Page 1

TPV AVTO servisno-prodajni center NOVO MESTO

KANDIJSKA CESTA 60

07/ 391 81 14 WWW.TPV-AVTO.SI PON. DO PET. OD 7. DO 19. URE, SOBOTA OD 7. DO 12. URE, NEDELJA ZAPRTO.

Brezplačni časopis / marec 2015 / w w w. n a d l a n i . s i / info@nadlani.si V s a g o s p o d i n j s t v a v o b č i n a h Tr e b n j e , M i r n a , Š e n t r u p e r t , M o k r o n o g - Tr e b e l n o i n S e v n i c a

2

Pogovor s Patricijo Pavlič

3

Iz naših krajev

9

Gospodarstvo

10

Potovanja

13

Avto moto

15

Dom in vrt

19

Zdravje

21

Šport in rekreacija

23

Iz naših šol

Z brezplačno stanovanjsko asistenco.

Vse na eni polici

4

Dobrodelni Rotary koncert

7

Stane Peček prvi častni občan

Občini Šentrupert nagrada Zlati kamen

Natečaj omogoči si zaposlitev in ustvari podjetje V četrtek, 5. 3. 2015, so na novinarski konferenci v Sevnici predstavili nov program in natečaj Socialnega inkubatorja Posavja. SEVNICA – Minilo je leto in pol od otvoritve Socialnega inkubatorja KNOF Posavja v Sevnici, programa, ki nudi podporno okolje, sodelavce in prostor za zagon lastne podjetniške ideje. Po nenehni širitvi ekipe in kar nekaj uspešnih zgodbah, pridobljenem novem znanju in oblikovanju ponudbe, marca širijo program inkubatorja v Krško, v prostore mladinskega centra. V sodelovanju z MC Krško se namreč začenja pilotni program in natečaj »Omogoči si zaposlitev in ustvari podjetje«. Podporno okolje Socialnega inkubatorja KNOF nudi skoraj vse potrebno za zagon posla ter preboj in obstoj na trgu: od delavnic, predavanj in ekskurzij do svetovanja in mentoriranja za razvoj ideje. Njihova ključna dopolnitev drugim programom za razvoj posla je to, da kasneje, ko je ideja že na trgu, ponudijo svoje pravno ime za poslovanje, celotno računovodstvo in administracijo, prostor oziroma pisarno za delo in sestanke, KNOF skupnost in brand. V KNOF skupnosti posluje sedem podjetnih centrov, ena ideja pa se je preoblikovala v s. p. Kar nekaj drugih idej je ubralo samostojno pot, na podlagi njihovega nasveta, delavnice in tudi z njimi ohranjajo mentorski odnos. Lahko rečemo, da smo v Posavju zelo podjetni, saj od 80 idej vsaj polovica še vedno obstaja in posluje. Vsak dan pa v inkubator prihajajo novi ljudje z novimi idejami, ki bodo pripomogle k razvoju družbe in gospodarstva tukajšnje regije. Prav tako podjetno so si cilje za 2015 postavili tudi v samem inkubatorju, saj so sklenili nekoliko prestrukturirati in izboljšati model inkubatorja. Pri tem želijo v sam program inkubiranja in razvoja ideje vključiti širšo lokalno skupnost, tako od predstavnikov lokalnih skupnosti do zasebnega sektorja s primeri pozitivnih praks. Menijo namreč, da lahko s povezovanjem in sodelovanjem vsi pripomoremo k izboljšanju našega lokalnega gospodarstva. Njihov cilj za inkubirance je ostal enak: omogočiti

kakovostno podporno okolje vsem, ki želijo razviti svojo idejo v pravi posel in si omogočiti zaposlitev. Zato začenjajo s pilotnim programom – gre za prvi posavski »Natečaj omogoči si zaposlitev in ustvari podjetje« z bogatimi nagradami. Pogoji natečaja zahtevajo udeležbo na 42urni šoli podjetništva oziroma »Intenzivni podjetniški KURZ« in predstavitev ideje pred komisijo. Prav tako bodo v sklopu šole omogočeni dogodki za mreženje oziroma »Minglanje za pospešek posla«. Trenutni nagradni sklad: 1) 1000 evrov zagonskega kapitala (1. mesto) 2) Lastni PODJETNI CENTER (pravno ime, računovodstvo, pravno in finančno svetovanje) (prva tri mesta) 3) Pisarna za delo in sestanke v Posavju in Ljubljani (prva tri mesta) Z natečajem udeleženci ne bodo deležni samo super nagrad, temveč tudi novega, modernega, »out of the box« znanja in idej za razvoj ter novih poznanstev, ki jim bodo koristili za lažji zagon ideje. Prijave na natečaj trajajo le kratek čas, od 9. do 21. marca 2015.

Nudimo takojšnje plačilo! Po potrebi poskrbimo tudi za sečnjo, spravilo in prevoz lesa.

BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE ZBIRALNIKI DEŽEVNICE BETONSKE GREZNICE

NUDIMO VAM SEKANCE RAZLIČNIH GRANULACIJ IN VLAŽNOSTI, DRVA ZA KURJAVO RAZLIČNIH DIMENZIJ. Kupljeno po želji dostavimo na dom.

www.ahouse.si, info@ahouse.si

20 ekip na izobraževanje oz. »Intenzivni podjetniški kurz«; • 24. 3. do 29. 5. 2015 potek »Intenzivnega podjetniškega kurza« in »Minglanja za pospešek posla«; • 28. 5. 2015 izbor desetih ekip, ki tekmujejo za nagrado; • 29. 5. 2015 izbor in razglasitev zmagovalcev. Zunanjo komisijo, ki bo določila zmagovalca oziroma prva tri mesta, sestavljajo predstavniki iz javnega in zasebnega sektorja. V okviru končnega dogodka bo organizirana tudi pogostitev z lokalnimi ponudniki hrane in pijače. Po uradnem delu pa bo čas za »minglanje« vseh prisotnih na dogodku ter zanimive »podjetniške igre«. Nagrajence natečaja bo po zaključni končni oceni vseh članov zunanje komisije razglasil in podelil nagrado župan občine Sevnica Srečko Ocvirk. Vse bodoče podjetnike tudi vabimo, da obiščete spletno stran www.odpripodjetje. si, kjer boste našli vse informacije in pomoč pri ustanovitvi podjetja. Hitro, preprosto in najugodnejše v Sloveniji vam uredijo vse potrebno za odprtje podjetja.

www.odpripodjetje.si Pomembni datumi: • 9. 3. do 21. 3. 2015 prijave na natečaj; • 22. 3. 2015 komisija Sveta KNOF povabi Vir in foto: KNOF in P. U.

Odkupujemo les po konkurenčnih cenah Ahouse d.o.o., Bistrica 80, 8232 Šentrupert

8


POGOVOR 2 Pogovor z direktorico CIK Trebnje, Patricijo Pavlič

Sprejet proračun in ureditev režima parkiranja

Ob Mednarodnem dnevu žensk smo k razmišljanju o ženski tematiki in položaju žensk v sodobni družbi in na trgu dela povabili Patricijo Pavlič, direktorico Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje.

Na 5. redni seji Občinskega sveta Občine Sevnice so sprejeli proračun in Odredbo o ureditvi parkiranja ter podali soglasje k imenovanju direktorja Regionalne razvojne agencije Posavja.

Patricija Pavlič prihaja iz Kostanjevice na Krki, kjer je preživela svoje otroštvo in dijaška let. V zibel ji je bila v zibel položena ljubezen do lepega in ustvarjalnosti. Nato jo je študij popeljal v Ljubljano, kjer je na predavanjih izvedela, da je organizacija za izobraževanje odraslih v Trebnjem ena izmed najinovativnejših, saj je bila ena izmed privih v tistem času, ki so v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto vpeljevali enega najsodobnejših oblik študija, študij na daljavo. Ker jo privlačijo izzivi, jo je tudi službovanje v tako prodorni instituciji takoj zamikalo. S še nedokončano diplomo je zaprosila za priložnost in tudi dobila službo strokovne delavke. Tako ji že 20 let izobraževanje odraslih zapolnjuje praktično ves razpoložljivi čas. Nekaj pa ji ga seveda ostane tudi za družino. To sestavljata zelo razumevajoč mož in prilagodljiva hči in sin, s katerimi živi v Šentjerneju. Seveda brez dragocenih starih staršev, svojega dela, ki ne pozna pravega delovnika, ne bi mogla opravljati. Delo strokovne delavke – organizatorke izobraževanja odraslih je opravljala vse do leta 2005, nato je prevzela vodenje centra in z veliko odgovornostjo stopila v čevlje izjemne predhodnice Darinka Tomplak.

SEVNICA – Člani in članice Občinskega sveta Občine Sevnica so se na Gradu Sevnica sestali na 5. redni seji. Osrednja vsebinska točka dnevnega reda bil Odlok o proračunu Občine Sevnica za leto 2015. Temeljni finančni dokument je občinski svet po januarja opravljeni obravnavi osnutka, analizi podanih predlogov in pobud ter temeljitem pregledu tudi s strani vseh delovnih teles občinskega sveta, soglasno sprejel po združeni prvi in drugi obravnavi.

Kako poteka vaš tipični delovni dan? Običajno se začne še pred 6. uro, ki ga namenim krajši pripravi na delo (kavici, sprehodu s psom, jutranjim novicam…). Nato sledi vožnja otrok v šolo in nadaljevanje poti v Trebnje. Delo na centru je izredno dinamično in ustaljen delovnik je vedno prekratek. Pogosto se dogaja, da ostajam v pisarni tudi do večera (zaradi popoldanskih dogodkov ali pa preprosto zato, ker se v umirjeni pisarni največ naredi), poslovne priložnosti pa tako ne poznajo praznikov in vikendov. Ob prihodu domov se običajno posvetim družinskim dolžnostim: večerja, manjša gospodinjska opravila, domače naloge itd. Ko večina družinskih članov opeša, sama običajno sedem za računalnik in nadaljujem z delom, dokler gre. V moj običajni delovnik sodijo tudi potovanja in obiski kulturnih prireditev, za katere si želim, da bi se jim lahko še bolj posvečala. V sklopu našega zavoda namreč deluje tudi Galerija likovnih samorastnikov Trebnje – umetnost je namreč ljubezen, ki sem jo vsrkavala še kot otrok v čarobni Kostanjevici. S

katerimi

projekti

se

trenutno

ukvarjate? Lahko rečem da imam privilegij, ker si delo »izbiram« in oblikujem sama. Projekti so lahko zelo naporni (veliko administracije, negotovost vloženega dela v prijavo itd.), po drugi strani pa ponujajo edinstven razvoj in napredek ne le kolektivu, pač pa tudi okolju, za katerega delamo. Kot sociolog ves čas analiziram probleme, analiziram njihove vzroke in iščem rešitve, kar je ključno za projektno delo. Seveda pa so teme pogosto težke, saj država in Evropa namenjata sredstva za reševanje težav in ne vzdrževanje pravljic. Zato so naši trenutni projekti ukvarjajo z manj prijetnimi temami, spodbujanje vseživljenjskega učenja zlasti ranljivih skupin (izobraževanje in zaposlovanje Romov, Romskih deklet, zaporniki itd.: EXP-ROM, MS4ROW, BRIDGE, EIS-ALP, FREE-IT. LEARNING PRISON…). Zelo pa sem vesela novega projekta, ki k aktivaciji nagovarja meni zelo ljubo skupino ljudi, ženske po 50 letu starosti (ACTIVATION WOMEN 50+). Izredno ponosna sem na izobraževanje starejših. Na CIK-u nam je namreč uspelo vsebinsko in lokalno izjemno razvejati izobraževanje starejših, ki ga je kot Univerzo za tretje življenjsko obdobje smelo zastavila prva njena predsednica Cvetka Bunc z ekipo. Veseli pa smo, da tudi zanimanje za aktualna računalniška in jezikovna znanja (slovenščina, angleščina, nemščina in drugi) še vedno ni usahnilo, veliko zanimanje pa je tudi za izobraževalne programe s področja vodenja poslovnih knjig in kulinarike. Naša dejavnost je izredno pestra.

perspektivo, katere konkretne akcije mimogrede katastrofalno zamujajo in na našem področju povzročajo nepopravljivo škodo, bomo lahko ponovno kandidirali na dragocena sredstva, s katerimi bomo omogočali (so)financirano izobraževanje najšibkejšim ter jih aktivneje vključili v učenje in usvajanje splošnih, poklicnih in drugih kompetenc.

IZ NAŠIH KRAJEV

mednarodnega sodelovanja eden vodilnih svoje vrste pri nas, saj Trebnje pišemo na Evropski in svetovni zemljevid tako na področju kulture, kot tudi izobraževanja odraslih.

Kdo je vaš vzornik? Veliko znanih oseb bi lahko naštela, težko pa se odločim za enega. Vsak človek je unikat z dobrimi in slabimi lastnostmi, zato Ste se kot ženska težje uveljavili v od uspešnih mož in žena črpam predvsem poslovnem okolju ? Ste se morali bolj dobre ideje in rešitve, ki so jih razvili in dokazovati ? realizirali. Cenim predvsem poštenje, Vsaka stvar v življenju ima moško in žensko delavnost, kreativnost in samoiniciativnost. plat, tudi delo. Morda je v nekem primeru bilo čutiti, da se moram bolj dokazovati kot Kje pridobivate novo znanje ? kolegi, so pa tudi prednosti, ki jih imamo Veliko in rada berem, seveda prevladuje ženske; npr. resnično smo sposobne strokovna (domača in tuja) literatura, saj se delati več stvari hkrati, analizirati zadeve naše področje nenehno razvija, absolutno do nezavesti, naš ženski čut, ki se izkazuje premalo se udeležujem organiziranih kot »skrb za družino« pa poskrbi za čutne predavanj, izredno cenim kolege direktorje odnose v kolektivu, vživljanje in razumevanje in direktorice, partnerje doma in v tujini, s okolja. Je pa nevarnost, če je tega katerimi izmenjujemo izkušnje in znanje, zelo preveč, takrat obstaja nevarnost »kurnika«, rada pa prisluhnem tudi mlajšim kolegom, brezglavega vztrajanja na malenkostih, ki so vir svežega znanja, sicer so neizkušeni argumentiranja v neskončnost… Takrat pa zato bolj drzni in kreativni. se prav prileže moška racionalnost. Glede dokazovanja pa menim, da se moramo Kako usklajujete poslovne in privatne nenehno vsi dokazovati (moški in ženske). obveznosti ? Zagotovo so poklici, ki tudi danes terjajo Usklajujemo urnike, si pomagamo, ko smo od ženske več dokazovanja kot se zahteva skupaj pa poskušamo čas preživeti čim bolj od moških kolegov. Imam srečo, da delam kakovostno. v pretežno ženskem poklicu, zato tu o dokazovanju v primerjavi z moškimi kolegi ne morem govoriti. Vsekakor pa se moram nenehno dokazovati poslovnemu okolju, kjer delujem, v bitki za projekte, sredstva in obstoj, predvsem pa v bitki za ohranjanje Gospodarsko okolje je nepredvidljivo, ravnovesja med strokovnostjo in eksistenco. brezposelnost je visoka. S katerimi projekti se v CIK-u odzivate na takšne Kako motivirate svoje zaposlene ? razmere ? Glede na to, da delujemo na trgu, zaposlene Ključna naloga zavoda je z organizacijo motivira že to dejstvo, saj so naše nagrade Kaj radi počnete v prostem času ? in izvajanjem kakovostne dejavnosti (beri dohodek) odvisna predvsem od Trenutno imam bolj malo časa, ki bi ga na področju izobraževanja odraslih in naše kreativnosti in učinkovitosti. Kljub lahko posvetila le sebi, zato se moj prosti muzejske dejavnosti prispevati k dvigu temu menim, da je za uspešno delo neke čas polni z vsebinami, ki ustrezajo družini kulturnega in socialnega kapitala v organizacije pomemben skupinski duh. (urejanje doma in okolice, skrb za hišne lokalnem okolju. Ta se kaže v izobrazbi - Res sem direktorica, kar pomeni, da sem ljubljenčke, počitnice, sprehodi,), če pa poklicne in splošne izobrazbe, pismenosti le prva nosilka odgovornosti za poslovanje le ostane kaj časa, potem ga zapolnim z in kompetentnosti prebivalcev, ki vpliva na naše organizacije, sicer pa je celotna ekipa umetnostjo ali knjigami. posameznikovo uspešnost na trgu dela, na enakovreden, enako pomemben člen kakovost življenja in njegovo vključenost ter našega kolektiva, v katerem smo soodvisni In še za konec – kakšen nasvet bi podali gospodarsko rast in blaginjo širšega okolja. drug od drugega. Vsak enako pomembno osebam na vodilnih položajih glede Kulturni in socialni kapital posameznika sta doprinaša uspehu s svojim znanjem, stila in priporočljivih orodij vodenja ? torej bogastvo, na katerem temelji razvoj sposobnostjo, kreativnostjo, delavnostjo. Zagovarjam nenehno učenje, delavnost celotnega (tudi lokalnega) okolja. Poleg Takšno zavedanje je najpomembnejši in sodelovanje. Veliko poslovnih uspehov tega je izobraževanje temeljna človekova motivator za delo. Ker smo javni zavod, pa še vnaprej želimo in se zahvaljujemo za pravica, zato je naloga našega zavoda pogosto ne moremo nagrajevati prispevkov pogovor. morda bolj odgovorna, kot se je vsi posameznikov, kot bi si to zaslužili. Vir: P.U., foto: Patricija Pavlič sploh zavedamo. Žal pa postaja učenje dobrina, ki ni vsem enako dosegljiva in Na kateri svoj projekt, dosežek ste v vse pogosteje privilegij premožnejših. S življenju najbolj ponosni ? pridobivanjem nacionalnih in evropskih Predvsem na dejstvo, da v povsem sredstev tako skušamo vsem omogočiti spremenjenih gospodarskih razmerah udeležbo v naših izobraževalnih programih, zavod, ki sem ga prevzela v izjemni zlasti najšibkejšim (brezposelnim, starejšim, kondiciji še vedno uspešno deluje ter prebivalcem podeželja, osipnikom, sem mu uspela dati novo vrednost. CIK je Romom, zapornikom…). Z novo finančno namreč na področju projektnega dela in

Beseda urednika Dragi bralci in bralke, tokratno številko časopisa NaDlani zaznamujejo Svetovni dan varčevanja z energijo, ki je bil 6.marca in »ženski mesec« marec. Pripravili smo aktualen članek na temo Energetska prenova hiše. Zagotovo boste dobili idejo kako prihraniti pri porabi energije in tako privačevali denar. Preberite si še ostale zanimivosti in dogodke iz naših občin ter nasvete, kako privarčevati pri porabi goriva. Bodite z nami Na Dlani tudi vi in nas obiščite na www.nadlani.si. Lepo vas pozdravljamo. Uredništvo časopisa Nadlani

Ključni poudarki proračuna Višina proračuna za leto 2015 znaša 15,7 milijona evrov. Kot v vseh drugih občinah tudi finančno poslovanje sevniške temelji na predpostavki stabilnosti državnih virov v obliki odstopljenih državnih virov, katerih kvota po zagotovilih Vlade RS zagotavlja finančno vzdržnost do konca proračunskega leta, zadnji ukrepi Vlade pa v strukturo proračuna zaenkrat bistveno ne posegajo. Poleg zagotavljanja standarda izvajanja vseh javnih nalog in služb s področij otroškega varstva in šolstva, socialnega varstva, vzdrževanja javne cestne in komunalne infrastrukture in tudi gospodarjenja z občinskim premoženjem se ne glede na gospodarsko-finančno zahtevnost časov investicijski cikel nadaljuje v primernem tempu. Ta je v letošnjem letu prevladujoče usmerjen v področje družbenih dejavnosti, s poudarkom na novogradnji osnovne šole v Tržišču, energetskih sanacijah šol v Boštanju, Krmelju, Loki pri Zidanem Mostu

in Šentjanžu z nadomestno telovadnico. Glede na zastavljen terminski plan bodo energetske sanacije zaključene predvidoma do začetka novega šolskega leta. Občina Sevnica se v prejšnjem letu ni zadolževala, kar omogoča kreditni potencial za financiranje gradnje in obnove šolskih objektov; načrtovana je zadolžitev v višini 1,2 milijona evrov. Skupna višina zadolževanja, ki znaša 4,4 milijona evrov, je sicer nižja od investicijskega potenciala občine. Med drugimi razvojnimi usmeritvami proračuna so tudi nadaljnje urejanje cestnega omrežja s pločniki, javno razsvetljavo in kolesarskimi stezami, nadaljnji razvoj komunalne infrastrukture, komunalno opremljanje v podporo gospodarskemu sektorju in podpora samooskrbi s hrano. Sprejem proračuna omogoča začete investicij in razpisov, med njimi tudi tistih s področij društvenih dejavnostih, ki bodo objavljeni po uveljavitvi proračuna. Zagotavljanje varnosti in urejenosti okolja Eden od vsebinskih poudarkov seje je bil namenjen področju zagotavljanja varnosti in urejenosti okolja. Članom sveta je vodja Medobčinskega inšpektorata – Skupnega prekrškovnega organa občinskih uprav Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica Martin Cerjak predstavil poročilo o delu inšpektorata in oceno izvajanja občinskega programa varnosti v letu 2014. Temeljna naloga inšpektorata, ki deluje od

3

leta 2009, je inšpekcijski in redarski nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov s področij urejanja in varstva okolja, javnega reda in miru ter mirujočega prometa. Vodja inšpektorata je med poudarki predstavitve izpostavil dobro delovanje obstoječega režima omejenega parkiranja z že obstoječimi modrimi conami v prometnih konicah, pa tudi dobro sodelovanje s policijo in drugimi organi pri urejanju zadev. Po podatkih poročila se je v lanskem letu zmanjšalo število nepravilnih parkiranj za skoraj tretjino v primerjavi s prejšnjimi leti. Še večji poudarek bo skladno z usmeritvami in predlogi svetnikov namenjen nadzoru nad odlaganjem odpadkov ter nadzoru nad sprehajanjem psov in čiščenjem iztrebkov, izražena pa je bila tudi pobuda za okrepitev delovanja na terenu, za večjo prisotnost redarjev tudi zunaj rednega delovnega časa in na območjih, kjer jih občani praviloma ne pričakujejo.

režima tovrstnega parkiranja za HTC in v starem mestnem jedru bosta na povsem enak način urejeni tudi parkirišči na obeh straneh stavbe NLB ter pred trgovino Izidor v središču mesta. Namen modrih con je povečanje frekvence uporabe parkirnih mest v delovnem času in s tem rešitev problematike prezasedenosti parkirišč. Parkiranje bo prvo uro brezplačno, za vsako nadaljnjo uro pa je potrebno na parkomatu vnaprej plačati 0,5 evra. Parkiranje po opisanem sistemu bo plačljivo od ponedeljka do sobote med 6. in 16. uro, ob nedeljah, državnih praznikih in v času prireditev pa bo brezplačno. Odredba bo v praksi zaživela do poletja, ko bo urejena Ureditev režima parkiranja na Trgu vsa potrebna prometna signalizacija. svobode Od prometnih ureditev so člani sveta Vir in foto: Občina Sevnica obravnavali in soglasno sprejeli Odredbo o ureditvi parkiranja proti plačilu na javnih parkiriščih na Trgu svobode v Sevnici. Skladno z zelo dobro sprejeto ureditvijo

POCENI GUME.NET

Preplet

okusa in

kvalitete ...

