Page 1

Brezplačni časopis / maj 2014 / w w w. n a d l a n i . s i / info@nadlani.si V s a g o s p o d i n j s t v a v o b č i n a h Tr e b n j e , M i r n a , Š e n t r u p e r t , M o k r o n o g - Tr e b e l n o i n S e v n i c a

4

Odprli so prenovljeni grajski park

5

Očitke o nepravilnostih zavračajo

9

Posejali so svojo prvo konopljo

13

Trebanjski rokometaši podirajo rekorde

Dana dva milijona evrov namenja za investicije

3

Sevniško grajsko poletje

7

Začeli dela na čistilni napravi

8

Bo o vodovodu odločal žreb?

11

Dom in vrt

15

Društva poročajo

16

Utrinki iz šolskih klopi

FINSVET PLUS D.O.O.

2

Pogovor s Stankom Tomšičem in Mitjo Udovčem

V mirnskem podjetju Dana so predstavili rezultate poslovanja v prvih štirih mesecih letošnjega leta in rezultate najnovejše raziskave o kakovosti slovenskih embaliranih voda. MIRNA – V prvih štirih mesecih letos je podjetju Dana uspelo ustvariti štiri milijone evrov čistega prihodka iz prodaje, kar je za štiri odstotke nad načrtovanim. Mirnsko podjetje je 73 odstotkov celotne prodaje ustvarilo na slovenskem trgu in 27 odstotkov na trgih zunaj Slovenije, je povedal direktor Marko Hren. Med največjimi slovenskimi kupci so Mercator, Spar, Engrotuš in Lidl. Med izvoznimi trgi so največji Hrvaška, Slovaška, Italija, Rusija, Kitajska in ZDA. S polproizvodi, ki so prav tako pomemben del Daninega prodajnega programa, pa so vedno bolj zastopani na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, na Kosovem in v Makedoniji, pravijo v podjetju. Za letos in prihodnje leto v Dani načrtujejo tudi investicijska sredstva v višini dveh milijonov evrov. Do zdaj so že izpeljali investiciji v dve orodji za novi PET plastenki, in sicer za polnjenje vode v 1L PET embalažo in polnjenje sirupov v 1L PET embalažo. Do konca letošnjega leta načrtujejo začeti še z investicijo v linijo za polnjenje sokov, nektarjev in sadnih pijač v večslojno kartonsko embalažo ter linijo za polizdelke. V prvih štirih mesecih letos so v podjetju Dana razvili tudi skupno 11 novih produktov. Razvili so tri nove okuse negaziranih brezalkoholnih pijač Dana Fruty, polnjenih v pol in 1,5-litrske plastenki. Kategorijo Pika sadni sirupi so preimenovali v Dana sadni sirupi in dodali štiri nove okuse. Najpomembnejši razvojni produkti so nova kategorija sadnih sirupov Dana, ki vsebujejo le naravno prisotne sladkorje iz sadja, so brez dodanega sladkorja, sladil in konzervansov. Kategorijo naravno mineralna voda pa so razširili z litrsko plastenko. Sicer v Dani po desetih letih spet zaposlujejo. Konec aprila letos je bilo v podjetju 90 zaposlenih, do konca leta pa načrtujejo zaposliti še štiri delavce

V prvih štirih mesecih letos je Dani uspelo ustvariti štiri milijone evrov čistega prihodka iz prodaje, je na predstavitvi poslovnih rezultatov tega mirnskega podjetja povedal direktor Marko Hren (Foto: N.M.).

v proizvodnji. Kot pravijo v Dani, so letos začeli tudi s prenovo temeljnega kadrovskega procesa s sistemizacijo delovnih mest. V tem mirnskem podjetju so letos že petič zapored izvedli tudi IFS presojo za pridobitev certifikata IFS Food (International Food Standard) za področje hrane. Gre za mednarodni standard za ocenjevanje dobaviteljev v živilsko predelovalni industriji, ki je namenjen predvsem trgovcu kot orodje za preverjanje kakovosti in varnosti izdelkov dobavitelja – proizvajalca živil. Standard obsega več kot 250 zahtev, preverja pa se celoten sistem notranjega nadzora, od surovin do distribucije in skrbi za kupca. Vsako leto pridobljeni certifikat IFS je podeljen na višjem nivoju – letošnji

rezultat kaže, da so v Dani izpolnili 96.81 odstotka vseh zahtev standarda. Po desetih letih pa so letos v Laboratoriju za rastlinsko aplikativno citogenetiko ponovili test, s katerim ugotavljajo kakovost slovenskih embaliranih voda. Test je pokazal, da ima Dana naravna mineralna voda v primerjavi z ostalimi slovenskimi embaliranimi vodami še vedno najnižjo raven genotoksičnosti in najmanjšo splošno toksičnost. Sicer pa se je prvi mož Dane ob predstavitvi poslovnih rezultatov dotaknil tudi poplav na Balkanu in povedal, da so na območje Bosne in Hercegovine kot humanitarno pomoč poslali 100.000 litrov ustekleničene vode. J.S.

Beseda urednice Tudi majska številka Na dlani prinaša raznovrstne vsebine. Zbrali smo utrinke o dogajanju v tukajšnjih občinah, uspehe športnikov, kulturne dogodke in drugo, nismo pozabili niti na najmlajše, ki verjetno že odštevajo dneve do poletnih počitnic. Mnogi mesec maj imenujejo mesec ljubezni. Prebudi in razcveti se narava, ob tem se hitreje vnamejo tudi naša srca. In prav v teh dneh mnogi dokazujejo, kako široko je njihovo srce. Katastrofalne poplave in njihove posledice, ki so prizadele Balkan, so se dotaknile tudi Slovencev, ki vedno znova dokazujejo, da znajo stopiti skupaj. Mnogi ste se pozivom k pomoči že odzvali, vsi ki bi še želeli in lahko pomagate, to lahko še vedno storite. Zbirna mesta za humanitarno pomoč so namreč tudi na našem območju, obrnete se lahko na Rdeči križ ter druge organizacije in posameznike. Na prizadetih območjih najbolj potrebujejo vodo, odeje, orodje in hrano, tudi otroško. Lepo in prav je, da ohranimo posluh za sočloveka, saj prihodnost sooblikujemo skupaj. Seveda še vedno velja tudi naše povabilo k sodelovanju, da nas obveščate o dogajanju v vašem kraju. Pridružite se in bodite Na dlani tudi vi. Melita Zabukovec


NAŠ POGOVOR 2 POGOVOR S STANKOM TOMŠIČEM IN MITJO UDOVČEM Komunalne storitve V tokratni številki smo se pogovarjali z direktorjema komunalnih podjetij v tukajšnjih občinah – Stankom Tomšičem in Mitjo Udovčem.

Komunalo Trebnje od marca 2012 vodi Stanko Tomšič (Foto: J.S.).

Katere so bile največje spremembe pri poslovanju in izpeljani projekti v času vašega vodenja komunale? Med najpomembnejše dosežke javnega podjetja Komunala Trebnje v zadnjih dveh letih štejem pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za odlagališče nenevarnih odpadkov Globoko ter ureditev statusa zbirnega centra in odlagališča nenevarnih odpadkov Globoko vključno s sklenitvijo dogovora z okoliškimi prebivalci. Pomemben za poslovanje je tudi povečan obseg dela na področju gradbeništva in vzdrževanja cest. Podjetje je v letu 2013 prevzelo vzdrževanje javnih poti Krajevne skupnosti Trebnje, s 1. 4. 2013 v izvajanje občinske gospodarske javne službe (GJS) rednega vzdrževanja občinskih cest na območju občine Mokronog-Trebelno, s 1. 6. 2013 GJS rednega vzdrževanja občinskih cest na območju Občine Trebnje ter s 15. 7. 2013 redno vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti na območju Občine Mirna. Med pomembne dosežke štejem tudi dejstvi, da ima podjetje vzpostavljene korektne odnose z vsemi občinami lastnicami javnega podjetja in da smo zaključili z vsemi sodnimi postopki v zvezi z bivšimi zaposlenimi delavci.

pogosto na različne načine obveščamo in opozarjamo o pomenu ločevanja odpadkov. Te aktivnosti bomo nadaljevali in stopnjevali tudi v prihodnje. Rezultati ločenega zbiranja so slabši pri zbiranju odpadkov v skupnih zbiralnikih. V nadzor teh so posebej usmerjeni tudi nekateri posebni pregledi vsebine skupnih zbiralnikov, ki jih izvajamo skupaj z medobčinsko inšpekcijsko službo. Bralke in bralce zagotovo najbolj zanimajo cene komunalnih storitev. Kako je z njihovim oblikovanjem in ali se v prihodnje obetajo kakšne podražitve? Skupaj z občinami nam je uspelo, da smo po večletni zamrznitvi cen v letu 2013 v skladu z veljavno uredbo oblikovali cene na področju oskrbe s pitno vodo ter odvajanjem in čiščenjem komunalnih odpadih in padavinskih vod. V letošnjem letu je Komunala pripravila elaborate o oblikovanju cen tudi za storitve ravnanja s komunalnimi odpadki. Glede na to, da je koncept oblikovanja cen drugačen od obstoječega, se bo nekaterim skupinam uporabnikov cena povišala, nekaterim pa se bo znižala.

Katere bodo sicer prednostne naloge, ki vas v prihodnje čakajo pri vodenju komunale? Kot direktor javnega podjetja sem v prvi vrsti dolžan poskrbeti za stabilno poslovanje družbe. Do tega cilja nam manjka še nekaj dejavnikov. Eden pomembnejših je določitev dokončnega koncepta mehansko biološke obdelave komunalnih odpadkov ter drugih aktivnosti, ki jih bomo izvajali v okviru zbirnega centra in odlagališča Globoko. Med prednostne cilje oziroma naloge zagotovo sodi prizadevanje mene in vseh mojih sodelavcev za nenehno izboljševanje kakovosti storitev, hkrati s tem pa povečevanje zadovoljstva in zaupanja. Skrbeti moramo tudi za vzdrževanje korektnega, partnerskega odnosa z vsemi občinami lastnicami javnega podjetja. Kakšna je kakovost pitne vode na Skratka, želimo dokazovati, da smo zaupanja vredno podjetje tako v očeh naših vašem območju? Na kakovost pitne vode pri uporabniku uporabnikov kot tudi v očeh naših lastnic. vplivajo tako viri pitne vode kot tudi infrastruktura za pripravo in distribucijo pitne vode ter samo vzdrževanje infrastrukture. Ocenjujem, da je kakovost pitne vode na javnih sistemih oskrbe s pitno vodo, ki jih upravlja javno podjetje Komunala Trebnje, zelo dobra. To ne nazadnje potrjujejo tudi analize pitne vode.

vašega vodenja komunale? Uspeh, ki ga je za določen čas po eni strani mogoče prikazati z rastjo prihodkov, smo v podjetju s 60 zaposlenimi dosegli s kapitalom, ki niso številke – so ljudje, ki za realizacijo poslovnih ciljev vlagajo vso potrebno energijo, vodijo sisteme upravljanja ter se hkrati razvijajo kot osebnosti, predane svojemu delu. Izpeljani projekti na področju komunalnih dejavnosti so bili v večji meri odvisni od investicijske dejavnosti Občine Sevnica. V investicijskem obdobju 2008–2013 je bilo v izgradnjo komunalne infrastrukture, predvsem vodovodov, kanalizacij in čistilnih naprav, vloženih preko 21 milijonov evrov. Med pomembnejšimi projekti naj izpostavim izgradnjo in povezavo vodovodnih sistemov na območju desnega brega Save, od Šentjanža do Studenca, ter projekt Rehabilitacija in izgradnja vodovodnih sistemov na območju občine Sevnica (Sevnica, Zabukovje, Blanca) z vključitvijo novega vodnega vira Podskalica v krajevni skupnosti Zabukovje. Z letom 2010 je začela redno obratovati Čistilna naprava Sevnica, ki je skupaj z izgradnjo kanalizacijskega sistema pomemben investicijski projekt, ki zagotavlja čiščenje odpadnih voda iz območij mesta Sevnica, Boštanj, Dolenji Boštanj, Radna in Log. Na seznamu naših izvedbenih projektov so kanalizacijski sistemi v občini Sevnica, rastlinski čistilni napravi Bazga in Lisca ter tudi projekt lanskega leta na področju odvajanja in čiščenja – kanalizacijski sistem in čistilna naprava Orehovo. Kakšna je kakovost pitne vode na vašem območju? Stanje oskrbe s pitno vodo kot tudi kakovost vode se iz leta v leto izboljšuje in je na visoki ravni kakovosti, kar je posledica aktivnega sodelovanja med Komunalo in Občino. Skupaj sledimo strategiji, da bo zdrava pitna voda kot javna dobrina dostopna vsem prebivalcem v naši občini, s skrbnim varovanjem vodnih virov pa želimo omogočiti rabo te naravne danosti tudi našim zanamcem. Kako se med občankami in občani obnese ločeno zbiranje odpadkov ter kje se pojavljajo največje težave? Ločevanje odpadkov občani dobro sprejemajo, kar kaže tudi trend rasti ločeno zbranih frakcij. Koristijo brezplačno dostavo odpadkov na Zbirni center v Sevnici, udeležujejo se letnih akcij zbiranja nevarnih odpadkov, kosovne odpadke naročajo preko individualnih naročilnic, otroci v šolah in vrtcih zbirajo star papir in ostale koristne

odpadke, ekološki otoki se redno polnijo. Bralke in bralce zagotovo najbolj zanimajo cene komunalnih storitev. Kako je z njihovim oblikovanjem in ali se v prihodnje obetajo kakšne podražitve? Komunala je cene komunalnih storitev skladno z določili Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja uskladila z mesecem aprilom. Cilj usklajevanja cen je bil minimalno povišanje pri uporabnikih v gospodinjstvih. To smo uspeli zagotoviti, razen pri uporabnikih v večstanovanjskih stavbah, kjer je odstopanje večje zaradi določil same uredbe. Bistveno vlogo pri višini cene ima najemnina za uporabo javne infrastrukture, za katero lahko Občina določi subvencijo. In minimalno povišanje pri uporabnikih v gospodinjstvih smo lahko zagotovili le tako, da je Občina Sevnica potrdila subvencijo najemnine na storitvah oskrbe s pitno vodo v višini 50 %, pri odvajanju odpadne vode 75 % in čiščenju odpadne vode v višini 100 %. Subvencionirana pa po uredbi ne sme biti najemnina pri pridobitnih dejavnostih, zato se v gospodarstvu in storitvenih dejavnostih obetajo z uvedbo novih cen višje podražitve. Podražitev ni enotna za vse uporabnike, saj je strošek odvisen od zmogljivosti priključka in vgrajenega vodomera. Katere bodo sicer prednostne naloge, ki vas v prihodnje čakajo pri vodenju komunale? Naše vodilo je zadovoljstvo uporabnikov storitev, zato je kakovostno opravljanje leteh prvotnega pomena. Med strateške, investicijske cilje na področju vodooskrbe sodijo investicije v izgradnjo novih oziroma posodobitve nekaterih obstoječih vodovodnih sistemov, ki so tržna dejavnost v podjetju. Med cilji na področju odvajanja in čiščenja odpadih voda je racionalno in stroškovno sprejemljivo upravljanje kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav. Tudi na področju ravnanja z odpadki so še rezerve, ki jih želimo doseči. Med njimi je zviševanje deleža ločeno zbranih odpadkov, zniževanje deleža odloženih odpadkov ter usmeritev k čim višjemu deležu ponovne uporabe odpadkov oziroma recikliranja. J.S.

