščenje okrog hiše, pa poleg namestitve rezervoarja z vgrajenim filtrom in potopnim črpališčem ponujamo tudi elemente za enostaven in udoben odjem vode kjerkoli na vrtu.

Visoko kakovostne biološke čistilne naprave Ekološka osveščenost vodi v iskanje čistejših, energijsko manj potratnih in za naravo manj obremenjujočih rešitev. Biološke čistilne naprave so nadomestilo za klasične greznice, ki so ekološko nesprejemljive. Iz biološke čistilne naprave priteče prečiščena voda in zato ne obremenjuje okolja, kot ga klasična greznica. Prednost je tudi v tem, da je z biološko čistilno napravo manj stroškov, medtem ko je treba klasično greznico mesečno čistiti, kar narekuje tudi mesečen odvoz.. Investicija v biološko čistilno napravo je skoraj enaka investiciji v primerno veliko greznico z zaprtim sistemom, ki je sicer še dovoljena, je pa manj primerna zaradi višjih stroškov mesečnega odvoza oz. čiščenja. Ob izpolnjevanju nekaterih zahtev pa je možno vašo staro greznico preurediti v čistilno napravo. Čeprav se zdi odstranjevanje odpadnih vod iz gospodinjstev zaradi številnih uredb, zakonov in predpisov, ki se jih mora upoštevati, na prvi pogled zapleteno, je zadeva dokaj enostavna. Pri nakupu bodite previdni, saj je ponudba čistilnih naprav na slovenskem trgu velika. Pred nakupom se prepričajte, ali naprava ustreza vsem predpisom, ki se ta trenutek zahtevajo ob vgradnji čistilne naprave (potrdilo o skladnosti, certifikat o moči čiščenja, certifikat o vodotesnosti rezervoarjev, certifikat o nosilnosti rezervoarja). S pravim partnerjem in pravilno izbranim sistemom boste trajno pridobili, saj ne bo drage kanalščine kot tudi visokih stroškov čiščenja odpadnih voda iz klasičnih greznic. Pokličite naše strokovnjake in skupaj bomo našli primerno rešitev za vas. n


Naš ­čas, 31. 3. 2011, bar­ve: ­CMYK, ­stran 29

PRILOGA DOM

31. marca 2011

29

NOVOST NA SLOVENSKEM ZAVAROVALNEM TRGU

NA BNA R A V KR T S REZ DNOS B IN HO I R P

TONDACH

®

STREHA TONDACH® JE SISTEM !

Hibrid

V podjetju TONDACH se že dolgo zavedamo, da za kvalitetno streho ni dovolj samo strešnik. Šele skupaj s keramičnimi in nekeramičnimi originalnimi dodatnimi elementi nam uspe izvesti kvalitetno in trajno rešitev, za zaščito naših domov. Na prvi pogled, brez utemeljitve zakaj, je strošek nakupa strehe z vsemi dodatnimi elementi res nekoliko višji. A preračunano na dolgi rok je streha cenejša, lepša in tudi bolj kvalitetna. Streha zahteva celovito rešitev. Vsaka delna rešitev, se slej ko prej pokaže kot slabost in problem na strehi. Kupcem TONDACH® kritine želimo ponuditi najboljše možne rešitve in zagotoviti brezskrbnost bivanja. Naj zadovoljstvo traja iz generacije v generacijo. Življenje pod streho TONDACH® naj bo srečno in mirno. Streha TONDACH® naj bo vaš ponos in veselje.

Keramični in nekeramični originalni dodatni elementi za streho.

Tondach Slovenija d.o.o., Boreci 49, 9242 Križevci pri Ljutomeru. tel: 02 588 86 16, 02 588 86 17, 02 588 86 18, fax: 02 588 86 50 e-naslov: prodaja@tondach.si, info@tondach.si

www.tondach.si

Z osebnim zavarovanjem ZM PRIZMA Hibrid ste pripravljeni na prihodnost. Inovativna rešitev ZM PRIZMA Hibrid zavarovanje - varèevanje - donos varnost. www.ZavarovalnicaMaribor.si  080 19 20


Naš ­čas, 31. 3. 2011, barve: ­CMYK, ­stran 30

30

PRILOGA DOM

31. marca 2011 Biološka čistilna naprava

EKOlucionarno! Biološka čistilna naprava nove generacije 10+ razlogov ZA 1. NE POTREBUJE ELEKTRIKE 2. NE POVZROČA IZPUSTOV TOPLOGREDNIH PLINOV 3. NI AKTIVNEGA BLATA 4. DO 10X CENEJŠE OBRATOVANJE 5. NE POSEGA V VIDEZ OKOLICE (PODZEMNI VKOP) 6. PRIMERNA ZA ČIŠČENJE VSEH VRST ODPADNIH VODA 7. NESLIŠNA 8. NI NEPRIJETNEGA VONJA 9. HITER ČAS OBDELAVE ODPADNE VODE (DO 6 UR) 10. TAKOJ PRIPRAVLJENA ZA IZPUST V NARAVO ALI KANALIZACIJSKI SISTEM

+ NARAVA OČISTI SAMA Pokličite že danes in si zagotovite svojo biološko čistilno napravo H2E.

E G

EKO GEA www.ekogea.com

KAKO DELUJE ČISTILNA NAPRAVA H2E? Velike čistilne naprave, dolga kanalizacijska omrežja in draga črpališča predstavljajo za majhne kraje in občine, posebno tiste z razpršeno poselitvijo, znaten finančni zalogaj, ki presega njihov občinski proračun. Zato le-te iščejo možnosti sofinanciranja iz kohezijskih sredstev, saj gradnja zahteva ogromne investicije in pogosto ni ekonomsko upravičena. Ustreznejša rešitev na področjih razpršene gradnje je gradnja manjših kanalizacijskih sistemov, ki se zaključujejo z malimi komunalnimi čistilnimi napravami, katerih kapacitete je mogoče povečevati hkrati z naraščajočim številom prebivalcev na poselitvenih območjih. Prav tako je v skladu z migracijami prebivalstva čistilno napravo H2E možno enostavno prestaviti na nova poselitvena območja. Čistilna naprava H2E je zaradi svoje revolucionarne tehnologije in modularnega principa, ki zajema od treh populacijskih enot pa vse do največjih zahteva-

nih kanalizacijskih sistemov za naselja in mesta, uporabna za vse vrste odpadnih voda pri stanovanjskih, gospodarskih, industrijskih, občinskih, pristaniških in ostalih objektih: • • • • • • • • •

stanovanjska naselja, hotelski kompleksi, restavracije, kmetijski objekti, bazenski kompleksi, šole, golf igrišča, nakupovalna središča, kemična, živilska, mesno predelovalna, papirna, tekstilna in farmacevtska industrija.

H2E čistilne naprave so zasnovane tako, da čim bolj enostavno in ekonomično rešujejo ekološka vprašanja ter zaščitijo naravo tam, kjer so se standardne rešitve čiščenja odpadnih komunalnih voda do sedaj izkazale za neuspešne. Vzpostavljeni procesi v čistilni

napravi H2E so popolnoma drugačni kot v klasičnih, že uveljavljenih čistilnih sistemih. Že v prvem delu čistilne naprave – primarnem usedalniku - se vzpostavi proces hidrolize oziroma biološke preobrazbe, s katero akumuliramo proste protone in ione. S tem postopkom preprečimo nastanek žveplovega dušika oziroma amonijaka, kar posledično onemogoči nastanek neprijetnih vonjav. Hidroliza se prične že z zagonom čistilne naprave H2E, ko vnesemo biološki preparat, ki vsebuje rjave morske alge (ascophyllum nodosum) in rdeče rhodo bakterije. Rdeče bakterije brez vsebnosti žvepla so zelo uspešne v procesu anaerobioze. Pri njihovem dihanju namreč velik del ogljika iz organskih spojin skozi cikel trikarbokislinih kislin oksidira v CO2. Rdeče bakterije tako iz dihalnega metabolizma organskih spojin pridobivajo energijo, kar povzroča skoraj popolno

asimilacijo ogljika, ki se nahaja v organskih substratih. Rodovi teh bakterij lahko napadejo ali biološko razgradijo strupene ali težko presnovne produkte, kot so npr. ogljikovodiki, ksioli, fenoli ali površinsko aktivne snovi (surfaktanti). Proces razgradnje organskih snovi v odpadni komunalni vodi se nadaljuje v drugem delu čistilne naprave – biofiltru, v katerem je nosilec mikrobiološkega čiščenja izredno porozna vulkanska kamnina kristobalit. Nanj se naselijo mikroorganizmi, in sicer na 1cm3 približno kar 100.000.000 mikrobov (površina enega polja znaša približno 1km2, volumen pa 10.000 cm3).

se z uporabo nitrata namesto kisika kot oksidacijskega agenta ali končnega prejemnika elektronov pretvorijo v CO2. Poenostavi se proces (de)nitrifikacije, kar zagotavlja izdatno odstranitev/izkoriščanje dušikovih spojin. Sulfidni ion S2-, ki je vir žvepla za sintezo beljakovin, lahko tako biološko kot tudi kemično oksidira v sulfat. Sestavljeni ogljikovi hidrati se razkrojijo v sladkorje, ti pa v ogljikov dioksid. Beljakovine se razkrojijo v peptide in aminokisline, potrebne za razmnoževanje bakterij.

V biofiltru se dokončno zaključita procesa razgradnje organske snovi in filtracije odpadne vode:

Minerali se raztopijo v vodi in odtečejo skupaj z njo.

V anaerobnem dihanju se realizira metabolični vzorec, v katerem se lahko uporabi anorganski prejemnik elektronov, ki ni kisik. Maščobne kisline

Rezultat biološke razgradnje in filtracije je visoko kakovostno očiščena voda ter skoraj v celoti obdelano blato z do 90-odstotno sposobnostjo razgradnje.

