Page 1

TPV AVTO servisno-prodajni center NOVO MESTO

KANDIJSKA CESTA 60

07/ 391 81 14 WWW.TPV-AVTO.SI PON. DO PET. OD 7. DO 19. URE, SOBOTA OD 7. DO 12. URE, NEDELJA ZAPRTO.

Brezplačni časopis / april / w w w. n a d l a n i . s i / info@nadlani.si V s a g o s p o d i n j s t v a v o b č i n a h Tr e b n j e , M i r n a , Š e n t r u p e r t , M o k r o n o g - Tr e b e l n o , M i r n a P e č i n S e v n i c a

2

Pogovor z “barovcem“ Danijelom

4

Na obisku v Mokronogu ministrica za kulturo

5

7

Energetska sanacija OŠ Krmelj

7.000 motoristov v Mirni Peči

Kresovanje

3

Iz naših krajev

Na področju Slovenije in tudi zunaj njenih meja so v času turških vpadov po hribih postavljali kresove kot signalizacijske priprave za obveščanje vasi pred nevarnostjo.

6

Industrijska konopljarazvojna priložnost

9

Dobro poslovanje Trima

Kres je velik, nadzorovan zunanji ogenj iz drv, okleščenih vej ali slamnatih butar. Kres so sprva kurili na dan kresne noči (21. junij), s katerim so bile povezane mnoge ljudske šege in navade. Pozneje je kresno noč nadomestil 1. maj. Ste se že kdaj vprašali, zakaj vsako leto na večer pred prvim majem zakurimo kup lesa in se ob njem družimo?

10

Potovanja

13

Avto Moto

15

Dom in vrt

18

Zdravje

NAJAVLJAMO NEKAJ KRESOVANJ za 30.4.2015: Na kresovanju v Nebesnih nad Šentrupertu bodo imeli šotor in zabavo z Veselimi Dolenjci. Na Lisci kresovanje organizira Kondor paragliding klub Radeče. Medobčinsko kresovanje pa se bo odvijalo na Vrhtrebnjem pri planinskem domu ob 21. uri. Za obiskovalce bo pripravljen golaž

Vsi, ki boste ob prvomajskih praznikih kurili kresove, pa upoštevajte navodila za varno kresovanje. Vir: P.U.

» Stara ljudstva so verjela, da narava za prebujanje iz zimskega spanca potrebuje sonce,, tega pa predstavlja ogenj. » Kurjenje kresov je že dolgoletna tradicija, kot vedno jih bodo spremljali govori večinoma sindikalnih predstavnikov. Pred kresovanji so marsikje postavili tudi mlaje, ki se jih navadno postavlja več dni pred praznikom dela. Postavljanje mlaja ponekod simbolizira tudi prehod mladih fantov v polnoletnost. Organizatorji kresovanj si želijo pripraviti najvišji kres ali najbolj množično kresovanje, ali pa želijo ostati zvesti tradiciji. Najvišji kres na svetu so postavili krajani Boštanja 30. aprila leta 2007, s čemer so se vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov z višino 43,44 metra. Presegli so svetovni rekord v višini, ki je znašal 37,50 metra, postavljen pa je bil na Japonskem. Za boštanjski kres so porabili približno tisoč kubičnih metrov leta, ki so ga po okoliških krajih zbirali skoraj vse leto. Kres so mladi Boštanjčani gradili skoraj ves mesec.

Z brezplačno stanovanjsko asistenco.

Vse na eni polici

Največ organiziranih kresovanj sicer pripravljajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Najbolj množična je udeležba na kresovanju na ljubljanskem Rožniku. Tudi letos organizatorji najavljajo kresovanje v Nebesih nad Šentrupertom, na Lisci …

Beseda urednika Dragi bralci in bralke, 22. aprila smo obeležili svetovni dan Zemlje. Ta posebni dan v letu je namenjen dvigovanju zavesti o varovanju okolja. Tudi v občinah in društvih so ta dan zaznamovale čistilne akcije. V današnjih časih se nam zdi, da je pomembna samo ekonomija, pa dejansko temu ni tako, saj smo povezani z naravo in še kako odvisni od nje. Naravo, ki nam je dana, moramo čuvati in jo pustiti v dobrem stanju tudi za naše zanamce. Preberite si tudi ostale zanimivosti, projekte in dogodke iz naših občin. Bodite z nami NaDlani tudi vi in nas obiščite tudi na ww.nadlani.si. Lepo vas vse skupaj pozdravljamo, še posebej naše nove bralce občine Mirna Peč. Uredništvo časopisa NaDlani

Odkupujemo les po konkurenčnih cenah Ahouse d.o.o., Bistrica 80, 8232 Šentrupert

(omejeno število brezplačnih porcij), prav tako bo za glasbo poskrbelo več glasbenih izvajalcev. Ob 19:30 bo organiziran pohod iz avtobusne postaje Trebnje.

Nudimo takojšnje plačilo! Po potrebi poskrbimo tudi za sečnjo, spravilo in prevoz lesa.

BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE ZBIRALNIKI DEŽEVNICE BETONSKE GREZNICE

NUDIMO VAM SEKANCE RAZLIČNIH GRANULACIJ IN VLAŽNOSTI, DRVA ZA KURJAVO RAZLIČNIH DIMENZIJ. Kupljeno po želji dostavimo na dom.

www.ahouse.si, info@ahouse.si


POGOVOR 2 Pogovor z barovcem Danijelom nogomet, fitnes, PlayStation … Kako je potekal dan v Baru? Dan v Baru je potekal takole: razpored dela smo imeli narejen že za ves teden vnaprej in smo si ga sami naredili oz. ga je sestavil tedenski vodja. Tako da smo zjutraj vstali, tisti prvi so začeli z delom že ob 9. uri zjutraj, ostali pa po dnevnem razporedu. Vmes smo imeli tudi dnevne sestanke z Bar menegerjem Denisom, ki nam je dajal tedenske naloge, nas usmerjal, vodil in tudi pograjal. Vsak večer pa smo imeli dogodke (evente), za katere smo morali sami poskrbeti z organizacijo in v končni fazi z izpeljavo. Glavni cilj je bil seveda, da Bar postane najboljši bar v Sloveniji.

Danijel Lindič je star 28 let in prihaja iz Boštanja. Kot udeleženec letošnjega resničnostnega šova Bar se nam bo predstavil v aprilski številki časopisa NaDlani. Danijel je osnovno šolo obiskoval v domačem kraju Boštanj, nato je šolanje nadaljeval na ekonomski gimnaziji v Kranju. Pri treh letih je prvič stopil na smuči, kar ga je tako navdušilo, da ga je oče Brane kasneje vpisal v smučarskoskakalni klub Zabrdje. Skakalno kariero je nadaljeval v SSK Posavje, ki je imel sedež v Boštanju, kjer še danes stojijo tudi skakalnice. Nato ga je pot spet zanesla v Kranj, kjer je preživel najlepša skakalna leta in skakalno pot zaradi poškodbe kolena tudi zaključil. Kariero je nato nadaljeval v dvoranskem nogometu oziroma po novem futsalu, in sicer v Sevnici, kjer so igrali in dandanes še vedno uspešno igrajo v najvišjem državnem rangu (1. slovenska liga). Po vnovični poškodbi kolena se je odpravil v malonogometne (futsal) sodniške vrste, kjer je še danes in bo tudi v prihodnje, pravi. Njegovi hobiji so:

Kakšen je bil vaš odnos s sotekmovalci v Baru? Glede odnosa s sotekmovalci lahko rečem, da je bil z nekaterimi zelo dober oz. dober (tukaj bi izpostavil Reneja), s katerim sva skoraj vsak dan na vezi, skupaj tudi nastopava na dogodkih med vikendi. Z ostalimi pa so bili odnosi korektni, ni nobenih zamer. Bomo pa zagotovo še »zažurali« skupaj na koncu šova. Imate z že izpadlimi tekmovalci kakšne stike? Stike imam z vsemi izpadlimi Barovci, predvsem z Renejem, s katerim – kot sem že omenil – nastopava skupaj na dogodkih. Smo pa prejšnji teden tudi vsi izpadli skupaj »zažurali« v enem izmed ljubljanskih klubov. Kdo od tekmovalcev vam je najbolj pri srcu in komu privoščite zmago? Od sotekmovalcev sem se najbolj ujel z Renejem. Pri srcu pa so mi še Eva, Vita, Miloš, Kim, Ivona, Tanja in Joel. Najbolj bi privoščil zmago sebi (smeh), od teh, ki še tekmujejo, pa Joelu. Kako je bilo, ko ste se vrnili iz Bara domov? Ste kaj bolj prepoznavni? Ko sem se vrnil iz Bara, sem imel še nekaj dni težave s tem, ali imam še vedno na sebi mikrofon in pogledoval sem na strop, kje so kamere (smeh). Sicer pa večjih težav nisem imel. Glede

prepoznavnosti moram reči, da me ljudje ustavljajo in sprašujejo, kako je bilo notri, ali mi je žal, da sem izpadel, zakaj sem izpadel itd. Tudi na facebook profilu se je močno povečal promet (smeh). Pa seveda selfieji, ogromno jih je bilo, kar me ne moti in z veseljem se slikam z oboževalci. Kako boste sedaj unovčili svojo prepoznavnost? Svojo prepoznavnost bom poskušal vnovčiti maksimalno: z reklamiranjem, z raznimi dogodki itd. Zanima me tudi modni svet oziroma televizija, tako da če se odpre kaj tudi v tej smeri, bom z veseljem zagrabil priložnost.

Kdo vas je navdušil za šport? Za šport me je v prvi vrsti navdušil oče, predvsem za smučarske skoke. V mladosti, preden sem začel redno trenirati smučarske skoke, smo pod hišo naredili skakalnice in s kolegi cele dneve skakali. Za nogomet pa me je navdušil brat Gregor.

nogomet), kar je lahko zelo zanimivo. Pogledam tudi še kakšno epizodo Bara in se nasmejim svojim bivšim sotekmovalcem. In seveda želim tudi čim bolj izkoristiti prepoznavnost, dokler je še vroče (smeh). Kaj bi svetovali tistim, ki si želijo udeležiti kakšnega resničnostnega šova? Vsem tistim, ki se želijo udeležiti kakšnega resničnostnega šova, predlagam, da so v prvi vrsti čim bolj sproščeni in da so, kar pač so. Menim, da je to najboljši recept, saj imajo ljudje radi poštenost in iskrenost. Tako se lahko daleč pride. V končni fazi pa se mora vsak tudi zavedati, da je vse skupaj samo igra in da si pripravljen na vse, ampak res vse! Kakšni so vaši načrti za prihodnost, se boste mogoče udeležili še kakšnega resničnostnega šova? Moji načrti za prihodnost so jasni, in sicer služba, zabava in ustvariti si čim lepše zasebno življenje. Glede udeležbe resničnostnih šovov puščam možnosti odprte, mogoče ja, mogoče ne. Sicer mi medijski svet odgovarja, tako da pustimo se presenetit.

Kdo je vaš vzornik? Pri smučarskih skokih je bil in vedno bo moj vzornik Japonec Kazuyoshi Funaki. Veliko uspehov vam želimo še naprej in Imel je neverjetno lep slog. V življenju pa se vam zahvaljujemo za pogovor. sta moja vzornika starša. Kaj radi počnete v prostem času? V prostem času se ukvarjam s fitnesom, igranjem nogometa, s kolegom odigrava tudi kakšno partijo na PlayStationu (FIFA

(P.U.)


IZ NAŠIH KRAJEV

3

Tavžentrože so pripravile tradicionalno prireditev Pevke DPŽ Tavžentroža so konec marca v večnamenskem domu na Trebelnem tudi letos, četrtič zapovrstjo, pripravile tradicionalno prireditev Šopek za žene in matere, ki so jo posvetile dnevu žena in materinskemu dnevu. TREBELNO – V pestrem programu so poleg omenjenih pevk nastopili učenci podružnične šole Trebelno s solistom Aleksandrom Zoretom, ki jih je na nastop pripravila Ivica Kocjan Anderlič, sicer tudi solistka. Nastopil je tudi moški del pevskega zbora društva upokojencev Mirna s solistom Tonetom Kotarjem. Dogajanje sta popestrila še pevca solista Matej Dragan in Rok Kocjan, ki sta zaigrala tudi bariton in kitaro, na klarinetu se jim je

pridružil Blaž Pungerčar. Na harmoniki je prireditev spremljal Primož Cedilnik. Scenarij je tudi tokrat pripravila zborovodkinja Tavžentrož Gabrijela Cedilnik, sicer idejni vodja prireditve. Letos so v prvem delu opevali pomlad in lepote naše dežele, sledil je šopek pesmi, namenjen materam, ženam in ljubezni. S postavitvijo scene se je izkazala Saša Brudar, zbrane pa je pozdravil tudi domači župan Anton Maver. Vir in foto: A.S.

Občni zbor Društva vinogradnikov Mirna Društvo vinogradnikov Mirna ne miruje – konec marca je pripravilo društveno ocenjevanje vin. Slavnostna razglasitev najboljših je bila na rednem letnem občnem zboru. MIRNA - Marca so organizirali ocenjevanje vin letnika 2014. Ocenjenih je bilo 76 vzorcev, med katerimi je bilo 32 vzorcev cvička. Kakovost cvička in ostalih vzorcev je bila kljub problematičnemu letu izredno dobra, saj je bilo izločenih samo šest vzorcev. S tem se je strinjal tudi predsednik letošnje ocenjevalne komisije Brane Granda, ki je čestital vsem vinogradnicam in vinogradnikom za zelo dobro kletarjenje in temu primerne ocene. Najbolje ocenjen cviček v društvu je donegovala vinogradnica Martina Sladič, in sicer z oceno 16,04 točke. Podelili so tudi priznanje za šampiona belih sort, kjer je slavil Marijan Štolfa za vino rumeni muškat (17,80 točke), med rdečimi sortami je bil šampion z vinom modra

frankinja Jože Novak (17,80 točke). Na občnem zboru se je na Mirni zbralo približno 60 članov, najprej so zapela dekleta iz vokalne skupine Lilith, nato so pripravili izobraževalno predavanje na temo varstva vinske trte in uporabe fitofarmacevtskih sredstev za zaščito pred boleznimi vinske trte. Poročilom in potrditvi dela društva je sledila podelitev priznanj z društvenega ocenjevanja. Zbrane vinogradnike je pozdravila tudi aktualna cvičkova princesa Maja Žibert ter jim namenila nekaj spodbudnih besed in recital »Hvalnica Cvčku« Toneta Pavčka. Vir: www.mirna.si Foto: J.Janežič

r a Žogram

h Grajski

ca i n v e S Z K n i n s me

pr

t e p s n i . . . m m M č e l a d o l a š i d o b . i l o k o na sa n i r p eno

Narej

Kmečka zadruga Sevnica, Savska 20c, Sevnica

s! a v i r p ečeno

p

Veselimo se vašega obiska!

so no me č i l d o n oi esni m r e t Naravn u r o na ža ne za pek blagov e n ), t s la esnine m izdelki e k s e (Graj še znamk ajali va v z a r o ki bod ice. brbonč


IZ NAŠIH KRAJEV 4 Rebalans zaradi investitorjev v Poslovno industrijsko cono Mirna Občinski svet Občine Mirna se je sešel na četrti redni seji, na kateri je sprejel tudi prvi rebalans letošnjega proračuna, seznanil pa se je še z zaključnim računom proračuna za leto 2014. MIRNA – Glavni razlog za prvi rebalans je zagotovitev 210 tisoč evrov za nadaljnjo ureditev Poslovno-industrijske cone (PIC) Mirna, s čimer bodo zemljišča pripravljena za prodajo, s tem pa ustvarjeni pogoji za razvoj gospodarstva ne samo na Mirni, temveč na območju celotne Mirnske doline. „Obeti za PIC Mirna so zelo dobri, saj se štirje potencialni investitorji zanimajo za nakup zemljišč in gradnjo na tem območju. Pričakujemo, da se bo gradnja začela čez približno eno leto, do konca prihodnjega leta pa bi v teh novih prostorih že lahko stekla proizvodnja. Seveda pri tem upamo na nova delovna mesta, saj bodo boljši prostorski pogoji gotovo spodbuda za nadaljnji razvoj in širitev domačih podjetnikov,“ pravi

direktorica občinske uprave Občine Mirna Tanja Šinkovec. Občinski svet Občine Mirna se je na zadnji seji seznanil tudi z zaključnim računom proračuna za leto 2014. Prihodki so bili načrtovani v skupni višini nekaj manj kot 3,7 milijona evrov, uresničeni pa v višini dobrih 2,5 milijona evrov oziroma 69,9 %. Občina Mirna je zadovoljna s črpanjem sredstev iz državnega proračuna in proračuna EU za projekt PIC Mirna (skoraj 479 tisoč evrov). Na odhodkovni strani pa je bilo uresničenih 2,7 milijona evrov odhodkov od načrtovanih 3,9 milijona evrov (69,6-odstotna realizacija).

zmogljivosti čiščenja do 50 populacijskih enot. Občina Mirna bo subvencionirala 800 evrov za nakup male čistilne naprave skladno s pogoji iz pravilnika in vsebino javnega razpisa. Prvi bo objavljen že takoj po prvomajskih praznikih. Občinski svet je sprejel tudi program opremljanja za območje Roje IV, s katerim je določil višino komunalnega prispevka za individualno gradnjo hiš. Za enodružinsko hišo površine 200 m2 bo ta znašal približno 15.000 evrov, kar je še polovico nižje kot v primerljivo komunalno opremljenih zazidalnih kompleksih. Hkrati je občinski svet sprejel še občinski program varnosti in lokalni Občinski svet je sprejel še pravilnik o program za kulturo Občine Mirna do leta subvencioniranju malih čistilnih naprav 2018. za čiščenje komunalne odpadne vode, Vir in foto: Občina Mirna

Na obisku v Mokronogu ministrica Julijana Bizjak Mlakar Občinski svet Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je sredi aprila obiskala Mokronog, kjer si je ogledala dvorano Upravno-kulturnega središča Mokronog in se odpravila v arheološki park sv. Peter. MOKRONOG – Povod za obisk ministrice je bil sprejeti lokalni program kulture do leta 2018. „Lokalni program pa je vreden pohvale tudi zaradi tega, ker ima vse tiste elemente, ki so potrebni za razvoj kulture v neki skupnosti, ne samo na lokalnem nivoju, ampak tudi na državnem. In zelo bi bila vesela, da bi tudi sama vlada prepoznala kulturo kot tisti razvojni dejavnik, ki je zelo pomemben za razvoj države, za ustvarjanje novih delovnih mest,“ je po obisku povedala ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar. V Upravno-kulturnem središču Mokronog se je ministrica s sodelavci srečala z županom Antonom Mavrom, direktorjem novomeške enote

Zavoda za varstvo kulturne dediščine Robertom Peskarjem, sodelavci občinske uprave in izjemnim kulturnim delavcem, častnim občanom Stanetom Pečkom. Po uvodnem ogledu dvorane in pogovoru so se skupaj odpravili še do arheološkega parka sv. Peter, kjer so si ogledali kostnico in notranjost cerkve sv. Petra, ki jo je prijazno odklenil tamkajšnji župnik Jernej Nemanič. Spregovorili so tudi o možnostih sofinanciranja revitalizacije kulturne dediščine, ki jo želijo spodbuditi z Zakonom o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi, ki je trenutno v javni obravnavi.