Daljša pogovora z direktorjema lahko preberete na naši spletni strani (www.nadlani.si).

Kako se med občankami in občani obnese ločeno zbiranje odpadkov ter kje se pojavljajo največje težave? Ločeno zbiranje odpadkov zagotovo predstavlja korak naprej v konceptu Komunalo Sevnica od leta 2008 vodi Mitja Udovč ravnanja s komunalnimi odpadki, kot (Foto: arhiv M.U.). ga uvajamo v naši državi. Vsi skupaj se moramo truditi, da bi bil učinek ločenega Katere so bile največje spremembe pri zbiranja čim večji. Naše uporabnike zato poslovanju in izpeljani projekti v času

Na dlani Tiskani medij Na dlani je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1838. Izdajatelj: MAGMA MEDIA d.o.o., Gabrijele 29, 8296 Krmelj Uredništvo: Gubčeva cesta 35a, 8210 Trebnje Odgovorna urednica: Melita Zabukovec Uredniški odbor: Melita Zabukovec in Matej Zabukovec Elektronski naslov: urednistvo@nadlani.si Tisk: Delo tiskarsko središče. Tiskano 1 dan pred izdajo številke. Naklada: 12.700 izvodov Mali oglasi: oglasi@nadlani.si Oglasno trženje: info@nadlani.si, 041 245 596 Spletna stran: www.nadlani.si

041 516 793,

Prinovec d.o.o., Šmarješke Toplice 116

gostilna.prinovec@gmail.com

www.facebook.com/stara.pravda


IZ NAŠIH KRAJEV

3

Vabljeni na Sevniško grajsko poletje 2014 Z uradnim odprtjem grajskega parka Gradu Sevnica in koncertom tria Eroika se je 16. maja pričel vsakoletni festival Sevniško grajsko poletje. Pod tem nazivom festival poteka od leta 2001, njegovi začetki pa segajo daleč nazaj v preteklost. Festival se vsako leto nekoliko spremeni in nadgradi. Skozi letošnje poletje se bo tako med majem in septembrom v sklopu festivala odvilo okrog 20 različnih prireditev in dogodkov, med njimi glasbenih koncertov, umetniških in dramskih dogodkov. Zaključili bomo s festivalom modre frankinje, srednjeveškim dnevom in dnevom odprtih vrat gradu. V tokratni izdaji časopisa Na dlani predstavljamo prvo polovico festivala in vas vljudno vabimo k obisku. Festival podpirata in omogočata Občina Sevnica in KŠTM Sevnica. Generalni sponzor je HESS, d.o.o. Petek, 13. junija 2014, ob 20. uri v Lutrovski kleti pod Gradom Sevnica: Večer slovenskih popevk / Koncert MoPZ Svoboda Brestanica Vstopnina: 5 EUR. Vstopnice bodo naprodaj 1 uro pred začetkom koncerta ob vhodu v Lutrovsko klet. Org.: MoPZ Svoboda Brestanica. Info: Sreda, 4. junija 2014, ob 20. uri v Miloš, 041 657 543 zbirki Ogled na Gradu Sevnica: Radogost večer v zbirki Ogled avtorja Petek, 20. junija in sobota, 21. junija 2014, od 10. do 18. ure: Rudija Stoparja XIV. Sevniški likovni delovni shod Grad Vstop je prost! Org.: Rudi Stopar, KŠTM Sevnica. Info: 2014 Ustvarjali bodo povabljeni umetniki. 051 680 289, grad.sevnica@kstm.si Obiskovalci pa vabljeni, da si dogodek tudi Sobota, 7. junija 2014, ob 18. uri v ogledate. Organizator: JSKD - Območna izpostava atriju Gradu Sevnica: Sevnica, Zveza kulturnih društev Sevnica Folklorni večer Info: 041 328 166, oi.sevnica@jskd.si Vstop je prost! Org.: Folklorna skupina DU Razbor. Info: Nedelja, 22. junija 2014, ob 19. uri v Majda, majda.hribersek@gmail.com atriju Gradu Sevnica: Nedelja, 8. junija 2014, ob 20. uri v Koncert Godbe Sevnica ob dnevu Lutrovski kleti pod Gradom Sevnica: državnosti Učna ura Primoža Trubarja (ob Dnevu Vstop je prost! Org. KD Godba Sevnica, Občina Sevnica, Primoža Trubarja) KŠTM Sevnica. Vstop je prost! Org.: KŠTM Sevnica, Društvo Sevniški graščaki. Info: 051 680 289, grad. Petek, 27. junija 2014, ob 19. uri v atriju Gradu Sevnica: sevnica@kstm.si Gledališka igra Celjski grofje Petek, 23. maja 2014, ob 20. uri v Lutrovski kleti pod Gradom Sevnica: Koncert Slovenskega komornega zbora Vstop je prost! Org. KŠTM Sevnica. Info: 051 680 289, grad.sevnica@kstm.si

Vstopnina: 7 EUR. Predprodaja vstopnic od 16. 6. v Papirnici Lindič Sevnica in TA Doživljaj ter 1 uro pred začetkom igre ob vhodu v grad. Org.: Društvo TRG Sevnica. Info: Sinjo, 031 260 956. Sreda, 2. julija 2014, ob 20. uri v zbirki Ogled na Gradu Sevnica: Radogost večer v zbirki Ogled avtorja Rudija Stoparja Vstop je prost! Org.: Rudi Stopar, KŠTM Sevnica. Info: 051 Sobota, 12. julija 2014, ob 20. uri v Lutrovski kleti pod Gradom Sevnica: 680 289, grad.sevnica@kstm.si Koncert godalnega kvarteta M.ARS Sobota, 5. julija 2014, od 21. ure v Vstopnina: 7 EUR. Vstopnice bodo naprodaj 1 uro pred začetkom koncerta atriju Gradu Sevnica: ob vhodu v Lutrovsko klet. Grajski boben 2014 Vstopnina: 5 EUR (na dan koncerta 1 Org.: Godalni kvartet M.ARS. Info: Mateja, uro pred koncertom ob vhodu v grad). mateja.ratajc@gmail.com Vstopnice v predprodaji po ceni 4 EUR od Sobota, 26. julija 2014, ob 20. uri v 20. 6. v TA Doživljaj. Org. KŠTM Sevnica. Info: 051 680 289, atriju Gradu Sevnica: Koncert Prifarskih muzikantov grad.sevnica@kstm.si Vstopnina: 10 EUR (na dan koncerta 1 Nedelja, 6. julija 2014, od 9. do 17. ure uro pred koncertom ob vhodu v grad). Vstopnice v predprodaji po ceni 8 EUR na Gradu Sevnica: 4. tabor ljubiteljskih slikarjev in od 14. 7. v TA Doživljaj. Org. KŠTM Sevnica. Info: 051 680 289 ali fotografov Slovenije Informacije: 041 798 387 pri tajnici ZLDS grad.sevnica@kstm.si. Kaji Železnik, zeleznik.kaja@gmail.com. Občina Sevnica Org.: Zveza likovnih društev Slovenije

Tradicionalni festival letos v Sevnici V parku sevniškega gradu je potekal edinstveni modni dogodek na prostem – Festival frizerskih, oblikovnih in tekstilnih šol Slovenije v organizaciji Skupnosti za oblikovanje, tekstil in frizerstvo.

Občina Sevnica

ŠTUDIRAJ STROJNIŠTVO INŽENIRING IN VOZILA Visokošolski strokovni in univerzitetni študij dipl. inž. str. (VS) dipl. inž. str. (UN)

ljavo na da študij študij i izredn udij št redni Fakulteta za industrijski inženiring Šegova ulica 112, Novo mesto T: 07 393 22 06 E: fini-unm@guest.arnes.si www.fini-unm.si

DIPLOMANTI FINI PRESTAVLJAJO RAZVOJNI POTENCIAL DRUŽBE

LISCA NAD SEVNICO – Tradicionalno prvomajsko srečanje so pripravili tudi na Lisci, kjer se je zbralo ogromno ljudi. Zabavali so se ob odlični glasbi in okusni hrani, ki jo je pripravila ekipa z Lisce. Prvomajsko srečanje so organizirali Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Tončkov dom na Lisci – Gostinstvo Kraševec in Planinsko društvo Lisca Sevnica (Foto: M. Z.).

BOŠTANJ – Že deseto leto zapored v sevniški občini nadaljujejo tradicijo sajenja občinske lipe. Dogodek simbolično povezujejo z dnevom Zemlje in hkrati zaključkom čistilnih akcij v občini. Po Leskovcu, Šentjurskem hribu, Zabukovju, Slančjem Vrhu, Lovrencu, Krmelju, Škovcu, Studencu in Sevnici so letos lipo zasadili v Boštanju, kjer so zanjo izbrali posebno lokacijo – mesto, kjer je nekoč stala prva šola v kraju. (Foto: Občina Sevnica)

Sigas d.o.o.

SEVNICA – Na delovnem obisku v Občini Sevnica se je pred nedavnim mudil predsednik republike Borut Pahor. Obisk je začel na Gradu Sevnica, kjer je potekal pogovor z županom Srečkom Ocvirkom, podžupanoma Janezom Kukcem in Jožefom Žnidaričem ter direktorjem občinske uprave Zvonetom Košmerlom o dnevnem delu, projektih in življenju v občini. Predsednik Pahor je ob obisku izrazil pohvalo županom za zagotavljanje stabilnosti v času krize. Sledil je obisk v Socialnem inkubatorju Posavja KNOF, ki deluje pod okriljem Zavoda KNOF, prvega registriranega socialnega podjetja v Posavju in tretjega v Sloveniji. Predsednik se je nato v Športnem domu Sevnica srečal s sevniškimi športnicami in športniki, ki s svojimi velikimi uspehi ime občine ponašajo po Sloveniji in širše. Zaključni del srečanja je potekal v Srednji šoli Sevnica, kjer se je predsednik srečal s tamkajšnjimi dijaki programa lesarstvo, vodstvom srednje šole, predstavniki Študentskega kluba Sevnica in predstavniki podjetij, ki delujejo na področju lesne industrije. (Besedilo in foto: Občina Sevnica)

SEVNICA – Omenjeni festival je tradicionalne narave in vsako leto poteka v kraju ene izmed sodelujočih srednjih šol, tokrat Srednje šole Sevnica, ki jo v sklopu Šolskega centra Krško-Sevnica vodi Alenka Žuraj-Balog. Na festivalu so z zanimivimi pričeskami in oblačili, vpetimi v domiselno oblikovane modne izhode, poleg gostiteljev, sodelovali še: Srednja šole za storitvene dejavnosti in logistiko Celje, Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, Srednja poklicna in strokovna šole Bežigrad– Ljubljana, Srednja frizerska šola Ljubljana, Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, Srednja ekonomska, storitvena in gradbena šola iz Kranja, Srednja šola za oblikovanje Maribor in Srednja tehniška šola Koper. Modne izhode in celotno prireditev je spremljala glasba, prireditev pa je z izbrano besedo v celoto povezala Smilja Radi.


Občina Sevnica je v sodelovanju z Javnim podjetjem Komunala Sevnica in Javnim zavodom za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica tudi letos povabila devetošolce na ogled in predstavitev delovanja Čistilne naprave Sevnica. SEVNICA – Ekskurzijo so pripravili za učence osnovnih šol iz Boštanja, Blance, Tržišča, Krmelja in Šentjanža ter za vse, ki osnovno šolo obiskujejo v Sevnici. Namen ekskurzije je učencem iz prve roke predstaviti številne poučne informacije, katerih skupni imenovalec je varovanje in odgovorno ravnanje z okoljem in naravo, v kateri živimo. S strani direktorja sevniške Komunale Mitje Udovča in sodelavcev je bilo predstavljeno delovanje Čistilne naprave Sevnica. Naprava v velikosti 9.900 populacijskih enot, ki zagotavlja čiščenje odpadnih voda z območja osrednjega poselitvenega jedra občine, po vseh strokovnih merilih kaže zelo dobro delovanje. Odstotek čiščenja je namreč 96,5-odstoten, kar jo uvršča med najbolje delujoče tovrstne naprave v Sloveniji. Župan Srečko Ocvirk je šolarjem predstavil delovanje in naloge Občine Sevnica, direktorica KŠTM Sevnica Mojca Pernovšek je predstavila turistično ponudbo, naravne in

Magma media d.o.o.

IZ NAŠIH KRAJEV 4 Na ogledu čistilne naprave

Odprli so prenovljeni grajski park Grajski park Gradu Sevnica so z otvoritveno slovesnostjo tudi uradno predali namenu. Dogodek je pospremil dramsko in glasbeno obarvani kulturni program.