INFORMACIJE IN NAROČILO TPC Šoštanj

KT Šmartno ob Paki

KZ Šaleška dolina, komerciala

Metleče 7 3325 Šoštanj Branko Tajnik, gsm: 041 813 949

Šmartno ob Paki 138 3327 Šmartno ob Paki Tanja Jurič, gsm: 041 858 202

Metleče 7 3325 Šoštanj Marjan Sevčnikar, gsm: 041 666 476


Naš ­čas, 31. 3. 2011, bar­ve: ­CMYK, ­stran 31

PRILOGA DOM

31. marca 2011

Zaselek Savinjski log

31

Zaselek »SAVINJSKI LOG« je novozgrajeno naselje na Bregu pri Polzeli s sodobno gradnjo in infrastrukturo. Nahaja se v občini Polzela in je od avtoceste Ljubljana–Maribor oddaljen le streljaj, tj. 1,5 km, od centra Polzele pa dober kilometer. Polzela in Breg pri Polzeli z ožjo in širšo okolico ima s svojo lego v Spodnji Savinjski dolini pomembno vlogo v geografsko-prometnem, zgodovinsko-kulturnem in gospodarsko-kmetijskem smislu, in sicer že od rimskih časov pa vse do danes. Je pomembno prometno križišče, ki povezuje cestne poti s celjske kotline v Šaleško dolino in Zgornjo Savinjsko dolino. Z neposredno bližino avtoceste je Ljubljana dosegljiva v pičlih 30 minutah, Celje v 10 minutah in Maribor v 35 minutah. Na deset tisoč kvadratnih metrih stavbnih zemljišč so zgrajene štiri dvo-stanovanjske hiše (dvojčki) in trinajst enostanovanjskih hiš, z vso novo sodobno prometno in komunalno infrastrukturo, kot so voda, elektrika, kanalizacija - čistilna naprava, mestni plin, telekomunikacije, ulice z javno razsvetljavo in pločnik. Hiše so klasično grajene, nudijo sodobno arhitekturo, racionalno razporeditev in urejeno okolico. Naselje že »živi« svoje življenje. Še vedno pa obstaja ZADNJA možnost takojšnjega nakupa hiše, saj je na voljo SAMO nekaj enot enostanovanjskih hiš ( v V. gr. fazi), na parcelah v velikosti cca 495 m2 in ima 153,00 m2 netto stanovanjske površine. Zaselek Savinjski log vam nudi številne ugodnosti in možnosti, kot so bližina šol, vrtca, pošte, zdravstvene postaje, banke, trgovskih centrov, glasbene šole, zgodovinskih spomenikov, muzejev, športnih centrov in prelepe okolice (ne le s pogledom na izletniške točke, temveč z možnostjo pohodništva, kolesarjenja, planinarjenja, rekreacije), lahko pa tudi postanete član katerega od društev, ki so v svoji številčnosti in raznovrstnosti fenomen in snamenjena interesom vsakega prebivalca. Zanesljivo lahko trdimo, da je zaselek Breg pri Polzeli kraj, kjer smo zgradili dom, ki ga ga s kančkom svoje izvirnosti lahko uredi vsak zase, po svoji meri, za družinsko srečo. n Fani Kolenc

Za nove naložbene ritme

Udobje bivanja bo kmalu dobilo nove oblike. Za vas pripravljamo dva stanovanjska projekta.

STANOVANJSKO NASELJE LIPA Novi arhitekturni trendi v stanovanjskem naselju Lipa pri Velenju, le streljaj od mestnega vrveža a obenem v zelenem objemu narave. Zaključena soseska šestih stanovanjskih objektov, ki bodo zagotovili visoko kakovost bivanja in uresničili izzive sodobnega načina življenja. Vsi objekti bodo imeli možnosti individualne finalizacije.

MOZIRJE PODROŽNIK ZAHOD V bližini starega mestnega jedra s prelestnim razgledom na okoliško hribovje pripravljamo za vas v 4 stanovanjskih blokih 64 stanovanj. Izjemna lokacija, ki zagotavlja tako bivanje v naravi (bližina smučarskega središča, sprehajalnih poti) kot hiter dostop do vseh avtocestnih povezav in ostalih storitvenih dejavnosti (šola, vrtec, zdravstveni dom, trgovina). Kompromisi med življenjem v naravi in ustrezno infrastrukturo, ki zagotavlja kakovost bivanja sodobne družine, tako ne bodo več potrebni.

Koroška cesta 62b, 3320 Velenje, tel.: 03/899 66 40, 03/899 65 56, e-mail: info@pvinvest.si; www.pvinvest.si


Naš ­čas, 31. 3. 2011, barve: ­CMYK, ­stran 32

32

PRILOGA DOM

Ukrepi proti zastajanju odpadnih in meteornih vod Zbiralni vodi in priključki, ki vodijo od sanitarne opreme do pokončnega voda, morajo biti čim krajši Za odvajanje odpadnih in meteornih vod uporabljamo hišno kanalizacijo. Najpogostejše odvajanje odpadnih voda je iz kopalnice, kuhinje, stranišča, skratka od povsod, kjer so nameščeni umivalniki z odtoki. Meteorne ali padavinske vode pa ob nalivih pritekajo s streh, se zbirajo na dvoriščih, raznih platojih in terasah. Zbiralni vodi in priključki, ki vodijo od sanitarne opreme do pokončnega voda, morajo biti čim krajši. Na zunanji strani objekta se, z določenim padcem, priključijo v javno kanalizacijo. Tako se izognemo morebitnemu zastajanju odplak v ceveh. Za preprečitev prehoda neprijetnega vonja mora biti vsak odtok opremljen s smradno zaporo, ki jo namestimo neposredno za sanitarno opremo ali pa jo ta že vsebuje, npr. straniščna školjka.

Zastajanje Zastajanje nastane zaradi zamašitve v odtočni ali hišni kanalizaciji, če je: - sistem za odvajanje odpadnih voda zamašen; - odvodna zmožnost v cestni javni kanalizaciji, če je na primer pri velikem nalivu preobremenjena.

Pri tem narašča vodna raven, po principu veznih cevi v kanalizacijskem sistemu, do ravni zastajanja. Tu pride do izstopa odpadnih voda pri globlje ležečih in nezavarovanih odtokih ter pri odvodih za meteorne vode. Še posebej je nevarno pri mešalnih sistemih zaradi preobremenitve vodnih instalacij ob močnem deževju. Pri povratnem zastoju v kanalizacijskem sistemu nivo vode naraste tako visoko, dokler ne prestopi cestnega jaška. Višino ceste določi upravni organ na višini, ki je določena kot "zastojna višina".

Raven povratnega zastajanja Najvišjo možno raven povratnega zastajanja določi za to pristojni organ. Na splošno velja za gornji rob zastajanja cesta ali cestni robnik na priključnem mestu. Prostor v globini, kjer leži prostor za od-

vod meteornih voda, mora biti z zgornje strani zavarovan. Vse do zastojne ravni ležeče naprave za odvod odpadnih voda se odvajajo z naravnim padcem. Vse pod ravnijo povratnega zastoja le-

žeče odtoke za odpadno vodo ali deževnico so zaščiteni s primerno zaščito proti povratnemu zastoju.

Zaščitni ukrepi proti zastajanju Priključitev hišne kanalizacije na javno je dovoljena samo s soglasjem komunalnega podjetja. Prošnji za soglasje je treba dodati ustrezno projektno dokumentacijo. V projektni dokumentaciji so poleg položaja objekta in količine

odpadnih voda razvidni še profili kanalov in padci, razdalje med jaški. V projektni dokumentaciji morajo biti vključeni tudi vsi detajli priključitve na javno kanalizacijo. Kanalske vode hišne kanalizacije moramo položiti dovolj globoko, da jih zaščitimo pred zmrzovanjem in dinamično in statično obtežbo. Izkope moramo narediti v predvidenem padcu (večji od 2 odstotkov) in dno jarka izravnati. Celotno kanalsko omrežje naj bo iz kakovostnih cevi. Stike med cevmi je treba zatesniti. Za nove kanale in obnovo obstoječih uporabljamo cevi iz polivinilklorida (PVC), poliestra, modularne litine, betona in keramike. Nekatere občine prepovedujejo vgradnjo betonskih cevi za odvod odpadnih voda. Skoraj vse cevi so okrogle, na eni strani imajo za stik obojko, druga stran je ravna z utorom. Cevi polagamo in zasipavamo sproti. Polaganje cevi začnemo na spodnjem koncu cevovoda, da lahko vodo odvajamo iz jarka in že priključenih kanalov. Zaradi boljšega tesnjenja cevi so obojke obrnjene proti zgornjemu delu cevi. Skrbno in s spojnim materialom moramo v jaških napraviti ležišče cevi, še posebno pri zadrževanju vej. Po končanem polaganju in zasutju cevi opaže izvlečemo previdno, da ne premaknemo položene kanalizacije Vir: http://www.instalater.si/clanek/226/Ukrepi_proti_zastajanju n Pripravil: Jure Beričnik

31. marca 2011

Mizarji in domači mojstri V naših krajih je tradicija že od nekdaj povezovala ljudi in les, zato so se med nami vedno pojavljali domači mojstri. Naše želje po vedno novih izdelkih v stanovanju so mojstre vzpodbujale k izdelavi in preurejanju našega pohištva. S pojavom novih materialov in okovij so se pokazale neomejene možnosti izvedbe idej, s tem pa je veliko domačih ognjišč zažarelo v novi podobi. Mogoče sami še ne veste, kakšne možnosti bi bile pri vas doma. Mnogi mizarji že vrsto let poznajo podjetje "Hoby les" (maja letos praznujejo že 20. obletnico njihove prve trgovine) in z njihovo pomočjo so ustvarili nove inovativne izdelke ali popravili in obnovili stare ter dotrajane. Zato je obisk takšne specializirane trgovine z okovjem za mizarje in domače mojstre skoraj obvezen za vsakogar. V Hoby lesu lahko najdete pohištveno okovje, kljuke, ročaje, laminatne pode in lesene letve, stiroporne stropne obloge, lepila, lake in barve … Skratka skoraj vse, kar potrebuje mojster. Najde se tudi ročno in strojno orodje za obdelavo lesa, pa kuhinjski pulti, košare za elemente in različni obešalniki za lažje sortiranje v elemente. Če mojstra, ki bi potreboval vse to, nimate doma, vam v Hoby lesu pomagajo pri načrtovanju pohištva in po vaših merah izdelajo vgradne omare, otroške in dnevne sobe, spalnice, opremijo garderobne sobe in hodnike … Pri njih izdelano pohištvo vam dostavijo in zmontirajo, po želji pa tudi odstranijo staro. Trgovine Hoby les lahko na našem področju obiščete v Škofji vasi pri Celju in v Nazarjah. n


Naš ­čas, 31. 3. 2011, bar­ve: ­CMYK, ­stran 33

PRILOGA DOM

31. marca 2011

Termoizolacijske fasade

33

Za vas izdelujemo najlepše termoizolacijske fasade iz stiropora in kamene volne že za 24,90 evr. za m2 in strojne omete že za 6,80 evr. za m 2, vključno z materialom. Pri izolaciji starih, obstoječih fasad pomagamo pridobiti subvencije iz sredstev Eko sklada, (cca. 2.000 evr.). Akcijska cena za fasado 14 cm stiropor je 33,20 wvr. za m2, z 10-letno garancijo. Izdelava toplotnoizolacijske fasade iz stiropora - 14 cm, cena vključuje: nakup in dostavo materiala, zaščito objekta, postavitev in rušenje gradbenega odra, barvno študijo objekta, lepljenje stiropora, sidranje stiropora, če je potrebno, postavitev PVC vogalnikov, utapljanje rabitz mreže, drugi nanos lepila, prednamaz, grobo čiščenje in odvoz odpadnega materiala. V ceno fasade je vključena izdelava cokla v naslednji sestavi: nakup in dostava materiala, zaščita objekta, barvna študija objekta, lepljenje stirodura, sidranje sirodura, če je potrebno, postavitev PVC vogalnikov, postavitev negativov, utapljanje rabitz mreže, drugi nanos lepila, grobo čiščenje in odvoz odpadnega materiala. V podjetju N-gradnje izvajamo dela po celotni Sloveniji. n Pokličite in se prepričajte o naši ugodni ponudbi!

