Issuu on Google+

Naš ­čas, 3. 1. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek, soboto in nedeljo bo delno oblačno. Temperature ponoči okoli 0°, podnevi do 7° C.

šte­vil­ka 1

četr­tek, 3. januarja 2013

Stopili smo v leto 2013 Naj bo srečno!

1,80 ­EVR

Začenja se leto po »koncu sveta« Bojana Špegel

Tako mis­lim

Ne, na napovedani dan 21. decembra ga ni bilo. Konca sveta namreč. Eni so si ga morda celo želeli, drugi so vanj samo verjeli, tretji se ne moremo podpisati ne pod eno in ne pod drugo. Lahko pa ugotovimo, da se je ravno v dneh, ko so se nekateri pripravljali na ta od starodavnih Majev napovedan dogodek, v Sloveniji po svoje odvijal konec nekega obdobja in začetek novega. V dneh okoli božiča in do novega leta protestov na ulicah sicer ni bilo, a prepričana sem, da z njimi še ni konec. Novo leto bo že januarja prineslo nadaljevanje, morda celo stopnjevanje.

Mnogi smo si nazdravili v središču Velenja, kjer smo praznično in prijateljsko razpoloženi ob pesmi in plesu izrazili upanje, da smo stopili v leto, ki nam bo kljub neobetavnim napovedim, prineslo kaj lepega. Če bomo tako složni, veseli in razigrani, bomo ovire, ki so na poti lažje in uspešneje premagovali. Že 23. silvestrovanje na prostem je odlično uspelo, številni ste pokazali, da si takšne zabave želite. Organizatorji smo veseli, da smo vam polepšali zaključek lanskega in začetek letošnjega leta.

V novo leto »po velenjsko« Velenje, 1. decembra - Na pobudo velenjskega župana Bojana Kontiča je lani v dvorani velenjske glasbene šole prvič zazvenel koncert, ki so ga poimenovali »Novo leto po dunajsko«. Izjemen uspeh je bil povod več, da je ta postal tradicionalen. Tako kot lani je dogodek navdušil tudi letos, nanj pa je velenjski župan povabil številne, ki so v lanskem letu pomembno prispevali k življenju v Šaleški dolini. Čaroben večer, poln najlepših, znanih melodij, ki veljajo za zimzeleno klasiko, so pričarali mladi glasbeniki Simfoničnega orkestra velenjske glasbene šole pod vodstvom Danice Koren. Dogodek so nadgradili mali baletniki, ki v svet tega klasičnega sodobnega plesa prav tako vstopajo na velenjski glasbeni šoli. Zbrane v dvorani je nagovoril gostitelj Bojan Kontič, ki je v optimističnem nagovoru povabljencem poudaril, da so mnogi ustvarjali »naše Velenje, našo dolino in jo preobrazili v prijazno. Ponosno lahko rečemo, da živimo v lepi dolini. Kljub temu, da je bila v preteklosti ranjena, se rane celijo. Postaja dolina prihodnosti. Tudi zato je pomembno, da vedno znova sami in z nenagajanjem drugim dosegamo nove rezultate.« Prav dobro sodelovanje med različnimi je v Velenju zaznamovalo leto 2012, ki je bilo zahtevno, a zgodovinsko tudi zaradi Evropske prestolnice kulture 2012. »Zato bo to leto, ki ga ne bomo pozabili,« je ob dobrih željah ob vstopu v leto 2013 poudaril gostitelj. Koncert »Novo leto po dunajsko 2013« bodo ponovili jutri in v soboto. Nekaj vstopnic je na voljo le še za sobotnega. n bš, foto: bz

Leto, v katerega smo prvič stopili le z enim prostim dnevom - tistega drugega smo mnogi, ki nismo imeli božičnih počitnic, pogrešali – je danes zagotovo še neznanka. V teh dneh smo tistim, ki so nam blizu, verjetno želeli manj kot prejšnja leta. Želeli smo jim, da zanje leto 2013 ne bi bilo slabše kot leto, ki se je poslovilo. In zraven dodali najpomembnejšo željo, tisto po zdravju. In morda še sreči, ki jo bodo verjetno mnogi letos res iskali v majhnih stvareh. Ker velikih zgodb ni pričakovati. Mnogi se bodo morali zadovoljiti s tem, da niso lačni, da jim niso izklopili elektrike, ker so jo lahko plačali, da še imajo službo in da so za delo tudi plačani. Dobra novica, sprejeta tik pred koncem leta 2012, je bila, da vsaj otroci v šolah in številni dijaki ne bodo več lačni. Brezplačno hrano bodo dobivali tudi otroci iz nižjega srednjega razreda. Ta pa, to je jasno, zelo hitro izginja. Vse več je tistih, ki so pod robom. Ne le statistično določenega minimuma, ki omogoča preživetje. Mnogi imajo dovolj čakanja na boljši jutri, ki ga ni od nikoder, napovedujejo pa ga tako tisti, ki jim (še) nič ne manjka. Pa vendarle v letu 2012 ni bilo vse slabo, predvsem pa ni bilo dolgočasno. Vsaj v Velenju ne, pa ne le po zaslugi Evropske prestolnice kulture. Mestna oblast se trudi, da se svet v mestu ne vrti počasneje; vlaganja tečejo, mesto pa ostaja socialno neverjetno naklonjeno in prijazno ljudem, tudi majhnim. Dobra novica je, da bo tudi v novem letu Lokalc vozil brezplačno, da si bomo lahko brezplačno izposojali mestna kolesa, da bo še naprej delala mestna blagajna, da bo tistim, ki ne zmorejo, na voljo brezplačna pravna pomoč, javna kuhinja in Hiša brezdomcev. Zame pomembna pridobitev je bilo odprtje Centra ponovne uporabe s prelepo trgovinico. Velenje je prva slovenska občina, ki je odprla zametek socialnega podjetja. Takšnih »prvih« si želim tudi v letu 2013. Ko upam, da se ne bo preživetje Slovencev vse leto vrtelo le okoli humanitarnih projektov. Te sicer močno podpiram, a dejstvo je, da več, kot jih je, manj je države. Dajejo pa tako tisti, ki še sami nimajo veliko. Ostali živijo na drugem planetu. n


Naš ­čas, 3. 1. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

SREČNO 2013

Koliko državi v letu 2013?

Ayurveda – veda o življenju

Z novim letom vetom veljajo novi dohodninski razredi

Topolšica - Starodavni indijski nauk Ayurveda o zdravju je hkrati življenjska filozofija in medicina, ki je v enaki meri usmerjena v naravne in duševne sile. Človeka obravnava holistično - kot celoto telesa, uma in duha. Bolezen je stanje individualnih sil, ki so posledice načina prehranjevanja, škodljivih vplivov iz okolja, čustev in pretiranega dela, kakor tudi sprejemanja življenjskih odgovornosti. Na zdravje vpliva z delovanjem petih elementov (eter, zrak, ogenj, voda in zemlja) ter s tem kaže življenjsko moč človeka. Ayurveda življenje sloni na pozitivnem mišljenju, samoiskanju, samoozaveščanju. Ayurveda (izraz iz sanskrtske besede 'Ayur' pomeni življenje/dobo; veda - pomeni znanje) je celovit pristop k zdravju, ki je namenjen za pomoč ljudem, kako živeti dolgo, zdravo in uravnoteženo življenje. Ajurveda medicino sta v tisočletnem izkustvu v marsičem potrdili tudi sodobna biologija in medicina. Ayur postopki niso rešitev za vse težave, vendar pa ponujajo pot, preko katere človek lahko doseže vse dobre življenjske faze in so predvsem učinkoviti kot preventiva za dobro telesno počutje. Vse, ki bi radi spoznali Ayurvedo in njene postopke, vabijo na predavanje v PV Center starejših Zimzelen v Topolšico v soboto, 5. januarja, ob 16. uri. V slovenskem jeziku bo predaval Ayurveda Vaidya Smajo Safić Gupta. Vstop je prost. n

Če znaša neto letna davčna osnova v evrih

16 %

od 8.021,34

do 18.960,26

1.283,14 + 27 % nad 8.021,34

od 18.960,26

do 70.907,20

4.236,92 + 41 % nad 18.960,26

nad 70.907,20

Kaj pa olajšave? Olajšav je več vrst. Najpogosteje jo uporabijo za otroke. Za otroka šteje tudi posvojenec, pastorek oziroma otrok zunajzakonskega partnerja ali druga oseba, če zavezanec zanjo skrbi na osnovi odločbe sodišča. Olajšavo lahko uveljavljate tudi za zakonca ali zunajzakonskega partnerja, ki nima dovolj dohodkov, kot tudi za razvezanega zakonca, za katerega plačujete preživnino. Če preživljate tudi starše, posvo-

Kar 5100 slušateljev V mestni občini Velenje se odrasli veliko izobražujejo, na Ljudski univerzi kar 257 izobraževalnih oblik Zadovoljni so bili svetniki tudi z delom Andragoškega zavoda Ljudska univerza Velenje. V prejšnjem šolskem letu so izvedli 257 različnih izobraževalnih oblik in opravili kar 40.687 pedagoških ur, ki se jih je udeležilo več kot 5.100 slušateljev. Ljudska univerza Velenje je ena redkih izobraževalnih institucij za izobraževanje odraslih, ki še izvaja tudi predavanja za srednješolsko izobraževanje. Uvedli so individualni model, ki udeležencem ponuja predavanja ključnih predmetov za nacionalna preverjanja znanja, za druge predmete pa kvalitetno gradivo in brezplačno učno pomoč. Model se je že pokazal za zelo učinkovitega. Udeleženci so izobraževanje uspešno končali, ena od udeleženk programa »predšolska vzgoja« pa je postala celo zlata maturantka. Skoraj polovico izobraževalnih programov so v Ljudski univerzi Velenje zagotovili brezplačno, pravi ravnateljica Brigita Kropušek Ranzinger. Septembra so imeli evropsko revizijo za največji nacionalni projekt Center vseživljenjskega učenja. Pregled so prestali brez pripomb. Za delo so bili tudi pohvaljeni. n

Znaša dohodnina

do 8.021,34

Dr. Peter Peer v upravnem odboru Svetniki Mestne občine Velenje so na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja soglasno izvolili v upravni odbor Visoke šole za varstvo okolja Velenje dr. Petra Peera.

25.535,16 + 50 % nad 70.907,20

jitelje ali tasta in taščo, prav tako lahko uveljavljate omenjeno olajšavo. Višina olajšave je odvisna od števila članov, za katere se olajšava uveljavlja, in od tega, koliko lastnih dohodkov za preživljanje ima vzdrževani član. Vsi dohodninski zavezanci bomo deležni splošne olajšave v višini 3.302,70 evra. Tisti, ki ne bodo presegli 10.866,37 evra, bodo prejeli dodatno olajšavo v višini 3.217,12 evra, tisti, ki bodo skupaj zaslužili med 10.866,37 in 12.570,89 evra pa dodatno olajšavo v višini 1.115,94 evra.

nem 18 letu starosti, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, 2.477,03 evra Osebne olajšave bodo znašale za invalide s 100-odstotno telesno okvaro 17.658,84 evra, po dopolnjenem 65. letu starosti pa 1.421,35 evra. Za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana se bo davčna osnova znižala na 2.436,92 evra. Olajšava za tiste, ki vplačujete prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, znaša 2.819,09 evra, za tiste, ki odhajajo na delo v tujino in tam tudi plačujejo davke, pa znaša 7.576,62 evra.

Trije roki so pomembni že v tem mesecu

Za prvega vzdrževanega otroka bo v letu 2013 olajšava znašala 2.436,92 evra, za dva vzdrževana otroka 5.086,16 evra, za tri vzdrževane otroke za 9.504,70 evra, za štiri 15.692,55 evra … Če otrok potrebuje posebno nego in varstvo, znaša olajšava 8.830 evrov. Posebna osebna olajšava za rezidenta, oziroma osebo po dopolnje-

Kssena se sme zadolžiti Z nepovratnimi sredstvi bodo raziskovali obnovljive vire in pospeševali energetsko sanacijo javnih stavb Javni zavodi se smejo zadolževati le v soglasju z ustanoviteljem. Zato so svetniki na zadnji seji obravnavali in potrdili predlog, s katerim so dovolili, da se lahko Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško zadolži do 150 tisoč evrov za izvedbo projektov GeoSEE in

3. januarja 2013

TRACE. Višina anuitete v posameznem letu odplačila ne sme preseči 60 tisoč evrov. Kot je v obrazložitvi predloga svetnikom poudaril Tone Brodnik, vodja urada za komunalne dejavnosti, je Kssena vodilni partner projekta GeoSEE za jugovzhodno Evropo

15. januar – rok za vložitev napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem; 31. januar – rok za dostavo vloge za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane in rok za dostavo podatkov izplačevalcev dohodkov (delodajalcev) davčni upravi in davčnim zavezancem. n

(sodeluje 16 partnerjev iz Bolgarije, Madžarske, Romunije, Italije, Slovenije, Hrvaške, Makedonije in Srbije). Projekt je 'težak' dobra dva milijona evrov, od tega je zagotovljenih 85 odstotkov nepovratnih sredstev. Raziskovali bodo možnosti uporabe kombinacije dveh obnovljivih virov za posebno proizvodnjo električne in toplotne energije. Predvsem bodo skušali izkoristiti geotermalne vire. Drugi projekt, vreden dobrih 80.000 evrov, pa podpira lokalne in regionalne uprave pri zagotavljanju energetske učinkovitosti stavb. n

Društvom brezplačno

Da nam bo in nam ne bi voda v grlo tekla

Opredelili oddajane občinskih prostorov Vlaganja dovoljena samo ob soglasju lastnika

Za pitno vodo in proti poplavam Odločitev o hitri in državni cesti - Bo blok zdaj rasel in cena premoga padala

Svetniki so določili postopek oddaje, pogoje za najem ter način določitve najemnine poslovnih stavb in poslovnih prostorov v lasti Mestne občine Velenje. V pravilniku so posebej opredelili možnost, da lahko občina na osnovi posebnega javnega razpisa oddaja prostore različnim društvom in tko sofinancira njihovo dejavnost. Če ima v proračunu zagotovljena potrebna sredstva, lahko občina sofinancira tudi obratovalne stroške upravičencem, ki bodo z občino sklenili pogodbo o brezplačni uporabi prostora ali najemno pogodbo za izvajanje neprofitne dejavnosti in dejavnosti društev. Opredelili pa so tudi možnost in način vlaganja najemnikov v najete prostore. Najemnik lahko vanje vlaga samo, če pridobi soglasje lastnika. n

Sredstva za šport ne bodo okrnjena Po besedah vodje urada za družbene dejavnosti Mestne občine Velenje Draga Martinška z letnim programom športa opredeljujejo vse športne aktivnosti, ki jih bodo v prihajajočem letu sofinancirali iz občinskega proračuna. Za športne programe bodo namenili 1.744.573 evrov, 562 tisoč evrov za vzdrževanje športne infrastrukture in skoraj milijon 200 tisoč evrov za izvajalce letnega programa športa. Sofinancirali bodo tako imenovani šport za vse. Ta vključuje vse športno aktivne prebivalce, temelje pa postavlja že v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. V to skupino sodijo tudi številna športna društva. Druga skupina je vrhunski šport, sem sodijo kategorizirani vrhunski športniki. Proračunska sredstva za šport bodo v celoti razdelili po javnem razpisu.

Če bi ocenjevali tako na splošno, kaj nas v glavnem čaka v tem letu - pa pri tem seveda ne bi upoštevali krize, ki naj bi še vseeno rovarila med nami - potem lahko rečemo, da bo naše širše območje v znamenju vode. S tem, bognedaj, ne napovedujem kakšnih vnovičnih katastrofalnih poplav. V znamenju vode bo naše širše območje »od Rinke do Sotle« predvsem zato, ker bodo tu začeli izvajati kar tri obsežne projekte za zagotavljanje zadostnih količin zdrave pitne vode. Razen tega bo še nekaj projektov za čiščenje odpadnih voda, končno bodo stekli tudi prvi projekti za preprečevanje poplav. Pri vseh teh nam bo pomagala z denarjem tudi mati Evropa. Največji projekt oskrbe s pitno vodo je v Šaleški dolini, drugi na vzhodu regije, na Kozjanskem in v Obsotelju, tretji v porečju Savinje in zajema več občin Zgornje Savinjske doline, delno tudi Šmartnega ob Paki. Z vsemi naj bi zagotovili več kakovostne vode, obnovili vodne vire, uredili čistilne naprave ali vodohrame. Za vsa območja pa tudi velja, da bodo na vodovodni sistem priključili še veliko novih odjemalcev. S tem bodo tudi marsikje preprečili sedanje pogoste primere motene oskrbe v krajih, kjer imajo še lokalne vodovode. Ali celo rešili primere, ko stanovalci vode iz vodovoda sploh nimajo in so še vedno odvisni od vodnjakov. Ob tem ko v krajih, kjer so jih močno prizadele lanske jesenske poplave, še čakajo na popolno sanacijo razmer, ob Savinji že vendarle tudi počasi uresničujejo projekt, ki bo (pre)pogoste poplave preprečeval. Od Laškega proti Celju so nekatera dela na Savinji že opravili, v celjski občini so tudi že očistili struge več potokov in s tem že ob zadnjem močnem deževju

preprečili poplave. Ta dela nadaljujejo, kmalu naj bi se lotili tudi gradnje mostu v celjskem parku, saj je sedanji prenizek, ima tudi nosilna stebra sredi reke, na katera se nabira nesnaga in s tem zmanjšuje pretok. In dviguje nivo reke Savinje. Ob Savinji so v Spodnji Savinjski dolini predvideni tudi suhi zadrževalniki, a se pri tem nekoliko zatika, ker nekateri lastniki ne bi odstopili zemljišč za te namene. Kljub predvideni odškodnini. Še bolj se zatika v Lučah, kjer so tudi predvidena obsežna protipoplavna dela na Savinji. Protipoplavni projekt naj bi uresničevali hkrati z gradnjo obvoznice. Tudi tu nekateri zemlje ne bi dali. Celo za načrtovano obvoznico se upirajo. Odločitev bi morala vendarle biti znana vsaj letos. Kot naj bi končno tudi padla kocka o tem, kje bo potekala hitra cesta med Velenjem in avtocesto. Ob očitkih o »vsemogočnem« Šaleškem lobiju je v primeru trase tega odseka hitre ceste vendarle zmagal braslovški; ali kmetijski, kot pravijo drugi. Zdaj naj bi zadevo »udarili« nekje po sredini, pa čeprav lahko tudi pti tem pričakujejo, da bodo nekateri proti. Zlobneži sicer pravijo, da hmeljarji za nasprotovanje ne bi smeli imeti argumentov, saj tarnajo, da imajo polno zalog suhega hmelja, ker ga že nekaj let ne morejo prodati. Pa je enostavneje, če prodajo kar zemljo. A kaj ko vse le ni tako enostavno. V kratkem naj bi padla kocka tudi o tem, ali bodo državno cesto med Šentjurjem in hrvaško mejo v Dobovcu reševali celovito ali le najbolj kritične odseke. Naj bi pa bilo zdaj vendarle konec težav z nadaljevanjem gradnje nadomestnega bloka 6 v Šoštanju. Država je dala poroštvo, zdaj si bo moral Teš s holdingom prizadevati, da ne bo prestopil praga 1,3 milijarde vrednosti objekta. A nekateri še vedno »mahajo« z raznimi očitki, da bi »minirali« ta projekt, ki je velikega pomena na razsvetljevanje in pogon Slovenije. Kot smo že omenjali, se nekateri tega projekta zdaj lotevajo z druge strani - bo velenjski premogovnik res zagotovil premog po 2,25 evra za gigajoul? nk

n NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in ­RTV družba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (8,5 % DDV 0,14 €, cena izvoda brez DDV 1,66 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in »odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426­-0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.


Naš čas, 3. 1. 2013, barve: CMYK, stran 3

SREČNO 2013

3. januarja 2013

Proračun pod streho Novembrske poplave so v občini povzročile za 5.223.000 evrov škode Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, 27. decembra – Na zadnji seji v letošnjem letu so šoštanjske svetnike in svetnice tradicionalno obiskali taborniki in skavti. Prinesli so jim luč miru iz Betlehema, prebrali poslanico in zapeli. Za pozornost se jim je zahvali župan Darko Menih.

Škode za tretjino proračuna

Kako si bodo »svetili« v naslednjem letu, so s sprejemom predloga proračuna v nadaljevanju začrtali sami. Varčevanje na vseh koncih in krajih čaka (tudi) njih. Zato, ker so taki časi. V proračunu se bo naslednje leto nabralo skoraj 16,5 milijona evrov. Sliši se veliko, a je bilo treba ta denar zelo umno porazdeliti, da bodo lahko pokrili najnujnejše. Za primerjavo: samo novembrske poplave so v občini Šoštanj povzročile za 5.223.000 evrov škode. Za tretjino proračuna.

Predlog, ki so ga svetniki sprejeli, se od osnutka razlikuje v tem, da bo v njem 450.000 evrov več. Toliko sredstev je predvsem zato, ker so v predlog že vključena tista, ki jih krajevne skupnosti sklenejo s TEŠ. Po drugi strani pa iz osnutka v predlog niso prenesli sredstev, ki so bila sprva predvidena za energetsko sanacijo podružnične šole v Ravnah. Te ne bo. Otrok, ki jo obiskujejo, je vse manj in najverjetneje bo morala zapreti vrata.

Za sejnine manj

Dopolnili so pravilnik o plačah in plačilih za opravljanje funkcije občinskih funkcionarjev, nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov in svetov krajevnih skupnosti. Osnova je zakon o uravnoteženju javnih financ, funkcionarji pa bodo letno lahko s sejninami zaslužili največ

Proračun občine Šoštanj je bil v letu 2012 težak 14 milijonov evrov, v letu 2013 bo dobrih 16 milijonov. 7,5 odstotka županove plače brez dodatka na delovno dobo. Pred tem so nagrade lahko znašale do 15 odstotkov županove plače.

Vrednost točke višja za 2 odstotka

Od 1. januarja bo v Šoštanju za 2 odstotka višja vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, in sicer za vse dejavnosti enako. Tako se bo, računajo v Šoštanju, iz nadomestil v občinsko blagajno v naslednjem letu nateklo približno 1.970.000 evrov.

3

Prioriteta bodo nova delovna mesta

Viktor Zacirkovnik (SD): Zanima me, ali imamo v občini načrt, kaj bi bilo treba storiti, da zmanjšamo oziroma omilimo posledice morebitnih prihodnjih povodnji. Ozko grlo, kot se je že večkrat pokazalo, predstavlja Penk.«

Občina lahko pomaga pri ustvarjanju delovnih mest, je prepričan velenjski župan Bojan Kontič – Zmanjšan komunalni prispevek naj bi privabil investitorje – Ko bo Prizadetih 113 družin znana trasa hitre ceste, bodo odločitve lažje

Na območju občine je bilo v novembrskih poplavah prizadetih 113 družin oziroma jih je toliko vložilo vlogo za pomoč, ki sta jo na osnovi sklepa vlade dodeljevala Karitas in Rdeči križ. Pomoč je bila v materialu (naročilnice). Najbolj prizadetim družinam z več otroki je na pomoč priskočila tudi Zveza društev prijateljev mladine Slovenije, ki je na predlog centra za socialno delo materialno pomoč namenila15 šoštanjskim družinam. 

Velenje, 27. decembra – »Lokalna skupnost pri ustvarjanju delovnih mest nima veliko, ima pa veliko pri zagotavljanju pogojev za njihovo ustvarjanje,« je na pomislek novinarjev, da lahko občine ustvarjajo nova delovna mesta, ob odprtju poslovne cone Rudarski dom povedal velenjski župan Bojan Kontič. K temu je dodal: »Občinski prostorski načrt zelo jasno odgovori na potrebe gospodarstva, če zanje v lokalni skupnosti vemo. Znotraj razprave o tem, kaj je primerno za našo lokalno skupnost, bomo našli lokacije, kjer bodo prostor za gradnjo in razvoj dobili obrtniki in podjetniki.« Letos so v Velenju skoraj za tretjino znižali komunalni prispevek, zato bo ta po prepričanju župana spodbuda za investitorje v Šaleški dolini. »Sicer smo prostorsko omejeni, vendar še imamo nekaj prostora. Če bomo 24. januarja res že videli novo traso hitre ceste do Velenja, bodo odločitve še lažje. Glede na informacije, ki jih imamo, da je v Velenju brezposelnost nadpovprečna, bomo s tistimi gospodarstveniki, ki so na to pripravljeni, pri odpiranju delovnih mest zelo aktivno sodelovali. To bo ena naših prioritetnih nalog. Pri tem naj poudarim, da Velenje ostaja gospodarsko središče in da še vedno ima veliko delovnih mest. Če bi jih zasedali le naši občani, bi jih bilo dovolj za vse, še preveč. Vendar ne moremo razmišljati tako ozko, nenazadnje se tudi naši občani vozijo v službo v druga mesta,« je še povedal župan. Če hoče Velenje še naprej ostati gospodarsko središče, bo tako še naprej, je še poudaril in dodal: »Razmerja ne bomo mogli spremeniti, zato je naloga občine, ne le da pomaga pri ohranjanju delovnih mest, ampak tudi da pomaga tudi pri ustvarjanju novih.«  bš

Iz občine Šmartno ob Paki

POŠ Ravne v tem šolskem letu pouk v trojni kombinaciji obiskuje 5 učencev. V novem šolskem letu ne bodo dosegli normativov za delovanje podružničnih šol (14 učencev).

O poplavah in odpravljanju najhujših posledic Župan Darko Menih se je tabornikom in skavtom zahvalil za luč miru.

Naša moč je v medsebojnem sodelovanju Šmartno ob Paki, 26. decembra – Občina Šmartno ob Paki in tamkajšnji mešani pevski zbor sta tudi letos v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti pripravila božično-novoletni koncert. Poleg omenjenega zbora so se na odru šmarškega kulturnega doma predstavili še domači moški zbor Franca Klančnika in mladi glasbeniki. Župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar je v slavnostnem nagovoru med drugim dejal, da je odločitvi o samostojnosti Slovenije posredno sledila ustanovitev Občine Šmartno ob Paki, ki je lani praznovala 18. rojstni dan. »Prav v letu polnoletnosti so nas nekateri dogodki močno zaznamovali in prinesli nova spoznanja. Skozi preizkušnje smo se vsi skupaj utrdili v prepričanju, da zmoremo premagati vse ovire in uspešno nadaljevati razvojno pot. V najtežjih trenutkih se je izkazala nesebičnost, požrtvovalnost in solidarnost občanov in občank ter naš občutek za skupno dobro.« Na tej poti morajo in bodo vztrajali, krepili medsebojno medgeneracijsko solidarnost, da bodo mladi začutili svojo priložnost za uveljavitev v družbi, starejši pa pomagali ustvarjati prihodnost s svojim znanjem, izkušnjami in nasveti. Po prepričanju Kopušarja je njihova moč v medsebojnem sodelovanju, zavedanju odgovornosti in spoštovanju drug drugega. »Leto, ki je pred nami, nam bo ponudilo priložnosti, da vse to po najboljših močeh tudi udejanjimo,« je še poudaril Janko Kopušar.

Na zadnji seji občinskega sveta v lanskem letu je svetnike zanimalo »poročilo o poplavah«. Župan Janko Kopušar je povedal, da so lanske novembrske poplave povzročile v lokalni skupnosti za blizu 1,8 milijona evrov škode, od tega največ na vodotokih (1,1 milijona evrov), približno 70 tisoč evrov v občinski infrastrukturi, 10 tisoč evrov pri kmetijskih zemljiščih in blizu 550 tisoč evrov na objektih fizičnih in pravnih oseb. »To je prijavljena škoda, ki je bila vnesena v aplikacijo Ajda. Skupaj zbranih stroškov za nujne interventne ukrepe je bilo za približno 70 tisoč evrov. Opravljene so bile najnujnejše sanacije na cestni infrastrukturi, predvsem se je omogočila prevoznost in očistili so se propusti.« Pri takojšnjem odpravljanju najnujnejših posledic je sodelovalo 5 gradbenih izvajalcev, zbranih je bilo 38 zabojnikov mešanih komunalnih odpadkov, za najnujnejšo sanacijo cest in mostu je bilo uporabljenega blizu 350 ton odpadnega materiala in približno 100 ton ostalega gradbenega materiala. Opravljenih je bilo več kot 250 strojnih ur. Kopušar je pohvalil člane občinskega štaba CZ, prostovoljnih gasilskih društev Šmartno ob Paki in Paška vas, krajevnih organizacij RK Šmartno ob Paki ter Gorenje, Karitas in predsednike vaških skupnosti za opravljeno in dobro organizirano delo. Zahvalil se je tudi tamkajšnjima turističnemu društvu in društvu vinogradnikov, podjetju MPT in Poslovnemu sistemu Premogovnika Velenje, ki so s svojimi donacijami pomagali v poplavah najbolj prizadetim občanom.

Po novem razpis tudi za ostala društva

Na koncertu je zapel tudi precej pomlajen domači moški zbor pod vodstvom Marka Lekšeta.

Lokalna skupnost je doslej objavila razpis le za razdelitev predvidenih proračunskih sredstev za športna društva. Letos pa bo delila denar iz proračuna, predviden za prostočasne dejavnosti, z razpisom tudi za ostala društva. Po prepričanju občinske uprave društva, ki imajo programe, zaradi tega ne bodo imela težav. V predlogu letošnjega občinskega proračuna je za kulturo, športne in nevladne organizacije predvidenih nekaj več kot 75 tisoč evrov.

Javna obravnava do 18. januarja Do 18. januarja bo v javni razpravi predlog občinskega proračuna za letos.

Po zagotovilih vodstva lokalne skupnosti je naravnan razvojno in varčevalno. Od predvidenih več kot 4,8 milijona prihodkov naj bi kar 50 odstotkov denarja namenili predvsem za naložbe v komunalno infrastrukturo. Zaradi slednjih se bo občina tudi zadolžila, sicer ne bo mogla poravnati obveznosti, predvidenih za projekta izgradnja povezovalnega vóda vodovoda in nadaljevanje izgradnje kanalizacijskega omrežja Paška vas–Šmartno ob Paki. Do sprejetja občinskega proračuna, predvidoma v začetku februarja, bodo proračunski porabniki prejemali sredstva po dvanajstinah.  tp

 Dvorana kulturnega doma je bila polna.


Naš ­čas, 3. 1. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 4

SREČNO 2013

4

Odpirajo se novi trgi Podjetje Mega M iz Velenja tudi lani pisalo zgodbo o uspehu – Leto 2013 tudi v znamenju novih produktov in storitev Tatjana Podgoršek

V podjetju Mega M, informacijske tehnologije, iz Velenja so z rezultati poslovanja v lanskem letu zadovoljni. Znova so potrdili, da je zanje kriza izziv. Trditev sta Matej in Miran Meža, ustanovitelja in lastnika podjetja, podkrepila z nekaterimi rezultati. Podjetje je zabeležilo več kot 20-odstotno rast v primerjavi z letom 2011, zaposlili so 4 nove sodelavce, število minut, opravljenih preko sistema Mega Tel (celoten nabor telekomunikacijskih storitev IP telefonije za poslovne uporabnike), se je v primerjavi s predhodnim letom več kot podvojilo. Za 30 odstotkov so povečali število zaključnih sms sporočil na sistemih doma in v tujini. »Usmeritev, da vse, kar ustvarimo, vlagamo v razvoj novih izdelkov in storitev, se obrestuje, saj lahko le tako zagotavljamo dolgoročno stabilnost in rast podjetja,« sta prepričana lastnika. Med aktivnostmi, ki so izstopale pri lanskem poslovanju, je Milan Meža izpostavil uspešen nastop na največjem sejmu tehnoloških rešitev za področje trgovinske dejavnosti (predvsem maloprodaje) na azijskem trgu v indijskem Bumbaju. Predstavili so se z bonitetnim sistemom, ki ga že uspešno tržijo na slovenskem trgu. Sejem je izpolnil pričakovanja, saj so pridobili partnerje, podpisali pa so tudi pismo o nameri za opremo prve verige trgovin v Indiji. Poslovanje v letu 2012 je zaznamovalo še sistematično zmanjševanje stroškov fiksne telefonije v omrežju javne uprave. Poleg Telekoma je Mega M edini certificirani operater v omenjenem omrežju. »Uredili smo portal, katerega sestavni del je tudi telefonski imenik za vse člane, vključe-

ne v omenjeni sistem. Znotraj tega smo se sistematično lotili predvsem centrov za socialno delo, na katerih poskušamo vpletene prepričati, da je varčevanje na tem področju še kako potrebno. Veliko energije in časa je potrebnega za dokazovanje, kako veliko lažje in enostavneje je zamenjati telefone kot pa odpuščati zaposlene. Poleg prihrankov so tudi storitve na višji tehnološki ravni.« Milan Meža še dodaja, da so po uvedbi uporabni-

ki sistema zelo zadovoljni, primerjava stroškov pa kaže, da so prihranki takšni, kot so jih napovedali. Projekt bo pomembno krojil poslovanje v pravkar začetem novem letu. Vanj so kljub poglabljanju krize vstopili zelo pogumno, zagotavlja Matej Meža, ker so prepričani, da so njihovi produkti za te čase pravi. Letošnja prednostna cilja sta takšno oblikovanje ponudbe storitev na slovenskem trgu, da bodo te našle želeno mesto v še večji meri kot doslej ter krepitev tržnih deležev doma in v tujini. Novi priklopi in povpraševanje za IP telefonijo ter odpiranje novih trgov za zdaj kažejo, da so na dobri poti. »Odpiramo nova tržišča na Bližnjem vzhodu, v Indiji tako v operaterstvu kot tudi bonitetnih oziroma lojalnih sistemih. Za leto 2013 imamo v ognju še nekaj žezel, ki jih bomo ponudili trgu. Katera so to, pa naj za zdaj ostane skrivnost,« je še poudaril Matej Meža. n

Sodelovanje na največjem sejmu tehnoloških rešitev za trgovske dejavnosti na azijskem trgu je izpolnilo pričakovanja.

