Page 1

Brezplačni časopis / november 2015 / www.nadlani.si

2

Pogovor z Jerico Steklasa

3

V Sevnici odprtje bivalne enote za socialno šibkejše

6

Pestra »kadrovska seja«

9

Ukradli gasilsko vozilo

11

Gospodarstvo

12

Potovanja - Venezuela

15

Avto moto

19

Kotiček Petre Škarja

4

Podeljena občinska priznanja Občine Sevnica

Zamenjava v vrhu SB Novo mesto

8

Razstava in ocenjevanje potic

20 let delovanja Trebanjskih mažoret Konec oktobra so s proslavo v športni dvorani v Trebnjem svojo 20-letnico obeležile Trebanjske mažorete. TREBNJE – Pred 20. leti sta dirigent Igor Teršar in predsednik Občinskega pihalnega orkestra Trebnje Nace Škoda nagovorila in spodbudila Darjo Korelec, predmetno učiteljico športne vzgoje v OŠ Trebnje, da ustanovi mažoretno dejavnost kot sekcijo orkestra. Nato je završalo v šolskih klopeh, prve mažorete so takrat hodile v sedmi oziroma osmi razred OŠ Trebnje in začel se je pisati dnevnik Trebanjskih mažoret. Začetki so bili zelo zanimivi, saj so se dekleta lotila nečesa, kar v tej občini še nikoli ni živelo. Medtem, ko so usvajale korak za korakom, lik za likom, so starši poskrbeli za opremo. Izbran je bil odbor staršev s predsednico Zdenko Krese in člani Danico Pungartnik, Zvonko Pečelin, Jano Šeničar in Antonom Dimom. S prvimi nastopi so pričele na rokometnih tekmah Rokometnega kluba Trebnje. Prve vaje z orkestrom so bile prav zanimive, saj je bilo malo drugače, kot poslušati glasbo iz radia. Z nastopom na dobrodelni prireditvi Odprite srce so pritegnile pozornost, saj so nastopale v popolnoma novih uniformah. Uspehov, ki so jih nanizale na raznih nastopih in tekmovanjih je veliko. Naj jih izpostavimo le nekaj: prvo mesto na državnem tekmovanju mažoret Slovenije v Radečah, tretje mesto v tekmovanju skupin na državnem prvenstvu mažoret Slovenije, 16. mesto na 2. evropskem prvenstvu mažoret na Češkem, tretje mesto para in prvo mesto skupne kadet na državnem prvenstvu leta 2013 v Radečah, enako so velike uspehe dosegle na naslednjem državnem prvenstvu v Sevnici… Že v letošnji septembrski izdaji našega časopisa smo poročali o izjemnem uspehu trebanjskih mažoret, saj so domov prinesle prve skupinske evropske medalje, uspeh pa dopolnile tudi s prvim evropskim zlatom. Svojo 20-letnico so obeležile z izjemnimi nastopi, pred številčno publiko, ki je napolnila športno dvorano trebanjske osnovne šole. Na prireditve so zaplesale prve

POPUSTI v času pohištvenega sejma

Nudimo takojšnje plačilo! Po potrebi poskrbimo tudi za sečnjo, spravilo in prevoz lesa.

Povzela: P. U. po Darji Korelec foto: FB Mažorete Trebnje

Zopet prihaja med vas nova izdaja časopisa NaDLANI. Zabeležili smo pestro dogajanje v naših občinah, saj, je bilo kar nekaj izvedenih projektov, skozi celoten mesec november praznuje občina Sevnica,… Vabljeni k branju naših novih rubrik: Prosta delovna mesta, Kotiček Petre Škarja, Davčni nasvet, Napovednik dogodkov,… Pošljite nam svoje ideje, dogodke, prispevke… na naš elektronski naslov: urednistvo@nadlani.si Bodite z nami NaDlani tudi vi in nas obiščite na www.nadlani.si.

NUDIMO VAM SEKANCE RAZLIČNIH GRANULACIJ IN VLAŽNOSTI, DRVA ZA KURJAVO RAZLIČNIH DIMENZIJ. Kupljeno po želji dostavimo na dom.

mažorete in vse tri tekmovalne skupine, program pa sta dopolnila Občinski pihalni orkester Trebnje in Mitja Drčar, prireditev, na kateri so podelili tudi zahvale, pa je povezoval Slavko Podboj. Krajevna skupnost Trebnje za drugo leto obljublja, da bo uredila prostor za vadbo mažoretam, in sicer v sklopu urejanja večnamenskega igrišča v trebanjskem športnem parku. Čestitke mažoretam tudi s strani našega uredništva.

Dragi bralci in bralke,

Odkupujemo les po konkurenčnih cenah Ahouse d.o.o., Bistrica 80, 8232 Šentrupert

7

www.ahouse.si, info@ahouse.si

Lepo vas vse pozdravljamo ter vam želimo lepe jesenske dni. Uredništvo časopisa NaDlani


2

POGOVOR

Pogovor z Jerico Steklasa, presrečno finalistko oddaje Slovenija ima talent: “Opera je kraljica glasbe!” 23-letna Jerica prihaja iz Vrhovega pri Šentlovrencu. Osnovno šolo je obiskovala v Trebnjem, hkrati pa se je od šestega leta učila violino na Glasbeni šoli SGBŠ Ljubljana, od 10 leta pa še klavir. Pri 13 letih je uspešno opravila sprejemni preizkus za solopetje na Glasbeni šoli SGBŠ Ljubljana in poučevati jo je pričela prof. Doroteja Cestnik-Spasić. Po končani OŠ in uspešno opravljenih sprejemnih preizkusih je petje nadaljevala na srednji stopnji na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Od oktobra 2011 študira operno petje na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju (Universität für Musik und darstellende Kunst Wien) pri prof. Claudii Visca.

V kateri vlogi si želite najbolj nastopiti? Že od nekdaj mi je, zaradi svojih višin in zato, ker lahko to vlogo pojejo le redke pevke, najbolj zanimiva vloga Kraljice noči iz Mozartove opere Čarobna piščal in zato sem si vedno želela, da bi lahko to nekoč pela. Tudi igralsko bi bilo zanimivo preizkusiti se v tej vlogi - na začetku je prijazna in ljubezniva, a na koncu se izkaže, da je pravzaprav ona “zlobna kraljica iz pravljice”. Na splošno menim, da je vsako vlogo mogoče tudi igralsko zelo dobro narediti in iz nje izvleči najboljše. Treba se je poglobiti v značaj vloge in celotno zgodbo. Pri tem v operi zagotovo pomaga tudi glasba, ki močno podpira besedilo, ki ga Prihajate z Vrhovega pri Šentlovrencu. pojemo. Kakšni spomini vas vežejo na domači kraj? Kdo je vaš vzornik v opernem petju in Na domači kraj me vežejo čudoviti spomini. kdo v zasebnem življenju? Majhna vasica na hribčku je vedno bila in vedno Moja največja vzornica v opernem petju je Anna bo moj najboljši, najtoplejši, najvarnejši in najbolj Netrebko, ki je izvrstna in je s svojim karizmatičprijazen dom. Tam je moja družina in tja vem, da nim nastopanjem približala opero mlajši publiki. se lahko kadar koli vrnem. Čeprav je pomemb- Tudi Diana Damrau, predvsem kot Kraljica noči, no, da se počutim doma tudi na Dunaju, saj tu je izvrstna. Njena zmožnost petja te težke vloge študiram in zdaj preživim večino svojega časa, je in hkrati zelo prepričljivega igranja je neverjetna. vseeno moja vas in narava okrog neprecenljiva, Imam tudi druge pevce, ki jih rada poslušam in kar tu velikokrat pogrešam. so mi vzor. Odkar študiram v tujini se veliko bolj zavedam V zasebnem življenju sta moja vzornika moja svojih slovenskih korenin, cenim in občudujem starša. Boljših staršev si ne bi mogla izbrati! slovensko kulturo, jezik in našo čudovito deželo, Koliko sta že žrtvovala in vložila za to, da lahko kamor se z veseljem vračam. jaz počnem, kar me tako veseli in osrečuje … Upam, da jima bom lahko to nekoč kako povrniKakšni so bili prvi pevski poskusi, na- la, zdaj jima lahko le tako, da uspešno in pridno stopi? delam, da sta lahko name ponosna. Prve pevske ure so vedno zelo pomembne, saj se postavlja osnovo in temelj, na katerem se gra- V letu 2013 ste imeli nastope v Avstraliji. di. Zato mi je moja takratna prof. priporočila, da Kje vse sta nastopali? Kako je prišlo do nekaj časa še ne vadim sama doma, saj je na tega, da ste tam nastopali? začetku pomembno, da delamo čim bolj pra- V prvem letniku na Akademiji, na drugem razrevilno. Po nekaj urah petja sem dobila napotke, dnem nastopu maja 2012, me je slišal avstralski kako in koliko naj vadim sama. Tudi pretiravanje glasbenik, ki je tudi organiziral celotno produkni dobro, saj je glas najbolj občutljivi inštrument, cijo. Takrat sem se zavedala, da so vsi nastopi ki se ga ne da zamenjati. na akademiji zelo pomembni, a da bo takšno Že moja prva profesorica me je naučila nekaj povabilo, kot je sledilo po tem nastopu, prišlo že zelo pomembnih stvari/pravil, ki jih pevec, poleg po drugem nastopu na akademiji, si pa nikoli nisamega petja, mora obvladati in se jih držati. Ena sem mislila. Profesorica me je naslednji dan (po izmed njih je zagotovo tudi ta, da so oči in izraz nastopu) vprašala, ali bi šla v Avstralijo peti Paobraza izjemno pomembni, saj z njimi pripove- mino iz Mozartove opere Čarobna piščal. Nisem dujemo zgodbo. Ni zaman rek: oči so ogledalo mogla verjeti, da bi bilo kaj takega res mogoče, duše. ampak sem vseeno odgovorila, da seveda bi z veseljem šla. Potem sva se z gospodom tudi Kateri je vaš največji uspeh v karieri? srečala in tako sem videla, da je prof. mislila Težko bi izpostavila samo en uspeh. Mislim, da resno. Intenzivne priprave so se začele in zelo je bil velik uspeh, da sem uspela narediti spreje- kmalu je prišel čas (april/maj 2013), ko sem odmne izpite na Dunaju. Tu sem se naučila ogro- potovala v Avstralijo. Tam smo nastopali opero, ki mno - tudi to, da je za uspeh potrebno ogromno je sicer v nemščini, v angleščini, da so ljudje ratrdega dela, odpovedovanja, močne volje, po- zumeli, in imeli smo šest predstav (tri v Syndeyu leg tega pa moraš imeti veliko sreče … biti ob in tri v Canberri). Tudi ostali člani zasedbe so bili pravem času, na pravem mestu, med pravimi mojih let, tako da smo se odlično razumeli in to ljudmi, v pravi situaciji. je bila zame nepozabna izkušnja. Nikoli si nisem Odkar sem na Dunaju se mi je odprlo že kar ne- mislila, da bom pri 21 že lahko pela eno izmed kaj priložnosti za nastopanje (tudi drugje v tujini) glavnih vlog (princeso Pamino) v drugi državi, kaj in mislim, da lahko vsak tak nastop štejem kot šele na drugem kontinentu. velik uspeh. Imate kakšne hobije, kako se sprostite?

