Page 1

Nadlani.si Tiskana izdaja Nadlani.si, brezplačen časopis za Dolenjsko in Posavje S E P T E M B E R 2 0 1 6 / w w w. n a d l a n i . s i

Pogovor z najboljšim rokometašem

3 5

V ribniku Blato je Janez ujel soma

8

Prvi Srednjeveški festival uspel Na tromeji srečanje treh županov

13

Zakaj kupiti hibridno vozilo?

16

Kako izbrati kvalitetne pelete?

20

Šport

Neverjetno: poltonska buča

Halo pesek d.o.o., Draga pri Šentrupertu 31b

Praznik korenje v Velikem Gabru

7

Novo: King's Gym v Sevnici

Tudi letošnji september je v znamenju Evropskega tedna mobilnosti, ki že leta povezuje na tisoče evropskih mest. Njegov namen je jasen: uveljavljati okolju in človeku prijaznejše načine mobilnosti, torej prevoza. Da lahko na tem področju že sam posameznik naredi veliko, je najbrž jasno vsem, v sklopu projekta, v katerem sodeluje tudi več dolenjskih in posavskih občin, pa k temu pristopajo na višji ravni. te pri gorivu, naredite nekaj dobrega za okolje in konec koncev tudi zase. Kako so v Evropski teden mobilnosti vključene dolenjske in posavske občine?

Vrhunec dogajanja bo od 16. do 22. septembra, ko bodo po vsej Evropi izvajali številne aktivnosti, ki spodbujajo k pametni in trajnosti mobilnosti kot dobri investiciji. Prav »Pametna mobilnost za gospodarsko uspešnost« je slogan, ki povzema osrednjo temo letošnjega Evropskega tedna mobilnosti. Mesta, ki se zavzemajo za trajnostno mobilnost, imajo namreč tudi opazno ekonomsko prednost pred drugimi. Res je, da se je v službo najlažje pripeljati s svojim avtomobilom. A če imate službo blizu, lahko koristite druge načine mobilnosti, torej kolo ali javni prevoz. V današnjih časih je javni prevoz tudi pri nas urejen že do te mere, da ga lahko mirne volje koristite vsak dan, s tem pa prihrani-

PRODAJA DRV 041-755-578

6

Kako pa vi s prevozom poskrbite za okolje in zase?

Neverjetno: tujci zaprli dolenjsko avtocesto

11

4

PRODAJA SEKANCEV 041/755 578 ODKUP HLODOVINE 041/755 578 AVSTRIJSKI PELETI A1 041/755 578 halopesek.doo@gmail.com

Občina Trebnje: v tem tednu bodo na glavni cesti skozi mestno središče umirjali promet z omejitvijo hitrosti in enostransko zožitvijo cestišča. V nedeljo, 18. septembra, organizirajo družinsko kolesarjenje po vinogradniški gori Lisec, naslednji dan pa bodo v CIK Trebnje razpravljali o prometni strategiji občine. V četrtek, 22. septembra, bo na Golievem trgu med drugim predstavitev PGD Trebnje in policijske postaje, predstavitev prometne strategije in električnega avtomobila, otroci pa bodo po zaprtem delu ceste lahko risali s kredami. Mestna občina Novo mesto: v Novem mestu je celotni september na voljo brezplačna uporaba avtobusov mestnega potniškega prometa, TIC Novo mesto pa ponuja brezplačno izposojo koles. Po osnovnih šolah v tem času predstavljajo trajnostne ukrepe za zagotavljanje varnejše poti v šolo, otroke vključujejo v različne igre, s pomočjo katerih se učijo ravnanja v prometu, pestro pa je tudi na Glavnem trgu. Tam bo danes zbrane nagovoril župan Gregor Macedoni, sledile pa bodo aktivnosti za staro in mlado: kolesarski poligon, predstavitev izdelkov osnovnošolcev in različnih projektov, demonstracije, pregledi koles in manjša popravila, predstavitev kolesarskih društev in klubov, igre na trgu in še veliko več. V Novem mestu bo pestro tudi še vse dni do 22. septembra, dneva brez avtomobila, ko boste lahko kolesarili po obrežjih Save in Krke, si brezplačno izposodili kajak ali sup, se izobraževali in vmes tudi zabavali. Občina Sevnica: v soboto, 17. septembra,

boste lahko kolesarili od Radeč do Brežic, aktivnosti bodo tudi v šolah, kjer se bodo med drugim pogovarjali o prometni strategiji občine in odprli kolesarnico, otroci iz vrtca pa bodo po mestu in okolici ocenjevali ustreznost uporabe parkirnih mest. Dogodke ob Evropskem tednu mobilnosti organizirajo tudi občine Šmarješke Toplice, Šentjernej, Kostanjevica na Krki, Krško, Brežice in mnoge druge, ki se zavedajo, kako pomembna je trajnostna naravnanost prebivalcev. Le s skupnimi močmi bomo namreč lahko zmanjšali negativen vpliv človeka na okolje, ki presega že vse meje dopustnega. Kako pa vi sodelujete v Evropskem tednu mobilnosti?

Vir: Evropski teden mobilnosti, M. S.

PE TREBNJE, Obrtniška 18, Trebnje, 07 34 62 431, dusan.sadar@bartog.si PE NOVO MESTO, Pod Trško goro 83, Novo mesto, 07 39 33 640, gregor.recelj@bartog.si

27x v Sloveniji

2


2

POGOVOR

Rokometaš Miha Zarabec: »V življenju se ti vedno vse poplača« Miha Zarabec je tisti mladenič, ki je pridobil naziv najboljšega rokometaša minule sezone v slovenski prvi ligi. Trebanjec, ki svoj kruh služi v klubu Celje Pivovarna Laško, je star 24 let. Kariero je začel v domačem Trebnjem, ki je zadnja leta prava valilnica vrhunskih rokometašev. Kljub temu da mu zaradi treningov v Celju ne ostaja veliko časa, pa si je vzel čas za pogovor z nami. kar treniraš na treningu, ti ostane v glavi in potem je seveda na tekmi vse lažje. Je pa res, da sem sam bolj motiviran za tekme kot za treninge, ker vse pogosteje opažam, da je veliko »trening« igralcev, kar pomeni, da so boljši na treningih kot pa na tekmah. Kakšna je primerjava med treningi v ekipi Celje Pivovarne Laško in reprezentanci? Vsak trener ima svoj način delovanja in treningov. Se pa treningi razlikujejo zlasti v tem, da imaš v reprezentanci manjše časovno obdobje treningov in moraš v tem obdobju natrenirati vsak element igre, v klubu pa imamo več časa za vse to.

Čestitke za osvojeni naziv najboljši rokometaš minute sezone. Kaj vam ta naziv pomeni? Hvala za čestitke. Povedati moram, da je ta naziv dokaz mojega in našega dobrega dela. V življenju se ti vedno vse poplača, vsak trening, vsak trud. Seveda pa je rokomet ekipni šport, tako da če lansko sezono ne bi osvojili naslova državnih prvakov, potem mi tudi naziv najboljšega igralca ne bi pomenil veliko. Kdo vas je navdušil za rokomet in kakšni so bili začetki? Za rokomet me je navdušila družina, oče je trener še danes, mama pa je bila tista, ki mi je kupila prvo žogo. In če se lahko pošalim ... Sestrini komentarji pa so me pripeljali do tega, kar sem danes. Trebnje je prava valilnica rokometnih talentov. Zares je zanimivo, da iz tako

trebanjski župan je sprejel vas in navijaSeveda nas in bralce zanima vaša izku- če. Kdo vam na športni poti najbolj stoji šnja iz olimpijskih iger v Riu. Kako bi ob strani? opisali to izkušnjo? To pa je vprašanje, na katerega res vedno z veOlimpijske igre so sanje vsakega športnika in seljem odgovarjam. Podpore imam ogromno, s moram povedati, da je ta izkušnja res nepozab- strani družine, prijateljev, trenerja, kluba ... To je na. Šele, ko prideš domov in vidiš vso podporo, ena najpomembnejših stvari pri doseganju rezulki si jo imel, potem se zaveš, koliko v resnici šte- tata in na vse to sem izredno ponosen. Zahvaljujejo olimpijske igre – tudi če nisi osvojil medalje. jem se tudi županu, da si je vzel čas in povabil majhnega kraja prihaja tako veliko doSe vam zdi, da bi kot ekipa lahko dosegli ne samo mene, pač pa tudi trebanjske navijače, brih rokometašev. Kdo ima zasluge za ki so potovali v Rio. Upam, da si bo kdaj vzel čas še več? to? Najbrž je to plod dolgoletnega, načrVsekakor sem prepričan, da smo bili sposobni tudi za ogled kakšne rokometne tekme. tovanega dela? doseči veliko več, vendar takšen pač je šport. Kako preživljate prosti čas? Kako se zaVsi v Sloveniji dobro vedo, da največji talenti priEna tekma, en dan je odločal o vsem in mi smo bavate? hajajo iz trebanjske rokometne šole. Že preden na tem preizkusu padli. Kaj je bil razlog, je zdaj V klubu nam ne manjka zabave, med sabo smo sem začel trenirati rokomet, se je veliko delalo na prepozno govoriti, vendar upam, da bo v življe- res vsi povezani in se veliko družimo, kar je poindividualnih sposobnostih, predvsem motoriki. nju še priložnost za tak uspeh in takrat moramo membno za ekipo. Če bi bilo po moje, bi imeli še To se vsem nam pozna še danes. Čeprav smo vsi Trebanjci nižje rasti, pa imamo razvite moto- biti še bolj pripravljeni. V življenju vsi govorijo, da več skupnih druženj in zabave, na primer igranje rične in taktične sposobnosti. Vsako leto izstopa bo kmalu spet nova priložnost za boljši rezultat. paintballa in podobno. kar nekaj posameznikov iz naše šole in prepričan Vendar se s tem ne strinjam povsem, take pri- Ima kateri od rokometašev pomembno vlogo pri sem, da bo še kar nekaj časa tako. Vse pohvale ložnosti ne dobiš kar vsak dan, vsako leto. In vaši igri, je kateri od njih vaš vzornik? trenerjem, ki so in še vedno učijo mlajše, vseka- zato moramo zgrabiti vsako priložnost, pa če je Vsak od najboljših rokometašev je zame po svokor brez njihovega znanja in vaj ne bi prišli tako to občinsko prvenstvo, državno ali pa evropsko. je idol. Vsak ima neko vrlino, od katere se lahko Vsak trud se poplača. Na vsako priložnost, ki se daleč. kaj naučiš. Težko je izpostaviti kakšnega posati ponudi, moraš biti kar najbolje pripravljen in jo Od kod črpate motivacijo za treninge? meznika. zgrabiti z obema rokama. Motivacije za trening nikoli ne zmanjka. Trening Kakšni so nadaljnji načrti za kariero? Se Ste imeli v Riu čas tudi za kakšne ogleje tisti glavni razlog, da si na tekmi dober. Vse, spogledujete s tujino? de? Za zdaj sem še vezan na Celje, tako da o tem Nekaj časa za to je bilo zadnji dan pred odhoše ne razmišljam, vsekakor pa so sanje, da se dom, tako da smo s soigralci malo odpotovali enkrat preizkusim v tujini. Prepričan sem, da bo v center Ria. Vsekakor bi mi bilo žal, če si ne bi vsak naslednji korak, ki ga bom naredil, premiogledali znamenitosti. šljen in pravilen. Kako poteka vaš običajni dan? Kje se vidite čez 20 let? Dan se začne z zajtrkom okoli 7.30, potem sledi Nisem se še odločil, ali se bom čez 20 let ukvarprvi trening, kosilo, malo počitka, nato pa že drujal z rokometom, morda v kakšni trenerski vlogi, gi trening. Temu ponavadi sledijo kakšne terapije ali pa bom vse skupaj pustil in se odločil za kav klubu, večerja in počitek. Pri takem ritmu, kot kšen drug projekt. Pustimo času čas. ga imamo v Celju, je pomembno, da se dovolj regeneriramo, zato je počitek zelo pomemben. Pripravila: P.U., uredila M.S. Vidimo, da imate močno podporo domačega okolja pri športni poti. Pripravili so Želimo vam obilo športnih uspehov še vam tudi sprejem po vrnitvi iz Ria. Tudi naprej in se zahvaljujemo za pogovor.

Tiskani medij Na dlani je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1838 Izdajatelj: MAGMA MEDIA d.o.o., Gubčeva cesta 35a, 8210 Trebnje Uredništvo: Gubčeva cesta 35a, 8210 Trebnje Odgovorni urednik: Petra Urbančič Oblikovanje: Klavdija Žgajnar Elektronski naslov: urednistvo@nadlani.si Tisk: Delo tiskarsko središče. Tiskano 1 dan pred izdajo številke Naklada: 30.000 Pokrivamo občine: Novo mesto, Šmarješke Toplice, Škocjan, Šentjernej, Trebnje, Žužemberk, Mirna, Šentrupert, Mokronog-Trebelno, Mirna Peč in Sevnica. Mali oglasi: oglasi@nadlani.si Oglasno trženje: info@nadlani.si, 070 899 899 Spletna stran: www.nadlani.si

Dragi bralci in bralke, zaradi toplih dni še kar nimamo občutka, da je jesen že pred vrati. Vseeno pa smo mi z mislimi že v jeseni. Pripravili smo pestre novice iz naših dolenjskih občin. Vabimo vas, da nas spremljate tudi na našem spletnem portalu www.nadlani.si ali FB profilu, kjer bomo kmalu izvedli NAGRADNO IGRO in podarili 2× LETNI VINJETI. Če imate kakšen dogodek ali mogoče opazko nam jih pošljite na naš elektronski naslov: urednistvo@nadlani.si Bodite z nami NaDlani.si. Lepo vas vse skupaj pozdravljamo. Uredništvo časopisa NaDLANI.


IZ NAŠIH KRAJEV

Rumeno, družabno Dolenjci in Posavci v jesenskih resničnostnih šovih

Pozor! Snemajo novomeške ceste Mestna občina Novo mesto obvešča, da bodo na njenem območju snemali občinske ceste, torej s cest ustvarjali videoposnetke. To se bo dogajalo od 12. do 30. septembra.

Jesen je pestra tudi na televizijah, kjer po koncu dopustov in počitnic gledalcem vsakič znova pripravijo resničnostne šove. To jesen lahko tako spremljamo novo sezono šova Kmetija: Nov začetek in Survivor, kmalu pa bodo začeli tudi s predvajanjem šovov Ljubezen po domače in Slovenija ima talent. NOVO MESTO – Kmetija: Nov začetek, ki jo predvajajo na Planet TV, se je začela burno in z mnogimi preobrati. Med tistimi, ki se borijo za glavno nagrado, je tudi Novomeščan Matic Jošt, ki pri 26 letih zase pravi, da je zelo živ, hitro učljiv in zabaven, v šovu pa bi se rad odvadil kajenja. Še posebej rad ima svojo mamo, punce pa trenutno nima. Družbo mu na posestvu dela 49-letna Ganna Baznyk iz Krškega, ki je po rodu Ukra-

3

rokovati tudi s kmečkimi opravili. Med kmeti pa se dobro znajde tudi Jasna Kuljaj, ki je letos voditeljica šova. Pokazala je že, da zna voziti traktor in obljublja, da bo do tekmovalcev nepopustljiva ter neizprosna. Na televiziji Pop TV predvajajo Survivor, ki so ga že poleti snemali na rajskih Filipinih. Tam je bitka za glavno nagrado težka, saj je za boje potrebno kar nekaj fizične moči in iznajdljivosti. Med tekmovalci je tudi 32-letna Brežičanka Simona Potočar. Zgovorna prostovoljka pravi, da so pri njej na prvem mestu psi in delo z njimi, skupaj s partnerjem pa ima, tako pravi, noro življenje. Njena želja je bila, da na Filipinih pusti deset kilogramov, ali ji je to tudi uspelo, pa bomo izvedeli kmalu. Na Pop TV bodo kmalu začeli predvajati tudi Ljubezen po domače, kjer se za dekleta potegujeta tudi dva fanta iz okolice Velikih Lašč, za šov Slovenija ima talent pa snemajo že avdicijske

NOVO MESTO – Po naročilu občine bo snemanje izvajalo podjetje DFG Consulting, d. o. o., in sicer zaradi pridobivanja podatkov cestne infrastrukture, ki jo upravlja občina. »V občinski upravi namreč urejamo in osvežujemo podatkovno bazo o cestah. Podatki bodo zaupne narave in NE bodo javno dostopni,« so poudarili. Če boste v naslednjih dneh na cesti torej srečali srebrno-kovinsko toyoto RAV 4, ste lahko prepričani, da je v njej oziroma na njeni strehi kamera. se ne boste imeli kam pritožiti, če vas posnameNa avtomobilu je sicer zapisano ime podjetja in jo – saj ste bili na to vnaprej opozorjeni. tudi njegova dejavnost (snemanje cest), tako da Vir in foto: MO Novo mesto, M. S.

jinka. Mama samohranilka je že pokazala, da se rada zabava in druge spravlja v dobro voljo, sicer pa se rada lepo obleče in uredi. Kljub temu zna

oddaje. Gotovo bomo na televizijskih zaslonih lahko gledali tudi kakšnega talentiranega Dolenjca in Posavca. Vir. Planet TV, Pop TV, M. S.

- proizvodnja in montaža nerjavnih dimnikov - sanacija in popravilo obstoječih dimniških tuljav - novogradnja zidanih ali kovinskih dimnikov - montaža in prodaja kaminskih peči 40 let tradicije

Neverjetno: tujci zaprli dolenjsko avtocesto Na cestninsko postajo Drnovo sta se pred dnevi pripeljala dva avtomobila francoskih registrskih oznak, ki pa nista imela nameščenih vinjet. Nadzorniki Darsa so voznika avtomobilov hoteli kaznovati, a so potniki začeli protestirati … DRNOVO – Darsovci so morali poklicati policiste, češ da imajo na Drnovem v smeri Ljubljane težave z vozniki in potniki. Ti so se namreč zaradi kazni protestno usedli na vozni pas avtoceste in tako ogrozili sebe ter seveda tudi druge, Dars pa je potem zaradi varnosti za pol ure zaprl vse steze v smeri proti Ljubljani. Policisti so čez nekaj časa vse le uspeli odstraniti na počivališče in promet sprostiti, a so jo štirje državljani Turčije odnesli tudi s kaznijo. Zaradi prepovedane uporabe javne ceste, s katero so cestišče zasedli, da bi promet ovirali, so vsakega oglobili s 400 evri. Eden je kazen plačal takoj. Preostalim so odvzeli dokumente, dobili jih bodo šele, ko bodo kazni plačali, svoje pa od

Na Cikavi odprli nov poštni regijskih center Da ne poročamo vedno o zaprtju majhnih pošt, lahko razveselimo s prijetnejšo novico. Pošta Slovenije je v novomeški poslovni coni Cikava odprla regijski center z novimi poslovnimi prostori pretovorne pošte 8101.

njih zahteva tudi Dars, saj še niso plačali kazni NOVO MESTO – S temi novimi prostori se Cikavi, kjer bo manjša gneča in dovolj parkirnih zaradi vinjet. pretovorna pošta umika iz mestnega središča, mest za vse. Pošta Slovenije pa je za omenjeno naložbo odUkradel več vreč krompirja štela 1,6 milijona evrov. Nova pretovorna pošta Medtem pa se je dogajalo tudi v Novem mestu. se pridružuje koprskemu, novogoriškemu in celjProdajalec krompirja je policiji povedal, da se je k skemu poštnemu centru. Nahaja se v poslovni njemu pripeljal moški v avtomobilu, naložil vrečo coni Cikava v bližini Komunale Novo mesto in krompirja in jo odpeljal v neznano (seveda brez Roletarstva Medle. plačila). Dvajset minut po prijavi so ga v Novem Nov regijski center so odprli namestnik genemestu že ujeli in ugotovili, da je krompir kradel ralnega direktorja Pošte Slovenije mag. Andrej že prej, prav tako je vozil neregistrirano vozilo, bil Rihter in direktor Poslovne enote Celje Cvetko brez vozniškega dovoljenja in nepripet. Sršen v družbi novomeškega župana Gregorja V naselju Glinek na območju Trebnjega pa je Macedonija in upravnice pošte 8101 Novo menekdo iz ograde ukradel dva telička, vredna tisoč sto Dušanke Petelin. Pošta bo poslovala enako evrov. Vir: PU Novo mesto, M. S. kot doslej, na Novem trgu, po novem pa tudi na Vir: STA, P.U., foto: STA


4

IZ NAŠIH KRAJEV

Novomeške romske prvošolce razpore- Kje imajo najslajši sladoled? Kot smo poročali v naši poletni izdaji, je v jugovzhodni Sloveniji potekadili po več šolah la dvomesečna poletna akcija Sladolenjska, v kateri je Razvojni center V Mestni občini Novo mesto so skladno s strategijo reševanja romskih vprašanj, ki jo je potrdil občinski svet, prvošolce romskega rodu v novem šolskem letu razporedili po več novomeških osnovnih šolah. NOVO MESTO – Z razporeditvijo naj bi želeli razbremeniti največjemu romskemu naselju najbližjo šolo in romske otroke bolje vključiti v širše okolje. Pomisleki Zveze Romov za Dolenjsko nastajajo zlasti glede odziva in nezaupanja romskih staršev ob uvedbi projekta. Iz kabineta župana novomeške občine so nas obvestili, da so bili vsi romski starši iz ulice Brezja in Žabjaka s strani šolske svetovalne službe OŠ Bršljin in predstavnikov CSD Novo mesto obveščeni o spremembah, ki jih prinaša skupni šolski okoliš ob vpisu otroka v 1. razred. Odgovorni osebi za Rome in za osnovno šolstvo na občini sta pred letošnjim vpisom v 1. razred osebno obiskali vse romske družine s prvošolčki in jim vročili vabilo k vpisu. Vabilu na vpis so se odzvali vsi starši. Projekt torej teče v dogovoru z vsemi romskimi družinami, ki imajo letos prvošolčke. Vsem je zagotovljen šolski prevoz, prav tako spremljevalci pri prevozu.

ka 1. razreda, povečanje števila oddelkov pa bi pomenilo, da bi bilo treba izobraževanje organizirati tudi na lokacijah zunaj matične šole. V Mestni občini Novo mesto verjamejo, da bo enakomernejša porazdelitev po osnovnih šolah romskim otrokom omogočila hitrejše vključevanje med vrstnike, učiteljem boljše pogoje za delo, vsem učencem pa lažje sledenje pri pouku. S tem bo tudi kakovost izobraževanja in življenja Romov na višji ravni. Cilj projekta je vsem učencem mestnih osnovnih šol (romskim in neromskim) zagotoviti čim bolj enake pogoje za izobraževanje, Romom pa omogočiti vključevanje v širšo družbo, kar želijo in zahtevajo tudi sami, nikakor pa ni cilj tega projekta izključevanje ali brisanje njihove kulturne raznolikosti in etnične identitete.

V Novem mestu deluje pet osnovnih šol in ena osnovna šola z nižjim izobrazbenim standardom, vendar sta doslej zlasti OŠ Bršljin in OŠ Šmihel beležili večjo koncentracijo romskih učencev, s tem pa, kar je ključno, tudi pomanjkanje prostora. Če skupni šolski okoliši ne bi bili oblikovani, bi morali letos na OŠ Bršljin uvesti dva nova oddel-

k pouku, kot to velja za vse otroke. Zato bodo osnovne šole enako popisovale odsotnost, enako upoštevale opravičila in enako javljale nadzornim službam, če otroci ne bodo obiskovali šole. V tem primeru jim bo Center za socialo delo odtegnil socialni transfer. Vir: MO Novo mesto, P. U.