3. januarja 2013

Podjetni v svet podjetništva 2013 V Savinski regiji priložnost za najmanj 20 visoko izobraženih mladih, prijavljenih na zavodu za zaposlovanje – Rok za prijavo 7. januar Tatjana Podgoršek

Razvojna agencija Savinjske regije je, tako kot še 11 slovenskih razvojnih agencij, v drugi polovici lanskega decembra objavila razpis Podjetno v svet podjetništva 2013. Gre za projekt, katerega namen je omogočiti mladim, ki so kljub visoki izobrazbi (višji, visoki, z magistrskim ali doktorskim nazivom) prijavljeni na zavodih za zaposlovanje, razviti njihove podjetniške ideje. Zadnji dan za prijavo na razpis je 7. januar, poziv pa sta poleg agencije objavili na svoji spletni strani tudi Območni službi Zavoda RS za zaposlovanje Celje in Velenje. V Sloveniji je bilo novembra lani med brezposelnimi nekaj več kot 27 tisoč mladih, starih do 29 let, približno polovica med njimi jih je imela višjo ali visoko stopnjo izobrazbe. Janez Jazbec, direktor Razvojne agencije Savinjske regije, je povedal, da se na razpis lahko prijavijo iskalci zaposlitve z višjo in visoko stopnjo izobrazbe do 35. leta starosti. Po tehtnem premisleku bo komisija med prijavljenimi izbrala najmanj 20 oseb, ki jih bo za pet mesecev zaposlila, jim v tem času zagotovila minimalno plačo in vse pripadajoče ugodnosti ter jih opremila z vsemi potrebnimi podjetniškimi znanji. Pod vodstvom notranjih in zunanjih mentorjev bodo lahko razvili svojo idejo, pripravili poslovni načrt in se usposabljali za podjetniško kariero ali večjo zaposljivost. »Pričakujemo, da bo v 12 mesecih po koncu usposabljanja našlo zaposlitev od teh 20 vsaj 7 udeležencev - bodisi v obliki samozaposlitve, zaposlitve v svojem podjetju ali pri drugih delodajalcih.« Prva skupina udeležencev naj bi se predvidoma usposabljala od 1. februarja do 31. junija, druga pa predvidoma od 1. avgusta do 31. decembra 2013. Če bo kdo od udeležencev vseživljenjskega učenja predčasno končal program, bodo v zadnjo skupino vključili dodatne udeležence, če bodo seveda to dopuščala finančna sredstva. Projekt Podjetno v svet podjetništva 2013 bo v Sloveniji omogočil to obliko usposabljanja za 250 mladih, nekaj manj kot 4 milijone evrov bosta zanj prispevala Evropski socialni sklad (85 odstotkov potrebnega denarja), preostalih 15 odstotkov pa Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Razvojna agencija Savinjske regije bo za vključitev 20 oseb v projekt upravičena do 296 tisoč evrov. Pilotni projekt so lani že izvedli v Zasavju, kjer se je pokazal za koristnega. Devet mladih Zagorjanov je dobilo zaposlitev pri delodajalcih, štirje so odprli popoldanske oziroma dopolnilne dejavnosti, vzcvetelo je osem podjetniških idej, med njimi trgovina za male živali, bar z organizacijo (športnih) dogodkov in dostava ter catering domačih pridelkov in izdelkov. n

Življenje si obarvajte po svoje, pod strastnim površjem odkrijte svoj mir, pod čisto belino začutite energijo novega.

Naj bo po vaše vsak dan, vse leto 2013! www.gorenje.si

gorenje novoletno voscilo 2013 Nas Cas 280x200.indd 2

19.12.2012 13:15:22


Naš ­čas, 3. 1. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

3. januarja 2013

Za ohranjanje delovnih mest v Velenju so nujne redne dobave

SREČNO 2013

5

čarji, ki so v Gorenje vložili svoj kapital. Hkrati pa mora uprava skrbeti, da bo šel razvoj izdelkov in podjetja v celoti tudi v bodoče naprej, da bomo torej lahko dolgoročno konkurenčni. Naslednje leto bo torej še vedno težko. Tudi zato, ker se bodo procesi optimizacije proizvodnih lokacij zaključili šele proti koncu leta. Je pa zelo pomembno, da smo se tik pred koncem leta pomembno razdolžili, kar so od nas zahtevale tudi banke in kar je bil pogoj, da nas bodo bančni partnerji spremljali tudi v bodoče.« Gospodarska gibanja so seveda v teh kriznih časih povsem nepredvidljiva, kaj se je pravzaprav zgodilo sredi leta, da sta padli v izgubo? »Predvsem slaba prodaja na nekaterih trgih, ki so močno zanihali navV Gorenju lani niso uresničili vseh ciljev, ob devetmesečju so bili v izgubi, ki so jo do konca zdol: Ukrajina, Slovenija, tudi Hrvaška in nekatere druge države zahodneleta odpravili – So sredi udejanjanja optimizacije proizvodnih lokacij, ki pa v Velenju ne bo ga Balkana ter centralne in vzhodne Evrope. Težave so nam povzročali prinesla odpuščanj – Letošnje leto bo še vedno težko visoki dvigi cen repromaterialov, predvsem nafte. Tako so nas te »škarje« padanja prihodkov na eni strani in na drugi strani rasti cen repromaterialov potegnile v izgubo ob devetmeMira Zakošek sečju, prvič po letu 2009. Kakšen bo končni rezultat, pa bomo še videli: to »Zaradi optimizacije Gorenje je sklenilo lansko poslovno leto pred božičnimi prazniki. Ne je odvisno tudi od prodaje do konca proizvodnih lokacij tako uspešno, kot so načrtovali. Rezultati sicer še niso dokončni, kaže, da decembra, od dezinvestiranja in tuv Velenju ne bomo bodo po izgubi v prvih devetih mesecih pozitivni, a komajda. Zadnji dedi stroškov, povezanih z nenapoveodpuščali« lovni dan v lanskem letu smo se pogovarjali s predsednikom uprave Fradano stavko. Rezultat za leto 2012 njem Bobincem. bomo objavili marca.« Leto je bilo za vas polno velikih preizkušenj, konkurenca neizprosna. Delavci so se spraševali, od kod ste lahko tako hitro zagotovili denar, ki so »Res je. Leta 2008, ko se je kriza začela, smo sicer upali, da bo hitreje miga s protestom zahtevali? nila. Toda razmere na trgih so še vedno izredno zahtevne. Trg bele tehnike »Vprašanje je napačno zastavljeno. Gorenje namreč vsak dan tekoče je ponovno zanihal navzdol. Lansko leto je bilo za mnoga podjetja v naplačuje dobaviteljem in partnerjem. Nimamo likvidnostnih težav. Velika ši panogi celo veliko slabše kot leto 2011. Nekatera podjetja so propadla, težava pa je dejstvo, da pomeni to izplačilo za Gorenje dodaten milijon mnoga delajo z velikimi izgubami in se borijo za preživetje. Treba je tudi evrov in da bo za toliko slabši tudi poslovni rezultat. Tega nismo predvipoudariti, da je ponudba v naši panogi še vedno večja kot povpraševanje, deli in to prav gotovo ni dobro za doseganje zavez iz pogodb z bankami.« zato je »boj« za vsakega potrošnika seveda neizprosen. Že majhna napaka Je pa bila takšna odločitev verjetno vseeno bolj smiselna, kot da bi se zgodilo, lahko pusti zelo negativne posledice. Potrebna so nenehna spreminjanja, da bi proizvodnja stala dalj časa, da ne bi izpolnili naročil? prilagajanja in to je naporno za podjetje, zaposlene.« »Ja, zato smo iskali rešitve, kako čim prej zaustaviti ta proces. Odločili Ste se zato odločili za optimizacijo proizvodnih lokacij? smo se na osnovi ekonomskih in trženjskih, pa tudi strateških razlogov. »Seveda. Nekateri proizvodi preprosto ne dajejo dovolj visoke dodane Gorenje si ne more privoščiti in dovoliti, da bi izgubili kupce, naročila. Če vrednosti, da bi lahko na lokaciji, na kateri jih proizvajamo zdaj, pokrivali bi stali nekaj dni, bi izgubili veliko kupcev in to je tisto, zaradi česar sem vse stroške, med katerimi so seveda tudi plače zaposlenih. Stroški proizvoslabe volje, ker imam občutek, da se zaposleni tega premalo zavedajo. Kupdnje so najvišji na Švedskem, najnižji pa v Srbiji. Po obsežni ekonomski ci pričakujejo od Gorenja, da bo zanesljiv partner. Če dobijo občutek, da študiji, v kateri smo analizirali vse vidike selitev proizvodnje - od ekonomlahko v Gorenju vsake toliko nenapovedano zastane delo, potem se bodo skih do tržnih in socialnih - smo se odločili, da proizvodnjo iz Švedske v odločili za drugega proizvajalca. Z zaustavitvijo proizvodnje si sami režeceloti prenesemo v Velenje, iz Velenja pa preselimo v Srbijo tam, kjer so mo vejo, na kateri sedimo.« stroški proizvodnje, vključno s stroški dela, nižji kot v Sloveniji, tisti del Zaposleni so zahtevali tudi odpravo plačnih nesorazmerij, boste to lahko proizvodnje, ki prav tako v tem okolju ne zagotavlja dovolj dodane vreizpolnili do 15. januarja, kot je bilo zahtevano? dnosti. Nobena skrivnost ni, da so stroški dela v Srbiji trikrat nižji od stro»Plačna nesorazmerja so v največji meri že odpravljena. Dejstvo pa je Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac: »Ne smemo si škov dela v Sloveniji.« tudi, da smo leta 2009 pomembno dvignili najnižje plače in ob tem so se zabijati avtogolov!« Kaj to pomeni za delavce? razmerja med plačami spremenila. Ne moremo pa si privoščiti, da bi »plač»Na Švedskem žal zapiramo tovarno in morali smo odpustiti 500 zapo- vendar je res. Če teh aparatov ne bi več proizvajali, jih ne bi mogli več raz- no krivuljo« uredili popolnoma enako, kot smo jo imeli pred tem dvigom. slenih. V Srbiji bomo na novo zaposlili 400-500 delavcev. Dobra novica vijati, oblikovati, proizvajati komponente za njih … Na žalost je v celotni Preprosto zato, ker smo se že takrat vsi skupaj zavestno odločili za neko pa je, da zaradi prenosa dela proizvodnje hladilno-zamrzovalnih aparatov zgodbi najkrajšo potegnila Skandinavija, kjer se proizvodnja gospodinjskih solidarnost do tistih z najnižjimi plačami in za ohranitev delovnih mest.« iz Velenja v Srbijo v Velenju ne bomo odpuščali, saj bomo v Velenje pre- aparatov resnično ne izide več. Verjemite mi, da mi ni bilo lahko stopiti Vaša konkurenca je na nekaterih proizvodnih procesih bolj modernizirana, selili proizvodnjo iz Švedske. Torej delovna mesta v Velenju ohranjamo. pred naše švedske sodelavce in jim na zboru delavcev sporočiti, da selimo vi se včasih za to niste odločili ravno zato, da ste ohranjali delovna mesta? Z vidika ohranitve delovnih mest na daljši rok ni nepomembno, da bo- proizvodnjo in da jih bomo morali odpustiti.« »'Gorenje so ljudje' je vodilo, ki smo se ga držali in se ga še vedno držimo. V Srbijo torej prenašate proizvode z nižjo dodano vrednostjo, ki ne bi pokrili Tudi zato smo vedno tehtali med stopnjo avtomatizacije in ohranjanjem plač tukajšnjih delavcev? delovnih mest. Trdim, da smo v upravi te družbe zelo socialno naravnani »Stroškov dela in ostalih stroškov. V Velenju pa še vedno ohranjamo in da nam ni vseeno za nobeno delovno mesto. Je pa res, da gre avtomatiprogram kuhalnih aparatov, pralne in sušilne stroje, vgradne in zahtev- zacija svojo pot, zahteva jo tudi konkurenčnost in nekatera delovna mesta Ocenjujejo, da bodo poslovno leto sklenili z milijardo 281 milijoni nejše linije hladilno-zamrzovalnih aparatov, povsem na novo pa uvajamo bodo v prihodnje morala biti avtomatizirana.« evrov prihodkov, 6,5 milijona evrov dobička pred davki in okoli 100 proizvodnjo pomivalnih strojev ter širimo proizvodni program pralnih in Kako vidite letošnje leto? tisoč evrov čistega dobička. sušilnih strojev. « »Napovedi markoekonomistov ne dajejo veliko upanja. Pri pripravi poslovKaj je to bolj konkretno? nega načrta smo bili previdni. Zagotovo bo leto 2013 še vedno zaznamovala mo v Velenje preselili proizvodnjo aparatov z višjo dodano vrednostjo. « »Gre za celoten proizvodni program švedskega Aska: velika armada brezposelnih na vseh naših ključnih trgih, Delavcem v Velenju ste sredi leta s sprejetim sindikalnim sporazumom pomivalne stroje, ki jih v Velenju še nismo delali, in cepredvsem med mladimi je stopnja brezposelnosti visoka. zagotovili, da zaradi optimizacije proizvodnih lokacij v tem okolju ne boste novno dražje pralne in sušilne stroje.« »Samo redne dobave Potrošniki se zato težje odločajo za nakup gospodinjskih odpuščali. Se boste tega resnično držali? Bo ta proizvodnja zagotavljala plače v višini, ki ste jo aparatov, kuhinj in podobnih dobrin. Še naprej bo zevala ohranjajo našim »Vsekakor. To smo obljubili in tega se bomo tudi držali, čeprav imamo obljubili delavcem? tudi velika dolžniška kriza in mnogi od naših trgovskih kupcem delovna v tem trenutku, ko se pogovarjava, v Velenju 400 zaposlenih preveč, saj »Seveda. Ta proizvodnja ohranja delovna mesta v Vepartnerjev se bodo borili za preživetje ...« mesta« smo del proizvodnje iz Velenja v Srbijo že preselili, novo proizvodnjo iz lenju. Naj pa poudarim, da so plače v Gorenju relativno V Gorenju pa ste kljub vsemu optimistični? Švedske pa bomo v Velenju uvajali postopoma med letom in ne že janu- višje kot v naši panogi. Minimalna bruto plača je višja od »V Gorenju se predvsem zavedamo vseh pasti zunaarja. Da v vmesnem času ne bomo odpuščali, temveč bomo delovna me- panožnega povprečja v kovinskopredelovalni industriji za 100 evrov. Po- njega okolja, vendar smo odločeni, da bomo rasli še naprej. V letošnjem sta ohranili in zaposlenim zagotovili delo in plače, ni samoumevno. Kot udarjamo, da smo nadstandardna firma in to želimo biti tudi do delavcev. letu napovedujemo za približno 5 odstotkov večjo prodajo, ki je seveda ne ni samoumevno, da iz Švedske ravno v Velenje selimo Skrbimo za njihovo dodatno izobraževanje, preventivne celotno proizvodnjo. Delovno mesto je vrednota in mozdravstvene preglede, za kulturno in športno udejstvovaGospodarske razmere bodo še zaostrene ra vrednota tudi ostati. Nekoč, v dobrih zlatih časih, je nje naših zaposlenih, imamo veliko dni dopusta, kolektiv»V Gorenju je Ocenjujejo, da bodo razmere na trgih še vedno močno zaostrene, bilo drugače in vsak, ki je želel delati, je delo tudi našel, ni dopust imamo na primer tudi med zimskimi šolskimi minimalna plača za učinki optimizacije proizvodnje, ki je trenutno na višku, pa se še ne danes pa se je treba za delovno mesto boriti tako, da se počitnicami, plačujemo vse dodatke … Seveda skušamo 100 evrov bruto višja bodo povsem odrazili. Bodo pa ti že v letu 2014 prinesli okoli 15 miborimo, da bo potrošnik izbral ravno naš proizvod. Nevse to še nadgraditi, a v naslednjem obdobju bo v ospredkot v panogi« lijonov evrov. napovedan protest, ki se je zgodil 12. decembra in zaradi ju ohranitev delovnih mest. Uprava si bo za to absolutno katerega se je zaustavila celotna proizvodnja in ki je širše prizadevala, dejstvo pa je, da bodo morali k temu dodaizzvenel kot protest, ker posebno izplačilo ob koncu leta ni bilo takšno, kot ti svoje tudi zaposleni in sindikat, z dobro kvaliteto dela in ohranjanjem so ga pričakovali zaposleni, se mi zdi izredno nevaren za razvoj Gorenja. socialnega miru, ki je tudi pogoj za ohranjanje delovnih mest v Velenju .« bo enostavno doseči. Naj povzamem pet naših najpomembnejših sklopov Ne gre za očitek delavcem, ampak za veliko bojazen, da se nam je zgodil Vse to verjetno tudi zato, ker najbrž ni upanja, da bi bilo letošnje leto kaj aktivnosti za doseganje letnega načrtat: bíli bomo bitko za ohranitev in poavtogol. Ob nedobavah Gorenja se lahko veselijo le naši konkurenti ...« boljše od lanskega? večanje tržnih deležev na obstoječih in novih trgih; še naprej bomo zmanjKaj pravzaprav pomeni za Gorenje, če zastane proizvodnja za dan, dva …? »Ekonomsko okolje v Sloveniji in v vseh državah, kjer Gorenje deluje, ševali stroške vhodnih materialov, dela in vseh storitev, vključno z logistiko; »Škoda se meri v milijonih evrov. To je neposredna škoda na kratki rok. bo še vedno neprijazno in nepredvidljivo. Pravzaprav bi si lahko postavili razvijali bomo nove izdelke, nove storitve, pri tem pa postavljali v ospredje Tu je še škoda na dolgi rok, ko bi izpad dobave hitro izkoristili naši kon- vprašanje tudi drugače. Za koga pravzaprav je bilo lansko leto slabše od kvaliteto; razdolževali se bomo in povečevali prosti denarni tok; zaključili kurenti. Poslovni partnerji in potrošniki pa bi izgubili zaupanje v Gorenje. bomo procese selitve proizvodnje. To seveda pomeni na eni strani vzpostaManj naročil pa seveda pomeni manj dela za vse zaposlene v Gorenju.« vljanje proizvodnje vrhunskih pomivalnih aparatov v Velenju, na drugi straRasli bodo za skoraj 5 odstotkov Optimizacija proizvodnih lokacij zveni precej strokovno, zakaj se vam zdi ni pa zagon dela v novi tovarni hladilno-zamrzovalnih aparatov v Valjevu. Za letos načrtujejo rast v višini 4,5 odstotka. Višjo prodajo načrtujetako pomembna? Nevarnosti za doseganje letnih načrtov Gorenja je veliko že v zunanjem jo predvsem na trgih, kjer je tudi dobičkonosnost višja (Rusija, Ukra»Plače na Švedskem so previsoke, da bi jih zagotavljali z obstoječim prookolju, se je pa očitno pojavila še nova, naša lastna, to je nevarnost kršitev jina, Slovenija, Češka, Poljska, Slovaška, Kitajska). Rast, in to precej izvodnim programom. V Sloveniji so preveč obdavčene in se nam dogaja socialnega dogovora in s tem socialnega miru. Za doseganje vseh omenjevečjo od konkurence, pa načrtujejo na njihovem najpomembnejšem podobno. V Srbiji so stroški dela, kot sem že poudaril, trikrat nižji kot v nih ciljev, predvsem pa za ohranjanje delovnih mest v Velenju, pa so redno evropskem trgu, v Nemčiji. Sloveniji, zato se nam tam splača izdelovati tudi cenejše aparate, aparate, poslovanje in dobave našim kupcem osnovni - prvi pogoj.« kjer je cenovna konkurenca največja. Glede na visoke stroške v Sloveniji teh Pa vaše želje v novem letu? aparatov tukaj, v Velenju, ne bi mogli več proizvajati. Enostavno bi njihovo »Vsem sodelavkam in sodelavcem iz Gorenja in seveda tudi bralcem Naproizvodnjo morali ukiniti, če je ne bi prenesli v Srbijo. Zato je bila posta- pričakovanj? Plače so bile redne, pogoji dela dobri, prav tako so svoje do- šega časa želim zdravo, srečno in prijazno leto 2013.« n vitev tovarn v Srbiji dobra poslovna odločitev. Te tovarne tudi pomenijo bili dobavitelji in banke. Ko pa potegnemo črto, pod njo ne ostane prav nadaljnjo trdnost Gorenja. Če se izrazim drugače, vsako delovno mesto v veliko, kar seveda pomeni, da je bilo leto slabše za lastnike. Ta uprava pa Srbiji ščiti tudi delovno mesto v Velenju. To se mogoče sliši protislovno, mora poskrbeti, da so zadovoljni tako zaposleni kot lastniki, torej delni-

Ocenjujejo, da bo 100.000 evrov dobička


Naš ­čas, 3. 1. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 6

SREČNO 2013

6

3. januarja 2013

Od srede do torka - svet in domovina Sreda, 26. decembra

Na dan, ko smo pred 22 leti izvedeli za izide plebiscita o samostojnosti, se je predsednik Ustavnega sodišča RS Ernest Petrič zbudil slabe volje. Neznanci so namreč na njegovo hišo narisali črne pesti.

Država je od KBC kupila delnice NLB: cena za delnico je 1 evro.

Na pročelje hiše Ernesta Petriča so neznanci narisali črne pesti.

Minister Turk je rektorjem univerz sporočil, da je namen dodatnih 16 milijonov evrov za visoko šolstvo v letu 2013 in za znanost v letu 2014 zelo jasen: »Gre za sredstva, ki jih je Državni zbor sprejel s primarnim namenom, da prepreči beg možganov.« Začel se je teden, v katerem je dovoljena uporaba pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok. Na notranjem ministrstvu so pozvali k previdnosti, slišali pa smo že za prve grozljive nezgode. Na Kitajskem so odprli najdaljšo progo za hitre vlake na svetu, ki povezuje Peking z južnim gospodarskim središčem Gvangdžovom. Zgornji dom ruskega parlamenta je enoglasno potrdil zakonsko prepoved ameriškega posvajanja ruskih otrok.

Četrtek, 27. decembra

Pozno popoldne je umrl nekdanji poveljnik civilne zaščite Miran Bogataj, ki je vodil reševanje ob vseh večjih naravnih nesrečah v samostojni Sloveniji.

DZ je sprejel t. i. mini rebalans proračuna 2012, ki povečuje posojila države za 348,5 milijona evrov. Potrdili so tudi zakon o šolski prehrani ter zagotovili brezplačno malico polovici učencev. Mediji so poročali, da za mesto varuha človekovih pravic kandidira 26 oseb. Upniki Merkurja so z 38,9 milijona evrov uspešno dokapitalizirali podjetje. Začela sta veljati zakona o holdingu in slabi banki, kar pomeni, da se bo na holding preneslo upravljanje vseh naložb države, medtem ko zakon o t. i. slabi banki predvideva ustanovitev posebne ustanove, ki bo od bank prevzela slabe terjatve. Novo kitajsko vodstvo je uvedlo še strožji nadzor nad svetovnim spletom. Po novem bodo lahko izbrisali sporočila ali strani, ki bodo vsebovale nezakonite podatke. Umrla je indijska študentka, ki jo je na avtobusu v New Delhiju posililo šest pijanih moških, zaradi česar so v državi izbruhnili mnogi protesti.

Sobota, 29. decembra

Pri severnih sosedih je med slalomski količki znova drvela Tina Maze. Z osvojenim tretjim mestom je kot prva smučarka v zgodovini sploh še pred novim letom presegla mejo 1000 točk.

čali, da je v zadnjih dneh umrlo najmanj 24 ljudi, ki so uživali strupen sirup proti kašlju. V makedonski prestolnici Skopje se je na poziv levo usmerjene opozicije zbralo več tisoč ljudi, ki so zahtevali odstop vlade, ki naj bi bila odgovorna za hudo gospodarsko krizo. V Nemčiji so razmišljali, kaj pomeni stalno upadanje števila novorojenčkov v njihovi državi. Tako malo naraščaja, kot ga imajo Nemci trenutno, ga niso imeli še nikoli. Francoski ustavni svet pa je razmišljal o obdavčitvi najbogatejših. Zavrnili so načrt, po katerem bi najbogatejše državljane obdavčili po 75-odstotni stopnji.

Nedelja, 30. decembra

Predsednik republike Borut Pahor je obiskal zavetišče za brezdomce v Mariboru. Tam se je zadržal dve uri. Z brezdomci in drugimi predstavniki centra se je pogovarjal o tamkajšnjih razmerah.

zadnjih nekaj tednih izraelska vojska večkrat streljala na Palestince.

Ponedeljek, 31. decembra

Franc Kangler je uresničil obljubljeno napoved in zadnji dan v letu vložil zahtevo za odstop s položaja mariborskega župana.

Špela Kožar

Franc Kangler

Pa to ni bila edina mariborska zgodba dne: na prostost so namreč izpustili vseh 28 oseb, ki so se v priporu znašli po protestu 3. decembra. Silvestrovali so (lahko) doma. V duhu priprav na najdaljšo noč v letu, so bile polne trgovine. Zapletalo pa se je pri plačilih, saj so bile zaradi tehničnih težav na POS-ter-

Predsednik republike je obiskal brezdomce v Mariboru.

V sindikatu slovenskih vojakov so izvedeli za domnevni govor brigadirja Bojana Pograjca, v katerem naj bi poudaril vlogo Cerkve pri osamosvojitvi ter obsodil sodelovanje na protestih. V sindikatu so

minalih otežene transakcije s karticami Activa. Iz tujine so poročali, da so se venezuelskemu predsedniku Hugu Chavezu po četrti operaciji raka pojavili novi zapleti po predhodnem vnetju dihal in da zato njegovo zdravstveno stanje ostaja slabo. Zdravstveno stanje je delalo težave tudi ameriški državni sekretarki Hillary Clinton, ki so jo zadržali v newyorški bolnišnici, ker so ji zdravniki med pregledom našli krvni strdek, ki je posledica njenega nedavnega pretresa možganov.

Torek, 1. januarja

V 65. letu starosti je umrl nekdanji poveljnik civilne zaščite Miran Bogataj.

Gospodarsko ministrstvo je objavilo seznam 40 javnih razpisov, s pomočjo katerih se bodo v prihodnjih treh letih lahko financirali inovativni gospodarski projekti. Slišali smo, da se v politiko vrača nekdanja obrambna ministrica Ljubica Jelušič. V Državnem zboru bo namreč nadomestila novega predsednika republike Boruta Pahorja. ZDA so prizadela huda zimska neurja, zaradi česar je brez elektrike več sto tisoč ljudi, predvsem na jugu države. Iranska vlada je napovedala, da je pripravljena odpreti vrata jedrskim inšpektorjem Združenih narodov, če zahod, predvsem ZDA in Izrael, neha groziti Iranu.

Petek, 28. decembra

Spremljali smo žensko alpsko smučanje. Tina Maze nas je znova razveselila – tokrat je v veleslalomu osvojila drugo mesto. KBC je Sloveniji prodal 22-odstotni delež v NLB-ju. In sicer za skoraj 2,8 milijona evrov oz. en evro za delnico. Odzivi so bili ostri.

Tina Maze podira rekorde: kot prva ženska v zgodovini je še pred novim letom zbrala 1000 točk.

Grenak okus na športno veselje pa je vlivalo dogajanje okoli domače banke. Poslušali smo, kako naj bi Belgijci dvignili raven kakovosti in kapitalske podprtosti v največji slovenski banki, a smo na koncu davkoplačevalci ostali s skoraj dvomilijardnim računom. Delničarji te iste NLB so zasedali na skupščini. A niso glasovali o t. i. previdnostni dokapitalizaciji v vrednosti 375 milijonov evrov, saj so točko umaknili iz dnevnega reda. Na Facebooku se je pojavil predlog, da bi 11. 1. 2013 izvedli drugo vseslovensko vstajo. Tihi spopad med Rusijo in ZDA se je nadaljeval. Rusi so tokrat odločili, da ne samo, da tujci, ki kratijo pravice ruskih državljanov, ne bodo mogli v Rusijo, temveč bodo zamrznjeni tudi njihovi bančni računi v ruskih bankah. Iz vzhodnega Pakistana so poro-

se takoj ostro odzvali in poudarili, da politika v vojski nima kaj iskati. Na Kitajskem so ugotovili, da vse več starejših prebivalcev živi v bedi, saj jih otroci ne obiskujejo. Zato so hitro sprejeli zakon, ki staršem omogoča, da lahko otroke, ki jih ne obiskujejo dovolj, tožijo. V Gazi so se razmere znova zaostrovale. Kljub premirju je tam v

EPK enkrat in nikoli več?

Svet je vstopil v leto 2013. Nekateri so praznovali na večerjah, največ pa je bilo ljudi na prostem, ki so uživali v ognjemetih. V Beogradu pa so med silvestrskim praznovanjem na Trgu republike doživeli grozo: neznanec je z nožem ranil sedem ljudi. Nič kaj prijetno ni bilo niti v Slonokoščeni obali. Tam je namreč med praznovanjem v Abidjanu, največjem mestu Slonokoščene obale, množica poteptala okoli 60 ljudi, več kot 200 pa jih je bilo ranjenih. Na prvi dan novega leta je Irska od Cipra prevzela predsedovanje EU-ju. Na severozahodu Pakistana so ustrelili sedem humanitarnih delavcev, od tega šest žensk.

Evropska prestolnica kulture 2012 je zaprla vrata. Zadovoljstvo ob slavnostnem zaključku v Narodnem domu v Mariboru je bilo očitno, verjetno tudi zato, ker so bili povabljenci soudeleženi pri tem največjem kulturnem projektu, medtem ko je bilo zunaj doma prazno: povsem drugačen prizor od tistega otvoritvenega januarskega na Trgu Leona Štuklja, ko je množica pela, plesala in ploskala, VIP-tribuna pa je gostila najvidnejše slovenske politike in predstavnike iz Bruslja. Spektakelsko formo, ki je napovedovala bogato kulturno bero, je nadomestil izčiščen oder, obdan z golimi stenami. Tudi zasnova zaključka je bila minimalistična – govor o »tukaj in zdaj«, dva kratka spota o projektu in predaja naziva novima evropskima prestolnicama kulture. EPK je (vedno) odrazil družbeno stanje. 2012 se je začelo z upanjem, da ministrstvo za kulturo ne bo ukinjeno, nadaljevalo se je z upanjem, da bo kljub temu ostal posluh za pomen umetnosti pri razvoju nekega naroda, končalo pa se je z upanjem, da bodo protesti na ulicah spodnesli politično elito. Obe državni proslavi sta dokončno odstrli tančico; razkrili sta, da živimo v dveh različnih družbah – v eni prisegajo zgolj na kulturo z domoljubno vsebino, v drugi si želijo veliko več. To je odsevala tudi zgodba EPK-ja; včasih se je zadovoljila z ljudsko bližino, včasih je stavila na velikopotezno širino. Slednjega je bilo občutno manj, kar pa ni nujno slabo, saj se zdi, da bo imela zgodba epilog. Njen prolog je bil namreč spisan precej drugače od kake druge kulturne prestolnice – zgodba bo uspešna, če bo sledila razvojnim težnjam in ob tem kulturno navdahnila tiste, ki se za kulturo ne brigajo preveč; če bo s kulturo v najširšem pomenu te besede revitalizirala pozabljena območja. Tako so bile njeno posebno poglavje urbane brazde kot model za samooskrbo, ki ga je možno prenesti na državne regulatorje, tako so bili del zgodbe brezposelni ali pa ljudje s posebnimi potrebami, tako so mariborski Romi dobili svoj slovar itn. Pred kratkim mi je prijateljica dejala, da je ne preseneča, zakaj je bil Gradec povsem drugačna kulturna prestolnica: Ko smo študirali v tamkajšnji knjižnici, so nas delavci, ki so ob knjižnici popravljali cesto, zmotili z vprašanjem, kateri orkester je boljši, dunajski filharmoniki ali radijski? To pove vse o različni mentaliteti oziroma razvitem odnosu do kulture, je še dodala. Prav zato je bila idejna zasnova naše kulturne prestolnice smiselna, kar pa ne bo nujno spodbudilo nadaljevanja v tem duhu. Pa bi bilo nujno … Nujno zato, ker nas lahko podobni festivali, kot je bil tisti o domoljubnih pesmih, povsem oddaljijo od kulturno osveščenega naroda, ki se ne zaveda, da je kultura nadpomenka umetnosti v najžlahtnejšem pomenu te besede, to je tistem, ki plemeniti duha. Drži, da je takšno izrazoslovje na meji patetičnega, a dejansko gre za duhovno zrelost. Zato bi moral biti epilog EPK nekaj povsem drugega, kot je želja ohraniti javni zavod Maribor 2012. Moral bi postati kulturni spodbujevalcev vseh degradiranih območij, ne le v vzhodni kohezijski regiji. Maribor je bil sedež kulturne prestolnice in Maribor je zdaj sedež političnih sprememb. Naključje? Ko ostaneš brez naziva, ne pomeni, da ostaneš brez ideje, kako naprej. Ko zarišeš nove meje, ne pomeni, da jih bo nekem času lahko zabrišeš; to bi bilo najbolj neodgovorno ravnanje. Velenje simbolno še ni predalo naziva. Pa je to sploh potrebno storiti? Je že res, da v prihodnje ne bo tako veliko denarja, namenjena kulturi, kot ga je bilo v preteklem letu, a po drugi strani velja, da je ustvarjalnost v glavah vedno zastonj. Kot tudi, da so premiki v glavah nenehno potrebni. Če ne zaradi drugega, da ne zaspimo na preteklih lovorikah, saj je preteklost stvar spomina. Zatorej, na EPK 2013! n


Naš ­čas, 3. 1. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

SREČNO 2013

3. januarja 2013 Tatjana Podgoršek

… pri kosilih večjih nihanj ni

Že od uveljavitve nove zakonodaje glede Tudi glede števila učencev, ki v šoli kosijo, denarnih transferjev na mnogih osnovnih ni prevelikih nihanj – približno 50 in srednjih šolah po Sloveniji opozarjajo, da odstotkov učencev jih poje vpliv nove socialne zakonodaje leg malice prejema na velik tudi pri prehrani otrok, Pri šoli še drugi obrok. da v šolskih klopeh sedijo nas ni lačnih Na šoli Šalek sta lačni učenci in dijaki, otrok pravijo v od 350 učencev, ker jim starši ne moosnovnih šolah Šaleške ki kosijo, le 2 rejo plačevati madoline, na Šolskem centru upravičena do lic in kosil. Država brezplačneje namreč ukinila Velenje malica več kot ga obroka na splošno subvenci80 odstotkov dijakov – osnovi odločjo za šolsko prehraPomagajo tudi šolski skladi be centra za no, spremenil se je - Težave predvsem pri socialno delo. tudi cenzus, do katerega so učenci in dijaki plačilih položnic upravičeni do brez-

upravičeni do brezplačnih obrokov, kar je prav tako več kot v prejšnjem šolskem letu. Vse več težav je pri plačilu položnic za šolsko prehrano.« S podobnimi težavami se srečujejo tudi na šolah Šalek in Gustava Šiliha Velenje.