Sevniška občina je tudi letos tamkajšnje devetošolce povabila na ogled čistilne naprave (Foto: Občina Sevnica).

družbene znamenitosti občine ter aktivnosti na področju mladinskih dejavnosti, vodja Oddelka za okolje in prostor Roman Perčič pa aktivnosti Občine Sevnica za zagotavljanje trajnostne mobilnosti v povezavi z varovanjem okolja. Občina Sevnica

V Sevnico prihajajo mažorete V Sevnici bo ta konec tedna, 24. in 25. maja, potekalo 14. odprto državno prvenstvo Mažoretne in Twirling zveze Slovenije. SEVNICA – Državno prvenstvo mažoret bo v Športni dvorani Sevnica in na parkirišču za HTC. Tekmovanja se bodo udeležile mažorete iz 15 različnih slovenskih krajev, ki se bodo pomerile v kategorijah solo, pari in skupine ter v starostnih kategorijah kadetinje, juniorke in seniorke ter pom-pom skupine. Državno prvenstvo bo štelo tudi kot kvalifikacija za mednarodno udeležbo mažoret. Najboljše tri iz vsake kategorije Sevnici mažorete že deseto leto delujejo kot se bodo namreč uvrstile na evropsko Vsekcija znotraj tamkajšnjega Društva TRG, leta mažoretno prvenstvo EMA, ki bo septembra 2010 je bilo v mažoretno sekcijo vključenih 8 deklet, danes jih v štirih starostnih kategorijah v Romuniji. Organizatorja prvenstva sta Mažoretna in trenira 72 (Foto: arhiv sevniških mažoret). Twirling zveza Slovenije in Društvo TRG Sevnica, pod okriljem katerega deluje vsekakor pa čim več deklet navdušiti za sekcija sevniških mažoret. Pri organizaciji slednjo kot kulturno in plesno dejavnost, ki sodelujeta tudi Občina Sevnica in KŠTM ohranja zdrav duh in zdravo telo. Sevnica. Namen organizacije prvenstva je predstaviti Občina Sevnica in J.S. mažoretno dejavnost čim širši javnosti,

SEVNICA – Projekt »Sanacija okolice gradu Sevnica«, ki se je izvajal lani, je obsegal več medsebojno povezanih ureditev. Najopaznejša je ureditev parka z rekonstrukcijo sprehajalnih poti, ki ohranjajo zgodovinsko oziroma prvotno zunanjo ureditev. Povezujejo vzhodni in zahodni parkovni plato, poleg videza in večje urejenosti parka pa pomenijo tudi sprehajalne poti za obiskovalce gradu. V sklopu ureditev parka je obnovljen vodnjak, urejena kovana ograja z vrati, na novo je urejen paviljon ter izvedenih več replik kipov, kakršni so nekdaj že krasili grajski park. Z obnovo oskrbnikove hiše, ki je skupaj z gradom zaščitena kot kulturni spomenik lokalnega pomena, je pridobljen prostor za dodatne turistično-promocijske vsebine. Z urejenimi dostopnimi potmi je dosežena celovitejša urejenost širšega grajskega hriba nad starim mestnim jedrom. Pogodbena vrednost projekta je znašala 660.000 evrov, pri čemer je Občina Sevnica z uspešno prijavo projekta na razpis Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za pridobitev nepovratnih

Z otvoritveno slovesnostjo so sevniški grajski park tudi uradno predali namenu (Foto: Ljubo Motore).

Za prenovo parka so namenili 660.000 evrov, od tega je občina pridobila kar 85 odstotkov evropskih sredstev (Foto: Ljubo Motore).

sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj pridobila 85-odstotno sofinanciranje upravičenih stroškov projekta. Projekt je uspešno izvedlo podjetje Remont d.d. iz Celja. Zbrane so na otvoritveni slovesnosti nagovorili župan Srečko Ocvirk, generalna direktorica direktorata za Kulturno dediščino Špela Spanžel in generalna direktorica Zavoda za varstvo kulturne dediščine dr. Jelka Pirkovič. Program so z glasbo obogatili učenci in učenke Glasbene šole Sevnica, z zanimivimi in zgodovinsko obarvanimi igralskimi vložki pa Mirko Ratej, Franci Gros in Oskar Zoran Zelič, tudi režiser in scenarist vseh dramskih prizorov. Slovesna otvoritev grajskega parka je bila hkrati začetek tradicionalnega festivala Sevniško grajsko poletje. V večernih urah je sledil še koncert tria Eroika, ki je v sevniški kulturni dvorani navdušil zbrano občinstvo. Občina Sevnica

Po zmagi še v Anglijo Ekipa mokronoške osnovne šole je v okviru projekta Chain Reaction na zaključni prireditvi v Ljubljani zbrala največ točk in si tako prislužila priložnost, da svoje delo predstavi še na zaključni mednarodni konferenci v Angliji. MOKRONOG – Na Pedagoški fakulteti v Ljubljani je potekala prva slovenska konferenca z delovnim imenom Verižna reakcija v okviru mednarodnega projekta z istim imenom, Chain Reaction. Na konferenci so izbrane skupine učencev

Zmagovalna mokronoška ekipa (od leve proti desni: Tina Rejc, Pia Žnidaršič in Mitja Železnik) (Foto: OŠ Mokronog)

predstavile rezultate projektov iz tehnike, robotike in naravoslovja, ki so jih učenci iz petih sodelujočih slovenskih šol izvajali v okviru naravoslovno tehniških dni. Verižna reakcija (angleško Chain Reaction) je evropski šolski projekt, ki vključuje učence, stare od 14 do 16 let, in njihove učitelje. Projekt je sestavni del 7. okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti; to je glavno orodje Evropske unije za financiranje raziskav v Evropi. V projekt Chain Reaction je vključenih še 10 evropskih držav, in sicer Anglija, Italija, Slovaška, Turčija, Bolgarija, Francija, Slovenija, Nemčija, Grčija, Irska ter Gruzija in Jordanija. V letošnjem šolskem letu so se tako v okviru omenjenega projekta na petih osnovnih šolah pri nas na treh tehniških oziroma naravoslovnih dnevih učenci ukvarjali z optimizacijo vodnega

kolesa (turbine), sončnega zbiralnika, preučevanjem možnost oskrbe vesoljske ladje s kisikom s pomočjo ustreznih rastlin in s projektiranjem varčnega, pametnega električnega avtomobila. Tudi Osnovna šola Mokronog, kjer so bili v projekt vključeni vsi učenci 8. in 9. razreda, je bila ena izmed sodelujočih šol v Sloveniji. Najboljše skupine na šoli so svoje delo oziroma rezultate dela predstavljale na zaključni konferenci v Ljubljani. Vse ekipe mokronoške šole so bile zelo uspešne, še posebej pa ekipa v postavi Tina Rejc, Pia Žnidaršič in Mitja Železnik, ki je med vsemi v Sloveniji zbrala največ točk in tako zmagala. S tem je dobila priložnost, da svoje raziskovalno delo predstavi tudi na zaključni mednarodni konferenci v Sheffieldu v Angliji med 12. in 14. majem. Prvomajske počitnice so bile tako za omenjene učence precej delavne.

Ob pomoči mentorjev Tomaža Kušarja, Jožice Kaferle in Simone Bučar so svojo raziskovalno nalogo še izpopolnili in jo tudi prevedli v angleški jezik. Predstavili so jo namreč v angleščini, in sicer pod naslovom Optimizing the Performance of Smart Electric Car. Tomaž Kušar


IZ NAŠIH KRAJEV

5

Očitke o nepravilnostih odločno zavračajo Resorno ministrstvo občinam, ki so sodelovale v projektu gradnje širokopasovnega omrežja, očita nepravilnosti in terja vračilo denarja. Projekt GOŠO je z vidika izvedbe dosegel vse cilje, očitane nepravilnosti pa so zgolj postopkovne narave in jih občine v celoti zavračajo.

O projektu Ministrstvo za gospodarstvo, sprva pristojno za področje elektronskih komunikacij, je maja 2009 najavilo objavo javnega razpisa za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki naj bi bil objavljen junija 2009. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (vmes je prišlo do prenosa pristojnosti) je razpis objavilo 9. julija 2010. Občine so med enoletnim čakanjem pripravile vse potrebno za prijavo. Pogoj, da so lokalne skupnosti na razpisu lahko sodelovale, je bil med drugim tudi izbrani izvajalec gradnje, upravljanja in vzdrževanja odprtega širokopasovnega omrežja ter hkrati soinvestitor zasebnega dela. Občina Mokronog-Trebelno je 9. junija 2009 objavila javno naročilo po odprtem

zaključena konec leta 2012, 4. januarja 2013 je bil opravljen prvi priklop, sekundarni priključki do posameznih gospodinjstev pa se še gradijo. Ob tem občine poudarjajo, da je bila sama izvedba projekta – v fazi načrtovanja, projektiranja in gradnje

– izjemno zahtevna in obsežna; samo hrbtenično omrežje je dolgo skoraj tisoč kilometrov, pridobljenih pa je bilo tudi nekaj tisoč služnostnih pravic. P.K.

V začetku januarja lani so kot prvega uporabnika priklopili novozgrajeno osnovno šolo v Mirni Peči. (Foto: arhiv Lapego)

postopku, katerega ocenjena vrednost je bila šest milijonov evrov. Na razpis sta se prijavila dva izvajalca in v postopku izbire je bilo izbrano podjetje GVO d.o.o. iz Ljubljane. Število priključkov na območju belih lis v vključenih občinah (poleg občine Mokronog-Trebelno še Šentrupert, Žužemberk, Mirna Peč in Trebnje z Mirno) se je zaradi spremembe zakona o elektronskih komunikacijah povečalo za 2099 (na 3143). Očitek nosilni občini je, da bi morala po objavi števila belih lis prekiniti postopek in objaviti novo javno naročilo. Zaradi povečanja števila belih lis po objavi razpisa je Občina Mokronog-Trebelno konec avgusta 2010 obvestila ministrstvo, pristojno za finance, da bo postopek javnega naročila nadaljevala in oddala po postopku s pogajanji brez predhodne objave, kar omogoča tudi zakonodaja. Občina Sevnica je skladno z zakonodajo 5. novembra 2009 na portalu javnih naročil (ocenjena vrednost ni presegla 5,15 milijona evrov, kar je bila mejna vrednost za objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti – v nadaljevanju UUOES) objavila javni razpis za izbor zasebnega partnerja po postopku konkurenčnega dialoga. Edini kandidat je bil GVO d.o.o. s ponudbeno ceno 3,45 milijona evrov (brez DDV) in z njim je bil januarja 2010 izveden konkurenčni dialog. Konec avgusta 2010 ga je občina zaradi novega seznama belih lis, ki se je povečal za 1842 (iz 600 na 2442), pozvala k oddaji končne ponudbe in v začetku oktobra z njim podpisala pogodbo, katere vrednost je bila fiksna in se v času izvajanja v ničemer ni več spreminjala. Glavni očitek občini Sevnica je, da bi morala, ko je ponudbena vrednost po spremembi števila belih lis presegla mejno vrednost za objavo UUOES, postopek prekiniti in začeti z novim. Je pa Občina Sevnica po končanem postopku na UUOES objavila obvestilo o oddaji naročila, s čimer so bili vsi potencialni ponudniki obveščeni o izbiri zasebnega partnerja in vrednosti pogodbe. Kljub pravni možnosti, zahtevka za revizijo ni vložil nihče. 14. oktobra 2010 je bila oddana skupna vloga na razpis GOŠO-2 in naslednji dan je pristojna komisija za odpiranje ponudb ugotovila, da je vloga občin(e) pravočasna, pravilno označena in popolna in da izpolnjuje vse pogoje, vključno z zakonitim postopkom izbire izvajalca, projekt pa je prejel največ točk (93,11). Na osnovi temeljitega pregleda celotne dokumentacije, ki je bila ministrstvu posredovana s strani nosilne občine, je bil 1. februarja 2011 poslan tudi sklep o izbiri za sofinanciranje, 1. junija istega leta pa podpisana pogodba z izbranim zasebnim partnerjem in mesec dni kasneje so se dela na terenu tudi začela. Gradnja hrbteničnega omrežja je bila sicer

Na dlani Tiskani medij Na dlani je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1838 Izdajatelj: MAGMA MEDIA d.o.o., Gabrijele 29, 8296 Krmelj Uredništvo: Gubèeva cesta 35a, 8210 Trebnje Odgovorna urednica: Melita Ivnik Uredniški odbor: Melita Ivnik in Matej Zabukovec Elektronski naslov: urednistvo@nadlani.si Tisk: Delo tiskarsko središèe. Tiskano 1 dan pred izdajo številke Naklada: 12.700 izvodov Mali oglasi: oglasi@nadlani.si Oglasno trženje: info@nadlani.si, 041 245 596 Spletna stran: www.nadlani.si

Danijel Ocepek s.p.

MOKRONOG, SEVNICA – Projekt gradnje odprtega širokopasovnega omrežja (GOŠO) elektronskih komunikacij, ki ga za sedem občin vodi Občina MokronogTrebelno, je do danes uspešno zgradil 3000 priključkov na belih lisah (območjih, kjer ni bilo komercialnega interesa za izgradnjo omrežja), od tega 1866 uporabnikov že uporablja storitve širokopasovnega omrežja. Sredi marca pa je prišel zahtevek za vračilo 1,65 milijona evrov evropskih sredstev. V projekt je vključenih sedem občin – nosilna Mokronog-Trebelno s Šentrupertom, Mirno, Trebnjem, Žužemberkom in Mirno Pečjo ter Sevnica. V naložbi, vredni 31,5 milijonov evrov (z DDV), je delež javnih partnerjev 14,65 milijona evrov. Javna sredstva sta prispevala Evropski sklad za regionalni razvoj in Republika Slovenija, razlika je vložek izbranega zasebnega partnerja. Sredi marca 2014 je nosilna občina z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport prejela zahtevek za vračilo skupaj 1,65 milijona evrov; od tega bi morala Občina Sevnica vrniti 1,16 milijona evrov, 0,49 milijona pa ostalih šest občin. V obeh primerih – Sevnica je zaradi kasnejše priključitve h konzorciju postopek izbora izvajalca izvedla ločeno – je glavni očitek domnevno neustrezno upoštevanje navodil o javnih naročilih. Pristojno ministrstvo je štiri dni po objavi razpisa GOŠO-2 objavilo prvi seznam t. i. belih lis, 4. oktobra 2010, le 10 dni pred rokom prvega odpiranja ponudb na javni razpis, pa zadnji seznam povečanega števila belih lis. »Razpis je jasno določal, da mora biti za GOŠO izbran le en izvajalec, v projekt pa morajo biti vključene vse bele lise. Na podlagi izvedenih postopkov javnih naročil je bil izbran izvajalec in projekt kot celota prijavljen na javni razpis ministrstva. Pogodba z izvajalcem je bila podpisana na “ključ”, tako da dodatnih del ni bilo. Resorno ministrstvo je ves čas spremljalo naš projekt in vsa naša ravnanja so bila usklajena z njihovimi navodili. Niti kasnejše kontrole nepravilnosti in kršitev niso ugotovile. Ker smo občine v celoti sledile navodilom ministrstva, bomo uporabili vsa pravna sredstva, da do vračila tega denarja z naše strani ne bi prišlo,« pravi vodja projekta GOŠO za omenjene občine Mojca Pekolj, sicer direktorica Občinske uprave Občine Mokronog-Trebelno. Občine so po objavi zadnjega podatka o številu belih lis, ki jih je bilo treba upoštevati, le nadaljevale začeto delo, sicer bi zamudile rok za prijavo in ostale brez projekta v celoti, s čimer bi bili najbolj oškodovani občani, ki bi še danes zaman čakali na operaterja, ki bi jim ponudil odprti širokopasovni dostop do elektronskih komunikacij – interneta, IP telefonije, internetne televizije in podobno.


