Page 1

Nadlani.si Tiskana izdaja Nadlani.si, brezplačen časopis za Dolenjsko in Posavje O K T O B E R 2 0 1 6 / w w w. n a d l a n i . s i

2

Pogovor z afriško Dolenjko Jano Dular

3

Straški drevored padel

5

Prva mednarodna Čilijada

8

V Mokronogu uredili križišče in fontano

11

Šentjernejske ceste pod nadzorom kamere

13

Avto moto

16

Kako do čiste zdrave vode?

20

Znaki in zdravljenje gripe

4

Zavrelo zaradi Sokolskega doma

6

Sevničan Luka zvezda New Yorka

V drugi polovici oktobra že marsikomu rado zadiši po snegu. Prihaja namreč hladnejši del dela, ura bo kmalu prestavila svoje kazalce, otroci se veselijo krompirjevih počitnic. Preverili smo, ali se bomo v naslednjih dneh in tednih že lahko veselili snežne odeje. ŠMARJEŠKE TOPLICE – Zadnje dni so vremenoslovci napovedovali izrazito poslabšanje vremena z obilnejšimi padavinami, višje v hribih tudi debelo snežno odejo. In res: v četrtek zjutraj so z več koncev države poročali o snežinkah in beli odeji, ki je nekatere razveselila, druge spet ne. Med tistimi, ki takšnega vremena niso najbolj veseli, so tudi vozniki. S prometnoinformacijskega centra so tako sporočili, da na prelazih Jezersko, Pavličevo sedlo in Vršič sneži, obvezna je uporaba verig. Na Kredarici je v 24 urah zapadlo 17 centimetrov snega, na Volgu osem, zasnežena pa so tudi že nekatera druga smučišča. Poklicali smo dežurnega vremenoslovca pri Agenciji RS za okolje (Arso) Uroša Strajnarja, ki nas je sicer razveselil z novicami, da bodo danes (petek) morda pobeljeni tudi dolenjski vrhovi, vendar pa se takšne razmere ne bodo obdržale dolgo. Meja sneženja bo nekje med 800 in 1000 metri nadmorske višine, kar pomeni, da lahko nekaj snežink dobijo Gorjanci, morda tudi Gače in Kum, po dolenjskih dolinah pa bo še vedno bolj ali manj jesensko obarvano. Za nameček se bo za vikend ogrelo, nekoliko višje temperature pa bodo zdržale vsaj do konca oktobra, če ne dlje, tako da na Dolenjskem snežne odeje še ne gre pričakovati.

Ni pa bilo od nekdaj tako. Morda se še predobro spomnite, kako smo včasih ob prvem novembru na pokopališčih zmrzovali in šteli snežinke, včasih pa je nižine pobelilo še prej. Še sveži so spomini na jesen leta 2012, ko se je v noči na 28. oktober meja sneženja s prvotnih

Halo pesek d.o.o., Draga pri Šentrupertu 31b

Drugačna doživetja na Dolenjskem

Bo čez dva tedna Dolenjsko pobelil sneg?

2500 metrov naglo spustila do nižin. Snežilo je obilno, sneg se je oprijel tal, dreves in objektov ter povzročil eno najhujših naravnih katastrof pri nas. Snegolom je prizadel tudi Dolenjsko. Največ škode je po ocenah Zavoda za gozdove naredil na območju Mokronoga in Sevnice, kjer se je drevje podiralo dobesedno v skupinah po več hektarov. Zadnja snežna pošiljka, ki nas je Še pomnite? Minevajo štiri leta od sne- močno presenetila, pa je bila letos ob koncu aprila, ko jo je marsikomu zagodla tudi pozeba. goloma

PRODAJA DRV 041-755-578

7

PRODAJA SEKANCEV 041/755 578 ODKUP HLODOVINE 041/755 578 AVSTRIJSKI PELETI A1 041/755 578 halopesek.doo@gmail.com

v zraku več energije, pa je tudi več možnosti za skrajne vremenske pojave. Sneg v sredini oktobra tako po vseh dosegljivih podatkih ne bi bil nič nenavadnega, a letos ga (očitno) še ne bomo dočakali, vsaj do počitnic ne. Potem pa ...

Čeprav so napovedi o prihajajoči zimi skromne, češ da bo mila in ne bo preveč pritisnila, se vseeno utegne zgoditi, da nas kdaj popolnoma zasneži. In vrnili se bodo spomini na otroške Vreme se kaže v vse bolj ekstremnih oblikah. dni, ko zaradi obilice snega nismo mogli niti iz Če je včasih še veljalo, da sneg zapade pozimi, hiš, kaj šele, da bi šli v šolo ali službo. poleti pa se kopamo v soncu, je v zadnjih letih Avtorica: Mojca Sladič vse drugače. Podnebje se spreminja, ozračje Foto: L. J. se v globalnem smislu vztrajno segreva, ker je Beseda urednice - Tokratna tiskana izdaja NaDlani.si je jesensko obarvana. Prinašamo vam nasvete glede izbire ogrevalnega sistema, v Novem mestu pa medtem Sokolski dom razdeljuje javnost. Občina namreč še kar ni začela z obnovo, saj zdajšnji uporabniki doma tega ne želijo izprazniti. Po zadnjih podatkih se bo MO Novo mesto obrnila na sodne mline, za katere upamo, da bodo hitro zamleli in uredili zadevo. Trebanjski občinarji so obiskali Bruselj, kjer so lobirali za evropska sredstva, sevniški pa se trenutno ukvarjajo s tretjo razvojno osjo, ki bo Sevnico, tako menijo, preveč zaobšla. Svoje mnenje so posredovali tudi na državne organe. Še vedno nam lahko pošljete svoje prispevke ali žulje na urednistvo@nadlani.si. Vabimo vas tudi k sodelovanju v nagradni igri za dve letni vinjeti. Prijavite se na naslovu: www.nadlani.si/vinjeta. Lepo vas pozdravljamo.

Uredništvo časopisa NaDlani.si


2

POGOVOR

Pogovor z afriško Dolenjko Jano Dular: Toplina afriških srca ter Janini humanitarni projekti Že kot štiriletna deklica je staršema pričela govoriti: »Poslušajta me, resno govorim, ko bom zrasla, bom šla v Afriko pomagati otrokom«. Jana Dular iz Jurke vasi pri Straži tako prične opisovati svoje sanje iz otroških let. To pa niso ostale zgolj sanje - tridesetletna Jana, univerzitetno diplomirana pravnica, danes že sedmo leto živi v Afriki, kjer številnim ponuja znanje in veščine, vsako leto pa se za en mesec vrne v Slovenijo. »Temwanani« – prinašalka ljubezni, kot ji rečejo v njeni malavijski vasi, smo za trenutek ujeli na njenem nedavnem potopisnem predavanju v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto. Povedala nam je veliko o njenih humanitarnih projektih v Ugandi, Tanzaniji in Malaviju. Pred štirimi leti ste v vasi Mazembe odprli vrata kulturno-izobraževalnega centra Ela, kjer vsak dan skrbite za 250 otrok, par sto mladincev ter žensk. So Malavijci z navdušenjem sprejeli vaš center? Vsako jutro pride k meni 50 otrok s posebnimi potrebami. So naglušni, slabovidni, imajo disleksijo in nikakor ne morejo napredovati v višje razrede. Za njih imamo poseben program (urimo jih v grafo, fino ter grobomotoriki, učimo jih pisati črke, številke ter govoriti angleščino). Vsako popoldne v moj center pride še okoli 200 otrok. Pridejo na delavnice branja, pisanja, matematike, angleščine, športnih ter likovnih aktivnosti. Ko prihajajo v center, kar poskakujejo od navduše-

nja. Pri meni dobijo vse - šolski material, učitelje, kvalitetno učno pomoč, ljubezen in sprejetost. Otroke tudi nahranim, da imajo vsaj en kvaliteten obrok na dan. Zanj so zelo hvaležni - vsi počakajo, da ima vsak pred sabo krožnik, nato se s hvalnico zahvalijo za hrano, za učitelje ter za mamo Jano – tako me namreč kličejo. Od mojih afriških otrok se veliko naučim. Kako biti hvaležen za vse, kar imamo. Reči hvala za vsak obrok, ker za marsikoga ni samoumneven.

Kako so sprva potekala vaša sporazumevanja z čudovito bližino tudi na daljavo. S sestro sva domačini? tako konstatno v komunikaciji, si pošiljava slike, V začetku angleščina. Ko sem šla v Ugando, filmčke in ko se vrnem nazaj v Slovenijo, sploh mi je bilo pomembno, da grem v državo, kjer je ni občutka, da me ni bilo. Ko zapuščam Afriko, je to tudi ena preizkušnja za moje zaposlene Malavijce, vaščane in otroke. S tem uvidim, da projekte cenijo, saj ko pridem nazaj, vse stoji in teče kot mora. To so tiste vizije, ko greš delat humanitarne projekte, da ko boš nekoč odšel, da bo tvoje delo/projekti toliko cenjeni, da jih bodo nadaljevali. Bit vsega je, jih naučiti znanja, kajti ti in mišljenja – vse hitro, takoj, zmenimo se in to predstavljajo dolgoročni napredek. Veliko humanitarcev pride za eno leto, dve, pa naredimo. V Afriki to ne gre tako, tam gre vse bolj mislijo, da bo dovolj. Čim obrnejo hrbet in odi- počasi. Pa ne zato, ker bi bili leni, ampak ker sta dejo iz države, se stvari uničijo. V moji vasi točno okolje in klima drugačna. Ko se česa lotiš, moraš uradni jezik angleščina. Ko greš potem v vas, je vedo, kaj je doprinos Jane in njenega centra za dobro raziskati stvari, da ne boš izkoriščen. Ko veliko težje. Osnove se zmeniš z rokami, nato vseh 250 otrok, par stoterih mladincev in žensk. sem gradila 140 kvadratnih metrov velik izobraževalni center, sem morala najprej raziskati na pričneš malo govoriti njihov jezik, ko te kdo nauči čigavi zemlji bo stal. Šefi vasi so mi rekli: »Kar frazo ali dve. Ko domačinu rečeš, kaj v njegovem vzemi, zastonj, kar začni.«. Kot pravnica sem se jeziku, je izredno zadovoljen in uvidi, da se trudiš. zavedala, kako pomembni so pravni temelji, ko V Malaviju, kjer sem sedaj, je uradni jezik anglekarkoli počneš. Moraš biti zelo previden. Naučila ščina poleg njega pa še jezik Chichewa, ter jezik sem se tudi, da ne govorim ljudem, kaj bom naskupnosti. V moji vasi Mazembe, ljudje pripadajo redila, ampak naredim in potem o tem poročam skupnosti Tonga in govorijo jezik Chitonga. V šetistim, ki to želijo slišati. stih letih sem se ga toliko naučila, da se lahko kvalitetno sporazumevam, tudi z najmlajšimi, ki so stari eno leto, ko pridejo v mojo šolo. Imam jih 250 okrog sebe in toliko znam, da jih skontroliram. Vse se da, a počasi. Napišeš si en stavek, ga nosiš napisanega v žepu in ga desetkrat prebereš in si ga počasi zapomniš. Jezika se hitro navadiš, saj ga slišiš vse okoli sebe in ti hitro pride v uho.

Torej, o projektih govorite, ko so zrealizirani. Morda kakšen namig o projektu, ki je trenutno v ospredju in skrit v rokavu?

Pomembno dejstvo je, da ko prideš pomagati, da res spoštuješ ljudi, njihovo kulturo, se ji prilagodiš in znotraj nje doprineseš kar lahko. Ljudi vprašaš, kaj je tisto, česar se morajo naučit, kakšne priložnosti jim lahko nudiš in tako začneš. Iznajdlivosti, ustvarjalnosti in delovnosti na afriški Počasi. Z razumom. Z ljubeznijo. celini ne manjka. Katere lastnosti imajo Afričani, Kako so vas sprejeli, ko ste se sprva za ki jih najbolj pogrešate pri Slovencih? Obstaja eno leto pojavili v Afriki kot študentka kakšna vrednota, ki bi nam bila lahko za zgled? prava?

V vaših očeh je videti, da sta vas afriška lepota in V Sloveniji čutim veliko strahu od ljudi. Takrat tinjena srčnost prevzeli. Pa vendar Afričane tarejo stim, ki pridejo do mene po nasvet, povem o Afričanih. Kako navkljub vsem težavam, ki jih svojevrstni problemi ... Ne morem na splošno govoriti o Afriki, kajti to je tarejo, vedno ohranijo optimističen pogled na sicelina 54 držav. Lahko pa iz izkušenj povem o tuacijo, vero, da se bo vse dobro izteklo. Afričani vaseh iz treh držav, kjer pomagam. Tam imajo znajo užiti trenutke in jih živeti v svoji takojšnosti. ljudje hude skrbi – ali bodo njihovi otroci zjutraj Če imajo kakšne probleme, o njih ne govorijo, jedli, kako bodo uspeli poplačati račune, če bo ker vedo, da jih s tem potencirajo. Zato se raje kdo zbolel, kajti vse je samoplačniško. Tam ni vedno osredotočijo na iskanje rešitev. Mene so vseh teh vrednot in veščin naučili oni - kako biti hvaležen za vsak obrok, kako biti hvaležen, da spiš v topli postelji, da imaš streho nad glavo. Tudi pred vsakim svojim obrokom, se zahvalim, da mi je ta podarjen. Tega so me naučili moji afriški otroci. Predno grem spat, se zahvalim za lep dan, hvaležna sem, da sem zdrava, ljubljena, svobodna in srečna. Življenje v Afriki je res drugačno, je srčno prav vsak dan.

Ker vse projekte, ki sem jih začela, zdaj srčno vodijo Afričani jaz pa jih nadzorujem, sem se začela osredotočat na svojo prihodnost in na dejstvo, kako bom jaz preživela. Pred kratkim sem napisala knjigo Jana Dular: The warm heart of Africa (www.africabook.info), ki jo želim predstaviti svetu, kajti tako bodo ljudje zvedeli tudi za vse projekte, ki jih vodim in se zaljubili v moje stotere afriške angele. Skozi knjigo pa bodo uvideli tudi Afričani so izjemno odprtega tipa, kdaj kar pre- drugo, pozitivno, navdihujočo podobo Afrike in več. Ne gre samo za to, da jim nekaj daš, ker s njenih srčnih ljudi. Dragica Ribič tem ne narediš nič. Naučiti jih je potrebno veščin in jim ne nositi spečenih rib na krožniku. Zato Pripravila: Dragica Ribič, vedno pravim, da je najpomembneje se osrefoto: osebni arhiv Jane Dular dotočiti na izobrazbo. Če otroke naučim brat in

Prvega septembra ste se v Slovenijo vrnili za par tednov. Slovesi znajo biti ču- pisat, bodo v nadaljnjem življenju manj izkoriščestveno zelo izčrpajoči. Kako se vsako- ni, kot bi bili sicer. V moji vasi ljudje vedo – Jane ne prosimo za denar, ona ti da izobrazbo, ti da takšnega zdravstvenega sistema, kot ga imamo krat soočate z njimi? mi. Tarejo jih skrbi, kako bodo starši poplača- Moram reči, da je vsakič, ko pridem in odidem svoj čas. Starši so srečni, ker lahko za šest ur li šolnine za njihove otroke. Kvalitetne, privatne lažje. Nekako najdem notranjo moč in razum ter na dan svoje otroke brez skrbi pošljejo k meni, šole so plačljive, od 400 evrov vse do par tisoč si rečem: »Ko bom v Sloveniji, bom te trenutke ker vedo da bomo za njih lepo poskrbeli, da jih evrov. Javne šole, ki so brezplačne, imajo ogro- doživela čimbolj polno s svojo družino in prijate- bomo nahranil, jim dali dobro šolanje. Seveda mne pomanjkljivosti in so v nivoju neprimerljive s lji. Bom super teta mojima nečakinjama, dobra sem na začetku v sebi nosila evropski način dela privatnimi šolami. Povprečne plače v državi Ma- sestra in pozitivna hčerka«. Vse je v nas. Je pa lavi (kjer se nahajam zadnjih šest let) so 30 evrov absolutno res, da moderna tehnologija prinese na mesec. V Sloveniji imamo socialno podporo Darujte, če lahko: in otroške dodatke. Če družine potrebujejo poPrejemnik: KULTURNO Z nami do prepoznavnosti! moč, se razpišejo dobrodelni koncerti, akcije in IZOBRAŽEVALNO DRUŠTVO ELA tako se marsikomu pomaga. Afriške vlade pa reUlica: OB SAVI 38 čejo:« Dragi ljudje, sami se znajdite«. Afričani se Kraj: 1000 LJUBLJANA tako zanašajo nase in na svoje ročne spretnosti. Račun(Transakcijski račun): Prodajo sadje in zelenjavo, da zaslužijo kakšen SI56 0203 8009 0249 043 evro na dan. Izdelujejo izdelke iz lesa, nakit, ki ga BIC koda: LJBASI2XXXX kupijo turisti in tako lažje preživijo družino. Koda NAMENA: OTHR Da najbolje spoznaš drugo kulturo in njihove Namen: Donacija običaje, je pomembno znanje njihovega jezika.

070 899 899

Kaj vse je naredila Jana Dular? Pod www.drustvoelaorg/projekti so navedeni vsi projekti, tu so našteti le nekateri. - Leta 2009 je 6 mesecev pomagala skupnosti Batwa v Ugandi, kjer so obnovili center za otroke s posebnimi potrebami. - Istega leta je s pomočjo slovenskih Rotary klubov in individualnimi prispevki pomagala zgraditi osnovno šolo za 350 masajskih otrok. - Leta 2011 je samostojno zgradila izobraževalni center Ela in poskrbela, da vsa leta deluje. V njem vsak dan poteka tudi 3 urni pouk za 50 otrok s posebnimi potrebami. Vsak, ki pride v šolo, dobi v tem centru tudi brezplačno kosilo. Tu vodijo tudi vsakodnevne izobraževalne delavnice (matematika, angleščina, branje, pisanje, šport, umetnost) za okoli 200 osnovnošolskih otrok, hkrati vodijo še Elin mladinski klub (dramski krožek, plesna, pevska skupina, nogometni in odbojkaški klub) in sponzorirajo 11 srednješolcev s šolninami. - Ustanovila je klub za ženske s 50 članicami (učijo jih finančne pismenosti in jih urijo pri ustanavljanju in vodenju majhnih poslov). - Vsako leto obdari 850 otrok iz Oš Mazembe z osnovnošolskimi potrebščinami - 9 mesecev je skrbela za 5 sirot iz vasi Mazembe s tremi obroki na dan, jim renovirala dom ter jim pomagala s projektom do samozadostnosti.


IZ NAŠIH KRAJEV

3

HITRO TISKANJE

070 833 833 Drevored, ki razburja javnost, je padel V kabinetu novomeškega župana Gregorja Macedonija se radi pohvalijo z urejanjem okolice, gradbenimi in drugimi podvigi. Tokrat jih je doletela tudi neprijazna naloga: drevored, ki so ga zasadili pred komaj enajstimi leti, se minuli teden posekali in nameravajo zasaditi novega – tokrat bodo, upamo, izbrali primernejše sadike. namenili tudi obrezovanju drevja in vzdrževanju na splošno. Drevesa so bila prenizka, večkrat so jih močno obrezali, a so se hitro obraščala. Veje so segale na cesto in nagajale voznikom ter kolesarjem, ki so se tako s kolesarske steze raje umaknili kar na cesto. Stroški vzdrževanja so bili visoki, naposled pa so strokovnjaki z ljubljanske biotehniške fakultete le ocenili, da bi bilo najbolje, da bi jih odstranili in zamenjali z ustreznejšo vrsto, ki se samooblikuje, vzdrževanje pa je lažje in cenovno ugodnejše. Nova drevesa naj bi zasadili v času od 22. oktobra do 11. novembra. Koliko bodo odšteli za nove sadike in koliko bo celoten projekt, ki bi bil s treznejšim premislekom lahko že pred dese-

NOVO MESTO – Gre za drevored na Straški cesti, ki iz Novega mesta, natančneje Bršljina, pelje proti podjetju Adria Mobil. Če bi bila drevesa nekoliko višja, njihove veje pa ne bi visele in štrlele na vse smeri ter ovirale vsega, kar bi rado šlo spodaj, bi bilo vse v najlepšem redu, vendar … »Izvedena bo menjava dotrajanega drevoreda ob Straški cesti, saj je trenutno stanje neustrezno. Obstoječa drevesa je treba odstraniti in jih zamenjati z ustreznejšo vrsto, ki omogoča finančno sprejemljivo vzdrževanje,« so že proti koncu poletja sklenili na Mestni občini Novo mesto. Zgrešeno: neprimerne sadike in neprimerno tletjem ocenjen kot uspešen, občino stal, pa za vzdrževanje zdaj še ni jasno. Za sadike, za katere so strokovnjaki že leta 2005 Vir: MO Novo mesto, M. S. opozarjali, da niso najprimernejše, so takrat odFoto: U. P., MO Novo mesto šteli 30.000 evrov, velike denarce pa so seveda

Vozi, kar si. let podaljšanega jamstva

leto brezplačnega obveznega in kasko zavarovanja

Paket zimskih pnevmatik

**

*Velja ob nakupu preko Renault Financiranja in vključuje 5 let podaljšanega jamstva, 5 let brezplačnega rednega servisa ter obvezno in kasko zavarovanje za prvo leto. 5 let jamstva obsega 2 leti tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 3., 4., in 5. leto ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej. Brezplačni redni servis velja 5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej. **Renault Financiranje ni pogoj za pridobitev paketa zimskih pnevmatik. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si.

Poraba pri mešanem ciklu 3,7–6,3 l/100 km. Emisije CO2 95–142 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Renault priporoča

renault.si

NOVO MESTO, KANDIJSKA C. 60, 07/ 391 81 14

ODPRTO OD PONEDELJKA DO PETKA OD 7.30 DO 19.00, SOBOTA OD 8.00 DO 12.00, NEDELJA ZAPRTO.

BREŽICE, BRATOV CERJAKOV 11, 07/ 499 19 04

ODPRTO OD PONEDELJKA DO PETKA OD 8.00 DO 18.00, SOBOTA OD 8.00 DO 12.00, NEDELJA ZAPRTO.

Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana.

let brezplačnega rednega servisa


4

IZ NAŠIH KRAJEV

Slovenija se mora potruditi, da bo pode- Zavrelo zaradi obnove Sokolskega doma. želje ostalo njena prednost – 130-letnica Mar umetnike res mečejo na cesto? V dolenjski prestolnici je zavrelo, tokrat zaradi načrtovane obnove NarodneGrma Novo mesto ga doma, ki je že nekaj časa, roko na srce, prava novomeška sramota. Nove Zgodovinska pot, ki se je začela na Grmskem gradu, se je nadaljevala težave v zvezi s tem razpadajočim objektom so se začele, ko je Mestna tudi v Jugoslaviji. Leta 1983 so šolo preselili na obrobje Novega mesta, v občina (MO) Novo mesto uporabnikom Narodnega doma poslala dopis. Sevno pod Trško goro, zaradi ugleda pa je ohranila staro grmsko ime.