Za prehrano še zmorejo, za ostale zgodbe ne Mag. Ivan Kotnik, direktor Šolskega centra Velenje zagotavlja, da prehrani dijakov namenjajo veliko pozornosti. Rezultat tega je med drugim tudi odprtje sodobne večnamenske restavracije v pedagoškem objektu Gaudeamus, ki je polno zaživela v tem

izjemno malo, dodaja Kotnik. »Povedati še moram, da nastanejo težave tudi zaradi izjemno počasnega izdajanja odločb o upravičenosti nekoga do brezplačne malice. Zadnjo odločbo zanjo je – na primer - prinesel dijak prejšnji teden, starši pa so vlogo vložili 22. julija.« Po mnenju Kotnika prispeva k relativno ugodnemu stanju pri prehrani dejstvo, da so tukajšnja podjetja dokaj zdrava, da ni prevelikih odpuščanj in da starši dijakov redno prejemajo plače. »Sicer pa imamo na centru odprta vrata za dijake, katerih starši so v stiski. Imajo možnost priti tudi do mene in s skupnimi močmi

ki bi se morali odpovedati udeležbi pri takšnih aktivnostih na šoli, načrtujejo najrazličnejše dobrodelne koncerte ter tudi s pomočjo šolskih skladov pomagati dijakom, potrebnim pomoči. V restavraciji Gaudeamusa in na Medpodjetniškem izobraževalnem centru pričkujejo po novem letu še več takih, ki bodo izkoristili možnost prehrane, bodisi malic in morda tudi kosil za dijake, na kar naj bi vplivale predvidene spremembe pri prehrani. Prav tako naj bi se prehranjevalo še več študentov. Gorenje Gostinstvo naj bi namreč dobilo koncesijo za zagotavljanje primerne prehrane zanje.

o l a j a g o d i n j e r p e s r a k , e s v o d e j o p i V večin Malicajo vsi …

2940 vlog za malico in 1289 za kosila

V lanskem šolskem letu so na Šolski center vpisali 1859 dijakov, od tega se jih je prijavilo za malico 1473. Med njimi jih je bilo dve tretjini upravičenih do subvencionirane malice oziroma 472 dijakov je jedlo malico povsem zastonj, 427 jih je plačalo za obrok 41 centov, 574 pa je bilo takih, ki so plačali 82 centov. V tem šolskem letu so na centru vpisali 1883 dijakov, za malico se jih je prijavilo 1484. Do brezplačnega obroka jih je za zdaj upravičenih 344. Se pa število spreminja, ker dijaki vloge o upravičenosti prinašajo skoraj vsak dan. Ostali dijaki plačajo polno ceno malice: 2,42 evra za obrok. šolskem letu. »Ne glede na recesijo in pomanjkanje denarja se lahko za zdaj pohvalimo, da se v restavraciji prehranjuje več kot 80 odstotkov dijakov ali blizu 1.500, na dan pa možnost prehrane izkoristi blizu 1.100 dijakov. Upam si trditi, da pri nas lačnih dijakov ni.« Takih, ki so upravičeni do brezplačne malice, imajo približno 360, ostali plačajo zanjo 2,40 evra, kar je

lahko težavo uredimo tako, da bo otrok imel topel obrok. Vse bolj očitno pa je, da starši še nekako »napraskajo« denar za prehrano otrok, nimajo pa ga za druge zgodbe, ki so sestavni del naših izobraževalnih programov. Nadstandardne in tudi že standardne dejavnosti namreč zahtevajo precejšnjo soudeležbo staršev pri plačilu stroškov.« Da bi bilo čim manj dijakov,

Krvodajalstvo še nima pravega mesta v družbi Lani manjši odziv Krvodajalci si zaslužijo ustreznejši status Tatjana Podgoršek Območno združenje RK Velenje je v preteklem letu organiziralo 15 rednih in tri izredne krvodajalske akcije, in sicer za potrebe celjske, slovenjegraške in mariborske bolnišnice ter za Zavod za transfuzijsko medicino Ljubljana. Na njih so zabeležili blizu 4.300 odvzemov, kar je precej manj kot leta 2011 (5.029). »RK Slovenije nam jih je zaradi domicilnega principa, kar pomeni kraja stalnega prebivališča krvodajalca, priznal 4.632, za leto 2012 nam jih bo blizu 4.000,« je povedala sekretarka Območnega združenja RK Velenje Darja

Spremembe na obzorju

Na vse glasnejša opozorila na potrebne spremembe se je naposled odzval tudi Državni zbor. Poslanci so tako prejšnji teden soglasno podprli dopolnilo Pozitivne Slovenije, naj se za prehrano študentov, dijakov in učencev v proračunu zagotovi dodatnih 23,7 milijona evrov. S tem bi se lahko sredstva te postavke vrnila na raven pred uveljavitvijo zakona za uravnoteženje javnih financ. V Pozitivni Sloveniji so to dopolnilo vložili – po obrazložitvi Alenke Bratuša »... z namenom, da tistim, ki so res lačni, zagotovimo obrok vsaj v šoli.« Pred glasovanjem o dopolnilu pa je menila, da zaradi tega „otroci verjetno ne bodo dovolj siti, bodo pa vsaj malo manj lačni.“

plačnega obroka. Sedijo tudi v osnovnih šolah v Šaleški dolini in na Šolskem centru Velenje lačni učenci, dijaki?

Ravnatelji osnovnih šol v mestni občini Velenje so nam zagotovili, da večjega vpliva sprememb socialne zakonodaje pri prehrani učencev niso zaznali. Malicajo namreč vsi učenci, tudi po zaslugi prispevka lokalne skupnosti, dobrodelne akcije Drobtinica, pomagajo še šolski skladi. Na večini šol imajo učenci kasneje na voljo brezplačno še hrano, ki ostane pri malici, bodisi zaradi prepozne odpovedi obroka ali ker učenci Do subvencionirane malice je upravivsega ne pojedo (sadčen učenec, ki ne presega 42 odstotkov je, štručke …). »Vendar povprečne neto plače na družinskega je slednjega vse manj,« člana ali 414,70 evra, pri čemer se pravi ravnateljica šole upoštevajo tudi otroški dodatki (ki so Gustava Šiliha Velenje pri najrevnejših tudi najvišji) in vse Lilijana Lihteneker, »... premoženje družine. ker v večini vse pojeZa kosilo, ki je za nekatere otroke Na šoli Mihe Pindo, kar se prej ni dogacelo edini topel obrok v dnevu, pa je ta tarja Toleda, prajalo.« Ivo Planinc, ravcenzus še nižji: 18 odstotkov povprečvi ravnatelj Tone natelj šole Gorica, pa: ne neto plače ali 177,73 evra. Skok, prejemajo »Več kot v prejšnjih lebrezplačno kosilo tih je pritiskov, naj pomagamo na vseh koncih in krajih. In tudi 4, staršem dveh učencev pa so ponudili to pomagamo, kolikor lahko.« Ravnateljica možnost, vendar so jo odklonili. Tako kot na velenjskih tudi na šoštanjski šole Livada Tatjana Zafošnik Kanduti je povedala, da (tako kot na ostalih šolah) osnovni šoli zagotavljajo, da pri njih maliučencem, ki niso upravičeni do brezplač- cajo vsi učenci, kosilo jih prejema blizu 50 ne malice, ker dohodki na družinskega čla- odstotkov, kar je toliko kot pred uveljavitvina za nekaj evrov presegajo cenzus, starši jo nove zakonodaje. Po besedah socialne delavke na šoli brapa težko plačajo stroške njihove prehrane, pomagajo tudi s sredstvi iz šolskega sklada. tov Letonja v Šmartnem ob Paki Irene SoV teh dneh pričakujejo podpis dogovora o bočan se ukinitev splošne subvencije pri botrstvu za malico za 4 učence. O tem so prehrani učencev na šoli kar pozna. »Ne pri se dogovarjali s podjetjem iz Ljubljane, pla- malicah, ker malicajo vsi, tudi kosil imamo čalo pa naj bi stroške malice za učence od več, kot smo jih imeli pred uveljavitvijo zakonodaje. Na šoli imamo 8 učencev, ki so januarja do konca tega šolskega leta.

7

Miroslav Lorger

Jože Jančič

Lipnikar. Razloge za manjši odziv pripisuje Lipnikarjeva predvsem vse težjemu gospodarskemu položaju podjetij, ki tudi vse težje pokrijejo stroške prostega dne krvodajalca. Pa

tudi odločitvi nekaterih darovalcev, da bodo kri darovali trikrat in ne štirikrat na leto, kot so to počeli minula leta. »Kljub manjšemu številu smo zadovoljni in še vedno je naše združenje

pri krvodajalstvu v vrhu v Sloveniji.« V Šaleški dolini je blizu 10 takih, ki so darovali kri 100-krat in več. Lani sta se tej skupini pridružila tudi Miroslav Lorger iz Velenja in Jože Jančič iz Raven pri Šoštanju. Oba upokojena rudarja, pri katerih je čut za solidarnost res na visoki ravni. Lorger je povedal, da je postal krvodajalec v bivši JNA. Od takrat daruje kri in ne krvne plazme. »Ni mi žal. S tem, ko sem še vedno krvodajalec, dokazujem, da mi ni šlo za proste dni, ampak res pomagati sočloveku pri reševanju življenja na najboljši način - z darovanjem dela sebe. Zagotovo sem s tem rešil kakšno življenje, sam pa tuje še nisem potreboval. Si tudi ne želim. Raje jo darujem kot prejmem.« Miroslav Lorger meni, da je v Sloveniji za krvodajalce po eni strani dobro poskrbljeno, saj imajo tisti dan, ko darujejo kri, prost dan, po drugi strani pa nimajo v družbi takšnega položaja, kot si ga zaslužijo. »Kri je še vedno nenadomestljiva. Občutek zadovolj-

O vplivu nove zakonodaje na subvencionirano šolsko prehrano za učence in dijake smo povprašali tudi na Centru za socialno delo Velenje. Urška Antlej z omenjenega centra je povedala, da bi težko odgovorila na zastavljeno vprašanje, ker so o subvencijah do letošnjega leta odločale same šole na osnovi zakona o šolski prehrani. Ta pravica je v njihovi pristojnosti od 1. januarja letos, ko je začel veljati zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Ve pa, da je bilo prvih pet mesecev letošnjega leta upravičenih do subvencije za prehrano več učencev in dijakov, kot jih je od 1. junija dalje zaradi višjega cenzusa. »Do konca maja so bili namreč upravičeni do omenjene pravice vsi tisti, katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ni presegel 64 odstotkov neto povprečne plače v Sloveniji. Zakon o uravnoteženju javnih financ pa je ukinil splošno subvencijo in znižal cenzus na 42 odstotkov povprečne neto plače na družinskega člana«. Do konca minulega tedna so na centru za tekoče šolsko leto prejeli 2940 vlog za subvencijo malice in 1289 za subvencijo kosila. n

stva, ker si nekomu pomagal, bi se moral nekje vendarle odraziti,« še meni Miroslav Lorger. Jože Jančič je imel pri krvodajalstvu dobro vzornico. »Mama je bila darovalka in sledil sem njenemu čutu za solidarnost do tistih, ki jim lahko z darovanjem krvi pomagam pri ohranitvi življenja. Leta 1967 sem kot vojak daroval kri iz žile v žilo in s tem rešil življenje ženske in otroka. Krvodajalec bom ostal, dokler bom lahko in dokler mi bo to dopuščalo zdravje.« Jančič je odločno proti plačevanju za darovano kri. Prepričan je, da bo zaradi morebitne drugačne ureditve tega področja na nitki marsikatero življenje. Se pa zavzema za drugačen položaj krvodajalcev v družbi. »Marsikatera stranka ima za svojega člana dogovorjen določen status. Krvodajalci bi si ga zaslužili, se pa velikokrat počutimo, kot da smo nepomemben člen družbe. A še zdaleč ni tako. Bilo bi lepo, če bi bili deležni kakšnih ugodnosti pri zdravstvenem zavarovanju. Če jih ni, jih pač ni, vendar naj bo za vse enako,« je še dejal Jože Jančič. n


Naš ­čas, 3. 1. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 8

SREČNO 2013

8

3. januarja 2013

Izpelo se je leto 2012 Ni bilo dobro leto. Za marsikoga ne. Bo pa zato novo boljše. Boste videli. Dogodkov - velikih in majhnih - pa tudi v tem okolju ni manjkalo. Povzela jih je Milena Krstič – Planinc.

Januar

V Velenju se novo leto 2012 začelo na Titovem trgu s silvestrovanjem na prostem. Množico je zabavala Natalija Verboten, dobro leto pa jim je zaželel župan, Bojan Kontič, ki je bil tudi gostitelj koncerta Novo leto po dunajsko. A leto se ni za vse začelo dobro. V podzemnem delu muzeja premogovništva je zagorelo. Že prvi tedni novega leta pa so nakazali, da bo TEŠ in poroštvo za blok

April

Predvidena selitev proizvodnje iz Gorenja na lokacije, kjer je delovna sila cenejša, je začela povzročati nelagodje med zaposlenimi. V SKEI so zahtevali, da vsako selitev nadomestijo, v Gorenju je predsednik uprave Franjo Bobinac zagotovil, da jo tudi bodo. Pred prvomajskimi počitnicami so za kar nekaj strahu doma, preplaha v šoli in zanimanja javnosti poskrbeli trije dijaki

Tretji obrat EPK so pognali v Velenju.

6 osrednja tema celega leta. Maribor je s partnerskimi mesti, med katerimi je bilo tudi Velenje, začel evropsko prestolovanje kulturi. V poročni dvorani vile Mayer v Šoštanju je bila prva poroka, in to zlata zakoncev Szabo. Po Golteh je odmevala Pesem zime, na vrata pa je vse bolj glasno začela trkati revščina.

Februar

V februarju je zima šele zares pokazala zobe. Delavci zimske službe so imeli prve naporne dneve. Po petih letih je zaledenelo tudi Velenjsko jezero. V Šoštanju so rekli: »Naj Velenje kar ima EPK, mi bomo imeli pa EPS, Evropsko prestolnico smeha. Pred pustnim karnevalom, ki je eden večjih v Sloveniji, so Pustu posta-

Trener rokometašev Gorenja je poletel pod oblake.

Šolskega centra, ki so nenapovedano odšli v neznano. Na lepše, kot se je kasneje izkazalo. Rokometaši Gorenja, četa Branka Tamšeta, pa so pet krogov pred koncem prvenstva že vedeli, da so državni prvaki. Marsikje so zadnje dni aprila zagoreli kresovi, tudi na Gorici.

Ana Desetnica je v Šoštanj pritegnila množico.

Julij

Umrl je priljubljeni župan Šmartnega ob Paki Alojz Podgoršek. 'Naš Lojz' so ga klicali. Zakon o državnem poroštvu je bil v državnem zboru sprejet, a to še ni pomenilo kaj dosti. So si pa mnogi vseeno oddahnili. Velenjski gimnazijci so bili na maturi spet uspešni. Tudi zlati. Potrdilo se je, da duh udarništva še živi. Na Gorici med bloki so tako gradili igrišče. Prvo lopato je zapičil in prvo samokolnico tudi sam napolnil predsednik države dr. Danilo Türk. Dolino pa je treslo mišje leto. Toliko miši je švigalo vsepovsod, da tudi mačke niso imele več veselja. Šoštanj je obiskala Ana Destetnica. Ljudi na festivalu pouličnih gledališč se je trlo. V okviru kohezijskega projekta odvajanje in čiščenje odpadnih voda v Šaleški dolini so podpisali prve pogodbe.

Avgust

Razvojni center Energija je pod vodstvom dr. Marte Svetina Veder dočakal nove prostore. Ob tej priložnosti je bilo napovedano, da pride čez leto na vrsto Stara elektrarna. Nas Graški gori, kjer je potekalo tradicio-

vili spomenik. Jekleno skulpturo Koša šoštanjskega. V Termoelektrarni so gradbišče bloka 6 predali francoskemu Alstomu, Srečko Meh, poslanec SD, pa je v državni zbor vložil zakon o poroštvu za najetje kredita pri Evropski investicijski banki. Skakalnica na Ljubnem je postala ženska Planica, center za socialno delo pa je izdal prve odločbe in med prvimi v Sloveniji nakazal denar za socialne pomoči po novi zakonodaji.

Marec

V Velenju so rušili staro tržnico in objekte na njej, začeli so se maturantki plesi. Med plesalci je bilo veliko biserov. Brezposelnost se je zmanjšala. Precej je k temu pripomogel odprt avstrijski trg. Velenje je dobi-

toliko časa (v letu 2012 v oktobru) se razvnamejo razprave o potrebnosti hitre ceste. V času, ko bi morala biti ta od Velenja do avtoceste že skoraj zgrajena, so se vrnili na začetek. Muzej premogovništva je prenovljen po požaru dočakal velik dogodek, koncert Laibacha skoraj 180 m pod zemljo. Premog je kruh, je donelo po njem. Kar je res. Zanimanja za koncert je bilo toliko, da so morali namesto enega pripraviti kar tri. Vrata je odprl tudi dnevni center za starejše. Velenje pa je postalo za dva dni evropska prestolnica plesa. Začela se je volilna kampanja za predsedniške volitve, v Šmartnem ob Paki pa tudi za nadomestne županske.

November

November so najprej zaznamovale poplave. Ko so se podivjane vode umaknile, so se pokazali plazovi. Katastrofo sta občutili Šaleška in Zgornja Savinjska dolina in njihovi ljudje. Voda je na površje prinesla junake v podobi gasilcev, pripadnikov civilne zaščite, humanitarnih organizacij, dobrih ljudi. Vsaka pomoč je bila dobrodošla. Veliko je je bilo in zaradi tega je bilo ob

Maj

Praznični 1. maj so številni preživeli na Graški gori z rdečim nageljnom v gumbnici. Maj je bil mesec mladih, mesec kulture. Tudi športa. Odbojkarji Šoštanja – Topolšice so si po šestih letih znova zagotovili nastopa-

Na Graški gori so bili pod rdečo zvezdo močnejši.

Pustna rajanja v februarju, med večjimi je karneval v Šoštanju.

Šmartno ob Paki oktobra diha z bučarijo.

Na prvega maja dan je treba po tradiciji na kak hrib. Šaleška dolina jo mahne na Graško goro.

nje v prvi državni ligi. Zoper Hildo Tovšak so bile podane nove kazenske ovadbe. To pa je bilo tudi vse, kar se nekdanje direktorice neslavno propadlega Vegrada tiče. Dlje ni (pri)šlo. Za nekaj nostalgije so poskrbeli ljubitelji »fičkov«, ki so se zbrali v Velenju. Svojo odločnost in pripravljenost so pokazali tudi gasilci. Velenje je gostilo člansko tekmovanje.

Junij

nalno srečanje borcev in planincev ter veteranov vojne za Slovenijo, je bilo slišati, da smo bili pod zvezdo močnejši. V Šoštanju pa so dokazali, da tudi stare brizgalne še brizgajo. Da še niso za v staro šaro. Predsedniški kandidat Borut Pahor je eno od svojih delovnih brigad opravil v Velenju. V hudi vročili se je potil ob Partizanski cesti v Pesju, kjer se je pridružil mladim na počitniškem delu. V Velenje je prišel tudi drugi predsedniški kandidat, takrat še aktualni predsednik dr. Danilo Türk, a le toliko, da se je ustavil pri svoji stojnici za zbiranje podpisov v podporo kandidaturi.

September

Počitnice so se poslovile. Znova se je pokazalo, kakšen stres za starše predstavlja brezplačna šola in kakšno luknjo lahko to povzroči v denarnici. V Šentilju je športni park predal namenu tretji predsedniški kan-

Narava je pokazala svojo moč. Hudo je bilo.

hladnih dneh marsikomu vsaj v srcu toplo. November je zaznamovala vstaja ljudstva v Mariboru z zahtevo po odstopu župana Franca Kanglerja. Nezadovoljstvo je pljusknilo skoraj po vsej Sloveniji. Mariborski slogan »Gotof je!« je postal hit, ki ni veljal le za omenjenega župana, ampak je bilo namenjeno predvsem vsem, ki so slabo vodili državo ali se okoriščali na račun delovnih ljudi. V Šmartnem ob Paki pa je zaprisegel novoizvoljeni župan Janko Kopušar. Ta je bil lahko miren. Še ni bil gotof. Je šele začel.

December

Slovenija je dobila novega predsednika - Boruta Pahorja. V drugem krogu se je pomeril s starim, dr. Danilom Türkom. Z glasovi so se mu oddolžili tudi volilci iz Šaleške doline. V TEŠ so dočakali težko pričakovan podpis pogodbe za kredit EIB in v zadnji tretjini decembra tudi podpis pogodbe za črpanje. Mag. Simon Tot

Da zbolijo tudi zdravniki, se je pokazalo v velenjskem zdravstvenem domu. Zaradi njihove odsotnosti je bilo

Pika je zakon in pika!

Rokave je zavihal tudi predsednik vlade.

lo pisarno Belega obroča, ki pomaga žrtvam kaznivih dejanj. Gradbišče na Gorici, ki je stalo veliko živcev krajane in investitorje, pa je stalo. Je stalo! Po Paki od Šoštanja navzdol so s trebuhi navzgor plavale mrtve ribe. Prostovoljci so čistili Slovenijo in Šaleško dolino. V Šentilju je pomagal predsednik vlade Janez Janša. Družinski zakonik, ob katerega so se spotikali mnogi, je na referendumu padel.

Trdno odločeni, da si razvojnih ambicij ne bodo dovolili vzeti.

med bolniki precej negodovanj. Rudarji so nadomestili precejšen del izpada proizvodnje iz začetka leta, in to konec junija, na skoku čez kožo tudi ponosno povedali. Predsednik uprave dr. Milan Medved pa je še dodal, da si tudi razvojnih ambicij ne bodo pustili vzeti. Lovci so pokazali, da puška ni njihovo edino orožje, da so močni tudi v petju.

didat dr. Milan Zver. Sicer pa je september v Velenju bolj pikast, saj tu »kraljuje« Pika Nogavička. Sredi deponije premoga so začeli globiti jašek NOP II, ki bo bistveno skrajšal poti premoga iz jame na površje. Lokovico so počistili, dobila je kanalizacijo, Velenjčani pa možnost, da mobilnost premagujejo tudi brezplačno, z izposojenimi kolesi, ne le z brezplačnim Lokalcem. Gradnja na Gorici naj bi naposled, po kilometrih scefranih živcev, vendarle stekla. Za pokrita parkirišča je denar zagotovil HTZ.

Oktober

Prvega oktobra so odprli Gaudemaus, večnamenski objekt za srednje in visokošolsko izobraževanje. Vsake

Šoštanjsko rokometno igrišče je postalo drsališče.

si je lahko oddahnil in se odpravil na dopust. Knapi so izdali koledar HTZ-ejevega spodnjega perila, s katerim so nakazali, da so za vse in da trdno stojijo do 2054. Izpolnili so tudi plan. Delavci Gorenja so si do višje božičnice pomagali s protestom pri minus sedemnajstih. To je bil tudi najhladnejši dan v decembru. Izpela se je Evropska prestolnica kulture Maribor 2012 s partnerskimi mesti, tudi Velenjem. In izpelo se je še eno leto, s slovesom dedka Mraza in silvestrovanjem na Titovem trgu pod okriljem naše medijske hiše. Leto za marsikoga ni bilo najboljše, naj novo iz malhe strese več optimizma in sreče.


Naš ­čas, 3. 1. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

SREČNO 2013

3. januarja 2013 Pogovor s predsednico sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Anko Tominšek o novi pokojninski zakonodaji Tatjana Podgoršek

Društvo upokojencev Mozirje je od 16. do 21. decembra pripravilo Teden društva. Poleg kulturnih in športnega dogodka je organiziralo tudi okroglo mizo o spremembah pokojninske zakonodaje. Zbranim v Galeriji Mozirje jih je predstavila predsednica sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Anka Tominšek. Njeno prisotnost smo izkoristili tudi mi in jo v zvezi z eno najbolj »vročih tem« v iztekajočem se delu leta povprašali o najbolj perečih dejstvih. Na vprašanja je takole odgovorila: Na razpravo o spremembah pokojninske zakonodaje ste se odzvali na pobudo upokojencev. Zakaj je zanimiva tudi zanje? »Zato, ker morajo vedeti, kaj želimo doseči z reformo. Niso samo upokojenci v tej igri, so tudi zavarovanci in mladi rod.« Kateri so osrednji cilji pokojninske reforme? »Cilja sta predvsem dva: zagotavljanje dolgoročne finančne stabilnosti pokojninske blagajne in dostojnih pokojnin iz prvega stebra, torej iz obveznega pokojninskega zavarovanja. Ker me boste zanesljivo vprašali, kaj so to dostojne pokojnine, kakšna je njihova višina, naj vam kar odgovorim: dostojne pokojnine so tiste, ki bodo človeku po 40 letih dela omogočile približno takšno življenje, kot ga je imel takrat, ko je prejemal plačo. Reforma poleg obveznega vključuje tudi dodatno pokojninsko zavarovanje, dodatne pokojnine. Primerne pokojnine naj bi torej zagotavljale pokojnine iz obveznega in dodatnega zavarovanja. To so izrazi, ki jih uporablja naša politika in organi, ki o tem odločajo.« Vsi se strinjamo, da je v zvezi z upokojevanjem nekaj potrebno storiti. Ocenjujete, da so predlagane rešitve prave? »Po mojem mnenju absolutno so. Pa ne zato, kot mislijo nekateri, da so potrebne zaradi krize. Potrebne so zaradi demografskih gibanj. Ta kažejo, da živimo ljudje mnogo dlje, kot smo pred 40 leti ali od takrat, ko je začel veljati sistem pokojninskega zavarovanja. Dejstvo je, da ne moremo pokojnine uživati 40 let, plačevati pa morda 30 let. Rešitve so potrebne tudi zaradi same strukture prebivalstva. Starejših je vse več, ti so manj aktivni, po drugi strani pa je manj mladih. Razmerje med aktivnim prebivalstvom in upokojenci v Sloveniji pada že nekaj časa. Po napovedih bomo imeli čez nekaj desetletij na enega delavca enega upokojenca. Veste kaj to pomeni?«

Kako letos? Letos bodo ženske morale za polno pokojnino dopolniti 58 let in imeti 38 let in 4 mesece pokojninske dobe brez dokupa. Moški pa bodo za polno pokojnino morali imeti 40 let pokojninske dobe brez dokupa in dopolniti 58 let in štiri mesece.

Katere so bistvene značilnosti nove pokojninske zakonodaje? »Zaostritev pogojev za uveljavljanje pravic in povsem spremenjen

način usklajevanja pokojnin. Do sedaj so se usklajevale z rastjo plač, po novem se bodo z rastjo plač in rastjo življenjskih stroškov. Sprejeto razmerje je 60 % iz rasti plač, 40 % iz rasti življenjskih stroškov. Zaradi kriznih razmer, ki vplivajo na plače, se bo ta rešitev izkazala kot rešilna bilka za marsikaterega upokojenca. Kajti že nekaj časa naše plače nazadujejo. Ravno sistem usklajevanja pokojnin je tisti inštrument v pokojninskem sistemu, ki je bil v vseh reformah, zlasti pa v zadnjih dveh, deležen najbolj ostrih polemik. Od leta 2000 do da-

Nov zakon že velja, prinaša veliko novosti pri izplačevanju poklicnih pokojnin. Nekatere slabosti smo z novo zakonodajo poskušali odpraviti. Žal pa še vedno ne vseh in čas bo pokazal, kaj bo potrebno še storiti, da ne bi prizadeli ravno delavcev, ki so na zahtevnih delovnih mestih. Ob tem se moram dotakniti še bonusov. Tisti, ki bodo dopolnili 40 let delovne oziroma pokojninske dobe brez dokupa in izpolnili 60 let

lahko privoščili ali dovolili takšno predčasno upokojitev.« Pomembna je uvedba informativne osebne evidence. »Res je. Prav je, da je vsak zavarovanec tekoče seznanjen s pomembnimi podatki, ki bodo vplivali na njegovo socialno varnost ob upokojitvi. Ta evidenca vsebuje podatke o osnovah, od katerih so bili plačani prispevki, o obračunanih in plača-

Najbolj je nova pokojninska zakonodaja prizadela ženske, ki jih izenačuje z moškimi. Ženske pa smo že danes bolj obremenjene kot moški. Ste predvideli posledice? »To je težko reči. Vprašanje glede enakosti moških in žensk je bilo močno prisotno pri reformi, ki smo jo sprejemali leta 1999, pa tudi pri reformi, ki jo je oblikovala Pahorjeva vlada. Do izteka prehodnega ob-

»Že v zgodnji mladosti je treba misliti na starost« Anka Tominšek: »Zaostritev pogojev za uveljavljanje pravic in povsem spremenjen način usklajevanja pokojnin sta bistveni značilnosti nove pokojninske zakonodaje.«

Dovoljena tudi predčasna upokojitev Tisti, ki bodo dopolnili 40 let delovne oziroma pokojninske dobe brez dokupa in izpolnili 60 let starosti (v prehodnem obdobju bo ta nekoliko krajša) in bodo ostali v zavarovanju, bodo že za 3 mesece dela čez omenjena pogoja dobili za 1 odstotek višjo pokojnino, za 1 leto podaljšanega dela 4 odstotke, in to maksimalno za 3 leta podaljšanega dela, torej skupaj za 12 odstotkov. Osebi, ki bo dopolnila 40 let pokojninske dobe brez dokupa let in starost 60 let, se bo odmerjala pokojnina le na osnovi pokojninske osnove, upoštevajoč lestvico za odmero. Spremembe pokojninske zakonodaje pa dovoljujejo tudi predčasno upokojitev. Tudi za to je potrebna starost 60 let in 40 let pokojninske dobe, vendar lahko slednji pogoj oseba izpolni z dokupom let. Pri tem pa mora vedeti, da bo za vsak manjkajoči mesec do 65 leta starosti njegova pokojnina nižja za 0,3 odstotka, kar pomeni, da bo njegova pokojnina lahko maksimalno znižana za 18 odstotkov, in to trajno.

nes smo kar 5-krat menjali sistem usklajevanja pokojnin. Mnoge izboljšave so v tej reformi narejene tudi glede dodatnega oziroma prostovoljnega zavarovanja. Premije, ki jih plačujejo zavarovanci, so relativne skromne in zato ni logično pričakovati iz te postavke visokih pokojnin. Tudi naložbena politika v tem segmentu, ki je bila s sedanjimi predpisi nekoliko omejevalna, se bo malo sprostila. V teh turbulentnih časih je res težko reči, kako se bodo gibale naložbe in kako se bodo glede njih odločali. Vsekakor pa je dejstvo, da je na jesen življenja treba misliti takoj, ko vstopi človek v aktivni življenjsko dobo, in že od prve plače nameniti za to, kolikor zmore.« Katere bi bile - po vaši oceni - prednosti in katere slabosti nove pokojninske zakonodaje? »O slabostih ne bi mogla govoriti. Je pa res, da smo imeli nekateri drugačno mnenje o beneficiranem stažu, pri katerem so težave

starosti (v prehodnem obdobju bo ta nekoliko krajša) in bodo ostali v zavarovanju, bodo že za 3 mesece dela čez omenjena pogoja dobili za 1 odstotek višjo pokojnino, za 1 leto podaljšanega dela 4 odstotke, in to maksimalno za 3 leta podaljšanega dela, torej skupaj za 12 odstotkov. Osebi, ki bo dopolnila 40 let pokojninske dobe brez dokupa in starost 60 let, se bo odmerjala pokojnina le na osnovi pokojninske osnove, upoštevajoč lestvico za odmero. Spremembe pokojninske zakonodaje pa dovoljujejo tudi predčasno upokojitev. Tudi za to je potrebna starost 60 let in 40 let pokojninske dobe, vendar lahko slednji pogoj oseba izpolni z dokupom let. Pri tem pa mora vedeti, da bo za vsak manjkajoči mesec do 65 leta starosti njegova pokojnina nižja za 0,3 odstotka, kar pomeni, da bo njegova pokojnina lahko maksimalno znižana za 18 odstotkov, in to trajno. Pri sedanji strukturi in višini pokojnin se lahko vprašate, koliko bo takih, ki si bodo

Nekateri še po starem Po starem se bodo lahko upokojili tisti, ki so bili 31. decembra lani prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje in bodo pogoje po stari zakonodaji izpolnili do preteka pravic brezposelnih in pa pod določenimi pogoji tudi delovni invalidi. Prav tako pa se po stari zakonodaji lahko upokojijo vsi tisti, ki so upokojitvene pogoje izpolnili že lani.

nih prispevkih po posameznih letih ter o obdobju zavarovanja. Za te podatke bo omogočen elektronski vpogled. Zavod bo moral vzpostaviti to evidenco v roku enega leta. Prav tako bo moral Zavod zavarovancu, ki bo v koledarskem letu dopolnil 58 let starosti, po uradni dolžnosti posredovati informacijo o izpolnitvi pogojev za upokojitev po veljavnih predpisih in o pričakovani višini njegove predčasne oziroma starostne pokojnine na osnovi meril, ki jih bo predpisal minister za delo.«

dobja, ki bo trajalo nekaj let, se bodo ženske lahko upokojevale pod milejšimi pogoji tako glede starosti kot pokojninske dobe brez dokupa. Zadnje prehodno obdobje se izteče z letom 2019. Po izteku prehodnega obdobja razlik med moškimi in ženskami glede pogojev upokojevanja ne bo več; ohranila se bo samo ena pozitivna »diskriminacija«, in to pri odmerni lestvici v višini 3 odstotkov. V določenem prehodnem obdobju bo ta za zavarovanke še nekoliko ugodnejša kot za zavarovance, po izteku obdobja pa jim bo

9 ostala le omenjena 3-odstotna višja odmerna lestvica. Ob tem bi rada še posebej opozorila, da je bila nova odmerna lestvica (ki vsebuje nižje odstotke kot po ZPIZ-1) potrebna le zaradi drugačnega načina določanja valorizacijskih količnikov, kar pa ne vpliva na višino pokojnine.« Daljša delovna doba bo, po mnenju mnogih, vplivala na kakovost zdravja zaposlenih. Ste ugotavljali posledice zakona v zvezi s tem? »Pri tem moram priznati, da sta se reforma in razprava osredotočili bolj ali manj na pogoje upokojeva-

Tudi šest let več Po novem bomo vsi, tako moški kot ženske delali dlje, nekateri tudi šest let. To velja na primer za 55 let starega moškega, ki se je zaposlil pri 25 letih in eno leto služil vojsko. Po prejšnji zakonodaji bi se lahko upokojil 1. aprila leta 2016, po novi pa se bo lahko 1. aprila leta 2022.

nja, na pokojninsko, manj na invalidsko zavarovanje. Na zadnji seji sveta zavoda smo poudarili, da se bo potrebno takoj lotiti sprememb invalidske zakonodaje. Tu smo ostali v časih, v katerih je bil trg dela povsem drugačen. V primerjavi z današnjimi časi so bila drugačna tudi podjetja. Glede tega bo potrebna temeljita izmenjava mnenj, da bomo prišli do boljših rešitev, kot jih imamo danes.« Nova pokojninska zakonodaja naj bi omejila prehitro upokojevanje in s tem rast števila upokojencev. Razbremenila naj bi pokojninsko blagajno. Pa vendarle je ob tem potrebno povedati, da so se nekateri doslej upokojevali predčasno na predlog delodajalcev, ki so z zmanjševanjem števila zaposlenih reševali položaj podjetja. »Tudi novi predlog ZPIZ-2 bo omogočal določenim kategorijam brezposelnih in delovnim invalidom II. ali III. kategorije invalidnosti upokojitev po veljavnem ZPIZ-1 ob izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev glede starosti in pokojninske dobe ter prijave na Zavodu za zaposlovanje. Po sedanjih pogojih se bodo lahko upokojili delovni invalidi in brezposelne osebe, ki so na zavodu za zaposlovanje, že dobivajo nadomestilo in tudi tiste, ki jim še malo manjka do izpolnitve pogojev. Zavedati se je treba, da so določeni delodajalci v teh kriznih razmerah res v težkem položaju. Upamo lahko le, da ne bo prišlo do neutemeljenega izkoriščanja zakonskih norm.« Vi predlagate naj se ljudje upokojijo čim kasneje. Kaj to pomeni za mlade, ki se že danes srečujejo s težavami pri zaposlitvi. Mar podaljševanje delovne dobe ne pomeni zanje še kasnejšo prvo zaposlitev? »Ne. S tem v zvezi bi rada povedala, da zgolj s pokojninsko reformo ne bomo zagotovili dostojnih pokojnin in stabilnosti pokojninske blagajne. Rešitev je samo v gospodarski rasti in odpiranju novih delovnih mest, sicer nam bo glavni finančni vir – prispevek delodajalcev in zavarovancev - še naprej padal. Zato se bo ta družba z vsemi svojimi organi, ne glede na katerih ravneh delujejo, morala temeljito in odgovorno lotiti oblikovanja in sprejemanja konkretnih ukrepov za dobrobit blaginje vseh državljanov.« n


Naš ­čas, 3. 1. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

SREČNO 2013

Praznične zgodbe navdušile občinstvo

2013!