Tiskani medij Na dlani je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1838 Izdajatelj: MAGMA MEDIA d.o.o., Gubčeva cesta 35a, 8210 Trebnje Uredništvo: Gubčeva cesta 35a, 8210 Trebnje Odgovorni urednik: Petra Urbančič Oblikovanje: Aljaž Bukovec Elektronski naslov: urednistvo@nadlani.si Tisk: Delo tiskarsko središče. Tiskano 1 dan pred izdajo številke Naklada: 30.000 Pokrivamo občine: Novo mesto, Šmarješke Toplice, Škocjan, Šentjernej, Trebnje, Žužemberk, Mirna, Šentrupert, Mokronog-Trebelno, Mirna Peč in Sevnica. Mali oglasi: oglasi@nadlani.si Oglasno trženje: info@nadlani.si, 070 899 899 Spletna stran: www.nadlani.si

Ko je zunaj toplo in lepo vreme, grem zelo rada ven v kakšen park (samo malo na sprehod ali pa teči). Zelo rada tudi plešem in zdaj, ko tega nimam več v urniku na akademiji, razmišljam, da bi se kam vpisala in hodila plesati bolj za zabavo. Sicer pa, predvsem zdaj, ko ni tako lepo vreme, hodim v fitnes. Tudi telesna pripravljenost je za opernega pevca dandanes izjemnega pomena. Zelo rada bi se še naučila italijanščine in francoščine, da bi ju poleg nemščine in angleščine lahko razumela in govorila. Tudi znanje jezikov je za opernega pevca zelo pomembno, saj pojemo v najrazličnejših jezikih.

povzročilo, da sem ostala brez besed. Čeprav so okrog mene že leteli zlati lističi, sem temu še vedno težko verjela, zato so mi skozi možgane šinila vprašanja: »Kaj reees?? Brankov zlati gumb?? Wow ... To pomeni, da sem direktno v polfinalu?? Yeeees!!« Naj omenim tudi to, da sem bila še toliko bolj navdušena, saj je zlati gumb zame pritisnil ravno g. Branko. Pred nastopom, ko sem razmišljala, katerega žiranta bo verjetno z mojim nastopom najtežje prepričati, se mi je zdelo, da bo to ravno g. Branko (vedela sem, da je izjemno navdušen nad narodnozabavno glasbo, za klasično/operno glasbo pa nisem bila prepričana, kako blizu Ste imeli ob prvem nastopu v oddaji Slo- mu je). To, da mi je ravno on namenil svoj zlati venija ima talent kaj treme? gumb, je zagotovo izjemna potrditev zame in Trema (pozitivna seveda - taka, ki mora biti) je ogromna spodbuda za naprej!! prisotna pred vsakim mojim nastopom in tudi na avdiciji šova Slovenija ima talent je bilo tako. Pri- Imate tudi z ostalimi tekmovalci šova kaj znati moram, da je bilo treme še celo nekoliko stikov? več, saj je bilo to kljub mojim izkušnjam nasto- Zaenkrat se z drugimi tekmovalci bolj ali manj panja popolnoma nova izkušnja - okrog mene poznam le preko TV zaslona. Verjamem, da so bile kamere, pela sem z že vnaprej posneto bomo več stika navezali v polfinalni oddaji in se spremljavo (po navadi pojem z živo spremljavo že zelo veselim novih poznanstev! pianista ali orkestra), občinstvo je bilo večje in bolj raznoliko in nisem vedela, kako se bodo na Kaj si želite doseči v šovu Slovenija ima moj operni nastop odzvali …Pravzaprav lahko talent? tudi potrdim, da je avdicijski nastop močno pre- Predvsem si želim, da bi s svojim petjem približala klasično oz. operno glasbo ljudem, ki sicer nimajo toliko stika z njo. Mogoče tudi še koga navdušim in upam, da bom razbila nekatere stereotipe o operi / opernih pevcih. Glasba je hrana za dušo, zato si želim, da bi ljudje ob mojem nastopu uživali ter začutili mojo energijo in strast do petja ter me nagradili s pozitivnim odzivom.

segel moja pričakovanja in presrečna sem bila, ko mi je občinstvo v dvorani namenilo tako bučen aplavz, stoječe ovacije in čudoviti komentarji žirije - vse to me je pustilo brez besed in občutki, ki so bili takrat prisotni, so težko opisljivi. Kakšni so bili občutki, ko je Branko Čakarmiš pritisnil zlati gumb? Trenutka, ko je g. Branko Čakarmiš izrekel: “Mojo privolitev za poroko si že dobila, zdaj pa boš dobila še zlati gumb!” ne bom nikoli pozabila in še danes je ta spomin še zelo živ. Prvi šok, ko sem slišala, da bom dobila zlati gumb, je spremljalo neizmerno veselje in sreča (ki sta trajala še dolgo po tem), vse hkrati pa je

Kakšni so načrti za naprej? Moji načrti za naprej ostajajo enaki kot prej, predno sem se pojavila v šovu Slovenija ima talent. Nekoč si želim peti glavne sopranske vloge v velikih opernih hišah po svetu … Načrt torej za naprej: razvijanje pevskega talenta do njegovega polnega potenciala. Verjamem, da mi lahko oddaja Slovenija ima talent odpre ogromno vrat in je lahko odlična odskočna deska v moji karieri, kljub temu pa se zavedam, da je pred menoj (tudi po koncu oddaje) še ogromno trdega dela in močne volje, da resnično uresničim svoje sanje o operni karieri. Kje vas je mogoče trenutno slišati, v kateri predstavi? Trenutno imam predvidenih nekaj avdicij, ki bi mi lahko prinesle nastope oz. predstave. Sicer pa naprej študiram in se intenzivno pripravljam na finalni nastop Slovenija ima talent. Že vnaprej se Vam zahvaljujem za Vašo podporo! Ostale zanimive utrinke in preostali del pogovora si lahko preberete na www.nadlani.si Želimo vam veliko uspehov v nadaljnji karieri in se zahvaljujemo za pogovor.


3

IZ NAŠIH KRAJEV

Dragocen prispevek k poznavanju in veDenju o življenju na sevniškem 30. novembra 2015 ob 18. uri bo v Kulturni dvorani Sevnica predstavitev monografije

OBČINA SEVNICA. Njena vsebina prinaša celovit prikaz območja občine s poudarkom na predstavitvi najizrazitejših značilnosti in najpomembnejših dosežkov naših ljudi in krajev.

Poljudno-strokovno monografijo sestavlja devet prispevkov sedmih avtorjev, strokovnjakov in poznavalcev, ki obravnavajo geografske poteze občine, njen rastlinski in živalski svet, osvetljujejo življenje na Sevniškem od prazgodovine do današnjih dni, etnološki pogled na območje, predstavljajo nosilce gospodarskega razvoja in utrip današnjega časa, knjigo pa zaključuje prispevek o izbranih znamenitih občanih. Z monografijo je prvič zajeto celotno območje občine na enem mestu. Z njo smo se pridružili redkim slovenskim občinam, ki imajo trajno zapisano svojo preteklost in sedanjost. Knjiga pomeni dragocen prispevek k poznavanju naše pestre in raznovrstne dediščine, hkrati pa nov kamenček v mozaiku narodove dediščine in Sevniške rastoče knjige. Edinstveno knjižno delo je slikovno bogato, berljivo in opremljeno s povzetki v angleščini.

