Issuu on Google+

107,8 MHz

Naš čas, 4. 3. 2010, barve: CMYK, stran 1

za za konec konectedna tedna

V petek popoldne krajevne snežne plohe. V soboto jasno s spremenljivo oblačnostjo.

www.nascas.com številka 9

četrtek, 4. marca 2010

1,50 EVR

Po pomladi dišeče zimske počitnice

RADIO VELENJE

8. marec je še kako potreben Milena Krstič – Planinc

Tako mislim

8. marec je mednarodni praznik žensk oziroma dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti. Nekdaj je bil veliko bolj spoštovan, kot je danes. Tudi praznovali smo ga bolj bučno. Zdaj pa eni pravijo, da ni več potreben. Da je balast. Da je za v ropotarnico zgodovine … Se mi zdi, da tako pravijo tisti, ki zanj sploh ne bi vedeli, če jih na ta dan ne bi spomnili trgovci: »Podarite ženskam drobno pozornost …« Poudarek je seveda na drobni. Čez kakšno leto bo mogoče: »Podarite ženskam kaj praktičnega …«. Mogoče pralni prašek. Lonec?

Avgusta bo minilo natanko sto let, kar je bila na pobudo nemške socialdemokratke Clare Zetkin sprejeta resolucija o praznovanju mednarodnega dneva žensk. Prvič so ga praznovali leta 1911, tudi v Sloveniji, prvi pa v Trbovljah. Praznik je postavljen tudi kot spomin (ali pa opomin) na požar v eni od newyorških tovarn, kjer je izgubilo življenje več kot 140 žensk. Je praznik še potreben ali ne?

Prejšnji teden se je velikokrat zdelo, da se je življenje upočasnilo, saj se je tudi Šaleška dolina krepko izpraznila. Manj gneče je bilo na cestah, parkiriščih …. »Krive« so bile zimske počitnice. Osnovnošolci in dijaki so zagotovo uživali v prostih dneh, a počitnice so bile zimsko obarvane le za tiste, ki so zimske radosti poiskali v smučarskih središčih. V dolini pa je bolj kot po zimi dišalo po pomladi.

To počitnikarjev – številnim so se v prostih dneh pridružili tudi starši – zagotovo ni motilo. Za tiste, ki so ostali doma, je bilo možnosti za kreativno in športno obarvano preživljanje prostih dni dovolj. In mnogi so ponujene priložnosti med zimskimi počitnicami dobro izkoristili.

 bš

Bodo banke zahtevale zamenjavo Tovšakove? Velenje - Prejšnjo sredo je nadzorni svet Vegrada, tako kot smo napovedali že v prejšnji številki Našega časa, razpravljal o prestrukturiranju, ki je še vedno v velikih likvidnostnih težavah. Sklenili so, da bodo vse nepotrebno premoženje prodali, napovedujejo pa tudi

razprodajo stanovanj na Celovških dvorih v Ljubljani, ki naj bi po nekaterih informacijah padla celo pod 2.000 evrov. Direktorica Hilda Tovšak je napovedala tudi kadrovske, organizacijske in finančne spremembe, predvsem pa krčenje Vegrada za okoli 700 delavcev.

V ospredje aktivnosti pa so postavili razreševanje težkega likvidnostnega položaja. Po neuradnih informacijah naj bi vodstvo Vegrada že včeraj lastnikom in upnikom predstavilo načrt prestrukturiranja, ki vključuje tudi »prostovoljno« poravnavo. Uprava

Med počitnicami so se mladi, ki so ostali doma, radi odzvali vabilom na športne in zabavne igre v dvoranah. Narava jim namreč ni bila najbolj naklonjena.

Vegrada naj ne bi bila več enočlanska, sliši pa se tudi, da naj bi banke zahtevale zamenjavo sedanje direktorice. Napovedane novinarske konference v Vegradu še niso pripravili, po neuradnih podatkih pa so njihovi žiro računi še naprej blokirani, še vedno pa tudi ni jasno, kdaj bodo delavcem poravnali dolgove (razlike regresa, plač, potnih stroškov, pa menda tudi obveznosti iz plač). Po besedah predsednika Sama Mastnaka se do včeraj na to temo s predstavniki sindikata še niso dobili.

Dokler bo obstajala kakršna koli oblika diskriminacije žensk, bo ta dan potreben. V obliki zgodovinskega spomina, v obliki opomina. Vseeno. Tega je vreden že zato, ker so ženske prehodile trnovo pot, da so prišle, kjer so danes. Nekatere do sem še hodijo. Ne le v svetu, tudi pri nas. Naj spomnim. Pred dobrimi dvajsetimi leti je v Sloveniji začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtve nasilja … Pred petimi leti je v slovenskem parlamentu eden od poslancev kolegicama predlagal ginekološki pregled … Še letos pa bi eni ženske še vedno najraje videli za štedilnikom ... Sploh, če so uspešne. Že zato se mi zdi, da je potreben. Še kako potreben.



Bralkam želimo prijazen 8. marec.

Na pragu novega velikega uspeha

 mz

Bioloških odpadkov še ne bodo odvažali Velenje, 2. marca – Po napovedih MO Velenje naj bi z marcem na področju ravnanja z odpadki uvedli nekaj sprememb. Zaenkrat je začetek zbiranja bioloških odpadkov prestavljen, saj izvajalec ravnanja z odpadki v Šaleški dolini (podjetje PUP-Saubermacher, d. o. o.) od Ministrstva za okolje in prostor še ni pridobil vseh potrebnih soglasij. Gospodinjstvom pa so rjave posode za zbiranje tovrstnih odpadkov razdelili že pred časom. Do nadaljnjega bodo odpadke zbirali in odvažali po doslej veljavnih urnikih. Mešane komu-

nalne odpadke (črni zabojniki) v blokovni gradnji bodo odvažali dvakrat tedensko, pri individualnih hišah pa enkrat tedensko, na 14 dni ali enkrat na mesec, odvisno od pogodbe. Kosovne odpadke bodo zbirali po urniku, ki je bil objavljen tudi v priročniku za ravnanje z odpadki. Ob izteku leta 2009 so ga prejela vsa gospodinjstva v Šaleški dolini, objavljen pa je tudi na spletni strani www.velenje.si. Odvoz ločenih frakcij iz zbiralnic pa bo potekal po novem urniku. V blokovnih naseljih bodo papirnato in plastično embalažo odvažali dva-

krat tedensko, stekleno in kovinsko embalažo vsakih 14 dni, na območjih individualnih hiš pa bodo vse ločeno zbrane odpadke iz zbiralnic odvažali na 14 dni. Delovni čas zbirnega centra za ravnanje z odpadki v Velenju, kamor lahko občanke in občani Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki pripeljejo vse vrste odpadkov, ostaja nespremenjen; vsak delovni dan razen srede od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob sobotah od 7. do 12. ure.



16 (Foto: S. Vovk)


Naš čas, 4. 3. 2010, barve: CMYK, stran 2

2

OD ČETRTKA DO ČETRTKA

4. marca 2010

Prednostne liste za stanovanja kmalu znane Banka Celje ohranila dobro mednarodno bonitetno oceno Celje - Fitch Ratings, ena od treh vodilnih svetovnih institucij za ugotavljanje in ocenjevanje bonitete bank, je potrdila dobro mednarodno bonitetno oceno Banke Celje. Ohranitev dobre mednarodne bonitetne ocene je v zaostrenih gospodarskih razmerah velik uspeh. Po besedah analitikov ocena med drugim potrjuje pomemben položaj banke v regiji, dobro kapitalsko ustreznost in stroškovno učinkovitost. Dobra bonitetna ocena uvršča Banko Celje v kategorijo investicijsko sprejemljivih bank - sodi torej med bolje ocenjene banke srednje in vzhodne Evrope, ki imajo dodeljene bonitetne ocene in potrjujejo, da je zanesljiv poslovni partner. mz

Dobrodelna razstava za otroke Haitija Mozirje - Vlado Parežnik je likovni samorastnik, ki vsako leto pripravi kakšno dobrodelno razstavo svojih likvonih del. Prav v teh dneh v več prostorih razstavlja svoje miniaturke, izkupiček od prodanih del pa bo preko Unicefa Slovenija namenil v humanitarne namene, tokrat otrokom Haitija. »Zaradi osebnih čustev, ki so se mi porodila ob tej tragediji na Haitiju, in prijaznega pisma, ki ga je name naslovila izvršilna direktorica UNICEF Slovenija mag. Maja Vojnovič, da kot član staršev otrok sveta po svojih močeh priskočim na pomoč otrokom Haitija, sem se takoj odzval. Pobudo sem sprejel z obema rokama,« pravi Vlado Parežnik. Dobrodelno prodajno likovno razstavo je postavil v jedilnici Pikado kluba v Šmartnem ob Paki, v Likovnem salonu v Mozirju, prostorih za druženje Rob v Nazarjah, v prostorih za družabna srečanja Podkrižnik na Ljubnem ob Savinji in v Hiši Podvratnik v Lučah ob Savinji. Skupaj razstavlja kar 300 likovnih del, v upanju, da jih bo čim več našlo nove lastnike in da bo izkupček akcije čim večji.  bš

Prostorski akti Šmartno ob Paki - Vse kaže, da postopki v zvezi s prostorskimi akti tudi v lokalni skupnosti na območju spodnjega toka reke Pake počasi dobivajo končno obliko oziroma kaže na to, da bodo končani v prvi polovici tega leta. Kako uspešni bodo predlagatelji, se seveda še ne ve, saj so se pogoji za spremembe namembnosti zelo zaostrili. Na občinski upravi pravijo, da so materiali pripravljeni zelo kakovostno in po tej plati naj ne bi bilo težav kljub odhodu uslužbenke, ki je opravljala tovrstna dela za Občini Šmartno ob Paki in Gornji Grad. Upajo, da bodo skupaj z Uradom za okolje in prostor SAŠA regije našli zanjo ustrezno rešitev, in to dokaj kmalu.  tp

Rezultati razpisa MO Velenje za dodelitev neprofitnih stanovanj znani čez en mesec – Prejeli 328 vlog, 25 prosilcev ne izpolnjuje pogojev Velenje, 1. marca – V Mestni občini Velenje so oktobra lani objavili javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, nanj pa se je prijavilo 328 prosilcev. Od tega jih 25 ne izpolnjuje pogojev razpisa. Poseben poudarek razpisa je bil tokrat namenjen reševanju stanovanjskega vprašanja mladih družin. Po pregledu vlog so prosilce razdelili v dve ločeni prednosti listi. Pri tem, na katero listo so razvrščeni posamezni prosilci, je namreč zelo pomembna višina dohodkov na družinskega člana. Na listo A se je uvrstilo 213 prosilcev (lista za neprofitna stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki

glede na socialne razmere po 9. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in varščine). Na listo B so razvrstili 26 prosilcev (lista za neprofitna stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na dohodek zavezani plačati lastno udeležbo in varščino, ki se jim pozneje odšteva od stroškov za najemnino). Za zamenjavo stanovanja je na listi A predvidenih 53 prosilcev, na listi B pa 8. Vse prosilce za stanovanja bodo v teh dneh obvestili o številu doseženih točk na razpisu, potem pa bodo začeli oblikovati prednostne liste, ki naj bi bile končane do kon-

ca marca. Te bodo tudi javno objavili. Znano je že tudi, da bodo prva nova stanovanja na voljo še pred iztekom leta 2010. MO Velenje in Stanovanjski sklad RS naj bi odkupila cel stolpič v novem naselju na Selu, ki ga gradi zasebni investitor. V njem je 39 stanovanj. Konec leta pa naj bi začeli graditi tudi nov blok na Gorici. V objektu bo kar 144 stanovanj raz-

ličnih velikosti. Objekt, ki obsega tudi 640 parkirnih mest in več kot tri tisoč kvadratnih metrov poslovnih prostorov, naj bi končali v drugi polovici leta 2012. Tudi v njem naj bi občina in Stanovanjski sklad RS odkupila veliko stanovanj, predvidoma nekaj več kot 100.

 bš

Mestna občina je za gradnjo stanovanj od stanovanjskega sklada Republike Slovenije pridobila skoraj 2,325 milijona evrov posojila, za skoraj 4,7 milijona evrov pa je ta sklad soinvestitor. Zato bodo lahko letos in v prihodnjem letu v Velenju rešili okoli 100 stanovanjskih vprašanj.

Letna konferenca OO SDS Šmartno ob Paki, 26. februarja - Na petkovi letni konferenci OO SDS Šmartno ob Paki so člani po uvodnih poročilih ocenili, da so v preteklem letu delali dobro in naloge, ki so si jih zastavili, uspešno opravili. Z enako vnemo se bodo lotili nalog, ki so si jih zastavili za letos, ko je volilno leto, je povedal predsednik Matjaž Dvornik.

Težave z razsvetljavo Šmartno ob Paki - V zadnjem času precej težav v občini povzroča nedelovanje javne razsvetljave ob cesti Šmartno ob Paki - Letuš, predvsem iz občinskega središča proti Rečici ob Paki. Po besedah občinskih veljakov vedo za težave in so tudi že večkrat posredovali pri vzdrževalcih. Po nekaterih analizah naj bi bila za to »kriva« napeljava v zemlji, kjer naj bi na liniji prihajalo do kratkega stika. Kje natančno, ne vedo. Delavci so tako rekoč vsakdan ’na sistemu’, vendar jim za zdaj napake še ni uspelo odpraviti.

 tp

Jadransko-alpska kokoška le počasi okreva Slovenija okreva, delavci Cometa doma – Gjerkeševa služba počasna, po občinah bi z naložbami radi pohiteli - Frankolovčani ne dajo bazena, Laščani na sejem – Zdravljeni odvisniki bodo vozili povsem trezni Slovenija okreva. Tako je spodbudno nagovoril poslance naš premier Borut Pahor. Že res, da počasi, po mnenju nekaterih tako počasi, da mnogi tega niti ne opazijo, pa vendar. Bili naj bi na dobri poti, da pustimo krizo za sabo. Da naša deželica res okreva, težko verjamejo tisti, ki so ostali brez dela, taki, ki so na čakanju, ali taki, ki so v resni negotovosti. Tudi tisti, katerih delovna mesta naj bi bila ogrožena zaradi zadnjega »socialnega« ukrepa, uvedbe višjih minimalnih plač. Nad mnogimi namreč še vedno visi grožnja delodajalcev, da bodo zaradi višjih plač postavili večje število delavcev na cesto. Ob takem stanju seveda mnogi res težko verjamejo, da smo najhujše že prebrodili in se naše gospodarstvo počasi prebuja. To te dni tudi težko verjame 70 delavcev zreškega Cometa, ki jih je vodstvo zaradi pomanjkanja naročil poslalo domov. Bojijo se, da je to ena od posledic združevanja te zreške družbe z mariborsko bratsko družbo Swaty. Lastnik je že dolgo isti, isti direktor, zato je bila tudi združitev pričakovana stvar. Govorjenje o sinergijskih učinkih pa se je pokazalo s pošiljanjem delavcev na čakanje. Pri tem naj bi se šli nekakšno kolobarjenje: enkrat iz ene, drugič iz druge nekoč samostojne družbe. Le kje so časi, ko sta obe lepo živeli in tekmovali, čeprav so nekateri govorili, da sta si znali tudi nagajati. Izhod iz krize bo tudi hitrejši, če bo več uresničenih razvojnih projektov. Tudi takih, za katere bi priteklo tudi kaj denarja iz tako imenovane evropske malhe, pa tudi iz državne. Znani so zapleti o tem, kdo naj prijavi razvojne projekte Savinjske regije na prvi rok 5. javnega poziva. Zaradi nezadovoljstva z Regijsko razvojno agencijo Celje je

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);

Svet občin za to pooblastil RA Sotlo, nato pa v časovni stiski spet RRA. A se je izkazalo, da so hiteli povsem zastonj. Konec prejšnjega tedna je Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko obvestila občine – ne le teh 31 v Savinjski regiji, ampak vseh 210 slovenskih – da do prvega roka za preložitev vlog, to je do 26. februarja, le-teh ni mogoče posredovati, ker niso uspeli pregledati izvedbenih načrtov nobene regije. In tako bo z našega širšega območja izviselo tudi 14 projektov, za katere so občine že izvedle razpise in so komaj čakale, da začno z delom. A da je kaj takega mogoče, ni ne minister ne kdo iz Službe opozoril županov, čeprav so imeli skupen pogovor na Brdu. In ko se je ponekod prerekalo med občinami ali občine z državo ali državnimi institucijami, se v vojniški občini kar med sabo. Ozirom občina in krajevna skupnost Frankolovo. Tam se namreč ne strinjajo, da bi njihov bazen odprodali, terjajo, da ga še naprej vzdržuje občina. Sam se namreč s svojo dejavnostjo ne more. Še posebno ne ob teh muhastih poletjih. Ne dajo pa ga zato, ker so težko prišli do njega. Kot nadomestilo za izgubljeni vir vode oziroma stare toplice ob njem so ga namreč pred desetletji skorajda izsilili od celjskega komunalnega podjetja, ki je tam zajemalo vodo. Ko pa so ga dobili, ga niso znali nikoli prav tržiti. Pa jim je pogosto bolj v okras - ali bolje rečeno v sramoto. V Laškem pa so se spomnili, da ni dovolj, da imajo vsakoletno največjo slovensko veselico, čeprav neradi slišijo, da tako nekateri imenujejo njihovo Pivo in cvetje; rabi bi še s čim popestrili dogajanje v kraju. In so se odločili, da bodo imeli vsak prvi petek v mesecu na Trubarjevem nabrežju Laški sejem. V Celju pa se nadaljujejo krvodajalske akcije, ki jih pripravlja Celjska interdisciplinarna akcijska skupina za varnost v cestnem prometu. Po prvi, na kateri so kri darovali tudi najvišji policisti, so prve dni tega meseca pripravili še eno, na njej pa so darovali kri zaposleni v bolnišnici Vojnik. Pa ne le to, tudi zdravljenci z oddelka za zdravljenje odvisnosti. Ti so se tudi zavezali, da bodo imeli po zdravljenju, ko bodo spet za volanom, v krvi 0,0 alkohola.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.


Naš čas, 4. 3. 2010, barve: CMYK, stran 3

V SREDIŠČU

4. marca 2010

Se ekologi sprenevedajo?

Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh

»Ne« odobritvi nekomercialnega kredita

Vlada naj razpravlja o sanaciji zraka, vode in zemlje!

Nevladne organizacije Umanotera, Fokus in Ekološki slovenski forum so posredovale Evropski banki za razvoj negativno mnenje za odobritev kredita Termoelektrarni Šoštanj. V pismu poudarjajo, da bo prav letošnje leto pomembno opredelilo smeri razvoja Slovenije v prihodnjih desetletjih. V procesu priprave sta podnebni zakon in podnebna strategija, nastaja novi Nacionalni energetski program in postavljeni bodo temelji za prenovo Strategije razvoja Slovenije. »V tako majhni državi in tako majhnem energetskem sistemu lahko en sam velik

Dr. Uroš Rotnik, direktor TEŠ

»Zahteve ekologov niso utemeljene« »Presenečen sem, da so nekatere nevladne organizacije šele sedaj začele gledati naše dokumente, kajti že leta 2007 smo skupaj sodelovali na številnih okroglih mizah in posvetovanjih in nikoli doslej niso izrazili nikakršnih pomislekov v zvezi z blokom 6,« pravi Rotnik, ki ne more razumeti, zakaj so se te aktivnosti začele šele prejšnji mesec. »Človek dobi občutek, da gre dejansko za blokiranje financiranja bloka 6, in mislim, da so v ozadju drugi interesi, ne pa skrb za naravo. To še posebej, ker bo blok 6 prinesel same pozitivne spremembe v okolju, saj bo emitiral 35 odstotkov manj CO2, razpolovile se bodo emisije SO2, dušikovi oksidi, hrup in prah bosta prav tako bistveno nižja. Te odločitve oziroma negativna mnenja, posredovana evropski banki za razvoj, niso utemeljena, saj bodo emisije ob enaki proizvodnji nižje in to dokazujejo vsi dokumenti,« pravi Rotnik. Okoljevarstveniki se obnašajo, kot da je vse to zanje novo. Se torej sprenevedajo? »Lahko bi tako rekel. Že leta 2008 so bili namreč vsi ti dokumenti objavljeni in Urad za varstvo okolja je že 14. novembra leta 2008 objavil potek pridobivanja okoljevarstvenega soglasja, ki smo ga potem dobili novembra leta 2009. Prav vsakdo je imel možnost dajanja pritožb. Prav tako moram poudariti, da so vse te nevladne organizacije tudi sodelovale pri zeleni knjigi in nihče ni imel spomladi lani kakršnih koli pomislekov o bloku 6, saj je jasno, da bo ta blok v primerjavi s sedanjim stanjem prinesel samo pozitivne lastnosti za okolico.« Ta mnenja ekologov, o katerih je bilo v zadnjih dneh veliko slišati, pa ne pred-

energetski objekt določa prihodnost podnebne politike in energetskega sistema. Termoelektrarna Šoštanj namreč zagotavlja 30 % oskrbe z električno energijo in je hkrati vir skoraj 25 % vseh trenutnih izpustov toplogrednih plinov, kar pomeni 2 toni CO2 na prebivalca Slovenije na leto,« pravijo. Oporekajo tudi finančni vrednosti projekta ter očitajo premajhno odprtost in demokratičnost procesa v zvezi s to odločitvijo. Vladi so predlagali, da zamrzne sprejemanje končnih odločitev glede gradnje šestega bloka vsaj tako dolgo, da bodo dogovorjeni podnebni cilji v podnebnem zakonu in podnebni strategiji v novem energetskem programu.

stavljajo stališč vseh slovenskih ekologov? »Seveda to ni mnenje vseh ekologov, mno ga eko loš ka giba nja raz miš lja jo povsem drugače. Veliko ekologom, okoljevarstvenikom je jasno, kaj prinaša blok 6, kakšne pozitivne lastnosti in zaradi tega ne gledamo tako pesimistično na te pri pom be. To še posebej, ker mislim, da ostale žal bolj skrbi investicijska vrednost, kot pa samo oko lje. Sicer pa oseb no trdim, da ni denarja, ki bi lahko plačal prekomerne emisije v okolico. In v tej smeri tudi delamo. Sicer pa mislim, da je dejansko največ ekologov v Termoelektrarni Šoštanj. Zaposleni tukaj, več kot 500 nas je, skrbimo za ozračje Šoštanja in celotne Slovenije in seveda tudi za zrak, ki se giblje naprej po Evropi.« Pa lahko njihovo mnenje ogrozi najem tega kredita? »Mislim, da ne, kajti banka za razvoj je celo leto 2009 delala pri nas skrben pregled projekta. Najela je tudi različne strokovnjake, ki so ga dodatno pregledali, in vsi so ugotovili, da je tako tehnološko, ekonomsko in ekološko zelo sprejemljiv, in prav zaradi tega smo zanj dobili odlično oceno ekološke sprejemljivosti. Zato mislim, da Evropska banka točno ve, kakšne so želje in namere investitorja TEŠ, in prepričan sem, da ne bodo spremenili mnenja.« Kdaj bo to znano? »Pričakujemo, da še pred poletjem.« Seveda pa se verjetno v vodstvu TEŠ pripravljate tudi na morebiten scenarij, da tega kredita ne bi dobili? »Vsak pameten energetik mora imeti več variant in tako kot ves čas skrbimo, da

Dr. Milan Medved, direktor Premogovnika Velenje

NOP II še pred poletjem »Na razpravi, ki je bila na začetku februarja v Ljubljani, je bil vsem zainteresiranim nevladnim organizacijam, predvsem okoljskim, predstavljen projekt bloka 6. Ob tej priložnosti pa smo odgovorili tudi na vsa vprašanja. Po mojem mnenju bi morali ravno ekologi zagovarjati to investicijo. Ta blok je namreč z najsodobnejšo tehnologijo pretvorbe premoga v električno energijo ne le ekonomsko, ampak tudi ekološko, zelo potreben objekt. S tem novim blokom bomo lahko zadostili tudi vsem zahtevam Evropske unije glede okolja. Seveda nekaj »naiv-

cev« misli, da bi v Sloveniji lahko v prihodnje zdržali brez TEŠ. Vsa strokovna mnenja pa so večkrat zelo trdno podkrepila trditev, da je TEŠ s šestim blokom kot najmodernejšim termoenergetskim objektom nujno potreben slovenskemu elektrogospodarstvu.«

Bo vlada čakala do jeseni? Presenetljiva je bila tudi odločitev vladnega strateškega sveta za energetiko 15. februarja. Po njej je premier najavil čas za razmislek do končne odločitve do jeseni. Zbrali smo nekaj odmevov na ta dva dogodka. Še posebej slednji je bil presenetljiv in je v Šaleški dolini tudi zelo negativno odmeval.



je električna energija pridobljena iz Šoštanja, zanesljiva, prav tako gledamo tudi na zanesljivost oskrbe finančnih virov bloka 6. Izdelanih imamo več scenarijev, kako bi financirali ta projekt, če kredita ne bi dobili. A treba je vedeti, da gre pri tem kre di tu za dejan sko naj bolj ugodno financiranje in bi bila zato tudi lastna cena električne energije ugodna. V primeru iskanja kreditov pri drugih bankah ali strateških vla ga te ljih bi se stroški financiranja dvig ni li in last na cena bi bila večja, posle dič no pa bi pad la kon ku renč nost sloven ske ga gospodarstva.« Kako pa komentirate izjave premierja po seji vladnega strateškega sveta za energetiko? »Jaz mislim, da ta odločitev glede jeseni dejansko ni bila tako mišljena, kajti premier je govoril na strateškem svetu, na katerem sem bil tudi sam, o tem, kakšna bo odločitev glede državnega poroštva za naš projekt. Tako mislim, da premier natančno ve, kako pomemben je ta projekt za slovensko energetiko.« Nekako se v tem okolju sprašujemo, če energetiki premierju morda niste znali dovolj jasno predstaviti, kako pomembna je ta gradnja? »Težko sicer to komentiram, vendar zagotovo jo razume! Vsekakor pa je smotrno, da se razčistijo vse dileme in poišče odgovore na odprta vprašanja, ki bodo zagotovo prinesla jasno sliko, kolikšna je smotrnost tega projekta.«

Kako pa komentirate sejo strateškega sveta? »Zanimivo, jaz sem imel po tej seji zelo dober občutek. Namreč pokazalo se je, da redki posamezniki, ki se mogoče celo neupravičeno deklarirajo kot strokovnjaki z elektrogospodarskega področja, sploh nimajo nobenega pravega argu men ta pro ti blo ku 6. Večinsko mnenje je bilo, da je blok 6 nujna investicija in da tu ni dileme. Osebno mislim, da so napačno interpretirali izjavo predsednika vlade, da je treba počakati do jeseni - do jeseni se bo odločalo o državnem poroštvu za najem kreditov. V tem času bo projekt seveda nadaljeval svojo pot, ker tu zaustavljanja pravzaprav ni več.« Kako pa je s podatki, ki jih je mogoče zaslediti v javnosti glede cene elektrike iz novega bloka in cene premoga?

3

»Stališče Mestne občine Velenje o bloku 6 je znano in že večkrat javno povedano. Mi vedno, ko govorimo o razvoju energetike v Šaleški dolini, govorimo tudi o sanaciji in varovanju okolja, o delovnih mestih, o trajnostnem razvoju, o zanesljivi in kakovostni oskrbi z električno energijo. Zanima me, kakšne odgovore na ta vprašanja nam lahko ponudijo nasprotniki gradnje bloka 6 in kje so bili doslej. Kje so na primer bili, ko smo se prebivalci Šaleške doline borili za čist zrak, za čiste vode, za zdrava tla … Zakaj so dopuščali obratovanje zastarelih blokov 1, 2, in 3? Zdaj, ko si v Šaleški dolini prizadevamo za sodoben energetski objekt, ki bo ob manjši količini porabljenega premoga, ob bistveno manjših vplivih na okolje, omogočil pridobivanje več električne energije, pa so se oglasili! Vsem tem, sporočam, da šesti blok bo, da si bomo za dokončanje tega pomembnega projekta še naprej prizadevali z vsemi močmi,« pravi župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. In dodaja: »Prav neokusno je, da so najglasnejši nasprotniki bloka 6 tisti, ki so pred 20 ali 30 leti v imenu neke druge oblasti zagovarjali rekordne izkope lignita, povečevanje proizvodnje elektrike. Vsem okoljskim škodam navkljub.« Velenjski župan je povedal še, da smo v Šaleški dolini doslej morali reševati svoje težave samostojno in smo bili pri tem uspešni. »Če nam zdaj želijo s preprečevanjem gradnje bloka 6 »pomagati« drugi, jih bomo prosili, da zagotovijo potrebna sredstva in nemudoma pripravijo zakon o zapiranju Premogovnika Velenje, o zapiranju dotrajanih blokov šoštanjske termoelektrarne, o povračilu škode in sanaciji Šaleške doline, o razvojni pomoči našim občinam …«

Karel Lipič, predsednik Zveze ekoloških gibanj

»TEŠ lahko pohvalimo« V zvezi ekoloških gibanj Slovenije podpirajo izgradnjo šestega bloka in ji dajejo prednost pred drugim blokom JE Krško. Karel Lipič, predsednik ekološkega gibanja Slovenije, ki združuje nevladne okoljske organizacije, kar 41 okoljskih društev in 18 zavodov tukajšnje ekološke težave pozna zelo podrobno in že zelo dolgo, pravzaprav od leta 1980, ko je bil med »prebujajočimi se« ekologi. Bil je namreč sekretar republiškega odbora sindikata lesne industrije. »Gozdarji smo prvi začutili emisije žveplovega dioksida, saj so se začeli gozdovi na višini 600 metrov sušiti, in to v ogromnih količinah,« se spominja Lipič. »Okoljevarstveniki smo seveda zelo kritični in veliko pikrih je bilo izrečenih, seveda pa znamo tudi pohvaliti, ko vidimo, kako onesnaževalci in potencialni onesnaževalci vlagajo sredstva za sanacijo okolja oziroma za preprečitev onesnaževanja. »Termoelektrarno Šoštanj vsekakor lahko pohvalim in zagotovo se bodo strinjali tudi občani, da so se emisije močno znižale in se bodo še bolj, saj bodo z izgradnjo šestega bloka za enako proizvodnjo spustili v ozračje za enako proizvodnjo le še 3,1 milijona ton žveplovega dioksida. Naj dodam, da v našem gibanju podpiramo izgradnjo šestega bloka in jo postavljamo pred drugi blok jedrske elektrarne Krško. Zaradi vsega tudi nismo podpisniki izjave, ki so jo nekateri ekologi poslali Evropski banki za razvoj.«

»Prav moderno je postalo, da se kar tako počez navajajo različni podatki, za katere smo že večkrat absolutno dokazali, da ne držijo. Premogovnik Velenje ima jasno začrtano strategijo, po kateri bo po izpeljanih ključnih razvojnih projektih - še pred letom 2015, dosegel tudi to zahtevano ceno 2,25 evra za GJ. Sem velik optimist in prepričan, da smo tega sposobni in da smo se sposobni prilagoditi tudi temu, da bo blok 5 hladna rezerva. Odkopno fronto imamo tako razvito, da lahko presežemo tudi velika nihanja v letni proizvodnji potrebnega premoga. To nam je dal stalen razvoj in tudi nekatere ključne odločitve, ki smo jih v preteklem letu sprejeli in so povezane z odkopavanjem na dveh odkopih hkrati, razvojem in nadaljnjim širjenjem odkopov, optimiranjem gabaritov odkopov in tudi glede predvide-

ne racionalizacije glavnega odvoza premoga.« Na Premogovniku imate torej velike razvojne načrte, kako se pripravljate nanje? »Aktivnosti tečejo nor malno naprej, pritisk medijev je velik, a doslej smo znali odgovoriti še na vsako vprašanje in jaz verjamem, da bomo to počeli tudi v prihodnje. Bil sem presenečen, kako je nekatere zunaj naše doline začelo skrbeti, kako bo z zaposlenimi na rudniku po letu 2015. Pravzaprav sem vesel te skrbi, saj smo se doslej z delov ni mi mes ti v Šaleški dolini in predvsem v energetiki in rudarstvu ukvarjali predvsem sami. Zatrdim lahko, da je naš pogled v prihodnost zelo jasen, da imamo pripravljene koncepte in jasne načrte, s katerimi se bomo lahko prilagajali potrebam po premogu, ne da bi zaradi tega kdo izgubil delo. Prav tako kate-

gorično tudi zanikam trditve posameznikov, da gre za ohranjanje slabo plačanih delovnih mest. Rudarska delovna mesta res potekajo v posebnih delovnih pogojih, vendar so po mojem mnenju delavci tudi za to solidno nagrajeni in mislim, da so to kvalitetna delovna mesta, ki se jih splača obdržati tudi v prihodnosti.« S projektom NOP II (nov izvozni jašek) greste torej naprej? »Projekt je v zelo intenzivni fazi, trenutno zaključujemo dela na raziskovalni vrtini. Na tej osnovi bodo naši projektanti določili vse ustrezne gabarite za projektiranje celega objekta. Računamo, da bo prav kmalu dokončan investicijski program, ki bo potem ustrezno verificiran na vseh organih družbe, in računam, da bo zelena luč dana še letos pred poletjem, da se lahko prične delati.«


Naš čas, 4. 3. 2010, barve: CMYK, stran 4

4

DOGODKI

4. marca 2010

Obnova Vile Biance ne zamuja V še letos obnovljeni Vili Bianci bo tudi poročna dvorana, sedež EPK 2012, TIC in še marsikaj – Kako teče obnova in kdo bo še dobil prostore v novem protokolarnem objektu Velenje, 1. marca – Z začetkom obnove vile Biance pod Velenjskim gradom se je začela obnova starega mestnega jedra. Da to spet močno propada, je vsem znano, da obnova in odstranitev starih, praznih in od zoba časa že nevarno načetih stavb še ni uresničena, je vzrokov več. Vsekakor pa bodo vrata v staro mestno jedro novo, svežo podobo z odprtjem vile Biance dobila še letos. Podjetje Vegrad je obnovo začelo lani, končana pa naj bi bila pred iztekom leta 2010. Župan Srečko Meh nam je povedal: »Po začetnih težavah zaradi potrebe po utrditvi terena in težav zaradi nizkih temperatur v letošnji zimi sedaj izvajalci pravijo, da vse teče po terminih in načrtih. V prvem polletju, predvidoma maja, bo končana prva faza obnove. Ta vključuje sanacijo pritličja, prvega nadstropja in izgradnjo pomožnih prostorov. Stavba je kulturni spomenik lokalnega pome na, zato obnova seve da poteka po natančno določenih smernicah zavoda za spomeniško varstvo. Utrditi so morali temelje, zidovi so

drugačni, ojačati je bilo potrebno nosilne stene. Ob obilici dela lahko rečem, da bi bilo verjetno bolje vilo Bianco podreti do tal in na njenem mestu zgraditi nov objekt, ki bi ji bil podoben. A sedaj so dela že daleč, kmalu naj bi začeli menjavati strešno konstruikcijo, vila bo dobila tudi novo kritino, že kmalu pa bodo začeli urejati notranjost.« Po končani obnovi lahko rečemo, da bo vila Bianca postala večnamenski objekt, ki naj bi pripomogel tudi k povečanju turistične in kulturne aktivnosti v regiji. Sedaj je že znano, kaj vse bo v njej. Župan nam je povedal: »V pritličju vile bo gostinski lokal brez svoje kuhinje, želimo si visoko kvalitetno kavarno. Javni razpis za najemnika smo objavili feb-

Pridobili veliko nepovratnih sredstev Članica velenjskega mestnega sveta Maja Hostnik (Zares) je na februarski seji vprašala, kakšni so cilji in vizija Vele nja v okviru Evropske prestolnice kulture 2012. Zanimalo jo je torej, kakšna je vloga Velenja v tej zgodbi? Svetnico Katarino Praznik (LDS) pa je zanimalo, koliko sredstev je mesto za pripravo projektov v evropski prestolnici kulture že pridobilo. Glede na to, da bo sedež EPK v Vili Bianka, odgovo re povze ma mo kar tukaj. Na MO Velenje pravijo, da je Velenje na osnovi potrjenih doku-

ruarja, želimo pa si, da bi najemnik skrbel tudi za kulturno ponudbo, ki bi se skladala z vsebino ostalih, ki bodo delali v Bianci. Tja bomo prestavili tudi Turistično informacijski center, tudi zato, da bo vila odprta vse dni v tednu. Obiskovalci bodo lahko videli multimedijsko predstavitev zgodovine vile in Velenja. Razmišljamo, da bi v pritličje umestili tudi specializirano prodajalno s področja glasbe, ki bi ponujala vse, kar potrebujejo glasbeniki. Ta bo ob odprtju akademije za glasbo zagotovo dobrodošla. V vili bo tudi prodajno-razstavna likovna galerija, pa sedež velenjske Knjižne fundacije in Evropske prestolnice kulture 2012. V Vili bo tudi dvorana z orglami, ki bo koncertna, protokolarna in tudi

mentov na državni in evropski ravni v projektu EPK 2012 prioritetno usmerjeno v produkcijo raznolikih kakovostnih programov za otroke in mladostnike. V sodelovanju z vsemi javnimi zavodi v kulturi pripravljajo širok spekter aktivnosti, s katerimi bodo nagovorili tako domačo kot mednarodno javnost. Vizija Velenja je doseči opazen dvig kakovosti življenja v mestu, povečati njegovo prepoznavnost in ponuditi mladim možnost, da realizirajo svojo čisto ustvarjalno energijo. Mestna občina Velenje je doslej kandidirala na vse razpise Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki so bili glede na kriterije primerni. Uspešni so bili s projekti Poslovna cona Rondo (dobrih 790 tisoč evrov), Vila

poročna dvorana. V zgornjem nadstropju bo večnamenska dvorana, ki bo opremljena s sodobno tehniko za multimedijske vsebine.« Župan je prepričan, da se bo takoj po dokončanju prve faze obnove že začela druga. Takrat bodo uredili tudi okolico z novim dostopom do vile in novim parkom pred njo. Pravi, da ne vidi ovir, da še letos dokončajo vilo do te mere, da bo vseljiva. Za obnovo vile je MO Velenje pridobila veliko nepovratnih sredstev; dobrih 755 tisoč evrov za prvo fazo obnove in 458 za drugo fazo. Manjkajoča sredstva pa naj bi bila zagotovljena v letošnjem občinskem proračunu.