Vse za

kmetijo

in dom.

Obiščite trgovine KZ Sevnica, kjer lahko kupite vse za kmetijo in dom.


4

IZ NAŠIH KRAJEV

IZ NAŠIH KRAJEV

Dobrodelni rotary koncert “Imeti rad” »Prijaznost v besedah ustvarja zaupanje. Prijaznost v mislih ustvarja globino. Prijaznost v dajanju pa ustvarja ljubezen,« so se glasile uvodne besede povezovalke koncerta Tanje Žibert, s katerimi je v svojem tradicionalno elegantnem slogu pospremila v večer odlične glasbe in dobrodelnosti. SEVNICA – V Rotary klubu Sevnica so vrline »pripravljenosti prisluhniti in pomagati sočloveku v vsakodnevnem življenju« združili v obliko, katere rezultat je med številnimi drugimi dobrodelnimi akcijami tudi tradicionalni dobrodelni koncert “Imeti rad”, v soorganizaciji Občine Sevnica. Prihodek koncerta je v celoti namenjen za nakup igral za otroke s posebnimi potrebami, ki obiskujejo OŠ Ane Gale Sevnica. Na dobrodelnem koncertu, ki je bil 8. marca, so nastopili Godba Sevnica z

dirigentom Maticem Nejcem Krečo z gosti: Eva Černe, Aljaž Farasin, Vokalna skupina Triola, saksofonist Jure Knez in učenci OŠ Ane Gale iz Sevnice, ki so razveselili z glasbeno točko. Predsednik Rotary kluba Sevnica Jože Šturbej je ob zaključku koncerta ravnatelju OŠ Ane Gale Sevnica Branku Terašu simbolično predal ček v vrednosti 2.500 evrov, kolikor je znašal celoten izkupiček koncerta. Prijeten večer pa ni minil samo v znamenju dobrodelnosti, 8. marec je namreč tudi

mednarodni dan žena in »gentlemenstva« članov Rotary kluba Sevnica je bila ob izhodu iz dvorane s cvetlično pozornostjo deležna vsaka izmed prisotnih predstavnic nežnejšega spola. Plemenit namen in zadovoljstvo obiskovalcev koncerta so zagotovilo, da bodo tudi v prihodnje organizirali tovrstne prireditve in zbirali sredstva za pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Vir in foto: Rotary klub Sevnica

Sprejem velike umetnice Vilme Bukovec Občina Trebnje je konec februarja pripravila slavnostni sprejem za častno občanko in dolgoletno prvo damo ljubljanske opere Vilmo Bukovec Kambič, ki je dopolnila častitljivih 95 let. TREBNJE – Sprejem so gostili v trebanjski galeriji likovnih samorastnikov, kjer so gostjo poleg številnih obiskovalcev pozdravili tudi govorniki Bogdan Osolnik, Jože Zupan in župan Alojzij Kastelic ter nastopajoči učenci Glasbene šole Trebnje: Brabara Kek, Tjaša Starič in Rok Kocjan (klavirska spremljava: Manca Kranjec Trček, mentorica: Barbara Lotrič), skupina Ragle (Karolina Gliha, Marjana Saje, Neža Bandel, Jera Rot in Zala

Kastelec) in deklamatorka Maruša Jeras. Program je povezoval Luka Bregar, ki mu je v pogovoru Bukovčeva med drugim zaupala nekaj svojih spominov. Ob koncu so vidno ganjeno slavljenko presenetili še z rojstnodnevno torto. Vilma Bukovec se je rodila 27. februarja leta 1920 v Trebnjem. V zboru ljubljanske Opere je začela peti na začetku leta 1944 in vrsto let veljala za primadono. Kot solistka

je večkrat nastopala tudi v tujini, z opernega odra pa se je poslovila po štirih desetletjih aktivnega petja. Za svoj umetniški opus je prejela številne nagrade tako doma kot tudi v tujini, med drugim je dvakrat dobila Prešernovo nagrado, in sicer za naslovno vlogo Manon v istoimenski Massenetovi operi in za življenjsko delo na področju opernega pevskega poustvarjanja. Vir in foto: A. S.

Ingenium Ensemble ob dnevu žena Krajevna skupnost Trebnje je na predvečer mednarodnega dneva žena v trebanjskem kulturnem domu pripravila edinstveni koncert skupine Ingenium Ensemble. Večer so popestrile male balerine Šole klasičnega baleta v Trebnjem. TREBNJE – Mešana pevska zasedba Ingenium Ensemble, ki je začela delovati leta 2009, je v vseh pogledih presežek. Mladi pevki in pevci namreč blestijo tudi na evropskih odrih, kjer pobirajo prestižne nagrade, tokrat pa so na tradicionalnem koncertu ob dnevu žena s prepletom

slovenskih in tujih napevov navdušili tudi Trebanjce in Trebanjke. Zasedbo sicer sestavljajo Mirjam Strmole (sopran), Zala Strmole (sopran), Blaž Strmole (tenor), Domen Anžlovar (tenor), Matjaž Strmole (bariton) in Jan Kuhar (bas). Obiskovalce kulturnega doma, ki je pokal

Društvo Ozara v Trebnjem dobilo pisarno V Trebnjem so v prostorih nekdanje menze za občinsko stavbo uredili pisarno za informiranje in svetovanje Ozare Slovenija. Gre za nevladno organizacijo, ki že 21 let nudi pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju. TREBNJE – V Trebnjem je sicer od leta 2006 vsakih 14 dni že delovala skupna za samopomoč, zdaj pa bodo tisti, ki se soočajo z različnimi stiskami, pomoč lahko našli vsak dan od ponedeljka do petka. Poleg individualnih pogovorov in svetovanj strokovne delavke bodo nadaljevali delo skupine za samopomoč in poskušali razvijati čim več različnih delavnic in aktivnosti. Prostore, v katerih deluje Ozarina pisarna, je zagotovila trebanjska občina. Prav tako je prek javnih del omogočila zaposlitev mentorice, ki je ob delovnikih na voljo vsem, ki bi potrebovali pomoč. Vir in foto: A. S.

po vseh šivih, sta navdušili tudi dve skupini najmlajših balerin, ki so se predstavile premierno. Učenci omenjene šole baletne elemente osvajajo pod taktirko mentorice Sabine Selan in Anje Slak. Vir in foto: A. S.

5

Gregorjev sejem na Veseli Gori Na Veseli Gori pri Šentrupertu je na gregorjevo soboto vnovič zaživel tradicionalni Gregorjev sejem, ki ga je pripravilo Etno družabno društva Draga pri Šentrupertu. Letos se je na sejmu predstavilo več kot petdeset razstavljavcev. VESELA GORA PRI ŠENTRUPERTU – Obiskovalcem so se tako predstavili trsničarji in krošnjarji, na voljo je bila suha roba in številna semena, pa mesnine in druge domače dobrote, prišli so tudi obrtniki in podjetniki ter domača društva. Sejemsko dejavnost so obogatili s pestrim spremljevalnim programom. Po več kot 15

letih so imeli na Veseli Gori na gregorjevo soboto mašo, za obiskovalce so pripravili gostinsko ponudbo in predavanje trsničarja o negi sadnega drevja, za najmlajše pa zanimive otroške delavnice, na katerih so lahko otroci posejali svoja semena in se igrali stare otroške igre. Veselogorski sejem, ki je bil tudi letos

dobro obiskan, se sicer lahko pohvali z več kot 200-letno tradicijo, saj so ga prvič tam pripravili že leta 1760, ko je bil prestavljen od cerkve sv. Helene v mirnski župniji. Vir in foto: A. S.

Občini Šentrupert podelili nagrado za razvojno najbolj prodorno občino »Sledimo principu zdrave kmečke pameti,« je med drugim po prejemu nagrade Zlati kamen 2015 za razvojno najbolj prodorno občino dejal župan Občine Šentrupert Rupert Gole. ŠENTRUPERT, BLED – »Zlati kamen je zagotovo priznanje za vse naše dosedanje delo in je tudi dokaz, da smo na pravi poti, da so projekti, ki smo jih realizirali, cenjeni in spoštovani kot primer dobre prakse. Ves čas zasledujemo cilj energetske neodvisnosti, ki jo bomo – tako upam – dosegli še pred letom 2020. Verjamem, da je energetska samozadostnost možna, in prepričan sem, da to priznanje ni zadnje, ki smo ga prejeli. Prepričan sem tudi to, da bi se lahko cela Slovenija razvijala bistveno bolj v smislu energetske in tudi

ostale samooskrbe ter na ta način čim več denarja zadržala doma, » je o nagradi Zlati kamen povedal župan Občine Šentrupert Rupert Gole. Šentrupert je tudi zmagovalna občina v regiji osrednje in jugovzhodne Slovenije, regijska priznanja pa so prejele še občine Šempeter-Vrtojba, Slovenske Konjice in Ljutomer. Nagrado Zlati kamen sta na srečanju občin in županov Slovenije na Bledu županu Rupertu Goletu predala predsednik vlade dr. Miro Cerar in Miha Ješe, župan občine Škofja Loka, lanske

prejemnice priznanja. Občina Šentrupert se razvija v smeri prve energetsko samozadostne občine v Sloveniji, lani je v nemškem Kesslu na svetovni konferenci o energetski samooskrbi prejela znak 100-odstotne energetsko samozadostne skupnosti. Prav tako lani je Šentrupert prejel tudi priznanja za energetsko najbolj učinkovito občino En. občina 2014 – priznanje je prejela tudi leta 2012. Vir in foto: Občina Šentrupert

V Deželi kozolcev odprli prvo razstavo letos Konec februarja so v šentrupertski Deželi kozolcev odprli razstavo z naslovom »Kaj pa je bilo z evropskim denarjem narejeno zate, za tvoj kraj«, s katero želijo opozoriti na številne dobre zgodbe, ki so jih v Sloveniji ustvarili z evropskimi sredstvi. ŠENTRUPERT – »Aktivnosti je veliko, vsekakor ne bi mogli brez domačinov, ki pomagajo, da muzej postaja prostor druženja, gostoljubja in izobraževanja,« je dejal v. d. direktor Dežele kozolcev Uroš Pikl, ko sta z županom občine Šentrupert Rupertom Gole konec februarja odprla razstavo z naslovom »Kaj pa je bilo z evropskim denarjem narejeno zate, za tvoj kraj?«. Pikl je predstavil razstavo in poudaril pestrost dogodkov, ki jih načrtujejo v letu 2015, med drugimi so to Poletna muzejska noč, praznovanje rojstnega dne muzeja junija, pripovedovali bodo Zgodbe pod kozolci, imeli zeliščarski dan, festival hude

paprike, praznovali keltsko novo leto, martinovanje, postavljali razstave in urejali zbirke pod kozolci. Župan Gole je poudaril pomen širitve dobre prakse in da pridobljeno znanje delimo z drugimi. Kustodinja Alenka Lamovšek je v uvodu povedala: »Tudi to, kar je danes, bo enkrat dediščina. Le-te si ne morejo lastiti institucije, ampak je last vseh nas. Na vseh nas pa je, da jo bomo pravilno peljali.« Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) in Ministrstvo za kmetijsko, gozdarstvo in prehrano (MKGP) sta se z omenjeno razstavo odločila opozoriti na številne dobre zgodbe, ki so

Pričakovan poraz proti Gorenju V sredini marca so rokometaši Trima odigrali tekmo 20. kroga v 1. NLB Leasing ligi za moške. Gostovali so pri ekipi Gorenje Velenje. TREBNJE - V Rdeči dvorani so bili uspešnejši Velenjčani, ki so zmagali s 37:28 (21:17). Tekma se je začela rezervirano, obe ekipi sta igrali slabšo obrambo. Ekipa Gorenja je narekovala ritem in povedla za 4 zadetke (8:4). Trimo se ni predal in po nekaj uspešnih akcijah so uspeli ujeti priključek (11:9). Prednost se je nato gibala med 2 in 3 zadetki v korist domačinov, osem minut do konca polčasa pa so uspeli priti le na gol zaostanka (15:14). Po minuti odmora so se domačini zopet uspeli odlepiti in prav ob izteku polčasa povesti za 4. Drugi polčas so »Trebanjci« začeli obetavno in prišli le na dva gola zaostanka (21:19) potem, ko so zgrešili še dve lepi priložnosti. Domačini so že v 36. minuti vzeli minuto odmora. Nato so zopet ušli na štiri zadetke razlike, katere ni bilo več mogoče ujeti. Razlika je narasla na -8 (29:21), nato pa so Trebanjci zamenjali praktično vso postavo. Igrali so vsi igralci, tudi trije vratarji in končnih -9 je realnih. Gorenje je ob svojem pravem

pristopu enostavno boljša ekipa, Trebanjci pa bodo svoje priložnosti iskali na preostalih srečanjih. Vir in foto: RK Trimo Trebnje

jih v Sloveniji ustvarili z evropskimi sredstvi. Izveden je bil natečaj »Kaj pa je bilo z evropskim denarjem narejeno zate, za tvoj kraj?«, v okviru katerega je splošna javnost predlagala projekte, ki so jim spremenili življenje oz. prispevali k izboljšanju kakovosti njihovega življenja oz. življenja skupnosti. Z žrebanjem so izbrali 26 projektov, ki so bili predstavljeni lani oktobra v okviru razstave na Kongresnem trgu v Ljubljani. Zdaj to razstavo vse do konca marca gosti tudi Dežela kozolcev.

Vir: Dežela kozolcev Šentrupert


6

IZ NAŠIH KRAJEV

IZ NAŠIH KRAJEV

Dodatne informacije: Maja Grabrijan, tel. (07) 81 61 262, e-naslov: maja.grabrijan@obcina-sevnica. si Petra Biderman, tel. (07) 81 61 073 ali 031 703 982, e-naslov: petra.biderman@kstm.si Kultura

Predmet javnega razpisa s področja kulture v višini 35.000 evrov so programi in projekti na področju kulture, ki zajemajo vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin na področju Rok za prijavo na vse navedene razpise glasbene (vokalne in instrumentalne), je do vključno 13. 4. 2015, na naslov plesne, gledališke in lutkovne, folklorne, Občina Sevnica, Glavni trg 19a, 8290 literarne, likovne, fotografske, video in Sevnica. filmske dejavnosti. Šport Predmet javnega razpisa s področja športa so naslednji programi oziroma vsebine: športna vzgoja otrok, mladine in študentov, športna rekreacija, kakovostni šport, vrhunski šport, šport invalidov ter programi razvojnih in strokovnih nalog v športu. Skupni predvideni obseg sredstev za sofinanciranje programov s področja športa je 55.000 evrov.

socialnega varstva in zdravstvenega varstva. Dodatne informacije: Okvirna višina razpoložljivih sredstev znaša Maja Grabrijan, tel. (07) 81 61 262, e-naslov: maja.grabrijan@obcina-sevnica.si 25.000 evrov. Mojca Švigelj, tel. (07) 81 61 076, e-naslov: mojca.svigelj@kstm.si Dodatne informacije: Mojca Sešlar, tel. (07) 81 61 214, e-naslov: Turizem mojca.seslar@obcina-sevnica.si Maja Grabrijan, tel. (07) 81 61 262, Občina Sevnica bo za izvedbo turističnih e-naslov: maja.grabrijan@obcina-sevnica.si. prireditev v občini, katerih cilj je povečanje Mladinske dejavnosti

Razpis za sofinanciranje mladinskih programov in projektov z okvirno vrednostjo 14.000 evrov zajema neformalno izobraževanje in usposabljanje mladih za mladinsko delo, prostovoljno mladinsko delo, informiranje in svetovanje za mlade, participacijo, aktivno državljanstvo in Dodatne informacije: človekove pravice, mednarodno mladinsko Maja Grabrijan, tel. (07) 81 61 262, e-naslov: maja.grabrijan@obcina-sevnica.si delo, mobilnost mladih, raziskovalno delo mladih, aktivnosti, ki vzpodbujajo k Alenka Kozorog, tel. (07) 81 61 072 ali strpnosti, nenasilju, aktivnosti za aktivno 051 680 288, in kvalitetno preživljanje prostega časa, e-naslov: alenka.kozorog@kstm.si aktivnosti, ki vzpodbujajo kulturno izražanje in kreativnost mladih, preventivne Socialno in zdravstveno varstvo programe na različnih vsebinskih področjih Predmet javnega razpisa je sofinanciranje ter aktivnosti, ki spodbujajo inovativnost in programov in/ali projektov s področja podjetnost mladih.

turističnega obiska oziroma promocija kraja, in prireditev, ki vplivajo na turistični razvoj posameznega kraja ter celotne občine, namenila 13.000 evrov razpisnih sredstev.

Dodatne informacije: Vlasta Kuzmički, tel. (07) 81 61 233, e-naslov: vlasta.kuzmicki@obcina-sevnica.si Maja Šušterič, tel. (07) 81 61 205, e-naslov: maja.susteric@obcina-sevnica.si Vir: Občina Sevnica

Potrjeni letni programi, razpisi bodo v teku do konca meseca Občinski svet Občine Mirna je na marčevski seji potrdil letne programe na področju sociale, kulture, športa ter otrok in mladine. Razpisi za sofinanciranje programov bodo objavljeni predvidoma konec meseca, občina pa bo prek njih skupaj razpisala 78.550 evrov. samostojnih kulturnih ustvarjalcev 300 evrov, za sofinanciranje stroškov strokovne službe 150 evrov. Tudi letos bo občina nadaljevala postopno urejanje doma Partizan.

MIRNA - Občinski svet je hkrati sicer sprejel tudi sklep, da so ta sredstva lahko sorazmerno nižja, glede na novo sprejeti zakon, ki znižuje povprečnino kot pomemben del prihodkov občine s strani države. „Na občini se zavedamo, da športna društva za svoje delo potrebujejo redna sredstva, hkrati pa so tako kulturne prireditve kot programi za otroke in mlade odvisni tako od angažiranosti posameznikov in seveda tudi od denarja, ki ga uspejo pridobiti – tudi prek razpisov. Zato smo želeli pohiteti s pripravo letnih programov, ki so podlaga za objavo razpisov. Predvidevamo, da bi pogodbe z društvi lahko podpisovali pozno poleti,“ je po sprejetju letnih programov povedala višja svetovalka za družbene dejavnosti na Občini Mirna, Valerija Jarm. Letni program na področju sociale med drugim ohranja enkratno izredno denarno pomoč v višini 270 evrov, prav tako ostaja višina prispevka ob rojstvu otroka 225 evrov (določena v Odloku o dodelitvi enkratnega prispevka za novorojence). Za sofinanciranje

programov društev na področju socialnega varstva se namenja 13 tisoč evrov, ki bodo razdeljeni na javnem razpisu, in sicer 3.300 evrov za humanitarno dejavnost, 400 evrov za programe in projekte z zasvojenimi, 4.300 evrov za preventivne programe in projekte, za programe in projekte v posebnem interesu občine pa pet tisoč evrov.

Na področju športa bo za sofinanciranje programov športnih društev namenjenih 36.350 evrov, ki bodo predmet razpisa, in sicer za športno vzgojo otrok, mladine in študentov 13.500 evrov, za športno rekreacijo tri tisoč evrov, za kakovostni šport dva tisoč in za vrhunski šport 9.500 evrov, za šport invalidov 300 evrov, za izobraževanje 700 evrov, za tekoče vzdrževanje objektov 4.500 evrov, za športne prireditve 1.500 evrov ter za delovanje društev in športne zveze 1.350 evrov. Za investicije in investicijsko vzdrževanje športnih objektov se namenjena 93.320 EUR, kar pa ne bo predmet javnega razpisa. Za sofinanciranje programov in projektov za otroke in mladino občina letos namenja skupaj 4.500 evrov.

Na področju kulture bo skladno s pravilnikom na razpisu skupno 24.700 evrov, in sicer za varstvo kulturne dediščine okvirno 6.000 evrov, za javne kulturne programe okvirno 4.500 evrov, za javne kulturne prireditve okvirno 11.500 evrov, za izobraževanje okvirno 500 evrov, za nakup opreme in osnovnih sredstev okvirno 500 evrov, za založništvo 1.250 evrov, za programe Vir in foto: Občina Mirna

Projekt Šah v Mirnsko dolino uspeva Mladi šahisti, predvsem pa šahistke iz Mirnske doline na tekmovanjih žanjejo uspeh za uspehom. MIRNA – Ko je Tone Kotar kot popolni prostovoljec pred 12. leti začel s šahom na OŠ Mirna, je zadevo imenoval projektno, kot piše še v naslovu. O tem ni govoril, ker ni vedel, kako bo šlo, kakšen bo odziv. Dobival je tudi »pomočnike«, naj omenimo predvsem Toneta Gorenca. Je bil pa zadetek v polno, da je pri selitvi knjig za Marka Marina iz Ljubljane ugotovil, da stanovalca v stanovanju, iz katerega so pripeljali ogromno težkih knjig, prihajata na Mirno: Sonja in Cvetko. In Cvetko Jakša je mnogo let na raznih šolah vodil šahovske krožke, delal je tudi individualno z nekaterimi zdaj že znanimi šahisti. Ker je nekaj pred

7

Taborniki na Lisci

Javni razpisi Občine Sevnica Po sprejemu proračuna je Občina Sevnica objavila javne razpise za sofinanciranje programov in projektov s področij kulture, športa, mladinskih dejavnosti, sociale in zdravstva ter turističnih prireditev v letu 2015. Javna razpisa s področij gospodarstva in kmetijstva bosta predvidoma objavljena v mesecu aprilu. Besedila javnih razpisov so v celoti dostopna tudi na spletnih straneh Občine Sevnica in KŠTM Sevnica oziroma osebno na obeh upravah, dodatne informacije so na voljo pri skrbnikih posameznih razpisov.