IZ NAŠIH KRAJEV 6 Oskrbo s pitno vodo uredili tudi z odlokom Občinski svet Občine Šentrupert je na svoji 29. redni seji med drugim sprejel Odlok o izvajanju javne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo v Občini Šentrupert, potrdil pa je tudi elaborat o oblikovanju cen za ravnanje z odpadki. ŠENTRUPERT – Odlok o izvajanju javne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo ureja vodooskrbo na območjih tistih vodovodnih sistemov, za katere mora skrbeti občina – gre za naselja, kjer je več kot 50 uporabnikov oziroma je povprečna dnevna poraba pitne vode deset kubičnih metrov. Odlok določa, da je upravljalec vodovodnih sistemov Mokronog, Mali Cirnik, Zaloka, Šentrupert in Hom javno podjetje Komunala Trebnje, za sistem Zabukovje skrbi Dana Mirna, sistema Hrastno in Gorenje Jesenice pa upravljajo občani sami. »Seveda je občina dolžna zagotavljati oskrbo s pitno vodo na celotnem območju občine, kjer so za to izpolnjeni pogoji. In tako tudi na območju naselij Gorenje

Jesenice in Hrastno, vendar so se na tem območju občani odločili, da bodo svojo oskrbo s pitno vodo zagotavljali iz zasebnega vodovoda, hkrati s tem podali pisno izjavo in uredili vse pogoje kot upravljalci tega zasebnega vodovoda,« pojasnjuje direktorica Občinske uprave Občine Šentrupert Mateja Jazbec. Ostali sklepi: Občinski svet je med drugim sprejel tudi elaborat o oblikovanju cene storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Na podlagi elaborata bo vzpostavljen nov koncept oblikovanja cene storitev ravnanja s komunalnimi odpadki. Cena bo tako odvisna od velikosti posod in števila

odvozov, pri čemer so za gospodinjstva določene posode velikosti 80 oziroma 120 litrov. Nov koncept oblikovanja cene bo stopil v veljavo, ko bodo elaborate potrdili vsi občinski sveti občin ustanoviteljic javnega podjetja Komunala Trebnje. Sicer pa so se šentrupertski občinski svetniki seznanili še z letnim poročilom o delu Skupne občinske uprave Mirnska dolina in s poročilom o pogrebni in pokopališki dejavnosti, strinjali pa so se tudi s predlogoma za občinski priznanji, ki bosta – tako kot listina župana – podeljeni na slovesni prireditvi ob občinskem prazniku, ki bo letos na praznični dan, v ponedeljek, 2. junija, ob 18. uri. P.K.

Šentrupertski občinski svetniki so med drugim sprejeli Odlok o izvajanju javne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo v občini (Foto: Lapego).

Kako prepoznati priložnosti, ki so pred nosom Da bi občine postale čim bolj povezane z občani, je Energetika Šentrupert pripravila 2. konferenco o energetski neodvisnosti z naslovom Uresničujemo, sledimo, izvajamo vizijo 2020, ki je potekala v Deželi kozolcev v Šentrupertu. ŠENTRUPERT – »Francozi in Avstrijci ohranjajo manjše občine, ki imajo možnost odločanja. Zagovarjam, da tudi male občine zmorejo in znajo same. Ni pomembno, koliko prebivalcev ima občina, ampak kakšno znanje in kako ga znajo v svojem okolju izkoristiti in povezati,« meni župan Občine Šentrupert Rupert Gole. Direktor Energetike Šentrupert Uroš Pikl o tem, zakaj je delitev dobrih praks pomembna za druge občine, pravi: »Leto in pol smo osveščali ljudi o pomenu in uporabi energije iz obnovljivih virov. Potem smo na obnovljive vire energije priklopili največje naselje v naši občini, govorimo o zaporu Dob. Zapori so v naši občini umeščeni že desetletja, ampak mi smo jih prepoznali kot potencialnega poslovnega partnerja. Zdaj se že četrtina prebivalstva občine greje na obnovljive vire energije in v prihodnosti načrtujemo, da se jih bo še več. Zgodba je širša. Poudarjamo, da vsak lahko kupuje lokalno in poveže čim več ljudi v takšen samooskrbni model. Tudi hrano, ko jo potrebujemo za vrtce in šole, lahko v čim večji meri kupujemo v lokalno. To pomeni, da so v to vključeni občani.«

Leseni nizkoenergijski vrtec Čebelica (Foto: Alenka Lamovšek)

Namen konference je bil tako prenos izkušenj in dobrih praks v širši slovenski in mednarodni prostor. Samooskrba na področju energije in hrane je namreč pomembna za razvoj zelene integralne ekonomije lokalnih skupnosti. Na konferenci je župan Rupert Gole podal primer dobre prakse občine Šentrupert, ki je proglašena kot energetsko najbolj učinkovita občina v letu 2012. »Zagovarjam zeleno integralno ekonomijo, ki pomeni umeščanje dobrih zgodb v lokalno okolje. Kar je dobrega, se prevzame in v svojem lokalnem okolju to izkoristi, predvsem pa

v čim večji povezavi z lokalno skupnostjo. Pomembno je, da prepoznamo zgodbe, ki so pred nosom,« pravi. Strokovnjak s področja obnovljivih virov energije Tomaž Zver iz podjetja Kisik je predstavil lesne regionalne energetske povezave, saj je občina Šentrupert pokrita s 60 % gozda. Les je zato tudi v občini Šentrupert rdeča nit razvojnih projektov. Aleš Avbreht iz odvetniške družbe Avbreht, Zajc in partnerji je predstavil energetske rešitve in delovanje javno-zasebnega partnerstva. Udeleženci so si ogledali tudi dodatne primere dobre prakse, in sicer popolnoma lesen nizko energijski vrtec, ki se ogreva na lesne sekance in je prvi tovrstni objekt v Sloveniji, in Deželo kozolcev, prvi muzej na prostem s kozolci na svetu. David Špeh iz Biomase je na konferenci govoril o aktualni izgradnji daljinskega sistema ogrevanja na lesno biomaso za potrebe Javnega zavoda zapori Dob. Peter Blažek iz Nom biroja je predstavil dobre prakse projektiranja sistemov z obnovljivimi viri energije, in sicer solarni sistem Hotel Slovenska plaža Budva v Črni gori, kotlovnico na lesno biomaso Luka Koper

Kotlovnica Dob, ki ogreva zapore Dob (Foto: Alenka Lamovšek)

in vrtec Šentrupert ter prenovo kotlovnic v sklopu javno-zasebnega partnerstva v Mestni občini Koper. Rok Zajc iz Solvera Lynx pa je orisal upravljanje z energijo in energetski monitoring. V sklopu konference je občina Šentrupert pripravila tudi regionalni workshop in predstavitev evropskega projekta REMIDA, v katerem občina z desetimi partnerji iz osmih držav pripravlja rešitve za energetsko pametna mesta. Dežela kozolcev Šentrupert

Odprtje razstave ilustracij natečaja »Sosed pod stropom« Občina Šentrupert in OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert sta letos tretjič izvedli natečaj ilustracij kratkih zgodb, ki so tokrat posvečene »Sosedu pod stropom« avtorja Petra Svetine. ŠENTRUPERT – Peter Svetina je aktualni dobitnik večernice – nagrade, ki jo podeljuje časopisna hiša Večer za najboljšo slovensko otroško in mladinsko izvirno leposlovno delo (knjiga Ropotarna, založba Miš). Natečaj, objavljen od 31. januarja do 18. aprila, je bil razpisan v dveh kategorijah, in sicer za dijakinje in dijake iz Slovenije, na katerega je prispelo 28 prijav, ter za osnovnošolke in osnovnošolce 8. in 9. razredov osnovnih šol Dolenjske, Posavja in Bele krajine, kjer je prispelo 22 prijav. V kategoriji za dijakinje in dijake iz Slovenije so se v ožji izbor uvrstili naslednji kandidati: Eva Lindič, Klemen Kapš, Tjaša Hočevar, Sara Špec, vsi iz Gimnazije Novo mesto, ter Petra Drevenšek iz Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, ki je komisijo najbolj prepričala s svojim izvirnim likovnim izrazom in podobo izbrane zgodbe. V kategoriji za osnovnošolke in osnovnošolce 8. in 9. razredov osnovnih šol Dolenjske, Posavja in Bele krajine pa so se v ožji izbor uvrstili: Eliana Kotar iz OŠ

Šmarjeta, katere delo je komisija ocenila z največ točkami v kategoriji, Kristjan Hočevar iz OŠ Frana Metelka Škocjan, Sara Krnc iz OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert, Maja Pene iz OŠ Mokronog in Anja Brezar iz OŠ Toneta Pavčka Mirna Peč. Prejemnici 1. nagrade v kategoriji za dijakinje in dijake iz Slovenije bodo povrnjeni stroški enotedenske udeležbe na mednarodni šoli ilustracije v mestu Sármede v Italiji, nagrajeni osnovnošolki pa bo omogočena udeležba na enodnevnem izletu ter ogledu tega pravljičnega in slikovitega mesta. Ocenjevanje ter izbor v razstavo vključenih in nagrajenih likovnih izdelkov je pripravila strokovna žirija v sestavi: Suzana Bricelj, Maša Ogrizek, Maruša Stupica, Peter Svetina in Peter Škerl. V četrtek, 22. maja, je bila v galeriji Osnovne šole dr. Pavla Lunačka Šentrupert odprta tudi razstava ilustracij »Sosed pod stropom« po izboru žirije s podelitvijo nagrad.

Ilustracija Petre Drevenšek iz Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, ki je slavila v kategoriji za dijakinje in dijake iz Slovenije (Foto: Danica Grandovec, Občina Šentrupert arhiv Občine Šentrupert).

V kategoriji za osnovnošolke in osnovnošolce 8. in 9. razredov osnovnih šol je bila najboljša ilustracija učenke Eliane Kotar iz OŠ Šmarjeta (Foto: arhiv Občine Šentrupert).


IZ NAŠIH KRAJEV

7

Čistilno napravo bodo predvidoma zagnali septembra V Občini Šentrupert so začeli dela na velikem investicijskem projektu – čistilni napravi Dob, za katero so pridobili tudi evropska sredstva. ŠENTRUPERT – Skupna vrednost investicije je slabih 650 tisoč evrov (brez DDV), za izgradnjo čistilne naprave pa je občina iz Evropskega sklada za regionalni razvoj pridobila slabih 350 tisoč evrov. Operacija se sicer izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Izvajalca del, celjsko podjetje Vekton, so izbrali konec lanskega leta, pogodbo so podpisali marca letos in aprila so zemeljska dela tudi stekla. Dela bodo predvidoma zaključena konec avgusta letos, predvidoma septembra bodo čistilno napravo tudi zagnali. Po uspešnem zagonu bo izvajalec eno leto izvajal še njeno poskusno obratovanje. Kapaciteta novozgrajene čistilne naprave

Za čistilno napravo na Dobu je občina pridobila slabih 350 tisoč evropskih sredstev (Foto: arhiv Občine Šentrupert).

bo tisoč populacijskih enot, njeno vplivno območje pa širše območje Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob. Na tem območju namreč javnega sistema za čiščenje odpadnih voda ni, kar lahko predstavlja določeno tveganje za obremenitev okolja,

saj gre za velik kompleks z velikim številom tako zapornikov kot tudi zaposlenih in posledično veliko količino odpadnih voda, kar pomeni veliko obremenitev okolja. Namen investicije je tako izgradnja ustrezne infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda na območju zaporov Dob, ki morajo biti opremljeni s kanalizacijo skladno z državnimi in evropskimi direktivami na področju odvajanja in čiščenja odpadnih vod. Čistilna naprava Dob bo torej omogočila kontrolirano odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter tako posledično zmanjšala možnosti za onesnaženje tal in podtalja ter površinskih voda (zaščita reke Mirne). Z izgradnjo čistilne naprave se bo bistveno izboljšal nadzor in pregled nad odpadnimi vodami na celotnem območju in posledično tudi zmanjšalo tveganje

Dela, ki so jih začeli aprila, bodo predvidoma končana do konca avgusta, poskusno obratovanje pa bodo začeli septembra (Foto: arhiv Občine Šentrupert).

onesnaženja reke Mirne, podtalnice in narave, saj je območje Šentruperta zaradi kraškega področja še posebej izpostavljeno možnosti onesnaženja. Občina Šentrupert

Gasilci polovico donacije podarili vrtcu PGD Mirna je polovico donacije, ki jo je ob zaključku akcije Radi delamo dobro prejelo od družbe Mercator, podarilo Vrtcu Deteljica Mirna. je veliko otrok ali pa vnukov v vrtcu. To so naši nasledniki. Trdno sem prepričan, da bo med temi, ki so danes v vrtcu, kar nekaj dobrih gasilcev. Nekaj pa je že takih obraščkov, ki so bili že večkrat na naših prireditvah ali na dnevih odprtih vrat, ki že zahajajo tudi v gasilni dom. In veseli smo, da je tako in upamo, da bo ta mlada generacija nekoč opravljala ta dela tako kot jih mi ali pa še bolje,« pravi predsednik PGD Mirna Anton Starič. Mirnski gasilci so tako iz rok mag. Grete Šinkovec iz Mercatorja prejeli donacijo v višini 1000 evrov, polovico pa takoj predali

vodji Vrtca Deteljica Mirna Mateji Lužar. ravno mirnsko poslovalnico, ki je svoja vrata Gasilci so tako del denarja namenili mladim, odprla pred dvema desetletjema. najmlajšim, preostanek pa bo lahko porabiti, P. K. pravijo, saj je gasilska oprema draga, nujna so izobraževanja, ne nazadnje pa je na dolgotrajnih intervencijah treba tudi jesti in piti. Na prireditvi so nastopili vrtičkarji, Pavlina Hrovat in Moški pevski zbor Društva upokojencev Mirna, prejemnikom nagrad pa je čestital tudi župan Dušan Skerbiš, ki Mirnski prostovoljni gasilci so polovico donacije, je bil vesel, da je družba Mercator za eno od ki so jo prejeli v okviru akcije Radi delamo dobro, stotih prodajaln, kjer so izvedli akcijo, izbrala podarili tamkajšnjemu vrtcu (Foto: Lapego).