Novo mesto prek spletne strani visitdolenjska.eu iskal najboljši sladoled na območju Dolenjske, Bele krajine in Kočevsko-ribniške. NOVO MESTO – V dveh poletnih mesecih je glasovalo več kot tisoč ljubiteljev te mrzle sladice, največ točk pa so glasovalci namenili sladoledu slaščičarne iz Semiča Pri Nedžotu Gajurja Ljimanija, drugega najboljšega prodajajo v hotelu Opara v Trebnjem, med najboljše tri pa se je uvrstil še sladoled, ki ga ponujajo v gostišču Loka v Novem mestu. Akcijo Sladolenjska bodo zaključili z javnim žrebanjem nagrad v soboto, 17. septembra, ob 14.30 na prizorišču zaključka kolesarskega popotovanja Sava Krka Bike 2016 Iz mesta v toplice na trati za Cineplexxom Tuš v Novem mestu. Med tiste, ki so glasovali, bodo razdelili 30 kepic zmagovalnega, 20 kepic drugouvrščenega in 10 kepic tretjeuvrščenega sladoleda. Povzela: P. U.

www.nadlani.si Tel.: 070 899 899 info@nadlani.si

Neverjetno: več kot poltonska buča

Včasih nas narava preseneti, kadar najmanj pričakujemo. In takrat nas obda neizmerno veselje. Tokrat se lahko veselijo pri vrtnarstvu Lovše v Ker romski šolarji pogosto manjkajo pri pouku, Veliki Ševnici, kjer so s pomočjo pridnih rok pridelali orjaško bučo, na osnovna šola pa je obvezna, bodo še bolj kot doslej zahtevali, da romski otroci redno prihajajo katero bi bil ponosen prav vsak kmetovalec ali vrtnar. VELIKA ŠEVNICA – Buča je svoj prostor že našla na družabnem omrežju facebook, kjer se ji uporabniki kar ne morajo načuditi. Nina Lovše je zapisala, da buča tehta kar 572 kilogramov, kar vsekakor ni malo, prijateljice pa jo že sprašujejo, ali ima na voljo kakšna semena te buče, ki je pridelovalce gotovo dobro presenetila. Ste doma tudi vi pridelali kaj nenavadnega, zanimivega, kar bi radi pokazali javnosti? Pišite nam na urednistvo@nadlani.si in objavili bomo vaše fotografije. Vir in foto: Facebook

Za sevniško trajnostno mobilnost V izdelavi je celostna prometna strategija sevniške občine, strateški dokument vzpostavitve trajnostnega načrtovanja prometa na območju občine in v mestu Sevnica, ki ima status mestnega naselja, s širšo okolico. Med cilji strategije so: vzpostavitev trajnostnega prometnega sistema, ki zagotavlja kakovostno dostopnost bivališč, delovnih mest in storitev za vse, izboljšanje prometne varnosti, zmanjšanje onesnaževanja, emisije toplogrednih plinov in porabe energije, povečanje učinkovitosti, zmanjšanje stroškov potniškega in tovornega prometa ter izboljšanje privlačnosti in kakovosti okolja. V prihodnje je želeno še močneje povečati uporabo trajnostnih in tudi cenovno ugodnejših oblik prometa, kot so hoja, kolesarjenje in drugi načini trajnostne mobilnosti. Vse to so tudi cilji Evropskega tedna mobilnosti, ki bo potekal od 16. do 22. septembra, z aktivnostmi in dogodki pa se mu več let zapored pridružuje tudi sevniška občina skupaj s številnimi organizacijami in posamezniki. Poleg kolesarjenja od Radeč do Brežic, ki bo potekalo 17. septembra pod okriljem posavskih občin, se bodo izvedbi pridružila razna društva in vzgojno-izobraževalne ustanove. Otroci iz vrtca bodo ob dnevu brez avtomobila obudili akcijo »Smeško Kisko«, s katero bodo ob sprehodu po mestu in okolici ocenjevali ustreznost uporabe parkirnih mest. Spremljali jih bodo prostovoljci iz več društev, med njimi kolesarji, planinci, upokojenci. Osnovnošolci bodo v prometnem središču opazovali in ocenjevali promet ter predlagali spremembe glede na specifične težave poselitvenega jedra. 22. septembra bo na sevniški šoli potekala prireditev z obeležitvijo tedna mobilnosti in dneva brez avtomobila, ob tej priložnosti bo namenu predana nova kolesarnica.

Lansko, premierno kolesarjenje ob Savi ob Evropskem tednu mobilnosti. Foto: Občina Sevnica


IZ NAŠIH KRAJEV

V ribniku Blato je Janez ujel soma kapitalca

Medobčinski inšpektorat in redarstvo opozarja

Ena izmed najbolj branih novic na našem spletnem portalu NaDlani.si je o ribiču Janezu, ki je ulovil 53 kilogramov težkega soma. Preberite jo tudi vi. Težko je verjeti, da tudi v objemu dolenjskih gričkov živijo tako velike ribe, kot jo je ujel ponosni ribič Janez Markovič, član Ribiške družine Novo mesto.

Medobčinsko redarstvo bo predvidoma v mesecu septembru izvajalo meritve hitrosti s samodejno merilno napravo za nadzor prometa, s katero se prekrški slikovno dokumentirajo. Meritve bodo praviloma opravljali znotraj strnjenih naselij, v bližini šol in vrtca, na območjih, kjer je promet povečan in na vpadnicah v naselje.

5

Voznike opozarjamo, naj upoštevajo omejitve hitrosti. Namen meritev hitrosti v cestnem prometu je zagotovitev varnosti in preprečevanje prometnih nesreč, saj je ravno hitrost na slovenskih cestah glavni dejavnik prometnih nesreč. Vir: Medobčinski inšpektorat in redarstvo

Kulinarični namig Slivova marmelada brez sladkorja

BLATO – Orjaškega soma je ribič pododbora Temenica ujel na prvi septembrski ponedeljek. In kako velik je? »Dolžina soma je dva metra in 20 centimetrov, tehtal pa je 53 kilogramov,« nam je povedala Slavica Markovič. Dodala je, da bodo soma odpeljali na preparacijo, tako da bo krasil prostore novomeške ribiške družine. Ribnik Blato nedaleč od Trebnjega ponuja različne vrste: največ je krapov, tem pa sledijo linji, ploščiči in smuči. In očitno tudi orjaški somi. Som je sicer naša največja sladkovodna riba, ki živi zlasti v osrednjem in spodnjem toku Krke. Ribiči običajno ujamejo primerke v dolžini približno enega metra, vmes pa jih seveda razveseli tudi kakšen kapitalec. Vir: M. S., foto: Slavica Markovič

Marmelada iz sliv, ki ne vsebuje sladkorja, je lahko odlična, zraven pa še zdrava, saj ne vsebuje dodatnih sladil. Zanjo potrebujemo le dva kilograma zrelih sliv in dva ščepca soli. Izkoščičene slive dobro pretlačimo in jih v posodi posolimo. Vse skupaj zavremo in med mešanjem kuhamo, dokler se slivova marmelada ne obarva temno rdeče. Ko jo odstavimo, jo nadevamo v zelo vroče kozarce, jih neprodušno zapremo, ovijemo v odejo in počasi ohlajamo. Postopek zapiranja in ohlajanja kozarcev, v kateri je marmelada iz sliv, je sicer večinoma pri veh receptih enak, tako da ga ne bomo ponavljali. Slivova marmelada brez sladkorja bo užitna še kakšni dve leti, več pa ne. Lahko pa njen okus še izboljšamo z dodatkom limone, cimeta, ruma ali česa četrtega. Pripravila: P. U.

Že od 20.823 EUR.

Posodobite se. Prihodnost pred očmi. Dan za dnem. Jasno vidna z voznikovega sedeža. Novi Audi A3 Sportback. Napredujte na višji nivo.

Praznik korenja v Velikem Gabru Na drugi septembrski vikend so imeli v Velikem Gabru tradicionalni Praznik korenja. VELIKI GABER – Program je bil zares pester, veseli pa nas, da je veliko prireditev po Dolenjski tudi športno obarvanih. Tudi tokrat je bilo tako.

Avtohiša Berus

Podbevškova 1, 8000 Novo mesto tel.: 07 371 98 00, www.avtohisa-berus.si

Prireditev so odprle trebanjske mažorete in godba na pihala, organizatorji so pripravili tudi animacijo za otroke, tekmovanje v pripravi naj korenčkove jedi ter izbor za najtežji korenček, v nedeljo pa so obiskovalce povabili k dobrodelnemu koPovzela: P.U., foto: M. Š. (Facebook) renčkovemu pohodu in maratonu.

Podatki o porabi in emisijah za Audi A3: Poraba goriva (l/100 km), kombiniran način vožnje: 5,8 - 3,7. Emisije CO2 (g/km), kombiniran način vožnje: 133 - 98. Emisijska stopnja: EU6. Emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0733 – 0,0152 g/ km. Emisija trdnih delcev: 0,0011 - 0 g/km. Število trdnih delcev: 0,26 – 0 x 1011. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Poraba goriva in emisije CO2 so navedene v razponu, ker so odvisne od izbranih pnevmatik/platišč. Slika je simbolna. Več na audi.si


6

IZ NAŠIH KRAJEV

Že drugi piknik ZŠAM Trebnje v letošnjem letu Občina Trebnje se bo tudi v letošnjem Program dejavnosti v tednu mobilnosti: letu pridružila mnogim evropskim mestom, ter sodelovala v Evropskem te- • 16. 9. – 22. 9. 2016 Glavna cesta skozi center Trebnjega, UKREP UMIRJANJA PROdnu mobilnosti (ETM), ki poteka med META V CENTRU MESTA: omejitev hitrosti ter 16. in 22. septembrom. Potekale bodo šteenostranska lokalna zožitev cestišča vilne aktivnosti, ki bodo spodbujale k pame• 18. 9. 2016 ob 10.00 Vinogradniška gora tni in trajnostni mobilnosti kot dobri investiciji. LISEC, 2. družinsko kolesarjenje po vinograLetošnji slogan ETM-ja je namreč: »Pametna dniški gori Lisec mobilnost za gospodarsko uspešnost«. V celotnem tednu se bo odvilo kar nekaj do- • 19. 9. 2016 ob 9.00 KKC Dolenjske Toplice Skupni regijski posvet: »Boljši življenjski godkov, glavni dogodek pa bo 22. septemslog z zavedanjem trajnostne mobilnosti« bra, ko bomo za namen izvedbe Dneva brez • 19. 9. 2016 ob 17.00 CIK Trebnje,2. javna avtomobila zaprli strogi center mesta (Golirazprava: »Celostna prometna strategija Obev trg). Na zaprtem delu občinske ceste se čine Trebnje« bodo odvijale razne delavnice in predstavitve, • 22. 9. 2016 od 9.00 – 13.00 Goliev trg, na ki bodo namenjene vsem občanom. Tako si delu zaprte ceste boste lahko ogledali predstavitvi PGD Treb• Predstavitev PGD Trebnje (gasilska vaja nje in Policijske postaje Trebnje, TD Trebnje posredovanje ob prometni nesreči: PGD bo pripravilo spretnostni poligon za otroke, ki Trebnje v sodelovanju s Policijsko postajo bodo lahko zaprti del ceste uporabili tudi za Trebnje in Zdravstvenim domom Trebnje). risanje s kredami. • Predstavitev CPS Občine Trebnje« z doVsi, ki vas zanimajo električna vozila, si jih bogodkom: »Naredite korak za prihodnost« ste lahko ogledali ter preizkusili in pridobili veli(LUZ d. d.) ko koristnih informacij uporabnikov Društva za • Aktivnosti za otroke (Turistično društvo električna vozila Slovenije (DEVS). Trebnje) V okviru priprav CPS Občine Trebnje bo po• Predstavitev vozila (Avto Slak d. o. o) tekal dogodek z naslovom »Naredite korak • Predstavitev električnih vozil (DEVS - druza prihodnost«, kjer se boste lahko udeležili štvo za električna vozila Slovenije) zabavnega in aktivnega sodelovanja pri na• Ustvarjalna delavnica (risanje s kredami na črtovanju javnega prostora občine. Sprehozaprtem delu ceste) dili se boste po velikem letalskem posnetku • Predstavitev Policijske postaje Trebnje mestnega središča in na njem označili tiste

Upravni odbor Združenja šoferjev in avtomehanikov (UO ZŠAM) Trebnje se je odločil, da ob zaključku letošnje akcije varovanja otrok ob prvih šolskih dneh nagradi svoje člane z družabnim srečanjem. TREBNJE – V ta namen so letos pripravili že drugi piknik. Ob odlični kulinariki mesarstva Bizjak in družabnih igrah je lepo sobotno popoldne minilo, kot bi mignil. Udeležba je bila presenetljivo velika, kar je organizatorje dodatno motiviralo in jim potrdilo, da so na pravi poti. Člani pokrivajo vse štiri občine Mirnske doline, zato zaslužijo posebno pohvalo, saj je v ta namen prevoženih veliko kilometrov in žrtvovanih veliko delovnih ur. Da je letošnja akcija Varna pot v šolo potekala brezhibno, in kar je najbolj pomembno, brez nesreč otrok, smo zagotovo lahko hvaležni številnim članom tega združenja. Ob sodelovanju s policijo, ki je nepogrešljivi faktor v takih projektih, poskrbijo, da promet poteka varno in tekoče. Posebna pozornost je na najmlajših udeležencih, ki se šele začenjajo spopadati z nevarnostjo v cestnem prometu. Veseli nas,

070 899 899 07 30 99 505

da so končno tudi mnogi starši spoznali, da tudi otroci sami lahko veliko poskrbijo za svojo osebno varnost. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) Občine Trebnje se ob tej priliki zahvaljuje Policijski postaji Trebnje in članom ZŠAM za profesionalno opravljeno delo. Pripravil: Mirko Gliha

info@magmamedia.si www.magmamedia.si

lokacije, kjer bi si želeli boljše možnosti za Vabljeni! kolesarjenje ali peš hojo, prijetnejši prostor ter nove in zanimive možnosti za preživljanje pro- Občinska uprava Oddelek za okolje, prostor in infrastrukturo stega časa. 070 833 833

99

08

07

9

89

UGODNO, HITRO IN KVALITETNO!

Trčili dve osebni vozili V torek, 6. septembra, ob 13.54 sta na cesti Tržišče–Krmelj v občini Sevnica trčili osebni vozili. TRŽIŠČE, KRMELJ – V trčenju se je poškodovala ena oseba, ki so jo reševalci NMP Sevnica oskrbeli in prepeljali v novomeško bolnišnico. Gasilci PGD Sevnica so nudili prvo pomoč poškodovani osebi do prihoda reševalcev NMP, odklopili akumulatorja na vozilih, preprečili iztekanje motornih tekočin iz vozil in v bližnji potok, pomagali policiji pri usmerjanju prometa, pomagali vlečni službi in očistili cestišče. Vir: uprava za zaščito in reševanje

Bi prenovili svoje stanovanje?

Mi smo pravi naslov za vas.

Nudimo: - sanacijo kopalnic - plinske instalacije - ogrevanje - vodovod - prezračevanje - toplotne črpalke - servis


IZ NAŠIH KRAJEV

7

Na prednostni listi ureditev mostu čez Črni potok in prenova pločnikov Na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo so v tem tednu sestankovali na temo odprtih oziroma načrtovanih projektov na državnem cestnem omrežju, tudi v Občini Sevnica. SEVNICA – Županu Srečku Ocvirku in sodelavcem so direktor direkcije Damir Topolko in operativni vodje posameznih projektov predstavili terminski plan izvedbe investicij, ki so že v postopkih izvajanja, Sevničani pa so izrazili žejo po izvedbi projektov, ki so v občini še nujnejši in bi potrebovali čim prejšnje finančno in prostorsko umeščanje. Na prednostni listi sta trenutno zlasti ureditvi dveh mostov. V sklopu projekta gradnje nadomestnega mostu čez Črni potok pri Orehovem, ki je bil zgrajen letu 1860 in je v zelo slabem stanju, je izvajalec že izbran, pogodba pa podpisana. Dela se bodo po zagotovilih direkcije začela še letos. Pri projektu rekonstrukcije nadvoza čez glavno železniško progo, poznanega kot nadvoz Šmarje, pa trenutno poteka revizija projektne dokumentacije. Sledi priprava razpisne dokumentacije in predvidoma v novembru tudi razpis za izbor izvajalca. Brez posebnih revizijskih zahtevkov in

Septembra je pot do vaših pisno zajamčenih rezultatov ne le krajša, ampak tudi ugodnejša! Terapije TREH mesecev lahko zdaj kupite za ceno le DVEH mesecev! S tem se v povprečju poslovite kar od treh konfekcijskih številk. Pohitite in si zagotovite FIT formo ter odlično počutje tudi v jesensko-zimskem obdobju! Vsi programi oblikovanja telesa Linea Snella so v celoti individualizirani in prilagojeni vašim željam in potrebam. Zato vas vabimo na uvodni posvet, ki je brezplačen in popolnoma neobvezujoč. V sproščenem vzdušju se boste s kvalificirano Linea Snella terapevtko pogovorili o zgodovini vaše telesne teže, trenutnem življenjskem slogu, načinu prehranjevanja, željah in pričakovanjih, nato pa skupaj opredelili jasne in merljive cilje ter najustreznejšo strategijo do želenega rezultata.

pritožb je izvajalca mogoče izbrati do spomladi in nato dela na terenu tudi začeti. Med prednostnimi ureditvami je nato župan s sodelavci izpostavil še nujno rekonstrukcijo in umestitev pločnikov na relacijah Šentjanž–Glino in Loka–Račica–Breg. Za oba projekta bodo nadaljevali iskanje rešitev in možnosti celovite ali postopne izvedbe rekonstrukcije. Vir: Občina Sevnica

Vaši dogovorjeni rezultati so v Linea Snelli 100 % zajamčeni. Linea Snella vam nudi: • Pisno jamstvo za uspeh, • jamstvo kvalitete storitve, • jamstvo trajnosti rezultata, • jamstvo najboljše cene v razmerju kvaliteta/cena!

www.odpripodjetje.si

že za

399 €

Veselimo se osebnega srečanja z vami. Linea Snella Novo mesto, Foersterjeva 10 Za naročilo pokličite na GSM 041 469 009 ali se naročite prek spletne strani www.lineasnella.si.

Novo: King's Gym v Sevnici V začetku septembra je v športni dvorani v Sevnici odprl vrata novi fitnes center King's Gym.

Telefon: 070 444 222

info@odpripodjetje.si

Slovesno na sprejemu olimpijca Blaža Janca V ponedeljek, 23. avgusta, je bilo na Logu slovesno. Kulturno športno društvo Log je v sodelovanju z občino in KŠTM Sevnica organiziralo slovesni sprejem za Blaža Janca – uspešnega člana slovenske olimpijske rokometne reprezentance v brazilskem Riu de Janeiru. LOG – Sprejem s priložnostnim programom, nagovori in sproščenim druženjem so zatem, ko so Blaža z buggijem pripeljali na prizorišče, pripravili pred njegovo domačo hišo. Srečanja so se udeležili številni vaščani z Loga in okolice, mladega športnika in zbrano množico pa so na-

sti ob svečani prireditvi ni bila vročena. Njegov uspeh na olimpijskih igrah potrjuje, da je šlo visoko občinsko priznanje v prave roke. 19-letnemu športniku z Loga sta v imenu rojakov čestitali sovaščanki in mu izročili priložnostno darilo – sliko, ki ga bo spominjala na prvi svečani sprejem v domačem kraju. Sprejem so popestrili sevniške mažorete, vokalna skupina Vilinke in glasbena skupina Rock defekt. V pogovoru s Tanjo Žibert je Blaž strnil vtise s tekmovanja, ki je slovenski rokometni reprezentanci na olimpijadi na koncu prinesla 6. mesto. Kot je poudaril, bo ostal skromen, pošten in delaven še naprej, zahvalil se je mami Mojci in očetu Silvu ter vsem ostalim, ki mu že leta stojijo ob strani, uspešno športno pot pa je zaželel tudi bratu Mitji, ki uspešno stopa po stopinjah starejšega brata. Blaž je športno pot začel v 4. razredu osnovne šole v Boštanju, nadaljeval v klubu v Radečah, nato v Sevnici, zdaj pa je član Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško. Na olimpijskih igrah je kot član državne reprezentance pokazal odlično igro, s čimer je pomembno pripomogel k uspehu naše reprezentance.

govorili njegov prvi trener (učitelj športne vzgoje na OŠ Boštanj Bojan Drnovšek), Martin Novšak, direktor GEN in sokrajan, ter župan Občine Sevnica Srečko Ocvirk. Ta je ob tej priložnosti Blažu izročil listino Občine Sevnica, ki mu je bila sicer namenjena že ob zadnjem občinskem prazniku novembra lani, pa mu zaradi drugih obvezno- Vir in foto: KS Boštanj

SEVNICA – Uspešno v Sevnici že nekaj časa deluje Studio Vitaja, ki je namenjen ženskim vadbam, zdaj pa bodo na vrsto prišli tudi moški. Ta fitnes je prvi fitnes v Posavju, ki je odprt 24 ur na dan in sedem dni v tednu. Razpolaga z 200 kvadratnimi metri površine, nudi pa vadbo na različnih napravah in tudi osebno trenerstvo. Pripravila: P. U., foto: King's Gym

Franci je tukaj objavil da išče službo, kontaktiralo ga je več podjetij. Magma media d. o. o., 070 899 899

samo zdrav spanec regenerira telo in duha


Prvi Srednjeveški festival uspel – FOTO Mreža postajališč za avtodome po SloPrvi Srednjeveški festival je odlično uspel in je bil izredno dobro veniji se je predstavila na največjem obiskan, saj je v Šentrupert prišlo približno deset tisoč ljudi. ŠENTRUPERT – Na festivalu se je predstavilo svetovnem sejmu kar 24 skupin iz Slovenije, Češke, Hrvaške, Italije in Madžarske. Vrhunec sobotnega dne je bila

Vseslovenski projekt Mreža postajališč za avtodome po Sloveniji (MPZA SLO) se je predstavil na največjem svetovnem sejmu s področja kampinga in karavaninga Caravan Salon Düsseldorf 2016. MIRNA, DÜSSELDORF – Natanko na stotih mestih in v 56 občinah v Sloveniji se popotnik z avtodomom lahko ustavi, prenoči in raziskuje okolico.

uprizoritev bitke iz leta 1439, ko je Jan Vitovec v Šentrupertu zbral vojsko, ki je napadla mokronoški grad. Nedelja se je začela z odprtjem tržnice in obhodom grajske elite: Friderik II. Celjski, Barbara Celjska in Ulrik Celjski. Sledilo je kuhanje žu-

Ižanska cesta 2 A 1000 Ljubljana Telefon: 051 236 100 E-mail: info@gcsistemi.si www.gcsistemi.si

panove srednjeveške enolončnice, ki jo je kuhal šentrupertski župan Rupert Gole. Nadaljevali so se nastopi gostujočih skupin na glavnem odru, otroški živ žav, kosilo, tekmovanje v srednjeveških igrah, lokostrelstvo, koncert Holloneck Hungarica na glavnem odru, viteški turnirji na bojnem polju, razglasitev zmagovalcev in zaključek prireditve. Povzela: P. U., foto: Srednjeveški festival

prodaja in montaža pogonov servis pogonov ter vrat vrtna dvoriščna vrata dvoriščne ograje notranje in balkonske ograje kovinski nadstreški sekcijska in stranska garažna vrata peskanje

Obnova ceste od krožišča proti jedru Šentruperta napreduje Jeseni se v Šentrupertu obeta zaključek obnove 390 metrov lokalne ceste od krožišča proti jedru kraja. Prvi del so uredili avgusta, dela pa bodo nadaljevali v prihodnjih tednih, tako da bodo v najkrajšem mogočem času tudi zaključena. ŠENTRUPERT – In kaj vse so naredili avgusta? Na 200 metrih ceste od krožišča mimo križišča za pokopališče in proti središču kraja so zamenjali celoten ustroj: najprej so odstranili stari asfalt in izkopali nenosilni tampon, zatem pa so tampon zamenjali z novim in položili asfalt, ki naj bi zdržal tudi težo težjih in večjih tovornih vozil. Uredili so tudi odvodnjavanje padavinskih voda, končno vrednost naložbe pa ocenili na nekaj manj kot 49 tisoč evrov, so sporočili iz Občine Šentrupert.

silnosti tudi za težja transportna vozila, ki dnevno prečkajo Šentrupert in so sicer eden glavnih krivcev za močno poškodovane ceste v kraju. Samega jedra Šentruperta v tej fazi ne bomo urejali, bomo pa tam sanirali najbolj poškodovane dele,« je ob tem povedal sodelavec občinske uprave Janko Zakrajšek.