S pomočjo športne plastenke aquavallis lahko pijete vodo kjerkoli v naravi

grafična dejavnost ∗ kopiranje ∗ digitalizacija dokumentov

99 € , D3

EO Ž M

O K S OTI

P S CE

JI A M

Vroča ponudba majic, kap, soft-shell in ostalih jaken, vetrovk, dežnikov ...

Izdelamo vam lahko vaš lasten tisk na vse vrste tekstilij za posebne priložnosti kot so razna srečanja, izleti, mature, obletnice, ipd.

Studio HTZ, Štrbenkova cesta 12, Velenje, Tel.: 03 898 21 49 ali 03 899 66 25

Se pripraVljaTe Na fiNalNi korak pri Zaključku VaŠega ŠTudija, iZdelaVi diplomSke Naloge?

Va a Z e V SkiH m o dipl og Nal že od 9 9,9 €

Za vas že vrsto let, v navečji kopirnici v regiji, profesionalno izvajamo vezave vseh vrst zaključnih nalog (diplomske, podiplomske, magistrske ali doktorske naloge)! kopirnica HTZ, rudarska cesta 6, Velenje, Tel.: 03 898 21 88.

Si lahko v današnjem času predstavljate, da bi ob tolikšni stopnji onesnaženja narave lahko brez nevarnosti za okužbo ali zastrupitvijo pili vodo iz bližnjega potoka ali jezera? Sliši se neverjetno, s pomočjo športne plastenke AquaVallis pa vam je to omogočeno. Strokovnjaki iz podjetja HTZ Velenje in programa AquaVallis so razvili ustrezen filtrni sistem, ki iz vode uspešno odstranjuje viruse, bakterije, težke kovine, klor, slab okus in ostale umazanije, ob tem pa življenjsko potrebni minerali, kot sta kalcij, magnezij in drugi, ostanejo v vodi. Na programu AquaVallis se že nekaj let ukvarjamo s filtracijo in pripravo pitne vode, konec lanskega leta pa smo na trg poslali nov produkt - športno plastenko oz. bidon AquaVallis, ki ima pod pokrovčkom vgrajen mikrobiološki filter za čiščenje vode. Plastenka je namenjena predvsem aktivnim osebam, ki popijejo veliko vode, to pa so lahko rekreativci, športniki, pohodniki, taborniki, turisti in popotniki v kraje kjer ni pitne vode, vojaki, enote za civilno zaščito ter vsi, ki jim uživanje zdrave pitne vode veliko pomeni. Plastenka pomembno prispeva tudi k zmanjšanju količine odpadkov iz plastične embalaže, zato jo priporočamo v uporabo tudi ekološko osveščenim osebam. Ohišje športne plastenke je izdelano iz zdravstveno neoporečnih polimernih materialov, ki imajo ustrezne certifikate FDA. Mikrobiološki filter je izdelan iz inovativnega zgibanega filtrirnega materiala, ki zagotavlja uspešno filtracijo za 500 polnjenj plastenke. Število polnjenj je odvisno od stopnje onesnaženosti zajete vode, in ko se filter zamaši, ga enostavno odvijemo in zamenjamo z novim. Športno plastenko AquaVallis boste v kratkem lahko kupili v vseh večjih trgovinah po Sloveniji, več o izdelku ali pogojih nakupa pa si lahko ogledate na spletnem naslovu www.aquaVallis.si. Voda je zelo pomemben vir življenja na zemlji in glede na svetovne razvojne trende je zdrave in čiste pitne vode vedno manj. V programu AquaVallis namenjamo veliko pozornosti učinkoviti uporabi in čiščenju vode ter s tem vplivamo na zmanjševanje obremenjenosti okolja in ohranjanje čiste pitne vode. Na trgu ponujamo različne oblike priprave in uporabe pitne vode in če imate težave s kvaliteto pitne vode ali vodnim kamnom v vašem omrežju, nas pokličite na telefonsko število (npr. Samo Chromy) in svetovali vam bomo po naših najboljših močeh. n Mag. Aleš Dremel


Naš ­čas, 31. 3. 2011, barve: ­CMYK, ­stran 34

PRILOGA DOM

34

Moderna kopalnica Moderna, dobro načrtovana in uporabna kopalnica je prostor, brez katerega si življenja v sedanjem času ne moremo zamišljati. Vsaka izgradnja oziroma obnova kopalnice se začne pri načrtu. Številni inovativni proizvodi dajejo priložnost, da opremimo kopalnico v skladu z našimi zahtevami in potrebami. Če se odločate za obnovo kopalnice, je potrebno po potrebi obnoviti (prilagoditi) tudi odtočne in pritočne cevi ter električno napeljavo. Skoraj vedno je potrebno poravnati stene in nato le-te obložiti s keramiko. Ker kopalnico opremljamo za dalj časa, je izboru kopalniških ploščic potrebno nameniti večjo pozornost. V zadnjem času prevladujejo nežne pastelne barve, kot so svetlo modra, marelična, rumena, roza ali svetlo modra. Končno podobo kopalnice pa bodo izoblikovali tudi kopalniški elementi. V Lesnini LGM v Levcu vam ne bodo kopalnice le prodali, ampak vam bodo tudi strokovno svetovali ter vam omogočili računalniški izris le-te.

TONDACH

®

n

AKCIJA POMLAD od 01.03. do 30.06.2011 Popusti veljajo za osnovni strešnik 1/1 za naravno opečno barvo, ter engobe skupine E1 in E2.

Na vse dodatne keramične elemente za strešnike v akciji priznavamo 10% popust. Tondach Slovenija d.o.o., Boreci 49, 9242 Križevci pri Ljutomeru. tel: 02 588 86 16, fax: 02 588 86 50, e-naslov: prodaja@tondach.si

-35%

-10%

Vlečeni zareznik

-30%

Wiener Norma

-30%

Carmen

-20%

Bobrovec

-35%

Fidelio

-30%

Zarezni bobrovec

Norma

-25%

-25%

Sulm Verschiebe

UNP_200x280_5mm.pdf 1 3/16/2011 12:46:23 PM

Brezskrbnost domače topline Petrolov utekočinjen naftni plin je vedno varen in zanesljiv, ekonomičen in prostorsko varčen, nadvse udoben obenem pa okolju prijazen. Vsem novim najemnikom plinohrama zagotavljamo brezplačno postavitev plihonrama, brezplačen priklop plina do hiše ter brezplačno vzdrževanje in servisiranje. C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

31. marca 2011

v mes sake 3. e izžrece bom bre bancu* o z

napplačno plin olnil ohr i am

080 22 66 • www.petrol.si * V žrebu lahko od 1. 3. 2011 do 31. 12. 2011 sodelujejo vsi novi najemniki plinohrama. Več preberite na www.petrol.si/napolniplinohram

Mediteran Plus


Naš ­čas, 31. 3. 2011, bar­ve: ­CMYK, ­stran 35

PRILOGA DOM

31. marca 2011

Kaj pa vetrna energija? Tudi izraba vetrne energije po svetu vse bolj narašča. Ljudje v razvitem svetu se pri vetrni energiji ne ubadajo več toliko s ptiči, ki bi jih »naj« vetrnice odganjale. Žal pa je ta način pridobivanja energije v Sloveniji šele v povojih. Številne konference, ki potekajo po svetu o izrabi vetrne energije, razpravljajo o ugotovitvah delujočih vetrnih elektrarn ob morju in na širšem zemeljskem območju. Tovrstne konference pošiljajo jasna sporočila, da se oblikovalci politike in širša javnost še vedno ne zavedajo o pomembni vlogi uvrstitve vetrne energije v evropski energetski sektor. Sporočila so jasna: priložnosti so odlične in dokazujejo, da se v zadnjem obdobju predvsem ugotavlja, »da je vizija za trg« in industrijo pripravljena na ukrepanje. Na temo pridobivanja čiste vetrne energije potekajo po svetu številne razprave za učinkovite tehnologije in dajejo zagotovila »vetrnim elektrarnam«. V razu-

mnem roku se od njih zahteva dobava električne energije vse večjemu številu držav Evrope s priobalnega področja. Potenciali so skoraj neomajni in priobalne vetrne elektrarne lahko še kako pomembno prispevajo k zmanjšanju proizvodnje nevarnih C02 emisij. Da bo v perspektivi to mogoče, so porazdelili morje na osem priobalnih območij, ki lahko vsaka meri 100 km2 in proizvaja tudi do 3.200 Tera Wattov ur zelene električne energije. To je zadostna energija za pokrivanje celotne Evrope. Obstajajo predvidevanja, da bodo te zahteve izpolnjene do leta 2020. Trenutno se v Evropi proizvede okoli 70 Giga Wattov vetrne energije, Evropa pa v tem trenutku spada v sam vrh svetovne proizvodnje. Vir: http://www.instalater.si/clanek/233/Kaj_pa_vetrna_energija Vetrnica za proizvodnjo električne energije

n Pripravil: Jure Beričnik

Vaš zanesljiv partner. Že več kot 145 let.

Da bi jutri imeli vec kot vceraj, zacnite na tem delati ze danes! V Banki Celje ponujamo različne oblike varčevanja, odprtje varčevalnega računa, sklepanje depozitov, postopno varčevanje, rentno varčevanje ipd. Ponudbo prilagajamo trenutnim življenjskim položajem, finančnim zmožnostim in predvsem pričakovanim donosom naših varčevalcev. Letošnje leto smo ponudbo nadgradili s postopnim varčevanjem s fiksno obrestno mero z letno rastjo. Postopno varčevanje je varčevanje z rednimi mesečnimi pologi, lahko tudi s trajnim nalogom, v višini najmanj 20 evrov. Varčujete lahko do pet let, prekinitev je mogoča kadar koli po 12 mesecih varčevanja. Prednost takšnega varčevanja je v naraščajoči obrestni meri, saj vam vsako leto priznamo višji pribitek k izhodiščni obrestni meri.