• D evet prispevkov • o koli 360 strani • B ogato slikovno graDivo c ena

v preDnaročilu

35,00 €

• p ovzetki v angleščini • F ormat 23,8 x 30,8 cm • t rDa vezava • r eDna

cena Bo

39,00 € •

07/81 61 070 (Ceni vključujeta DDV)

Prednaročila in informacije:

Letak_PREDNAROCILO_12.11.15.indd 1

11/17/15 1:02 PM

KŠTM Sevnica, Glavni trg 19, Sevnica 07/ 81 61 070, info@kstm.si Prednaročila se zbirajo do vključno 30. novembra 2015. Po tem datumu bo knjige možno kupiti na KŠTM Sevnica.

V Sevnici odprtje bivalne enote za socialno šibkejše Občina Sevnica je v sredo, 11. novembra, namenu predala bivalno enoto na sevniški Kvedrovi cesti. SEVNICA – Bivalna enota bo omogočala začasno bivanje socialno šibkih občanov, ki jih zaradi različnih razlogov pesti stanovanjska problematika in je zaradi izrednih socialnih razmer ne zmorejo rešiti sami. Bivalna enota bo omogočila bivanje 11 odraslih oseb, tudi družinam in posameznikom ne glede na spol. Z enoto bosta skupaj upravljala Občina Sevnica in Center za socialno delo Sevnica. Strokovno delo centra razpolaga s fondom 140 neprofitnih stanovanj, bo osredotočeno tudi na nudenje nastanitvene nova pridobitev pa je prvi tovrstni objekt v sevnipodpore bodočim stanovalcem bivalne enote. ški občini. Strošek ureditve je znašal okrog 110 tisoč evrov, skupaj z nakupom objekta in pripaZa zagotovitev bivalne enote je Občina Sevnica dajočega zemljišča, preureditvijo prostorov, napreuredila v lanskem letu odkupljeno stanovanj- kupom opreme in pohištva ter ureditvijo okolice. sko hišo na sevniški Kvedrovi cesti. Občina sicer

Zbrane na dogodku so nagovorili državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk, župan Občine Sevnica Srečko Ocvirk in direktorica Centra za socialno delo Sevnica Danica Božič. Za glasbeno obogatitev je poskrbela citrarka Neža Simončič iz Glasbene šole Sevnica. Vir in foto: O. Sevnica Z nami do prepoznavnosti!

070 899 899

www.nadlani.si


4

IZ NAŠIH KRAJEV

Grb Občine Sevnica podeljen podjetju Sistemi IN ES d.o.o. V Športnem domu Sevnica je v začetku novembra potekala osrednja slovesnost ob občinskem prazniku Občine Sevnica, ki ga je občina praznovala 12. novembra. Le-tega pa so obeležili s številnimi celomesečnimi prireditvami. SEVNICA - Na osrednji slovesnosti je zbrane nagovoril župan Srečko Ocvirk, program prireditve pa so sooblikovali Godba Sevnica, mažoretke Društva Trg Sevnica, sevniška plesalca Gaja Koprivec in Gašper Vidmar ter predšolski pevski zbor Vrtca Ciciban Sevnica. Posebna točka programa je bila reportaža o življenju in delu minulega leta. Ob občinskem prazniku se skupnost za delovanje na raznih področjih družbenega življenja zahvali občanom in organizaci-

jam, ki prispevajo k boljšemu, kakovostnejšemu in polnejšemu življenju. Predloge kandidatov so podale krajevne skupnosti, društva, organizacije, posamezniki. O dobitnikih je s sklepom odločil Občinski svet Občine Sevnica, priznanja pa je podelil župan Srečko Ocvirk. Ljudmila Majcen je prejela Srebrno plaketo Občine Sevnica za ohranjanje izročila in društveno udejstvovanje, Sekcija mažoret pri Društvu TRG Sevnica za bogatitev kulturnega in družabnega

V Trebnjem izredna seja

življenja ter številne tekmovalne dosežke, Zvonko Tuhtar pa za prispevek k napredku v lokalni skupnosti in uspešno podjetniško pot. Za življenjsko udejstvovanje na družbenem področju je prejel Zlato plaketo Občine Sevnica Anton Šeško, za dolgoletno društveno povezovanje in ohranjanje zgodovinskih vrednot pa Zlato plaketo tudi Združenje borcev za vrednote NOB, Občinski odbor Sevnica. Za 15 let uspešnega gospodarskega delovanja na področju inovativnih rešitev je pre-

jelo Grb Občine Sevnica, najvišje priznanje, podjetje Sistemi IN ES d.o.o. iz Boštanja. Osrednja slovesnost je hkrati tudi priložnost za podelitev Listin Občine Sevnica. Prejemnika Listine Občine Sevnica sta Blaž Janc za izjemne športne dosežke na področju rokometa in Milan Simončič za prispevek h kakovosti bivanja krajanov in ugledu Boštanja na področjih kulturnega in družabnega življenja. Vir: O. Sevnica

Brezplačni arhitekturni nasvet

Trebanjski občinski svetniki so se sestali na tretji izredni seji v novem mandatu, na kateri so potrdili dva predloga Dokumenta identifikacije investicijskega projekta.

Skupina arhitektov in krajinskih arhitektov zadnje leto in pol izvaja brezplačne arhitekturne in krajinsko arhitekturne svetovalnice po celotni Sloveniji.

TREBNJE – Oba tako imenovana DIIPA sta bila potrebna zaradi prijave projektov na razpise za pridobivanje sofinancerskih sredstev. Na trebanjski občini so tako pripravili DIIP za izdelavo celostne prometne strategije občine Trebnje, s katerim lahko sodelujejo na javnem razpisu za sofinanciranje operacij celostne prometne strategij. Ko bo omenjena strategija pripravljena, se bo lahko občina tudi potegovala za sredstva za konkretne projekte. Drugi DIIP za vadbene površine za mažoretke so v Trebnjem pripravili, da so se lahko prijavili na razpis Fundacije za šport. Prihodnje leto bodo namreč nadaljevali urejanje športnega parka pri Centru za izobraževanju in kulturo, v sklopu del bodo uredili tudi sedanje košarkarsko igrišče, ki bo po novem večnamensko z umetno maso, na Trebanjski župan Alojzij Kastelic je sklical njem pa bodo prostor za vadbo med drugim natretjo izredno sejo v tem mandatu. šle tudi trebanjske mažorete.

TREBNJE - Po izredno uspešni vseslovenski septembrski turneji se mladi strokovnjaki vračajo na teren. V sklopu tedna brezplačnih svetovalnic bodo konec novembra obiskali 30 mest, v katerih bodo obiskovalcem nudili osnovno pomoč pri reševanju vseh vrst prostorskih zagat. Z izvajanjem tovrstnih svetovanj želijo opozoriti na pomembnost dobro in pametno oblikovanega prostora in nuditi vsaj osnovno pomoč pri vprašanjih v zvezi z gradnjo, prenovo, sanacijo, adaptacijo ter urejanjem okolice. Pridružite se jim na svetovalnici v Trebnjem v petek, 27. novembra, od 15:00 naprej v prostorih Občine Trebnje, Goliev trg 5. Rezervirajte si termin na arhnasvet.si/svetovalnice/. Dogodek organizira Arhitekturni nasvet v sodeloPovzela: P.U. vanju z Občino Trebnje in 28-imi drugimi občinami oz. javnimi zavodi po Sloveniji.

A. S.

Odlaganje odpadkov na ekoloških otokih

RNO ODLAGANJE ODPADKOV

V letu 2015 so bili z ekoloških otokov Želimo, da bi bili ekološki otoki urejena mesta, odstranjeni zabojniki za zbiranje meša- ki bodo v estetskem sožitju z ostalo urbano ne komunalne embalaže. Odvoz je zago- arhitekturo služila izključno zbiranju stekla in ustreznih zabojnikov. Očitno ti uporabniki vse ter papirja in papirne embe ravnanja tovljen neposredno od gospodinjstev, steklene embalaže odpadkov odlagajo karfrakcija na ekološke ala Trebnje zatovrste ni razloga, da se tovrstna balaže. otoke, Odlaganje ostalih vrst odpadkov na zbira tudi na ekoloških otokih. ekoloških otokih ne nazadnje povzroča tudi ala številne v skupne zbiralnice ali celo v naravo. Na včasih