Avto Slak d.o.o.

MIRNA – Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Mirna je bilo eno od treh, za katere so lahko glasovali kupci v Marcatorjevi poslovalnici na Mirni, v okviru akcije Radi delamo dobro. Poleg gasilcev so se za naklonjenost kupcev in s tem za donacijo borili še vrtičkarji Vrtca Deteljica Mirna in člani Društva upokojencev Mirna. »Veseli smo, da nam ljudje zaupajo, da se zavedajo, kakšno je naše delo, da je predvsem usmerjeno v pomoč ljudem, sokrajanom, soobčanom. Čeprav smo imeli težkega konkurenta, ker tudi od naših članov


8

IZ NAŠIH KRAJEV

Srečanje in blagoslov starodobnikov na Mirni Klub ljubiteljev starih vozil Mirnske doline Hrast Tržišče, VW klub Dolenjska in Bela krajina, Društvo Partizan Mirna in Občina Mirna so pripravili 8. srečanje in blagoslov starodobnih vozil. MIRNA – Srečanje so letos prvič pripravili v športnem parku pri domu Partizan. Našteli okrog 150 dvo-, tri- in štirikolesnih jeklenih konjičkov. »Letos je udeležba odlična. Vsako leto je bolj obiskano in to se je prijelo. Zadeva je na novi lokaciji, ljudje so zadovoljni, vsi vidijo vse in mislim, da je to odlično. Med drugim gre za blagoslov, začetek srečnih voženj, pa tudi druženja, da se spoznavamo med sabo, vemo za rezervni del. Pa da vidiš, kaj ljudje naredimo čez zimo, doma, ko vse to stoji, ko se restavrira in to je to,« je povedal eden od soorganizatorjev blagoslova na Mirni Janez Potokar. Med posebneže srečanja so ljubitelji starodobnih vozil tudi letos uvrstili skupino traktoristov iz Etno društva Draga pri Šentrupertu. Najstarejši med traktorji je bil

Na Mirni so letos našteli okrog 150 dvo-, tri- in štirikolesnih jeklenih konjičkov (Foto: Lapego).

McCormick iz leta 1954 (lastnik in voznik je Ignac Breznikar), najmlajši pa je bil letnik 1971. Med starodobniki (od 1. januarja letos so to vozila, stara 30 let in več, kdor je certifikat pridobil do konca lanskega leta, pa je moral imeti doma 25 let staro vozilo) je bilo največ VW, predvsem priljubljenih

hroščev, med katerimi je bil najstarejši letnik 1959, s katerim se je pripeljal Janez Kvas. Ljubitelji ameriških filmov so bili najbolj navdušeni nad tremi cadillaci, na ogled pa sta bila tudi dva porscheja 911, opel record, nekaj mercedesov. Predsednik Kluba Hrast Tržišče Toni Janežič je ponosno na ogled postavil modri Ford A (letnik 1930), ki je bil tudi najstarejše vozilo na srečanju. Predsednik VW kluba Dolenjske in Bele krajine Sandi Matkovič pa se je pripeljal z avtodomom, VW T2 (letnik 1978), najstarejši kombi je bil sicer letnik 1959, z njim pa se je pripeljal Andrej Bizjak. Med dvokolesniki je bil najstarejši moped Tomos (letnik 1967), med terenci je bilo precej vojaških, na primer Leas (letnik 1978) Janeza Valanta in UAZ (letnik 1970) Vinka Vrabca.

Prireditelji so bili z udeležbo zadovoljni (Foto: Lapego).

Blagoslov pred vožnjo po občinah Mirna, Šentrupert, Sevnica, Mokronog-Trebelno in Trebnje je opravil župnik Slavko Kimavec, potem pa se je kolona jeklenih lepotcev odpeljala na pot. P.K.

Na Debencu približno tri tisoč ljudi Že 33. leto zapored so se v četrtek, 1. maja, obiskovalci zbrali na najvišji točki občine Mirne – na Debencu. Na prvomajsko srečanje, ki ga pripravlja Zveza svobodnih sindikatov Dolenjske, Bele krajine in Posavja, je prišlo okoli tri tisoč ljudi. DEBENEC PRI MIRNI – Zbrane je nagovoril sekretar območne organizacije Igor Iljaš, ki upa, da prihodnost delavca ne bo več tako črna, kot se v tem trenutku zdi. Hkrati pa poudarja, da so lahko delavci, združeni v sindikate, močnejši. Župan Občine Mirna Dušan Skerbiš je v pozdravu omenil še zadnji, skorajda absurden razpis ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, na katerem nameravajo razdeliti dobrih 31 milijonov evrov za razvoj regij. Ta predvideva, da bodo denar dobili projekti, ki bodo oddani priporočeno po pošti natanko 5. maja, in sicer po vrstnem redu oddaje, mirnski župan pa je povedal, da bi, če bi bilo projektov, ki bi bili oddani hkrati, več, o razdelitvi odločal žreb. “Morda bi bilo bolje, da bi denar namesto za

pripravo projekta, namenili za nakup srečk za Jackpot,” je bil slikovit župan, ki ni mogel skrivati ogorčenja nad tem, da o razdelitvi sredstev ne odloča pripravljen projekt, ampak ura (bolje rečeno minuta) oddaje dokumentacije na pošto. Slavnostna govornica je bila izvršna sekretarka za varnost in zdravje pri delu ter socialno politiko in socialna zavarovanja na ZSSS Lučka Böhm, ki je izpostavila, da je čas, da se delavci zavejo, da so skupaj močnejši in se združeni v sindikatu zavzamejo za svoje pravice. Pojasnila je, da je vsakemu posamezniku, ki se je skušal spopasti z delodajalcem, spodletelo, ker ga je ta izčrpal predvsem finančno, združeni delavci pa lahko dosežejo veliko (kot primer je navedla uspeh, da je 2. maj ostal praznik).

Ljudi je pozvala k včlanitvi v sindikat po obrti in podjetništva DBKP) in Janez Jerič (iz njihovi izbiri, sindikatom pa predlagala, naj sindikata KNG Krka Novo mesto). začnejo razmišljati o združevanju. V govoru je nanizala tudi nekaj znanih P.K. statističnih podatkov – da 85 odstotkov mladih do 29. leta živi v istem gospodinjstvu s starši, da se je registrirana brezposelnost v šestih letih podvojila, da so pogodbe za nedoločen čas oziroma pogodbe o zaposlitvi nasploh zamenjale pogodbe s samozaposlenimi ipd. Na Debencu so sicer tudi letos podelili sindikalna priznanja, ki so jih prejeli: Dragica Radiæ (predsednica IO sindikata Sinles Stilles Sevnica, zaradi bolezni je na podelitvi ni bilo), Matej Kerin (predsednik Na tradicionalni prvomajski prireditvi so tudi letos sindikata Skei TPV Brežice), Alojz Jerman podelili sindikalna priznanja (Vir: mirna.si). (predsednik območnega odbora sindikata

Bo o vodovodu odločal žreb? Občina Mirna upa, da bo za izgradnjo 1,5 milijona evrov vrednega vodovodnega omrežja Zabrdje–Praprotnica na razpisu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, na katerem bo država (morda celo z žrebom) med prijavljene popolne vloge razdelila 32 milijonov evrov, prejela 900 tisoč evrov.

Na območju Stare Gore ni tekoče pitne vode, zato je projekt za tamkajšnje prebivalce še kako pomemben (Foto: arhiv Občine Mirna).

Občini Mirna in Trebnje želita tako urediti vodooskrbo na mejnem območju občin, in sicer za naselja in zaselke, ki še nimajo urejene vodooskrbe iz javnega vodovodnega sistema – v občini Mirna so to Praprotnica, Stara Gora, Mlada Gora in Sela, v občini Trebnje pa Arenberg, Rovišče, Dolga Njiva in del naselja Gradišče; preko vodohrana Meglenik pa se bodo oskrbovala

tudi naselja Gradišče, Meglenik, Češnjevek, Rodine in Primštal, ki se zdaj napajajo iz trebanjskega vodovodnega sistema. Z izgradnjo vodovoda Zabrdje–Praprotnica bo med drugim zagotovljen rezervni vodni vir za občini Mirna in Trebnje. Občina Mirna je projekt, s katerim bi med drugim preprečila odseljevanja prebivalcev s tega območja, izboljšala življenjske pogoje in kakovost življenja, povečala požarno varnost in pospešila razvoj turizma in gospodarstva, prijavila na razpis Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za razvoj regij, ki je bil objavljen v Uradnem listu 18. aprila, oddaja vlog pa je bila možna od ponedeljka, 5. maja. Ker je razpis odprt do porabe sredstev, je ključno, kdaj je bila prijava oddana – župan Dušan Skerbiš in sodelavci občinske uprave so zato dan prej dežurali na bencinskem servisu v Ljubljani, kjer so prijavo oddali štiri sekunde čez polnoč. Na Mirni zdaj upajo, da jim bo naklonjena tudi sreča; prepričani so namreč, da je projekt dobro pripravljen – za izgradnjo imajo že pridobljeno gradbeno dovoljenje in tudi izbranega izvajalca del, zdaj čakajo le še na odločitev o sofinanciranju, ki je za izvedbo celotnega projekta ključna, saj občina sama tega ne more pokriti. P.K.

Tudi v Praprotnici imajo samo zbiralnike deževnice (Foto: arhiv Občine Mirna).

Magma media d.o.o.

MIRNA – Naložba zajema izgradnjo vodovodnega sistema Zabrdje–Praprotnica, v okviru katerega bo zgrajenih 9132 m cevovodov, črpališče z vrtino Zabrdje, črpališče z vrtino in vodno akumulacijo Praprotnica z vmesnim prečrpavanjem in vodohran Koren s prostornino 200 m3. »Na območju Stare Gore in Praprotnice ni tekoče pitne vode, so samo zbiralniki deževnice, zato želimo, da projekt našega vodovoda zaživi in da vsi prebivalci dobijo kakovostno tekočo pitno vodo in si s tem zagotovijo tudi boljše pogoje za življenje. Naša pričakovanja so vsekakor, da Mirna dobi sredstva na tem razpisu, kajti mi smo se zelo potrudili, pripravili dober projekt. Kakovost projektov ali merila, ki bodo pokazala na vrednost projekta, so pa tista, ki bi morala pretehtati,« pravi župan Občine Mirna Dušan Skerbiš.

Menjava ekrana za modele: iPhone 4, 4S, 5, 5S NA ZALOGI!

Menjava v 24h


IZ NAŠIH KRAJEV

9

Hočemo, znamo, zmoremo Gre za projekt, ki ga člani in zaposleni s prostovoljci na MDSS Novo mesto že tretje leto izvajajo na področju, kjer delujejo – na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju. TREBNJE – Z drugimi besedami: predstavljajo slepoto in slabovidnost širši javnosti, saj glede na izkušnje ugotavljajo, da ljudje o slepih in slabovidnih vedo malo in samo to, da jim je treba pomagati. A slepi ali slabovidni so takšni kot ostali ljudje, pravijo. Vedo, kaj hočejo ali nočejo, znajo in vedo marsikaj, imajo »le« okvaro

vida. In pri tem potrebujejo pomoč. Za ta namen je nepogrešljiva roka svojca ali prijatelja ali znanca, ki jih vodi, lahko je tudi samo bela palica, lahko je pes vodič. Krajane in krajanke občin Trebnje, Šentrupert, Mirna in Mokronog-Trebelno zato vabijo, da se jim pridružijo v parku v Trebnjem, kjer bodo v sredo, 4. junij, od

9. do 12. ure predstavljali svoje dejavnosti. Z brajevo pisavo bodo tako pokazali, kako pišejo in berejo slepi in slabovidni, imeli bodo nekaj najosnovnejših tehničnih pripomočkov, ki so nepogrešljivi v življenju na vidu prizadetih oseb. Slepa članica bo pokazala, kako izpod njenih prstov nastajajo pletenine, imeli bodo tudi

simulacijska očala, ki pokažejo različne okvare vida. Pes vodič bo slepega vodil skozi različne ovire, svoje mojstrovine pa bosta predstavili dve zelo slabovidni slikarki, tudi članici društva. Vir: trebnje.si

Posejali so svojo prvo konopljo, želi bodo jeseni “Vstali smo ob 5. uri zjutraj, ko se je iz zemlje še dvigala meglica in s košarami stopili na skrbno pripravljeno njivo,” je pripovedovanje o posebnem dogodku začel mladi kmet Jernej Redek iz vasi Krka, eden od treh partnerjev mladega podjetja, ki je vzklilo v podjetniškem inkubatorju Novo mesto, podjetniško priložnost pa vidi v pridelavi in predelavi konoplje. TREBNJE, KRKA – Čas setve konoplje je odvisen od namena pridelave in zajema obdobje od zgodnje pomladi do sredine poletja. Prerana setev onemogoči strojno žetev, zato se konopljo seje konec aprila ali maja kot glavni posevek in junija kot strniščni posevek, ko se požanje ajdo, ječmen, oljno ogrščico. „Mi smo izbrali čarobno majsko jutro, vsak od nas je prijel svojo pest semen konoplje in v istem trenutku smo semena raztrosili v zrak,” dodaja Jernej Redek. Lani je bilo v Sloveniji s konopljo posejanih več kot 250 hektarjev, največ na prekmurskih poljih, letos naj bi je bilo še enkrat več. Na dveh hektarjih so svojo posejali tudi mladi podjetniki iz podjetja Kanas – poleg omenjenega Jerneja Redka še Marko Sladič in Silvija Špehar. Mladi podjetniki napovedujejo, da bodo svojo konopljo poželi jeseni, za prvo žetev pa pričakujejo tono in pol semen.