˝Vabimo vas v Agencijo Velenje na Šaleški cesti 2 med 8.30 in 12. uro ter med 14.30 in 17. uro. Lahko pa nas pokličete na telefonsko številko 03 898 38 80. Naši finančni strokovnjaki vam bodo z veseljem svetovali pri izbiri ustrezne oblike varčevanja.˝ Rade Šolaja, vodja Poslovne enote Banke Celje v Žalcu

www.banka-celje. si

Kvalitetni strešniki POLAK E (ekstra)

35

Družinsko podjetje Polak Cementninarstvo že od leta 1951 izdeluje strešne kritine. Letos praznujejo 60. obletnico podjetja. Že 40 let izdelujejo vse vrste betonskih in opažnih zidakov (za škarpe, gnojišča …), okrasne škarpnike, vogalnike, dimnike, cevi in razne vrste betonov. Pri izdelavi strešnikov POLAK E so združili najsodobnejšo švedsko tehnologijo, najkvalitetnejše surovine in 60-letne lastne izkušnje ter znanje. Dobili so vrhunski slovenski strešnik, ki prinaša trdnost, trajnost in estetsko dovršenost na slovenske strehe. Ves proces izdelave strešnikov POLAK E je avtomatiziran, računalniško voden in skrbno kontroliran. Najnovejša oprema zagotavlja konstantne lastnosti strešnikov, ki se lahko po videzu in kvaliteti primerjajo z vsemi podobnimi proizvodi v Sloveniji in svetu. V podjetju Polak Cementninarstvo vam je na voljo ves dodatni material za streho (paropropustna folija, snegobrani …). Strešnike in dodatne elemente izdelujejo v 15 različnih barvah. Ugodno vam omogočajo svoj prevoz z razkladanjem. Njihova pot s stalnimi izboljšavami v proizvodnji (v letu 2010 robotizacija), natančno kontrolo proizvodnje, vrhunskimi stroji in najkvalitetnejšimi n surovinami je prava, kar potrjujejo številni zadovoljni kupci.


Naš ­čas, 31. 3. 2011, bar­ve: ­CMYK, ­stran 36

36

PRILOGA DOM

S fasado Jubizol do občutnega prihranka energije Fasadni sistemi JUBIZOL: 40 % prihranka energije in 10-letna garancija Se sprašujete, kako najhitreje in najbolj učinkovito znižati stroške ogrevanja v zimskem in hlajenja hiše v poletnem času? Z JUBIZOL fasadnimi sistemi, za katere JUB nudi kar 10-letno garancijo, lahko letno prihranite več kot 40 odstotkov energije! Vsi JUBIZOL fasadni sistemi imajo evropsko tehnično soglasje (ETA), ki ob pravilnem vzdrževanju jamči za popolno funkcional- mernejši za vaš dom. nost sistema najmanj 25 let. PoZa izvedbo fasade lahko vsak demembno je le, da je fasada profesi- lavnik med 8. in 18. uro ali ob soonalno izvedena in primerno vzdr- botah med 8. in 13. uro pokličete ževana. na brezplačno telefonsko številko Na www.jub.si preverite, kateri 080 15 56 ali1 pišete e-naslov: injubizol_JUB-SLO_oglas_nas_cas_velenje_138x100.pdf 8.3.2011 na 11:57:58 JUBIZOL fasadni sistem je najpri- fo@jub.si .

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Za vsako hišo, ki da kaj nase. JUB d.o.o. Dol pri Ljubljani 28 SI-1262 Dol pri Ljubljani T: 080 15 56, E: info@jub.si Član Skupine JUB

Pri izbiri primernega barvnega odtenka za fasado ali notranjost vaše hiše se lahko posvetujete z JUB arhitektom, ki vam bo pri odločitvi pomagal s primeri izdelanih barvnih študij. Za posvet z arhitektom pokličite 01/ 588 4218. Ob naročilu fasade JUBIZOL je izdelava barvne študije za vaš objekt brezplačna. Preverite mesečne termine brezplačnih praktičnih delavnic tehnik obdelave stenskih površin na www. jub.si. Prijave sprejemajo na 080 15 56 ali preko e-pošte: info@jub.si.

Za izdelavo barvne študije pokličite arhitekta v JUB Design Studio!

31. marca 2011


Naš ­čas, 31. 3. 2011, bar­ve: ­CMYK, ­stran 37

PRILOGA DOM

31. marca 2011

37

Pravičnejše plačevanje ogrevanja Obvezna vgradnja delilnikov porabe toplote v stolpnicah in blokih od 1. oktobra 2011 dalje Pavšalno plačevanje ogrevanja je nepravično in neekonomično Zakaj meriti porabo toplote?

Nesprejemljivo je, da stanovalci plačujejo ogrevanje po kvadraturi oziroma neodvisno od svoje porabe. Ljudje imajo namreč različne življenjske navade. Prav je, da vsak plača le toliko, kolikor porabi. Po uvedbi plačevanja v skladu s porabo stanovalci zapirajo okna, jih dodatno zatesnijo, znižajo temperaturo v prostoru, priprejo radiatorje ob odhodu na dopust ... Obnašajo se bolj varčno, prenehajo se prepiri med sosedi, medsebojni odnosi se izboljšajo.

Za 1 °C nižja temperatura v prostoru pomeni 6 % prihranka pri energiji

Samo finančni prihranek stimulira ljudi za varčevanje. Zato ne preseneča, da plačevanje toplote po kvadraturi ljudje povsod zavračajo kot zastarel in nepravičen način. Plačevanje ogrevanja v skladu z dejansko porabo je obvezno celo v Romuniji, Bolgariji, Turčiji, na Češkem – od 1. oktobra 2011 dalje bo tudi pri nas. Pravočasna odločitev je pomembna.

Kolikšni so prihranki?

V praksi največkrat dosegamo prihranke toplote od 15 do 35 %. Starejše stavbe kot največje potrošnice toplote ponavadi največ prihranijo. Povprečno stanovanje v Sloveniji ima 4 do 5 radiatorjev. Če predpostavimo, da za ogrevanje porabi 500 evr/leto, potem lahko računamo s prihranki približno 100 evrov letno. Strošek vgradnje: strošek vgradnje delilnika je cca 30 EUR na radiator, investicija se tako povrne v letu do dveh, kar je bistveno hitreje kot pri izolaciji zgradbe, zamenjavi oken ali katerem koli drugem ukrepu.

Kako poteka odčitavanje in obračun?

Odčitavanje ponavadi poteka enkrat letno (podobno kot pri elektriki, vodi ali plinu). Podatki se odčitajo po končani kurilni sezoni ali pa vsak mesec kurilne sezone. Pri tem vstop v stanovanje ni potreben, kajti stanovalci se največkrat odločajo za radijske delilnike na daljinsko odčitavanje. Pri obračunu se upoštevajo fiksni stroški (30 %: cevi, skupni prostori ipd), deljivi stroški (70 %: odčitani iz delilnikov) in redukcije porabe toplote za vremensko izpostavljene lege stanovanj (vogalna stanovanja, pritličje ...). Največkrat se poračun izravna v prvih položnicah naslednje kurilne sezone. Dansko podjetje Brunata z izkušnjami od leta 1917 in vrhunsko tehnologijo je zagotovilo za pravično plačevanje porabljene toplote.

Ali so možne goljufije?

Ne. Delilniki so na radiator ponavadi točkovno privarjeni, tako da jih ni mogoče sneti. Poleg tega se podatki o porabi shranjujejo, tako da lahko razberemo morebitno nenavadno obnašanje. Sodobni delilniki Brunata merijo temperaturno razliko že od 0,1 °C naprej. Taki so primerni tudi za radiatorje s termostatskimi ventili in sodobne nizkotemperaturne sisteme. Pozor: na tržišču obstajajo delilniki, ki merijo še le od 5 °C dalje, kar je za zgoraj opisane primere manj primerno.

Po 10 letih se menja samo baterija – naprava ostane ista

Z merjenjem porabe toplote pozitivno vplivamo na družinski proračun in na čistejše okolje. Stroški so relativno nizki, ukrep je enostaven, prenehajo se medsosedski prepiri – pridružite se klubu varčnih tudi vi!

Moja hiša iz lesa

NLB Stanovanjski kredit

Les je najstarejši gradbeni material na svetu, je ekološki, človeku prijazen in zagotavlja dobro kakovost bivanja. Odločitev za gradnjo hiše je pomemben korak v življenju. Pot do cilja pa nikakor ni enostavna. Vsakdo si želi, da bi prišel do lastnega doma hitro in finančno ugodno. Hiše iz masivnega lesa, med katere sodijo tudi brunarice, so lepe, elegantne, predvsem pa okolju in človeku prijazne. Hiša, izdelana iz lesenih brun, nudi stanovalcem prijetno počutje in najvišjo kvaliteto bivanja. Pri tem deluje notranjost brunarice kot toplotno akumulacijska masa in kot parna ovira, ki istočasno odgovarja tudi potrebam požarne zaščite. Zanimanje za lesene hiše v Sloveniji

Nekatera doživetja so nepozabna. Izkoristite ugodne pogoje NLB Stanovanjskih kreditov z nespremenljivo, spremenljivo ali kombinirano obrestno mero. Pri NLB Stanovanjskem kreditu s kombinirano obrestno mero je prvih 5 let obrestna mera nespremenljiva, kar pomeni, da je v tem času

www.stanovanjskikredit.si

nespremenljiva vaša mesečna obveznost. Preostalo odplačilno dobo pa je obrestna mera spremenljiva. Tako boste prvih 5 let lažje načrtovali mesečne izdatke. Tak kredit vam omogoča tudi odlog začetka odplačevanja do 12 mesecev.

01 477 20 00

narašča. Lesena hiša je za bivanje pripravljena v enem mesecu. Material za brunarico vam ponudniki dostavijo na zemljišče, kjer bo hiša stala, in ga zmontirajo. Večina slovenskih ponudnikov brunaric ponuja dokončano hišo z vsem stavbnim pohištvom, skratka, pripravljeno za vselitev. Končna cena lesene hiše je odvisna od kubičnih metrov brun,

porabljenih za kvadratni meter. V zadnjih letih se je razvilo precej novih sistemov. Tako imajo investitorji in projektanti vedno večjo možnost izbire. Najpomembnejše pa je dejstvo, da gotove lesene hiše niso katalog, ki obsega nekaj tipskih hiš, temveč veliko več, ker so možnosti pri oblikovanju tlorisov neskončne, odvisne n od posameznika, kaj si želi.