NOVO MESTO – Leta 2007 se je matična Kmetijska šola Grm z novomeško Srednjo šolo za gostinstvo in turizem povezala v Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma. Kot slavnostni govornik je predsednik Borut Pahor na slovesnosti dejal, da se mora Slovenija potruditi, da bo podeželje ostalo njena prednost, in pozval k nadaljnjemu razvoju podeželja. Svoj

govor je naslovil predvsem na dijake, študente in diplomante te šole. Sicer ima današnja šola pet enot, skupaj pa jo obiskuje več kot 1300 dijakov in študento. Slovesnosti se je udeležil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan. Povzela: P. U. Foto: STA

Kakšen bo novi vrtec v Bršljinu ? Potekajo zadnje priprave na izgradnjo novega vrtca v Bršljinu. Lokacija izgradnje je predvidena med starim vrtcem in šolo v Bršljinu. NOVO MESTO – Pogodba z izvajalcem gradnje jekta. Po projektiranju in pridobitvi gradbenega novega vrtca v Bršljinu je že podpisana. Za izva- dovoljenja bi ob ugodnem vremenu konec leta jalca je bilo pravnomočno izbrano podjetje Mar- lahko sledil tudi začetek gradbenih del. komark Nival, d. o. o., vrednost projekta pa je 1,008.000 evrov z DDV. S podpisom pogodbe Vir: MO Novo mesto, P. U. začne teči tudi 270-dnevni rok za izvedbo proFoto: MO Novo mesto

NOVO MESTO – V njem, poslali so ga 27. septembra, mestna občina z županom Gregorjem Macedonijem na čelu zahteva izselitev vseh uporabnikov Narodnega doma, s tem pa torej tudi izpraznitev prostorov. Za to so jim dali le slabe tri dni, torej do petka, 30. septembra. V dopisu med drugim piše, da je MO pospešeno začela s sanacijo objekta, saj ga želi čim prej vrniti v uporabo za namene kulturnega ustvarjanja. Jedro spora je pisni dogovor, ki ga občina ne priznava Javno so se oglasili člani Avtonomne kulturne cone (AKC) Sokolc, ki menijo, da gre za doslej največji napad na njihovo organizacijo. »Tokrat so storilci več kot znani, kljub temu, da so dlje časa pritlehno čakali na – po njihovem mnenju – pravi trenutek,« so zapisali. Sklicujejo se na pisni dogovor o uporabi prostorov in ustna zagotovila, da zaradi obnove ne bo prišlo do izselitve oziroma deložacije, čeprav občina trdi, da pisnega dogovora ni bilo: »Mestna občina Novo mesto kot lastnik stavbe ni z nobenim uporabnikom ali stanovalcem v stavbi sklenila pisnega dogovora ali dovolila uporabe objekta, ker se zaveda, da so inštalacije, statika in stanje Narodnega doma slabi in nevarni za uporabo,« še piše v dokumentu, ki je iz rotovža romalo na naslove vseh, ki se nahajajo v stavbi. Ampak dokument je (bil), le občina je nanj očitno pozabila. Posredovali so nam ga uporabniki Narodnega doma, v njem pa dovoljujejo brezplačen najem prostorov za delovanje v Narodnem domu (dokument je objavljen tudi na www.nadlani.si, kjer o problematiki pišemo podrobneje). V besedni dvoboj, ki ga bijeta MO Novo mesto na eni strani ter predstavniki AKC Sokolc na drugi, so se potem vmešali še mestni svetniki, natančneje Uroš Lubej in Nina Jakovljevič, ki župana Gregorja Macedonija pozivata, naj v luči hudih zapletov okoli obnove Sokolskega doma z njegovimi uporabniki nemudoma vzpostavi dialog. Kako so nam odgovorili? Medtem ko se novomeška občina in uporabniki objekta na Sokolski ulici, ki je prepotreben obnove, še vedno pregovarjajo, smo županu Gregorju Macedoniju poslali vprašanja, da bi celotno situacijo nekoliko osvetlili. Seveda so v njegovem imenu odgovarjali v služ-

bi za odnose z javnostmi, pa vendar bo morda vsem skupaj zdaj malce bolj jasno, kaj se v zvezi z Narodnim domom sploh dogaja in kaj je pomenil tisti dokument, ki ga uporabniki imajo, a se občina obnaša, kot da ne obstaja. Najprej glede dokumenta, ki ga imajo uporabniki glede najema stavbe. Pravite, da ta dokument ni podlaga za veljavno najemno razmerje, čeprav je pod njim podpisan bivši župan. Je bil potem ta dokument napisan in izdan nezakonito? Informacija uporabnikov, da je sklep o brezplačni uporabi prostorov Narodnega doma zadostno zagotovilo o sklenjenem najemniškem razmerju, ne drži. Postopek za brezplačno oddajo prostorov je po zakonskih določilih drugačen in se mora v vsakem primeru zaključiti z najmanj dvostransko pogodbo o najemu, ki pa je, tako kot sklepa, v uradnih evidencah Mestne občine Novo mesto ni moč najti. V tem primeru gre za enostranski sklep, za katerega ni bilo ustrezne pravne podlage. Pravna služba Mestne občine Novo mesto preučuje nadaljnje pravne postopke. Kako je mogoče, da občina izda dokument, ki ga potem kasneje ne priznava? Kot navedeno, sklep o brezplačni uporabi prostorov Narodnega doma, ki je bil izdan v mandatu prejšnjega župana, ne zadosti zakonskim določilom za brezplačno oddajo prostorov, zato ne more biti podlaga za veljavno najemno razmerje. Menda ste uporabnikom še vi, gospod župan osebno, ustno zatrdili, da sklep/ dokument o brezplačnem najemu stavbe, velja. Je to res? Ali držijo njihove besede, da ste jim zagotovili tudi, da jim med obnovo ne bo treba zapustiti stavbe? Ob vseh priložnostih komuniciranja župan uporabnikom nikoli ni podal ne pisne ne ustne obljube ali zagotovila, da dokument o brezplačnem najemu stavbe velja ali da bo stavbo možno uporabljati med samo izvedbo načrtovanih investicij. Več si lahko preberete na naši spletni strani www. nadlani.si. Vsekakor upamo, da bosta obe strani našli dovolj moči za strpen dialog in na koncu tudi dogovor. Po M. Sladič povzela P. U.

cvička 2017 spet v Trebnjem Predsednik Pahor slavnostni pokrovitelj Teden Član organizacijskega odbora za Teden cvička Miran Jurak se je oglasil v našem uredništvu in potrdil, da bo Teden cvička v naslednjem letu spet v slovesnosti v Dobrniču Potekajo zadnje priprave na izgradnjo novega vrtca v Bršljinu. Lokacija izgradnje je predvidena med starim vrtcem in šolo v Bršljinu. DOBRNIČ – Slavnostna govornica na dogodku je bila dr. Aleksandra Kornhauser Fraser, vrhunska in mednarodno priznana znanstvenica s številnimi uglednimi mednarodnimi priznanji. Organizatorjem se je zahvalila za povabilo, ki ga je sprejela z veliko častjo in ponosom. Z naklonjenostjo se je spomnila ene od ustanoviteljic zveze, Mare Rupene, po kateri se imenuje pot današnjih pohodnikov. Celoten nagovor pa je bil prežet predvsem z opozorilom o nujnosti boja proti nasilju, ki ga moramo znati prepoznati, se mu upreti in ga preAKCIJA

prečevati. Spomnila je tudi na znani citat velikega borca za pravice trmnopoltih in Nobelovega nagrajenca za mir Martina Luthra Kinga ml.: »Tema ne more odstraniti teme; samo svetloba jo lahko. Sovraštvo ne more odstraniti sovraštva; samo ljubezen ga lahko.« Tako je na koncu predlagala, naj bo sporočilo letošnjega srečanja v Dobrniču medsebojno spoštovanje, saj »nasilje ne more premagati nasilja. Lahko ga premaga le medsebojno spoštovanje, spoštovanje narave, človeka in svobodne misli.« Vir in foto: Urad predsednika RS, M. S.

PROSTOSTOJEČIH PEČI na pelete

-33% FIRE

NA VSE MODELE!

Kvaliteta in zanesljivost zagotovljena.

041-575-176 g. Zvone 041-219-433 ga. Polona

V naši pestri ponudbi lahko vam nudimo dostavo in montažo vseh vrst kaminov in peči na drva, pelete kot tudi kombinirane peči PELETI /DRVA.

Akcijo preverite na naši spletni strani www.kamini-luzar.si ali na e- meil info@kamini-luzar.si

»trebanjskih rokah«.

TREBNJE – Upravni odbor Zveze društev vinogradnikov Dolenjske (UO ZDVD) je soglasno potrdil kandidaturo treh vinogradniških društev iz Občine Trebnje, ki bodo letošnje leto poleg ZDVD ponovno glavni organizatorji največje vinske prireditve. Že 45. Teden cvička se bo tako naslednje leto odvijal od 26. do 28. maja. Vso srečo želimo pri organizaciji.

Povzela: P. U.

Nadlani.si Tiskani medij Nadlani.si je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi

Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1838. Izdajatelj: MAGMA MEDIA d.o.o., Gubčeva cesta 35a, 8210 Trebnje Uredništvo: Gubčeva cesta 35a, 8210 Trebnje Odgovorni urednik: Petra Urbančič Oblikovanje: Tanja Kristan Elektronski naslov: urednistvo@nadlani.si Tisk: Delo tiskarsko središče. Tiskano 1 dan pred izdajo številke. Naklada: 30.000 izvodov Pokrivamo občine: Novo mesto, Šmarješke Toplice, Škocjan, Šentjernej Trebnje, Žuženberk, Mirna, Šentrupert, Mokronog - Trebelno, Mirna peč, Sevnica Mali oglasi: oglasi@nadlani.si Oglasno trženje: info@nadlani.si, 070 899 899 Spletna stran: www.nadlani.si


IZ NAŠIH KRAJEV

5

Trčili dve osebni vozili, ena oseba poškodovana V soboto, 15. oktobra, ob 0.16 sta na cesti Novo mesto–Trebnje pri naselju Grm v občini Trebnje trčili osebni vozili. TREBNJE – V nesreči se je ena oseba poškodovala. Reševalci nujne medicinske pomoči ZD Trebnje in Novo mesto so jo oskrbeli in odpeljali na zdravljenje v Splošno bolnišnico Novo mesto. Gasilci PGD Trebnje in GRC Novo mesto so zavarovali in razsvetljevali mesto nesreče, odklopili akumulatorja na vozilih, s tehničnim posegom rešili poškodovano osebo in očistili cestišče.

Vir: uprava za zaščito in reševanje

Tina Hrastar prejela zložljivo kolo Srečna nagrajenka Tina Hrastar je prevzela zložljivo kolo, ki si ga je pridobila s sodelovanjem v anketi v okviru projekta Celostne prometne strategije Občine Trebnje. TREBNJE – Vsi, ki so izpostavili svoje prometne izzive in oddali svoje mnenje glede prometa za Občino Trebnje, so namreč sodelovali v nagradni igri za zložljivo kolo. Povzela: P. U. Foto: Občina Trebnje

Dolenjce boli daljnovod: »Posledice te investicije bodo grozljive!« V krajih okoli Šmarjeških Toplic, Družinske vasi in Bele Cerkve že dolgo ni bilo toliko vroče krvi kot v teh dneh. Nekaterim prebivalcev namreč tik na glavami tečejo žice visokonapetostnega elektrovoda Brestanica– Hudo, ki bi ga investitor (Eles) iz enosistemskega (110 kilovoltov) rad spremenil v dvosistemskega (220 kilovoltov). ŠMARJEŠKE TOPLICE – Nameri ostro nasprotuje Ekološko društvo Šmarješke Toplice s predsednikom Jožetom Zorkom na čelu. Ta jasno in glasno poudarja, da za dolgoletno problematiko, ki ji kar ni videti konca, stojijo močni lobiji, ki preprečujejo, da bi stvari rešili po evropskih standardih. Spoznanja o škodljivosti elektrovoda so očitna in konkretna, elektromagnetno sevanje pa je izredno škodljivo za zdravje ljudi, je prepričan Zorko, ki našteva primere obolelosti za rakom in levkemijo. Ob tem je elektrovod nevaren tudi zaradi svoje fizične prisotnosti v prostoru, saj marsikje prihaja do rušenja stebrov, trganja žic, električnih udarov, iskrenja, brnenja ... Težava je v tem, da obstoječi elektrovod že tako ali tako teče nad strehami bivalnih objektov, zdaj pa bi Eles njegovo prenosno moč rad podvojil. Če bi to naredili dovolj stran od stanovanjskih hiš ali pod zemljo, bi bilo vse v redu, je prepričan Zorko, ki se zaveda, da spodnjesavske elektrarne proizvedejo vse več električne energije in da jo je nekako treba speljati v slovenske domove. A nikakor ne na tak način. S tem stališčem se strinja tudi šmarješka županja Bernardka Krnc. Soglasja je umestitev še ni dala, saj je po njenih besedah na prvem mestu zdravje občanov, da je tovrstno sevanje škodljivo, pa je pokazala tudi nedavna neodvisna študija, pravi. Ekološko društvo pa medtem našteva tudi preostale napake Elesa, ki naj bi obnovo elektrovoda sprva najavil le kot vzdrževanje obstoječega, nato je to spremenil v rekonstrukcijo, na koncu pa je operater predvidel obnovo oziroma izgradnjo novega daljnovoda v dveh odsekih. Težava je zlasti v prvem odseku (do Družinske vasi), kjer je Eles prebivalcem že izplačal odškodnine, zdaj pa jih morajo vračati, ker se je po posredovanju tam živečih zapletlo. Odsek je v mirovanju, Eles pa po besedah Zorka še ni našel načina, kako in

kje bi daljnovod gradil. Predsednik društva zahteva, da se to počne v skladu z zakonodajo in standardi, na ekološko sprejemljiv način: »Standard elektromagnetnega sevanja za Slovenijo je deset mikroteslov, kar je zastarela uredba, v EU pa je standard za tovrstno sevanje 0,4 mikrotesla. V čem smo prebivalci Slovenije različni

Prva mednarodna čilijada Čili klub Račica je na športnem igrišču v Loki pri Zidanem Mostu organiziral prvo mednarodno čilijado. LOKA PRI ZIDANEM MOSTU – Predstavilo cer predsednik Čili kluba Račica. se je dvajset pridelovalcev čilija, tudi avstrijski in Ločani in gostje so pokazali veličino svojega hrvaški. Zanimanje za vzgojo, predelavo in uživanje čilija skokovito narašča, pravijo v klubu. Čilijadi so dodali dobrodelno noto, zbirali so na-

od Avstrijcev, Dancev, Švicarjev?« Na očitke, da društvo s svojo dejavnostjo le zaustavlja izvajanje projekta, pa odgovarja: »Društvo ni krivo, da objekt ne zaživi, krivi so tisti, ki želijo prek spalnic in igrišč napeljati smrtonosni visokonapetostni elektrovod! Fizične posledice elektrovoda, ki jih ta prinaša v prostor, so grozljive.« mreč sredstva za bolnega štiriletnega fanta s KoKako se bo zadeva razpletla, tako ne ve še nihče. roške, ki boleha za rakom na jetrih. Vinarstvo Zajc Na Elesu so nam povedali, da bodo obravnavali se je dobrodušno odzvalo in podarilo steklenico več možnosti, ki jih bodo pokazali tudi javnosti. cvička na licitacijo. To je vodil Marjan Čiliman, siDo takrat pa, v nasprotju s preostalimi vpletenimi, trdijo, da doslej še nobena študija ni potrdila škodljivosti nizkofrekvenčnih elektromagnetnih polj za človeka: »Slovenija ima eno najbolj strogih zakonodaj na področju upoštevanja načela previdnosti, ki uzakonja (in ne le priporoča, kot je to v večini drugih držav) desetkrat strožje vrednosti od priporočil vseh mednarodnih organizacij.« Avtorica: Mojca Sladič Foto: L. J.

srca in steklenica cvička je šla v roke Boruta Borčija Ernestla za skupno vsoto 252 evrov. Skupaj z donacijami obiskovalcev so zbrali približno 700 evrov, organizatorji pa se ob tej priložnosti zahvaljujejo vsem sodelujočim. Vir in foto: Facebook

- proizvodnja in montaža nerjavnih dimnikov - sanacija in popravilo obstoječih dimniških tuljav - novogradnja zidanih ali kovinskih dimnikov - montaža in prodaja kaminskih peči 40 let tradicije


6

IZ NAŠIH KRAJEV

Moja dežela, lepa in gostoljubna – podelitev regijskih priznanj Na Gradu Sevnica je bila v torek, 11. oktobra, prireditev s podelitvijo regijskih priznanj v okviru projekta Moja dežela, lepa in gostoljubna. Na začetku smo si ogledali kratek film o Sevnici. SEVNICA – Program je povezovala Sergeja Seljak, nastopili sta učenki OŠ Sava Kladnika Sevnica Ana in Nikolina, na violino je zaigrala učenka Glasbene šole Sevnica Ana Močnik (njena mentorica je Mateja Ratajc Kragelnik), na klavirju pa jo je spremljala Špela Troha. Zapele so Sara Praznik, Simona Golob in Petra Stopar (njihova mentorica je Martina Prevejšek), na kitari pa jih je spremljal Zoran Košir. Prisotne so pozdravili župan Občine Sevnica Srečko Ocvirk, predsednica Turistične zveze občine Sevnica Annemarie Culetto in predsednik regijske komisije Jože Lovenjak, ki je tudi razložil potek in pomen ocenjevanja.

Senovo – kategorija manjša mesta,

Brežice – kategorija srednja mesta,

Škovec – kategorija izletniški kraji.

Po končani prireditvi je sledilo druženje v grajski Priznanja za prva mesta na regijskem ocenjeva- vinoteki. Vir in foto: Alenka Kozorog, TZOS Sevnica nju so prejeli:

Pogrešano osebo našli mrtvo na Artu

Sevničan Luka zvezda New Yorka

ARTO – Malo po polnoči so se policiji pri iskanju pridružili vodniki reševalnih psov iz Brežic, voNa dlani Tiskani medij Na dlani je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi dniki kinološke zveze zaRS,Dolenjsko, Posavje in Belo krajino ter gasilci PGD Sevnica. Ministrstvo za kulturo pod zaporedno številko 1838

Le malokdo se lahko pohvali z uspešno mednarodno kariero. To je uspelo 21-letnemu Sevničanu Luki Fricu, ki nastopa na starem Broadwayu, mika pa ga tudi film. SEVNICA – Mladi igralec in pevec je nadvse uspešen in ambiciozen v muzikalu, tako da je za študij izbral ameriško akademijo za glasbeno in dramsko umetnost v New Yorku. Kot je povedal za spletni portal MMC, eno leto študija čez veliko lužo stane približno 40 tisoč evrov, kar ni mačji kašelj. A pomagali so mu starši, ki so lastniki uspešnega podjetja, pove brez velikih zadržkov. Svojo prvo pravo vlogo je dobil že dva tedna po koncu študija, torej februarja lani, zdaj pa nastopa v več muzikalih in ima za seboj tudi že nekaj filmskih vlog. Največ sodeluje z gledališko družbo Speakeasy Dollhouse, pod okriljem katere igra v predstavah v gledališču The Liberty Theatre na Times Squaru (stari Broadway). Le ena uspešna avdicija je bila dovolj, da so ga gledališčniki sprejeli medse, se pohvali. Pogreša slovensko podeželje Pojasnil je, da njegove vloge zahtevajo petje in ples, francoski naglas in podobno. V delu nadvse uživa, ob tem pa dela še promocije za šove pri različnih agencijah. Njegov dan je tako zapolnjen z avdicijami, urami petja in nastopi, rad pa se druži tudi s svojimi vrstniki. Z gledaliških odrov bi se Luka rad preselil tudi na velika platna. V filmu Trip to the Moon je že dobil manjšo vlogo, za naprej pa upa, da jih bo vse več in da bodo vse pomembnejše.

Pogrešano osebo, ki so jo ponoči iskali na območju naselja Arto (Impoljca) v občini Sevnica, so 14. oktobra ob 9.43 našli mrtvo.

Izdajatelj: MAGMA MEDIA d.o.o., Gabrijele 29, 8296 Krmelj

Uredništvo: Gubèeva cesta obrežje 35a, 8210 Trebnje Vodniki psov so preiskali reke Save od Arta v smeri Hidroelektrarne Blanca z okolico. Odgovorna urednica: Melita Ivnik odbor: Melita Ivnik in Matej Zabukovec Gasilci PGDUredniški Sevnica so omenjeni odsek reke Save in prelivna polja pri hidroelektrarni preiskali s Elektronski naslov: urednistvo@nadlani.si Tisk: DeloOkoli tiskarsko 4. središèe. Tiskano 1 dan pred izdajoakcija številke prekinjena, z iskanjem pa so ponovno nadaljevali pomočjo čolna. ure je bila iskalna Naklada: 12.700 izvodov oglasi: oglasi@nadlani.si okoli 8. ure Mali zjutraj. Ob 9.43 so pogrešano osebo našli mrtvo v gozdu na območju naselja Arto. Oglasno trženje: info@nadlani.si, 041 245 596 Spletna stran: www.nadlani.si

Kako pa gleda na rodno Sevnico, od koder, mimogrede, prihaja tudi morebitna bodoča prva dama ZDA? Z družino je v stikih vsak dan, po treh letih življenja v New Yorku pa močno pogreša tudi neokrnjeno slovensko podeželje. Nič jim ni bilo podarjeno Na facebooku se je v zvezi z njegovim uspehom oglasila tudi Lukova mama Renata. Videti namreč je, da povprečni Slovenci le težko sprejemajo vidnejše uspehe drugega. Velikokrat menijo, da si uspeha niso prigarali, ampak jim je bil podarjen, zato Renata Fric med drugim pravi: »Vsak ima iste možnosti, samo delati je treba in se veliko odrekati … Vsi zdaj vidimo samo uspeh, ko smo garali 20 let, pa nič.« Vir: MMC RTV Slovenija, povzela M. S. Foto: Facebook

Vir: uprava za zaščito in reševanje, P. U.


IZ NAŠIH KRAJEV

VRIS OBJEKTA, DOLOČITEV HIŠNE ŠTEVILKE, UREDITEV MEJE, IZRAVNAVA MEJE PARCELACIJA GEODETSKI NAČRT ZAKOLIČBA OBJEKTA

7

10%� popust na vse storitve

HIŠE, STANOVANJA IN PARCELE, PREPIS NEPREMIČNIN

Kaj pa vam predstavlja drugačno doživetje? Po zelo uspešni poletni akciji Sladolenjska na Razvojnem centru Novo mesto nadaljujejo z iskanjem in izbiranjem presežkov turistične ponudbe jugovzhodne Slovenije. DOLENJSKA – Skladno s sloganom destinacije »Drugačna doživetja« iščejo najbolj edinstvena, zabavna, nepozabna doživetja, ki jih je mogoče doživeti širom Dolenjske, Bele krajine in Kočevsko-ribniškega. K sodelovanju vabijo adrenalinske odvisnike, gurmanske užitkarje, ljubitelje naravne in kulturne dediščine, željne zabave in tiste, ki skrbijo za svoje zdravje in iščejo sprostitev.

Akcija traja do konca novembra. Do takrat lahko na spletni strani www.visitdolenjska.eu obiskovalci predlagajo in glasujejo za naj doživetje/ ponudnika doživetij ter se ob koncu akcije potegujejo za nagrade. Je za vami prijeten vikend, lep popoldan, izjemne počitnice? Delite vašo izkušnjo, priporočilo, idejo. Vir: Visit Dolenjska, P. U.

Tudi zapori na Dobu so prezasedeni Svinjsko ni znano le zaradi nenavadnega imena

Med slovenskimi zapori so najbolj zasedeni zapori v Ljubljani, Novem mestu, na Igu in v Rogozi. Njihova zasedenost je v povprečju okoli 120-odstotna, je razvidno iz podatkov o zasedenosti zaporov v začetku oktobra, ki jih je objavilo pravosodno ministrstvo.

DOB – Med bolj zasedenimi zapori so še zapor na Dobu (106-odstotna zasedenost), v Kopru Vasica na skrajnem koncu sevniške občine, kjer so se televizijski ustvar- (nekaj manj kot 94-odstotna zasedenost) in v jalci ustavili že večkrat, nazadnje letos poleti, ima javnosti pokazati veli- Mariboru (96,5-odstotna zasedenost). Najmanj ko, čeprav tega na prvi pogled morda ni opaziti. Prvo oktobrsko nedeljo zasedena sta zapor v Novi Gorici (71-odsto-

porih, kjer število zapornikov preseže še obvladljivo številk, skušajo težave reševati s prerazporejanjem v druge zapore, težava pa je, da to povsod ni mogoče. »Gre za objektivne razloge. Mladoletne zaprte na primer težko namestimo kam drugam kot v Rade-

so se pri Furlanovi kapelici tako zbrali dobri ljudje od blizu in daleč. SVINJSKO – Pri kapelici Lurške Marije so se letos zbrali že sedemnajstič zapored. Vsako leto v tem času zakonca Nežka in Jakob Furlan dobesedno na svojem dvorišču gostita tudi svoje slepe in slabovidne prijatelje, ki z veseljem sodelujejo pri sveti maši.