IZ NAŠIH KRAJEV

tem navdušil tudi ravnateljico OŠ Mokronog, da so ponovno začeli s šahom – pred leti so imeli šah na tej šoli zelo razvit (mentor je bil Jože Hočevar). Prihod Cvetka je bil zato nekaj neverjetnega. On je poučeval v Mokronogu, Tone Kotar na Mirni, Andrej Brcar v Šentrupertu. Se dopolnjujejo in drug drugemu pomagajo. Na ekipnem šahovskem prvenstvu Dolenjske so tako 10-letnice z Mirne in iz Mokronoga v kategoriji do 12 let »pometle« s konkurenco. Za Mokronog so tekmovale Nika Tijana Grabnar, Barbara Kocjan in Ana Rajer, za Mirno pa Tjaša Pajek, Jana Kramar in Tija Gazvoda. Vir in foto: www.mirna.si, T. Kotar

29 tabornikov Rodu Mirne reke z Mirne se je odpravilo na zimovanje na Lisco. Tam jih je pričakala prava zimska idila, zato ni manjkalo dogodivščin na snegu. MIRNA, LISCA – V petek so se zvečer odpravili na potep po Lisci z baklami. Jasna noč je omogočila, da so na nebu poiskali štiri ozvezdja, po katerih se lahko orientiramo. Naslednji dan pa so preživeli na snegu. Najbolj so uživali v drvenju na zračnicah po okoliških bregovih, le zračnico je bilo težko spraviti na vrh. Zvečer so preverili taborniško znanje na kvizu. V nedeljo pa jim je zagodlo vreme. Ostali so v koči in se igrali družabne igre. Po kosilu pa so vsi zaskrbljeno zrli v nebo in ugotavljali, ali si bodo morali oprtati težke nahrbtnike in se ob močnem sneženju podati v dolino peš. A na našo

„srečo“, sta bila avtobus in kombi PGD Mirna dobro „obuta“, da so se varno pripeljali domov. Vir in foto: Občina Mirna

Otroški parlament »Izobraževanje in orientacija«

na temo poklicna

V konferenčni dvorani Gradu Sevnica je v sredini marca potekalo zasedanje 25. občinskega otroškega parlamenta, ki so se ga udeležili osnovnošolci z območja sevniške in radeške občine. SEVNICA - Letošnja tema šolskega parlamenta, ki poteka pod krovno organizacijo Zveze prijateljev mladine Slovenije, je »Izobraževanje in poklicna orientacija«. Mladi parlamentarci iz OŠ Ane Gale Sevnica, OŠ Blanca, OŠ Boštanj, OŠ Krmelj, OŠ Milana Majcna Šentjanž, OŠ Sava Kladnika Sevnica, OŠ Tržišče in Osnovne šole Marjana Nemca Radeče so razpravo opravili v treh skupinah, in sicer na tri podteme. Prva je obravnavala »Poklice prihodnosti«, druga »Neformalno izobraževanje in kompetence«, tretja pa je imela naslov »Na pomoč–izbiram poklic«. Skupine so nato oblikovale in predstavile zaključke v skupni razpravi. Glasovali so, da bo skupna stališča sevniških in radeških osnovnošolcev na državnem parlamentu, ki bo 7. aprila v Državnem zboru Republike Slovenije v

Ljubljani, predstavila Eva Železnik, učenka Osnovne šole Boštanj. Na državnem nivoju bo za obravnavo v naslednjem letu, na 26. otroškem parlamentu, s strani sevniških in radeških osnovnošolcev predlagana tema »odvisnosti«. Potek občinskega parlamenta je povezal regijski koordinator za otroške parlamente v Posavju Uroš Brezovšek. Zbrane so pozdravili Gusta Mirt, ravnateljica Osnovne šole Krmelj, ki je letos prevzela organizacijske niti skupnega občinskega parlamenta, predsednik Zveze prijateljev mladine Krško Vinko Hostar in župan Občine Sevnica Srečko Ocvirk. Med gosti dogodka so bili tudi predstavniki sevniške enote Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje in sevniškega socialnega podjetja KNOF.

TA OGLAS JE VULKANIZERJU MARTINU PRINESEL 30% POVEČANJE PRIHODKOV. 070 899 899

Vir in foto: Občina Sevnica

Stane Peček – prvi častni občan Občine Mokronog-Trebelno 14. marca pred devetimi leti je začel veljati zakon, s katerim je bila ustanovljena Občina Mokronog-Trebelno. MOKRONOG – To je tudi datum, ki ga je tamkajšnji občinski svet izbral za praznik občine. Na predvečer občinskega praznika so pripravili prvo svečano akademijo, na kateri so podelili tudi občinska priznanja. „Najbolj sem zagotovo ponosen na to, da so občani spoznali, da se je izplačalo, da se izplača imeti lastno občino, da smo uresničili številne projekte, za katere smo se skupaj odločili, da imamo smele načrte za naprej, da imamo vizijo, da imamo dober program, ki ga bomo sami in skupaj s sosednjimi občinami v naslednjih letih tudi uresničili,“ verjame župan Občine Mokronog-Trebelno Anton Maver. Prvi častni občan je postal Stane Peček. Naziv je prejel za posebne zasluge in izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture, kjer se je zapisal kot pomemben (so)ustvarjalec številnih dogodkov na različnih področjih ljubiteljske kulture v slovenskem prostoru in širše. Z avtorskimi literarnimi deli, še posebej dragoceni so »Mokronožci«, je dosegel prepoznavnost Mokronoga in širše Mirnske doline, saj njegovo delo utripa z velikim spoštovanjem do teh krajev. Pomemben je tudi njegov prispevek pri urejanju

občinskega glasila, je idejni vodja prireditve Slovenski Kljukec, soustvarjalec magične Kresne noči, idejni oče mednarodnega festivala »(ah), TE ORGLICE«, s svojim znanjem, izkušnjami in ubrano besedo je ključni človek vsakoletnega Tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. „Človek je srečen, če lastno okolje prepozna njegovo delo. Namreč: s tem prepozna tudi delo vseh tistih, ki so z mano delali. Sam

POCENI GUME.NET

predvsem pri sistematični obnovi in ohranjanju sakralne kulturne dediščine v župniji Mokronog, ter Anton Cvetan za dolgoletno delo v krajevni skupnosti in na društvenem področju, predvsem pa za neprecenljiv prispevek pri vodenju postopkov za gradnjo Večnamenskega doma na Trebelnem. Župan Občine Mokronog-Trebelno Anton Maver pa je listino Občine Mokronog-Trebelno podelil kolektivu podjetja M-Tom za izjemno požrtvovalno predanost in trud pri nakupu lastnih prostorov, s tem pa ohranitev podjetja in nadaljevanje gospodarske dejavnosti v Mokronogu. Za glasbeni del prireditve, ki jo je povezovala Petra Krnc, so poskrbeli člani skupine Sejmarji, ki jo vodi eden najbolj znanih slovenskih orgličarjev – Marjan Urbanija. Ob prvem prazniku so občanom čestitali sosednji župani Rupert Gole, Srečko Ocvirk, Dušan Skerbiš in Bernardka Krnc, nekaj misli pa je zbranim namenil tudi načelnik pobratene občine Gračišće Ivan Mijandrušič.

ne pomeniš pri tem delu nič. Ampak če imaš skupino, če imaš ljudi, ki te tudi malo priganjajo, dobivaš pri njih ideje, jih sam daješ, je to eno tako lepo sožitje, ki potem tudi daje neke rezultate, ki jih – na koncu koncev – tudi doma opazijo,“ je o nazivu povedal Stane Peček, ki so mu njegovi Mokronožci podelili tudi naziv častnega škrata Lošč. Priznanji Občine Mokronog-Trebelno sta prejela Klavdio Peterca za požrtvovalnost in Vir: Občina Mokronog – Trebelno delo na področju humanitarne dejavnosti, Foto: Urban Gabrijel


8

IZ NAŠIH KRAJEV

GOSPODARSTVO

Sajenje dreves v Levstikovem sadovnjaku

Socialno podjetništvo – način reševanja krize?

Zavod Levstikova pot nadaljuje z zasajanjem sadnih dreves v Levstikovem sadovnjaku ob skupaj 34 kilometrov Levstikove poti iz Litije, skozi Šmartno do cilja na Čatežu.

Začetki Pojem socialno podjetništvo je v našem prostoru relativno nov, medtem ko je v tujini ta vrsta podjetništva ponekod že zelo uveljavljena in predstavlja resno alternativo tržni ekonomiji. Od ostalih podjetij se socialno podjetje razlikuje po tem, da njegov osnovni namen ni ustvarjanje dobička, ampak služenje širši javnosti. V tujini so poznani primeri dobrih in slabih praks. Socialna podjetja se v Evropi najpogosteje pojavljajo v obliki nepridobitnih organizacij (70 odstotkov), zadrug (26 odstotkov) in združenj (tri odstotke) ter delujejo na različnih področjih – bančništvo, zavarovalništvo, potrošništvo, energetika, kmetijstvo, obrtništvo, kultura, šport, gradbeništvo, raziskovanje, izobraževanje, javne storitve, turizem ter socialno in zdravstveno varstvo. Skupna vrednota teh podjetij je skrb za trajnostni ekološki, ekonomski in socialni razvoj lokalnih skupnosti. V Sloveniji je možnost ustanovitve socialnega podjetja postala realna šele s sprejetjem Zakona o socialnem podjetništvu (ZSocP), ki je v veljavo stopil s 1. januarjem leta 2012. Zakon o socialnem podjetništvu opredeljuje pojme in načela socialnega podjetništva, dejavnosti, ki se lahko opravljajo, ter postavlja pravila za ustanavljanje podjetja, za zaposlovanje, za financiranje in nadzor.

ČATEŽ - Tako se bo sadovnjak s slovenskimi sortami sadnih dreves razprostiral v treh občinah Litija, Šmartno pri Litiji in Trebnje. Zavod pa išče dodatne lokacije za zasajanje, zato prosijo vse domačine in druge prebivalce, ki imajo zemljišča neposredno ob trasi Levstikove poti (tako skupne kot severne in južne trase), da sporočite svojo

pripravljenost odstopiti prostor za zasaditev drevesa. Lastniki zemljišča ne bodo imeli nobenih stroškov, saj bo ves material in zasaditev v rokah Zavoda Levstikova pot. Lastniki naj jim pišejo na info@levstik. si Hkrati pa v teh treh občinah iščejo nove botre dreves, ki bi bili pripravljeni sofinancirati posamezna drevesa ob poti.

Načrtujejo namreč, da bi v prihodnjih letih ob poti zasadili res veliko število slovenskih sort sadja, tako avtohtonih kot udomačenih, kar bi obogatilo turistično ponudbo na tem območju med Litijo in Čatežem.

Vir in foto: Rudi Bregar

Mreža postajališč za avtodome po Sloveniji – primer dobre prakse Župan Občine Mirna Dušan Skerbiš je projekt Mreža postajališč za avtodome po Sloveniji v marcu predstavil na 9. srečanju občin in županov Slovenije. V okviru konference Zlati kamen je bil projekt eden od treh predstavljenih primerov dobre prakse tako na Bledu kot v reviji, ki je izšla ob tej priložnosti. MIRNA, BLED - „Sem zelo zadovoljen, da smo dobili povabilo, da predstavimo projekt Mreža postajališč za avtodome. Imeli smo idealno priložnost, da povemo, kaj želimo z njim doseči, in kako bomo vodili aktivnosti, ki so pred nami. Prepričan sem, da je to tudi za Slovenijo projekt, ki nam daje širom Evrope nove dimenzije prepoznavnosti,“ je povedal župan Občine Mirna Dušan Skerbiš. Tega se zavedajo tako v občinah, ki so v projekt že vključene, kot v tistih, ki

so v teh dneh izrazile interes, da bi se vanj vključile v prihodnjih tednih. V okviru projekta bodo še ta mesec pripravili analizo stanja, med katero bodo popisali mikrolokacije postajališč. To bo izhodišče za pripravo časovne in finančne konstrukcije projekta, s katerim želijo partnerji pod enotno tržno znamke tako doma kot v tujini promovirati Slovenijo, predvsem pa lokalno turistično ponudbo skozi oči popotnika z avtodomom. Da bi se popotniki z avtodomom v Sloveniji

počutili dobrodošle in da bi pri nas doživeli kaj drugačnega bo v okviru projekta v prihodnjih treh letih v vsaj 50 slovenskih občinah vsaj eno standardizirano postajališče za avtodome z informacijsko tablo z namigi za izlet. Prva standardizirana postajališča za avtodome bodo vključena v mrežo že do konca letošnjega leta. Vir in foto: Občina Mirna

Županovo vino V Sevnici je v soboto potekala deseta jubilejna razglasitev izbora »Županovo vino«, ki je namenjeno promociji sevniške občine in ima status protokolarnega vina za različne priložnosti. SEVNICA - Jubilejni izbor je pod vodstvom degustacije komisije tokrat potekal v okviru Društva vinogradnikov Sevnica-Boštanj, prav tako je bila sama razglasitev vključena v program občnega zbora društva. Na podlagi razpisa sta bili letos izbrani dve Županovi vini 2015 – cviček PTP kot vino, značilno za območje desnega brega reke

Save, in rdeči bizeljčan PTP, ki ga pridelujejo na območju levega brega Save. V kategoriji cviček je bil najbolje ocenjen pridelek Uroša Flajsa iz Društva vinogradnikov Malkovec, v kategoriji rdeči bizeljčan pa pridelek Staneta Možiča iz Društva vinogradnikov Sevnica-Boštanj. Zbrane na dogodku so pozdravili župan Srečko Ocvirk, na

občnem zboru novo izvoljeni predsednik Društva vinogradnikov Sevnica-Boštanj Jože Simončič, predsednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske Matjaž Jakše in cvičkova princesa Maja Žibert.

Vir in foto: Občina Sevnica

V Trebnjem javna tribuna z Janezom Janšo V torek, 17.3.2015 je Trebnje obiskal Janez Janša. TREBNJE – V Kulturnem domu v Na javni tribuni je Janez Janša predstavil moderiral dr. Božo Predalič. Trebnjem je potekala javna tribuna s svoje zadnje knjige in komentiral predsednikom SDS Janezom Janšo. aktualne politične razmere. Pogovor je Vir: P.U., Foto: FB

Svetovni dan lutk na gradu Sevnica V soboto, 21. marca 2015, bo natanko 5 let, odkar so na Grad Sevnica prišle lutke. Mnogo lutk – od velikih in malih, naprstnih in ročnih, javajk in marionet, do telesnih lutk človeške velikosti. SEVNICA - Takrat je bil ustanovljen zasebni zavod »Grajsko lutkovno gledališče Sevnica«, ki je s posluhom Občine Sevnica in KŠTM Sevnica dobil prostore in začel delovati v severozahodnem stolpu Gradu Sevnica. Od samega začetka je njihov strokovni in umetniški vodja Snježana Pungerčič, ki s svojimi bogatimi lutkarskimi in igralskimi izkušnjami skrbi za kakovostno in ustvarjalno pot GLG-ja. Pred tem je bila deset let redno zaposlena kot igralka v »Mestnem lutkovnem gledališču Rijeka«. Lutke in scenografijo izdeluje Bernard Pungerčič z rednim sodelovanjem likovne pedagoginje Nene Bedek. V stalni zasedbi igrajo: Snježana Pungerčič, Marjana Štojs, Jasna Pinoza in Brigita Bedek. Vsa ta leta uspešno ustvarjajo (1–2 predstavi na sezono) in igrajo lutkovne predstave,

izvajamo lutkovne delavnice, lutkovno izobražujemo otroke, mladino in odrasle; predvsem v posavski regiji, po Sloveniji in celo v tujini. Da bi lutke in lutkarstvo čim bolj približali otrokom in mladini, že 5. leto vodijo likovni projekt za osnovne šole z naslovom »Sanjam o grajski lutki«, v katerem je sodelovalo že veliko šol, imeli pa so že 18 razstav. Letos bo že 6. praznovanje »Svetovnega dneva lutk« še posebno svečano, saj se bo predstavila češka lutkovna skupina iz Prage s svojimi znamenitimi marionetami. V počastitev mednarodnega sodelovanja so povabili češko veleposlanico v Republiki Sloveniji. Ta dan namreč vsa lutkovna gledališča na svetu praznujejo Svetovni dan lutk. Vir in foto: Zavod GLG Sevnica

Kaj je socialno podjetništvo? Socialno podjetništvo je oblika podjetništva z velikim čutom odgovornosti za družbo in ljudi. Motivi poslovanja v socialnem podjetništvu so povezani z reševanjem socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov v družbi. Namen te alternativne oblike podjetništva je sicer tržno delovanje ob nekoliko prirejenih pravilih v primerjavi z običajnim podjetništvom. Socialna podjetja prav tako kot običajna podjetja nastopajo na trgu, s to razliko, da dobička praviloma ne delijo, temveč ga vračajo nazaj v podjetje. Za socialna podjetja veljajo pravila v skladu z načeli socialnega podjetništva, ki zagovarjajo povezovanje ljudi, reševanje družbenih problemov in zaposlovanje ranljivih skupin ljudi, kot so invalidi, iskalci prve zaposlitve, starejši delavci, bivši uporabnih drog ali kaznjenci, Romi, osebe s posebnimi potrebami, gibalno ovirane osebe. Socialno

9

podjetništvo spodbuja sodelovanje ljudi ustanovi socialno podjetje tipa A ali socialno in prostovoljno delo ter na ta način krepi podjetje tipa B. Za socialno podjetje tipa A velja, da opravlja dejavnost socialnega solidarnost v družbi. podjetništva in da v prvem letu svojega Dejavnosti, ki so lahko del socialnega delovanja zaposluje vsaj enega delavca, v podjetništva: drugem letu pa dva delavca. Za socialno • eko pridelava hrane, ohranjanje narave, podjetje tipa B pa velja, da lahko opravlja urejanje in varstvo okolja, zaščite živali in katero koli dejavnost, zaposluje pa osebe spodbujanje uporabe obnovljivih virov iz ranljivih skupin, in sicer ima najmanj eno energije in razvoja zelene ekonomije, tretjino delavcev iz ranljivih skupin od vseh • turizem za osebe, ki jim je zaradi življenjskih delavcev. razmer turizem težje dostopen (socialni turizem), Socialna podjetja morajo voditi svoje skrbi za ohranjanje delovnih mest in zato poslovne knjige v skladu z računovodskimi vzpostavlja široko podporno okolje, ki bo standardi za socialna podjetja. Lahko se tovrstne pobude in projekte tudi spremljalo prijavljajo na razpise, ki veljajo za socialna od ideje in poslovnega načrta do zelo podjetja, in tako pridobivajo sredstva za potrebnega izobraževanja za tovrstno delovanje, poudarja Slapnik. Potrebni pa svoje delovanje. bodo tudi nekateri popravki zakonov, kakor Ustanovljena vladna projektna skupina denimo zakona o zadrugah, ki zdaj ne za razvoj socialnega podjetništva »pokriva« ne delavskih ne potrošniških ne Vlada je v letošnjem letu ustanovila posebno storitvenih ne stanovanjskih in podobnih projektno skupino za razvoj socialnega zadrug. podjetništva. Zadružništvo, socialno Za socialno podjetništvo so letos namenjena • mladinsko delo, promocija zdravega podjetništvo, kreativne industrije imajo načina življenja, zagotavljanje socialne podporo, kakršne še niso imele nikoli, je vključenosti, spodbujanje zaposlovanja prepričan Tadej Slapnik, državni sekretar v in poklicnega usposabljanja oseb, ki so kabinetu vlade. Med glavnimi cilji skupine za razvoj socialnega podjetništva, zadružništva, brezposelne ali jim grozi brezposelnost, kreativnih industrij in ekonomske demokracije • pravična trgovina, • spodbujanje razvoja lokalnih skupnosti, je vzpostavitev močnega podpornega okolja podpornih storitev za socialna podjetja. Kaj to pomeni v praksi? 18. 12. 2014 je bilo v Sloveniji registriranih 147 socialnih podjetij. Za primerjavo je bilo na 31. 12. 2014 v Sloveniji registriranih 80.988 samostojnih podjetnikov, 70.828 gospodarskih združb in 23.482 društev. Socialnih podjetij je v primerjavi z drugimi združbami malo, vendar gre za novo in še neuveljavljeno obliko podjetij na trgu. Socialno podjetje se navadno preoblikuje iz društva, zavoda, ustanove, gospodarske družbe, zadruge, evropske zadruge ali druge pravne osebe zasebnega prava, ki ni ustanovljena izključno z namenom pridobivanja dobička in premoženja ne deli, prav tako ne deli ustvarjenega dobička oziroma ga deli v omejenem obsegu, v skladu z zakonom.

za finančni vstop v socialno podjetništvo, je pojasnil državni sekretar Tadej Slapnik, ki projektno skupino vodi. Zainteresirani morajo priti do sredstev za odkup, do finančnih virov, kajti to je očitno še vedno problem, zato so nekatere dosedanje pobude, s katerimi so želeli zaposleni iz stečajnih razbitin na novo vzpostaviti zadružno ali socialno podjetje, propadli: tako Novi Novoles, kakor Armal Iz zgoraj naštetih oblik pravnih oseb se lahko in še kateri. Pomembno je, da je država v

sredstva, ki so bila razpisana v okviru Javnega razpisa za spodbujanje socialnega podjetništva 2. Skupna višina dodeljenih sredstev za ta razpis je bila 4,5 milijona evrov, za leto 2015 pa je okvirna predvidena dinamika financiranja v višini 800.000 evrov.« Vir in foto: Š. Z.