Festival Velenje je svečano zaključil projekte Evropske prestolnice kulture v Velenju Velenje, 21. december 2012 – V dvorani kulturnega doma Velenje je 21. decembra potekal prednovoletni koncert Pravljične zgodbe, na katerem so izvrstni pevci in plesalci predstavili najlepše odlomke iz najboljših, svetovno znanih oper, operet, muzikalov in baletov. Koncert je pripravila Regionalna kulturna naveza Triangel, ki povezuje Festival Velenje, Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec ter Hišo kulture Celje. Festival Velenje

Nastopajoči so si prislužili velik aplavz navdušene publike. (foto: Ksenija Mikor)

je tako kot eden glavnih akterjev pri ustvarjanju kulturnega programa v okviru projekta partnerskega mesta EPK 2012 svečano zaključil bogat program kulturnih dogodkov, ki so se pod to blagovno znamko v Velenju zvrstili v letošnjem letu.

Na programu koncerta Praznične zgodbe so bile točke iz opere La Boheme, baleta Hrestač, operete Netopir in uspešnic z Brodwaya ter West Enda, kot so Kismet, Elisabeth, Fantom iz opere in My Fair Lady. Razprodano dvorano gledalcev so očara-

le plesne predstave iz baleta Hrestač, kot so španski, arabski in kitajski ples, najmočnejši aplavz pa je zasluženo prejel ples sladkorne vile. Na odru so blesteli uveljavljeni solisti, sopranistka Elvira Hasanagić, tenorist Matjaž Stopinšek ter diplomantka muzikala Andreja Zidarič. Orkester Hiše kulture Celje je vodil dirigent Simon Dvoršak, občinstvo pa so očarali tudi baletniki ljubljanskega konservatorija, saj je ta gledališko-glasbena zvrst na velenjskih odrih le redko videna. V soboto je bila ponovitev koncerta tudi v Žalcu. n

Zavedal sem se, da sem okno, v katerega lahko vsak vrže kamen Srečanje s Tonetom Skokom, najstarejšim ravnateljem osnovnih šol v Šaleški dolini Dobro, da človek ne ve, kaj vse ga čaka Tatjana Podgoršek Nikoli ni brez dlake na jeziku. Človeku pove, kar mu – po njegovem mnenju – gre. Če oceni, da to ni mogoče, je raje tiho. Vsaj tako meni o Tonetu Skoku, najstarejšem ravnatelju osnovnih šol v Šaleški dolini, večina tisti, ki ga pozna. Naglas ga izdaja, da ni Velenjčan. Je pa ravnatelj z dušo in telesom, kot radi pravimo ljudem, ki so predani svojemu delu »naj bo petek ali svetek«. Konec tega meseca Tone odhaja v zasluženi pokoj po več kot 27 letih ravnateljevanja na osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda Velenje. Tone brez oklevanja prizna, je v teh letih postala šola del njegovega življenja in življenja njegove družine. »Trdim, da je to šola, na kateri sem lahko v sodelovanju s kolektivom uresničil svoje načrte, ideje. Menim, da dokaj uspešno,« se je odzval in pri tem sklenil roki na mizi. Po čem misli, da si ga bodo zapomnili njegovi sodelavci ? »Po organiziranosti, odgovornosti in skrbi za vse, delavce in učence. Tako kot sem jaz pustil pečat na šoli, tako so ga ti in še kdo pustili na meni.« Pri tem mu je beseda nekoliko zastala, z mislimi se je za kratek čas (domnevam) vrnil na začetek ravnateljevanja, ki je takrat predstavljalo zanj velik izziv. Da bo tako velik, si ni mislil. »Dobro je, da velikokrat človek ne ve, kaj ga čaka,« je poudaril, pogledal izpod očal in se »kislo« nasmehnil. Pred 27 leti je bilo na šoli 1.100 učencev, sedaj jih guli šolske klopi dobrih 400. Reforme si podajajo kljuke, te vedno potegnejo za sabo takšno in drugačno organizacijo. »Priznam, da sem glede tega kar trmast in vztrajen, sicer bi težko

3. januarja 2013

našel tako pot, ki ne bi bila preveč stresna za zaposlene, učence in njihove starše, kar je bil moj cilj.« Sam si bo zapomnil leta po mar-

med tnalom in nakovalom, je po tihem prikimaval, nato pa dodal: »Zelo hitro sem se zavedel, da sem tisto okno, v katerega lahko vsak vrže ka-

Tone Skok: »Šola mi je - hote ali ne - krojila zasebno življenje.« sičem. V službo je rad prihajal in še rad prihaja. »Če pa bi me vprašali, ali bi se še prijavil na razpis za ravnatelja, bi bil v dvomih. V tem trenutku mislim, da ne, učitelj pa bi vsekakor ponovno bil.« Kot je še povedal, si bo leta zapomnil po specifičnosti Velenja, po večnarodnosti učencev na šoli, po zahtevnosti. Prepričan je, da so se vse osnovne šole v mestni občini Velenje po kakovosti in strokovnosti šle v korak s časom, da so pravočasno uvajale novosti. »Delati v okolju, kjer je stalno prisotna konkurenca, je velik izziv, pa tudi zelo zelo zahtevno.« Mnenju, da je ravnatelj nenehno

men. Da moram biti včasih sonce, drugič bič oziroma palica. Tu in tam je bilo potrebno kateremu sodelavcu povedati, da ne dela prav, na drugi strani pa je bilo nešteto možnosti, ko sem lahko z veseljem koga pohvalil za opravljeno delo. Ponosen sem na kolektiv. Je izredno strokoven, usposobljeni ljudje pa pripravljeni delati in se tudi zavedajo, kaj delajo in za koga.« Je bil bolj na strani učencev ali zaposlenih? »Na šoli smo zaradi učencev. Kadar je bilo treba slednje zaščititi, sem vedno in tudi bom vedno na njihovi strani. Moral pa sem biti tudi na

strani učitelja. Pritiski javnosti nanj so zelo veliki in pogosto neupravičeni. Učitelj je vse manj avtonomen v svoji strokovnosti.« Tonetovi najbližji niso vedeli za počitnice. Če je v 27 letih vzel po kakšen teden dopusta, je bilo že veliko. Lani za počitek ni izkoristil niti dneva. »Tako sem se odločil. Šola zahteva celega človeka in v vseh teh letih sem dajal prednost njej,« se je opravičeval, skomignil z rameni in nadaljeval: »Sem pač človek, ki je stremel k temu, da je bilo 25. avgusta, ko pridejo učitelji na šolo, in 1. septembra, ko sedejo učenci v šolske klopi, vse, kot mora biti. Takrat ni več časa za kupčkanje, mešetarjenje.« Zadovoljstvo se mu je prikradlo na obraz ob vprašanju, ali se njegovi domači veselijo, ker bo poslej lahko več časa z njimi. Še večje ob razmišljanju, da bo imel sedaj več časa za svoje konjičke. Tako ljubega mu likovnega snovanja tudi ves ta čas sicer ni zanemarjal. Uspešno ga je prenašal na starejše generacije in otroke. »Rad pa bi imel kakšen dan povsem zase, za svojega vnuka, ki se mu nameravam posvetiti bolj sistematično. Spomladi me čaka delo na vrtu, zagotovo bom pogosteje vzel v roke kakšno skicirko, platno, čopiče in šel v naravo.« Pri Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje je vedno rad delal in še bo. Vsaj na začetku povsem »šolskih zadev« ne bo izklopil. Novemu ravnatelju je ponudil pomoč. Vsiljeval mu je ne bo, verjame pa, da bo želel kakšen nasvet izkušenega predhodnika ob napovedanih spremembah.

Spoštovani, tradicionalni decembrski simpozij Pete kolone, ki je potekal v pozitivno-konstruktivnem ozračju je postregel z zaključki, ki bi jih želeli deliti z vami: Prvič: Janezek že ve Prvi dnevi novega leta so pravzaprav namenjeni staremu. Težko se izognemo raznim poročanjem, inventuram, obračunom, skratka preden lahko polno zajameš nov veter, je potrebno opraviti še s temi opravili. Pri svojem delu imam nemalo priložnosti ugotoviti, da so takšna poročanja sestavljena brez resnega namena jemati nauk iz svojih dosežkov, kot naložbe za prihodnost. Črta ločnica, ki loči resne od tistih drugih, je pogosto tudi črta, ki loči dobre in perspektivne organizacije od manj ambicioznih, tudi slabših. Smiselno je izpostaviti veliko pričakovanje do ugotovitev udeležencev v projektu EPK Velenje, saj v polju kulture zasledujemo največ ciljev. Še vedno tudi trdimo, da gre, skupaj s turizmom, za najhitreje razvijajočo se gospodarsko panogo. Počakajmo torej, da izvemo, kaj se je Janezek naučil … Aleš Ojsteršek

Drugič: Po uradnem koncu sveta bodimo pozorni na nove energije. Na tiste, ki v sebi rojevajo alternativne sile in prinašajo spremembe. In na srečo tudi odnašajo. Odnašajo navlako, ki se je v ogromnih količinah nabrala v slepih političnih vogalih, bančnih podstrešjih, socialnih nesorazmerjih, šolskih odkapitalizacijah, kulturnih intrigah in gospodarsko-razvojnih nerazumevanjih. S skupnimi močmi pomagajmo novim energijam, da bodo vrtele naš dragoceni planetek in z njim tudi Slovenijo s pravo hitrostjo in v pravo smer. Pod temi pogoji bomo vzdrževali človeku prijazno gravitacijo, ki jabolk ne bo pometala predaleč od dreves. In pri tem ne bodimo skromni. Poskusimo sodelovati po svojih najboljših močeh, saj bomo tako okrepili tudi lastno zavest in spoznanje, da je veriga človeštva močna le toliko, kot njen najšibkejši člen. Dostojanstveno in s čutom za boljši jutri utrdimo vezi in upanje, ki bo (srčno upam) močnejše celo od granita. Bojan Pavšek

Tretjič: Z kar nekaj ljudmi sem se pogovarjala in vsi so rekli, da je bilo 2012 res zanič leto. Kar nekam se je vse skupaj peljalo. Trinajstica pa bo vsa srečna, bogata, debela, vesela, vsa zvesta in vse dolgove bo poplačala, tiste, ki jih je naredila v dvanajstki in še katerega od prej. Zavezala bo vse zlobne jezike. Tistim pa, ki so imeli v dvanajstki maslo na glavi in ki so hudobno štrene mešali pa bo pokazala trinajstica pravega hudiča. Kar naj se je pazijo,…Za vse prijazne in dobre ljudi, pa vse najboljše in najlepše. Za vse samaritane in tiste, ki boste to še, postali obilo priložnosti za dokazovanje dobrega na različne načine, z empatijo, z euri, z kulturo, z prijazno besedo. Začnemo na novo spet znova, stari obrazi polni optimizma in novih idej za boljše in lepše življenje. Boste rekli, ma kakšna patetika in znucanost, ampak vidim da tako je. Potem, ko se malha napolni je še dobro, da pride Silvester in pomete z vso to neprebavljivo šaro in da življenje steče naprej. In sedaj januarja imamo res priložnost, da odpremo naše glave in misli ter z vsemi dobrimi in slabimi izkušnjami iz dvanajstke gremo nepremagljivi naprej. Nataša Tajnik Stupar

Četrtič: Od A, Željá! Alternativ in Apolitičnosti, Bistroumja in Bistva, Celovitosti in Cvetenja, Človečnosti in Čudes, Dobrote in Dejanj, Etičnosti in Enakosti, Fantazije in Fascinacije, Genialnosti in Ganjenosti, Hvaležnosti in Harmonije, Izvirnosti in Iskrivosti, Jasnosti in Jedrnatosti, Kulture in Korektnosti, Ljubezni in Lepote, Miru in Morale, Načelnosti in Naravnosti, Odkritosti in Odgovornosti, Poštenja in Pravice, Popolnosti in Premišljenosti, Resnice in Radovednosti, Solidarnosti in Sanjavosti, Šegavosti in Šelestenja, Tolerance in Tenkočutnosti, Ubranosti in Ustvarjalnosti, Varčnosti in Vrednot, Zdravja in Zbliževanja, Živopisnosti in Življenjskosti! Željá, od A Matjaž Šalej

Petič: Po neverjetnem spletu naključij nam je uspelo zbuditi se v letu 2013 in ugotoviti, da sveta vendarle še ni konec. Bolj črnogledim in obupanim bi verjetno čisto ustrezalo, da bi ga bilo konec saj leto 2012 ni bilo nič kaj prijetno. In ker ga na srečo ni bilo konec lahko sedaj berete voščila za leto v katerega smo vkorakali. Naj duh upora in solidarnosti, ki je državo zajel ob koncu iztekajočega leta ne popusti tudi v tem letu. Pridruži naj se mu pokončna drža, ponos nase, na svoje bližnje, ponos na to da pripadamo slovenskemu narodu. Storite vse kar lahko, da se odmaknete od negativnih misli k pozitivnim premikom, razmišljajte samo s svojo glavo in se ne pustite zavajati lagodnemu življenju. V vas naj se vname ogenj pravičnosti in razumnosti ter naj vam majhne stvari postanejo veliko zadovoljstvo. Naredite si prihajajoče leto prijetno, zadovoljno in zberite okoli sebe ljudi, ki vas bodo napolnjevali s pozitivno energijo. 2013 naj bo leto ponovnih začetkov! Urban Novak


Naš ­čas, 3. 1. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

SREČNO 2013

3. januarja 2013

11

Gl asbene novi č ke

Leto v znamenju dveh jubilejev Leto, v katerega smo dobro vstopili, bo za našo medijsko hišo znova zelo naporno. Napovedi o gospodarski rasti niso obetavne, naša dejavnost pa je v precejšnji meri odvisna od tega, koliko denarja kdo predvidi za oglaševanje, koliko so ljudje pri varčevanju na vseh koncih in krajih pripravljeni odšteti za to, da bi bili čim bolje obveščeni o dogajanjih v svoji bližnji ter daljni okolici. V lanskem letu smo izdali 51 številk tednika Naš čas. S čim več dogodki, ki so se zgodili v preteklem letu na najrazličnejših področjih predvsem v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ter Zgornji savinjski dolini, smo poskušali obvestiti naše bralce in bralke na 1276 straneh tednika. Pri tem so nam pomagali tudi naši zunanji sodelavci. Nobene številke nismo natisnili na

rem so vidni domnevni morilci znane zvezdnice. Whitney naj bi bila žrtev preprodajalcev drog, ki naj bi jim dolgovala kar milijon in pol dolarjev. Na dan smrti je bila pevka 45 minut sama v svoji hotelski sobi v hotelu Beverly Hilton, v tistem času pa sta oba morilca prišla v njeno sobo, kjer ju je ujela kamera. Medtem ko je mrliški oglednik ocenil, da pevka ni umrla nasilne smrti, se detektiv s tem ne strinja in si želi, da bi z novimi dokazi primer

manj kot 24 straneh, dve obsežnejši številki časopisa smo brezplačno razdelili v vsa gospodinjstva v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini. Leto 2013 bo za mnoge navadno leto. Za našo radijsko in časopisno hišo pa bo minevalo z znamenju dveh jubilejev: 60- in 40-letnice. Pred 40 leti je namreč začel izhajati tednik z novim imenom Naš čas, pred 60 leti pa je bila natisnjena prva številka njegovega predhodnika - Velenjskega rudarja. Pred nami sta torej dva dodatna izziva. Verjamemo, da jih bomo ob vaši podpori primerno zaznamovali. Upokojeni urednik Našega časa Stane Vovk je rad večkrat poudaril: če berem Naš čas, vem več, če v njem oglašujem, vedo drugi več o meni. To trdno verjamemo tudi člani. n tp

Novi Gangnam Style ribič s tržnice Nova spletna senzacija, ki je v preteklih dneh osvojila predvsem Britance, je 31-letni Muhamad Šahid iz Pakistana in njegova pesem One Pound Fish (Riba za en funt). Prodajalec rib na londonski tržnici se je oglaševanja prodaje rib lotil s pesmijo, katere šaljivo besedilo govori o tem, da prodaja dobre in poceni ribe. Najprej je posnel le pesem, nato pa je nekdo na YouTubu objavil posnetek, ki je čez noč postal uspešnica in za Muhamada so se začeli zanimati tudi različni producenti. Z enim od njih je podpisal pogodbo ter posnel videospot za pesem One Pound Fish, ki se je nato uvrstila celo med najboljših 40 pesmi na britanski glasbeni lestvici. Čeprav Šahid v Londonu velja za pravo zvezdo, za zdaj še vedno prodaja ribe in upa na uspeh, podoben Gagnam Styleu.

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE BANDI Da v Idriji še zelo živi punk-rock, dokazuje tudi peterica Banditov, ki bo to zimo postregla z novim albumom Take the Streets. Lansko pomlad so s skladbo New Tomorrow napovedali izid albuma, katerega rdeča nit ostajajo provokativna besedila, družbeno angažiran naboj in punk-rock ritmi.

MATE BRODAR BRO V začetku januarja bo predstavil singel z naslovom Razsta, ki sta ga posnela skupaj z vokalistko Polono Leben, nastal pa je v sodelovanju s Trkajem. Glasbenika sta skupaj napisala tekst. Bro je v zadnjih letih posnel dve plošči, Serious Reggae Deviations in Smoods, ki bo kmalu v celoti predstavljena javnosti.

SIDDHARTA Ob koncu lanskega leta so svoje privržence razveselili z nekoliko predrugačeno različico skladbe Bonsai. Povod za snemanje prearanžirane skladbe sta bila uspešna akustična nastopa Siddharte v Ljubljani in Mariboru decembra.

ELABANDA Skupina predstavlja nov komad z nenavadnim naslovom Wajdoušna, kar v lokalnem dialektu pomeni Ajdovščina. Emocionalna pesem je po besedah članov zasedbe nastala kot odziv na čas, ko jeza premaguje razum.

KONCERTI Tudi v tem letu se v Sloveniji obeta nekaj zanimivih koncertov svetovno znanih glasbenikov. 8. februarja bo v ljubljanski dvorani Tivoli nastopil znani kitarist Slash, 14. marca pa bo v isti dvorani nastopila tudi popularna pevka Nelly Furtado.

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. DANIJELA - Raspašoj 2. EVA BOTO & ŽAN SERČIČ - Silvestrski poljub 3. MONIKA PUČELJ - Zimski večer

Dobrodelna pesem na vrhu

Raspašoj je najnovejša skladba uspešne hrvaške pevke Danijele, ki jo je občinstvu prvič predstavila pred slabim mesecem dni. Poskočna skladbica, ki v ljudeh budi pozitivne občutke, bo v teh hladnih dneh marsikoga dvignila na noge in ga pripravila do plesa. Besedilo in glasbo za pesem je sicer napisal Danijelin partner in znani splitski glasbenik Petar Grašo.

Priredba skladbe, posvečene žrtvam tragedije na stadionu Hillsborough v britanskem Sheffieldu leta 1989, se je v prednovoletnem času prebila na vrh lestvice najbolj uspešnih singlov v Veliki Britaniji. Skladbo He Ain't Heavy, He's My Brother, ki jo v izvirniku izvaja skupina Hollies, izvajajo števil-

tudi Armenija, tudi Slovenija pa bo kljub ugibanjem o odstopu zaradi finančnih težav na Švedsko poslala svojega predstavnika. Kotizacija za Evro-

LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1. Ansambel Poet - Božič, bel božič 2. Anambel Toneta Rusa - Zimska 3. Veseli svatje - Polnoč zvoni 4. Ansambel bratov Avbreht - Ta praznični čas 5. Golte - Preproga božičnega dne 6. Božični zborček - Božični čas 7. Slovenski zvoki - Dragi Miklavžek moj 8. Igor in Zlati zvoki - Božiček 9. Alpski kvintet - Zunaj tiho sneži 10. Gašperji - Božična pesem

... več na www.radiovelenje.com

Ghetbangarap Velenjski raper Benjamin Džinić, bolj poznan kot Ghet, je po nekaj letih sodelovanja z različnimi slovenskimi raperji tik pred iztekom leta 2012 izdal svoj solo prvenec, in sicer mixtape Ghetbangarap. Posnel je tudi videospot za pesem Z bloka snajper. Ghetbangarap vsebuje 14 skladb v stilu rapa 90. let. Na njem gostujejo znana imena slovenske rap in hip-hop scene, kot npr. Sunny Sun, Emkej, Nemir, T-SET, Murat, DJ K'Pow itn. Mixtape je sproduciral Anže Metod Breskvar – BMD, član zasedbe T-SET. Mixtape Ghetbangarap, ki je izšel pri neodvisni založbi Wudisban Records, bo na voljo od petka, 28. decembra, pred nami pa je že prvi videospot za pesem Z bloka snajper. n

ni znani glasbeniki, med njimi tudi Paul McCartney, Robbie Williams ter nekdanja članica Spice Girls Mel C. Singel je s prvega mesta britanske lestvice izrinil Jamesa Arthurja, zmagovalca britanskega X factorja. S skladbo izvajalci zbirajo denar za družine tistih, ki so leta 1989 umrli v tragediji Hillsborough. V Sheffieldu je takrat med polfinalno nogometno tekmo med kluboma Liverpool in Nottingham Forest umrlo 96 ljudi, kar 766 pa je bilo ranjenih.

Znano končno število udeleženk Evrovizije Na nastop za izbor za pesem Evrovizije leta 2013, ki ga bo maja gostil švedski Malmö, se je prijavilo 39 radiotelevizijskih hiš. Na Evroviziji letos ne bodo sodelovale le Bosna in Hercegovina, Portugalska, Slovaška in Turčija. Prve tri so za odpoved sodelovanja navedle finančne razloge. Na Evrovizijo so se prijavile celo Grčija, Italija in Španija, ki jih je finančna kriza še posebej prizadela in za katere do zadnjega ni bilo jasno, ali bodo na izboru sodelovale. Spet se je prijavila

vizijo sicer znaša 77.000 evrov, a to je le eden od stroškov, povezanih z udeležbo na tem glasbenem spektaklu.

Je bila Whitney Houston umorjena? Priznani hollywoodski zasebni detektiv Paul Huebl trdi, da je bila slovita pevka Whitney Houston, ki je umrla 11. februarja letos, umorjena. Svoje dokaze je podkrepil z video posnetkom, ki ga je predal FBI, na kate-

pevkine smrti znova preučil in da bo resnica končno prišla na dan.

Samota ubija Ustvarjalci, ki se podajo na solo glasbeno, pot statistično umirajo pred glasbeniki, ki so člani zasedb, kaže raziskava v reviji, specializirani za medicino BMJ Open. Revija je pod drobnogled vzela 1400 pop in rock glasbenikov, ki so zasloveli med letoma 1956 in 2006. V študijo so bili med drugimi vključeni Elvis Presley, Jimi Hendrix, raper 2Pac, Michael Jackson, Amy Winehouse in Whitney Houston. Med člani zasedb pa Kurt Cobain (Nirvana), Sid Vicious (Sex Pistols) ter Stuart Cable, (Stereophonics). Solo izvajalci so največkrat samotarji. Na neki točki se znajdejo v situaciji, ko so nanje vezani predvsem finančni interesi vseh, ki jih obkrožajo. Pogosto so dolgo časa na poti, daleč stran od partnerjev in družin, v tem času pa jih vsi sodijo po njihovi javni podobi in ne po tem, kar v resnici so. Zaradi tega se lahko počutijo manjvredne in zelo osamljene, je pokazala raziskava. Izhod iščejo v drogah in zdravilih, kar je nemalokrat zanje pogubno.


Naš ­čas, 3. 1. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

3. januarja 2013

V novo … Kdor je imel dolgo novoletno praznovanje, bo imel tudi zelo dolg januar.

V znamenju 13 Novo leto bo v Šoštanju še bolj kot drugod v znamenju številk 1 in 3. Tudi tu bo sicer veljalo leto 2013. Ki bo težko. Za Teš bo to izpolnjevanje pogoja ob potrditvi državnega poroštva za nadomestni blok 6, da ne bo dražji kot 1,3 milijarde evrov. Kar bo zahtevno.

 Kdor ima rad glasbo, ima rad tudi likovno umetnost, bi lahko rekli ob pogledu na citrarke, ki so, pa čeprav so se inštrumenta začele učiti šele v tretjem življenjskem obdobju, vedno bolj ubrane. Milica Tičič in Jožica Klanfer pa sta tudi likovnici. »December je bil res pester; nastopi, razstave, druženja. Sploh nismo nič doma.« Pa jih to nič ne moti. Nasprotno, veselijo se vsakega novega izziva v življenju.

 Viktorija Meh in Tilčka Prpič imata vsaj eno skupno ljubezen – umetnost. Kadarkoli se srečata, se tega razveselita. »Naj ti roka spretno gnete glino,« je Tilčka zaželela Viktoriji. »Tudi tvoj čopič naj te uboga in riše lepe zgodbe,« ji je ta zaželela na zadnjem skupnem druženju Šaleških likovnikov pred slovesom leta 2012.

Slon pojedel mobilni telefon

 »Za prvi dan v letu sem si naložil kar preveliko breme. Tale oprema tehta več kot 20 kilogramov,« je po tem, ko je po potopu s sebe otresel letos ne mrzlo, toplo vodo pa tudi ne, komentiral velenjski potapljač Sine Herman. »A tale potop vseeno zbistri telo in duha, sploh po najdaljši noči v letu,« je še dodal. Ni čudno, da se zato semkaj vrača vsako leto.

Slišim, da vse več ljudi hodi v knjižnice in lista stare časopise. Da vsaj v njih preberejo kakšno razveseljivo vest.

Ne trajno Na Ljubnem upajo, da most, ki jim ga je preko Ljubnice postavila naša vojska, ne bo imel dolgi rok trajanja. Da bo res začasen.

Banke Dolgo je veljalo splošno prepričanje, da je v bankah denar. Vsaj za večino naših to že dolgo ne velja več.

Čokoladni vlak

šli moškega, ki je ležal na tleh in se je že začel rezati po rokah. In so ga rešili.

Iz Belgije znova in znova prihajajo sladke čokoladne zgodbe. Tokrat so slaščičarji v tej deželi izdelali največji čokoladni vlak na svetu – parni vlak je dolg 34 metrov, zanj pa so porabili kar 1250 kilogramov čokolade. Vse skupaj je pod vodstvom Andrewja Farrugie nastajalo 784 ur. Vlak so mojstri izdelali z namenom promoviranja priznane čoko-

Živali pogosto presenetijo. Prav prijazen slon iz Tajske se je srečal s skupino turistov, ki so imeli priložnost od blizu fotografirati in hraniti te velike živali. Poleg sadja in

Spomin nazaj

Greli so ju z vodko Cirkuška slona verjetno nista bila najbolj zadovoljna, ko sta morala zapustiti gorečo prikolico in nato pri -40 stopinjah Celzijah čakati na drugo prevozno sredstvo. Direktor živalskega vrsta Rostislav

(Brez)up Težki so časi, ko si ne upamo niti več zaželeti, da bi bilo novo leto vsaj takšno kot prejšnje.

Miru potrebni Luč miru so skavti prinesli tudi v velenjski Premogovnik. Glede na puščice, ki še kar letijo proti njim predvsem iz ljubljanske strani, ga bodo še kako potrebovali.

Nazaj v realnost zelenjave pa je neko dekle pod rilec pomolilo tudi svoj mobilni telefon – in slon ga je pojedel. Dekle je dogodek precej vznemiril, a presenetljivo ni bilo vse izgubljeno. Ko je namreč slon kasneje opravil veliko potrebo, so med kupi njegovih iztrebkov našli tudi izgubljeni mobilni telefon. Seveda ni več deloval.

Delodajalec bo plačal, ker se je poškodovala med seksom Zgodba iz Avstralije priča, da imajo včasih še tako nerazumne zgodbe na sodišču ugoden razplet. Neka tamkajšnja javna uslužbenka si je

med službeno potjo v motelu privoščila seks, se pri tem poškodovala in se odločila, da bo za odškodnino zaradi poškodbe tožila delodajalca. Ženska si je med spolnim odnosom poškodovala nos in usta, ker ji je na obraz padla svetilka, ki se je odtrgala z nosilca na steni. Zaradi poškodbe so morali delavko odpeljati na zdravljenje v bolnišnico, pozneje pa naj bi zaradi dogodka zapadla v depresijo in naj ne bi bila sposobna delati. Tako je vsaj zatrdila in sodišče ji je očitno verjelo. Zavrnilo je namreč trditev delodajalca, da njene aktivnosti v času službenega potovanja niso imele nikakršne zveze z njenim delom, in odločilo, da je bila ne glede na to, ali je večer v hotelu preživela ob igranju kart ali pa med rjuhami, še vedno v službi.

Konec je pravljičnega božično-novoletnega časa, spet smo stopili v kruto realnost. Še pravljice politikov bodo brez čarobnosti. Kot običajno.

Prepričanje ladne industrije države. V Belgiji je namreč 300 čokoladnih podjetij, ki na leto proizvedejo čokoladne izdelke, vredne dve milijardi in pol evrov. Tokrat izdelani čokoladni vlak, ki je vpisan tudi v Guinnesovo knjigo rekordov, je trenutno na ogled na železniški postaji Gare du Midi v Bruslju.

Rešila ga je napaka Nek obupan moški je sklenil, da bo zaključil svoje življenje, in se

odločil, da bo to še pred samim koncem sporočil ljubljeni osebi. V sms sporočilo je zapisal »končal bom življenje« in vpisal telefonsko številko. A se je zmotil in sporočilo poslal napačni, neznani osebi. Ta je prejeto vzela zares in takoj poklicala policijo. Tudi možje v modrem so stopili v akcijo ter poiskali pošiljatelja in se odpravili k njemu domov. Ker se na njihovo trkanje in klice nihče ni odzval, so poklicali še gasilce, ki so vdrli v stanovanje. V njem so na-

Shilo je opazil, da je nekaj narobe, zato so se odločili za ukrepanje. Slona, stara 45 in 48 let, so ogreli z vodko, ki je bila zmešana z vodo. »Začela sta rjoveti, kot bi bila v džungli,« so povedali in dodali, da so ju zatem odpeljali v toplo garažo lokalne skupnosti, kjer sta okrevala. Odnesla sta jo le z ozeblinami na ušesih.

V Velenju so hkrati odprli kar dva centra: razvojno tehnološko središče Rudarski dom in Center ponovne uporabe. Prepričani so, da sta oba zadetek v polno.

Malo zapoznela Dan samostojnosti in enotnosti sicer slavimo, a oboje vse manj živimo.