Župan Občine Mokronog-Trebelno Anton Maver je po obisku povedal: „Danes smo imeli priložnost predstaviti svoj pogled na področje kulture, kulturne dediščine, kulturnega turizma in ljubiteljske kulture v občini. Ministrici smo predstavili trenutno situacijo kot tudi vizijo razvoja v skladu z že sprejetim lokalnim programom za kulturo. Upamo, da bomo čim več idej uresničili tudi s posluhom ministrstva za kulturo in ostalih ustanov.“

Vir in foto: Občina Mokronog – Trebelno

Seznanili so se z realizacijo in sprejeli dvoletni proračun

Občinski svet Občine Mokronog-Trebelno se je seznanil z realizacijo proračuna v letu 2014, potrdil predlagani proračun za letošnje in prihodnje leto ter sprejel letne programe, ki so podlaga za objavo razpisov za sofinanciranje. MOKRONOG – Lansko leto je Občina Mokronog-Trebelno uresničila skoraj 80,9 odstotkov načrtovanih prihodkov (3,6 milijona evrov od načrtovanih 4,5 milijona evrov) in 78,0 odstotkov načrtovanih odhodkov (3,5 milijona evrov od načrtovanih 4,5 milijona evrov). Sprejeti proračun pa za letos predvideva 3,7 milijona evrov prihodkov in 3,5 milijona evrov odhodkov, za prihodnje leto pa načrtujejo za 3,2 milijona evrov prihodkov in 3 milijone evrov odhodkov. „Lanska realizacija je bila v primerjavi z letom prej nekoliko boljša, kar nas zelo veseli. Letos sta največji investiciji energetska sanacija zdravstvene postaje Mokronog in

podružnične osnovne šole na Trebelnem, za kar bomo namenili dobrih 290.000 evrov, pridobili pa 167.000 evrov evropskega in državnega denarja. Upamo, da bomo kljub temu, da je letošnji proračun sanacijsko naravnan, poravnali vse obveznosti za nazaj in tudi uspešno zaključili leto 2015,“ pravi direktorica občinske uprave Občine Mokronog-Trebelno Mojca Pekolj. Občinski svet Občine Mokronog-Trebelno je na 4. redni seji v tem mandatu sprejel tudi letne programe na področju športa, kulture in socialnega varstva v občini. Na javnih razpisih, ki bodo objavljeni predvidoma še pred prvomajskimi prazniki, bo občina skupaj sicer razpisala 65.000 evrov, od tega

Drugi spomladanski Knapčev pohod v Krmelju

za sofinanciranje programov s področja športa 30.000 evrov, kulture 9.000 evrov in socialnega varstva 8.000 evrov, dodatno pa še s področja kmetijstva 10.000 evrov in turizma 8.000 evrov. Med drugim so občinski svetniki v Mokronogu potrdili tudi elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitve javne službe oskrbe s pitno vodo v občini, ki prinaša nekaj sprememb glede na lani (vodarina bo 0,7606 evra na kubični meter vode, omrežnina pa 6,3783 evra za najpogostejši vodomer DN20), potrdili pa so tudi dokument identifikacije investicijskega projekta za gradnjo cestne infrastrukturo lokalnih cest in javnih poti v letošnjem letu. Vir in foto: P.K.

V začetku aprila so že drugo leto zapored izvedli pohod po Knapčevih poteh po Krmelju in njegovi bližnji okolici. KRMELJ – Otroci iz vrtca so se skupaj z vzgojiteljicami in starši zbrali pred vrtcem. Vsaka družina je pred pohodom dobila Knapčev zemljevid, na katerem je bila vrisana pot pohoda. Že na startu jih je pričakala prva naloga, skozi katero so se ogreli. Razmigali so vrat, roke in noge ter se nato podali na pot. Sledili so smerokazom, ki so jih spremljali čez ves pohod. Ti so jih pripeljali do naslednje naloge, ki je bila označena na plakatu, pred zdravstvenim domom. Poiskali so srčni utrip in preverili hitrost bitja srca. Nato jih je pot vodila do

tako imenovane nemške ceste, ki skozi gozdiček vodi v Hinjce. Na robu gozda so našli naslednjo nalogo. Oponašali so petje ptic, ki so bile narisane na plakatu. Pot so nadaljevali ob vznožju nekdanje nemške opazovalnice in kmalu zagledali napis, da je poti konec. Za vsako opravljeno nalogo, je vsak otrok dobil dva žetona, na cilju pa vse svoje štiri žetone zamenjal za kolajno. Pohod bodo ponovili prihodnje leto, saj so se dodobra razmigali, naklepetali in nasmejali. Vir in foto: M. Ž., OŠ Krmelj


IZ NAŠIH KRAJEV

5

6. redna seja Občinskega sveta Občine Sevnica

Na Gradu Sevnica so se na 6. redni seji sestali članice in člani Občinskega sveta Občine Sevnica. SEVNICA – Seja je bila v pretežnem delu namenjena vsebinski razpravi o delovanju javnih služb pod ustanoviteljstvom Občine Sevnica, poročilu o izgradnji verige hidroelektrarn, obravnavi zaključnega računa proračuna in drugih temah, o katerih se občinski svet kot najvišji organ redno seznanja. Skladno z ustaljeno prakso se občinski svet obdobno seznanja s potekom del izgradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi na območju sevniške občine, tokrat s poudarki na opravljenem delu v lanskem letu oziroma načrti za letos. Predstavitev sta svetnikom podala direktor Javnega podjetja Infra mag. Vojko Sotošek kot predstavnik koncesionarja, zadolženega za ureditve ter vzdrževanje vodne in druge državne in lokalne infrastrukture, ter direktor občinske uprave Zvone Košmerl v vlogi predstavnika posebne komisije za spremljanje izgradnje hidroelektrarn za območju sevniške občine.

Iz predstavitev in razprave sledijo zaključki, da je bilo po sami izgradnji energetskega objekta doslej v sodelovanju med koncesionarjem, upravljalcem elektrarn podjetjem HESS in Občino Sevnica izvedenih že veliko ureditev, ki pomembno vplivajo tako na splošno bivanjsko kakovost kot predvsem na protipoplavno varnost. V prihodnje pa je nujno zaključiti še nekatere nedokončane infrastrukturne ureditve, v katerih ima na podlagi sprejetih državnih prostorskih načrtov in sklepov pristojnih ministrstev osrednjo vlogo država. Na lokalni ravni je nujno aktivno pospeševati udejanjanje drugih spremljajočih aktivnosti, med njimi sprejetje uredbe o motorni plovbi. Aktivnosti vseh partnerjev bodo tudi v bodoče usmerjene v dosego ciljev dokončanja vseh ureditev. Več na www. nadlani.si. Vir: Občina Sevnica

Podpis pogodbe za energetsko sanacijo OŠ Krmelj in predstavitev KISS pralnih plenic Ob dnevu Zemlje je tudi v občini Sevnica potekalo več dogodkov, posvečenih varovanju našega planeta. KRMELJ – Občina Sevnica začenja z drugim sklopom energetskih sanacij javnih objektov, sofinanciranih iz Kohezijskega sklada. Po lani uspešno zaključenih projektih so v letošnjem letu načrtovane energetske sanacije OŠ Krmelj, OŠ Boštanje, OP Milana Majcna Šentjanž, skupaj z gradnjo nadomestne telovadnice, in POŠ Loka pri Zidanem Mostu. Kot prava v nizu je bila podpisana pogodba za energetsko sanacijo OŠ Krmelj, v naslednjih tednih pa bodo skladno s terminskimi plani

in razpisnimi postopki sledili še podpisi pogodb za zgoraj naštete investicije. Podpis pogodbe za energetsko sanacijo OŠ Krmelj so 21. aprila gostili v večnamenskem prostoru vrtca pri OŠ Krmelj. V istih prostorih je potekala tudi predstavitev KISS pralnih plenic, ki jih izdelujejo v podjetniškem centru pod okriljem zavoda KNOF in Socialnega inkubatorja Posavja. Namen projekta je povečati pozitiven vpliv uporabe plenic iz bolj naravnih materialov, s tem pa zmanjševanje onesnaževanje okolja

z zmanjševanjem odlaganja odpadkov, uporabo blaga lokalnih proizvajalcev ter zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih šivilj in šiviljcev iz lokalnega območja. Občina Sevnica nakup pralnih plenic KISS kot vključuje kot novo možnost koriščenja enkratne denarne pomoči, ki se izdaja v obliki darilnega bona za starše ob rojstvu otroka.

Vir in foto: Občina Sevnica

Letošnja Pomladna ladja se je vkrcala v Šentrupertu

V Šentrupertu, v galeriji tamkajšnje osnovne šole dr. Pavla Lunačka, se je zasidrala Pomladna ladja, ki je na krov sprejela 13 pevskih zborov iz vrtcev in osnovnih šol Temeniške in Mirnske doline. ŠENTRUPERT – Pevske nastope skoraj 400 mladih pevk in pevcev je strokovno spremljala priznana zborovodkinja Majda Hauptman. Petkovo popoldne so na Pomladni ladji prepevali: predšolski PZ Cici muzikalčki Vrtca pri OŠ dr. P. L. Šentrupert z zborovodkinjo Antonijo Berk Nemec, Škratov pevski zborček Vrtca Mokronožci Mokronog pod vodstvom Barbare Dolenc,predšolski PZ Sončki Vrtca Sončnica Veliki Gaber z zborovodkinjo Tanjo Novak, predšolski PZ Mavrica Vrtca Mavrica Trebnje z zborovodkinjo Brigito Borak, otroški in mladinski PZ OŠ Veliki Gaber z zborovodkinjo Manco Černe, dekliška vokalna skupina OŠ Trebnje pod vodstvom Jožice Stanič, otroški PZ PŠ Dobrnič z

zborovodkinjo Bojano Kastigar in otroški PZ PŠ Dolenja Nemška vas z zborovodkinjo Ivo Sajovic, otroški in mladinski pevski zbor OŠ Mokronog z zborovodkinjo Jelko Gregorčič Pintar, otroški PZ OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert z zborovodkinjo Natašo Dragar in mladinski PZ iste šole z zborovodkinjo Manco Černe. Korepetitorji ob klavirju in drugih instrumentih so bili: Tilen Bajec, Damjan Brcar, Karmen Maver, Brigita Mlakar, Jelka Gregorčič Pintar, Urška Mitrović, Petra Pograjc, Blanka Blatnik, Teja Avguštin in Helena Urbančič. V aprilu sledi še območno srečanje odraslih folklornih skupin, v maju pa koncerta območne revije pevskih zborov. Vir: JSKD Trebnje

Pomladansko urejanje v Občini Sevnica

Namen vsakoletnih spomladanskih čistilnih akcij je urejati okolje, da bo privlačno tako za prebivalce kot za obiskovalce, prispevati k ozaveščanju in s tem kakovosti življenja. SEVNICA – Pomemben prispevek je projekt pomladanskega urejanja in vzdrževanja čistega okolja, ki ga že vrsto let spodbuja in usklajuje Turistična zveza Slovenije. Tudi letos so na območju sevniške občine potekale številne čistilne akcije, in sicer v dveh časovnih terminih v aprilu. Akcije so izvajala številna društva, krajevne skupnosti, javni zavodi ter druge organizacije in

posamezniki. Osrednji koordinator čistilnih akcij na območju sevniške občine je Turistična zveza občine Sevnica v sodelovanju z Občino Sevnica, KŠTM Sevnica in Komunalo Sevnica, ki je med akcijo po predhodnih dogovorih z lokalnimi koordinatorji poskrbela za brezplačen odvoz mešanih odpadkov. Vir: Občina Sevnica


6

IZ NAŠIH KRAJEV

V Šentrupertu je proračun za leto 2015 pod streho, sprejeli tudi letne programe Občinski svet Občine Šentrupert je na 4. redni seji potrdil proračun za letošnje leto. Sprejel je tudi letne programe na področju športa, kulture in socialnega varstva – razpisi bodo objavljeni aprila ŠENTRUPERT – Proračun za letošnje leto predvideva nekaj več kot 3,9 milijona evrov prihodkov in za 300 tisoč evrov več odhodkov (kolikor bo znašalo zadolževanje, ki so ga potrdili člani občinskega sveta). „Proračun smo dodatno znižali, ker se glavarina sredi leta še znižuje, tako da smo morali nekatere stvari še oklestiti in dejansko narediti izjemno racionalne in varen proračun. Investicij – novih – v letošnjem letu ne odpiramo, načrtujemo v glavnem

pripravo na naslednje leto, na naslednjo finančno perspektivo in poplačevanje obveznosti za nazaj,“ pojasnjuje župan Občine Šentrupert Rupert Gole. Na seji sprejeti letni program na področju športa predvideva razpis 5.300 evrov za razvojne in strokovne naloge v športu, športno vzgojo otrok in mladine, športno rekreacijo ter šport invalidov. Na področju ljubiteljske kulture bo Občina Šentrupert razpisala skupaj 12.000 evrov, za delovanje

Občinskega pihalnega orkestra sv. Rupert pa zagotavlja 5.000 evrov. Razpisi s področja športa, kulture, turističnih prireditev in javni poziv za druge programe in projekte bodo objavljeni v aprilu. Razpis za ukrepe spodbujanja in razvoja kmetijstva in podeželja pa bo letos objavljen nekoliko kasneje, kajti predhodno je potrebno sprejeti nov pravilnik, ki bo definiral te ukrepe. Vir in foto: P. K.

Industrijska konoplja – razvojna priložnost V Trebnjem je potekala javna razprava o industrijski konoplji. TREBNJE – Demokratična stranka dela (DSD) je 10. aprila pripravila javno razpravo o industrijski konoplji. O donosnosti in o možnostih pridelave ter predelave industrijske konoplje, o prednostih in pomislekih so mnenje predstavili Violeta Tomić – podpredsednica odbora za kmetijstvo v DZ RS, Gorazd Marinček – Slovenski E-forum in ZEK DPBK (Združenje za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele krajine), Gregor Kaplan in Danijel Ocepek – DSD Trebnje ter udeleženci razprave. Na razpravi se je zbralo skoraj trideset slušateljev. Ključni poudarki razprave so bili,

da je očitno dokazana široka uporabnost industrijske konoplje, donosnost na hektar je zelo visoka – dejansko ena najvišjih med industrijskimi rastlinami, konkretno pa to lahko znaša kar do petkratnik običajnih donosov na hektar. Ugotovljeno je bilo, da ima Trebanjsko-Mirnska dolina možnosti pridelave in predelave ter da se na tem področju sramežljivo zadeve dogajajo – udeleženci so predstavili tudi svoje izkušnje. Zlasti je bilo to zanimivo slišati za področje pridelave Miskantusa. Glede na prvi odziv in tudi ob možnosti degustacije izdelkov iz industrijske konoplje je bilo čutiti veliko zainteresiranost za

seznanitev s tem področjem, ki vse bolj izgublja pregrinjalo tabuja. Glede na razvoj dogodkov in morebitnih zasaditev industrijske konoplje pa seveda ostaja možnost povezovanja pridelovalcev, ki se morajo s samim postopkom, že pred setvijo, dodobra seznaniti in upoštevati nasvete. Na ta način se namreč izognejo morebitnim nevšečnostim v kasnejši fazi. Zadeve bodo v DSD pozorno spremljali in glede na potrebe v Trebanjsko-Mirnski dolini z aktivnostmi predstavitev nadaljevali. Ob tem je treba izpostaviti tudi to, da je zadnji rok za ureditev papirologije 10. maj. Vir: DSD Trebnje, Foto: Brane Praznik

Sabini Berus Zlata značka Turistične zveze Slovenije

V Ljubljani je potekalo prvo državno tekmovanje Turistični vodnik, namenjeno mladim od 15 do 29 leta. LJUBLJANA, TREBNJE – Deset kandidatov se je pomerilo v vodenju na temo Ljubljana za mlade. Ob zaključku vodenja je komisija razglasila najboljše mlade turistične vodnike. Zlato značko je prejela Sabina Berus, članica Turističnega društva Trebnje. Turistično gostinska zbornica Slovenije pa jo je nagradila s tečajem in prvim opravljanjem izpita za turističnega vodnika z državno licenco. V aprilu je bila Sabina povabljena tudi na neuradni sprejem k županu Občine Trebnje Alojziju Kastelicu. Ob sproščenem klepetu je mlada

Trebanjka, sicer dijakinja 4. letnika Splošne gimnazije Želimlje, razkrila, kako in zakaj je nastala njena video predstavitev Trebnjega. Ker si je želela narediti nekaj več, je poleg obvezne seminarske naloge za omenjeno tekmovanje pripravila tudi fantastično video predstavitev njej dragega Trebnjega ter znamenitosti in zanimivosti, ki jih mesto Trebnje ponuja. To ji je uspelo sodelovanju z mag. Jožetom Kukmanom in snemalcem Luko Žvarom, ki se jima Sabina še enkrat iskreno zahvaljuje za pomoč. Sabino so med drugim povprašali tudi o

njenih načrtih za prihodnost in povedala je, da sicer namerava študirati pravo, da pa ima kljub temu še vedno veliko željo in dovolj energije, da turizem in turistično vodenje ostaneta njen hobi. V Trebnje in njegovo širšo okolico si želi privabiti tako domače kot tuje turiste, idej in načinov, kako to storiti, ji ne primanjkuje. Video predstavitev Trebnjega avtorice Sabine Berus in snemalca Luke Žvara si lahko ogledate na www.nadlani.si.

Vir in foto: TZ in Občina Trebnje

Svetniki niso potrdili proračuna

Na zadnji seji Občinskega sveta Občine Trebnje so svetniki in svetnice v drugi obravnavi brez razprave zavrnili predlog proračuna za letošnje in prihodnje leto. TREBNJE – Sprejetju dvoletnega proračuna so nasprotovali svetniki iz vrst DROT-a, NSi-ja, SD-ja, SDS-a in DSD/ZL-ja, ker pripravljavci dokumenta niso upoštevali sklepov delovnih teles, ki so jih potrdili ob njuni obravnavi, so pojasnili. Glavni razlogi, da večina svetnikov ni odobravala županovih predlogov, so: ker se občutno znižujejo sredstva, namenjena financiranju krajevnih skupnosti, ker niso bili upoštevani sklepi delovnih teles, ker se zvišujejo stroški občinske uprave, ker je predvideno dodatno zaposlovanje v kabinetu župana za opravljanje protokolarnih zadev, ker proračuna nista vključevala izgradnje nujno potrebnih pločnikov in sanacij železniških prehodov na življenjsko nevarnih odsekih ter obnove določenih odsekov cest, ker ni spodbud za ekološko kmetijstvo in ker zniževanje sredstev onemogoča opravljanje osnovnih dejavnosti nekaterih javnih zavodov, ker župan v roku dveh let načrtuje razprodajo celotnega občinskega nepremičnega premoženja vključno s

stanovanji, ker je predvidena odprodaja zemljišč v Vejarju, kar bi pomenilo nenadzorovano priseljevanje Romov, so zapisali v sporočilu za javnost. Ob tem so izrazili tudi zaskrbljenost, da proračuna v naslednjih dveh letih ne predvidevata nobenih prihodkov iz strani nepovratnih sredstev iz finančne perspektive 2014-2020, ne iz državnih ne iz evropskih skladov. Ker predloga poračuna za leti 2015 in 2016 nista bila potrjena, je občinski svet že čez nekaj dni na prvi izredni seji sprejel še sklep o začasnem financiranju od aprila do junija letos, kar pomeni, da lahko občina v tem obdobju financira samo najnujnejše zakonske naloge. Na občini pa so pojasnili, da bo novi predlog proračuna glede na možnosti pripravljen do konca maja. Vir: A. S.

Trebanjski občinski svet (Foto: A. S.)


IZ NAŠIH KRAJEV

SI.MOBIL - Novo omrežje. Nove hitrosti. Nova doživetja. Na Dolenjskem!

Izjemno hitro pošiljanje slik in videoposnetkov, nemoteno gledanje mobilne televizije ali poslušanje spletnega radia, hitro prenašanje filmov in glasbe ter uporaba naprednih mobilnih tehnologij in spletnih aplikacij – vse to je že sedaj dostopno več kot 80 % prebivalstva, do leta 2017 pa kar 95 % prebivalstva tako v mestih kot tudi na ruralnih območjih Slovenije. Si.mobil namreč pospešeno pokriva prebivalstvo z dostopom do najsodobnejšega omrežja LTE. Visoke hitrosti interneta na Dolenjskem in mobilnih naprav z internetom, s tem pa okrepljeno širše območje Kamenškega z tudi kakovosten in enostaven dostop do 2G omrežjem interneta. Si.mobil dostop do hitrega interneta prek omrežja LTE intenzivno širi tudi na Dolenjskem. V celotni regiji so poleg že pokritih območij v zadnjih tednih povečali pokritost na področju kot je Tržišče, Krmelj in Šentjanž, Kamenško, Grmovlje, Čadraže, Regrča vas, Cerovec, Šentjurška Gora, Hrast, Kučar, Gričice, Kot, Muljava, Kronovo, Vihre, Mirna Peč, Jesenje, Ostrež, Semič, Kapele, Podboršt in Kočevska Reka. Ob tem si prizadevajo v večji meri pokriti tudi območja, ki do sedaj niso imela možnosti dostopa do hitrega interneta - do konca letošnjega leta bodo pokrili vsaj še Radovico, Drašiče, Koprivnik, Mali Log in druge. Prebivalce širšega območja Kamenškega je dodatno razveselila še okrepljena pokritost z 2G omrežjem, ki ga je Si.mobil pripeljal skupaj s hitrim internetom.

Vsem tistim, ki si želijo biti s spletom povezani kjerkoli in kadarkoli, Si.mobil ponuja tudi različne opcije za dostop do spleta z mobilnim telefonom in pakete za dostop do spleta s tablico ali računalnikom.

Odlična doživetja v odličnem omrežju – s tehnologijo LTE Tehnologija LTE uporabnikom omogoča enako hiter ali celo hitrejši dostop do vsebin na spletu, kot ga ponuja fiksno internetno omrežje. Tehnologija namreč omogoča hitrosti do 150 Mbit/s, ponekod celo do neverjetnih 300 Mbit/s. Zato je Si.mobil za uporabnike, ki nimajo dostopa do fiksnega širokopasovnega interneta ali niso zadovoljni z njim, pripravil pakete Domači internet. Ti zagotavljajo brezžično povezavo

Za več informacij o Si.mobilovi ponudbi obiščite prodajni mesti SI.MOBIL V HOTELU AJDOVEC V SEVNICI IN V MERCATOR CENTRU TREBNJE, kjer bodo za vas poskrbeli prijazni sodelavci s svetovanjem o izbiri primernega paketa, nakupu mobilnega telefona ter možnostih dodatnih popustov in posebnih ugodnosti.