Naš ­čas, 31. 3. 2011, barve: ­CMYK, ­stran 38

38

Naša hiša

Pasivna hiša (PH) združuje vsa najnovejša znanja in izkušnje s področja projektiranja in gradnje stavb. Nastala so v zadnjem obdobju kot plod številnih raziskav v učinkoviti rabi energije v stavbah in zahtevah ljudi po ugodnem načinu bivanja. Standard pasivne gradnje je uvedel merila gradnje, ki bistveno presegajo splošne standarde in pravilnike gradnje. Kot že omenjeno, je zunanji ovoj stavbe eden najpomembnejših elementov (PH). Dovoljena toplotna prehodnost neprosojnih površin zunanjega ovoja brez toplotnih mostov mora biti najmanj U Ł 0,15 W/ m2K, zasteklitev vključno z okenskimi okvirji pa Uw Ł 0,8 W/m2K. Te vrednosti se lahko dosežejo na osnovi dobro izvedene konstrukcije zunanjega ovoja z minimalnimi toplotnimi mostovi, ustrezno debelino toplotne izolacije in dobro izvedbo tesnjenja vseh spojev, še posebej oken. Velikokrat pa je zaradi slabše geografske lege in slabšega oblikovnega faktorja objekta (arhitekturne zahteve ali omejitve) potrebno zunanji ovoj še izboljšati. To lahko dosežemo le s povečanjem kvalitete izolacije in zastekljenih površin objekta. Za pasivni standard gradnje imamo v podjetju Rihter, d. o. o.,razvita dva sistema, in sicer »Standard+ pasiv« z izolacijo iz kamene volne in »Natura pasiv« z izolacijo iz povsem naravnih materialov, lesenih vlaken. Oba sistema sta razvita iz predhodnih sistemov za nizkoenergijsko gradnjo. Tako poenoteni in hkra-

PRILOGA DOM

31. marca 2011

Z učinkovito toplotno črpalko do kakovostnih prihrankov

ti fleksibilni konstrukcijski sistemi nam omogočajo širok nabor sistemom, pri katerih si stranka zlahka izbere sebi najbolj primernega. Pasivna sistema odlikuje odlična toplotna izolativnost, saj njihova toplotna prevodnost znaša le U = 0,095 W/m2K. Posebej pa oba sistema odlikuje izredno močna in kompaktna okvirna konstrukcija, ki zlahka kljubuje najostrejšim statičnim zahtevam (potres, veter, veliki odprti prostori, itd.). Hkrati pa omogoča tudi hitro in kvalitetno montažo hiše. Pomembno pri tem je tudi, da imata oba sistema na zunanjih stenah inštalacijsko ravnino, v katero se vgradijo inštalacije. To pomeni, da so vse inštalacije (razen dovodi in odvodi iz zunanjosti objekta) znotraj zrakotesnega ovoja hiše. Tak sistem nam omogoča odlično tesneje objekta, kar je še posebej pomembno ravno pri pasivni gradnji. Mnogi graditelji so v dilemi, ali graditi pasivno hišo. Odgovor je enostaven, da, če le investitor razpolaga z malenkost večjim proračunom v času same gradnje. Vložena sredstva se relativno kmalu povrnejo, sploh če se investitor odloči kandidirati za nepovratna sredstva Eko sklada. Seveda pa mora imeti v sebi razčiščene tudi vse dileme o takem načinu gradnje in kasneje tudi bivanja. Največ napak ali nasploh podražitev pasivne gradnje povzroča neznanje in delno tudi zakonska omejitev pri izdaji gradbenih dovoljenj, predvsem pri izboru ogrevalnih naprav. Pasivna hiša se od nizkoenergijske hiše razlikuje po tem, da za svoje ogrevanje porabi bistveno manj energije kot nizkoenergijska hiša. Ravno zato ne potrebuje dragih virov in sistemov za ogrevanje (toplotne črpalke, talno gretje, itd.). Osnovni princip funkcionira-

nja (PH) je pravilno osončenje hiše in pravilen toplotni ovoj. Torej, če imamo sonce in če ga lahko upoštevamo v PHPP izračunu, ki določa, ali je hiša pasivna ali ne, potem lahko vir sonca uporabimo tudi za pridobitev solarne energije. Sodobni solarni sistemi ob pravilnem dimenzioniranju pokrijejo preko 80 % letno porabljene energije za pripravo sanitarne vode. Iz sonca pridobljena energija lahko delno služili tudi kot podpora ogrevanju preko toplotnega izmenjevalca v prezračevalnem sistemu. Zelo majhen preostanek še potrebne toplotne energije za ogrevanje hiše in sanitarne vode pa je ekonomsko daleč najbolj upravičen

Toplotne črpalke so sredstvo, ki lahko stroške ogrevanja in pripravo tople sanitarne vode znižajo kar do 70 odstotkov. Toplotna črpalka lahko kot toplotni vir izkorišča podtalnico, zemljo ali zrak. Kakšno možnost bomo izbrali, je odvisno od lokacije, značilnosti podnebja, prostora, kakovosti zemljine, prisotnosti podtalne vode in navsezadnje tudi od naših finančnih zmožnosti. Podtalnica kot toplotni vir zagotavlja najvišjo učinkovitost toplotne črpalke, ker je njena temperatura čez celo leto relativno visoka. Podtalne vode mora biti dovolj in na ustrezni globini. Če naštetih pogojev ni, potem lahko izkoristimo toploto zemlje z zemeljskim kolektorjem ali vertikalno zemeljsko sondo. V tem primeru gre za toplotne črpalke po sistemu zemlja-voda, ki so verjetno najprimernejše, saj dosegajo visoka grelna števila, obenem pa je odjem iz toplotnega vira izveden z zaprtim sistemom. Če ne moremo izkoristiti podtalnice ali toplote zemlje, nam preostane še okoliški zrak, ki ga je vedno dovolj. Pri sodobnih in toplotno dobro zaščitenih stavbah, ki uporabljajo nizkotemperaturne sisteme ogrevanja, v Termo shopu priporočajo uporabo toplotne črpalke po sistemu zrak-voda, ker so te naprave najcenejše in jih lahko namestimo, ne da bi posegali v okolje. Ker je tehnologija zelo napredovala, delujejo te toplotne črpalke do –25 stopinj Celzija, do -15 stopinj Celzija zadržijo konstantno moč in imajo dobra grelna števila. Trg toplotnih črpalk se hitro razvija, število ponudnikov

pa je iz dneva v dan večje, zato moramo biti pri izbiri toplotne črpalke čimbolj pazljivi. Pri toplotni črpalki po sistemu zrak-voda moramo biti pozorni na njeno grelno moč, saj se ta spreminja glede na temperaturo. Dogaja se, da trgovec navede grelno moč toplotne črpalke pri zunanji temperaturi + 15 stopinj Celzija, takrat pa se ogrevanje stanovanjskih površin šele prične! Taka toplotna črpalka ima pri temperaturi -5 stopinj Celzija zgolj še 50 odstotkov svoje moči. V podjetju Termo shop zato svetujejo, naj se stranke pred nakupom pozanimajo za grelno moč toplotne črpalke pri zunanji temperaturi -15 stopinj Celzija, saj bodo le tako ugotovile, ali toplotna črpalka pokrije vse izgube v stavbi. Poleg kakovosti toplotne črpalke, kar se običjno opazi tudi po ceni, je izjemno pomembna pravilna

montaža, saj je od montaže odvisna učinkovitost celotnega sistema. Najbolje je, da se kupec za montažo in zagon dogovori neposredno s prodajalcem, pri katerem toplotno črpalko kupi, saj to predstavlja prednost pri morebitnih kasnejših reklamacijah. Fizične in in pravne osebe lahko za nakup toplotne črpalke po sistemu voda-voda (to so sistemi, ki izkoriščajo geotermalno energijo, toploto podtalnice ali površinske vode) ali zemlja-voda (izkoriščanje zemlje oz. kamnitih masivov) še vedno izkoristijo kredite Eko sklada z ugodno obrestno mero, občanom pa so za nakup toplotne črpalke na voljo tudi subvencije, ki jih podeljuje Eko sklad.

in učinkovit s pomočjo električnih grelcev ali radiatorjev. Ti so resnično zanemarljiv strošek, ki znaša do 300 evrov za celotno hišo. Res pa je tudi, da pri svojem delovanju porabijo nekoliko več električne energije, kot na primer toplotne črpalke. V vsakem primeru je strošek te energije bistveno manjši kot pa strošek kompleksnega sistema toplotne črpalke s talnim gretjem, ki stane tudi do 50 krat več. Če smo samo malenkost skromnejši pri udobju bivanja, ki ga zagotavlja talno gretje, se sistem talnega gretja s toplotno črpalko finančno in tudi ekološko nikoli ne izplača. Sistemi talnega gretja zaradi po-

časne odzivnosti (2 do 4 ure, odvisno od vrste sistema in estriha) tudi niso najbolj primerni za ogrevanje montažnih (PH). Bolj primerno je toplozračno ogrevanje. V ta sistem ogrevanja lažje vključimo tudi dinamične, impulzivne vire ogrevanja, kot je sevalna energija sonca, notranji viri (ljudje, naprave itd.). Ti viri zelo hitro toplotno reagirajo ali pa se v sistemu pojavijo nenadoma. Sploh niso zanemarljivi, in če jih ne moremo koristno porabiti za ogrevanje, pomenijo čisto izgubo energije. Iz navedenih razlogov prav (PH) rabi hitre odzivne sisteme za ogrevanje (električni grelniki), ki se morajo odzvati v nekaj minutah in se tako

med sabo toplotno uravnovesiti. Če to ni mogoče, toplotni izračuni po PHPP ne držijo več, hiša bo porabila več energije in ne bo več pasivna. (PH) je kompleksen in unikaten sistem, zato je k načrtovanju in gradnji potrebno individualno pristopiti. Upoštevati je potrebno prav vse vidike in lastnosti lokacije, predvsem pa želje, pričakovanja in način bivanja bodočih stanovalcev v njej. (PH) prav gotovo ni primerna za vsakega uporabnika. Prav zato se v podjetju Rihter, d. o. o., projektov (PH) lotevamo zelo načrtovano in preudarno.

n Termoshop, d.o.o., Jure Šacer

n Rihter, d. o. o.