Tokrat so jo darovali šentrupertski župnik Jaka Trček, župnik iz Stopič Tadej Kersnič in domačin (iz sosednje Kostanjevice) Marjan Lamovšek, ki trenutno službuje v Koprivniku v Bohinju. Sveto mašo so popestrile Šolske sestre de Notre Dame iz Novega mesta, novomeški pevci, razširjena družina Furlan ter sosedje in prijatelji, ki so pomagali tudi pri organizaciji lepega popoldneva.

HITRO TISKANJE • letaki • vizitke • kuverte • plakati • nalepke

• majice • zgibanke • bilteni • transparenti • zastave

GSM: 070 833 833 www.magmamedia.si, tisk@magmamedia.si

Nežka Furlan je kljub dežju, zaradi katerega se je dogajanje preselilo pod šotor, optimistično nagovorila vse zbrane: »Vreme je, kakršno pač je. Pomembno je, da v naših srcih sije sonce.« Še posebej pa je pozdravila svoje slepe in slabovidne prijatelje, s katerimi deli svojo usodo – tudi sama je namreč popolnoma slepa. »Hvala, ker ste s svojim sodelovanjem obogatili sveto mašo in dokazali, da je edina tema, ki obstaja, neznanje,« se jim je zahvalila. To prav vsak dan dokazuje tudi sama, saj je slepoto vzela za svojo in zna tudi z njo živeti v vsej svoji polnosti. Po koncu svete maše je sledila pogostitev, manjkalo pa ni niti pesmi in veselega druženja zbranih, ki se bodo na Svinjsko prihodnje leto gotovo spet radi vrnili. Avtorica in foto: Mojca Sladič

tna zasedenost) in prevzgojni dom v Radečah (42,5-odstotna zasedenost). Če se je število zaprtih v preteklih letih povečevalo, pa se je po besedah direktorja Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Jožeta Podržaja trend zdaj obrnil. Tako se število zaprtih nekoliko zmanjšuje. Trenutna povprečna zasedenost slovenskih zaporov je po besedah Podržaja okoli 100-odstotna. V za-

če,« je povedal na nedavni seji komisije DZ za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti. Tretjega oktobra je bilo na begu sicer 17 oseb, od tega sedem iz prevzgojnega doma Radeče in dve ženski. Vir: STA, M. S. Foto: Ministrstvo za pravosodje RS


Uredili križišče in fontano Že nekaj časa se lahko Mokronog pohvali s prenovljenim trškim jedrom, kjer so, zraven glavnega križišča, ki povezuje tri regionalne ceste, postavili tudi ploščad s prelepo fontano.

MOKRONOG – Nekateri lastniki ter podnajemniki nekaterih mokronoških trgovin so imeli kar precej za povedati o tem, kako dolgo se vleče obnova oziroma rekonstrukcija, kot se naši občinarji radi uradno izražajo. Tudi na nas so se nekateri prodajalci obrnili s pritožbami, da so bili zaradi tega ob marsikateri posel, na drugi strani pa komu ni všeč niti to, da so na mestu, kjer se je sprva govorilo o pretočnem krožnem križišču, postavili navadno križišče, kraj, kjer stoji fontana, pa bi bil po njihovem mnenju primernejši za parkirišče … Pa se je kljub pritožbam na koncu vseeno obrnilo tako, da na občini pravijo, da je projekt popolnoma uspel. Zavedajo se, da je promet v preteklosti močno ovirala tako imenovana Koželjeva hiša, ki je spadala v kulturno dediščino. Od zamisli (leta 2007) do leta 2009 se je uredilo tudi to, saj je država dala soglasje za urejanje križišča. Vsako leto so naredili nekaj več in tako so ob koncu lanskega leta lahko začeli z deli, letos septembra pa v ta namen pripravili slavnostno odprtje, o katerem smo na naši spletni strani NaDlani.si že poročali. Odprtja se je udeležil tudi minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, popestrili pa so ga, naj spomnimo, Občinski pihalni orkester Trebnje, mažorete iz Trebnjega, mladi pevci mokronoške osnovne šole in lutkovna skupina Mokre tačke.

»S krožiščem bi promet pripeljali pod okna spalnic« Na župana Občine Mokronog-Trebelno Antona Mavra smo med drugim naslovili tudi vprašanje, zakaj na tem mestu niso uredili predvidenega krožišča, odgovoril pa nam je takole: »Prvotna ideja o načinu ureditve križišča je bila resda umestitev krožnega križišča. Toda na javni razgrnitvi idejnega projekta se je pokazalo, da bi s predlagano rešitvijo naredili škodo predvsem domačinom, saj bi jim promet pripeljali dobesedno pred vrata njihovih domov oziroma pod okna spalnic. Prav iz zgornjih razlogov je občina pripravljavcu projektne dokumentacije predlagala preučitev možnosti in umestitev v prostor trikrako križišče, kot ga imamo danes.« V sklopu rekonstrukcije križišča, vključno s pločniki, so uredili tudi odvodnjavanje, vzpostavili komunalno infrastrukturo, cestno razsvetljavo, zgradili prepust in uredili strugo Stajniškega potoka. Nova je trška ploščad, novi so oporni zidovi. Vzporedno so uredili in preplastili še cesto Za zidom v Mokronogu in vzpostavili cono 30 skozi trško jedro Mokronoga, ki je prva tovrstna uredi-

tev po novem Pravilniku o prometni signalizaciji v Sloveniji, naštevajo na občini. Še malo romantike: zaljubljenci so si ustvarili vodnjak želja Poleg križišča je ploščad s fontano, kakršnih v naših krajih vidimo le malo. Okoli nje so klopi za krajši počitek in črni gaber. Fontana in ploščad sta zamisel mlade arhitektke Anje Zupančič iz Trebnjega. Kako pa na občini pojasnjujejo njeno simboliko? Lahko bi rekli, da kar nekoliko romantično: »Tekoča voda vedno simbolizira življenje. Odtisi stopal so lahko odtisi škratov Mokronožcev in srednjeveški trški grb Mokronoga. Vsaka nova stvar, posebno, če tako vidno in vsebinsko poseže v življenje kraja, potrebuje čas, da jo krajani sprejmejo. Starejši z nahrbtnikom ustaljenih na-

vad, mladi brez njega. Romantiki in zaljubljenci ga prepoznavajo kot ‘vodnjak’ želja: kovanci. Ko se stemni, se ploskev spremeni v livado, na katero odsev vode vso noč slika pravljico.« Župana smo povprašali tudi po vrednosti investicije same fontane, vendar smo v odgovor dobili le vrednost celotnega projekta, ki so ga poimenovali »Rekonstrukcija križišča regionalnih cest v Mokronogu.« Za projekt so torej plačali nekaj več kot 1,121.000 evrov, od tega je večino financirala država, 40 odstotkov oziroma približno 450 tisoč evrov pa občina. Kot najugodnejši ponudnik je bil izbran CGP iz Novega mesta, ki je svoja dela dokončal znotraj pogodbenega roka. Naj služi svojemu namenu Ureditev jedra Mokronoga je sicer pohvalna, prav tako zavedanje občinarjev, da novo križišče prinaša večjo varnost vseh udeležencev v prometu, zlasti pešcev. »Hkrati pa bo bistveno pripomogla tudi k urejenosti območja naselbinske dediščine, imenovane Mokronog – trško naselje,« še pravi Anton Maver, ki se ob tej priložnosti vsem domačinom zahvaljuje, da so znali živeti ob in na gradbišču ter potrpežljivo čakati na zaključek del. Ne dvomimo, da je na tovrstno pridobitev, ki je Mokronog res polepšala, več kot ponosen, hkrati pa upamo, da so na novo križišče s ploščadjo in fontano ponosni tudi občani, ki so konec koncev tudi prvi in najpomembnejši uporabniki vsega skupaj. Naj novi objekti kar najbolje služijo svojemu namenu in naj jih domačini z veseljem pokažejo prišlekom in tujcem.

Film Sramota na ogled tudi v Mokronogu, Šmarjeti in Straži Zgodba o Martinu Uherniku prihaja na platna tudi po celotni Dolenjski. Na ogled je že bila v Novem mestu, Dolenjskih Toplicah in Semiču, prihaja pa tudi še v Mokronog, Šmarjeto in Stražo. MOKRONOG – In o čem film govori? Pisalo se je leto 1974. V Gabrju se zgodi zločin, za katerega okrivijo Martina Uhernika. Umoril naj bi soseda Jakoba Luzarja. Za sodelovanje pri umoru obdolžijo tudi njegovo ženo Ano. Na podlagi do-

A vprašanja ostajajo … Ali bo resnica o zločinu ostala skrita za vse čase? Kje je opravičilo vseh tistih, ki so izgubili dokaze, ki so govorili njemu v prid? Kdo je zares morilec?

mnev in govoric Martina obsodijo! Med prestajanjem osemletne kazni žena umre, družina razpade. A se Martin ne vda v usodo! Že iz zapora dokazuje, da za zločin ni kriv. Po prestani kazni se zaznamovan za vse življenje vrne domov in se še naprej bori, da dokaže svojo nedolžnost. Po 30 letih mu to uspe! Dočaka oprostilno sodbo in opravičilo ministra za pravosodje.

Ogled filma bo mogoč 21. oktobra v Mokronogu (dvorana UKS), 22. oktobra v Šmarjeti in 23. oktobra v Straži.

Ta sramotna zgodba prihaja na platna v obliki 75-minutnega igrano-dokumentarnega celovečernega filma v produkciji Casablanca Film skupaj z RTV Slovenija in Quasar Italija. Ustvarjalci filma (režija Boris Jurjaševič, produkcija Igor Pediček, direktor fotografije Rado Likon) so k sodelovanju povabili dolenjske igralce iz treh teatrov: Vesel teatra Dolenjske Toplice, Dober dan teatra Prečna in Teatra Otočec. V glavnih vlogah nastopata Sandi Bradač kot Martin Uhernik in Vanja Lukšič kot Ana Uhernik, oba iz topliškega Vesel teatra.

Zgodba filma prihaja iz naših krajev in je aktualna. Oglejte si ga in sami presodite, ali govori o usodni zmoti ali ne. Mogoče pa se najde kakšen odgovor na mnoga vprašanja, s katerimi bo sicer Uhernik živel do konca svojih dni. Vir in foto: splet

HITRO TISKANJE

070 833 833

Na Mirni bodo obeležili 200 let šolstva Poleg tisočletnice omembe reke Mirne na Mirni letos obeležujejo tudi 200 let šolstva. Osrednja proslava ob tem jubileju bo na martinovo v šolski telovadnici.

MIRNA – Ustanovitev šole je pred 200 leti za kraj pomenila začetek opismenjevanja prebivalstva, kasneje pa je šola postala in ostala središče kulturnega, izobraževalnega in športnega utripa Mirne. Zgodovinski viri z začetka 20. stoletja in razpoložljiva literatura kot leto ustanovitve šole na Mirni navajajo leto 1816, tabelarični šolski izkazi iz leta 1815 pa dokazujejo, da je šola na Mirni delovala že spomladi 1815. Ob ustanovitvi je bila enorazredna, pouk je potekal v mežnariji poleg župnišča. Danes mirnsko osnovno šolo v sodobno opremljeni stavbi v središču kraja obiskuje 236 otrok, pod okriljem šole pa sta že več kot 45 let tudi vrtec in šola s prilagojenim programom. V vrtec Deteljica je Avtorica: Mojca Sladič vključenih 125 otrok, v program šole s prilagojeFoto: S. K., Občina Mokronog-Trebelno nim programom pa 36 otrok.

Slovesna prireditev, v okviru katere bo na ogled tudi priložnostna razstava, predstavili pa bodo tudi knjigo 200 let šolstva na Mirni, ki jo je napisala profesorica zgodovine Petra Vidmar, bo na martinovo – v petek, 11. novembra 2016, ob 17. uri v športni dvorani pri mirnski osnovni šoli. Slavnostna govornica bo ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič. Vir: mirna.si


VRIS OBJEKTA, DOLOČITEV HIŠNE ŠTEVILKE, UREDITEV MEJE, IZRAVNAVA MEJE PARCELACIJA GEODETSKI NAČRT ZAKOLIČBA OBJEKTA

10%� popust na vse storitve

HIŠE, STANOVANJA IN PARCELE, PREPIS NEPREMIČNIN

Lojzeta Slaka so se spomnili tudi v Avstriji

V Hrastuljah bodo zgradili 18 hiš Škocjan in njegova okolica sta že tako privlačna zaradi bližine avtoceste in večjih mestnih središč, ker občina poleg preseljevanja želi, da bi v dolini ostali tudi tisti, ki so se tam rodili, pa načrtuje nove stanovanjske zgradbe.

Mirnopeški godec Lojze Slak, ki je ime Slovenije ponesel v svet, še živi v spominu mnogih Mirnopečanov pa tudi drugih Slovencev. Ti še vedno radi zapojejo »kakšno Slakovo«, pa naj bo to na veselicah, v zidanici ali doma. HRASTULJE –Primeren prostor za gradnjo Projekt pripravlja in vanj investira občina. Občinrodnem tekmovanju harmonikarjev v avstrijskem Neumarktu pripravili tudi potujočo razstavo s številnimi doslej neobjavljenimi fotografijami in uradno izdanimi glasbenimi izdelki. V soboto, 15. oktobra, pa so se njemu v spomin v Avstrijo podali številni tisti, ki so ga poznali osebno ali pa zgolj prek njegove glasbene zapuščine. Potujoča razstava »Moje plošče so moje knjige« je prvi del širše zasnovane razstave o Lojzetu Slaku, njegovi plodni glasbeni življenjski poti ter bogati glasbeni zakladnici, v kateri je prikazan kot glasbenik, vodja ansambla, družinski član in prijatelj. V potujoči razstavi so v celovitem in strnjenem kronološkem pregledu njegovega glasbenega ustvarjanja predstavljeni tudi drugi člani njegovih zasedb in njihova pomembnejša MOKRONOG –Ob koncu septembra je mini- priznanja ter dosežki. lo že pet let od prezgodnje smrti legendarnega Vir: Občina Mirna Peč, M. S. Lojzeta Slaka. Njegove nepozabne viže radi Foto: Občina Mirna Peč igrajo tudi mladi, njemu v čast pa so na medna-

več stanovanjskih hiš so našli v Hrastuljah, na nepozidanem območju severovzhodno od Škocjana, ki je opredeljeno kot stavbno zemljišče in večinoma v lasti fizičnih oseb. Območje je veliko skoraj dva hektara, v glavnem pa gre za kmetijske površine.

ski svetniki so imeli v času priprave OPPN veliko dela, sam načrt pa je bil nekaj časa seveda tudi predmet javne obravnave. Vmes je bilo treba sestankovati tudi z lastniki zemljišč, vendar pa se je na koncu vse izteklo tako, da imajo na občinski mizi zdaj potrjeni predlog OPPN Hrastulje 2. Po Občina Škocjan je v fazi priprave občinskega po- zagotovilih občine bodo z gradnjo lahko začeli drobnega prostorskega načrta (OPPN) za tako prav kmalu. imenovano območje Hrastulje 2, kjer naj bi postaVir: Občina Škocjan, M. S. vili 18 stanovanjskih hiš, hkrati pa obnovili tudi del Foto: Občina Škocjan lokalne ceste, ki vodi do bližnje regionalke.

UJEMITE DO 250 €

POPUSTA NA TELEFON ALI TABLICO!

KAKO DO POPUSTA? POŠLJITE SMS SPOROČILO S KLJUČNO BESEDO UJEMI NA ŠTEVILKO 4333.

V POVRATNEM SPOROČILU SMS BOSTE PREJELI KODO, POD KATERO SE SKRIVA POPUST. Z NJO POHITITE NA NAJBLIŽJO SI.MOBILOVO PRODAJNO MESTO, PREVERITE VIŠINO POPUSTA IN IZKORISTITE UGODNOST!

Za koriščenje ponudbe uporabnik pošlje SMS sporočilo s ključno besedo UJEMI na stevilko 4333. V povratnem SMS sporočilu prejme naključno kodo, ki vsebuje določen popust na telefon ali tablico, ki se tekom promocije ne spreminja. Najnižja vrednost popusta je 20 €, najvišja pa 250 €. Vrednost popusta uporabnik izve na Si.mobilovem prodajnem mestu, po tem ko predloži kodo. Popust lahko unovčijo novi naročniki, ki se v obdobju od 17. 10. 2016 do 20. 11. 2016 za 24 mesecev s telefonom ali tablico vežejo na enega od paketov: SVOBODNI S, M, L, Hitri internet M, L, Neskončni internet, ORTO TRIPSTER+ ali ORTO GIGASTAR. Popust velja na katerikoli mobilni telefon ali tablico na zalogi. Cena naprave se zniža do največ 1€. Popusta ni mogoče koristiti za druge Si.mobilove storitve ali ga unovčiti za gotovino. Vsaka koda je vnovčljiva le enkrat za eno naročniško razmerje. Ponudba ni združljiva z ostalimi Si.mobilovimi promocijami in popusti. Cene vključujejo DDV. Več na 040 40 40 40, www.simobil.si in na Si.mobilovih prodajnih mestih. Si.mobil, d. d., Šmartinska 134b, 1000 Ljubljana.


10 Izvedba projekta Črpališče in povezovalni vodovod Bratnica

- proizvodnja in montaža nerjavnih dimnikov - sanacija in popravilo obstoječih dimniških tuljav - novogradnja zidanih ali kovinskih dimnikov - montaža in prodaja kaminskih peči 40 let tradicije

Vodovod Bratnica je zelo pomemben projekt za občino Trebnje, saj predstavlja nov, izdaten rezervni vodni vir.

Šmarješkim Toplicam srebrno priznanje v ocenjevanju evropskih krajev Le maloštevilni slovenski kraji se lahko pohvalijo z visokim evropskim priznanjem. To je tokrat uspelo Šmarješkim Toplicam, ki se kot turistični in zdraviliški kraj z lahkoto kosajo z drugimi evropskimi kraji. To je opazila tudi posebna komisija, ki je šmarješki občini podelila srebrno priznanje.

Komunala Trebnje, d. o. o., zaključuje z deli na projektu Črpališče in povezovalni vodovod Bratnica, ki ga je Občina Trebnje svojemu javnemu podjetju v izvedbo podelila na podlagi internega »in house« naročila. Gre za dober primer sodelovanja med občino in njenim javnim podjetjem, ki temelji na medsebojnem zaupanju in seveda določilih Zakona o javnem naročanju, v okviru katerih mora med drugim interno izbrani izvajalec ponuditi tudi najnižjo ceno, ki jo je mogoče doseči na trgu. Komunala se pri izvedbi projekta izkazuje kot kredibilni partner, ki je sposoben izvesti tudi največje projekte s področja Črpališče in povezovalni vodovod Bratnica komunalne infrastrukture. predstavlja izjemno pomemben projekt, vreden približno 600.000 evrov, s katerim bo v omrežje sistema oskrbe s pitno vodo Trebnje priključen nov, izdaten rezervni vodni vir. Z izgradnjo črpališča in povezovalnega vodovoda Bratnica se na nek način zaključuje sklop številnih investicij v občini Trebnje, s katerimi bo dolgoročno zagotovljena varna in stabilna oskrbo s pitno vodo mesta Trebnje in ostalih področij, ki se napajajo s pitno vodo iz trebanjskega vodovodnega sistema.

ŠMARJEŠKE TOPLICE – Začelo se je z zamislijo, da bi Šmarješke Toplice naredili še bolj prepoznavne. Sodelovanje pri projektu evropskega ocenjevanja urejenosti krajev in mest Entente Florale je (bila) odlična priložnost za promocijo občine in nadaljnje vključevanje v projekte, ki jih financira Evropska unija.

la projekt Hiše žive dediščine kot zelo inovativen in prodoren, za kar smo prejeli posebno priznanje,« pravijo sodelujoči. Kljub visokem priznanju se zavedajo, da občini manjkajo urejene parkovne površine in zgledni vaški trgi, zato bodo v prihodnosti delali tudi na tem. Že od začetka leta so sodelujoči pripravljali najrazličnejšo dokumentacijo, veliko poudarka je bilo na delovanju osnovne šole in vrtca, tovarni, zdravilišču in društvih, ki se še dodatno trudijo za prepoznavnost občine.

Na dan ocenjevanja, zadnjega junija, je v Šmarješke Toplice prišla tudi ocenjevalna komisija in si ogledala Osnovno šolo z vrtcem Sonček, pokopališče ob cerkev Karmelske Matere Božje v Slapih, Klevevž, Vinji vrh in cerkev sv. Jožefa, Belo Cerkev in Hišo žive dediščine ter terme z Pripravila: Komunala Trebnje zdraviliškim parkom. Šele 23. septembra pa so v Brnu na Češkem podelili priznanja. »Na svečano prireditev smo prišli v dolenjskem slogu, ob zvokih harmonike. Zagotovo smo popestrili vzdušje na slovesnem večeru. In končno smo dočakali tudi podelitev. Prejeli smo srebrno priznanja, kar si štejemo v Pred kratkim so začeli obnavljati tudi del regionalne ceste Zbure–Šmar- čast, saj smo bili edini slovenski predstavnik v tekmovanju, v konkurenci z 11 kraji iz držav Avješke Toplice v dolžini skoraj dveh kilometrov med Šmarjeto in Šmarstrije, Irske, Nizozemske, Madžarske, Nemčije, in ješkimi Toplicami. Ob cesti bosta tudi hodnik za pešce in dvosmerna Belgije. Veseli smo tudi, da je komisija prepozna-

Gradbišče na cesti vse do prihodnjega leta kolesarska pot.

ŠMARJETA – Pripravljala dela so začeli že avgusta, zdaj pa je na tem delu že nekaj časa pravo gradbišče. »V sklopu investicije bo obnovljen kanalizacijski vod od Šmarjete do obstoječe čistilne naprave ter izgradnja povezovalnega kanalizacijskega voda od čistilne naprave do naselja Brezovica, kjer se kanalizacijski vod naveže na obstoječo kanalizacijsko omrežje do čistilne naprave v Šmarjeških Toplicah,« pravijo na občini, ki projekt tudi sofinancira oziroma mora kriti stroške izgradnje komunalne infrastrukture. Večino (približno V letošnjem letu bodo dela potekala od krožišča do čistilne naprave, v tem času pa so predvidene 70 odstotkov) bo sicer dala država. tudi polovične prometne zapore s semaforjem, kar ste verjetno že občutili, če se kdaj peljete tam mimo. Občina vse uporabnike ceste prosi za razumevanje in strpnost, »saj bo prenovljena cesta pripomogla k boljšim pogojem uporabe in izboljšanju prometne varnosti«. Ko bodo dela na odseku med krožiščem in čistilno napravo končana, bo na vrsti še del do Brezovice. Vir: Občina Šmarješke Toplice, M. S. Foto: L. J.

Vir: Občina Šmarješke Toplice, M. S. Foto: TIC Šmarješke Toplice


11 Bibliobus odslej vozi tudi v Šentjernej Z začetkom novega šolskega leta je po dolenjskih in belokranjskih krajih prvič zapeljal tudi novi knjižnični bibliobus. ŠENTJERNEJ – V petek, 7. oktobra, so to pomembno pridobitev predstavili tudi občanom Šentjerneja. Bibliobus je pripeljal na ploščad Kulturnega centra Primoža Trubarja, kjer so bili obiskovalci deležni tudi kratkega kulturnega programa v izvedbi učencev nižjih razredov Osnovne šole Šentjernej. Zbrane je nagovoril tudi podžupan Janez Selak.

Šentjernejske ceste pod nadzorom kamere

Vir: Občina Šentjernej, M. S. Foto: Občina Šentjernej

Potem ko smo poročali, da toyota snema po cestah na območju Mestne občine Novo mesto, se je zdaj ta avtomobil preselil v Šentjernej.

Velja ob naročilu 100 kosov. Izkoristite brezplačno oblikovanje.