Hitri internet v vsaki zidanici Internet je postal vsakodnevna dobrina, ne glede na to, ali smo v službi, doma, na poti, ali na počitnicah. Si.mobil je za potrebe internetnih storitev tudi v najtežje dostopnih kotičkih, kamor se umaknemo na dopust, pripravil paket Vikend internet, ki vam omogoča 2 GB prenosa podatkov brez mesečne naročnine po ceni 3 €/dan uporabe. S paketom Vikend internet boste do LTE omrežja hitro dostopali kjerkoli, na kakovosten in enostaven način.

Pokličete nas lahko: Si.mobil Sevnica 040/411-202 Si.mobil Trebnje 040/411-200

Na srečanju v Mirni Peči približno 7.000 motoristov

Na 17. tradicionalnem blagoslovu motorjev in motoristov v Mirni Peči se je po ocenah prirediteljev iz Moto kluba Trebnje na velikonočni ponedeljek zbralo približno 7.000 motoristov. MIRNA PEČ – Sporočilo srečanja je prijateljstvo, je povedal predstavnik prirediteljev in predsednik Zveze motoklubov Slovenije Leopold Pungerčar. Pungerčar je dejal, da so se za prijateljstvo kot geslo letošnjega srečanja odločili, ker so motoristi na cesti drug drugemu vedno pripravljeni pomagati, hkrati pa so znani po svoji srčnosti. Ne glede na to, ali se poznajo ali ne, bodo drug drugemu priskočili na pomoč, sicer pa je prijateljstvo na cesti še kako potrebno, je pojasnil.

Osrednji del srečanja z blagoslovom motorjev, s pozdravnimi govori in kulturnozabavnim sporedom so začeli po praznični maši, na prireditvi pred cerkvijo, pa so začrtali novo motoristično sezono. Vir in foto: STA

7


8

IZ NAŠIH KRAJEV

Razglasitev rezultatov ocenjevanja vin 2015

Vinogradniško društvo Mirna Peč je sredi marca v prostorih gostilne Špolar pripravilo podelitev priznanj in diplom za društveno ocenjevanje vin. MIRNA PEČ – Ocenjevanje je potekalo v torek, 10. marca, ko je 7-članska komisija, ki ji je predsedoval doc. dr. Mojmir Wondra, ocenila 82 vzorcev vin. Kljub slabim vremenskim pogojem in boleznim, ki so v letu 2014 pripomogli, da so vinogradniki imeli več dela vinogradu in pozneje v kleti, se je vseeno našlo nekaj vin, ki so izstopala ter bila deležna pohvale predsednika komisije in zunanjega ocenjevalca dr. Mitja Kocjančiča. Zmagovalno vino z oceno 18.12 in s tem tudi šampion ocenjevanja je bil rumeni muškat mladega vinarja Mateja Grande. Najboljše ocene za svoja vina so prejeli: Miran Pleskovič –kraljevina 16.46, Brane Granda – laški rizling 17.48, Stane Cesar – sivi pinot 17.30, Marjan Papež – beli pinot 17.68, Gorazd Smrekar – muškat otonel 17.58, Simon Gorenc – renski rizling 17.34, Darko Cvetan – sauvignon 17.34, Jože Fabjan in Milan Hrastar pa sta si z enako oceno 16.78 delila prvo mesto v kategoriji dolenjsko belo vino. Med rdečimi vini so bili zmagovalci naslednji: Jože Kužnik – modra frankinja letnik 2011 18.10, Alojz Dragan – žametna črnina 16.08, Brane Granda – dolenjsko rdeče 16.94, Stane Cesar – modri pinot 16.90, tudi med cvičkom sta bila dva zmagovalca,

z enako oceno 15.94 sta si namreč prvo mesto delila Anton Rajšelj in Matej Granda. Podelitev priznanj se je začela z uvodnim nagovorom predsednika društva Zvoneta Papeža. Nato je Aleš Žagar, predsednik degustacijske sekcije in član ocenjevalne komisije, vinogradnikom predstavil, kako je potekalo samo ocenjevanje, da je imela sama podelitev rep in glavo ter je potekala nemoteno pa je poskrbel Jože Rozman. Na predhodnem sestanku upravnega odbora so se odločili, da bodo po podelitvi imeli tudi vodeno degustacijo vin. Odločili so se za štiri rdeče in štiri bele zmagovalce. Degustacijo najbolje ocenjenih vin sta vodila g. Rozman in g. Žagar, nekaj besed pa so povedali tudi sami pridelovalci teh vin. Začeli so z rdečimi, po večerji pa se je zgodba ponovila še z belimi vini. Večer je minil v prijetnem vzdušju, vsi dobitniki priznanj so bili ponosni na svoje dosežke in nesebično tudi na dosežke drugih. Vsi vinogradniki si še želijo, da bo letos mati narava bolj prizanesljiva do vinogradov in bodo tako drugo leto imeli še boljše rezultate na ocenjevanju.

Vir in foto: DV Mirna Peč

Zmaga ekipe Trimo Trebnje!

Rokometaši Trima so po odlični predstavi uspeli premagati favorizirani Maribor. Vodili so praktično celo tekmo in zasluženo zmagali. RK Trimo Trebnje : RK Maribor – 28 : 27 (12 : 12) RK Trimo Trebnje: Jelovčan (16 obr, 2x 7m), Femec, Radelj 4, Skol 6(2), Kotar, Sušin 1, Potočnik 9, Udovič 2(1), Sašek 4, Ferkulj, Grandovec M., Grandovec T., Florjančič 2, Brana, Urbič. RK Maribor: Cingesar 2(1), Žmavc 1, Kaleb 2, Poklar 7, Čudič, Sok 2(1), Taletovič, Fidel 2, Žabič, Špende, Verdinek, Brajović, Mišković 5, Mlakar 6, Kastelic. Trimovci so zelo dobro odprli tekmo in povedli s 3:0. Izvrsten je bil Jelovčan, ki je Kalebu ubranil kar dve sedemmetrovki. Trebanjci so imeli iniciativo in bolje igrali, a so tudi zgrešili dve sedemmetrovki in gostje so se približevali. Timovci so vodili za dva do tri zadetke (7:4, 10:7), gostje pa so se uspeli vrniti. Dobili so nekaj nesrečnih golov ob pasivnem napadu, ki je bil (pre)dolg. Nekaj slabših trenutkov in gostje so uspeli izenačiti, potem ko so imeli dva igralca manj (10:10). Do konca polčasa so nato vseskozi vodili, gostje pa so jih

dohitevali in v zaključku polčasa prišli do ponovnega izenačenja (12:12). Drugi polčas so domačini začeli v obrambi z igralcem manj. To so gostje izkoristili in prvič na tekmi povedli za gol. Prednost zadetka so držali nekaj časa in Trimovci so jih lovili. Do 40. minute so imeli pobudo Mariborčani (16:17) nato pa so domači rokometaši uspeli narediti dober niz. Igrali so odlično z navdahnjenim Potočnikom v napadu, v ekipi pa praktično ni bilo slabega člena. Dvorana je dvignila razpoloženje trebanjskih rokometašev in povedli so za velikih +4 (21:17). Mariborčani se še niso predajali, še so jim dihali za ovratnik. Prednost je znašala dva do tri zadetke, do konca se nismo uspeli odlepiti. V zadnji minuti so prišli z dvema goloma prednosti in sedemmetrovko. Žal je niso izkoristili, Mariborčani pa so dosegli hitri gol. Trebanjci so zapravili še en napad, gostje pa so imeli sedemmetrovko, a je prav tako niso izkoristili. Tako so v slabo za-

dnjo minuto odšli z prednostjo zadetka in napadom. 30 sekund do konca so dosegli zmagovit zadetek (Potočnik), gostom pa je nato le še uspelo ublažiti poraz, za kaj več pa je zmanjkalo časa. Veliko slavje Trebanjcev se je začelo, saj ostajajo v igri za visoko 4. mesto na lestvici. Po tekmi je trener domačih Roman Šavrič povedal: “Imeli smo ogromen pozitivni naboj pred tekmo, ki smo se je ravno prav bali, da smo iz sebe izvlekli maksimum. Če bi danes izgubili tudi samo točko, bi se zgodila krivica. Zmago smo si zaslužili, v veliko pomoč nam je bila tudi publika. Ostajamo v igri za visoka mesta, lahko pa hitro pademo iz junaka do bedaka. Čestitke vsem v klubu za to zmago, to ni zmaga samo članske ekipe, ampak je zmaga celotnega kluba.” Vir in foto: RK Trimo Trebnje


GOSPODARSTVO

9

Trimo z dobrim poslovanjem v drugi polovici lanskega leta presegel pričakovanja Uprava družbe Trimo je konec marca predstavila nerevidirane rezultate poslovanja za leto 2014, postopek finančnega in poslovnega prestrukturiranja ter plan za tekoče leto. Poslovni rezultati družbe so predvsem v drugi polovici leta presegli pričakovanja. Ob koncu leta je družba dosegla plan naročil v višini 90 milijonov evrov in tako presegla prodajo preteklega leta za 32 odstotkov. Prav tako je družba izpolnila vse obveznosti iz krovne pogodbe o finančnem prestrukturiranju. TREBNJE – Po nerevidiranih letnih rezultatih družbe Trimo so čisti prihodki od prodaje za leto 2014 znašali 67,7 milijona evrov. EBITDA družbe Trimo je bila v letu 2014 realizirana v višini 3,7 milijona evrov, dobiček iz poslovanja (EBIT) pa je znašal 1,4 milijona evrov. Ta je bil zaradi potrebnih dodatnih slabitev terjatev sicer nekoliko nižji od napovedanega, na končni rezultat poslovanja v višini 4,7 milijona evrov čiste izgube pa so dodatno vplivale še potrebne slabitve finančnih naložb. Brez teh negativnih učinkov bi družba Trimo v letu 2014 poslovala pozitivno, saj bi ustvarila 2,6 milijona evrov čistega dobička. Ocena rezultatov skupine Trimo za lansko leto pa izkazuje čiste prihodke od prodaje v višini 110,9 milijona evrov, čisti dobiček iz poslovanja v višini 1,1 milijona evrov in čisto izgubo v višini 2,1 milijona evrov. Ob doseženih rezultatih je predsednik uprave trebanjske družbe Igor Kržan izpostavil: »Ponosen sem, da smo ob koncu leta dosegli zastavljen plan naročil v višini 90 milijonov evrov in tako presegli prodajo preteklega leta za 32 odstotkov. Po nerevidiranih podatkih so poslovni rezultati družbe predvsem v drugi polovici leta presegli pričakovanja. Posebej smo zadovoljni, da je družbi uspelo kljub dodatnim slabitvam naložb izpolniti obveznosti iz krovne pogodbe o finančnem

prestrukturiranju.« Spodbudni so tudi rezultati finančnega prestrukturiranja, pravijo v Trimu. Osnovni kapital družbe Trimo je po junijski dokapitalizaciji znašal 18,3 milijona evrov. Konec leta je bil izveden poenostavljen postopek zmanjševanja osnovnega kapitala na 9,1 milijona evrov, s čimer družba tudi po izvedenih slabitvah terjatev in naložb v višini 8,8 milijona evrov ostaja solventna.

bodo predvsem Velika Britanija, Nemčija, Francija, Skandinavija in Rusija. V Sloveniji, centralni Evropi in na področju Balkana pa je cilj Trima ponovno okrepiti tržni položaj. Plan za doseganje finančnih rezultatov in izpolnjevanje zavez finančnega prestrukturiranja sicer temelji na predpostavki, da bodo banke najkasneje do maja letos odobrile garancijski potencial, nujen za pridobivanje novih poslov. Družba

Trimo do konca leta pričakuje poplačilo obveznosti do bank v višini 3,5 milijona evrov, izpolnitev vseh finančnih obveznosti iz krovne pogodbe o finančnem prestrukturiranju (MRA) in stopnjo finančnega dolga, nižjo kot 5-kratnik EBITDA, so med drugim še pojasnili v Trimu. Vir: trimo.si

Napoved družbe Trimo za letošnje leto je 9-odstotna rast prihodkov do višine 73,6 milijona evrov in čisti dobiček v vrednosti 2,3 milijona evrov. Na ravni skupine Trimo pa letos pričakujejo prihodke v višini 121,2 milijona evrov in čisti dobiček v vrednosti treh milijonov evrov. Član uprave Trima Bojan Gantar je o letošnjih načrtih še dejal: »V letošnjem letu si bomo še naprej prizadevali za okrepitev trženja na strateških evropskih trgih in vstop na nove hitrorastoče trge, optimizacijo poslovnih procesov za izboljšanje konkurenčnosti ter za doseganje finančnih rezultatov in izpolnjevanje zavez finančnega prestrukturiranja. Poleg tega bomo tržne in razvojne aktivnosti osredotočali na ovoj zgradb, kjer so zlasti velikega pomena ognjevarni paneli Trimoterm, modularni fasadni sistemi Qbiss One in stekleni fasadni sistemi Qbiss Air.« Ključni trgi v letu 2015

V Trimu so predstavili nerevidirane rezultate poslovanja za lansko leto, postopek finančnega in poslovnega prestrukturiranja ter načrte za tekoče leto (Foto: A. S.).


10

POTOVANJA

Otok s petimi zvezdicami – Madeira Madeira. Otok, ki upraviči ime »Vrt Atlantika« in o katerem z lahkoto govorimo v presežnikih. Madeira leži približno 500 kilometrov severno od Kanarskih otokov in jo od matične Portugalske loči 1.000 kilometrov Otok Madeira se uvršča med otoke Makaronezije, kamor spadajo tudi Azori, Zelenortsko otočje in Kanarski otoki. Beseda Makaronezija izhaja iz grščine in pomeni »blagoslovljeni otoki«. Vsa ta otočja so vulkanskega izvora in nikoli niso bila del kopnega, zato je njihova biološka raznovrstnost enkratna. Madeira šteje 260.000 prebivalcev, velika večina jih živi v mestu Funchal, ki je glavno mesto otoka. Otok je bil odkrit po naključju, in sicer leta 1419. Portugalski pomorščak Joao Goncalves Zarco je iskal zavetje pred nevihto in tako je leta 1418 pristal na otoku Porto Santo, ki je manjši brat Madeire. Leto zatem se je začela kolonizacija otoka in kmalu so priseljenci odkrili še Madeiro. Severni del otoka se lahko pohvali z bujnim zelenjem in hladnejšo klimo, ki je posledica severnih vetrov. V zgodnjih jutranjih urah smo pristali na le-

Karel Habsburški. Ta pa ni bil edini, ki ga je otok očaral. Vanj se je zaljubila tudi razvpita avstrijska princesa Sisi, ki so ji postavili celo kip. Sledil je tradicionalen spust s sanmi v dolino. To je bilo posebno in zelo zabavno doživetje. Manjkala ni niti pokušina znanega aromatiziranega madeirskega vina »madeira«, ki ga ponudijo kot aperitiv ali kot digestiv.

cev, vrtove, nasade sadja in celo hidroelektrarnam. Levade se raztezajo v dolžni 2.500 kilometrov, kar ni malo. Za urejenost in čistočo skrbijo posebni vzdrževalci. Sprehodi ob levadah so sproščujoči, poti lepo urejene, zrak je prepojen z vonjem evkaliptusa.

Drugi dan je sledil ogled ribiške vasice Camara de Lobos, kjer se je zelo rad zadrževal tudi Winston Churchill. Po njem je poimenovana tudi restavracija. Ta vasica je priljubljena destinacija za domačine, saj ima kar nekaj dobrih restavracij in prijetnih lokalov, kjer prevladuje zelo sproščeno vzdušje. Ribeira Brava. Ta vasica je bila februarja 2010 popolnoma uničena zaradi hudih po-

Camacha je kraj, znan po izdelovanju izdelkov iz vrbovih šib. Tukaj boste našli vse: od pletenic, košar, pohištva. Tukaj so, tako povedo domačini, odigrali prvo nogometno tekmo na Portugalskem, in sicer leta 1875. Sledil je vzpon na enega od treh najvišjih vrhov na Madeiri – Pico de Aveiro, ki se nahaja na višini 1818 metrov. Tukaj je doma pohodništvo, saj so v okolici številne dobro označene sprehajalne poti. Dan je bil prekrasen, občutki nepopisni. Seveda je na tej višini nujno poskusiti poncho, njihovo tradicionalno pijačo, ki je narejena iz Aguardente de cana (v prevodu: destiliran alkohol iz trsnega sladkorja), medu in limoninega ali katerega koli drugega sadnega soka. To pomešajo s posebno leseno žlico in ti ponudijo. Ustavili smo se še v vasici Ribeiro

Cabo Girao – klif, ki te očara.

Santana s svojimi tipičnimi hišami

Povzpeli smo se tudi do Eira de Serrado, kjer smo bili zopet očarani. Pogled na najvišje vrhove in »nunsko dolino« (ime je dobila po nunah, ki so se v 16. stoletju tja zatekle pred pirati) nas je pustil brez besed.

Frio (hladna voda), kjer je ribogojnica postrvi. Te vzgajajo zato, da jih nato spuščajo v reke po Madeiri. Postrvi so znane po tem, da so čistilci voda.

Santana: tipična vasica na otoku, z edinstvenimi hišicami, vse so grajene v obliki črke A, streha je slamnata in sega do tal. Notranjost hišice je skromna, vendar lično urejena.Tudi tu so nam ponudili eno od njihovih tipičnih pijač, in sicer višnjev liker, imenovan Ginjinha ali »žinža«. Servirali so nam ga v čokoladnem kozarčku, ki si ga nato pojedel. Odlično. Ker pa je krulilo tudi po želodčkih, smo poskusili tipično jed iz govejega mesa – »espetada«. Gre za ražnjiče, spečeni na žaru in ponekod postrežene na prav poseben način, z obilo krompirja in zelenjave. Zraven sodi odlično portugalsko vino. Kakšne posebne ali zelo tipične hrane na Madeiri nismo zaužili, je pa hrana raznovrstna, tudi cene so podobne našim.

Tržnica v Funchalu – Madeira

tališču Funchal, kjer nas je pričakal prijetno topel dan. Letališče je nekaj posebnega, saj je postavljeno na betonske nosilce, vsaj večji del, kajti na otoku ni dovolj ravnine, da bi lahko letala pristajala brez večjih težav. Tržnica »Mercado dos Lavradores« ponuja obilico cvetja, tudi eksotičnega, pa sadje, zelenjavo, ribiči pa dnevni ulov. Najbolj znana riba, ki jo tu ponujajo, je »espada«, ki jo Spust s sanmi je posebno doživetje – Madeira. pripravljajo na različne načine. Mesto krasi tudi ogromen botanični vrt, v katerem imajo različne tropske in subtrop- plav, ki so prizadele Madeiro. Pri odpravi posledic je na pomoč priskočil njihov ljuske rastline. bljenec Cristiano Ronaldo, ki ga na otoku častijo kot boga. Letos bo poleg muzeja, ki je v Funchalu, dobil tudi svoj spomenik. Pot smo nadaljevali čez prelaz Paul de Serra in kaj kmalu smo se znašli na severni strani otoka. Porto Moniz, čudovit, zagotovo najlepši kraj na otoku, kjer smo občudovali naravne bazene, ki jih je ustvarila lava in ki so ji na pomoč priskočile tudi človeške roke. Sledila je vožnja čez prelaz Chao dos Lauros, ki ga obdaja prav poseben gozd, imenovan Laurisillva. Ta je bil leta 1999 razglašen za naravni rezervat. Še majhen po-stanek v kraju Encumeada, kjer so se nam ponujali čudoviti razgledi na sever in jug otoka. Marsikje so vidni nasadi banan, pridelajo jih okrog 20 tisoč ton. Botanični vrt v Funchalu na Madeiri

Seveda smo se popeljali tudi z žičnico v vasico Monte (550 metrov nadmorske višine), kjer je znana romarska cerkvica in kjer je pokopan tudi poslednji avstrijski cesar

Levade. V portugalščini beseda pomeni mini kanal, kar izhaja iz besede levar (nositi). V tem primeru vodo, kajti južnejši del otoka je bolj sušen in po teh kanalih dovajajo vodo iz severnega dela v nasade bananov-

Eira de Serrado – pogled na “nunsko dolino”

Opisala sem le nekaj tipičnih krajev na Madeiri. Še veliko je tega, o čemur bi lahko pisala, vendar je teden dni premalo, da se naužiješ lepot, ki ti jih ponuja ta otok. In ves čas nas je razvajalo lepo vreme, le zadnji dan je za slovo padal dež. Vir in foto: Vlasta Vatovec Vinoteka v Funchalu – degustacija madeirskega vina

www.preberite.si


POTOVANJA

11

Turistični vodnik otoka Krka

Uporabne informacije, ki jih je dobro vedeti, če se odpravljate na otok krk. 2. VRBNIK To zgodovinsko, na 48 metrov visoki steni zgrajeno mestece, je naseljeno že od zgodnje kamene dobe in je bilo prvič omenjeno v zapisih iz Dragoslavove darovnice leta 1100. Menim, da se v vsakem izmed nas skriva tista umetniška žilica, željna izražanja, ki pa jo prevečkrat zapostavljamo. Vrbnik vam bo s svojo očarljivo arhitekturo majhnih, krivuljastih uličic, polnih zanimivih kotičkov, ki kar opevajo starodavne zgodbe, doživete v tem kraju, v srce vtisnil željo po ustvarjanju. Pa naj bo to fotografiranje, pisanje pesmi ali zgodb, risanje ali katera koli druga vrsta izražanja. Začutili jo boste. Torej, če ste umetnik, ki je malce izgubil svoj navdih, se le pogumno odpravite v to čarobno mesto. Obljubim, da vas ne bo pustilo ravnodušnih. Več o samem mestu si lahko preberete na naslednji povezavi: http://www.otok-krk.si/ vrbnik-umetniska-muza/.