10 nasvetov za varčevanje z elektriko Predstavljamo vam 10 načinov, kako ugašajte računalnik, če ga nekaj časa ne 5. Zamenjajte stare aparate (hladilnik, varčevati z električno energijo: boste uporabljali. zamrzovalna skrinja, pralni, pomivalni in sušilni stroj itd.) z novejšimi, ki porabljajo 1. Uporabljate varčne sijalke, saj v povprečju bistveno manj električne energije. Velikokrat porabijo 80 % manj električne energije kot se namreč zgodi, da se vam investicija v klasične žarnice z nitko z enako močno nove aparate pokrije že s tem, da boste svetilnostjo. Imejte v mislih, da klasična plačevali manj električne energije. Ob tem žarnica porabi le 20 % električne energije imate konec koncev tudi nov aparat. za svetilnost, vse ostalo porabi za toploto. Medtem ko varčna sijalka za svetilnost 6. Kuhajte v posodi s pokrovom, saj tako porabi med 90 in 95 odstotki, le 5 do 10 toplotna energija bistveno počasneje izhaja iz posode. To pomeni tudi, da boste odstotkov pa za toploto. porabili manj energije za ustvarjanje toplote. Dokazano je, da sicer najmanj energije 2. Ugašajte naprave, ki se napajajo z 3. Če pri vašem distributerju uporabljate porabijo lonci na pritisk (ekonom lonec). dvotarifno merjenje električne energije, v času nizke tarife uporabljajte naprave, 7. Pri pranju perila porabite bistveno več ki porabijo več električne energije. Takrat energije, če perete na 90˚ C, kot pa pri 60˚ je cena električne energije nižja od 30 do C. Če perete na 60˚ C, lahko podaljšate 50 odstotkov (odvisno od dobavitelja in čas pranja in dosegli boste enak učinek, paketov). Nizka tarifa traja od ponedeljka do kot če bi prali pri 90˚ C. Le porabili boste petka med 22. in 6. uro, cel dan v soboto in precej manj električne energije, za kar vam nedeljo ter med prazniki. Visoka tarifa pa od bo hvaležna vaša denarnica. ponedeljka do petke med 6. in 22. uro. 8. Hladilnik in zamrzovalno skrinjo/omaro 4. Pri likanju poskusite vsa oblačila likati imejte odpro čim manj časa, saj tako električno energijo, ko jih ne uporabljate. naenkrat, saj boste na ta način privarčevali znižate možnost vstopa toplega zraka. Če Nima smisla, da je »v ozadju« prižgana več energije. Likalnik namreč največ energije uporabljate hladilnik oz. zamrzovalnik brez opcije »No frost«, redno čistite led, ki se televizija, če je nihče ne gleda. Ravno tako potroši ravno pri začetnem ogrevanju.

nabira v notranjosti. Led je namreč dober izolator, zato naprave potrebujejo več energije, da dosežejo želeno temperaturo. 9. Kupite napravo, ki meri porabo električne energije posameznih naprav. Na ta način boste ugotovili, katere naprave porabijo največ električne energije, in se boste najprej »lotili« le-teh. 10. Električno kuhalno ploščo izklopite nekaj minut pred koncem kuhanja. Plošča bo namreč še lep čas oddajala toploto, potrebno za dokončanje kuhanja. Enako velja tudi za pečice pri peki. Vir: Aleš Povše, direktor Dvojka d.o.o.


10

POTOVANJA

POTOVANJA

Potopis: Trebinje, najlepše hercegovsko mesto

Rim, Neapelj, Pompeji

Mesto Trebinje in jugovzhodno Hercegovino sem si želel obiskati že dalj časa. Čeprav v mestu Trebinje še nisem bil, sem čutil, da mi bo zelo všeč. Vedel sem, da je na tem področju kamnita pokrajina, kar mi je všeč. Večkrat sem prebral, da je Trebinje najlepše hercegovsko mesto. Že pot od Sarajeva preko Foče, Tjentišta in Bileće je bila zelo zanimiva. Prvič sem se ustavil v Tjentištu, kjer sem se na hitro sprehodil do spomenika, ki je posvečen padlim borcem bitke za Sutjesko. Zanimivo je bilo, da sem tam srečal turista s Portugalske. Vprašal me je, čemu je ta stvar (mislil je spomenik) namenjena, zato sem mu na kratko odgovoril. Ker ga je tema zanimala, je rekel, da bo zadevo bolj podrobno raziskal s pomočjo googla. Na poti do Trebinja me je fasciniralo tudi Bilećko jezero, to je umetno jezero na reki Trebišnjici. Velikost jezera je 33 kvadratnih kilometrov, kar pomeni, da je več kot 20krat večje od Blejskega jezera. Jezero je primerno za kopanje in je zelo lepo, ima pa tudi otok, na katerem je cerkev. V poznih popoldanskih urah sva s sopotnico prispela v Trebinje, ker sva imela urejeno prenočišče v čudovitem hotelu Bellevue. Ker je bilo do večera še kar nekaj časa, sva se s sopotnico Katjo odločila, da si greva ogledati trdnjavo na bližnjem hribu (mogoče bi lahko rekel kar goro) iznad Trebinja. Kako se trdnjava imenuje, se ne spomnim, predlagal pa nama jo je prijazen domačin, ki je kot fotograf slikal na poroki, ki se je ravno odvijala v hotelu Belleveu. Prijazen domačina nama je povedal tudi, da je pot vse do vrha betonirana. Take gorske izzive imava jaz in moj devet let star Peugeot 307 zelo rada in v njih uživava. Pot do vrha je bila fantastična. Prelepa kraška pokrajina, s čudovitim razgledom na Trebinje, reko Trebišnjico in okolico. Ko sva se vrnila nazaj v dolino, sva se odpravila v center mesta, da najdeva restavracijo, kjer bi večerjala. Ko sva se sprehajala po mestu, sva naletela na pisarno Turistično-informativnega centra Trebinje (TIC), ki je bila – kjub temu da je bila ura že preko osme zvečer – še vedno odprta. V centru je delala prijazna gospodična, ki mi je dala kar nekaj literature o Trebinju in okolici ter mi vse podrobno razložila. Videti je bilo, da je punca izredno vesela vsakega turista v njenem mestu. Na vratih je pisalo, da je TIC ob sobotah odprt samo do 15. ure. Predvidevam, da je ta punca podaljšala službo za lastno zadovoljstvo. Če primerjam TIC v Trebinju in TIC v Puli, je razlika kot noč in dan. V Trebinju dobiš tiskano brošuro z opisi vseh znamenitosti v Trebinju in okolici. Poleg tega dobiš načrt Trebinja in okolice, kjer so označene vse znamenitosti. V Puli pa dobiš samo načrt mesta in te na hitro odslovijo. Ko je v Puli želela načrt mesta tudi moja prijateljica, so ji ga kar težko dali. Ob tem naj omenim, da jih je tisk načrta stal največ deset centov. Nima pa Trebinje niti 0,01 % turistov toliko kot Pula. Prav žal mi je takih prijaznih mest, kot je Trebinje, da nimajo več turistov. V TIC-u nama je prijazna uslužbenka predlagala, naj obiščeva restavracijo Studenac, kjer imajo super ambient in odlično hrano. In res je bilo tako. Restavracija leži ob reki, preko vrta restavracije pa so umetno speljani potočki. Res idilično okolje. Tudi hrana je bila odlična. Kaj hoče človek lepšega? Odlična hrana, super ambient, dobro vino in prijetna balkanska glasba.

(manastir), ki leži na hribu nad mestom in se imenuje Hercegovačka Gračanica. Manstir je res lep in leži na res lepi lokaciji, od koder se vidi skoraj celo Trebinje. Manastir je kopija Manastirja Gračanica, ki leži na Kosovu. Manastir je bil zgrajen leta 2000. Zgradili so ga zato, da so v njej shranili posmrtne ostanke znanega pesnika Jovana Dučića, ki je sicer umrl v Ameriki, vendar je bila njegova želja biti pokopan v Trebinju. Trebinje je znano tudi po tem, da so na okoliških hribih trdnjave še iz časa AvstroOgrske. Trdnjave, ki so stare več kot sto let, so zdaj bolj ruševine kot trdnjave, vendar jih je vredno pogledati. S sopotnico sva se odločila, da si greva ogledati najbolj znamenito trdnjavo, ki se imenuje Strač. Do nje pelje več kot sto let stara kolovozna pot, ki jo je naredila še avstro-ogrska monarhija. Vedel sem, da bo makadamska cesta slaba, ampak moj Peugeot je na take navajen. Rekel sem si, do koder bo šlo, bo pač šlo, nato pa naprej peš. Cesta je bila zelo ozka. Še za en avto preozka. Da bi se srečala dva avtomobila, ni nobene možnosti. Saj prometa na tem kolovozu ni, samo če bi slučajno srečal koga, bi nekdo moral v najslabšem primeru iti vzvratno dva kilometra, česar pa si po ozki makadamski cesti ne želi nihče. Sva pa imela super razglede. Srečala sva tudi čredo koz in pastirico. Za avtom sem uspešno premagoval vse ovire, potem pa je pot postala preslaba in

POCENI GUME.NET sva se naprej odpravila peš. Žgalo naju je sonce, ki pa imelo name skupaj s čudovito naravo pozitiven učinek. Po 45-tih minutah hoje sva prišla do trdnjave. Zanimiva zgradba, super razgledi … Raziskovanje trdnjave sem vzel resno in želel sem videti vsak kotiček. Ko sem se privlekel v en prostor, se je pred mano znašel starejši človek, ki je izgledal kot kakšen puščavnik. V prvem trenutku sem se ga kar malo ustrašil. Ta ‘puščavnik’ je bil prijazen gospod, ki mi je povedal, da je star 80 let in da že deset let hodi vsak dan na ta hrib. Omenjeni gospod nama je na najino razočaranje tudi povedal, da to ni trdnjava Strač, ampak Golo brdo. Povedal nama je tudi, da je Strač veliko bolj zanimiv in večji. Izgleda, da bo ravno trdnjava Strač razlog, da še enkrat obiščem Trebinje. Naslednja znamenitost, ki sva si jo ogledala, je bil Arsalanagićev most, ki ga je zgradil Mehmed paša Sokoliović. To je tisti Mehmed paša, ki je zgradil tudi znameniti most na reki Drini v Višegradu.

Arsalanagićev most je bil včasih višje na reki Trebišnjici. Leta 1966 so ga razstavili in ponovno sestavili v Trebinju. Če mostu ne bi razstavili, bi ga namreč zalila voda, ker so na reki Trebišnjici naredili jez za hidro elektrarno. S sopotnico sva se tudi odločila, da si ogledava dva manastirja, ki ležita v bližnji okolici mesta Trebinje. Prvi manastir, ki sva ga obiskala, se imenuje manastir svetog Petra i Pavla. Samostan nama je razkazala Zjutraj so nama v hotelu Belleveu pripravili prijazna sestra. V manastirju živijo le ženske odličen zajtrk, ker sva bila edina gosta, so in se ukvarjajo s pridelavo vina, šivajo, zajtrk pripravili samo za naju. Zelo so se izdelujejo spominke … Vino imajo navadno potrudili. in sladko. Sladko je izredno dobro. Po zajtrku sva se opravila na ogled znamenitosti v mestu Trebinje in okolici. Drugi manastir, ki sva ga šla pogledat, je Najprej sva si šla ogledati pravoslavno cerkev bil manastir Tvrdoš. Ko vidiš en manastir,

opaziš, da so si tudi drugi bolj kot ne podobni. Ponovno sva se odpravila v restavracijo Studenac, kjer sva povečerjala. Ker je bila nedelja, je bilo ljudi malo manj, hrana pa tudi tokrat odlična. Ko sva povečerjala sva natakarja vprašala, če je kje kakšna živa glasba. Rekel je, da je, in sicer naj se odpraviva v center, čez predor in da je takoj na desni glasba v živo. Prevozil sem skoraj celo Trebinje, ampak preora nisem našel, zato sem vprašal še mimoidočega moškega. Še preden sem dobil odgovor, me je vprašal, od kod sva. Ko sem rekel iz Slovenije, ni mogel skriti iskrenega navdušenja nad Slovenijo in Slovenci. “Aha, vi tražite živu muziku. Pa znate, ja sam star čovjek, pa ne znam to …” Pa najin sogovornik zagleda deset let starega fanta na drugi strani ulice in ga pokliče: “Mali, dođi ovamo.” Fant gre počasi proti nam, gospod pa se kar malo razjezi: “Ajde požuri, vidiš da su došli ljudi iz Slovenije, da jim kažeš, kdje je živa muzika.” Potem sva našla to živo glasbo. Kot je rekel natakar, je bila takoj za predorom na desni strani. Vendar ta predor ni bil predor za avto, ampak predor čez mestno obzidje.

v Trebinje vleče to, da te ljudje tako zelo lepo sprejmejo. Skoraj na vsakem koraku čutiš, kako so ljudje veseli, da si prišel pogledat njihovo mesto. Če hodite na morje v južno Dalmacijo ali Črno Goro, je Trebinje iz Dubrovnika oddaljen samo 30 kilometrov, iz Herceg Novega pa 40 kilometrov. Tako da vam ne bo žal dneva za obisk tega hercegovskega bisera. Čeprav je Trebinje vredno več kot le en dan obiska! Vir in foto: Tomaž Gorec

Nestrpno smo se prestopali in pogledovali na avtocesto. Čakali smo avtobus, ki nas bo popeljal na izlet v Rim, od tam pa v Neapelj in Pompeje. Ura je bila blizu polnoči in zunaj je že bilo kar hladno, tako da čakanje ni bilo ravno prijetno. Vkrcali smo se na avtobus in 760 km dolga pot nas je peljala mimo Benetk, pa Bologne in Firenc naravnost proti Rimu. V Rim smo prispeli v jutranjih urah. Na vpadnicah je bila že velika gneča. Počasi smo napredovali v mesto. In končno prispeli pred katakombe, ki so daleč najslavnejše med vsemi katakombami na svetu. Katakomba je izraz za pokopališča, ki se nahajajo pod zemljo, kjer so kristjani imeli svoje pokopališče. Grobovi so se nahajali na tleh in v zidovih oziroma stenah. Njihov namen je bil tudi skrivati žive, kajti poganski cesarji so preganjali kristjane. Zato jim je preostalo le podzemlje. V katakombah, ki so lahko več nadstropij pod zemljo, se vijejo hodniki, ki so lahko kilometrski, vendar ozki. Zidovi so okrašeni s freskami iz stare in nove zaveze ter različnimi krščanskimi simboli. Ogledali smo si tudi katakombe sv. Callista, kjer naj bi bilo pokopanih preko pol milijona kristjanov. Pot nas je vodila po ozkih hodnikih, na trenutke je bilo prav klavstrofobično. Vendar pa so nas očarale freske in simboli. Po končanem ogledu smo se s podzemno železnico zapeljali skoraj do centra Rima. Izstopili smo in se napotili po rimskih ulicah ali bolje rečeno po sedmerih rimskih gričih. Griči, poimenovani Palatino, Aventino, Capitol, Qurinale, Viminale, Esqullino in zadnji Celio, se bohotijo na bregovih reke Tibere. In že smo bili pred Kolosejem, največjim amfiteatrom, ki je dediščina rimskega cesarstva. Kolosej so zgradili trije cesarji, ki sodijo v Flavijsko rodbino, in sicer Domicijan, Tit in Vespazijan. Ime Kolosej pa je dobil po 30 metrov visokem kipu Nerona, ki je bil upodobljen kot sončni bog. Namenjen je bil borbam z živalmi, borbam med gladiatorji in raznim igram na vodi. Petdeset tisoč obiskovalcev je lahko vstopalo v Kolosej skozi 76 vhodov.

Zabava je bila super. Tam sva tudi spoznala dva mlada fanta, ki sta bila navdušena, da sva iz Slovenije prišla v Trebinje. Na vsak način sta naju želela počastiti s pijačo. Naslednje jutro je na žalost prišel čas za odhod domov. V Trebinje se bom zagotovo še vrnil. Na okoliških hribih me čaka še veliko trdnjav, ki si jih moram ogledati. Pa niso samo trdnjave tisto, kar me vleče v Trebinje. Predvsem me

11

Notranjost koloseja v Rimu

narejene so bile leta 1723, in sicer pod taktirko Francesca de Sanctisa z namenom, da povežejo ulici” Via Felice” z “Via del Babuino”. Stopnic je natančno 138 in vodijo do cerkvice iz 16. stoletja, imenovane Trinita del Monti, od koder je prekrasen pogled na mesto. Španske stopnice pa so dobile ime po bližnji Pompeji in Vezuv španski ambasadi. Pogled na mesto nas Pompeji so nas začarali. Nekako smo lažji dostop poskrbljeno z vzpenjačo. je očaral, čeprav je bila množica ljudi, se vživeli v obdobje antičnega Rima, Mesto je prepoznavno po katedrali, ki ki so se drenjali z nami na stopnicah, Pompejci pa so bili izredno razviti, odlični so jo začeli graditi leta 1920. Čudovita nepregledna. trgovci in veliki uživači. Imeli so celo svoje katedrala s prekrasnimi freskami, mozaiki kopališče, ki pa je bilo ločeno na moški in skulpturami. Tega je dal zgraditi Hadrijan, in sicer v letih in ženski del, bordele, akvadukt … Vodo V Orvietu so tudi palače, ki so nekoč 119 pa do 128, in sicer je bil namenjen služila papežem, in sicer kot papeška čaščenju bogov. Je najbolje ohranjen so pridobivali iz reke Sarno. Ulice so rezidenca. Palača je obdana s čudovitimi bile tlakovane, obstajali so celo pločniki. rimski spomenik. Najzanimivejša so vrtovi, neštetimi fontanami in ribniki. Neverjetno. Pompeje so začeli izkopavati vhodna vrata, ki so bakrena in so pripadala leta 1748, ko je kmet s plugom zadel ob še originalni stavbi. predmet iz brona. Prijetno utrujeni smo Mesto je obdano z obzidjem, ki izhaja iz In že smo bili v bližini Vatikana, ki je se odpeljali še do Neaplja (Napoli). Sledil časa Etruščanov. Pod samim mestom najmanjša neodvisna država na svetu je krožni ogled mesta. Po ogledu smo pa se nahaja še eno mesto – podzemno v samem središču Rima oziroma je z izstopili iz avtobusa in se sprehodili. Smeti mesto. To je labirint predorov in jam. mestom obkrožena. Vatikan je dom in nered v mestu nas nista prav nič motila. Dolgo časa to podzemlje ni bilo odprto za papežev oziroma je ozemlje, kjer domuje Seveda smo si privoščili pizzo Margerito, javnost, zdaj pa po njem potekajo vodeni Sveti sedež. Vatikan je kot država nastal saj je prav od tu doma. Ime je dobila po ogledi. Ostalo nam je še malo časa za leta 1929 in zaposluje 3000 ljudi. Ogledali kraljici Margeriti, ki so ji ob obisku Neaplja fotografiranje in degustacijo njihovih smo si tudi Baziliko Sv. Petra, katere postregli z omenjeno pico. Neapelj ima specialitet. Nato nas je čakala dolga pot gradnja je trajala 120 let. V njej se nahajajo dolgo glasbeno tradicijo, od tu izhajajo domov. fascinantna dela znanih umetnikov, kot so Rossini, Nicolo Piccini itd. Neapelj naj bi Michelangelo, Younger in Raphael. Freske obstajal že v 7. stoletju pred Kristusom in Vir in foto: Vlasta Vatovec in slike so prekrasne. v prevodu pomeni »Novo Mesto«. Beseda izhaja iz grščine. Samo mesto ima okrog Ker smo bili že utrujeni, se nismo povzpeli milijon prebivalcev, ki so vedno veseli in na kupolo, menda je od tam prekrasen se požvižgajo na pravila. Vožnja z avtom pogled na Rim. Za en dan kar dovolj hoje v Neaplju je pravi podvig. Na to kažejo in ogledov. Skok na avtobus in odhod v avtomobili, ki so vsi po vrsti obtolčeni. Terme Fiuggi, kjer nas je čakala večerja in težko pričakovana postelja, saj smo bili Sledil je povratek v Fiuggi, kjer smo pokonci že praktično 48 ur. Zjutraj smo se prespali. sprehodili po zdraviliškem mestecu, ki je postalo znano po svoji vodi, in sicer že v 14. Naslednji dan je bil za ogled na vrsti ŽENSKE KOLEKCIJE stoletju. Sledil je odhod v Neapelj oziroma Orvieto, mesto, ki je postavljeno na najprej na Vezuv in ogled Pompejev. Kar sam vrh strmega pobočja, zato je za 410 km vožnje je bilo pred nami. Prispeli smo pod vznožje Vezuva. Tam nas je čakal lokalni voznik in nas je odpeljal do točke v mestu Ercolano, kjer smo se nato peš povzpeli na vulkan Vezuv, katerega izbruh je leta 79 našega štetja uničil znana mesta Pompeje, Herculaneum in Stabijo. Voznik avtobusa nam je povedal, da se prebivalci, ki živijo v okolici Vezuva, zelo bojijo njegova ponovnega izbruha. Njegov zadnji izbruh je bil leta 1944. Radovedno smo si ogledovali krater, iz katera se je kadilo. Privoščili smo si tudi vino »Lacrime di Kristo«, kar v prevodu pomeni Kristusove solze. Ob vznožju so nas pričakali prijazni domačini z znanim likerjem Limoncello, ki nas je kaj hitro spravil v dobro voljo.

VELIKA IZBIRA

NOVE MOŠKE IN

www.tomazgorec.si

Calistove katakombe

Znašli smo se na Piazza di Trevi, kjer se nahaja najznamenitejša fontana, in sicer Fontana di Trevi. Ta je postala znana v filmu »La Dolce vita«, ki ga je posnel režiser Fellini, in sicer z igralko Anito Ekberg. Legenda pravi, da mora vsak obiskovalec Rima vreči kovanec v vodo, le tako se bo ponovno vrnil v Rim. To baročno in ekstravagantno fontano je naredil Nicolo Salvi leta 1762, in sicer za papeža Clementa XII. Seveda smo Pompeji so bili dobesedno prekriti z lavo, tudi mi metali kovance v fontano v upanju, ki je bila debela od pet do osem metrov in pod katero je umrlo 20.000 ljudi. Plinij je da se še kdaj vrnemo v Rim. zelo dobro opisal izbruh vulkana, saj je bil Piazza di Spagnia in Španski stopnice, ravno takrat zasidran v Neapeljskem zalivu.