dodatneotokih stroške odvoza odpadkov, saj je za ločevanja grozljivo stanje na nekaterih ekoloških Morebitne povečane količine mešane komu- vse frakcije, ki ne sodijo na ekološke otoke, zor nad loter skupnih zbiralnic nas opozarjajo številni obnalne embalaže lahko uporabniki odložite na treba zagotoviti posebni odvoz. ki semesto zgražajo nad neurejenostjo določeuporabnike svoječani, odjemno v namenskih vrečkah, zbirnih mest Trebnje. za odpadke. ti pri ločeki jihnih kupite na Komunali Nad odlaganjem odpadkov na ekoloških otokih že nekaj časa izvajamo posebni nadzor, pri eloval tudi Po uvedbi neposrednega odvoza mešane ko- čemer kršitelje medobčinski inšpektorat tudi Temeniške V prihodnjih mesecih bomo skupaj z medobmunalne embalaže od gospodinjstev so za- sankcionira. činskim inšpektoratom zatopostali izvajali poostren bojniki za to frakcijo na ekoloških otokih nadzor nad odlaganjem prostor za odlaganje odpadkov, ki odpadkov tja ne sodi- na Vseekoloških uporabnike pozivamo, da navodila jo. Pogosto so nenadzorovano na ekoloških za ločevanje azal, da lo- otokih, skupnih zbiralnicah ter odlaganjem od- odpadkov dosledno upootokih odpadke odlagali tudi uporabniki, ki števate! Prosimo vas, da morebitne popadkov v naravo. voljivo. Staniso iz naših občin. Vse to je nemalokrat pov- večane količine vseh vrst komunalnih iralnicah in zročalo neurejeno stanje na samih ekoloških odpadkov brezplačno pripeljete na zbirUporabnike ravnanja s komunalnimi o namenjeotokih in slabo voljo storitev pri uporabnikih. ni center Globoko. Za odvoz kosovnih sami zagoeposredno odpadki ponovno naprošamo, da siodpadkov lahko enkrat letno pokličete Kljubtovijo temu ustrezne da so ekološki otoki namenjeKomunalo Trebnje, ki bo tovrstne odzabojnike za odlaganje odpadpirja in pani izključno zbiranju frakcij, ki jih neposredno padke na podlagi predhodnega dogoembalaže. kov ter na ekoloških otokih odlagajo le frakcije, od gospodinjstev ne odvažamo, tj. stekla in vora brezplačno prevzela neposredno z ki se tam odlagajo. Pozivamo vas, da navodila za embalaža papirja, se na teh mestih še vedno odlagajo vašega odjemnega mesta. m še vedno ločevanje odpadkov dosledno druge frakcije komunalnih odpadkov, ki tjaupoštevate! ne Vaša Komunala Trebnje sodijo. akcijo. Glealaža zbira Povečane količine odpadkov iz gospodinjstev kov, bomo lahko kadarkoli v času obratovanja brezplačno 2015 pos- pripeljete na zbirni center Globoko. Nikakor po-


IZ NAŠIH KRAJEV

5

V občini Šentrupert ponovne volitve ob- Minister za javno upravo predal namenu vodovodni sistem Zabrdje-Praprotnica činskega svetnika V občini Šentrupert so v nedeljo, 8. novembra, volili manjkajočega občin- Spomladi leta 2014 je župan Občine Mirna Dušan Skerbiš oddal prijavo na skega svetnika. 8. javni poziv MGRT in s tem občinama Mirna in Trebnje omogočil uresniŠENTRUPERT - Za manjkajoče mesto se je v direktorica občinske uprave Mateja Jazbec. čitev dolgo načrtovanega projekta - Vodovodni sistem Zabrdje-Praprotnitamkajšnji drugi volilni enoti potegovala le Kar- Vir in foto: STA ca, s katerim bo kakovostno pitno vodo iz javnega vodovodnega sistema men Ramovš, ki je kandidirala s podporo volivdobilo več kot 1000 prebivalcev mejnega območja. cev. Ponovne volitve so razpisali potem, ko so po odstopu treh svetnikov marca letos na nadomestnih junijskih volitvah imeli kandidata premalo. Nedeljskih volitev manjkajočega občinskega svetnika v občini Šentrupert na Dolenjskem se je po še neuradnih podatkih udeležilo 11,7 odstotka volilnih upravičencev, je za STA povedala

MIRNA - Obe občini sta za sofinanciranje Koprivnikar, je bila četrtek, 19. novembra, pri

projekta pridobili 866.500 evrov iz Evrop- črpališču Zabrdje. skega sklada za regionalni razvoj. Slovesno odprtje, ki se ga je udeležil tudi podpredse- Vir: P. K./P. U. dnik vlade in minister za javno upravo Boris

Umetnost pripovedovanja pravljic na Trebelnem JSKD OI Trebnje v sodelovanju z občinami Mirnske in Temeniške doline ter lokalnimi kulturnimi društvi vse od leta 2005 tradicionalno organizira delavnico Umetnost pripovedovanja pravljic z Ljobo Jenče. TREBELNO - Udeleženci delavnic prihajajo iz vse Slovenije, pošljejo pa jih njihove ustanove: šole, vrtci, knjižnice, društva itd., ali pa pridejo samostojno v želji pridobiti nove izkušnje in znanja. Delavnica, ki je letos potekala na Trebelnem, je zastavljena intenzivno, na delu v manjših skupinah, dva dni zapored. Zaključi se z nastopom udeležencev na javni prireditvi. V Večnamenskem domu so udeleženke s pesmijo pozdravili otroci iz PŠ Trebelno. Letošnje delo je potekalo na podlagi pravljice Pripovedka od fanta, ki je z mačkami oral. Delavnica se je zaključila z nastopom udeleženk ter z druženjem z Ljudskimi pevci in godci Trebelnega, ki so sekcija KUD Emil Adamič Mokronog. Ljoba Jenče je ustanoviteljica šole pripovedovanja, zbirateljica, pevka in pripovedovalka. Od leta 1988 zbira in poustvarja slovensko ljudsko izročilo. Leta 1993 je prvič odšla na izobraževa-

nje v Anglijo na antropozofski Emerson college in že naslednje leto organizirala prvi mednarodni simpozij pravljičarjev v Sloveniji – Kozjak 1994, iz katerega je uredila zbornik Sedi k meni, povem ti eno pravljico (Mariborska knjižnica, 2006), v katerem je objavljenih 17 strokovnih in praktičnih člankov več avtorjev. Pripoveduje in poje tretje desetletje ter je dosegla s svojo pristnostjo in zvestobo izvirnemu izročilu status izjemnosti pri Ministrstvu za kulturo. Nastopila je v tujini vse od Tibeta v Himalaji do dvorane OZN v New Yorku, Aleksandriji v Egiptu do študentskih naselij indonezijskih in tajskih študentov Univerze Chulalongkorn v Bangkoku. Z največjo ljubeznijo pa nastopa za otroke doma v Sloveniji. Ustanovila je center za nesnovno kulturno dediščino HIŠA IZROČILA ob Cerkniškem jezeru, kjer prenašajo tradicijska znanja na Mlade čuvarje izročila. Vir in foto: JSKD OI Trebnje

Novoletni koledarji

070 833 833

Velja ob naročilu nad 100 kos. Izkoristite brezplačno oblikovanje.

po 1eur/kos

POPUSTI Si.mobil Krško

Cesta Krških žrtev 141, 8270 Krško m: +386 (0) 40 411 300

Si.mobil Trebnje Stari trg 48, 8210 Trebnje m: +386 (0) 40 411 200

Si.mobil Sevnica Trg Svobode 1, 8290 Sevnica m: +386 (0) 40 411 202

Velja do 1.12.2015.


6

IZ NAŠIH KRAJEV

Žegnanje konj v Štatenberku Konjeniško društvo Češnjice je na martinovo nedeljo, 15. novembra, pri cerkvi Sv. Martina (zavetnika konj in konjenikov) v Štatenberku priredilo tradicionalni blagoslov (žegnanje) konj. ŠTATENBERK - Konjeniki in vprege so se zbrali pri gasilskem domu Štatenberk v Ornuški vasi, kjer so formirali skupno konjenico s Konjeniškim društvom Sv. Jurij Grčevje, Konjeniškim društvom Treh dolin Mirna Peč in Konjeniškim društvom Češnjice. Od tu so s prapori in zastavami krenili do kilometer oddaljene cerkve Sv. Martina v Štatenberku, kjer je konje blagoslovil domači župnik Jernej Nemanič. Po žegnanju je Konjeni- 1887. Kuhano vino pa so pripravili v bakrenih koško društvo Češnjice pripravilo okusno domačo tličkih. malico v vojaški kuhinji na konjsko vprego iz leta Vir: KD Češnjice, foto Silva Jordan

Predani podpisi Civilne iniciative zoper gradnjo daljnovoda Predstavniki Ljudske iniciative Ekološkega društva Šmarješke Toplice si že več let prizadevajo, da bi investitor Eles pri načrtovani rekonstrukciji elektrovoda Brestanica – Hudo upošteval tudi njihove zahteve. ŠMARJEŠKE TOPLICE – Zato je LI Ekološkega društva Šmarješke toplice v sredini novembra predala peticijo z nekaj več kot 300 podpisi županji občine Šmarješke Toplice Bernardki Krnc ter tudi predsedniku države, različnim ministrstvom, Zvezi ekoloških gibanj, varuhinji človekovih pravic … Zahtevajo upoštevanje zakonodaje in ustavnih določb ter da se pri gradnji upošteva sodobna tehnologija. Povzela: P. U., foto: smarjeske-toplice.si

za 199€ Tudi brez pologa 7500€ kapitala

Z nami do prepoznavnosti!

070 899 899

Pestra »kadrovska seja« novomeškega občinskega sveta 10. redna seja Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto je bila maratonska, saj je potekala šest ur in pol. Zatikalo se je pri kadrovskih vprašanjih. NOVO MESTO - Na 10. redni seji je Občinski svet Mestne občine Novo mesto uvodoma potrdil predloge s področja kadrov in imenoval Občinsko volilno komisijo. Sprejet je bil tudi Odlok o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije, ki bo omogočil energetsko sanacijo javnih objektov, in potrjena ustanovitev Medobčinskega inšpektorata in redarstva Mestne občine Novo mesto, Občine Dolenjske Toplice, Občine Mirna Peč, Občine Žužemberk in Občine Straža. Občinski svet Mestne občine Novo mesto se je poleg tega v prvi obravnavi seznanil s predlogoma proračunov za leti 2016 in 2017 ter potrdil predlog letnega programa športa za leto 2016. Potrjen je bil predlog sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Novo mesto v drugi obravnavi in dopolnjen osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta Revoz v prvi obravnavi. Svetnikom je

www.nadlani.si,

bila podana informacija o izvajanju občinskega programa varnosti za leto 2014 in informacija, da je, na podlagi pridobljenih mnenj s strani Računskega sodišča RS in s strani Ministrstva za javno upravo oz. Službe za lokalno samoupravo, Nadzorni odbor Mestne občine Novo mesto pristojen za nadzor nad celotnim poslovanjem vseh pravnih oseb, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Mestna občina Novo mesto. Vir: MO Novo mesto, povzela P. U.