 Bojana Špegel

Bianca, I. in II. faza obnove (skupaj dober milijon 213 tisoč evrov), Razširitev poslovne cone Rondo (slabih 834 tisoč evrov). Del sredstev je že porabljenih, del pa še ne, ker so projekti še v izvajanju in se zaključujejo v letošnjem letu. Na javni razpis za sofinanciranje operacij javne kulturne infrastrukture v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj je MO Velenje prijavila obnovo Regijske galerije Velenje. Projekt je bil zaradi prenizkega števila točk ocenjevalne komisije s sklepom zavrnjen. Na sklep so se pritožili, odgovora pa še niso dobili. Je pa župan Srečko Meh ob tem povedal, da letos do obnove galerije ne bo prišlo, razen če uspejo na tem ali kakšnem drugem razpisu za nepovratna sredstva.

Mayerholdovo hišo bodo (končno) porušili MO Velenje je morala prej odkupiti celotno stavbo Velenje, 1. marca – Ne vem, koliko let že govorimo in pišemo o zapletih pri denacionalizacijskih postopkih, ki so močno krivi tudi zato, da dotrajana Mayerholdova hiša na koncu Starega trga v Velenju še stoji. Ne vem več niti, koliko let okrog nje že stoji zaščitna ograja, a dejstvo je, da je stavba že dolgo nevarna, sploh, ker stoji ob pločniku in precej prometni cesti. Kot kaže, pa se sedaj vendarle premika v pravo smer, ki bo res privedla do odstranitve neslavne podrtije. Ko sem velenjskemu županu Srečku Mehu spet zastavila vprašanje, kdaj bodo Mayerholdovo hišo vendarle odstranili, je bil njegov nasmeh grenak. »Dejansko bi mi lahko bilo nerodno tudi v imenu naše države, saj so bili postopki, predvsem denacionalizacijski, res neverjetno dolgi in zapleteni. Vendarle sedaj verjamem, da bomo Mayerholda letos podrli. Ker sem vedno optimist, menim, da se bo to zgodilo v prvi polovici letošnjega leta. V teh dneh bomo namreč na velenjsko upravno enoto vložili projektno dokumentacijo za podrtje objekta, za kar smo pridobili tudi soglasje zavoda za spomeniško varstvo. A vedeti morate, da smo morali pred tem celotno stavbo odkupiti. MO Velenje je imela v tej hiši le 8 kvadratnih metrov lastništva, vse ostalo je bilo v lasti države, zasebnikov, podjetij in denacionalizacijskih upravičencev. « Pred rušitvenimi deli bo občina morala poskrbeti za prestavitev dveh svetilk javne razsvetljave. Župan pravi, da s tem ne bo težav, pa tudi sredstva za odstranitev objekta so zagotovljena. Takoj, ko bo izdano gradbeno dovoljenje za rušitev objekta, bodo objavili javni razpis za izvajalca del. »Če je to v naši moči, bomo stavbo odstranili v prvi polovici leta. Žal izvajalec ne sme začeti delati, dokler nimamo gradbenega dovoljenja. Prošnje zanj nismo mogli vložiti, ker nismo bili lastniki zgradbe,

Mayerholdova hiša je bila nekaj časa oblečena, da njene neslavne podobe nismo videli. Sedaj »zaves« na njej ni več, zaščitna ograja pa tudi ni najbolj trdna. Župan upa, da jo bodo lahko podrli v prvi polovici leta 2010.

lastniki pa nismo bili, ker so nekateri hoteli za to podrtijo več kot je realno. Mi pa delamo z občinskimi, družbenimi sredstvi, zato na to nismo mogli pristati,« zgodbi, ki se vleče kot jara kača, a še najmanj po krivdi MO Velenje, doda župan.

Rušenja in novogradnje Z lastnikom Hotela Razgoršek so se na MO Velenje že dogovorili, da bodo nekaj zemljišč na tem območju po rušitvi objekta zamenjali z njim, nekaj pa morda prodali. »Če želimo na tem mestu postaviti nove objekte, kar imamo v načrtu, bi morali podreti tudi hišo na Starem trgu 25, ki se drži Mayerholda. Z lastniki se še dogovarjamo za ceno in odkup. Upam, da bomo uspešni. Potem bi lahko ta celoten predel pod župniščem pozidali in lepo uredili. V ta del bi umestili vsebine, ki

ne bi imele velike potrebe po parkiriščih, ki jih v tem delu mesta res primanjkuje,« nam je še povedal župan. Kot tudi to, da bi radi odstranili tudi stavbo Stari trg 11, v kateri danes še deluje Gostišče Čuk. Ta je v večini že v lasti MO Velenje, ima pa v njej poslovni prostor podjetje Figaro, ki po županovih besedah za odkup zahteva veliko preveč, saj je njihov nekdanji lokal skoraj brez vrednosti, ker je v stavbi, ki je že podrtija. Načrtov v tem delu mesta je še veliko, tudi rušitev stare pekarne in stavbe za njo je še aktualna. A najprej bo potrebno v tem delu mesta zagotoviti več parkirnih mest in urediti promet. Verjetno brez zaprtja prometa čez Stari trg takrat ne bo šlo. Vse z eno samo željo – da staro mestno jedro spet zaživi in oživi.

 Bojana Špegel

Mnenja so deljena … Vroča tema pred kratkim je bila gradnja bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj. Mnenja o (zelo) bur nih razpravah smo preverili tudi na velenjskih ulicah… Rudolf Matevžič: »Vse, kar se tiče gradnje bloka Rudolf Matevžič 6, spremljam že od začetka. Naložba se mi zdi vredna vsega truda in denarja, saj moramo razmišljati o prihodnosti, gledati naprej. Same polemike pa se mi zdijo nesmiselne. Snovalci projekta so se z njim inten ziv no ukvar ja li že zelo dol go, pa nih če ni imel pripomb. Zdaj, ko smo tik pred gradnjo, pa je kar naenkrat ogenj v strehi. Jaz mislim, da blok 6 eno stav no mora biti. Energija se je potrebovala, se potrebuje in se še bo. Milena Božič In to vedno bolj.« Milena Božič: »Blok 6 bo gotovo vplival na podnebje v Šaleški dolini, ki je zelo uma za na. A od tega je odvisen rudnik, so odvisna delovna mesta in še kaj. Sama sem sicer proti takemu onesnaževanju, a energijo ljudje preprosto potrebujemo. Če bo deloval samo blok 6, potem se z gradnjo strinjam, sicer ne. Onesnaženje bi moralo biti bolj transparentno in kontrolirano. Pravijo, da bo blok 6 zares zmanjMirko Anžel šal izpuste plinov. Upam, da to drži.« Mirko Anžel: »Jaz mislim, da je problematika TEŠ-a povezana s politiko. Če se bo gradil šesti blok, bo rudarjenje v Velenju še ostalo, sicer pa bo rudnik propadel. Veliko je odvisno tudi od samega finančnega zalogaja. Če bo država finančno pomagala, mislim, da se bo 6. blok zgradil, sicer ne. Vsekakor je gradnja pomembna za prihodnost Velenja, pole mi ke o njej pa so Vikica Tomljenovič nastale zaradi različnih interesov. Če bi bilo vse narejeno pošteno, bi se gradnja šestega bloka lahko začela normalno.« Vikica Tomljenovič: »Vsi, ki so delali pri projektu bloka 6, so se gotovo zelo trudili, vložili so vse dobro, da bi bilo za našo Šaleško dolino okolje čistejše. Zdaj pa očitno gre nekaterim to v nos. Ne vem, zakaj si želijo to, kar so naši predhod ni ki tako pozi tiv no uredili in še želijo urediti, uni či ti. Zago tov lje na Martina Zaveršnik delovna mesta in čistejše okolje sta samo dve od prednosti gradnje. Do polemik pa je po mojem mnenju prišlo zaradi nagajanja drug drugemu v politiki. Žal v politiki.« Martina Zaveršnik: »Vsi živimo že v dovolj onesnaženem okolju. Sama sem iz Zavodenj, kjer onesnaženje še posebej močno občutimo. Zato nad gradnjo bloka 6 nisem niti najmanj navdušena. Sem proti gradnji. K čistejšemu okolju ta gotovo ne bo prispevala. Onesnaženja imamo že tako ali tako dovolj. Zato so se najbrž tudi sprožile vse polemike …«

 vg


Naš čas, 4. 3. 2010, barve: CMYK, stran 5

AKTUALNO

4. marca 2010

Premogovnik prodaja znanje in tehnologijo Velenjski premogovnik je lani uspešno prodal znanje in tehnologijo v rudnik Mramor v Tuzli v Bosni in Hercegovini, zdaj pa nadaljujejo pogovore o nadaljnjem sodelovanju v tej državi in tudi v Makedoniji Mira Zakošek

Velenje, 25. februarja – Dvodnevni obisk na Premogovniku Velenje so sklenili generalni direktor Elektroprivrede BiH Amer Jerlagić, izvršni direktor za proizvodnjo Elektroprivrede Nihad Kadić, direktor Rudnika uglja Kreka v Tuzli dr. Rešad Husagić in direktor rudnika Breza Ćamil Zaimović. Skupaj z direktorjem Premogovnika dr. Milanom Medvedom in njegovimi sodelavci so si ogledali jamska delovišča, med drugim najsodobnejši odkop -50 B v jami Pesje in pripravsko delovišče številka 7, kjer imajo najboljšo opremo za izdelavo jamskih prostorov.

V prihodnjih treh letih bodo vložili v posodobitev sedmih rudnikov 150 milijonov evrov

Dr. Medved je gostom predstavil proizvodnjo in porabo premoga v Evropski uniji ter trende na tem področ ju, nato pa podrob neje odkopavanje premoga, opremo, način dela, poslovne rezultate in načrte Premogovnika Velenje. Goste so predvsem zanimali tehnični podatki in zmogljivost odkopne opreme. Mag. Bojan Lajlar, vodja

tehničnih služb, pa je gostom predstavil tudi novo sklenjeni posel za odpiranje novega premogovnika v Makedoniji. Elektroprivreda Bosne in Hercegovine je lani jeseni postala lastnik sedmih bosanskih premogovnikov, in sicer Kreke, Đurđevika, Breze, Kaknja, Zenice, Nove Bile in Gračanice. Ustanovili so koncern Elektroprivreda BiH. Vključitev omenjenih premogovnikov v koncern bo po mnenju Jerlagića dolgoročno vplivala na stabilnost njihovega elektrogospodarstva, ki ima v naslednjih treh letih velike investicijske načrte. V posodobitev teh sedmih premogovnikov nameravajo vložiti kar 150 milijonov

5 Dr. Milan Medved: »Seveda so naše velike ambicije, sodelovati pri posodobitvi bosanskih rudnikov. Gostom smo pokazali, v kakšnih razmerah delajo naši rudarji, in z veseljem jim bomo posredovali znanje in tehnologijo, tako kot smo to naredili že v rudniku Mramor. V veliko veselje nam je, da ta dosega dobre poslovne rezultate. Amer Jerlagić: »Velenjski premogovnik je eden najbolje opremljenih, tukaj se imamo kaj naučiti. Prepričan sem, da bomo v prihodnjih desetih letih veliko in uspešno sodelovali. evrov, v nasled njem tri let nem obdobju pa še vsaj toliko. In o tem so se tudi konkretno pogovarjali. Dr. Milan Medved je bil obiska vesel, saj upa, da bodo pri načrtovanih investicijah sodelovali, še pose bej, ker je bila opre ma in zagon novega odkopa v jami Mramor v Tuzli dober primer takšnega sodelovanja, prenosa znanja in tehnologije med velenjskimi in tuzlanskimi rudarji ter drugimi strokovnjaki. Ta odkop dobro deluje in dosega dobre poslovne rezultate. Amer Jerlagić je tokrat že drugič obiskal velenjski premogovnik, ki ga uvršča med najbolje opremljene in se vedno tudi rad pogovarja z njihovimi strokovnjaki. Izrazil je prepričanje, da bodo v prihodnjih desetih letih veliko in uspešno sodelovali.



Premog je strateška prednost Bosne in Hercegovine Bosna in Hercegovina ima sicer več kot 4 milijarde ton zalog premoga, ta konkurenčna prednost, ki jo imajo v domačem premogu, pa jim zagotavlja tudi varnost in stabilnost pri preskrbi z električno energijo. Vodstvo velenjskega premogovnika skupaj z gosti po vrnitvi z ogleda

Prerasel državne meje Prihodnji mesec zaključek projekta energetskega pregleda srednjih šol in dijaških domov - 150 slovenskih šol vključenih v projekt spletnega energetskega upravljanja Tatjana Podgoršek

Šolski center Velenje je eden tistih, v katerem so se zelo zgodaj zavedali potrebe po varčevanju z energijo in zmanjšanju stroškov zanjo. Pred dvema letoma so pod okriljem Medpodjetniškega izobraževalnega centra (MIC) oblikovali strukturno enoto Energetski inženiring, ki danes s svojo dejavnostjo predvsem v šolstvu že prerašča državne meje. Po besedah vodje Cveta Fendreta je bil glavni razlog za ustanovitev inženiringa prenesti njihove izkušnje s področja učinkovite rabe energije ven iz Šolskega centra. »Najprej smo se odločili za opravljanje tovrstnih storitev na območju regije Saša in kmalu uvideli, da je prostor premajhen, zato danes energetski inženiring deluje že po vsej Sloveniji in tudi zunaj njenih meja.« Pri ugotavljanju energetske učinkovitosti prednjačijo predvsem javni objekti, kot so osnovne, srednje šole in dijaški domovi. Tu so mož-

nosti za učinkovito rabo energije in znižanje stroškov zanjo izredne. Lani izdelana analiza je namreč pokazala, da bi ob minimalnih finančnih vlaganjih in z uvedbo preprostih ukrepov za učinkovito rabo energije samo v šolah, vrtcih in dijaških domovih prihranili blizu 8 milijonov evrov na leto. Energetski inženiring tvori skupina petih, šestih strokovnjakov, ki so delno zaposleni na šolah Šolskega centra Velenje, delno pa znotraj inženiringa. Delujejo projektno, odvisno od vrste projekta pa za obdelavo posameznih področij povabijo k sodelovanju tudi zunanje strokovnjake. »Denar za delovanje inženiringa pridobivamo na trgu, namenjamo pa ga za financiranje inženiringa, del tudi za potrebe Šolskega centra.« Eden največjih aktualnih projektov, ki naj bi ga zaključili prihodnji mesec, je učinkovito energetsko upravljanje šolskih objektov. Vanj je vključenih 20 zavodov oziroma približno 30 srednjih šol in dijaških domov v Sloveniji. Vsi se bodo

letos ali prihodnje leto lotili energetske sanacijie zgradb. Denar zanjo bodo črpali iz sredstev kohezijskih skladov. »Mi zanje pripravljamo osnovno dokumentacijo, torej opravimo razširjen energetski pregled, pripravimo investicijski program. Hkrati uvajamo še energetsko knjigovodstvo. Blizu 150 slovenskih šol pa je vključenih v ta projekt. Aktualni so še trije evropski projekti, v katerih sodelujemo kot partnerji predvsem s svetovanjem, posredovanjem izkušenj.«

Ni alternativnega vira, s katerim se ne bi ukvarjali Pred stavbo MIC-a 2 na Starem jašku v Velenju od lanske jeseni nastaja energetski poligon, za katerega so idejne zasnove oblikovali člani Energetskega inženiringa. Zanj je Šolski center pridobil iz evropskih skladov približno 3 milijone evrov. Kot je povedal Fendre, načrtujejo, da bodo poligon uredili v letu dni, služil pa bo kot demon-

Cveto Fendre: »Lani opravljena analiza je pokazala, da bi z uvedbo preprostih ukrepov za učinkovito rabo energije lahko v šolah, vrtcih in dijaških domovih v Sloveniji prihranili blizu 8 milijonov evrov na leto.«

stracijski, raziskovalni, izobraževal ni in pro mo cij ski model za obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije ter okoljske tehnologije. »Tu bomo poleg toplotne energije preverjali še možnost izkoriščanja drugih alternativnih virov, aktualnih za Slovenijo: od geotermalne energije, fotovoltaike, postavili bomo vetrno elektrarno … Praktično ne bo več alternativnega vira energije, s katerim se ne bi ukvarjali, je še dejal Cveto Fendre.




Naš čas, 4. 3. 2010, barve: CMYK, stran 6

UTRIP

6

4. marca 2010

Od sre de do to r ka - svet i n do m o v i na Sreda, 24. februarja Grosupeljski občinski svet ni potrdil mandata Elku Hudorovcu, ki je bil 24. januarja izvoljen za romskega svetnika v občini. Za potrditev je glasovalo sedem svetnikov, proti pa 16. Direktor občinske uprave je bil iskren: »Moram reči, da me današnja zavr nitev mandata romskemu svetniku Hodorovcu ni presenetila.« Izvedeli smo, da bo ministrstvo za obrambo kupilo 12 novih ameriških lahkih oklepnih vozil tipa hummer. Pojasnili so, da jih vojska v okviru misije v Afganistanu nujno potrebuje. Ministrica je ob tem zavrnila namige, da jih kupuje skrivaj. Iz Vegrada so sporočili, da bodo začeli kratkoročne ukrepe prestrukturiranja, ki so nujni za takojšnjo sanacijo družbe. Kot so pojasnili, je med njimi tudi kadrovsko prestrukturiranje. Ministrica za notranje zadeve je imela dela z interpelacijo. Odgovarjala je na vprašanje, kako je bila o primeru Baričevič obveščena pred preiskovalnim sodnikom, in pojasnjevala: »Policisti me vedno obvestijo o stvareh, ki bi utegnile razburiti javnost.«

Minister je zatrdil, da se ni izogibal plačevanju davkov v Sloveniji.

Sredi pozornosti je bil tudi minister Golobič. Zatrdil je: ”Ni res, da sem se izogibal plačevanju davkov v Sloveniji. Ultra SUM je nizozemsko podjetje, tu ni nobenih slamnatih imen oz. so vsa imena konkretna.” Predsednik Toyote je prispel v ameriški kongres, da bi odgovarjal na težka vprašanja ameriških politikov o tem, kako japonski avtomobilski velikan rešuje svoje varnostne težave.

Četrtek, 25. februarja Slovenija je na olimpijskih igrah osvojila novo srebrno kolajno. Pravzaprav jo je na tekmi v veleslalomu pris mu ča la Tina Maze, ob čemer je bilo veselje seveda nepopisno, smučarska junakinja pa je postala prva v zgodovini slovenskega smučanja, ki je na enih olimpijskih igrah osvojila več kot eno medaljo.

je, ki naj bi slovensko gospodarstvo znova spravili na zeleno vejo, z rdečimi, rumenimi in zelenimi magnetki pa bodo javnosti enkrat mesečno predstavili napredek na določenem področju. Prav tako so še sporočili odločitev, da bodo letalo fal con pro da li. Predsednik DZ Pavel Gantar je Jožeta Tanka obvestil, da besedilo predlaganega sklepa interpelacije zoper ministrico Katarino Kresal ni skladno s poslovnikom DZ. In Tanko se je odzval: »To je nezaslišano!« Nadzorni svet Telekoma Slovenije je za glavnega izvršnega direktorja hčerinske družbe Mobitel potrdil Zorana Janka, za člana uprave pa še Zorana Vehovarja. Nicolas Sarkozy je med obiskom v Ruandi priznal, da je Francija storila nekaj napak ob genocidu leta 1994, vendar se ni opravičil. Neprisebni policijski uradnik je ubil vodjo alžirske policije Alija Tounsija in si nato skušal soditi sam, a mu to ni uspelo in se je huje ranil. Dogodek ni povezan s terorizmom.

Sobota, 27. februarja V NSi so dan začeli odločno: če bo družinski zakonik sprejet v takšni obliki, kot je zdaj, napovedujejo povezavo s civilno družbo in začetek zbiranja podpisov za referendum. Športni navdušenci so dobili nov razlog za ponos: Petra Majdič bo za svoj junaški nastop na teh igrah in za osvojeno bronasto odličje jutri prejela največje kanadsko humanitarno priznanje, ki ga podeljuje fundacija Terryja Foxa. Čile je pri za del kata stro fal ni potres z močjo 8,8 po Richterjevi lestvici. Oblasti so sporočile, da je umrlo najmanj 300 ljudi. Po besedah čilenske predsednice Michelle Bachelet je potres prizadel dva milijona ljudi, življenja pa so ogro-

nika sta umrla, 22-letnik, ki je poklical pomoč, pa je bil poškodovan. V Čilu so preštevali smrtne žrtve rušilnega potresa in prišli do številke 300. Sporočili so, da cunami, ki se je sprožil na Tihem oceanu, ni povzročil večje škode. Izraelska policija je vstopila na Tempeljski grič v vzhodnem delu Jeruzalema, potem ko so Palestinci metali kamenje na obiskovalce.

Ponedeljek, 1. marca Nesporni junakinji dneva sta bili Petra Majdič in Tina Maze. Bronasta olimpijka je na letališču doživela prijetno presenečenje, ko jo je pričakalo veliko ljudi in novinarjev, prisrčen sprejem pa so ji pripravili tudi v Dolu pri Ljubljani. Navijači so v Črni na Koroškem

Petek, 26. februarja Mediji so poročali, da so se februarja cene življenjskih potrebščin v Sloveniji v primerjavi z mesecem prej zvišale za 0,4 odstotka. Pocenitev je bilo malo. Na statističnem uradu so tako ugotovili, da so k skupni mesečni rasti cen prispevali dražji energenti, počitnice v paketu, komunalne storitve in hrana. Na letni ravni je bila inflacija febru ar ja 1,3-od stot na. Izvedeli smo tudi, da je Jožek Horvat Muc nepreklicno odstopil z mesta predsednika Sveta romske skupnosti. Za razlog je med drugim navedel neuspeh pri združevanju Romov. Med verskim festivalom v znameniti mošeji v malijskem mestu Timbuktu je množica poteptala 26 ljudi, med njimi večinoma ženske in otroke. Tragedija se je zgodila med muslimanskim festivalom ob praznovanju rojstnega dne preroka Mohameda, ko so verniki hodili okoli mošeje. Barack Oba ma je na » vrhu o zdravstvu« zbral 40 republikanskih in demokratskih kongresnikov ter članov administracije, a tudi po šestih urah razprave stališč niso

Nesporna junakinja dneva.

Čile je prizadel močan potres.

žali tudi cunamiji. Filipinska vlada je sporočila, da so muslimanski skrajneži napadli Maluso na otoku Basilan na jugu Filipinov in ubili 11 ljudi, 17 pa jih ranili. Slabe novice so prihajale tudi od Hrva tov. Gospo dar stve ni ki so poročali, da je kriza pri naših južnih sosedih vse globlja, nezaposlenost je kar 17-odstotna, podjetja so na kolenih, vrstijo se stavke delavcev, likvidnost je slaba. Ekonomisti so vlado premierke Jadranke Kosor pozvali k takojšnji opustitvi kriznega davka, ki je recesijo še okrepil. Francija pa je sporočila, da bo dobila zakon proti nasilju nad ženskami, ki bo moškim, ki bi lahko nad svojimi partnerkami izvajali nasilje, nalagal obvezno nošenje elektronske zapestnice.

Nedelja, 28. februarja

Obama ima kar nekaj težav z zdravstveno reformo.

Soje medijskih žarometov doma je nase v glavnem prevzela Tina Maze, ki se je vrnila v domovino. Ob prihodu je povedala, da je lepo biti doma, in se vsem zahvalila za spremljanje in podporo med igrami, dodala pa je še: »Sem perfekcionistka, vidim napake in jih skušam izboljšati. Tudi če bi bila zlata, bi našla kakšno napako.« Na območ ju Male Radu he je snežni plaz presenetil tri planince in zahteval dve smrtni žrtvi. 24-let-

pozdravili Tino Maze. Z zani ma njem smo poslu ša li novico, da so bančni in javni uslužbenci v zadnjem letu in pol osemintridesetkrat nepooblaščeno pogledali v osebne podatke znanih oseb. Neopažen ni ostal niti Pahor. Dejal je, da bo vlada storila vse, da se razjasnijo vse okoliščine glede vračanja bulmastifov: »Tudi to, ali je morebiti kdo v tej zadevi ravnal napačno ali pristransko oz. bil pod kakšnim pritiskom.« Po potresu v Čilu so oblasti ponekod razglasile policijsko uro. Reševalci so priznali, da so utrujeni, zamenjave pa nimajo; obrambni minister je priznal, da ljudi niso opozorili na nevarnost cunamijev.

Torek, 2. marca V Državnem zboru je potekala razprava o družinskem zakoniku. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je ob začetku dejal, da z novim zakonikom »posodabljamo več kot 30 let staro zakonodajo, da bo urejena v skladu s časom in prostorom« in dodal, da bo naša družba trdnejša, če bomo vsem družinam priznali, kar jim pripada. Raziskava Slovenski utrip je pokazala, da bi na parlamentarnih volitvah, če bi bile to nedeljo, za SDS glasovalo največ vprašanih - 22 odstotkov, vlado pa da podpira 35 odstotkov anketiranih. Prekmurska gibanica je postala zaščiten slovenski proizvod v EU.

Obtoženi je v Haagu govoril tudi o Kučanu.

Tina je dobila kar dve srebrni kolajni!

Vlada je predstavila semafor oziroma tablo, na kateri bodo javno predstavljali rezultate udejanjanja izhodne strategije. Na tabli so napisani glavni ukrepi izhodne strategi-

zbližali. Ameriški predsednik je zato ob koncu srečanja namignil, da bodo morali reformo zdravstvenega sistema najverjetneje sprejeti demokrati sami.

Snežni plaz je bil usoden za dva planinca.

Radovan Karadžić je napovedal, da bo predstavil dokaze o tajnem sporazumu iz julija 1991 tedanjih predsednikov Slovenije, Hrvaške in BiH-a o napadu na jugoslovansko armado. Zatrdil je, da so se Milan Kučan, Franjo Tuđman in Alija Izetbegović dogovorili o napadu na jugoslovansko armado.

Premik v glavi Špela Kožar

Pravkar sem se s prijateljico vrnila z Rožnika – že dober mesec ga nisem obiskala, pač toliko časa, kolikor je bila prijateljica na Tajskem. In v tem času se ni nič spremenilo; ko me je namreč prijateljica vprašala: Kaj novega?, sem lahko le skomignila z rameni. Razen padca Petre Majdič pa treh olimpijskih kolajn ... smo še vedno pri aferi Baričevič, družinskem zakoniku, ustavni obtožbi predsednika države. Joj, ne morem več govoriti o naši politični sceni! Ne morem več pisati o naši politični sceni! Saj res, pretekli mesec je bil tudi v znamenju Eme. OK, pa dajmo nekaj viž na Narodnozabavni rock. Po službi v nedeljo in nasploh napornem vikendu so bili moji možgani na »off«, torej ravno pravšnji za Emo. No, vsaj tako sem mislila, dokler nisem ugotovila, da ne morem biti hladnokrvna in odsotna; vsaka nova skladba me je bolj razdražila. Baladna »jokanja in stokanja«, nobenega šova, RTV pa si je spet »umila roke«. Čeprav Eme navadno ne spremljam, mi je znano, da so vsako leto nova pravila, tako izbiranja kot glasovanja; navsezadnje vsako leto potekajo vroče debate prav zaradi pravil. Ta seveda določi organizator, RTV Slovenija. Zdi se, da ko ljudje debatirajo o preveliki vlogi strokovne komisije, naslednje leto odloči javnost. In obratno. No, letos pa so se odločili za premišljeno potezo; premišljeno zato, saj na prvi pogled ni očitno. Zmagovalca je izbrala javnost, kar seveda drži, vendar pa je javnost večer prej lahko izbrala le sedem svojih kandidatov, ostalo sedmerico si je namreč prilastil organizator in tako okus javnosti še pred glasovanjem postavil »pod vprašaj«. In potem zmaga – harmonika, in to prepričljivo. Haha, draga RTV, pljunili ste v lastno skledo. Namesto da bi povabili take glasbenike, ki ločijo med Emo in Slovensko popevko, ki se torej zavedajo, da namesto »kakovostnih liričnih besedil« na Evrosongu »pali« le še odrska prezentacija, s tem pa bi dali javnosti več izbire, ste omogočili, da je bila pesem Narodnozabavni rock še najbolj – »zabavna«. Pa poskočna, čudna; pravzaprav še najbolj primerna za Norveško. Kaj pa je Evrosong, če ne »en velik cirkus«! Zdaj pa k malo manj zabavni plati celotne prireditve – Ema je najdražja prireditev RTV Slovenija, tudi najbolj gledana (lani jo je »premagala« le odločilna nogometna tekma med Rusijo in Slovenijo), pa si superlativov ne zasluži. Zakaj? Ker bi potemtakem morala biti poligon za najboljše glasbenike, ne pa za škandale. Nad zmagovalno pesmijo sem bila sprva zgrožena, priznam. Pa ne zaradi narodno-zabavnih viž, temveč zaradi celotne predstavitve – rokerji/Kalamari so dajali občutek, kot da so ostali v prejšnjem stoletju, harmonikarji/Ansambel Roka Žlindre pa občutek nesproščenosti. Zdaj pa vso to glasbeno pravljico gledam iz drugega zornega kota: Ema je pokazala, kako daleč smo že »zabredli«, saj je gledalec ob nastopajočih dobil občutek, da tudi na Emi, najbolj »prestižni« domači glasbeni prireditvi, lahko poje praktično vsakdo. In ponovno smo pri organizatorju – RTV močno vpliva na naš okus, tako glasbeni kot politični ali kakršenkoli drug. To, da je izgubila kompas, je že nekaj časa jasno, da bo ta izguba pustila trajne posledice, pa je postalo jasno tudi z letošnjo Emo. Državna televizija naj bi vzgajala, dajala vzor in kalila kakovost. Včasih je bilo tako, kot pri Evrosongu. Zdaj je važen le še spektakel, kot pri Evrosongu. Težko se bo vrniti h koreninam – glede Evrosonga je verjetno že vse izgubljeno, saj močno dvomim, da bodo ponovno uvedli simfonični orkester in petje v maternem jeziku. Glede RTV-ja pa se bo novemu vodstvu kmalu ponudila nova priložnost. A najprej se mora zgoditi, kot pojejo naši predstavniki na Norveškem, PREMIK V GLAVI.



Tudi Šoštanj v akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu Šoštanj – V Občini Šoštanj že od leta 2004 vsako leto ob dnevu zemlje, 22. aprilu, organizirajo očiščevalne akcije, na katerih so v preteklosti v sodelovanju z društvi, posamezniki in tudi podjetji veliko storili za prijaznejše okolje. Tudi letošnje leto ne bo izjema. Z veseljem so se priključili akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu, ki jo po estonskem vzoru v Sloveniji organizira društvo Ekologi brez meja in bo potekala 17. aprila. Ena glavnih nalog vseslovenske akcije bo očistiti divja odlagališča, zato Občina Šoštanj poziva vse, ki poznajo kakšno tako odlagališče na območju občine Šoštanj, da jim to javijo najkasneje do srede, 24. marca.




Naš čas, 4. 3. 2010, barve: CMYK, stran 7

POGOVOR Z RAZLOGOM

4. marca 2010

Policija se pohvali, da je delala dobro lokali - ni bilo. »Stanje, kar se statistike tiče, je bilo ugodnejše kot leta 2008,« ocenjuje Lipuš.

Na Policijski postaji Velenje so lani zabeležili Vse več družinskega nasilja močan porast kaznivih Velenjski policisti in kriminalisti so lani dejanj nasilja v družini – obravnavali 1.600 kaznivih dejanj, kar je Med relativno novimi slabe 4 odstotke manj kot leto pred tem, iskanost pa je bila 57-odstotna, 4 odstotkaznivimi dejanji izstopajo pre ke večja kot v letu pred tem. zlorabe socialnih »Dober pokazatelj je predvsem boljša preiskanost vlomnih tatvin. V letu 2008 transferjev tujcev Milena Krstič - Planinc

Velenje – Lanskoletno delo Policijske postaje Velenje je zaznamovalo kar nekaj odmevnih dogodkov, med njimi dve kaznivi dejanji povzročitve splošne nevarnosti in lahke telesne poškodbe s strelnim orožjem. 30. avgusta je storilec v stanovanju na Tomšičevi v Velenju izstrelil več strelov, eden je zadel dekle, ki je šlo mimo. Kot je povedal komandir Aleš Lipuš, je osumljenec na prostosti oziroma zaradi storitve novega kaznivega dejanja zopet v priporu. 24. oktobra je do streljanja prišlo v lokalu Livada v Bevčah, kjer je oškodovanka preiskovalce najprej zavedla in naznanila, da se je poškodovala na parkirišču pred Rdečo dvorano, kasneje pa je bilo ugotovljeno, da je poškodba na njenem zatilju nastala s strelnim orožjem, ko je eden od gostov v pretepu izvlekel pištolo in v zaprtem prostoru večkrat ustrelil v zrak. Odbiti izstrelek je žensko zadel. Storilca so izsledili, mu odvzeli prostost in zasegli pištolo. V prometu izstopa prometna nesreča s smrtnim izidom v Šmartnem ob Paki, kjer je v trčenju med vlakom in avtomobilom življenje izgubil voznik. Drugi tragični dogodek se je zgodil na vinskogorskem klancu, ko je voznik delal samomor, ugasnilo pa je življenje nedolžnega, sam pa je preživel. Na področju javnega reda in miru izrednih dogodkov - razen nekaj pretepov pred

Večja prometna varnost V prometni varnosti so policisti v Velenju dosegli vse zastavljene cilje. Spomnimo, leta 2008 je v prometnih nesrečah na cestah v Šaleški dolini, pri čemer mislimo vse tri občine, umrlo kar 7 ljudi. »To je bila

smo preiskali dobrih 29 odstotkov teh kaznivih dejanj, v letu 2009 pa 33 odstotkov.« Največji porast kaznivih dejanj pa beležijo na področju družinskega nasilja. Lani jih je bilo kar 138 kaznivih, za 119 so bile podane kazenske ovadbe. »V 18 primerih smo, ker ni bilo podanih dovolj znakov za obstoj kaznivega dejanja, zadeve zaključili s poročilom.« V 9 primerih so jih privedli v takojšnji postopek k preiskovalnemu sodniku, izrekli pa 53 prepovedi približevanja.