Med pisanjem vodiča o otoku Krk smo bili nad otokom tako navdušeni, da smo želeli nekaj koristnih informacij z vami podeliti že zdaj. Zato smo se odločili, da vas nagradimo z BREZPLAČNIM mini priročnikom, ki ga spremlja številka 6. V njem boste našli 6x6 uporabnih informacij, ki se jih splača vedeti, če se odpravljate na otok Krk. Vsako poglavje je torej sestavljeno iz šestih podtočk, skozi katere boste izvedeli nekaj informacij, ki vam bodo ob obisku ali počitnikovanju na otoku prišle zelo prav.

dnih športov), kot tudi za tiste, ki si raje privoščijo poležavanje na čudovitih raznolikih plažah – te so primerne za družine z otroci (peščene in prodnate), za tiste s pasjimi prijatelji (plaže za pse), nudiste (FKK), avanturiste (divje plaže) … Otok Krk je med drugim tudi vinorodna dežela, ki s svojimi vinogradi privablja vse ljubitelje vin in dobre mediteranske hrane. Vsa mesta imajo bogato zgodovinsko vrednost, ki je čudovita za ljubitelje zgodovine, saj lahko v nedogled raziskujejo ostanke cerkva in utrdb ter se skozi njih vračajo v preteklost. Na svoj račun pa bodo prišli tudi ljubitelji narave in živalskega sveta, ŠEST RAZLOGOV, ZAKAJ OBISKATI ki kraljuje celem otoku. OTOK KRK 1. Otok Krk je Slovencem zelo hitro in enostavno dostopen preko Krškega mosta. Da prispeš na otok, ne potrebuješ plačevati trajekta ali cestnine (razen če se odločiš, da se pripelješ po cesti, kjer je treba plačati cestnino). 2. Od Krškega mosta pa do najbolj oddaljenega kraja na otoku – Baške nas loči le 45,4 kilometra, kar nam omogoča, da z avtomobilom kar se da hitro pridemo do katere koli točke na tem malem »kontinentu«, ki ima površino 405,75 kvadratnega kilometra. ŠEST NAJBOLJ ZANIMIVIH MEST NA OTOKU KRK 3. Otok Krk ima 189,3 kilometra obale z izjemno čisto vodo in urejenimi plažami, na 1. BAŠKA katerih po večini plapolajo modre zastave, Če si želite ogledati najlepše kvarnersko ki so okoljski znak, podeljen izjemno kako- mestece in njegove rajske plaže, obiščite vostnim plažam. Baško. V rodovitni, zeleni Baški dolini, obkroženi 4. Na otoku so zgodovinska in umetniška z vinogradi, oljčnimi nasadi in figami je v mesta z bogato kulturo in zanimivimi zgod- objemu čudovite kraške planine Velebit na bami, ki kar kličejo po raziskovanju. samem koncu ena najbolj priljubljenih turističnih destinacij na Hrvaškem – Baška. 5. Bogat rastlinski in živalski svet. Na otoku Zagotovo je glavni razlog za obisk Baške boste prišli v stik z raznovrstnimi rastlinami 1800 metrov dolga, edinstvena, prodnata in živalmi, od martinčkov, večjih kuščarjev in plaža, ki velja za eno izmed najlepših na Jabogomolk pa vse do ovac. Naj samo kot dranu. Če moral izbrati svoj najljubši kraj na zanimivost navedem, da ima mali otoček otoku Krk, bi se na vrhu mojega seznama Košljun, ki leži ob mestu Krk, zabeleženih definitivno nahajala Baška. Zakaj? Ker je to več rastlinskih vrst kot celotna Velika Brita- pokrajina, kjer imaš vse na enem mestu. nija. Vsak obiskovalec lahko najde nekaj, kar ga zanima in veseli. 6. Otok Krk je torej primeren za vsakogar: Več o samem mestu si lahko preberete na tako za ljubitelje aktivnih počitnic (pohodni- naslednji povezavi: http://www.otok-krk.si/ ke, kolesarje, tekače, plezalce, ljubitelje vo- bascanska-dolina/.

3. ŠILO Na severovzhodni obali otoka Krk, nasproti celinske Crikvenice v zalivu Stipanj, leži vasica z luko, imenovana Šilo. To je mlajše naselje, poznano po čistem morju, neokrnjeni naravi, lepih zalivih in plažah, ki so zaradi dolgega rta zaščitene pred južnimi in vzhodnimi vetrovi. Tu je bila postavljena prva trajektna linija na hrvaški strani Jadrana: Crikvenica – Šilo. Preden so zgradili most, je bilo mesto zelo prometno, odkar pa so ukinili trajektno linijo in postavili most, pa je mesto ponovno pridobilo bolj mirno in prijetno atmosfero, ki jo mnogi radi izkoristijo za počitek. Več o samem mestu si lahko preberete na naslednji povezavi: http://www.otok-krk.si/ silo/.

Različne plasti zidu so priča različnim zgodovinskim obdobjem od Ilirskih časov pa vse do pada Benetk. Zidovi so bili prvič omenjeni v prvem stoletju pred Kristusom. Več o samem mestu si lahko preberete na naslednji povezavi: http://www.otok-krk.si/ mesto-krk/.

ŠEST ZANIMIVIH POHODNIŠKIH IN SPREHAJALNIH POTI 1. UVALA VELA IN MALA LUKA Če radi raziskujete, uživate v prelepih razgledih, opazujete živali in ste radi raznovrstno presenečeni, od steze po kateri hodite, potem vam priporočam, da se odpravite na pot iz Baške do uvale Vele Luke in še malo okoli. Več o tej poti si lahko preberete na tej povezavi: http://www.otok-krk.si/uvala-vela-luka/. 2. UVALA VELA DRAGA Ker je najin cilj raziskati najbolj zanimive in skrite kotičke, s katerimi se lahko pohvali otok Krk, a se jih večina turistov ne zaveda, sva se odpravila na pot do plaže, s katero se ponaša uvala Vela Draga. Več o tej poti si lahko preberete na tej povezavi: http://www.otok-krk.si/uvala-vela-draga/. 3. OBZOVA Otok Krk je na jugovzhodnem delu znan tudi po hribovitem svetu. Baška je definitivno najbolj primerna destinacija na otoku, kjer se lahko poslužujete zanimivih pohodniških poti. Odločite se lahko za različne manjše ali pa bolj resne planinske izlete. Prav tako je v Baški najvišja točka na otoku Krk. Na to točko sva se seveda odpravila tudi midva s Tomažem. Ta skalnat vrh se imenuje Obzova in je na 568 metrih nadmorske višine. Več o tej poti si lahko preberete na tej povezavi: http://www.otok-krk.si/obzova/.

4. OMIŠALJ Ko se iz Krškega mosta pripeljemo na otok Krk, počasi vstopamo v občino Omišalj. Zgodovinsko mesto Omišalj leži na severozahodni strani otoka, na približno 85 metrih nadmorske višine strmem griču, iz katerega se razprostira enkraten pogled na morje. 4. RAJSKA CESTA Mesto izgleda, kot da dominira Kvarnerske- Rajska steza je odlična za tek ali sprehod. mu zalivu. Omišalj je poln kulturnih in zgo- Ko se sprehajaš po njej, se resnično naužiješ nekega mirnega meditativnega občutka, h kateremu pripomore ta neokrnjena narava. Borov gozd sprošča aromatične vonjave, ki se prepojijo z dišavami slanega morja. Ob poti je postavljenih tudi nekaj lesenih in kamniti klopi, kjer se lahko usedete, sprostite, globoko dihate ter se ob pogledu na modro-zeleno morje naužijete te mogočne energije narave ter se prepustite svetlikajočem soncu, ki prodira skozi liste in vejice ter greje vaše telo. Več o tej poti si lahko dovinskih spomenikov ter je znan po starih preberete na tej povezavi: http://www.otokobičajih, ohranjena je njihova stara folklorna -krk.si/rajska-cesta/. tradicija. Več o samem mestu si lahko preberete na 5. KULTURNO ZGODOVINSKA POT V naslednji povezavi: http://www.otok-krk.si/ OKOLICI MALINSKE omisalj/. Če si želite raziskati okolico Malinske, skozi zgodovino in kulturo tamkajšnjih spomeni5. MALINSKA kov ter cerkva, vam priporočam, da se odMalinska se skriva v gozdnatem istoimen- ločite za obisk šestih znamenitosti, ki so razskem zalivu, na severozahodnem obalnem porejene po različkih kotičkih Malinske. Pot delu otoka Krk. Znana je po svoji prijetni je zamišljena kot pešpot, saj tako res doživiklimi, milih zimah in vročih poletjih, kar jo te tisti pravi raziskovalni duh, medtem ko se naredi prijetno za obisk skozi vse leto. Za- pomikate od točke do točke in dosežete cilj radi svoje bujne vegetacije in mikroklime je Nadaljevanje na naslednji strani... Malinska znana po svojem spa in wellness potencialu. Več o samem mestu si lahko preberete na naslednji povezavi: http://www.otok-krk.si/ malinska/. 6. MESTO KRK Glavno mesto otoka Krk leži na jugozahodni obali in spada pod Primorsko-goransko županijo. Staro mestno jedro je obdano z obzidjem, ki je ohranjeno vse do danes.


12

POTOVANJA 2. UVALA SOLINE Uvala Soline se ponaša s prav posebnim zalivom, kjer se lahko namažete z zdravilnim blatom. Tam boste opazili veliko ljudi, ki so od glave do pet namazani z blatom ter se sprehajajo po plaži, ali pa ležijo v blatu in se sproščajo. Mnogi so z učinki terapevtskega blata tako zadovoljni, da se vedno znova radi vračajo nazaj. Več o tej turistični zanimivosti si lahko preberete na tej povezavi: http://www.otok-krk.si/uvala-soline/.

svoje poti. Več o tej poti si lahko preberete na tej povezavi: http://www.otok-krk.si/malinska-kulturna-pespot/ . 6. OBMORSKA POTI DO SV. MARIJE MAGDALENE Iz centra Malinske do slavne vasice Porat vas bo odpeljala prijetna obmorska pot, ki vam bo pomagala, da ta kraj resnično začutite in hkrati odkrijete tudi zalive, ki ležijo ravno v centru Malinske. Ob raziskovanju mesta sva se za to pot odločila tudi midva s Tomažem, ob enem pa sva to izkoristila tudi za ogled zloglasnega meniškega samostana, ki stoji ob cerkvi sv. Marije Magdalene. Več o tej poti si lahko preberete na tej povezavi: http://www.otok-krk.si/malinska-porat/.

manjši bar, ki vam ob vročih dneh na plaži ponuja osvežilne pijače. Naj kot zanimivost omenim, da je bila v raziskavi hrvaškega tednika ta plaža razglašena za eno izmed 100 najlepših, ne preveč poznanih plaž na Jadranu. 4. PLAŽA MELINE

ŠEST NAJBOLJ ČUDOVITIH IN ZANIMIVIH PLAŽ NA OTOKU KRK 1. BAŠČANSKA VELA PLAŽA: Ena najdaljših (1800 m) in najlepših baških plaž leži v samem središču mesta, obdana je s številnimi restavracijami, picerijami, lokali, bari, hoteli, kampi in zasebnimi apartmaji. Na plaži si lahko izposodite razne plažne pripomočke, kot so: jadralne deske, senčniki, ležalniki, pedalini, motorni skuterji itd. Ta edinstvena, prodnata plaža je bila prvo uradno odprto kopališče na otoku Krk in posledično tudi glavni razlog za razvoj turizma v Baški. Še danes velja za eno najlepših plaž na Jadranu.

2. SV. MAREK – RISIKA Če iščete peščeno plažo, potem obiščite plažo sv. Mareka, ki leži nekje med Šilom in Vrbnikom. Tik pred plažo je urejeno parkirišče, za katerega je v vrhuncu sezone treba odšteti 20 kun. Plažo pa bolj aktivni lahko obiščete tudi peš in svoj denar raje pora-

Približno osem kilometrov proč od Šila leži uvala Soline/Meline, tam je tudi velika plaža z zdravilnim blatom Soline, ki pomaga lajšati bolečine pri revmatičnih boleznih. Mnogi pa poročaj tudi o njegovih zdravilnih učinkih. Več o izkušnji z uvalo Soline si lahko preberete na tej povezavi: http://www.otok-krk.si/ uvala-soline/.

3. POTOVŠĆE - VRBNIK Ta čudovita, prodnata plaža leži približno dva kilometra južno od Vrbnika. Ob plaži je veliko parkirišče. Do nje je možno dostopati tudi z ladjo. Plaža je na mirni lokaciji, zaliv ponuja čudovit pogled na obalo tudi z bližnjih hribov. Morje je kristalno čisto. Plaža je idealna za ljubitelje narave in družine z otroki. Naravne sence sicer ni, možen pa je najem senčnika. V sezoni je na voljo tudi

4. TRILADIJSKA STAROKRŠČANSKA BAZILIKA IZ 5. STOLETJA Poleg zaliva je arheološki park Mirine–Fulfinium, kjer stoji triladijska starokrščanska bazilika iz 5. stoletja, ki naj bi bila največja na Mediteranu. Več o tej turistični zanimivosti si lahko preberete na tej povezavi: http:// www.otok-krk.si/omisalj/.

5. POTOPLJENA GRŠKA LADIJA 5. PLAŽA UVALA VELA LUKA V uvali Vela luka je čudovita plaža, do katere PELATASTIS se lahko iz Baške odpravite s taxi čolnom, Na območju med Šilom in uvalo Klimno ali pa se do nje odpravite peš in hkrati doživite pohodniško izkušnjo. Več o pohodniški poti, ki vodi do plaže, si preberite tukaj: http://www.otok-krk.si/uvala-vela-luka/. Na plaži je tudi restavracija Pečenjara, kjer se lahko okrepčate ali pa si sposodite ležalnik, senčnik ali pedalin. Lahko si naročite tudi taxi čoln, ki vas bo popeljal nazaj do Baške. 6. PLAŽA V FKK KAMPU BUNCULULKA Pomanjšana in malo manj oblečena verzija slavne Baščanske plaže leži v FKK kampu Bunculuka. Ob robu na koncu plaže je tudi znano plezališče. Če se boste sprehodili od kampa naprej ob obali, boste prišli do številnih še bolj čudovitih manjših in večjih zalivov s kristalno čisto vodo.

ŠEST NAJBOLJ ATRAKTIVNIH TURISTIČNIH ZANIMIVOSTI NA OTOKU KRK bite v enem izmed dveh barov, ki sta na tej lepi, naravni peščeni plaži v zaščitenem zalivu. Neposredno na peščeni plaži ni sence, vendar pa je za peščeno plažo travnik, kjer je nekaj manjših dreves, ter možnost izposoje senčnika in ležalnika. V bližini plaže je hribček, kjer je kapela »Sveti Marak« s čudovitim pogledom na celino. Na drugi strani je na voljo še vedno prijetna kamnita plaža, ki je primerna za snorklanje in skoke s pečin.

3. OTOČEK KOŠLJUN Otok Krk ob jugozahodni obali mimoidočim razkazuje svoj čudoviti mali otoček Košljun. Vendar pa kljub svoji velikosti sploh ni tako majhen, saj se na samo 68.500 kvadratnih metrih ponaša z več kot 400 različnimi rastlinskimi vrstami (kar naj bi bilo več, kot jih ima otočje Velike Britanije), od tega je bilo na njem registriranih 151 različnih vrst gob. 65 % otoka je prekritega z bogatim gozdom, ki je namenjen mirnim sprehodom, meditaciji, raziskovanju, občudovanju in sprostitvi obiskovalcev ter tam nastanjenim menihom, ki živijo v frančiškanskem samostanu iz 15. stoletja. Več o tej turistični zanimivosti si lahko preberete na tej povezavi: http://www. otok-krk.si/otok-kosljun/.

1. JAMA BISERUJKA Jama Biserujka je edina kraška jama na otoku Krku, ki je urejena za sprejem obiskovalcev. Vstopnice za v jamo se kupijo v hišici, kjer je tudi vstop v notranjost jame. Odrasli boste za vstop v jamo Biserujko odšteli 20 kun, cena za otroke od 5-12 let je 12 kun, otroci do petega leta pa lahko vstopijo brezplačno. Več o tej turistični zanimivosti si lahko preberete na tej povezavi: http://www. otok-krk.si/jama-biserujka/.

je veliko zalivov, ki so primerni za potapljanje. Najbolj priljubljeno pa je območje, kjer je le kakih 100 metrov od obale na globini 32 metrov potopljena grška ladja Peltastis. Zgodba pravi: morje nam daje, morje nam vzame. V noči s 7. na 8. januar leta 1968 je v slabem vremenu morje v tem zalivu vzelo približno 26 metrov visoko tovorno grško ladjo skupaj z osmimi življenji. Več o tej turistični zanimivosti si lahko preberete na tej povezavi: http://www.otok-krk.si/potopljena-grska-ladja-peltastis/. 6. KRŠKI MOST V višino meri 67 metrov, v dolžino pa 1430 metrov. Kaj je to? Odgovor na to vprašanje ste našli že v naslovu. Pa vseeno, ta veličastni, dvopasovni cestni most, ki povezuje otok Krk z obalo pri Kraljevici, so odprli 19. julija leta 1980. Most je oblikoval Ilija Stojadinović, graditi pa so ga začeli leta 1976 pod pokroviteljstvom predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije, našega maršala Josipa Broza Tita. Zato se je včasih ta most imenoval kar Titov most. Več o tej turistični zanimivosti si lahko preberete na tej povezavi: http://www.otok-krk.si/krski-most/. Tomaž Gorec www.tomazgorec.si

PREDSTAVITE SVOJO DEJAVNOST Ponujamo vam možnost kratke

brezplačne predstavitve vaše dejavnosti (do 10 besed). Pišite nam na info@nadlani.si.


AVTO MOTO

13

10 nasvetov pri nakupu rabljenega avtomobila

Kako najti in kupiti dober rabljen avtomobil? Spodnji nasveti vam bodo pomagali, kako najti, določiti ceno in kako se pogajati pri nakupu rabljenega avtomobila, ki ga želite kupiti.

v Slovenijo, če je bil avto uvožen, in število lastnikov avtomobila … Obvezno preverite tudi servisno knjigo in ali se vpisi ujemajo s prevoženimi kilometri na števcu avtomobila. Mogoče kontaktirajte tudi katerega od prejšnjih lastnikov avtomobila.