Naš ­čas, 3. 1. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

SREČNO 2013

3. januarja 2013

EPK leto smo res vrteli skupaj Slogan skupnega projekta šestih mest z nosilcem Mariborom je bil »Odvrtimo skupaj« - V Velenju s projektom zelo zadovoljni – Kulture bo v prihodnje manj, a naj bi bila ta kvalitetna tudi zaradi dediščine leta EPK

nagovorili publiko. Ne smemo pozabiti na projekt Pekarna, v katerem smo z majhnim finančnim vložkom in veliko mladostne energije uspeli ustvariti projekt, ki bo pomemben tudi za prihodnost,« je dodal Groznik. Ob tem ni želel izpostaviti, kaj se mu je najbolj vtisnilo v spomin. »Presežek mi je celovitost in kompaktnost. To, da so se v projekt vključile tudi gospodarske družbe; Premogovnik Velenje s čudovitimi zgodbami v muzeju Premogovništva, Gorenje z vrhunsko razstavo v okviru mrežnega projekta »Uf industrija«. Ne bi rad iskal dogodka, ki bi ga osebno osvetlil, saj sem se celo leto

»Ustvarjeni so bili presežki«

v Muzeju Premogovništva Slovenije, vodno mesto in še in še. Meni največ povedo odzivi obiskovalcev, ki so se množično odzivali na videno in doživeto, in obisk, ki je presegel vsa pričakovanja. Zadovoljstva ostajajo tudi drobne vezi med kulturnimi producenti in partnerskimi mesti. Leto 2012 bom zato zaključila z velikim zadovoljstvom, da smo v tem projektu sodelovali in ga soustvarjali.» Osebno je bil zanjo prav poseben občutek piti kavo v vodnem mestu, muzikal Aladin in vsa ostala lastna produkcija. »V EPK letu smo se ogromno naučili. Nastale so čudovite predstave, s katerimi gostujemo tudi po

nestrpnostjo sem čakal vsak EPK projekt, vsak dogodek. O večini sem razmišljal tudi v naslednjih dneh in se spraševal, kaj so prinesli Velenju.«

Drago Martinšek in Peter Groznik sta v letu 2012 kulturo doživljala zelo intenzivno. Oba sta prepričana, da bo kvalitetna kulturna produkcija v Velenju ostala tudi v prihodnje.

Barbara Pokorny: »V letu EPK je kultura mnogim postala način življenja, ne le poklic.«

Mala dvorana na vrsti 2014 Projekt EPK pa ni bil uspešen v ureditvi načrtovanih infrastrukturnih projektov. Zato nas je zanimalo, zakaj jih ni bilo mogoče uresničiti. »Projekt EPK kot celota je bil glede infrastrukture neuspešen. Zagotovo so imeli največje ambicije v mestu Maribor,

Bojana Špegel

Velenje, 28. decembra – Lansko leto je bilo v Velenju zagotovo posebno prav zaradi projekta Evropska prestolnica kulture 2012. V času vse hujše gospodarske krize je mesto užilo toliko dogodkov kot nikoli prej. In zelo verjetno nikoli poslej. Tisti, ki so bili zadolženi za izvedbo projekta EPK, so ob koncu kulturno bogatega leta zadovoljni tako z obiskom kot kvaliteto dogodkov. Skupaj z njimi smo podoživeli leto, ki se je za Velenje uradno začelo z otvoritveno slovesnostjo 21. januarja. Uradno se bo na isti dan končalo v letu 2013, ko v mestu pripravljajo zaključni dogodek. Nas pa je zanimalo tudi, kakšno dediščino bo leto EPK pustilo v Velenju in kaj si v kulturi obetajo tisti, ki imajo v rokah škarje in platno.

Kulturo ustvarjale vse generacije Peter Groznik – Peč, koordinator EPK projekta za mesto Velenje, v uvodu prikima ugotovitvi, da je bilo porodnih krčev precej, presenetljivo dobro pa je potem leto steklo in teklo. »Projekt se je pričel s kar nekaj organizacijskimi težavami, ki pa jih je presegel Mitja Čander, ko je stopil na mesto programskega direktorja in na novo zasnoval program. Vzpostavil je štiri programske sklope, kar je Velenju odprlo nove možnosti in priložnosti za več kulturnih projektov kot prej. Pred njegovim prihodom je namreč veljalo, da bomo v Velenju pripravljali le programe za otroke in mladostnike. Prepričan sem, da smo projekt dobro začrtali in izpeljali.« Na poziv, da velenjski kulturniki prijavijo svoje predloge in programe, so sprva dobili kar 120 zametkov projektov, v procesu selekcije pa so kulturni producenti v Zavodu EPK Maribor 2012 na koncu izbrali 24 projektov. Groznik je prepričan, da so z njimi ustvarili celoto različnih umetniških prepričanj in zvrsti, kar je aktiviralo široko množico ustvarjalcev vseh generacij. Ob tem je opozoril, da je Velenje sodelovalo prav v vseh štirih programskih sklopih. »Posebnost mesta Velenje je, da smo, na primer, program Urbane brazde, ki je potekal izrazito znotraj javnega zavoda EPK Maribor, imeli tudi mi. Naj omenim samo razstavo Visoke šole za varstvo okolja, pa Raziskovalni tabor. Morda premalo poudarjamo prav široko aktivacijo ustvarjalcev, ki sicer nikoli niso bili vključeni v ustvarjanje kulture znotraj institucij. Tako študenti, starostniki kot drugi so uspeli v letu 2012 vse to združiti v enovite projekte. To je presežek in obet za dobro nadaljevanje te zgodbe« je dodal Groznik, ki je prepričan, da lahko v prihodnje tovrstno sodelovanje pričakujemo tudi brez projekta EPK.

Na vodi, ob vodi, v opuščenih objektih … Tudi pristop, da se kultura premika iz ustaljenih prizorišč na drugačna, pozabljena ali spregledana, je uspel, je prepričan koordinator EPK dogodkov. Pregled lokacij, kjer so se odvijali dogodki, je impresiven. Imeli smo vodno mesto na gladini Velenjskega jezera, Pikin festival ob njem, programe Kunigunde v obujenem Letnem kinu ob Škalskem jezeru, atraktivne nastope skupine Laibach globoko pod zemljo v rovih Premogovnika. S tem ko smo vsebine selili na tovrstna prizorišča, smo verjetno dodatno

srečeval z ustvarjalnimi ljudmi in ustvarjalno energijo, ki po mojem ne bo kar tako usahnila.« Doda še, da vse statistične analize še niso narejene, a je prepričan, da bodo rezultati dobri. Pisarna EPK v Vili Bianki bo odprta še do marca, ko bodo vse analize končane. »Prepričan sem, da bo dediščina vidna v novem lokalnem programu kulture, ki pravkar nastaja,« je dodal za konec.

partnerskih mestih. Zato smo postali prepoznavni tudi drugje. Lahko rečemo, da projekt EPK ni bil naš cilj ampak pot, ki se bo nadaljevala. Tudi zato, ker je bila podpora občine Velenje ves čas projekta močna. Lahko rečem tudi, da je zaposlenim v Festivalu Velenje leto EPK postalo način življenja in ne poklic.«

Barbara Pokorny, direktorica Festivala Velenje, ki je bil producent kar 9 od skupaj 24 EPK zgodb, se še danes spomni, ka-

Vodja urada za družbene dejavnosti MO Velenje Drago Martinšek, ki mu lahko rečemo tudi lokalni kulturni minister, je EPK

»Kultura je postala še »Največ je povedal obisk« pomembnejša«

13

imeli pa smo jih tudi v partnerskih mestih. Mi smo že pred leti poskušali uresničiti projekt prireditvenega odra ob jezeru. Ko je bilo jasno, da ta ne bo uresničen, smo se osredotočili na preureditev male dvorane doma kulture, za katero smo imeli zagotovljeno sofinanciranje države in deloma tudi sredstev, namenjenih EPK investicijam. Že v lanskem letu nas je ministrstvo za kulturo, ki je takrat še obstajalo, obvestilo, da teh sredstev ne more zagotoviti v letu 2011, v letu 2012 se je zgodba ponovila. Vseskozi smo imeli zagotovljen svoj delež za to investicijo, a glede na splošno situacijo in dejstvo, da smo v preteklih letih dobili no-

Tudi velenjski župan Bojan Kontič je bil s projektom EPK zadovoljen. Povedal nam je: »Kulturi želim v letu 2013 vse najboljše, čeprav se mi zdi, da kultura pri tistih, ki odločajo o sredstvih na državni ravni, nima prav posebnega posluha. Ukinitev ministrstva za kulturo ni bila dobra poteza. Bila je nepotrebna, razburila pa je tudi kulturno javnost. V Velenju lahko trdim, da v minulem letu kultura ni bila okrnjena. Bili smo del Evropske prestolnice kulture, z velenjskimi projekti smo uspeli dokazati, da je Velenje kulturno mesto in neke vrste prestolnica. Z nazivom, da smo bili del tega projekta, smo dobili tudi certifikat, ki nam je še manjkal. To je bil dogodek, ki mu v naslednjih letih ne bomo več priča. Naša generacija ga verjetno ne bo več doživela. Ostajajo pa produkti, ki so jih ustvarili naši kulturniki. Vsak zase je pomemben, ko ocenjujemo sklop EPK. Ustvarjeni so bili presežki, ki smo jih domačini z veseljem spremljali. Upam, da bomo v letu 2013 vsebinsko lahko nadaljevali lani zastavljeno. Dvomim, da bi se naši kulturniki odločili, da je bilo leto 2012 tisto, ko je njihova ustvarjalnost eksplodirala, sedaj pa bi bili v zatonu. Zato verjamem v naše ustvarjalce in presežke tudi v letu 2013.« ko naj bi za naše projekte iz državnega proračuna dobili tudi preko Javnega zavoda EPK Maribor 2012. Po osnovni pogodbi je Velenje dolžno plačati še 130 tisoč evrov za delovanje skupnega zavoda v Mariboru in 135 tisoč za skupne in mrežne projekte.« Martinšek pravi, da so finančne obveznosti do vseh domačih producentov, ki so že oddali poročila, izpolnili. »Nismo pa še plačali vseh sredstev Zavodu EPK Maribor. Dokler ta ne bo poravnal obveznosti do naših producentov, mi teh sredstev ne bomo izplačali. Pogovori tečejo, zagotovila so, da bodo velenjski producenti - predvsem Festival Velenje in Mladinski center Velenje - poplačani v višini 85 odstotkov do konca

Zaključna slovesnost 21. januarja Medtem ko so v Mariboru in štirih partnerskih mestih projekta EPK 2012 zaključne slovesnosti že pripravili, bo ta v Velenju potekala točno leto dni po otvoritveni. Projekt bodo zaprli 21. januarja, ko pripravljajo kratek film, ki bo strnil vse velenjske EPK dogodke.

ko je že lanski otvoritveni dan pokazal, da Velenjčani vedo, da ima mesto pred seboj posebno, priložnosti polno leto. »Vključili smo vse generacije, od malčkov v vrtcih do Univerze za tretje življenjsko obdobje. In res so vse generacije ustvarjale in podoživljale kulturne dogodke med letom. Ob koncu, ko se spomnimo, koliko vsega se je dogajalo in kako dober je bil obisk na prireditvah, pa smo lahko v Velenju iskreno zadovoljni.« Največ kulturnih dogodkov je bilo v Velenju poleti, saj je to dogodkom na prostem najbolj naklonjen čas. »Naj spomnim, da smo se trudili, da se je vse mesece v letu nekaj dogajalo. V marcu, recimo, smo pripravili Max jazz klub festival, ki bo živel tudi naprej. Če lahko temeljim le na tem primeru, se EPK z letom 2012 ni zaključil, ampak se bo z izvornimi zgodbami nadaljeval tudi v prihodnje,« je dodala. Tudi že prej poznana festivala Kunigunda in Pikin festival se bosta nadaljevala, a verjetno v manjšem obsegu kot lani. »Ob tem je treba povedati, da so obiskovalce navdušili tudi mnogi manjši dogodki, kot je recimo Študentski oktet v mestu, razstave skupine Gambate, Carmina Burana, ki nas je vse presenetila z odličnim obiskom prireditve, oba dogodka v povezavi s skupino Laibach

21. januarja 2012 so v Velenju EPK začeli s celodnevno prireditvijo, v katero so vključili vse generacije in tudi tako napovedali pestro dogajanje med letom. 21. januarja 2013 bodo EPK tudi uradno zaključili.

leto 2012 doživljal zelo intenzivno. »Pričakovanja občine Velenje, ko je vstopila v ta projekt, so bila predvsem v tem, da kultura dobi še pomembnejše mesto v družbenem dogajanju občine. Sedaj, ko se že lahko oziramo nazaj, v vseh 24 projektov, lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo v Velenju kot enem od partnerskih mest zagotovo izkoristili veliko potenciala, ki v preteklih letih ni bil pokazan v rednih kulturnih programih. S tega vidika je zagotovo to lahko velik plus in dobra popotnica tudi za naprej. Tudi sam sem razumel projekt EPK-ja kot priložnost, da zbudimo pozornost ustvarjalcev in gledalcev, ki doslej v občinski kulturi niso bili aktivni. Če bomo znali v prihodnjih mesecih ustvarjalce in gledalce vzpodbuditi, da še naprej sodelujejo v projektih kulture, lahko z gotovostjo rečemo, da je bil projekt EPK za partnersko mesto Velenje uspešen.« Ob tem o letu, ki se je že poslovilo, pove: »Bilo je razburljivo, naporno in prijetno. Z

vo knjižnico, da smo obnovili dom kulture in vilo Bianco, da imamo v Velenju bogato kulturi namenjeno infrastrukturo, ki zadovoljuje potrebe kulturnih zavodov in prireditev, smo ocenili, da samo z lastnimi sredstvi ne bomo začeli obnove male dvorane,« pove Martinšek in doda, da obnova tudi v letu 2013 ni načrtovana, iz predala pa bi projekt radi vzeli v letu 2014. Mala dvorana doma kulture naj bi dobila manjši oder in drugače urejen vhod, namenjena pa bo lutkovnim in drugim manjšim predstavam.

Finančna plat zgodbe MO Velenje bi morala po osnovni pogodbi za projekt EPK zagotoviti 1 milijon in dobrih 21 tisoč evrov. Vendar se je lani vrednost koprodukcijskih projektov na programskem svetu EPK v Mariboru zmanjšala. Ovrednotene so bile na 489 tisoč evrov. MO Velenje je za projekte, ki so se dogajali v Velenju, namenila točno ta znesek. »Toli-

leta 2012, v januarju, ko naj bi prispel denar države in največjega dolžnika projekta MO Maribor, pa naj bi poplačali še 15 % sredstev, ki so jih dolžni po pogodbi zagotoviti producentom,« še doda Martinšek. Ko sogovornika za konec vprašamo, kako vidi kulturo v Velenju po letu 2012, Martinšek poudari, da Velenja ne moremo primerjati npr. z Gradcem ali drugimi večjimi mesti, ki so nosila naziv »kulturna prestolnica Evrope«. »Ne bomo se slepili, saj je vsem jasno, da v letu 2013 ne more biti toliko kulturnih dogodkov in projektov, kot jih je bilo lani. Govorim o kvantiteti. Kar se kvalitete tiče, pa bomo poskušali umestiti nekatere avtorje in umetnike, ki so se izkazali v preteklem letu, v redne vsebine naših javnih zavodov. Dobre vsebine bodo sofinancirane iz občinskega proračuna. Prav na kvaliteto bomo morali biti zelo pozorni, da se nam ne zgodi, da ta pade.« n


Naš čas, 3. 1. 2013, barve: CMYK, stran 14

14

SREČNO 2013

3. januarja 2013

ASTROLOŠKI HOROSKOP ZA LETO 2013

Pred nami je leto, ki mu vlada Luna. V veliki meri bo Jupiter tisti, ki bo pomagal kot veter v jadrih voziti naša življenja skozi leto. V ospredju bodo naša osebna čustva, ki bodo imela vpliv nežnosti in ženski princip energije. Pokazala se bo potreba po večji ljubezni, domoljubni pripadnosti ter tradicionalnih vrednotah. Skrivnosten zemeljski satelit je od pradavnine razvnemal razne raziskave, da bi potrdile, kakšen je dejanski vpil Lune in njenih men do obnašanja živih bitij na zemlji. V zahodni astrologiji upo-

rabljamo Luno kot vodilo za izdelavo osebnih kot globalnih horoskopov. Horoskopi so na splošno pisani strokovno, s prehajanjem posameznih planetov. Pomembno je, kako bodo ti vplivali v določenem času leta in za posamezne znake. Gre zgolj za nagibe in splošne ugotovitve. Ko pa se odločite za vpogled v svoj osebni horoskop, vam ga izdela vaš osebni astrolog. Izdela ga na osnovi vašega rojstnega datuma in ure rojstva, zato je tudi veliko bolj natančen.

Slovenija v astrološkem prerezu:

Saturn v vodnem škorpijonu bo še vedno vnašal težave v naša življenja. Finančna nestabilnost države, pa tudi moralne in neetične zadeve, se bodo vlekle v čas ob prehajanju Sonca v ognjeno znamenje ovna in jesenskega solsticija. Saturn je planet učenja, ki pokaže, kako rešiti zagate. Pluton ne pozna šale, uniči vse, kar ima pred sabo. Luna v enajsti hiši bo dala rešitev, kako rešiti določeno težavo,

gledano na globalni ravni. Krize smo povzročili ljudje in zato smo ljudje tisti, ki moramo te težave tudi rešiti. Jupiter bo prehajal deveto astrološko hišo, zato bomo imeli dostop do informacij, kako kakšno stvar dobro speljati. Merkur govori o trgovanju in borznih stanjih. Kaže, da se kriza še ne bo končala. Merkur v kozorogu bo tvoril kvadrat z Uranom, ta aspekt povzroča hude težave, celo možen bankrot države v jesenskem času. Pomembno je, da se znebimo kreditov, hipotek. Spremembe ob prehodu

v novo leto bodo plodne in se bodo dotikale tako mentalnega, duhovnega kot fizičnega nivoja. Poglejmo še v svetovne horoskope. Globalno gledano bosta ameriška in kitajska industrija zašla v znižanje davkov, s tem pa si nakopala hude težave. Karta države Iran - ob majskem in novembrskem mrku lahko povzroči motnje v smislu svetovnega miru. Avtor astrološkega horoskopa za leto 2013, mag. ast. Dora Osebni kontakt 031 830 751

OVEN 21. 3. - 20. 4. Jupiter v četrti hiši vam skozi leto prinaša poglobljen odnos s sorodniki, dedovanjem, interesom za družinsko življenje ter opcije, da oplemenitite svoje nepremičnine ali le te pridobite na novo. Saturn v osmi hiši vas opozarja na zdravstvene težave ter da boste varčevali, morebitna vlaganja dobro pretehtajte. Uran v prvi hiši vam bo v pomoč, da boste pripravljeni na radikalne odločitve. Pluton v deseti hiši bo vplival predvsem na zelo hrabre in korenite poslovne uspehe. Neptun v dvanajsti hiši vam bo razpihoval domišljijo in intuicijo, vsekakor bo imel močan vpliv na vaše duhovno življenje. Mesec april bo za vas mesec, ko se boste končno prebudili in se lotili novih začetkov. Astrološki nasvet bo na mestu, izogibajte se sanjarjenju in lenosti ter držanju na preverjenih in ustaljenih poteh. Števila, ki so plod numerološkega stanja v tekočem letu, so: 11, 16, 37, 40, 48, 62 in 66. Januarja - težave v partnerskih odnosih; februarja - zamajano samozaupanje se bo zaključilo; marca - se boste že videli v novi podobi; aprila - boste dobili, kar vam pripada; maja - izkoristite vsako ponujeno priložnost; junija - boste aktivno pristopali k ežavam in jih reševali; julija - ostali boste v toku dogajanja ne glede na situacijo; avgusta - dobite dobre novice vezane na kraje iz tujine; septembra - se vam bo še kako dobro izšlo vlaganje ali naložba; oktobra - boste reševali zagate; novembra - dokazali boste svojo pravo lojalnost; decembra - se vam pokaže pravilnost vaših odločitev.

BIK 21. 4. - 21. 5.

DVOJČKA 22. 5. - 21. 6.

Jupiter v tretji hiši vam bo nudil interes za učenje, kreiranje, razgovor. Saturn v sedmi hiši vas bo testiral, kako se vedete v odnosih, in odgrnil površje, da bo mogoče videti tudi v globino. Trmasto vztrajanje ne bo na mestu, pa tudi z nasmeški ne boste rešili veliko. Uran v dvanajsti hiši vas bo tako rekoč zdravil obolelih izkušenj ter vas pripravljal na spremembe. Neptun v enajsti hiši vas bo učil, kako se predajati drugim. Pluton v deveti hiši vam bo nudil nov pogled na vaše življenje nasploh. Poletno obdobje vam prinaša uživanje v zaljubljenosti in ljubljenju. Astrološki nasvet bo na mestu, če vam rečemo, da ste dovolj močni, da se boste kar nekajkrat v letu pobrali in se močnejši podali novim izzivom naproti. Števila, ki so plod numerološkega stanja v tekočem letu, so: 8, 16, 42, 45, 60, 78 in 81. Januarja - vam bodo stvari dobro šle od rok; februarja - posvečajte se več zabavi in prijateljem; marca - ljubezenska vznemirjenja bodo kronana z skrivnostjo; aprila - boste izpolnili obljubljeno; maja - v zasebnem življenju boste oživeli; junija - boste močnejši in uspešnejši, če boste večino dela opravili sami; julija - se boste počutili, kot da ste zadeli na lotu; avgusta - kjer koli se boste pojavili, boste dobro sprejeti; septembra - niti in vzvodi bodo v vaših rokah; oktobra - boste iz preteklih izkušenj gradili dobro prihodnost; novembra - bodo stvari v vašem življenju dobile svoje mesto; decembra - vas preseneti veliko lepih zadev.

Jupiter vam bo prehajal prvo in drugo hišo, s tem pa vam omogočal lep zaslužek in ležerno razpolaganje s financami. Saturn v šesti hiši vas bo opozarjal na določene težave, motnje z zdravjem in celo prehranske navade. Uran v enajsti hiši vas bo dobesedno silil k spremembam in novostim v poslovnih vodah in na finančnem parketu. Neptun v deseti hiši vam bo dajal smernice, da boste življenje vodili zelo uglajeno. Pluton v osmi hiši bo krepil potrebo po urejenosti vašega finančnega stanja in načrtovanja vlaganj nasploh. Navkljub mnogim spremembam boste leto preživeli v prijetni duhovni atmosferi, radi boste v družbi, med prijatelji in ljubljenimi. Astrološki nasvet je, da si poiščite zadovoljstvo v malih vsakodnevnih stvareh ter da ponovno odkrijete življenjske skrivnosti. Števila, ki so plod numerološkega stanja v tekočem letu, so: 3, 14, 26, 42, 44, 71 in 72. Januarja - bodo novosti oplemenitile vaš vsakdanjik; februarja - se ne skrijte za svoje emocije, temveč jih pokažite vsemu svetu; marca - sprejmite roko pomiritve; aprila - začetek plodnega sodelovanja; maja - se vidi na obzorju velik dobitek; junija - se ne branite delitvene bilance ali dedovanja; julija - ljubezenski pustolovščini boste stežka ušli; avgusta - nove okoliščine vas bodo precej prevzele; septembra - dajte svoji kreativnosti nov polet; oktobra - z romantičnim dvorjenjem lahko dosežete nemogoče; novembra - se zanesite predvsem na intuicijo; decembra - v partnerskih odnosih boste zablesteli, presenečenjem kar ni videti konca .

RAK 22. 6. - 22. 7.

LEV 23. 7. - 22. 8.

Jupiter v vašem znaku vam bo zagotovo prinašal dobre odnose z okolico in optimistično razpoloženje. Saturn v peti hiši vam daje podporo, da ste ljubeznivi in ljubljeni. Uran v deseti hiši vam pove, da vaša poslovna stabilnost ne bo več tako gotova. Menjava posla skozi leto je skoraj gotova reč in nagibate se k samozaposlitvi. Neptun v deveti hiši vašo intuicijo podpira do te mere, da se spustite tudi na umetniški parket. Pluton v sedmi hiši transformira tako ljubezenske, poslovne kot prijateljske odnose. Ste pripravljeni na ljubezen? Ljubezen bo namreč zavzela središče vašega srca. Astrološki nasvet je, da vas sicer sreča spremlja, a potrebno bo zaupanje vase, le tako boste dosegli vse tisto, kar si zares želite. Števila, ki so plod numerološkega stanja v tekočem letu, so: 1, 14, 36, 51, 52, 66 in 93. Januarja - je predvsem potrebno pokazati svoja čustva; februarja - se boste opredelili za resnična čustva; marca - se vam pojavijo izzivi na poslovnem področju, ki jim boste s težavo kos; aprila - so vidna nova poznanstva, maja - se boste nepričakovano znašli na potovanju; junija - začnite poslovni projekt; avgusta - se izogibajte predvsem ljubezenskim zapletom; septembra - si privoščite potovanja v tujino; oktobra - se posvečajte predvsem družinskim in rodbinskim težavam; novembra - se obeta zanimiv dialog v resnem partnerskem odnosu; decembra - nikar ne odrivajte pomembnih poslovnih odločitev, popravnega izpita namreč ne bo.

Jupiter v dvanajsti hiši vam je kot angel varuh pri vseh težkih in kriznih situacijah. Saturn v četrti hiši podpira predvsem potrebo po prevzemanju odgovornosti v domu in družini. Uran v deveti hiši vam daje povsem neobičajne načrte in prebuja radovednost pri odkrivanju novosti. Z Neptunom v osmi hiši se boste lažje sporazumeli, saj vas bo vodil v globino človeške psihe, pri tem pa boste tudi inovativni za odkrivanje skrivnosti. Pluton v šesti hiši vam bo zelo pomagal pri definiciji delovnih načrtovanj in finančnih vlaganj. Venera vas bo v mesecu juliju zagotovo ponesla v razburkane ljubezenske vode. Astrološki nasvet je, nikar dobesedno ne razumite in ne sprejemajte situacij in ljudi, kajti ko boste odstranili pajčevino, bo vse videti drugače. Števila, ki so plod numerološkega stanja v tekočem letu, so: 2, 8, 14, 16, 22, 37 in 50. Januarja - razvijte strategijo osamosvajanja; februarja - se boste z lahkoto posvečali sebi; marca - pričakujte zanimiva srečanja; aprila - se posvečajte pomembnim razgovorom o delu; maja - že znani temi dodajte denarna sredstva in vlaganja le teh; junija - se bo najbolje družiti z znanimi prijatelji; julija - če se boste čemu odrekli, bo to za vašo bližnjo prihodnost zelo dobro; avgusta - se kaj lahko zgodi, da se bodo pojavile večje težave v prijateljskih krogih; septembra - izborili si boste svoje mesto pod soncem; oktobra - optimistično se boste lotili vseh novosti; novembra in decembra - zelo se boste sicer umirili, umaknili v svoj svet, a to le navidezno.


Naš čas, 3. 1. 2013, barve: CMYK, stran 15

3. januarja 2013

SREČNO 2013

15

DEVICA 23. 8. - 22. 9.

TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.

Jupiter v enajsti hiši vam bo oplemenitil vezi s prijatelji in prinesel kolektivni uspeh pri delu. S Saturnom v tretji hiši bo porušena komunikacija s sorodniki, poti bodo vijugaste, dober bo čas za študij in dokončanje le tega. Uran v osmi hiši vam bo v podporo, da se usedete sami s sabo in da v sebi odkrijete, kaj vam črpa psihično moč. Z Neptunom v sedmi hiši tudi ne bo lahko, morebitna nesoglasja med partnerjema bo skril za tančico nerazumljenega. Pluton v peti hiši bo poskrbel, da bodo nove ljubezenske vezi postale usodne ali vsaj polne strasti. V prehodu v poletje se bo v vas naselila nova energija, ki vam bo dajala novih poletov in entuziazma. Astrološki nasvet je, ko se boste znašli ob steni, vam dober prijatelj pride še kako prav. Števila, ki so plod numerološkega stanja v tekočem letu, so: 8, 16, 18, 22, 34, 44 in 55. Januarja - previdno v poslovno-partnerskih odnosih; februarja - upoštevajte predvsem prijateljske nasvete; marca - uživajte v pomladnem prebujanju narave; aprila - sklenite pomembne dogovore, vezane na delo in denar; maja - nasveti pravnih, uradnih oseb bodo dobrodošli; junija - vaša intuicija bo dobila krila in ne samo to, poslušajte jo; julija - zabavi na prostem odprite na široko svoja vrata; avgusta - se boste znašli v vrtincu čustvenih vibracij; septembra - vaše nenehno iskanje resnice bo obrodilo sadove; oktobra – vse, kar boste počeli ekipno in v sodelovanju, se bo obrestovalo; novembra - vaš najboljši mesec v letu izkoristite za daljša potovanja, decembra - srečanje z neznanim prinaša spremenjen življenjski slog.

Jupiter v deseti hiši vam prinaša vzpon v poslovni karieri, še zlasti če je ta vezana za delo v tujini ali s tujci. Saturn v drugi hiši bo bedel nad vašo porabo denarnih sredstev. Uran v sedmi hiši transformira, postavlja odnose s partnerji na mesta, ki si jih zaslužijo. Neptun v šesti hiši daje moč za duhovno celjenje starih čustvenih ran. Pluton v četrti hiši bo gotovo vplival, da se tehtnice osamosvojijo ali naredijo načrt za omenjen podvig. Od junija dalje se bo v vašem življenju vse vrtelo okrog zaslužka, kariere in zdelo se bo, da se vam življenje obrača na glavo. Astrološki nasvet velja, da se bo prihajajoče leto odvijalo povsem drugače kot preteklo, omogočeno vam bo napredovanje tako profesionalno kot materialno. Števila, ki so plod numerološkega stanja v tekočem letu, so: 5, 12, 33, 54, 70, 87 in 88. Januarja - spomini bodo kot magnet služili, da se vam slabo ne bo več godilo; februarja - boste povsem prevzeli osebo, ki vam je že dlje časa všeč; marca – se boste modro odločili glede finančnega vlaganja; aprila - se vam bo porodila sijajna rešitev, ki jo boste kreirali povsem sami; maja - se vam izpolni velika osebna želja; junija - dobite pomembno sporočilo iz tujine; julija - se zavihtite v vrh družbene lestvice; avgusta - se boste težko izognili ljubezenskemu dvorjenju; septembra - moč vaših besed zlomi še tako velike prepreke; oktobra - se boste istovetili z vašimi talenti; novembra - se nenadoma pojavi priložnost, da se finančno dvignete iz pepela; decembra - boste dosegli, kar boste želeli in si zamislili.

ŠKORPION 23. 10. - 21. 11.

STRELEC 22. 11. - 21. 12.

Jupiter v deveti hiši vam prinaša potovanje v tujino, delo s tujci, obstaja tudi velika možnost, da se vrnete v šolske klopi. Saturn v prvi hiši vam pripravlja pravi spektakel moči in energije, z njo boste uredili že zdavnaj pozabljene zadeve in s si tem pridobili velik ugled. Pluton v tretji hiši kaže, da se bodo dogajale komunikativne spremembe zlasti med sorodstvenimi vezmi. Uran v peti hiši sporoča, da se držite božjih znamenj, še zlasti, kadar se boste odločali med kreativnostjo in ljubeznijo. Uran v šesti hiši daje vzgib hitrim spremembam zlasti tistim, ki so vezane na delovni proces. V jesenskih mesecih boste marsikaj prepustili naključju in se prepuščali ljubezenskim tokovom. Astrološki nasvet velja, spremljala vas bo dobra energija, ki ji rečemo usoda. Če boste znali rokovati z njo, se vam obeta lepo leto. Števila, ki so plod numerološkega stanja v tekočem letu, so: 11, 7, 62, 58, 89, 17 in 90. Januarja - sanjarjenja se bodo ujemala z realnimi dejstvi; februarja - dobro ločite bistveno od nebistvenega; marec - boste vedeli, kam vas peljejo prave poti; aprila - bodo vaše misli močnejše od težav; maja - če boste sprejeli omejitve, je zmaga vaša; junija - tankočutna energija naj bo v ospredju, z njo uspete nemogoče; julija – dovolite, da vas ljubijo; avgusta - z argumenti boste dokazali svoj prav; septembra - nepričakovane ljubezenske dogodivščine; oktobra - odločite se hitro; novembra - nemogoče postane mogoče; decembra, vse kar boste želeli, boste tudi imeli.

Jupiter v sedmi hiši olajša ljubezenska srečanja in posredno tudi zbližanja s partnerjem. Saturn v dvanajsti hiši prinaša poslovne omejitve ter spodbuja osebne dvome. Uran bo prehajal vašo peto hišo, ukvarjali se boste z nenavadnimi ljubezenskimi dogajanji. Neptun v četrti hiši bo v domu in družini prinašal nemir zaradi nejasno postavljenih mej. Pluton v drugi hiši izpostavlja finančno stabilnost in nove obveznosti, povezane z njo. Če hočete srečo, potem se boste morali srečati s svojo preteklostjo. Astrološki nasvet velja, ukvarjajte se z lastno intuicijo ali sanjami, če tega ne premorete, si najdite strokovno pomoč. Tako se boste rešili strahov v sebi. Števila, ki so plod numerološkega stanja v tekočem letu, so: 12, 18, 29, 33, 48, 70 in 99. Januarja - dober čas za povečanje zaslužka in vlaganj; februarja - v službi ne izzivajte sporov; marca - zanimivo ljubezensko srečanje bo spodbudilo vašo zaspalo domiselnost; aprila - se kot feniks dvignete in podate v poslovne pogovore; maja - strastna ljubezenska energija se lahko konča tudi v hotelski sobi med rjuhami; junija - romantično vzdušje lahko prinese mnogim novo ljubezensko vezo; julija - pravi trenutek, da se naredi finančni plan; avgusta - zanimiva potovanja in spoznavanje novih ljudi; septembra - previdno predstavite svoj uvid glede porabe denarja v službi ali v domu; oktobra - nestabilnost v ljubezenskem odnosu, tudi skrivnostna ljubimkanja; novembra - prejmete lahko denar, ki ga niste ravno težko zaslužili; decembra - izognite se vsem daljšim potem, še zlasti, če poti vključujejo zračna prevozna sredstva.

KOZOROG 22. 12. - 20. 1.

VODNAR 21. 1. - 18. 2.