Fontane di Trevi – Rim


12

POTOVANJA

AVTO MOTO

13

CNN.com o 10 razlogih za obisk Slovenije v letu 2015

Deset nasvetov, kako varčevati z gorivom

Ena največjih televizijskih mrež na svetu, CNN, je v svoji rubriki potovanja opisal Slovenijo kot deželo odlične kulinarike in naravnih lepot, ki jo je vredno obiskati. Za to obstaja najmanj deset razlogov. Poleg Pirana, Ljubljane, pustnega karneval, človeške ribice, Bleda, Škofjeloškega pasijona, Idrije, stare vinske trte na Lentu in Triglava, je CNN med drugim izpostavil tudi Deželo kozolcev v Šentrupertu.

Varovanje okolja, čedalje višji življenjski stroški in nižje plače nas silijo k razmišljanju, kako privarčevati pri porabi goriva. Osredotočite se na spodnje nasvete in prihranili boste denar pri porabi goriva in svoj prihranjeni denar boste lahko porabili za kaj drugega. Cena bencina in dizelskega goriva se je skoraj ustavila oz. počasi narašča, vendar je še vedno velik strošek. Tukaj je 10 preprostih nasvetov za varčevanje z gorivom.

Ljubljana

1. Poskrbite, da boste avto uporabljali vašega avtomobila. Avtomobilski oblikovalci čim manj se trudijo oblikovati avtomobile tako, da so Ali ste vedeli, da je motor vozila, ki je bil čimbolj aerodinamični, zato da zmanjšajo parkiran nekaj ur, hladen in da porablja upor zraka pri vožnji. Če se v avtomobilu veliko več goriva za prvih pet kilometrov? sliši pihanje zraka med vožnjo, to poveča V idealnem primeru lahko združite vse porabo avtomobila. Pri obliki avtomobila svoje vsakodnevne opravke v eno veliko res ne morete veliko narediti, lahko pa se potovanje. Pogosto to ni mogoče, sploh če potrudite, da so okna in morebitno strešno imate majhne otroke, ki jih popoldne vozite okno med vožnjo zaprta. Bolje je, da med po aktivnostih, vendar poskusite v tem času vožnjo uporabljate ventilacijo oziroma poleti, ko je prevroče, klimo. iti v trgovino in po ostalih opravkih.

zagotovljen, če lahko mož odnese svojo nevesto 99 korakov od pomola do cerkve. 55 poročnih slovesnosti je lansko leto potekalo v otoški cerkvi. Pride pa veliko več parov, da zazvonijo na »zvonec želja«. Najem čolna je mogoč skoraj skozi celotno leto. Poletni obiskovalci lahko tudi plavajo na otok, saj ima voda 26 stopinj. Obiskovalci so vabljeni, da pridejo tudi pozimi, ko so drevesa prekrita s snegom in drsalci drsajo po zamrznjeni gladini jezera.

Ljubljana ima približno 300.000 prebivalcev in je ena izmed manjših prestolnic. Toda njena zgodovina je epska: Ljubljana praznuje 2000 let od njene ustanovitve kot rimskega mesta. Letos praznuje še dodatno obletnico, saj slavi 120 let od prenove po potresu. V letu 1895 je bilo v potresu uničenih 10% mestnih stavb. Med obnovo je doba veničanov prinesla nove arhitekturne sloge za to baročno mesto. Sodobna Ljubljana po lepoti lahko tekmuje Dunajem ali Prago. Iz Pasijonska Škofja Loka Frančiškanske cerkve na Prešernovem trgu se vidi prepleteno Tromostovje, z ozadjem Julijskih Alp. Ampak obris ljubljanskega zmaja ju ločuje. Ljubljanski zmaj pravljično izvira iz legende o Jazonu in argonavtih. Po drugi različici pa naj bi ga povzeli po srednjeveškem viteškem svetniku sv. Juriju, ki je zavetnik grajske kapele. Jurij na freskah ali v kipih pogosto stoji ali jezdi in s kopjem ubija zmaja. Zmaj krasi tudi mestni grb. Srednjeveško mesto je dom najstarejšega Ptujski karneval popolnega dramskega besedila, ki je bil kdaj koli napisan v slovenskem jeziku; Rdeč Jurijev križ je tudi na sredini srebrnega Škofjeloški pasijon. Izvirni rokopis je skrbno grba mesta Ptuj. Blizu cerkve Sv. Jurija varovan, v tamkajšnjem samostanu. Na je kip iz 14. stoletja Svetnik, ki pogublja ogledu igre Škofjeloški pasijon se letos zmaja, to predstavlja poganstvo. Torej, to pričakuje 32.000 obiskovalcev. Ogledali je močan poganski vpliv na kurentovanje. si bodo 640 udeležencev, igralcev, ki dajo V dneh pred pustnim torkom, domačini igri življenje. Igra se odigra kot procesija po oblečeni v ovčje kože, maske… simbolično različnih lokacijah v srednjeveškem mestu. preganjajo zimo. Kurent mora na sebi nujno Matej Mohorič Petrnelj pravi »Lokalno imeti zvonce, ki privabljajo pomlad in so tudi prebivalstvo je močno vpeto v oživljanje simbol pomladnih zvončkov. Kurenti imajo igre. Mi temu pravimo Pasionski duh«. tudi palico, ki jo nosijo s sabo, zato da lahko mladenke na njih privežejo robce. Idrija, mesto srebra in čipke Postojnska jama Podzemni vlak obiskovalce popelje skozi jamo. V vivariju živi človeška ribica. Človeška ribica je bila prvič odkrita v 17. stoletju. Domačini so ji pravili »zmajevi mladiči«. Proteus – človeška ribica lahko preživi brez hrane od 8 do 10 let in živi do 100 let. Njena koža ne vsebuje zaščitnega pigmenta, je bledikasta z roza odtenkom, kar je posledica kožnih kapilar, in ima zakrnele oči. »Čeprav je proteus eden od najbolj raziskanih-jamskih živali, ima še vedno veliko skrivnosti,« pravita Dr. Liljana Bizjak Mali in Dr. Boris Bulog iz Univerze v Ljubljani. »Ne vemo še, če se lahko proteus regenerira kot druge salamandre, če pa se lahko, pa se bomo veliko naučili o matičnih celicah, regeneraciji tkiva in morda celo o raku.«

Srebro in čipke imata malo skupnega, vendar v Idriji sta temelj lokalne tradicije. Rudnik živega srebra je prinesel Idriji bogastvo. On je razlog za umestitev Idrije na seznam UNESCO-ve svetovne dediščine. Ampak večstoletna tradicija klekljanja, je dala Idriji prepoznavnost. Več kot 400 otrok in 150 odraslih študentov je v zadnjem desetletju prišlo v Idrijo, da bi se svojimi rokami poskusili v klekljanju. Nekateri pridejo od zelo daleč, celo iz Južne Afrike in Združenih držav Amerike. Dandanes obiskovalci ne kupujejo več toliko tradicionalnih spominkov. »Moda je bila in je še vedno pomembna pri klekljanju,« pravi Metka Fortuna. Z 12 leti je postala učiteljica klekljanja, sedaj pa je že 9 let vodja Idrijske šole klekljanja. Skozi ta leta je vseskozi opazovala razvoj te zapletene obrti. »Starejše čipkarice sodelujejo s študenti, da bi ustvarili izdelke, zanimive za mlade generacije«. Mariborska večkulturna kuhinja

Romantična legenda Blejskega jezera Samo 15 kilometrov od meje z Avstrijo se nahaja Blejsko jezero. To majhno alpsko jezero, ki je vidno iz visokega romanskega gradu, preseneča z lepoto. Po jezeru se lahko zapeljete s čolnom na Blejski otok. Tu je najpomembnejša stavba cerkev Marijinega vnebovzetja, iz 17. stoletja. Po ljudskem izročilu, je srečen zakon

Maribor je drugo največje slovensko mesto. Leta 2012 je postalo Evropska prestolnica kulture. Na koncu koncev pa je privlačnost Maribora v vinu in vinski trti. Stara trta na Lentu je najstarejša vinska trta na svetu. V Mariboru se je trgovina z vinom pričela že v srednjem veku, predvsem zaradi judovske skupnosti. Trgatev Stare trte po starih štajerskih šegah in navadah je postala pravi mestni praznik, ki ga spremlja množica Mariborčanov in gostov. Pred njenim domom na Lentu se zberejo številni obiskovalci od blizu in daleč, številni pomembni gostje oblasti in javnega življenja, mnogi dobitniki cepiča Stare trte in vse dosedanje slovenske vinske kraljice. Navzoči so tudi predstavniki vinskih

bratovščin in redov pa tudi številni novinarji. Pomembno vlogo ima pokušnja in ocena prvega grozda, ki jo opravi gospodar Stare trte, mariborski župan. Ko ugotovi, da je grozdje zrelo, zaukaže začetek trgatve. Brači iz »Šompetra« pri Mariboru, ki jih gospodar izbere, pridelek oberejo, stehtajo, izmerijo vsebnost sladkorja, zmeljejo, sprešajo, napolnijo v posode in predajo posestvu Meranovo v oskrbo in kletarjenje. Pri tem jih nadzoruje mestni viničar, ki za trto skrbi in jo neguje. Na koncu trgatve se ob Stari trti simbolno srečata zadnja brenta grozdja in prvi koš gnoja, saj moramo trti vrniti, kar smo ji z grozdjem vzeli. Najmlajši brač še natakne na trsno rozgo grozdno jagodo, da bo trta pila lasten sok.

Na Triglavu je leta 1991 zavihrala slovenska zastava ob osamosvojitvi Slovenije. Nekdanji predsednik države Milan Kučan, je celo razglasil osvojitev vrha Triglava, dolžnost za vsakega slovenskega državljana. Po Triglavskem narodnem parku obstaja veliko poti, ki ustrezajo vsakemu pohodniku, vendar se za na daljše pohode priporoča, da najamete vodnika. Podeželska nostalgija Šentruperta

Slovenski kozolec je zrasel iz preprostega kmečkega orodja, v simbol nacionalnega ponosa. Kozolci so pogosto okrašeni z mrežastimi lesenimi okraski in najbolj izpopolnjeni so statusni simbol za kmete. Razstava kozolcev Triglav v muzeju se je odprla v letu 2013. Za večino lokalnega prebivalstva so kozolci mnogo več kot samo orodje za kmetovanje: oni so Triglavski narodni park se razprostira na severozahodu Slovenije in pokriva opomnik mojstrstva obrtnikov in nostalgije skoraj 3% površine države. Dva milijona slovenske preteklosti. obiskovalcev, vsako leto obišče Bohinjsko jezero, največje ledeniško jezero v Sloveniji, Nadaljevanje članka boste našli na: in do 78 metrov visok slap Savica. Glavna www.nadlani.si zanimivost TNP je gora Triglav. Ta 2.864 m visoka gora se nahaja v edinem slovenskem Vir: povzela P.U. po Anita Isalska (CNN) nacionalnem parku. Kot motiv se pojavlja v slovenski umetnosti, filmu, glasbi in v nacionalnih simbolih. Kot slovenski najvišji vrh, Triglav ostaja simbolika za nacionalno identiteto.

POCENI GUME.NET

2. Ne vozite v prometnih konicah Če obtičite v prometnem zastoju, je to zelo drag način potovanja. Vsakič, ko se ustavite in speljete, vaš avto, da se spet začne premikati, porabi v prvi prestavi ogromno količino goriva. Tudi vožnja v drugi prestavi ni varčnejša. Najboljša rešitev je, da ne potujete v času prometnih konic. Prav tako lahko prihranite nekaj goriva, če spremljate promet pred sabo in vztrajno potujete z nizko hitrostjo, ne pa pospeševati in zavirati. Če morate veliko potovati v času prometnih konic, potem razmislite o nakupu hibridnega avtomobila, ki porabi veliko manj goriva v mestu kot običajni bencin ali dizel.

4. Odstranite strešni strešne nosilce

prtljažnik

ali

Če imate na strehi avtomobila strešni kovček ali strešne nosilce, je to še slabše, kot če imate odprta okna avtomobila. Tudi če na strešnih nosilcih nimate nič, se povečuje zračni upor med vožnjo. Tako vaš avto porabi več goriva. Ko ne uporabljate strešnega kovčka ali nosilcev, jih odstranite iz strehe avtomobila.

potrudili, da jih pospravite ven iz prtljažnika. Če se ne upoštevate zakonskih omejitev in Torej, potrudite se in vso težjo in večjo, potujete nad dovoljeno omejitvijo hitrosti, nepotrebno prtljago pospravite iz prtljažnika. boste privarčevali na času, sploh pri potovanju po avtocesti. Ampak, tudi če 6. Brez hitrega pospeševanja boste na cilj potovanja prišli 20 minut prej, Odličen način za potovanje je konstantna ne boste privarčevali na gorivu. Tudi če hitrost v najvišji prestavi (peta ali šesta je avto vozil 20 minut manj, je porabil več prestava). Torej, če ste potrpežljiv voznik, goriva, saj ste vozili z višjo hitrostjo. Tako da boste imeli nižje račune za gorivo – tako vas teh 20 minut stane več, saj ste porabili je to enostavno. Ne vozite z visokimi več goriva. vrtljaji, bodite potrpežljivi, ne zavirajte in ne 10. Redno preverjajte tlak v pnevmatikah pospešujte hitro … Nižji kot je tlak v pnevmatikah, več goriva avtomobil porabi. Priporočamo, da si vzamete pet minut vsakih štirinajst dni, da preverite pnevmatike. Če niste prepričani, kolikšen naj bi bil tlak v pnevmatikah, se lahko podatki o tlaku najdejo v notranjosti voznikovih vrat.

7. Ne pritiskajte preveč na plin

Ta nasvet vedno preseneti. Morda potujete v visoki prestavi in z razumno hitrostjo, vendar če potujete pod nizkimi obrati, da se izognete menjavanju v nižjo prestavo (na primer iz tretje v četrto), potem dejansko vozite z večjo porabo goriva, ne manj. Če imate avto z avtomatskim menjalnikom, potem bo z izborom, v kateri prestavi voziti, Vir: P. U. verjetno naredil boljše delo od vas samih.

5. V avtomobilu ne vozite nepotrebne teže 8. Izklopite klimatsko napravo Tako kot vaše telo tudi vaš avto porabi Najbolje bi bilo, da klima naprave ne več goriva, če s sabo vozite odvečno uporabljate skozi celo leto. Res, da 3. Zaprite okna (in strešno okno, če ga prtljago. Torej, tako kot vi ne nosite vedno vklopljena klima naprava preprečuje rosenje s sabo težkega nahrbtnika, tudi v prtljažniku oken pozimi in vam ni potrebno razmišljati imate) svojega avtomobila ne vozite odvečnih o temperaturi v avtomobilu, vendar Odprta okna pri avtomobila niso velik stvari (otroškega vozička, kovčkov, zimske priporočamo, da jo, kadar ni vroče, izklopite. problem pri vožnji po mestu, ampak pri vožnji lopate, verig …). Ironično je, da težje, kot po avtocesti. Zato je pomembna tudi oblika so stvari v vašem prtljažniku, težje se boste 9. Držite se omejitev hitrosti

takojšen gotovinski odkup vozil varen in zanesljiv nakup menjava staro za novo in staro za staro

Vi prepoznate priložnosti, vaš avto pa tveganja.

Velika ponudba rabljenih vozil več kot 23 let tradicije w w w.avtoslak.si

ŽE ZA 22.972 €

jamstvo na vozila zavarovanje in financiranje na enem mestu lastna asistenca 041 30 20 30

Doživite novega Passata v našem salonu Avto Slak Trebnje. PRIJAVITE SE NA TESTNO VOŽNJO ŠE DANES. NOVI PASSAT. S številnimi inteligentnimi asistenčnimi sistemi. Tako suveren kot vi. Pri novem Passatu je na voljo bogata ponudba inteligentnih asistenčnih sistemov za pomoč vozniku. S sistemom za zaznavanje pešcev, asistenco za zastoje, asistenco za manevriranje s prikolico ter številnimi drugimi naprednimi rešitvami bo vaša vožnja varna in sproščena. Hvaležni boste za njihovo pomoč. Emisije CO2 : 140−105 g/km. Kombinirana poraba goriva: 5,4–4,0 l/100 km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju

kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Podatki veljajo za modela Passat in Passat Variant. Slika je simbolna. Navedena oprema je na voljo opcijsko.


14

AVTO MOTO

DOM IN VRT

Odprite podjetje

a Easy i b a F Nova d 8.999€ že o

www.odpripodjetje.si

TREBNJE IVANČNA GORICA

TEHNIČNI PREGLEDI

že za

Prihranite in poskrbite za čisto prihodnost Do konca leta 2017 namesto greznic male čistilne naprave

199 €

TEHNIČNI PREGLEDI REGISTRACIJE

15

Pri objektu, ki ni povezan z javno kanalizacijo, moramo sami poskrbeti za odvajanje in čiščenje gospodinjskih odpadnih voda. Povsod po državi, kjer gradnja centralnega kanalizacijskega omrežja ni gospodarna, je ena izmed ugodnih rešitev biološka čistilna naprava (BČN). Lastniki hiš, ki niso priključene na javno kanalizacijo, bodo tako morali svoje greznice zamenjati z malo komunalno čistilno napravo najpozneje do 31. decembra 2017.

Trgovina na debelo in drobno, Mirna d.o.o., Sotla 5, 8233 Mirna Tel: 041 629 723 E-mail: gradmi@siol.net Spletna stran: www.trgovina-gradmi.si

Veleprodaja črne metalurgije: kvadratne in pravokotne cevi – 0,624 €/kg črne šivne cevi – 0,654 €/kg črne brezšivne cevi – 1,090 €/kg pocinkane cevi – 1,016 €/kg ploščato železo – 0,624 €/kg kotno železo – 0,624 €/kg pločevina TV – 0,549 €/kg

ZAVAROVANJE NOVA VOZILA RABLJENA VOZILA SERVIS

Pan-Jan d.o.o., Obrtniška ulica 33, Trebnje 07/34 60 700 Biološka čistilna naprava v betonski izvedbi

V KAMNOLOMU TRŽIŠČE JE MOŽNO DOBITI NASLEDNJE MATERIALE:

Zmanjšanje porabe pitne vode pomeni skrb za okolje

Deževnico lahko zbirate na veliko mogočih načinov, glavna prednost tega pa je, da je le ta brezplačna in rastlinam zelo koristna. Poleg zalivanja pa se deževnica uporablja še v gospodinjstvu in marsikje. Deževnico lahko uporabljamo praktično povsod, ni primerna le za pitje in kuhanje. Poraba vode za zalivanje vrta, pranje avta, perila, splakovanje stranišča in drugih podobnih zadev je ogromna. Z uporabo deževnice se lahko na eleganten način marsikateremu od teh stroškov izognemo. Po nekaterih izračunih lahko v gospodinjstvu nadomestimo tudi do 50% vode, ki jo uporabimo pri vsakodnevnih opravilih.

Informacija d.o.o.

Avto test: Fiat 500x

Telefon: 070 444 222

info@odpripodjetje.si

Novi Fiat nosi oznako 500X, je kompakten crossover - na pol avto in na pol SUV. Fiat želi vpeljati novost v hitro rastočem tržišču športnih terencev. Zgrajen je na isti platformi kot 500L. Ima lahko dvo ali štirikolesni pogon. Tako lahko ustreza mestni ali podeželski uporabi. Čeprav je kar visok in dolg 4,25 m, je manj prostora v kabini in v prtljažniku kot v modelu 500L. Z izboljšanim videzom in s stylingom, pa še vedno spomni na svoje korenine, ki so v ikonskem Fiatu 500 iz leta 1957. Fiata 500 so v modernejšo obliko predelali v letu 2007. 500X bo ob začetku prodaje na voljo z dvema bencinskima in dvema dizelskim motorjema. Bencinska izbira bo omejena na 1,4-litrski turbobencinski motor s 140 'konji in 1,6-litrski motor s 110 'konji'. Prvemu so namenili prednji pogon in šeststopenjski ročni menjalnik, drugemu pa ob enakem pogonu zgolj petstopenjski ročni menjalnik. Če boste izbrali dizelski motor vam bo na voljo moto s 1,6-litrskim

sveže elemente, drugačni so volanski obroč, merilniki in tudi sredinska konzola. Obstajata dve različici avtomobila - bolj urban - Pop, Popstar in Lounge Trim, druga bolj športna različica prihaja v Cross in Cross Plus varianti. Ta ima spremenjen nos in zadek, ki omogoča, da se spopade z bolj strmimi tereni.

TIM-S Robert Lovše s.p. Šentrupert 69, 8232 Šentrupert T: 07 30 40 788, GSM: 031 788 032 E: info@tims.si

www.tims.si

AGM Janez Pungerčar s.p. Malkovec 1b, 8295 Tržišče

Tel: 07 81 80 451 Gsm: 041 642 256

IZVAJAMO TUDI: vse vrste kiper prevozov storitve z gradbeno mehanizacijo rušenje objektov predelava gradbenih odpadkov

janez.pungercar@siol.net

www.agm-pungercar.si

Material lahko prevzamete sami, ali vam ga dostavimo na željeno mesto po ugodnih cenah.

Fiat 500X 1.6 MultiJet diesel Lounge Najvišja hitrost: 186 km/uro Proizvodnja: Melfi, Italija CO2: 109g/km Razred: C – spodnji srednji Cena: od 17.500 € naprej

POCENI GUME.NET Podatki o porabi in emisijah Audi A1 Sportback Attraction 1.0 TFSI (70KW/96PS): Poraba goriva, kombiniran način vožnje 4,2l/100km Emisije CO2, kombiniran načinvožnje: 118 g/km. Emisijska stopnja EU6. Emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0442g/km. Emisija trdnih delcev: 0,0017g/km. Slika je simbolična.