Gradijo vodovod in popravljajo cesto V okolici Šentjerneja tudi oktobra ne mirujejo. Začeli so namreč z gradnjo vodovoda Vrbovce–Rakovnik, ob tem pa obnavljajo tudi cesto med Velikim in Malim Banom. ŠENTJERNEJ – Na občini pravijo, da je obstoječi vodovod že povsem dotrajan in poddimenzioniran, saj ne zadošča niti za oskrbo pitne vode Rakovnika. Novi vodovod, dolg približno 350 metrov, bodo izdelali iz polietilenskih cevi premera 110 milimetrov. Obnovili bodo vse priključke in jim dodali še nekaj novih, česar stari vodovod ni omogočal. Dela bodo predvidoma končana do konca tega meseca.

ŠENTJERNEJ – Tamkajšnja občina zdaj obvešča, da bo do vključno petka, 21. oktobra, potekalo video snemanje občinskih cest. Snemanje bo po naročilu občine izvajalo podjetje DFG Consulting, namen snemanja pa je pridobivanje podatkov cestne infrastrukture v upravljanju občine. Občinska uprava namreč ureja in osvežuje podatkovno bazo o cestah. Podatki bodo zaupni in ne bodo javno dostopni, obljubljajo. Vir: Občina Šentjernej, M. S. Foto: Občina Šentjernej

Kmečke žene iz Žužemberka napolnile avtobus za Laško in Celje Medtem pa med Velikim in Malim Banom obnavljajo tudi cesto v dolžini 360 metrov. V tla so vgradili 70 metrov meteorne kanalizacije, izvedli pa so tudi spodnji ustroj ceste in oporni zid na območju plazu.

Članice Društva kmečkih žena Suha krajina – Žužemberk so si tokrat za tradicionalno ekskurzijo izbrale kraje ob spodnjem toku Savinje. Obiskale so namreč Celje in Laško, kjer so izvedele veliko novega pa tudi zanimivega. Vir: Občina Šentjernej, M. S.

Foto: Občina Šentjernej ŽUŽEMBERK, CELJE, LAŠKO – Poln avtobus članic s predsednico Tadejo Lavrič na čelu je zjutraj krenil proti Turistični kmetiji Nemec na griču nad vasjo Sedraž. Tam so preizkusile Knjižnica Dvor je z začetkom jeseni spet začela s pravljičnimi uricami, ki bodo njihove dobrote in si nabrale nove moči za pot proti celjskem gradu. Zgodovina Starega gradu trajale vse do maja, in sicer vsak drugi torek v mesecu z začetkom ob 17. uri. Celje je pestra, kmečka dekleta so imela priložnost slišati veliko zgodb, tudi tisto o nesrečni DVOR – Brez pravljic si otroštvo le težko predstavljamo in tudi suhokranjski otroci so nad pravljičniljubezni o Frideriku II. in Veroniki Deseniški. Po mi uricami navdušeni. Če temu dodamo še lutke, je zabava toliko večja in zanimivejša. ogledu gradu je sledil še sprehod po starem Lutkovno predstavo Važič jež sta v dvorski knjižnici uprizorili Jožica in Lana Štrasberger. Otroci so ob gledanju predstave uživali, zraven tudi zapeli, ob koncu pa je vsak pobarval svojega ježka in ga okrasil s sadjem. Tako so lahko staršem in vzgojiteljicam pokazali, da so tudi sami ustvarjalni in da nekoč iz njih morda postane še kakšen veliki pravljičar, lutkar ali umetnik z likovnega področja.

Važič jež v dvorski knjižnici

Po kosilu v znani celjski gostilni so se članice društva odpeljale še v rudarski muzej v Laškem. Tam so izvedele veliko o zgodovini tega mesta, kjer je služboval tudi Primož Trubar, ter o razvoju premogovništva in zdravilištva na tem območju. Trenutno je v muzeju razstava o začetkih pivovarne in njenem razvoju vse do danes, poleg muzeja pa je obiskovalcem na ogled tudi rudarski rov. Žužemberške kmečke ženske so se prepričale, da je Laško res mesto piva in cvetja, saj je cvetje v mestu res pogosto.

Vir: Moja občina, M. S., Foto: Moja občina

delu Celja, kjer so si članice društva ogledale srednjeveško obzidje, cerkev sv. Jožefa in tako imenovani špital, bolnišnico, ki so jo posvetili sv. Elizabeti. Veliko so izvedele tudi o tamkajšnjem pokrajinskem muzeju, cerkvah in drugih znamenitosti, po kateri je Celje znano širom Slovenije in tudi v tujini.

A začel jih je priganjati čas in polne vtisov so se ob sproščenem druženju vrnile domov. Dan si bodo zapomnile kot zanimiv in prav poseben, kam se bodo odpravile na naslednjo ekskurzijo, pa še niso izdale. Vir: DKŽ Žužemberk, M. S. Foto: DKŽ Žužemberk


12

GOSPODARSTVO

130 let Kopitarne Sevnica proslavili tudi z novo naložbo

Kopitarna Sevnica je s številnimi gosti od doma in iz tujine na Gradu Sevnica proslavila častitljivih 130 let neprekinjenega delovanja.

SEVNICA – Kopitarna Sevnica, najstarejše sevniško podjetje, ki proizvaja kopita in obutev, letos praznuje častitljivi jubilej – 130-letnico neprekinjenega delovanja, ki ga je obeležila z gala prireditvijo za prijatelje in poslovne partnerje na sevniškem gradu. Prvo presenečenje je goste pričakalo že ob prihodu na imeniten srednjeveški grad, ki dolino reke Save varuje že od 12. stoletja, tokrat pa so njegovo obzidje krasili ogromni, elegantni črni baloni z zlatim logotipom Kopitarne Sevnica. Kot uvod v pester družabni popoldan so nastopile mične dame v modrem, mažorete Društva TRG Sevnica, slovesen pečat pa je dogodku z glasbenim nastopom dal kvartet Godbe Sevnica. Po slavnostnem nagovoru sevniškega župana Srečka Ocvirka je sledil ogled kratkega filma o kopitarnini bogati zgodovini, s svoji glasom pa je navzoče očarala Alenka Godec. Na grajskem dvorišču je potem sledilo pravo kulinarično popotovanje s spoznavanjem dobrot iz lokalnega okolja, za kar so poskrbeli kuharji iz Gostilne Repovž iz Šentjanža, ki ne velja zastonj za eno najboljših v Sloveniji. Po selekciji hladnih predjedi je kuharski mojster Grega Repovž s še petimi kuharji pripravil pravi »show cooking«, v okviru katerega so pripravili lokalno obarvane glavne jedi, kot so na primer sevniški burger in zorjena sevniška govedina, postrvji file in bučni njokci, priznana okoliška vinarja s priimkoma Kozinc in Kerin pa sta goste razvajala z izbrano žlahtno kapljico.

Naložba Proizvodnjo v Kopitarni Sevnica so poleti posodobili z novimi računalniško vodenimi stružnicami za proizvodnjo kopit. Gre za največjo naložbo v zadnjih letih, vredno 580.000 evrov. Stroje, ki so jih izdelali v italijanski družbi New Last, so v redno proizvodnjo vključili septembra, z njihovo izredno natančnostjo pa bodo ugodili zahtevam najbolj zahtevnih kupcev. Kopitarna zaposluje 200 ljudi Kopitarna je danes uspešno podjetje, ki zaposluje 200 ljudi, letno izdela 80.000 parov lesenih in plastičnih kopit za po vsem svetu znane kupce, 55.000 parov napenjačev za čevlje visokega cenovnega razreda zahodnoevropskih blagovnih znamk, 150.000 parov podplatov in 180.000 parov obutve iz naravnih materialov. Izdelki kopitarne slovijo po kakovosti. Več kot dve tretjini svojih izdelkov izvažajo v tujino, modno in delovno obutev, ki jo nosijo zaposleni v zdravstvu in drugih poklicih, pa večinoma prodajo v štiridesetih lastnih prodajalnah. V segmentu modne obutve so uspehi tudi sad odličnega sodelovanja s priznanimi modnimi oblikovalci, kot so Mauro Massarotto, Peter Movrin in Maja Štamol, s katero so bili leta 2014 nominirani za Elle Style Awards. Redno se predstavljajo na tednih mode v Ljubljani, v zadnjih mesecih pa v medijih gotovo najbolj odmeva novica o oblikovanju kopit za naročilo čevljev za morebitno naslednjo ameriško prvo damo, sicer Sevničanko Melanio Trump. Vir in foto: Kopitarna Sevnica

V Krki podelili letošnje nagrade mladim raziskovalcem V farmacevtski družbi Krka so sredi oktobra mladim raziskovalcem podelili letošnje že 46. nagrade za dodiplomska in podiplomska raziskovalna dela. NOVO MESTO – Skupno je nagrade prejelo 30 mladih raziskovalcev, med njimi jih je pet prejelo nagrade za posebne dosežke na področju raziskovalnega dela. Na razpis se je sicer prijavilo 120 mladih raziskovalcev. Predsednik sveta Sklada Krkinih nagrad dr. Aleš Rotar je povedal, da so doslej podelili že 2631 Krkinih nagrad: »V letošnjem letu smo z veseljem lahko podelili tudi pet nagrad za posebne dosežke, torej za tiste naloge, ki so nadpovprečno odskočile nad vse ostale. Prijavljenih je bilo prek 120 študentov, študentk, dijakov in dijakinj in veseli smo, da smo v letošnjem letu spet podelili

maksimalno število mogočih nagrad.« Znanost in tehnologije se spreminjajo z izjemno hitrostjo. V Krki se tega dobro zavedajo, zato s Skladom Krkinih nagrad že od leta 1971 mlade usmerjajo k ustvarjalnosti in odličnosti v raziskovalnem delu ter tako tlakujejo pot novim spoznanjem, ki bodo prispevala k novim izdelkom prihajajočih generacij. Temeljno vodilo Krkinih nagrad je popularizacija raziskovalnega dela med študenti in dijaki ter mentorji na izobraževalnih inštitucijah. Vir: STA

Dolenjsko-posavska gazela 2016 je podjetje REM

Družba Dnevnik, d. d., je na slovesni razglasitvi v Šolskem centru Novo mesto izbrala četrtega finalista v izboru Slovenska gazela 2016. Dr. Sabina Koleša, generalna direktorica direktorata za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo, je podelila priznanje dolenjsko-posavski gazeli 2016 – trebanjskemu podjetju REM. TREBNJE – Podjetje, ki ga vodi Igor Kastelic, je specializirano za bivalne kontejnerje, mobilne hiške in modularne enote. Med nominiranimi podjetji sta bili tudi Amplexor Adriatic in Iskra PIO. Podjetje Amplexor Adriatic, ki se ukvarja z rešitvami za upravljanje dokumentov in procesov v elektronski obliki predvsem za farmacevtsko industrijo, od leta 2011 vodi Elvis Paćelat. Lansko leto je sklenil s 6,5 milijona evrov prometa od prodaje, kar je 16-odstotna rast glede na leto prej, ko je ustvaril 5,67 milijona evrov. Podjetje ima zelo visok kazalnik verjetnosti preživetja, saj znaša kar 99 (najvišji je 100). Iskra PIO ima sedež v Šentjerneju. Podjetje, ki ga vodi Andraž Rumpret, je specializirano za čiste prostore in naprave brez prašnih delcev. Njihova temeljna izdelka sta ultrazvočni namizni čistilnik in laminirana zaščitna komora. Izvozijo dobro polovico izdelkov. Lansko leto je podjetje ustvarilo kar 9,2 milijona evrov prihodkov, zaposlovalo je 92 ljudi, kazalnik verjetnosti preživetja pa znaša kar 95. Letošnji četrti izbor je gostil Šolski center Novo mesto, ki je s skoraj pet tisoč dijaki, študenti in slušatelji izobraževanja za odrasle največji v Sloveniji. Vodi ga direktor Štefan David, ki dosledno sledi novostim in tesno sodeluje z lokalnim in širšim gospodarstvom. Trebanjski REM je bil dolenjsko-posavska gazela doslej že dvakrat, v letih 2007 in 2008, ko je bil prepoznan za bronasto gazelo. Podjetje, ki ga

vodi Igor Kastelic, je specializirano za bivalne kontejnerje, mobilne hiške in modularne enote. V zadnjem letu veliko energije namenjajo zaposlenim, saj so sredi leta skoraj podvojili proizvodne zmogljivosti in zato pospešeno zaposlovali. Naročnikom zagotavljajo storitev od ideje do ključa. Tretjina izdelkov je javnih objektov, kot so šole, vrtci, nastanitvene zmogljivosti, tretjina jih gre v zasebni sektor, tretjina pa so najemniški kontejnerji. Podjetje je v lanskem letu z 225 sodelavci ustvarilo 30,2 milijona evrov skupnih prihodkov, za letos pa spet napovedujejo 20-odstotno rast, več kot 240 redno zaposlenih sodelavcev in približno 20 agencijskih delavcev. Družbo REM, ki jo odlikuje odlična bonitetna ocena A1++, je metodološka komisija izbrala za gazelo dolenjsko-posavske regije 2016. Vir in foto: Gazela, Dnevnik


13

AVTO MOTO

Pnevmatik ne menjamo le zato, da se izognemo kazni

Hladnejši del leta je tu, z njim pa tudi slabše razmere na cestah. Pri tem ne gre le za sneg, ki ga pričakujemo pozimi, ampak tudi za razmere, ki se na voziščih pojavijo že v tem času. cijo »Najprej varnost«. Med vozniki so preverjali globine profila pnevmatik, ob tem pa svetovali o zakonodaji in vremenskih pogojih v povezavi z letnimi in zimskimi pnevmatikami. Med drugim se je izkazalo, da veliko ljudi oznak pnevmatik sploh ne pozna in da marsikdo sploh ne ve, kolikšen profil pnevmatike je uzakonjen. Naj spomnimo: profil letnih gum, ki jih v zimskih razmerah uporabljamo skupaj z verigami, je tri milimetre, enako velja za zimske pnevmatike (M + S). Če greste v tujino, pa upoštevajte, da imajo nekatere države Jeseni so dnevi že krajši, noči pa daljše. Pogo- uzakonjen štirimilimetrski profil. sto je zjutraj, ko se peljemo v službo, še temno, Kdaj menjati pnevmatike? zvečer pa se stemni hitreje kot poleti. Ranljivejši udeleženci v prometu so v mraku in temi težje Zakon sicer predvideva, da do 15. novembra ali vidni, zato je priporočljivo, da se primerno osve- prej, v primeru zimskih razmer. Zimske razmere tlijo, dodatna previdnost pa je potrebna tudi za pomenijo zasneženo ali celo poledenelo cestivolanom. Jeseni se spremenijo tudi preostale šče, vendar pa letna pnevmatika svoje ključne lastnosti, ki jo delajo varno, izgubi že takrat, ko se temperatura vozišča spusti pod sedem stopinj Celzija. Material letne pnevmatike je namreč drugačen kot pri zimski, na testu pa so pokazali 031 752 831 tudi, koliko dlje se ustavlja vozilo z letnimi pnevROBERT KRAŠOVEC s.p. /KRMELJ 23b, 8296 KRMELJ matikami. Pri hitrosti vožnje 30 kilometrov na uro z istočasnim zaviranjem je vozilo z zimskimi pnevmatikami ustavilo dva metra pred vozilom z letnimi pnevmatikami, pri hitrosti 60 kilometrov na uro pa je bila razlika skoraj pet metrov. razmere na cestah: megla in dež sta pogostejša, kar prinese slabšo vidljivost, ob nizkih temperaturah pa lahko presenetita tudi kakšna snežinka in poledica. Poleg vsega tega je jeseni na tleh tudi veliko listja, ki odpada z dreves. Še posebej je nevarno mokro listje, ki je spolzko in ima lahko podobne lastnosti kot poledica.

V KAMNOLOMU TRŽIŠČE JE MOŽNO DOBITI NASLEDNJE MATERIALE: AGM Janez Pungerčar s.p. Malkovec 1b, 8295 Tržišče

Tel: 07 81 80 451 Gsm: 041 642 256 janez.pungercar@siol.net

www.agm-pungercar.si

gramoz različne vrste tampona pesek za beton, malto, drenažo

IZVAJAMO TUDI:

vse vrste kiper prevozov storitve z gradbeno mehanizacijo rušenje objektov predelava gradbenih odpadkov

Material lahko prevzamete sami, ali vam ga dostavimo na željeno mesto po ugodnih cenah.

Menjati le dve ali vse štiri?

Proizvajalci pnevmatik seveda zagovarjajo načelo, da je treba hkrati zamenjati vse štiri pnevmatike. Te naj bodo istega proizvajalca, z globino profila vsaj štiri milimetre in stare največ štiri leta. To vozilu daje enakomerno stabilnost in omogoča hitrejše ter pravilno odzivanje in upravljanje vozila. Pnevmatiki na zadnji osi vozila naj bosta Prihaja 15. november boljši, svetujejo, čeprav se marsikdo poslužuje To so stvari, na katere je treba biti v tem času več tega, da jeseni kupi le dve pnevmatiki in ju zakot pozoren, seveda pa kmalu prihaja tudi zima menja s tistima dvema, ki sta pač bolj obrabljeni. in z njo še bolj zaostrene razmere tudi v prometu. S 15. novembrom je treba vozila opremiti z zimsko opremo, pa naj bodo to zimske pnevmatike ali verige zanje, če so pnevmatike letne. Če tega ni, sledi kazen (40 evrov; če se z vozilom ustavite na cestišču ali drugače ovirate promet, pa 500 evrov in pet kazenskih točk), a to je konec koncev lahko še malo v primerjavi s tistim, kar vas lahko čaka zaradi neupoštevanja specifičnih NAROČILA NA: posebnosti na cestah pozimi. Ali se slovenski vozniki že pripravljajo na menjavo pnevmatik, so ugotavljali tudi s preventivno ak-

Namesto zaključka

z zimskimi in da letna guma pri nižji temperaturi izgubi svoje ključne karakteristike, ki jo delajo varno in zanesljivo. Pnevmatike naj ob montaži ne bi bile starejše od štirih ali petih let. Razlika med zimskimi in letnimi pnevmatikami ni le v premeru, globini in načinu oprijema, temveč tudi v materialu. In še nekaj zanimivega: največji kupci pnevmatik so moški, ženske pa so v nasprotju z njimi preudarnejše in si za primerjavo pnevmatik, kvalitete ter cen vzamejo bistveno več časa kot moški. Morda pa je zdaj le čas, dragi moški, da po zimske gume pošljete svoje boljše polovice ...

Pred začetkom zaostrenih vremenskih razmer in s tem spremenjenih pogojev na cesti ne pozabite na dejstva, da je zavorni čas z letnimi pnevmatikami na snegu lahko tudi dvakrat daljši kot

Avtorica: M. S. Foto: Pixabay

TISK TRANSPARENTOV

070 833 833

Kriminaliteta Kriminaliteta

stopil na cesto. Voznik je v izogib trčenju zavil levo, vendar je s prednjim delom vozila kljub temu zadel pešca. Hudo poškodovanega 51-letnega pešca so reševalci odpeljali v bolnišnico. Policisti so še ugotovili, da je bil pešec oblečen v temna oblačila in ni uporabljal odsevnih teles. Ob slabi vidljivosti zaradi teme in megle, nepravilni hoji pešca ob desnem robu vozišča in dejstvu, da je nenadoma stopil na cesto, je bilo tveganje za nastanek prometne nesreče občutno povečano. Zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov bodo policisti pešcu izdali plačilni nalog.

Policisti Policijske uprave Novo mesto so v sredini oktobra intervenirali v 56 nujnih primerih in na številko 113 prejeli 140 klicev. Obravnavali so prometno nesrečo, v kateri se je huje poškodoval pešec in osem prometnih nesreč, v katerih je nastala premoženjska škoda. V Novem mestu so kršitelju cestnoprometnih predpisov zasegli avtomobil. Posredovali so zaradi 15 kršitev javnega reda in miru na javnih krajih in v zasebnih prostorih. S področja Letos so na cestah na območju Policijske uprave kriminalitete so obravnavali sume kaznivih dejanj Novo mesto v prometnih nesrečah umrli že štirje poškodovanja tuje stvari, vlomov in tatvin. pešci. V jesenskem in zimskem času, ko so svetli deli dneva ponovno krajši, pogostejše so padaviV prometni nesreči hudo poškodovan ne in megla, je ta skupina udeležencev v prometu pešec še posebej izpostavljena. Voznike motornih vozil 17.10.2016 so bili policisti nekaj pred 19. uro so in pešce pozivamo, naj pazijo drug na drugega. bili obveščeni o prometni nesreči na lokalni ce- Pešci naj poskrbijo za svojo vidnost s svetlejšimi sti med Veliko vasjo in Stražo pri Raki. Opravili so oblačili, uporabo odsevnih teles, za hojo pa naj ogled in ugotovili, da je 80-letni voznik osebnega uporabljajo prometne površine, ki so namenjene avtomobila v bližini Straže pri Raki trčil v pešca, ki pešcem. Pred prečkanjem ceste naj se tudi pred je hodil ob desnem robu vozišča in je nenadoma prehodom za pešce prepričajo, da jih je voznik, ki

se približuje opazil, da jim bo odstopil prednost in bo lahko varno ustavil. Kolesarji in motoristi morajo upoštevati, da so ceste v tem obdobju na izpostavljenih delih mokre in zaradi nizkih temperatur spolzke, na cestah pa je tudi že listje.

Zaseg vozila Policisti Policijske postaje Novo mesto so v okolici Novega mesta 34-letnemu kršitelju cestnoprometnih predpisov zasegli avtomobil hyundai coupe. Ugotovili so, da voznik nima veljavnega vozniškega dovoljenja, vozil pa je neregistriran in nezavarovan avtomobil brez nameščenih registrskih tablic. O kršitvah so z obdolžilnim predlogom seznanili sodišče. Tatvina Z delovišča v Ručetni vasi je v noči na 17. 10. nekdo odtujil udarno kladivo.

Neprilagojena hitrost ostaja najpogostejši vzrok prometnih nesreč na našem območju, zato pozivamo voznike motornih vozil, naj hitrost vožnje prilagodijo omejitvam, razmeram na cesti in svojim sposobnostim. Pozorni naj bodo na ranljivejše udeležence v cestnem prometu in jim odstopijo prednost. Dosledno naj upoštevajo cestnoprometna pravila in za volan sedejo le trezni.

Našli skritega državljana Maroka Policisti Postaje mejne policije Obrežje so med opravljanjem mejne kontrole tovornih vozil na podvozju tovornjaka makedonskih registrskih tablic našli skritega državljana Maroka, ki se je skušal izogniti mejni kontroli. Tujca so predali hrvaškim varnostnim organom. Vir : PU Novo mesto


14

POTOVANJA

Albanija – dežela orlov, mercedesov in bunkerjev Vlasta Vatovec se je tokrat odpravila v Albanijo. Preberite njeno doživljanje te države.

Ko te vprašajo: »Kam jo pa letos mahnete?« in ti odgovoriš: »V Albanijo«, te vsi malce debelo pogledajo in tvoj odgovor pospremijo z različnimi pripombami, kot so: »Kaj boste pa tam delali? Še ugrabili vaju bodo! V tisto zaostalo deželo gresta?« … In še bi se našlo. Ampak v resnici je Albanija dežela, kjer padejo čisto vsi stereotipi, dežela, ki se naglo razvija, kajti kapital se iz tujine vrača domov, veliko pa je tudi tujih vlagateljev – od Arabcev naprej. Povsem pozabiš, kje si. »Shqiperia« po albansko, kar pomeni dežela orlov, je poleg tega še dežela bunkerjev, mercedesov, mladih in delovnih ljudi, ljudi, ki jih ni strah poprijeti za vsakršno delo in ki ne poznajo urnika. Kamor seže pogled, rastejo novi objekti kot za stavo, kmetijske površine so urejene.