Korak 1: Kakšen avto si lahko privoščite? Splošno načelo je, da vaš mesečni obrok za nakup avtomobila ne sme presegati več kot 20 odstotkov vaše neto plače. Vendar pa ljudje nakupujejo avtomobile z njihovimi srci in ne z glavo, kar je lahko malo nevarno. Najbolje je, da si pred nakupom avtomobila preračunate, kakšen avto si lahko privoščite. Tako lahko preprečite, da bi presegli svoj proračun. Preračun vam bo pomagala najti razpon cen, v katerem boste nakupovali avto. Korak 2: Sestavite seznam »vaših« rabljenih avtomobilov Da bi prihranili denar, razmislite o nakupu drugega segmenta avtomobilov; manj priljubljene znamke – vendar od še vedno zanesljivih proizvajalcev. Znane, priljubljene znamke vozila, kot so VW, Audi … lahko stanejo veliko več kot npr. Peugeot, Nissan …, čeprav so to tudi dobri avtomobili. Glede na to sestavite seznam treh različnih avtomobilov, ki ustrezajo vašim potrebam in sodijo v vaš proračun. Lahko razmislite tudi o nakupu avtomobila z jamstvom oz. garancijo oz. lahko zanjo tudi pri trgovcu z rabljenimi vozili dodatno doplačate (6 mesecev, 1 leto ...). Korak 3: Preverite cene in ocene drugih uporabnikov Da vidite, ali se avtomobili, ki jih iščete, prilagajajo vašemu proračunu, preverite na različnih portalih, kjer se avtomobili prodajajo, ali pa preverite vrednost vozila po Eurotax-u. Prav tako preverite še dejanske letne stroške, ki jih boste imeli z avtomobilom: stro-

ške zavarovanja, takse, gum, vzdrževanje, servisi …Ocene drugih uporabnikov pa preverite v avto moto revijah – avto testi, na raznih forumih ali pri znancih.

starost vozila. Spletni oglasniki so: Avto. net, Bolha.com, Salomon.si … Lahko si avto tudi ogledate pri katerem od trgovcev z rabljenimi avtomobili. A tudi tega, če je le mogoče, preverite, preden pri njem kupite Korak 4: Najprej poiščite avto v va- avto. šem okolju Najbolje je kupiti avto od kakšnega znanca Korak 5: Preverite zgodovino avtoali sorodnika, saj boste tako vedeli, kakšna mobila je preteklost avtomobila. Druga možnost je Preden se obrnete na prodajalca z rabljeniiskanje avtomobila preko spletnih portalov, mi avtomobili, bi bilo dobro, da dobite pokjer imate veliko možnosti iskanja. Lahko fil- ročilo o zgodovini avtomobila. VIN številka trirate iskanje po številnih dejavnikih: število avtomobila je napisana v dokumentaciji avprevoženih kilometrov, cena, vrsta goriva, tomobila. Z VIN številko preverite leto uvoza

Korak 6: Kontaktirajte prodajalca Ko boste našli dober bodoči avto, pokličite prodajalca, preden greste na ogled vozila. To je dober način, da vzpostavite odnos s prodajalcem in preverite informacije iz oglasa. Včasih bo prodajalec omenil nekaj, kar ni bilo v oglasu, in mogoče bo ravno to spremenilo vašo odločitev za nakup avtomobila. Najbolje, da si vprašanja o avtomobilu pripravite vnaprej: število prevoženih kilometrov, ali je avto vožen na dolge ali kratke relacije, poraba, izgled, ohranjenost, ali so na voljo vsi podatki o servisih, koliko lastnikov je imel avto, je bil avto udeležen v nesreči …Po navadi je zadnje vprašanje cena avtomobila. Čeprav večino ljudi zamika, da bi se pogajali o ceni, še preden so videli avto, je bolje počakati. Ko boste videli avto, lahko podate svojo ponudbo s ceno glede na stanje avtomobila. Če ste po pogovoru s prodajalcem še vedno zainteresirani za nakup avtomobila, se dogovorite za testno vožnjo. Če je le mogoče se za testno vožnjo in ogled avtomobila dogovorite podnevi, ob lepem vremenu. Najbolje, da na ogled avtomobila vzamete avtomehanika ali koga, ki se spozna na avtomobile. Tako boste zagotovo kupili avto, s katerim boste dolgo zadovoljni. Nadaljevanje na naslednji strani...

Slike so simbolne.

Povprečna poraba goriva 6,5 – 4,5 l/100 km, povprečne emisije CO2 152 - 119 g/km. Emisijska stopnja: Euro 5. Emisije NOx: 0,1459- 0,0218 g/km. Emisije trdih delcev: 0,00234 – 0 g/km. Število delcev: 0,1 x 10¹¹ - 0,01 x 10¹¹. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolična. *Akcijska maloprodajna cena z vključenim DDV velja za SEAT Alteo i-Tech 1.2 TSI 77 kW (105 KM), ob hkratnem financiranju in zavarovanju preko skupine Porsche Finance Group Slovenia. Permanentno Porsche Kasko zavarovanje pri Porsche Versicherungs AG, podružnica v Sloveniji, če bo zavarovanje v veljavi vsaj 2 leti. Premija je navedena s 6,5% DPZP, DDV ni obračunan v skladu s 1. točko 1. odstavka 44. člena ZDDV-1. Več o pogojih na porscheleasing.si.


14

AVTO MOTO

Korak 7: Testna vožnja z avtomobilom Testna vožnja z rabljenim avtomobilom vam ne pove le, ali je to res pravi avto za vas, ampak tudi če je avto v dobrem stanju. Na testni vožnji simulirajte svoje običajne vzorce vožnje. Če se veliko vozite po avtocesti, potem testirajte vožnjo z okrog 100 km/uro. Če se redno vozite v hribe, potem preizkusite avto na strmejšem pobočju. Ko se boste vozili, ocenite naslednje posebne točke: • Pospeševanje in prenašanje pospeška: Ali je šlo prestavljanje v nižjo prestavo hitro in brez zapletov? • Motor in cestni hrup: Kakšen je zvok avtomobila, ko ste močno pospešili? Ali je hrup iz pnevmatik velik? • Moč avtomobila: Ali je treba hitro menjati v nižjo prestavo? • Zaviranje: Kakšen je občutek na pedalu? Ali zavore »zgrabijo« nenadoma? • Krmiljenje in ravnanje: Je vozilo odzivno? Ali čutite potek ceste skozi volan? • Vzmetenje: Je trdo ali mehko? Ali je vozilo udobno tudi na neurejenih, makadamskih cestah? • Udobje in ergonomija: Ali so sedeži nastavljivi? Ali lahko vse kontrole dosežete enostavno? Po testni vožnji prosite lastnika avta ali prodajalca za vpogled v servisno knjigo in v drugo dokumentacijo avtomobila. Tam je zabeleženo, ali je avto imel servise in vzdrževanje opravljene pravočasno. Izogibajte se nakupu avtomobila, ki je bil udeležen v hudi prometni nesreči ali je imel večja popravila, npr. na menjalniku ali generalno popravilo motorja … Korak 8: Pregled avtomobila Če vam je avto in njegov način vožnje všeč, ga morate pred nakupom pregledati. Pre-

gled avtomobila pred nakupom vam lahko prihrani tudi več tisoč evrov. Na pregled avtomobila lahko vzamete zaupanja vrednega mehanika, ali pa sami odpeljeta avto na bližnji servis, kjer vam pregledajo vse točke na avtomobilu. Korak 9: Pogajanje Pogajanje z zasebnim prodajalcem je lahko hitro in dokaj sproščeno. Pogajanje s prodajalcem rabljenih avtomobilov bo trajalo dlje in je lahko stresno. Tukaj je nekaj osnov o pogajanjih: • Začnite pogajanja s prodajalcem ali zasebnim prodajalcem, s katerim se počutite dobro. • Otvoritvena ponudba naj bo kar nizka, vendar naj temelji na dobrih temeljih. • Še pred pogajanjem se odločite, kako visoka bo ponudba, in odnehajte, ko dosežete svoj limit. • Vedno bodite pripravljeni, da odidete: to je vaše najmočnejše pogajalsko orodje. • Bodite potrpežljivi. Načrtujte, da se boste pri prodajalcu rabljenih avtomobilov pogajali dlje kot pri zasebnih prodajalcih. Korak 10: Zaključite posel Če boste kupili avto od prodajalca avtomobilov, boste vse potrebne dokumente za prepis lastništva že dobili in podpisali pri prodajalcu, nato bosta skupaj s kupoprodajno pogodbo prepisala še lastništvo na vas. Urediti boste morali tudi novo zavarovanje za kupljen avto. Prodajalec vam bo mogoče ponudil tudi 6 ali 12 mesečno garancijo za avto. Ko je vsa »papirologija« zaključena, je končno čas, da se sprostite in začnete uživati v vašem novem nakupu – dobrem rabljenem avtomobilu. Vir: P. U.

Z brezplačno stanovanjsko asistenco.

Več informacij vam lahko nudijo zastopniki: SIMON ŠMIT: 031 248 560 BORUT BLAŽIČ: 041 237 204 VIKTOR PEPELNAK: 041 841 981, ter v Poslovalnici Trebnje, T: 07 30 45 704.


DOM IN VRT

Urejanje okolice hiše

V preteklosti je pod okolico hiše sodil vrt, dandanes pa v okolico spada še marsikaj drugega. V stresnih časih je dobro pomisliti na kopel, bazen ali zasebne zunanje prostore za sprostitev. Zasnova Pred izdelavo zasnove okolice hiše je treba analizirati trenutno stanje vrta in želje, kakšno okolico hiše si želite. Treba je narediti skico zasnove, zarisati zasaditve, tlakovanje, potke, ograje, pergolo, igrala, bazen, vrt … Nato se naredi načrt izvedbe; kdaj bo kakšen izvajalec opravil dela.

vilnim načrtovanjem, pametno ozelenitvijo in uporabo filtra si lahko zelo olajšate vzdrževanje ribnika.

Skalnjak sestavimo iz skal in prsti ter tako nudimo domovanje mnogim majhnim rastlinam. Skale se po navadi vgradijo na vnaprej pripravljeno pobočje in med reže namesti prst. Nato se zasadi rastline po vaši želji. Ureditev dvorišča Priporočljiva je zasaditev rastlin, ki ne potrePred ureditvijo dvorišča je treba narediti na- bujejo veliko vlage. črt in način izvedbe. Odločiti se je treba, ali boste dvorišče tlakovali ali asfaltirali. Izvesti Igrala je treba izkop, utrditi podlago, nasuti kako- Tudi izdelava zunanjih igral mora biti prilavosten tampon, poskrbeti za naklon, vgradi- gojena vremenskim razmeram. Lahko si ti robnike, kanalete in šele nato se položi tla- izberete igralno hišico, gugalnico, tobogan, kovce ali asfalt. Če teren zahteva, se naredi peskovnik, plezalno steno … Večina igral je tudi škarpo. Z izdelavo škarpe se spremeni izdelana iz lesa, nekatera pa so iz plastike. izgled okolice hiše, zato naj bo tudi estetsko izdelana, npr. s škarpniki, in dodelana z Nadstreški, vrtne lope, pergole zasaditvijo. S škarpo se pri višinskih nivojih Z nadstreškom lahko zaščitimo tako sebe, prepreči vsipanje zemlje, lahko pa z njo do- kot tudi naše avtomobile pred vetrom, sonločimo tudi mejo med zemljišči. Škarpa je cem in dežjem. Nadstrešek se glede na telahko v celoti izdelana iz betona, lahko pa ren lahko namesti skorajda povsod: na balje kombinirana in izdelana iz kamna, škar- kon, nad teraso, na dvorišče. Z njim lahko pniki, ograjo, palisadami … Za kakovostno ustvarimo tudi senco v vročih poletnih dneh. škarpo je potrebna kakovostna izdelava, pravilno je treba narediti temelje, položiti ar- Nosilno konstrukcijo je mogoče narediti iz: maturo, narediti drenažo … Po opravljenih • lesenih nosilcev, barvanih v izbrani barvi in delih se dvorišče zazeleni. Najprej se povr- izbranem lesu, šina splanira, nato utrdi in zatravi. •jeklenih barvanih ali vroče pocinkanih profilov, Vrtno pohištvo in garniture •aluminijastih profilov, Teraso ali dvorišče opremite s kakovostnimi •INOX profilov. pohištvenimi elementi, ki so prilagojeni postavitvi zunaj. Lahko si priskrbite vrtne stole, Za kritino se lahko uporabijo polikarbonatne mizo, ležalnik in senčnik ter uživate v družbi plošče (enoslojne ali večslojne), panelne družine ali prijateljev pod toplimi sončnimi plošče ali kaljeno steklo. žarki. Pergole imajo zeleno, naravno streho, zato Bazen, ribniki, skalnjaki je bivanje pod pergolo še posebej ugodno Pri izdelavi bazena se lahko odločite za in naravno hladno. Da je pergola naravno montažni, liner, poliestrski, betonski ali inox hlajena, zahteva tudi ustrezno zasaditev bazen. Montažni bazen postavite na izrav- (vinska trta, kivi ali druge okrasne cvetonana travnata tla, betonsko ali peščeno če vzpenjalke). Izdelava pergole je lahko podlago. Liner bazen je lahko zgrajen iz v celoti lesena oz. kombinacija betonskih betona ali sestavljen iz močnih pločevina- stebrov in lesenega zgornjega dela. Za stih elementov. Zgrajen bazen je potrebno izdelavo pergol se običajno uporablja les, hidroizolirati. Poliestrski bazen namestimo v ki je bolj odporen na vremenske razmere pripravljeno podlago in se vkoplje v tla. Inox (tropski les, sibirski macesen …). bazeni pa niso tako poznani, vendar je maVrtno lopo po navadi postavimo zato, da terial zelo vzdržljiv in zato priporočljiv. Ribnik se lahko izdela na več načinov. S lahko tam shranjujemo vrtno orodje in stropripravo kotanje in z oblogo iz sintetičnih je, ki jih uporabljamo za urejanje okolice, ter folij lahko vgradimo že pripravljeni ribnik, tako razbremenimo prostor v garaži. ali izdelamo betonski ribnik ali pa združimo beton in folijo ter druge konstrukcije. S pra- Vir: P. U.

15


16

DOM IN VRT

Visoke grede Visoke grede so način sonaravnega pridelovanja zelenjave. Preizkušene so bile že v mnogih vrtovih in količina zdravih pridelkov je obilna.

Na dlani Tiskani medij Na dlani je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1838 Izdajatelj: MAGMA MEDIA d.o.o., Gabrijele 29, 8296 Krmelj Uredništvo: Gubèeva cesta 35a, 8210 Trebnje Odgovorna urednica: Melita Ivnik Uredniški odbor: Melita Ivnik in Matej Zabukovec Elektronski naslov: urednistvo@nadlani.si Tisk: Delo tiskarsko središèe. Tiskano 1 dan pred izdajo številke Naklada: 12.700 izvodov Mali oglasi: oglasi@nadlani.si Oglasno trženje: info@nadlani.si, 041 245 596 Spletna stran: www.nadlani.si

Visoke grede so način sonaravnega pridelovanja zelenjave.

Pri tem ekološkemu načinu pridelave zelenjave umetnih gnojil in škropiv ne uporabljamo, saj s samim načinom priprave vzpostavimo zelo dobre pogoje za nastanek rodovitne zemlje. Ena od prednosti visokih gred je tudi ta, da se vam pri obdelovanju zemlje ni treba sklanjati, pri čemer vam bo hvaležna hrbtenica. Velikokrat se visoke grede uporabijo v primerih, ko je zemlja težka, se kepi ali je pomešana z glino in jo z orodjem težko obdelujemo. Kitajci veljajo za prve uporabnike visokih gred. V južni Kitajski jih uporabljajo že stoletja za intenzivno pridelovanje zelenjave. Na manjšem prostoru z manj dela dosežejo večje učinke. Zemljo izboljšujejo s humusom, kuhinjskimi odpadki, gnojem domačih živali in drugimi organskimi odpadki. Grede kot del permakulturnega vrta Permakultura je širši pojem in predstavlja kompleksen sistem, pri katerem skušamo ustvariti trajnostni življenjski prostor s posnemanjem vzorcev iz narave. Izhaja iz besed permanentna in agrikultura oziroma kultura. Permakultura sloni na natančnem in preudarnem opazovanju narave in prepoznavanju njenih naravnih vzorcev in načel ter vključevanje le-teh v naše okoliščine. Etika permakulture poudarja skrb za naravo, skrb za ljudi in pravičen delež za vsa živa bitja. Spodbuja nas, da mislimo in delujemo odgovorno v odnosu drug do drugega in do zemlje, ki nas hrani.

Z vrtnarjenjem po načelih permakulture lahko vsakdo ustvari svoj bujni eko vrt. Permakultura nam ponuja praktična znanja, s katerimi se naučimo bolje uporabiti razpoložljive obnovljive vire, da z manj truda dobimo več pridelka. Izkoristimo moč naravnih procesov in delovanje majhnih živalic, ki živijo v prsti. V visokih gredah s pomočjo naravnih odpadnih materialov (odlomljene veje dreves, pokošena trava, slama, odpadna ovčja volna, kompost iz organskih odpadkov, hlevski gnoj) ustvarimo dodatno energijo za rast pridelka. Umetnih gnojil tako ne potrebujemo. Razkrajanje materialov v gredici ustvari toplo in vlažno okolje ter rahel humus, v katerem naše rastline bujno uspevajo. Za manjšo izgubo ustvarjene energije rastline še dodatno zastremo in tako preprečimo tudi rast plevela. Trud, da proizvedemo čim manj odpadkov, je pomemben. Odpadek je neuporabljen vložek našega truda, naj bo v delu, času ali denarju. Zato preden nekaj zavržemo, premislimo o svojih potrebah in zmožnostih. Na primer iz kuhinjskih odpadkov naredimo svoj kompost, namesto da jih zavržemo v smeti. S kompostiranjem in vrtnarjenjem v visokih gredah iz naravnih materialov ustvarjamo rahel humus, ki ga lahko uporabimo tudi za zasaditev cvetličnih in zeliščnih lončkov. S tem prihranimo pri denarju za nakup vrtne zemlje, se izognemo novi odpadni embalaži in tako prispevamo k ohranjanju našega okolja. Presežek pridelka shranimo za zimo, ga delimo ali zamenjamo z drugimi.


DOM IN VRT Kako jo pripravimo? Najprimernejši čas za izdelavo visoke grede je pozna jesen. Imamo dovolj potrebnega materiala in spomladi se greda ogreje in je pripravljena na zgodnjo setev ali saditev. Mesto za visoko gredo izberemo v smeri sever jug, tako da se ne bo dogajalo, da bi se preveč segrevala. Mesto naj bo osvetljeno, sončno in brezvetrno. Visoke grede so navadno pravokotne oblike. Iz lesa naredimo okvir, pri čemer lahko izbiramo med macesnovim, hrastovim, smrekovim lesom – pomembno je, da je les odporen in prehitro ne prepereva (smrekov les npr. ni tako odporen, je pa cenovno lažje dostopen). Okvir lahko postavimo kamor koli, ni pomembno, kakšna je podlaga. Okvir je običajno v velikosti 1 m širine, 2 m dolžine in 0.5-1.2 m višine. To je le nek osnovni okvir oziroma primer dobre prakse, dimenzije lahko prilagajamo glede na potrebe in zmožnosti, ki jih imamo. Če je greda na stalnem mestu, jo lahko ogradimo tudi s kamenjem ali opeko. Uporabimo sistem tretjin; na prvo tretjino postavimo okoli 30 cm lesa oz. grobih vrtnih ostankov, nato tanko plast kartona, 30 cm volne, listja ali sena in nato še 30 cm zemlje. V praksi večinoma ne upoštevamo slojev na centimeter natančno in to niti ni najbolj pomembno. Za prvi del uporabimo grobe vrtne ostanke, kot so veje dreves in grmov – ta del služi drenaži. Veje naj bodo gosto prepletene. Nato napravimo plast vlažnega mešanega listja in ga prekrijemo s 5 cm zemlje. Z lopato potlačimo iz vseh strani. Nato napravimo 5 cm debelo plast komposta, ki naj ima čim več deževnikov, in jo prekrijemo z nekaj šote. Gredo prekrijemo še s 15 do 20 cm debelo plastjo vrtne zemlje, ki smo ji primešali drobni kompost. Če nimamo dovolj komposta, lahko primešamo tudi šoto, ki zadržuje vlago in rahlja strukturo. Na koncu gredo zaščitimo z vrtnimi odpadki, listjem,

slamo ali lubjem. Greda se bo s časom posedla, dodamo ji zastirko v obliki sena ali pokošene trave. Prednosti in slabosti Prednost visoke grede je, da voda lahko drenira, torej nemoteno odteka v spodnji del. Srednji del dvignjene grede ima zaradi volne, listja ali sena visoko sposobnost vpijanja vode. Ko dežuje, se voda vpije v pripravljene materiale in kasneje lahko odteka. Voda, ki ostane, omogoča, da rastline iz nje črpajo. Slabost visoke grede je večja občutljivost na sušo. V poletni vročini se zemlja veliko hitreje osuši in tako moramo grede pogosteje zalivati. Na visoke grede moramo vedno potresti zastirko, da zmanjšamo izsuševanje. Visoke grede niso trajne in vsakih nekaj let moramo narediti nove. Pri visokih gredah so tla toplejša, saj se pri razpadanju organskih snovi, ki jih tvori osnova visoke grede, sprošča energija. To omogoča zgodnejši pridelek zelenjave. Ko je zemlja dvignjena od tal, lažje diha. V prsti, kjer je dovolj zraka in dovolj vlage (vlažno zračni režim), se vzpostavijo idealni pogoji za nastanek humusa in s tem rastline lažje in hitreje uspevajo. Kaj lahko pridelujemo? Vse vrste zelenjave, od bučk, česna, čebule, paradižnika, pora, graha, repe, blitve, korenja, solate, endivije in artičok do krompirja, jagod, rabarbare in začimb. Pri vzpostavitvi sistema visokih gred boste začeli bolj podrobno razmišljati o zemlji. Prisluhnili ji boste, jo skušali razumeti in se po njej ravnati. Ne nazadnje se v naravi vedno vse odvija tako kot je treba, le mi ljudje se moramo naučiti, kako bolj prisluhniti naravnim sistemom, ki že tisočletja utečeno delujejo.