Občina Mirna je bila pobudnica tega projekta, ki je v dveh letih spodbudil nekaj premikov naprej na področju avtodomarskega turizma. »Odločitev, da se aktivno predstavimo na sejmu v Düsseldorfu, je bila prava. Na sever Nemčije smo se odpeljali z avtodomom, ki nam ga je posodila novomeška Adria Mobil. Danes so vtisi že

www.nadlani.si,

zbrani. Kar posebej veseli, je to, da so obiskovalci, s katerimi smo se pogovarjali, prepoznali Slovenijo kot deželo, v kateri se lahko tudi ustavijo, ne le peljejo po avtocesti mimo. Majhne razdalje, raznolikost pokrajine ter široka ponudba različnih aktivnosti lahko k nam pripeljejo številne popotnike z avtodomom, saj prav vsak lahko najde nekaj zase. Produkt pa so kot zanimiv prepoznali tudi tuji novinarji in verjamem, da bodo tuji bralci revij za tovrstno preživljanje prostega časa prav kmalu seznanjeni z možnostjo postanka in raziskovanja Slovenije,« pravi koordinatorka projekta Petra Krnc. Sejem Caravan Salon 2016 je sicer obiskala tudi delegacija MPZA, v kateri so bili poleg mirnskega župana Dušana Skerbiša tudi trebanjski (Alojzij Kastelic) in predstavniki Razvojnega centra Novo mesto Franci Bratkovič, Maja Smerdu in Tatjana Hutar. Razvojni center Novo mesto naj bi namreč vodenje projekta prevzel s prihodnjim letom. Vir in foto: P. K.

Tel.: 070 899 899,

info@nadlani.si

Novi bibliobus pripeljal tudi v Mirno Peč Na prvi septembrski ponedeljek so pred mirnopeško osnovno šolo predstavili novo vozilo, ki ga je novomeška Knjižnica Mirana Jarca s pomočjo občin in ministrstva kupila za izvajanje programa Bibliobus. Avtobus je torej postal potujoča knjižnica. pnejši, omogočal pa bo izposojo kar 7000 enot knjižničnega gradiva,« so dodali. Knjižnica Mirana Jarca je prek razpisa ministrstva za kulturo za nakup bibliobusa pridobila 200 tisoč državnih evrov, še sto tisočakov pa so dodale občine Novo mesto, Šentjernej, Žužemberk, Straža, Dolenjske Toplice, Šmarješke Toplice, Škocjan in Mirna Peč.

MIRNA PEČ – Šola je ob prihodu bibliobusa pripravila krajši program, med katerim je prisotne nagovoril tudi direktor knjižnice Borut Novak, nato pa so imeli glavno vlogo otroci, ki so si knjižnico ogledali. Ob tem so iz knjižnice sporočili, da je nov bibliobus večji od prejšnjega in ima dvižno rampo. »To je velik doprinos zlasti uporabnikom s posebnimi potrebami, za starejše, otroke in prebivalce odročnejših krajev, saj bo veliko prijaznejši in dosto- Vir in foto: Občina Mirna Peč

Naslednje leto se obeta tudi popolna obnova ceste Slovenska vas–Šentrupert Direkcija RS za infrastrukturo je občino medtem obvestila o začetku postopka javnega naročila za tretjo, zadnjo etapo rekonstrukcije državne ceste Slovenska vas–Šentrupert. Dotrajana državna cesta bo tako vendarle v celoti obnovljena – če bo izbor izvajalca potekal nemoteno in ob ugodnih vremenskih razmerah naj bi bila ta cesta popolnoma obnovljena do prihodnjega poletja, napovedujejo na občini.

V kratkem bodo začeli še z rekonstrukcijo preostalega dela te ceste v dolžini 190 metrov, kjer bodo prav tako vzpostavili odvodnjavanje. Naložba je ocenjena na 50.000 evrov, dela pa bodo po napovedih končana oktobra. Cesta bo v tem času seveda zaprta, obvoz pa urejen in označen. »Z rekonstrukcijo tega dela ceste bomo poskrbeli za precej dotrajan, poškodovan in nevaren Vir in foto: Občina Šentrupert, povzela: odsek ceste, ki naj bi imel po novem dovolj no- M. S.

ZA VEDNO BREZ OČAL


V Mokronogu bo vsak našel primerno vadbo zase

Športna dvorana ob OŠ Mirna Peč že raste

Športno društvo Mokronog je tudi v novo sezono vstopilo aktivno, saj športne dejavnosti po poletnem predahu ponujajo tako za otroke kot odrasle.

Mirnopeška občina je po uspešno zaključenem javnem razpisu s podjetjem SGP Idrija podpisala pogodbo o gradnji športne dvorane ob Osnovni šoli Toneta Pavčka v Mirni Peči. Naložba je ocenjena na 789.109,92 evra brez DDV (962.714,11 evra z DDV), gradnja pa poteka v skladu z načrti.

MOKRONOG – Letos otroke in mladino vabijo na karate (od 5 do 16 let) dvakrat tedensko, oktobra pa se začne tudi nogomet, ki ga bodo prav tako organizirali dvakrat na teden. Vadbe za mladino in odrasle pa se začnejo z oktobrom. Ponudba je zanimiva, za vsak okus se bo našlo nekaj. Zdravo rekreacijo bodo izvajali enkrat na teden v mali dvorani Osnovne šole Mokronog, aerobiko pa dvakrat na teden. Obiskovali boste lahko tudi jogo in pilates, za tiste,

ki radi tekate za žogo, pa pripravljajo nogomet in košarko. Svoj čas in prostor bo v Mokronogu z oktobrom našel tudi badminton, tako kot otroci pa se bodo karateja, ki se sicer začenja že v tem mesecu, lahko učili tudi odrasli. Iz Športnega društva Mokronog so sporočili, da letna članarina znaša pet evrov, glede na pestro izbiro pa bo lahko vsak zase našel najprimernejšo vadbo. Vir: Športno društvo Mokronog, M. S.

HITRO TISKANJE 070 833 833 Na Bučki tekmovali operativci: »Tega na običajnih tečajih ne dobijo«

MIRNA PEČ – Zasnova dvorane temelji na potrebi šole po dveh vadbenih enotah, s športnega vidika pa bo zadostila tudi potrebam igranja košarke na najvišjem državnem nivoju. Skupna dimenzija objekta s servisnim delom je 33,10 x 35,65 x 11,80 metra, od tega večina predstavlja vadbeni del, ki se bo s premično zaveso lahko razdelil na dve šolski vadbeni enoti. Z novo dvorano bo šola dobila še enkrat večje športne površine, kot jih ima v telovadnici ob objektu stare šole, in ustrezne pogoje za razvoj različnih športov. Junija so stekla pripravljalna dela (ureditev gradbišča, zakoličenje gradbene jame, geomehanska analiza tal), s koncem šolskega leta pa je izvajalec začel graditi. Izkop gradbene jame je narejen, s tem pa tudi odstranitev nasipov in ureditev odvodnjavanja, postavili pa so tudi že temelje objekta (nasip tamponske blazine, izvedba podložnega betona, zakoličenje, temeljenje in hidroizolacija temeljev). V tem mesecu so začeli gradnjo sten s hidroizolacijo in gradbeno jamo ob objektu zasuli, oktobra pa načrtujejo začetek postavitve lesene montažne strešne konstrukcije in strehe. Občina načrtuje, da bodo športno dvorano do konca leta pokrili, naslednje leto pa bo treba postaviti še pregradne stene, urediti električno in strojno napeljavo ter druga obrtniška dela, položiti bo treba tudi parket. Če bo šlo vse po

načrtih, bodo gradnjo končali junija, nato pa sledi nakup opreme. Vrednost opreme je ocenjena na 380.884 evrov z DDV, zato se bodo nakupa najbrž lotili po več fazah: najprej bodo kupili opremo za izvajanje športnih dejavnosti, kasneje pa še za prireditve. Predvidevajo, da bodo dvorano lahko začeli uporabljati v prihodnjem šolskem letu. Vir in foto: Občina Mirna Peč

Da je gasilstvo v naših krajih pomembna tradicija, smo se lahko prepričali tudi na Bučki, kjer so v nedeljo, 4. septembra, prostovoljni gasilci pripravili taktično tekmovanje operativnih gasilskih enot. BUČKA – Člani gasilskih društev so tekmovali za naziv »Naj operativna enota 2016«, tekmovanje enot z vozili GV1/GVV1/GVM-1 in GVC/AC pa se je začelo na posameznih točkah. Organizatorji (PGD Bučka) so predlagali, da se ga udeležijo le člani operativnih enot društev, ki tudi v resničnosti sodelujejo pri intervencijah, saj je bil poudarek prav na tem, kako je treba pri nekem dogodku konkretno posredovati. Tekmovanje se je odvijalo v šestih disciplinah oziroma sektorjih: vpad v prvo nadstropje z reševanjem ponesrečenca (delo z lestvijo), požar kozolca (iz naravnega vira ali cisterne v čim krajšem času naliti vodo skozi tarčo), hitro oblačenje tekmovalcev in osnovna gasilska znanja, prometna nesreča (osnovno ukrepanje), delovna nesreča (tehnično reševanje s priročnimi sredstvi) in gozdni požar. Za uspešno opravljeno tekmovanje je bilo treba opraviti vse discipline, po koncu tekmovalnega dela dne pa je v idiličnem domu lovskega doma na Bučki potekal še nekoliko bolj sproščeni zaključek. Vodja tekmovanja Silvo Vene nam je povedal, da je bil poudarek na tem, kako ravnati v resničnih situacijah, torej intervencijah na terenu, s katerimi se gasilci bolj ali manj pogosto srečujejo. Podrobnejših pravil tako ni bilo, so bili pa posamezni sklopi omejeni s časom. V tem času so morali tekmovalci pokazati vse, kar se v resničnih intervencijah od njih tudi pričakuje – tako rekoč je šlo za praktično izobraževanje, ki je danes velikokrat podcenjeno in po krivem prezrto. »Tekmovalci so pridobili nove izkušnje in znanja, ki jih na običajnih tečajih ni,« je še dodal tajnik PGD Bučka, predsednik Turističnega društva Bučka in predsednik mladinske komisije pri Gasilski zvezi Novo mesto Silvo Vene.

Galaksija Trebnje d.o.o., Podjetniška ulica 13, 8210 Trebnje

DO 300 OSEB

Tekmovalci so sicer priznali, da jim je bilo na ta dan precej vroče in naporno, vendar pa zelo zanimivo in poučno. Seveda že komaj čakajo naslednje leto in vodja tekmovanja je tudi nam obljubil, da bodo s tem nadaljevali tudi v prihodnjih letih. Rezultati tekmovanja Ekipe z vozili GV1, GVV1 in GVM-1: 1. PGD Dvor 2. PGD Škocjan 3. PGD Bučka 4. PGD Čatež pod Zaplazom 5. PGD Dolenje Dole 6. PGD Dolenjske Toplice Ekipe z vozili GVC in AC: 1. PGD Škocjan 2. PGD Dvor 3. PGD Bučka 4. PGD Žužemberk 5. PGD Boštanj 6. PGD Ponikve pri Trebnjem 7. PGD Trebnje 8. PGD Šmihel Vir: PGD Bučka, M. S., foto: PGD Bučka.

POROČNA SLAVJA | POGOSTITVE ZA SKUPINE

NEDELJSKA KOSILA že od 9 € naprej sprejemamo NAROČILA ZA TORTE TELEFON: 07 30 45 933


10 Župan Kapler kot sluga v operi

Bankomat v Šmarjeti so odstranili

Že četrto leto zapored so v Škocjanu pripravili kulturni večer, kot jih je v V današnjih časih si življenje brez bančnega avtomata le težko predstateh krajih le malo – gledalci so lahko uživali v pravi operi. Letos je bila na vljamo. Tudi zato občanom Šmarjeških Toplic ni bilo niti najmanj všeč, ko vrsti komična opera v treh dejanjih Don Pasquale Geatana Donizettija. se je A banka odločila, da bankomat v Šmarjeti odstrani. ŠMARJETA – Občino Šmarješke Toplice so iz banke o tem sicer obvestili že 14. julija, vendar so nato po usklajevanjih z občino odstranitev bankomata prestavili na 9. september. »Menimo, da je bankomat v Šmarjeti nujno potreben, saj je dnevni pretok prebivalcev zaradi bližine zdravnika, zobozdravnika, lekarne, podjetja Plastoform na tej lokaciji zelo velik,« so zapisali na občini in dodali, da se bo bankomat kmalu vrnil. Že v drugi polovici septembra bodo na istem mestu postavili bankomat Delavske hranilnice, so obljubili. Vir: Občina Šmarješke Toplice, M. S.

ŠKOCJAN – Sprva je bila opera na prostem predvidena za soboto, 25. junija, vendar jo je takrat zagodlo vreme, tako da so jo prestavili na 4. september. Pred občinsko stavbo se je zbralo približno tristo ljudi, ki so lahko uživali v predstavi v slovenskem jeziku. Zakonske težave in ljubezenske prevare so vedno zanimiva tema za komične zaplete in razplete, tako da tudi tokrat ni bilo nič drugače.

KOVINARSTVO

Srečko Bregač S.P., Škocjan 42, 8275 Škocjan

Gledalci, ki so jih vmes razvajali še škocjanski vinogradniki, so bili nad predstavo navdušeni, še posebej pa jih je presenetil župan Jože Kapler, ki je v operi tokrat dobil manjšo vlogo sluge. Občina uspešno sodeluje z Zdravkom Pergerjem, direktorjem podjetja Figaro in priznanim opernim pevcem. Ta je režiral tudi omenjeno predstavo, pri kateri so sodelovali še Komorni orkester Ljubljana z dirigentom in pianistom Igorjem Švaro ter operni pevci Franc Javornik (Don Pasquale), Klemen Torkar (Ernesto), Urška Kastelic (Norina), Silvo Švarč (notar) in seveda Zdravko Perger (doktor Malatest). Glede na doslej že štiri uspešne operne večere lahko pričakujemo, da bo opera v Škocjanu postala tradicija.

- proizvodnja in montaža nerjavnih dimnikov - sanacija in popravilo obstoječih dimniških tuljav - novogradnja zidanih ali kovinskih dimnikov - montaža in prodaja kaminskih peči 40 let tradicije

Iz Cankove peš v Šmarješke Toplice Pobrateni občini Šmarješke Toplice in Cankova sta povezani na poseben način. Tudi letos so se občani obeh odpravili na tako imenovano pot prijateljstva, ki z obronkov Goričkega vodi v osrčje dolenjskih gričkov. ŠMARJEŠKE TOPLICE – Projekt je nastal ob zavedanju, da sta povezovanje in sodelovanje ključ do uspeha, pot prijateljstva pa je tako postala že tradicionalna. Pohodniki so iz Cankove krenili v četrtek, 1. septembra, nekaj več kot 170 kilometrov pa so prehodili v štirih dneh. Pohodnike so v nedeljo, 4. septembra, uradno sprejeli v Beli Cerkvi, isti dan pa so se na pot odpravili tudi kolesarji.

Že v petek, 5. septembra, so v Beli Cerkvi pripravili predavanje o uporabi defibrilatorja, naslednji dan pa so v Šmarjeških Toplicah odprli kmečko tržnico in obiskovalce popeljali na sprehod po Izdelava inox notranjih in zunanjih ograj, tamkajšnjem zdraviliškem parku. V nedeljo so dvoriščnih ograj in vrat, nadstreškov in konstrukcij. Vir: M. S. Foto: Občina Škocjan društva kuhala županjino obaro, pri čemer so se za najboljše kuharje izkazali člani Ekološkega društva Šmarješke Toplice, društva pa so se pomerila tudi v lovu na dediščino, kakor so poV okviru šentjernejskega občinskega praznika Jernejevo so v ŠentjerKot že večkrat doslej, je tudi letos pot minila v imenovali zanimive igre na različnih prizoriščih. neju tudi letos pripravili tradicionalni Jernejev sejem. Na sejemskem dobrodelnem duhu. Zbrana sredstva bo prejelo prostoru je bilo zadnjo soboto v avgustu živahno in veselo, brez župano- Društvo Sonček – Pomursko društvo za cerebralno paralizo.

Tel: 040-309-903 E-mail: sbregac@gmail.com

Na Jernejevem sejmu se je trlo obiskovalcev

vega golaža pa tudi tokrat ni šlo.

ŠENTJERNEJ – Sloviti županov golaž so letos poleg župana Radka Luzarja kuhali tudi župani in predsedniki turističnih društev iz sosednjih občin, tokrat pa so sodelovali tudi gostje iz pobratene srbske občine Svrljig. Organizatorji kuhanja županovega golaža so bili člani Turističnega društva Zvon Gradišče pri Šentjerneju, ki so rezali tudi petelinjo klobaso, članice Društva kmetic Šentjernej so na kraju samem pekle in ponujale ocvrte kruhke, obiskovalci, ki se jih je na sejmu trlo, pa so imeli na voljo tudi domače pecivo. Duo Enjoy je skrbel za zaba- tic Šentjernej Mihaela Blatnik in predstavnik vo, na sejmu pa ni manjkal niti petelin Jernej. Društva za priznanje praženega krompirja kot Popoldne je skozi Šentjernej šla še tradicional- samostojne jedi Franc Kovačič sta ravnateljici na Jernejeva povorka, v kateri se je predstavila vrtca Čebelica Ani Srpčič predala vrednostni večina domačih društev in nekaj iz sosednjih bon v višini 5860 evrov. Sredstva so zbrali na občin, svoje predstavnike so imele tudi neka- nedavnem Jernejevem kolesarskem maratonu, tere okoliške vasi. Po povorki so obiskovalci porabili pa jih bodo izgradnji novega vrtca. Kolahko prisluhnili še članom Kulturnega društva lesarski maraton so podprli mnogi domači in Godba slovenskih železnic, ki so zaigrali pred drugi podjetniki ter obrtniki, vsi sodelujoči pa so pri tem pokazali veliko vneme in motivacije. Naj glavnim odrom. tako ostane tudi naprej. Tudi letošnje Jernejevo je bilo prepleteno z dobrodelnostjo. Predsednica Društva kme- Vir in foto: Občina Šentjernej

Ižanska cesta 2 A 1000 Ljubljana Telefon: 051 236 100 E-mail: info@gcsistemi.si www.gcsistemi.si

prodaja in montaža pogonov servis pogonov ter vrat vrtna dvoriščna vrata dvoriščne ograje notranje in balkonske ograje kovinski nadstreški sekcijska in stranska garažna vrata peskanje

Pohodnikov, ki jim je pot kljub dolžini in vročini ob sproščenem klepetu minila hitro, je bilo letos deset: Ludvik Bauer, Valentin Trajbar, Simon Ficko, Renato Trajbar, Alojz Par, Edita Durič in Janko Durič iz Prekmurja ter Dolenjci Alojz Ivanič, Jelka Petrovič in Ivan Petančič Ičo. Odpravo sta spremljala voznik Lavrencij Hercog in kuhar Bojan Verlak, medtem ko so iz Cankove v Šmarješke Tu so bile najboljše članice Društva podeželskih Toplice kolesarili Aleš G. Ristič, Igor Jakše in Grežena in deklet Bela Cerkev. Veselja ni manjkalo, gor Jerele. Njihova spremljevalca sta bila Rudi zbrane pa so zabavali ansambel Efekt, Godba Zajc in Marija Krnc Kogovšek. na pihala Šmarješke Toplice in mladi harmonikar Pohodniki so na cilj prispeli v času, ko občina in Anže Hočevar. Turistično društvo Šmarješke Toplice organizirata tradicionalne Dneve turizma in zabave, ki so jih Vir: Občina Šmarješke Toplice, letos naslovili kratko in jedrnato: »Tu smo doma«. TIC Šmarješke Toplice, M. S.

samo zdrav spanec regenerira telo in duha


11 Most na Dobravici končan

Na tromeji tradicionalno srečanje treh županov

Nekatere ceste na območju Šentjerneja v tem času dobivajo novo podobo, obnovljen pa je tudi most čez potok Kaluder na Dobravici, ki ga je močno poškodovala predlanska vodna ujma.

Sveti Peter, vrh, ki vabi pohodnike od blizu in daleč, je bil tudi tokrat prizorišče srečanja županov in občanov na tromeji občin Žužemberk, Dolenjske Toplice in Kočevje.

ŠENTJERNEJ – Most so zadnjega avgusta še asfaltirali, s tem pa se je gradnja vendarle končala. Uradno odprtje mostu bo vključeno v Evropski teden mobilnosti, predvidoma v petek, 23. septembra. Medtem zaključujejo tudi rekonstrukcijo Kotarjeve ceste z izgradnjo hodnika za pešce in javno razsvetljavo. Začrtali so že talne označbe (tudi za kolesarje), tako da je izgradnja 420 metrov dolgega hodnika za pešce končana. Tudi odseku močno oviran, zato vse, ki se tam voto pridobitev bodo namenu uradno predali v zijo, prosijo za uporabo drugih cest (na primer času Evropskega tedna mobilnosti. čez Sela pri Šentjerneju). Zapora bo predvidoPred kratkim pa se je začela še rekonstrukcija ma trajala do 20. oktobra. ceste Šmarje–Pleterje od križišča pri pokopališču do križišča za Pleterje. Promet bo na tem Vir in foto: Občina Šentjernej

Marija Škufca je praznovala 90 let Da je življenje treba slaviti, so pokazali v hiši na Klopcah pri Dvoru, kjer domuje Marija Škufca. Ta je avgusta praznovala častitljivi jubilej, 90 let, in v hišo sprejela vse, ki so se želeli skupaj z njo poveseliti. KLOPCE PRI DVORU – Marijo Škufca je obiskala visoka in velika delegacija: župan Občine Žužemberk Franc Škufca, direktor občinske uprave Jacques Gros, društvo upokojencev in krajevni odbor Rdečega križa z Dvora. Brez čestitk in šopka za visoki jubilej ni šlo, je pa vse zbrane pričakala bogato obložena miza. Mariji zdravje še dobro služi, skupaj z gosti je nazdravila in v dobri volji obljubila, da jih čez eno leto spet sprejme. Vaščani so ji postavili tudi slavolok, ona pa je bila vseh obiskov vesela, seveda še najbolj tistih domačih: ima namreč že trinajst vnukov in štirinajst pravnukov, čeprav ji življenje ni Vir: Moja občina, M. S. prizanašalo, pa ostaja vesela in odločna.