Tel.: 070 899 899, info@nadlani.si

Kulinarični namig Kaki Kaki je sadež jeseni in nekoč hrana bogov. Je vitaminska bomba, tako bogata z vitamini, minerali, antioksidanti, da jo vsekakor moramo in potresemo z drugo polovico zmesi. Na vrhu uvrstiti na jedilnik naše jesenske prehrane. naj bo plast kakijev. Vse skupaj prelijemo s stepenimi jajci in smetano. Pokrijemo in damo v Kakijeva pita hladno pečico. Pečemo 45 minut pri 200 stoSestavine za pripravo: pinj Celzija. 7 mehkih kakijev, 2 dl polnovrednega pšeničnega zdroba, 2 dl sladkorja v prahu, 2 dl bele Recept Emilije Pavlič (oddaja Dobro Jutro) moke, malo masla za pekač. Sestavine za preliv: 4 dl sladke smetane, 2 jajci Priprava: Najprej zmešamo suhe sestavine: zdrob, sladkor, sol in moko ter zmes presejemo. Pekač namažemo z maslom in na tanko posujemo s polovico zmesi. Dodamo plast na kolobarje narezanih kakijev VABIMO GOSTIŠČA IN POSAMEZNIKE, DA SE PREDSTAVITE S SVOJIM »POSEBNIM« RECEPTOM. POKLIČITE NA: 070 899 899 ALI NAM PIŠITE NA: UREDNISTVO@NADLANI.SI.

HITRO TISKANJE • letaki • vizitke • kuverte • plakati • nalepke

• majice • zgibanke • bilteni • transparenti • zastave

GSM: 070 833 833 www.magmamedia.si, tisk@magmamedia.si

Novoletni koledarji

070 833 833

Velja ob naročilu nad 100 kos. Izkoristite brezplačno oblikovanje.

po 1eur/kos

Velja do 1.12.2015.


IZ NAŠIH KRAJEV

Zamenjava v vrhu Splošne bolnišnice Novo mesto

7

Prenovljeni turistični portal www.visitdolenjska.eu

Svet javnega zdravstvenega zavoda Splošne bolnišnice Novo mesto je razpis za 4-letni mandat objavil 2. oktobra letos.

Od oktobra letos je jugovzhodna regija bogatejša za prenovljen turistični portal destinacije Dolenjska, Bela krajina in Kočevsko-ribniško.

NOVO MESTO - Izvedeli smo, da bo bodoča oz. nova direktorica Splošne bolnišnice Novo mesto (SB Novo mesto) Milena Kramar Zupan, dosedanja direktorica novomeškega Zdravstvenega doma. Kramar Zupanova bo na tem mestu zamenjala Miro Retelj, ki odhaja v pokoj. Na razpis za delovno mesto direktorja (ice) se je prijavilo šest kandidatov. K novemu imenovanju Kramar Zupanove mora dati soglasje še Ministrstvo za zdravje RS kot ustanovitelj SB Novo mesto. Zamenjava oz. predaja poslov bo najverjetne- pod okriljem osmih dolenjskih občin ustanoviteje konec tega leta. Za enkrat ni znano, kdo bo ljic. Povzela: P. U., foto: SB Novo mesto prevzel vodenje Zdravstvenega doma, ki je sicer

NOVO MESTO - Z razvojem komunikacijskih orodij se destinacija pridružuje smernicam promocije turizma na nacionalni ravni (Slovenska turistična organizacija). Osrednji turistični portal povezuje turistično ponudbo celotne regije in predstavlja pomemben vir informacij potencialnim turistom. Prednosti: • na voljo v slovenskem, v angleškem, nemškem in italijanskem jeziku. • prilagojen pametnim telefonom in tablicam • poudarek na slikah in interakciji na družbenih omrežjih • omogoča neposredno oddajo povpraševanja pri ponudniku • preglednejši nabor ponudbe destinacije • prikaz lokacij na Googlovem zemljevidu •omogoča »varno« povezavo za varnejše brskanje

Dobrodelni koncert Društva harmonikarjev Mirna Peč Društvo harmonikarjev Mirna Peč ob 15. obletnici delovanja vabi na Dobrodelni koncert Naj odmeva harmonika.

Vsebine spletnega portala bodo v sodelovanju s ponudniki, TIC-i, občinami in ostalimi deležniki redno osveževali ter skrbeli za uporabniku prijazen prvi stik z destinacijo. Vir in foto: RC Novo mesto

Na obisku v Škocjanu ameriški ambasador

MIRNA PEČ - Koncert se bo odvijal v nede- njen Saši Mahniču iz Sela pri Zagorici za pomoč V škocjanski občini se je v začetku novembra mudil ameriški veleposlaljo, 22. novembra, ob 15. uri v Kulturnem domu pri zdravljenju. Mirna Peč. Nastopili bodo tudi Novi spomini in Povzela: P. U. nik v Sloveniji Brent Hartley. pevska skupina Libertas. Zbrani denar bo nameŠKOCJAN, DOBRUŠKA VAS – Ameriški veleposlanik je prišel s sodelavci, v delegaciji pa so bili tudi predstavniki Urada za narodnosti RS z V sredini novembra so na koncert ob godu sv. Martina v Metelkov dom v direktorjem Stanetom Baluhom na čelu. Župan Jože Kapler mu je predstavil razvojne priŠkocjanu povabile ljudske pevke Klasje. ložnosti v občini in se dotaknil perečih vprašanj, ŠKOCJAN - Ljudske pevke Klasje delujejo že glasbeniki: Monika in Špela Gorenc ter Gašper povezanih z romsko populacijo v Dobruški vasi. od leta 2012, in sicer pod okriljem Društva po- Šinkovec. Organizatorke koncerta so po dogod- Gostje so si ogledali romsko naselje in bili sezna- postavili čistilno napravo. njeni s pomenom nove gospodarsko-industrij- Povzela: P. U., foto: Embassy of the United ske cone v Dobruški vasi, ki so jo lani komunalno States opremili in v njej s pomočjo evropskih sredstev

Martinov koncert v Škocjanu

HITRO TISKANJE

070 833 833

deželskih žena Škocjan. Gostje koncertnega ku povedale, da je bil večer zares lep. večera so bili: Stari prijatelji iz Dobrave, Ljudske pevke Šmarjetke, Dober dan teater iz Prečne ter Vir in foto: FB DPŽ Škocjan, povzela: P. U.

Srečanje podjetnikov šentjernejske občine S sloganom ohranimo tradicijo in negujmo sedanjost za prihodnje rodove je Andraž Rumpret v imenu podjetja Iska Pio in Kmetije Karlovček organiziral drugo družabno srečanje podjetnikov šentjernejske občine v prostorih domače kleti na Vrhu pri Šentjerneju. ŠENTJERNEJ - Srečanje je potekalo drugič z vinski »cvet«, ki se predstavlja preko klasičnih namenom povezovanja podjetnikov. Srečanje se slovenskih etnoloških vzorcev. je začelo natanko 11. 11. ob 11 uri in 11 minut. V Vir in foto: O. Šentjernej kulturnem programu so sodelovali Šentjernejski oktet, Janez Selak, ki je deklamiral Prešernovo Zdravljico, ljudski pesnik Jože Grgovič in šentjernejski župnik Anton Trpin, ki je blagoslovil vino. O mlademu vinu in Kmetiji Karlovček je spregovoril tudi Nejc Rumpret. Zbrane podjetnike in ostale goste je nagovoril tudi župan Občine Šentjernej Radko Luzar, ki je izrazil zadovoljstvo in poudaril pomen poslovnega povezovanja, navezovanja stikov med podjetniki in občino. Zbrane je nagovoril tudi direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele Krajine Tomaž Kordiš. Voditeljica se je v imenu organizatorja zahvalila vsem nastopajočim in zbranim, tudi umetniku Simonu Kajtni, ki je lepo oblikoval vabilo, ki so ga zbrani prejeli. Osnovni motiv za letošnje vabilo je bil namreč

Telefon: 07 6000 600

Z nami do prepoznavnosti!

070 899 899


8

IZ NAŠIH KRAJEV

Razstava in ocenjevanje potic

Opazili smo...

Društvo kmečkih Žena Suha krajina - Žužemberk (DKŽ) letos praznuje 20 let delovanja. Okrogli jubilej bodo s krajšo slovesnostjo zaznamovali proti koncu novembra, pred tem pa so marljive članice društva znova opozorile nase z že drugo društveno razstavo in ocenjevanjem potic.