Vir: Špela Zmrzlikar

Prihranite in poskrbite za čisto prihodnost Do konca leta 2017 namesto greznic male čistilne naprave

Pri objektu, ki ni povezan z javno kanalizacijo, moramo sami poskrbeti za odvajanje in čiščenje gospodinjskih odpadnih voda. Povsod po državi, kjer gradnja centralnega kanalizacijskega omrežja ni gospodarna, je ena izmed ugodnih rešitev biološka čistilna naprava (BČN). Lastniki hiš, ki niso priključene na javno kanalizacijo, bodo tako morali svoje greznice zamenjati z malo komunalno čistilno napravo najpozneje do 31. decembra 2017.

Biološka čistilna naprava v betonski izvedbi

Zmanjšanje porabe pitne vode pomeni skrb za okolje

Deževnico lahko zbirate na veliko mogočih načinov, glavna prednost tega pa je, da je le ta brezplačna in rastlinam zelo koristna. Poleg zalivanja pa se deževnica uporablja še v gospodinjstvu in marsikje. Deževnico lahko uporabljamo praktično povsod, ni primerna le za pitje in kuhanje. Poraba vode za zalivanje vrta, pranje avta, perila, splakovanje stranišča in drugih podobnih zadev je ogromna. Z uporabo deževnice se lahko na eleganten način marsikateremu od teh stroškov izognemo. Po nekaterih izračunih lahko v gospodinjstvu nadomestimo tudi do 50% vode, ki jo uporabimo pri vsakodnevnih opravilih.

V podjetju TIMS poskrbimo za: • dobavo in montažo bioloških čistilnih naprav, • dobavo in montažo zbiralnikov deževnice, • dobavo in montažo greznic, • montažo sistemov za uporabo deževnice. TIM-S Robert Lovše s.p. Šentrupert 69, 8232 Šentrupert T: 07 30 40 788, GSM: 031 788 032 E: info@tims.si

www.tims.si

17


18

ZDRAVJE

Razstrupljanje telesa

Naše telo se v hitrem tempu življenja, stresnih situacijah in tudi precej hitrem prehranjevanju ter neupoštevanju vseh pravil zdrave prehrane utrudi in se skozi ponavljajoče procese tudi zastrupi. •Navadni jogurt s čim več probiotičnimi kulturami odpravlja vnetja in podpira izločanje črevesnih zajedavcev, uničuje škodljive bakterije in omogoča rast dobrih. •Začimbe: ingver, koper, koriander, rožmarin in kurkuma spodbujajo nastajanje žolča in krepijo jetra in ledvice. Peteršilj odvaja vodo in strupe iz ledvic in obnavlja jetra. •Omejitve: krompir in banana samo vsak drugi dan. •Izogibajte se: vseh izdelkov iz bele moke, mesa, mlečnih izdelkov, jajc, soli, vseh živil, ki imajo živalske maščobe, umetnih sladil, prehrambnih dodatkov, suhega sadja, kave, alkohola, cigaret. Predlog za 5-dnevni načrt, ki ga lahko po izbiri prilagajate z živili s seznama.

Zastrupljamo se skozi dihala, skozi kožo, strupi prav tako nastajajo v običajnih presnovnih procesih. Večinoma jih telo lahko izloča (glavna naloga jeter je prav to, da čistijo kri in razstrupljajo telo), vendar se z nezdravim načinom življenja, premalo gibanja, prekomernim uživanjem alkohola ali cigaret nabirajo in zastajajo v telesu, kar pa telesu ne koristi, kvečjemu škodi. Hranila in dodatki, ki ovirajo pravilno delovanje jeter, so: alkohol, zdravila, dioksini, ki jih dobimo z uživanjem živalske hrane in se kopičijo v našem telesu, nikotin, visoko beljakovinske diete, nasičene maščobe, steroidna zdravila, zoglenelo meso (pečen na visokih temperaturah). Da v telesu dosežemo optimalno stanje, je treba vnašati pravilno izbrano hrano in multivitamine. Ključ so hranila, ki vsebujejo glutation in dodatke žvepla, kot so brokoli, steblasto zelenjavo, ohrovt. Drugi ključ je vzdrževanje kislinsko-alkalnega ravnovesja. Da dosežemo ta učinek, je treba dodajati kalijev karbonat, ki je v sveži zelenjavi in sadju. Zelo uporaben način za ohranjanje zdravo alkaliziranega telesa je tudi uživanje pol oz. ene žličke sode bikarbone na dan, raztopljene v vodi. Najboljši čas je zjutraj, takoj ko vstanete – raztopine ne pijte eno uro okoli obrokov, saj želodec potrebuje določeno kislost, da učinkovito opravi svoje funkcije. Znaki zastrupljenega telesa Znak zastrupljenega telesa so alergije, omedlevica, glavobol, prebavne težave, izpuščaji, solzne ali srbeče oči, zamašen nos, zvonjenje v ušesih, obilno nastajanje sluzi, čezmerno znojenje. Nepravilen srčni ritem, okorelost udov, jecljanje, nihanje razpoloženja so lahko znaki, da z našim telesom nekaj ni v redu.

Razstrupljevalna dieta Nekateri se odločijo za razstrupljanje s postom, pri katerem uživajo samo vodo in nesladkane čaje, drugi jim dodajo še sadne in zelenjavne sokove. Če še niste pripravljeni na popoln post, lahko svojo prehrano prilagodite tako, da izbirate živila, ki pomagajo razstrupljati telo. Način prehrane mora biti prilagojen vašemu slogu življenja, teži, starosti in splošni telesni pripravljenosti, da se boste ob tem ves čas dobro počutili. Razstrupljevalna hrana je na nek način počitek za našo presnovo. Ni potrebno da bi take diete prakticirali pogosto, dovolj je enkrat ali dvakrat na leto po 5 do 7 dni čiščenja. Med procesom poskrbite tudi za dovolj gibanja, pojdite na trening in poskrbite, da je vaše telo aktivno in v gibanju. Živila, ki imajo pozitiven vpliv na proces čiščenja in razstrupljevanja •Voda je naravni čistilec organizma, zato je popijte vsaj 2,5 litra na dan brez dodatnih sladkorjev ali CO2. Priporočljiv je napitek aloe vera, zmešan z vodo. •Ajurvedski čaj za ravnovesje spijte zvečer med 22. in 24. uro, popoldne pa pu-erh rdeči čaj, ki čisti organizem.

obrok

1.dan

2.dan

3.dan

Zajtrk

Sadje –po izbiri s seznama

Svež sadni sok (po izbiri s seznama)

Sadje, kompot iz sliv

Malica

Suhe marelice, oreščki

Sadje, oreščki

Sadje, oreščki

Kosilo

Neoluščen riž, tuna

Tufu, brokoli, riž

Polenta, sardine, zelenjava

Malica

Sadje

Sadje, oreščki

Sadni sok

Večerja

Cvetača, sardine

Brstični ohrovt, brokoli, fižol v solati

Rdeča pesa, tufu popečen, zelenjava

obrok

4.dan

5.dan

Zajtrk

Svež sadni sok (po izbiri s seznama)

Sadje

Malica

Sadje, oreščki

Sadje, oreščki

Kosilo

Krompir (malo), losos s sojino omako (150g)

Polenta, tune, zelenjava špinača

Malica

Sadje, oreški

Sadje, oreščki

Večerja

Zelenjava, tune v konzervi

Zelenjava, tufu, oreški

Vir: Špela Zmrzlikar

•Sok iztisnjenih sadežev je poln vitaminov in antioksidantov, dodana semena, kot so sončnično, bučno ali laneno, pa imajo veliko vitamina E in cinka. Pripravite si napitek – vsaj 3 dl na dan. •Sadje, ki je zelo priporočeno in ima visok razstrupljevalni potencial: marelice, vse vrste brusnic, ribez, melone, citrusi, kivi, slive, melone, rdeče grozdje, papaja in mango, mandarine, limone, jabolka.

•Zelenjava, ki je zelo priporočena in ima visok razstrupljevalni potencial: artičoke, brokoli, rdeče zelje, korenje, cvetača, rdeča pesa, kumare, ohrovt, brstični ohrovt, buča, Ko se telo zastrupi, črevesna stena oslabi in špinača, sladek krompir, paradižnik, vodna v krvni obtok spušča nepopolno razgrajene kreša, fižol, kalčki in poper. in škodljive snovi. Imunske celice v krvi te snovi zaznajo kot tujke in jih napadajo, pri •Regrat odpravlja težave z žolčnikom, odtem pa nastajajo strupi. Jetra so posledično stranjuje žolčne kamne in zaradi kalija deluje preobremenjena, saj strupov ne morejo v odvajalno. celoti izločiti. Strupi sčasoma lahko oslabijo imunski sistem, živčevje in mišice ter poruši- •Ogljikohidratna živila in tofu: neoluščen riž, jo hormonsko ravnovesje. Človeško telo ima proso, kvinoja, koruza (polenta). sicer vgrajene mehanizme razstrupljevanja, vendar v času prekomerne obremenjenosti •Ribe: losos, sardine, tun, skuša. telo ne delujejo tako, kot je treba. Zato telesu lahko sami pomagamo s pravilno pre- •Olja: hladno stiskano olivno olje za kuhahrano. Pri tem mu pomagamo, da se naši nje, hladno stiskana olja za solate (bučno, organi očistijo in okrepijo svoje delovanje. arašidovo, sezamovo). Po razstrupljanju, ki lahko traja od nekaj dni pa do nekaj tednov, se počutimo kot prero- •Semena in oreščki: pest oreščkov na jeni, lažje in hitreje mislimo, lažje se gibamo dan, nesoljenih s semeni. Lešniki, brazilski in lažje prenašamo vsakdanje napore, bolje oreščki, mandlji, orehi, bučna, sončnična, spimo in imamo lepšo kožo. sezamova in lanena semena.

E KUSIT PREIZ JU! LAČNO OL BREZP MAČEM OK V DO


ZDRAVJE

19

Alternativna medicina – homeopatija

Veliko ljudi se obrača k alternativni medicini, zlasti k homeopatiji. Ta temelji na načelih dr. Samuela Hahnemanna, nemškega zdravnika, ki je deloval v letih 1755–1843. zdravilo prinesli misijonarji. Prese- Homeopatska praksa se je obnesla varna, saj razen vode in alkohola ne netil ga je učinek zdravila: ko je vzel le v primeru cepljenja otrok proti čr- vsebujejo ničesar, kar bi lahko škozdravilo, je dobil simptome malarije. nim kozam, in sicer tako, da so jim dovalo organizmu. Homeopati trdijo, Zaradi tega je prišel do sklepa, da dajali majhne količine izcedka bol- da tudi tako razredčeno zdravilo lahsimptomi malarije pravzaprav niso nika, ki je imel lažjo obliko bolezni; ko deluje, in sicer na nivoju encimov. bolezen, ampak odpor telesa proti razen zelo redkih primerov so otrobolezni. To ga je pripeljalo na misel, ci preživeli. Odkril pa je še nekaj, in Če se vseeno odločimo za homeoda to morda velja tudi za ostale bole- sicer da potenca homeopatskega patsko zdravljenje, se najprej dobro zni. Zbral je prostovoljce in preizkusil zdravila ni povezana z njegovo mo- pozanimajmo, h komu gremo. Prvi še druga zdravila, ki so ga pripeljala čjo, merjeno po običajnih metodah; obisk pri homeopatu je enak obisku do sklepa, da je njegova ugotovitev trdil je, da lahko postane zdravilo še pri zdravniku, le z eno razliko: houčinkovitejše, če ga redčimo v desti- meopat se bolj ukvarja s pacientom pravilna. lirani vodi v razmerju 1:100. Ker pa je kot pa z boleznijo, zaradi katere priZdravilo, ki sproži simptome bolezni načelo »potenciranosti« za zdravnike haja. Diagnoza je rezultat tega, kar pri zdravem človeku, je zdravilo za protislovno, so ga seveda zavrnili. homeopat vidi, občuti in sliši. Način, simptome pri bolniku. Ugotovitev: Od leta 1810 je uradna medicina na- kako bo homeopat zdravil pacienpodobno se zdravi s podobnim; sprotnica homeopatije in jo tudi več- ta, je odvisen od anamneze, ki jo je homeopat pridobil. Na podlagi tudi plemenski vrači so uporablja- krat odkrito napada. Oče homeopatije – dr. Samuel Hohtega izbere zdravilo (tudi če gre za li podoben način zdravljenja, le da nemann navaden prehlad, izbor zdravila ni je bilo načelo naslednje: simptome Homeopatija danes Homeopat je praviloma tudi zdrav- bolezni so zdravili z zeliščem, ki je Uradna medicina homeopatije ne odvisen le od simptomov, ampak nik. Homeopatija temelji na nače- bilo podobno obolelemu organu (če podpira, izobraženih homeopatov je tudi od osebnosti in načina življenja lu, po katerem so simptomi pogopacienta). Po končanem pregledu sto posledica delovanja telesnega homeopat pripravi zdravilo, in sicer obrambnega sistema, zato je bolje ga razredči do tiste potence, ki se zdraviti tako, da povečujemo telesno mu zdi najbolj primerna za zdravljeodpornost, ne pa tako, da potlačimo nje bolezni. Zdravila, ki jih dobimo pri simptome. To pomeni, da človeka homeopatu, morajo biti pravilno hrazdravimo z zdravilom, ki pri zdravem njena in so po navadi različnih oblik: človeku povzroča simptome boletablete, praški, zrna, mazila, tinkture. zni. V homeopatiji se zdravila uporabljajo z namenom, da se podobno Homeopat včasih prepove tudi užizdravi s podobnim. Homeopati so vanje določene hrane, homeopattudi prepričani, da učinkovitosti zdraskih zdravil naj ne bi uživali z drugimi vila ne merimo po njegovi »moči«, zdravili. O tem so sicer mnenja deampak da je moč zdravila mogoče ljena, vendar je vse odvisno od papovečati tudi tako, da njegovo moč cientovih izkušenj in njegove zdrave v bistvu oslabimo. pameti. Homeopat nam poda sploZačetek homeopatije šna dejstva o zdravljenju in homeZačetki homeopatije segajo 200 let opatskih pripravkih, saj vsi pripravki nazaj, ko se je mladi nemški zdravniso primerni za vse ljudi. Neprijetne Homeopatska zdravila nik Samuel Hahnemann posveti proreakcije, ki so del zdravljenja s houčevanju biokemije. Posvečati se je je bolelo uho, je bila to zel, ki je ime- relativno malo. Različne raziskave, ki meopatskimi pripravki, se lahko kazačel proučevanju učinkov nekaterih la podobno obliko kot uho). Načelo, so bile opravljene, ne kažejo v prid žejo kot driska, bruhanje, srbečica, zdravil, ki so bila takrat najpogoste- da se podobno zdravi s podobnim, homeopatiji, saj ni bilo dokazov, da pojavi se lahko tudi osip, vendar to je predpisovana. Ugotavljal je, kako je v renesansi poznal že Paracelsus. homeopatski pripravki učinkujejo. niso stranski učinki, temveč znamezdravila delujejo nanj, ko ni bolan. Sama homeopatska zdravila so tako nje, da je bilo zdravilo učinkovito. Prav posebej ga je zanimal kinin, Uradna medicina se je otepala tega razredčena oziroma potencirana, Seveda pa, če ste resno zboleli, pos katerim so južnoameriški Indijan- mnenja in je pač zdravila simptome da praktično v njih skoraj ni zdravil- iščite ustrezno pomoč pri zdravniku ci zdravili malarijo, v Evropo pa so mrzlice tako, da je zbijala vročino. ne učinkovine. Zdravila pa veljajo za in se z njim posvetujte o možnostih dodatnega zdravljenja s homeopatskimi pripravki. Vir in foto: Vlasta Vatovec

www.preberite.si

PREDSTAVITE SVOJO DEJAVNOST Ponujamo vam možnost kratke

brezplačne predstavitve vaše dejavnosti (do 10 besed). Pišite nam na info@nadlani.si. Homeopatska zdravila so pripravljena iz različnih zelišč.


20

ZDRAVJE

Naj bo naša hrana varna – od kmetije do mize

Zagotavljanje varne hrane je med prednostnimi področji predloga nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025. Letošnji Svetovni dan zdravja, ki smo ga obeležili 7. aprila, je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) posvetila varni hrani. Varna, zdravju koristna, lokalno in trajnostno pridelana hrana je ključno izhodišče, na katerem gradimo zdrave prehranjevalne navade prebivalcev. Zato je Ministrstvo za zdravje varno hrano postavilo med prednostna področja predloga Resolucije o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025, ki bo predstavljen na Nacionalnem posvetu o varnosti živil. S celovitim pristopom želimo izboljšati prehranske navade prebivalcev Slovenije in povečati njihovo telesno dejavnost med vsemi starostnimi skupinami, od najzgodnejšega življenjskega obdobja do pozne starosti. Tako se lahko zaustavi trend naraščanja prekomerne telesne teže, zmanjša število kroničnih nenalezljivih bolezni in posledično tudi stroške zdravstvenega sistema. Pomembna dodana vrednost tega celovitega pristopa je v povezovanju in doseganju sinergij med že sprejetimi strategijami drugih resorjev, na področju zagotavljanja varne in zdravju koristne hrane, s poudarkom na lokalni trajnosti oskrbi in povečevanju samooskrbe, predvsem Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kaj je varno živilo? Varno živilo je tisto, ki ob predvideni uporabi ne predstavlja tveganja za zdravje posameznika. Za zagotavljanje varnosti živil je bistveno, da so vsi členi v živilski verigi – od njive do vilice – natančno opredeljeni, nadzorovani in obvladovani, pri tem pa vsi deležniki v živilski verigi dosledno izpolnjujejo svoje pristojnosti in odgovornosti. Osveščanje javnosti o zdravem načinu prehranjevanja in varnem rokovanju s hrano pa je pomembno tudi za vsakega posameznika, saj se s tem lahko izognemo številnim obolenjem, zato na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) svetujejo prebivalcem, da tudi v do-

mačem okolju upoštevajo osnovna higien- zapletenih distribucijskih mrež in novih naska načela. činov prodaje (npr. spletna prodaja) je informiranje potrošnikov in umik živil lahko zelo Hrana, ki ni varna, povzroča številne bolezni kompleksen in otežen tudi v Sloveniji.« SZO in tudi smrti. Večina prebivalcev sveta bo si zato prizadeva za zmanjšanje bremena vsaj enkrat v življenju zbolela zaradi bolezni, bolezni zaradi nevarne hrane in pri tem zaki je posledica uživanja neustrezne vode ali sleduje tri ključna področja dela: zagotavlja hrane. Zato je tako zelo pomembno, da uži- znanstvene dokaze za ukrepanje na celotni vamo hrano, ki ni kontaminirana z nevarnimi živilski verigi, spodbuja medsektorsko sopovzročitelji bolezni (virusi, bakterije, pa- delovanje, komunikacijo in zagovorništvo raziti), s strupi ali kemikalijami. »S hrano se ter pomaga pri razvoju in krepitvi celostnih lahko prenaša več kot 200 bolezni. Samo sistemov za prehransko varnost. zaradi driske vsako leto umre milijon in pol otrok. Zato je pomembno, da uporabniki že Kateri so škodljivi učinki nezdrave v izhodišču za pripravo hrane uporabljajo hrane? varno vodo in živila. Varnost živil je za javno zdravje in za vsakega posameznika, od rojstva pa do pozne staNeustrezna hrana lahko povzroči akutno rosti, izrednega pomena. Bolezni, ki se prebolezen, v nekaterih primerih tudi smrt, lah- našajo s hrano, so najbolj pogosto rezultat ko pa vodi v kronične težave. Prisotnost uživanja živil, ki vsebujejo patogene mikrostrupov ali težkih kovin lahko med drugim organizme ali kemikalije. »Škodljivi učinki na povzročata nevrološke motnje in raka. Po- zdravje ljudi zaradi hrane, ki ni varna, so lahsledice uživanja nevarne hrane so pravilo- ko kratkoročni ali dolgoročni, lahko pa se izma hujše pri dojenčkih, nosečnicah, bolnih razijo šele pri potomcih. Nekatere kemikalije in ostarelih,« je povedal vodja Urada SZO za se namreč nalagajo v telesnih tkivih, kjer zaSlovenijo Marijan Ivanuša in dodal: »Zaradi kasnjeno škodljivo delujejo na zdravje. Zato globalizacije je varnost hrane postala zelo je zelo pomembno, da se nekatere ukrepe kompleksna. Do onesnaženja hrane lahko za zagotavljanje varne hrane ciljno usmeri v pride kadar koli v procesu pridelave na far- populacijske skupine, kot so otroci, nosečmi oz. kmetiji, pri zakolu ali žetvi, med ob- nice, doječe matere, alergiki, posamezniki s delavo, skladiščenjem, transportom in dis- kroničnimi presnovnimi boleznimi, ki so na tribucijo. Zaradi daljših predelovalnih verig, določene snovi v hrani lahko bolj občutljive.