Naš č­ as, 31. 3. 2011, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 39

OBVEŠČEVALEC

31. marca 2011 Četrtek, 31. marca

06.15 06.20 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 11.15 11.40 13.00 13.20 14.20 15.00 15.10 15.45 15.55 16.05 16.20 17.00 17.25 18.25 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 20.00 21.30 22.00 23.0 23.30 01.55 02.25 03.05 03.25

07.00 07.45 08.30 10.00 12.35

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Telebajski Pod klobukom Sprehodi v naravo: Pomlad prihaja v Bukovju Omizje Poročila, šport, vreme Studio city Moji, tvoji, najini, 25/35 Poročila Mostovi Prihaja Nodi, risanka Fifi in cvetličniki, risanka Rock na Laponskem, dok. film Enajsta šola Novice, šport, vreme V 80 vrtovih okoli sveta: Sredozemlje, 2/5 Minute za jezik Žrebanje deteljice Kravica Katka, risanka Rjavi medvedek, ris. Vreme Dnevnik, šport, vreme Pogledi Slovenije Med valovi, tv Koper Odmevi, šport, vreme Opus Ozri se v gnevu, drama sng Ljubljana Globus Dnevnik, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

15.20 15.50 16.20 16.50 17.15 17.50 18.55 19.55 20.00 21.30 22.25 00.00

Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Dobro jutro Boštjan Lipovšek, James Oxley, simf. rtvs in En Shao Potovanje med pirati, dok. odd. Ugriznimo znanost: Pesticidi v hrani Evropski magazin Pesem kamna, tv Koper Mostovi To bo moj poklic: Zlatar, 2. del Firma.tv Ta prasec Morin, 3/4 Glasborola Ekola! Pobij svoje najdražje, am. film Restavracija Raw, 2/6 Klan Pasquier, 4/4 Zabavni infokanal

06.40 07.10 08.05 09.00 09.15 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 14.55 15.55 16.50 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 22.15 22.35 23.30 00.30 01.05 02.05

Tv prodaja Najlepša leta, nad. Nebrušeni dragulj, nad. Tv prodaja Prepovedana ljubezen, nad. Tv prodaja Gospodarica srca, nad. Tv prodaja Meč in vrtnica, nad. 24ur ob enih Najlepša leta, nad. Nebrušeni dragulj, nad. Prepovedana ljubezen, nad. Meč in vrtnica, nad. 24ur popoldne Meč in vrtnica, nad. Gospodarica srca, nad. 24ur vreme 24ur Princ odkriva Ameriko, am. film 24ur zvečer Na kraju zločina, nan. Na robu znanosti, nan. Kaliforniciranje, nan. 24ur, pon. Nočna panorama

14.05 15.00

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: Regionalne novice 1, na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Aktualno: Osnutki državnih prostorskih načrtov za 3. razvojno os 11.35 Pop corn, glasbena oddaja, gostja: Rebeka Dremelj 12.35 Vabimo k ogledu 12.40 Hrana in vino, svetovalna oddaja 13.05 Videospot dneva 13.10 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas - taborniki 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, ans. Staneta Petriča, orkester Roberta Goličnika 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Vabimo k ogledu 21.25 Popotniške razglednice, gosta: Magda Šalamon, Tone Škarja 22.25 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.55 Vabimo k ogledu 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

Sobota, 2. aprila

Petek, 1. aprila

SLOVENIJA 1 06.15 Kultura 06.20 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Biba Tone bi bil rad hitrejši, lutke 10.25 Martina in ptičje strašilo: Nasprotje 10.35 Rock na Laponskem, dok. film 10.50 Enajsta šola, odd. za radov. 11.25 To bo moj poklic: Zlatar, 1. del 11.50 To bo moj poklic: Zlatar, 2. del 12.20 Ugriznimo znanost: Pesticidi v hrani 12.40 Minute za jezik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Turbulenca: Laž 14.05 ARS 360 14.25 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Kaj govoriš?=So vakeres? 15.55 Larina zvezdica, ris. 16.05 Iz popotne torbe: Izdelajmo glasbo 16.25 Pasja patrulja: Izginula terierja, 4/13 17.00 Novice, šport, vreme 17.25 Posebna ponudba 18.00 Babilon.tv 18.25 Risanka 18.30 Danica in prijatelji, ris. 18.35 Pri Slonovih, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Ekoutrinki 20.00 Moji, tvoji, najini, 26/35 20.30 Na zdravje! 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Polnočni klub 00.15 Babilon.tv 00.35 Dnevnik, pon. 01.10 Dnevnik slovencev v Italiji 01.35 Infokanal 07.00 07.45 08.30 10.00 13.00 13.40 14.15 14.35

22.50 00.40

Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Dobro jutro Glasnik, tv Maribor Evropski magazin, tv Maribor Črno beli časi Z glavo na zabavo: Ansambel Ankaran Univerza Glasbene šale in laži, simf. rtvs Circom regional, tv Mabiro Minute za …, tv Koper Mostovi Med valovi, tv Koper Opus V 80 vrtovih okoli sveta: Sredozemlje, 2/5 Glasborola Prava ideja!, posl. odd. Oglaševalci, 5/13 Verski spori v času sprememb (Indija), 7/13 Srečnež Slevin, am. film Zabavni infokanal

06.40 07.10 08.05 09.00 09.15 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 15.00 15.55 16.50 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 23.00 23.20 00.20 02.00 03.00

Tv prodaja Najlepša leta Nebrušeni dragulj, nad. Tv prodaja Prepovedana ljubezen, nad. Tv prodaja Gospodarica srca Tv prodaja Meč in vrtnica, nad. 24ur ob enih Najlepša leta, nad. Nebrušeni dragulj, nad. Prepovedana ljubezen, nad. Meč in vrtnica, nad. 24ur popoldne Meč in vrtnica, nad. Gospodarica srca 24ur vreme 24ur Minute do zmage V nevarni modrini, am. film 24ur zvečer Dexter, nan. Ultraviolet, am. film 24ur, pon. Nočna panorama

15.05 15.30 16.30 16.55 17.25 18.00 18.25 18.55 20.00 20.50 21.15 22.00

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: Regionalne novice 1, na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, ans. Staneta Petriča, orkester Roberta Goličnika 11.50 Popotniške razglednice, gosta: Magda Šalamon, Tone Škarja 12.50 Hrana in vino, kuharski nasveti 13.15 Videospot dneva 13.20 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.10 Vabimo k ogledu 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Brendi – 25 let, posnetek koncerta 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Videospot dneva 21.15 Slovenci v vojni 1914 – 1918, dokumentarni film 21.45 Vabimo k ogledu 21.50 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.20 Mura Raba TV, informativna oddaja 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Izdelajmo glasbilo 07.20 Križ kraž sledi Zgodbe o poluhcu, 6/12 sledi Pepi vse ve o glasbi sledi Ribič Pepe sledi Kulturni brlog, Črtkova galerija 09.15 Trnuljčica, nem. film 10.40 Polnočni klub 11.55 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.15 From time to time, ang. film 15.55 Sobotno popoldne 16.00 O živalih in ljudeh, tv Maribor 16.10 Nagradna igra 16.15 Zdravje 16.30 Usoda 16.35 Nasvet 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Sobotno popoldne sledi Nagradno žrebanje 17.20 Na vrtu 17.45 (Ne)uresničeno, 1. del 17.55 Z Damijanom 18.20 (Ne)uresničeno, 2. del 18.25 Ozare 18.35 Kužidol, ris. 18.40 Fifi in cvetličniki, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Spet doma 21.40 Na vrtičku: Štajerke, dok. ser. 22.15 Poročila, vreme, šport 22.55 Sinovi anarhije, 6/13 23.40 Alpe, Donava, Jadran 00.10 Dnevnik, ponov. 00.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.55 Infokanal

08.35 09.00 10.25 10.55 11.25 11.55 12.45 16.20 16.55 20.00 22.15 23.55 00.40 02.15

07.30 08.00 08.25 08.40 08.55 09.05 09.30 09.55 10.20 11.20 11.55 13.05 14.00 15.40 16.10 17.05 19.00 20.00 21.50 23.50 02.40 03.40

09.00 09.40 09.45 10.30 12.05 12.30 17.55 18.00 18.40 18.45 19.00 19.25 19.55 20.00 20.25 20.30 21.00 22.10 23.40 00.05 00.10 00.15

Skozi čas Pogledi Slovenije Posebna ponudba, potr. odd. Circom regional, tv Maribor Minute za …, tv Koper Verski spori v času sprememb (Indija), 7/13 Tarča Rokometni magazin lige prvakov Košarka (M), liga telemach, Zlatorog – Krka, prenos Nogomet, prva liga, Koper – Maribor, prenos Spominski drobci, kanad. film Usodna nesreča, 8/13 Brane Rončel izza odra Zabavni infokanal

Tv prodaja Winx klub, ris. ser. YooHoo in prijatelji, ris. ser. Radovedni Jaka, ris. ser. Medved Rupert, ris. Tuja sila, ris. ser. Nova generacija, ris. ser. Gnusologija, ris. ser. Preverjeno, ponov. Kuhajmo po domače, kuh. ser. Moderni vrtovi, dok. ser. Preobrazba doma, dok. odd. Zločin v modnem svetu: Frizerka, kanad. film 30 Rock, nan. Monk, nan. Razdrta zibelka, am. film 24ur Hiša debele mame 2, am. film Bližnji odnosi, am. film A. I. – Umetna inteligenca, am. film 24 ur, ponov. Nočna panorama

Miš maš, otroška oddaja Vabimo k ogledu Atlantida, risani film Arhivski zakladi: Za prijatelje, koncert Andreja Šifrerja Hrana in vino, kuharski nasveti Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Čas za nas - taborniki Vabimo k ogledu Lahko noč, otroci To bo moj poklic: Dimnikar - 1. del, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 1917. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Energetska samopomoč: dr. Suzana Landripet Še pomnite, prijatelji, posnetek 3. dela koncerta Jutranji pogovori Mura Raba TV, informativna oddaja Vabimo k ogledu Videospot dneva Videostrani, obvestila

Nedelja, 3. aprila

07.00 sledi 09.25 09.55 11.00 11.25 11.30 12.00 13.00 13.15 14.30 15.00 15.05 15.10 15.35 15.40 15.50 15.55 16.05 16.15 16.25 16.35 17.00 17.15 18.10 18.35 18.40 19.55 19.00 20.00 22.15 23.10 23.50 01.35 02.00 02.30

08.15 08.40 09.15 10.00 11.35 12.15 12.45 15.00 16.55 19.15 19.50 20.00 20.15 21.20 21.30 22.30 23.30 00.15

Živ žav Kljukec strelja v pozdrav, ris. nan. Pustolovščina na morju, 2. del Nedeljska maša, prenos iz župnije Šentrupert pri Mokronogu Izvir(n)i, odd. o kulturi Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme Na zdravje!, ponov. Slovenski magazin NLP Na naši zemlji Profil tedna Večno z Lorello Flego Športni novice z Anžetom Bašljem Športna retrovizija Športni gost Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom Mega face s Tadejem Korenom Šmidom Svetovno s Karmen Švegl Naglas! Poročila, šport, vreme NLP Prvi in drugi Zakaj? Zato!, risanka Čarli in Lola, ris. Vreme Dnevnik, vreme, šport Življenje v rožnatem, franc. film Intervju Poročila, vreme, šport V kolesju pravice, 2/2 Dnevnik, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Skozi čas Globus Ah, te orglice!, 2/2 Žep, poln rži, ang. film Pod klobukom Pesem kamna, tv Koper Turbulenca: Laž Plesni orkester, koprod. film Zaključni turnir slov. rokom. pokala (Ž), finale, prenos Marjan Terpin, slovenski pesnik, ponov. Žrebanje lota ARS 360 Zgodbe iz Mekonga, dok. odd. Žrebanje super lota Stebri zemlje, 2/8 Na utrip srca: Šoštakovič od blizu, portretni film Nujni primeri, 9/10 Zabavni infokanal