»Tudi prisotnost alkohola v prometnih nesrečah, ki so se zgodile lani, je bila manjša kot predlani, čeprav je to relativno. Mogoče pa so imeli vinjeni vozniki lani več sreče kot predlani in se niso tolikokrat zaleteli? Dejstvo pa je, da je bilo vinjenih povzročiteljev prometnih nesreč 8 odstotkov, predlani jih je bilo 11 odstotkov.« Lani so zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržali 125 oseb, leto pred tem 95. »Tudi ta podatek lahko ocenjujemo z več zornih kotov, lahko da smo policisti delali več ali pa da je bilo na cestah več vinjenih voznikov.« Več je bilo tudi zasegov vozil, kar 23 (leta 2008 le 3). »Gre za konkreten ukrep policije pri ugotavljanju hujših kršitev cestnoprometnih predpisov namesto vsesplošnega ustavljanja in kaznovanja vse povprek. Usmerjeni smo bili na ugotavljanje hujših kršitev, kolikor so nam to dovoljevala materialno tehnična sredstva.«

Zlorabe socialnih transferjev

999 intervencij

»Zlorabe socialnih transferjev so specifična kazniva dejanja,« pravi komandir Policijske postaje Velenje in opiše, kako je do njih, vpleteni pa so bili tujci, prihajalo. »Na podlagi fiktivnih plačilnih list so lažno prikazali, da imajo dovolj prihodkov, da lahko pripeljejo v Slovenijo družino. Na osnovi tega jim je upravna enota izdala odločbo za združitev družine, kasneje, ko so imeli družino tukaj, pa so na centru za socialno delo prikazali svoje dejanske prihodke in tako dosegli, da jim je center za socialno delo z odločbo dodelil mesečno denarno pomoč, ki je znašala tudi do 500 evrov.« Ni pa šlo samo za to denarno pomoč, ampak so imele te zadeve še svoje nadaljevanje. »Če so bili tukaj otroci, žene, so imeli tujci pravico do brezplačne zdravstvene oskrbe, brezplačnega vrtca, brezplačne prehrane v osnovnih šolah … Ti zneski so lahko šli do 30.000, celo 35.000 evrov.«

Na področju javnega reda in miru so obravnavali za 2 odstotka manj kršitev kot leto prej. Intervencij so opravili 999, leto pred tem 963. »Po Zakonu o policiji smo pridržali 42 oseb, leto pred tem 33, po Zakonu o prekrških pa smo pridržali 11 oseb, leto prej 2.” Pri uporabi prisilnih sredstev je bila največkrat uporabljena fizična sila in sredstva za vezanje in vklepanje. Vsaj enkrat na dva mesca so izvajali poostrene nadzore v lokalih. Dvakrat so tudi ukrepali, ko sta bila mladoletnika postrežena z alkoholno pijačo.

Aleš Lipuš: »Rezultati so relativno dobri, a z več kadra bi lahko bili še boljši.«

velika tragedija. Lahko da je k taki črni sliki pripomoglo tudi pomanjkanje kadra,« meni Aleš Lipuš. Lani so se dela na področju cestnega prometa lotili bolj usmerjeno. Kot že rečeno, je v prometnih nesrečah umrl en voznik, prometnih nesreč, ki so se končale s telesnimi poškodbami, je bilo manj kot leto pred tem huje poškodovanih (lani 17, predlani 36). Več pa se jih je lažje telesno poškodovalo (286 v letu 2009, v letu 2008 261). Kot primarni vzrok prometnih nesreč še vedno prevladuje neupoštevanje pravil o prednosti, nepravilna stran in smer vožnje, neprilagojena hitrost in premiki z vozilom.

Vsak bi moral skozi lastno terapijo Marsikdo si žal, čeprav so v svetovanju DESEO cene storitve nižje kot v Ljubljani, psihoterapevta ne bo mogel privoščiti Milena Krstič – Planinc

Zaradi vedno večjih pritiskov, ki se v ljudeh nabirajo v vsakdanjem življenju, vse več ljudi doživlja hude stiske. Težave se kopičijo, pogosto jih privedejo do neobvladljivih razsežnosti, ki jih običajno lajšajo z najrazličnejšimi antidepresivi in podobnimi pripravki, iščejo pomoč psihiatrov, kliničnih psihologov v javnem zdravstvu, ki pa … saj veste, koliko časa vam lahko odmerijo. Psihoterapije, ki lahko pomaga posamezniku, pa v javnem zdravstvu skorajda ni. V večjih mestih, pri nas zlasti v Ljubljani, zasebne prakse s tega področja niso več redkost. Po zgledu iz tujine, po katerem si ljudje brez osebnega psihoterapevta življenja skorajda ne znajo več predstavljati, je v začetku februarja prvo zasebno psihoterapevtko dobilo tudi Velenje. Zelo izobraženo, usposobljeno, s prakso, ki jo je nabirala v Ameriki - Petro Tekavec.

Kdo bo naša psihoterapevtka? Po končanem študiju psihologije je nekaj let delala v velenjskem Gorenju, kjer je bila odgovorna za področje razvoja kadrov. Privlačila pa jo je klinična psihologi-

So imeli vinjeni vozniki več sreče?

ja in znanje, ki ga omogoča prestižna ameriška univerza Columbia v New Yorku. Ni bilo prav lahko priti tja. Da se je sploh lahko prijavila, je morala izpolniti več pogojev. Priprave so trajale celo leto, vključno s sprejemnimi izpiti, ki jih je opravila v Zagrebu. Druga ovira, ki jo je tudi preskočila, so bile finance - samo šolnina je stala blizu 55.000 dolarjev. »Bila sem sprejeta, to pa še ni pomenilo, da lahko dejansko grem. K sreči sem bila registrirana kot mlada raziskovalka, bila izbrana v Ad futuri Javnem skladu za štipendiranje v tujini, ki mi je poplačal 95 odstotkov šolnine, drugo, preostanek in življenjske stroške, pa sem plačala s prihranki, pomagali so mi starši, najela sem kredit, ki ga odplačujem še danes.«

Študij na Univerzi Columbia, ob študiju praksa Odločila se je za študij psihološkega svetovanja. »V dveh letih in pol, šlo je za nadgradnjo magistrskega študija, imam namreč dve diplomi, magisterij in tako imenovani »master education«, kar je več kot magisterij in manj kot doktorat intenzivnega študija, sem ob študiju opravljala tudi prakso v neprofitnih organizacijah. Delala sem po pristopu multikulturnega svetovanja na kliente usmerjane terapije Rogers, ki poudarja pomembnost izgrajevanja terapevtske alianse, topline, empatije, brezpogojnega sprejemanja …«, pripoveduje. Po Ameriki jo je pot vodila v Bukareštvo, kjer je leto in pol delala v poslovnem

svetu kot pomočnica direktorja. »Vodenje je psihologija, je motiviranje, prepoznavanje potencialov posameznikov, je psihologija v praksi. Veliko sem se ukvarjala s »kovčingom« (coachingom/vodenjem, op.

Vsako pritožbo obravnavajo resno Včasih ljudje niso povsem zadovoljni s konkretnimi postopki policije. V takih primerih se lahko pritožijo. »Vsako pritožbo obravnavamo resno. Prevladujejo tiste o neprimernem vedenju ali celo nekorektnem odnosu policista v postopku … Lani

kraju. Mogoče se sliši obrabljeno, a tako je. Seveda pa je bilo v ozadju tudi dejstvo, da teh storitev tukaj ni, ljudje pa to potrebujejo, a nimajo kam iti. Lahko gredo do psihiatra, lahko gredo do kliničnega psihologa, kjer ni poudarjena psihoterapija ali psihološko svetovanje. Ordinacije psihiatrov in kliničnih psihologov so polne in časa za redno in dolgotrajnejšo psihoterapijo ali psihološko svetovanje je manj. Poudarek je na psihodiagnostiki, ki je osnova medikamentoznega zdravljenja. Seveda velikokrat brez tega ne gre, da lahko posameznik v psihoterapijo sploh vstopi, recimo če je v zelo težkem depresivnem stanju, se niti obleči ne more, niti iz stanovanja ne more stopiti …«.

Pristop odvisen od klienta Koga pričakuje v svoji svetovalnici? »Vrata so odpr ta vsem, ki se želijo bolje spoznati, ki želijo spoznati, zakaj se jim kakšne težave v življenju pojavljajo. Dejstvo je, da se vsi ljudje srečujemo s takimi ali drugačnimi težavami, pri nekaterih pa se ene in iste situacije, eni in isti vzorci ponavljajo kar naprej in vplivajo na kakovost življenja, odnosov, prihodnosti.« Pristop je odvisen od pripravljenosPetra Tekavec ti klienta, narave stiske in ciljev teraprev.), organizirala delavnice za zaposlene pije ter trajanja terapije. »Daljše kot bo, v smislu reševanja konfliktov, komunika- bolj v globino gre … Vsakemu bi priporocije, ravnanja v stresnih situacijah.« čala vsaj eno leto. Sama sem zagovornik tega, da bi vsak človek v svojem življenju moral skozi lastno terapijo, lastno samoVrnitev v Velenje in zasebna spoznavanje. Vsi nosimo s seboj bremena praksa Potem pa se je vrnila v Velenje in odprla iz otroštva. Nosimo jih v nove odnose. zasebno prakso DESEO, svetovanje in psi- Ponavljamo stvari, ki so se zgodile v pretehoterapija. »Nekako sem se čutila dolžna klosti. Nismo svobodni, ne reagiramo spondo tega okolja, do tega, da znanje, ki sem tano, ker nas ti vzorci vežejo. Če je bilo v ga izpopolnjevala v tujini, vrnem domačemu otroštvu nasilje v družini, bomo zbrali part-

7

smo obravnavali 9 pritožb, 2 sta bili zavrženi, ostale pa so bile predčasno zaključene z mediacijo. Število pritožb je padlo za 30 odstotkov.«

Grožnje policistom Policisti so bili izpostavljeni tudi grožnjam. Dve sta bili odmevnejši. Ena, ko so bili pri aretaciji poškodovani trije policisti, aretirani pa je naknadno zagrozil, da bo policiste poiskal in se jim maščeval. Kasneje se je izkazalo, da so bile grožnje izrečene v afektu. Druga grožnja je bila policistom izrečena ob zasegu motornega kolesa. Voznik in oče sta policistom izrekla več resnih groženj, med drugim tudi, da bo na policijsko postajo vržena bomba. »K zadevi smo pristopili resno in opravili hišno preiskavo. Bombe nismo našli, našli pa smo več prepovedane droge, pripravljene za prodajo.« Lipuš je izpostavil tudi primer iz lanskega 13. decembra, ko je bil z »bokserjem« napaden kriminalist.

Kadrovska podhranjenost »Upam, da bo prihodnost prinesla boljšo kadrovsko zasedenost,« je na vprašanje, kako je danes z zasedbo policistov na Policijski postaji Velenje, navrgel komandir, ki to delo v Velenju opravlja peto leto. »Leta 2005 smo obravnavali 1.224 kaznivih dejanj, delež preiskanosti je bil 47odstoten, v letu 2006 so bili rezultati zelo dobri, od 1.334 kaznivih dejanj smo jih preiskali dobrih 58 odstotkov, v letu 2007 smo obravnavali 1.176 kaznivih dejanj, preiskali slabih 53 odstotkov, v letu 2008 smo jih od 1.141 kaznivih dejanj preiskali 53 odstotkov. Kot že rečeno, pa smo lani obravnavali 1.100 kaznivih dejanj, preiskanost pa je 57-odstotna. Ocenjujem, da je bilo delo na področju kriminalitete pozitivno naravnano, stremeli smo k čim večji preiskanosti. Za to, da bi lahko policija več storila za preprečevanje vandalizma, ki ga je vse več, pa nam je zmanjkalo kadrov. Ta kazniva dejanja bi lahko preprečila samo stalna opazovalna služba.« Dodajmo še en podatek: od leta 2006 do lani se je število zaposlenih na Policijski postaji Velenje zmanjšalo za 11 oseb, predvsem policistov.



nerja, ki je nasilen … Ker je to vzorec, ki se vleče. Ampak to je samo primer. Vsakemu bi priporočila obisk pri psihoterapevtu, da se osvobodi.«

Skupinska terapija zelo uporabna Lahko z individualno, lahko s skupinsko terapijo zs od pet do devet udeleženci. »Skupinska terapija je zelo uporabna za vse vrste medosebnih težav. Skoraj ni težave, razen ekstremnih primerov psihotičnih vedenj, težke depresije, pri kateri jo odsvetujem. Skupina nudi oporo sama sebi. V skupini se zaveš, da nisi edini, ki imaš težave. Uporabna je zato, ker ljudje, ki so v skupini, služijo kot ogledalo posamezniku.« Diskretnost? Kodeks? »Prvi korak je kontakt, preko telefona, elektronske pošte, dogovor za uvodni intervju, kot temu rečemo. Ta je brezplačen. Posameznik dobi podrobnejše informacije o tem, kako je terapija videti, kaj so njeni cilji in kakšno so osnovna pravila, povprašam po pričakovanjih klienta, kaj ga je pripeljalo v terapijo. Vsa ke mu tudi pred stavim etič ni kodeks. Zagotovljena je 100-odstotna zaupnost, ki se lahko prekrši samo v primerih, če je posameznik nevaren sebi ali drugemu, v tem primeru je treba obvestiti pristojne avtoritete ali če sumimo na zlorabo ali zanemarjenje otroka. V teh primerih smo etično odgovorni, da prekršimo načelo zaupnosti.« Storitve, ki jih svetovalnica DESEO nudi? Individualno svetovanje, psihoterapija, skupinska terapija, on line terapije, primerne za ljudi, ki so kakor koli omejeni, bodisi z gibanjem, bodisi z oddaljenostjo, bodisi da želijo komunicirati še bolj diskretno, in karierno svetovanje.




Naš čas, 4. 3. 2010, barve: CMYK, stran 8

OBJAVA, DRUŠTVA

8

4. marca 2010

Nujna obnova in posodobitev kanalizacijskega omrežja Šaleške doline V krogotoku izmenjave vode med človekom in naravo predstavlja zbiranje, organizirano odvajanje ter ustrezno čiščenje komunalne odpadne vode najpomembnejši člen v dolgoročnem zagotavljanju zadostnih količin neonesnažene pitne vode ter zagotavljanju kvalitetnega bivalnega okolja. V Šaleški dolini je razvoj in izgradnja kanalizacijskega omrežja tesno povezana z razvojem celotne doline, še posebej pa z rastjo mesta Velenje, ki je v lanskem letu praznovalo 50-letnico. Obseg kanalizacijskega omrežja se je večal hkrati s širitvijo urbanih območij doline in konec leta 2009 dosegel naslednje fizične kazalnike: - trenutno je na javno kanalizacijsko

KANALIZACIJA Dolžina kanalizacijskega omrežja v m1

184.585

Število razbremenilnikov

32

Število prečrpališč

8

Skupna moč črpalk v kW

219

Skupna zmogljivost črpalk v l/s

428

Letna kol. prečrpane vode v m3 - 2009

vrstitev posameznih cevovodov v tri skupine: •vodotesna in ustrezna kanalizacija, •nevodotesna - še ustrezna, •nevodotesna – neustrezna. V tej skupini so predvsem cevovodi, zgrajeni iz nearmiranih betonskih cevi dolžine 1,0 m brez vodotesnih stikov. Analiza je pokazala, da imamo v vseh treh občinah kar 79,3 km netesne kanalizacije, in to na območjih največjih naselij. To so hkrati tudi območja, kjer se producira največ komunalne odpadne vode, ki iz netesne kanalizacije izteka v reko Pako. V KP Velenje imamo za obnovo netesne kanalizacije že pripravljene tudi načr te potrebnih obnov. S temi projekti kandidiramo tudi za nepovratna sredstva EU. Samo ocenjena vrednost obnov netesne kanalizacije znaša 17.000.000 evrov. S sedanjo ceno storitve odvajanja smo uspeli v letu 2009 ustvariti cca. 635.000 evrov prihodka, po pokritju vseh stroškov obratovanja, vzdrževanja ter splošnih stro-

GOSTOTA ODJEMA NA KANALIZACIJSKEM SISTEMU KPV Leto

Odvedene količine v m3/leto

Dolžina kanalizacijskega omrežja v m1

Gostota odjema v m3/m1

% padca gostote odjema

1996

4.410.934

95.237

46,3

-

2009

2.740.000

184.585

14,8

67,9

1.254.330

ČISTILNE NAPRAVE Ime

nju leta 2007, z izgradnjo katere so izpolnjeni pogoji dolgoročnega zagotavljanja ustreznega čiščenja komunalne odpade vode v Šaleški dolini. Tako obsežen kanalizacijski sistem je potrebno ustrezno upravljati, investicijsko in redno vzdrževati ter obnavljati. Ker se obračun storitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode vrši na osnovi porabljene pitne vode, se tudi na tem segmentu odražajo vse težave, povezane s padcem količin prodane pitne vode in državnim omejevanjem cen storitev. Priča smo enakemu efektu kot na sistemu vodooskrbe, ko se zaradi širjenja sistema v redkeje poseljena območja povečujejo stroški. V celem obdobju se zmanjšuje poraba in količina odvedenih odplak, hkrati pa se povečuje koncentracija snovi v odplakah, ki onesnažujejo. S širjenjem omrežja v redkeje poseljena področja je prišlo do upada gostote odjema na meter omrežja (tabela spodaj): - iz tabele je razvidno, da smo v letu 1996

Št. enot (PE)

CČN Šoštanj

50.000

MČN Šmartno ob Paki

1.500

MČN Kavče

350

omrežje priključeno dobrih 72 % prebivalcev Šaleške doline. Izredno skokovita širitev kanalizacijskega sistema in izgradnja čistilnih naprav se je zgodila v letih 1996-2008, ko smo v dolini uspeli zagotoviti sredstva ter izgradili kana li za cij sko omrež je na celot nem območju pojezerij Velenja in Šoštanja in zgradili hrbtenico kanalizacijskega sistema v Šmartnem ob Paki s tristopenjsko biološko čistilno napravo. V tem obdobju se je obseg omrežja brez hišnih kanalizacijskih priključkov povečal s 96 km na 185 km. Krona vseh investicij je bila izgradnja nove centralne čistilne naprave v Šošta-

s prihodkom od 4,4 milijona m3 odvedene komunalne odpadne vode upravljali 96 km omrežja, v letu 2009 pa s prihodkom od 2,7 milijona m3 odvedene komunalne odpadne vode 185 km omrežja. Do sedaj v KPV komaj še uspevamo zagotavljati nemoteno odvajanje odpadne vode, za kar so zaslužne visoko usposobljene ekipe. Žal zaradi premajhnih sredstev že nekaj let skoraj nič ne uspemo vlagati v obnovo kanalizacijskega omrežja. Podobno kot naselja v Šaleški dolini je tudi kanalizacijsko omrežje v njih staro 50 let in zgrajeno s tedaj dosegljivimi materiali in na tedaj možen način, ki ne izpolnjuje današnjih zahtev. Zaradi pridobitve verodostojnih podatkov o stanju kanalizacijskega omrežja smo v KPV izdelali analizo ustreznosti kanalizacijskega omrežja. Rezultat analize je raz-

škov izvajanja javne službe pa smo lahko za potrebe obnov namenili le slabih 100.000 evrov od potrebnih najmanj 500.000 evrov. Iz tega je jasno razvidno, da z obstoječo ceno storitve v prihodnje ne bo mogoče realizirati nujne obnove, saj bi s sedanjimi zbranimi sredstvi obnove izvajali nerealnih 170 let ali več kot tri življenjske dobe kvalitetnih kanalizacijskih cevovodov. Če želimo v Šaleški dolini tudi v prihodnje uporabnikom zagotavljati nemoteno odvajanje komunalne odpadne vode praktično brez neljubih izlivov fekalij v bivalnih okoljih in če želimo ohraniti kvaliteto bivanja ter izboljšati kakovostno stanje narave, predvsem pa reke Pake, potem so obnove neizbežne. Prav tako je potrebno po predpisih zgraditi še znaten obseg javnih kanalizacij v naseljih, kjer jih ni. To pa zahteva tudi ustrezno ceno storitev, ki bo omogočala oblikova-

Centralna čistilna naprava iz zraka

nje zadostnih sredstev, s katerimi se bodo te investicije financirale. Za vzdržno zagotavljanje zgoraj navedenih ciljev bi morali iz cene storitve odvajanja odplak ustvariti cca. 1,3 mio. evrov prihodka, od katerega bi lahko cca. 550.000 evrov namenili rekonstrukcijam in obnovam kanalizacijskega sistema. S takim prihodkom bi bilo možno ob rednem investicijskem vzdrževanju obstoječega tesnega kanalizacijskega sistema nujne obnove netesnega sistema realizirati v obdobju, krajšem od enega amor tiza-

cijskega ciklusa. Po tem scenariju bi potreben dvig cene storitve odvajanja odplak, za povprečno enodružinsko hišo mesečno znašal cca. 7,5 evrov ali približno eno kino vstopnico. Ali je to prevelika cena za to, da bomo sebi in svojim potomcem zagotovili zdravo bivalno okolje, je vprašanje, ki si ga mora postaviti vsak prebivalec Šaleške doline.

 Komunalno podjetje Velenje, d. o. o.

Niso le proizvajalci hrane in tudi ne socialna ustanova Živinorejska razstava največji lanski projekt Govedorejskega društva Šaleška dolina – Kako prepričati potrošnike, da sta slovensko mleko in meso najboljša? Tatjana Podgoršek

Govedorejsko društvo Šaleška dolina deluje 17 let, združuje pa več kot 130 članov. Ti so ocenili delo društva v minulem letu in sprejeli letošnji delovni program na nedavnem občnem zboru v dvorani doma krajanov v Šentilju. Sonja Arlič, predsednica društva, nam je ob tej priložnosti povedala, da je bilo leto 2009 uspešno. Uresničili so vse zastavljene naloge. Najbolj jih je zaposloval projekt Podeželje in mesto z roko v roki, ki so ga pripravili ob Škalskem jezeru v sodelovanju s Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina in lokalno akcijsko skupino Las za savinjsko-šaleško območje. »Živinorejska razstava je lepo uspela. Na njej je sodelovalo 29 rejcev, ki so predstavili 77 krav rjave, črno-bele pasme, prvič pa so si obiskovalci prireditve lahko ogledali tudi avtohtono slovensko cikasto pasmo govedi. Poh-

valiti moram člane društva, kmetijsko zadrugo in naše rejce, saj odločitev za sodelovanje ni bila enostavna in tudi ne majhen zalogaj.« Poleg omenjene razstave so v društvu lani namenili pozornost izobraževanju članov na predavanjih, ki so jih pripravili skupaj s kmetijsko svetovalno službo. Odpravili so se še na strokovno ekskurzijo, opremili člane s koledarji za spremljanje plodnosti govejih plemenic. Glavnino letošnjega delovnega programa društva tvorijo že utečene aktivnosti, kot so izobraževanje članov, predavanja, koledarji, še bolj zavzeto pa naj bi se letos vključilo v reševanje najbolj perečih vprašanj članov. V tem trenutku je to odkupna cena mleka in mesa. »Odkupna cena mleka je v manj kot letu dni padla za 27 odstotkov, česar pa na trgovskih policah ni opaziti, kar kmete zelo bode v oči. Mlekarne poskušajo poslovati pozitivno, trgovina si

odreže svoj kos pogače, najbolj pri vsem pa “nastradamo” kmetje. Razrez stroškov ni pošten. Samo znižanje odkupnih cen ni prava rešitev. Mislim, da bi morale stopiti skupaj mlekarne, mesna predelovalna in živilska industrija ter enotno nastopiti proti trgovinam. Drugi ukrep, ki bi lahko pripomogel k izboljšanju stanja, pa je poskušati prepričati potrošnike, da je slovensko blago najboljše. Da bi razumeli, da s poseganjem po slovenskih mlečnih in mesnih izdelkih prispevajo k ohranjanju kmetijstva in slovenskega podeželja, turistične podobe dežele na sončni strani Alp. Kmetje poslušamo o večplastnosti slovenskega kmetijstva. Nismo torej le proizvajalci hrane, nismo pa tudi socialne ustanove. Smo pa v zelo težkem položaju.« Po mnenju Arličeva o tem in o apatičnosti proizvajalcev mleka ter mesa zaradi prenizkih odkupnih cen kaže tudi to, da na občnem zboru niso postavili niti enega vprašanja na

Z občnega zbora

to temo, čeprav so imeli možnost slišati odgovore in informacije iz prve roke.




Naš čas, 4. 3. 2010, barve: CMYK, stran 9

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

4. marca 2010

9

PGD Lokovica: Še zdaleč Za šoštanjske gasilce leto 2009 dvakrat posebno ni bilo umirjeno leto Bogato zaznamovali Opravljeno delo v preteklem letu so na nedavnem občnem zboru ocenili tudi člani Prostovoljnega gasilskega društva Lokovica. Po besedah predsednika društva Borisa Lambizerja so po praznovanju 100-letnice delovanja društva leta 2008 pričakovali, da bo leto 2009 bolj umirjeno, a ni bilo povsem tako. Za jubilej so dobili novo gasilsko vozilo za prevoz vode, opreme in moštva, ki naj bi ga uradno prevzeli predlani novembra, a so zaradi slabega vremena sprejem pripravili oktobra naslednje leto. Po večletnih prizadevanjih jim je končno uspelo priključiti dodatno sireno za aktiviranje operativne enote v spodnji Lokovici. 28 članov društva se je izkazalo pri vsakoletnem pranju elektrofiltrov in kotlov v šoštanjskih termoelektrarnah. »Pri naštevanju opravljenega dela pa nikakor ne morem mimo lanskega julijskega neurja. Nalivi, kakršnih ne pomnimo, so sprožili v kraju ogromno plazov. Največji je bil Molanov, ki je ogrožal kar nekaj hiš in njihovih prebivalcev. Gasilci smo delali noč in dan, da se ne bi zgodila še večja katastrofa. Sodelovalo je 44 gasilcev, ki smo v dveh dneh in eni noči opravili 608 prostovoljnih ur.» Kot je še poudaril Lambizer, so bili kar uspešni na tekmovajih. Pohvalil je ekipe članov in članic A, pionirjev in pionirk ter izra-

zil slabo voljo glede moške in ženske članske ekipe B, ki jih nikakor ne morejo oblikovati, prav tako ne mladine. Poleg dela niso pozabili še na družabnost. Ob koncu poročila o lanskem opravljenem delu je Lambizer še menil, da prostovoljno delo sicer ni več v modi, je pa edini pogoj za zagotavljanje medsebojne povezanosti, za pripravljenost pomagati vsakomur takrat, ko je ogroženo njegovo življenje in premoženje. Po besedah poveljnika društva Andreja Juriča je operativna enota namenila največ pozornosti usposabljanju, vajam, tekmovanjem, intervencijam. Izrazil je zadovoljstvo nad številom članov, vključenih v usposabljanje in izobraževanje. »Intervencije postajajo vse bolj zahtevne in nevarne, zato na njih lahko sodelujejo le gasilci, ki nevarnost poznajo in vedo, kako pravilno ukrepati.« Poleg zapisanega so poskrbeli za nakup potrebne nove opreme in obnovo rabljene. Na pomoč so jih poklicali devetkrat. Lambizer in Jurič sta se zahvalila vsem, ki so pomagali k uspešnemu delovanju društva. Pozvala sta člane, da tudi letos sodelujejo pri uresničevanju zastavljenega delovnega programa tako kot lani, če ne še bolje. Poleg nalog pri izobraževanju, usposabljanju, tekmovanju desetin so med letošnjimi prednostnimi aktivnostmi predvideli še pridobivanje novih, predvsem mladih članov, ureditev okolice gasilskega doma, iskanje poligona za gasilske vaje ter nekaj družabnih aktivnosti.

130-letnico delovanja, ob poletnih neurjih pa so se izjemno izkazali Šoštanj, 27. februarja – Lansko leto se je za člane PGD Šoštanj začelo z neverjetnim dogodkom, ki ga še niso pozabili. Konec januarja je nepridiprav vlomil v prostore društva in ob tem, da je povzročil veliko materialno škodo, odnesel ves denar, ki so ga člani društva zbrali od novoletnih koledarjev. Ostali pa so še brez računalnika. Leto 2009 je bilo, kot je na sobotnem rednem občnem zboru PGD Šoštanj poudaril predsednik društva Boris Goličnik, zagotovo nekaj posebnega še iz več razlogov. Med njimi še vedno odmeva velika požrtvovalnost in pomoč ob poletnih neurjij, ki so močno prizadela občino Šoštanj. »Nikoli nismo sešteli ur, ki smo jih opravili v času neurij in proženja plazov. Naredili smo

Obvezna vgradnja delilnikov porabe toplote v stolpnicah in blokih od 1. oktobra 2011 dalje. Pavšalno plačevanje ogrevanja je nepravično in neekonomično Zakaj meriti porabo toplote?

Kako poteka odčitavanje in obračun?

Nesprejemljivo je, da stanovalci plačujejo ogrevanje po kvadraturi oziroma neodvisno od svoje porabe. Ljudje imajo namreč različne življenjske navade. Prav je, da vsak plača le toliko, kolikor porabi. Po uvedbi plačevanja v skladu s porabo stanovalci zapirajo okna, jih dodatno zatesnijo, znižajo temperaturo v prostoru, priprejo radiatorje ob odhodu na dopust ... Obnašajo se bolj varčno, prenehajo se prepiri med sosedi, medsebojni odnosi se izboljšajo.

Odčitavanje ponavadi poteka enkrat letno, podobno kot pri elektriki, vodi in plinu. Podatki se odčitajo po končani kurilni sezoni, in sicer na dva načina: •z vstopom v stanovanje pri cenejših, elektronskih delilnikih ali •na daljavo pri dražjih, radijskih delilnikih. Pri obračunu se upoštevajo fiksni stroški (cca 30 %: cevi, skupni prostori ipd), deljivi stroški (cca 70 %: odčitani iz delilnikov) in redukcije porabe toplote za vremensko izpostavljene lege stanovanj (vogalna stanovanja, pritličje ...). Največkrat se poračun izravna v prvih položnicah naslednje kurilne sezone. Dansko podjetje Brunata z izkušnjami od leta 1917 in vrhunsko tehnologijo je zagotovilo za pravično plačevanje porabljene toplote.

Samo finančni prihranek stimulira ljudi za varčevanje. Zato ne preseneča, da plačevanje toplote po kvadraturi ljudje povsod zavračajo kot zastarel in nepravičen način. Plačevanje ogrevanja v skladu z dejansko porabo je obvezno celo v Romuniji, Bolgariji, Turčiji, na Češkem – od 1. oktobra 2011 dalje bo tudi pri nas. Pravočasna odločitev je pomembna.

Kolikšni so prihranki? V praksi največkrat dosegamo prihranke toplote od 15 do 35 %. Starejše stavbe kot največje potrošnice toplote ponavadi največ prihranijo. Povprečno stanovanje v Sloveniji ima 4 do 5 radiatorjev. Če predpostavimo, da za ogrevanje porabi 500 evr/leto, potem lahko računamo s prihranki približno 100 evrov letno. Strošek vgradnje delilnika toplote je cca. 20–40 evrov na radiator, investicija se tako povrne v letu do dveh, kar je bistveno hitreje kot pri izolaciji zgradbe, zamenjavi oken ali katerem koli drugem ukrepu.

Predsednik PGD Šoštanj Boris Goličnik: »Za nami je naporno leto, pred nami novi izzivi.«

Lansko leto so šoštanjski gasilci res ogromno delali. Zaradi obilice dela so opravili kar 40 društvenih sestankov, udeležba na njih je bila vedno velika. Toliko tudi zato, ker so vseskozi spremljali delo opera-

tive, za katero je Goličnik prepričan, da dela dobro, in to tako na ravni požar nega rajona lokalne skupnosti kot pogodbenih obveznosti, ki jih imajo do TEŠ. Tudi zato so bili veseli, ker so se jim v soboto na 131. občnem zboru med drugimi pridružili tudi župan Darko Menih s soprogo ter direktor TEŠ dr. Uroš Rotnik. Osrednji dogodek lanskega leta je bilo praznovanje 130-letnice društva. »Praznovali smo tri dni in ves kraj je dihal z nami. In mi z njimi. Čudovit je bil pogled na ogromno število ljudi, ki so praznovali z nami,« je dodal Golič nik. In dodal, da je tudi to dokaz, da se vedno odzovejo klicu na pomoč in da ljudje njihovo delo cenijo.

Posredovali 17 krat Poveljnik PGD Šoštanj Justin Hudobreznik je v nadaljevanju nanizal več operativnih podatkov o delu društva v lanskem letu in že v uvodu poudaril, da dajejo v društvu velik poudarek delu z mladino, saj se zavedajo, da so njihova prihodnost.

Člani drugega največje prostovoljnega gasilskega društva v Šaleški dolini PGD Šoštanj so lansko leto posredovali 17-krat. Petkrat so gasili stavbne požare, dvakrat so pogasili travniški požar, tri večje intervencije so opravili ob poplavah in proženju plazov. Štirikrat so pomagali pri tako imenovanih tehničnih inter vencijah, trikrat pa v Termoelektrarni Šoštanj. Opravili so ogromno udarniških ur, organizirali 6 društvenih vaj, redno vadili na jezeru z motornim čolnom in potapljači … Uspešni so bili tudi na tekmovanjih, poleg tega so veseli, ker so uspeli posodobiti tehniko in opremo. Zagotovo največja pridobitev v lanskem letu je novo gasilsko vozilo z vodo SCANIA GVC 24/50, v njihovih garderobah pa je tudi veliko nove opreme za gasilce, ki se iz leta v leto soočajo z bolj zahtevnimi intervencijami. Tudi zato redno skrbijo za izobraževanje svojih članov in tako bo zagotovo tudi v letu 2010.

 Bš

Udeležba na 131. letnem občnem zboru je bila velika.

 tp

Pravičnejše plačevanje ogrevanja

Za 1 °C nižja temperatura v prostoru pomeni 6 % prihranka pri energiji

vse, kar smo lahko, in mislim, da smo dokazali, da smo dobro usposobljeni,« nam je povedal Boris Goličnik.

Ali so možne goljufije? Ne. Delilniki so na radiator ponavadi točkovno privarjeni, tako da jih ni mogoče sneti. Poleg tega se podatki o porabi shranjujejo, tako da lahko razberemo morebitno nenavadno obnašanje. Sodobni delilniki merijo temperaturno razliko od 0,1 °C naprej. Le-taki so primerni tudi za radiatorje s termostatskimi ventili in sodobne nizkotemperaturne sisteme. Točnost je zagotovljena, možnost goljufanja izničena.

Po desetih letih se menja samo baterija – naprava ostane ista Z merjenjem porabe toplote pozitivno vplivamo na družinski proračun in na čistejše okolje. Stroški so relativno nizki, ukrep je enostaven, prenehajo se medsosedski prepiri – pridružite se klubu varčnih tudi vi!




Naš čas, 4. 3. 2010, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

4. marca 2010

Velenje preplavili harfisti Na drugem mednarodnem tekmovanju Društva harfistov Slovenije zelo uspešni tudi Velenjčani – Zlate Brina Zamernik, Naja Mohorič in Astrid Ana Kljun

jim bila Dalibor Bernatovič in Katja Skrinar. Najboljše tri Velenjčanke z drugega mednarodnega harfističnega tekmovanja, na katerem so podelili 35 zlatih, 24 srebrnih in 17 bronastih plaket, so povedale:

zadnje pa je bilo tisto, na katerega sem še posebej ponosna. Zanimivo, da tokrat nisem imela toliko treme kot običajno. Moj vzornik, vzornica? Mogoče kar Dalibor Bernatovič, ki nas zna pripraviti na tekmovanja, je naš profesor, dober pedagog, ki se zna poglobiti v nas same, pripravljen nam je prisluhniti, pomagati in vedno povedati kaj pozitivnega.« Astrid Ana Kljun: »Igram že osem let. Za har-

Čez 50 let ...