Jupiter v sedmi hiši vam prinaša hitre in odločne poteze v zvezi z ljubeznijo in partnerskimi odnosi. Saturn v enajsti hiši govori o močnih novih poznanstvih in tudi o odhodih nepravih prijateljev. Uran v četrti hiši spodbuja k selitvam družinskih članov. Neptun v tretji hiši bo bdel nad komunikacijo, da bo jasna, a žal tudi velikokrat ostra. Pluton v prvi hiši menja za vas do sedaj pomembne zadeve in spodbuja notranje doživljaje. Skozi poletno obdobje se boste muzali, smejali in ljubimkali, lahko se celo usodno zapletete v ljubezensko vezo. Astrološki nasvet velja, ne obremenjujte se z miselnostjo vaše okolice, odgovore poiščite v sebi. Števila, ki so plod numerološkega stanja v tekočem letu, so: 7, 15, 22, 25, 37, 54 in 72. Januarja – sporočilo, povezano z tujino, vas bo osrečilo; februarja - denar in vesti, vezane na tujino, za vas zelo ugodno presenečenje; marca - previdno ravnajte z zaslužkom; aprila - imeli boste dovolj moči za nove začetke; maja - uživajte predvsem v prebujanju osebnih čutov in ljubezni; junija - pomembna poslovna srečanja; julija - prijateljstva bodo stopila v ospredje; avgusta - bo nekdo iz vaše okolice razburkal vašo sicer mirno naravo; septembra - pridobili si boste zaupanje zanimivih oseb; oktobra - obljube delajo dolg, vrnjena vam bo usluga; novembra - rajši boste poklanjali kot sprejemali; decembra – vse, kar je povezano s športom, vam bo po godu, z njim lahko rešite tudi razne osebne napetosti.

Jupiter v šesti hiši vam prinaša dobro zdravje in srečne okoliščine predvsem glede razvad. Saturn v deseti hiši prinaša velike dosežke, še zlasti, da boste naporno delali in modro vlagali. Uran v tretji hiši vam prinaša splet okoliščin, ki bodo otežile vašo komunikacijo in poskrbele za nevšečnosti med potovanji. Neptun v drugi hiši - intuicija bo tista, ki vam bo v pomoč pri težavah, kako zaslužiti denar v poslu, ki je zelo težaven. Pluton v dvanajsti hiši vam bo dajal veliko podpore za samostojno odločanje in s tem tudi samozdravljenje samozavesti. Spremembe v službi dolgoročno prinašajo spremembe v vaših poslovnih vodah in zaslužek. Astrološki nasvet velja, ostanite pogumni pri vsem, kar vas bo v letu srečalo in se vas dotaknilo. Naučili se boste tudi neprecenljivih vrednot, zaradi katerih bo vaša prihodnost lepa. Števila, ki so plod numerološkega stanja v tekočem letu, so: 5, 19, 22, 41, 57, 80 in 84. Januarja - boste imeli priložnost dobiti dobre ideje in pomembne informacije; februarja - obdajalo vas bo veliko lepe, predvsem pa pozitivne energije, marca - druženja bodo postala zanimiva, prav tako tudi vaša mnoga potovanja; aprila – pazite, kaj boste govorili, nepremišljene izjave vam lahko škodijo; junija - težavam in zdraham v družini se bo težko izogniti; julija – osebi, ki jo ljubite, to povejte in pokažite; avgusta - odpočijte si nekje v neokrnjeni naravi; septembra - soočali se boste z zelo težavnimi poslovnimi odnosi; oktobra - se bo v poslu pokazalo več možnosti za uspeh; novembra - v družini boste našli zatočišče, radost in ljubezen; decembra - posvetite se osebnemu življenju ter ljubezni in o njej odkrito ter glasno spregovorite.

RIBI 19. 2. - 20. 3. Jupiter v peti hiši bo imel vlogo botra ob poroki ali ob prihodu novega družinskega člana. Saturn v deveti hiši vam bo v podporo, da si pridobite želeno formalno ali kakšno drugo izobrazbo. Uran v drugi hiši vam daje pogumne smernice za zaslužek denarja. Neptun v prvi hiši vam daje skrivnostno moč za kreativnost in osebno karizmo. Pluton v enajsti hiši prinaša prave temelje in spremembe v zvezi s prijateljstvi. Vse, kar je v vaši globoki naravi, se bo skozi zgodnje poletje prebudilo. Astrološki nasvet velja, vse, kar je v vas samih, bo prišlo do izraza. Obdajte se z pozitivnimi ljudmi in vse, kar ni iskreno, naj odide iz vašega življenja. Števila, ki so plod numerološkega stanja v tekočem letu, so: 5, 14, 27, 61, 70, 79 in 88. Januarja - bilo bi se dobro povezati z intuicijo in tako najti prave smernice v življenju; februarja - delajte z dušo in pokažite globino svojih občutenj; marca - uživali boste lahko v pozornostih in toplini vaših dragih; aprila - dobili boste potrditev, da ste na pravi poti; maja - večerni izhodi in druženja vam prinašajo novosti v vaše življenje; junija - vaše sanje se bodo skoraj do potankosti uresničile; julija - strasti se bodo razvnele in stopile čez mejo razumnega; avgusta - moč v vas bo nadvladala še tako velike težave; septembra - optimizem vas bo vodil k uspešnim in radostnim trenutkom; oktobra - pomemben poslovni kontakt bo vzpostavljen s tujino ali tujcem; novembra - prijatelj ali prijatelji vam bodo pomagali ustvariti ambicije, povezane z imetjem, domom, lastnino; decembra - do izraza bodo prišle vaše sposobnosti, znanje in moč, celo spiritualna nagnjenja.


Naš ­čas, 3. 1. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 16

16

SREČNO 2013

3. januarja 2013

Pohod v pravljico Druga zimska pravljična pot navdušila številne male in velike pohodnike – Sedem postojank, veliko pravljičnih bitij in sporočilo, da je narava dragocena, sreča pa vedno na dosegu roke

Velenje, 27. decembra – V četrtek je Šaleško dolino po nekaj turobnih dneh obsijalo sonce. Ko je to začelo toniti za hribi, pa se je na Titovem trgu zbrala množica malih in velikih pohodnikov. Prišle so cele družine, tudi najmlajši, tisti, ki so jih na zimsko pravljično pot popeljali v vozičkih, pa do dedkov in babic. Vsi so na poti, polni pravljičnih doživetij, resnično uživali. Odlična udeležba je bila dokaz več, da si v predprazničnem času družine želijo druženja na prostem, sploh če je to pospremljeno z zgodbo, kar

Dimnikarček je na začetku pravljične poti razdelil pravljične zemljevide in več kot 200 gumbov za srečo.

je tokrat bilo. Na pravljični poti so jim Festival Velenje in mladi igralci Gledališča Velenje pripravili sedem postojank, na vsaki pa so otroke razveselili pravljični junaki.

Dimnikarček, rečna deklica, drevesna vila …

Pri novoletni jelki na Titovem trgu je stala velika lestev. Pod njo je bil celo sneg, ki ga mnogi v teh dneh pogrešjo. Na lestvi pa dimnikarček, ki je nagovoril zbrane in jim, preden jim je razdelil pravljične zemljevi-

de in gumbe za srečo, zaželel veliko sreče, saj dimnikarčki vedno poskrbijo za njo. Dolga kolona pohodnikov se je odpravila proti promenadi, kjer jih je na mostu čez Pako pričakala rečna deklica, ki jim je predstavila 40 kilometrov dolgo pot reke Pake od izvira do izliva v morje. Povedala jim je, kako potuje do svojih morskih sorodnic, in jih pozvala k čuvanju vode kot enem največjih zakladov človeštva. Pravljična pot jih je potem vodila na travnik pri šoli Antona Aškerca, kjer jih je pričakal zmaj Pozoj. Povedal jim je

mitološko pripovedko o izvoru Velenja, nato pa se je povzpel na griček, kjer sta mu akrobata pomagala vrniti ogenj. Pohodniki so se potem odpravili v sončni park, kjer jih je naprej pričakala dobra vila, ki jim je poklonila pravljični prah in jim s tem predala sporočilo, da so dobra dejanja tista, ki imajo čudežno in pravljično moč. Odpeljala jih je do drevesa, kjer so lahko uživali v akrobacijah drevesne vile. Ta je pravljične popotnike izvirno pozvala k čuvanju dreves. Na ploščadi pri Vili Rožle jih je pozdravil še škrat

Največ pravljičnih bitij je pohodnike pričakalo v Sončnem parku. Navdušila jih je drevesna vila, ki je z akrobatskim plesom sporočala, kako pomembna so drevesa.

Bergmandeljc, ki je otroke naučil veščin iskanja čudežnih kamnov in barvnih kristalov. Čeprav je letošnji novoletni čas »zelen«, je zavel hladen veter, zato so se mali in veliki pohodniki razveselili toplote Vile Rožle, kjer sta jim kralj in kraljica postregla s čajem in vilinskimi keksi. Dobro uro dolgo popotova-

nje se je tu končalo, pravljice pa so zagotovo živele še vse do trenutka, ko so pohodniki legli v posteljo in podoživljali prijetno zimsko zgodbo, ki se bo prihodnje leto zagotovo nadaljevala. n bš

BUMfest 7 razbija januarsko monotonijo Žalec - Od 18. – 20. januarja bo v Žalcu že sedmi mednarodni festival tolkalnih skupin pod imenom BUMfest 7, ki bo zagotovo razbil monotoni januar. Zaradi dobrih izkušenj, odličnega obiska in kritik ter razprodanimi zadnjimi štirimi festivali, bo letošnji BUMfest spet močno mednarodno obarvan. Skupine tokrat prihajajo iz Nemčije, Madžarske, Italije in Slovenije. V

Žalcu se obeta »noro« festivalsko dogajanje. Program je sestavljen zelo široko, zato organizatorji obljubljajo, da bodo na svoj račun prišli vsi ljubitelji tovrstne glasbe. Festival bo ponudil od prvinskih, ritmičnih udarcev, do vitruoznih melodij glasbenikov z vseh koncev sveta. n

Zlata poroka Marte in Zdravka Goloba S konjsko vprego smo ob svečanem jubileju pospremili našo babico Marto in dedka Zdravka v cerkev sv. Petra in Pavla v Zavodnjah, kjer sta po 50 letih obnovila zakonsko zaobljubo ter si prstana nadela še pred matičarko in županom Občine Šoštanj Darkom Menihom. Prvi dom sta si uredila v Topolšici. Leta 1963 se jima je rodil sin Marko, leta 1966 hči Bernarda in leta 1972 še druga hči Marta. Ker

pa je bila želja po kmetovanju velika, sta hišo v Topolšici prodala in v Zavodnjah kupila kmetijo. Ta je bila v zelo slabem stanju, zato sta morala trdo prijeti za delo in na novo postaviti najprej hišo, potem pa še hlev, kozolec in strojno lopo ter kupiti tudi vso mehanizacijo. Življenje jima ni bilo z rožicami postlano, vendar sta z vztrajnostjo, voljo in trdim delom prehodila svojo življenjsko pot. Leta hitro bežijo in kmalu so

otroci začeli zapuščati domače gnezdo. Čeprav sta na kmetiji ostala sama in imata zato veliko dela, najdeta čas za prijatelje. Oče Zdravko še vedno sodeluje na različnih prireditvah, kjer rad pokaže, kako so včasih predli lan. Zelo aktivna pa sta tudi pri čebelarjih. Doma imata veliko obveznosti z živalmi in vinsko trto, katere kapljica vsako leto napolni sode. Vedno nas rada sprejmeta na obisk, z nami delita kakšen dober nasvet in se tudi poveselita. Babica in dedek, vsi zbrani na zlati poroki, otroci, vnuki in vsa družina ter prijatelji vama želimo še veliko srečnih in zdravih skupnih let.

V sončnem vremenu je otvoritev potapljaške sezone na obrežju Velenjskega jezera spremljalo tudi veliko radovednežev. Pod vodo je nazdravilo 16 potapljačev.

»Topel« potop v polnoletnost

n Družina Golob

Pod gladino Velenjskega jezera je na 18. novoletnem potopu nazdravilo 15 potapljačev in ena potapljačica – Voda imela kar 14 stopinj Celzija, kar je največ v zgodovini potopov

Jubileja se je veselila cela družina.

Velenje, 1. januarja – Ni bilo malo let, ko so na prvi dan v letu člani Društva za podvodne dejavnosti (DPD) Jezero Velenje in njihovi kolegi iz drugih slovenskih potapljaških društev morali razbijati led, da so se lahko potopili pod gladino Velenjskega jezera. Letos, ko so potop

Staš Strozak: »Želimo si lepe, predvsem pa varne potope.«

pripravili že 18. po vrsti, jih je pozdravilo sonce in neverjetno topla voda, po dolgih letih pa se je potopa udeležila tudi potapljačica.

Članom velenjskega društva, ki sicer šteje 55 članov in 10 članic, so se pridružili kolegi iz vseh koncev Slovenije, prvič pa se je z njimi samostojno potopil paraplegik. »Pod vodo ni bilo mrzlo, šampanjec je dobro stekel. S tem smo ne le nazdravili letu 2013, ampak začeli novo potapljaško sezono. V njej pričakujemo obilo lepih potopov, užitkov, predvsem pa varno in uspešno potapljanje,“ nam je po prihodu iz vode povedal predsednik DPD Jezero Staš Strozak. Da bodo potopi še varnejši, bodo v novem letu pripravili kar nekaj tečajev potapljanja. Izpite bodo tudi letos pripravljali na morju, verjetno v Fiesi. n bš


Naš ­čas, 3. 1. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 17

SREČNO 2013

3. januarja 2013

Kako je lahko ta otrok preživel in zrasel v krasnega človeka Dan odprtih vrat Centra Hiše – zavetišča za brezdomne osebe v Velenju – Poznamo več ravni brezdomstva – Letos od 13 do 17 uporabnikov Tatjana Podgoršek

Kolikor ljudi, toliko življenjskih zgodb, pravijo. Na poti enih je več sonca in dišečih rož, drugi namesto tega na poti do zastavljenih ciljev trčijo na takšne in drugačne ovire. Eni pred njimi omagajo začasno, drugi se nikoli ne poberejo. Med slednje ne sodita Ciril Gnezda - Cic in Boris Tepeš, čeprav sta dva od 13 stanovalcev in uporabnikov storitev Centra Hiše – zavetišča za brezdomne osebe na cesti Simona Blatnika v Velenju, kjer so prejšnjo sredo pripravili dan odprtih vrat.

Dom je tam, kjer nekaj časa bivaš in se dobro počutiš

Tako nam je dejal Cic, ki se je v centru znašel zaradi spleta okoliščin. »Umrla mi je žena, ostali so mi krediti. Ker jih nisem mogel odplačevati, sem ostal brez stanovanja. Sedaj sem tu, kjer se med ljudmi, ki so se znašli v stiski, odlično počutim. Mislim, da nima kdo kaj reči. Hvaležen sem vsem, ki so me lepo sprejeli in me bodrijo v prizadevanjih, da bi znova stopil na začrtano življenjsko pot, s katere sem skrenil.« Verjame, da mu bo to uspelo. Vendar se bo takrat, ko bo našel stanovanje in si uredil življenje, rad vračal v Center Hišo ne samo na obiske k prijateljem, ampak tudi kot vzdrževalec. Iz hvaležnosti, ker mu pomagajo sedaj, ko mu je sreča obrnila hrbet, iz prepričanja, da mora po svojih močeh tudi on pomagati drugim v stiski.

Brezdomec s pripravo na diplomo na visoki šoli

Za Borisa, ki je bil ob napšem obisku oblečen prihajajočim praznikom primerno, Center Hiša ne predstavlja le strehe nad glavo, toplega ognjišča, ampak tudi nekaj, kar mu daje možnost, da se v svojem življenju premakne naprej. »Pri starših nisem mogel

'Božiček' Boris Tepeš, Sonja Bercko in Ciril Gnezda – Cic (z leve proti desni)

več živeti. Odločil sem se za ulico in živel na njej, vse dokler nisem prišel v center.« Mu je tu bolje kot doma? »Srečo sem imel, da sem v brezupnem položaju potrkal na prava vrata. Končujem višjo šolo v programu Računalništvo in informatika. V Centru Hiša sem dobil vso podporo za študij.« V tej skupni šoli za življenje se je Cic doslej že izkazal pri opravljanju večjih in manjših vzdrževalnih del v kuhinji centra, pri beljenju …, Boris je »gospodar« v majhni kuhinji, kjer pripravlja zajtrke, večerje, ob nedeljah tudi kosila. »Sem edini z opravljenim živilskim pregledom in šolo za gostinskega tehnika. Tu naredim vse, da uporabniki pridejo čim lažje do dobrih obrokov.« Njegova pričakovanja od leta 2013 so velika. »Prizadevam si, da se bom zaposlil, oddal diplomsko nalogo in se osamosvojil, kar pomeni dobil svoje stanovanje in normalno zaživel,« je še dejal Boris.

Zgodbe ljudi, ki jim je družba ponudila zadnje mesto v vrsti

Sonja Bercko, direktorica Integre inštituta, inštituta za razvoj človeških virov, pod okrilje katerega sodi Center Hiša, je pove-

dala, da v hišo prihajajo ljudje z različnimi bolečimi zgodbami. Običajno so iz okolij, v katerih ni bilo harmonije, v katerih so bi-

me je letos najbolj dotaknila zgodba stanovalca hiše, ki so ga spolno zlorabljali celo starši, pa njegove stiske šola, okolje in sosedje, ki so zaznali, kaj se dogaja, niso prijavili pristojnim službam. Večkrat sem se vprašala, kako je lahko ta otrok sploh preživel in nenazadnje zrasel v krasnega mladega človeka.« Sicer pa je Berckova še dejala, da je bilo leto 2012 za Center Hišo zelo zahtevno. Oblikovali so programe in postavljali normative ter standarde njihovega strokovnega dela z uporabniki. »Naš program sodi med visokopražne v socialnem varstvu, aktivnosti v njem so usmerjene k osebnostni krepitvi posameznika, njegovi vključenosti v socialno in družbeno okolje, spodbujanju in pomoči pri načrtovanju aktivnega reševanja lastnih težav in oviranosti, k socialni asistenci in rehabilitaciji, krepitvi samopomoči, njegovim dnevnim aktivnostim za pridobivanje in ohranjanje delovnih veščin ...« Kot je dejala, dosledno in zavestno izpuščajo iz besednjaka besedo zavetišče, ker v Centru Hiša niso samo klošarji. Brezdomstvo ima namreč več ravni. Hiša je odprta 24 ur na dan, v njej so lahko nameščeni začasno, najdlje 2 leti. Na voljo imajo 20 postelj, letos pa so zabeležili od 13 do 17 uporabnikov s stalnim bivališčem v mestni občini Velenje. »V to število niso vključeni uporabniki, ki so uporabili zgolj nočitev. Sprejeli so hišni red, vendar niso sposobni sodelovati v visokopražnem

17

smo oblikovali takšen odnos do okolja, ki nam omogoča odpiranje navzven. Imamo svoj face book, k sodelovanju smo povabili veliko socialnih aktivistov, mrežimo se … Skratka trudimo se, da bi ljudem, ki se znajdejo v socialni stiski iz takšnih in drugačnih razlogov, pomagali pri napredku v življenju,« je še dejala Sonja Bercko.

Nismo kar tako »socialna republika«

Dneva odprtih vrat se je skupaj z dedkom Mrazom udeležil tudi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Kot je dejal, ne označujejo lokalne skupnosti »socialna republika« kar tako, saj zna tudi v teh kriznih časih poskrbeti za tiste, ki ne zmorejo slediti noro hitremu tempu in na katere bi lahko družba zaradi tega kaj lahko pozabila. Bo pa potrebno razmišljati o novih delovnih mestih, o možnostih za zaposlitev čim ve-

V centru so ljudje, ki so zaradi svoje socialne stiske ostali brez namestitve, brez zadovoljevanja svojih osnovnih potreb; starejši, ki čakajo na vstop v dom za varstvo odraslih, vendar zaradi nizkih prihodkov ne zmorejo stakniti začetka in konca meseca; mladi, ki vstopajo na trg dela, pa ljudje, ki so končali zdravljenje zaradi alkoholizma in prepovedanih drog in se želijo ponovno vključiti v družbo. V Centru Hiša lahko bivajo največ 2 leti

Hišo Center (zavetišče za brezdomne osebe) Velenje sta v minulih predprazničnih dneh obiskala tudi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič ter dedek Mraz. Seveda nista prišla praznih rok.

le vloge otrok in staršev povsem porušene. »Večina jih je samorastnikov, ki jim vse doslej družba ni znala povedati ničesar drugega kot kritiko, ki jim ni znala ponuditi nič drugega kot zadnje mesto v vrsti. »Življenjske zgodbe naših stanovalcev so presunljive. Vsaka se te nekako dotakne. Morda se

programu, ne zmorejo dnevnih obveznosti, spoštovanja dogovorov. Socialnovarstveni program centra financira Mestna občina Velenje, ki je tudi najemnica prostorov Vegrada v stečaju. »Skupaj z nameščenci, prostovoljci in upraviteljem Vegradovih samskih domov Marjanovičem

čjega števila ljudi. »Potem bomo imeli manj težav, kot jih imamo v sociali in bomo lahko z denarjem, ki ga bodo ustvarili ti, lažje poskrbeli za take, ki se bodo znašli na robu družbe,« je med drugim dejal Bojan Kontič. n

Delajte še naprej v dobro skupnosti in ljubljencev Šmartno ob Paki, 26. decembra – Na dan goda sv. Štefana, izročilnega zavetnika konj, ki ga krščanska cerkev slavi kot prvega mučenca, so se po Sloveniji vrstili blagoslovi konj. Tudi v Šaleški dolini so ga pripravili člani Konjerejskega društva iz Šmartnega ob Paki in Turističnega društva Šentilj . V Šentilju je bil to že 17. blagoslov po vrsti, našteli pa so kar 89 konj od blizu in daleč. Blagoslovitveni obred je opravil Andrej Mazej, ki je med drugim opozoril na pomen teh živali pri delu in prevozih. Blizu 2.000-glavo množico je na prireditvi, na kateri so poskrbeli za prijetno razpoloženje godbeniki pihalnega orkestra Hramše, domači pevci, številni harmonikarji, nagovoril tudi velenjski župan Bojan Kontič. Zbranim je zaželel več optimizma in enotnosti v letu 2013, saj bo tako lažje usmeriti razvoj v pravo smer. Šoštanjski podokničar in rezbar Valentin Hajndl je za vse lastnike konj izdelal priznanja, za

Blagoslov je opravil župnik Andrej Mazej.

Z blagoslova konj pred društvenimi prostori v Šmartnem ob Paki

gonilno silo te prireditve v Šentilju Mirka Vranjeka pa je izdelal vremensko hišico, da se mu v bodoče ne bo treba toliko ozirati v nebo. Blagoslov konj v Šmartnem ob Paki pa je bil 16. po vrsti. Tu se je pri društvenih prostorih v Martinovi vasi ob železniški postaji zbralo 34 konj domačih konjerejcev in konjerejcev ter ljubiteljev te plemenite živali iz sosednjih tovrstnih društev. Blagoslovil jih je domači župnik in dekan Ivan Napret, za kulturni del dogodka pa so poskrbeli člani šmarškega moškega pevskega zbora Franca Klančnika.

Ob tej priložnosti se je predsednik društva Franc Sevčnikar zahvalil vsem, ki tako ali drugače podpirajo njihovo dejavnost, šmarški župan Janko Kopušar pa za prireditev, s katero konjerejci in ljubitelji konj bogatijo dogajanje v lokalni skupnosti. Pozval jih je, da tudi v prihodnje z njo in s številnimi drugimi prireditvami, ki jih organizirajo, še naprej delajo v dobro skupnosti ter svojih ljubljencev. n Tp, hj Lastniki so privedli konje različnih pasem.


Naš ­čas, 3. 1. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 18

18

Dva pobega Velenje, 21. decembra – V petek so velenjski policisti obravnavali dva pobega s krajev trkov na parkiriščih. Prvega malo pred 13. uro na parkirnem prostoru pri trgovini Mercator v Šaleku. Neznana voznica fiat punta, zelene barve, z znanimi registrskimi oznakami, je zaradi nepravilnega premika trčila v parkiran avto, po trčenju pa odpeljala s kraja. Ponoči pa je počilo na Prešernovi. Neznani voznik osebnega avtomobila z znanimi registrskimi številkami je zaradi nepravilnega premika trčil v betonsko korito z rožami pred okrepčevalnico Mladost in ga poškodoval, potem pa s kraja odpeljal. Povzročitelja so policisti kasneje izsledili doma na Gorici, za voznico pa še poizvedujejo.

SREČNO 2013

Snežni plaz zasul planinca

ponesrečenec utrpel poškodbe doma na dvorišču stanovanjske hiše v Vinski Gori, ko je prižgal večjo petardo črne barve, ki mu je eksplodirala v desni roki.

Rešili so ju gorski reševalci

Šmartno ob Paki, 26. decembra – V sredo popoldan je na lokalni cesti med krajema Gorenje in Šmartno ob Paki voznik osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti trčil v voznika nasproti vozečega avtomobila. Pri trčenju sta voznik in sopotnica utrpela lažje telesne poškodbe. Zdravniško pomoč sta iskala sama.

Neprilagojena hitrost

Solčava, 30. decembra – V nedeljo okoli 17.30 je na poti iz Robanovega kota proti Molički peči snežni plaz odnesel 21-letna planinca, doma v Mozirju in na Muti. Oba sta bila podhlajena, eden pa tudi poškodovan in v šoku. Rešili so ju pripadniki Gorske reševalne službe Celje in ju predali reševalcem nujne medicinske pomoči, ki so ju prepeljali v Bolnišnico Celje. Pri ogledu so policisti Policijske postaje Mozirje ugotovili, da se je planincema med sestopom udrl sneg, zaradi česar sta drsela po strmem pobočju okoli 200 metrov in obstala okoli pet metrov pred globokim previsom. n

Kradli Velenje, 21. decembra – V petek je neznanec v lokalu Kiki bar v Črnovi ukradel žensko torbico z vsebino. Iz odklenjene pisarne v vrtcu Tinkara v Velenju na Šlandrovi cesti je izginila denarnica, še ena denarnica pa je istega dne zamenjala lastnika v vrtcu Najdihojca na Prešernovi. V soboto, 22. decembra, je brez mobilnega telefona v Rdeči dvorani ostala oškodovanka.

Vlomilci na delu Velenje, 21. decembra – V petek ponoči so policisti zaradi sproženega alarma posredovali v Nakupovalnem centru, kamor je bilo vlomljeno. Vlomilec je pri trafiki 3dva vlomil tudi v samostoječo omaro z revijami in cigareti. V soboto, 22. decembra, je bilo vlomljeno v picerijo Kajuh v Šoštanju. Vlomilec je

odnesel več zavitkov različnih cigaret. V torek, 25. decembra, pa je bilo vlomljeno v klet v stanovanjskem bloku na Koroški cesti v Velenju. Storilec je odnesel več novih akumulatorskih vrtalnih strojev znamke Metabo.

Zamašil izpušno cev Velenje, 22. decembra – V soboto je neznanec na parkirnem prostoru pred stanovanjskim blokom na Cesti Františka Foita 6 s polivretansko peno zamašil izpušno cev na avtomobilu.

Avtomobilski tat odstopil Velenje, 22. decembra – V soboto ponoči je na parkirnem prostoru na Koželjskega ulici neznanec

skušal spraviti v pogon osebni avto golf. Vozilo je premaknil s parkirnega prostora, nato pa od dejanja odstopil.

Svarila niso zalegla Velenje, 24. decembra – Kljub neštetim svarilom, opozorilo in pozivom po »pametnem« rokovanju s pirotehničnimi sredstvi, če to že mora biti, opozorila niso zalegla. Toliko o nesrečah z njimi, kot smo pisali decembra lani, doslej še nismo. V ponedeljek popoldan so v dežurni ambulanti oskrbeli moškega, ki je utrpel hude poškodbe pri pokanju petard. Z odtrganimi prsti in poškodovanim obrazom so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. Policisti so pri zbiranju obvestil in ogledu kraja ugotovili, da je 40-letni

Vinska Gora, 21. decembra – V petek zvečer se je v baru Žagar mlajši domačin nedostojno vedel do gostov in razbijal inventar. Ker se tudi ob prihodu policistov ni umiril, so – da so mu bili kos - uporabili prisilna sredstva in ga pridržali. Znesek na plačilnem nalogu za tri prekrške, s katerim so ga naslednje jutro pospremili iz prostorov za pridržanje, pa tudi ni majhen.

Partnerki grozil z nožem

Velenje, 21. decembra – V petek ponoči je v stanovanju na cesti Simona Blatnika 21-letni zunajzakonski partner z nožem grozil partnerki. Že pred tem naj bi bil do nje večkrat nasilen. Policisti, ki so ga pridržali, so mu izrekli prepoved približevanja, za kaznivo dejanje nasilje v družini pa ga čaka tudi kazenska ovadba.

Preglasno

Velenje, 21. decembra – V petek ponoči je iz enega od stanovanj na Prešernovi donela glasna glasba, s katero si je dal duška stanovalec. Ker je druge motila, so s plačilnim nalogom naredili red policisti. Menda ne prvič. Velenje, 22. decembra – V soboto ponoči pa se je glasna glasba slišala iz stanovanja na Goriški cesti. Kršitelj je prejel plačilni nalog policije. Velenje, 24. decembra – Zaradi predvajanja glasne glasbe so šli policisti na božično noč na Stantetovo cesto, vendar je kršitelj iz

stanovanja odšel pred njimi. Plačilni nalog bo vseeno prejel. Malo kasneje, a pride.

Bivša partnerka ga je

Velenje, 22. decembra – V soboto zvečer je med prepirom v stanovanju v Šaleku bivša partnerka fizično napadla bivšega partnerja. Povzročila mu je lahke telesne poškodbe.

Mladoletni sin žaljiv do očeta

Velenje, 22. decembra – V stolpnici na Šaleški cesti se je v soboto žaljivo in nesramno vedel do očeta mladoletni sin. Policisti so o zadevi seznanili center za socialno delo, fanta pa čaka tudi obdolžilni predlog.

Pretepen pred lokalom

Velenje, 22. decembra – V soboto ponoči so neznani nasilneži pred lokalom Caffe In na Koroški cesti pretepli mlajšega moškega. Z reševalnim avtomobilom je bil zaradi poškodb, ki jih je utrpel, najprej prepeljan v dežurno ambulanto, od tam pa v bolnišnico. Za nasilneži policisti še poizvedujejo.

Nasilen do žene

Velenje, 22. decembra – V soboto ponoči je doma, v stanovanju v Šaleku, 22-letni mož ženi s tepežem povzročil telesne poškodbe. Menda je nasilje v družini trajalo že dalj časa in dogodek ni bil prvi. Policisti so mlademu možu izrekli prepoved približevanja, čaka pa ga tudi ovadba za kaznivo dejanje.

Nedostojno s sosedom

Velenje, 23. decembra – V nedeljo popoldan se je v Zgornjem Šaleku sosed nedostojno vedel do soseda. Prišli so policisti in zadevo končali s plačilnim nalogom. V stanovanju na Koželjskega ulici pa se je prijatelj nedostojno vedel do prijateljičine mame. Tudi ta si je zaslužil plačilni nalog.

Iz lokala v bolnišnico

Velenje, 23. decembra – V nedeljo ponoči so iz bližine krožišča pod skakalnicami v dežurno ambulanto, nato pa v bolnišnico odpeljali vinjenega moškega. Kot se je izkazalo, ga je v lokalu Čuk v Starem Velenju fizično napadel neznanec. Za njim policisti še poizvedujejo.

Prijavila nasilnega partnerja

Velenje, 25. decembra – Kar nekaj časa je prenašala nasilje, tako psihično kot fizično, da je zbrala pogum in prijavila 42-letnega zunajzakonskega partnerja s Koželjskega ulice. Policisti so ga zaslišali, mu izrekli prepoved približevanja, pišejo pa tudi ovadbo za kaznivo dejanje nasilje v družini.

Pijan doma razgrajal

Velenje, 25. decembra – V torek ponoči je doma na Goriški cesti razgrajal in razbijal pijan stanovalec. Ker se tudi ob prihodu policistov ni pomiril, so ga pridržali do streznitve.

Zdravniško pomoč iskal dan po nesreči Velenje, 25. decembra – V torek dopoldan so v dežurni ambulanti oskrbeli poškodovanega moškega, potem pa ga prepeljali v bolnišnico. Poškodbe je utrpel prejšnji dan okoli 17. ure, ko je tekel čez parkirni prostor pri Beli dvorani. V tistem je po parkirišču vzvratno zapeljal neznani voznik neznanega osebnega avtomobila in trčil vanj. Pešec se je po trčenju pogovarjal z voznikom in ker takrat še ni čutil bolečin, ni poklical policije. Zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče policisti pozivajo voznika, da se oglasi na Policijski postaji Velenje. n

Delal bo Šempeter, 27. decembra – V četrtek je bilo vlomljeno v prostore nekdanjega podjetja Hmezad na Rimski cesti. Storilec je odtujil več kosov delovnega orodja v skupni vrednosti 1.500 evrov.

Kraja bakrenih obrob Šempeter, 29. decembra – V soboto je bilo v Zalogu vlomljeno v pomožne objekte transformatorske postaje. Iz ograjenega prostora so storilci odtujili za okoli 4.000 evrov bakrenih obrob.

Iz policistove beležke Prenočil pri policistih

3. januarja 2013

Gost napadel gosta

Velenje, 25. decembra – V torek je bilo posredovanje policije potrebno pred lokalom Space bar na Koroški cesti, kjer je znani kršitelj napadel gosta. Prizadejal mu je lahke telesne poškodbe. Čaka ga kazenska ovadba.

S pestmi nad gostitelja

Šmartno ob Paki, 26. decembra – V sredo popoldan se je v stanovanju v bloku v Šmartnem ob Paki obiskovalec, sicer sosed, sprl z gostiteljem in ga fizično napadel. Kršitelju so policisti napisali plačilni nalog.

Vredno pohvale

Za petek, 21. decembra, si pohvalo zaslužijo trije: občan, ki je policistom izročil bančno kartico, ki jo je našel pri bankomatu Mercatorjeve Tržnice, občan, ki jim je izročil izgubljen črn etui z osebnimi dokumenti in bančno kartico, ter občan, ki jim je prinesel osebne dokumente, najdene v bližini avtobusnega postajališča. Pohvalo si zasluži tudi Velenjčan, ki je v soboto, 22. decembra, policistom izročil registrsko tablico, ki jo je našel na Kersnikovi v Velenju. Ti so jo lastnici iz Lipja že vrnili. V nedeljo, 23. decembra, pa jim je občanka izročila manjšo torbico roza barve, na kateri sta dva ključa. Našla jo je na otroškem igrišču, lastnica ali lastnik pa jo lahko prevzame na Policijski postaji Velenje.