ŽUŽEMBERK – Letošnje srečanje, ki je bilo že 15. tovrstno zapored, je v soboto, 3. septembra, organizirala Občina Žužemberk v sodelovanju s člani Planinske skupine Dvor pri Planinskem društvu Krka Novo mesto. Pohodniki so se na Sveti Peter na nadmorski višini 888 metrov povzpeli z različnih izhodišč: Podgozda, Lašč in Podturna. Nekateri so si pot nekoliko skrajšali, saj so se z avtomobili pripeljali tudi nekoliko višje, spet drugi so se do vrha pripeljali s kolesom. Pohodnike so nagovorili predstavniki vseh treh občin in poudarili pomen tovrstnih druženj, ki presegajo lokalne meje, pomagajo k prepoznavnosti, povezujejo občine in predstavljajo možnosti za nadaljnji razvoj turizma. Člani Planinske skupine Dvor so s pomočjo občin in matičnega društva pred kratkim na vrhu postavili novo zavetišče, kar je posebna pridobitev. Zahvala za to je našla svoj prostor prav na nedavnem srečanju, kjer so se pohodniki in drugi udeleženci lahko družili ob golažu in hladni pijači, hkrati pa sporočili, da bo 16. srečanje prihodnje leto organizirala Občina Dolenjske Toplice.

Sveti Peter je deloma poraščen vrh nad Dvorom. Poleg zavetišča ponuja še razgledni stolp, ki omogoča razgled po Suhi krajini. Nanj se lahko povzpnete peš iz vasi Podgozd po dobro označeni poti. Od tam boste do vrha potrebovali približno uro in pol. S pohodom lahko začnete tudi v Laščah, od koder se lahko še nekaj časa proti vrhu peljete tudi z avtomobilom, ter iz Soteske ali

Dvora. Nekaj teh gozdnih cest je tudi sestavni del evropske pešpoti E7, ki gre vse od Atlantika do Črnega morja. Vir: Občina Žužemberk, PD Krka Novo mesto, M. S.

tonimi živalmi ter tako odraslim kot otrokom na delavnicah predstavijo tradicionalne običaje in navade kot so molža krave, pridelava sirov, nega živali ipd. V mini wellnessu se bodo gostje lahko sprostili v savnah in na masažah.

Pred kratkim se je ob vznožju Velike planine, v vasi Godič pri Kamnik odprla nova turistično naselje, Eko resort pod Veliko planino, ob vznožju Velike planine, v vasi Godič pri Kamniku. Lokacija, v katero je umeščen resort se nahaja v osrčju narave, ob reki Kamniška Bistrica. Edinstvena lega, svež gorski zrak in neokrnjena narava so naravne vrednote, ki so odlično izhodišče za to, da bomo lahko gostu ponudili nepozabno izkušnjo in doživetje. Rdeča nit resorta je simbolika Velike planine, s katero gostu približamo tradicijo in etnološko vrednost le te. Hišice za bivanje sledijo arhitekturi pastirskih koč, kot tudi celotna zasnova etnološko obarvanega resorta. Eko resort pod Veliko planino, ponuja počitnikovanje v popolnoma naravnem okolju, z visokim

nivojem udobja z dodatno ponudbo, pa sledijo merilom in zahtevam sodobnega turista. Ponudba resorta temelji na pridelavi lastne eko sezonske zelenjave. S kmetijo v malem, ki je prav tako umeščena v resort, pa goste seznanijo s slovenskimi in lokalnimi avtohZ dejavnostmi v Eko resortu pod Veliko planino pričarajo prijazno vzdušje družinam in posameznikom. Z doživljajskimi etnološko obarvanimi aktivnostmi, ki potekajo na trajnostno naravnanih elementih, skrbijo prav za vse generacije. Vsakdo bo našel kotiček za mir, doživetja in aktivnosti. Nastanitve so mogoče v lesenih hišicah, ki so opremljene s spalnico, kuhinjo, dnevno sobo in kopalnico.

Za rezervacijo pišite: email: info@sloveniaecoresort.com www.sloveniaecoresort.com Eko Resort pod Veliko planino Godič 45 1242 Stahovica (Kamnik)


12

GOSPODARSTVO

Novomeški startup med najboljšimi v Evropi Nekdanji minister za infrastrukturo Samo Omerzel se je s svojim startup podjetjem Vendotel uspel uvrstiti med 15 evropskih startupov.

NOVO MESTO – Ti startupi se bodo pod okriljem iniciative Startup Europe odpravili na turnejo v ameriško Silicijevo dolino. Tam se bodo sestali s predstavniki potencialnih vlagateljev in tehnoloških velikanov. V igri za uvrstitev v program poimenovanem Startum Europe Comes to Silicon Vallej je bilo več kot 500 startupov v fazi rasti. Turneja v Silicijevi dolini bo potekala od 12. do 20. septembra, v njenem okviru bodo obiskali ameriške tehnološke velikane, kot so Google, Microsoft, Linkedin, Uber in GE Digital, je poročala STA. Turneja se bo sklenila z dogodkom, na katerem bo sodelovala tudi evropska komisarka za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja Elzbieta Bienkowska. Več informacij o izbranih podjetjih in turneji je na voljo na spletnem naslovu http://sec2sv.com/.

Pametna mesta Vendotel, katerega ustanovitelj in lastnik je Omerzel, je razvil rešitev za področje pametnih mest. Njihov sistem lokacije javnih telefonskih govorilnic spreminja v točke, na katerih lahko uporabnik dostopa do številnih storitev. Na teh lokacijah lahko na primer plača položnice, napolni svoj mobilni telefon, dobi in napolni kartico za javni prevoz, brezplačno dostopa do interneta in tako naprej. Vendotelova strategija nastopanja na globalnih trgih predvideva, da v prvem krogu poiščejo dobrih 10 milijonov evrov, v drugem 68 milijonov evrov in v tretjem 650 milijonov evrov. Vse naj bi se odvijalo v približno enoletnih ciklih. »V prvem letu bomo dosegli 50 milijonov evrov realizacije, v drugem 68 milijonov evrov in v tretjem že slabih pet milijard evrov realizacije,« je za STA povedal Omerzel. Vir in foto: STA

Na čelu Revoza Raynald Joly Potem ko so 1. avgusta za novega prvega moža tovarne Revoz imenovali Raynalda Jolyja, je ta 49-letni Francoz po koncu kolektivnega dopusta tudi operativno začel voditi novomeško tovarno.

NOVO MESTO – Joly vodenje Revoza prevzema v obdobju, ko se tovarna pripravlja na zagon proizvodnje clia 4. Ta naj bi ob twingu in smartu prinesel želene dodatne količine. Raynald Joly je po diplomi na višji šoli Arts et Métiers (ENSAM) opravljal različne funkcije v Renaultovih tovarnah v Franciji, Španiji, na Portugalskem in na Kitajskem. Na položaju predsednika uprave Revoza je nasledil Patricea Haettla, ki je bil v začetku junija imenovan za industrijskega direktorja pola sever-vzhod in bo tako tudi Jolyjev nadrejeni. To je drugi Francoz na čelu Revoza zapored, po

tistem ko je tovarno več let vodil domačin Aleš Bratož. Tega so maja imenovali za svetovalca vodje proizvodnje v ruskem avtomobilskem proizvajalcu Avtovaz. Prevzel je vodenje dobavne in proizvodne verige v tej družbi, poznani predvsem po avtomobilih lada. Bratož je 32 let delal v Renaultu, v tem času je med letoma 2005 in 2008 vodil Renault Rusija v Moskvi, nato med letoma 2008 in 2013 Revoz v Sloveniji, v tem času pa je bil tudi direktor tovarne Oyak Renault v Turčiji. Vir: STA, M. S. Foto: Revoz

Kriminaliteta Hlod mu je stisnil nogo, po trku obstal na strehi … Policisti so na interventno številko 113 sprejeli 452 klicev, od tega je bilo 147 klicev takšnih, ki so zahtevali posredovanje policije. Zgodilo se je enaindvajset prometnih nesreč z materialno škodo ter šest z lahkimi telesnimi poškodbami. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so pridržali enega voznika. Na področju kriminalitete so policisti obravnavali deset tatvin in osem vlomov. Javni red na javnem kraju je bil kršen šestkrat, v zasebnem prostoru pa trikrat. Zaradi nasilja v družini so v Krškem 51-letnemu moškemu izrekli prepoved približevanja, osumljenca bodo zaradi nasilja tudi kazensko ovadili.

Po trku obstal na strehi V nedeljo popoldne se je v Spodnji Libni 45-letnik iz okolice Brežic domnevno zaradi vožnje preblizu desnemu robu zadel v prometni znak, nato pa zapeljal s ceste in obstal na strehi. Iz vozila so ga rešili gasilci, po nudenju prve pomoči na kraju so ga odpeljali v brežiško bolnišnico. Po prvih ugotovitvah naj bi se lažje poškodoval. Odrejeni preizkus alkoholiziranosti je pokazal 0,62 mg/l alkohola v izdihanem zraku, ustrezen ukrep pa bo sledil po pridobljenih rezultatih strokovnega pregleda.

Hlod mu je stisnil nogo V nedeljo popoldne je 56-letnik v gozdu v okolici Senuš žagal že prej podrt hrast. Pri žaganju na manjše dele, se je hlod premaknil in mu stisnil nogo. Ker je imel pri sebi mobilni telefon, je uspel poklicati na pomoč. Po prvih podatkih mu je hlod zlomil golen. Policisti so opravili ogled kraja in ker sumljivih okoliščin ni bilo, bodo o dogodku napisali poročilo na okrožno državno tožilstvo.

Kolesar otrok trčil v avto V petek popoldne je v Metliki 12-letni kolesar domnevno zaradi izsiljevanja prednosti 19-letni voznici osebnega avtomobila zaletel v bok njenega osebnega avtomobila. Otroka so odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je lažje poškodovan. Alkohola pri voznici niso ugotovili, kolesar pa je med vožnje uporabljal kolesarsko čelado.

Pripravila: P. U.

OKOLJU PRIJAZNE MALE BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE Podjetje R-GROUP d.o.o. se je specializiralo kot projektant/proizvajalec lastnih bioloških čistilnih naprav (namenjenih 4-im ali večim, tudi do 2000 osebam) za čiščenje komunalnih odpadnih vod. Mala biološka čistilna naprava je namenja za čiščenje odpadne vode iz stranišč, kopalnic, kuhinj in podobnih virov onesnaženja v gospodinjstvu, poslovnih zgradbah in gostinskih lokalih. Odpadna voda priteka v mehanski del biološke čistilne naprave, kjer se večji delci usedajo. Nato voda odteka v biološko stopnjo, iz katere očiščena voda odteka naprej v ponikalnico ali v odprte vode.

Bi prenovili svoje stanovanje?

Mi smo pravi naslov za vas.

Nudimo: - sanacijo kopalnic - plinske instalacije - ogrevanje - vodovod - prezračevanje - toplotne črpalke - servis

V zadnjih letih smo prodali več kot 700 bioloških čistilnih naprav različnih velikosti. V letu 2012 smo zaključili uradno testiranje delovanja MČN velikosti 5 PE do 50 PE pod pogoji kot jih predpisuje slovenski standard za male čistilne naprave SIST EN 125663:2005+A1:2009 in od pooblaščenega inštituta (TÜV) prejeli Izjavo o skladnosti - tako se lahko kot prvi pohvalimo s popolnoma slovenskim proizvodom certificirane kakovosti. PREDNOSTI MALE BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE SBR-REG: slovenski proizvod hitra in enostavna montaža (majhna teža) dolga življenjska doba enostavno vzdrževanje visoka učinkovitost čiščenja odlično razmerje cena/kakovost garancija na posodo 30 let, na elektro opremo 1 leto

R-GROUP d.o.o. Hrušica 72c SI-4276 Hrušica


13

AVTO MOTO

10 razlogov zakaj kupiti hibrid in ne dizla

Jernej Bolka je strokovnjak za hibridna vozila in lastnik prve generacije toyote prisusa – začetnika hibridne revolucije. Razen z najnovejšim priusom, je prav z vsakim iz prvih treh generacij prevozil vsaj 10 tisoč kilometrov. »Čeprav nisem mehanik, znam našteti vsaj deset različnih okvar pri dizlih, kjer stane že zgolj material za popravilo več kot 1500 evrov,« pravi Bolka , ki je iz svojih izkušenj povedal, kaj je bistvo hibridov.

Strah pred hibridnimi avtomobili je odveč, prednosti pa veliko: občutki pri vožnji, skrb za okolje in prihranki pri vožnji in vzdrževanju. (Foto: Gregor Prebil) Koliko hibridov in katere ste si lastili do zdaj in katera hibridna vozila ste do zdaj preizkusili? V zasebni lasti sem imel do sedaj le enega, preizkusil sem pa kar vse Toyotine in Lexusove serijsko izdelane hibride, ki so, ali so bili na voljo na evropskem trgu in tudi nekaj konkurentov. Zakaj ste pristaš hibridnih vozil in hibridne vožnje? Kaj je na njih tako posebnega? Prvo, kar me je prevzelo, je regenerativno zaviranje. Kar precej energije potrošimo, da vozilo doseže neko hitrost in nato nenadoma zasveti rdeča luč na semaforju. Pritisnemo na zavoro in vsa energija gre v izgubo. Hibrid je edini uporabni avtomobil, kjer lahko zaviramo, ne da bi razmetavali z energijo. Bencinski motor pri hibridu nikoli ne dela v prazno. Izklopi se takoj, ko spustimo stopalko za plin, in miruje vse dokler ne potrebujemo njegove moči. Drugo pa je gladka in mirna vožnja brez pretikanja, enakomerno pospeševanje in brezšumno jadranje. Pri baterijskih vozilih še vedno vlada strah pred vgrajeno baterijo in morebitno okvaro ter stroški. Kakšne so vaše izkušnje?

Jernej Bolka je preizkusil prav vse Toyotine in Lexusove hibride in tudi veliko hibridov drugih znamk. (Foto: Andrej Leban) Glede na velikost teh baterij, ter naše izkušnje z baterijami v urah, telefonih in podobnih napravah, je takšen strah pričakovan. Izkušnje pa kažejo, da je strah odveč. Hibridne baterije pri veliki večini primerov sploh ni potrebno menjati, saj zdržijo do konca življenjske dobe vozila. Taksisti z eno baterijo prevozijo vsaj 300.000 kilometrov. Poznamo dokumentiran primer taksista z Dunaja, ki je z eno baterijo prevozil kar milijon kilometrov. Lastniki hibridnih Toyot ali Lexusov, lahko garancijo na hibridno baterijo svojega vozila podaljšujejo vse do desetega leta starosti vozila, brez omejitve prevoženih kilometrov. Poleg tega so se hibridne baterije do danes že precej pocenile. Tipična maloprodajna cena hibridne baterije z davkom se danes giblje okoli 1500 evrov. Čeprav nisem mehanik, znam našteti vsaj deset različnih okvar pri dizlih, kjer stane že zgolj material za popravilo več kot 1500 evrov. Zakaj bi še nekomu svetovali, da dizelsko vozilo zamenja za hibridnega? Zaradi občutkov pri vožnji, skrbi za okolje in zaradi prihrankov pri vožnji in vzdrževanju. O občutkih sem povedal zgoraj. O okolju: že bencinski motor sam je manj strupen, ker v primerjavi z dizli okolju prizanaša s strupenimi delci in dušikovimi oksidi. Bencinski motor v hibridnih vozilih zlasti v urbanih okoljih skoraj povečini miruje. O prihrankih: nabav-

ni ceni hibrida in dizla sta primerljivi, poraba hibrida je zlasti v urbanih okoljih enaka ali nižja, vzdrževanje pa je pri hibridu znatno cenejše (nižja cena rednih servisov, manj popravil). Katere so po vašem mnenju največje hibe hibridov in katere so največje prednosti? Najprej slabosti. Če vozimo ves čas po ravnem in s konstantno hitrostjo, hibridni pogon preprosto nima smisla. Žal ali na srečo je takšna vožnja bolj ali manj teorija. Drugič, hibridni pogon ima dva ali več motorjev, hibridno baterijo in kompleksno krmiljenje, zato je v načelu dražji in težji od vozila z običajnim pogonom. Če kupujemo vozilo, s katerim bomo prevozili zelo malo kilometrov, potem bomo ekonomsko težko upravičili nakup hibrida (podobno trditev lahko postavimo tudi za dizla). In tretjič, v hibridnem vozilu teče elektrika pod napetostjo 600 in več Voltov. Visoko napetostna napeljava je sicer odlično zaščitena, uporabniku nedostopna in označena z oranžno barvo, a je lahko nevarna, celo smrtonosna za nekoga, ki ni vešč hibridnih pogonov in bi se lotil demontaže ali popravila hibridnih sklopov. Prednosti. Prvič, brezstopenjski avtomatski menjalnik, tiha, gladka vožnja brez stresov. Drugič, so varčni in okolju prijazni in tretjič, so vzdržljivi, zanesljivi, vzdrževanje je preprosto in ugodno.

Bencinski motor v hibridu ima manj »stresno življenje«, saj skoraj vedno obratuje v pogojih, ko je najbolj učinkovit, in ko se »najbolje počuti«. (Foto: Gregor Prebil) Kot večina mojih vrstnikov sem začel z Zastavo, nakar me je sedanji tast navdušil nad Toyoto in sem si omislil corollo, nato carino in tako naprej. Včasih smo v Toyoti Adrii kar pogosto menjali službena vozila, tako da se jih je v vseh letih nabralo kar kakih trideset, bencincev, dizlov in hibridov. Vzdrževanje dizlov je opazno dražje od bencincev, da o morebitnih popravilih sploh ne govorimo. Pri hibridih so servisi še nekoliko cenejši kot pri bencincih, saj električni del ne potrebuje nikakršnega vzdrževanja, menjalnik je preprostejši, hibridi (vsaj novejši) nimajo nikakršnih jermenov, saj so kompresor klimatske naprave ter oljna in vodna črpalka električni, avto tudi nima klasičnega zaganjača niti alternatorja, temveč za zagon bencinskega motorja služi eden od obeh elektromotorjev. Zaradi regenerativnega zaviranja se mnogo manj obrabljajo tudi zavore. Toyotin hibrid tudi nima nobene sklopke, saj prestavna razmerja in obrate treh sklopov, ki so preko zobnikov planetnega pogona v stalni povezavi, nadzira računalnik preko obremenitve elektromotorja. Sklopov, ki se pri klasičnih vozilih najbolj kvarijo in obrabljajo, hibrid nima ali pa so obremenjeni precej manj. Pri hibridu Vse štiri generacije Toyotinega priusa. Prva z leve s prevoženimi 200 tisoč kilometri jih je bencinski je prva generacija priusa in je edini tak primerek v Sloveniji. (Foto: Andrej Leban) Kako bi primerjali vse generacije priusov med seboj? Vse ste tudi vozili? S Priusom vsake generacije (razen četrte) sem prevozil vsaj 10.000 kilometrov. Moj zadnji službeni avto za osebno rabo je bil prius tretje generacije, s katerim sem prevozil preko 50.000 kilometrov, sedaj pa se vozim v službo s prvo generacijo, letnik 2000, s prevoženimi 190.000 kilometri od katerih sem jih sam naredil okoli 20.000. Prvi Prius je bil precej manjši od naslednjih generacij in edini z limuzinsko karoserijo, sicer pa je imel praktično enak menjalnik in enak način delovanja kot drugi in tretji (avto lahko poganja samo elektromotor, samo bencinski motor ali pa oba hkrati v poljubnem razmerju). Občutek v vožnji je pri vseh generacijah zelo podoben, s tem, da ima prvi opazno mehkejše vzmetenje in se v ovinkih močneje nagiba. Prvi ima tudi edini veliko obvolansko prestavno ročico v slogu ameriških križark. Iz generacije v generacijo je avto vselej nekoliko zrasel, postal nekoliko zmogljivejši in bolj učinkovit. Prehod od tretje na četrto generacijo predstavlja največji preskok v učinkovitosti (pri enakih zmogljivostih tudi do 20 odstotkov manjša poraba) in podvozju. Pospeševanje je sedaj zares suvereno pri vseh hitrostih, a kot rečeno, največje presenečenje je podvozje. Kljub temu, da je izjemno udobno in odlično »požira« neravnine na cestišču, se prav nič ne nagiba, tako da lahko priusa sedaj vozite v ovinke kot športni avto. Lastnik priusa tretje generacije bo pri četrti občudoval tudi prostornost prtljažnika: hibridna baterija se je s prtljažnega prostora preselila pod zadnji sedež, 12 voltni akumulator pa pod pokrov motorja. Tako je avto pridobil dodatnih približno 60 litrov prtljažnega prostora. Katere avtomobile ste imeli pred hibridi? Kakšne so vaše izkušnje s servisi dizelskih/bencinskih motorjev in hibridnih vozil? Kako je z obrabo delov, ki naj bi bila pri hibridih manjša? Kje so največje razlike?

Center za izobraževanje in kulturo Trebnje

motor »naredil« kvečjemu 150 tisoč. Nasploh ima bencinski motor v hibridu manj »stresno življenje«, saj skoraj vedno obratuje v pogojih, ko je najbolj učinkovit, in ko se »najbolje počuti«. V razmerah, ko mu delo ne gre najbolje od rok, to je v počasni vožnji s pogostim speljevanjem, delo skoraj v celoti prevzame elektromotor. Ta pa bencincu vedno priskoči na pomoč tudi v najtežjih trenutkih: ob polni obremenitvi (močno pospeševanje) in ob hladnem zagonu (prvi kilometer vožnje bencincu pomaga elektromotor in tako zmanjša njegovo obrabo). Obrate bencinskega motorja ves čas krmili računalnik, voznik pa nanje nima neposrednega vpliva, zato voznik bencinskega motorja pravzaprav ne more preobremeniti ali šokirati, kot je to

možno npr. pri avtomobilih z ročnim menjalnikom. Vožnja v hibridu je tiha, gladka in brez stresov. (Foto: Andrej Leban) Vir: Vsebino omogoča Toyota Slovenija / Ljubljana, (sponzorirana vsebina).

Vabljeni v TPV salone po Dolenjski in Posavju na brezplačni test hibridnih vozil.