Milena Krstič - Planinc

Bojan Pavšek

Velenje, 27. in 28. februarja – V soboto in nedeljo je bilo v glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega drugo mednarodno tekmovanje Društva harfistov Slovenije. Udeležilo se ga je 76 mladih harfistk in harfistov iz desetih držav. Dobra polovica jih je bila iz Slovenije, veliko jih je bilo iz Srbije in Italije, posamezniki pa so prišli iz Avstrije, Bolgarije, Češke, Črne gore, Hrvaške, Madžarske in Turčije. Nastope je ocenjevala strokovna žirija, ki so jo sestavljali Marija Mlinar, Sofia Ristic, Ivana Pejoska in Nikolaj Žličar. »Tekmovanje je potekalo v izredno prijetnem in prijateljskem duhu. Med tekmovalci je najbolj izstopala zmagovalka najvišje kategorije Marta Marinelli iz Vidma. Z vrhunsko igro je osvojila vsa možna priznanja in še nekaj posebnih nagrad. Med drugim ji je tovarna harf Camac za nagrado podarila recital v Parizu,« je povedala organizatorica tekmovanja Urška Šramel Vučina in dodala, da pa so se izvrstno odrezali tudi velenjski tekmovalci. Brina Zamrnik je v kategoriji najmlajših (A) dobila zlato plaketo. V kategoriji B so tekmovali štirje predstavniki velenjske glasbe šole: Ana Brunčič in Aja Pivko Kneževič sta dobili bronasto plaketo, Jure Puc srebrno plaketo, Naja Mohorič pa zlato plaketo in 3. nagrado. Astrid Ana Kljun je v kategoriji C osvojila zlato plaketo, 1. nagrado, poleg tega pa dobila še posebno nagrado žirije za doseženih 100 točk. Mentorja sta

... se bomo v naši tako industrijsko iznakaženi dolini ponovno znašli pred vprašanjem, kaj pa sedaj. Blok šest bo na koncu svojih moči, nekdaj zavidanja vredne količine nizkokaloričnega premoga se bodo sedaj pojavljale zgolj kot dragoceno blago, namenjeno predvsem geološkim zbirateljem. Premogovnik in elektrarna bosta počasi zaprla pipico, po kateri se v dolino steka denar, iz nje pa električna energija. Posamezne kapljice, ki bodo v fazi zapiranja premogovnika in prestrukturiranja energetskih dovodov v elektrarno še kapljale, bodo posrkali tisti, ki so pri koritu. Za ostale bo nastopil čas pregovora: »S trebuhom za kruhom«. Vse to bi se pričelo dogajati že danes, če ne bi vprašanja o smislu življenja v Šaleški dolini za 50 let pomaknil v prihodnost novi blok šest Termoelektrarne Šoštanj. Socialna varnost je zagotovljena. Ohranila se bodo delovna mesta. Premog, ki smo ga ponovno odkrili pod našimi nogami, bomo izčrpali do konca. Nič ga ne bo ostalo. Nič! Izčrpajmo zemljo. Izkopljimo, kar se da, potem pa naprej. Kam? Verjetno v kakšen drug kraj. Tukaj ne bo ostalo nič, kar bi nas hranilo. Ni pa nujno, da se zgodba zapelje v to smer. Osebno mislim, da bi morala začeti ovinkati drugače že krepko pred tem, ko so strokovnjaki ugotovili, da se nam po letu 2015 brez bloka šest slabo piše. Mnogo prej.

Uspešne in samozavestne, o njih bomo še slišali: Naja Mohorič, Astrid Ana Kljun, Brina Zamrnik.

Brina Zamrnik: »Meni je harfa zelo lep instrument, ki ima tudi lep zvok, zato sem se odločila zanjo. Igram četrto leto, stara bom deset let, obiskujem pa Osnovno šolo Mihe Pintarja Toleda. Vsak dan vadim vsaj eno uro. Največ treme sem imela na regijskem tekmovanju, ker je bilo moje prvo. Tudi tokrat je je bilo nekaj, a že manj. Vzornice oziroma vzornika še nimam. No, mogoče bi to bil naš profesor.« Naja Mohorič: »Har fo igram sedmo leto, hodim na Osnovno šolo Šalek. Harfa me je navdušila zaradi zvoka. Prvič sem jo slišala, ko smo se s predšolsko glasbeno vzgojo sprehajali po glasbeni šoli in občudovali instrumente. Uspešna sem bila že na nekaj velikih tekmovanjih, to

fo me je navdušila sestra. Konkurenca na tem tekmovanju je bila zelo močna, malo sem se ga bala. Priprave nanj so potekale od septembra, vsak dan. Običajno na tekmovanjih nimam treme, na tem pa sem je imela ogromno. Hodim v Osnovno šolo Gorica, razmišljam o tem, da bi šolanje nadaljevala na škofijski gimnaziji v Mariboru, vzporedno pa vpisala glasbeno šolo, smer solo petje in harfa. Potem pa v tujino! Rada imam glasbo in umetnost in s tem bo povezana moja poklicna pot. Do tega tekmovanja je bila moja vzornica Isabela Moretti, od tega tekmovanja naprej pa je to Marta Marinelli.«

Kabaret za dan žena »Neverjetni Mr. B« - glasbeni šov iz zlate dobe prejšnjega stoletja - Jutri ob 19.30 na odru velenjskega doma kulture Velenje, 5. marca – Festival Velenje že nekaj časa dobro sodeluje z Društvom ljubiteljev umetnosti Celje. In tudi zato bomo njihovo novo pro dukcijo z naslovom »Neverjetni Mr. B« jutri zvečer lahko videli tudi na odru velenjskega doma kulture. Festival Velenje gledališki kabaret, ki ga že dolgo nismo videli na velenjskem odru, gosti tudi zato, ker so prepričani, da je ta lahko nepozabno darilo ob letoš-

njem 8. marcu, dnevu žena. Solist večera bo akademski glasbenik baritonist Boštjan Korošec, na odru pa se mu bodo pridružili dramski igralec Damjan Trbovc, vokalna zasedba Društva ljubiteljev umetnosti Celje, Extra Big Band Glasbene šole Celje z dirigentom Bojanom Logarjem ter plesalci pod koreografskim vodstvom Mojce Majcen. Koncertni večeri ob dnevu žena so tradicija Društva ljubi-

teljev umetnosti Celje in s to sezono tudi Hiše kulture Celje, letošnji bo že šesti zapored. Glasbeni

nega ustvarjanja. Boris Kumer, Josip Bačič, Peter Rezman, Hinko Jerčič, Ivo Stropnik, Lojze Vrenčur, Andrej Krevzel, Borut Korun, Ivan Dob nik, Andrej Lut man, Zoran Pevec, Marjan Kukovec, Stojan Špegel, Milojka Komprej, Iztok Vrenčur, Ramiz Velagič, Vinko

Šmajs, Želj ko Perovič, Mar jan Marinšek, Boštjan Oder, Dani Bedrač, Slavica Tesovnik, Dolfe Lipnik in Karmen Škof lek. S fotografijami v njem sodelujeta Matej Blagus in Dejan Tonkli. Na srečanju se je najprej zavrtel film, posnet ob izdaji zbor nika

V glavni pevski vlogi se bo predstavil baritonist Boštjan Korošec.



spektakel, ki nastaja po vzoru las vegaških šovov iz 50-ih in 60-ih let bodo izpolnile znamenite popevke Franka Sinatre, Sammyja Davisa jr., Deana Martina, nadgradijo pa ga humorni dialogi ter plesni vložki. Na odru se bo zvrstilo več kot 60 nastopajočih, vsi songi bodo odpeti v živo. Nekatere stvari so enostavno večne, kar bo dokazal tudi »Neverjetni Mr. B«. Pustite se popeljati v sanjski svet vegaških casinojev, kjer so se začenjale mnoge zgodbe s srečnimi in nesrečnimi zapleti in razpleti, ob njih pa so nastajale glasbene mojstrovine kot so Fly me to the moon, Sway, Ever ybody loves somebody, My way … Ne zamudite!

 bš

Hotenja v galeriji Šoštanj, 26. februarja - Februarski galerijski večer je zaključil kulturno dogajanje tega meseca. V njem so se predstavili avtorji zbornika Hotenj 19 - fragmenti 2009, ki je izšel v decembru 2009. Zbornik predstavlja nekatere avtorje, ki so v društvu redno ali občasno objavljali v zborniku vseh trideset let, odkar so se šaleški literati začeli zbirati v vrtnariji Borisa Kumra na Metlečah. Uredniškemu odboru v sestavi Peter Rezman, Tatjana Vidmar in Milojka Komprej je uspelo urediti zares odličen prerez poezije in proze, avtorji prispevkov pa so bolj ali manj znana imena iz sveta literar-

Hotenj 15, ki ga je posnel Jani Napotnik, dela avtorjev sta prebirala Petra Hribernik in Tomaž Potočnik, večer pa je povezovala Tatjana Vidmar.

 Milojka Komprej Foto Dejan Tonkli

Vsi, ki so aktivno sodelovali pri gradnji in posodabljanju termoelektrarne v preteklosti, so vedeli, kakšno bo tehnološko stanje elektrarne danes. Da imajo vsi stroji in naprave svojo življenjsko dobo, ki jo lahko sicer umetno podaljšujemo za nekaj časa, vendar ne v nedogled (npr. vesoljska postaja Mir), vedo že otroci, ko se jim pokvari električni vlakec ali pa govoreča punčka preneha jokati. Večji so stroji, več glav sodeluje pri njihovem nastajanju, več ljudi zna bolje in natančno oceniti življenjsko dobo že na začetku njihovega rojstva. Tudi z bloki v elektrarni je bilo enako. In takrat bi se morale pričeti priprave na življenje v prihodnosti brez elektrarne. Na življenje brez škodljivih emisij. Na življenje brez hrupa in parnih senc. Je to sploh mogoče? Če podaljšano dobo podpiraš, kaj podpiraš, celo zahtevaš, potem je takšen življenjski slog zgolj iluzija. Če pa bi Šoštanj bolj podrobno pogledal pod svojo kožo in ugotovil, da le ni treba, da vse smrdi po gnilih jajcih, bi bila zgodba verjetno drugačna. Na žalost je prišla geološka rešilna bilka. Premogovnik je našel nove zaloge lignita vsaj še za naslednjih 50 let. Pa smo tam. Niso nam bile ponujene alternative. Vse se je zapečatilo v skrbno zaščiten kokon, ki bo reševal elektrificirano Slovenijo. No, vsaj tretjino nje. Lahko pa bi se že sedaj rešila Šaleška dolina. Bela garderoba za vse! Grozdenje srednjega in malega podjetništva? Industrijski turizem? Kulturno središče Savinjske? Univerza pod Jakcem? Športno-adrenalinski parki! Jezerska razvajanja in hribovski wellnessi! Nove vizije bi nadomestile zastarele energetske tehnologije. Za prestrukturiranje delavcev iz težke industrije bi poskrbeli dolgoročni izobraževalni programi pod okriljem lokalnih izobraževalnih institucij. Industrijske objekte bi po izteku njihove stare funkcije revitalizirali. Oživljeni ali porušeni, za nove namembnosti. Ugrezninska topografska podoba doline vključno z močnimi atributi jezer in njihove biotske enklave bi postala izziv za načrtovalce prostora. Krajinski arhitekti bi načrtovali buldožerske poti plastičnih operacij ugrezninske narave. Arhitekti bi zapolnjevali parcele z atraktivnimi podobami prostorov. Intelektualna srenja bi načrtovala implementacijo nove vizije v prebivalce in graditelje nove Šaleške doline. Zadihali bi s polnimi pljuči in to bi še kako vplivalo na energijo, produktivnost in splošno počutje Šalečanov. Beg možganov iz Velenja bi bil blokiran. Ne idealiziram. Takšni Feniksi so uspešno vzleteli in še vzletajo tudi drugod po svetu. Tam, kjer lokalna zavest stopi pred državno ekonomsko logiko. Kjer je kvaliteta bivanja bolj pomembna kot nenehno ožarjena žarilna nitka v žarnici. Če berem med vrsticami kreatorjev energetske šestke, piše: »Ne mi, naj se z reinkarnacijo Šaleške doline ukvarjajo naši otroci, vnučki, pravnučki«. Je takšen prenos posledic trajnostnega razvoja na naše zanamce pravi? Podpiram namreč razvojno odgovornost. Kaj podpiram, zahtevam jo!




Naš čas, 4. 3. 2010, barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

4. marca 2010

11

Glasbene novičke

Maja bo magistra trženja Sicer pa je tudi Maja Oder lap je sama z glasbo nepoRadiu Velenje zvessredno povezana. Že ta že osem let. Tako vrsto let se pojavlja kot še vrsta drugih na glasbenih odrih, radijcev je uspešno sodeluje z različnimi prestala avdicijo, in glasbenimi skupinakot je rekla, tudi mi, zdaj pa se podaja zani mi va sobot na na samostojno pot in druženja z Ido Baš. že na pomlad napoTa mlade začetnike veduje single. za Radio Velenje že V zad njem času dolgo vrsto let vodi veliko sodeluje s skuv svet radij ske ga pino Langa, s katero, moderatorstva. Maja kot pravi, v kratkem sicer ni bila popolna načr tujejo tur nejo. začetnica. Že prej je Kdaj jo bodo začeli, občasno sodelovala še ni zna no, je pa z dvema radijskima zna no, da jo bodo postajama. »Tukaj mi je super, ker je pra- Fotografija, ki jo je Maja Oderlap izbrala sama. začeli gotovo nekje v Prekmurju, kjer so va ekipa, dobra glasba, ker je med njimi veliko slovenske, kar mi je še člani skupine doma. Maja se spogleduje tudi s televizijo, kar ni prav posebej všeč.« Maja že dve leti ureja tudi redno nič narobe. Mnogi kasnejši uspešni televizijci so nedeljsko oddajo Minute z domačimi ansambli. Pravi, da najraje »dela« jutranji program. Čeprav začeli na radiu. Mnogi prav na Radiu Velenje. Maja pa je tudi uspešna študentka. Do konca je treba zgodaj vstati. Zdaj, ko si življenje ureja v Celju, še prej. »Ampak potem imaš od dneva še lah- študija, ki ji bo prinesel naslov magistre trženja, jo ko kaj. Ko odprem oči, si najprej privoščim kapu- čakata še dva izpita. Tam nekje do oktobra, napočino, potem prisluhnem prvim jutranjim poročilom veduje, bi morala biti pod streho. … Potem pa na pot.» Najraje ima stike s poslušal mkp ci in tudi nedeljsko oddajo z veseljem pripravlja.

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.

MARKO VOZELJ S pesmijo Moj si zrak je na letošnji Emi prejel lepo število glasov občinstva, pa tudi pohval strokovne javnosti. Po dveh letih samostojne poti in albumu Moj svet bo pod producentsko taktirko Martina Štibernika pripravil novi album. Avtorsko delo je pri koncu, sledi še delo v studiu, album pa bo izšel še letos.

1. ANSAMBEL ROKA ŽLINDRE IN KALAMARI - Narodnozabavni rock 2. LANGA - Roko mi daj 3. NINA PUŠLAR - Dež Med tremi prvouvrščenimi skladbami z letošnje EME, ki smo jih predlagali za tokratni izbor pesmi tedna na Radiu Velenje, ste s svojimi glasovi za zmagovalko določili skladbo Narodnozabavni rock, ki je zmagala tudi na slovenskem izboru kandidatke za evrovizijsko popevko. Zamenjan pa je vrstni red na drugem in tretjem mestu. Druga je bila tokrat zasedba Langa, na tretje mesto pa se je uvrstila Nina Pušlar.

Konec lanskega leta je Tinkara Kovač izda la album naj več jih uspešnic The Best Of, na katerem so zbrane najboljše skladbe njene trinajstletne glasbene kariere. Izidu albuma je sledil veliki koncert v Kinu Šiška, letos pa Tinkara nadaljuje z nizom koncertov po Sloveniji. V prvi polovici marca jo čaka kar nekaj nastopov, in sicer v Ljubljani, Portorožu, Mariboru, Sežani in Celju. Največkrat bo nastopila z bendom, v Celju z akustično zasedbo, v Portorožu pa kot gostja Eroike s simfoničnim orkestrom.

Stonesi s še neobjavljenimi skladbami Legendarni Rolling Stonesi so se odločili, da bodo na ponovno izdajo albuma Exile on Main Street iz leta 1972 uvrstili deset skladb, ki doslej še niso bile objavljene. Originalne izvedbe pesmi iz leta 1972 so po ocenah številnih poznavalcev rock glasbe med najboljšimi te skupine. Posneli so jih v mračni kleti vile nekje v Franciji. Album bo v ZDA izšel 18. maja, že dan prej pa drugod po svetu. Na albumu bo torej deset doslej neobjavljenih pesmi, nastalih pred skoraj 40 leti, ki so jih našli med pripravami na ponovno izdajo albuma, oboževalci Rolling Stonesov pa bodo lahko izbirali med izdajo z 18 pesmimi, posebno izdajo z bonusom desetih pesmi ter super izdajo, ki bo vključevala LP ploščo in 30-minutni DVD z dokumentarnim filmom.

Raznolika Natalija Ti edini je naslov novega singla Natalije Verboten, ki je na radijske valove prišel v času pred valentinovim. Televizijsko premiero je pesem dočakala na letošnji Emi,

SHYAM Posavska rokerska zasedba je v zaključni fazi snemanja novega albuma, že svojega tretjega, katerega producent je znova Peter Penko. Skupina je v 11 letih ustvarjanja šla skozi mnogo sprememb, trenutno pa ustvarja kot kvartet. Prvi single z nove plošče nosi naslov Gumijasto srce.

ALYA Medtem ko je skladba Brazil še vedno uspešnica slovenskih radijskih postaj, energična pevka napoveduje novi single. To bo spevna in nagajiva naslovna pesem z njenega aktualnega albuma Non Stop. Single bo izšel v dveh različicah - v malce trši in v plesni obliki.

LOS VENTILOS predstavljajo novo skladbo Pustila si, s katero nadaljujejo promocijo plošče, ki je izšla pred slabim letom na njihovi spletni strani. Skupina bo v naslednjih mesecih predstavila še en komad z nove plošče, in sicer skladbo s primernim naslovom Ko gre marec v april.

PLAVI ORKESTAR S koncertoma v Ljubljani so več kot uspešno začeli kratko turnejo po državah nekdanje Jugoslavije. Ker so prvi (petkov) koncert v Ljubljani razprodali rekordno hitro, so se odločili še za dodaten sobotni termin. Po napovedih sledijo še nastopi v Zagrebu, Sarajevu in Beogradu.

LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.

1. Boštjan Konečnik - Brez izpita sem ostal 2. Ansambel Braneta Klavžarja - Imej me rada 3. Ansambel Vihar - Skrita simpatija 4. Ansambel Navdih - Pisan šal 5. Prleški kvintet - Mursko polje 6. Ansambel Rosa - Se spominjaš 7. Ansambel Mladi odmev - Tvoje srce 8. Ansambel Dinamika - Najlepše romance 9. Šmarški muzikanti - Jagerček 10. Ansambel Štrk - Zame najlepša si moja dežela

… več na: www.radiovelenje.com

na kateri je Natalija nastopila v spremljevalnem programu z zanimivo točko, v kateri sta se prepletali dve njeni skladbi - Cry On My Shoulder, s katero je pred leti nastopila na Emi, in pa novi single Ti edini. Natalija je znova presenetila s celotno podobo in ponovno navdušila. Da se v njej skriva kar nekaj različnih ustvarjalnih izrazov, je pokazala že v preteklosti. Spomnimo se njenega nastopa s skupino Šank Rock na Viktorjih, ali pa lanskoletnega dueta z Rebeko Dremelj.

Prihaja Gibonnijeva Toleranca Le še nekaj dni nas loči od izida novega albuma hrvaškega zvezdnika Gibonnija, ki zagotovo predstavlja enega najbolj pričakovanih izidov letošnjega leta. Novi album Toleranca, ki ga je napovedal single Žeđam v začet ku lan ske ga decembra, bo v prodaji od 8. marca dalje. Album bo izšel v dveh različicah - navadni ter omejeni, ki bo poleg CD ploščka vključevala še

poseben DVD z ekskluzivnim video materialom. Snemanje albuma je potekalo v številnih studijih, od Zagreba do Splita in Novega mesta, do Kaira, New Yorka in Adelaide, končni miks pa sta Gibonni ter producent Nikša Bratoš zaključila v Real World Box studiu Pete-

ra Gabriela. Izid albuma bo pospremila turneja na Hrvaškem ter poseben promocijski koncert v ljubljanskih Križankah, ki bo 3. junija.

Tinkara nastopa

Aerosmithi v polni postavi v Evropo Kot kaže, je težav v sku pi ni Aeros mith vsaj za nekaj časa konec. Potem ko so že resno iskali novega pevca, saj je imel 61-letni Steven Tyler nemalo težav in se

tudi zdravil zaradi odvisnosti od tablet, se rockerske legende v polni postavi vračajo z evropsko turnejo. Areosmithi, ki so na prizorišču že 40 let in imajo svoje mesto tudi v dvorani slavnih rock'n'rolla (The Rock and Roll Hall of Fame), so v okviru turneje Cocked, Locked and Read y To Rock za zdaj napovedali enajst koncertnih datumov. Po več kot treh letih bodo v Evropi najprej nastopilii na Švedskem, 10. junija, nato pa obiska li še Veli ko Bri ta nijo, Romu nijo, Grčijo, Nizozemsko, Belgijo, Španijo in Francijo ter tur nejo skle ni li v Benetkah 3. julija. Rockerski veterani so bili sicer lani poleti prisiljeni prekiniti turnejo po ZDA zaradi nesrečnega padca Tylerja z odra, pri katerem si je poškodoval glavo, vrat in ramo. Aeros mit hi so po svetu prodali več kot 140 milijo nov albu mov.


Naš čas, 4. 3. 2010, barve: CMYK, stran 12

4. marca 2010

12

Olimpijski osip Mnogi v okolici so se čudili, kako so nekateri Velenjčani kar pet olimpijcev proglasili za velenjske. Po končanih njihovih nastopih na olimpijadi se bo to število verjetno res zmanjšalo.

Nič čudnega Bliža se ženski praznik; nič čudnega, da se ta mesec imenuje sušec.

 Na mladih svet stoji, kajne. Če mladi znajo tudi dobro zaplesati, si zaslužijo občudovanje in aplavz. Lea Krošel in Anže Kumer sta še zelo mlada, a glede na videno med njuno plesno točko si je vredno zapomniti njuna imena. Če bo šlo tako naprej, bomo zanju zagotovo še slišali.

Vse za gledalce  Franc Poličnik je v TEŠ-u skrbel za požarno varnost, zato se s šoštanjskimi gasilci dobro razume. Pred začetkom občnega zbora mu je županova žena Marjana Menih zaželela dobrodošlico in mu ponudila, da ga malo zmasira po ramenih. Njen komentar? »Čeprav nisi več v TEŠ-u, kjer jih zadnje čase »masira« vsa Slovenija, bomo dolgo sedeli, zato masaža zagotovo ne bo odveč.«  Janja Štrigl in Irena Seme skrbita v Termoelektrarni Šoštanj za informiranje. V teh dneh se iz kupa dela povezanega z vsem, kar se dogaja okoli investicije šestega bloka, ne vidita. Prav zato so še toliko bolj dobrodošla kratka srečanja ob kavici. Direktor šoštanjskega košarkaškega kluba Bojan Rotovnik ju je takole povabil na kavico, to pa seveda izkoristil tudi za vabilo na košarkaške tekme. »Na njih pozabiš vse drugo. Pa še igralci so prava paša za oči!« je bil prepričljiv.

Ali krajši prsti pri moških pomenijo neplodnost?

vičeno vprašamo, ali lahko potem ovržemo stereotip o mladenkah, ki skočijo med rjuhe s starejšimi bogatimi moškimi le zaradi njihovega denarja.

Moški, ki imajo prstanec enako dolg kot kazalec, imajo navadno slabšo spermo, moški z daljšima prstancema pa so bolj plodni. Znanstvenki so ugotovili, da naj bi se deč ki, ki so bili spo četi s pomočjo različnih načinov umetne oploditve, rojevali s krajšimi prsti, kar naj bi kazalo, da so neplodnost nasledili po svojem očetu.

V veliko primerih gre za umetno oploditev ICSI (intracitoplazemsko injekcijo sperme), pri kateri spermo vbrizgajo naravnost v žensko jajčece, to pa pomeni, da se semenčice izognejo "tekmovanju," katera bo hitrejša, močnejša in bo prva oplodila jajčece. Kako dolge prste bo imel človek, je določeno že v prvih 14 tednih nosečnosti.

Heineken Bot sanjski robot vsakega moškega Študenti z britanske univerze Middlesex so izdelali sanjskega

Kača, ki se hrani s krokodili Titanoboa, ki je v dolžino dosegla tudi do 14 metrov, je največja kača, ki je kdajkoli živela na Zemlji. Orjaška vrsta kač, ki je živela pred robota vsakega moškega. Heineken Bot je - kot ste najbrž že ugotovili iz imena - robot, ki vam prinese in natoči pivo. Namesto da bi med nogometno tekmo po pivo poslali svojo boljšo polovico, lahko to naredi Heineken Bot. Njegova umetna inteligenca mu omogoča, da se giblje po prostoru, dokler mu z dvigom roke ne poveste, da si želite nove runde piva. Takrat bo robot prišel do vas ter kozarec napolnil s Heinekenom. No, najbrž bi šlo tudi z Unionom ali Laškim, če bi mu nadeli pravi sodček.

bo imela ženska v njegovi postelji? Bolj kot si bogat, bolj uživaš v seksu. Vsaj tako kaže nedavna anonimna raziskava, ki je bila opravljena med ženami premožnih ameriških državljanov. In glede na to, da je bil anketiran ravno nežnejši spol, bolj kot moški uživajo ravno ženske. Podobno študijo so pred približno sedmimi meseci izvedli tudi na Kitajskem. Izkazalo se je, da moški, ki zaslužijo več, partnerici ponujajo boljše zadovoljstvo v postelji v obliki večjega števila orgazmov. Če rezultati te raziskave res držijo v praksi, se lahko upra-

okoli 60 milijoni let na območju severa Kolumbije, naj bi se na podlagi novih raziskav znanstvenikov iz floridske univerze prehranjevala tudi z davnimi predniki modernih krokodilov. Znano je, da se nekatere orjaške kače hranijo s krokodili. Anakonde, na primer, so znane po plenjenju kajmanov ob Amazonki, vendar bi takšen plen orjaški titanoboi pred stav ljal nič dru gega kot le manjšo predjed.

Američani utrujeni od valentinovega

Vse se vrača Še sreča, da nas nekateri veliki trgovski centri vabijo na poceni kosila. A tudi pri tem velja pravilo, da se vse vrača. In se vse plača.

Tržnica med trgoma V Šoštanju bodo dobili tržnico med dvema trgoma: med Prešernovim in Trgom svobode. A se še kar zatika; seveda so tudi taki, ki menijo, da (tudi) zato, ker bi s tem nekateri želeli na svoj način »trgovati«.

V Euru zaradi evrov Grupa Eura gre v stečaj. Pravijo, da so zaradi težav prigospodarili premalo evrov. Delavcev ni zaščitil ne Grad ne inkubator, ostalo jim ni niti za golaž.

Trezna misel Lažje je strezniti vinjene voznike kot tiste, ki trezni vozijo kot nori.

Avdicija Nocoj bo v Velenju avdicija za nove igralce za velenjsko gledališče. Menda je vzbudila precejšnje zanimanje tudi med slovenskimi politiki vseh vrst, saj je med njimi veliko igralcev. A v Velenju iščejo mlade in resne.

Več denarja, več orgazmov? Denar je očitno afrodiziak, še posebej za ženske, kažejo nedavne raziskave. Če bi izbirali med bogastvom in ljubeznijo – kaj bi izbrali? Bi verjeli, da je višina stanja na bančnem računu oziroma debelina denarnice moškega eden od faktorjev, ki določa, koliko orgazmov

Velenjski rokometaši so sobotno tekmo v »celjski« dvorani na Madžarskem menda izgubili le zato, da bo sobotna v Rdeči dvorani bolj napeta.

Le 39 odstotkov Američanov meni, da je valentinovo pomembno za razmerje s partnerjem. Za 35 odstotkov Američanov je valentinovo le navaden dan, 53 odstotkov Američank pa ima raje dober spanec kot dober seks.

Bomo spregledali Odslej bomo Slovenci vendarle lažje prišli do očal. Bojim se, da tudi to nekaterim ne bo pomagalo, da bi spregledali.


Naš čas, 4. 3. 2010, barve: CMYK, stran 13

LJUDJE

4. marca 2010

Zaleščanski portreti2

Jože Pribožič Maks Pribožič iz družine s petnajstimi otroki se je iz vasi Raztez priženil na Ašičevo kmetijo na bližnjo Gorico pri Brestanici, ki ima vsega le dober ducat hišnih številk. Širša rodbina žene Marije je dala kar nekaj znanih duhovnikov, recimo patra Simona Ašiča, opata samostana v Stični Rafaela Ašiča in profesorja cerkvene zgodovine dr. Antona Medveda, ki je nekaj časa kaplanoval v Šoštanju. Drugega marca leta 1947 rojeni Jože je bil prvi Marijin in Maksov otrok; 1948, 1951, 1953, 1954, 1958 in 1963 so leta, ko so se Jožetu pridružili še Anton, Marija, Maks, Albina, Martin in Peter. Kljub temu da je bila vas majhna, je bilo pri vsaki hiši cel kup otrok, tako da ni bilo nikoli dolgčas. Še smrkavi so se otroci družili na paši, potem so divjali za žogo, igrali so se gnilo jajce, smučke so si napravili kar sami. Pri Pribožičevih so imeli po dvanajst glav goveje živine, ovce, prašiče in tako na dvajset hektarjev veliki kmetiji tudi za otroke nikoli ni zmanjkalo dela. Ko je Jože leta 1954 šel v šolo v sedem kilometrov oddaljeno Brestanico, v vasi še ni bilo niti ceste niti elektrike, ki je prišla šele, ko je šel v gimnazijo. Na šolske izlete so jih vozili na sposojenem tovornjaku za prevoz premoga. Učili so se seveda ob petrolejki. Bil je bolj praktične narave, zato mu je bila všeč matematika, sicer pa je bila ljubezen do predmetov mnogokrat odvisna od učiteljev. Šele proti koncu osnovne šole je na prijateljevo prigovarjanje začel ministrirati v župnijski cerkvi v Brestanici, v domači vasi so bile namreč maše le za največje praznike. Dva strica po očetovi strani sta bila duhovnika in dve teti sestri usmiljenki - ta zgled je verjetno spodbujal v fantu odločitev, da postane duhovnik. Pa še dijaško semenišče so v tistem času ustanovili v Mariboru, da je bilo lažje s stroški. Tako je šel leta 1962 v državno gimnazijo v Maribor, stanoval pa je v dijaškem semenišču, ki je od fantov zahtevalo precej discipline: ob petih so vstajali, ob pol šestih je bila sveta maša, sledila je šola, pa učne ure, kaj malega izhoda, pa večerja, učenje, predavanja, krožki, pevske vaje … V kleti so imeli mizo za namizni tenis, večernih izhodov ni bilo … Domov so šli samo ob počitnicah, ob novoletnih praznikih so imeli duhovne vaje, včasih so šli na izlete, saj je bil ravnatelj vnet pohodnik … Zgodilo se je, da so zaprli šolo zaradi gripe, ki jo je »zaigral« tudi Jože – pa zato ni smel iti domov, ampak je moral »gripo preboleti« v semenišču. V šoli so bila seveda tudi dekleta, a vse se je vedno končalo pri naklonjenih pogledih in nasmehih. Še vedno sta bila matematika in fizika njegova najljubša predmeta, na številnih tekmovanjih je bodoči duhovnik pobiral prva mesta. Ob koncu gimnazije so mu ponujali štipendijo za študij matematike. V Mari bo ru se je dobro poču til, domov je hodil redko, vedno pa ob poletnih počitnicah, ko je na kmetiji poprijel za delo. V zadnjih gimnazijskih in prvih študentskih počitnicah sta s prijateljem služila denar z bar vanjem cerkvenih ‘tur nov’.