(Ne)varno leto 2013 Adil Huselja

Enaindvajseti december 2012 smo preživeli. V prvi kolumni v lanskem letu sem opozoril nanj in zapisal, da ga bomo. Če bi bilo drugače, teh vrstic zagotovo ne bi brali. Za letošnje leto nisem nikjer zasledil kakšnih strašljivih prerokb, toda vstopili smo v trinajsto leto »novega« tisočletja in obeti niso najboljši. Ne samo zaradi »trinajstice«, ampak predvsem zaradi drugih stvari. Toda preden se ozremo v prihodnost, je prav, da najprej pogledamo v minulo leto. Svet v letu 2012 je navkljub olimpijskemu duhu, ki je iz Londona zaobjel ves planet, ječal in krvavel v številnih vojnah, oboroženih konfliktih, incidentih in nemirih. Beseda »kriza« je skoraj v vseh delih sveta postala stalnica in spremljevalka človeštva in človeka. V Evropi se je ta beseda dobro usidrala in dobro uničuje dosežke naših pred(hod)nikov, in kar velja za Evropo, velja tudi za našo mlado državo. Sicer pa vsakdo med nami čuti in doživlja krizo po svoje, odvisno od številnih okoliščin. Kot še nikoli v novejši zgodovini smo bili priča (spontanemu) aktivizmu množic tudi v naši državi. Ljudje – volilci so se uprli županu in mu z eskalacijo nasilja pokazali, da je njegovo početje nedopustno. Maribor kot evropska prestolnica kulture 2012 se je prelevil v prestolnico upora zoper koruptivnost in klientelizem. Protesti se še niso polegli in se bodo zagotovo nadaljevali tudi v letošnjem letu. Tudi od tega bo odvisno, kako varno bo letošnje leto. Pa ne zgolj zaradi tistih nasilnih demonstrantov ali posameznikov, ki bodo proteste izkoristili za svoje osebne interese, ampak predvsem zaradi institucionalnega oziroma državnega odnosa dotežav, na katere množice opozarjajo. Ali drugače zapisano: od nacionalnega sistema integritete, ki ga tvorijo politični, družbeni, ekonomski in kulturni temelji, ter trdnosti njihovih temeljev in usklajenosti med pravnim okvirom in stanjem v praksi. Policisti so že začeli pripravljati letna poročila in nam bodo predstavili statistične podatke o varnostnih dogodkih. Ne glede na njihove ocene bo predvsem pomemben naš občutek varnosti. Ta občutek zajema prav vse, kar doživljamo in zaznavamo v okolju, kjer živimo ali delamo; za ta občutek ne bodo dovolj le statistični podatki. Da se bomo počutili varno, bomo morali imeti občutek, da so naša delovna mesta varna in da niso predmet borzno-menedžerskih mešetarjenj, da bomo ob bolezni dobili ustrezno zdravniško oskrbo, da bo izobrazba otrokom dostopna glede na njihove sposobnosti, da bodo starejši lahko uživali sadove svojega dela … Še bi lahko našteval, toda to je čisto dovolj, da vidimo, da varnost ni zgolj to, da policisti nadzirajo promet ali iščejo tatove bakrenih žlebov. Glede na preteklo leto se bo država morala potruditi, da bo vzpostavila odgovornejše in transparentno delovanje v javnem in zasebnem sektorju, saj je zaupanje v vladavino prava in institucije močno načeto. Tako bi se počutili bolj varno in bolj prijetno. Tudi enakovredno, saj bi za vse veljala ista pravila. Tako bi vsaj simbolično začeli preganjati to mračno tesnobo in sramoto »pohujšanja v dolini Šentflorjanski«, ki je načela temelje varnosti države in vseh nas. Od tega je tudi odvisno, koliko denarja bo prejela Policija za zagotavljanje varnosti, da bomo mirneje spali, se varneje vozili in na tujem še vedno rekli, da živimo v »varni oazi« Evropske unije, ki vse bolj postaja prostor številnih in raznolikih konfliktov in kjer se človekove pravice in demokratična načela vse bolj umikajo pred anonimnimi institucijami in finančno-kapitalističnimi interesi. Bojim se, da bo zaradi navedenega naša varnost potisnjena v drugi plan. Upam le lahko, da bom naslednje leto zapisal, da sem se v prvi letošnji kolumni zmotil. Srečno! n


Naš ­čas, 3. 1. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 19

SREČNO 2013

3. januarja 2013

Zdravja tudi v 2013! Večer. Še dva in pisali bomo 2013. Nad mesto tiho pada noč. Nežno ga objame, vzame v naročje in zaziblje v sen. Temo preganjajo številne luči z okrašenih dreves. V letu 2012 jih je mnogo ugasnilo, tako kot mnogo služb in različnih pomoči. Kriza, protesti, revščina. Le kam se je izgubila socialna država? A praznikov nam ne more vzeti nihče. Tudi upanja in vere ne - v boljšega človeka in lepši jutri. Voščilnice in darila. Prazniki bi bili brez njih siromašni - brezosebni, brez prave vsebine, pogosto tudi brez pričakovanj. Sreča ni v denarju. Sreča je v ljudeh in odnosih, v drobnih pozornostih in zavedanju, da nisi sam. V mislih spolzim nazaj v sredino sedemdesetih let, ko sem kot gimnazijec, ves nestrpen in v velikem pričakovanju, pred novim letom prestopil prag hiše svojega dekleta. Prijetna gospa, ki sem jo čez leta sprejel kot svojo taščo, mi je ob voščilu postala nekako nerazumljiva in pretirano skromna. Kaj pa vem, kaj sem pričakoval? Njene besede so me presenetile, saj so mi takrat izzvenele nekako prazno. “Da bi bili zdravi in se imeli radi”, mi je še dolgo po tem odmevalo po ušesih. Pa saj se heca … Zdravi! Pri osemnajstih, ko sem kar pokal od energije. Kaj pa je biti nezdrav? Preveč vprašanj za mlado glavo, ki je bila zamegljena z ljubeznijo, na bežna srečanja z boleznijo pa je pozabila. Imeli radi!!! Kaj mi torej želi? Nič ali … Danes, ko sem si naložil že šesti križ in me je

življenje neštetokrat postavilo iz oči v oči z boleznijo in smrtjo, razumem in dojamem veličino tega voščila. V njem se zrcali bistvo življenja. Zdravje in ljubezen! Biti zdrav - duhovno in telesno. Ljubiti in biti ljubljen. Osnovni pogoji, da lahko živiš kvalitetno življenje. Da lahko delaš, ustvarjaš, da lahko daješ in sprejemaš. Da lahko rasteš, bogatiš sebe in okolico. Polno lahko ljubimo le, če smo telesno in duhovno zdravi.

Ljubezen potrebujemo zato, da lahko preživimo. To je jezik, ki ga razumejo dojenčki in odrasli, razumejo živali in rastline. Brez nje ovenijo, nehajo uspevati in umrejo. Čustvo ljubezni in občutek ljubljenosti nas osrečujeta in nam pomagata krepiti imunski sistem. Ljubezen je

zdravilna. Prežene depresijo, vrne optimizem in nas energetsko dviga. In kje hodimo sami? Po robu? Med zdravjem in boleznijo. Nas je morda že zajel vrtinec in nas bo odneslo? Smo si kdaj tudi sami zaželeli zdravja? Smo ga morda pričeli tudi aktivno iskati in ohranjati? Saj ni potrebno veliko! Le trenutek odločitve in nekoliko dobre volje. Človek se mora imeti rad. Mora se spoštovati, skrbeti zase; mora se ohranjati in rasti; mora biti ravno toliko egoista, da ne izgori v prevelikem razdajanju. Le kadar bo stabilen, duhovno in telesno zdrav, nabit z energijo in poln ljubezni, bo lahko tudi dajal. Postaviti si moramo prioritete in skrb zase zapisati z velikimi črkami na prvo mesto. Na dan si bomo poklonili pol ure. Le 30 minut hitre ali nordijske hoje, lahkotnega teka, kolesarjenja ali plavanja. Lahko tudi iger z žogo, samo da bo telesna aktivnost dovolj intenzivna in bomo dosegli lastno območje priporočene frekvence srčnega utripa. Izbrali bomo zdravo uravnoteženo prehrano, ki ima osnovo v žitih, zelenjavi in sadju, ter omejili vnos mesa, maščob in sladkorja. Namesto običajnega bomo uporabili oljčno olje, po kosilu pa si bomo privoščili še kozarec dobrega rdečega vina. Posebno skrb bomo namenili vnosu tekočine. Najboljša je voda - liter do dva na dan. Poskrbeli bomo za duhovno higieno in sproščanje. Poiskali bomo svoje drevo, ga objeli, se umirili in zlili z naravo. Naj bo leto 2013 mirno in prizanesljivo, naj nas obsuje s srečo in ljubeznijo ter napolni z zdravjem. Naj nam bo lepo! n Janez Poles

Popotovanje po prebavilih in pogoste bolezni Zdravnica Aleksandra Žuber predavala o zdravi prehrani in o bolezni prebavil V zadnjem času so bolezni prebavil zelo pogoste. V največji meri so posledica nezdravega načina življenja. O njih je v Knjižnici Velenje predavala dr. Aleksandra Žuber. Predavanje je organiziralo Društvo bolnikov z osteoporozo Šaleške doline. V današnjem času in ob hitrem tempu življenja uživamo hrano, ki nam je neprijazna, škropljena, tudi gensko spremenjena, iz daljnih dežel, za katero pravzaprav niti ne vemo, kako je pridelana. Ob tem se nam postavlja vprašanje, ali želimo uživati takšno hrano. Najbolje je, da odgovor poiščemo sami pri sebi. Morda ga odkrijete že med popotovanjem po prebavnem traktu v naslednjih vrsticah. Nas je na to popotovanje popeljala dr. Aleksandra Žuber. Pot hrane po naših prebavilih nam je zelo nazorno predstavila in prikazala na dopasnem modelu človeškega telesa. Prebavni trakt se začne z ustno votlino. Tako je pomembna stvar, ko zaužijemo hrano, pravzaprav to, da jo dobro prežvečimo. Hrana gre nato v požiralnik, približno 40 centimetrov dolgo cev, ki se krči in pomaga hrano spravljati v želodec. V spodnjem delu trebušne votline se požiralnik konča v želodcu. Ko je kisline v želodcu preveč, za kar je v največji meri kriva Helicobacter pylori, se lahko na želodčni sluznici naredi razjeda, pride lahko tudi do krvavitve. Bakterijo se v veliki večini dobi zaradi neumivanja rok. Med različnimi metodami odkrivanja je tudi gastroskopija. Zdravljenje poteka z zdravili in v okoli 90 odstotkih je tudi odpravljena. Najbolj alarmanten znak, da je prišlo do krvavitve, je črno blato pri odvajanju. Le-to v okoli 80 odstotkih

nakazuje na rano na želodcu. Prav Helicobacter pylori je tudi krivec za povzročitev raka na želodcu. Od želodca navzdol je dvanajstnik, ki je vez med želodcem in tankim črevesom. Trebušna slinavka, ki leži zadaj, vsebuje encime za nadaljnjo predelavo hrane. Vnetij trebušne slinavke je danes bistveno

Skupni znaki pri vseh treh boleznih so driska, hujšanje, spahovanje, napenjanje, bolečina v trebuhu, slabo počutje, lahko tudi bruhanje. Snovi, ki se resorbirajo v črevesju, gredo naprej v jetra. Jetra so naša največja kemična tovarna, saj se vse snovi, ki jih pojemo, tu razstrupijo. Zelo pomemben organ za presnovo

Aleksandra Žuber med predavanjem

manj kot včasih, so pa vsekakor dobro zdravljena. Znaki za vnetje so lahko bolečina, ki se širi v levi rebrni lok, bledica, pordela lica, bruhanje, driska. Iz dvanajstnika, kjer se iz hrane v kri posrkajo nujno potrebne snovi za življenje, se hrana pomika v tanko črevo. Suhi del hrane gre v debelo črevo, ki se začne s slepičem. Med najpogostejšimi boleznimi tankega črevesja so celiakija, intoleranca na laktozo in Chronova bolezen.

maščob je žolčnik. Možne težave, ki se pojavijo, so nastajanje žolčnih kamnov. Znaki so bolečina pod desnim rebrnim lokom, napetost v trebuhu, ki se širi v hrbet, oteklina pod prepono navzdol ter temen urin. Med obolenji jeter je najhujša oblika ciroza. Nastane lahko zaradi prekomernega uživanja alkohola, vnetnih obolenj, kot posledica pretiranega uživanja zdravil. Ciroza se navzven pokaže kot zatečenost, rumenkast videz, bolečina pod de-

snim rebrnim lokom, bledo (aholično) blato, temen urin. Vnetje jeter ali hepatitis povzročajo predvsem virusi, med dejavniki so lahko tudi pretirano uživanje alkohola, razna zdravila, kemične snovi in strupi, motnje v presnovi ali celo spremenjen lasten imunski odziv. Pri koncu popotovanja po prebavni poti je tu še deblo črevo. Pogoste težave, ki se pojavljajo, so hemeroidi ali žilni vozlji. Ločimo zunanje in notranje hemeroide. Med simptomi so srbeč in neprijeten občutek okoli anusa, sveža krvavitev, bolečina v predelu zadnjika. Nastanejo ponavadi zaradi nosečnosti, staranja, kronične driske ali zaprtja, dolgega sedenja, nezdrave prehrane. V primeru omenjenih simptomov je potrebno obiskati zdravnika. Vzrok za krvavitev iz anusa je lahko tudi rak debelega črevesa ali danke, ki pa se danes uspešno zdravi, zlasti če je dovolj zgodaj odkrit. Zato je zelo pomembno, da preventivni program Svit jemljemo resno in se nanj tudi odzovemo. Ob koncu predavanja, ki mu je prisluhnilo veliko število vedoželjnih udeležencev in članic ter članov društva, je dr. Žubrova izpostavila pomen preventive v našem vsakdanu ter tudi poziv: Umivajte si roke, ne pljuvajte po tleh, ker se s tem širijo bolezni umazanih rok in tuberkuloza. Vsak kvadratni meter zemlje izkoristite za samooskrbo – pridelavo neoporečne zelenjave in sadja. Nedvomno nam poziv pušča prostor za razmislek in seveda za dejanja, s katerimi bomo življenje naredili bogatejše in kvalitetnejše. n Lucija Paradžik

Dve prestižni priznanji

19

Dijakinja prvega letnika športnega oddelka Gimnazije Velenje Anja Drev je decembra prejela dve prestižni priznanji. Zveza za šport invalidov Slovenije ji je podelila naziv perspektivna mlada športnica, Športna zveza gluhih Slovenije pa jo je ob praznovanju 20-letnice delovanja izbrala za športnico leta 2012.

Komaj 15-letna Anja Drev je postala športnica leta 2012 med gluhimi in perspektivna mlada športnica med invalidi.

15-letna Anja, sicer članica gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje, si je nagradi prislužila za rezultate na evropskem pokalu gluhih v alpskem smučanju. V zadnji sezoni je v skupini do 18 let osvojila prvo in tretje mesto v slalomu in drugo v veleslalomu. Na vseh treh tekmah je bila v ženski članski konkurenci tretja. Na državnem tekmovanju za gluhe in naglušne je med ženskami osvojila prvo mesto. Anja je tudi članica ekipe starejših slišečih deklic, ki tekmujejo pod okriljem Smučarske zveze Slovenije. V minuli sezoni je klub poškodbi in časovnemu prekrivanju tekem osvojila tretjo mesto v skupni uvrstitvi v vzhodni regiji. Anja se v tem času zavzeto pripravlja na svetovno prvenstvo gluhih, ki bo od 21. februarja do 3. marca prihodnje leto v Nemčiji. Za njo so že 45-dnevni snežni treningi na Hintertuxu in v Arrabbi, te dni pa izkorišča možnosti bližnjega smučišča na Golteh. Želi si, da bi čim uspešneje zastopala barve Slovenije na najprestižnejšem tekmovanju. Njeni starši in tudi Anja sama pa so zelo veseli, da sta jo kot obetavno mlado športnico prepoznali Zveza športnih invalidov Slovenije – paraolimpijski komite, in Zveza gluhih Slovenije, ki sta jo tudi finančno podprli. n Tp

Uspešna Zoja Štrukelj Tudi zadnje dni letošnjega leta so mladi igralci in igralke preživeli na teniških igriščih. Na igriščih TK Šplus (Lj) je med 26. in 30. decembrom potekal drugi turnir iz serije FIN-A za dečke in deklice do 12 let. Turnirja so se udeležili vsi najboljši slovenski igralci in igralke tenisa v tej starostni skupini, zato je bil najvišjega - 1. ranga. Nanj so se pri deklicah uvrstili Lana Stefanovič in Zoja Štrukelj, pri dečkih pa Patrik Grossman, Marko Kovačević in Tin Krstulović (vsi ŠtkVe). Vsi otroci so navdušili z borbenostjo, nepopustljivostjo in odličnim tehničnim znanjem.

Zoja Štrukelj

Vnovič se je zelo izkazala Zoja Štrukelj (na sliki), saj se je uvrstila v polfinale, kjer je izgubila proti 2. nosilki Živi Falkner (Otočec). Turnir je osvojila 1. nosilka Marija Vičič (Šplus). Pri dečkih se je Marko Kovačević prebil med 8 najboljših, Tinu Krstuloviću pa je, podobno kot Zoji pri deklicah, uspel preboj v polfinale, kjer ga je z 2 : 6 in 4 : 6 premagal 1. nosilec in poznejši zmagovalec turnirja Jan Kupčič (ŽtkMb). Tekmovalna ekipa do 12 let nas je počasi navadila na visoke uvrstitve, zato se že veselimo njihovih prihodnjih nastopov. n bk

Novoletni šahovski turnir Šoštanj, 29. decembra – na tradicionalnem novoletnem turnirju v šahu, ki ga organizira Šahovski kljub Šoštanj, je v soboto slavil Ernest Špeh iz Mozirja. n G.R.


Naš ­čas, 3. 1. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 20

20 Četrtek, 3. januarja

06.10 06.15 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.15 10.30 10.50 11.35 12.25 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.50 16.00 16.10 16.45 17.00 17.15 18.00 18.35 18.55 19.00 20.00 21.00 21.30 22.00 23.05 23.35 23.50 00.20 00.40 01.05

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Lenuh Poležuh, 8/13 Barčica, pesmica za otroke Male sive celice, tv kviz Pripovedka o Cerkniškem jezeru Razred zase: Spolna vzgoja Dnevnik, vreme, šport Svet v letu 2012 Slovenci v Italiji Poročila Mostovi Roli, Poli, Oli, risanka Olivija, ris. Firbcologi Dobra ura Poročila, vreme, šport Dobra ura Infodrom Ezopovo gledališče, ris. Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenija v letu 2012 Dobri stari časi, dok. feljton Prava ideja! Odmevi, vreme, šport Osmi dan Ugriznimo znanost Dnevnik, pon. Slovenska kronika, veme, šport Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

07.00 sledi 07.05 07.10 07.20 07.25 07.30 07.40 07.50 07.55 08.00 08.50 09.00 10.10 12.10

Otroški program Aleks v žival. kraljestvu, ris. Kravica Katka, ris. Roli, Oli,Poli, ris. Pujsa Pepa, ris. Toni in Boni, ris. Prihaja Nodi, ris. Božičkov vajenček, ris. Gospodič Jakob, risanka Bacek Jon, ris. Otroški infokanal Infodrom Zabavni infokanal Dobra ura SP v smuč. tekih, zasled. tekma (M), prenos Novoletna skakalna turneja, kvalif. prenos Sp v smuč. tekih, zasled. tekma (Ž), prenos Noč je moja, dan je tvoj, dok. film Muzikajeto Mostovi Evropski magazin Ars 360 Etno večer Zorana Predina Žrebanje deteljice Wicker Park, am. film Zgornji in spodnji, 3/3 Sodobna družina (II.), 11/24 Gandža (VII.), 2/13 Gandža (VII.), 3/13 Zabavni infokanal

13.40 15.10 16.20 17.25 17.55 18.25 18.45 18.55 19.50 20.00 21.50 22.45 23.05 23.35 00.10 06.25 06.55 07.05 07.15 07.30 07.35 08.00 08.15 08.20 09.10 09.25 10.15 10.45 11.35 12.05 12.10 13.00 14.00 14.25 14.35 15.25 16.05 17.00 17.10 18.00 18.05 18.55 19.00 20.00 21.35 22.05 22.55 23.25 01.15 01.10 02.10

Tv prodaja Pikica in Pepermint, ris. ser. Florini zmajčki, ris. ser. Pixi in čarobi zid, ris. ser. Van Dog, ris. ser. Florjan, gasilski avto, ris. ser. Yahoo in prijatelji, ris. ser. Zelena luč, ris. ser. Larina izbira, nad. Tv prodaja Brezno ljubezni, nad. Tv prodaja Kot ukaže srce, nad. Tv prodaja Misli zdravo Mentalist, nan. 24 ur ob enih Vzgoja po pasje, nad. Za boljše počutje, nad. Tv Dober dan, nan. Ko listje pada, nad. Brezno ljubezni, nad. 24ur popoldne Kot ukaže srce, nad. Misli zdravo Larina izbira, nad. 24ur vreme 24ur Deček v črtasti pižami, am. film 24ur zvečer Policijska družina, nan. Obdarjen, nan. Kaos, nan. Vohun v nemilosti, nan. 24.ur, ponovitev Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: Regionalne novice 1, na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Pop corn: Mitrox, Fire flies 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Videospot dneva 12.05 Prodajno TV okno 12.20 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Ustvarjalne iskrice (42): Pogače za ptice 18.15 Zvezdica Zaspanka, lutkovna predstava 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Vabimo k ogledu 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: Navihanke, Vesele Štajerke 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 21.55 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.25 Prodajno TV okno 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila

SREČNO 2013 Petek, 4. januarja

Sobota, 5. januarja

06.05 06.15 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.15 10.40 11.05 11.25 12.00 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.45 15.50 16.45 17.00 17.15 18.00 18.05 18.35

21.40 22.00 23.05 00.15 00.40 01.05 01.30

Kultura Odmevi Poropila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Martina in ptičje strašilo, otr. odd. Bisergora, lutke Profesor pustolovec, pouč. odd. Firbcologi V dotiku z vodo, 15/26 Sveto in svet, ponovitev Dnevnik, vreme, šport Slovenija v letu 2012 Poročila Mostovi Aleks v živalskem kraljestvu, ris. Policaj Črt, ris. Mladi Leonardo, 13/13 Dobra ura Poročila, vreme, šport Dobra ura Infodrom Razred zase: Debatiranje Gozdna druščina, ris. Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenska kronika Helena Blagne in Dunajski dečki, koncert iz dvorane Stožice Melodije bratov Avsenik Odmevi, šport, vreme Polnočni klub Dnevnik, ponov. Slovenska kronika Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.30 07.40 07.50 07.55 08.00 08.50 08.55 09.45 11.10 12.25 13.40 15.35 16.45 17.25 18.50 19.20 20.00 20.50 21.20 22.10 23.50

Aleks v žival. kraljestvu, ris. Kravica Katka, ris. Roli Poli Oli, ris. Pujsa Pepa, ris. Toni in Boni, ris. Prihaja Nodi, risanka Božičkov vajenček, ris. Gospodič Jakob, ris. Ava, Riko, Teo, ris. Otroški infokanal Infodrom Zabavni infokanal Dobra ura SP v smuč. tekih, 3 km (Ž), prenos SP v smuč. tekih, 5 km (M), prenos Novolena skakalna turneja, prenos Alp. smuč., sp, SL (Ž), 1. vožnja Osmi dan Biatlon, sp, štafeta (M), prenos Alp. smuč., sp, SL (Ž), 2. vožnja Alpe, Donava, Jadran Čudesa osončja, 2/5 Starši v manjšini (IV.), 5/6 Scott in Bailey I., 5/6 R, danski film Zabavni infokanal

07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.30 07.40 07.55 07.55 08.00 08.50 08.55 10.10 11.30 14.25 15.15

06.25 06.55 07.05 07.15 07.35 08.00 08.15 08.20 09.10 09.25 10.15 10.45 11.35 12.05 12.10 13.00 14.00 14.25 15.10 16.05 17.00 17.10 18.05 18.55 19.00 20.00 21.00 22.10 23.00 23.05 00.05 01.45 04.45

Tv prodaja Pikica in Pepermint, ris. ser. Florini zmajčki, ris. ser. Mini Looney tunes, ris. ser. Roli Poli Oli, ris. ser. Yahoo in prijatelji, ris. ser. Zelena luč, ris. ser. Larina izbira, nan. Tv prodaja Brezno ljubezni, nad. Tv prodaja Kot ukaže srce, nad. Tv prodaja Misli zdravo, pon. Policijska družina, nan. 24 ur ob enih Vzgoja po pasje, kanad. ser. Tv Dober dan, nan. Ko listje pada, nad. Brezno ljubezni, nad. 24ur popoldne Kot ukaže srce, nad. Larina izbira, nad. 24ur vreme 24ur IQ, am. film 24ur zvečer Zaljubljen v Grace, am. film Eurojackpot Zaljubljen v Grace, nad. filma Zlobna struga, am. film 24ur, ponov. Zvoki noči

06.05 06.15 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.15 10.25 10.40 11.00 11.25 12.00 13.00 13.35 15.00 15.10 15.50 15.55 16.05 16.45 17.00 17.15 18.00 18.05 18.30 18.55 19.00 19.30 20.00

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: Regionalne novice 1, na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Naj viža: Navihanke, Vesele Štajerke 11.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 Videospot dneva 12.20 Prodajno TV okno 12.35 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Oglasi 18.45 Regionalne novice 2 18.50 Vabimo k ogledu 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice: Maroko 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Gostilna pr Francet (13), zabavno glasbena oddaja 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.40 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

18.45 18.55 19.00 19.50 20.05 21.35 22.00 23.05 00.05 01.45 02.15 02.45 02.55 03.05 03.30

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Ribič Pepe Zlatko Zakladko Slovenski vodni krog: Rinža Polž v solati, ponov. Gašerbrum II., dok. film Poročila, vreme, šport Tednik Globus Poročila Mostovi Pujsa Pepa, ris. Male sive celice, kviz Dobra ura Poročila, šport, vreme Dobra ura Infodrom Dobra ura Ciganček Žarko in medo Marko, ris. Dobra ura Vreme Dnevnik, vreme Šport Ljubica, šved. film Maks, igrani film Odmevi, vreme, šport, kultura Dvanajst: Boris Groys Glasbeni večer Turbulenca Dnevnik, ponovitev Slovenska kronika, ponovitev Vreme, šport, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

15.50 16.05 16.35 17.10 17.30 18.05 18.30 18.55 19.45 19.55 20.25 22.15 22.50 23.40

Aleks v žival. kraljestvu, ris. Kravica Katka, risanka Roli, Poli, Oli, risanka Pujsa Pepa, risanka Toni in Boni, risanka Prihaja Nodi, risanka Božičkov vajenček, risanka Gospodič Jakob, risanka Ava, Riko, Teo, ris. Otroški infokanal Infodrom Zabavni infokanal Dobro ura Dobro jutro Glasbena oddaja Legende velikega in malega ekrana Igralci tudi pojejo To bo moj poklic: Avtoserviser Glasnik Evropski magazin Mostovi O živalih in ljudeh Na vrtu Glasbena oddaja Žrebanje Lota Športni izziv Sp v smuč. skokih (M), prenos Oddaja o modi Glasbena oddaja Zabavni infokanal

06.25 07.00 07.15 07.20 07.35 08.00 08.15 09.05 09.20 10.10 10.40 11.35 12.05 12.10 13.00 14.00 14.55 15.05 16.00 16.55 17.00 17.10 17.55 18.00 18.55 19.00 20.00 22.00 22.30 23.25 00.00 00.50 01.40 02.40

Tv prodaja Balonar oskar, ris. ser. Dani in Dadi duet, ris. ser. Pixi in čarobni zid, ris. ser. Radovednica Bibi, ris. Yahoo in prijatelji,ris. Larina izbira, hr. nad. Tv prodaja Brezno ljubezni, nad. Tv prodaja Kot ukaže srce, nad. Tv prodaja Misli zdravo, pon. Zdravnikova vest, nan. 24ur ob enih Tv Dober dan, nan. Za boljše počutje, avst. ser. Ko listje odpada, turška nad. Brezno ljubezni, meh, nad. Kot ukaže srce, nad. 24UR popoldne Kot ukaže srce, nad. Misli zdravo Larina izbira, hr. nad. 24ur vreme 24ur Niti besede, am. film 24ur zvečer Na kraju zločina, nan. Obdarjen, nan. Kaos, nan. Zvezde pred kamero, res. ser. 24ur, pon. Zvoki noči

09.00 09.45 09.50 10.05 11.05 11.30 11.35 12.05 12.10 12.25 17.25 17.55 18.00 19.15 19.20 19.45 19.50 19.55 20.00 20.15 20.20 21.50 21.55 23.25 00.25 00.40 00.45

Miš maš Vabimo k ogledu Ustvarjalne iskrice (41): Snegomer Popotniške razglednice: Maroko Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Vabimo k ogledu Impijev otok, otroški risani film Vabimo k ogledu Mura Raba TV Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2078. VTV magazin Vabimo k ogledu 65 let big banda ŽABE, božično novoletni gala koncert z vokalnimi in instrumentalnimi solisti Vabimo k ogledu Jutranji pogovori Moč glasbe nas združuje, koncert Anite Kralj, 3. del Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila

Nedelja, 6. januarja

07.00 Živ žav 07.05 Kanopki, ris. 07.10 Aleks v živalskem kraljestvu, ris. 07.15 Karli, ris. 07.20 Tinček, ris. 07.25 Barni, ris. 07.30 Teo, ris. 07.35 Metka in Zver, ris. 07.40 Žanov svet, ris. 07.50 Ava, Riko, Teo, ris. 07.55 Svetovalka Hana, ris. 08.10 Biba se giba, nan. 08.30 Prihaja Nodi, ris. 08.40 Olivija, ris. 08.50 Ozopovo gledališče, ris. 09.00 Gozdna druščina, ris. 09.15 Pingu poroka, ris. film 09.40 Pujsa Pepa, ris. 09.45 Fračji dol, ris. nan. 10.10 Šampion Jon, ris. 10.20 Polna hiša živali, 8/13 10.45 Na obisku 11.20 Ozare 11.25 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Robert Goter, 25 let igram, posn. koncerta 15.00 Sabrina, am. film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Dekameron, nan. 17.55 Legende velikega in malega ekrana 18.25 Igralci tudi pojejo, ponov. 18.40 Nodi v deželi igrač, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 50 let Slovenske popevke, 1. del 21.05 Je res? 22.05 Kulturni vrhovi, 4/4 22.40 Poročila, vreme, šport 22.55 ARS 360 23.05 Sinovi anarhije (IV.), 6/14 23.55 Slovenski magazin 00.20 Dnevnik, vreme, šport 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Infokanal 07.50 08.00 08.30 08.55 09.40 10.35 11.40 13.05 13.55 14.45 15.30 16.25 18.20 19.20 19.50 20.00 21.00 21.25 22.40 23.05 23.35 07.00 07.05 07.10 07.20 07.35 07.55 08.10 08.35 08.45 08.55 09.10 09.35 10.00 10.20 10.45 11.10 12.00 12.50 13.40 14.05 14.55 16.30 17.20 18.55 19.00 20.00 21.40 23.30 01.20 02.20

Skozi čas Slovenski magazin Turbulenca Pisane družine, tv Koper Glasbena matineja Alp. smuč., sp, SL (M), 1. vožnja Sp v smuč. tekih, zasled. tekma (Ž), prenos Biatlon, sp, zasled. (Ž), prenos Alp. smuč., sp, SL (M), 2. vožnja Sp v smuč. tekih, zasledov. tekma (M), prenos Biatlon, sp, zasled. (M), vključ. v prenos Sp v smuč. skokih, prenos Svet športa v letu 2012 Smuč. skoki (Ž), posn. Žrebanje lota Povesti in novele 19. stoletja, 6/8 City folk: Murska Sobota Večno življenje, dok. odd. Sestrična, igrani film Obisk, igrani film Zabavni infokanal Minuscule, ris. ser. Nal in Lili, ris. ser. Zajčje uganke, ris. ser. Meteor, ris. ser. Moj mali poni, ris. ser. Kaja, ris. ser. Roli Poli Oli, ris. ser. Pikica in Pepermint, ris. ser. Florini zmajčki, ris. ser. Pixi in čarobni zid, ris. ser. Gasilske zgodbe, ris. ser. Spuži Kvadratnik, ris. ser. Doktor Glavca, ris. ser. Ben 10, ris. ser. Transformerji, ris. ser. Beverly Hills 90210, nan. Monk, nan. Skrivno življenje ameriške gospodinje, res. ser. Opremljevalci v zasedi, res. ser. Kuharski mojster, res. ser. Spirit – Divji žrebec, anim. film Detektiv na Floridi Scooby-Doo, am. film 24ur vreme 24ur Očkov vrtec, film Na razpotju, am. film Divja milina, am. film 24ur, ponov. Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš 09.40 2078. VTV magazin, regionalni informativni program 09.55 Vabimo k ogledu 10.00 65 let big banda ŽABE, božično novoletni gala koncert z vokalnimi in instrumentalnimi solisti 11.30 Popotniške razglednice: Maroko 12.30 Vabimo k ogledu 12.35 Naj viža: ans. Novi spomini, ans. Azelea 13.50 Kuhinjica, tedenski izbor 14.45 Prodajno TV okno 15.00 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Ustvarjalne iskrice (40): Darilo iz kozarca 18.35 Čas za nas, tabornike: zaključimo s čajanko 19.15 Pop corn: Mitrox, Fire flies 20.15 Vabimo k ogledu 20.20 Silvestrska Naj viža 21.35 Jutranji pogovori 23.05 Gostilna pr Francet (13), zabavno glasbena oddaja 00.05 Prodajno TV okno 00.10 Videostrani, obvestila