Posavje in Dolenjsko stresel potres, preliminarno z magnitudo 4,2 1.11.2015, Malo pred 9. uro je jugovzhodni del Slovenije stresel potres z magnitudo 4,2, je poročala agencija za okolje. Zmeren potresni sunek z žariščem osem kilometrov jugozahoZaključeno črtanje nove atletske steze dno od Brežic oz. 94 kilometrov od Ljubljane v Športnem parku Trebnje. so čutili v Posavju in na Dolenjskem, čutiti ga je bilo tudi v Ljubljani.

Boljši nadzor dogajanja na domu ali vikendu s kamero KOBCAM

ŽUŽEMBERK - Na ocenjevanje je prispelo veliko potic, kar petinpetdeset. Potice so prinesle gospodinje z Novega mesta, Šentjerneja, Dolenjskih Toplic, Trebelnega, Dobrave, Dolskega pri Ljubljani, Sela pri Šumberku, Zagradca in Žužemberka. Potice so bile najrazličnejših oblik in okusov, bile so zelo lepe in dobre. Pečene so bile v različnih modelih, od okroglih do pravokotnih. Komisija je menila, da je prav, da se ohranjajo slovenske narodne potice in so pečene v lončenih modelih. Med okusi so bile tradicionalna orehova, lešnikova in rozinova. Bile so tudi modernejše potice, kot so korenčkova, makova, Po končanem ocenjevanju so bile potice na kokosova, čokoladna in zelo posebna limonina, ogled obiskovalcem. Članice DKŽ Suha Krajina kar kaže na kreativnost naših gospodinj. Prinesle - Žužemberk so se odločile, da bodo drugo leto so samo sladke, slanih potic niso prejeli. Zaradi pripravile državno ocenjevanje potic. Vir in foto: T. Lavrič, MO.si

Ali ob odsotnosti potrebujete boljši nadzor dogajanja na domu ali vikendu? Našo pozornost je pritegnila pametna vrtljiva kamera KOBCAM K-20 odlične kakovosti po nadvse dostopni ceni. Kamera namreč ponuja čisto sliko tudi ob zmanjšani vidljivosti, pokriva kot 355 in naklon 90 stopinj, premikamo pa jo kar s telefonom. Kamera nam pošlje alarm, premike obiskovalcev pa lahko shrani na spominsko kartico, da jih lahko preverimo pozneje. Z obiskovalci lahko tudi komuniciramo ali vklopimo sireno v kameri. Z dodatnimi brezžičnimi senzorji pa lahko celo nadzorujemo požar, odpiranje oken in vrat ter gibanje v preostalih prostorih. Pametna vrtljiva kamera KOBCAM K-20 za le 139 evrov ponuja veliko. Ne samo da lahko služi kot elektronska varuška za otroke, starostnike in hišne ljubljenč-

ke, z njo zavarujete tudi svoje premoženje in se lahko mirno odpravite na pot, v službo ali na dopust, saj lahko dogajanje na domu ali vikendu preverite vsak trenutek. Več informacij najdete na www.kobra.si.

velikega števila je imela komisija veliko in težko delo, da je ocenila vse potice. Komisija je menila, da so vse potice lepe po obliki, zgledu, okusu, vonju in barvi. Med zbranimi je bila samo ena potico, ki jo komisija izločila zaradi neskladja s pravilnikom.

podaljšan do 31. 1. 2016!

*Naročniško razmerje s paketom Penzion Neomejeni lahko sklenejo zasebni uporabniki - upokojenci ali zaposleni, starejši od 60 let, v akcijskem obdobju od 22. 9. do 31. 1. 2016. Paket z mesečno naročnino 16,95 EUR vključuje neomejene pogovore in neomejene SMS-/MMS-e v vsa slovenska omrežja (velja za storitve, opravljene v mobilnem omrežju Telekoma Slovenije). Prenos podatkov se v mobilnem omrežju Telekoma Slovenije naročnikom obračuna po ceniku navedenega paketa (0,01 EUR/MB), vendar ne več kot 3 EUR na mesec. Pri prenosu podatkov velja princip pravične uporabe storitev prenosa podatkov, kot je opredeljeno v Posebnih pogojih uporabe mobilnih elektronskih komunikacijskih storitev. Pri paketu Penzion Neomejeni se po preseženi vključeni količini prenosa podatkov v mobilnem omrežju Telekoma Slovenije (500 MB) hitrost prenosa podatkov omeji na 64 kb/s v smeri k uporabniku in 64 kb/s iz smeri uporabnika. Z naslednjim obračunskim obdobjem se ponovno vzpostavi običajna hitrost prenosa podatkov, kot jo zagotavlja Telekom Slovenije. Količine veljajo v okviru enega obračunskega obdobja. Neporabljene količine se ne prenašajo v naslednje obračunsko obdobje. S sklenitvijo novega naročniškega razmerja se naročnikom ne zaračuna priključna taksa. Prehodi z naročniških paketov Penzion so brezplačni, v primeru spremembe obstoječega naročniškega paketa s storitvami Mobitel, ki ni paket Penzion, v navedeni paket pa se zaračuna enkraten znesek v višini 20 EUR. Cene so v EUR z DDV. Neomejeni pogovori v vsa slovenska omrežja in neomejena sporočila SMS/MMS so namenjeni običajni uporabi storitve. Uporaba storitve, ki bi kakorkoli škodovala omrežju Telekoma Slovenije, ni dovoljena. Med kršitve sodijo namerna preobremenitev omrežja, onemogočanje normalne uporabe omrežja drugim uporabnikom, uporaba storitve v komercialne namene, preprodaja storitve tretjim osebam, uporaba storitve s sistemi za samodejno klicanje brez človekovega posredovanja ipd. V primeru, da Telekom Slovenije oceni, da je naročnikova uporaba storitve v nasprotju s temi pogoji, si pridržuje pravico naročnika opozoriti in/ali mu onemogočiti uporabo storitve. Za več informacij o ponudbi, obračunskem intervalu in ceniku drugih storitev obiščite www.telekom.si, Telekomov center, pooblaščeno prodajno mesto ali pokličite 041 700 700 oz. 080 8000.

041 600 700 . info@kobra.si . www.kobra.si


IZ NAŠIH KRAJEV

Uspešno črpanje evropskih sredstev občine Sevnica

9

Zimski »outfit« stavni in udobni topli kosi, na njih pa se najde kakšen detajl, ki postavi celotnemu stajlingu piko na i.

Če vsoto prejetih evropskih sredstev preračunamo na prebivalca občine oziroma njen delež v občinskih proračunih, so zmagovalke majhne občine z obrobja, poraženke pa bolje razvite občine iz osrednje Slovenije. V občini Sevnica je ta znesek na prebivalca nekaj več kot 3.600 evrov. SEVNICA - Zaključujoča se finančna perspektiva 2007–2013 je bila za sevniško občino zelo uspešna; iz različnih evropskih skladov je bilo v tem obdobju počrpanih skupaj 23 milijonov evrov. Investicije imajo pozitivne učinke v gradnji vodovodnih in kanalizacijskih sistemov, čistilnih naprav, ureditvah cestne infrastrukture in krajevnih jeder, gradnji vrtca in energetskih sanacijah pa tudi največjem razvojnem projektu, gradnji optičnega omrežja. Izvedbeno obliko počasi dobiva nova finančna perspektiva za obdobje 2014–2020, ki bo tako izvedbeno kot programsko drugačna. Občina Sevnica je intenzivno sodelovala pri pripravi Regionalnega razvojnega programa regije Posavje 2014–2020, ki je temeljni programski dokument na regionalni ravni. Prve razpise iz nove finančne perspektive se pričakuje decembra in prihodnje leto.

V zimski sezoni se nadaljuje trend sedemdesetih s pridihom šestdesetih. Letos bodo ženske nosile krznena ogrinjala, hlače na zvonec, usnjene jakne, barvite pajkice in dolge (klasične) plašče. Ne boste se mogle izogniti dolgim ogrinjalom, ki naj imajo po možnosti geometrijske potiske, modni bodo puliji brez rokavov... Letošnja jesen in zima sta kot zanalašč za to, saj so trendi zelo sproščeni. Krasijo jih enoVABIMO BUTIKE, TRGOVINE IN POSAMEZNIKE, DA SE PREDSTAVITE S SVOJO PONUDBO MODNIH OBLAČIL.POKLIČITE NA: 070 899 899 ALI NAM PIŠITE NA: UREDNISTVO@NADLANI.SI.

Povzela: P. U.

BODI(TE) EKO

V kraju Vrh pri Križu v občini Žužemberk ukradli gasilsko vozilo

Ali pri pranju perila skrbite za okolje?

Eno mlajših gasilskih društev v Občini Žužemberk tvorijo prostovoljni gasilci iz Križev. Območje njihovega delovanja zajema vasi Gornji križ, Dolnji Križ, Vrhovo in Vrh.