”V podjetju smo združili strast do konoplje, zelišč in naravne kozmetike. Naše želje so narediti kakovostne izdelke, pridobiti zaupanje ljudi in osvojiti slovenske in tuje trge. Posajena konoplja bo tako del naše kozmetične linije Hemptouch in s to izjemno podjetniško idejo smo dosegli visoko 20. mesto na tekmovanju Start:Up, v prihodnje pa bomo povečali lastne nasade in razširili linijo prehrambenih in kozmetičnih izdelkov,” je bistvo podjetja razložila Silvija Špehar, mlada biologinja in predana raziskovalka naravne kozmetike. „Konoplja ima velik potencial tako v kmetijstvu kot industriji, zato upamo, da bo kmalu tudi pri nas na voljo vsa mehanizacija in oprema, ki jo kmetje in predelovalci potrebujemo za predelavo,“ pravi Marko Sladič, ki ga je strast do konoplje ponesla vse do Litve, kjer se je tudi odločil, da bo iz tega naredil svojo poslovno pot.

Silvija Špehar, sicer Belokranjka, pa dodaja: ”Konoplja je povezana s slovensko dediščino in je bila obvezen posevek vsake belokranjske hiše, da so jo imeli za vrvi in kot del kolobarja, bila je tudi vir zaslužka. Dedek naše mentorice Katarine Simonič je tako pletel vrvi in jih nato prodajal v Novo mesto. Konoplja odpira tudi pozabljena poglavja zdravega prehranjevanja. Konopljino olje je odličen vir nenasičenih maščob, semena so bogat vir vlaknin, luščena semena pa obogatijo solate, pripravljene jedi, jogurte in smutije. Moko, ki je brez glutena, lahko uporabljamo tudi v presni prehrani.” Mladi podjetniki se dobro zavedajo poslovnih priložnosti konoplje. ”Konoplja ima štirikrat večji naravni prirastek kot gozd in to brez škropljenja proti boleznim, škodljivcem in plevelom. Je vsestransko uporabna, prijazna človeku in okolju.

Prihodnost konoplje je tudi v plastiki, papirju, gradbenem materialu za hiše, oblačilih, obutvi, pohištvu, zdravilih … ” potenciale povzema Marko Sladič in hkrati preučuje možnosti, kako rastlino čim bolj izkoristiti. P.K.

Mladi podjetniki, ki poslovno priložnost vidijo v pridelavi in predelavi konoplje, na svoji prvi žetvi v jeseni pričakujejo tono in pol semen (Foto: arhiv Hemptouch).


10

GOSPODARSTVO

Nezaposleni? Ustvarite si svoje delo!

Aleš Povše, direktor Dvojka d.o.o.

Kvadra Mobil proizvodnja d.o.o.

Ideja je razvažanje pic po Novem mestu z motorjem (lahko tudi po manjših mestih, kjer je vsaj ena picerija). Veliko picerij v Novem mestu pic ne dostavlja na dom, ker je to prevelik strošek (vozilo, zaposleni itd.). V Novem mestu je možno dobiti vsaj 5 picerij, ki bi bile pripravljene plačati vsaj 2 EUR za dostavo ene pice. Picerije namreč poleg pice zaračunajo še škatlo za pico, kar je praktično sama marža. Po besedah lastnika picerije, ki je opravljal

tudi dostavo hrane, naj bi se za eno srednje veliko picerijo dnevno dostavilo med 50 in 100 pic, za dostavo hrane med 15. in 23. uro (med vikendi še dlje). To pomeni dnevni prihodek vsaj 100 EUR (za samo 50 pic dnevno), za 8 urni delovnik in za samo 1 picerijo. Delo lahko opravljate za 2 do 3 male picerije (ki so si blizu po lokaciji), tako lahko računate na vsaj 50 pic dnevno. Mesečno bi torej ustvarili prihodek v višini vsaj 3.000 EUR. Za vozilo lahko uporabite motor (scooter), ker ima nizko porabo in je priročen za gnečo v mestu. Za gorivo bi porabili med 230 do 260 EUR (za 2500 km mesečno), ter približno 200 EUR mesečno za servise, gume in nakup motorja. Če si želite proste vikende, si lahko dobite študenta, ki bo z veseljem delal po 10 ur dnevno za 5 EUR na uro (bruto strošek 535 EUR). Tako si lahko mesečno ustvarite približno 2.200 EUR dobička za enostavno idejo …

Cenjene bralke in bralce časopisa Na dlani obveščamo, da poseben prostor v časopisu namenjamo osmrtnicam in zahvalam v spomin na pokojne svojce in prijatelje. Povpraševanje in naročila pošljite na elektronski naslov info@nadlani.si ali po telefonu na 041 245 596. Uredništvo Na dlani

Cenjene bralke in bralce èasopisa Na dlani vabimo k sodelovanju. Vse, ki bi želeli objaviti prispevke ali bi na kakršenkoli drug naèin prispevali k dopolnitvi èasopisa, delili kakšno zanimivost, sliko ali novico iz vašega kraja, naprošamo, da nam prispevke pošljete do 15. v mesecu na elektronski naslov urednistvo@nadlani.si ali po telefonu na številko 041 245 596. Uredništvo Na dlani

Magma media d.o.o.

S prijatelji smo se dobili na pijači, kjer smo seveda reševali svet. Eden od soudeleženih je bil nezaposlen, drugi lastnik picerije, zato smo za zabavo hitro začeli iskati idejo, kako bi si nezaposleni sam ustvaril svoje delo. Idejo smo v grobem razvili, celo skicirali. Ideja se je nezaposlenemu zdela fantastična, vendar je hitro ugotovil, da tako nujno dela pa le ne potrebuje. Torej, če ste vi eden tistih, ki delo zares potrebuje, si preberite naslednjo poslovno idejo, ki je nastala »ob pivu«.

Prostor za vaš oglas že za

54 EUR

Cene ne vsebujejo DDV.

041 245 596


DOM IN VRT

11

Stanovanje lahko prepleskate tudi sami Pleskanje stanovanja se nemalo ljudi loti kar samih. A treba se ga je lotiti na pravilen način, če vam zmanjkuje časa, je bolje delo prepustiti strokovnjakom. Če ste se torej odločili, da boste stanovanje prepleskali sami, se morate najprej odločiti za barvne kombinacije, ki jih boste uporabili, nato pa v trgovini nakupiti potrebni material. Za pleskanje boste potrebovali: barve in čopič, mali in veliki valjček, pleskarsko lopatico in gladilko, vedro za pripravo barve in odcejalno mrežico ter material za zaščito – zaščitno folijo, papir za zaščito tal in samolepilni zaščitni trak. Pri nakupu bodite pozorni, da nabavite dovolj barve ter da so valjčki in čopiči kakovostni. Priporočljivo je, da je čopič širok od 5 do 10 cm in iz naravnih ščetin, saj tisti iz umetnih vlaken lahko na steni pušča nezaželene dlake. Iz naravnih vlaken naj bo tudi valjček. Preden se lotite pleskanja, je treba ustrezno pripraviti prostor. Velike kose pohištva odmaknite od stene in jih zaščitite s folijo, zaščitite tudi tla, da jih ne boste umazali z barvo. Ne pozabite s sten očistiti prah in morebitno pajčevino. Nato se pripravite za kitanje lukenj in razpok, ki jih je treba najprej pobrusiti in

nato popraviti z mavcem za kitanje, ko Ko je delo opravljeno, odstranite zašito, pa odstranite takrat, ko je barva že suha. se ta posuši, pa še pobrusiti z brusnim temeljito operite pripomočke in počistite J.S. papirjem. Ko je delo opravljeno, z zaščitnim madeže na tleh ali pohištvu. Zaščitni trak trakom zaščitite še vtičnice, luči, okenske okvirje, podoje vrat in morebitne druge obloge. Pred pleskanjem je priporočljivo podlago premazati z impregnacijo, ki jo nanašamo z valjčkom ali čopičem, da ima podlaga boljši oprijem in je enakomerno vpojna. Zdaj se lahko lotite pleskanja. Najprej s čopičem obrobite vse robove in nato z malim valjčkom prebarvajte nedostopne ožje površine. Sledi barvanje z velikim valjčkom, ki ga pomočite v barvo, odcedite na odcejalni mrežici in nato navpično vlečete po steni. Za barvanje je sicer dobro uporabiti okolju prijazne barve na vodni osnovi. Glede na izbrani prostor je treba upoštevati tudi kakovost in pokrivnost barve, za kopalnico denimo uporabimo barvo z dodatkom proti glivicam in plesni. Če se boste odločili za barvne odtenke, jih lahko zmešate sami ali pa že v trgovini izberete barvni ton.

Obrtniška ulica 20 Trebnje 051/335-133

info@pohistvo-raj.si www.pohistvo-raj.si

O nas

Postali smo partner in zastopnik številnih uveljavljenih blagovnih znamk, tako slovenskih kot tudi tujih, s področja notranje opreme stanovanj, hiš in pisarn, pomemben del ponudbe je tudi leseno stavbno pohištvo. Odlikuje nas strokovnost, neprestano izobraževanje na področju trendov, oblik in uporabe materialov ter pripravljenost poslušati željam kupcev.

Zakaj izbrati Pohištvo Raj?

Z vami že 10 let!

Trudimo se, da so izdelki iz naše ponudbe cenovno konkurenčni. Z individualnim pristopom vam pomagamo tudi pri izbiri. Na podlagi naših točnih izmer vam izrišemo naročeno pohištvo in vam ga natančno vgradimo. Da vaš prostor zadiha v popolni celoti, vam svetujemo tudi pri izbiri dekorjev in dodatnih materialov.


12

IZ NAŠIH KRAJEV

Občina Trebnje vabi: odsek Jakobove poti TREBNJE – Mednarodna Jakobova peš pot ali El Camino de Santiago je skupno ime za več romarskih poti, ki so vodile do svetišča svetega Jakoba v Composteli v Galiciji na severozahodu Španije. Na slovenskem ozemlju ta poteka od Slovenske vasi do Trsta in naprej.

TREBNJE – Ob 70. obletnici osvoboditve Trebnjega je KO ZB za vrednote NOB v avli trebanjskega CIK-a organizirala svečanost, na kateri se je polna dvorana udeležencev spomnila na takratne dogodke. Pripravili so pester kulturni program, zbrane pa sta nagovorila trebanjski podžupan Silvester Prpar in generalni sekretar ZZB Slovenije Mitja Klavora. Prisrčen aplavz je požel tudi harmonikar Stane Peruš, ki je moral venček znanih partizanskih pesmi na zaključku celo ponoviti. (Foto: B.P.)

Pot se tako vije tudi po ozemlju Občine Trebnje. Začne se v Šmavru, kjer zavije k cerkvici sv. Ane in nadaljuje do Gorenjega Vrha pri Dobrniču ter se od tam vije po cesti proti Repčam. Nekje na pol poti do tja pot lahko zavije po gozdu proti Trebnem Vrhu in se od tam spusti do Vrhtrebnjega, lahko pa se do Vrhtrebnjega pride tudi po glavni cesti. Od tod se pot nadaljuje do Grmade, preko Debelega hriba, vasi Luža ter naprej do Krušnega vrha, Gorenjih Selc in Babne Gore. Od Babne Gore pot na začetku poteka po cesti, nato pa po

DOLENJA NEMŠKA VAS – Podružnična osnovna šola Dolenja Nemška vas je pripravila že tretjega od dobrodelnih koncertov, na katerih zbirajo denar za boljše izobraževalne možnosti v kraju. Koncert, ki je trajal dve uri in pol, je bil izjemno dobro obiskan in vsebinsko bogat. (Foto: B.P.)

Zbirajo prijave za povorko društev Turistično društvo Trebnje zbira prijave za povorko društev na tradicionalni prireditvi Iz trebanjskega koša. TREBNJE – Povorka bo na otvoritvi prireditve v soboto, 14. junija, ob 18. uri. Zaradi lažje organizacije je obvezna predhodna prijava, in sicer najkasneje do petka, 6. junija, na elektronski naslov: info@td-trebnje.si. Več informacij na tel. št. 031 845 643. Prijava mora vsebovati: naziv in naslov društva, predsednik, GSM in elektronski

TREBNJE – Društvo likovnikov (DL) Trebnje je v sodelovanju z območno izpostavo JSKD in Zvezo kulturnih društev Trebnje v Baragovi galeriji organiziralo pregledno likovno razstavo Zdenke Bukovec. Bukovčeva je več kot 30 let poklicnega življenja delala kot likovna pedagoginja v OŠ Trebnje, kjer je številnim generacijam dajala likovno znanje, ki so ga nato učenci ponesli na svoja pota ustvarjanja in življenja. Tokrat je razstavila izbor svojih del, ki jih je v glavnem ustvarila po upokojitvi. Njeno ustvarjenje in likovna dela je predstavil predsednik DL Trebnje. Otvoritev razstave, ki je bila na ogled do 17. maja, je bila prav zaradi vloge Zdenke Bukovec v likovno-pedagoškem delu v Trebnjem zelo dobro obiskana. (Besedilo: B.P., foto: JSKD Trebnje)

naslov, leto ustanovitve, št. članov društva, št. udeležencev na povorki (največ 20) ter kratek opis delovanja in predstavitev dejavnosti (največ 1.000 znakov s presledki). Če prijava ne bo pravočasna, organizator ne jamči ustrezne predstavitve na povorki. Vir: trebnje.si

TREBNJE, LJUBLJANA – Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov je na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču v dvorani Galerija pripravila tradicionalno razstavo Majski salon. Letošnja tema, na katero razstavlja 186 umetnikov vseh generacij in vseh umetniških zvrsti, je voda. Med razstavljavci je tudi mag. Martina Hegediš, članica Društva likovnih umetnikov Dolenjske, ki živi v Trebnjem. Za omenjeno razstavo, ki bo na ogled do 13. junija, je prispevala dve sliki. Majski salon je sicer programsko, tematsko in študijsko zastavljena razstava, ki vključuje več umetnikov in neprekinjeno teče že od leta 1909 dalje in je tako razstava z najdaljšo tradicijo v Sloveniji. (Foto: M.H.)