Tudi ko zbolijo, pri njih bolezen praviloma traja dalj časa in z več zapleti,« je opozorila namestnica direktorja NIJZ Ada Hočevar Grom in dodala: »Najbolj pogosta klinična slika bolezni, ki se prenašajo s hrano, vključuje bolečine v trebuhu, bruhanje, drisko, pogosto pa se lahko izrazi tudi z drugimi simptomi. Običajno gre za kratkotrajne bolezni brez trajnih posledic. Vse pomembnejši pa so vplivi prehranjevalnih navad in premalo gibanja na razvoj kroničnih bolezni – bolezni srca in žilja, sladkorne bolezni in različnih vrst raka, kar pa ima dolgoročne posledice tako za vsakega posameznika, kot za družbo kot celoto.« Dejanska incidenca okužb s hrano ni znana in je po vsej verjetnosti bistveno višja kot incidenca na osnovi prijav, saj prijave zajemajo samo tiste obolele osebe, ki poiščejo zdravniško pomoč. Med bakterijskimi povzročitelji črevesnih nalezljivih bolezni so pri nas po pogostnosti na prvem mestu kampilobaktri, sledijo okužbe z bacilom Clostridium difficile, salmonelami in patogenimi E.coli. Področje varnosti hrane ostaja na evropskem in nacionalnem nivoju predmet stalne budnosti, raziskovanja in povezovanja različnih deležnikov. Gre za področje, ki je dobro podprto z evropsko in nacionalno zakonodajo. Tudi v Resoluciji o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 je zagotavljanje varne hrane eno od pomembnih prednostnih področij. Dobro sodelovanje med vlado, strokovnimi ustanovami, proizvajalci in potrošniki je ključ pri zagotavljanju varne hrane. V Sloveniji je doslej že vzpostavljeno dobro sodelovanje med ustanovami, ki so na tem področju pristojne. Vir in foto: NIJZ

Spomladanska utrujenost

Pomlad prinese daljše dneve in več sonca in vsi zaradi tega dobimo nek pozitiven in optimističen občutek, kljub temu pa marsikdo v teh pomladnih dneh občuti izčrpanost, zaspanost, pomanjkanje energije in brezvoljnost. Pri nekaterih se pojavi tudi občutljivost na vremenske spremembe, omotičnost, razdražljivost, glavobol ali bolečine v sklepih. Kljub zadostnemu spanju se počutimo zaspano ter bi le počivali in spali. Vse te simptome lahko opišemo z eno besedo – spomladanska utrujenost. Vzroki za spomladansko utrujenost niso v celoti pojasnjeni, strokovnjaki se nagibajo k teoretičnim razlagam, pri čemer se sklicujejo na naslednje dejavnike. Porušeno hormonsko ravnovesje Pozimi so v našem telesu aktivni drugi hormoni kot v pomladnih mesecih, zato je nenadna spomladanska utrujenost lahko posledica hormonskega neravnovesja. Čez zimo se telesne rezerve seratonina – hormona sreče – izčrpajo in zaradi pomanjkanja svetlobe v telesu prevladuje melatonin, tako imenovan spalni hormon. Spomladi, ko se dnevi daljšajo in v naša življenje priteče več svetlobe, se razmerje teh dveh hormonov začne obračati. Ko se hormona uravnovesita, se tudi naše razpoloženje izboljša in je bolj stabilno. Telo se prilagaja tudi z zvečanim sproščanjem endorfinov, z več testostena in estrogena (spolna hormona) se poveča tudi želja po spolnosti (pri živalih paritveni nagon). Nihanje temperatur V spomladanskih mesecih temperature hitro nihajo med enim in drugim ekstre-

mom. Jutra in večeri so hladni, čez dan se ozračje močno segreje. Pridejo dnevi, ko je že zelo toplo, nato pa se situacija nenadoma obrne in dežuje, temperature padejo. Ljudje se moramo tako psihično kot fizično – z načinom oblačenja – spremembam prilagoditi. Pri višjih temperaturah se naše telo začne ohlajati, žile se razširijo, krvi tlak pade. Nenaden padec tlaka se lahko kaže kot omotica, utrujenost ali slabost. Slabe zimske razvade Pozimi se navadno manj gibamo in več jemo. Telo si nabira zaloge in na našem jedilniku prevladujejo maščobe in ogljikovi hidrati, običajno je manj ali premalo vitaminov in mineralov. Z dvigom temperatur in prihodom pomladi pa se na našem jedilniku pogosteje znajdejo tudi beljakovine, z večjim užitkom preizkusimo sadje ali zelenjavo. Če se pozimi nismo veliko gibali in spomladi začnemo z novo športno aktivnostjo, hkrati pa zamenjamo prehrano, se v našem telesu pospeši tudi metabolizem, ki porabi več energije in kot posledico lahko čutimo spomladansko utrujenost. Spomladanska utrujenost se hitreje prime ljudi, ki se čez leto ne gibajo in pogosto le sedijo. Pogosteje se pojavi pri debelih ljudeh, pri starejših in pri tistih, ki imajo oslabljen imunski sistem. Če spomladanska utrujenost v več tednih ne mine, obstaja možnost da se vas je lotila depresija. Simptom utrujenosti se pojavlja tudi

pri težavah s ščitnico, pri različnih kroničnih telo stres. obolenjih, pri ženskah v rodni dobi pa tudi •Telesna aktivnost je najboljše zdravilo v primeru nosečnosti. proti spomladanski utrujenosti. Če še niste v dobri telesni pripravljenosti in so vam Kako si lahko pomagamo? športi, kot so kolesarjenje, tek ali rolanje, Če utrujenost ni simptom kake druge še prevelik zalogaj, se lahko za začetek resnejše težave, je najboljši recept proti večkrat tedensko odpravite na dolge spomladanski utrujenosti zdravo prehranje- sprehode. Gibanje v naravi in izpostavljevanje in veliko gibanja. Pri premagovanju nost sončnim žarkom na organizem deluje utrujenosti največ lahko naredimo sami. antidepresivno. •Pri zdravi prehrani upoštevamo načela •Sproščanje – med hitrim tempom in različne in pestre prehrane, ne pozabimo polnim urnikom si vzamemo nekaj časa le na dovolj sadja in zelenjave. Telo spomladi zase in se umirimo. Počnimo nekaj, kar nas potrebuje veliko vitamina C, da se okrepi sprošča, najsi bo to branje knjige, poslušaimunski sistem in nas varuje pred različnimi nje glasbe ali meditacija. obolenji. Ogljikovi hidrati nam dajejo ener- •Barve vplivajo na naše razpoloženje, zato gijo – zdrava izbira le-teh so polnozrnati se spomladi obdajmo z živimi barvami, ki kruh, neoluščen riž, polnovredne testenine. nas napolnijo z energijo. Oranžna barva na •Včasih uravnotežena prehrana ni dovolj, primer dokazano izboljšuje razpoloženje. da zadostimo vsem potrebam organizma po vitaminih in mineralih. Uživanje vitaVir: Špela Zmrzlikar minskih dodatkov lahko pri tem pomaga. Pri utrujenosti običajno pomagajo vitamin B12, B1,B2, B6, C, D. Magnezij blagodejno deluje proti stresu in zavira izločanje adrenalina. •Pijte zadostne količine vode. Če organizmu primanjkuje vode, smo bolj utrujeni. •Urejen ritem spanja – poskrbimo, da vstajamo in hodimo spat vsak dan ob približno isti uri. Tako telesu pomagamo, da se navadi rutine in bolje deluje. Neprespane noči in dolga jutranja poležavanja, ki zelo odstopajo od stalnega ritma, so za


ŠPORT IN REKREACIJA

21

Pet medalj AK Sevnica

V Šentjurju so 11. aprila pripravili državno prvenstva v dolgih tekih, na katerem je nastopilo tudi pet atletov iz AK Sevnica, ki so se odlično uvrstili, saj so osvojili dve zlati ter eno srebrno in eno bronasto medaljo. SEVNICA, ŠENTJUR – Pri mlajših mladinkah je na 5.000 metrov dolgi progi zmagala Karin Gošek, med pionirkami U 14 je na 2.000 metrov zmagala Lea Haler, k dvojni zmagi v tej kategoriji je z drugim mestom prispevala Nina Lisec. Odlično je pri mlajših mladincih na 10.000 metrov tekel tudi Maj Popelar in osvojil tretje

mesto. Istega dne je v Tržiču potekalo še državno prvenstvo za veterane v cestnem teku na 10.000 metrov, kjer je Robert Lendaro postal državni podprvak, Vanja Lendaro pa je osvojila 4. mesto. Vir in foto: R. P.

Futsal: Sevnica še v tretje do zlata

S povratno tekmo finala se je 12. aprila končalo državno prvenstvo v futsalu za mladince do 21 let. Dobili smo odgovor na vprašanje, ali Sevnica tretjič zapored ali Tomaž Picerija Ozmec prvič. ORMOŽ, SEVNICA – KMN Potočje projektiranje Sevnica se je še tretjič zapovrstjo okitil z naslovom mladinskih državnih prvakov do 21 let. Na povratni tekmi so slavili z rezultatom 1:5. Uvodne minute so pripadle domačinom, ki so že v 23. sekundi tekme stresli okvir vrat. Še nekaj žog je švignilo mimo sevniškega čuvaja mreže, nakar so »projektanti« vzpostavili ravnotežje in počasi prevzemali vajeti igre v svoje noge. Grigić je v 11. minuti načel domačo mrežo. Dobro igro je tri minute kasneje kronal Martić in postavil izid polčasa. Ekipa Tomaž Picerija Ozmec je drugi polčas začela z igro z vratarjem v polju, kar se jim ni obrestovalo. Ponovno

sta se med strelce vpisala Martić in Grigić. V 31. minuti so domačini dosegli častni zadetek. Šest minut pred koncem pa je Govekar postavil končni rezultat srečanja. Kapetan »projektantov« Domen Krnc je najprej prejel pokal za fair play (vzhod), nato pa še tretjič zapored visoko v zrak dvignil pokal za najboljšo ekipo do 21 let v sezoni 2014/2015 Izjava Mitja Jontez (trener Sevnice): ''To je zlata generacija sevniškega futsala. To je generacija, pred katero je velika prihodnost, če bodo le trenirali in predano delali, kot so doslej. Ponosen sem in vesel, da sem lahko treniral tako generacijo. Ob

njih sem tudi jaz postal boljši trener. Razlika med ekipama v velikem finalu je v tem, da imajo naši fantje za sabo veliko več težkih tekem in to se je moralo poznati na igrišču. Čestitke tudi Tomažu, ki ima odlično ekipo. Če ne bodo zaspali oz. če bodo še bolj predano delali, potem lahko oni kaj kmalu gredo po naši poti, ko smo osvojili zadnje tri naslove državnih prvakov.'' Članki zmagovalne ekipe so bili: Domen Krnc, Mihael Grigić, Beno Govekar, Uroš Martić, Amadej Seničar, Žan Tomažič, Rok Godnik, Borut Žičkar, Matej Pirc, Rok Vidmar, Dorjan Malus in Jernej Jazbec. Vir: T. B., KMN Sevnica Foto: Rajko Lukačič

OŠ Trebnje četrto leto zapored državni prvak

V športni dvorani OŠ Trebnje je 9. aprila potekalo finale v rokometu za osnovne šole v kategoriji starejši dečki (letnik 2000 in mlajši).

TREBNJE – Prvo tekmo so rokometaši OŠ Trebnje odigrali proti ekipi OŠ Petrovče. Trebanjci so vodili od prve do zadnje minute ter zasluženo zmagali s prednostjo desetih zadetkov. Drugo tekmo sta igrali ekipi OŠ Petrovče in OŠ Ivana Groharja iz Škofje Loke, v napeti končnici pa so za en gol zmagali rokometaši OŠ Petrovče. Glede na ta rezultat bi lahko Trebanjci zadnjo tekmo tudi izgubili za pet zadetkov in vseeno osvojili naslov državnih prvakov. Kljub temu pa so zadnjo tekmo, ki so jo igrali proti ekipi OŠ Ivana Groharja, pokazali, kdo je gospodar na igrišču. Celotno srečanje so vodili tudi za pet golov, na koncu pa so se že videli na zmagovalni stopnički in v dramatični končnici tekmo dobili za en gol. OŠ Trebnje je tako zasluženo, že četrto leto

zapored osvojila 1. mesto v državi in se znova zapisala v zgodovino slovenskega rokometa za osnovne šole. Do zdaj namreč tega laskavega naslova ni še nobeni osnovnošolski ekipi uspelo osvojiti več kot dvakrat zapored. Osvojitev osnovnošolske rokometne krone je izjemen dosežek. V

zgodovini samostojne Slovenije so ekipe trebanjske osnovne šole kar šestkrat osvojile naslov državnih prvakov, kar ni do zdaj uspelo še nikomur. V osmih nastopih v finalu so rokometaši OŠ Trebnje poleg šestih lovorik osvojili še eno drugo in eno tretje mesto. Uspeh je še toliko večji dokaz, da se v Trebnjem odlično dela z mladimi, za kar ima veliko zaslug Rokometni klub Trimo Trebnje, saj so prav vsi učenci tudi člani omenjenega kluba. Za najboljšega igralca turnirja so razglasili Trebanjca Timoteja Majzlja, najboljši strelec je bil Amadej Jerlah, v najboljši sedmerici pa je bil poleg njiju še Jan Redek. Igralci OŠ Trebnje: T. Gabrijel, A. Jerlah, L. Kmet, T. Kraševec, A. Kukenberger, T.

Majzelj, M. Marinčič, J. Murn, U. Pangerc, T. Pangerc, J. Redek, T. Rezelj, L. Višček, M. Rajk, T. Povše, T. Špelič REZULTATI FINALNEGA TURNIRJA 1. tekma: OŠ TREBNJE : OŠ PETROVČE 25:15 (12:7) 2. tekma: OŠ IVANA GROHARJA : OŠ PETROVČE 19:20 (6:11) 3. tekma: OŠ IVANA GROHARJA : OŠ TREBNJE 27:28 (14:15) KONČNI VRSTNI RED FINALNEGA TURNIRJA ZA OSNOVNE ŠOLE 1. mesto: OŠ Trebnje 2. mesto: OŠ Petrovče Celje 3. mesto: OŠ Ivana Groharja Škofja Loka Vir in foto: David Lipoglavšek

Trebanjec Alen Štritof osvojil naslov evropskega prvaka

Alen Štritof je konec marca v Trstu osvojil naslov evropskega prvaka v K1 do 72 kg po MTA verziji. TREBNJE, TRST – Njegov nasprotnik je bil izkušeni Italijan Michele Leonzio, proti katerem je Alen Štritof v boju za evropskega prvaka po petih rundah s sodniško odločitvijo dobil dvoboj. Alen trenira v klubu TBK Brežice pod vodstvom Rožle-

ta Jazbinška. Poleg tega mu je v veliko pomoč tudi ekipa iz kluba borilnih veščin Fearless Fighters, katerega predsednik in trener je in kjer se jim na treningih kickboksa/tajskega boksa ali vodeni vadbi Body fight lahko pridruži vsak, ki želi storiti nekaj

dobrega zase, ne glede na predznanje, starost in spol. Njegova naslednja preizkušnja, na kateri se bodo borili tudi borci iz kluba Fearless Fighters, bo 25. aprila v OŠ Dr. Mihajla Rostaharja v Krškem. Vir: www.trebnje.si, Foto: Milan Krušič

Prosenik in ekipa kljub hudem padcu prišli do konca 24h Le Mansa V nedeljo 19.04.2015 ob 15h se je po 24h končala prva dirka v koledarju za Svetovno Endurance Prvenstvo na francoskem dirkališču Le Mans. Na dirki na kateri nas je zastopal tudi Janez Prosenik z francosko ekipo Team Flembbo (46), pa je bilo polno preobratov, presenečenj in zanimivosti. Za slovaško ekipo Macco racing na Yamahi pa je vozil tudi Marko Jerman MD Depala vas. Vse skupaj pa se je začelo že v torek z prvimi treningi, nato v četrtek in petek z kvalifikacijami na katerih je Team Flembbo dosegel 25 štartno pozicijo in nato štart dirke v soboto ob 15h. Na lepo sončno soboto se je zbralo več kot 120 000 navijačev za 56 ekip katere so čakale na štartu. Za Team Flembbo je dirko začel Janez in se že takoj

na štartu prebil na 18 pozicijo ter jo ubranil do menjave. Na menjavi je imela ekipa nekaj težav in tako so pred vožnjo sotekmovalca že zapravili vso prednost in padli nazaj na 23 mesto. Tako je tekmovanje po ustaljenih tirnicah potekalo do 23h nato pa je ravno v krogu, ko bi ekipa morala imeti menjavo zelo grdo padel Francoz Lauren, potiskal motor več kot pol ure do boxa, nato pa je imela skupina mehanikov zelo težko delo, saj niso vedeli ali jim bo sploh uspelo sestaviti motor v tej meri, da bi nadaljevali dirko. To je ekipi uspelo malo po polnoči in tako je na progo spet šel Janez. Že po enem krogu se je vrnil nazaj

v box, saj motor ni delal. Nato so le uspeli pripraviti motor za nadaljevanje dirke. Kljub temu, da ekipa ni imela več možnosti za dober rezultat so se fantje nemoteno borili do konca, ko je ravno Janez zadnje pol ure pred ciljem odpovedal menjalnik in tako je bilo spet polno dela, da je ekipa ravno pred ciljem uredila motor za cilj. Ta vikend ekipi zagotovo ne bo ostal v lepem spominu, bo pa sigurno ostal zmagovalcem. Zmagala je ekipa SERT (FRA) na Suzukiju z 826 odpeljanimi krogi, druga je bila ekipa SRC (FRA) na Kawasakiju in kot tretji so bili Švicarji Team Bolliger Kawasaki.

REZULTATI: EWC 1. SERT 30 (FRA) SUZUKI 2. SRC 11 (FRA) KAWASAKI 3. TEAM BOLLIGER 8 (SUI) KAWASAKI STOCK 1. JUNIOR TEAM 72 (FRA) SUZUKI 2. MOTO 33 (FRA) KAWASAKI 3. TATI TEAM 4 (FRA) KAWASAKI Naslednja dirka v koledarju pa je šele zadnji vikend v juliju na Japonskem 8h Suzuke.

Vir: Japi


22

RAZVEDRILO IGRA NA SREČO

VODNA RASTLINA

SEVERNOAFRIŠKA DRŽAVA

DEL PRISTANIŠČA

NEJC ZAPLOTNIK

ZVEZNA DRŽAVA V ZDA

USTREŽLJIV MOŠKI

Mali oglasi •

Prodam suhe okrogle bale sena in otave ter kostanjevo kolje za v vinograd, okolica Sevnice, 031 397 437 Prodam gozd (mešani) 18.366 m2 pi vasi Žabjek, Velika loka- Trebnnje, 031 508 691 Prodam štedilnik, skoraj nov 3plin+1elektrika, cen a po dogovoru, 051 883 691 Nudim varstvo otrok redno ali le občasno na območju med mokronogom in Trebnjem z okolico, 040 533 587 Nudim pomoč v gospodinjsktvupospravljanje in manjša dela na vrtu, 040 533 587 Nudim odlično nego- varstvo osebam potrebnim pomoči- z znanjem masaže in fizioterapijena območju: Šentrupert, Mirna, Trebnje in okolica, 040 533 587 Ponujamo ekološko pirino, koruzno in ajdovo moko. Več informacij na 041 362 808 Prodam suhe bale sena v okolici Sevnice ali menjam za plemensko živino, 031 397 434 (Stanko) Nudim vam servis in vzdrževanje starejših, novejših oken, vrat in senčil. damijan, 031 300 506 Nudim pomoč starejšim osebam na domu ali pospravljanje v hiši ali stanovanju v Trebnjem ali manši okolici, 031 889 442 Prodam dvostanovanjsko hišo v Vel. Malencah (Krška vas). Hiša stoji na hribčku, (ni na poplavnem območju), na lepi, sončni lokaciji. Informacije na 051 621 550, Jerkovič Nudim hišna popravila, polaganje keramike, pleskanje in ostala manjša gradbena dela, 040 468 719 Nudim inštrukcije matematike za osnovne, srednje poklicne in strokovne šole- sem iz Sevnice, 030 430 500 Sodeluj v novi plesni skupini v Trebnjem. Plesali bomo svetovne narodne plese v prijetni mešani skupini- pokliči Renato, 041 958 008 Prodam novo tračno žago za žaganje kosti, trofazni motor, domači proizvod, vrhunska, 031 622 629 Prodam eliptični trenažer, kot nov, 031 672 230, Trebnje Prodam rabljeno vrtno kosilnico, Trebnje, 041 911 857 Prodam suha bukova drva in cviček tel: 031 450 095

VOHUN

GOROVJE V SRBIJI

DARIO VARGA KDOR NESPAMETNO GOVORI

NRAVOSLOVEC

KOREJSKI AVTO MIRNO SOŽITJE

ŠOP LAS GRŠKA ČRKA

OČE (MEŠČ.)