Pa vendar obstaja veliko načinov, kako lahko z upoštevanjem preprostih nasvetov pri pranju skrbite za okolje. 1. Razvrstite perilo glede na barve in material – v pralnem stroju lahko hkrati operemo več bombažnih kot tkanin iz občutljivih materialov (upoštevajte navodila proizvajalca, koliko perila naložiti v stroj). 2. Če je količina perila manjša, izberite krajši program. 3. Omejite količino praška, saj so danes praški učinkovitejši. Zato lahko uporabite manj praška, kot ga priporoča proizvajalec – porabili ga boste manj in manj boste obremenili okolje. Ne pozabite, da oblačila zaradi večje količine detergenta ne bodo nič bolj čista, ne izprani ostanki pa ostanejo na oblačilu in lahko dražijo kožo in povzročijo alergije. 4. Uporabo mehčal odsvetujemo, ker lahko povzročajo alergije in zmanjšujejo vpojnost tkanin, hkrati po nepotrebnem onesnažujejo okolje. 5. Namesto sintetičnih mehčal uporabite (alkoholni) kis, ki je naravno mehčalo, hkrati pa bo poskrbel tudi za odstranitev vodnega kamna v ceveh pralnega stroja. 6. Danes peremo manj umazano perilo, zato ne potrebujemo predpranja. Uporabite ga le izjemoma, ko je perilo zelo umazano (delovna oblačila ipd.). 7. Za pranje praviloma manj umazanega perila je pogosto dovolj že pranje pri temperaturi

ŽUŽEMBERK - V vseh teh letih so prostovoljni gasilci iz Križev opravili veliko dela, postavili sodoben dom in nakupili opremo. Že leta 2008 so kupili nov kombi Renault, ki pa so ga 6. novembra ponoči neznanci iz prenovljenega gasilskega doma ukradli in ga odpeljali neznano kam. Vozilo znamke Renault Master z registrsko oznako NM 28 71P, rdeče barve letnik 2008 je bilo tehnično brezhibno, vanj pa so gasilci vložili na tisoče ur prostovoljnega dela. Neznanci so v garažne prostore vstopili skozi okno gasilskega doma, ključ je bil v vozilu, zato zlikovci niso imeli težjega dela. Na pomoč bodo kriškim gasilcem priskočili

30ºC. 8. Perila ne »kuhajte«. Program s temperaturo pranja 90ºC izberite le izjemoma (v primeru bolezni, ali če je pri hiši dojenček). Ne pozabite, da se skorajda 90 % energije, ki jo potrebuje pralni stroj, porabi za gretje vode. 9. Če bomo madeže odstranili pred pranjem v stroju (najbolje takoj, ko nastanejo), bomo zmanjšali potrebno količino pralnega praška, pa tudi pranje pri visoki temperaturi ne bo potrebno. 10. Pri izbiri novega pralnega stroja bodite pozorni na porabo energije in vode. Načinov, kako lahko prispevamo k ohranjanju čistega okolja, torej ni malo. Včasih zadošča že, da se zgledujemo po naših babicah, ki so namesto množice pralnih praškov, mehčal ipd. uporabljale domača čistila oz. kombinacijo naravnih mil in sode, če je proračun dopuščal, pa tudi kisa in limoninega soka. Vir. ZPS

JA

15.

AK

1.12

do lja Ve

Pokličite ali pošljite povpraševanje 070 833 833 - tisk@magmamedia.si

.20

in ostalega novoletnega programa

AK CIJA AK CIJA CI

Zdaj je čas za tisk koledarjev

gasilci iz celotnega občinskega gasilskega poveljstva Občine Žužemberk s posojo opreme in tudi nadomestnim vozilom. Vir in foto: S. Mirtič, MO.SI

DRUŽABNA SCENA

Avtobus Radia 1 na obisku v Novem mestu 9.11.2015, že navsezgodaj zjutraj je ekipa Radia 1 obiskala Ekonomsko šolo Novo mesto. Pripeljali so se z modrim avtobusom Radia 1. Voditelj Denis Avdič je imel zanimiv pogovor z ravnateljem g. Jožetom Zupančičem, postavil mu je kar nekaj vprašanj o njegovem delu, privatnem življenju...Jutro pa je popestril tudi na-

stop “v živo” skupine Društvo mrtvih pesnikov. Povzela: P.U., foto: FB Ekonomska šola Novo mesto

Delavska hranilnica Novo mesto

Glavni trg 10, tel.: 07 620 54 30 E-mail: novomesto@delavska-hranilnica.si Spletni naslov: www.delavska-hranilnica.si


10

AKTUALNO

V veljavi nov pravilnik o nujni medicinski pomoči, ki pušča precej odprtih vprašanj V sredini novembra je začel je veljati pravilnik o nujni medicinski pomoči, ki na novo ureja pogoje, organizacijo in način dela nujne pomoči. NOVO MESTO, TREBNJE - Pravilnik na novo predvideva satelitske urgentne centre, katerih mreža še ni popolnoma jasna, medtem ko ne posega na področje neprekinjenega zdravstvenega varstva. Dežurne ambulante bodo do nadaljnjega delovale nespremenjene.

Ministrstvo za zdravje je pripravilo predlog pravilnika o nujni medicinski pomoči, potem ko so po državi zrasli novi regionalni urgentni centri, ki so bili zgrajeni iz evropskih sredstev. Novi urgentni centri že delujejo v Brežicah in Murski Soboti, prihodnji teden se odpira urgentni center v Mariboru, do konca leta pa bodo začeli delovati še na Jesenicah, v Novi Gorici, Celju, Trbovljah, Slovenj Gradcu, Izoli in Novem mestu. Nezadovoljstvo zaradi delitve na ruralno in urbano okolje Nezadovoljstvo je v javnosti povzročil tudi predlog, da bi bil dostopni čas mobilne enote nujne medicinske pomoči za urbano okolje krajši kot za ruralno. Zato je v pravilniku določeno, da povprečni dostopni čas mobilne enote nujne medicinske pomoči ne sme presegati 15 minut. Ločitve na urbano in ruralno okolje torej v pravilniku ni. Nespremenjeni pa v pravilniku ostajajo dispečerska služba, triaža in prvi posredovalci. Novost dispečerski centri Tako bodo v začetku prihodnjega leta začeli delovati dispečerski centri (poleg že obstoječega

na Obali tudi v Ljubljani in Mariboru). Ti bodo objektivno beležili vse klice, hitrosti izvozov in pri- Glede novega pravilnika smo pridobili hodov do bolnikov, težavnost posredovanj, itd. mnenje glede iz Zdravstvenega doma Trebnje. Direktorica mag. Vera Rozman Satelitski centri je povedala: » V Zdravstvenem domu TrebNa osnovi podatkov in kriterijev, ki so zapisani nje smo se, ob pomoči civilne družbe, aktivno v pravilniku za vzpostavitev satelitskega urgen- vključili in obravnavno osnutka Pravnika o NMP tnega centra, se bodo postopoma uvajali pred- in posredovali kar nekaj konstruktivnih pripomb. videni satelitski centri po Sloveniji. V pravilniku Zato smo še z večjim zanimanje čakali objavo je tako tudi predvidena evalvacija in morebitna novega Pravilnika o službi nujne medicinske revizija mreže vsaki dve leti. pomoči. Pravilnik smo podrobno proučili. Naše Vsi urgentni centri bodo glede na pravilnik morali mnenje je, da pušča odprtih precej vprašanj. slediti enotni triaži, kar pomeni, da bodo bolniki Nosilci mreže Nujne medicinske pomoči (NMP) obravnavani glede na stopnjo ogroženosti. V ur- naj bi bili urgentni centri. Najbližji urgentni center gentnem centru oziroma satelitskem urgentnem za prebivalce upravne enote Trebnje bo v Nocentru bo vedno prisotna oseba, ki bo zagota- vem mestu. Delovanje urgentnega centra, kot vljala prednostno obravnavo življenjsko ogroža- je zamišljen v teoriji in v Pravilniku, je velik korak jočih stanj. naprej za paciente. Glavna prednost je ena vstoPravilnik ohranja prve posredovalce, ki se orga- pna točka: vse paciente, ki bodo iskali pomoč, nizirajo na željo in potrebe lokalne skupnosti na bo sprejela ena oseba (triažna sestra), ki bo depopolnoma prostovoljni bazi. Pravilnik določa finirala potrebno obravnavno in stopnjo nujnosti. samo potrebna znanja in veščine, ki jih mora Pacient bo nato obravnavan v okviru urgentnega znati prvi posredovalec. Prvi posredovalci so centra in mu ne bo treba hoditi od oddelka do osebe, ki zagotavljajo najhitrejše začetne oskrbe oddelka in od aparature do aparature. Poenov primerih srčnih zastojev, nezavesti, dušenja s stavljeno: zdravnik in aparature bodo »prišle« k tujkom, itd. pacientu in ne obratno. V urgentni center bodo prepeljani in na isti načini obravnavani tudi vsi S pravilnikom se ureja tudi enotno ureditev zdra- pacienti, ki bodo oskrbljeni v ostalih enotah mrevstvenega varstva na prireditvah. Tako so dolo- že NMP in bodo potrebovali dodatno zdravničeni ključni kriteriji za razvrščanje tipa prireditve, ško oskrbo. Obstaja pa tveganje dolgih čakalnih glede na velikost prireditve, ogroženosti z vidika vrst, kot se to dogaja npr. na ljubljanski urgenci. zdravja in potreb po vrsti zdravstvene ekipe. Za Trebnje je predvidena ena mobilna enota (reševalno vozilo) z diplomiranim zdravstvenikom in reševalcem, ki bi bila prisotna 24 ur in bi pokrivala to področje, oziroma bo intervenirala na področjih, ki jih bo določil dispečerski center. Hkrati

Odprite podjetje

Pestro dogajanje v dolenjskih občinah:

že za

Ob sobotah, Kmečka in rokodelska tržnica, Park Trebnje 21.11.2015, ob 9. uri, Festival podjetnosti z učinkom Posavja: sejem podjetnosti, MC Sevnica 21.11.2015, ob 10.30 uri, Predstava Volk in sedem kozličkov, KC Primoža Trubarja Šentjernej 22.11.2015, ob 18.uri, Ritem življenja: totalka Petra Vidmar, KC Janeza Trdine Novo mesto 25.11.2015, od 8. do 14. ure, Dnevi odprtih vrat v Enoti VDC Sevnica, enota Varstveno delovnega centra Sevnica 25.11.2015, dopoldne, Izdelava adventnih venčkov, Humanitarni center Novo mesto

199 €

Informacija d.o.o.