Jakobova pot je označena z rumeno školjko, ki je v srednjem veku predstavljala opravljeno romanje v Compostelo (Foto: Občina Trebnje).

gozdni poti do Sel pri Šumberku in se od tam spusti do Podboršta, ki pa že leži v Občini Ivančna Gorica. Simbol oz. oznaka Jakobove poti je rumena školjka. Školjka je v srednjem veku predstavljala opravljeno romanje v Compostelo in so si jo romarji s ponosom pripenjali na oblačila ali vgrajevali v hišne zidove. Pri načrtovanju poti si lahko pohodniki pomagajo z vodičem po slovenskem caminu (Rigler, M. in Rigler, M. 2010. Kje so tiste stezice, ki so vèasih bile. Ljubljana: Samozaložba) ali z GPS sledmi celotne trase, ki so dostopne na spletu.

Del znane mednarodne romarske poti Jakobova peš pot ali El Camino de Santiago, ki se vije tudi po Sloveniji, lahko prehodite tudi v trebanjski občini (Foto: Občina Trebnje).

Občina Trebnje


ŠPORT

13

Prvaki že četrtič zapored Starejši dečki A Rokometnega kluba (RK) Trimo Trebnje so na finalnem turnirju najboljših štirih ekip v Sloveniji svoje delo znova opravili z odliko, saj so še četrto leto zapored postali državni prvaki v kategoriji letnika 1999 in mlajši.

TREBNJE – Trebanjske kegljačice so v 1.B državni ligi osvojile 7. mesto. Če analiziramo potek prvenstva, vidimo, da večino tekem niso igrale v najmočnejši postavi. Tudi pogoji dela niso najboljši, saj se morajo na treninge in tekmovanja voziti v Novo mesto. Takoj po končanem ligaškem tekmovanju so na novomeškem Portovalu odigrale še dva klubska prvenstva. V posamezni konkurenci je naslov ubranila Jasmina Mišič, pred Katjo Šribar in Niko Radelj. V disciplini sprint je slavila Silva Zupančič, drugo mesto je osvojila Nika Radelj, tretji mesti pa sta pripadli Jasmini Mišič in Nastji Kastelic (na sliki z leve). (Besedilo in foto: Niko Goleš)

Kegljačice so na novomeškem Portovalu odigrale tudi tretje letošnje klubsko prvenstvo. Tokrat sta v tandem dvojicah, po mednarodnih propozicijah, do prve zmage prišli Katja Šribar in Slavica Hribšek iz trebanjskega kluba. (Foto: Niko Goleš)

TREBNJE – S četrtim zaporednim naslovom so postavili nov mejnik v zgodovini trebanjskega rokometa, saj še nobeni selekciji do zdaj ni uspelo niti približno kaj podobnega. Za najboljšega igralca finalnega turnirja je bil izbran Miha Kotar (RK Trimo Trebnje), najboljši strelec je bil Marko Kotar (RK Trimo Trebnje) in najboljši vratar Mitja Koren (RK Celje PL). Za ekipo starejših dečkov A so nastopali:

Andraž Brezovar, Alen Kukenberger, Miha Kotar, Marko Kotar, Kristjan Horžen, Urh Pangerc, Jan Redek, Urh Poglavc, Žiga Medved, Timotej Majzelj, Amadej Jerlah, Luka Falkner, Nejc Jaklič, Luka Rogelj, Žan Zakošek, Lovro Višček in Aljaž Hribar. Pohvaliti gre tudi trebanjske navijače in starše, saj so s svojim navijanjem naredili odlično vzdušje, ki je minilo v znamenju “fair playa”. D.L.

Starejši dečki A RK Trimo Trebnje so še četrtič zapored osvojili naslov državnih prvakov in tako postavili nov mejnik v zgodovini trebanjskega rokometa (Foto: D.L.).

S konkurenco pometli tudi kadeti Kadeti RK Trimo Trebnje so na finalnem turnirju najboljših štirih ekip v Sloveniji svoje delo opravili izvrstno, saj so na turnirju prikazali najlepšo igro in zasluženo premagali vse nasprotnike ter tako postali državni prvaki v kategoriji letnika 1997 in mlajši. TREBNJE – Z novo zlato medaljo so tako edini klub v Sloveniji, ki se lahko pri mlajših selekcijah v letošnji sezoni pohvali z dvema zlatima medaljama (SDA in kadeti). Poleg tega so zlato medaljo v letošnji sezoni osvojili še kot OŠ Trebnje, za katero igrajo vsi rokometaši, ki so člani RK Trimo Trebnje. Neverjeten dosežek, ki bo šel znova v zgodovino trebanjskega rokometa. Naziv državnih prvakov so na finalnem turnirju Za najboljšega igralca finalnega turnirja je pred domačim občinstvom osvojili tudi kadeti bil izbran Matic Kotar (RK Trimo Trebnje), trebanjskega rokometnega kluba (Foto: Samo Kobal). najboljši strelec je bil Nejc Planinc (RD Slovan) in najboljši vratar Žiga Urbič (RK Trimo Trebnje). V najboljšo sedmerko pa Žiga Urbič, Valentin Mlakar (vsi RK Trimo so bili izbrani naslednji igralci: Matic Kotar, Trebnje), Nejc Planinc, Darko Stojnič (oba

RD Slovan), Tilen Kosi (RK Ormož) in Marko Sintič (RK Krško). Za ekipo kadetov so nastopili: Iztok Mikec, Nejc Vencelj, Jakob Stare, Žiga Urbič, Matic Kotar, Urban Verbič, Gregor Potrebuješ, Gašper Potrebuješ, Nino Špelič, Luka Povhe, Andraž Zaplotnik, Valentin Mlakar, Timotej Gruden, Miha Krevs, Tilen Rajkovič in Rok Željko. Tudi tokrat velja pohvaliti trebanjske navijače in starše, ki so napolnili trebanjsko dvorano in z navijanjem pričarali neverjetno vzdušje. D.L.


14

RAZVEDRILO avtor PANDA

KDOR PRIDOBIVA PEPEL

ORANJE

POLT

PESNIK MINATTI

PREPRIČANOST V SVOJE SPOSOBNOSTI

KNAJPOVA KAVA

SUNEK

Mali oglasi •

Volkswagen Golf 1.9TDI Trendline diesel motor, 1896 ccm, 66 kW (90 KM), letnik 2007. Tel 051 / 441 - 771 BLAGAJNA ZA PRODAJO, s programom, zaslonom na dotik, 15inc, računalnik, tiskalnik termični za račune, cena po dogovoru Tel. 040-232-398 SI OSAMLJEN? SI ŽELIŠ VROÈEGA ZMENKA? Pošlji sms AVANTURA na 3040 in klepetaj z samskimi dekleti. OZVOČENJE ZA MANJŠE ZABAVE, oddam v najem. Tel: 040 / 232 - 397 KUPIM HIŠO ALI MANJŠO KMETIJO, z zemljo in manjšim gozdom v okolici Sevnice, vseljivo, do 25.000 EUR. Tel: 051-271- 643 Vroča mačka pričakuje tvoj klic. Pokliči 090 33 37 Renault Twingo Base, bencinski motor, 1149 ccm, 43 kW (59 KM), letnik 1999. Tel 051 / 441 - 771 Volkswagen Golf 4motion Trendline 1.9 TDI, 4x4, diesel motor, 1896 ccm, 96 kW (131 KM), letnik 2003. Tel 051 / 441 - 771 Citroen Xsara Picasso 2.0 HDi SX, letnik 2004, diesel motor, 1997 ccm, 66 kW (90 KM). Tel 051 / 441 - 771

GLAVNO MESTO ARMENIJE

DRŽAVA V SREDNJI AMERIKI NAJVEČJI PTIČ GLAVNO MESTO BANGLADEŠA

AMERIŠKI FILMSKI VESOLJČEK TRDA VODA MESTO V KANADI

• ZDRAVSTVENA POSTAJA PRIPADNIK LJUDSTVA NAGA

• ZLI DUHOVI

OGRAJA IZ LAT

TEKOČA VODA

UDOBNO LEŽIŠČE DVOZLOŽNA STOPICA

RIMSKI AMERIŠKA PESNIK (TIT IGRALKA LUKRECIJ) ELENIAK SARAJEVO

LOVEC (POG.) AMERIŠKA OBVEŠČEVALNA SLUŽBA

KOLOFON

• SOFOKLEJEVA TRAGEDIJA

MAJHNA KOLERABA

STOLETJE GOSTINSKI DELAVEC

PREŽIVNINA

ZBIRKA LILI NOVY

MAJHNA AVŠA

ODISEJEV OTOK ČLAN NEKDANJE HRVAŠKE FAŠISTIČNE ORGANIZACIJE

PRIPOMOČEK V UČILNICI MORSKA RIBA BOSANSKI REŽISER KUSTURICA

URADNI LIST

PLUG (STAR.)

CESTNO VOZILO IGRALEC VALIČ

DEOKSIRIBONUKLEINSKA KISLINA DELO BREZ UMET. VREDN. JAP. OBL. BUDIZMA

POŽREŠNEŽ (STAR.) SLOVENSKI ALPINIST (IZTOK)

KAOS

ZNAN ANGLEŠKI KOLIDŽ ZAREBRNICA PRAOČE JONCEV

ODDAJTE BREZPLAČNI MALI OGLAS Male oglase lahko oddate preko elektronske pošte na: oglasi@nadlani.si s pripisom MALI OGLAS.

FINSVET PLUS D.O.O.

3k

SLOVENSKI GIBLJIVOST, KOREOGRAF PREMIČOTRIN NOST

TENKA ŽIVAL

PREBIVALEC ASIRIJE

PREJA (POG.)

NACIJA

Bi želeli tudi v vašem podjetju nekaj podariti izžrebancem nagradne križanke? Iščemo gostinca, trgovino, salon, studio, avtopralnico … skratka podjetje, ki bi lahko podarilo zanimivo nagrado našim bralcem oz. izžrebancem križanke. Če lahko podarite vsaj tri nagrade, vam zagotovimo brezplačni oglasni prostor pod križanko. Vašo ponudbo pošljite na info@nadlani.si Več informacij: 041 245 596

NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev oz. geslo nagradne križanke pošljite do 13.6.2014 na naslov: Uredništvo Na dlani, Gubčeva cesta 35a, 8210 Trebnje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA MAJ. Izžrebani nagrajenci bodo objavljeni v naslednji številki. Nagrade: •

5x KOMPLET OBVEZNE OPREME ZA AVTO + praktična nagrada (prva pomoč, trikotnik, žarnice, okvir za tablico in viseč dišalec) Nagrade podarja: FINSVET plus d.o.o.

NAGRAJENCI APRILSKE KRIŽANKE: • JANEZ STEGENŠEK, Boštanj (pizza v gostišču Barbara v Krmelju) • ALBINA ŽVAR, Sevnica (pizza v gostišču Barbara v Krmelju) • MARJAN BOŽIÈ, Dobrnič (pizza v gostišču Barbara v Krmelju) Nagrajenci bodo nagradne bone prejeli po pošti.

www.trik.si

Bruno Gabrijele d.o.o.

Prostor za vaš oglas že za

54 EUR

Cene ne vsebujejo DDV.

Sigas d.o.o.

041 245 596


IZ NAŠIH KRAJEV

15

Maj, mesec ljubezni »Ni ga lepš’ga mes’ca v letu, kot je mesec maj, ves v zelenju, ves je v cvetju, za ljubezen pravi raj,« so bile uvodne besede v prireditev, ki jo je v kulturni dvorani Šentjanž pripravila kulturno umetniška sekcija KUD Budna vas.

SEVNICA – V organizaciji KŠTM Sevnica je v okviru projekta “Rojstvo Evrope” potekalo usposabljanje animatorjev za vodenje izkustvenih izobraževalnih delavnic na znamenitem arheološkem parku Ajdovski gradec pod skupnim imenom »Po stopinjah Ajdov«. Osnovni namen usposabljanja je usposobiti samostojne animatorje izkustvenih arheoloških delavnic na Ajdovskem gradcu ter v nadaljevanju z izvedbo delavnic doseči boljše razumevanje načina življenja na arheološkem najdišču Ajdovski gradec s spoznavanjem uporabnih predmetov, običajev, navad in drugega. Usposabljanja se je udeležilo 20 bodočih animatorjev (predvsem turističnih vodnikov, študentov arheologije, zgodovine in ostalih zainteresiranih). Udeleženci usposabljanja so pridobili temeljna znanja s področja lokalne arheološke kulturne dediščine in oris zgodovinskega obdobja ter se seznanili z delavnico “Po stopinjah Ajdov”, njeno obliko in cilji. Udeleženci so pridobili tudi temeljna znanja s področja učnih metod in treh faz procesa vodenja delavnic: priprave, izvedbe in evalvacije. (Besedilo in foto: KŠTM Sevnica)

V Vranju v sevniški občini je potekala čistilna akcija, ki jo je pripravila gasilska mladina in njihovi mentorji iz PGD Trnovec. »Res žalostno je, da v vsej tej lepoti zasledimo različne vrste odpadkov, ki nam uničujejo naravo in hkrati ves svet,« pravijo mladi gasilci, zato so se odločili za akcijo. »Vsi smo z veseljem poprijeli za delo, saj se zavedamo posledic onesnaževanja narave, o katerih nas seznanjajo že v šolskih klopeh in nas na to ves čas opozarjajo različni mediji.« Na koncu čistilne akcije so bili zelo žalostni, a hkrati veseli, saj so nabrali polno prikolico najrazličnejših odpadkov in s tem pomagali naravi, da lažje živi dalje, še pravijo in pozivajo: »Na pomoč! Pomagajte nam tudi vi, tako da vestno odlagate odpadke v smeti.« (Foto: PGD Trnovec)

ŠENTJANŽ – Najprej se je po dvorani razlegala ljudska pesem iz grl Ljudskih pevk Solzice. Najmlajši člani društva Anja Petrovič, Robi Razpet, Neža Musar, Aleksandra Sigmund Krajnc in Lea Florjančič so se predstavili z recitacijami in s petjem otroških pesmic. S svojo poezijo so obiskovalcem božale srca in ušesa članice Marija Bajt, Marjetka Erman in Eva Keber. Berta Logar iz Krmelja in Jožef Žnidarič iz Podgorice sta se z veseljem odzvala povabilu in se zbranim pridružila s svojo poezijo. Prijetna popestritev med prebiranjem poezije so bile češko-moravske ljudske pesmi, ki jih je ob spremljavi kitare zapela Eva Keber. Ker prihaja s Češke, so te pesmi del njenih spominov na mladost. Z veseljem in ljubeznijo jih prenaša na svoje vnuke, ti pa jih sprejemajo. Prijetno je bilo videti tudi njeno vnukinjo Tajo in vnuka Kevina, ki sta z babico Evo sodelovala pri izvedbi češko-moravske ljudske pesmi »Na Praškem Mostu«. Marjetka Erman je svojo ljubezen in

Na kulturni prireditvi v Šentjanžu je Marjetka Erman razstavila tudi fotografije (Foto: KUD Budna vas).

spoštovanje do narave izrazila s svojimi fotografijami, ki jih je razstavila v dvorani. Povezovalna nit kulturnega večera je bila v rokah Veronike Sigmund, ki se je na koncu zahvalila vsem, ki so pomagali pri izvedbi, vsem nastopajočim, obema gostoma in vsem obiskovalcem. Večer je minil v prijetnem druženju ob ogledu razstave. Magda Sigmund, KUD Budna vas

Pohod na Vrhek k azaleji Turistično društvo Tržišče je ob sodelovanju krajanov Vrhka in Polja organiziralo tradicionalni, že osmi pohod na Vrhek k rastišču rumenega sleča oz. azaleje, kot jo radi imenujemo. Pohod je tudi uvod v številne prireditve ob krajevnem prazniku KS Tržišče.