Njegova odločitev za študij teologije je bila kljub ponujeni štipendiji za matematiko trdna, čeprav je vedel, da se bo moral kakšni stvari v življenju odpovedati. Na primer temu, da bi ga »sekirala žena in razposajeni otroci«… Študij je leta 1966 vpisal na teološki fakulteti v Ljubljani, ki pa mu je bila manj všeč kot Maribor. Živel je v bogoslovnem semenišču pri stolnici in tudi tukaj je vladala stroga disciplina. V glavnem so se fantje posvečali študiju, na zabave in plese niso hodili, razvedrila pa ni nikoli manjkalo. Na predavanja profesorja Trstenjaka so prihajali tudi zunanji študentje in študentke. Tudi

ob teh srečanjih so se pletla prijateljstva, ki so le utrjevala duhovni poklic. Po prvem letniku študija so ga, kot vse bogoslovce, poslali služit vojsko daleč na jug. Pristal je v inženirski enoti v Makedoniji. Bili so dosti na terenu, domačini so jih imeli radi in so jih radi gostili. Iz Makedonije so inženirsko enoto prestavili v Zrenjanin. Tudi tam so jih ljudje vzeli za svoje, povrhu vsega pa se je Jože še znašel, češ da je ključavničar in je potem imel prost izhod v mesto, kjer je obiskoval brate frančiškane, v trgovini pa nabavljal material, da je v kasarni lahko opravljal vzdrževalna dela. Po opravljeni dolžnosti do domovine se je Jože februarja 1969 vrnil na fakulteto v Ljubljano, kjer je opravil še drugi in tretji letnik študija, v četr tega pa se je vpisal v Mariboru, kjer so 1968 leta začeli s študijem teologije in uredili novo bogoslovno semenišče. Po končanem petem letniku je imel 2. julija leta 1972 v Brestanici novo mašo. Takoj po tem je za tri mesece odšel pomagat župniku k sv. Petru pod Svetimi gorami pri »takrat slavnem« Kumrovcu, potem pa v Kamnico pri Mariboru. Kot semeniški duhovnik je opravil še šesti letnik študija in leta 1973 postal kaplan v Slovenskih Konjicah. Kot kaplan je opravljal dušno pastirsko delo, do veljave pa je zdaj prišel tudi njegov smisel za praktično delo. Organiziral je delo pri obnovi cerkve, pa tudi sam je z veseljem poprijel za orodje. Z ljudmi se je zbližal prav zaradi udarniškega dela, pastoralnega dela z otroki, pa tudi preko drugih srečanj. V Konjice je redno prihajal na obisk »rdeči škof« Vekoslav Grmič, s katerim sta prijateljevala še iz študijskih časov, ko je bil Grmič ravnatelj bogoslovja v Mariboru. Škof Grmič ga je tudi leta 1980 nastavil v Šoštanj, kjer

18

sta srečevanja nadaljevala. Za vse to lahko danes reče Bogu hvala. Prav takšnega, praktičnega in dela voljnega župnika, je takrat potrebovala župnija v Šoštanju, kjer je bila cerkev sv. Mihaela dograjena, pa brez osnovne opreme. Jože Pribožič je bil že dovolj izkušen, da je znal okoli sebe zbrati domačine, in v desetih letih so cerkev do konca ure dili. Vse to je seve da počel ob pastirskem delu, ki je zahtevalo celega človeka (maševanje, kateheza, obiski bolnikov v bolnišnici Topolšica itd.). Kraje svoje obsežne župnije pozna kot malokdo. Z oblastjo ni imel kakšnih težav, le enkrat sta se malo bolj »trdo« pogovarjala z Nestlom Žgankom gle de loka cije spo me ni ka NOB v Belih Vodah. Da so ga Šoštanjčani vzeli za svojega, potrjuje to, da je leta 1996 postal prvi častni občan Šoštanja. Tudi papež ni pozabil nanj in mu je dal naslov monsignor. Leta 1984 je postal dekan deka nije Šaleš ka doli na, nekaj let kasneje pa še naddekan, glavna cerkvena avtoriteta za področje Šaleške in Zgor nje Savinjske doline. Tudi ti dve dolžnosti jemljeta svoj čas. Nov, velik izziv pa je pred tremi leti pomenila ustanovitev nove škofije v Celju, ko so ga imenovali za ško fij ske ga eko no ma. To pomeni, da je skoraj vsak dopoldan v Celju in ureja škofijske gospodarske zadeve. Zaradi tega pa v Šoštanju svojega dela ne bi rad zanemaril. S kaplanom Tadejem Linasijem, upokojenim župnikom Vincencijem Rančigajem in diakonom Janezom Kozincem imajo ob nedeljah dovolj dela, da zmorejo opravi ti vse maše v Šoš ta nju, Zavodnjah, Belih Vodah … Seveda je še kup čisto praktičnih nalog, obnavljanje cerkvenih stavb in opreme cerkva. Obi čaj ni žup ni kov delovni dan se začne z mašo ob sedmih zjutraj, potem se s svojo deset let staro hondo odpelje v Celje, popoldan in večer pa sta namenjena združeni župniji. V postelji se običajno znajde, ko ura odbije polnoč. Že trideset let ob sobotnih večerih obiskuje bolnike v Topol ši ci. Tako konjič kov ob vsem tem res ne potrebuje. Če si poleti vzame teden dni dopusta, jo s prijatelji mahne v svet. Takrat z veseljem sedi za volanom in tako je obiskal že sko raj vse države v Evropski uniji. Šoštanj je znan tudi po župnijskih romanjih. Vsako leto je enodnevno množično romanje, pa tudi nekajdnevno romanje z enim avtobusom. Domov na Gorico zaide bolj poredko, navadno ob družinskih obletnicah in takrat, ko je v kleti suša. Pribožič ni človek velikih besed, raje ima dejanja. V njem je združen tako posluh za sočloveka kot smisel za umno gospodarjenje. Pri triinšestdesetih letih še prav nič ne mis li na upo koji tev. Morda bo počasi vseeno to uradno tudi storil, ampak energije in ciljev ima toliko, da ne bo obsedel na zapečku. Pravzaprav je v letih, ko Cerkev svoje izbrane zveste služabnike postavlja na najbolj odgovorna mesta. Je takšno tudi mesto ekonoma v celjski škofiji? Morda pa se bo čez nekaj let le umiril in si našel kakšnega konjička, da mu ne bo dolgčas? Sicer pa pravi, da ne ve, kaj je dolgčas.  Vlado Vrbič

13

»Vse, kar delam, je moja velika ljubezen!« Nasmejana, preprosta, ustvarjalna, aktivna, družabna … Vse to so pridevniki, ki veljajo za Evo Kumer, sicer učiteljico razrednega pouka na podružnični osnovni šoli v Škalah. Niso pa vsi, kajti za to bi potrebovali nekoliko več prostora. Že to, da samo naš teje mo, kaj vse počne v svojem življenju, ga bomo porabili kar nekaj. »Poleg službe, ki je tudi moj hobi, delam še v gasilstvu, kulturnem društvu, vrsto let sem mentorica mladim pri tabornikih ...« pove o sebi najprej Eva, ki jo je Gasilska zveza Šaleške doline lani pred la ga la za dobitnico priznanja za prostovoljko. In ga je seveda dobila. Dobila pa je tudi veli čas ten sprejem prostovoljcev na Brdu pri Kranju, ki ji bo gotovo v spominu ostal kot prav posebno doživetje. »Pri KD pripravljam priložnostne kulturne pro gra me. Ponos na sem na prireditve Po domače, Korajža velja in Otroci, korajža velja, na katerih Škalčani in tudi ostali pokažejo svoje glasbeno, igralsko in pevsko znanje. Vesela sem, da so se med krajani dobro prijele, saj so moja ideja. Kakšno od njih z vese-

takoj priraslo k srcu, tako da je učiteljici že takrat rekla: »Ko bom velika, bom tudi sama pela in imela bom svoj pevski zbor. Se že zdaj vidim, kako bom dirigirala.« In točno tako se je zgodilo. V šoli ima otroški pevski zborček, s katerim ljem tudi vodim, nastopam pa še sodelujejo na raznih prireditvah, z recitiranjem,« še pove in doda: »- udeležijo pa se tudi kakšne revije. Zelo rada igram v gledališču za »V mešanem pevskem zboru Škaotroke. Otroci so zelo hvaležna le sama pojem že od vsega začetka, publika, zato je igrati za njih še vseh 30 let. Rav no jese ni smo poseben užitek.« Skratka, vse, kar namreč praznovali okroglo obletnico. Petje in druženje vsak petek je res nekaj za mojo dušo.« Prav posebno mesto v njenem življenju pa ima tudi kuža Piki. »Pse imam zelo rada. In Piki je še ena moja velika ljubezen. Vedno me pričaka doma in vese lo maha z repom. Zato naj ini skupni sprehodi nikakor ne manjkajo.« Zelo rada gre tudi s prijateljicami na klepet ob kavi, če pa ima prostih več dni, pravi, da gre najraje v Barbarigo, kjer se naužije sonca in morja. In kaj si Eva Kumer te dni še posebej želi? »Predvsem zdravja in med se boj ne ga raz umevanja z domačimi. Da bi bili še dolga leta skupaj. Sicer Eva Kumer in njen Piki sem doživ lja la tudi žalost ne tre nut ke v počne, je njena velika ljubezen, ki življenju, kot vsak od nas. A čloima korenine v njenem otroštvu. vek mora živeti dalje. Kar se da Že na začetku svoje šolske poti, v pozitivno. In to je tisto. Potem vse prvem razredu, je začela peti v pev- 'klapa’!« skem zboru v šoli Škale. Petje ji je  Vesna Glinšek

Samo za nežnejši spol … Dan žena je mednarodni praznik žensk, ki ga praznujejo vsako leto 8. marca. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. Pobudo zanj je dala nemška feministka in socialistka Clara Zetkin, rojena Eissner. Za enakopravnost žensk se je začela bojevati leta 1889, medtem ko je pobudo za dan, posvečen vsem ženskam, dala na 2. mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910. Prvič so ga praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, takrat še na 19. marec. Tudi v Slove niji so ga praz nova li v Trbovljah. Kako nanj gledajo naše občanke? Odgovore smo poiskali kar na mestnih ulicah. Klavdija Šarkan: »To je zame praz nik, ki ga žen ske nuj no potrebujemo. Nekatere so mogoče vsaj na ta dan deležne kakšne pozornosti. Prepričana pa sem, da smo ženske v tem času precej in dovolj močne, da lahko delamo enakovredno z moškimi, mogoče tudi v poklicih, ki so nekoč veljali zgolj za močnejši spol. Ženske torej 8. marec podpiramo, si ga želimo in ga še naprej hočemo!« Irena Povše: »Posebej svečano dneva žena doma ne praznujemo. Zame je dovolj, da od hčer-

Klavdija Šarkan

Irena Povše

Vanja Josič

Renata Zajc

ke dobim svojo najljubšo rožo – vrtnico, ali kaj podobnega. Sicer pa mislim, da nam do popolne enakopravnosti med moškimi in ženskami še veliko manjka. Po mojem mnenju smo ženske še vedno zapostavljene, sploh kar se tiče poklicnih dolžnosti. Zato moramo povzdigniti svoje glasove in po domače kdaj pa kdaj udariti po mizi. Ne smemo biti samo tihe miške.« Vanja Josič: »8. marec je čudovit praznik. Od nikogar sicer ne pričakujem posebnega darila,

pričakujem pa vsaj majhno pohva lo od moške ga. Dandanes smo namreč oboji enakovredni. Če darilo dobim, pa sem ga vedno vesela. Sploh kakšnih malenkosti.« Rena ta Zajc: » Dan žena je zame potrditev ženskosti. Dan, ko se izpostavijo stvari, ki jih ženske prisevamo v družinsko življenje. Mislim, da smo kar enakovredne moškim. Ponavadi na ta dan dobim rožico ali kakšno sladkarijo. Malenkosti.«  vg


Naš čas, 4. 3. 2010, barve: CMYK, stran 14

14

VI PIŠETE

Z udarniškim delom prenovili Mladinski center Velenje – V prete klem viken du smo člani Šaleškega štu dent ske ga kluba v sodelovanju z Mladinskim centrom pomagali prenoviti prostore Mladinskega centra Velenje, kjer se odvija največ naših dogodkov. Ko smo študentje pred štirinajstimi dnevi odpisali še zadnje izpite, v prejšnjem tednu žurali in opravili vse, kar smo med izpitnim obdobjem postavljali na stran, smo se ta vikend lotili fizičnega dela. Mladinski center v Velenju je bil potreben temeljite obnove in to smo ta vikend realizirali. Načrti in priprave so potekale že nekaj mesecev prej in sedaj je tudi to za nami. Gre za zelo pomemben prostor za mlade, saj tam preživimo ogromno prostega časa. V Mladinskem centru je organiziranih največ dogodkov za mlade in mlade po srcu. prirejajo se koncerti, video projekcije, gledališke predstave, predavanja in izobraževalni dogodki, vseskozi pa se odvijajo tudi klubski večeri in drugi stalni dogodki. Obiskujejo ga vse od najmlajših dijakov in do generacij, ki so že pred nekaj časa poslovile od študentskih let. Prav to pa kaže na širok spekter dogodkov, ki jih organiziramo in se tako za vsakega nekaj najde. Pred približno letom dni smo začeli prenovo, rahlo preuredili postavitev prostora in priskrbeli nov šank. Nato smo se lotili celovite obnove, ki bo omogočila obiskovalcem prijetnejše preživljanje prostega časa v prostorih MC-ja. Tako smo prostore temeljito pregledali, očistili, prebelili, prebarvali, zbrusili, zlakirali in uredili. Zamenjali smo tudi pod ter vse, kar je bilo potrebno menjave. Uredili smo ventilacijo, toaletne prostore, električno napeljavo in zvočni sistem, očistili pa smo tudi bližnjo okolico. Pri delu so pomagali naši člani – ŠŠKjevci, dijaki in študentje, delavci Mladinskega centra in prostovoljci. Ves čas je bilo poskrbljeno, da ni manjkalo hrane in pijače ter ter tako ob dobri družbi preživeli učinkovit delovni vikend, v katerem smo vsi uživali. Predsednik Šaleškega študentskega kluba Janko Urbanc je ob tem dodal »Veseli me množična participacija prostovoljcev, ki prihajajo tako iz dijaških kot študentskih vrst in ki se je pokazala že v prvi fazi obnove. V sodelovanju s tehnično podkovanim timom smo tako v hitrem času dosegli želene rezultate. Prav tako se je ponovno pokazala močna pripadnost Šaleškem študentskem klubu in Mladinskemu centru Velenje, ki skrbita za pestrost in razgibanost dogajanja v Velenju za mlade. Zato se bomo še naprej trudili, da zadovoljimo pričakovanja svojih članov in njihov prosti čas kvalitetno zapolnmoi, tudi v sedaj prenovljenih prostorih Mladinskega centra, kjer se odvija večina naših projektov. Še enkrat bi se zahvalil vsem, ki so tako ali drugače pomagali pri čiščenju in obnovi. S tem smo pokazali, da za mlade lahko največ naredimo prav mladi sami.« Že po prvi fazi obnove smo podaljšali delovni čas kavarne Mladinskega centra, ki je ob enem tudi galerija, v kateri dajemo možnost postavljanja razstav tudi našim članom, zato ste na našo povečano ponudbo raznih pijač vabljeni vsak petek, soboto in nedeljo od 14. ure naprej. Tisti, ki še niste postali člani našega kluba, se nam lahko pridružite in ste tako deležni tudi vseh ugodnosti. Včlanite se lahko na uradnih urah, v petek med 18.00 in 19.00 ter v soboto med 16.30 in 17.30, tako da prinesete potrdilo o šolanju in svojo sliko, če še nimate ŠŠK izkaznice. Potrdila lahko prinesete prav tako na vse dogodke, ki jih organiziramo v Velenju. Do naslednjega dogodka, ki bo v prenovljenem prostoru, pa bomo ŠŠK-jevci še malo počakali. Ta vikend se namreč odpravljamo na tradicionalno smučanje v Nassfeld, zatem pa bomo velenjski študentje združili moči na ljubljanskem prepoznavnem žuru »Ej, lejga«, ki mu sledu okrogla miza na temo »Proaktivnosti« v konferenčni dvorani Centra Nova. Prav tako smo že v pričakovanju na slavnostni Akademski ples v začetku aprila, ko bomo obuli plesne čeveljce in se zavrteli na parketu v restavraciji pod Jakcem, ter v polnih pripravah na letošnje dvajsete Dneve mladih in kulture (DMK) v maju, ki bodo postregli s široko paleto prireditev poleg tradicionalnega rock koncerta na gradu.  Nika Penšek

4. marca 2010

Prvi klepet pod Pustim gradom V četrtek, 18. februarja 2010, je bila v Šoštanju v Muzeju usnjarstva na Slovenskem prireditev z naslovom Klepeti pod pustim Gradom. Podobni klepeti so nekdaj že potekali v Velenju pod imenom Klepeti pod arkadami. Z omenjeno prireditvijo se znova začenja niz prireditev, ki pa bodo mesečno izmenično potekali v Velenju in Šoštanju, vodil pa jih bo Damijan Kljajič, direktor Muzeja Velenje. Naslednji klepet bo v mesecu marcu na Velenjskem gradu z naslovom Klepeti pod arkadami, v mesecu aprilu pa bomo zopet »klepetali« pod Pustim gradom v Šoštanju. Gostje prireditev bodo ljudje iz našega okolja, ki so že do sedaj pustili sledi na področju kulturne dediščine, zgodovinopisja, etnologije in podobno. Skratka, ljudje, ki jih poznamo. Prvi gost februarskih klepetov je bil znani Šoštanjčan Zvone Čebul. Osebnost in zanimiva preteklost gosta je bil prav gotovo pravi razlog za dober obisk prireditve. Voditelj in gost sta se po kratkem uvodu hitro prepustila pogovoru. Voditelju je uspelo gosta spodbuditi k razmišljanju o njegovi mladosti v Šoštanju med obema vojnama in težkem življenju v času

druge svetovne vojne. Mladostna ljubezen Zvoneta Čebula je ljubezen do zgodovine in zbiranja starin. Sam pravi, da je začel sz filatelijo in numizmatiko, kasneje pa je področje delovanja razširil. Z leti je njegova strast prerasla v pravo službo, saj zbira že celih petdeset let. Zvone Čebul je tako danes eden največjih in pomembnih zbiralcev starin na Slovenskem, pozna ga tako laična kot tudi strokovna javnost. Njegove domoljubne besede kažejo na veliko naklonjenost slovenstvu in domačemu Šoštanju. Mestu in občini pripisuje za prihodnost veliko odgovornost, saj bo del njegove zbirke razstavljen v Majerjevi Vili, ki bo letos odprla svoja vrata. Sam pravi, da

mora za domači kraj Šoštanj nekaj storiti, in želi si, da celotna zbirka ostane v Šoštanju. Gostitelj in voditelj prireditve Damijan Kljajič je pred koncem prireditve izpostavil tudi vprašanje podpore. Vse to ne bi bilo mogoče brez podpore domačih, pravi Zvone in s tem misli na ženo Mojco. Tudi danes Zvone Čebul še vedno sledi zbirateljski žilici. Kljub odrekanju v zasebnem življenju mu uspeva, kot pravi, »zvoziti« in nagajivo doda: »Da ni težko, če je človek mlad in ima načrte«. Ob koncu prireditve se je voditelj gostu zahvalil za prijeten klepet.

imel v življenju, če bi ga mu bilo dano živeti. Bil je in je še heroj, borec, umetnik – lirik svetovnega kova. Njegove pesmi so žive še danes in se ponavljajo iz generacije v generacijo. To so nam s svojimi deli

najbolje dokazali njegovi literarni dediči – člani Hotenja.

 Miran Aplinc

Kajuhovi literarni dediči Šoštanj, 22. februarja - Mestna knjižnica Šoštanj, Šaleško literarno društvo Hotenja in Zavod za kulturo Šoštanj so v knjižnici pripravili zanimiv kulturni večer. Kulturni dogodek je s harmoniko popestril Zmago Štih. Dan 22. februar ni bil izbran naključno. Prav na ta dan je v rosni mladosti padel na pragu, svobode in doma naš rojak Karel Destovnik – Kajuh. Člani Šaleškega društva Hotenja so prebirali Kajuhova in svoja dela. Lani, ob 65-letnici njegove smrti, smo se na istem kraju spraševali, kakšno vlogo bi Karel Destovnik

 Andreja Kolenc

Klub upokojencev Gorenja »Ostajamo Gorenjčani do konca življenja« Na letošnji občni zbor, ki je bil 24. februarja v restavraciji Jakec v razstavno-prodajnem centru Gorenja v Velenju, je prišlo več kot 400 članov, ki so pregledali dejavnost v minulem letu in sprejeli načrt dela za leto 2010. Predsednik Kluba upokojencev Ivan Atelšek je med drugim dejal. “Mislim, da je Gorenje naš ponos. Ta ponos moramo pomagati ustvarjati tudi sedanji generaciji, ki pa mogoče razmišlja drugače, kot smo razmišljali mi takrat. Delajmo tako, da gremo skupaj v pokoj. Mi smo razmišljali tudi o tem, ali bodo naši otroci nadaljevali delo v Gorenju. Prav smo delali. Ali tudi sedaj razmišljajo tako? Jaz upam, upam, da razmišljajo o tem …” O trenutnem gospodarskem položaju v Gorenju je nekdanjim sodelavcem spregovoril član uprave Gorenja Franc Košec. Seveda ni mogel mimo težav, ki so nastale sredi minulega leta in po dolgih letih uspešne rasti povzročile zastoj. Dotaknil se je družb Gorenja, ki so se znašle v izgubah, pa tudi tistih, ki uspešno kljubujejo težavam in ustvarjajo dobiček. Kljub vsemu v Gorenju ne pozabljajo na razvoj in nakazal je področja, ki bodo pomenila nove smeri napredka v Gorenju. Predstavnik sindikata v Gorenju Žan Zeba je omenil, da so v svoji dejavnosti usmerjeni naprej

Občni zbor Kluba upokojencev Gorenje v znaku množične udeležbe

in želijo slabosti iz prejšnjih let čimprej pozabiti. Spremembe bodo potrebne, je poudaril, upokojencem pa izrazil občudovanje, da zmorejo preživeti s tako nizkimi pokojninami. In jim izrekel pohvalo, da so sedanji generaciji zapustili delo. Tajnik Kluba upokojencev Gorenje Avgust Podgoršek je podal poročilo o uspešni dejavnosti skozi vse leto 2009; posamezne sekcije so k svoji aktivnosti privabile številne popotnike, športnike, ribiče … Organizirali so cenejša letovanja za tiste, ki imajo nizke pokojnine. Obiskali so člane, ki so v domovih, ali pa dopolnili okrogle obletnice življenja (nad 70 let starosti). Franc Košec in Ivan Atelšek

 Hinko Jerčič


Naš čas, 4. 3. 2010, barve: CMYK, stran 15

VI PIŠETE

4. marca 2010

15

Besede velikanov umetnosti za praznični marec Vinko Šmajs

Zad nji feb ru ar ski dan. Pod oknom silijo v sonce beli telohi in še bolj beli zvončki. Misel se ustavi pred marcem, praznikom žena in mater. Že otrok sem bil zaverovan v mamo. Sedaj je njeno fizično telo poniknilo v zemljo, njena ljubezen pa je še vedno svetleči biser. Po pisalni mizi se sprehaja Cankarjeva zgodba, Mater je zatajil. S knjižne police zre vame ruskega pesnika Jesenina, pesem o materi. Platno je ravnokar razkrilo Prežihovo zgodbo, Boj na požiralniku. Kako nežno in odpuščajoče je bilo materino srce prav v tej noveli. "Le koliko pesmi in poezije bi še lahko navajal, če bi se razgledal po širšem svetu …? " Toda – ne! V neposredni bližini, v skoraj domačem svetu – v Šoštanju, se je rodil in ustvarjal lasati Kajuh. Okupacija, odpor do tujcev, ga je usmerila med bojevnike za svobodo. Nehote sta se ta misel in čutenje povezala v dveh pesnikih: Kajuhu in, z gorenjske pokrajine,

Francetu Balantiču. Obema je drhtelo pesniško pero v roki, ko sta v verzih ljubkovala mater. Kaj uh, mlad revo lu ci o nar, obdan s prebranimi sovjetskimi ustvarjalci: Gorkim, Majakovskim in še s katerimi, je v svoje pesmi prelil vso mržnjo do krivic in nepoštenosti takratne družbe. Po programskem vodilu pesnika Otona Župančiča: Veš, poet, svoj dolg, in obogaten z vedno novimi spoznanji, z onimi iz osvobodilnega boja v štirinajsti diviziji, je v mladi lirični duši tlela želja po srečanju z materjo. Kako čudovito je to izrazil v Poezijah, v pesmi, Pismo materi: "Da ne utihne prej mi glas, dokler ti ne porečem: Glej, ta svet je tudi zate!!" Življenje je mnogokrat krivično. Za nas vse! Kajuhu ni bilo dano izre či mate ri pesem o novem svetu. Padel je. Čutimo pa, kako je njegov vsakdan bil ves prežet z mislijo, čutenjem do matere. V istem času je preživljal svojo mladost nadarjeni ustvarjalec, pesnik France Balantič. V Grahovem, na Dolenjskem, je zgorelo njegovo mlado telo. Pesmi so

ostale. Šele leto dni po pesnikovi smr ti, v domobranski postojanki, maja 1944, je izšla prva knjiga pesnikovih pesmi, V ognju groze plapolam. Preroško: slutil in čutil je svoj konec. Balantiča prav zaradi ljubezenske, ekspresionistično privzdignjene tematike, lahko primerjamo s Kajuhovo pesmijo. Balantičev odnos do matere? Ne smemo pozabiti, da je bil pesnik med okupacijo pregnan tudi v zloglasni Gonars. Od tod tudi spominske sledi v pesmih, posvečenih materi. V pesmi Domov pravi: Že čaka mati me s povreslom svojih belih, belih las, da z njimi moj poveže gibki stas, ne sme čakati me. In na koncu pesmi avokacija: … oh, kmalu bom doma … Še bolj jasen je pesnikov odnos do matere, ko pravi: "Žalostinko to naj tebi pojem, mati moja, vseh noči predica, ko brni kolovrat budnih časov." In zaključek pesmi: "Prehudo je, mati, naj ogrnem tvoj spomin s te žalne pesmi plačem, oj, ne vabi me, nikar ne, mati!"

V navedeni pesmi domuje križ, ki se ga oklepa mati. Nasploh je pesnik v novih stilnih elementih, kot je ona o materi, ki je v mesečini breza in ji revne srebri ljubezni kite božji človek, ki se ga katarzično oklepa v mnogih pesmih, ko pravi: "Gospod, za tabo se bom zdaj napotil." In še: "Pomagaj, Kristus, mi, da bom krotil bolest po zemlji." Tri velike, pomembne besede označujejo ustvarjalčevo poezijo: ZEMLJA, BOG, LJUBEZEN. Oba velika moža slovenske in evropske literature, Kajuh in Balantič, sta po svoje zaznamovala trpko, socialno in narodovo svobodo, in z njo kvaliteto naše umetnosti. Mi se obeh radi spominjamo, saj sta z deli, razen Prešerna, presegla slovenski Olimp. Njune pesmi, podarjene našim ženam in materam, posebej še sedaj, v njim posvečenim prazniku, zaslužijo, da jih prebiramo in nam naša intima dovoli ponujati pesmi, ki so zlati dražeji v košarici spominov.

Razigrana olimpijada Velenje, 25. februarja – Na letošnji tradicionalni otroški olimpijadi, ki jo je prejšnji četrtek v telovadnici osnovne šole Livada pripravilo Društvo prijateljev mladine Edvarda Kardelja, je sodelovalo skoraj 50 otrok iz vseh koncev mesta, pri tekmovanju pa jih je spodbujalo tudi veliko odraslih. Tudi tokrat so mladim pripravili številne zabavne športne igre, v katerih so res uživali. Po olimpijadi so člani društva opravili volilni občni zbor. Po 12 res uspešnih letih je Cvetka Koželj predala vodenje društva Gorani Vukovič, ki je obljubila, da bodo še naprej pripravljali veliko aktivnosti za otroke.  bš

Gasilci tudi dobri smučarji Golte, 21. februarja – Gasilci iz štirih zvez Savinjsko-šaleške regije so se v nedeljo, 21. februarja, med

Bolečina v križu Skoraj vsak človek pozna bolečino v križu. Pomembno je vedeti, da bolečina v križu v glavnem ni znak bolezni in ne predstavlja nevarnosti za zdravje. Pri 90 % ljudi mine v 2 do 3 tednih. Navadno jo lahko obvladamo sami brez zdravniške pomoči. Predvsem pa lahko v skrbi za svoje zdravje naredimo ogromno, da bolečino v križu preprečimo. Kadar bolečina v križu preide v bolezen, je njeno zdravljenje zapleteno, večstransko in dolgotrajno. Tudi takrat je zelo pomembno, da sami poskrbimo za lajšanje bolečine in prilagodimo svoj ritem življenja. Bolečina v križu kot bolezensko stanje se pojavlja pri 5 % ljudi.

Zakaj se pojavlja bolečina v križu?

Tudi na letošnji otroški olimpijadi so mladi uživali v športnih igrah in druženju.

seboj pomerili na že 4. veleslalomu. Na Golteh jih je dočakalo lepo in sončno jutro, na tekmovanju pa so dokazali, da niso le v pomoč sočloveku ob raznih naravnih in drugih nesrečah, ampak da znajo koristno združiti tudi s prijetnim. Tekmovanje je bilo namreč drugotnega pomena, pomembno je bilo prijetno druženje na smučiščih in zunaj njih. Vsi, ki so se tekmovanja udeležili, so bili enotne-

ga mne nja, da je bilo sre ča nje dobro organizirano in da se ponovno srečajo na 5. veleslalomu. Na Golteh je tokrat smučalo kar blizu 400 gasilcev iz regije. Na tekmovanju pa se je v 10 različnih kategorijah pomerilo 237 gasilcev. Za ekipno uvrstitev je tekmovalo 36 PGD iz vse regije. Prvo mesto sta si raz de li la PGD Kapla -Pondor iz GZ Prebold in PGD Pobrežje ob Savinji GZ Zgornje Savinjske doline, na tretjo mesto pa so se uvrstili člani PGD Luče iz GZ Zgornje Savinjske doline. 

Bolečina v križu lahko izvira iz različnih struktur v hrbtenici: mišic in tetiv, ligamentov, sklepov, kosti in pokostnice, medvretenčne ploščice, živčnih struktur. Dražljaji, ki vzburijo bolečinske živce, so lahko posledica majhne lokalne poškodbe in sproščanja snovi, ki jih dražijo, mišičnega krča, pritiska na bolečinske živce in stresa. Vzrok so najpogosteje mišice in obrabne spremembe medvretenčnih ploščic in malih sklepov hrbtenice. Mišična bolečina ima zaščitno vlogo, saj opozarja na dogajanje v hrbtenici. Med pogostimi vzroki so tudi zakostitve hrbteničnega kanala (spinalna stenoza) in pritisk na živčne korenine zaradi premika medvretenčne ploščice (hernija diskusa). Pri 2 % bolnikov se bolečina v križu pojavi zaradi boleznih notranjih organov in samo pri 1 % bolnikov je posledica resnih tumorskih in vnetnih procesov. Pri 85 % bolnikov natančnega vzroka bolečine v križu ne ugotovijo, ker so hrbtenične strukture medsebojno zapleteno povezane. Bolečina v križu ima dobro prognozo, najpogosteje mine sama od sebe. Pogosto ji pripisujemo prevelik pomen, zaskrbljenost in nepravilno ravnanje pa še njeno trajanje podaljšajo. Zaradi tega se lahko zgodi, da človek zaradi bolečine v križu postane kronični bolnik, njegova bolečina pa prava bolezen, ki ga uničuje telesno, duševno, družbeno in materialno.

Katera stanja lahko vplivajo na pojav bolečine v križu? Bolečina v križu najpogosteje nastane zaradi poškodbe ob dvigu težkega bremena ali ob nenadnem, nepravilnem gibu. Pri številnih bolezenskih stanjih se zaradi takih majhnih poškodb bolečina v križu lahko pojavi prej kot pri drugih ljudeh. Pri eni tretjini starejših ugotovijo okvaro medvretenčne ploščice, vendar ima zaradi tega bolečino le okrog 5 % starostnikov. Različne strukturne nenormalnosti hrbtenice so dedne, vendar niso vedno povezane z bolečino. Osteoartroza hrbtenice lahko povzroča bolečino, mravljinčenje in mišično slabost. Psihološki in socialni dejavniki imajo močan vpliv na občutenje hrbtenične bolečine. Nosečnost povzroči spremembe v telesu in obremeni hrbtenico. Bolečina v križu je pogostejša pri velikih osebah. Oste o po ro za obi čaj no ne povzroča bolečine. Ta se pojavi, ko pride do zloma vretenca. Vnetja so pogost vzrok bolečine v križu. Ateroskleroza vpliva na prekrvljenost hrbteničnih struktur in je lahko vzrok kronične hrbtenične bolečine. Ankilozni spondilitis je kronično vnetje hrbtenice, ki povzroča nje no negib lji vost. Giba nje zmanjša bolečino in jutranjo otrplost.

Kaj lahko poslabša bolečino v križu? Bolečino v križu lahko poslabšajo nepravilni položaji telesa, slabe navade, kot so uporaba nizkih, mehkih sedežev in ležišč, dolgotrajno sedenje, vožnja in ležanje, dolgotrajni enaki položaj telesa pri delu, nepravilno dvigovanje težkih bremen ter napetost in zaskrbljenost. Kaj lahko sami naredite za preprečevanje bolečine v križu? • Vzdržujte idealno telesno težo • Pazite na pravilno telesno držo • Bodite pozorni na pravilen položaj pri delu • Pravilno dvigujte bremena • Bodite pozorni kako sedite

Nagrajenci nagradne križanke »Masažnega salona maSaj« objavljene v tedniku Naš čas, 18. februarja 2010 so:

V lepem zimskem dnevu na smučišču je uživalo več kot 400 gasilcev iz regije, tekmovalo pa jih je 237.

1. nagrada: Karolina Koren, Ljubljanska 22 a, 3320 Velenje (delna masaža z aromatičnimi olji ter savna po izbiri za 2 osebi - 2uri). 2. nagrada: Vilma Lešnik, Lajše 207 / B, 3325 Šoštanj (delna masaža z aromatičnimi olji ter savna po izbiri za 2 osebi - 1ura). 3. nagrada: Dora Velunšek, Kersnikova 21, 3320 Velenje (savna po izbiri za 2 osebi - 1ura). Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Rešitev nagradene križanke: SALON MASAJ.




Naš čas, 4. 3. 2010, barve: CMYK, stran 16

16

ŠPORT

4. marca 2010

Gorenje na pragu novega lepega uspeha V zadnji tekmi prvega dela Lige prvakov morajo za uvrstitev med šestnajst najboljših v soboto premagati Francoze V ligi prvakov je do konca prvega dela tekmovanja le še deseti krog. Najboljše štiri ekipe iz vseh štirih skupin se bodo uvrstile v osmino finala, kamor želijo tudi rokometaši Gorenja v skupini B. V njej so si napredovanje že zagotovili Veszprem, Loewen in Kielce, četrti potnik pa bo znan ta teden. Za uresničitev tega cilja morajo slovenski prvaki premagati francoski Chambery. Za napredovanje jim je dovolj najmanjša možna zmaga, ob neodločenem izidu pa bi napredovali Francozi, ker so zmagali v prvi tekmi. V soboto so Velenjčani gostovali pri Veszpremu. Madžari so bili tudi na tej tekmi, podobno kot v Velenju, boljši. Po srečni zmagi v Rdeči dvorani z golom razlike so bili tokrat preprečljivejši, saj so tekmo dobili s 30 : 25. Madžarski prvaki so s tem že pred zadnjim krogom osvojili prvo mesto. Velenjčani po porazu niso bili preveč razočarani. Vedeli so, da bodo težko kljubovali odličnemu nasprotniku v njegovi dvorani, ki je bila že nekaj dni pred tekmo razprodana. Bo tako tudi v soboto v Velenju? Domače rokometaše je bodrilo kar pet tisoč gledalcev. Tudi se niso zanašali na to, da Madžari ne bodo zaigrali na vso moč, ker so si uvrstitev v osmino finala tega prestižnega tekmovanja zagotovili že krog pred tem. »Tudi igralci Veszprema so pravi profesionalci. Storili bodo vse, da ne bodo razočarali svojih gledalcev, poleg tega pa si želijo zagotoviti tudi prvo mesto, ki prinaša lažje nasprotnike v nadaljevanju,« je pred odhodom o tem nasprotniku, za katerega nekateri celo menijo, da se bo uvrstil v sklepni turnirja, v tako imenovani Final

Four, razmišljal trener Branko Tamše. Domači tudi niso bili nič prikrajšani, ker odlični vratar Dejan Perić zaradi poškodbe ni mogel med vratnici. Ta nekdanji Celjan je bil na velenjski tekmi najbolj zaslužen za njihovo tesno zmago, saj je v zadnji sekundi zaustavil žogo Ivana Čupića s sedmih metrov. Svoje popoldne je imel drugi vratar Nandor Fazekas, ki se je izkazal z 18 obrambami, od tega je velenjskemu kapetanu Čupiću ubranil tudi dve sedemmetrovki. Domači so po prvem polčasu imeli prednost štirih golov. Prve minute

v nadaljevanju so bile za Branka Tamšeta in njegov igralce spodbudne, saj so se jim približali na samo tri gole zaostanka (17 : 20). Nato so Madžari spet zaigrali silovito in osem minut pred koncem se je slovenskim prvakom obetal poraz z dvoštevilično razliko, saj je imel nasprotnik že prednost devetih golov (28 : 19). V preostalih minutah pa niso igrali več tako zavzeto in gostje so nekoliko ublažili poraz. Velenjčani so v tekmi 22. prvenstvenega kroga včeraj gostili Slovenj Gradec.

Z veliko podporo gledalcev do velike zmage Branko Tamše, trener Gorenja: »To bo tekma kot druge, ki pa ima težo seveda zaradi tega, ker bo odločala še o četrtem potniku za uvrstitev v osmino finala. Napredovanje med šestnajst najboljših bi bil za nas izjemen uspeh po vsem, kar se je dogajalo v zadnjem času v našem klubu. Z dobro igro v obrambi in pametno v napadu

Čupić srečen, zadovoljen, žalosten Državni prvaki bodo po koncu tega prvenstva ostali brez svojega najboljšerga kapetana Ivana Čupića. Po pričakovanju bo svojo

Branko Tamše

dogovorili, kako in kaj. Kar se tega tiče, sem srečen in zadovoljen, a po drugi strani sem žalosten, da bom zapustil to čudovito mesto, ljudi in klub, ki sem jih vzljubil, in upam, da bodo tudi oni pogrešali mene. Tega nikoli ne bom pozabil,

Ivan Čupić

Graščaki ne bodo ‘šparali glasu’.

Koprčani proti Rudarju slavili po štirih letih Rudarji po novem porazu zdrsnili na peto mesto - V soboto bodo v lokalnem derbiju (14,15) gostili CM Celje V tretjem krogu (uvodni tekmi sta bili odigrani že jeseni) spomladanskega dela prvenstva so nogometaši Rudarja v gosteh z 1 : 2 izgubili s Koprom, ki pa ni imel prednosti domačega igrišča. Tekma je bila v Novi Gorici, ker naj bi igrišče na Bonifiki začeli prenavljati. To je bil že enajsti Rudarjev poraz v tem prvenstvu in po njem so zdrknili na peto mesto. Zaradi boljše razlike v golih jih je na četr tem zamenjala Olimpija, tretja Nafta je s točko v Ljubljani proti Olimpiji povečala prednost pred njimi na tri, Maribor z zmago v Domžalah na drugem mestu na devet, za vodilnim Koprom pa rudarji trenutno zaostajajo že za 14 točk. Trenerja nista imela na voljo vseh igralcev. V domači vrsti so manjkali poškodovani Aljaž Struna, Ivica Guberac in Igor Nenezič ter kaznovana Enes Handanagič in Ivan Sesar, pri gostih pa ni bilo Mirze Mešića, ki v tem prvenstvu še ne bo sposoben igrati, Tuomasa Marka Kolsija (na igrišče se naj bi vrnil konec tega meseca ali v začetku

bomo skušali priti do želenega uspeha in osrečiti naše navijače. Upam in želim si, da bi gledalci napolnili dvorano in nam pomagali k skupnemu veselju in novemu velikemu uspehu.«

Zadetek Rudarjevega kapetana (v rdečem dresu zadaj) je bil dovolj le za kratko veselje.

prihodnjega), zaradi kartonov pa nista smela igrati novinec Rok Kronaveter in Aleš Jeseničnik. Med potniki pa ni bilo tudi Denisa Grbiča, ki ga je menda trener kaznovan zaradi nešportnega vedenja.