V podjetju TIMS poskrbimo za: • dobavo in montažo bioloških čistilnih naprav, • dobavo in montažo zbiralnikov deževnice, • dobavo in montažo greznic, • montažo sistemov za uporabo deževnice.

gramoz različne vrste tampona pesek za beton, malto, drenažo

turbodizelskim motorjem s 120 'konji', ki bo na voljo s prednjim pogonom in Vir in foto: P.U. povzeto po LES šeststopenjskim ročnim menjalnikom, ter dvolitrskim turbodizelskim s 140 'konji', ki ima odlični devetstopenjski samodejni menjalnik in štirikolesni pogon. Na cesti je 500X je prijeten za vožnjo. Cestišča se dobro oprijemlje in se ne nagiba pretirano. Je dobro opremljen: če zapustite vozni pas vas opozorijo blind-spot pomagala, ima tudi ACC (adaptive cruise control). V notranjosti 500X prinaša nekatere

VELJ

A D O 3 0. 4. 2 0

15


16

DOM IN VRT

DOM IN VRT

Energetska prenova hiše Okoljska naravnanost, zavedanje o nujnosti sprememb v okvirih energetske varčnosti in smernice k trajnostnemu razvoju so vedno bolj na višji ravni. Mednarodna skupnost in odločevalci v državnih sistemih so sprejeli odločitve, ki bodo v prihodnosti zahtevale rezultate in pot do tja je le preko ukrepov na vseh ravneh; globalni, državni in osebni ravni. Vsak lahko z višjim zavedanjem nekaj prispeva. Ukrepi v prid trajnostnega razvoja se v veliki meri dotikajo energetske učinkovitosti. Ugotovljeno je bilo, da kar 40 % energije, ki se jo porabi v Evropski uniji (EU), prispevajo stavbe. Prav tako 36 % izpustov CO2 v ozračje prispevajo stavbe. Z energetsko učinkovito gradnjo novih stavb in obnovo obstoječih stavb tako pripomoremo k izboljšanju energetskih lastnosti stavb in posledično k bolj trajnostnemu razvoju. Direktive EU predvidevajo omejevanje rabe na ravni celotne stavbe, ki poleg ovoja stavbe vključuje tudi posamezne tehnične sisteme v stavbah, kot je prezračevanje, ogrevanje, klimatizacija, hlajenje, priprava tople vode in razsvetljava. Direktive iz EU so bile prenešene v slovensko zakonodajo. Cilji so zmanjšanje rabe energije, bolj učinkovita raba in bistveno povečanje rabe energije iz obnovljivih virov v stavbah. Pri tem se postavljajo zahteve glede enotne metodologije računanja celovitih energijskih lastnosti stavbe in minimalnih zahtev o toplotnih lastnostih novih stavb, izkazovanje energijskih lastnosti stavbe z energetsko izkaznico stavbe ter redni pregledi ogrevalnih in klimatskih sistemov. Energetski zakon predpisuje energetske izkaznice, študije izvedljivosti za alternativne energetske sisteme (AES) in redne preglede

klimatizacijskih sistemov. Energetska izkaznica Energetska izkaznica je pregled energetske učinkovitosti objekta in uvrstitev v razred glede na energetsko varčnost. Je javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe skupaj s priporočili za povečanje energetske učinkovitosti. Priporočila se nanašajo na stroškovno učinkovite izboljšave energetske učinkovitosti in se podajo v obliki priporočenih ukrepov za obravnavano vrsto stavbe v skladu s pravili stroke in stanjem tehnike. Priporočila so razdeljena na naslednja področja: ukrepi za izboljšanje kakovosti ovoja, ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti sistemov, ukrepi za povečanje učinkovitosti izrabe obnovljivih virov energije in organizacijski ukrepi. Z letom 2015 je bil uvedeno obvezno certificiranje stavb z energetsko izkaznico za tiste objekte, ki so predmet prodaje ali najema za obdobje, daljše od enega leta. Pri novogradnjah je energetska izkaznica obvezni sestavni del projektne dokumentacije. Energetski pregled objekta bi lahko primerjali s sistematskim zdravstvenim pregledom. Gre za natančen pregled objekta, v sklopu katerega se obravnava vse energetske karakteristike stavbe, vgrajenih sistemov in obnašanje uporabnikov stavbe. Ukrepi za izboljšanje energetskih lastnosti stavb Za učinkovito energetsko prenovo je potrebno pregledati obstoječo projektno dokumentacijo in narediti izračun toplotnih izgub. Z energetsko prenovo se izboljša kakovost bivanja in hkrati se zmanjšajo

17

stroški ogrevanja objekta. Največ energije • lepši izgled objekta se izgubi skozi ovoj hiše, skozi stene in • daljšo življenjsko dobo objekta • zvišanje tržne vrednosti objekta okna. Procentualno se porabi energija na naslednjih mestih: • izgube ogrevalnega sistema cca. 12 %, • izgube skozi streho cca. 10 %, • izgube skozi okna cca. 41 %, • izgube skozi stene cca. 20 %, • izgube skozi tla oz. kleti cca 8 %. S slabo oziroma neobstoječo izolacijo fasade, z neizoliranim podstrešjem, dotrajanih oken ali vrat stavbnega in dotrajanega ogrevalnega sistema so toplotne izgube objekta visoke. Z določenimi gradbenimi posegi se toplotne izgube lahko zmanjšajo in s tem privarčujemo pri porabljeni energiji pozimi za ogrevanje in poleti za ohlajanje. Z energetsko prenovo se poviša tudi življenjska doba objekta in se zviša tržna vrednost objekta. Gradbeni posegi, s katerimi lahko zmanjšamo toplotne izgube tudi do 60%, so: • vgradnja toplotne izolacije na zunanje stene stavbe, • menjava dotrajanih oken in vrat, • vgradnja toplotne izolacije podstrešja, • zamenjava strešne kritine (vgradnja toplotne izolacije in nova strešna kritina), • zamenjava ali sanacija ogrevalnega sistema.

Po izvedeni energetski prenovi nikakor ne smete zanemariti prezračevanja prostorov, če le ni bilo vgrajeno mehansko prezračevanje, saj je lahko v takem primeru stopnja vlage v prostoru prevelika. Prostor je treba večkrat na dan zračiti, ne glede na letni čas. Pri investicijah, ki so v skladu s standardi, ki jih predpisujejo direktive in zagotavljajo energetsko varčnost, torej so v uporabi materiali s predpisanimi energetskimi lastnostmi, lahko pridobite del denarja nazaj oziroma vam organizacije, kot je Eko sklad, pri tem pomagajo. Preverite njihove razpise in pogoje, ki jim morajo investicije ustrezati. Eko sklad razpisuje kredite, namenjene investicijam, kot so prenova zunanjega stavbnega pohištva (okna, balkonska vrata in fiksne zasteklitve), izolaciji fasade, izolaciji strehe, izolaciji tal, sistemom za prezračevanje z vračanjem toplote (rekuperacija), za nizkoenergijske in pasivne stavbe, za gospodinjske aparate A+ višjega razreda. Preverite, kaj lahko naredite v vaši stavbi ter se pametno in ekološko odločite. Vir: Š. Z.

Kaj z energetsko prenovo pridobimo? • zaščito stavbe pred zunanjimi vplivi • velik prihranek energije • zaščito pred pregrevanjem v vročih poletnih dneh

NAČRTOVANE NOVE MODERNE STANOVANJSKE HIŠE V TREBNJEM - PEKEL - k. o. Medvedje selo -

Lokacija v velikosti (986+843+795) m2 v Trebnjem-Pekel, vpeta med Dolenjsko gričevje se nahaja v neposredni bližini tako središča kraja z vso potrebno družbeno infrastrukturo, kot tudi neokrnjena narava z neomejenimi možnostmi prostočasnih aktivnosti.

ODLIKE NASELJA ODLIČNA LOKACIJA MODERNO ZASNOVANA ARHITEKTURA ENOTNA PODOBA NASELJA FLEKSIBILNI NOTRANJI TLORISI HIŠE PO ŽELJAH KUPCA UGODNO FINANCIRANJE

DODATNE

INFORMACIJE 031 205 260 info@3d-prostor.si

ZAKAJ GRADITI na zazidljivi parceli? Že pridobljeno gradbeno dovoljenje in plačan komunalni prispevek Bi iskali vsa potrebna soglasja (ARSO, Elektro, Komunala …)? Plačevali in iskali vso potrebno dokumentacijo na Občini in Upravni enoti? Iskali služnost za dostop na javno infrastrukturo (cesta, voda, elektrika, optika…)?

subvencija Eko sklada 2015: 25% ali 200EUR/m2!

Na lokaciji Trebnje-Pekel vse to že imamo (gradbeno dovoljenje). Poiščete (poiščemo) ustrezno gradbeno podjetje za gradnjo, kjer sami intenzivno sodelujete pri dokončnem oblikovanju vašega doma.

Z brezplačno stanovanjsko asistenco.

Več informacij vam lahko nudijo zastopniki: SIMON ŠMIT: 031 248 560 BORUT BLAŽIČ: 041 237 204 VIKTOR PEPELNAK: 041 841 981, ter v Poslovalnici Trebnje, T: 07 30 45 704.


18

DOM IN VRT

ZDRAVJE

Depresija – bolezen sodobnega časa

Urejanje vrtne trate Uspešni zasnovi trate sledijo travna vzdrževalna dela, med katerimi pa ni samo košnja. S skrbnim vzdrževanjem bo trata bolj odporna proti poletni suši, manj zapleveljena, brez praznih mest, zdrava in temno zelena. Med postopke pri oskrbi trate spadajo še grabljenje listja, dosajevanje, zračenje, varstvo pred mahom, varstvo pred plevelom, boleznimi in škodljivci… Zračenje trave Z zračenjem se zmanjšuje zbitost tal in tako se omogoči globoko rast travnih korenin. Najprimernejši čas je takrat, ko je trava v dobri kondiciji, torej pomladi in jeseni. Načini zračenja: • grabljenje (praskanje): z železnimi vzmetnimi grabljami odstranimo tudi mah; opravilo je precej naporno in primerno za manjše površine, • zarezovanje: zarezujemo s frezo, ki ima rezila podobna nožem, ki prodrejo do 10 cm globoko, • zračenje z votlimi vilami: iz tal vlečemo stržene (na razdalji 10 cm) s travo in prstjo; v luknjice nasujemo pesek, • zabadanje vrtnih vil: vile vbodemo v tla in narahlo privzdignemo, da nastanejo v tleh špranje, kar omogoča koreninam boljšo rast. Suho odmrlo travo (filc), ki smo jo izvlekli je potrebno odstraniti. Ko se to naredi, lahko teren, če je potrebno, tudi peskate.

Valjanje Travna ruša se med zimo zaradi fizikalnega delovanja, ki je posledica nizkih temperatur, dvigne. Rastline v ruši se zaradi tega ločijo od matične podlage, iz katere rastejo. V začetku rasti takšne trave nimajo kontakta z rastno podlago in začno odmirati. Z valjanjem se stisne travni koreninski sistem do matične podlage in rastline bodo ponovno vzpostavile stik s podlago ter začele rasti. Valjanje je tudi potrebno, če ste naredili zgodnje pomladansko dosajevanje. Če so tla že preveč zbita, valjanje ni priporočljivo.

Potrebe po hranilih Trata ima velike potrebe po osnovnih hranilih, predvsem po dušiku in kaliju, manj po fosforju in magneziju. Letne potrebe po čistih hranilih pri srednje intenzivni trati: • N – dušik 15–35 g/m2 • P2 O5 – fosfor 3–6 g/m2 • K2O – kalij 10–25 g/m2 • Mg – magnezij 2–5 g/m2 Priporočljiva je uporaba gnojila s kontroliranim delovanjem (počasi delujoče gnojilo). Gre za gnojilo, ki se aktivira, ko ga rastlina potrebuje. Izognemo se neenakomerni rasti trave in ne obremenjujemo okolja. Med mikroelementi je pomembno železo, ki vpliva na intenzivnost barve in odpornost proti boleznim. Zalivanje vrtne trate

19

so primerne vretenaste kosilnice, ki pa so prepustnih tleh (preveč glinastih in ilovnatih tudi veliko dražje od rotacijskih. delcev). Kisla tla se izboljša z zračenjem: travno rušo prebadamo z vilami in rahlo Zatiranje plevela privzdignemo, tako da bo prišlo do korenin več zraka. Preobilico gline in ilovice v tleh Na novi, jeseni posejani trati, za katero so pa izboljšujemo z dodajanjem mešanice bil tla pravilno pripravljena, se nikakor ne bi kremenove mivke in šote. Mah najlažje smeli močno razrasti pleveli. Če plevelov in najceneje odstranimo (toda s tem ni veliko, se jih odstrani ročno, tako da s ne odstranimo vzrokov za rast mahu) z pomočjo primernega orodja izruva tudi zalivanjem z raztopino zelene galice. Zaradi korenine. Z nizko in kontrolirano košnjo zelene galice bo trata temno zelena, mahu dosežemo hiranje-izčrpavanje plevelnih pa nekaj mesecev ne bo opaziti. Na trgu vrst, stimuliramo pa rast okrasne trate. so na voljo tudi razni kemični pripravki za Trajnih vrst plevelov (regrat, kopriva) se zatiranje mahu. lotimo s herbicidi, toda šele takrat, ko je ruša stara približno pol leta. Temperatura zraka Varstvo trate pred boleznimi naj bo okrog 15 stopinj C, ob hudi vročini pa ne škropimo. Primeren čas za kemično Med boleznimi se najpogosteje pojavlja uničevanje plevela je zgodaj jeseni. Glede gliva, ki jo imenujemo snežna plesen. uporabe primernega herbicida se posvetujte Dejansko jo je veliko spomladi po zimah, ki so zelo snežne. Že star pregovor pravi: s strokovnjaki v kmetijskih apotekah. »Če sto dni sneg leži, žita ni!« Tudi žito spada botanično med trave, zato bo tam, kjer je pojavljanje snežne plesni pogosto, preventivno škropljenje z ustreznim fungicidom koristno. Glede uporabe primernega fungicida se posvetujte s strokovnjaki v kmetijskih apotekah. Na vrtni trati je priporočljivo, da površine, po katerih veliko hodimo, takoj po sneženju odkidamo. Če pomladi ugotovimo prisotnost te bolezni, bele zaplate, moramo trati nuditi prvo pomoč. To storimo tako, da bele dele trate z železnimi grabljami močno prezračimo pregrabimo, maso odnesemo iz vrta (ne na kompost) in dosejemo z ustrezno travno mešanico. Uporaba kemičnih sredstev ni Mah v trati potrebna. Mah navadno raste tam, kjer druge rastline zaradi neugodnih razmer ne uspevajo. Več na www.nadlani.si Tudi trate mah ne uničuje, kot si pogosto napačno predstavljamo, ampak se pojavi Vir: povzeto po Sem. LJ in P.U. tam, kjer je trava odmrla ali zaradi določenih vzrokov ne raste. Najpogostnejša vzroka za

Za rast večine vrst in sort trav, namenjenih vrtni trati, je stalna vlaga nujno potrebna, vendar pa voda v tleh ne sme zastajati. Kadar v naših rastnih razmerah ni dovolj padavin, je potrebno poskrbeti za zalivanje in namakanje. Tudi če ima trata na voljo dovolj sonca in primerna tla, lahko pripomoremo k slabemu razvoju travnih korenin. Rahlo zalivanje vsak večer spodbuja plitvo rast korenin, kar pripelje do propada rastlin v vročem poletnem času, v stalno mokri travni ruši pa je tudi velika nevarnost za pojav glivičnih bolezni. Bolje je zalivati enkrat tedensko ali še redkeje, vendar takrat dovolj, da se bodo tla namočila do globine približno 15 centimetrov. Tako se bodo korenine razvile in razrasle v nižje talne plasti. Takšna trava je potem sama bolj odporna proti suši. Spomladi (do konca maja) so potrebe po vodi med 2–3 l/m2. Poleti (junij, julij, avgust) se potreba poveča na 5–8 l/m2, v mesecu pojav mahu sta prekisla tla in gosta senca. septembru pa pade na 3–5 l/m2 tedensko. Pogosto pa se mah pojavi tudi na neprimerno Trate ne smemo zalivati po urniku, temveč obdelanih zbitih tleh, slabo zračnih in slabo takrat, ko je to potrebno. Precej dober znak, da trata potrebuje zalivanje, je, da se, ko stopimo na trato, poležane bilke ne dvignejo več.

POCENI GUME.NET

Košnja Prvič se trava kosi, ko je visoka 8–10 cm, in sicer je prva košnja visoka, to je na višino 5–6 cm. Upošteva se splošno pravilo, da naenkrat odkosimo le 1/3 trave. Travo, ki je v dobri kondiciji, kosimo na višino rezi 2 do 3 cm. Pogostnost košnje je odvisna od lastnosti trate (kosimo vsaj enkrat tedensko), ne kosi se v vetru ali trave, ki je mokra. Poletji je tudi potrebno kositi, vendar redkeje in višje. Pri košnji trate se poskrbi, da bodo noži kosilnice nabrušeni, da bo rez gladka in vodoravna. Kosilnica naj bo na maksimalni moči/obratih. Za najboljšo rez okrasne trave

Še pred 60 leti depresija kot bolezen ni bila del vsakdana, danes pa zdravniki psihiatri in psihoterapevti opozarjajo pred to hudo in resno boleznijo, ki jo ne moremo več spregledati. Kaj sploh je depresija? Depresija je pogosta čustvena in duševna motnja, ki se kaže na različne načine ter vpliva na človekovo razpoloženje, počutje, mišljenje, delovanje in vedenje. Vpliva na to, kaj si mislite o sebi in o svojem življenju, kako doživljate svet okoli sebe, vpliva na vaš spanec, apetit in druga telesna dogajanja. Pri pravi depresiji ne gre le za občasno slabo razpoloženje, ampak dolgotrajno žalost, občutke nemoči, krivde, pomankanje volje do življenja in do aktivnosti, v katerih ste nekoč uživali. Depresivni ljudje se težko prisilijo, da bi se enostavno bolje počutili. Če padete v depresivno stanje, je pomembno, da o tem govorite s svojimi bližnjimi, prijatelji ali sorodniki in da poiščete pomoč. Depresija je ozdravljiva, vendar je k temu potrebno pristopiti celostno. Depresija ne prizadane le obolele osebe, ampak tudi njeno družino in prijatelje. Svetovna zdravstvena organizacija je v 90. letih prejšnjega stoletja napovedovala, da bo do leta 2020 depresija postala drugi najpogostejši vzrok bolezni v razvitem svetu. Depresija se danes pojavlja pri 13 % odraslega prebivalstva oziroma pri 9 % odraslih moških in 17 % odraslih žensk v Evropski uniji. Vpliv depresije na kakovost življenja lahko enačimo s kakovostjo življenja posameznika s hudo telesno boleznijo, npr. z možgansko kapjo. Še posebej skrb zbujajoče je, ker je depresija vodilni dejavnik tveganja za samomorilno vedenje in ker velikokrat ni prepoznana in tudi ni zdravljena. Depresija namreč spada med tiste duševne bolezni, pri katerih je razlika med številom obolelih in zdravljenih prek 50-odstotna, kar pomeni, da je pri več kot polovici oseb z depresijo le-ta spregledana. Pri depresiji se kemično ravnovesje v možganih poruši in človek dejansko ni več sposoben vstati, se obleči in živeti tako, kot je lahko še pred kratkim brez težav krmaril skozi vsakdanje življenje. V možganih se nivo seratonina – hormona sreče, ki je ''odgovoren'' za dobro počutje – tako zniža, da človek potrebuje zunanji vnos te

snovi, da se raven normalnega ravnovesja ponovno vzpostavi. Antidepresivi vplivajo na prenašalce impulzov med živčnimi celicami in izboljšujejo medcelično sporazumevanje ter s tem zdravijo depresijo. Eden izmed najpomembnejših prenašalcev, katerega ravnovesje je porušeno pri depresiji, je serotonin. Vzroki nastanka depresije Vzrok za nastanek depresije so lahko genske lastnosti osebe, pridobljene lastnosti ali neugodne življenjske okoliščine. Če je imel kdo v družini že to bolezen, je več verjetnosti, da se bo to zgodilo tudi vam. Prav tako so ljudje, ki so bolj ranljivi, ki ne zaupajo vase in v svoje sposobnosti ter na življenje gledajo bolj pesimistično, bolj dovzetni in ranljivi, da se jih bolezen dotakne. Depresija se lahko pojavi tudi ob težkih življenjskih okoliščinah, kot so finančne težave, kronična bolezen, težave v medsebojnih odnosih ali nenadna izguba službe, smrt v družini. Depresija se pojavlja 2-3 krat bolj pogosto pri ženskah kot pri moških. Prizadene lahko vsakogar ne glede na družbeni status, starost, spol ali izobrazbo. Simptomi

zdravnik. Tablete učinkujejo šele po treh tednih in pomembno je, da jih oboleli ne neha jemati takoj, ko se počuti boljše, ampak takrat, ko mu to dovoljuje zdravnik psihiater. Zdravljenje poteka dalj časa in v primeru predčasne opustitve zdravil obstaja večja verjetnost, da se bolezen ponovi. Osebi, ki je zbolela za depresijo, lahko pomagate tako, da se družite z njo in razumete njeno nemoč in je ob tem ne obsojate. Bodite ji v oporo, ne pričakujte preveč od nje. Pojdite z njo v kino, na sprehod ali počnite nekaj prijetnega. Depresivna oseba naj si ne postavlja previsokih ciljev, saj se ob njihovi neuresničitvi zaradi neuspešnosti lahko počuti še slabše. Dobro je, da je v družbi, čeprav ji ta sprva ne paše. Pomembno je, da smo potrpežljivi in vztrajamo tudi, če se počutje takoj ne obrne na bolje. Kaj lahko naredimo sami za preventivo?

poudarjajo prepoznavanje in obvladovanje depresije. Program razvija nov odnos do samega sebe – sprejemajoče zavedanje misli, čustev in telesnih reakcij. Čuječnost je nepresojajoče zavedanje sedanjega trenutka. Ko smo čuječni, se zavedamo svojega trenutnega doživljanja, ne da bi ga poskušali spremeniti ali mu ubežati. Zavedamo se svojih misli, čustev, razpoloženja, telesnih občutkov in svojega vedenja, pa tudi zvokov, oblik in barv, vonjev in okusov, s katerimi prihajamo v stik. Svojega doživljanja se zavedamo z odprtostjo, sprejemanjem in radovednostjo. V številnih raziskavah je bilo ugotovljeno, da ima takšen pristop do lastnega doživljanja pomembne pozitivne učinke na številnih področjih življenja, vključno z boljšim počutjem, zmanjšanjem stresa, tesnobe in depresivnih občutij, izboljšanjem na področju partnerskih odnosov in večjo kakovost življenja nasploh. Verjetno ta pristop ni primeren le za osebe, ki se srečujejo z depresijo, temveč za vse ljudi, ki bi radi naredili nekaj na sebi ter si želijo bolj kakovostno in polno življenje.