VPISI V SREDNJEŠOLSKE PROGRAME ZA ODRASLE

SPI Administrator SPI Gastronomske in hotelske storitve SPI Trgovec PTI Ekonomski tehnik PTI Gastronomija SSI Ekonomski tehnik SSI Predšolska vzgoja SSI Gastronomija in turizem

VPISI

septembra in oktobra 2016

+386 7 348 2 100 info@ciktrebnje.si www.ciktrebnje.si CIK Trebnje

Prodaja novih vozil v Sloveniji se je avgusta povečala CIK_oglas_Na dlani 128x83mm-07-2016.indd 1

16. 08. 2016 10:02:37

V Sloveniji so avgusta registrirali 4579 osebnih in lahkih gospodarskih vozil, kar je 4,38 odstotka več kot avgusta lani. Med osebnimi vozili so prodali največ Renaultovih capturjev, Volkswagnovih golfov, Škodinih octavij in Kiinih ceedov. Tudi med lahkimi gospodarskimi vozili sta prednjačila Renault in Volkswagen. LJUBLJANA – Število prvič registriranih osebnih avtomobilov se je avgusta na letni ravni znižalo za 1,28 odstotka na 3942, medtem ko se je število prvič registriranih lahkih gospodarskih vozil zvišalo za 61,68 odstotka na 637, so sporočili iz sekcije za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije. Pri osebnih vozilih je med blagovnimi znamkami prvo mesto zasedel Volkswagen s 590 prodanimi vozili, sledili so Renault (422 vozil), Škoda (338 vozil), Opel (286 vozil) in Ford (247 vozil). Avgusta so prodali največ Renaultovih capturjev (193), Vol- Vir: STA, M. S. kswagnovih golfov (150), Škodnih octavij (110), Več preberite naDlani.si sledila sta Kiin ceed (104) in Oplova astra (97).


14

POTOVANJA

Ali so Srbi res najbolj gostoljuben narod Kam potovati septembra? Čeprav je uradnih poletnih počitnic konec, to še ne pomeni, da mora biti na svetu? konec tudi uživanja in odkrivanja novih krajev. Za tiste, ki bi radi počiPred kratkim se je Tomaž Gorec vrnil s krajšega potovanja po Srbiji in ponovno je bil zelo navdušen nad njihovo gostoljubnostjo. Preberite si njegovo doživljanje srbske gostoljubnosti.

tnice septembra, ponujamo seznam krajev oziroma namigov. Odgovorov na vprašanje, kam potovati v tem času, je na tisoče, seveda pa je vse odvisno od tega, kaj želite sami.

Tomaž Gorec

Kot sem v Srbiji že navajen, vedno in povsod naletim na prijazne in gostoljubne ljudi. Tudi tokrat ni bilo nič drugače oziroma je vse skupaj še preseglo moja pričakovanja. S sopotnico Anito sva tri dni sva prespala v hotelu, ki je bil v bistvu splav na reki Zapadna Morava v kraju Čukojevac. Lastnik hotela je starejši gospod, ki se je nama predstavil kot Pajo. Gospodu Paju se takoj vidi, da je večji del svojega življenja delal v Franciji, saj ima hotel in okolico zelo lepo urejeno, sam pa je izredno razgledan in kulturen. Že prvo jutro sva imela s Pajom malo daljšo, vendar zanimivo debato, v kateri sva oba uživala. Takoj sem videl, da se bova dobro ujela, ugotovil sem celo, da sva si zelo podobna. Na veliko stvari sva imela popolnoma isti pogled. Tako kot jaz je imel tudi Pajo včasih veliko diskoteko in se ukvarjal z zelo podobnimi problemi, kot sem se sam. Ko sva s sopotnico Anito pojedla zajtrk in hotela plačati, je gospod Pajo rekel, da to časti on. Na vsak način sva hotela plačati, vendar ni šlo. Ker nama je Pajo plačal zajtrk, sva se z Anito odločila, da bova v vsakem primeru večerjala v njegovem hotelu, da se mu vsaj malo oddolživa za to, kar je naredil. Takoj se je izkazalo, da je bila najina odločitev dobra, saj je bila večerja odlična. Tudi preostala dva dneva sva zajtrkovala in večerjala pri Paju, vendar sva se z njim vedno pregovarjala, ker nama ni nikoli hotel zaračunati obroka. Seveda mi niti na misel ni prišlo, da bi izkoriščal njegovo gostoljubnost in pri njem ves čas jedel brezplačno. Ko nama že drugič ni hotel zaračunati obroka, sem mu moral malo v šali, malo zares povedati, da ne bova, če nama ne bo računal večerje, pri njemu več jedla. Sva mu pa pustila, da je kdaj pa kdaj počastil kakšno pijačo, ker je bilo videti, da mu to zelo veliko pomeni. Zadnji dan nama je Pajo ponudil, da lahko pri njemu ostaneva še dan ali dva popolnoma brezplačno. Če bi imela čas, bi ponudbo zagotovo sprejela, ker sva se pri njem res zelo dobro počutila. Pri njem sva se počutila, kot da sva prišla za par dni na obisk k nekomu, ki ga dobro poznava že zelo dolgo časa. Ker nisva izkoristila te velikodušne ponudbe, nama je Pajo rekel, da imava, ko prideva naslednjič, dva dni bivanja brezplačno.

Kar malo težko nama je bilo oditi iz Čukojevca. Zase sem prepričan, da se bom h gospodu Paju zagotovo še vrnil. Na najinem potovanju po Srbiji, na katerega sva se s sopotnico Anito odpravila v okviru mojega projekta 20.000 kilometrov z avtom po Evropi, sva prijazne ljudi srečevala na vsakem koraku. Težko je z besedami opisati to srbsko gostoljubnost, preprosto jo moraš doživeti! Sam sem prepotoval že velik del sveta. Bil sem na več kot 15 daljših potovanjih po Aziji, Afriki ter Severni in Južni Ameriki. Z gotovostjo lahko trdim, da tako prijaznih ljudi kot so v Srbiji, nisem srečal še nikjer. Verjetno imajo to v genih. Ko ravno pišem o prijaznosti in gostoljubnosti, bi veliko krivico naredil prebivalcem Bosne in Hercegovine, če jih ne bi omenil. Tudi v Bosni in Hercegovini so ljudje zelo prijazni. Mogoče samo za odtenek manj kot v Srbiji. O gostoljubnosti Srbov ima podobno mnenje kot jaz tudi svetovna popotnica Benka Pulko, ki je v svoji knjigi Pocestnica napisala, da so najbolj gostoljubni Srbi in Iranci. Dostikrat slišim kakšnega slovenskega popotnika, ki navdušeno razlaga, kako je lepo potovati po Aziji, ker so ljudje tako zelo prijazni. Škoda, da ti popotniki ne vidijo, da imajo tik pred nosom dve zanimivi deželi, kjer bodo zagotovo še lepše sprejeti kot v Aziji. Razmislite, če ne bi šli na svoje naslednje potovanje v Srbijo. Super se boste imeli in zelo poceni bo vse skupaj!

Vir in foto: Tomaž Gorec, www.tomazgorec.si

www.odpripodjetje.si

že za

399 €

Telefon: 070 444 222

info@odpripodjetje.si

bra pa je spet vse drugače. Kaj je boljšega kot jesenski dopust v Centralnem parku ali raziskovanje neskončno dolgih ulic in avenij v časih, ko se ozračje že malo ohladi, mestni vrvež pa daje tisti pravi utrip velemesta? Če bi si počitnice septembra vseeno radi privoščili, čeprav ste omejeni s časom in denarjem, pa jo lahko mahnete v kakšno od bližjih metropol: Rim, Pariz, London … Izbira je neskončna. Morda bo vaše apetite zadovoljila Lizbona, kjer so dnevi in večeri še prijetno topli, obisk znamenitosti pa zato toliko bolj sproščen. Kam potovati septembra, če ste ljubitelj adrenalina Morda velja počitnice septembra preživeti tudi v Kanadi. To je edini čas v letu, ko boste tam lahko opazili izmuzljivega belega medveda, ki živi v gozdovih Britanske Kolumbije. Jeseni se pojavi na planem in išče losose, potem pa spet izgine v neskončnih gozdovih. Severna Amerika je sicer v tem času za obisk izredno primerna. Kam pa, če bi radi nekam bližje? Spet ne moremo brez Barcelone. Ta septembra ponuja festival Mare de Déu de la Mercè, kjer lahko pobližje spoznate katalonsko kulturo in običaje, nepozabne zabave, ulične predstave in še kaj. Kje dopust v tem času ni dobra ideja? Na koncu ostaja še vprašanje, kje se počitnice septembra verjetno ne bodo izkazale za najboljše. Ta čas je kritično zlasti v srednji Ameriki in na Karibih, kjer je obdobje ciklonov, ter na Japonskem (tajfuni) in v Indiji (deževje). Če ste torej bolj spontani in počitnic ne načrtujete mesece vnaprej, morda zgoraj najdete pravi idejo za hiter dopust septembra ali zgolj še zadnji kratek oddih pred hladno polovico leta. Za ljubitelje mestnega vrveža Avgusta je New York praktično prazen, septem- Avtorica: M. S., foto: Pixabay Počitnice septembra na plaži Če bi si radi privoščili dolge počitnice septembra, potem je za to kot narejena Tanzanija. Visoke temperature in čas brez dežja pričarajo pravo poletje, za nameček pa si lahko tam privoščite še safari in poležavanje na plaži ali bližnjem otoku Mafia, kjer se boste v tem času izognili nepotrebni gneči. Ker se monsunsko obdobje bliža koncu, je dopust septembra lahko prav prijeten tudi na severovzhodu Kitajske in v Indoneziji. Nekoliko bližje je Sicilija, kjer v tem času ni več prevroče, ampak še vedno skoraj poletno. Počitnice septembra ob aktivnih vulkanih in sproščujočem vetru s Sredozemskega morja vam bosta prijala, za tiste, ki vas zanima, kam potovati v tem času, da ne bo predaleč, pa še vedno ostane Barcelona, kjer lahko uživate na čudovitih plažah in hkrati v urbanem okolju. Še bližje pa so obale Jadranskega morja, ki so povsem primerne tudi še za dopust septembra. Vročina počasi popušča, gneče ni več, cene so nižje. Hrvaška obala z otoki je vedno odlična izbira, Grčija pa je prav tako še vedno dobra ideja.


KOTIČEK PETRE ŠKARJA

15

Od suženjstva do svobode »Danes opažam, da vse več popotnikov hodi po Caminu zgolj za premagovanje etap. Pozabljajo pa na duhovni pomen Camina,« reče gospod, katerega posestvo, kjer nadvse toplo sprejme nas, popotnike, je postala že prava atrakcija. Zgolj za neobvezno donacijo te sprejmejo, vsem skuhajo tri obroke dnevno, ti dajo prenočišče v prav posebnih lepih hiškah, zgrajenih prav za nas, popotnike ... 109 popotnikov iz 17 držav nas je danes tukaj. (Camino de Compostela ali Jakobova pot je romarska pot, ki vodi iz različnih smeri do mesta Santiago de Compostela v Španiji. Trenutno sem na poti Camino del norte, najbolj hriboviti in zato meni tudi najbolj čudoviti.) Zvečer nas je povabil v kolibo, porisano s slikami, ki prikazujejo bistven pomen Camino poti. Ta del me je presunil tako, da mi kljub težkim vekam in telesu prepotrebnega spanja ni uspelo zaspati. Kako lepa razlaga … Kako močna razlaga … Kako čudovito sporočilo … »Kaj je cilj Camina?« nas vpraša. Mesto Santigo de Compostela, smo v stilu avtomatizma dobili v misli, predvidevam, da večina, le najbolj pogumni pa so to izrekli tudi naglas. »Želim si, da to ne bi bil,« je nadaljeval. »Cilj Camina je najti pot do sebe. Ne do Santiaga do Compostela.« Ne gre za Camino de Santiago (pot do Santiaga), ampak za Camino de vida (pot življenja).

Pokazal je na slike na stenah in razložil njihov pomen. Preveč ljudi je sužnjev: včasih očitna suženjstva, danes sužnji slabe politike, slabih ljudi, pretirano podajanje moči denarju in vplivom medijev. Dve hecni pojavi v ozadju predstavljata prav to – prevlado sveta v rokah posameznikov in moč manipulacije nad ljudstvom. Ljudje so otožni, zaslužnjeni, izgubljeni …

no prikazana kot znak, ki ti ga poda angel oziroma narava sama). Ni toliko pomemben cilj, ampak pot sama. Daj piti žejnemu, pomagaj utrujenemu, bodi dober, širi dobro. To je prava pot Camina. V ozadju sta pohodnika, ki zgolj sledita puščicam z namenom, da prideta na cilj, a pozabljata na pot in na to, kaj je bistvo Camina. Zgolj neveden Da se rešiš iz tega suženjstva, obstaja le ena pot. hoditi do cilja (Santiago de Compostela v tem Pojdi. Hodi. Premikaj se. primeru), katerega pomen je nekdo drug Camino je hoja preko noči z upanjem. Pri tem je pomembno, da imaš odprte roke – določil, ti ne bo prineslo prave sreče v Vsakdo ima svoje noči. Camino je spoodprte za sprejemanje in odprte za dajanje. Najsi življenju. znavanje resnice, da je vsak dan le utobodo črne ali bele. Potrebuješ odprte oči, da sprepija. Camino je razumevanje, da je bistvo gledaš, da opaziš te okove suženjstev. Oči za vid življenja ljubezen.« in oči v razumu. Najsi bodo rjave, modre ali zeleIn moje trenutno doživljanje Camino poti? Nekako ne. In potrebuješ noge, ki te bodo premikale. Ne takole: obstoj, premakni se, hodi. Najsi bodo noge črne Poznaš to? ali bele. • Ko z neizmerno hvaležnostjo stisneš k sebi opraBosa noga opomni na pomembnost stina, dišeča in končno popolnoma suha oblačila; ka z naravo, stik, ki se vedno bolj rahlja v druž• ko se slast vode lahko primerja s slastjo najboljbi spodbujanja potrošniških dobrin, ki jih je treba ših palačink na svetu; kupovati. Stik z naravo je naša prirojena lastnost, • ko imaš pod tušem občutek, da se s tebe izpira brez katere ne moremo preživeti. Morda lahko fizično, ne pa duhovno in ne v ljubezni. Ko imaš v izobilju, to podeli med druge, ki nimajo. vsa navlaka, z leti v plasteh naložena in pretkano Slika je simbol trenutnega stanja v svetu. Obstaja- vrinjena v vsako celico telesa; mo ljudje, ki imamo vsega v izobilju. In to na žalost • ko je počitek posledica kričeče želje telesa po tudi na račun tistih, ki stradajo in trpijo. V svetu je počitku in ne dolgočasja in kjer začutiš sproščanje vsega dovolj za vse – če bi ljudje znali to vsake mišice, za katero še vedel nisi, da je tam; nesebično porazdeliti ... Svet je trenutno pre- • in ko si ne upaš premakniti prstov na nogi, da se več naravnan v zgolj skrb in nabiranje izobilja zase. ne oglasijo vsi žulji, udomačeni in brez dvoma še dolgo nastanjeni tam … Takrat se sprašuješ – kaj ti je tega treba, in morda opomnik, da bi lahko šlo tudi počasneje, a obenem zaznaš tisti občutek, ki ga ni moč primerjati z Ko se podaš na pot – išči, opazuj, zaznavaj ... ničemer, občutek, DA ŽIVIŠ - po katerem hrepeniOpazuje znake narave, pokaži jih tudi drugim, ki si mo in je mnogokrat krivec za zanimive (da ne reželijo po tej poti. In hodi, pojdi naprej ... čem tudi nespametne) odločitve in poti v življenju. Včasih nas straši, včasih motivira, včasih neznosno nažira, včasih pomlajuje ... nikoli pa ne razočara. In če bomo hoditi po tej poti, poti pomoči, poti resnice, poti iskanja sebe in s tem re- Vir in foto: Petra Škarja šeni okov manipulacij drugih, bomo našli svojo resnico, svoje sonce. Srečo, veselje, mir. In ljubezen. www.nadlani.si Vse slike spremlja pesem, ki se je nisem zapomnila, razen zadnje kitice, ki pravi nekako tako: Narava ti bo ves čas kazala znake prave poti (ru- »Za tistega, ki hodi po Caminu (svoji poti mena puščica je znak Camino poti, tu je simbolič- življenja), je tu vedno vzhajajoče sonce.

S Petro Škarja po poteh Španije 1000 kilometrov hoje po poteh Španije. 1000 kilometrov sopihanja in potenja. 1000 kilometrov tišine in spokojnosti. 1000 kilometrov razmišljanj in občutij. 1000 kilometrov lepot narave Španije in stik z domačini. 1000 kilometrov življenja. Življenja z veliko začetnico!

Tokrat sem prehodila Camino del Norte, romarsko pot do Santiaga de Compostela v Španiji. Smer, ki je zaenkrat še najmanj obiskana, nekateri pravijo, da tudi najtežja. Meni čudovita, saj je na poti precej manj urbaniziranih območij kot na ostalih delih Camina. O Caminu in hoji sami bi lahko napisala celo knjigo (morda se to tudi zgodi), tokrat pa le izpostavim Špance. Špance, kakršne sem videla s svojimi očmi popotnice, za kar pa ne pravim, da preverjeno taki tudi v splošnem so. Španci so mi zanimivi … Do 9., 10. ure dopoldan imaš občutek, da si v pozabljenem mestu, v katerem koli mestu že si. Tu in tam se sprehodi kakšen smetar, ki pomiva pločnik in pobira smeti, morda srečaš tekača ali dva, v vaseh pa slišiš le mukanje krav in zvončke za vratovi konj (ja, konji imajo zvonce za vratom). Vse tiho, mirno, nikjer nikogar. Kot mesta duhov … Prve se odpro pekarne s francoskimi štrucami, v vaseh obešenih kar pri vsaki hiši na kljuki vhodnih vrat. Ob devetih se morda odpre kakšen bar, ki že na daleč opozarja peregrine, nas, popotnike, da nas pričakujejo s kavo. Potem šele počasi začno prihajati Španci na plano in odpirajo trgovine, zbudijo mesto, pridejo na kavo … Popoldan stopim v trgovino, ravno ob 14. uri, da si nakupim sestavin za kosilo, ko me ženička, navidez (priznam, z mojo prehitro oceno priučenih

stereotipov) potrebna zaslužka od prodaje v njeni mali trgovinici, nekako hitro odslovi, da je trgovina zaprta. Siesta time. Čas, ko imajo Španci popoldanski počitek. Samo eno solato bi, ji poskušam razložiti, da bom takoj šla ven. No, no, no, siesta. Cerrado, kar pomeni zaprto. Tu ni debate, siesta je siesta in je ne prekine niti njihov predsednik države, ki bi vstopil v njeno trgovinico. Zvečer se po preštetih novih žuljih in hlajenju starih, končno oprhani in prepotrebni počitka, pohodniki ob 21.30 odpravljamo v Alberge (prenočišča prav za pohodnike). Ob 22. uri se po vojaško ugasne luči in se spi. Ali se vsaj pretvarja tako, da ostali lahko spijo. Ko se mi odpravljamo spat, mesto ravno zaživi. Ob teh večernih urah pa sprehod po mestu spominja na ljubljanski decembrski večer ob kuhančkih, lučkah in koncertu Jana Plestenjaka. Ali Damjana Murka. Saj je vseeno, vsakdo na nek svoj način privabi množice. Ulice polne, ljudje urejeni kot za večerne plese, obvezna večerja v restavraciji s predjedjo, glavno jedjo, sladico, vinom in klepetom pozno v noč, ulice oživijo od uličnih ustvarjalcev, kanja za kanjo (pivo) se toči in pije … vse tja do … ne vem. Ni mi še uspelo ostati tako dolgo pokonci, da bi dejansko videla, kdaj se življenje umiri, kdaj se začno zapirati prve trgovinice in restavracije. Zadnjo noč se je celo zgodilo, da sem prespala v hostlu, ki ni namenski zgolj za pohodnike. Bila sem v sobi še s petimi fanti, Španci. Okoli 22. ure vsi nekaj brskamo, gremo v kopalnico in ven, se eden drugemu umikamo, urejamo … jaz za spanje, oni za odhod ven. Vso noč sem imela sobo le zase. Zjutraj, ko že pojem zajtrk, spijem kavo, napišem pol knjige (malce pretiravam, pa vendar), teh pet fantov počasi, eden po eden, pricurljajo v sobe in gredo spat. Tipični mladi Španci, mi reče pohodnik iz Francije. No, niti niso bili več tako mladi …

Tako tu je, mi reče. Znajo uživati življenje! Za pot vprašaj le, če je to nujno potrebno. Ko v španščini vprašam za pot, se začne njihov hiter govor izrazih kretenj, iz katerih zagotovo razbereš skorajda vse, kar ti želijo povedati, čeprav znaš špansko le tri besede. Morda štiri. Aha. Tukaj torej grem. Razumem. Ne, tu ne nehajo. Gredo kar s teboj, da ti pokažejo pot. Za vsak slučaj, da ne bi zgrešil tistega enega križišča, pri katerem so 13krat ponovili, da moraš desno. Kaj pa vodo, rabiš? Me še vprašajo. Ne, imam agua, gracias. Ti pa radi še razložijo pot naprej, kje je smiselno prespati, pa tudi radovedni so, do kam hodiš, kako ti je ime, od kod si … Slovenija. O, eslovenia! Poznate Slovenijo? Vprašam. Si, si, si, Bratislava … je odgovor v mnogih primerih. No, no Slovakia, Slovenia. No, tu ponavadi malce potihnejo, le nogometni navdušenci ponosno povedo: Jan Oblak! Zgodilo se mi je, da je dečko ker 30 minut hodil z mano po Camino poti in se pogovarjal z mano. On špansko, jaz angleško. On ne razume angleško, jaz ne špansko. A je nekako šlo. Povedal mi je, da bodo imeli zabavo v tem mestu, da on igra, prijatelji pa kuhajo. Vprašal je, od kod sem, kam grem, razložil krajšo pot Camina do naslednjega mesta, povedal, koliko kilometrov imam še do konca, pa tudi nekaj o Hemingwayu, da bo jutri v mestu podpisoval knjige. No, glede na to, da je Hemingway naredil samomor že leta 1961, se mi zdi, da pantomime le ne obvladam tako, kot mislim, da jo. A glej, vsakdo si je ustvaril svojo zgodbo, v katero verjame in evo – se razumemo! Ja, zgovorni so. In izjemno, izjemno ustrežljivi, prijazni, vedno priskočijo na pomoč. Ko ne vem natančno, kam moram, samo pogledam naokoli in naredim gesto izgubljenega človeka (kar ni težko, ker se res tako počutim). Mnogokrat kar kdo ustavi z avtomobilom, celo vzvratno so že peljali, da so

mi pomagali. Smetar je skočil s tovornjaka in mi pokazal pot. Stari striček, vsaj 80 gub vsakega leta življenja mi je iz 12. nadstropja stolpnice mahal in žvižgal ter mi kazal pot. Vodo ti bo dal vsakdo, neredko tudi kakšno pomarančo ali jagode. Ne vem, ali so na splošno tako odprti, ustrežljivi in prijazni in si za njih že po treh besedah in 59 kretnjah »amigo« (prijatelj), ali so taki le do pohodnikov, saj je ta Camino kultura pri njih res močno vpeta v njihova življenja in jim gradi še dodaten nacionalni ponos. Vsekakor so se mi pokazali kot izjemno prijetni in prijazni. V njihovi družbi mi je preprosto prijetno, lepo. Nečesa pa ne znajo. Ne znajo le enkrat reči zgolj da ali ne. Pri njih je le »no no no« ali »si si si«. Če vprašaš Nemca, bo rekel le »Nein!« ali »Ja!«, ne bo se trikrat ponavljal. No, ne pri Špancih. Ponosni so na njihove mountains (gore), po katerih vodi Camino del Norte pot. Ves čas radi povedo, da je to najtežja Camino smer, saj so visoke mountains, ki jih moraš premagovati in climb (plezati) po njih. No, ne vem, ali bi jih užalila, če jim povem, da so njihove tako ponosno opevane »mountains« samo navadni majhni grički. Edino Dancem predstavljajo neizmerne višave, ki jih le stežka premagujejo. Za nas, ki imamo vsi malo Zaplotnikove in Čopove krvi, pa to res niso gore. Za te gričke se natreniramo že na naših dolenjskih vinogradih. Ob kavi ne dajo vode. In razen lechee de soha (sojino mleko) težko najdeš riževo, mandljevo ali kakšno drugačno mleko. Kaj moraš nujno znati »za preživetje« po špansko, če prideš tja, sem jih vprašala. Kanja (pivo), cafe con leche (kava z mlekom), fiesta (zabava) in to je to. Kaj pa stranišče? Ne, ne rabiš znati, so mi rekli, samo pokaži tako: (slika) in bo vsakdo razumel.