07.30 08.00 08.25 08.40 08.55 09.05 09.30 09.55 10.20 10.35 11.35 12.10 13.15 14.10 15.55 18.20 18.55 19.00 20.00 21.40 23.40 00.35

Tv prodaja Winx klub, ris. ser. YooHoo in prijatelji, ris. ser. Radovedni Jaka, ris. ser. Medved Rupert, ris. ser. Tuja sila, ris. ser. Nova generacija, ris. ser. Gnusologija, ris. ser. Poštar Peter, ris. ser. ŠKL Kuhajmo po domače, kuh. ser. Moderni vrtovi, dok. ser. Preobrazba doma, dok. odd. V materino obrambo, kanad. film Zvezdni prah, am. film Ljubezen skozi želodec, kuh. odd. 24ur vreme 24ur Slovenija ima talent Sprehod v oblakih, am. film Pločevinko, nan. Nora zabava v Hamptonu, dok. ser. 01.25 24ur, ponovitev 02.25 Nočna panorama

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 1916. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna informativna oddaja 10.30 1917. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Županova torta: Bojan Šrot, župan MO Celje 12.00 Vabimo k ogledu 12.05 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, ans. Staneta Petriča, orkester Roberta Goličnika 13.20 Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor 14.10 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja 18.40 Pop corn, glasbena oddaja, gostja: Rebeka Dremelj 19.40 Vabimo k ogledu 19.45 Jutranji pogovori 21.15 Aktualno: Osnutki državnih prostorskih načrtov za 3. razvojno os 22.15 Še pomnite, prijatelji, posnetek 3. dela koncerta 23.25 Popotniške razglednice, gosta: Magda Šalamon, Tone Škarja 00.25 Videostrani, obvestila

Ponedeljek, 4. aprila

06.25 06.40 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.20 10.30 10.40 11.00 11.25 11.55 13.00 13.20 15.00 15.10 15.45 16.10 16.20 17.00 17.30 18.30 18.40 18.45 19.00 19.00 20.00 21.00 22.00 23.00 23.30 00.50 01.25 01.55

Utrip Zrcalo tedna Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Prihaja Nodi, ris. Fiti in cvetličniki, ris. Risanka Potplatopis, 6. odd. Šola Einstein, 47/52 Izganjalci vesoljcev, ris. nan. Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme Pogledi Slovenije, ponov. Poročila Dober dan, Koroška Kljukec s strehe, 9/26 O ribiču in njegovi ženi, 19/20 Ribič Pepe Novice, šport, vreme Veliko potovanje lososov, 2/6 Žrebanje 3 x 3 plus 6 Klovn Kiri, risanka Risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Tednik Studio city Odmevi, vreme, šport Globus Glasbeni večer Dnevnik, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

06.30 07.00 07.45 08.30 10.00 12.30 14.40 15.00 15.25 15.55 16.10 16.35 17.00 17.25 17.55 18.30 19.00 19.30 20.00 21.00 22.00 22.25 22.55 00.40 01.35

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Dobro jutro Sobotno popoldne ARS 360 Opus Slovenci v Italiji Kaj govoriš?=So vakeres? Posebna ponudba, potroš. odd. To bo moj poklic: Avtokaroserist, 1. del Odkar si odšla, 2/8 Slovenski magazin Prvi in drugi Firma.tv Z glavo na zabavo Univerza Aritmija Apokalipsa: Pretres, 3/6 Knjiga mene briga Bleščica, odd. o modi Življenje umetnika, franc. film Ameriški Džihadist, dok. odd. Zabavni infokanal

06.40 07.10 08.05 09.00 09.15 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 14.50 15.55 16.50 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 20.55 22.30 22.55 23.30 00.30 01.05 02.00 03.00

Tv prodaja Najlepša leta Nebrušeni dragulj, nad. Tv prodaja Prepovedana ljubezen, nad. Tv prodaja Gospodarica srca, nad. Tv prodaja Meč in vrtnica, nad. 24ur ob enih Najlepša leta, nad. Nebrušeni dragulj, nad. Prepovedana ljubezen, nad. Meč in vrtnica, nad. 24ur popoldne Meč in vrtnica, nad. Gospodarica srca, nad. 24ur vreme 24ur Lepo je biti sosed, nan. 40-letni devičnik, am. film 24ur zvečer 40-letni devičnik, nad. filma Na robu znanosti, nan. Kaliforniciranje, nan. Skrivnostni otok, dok. odd. 24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: Regionalne novice 1, videospot dneva, jutranji gost,koledar dogodkov, Vrtnarski kotiček 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1917. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor 12.00 Vabimo k ogledu 12.05 Arhivski zakladi: Zoran Predin: Pod srečno zvezdo, posnetek koncerta 13.35 Videospot dneva 13.40 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše 18.45 Vabimo k ogledu 18.45 Regionalne novice 2 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami: Darko Menih, župan Občine Šoštanj 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Posnetek tekme 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila

39

Torek, 5. aprila

06.15 06.20 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.20 10.40 10.55 11.10 11.25 11.55 13.00 13.20 14.00 14.20 15.00 15.10 15.45 16.10 16.25 17.00 17.30 18.00 18.20 18.25 18.35 18.40 18.45 19.00 20.00 20.30 21.00 22.00 23.00 23.25 00.15 00.40 01.15 01.50 02.15

06.30 07.00 07.45 08.30 10.00 12.30 15.15

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila O dvanajstih mesecih Pekarna Miš Maš, otr. odd. O ribiču in njegovi ženi, 19/20 Risanka Zgodbe iz školjke: Večni Rim Hiša eksperimentov, nan. Intervju Poročila, šport, vreme Globus Babilon.tv: Svoboda Obzorja duha Poročila Mostovi Pajkolina in prijatelji s Prisoj, 13/26 Zlatko Zakladko Na krilih pustolovščine, 4/25 Novice, šport, vreme Na vrtičku: Štajerke, dok. ser. Ugriznimo znanost Minute za jezik Žrebanje Astra Toni in Boni, risanka Bacek Jon, ris. Pokukajmo na zemljo, ris. Dnevnik, vreme, šport Sodobna družina, 7/24 Osmi dan Klanec do doma, dok. film Odmevi, šport, vreme Prava ideja!, posl. odd. Pretres, 3/6 Osmi dan Na vrtičku: Štajerke, dok. odd. Dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

16.15 16.35 17.10 17.35 18.45 19.20 19.55 20.00 20.30 20.55 22.45 00.30 02.20

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Dobro jutro NLP, ponovitev Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Med valovi, tv Koper Dober dan, Koroška Glasnik, tv Koper Zgodbe iz Mekonga, dok. odd. Muzikajeto: Jimi Hendrix, 1. del Tranzistor Ekola! Trikotnik Duhovni utrip V nas bog ne verjame več, 1/3 Brane Rončel izza odra Spal bom, ko bom mrtev, am. film Zabavni infokanal

06.45 07.15 08.05 09.00 09.15 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 14.55 15.55 16.50 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.05 22.00 22.55 23.15 00.15 00.50 01.45 02.45

Tv prodaja Najlepša leta Nebrušeni dragulj, nad. Tv prodaja Prepovedana ljubezen, nad. Tv prodaja Gospodarica srca Tv prodaja Meč in vrtnica 24ur ob enih Najlepša leta, nad. Nebrušeni dragulj, nad. Prepovedana ljubezen, nad. Meč in vrtnica, nad. 24ur popoldne Meč in vrtnica, nad. Gospodarica srca, nad. 24ur vreme 24ur Preverjeno Castle, nan. Mentalist, nan. 24ur zvečer Na robu znanosti, nan. Kaliforniciranje, nan. Skrivnostni otok, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: Regionalne novice, na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Župan z vami: Darko Menih, župan Občine Šoštanj 11.35 Posnetek tekme 13.00 Hrana in vino, svetovalna oddaja, ponovitev 13.25 Videospot dneva 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Heidi, risani film 19.15 Hrana in vino, svetovalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1918. VTV magazin, regionalni informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja         20.30 Športni torek, športna informativna oddaja 21.00 To bo moj poklic: Dimnikar - 2. del, izobraževalna oddaja 21.30 Brendi – 25 let, posnetek koncerta 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila

Sreda, 6. aprila

06.15 06.20 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 10.45 11.00 11.30 11.55 13.00 13.20 14.15 15.00 15.10 15.45 15.50 15.55 16.05 17.00 17.30 18.30 18.35 18.40 19.00 20.00 22.00 23.00 00.15 01.05 01.45 02.10

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Kljukec čara, 6/26 Risanka Čaj med goricami Na krilih pustolovščine, 4/25 Izvir(n)i Klanec do doma, dok. film Poročila, šport, vreme Tednik Trikotnik Poročila Mostovi Maks in Rubi, risanka Milan, risanka Kravica Katka, risanka Male sive celice, kviz Novice, šport, vreme Turbulenca Bojan, risanka Musti, risanka Vrtni palček Primož, risanka Dnevnik, vreme, šport 20. stoletje Jurija Gustinčiča, dok. odd. Odmevi, šport, vreme Omizje Turbulenca Dnevnik, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

06.30 07.00 07.45 08.30 10.00 12.30 14.10 14.50 15.20 15.55 16.20 16.45 17.05 17.35 18.00 18.50 19.45 19.55

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Dobro jutro Spet doma Ah, te orglice!, 2/2 Bleščica, odd. o modi Tranzistor Knjiga mene briga Osmi dan Duhovni utrip Mostovi Črno beli časi Veliko potovanje lososov, 2/6 Aritmija Žrebanje lota Košarka, liga telemach, Krka – Helios, prenos 21.50 Pod ognjenikom, koprod. film 23.35 Slovenska jazz scena 00.20 Zabavni infokanal

06.40 07.10 08.05 09.00 09.15 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 14.55 15.55 16.50 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.45 22.40 23.00 00.00 00.35 01.35