Obstajajo programi za preventivo, ki osebe, ki so že zbolele za depresijo, ali osebe, ki se pogosto srečujejo z depresivnimi stanji, ozaveščajo in pomagajo, da se v primeru, ko pride do teh stanj, kar se da najboljše odzovejo. Pristop, ki se ga učijo, temelji na čuječnosti (mindfulness) in vsebinah, ki Vir in foto: Š. Z.

Depresijo spremlja dolgotrajna žalost, iz katere depresivna oseba ne vidi izhoda, ne veseli se prihodnosti in nima moči za vsakdanje aktivnosti. Počuti se kot poraženec, kot nekdo, ki v življenju ni ničesar dosegel, na življenje lahko gleda kot na napako, ne vidi več pozitivnih strani, ne najde zadovoljstva v rečeh, ki so jo včasih veselile, počuti se krivo, razočarano, navadno so prisotni občutki tesnobe, odmaknjenosti, sovraštva. Oseba izgubi zanimanje za druge ljudi, težko se odloča, izgubi voljo za osebno nego, pojavlja se nespečnost, pomanjkanje apetita, pomanjkanje želje po spolnosti, misli na samomor. Zdravljenje Depresijo se da uspešno zdraviti z antidepresivi in s psihoterapijo, ki jo predpiše

Kako začeti s prvo spomladansko rekreacijo Po dolgi, leni zimi je ključno, da začnete z vadbo počasi. Predvsem naj vam bo rekreacija v veselje in sprostitev. Sončni dnevi so spet tu in želimo se podati v naravo, okusiti pomlad z nekaj kilometrskim tekom ali z igranjem tenisa. Toda preden se tega lotite, strokovnjaki svetujejo, da pripravite svoje telo na program rekreacije. Še posebej, če se med zimo niste dovolj rekreirali. Ljudje bi morali dati svoj ponos na stran in ne že takoj v prvih spomladanskih dneh preteči pet kilometrov, sploh po zimskih neaktivnosti. S treningom je treba začeti počasi.

OBIŠČITE NAS NA SEJMU V KOMENDI OD 27. DO 29.3.2015

Tudi v prvih toplih dneh, ki kar kličejo k rekreaciji, začnite na začetku. Če ste bili dlje časa neaktivni, pred začetkom rekreacije obiščite svojega zdravnika, sploh če boste začeli z čisto novim programom rekreacije. Pripravite si urnik rekreacije, ki sovpada z začetkom pomladi, in obvestite svojega zdravnika o programu rekreacije. Ko zdravnik ugotovi, da ste zdravi in primerni za program rekreacije, začnite s počasno rekreacijo – počasno hojo, joggingom ali tenisom. Če se pozimi niste rekreirali, potem začnite spomladansko vadbo z 10-minutno vsakodnevno hojo, ki jo naslednji teden povečajte na 15 minut. Nato povečujte

čas hoje vsak teden za 5 minut. To je sicer počasnejši program, kot si ga želi večina, ampak po mesecu dni boste zgradili dovolj vzdržljivosti, da boste začeli z napornejšo vadbo. Izberite si vrsto vadbe, ki vas veseli, da do vadbe ne boste čutili odpora. Čez čas lahko dodajate tudi druge vrste vadbe, da ne prihaja do monotonosti. Začnite že pri svojem življenjskem slogu: če se vozite v službo z avtomobilom, poskusite sedaj iti peš ali s kolesom. Če vas motivira vodena vadba, potem obiščite aerobiko, pilates … ali vadbo v fitnes centru z inštruktorjem. Lahko pa tudi začnete z vadbo doma: sobno kolo, orbitrek, vadba s posnemanjem vadbe na youtub-u, sprehodi, vrtnarjenje, urejanje okolice hiše in podobno. Fizična aktivnost izboljša vašo kondicijo in psihično stanje. Po rekreaciji boste polni energije in dobre volje. Vir in foto: P. U.


20

ZDRAVJE

ŠPORT IN REKREACIJA

Imate probleme z bolečinami v križu in hrbtenici? Gotovo se je vsak od nas vsaj enkrat v življenju soočil z bolečino v križu in hrbtenici. Za pojav bolečine v križu smo največkrat krivi sami, saj je le ta posledica naših slabih navad. Je tudi eden od najpogostejših vzrokov za obisk zdravnika in za bolniški stalež. Najpogosteje se pojavlja med 35. in 55. letom, enako prizadene oba spola. Bolečina, ki se pojavi v hrbtenici in v križu ni bolezen, le redko se zanjo skriva kaj drugega.

Bolečina v križu in hrbtenici je odraz današnjega časa Pri 1% ljudi, ki imajo bolečine v križu so vzrok tumorski in vnetni procesi, pri 2% pa so vzrok bolezni notranjih organov. Bolečina v križu in hrbtenici ni življenjsko nevarna, vendar, če se ji prepustimo, lahko postane bolezensko stanje, ki nam uničuje naše telo, duha, eksistenco in družabno življenje. Bolečina v 90% izzveni v dveh do treh tednih in je obvladljiva tudi brez zdravniške pomoči. Najvažnejša je preventiva, saj sami lahko ogromno naredimo, da se bolečina ne pojavi in, da se ta bolečina ne spremeni v bolezensko stanje. Kajti zdravljenje je zapleteno, dolgo in hkrati večstransko. To bolezensko stanje se pojavlja pri približno 5% ljudi. Kaj povzroča bolečine v križu in hrbtenici? Bolečine, ki jih občutimo v križu in hrbtenici, najpogosteje izvirajo iz različnih struktur, torej iz mišic, ligamentov, tetiv, kosti iz živčnih struktur ter iz medvretenčnih ploščic. Sama bolečina ima vlogo zaščite, opozarja, da se nekaj dogaja v hrbtenici in križu. Dejavniki, ki povzročajo bolečino v križu in hrbtenici, so naslednji:

aktivnostih. Akutna bolečina lahko traja do tri mesece, kar je daljše od treh mesecev, ali pa doživimo dve akutni dogajanji znotraj enega leta, govorimo o kronični bolečini.

Kakšni so simptomi akutne bolečine v križu in hrbtenici? Bolečina se ponavadi začne nenadoma, brez predhodnih opozoril. Vzrok za to je nenaden hiter gib ali pa preobremenjenost hrbtenice. Pri lumboishialgiji se bolečina širi iz področja križa po zunanji strani noge vse do stopala. To lahko občutimo kot mravljinčenje, odrevenelost ali kot mišično ohlapnost v boleči nogi. Ta bolečina se stopnjuje pri kašljanju, kihanju in pri ostalih

Mokronog

Bolečino si poskušamo lajšati tako, da posežemo po analgetikih (sredstva proti bolečinam), uporabimo hladilno – grelna sredstva, ki jih namestimo na boleče mesto. Mirovanje omejimo le na dan ali dva, kajti daljše mirovanje povzroča okornost, oslabi nam mišice, postanemo celo depresivni in posledično se bolečina okrepi. Zelo koristno je raztezanje hrbteničnih mišic, dobrodošla je tudi masaža. Bolečina na tak način izzveni v tednu dni. Ker se premalo gibljemo in preveč sedimo, pazimo na pravilno držo in si priskrbimo ortopedski stol. Poskrbimo tudi, da bomo spali na primernem ležišču, ki naj ne bo premehko. Naučiti se moramo tudi pravilnega dvigovanja bremen. K zdravniku se odpravimo v primeru, ko se pojavijo ob bolečini še simptomi kot so: omrtvelost ob spolovilu in presredku, težave z odvajanjem vode in blata, nestabilnost v pokončnem položaju, težave pri premikanju nog, omrtvelost in zbadanje v nogah. Če se pojavijo ti znaki, je ponavadi potrebno kirurško zdravljenje.

Kot sem že omenila, je nujna medicinska pomoč v primeru pojava zgoraj opisanih težav. Če je bolečina kratkotrajna, si mirno pomagate sami in ni potreben obisk pri zdravniku. Če pa bolečina vztraja več 6 tednov ali pa postane močnejša, je indiciran obisk pri zdravniku. Ta vas bo gotovo napotil na nadaljnje preiskave, ki bodo opredelile bolečino, predpisal vam bo močnejše analgetike. Po potrebi bo predpisal tudi fizikalno terapijo in medicinsko gimnastiko. Ker se za bolečinami v križu in hrbtenici včasih skriva tudi kakšna druga bolezen, je dobro vedeti kako ravnati v tem primeru. Če se pojavijo poleg bolečine še vročina, hujšanje, zelo huda bolečina, zaradi katere se zbujamo, potem obiščimo zdravnika takoj.

V 15. krogu Slovenske futsal lige (SFL) je ekipa KMN Potočje projektiranje Sevnica na Škofijah doživela poraz, v 16. krogu pa so visoko premagali ekipo iz Sodražice. SEVNICA – Gostje so na sevniški parket stopili z zelo pomlajeno zasedbo, saj se jim je to sezono poškodovalo kar šest standardnih igralcev članske ekipe. Že v uvodnih minutah se je videlo, da bo šlo za enosmerni promet. Domači so od prve sekunde vzeli vajeti igre v svoje roke. Z izvrstnimi obrambami se je izkazal vratar Sever, ki je imel velike zasluge, da je Sevnica na odmor odšla z minimalno prednostjo. Prelomni trenutek tekme se je zgodil v uvodnih minutah drugega polčasa. Dejan Bizjak je v svojem 6-metrskem prostoru igral z roko. Sodniška dvojica je pokazala na belo točko. Odgovornost za izvedbo kazenskega udarca je prevzel gostujoči kapetan Matelić. Njegovo namero je prebral

domači vratar Denis Govekar in ubranil najstrožjo kazen. Od tega trenutka dalje so varovanci trenerja Mitje Jonteza stopili na plin in tekmo obrnili v svojo korist. KMN POTOČJE PROJEKTIRANJE SEVNICA: ŠD EXTREM 9:4 (3:2) Z zmago so se tako zavihteli na 5. mesto prvenstvene lestvice. V naslednjem kolu se bodo odpravili v Rogatec k najresnejšemu kandidatu na naslov državnega prvaka.. Rezultati: 1. SFL, 16. krog Potočje Projektiranje Sevnica – ŠD Extrem 9:4 (3:2) 1:0 Bizjak (10.), 2:0 Nečemer (12.), 3:0 Bizjak (19.), 3:1 Žalec (19.), 3:2 Koprivnjak (20./ag), 4:2 Bizjak (24.), 5:2 Krnc (30.), 6:2

Škorič (31.), 7:2 Božičnik (33.), 8:2 Kurtić (33.), 8:3 Matelič (36.), 9:3 Govekar (37.), 9:4 Okič (40.) FC Litija – KMN Puntar 7:2 (3:1) 0:1 Volarič (6.), 1:1 Begič (8.), 2:1 Radiškovič (20.), 3:1 Radiškovič (20.), 4:1 Ručna (25.), 5:1 Vrhovec (25.), 6:1 Ručna (31.), 7:1 Pantič (35.), 7:2 Čujec (40.) RE/MAX Maribor – KMN Bronx Škofije 3:0 (1:0) 1:0 Fideršek (4.), 2:0 Čeh (33.), 3:0 Vrabel (38.)

2:4 Mordej (38.) KMN Oplast Kobarid – KMN Benedikt 5:1 (5:0)1:0 Vulikič (2.), 2:0 Skubin (7.), 3:0 Vulikič (11.), 4:0 Kusterle (15.), 5:0 Ručna (17.), 5:1 Rola (30.) Vir in foto: T.B./KMN Sevnica

KMN Velike Lašče – Dobovec Pivovarna Kozel 2:4 (2:1) 0:1 Lojen (7.), 1:1 Klarič (17.), 2:1 Pirman (19./6m), 2:2 Lojen (32.), 2:3 Kroflič (35.),

Tretje mesto v finalu Gimnastičarke Športnega društva Partizan Sevnica (ŠD) so na finalnem tekmovanju v Kopru v skokih z malo prožno ponjavo dosegle dve tretji mesti, eno v ekipnem tekmovanju in eno posamično. SEVNICA – Gimnastičarke ŠD Partizan Sevnica so se v januarju odpravile najprej na polfinalno tekmovanje v skokih z malo prožno ponjavo v Koper, nato pa z odlično uvrstitvijo starejših in mlajših deklic še na finalno tekmovanje 12. 2. 2015 v Kopru. Najboljša je bila Iza Bautin, ki si je s svojimi virtuozno visokimi salti prislužila bronasto

Kdaj k zdravniku?

Preventiva • poškodbe in stres, • nateg vezi in mišic, • prevelika telesna teža, • prisilna drža, • različna revmatska obolenja in • proces staranja.

Zmaga ekipe KMN Potočje projektiranje Sevnica

MESNINE BIZJAK

Kako si pomagamo pri bolečini v križu in hrbtenici?

21

odličje. Z odličnim 3. ekipnim mestom so se starejše deklice (Tina Rupar, Anuška Zemljak, Iza Bautin, Lina Žibret in Nadja Starič) prebile v finalno tekmovanje in tam za las zgrešile stopničke. Na finalno tekmovanje pa se je odpravila tudi sevniška najboljša mlajša deklica Ela Senica, ki je osvojila odlično 7. mesto.

Ostale gimnastičarke (na tekmovanje se jih je odpravilo kar sedem ekip) pa se bodo marca in aprila zopet trudila za uvrstitev v finalna tekmovanja, tokrat na orodjih. Čestitke dekletom in trenerkam.

Vir in foto: Sara Bizjak

Zaključek Sevniškega tekaškega pokala idealno telesno težo. Naučimo se pravilne telesne drže, pravilno dvigovati bremena. Pozorni moramo biti tudi na to, kako sedimo, tudi v avtu za volanom. Bodimo telesno dejavni, okrepimo si trebušne mišice, idealno je plavanje, priporoča se tudi hoja in kolesarjenje. Ker so bolečine v hrbtenici in v križu večkrat posledica stresa in različnih strahov, se je dobro naučiti katere od tehnik sproščanja, katere nam bodo pomagale odpraviti napetost, depresijo in stres. Privoščimo si tudi pravilen spanec, žimnica naj bo čvrsta.

tem ublažil bolečine v križu in hrbtenici. Lahko obiščete tudi kiropraktika, vendar se predhodno posvetujte z zdravnikom. Le ta nam z nežnim pritiskanjem na določene točke hrbtenice uravnava in prilagaja vretenca. Ta tehnika najbolje pomaga pri kratkotrajni bolečini. Zelo dobra je tudi masaža, katere se lahko naučimo tudi sami. Pri bolečinah je odlična podpora tudi akupunktura, je varna in učinkovita. Bolečina v križu in hrbtenici je bolezen današnjega časa, vendar lahko s pravilnim načinom življenja in vsakodnevno aktivnostjo na to pomembno vplivamo.

Alternativna medicina

Seveda lahko izkoristite tudi možnosti, ki Sami lahko ogromno storimo v smeri nam jih ponuja alternativna medicina. Lahko preprečevanja bolečine. Če smo predebeli, obiščete osteopata, kateri nam bo pomagal poskušajmo shujšati in nato vzdrževati tako, da bo izboljšal gibljivost hrbtenice in s Vir in slike: Vlasta Vatovec

V soboto, 7. 3. 2015, je na Blanci potekala zaključna prireditev Sevniškega tekaškega pokala 2014. BLANCA – Zadnje tekme, ki je štela za pokal, se je udeležilo 82 tekmovalcev. Zmagovalci v mlajših kategorijah so postali: Tjaša Radej OŠ Blanca, Luka Kosar OŠ Blanca, Živa Slapšak AK Sevnica, Sven Šunta OŠ Sava Kladnika, Maja Knez AK Radeče, Enej Jagodič AK Sevnica, Lea Haler AK Sevnica, Bor Bauman AD Kladivar, Jerneja Prah AK Sevnica, Anže Trebše OŠ Sava Kladnika, Urša Arzenšek AD Kladivar in Nejc Gorišek OŠ Blanca. Člani in članice so se pomerili na 4.000 metrov dolgi progi. Absolutni zmagovalec teka je ponovno postal domačin Robert Lendaro iz AK Sevnica. Najhitrejša med ženskami je bila Lea Haler prav tako iz AK Sevnica. Zmagovalci teka

na 4.000 metrov po kategorijah so postali: Miha Povšič AK Sevnica, Mateja Zoran AK Sevnica, Damjan Žepič KD Pointer, Brigita Karlovšek AK Sevnica, Zdravko Kukman Marathon Novo mesto ter seveda Robert Lendaro in Lea Haler. Po tekmi so pripravili razglasitev rezultatov Sevniškega pokala za leto 2014. Šteli so rezultati na vseh petih tekih, ki so potekali od oktobra 2014 do marca 2015 v Šentjanžu, Boštanju, Sevnici, Krmelju in Blanci. Zmagovalec pokala za leto 2014 je postal Robert Lendaro AK Sevnica, pri ženskah pa sta si zmago z enakim številom točk delili Breda Škedelj iz Šentjerneja in Urška Krašovec AK Sevnica. Zmagovalci

POCENI GUME.NET

po kategorijah so postali: Hana Trebše OŠ Loka, Luka Kosar OŠ Blanca, Živa Slapšak AK Sevnica, Sven Šunta OŠ Sava Kladnika, Maja Knez AK Radeče, Enej Jagodič AK Sevnica, Lea Haler AK Sevnica, Jan Berčon AD Kladivar, Urška Krašovec AK Sevnica, Anže Trebše OŠ Sava Kladnika, Urša Arzenšek AD Kladivar, Nejc Gorišek OŠ Blanca, pri članih pa so zmagovalci: Lea Haler AK Sevnica, Miha Povšič AK Sevnica, Polona Zevnik, Boštanj, Jure Močivnik, Sevnica, Brigita Karlovšek AK Sevnica, Zdravko Kukman Marathon Novo mesto ter seveda Robert Lendaro AK Sevnica. Vir in foto: AK Sevnica

Trebanjke na petem mestu Tri kroge pred koncem državnega kegljaškega prvenstva v 1. B ligi za ženske so trebanjske kegljačice na petem mestu. TREBNJE – V drugem tekmovalnem delu so v uvodni tekmi Dolenjke na novomeškem Portovalu premagale Ceršak s 5:3, v 11. krogu so z enakim izidom izgubile v Izoli. V 12. krogu so v Novem mestu Trebanjke (na sliki) ugnale Radensko s 6:2. V Celju so bile Trebanjke na pragu ene točke, če ne bi v končnici popustile (3:5). V 14. krogu so proti

Pivki dosegle najvišjo zmago z nenavadnim izidom 6:5:1,5. V dolenjsko-belokranjskem derbiju proti Črnomaljkam je dobro kazalo do pred koncem tekme, ko so popustile in načrtovana zmaga je šla po zlu (2:6). Trenutno so Trebanjke z 12 točkami pete na lestvici. Do konca XXIV. ekipnega državnega prvenstva ostajajo še trije krogi,

v katerih kegljačice računajo na »domačo« zmago proti Gorici. Z malo športne sreče obstaja možnost da z gostovanj v Kopru in Slovenski Bistrice iztržijo še kakšno točko.

Vir in foto: Franci Kos

V borbi za obstanek, zmaga Rokometnega kluba Sevnica Začetek drugega dela rokometnega prvenstva se za Sevničane ni začel dobro. Poraz na gostovanju pri Slovanu je upe za obstanek potisnil na skrajni rob, zato je bila tekma z ekipo SVIŠ zadnja priložnost, da se ulovi priključek na lestvici. SEVNICA – Konec februarja sta se v Sevnici ekipi SVIŠ in Rokometni klub Sevnica (RK) pomerili v 17. krogu rokometnega prvenstva. Fantje so tekmo vzeli resno in hitro povedli s 5:0. Gostujoči trener je moral hitro izkoristiti prvo minuto odmora, a to poteka tekme ni spremenilo. V 22. minuti je bilo že 11:3, pri domačih pa sta bila v teh trenutkih najbolj razigrana Djurdjevič in Gorenjak, v vratih pa uspešen Brglez. Gostom ni preostalo

drugega, kot da še drugič poskušajo prekiniti nalet domačinov. To jim je uspelo in zaostanek so uspeli znižati na štiri (12:8), polčas pa se je končal z rezultatom 14:9. V drugem polčasu so Sevničani držali vajeti v svojih rokah in niso pustili, da bi se gostje nevarno približali. Razigral se je še Brečko, v domačih vratih pa sta bila uspešna Brglez in Gerčar. Proti koncu je trener Godec dal priložnost tudi mlajšim igralcem, ki pa niso

popuščali in na koncu je bil rezultat 29:20. Pri domačih so bili najboljši strelci Brečko in Gorenjak s po šest zadetkov, Djurdjevič 5 (1), Fižuleto 4, pri gostih pa Stopar S. 5 in Marušič 4. Brglez je obranil 11 strelov, Gerčar pa tri, od tega vsak po eno sedemmetrovko. Enajst obramb je pri gostih zbral mladi vratar Pekeč in preprečil še večji poraz gostov. Vir in foto: RK Sevnica


22

IZ NAŠIH ŠOL

RAZVEDRILO PONOVNI NATIS

BREZVOLJNEŽ

SLOVENSKI ŽENSKA, KI MODNI OBPRIČAKUJE LIKOVALEC OTROKA HRANITELJ

KADMIJ

TURŠKO PARNO KOPALIŠČE

Mali oglasi • Prodam suhe okrogle bale sena in otave

DEL VOJAŠKE ORGANIZACIJE

JEZERO V KANADI

• •

POLDAN (REDKO)

MOLIBDEN

AMERIŠKA VESOLJSKA AGENCIJA

BESEDILO

NAPAD NA ZNANO OSEBO SL. IGRALEC (GAŠPER) ODLIČNA OCENA

PEVKA PRODNIK PADALKA AVBELJ FILMSKA KAMERA

ARABSKI PLEMIČ

MAJHEN KAVELJ

LITERARNI ZGODOVINAR (ALEKSANDER)

GOSPOD (ČEŠ.)