Toda kot vedno ob takšnem stanju poudarja trener Marijan Pušnik, ”brez tistih, ki jih ni, se mora”. Izbor igralcev ima celo večji od jesenskega, predvsem pa je ta kakovostnejši, čeprav tega novinci na

tej tekmi (še) niso pokazali. Vsekakor pa se je poznala odsotnost Aleša Jeseničnika, saj so velenjske akcije v glavnem potekale po desni strani. Kot že velikokrat so bile tudi na tej tekmi za rudarje usod-

rokometno pot nadaljeval v Nemčiji. Odločil se je za Rhein Neckar Loewen, kjer bo ostal konca sezone 2013, Velenjčani pa bodo bogatejši za 140 tisoč evrov. V Nemčijo bo odšel vesel in hkrati žalosten. Toda takšno je pač življenje športnikov, v tem primeru rokometaša: »Te dni smo končali vse pogovore in se dokončno

klubu pa seveda želim še veliko uspehov v prihodnje. Še pred odhodom pa seveda želim dati v klubu svoj maksimum na vsaki tekmi, tako kot do sedaj, da bi se moja zgodba v Velenju čim bolje zaključila,« je povedal ob sprejetju pomembne življenjske odločitve.

ne pre ki nit ve. Vse tri gole so namreč dobili po prekrških oziroma izvajanju kotov. Po enakovredni igri po prvem polčasu so imeli obetajoč izid. Kazalo je, da se bosta moštvi še tretjič v tem prvenstvu razšli brez zmagovalca. Nadaljevanje pa je pokazalo, da so napadalci še vedno neiznajdljivi in neučinkoviti pred nasprotnikovimi vrati. Domače je v vodstvo popeljal nekdanji reprezentant Dare Vršič po prostem strelu s precejšnje razdalje z desne strani. Velenjski branilci so bili slabo postavljeni, žoga pa je presenetila tudi premalo zbranega vratarja Bobana Savića. Pred njim je udarila v tla in se odbila v mrežo. Veselje domačih pa je trajalo le dve minuti. Tudi gostje so izenačili po prekinitvi in po zmedi tokrat domačih branilcev. Nebojša Kovačević je s prekrškom približno 20 m od vrat Ermina Hasičevih zaustavil Selimija Nedzbedin. Damjan Trifkovič je presenetil koprske igralce, ki so pred njim postavili živi zid. Žogo je poslal na levo, po odbijanju pa jo je kapetan Almir Sulejmanovič usmeril v mrežo. Do konca prvega polčasa so Rudarji imeli več od igre, bliže drugemu zadetku pa je bil Vršič, njegova žoga pa je na Savićevo srečo samo oplazila prečko. Upanja gostov na ugoden izid je bilo konec že po slabih desetih minutah igre v drugem delu, ko je po tretjem kotu po vrs-

ti in osmem zanje do tedaj z metra, dveh Radujko poslal žogo čez črto, in po štirih letih so slavili proti Rudarju.

 vos

Čas je za zmago Almir Sulejmanovič: »Razočarani smo nad porazom. Predvsem v prvem polčasu smo prikazali všečno igro. Imeli smo premoč, tudi nekaj lepih (pol)priložnosti. Na našo nesrečo je Koper izkoristil prekinitve, v katerih je najmočnejši, in dosegel dva zadetka. Drugi nas je presekal in nato nismo več igrali tako, kot smo želeli in bi morali. Upam, da v bo v prihodnje čim manj podobnih nepotrebnih zadetkov in da bomo bolj zbrani pred nasprotnikovimi vrati. Moramo zboljšati svojo neučinkovitost in znova začeti osvajati točke. Na novi zah tev ni pre iz kuš nji bomo spet v naslednjem krogu, ko bomo na svojem igrišču gostili Celjane. Gotovo bo to zelo zanimiva tekma, lokalni derbi, kajti oboji smo slabo začeli ta del prvenstva in obe ekipi želiva prve pomladanske točke. Čas je, da v Velenju po dolgem času spet zmagamo in končno spet raz ve se li mo svoje navija če.«  vos


Naš čas, 4. 3. 2010, barve: CMYK, stran 17

ŠPORT IN REKREACIJA

4. marca 2010

Po sedmih letih v ligi za obstanek Košarkarji Elektre Esotecha so si s porazom v Škofji Loki zaprli vrata v zgornji del lestvice Domači košarkarji LTHcast Mercatorja so Šoštanjčane povsem nadigrali in si zagotovili eno najbolj prepričljivih letošnjih zmag. Ob koncu je bila razlika visokih 33 točk – 97 : 64. Elektra Esotech je korak z razigranimi domačini držala le do sedme minute, ko je še vodila za točko (14 : 13). V nadaljevanju so izvrstno zaigrali predvsem Vladimir Mihailovič, Simon Finžgar, Tomo Čajič, Blaž Mahkovic in Andrij Lebedincev, tako da so gostitelji prevzeli pobudo in vztrajno višali priigrano prednost. Ob polčasu je bilo še znosnih 14 točk zaostanka za razglašene šoštanjske košarkarje, vendar so gostitelji nič kaj gostoljubno nadaljevali tudi v drugem delu, tako da je njihova prednost slabih šest minut pred koncem narasla na najvišjih 35 točk – 87 : 52. Igralci LTHcast Mercatorja so tako zasluženo zmagali; da so imeli na igrišču popolno prevlado, pa pove tudi hitri pogled na statistiko: najboljši gostujoči igralec Vladimir Mihailovič je imel statistično učinkovitost 27, celotna šoštanjska ekipa pa le točko več, torej 28. Domačini so bili boljši v vseh elementih košarkarske igre, kar se je odrazilo tudi v rezultatu.

Za Elektro Esotech je zaigral tudi povratnik – visoki velenjski center Salih Nuhanovič, ki je igral slabih trideset minut in dosegel deset točk ter pet skokov. S to zmago škofjeloški košarkarji ostajajo v igri za prvo sedmerico, medtem ko čaka košarkarje Elektre Esotecha po sedmih letih izvrstnih rezultatov liga za obstanek. Pred zadnjimi tremi krogi so poleg Uniona Olimpije znani trije zanesljivi udeleženci lige za prvaka, to so Helios, Krka in Zasavje. Jasno pa je tudi že, da bodo v ligi za obstanek zaigrali Elektra Esotech, Luka Koper in Šenčur. Ostale ekipe se še borijo za uvrstitev na vsaj sedmo mesto, ki še vodi v ligo za prvaka. Rezultati iz prvega dela prvenstva štejejo tudi v ligi za obstanek, zato je še kako pomembno, kako bodo Šoštanjčani odigrali zadnji dve tekmi. Prvo že v soboto, ko v Šoštanj prihaja lokalni rival s Polzele. Hopsi so zmagali zadnjih sedem tekem in so torej izvrstno pripravljeni. Lokalni derbi z Elektro Esotechom bo v soboto, 6. marca, ob 20. uri v športni dvorani Šoštanj.  Tjaša Rehar

Zaradi napake na zapisniku zdrsnili na šesto mesto Odbojkarji Šoštanja Topolšice so v soboto v svoji dvorani po slabšem začetku vendarle iztržili točko proti drugouvrščeni ekipi Hoč, ki se je veselila zmage s 3 : 2. Gostje so prva dva niza gladko dobili. Prvega celo s 25 : 15, drugega s 25 : 21. Šoštanjski odbojkarji so v uvodnih nizih naredili vse preveč napak, igrali so zelo neodločno, veliko težav pa so imeli pri sprejemu in nato tudi pri organizaciji napada. V nadaljevanju pa so varovanci Maksa Kotnika zaigrali kot prerojeni. Izboljšali so sprejem, odlično so zaigrali na mreži, točke so osvajali tudi z blokom, tako da so uspeli izenačiti na 2 : 2 v nizih. Tretjega so dobili na 18, četrtega na 20. V odločilnem, nepredvidljivem petem nizu, ko se igra do 15, je domačim odbojkarjem ponovno nekoliko popustila zbranost, tako da so ga dobili igralci Hoč s 15 : 12, se tako veselili tudi nekoliko srečne zmage s 3

Brez možnosti proti vodilnim Prevaljam

Najizkušenejši 'tiger' bronast v Tuzli Konec prejšnjega tedna se je devet tekmovalcev in tekmovalk velenjskega karate kluba Tiger udeležilo 10. mednarodnega karate pokala v Tuzli (BiH). Na izredno kvalitetnem turnirju je skupno nastopilo preko 1000 tekmovalk in tekmovalcev iz osmih držav Evrope ter Azije. Za velenjsko ekipo so nastopili Ajla Golać, Adelisa Hankić, Diana Avdić, Azra Golać, Ermin Mulabdić med mlajšimi, ter Elvis Delić, Domen Mihelič, Omer in Zekerija Tabakovič med člani. Osvojili so tri medalje, najbolje pa se je med člani izkazal Zekerija Tabakovič, ki je bil v borbah nad 84 kg tretji. V selekciji do 67 kg je Elvis Delić izgubil v prvem kolu, Domen

Odbojkarice Kajuha Šoštanja so v soboto v 18. krogu 2. državne odbojkarske igre za ženske gostovale pri vodilni ekipi na Prevaljah. Domačinke so v letošnjem prvenstvu le enkrat izgubile, tako da so se v šoštanjski ekipi zavedali, da nimajo veliko upanja za uspeh. Prevaljčanke pa so dokazale, da so zasluženo prepričljivo na vrhu lestvice. Odbojkarice Kajuha Šoštanja so le s težavo prihajale do točk, v prvem nizu so osvojile vsega enajst točk. Najboljši odpor so gostje iz Šoštanja nudile v drugem nizu, ko so osvojile 20 točk. V zadnjem pa so gostiteljice ponovno povsem prevladale na igrišču, dobile niz s 25 : 14 in se zasluženo veselile zmage s 3 : 0. V soboto igrajo odbojkarice Kajuha Šoštanja v svoji dvorani – telovadnici OŠ Šoštanj – tekmo 19. kroga proti odbojkaricam ŽOK Partizan Škofja Loka. Srečanje se bo pričelo ob 17. uri.  TR

: 2 in se še utrdili na drugem mestu prvenstvene lestvice. Bolj kot zaradi minimalnega poraza proti Hočam pa so v Šoštanju slabe volje zaradi odvzetih treh točk na tekmi s Salonitom Anhovo II. Srečanje 12. kroga s Salonitom v Šoštanju so sicer odbojkarji Šoštanja Topolšice gladko dobili s 3 : 0, vendar je bila naknadno tekma registrirana z 0 : 3 za odbojkarje Salonita zaradi napake na zapisniku, na katerem eden od igralcev Šoštanja Topolšice ni bil prijavljen, je pa za nekaj trenutkov stopil na parket. Zadeva še ni povsem zaključena, saj so se v klubu na to odločitev pritožili drugostopenjskemu organu tekmovalne komisije. Do konca prvenstva so še štirje krogi, Šoštanjčani pa imajo težek razpored. V soboto v Šoštanj prihaja četrtouvrščena ekipa Lubnik. Srečanje v športni dvorani v Šoštanju bo ob 17. uri.

KAM NA IZLET? sobota, 6. 3. 10 Orientacijsko tekmovanje (Rečica ob Savinji); svečani zbor članov ob 20-letnici PD Vinska Gora ob 18 h v Krstnikovem domu pri cerkvi; turno smučanje.

 TR

Tako so igrali Liga prvakov, skupina B, 9. krog HC Bosna Sarajevo – KS Vive Targi Kielce 25:21 (9:10), Chambery Savoie HB - Rhein-Neckar Löwen 24:29 (13:12) Vrstni red: 1. Veszprem 9 – 14, 2. Rhein-Neckar Löwen 9 – 14, 3. Vive Kielce 9 – 9, 4. Gorenje Velenje 9 – 5, 5. Chambery 9 – 5, 6. Bosna 9 – 5. MKB Veszprem KC - Gorenje Velenje 30:25 (15:11) Veszprem: Fazekas (18 obramb, 2 x 7 m)), Vilovski, Gulyas 2, G. Ivancsik 5 (3), Šešum 3, T. Ivancsik 3, Reinaldo Perez 6, Koražija 1, Lušnikov, Eklemović 6, Mirković, Lapčević, Terzić 2, Sulić 2. Gorenje: Skoki (1 obramba), Gajić (9 obramb), Bezjak 3, Cehte, Natek 4, Rnić 2 (1), Žvižej 2, Štefanić, Golčar 3, Harmandić 1, Čupić 5, Bajram, Nosan 1, Šimič 4. Trener: Branko Tamšer. Sedemmetrovke: Veszprem 3 (3), Gorenje 3 (1). Izključitve: Veszprem 10, Gorenje 6 minut. Vrstni red: 1. Veszprem 16, 2. Rhein-Neckar Löwen 14, 3. Vive Kielce 9, 4. Gorenje Velenje 5, 5. Chambery 5, 6. Bosna Sarajevo 5.

MIK 1. rokometna lige, 21. krog Celje Pivovarna Laško - Slovan 38:35 (19:17), Jeruzalem Ormož - Krško 32:32 (14:15), Slovenj Gradec - Cimos Koper 26:37 (15:19), Ribnica Riko hiše - Merkur 34:34 (18:18) Klima Petek - Gorenje 30:36 (14:18) Klima Petek: Jelen, Jelovčan, Čelica 3, Vrečar 2, Čebokli, Backovič 3, Rapotec 2, Gregorc 1, Razgor 7/2, Pučnik, Martinc 6, Fister 2, Ivančič, Hartman 2, Jug, Furlan 3

Trener: Bojan Čotar Gorenje Velenje: Skok 19 obramb, Gajič, Bezjak 4, Cehte 5, Natek 10, Rutar, Rnič, Žvižej 1, Štefanič, Golčar 2, Harmandič 6, Ferkulj, Čupič 6/2, Bajram, Nosan, Šimič 3 Trener: Branko Tamše Sedemmetrovke: Klima Petek 2 (2), Gorenje 3 (2); Izključitve: Klima Petek 6 minut, Gorenje 10. Vrstni red: 1. Celje Pivovarna Laško (19 tekemk) 36 točk, 2. Cimos Koper 18 - 30, 3. Gorenje 18 – 28, 4. Trimo Trebnje 19 - 21, 5. Slovan 19 – 20, 6. Jeruzalem Ormož 19 – 18, 7. Merkur 19 – 16, 8. Klima Petek Maribor 19 – 14, 9. Ribnica Riko hiše 20 –10, 10. Krško 18 – 7, 11. Slovenj Gradec 18 - 6,

1. SNL, 23. krog Izidi: Olimpija - Nafta 0:0, Labod Drava - Interblock 3:1 (0:1), CM Celje - Hit Gorica 1:4 (0:2), Domžale - Maribor 2:3 (1:1). Luka Koper - Rudar Velenje 2:1 (1:1) Strelci: 1:0 Vršič (19.), 1:1 Sulejmanović (21.), 2:1 Radujko (52.). Luka Koper: Hasič, Polovanec, Kovačevič, Vršič (od 90. Viler), Pavlin, Karič, Radujko, An. Struna, Brulc, Rajčevič, Božičić (od 80. Biščan). Rudar Velenje: Savič, Sulejmanović, Cipot, Selimi (od 82. Mujaković), Trifkovič, Tomčak, De Moraes, Tolimir (od 79. Tomažič Šeruga), Jelečević, Dedić, Metelka (od 69. Golob). Rumeni kartoni: Polovanec, Božičić; Jelečević, Dedić, Tolimir, Golob, De Moraes. Vrstni red: 1. Luka Koper (35:22) 46, 2. Maribor (41:30) 41, 3. Nafta (35:35) 35, 4. Olimpija (31:21) 32, 5. Rudar Velenje (30:34) 32, 6. CM Celje (34:38) 30, 7. Domžale (32:41 29, 8. Hit Gorica (38:38) 27, 9. Interblock (26:30), 26, 10.

17

Labod Drava (22:36 21).

Liga Telemach, 19. krog LTHcast Mercator – Elektra Esotech 97 : 64 (71 : 48, 45 : 31, 19:16) Elektra Esotech: Golež 6, Horvat 4 (1-2), Podvršnik 12 (0-1), Bilič 9 (3-4), Lekič 2, Ćup 4 (24), Miljkovič 13 (5-7), Nuhanovič 10 (2-3) Vrstni red: 1. Helios Domžale (+1) 34, 2. Krka, 3. PRO-TEK Zasavje oba 33, 4. Geoplin Slovan, 5. Zlatorog Laško oba 31, 6. Hopsi Polzela, 7. Parklji, 8. Šentjur vsi 29, 9. LTHcast Mercator, 10. Elektra Esotech (+1) oba 27, 11. Luka Koper 23, 12. Šenčur CP KR 19

2. DOL moški, 14. krog Šoštanj Topolšica – Hoče 2 : 3 (-15, -21, 18, 20, -12) Šoštanj Topolšica: Bevc, Globačnik, Žnider, Krajnc, Golob, Ledinek, Klobučar, Ačimovič, Sovinek, Kugonič, Sečki Vrstni red: 1. Fram 32, 2. Hoče 28, 3. Salonit Anhovo II 25. 4. Lubnik, 5. Črna, 6. Šoštanj Topolšica vsi 23, 7. Kekooprema Žužemberk, 8. TAB Mežica oba 19, 9. Fužinar Metal Ravne 18, 10. MOK Kočevje 0.

2. DOL ženske, 18. krog Prevalje – Kajuh Šoštanj 3 : 0 (11, 20, 14) Vrstni red: 1. Prevalje 47, 2. Formis Bell 38, 3. ŽOK Kema Puconci 37, 4. Nova KBM Branik II 33, 5. ŽOK Partizan Škofja Loka 32, 6. MZG Grosuplje 30, 7. Lakolit Ankaran 27, 8. Kostak-Elmont 25, 9. Comet Zreče 21, 10. Benedikt 17, 11. ŽOK Kočevje 9, 12. Kajuh Šoštanj 8

Mihelič do 84 kg je zasedel peto mesto, prav tako peti pa je bil v najtežji kategoriji nad 84 kg Omer Tabaković. Tudi na tem tekmovanju so očitno prevladale izkušnje, saj se je v isti skupini na tretjo zmagovalno stopničko povzpel najstarejši klubski tekmovalec Zekerija Tabakovič. Naslednji dan so se predstavili mlajši tekmovalci. Odlično sta nastopili najmlajša Ajla Golać in Adelisa Hankić, obe sta se okitili s srebrom. Ostali tekmovalci so končali mednarodni turnir brez uvrstitev.

Tudi Berlot ni imel sreče z vetrom Gašper Berlot je prejšnji četrtek uspešno zaključil svoje tekmovanje na svojih prvih olimpijskih igrah v kanadskem Vancouvru. Na veliki skakalnici je bil med tistimi, ki so imeli veliko smole z zahrbtnim vetrom, saj je bil na treningih in v poizkusni seriji med najdaljšimi. Se je pa nato izkazal v teku na 10 km in zasedel končno 37. mesto. V soboto pa se je že vrnil domov, saj ga do konca sezone čaka še kar nekaj tekmovanj. To je bil je tudi prvi nastop kakšnega člana SSK Velenje na tem prestižnem tekmovanju. Ostali člani SSK Velenje pa tekmujejo na različnih prizoriščih po Evropi in doma. Robert Hrgota je tekmoval na tekmah celinskega pokala in v nemškem Brotterodeju zasedel 11. in 24., v Visli na Poljskem pa 35. mesto. Klemen Omladič in Marjan Jelenko sta se s klubskim trenerjem Igorjem Jelenom in mladinsko reprezentanco Slovenije udeležila alpskega pokala v Lauschi v Nemčiji. Oba sta osvojila nove točke tega prestižnega mladinskega tekmovanja, in sicer je Omladič v solo skokih zasedel 13. in 19. mesto, Jelenko pa v Nordijski kombinaciji 4. in 9. mesto. Dečki so tekmovali na državnem prvenstvu v Kranju in Žireh. V kategoriji do 15 let v Kranju je Matevž Samec zasedel 14., Patrik Vitez 42. in Blaž Sluga 46. mesto, ekipno so kljub mladosti osvojili 13. mesto. V Žireh je bil v kategoriji do 12 let Vid Vrhovnik 8., Patrik Vitez 19., Aljaž Osterc 20., Gašper Brecl 28., David Strehar 40. in Blaž Sluga 45.; Matevž Samec si je v kategoriji dečkov do 13 let priskakal 5. mesto. Ekipa v sestavi Samec, Vrhovnik, Osterc in Vitez je osvojila 4. mesto. Vse, vključno z mladima Rokom in Ožbejem Jelenom, čaka še preizkušnja v nordijski kombinaciji na Pokljuki. Skakalni klub Hudi kot na Pohorju je organiziral meddruštveno tekmovanje, na katerem je v kategoriji mladincev zmagal Niko Hižar, 3. mesto je zasedel Robi Vitez, med člani pa je 2. mesto zasedel Žiga Omladič. V klub vabimo vse mlajše dečke in deklice, ki jih veselijo smučarski skoki, vsi začetniki pa lahko začnejo vadbo z alpskimi smučmi. Več o klubu si lahko ogledajo na spletni strani www: velenje-skijump.si .

Zmaga v gosteh in poraz doma Prva ekipa NTK Tempa iz Velenja je v prejšnjem tednu odigrala dva kroga prve Slovensko namiznoteniške lige. V sredo so v gosteh pri Melaminu iz Kočevja dosegli zmago s 5 : 2, v soboto pa so na tesno doma izgubili z Ilirijo iz Ljubljane s 4 : 5. Kočevje je trenutno na repu lestvice, zato zmaga Tempa ni bila vprašljiva. Edini točki sta z zmago dosegla Grega Vidmar proti Mihu Kljajiču s 3 : 2 in Tim Zajec proti Patriku Roscu s 3 : 0, medtem ko v ostalih petih dvobojih ni bilo dvoma o zmagi Velenjčanov. Jure Slatinšek je premagal Tiborja Ožaniča, Zajca in Vidmarja s 3 : 0. Točki za zmago sta dosegla še Žiga Jazbec proti Zajcu s 3: 1 in Patrik Rosc proti Hrvatu Ožaniču, ki pa že od malih nog igra za Kočevje. S to zmago so se utrdili na 5. mestu lestvice in ga bi morali, če le ne bo prišlo do kakšnega presenečenja, zadržati do konca ligaškega tekmovanja. V soboto je bila situacija nekoliko bolj napeta in nasprotnika sta bila veliko bolj izenačena. V prvem delu so igralci Tempa v Ljubljani zmagali s 5 : 4, prav takšen je bil rezultat tudi v Velenju, a tokrat v korist Ljubljančanov. Na začetku je sicer kazalo, da bodo domačini izgubili z nekoliko večjo razliko, a se je dvoboj dramatično obrnil in poskrbel za napet preobrat, kar pa namizni tenis dela nepredvidljiv in atraktiven šport. Kljajič je v prvem dvoboju izgubil z Juretom Koščakom s 1 : 3, Jazbec pa je premagal Mizro Tvrtkovića s 3 : 0. Od tu naprej so začeli zmage in točke nizati gostje. Slatnišek je s 0 : 3 izgubil z nekoč prvim slovenskim igralcem Sašo Ignja tovićem, ki je bil premočan s 3 : 1 tudi za Rosca. Žiga Jazbec je z 1 : 3 izgubil proti Koščaku, murskosoboškemu igralcu, ki si je nekaj časa kruh služil tudi v Španiji. Naslednji trije dvoboji pa so se končali v korist Velenjčanov, ki so izenačili na 4 : 4 . Slatinšek je bil boljši od Tvrtkovića s 3 : 1 in Koščaka 3 : 2, prav slednji dvoboj je bil izredno dramatičen in napet, saj so se razvneli tudi maloštevilni gledalci v OŠ Gustava Šiliha. Še eno točko je za Tempo dosegel Jazbec, ki je bil boljši od Ignjatovića s 3 : 2. Na koncu pa je nekaj sreče in zbranosti zmanjkalo Roscu, ki je izgubil s 3 : 1 proti Tvrtkoviću in gostje so slavili s 5 : 4. V nadaljevanju lige sta na sporedu še zadnja dva kroga, ki ga bodo igralci Tempa odigrali v gosteh pri Edigsu iz Mengša in z 18. krogom zaključili ligo doma proti Olimpiji iz Ljubljane.


Naš čas, 4. 3. 2010, barve: CMYK, stran 18

MODROB E L A KRONIKA

18

Predrzna vožnja je kazniva! Vozil brez luči in pod vplivom alkohola povzročil nesrečo, v kateri so bile lažje poškodovane tri osebe Velenje – Prejšnji teden se je na območju pristojnosti Policijske postaje Velenje zgodilo 12 prometnih nesreč, od katerih se jih je šest končalo z lažjimi poškodbami udeležencev, ki jih je utrpelo 11 oseb. V dveh prometnih nesrečah sta povzročitelja pobegnila s kraja, a sta bila oba kasneje izsledena. Kot zanimivost: v enem od primerov so policisti podali predlog zoper vzdrževalca cest, ker ta ni ustrezno poskrbel za normalno prevoznost ceste, vozišče je bilo poledenelo, posledica pa prometna nesreča. Podali so tudi kazensko ovadbo za storitev kaznivega dejanja predrzne vožnje v cestnem prometu. Voznik je bil tujec, državljan Bosne in Hercegovine, vozil je pod vplivom alkohola in brez luči v nočnem času. Povzročil je prometno nesrečo, v kateri so bile poškodovane tri osebe.

4. marca 2010

Peška umrla

Nasilne tudi ženske

Žalec, 26. februarja – Na Savinjski cesti v Žalcu se je v petek zvečer zgodila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila, star 78 let, je na označenem prehodu za pešce trčil v 71-letno peško, ki je prečkala vozišče. V trčenju je dobila tako hude poškodbe, da je umrla na kraju nesreče.

Velenje – Na območju Velenja so policisti prejšnji teden obravnavali dve kaznivi dejanji nasilja v družini, v sredo, 24. februarja, v Velenju, v nedeljo, 28. februarja, pa v Pesju. V primeru drugega kaznivega dejanja je osumljenka ženska, ki naj bi nad možem že dalj časa izvajala nasilje. V obeh primerih so policisti izrekli ukrep prepovedi približevanja, oba nasilneža pa čaka še kazenska ovadba.

Število pijanih voznikov se povečuje Velenje – Velenjski policisti so pridržali osem voznikov, ki so prekoračili dovoljeno mero alkohola v organizmu. Eden med njimi je z 0,86 miligramov alkohola na liter izdihanega zraka povzročil prometno nesrečo. Policisti ugotavljajo, da se število zalotenih voznikov pri vožnji pod vplivom alkohola povečuje, kar je zelo zaskrbljujoče. Poostrene nadzore bodo v tem tednu nadaljevali.

Med počitnicami kradli manj Velenje – Po dolgem času so si tudi vlomilci očitno vzeli nekaj počitnic. Ne pa vsi. V Paki pri Velenju je bilo vlomljeno v osebni avto, iz katerega sta izginila avtoradio in akumulator, iz vikenda na Lomu pa je neznanec odnesel več steklenic vina in žganja.

Iz policistove beležke

Sova priča pretepu V ponedeljek, 22. februarja, so se stepli pred lokalom Sova v Velenju. Tistega, ki je pretep zanetil, so policisti “nagradili” s plačilnim nalogom.

Neznanec udaril natakarico V četrtek, 25. februarja, je v lokalu doma upokojencev v Šoštanju neznanec udaril natakarico. Za njim policisti še poizvedujejo.

Motila jih je glasna glasba V četrtek, 25. februarja, so poli cis ti ukre pa li v gostinskem lokalu v Šoštanju, od koder je glasna glasba motila bližnje stanovalce.

Sosed sosedu V petek, 26. februarja, sta se v Lazah sprla domačina. Prepirala sta se pred stanovanjsko hišo enega, kjer je dru gi last ni ku poškodoval nekaj stvari. V tem primeru bodo policisti podali kazensko ovadbo.

Kako ravnamo ob požaru v naravi Pri požaru, zlasti če gorita suha trava in podrast, se sproščajo zelo visoke temperature. Zgornja plast zem lje se še pose bej v suhem obdobju, ko je izsušena, zelo segreje. Zaradi tega veliko rastlinskih koreninic in humusa zgori. Preživijo le bolj odporne rastline, to je ponavadi manj vredno rastlinje. Na požarnem območju se zato lahko vegetacija tudi spremeni. Bolj kakovostna, a občutljivejša propade, manj kakovostna in bolj odporna pa preživi in se razbohoti. Ostanke gorenja (pepel) odnašata veter in padavinska voda, s tem pa se siromašenje zemlje in erozija še zvečata. Poleg tega se pri gorenju organskih snovi sproščajo škodljivi plini, ki onesnažujejo ozračje. Požari so neposredno življenjsko nevarni tudi za živali, saj jim spreminjajo varovalne, gnezdilne in prehranske razmere. Posledice požara v naravi oziroma njihovi negativni vplivi na živali so zato lahko usodni in dolgotrajni. Požarom so najbolj izpostavljene živali, ki imajo majhna bivalna območja, in tiste, ki živijo v podrasti, v plasteh opada ali v zgornji plasti zemlje. Te ponavadi v požarih propadejo. Obdobje pojav lja nja poža rov v naravi sovpada tudi z obdobjem ptičje gnezditve in vzreje mladičev. Odrasle živali ognju sicer lahko uidejo, zalega pa v požarih praviloma propade.

zgradb, najmanj 50 m od javnih prevoznih poti in najmanj 20 m od parkovnih površin, skupin dreves in zaščitenih rastlin. Ogenj pogasite tako, da žerjavico polijete z vodo ali jo posujete z zemljo ali peskom, nato pa jo še poteptate.

tega ognja v naravi. Po razglasitvi velike požarne nevarnosti je treba dosledno upoštevati predpisane ukrepe. V sušnem obdobju se je treba v naravi izogibati predvsem: - nenadzorovani uporabi ognja in sežiganju odpadkov, zlasti na

Sežiganje odpadkov na poljih in vrtovih Odpadki naj bi se v naravi sežigali le podnevi med 8. in 18. uro ob stalnem nadzoru odraslega človeka. Ob vetrovnem vremenu odpadkov ne sežigajte. Kraj njihovega sežiganja naj bo oddaljen najmanj 100 m od stanovanjskih in drugih

Če nameravate sežigati večje količine naravnih odpadkov, obvestite o kraju in času njihovega sežiganja odpadkov tudi gasilce oziroma center za obveščanje na številko 112. V obdobju velike požarne nevarnosti je prepovedana uporaba odpr-

njivah, vrtovih, sadovnjakih in vinogradih, ki so v bližini gozdov; - kajenju v gozdovih in njihovi neposredni bližini; - kurjenju žarov zunaj urejenih kurišč;

Po sporu še udarec V soboto, 27. februarja, je kri zavrela pred Rdečo dvorano v Velenju, kjer sta se dva naprej sprla, potem pa je eden od njiju težke besede podprl še z udarcem.

- odmetavanju neugasnjenih cigaretnih ogorkov in lahko vnetljivih materialov iz vozil.

Kaj storiti, ko v naravi zagori Ostanite mirni in razsodni. Ocenite, kakšen je požar. Če je to manjši začetni požar, če je šele zagorelo, skušajte požar pogasiti sami. Pri gašenju morate paziti predvsem na svojo varnost. Požara se lotite s priročnimi gasilnimi sredstvi: z vodo, brinovimi ali smrekovimi vejami ter z zemljo ali peskom. Gašenje požarov v naravi je najuspešnejše z vodo. Zadostno količino vode preprosto zlijte na ogenj. Ogenj mora povsem ugasniti. Z brinovimi ali smrekovimi vejami udarjajte po površini, ki jo je zajel ogenj, ali pa jih vlecite po robu goreče trave. Če imate pri roki kramp ali lopato, lahko prekopljete rušo in s tem preprečite širjenje požara. Manjšo površino, ki jo je zajel ogenj, lahko posipate tudi s peskom ali zemljo, dokler povsem ne ugasne. Sami gasite le, če požar ne presega vaših zmožnosti. Če požaru niste kos, nemudoma pokličite center za obveščanje na številko 112, najbližjo gasilsko enoto ali policijo. Po telefonu sporočite naslednje podatke: •svoje ime in priimek, •kaj in kje gori, •kratek opis požara, •v katero smer se požar širi in kaj ogroža, •če je možno, povejte tudi, kje boste počakali gasilce zaradi dodatnih informacij. Z dodatnimi informacijami, ki jih lahko poveste gasilcem na kraju požara, lahko veliko prispevate k učinkovitejšemu gašenju.  Andrej Rupreht

Mednarodni dan moških Adil Huselja

Čez nekaj dni bo 8. marec – mednarodni dan žena, priložnost, da se spomnimo naših partnerk, mam, babic, sester in vseh žensk, ki imajo v naših življenjih pomembne vloge. Preveč moških praznuje ta dan na svojstven način, tako da namesto šopka rož raje pridejo sami v rožicah in včasih (dobesedno) padejo pred noge svoje boljše polovice. Pa ne zaradi spoštovanja in naklonjenosti ali morda ljubezenske opojnosti, ampak zaradi alkoholne utrujenosti in pijanosti, ki jo marsikdaj začinijo še z ustrezno dozo nasilja. Toda časi se spreminjajo. In če so daljnega 1910. leta nemške socialdemokratke s Claro Zetkin in Roso Luxemburg na čelu dale pobudo in si prizadevale za ta praznik predvsem zaradi agitacije za žensko volilno pravico in uveljavitev ženske kot enakopravnega člana družbe, je danes situacija v večini razvitih držav drugačna. Ker se je v zadnjih desetletjih tudi ta praznik popolnoma »skomercializiral«, veliko ljudi meni, da je praznik izgubil svoj pomen in vrednost, še posebej ob upoštevanju dejstva, da so v (našem) svetu ženske dosegle enakopraven položaj. Toda ali so ga res? Socialna, ekonomska in politična enakopravnost je, vsaj na papirju, dosežena. Realnost vsakdanjega življenja pa nam nudi drugačno sliko. Ne zgolj v oddaljenih, eksotičnih ali islamskih državah, kjer zaradi drugačne ureditve, tradicionalnih, verskih ali drugih razlogov ljudje (predvsem ženske) živijo drugačno življenje, ampak tudi v evropskem in slovenskem prostoru. Po nekaterih podatkih so naše ženske v primerjavi z ostalimi članicami Evropske unije na boljšem glede na dokaj visoko stopnjo zaposlenosti in višino razlike v plačah moških in žensk, čeprav se je v finančno-recesijskem obdobjem stanje poslabšalo. Navkljub izobrazbi in opravljanju dela na odgovornih delovnih mestih ženske še vedno opravijo levji delež gospodinjskega dela, precejšen del pa nosijo tudi pri vzgoji otrok. Njihova vloga tako znotraj družinskega kroga kot družbe nasploh je neprimerno večja, kot ji to (moška) družba priznava. Zato je pogled na rubrike črnih kronik po medijih žalosten. Skoraj ni dneva, da ne bi poročali o družinskem nasilju, fizičnem in psihičnem trpinčenju žensk in otrok, v zadnjem času pa še drugih šibkejših članov družin. Obdobje nespoštovanja enakopravnosti in zlorabe fizične moči, ki se deloma tolerira zaradi patriarhalno usmerjene družbe, v kateri imajo moški višji socialno–ekonomski položaj, pa se počasi (vsaj pri nas) zaključuje. Razveseljivo dejstvo člankov v črnih kronikah so podatki o izrečenih ukrepih prepovedi približevanja žrtvam nasilja. Očitno so tudi policisti »usvojili« ta ukrep, da je vse več nasilnih moških izločenih iz družin oziroma okolij, v katerih so trosili nasilje in trpinčili šibkejše. Če bo šlo tako naprej, se bo zagotovo pojavila nova težava - kam (hudiča) s temi moškimi, ki čez noč ostanejo na cesti? Res je, da so si v večini primerov krivi sami. Toda potrebno je iti globlje, v srž problema. Zakaj so postali nasilni, kakšna je bila njihova vzgoja, so morda bili tudi sami žrtve nasilja v otroških letih in so ta vzorec »podedovali« …? Poleg zavarovanja šibkejših članov družine bi morala država najti tudi strategije za zgodnejše odkrivanje in naknadno osveščanje teh nasilnežev, da se soočijo s to težavo in jo odpravijo, sicer bodo s tem nadaljevali tudi v prihodnje. Skratka, potrebno jim je pokazati pot skozi življenje brez nasilja. Dileme skorajda ni več, mednarodni dan moških je potreben. Najprej za negativce, ki brodijo skozi življenje, da zaradi tega potrebujejo strokovno pomoč. Potem za osveščene moške, s pozitivnim pogledom, zgledom in odnosom do svoje partnerke in ostalih žensk v svetu in življenju. In nazadnje za ženske, da izberejo možnost, da svojim moškim (po vzoru moških) naklonijo pozornost le za en dan ali za vseh 365 dni. In predvsem, da vedo, da je rubikon nasilja možno prestopiti in da je 8. marec lahko prav vsak dan v letu. Ne glede na to, ali ga praznujejo ali ne. Srečno!