In kar je najboljše v Albaniji … Cenovno je izredno ugodna destinacija. Za en evro dobiš 138 lekov. Za 138 lekov lahko popiješ kavico, ki stane 100 lekov in zraven poješ burek, ki stane 35 lekov, pa še nekaj malega ti ostane. Pica stane približno dva evra, ravno tako testenine, cene za meso se gibljejo od treh do šestih evrov, odvisno, kaj si želiš. Mogoč je tudi najem avtomobila, cene se gibljejo od 20 pa vse do 150 evrov na dan, cena

je odvisna od tvojih želja. Njihov znameniti konjak »skenderbeu« pa stane 70 lekov. In takšne cene so le ob morju, ko greš v notranjost, je vse skupaj še nekoliko ceneje. Največ turistov prihaja iz Slovaške, Češke, Poljske, celo iz Srbije, BiH in Črne gore. Albanija danes šteje približno 3,600.000 prebivalcev in je bila še v začetku 20. stoletja kraljevina. Njen zadnji kralj je bil Zega. Ko opravimo v Tirani še zadnje letališke obveznosti, nas mlad in prijazen fant odpelje v mestece Golem, kjer sva bila nameščena v prijetnem hotelu na plaži. Seveda je takoj sledil ogled mesteca. Povsod, prav res povsod so bile različne potujoče prodajalne … Na plaži, na ulici, ob cesti. Tam si lahko kupil skoraj vse … Od kopalk, klobukov, različne bižuterije, ure, obleke. In

če slučajno tega, za kar si spraševal, ni bilo, je prodajalec to priskrbel v manj kot desetih minutah. Golem je predvsem turistično mesto, večina zgradb so hoteli, ki so vsi po vrsti skoraj na plažah. Ob plažah je veliko restavracij in barov, kjer lahko zelo poceni ješ in piješ. Neskončne, peščene plaže se raztezajo vse do Drača z ene strani in skoraj do Vlore z druge strani. Za hoteli je eno samo gradbišče, saj se tam zida »na veliko«. V uličicah najdemo male trgovinice, na njihovih policah so tudi mleko in jogurti Ljubljanskih mlekarn. Drač je od Golema oddaljen 16 kilometrov in je dosegljiv kar z avtobu-

som, saj so povezave ugodne tako cenovno kot časovno. Povratna vozovnica stane 120 lekov, torej niti en evro. Da pa vidiš kraj, kjer čakaš avtobus, kot avtobusno postajo, pa moraš seveda imeti kar nekaj domišljije. Obmorsko mesto Drač je eno najstarejših mest v Albaniji, poleg tega pa ima največje albansko pristanišče, kjer je razen tovornega živahen tudi potniški promet s trajekti, ki vozijo v Italijo. V mestu sta našla svoj prostor tudi Tina Turner in Mick Jagger. Kar nekaj znamenitosti premore Drač: od rimskega amfiteatra, Fatihove mošeje, kantino, kjer proizvajajo svoj znameniti konjak »skenderbeu«, poimenovan po narodnem junaku Gjergju Kastriotiju Skenderbegu, pa kraljevo vilo, Beneško obzidje, zgrajeno v 15. stoletju, spomenik partizanom in urejene mestne ulice ter center mesta s fontanami ... Glavno mesto Albanije, Tirana, ki ima približno milijon prebivalcev, se ravno tako

ponaša z marsičem. Je čisto, urejeno mesto, ki pa ima izredno kaotičen promet, nekaj podobnega vidimo na primer v Tuniziji, Egiptu in Indiji. Ne upoštevajo ne semaforjev ne cestnoprometnih predpisov, vendar pa se vseeno vse odvija brez nestrpnosti in živčnosti. In kaj si lahko ogledamo v Tirani? Zelo znani so Skenderbegov trg, mošeja Hadžija Ethem Bey, bivši mavzolej Enverja Hoxhe, urni stolp Sahat Kulla, ki je visok 30 metrov, opera, spomenik njihovega narodnega junaka Gjergja Kastriotija Skenderbega ... Seveda to ni vse, marsikaj se še skriva v Tirani. Kot vemo, so Albanci potomci Ilirov, torej visoko razvite kulture. Nekaj kilometrov od Tirane je Kruja, srednjeveško mesto, kjer je bil rojen ljubljenec albanskih src G. K. Skanderbeg. Mestece je zgrajeno na gori Sari Saltik. In do koder seže pogled, so nasadi oljk. Berat, mestece tisoč in enega okna, ki je pod Unescovo zaščito, te popolnoma očara. Nad mestom se bohoti staro obzidje, za katerim se skriva mesto Kala, zelo atraktivno, ki privlači na tisoče obiskovalcev. Videli smo veliko nevest, ki so svojo poroko ovekovečile ravno na tej lokaciji. Berat je krščansko mesto, celotno mesto je v bistvu muzej in ima več kot 20 cerkva. Najbolj znana je tudi največja med njimi, in v njej je muzej njihovega velikega slikarja iz 16. stoletja, Onufrija. Zagotovo je to eno najslikovitejših mest v Albaniji. Albanija je še veliko več od opisanega, to je le njen delček. Vsekakor je Albanija destinacija, ki si jo moraš ogledati, predvsem da pozabiš na vse stereotipe, da vidiš, kako zelo ta dežela napreduje. Poleg tega je tudi cenovno izredno ugodna, vprašanje je le, koliko časa še bo. Vsi se trudijo ujeti kakšen košček pogače, ki jo prinaša turizem, in to na različne načine. Morda je zdaj ravno pravi čas za ogled Albanije, kajti prav kmalu bo tam popolnoma druga slika. Še boljša … Cenovno pa verjetno ne več tako ugodna kot je zdaj. Vir in foto: Vlasta Vatovec, www.preberite.si


KOTIČEK PETRE ŠKARJA

Kam se ti tako mudi?

»Tako hitro hodite ... Kot da se vam ves čas nekam mudi. Vi in Japonci,« mi je omenil menih v Burmi, ko sem ga vprašala, kaj je prva stvar, ki jo opazi pri nas, ljudeh z Zahoda. Ob tem sem se z mislimi vrnila v Venezuelo, v čudovito okolje Gran Sabane, kjer bivajo Indijanci. Vodič, moj prijatelj in jaz. To je bilo obdobje, ko je bil glavni smisel potovanj videti čim več krajev v čim krajšem času in ob tem narediti čim več fotografij. Ja, tudi takšna obdobja so bila ...

samo smehljal se je, lepo pozdravil. Ko je zvečer še vedno sedel tam, na istem mestu, ne da bi kaj počel, se samo smehljal in prijazno pozdravljal, mi je prijatelj, sicer stereotipno hiter podjetnik, ki mora produktivno izkoristiti vsako minuto dneva, rekel: »Poglej ga – pa kaj on počne ves dan??? Postajam živčen že, ko ga gledam, kako ne dela nič!« Naslednji dan še vedno – tam sedi, ne dela nič, se smehlja, pozdravlja mimoidoče ... In tretji dan, verjeli ali ne, prav tako. Nekaj besed sva že izmenjala o njem, potem pa je prijatelj po angleško rekel vodniku: »Pa kaj je z njim – nikoli nič ne dela? Kaj ima od življenja, če ves čas le sedi tu in ne dela nič?« V tistem trenutku se ta starejši gospod obrne proti nama, in ne da bi spremenil svoj že več dni trajajoči prijetni nasmešek na obrazu, mirno reče (pazite – znal je angleško, kar je res redkost v Venezueli): »Mladi mož, kdo pa pravi, da imaš TI kaj od življenja, ker vsak dan tako HITIŠ?«

Zgodnje vstajanje, sendvič v torbo (ni časa za miren zajtrk in kavico) in hitro na pot, na lov za fotografijami! Ko smo šli iz vasi Indijancev, je ob robu vasi pri zadnji hiši sedel starejši gospod. Indijanec. Sedi, se smehlja, nič ne dela. Lepo pozdravi, mi mu odzdravimo. Prijeten možakar, sem pomislila. Ogledi, fotografiranje, popoldan hitro nazaj v vas na hitro kosilo. Starejši gospod je še kar sedel tam, na istem mestu. Še vedno – nič ni delal,

15

Ostala sva brez besed. Kako zelo modro vprašanje ... Mi smo vajeni hiteti in hiteti. Če en dan ne naredimo nič, sodeč po naših kriterijih, kaj sploh je DELO, imamo zvečer slabo vest ... Škoda dneva, da smo ga zapravili, včasih pomislimo ali rečemo ... ... Ustavite se. Zadihajte. Ne hitite ves čas. Kar se mora, se bo zgodilo, kar je pomembno, bo počakalo. A ta trenutek bo odšel. Smiselno ga je zaznati, ozavestiti, ga v polnosti občutiti in postaviti v lep spomin. Zasledila sem zanimivo misel: »Vsakdo bi moral meditirati vsaj 15 minut na dan, vsak dan. Razen, če nimaš časa. V tem primeru bi moral meditirati eno uro na dan.« Vir in foto: Petra Škarja

Mauritius – kjer ti ne more biti dolgčas Mauritius je čudovit majhen otoček blizu Madagaskarja. Odlična destinacija za vse, ki poleg poležavanja na plaži radi raziskujete okolico, se sprehodite z levi, dotaknete orjaških želv, se vozite po razgibani pokrajini, polni slapov in nasploh voda, se vozite z ladjicami na rajski otok, občudujete barvne templje … Ter se nasmejete s prijaznimi domačini, katerim zabavnih prigod kar ne zmanjka. Cenovno je zelo ugoden, dostopen vsem, le letalska karta je dražja kot pri potovanjih na primer v Grčijo. jaznost in skrb za turiste. Živijo za prepričanje: »Turisti so tu zato, da se imajo lepo. In mi jim moramo to priskrbeti.«

Mauritius je sicer znan predvsem po čudovitih plažah. In resnično si zasluži ta naziv! Mnogo hotelov ponuja enodnevni izlet na t. i. »Rajski otok.« Ko pridete tja, razumete, od kod ta naziv. Ker pa imam rada raznolikost (ne zgolj čudovitih plaž, čeprav, bodimo iskreni, se jih kar ne prenagledaš), mi je Mauritius ponudil skoraj vsak dan nekaj drugačnega. Enkrat smo šli v živalski vrt, kjer se lahko sprehajaš z levi. Varnost okoli tega, hitre reakcije dreserjev ob nenadnih gibih levov, vse to mi je do te mogočne živali še povečalo strahospoštovanje. Malenkostnih prigod, ki ti ostanejo v prijetnem spominu in se še danes ob njih nasmejem, na Mauritiusu nikakor ni manjkalo. Le ena od njih: ko smo se vračali v kombi, katerega škripanje je preglasilo napol delujoč radio, nas je na voznikovem sedežu pričakala goska. Ta se ni-

kakor ni umaknila in je celo napadalno nastopila proti vozniku, ki si je seveda želel priboriti svoje mesto nazaj. Naraščajoča živčnost in jeza voznika nam je vse skupaj naredila le še bolj smešno … Da ne govorim o majhnih opicah, ki so nam naredile tako zabavo, da bi lahko ves dan sedel in se jim smejal … V drugem živalskem vrtu (držim se načela, da na potovanjih ne moreš zgrešiti, če opazuješ živali) smo se sprehajali med orjaškimi želvami. Lahko si se jih dotaknil, božal, opazoval in se čudil izjemni moči in trdoti njihovega oklepa. Poseben občutek je, ko imaš stik z živalmi in jih ne gledaš zgolj čez rešetke … In tega Mauritius ponuja ogromno. Res nepozabna doživetja. Bila sem očarana nad prijaznostjo vseh doma- Toliko smeha, kot smo ga imeli z natakarjem v činov. Stalno sem čutila izjemno pristnost, pri- baru hotela, nisem doživela niti na kakšni stand-up predstavi. »Uživam v svojem delu,« mi je večer pred mojim odhodom povedal, »ker rad nasmejem turiste, ki ste v večini primerov čisto preveč resni.« Veste, kdo mi je najbolj polepšal potovanje? Ne boste verjeli – čistilka! Vsak dan me je z nasmeškom pozdravila, nadišavila sobo, celo vsak dan pustila cvetne lističe v sobi. Ko je opazila, da so mi te rožice še posebej všeč, mi jih je zgodaj zjutraj potiho prinesla pred vhod sobe. Si pred-

stavljate ta čudovit občutek, ko zjutraj stopiš iz sobe in je prva stvar, ki jo zagledaš – rožice? Ne le to, da vidiš lepe rožice, ampak je bistven občutek, da je nekdo tako pozoren. Ko sem odhajala domov, je celo prišla do mene, da sva se lepo poslovili. Čudovita ženska! Spomnila me je, da kjer koli si in kar koli počneš, vedno lahko z malenkostmi nekomu polepšaš dan. Na poti domov sem imela na letalu ogromno časa za razmišljanje ... Več ko potujem, vedno MANJ razumem ljudi, ki se pritožujejo nad našo državo. In vedno BOLJ razumem ljudi, ki se pritožujejo čez nas, Slovence. Sicer verjamem, da smo zelo srčni in dobri, ampak težko razumem splošen negativen pogled na svet, pritoževanja in sodbe, ki jih v našem okolju zaznavam. Radi dokazujemo svoj prav in preveč delujemo z egom. Posplošujem, seveda, a kljub temu lahko trdim, da se premalo zavedamo vseh lepot in danosti, ki jih imamo. In premalokrat komu polepšamo dan z rožico. Kot na mnogih lokacijah na svetu sem tudi na Mavritiusu videla domačine, ki živijo v mnogo slabših razmerah kot mi v Sloveniji, a znajo vsak dan peti, plesati in se imeti lepo v družbi prijateljev. Znajo se objeti, si pomagati in se veliko presmejati. V očeh jim vidiš dobroto in na obrazu srečo. Sicer pa – morda sem tudi jaz na potovanjih v drugačnem stanju kot doma in ljudje na koncu vedno vidimo tisto, kar želimo videti … Avtorica in foto: Petra Škarja


16

DOM IN VRT

Prenova ogrevalnega sistema

Kurilna sezona je tu, z njo pa tudi skrbi o delovanju ogrevalnega sistema. Seveda želimo, da bi ta delal učinkovito, čim bolj varčno in poceni, vendar pa je treba izbiro ogrevalnega sistema prilagoditi tipu stavbe in okolju, v katerem živimo, našim finančnim zmožnostim in surovinam, ki jih imamo na razpolago. vo starih kotlov na olje in plin. Med možnosti, ki jih uporabniki v zadnjih letih najpogosteje izbirajo, je vgradnja toplotne črpalke. Med najbolj razširjenimi so toplotne črpalke zrak-voda, za kar večji gradbeni posegi niso potrebni, s tem pa so tudi stroški vgradnje nižji. Možnosti pri toplotnih črpalkah so skoraj neskončne: dandanes si lahko omislite celo takšno z brezžično internetno povezavo, prek katere napravo nadzorujete kar s pomočjo računalnika ali telefona, seveda pa so od vaših zahtev močno odvisne tudi cene, tako da se pred nakupom raje posvetujte z več ponudniki toplotnih črpalk. Na splošno pa vePri starejših objektih, kje je sistem centralnega ogre- lja, da boste z vgradnjo tega sistema privarčevali pri vanja nekoliko zastarel, lastniki pogosto pozabijo na stroških in zmanjšali vpliv na okolje. vodo, ki v sistemu kroži že leta, radi pa zamenjajo kakšen ventil, raztezno posodo ali prezračevalni kotli- Lesna biomasa ček. Če greste pri prenovi ogrevalnega sistema tako Vgradnja peči na lesno biomaso pride v poštev, kadar daleč, da menjate grelno napravo, tako ne pozabite imamo na voljo dovolj surovine, torej lesa, sicer pa k na vodni sistem, ki ga je treba temeljito oprati in oči- lesni biomasi spadajo tudi peleti, briketi in sekanci. Gre stiti ter tako zaščititi pred korozijo in vodnim kamnom. za okolju prijaznejši način ogrevanja z obnovljivimi viri. Seveda jo boste še najbolje odnesli, če imate doma Toplotne črpalke na voljo dovolj lesa, sicer pa ta tudi ni tako drag, da Okoljske in evropske smernice, ki omejujejo izpuste si ga ne bi mogli privoščiti. A če lesa nimate, je poškodljivih toplogrednih plinov, narekujejo zamenja- tem bolje, da kupujete pelete ali brikete, ki omogočajo večji toplotni izkoristek kot drva. Stroški ogrevanja so lahko tudi za polovico nižji od ogrevanja na kurilno olje. Priljubljeni so tudi kamini, ki so primerni za ogrevanje 031 752 831 vikendov in počitniških hišic ali kot dodatno ogrevanje ROBERT KRAŠOVEC s.p. /KRMELJ 23b, 8296 KRMELJ v stanovanjskih hišah. Ko izbirate peč na lesno biomaso, izberite takšno, ki bo ustrezala vašemu objektu, željam in nenazadnje tudi finančnim zmožnostim. Peči na kurilno olje pa so že povsem iz mode, bi lahko rekli. Kljub temu se nekateri odločajo star sistem nadomestiti z novim, ki vključuje kondenzacijski kotel na olje ali pa kotel na zemeljski plin, ki omogočata višje izkoristke.

Življenje v bloku Ogrevanje na električno energijo na podeželju ni priporočljivo, ampak zgolj v mestih oziroma večstanovanjskih stavbah, kjer druge izbire pač ni. V

Pripravila: M. S. Foto: Pixabay

ogrevamo, hladimo, mo prezračuje

Kloroform povzroča levkemijo. Svinec deluje toksično na krvotvorni sistem, povzroča anemijo in poškoduje višje možganske centre pri otrocih. Radon poveča možnost za nastanek želodčnega, črevesnega in pljučnega raka. Bakterije in virusi povzročajo obolenja prebavil. Pesticidi povzročajo resne zdravstvene težave in poškodbe živčnega sistema, endokrilnih žlez in motnje v plodnosti. Industrijske kemikalije trihalometani, PCB povzročajo raka in degenerativna obolenja. Reverzna osmoza zagotavlja najčistejšo možno pitno vodo po najvišjih standardih kakovosti pitne vode. Reverzna osmoza je sodobna in hkrati najučinkovitejša tehnologija filtriranja vode. Do pred kratkim se je uporabljala samo za vojsko, vesoljsko tehniko, NASO in medicino. Postopek filtriranja vode z reverzno osmozo temelji na filtraciji vode skozi izredno majhne pore tankofilmske kompozitne polprepustne membrane (TCF). Pore tankofilmske kompozitne polprepustne membrane premera 0,1 nanometra (0,0001 mikrona) omogočajo prehod samo izredno majhnim molekulam čiste vode. Tako reverzna osmoza iz vode odstrani klor, slab vonj in okus, organska onesnaženja (kloroform, trihalometane, PCB), pesticide, hormone, hormonske motilce, azbest, svinec, živo srebro, krom, kadmij, baker, barij, radon, natrij, kalij, selen, fluoride, nitrite, nitrate, ciste, bakterije in viruse, ki resno ogrožajo človekovo zdravje.

Javno dostopni podatki analiz vode kažejo, da vsa pitna voda vsebuje poleg netopnih delcev še klor, pesticide, škodljive organske spojine in težke kovine. Število in količina nevarnih kemikalij, ki pristanejo v vodi se iz leta v leto povečuje. V zadnjih 50 letih smo spustili v okolje več kot 100.000 različnih sintetičnih snovi, ki v končni fazi vedno pristanejo v vodi. Med temi nevarnimi snovmi si posebno pozornost zaslužijo hormonski motilci. Hormonski motilci povzročajo težave že v izjemno majhnih količinah. V telesu se obnašajo podobno kot naravni hormoni, njihovo delovanje pa precej zmotijo. Povzročajo hormonske motnje, motnje v razvoju zarodka, odpoved imunskega sistema, zmanjšajo kakovost semenske tekočine, nenormalen razvoj spolnih organov pri dečkih, hormonsko pogojene vrste raka (rak dojke, prostate, mod), nastop prezgodnje pubertete pri deklicah se v zadnjih desetletjih pojavljajo vedno pogosteje. Da gre za resnično veliko težavo, je priznala tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki je hormonske motilce označila kot »globalno grožnjo« za naš planet. In kakšna je res čista voda? Prav gotovo to ni voda v Z reverzno osmozo pridobimo na povsem naraven nakateri so zelo strupen klor (ta se dodaja vodi za dez- čin, brez kakršnegakoli dodajanja kemikalij, kemijsko in infekcijo), pesticidi, kancerogene organske spojine ter mikrobiološko popolnoma čisto vodo! težke kovine. Vir: www.reverzna-osmoza.si

Petelinjek 43 Novo mesto 07 33 41 610 info@ensi.si www.ensi.si

TOPLOTNE ČRPALKE WEISHAUPT PAKET L7 za ogrevanje objektov in tople sanitarne vode v split izvedbi

Cena paketa

5.500 € z vključenim 9,5% DDV

Predvidena subvencija Eko sklada

1.000 €

Kako do čiste zdrave vode? Voda je glavna sestavina človeškega telesa in bistvenega pomena za opravljanje življenjskih funkcij telesa. Telo najbolje deluje, če ima na voljo dovolj čiste vode. Zdravo življenje se začne s čisto vodo. Zelo pomembno pa je, da pijemo res čisto vodo.

mestih se stanovanja velikokrat ogrevajo tudi na zemeljski plin. Če se boste odločili za prenovo, se zavedajte, da menjava ku rilne naprave oziroma peči zahteva vložek nekaj tisočakov. Morda je še najcenejša peč na drva, vendar pa se zavedajte, da je takšna rešitev najprimernejša za podeželske družinske hiše, kjer imajo lastniki dovolj biomase. Če ne, izberite pelete ali toplotno črpalko. Kurilno olje se draži, elektrika in zemeljski plin prideta v poštev zgolj tam, kjer so stanovanja iste zgradbe priključena tudi na isti vir toplotne energije.«

Predvidena višina investicije v sistem toplotne črpalke z upoštevano subvencijo:

4.500 €

Vgradnja toplotne črpalke je investicija v čisto, varčno in okolju prijazno prihodnost, saj zagotovi doseganje emisijskih vrednosti po zahtevanih predpisih in lahko zmanjša stroške ogrevanja do 50%.

Obseg ponujenega paketa je opisan na naši spletni strani www.ensi.si ENSI_letak_A5_TC_spec_sept16.indd 1

20/09/16 08:58


ZANIMIVOSTI

17

Ukinitev registrskih računov

S koncem letošnjega leta bodo registrski računi ukinjeni. Za več kot 200.000 potrošnikov to pomeni, da se morajo do takrat odločiti, kaj storiti z vrednostnimi papirji, ki jih še hranijo. Čeprav nobena od rešitev, ki so na voljo, žal ni brezplačna, pa z informirano izbiro lahko prihranite pri stroških. Za lažjo odločitev smo pripravili osnovne napotke za potrošnike in primerjali stroške med ponudniki trgovalnih računov. Primerjalno ocenjevanje stroškov ponudnikov registrskih računov je četrto v sklopu primerjalnih ocenjevanj, ki jih Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave (MIPOR) izvaja v okviru izvajanja koncesije RS za opravljanje javne službe izvajanja primerjalnih ocenjevanj blaga in storitev. Medije zato prosijo, da obvestijo potrošnike, da bodo na spletni strani www.potrošnikovzoom.si brezplačno dostopne vse informacije in ugotovitve primerjalnih ocenjevanj. Po podatkih Centralne klirinško depotne družbe (na kratko KDD), ki je doslej hranila vrednostne papirje, je število potrošnikov, ki se morajo do konca leta odločiti, kaj storiti, zelo veliko. Letos poleti je bilo odprtih še dobrih 240.000 registrskih računov, vrednost sredstev na njih pa je bila 732 milijonov evrov. »Slaba polovica imetnikov ima v lasti le manjšo količino papirjev, vrednih manj kot 100 evrov, veliko pa je tudi takšnih z večjimi vrednostmi, saj je povprečna vrednost sredstev na računih dobrih 3000 evrov,« sporoča Boštjan Krisper, finančni svetovalec pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS).

Odgovor na to, kaj storiti, je odvisen od vsakega posameznika, predvsem pa od tega, kolikšna je vrednost papirjev in kolikšni so stroški, povezani z različnimi rešitvami. Večina lastnikov je septembra z dopisom KDD že prejela informacijo o tem. koliko in katere vrednostne papirje imajo na registrskem računu.

Med katerimi rešitvami lahko izbira potrošnik? 1. Papirje lahko obdržite: če bi radi še naprej varčevali v papirjih, boste pri enem od ponudnikov odprli trgovalni račun in jih hranili tam, vendar to od zdaj naprej ne bo več zastonj. 2. Papirje lahko prodate: če papirjev nočete obdržati, ker ne želite borznoposredniški hiši ali banki vsako leto plačevati stroškov, jih lahko seveda prodate. Prodajo lahko (žal) izvedete le

Velja ob naročilu 100 kosov. Izkoristite brezplačno oblikovanje.