ZNIŽAN TON D PIJAČA STARIH SLOVANOV

GORA V HIMALAJI

NAČRT

NIKELJ

TURŠKI VELIKAŠ

DEL OBRAZA

• •

TROPSKA RASTLINA AMERIŠKA PEVKA (JANIS)

NEZNANKA V MATEMATIKI STANJE OZRAČJA

KRAJ NA PELJEŠCU

POTEG Z NOŽEM

100 CM TALNA OBLOGA ATLETSKA DISCIPLINA

HERBERT JEFFREYS

LJUBLJANSKO POKOPALIŠČE POČITNIŠKA HIŠICA

SLOVENSKI PISATELJ CANKAR

EVROPSKA DRŽAVA NEKDANJI MANEKEN KOBILICA

RADIKAL OCETNE KISLINE GRŠKI FILOZOF

IZVOZ

DOMAČA ŽIVAL SL. BALETKA (SONJA) PIVSKI VZKLIK GLINA

NEJEVOLJNO OPOZORILO

Z DRUGIM IMENOM

ANTIČNO RAČUNALO

ODPRAVA (PUBL.)

• EMIL BARONIK EVA ČERNE

KRAJ NA SARDINIJI

ŽIVALI Z ROGOVJEM

• SESTRIN ALI BRATOV SIN

SOZVOČJE TONOV

Kanaro d.o.o., Ljubljana

ter kostanjevo kolje za v vinograd, okolica Sevnice, 031 397 - 437 Prodam gozd (mešani) 18.366 m2 pri vasi Žabjek, Velika loka-Trebnje. Tel. 031 508 456 Prodam štedilnik, skoraj nov 3plin+1elektrika, cena po dogovoru, tel. 051 883 691 Nudim varstvo otrok redno ali le občasno na območju med Mokronogom in Trebnjem z okolico. Tel: 040 533 587 Nudim pomoč v gospodinjstvu. pospravljanje in manjša dela na vrtu. tel: 040 533 587 Nudim odlično nego-varstvo osebam potrebne pomoči z znanjem masaže in fizioterapije na območju: Šentrupert, Mirna, Trebnje in okolica. tel: 040 533 587 Ponujamo ekološko Pirino, Koruzno in Ajdovo moko. Več informacij 041362808 Prodam suhe bale sena, v okolici Sevnice ali menjam za plemensko živino, 031 397-434 (Stanko) Prodam hladilnik Electrolux – Zanussi, višina 105 cm, v Trebnjem, kontakt: 041 911-857 Nudim Vam servis in vzdrževanje starejših, novejših oken, vrat in senčil. Damijan 031/300506 Nudim pomoč starejšim osebam na domu ali pospravljanje v hiši ali stanovanju v Trebnjem ali manši okolici tel. 031889442 Prodam dvostanovanjsko hišo v Vel.Malencah (Krška Vas). Hiša stoji na hribčku, (ni na poplavnem območju) na lepi, sončni lokaciji. Informacije na tel.: Jarkovič: 051 621 550 Nudim: Hišna popravila, polaganje keramike, pleskanje in ostala manjša gradbena dela. GSM. 040 468 719 Nudim inštrukcije matematike za osnovne, srednje poklicne in strokovne šole; sem iz Sevnica; telefon: 030 430 500 Sodeluj v novi plesni skupini v Trebnjem. Plesali bomo svetovne narodne plese v prijetni mešani skupini - pokliči Renato: 041/958 008 Prodam novo tračno žago za žaganje kosti, trofazni motor, domači proizvod, vrhunska. 031 622 629 ODDAJTE BREZPLAČNI MALI OGLAS Male oglase lahko oddate preko elektronske pošte na: oglasi@nadlani.si s pripisom MALI OGLAS.

križanke in zabavo.

Bi želeli tudi v vašem podjetju nekaj podariti izžrebancem nagradne križanke? Iščemo gostinca, trgovino, salon, studio, avtopralnico … skratka podjetje, ki bi lahko podarilo zanimivo nagrado našim bralcem oz. izžrebancem križanke. Če lahko podarite vsaj tri nagrade, vam zagotovimo brezplačni oglasni prostor pod križanko. Vašo ponudbo pošljite na info@ nadlani.si Več informacij: 070 899 899 NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev oz. geslo nagradne križanke pošljite do 13.4.2015 na naslov: Uredništvo Na dlani, Gubčeva cesta 35a, 8210 Trebnje, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA MAREC. Izžrebani nagrajenci bodo objavljeni v naslednji številki.

Nagrade: 3 x čiščenje enojne odeje (merino-volnene).

Obrtniška ulica 20 A, 8210 Trebnje telefon: 07 304 49 56

Mladenka ti popestri s svojimi oblinami dneve in noči, če si za akcijo me spoznaj. Pošlji SMS sporočilo ZMENEK MLADENKA na 3040 , nestrpno čakam na zrelega moškega mmmm.

Vedno nasmejana rakica, prijetne in svobodne narave, si želim popestritve s starejšim, diskretnim moškim, bolj polne postave, povabila bi te k sebi na obalo da se bolje spoznava, če me vidiš ob sebi me kontaktiraj s SMS sporočilom ZMENEK ALEKSANDRA na 3040 .

Popeljem te v noč užitkov in nepozabnih orgazmov, če imaš čez poletje čas in si osamljen, brez družbe nežnejšega spola potreben vročih noči, pridi k meni na obalo, spoznajva se in uživajva. Pošlji mi sporočilo ZMENEK VESNA na 3040 .

Prijetna, postavna varnostnica bi si rada uredila življenje v dvoje, obožujem dolge sprehode, naravo in morje, rada plešem, in še raje se potim v dvoje v postelji, če se najdeš v mojem oglasu mi pošlji sporočilo ZMENEK LEJLA na 3040 , nestrpno te pričakujem

Iščem družbo, prijatelje ali prijatelje za druženje, dopustovanje v našem apartmaju na Slovenski obali, mogoče tudi kakšne poletne romance. Skratka želim si prijetne družbe, pošlji mi SMS z besedo ZMENEK NINA na 3040 in postaniva dobra prijatelja ali kaj več.

Študentka in v prostem času natakarica iščem simpatičnega fanta za resno zvezo. Ljubim živali in naravo, rada jaham konje. Želim spoznati fanta za resno zvezo ter da odkrijeva še tisti delček sebe ki ga ne pozna vsak. Če me želiš spoznati mi pošlji SMS sporočilo ZME NEK KSENJA na 3040 .

NAGRAJENCI FEBRUARSKE KRIŽANKE: • Angela Koritnik, Šmarska 19, 8290 Sevnica • Irena Hočevar, Gorenje Laknice 38, 8230 Mokronog • Elvira Mikec, Prešernova ul.10, 8210 Trebnje

Nagrajenci bodo nagradne bone prejeli po pošti!

Vroča, poskočna in nagajiva iščem mladega spontanega tipčka, za nore vikende v naravi ali pri tebi, pošlji mi sporočilo ZMENEK NEJA na 3040 .

-

23

Utrinki iz šolskih klopi Prispevki šol in vrtcev

ČAJANKA Z NEKDANJIMI UČENCI OSNOVNE ŠOLA SAVA KLADNIKA SEVNICA – V začetku februarja so devetošolci preživeli zanimivo popoldne. Obiskali so jih nekdanji učenci, ki so osnovnošolska leta preživeli v OŠ Sava Kladnika Sevnica. Najprej jih je z lepo besedo pozdravila gospa Mirjana Jelančič, naša ravnateljica. Radovedno smo prisluhnili njenim besedam, potem pa so imeli možnost, da postavijo nekdanjim učencem vprašanja o življenju na srednjih šolah. Sedanji dijaki so jim posredovali veliko koristnih nasvetov o učenju, zahtevah učiteljev, srednješolskih programih in drugih dejavnostih v srednjih šolah. Spraševali res niso veliko, vendar so bili hvaležni za vsako informacijo, ki jim bo olajšala vstop v srednjo šolo. Ugotovili so, da so vsi dijaki zadovoljni s svojo izbiro šole, pogrešajo le več spanja. Popoldne je počasi zamenjal večer, ob toplem čaju in piškotih, ki so jih pripravile gospe kuharice, so sproščeno klepetali in izmenjavali mnenja o šolskih zadevah. Saša Šibilja, 9. b OŠ Sava Kladnika Sevnica

DOGODIVŠČINE NA GRADU SEVNICA – Konec februarja, na temen in deževen dan, smo se učenci 1. c OŠ Sava Kladnika Sevnica odpravili na sevniški grad, kjer nas je pričakala vsa grajska gospoda, z grofom Moškonom na čelu. Čeprav je grof ob desetih dopoldan še spal, smo ga s pesmico prebudili in ga opomnili, da je dobil obisk. Prišli smo mi in prišla je tudi ekipa RTV Slovenija, ki je v Sevnici snemala oddajo Na lepše. Kljub grofovi dopoldanski sitnosti smo ga hitro spravili v dobro voljo. Grajski oskrbnik Ciril nas je odpeljal na ogled v staro šolsko učilnico in kasneje do Grajskega lutkovnega gledališča. Tam smo se lahko poigrali z lutkami in spoznali Baltazarja. Grajsko lutkovno gledališče je samo za nas postavilo na oder lutkovno predstavo Grdi raček. Bili smo navdušeni. Kamor koli smo ta dan vstopili, nam je sledila kamera, ki je našo dogodivščino na gradu posnela. Komaj čakamo, da si bomo ogledali oddajo na televiziji ali kot je rekel nek grajski gospod: »Da se pogledamo v škatli, ki jo gledamo vsako popoldne.« Učenci 1. c in učiteljici Katja in Martina, OŠ Sava Kladnika Sevnica DRSANJE MLADINE IN MENTORJEV PGD TRNOVEC – Pionirji in mladinci ter njihovi mentorji PGD Trnovec so se konec februarja odpravili drsat na Čatež. Led se je pod njihovimi drsalkami že malce topil, vendar to za njih ni bila nobena ovira. Na drsališču je bilo slišati veselje otrok, pa čeprav je na ledu tudi komu malce spodrsnilo. Med drsanjem so si privoščili tudi kratko pavzo in topel čaj, da so lažje drsali naprej. Kar malce utrujeni in že pošteno lačni so si privoščili še odlično pico. Preživeli so krasno popoldne in tako motivirali mladino, da se bo v prihodnjih mesecih lažje pripravljala na tekmovanja. So super otroci, zato si zaslužijo tudi aktivnosti za sprostitev. Anja Luzar

ČETRTFINALE ROKOMETNEGA PRVENSTVA OSNOVNOŠOLCEV - V sredo, 11. februarja 2015, je na osnovni šoli Sava Kladnika Sevnica potekalo četrtfinale rokometnega šolskega prvenstva za učence letnika 2000 in mlajše. Pomerile so se tri ekipe, OŠ Antona Aškerca iz Velenja, IV. OŠ iz Celja in domača ekipa. Vzdušje je bilo zelo napeto in igralci so komaj čakali, da se tekmovanje začne. Najprej sta na igrišče stopili ekipi iz Sevnice in Celja. Po težkem dvoboju so z rezultatom 25:24 slavili Sevničani. Sledila je tekma med celjskimi in velenjskimi dečki. Kmalu je bilo jasno, kdo bo zmagovalec, saj je ekipa iz Velenja dosegla visoko zmago. Zadnja, tretja tekma pa je bila odločilna. S tribun so ekipo spodbujali navijači, pa vendar to ni bilo dovolj. Kljub športnemu duhu so Velenjčani premagali sevniško ekipo in tako ENERGIJA TO JE PRIHODNOST – V so dosegli končno drugo mesto. februarju so imeli učenci tretje triade OŠ Nik Rantah, 9. c in Filip Eisenkoler, 8, c Milana Majcna Šentjanž tehnični dan. OŠ Sava Kladnika Sevnica Odpeljali so se v Krško, kjer so obiskali DAN MATERINEGA JEZIKA V VRTCU GEN energijo in nuklearno elektrarno Krško. MOKRONOŽCI – 21. februarja Slovenci V »svetu energije« je bilo zelo zanimivo. obeležujemo mednarodni dan maternega Vstopili so v učilnico, kjer je bilo polno jezika. Na pobudo Ministrstva za kulturo naprav, in takrat se je zabava šele začela. se je župan, gospod Anton Maver, udeležil Poigrali so se lahko s številnimi poizkusi, poziva k branju in v ta namen v petek, 20. ki so bili na temo energije, elektrike, 2. 2015, obiskal otroke vrtca Mokronožci in magnetizma itd. Zelo so se zabavali in jim prebral slovensko pravljico pisateljice polnili svoje glave z znanjem. Še posebej Anje Štefan z naslovom Zvonček. Otroci so bili navdušeni nad plazemsko kroglo so navdušeno poslušali, saj je župan s in poizkusi z elektriko; tu jih je večkrat svojim pripovedovanjem pritegnil njihovo močno streslo. Zanimivo je bilo tudi, ko je pozornost. Za njegovo prijetno gesto so sošolka Anja položila roko na nekakšno se mu zahvalili s prav posebnim darilom. kroglo in lasje so se ji dvignili. Ogledali so si Izdelali so mu sliko s kolažem risbic, na zanimiv filmček in se poizkusili v upravljanju katerih so junaki njihovih najljubših pravljic. elektrarn. Ob koncu so mu zapeli še nekaj pesmic Nato so si šli ogledat še nuklearno in se poslovili v upanju, da jih župan še elektrarno. Z avtobusom so se vozili okoli večkrat obišče. Prav tako je župan obiskal nje, medtem pa jim je gospod Enver Gashi tudi otroke v oddelku vrtca na Trebelnem povedal veliko o njej. in jim v ponedeljek, 23. 2. 2015, prebral Čas je hitro mineval in kmalu so se odpeljali pravljico. Vse je popeljal v svet pravljic in proti domu. Ta dan jim je bil zelo všeč, lepe pisane besede ter z otroki delil prijetne kajti bil je poučen in zanimiv. Delovni dan pa se še ni končal, saj so zvečer nastopali bralne trenutke. na proslavi ob slovenskem kulturnem Strokovne delavke Vrtca Mokronožci

prazniku, ki je bila letos posvečena Rastoči knjigi Šentjanža. Danijela Bec, 8. razred OŠ Milana Majcna Šentjanž

MAMICA IN OČKA PRAZNUJETA – Leto je naokoli in spet sta bila tu 8. in 10. marec, ko praznujejo naši starši, mamice in očki. Le kaj naj jim podarimo za praznik? Kako naj jim pokažemo, da jih imamo radi? Sami jim izdelamo voščilnico in naberemo šopek prelepih zvončkov. Za konec pa jim stečemo v objem, jih poljubimo in jim na ves glas povemo, kako jih imamo neskončno radi. Anja Luzar, vzgojiteljica OŠ Krmelj OBISK PILOTA – Tudi letos na OŠ Milana Majcna Šentjanž poteka šolski parlament. To je krožek, pri katerem je vedno zelo zabavno. Predstavniki vsakega razreda se dobivajo ob četrtkih in se pogovarjajo o različnih temah. Letošnja tema šolskega parlamenta so poklici, ta tema je za nas še posebej zanimiva, saj bo kmalu prišel čas, ko bomo morali vedeti, kaj bomo v življenju počeli. O poklicih se vsi učenci šole veliko pogovarjajo, delajo miselne vzorce, iščejo informacije na spletu, ugotavljajo, kaj so po poklicu naši sorodniki, in se sprašujejo, kateri poklic jih zanima. Da bi o poklicih izvedeli še več, smo se odločili, da bomo na šolo povabili ljudi različnih poklicev. Tako je učence od 5. do 8. razreda v petek, 13. 2. 2015, obiskal pilot vojaških helikopterjev Matej Erman. Svoj poklic jim je natančno predstavil. Povedal jim je, kako se je šolal, moral je biti zelo priden, pameten, pogumen, vztrajen in vzdržljiv, da mu je uspelo vse to, npr. na izpitih je moral znati 20000 odgovorov na pamet brez napak. Povedal nam je tudi, kakšni so pogoji, da lahko postaneš pilot, za kaj vse mora biti izurjen, kaj vse je moral prestati, kaj počne v službi, pokazal jim je tudi nekaj zelo zanimivih filmov. Povedal jim je, da v tem poklicu zdržijo le “najmočnejši” in da to uspe samo tistim, ki v tem poklicu uživajo, pa tudi da učenja ni nikoli konec, tudi takrat ne, ko hodiš v službo. Zelo izčrpno jim je predstavil svoj poklic. Na koncu so mu zastavili še vprašanja, na katera je z veseljem odgovoril. Zastavili so mu jih kar veliko, saj to ni običajen poklic in praktično o tem poklicu prej sploh niso razmišljali ter o njem niso vedeli še skoraj nič. Danijela Bec, 8. r OŠ Milana Majcna Šentjanž

Opisala jim je tudi, kako je potekalo njeno šolanje in da ta poklic z veseljem opravlja. Poklic inženir radiologije je zelo zanimiv. Danijela Bec, 8. razred OŠ Milana Majcna Šentjanž TEHNIŠKI DAN ČETRTOŠOLCEV OSNOVNE ŠOLE SAVA KLADNIKA SEVNICA – V četrtek, 5. 3. 2015, so vsi četrti razredi odšli v dom upokojencev in oskrbovancev na Impoljco. Pričakal jih je gospod, ki jim je pokazal, kako se izdeluje papir. Najprej so naredili papirno kašo iz starega papirja. Kašo so naredili tako, da so natrgani časopisni papir dali v vodo, da se je razmočil. Potem so razmočeni papir dali v rezalnik, dodali barvo in sestavini zmešali. To zmes so nato pomešali z vodo, s sitom in okvirjem zajeli ter odcedili. Zmes iz sita so dali na prtiček iz blaga, to ponovili trikrat in vse skupaj stisnili. Po stiskanju so papir dali sušiti na stojalo. Tako so dobili ročno narejen papir. Ko so vsi končali, so jim v domu prijazno ponudili rolado in sok. Sledili so poskusi s papirjem. Prvo nalogo v zvezi s trdnostjo pisarniškega papirja so naredili tako, da so prepogibali papir na različne načine in nanj postavljali zvezke, ugotovitve pa pisali v zvezek. Pri drugi nalogi, s katero so ugotovili, kako povečati trdnost papirja, so izdelovali različne mostove iz papirja in dveh lesenih kladic ter nanje postavljali uteži. Ugotovili so, da trdnost papirju povečamo s prepogibanjem in lepljenjem. Pred vrnitvijo v šolo so šli še na igrišče, kjer so se lovili in igrali skrivalnice. Ko je prišel avtobus, so se odpeljali v Sevnico. Zala Kozinc, 4. a OŠ Sava Kladnika Sevnica

ZIMSKI ŠPORTNI DAN – Zimi smo že skoraj pomahali v slovo, a so kljub temu učenci in učitelji OŠ Ane Gale Sevnica konec februarja izvedli prijeten zimski športni dan. Z avtobusom so se odpeljali na Lisco, kjer so se v prvem delu sankali s sanmi, bobi in lopatkami ter se tudi malo pokepali med seboj. V drugem delu pa so se sprehodili v čisto pravi zimski idili do vremenske postaje na hribu, videli pa so tudi, kje je bila včasih žičnica in urejeno smučišče. Za konec so popili še topel čaj in se nato odpeljali nazaj v šolo. Imeli so se zelo lepo. Upajo, da drugo leto zopet ponovijo in se naužijejo zimskih radosti. PREDSTAVITEV POKLICA INŽENIR Urška Volarič RADIOLOGIJE – Letos so tema šolskega parlamenta poklici. V OŠ Milana Majcna Šentjanž so se odločili, da bodo poklice spoznavali tako, da bomo v šolo povabili kar osebe, ki te poklice opravljajo. To smo tudi storili. V sredo, 25. februarja 2015, jih je tako čakala že druga oseba z zanimivim poklicem – inženir radiologije. Obiskala jih je gospa Sonc, ki ta poklic opravlja v bolnišnici Trbovlje. Po pravici povedano smo za ta poklic slišala prvič, ko pa je povedala, da je njeno glavno delo na rentgenih, jim je postalo jasno, saj je bil na takem pregledu že marsikdo. S pomočjo posnetkov jim je predstavila aparature, ki jih uporabljajo, in povedala, da žarki, ki gredo skozi telo, močno sevajo in to je za človeka škodljivo.

POCENI GUME.NET


24

ZADNJA STRAN www.tpv-avto.si

DNEVI ODPRTIH VRAT OD 23. MARCA DO 28. MARCA 2015. VAŠ RENAULT POZNAMO TAKO DOBRO, DA GA LAHKO PREGLEDAMO Z ZAVEZANIMI OČMI

BREZPLAČEN PREGLED DO 30% PRIHRANKA OSVOJITE

4X RENAULT TWINGO* KDO ZNA BOLJE KOT RENAULT VZDRŽEVATI VAŠ RENAULT *Posameznik lahko sodeluje v nagradnem natečaju in prejeme enega izmed novih Renault Twingo v enoletno uporabo. Več o splošnih pogojih akcije in natečaja na www.renault.si/odprta-vrata

NOVO MESTO, KANDIJSKA C. 60, 07/ 391 81 08

ODPRTO OD PONEDELJKA DO PETKA OD 7. DO 19. URE, SOBOTA OD 7. DO 12. URE, NEDELJA ZAPRTO.

BREŽICE, BRATOV CERJAKOV 11, 07/ 499 19 01

ODPRTO OD PONEDELJKA DO PETKA OD 8. DO 16. URE, SOBOTA OD 8. DO 12. URE, NEDELJA ZAPRTO.

Sport Maxx RT 225/45R17

92€ 92€

EfficientGrip Performance 225/55R16

JA I C AK

68€

PNE

IK UGODNA T A VM

PONUDBA PLATIŠČ

Sport BluResponse 205/55R16

67,5€ 67,5€

MOTO PNEVMATIKE

Profile for NaDlani.si

Na Dlani - Marec 2015  

www.nadlani.si

Na Dlani - Marec 2015  

www.nadlani.si

Profile for nadlani
Advertisement