Naš čas, 4. 3. 2010, barve: CMYK, stran 19

ZANIMIVO

4. marca 2010

Art kino mreža iz ljubezni do filma Oven od 21. marca do 20. aprila Dnevi, ko ste bili iz le vam znanega vzroka precej žalostni, bodo minili. Že ob koncu tega tedna boste zadovoljni, kot že dolgo ne. Prav nič več ne boste zaskrbljeni, kar se vaše prihodnosti tiče. Tudi zato, ker ste v teh dneh spoznali, kako dobro ste naredili pred časom, ko niste sprejeli neke na videz zelo mamljive ponudbe. Prav v teh dneh boste izvedeli, da bi se vam danes slabo pisalo, če bi jo. Dobro bo, če še naprej ostanete zvesti svojim občutkom in svojim sposobnostim, ki jih odlično poznate. To je prava pot do vaše sreče. Zabava bo odlična, čeprav vam še ne bo do sklepanja novih prijateljstev. Bik od 21. aprila do 21. maja Čeprav koledarska pomlad še ni prišla, meteorološka pa že, jo že čutite. Ugotavljali boste, da je pomlad je po zaspani zimi, ko ste bili vse preveč doma, tudi čas za druženje. Nič hudega, če ne boste takoj uspeli s starimi prijatelji navezati stika tako, da boste zadovoljni vi in oni. Boste pa potem toliko bolj zadovoljni. Kako malo je včasih treba, da človek spozna, kaj je sreča, kajne? Potrudite se, da ne bo ostalo le pri želji po več druženja z ljudmi, ki vam imajo kaj povedati in ki jih imate radi. Na ljubezenskem področju pa ne še vedno boste zadovoljni, zato so lahko obujena prijateljstva tudi zamenjava za to. Dvojčka od 22. maja do 21. junija Vrnitev v vsakodnevno rutino, ki čaka vse, ki ste si privoščili zimske počitnice, vas bo plašila, načrti pa se bodo povsem spremenili že ob koncu tega tedna. V teh dneh boste namreč spoznali, da nič ni bolj pomembno kot zdravje in dobro počutje, saj je, če imate tega, vse ostalo veliko lažje. Počasi vam bo šlo na bolje in kmalu boste lahko z zadovoljstvom uresničevali tudi druge življenjsko pomembne stvari. Predvsem družina si želi, da bi se vam na usta povrnil nekdanji nasmeh in dobra volja. Takoj, ko boste spet nabrali moči, pojdite med ljudi. Prijatelji vas že pogrešajo, saj ste vedno zabaven sogovornik. Rak od 22. junija do 22. julija Četudi bo deževalo, ob koncu tedna morda spet snežilo, boste srečni in zadovoljni, ker je mraz popustil. Tega ste se letos res naveličali. Zato so vas že prvi sunki prihajajoče pomladi spravili v dobro voljo. Tudi v naslednjih dneh boste več časa preživeli na prostem, v naravi, pa čeprav brez toplih oblačil še ne bo šlo. Tako si boste nabrali dovolj energije, da boste zmogli postoriti vse, kar vam bodo prinesli naslednji sicer delovno zelo naporni dnevi, a vam ne bo težko. Dobro veste, da je delo tudi privilegij, sploh, če je tako, da vas resnično veseli. In vaše je. Tudi na ljubezenskem področju so vam zvezde še naprej naklonjene. Na vas pa je, da si priznate, kaj si sploh želite. In kaj lahko uresničite. Lev od 23. julija do 23. avgusta Izziv, ki vam ga je ponudil dober znanec, je zagotovo pravi. Vaše želje pa bodo tudi vsak dan večje. Novega projekta se boste lotili optimistično in tako je tudi prav. Kot kaže, se boste že kmalu veliko bolje počutili, naredili pa boste tudi zelo veliko. S partnerjem se bosta veliko pogovarjala in ob tem oba spoznavala, koliko si pravzaprav pomenita. Na delovnem mestu bo precej napeto, kriva bo seveda kriza, ki marsikje šele sedaj kaže svoje zobe. Doma bo prijetno, sploh, če boste vrata odprli tudi prijateljem. Čez zimo ste jih precej zanemarjali, kajne? Sicer pa to velja tudi za njih. Zdravje? Ne bo najboljše, slabo pa tudi ne. Devica od 24. avgusta do 22. septembra Vaše življenje se je proti vaši volji zavrtelo v drugačno smer, kot ste pričakovali. In kot ste tudi načrtovali. Zato tudi letošnja pomlad ne bo čisto nič takšna, kot ste si želeli. Kar verjeti ne boste mogli, a sedaj je vse v vaših rokah. Pazite, da dobljenega zaupanja vam drage osebe ne izgubite zaradi nepremišljenih besed. V ljubezni bo še naprej vladalo manjše zatišje, za kar pa ne boste prav veliko krivi. Partner rabi več časa za premislek in odločitev, kot ste si mislili. Nikar ne silite vanj. Ko bo pripravljen, bo že povedal. Vmes pa poskrbite, da bo to čim prej. Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra Tudi v prvi polovici marca nič ne kaže, da bi lahko uresničili vašo najbolj gorečo željo zadnjih tednov. Čas je pravi, da začnete intenzivno delati na tem, da se vam uresniči. Vse kaže, da ste na dobri poti, pa tudi zvezde vam bodo stale ob strani. Predvsem pa se bo močno izboljšal odnos med vami in vašim partnerjem, saj bosta oba spoznala, kje sta v preteklosti delala največje napake, da je tu in tam počilo. Ni kaj, oba sta trmasta, včasih pa se je dobro spustiti iz oblakov na trda tla. Četudi je lahko pristanek precej boleč. Vaš tokrat ne bo, ker bo vmes poseglo simpatično naključje Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra Uspeli boste obnoviti zaloge precej šibke življenjske energije, pomagala pa vam bosta rekreacija na svežem zraku in dobra družba. Vsak lep dan boste znali izkoristiti, tudi za tista dela, ki ste jih čez zimo nenehno prelagali. Potem pa vedno pride čas obračuna in vi s svojim za pretekle tedne ne boste najbolj zadovoljni. Bolj kot delo vas bodo v teh dneh obremenjevali osebni problemi. Bojite se velike spremembe, ki je neizbežna. Pa čeprav je začasna. Če bi šlo, bi čas tokrat hitro zavrteli naprej, saj veste, da boste nekoga zelo pogrešali. Strelec od 23. novembra do 22. decembra Odločili se boste, da boste več časa in tudi denarja vložili vase. Tudi zato, ker vam vaše počutje zadnje tedne vztrajno sporoča, da grešite. In da se z zdravjem ne gre igrati. Imate več motivov, vsak dan pa tudi več motivacije, zato ste na dobri poti, da vam uspe. Potrudite se, saj boste tako dokazali ne le sebi, ampak tudi partnerju, da znate držati obljubo. V soboto bo veselo in to čisto nepričakovano! Godilo vam bo tudi zato, ker boste v dobri družbi pozabili na vse težave, ki vas še močneje obremenjujejo, kadar imate veliko časa za razmišljanje o njih. Največ jih bo zaradi zmede na čustvenem področju. Kozorog od 23. novembra do 22. decembra Znašli se boste sredi ognja in spletk, ki jih niste povzročili vi, vseeno pa se ne boste mogli izogniti vpletenosti vanje. Molčali boste in opazovali, kaj se bo iz godlje, ki so jo zakuhali vašo dobri prijatelji, izcimilo. V naslednjih dneh zagotovo ne prav veliko, saj je pri takšnih zapletih potreben čas. In res je najbolje, da sploh ne ukrepate, ampak lepo tiho počakate. Na koncu bodo zmagovalci tisti, ki niso mešali štren. Med njimi boste tudi vi. Kar pa se načrtov, povezanih z vašo družino tiče, ne čakajte na boljše čase. Partner si želi, da bi bili več z njim. Priznajte, da ima prav in si vzemite čas tudi za domače! Vodnar od 21. januarja do 18. februarja V teh dneh boste precej nemirni, celo nervozni. Tudi zato, ker se vse preveč spuščate v razmišljanja, ki pa res ne morejo obroditi kaj dobrega. Če boste znali razmišljati bolj pozitivno, vam bo veliko lepše. Vsaj poskusite, saj veste, kako pomembno je dobro počutje. V dobro voljo vas bodo spravljali predvsem otroci, tako lastni kot tuji. Ob njih boste namreč spoznali, kaj je to iskrenost. To pa zadnje čase zelo pogrešate. Povsod, tako doma kot pri delu. Odločili se boste za večjo spremembo videza. Eni jo bodo lahko uresničili čez noč, pri drugih pa bo trajalo nekaj tednov. A bo uspelo! Ribi od 19. februarja do 20. marca Novice, večinoma dobre, bodo v teh dneh kar deževale in resnično boste lahko ponosni nase in na svoje delo. Težko bi si želeli kaj lepšega in boljšega, kot bodo dogodki naslednjih dni. Tisti, ki vas dobro poznajo, bodo tiho opazovali, drugi pa bodo že po vašem videzu in obnašanju vedeli, da ste res zadovoljni in srečni. Čas je, da se malce razvajate, saj ste že nekaj časa vso svojo energijo posvečali drugim. Sedaj pa boste vedeli, da mora vsak za svojo srečo poskrbeti čisto sam. In vi boste te dni resnično srečni. Tudi zato, ker si boste končno lahko pojasnili partnerjevo obnašanje v minulih tednih.

Jutri v Velenju ustanovna skupščina združenja kinematografov in prikazovalcev kakovostnega in umetniškega filma Slovenije Velenje, 5. marca - Številni kinematografi iz vse Slovenije – mednje niso prišteti komercialni prikazovalci oz. multikini se pri svojem delu srečujejo s podobnimi težavami. V želji po uspešnem premagovanju le-teh med seboj sodelujejo že dolga leta. Ker ocenjujejo, da so pred njimi zelo zahtevne naloge, so v preteklem letu svoje sodelovanje okrepili, jutri pa ga bodo še formarizirali. V velenjskem Hotelu Paka bodo na ustanovni skupščini Art kino mreže povezali prikazovalce filmov kakovostnega in umet-

niškega filma iz večjih in manjših slovenskih urbanih središč. »Z veliko mero ljubezni do filma ob večji ali manjši podpori lokalnih skupnosti v svojih okoljih skrbimo za zadovoljevanje javnega interesa po filmski kulturi ter predstavljamo pomembno dopolnitev in alternativo dejavnosti komercialnih prikazovalcev, ki so locirani le v največjih centrih in svoje programe oblikujejo predvsem na tržnih osnovah,« pravita Milena Breznik in Peter Groznik iz Kina Velenje, ki sta tudi člana priprav-

ljalnega odbora ustanovne skupščine Art kino mreže. K temu dodata: »V skladu z načeli enakomernega regionalnega razvoja ter javne dostopnosti do kulturnih dobrin želimo vzpostaviti aktivno, moderno in učinkovito mrežo kinematografov, ki bo svojim članom v pomoč pri reševanju infrastrukturnih, tehničnih in programskih vprašanj kinematografske dejavnosti. Verjamemo, da bo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije v našem združenju prepoznalo kredibilnega partnerja, ki se bo v bližnji prihodnosti aktivno vključil v oblikovanje in izvajanje nacionalne kulturne politike na področju filma. Proces digitalizacije slovenskih kinodvoran je kompleksen in le združeni bomo lahko kos izzivom današnjega časa. Skupaj bomo poiskali strokovno pomoč pri reševanju zahtevnih tehničnih, organiza-

Zgodilo se je ... ... od 5. do 11. marca - 5. marca 1974 je deset temeljnih organizacij združenega dela Termoelektrarne Šoštanj in Rudnika lignita Velenje podpisalo samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo Rudarsko elektroenergetski kombinat SOZD REK Velenje; - 5. marca 1976 so v Pesju svečano odprli nov otroški vrtec; - 5. marca 1977 je bil v velenjski Rdeči dvorani boksarski dvoboj med takratnim evropskim prvakom Matejem Parlovim in Francozom Christianom Ponceletom, v katerem je prepričljivo slavil zdaj že pokojni Mate Parlov;

- leta 1985 je bila 5. marca na Golteh prva smučarska tekma za evropski pokal, ki jo je med 95 tekmovalci dobil Šved Jonas Walldner; - v Šoštanju je 6. marca 1875 umrl Peter Musi, strokovni pisec, publicist, pesnik, knjižničar, sadjar, začetnik šolskega hranilništva in predvsem učitelj, ki je v Šoštanju preživel večino svojega ustvarjalnega življenja; - 6. marca 1971 je Franc Leskošek – Luka svečano odprl pokriti plavalni bazen v Velenju; - 6. marca 1981 so delegati zbora združenega dela skupščine občine Velenje sklenili, da se bo V. osnovna šola v Velenju

Fotografija: Peter Musi (arhiv Muzeja Velenje) imenovala po bratih Dušanu in Božu Mravljaku iz Šoštanja; šola se danes imenuje Osnovna šola Gorica; - dan žena se praznuje 8. marca v spomin na velike ženske demonstracije leta 1909 v ZDA, ko so demonstrantke zahtevale splošno volilno pravico; za dan mednarodne solidarnosti žensk

19 cijskih in finančnih vprašanj slovenske reproduktivne kinematografije v digitalni dobi. Z uresničitvijo programa združenja nameravamo skrbeti tudi za izobraževanje kinooperaterjev in programskih sodelavcev kinematografov, obogatiti naše filmske sporede, zagotoviti usklajeno in učinkovitejšo promocijo kakovostnih filmov, okrepiti sodelovanje s partnerji, izvajati skupne projekte filmske vzgoje ter posledično povečati število obiskovalcev naših kinodvoran.« Da bo ustanovna skupščina prav v Velenju, zagotovo ni naključje. Kino Velenje, ki deluje pod okriljem Festivala Velenje, je namreč v slovenskem merilu najuspešnejši med nekomercialnimi kini. In ne le, da si želijo, da tako tudi ostane, želijo si še več. In prav zato so pobudniki jutrišnje ustanovne skupščine Kino art mreže.  bš

v boju za politično in ekonomsko enakopravnost je bil sprejet na predlog Klare Zetkin na 2. mednarodni konferenci socialistk v Kobenhavnu avgusta leta 1910; - 8. marca 1977 je bil v Velenju prvi mednarodni poulični tek žena; - v Šentilju pri Velenju so 8. marca 1983 za ženske organizirali prvi »beli tek na smučeh«; - 10. marca 1978 je začela v Šoštanju obratovati nova avtomatska telefonska centrala s 400 priključki; - 10. marca 1981 je velenjski alpinist Ivč Kotnik kot član jugoslovanske alpinistične odprave odpotoval v Himalajo; cilj odprave je bil četrti najvišji vrh sveta, 8501 meter visoki Lhotse; - 10. marca 2001 so v Šoštanju odprli prostore nove pošte.  Damijan Kljajič

Nagradna križanka Term Olimia WELLNESS ORHIDELIA Razvajanje v mističnem svetu luksuznih termalnih užitkov. Wellness Orhidelia - uvrstitev v ožji izbor 11 finalistov World Architecture Festivala 2009, v kategoriji »Holiday«. Wellness Orhidelia je arhitekturna poezija očem in kolaž izbranih luksuznih detajlov duši. Je praznik originalnosti in presežek čutnosti. Wellness Orhidelia je nov svet termalnih užitkov, kjer boste med popolnim razvajanjem vašega telesa in duha doživeli prebujenje ljubezni. V bazenih se boste lahko potopili v čudoviti vodni svet in sprostili v objemu vodnih kapljic. V savna centru pa boste ogreli svoje telo in srce. Privoščite si enodnevno ali večdnevno razvajanje v Wellnessu Orhidelia, ki je najnovejši in najprestižnejši del Term Olimia. Obiščite nas na vzhodnem delu Slovenije, ki velja za najbolj čist in neokrnjen del, kjer se spogledujejo naravne in kulturne znamenitosti, kjer za dobro počutje telesa skrbijo svojevrstna voda, čist zrak in mir.

Terme Olimia, d. d. Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek 03 829 70 00 info@terme-olimia.com www.terme-olimia.com Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Nagradna križanka Term Olimia«, najkasneje do ponedeljka 15. marca. Izžrebali bomo tri privlačne nagrade. 1. nagrada: razvajanje za 1 osebo v sodobnem termalnem centru Wellness Orhidelia z inovativno ponudbo bazenov in savn 2. nagrada: kopanje in vstop v savna svet za 1 osebo v Wellness centru Termalija 3. nagrada: kopanje za 1 osebo v Wellness centru Termalija


Naš čas, 4. 3. 2010, barve: CMYK, stran 20

TV SPORED

20 ČETRTEK, 4. marca

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 11.10 11.35 13.00 13.15 13.45 15.00 15.10 15.45 16.10 16.25 17.00 17.20 17.30 18.00 18.25 18.40 18.45 19.00 19.50 19.55 20.50 21.45 22.00 23.05 23.40 00.10 00.35 01.10 01.35

06.30 07.00 07.30 07.55 08.20 08.55 16.00 16.30 17.00 17.30 18.00 18.30 18.55 20.00 21.35 22.10 22.50 23.45 01.25

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Telebajski, nad. Pod klobukom Strahovi, 23/27 Omizje Poročila, šport, vreme Danes dol, jutri gor, nan. Piramida Poročila Mostovi Cofko Cof, 7/26 Prvak, igrani film Enajsta šola Novice, šport, vreme Gledamo naprej Gremo na smuči, 6/6 Radulja, dok. odd. Žrebanje deteljice Simfonorije, risanka Pujsa Pepa, risanka Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Tednik Mari Carmen Espana, dok. film Minute za jezik Odmevi, šport, vreme Osmi dan Globus Tv dnevnik 4.3.1992 Dnevnik Dnevnik slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Tv prodaja Tv dnevnik 4.3.1992 Na lepše Globus Seja državnega zbora, prenos Evropski magazin, tv Maribor Lynx magazin, tv Koper Mostovi To bo moj poklic: mizar, 1. del Prava ideja!, poslov. odd. Čebulna torta s paradižnikovo sekanico, 3/12 Nova zemlja, 1/13 Poročno presenečenje, franc. film Tranzistor, 14. odd. Branilke zakona, 7/13 Germanska plemena, 1/4 Zadnji strel, am. film Zabavni infokanal

PETEK, 5. marca

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 10.50 11.20 11.45 12.10 12.40 13.00 13.15 14.05 14.25 15.00 15.10 15.45 16.00 16.10 16.25 17.00 17.20 17.40 17.50 18.05 18.35 18.45 19.00 19.55 20.00 20.30 22.00 23.00 00.20 00.35 01.00 01.30 01.55

06.30 07.00 08.30 09.00 09.25 09.55 10.45 11.10 11.25 11.50 12.25 12.55 14.25 14.55 15.20 16.15 16.45 17.15 17.50 18.50 20.00

06.25 06.55 08.00 08.55 09.50 10.25 10.55 12.55 13.25 14.05 15.00 15.55 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 22.20 22.40 23.35 00.30 01.05 02.00 03.00

Tv prodaja 24ur, ponov. Jutri je za večno, nad. V imenu ljubezni, nad. Zlata dekleta, nan. Tv prodaja Moja mačeha je z drugega planeta, am. film Tv prodaja Pokončni policaji, nan. Ricki Lake Grda račka, nan. Ukradeno srce, nad. 24ur popoldne V imenu ljubezni, nad. Jutri je za večno, nad. 24ur vreme 24ur Sabrina, am. film 24ur zvečer Na kraju zločina, nan. Vohun v nemilosti, nad. Kaliforniciranje, nan. Nemirna gladina, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.35 Pop corn, glasbena oddaja 11.25 Odprta tema, ponovitev 12.25 Videospot dneva 12.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (337) 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja, 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti, 338. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Energetska samopomoč, gostja: dr. Suzana Landripet 20.55 Regionalne novice 2 21.00 Naša Evropa, izobraževalna oddaja 21.30 Naj viža, glasbena oddaja, 3. TV mreža, gostje: ans. VRT in Ta pravi faloti 22.45 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila

4. marca 2010

20.50 21.45 23.15 00.55 01.40

06.35 07.05 08.10 09.05 10.00 10.35 11.05 13.00 13.30 14.10 15.05 16.00 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.45 22.40 23.00 01.10 01.45 02.45

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Skrivni svet medvedka Benjamina, 1/13 Prvak, igrani film Enajsta šola To bo moj poklic: dimnikar, 2. del To bo moj poklic: mizar, 1. del Osmi dan Minute za jezik Poročila, šport, vreme Turbulenca: ženske v Sloveniji Knjiga mene briga Slovenci v Italiji Poročila Mostovi Kaj govoriš=So vakeres? Mihec in Maja: lažnivec Iz popotne torbe: spretni prsti Šola Einstein, 1/52 Novice, šport, vreme Posebna ponudba, potroš. odd. Gledamo naprej Duhovni utrip Z glavo na zabavo, big father, 10/18 Vipo, risanka Jani Nani, risanka Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Danes dol, jutri gor, 14. del Na zdravje! Odmevi, šport, vreme Polnočni klub Duhovni utrip Tv dnevnik 5.3.1992 Dnevnik, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Tv prodaja Bležčica, oddaja o modi Magazin v alp. smučanju SP v alp. smuč., smuk (Ž), prenos Tv dnevnik 5.3.1992 Črno beli časi Glasnik, tv Maribor Gremo na smuči, 6/6 Šport špas, 7/8 SP v alp. smuč., SL (Ž) za superkomb., prenos Evropski magazin City folk, Barcelona Umetni raj Cirkom regional Kraji in običaji, tv Koper Mostovi V dobri družbi, tv Maribor Legende velikega in malega ekrana: Aleksander Valič Druga stran genialnosti: Leonardove sanje, 4/4 Zakon v modrem, 12/12 Norino izginotje, am. film Območje smrti, am. film Jasnovidka, 16/22 Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponov. Jutri je za večno, nad. V imenu ljubezni, nad. Zlata dekleta, nan. Tv prodaja Skrivnost mojega uspeha, am. f. Tv prodaja Pokončni policaji, nan. Ricki Lake Grda račka, nan. Ukradeno srce, nad. 24 ur popoldne V imenu ljubezni, nad. Jutri je za večno, nad. 24ur vreme 24ur Smoking, am. film Brez sledu, nan. 24ur zvečer Svetloba, am. film Šest modelov, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.35 Energetska samopomoč, gostja: dr. Suzana Landripet 11.25 Naj viža, glasbena oddaja, gostje: ans. VRT in Ta pravi faloti 12.40 Videospot dneva 12.45 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (338) 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti, 334. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Kraške hiše in domačije, dokumentarna oddaja 20.50 Regionalne novice 2 20.55 Videospot dneva 21.00 Razgledovanja, 3. TV mreža 21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 22.20 Iz oddaje Dobro jutro 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

SOBOTA, 6. marca

06.15 Kultura 06.20 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: spetni prsti 07.1520 Križ kraž: sledi Mihec in Maja sledi Zajček Bine sledi Ribič Pepe 08.50 Daniel in superpsi, kanad. film 10.40 Zgodbe, ki jih piše življenje 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.10 Pogled na … cerkev Sv. Mihaela na ljublj. barju 15.55 Sobotno popoldne sledi O živalih in ljudeh 16.10 Zdravje 16.30 Usoda 16.35 Alternativa 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.20 Sobotno popoldne sledi Zakaj pa ne 17.40 Na vrtu 18.05 Nagradna igra 18.05 Z Damijanom 18.40 Larina zvezdica, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Gledamo naprej 19.55 Parada 21.05 ARS 360 21.20 Hri-bar 22.30 Poročila, vreme, šport 23.00 Vroči Bronx, 4/8 23.45 Tv dnevnik 6.3.1992 00.15 Dnevnik, pon. 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Infokanal

06.30 06.50 07.20 07.30 08.00 09.20 09.55 10.55 11.25 13.00 14.00 16.10 18.00 20.00 22.05 22.35 23.00 01.10 01.50

07.45 08.00 08.30 08.35 08.45 08.55 09.05 09.35 10.00 10.25 10.55 12.00 12.35 15.15 16.15 17.10 18.55 19.00 20.00 22.35 00.45 02.40 03.40

Zabavni infokanal Tv prodaja Skozi čas Tv dnevnik 6.3.1992 Polemika Circom regional SP v alp. smuč., smuk (Ž), prenos Kraji in običaji, tv Koper SP v alp. smuč., smuk (M), prenos Leonardove sanje, 4/4 Velenje, nogomet, prva liga, Rudar – CM Celje, prenos SP v smuč. skokih, ekipno, prenos Nogomet, ang. liga, Aston villa – Sunderland, posnetek Velenje, rokomet, liga prvakov, Gorenje – Chambery, prenos Bleščica, oddaja o modi Slovenski magazin Sobotno popoldne Tranzistor, 14. odd. Zabavni infokanal

Tv prodaja Poštar Peter, ris. ser. Profesor Baltazar, ris. serija Kopalčki, ris. ser. Mojster Miha, ris. ser. Jaka na Luni, ris. ser. Lazytown, otr. ser. Winx klub, ris. ser. Ben 10, ris. ser. Bakuganski bojevniki, ris. ser. Opazovalki tornadov, dok. ser. Ljubezen skozi želodec, kuh. odd. Pozdravljena, Dolly!, am. film Poirot, nan. Karen Sisco, nan. Mamino darilo, am. film 24ur vreme 24ur Dvojna igra, am. film Prvinski nagon 2, am. film Zaljubljeni prišlek, am. film 24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Videospot dneva 09.45 Kraške hiše in domačije, dokumentarna oddaja 10.35 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (339) 11.05 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja 18.45 Duhovni vrelec: Martin Konrad Dolamič, župnik v župniji Velenje- bl. A.M. Slomšek 18.55 Mura Raba TV, informativna oddaja 19.25 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1817. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Hočem živeti (I want to tive!), dokumentarni film 20.50 Videospot dneva 21.00 Začarana pomlad, posnetek karnevala v Cerknici 22.10 Odprta tema 23.10 Jutranji pogovori 00.45 Videospot dneva 00.50 Videostrani, obvestila

NEDELJA, 7. marca

07.00 sledi sledi 09.20 09.55 11.00 11.30 12.00 13.00 13.15 14.30 15.00 15.05 15.10 15.25 15.35 16.00 16.05 16.20 16.25 17.00 17.15 sledi 18.25 18.35 18.45 18.55 19.00 19.50 19.55 21.45 22.40 23.10 00.45 01.10 01.30 02.00

06.35 07.05 07.15 07.40 08.15 09.05 09.25 09.40 10.55 12.15 12.45 13.55 15.40 17.30 19.20 20.00 20.55 21.40 22.55 23.55 01.30

07.45 08.00 08.15 08.40 08.45 08.55 09.20 09.45 10.10 10.40 11.40 12.45 13.45 15.45 16.35 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 00.00 00.55 01.25 02.25

Živ žav Telebajski, 48/90 Marči Hlaček, 35/39 Šport špas, 8/8 Nedeljska maša, prenos iz župnije Polšnik Izvir(n)i Obzorja duha Ljudje in zemlja, tv Maribor Poročila, šport, vreme Na zdravje! Prvi in drugi NLP Na naši zemlji Glasbiator Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom Profil tedna Večno z Lorello Flego Športni gost Svetovno s Karmen Švegl Za prste obliznit, 39. del Poročila, šport, vreme NLP Fokus Žrebanje lota Prihaja Nodi, risanka Pokukajmo na zemljo, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Spet doma Intervju: Drago Kos Poročila, vreme, šport Zueriška zaroka, nem. film Tv dnevnik 7.3.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Tv prodaja Skozi čas Tv dnevnik 7.3.1992 Globus Turbulenca: ženske v Sloveniji Baletno dopoldne z mladimi Baletne podobe Alene Medich SP v alp. smuč., SVSL (Ž), prenos SP v alp. smuč., SVSL (M), prenos Nogometni magazine Fifa Mednarodno tekmovanje mladih v ritm. Gimnastiki, posnetek Rokomet, liga prvakinj, Leipzig – Krim Mercator, prenos SP v smuč. skokih, posnetek Litija: futsal, slovenski pokal, prenos Slovenci po svetu Afganistanski odisej, dok. odd. Bratje Karamazovi, 1/2 Na utrip srca Berlin Alexanderplatz, 8/14 Druga državljanska vojna, am. film Zabavni infokanal

Tv prodaja Radovedni George, ris. ser. Poštar Peter, ris. ser. Profesor Baltazar, ris. ser. Kopalčki, ris. ser. Lazytown, ris. ser. Ben 10, ris. ser. Bakuganski bojevniki, ris. ser. Kim Possible, ris. ser. ŠKL, mlad. odd. Preverjeno, ponov. Neverjetno človeško telo, dok. ser. Ločitev po ameriško, am. film Karen Sisco, nan. Matilda, am. film Ljubezen skozi želodec, kuhar. odd. 24 ur vreme 24ur Kar si dekle želi, am. film Nell – divja ženska, am. film Tabloid, nan. Nora šola, anim. ser. 24 ur, ponovitev Nočna panorama

PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 1816. VTV magazin 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna informativna oddaja 10.30 1817. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Duhovni vrelec: Martin Konrad Dolamič, župnik v župniji Velenje- bl. A.M. Slomšek 11.10 Župan z vami, gost: Srečko Meh, župan MO Velenje 12.10 Vabimo k ogledu 12.15 Naj viža, glasbena oddaja, gostje: ans. VRT in Ta pravi faloti 13.35 Hrana in vino – tedenski izbor 14.35 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše 18.45 Pop corn, glasbena oddaja 19.40 Jutranji pogovori 21.10 Energetska samopomoč, gostja: dr. Suzana Landripet 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Videostrani, obvestila

PONEDELJEK, 8. marca

06.30 06.40 07.00 07.10 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 11.05 11.30 12.00 13.00 13.15 13.40 15.00 15.10 15.45 15.55 16.05 16.25 17.00 17.20 17.30 18.25 18.40 18.45 18.55 19.00 19.50 19.55 21.00 21.30 22.00 23.00 23.30 00.50 01.20 01.55 02.25

06.30 07.00 08.00 09.00 10.25 10.55 13.35 14.05 14.20 14.50 15.15 15.45 16.15 16.30 17.00 17.30 18.00 18.50 19.00 20.00 21.00 22.00 22.30 22.50 00.25 01.20

06.40 07.10 08.15 09.10 10.05 10.40 11.10 12.55 13.25 14.05 15.00 15.55 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 20.55 22.50 23.10 00.05 00.40 01.35 02.35

Utrip Zrcalo tedna Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Cofko Cof, 7/26 Šport špas, 8/8 Mi znamo: čebulna torta s paradižnikovo sekanico, 3/12 Dogodivščine Sarah Jane, 1/10 Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme Turn pri Preddvoru, dok. odd. Parada Poročila Dober dan, Koroška Velike rože, ris. nan. Feliksova pisma, ris. nan. Bine: zdravo življenje, lutke Ribič Pepe, 24/26 Novice, šport, vreme Gledamo naprej Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Žrebanje 3 x 3 plus 6 Pingu, risanka Toni in Boni, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Polemika Odkar si odšla, 3/8 Na lepše Odmevi, vreme, šport Podoba podobe Glasbeni večer: Jože Vidic Tv dnevnik 8.3.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Sobotno popoldne Baletno popoldne z mladimi Kaj govoriš?=So vakeres? Slovenci v Italiji Posebna ponudba, potroš. odd. Tv dnevnik 8.3.1992 Osmi dan ARS 360 Slovenski magazin Prvi in drugi To bo moj poklic: mizar, 2. del Razsodnost in rahločutnost, 1/3 Rožnati panter, risanka Iz sobotnega popoldneva (zdravje, usoda, alternativa) Gospod in gospa Volk, 2/2 Studio city Pozdrav Afriki Knjiga mene briga Ljuba, grški film Gospod in gospa Volk, 2/2 Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponovitev Jutri je za večno, nad. V imenu ljubezni, nad. Zlata dekleta, nan. Tv prodaja Nebo lahko počaka, am. film Tv prodaja Pokončni policaji, nan. Ricki Lake Grda račka, nan. Ukradeno srce, nad. 24ur popoldne V imenu ljubezni, nad. Jutri je za večno, nad. 24ur vreme 24ur Lepo je biti sosed, nan. Trčeni profesor 2, am. film 24ur zvečer Vohun v nemilosti, nad. Kaliforniciranje, nan. Nemirna gladina, nan. 24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.35 1817. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Videospot dneva 11.10 Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor 12.10 Začarana pomlad, posnetek karnevala v Cerknici 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Eldorado, otroški risani film 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Pravljica za otroke 18.55 Hrana in vino, kuharski nasveti, 340. oddaja 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Poslanska pisarna, gost: Rudolf Petan 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Košarka, posnetek tekme Elektra Esotech :_ Hopsi Polzela 22.35 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila

SREDA, 10. marca

TOREK, 9. marca

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.25 10.40 11.05 11.25 11.55 13.00 13.25 13.40 14.05 14.20 15.00 15.10 15.50 16.10 16.25 17.00 17.20 17.30 18.00 18.25 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.50 19.55 21.00 22.05 23.10 00.10 00.35 01.10 01.15 01.50 02.15

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Pravljica o carju Saltanu, 3/6 Risanka Ribič Pepe, 24/26 Zgodbe iz školjke V pričakovanju božiča, 10/24 Intervju: Drago Kos Poročila, šport, vreme ARS 360 Podoba podobe Duhovni utrip Obzorja duha Poročila Mostovi Marči Hlaček, 41/52 Na cilju, igrani film Na krilih pustolovščine, 24/25 Novice, šport, vreme Gledamo naprej Naši vrtovi, Aleš Gnamuš, dok. ser. Turjak, dok. odd. Minute za jezik Žrebanje Astra Fletni gaji, risanka Pokukajmo na zemljo, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Piramida Boris Pahor – trmasti spomin, dok. odd. Odmevi, šport, vreme Nezaželena priča, dok. odd. Prava ideja!, poslov. odd. Naši vrtovi: Aleš Gnamuš, dok. ser. Tv dnevnik 9.3.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 10.45 11.00 11.20 11.50 13.00 13.15 14.20 15.00 15.10 15.45 15.50 15.55 16.05 17.00 17.20 17.30 18.25 18.40 18.45 19.00 19.55 20.05 22.10 23.05 00.35 01.25 01.30 02.05 02.30

06.30 07.00 08.00 09.10 06.30 07.00 08.00 08.30 09.00 09.30 09.55

18.55 20.00 20.30 21.00 21.30 23.10 01.00

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Tv prodaja Dober dan, Koroška Na lepše Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem NLP Bleščica, odd. o modi Studio city Pozdrav Afriki Tv dnevnik 9.3.1992 Izvir(n)i SP v nord. smuč., smuč. skoki, prenos Intervju: Boris Pahor Globus Muzikajeto: harmonika, 2. del Prava ideja!, poslov. odd. Dnevnik Ane Frank, ang. film V živo iz Bagdada, am. film Zabavni infokanal

06.35 07.05 08.10 09.05 10.00 10.35 11.05 12.55 13.25 14.05 15.00 15.55 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.05 22.00 22.15 23.05 00.00 00.35 01.30 02.30

Tv prodaja 24ur, ponovitev Jutri je za večno, nad. V imenu ljubezni, nad. Zlata dekleta, nan. Tv prodaja Dotik ljubezni, am. film Tv prodaja Pokončni policaji, nan. Ricki Lake Grda račka, nan. Ukradeno srce, nad. 24 ur popoldne V imenu ljubezni, nad. Jutri je za večno, nad. 24ur vreme 24ur Preverjeno Zdravnikova vest, nan. 24ur zvečer Razočarane gospodinje, nan. Razočarane gospodinje, nan. Kaliforniciranje, nan. Nemirna gladina, nan. 24 ur, ponovitev Nočna panorama

10.50 13.50 14.20 15.15 15.45 15.50 16.55

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov 20.00 Poslanska pisarna, gost: Rudolf Petan 11.35 Košarka, posnetek tekme Elektra Esotech : Hopsi Polzela 13.05 Videospot dneva 13.10 Hrana in vino, kuharski nasveti , ponovitev (340) 13.40 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja 18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti, 341. oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1818. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna informativna oddaja 21.00 Zgodbe o volji in moči: Benjamin Žnidaršič Beno 21.30 Mura Raba TV, 3. TV mreža 22.00 Sodobna umetnost, informativna oddaja, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.10 Videostrani, obvestila

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Marči Hlaček, 28/52 Pozabljeni igrači, risanka Na cilju, igrani film Oddaja za otroke Naši vrtovi: Aleš Gnamuš, dok. odd. Boris Pahor – trmasti spomin Poročila, šport, vreme Polemika Izvir(n)i Poročila Mostovi Maksova majica, risanka Prava pot, risanka Medvedek: očkov mali pomočnik, risanka Male sive celice, kviz Novice, šport, vreme Gledamo naprej Turbulenca: mladinske subkulture Žrebanje lota Bela, risanka Vale in Lajči, risanka Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Po poroki, danski film Odmevi, šport, vreme Omizje Turbulenca: mladinske subkulture Tv dnevnik 10.3.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

22.00 22.30 00.30 01.25

Zabavni infokanal Tv prodaja Otroški infokanal Finale SP v alp. smuč., smuk (M), prenos Knjiga mene briga Finale SP v alp. smuč., smuk (Ž), prenos Magazin v alp. smučanju Spet doma, ponov. Hri-bar Tv dnevnik 10.3.1992 Črno beli časi Mostovi Skrivnost jezera Loch Ness, nem. film O živalih in ljudeh, tv Maribor Na vrtu, tv Maribor Z Damijanom Evrop. liga v odbojki, Ach volley Bled – Hypo Tirol Innsbruck, prenos Domači pajek, dok. feljton Edvard Drugi, drama Slovenska jazz scena Zabavni infokanal

06.30 07.00 08.05 09.00 09.55 10.30 11.00 12.55 13.25 14.05 15.00 15.55 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 22.00 22.55 23.15 00.10 00.45 01.40 02.40

Tv prodaja 24ur, ponovitev Jutri je za večno, nad. V imenu ljubezni, nad. Zlata dekleta, nan. Tv prodaja Gospod, am. film Tv prodaja Pokončni policaji, nan. Ricki Lake Grda račka, nan. Ukradeno srce, nad. 24ur popoldne V imenu ljubezni, nad. Jutri je za večno, nad. 24ur vreme 24ur Seme zla, am. film Na kraju zločina, nan. 24ur zvečer Vohun v nemilosti, nad. Kaliforniciranje, nan. Nemirna gladina, nan. 24ur, ponovitev Nočna panorama

10.45 11.10 12.15 12.50 14.40 15.40 16.20 16.35 17.10 18.40 18.55 19.20 20.00

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.35 1818. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Videospot dneva 11.10 Športni torek, športna informativna oddaja 11.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (341) 12.00 Nanovo, mladinska oddaja, ponovitev 12.30 Eldorado, otroški risani film 13.20 Zgodbe o volji in moči: Benjamin Žnidaršič Beno 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja, 3. TV mreža 18.45 Regionalne novice 1 18.55 Hrana in vino, kuharski nasveti, 342. oddaja 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, glasbena oddaja 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila


Naš čas, 4. 3. 2010, barve: CMYK, stran 21

PRIREDITVE

4. marca 2010

Knjižne novosti

Kdaj - kje - kaj

Eco, Umberto: Ime rože Roman Ime rože je napisal italijanski pisatelj in filozof Umberto Eco. Doktoriral je iz srednjeveške filozofije. Njegovo znanstveno delo je vplivalo na njegova literarna dela. Ime rože je njegov prvenec (1980), s katerim je postal svetovno znan. Knjiga se bere kot detektivka, zgodovinski roman in tudi kot filozofsko delo. Minorit Viljem iz Baskervilla ter njegov učenec, benediktinski novic Adison, na povabilo opata benediktinskega samostana prideta preiskovat smrt nekega meniha. Viljem domneva, da je šlo za samomor, a kasneje, ko umre še več ljudi, se zgodba začne zapletati. V samostanu je očitno morilec, ki ga je potrebno čimprej odkriti, saj opat noče, da bi zaradi dogodkov zadnjih dni prišla opatija na slab glas. Še posebej ne, ker pričakujejo obisk kardinala Ber tranda in znanega inkvizitorja Bernarda Guia. Ta ugotovi nepravilnosti. Dva gostujoča minoritska fratra sta obsojena herezije dolcinov. V samostanu odkrije tudi zelo revno dekle, ki je hodilo v samostan prodajati svoje telo pohotnim menihom, da je dobilo hrano za preživetje. Vanjo se zaljubi mladi Adison. Viljem in Adison odkrivata skrivnosti in primer ni tako enostaven, kot se zdi. Z odkrivanjem skrivnosti se začno pojavljati nova in nova vprašanja, pa tudi nova trupla.