Vir in foto: Petra Škarja


16

DOM IN VRT

Kaj še lahko septembra sejemo in sadimo na vrtu

Poletje se vztrajno bliža koncu, dnevi so vse krajši, temperature zraka se nižajo, to pa še ne pomeni, da je konec tudi z deli na vrtu. Nasprotno, septembra lahko poleg pobiranja pridelkov postorimo še marsikaj, grede pripravimo na zimo in posejemo še kar nekaj vrst zelenjave. pa sadike posadimo tja, kjer sta prej uspevala krompir in korenje. Če bo zima mila, bo blitva prezimila tudi povsem na prostem, ob pobiranju listov pa pazimo, da spodnjih pet centimetrov pustimo. Rastlina si bo hitro opomogla in pognala mlade liste. Nabirajte manjše, saj so tisti večji lahko že precej nitasti in slabšega okusa. Do konca septembra lahko sejemo tudi redkvico, ki jo bomo pobirali do res pozne jeseni. Poleg redkve je še vedno primeren čas tudi za kolerabo in setev čebule, ki jo novembra presadimo, spomladi pa uporabimo kot mlado čebulo. Za spomladanski pridelek lahko posejemo tudi rabarbaro, rukolo, spomladansko zelje in radič, ki bo počakal na prostem ali pod folijo, nikar pa ne hitimo s sajenjem zimskega česna, saj je za to primeren šele konec oktobra.

ki kažejo znake gnilobe, je treba odstraniti, da preprečimo širjenje bolezni, po potrebi pa je treba rastline z mrežo zaščititi proti radovednim pticam. Če veje dreves kažejo znake bolezni, jih je treba prav tako odrezati.

Zeliščni in okrasni vrt

Občutljiva zelišča je treba zaščititi pred hudim mrazom oziroma jih prenesti v toplo gredo. Enoletna zelišča poberemo in se lotimo trajnih: zdaj jih lahko obrežemo, izkopljemo in razdelimo na več delov, peteršilj, rožmarin in drobnjak pa presadimo v lončke, da bodo pozimi ves čas sveži. Na okrasnem vrtu pa v tem času posadimo čebulnice in presadimo potonike ter perunike. Odmrle enoletnice odstranimo, trajnice pa lepo oskrbimo, da bodo počakale čez zimo.

Kaj posejati na prazne dele vrta? September je pravi čas za sajenje in sejanje zimske solate, motovilca, špinače, redkvic, radiča, blitve in še česa. Če bo kakšna gredica ostala prazna, lahko na njej posejete mešanice ali rastline za zeleno gnojenje, sicer pa svoje aktivnosti na vrtu prilagodite vremenskim razmeram: hladno in megleno jutro gotovo ni najprimernejši čas za to.

Motovilec in zimska solata sta najobičajnejša

A gremo lepo po vrsti. Motovilec lahko v tem času sejemo na površino, kjer so prej uspevale vrtnine, kot so krompir, čebula in česen, ne pa na površino, kjer je prej rasla solata. Seme motovilca kali od osem do 14 dni, raste pa tudi pri štirih stopinjah Celzija. Prvi pridelek bo na vrtu čakal že jeseni, nabrali pa ga boste lahko tudi še prihodnjo pomlad. Zimska solata spomladi daje zgodnji pridelek. Posebej priljubljene so mehkolistne in krhkolistne zimske solate,

ki jih lahko sejemo še vse do konca septembra. Morda bo ob ugodnih vremenskih pogojih uspešna tudi še kasnejša setev, vendar bo verjetnosti za to manj. Krhkolistno solato v septembru sejemo v razmiku enega tedna večkrat zapored. Seme kali od osem do 20 dni, sejemo pa jo lahko med por, ohrovt in česen. Da je čez zimo ne bo prizadel najhujši mraz, jo prekrijemo s kopreno, gnojimo pa jo zmerno – najboljše kar s kompostom. Špinačo po septembrski setvi zalivamo. Sejemo jo na stalno mesto v dva centimetra globoke vrste, ki so med seboj oddaljene do 25 centimetrov. Špinača bo bolje uspevala na toplejših legah in poleg stročnic, tako kot motovilec pa je tudi špinača zelenjava, ki jo lahko uživamo še isto jesen. Špinačo za spomladansko rabo posejemo v drugi polovici septembra. Septembra in oktobra sejemo tudi blitvo, ki jo čez zimo pokrijemo s kopreno. Blitve ne sejemo ali sadimo na grede, kjer smo prej gojili rdečo peso in špinačo, lahko

Kaj je treba postoriti na sadnem vrtu?

Zgodnjejesenski dnevi so še primeri za presajanje jagod, pri čemer uporabimo precej komposta, to pa je tudi čas sajenja drevesnih vrst. Tla so še vedno ogreta, kar bo spodbudilo rast korenin. Strokovnjaki v tem času priporočajo sajenje breskev in nektarin, morda tudi ribeza in robide, ostale vrste pa lahko sadimo tudi kasneje. Sicer pa je treba na sadnem vrtu porezati lanske poganjke malin, ki so obrodili letos, in privezati letošnje. Ti bodo obrodili prihodnje leto. Vse plodove,

Tako imenovano zeleno gnojenje je zelo dobrodošlo in vse bolj priljubljeno. Rastline, ki jih za zeleno gnojenje posejemo septembra, prst varujejo pred nepotrebnim plevelom, s koreninami izboljšujejo njeno strukturo, zeleni deli, ki jih zakopljemo v tla, pa so naravna hrana za poznejše posevke in koristne živali. Na dele vrta, ki bodo prezimili prazni, zasadimo enoletno deteljo, gorčico, oljno ogrščico in volčji bob. To bo zemljo zrahljalo in pognojilo, tako da boste spomladi potrebovali občutno manj drugih gnojil, pa naj bo to le kompost ali hlevski gnoj. Dela na vrtu je torej še dovolj, glede na dokaj toplo vreme pa je tudi še precej prijetno. Uživajte zunaj, dokler še lahko, saj bo zima ne glede na indijansko poletje prej ali slej pritisnila.

Pripravila: Mojca Sladič

wwww.nadlani.si

Kako izbrati kvalitetne pelete?

Počasi se bo treba pripraviti na kurilno sezono, s tem pa se lahko poraja tudi vprašanje, na kakšen način ogrevati dom. Kurilnega olja je v zadnjih letih vse manj, v veliki meri ga nadomeščajo lesna goriva, pa naj bo to les iz domačega gozda ali nekoliko udobnejši peleti.

Res je, da tisti pravi les še vedno pričara občutek domačnosti in topline, ogrevanje na pelete pa poleg udobja in manj nesnage ponuja tudi možnost, da dom ogrevate tudi, ko vas ni doma. Lesni peleti so standardizirana oblika biomase. Pri proizvodnji ostanke lesa in žagovino pretvorijo v valjčke premera od šest do osem milimetrov in dolžine od enega do treh centimetrov. Peleti so gosti in skoraj ne vsebujejo vlage, kar je še dodatna prednost zaradi visokih izkoristkov pri ogrevanju. Zavzamejo manj prostora, v peč jih lahko doziramo avtomatsko, primerni so za različne tipe peči, preprosti za transport in primerni za skladiščenje v suhem in zračnem prostoru. V proizvodnji les cilindrično stisnejo v pelete. Da so peleti čim bolj kakovostni, je treba les oziroma surovino primerno očistiti, torej odstraniti lubje, nato pa material primerno posušiti in stisniti brez dodajanja veziv in drugih primesi. Peleti morajo biti čim bolj gosti in stisnjeni. Je vrsta lesa pomembna? te delajo iz različnih vrst lesa, na primer bukve ali smreke, lahko so tudi mešani. Kateri so najboljši, je sicer težko reči, ker ima vsaka vrsta lesa svoje prednosti. Smrekovi peleti oddajo največ toplote, a je treba poudariti, da niti vsi smrekovi peleti niso enaki. Nekateri so narejeni iz odpadkov lesne industrije, drugi iz sveže hlodovine, spet tretji vsebujejo tudi lubje. Zadnja možnost ni najboljša izbira, saj iz lubja nastane veliko pepela, vanj pa se lahko zažreta tudi prst in pesek, kar za kvalitetno delovanje peči seveda ni najboljše. Bukov les vsebuje manj smole, ki pri peletih deluje kot vezivo, zato so bukovi peleti krhkejši in jim je treba v proizvodnji dodajati škrob ali kakšne druge primesi. A če peletom dodajo odpadna olja, to pomeni dodatne emisije in težave s kurilno napravo.

Na trgu lahko dobite tudi mešane pelete. Bukovi in mešani peleti so cenejši od smrekovih, je pa treba upoštevati, da je toplotna vrednost večja pri zadnjih. Nekateri peleti so svetlejši, drugi temnejši, a bistvene razlike v kvaliteti zaradi barve ni. Po barvi se razlikujejo zaradi načina izdelave – svetlejše izdelajo iz naravno sušenega lesa, temnejše pa sušijo prisilno, na visoki temperaturi. Pri tem procesu les lahko oksidira in se obarva temnejše. Kako so se peleti odrezali na testu? Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je skupaj z Gozdarskim inštitutom Slovenije testirala 50 vzorcev peletov, pri čemer so jih polovico kupili v Sloveniji, druge pa na Švedskem in Češkem. Naleteli so na bistvene razlike: ocena pri švedskih peletih je dosegla 70 odstotkov, pri čeških 66 odstotkov, slovenski peleti pa so se uvrstili najnižje (zgolj 44 odstotkov). Za nakup priporočajo le tiste, ki spadajo v razred kakovosti A1 ali A2, saj ta dva zagotavljata najkakovostnejše in okolju najprijaznejše ogrevanje. Glavna težava testiranih peletov je zlasti z ostankom pepela, pri čemer je najvišjemu razredu ustrezalo le osem vzorcev, sicer pa so v laboratoriju poleg pepela preverjali še vsebnost vlage, mehansko obstojnost, gostoto nasutja in označevanje. Slovenski peleti so se slabo izkazali tudi pri mehanski obstojnosti (kolikšen delež mase se pretvori v prah), medtem ko večjih težav pri vsebnosti vode v peletih večinoma ni bilo. Za potrošnika je pomembna tudi etiketa na embalaži, zlasti podatki o certifikatu kakovosti ENplus in DINplus. Ker je v Sloveniji veliko majhnih proizvajalcev peletov, bodo na trgu vedno tudi takšni, ki certifikata nimajo – v tem primeru si pomagajte z drugimi oznakami na vreči. Kakšne pelete kupiti, da boste zadovoljni Če se še odločate, kakšne pelete kupiti, torej upoštevajte

naslednja priporočila: barva pelet o kakovosti ne pove skoraj ničesar, gostota nasutja pelet mora biti večja od 600 kilogramov na kubični meter, mehanska obstojnost naj bo večja kot 97,5 odstotka, delež pepela pa mora biti minimalen (pod 1,5 odstotka). Kvalitetne pelete lahko od nekvalitetnih ločite tudi na pogled in otip. Kvalitetni so gladki, kompaktni, enake dolžine z malo prahu v embalaži in se svetijo, nekvalitetni pa so razpokani, različnih dimenzij in imajo v embalaži veliko prahu. Med pomembnimi dejavniki kakovostnih peletov je tudi vlaga oziroma vsebnost vode. Ta je povezana z ener-

getsko oziroma kurilno vrednostjo – več vode peleti vsebujejo, manjši je kurilni izkoristek, saj se del toplote porabi za izhlapevanje vode. Kakovost peletov oziroma njihovo gostoto lahko preprosto testirate: če v kozarcu z vodo potonejo, imajo veliko gostoto in s tem tudi kakovost, če ne potonejo, pa niso ravno najboljši. Seveda pa ima vsaka kurilna naprava svoje lastnosti, zato pred nakupom večje količine pelet te naprej preizkusite in ugotovite, kako se obnesejo.

Oglasili smo se v podjetju Biron d.o.o. v Straži, kjer že nekaj let proizvajajo N-EKO pelete. G. Ciril Plut nam je povedal: Pri nakupu peletov je zelo pomemben kakovostni razred in vrsta lesa iz katerega so narejeni peleti. Prav tako je pomemben tudi kontroliran proces izdelave in vsakodnevna skrb za kakovosten izdelek. N-EKO peleti so izdelani iz surovine smreke in jelke slovenske-

ga izvora. Odlikuje jih visoka mehanska trdnost, nizek procent pepela, nizka vlaga in višja kurilna vrednost. Barva peletov ni pomembna če so ostali parametri kakovostnega razreda A1 doseženi. Podjetje je v letu 2016 pridobilo pravico do uporabe znaka kakovosti S4Q, kiga slovenskim proizvajalcem pelet podeljuje gozdarski inštitut. Omenjeni certifikat dokazuje, da je proces in izdelek pod rednim nadzorom inštituta.

Pripravila: Mojca Sladič


ZANIMIVOSTI

Center za izobraževanje in kulturo Trebnje

17

VPISI V SREDNJEŠOLSKE PROGRAME ZA ODRASLE Športno društvo Mokronog vsako leto organizira pester športni program, ki je namenjen vsem generacijam. Vadbe potekajo v odličnih vadbenih pogojih, vaditelji pa poskrbijo tudi za pestrost vadbe z različnimi Športno društvo Mokronog vsako leto organizira pester športni program, ki je namenjen vsem generacijam. Vadbe športnimi rekviziti. potekajo v odličnih vadbenih pogojih, vaditelji pa poskrbijo tudi za pestrost vadbe z različnimi športnimi rekviziti. Vpisi za posamezne vadbe potekajo v športni dvorani Mokronog oziroma v mali dvorani Mokronog naposamezne dan posamezne Vpisi za vadbevadbe. potekajo v športni dvorani Mokronog oziroma v mali dvorani Mokronog na dan posamezne vadbe.

SPI Administrator SPI Gastronomske in hotelske storitve SPI Trgovec PTI Ekonomski tehnik PTI Gastronomija SSI Ekonomski tehnik SSI Predšolska vzgoja SSI Gastronomija in turizem

Športna dvorana Mokronog:  Karate:(5 – 16 let): 2 x tedensko (ponedeljek in sreda, 16.30-17.30) kontakt: Tadej Trinko 041 915 522 tadej.trinko@gmail.com

VPISI

septembra in oktobra 2016

+386 7 348 2 100 info@ciktrebnje.si www.ciktrebnje.si CIK Trebnje

Nogomet: (10-16 let):

2 x tedensko (torek, četrtek 15.30-17.00) – pričetek oktober 2016 kontakt: Igor Hrovat 040 415 566 igipob@gmail.com

Zdrava rekreacija: 1x tedensko: mala dvorana OŠ Mokronog

(ponedeljek, 18.00-19.00 (1. skupina – vaditeljica Lea) in torek 17.00-18.00 (2. skupina – vaditeljica Nada)) kontakt: Mihela Jelenc 031 226 691 mihaela.jelenc20@gmail.com

Aerobika: 2x tedensko (torek, 18.00-19.00 in petek, 19.00-20.00) vaditeljica Meta: mala dvorana OŠ Mokronog

CIK_oglas_Na dlani 128x83mm-07-2016.indd 1

kontakt: Suzana Kolenc 031 658 994 sdmokronog@gmail.com

16. 08. 2016 10:02:37

Modni kotiček

Joga: 1x tedensko (četrtek, 19.15-20.45): mala dvorana OŠ Mokronog

Prinašamo podrobnosti Mestne novomeške modne revije.

Pilates: 1x tedensko: mala dvorana OŠ Mokronog

kontakt: Milica Korošec 041 455 033 milica.korosec@gmail.com

(sreda, 18.00-19.00 – začetni in 19.00-20.00 - nadaljevalni) – vaditeljica Tanja

Kaj so pokazale oblikovalke, kaj so nosili obiskovalci? V četrtek, 8. septembra se je v galeriji Simulaker v merni tako za v pisarno kot za kavo s prijateljicami, še Novem mestu odvijala Mestna modna revija. Na njej posebej če jih boste popestrili z ogromnimi rožami, so se predstavile tri novomeške modne oblikovalke, kot je to storila oblikovalka. ki so s prikazanim zelo navdušile.

Ana Jelinič Diplomantka Naravoslovno tehniške fakultete, ki svoje kreacije prodaja v Studiu Ana v Novem mestu, se je predstavila z volani, geometrijskim krojenjem in prikupno veverico. Dodatki iz umetnega krzna namreč oblekam in puloverju dodajo tridimenzionalen občutek, ki vas bo v jesenskem mrazu še malenkost bolj ogrel. Brez žarečih barv je Anina kolekcija odličen sprehod skozi jesenske trende, ki zadovolji najrazličnejše okuse.

Nina Pugelj Diplomantka Naravoslovno tehniške fakultete v Ljubljani se je predstavila s kolekcijo geometričnih oblek. Njihova črnina in premišljeni detajli v modrih in belih odtenkih so na modni pisti prav zasijali. Malenkost bolj resno, vendar prav nič dolgočasno.

Studio Vilinka Kolekcija, ki bo navdušila najbolj zahtevne in razigrane okuse, je sestavljena iz pik, rož, vzorcev in izvezenih detajlov. Srajce, zavezane okoli vratu, svilnata krila, krojene hlače in jesenski plaščki so pri- Vir in foto: inbook.si

NUDIMO DIGITALNI TISK LETAKOV, PLAKATOV, ... www.magmamedia.si, tisk@magmamedia.si, GSM: 070 833 833

kontakt: Suzana Kolenc 031 658 994 sdmokronog@gmail.com

Nogomet odrasli: 1x tedensko (četrtek, 20.30-22.00): ŠD Mokronog

Košarka: 1x tedensko (sreda, 20.00-22.00): ŠD Mokronog

Badminton: 1x tedensko (sreda, 20.00-22.00): ŠD Mokronog

Karate: 3x tedensko – PRIČETEK SEPTEMBER: ŠD Mokronog

kontakt: Franci Jurečič 040 713 318 jurcek25@gmail.com kontakt: Franc Kržič 051 677 204 franc.krzic@zav-posrednik.si kontakt: Marjan Kolenc 041 681 338 sdmokronog@gmail.com

(ponedeljek, 17.30-19.00, sreda 16.30-18.00, petek 17.00-18.30) kontakt: Tadej Trinko 041 915 522 tadej.trinko@gmail.com

Letna članarina znaša 5 €, podrobnejše informacije za vadnine pa dobite pri posameznih vaditeljih. VLJUDNO VABLJENI!


18

NASVET

Kako v zvezi postaviti dobre temelje? Ko vstopamo v novo zvezo, si ponavadi želimo, da bi bil naš odnos srečen in trajen. Začetki zveze so lahko zelo različni.

Nekateri se močno zaljubijo in se povsem prepustijo začetnemu spoznavanju druge osebe, drugi pa so sprva zelo previdni. Nekaterim je začetek zveze lahko resnično težak. Ne glede na to, kako doživljamo začetek zveze, je za oblikovanje trdnega in čudovitega odnosa ključno, da zvezi ustvarimo dobre in zdrave temelje. Preden se posvetimo novi zvezi, je pomembno vedeti, kdo v zvezo sploh vstopa. Kdo je najpomembnejša oseba v našem življenju? Koga lahko resnično osrečimo? Koga lahko spreminjamo? Ne, v mislih nimam vašega novega partnerja, temveč vas same. Kot terapevtka opažam, da se nam ob vstopu v novo zvezo, še zlasti, kadar se zaljubimo, hitro zgodi, da se naš vsakdan začne vrteti okoli druge osebe. Partnerju se trudimo ugajati in ga osrečiti, zato ne izrazimo svojih želja in nekega dne lahko ugotovimo, da smo znotraj zveze izgubili sami sebe. Pomembno je, da se zavedamo, kdo smo in kaj nam je v zvezi resnično pomembno. Le če se svojih želja, potreb in pričakovanj zavedamo, jih znamo izraziti. Ko poznamo sami sebe in se počutimo dobro v svoji lastni družbi, se pred novim partnerjem ne pretvarjamo, da smo drugačni, kot v resnici smo, temveč si dovolimo raziskovati nov odnos. Eno od najpomembnejših orodij, s katerim gradimo trden odnos, je pogovarjanje. Pogovarjanje o določenih temah je na začetku zveze lahko malce strašljivo, a je za dobre temelje zveze ključno. Tako moške kot ženske je pogosto strah izraziti svoje potrebe in želje, zato jih izražajo le posredno ali pa sploh ne. Klienti v terapiji pogosto potožijo, da se zaradi tega počutijo razočarane ali pa jezne. Čeprav se nam morda zdijo naše želje včasih samoumevne, nam partner ne more brati misli in tako ne more vedeti, kaj si želimo, razen če mu to povemo. Za kakovosten odnos je pomembno tudi, kako rešujemo konflikte. Konflikti so povsem naraven del odnosa. Konflikt ni isto kot prepir, saj gre pri konfliktu zgolj za dve nasprotujoči si želji. V primeru, da jih rešujemo konstruktivno, lahko našo zvezo celo utrdijo. Nasprotno nekonstruktivni načini reševanja konfliktov na zvezo pogosto vplivajo negativno. Na zvezo najbolj negativno vplivajo izražanje sovraštva (na primer partnerja kličemo po neprijaznih imenih), pretirana kritika in kuhanje mule. Pomembno se je zavedati, da imamo vsi določene vzorce komunikacije, ki smo jih dobili med odraščanjem. Morda je bilo v naši družini običajno, da povzdignemo glas, ko smo jezni, v partnerjevi pa so ob jezi začeli kuhati mulo. Povsem naravno je torej, da na začetku zveze usklajujemo svoje načine komunikacije s partnerjem ter se učimo novih načinov sporazumevanja. To je lahko zahtevna naloga, zato pari pogosto poiščejo pomoč terapevta, ki jim predstavi konkretne strategije za konstruktivno reševanje konfliktov. Srečni pari sebe in partnerja zaznavajo kot ekipo, ki si želi doseči skupen cilj. Ne razmišljajo torej, kako bi na vsak način dosegli svoje, temveč kako bi skupaj oba dosegla, kar si želita. Konstruktivno reševanje konfliktov nam omogoča, da svoje neučinkovite načine komunikacije sproti

popravljamo. Ker konflikt na ta način resnično rešimo, v prihodnosti nimamo več potrebe, da bi se še naprej ukvarjali s preteklimi konflikti. Za postavljanje dobri temeljev zveze so ključni tudi prijetni in ljubeči trenutki, ki si jih delimo s partnerjem. Srečni in stabilni pari si delijo več pozitivnih čustev in interakcij kot negativnih. Raziskave kažejo, da je za kakovosten odnos pomembno, da imamo na vsako negativno interakcijo vsaj pet pozitivnih, torej v razmerju 1 : 5. Ljudje se razlikujemo v tem, kako si izražamo ljubezen. Nekateri izražajo svojo ljubezen preko dotika (npr. objem, držanje za roko, spolnost), besed (npr. povedo si, da se imajo radi, se pohvalijo), skupnega preživljanja časa (npr. gredo skupaj na izlet, skupaj kartajo), daril (npr. kupijo šopek rož) ali dejanj (npr. pripravijo partnerjevo najljubšo jed, pospravijo). Morda se s partnerjem ujemamo v načinu izražanja ljubezni, povsem mogoče pa je tudi, da ljubezen izražamo na različne načine. Morda nam največ pomeni pohvala partnerja, medtem ko se partner počuti ljubljenega, ko z njim preživljamo čas. Koristno je torej raziskati in se s partnerjem pogovarjati o tem, kako izražamo ljubezen oziroma kako bi si sami želeli, da bi nam partner pokazal, da mu veliko pomenimo. Začetek partnerske zveze je čas, ko zvezi postavljamo okvire. Partnerja učimo, tako rekoč 'vzgajamo', kako ravnati z nami. Istočasno se tudi mi učimo od partnerja, kje so njegove meje, kaj mu je v zvezi zelo všeč, kaj mu ni sprejemljivo in podobno. Iz tega razloga je nadvse pomembno, da se tako na slabe kot na dobre situacije odzovemo in se o njih pogovarjamo. Pri tem pa nikar ne pozabimo tudi uživati ob igrivem raziskovanju novega odnosa.