Kulinarični namig

Ni večje bolečine kot, v dneh žalosti nositi v srcu srečne dni spomine. (Dante)

»Ghost toast« Ghost toast je hiter in enostaven obrok za malico ali zajtrk, kot nalašč za noč čarovnic. Sestavine: • 1 rezina belega toast kruha • 2 žlički masla • 1 rahlo stepen jajčni beljak • za oči npr. paradižnikova omaka – ketchup ali kaj podobnega Priprava: Izrežite obliko duhca v rezino kruha (dobijo se tudi takšni modelčki). Stopite maslo v teflonski ponvi na srednje močnem ognju; toast kruh popecite na eni strani v ponvi, da bo zlato zapečen, za približno 2 minuti. Ta toast v ponvi obrnete in v odprtino dodate jajčni beljak. Pokrijete in kuhate, približno 2-3 minute, da beljak zakrkne. Naredite oči in dober tek !

V 19. letu starosti nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi

NIK HRIBAR

z Mirne, Zabrdje 39 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, za izrečeno sožalje in za vso pomoč. Hvala sošolcem 4.a tehniške gimnazije Novo mesto in sodelujočim pri obredu ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Pripravila. P.U., povzeto po spletu

Opazili smo – prenova Opazili smo + KS Trebnje je postavila poskusno serijo novih cest v Sevnici in na klopi, ki sodijo v serijo nove urbane opreme, ki jo Mirni nameravajo zamenjati prihodnje leto. Poleg klopi Vozniki so kar malo nestrpni pri vožnji iz Boštanja v Sevnico pa tudi skozi Mirno, saj tu poteka obnova ceste. Tudi mi pozivamo voznike k potrpljenju in previdnosti. Da na kratko povzamemo komentarje na FB: da če se dela ni prav in če se ne dela pa tudi ni prav. Pripravila: P.U., foto: FB

prek trgovalnega računa, torej ga odprete in ta- čljivo direktno prositi za ponudbe,« svetuje Bokoj zatem zaprete. štjan Krisper in dodaja: »Pri ZPS so s pomočjo dveh članov preverili odzivnost in ugotovili, da 3. Papirjem se lahko odpoveste: če so večina ponudnikov potrošnikom nudi dobre invaši vrednostni papirji vredni manj, kot so stro- formacije o stroških.« ški prodaje, obenem pa ne pričakujete kakšne- Z dobrim razmislekom in kritično presojo ponudb ga povečanja njihove vrednosti, se jim je morda lahko potrošniki prihranijo, obenem pa bodo pobolje nepreklicno odpovedati in postali bodo last nudnike, ki si manejo roke ob novih zaslužkih države. zaradi ukinitve registrskih računov, prisilili k nižjim cenam poslovanja s trgovalnim računom. 4. Ne storite nič: če do konca leta ne boste Kako odločiti o tem, kaj z delnicami na storili nič, bodo vaši papirji preneseni na sodni registrskem računu? depozit in po petih letih postali last države. Ta možnost ni zelo priporočljiva, saj je lahko pove- 1. Na obvestilu, ki ste ga prejeli od KDD, preverite, katere vrednostne papirje imate in se pozanizana z dodatnimi sodnimi stroški. majte o njihovi vrednosti. Kdor primerja ponudbo, bo prihranil 2. Razmislite o tem, katera od rešitev vam najPri ZPS so opravili pregled ponudbe in ugotovili, bolj ustreza: hranjenje vrednostnih papirjev na da je ta sicer dokaj zapletena, da pa so s pri- trgovalnem računu, prodaja ali opustitev. Vaša merjavo ponudnikov mogoči veliki prihranki. Tako odločitev naj ne bo odvisna le od stroškov, amlahko potrošnik, ki ima delnice v vrednosti 40 pak tudi od vaših pričakovanj, varčevalnih ciljev evrov in jih želi takoj prodati, med najbolj in naj- in morebitnih drugih primernih oblik varčevanja, manj ugodnim ponudnikom prihrani 35,37 evra. ki so vam na voljo. Potrošnik, ki želi obdržati svoje delnice v znesku 3. Na čim več ponudnikov naslovite kratko vpra3000 evrov, pa lahko v prvem letu s primerjavo šanje o stroških, ki bi vam jih zaračunali ali za taponudnikov prihrani do 31,96 evra. kojšnjo prodajo ali pa za prenos in enoletno hranjenje vrednostnih papirjev. Nujno jim sporočite, »Ker na trgu mrgoli kratkoročnih popustov, pred- katere in koliko vrednostnih papirjev imate! vsem na stroške odpiranja trgovalnega računa, 4. Odločite se za vas najprimernejšo rešitev pri ki so pogosto vezani tudi na delnice specifičnih za vas najugodnejšem ponudniku. Vir: ZPS podjetij, je za dobro primerjavo stroškov priporo-

bodo po mestu Trebnje nameščeni tudi novi koši za smeti, koši za pasje iztrebke, nosilci za kolesa, različna postajališča, podzemni in nadzemni zabojniki za smeti, informacijske table, javna stranišča, ambientalne luči... Vir in foto: FB

Laserska operacija oči že od

539 € na oko

Za vedno brez očal Zagotavljamo vam: ź ź ź ź ź

Brezplačen pregled (velja v primeru posega) 20% popust (velja le pri določenih očesnih centrijh) BON za 100 EUR (po izpolnitvi obrazca o zadovoljstvu) Garancija na zadovoljstvo možnost brezplačne nočitve v primeru posega v Zagrebu

Doktor 1A je medicinska agencija, katera ocenjuje zadovoljstvo pacientov v zdravstvu na osnovi anketiranja pacientov, ki so poseg že opravili. Naše povpraševalce obveščamo o zadovoljstvu pacientov pri zdravnikih oz. ponudnikih s katerimi sodelujemo. Stranke, katere opravijo poseg preko Doktor 1A, lahko prejmejo 50 € povračila ali pa povrnjene stroške pregleda. Velja le ob izpolnitvi obrazca o zadovoljstvu pacienta po posegu.


18

NASVET

Kje so meje samoumevnega, pravic in dolžnosti v odnosu starši–otroci? Otroci so naše največje bogastvo. Otroci so naša prihodnost. Na mladih svet stoji. Vse to (in verjetno še kakšen) so reki, pregovori, ki izhajajo iz izkušenj in modrosti naših prednikov. Večina nas, ki smo starši, smo ob rojstvu svojih otrok občutili največjo mogočo srečo, dobili največji dar v svojem življenju in dobili tudi novi smisel svojega življenja. To so občutki, ki jih je zelo težko opisati, najbolje jih razume tisti, ki je to doživel. Poznamo pa tudi pregovore, kot so: »Majhni otroci, majhne skrbi, veliki otroci, velike skrbi«. Ali pa: »Majhen otrok te vleče za krilo, velik pa za srce.« Ko se otrok rodi, ko je majhen in nebogljen, so vse naše skrbi usmerjene k temu, da zagotovimo njegove osnovne življenjske potrebe. Predvsem da ga nasitimo, da poskrbimo za njegovo osebno higieno in da ga dobro opazujemo ter spremljamo njegovo rast in razvoj, morebitne nepravilnosti in bolezni ter ukrepamo, kot je treba. V tem obdobju se nam zdi najhuje prav to: bolezen in morebitne razvojne nepravilnosti. Obiščemo zdravnika, vse mogoče strokovnjake, sprašujemo za nasvete po forumih, prebiramo izkušnje drugih, skratka vse bi dali in vse naredili, da bo naš otrok zdrav in zadovoljen. Hkrati pa nam otrok s svojim napredkom v razvoju, rasti in različnimi veščinami ter spretnostmi, ki jih pridobiva, vrača neizmerno količino radosti, veselja in ponosa. Že v zgodnjem obdobju je zelo pomembno, kako navadimo in vzgojimo svojega otroka. Otroka vzgajamo od rojstva. To je zelo odvisno tudi od naše zrelosti. Vsak otrok preizkuša, kje so njegove meje, na nas pa je, da mu znamo to na primeren način pokazati, ga naučiti samostojnosti in odgovornosti. Čeprav živimo v potrošniški družbi, otroci »morajo« imeti vse, kar imajo vrstniki, se je pa koristno zavedati, da so vrednote v odnosu. Otrok od nas pričakuje varnost, ki mu jo lahko damo samo prek odnosa. Do otrok moramo biti odkriti, v komunikaciji jih je treba upoštevati kot enakovredne partnerje, jim dati možnost, da odgovorno soustvarjajo naše družinsko življenje. Zelo pomembno je zaupanje. Mogoče ta vrednota še najbolj izstopa v občutljivih najstniških letih, saj vemo, da najstniki radi iščejo razne »vzornike« zunaj doma. Prav ti pa so lahko zelo različni. Kot starši vidimo mnogo prežečih nevarnosti in pasti. Naš strah je popolnoma upravičen, saj se vsak dan srečujemo z zgodbami, ki mlado življenje zelo zaznamujejo. Zavedati se moramo, da svojih otrok ne moremo zaviti v vato, ne moremo jih obvarovati pred škodljivimi razvadami mest in prostorov, za katere menimo, da zanje niso primerni. Ne, lahko pa svoje otroke vzgojimo tako, da znajo živeti mimo tega. Kot je bilo že omenjeno, pri tem igra vlogo zaupanje. Lažje je, če otrok ve, da nam lahko zaupa, da bo sprejet in ljubljen kljub temu, da je naredil kaj narobe, da bo prišel po nasvet k nam, da ga ne bo strah povedati resnice. Če s svojo vzgojo dosežemo to, lahko tudi mi svojemu otroku zaupa-

mo, mu to tudi povemo in mu s tem še okrepimo bujali otroke k različnim aktivnostim, bodisi ker so sami kdaj to želeli, pa niso imeli možnosti, ali odgovornost. pa so bili toliko tekmovalni in želeli od svojega Današnji svet je drugačen otroka, da je najboljši. Dejstvo je, da je bilo veMladina je drugačna, kot smo bili mi v njihovih liko časa in denarja porabljenega za lepo prežiletih. Da, to zelo radi rečemo. In je tudi res in ver- vet prosti čas naših otrok. Potem so tu še razna jetno je tako tudi prav. Spremenilo se je življenje potovanja, plačevanje stroškov življenja v drugih in se spreminja naprej, tu je informacijska doba, krajih in finančna podpora, dokler pač naš otrok nekateri rokodelski poklici so že izumrli, nekateri »ne pride do kruha«. Do tu je še vse lepo in prav. so tik pred tem. Kot so se te stvari spreminja- Ko pa naši otroci odrastejo, pa se pogosto pole v pretekli zgodovini, tako se spreminjajo zdaj stavi vprašanje, ki je navedeno v naslovu. in naši vnuki bodo verjetno že delali na delovnih Današnji čas nam je prinesel recesijo, veliko mestih, ki sploh še ne obstajajo. In kaj potem podjetij je propadlo, mnogo ljudi je ostalo brez lahko naše otroke in vnuke naučimo mi, »baby dela in posledično brez dohodka. Novih služb boom in X-generacije«? Naše produktivno obdo- ni, za nameček, pa, kdo si želi delavca v poznih bje temelji na etičnih odnosih, lojalnosti, pomenu srednjih letih? Lahko ima sicer visoko izobrazbo, izobrazbe in ustvarjalnosti. Eno od poimenovanj vendar pa gre tehnologija tako hitro naprej, da je zaman iskati delo zanj. Ljudje so v svojih najbolj produktivnih letih trdo delali, si ustvarili družine, poskrbeli za otroke, jim omogočili lepo in brezskrbno otroštvo, zgradili hiše, za katere so najeli kredite in so jih še dolžni odplačevati, in zastavili hipoteke. Otroci pa, nekateri so z visoko izobrazbo v dobro plačanih službah, pogosto pa samski in je njihova vrednota samo kariera, drugi, lahko tudi izobraženi, vendar brezposelni, doma pri starših, najmanj pa je takih, ki so samostojni in so si ustvarili svoje družine. je tudi »sendvič« generacija, kar pa pomeni, da Kako se počutimo starši? smo na nek način odgovorni navzgor, torej do svojih staršev in navzdol do svojih otrok – smo V prvem primeru smo veseli in srečni, da je nav sendviču. Pogosto to predstavlja velik stres, šemu otroku uspelo. Doštudiral je, seveda ni posaj imamo v sebi neko moralno obvezo. Želimo membno, koliko nas je to stalo, zdaj gradi svojo pomagati svojim staršem in poskrbeti zanje, ko kariero, pride na kosilo, večerjo, kar nas zelo raztega ne zmorejo sami, po drugi strani pa se ču- veseli, včasih mimogrede pričakuje še kakšno timo dolžni nesebično skrbeti za svoje otroke. uslugo, ki je seveda samoumevna. Je samozaRavno tu pa se pogosto pokažejo velike razlike vesten, zaveda se svoje vrednosti, ni pripravljen med nami in našimi odraslimi otroki. Dolžnosti in deliti ne svojega časa niti denarja z nikomer, torej pravice med starši in otroki ureja zakon. Vendar tudi ne potrebuje stalnega partnerja, ker se pač pa je žalostno, da včasih pride do situacije, ko je ni pripravljen prilagajati. Ne zanima ga, koliko metreba določila zakona ugotavljati formalno. Seve- sečno stane kredit za hišo, v kateri živi, saj je »sada pa je prav, da tak zakon imamo, saj vemo, da moumevno, da mu to pripada«. Pa saj je kredit na starše, saj ga ni on najel. Egoizem ali pravica? smo tako starši kot otroci zelo različni. Kakšni so naši otroci? Takšni, kakršne smo Kaj pa sočutje, duša, srce? Oko staršev takšnevzgojili. Eden od dejavnikov je genetski, drugi ga otroka je pogosto solzno in duša trpi. Potrpijo, del je prispevek naše družbe, ostalo pa so naša kolikor zmorejo, saj je vendar njihov otrok, če bi vzgoja in vzorci, po katerih so otroci od malega mu kaj rekli, bi se lahko odselil. Da, tako so ga z nami živeli. Vse pogosteje ugotavljamo, da se naučili, od malega je bil pomemben samo otrok, te mlajše generacije naših otrok precej razlikujejo sebe in svojih potreb starši niso spoštovali in tudi od nas. V svoji vnemi, da bi jim bilo čim lepše, takemu otroku je to samoumevno. Ali tak otrok smo se kot starši odpovedali mnogim stvarem, ceni in spoštuje svoje starše? da smo lahko nudili svojim otrokom, kar so že- Nekateri otroci so še doma pri starših, pogosto leli ali celo izsiljevali, ne p,a kar so potrebovali. brezposelni. Kako se počutimo njihovi starši? ZaPoleg materialnih dobrin, od katerih je velik del skrbljeni smo, ker je naš otrok brez službe. Trudil takšnih, ki jih sploh niso potrebovali in so rezultat se je, doštudiral, zdaj ima diplomo, pa ni službe. potrošništva ter medijskih zgodb, ki »perejo mo- Seveda nam vest govori, da ga moramo materižgane«, pa do omogočanja različnih športnih in alno podpirati. Družba je vsega kriva. Ja, takšni prostočasnih aktivnosti, ki potrebujejo finančno primeri niso redki. Vendar pa, če se ozremo napodporo in tudi naš čas, porabljen za prevoze. zaj v zgodovino, vidimo, da so se ves čas doPustimo zdaj, da so tudi nekateri starši vzpod- gajale spremembe. Bili so težki časi, a človeštvo

je preživelo. Kako? Z delovnimi navadami, trdim delom in s tem, da so verjeli v prihodnost. Delovne navade? A smo mi tega svoje otroke sploh naučili? Mar vedo, da nič ni samoumevno, da se je za vse treba potruditi? Mogoče je včasih treba stopiti par korakov nazaj (pozabiti na svojo diplomo in začeti delati, kar pač je, saj z delom dobimo izkušnje, dober občutek in še plačilo), da si lahko vzamemo zalet za naprej. Kljub težkim časom še vedno velja rek, da dobi delo vsak, kdor le hoče delati. Vsako delo je častno in vsako delo v sistemu je enako pomembno. Najmanj pa je danes takih otrok, ki so samostojni in so si ustvarili svoje družine. Kako se počutimo starši? Ponosni smo na svoje otroke, ki so se osamosvojili, si ustvarili družine. Veseli smo, ko pridejo na obisk, pripeljejo vnuke. To je balzam za dušo in nekakšno plačilo za naš starševski trud. Kje so torej meje samoumevnega, kje so meje pravic staršev in pravic otrok, kje so meje dolžnosti? Eno je napisani zakon, pa ga pustimo ob strani, drugo, mnogo pomembnejše pa so naša vest, zavedanje in morala. Odnos med starši in otroci kot tudi ostali odnosi, temeljijo na vsem, kar je napisano, predvsem pa na vzajemnem spoštovanju. Družina je osnovna celica družbe in naj bi predstavljala varnost za vse člane. Da to dosežemo, je potrebna odkrita, pristna in poštena komunikacija. Večina otrok ve za svoje pravice, pogosto pa se ne spomnijo dolžnosti, predvsem moralne. Kje smo zašli? Vedno so bile generacijske razlike, vendar ni bilo toliko sebičnosti in samozavestnega egoizma. Kolikšno vlogo ima pri tem naša vzgoja? Kolikšna je vloga permisivne vzgoje? Kolikšna je vloga naše družbe in socialne države? Vprašanja brez jasnih odgovorov. In kje so meje? Meje v odnosih so tam, kjer se obe strani dobro počutita, da si ne posegata v varnost, osebne pravice, da se spoštujeta in vzajemno sodelujeta in si pomagata pri reševanju življenjskih situacij. Živite s srcem in bodite zdravi! Vir in foto: Mojca Lokar, samostojna svetovalka za promocijo zdravja

Na testiranju so zmagali slovenski vložki Potrošniške organizacije so na velikem mednarodnem testu tokrat preizkusile več kot 100 različnih vložkov in tamponov. Testi so pokazali, da so razlike v kakovosti med tamponi manjše kot med vložki. Sicer pa so na testu zmagali prav vložki, ki so jih poslali iz Slovenije, so sporočili iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS). LJUBLJANA – Vložki in tamponi so zelo zahtevne teste večinoma dobro prestali, a pri nekaterih brez težav le ni šlo. V izdelkih so našli tudi sledi neželenih kemikalij, kot so glifosat, ampa in drugi pesticidi, vendar v dovoljenih mejah. Prav tako so bili laboratorijski rezultati večinoma dobri pri preverjanju vsebnosti oz. ostankov klora v izdelkih – le v redkih izdelkih so odkrili ostanke klora in še to v tako majhni količini, da za uporabnice ne pomeni nevarnosti. Za test so izbrali vložke in tampone, ki so primerni za dnevno rabo, torej imajo na embalaži oznako normal, regular in so večinoma označene s tremi do petimi kapljicami, čeprav ni enotnega standarda, kaj naj bi pomenilo število kapljic. Za tampone in vložke je poleg kemične neopo-

izkazalo dejstvo, da so se vlakna pri uporabi do neke mere »izgubila«, kar v praksi pomeni, da so posamezna vlakna ostala v nožnici. Pri najslabšem tamponu na testu, ki ga ni na slovenskem trgu, se je pri vsaki uporabi iz tampona povprečno odluščilo kar 23 miligramov vlaken, so sporočili iz ZPS. Zlata vreden nasvet

rečnosti zelo pomembno, da primerno vpijajo in da se tampon v nožnici ne »razgradi«. Tamponi z vpijanjem niso imeli težav in marsikateri je svoje delo opravil za oceno zelo dobro. Pri nekaterih tamponih se je za problematično

In čeprav pri tamponih na testu, ki so na voljo v Sloveniji, večjih težav z izgubo vlaken ni bilo, na zvezi svetujejo potrošnikom, naj ne uporabljajo tamponov, ki so se že pred uporabo poškodovali in njihova površina ni gladka, saj se je v laboratoriju izkazalo, da je pri takšnih tamponih izguba vlaken večja.

Pri vložkih pa se je na testu izkazalo, da ni pomembno le, iz katerih materialov so izdelani, ampak tudi njihova konstrukcija. Tekočino so bolj vpijali vložki, pri katerih je notranja plast razporejena tako, da predstavlja za tekočino tudi mehansko oviro. V laboratoriju so med drugim preverili tudi prisotnost več vrst alergenov. Razen v enem od vzorcev, ki ga pri nas ni mogoče kupiti, so bile vse vrednosti v mejah dovoljenega oz. v sledeh. V vložkih so alergene snovi predvsem posledica dodanih dišav, zato naj ljudje, nagnjeni k alergijam oz. tisti, ki želijo zmanjšati število kemikalij, ki so jim vsak dan izpostavljeni, ne uporabljajo odišavljenih vložkov in tamponov, še svetujejo na ZPS. Vir: STA, M. S. Foto: Pixabay


ZDRAVJE

19

Štirje triki za prekinitev odlašanja »Moral bi že začeti s pripravo predstavitve za službo. Pa pospraviti bi moral posodo. Dobro bi bilo tudi, če bi danes vsaj malo telovadil. Ja, vse to bom danes naredil. Zdajle samo na hitro pogledam, kaj je na televiziji. Potem se bom pa res takoj vsega lotil. Če ne danes, pa zagotovo jutri.« Vam je to kaj znano? Včasih znamo biti pravi mojstri v odlašanju. Izmišljujemo si izvirne razloge za odlašanje in postanemo pravi strokovnjaki v prepričevanju samega sebe, da je na primer odsotno brskanje po spletu pravzaprav trdo delo. Uspeh se nam medtem vztrajno izmika.