ZNAN ANGLEŠKI KOLIDŽ

NASELJE PRI DELNICAH

NAFTA (ANG.) MEDNARODNA ORGANIZACIJA ZA STANDARDIZ.

SVETIŠČE BOGA MITRE

EDEN OD ČUTOV

KUGA (LAT.)

PRITOK IRTIŠA

BREZBOŽNIK

VRSTA GODALA USLUŽBENKA NOČNEGA LOKALA

KANTAVTOR KAVAŠ NEMŠKA REKA LEPO VEDENJE

• NEIMENOVAN

PRIPADNIK LJUDSTVA NAGA

FEVDALNI PODLOŽNIK

KAR KOMU KAJ OLAJŠA, POMAGA

LETOPIS PLANINA NAD TUHINJEM

PEVKA DEŽMAN

FINSKO JEZERO ZDRAVNIK ZA ŽENSKE BOLEZNI SPOSOB. HOTENJA

LUMEN VOTEL PREDMET MOŠKI, ŽENSKI, SREDNJI ...

IZDELOVALEC OROŽJA

NATRIJ SEKTA

• ZAČIMBA MOČNEGA VONJA ITALIJANSKI AVTO

SOCIOLOGINJA JOGAN PODZEMNA ŽIVAL

LJUBITELJ TUJEGA

PRIČAKOVANJE

KRUŠNI OČE

DLAKA IZ KONJ. REPA 3. SOLMIZACIJSKI ZLOG

NEKDANJA RIMSKA PROVINCA ŠPELA MOČNIK

HRVAŠKI FILOZOF (BRANKO)

VODNA RASTLINA

NEKD. GL. MESTO KAZAHSTANA

GLAVNO MESTO ALBANIJE

• • Kanaro d.o.o., Ljubljana

križanke in zabavo. • • •

ODDAJTE BREZPLAČNI MALI OGLAS Male oglase lahko oddate preko elektronske pošte na: oglasi@nadlani.si s pripisom MALI OGLAS. Bi želeli tudi v vašem podjetju nekaj podariti izžrebancem nagradne križanke? Iščemo gostinca, trgovino, salon, studio, avtopralnico … skratka podjetje, ki bi lahko podarilo zanimivo nagrado našim bralcem oz. izžrebancem križanke. Če lahko podarite vsaj tri nagrade, vam zagotovimo brezplačni oglasni prostor pod križanko. Vašo ponudbo pošljite na info@nadlani.si Več informacij: 070 899 899

NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev oz. geslo nagradne križanke pošljite do 13.5.2014 na naslov: Uredništvo Na dlani, Gubčeva cesta 35a, 8210 Trebnje, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA APRIL. Izžrebani nagrajenci bodo objavljeni v naslednji številki.

NAGRAJENCI MARČEVSKE KRIŽANKE: Nagrajenci bodo nagradne bone prejeli po pošti.Vsem lepo čestitamo. HLAPEC d.o.o., Rogovila 19,

8216 Mirna Peč Tel. Št.: 040 133 767

Bruno Gabrijele d.o.o.

Nagrade: 3 x malica iz dnevnega menija

• • •

Mladenka ti popestri s svojimi oblinami dneve in noči, če si za akcijo me spoznaj. Pošlji SMS sporočilo ZMENEK MLADENKA na 3040 , nestrpno čakam na zrelega moškega mmmm.

Vedno nasmejana rakica, prijetne in svobodne narave, si želim popestritve s starejšim, diskretnim moškim, bolj polne postave, povabila bi te k sebi na obalo da se bolje spoznava, če me vidiš ob sebi me kontaktiraj s SMS sporočilom ZMENEK ALEKSANDRA na 3040 .

Popeljem te v noč užitkov in nepozabnih orgazmov, če imaš čez poletje čas in si osamljen, brez družbe nežnejšega spola potreben vročih noči, pridi k meni na obalo, spoznajva se in uživajva. Pošlji mi sporočilo ZMENEK VESNA na 3040 .

Prijetna, postavna varnostnica bi si rada uredila življenje v dvoje, obožujem dolge sprehode, naravo in morje, rada plešem, in še raje se potim v dvoje v postelji, če se najdeš v mojem oglasu mi pošlji sporočilo ZMENEK LEJLA na 3040 , nestrpno te pričakujem

Iščem družbo, prijatelje ali prijatelje za druženje, dopustovanje v našem apartmaju na Slovenski obali, mogoče tudi kakšne poletne romance. Skratka želim si prijetne družbe, pošlji mi SMS z besedo ZMENEK NINA na 3040 in postaniva dobra prijatelja ali kaj več.

Študentka in v prostem času natakarica iščem simpatičnega fanta za resno zvezo. Ljubim živali in naravo, rada jaham konje. Želim spoznati fanta za resno zvezo ter da odkrijeva še tisti delček sebe ki ga ne pozna vsak. Če me želiš spoznati mi pošlji SMS sporočilo ZME NEK KSENJA na 3040 .

Cvetka Bevc, Trnovec 11a, 8292 Zabukovje Justina Bartolj, Dečja vas 19, 8210 Trebnje Marija Kos, Martinja vas, 8230 Mokronog

Vroča, poskočna in nagajiva iščem mladega spontanega tipčka, za nore vikende v naravi ali pri tebi, pošlji mi sporočilo ZMENEK NEJA na 3040 .

-


IZ NAŠIH ŠOL

23

Utrinki iz šolskih klopi Prispevki šol in vrtcev

ZLATI PRIZNANJI NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU IZ ZNANJA ZGODOVINE Marca so se štiri učenke OŠ Sava Kladnika Sevnica udeležile državnega tekmovanja iz znanja zgodovine. Letošnja tema literature je bila Rimljani na naših tleh, saj letos mineva že 2.000 let, odkar so prebivalci v antiki zgradili Emono, pomembno gospodarsko in upravno mesto rimske kolonije. Tekmovanja se je udeležilo 151 osnovnošolcev iz vse Slovenije.

skupina Mokre tačke s svojo novo avtorsko predstavo, ki nosi naslov Ne reži kuri peruti. Tokrat je skupina skozi lutkovno izraznost nagovarjala odrasle. Gre za sodobno ljudsko veseloigro, ki je vsebinsko sicer postavljena v kurnik, a skozi življenje domače perjadi postavlja gledalcu le zrcalo, v katerem odseva vsakdanjik današnjega človeka. Humorna »lutkovna limonada«, kot so jo poimenovali, je navdušila prisotno občinstvo in uspešno presegla predsodek, da je lutkovna umetnost namenjena samo najmlajšim. S predstavo se bo skupina v prihodnosti še predstavila in upamo, da nasmejala še veliko obiskovalcev.

in urejanju frizur. Zaradi daljših las so imele za izbiro večje možnosti dekleta, vendar tudi fantje niso bili prikrajšani za oblikovanje moderne frizure. V šoli pa sta jih obiskala gozdar Jože Prah in gozdni sekač Klemen. Povedala sta jim veliko o gozdovih v Sloveniji, o drevesnih vrstah. Seznanili so se z delom gozdnega sekača, ki je zelo nevarno. Spoznali so tudi opremo, ki jo gozdni sekač potrebuje za varno delo (kombinezon, čevlji, rokavice, čelada). Za delo z motorno žago pa potrebuje tudi izpit. Učenci in učitelji OŠ Ane se Srednji šoli Sevnica in gospodu Jožetu Prahu zahvaljujejo za sodelovanje.

Lutkovna skupina Mokre tačke

Za OŠ Ane Gale Sevnica: Urška Volarič

PRISPEVKI – MATERINSKI DAN V Kulturnem domu smo nastopali za materinski dan. Nastopala sem v dramskem in pevskem krožku. Vsak razred je predstavil kratek program. Četrtošolec Jakob Štigl je igral na harmoniko. Učenci 3. razreda smo nastopili s plesi kavbojska polka, beloVsi so v zgodnjih jutranjih urah pripotokranjsko kolo in rašpla. Aktiv kmečkih žena vali do Ljubljane, kjer je na Osnovni šoli Prežihovega Voranca potekal pomemben je spekel zelo dobre sladice, ki jih nisem dogodek. Po začetnih formalnostih in izčr- mogla poskusiti, ker sem imela še nastop v pnih govorih so si ogledali kratek film. Nato kulturnem domu Radeče. Vsi, ki so gledali so se razporedili po učilnicah in se za eno nastop, so bili zelo srečni in veseli. uro posvetili testom, ki so bili po pričakova- Nika Zatler 3. r., POŠ Loka njih precej zahtevni. Po koncu tekmovanja V sredo je bil materinski dan. Zato smo so se v spremstvu učiteljice odpravili še mamicam pripravili nastop v kulturnem na ogled pravoslavne cerkve, kjer so se domu. Sodelovala je vsa šola. Igrali smo zadržali precej časa. igrico O volku, ki je iskal pravljico. Imela Učenke Eva Zala Kobal, Nina Krejan, sem vlogi lisice in babice. Nastopali so Tinkara Jene in Ana Trbovc, so bile zelo učenci 5. razreda, pevski zbor pa je zapel uspešne. Uvrstile so se med prvo polovidve pesmi, Mali zvonček in Jaz pa pojco najbolj uspešnih tekmovalcev. Tinkara dem na zeleno trav'co. Ker smo učenci 3. Jene in Ana Trbovc pa sta prejeli najvišjo nagrado, zlato priznanje. Bili sta zelo veseli, razreda tako dobro plesali, nam je učiteljica saj so letos vsi udeleženci pokazali veliko Marjeta dala pri plesu oceno 5. Za nami so nastopali še učenci 1. in 2. razreda. Oni so znanja, kar je vidno v številu doseženih točk in seveda po velikem kupu strokovne plesali in deklamirali. Na koncu so nastopili literature, ki jo bodo kljub odličnim dosež- še učenci podaljšanega bivanja. Zaigrali so igrico in deklamirali. Vsi so nas zelo kom z veseljem postavile v kot. pohvalili. V gasilskem domu smo se poAna Trbovc, 9. c OŠ Sava Kladnika Sevnica sladkali s pecivom, ki so ga spekle babice in mamice pri aktivu žena. Ta dan mi je bil ZMAGA NA SNEMANJU MALIH zelo všeč. SIVIH CELIC Neža Močnik, 3. r., POŠ Loka V sredo, 18. 3. 2015, so se nekateri učenci v zgodnjih jutranjih urah odpravili na drugo V sredo smo učenci iz Loke nastopili v snemanje oddaje Male sive celice. OŠ kulturnem domu. Povabili smo babice, Sava Kladnika so zastopali sedmošolci starše, dedke, tete. Učenki Manca in Ela Janez Urban Nepužlan, Maruša Lipej in sta pozdravili vse na proslavi. Zaželeli sta Žan Seničar, ki so že novembra na prvem mamicam lep materinski dan. Nato so se snemanju pokazali veliko znanja in se tako vrstili nastopi, plesi učencev od prvega do uvrstili v osmino finala tega tekmovanja. Ko petega razreda. Proslave se je udeležila so učenci prispeli v Ljubljano, jih je na RTV tudi naša gospa ravnateljica iz Sevnice. SLO že čakala soba, v kateri so pomalicali Tudi naša kuharica je bila na proslavi. in se preoblekli. Ob osmi uri se je začelo Gospa ravnateljica je podelila našim učizares. Njihovi nasprotniki so bili učenci OŠ teljicam šopke. Po končani proslavi smo Križevci. Že v prvi igri se je izkazalo, da so odšli v gasilski dom na pogostitev, ki so jo vsi tekmovalci odlično pripravljeni, zato so pripravile žene aktiva kmečkih žena iz Loke. navijači skozi celotno snemanje močno Ta dan smo polepšali vsem, ki so bili na držali pesti. V zadnji igri je ekipa iz Sevnice proslavi. pokazala več znanja in zmagala. S tem so Leja P. Hočevar, 3. r., POŠ Loka si priborili nastop v četrtfinalu oddaje. Vsi so bili zelo veseli. Po končanem snemanju UČENCI OŠ ANE GALE SEVNICA so se peš odpravili na ljubljanski grad, nato SPOZNAVALI POKLIC FRIZERJA IN pa so imeli še eno uro in pol časa, da so GOZDARJA si sami ogledali stari del Ljubljane. Ob pol Marec so učenci in učitelji OŠ Ane Gale enih so se odpravili nazaj v Sevnico. Komaj Sevnica posvetili spoznavanju poklicev, ki čakajo, da bodo šli na snemanje četrtfiso bili tudi letošnja tema otroškega parnala in še močneje stiskali pesti za naše lamenta. Učenci so na sestanku šolske sedmošolce. Upamo, da se bodo lahko še skupnosti izrazili željo po spoznavanju večkrat odpravili na snemanje Malih sivih nekaterih poklicev. Na seznamu sta bila celic. Janez Urban, Maruša in Žan, srečno tudi poklica frizerja in gozdarja. V dogovoru na snemanju naslednje oddaje! s Srednjo šolo Sevnica – program frizer so Učenci OŠ Sava Kladnika Sevnica spoznali poklic frizerja. Dijaki frizerske šole so jim predstavili prostor, v katerem se spoLUTKOVNA PREDSTAVA ZA ODznavajo s poklicem, ki ga bodo v prihodnoRASLE »NE REŽI KURI PERUTI« V sti opravljali, pokazali so jim pripomočke, ki IZVEDBI MOKRIH TAČK jih potrebujejo za opravljanje svojega dela. V petek, 27. 3. 2015, se je v Kulturnem To pa še ni bilo vse. Imeli so možnost, da domu v Mokronogu predstavila lutkovna so sedli na stole ter se prepustili friziranju

NARAVOSLOVNI DAN NA KRASU Učenci od petega do devetega razreda OŠ Krmelj so se odpravili na Kras, kjer so imeli naravoslovni dan. Najprej so se sprehodili po kraški pokrajini ter spoznavali značilno kraško rastlinje in kraške pojave na površju. Potem so se spustili v podzemni svet kraške jame in si ogledali njeno čudovito notranjost. Bilo je temno in tla so bila spolzka, zato je bila hoja precej težavna. Ampak vodič jim je kraško podzemlje predstavil na tako zanimiv način, da si ga je bilo zares vredno ogledati. Po ogledu so se odpeljali v Koper, kjer so si ob morju in na toplem soncu privoščili nekaj minut odmora, nato pa so se sprehodili ob obali in si od daleč ogledali koprsko pristanišče. Na koncu so se odpravili še v Ankaran, kje so na školjčni sipini nabirali školjke različnih oblik in velikosti. Polni vtisov so se rahlo utrujeni odpravili nazaj proti Krmelju. Bilo je zelo zanimivo, saj so spoznali še eno slovensko pokrajino in po dolgem času spet videli slovensko morje. Tia Vidmar, 7. razred, OŠ Krmelj

LIKOVNI NATEČAJ »ZA NAJBOLJŠO RISBICO BOJANA« Podjetje JUB letos praznuje 140-letnico obstoja. Že drugo leto pa sodeluje s programom Ekošola. V šolskem letu 2014/15 so razpisali poseben likovni natečaj »Za najboljšo risbico Bojana«. Bojan – junak iz risanke je že pred leti postal maskota za barve JUPOL Junior. Pri likovnem krožku so se učenci z veseljem lotili ustvarjanja. Nastale so krasne slike, a na natečaj smo lahko poslali samo dve. V natečaju je sodelovalo 59 ustanov s 164 izdelki. 24. februarja se je zaključilo ocenjevanje izdelkov. Neža Musar, učenka četrtega razreda, je dosegla 1. mesto v drugi triadi. Njena slika bo v obliki nalepke krasila embalažo barve JUPOL Junior. Sara Žganjar, prav tako učenka četrtega razreda, pa je dosegla 2. mesto v drugi triadi. Njihova

šola bo tako za nagrado prejela barve iz družine JUPOL. V aprilu pa jih bo obiskal tudi »Bojan«, ko bodo organizatorji izvedli še posebne ustvarjalne delavnice. Neža in Sara sta se udeležili podelitve nagrad in priznanj, ki je potekalo 13. marca 2015 na sejmu Altermed v Celju. Mentorica: Nada Jazbec, OŠ Milana Majcna Šentjanž

SODELOVANJE GLEDALIŠKEGA KLUBA NA OBMOČNEM SREČANJU OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN OBČINE SEVNICA V torek, 31. 3. 2015, je v Krmelju potekalo srečanje gledaliških skupin osnovnih šol sevniške občine. Njihova gledališka skupina se je pod mentorstvom Jelke Slukan predstavila z delom Ko gozd utihne. Predstave si je ogledal igralec Gorazd Žilavec, ki je predstavo ocenil kot odlično igro, igro, v kateri so igralci in gledalci »noter padli«. Za uspešno predstavo so učenci 7. razreda samo v marcu trenirali več kot 30 ur. Pomagali so jim tudi pravi umetniki, sodelujejo namreč v projektu Igrišče za gledališče. Na začetku priprav so učenci 7. b in 7. c razreda ter 6. b prebrali besedilo. Določili so vloge. Ko so izbrali vloge, so se lotili igranja. Več ur so samo brali in vadili besedilo ter način igranja, a potem ko so bili malo bolj zanesljivi, so prvič poskusili z igranjem. Ni jim šlo preveč dobro. Ko je bila učiteljica bolj zadovoljna z njimi, so prvič poskusili na šolskem odru. Bili so zelo veseli, saj je bila to za njih nova izkušnja. Na odru so večkrat vadili s gospo Natašo, ki je plesalka. in z režiserjem Andrejem. Oba sta jim zelo pomagala in jih veliko naučila. Sami so si naredili tudi pripomočke. Tim je prinesel laserje in dim, Žiga, Alja in Neja pa so naredili jabolka, tehnično ekipo pa so

sestavljali Domen, Žiga in Maja. Njihov štor je naredil učitelj na šoli, kostum so si priskrbeli sami, vse to pa je nadzorovala njihova mentorica gospa Jelka Slukan. Vaje so po navadi potekale tako, da so se vsi dobili in šli skozi določene dele ter pozneje skozi celo igro. Ko je prišel čas, so imeli svoji prvi dve predstavi. Prva je bila za njihove vrstnike in učence šestega razreda, druga pa za učence četrtega in petega razreda. Imeli so manjšo tremo, a so vedeli, da jim bo uspelo, saj so vložili veliko truda. Po predstavah so bili veseli, da sta njim uspeli tako, kot so načrtovali. A pred njimi je bil že nov izziv, saj so nastopali na občinskem srečanju gledaliških skupin. Pred nastopom so imeli veliko tremo, saj je težje nastopati, če veš, da te ocenjuje strog ocenjevalec. Pred in med predstavo so imeli nekaj težav z rekviziti, a se je vse uspešno rešilo in tudi to predstavo so dobro izpeljali. Sedaj samo še čakajo na rezultate in se hkrati veselijo novih predstav. Neja Vidmar, 7. b, OŠ Sva Kladnika Sevnica


ZADNJA STRAN

0% OBRESTNA MERA*

5 let jamstva** * Velja ob nakupu preko Renault Financiranja. Velja za financiranje do 48 mesecev, za omejene vrednosti financiranja, odvisno od modela. Akcija za model Megane Generation velja za vozila iz zaloge. Več informacij na www.renault.si ** 5 let jamstva obsega 2 leti tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 3., 4. in 5. leto ali 100 000 km, karkoli se zgodi prej in velja ob nakupu z Renault financiranjem.

PORABA PRI MEŠANEM CIKLU 3,5 - 6,8 l/100 km. EMISIJE CO2 90 - 155 g/km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5, ter dušikovih oksidov. Renault priporoča

renault.si

NOVO MESTO, KANDIJSKA C. 60, 07/ 391 81 14

ODPRTO OD PONEDELJKA DO PETKA OD 7. DO 19. URE, SOBOTA OD 7. DO 12. URE, NEDELJA ZAPRTO.

BREŽICE, BRATOV CERJAKOV 11, 07/ 499 19 04

ODPRTO OD PONEDELJKA DO PETKA OD 8. DO 18. URE, SOBOTA OD 8. DO 12. URE, NEDELJA ZAPRTO.

Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana.

24

Profile for NaDlani.si

NaDlani - April 2015  

NaDlani - April 2015  

Profile for nadlani
Advertisement