Gibbons, Alan: Charles Darwin Zgodbo o Charlesu Darwinu pripoveduje desetletni fant, ki potuje z Darwinom na ladji Beagle med letoma 1832 in 1836. Charles Darwin se je kot mlad navdušenec za naravoslovje pridružil kapitanu Robertu Fitzroyu in njegovi posadki na potovanju okrog Južne Amerike in bližnjih otokov. Plovba po nemirnem morju, uničujoči potresi, vulkanski izbruhi … in srečanja z nenavadnimi in zanimivimi bitji od čisto drobnih, prostemu očesu nevidnih rastlin in živali do orjaških želv in kuščarjev so pustolovščine, o kakršnih verjetno sanja večina radovednih otrok. Drugi del knjige je bolj dokumentarne narave: podatki o Darwinovem poznejšem življenju in delu, opis in načrt ladje Beagle ter karta z vrisano potjo, o življenju na morju, o teoriji evolucije, o drugih pomembnih znanstvenikih 19. stoletja, o izumrlih živalskih vrstah. Na koncu se nahaja še slovarček manj znanih izrazov. Knjiga je lepo ilustrirana, primerna za otroke od 6 do 10 leta. Pripovedovalec James Kincaid je izmišlje na ose ba, sama pri poved pa temelji na resničnih dogodkih in dokaznih dejstvih.

Podgoršek, Mojiceja: O polžku, ki je kupoval novo hiško Hiška polža Žana je bila stara in dotrajana. Že pred leti se je odločil, da si bo kupil novo, zato je pridno varčeval. Končno je napočil dan, ko se je odpravil v polžjo trgovino po novo hiško. Natančno je vedel, kakšno bi rad. Njegova hiša mora biti dovolj velika. V prvem nadstropju bo igralnica, v kateri bo veliko igrač. V drugem nadstropju bo poskočen trampolin. V tretjem nadstropju, do katerega bodo vodile imenitne polžaste zavite stopni-

VELENJE

Četrtek, 4. marca

ce pa bo bazen s toboganom. Veselil se je, da bo končno dobil nov dom, za katero je tako varčeval. Potem pa se je zgodilo, da je na poti srečal kobilico ... Knjiga je namenjena bralcem, ki imajo take ali drugačne težave pri branju, otrokom z disleksijo pa še posebej. Knjiga bo pritegnila tudi tiste, ki jih k branju zelo težko pripravimo. Besedilo je pisano v daljših, zahtevnejših podrednih stavkih. Prav taki so za otroke, ki imajo težave z razumevanjem prebranega, trd oreh. Ob ilustracijah in dodatni prilogi bodo strli tudi ta oreh. Knjiga je primerna za otroke s težavami pri branju od 9. leta naprej, spretnejši bralci pa bodo po njej segali tudi prej.

Mankell, Henning: Skrivnost ognja Pisatelj je navdih za zgodbo dobil v Mozambiku, ki je zaradi dvajset let trajajoče državljanske vojne postal ena najrevnejših dežel na svetu. Pravzaprav je zapisana po resnični zgodbi deklice Sofije. Mogoče je ravno zato še bolj pretresljiva. Sofija živi mirno, skromno življenje v afriški vasi skupaj z družino. Potem pa pridejo razbojniki, ubijejo večino prebivalcev v vasi, tudi Sofijinega očeta. Sofija z materjo, sestro in drugimi vaščani zbeži. Prehodijo mnogo bolečih kilometrov, preden končno najdejo varnost v zavetju misijonarske vasi. Za nekaj časa. Nikjer ni namreč popolnoma varno, saj v zemlji prežijo skriti sovražniki - mine. Kljub opozorilom, naj se vedno držijo uhojenih poti, Sofija in njena sestra Maria sprožita eno. Maria zaradi notranjih poškodb umre, Sofija pa ostane brez obeh nog.

Ahern, Cecelia: Hvala za spomine Priljubljena irska pisateljica je zaslovela po romanu in istoimenskem filmu P.S. ljubim te. V tokratni zgodbi pisateljica združi dve na prvi pogled nepovezani zgodbi. Joyce Conway zaradi padca izgubi otroka in skoraj tudi svojo življenje. Odloči se končati že dolgo propadli zakon, preseli se k svojemu očetu, ki ji poskuša pomagati v najtežjih dneh. Njegova ljubezen ter njun tesni odnos sta Joyce v veliko uteho, posebno zaradi nenavadnih občutkov, ki jih povzroča transfuzija po usodni nesreči. V istem času pa se Justin Hitchcock zaradi ločitve počuti osamljen in nemiren. Nekega dne po nasvetu znanke daruje kri in njegovo življenje se čez noč postavi na glavo. Iz nepojasnjenih razlogov začne povsod srečevati neznano Joyce in oba začutita, da je med njima močna skrivnostna vez, ki začne prepletati njuni usodi Nepojasnjeni razlogi dva popolna tujca povlečejo skupaj in njuni usodi se začneta prepletati.  Pripravila: AS

16.00 Knjižnica Šoštanj Ura pravljic 16.45 Knjižnica Velenje , študijska čitalnica Predavanje Izobraževanje o pomenu gliv in gob 17.00 Mladinski center Velenje Dan odprtih vrat Gledališča Velenje 18.00 Velenjski grad 1. Ex tempore 2010 Petrol Slovenian Open 19.00 Knjigarna Kulturnica Velenje Predstavitev knjige: Jurij Venelin: Starodavni in današnji Slovenci 19.00 Glasbena šola Velenje, orgelska dvorana Razstava in koncert Nasprotja privlačijo

Petek, 5. marca 9.00 Zdravstveni dom Velenje - sejna soba Predavanje Demenca, težava našega časa 9.00 Dvorana Centra Nova Priprava strategije za mlade v MOV: Mladi v korak s časom 2010 2015 11.00 Galerija Velenje Srečanje z umetnikom Zmagom Jerajem 18.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Bralno - debatni krožek za najstnike Mary Hoffman: Mesto mask 19.30 Dom kulture Velenje Gledališki kabaret – posvečen dnevu žena Neverjetni Mr. B 21.00 Mladinski center Velenje Tematski večer in glasba Dress code razvrat (Česky Party)

Z igro in plesom v pomlad Šoštanj, 9. marca – V torek ob 18. uri se bo v telovadnici Osnovne šole Šoštanj začelo območno srečanje otroških folklornih skupin Šaleške doline, ki ga pripravlja Javni sklad za kulturne dejavnosti, območna izpostava Velenje. Na srečanju se bo predstavilo pet otroških folklor nih skupin. Kot prva bo nastopila folklorna skupina Lepi kamen iz OŠ Šoštanj, za njo bodo svoj program izvedli člani mlajše folklorne skupine Kresničke iz OŠ Gustava Šiliha Velenje. Sledili bodo nastopi mladih folkloristov iz OŠ Bratov Letonje Šmartno ob Paki, skupine »Jurij in Marjetica« iz OŠ Ob Dravinji iz Sloven skih Konjic ter sku pi ne

Sobota, 6. marca

Koledar imen ŠMARTNO OB PAKI

8.00 – 13.00 Atrij pri Centru Nova Kmečka tržnica 20.15 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma Lige prvakov RK Gorenje : Chambery 20.30 Dvorana Centra Nova Velenje Abonma Klub in izven Mildreds 21.00 Mladinski center Velenje Flamenco večer ob 8. marcu Mestni stadion Velenje Nogometna tekma 1.SNL (24. krog) NK Rudar : NK Celje

Nedelja, 7. marca 19.00 Dom kulture Velenje Gledališka predstava ob 8. marcu Mamoo - ti

Torek, 9. marca 8.00 Mestna občina Velenje, sejna soba 29. seja Sveta Mestne občine Velenje 16.45 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predavanje Abeceda gobarjenja 2 19.30 Dom kulture Velenje Beli abonma in izven Peter Rezman: Skok iz kože

Četrtek, 4. marca 17.30 Hiša mladih Začetni tečaj kaligrafije 19.30 Hiša mladih Pilates

Petek, 5. marca 19.30 Kulturni dom Šmartno ob Paki Georges Feydeau: ODLIKOVANJE, režija: Jože Krajnc, KUD ETI Elektroelement Izlake, (predstava v okviru 7. gledališkega abonmaja in izven)

Sobota, 6. marca 10.30 Hiša mladih Otroška ustvarjalna delavnica 10.30 Hiša mladih Začetni tečaj kaligrafije 15.00 Telovadnica OŠ bratov Letonja Dan namiznega tenisa Šmartno ob Paki (4. občinsko prvenstvo). Zbor tekmovalcev ob 14.30, startnina 3€, prijave: Peter Polovšak 041 515 443

ŠOŠTANJ

Četrtek, 4. marca

 bš

11.00 in 16.00 Termoelektrarna Šoštanj Dan odprtih vrat TEŠ

Sobota, 6. marca 17.00 Športna dvorana Šoštanj Šoštanj Topolšica : Lubnik(2. državna odbojkarska liga - moški) 18.00 Telovadnica OŠ Šoštanj Kajuh Šoštanj : ŽOK Partizan Šk. Loka(2. državna odbojkarska liga – ženske)

Nedelja, 7. marca X

Okolica Šoštanja Pohod po Trški poti okoli Šoštanja

na to, da ga oziroma njegovo glasbo nacionalka in še nekatere radijske postaje ignorirajo, je Brendi priljubljen tako kot pevec ali kot avtor besedil in glasbe. Njegove

Ostaja zvest svojim poslušalcem Brane Vunjak – Brendi pripravlja ta teden ob 25-letnici svojega glasbenega ustvarjanja koncert v Vinski Gori pri Velenju. Četrt stoletja ustvarjanja želi zaokrožiti s prijatelji, s katerimi je tako ali drugače sodeloval vsa ta leta. Seveda ne z vsemi, kajti Brendijev ustvarjalni opus ni razsežen samo zaradi let ustvarjanja, ampak predvsem zaradi dejstva, da se ukvarja z vsem, kar je v zvezi z glasbo. Ne glede

4. Četrtek, Kazimir, Lucij 5. Petek, Janez 6. Sobota, Nika 7. Nedelja, Tomaž 8. Ponedeljek, Janez 9. Torek, Frančiška 10. Sreda, Viktor 40 mučencev

Lunine mene

18.00 Hiša mladih Joga

17.00 Knjižnica Velenje , pravljična soba Ura pravljic 17.30 Galerija Velenje, pravljična soba Pravljično – igralna urica 19.00 Galerija Velenje Koncert oboistov Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje 19.00 Rdeča dvorana Tekma MIK 1. SRL – moški RK Gorenje : RK Cimos

»Šmentana muha« iz OŠ Gustava Šiliha Velenje. Nastope mladih folkloristov bo spremljala strokovna sodelavka JSKD Mojca Lepej.

Marec/sušec

Torek, 9. marca

Sreda, 10. marca

Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).

21

pesmi so tiho kritične, puščajo možnost, da se človek ob njih zabava ali pa tudi zamisli nad besedili, s katerimi se Brane Vunjak veliko

7. marca, ob 16:41 zadnji krajec

CITYCENTER CELJE 4.3. 7.3.

Bio tržnica ob 11. uri pravljične ulice v Džungli - Afriške pravljice

Predstavitev programa Svit Celje - City center bo pripravil 5. in 6. marca predstavitev programa Svit, ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka na debelem črevesju in danki. To bo nekakšen sprehod skozi model debelega črevesja.

ukvarja. V Vinski Gori bo po dolgem času na odru skupaj z Don Juani, priljubljeno skupino iz prejšnjega stoletja in tisočletja (pa vendar ne tako daleč nazaj), ki je sloven ski zabav ni pop sce ni dala mnoge uspešnice, ki se še zdaj popevajo. Nastopili bodo tudi Heidi, Boris Kopitar in še kdo. V zadnjih osemnajstih letih nastopa v duetu s Koradom, in kamor koli pri deta, naleti ta na nav du še no publiko. Tako sta minulo soboto nepričakovano nastopila v Šoštanju na občnem zboru tamkajšnjega gasilskega društva in kot profesionalca naredila odlično zabavo.  Milojka Komprej

K I N O V E L E N J E :: S P O R E D VELIKA DVORANA HOTELA PAKA

PRINCESA IN ŽABEC (The Princess and the Frog)sinhroniziran Animirana družinska komedijamuzikal, 97 minut Režija: Ron Clements, John Musker Slovenski glasovi: Zala Đurić Ribič, Katarina Bordner, Daniel Bavec, Valter Dragan, Branko Đurić, Nataša Tič Ralijan, Branko Završan, Jernej Kuntner, Jernej Kuntner Vita Mavrič, Tanja Ribič, idr. Petek, 5. 5., ob 18.00 Nedelja, 7. 5., ob 16.00 – otroška matineja Klasično animirani celovečerec se vrača na pota nepozabnih Disneyjevih glasbenih pripovedk, tokrat z nezgrešljivimi ritmi swinga in jazza New Orleansa. Lahkomiselni princ Naveen se po neprijetnem srečanju z vračem znajde v žabjem telesu, zato poskuša najti dekle, ki bi s poljubom preklicala

urok. Toda ko na to pristane prelepa Tiana, se tudi sama spremeni v žabo, zato se morata skupaj podati na nepozabno popotovanje, da bi našla način, kako si povrniti človeško podobo. 3 nominacije za letošnje oskarje !

V ZRAKU (Up in the Air) Komična romantična drama, 109 minut Režija Jason Reitman Igrajo: George Clooney, Vera Farmiga, Anna Kendrick, Jason Bateman, Amy Morton, Melanie Lynskey, J.K. Simmons idr. Petek, 5. 3., ob 20.15 Sobota, 6. 3., ob 18.00 Nedelja, 7. 3., ob 20.00 Režiser domiselnih komedij Hvala, ker kadite in Juno se pridruži popotovanjem neomajnega Ryana, ki ga šefi podjetij najamejo, da opravi neprijetna odpuščanja. Ryan uživa v svobodnem načinu življenja, dokler ga ne ogrozi

ambiciozna Natalie, ki predlaga, da bi odpuščanja opravljali s pomočjo video povezave. Ryan je odločen, da ji dokaže, kako pomemben je pristen človeški pristop, a nepričakovano razmerje z avanturistično zapeljivko Alex ga prisili v razmislek o pravih življenjskih vrednotah. 1 zlati globus-za scenarij ! 6 nominacij za oskarje! V nedeljo, 7.3. proglasitev oskarjev !

KJE STA MORGANOVA? (Did You Hear About the Morgans?) Romantična komedija, drama, 103 minute Režija: Marc Lawrence Igrajo: Sarah Jessica Parker, Hugh Grant, Mary Steenburgen, Elisabeth Moss, Sam Elliott, Kim Shaw idr. Petek, 5. 3., ob 19.30 - mala dvorana Sobota, 6. 3., ob 20.00 Nedelja, 7. 3., ob 18.00

Režiser zabavnih romanc Glasba in besedilo ter Dva tedna za ljubezen se poda na iskanje izgubljene ljubezni zakoncev Morgan. Razmerje nevrotične Meryl in neodločnega Paula je nasedlo na številnih čereh sodobnega življenja, toda ker sta po naključju priča mafijskemu obračunu, morata v okviru programa zaščite prič zapustiti New York. Odpeljejo ju na zaspano ameriško podeželje, kjer se morata spopasti s številnimi neprijetnimi in bolečimi presenečenji, kar počasi znova zaneti strast njune ljubezni.

Naslednji vikend, od 12. 3. do 14. 3., napovedujemo: družinsko komično pustolovščino ALVIN IN VEVERIČKI 2, akcijsko pustolovščino AVATAR, akcijsko pustolovsko dramo KNJIGA ODREŠITVE, romantično dramo COCO CHANEL IN IGOR STRAVINSKY


Naš čas, 4. 3. 2010, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

4. marca 2010

RADIO

INŽENIR NARAVOVARSTVA Novemu izobraževalnemu programu na pot Tovrstne izobraževalne programe že zelo dolgo izvajajo v EU. Znanja temeljijo na poznavanju ekosistemov in proučevanju naravnih ravnovesij ... ekosistemski pristop je v sodobnem času najmodernejši pristop v iskanju ustreznih odgovorov na okoljske spremembe. Zakaj nov izobra ževal ni pro gram? Slovenija prehitro izgublja kvaliteto narave in okolja, jo je pa do sedaj v primerjavi z ostalimi državami v EU dobro ohranila. Potrebujemo ljudi, ki bi znali upravljati naravne vire in bi delovali na podeželju in v urbanem okolju. Evropa take ljudi pozna (zeleno vodenje Evrope), propagira jih tudi Turistična zveza Slovenije s svojim motom »ohra ni mo naravo«. V praksi pa jih potrebujemo pri izvajanju programa LIDER. Stroški za sanacijo okolja so zelo visoki, zato so zelo pomemb na zna nja s področja varovanja narave in v praksi ohranjanja naravnih vrednot in biološke raznolikosti. Navedeno izobraževanje je nujno potrebno v slovenskem prosto-

ru, saj Slovenija potrebuje ljudi, ki bi znali v naravi interdisciplinarno ukrepati. Takšno izobraževanje pa je tudi v skladu evropskimi konvencijami in Strateško usmeritvijo Slo-

venije, ki temelji na zdravem okolju. Možnosti zaposlovanja v naravovarstvu so zelo pestre (naravni parki, zavarovana, področja narave, vodenje v naravi, pridobivanje alter-

nativnih virov energije, samostojno upravljanje kompostarn, bioloških čistilnih naprav, delo v raziskovalnih laboratorijih, v koordinacijah za sonaravni - trajnostni razvoj, v industriji, v podjetjih, kjer gre za standarde kakovosti proizvodnje, ki ne vpliva negativno na naravno ravnovesje, onesnaževanje, lokalne upravne enote, gospodarske družbe. Potrebe po teh kadrih pa bodo v prihodnje še dosti večje, kar se v evropskem prostoru že zelo dogo izkazuje. Naravovar stvo je nov in zelo atraktiven izobraževalni program, ki študentom nudi veliko znanja iz naravovarstvenih ved. Študente usposablja za izvajanje laboratorijskih meritev, monitoringa, soudeležbe pri trajnostnem načrtovanju rabe prostora, uvajanje tehnologij, ki temeljijo na ekosistemskem pristopu, načrtovanju in izvajanju ekoremediacij, ohranjanju biotske pestrosti, vodnih virov, nadzoru in vodenju zavarovanega področja narave, uvajanju tehnologij v skladu z okoljskimi spremembami, proizvajanji obnovljivih virov energije. Zagotovo je izobraževalni program »NARAVOVARSTVO« odlična naložba v prihodnost. Ne zamudite vpisa. Vaš Šolski center Šentjur.

 Staška Buser

VELENJE

ČETRTEK, 4. marca: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček, 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 5. marca: 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 6. marca: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 7. marca: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 8. marca: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 9. marca: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 10. marca: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

ONES NA ŽE NOST ZRA KA V tednu od 22. feb. 2010 do 28. feb. 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA, obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 22. feb. 2010 do 28. feb. 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka


Naš čas, 4. 3. 2010, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

4. marca 2010

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA)

NUDIM AVTOMOBILE, kmetijske stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica Zaupanje vam z veseljem najde sorodno osebo za skupno življenje po ugdoni ceni, na hiter, preprost in diskreten način. Tel.: 035726319 19 EVROV date, neomejeno moških za skupno življenje na vseh starostnih obdobjih z vse države spoznate. Za mlajše ženske je stroritev brezplačna. Gsm: 031/505-495 50 EVROV date, veliko žensk po lastni izbiri z vseh delov države in zamejstva

ROLETE, ŽALUZIJE IN PVC OKNA IZDELUJEMO IN MONTIRAMO T: 051 470 641, 041 661 194 Baznik, s. p.

spoznate. Dnevno tako povežemo veliko ljudi, mnogo pa jih že srečno živi v dvoje. Gsm: 031/836-378

cca. 2 metra, širina 50 cm. Gsm: 041/692-995

ODDAM STANOVANJE oddamo v najem v Gaberkah, lahko tudi delavcem, od 1. maja dalje. Gsm: 031/410-616

DVOVERIŽNI transporter (od 5 do 6 m), lahko je tudi gumi transporter in trosilko hleskega gnoja kupim. Tel.: 03/5881-846

RAZNO

VIKEND ali starejšo hišo v širši okolici kupimo. Gsm: 040/750-770

POČITNIŠKO prikolico Adria, 2+1 ležišče, dolžine 3,6 m, l. 1986, garažirano, vozno s 3. tablico, z dodatno opremo, delno poškodovano, prodam. Gsm: 041/448-008 DVOVRETENSKEGA pajka prodamo. Gsm: 070/833-249. SPALNICO, zelo dobro ohranjeno, prodam po simbolični ceni. Tel.: 03/7001-813 GOLF 2, diesel, l. 90, dobro ohranjen, prodam. Gsm: 041/753-450 ELEKTRO motor 2,2 kW 380 V, 2800 obratov, prodam za 50 evrov. Gsm: 041/881-337 HI-FI stojalo za komponente, ni iz trgovinske prodaje, znamke Sony. 5 poljubno nastavljivih polic,sredinski kanal za kable s ščetinasto zaščito, osvetljeno. Masivno izdelano! Višina

KUPIM

23

DEŽURSTVA dam. Tel.: 03/5881-846 KOBILO, na koncu brejo, ujahano, z vso opremo, prodam. Cena po ogledu. Tel.: 03/5863-379, gsm: 031/805-849.

PRIDELKI SENO v refuzi in prekucne vile za bale prodam po simbolični ceni. Gsm: 041/863-141 KVALITETNE silažne bale ugodno prodam. Gsm: 041/900-065 VINO: refošk, merlot, rose, pinela in zelen, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan – Štanjel) Velenje – Konovo. Gsm: 031/749-671 JABOLČNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883.

Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

Lekarna: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

Zobozdravniki: 6. in 7. 3. – MAJDA BUDNA, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti, ZD Velenje, od 8. do 12. ure). Veterinarska postaja Šoštanj: Dežurni veterinar – gsm 031/688600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure

GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Porok ni bilo.

Smrti: Marija Pobec, roj. 1913, Šmartno ob Paki 54; Jožef Kidrič, roj. 1943, Dol pri Laškem 9; Franc Kačičnik, roj. 1939, Galicija 59 c; Alojzija Zatler, roj. 1917, Žalec, Prežihova

ŽIVALI PRODAJA nesnic ( rjavih, grahastih, črnih) in petelinov v nedeljo, 7. 3. Od 8. Do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02/8761-202. JAGENČKE za zakol in breje ovce pro-

ul. 3; Marija Kržič, roj. 1925, Prevalje, Pod Krimom 23; Ana Pečečnik, roj. 1916, Velenje, Cesta IV/20; Milena Lukner, roj. 1955, Male Braslovče 28; Štefanija Jakhel, roj. 1921, Ljubljana, Agrokonbinatska c. št. 6 č; Robert Krivec, roj. 1973, Velenje, Kardeljev trg 4; Danica Bakulić, roj. 1946, Velenje, Stari trg 35.

Mali oglasi  898 17 50 Bolečina se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti.

ZAHVALA Po dolgi in mučni bolezni je preminilo plemenito srce

POLONI PLAZNIK 5. 2. 1934 – 19. 12. 2009 Zahvaljujem se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji prinašate cvetje ter prižigate svečke. Posebna zahvala g. duhovniku in govorniku KS Šoštanj.

Prijatelj in vsi njeni


Naš čas, 4. 3. 2010, barve: CMYK, stran 24

Adijo šola, živele počitnice! Teden zimskih počitnic za otroke minil aktivno – V Vili Mojca in Rdeči dvorani Velenje pripravili sklop različnih dejavnosti

Vesna Glinšek

Za nami je teden, ki je za velenjske otroke minil brez šolskih obveznosti, predvsem pa brez pouka. Imeli so veliko možnosti za nekoliko drugačno udejstvovanje. Za tiste, ki imajo radi računalnike, ustvarjalne delavnice in gledališče, so poseben program pripravili na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje. Sekretarka Tinca Kovač pravi, da so bila vrata Vile Mojce na široko odpr ta prav za vse. »To je za nas že tradicionalno. Zato tudi ta teden ni bil nobena izjema. Otroke smo povabili v raču-

nalniški tečaj, kreativne delavnice in v Gledališče za poredne mulčke. Ti so bili še posebej inovativni, saj so za starše in prijatelje v le nekaj dneh pripravili predstavo, ki je bila nekakšna pika na i vsega, kar so se naučili.« Z otroki in njihovim sodelovanjem so bili zadovoljni tudi na Športni zvezi Velenje. Zimskega športnega tabora Zmaga Kuštrina se je udeležilo 30 otrok. Vsako jutro so se najprej razmigali v Rdeči dvorani, kjer so skupaj z animatorji igrali tenis, namizni tenis, igre z žogo in badminton. V drugi polovici tabora pa so se prestavili na

velenjski bazen. Tam so se razdelili v dve skupini: prvi so šli streljat, drugi pa plavat. Na podoben tabor se bodo lahko vsi otroci, ki se radi veliko gibajo, prijavili tudi v poletnih mesecih.

Rekli so: Bošt jan Oder, Gle da li šče za poredne mulčke: »Ta delavnica poteka letos že četr to leto, zato smo še posebej veseli, da je odziv še vedno dober. Vsi otroci so že pravi igralci in vsi imajo zelo radi gledališče. Zato bo tudi predstava, ki jo pripravljamo, gotovo naletela

Skupinska slika otrok, ki so ves teden obiskovali Gledališče za poredne mulčke …

Med aktivnostmi v Rdeči dvorani je bil tudi namizni tenis.

na pozitivne odzive. A poudariti moram, da smo jo pripravili praktič no v treh dneh. Prvi dan se namreč spoznavamo, drugi dan pogledamo kakšno improvizacijo, nato začnemo z delom. Letošnja tema, ki sem jo posebej izpostavil, pa je bila zvok. Z njim smo se ukvarjali dan oziroma dva in naredili improvizacijo tudi nanj.« Katarina Kumer, udeleženka gledališke delavnice: »Gledališče obiskujem že vsa leta. Zanj sem se odločila, ker se tukaj zares veliko naučim o samem gledališču, pa še naš učitelj Boštjan je odličen. Poleg vsega drugega sem sama naredila

tudi reklamo za napikalnik muh. Imam torej že kar nekaj igralskih izkušenj, sicer pa tudi izredno rada plešem. Ko bom velika, bom gledališka igralka. Mogoče pa res.« Sara Kovačevič, udeleženka tabora Zmaga Kuštrina: »Tabora se danes nisem udeležila prvič. V njem namreč brezskrbne dni preživljam tudi poleti. Sem zelo zagrizena športnica, saj treniram tenis. Zato tu, v Rdeči dvorani, tudi te dni največ pozornosti namenjam slednjemu. Res se zabavam.«  Sara Kovačevič

Zaključek drsalne sezone Ko sneg skopni, ostanejo sledi V treh mesecih so na drsališču v Šoštanju našteli preko 10.000 obiskovalcev – Občina Šoštanj, ki je s pomočjo številnih sponzorjev poskrbela za zimsko veselje, zelo zadovoljna

Letošnja huda zima je zagotovo pustila posledice tako na cestah kot pločnikih, ponekod pa se poznajo tudi sledovi pluženja. Na PUP-u pravijo, da bodo vse odpravili, ko bo vreme to dopuščalo. Drsališče kot šoštanjsko pravljično mesto. (foto: Dejan Tonkli) Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, 1. marca - Za Šoštanjčani je že tretja nadvse uspešna sezona na približno 300 kvadratnih metrov velikem drsališču s pravim ledom, ki ga je Občina s pomočjo številnih sponzorjev uredila na rokometnem igrišču. Ne samo drsanje, vabile so tudi številne prireditve in koncerti, ki so privabili veliko obiskovalcev. Za zaključek sezone so v soboto pripravili celodnevno prireditev z naslovom Dan D, na katerem so se med drugim tekmovalci lahko pomerili v hitrosti, spretnosti in umetnostnem drsanju. Nagrade za zmagovalce je prispeval Premogovnik Velenje, skupne zmage pa se je

veselil Šoštanjčan Mladen Ilič. Dan D so zaključili s koncertom Tapravih falotov in golažem, ki so ga skuhali v Termoelektrarni Šoštanj. Na drsališču si je vso sezono lahko vsak za en evro sposodil drsalke, hiter pogled pod noge pa je pokazal, da so Šoštanjčani drsališče že vzeli za svoje, saj je vedno manj zna čil nih oran žnih spo soje nih drsalk, vedno več ljudi se je namreč odločilo, da si kupi svoje. »Ker je drsanje brezplačno, je praktično nemogoče vedeti natančno število obiskovalcev, ocenjujemo pa ga na preko 10.000,« pravi direktorica občinske uprave Darja Medved. Največ je bilo na drsališču seveda otrok, ki so postali že pravi mojstri drsanja in tudi hokeja. »Veseli pa nas,

da so prihajali na drsališče tudi odrasli in celo starejši ljudje, ki so na drsalkah našli svojo obliko rekreacije, obenem pa je bilo to izvrstno medgeneracijsko povezovanje, saj so bili na ledu tako tri- kot tudi sedemdesetletniki.« Na drsališču je več kot deset osnovnih šol iz Velenja, Koroške in Savinjske organiziralo tudi športne dneve. Občina Šoštanj je projekt »Pravljično mesto z drsališčem« začela v upanju, da bo rokometno igrišče postalo tudi priljubljeno zimsko zbirališče. »Z odzivom smo več kot zadovoljni, zato se bomo tudi v prihodnje trudili tam urediti drsališče s pravim ledom,« obljublja Medvedova. 

Velenje, 1. marca – Eden od naših bralcev, ki po mestu pogosto hodi peš, nas je opozoril, da se je šele v preteklih dneh tudi v Velenju pokazalo, kakšne posledice je v mestu pustila letošnja huda zima. Ob lani na novo urejenih pločnikih in zelenicah ob Aškerčevi cesti, ki vodi mimo kotalkališča in Sončnega parka, so ostale sledi, ki jih je povzročilo pluženje. Ob tem se je naš bralec spraševal, zakaj koncesionar, zadolžen za zimsko službo, podjetje PUP Saubermacher, za pluženje pločnikov ne uporablja manjšega vozila, saj naj bi po njegovih besedah tam pločnike plužili veliki traktorji. Z velikimi kolesi so pri tem precej poškodovali zelenice ob pločniku, ki so se v teh dneh

spremenile v blatne zaplate. Čeprav smo o zimski službi v Velenju in tudi za njih zelo naporni zimi obširneje poročali že v prejšnji številki časopisa, smo še enkrat poklicali na PUP Saubermacher. Še enkrat naj povemo, da so že kupili manjše vozilo, ki ga bodo v prihodnje uporabljali za pluženje pločnikov. Vinko Meža, vodja zimske službe, pa nam je povedal še: »Ob tako velikih količinah snega, kot smo ga imeli v letošnji zimi, naši delavci na delovnih strojih ne morejo vedeti, kje se konča pločnik in začne zelenica. Poleg tega je ob Aškerčevi cesti veliko dreves, ki se jih morajo pri pluženju izogibati. Zato naj še enkrat poudarim, da bomo vso nastalo škodo na zelenicah odprav-

ili takoj, ko bo vreme to dopuščalo. In to povsod, kjer je pluženje pustilo posledice tudi na zelenicah in bankinah ob cestah.« Ob tem smo ga vprašali še, kdaj bodo s cest in pločnikov v mestu in primestju pometli pesek, ki zna biti v teh dneh še zelo dobrodošel, ker vremenoslovci napoveduje še nekaj snežnih padavin in nižje temperature. »V strogem centru smo nekaj cest in površin za pešce že očistili; tam bomo, če bo spet snežilo, le solili, peskali pa ne več. Povsod drugod bomo začeli pometati po 15. marcu, saj zimska sezona uradno traja do tega datuma,« smo izvedeli.  bš


Naš čas 09/2010