Najverjetneje ne bomo nikoli imeli dovolj časa, da bi naredili vse, kar moramo in kar si želimo. Skoraj vedno pa imamo dovolj časa, da opravimo, kar je najpomembnejše. Paretovo načelo pravi, da 20 odstotkov dejavnosti, ki jih naredimo, vpliva

Kako lahko odlašanje premagamo in postanemo uspešnejši? 1. Vsak dan najprej opravimo najpomembnejšo nalogo Neuspešni ljudje počnejo aktivnosti, ki so lahke in zabavne – namesto aktivnosti, ki so ključne za uspeh. Dan si zapolnijo z aktivnostmi, ki le malo vplivajo na njihov uspeh. Ponosni so nase, kadar se zelo trudijo in pogosto pozabijo, da trud ni nujno tudi pokazatelj uspeha. Kljub trudu smo lahko neuspešni in obratno. Imeti torej dan zapolnjen z aktivnostmi ni isto kot biti učinkovit. Biti v službi in večino časa porabiti za klepetanje s sodelavci, sprotno odgovarjanje na nepomembno elektronsko pošto in pitje kave nas ne bo vodilo k uspehu. Seveda lahko na našo učinkovitost pozitivno vpliva tudi počitek. Pomembno pa je, da ločimo počitek od kradljivcev časa. V času odmora, ki si ga zavestno vzamemo, fizično ali psihično poskrbimo zase, medtem ko kradljivci časa ne doprinesejo k višji kakovosti našega vsakdana. Za večjo učinkovitost je ključno, da identificiramo, kateri so naši najpogostejši kradljivci časa. Pogosti kradljivci časa so zlasti družabna omrežja, televizija, igranje iger na računalniku ali telefonu, neosredotočeno brskanje po spletu, nepotrebni sestanki itd.

na kar 80 odstotkov uspeha. Vprašajte se torej, kaj je tisto, kar ima največji vpliv na vaše rezultate. Kaj je prva stvar, ki jo naredite v svojem tipičnem delovnem dnevu? Je to nekaj, kar vam resnično prinaša rezultate ali je to le nekaj, kar vam zapolni

čas in daje občutek, da ste pridni in delovni? Ni koliko dela ima še pred sabo, zaradi česar je zatorej treba, da veliko delamo, pač pa da delamo čela izgubljati motivacijo in pisanje odložila. Predprave stvari. stavila sem ji tako imenovani Zeigarnikin efekt. Gre za psihološki koncept, ki pravi, da si bolje za2. Načrtujmo dan pomnimo nedokončane naloge kot dokončane. Za uspeh je ključno, da si postavimo cilje. Velika Ko nekaj začnemo in tega ne dokončamo, nam večina ljudi si ciljev ne postavi, temveč ostaja pri je neprijetno, zato se na nedokončano nalogo neopredeljenih željah (npr. »Rad bi zaslužil več.«). večkrat spomnimo in jo želimo urediti. S tem ko Postavimo si konkreten cilj, ki ga lahko merimo in nalogo dokončamo, se naša notranja napetost ga tudi terminsko opredelimo (npr. »Do novembra sprosti. Doživljamo tudi občutek zadovoljstva in 2017 zaslužim mesečno vsaj 2000 evrov.«). Nato ponosa nad opravljenim delom. Zeigarnikin efekt opredelimo, katere so tiste aktivnosti, ki v najve- torej pravi, da si napol opravljena dela želimo dočji meri doprinesejo k uresničitvi našega cilja. Kaj končati. V tistem trenutku ni treba, da si zamislimo je torej tisto, kar lahko storimo danes in nas vodi celoten potek naloge. Niti ni potrebno, da se lotik našemu cilju? Zelo koristno si je napisati načrt mo najtežjega vidika naloge. Pomembno je le, da dneva večer prej. Tako si bistveno povečamo z njo začnemo. To je naredila tudi moja klientka. možnosti, da bomo čez dan opravljali aktivnosti, Namesto da bi se še naprej slabo počutila zaradi ki nas resnično vodijo k uspehu in se lažje ubranili diplome, se je odločila, da bo vsak dan vsaj petnajst minut aktivno pisala. To se ji je zdel povsem že omenjenih kradljivcev časa. dosegljivi cilj. Prvi dan se je lotila tistega dela di3. Postavimo si rok plome, ki ji je bil najbolj zanimiv in najlažji. Kmalu Ob načrtovanju večjih nalog nam lahko koristi, da je ugotovila, da v enem tednu naredi več za diobveznost razdelimo na več manjših delov ter si plomo, kot je prej v enem mesecu. Pomembno je za vsako posebej določimo rok. Svoj cilj nato de- torej, da preprosto začnemo. Izberemo si tisti del limo z drugimi ljudmi. To ustvarja pozitiven pritisk opravila, ki nam je najbolj simpatičen in ga narediin občutek nujnosti. Z ustvarjanjem pozitivnega mo. Ko bomo enkrat začeli, si bomo nalogo želeli pritiska povečujemo svojo motivacijo in si tako tudi dokončati. močno povečamo možnosti, da bomo nalogo Uspeh je le redko rezultat enega samega večjega resnično izvedli. dogodka. Resničen in trajen uspeh je namreč seštevek vsakodnevnih učinkovitih delovnih navad. 4. Zeigarnikin efekt Pred časom je bila pri meni na terapiji študentka, Avtorica: Katja Z. Istenič, ki je že več mesecev odlašala z začetkom pisanja psihologinja in psihoterapevtka pri diplomskega dela, kljub temu da ji je bilo dokonHočem več (www.hocem-vec.com) čanje študija zelo pomembno. Vsakič ko se je pripravljala na pisanje diplome, je začela razmišljati,

Naravna čistila za vsak dom Vsak rad prebiva v čistem domu, le malokdo pa si želi, da bi bil ta prepojen s škodljivimi kemikalijami, nezdravimi snovmi in umetnimi pripravki, ki se zažrejo v stene, pohištvo, tla in tkanine, vmes pa prepojijo tudi zrak, ki ga vsakodnevno dihate. Naravna čistila so rešitev za marsikatero težavo. Poleg tega da dom očistijo nesnage, domača čistila tudi ne škodijo vašemu zdravju. Naravna čistila bi lahko poimenovali tudi domača čistila, saj gre v bistvu za sestavine, ki so dnevno prisotne skoraj v vsakem gospodinjstvu. Gre torej za čistila, ki jih lahko naredimo sami, ne onesnažujejo okolja in ne vsebujejo strupenih snovi. Med naravna čistila lahko štejemo sodo bikarbono, kis, limono, sol, pecilni prašek, eterična olja, tako imenovano marsejsko milo in še kaj. Iz teh sestavin (z nekaterimi dodatki) lahko naredite odlična naravna čistila. In ko jih boste preizkusili enkrat, se jih ne boste želeli znebiti. Soda bikarbona in kis Soda bikarbona je izredno hvaležna gospodinjska sestavina, ki jo velikokrat podcenjujemo. Odstranjuje mastne madeže, razkužuje, dobrodošla je pri pranju perila in uravnava pH, v kombinaciji s kakšnimi dodatki pa dela skoraj čudeže, zato jo nujno imejte v kakšni omarici, da bo vedno pri roki. Domača čistila, kot je soda bikarbona, so uporabna za pranje perila celo na 90 stopinjah Celzija, prav tako je ta prašek uspešen pri čiščenju kakšnih loncev, nakita, plastike, keramike, porcelana … Sode bikarbone ne mešajte s kemičnimi čistili, ampak ji zgolj nanesite na krpo in dodajte malo vode, da se bo lažje razlezla po umazani površini. Odstranjuje tudi vonj (na primer v čevljih ali v hladilniku), odlično polira in beli. To je sestavina, brez katerih naravna čistila ne bi bila to, kar so, se strinjajo mnogi, ki so že preizkusili njeno moč. Za domača čistila je izredno uporaben tudi kis, ki vsebuje ocetno kislino, s tem pa čisti in razkužuje hkrati. Uporabimo ga lahko za čiščenje oken, loščenje pomivalnih korit, namesto mehčalca (v tem primeru izberite nearomatiziranega), razku-

kot pralni prašek ali večnamensko čistilo, eterična olja pa poleg prijetne arome uporabljamo tudi za razkuževanje in dvig razpoloženja. V času, ko z vseh strani napadajo virusi in bakterije, uporabite eterično olje čajevca, sivke in evkalipta, v gospodinjstvu pa bodo uporabna tudi eterična olja limone in pomaranče. Ko delamo domača čistila, eterična olja dodamo pralnim praškom, čistilu za stekla in drugim pripravkom, ki jih želimo odišaviti.

cu čiščenja podrgnite s časopisnim papirjem. In ko smo že pri časopisnem papirju: položite ga na dno koša za smeti, kjer bo vpijal umazanijo in neprijeten vonj. Poseben izziv za naravna čistila je gotovo tudi plesen. Ta naj bi izginila s pomočjo eteričnega olja čajevca, ki ga dodamo vodi in razpršimo po površini.

Nekaj trikov, kako uporabiti naravna ževanje delovnih površin, odstranjevanje mila, čistila plesni in vodnega kamna, neprijetnega vonja Marsikatero površino lahko zgledno očistite zgolj … Učinkovita domača čistila lahko naredite kot s soljeno vodo, sol pa lahko uporabite tudi za kombinacijo soli, sode bikarbone in dodatka še česa tretjega. Pri kisu pa morate na nekaj tudi paziti: ne uporabljajte ga na kamnu (na primer marmorju), ker ga lahko razžre. Je pa zato toliko uporabnejši za ekološko čiščenje hladilnika in stekel, odstranjevanja mravelj in pleveli, blaženje posledic pikov insektov in celo za mehčanje las. Res je: nekateri priporočajo, da v vodo za izpiranje las dodate malo kisa in razlika bo občutna, tako da lahko domača čistila v bistvu uporabite tudi za nego.

Doma je vedno dobro imeti naravna čistila, ki jih lahko uporabite praktično kadar koli. Namesto da imate v omarici torej vrsto različnih plastenk in razpršil, imejte le domača čistila iz naslednjih sestavin: vroči vodi dodajte malo kisa in sode ter eterično olje limone in evkalipta. Ta kombinacija naj bi učinkovito čistila kopalnice, stranišča in delovne površine, zato ga le preizkusite. Zavedati pa se morate, da trdovratnejši madeži zahtevajo tudi trdovratnejša naravna čistila. Kadar jih ne gre odstraniti, zanje uporabite morda več kisa ali več sode ter manj vode, vsekakor pa boste le s preizkušanjem našli tista prava domača čistila, ki vas nikoli ne bodo pustila na cedilu.

Naravna čistila: tudi limona, sol, milo … madeže na oblačilih, medtem ko bodo okna in tla zasijala s kombinacijo vode in kisa ali limoPri čiščenju doma je nepogrešljiva tudi limona, ne. Madeži na steklu, milo in vodni kamen bodo ki vsebuje citronsko kislino in ima zelo nizek pH. izginili, če boste uporabili čistilo, kot je voda z Tako je močna, da odstrani madeže, hkrati pa limoninim sokom in kisom, trdovratnejših madetako blaga, da ne poškoduje površin. Deluje tudi žev pa se lotite z mešanico limoninega soka in kot belilo, medtem ko je zelo pripravna tudi za od- sode bikarbone. Za tla je primeren celo dodaišavljenje prostorov. Domača čistila lahko naredi- tek olivnega olja, za straniščno školjko pa soda mo tudi iz soli, ki je hkrati brusilo in belilo. Tudi mar- bikarbona v kombinaciji s kisom. Mešanica teh sejsko milo je odlična sestavina. Nastrgajte ga in dveh sestavin menda učinkovito očisti tudi fuge mu dodajte malo vroče vode. To lahko uporabite med ploščicami, ko se lotite oken, pa jih po kon-

Univerzalni recept

Avtorica: Mojca Sladič Foto: Pixabay


20

ZDRAVJE

Znaki in zdravljenje gripe Gripa je nalezljiva bolezen, ki ji v svojem življenju le malokdo uide, nekateri pa se z njo spopadajo večkrat, saj se med ljudmi izredno hitro širi. Gre za akutno virusno bolezen dihal, katere sezona se začenja prav v tem času. Gripa namreč najbolj razsaja prav od jeseni do zgodnje pomladi. Za to bolezen v eni sezoni zboli od pet do deset odstotkov prebivalstva. Gripa načeloma ni nevarna, je pa treba posebno pozornost nameniti obolelim za gripo, ki so že tako kronični bolniki z boleznimi srca, pljuč, jeter, ledvic in še česa. Tudi sladkorni bolniki naj bodo v času, ko gripa razsaja, še posebej previdni.

počitek, ob tem pa ne pozabite na pitje velikih prek, ampak si pri tem pokrijte usta. K zdravniku količin tekočine. Priporočajo zlasti čaj, vitamine ne hodite vsaj prve tri dni, da se ne bo gripa z in tople napitke. Hrana naj bo v tem času lah- vas razširila še na pol čakalnice in zdravstveno ka, dom pa dobro prezračen. Suh in hladen zrak osebje. Če že morate slišati njegovo mnenje, dražita žrelo, zato poskrbite, da bo v prostorih ga raje kar pokličite, pa se bosta pogovorila o toplo in vsaj malce vlažno. To lahko dosežete vašem stanju. Zdravnika obiščite šele, ko po neže s posodo vode, ki jo postavite na radiator. kaj dneh počitka ni izboljšanja, če visoka vročina Znaki gripe Povišano telesno temperaturo zdravimo s temu kljub zdravilom ne pade in če se kašlju pridruži Gripa pride nenadno: kar naenkrat se lahko zač- primernimi zdravili, sicer pa se zavedajte, da bo še težko dihanje. nejo hudi glavoboli, visoka telesna temperatura, bolečine v mišicah, težave s pekočim žrelom in suhim kašljem, tako da nam ne preostane drugega kakor obiskati toplo posteljo in tam nekaj časa ostati. Med znaki gripe navadno ni izcedka iz nosu ali zamašenega nosu, občutimo pa lahko izrazito utrujenost oziroma izčrpanost ter izgubo Pokličite ali pošljite povpraševanje apetita, kar lahko traja celo do tri tedne. pravočasno cepili, vendar je ta odločitev vaša. O tem povprašajte svojega zdravnika. Cepljenje je namreč samoplačniško (12 evrov), razen če spadate v kakšno od občutljivejših skupin, zavedajte pa se, da lahko s to odločitvijo zavarujete sebe in svojo družino.

Kako se gripa prenaša Bolezni, kot je gripa, se prenašajo kapljično, s kihanjem, kašljanjem in glasnim govorjenjem, ob tem pa tudi prek telesnih stikov, zlasti z rokami. Zato strokovnjaki priporočajo preventivno ravnanje, ki je v tem času, ko se sezona gripe šele začenja, zelo dobrodošlo. Znaki gripe se morda ne bodo pojavili, če se boste izogibali obolelim ljudem, zmanjšali rokovanje in dotikanje ter se izogibali večjim skupinam ljudi. Kužne kapljice zlahka prepotujejo razdaljo do enega metra, lahko pa na površini kljuk, telefonom, jedilnega pribora in drugih predmetov preživijo več ur. V času, ko se začenja sezona gripe, pijte veliko tekočine, zlasti čaja, uživajte veliko sadja, skrbite za telesno pripravljenost in redno zračite stanovanje. Dobrodošlo je tudi pogostejše umivanje rok z milom in vodo ter čiščenje površin, ki se jih dotikate. Gripa se skoraj gotovo ne bo pojavila, če se boste

lja d

Ve

070 833 833 - tisk@magmamedia.si

Gripa ima inkubacijsko dobo, ki navadno traja od enega do štirih dni, je pa pogostejša pri otrocih, pri odraslih s kroničnimi srčnimi in dihalnimi boleznimi, pri nosečnicah in imunsko oslabljenih ljudeh pa se gripa lahko razvije tudi v pljučnico, zato je pri teh skupinah lahko še posebej nevarna.

JA

15.

vročina nekaj dni pač trajala, kar koli boste naredili. Kadar se temperatura telesa že nevarno zviša, lahko telo hladite z vodo (hladni obkladki po vsem telesu, prhanje z mrzlo vodo, kopanje v mlačni vodi).

Zdravljenje gripe zahteva vsaj teden dni počitka od vsega, lahko pa seveda za to, ga vas gripa ne bo obiskala, največ naredite že prej. Gripa namreč ne počiva in nikoli ne morate vedeti, kje vas virus čaka.

Kadar gripa s seboj prinese nadležen in boleč kašelj, se izogibajte vsemu, kar draži dihala in grlo (cigaretni dim, močne začimbe, gazirane pijače, mraz ...), lahko pa se poslužujete tudi katerega od pripravkov, ki jih dobite v lekarni. Bolečin v sklepih ne zahtevajo posebnega zdravljenja, ampak zgolj počitek, saj so te bolečine zgolj prehodne narave. Če menite, da zdravljenje gripe poteka z antibiotiki, se močno motite, saj so ti namenjeni bakterijskim boleznim. Antibiotik lahko celo poruši občutljivo ravnovesje med bakKaj je torej treba storiti za tako imenovano zdra- terijami in virusi v prid virusov, tako da se lahko vljenje gripe? Najpomembnejši je nekajdnevni bolezen (gripa) pokaže v še hujši obliki. Antibiotikov nikoli ne jemljite na svojo roko. V času, ko so znaki gripe še prisotni, ne obiskujte kroničnih bolnikov, nosečnic in majhnih otrok, saj so vsi ti bolj dovzetni za to bolezen.

Avtorica: Mojca Sladič Foto: Pixabay

Zdravljenje gripe Zdravljenje gripe navadno traja kakšen teden, znaki gripe pa ostanejo še dlje. Da bo jasno: gripe kot bolezni ne zdravimo, temveč to počnemo samo s simptomi, ki so našteti zgoraj. Kar zadeva zdravljenje gripe, je učinkovito samo preventivno in s cepivi, sicer pa gripa izzveni sčasoma, z upoštevanjem nekaterih nasvetov zdravnikov in morda nekaterimi zdravili za simptome, ki jih gripa prinaša.

Da se znaki gripe ne bodo razširili še na druge Najbolj kužni smo v prvih dneh bolezni, zato ta čas ostanimo doma, pijmo dovolj tekočine, če je treba, pa vzemimo zdravila proti vročini. Ko imate gripo, nikar ne kihajte in kašljajte vse pov-

NoČ ČAROVNIC 29.10.2016 na bowlingu z DJ-em

Za nasmeh – šotorjenje pod sevniškim gradom Mladi popotnik, kolesar iz Belgije, ki že 3 mesece potuje po Evropi, je postavil šotor in prenočil v grajskem vinogradu. Srečno mlademu turistu na poti želimo tudi mi. Foto: Grad Sevnica

PREDNOVOLETNE ZABAVE V MESECU DECEMBRU (petki in sobote) DO 300 OSEB

AK

o1

.12 .20

in ostalega novoletnega programa

AK CIJA AK CIJA CI

Zdaj je čas za tisk koledarjev

NEDELJSKA KOSILA že od 9 € naprej jEDI Z ŽARA NA OGLJE

jEDI PO NARTOČILU IN PICE

ROJSTNODEVNE ZABAVE OBLETNICE POROČNA SLAVJA | POGOSTITVE ZA SKUPINE

070 833 833


ŠPORT AKCIJA

PROSTOSTOJEČIH PEČI na pelete

-33% FIRE

NA VSE MODELE!

Kvaliteta in zanesljivost zagotovljena.

041-575-176 g. Zvone 041-219-433 ga. Polona

V naši pestri ponudbi lahko vam nudimo dostavo in montažo vseh vrst kaminov in peči na drva, pelete kot tudi kombinirane peči PELETI /DRVA.

Akcijo preverite na naši spletni strani www.kamini-luzar.si ali na e- meil info@kamini-luzar.si

HITRO TISKANJE • letaki • vizitke • kuverte • plakati • nalepke

• majice • zgibanke • jumbo plakati • transparenti • zastave

www.magmamedia.si, tisk@magmamedia.si

21

UGODNA IZDELAVA: • reklamnih tabel PVC l• svetlobnih reklamnih tabel

070 833 833

Kristina Erman v osmini finala lige prvakinj Sevniški karateisti na mednarodni tekmi Nizozemski klub Twente je še drugič premagal praško Sparto. do štirih odličij skem klubu Twente. Po domači zmagi nad Spar-

Mednarodno tekmovanje osnovnih šol, kadetov, mladincev, članov in

to je klub Twente slavil tudi v Pragi. Ermanova je srečanje začela v začetni enajsterici, na položaju veteranov je bilo sredi oktobra na Hajdini. leve bočne branilke. Klub Twente, ki je tudi niPrva je po zlati medalji posegla Klara Štigl, ki je zozemski državni prvak, je povedel v 28. minuti, bila po koncu drugega kroga izenačena s sotekmovalko, a po ponovnem nastopu odločno a so gostiteljice ta gol izenačile preko Staskove. prepričala sodnike, da si prav ona zasluži naslov Domačinke so se v težavah znašle, ko je Ringeprvakinje. Z odličnim nastopom med višjimi palova prejela še drugi rumeni karton, Twente pa sovi se je na stopničke uspelo uvrstiti tudi Lii Draje v zaključnih minutah zmago potrdil z dvem gar, ki je osvojila bronasto medaljo. Ponovno pa je prepričal tudi nepremagljivi David Kocman in goloma Jansenove in Roordove. Ermanova je v svojo zbirko dodal še eno zlato medaljo. Malo odigrala celotno srečanje. manj sreče pa je imel sevniški mladi up, Gašper NIZOZEMSKA – Nogometašica Kristina ErŠtigl, ki je po prvem krogu prepričljivo vodil in ko Povzela: P.U., foto: K.E., FB man že drugo sezono zapored igra v nizozemje vse kazalo, da bodo Sevničani posegli še po eni zlati medalji, je žal storil napako, ki ga je stala stopničk. Za konec pa so dekleta Lina Zavrl Zupanc, Lia Dragar in Klara Štigl v kategoriji kata ekipno kot najmlajše kljub tremi pred starejšimi Novomeški rokometaši so zanesljivo ukanili dokaj povprečne goste iz SEVNICA, HAJDINA – Najmlajši karatei- sotekmovalkami odločno pokazale svojo željo sti KBV Sevnica so novo tekmovalno sezono po uvrstitvi na stopničke in tako osvojile odlično Slovenj Gradca in zabeležili peto zaporedno zmago. 2016/2017 začeli z osvojenimi štirimi novimi me- 3. mesto. Vir in foto: M. Z., KBV Sevnica daljami, kar jim je lahko lepa motivacija za naprej. NOVO MESTO – Krkaši so vse dvome o zmagovalcu razrešili v prvi polovici tekme, nadaljevanje pa je bilo zgolj formalnega značaja. Varovanci trenerja Mirka Skoka so začeli silovito in povedli s 4 : 0, v tem ritmu pa nadaljevali skozi celotno srečanje in v 23. minuti povišali na 15 : 6. Nebogljeni Korošci, ki jih je tokrat zaradi bolezni glavnega trenerja Uroša Šerbca vodil Benjamin Zbičajnik, tudi v nadaljevanju niso bili konkurenčni za razred kakovostnejšim gostiteljem – visok poraz zgovorno priča o tem. Pri Krki je bil znova najuspešnejši Jan Jurečič z devetimi, v gostujoči pa Andraž Voršič s petimi goli. skozi celotno tekmo drži enak ritem. Pri nas je Novomeška zasedba bo v prihodnjem krogu go- situacija drugačna, saj nas pestijo poškodbe, stovala v Škofji Loki, ekipa iz Slovenj Gradca pa zato morajo igrati mlajši igralci, za katere je bila bo gostila trebanjski Trimo. Obe tekmi bosta v današnja tekma sploh prva v prvi ligi. Kljub svoji soboto, 22. oktobra. mladosti mislim, da bodo še opozorili nase. Tako kot sem že rekel, poškodbe so tiste, ki nam oneIzjavi po tekmi: mogočajo, da bi sestavili ekipo in trenirali v polni Zagotavljamo vam: Mirko Skoko, trener Krke: »Pričakovana zmaga, postavi. To pa je tudi rezultat današnje tekme.« ź Brezplačen pregled (velja v primeru posega) je pa res, da so takšne tekme tudi najtežje. Če- Mrka Krka: Nunčič (15 obramb), Tomić, L. Rašo ź 20% popust (velja le pri določenih očesnih centrijh) stitam fantom za odlično borbo in pristop sploh 2, Jurečič 9 (3), Lavrič 2, Didovič, Okleščen 4, ź BON za 100 EUR (po izpolnitvi obrazca o zadovoljstvu) ź Garancija na zadovoljstvo v prvem polčasu. Držali smo tempo in bili moti- Pršina 1, Irman 5, Jakše 2, D. Rašo, Brajer, Beź možnost brezplačne nočitve v primeru posega v Zagrebu virani, potem pa se je v drugem delu drugega zgovšek 4, Adamčič 3, Klobčar 2. polčasa zgodil manjši padec v igri. Upam, da Slovenj Gradec 2011: Kašnik, Gorenjak, Šavc 4 bomo to v bodoče popravili. Zdaj nas čaka težka (1), Cvetko 3, Sešel 1 (1), Hartman 1, Voršič 5, 1A je medicinska agencija, katera ocenjuje zadovoljstvo pacientov v zdravstvu na osnovi anketiranja pacientov, ki so poseg že opravili. Naše in pomembna tekma proti Loki. Rabili smo to su- Šol 4, Krevs 4, Podstenšek, Drobež 1 (1), Soldo. Doktor povpraševalce obveščamo o zadovoljstvu pacientov pri zdravnikih oz. ponudnikih s katerimi sodelujemo. Stranke, katere opravijo poseg preko Rokometaši Trima soalivpakončnici tekmo Mariborom. Doktor 1A, lahko prejmejo 50 € povračila povrnjene stroškeizgubili pregleda. Velja le ob izpolnitviz obrazca o zadovoljstvu pacienta po posegu. vereno zmago doma in imamo lepo popotnico za tekmo danes teden v Škofji Loki.« Sedemmetrovke: Krka 3 (3), Slovenj Gradec TREBNJE – Večji del tekme sta se ekipi izme- napakami (sedemmetrovke, protinapadi) vračali Benjamin Zbičajnik, trener Slovenj Gradca: »Krka 2011 6 (3). njavali v vodstvu, na koncu pa so presodile na- goste v igro. Kljub vsemu je bila tekma izenačeje visoko, močno moštvo z dolgo klopjo, saj ima na. Še v 53. minuti so Trimovci vodili za gol, nato Vir in foto: RK Krka pake Trebanjcev v napadu. na vsaki poziciji dva močna igralca, zato lahko Tekma se je začela izenačeno, kmalu pa so Tre- pa niso izkoristili igralca več in Maribor je tekmo obrnil v svojo korist. V končnici niso bili zbrani in tekmo izgubili. Po tekmi je trener Trima povedal: »Mislim, da smo, kljub veliko boljši igri Maribora kot do zdaj, uspeli premagati sami sebe. V prvem polčasu smo morali spočiti Djurdjeviča, adekvatne zamewww.odpripodjetje.si njave danes pa ni bilo in Maribor se je vrnil v igro. V drugem polčasu pa smo zgrešili preveč 'zicerjev', skupno kar 10, in to nas je stalo zmage. Želja in borbenost je bila na visokem nivoju, nekatere taktične stvari pa nismo reševali po dogovoru.« Končni izid: RK Trimo Trebnje : RK Maribor 24 : 27 (10:11) banjci z dobro obrambo povedli za dva zadet- Igralci: RK Trimo Trebnje: Cvetko, Djurdjevič ka (3 : 1). Maribor je izenačil na tri, nato pa so 10 (4), Florjančič 4, Grojzdek, Murčehajič, UdoDolenjci z odlično igro naredili razliko petih golov vič 1, Skol 4, Kotar 1, Sikošek Pelko, Sašek 1, (8 : 3). Odlično je igral Djurdjevič, ki pa so ga Željko, Mlakar, Grandovec T. 3, Mikec, Brana (12 Trebanjci morali malo spočiti, gostje pa so to iz- obramb), Urbič. koristili in izenačili. Do polčasa niso uspeli ujeti RK Maribor: Bogadi 6 (1), Čančar, Čudič, Sok 2 istega ritma in ga minimalno izgubili. (1), Tomič, Hrastnik 3, Leben, Velkavrh 5, ŠpenTelefon: 070 444 222 info@odpripodjetje.si Drugi polčas se je začel izenačeno. Kmalu so de 3, Verdinek 2, Stopar 1, Čagalj, Štrumpelj 2, Trebanjci obrnili rezultat, nato pa sami s svojimi Ivković 1, Kete 2.