Magma media d.o.o.

SEVNICA – Na sevniškem gradu so v organizaciji KŠTM Sevnica in društva Art Kum na ogled postavili bienalno slikarsko razstavo “Art Kum 2012-2013“. Raznovrsten nabor umetniških del, nastalih na kolonijah Art Kum 2012–2013, so bile svojstvene stvaritve, ki pričajo o premišljenem in tvornem odnosu do likovnega raziskovanja in izražanja skozi različne tehnike in motive. Avtorji slikarskih del Narcis Kantardžič, Gregor Pratneker, Igor Banfi, Vesna Leniæ – Kreže, Nejc Slapar, Irena Gaya Tari, Riha Skopljak, Nermin Nino Kasupoviæ, Vesna Davidovič, Alojz Kalinšek, Živko Kladnik, Tomaž Drnovšek – Vinči in Zoran Poznič upodabljajo zunanji in svoj notranji svet, skozi vizualne postulate abstraktne ter klasične likovne izkušnje pa nam pripovedujejo o minljivosti in večnosti, o temi in svetlobi, o življenju. Razstava je bila na ogled do 11. maja. (Besedilo in foto: KŠTM Sevnica)

TRŽIŠČE – Praznik dela, 1. maj, je dan, ko člani Godbe Šentrupert vstanejo zelo rano. Že tradicionalno namreč po Mirenski dolini z avtobusom obiskujejo vaška in krajevna središča ter zaigrajo prvomajsko budnico. Tudi letos so obiskali krajane na Telčah in Malkovcu ter v Tržišču. S svojimi koračnicami so na ta praznik pričarali prijetno vzdušje, zato krajani upajo, da bodo tradicijo nadaljevali tudi v prihodnje. (Besedilo: Janja Seničar Tratar, foto: TD Tržišče)

ŠEVNICA – Na zadnjih gasilskih tekmovanjih so svoje znanje spet pokazali gasilci PGD Ševnica, ki so vknjižili drugi in tretje mesto. Na gasilskem tekmovanju za pionirke, pionirje, mladinke in mladince, ki ga je pripravila Gasilska zveza Trebnje, je tekmovala mladinska ekipa PGD Ševnica, ki je osvojila drugo mesto. Veselje ob doseženem uspehu je bilo še toliko večje, ker je v ekipi zapihal svež veter in skrbi mentorja Andreja Zupančiča so bile tako pozabljene. Na gasilskem tekmovanju za člane, članice in starejše gasilce, ki ga je prav tako pripravila Gasilska zveza Trebnje, je članska tekmovalna enota PGD Ševnica osvojila tretje mesto. Tekmovalno sezono pa so dobro začele tudi članice, ki so na pokalnem tekmovanju v Dobrniču dosegle odlično drugo mesto.(Vir: mirna.si)

TRŽIŠČE – Prelepo sobotno vreme je privabilo okoli 100 pohodnikov. Od pletenke v Tržišču so se podali na Vrhek, kjer jih je v objemu gozda pričakala omamno dišeča grmovnica. Tam so bili deležni zanimivega strokovnega predavanja o tej rastlini; študentka Katjuša Okrošek s Kozjanskega je namreč izdelala diplomsko nalogo o rumenem sleču in to rastlino temeljito preučila. Maja, letos pa že malo prej, zacvetijo grmi s svojimi živo rumenimi in omamno dišečimi cvetovi. Vrhek je eno od štirih avtohtonih rastišč te znamenite rastline, ki sodi med zaščitene vrste. Vaščanom Vrhka gre velika zahvala, ker s svojim prostovoljnim delom redno čistijo in vzdržujejo to rastišče. Pohodniki so pot nadaljevali proti najvišji točki Vrhka, kjer stoji znameniti kozolček s sodčkom v »štantu«, kjer so se lahko okrepčali z odličnim cvičkom. Še prej pa so bili deležni okusne malice, saj so pridne roke članic Aktiva kmečkih žena Tržišče pripravile okusen pražen krompir.

Prijetno druženje na najvišji točki Vrhka pri znamenitem kozolčku (Foto: TD Tržišče)

Potem so se pohodniki podali še po gozdnih poteh proti Krmelju, prečkali potok Hinjo in se povzpeli proti vasi Polje. Tam so jih pričakali prijazni krajani Polja, ki so jim postregli z domačimi dobrotami. Zaigrala sta člana skupine Vesela dolina, zato je bilo razpoloženje med pohodniki še bolj veselo. Pohod so zaključili v gostilni Ulčnik, kjer so se lahko okrepčali z odlično obaro. Čudovit dan je bil kot nalašč za veselo druženje in pohodniki so se prijetno utrujeni in z lepimi spomini vračali domov. Janja Seničar Tratar, TD Tržišče


16

IZ NAŠIH ŠOL

Utrinki iz šolskih klopi Le še dober mesec in pouka bo za letošnje šolsko leto konec. Osnovnošolke in osnovnošolke medtem ostajajo dejavni še naprej. Daljše prispevke skupaj s fotografijami si lahko ogledate na naši spletni strani – www.nadlani.si. Mokronog so se na dan Evrope z mentoricama udeležili zaključne prireditve projekta Evropska vas v Ljubljani. Med šolskim letom so spoznavali Romunijo in se naučili, da to ni le dežela gradov in legend o grofu Drakuli, ampak je prepoznavna tudi po neokrnjeni naravi, odlični kulinariki in bogati kulturni dediščini. Veliko tega so mimoidočim predstavili na stojnici, del romunske kulture pa so prikazali tudi v ŠENTJANŽ – Učenci 5., 6. in 7. razreda SEVNICA – Sevniški osnovnošolci so se plesni točki. (Foto: OŠ Mokronog) OŠ Milana Majcna Šentjanž so na tokratni med kar 5.000 tekmovalci iz šestih držav delavnici izvedli nekaj več o fiziki. Z uvrstili na finalno prireditev ŠKL Fireball Enverjem Gashijem so spoznavali škripce Evrope, ki je potekalo v Kranju. Pod in dobili različne naloge, denimo koliko vodstvom mentorice Zvonke Jevševar škripcev potrebujemo in kako jih postaviti, Kumelj so pridno vadili in s ponosom da bo 100 kg težak človek lahko dvignil predstavljali maloštevilne slovenske ekipe tono železa. »Uri sta minili, kot bi mignil na igrišču. Sevničani so se srčno borili, in ugotovili smo, da smo čisto pravi fiziki. se spretno izogibali žogam in si priborili Gospod Gashi pa nam je obljubil, da bo drugo mesto, klonili so le proti učencem OŠ Šmarje pri Jelšah. K uspehu so prav SEVNICA – Tudi letos so sevniški še prišel in takrat bomo dvignili njega,« je gotovo pripomogli tudi navdušeni navijači, devetošolci ob praznovanju dneva Zemlje zapisala sedmošolka Danijela Bec. (Foto: med katerimi so bili tudi starši učencev in naravoslovno učilnico obogatili z novim OŠ Šentjanž) učiteljici spremljevalki. (Foto: OŠ Sevnica) drevesom. Tokrat so izbrali hrast dob, med njegove korenine pa so položili steklenico s podpisi vseh učencev, ki letos zaključujejo 9. razred. Tako bo drevo rastlo v spomin na generacijo 2005–2014. »Z malo truda, a veliko veselja, smo prispevali k varstvu okolja, širjenju gozda in čistoči zraka, kar je zelo pomembno za naš kraj, občino, Slovenijo ter celotno Zemljo,« je zapisala Tia Šantej. (Foto: OŠ Sevnica)

STUDENEC – Na Podružnični osnovni šoli Studenec so tudi letos pripravili natečaj za najlepši pirh, na katerem učenci s svojimi izvirnimi poslikavami, risanjem, kvačkanjem, pletenjem in barvanjem ustvarijo velikonočni pirh. Natečaj je namenjen sodelovanju in ne tekmovanju, poudarjajo na šoli, na ta način pa na Studencu vsi poskrbijo, da je življenje lepše, na trenutke počasnejše in v krogu družine. (Foto: POŠ Studenec) LOKA PRI ZIDANEM MOSTU – Učenci četrtega in petega razreda Podružnične osnovne šole Loka so predstavili razmišljanja o domačem kraju, pripovedovali o šolskem vrtu in čistilni akciji ter o obisk invalidov, še zlasti jih je navdušil paraolimpijec Darko Džuriæ. Žan Rožič Pinterič, Rok Resnik, Ema Štigl in Jan Strajnar pa so napisali čisto svoje pesmice. Vse njihove prispevke lahko preberete na naši spletni strani (www. nadlani.si) LOKA

ŠENTJANŽ – Na Osnovni šoli Šentjanž so imeli v letošnjem šolskem letu pet ekip tekmovalcev Ekokviza. Šolsko tekmovanje je potekalo v šentjanški računalniški učilnici, nato je ekipa Ekofriki, ki jo sestavljajo Roman Jontez, Grega Krmelj in Anže Repovž, izmed 179 ekip v novomeški regiji dosegla 1. mesto in se tako uvrstila na državno tekmovanje, ki je bilo na OŠ Šturje v Ajdovščini. Ekipe so se pomerile v pisnem in ustnem delu tekmovanja in dosegle 6. ŠENTJANŽ – Učenci devetega razreda mesto v državi. (Foto: OŠ Šentjanž) OŠ Milana Majcna Šentjanž so še zadnjič sadili rožice, saj bodo ob koncu šolskega leta skrb za dišavni vrtiček predali sedmemu razredu. »Upamo, da bodo ob delu tako uživali, kot smo mi, saj smo znali združiti koristno s prijetnim,« pravijo. Privzgajali so si namreč delovne navade, pridelovali zelišča, ob delu so se sladkali s sladoledom, pripravili okusen sok … Gospod Mesojednik jim je prijazno podaril tudi dve samokolnici, za kar so mu na šoli zelo hvaležni. (Foto: OŠ Šentjanž) MOKRONOG – Med tradicionalne in medijsko najodmevnejše dogodke sodi tudi srečanje mladih likovnih ustvarjalcev – mednarodni otroški likovni extempore. Vsako leto se tega celodnevnega srečanja udeleži od 80 do 100 otrok. Mladim ustvarjalcem so letos za likovni izziv postavili poslikavo tipičnih lesenih kostanjeviških čolnov, ki so ga uspešno opravili tudi mokronoški devetošolci Lan Dvornik, Petra Pavlin in Pia Žnidaršič. (Foto: OŠ Mokronog) MOKRONOG – Učenci in učenke razredne stopnje OŠ Mokronog so konec aprila svoje starše in prijatelje povabili na tradicionalni Pomladni dan. Naslov prireditve je bil ½Poskrbimo za naš planet!½. S petjem, plesom in šaljivimi točkami so otroci vsem obiskovalcem želeli sporočiti, kako zelo pomembno je, da poskrbimo za naravo in naš planet ohranimo za prihodnje rodove. (Foto: OŠ Mokronog) MOKRONOG – Učenci Osnovne šole

Loka je Loka, v njej se ne poka, TREBELNO – Ker se Vrtec Trebelno nahaja v njej živimo mi, na podeželju, imajo otroci iz skupine ker smo Ločani vsi. Murenčki možnost raziskovanja in obiska okoliških kmetij in lovske družine. Tako Tukaj Zora Tavčar živi, so si lahko ogledali živali, ki živijo na ki nas z zgodbami razveseli, kmetiji, in tiste, ki se potepajo po gozdu. tukaj Primož Trubar je pristal Poskrbeli so tudi za okolico in ustvarili lastni in v cerkvi deloval. ekovrt, pri tem so jim pomagale babice in dedki. Skupaj so posadili nekaj sadnih in Zadaj se Lovrenc dviga, zelenjavnih sadik, zato si bodo lahko sami na njega se težko šiba, pripravili sadno ali zelenjavno malico, ob na njem encijan domuje tem pa se naučili pravilnega vzgajanja in nam lepoto daruje. rastlin in življenja z okolico. (Foto: Vrtec (Jan Strajnar, 5. razred, POŠ Loka) Trebelno)

ŠTUDIRAJ STROJNIŠTVO INŽENIRING IN VOZILA Visokošolski strokovni in univerzitetni študij dipl. inž. str. Na (VS) dlani Tiskani medij Na dlani je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi dipl. inž. str. (UN)

Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1838 Izdajatelj: MAGMA MEDIA d.o.o., Gabrijele 29, 8296 Krmelj Uredništvo: Gubèeva cesta 35a, 8210 Trebnje Odgovorna urednica: Melita Ivnik Uredniški odbor: Melita Ivnik in Matej Zabukovec Elektronski naslov: urednistvo@nadlani.si Tisk: Delo tiskarsko središèe. Tiskano 1 dan pred izdajo številke Naklada: 12.700 izvodov Mali oglasi: oglasi@nadlani.si Oglasno trženje: info@nadlani.si, 041 245 596 Spletna stran: www.nadlani.si

avo a dalj n j i d štu študij i n d e izr študij redni Fakulteta za industrijski inženiring Šegova ulica 112, Novo mesto T: 07 393 22 06 E: fini-unm@guest.arnes.si www.fini-unm.si

DIPLOMANTI FINI PRESTAVLJAJO RAZVOJNI POTENCIAL DRUŽBE

Profile for NaDlani.si

Na dlani maj 2014  

Na dlani maj 2014  

Profile for nadlani
Advertisement