Ponedeljek, 7. januarja

06.20 06.35 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.10 10.25 10.45 10.55 11.20 11.30 11.40 12.00 13.00 13.30 15.00 15.10 15.45 16.00 16.10 16.30 16.45 17.00 17.10 18.00 18.05 18.35 18.45 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.35 23.55 00.35 00.45 01.35 02.05

Utrip Zrcalo tedna Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Afriške pravljice Iz popotne torbe: Vrt Radovedni Taček: Smuči Anica, 9/10 Megabiti energije, dok. odd. Megabiti energije, dok. odd. Adijo, otr. igrani film Ljudje in zemlja Poročila, vreme, šport Polnočni klub Poročila Dober dan, Koroška Bali, ris. Žametek, ris. Studio Kriškraš Kulturni brlog Dobra ura Poročila ob petih Vreme, šport Infodrom Dobra ura Franček, ris. Dobra ura Vreme Dnevnik, vreme, šport Tednik Studio city Odmevi, vreme, šport Podoba podobe Knjiga mene briga Slovenska jazz scena Duhovni utrip Dnevnik, vreme, šport Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.30 07.40 07.50 07.55 08.00 08.50 09.00 10.30 11.55 15.25 16.30 17.25 18.00 18.25 19.00 19.50 20.00 21.45 23.15 00.05

Aleks v žival. kraljestvu, ris. Kravica Katka, ris. Roli Poli Oli, ris. Pujsa Pepa, ris. Toni in Boni, ris. Prihaja Nodi, ris. Božičkov vajenček, ris. Gospodič Jakob, ris. Ava, Riko, Teo, ris. Otroški infokanal Infodrom Zabavni infokanal Dobra ura Dobro jutro Je res? Čudesa Osončja, 2/5 Dober dan, Koroška Prava ideja! To bo moj poklic: Avtoserviser Glasbena oddaja Žrebanje 3 x 3 plus 6 Hildegarda iz Bingna, nem. film Poljub zlobe, 1/6 Glasbena oddaja Zabavni infokanal

06.30 07.00 07.15 07.35 07.50 08.20 09.10 09.25 10.15 10.45 11.40 12.10 13.00 14.00 14.40 15.05 16.00 16.55 17.00 17.10 17.55 18.00 18.55 19.00 20.00 21.40 22.10 23.05 23.40 00.30 01.25 02.25

Tv prodaja Meteor, ris. ser. Moj mali poni, ris. ser. Kaja, ris. ser. Gasilske zgodbe, ris. ser. Larina izbira, nan. Tv prodaja Brezno ljubezni, nad. Tv prodaja Kot ukaže srce, nad. Tv prodaja Detektiv na Floridi 24ur ob enih Tv Dober dan, nan. Vzgoja po pasje, kanad. ser. Ko listje pada, nad. Brezno ljubezni, nad. Kot ukaže srce, nad. 24ur popoldne Kot ukaže srce, nad. Misli zdravo Larina izbira, nad. 24ur, vreme 24ur Kaj pa zdaj?, am. film 24ur zvečer Maščevanje, nan. Obdarjen, amer. naniz. Kaos, nan. Zvezde pred kamero, res. ser. 24ur, ponov. Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: Regionalne novice 1, na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 2078. VTV magazin, regionalni informativni program 10.50 Silvestrska Naj viža, ponovitev 12.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.00 Videospot dneva 13.05 Prodajno TV okno 13.20 Videostrani, obvestila 17.20 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Moč glasbe nas združuje, koncert Anite Kralj, 2. del 19.00 Regionalne novice 2 19.05 Vabimo k ogledu 19.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.35 Videospot dneva 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Gostila Pr Francet (13), zabavno glasbena oddaja 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Oglasi 21.10 Poslanska pisarna: Srečko Meh, poslanec SD 22.10 Vabimo k ogledu 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.45 Prodajno TV okno 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

Torek, 8. januarja

06.05 06.15 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.15 10.35 10.40 11.00 11.30 12.00 12.15 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.45 15.50 16.00 16.05 16.10 16.25 16.45 17.00 17.15 18.00 18.05 18.30 18.40 18.55 19.00 19.30 20.00 21.00 22.00 23.05 23.35 00.30 00.50 01.40 02.05

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Studio Kriškraš Kulturni brlog Zgodbe iz školjke Oddaja za otroke Totalna razprodaja, 6/10 Muzozlet, 1. odd. Podoba podobe, ponov. Prvi dnevnik, vreme, šport Studio city Obzorja duha: Trije kralji Poročila Mostovi Aleks v vodi, ris. Metka in Zverinko Zver, ris. Teo, ris. Eli in Fani, ris. Ribič Pepe Ozi bu, risanka Dobra ura Poročila, vreme, šport Dobra ura Infodrom Dobra ura Žanov svet Dobra ura Vreme Dnevnik Dnevnikov izbor, vreme Tarča Gašerbrum II., dok. film Odmevi, vreme, šport Globus Je res? Posebna ponudba, ponov. Dnevnik, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.30 07.40 07.50 07.55 08.00 08.50 09.00 10.05 11.25 14.50 15.40 16.50 17.30 18.00 18.30 19.00 19.50 20.00 20.30 21.15 21.35 23.00 23.45

Aleks v žival. kraljestvu, ris. Kravica Katka, ris. Roli, Poli, Oli, ris. Pujsa Pepa, ris. Toni in Boni, ris. Prihaja Nodi, ris. Božičkov vajenček, ris. Gospodič Jakob, ris. Ava, Riko, Teo, ris. Otroški infokanal Infodrom Zabavni infokanal Dobra ura Dobro jutro Glasbena oddaja 50 let Slovenske popevke, 1. del Glasnik Kulturni vrhovi, 4/4 Mostovi Slovenski vodni krog: Velika Krka Glasbena oddaja Žrebanje Astra Muzikajeto Hugh Laurie v deželi bluesa, dok. Oaza sredi mesta, ponov. Domov za božič, norv. film Glasbena oddaja Zabavni infokanal

06.30 07.00 07.15 07.35 08.05 08.15 09.05 09.20 10.10 10.40 11.35 12.05 12.10 13.00 14.00 14.55 15.05 16.00 16.55 17.00 17.10 17.55 18.00 18.55 19.00 20.00 21.05 22.00 22.30 23.20 23.55 00.45 01.35 02.35 04.30

Tv prodaja Balonar Oskar, ris. ser. Mini Looney tunes, ris. ser. Radovedna Bilbi, ris. ser. Zelena luč, ris. ser. Larina izbira, nad TV prodaja Brezno ljubezni, meh. nad. Tv prodaja Kot ukaže srce, nad. Tv prodaja Misli zdravo Zaščitnik, nan. 24ur ob enih Tv Dober dan, nan. Za boljše počutje, avstr. ser. Ko listje pada, nad. Brezno ljubezni, nad. Kot ukaže srce, nad. 24ur popoldne Kot ukaže srce, nad. Misli zdravo Larina izbira, hrv. nad. 24ur vreme 24ur Preverjeno Zdravnikova vest, am. film 24ur zvečer Mentalist, am. nan. Obdarjen, am. nan. Kaos, nan. Zvezde pred kamero, res. ser. 24UR, ponovitev Zvoki noči Nočna panorama

09.00 10.35 11.35 12.00 12.05 12.10 12.25 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 20.20 20.25 20.35

Dobro jutro, inf. oddaja: Poslanska pisarna: Srečko Meh Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Vabimo k ogledu Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Vabimo k ogledu Nanovo: urejeni nohti Vabimo k ogledu Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2079. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Športni torek, športna inf. oddaja Dotiki gora: ledeno plezanje – Teranova smer, slap Živeti sanje: Majda Golubovič, kontaktna oddaja o vedeževanju Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila

21.05 22.15 22.20 23.50 00.05 00.10

3. januarja 2013 Sreda, 9. januarja

06.05 06.15 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.15 10.40 11.05 11.25 12.00 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.45 15.50 16.45 17.00 17.15 18.00 18.05 18.35 18.45 18.55 19.00 19.50 20.05 21.35 22.00 23.05 00.05 01.45 02.15 02.45 02.55 03.05 03.30

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Ribič Pepe Zlatko Zakladko Slovenski vodni krog: Rinža Polž v solati, ponov. Gašerbrum II., dok. film Poročila, vreme, šport Tednik Globus Poročila Mostovi Pujsa Pepa, ris. Male sive celice, kviz Dobra ura Poročila, šport, vreme Dobra ura Infodrom Dobra ura Ciganček Žarko in medo Marko, ris. Dobra ura Vreme Dnevnik, vreme Šport Ljubica, šved. film Maks, igrani film Odmevi, vreme, šport, kultura Dvanajst: Boris Groys Glasbeni večer Turbulenca Dnevnik, ponovitev Slovenska kronika, ponovitev Vreme, šport, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.30 07.40 07.55 07.55 08.00 08.50 08.55 10.10 11.30 14.25 15.15 15.50 16.05 16.35 17.10 17.30 18.05 18.30 18.55 19.45 19.55 20.25 22.15 22.50 23.40

Aleks v žival. kraljestvu, ris. Kravica Katka, risanka Roli, Poli, Oli, risanka Pujsa Pepa, risanka Toni in Boni, risanka Prihaja Nodi, risanka Božičkov vajenček, risanka Gospodič Jakob, risanka Ava, Riko, Teo, ris. Otroški infokanal Infodrom Zabavni infokanal Dobro ura Dobro jutro Glasbena oddaja Legende velikega in malega ekrana Igralci tudi pojejo To bo moj poklic: Avtoserviser Glasnik Evropski magazin Mostovi O živalih in ljudeh Na vrtu Glasbena oddaja Žrebanje Lota Športni izziv Sp v smuč. skokih (M), prenos Oddaja o modi Glasbena oddaja Zabavni infokanal

06.25 07.00 07.15 07.20 07.35 08.00 08.15 09.05 09.20 10.10 10.40 11.35 12.05 12.10 13.00 14.00 14.55 15.05 16.00 16.55 17.00 17.10 17.55 18.00 18.55 19.00 20.00 22.00 22.30 23.25 00.00 00.50 01.40 02.40

Tv prodaja Balonar oskar, ris. ser. Dani in Dadi duet, ris. ser. Pixi in čarobni zid, ris. ser. Radovednica Bibi, ris. Yahoo in prijatelji,ris. Larina izbira, hr. nad. Tv prodaja Brezno ljubezni, nad. Tv prodaja Kot ukaže srce, nad. Tv prodaja Misli zdravo, pon. Zdravnikova vest, nan. 24ur ob enih Tv Dober dan, nan. Za boljše počutje, avst. ser. Ko listje odpada, turška nad. Brezno ljubezni, meh, nad. Kot ukaže srce, nad. 24UR popoldne Kot ukaže srce, nad. Misli zdravo Larina izbira, hr. nad. 24ur vreme 24ur Niti besede, am. film 24ur zvečer Na kraju zločina, nan. Obdarjen, nan. Kaos, nan. Zvezde pred kamero, res. ser. 24ur, pon. Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja: Regionalne novice 1, na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 2079. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Športni torek, športna inf. oddaja 11.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.35 Videospot dneva 11.40 Prodajno TV okno 11.45 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Ustvar. iskrice (42): Pogače za ptice 18.15 Lahko noč, otoci 18.35 Oglasi 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Vabimo k ogledu 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Skrbimo za zdravje: sladkorna bolezen, gost: Damijan Justinek, dr. med. specialist internist 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Pop corn, glasbena oddaja 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.40 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila


Naš ­čas, 3. 1. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 21

SREČNO 2013

3. januarja 2013

Nagradna križanka Mestne občine Velenje Rešeno križanko opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje s pripisom

»Križanka Mestna občina Velenje«, najkasneje do 10. janaurja. Izžrebali bomo tri darilne zavitke Mestne občine Velenje.

21


Naš ­čas, 3. 1. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 22

SREČNO 2013

22

Kdaj - kje - kaj VELENJE Četrtek, 3. januar 13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje Bralne urice 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 20.00 Vrtni center Kalia Velenje Zelena druženja – Izdelajmo načrt in uredimo okolico hiše

Petek, 4. januar 18.00 Glasbena šola Velenje Koncert Novo leto po dunajsko 2013 21.00 eMCe plac Klubski večer – Ponovoletni čilaut vol. 1

Sobota, 5. januar 8.00 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica 21.00 eMCe plac Klubski večer – Ponovoletni čilaut vol. 2

Ponedeljek, 7. januar 10.00 Knjižnica Velenje Bralni krožek za odrasle 50+ 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.00 Vila Mojca Velenje Otroci so naše največje bogastvo

(tema srečanja: Biti srečen) 17.00 Knjižnica Velenje Otroška ustvarjalna delavnica: Zimske radosti 18.00 Knjižnica Velenje Pogovor Zlati rožni križ 19.30 Dom kulture Velenje Satira / drama Pohujšanje v dolini šentflorjanski (Beli abonma in izven) 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče: drama Vse tiste lepe stvari

Torek, 8. januar 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku 17.00 Vila Mojca Velenje Torkova peta

Sreda, 9. januar 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic

ŠMARTNO OB PAKI Petek, 4. januarja 16.00 Dvorana Marof

Koledar imen Plesno gibalna delavnica – predšolska skupina 16.45 Dvorana Marof Plesno gibalna delavnica – mlajša šolska skupina 17.45 Dvorana Marof Plesno gibalna delavnica – starejša šolska skupina

Sobota, 5. januarja 10.30 Hiša mladih Ustvarjalna delavnica

Ponedeljek, 6. januarja 16.45 Dvorana Marof Plesno gibalne delavnice – starejša šolska skupina 17.45 Dvorana Marof Plesno gibalne delavnice – mlajša šolska skupina 18.00 Hiša mladih Svetniška pisarna 19.00 Dvorana Marof Pilates

7. ponedeljek - Zdravko, Valentin

8. torek - Severin 9. sreda - Terezija, Julijan

18.00 Dvorana Marof Joga 20.00 Kulturni dom Gorenje Zumba

Dr. Josip Vošnjak (Arhiv Muzeja Velenje)

- 8. januarja 1943 so v neenakem boju z nemškim okupator­ jem na Osankarici padli vsi borci legendarnega Pohorskega bataljona; med njimi je padel tudi zdravnik in član štaba Pohorskega bataljona ter narodni heroj dr. Du-

RADIO VELENJE ČETRTEK, 3. januarja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 4. januarja 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 5. januarja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 6. januarja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Torek, 7. janarja

od 4. do 10. januarja roči ustrezno legitimacijo; ob prevzemu občinske uprave je bil za Mayerjevega namestnika imenovan Matko Zalar, ki je bil hkrati odgovoren za občinsko blagajno; vodja občinske pisarne je postal šolski ravnatelj Alojzij Trobej, občinski tajnik pa učitelj Miloš Tajnik; dr. Mayer se v dokumentih omenja tudi kot »predsednik okrajne organizacije narodnega sveta«; - 6. januarja je praznik Svetih Treh kraljev, imenovan tudi tretji božič, ko Cerkev slavi epifanijo oziroma razglašenje Gospodovo; ta praznik je rimska Cerkev sprejela zelo pozno in danes z njim končuje božično dobo, s katero je dala poganskim volčjim nočem novo, blago krščansko vsebino;

3. četrtek - Genovefa 4. petek - Angela 5. sobota - Simeon 6. nedelja - Sveti trije kralji

(Gašper, Miha, Boltežar)

Zgodilo se je … - 4. januarja 1834 se je v Šoštanju v znani usnjarski družini rodil zdravnik, dramatik, publicist, pesnik, politik in slovenski narodni buditelj dr. Josip Vošnjak; - 4. januarja 1907 se je v Šentilju pri Velenju rodil dre­vesničar, strokovni pisec, kmet in pisatelj Anton Jelen; - 4. januarja 1989 je tedanji direktor Gorenja Herman Rigelnik prejel Kraigherjevo nagrado kot priznanje za najuspešnejšega slovenskega gospodarstvenika; - 5. januarja 1919 je nova občinska uprava v Šoštanju zaprosila Narodno vlado SHS v Ljubljani, naj potrdi dr. Mayerja kot gerenta (od vlade začasno imenovani predstojnik občinske uprave) mestne uprave v Šoštanju in mu iz-

Januar

3. januarja 2013

šan Mravljak – Mrož iz Šoštanja; - 8. januarja 1977 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreča, v kateri so življenje izgubili štirje rudarji; - 9. prosinca 1856 se je na Globokem pri Rimskih Toplicah rodil pesnik Anton Aškerc, ki je bil od leta 1894 do leta 1898 tudi kaplan v župniji sv. Jurija v Škalah pri Velenju; - 9. januarja 1918 so posebno izjavo za majniško deklaracijo sprejeli tudi na plenarnem zasedanju okrajnega zastopa Šoštanj; izjavo so tedaj podpisali župani večine šaleških občin, med njimi pa ni bilo župana občine Šoštanj - mesto, kjer so imeli občinsko oblast v rokah Nemci; - 10. januarja 2001 je Muzej premogovništva Slovenije iz Velenja prejel Fordovo nagrado za ohranjanje naravne in kulturne dediščine.

PONEDELJEK, 7. januarja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 8. januarja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 9. januarja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

n Damijan Kljajič

Knjižne novosti Pavšek, Bojan: Promenada – urbana revitalizacija: (S) poročilo kreativne delavnice Od »promenade« kot prehodne sive poti v mestnem središču Velenja, ki poteka od Trga mladosti do Cankarjeve ulice in vodi h kateremu koli cilju, do Promenade kot cilja samega po sebi. Ali kako preobraziti velenjsko ulico, ki se po-

naša z nazivom Promenada, vendar si že dolga desetletja tega imena ne zasluži, in ji vrniti njen nekdanji izvirni namen. Skeptiki do uspešnosti presajanja urbanih vsebin v velenjske razmere bi rekli, da gre za Sizifovo delo (še toliko bolj če upoštevamo dejstvo, da je kramarski sejem edini javni dogodek na Promenadi), vendar ko vzamemo v roke publikacijo, ki je že sama po sebi oblikovalski presežek, v njej pa je dokumentirano delo ustvarjalne delavnice, na kateri so se trudili s preobrazbo Promenade, je vse videti razmeroma

preprosto. Tako, kot pač velja za vse odlične rešitve, je tudi v tem primeru preprostost združena s kreativnostjo in začinjena z ljubeznijo do mesta, rezultat pa je arhitekturna, grafična in socialna (re)konstrukcija urbanega prostora kot pogoja za preobrazbo grdega račka v laboda. Siva, prehodna cona med stavbama Zdravstvenega centra in sodišča na eni ter stavbami Šolskega centra, Farmina, Forija in Delavskega kluba a drugi strani, se nenadoma spremeni v živo pisano mestno promenado, ki kar kliče po druženju, pohajkovanju, uživanju v koncertu, gledališki ulični predstavi … In nenazadnje, če bo revitaliazcija realizirana, bo tudi dovolj le uživanje v sami Promenadi, njeni bodoči podobi in atmosferi. Kot je v uvodni besedi zapisal urednik Bojan Pavšek, publikacija bralca popelje »na inspirativno popotovanje odkrivanja novih identitet Promenade, ki so jih skozi kreativno multidisciplinarno delavnico ustvarile mlade generacije«. Rdeča nit tega potovanja je, da je Promenada predvsem namenjena mladim in njihovim urbanim potrebam po druženju, interakciji in ustvarjanju. Ustvarjalna delavnica je bodočo mestno promenado obdelala z različnih vidikov: prostorskega, krajinskega, grafičnega, in skozi podobo (fotografijo) ter besedo. Od konkretnih predlogov preobrazbe je doslej realiziran le t. i. urbani element, ki je postavljen na mostu čez Pako. Postavitev galerije na prostem, oblikovanje prostora in urbane opreme, ki ponuja možnosti za zbiranje, druženje in organizacijo prireditev, «deregulacija« Pake z ureditvijo dostopov do reke in

zadrževanje ob njej pa so še na ravni ideje. Upamo, da bodo dobile priložnost za udejanjenje.

Huizinga, Johan: Jesen srednjega veka Kot je zapisal v spremni besedi Marko Štuhec, delo nizozemskega zgodovinarja Huizinga velja ob šest desetletji starejši Burckhardtovi knjigi o renesančni Italiji za klasično delo kulturne zgodovine v pravem pomenu besede. Nekateri Huizinga skupaj z analovsko šolo uvrščajo med začetnike zgodovine mentalitet in historične psihologije, drugi ga prištevajo med »očete nove zgodovine« in mu pripisujejo »napoved sodobne historiografije«. Časovni okvir Jeseni sta 14. in 15. stoletje, prostorskega in političnega pa tvorita francosko kraljestvo in sklop burgundskih dežel. Tematsko avtor obravnava predstavni svet, občutja, razumevanje in razlaganje sveta, načine mišljenja in verovanja, vrednote, norme in vedenje družbene elite. Od novih premislekov o tem, kaj naj počne zgodovina, je Huizinga prevzel odmik od politike kot teme, na drugi strani pa je zanj zgodovina veda, ki ima individualizirajoč značaj, čeprav je zmožna formulirati tudi izjave o zgodovinski resničnosti splošnejšega značaja. V tem delu je avtor uporabil tudi koncept zgodovinskega občutenja, ki mu pomeni nedoločljivo slutnjo neposredno doživete preteklosti in prav to intuitivno doživetje zgodovinskega v stiku s preteklostjo je za Huizinga glavna naloga kulturne zgodovine n Silvo Grmovšek

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite. Postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi uslugami. Info: 03 898 17 50


Naš ­čas, 3. 1. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 23

OBVEŠČEVALEC

3. januarja 2013

mali OGLASI

KINO VELENJE • SPORED SOMRAK SAGA: JUTRANJA ZARJA

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI – POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse generacije. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 56 LETNI, simpatičen, premožen moški, želi spoznati primerno žensko do svojih let. Resna veza. Agencija Alan, gsm 041 248 647 SIMPATIČNA 30 letna ženska, lepe postave, želi poštenega prijatelja do 45 let. Resna veza. Gsm 041 248 647, Agencija Alan

• NOVO hišo v Paški vasi, 100 m2, zemljišče 1.300 m 2. Cena 140.000 evr. • hišo v Velenju, Cesta na vrtače, 250 m2, parcela 527 m2, adaptirano l. 2000. Cena 159.000 evr. • 3-sobno stanovanje, desni breg, Velenje, 89 m2, 1. nad.,obnovljeno 2000. Cena 75.000 evr.

• Prodamo novogradnjo RAZGLED OB PAKI, Velenje, v sedmih etažah, začetek gradnje 2012, vseljivo septembra 2013, velikosti stanovanj od 38 do 119 m2. Cena od 56.000 do 188.000 evr.

NEPREMIČNINE ODDAM lepo urejeno in opremljeno samostojno pisarno na Efenkovi 61, v Velenju. /Dom Učencev/ Gsm 031 647 847

PRIDELKI FIŽOL sivček, odlične kvalitete, naravno sušen, prodam. Gsm 031 265 805.

ŽIVALI PRAŠIČA, 180 kg težkega, prodam. Tel.: 03 8593 578 DVA BIKA, limozin in sivega, težka

23

okrog 170 oziroma 450 kg, prodam. Gsm 031 799 476 ali 03 5871 556 PRAŠIČE, mesnate, krmljene z domačo krmo in bel krompir, prodam. Gsm 031 523 748

RAZNO PRIMORSKA VINA iz kleti Čehovin – Štanjel, prodam. Gsm 031 749 671 BUKOVA cepljena drva, prodam. Gsm 031 517 415.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 24. do 30. decembra 2012 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA, obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 24. dec. 2012 do 30. dec. 2012 (v mikro-g SO2/m3 zraka), mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

– 2. DEL The Twilight Saga: Breaking Dawn Part 2 Akcijska domišljijska drama, 118 minut Režija:   Bill Condon Igrajo: Kristen Stewart, Maggie Grace, Dakota Fanning, Robert Pattinson, Taylor Lautner, Ashley Greene, Michael Sheen, Kellan Lutz, Nikki Reed, Jackson Rathbone, idr. Petek, 4. 1., ob 20.00 uri, redna predstava Sobota, 5. 1., ob 20.00 uri, redna predstava Nedelja, 6. 1., ob 18.00 uri, redna predstava V zadnjem poglavju somračne vampirske romance Bella uživa v novem življenju vampirke, toda z možem Edwardom se bojita za usodo njune hčerke Renesmee. Poleg zlobnih Volturov, ki jo želijo pokončati, težave povzroča tudi volkodlak Jacob. Ta je z Renesmee doživel vtisnjenje, s katerim volkodlaki najdejo svojo sorodno dušo. Toda ko Volturi napovedo svoj prihod, morata Bella in Edward za pomoč zaprositi prijatelje in z močjo njune nerazdružljive ljubezni obvarovati hčerko pred najhujšim.

MALI VOLKODLAK DOLFI Dolfje Weerwolfje Otroški film, 98 minut

Režija: Joram Lürsen Igrajo: Ole Kroes, Maas Bronkhuyzen, Remko Vrjidag, Kima van Kooten, idr. Petek, 4. 1., ob 18.00 uri, redna predstava Sobota, 5. 1., ob 18.00 uri, redna predstava Nedelja, 6. 1., ob 16.00 uri, otroška matineja Na 7. rojstni dan se Dolfi spremeni v puhastega belega volkodlaka. Čez dan je najbolj ljubezniv in sramežljiv deček, ponoči pa postane zmožen najbolj neverjetnih reči. Dolfi ne razume, kaj se dogaja – kot mali volkodlak ob polni luni po vseh štirih teče skozi park ter po sosedskih zelenicah lovi kokoši in race, naslednje jutro pa se zbudi kot navaden deček. Počasi se mu svita, zakaj se je vedno počutil tako drugačnega od krušnih staršev in brata Timija. On je vendar čisto pravi volkodlak! Toda nežni Dolfi ne želi biti drugačen od drugih. Želi biti čisto tak kot vsi. Boji se, da ga starši ne bodo sprejemali, če bodo izvedeli za njegovo moč. Ampak težko je skrivati nekaj, kar se dogaja prav vsak mesec ob polni luni … S podporo Ministrstva za kulturo!

UČITELJ Monsieur Lazhar Drama, 94 minut Režija: Philippe Falardeau Igrajo: Mohamed Fellag, Sophie Nélisse, Émilien Néron, Danielle Proulx, Brigitte Poupart, Louis Champagne, Jules Philip, idr. Petek, 4. 1., ob 19.00 uri – mala

GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje POROKE Sabahudin Salibašić, Bosna in Hercegovina, Boganovići b.b. in Aldijana Alić, Velenje, Šalek 88. Janez Potočnik, Mislinja, Dovže 17 in Mateja Pušnik, Velenje, Šalek 91. Rajko Jerenc, Velenje, Kavče 43 B in Jana Novak, Velenje, Kavče 43 B

SMRTI Marija Brinovšek, rojena 1936, Mozirje, Ljubija 6a, Maksimiljan

Bizjak, rojen 1918, Podkraj pri Velenju 4, Dominik Štefančič, rojen 1923, Kozje, Ješovec pri Kozjem 35, Konrad Drobne, rojen 1928, Žalec, Pongrac 40, Marija Fajmut, rojena 1955, Ravne na Koroškem, Čečovlje 3, Ivan Rahne, rojen 1919, Kamnik, Jakopičeva ulica 11, Hermina Šteh, rojena 1949, Ljubljana, Ulica Bratov Učakar 78, Marija Kerš, rojena 1926, Vojnik, Razgor 11, Anton Simon, rojen 1925, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 5

dvorana Sobota, 5. 1., ob 18.30 uri – mala dvorana Nedelja, 6. 1., ob 20.15 uri Montrealsko osnovno šolo dodobra pretrese nepričakovana smrt ene izmed učiteljic. Nekaj dni po tragičnem dogodku se v ravnateljičini pisarni z življenjepisom v roki pojavi Bachir Lazhar, uglajen in izobražen alžirski priseljenec. Ravnateljica ga v naglici najame in Bachir prevzame razred pokojne učiteljice. Kljub domnevnim dolgoletnim izkušnjam s poučevanjem v rodni Alžiriji se bo moral novi učitelj še marsikaj naučiti. Otroci še niso preboleli izgube, učni načrt in običaji frankofonske Kanade pa se kar precej razlikujejo od tistih v rodnem Magrebu. Kljub temu se Bachir s svojo iskrenostjo in dobrosrčnostjo kmalu zbliža z otroki; predvsem z Alice in Simonom, ki ju je smrt priljubljene učiteljice še posebej prizadela. Rane se počasi celijo, nihče pa ne sluti Bachirjeve lastne boleče preteklosti in negotove prihodnosti …. Festivali in nagrade: Locarno 2011, nominacija za oskarja za najboljši tujejezični film 2012, nagrada občinstva – Rotterdam 2012, najboljši kanadski igrani film – Toronto 2011,…. S podporo Ministrstva za kulturo!

VSE TISTE LEPE STVARI Till det som är vackert Drama, 101 minuta Režija: Lisa Langseth

Igrajo: Alicia Vikander, Samuel Fröler, Josephine Bauer, Martin Wallström, Helén Söderqvist Ponedeljek, 7. 1., ob 20.00 – filmsko gledališče Katarina je vase zaprto in svojeglavo dekle iz neugledne četrti na robu mesta. Kljub temu da se zdi njena življenjska pot že začrtana, hrepeni po nečem drugačnem, lepšem in čistejšem. Ko nekega dne na YouTubu naleti na Mozartov Rekviem, v njeno življenje posije žarek sonca. Po naključju dobi službo receptorke v mestni koncertni dvorani in kmalu se zanjo začne zanimati hišni dirigent. Festivali in nagrade: LIFFe 2011, Busan 2010-najboljši film, annheim 2010. Nagrada za najbolj obetavno igralko– Stockholm 2010, Gent 2010, najboljši film – EuropaCinema, Viareggio 2010, Santa Barbara 2011, Rotterdam 2011,… S podporo Ministrstva za kulturo!

Naslednji vikend, od 11. 1. do 14. 1. napovedujemo: romantično komedijo POROČNI VIDEO, dokumentarec JAZ SEM JANEZ JANŠA, animirani film sinhroniziran v slovenščino BOŽIČKOV VAJENEC, dramo VSE TISTE LEPE STVARI ter v filmskem gledališču ironično komedijo LURD.

Cene vstopnic redna predstava 4 evr otroška matineja 3 evr

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

5. in 6. 1. Matej Strahovnik, dr. dent. med., (v dežurni zobni ambulanti ZD, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).

VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ

Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar – gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

Nagrajenci nagradne križanke Elektro Jezernik, objavljene v tedniku Naš čas, 13. decembra so:

Štefan Novinič, Kersnikova 15, 3320 Velenje Ivan Tajnik, Ravne 162 a, 3325 Šoštanj Bojana Topolšek, Cankarjeva 23, 3325 Šoštanj Rešitev križanke: ELEKTRIČNE INŠTALACIJE Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrade dvignejo na sedežu družbe Jezernik.

ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata

LUDVIKA JESENIČNIKA 21. 7. 1927 – 16. 12. 2012

Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila je tako prijazna, zdaj otožna, tuja se mi zdi. Ni več tvojega smehljaja in ne stiska zlatih rok, za tabo je ostala le sled tvojih pridnih rok.

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se Pogrebni službi Tišina za organizacijo pogreba, pevcem, govornikoma, duhovniku za opravljen obred, Združenju šoferjev in avtomehanikov, praporščakom. Vsem skupaj iskrena hvala, da ste ga v tolikšnem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: Vsi njegovi


Naš ­čas, 3. 1. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 24

Tanja Žagar, Bojan in Tanja Kontič, Boris in Mira Zakošek in Jože Drobež med polnočno zdravico

Že 23. silvestrovanje na Titovem trgu Radio Velenje, Naš čas in Mestna občina Velenje smo pripravili že 23. dobro obiskano silvestrovanje na prostem. Mnogi vsa ta leta dokazujete, da si želite takšnih zabav in tudi tokrat ste s svojo množično udeležbo, predvsem pa z odličnim razpoloženjem, ki je preraslo v čisto pravo prijateljsko rajanje in veselje, to potrdili. Najprej smo pripravili še zadnje letošnje srečanje z dedkom Mrazom. Bilo je prisrčno, otroci so bili tudi tokrat iskreno veseli bombončka, ki so ga prejeli iz rok dedka Mraza in veselo so tudi zarajali z njim. Zlasti deklice so bile vesele »winxic«, ki sta jih upodobili pevki skupine FoxyTeens, prepeval pa jim je tudi David Grom. Bolj, ko se je bližalo leto koncu, bolj se je stopnjevalo razpoloženje na Titovem trgu. Veliko presenečenje je bila razglasitev naj osebnosti leta. Ko smo na uredništvih Našega časa in Radia Velenje tehtali, kako se lotiti letošnjega izbora Naj osebnosti, da bomo tudi s tem priznanjem dostojno, prijazno in pokončno sklenili leto, da ne bo pregreto ozračje morda burilo nove dileme, smo se odločili, da letos nase prevzamemo odgovornost za ustrezen izbor. V iskanju osebe ali skupine, ki je predvsem v dobrem najbolj opazno zaznamovala minulo leto v Šaleški dolini smo se odločili, na osnovi številnih

mnenj in lastne analize, da priznanje Naj osebnost leta 2012 podelimo gasilcu, neimenovanemu gasilcu, s tem pa simbolično vsem gasilcem v Šaleški dolini – njim 3.000 članom. Priznanje Naj osebnost leta 2012 smo jim podelili za njihovo požrtvovalnost, pogum in solidarnost ob letošnjih poplavah in seveda za vsa prizadevanja ob številnih akcijah, ki jih spremljajo skoraj sleherni dan. V njihovem imenu ga je prevzel poveljnik Gasilske zveze Šaleške doline Jože Drobež. Zbranim je voščil župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki je izrazil upanje, da bomo v tem okolju dobro sodelovali tudi v prihodnje, da bomo uspešno in medsebojno povezani stopili tudi v letošnje leto, saj nam prav to daje moč, da krizo premagujemo laže. Vsem pa je zaželel tudi osebne sreče, zdravja in zadovoljstva. Po obveznem »silvestrskem poljubu« je nebo razsvetlil ognjemet. Bolj skromen, kot prejšnja leta, krizi in ekološkim namigom bližji. Ob zvokih ansambla Avantura in pevke Tanje Žagar smo potem rajali, se veselili, prepevali in seveda plesali dolgo v noč. Naj vam ta silvester ostane dolgo v lepem spominu in naj vam ta spomin polepša tudi kakšen trenutek v letošnjem letu.


01-2013