Peta zaporedna zmaga Krkašev

Nasmeh je pol zdravja!

Se brezskrbno smejite?

V končnici Maribor boljši

že za

399 €


22

RAZVEDRILO NEKDANJA KDOR JE S PREDJAMSKI ZAČIMBNA IN ALEXANDRE RTV-NAPOKOM POROK ZDRAVILNA VITEZ DUMAS VEDOVALKA ZA KAJ RASTLINA (JANA)

NAZIV

PLANOTA V ŠPANIJI

POVRŠINA, DOHODEK IZ OBMOČJE KAPITALA

GR. MITOL. LETALEC UDELEŽENEC ALKE

SEJALEC (NAR.)

Mali oglasi

• •

MESTO V ROMUNIJI TKIVO OB ZOBEH KRAJ V VIPAVSKI DOLINI

GRŠKI BOG PASTIRJEV

• KRADLJIVEC

OZEBLINA (PRIM.) HUNSKI VLADAR OZN. SERIJ. PUBLIKACIJ

ŠPRANJA ATLETSKA DISCIPLINA

3K

NEKDANJI RAZLIČNA KUBANSKI SAMOPREDSEDNIK GLASNIKA (FIDEL)

PORTIR

KLOP (NAR.) ANG. PISEC FLEMING

MESTO V KDOR JE SLEP TOSKANI, NA ENO OKO ZNANO PO (EKSPR.) MARMORJU

UČENEC OŠ ENKA (ŽARG.)

STRIC (STAR.)

LUČAJ

TIŠINA

GOZDNE ŽIVALI Z ROGOVJEM KLEK

MESTO V ŠVICI

ŽLEBIČ V DESKAH, DOGAH

VOJ. ZDRAV. SLUŽBA SREDNJEJADRAN. OTOK

ORGAN VIDA

OLGA REMS PISATELJICA MALENŠEK

ŠALJIVOST, VEDRINA AM. KOMIK SAGET

VEDA O ROBOTIH CHRISTIAN DIOR

DVOM

NEKDANJA POŠTA

MARKO ELSNER

PREBIVALEC NEKDANJE ARAMEJE AVTOMOBILSKA OZNAKA ANDORE

MAJHNA KOLIČINA OBARE

NAGRAJENCI SEPTEMBRSKE KRIŽANKE: Milena Teraž, N.H.M. 25/25, 8290 Sevnica Brina Kramar, Rožni vrh 31, 8210 Trebnje Frančiška Žagar, Birčna vas 56, 8000 Novo mesto Nagrajenci bodo nagradne bone prejeli po pošti. Vsem nagrajencem lepo čestitamo.

NI SVETOV

HIT

Bi želeli tudi v vašem podjetju nekaj podariti izžrebancem nagradne križanke? Iščemo gostinca, trgovino, salon, studio, avtopralnico … skratka podjetje, ki bi lahko podarilo zanimivo nagrado našim bralcem oz. izžrebancem križanke. Če lahko podarite vsaj tri nagrade, vam zagotovimo brezplačni oglasni prostor pod križanko. Vašo ponudbo pošljite na

NAGRADNA KRIŽANKA OKTOBER 2016 Rešitev oz. geslo nagradne križanke pošljite do 11. 11. 2016 na naslov: Na dlani, Gubčeva cesta 35 a, 8210 Trebnje, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA OKTOBER. Izžrebani nagrajenci bodo objavljeni v naslednji številki. NAGRADA: 3X ZUNANJE PRANJE OSEBNEGA AVTOMOBILA

• • • • • •

Nudim varstvo otrok in nego starejšim osebam na območju Šentruperta, Mirne in Mokronoga . Informacije na tel. 040-533587 Zdenka. Ugodno prodam industrijski šivalni stroj 040 819 811 Ugodna prodaja drv, sekancev, peletov, 041 755 578. Dostava betona na vaš dom ali gradbišče, 031 644 300. Brezplačni test sluha, 059 044 058. Bi radi obdarovali svoje poslovne partnerje in stranke? Imamo veliko in ugodno izbiro za vas, pokličite na: 070 833 833.

ODDAJTE BREZPLAČNI MALI OGLAS Male oglase lahko oddate preko elektronske pošte na: oglasi@nadlani.si s pripisom MALI OGLAS.

Pridružite se milijonom ljubiteljev barvanja

Mali oglasi

• •

PRIPRAVA ZA MERJENJE KOTOV

NOBELOVEC (AL)

• •

KRAJ V ZG.-SAVSKI DOLINI ARABSKA DRŽAVA

SLOVENSKI LITERARNI ZGODOVINAR (ANTON)

Povsod z vami

TIROLSKA (ORIG.)

Ð

&

POTOVANJE (FR.)

UGODNO PRODAM domače belo, rdeče vino, cviček in domač jabolčni kis, 07 304 50 04, 040 989 856. ALOJA ARBORESCENS! Rastline, listi, knjige in izdelki iz alojeI! Za naročila in več informacij pokličite 040 504 245 ali nas obiščite na www.fruktus.si. Zaposlimo komercialista, odgovorno, vztrajno in komunikativno osebo, Trebnje, Pokliči: 070 899 899. Iščem soplesalko, rad bi se učil plesati, lahko si začetnica, starost do 45 let, 051731 733 (iz Dolenjske) Vašemu malčku nudim zanesljivo in skrbno varstvo z večletnimi izkušnjami v Malem Gabru.Imam tudi potrdilo za varstvo otrok. 070 218 820. Na Zaplazu pri Čatežu zaradi starosti prodam lepo urejen 1800 m2 velik sadni vrt, s čebelnjakom, 051 357 311. Nudim varstvo otrok v Trebnjem ali pomoč v gospodinjstvu, 031 889 442. Prodam suhe, okrogle bale sena in otave ali menjam za drva, okolica Sevnice, 031 397 434. Prodam barako – gradbeno, kovinsko, vrtno, narejeno iz »trimo« senvič plošč, dimenzije 310x260x220. Primerna za skladiščenje orodja, materiala, drv, okolica Trebnjega, 040 989 801 Prodam vino, 040 989 801 Postani mažoreta, vpis v septembru in oktobru, 040 234 808

• Velika izbira pnevmatik, že od 34 € naprej, 07 -391-81-14. • Potrebujete nov dimnik ali bi le sanirali obstoječega? Pokličite na 051 358 189. • Vam vaša centralna peč nagaja, bi potrebovali nasvet pri ogrevanju ali prenovi stanovanja? Nudimo vse to: 041 623 775. • Ugodna in velika izbira očal, 031 355 455. • Bi radi vrisali svojo hišo, uredili mejo …, pokličite na: 040 753 911. • Nimate kapitala? Nudimo odprtje podjetja, 070 444 222. • Poskrbimo za urejeno okolico hiše, za ograje, nadstreške in še in še, 051 236 100.

031 70 90 10 • Zidate hišo, ugodno dostavimo zidake, vogalnike, opažnike in še in še, 051 655 622. • Kako do več strank ? Garantiramo efekt oglaševanja, 070 899 899 • Darilo ob menjavi 4 zimskih pnevmatik. Preverite kje na: 041 743 773. • Vse avto storitve na enem mestu: 031 752 831. • Bi radi pili zdravo in čisto vodo, obrnite se na nas in to vam zagotovimo, 041 555 270. • Velika in ugodna izbira toplotnih črpalk. Svetujemo tudi pri pridobitvi eko subvencije, 07 33 41 610. • Kako se znebite očal? Preverite na 080 12 88.

info@nadlani.si Več informacij: 070 899 899

• Da vas pozimi ne bo zeblo poskrbimo mi z našimi kamini: 041 219 433. • Hallowen party z DJ-jem v Trebnjem, 07 30 45 933. • Dostava peska na vaš naslov, g. Janez, 041 642 256. • Velika in ugodna izbira zimskih pnevmatik s premontažo, 031 204 333. • Obiščite ali pokličite Avtohišo Berus, imajo zanesljiv avto za vas, 07 371 98 00. • Iščete idejo za šolski, družinski društveni ali sindikalni izlet? Pripravljamo tudi teambuildinge v objemu Bele Krajine. Vas zanima kako je potekal pouk pred več desetletji ? Pokličite nas: 031 366 378.


IZ NAŠIH ŠOL

Ob tednu požarne varnosti

23

Obisk pisatelja Slavka Pregla

V petek, 14. oktobra, so na OŠ Center Novo mesto izvedli redno letno OŠ Žužemberk se je letos pridružila projektu Povabimo besedo, ki poteka evakuacijsko vajo. Take vaje so nujno potrebne, saj bi bilo treba v prime- v organizaciji Društva pisateljev Slovenije in Javne agencije za knjigo RS. ru požara ali kakšne druge katastrofe kar najhitreje izprazniti stavbo. ŽUŽEMBERK – Tako so na šoli v ponedeljek,

zdravja pri delu in varstva pred požari. Za te na- 19. septembra, gostili mladinskega pisatelja, založnika in urednika Slavka Pregla. loge imam tudi pooblastila pristojnih ministrstev. Pisatelj je učencem zaupal marsikatero dogodiAli pri svojem delu sodelujete tudi z ga- vščino iz njegovega življenja in iz šolskih klopi ter silci? pisateljevanja. Seveda jim je približal tudi svoja G. Kosar: Da, z gasilci vedno sodelujem pri pre- dela, ki so med našimi učenci zelo priljubljena. ventivnih ukrepih, potrebnih za varovanje pred Učence je z nastopom navdušil in jih pritegnil k Na njihovi šoli, tako na matični kot podružnični, požari ali ob potresih. Aktivnosti na teh področjih branju knjig. S tem pa smo tudi slovesno odprli tekmovanje v Bralni znački. je za varnost odgovoren g. Kosar, ki je učencem je veliko. prijazno odgovoril na nekaj vprašanj. Na OŠ Žužemberk upajo, da bodo njihovi učenci letos še bolj obiskovali knjižnico in še v večjem Vir in foto: Tinka Fric Kočjaž Ali smo varna šola? številu osvojili bralno priznanje. G. Kosar: Popolnoma sem prepričan, da je OŠ Center varna šola. Zadovoljen sem, da je letošnji čas evakuacije boljši od lanskega. Iz šole ste se umaknili v treh minutah in dveh sekundah. Če bi prišlo do požara, bi se vsi pravočasno rešili in ne Ker se približuje državni praznik dan reformacije, so med uro slovenščine bi ovirali dela gasilcev. Današnja vaja je bila izvedena v dogovoru z ravnateljico in gasilci, tako da v sredo, 5. oktobra 2016, učenci 9. razreda OŠ Trebnje poslušali predavaje bila vaja varno izpeljana. Namen vaje pa je, da nje o tem obdobju in pomembnih predstavnikih, ki so zaznamovali ta čas. bi prepoznali vse dejavnike, ki bi lahko vplivali na TREBNJE - Pripravil in izvedel ga je pastor Be- Slovenci in to ime uveljavil za vsa nadaljnja stoleKakšna izobrazba je potrebna za oprareševanje v resnih situacijah. njamin Hlastan, ki sodeluje v projektih Združenja tja. Posredoval nam je tudi Trubarjevo sporočilo: vljanje vašega dela? Kako bi ta čas lahko izboljšali? Stati inu obstati. O samem Trubarju so učenci izTrubarjev forum. G. Kosar: To bi bilo mogoče, če bi se vsi še bolj G. Kosar: Visokošolska izobrazba tehnične sme- Podrobneje jim je predstavil življenje in delo av- vedeli veliko zanimivosti, ki nam doslej niso bile zavedali pomembnosti te vaje. Še hitreje bi se ri, nato strokovni republiški izpit s področja var- torja prvih slovenskih tiskanih knjig iz leta 1550 − znane. Izvedeli so tudi, da je že Trubar Ljubljalahko umikali iz objekta in šli hitreje prek dvorišča stva in zdravja pri delu, ki ga je treba opraviti na Katekizma in Abecednika − reformatorja Primo- no uveljavil kot slovensko narodno središče. Za do šolskega igrišča. Je pa vaša šola ena boljših ministrstvu za delo, tudi s področja varstva pred ža Trubarja. Predavatelj je poudaril, da je Trubarju časa svojega življenja si je na Slovenskem pridopožari je predpisan strokovni izpit na ministrstvu pripadalo mesto vodje ter najbolj dejavnega pi- bil veliko nasprotnikov, ki so ga izgnali iz domovipri tej dejavnosti. za obrambo, imam pa tudi izpit iz andragoških sca med protestanti, ki so v drugi polovici 16. ne, hkrati pa je bil zelo spoštovan človek s strani Kako dolgo že sodelujete z našo šolo? znanj, torej sem usposobljen za predavanje od- stoletja izoblikovali slovenski knjižni jezik, razvili evropskih teologov in knezov. G. Kosar: Kar dolgo – že od leta 2008. Sodelu- raslim osebam. zanj posebno pisavo bohoričico, natisnili več kot Devetošolci so na drugačni uri slovenščine prijem tudi z nekaterimi drugimi šolami po Sloveniji, 50 knjig v slovenščini, ustanavljali šole, prvo jav- dobili nova spoznanja o pomenu protestantov Hvala za pogovor. fakultetami (fakulteta za varnostne vede v Ljubljaza oblikovanje, obstoj in obstanek slovenskega no knjižnico na Slovenskem in drugo. Pripravila: Neja Zidarič, 8. a ni) in drugimi javnimi ustanovami. Ukvarjam se Predavatelj je govoril o prelomnih dogodkih iz naroda. in Jakob Bučar, 8. c Trubarjevega življenja. Poudaril je, da je Trubar že z nalogami, povezanimi s področjem varnosti in Vir in foto: Ema Pangerc, v svoji prvi knjigi nagovoril svoje rojake z imenom medijski krožek OŠ Trebnje NOVO MESTO – Letos jim je to uspelo v samo treh minutah in dveh sekundah. Na šolskem igrišču, kjer je njihovo zbirno mesto, so se prešteli in ugotovili, da niso nikogar pozabili ne v učilnicah, pisarni, kuhinji in tudi ne v zobozdravstveni čakalnici.

Predavanje o življenju in delu Primoža Trubarja

Teden otroka: »Svet, v katerem želim živeti«

Na OŠ Šmihel so v podaljšanem bivanju obeležili teden otroka, ki je letos potekal od 3. do 9. oktobra pod geslom »svet, v katerem želim živeti«. TREBNJE - ŠMIHEL – Najprej so prebrali poslanico. Pod vodstvom športnega učitelja Boštjana Mikliča so se učenci ogreli in razgibali. Po skupinah so izvedli številne raznovrstne dejavnosti. Z barvnimi kredami so risali po asfaltu na temo »svet, v katerem želim živeti«. Nastale so prave umetnine. Odbijali so balone in se tako srečali z zabavno odbojko. Zadevali so cilj, igrali tenis, balinali ter tekli pod vrtečo se kolebnico. Z dejavnostmi so bili vsi zelo zadovoljni. Ob tem so poudarili vrednote, in sicer sodelovanje, spodbujanje, zdrav način življenja, razvijanje veščin, – v deželi sladkarij in sadja; »fair play« … – v svetu, kjer je veliko denarja.

Poučen in zabaven naravoslovni dan V četrtek, 23. oktobra, so imeli sedmošolci OŠ Trebnje naravoslovni dan. TREBNJE, SEVNO – Odpeljali smo se v Novo mesto na Kmetijsko šolo Grm in biotehniško gimnazijo. Tam so ob 130-letnici Grma Novo mesto - centra biotehnike in turizma pripravili dneve odprtih vrat.

Ob prihodu so učence učitelji spremljevalci razdelili v manjše skupine, nato pa so jih dijaki odpeljali do učilnic, v katerih so izvajali različne delavnice. Pridelaj, pripravi, pojej, hotel za žuželke, izdelki iz zelišč, analiza vina, mizarska delavnica, modeliranje v slaščičarstvu, to so teme le nekaOgledali so si tudi rastline, ki jih vzgojijo, in sadterih delavnic, v katerih so učenci sami preizkusili je, ki ga sami pridelajo. Ob ogledu so jim tudi svoje spretnosti in znanje. Sami so torej izdelali povedali, kako poteka šolanje pri njih in kaj vse hotel za žuželke, zeliščni tonik, milo, kremo in tam počnejo. balzam za ustnice, pručke, modelčke za na torte in celo postali pravi vinogradniki. Analizirali so Da so resnično ustvarjalni, so se prepričali na laUčenka Ema Kastrevc je zapisala: »Če radi bi namreč količino kislin, žvepla in alkohola v vinu. stne oči. Verjetno so marsikoga od njih pritegnili, Tretješolci so ob koncu zapisali, katera živeli v svetu, kjer rožice cveto, kjer ptički pojo, da bo šolanje nadaljeval na Grmu. V drugem delu dneva pa so si učenci z dijaki dejavnost jim je bila najbolj všeč: potem čistite življenjski prostor. Če radi bi živeli – vodiči ogledali posestvo. Videli so živali, za Vir in foto: Urška Strahinič, Lana Cugelj, – Ko smo risali, ker rada rišem; v svetu umazanij, z bacili in če bi radi, da vsi tr- katere tam skrbijo, konje, krave, zajčke, čebele, Peter Kotar in Amadej Murn, medijski – zbijanje balonov, ker smo jih lovili; pijo za boleznimi ... Tega ne bi rada. Zato čistite najbolj pa je bil zanimiv avtohtoni slovenski pujs. krožek OŠ Trebnje – podajanje balonov čez mrežo, ker je bilo za- svet!« bavno; – risanje, narisal sem kombi; Šmihelčani v podaljšanem bivanju so tako pope- Vsak je v čem dober. Naj bo to šport, glasba, kuhanje ... Resnica pa je, da – igre z baloni, risanje po tleh, tek pod vrtečo se strili teden otroka z druženjem, ustvarjalnostjo in vsak ne more napisati zgodbe, dolge dvesto strani. Ob takem dosežku vrvjo in balinčkanje, ker je bil to poseben dan; zabavo. Takšnih dni si še želijo. lahko jaz samo sanjam! Učenka OŠ Boštanj Tamara Špan je namreč izdala – balinanje; – vse, najbolj pa odbojka; čisto svojo knjigo z naslovom Nore, ali samo zaljubljene?! Vir in foto: Helena Murgelj – užival sem v risanju, narisal sem avto. BOŠTANJ – Knjiga obsega nekaj čez dvesto katere se vse začne in nenazadnje tudi konča.« strani, ilustrirala pa jo je Staša Zgonc, prav tako Avtorica in ilustratorka se za pomoč pri izdaji knjiučenka 9. razreda osnovne šole Boštanj. ge zahvaljujeta učiteljicama Silvi Žveglič in Neni Z nami do prepoznavnosti! Zapisi tretješolcev, v kakšnem svetu bi V sklopu tedna otroka so učenke Tamara Špan, Bedek, ki sta knjigo lektorirali in uredili. Hvala pa najraje živeli: Staša Zgonc, Lana Godec in Manca Simončič v tudi vsem, ki ste na lanskoletnem dobrodelnem – V svetu, kjer so mir, čistoča, ljubezen, razupetek, 7. oktobra, knjigo predstavile tudi učite- koncertu prispevali denarna sredstva ter tako mevanje, lepi dnevi; najbolj si želim, da bi bil naš svet čist; ljem in učencem njihove šole. Tole pa je o knjigi mladi pisateljici omogočili uresničitev njene najzapisala njena avtorica: »Zgodba govori o šestih večje želje. Mogoče pa nam to dejanje sporoča, – v svetu, kjer ni vojn; dekletih, ki se zaradi posebnih zapletov odpra- da lahko skupaj dosežemo vse. – v čistem, neonesnaženem svetu; vijo na počitnice v Ameriko. Tam spoznajo nove Vir in foto: Manca Simončič, 9. b, OŠ – v pravljičnem svetu; ljudi, raziskujejo in se predvsem zabavajo. RdeBoštanj – v vilinskem svetu; ča nit celotne knjige je najstniška norost, zaradi

Učenka Tamara izdala svojo knjigo

070 899 899


ZADNJA STRAN

www.vulkanizerstvo.si www.pocenigume.net

GOODYEAR 205/55R16 91T UG 9 MS

78,00€/kos

FULDA 195/65R15 91T KRISTALL MONTERO 3 MS

44,50€/kos

SAVA 195/65R15 91T ESKIMO S3+ MS

41,00€/kos

GOODYEAR 175/65R14 82T UG 9 MS

49,00€/kos

NE SPREGLEJTE!

Dobro je, če že na začetku veste, kakšno storitev dobite. Renault servis. Vrhunska storitev od začetka do konca.

Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana.

24

RENAULT STORITEV. Vozite dalje. Uživajte dalje.

Velika izbira zimskih pnevmatik že od

34 €

Cena velja za pnevmatiko Sava Eskimo S3+ 175/65/R14 82T. V ceno je vključen DDV. Ponudba velja v pooblaščeni servisni mreži Renault od 15.10.2016 do 15.11.2016. oz. do razprodaje zalog. Več informacij na renault.si/paketne-cene. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Renault priporoča

renault.si

NOVO MESTO, KANDIJSKA C. 60, 07/ 391 81 17

ODPRTO OD PONEDELJKA DO PETKA OD 7.00 DO 19.00, SOBOTA OD 7.00 DO 12.00, NEDELJA ZAPRTO.

BREŽICE, BRATOV CERJAKOV 11, 07/ 499 19 05

ODPRTO OD PONEDELJKA DO PETKA OD 7.00 DO 16.00, SOBOTA OD 7.00 DO 12.00, NEDELJA ZAPRTO.

Profile for NaDlani.si

NaDlani.si - Oktober 2016  

NaDLANI.SI - OKTOBER 2016 NaDLANI.si - 2016 Časopis NaDLANI, pokriva 11 dolenjskih občin in je največji tiskani medij na Dolenjskem. Bi se r...

NaDlani.si - Oktober 2016  

NaDLANI.SI - OKTOBER 2016 NaDLANI.si - 2016 Časopis NaDLANI, pokriva 11 dolenjskih občin in je največji tiskani medij na Dolenjskem. Bi se r...

Profile for nadlani
Advertisement