Pasti in čustvene zlorabe na poti iskanja ljubezni Kaj je ljubezen? Vsi najprej pomislimo na prijetno čustveno stanje, ki ga občutimo ob svojem partnerju v najlepših trenutkih.

Zaljubljenost se začne s privlačnostjo. Privlačnost lahko primerjamo s travnikom pisanih dišečih cvetlic. Da pa to sliko še polepšamo, ji damo vsebino in globino, priletijo še čudoviti živobarvno pisani metuljčki, ki plahutajo s svojimi nežnimi krili tako, da jih čutimo v svojem trebuhu. Zaljubljeni do ušes! Te občutke nam je narava dala zaradi nadaljevanja vrste, da pride do razmnoževanja. Ponavadi, še preden se biološka funkcija opravi, pa počasi in vztrajno, drug za drugim, metuljčki odletijo ... Vedno je tako. In kaj zdaj? Se je treba s tem sprijazniti? Iskati novo privlačnost? Začne se delo, delo na odnosu. Pa so v življenju samo lepa, prijetna obdobja? Še zdaleč ne! Življenje nas preizkuša, nam prinaša sončne in deževne dni, tudi hude nevihte in nas pogosto postavlja pred težke preizkušnje in odločitve. No, kaj je torej ljubezen? To ni zaljubljenost z metuljčki v trebuhu, ni iluzorna zgodba iz Hollywooda, niso jagode s čokolado ... Ljubezen je dejanje volje, je izbira in odločitev. Ljubezen ni postavljanje pogojev, temveč je sprejemanje partnerja brez pogojev.

Ljudje smo zelo različni. Prihajamo iz družin z različnimi navadami, razvadami, vzorci, verami, vrednotami in zelo pogosto se zgodi, da so razlike prevelike in ne zmoremo odnosa uskladiti do take mere, da zveza traja. Pride do ločitve oziroma razdružitve. Težko je soditi, kaj je bolje: Da ne bo napačno razumljeno, v enaki vlogi žrohranjati slabo zvezo ali se raziti? Pogosto se tve se lahko znajdejo tudi moški. Predvsem je zaznati nasilje žensk nad starejšimi situiranimi zgodi slednje. In kaj zdaj? Ostati sam? Koliko časa ostati sam? moškimi.

Kaj si želim? Kdo konec koncev sploh sem? Vsa ta in še mnogo drugih vprašanj se nenadoma pojavi. Biti sam ne pomeni samo več svobode, pomeni tudi več odgovornosti. Za vse, kar stoPripravila: Katja Z. Istenič Psihologinja in psihoterapevtka pri Ho- rimo, smo odgovorni sami. Poleg tega imamo ponavadi še razna bremena iz preteklosti. čem več www.hocem-vec.com Potreba po ljubezni je ena od temeljnih človekovih potreb. Ljubiti in biti ljubljen. Potreba po bližini, toplini in varnosti. To bi si vsi želeli, žal pa je marsikdaj tako, da so vse te dobre želje in nameni sprevržejo v žalostne, lahko tudi tragične zgodbe. Ženske veljamo za šibkejše od moških (čeprav ta trditev vse manj drži). V zgodovini so bile ženske v mnogo slabšem položaju, saj so bile v glavnem materialno odvisne od moških. Zato je bilo tudi malo ločitev, na drugi strani pa veliko več ponižnega trpljenja. Ženske so služile moškim. Iz te tradicije izhaja manjvrednostni kompleks in podrejene vloge žensk tako doma kot v službi in družbi. Marsikatera ženska to še danes zavedno ali nezavedno nosi v sebi.

TISK TRANSPARENTOV NAROČILA NA:

070 833 833

Popolnoma normalno je, da si ženska, ki tako ali drugače ostane sama, želi ljubezni. Slej ko prej se začne ozirati okoli in iskati primernega partnerja, s katerim bi si želela deliti ljubezen, ki se v njej nabira. Namen je plemenit, vendar pa se mnogokrat zgodi, da kljub lepim in poštenim namenom ženska postane žrtev, se zaplete v past čustvene zlorabe. Med nami živijo tudi moški, ki prežijo na ljubezni odprte ženske in jih zvabijo v svojo igro. Obstaja več zgodb, ki so se začele prek interneta, prek raznih portalov, ki nudijo pomoč pri iskanju partnerjev. Ljubezni odprta ženska je lahek plen. Hitro podleže lepim besedam in dejanjem, ki pa so samo laž in igra s točno določenim namenom. Največkrat je v ozadju materialna korist. Da dosežejo svoj cilj, so potencialni partnerji pripravljeni iti dobesedno prek trupel. Nimajo nobene moralne ali čustvene zavore, za njih ne obstaja spoštovanje človeka, resnico pa izkrivljajo in manipulirajo sebi v prid. Ženske ponavadi to spoznajo prepozno. Pripravljene so iti v zvezo, vse deliti in vlagati v novo skupno zvezo. Ko ugotovijo, da nekaj ni v redu, se mnogokrat zgodi, da prihaja do hudih čustvenih pritiskov, za vse so krive one, pride do zaničevanja, hudega psihičnega pa tudi fizičnega nasilja. Namen je ustrahovanje, saj strah preprečuje dejanja rešitve.

Kako se zaščititi pred takim odnosom? Zlasti z veliko mero previdnosti, vzeti si dovolj časa, da se nekatere lastnosti pokažejo. Če pride do nasilja, je treba ukrepati takoj, ne odlašati, saj čas dela za nasilneža, nasilje pa se le stopnjuje. Ne nasedajte sladkim besedam, bolj se osredotočite na dejanja. Vztrajajte pri svoji volji in dejanja pogojujte, na primer: Če boš ti storil to pa to, bom jaz to. Naj ne velja, kot je napisal Ivan Tavčar: »Ljubezen nam je vsem v pogubo«, raje verjemimo Einsteinu, ki je svoji hčerki v pismu med drugim napisal: »Ljubezen je moč, ker pomnoži najboljše, kar imamo, in dovoli človeštvu, da ne ugasne v svoji slepi sebičnosti. Za ljubezen živimo in umremo.«. Ljubite s srcem in bodite srečni! Pripravila: Mojca Lokar, samostojna svetovalka za promocijo zdravja


ZDRAVJE

19

Raka lahko ozdravimo Zdravilna moč aloje arborescens Triletna Carolina iz Firenc v Italiji, je imela levkemijo. Jemala je pripravek iz aloje arborescens, čeprav je bila v bolnišnici zaradi kemoterapije. Njene vrednosti so se zmanjšale s 70 % na 3 %. Zdravniki so staršem pojasnili, da je »pred začetkom zdravljenja njen organizem bil kot nekakšna puščava; zdaj pa je v organizmu bogata flora, razpršena povsod in simptomi bolezni so se zmanjšali.« Zadnje novice poročajo, da se Carolina dobro počuti. Za zahvalo za njeno ozdravitev sta se starša odločila posvojiti otroka.

sam prepričal o učinkovitosti recepta, se je odločil, da ga objavi na mednarodni ravni in s tem žolča in ledvic. Blaži stranske učinke kesprožil številne razprave. Aloja arborescens deluje od znotraj navzven, moterapije in pomaga pri boleznih kot sta rak zato je spekter delovanja izredno širok. Uporab- in tumor. Pomaga pri vnetju oči, izboljšuje vid niki tako poročajo, da jo uporabljajo za krepi- in odpravlja sivo mreno. Deluje protivirusno tev imunskega sistema, zniževanje sladkor- in odpravlja vnetja. Blaži težave s prebavo ja in holesterola, za čiščenje telesa, spodbujala ter ugodno vpliva na želodec in črevesnaj bi delovanje prebavnega sistema, srca, jeter je. Pomagala naj bi celo pri boleznih okostja – revmi. Izboljšuje zadah in uravnava telesno težo.

Gre za eno izmed številnih zgodb uporabnikov aloje arborescens, ki so imele srečen konec. Najdete jo v knjigi Raka lahko ozdravimo, katere avtor je brazilski pater Romano Zago. Čeprav aloja arborescens v naših krajih sama ne uspeva, je omenjena knjiga tudi pri nas povzročila pravi razmah uporabe te čudežne rastline. Številni znanstveni in medicinski spisi že leta potrjujejo antioksidantne lastnosti aloje arborescens. Pater Romano Zago se je pred leti srečal z receptom, ki se je prenašal ustno po revnih delih v Braziliji, kjer prebivalci nimajo denarja za specializirano zdravstveno oskrbo. Ker se je tudi

Nepogrešljiva je tudi v obdobju prehladov in virusnih obolenj. Vse našteto je le delček tega o čemer poročajo uporabniki rastline. Omenjeno knjigo in številne zgodbe uporabnikov aloje si lahko preberete na spletni strani www.fruktus.si, kjer boste našli tudi podrobnejše informacije o rastlini in njeni uporabi.

Želite preizkusiti učinkovitost aloje arborescens? Pripravili smo vam poseben paket vseh potrebnih sestavin, da si svež napitek pripravite kar sami doma. Vse sestavine so slovenskega izvora, priložena so tudi navodila, tako da je postopek priprave napitka res enostaven in primeren za vsakogar.

Cena paketa je 33 EUR + poštnina. Foto: Z. Mikulin Bralci časopisa NaDlani s kodo DLAN do izredno ugodnega paketa slovenskih sestavin. Izdelajte si napitek in z nami delite svojo zgodbo.

OKOLJU PRIJAZNE MALE BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE

Za bralce časopisa NaDlani s kodo DLAN samo 26 EUR + poštnina. Za naročilo pokličite 064 251 865 ali pišite na elektronski naslov info@fruktus.si.

JESENSKA PREDAVANJA SANJE LONČAR V GABRIJELAH

Podjetje R-GROUP d.o.o. se je specializiralo kot projektant/proizvajalec lastnih bioloških čistilnih naprav (namenjenih 4-im ali večim, tudi do 2000 osebam) za čiščenje komunalnih odpadnih vod. Mala biološka čistilna naprava je namenja za čiščenje odpadne vode iz stranišč, kopalnic, kuhinj in podobnih virov onesnaženja v gospodinjstvu, poslovnih zgradbah in gostinskih lokalih. Odpadna voda priteka v mehanski del biološke čistilne naprave, kjer se večji delci usedajo. Nato voda odteka v biološko stopnjo, iz katere očiščena voda odteka naprej v ponikalnico ali v odprte vode. V zadnjih letih smo prodali več kot 700 bioloških čistilnih naprav različnih velikosti. V letu 2012 smo zaključili uradno testiranje delovanja MČN velikosti 5 PE do 50 PE pod pogoji kot jih predpisuje slovenski standard za male čistilne naprave SIST EN 125663:2005+A1:2009 in od pooblaščenega inštituta (TÜV) prejeli Izjavo o skladnosti - tako se lahko kot prvi pohvalimo s popolnoma slovenskim proizvodom certificirane kakovosti. PREDNOSTI MALE BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE SBR-REG: slovenski proizvod hitra in enostavna montaža (majhna teža) dolga življenjska doba enostavno vzdrževanje visoka učinkovitost čiščenja odlično razmerje cena/kakovost garancija na posodo 30 let, na elektro opremo 1 leto

R-GROUP d.o.o. Hrušica 72c SI-4276 Hrušica

ZA NASMEH Edini dan

se oglasi z “AAARGHGRRRRRR”. Policaj se tako Sinko si ogleduje poročno sliko in vpraša: ustraši, da zbeži. »Oče, je bil ta dan zelo pomemben?« Voznik pa se zadere za njim: “Pa kaj se bojiš, saj Oče pogleda, zavzdihne in reče: sem privezan !!!” »Zelo važen, sinko moj. To je bil edini dan, ko je mama rekla da.« Knjiga “Kako doživeti sto let” Žena nervozno nekaj išče po stanovanju. Privezan “Miha, si videl mojo knjigo?” končno vpraša Ustavi policaj rahlo vinjenega voznika. Ta se moža. tako spretno brani, da “Katero?” ga policaj na koncu izpusti z besedami: “Naj “Tisto z naslovom: Kako doživeti sto let.” vam bo, ampak privežite “Vrgel sem jo v smeti, ker jo je hotela brati tvoja se pa vseeno.” Voznik to tudi stori. mama!” Pa ga na tretjem križišču ustavi drug policaj. Voznik odpre okno in Vir: splet

NUDIMO DIGITALNI TISK LETAKOV, PLAKATOV, ... www.magmamedia.si, tisk@magmamedia.si, GSM: 070 833 833

SREDA, 12. 10. 2016 ob 18. uri Revolucija v vrtu, vrt, ki nikoli ne zmrzuje.,. SREDA, 19. 10. 2016 ob 16. uri Čas je za samooskrbo na vseh področjih SREDA, 30. 11. 2016 ob 16. uri Kako okrepimo imunski sistem na naraven način V PROSTORIH CLUB BRUNO CENA: 5 € Prijave obvezne na e-mail: ttj.vidmar@gmail.com ali tel. 041 472 514 TATJANA VIDMAR

KOVINARSTVO

Srečko Bregač S.P., Škocjan 42, 8275 Škocjan

Tel: 040-309-903 E-mail: sbregac@gmail.com Izdelava inox notranjih in zunanjih ograj, dvoriščnih ograj in vrat, nadstreškov in konstrukcij.


20

ŠPORT

Aleksander Čeferin postal predsednik Uefe Predsednik Nogometne zveze Slovenije Aleksander Čeferin je novi predsednik Evropske nogometne zveze (Uefa). Na 12. izrednem kongresu v Atenah je na volitvah z 42 : 13 v glasovih premagal Nizozemca Michaela van Praga.

Krkaši v pokalu med osem najboljših V osmini finala so nogometaši novomeške Krke premagali Roltek Dob in se tako uvrstili med osem najboljših ekip. NOVO MESTO – Zadetek za zmago je v 64. minuti dosegel Marko Brekalo. Po tekmi je glavni trener Iztok Kapušin povedal: »Po dveh porazih v prvenstvu smo uspeli strniti vrste in doseči zelo pomembno zmago, ki nas je uvrstila med osem najboljših ekip v pokalnem tekmovanju. Hkrati nam je vrnila tudi že zelo načeto samozavest. Fantje so na igrišču pokazali, da se s pravim pristopom, ki temelji na organizirani in odgovorni obrambi, lahko doseže zastavljene cilje. Nerad izpostavljam posameznike, vendar tokrat moram omeniti vratarja Marjanovića, ki se je morda po že izgubljeni karieri vrnil na velika vrata. Prikazano igro in borbenost bo treba v bodoče iz tedna v teden ponavljati tudi v prvenstvu. K temu bomo stremeli v prihajajočem trenažnem procesu.«

Povzela: P. U.

Nogometaši Krškega povozili Celjane Le za las so nogometaši NK Krško v osmini finala pokala Slovenije premagali Celjane. ATENE - Čeferin, ki ga čaka dvonipolletni mandat, ta je krajši zaradi predčasnega slovesa suspendiranega predhodnika, Francoza Michela Platinija, je tako postal sedmi predsednik Uefe. Pred njim so predsedniško mesto krovne evropske zveze zasedali Danec Ebbe Schwartz, Švicar Gustav Wiederkehr, Italijan Artemio Franchi, Francoz Jacques Georges, Šved Lennart Johansson in Platini. »Hvala za izjemno podporo. Je velika čast, a hkrati velika odgovornost. To mi veliko pomeni, družina je ponosna na to, majhna in lepa Slovenija je ponosna. Upam, da boste nekoč tudi vi ponosni name,« je takoj po izvolitvi dejal Čeferin. Na kongresu so sicer še v svet Mednarodne nogometne zveze (Fifa), nekdanji izvršni odbor, izvolili prvo evropsko predstavnico, Italijanko Evelino Christillin. Vir: STA. Foto: NZS

HITRO TISKANJE • letaki • vizitke • kuverte • plakati • nalepke

• majice • zgibanke • bilteni • transparenti • zastave

GSM: 070 833 833 www.magmamedia.si, tisk@magmamedia.si

Drugo mesto za novomeške atlete Končano je ekipno državno prvenstvo za člane in članice, ki se je tokrat odvijalo Novem mestu.

KRŠKO – Srečanje se je odvijalo v torek, 13. septembra, na stadionu Matije Gubca. Po tistem, ko se je redni del srečanja končal z neodločenim izidom, so bili na vrsti podaljški. A tudi po dveh podaljških zmagovalca ni bilo, tako da so nogometaši izvajali enajstmetrovke. Končni izid je bil tako 3 : 2. Za Krško sta zadela Kramarič (v deveti minuti) in Dangubić (v 120. minuti), nato pa so Posavci ne-

kaj več sreče imeli tudi pri kazenskih strelih. V četrtfinale pokala so se poleg Krškega uvrstili tudi nogometaši Krke, Rudarja in Olimpije. Preostala mesta četrtfinala so še odprta. Vir: Slovenski nogometni portal, M. S. Foto: NK Krško

Trebanjci z zmago prebili led Rokometaši Trima so dosegli prvo zmago na prvi tekmi nove sezone. Po boljši igri skozi celotno srečanje so premagali Izolane z izidom 26 : 19. TREBNJE – Že na začetku tekme so Trebanjci nakazali, da želijo zmagati in da bodo za to naredili vse. Razlika je postopno rasla iz minute v minuto. Obramba je delovala dobro, protinapad tudi, napad pa solidno. Že v prvem polčasu so držali tempo z veliko menjavami in rotacijami. Zadevalo se je z vseh pozicij, naredili pa so tudi nekaj napak, kar je verjetno posledica nervoze pred prvo tekmo. Polčas so zaključili z visoko razliko sedmih zadetkov, ki pa bi bila lahko še višja.

Drugi polčas so začeli z dvema igralcema manj, kar so gostje izkoristili in se približali na -5. Nato so Trebanjci spet prevzeli vajeti v svoje roke in povečevali vodstvo. Razlika je kmalu znašala +10 in v igro so lahko poslali prav vse igralce. Zmaga je bila tako zaslužena. Vir in foto: RK Trimo Trebnje

Vtičeva osma na poletni skakalni turneji NOVO MESTO – Pri članih je največ točk zbral Mass iz Ljubljane (17.351), druga je bila domača Krka (15.700), tretji pa so bili člani celjskega Kladivarja (14.522). Tudi pri članicah so zmagale atletinje Massa (16.956), druge so bila atletinje Kladivarja (16.580), tretje pa atletinje ljubljanskega Kro-

Maji Vtič na drugi tekmi poletne velike nagrade smučarskih skakalk v Čajkovskem ni uspelo priti na zmagovalni oder. nosa (15.534). Domačinke iz Krke so bile pete (11.567). Postavljena sta bila tudi dva rekorda, in sicer je rekord stadiona v skoku s palico dosegla Tina Šutej (4,50 metra), osebni in klubski mladinski rekord pa Tinkara Zalokar v teku na 200 metrov (25,28 sekunde). Vir in foto: AK Krka

ČAJKOVSKI – Zmagala je Japonka Sara Ta- Katja Požun (25. mesto) in Nika Križnar (26. mekanashi, drugo mesto je zasedla Carina Vogt iz sto). Maja Vtič je po tokratnem osmem mestu v Nemčije, tretje pa Rusinja Irina Avakumova. skupnem seštevku poletne nagrade šesta, vodi pa neuničljiva Sara Takanashi. V finalni seriji so nastopile še štiri Slovenke: Špela Rogelj (12. mesto), Urša Bogataj (20. mesto), Povzela: P. U.


ZANIMIVOSTI

21

Novi Iphone 7 bo v Sloveniji na voljo 23. septembra Applova najnovejša pametna mobilna telefona Iphone 7 in Iphone 7 Plus bosta v Sloveniji na voljo od 23. septembra naprej. Z istim datumom bosta dostopna tudi v več drugih državah, med drugim v BiH, Hrvaškem, Cipru, Češkem, Grčiji, Islandiji, Madžarskem, Kosovu, Latviji, Malti, Monaku, Poljskem, Rusiji, Saudski Arabiji, Slovaškem.

LJUBLJANA – Iphone 7 in 7 Plus bosta sicer najprej, s 16. septembrom, na voljo v ZDA in še nekaterih drugih državah, kot so Avstralija, Avstrija, Belgija, Kanada, Kitajska, Finska, Francija, Nemčija, Irska, Italija, Japonska, Mehika, Nizozemska, Nova Zelandija, Norveška, Portugalska, Španija, Švedska, Švica, Velika Britanija. Prednaročila bodo začeli zbirati 9. septembra. Nova modela nimata več klasičnega priključka za slušalke, te bo mogoče priključiti prek Applovega priključka lightning. Apple bo zato novim mobilnikom poleg slušalk s tovrstnim priključkom Earpods priložil še pretvornik, ki bo omogočil priključitev slušalk s klasičnim priključkom. Apple je poleg tega razvil tudi nove, brezžične slušalke, ki jih je poimenoval Airpods. Te bodo v Applovi spletni trgovini in Applovih prodajalnah na voljo konec oktobra. Prav tako z oktobrom bo Apple poskrbel tudi za zagon njihove storitve za mobilno plačevanje Apple Pay na Japonskem, je še razvidno s spletne strani ameriškega tehnološkega velikana.

Apple je poleg novih pametnih mobilnikov predstavil tudi drugo generacijo svoje pametne ure, Apple Watch Series 2. Prednaročila zanjo bo začel zbirati 9. septembra, na voljo pa bo od 16. septembra, in sicer v okrog 25 državah, kot so ZDA, Avstralija, Avstrija, Belgija, Kanada, Kitajska, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Irska, Italija, Japonska, Nizozemska, Nova Zelandija, Norveška, Portugalska, Singapur, Španija, Švedska, Švica, Velika Britanija. S 23. septembrom bo pametna ura na voljo še v dodatnih državah, med katerimi ni Slovenije, so pa denimo Hrvaška, Češka, Grčija, Madžarska, Kuvajt, Monako, Poljska, Romunija, Rusija, Saudska Arabija in Slovaška. Vir: STA, M. S.