Tv prodaja Najlepša leta Nebrušeni dragulj, nad. Tv prodaja Prepovedana ljubezen, nad. Tv prodaja Gospodarica srca Tv prodaja Meč in vrtnica 24ur ob enih Najlepša leta, nad. Nebrušeni dragulj, nad. Prepovedana ljubezen, nad. Meč in vrtnica, nad. 24ur popoldne Meč in vrtnica, nad. Gospodarica srca, nad. 24ur vreme 24ur Tisti veseli dan, am. film Na kraju zločina, nan. 24ur zvečer Na robu znanosti, nan. Kaliforniciranje, nan. 24ur, pon. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: Regionalne novice 1, na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1918. VTV magazin, regionalni informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja         11.05 Športni torek, športna informativna oddaja 11.25 Vabimo k ogledu 11.30 Hrana in vino, svetovalna oddaja 11.55 Brendi – 25 let, posnetek koncerta 12.55 Videospot dneva 13.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Pravljici za lahko noč: Maks in rumeni traktor - Eva in kozel 18.15 Bobek in barčica, gledališka predstava 18.35 Glasba za otroke 18.50 Regionalne novice 2 18.55 Vabimo k ogledu 19.00 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Odprta tema: Uporaba lesa za izhod iz gospodarske in okoljske krize 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Pop corn, kontaktna glasbena oddaja, gostje NOVI FOSILI 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.40 Vabimo k ogledu 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila


Naš ­čas, 31. 3. 2011, barve: ­CMYK, ­stran 40

Prostovoljci delajo svet lepši Vsak od 20 nominiranih za naziv Naj prostovljec/prostovoljka za leto 2010 v MO Velenje si je zaslužil naziv, s svojimi dosežki pa sta izstopala Maja Ovčar in Drago Kolar Velenje, 26. marca – Sobotni dan je bil prav poseben, takšna pa je bila tudi prireditev v Vili Bianca, na kateri so posebno pozornost namenili prostovoljcem in prostovoljkam. MO Velenje, Mladinski svet Velenje in Mladinski center Velenje so namreč letos februarja objavili prvi razpis za naziv Naj prostovoljka/ prostovoljec v MO Velenje. Nanj

da tudi za delo v prihodnje. Na zaključni slovesnosti je velenjski župan Bojan Kontič poudaril, da je Velenje zraslo na udarniškem, prostovoljnem delu in da je tovrstna pomoč soljudem v skupnosti še danes ne le množična, ampak tudi učinkovita. »V slovenskem merilu smo še vedno v samem vrhu, za kar bi se vam rad

jih prejmejo, jih znajo tudi ceniti. Ko vidiš ganjenost na obrazu nominirancev, je jasno, da svoje delo opravljajo s srcem, iz prepričanja. Z naše strani je to majhna pozornost do vseh, ki se vse leto razdajajo in zato ne pričakujejo plačila. Za prostovoljstvo v naši občini me ni strah, ga bomo pa spodbujali tudi v prihodnje.« Ob tem je župan

dodal, da bi lahko bilo nominirancev veliko več, a so mnogi od njih skromni in želijo ostati celo anonimni, saj to delajo zato, ker so prepričani, da je tako prav, in ne zato, da bi to kdo opazil.

Naj prostovoljka 2010 Maja Ovčar, ki kot prostovoljka deluje v številnih akcijah Mladinskega centra Velenje, tudi humanitarnih, je bila ob razglasitvi za Naj prostovoljko srečna. Tudi sami smo jo med letom večkrat pocukali za rokav, da nam je razložila kaj o projektih, v katerih je sodelovala. Po sobotni prireditvi pa nam je zaupala: »To je fenomenalno. Danes sem dobila le še potrditev več, da so moje

delo opazili in da se je izplačalo. Zagotovo dela za prostovoljce nikoli ne bo zmanjkalo, s tem priznanjem pa sem dobila nov zagon zanj. Sicer že več let delujem v Mladinskem centru kot mentorica, doslej pa smo izpeljali kar nekaj uspešnih akcij, tudi zbiranje hrane in sanitetnih pripomočkov za socialno ogrožene v Šaleški dolini, ki smo jo uspešno izpeljali v lanskem decembru. Sedaj kot prostovoljka delujem tudi v ŠŠK-ju, kjer skrbim predvsem za red in organizacijo vseh papirjev.«

Naj prostovoljec 2010 Drago Kolar je neverjeten človek. Dela na več področjih in na mnogih ni le opažen, ampak je zelo uspe-

Nominiranci in nagrajenka Maja Ovčar (prva z leve) med prostovoljci do 30 let …

so že prvo leto prejeli kar 20 nominacij. Večina nominirancev je prišla na zaključno slovesnost in prav vsak od njih bi si za svoje delo v različnih zvezah in društvih zagotovo zaslužil naziv. Komisija pa se je morala odločiti, kdo od njih je s svojim delom in dosežki izstopal. V kategoriji do 30 let je bila to Maja Ovčar, v kategoriji nad 30 let pa Drago Kolar. Oba sta bila vesela in ponosna, obema bo priznanje velika spodbu-

ob današnjem dnevu iskreno zahvalil. Brez vas bi bilo življenje mnogim manj prijazno,« je povedal prostovoljcem in prostovoljkam. Po tem, ko je vsakemu od nominirancev za laskavi naziv stisnil roko, kar sta storila tudi Marko Pritržnik, direktor MC Velenje in vodja Mladinskega sveta Velenje, ter pobudnik izbora Dimitrij Amon, nam je župan povedal: »Ta priznanja niso zaman. Ljudje, ki

šen. Sploh v humanitarnosti, kjer se je v zadnjih letih angažiral v več projektih. Med drugim je predsednik krajevne organizacije Rdečega križa Šentilj, predsednik lani ustanovljenega Odbora za pomoč občanom v stiski, pobudnik akcij za zbiranje pomoči več socialno ogroženim družinam in družinam z invalidnimi otroki. Tudi on je bil ob razglasitvi vesel in ganjen. Povedal nam je: »To ni le moje priznanje, to je priznanje moji družini, ki je tudi zaradi mojega prostovoljnega dela velikokrat doma sama, brez mene. To je tudi priznanje vsem, ki mi pri delu pomagajo, saj sam ne moreš narediti prav veliko. Če pa imaš ob sebi ekipo ljudi – pa naj bo v krajevni skupnosti, službi ali drugih dobrodelnih organizacijah, kjer delam, potem lahko veliko postoriš. Pomembno je, da izvemo za kakšno stisko, saj mnogi še vedno ne znajo poiskati pomoči, ne zmorejo reči »Prosim za pomoč«, ker ne upajo ali nočejo. In veliko pomeni to, da poznaš ljudi, ki lahko pomagajo. Priznam, da mi to priznanje veliko pomeni, saj je bila »konkurenca«, če se izrazim po športno, na odru velika. Hvala tistim, ki so me predlagali, in tistim, ki so me izbrali, že sedaj pa vse prosim za pomoč tistim, ki živijo med nami in so pomoči potrebni.« Sicer pa sta tako petek kot sobotni dan za spremembo tekla po načrtih. Veliko prostovoljcev je ta dan čistilo okolje, pomagalo starejšim prelopatati vrt, družili so se na izobraževanjih in predavanjih … Na Cankarjevi ulici smo v soboto dopoldne pričakovali večji vrvež in predstavitve najuspešnejših lanskih prostovoljskih projektov, a sta nas tam pozdravili le dve stojnici; diabetiki so poskrbeli za strokovno svetovanje in delili zloženke, svoje uspešne in res zanimive projekte pa je predstavljal tudi Inštitut IPAK. In to je bilo vse. n Bojana Špegel

… nominiranci in nagrajenec Drago Kolar (na sredini) med starejšimi od 30 let

Navdušeni organizatorji in obiskovalci Šmartno ob Paki, 25. marca – Na športnem centru pri osnovni šoli v Šmartnem ob Paki je bilo minuli petek zelo živahno in zanimivo. Za oboje so poskrbeli udeleženci Dneva varnosti in obrambe, ki ga je občina Šmartno ob Paki pripravila v sodelovanju z občinskim štabom Civilne zaščite, Slovensko vojsko, Slovensko policijo, Gasilsko zvezo Šaleške doline ter združenjem Sever. Na rokometnem igrišču so si lahko obiskovalci ogledali ter se se-

znanili z opremo, ki jo uporabljajo pri svojem delu vojaki, policisti ter Civilna zaščita, precej pozornosti pa je vzbudil helikopter Slovenske vojske sredi nogometnega igrišča. Predstavniki organizatorjev so odgovarjali tudi na vprašanja tistih, ki so jih zanimali poklic vojaka, pogodbenega rezervista policije, prostovoljno služenje vojaškega roka, možnosti štipendiranja in podobno. Operativni desetini Prostovoljnih gasilskih društev Šmartnega ob Paki in Paške vasi sta prikazali re-

ševanje učencev iz šole, v kateri se je vnel požar, ter reševanje pogrešanih s pomočjo reševalnih psov. Pri tem so učenci šestega razreda menili, da »so gasilci delali v počasnem posnetku in da so nekateri delovali dokaj zmedeno.« V nadaljevanju dogodka so si lahko učenci višjih razredov ogledali še film o osamosvojitveni vojni v Sloveniji ter se pogovorili z nekaterimi udeleženci takratnih dogodkov iz domačega okolja. Omeniti pa velja še proslavo ob 20. srečanju združenja Sever ter

Gasilci so iskali pogrešane učence

seznanitev vojaških obveznikov iz Občine Šmartno ob Paki z vojaško dolžnostjo, kar so izvedli v prostorih šmarškega Mladinskega centra. Dan varnosti in obrambe so sklenili z nogometnim turnirjem na umetni travi. Nastopilo je 7 ekip, zmagala pa je ekipa vojaške policije. Župan Občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek je povedal, da so se lani prvič lotili priprave omenjene-

ga dne zato, da bi seznanili čim širši krog ljudi z dejavnostjo tistih, ki skrbijo za varnost ljudi ter njihovega premoženja v lokalni skupnosti, pa tudi širše. »Če lahko izrazim mnenje v imenu organizatorjev, potem lahko rečem, da smo bili navdušeni. Prav takšno je bilo mnenje tudi obiskovalcev, med katerimi pa smo pogrešali več predstavnikov politike.« Navdušenje nad dogodkom je iz-

razil tudi generalni direktor Slovenske policije Janko Goršek. Po njegovem mnenju so takšna srečanja potrebna zato, da se ne pozabijo dogodki pred 20 leti in da se zavest o pomenu varnosti ter obrambe prenaša na mlade. Kot je še dejal, bi kazalo tradicionalno prireditev še razširiti. n Tp

Vse na »kupu«: varnost in obramba

13-2011_gradbena  

3 24 - 38 šte­vil­ka­13­ četr­tek,­31.­marca­2011­ 1,50­­EVR Naš čas, 31. 3. 2011, barve: CMYK, stran 1 Gre za strokovno odločitev, ki je ni...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you