Galaksija Trebnje d.o.o., Podjetniška ulica 13, 8210 Trebnje

DO 300 OSEB

POROČNA SLAVJA | POGOSTITVE ZA SKUPINE

NEDELJSKA KOSILA že od 9 € naprej sprejemamo NAROČILA ZA TORTE TELEFON: 07 30 45 933

www.nadlani.si

Pričetek reševanja problematike oskrbe s pitno vodo

www.nadlani.si

Projekt Oskrba s pitno vodo Suhe krajine je namenjen reševanju problematike oskrbe s pitno vodo na območju občin Žužemberk, Kočevje, Dolenjske Toplice, Mirna Peč in Dobrepolje. čju Žužemberka bodo zajemala izgradnjo novih cevovodov v skupni dolžini 40.559 metrov, hidravlično izboljšavo obstoječega vodovoda v dolžni 23.907 metrov, izgradnjo 6 razbremenilnih jaškov, izgradnjo 4 novih vodohranov, nadgradnjo obstoječih 2 vodohranov, izgradnjo 2 črpališč in izgradnjo 11 redukcijskih jaškov, enega merilnega jaška in 1 dozirnega jaška.

ŽUŽEMBERK - V naslednjih letih bodo tako izvedli nadgradnjo in hidravlično izboljšavo obstoječih vodovodnih sistemov s priključitvijo novih prebivalcev na javno vodovodno omrežje ter zagotovili nove vodne vire ter varno in zdravo oskrbo s pitno vodo. Projekt bo zajemal izgradnjo 152.085 metrov cevovodov, 7 črpališč (5 novih in 2 nadgradnji), 16 vodohranov (7 novogradenj, 9 nadgradenj), 16 razbremenilnih jaškov, 18 reducirnih jaškov in 11 merilnih jaškov. Z izvedbo projekta bo zagotovljena ustrezna infrastruktu-

ra za oskrbo s pitno vodo na širšem območju vključenih občin, izboljšana javna oskrba s pitno vodo ter boljša in varnejša oskrbe s pitno vodo za prebivalce, ki so že priključeni na vodovodni sistem v občinah. Vrednost celotnega projekta Oskrba s pitno vodo Suhe krajine brez vključenega DDV-ja znaša 31.620.207,92 €. Občina Žužemberk se trenutno s pitno vodo oskrbuje iz zajetja Globoko – Globočec, ki se nahaja v občini Ivančna Gorica. Dela na obmo-

razbremenilnih jaškov, 2 redukcijskih jaškov in 1 merilnega jaška. Vrednost celotnega projekta Oskrba s pitno vodo Suhe krajine brez vključenega DDV-ja znaša 31.620.207,92 € in je delno financiran iz državnega proračuna Republike Slovenije v višini 3.677.908,54 €, iz Kohezijskega sklada Evropske unije v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 v višini 20.841.481,72 € in iz proračuna vseh vključenih občin v višini 7.100.817,66 €. Posamezna občina prispeva naslednji finančni delež: Občina Žužemberk 3.068.902,36 €, Občina Kočevje 1.001.277,29 €, Občina Mirna Peč 976.503,34 €, Občina Dolenjske Toplice 1.380.214,11 € in Občina Dobrepolje 673.920,56 €.

V občini Mirna Peč bosta v celoti izkoriščena vodna vira vrtin PG-1 in PG-2, povečan bo profil cevi med vodohranoma Veliki Kal – Malenska vas. Izveden bo novi vodovod na relaciji Vrhpeč – Jordankal. Tudi za naselje Golobinjek se bo izvedla novogradnja voda iz naselja Malenska vas. V sklopu investicije bodo hidravlično posodobljeni odseki med Biško vasjo, Trgom, Rogovilo, Šrango in Jablanom. Zankanje omrežja na severnem delu občine bo izvedeno z dograditvijo Vir in foto: Frontal d.o.o. vodovoda med Hmeljčičem in Malim Kalom, na južnem delu pa med Dolenjim Globodolom in Brezovo Rebrijo. Dela bodo zajemala izgradnjo Srečko Bregač S.P., Škocjan 42, 8275 Škocjan novih cevovodov v dolžini 8.414 metrov, hidravlično izboljšavo obstoječega vodovoda v dolžni 10.092 metrov, izgradnjo novega vodohrana VH Tel: 040-309-903 Golobinjek, ureditev obstoječega vodohrana Ve- E-mail: sbregac@gmail.com liki Kal in Malenska vas, izgradnjo dveh črpališč Gorica in črpališče na vrtini Pg-1, nadgradnjo Izdelava inox notranjih in zunanjih ograj, dvoriščnih ograj in vrat, nadstreškov in konstrukcij. obstoječega črpališča Postaja in izgradnjo 3

KOVINARSTVO


22

RAZVEDRILO NEKDANJI PALESTINSKI TERORIST

RAVNILO

OČE (LJUBK.)

Povsod z vami

NAJVEČJI PTIČ

MATIJA ČOP

PREMOŽENJE (STAR.)

GRŠKORIMSKO OBDOBJE

OPICA, KI DOBRO SKAČE

OBŽALOVANJE

GLAS PRI MLASKANJU EVROPSKA REKA

AMERIŠKI IGRALEC ARKIN

Mali oglasi

• •

PREBIVALKE BITOLE POSTAVA

ZVEZA, ZDRUŽENJE

ALBERT EINSTEIN

STRUPEN PLIN

MODNA TRGOVINA NOVINARSKI PRISPEVEK

AMERIŠKI IGRALEC DILLON

DELAVEC V PROIZVODNJI BAKRA PRIPADNIK HETITOV

3K

LANENA TKANINA

OTOČEK PRED DUBROVNIKOM

NOBELIJ

PREŠERNOVA PESEM

KOTNI PLUG REKA V NEMČIJI ZIDAK PREBIVALCI BAČE PRI PODBRDU

POMEMBEN USPEH (EKSPR.)

ZLATNIK (ZASTAR.) SKUPINA PEVCEV OBLIKA IMENA TEREZIJA

SLOVENSKI IGRAČA NOGOMETAŠ NA VRVICI DEMIROVIĆ

JED (OTR.) GRETA GARBO

AFROAMERIŠKA GLASBENICA CHAPMAN REDOVNICA

SHRANJEVANJE VOZILA V GARAŽI

OVOJ

PREBIVALEC GRIŽ

• •

KRAJ PRI DRAVOGRADU OPAŽ (REDKO)

MAJHEN RT ANGLEŠKI GLASBENIK STEVENS

GORSKE REŠEVALNE SANI

KATHLEEN TURNER LANENI IZDELKI

SPLAV ZA PREVOZ ČEZ VODO IZDELOVALEC KIPOV

NEBESNO TELO

• •

NESKLADJE

Ð

&

SRD

ITALIJANSKO OPORIŠČE NATA

KAR KOGA UROČI

POZEJDONOV SIN INDIJ

• • VELIK NERED, ZMEDA

ODDAJTE BREZPLAČNI MALI OGLAS Male oglase lahko oddate preko elektronske pošte na: oglasi@nadlani.si s pripisom MALI OGLAS.

Pridružite se milijonom ljubiteljev barvanja

NAGRAJENCI MAJSKE KRIŽANKE: Nagrajenci julijske križanke: Ana Rimc, Prvomajska 53, 8290 Sevnica Milka Kralj, Stari trg 19, 8230 Mokronog Neda Štrbenc, Žihovo Sela 15, 8222 Otočec

NI SVETOV

HIT

Nagrajenci bodo nagradne bone prejeli po pošti. Vsem nagrajencem lepo čestitamo.

Bi želeli tudi v vašem podjetju nekaj podariti izžrebancem nagradne križanke? Iščemo gostinca, trgovino, salon, studio, avtopralnico … skratka podjetje, ki bi lahko podarilo zanimivo nagrado našim bralcem oz. izžrebancem križanke. Če lahko podarite vsaj tri nagrade, vam zagotovimo brezplačni oglasni prostor pod križanko. Vašo ponudbo pošljite na info@nadlani.si Več informacij: 070 899 899

NAGRADNA KRIŽANKA SEPTEMBER 2016 Rešitev oz. geslo nagradne križanke pošljite do 10. 10. 2016 na naslov: Na dlani, Gubčeva cesta 35 a, 8210 Trebnje, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA SEPTEMBER. Izžrebani nagrajenci bodo objavljeni v naslednji številki. PE Brežice 07 49 62 901 Pe Trebnje 07 34 88 135

NAGRADA: 3X GRATIS ČIŠČENJE SREBRNEGA ALI ZLATEGA NAKITA

MojeDelo.com

PROSTA DELOVNA MESTA V NAŠI REGIJI Vodja računovodstva

Šef kuhinje Gostilna Opara Franci Opara s.p.

Novo mesto

m/ž

Trimo d.d.

Trebnje

Inženir tekstilne tehnologije

m/ž

Lisca d.d.

Delo v strežbi in kuhinji

Prodajalec Deichmann d.o.o.

Novo mesto

m/ž

Terme Krka d.o.o.

Novo mesto

Brežice

m/ž

Belimed d.o.o.

Grosuplje

m/ž

Sevnica

m/ž

Prodajalec m/ž

Komisionar

CNC operater AGENCIJA AGADO d.o.o.

UGODNO PRODAM domače belo, rdeče vino, cviček in domač jabolčni kis, 07 304 50 04, 040 989 856. ALOJA ARBORESCENS! Rastline, listi, knjige in izdelki iz alojeI! Za naročila in več informacij pokličite 040 504 245 ali nas obiščite na www.fruktus.si. Zaposlimo komercialista, odgovorno, vztrajno in komunikativno osebo, Trebnje, Pokliči: 070 899 899. Iščem soplesalko, rad bi se učil plesati, lahko si začetnica, starost do 45 let, 051731 733 (iz Dolenjske) Vašemu malčku nudim zanesljivo in skrbno varstvo z večletnimi izkušnjami v Malem Gabru.Imam tudi potrdilo za varstvo otrok. 070 218 820. Na Zaplazu pri Čatežu zaradi starosti prodam lepo urejen 1800 m2 velik sadni vrt, s čebelnjakom, 051 357 311. Nudim varstvo otrok v Trebnjem ali pomoč v gospodinjstvu, 031 889 442. Prodam suhe, okrogle bale sena in otave ali menjam za drva, okolica Sevnice, 031 397 434. Prodambarako – gradbeno, kovinsko, vrtno, narejeno iz »trimo« senvič plošč, dimenzije 310x260x220. Primerna za skladiščenje orodja, materiala, drv, okolica Trebnjega, 040 989 801 Prodam vino, 040 989 801 Postani mažoreta, vpis v septembru in oktobru, 040 234 808

Sten d.o.o.

Novo mesto

Za več informacij in prijavo na delovna mesta obiščite

m/ž

MojeDelo.com


IZ NAŠIH ŠOL

Minule poletne počitnice Učenci OŠ Milana Majcna Šentjanž so zapisali nekaj počitniških utrinkov. Bazen, tiramisu in prijatelji Konec meseca junija smo že vsi nestrpno čakali prihajajoče poletne počitnice, ki sem jih preživela z babico, dedkom, teto, sestrično in bratrancem.

Ostal je spomin na bodice … In končno so prišle počitnice. Prve tri tedne sem preživela pri babici, nato pa sem s starši in bratcema odšla na morje. Tam sem imela veliko prostega časa, ki sem ga večino preživela v morju z masko in dihalko. Iskala sem školjke, se potapljala, delala vodne trike in druge vragolije ter se zelo zabavala.

S sestrično sva bili nekaj časa pri teti Klavdiji v Trebnjem. Na začetku se mi je zdelo, da mi bo dolgčas, a ni bilo tako. Že drugi dan smo odšli na bazen, kjer je bilo zelo zabavno. Z Lejo sva naredili tudi tiramisu, ki je bil zelo dober. Ko sem nekega dne hodila v plitvi vodi po morKomaj sem čakala prve dni avgusta, saj je bilo skem dnu, me je v nogi nekaj močno zaskelelo. takrat žegnanje na Leskovcu. Celotno popoldne Odplavala sem do obale in pogledala, kaj bi to smo se s prijatelji vozili s kolesi in igrali nogomet. bilo. V nogi sem imela veliko zelo tankih kratkih Počitnice so letos res hitro minile, saj se je vsak bodic, ki so imele obliko trnka. Nekaj časa sem počivala, a nisem dolgo zdržala. Še isti dan sem teden zgodilo kaj zanimivega. Proti koncu počitnic pa sem se že veselila šole, bila spet v vodi. ker bom vsak dan lahko videla prijatelje. Pripravila: Sara Žganjar, 6. razred

Pripravila: Gaja Ana Gorenc Markovič, 6. razred

23

Prvič prestopili šolski prag tudi v Šmihelu Prvi šolski dan je za prvošolce zelo pomemben dogodek. Na Osnovni šoli Šmihel v Novem mestu so sprejeli dva oddelka prvošolcev, skupaj 42 učencev. med seboj. Poslušali so glasbeno pravljico Pikapolonica in pikice ter ugotovili, da so bolj vešči v štetju kot pikapolonica, ki je iskala prijatelja, da bi ji pomagal prešteti pikice na krilcih. Ustvarjali so pikapolonice in rože, ki jih bodo doma spominjali na prvi šolski dan. Razveselili so se rumenih rutic, ki bodo prepoznavni znak pomembnega koraka v osnovni šoli. Posladkali so se tudi s torto in sokom in povedali, da se veselijo naslednjega dne, ko bodo prinesli šolske torbe, v kateri bodo šolske Učitelji so učencem pomagali vzpostaviti prvi stik potrebščine in copati. Srečno, šmihelski prvošols šolo. Prek gibalne igre z žogo so se spoznali ci.

NOVO MESTO – V jedilnici jih je naprej prisrčno pozdravila ravnateljica šole, mag. Irena Hlača. Nato so prvošolci 1. a razreda z razredničarko Vero Rauh Žagar in drugo strokovno delavko, učiteljico Anjo Rojc, učenci 1. b pa z razredničarko Viko Kek in vzgojiteljico Metko Slano Pevec odšli v lepo okrašeni učilnici. V podaljšanem bivanju sta z njimi vzgojiteljica Erna Lukšič in učitelj Boštjan Miklič.

Prvi šolski dan v Krmelju V četrtek, 1. septembra, so se ob 16.30 pred Osnovno šolo Krmelj zbrali učenci, starši in učitelji.

Vir in foto: Helena Murgelj

Sodelovanje POŠ Studenec na 70. obletnici LD Studenec-Veliki Trn KRMELJ – Po uvodnem pozdravu je učence in starše nagovoril gospod policist, ki je spregovoril o varnosti v prometu. V večnamenskem prostoru so si po dobrodošlici gospe ravnateljice ogledali predstavo o Tinki, ki je šla v šolo. Nato so učence povabili v razrede, kjer so prvošolci oblikovali mrežo prijateljstva. Otroci so v razredu odkrili zaklad, v katerem so bila shranjena spominska darilca in žeton prijateljstva. Skupaj s starši so izdelali lonček za shranjevanje pisal v obliki čebelice, ki je simbol njihovega razreda. Ob koncu druženja so se še posladkali s torticami in fotografirali za spomin. Pripravili: Majda in Tanja, učiteljici 1. razreda OŠ Krmelj

Odbojkarji na mivki dosegli 13. mesto v državi Ekipa dečkov, ki je zastopala OŠ Šmihel na polfinalnem turnirju državnega prvenstva v odbojki na mivki, je v sredo, 7. septembra, v Športnem parku Loka zasedla 4. mesto in hkrati v generalni razvrstitvi delitev 13. mesto v državi. NOVO MESTO – Polfinalni turnir se je začel z uvodno tekmo med Šmihelčani in Žužemberčani. Zmagali so žužemberski odbojkarji, ki so svojo najnižjo višino med vsemi ekipami odlično nadomestili z izvrstno odbojkarsko tehniko, taktiko in specifično odbojkarsko kondicijo (predvidevanje, koncentracija, pravočasni odzivi in premiki, hitrost ter skočnost).

rezultat zadnjič izenačen, in odmoru na zahtevo mentorja Andreja, pa so naši igralci napravili manj napak ter z zanesljivo igro povečevali razliko. Razliko petih točk so Šmihelčani obdržali do konca osvojitve prvega niza. Začetek drugega niza je bil podoben prvemu, vendar so naši odbojkarji po zadnjem izenačenju pri četrti točki naredili serijo točk ob veliki pomoči nasprotnikov, ki Domen Šetina, David Cimermančič, Aljaž Šimc so grešili v vseh elementih igre, ter tako še bolj ter rezervista Vid Rajh in Jure Vidmar so kljub prepričljivo kot prvega dobili tudi drugi niz. pomanjkanju vseh naštetih vrlin, ki so krasile Žu- Žal pa je bilo s to zmago tudi konec odbojkaržemberčane, po zaostankih od štirih do šestih skih uspehov naših Šmihelčanov. Najprej so jih točk v prvi polovici obeh nizov z vztrajnostjo in v polfinalni tekmi nadigrali vrstniki iz Brezovice, ki trenutnim znanjem prišli v obeh setih kar do 12. so se še zlasti izkazali v obrambi in z dobro mertočke oziroma do tesne končnice. jenimi napadi v zadnjo linijo. Tekmo za 3. mesto Druga tekma šmihelskih odbojkarjev je bila zelo so Šmihelčani izgubili z 1 : 2 v nizih proti postavpomembna. V primeru poraza bi se ekipa Šmi- ni ekipi iz Kostanjevice, med katerimi je izstopal hela vrnila v šolo že pred pol dvanajsto, v pri- igralec, ki je v tretjem nizu z izvrstnimi servisi in meru zmage pa bi napredovali celo v polfinale in bloki praktično sam premagal trojko Šmihela. imeli še celo možnost osvojiti stopničke turnirja. Kljub vsemu pa je 13. mesto v državi v odbojki Tako kot prvo tekmo je ekipa Šmihela prvi niz na mivki šesti največji uspeh kakšne odbojkarproti trojki iz Škofljice začela v krču ter ob lepih ske ekipe OŠ Šmihel v malo več kot 20-letni zgoakcijah napravila še veliko napak, zlasti v napa- dovini tega tekmovanja. du in začetnih udarcih. Po osmi točki, ko je bil Vir in foto: mentor Andrej Prah

Učenci Podružnice Studenec so se udeležili praznovanja 70-letnice obstoja Lovske družine Studenec-Veliki Trn. STUDENEC – V lovski druščini je bilo prijetno nastopati. Učenci so zapeli pesmice in se zahvalili za vsakoletno druženje ob tabornem ognju v mesecu oktobru. Vsi skupaj so ugotovili, da bi se lahko družili še več. Učenci in učitelji se ob tem zahvaljujejo staršem za pomoč pri izvedbi nastopa. Veselje je bilo gledati in poslušati živ žav, lovljenje otrok po travi, klepetanje staršev in druženje na svežem zraku. Za razliko: na ta dan v Sevnici ni bilo zaznati nič od naštetega. Druženje in podpora drug drugemu v tako majhnem kraju, kot je Vir in foto: Erika Anzelc Intihar Studenec, je dodana vrednost.

Športni dan 1. razreda V petek, 9. septembra, so imeli mirnski prvošolci prvi športni dan. Odpravili so se v Zabrdje. MIRNA – Zjutraj so se učenci okrepčali z zajtrkom, se pogovorili o pravilih varnega obnašanja v prometu in se podali na pot. Med pohodom so opazovali naravo (polje z ajdo), promet (traktorje, vlak …) in še in še. Na polovici poti so se ustavili, pojedli malico in se igrali na požeti njivi. Športni dan se je zaključil pred vrtcem, kjer so se v spomin na stare čase zabavali na vrtčevskih igralih.

Vir in foto: OŠ Mirna, E. C.


24

ZADNJA STRAN

OMEJENA SERIJA

NISSAN QASHQAI 360° S 5-LETNIM JAMSTVOM

VEČ TEHNOLOGIJE ZA ŠE BOLJŠO CENO.

Podajte se na ulice z edinstveno obliko in intuitivno tehnologijo omejene serije Nissan Qashqai 360°. Vozite samozavestno z varnostnim ščitom Safety Shield in parkirnim asistentom Around View Monitor s 4 kamerami za popoln pregled okoli vozila ter obračajte glave z 18-palčnimi aluplatišči. Doživite mesto, kot še nikoli prej.

NOVO MESTO, KANDIJSKA C. 60, 07/ 391 81 14

ODPRTO OD PONEDELJKA DO PETKA OD 7.30 DO 19.00, SOBOTA OD 8.00 DO 12.00, NEDELJA ZAPRTO. Kombinirana poraba goriva 6,0–3,8 l/100 km. Emisije CO2 138–99 g/km. Emisijska stopnja od Euro5b do Euro6b. Emisije NOx:0,0093–0,1693 g/km. Emisije trdnih delcev 0,00011–0,00053 g/km. Število delcev: 0,09 x 1011–2,69 x 1011. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. *Brezplačno 5-letno jamstvo velja ob nakupu novega osebnega vozila z Nissan Financiranjem. 5 let jamstva obsega 3 leta tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 4. in 5. leto oz. za 100.000 km, karkoli se zgodi prej. **5 let brezplačnega vzdrževanja ali za do 100.000 km za bencinske motorje oz. za do 150.000 za dizelske motorje. Velja za redne servisne intervale in velja preko Nissan Financiranja. ***Paket dodatne opreme velja za pakete originalne dodatne opreme Nissan Qashqai v vrednosti do 410 € in velja z nakupom preko Nissan Financiranja. Več na nissan.si. Pooblaščeni uvoznik: Renault Nissan Slovenija, d. o. o., Dunajska 22, 1001 Ljubljana. Slika je simbolna. Nissan 4 YOU = Nissan za vas.

, Obrtniška ulica 4, 8210 Trebnje NUDIMO VAM NAJVEČJO IZBIRO KOVINSKIH TER ALU PLATIŠČ

TIKE A M V E N P IMSKE UGODNE Z OKO IZBIRO S ŠIR

PREVERI NA t pocenigume.ne www.vulkanizerstvo.si

PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH VOZIL v Trebnjem M: 041 252 254 Oglejte si našo ponudbo rabljenih vozil na Avto.net/VBvozila/. Naša vozila so v celoti pregledana na našem servisu in tehnično brezhibna z znano zgodovino.

- Smo specialisti za uvoz vozil po naročilu - Preverjena zgodovina vozila, realni kilometri - Stroga kontrola in strokovni pregled vozila - Kvaliteten in hiter uvoz s čimer poskrbimo za celotno dokumentacijo - Varen in ugoden nakup vozila

OBIŠČITE NAŠ NAJMODERNEJŠI VULKANIZERSKI CENTER

Profile for NaDlani.si

NADLANI.SI - SEPTEMBER 2016  

NaDLANI.SI - SEPTEMBER 2016 NaDLANI.si - 2016 Časopis NaDLANI, pokriva 11 dolenjskih občin in je največji tiskani medij na Dolenjskem. Bi se...

NADLANI.SI - SEPTEMBER 2016  

NaDLANI.SI - SEPTEMBER 2016 NaDLANI.si - 2016 Časopis NaDLANI, pokriva 11 dolenjskih občin in je največji tiskani medij na Dolenjskem. Bi se...

Profile for nadlani
Advertisement