Za nasmeh

info@odpripodjetje.si

Vir: STA, povzela P.U.

Napovednik

www.odpripodjetje.si

Telefon: 070 444 222

je med delovniki čez dan predviden zdravnik »v pripravljenosti«, kar pomeni, da bi se odzival na klice, ki bi jih nanj preusmeril dispečerski center. Ponoči, ob vikendih in praznikih, pa bi bil stalno prisoten zdravnik, ki bo izvajal nujno medicinsko pomoč. Na prvi pogled, za naše prebivalce, naj ne bi prišlo do bistvenih spremenilo. Vendar pravilnik skriva kar nekaj pasti in nedorečenih stvari. Pasti se skrivajo v izrazih »lahko«, v določilu, da se letno spreminja mreža NMP, ni definirano kaj natančno pomeni pripravljenost (intervencija večkrat dnevno, ali tedensko, ali samo občasno ob povečanem obsegu dela), ni definirano, kako se obravnavajo pacienti, ki sicer niso nujni, potrebujejo pa zdravniško oskrbo in še v mnogih stvareh. Odločitve o nadaljnjem razvoju mreže NMP bodo temeljile na podatkih (npr. o številu intervencij na določenem področju), ki jih bo beležil dispečerski center. Upamo, da ne bo prihajalo do negativnih presenečenj in bodo prebivalci našega področja deležni enakega nivoja zdravstvenih storitev kod do sedaj. Že v prihodnjem letu pa bo ZD Trebnje pričel z izobraževanjem privih posredovalcev, ki bodo pripomogli, da bo dostopnost do prve pomoči za prebivalce še večja.«

Obletnica Dedek in babica se v mesečini sprehajata ob 50-letnici poroke v kraju, kjer sta preživela medene tedne. In kot tedaj, se zgodi na ograji. Domov grede pravi dedek ponosno: »Bolje kot tedaj, kajne?« »Drži,« pravi babica, »ampak takrat še niso poznali električnih pastirjev.« 24 ur »Dal sem vam 24 ur dopusta, ker je prišla vaša žena na obisk,« pravi oficir vojaku Janezu. »A vi se vrnete šele čez 48ur! »Kako mi boste to razložili?« »To je bilo pa tako tovariš oficir. Ko sem prišel k ženi v hotel, je bila ravno v kopalnici in se je kopala.« »Pa je to trajalo dva dni?«

25.11.2015, ob 9. uri, Delavnica: Je že čas za izdelovanje božičnih okraskov?, CIK Trebnje 26.11.2015, ob 19.30, Novomeški abonma: Ta nori plesni dan, KD Janeza Trdine 28.11.2015, Šentjernejski sejem 30.11.2015 ob 18. uri, Predstavitev monografije občine Sevnica, KD Sevnica 4. in 5.12.2015, Smučarski sejem, Mladinski center Sevnica 5. in 6.12.2015, Smučarski sejem, Mercator center Trebnje 12.12.2015, ob 19. uri, Muzikal Amor (Pihalni orkester Občine Šentjernej), KC Primoža Trubarja Šentjernej Zbrala. P.U.

»To ne, toda dva dni je trajalo, da se je moja uniforma spet posušila Izbrušen okus Ona: »Vse na tebi mi ugaja: postava, lasje, oči, tvoj način oblačenja, obnaša¬nje, govorjenje...« On: »Hvala, draga...« Ona: »In kaj tebi najbolj ugaja pri meni?« On: »Tvoj izbrušen okus.« Klic na pomoč Sodnik vpraša oškodovanca: »Ko ste se pozno ponoči vrnili domov, vas je lopov udaril po glavi. Zakaj niste poklicali na pomoč?« Oškodovanec je nelagodno pogledal po dvorani, potem pa izdavil: »Mislil sem, da me je moja žena.« Vir: splet


GOSPODARSTVO

V Krki odprli največjo naložbo do zdaj V novomeški Krki so odprli Obrat Notol 2, ki je njihova največja naložba v zgodovini. NOVO MESTO - V sredo, 5. novembra, so na Krkini osrednji lokaciji v prisotnosti predsednika vlade dr. Mira Cerarja slavnostno odprli Notol 2, obrat za proizvodnjo trdnih oblik zdravil. Naložba v vrednosti 200 milijonov evrov Krki zagotavlja nove zmogljivosti za uresničevanje vertikalno integriranega poslovnega modela, s katerim obvladuje celoten proces od razvoja do proizvodnje surovin in končnih izdelkov. Novi obrat, v katerem je proizvodnja stekla februarja letos, bo omogočal proizvodnjo 4,5 milijarde tablet in kapsul na leto. Njegova prednost je visoka stopnja avtomatizacije in računalniške podpore s pou-

darkom na računalniško vodeni proizvodnji in avtomatiziranem računalniško vodenem sistemu pretoka materialov. Idejna zasnova obrata je plod znanja in timskega dela Krkinih strokovnjakov. Vir in foto: FB

Trimo z dobrim poslovanjem presegel plan in lanskoletne rezultate Uprava družbe Trimo je konec oktobra 2015 na seji nadzornega sveta predstavila spodbudne rezultate poslovanja družbe in skupine v prvih devetih mesecih ter napoved do konca leta 2015. TREBNJE - Čisti prihodki od prodaje na ravni družbe Trimo v devetmesečju znašajo 59,4 milijona evrov, čisti dobiček 2,75 milijona evrov, EBITDA pa 5,7 milijona evrov. Doseženi čisti dobiček družbe Trimo tako kar za 81 odstotkov presega devetmesečni plan, lanskega pa presega za več kot štirikrat. Na letni ravni uprava pričakuje, da bo družba Trimo ob koncu leta dosegla prihodke od prodaje v višini 81 milijonov evrov, na ravni skupine pa bodo presegli 120 milijonov evrov. Skupina Trimo je v obdobju od januarja do septembra 2015 dosegla čiste prihodke od prodaje v višini 91 milijonov evrov, čisti dobiček 3,1 milijona evrov ter EBITDA v višini 7,7 milijona evrov. Doseženi čisti dobiček Skupine Trimo za 60 odstotkov presega devetmesečni plan. Igor Kržan, predsednik uprave pozitivno komentira dosežene rezultate: »Veseli me, da družba in skupina Trimo v prvih treh četrtletjih letos beležita spodbudne rezultate. To kaže na pozitivne učinke ukrepov celovitega organizacijskega in poslovnega prestrukturiranja skupine Trimo, ki so bili izvedeni v lanskem in letošnjem letu. Posebej je spodbudno dejstvo, da je družba tudi na strani kreditov izpolnila vse svoje obveznosti skladno s krovno pogodbo o finančnem prestrukturiranju (MRA), tako finančne obveznosti iz poslovanja kot iz uspešnega razdolževanja iz naslova prodaje poslovno nepotrebnega premoženja. Zadolženost (finančni dolg/EBITDA) družbe Trimo, ki nosi ključno breme zadolženosti v skupini, je na dan 30. 9. 2015 znašala 3,66, medtem, ko je le ta konec leta 2014 znašala 7,89. Pomembno je izpostaviti, da pripravljamo strategijo skupine Trimo za naslednje srednjeročno obdobje, ki je usmerjena v rast in krepitev tržnih deležev na področju ovojev bolj zahtevnih nestanovanjskih zgradb. S svojimi rešitvami in rešitvami, ki jih razvijamo skupaj s partnerji, se pripravljamo tudi na vstop na področje stanovanjskih gradenj. Večina rešitev izhaja iz naših tradicionalnih proizvodov, uspešno pa se že uveljavljamo z inovativnimi rešitvami steklenih fasad Qbiss Air.«

pridobili za 63,3 milijona evrov prodajnih naročil ter tako presegli preteklo leto za 5,2 odstotka. Na nivoju skupine pa so pridobili za 97,5 milijona evrov naročil, kar je za 4,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Družba je letos pridobila tudi večje naročilo za stekleni fasadni sistem Qbiss Air (obnova poslovnega objekta v Oslu na Norveškem). Pridobljeni novi projekti v tujini V zadnjih treh mesecih so v Trimu pridobili tudi pomembne referenčne projekte, med katerimi so: več večjih logističnih centrov za vodilne evropske ponudnike logističnih storitev, večji poslovni objekt v Singapurju in več nastanitvenih objektov za begunce v Nemčiji. »Pridobljeni projekti v tujini potrjujejo učinke naših prizadevanj za okrepitev tržnega položaja na strateških evropskih trgih in za vstop na hitrorastoče trge. Najpomembnejši trgi za Trimo so v letošnjem letu Nemčija, Rusija in Velika Britanija. V teh državah smo namreč poleg Španije pridobili tudi največje projekte, in sicer projekt Mango v Španiji, Finke v Nemčiji ter projekt Transneft v Rusiji«, pojasnjuje Bojan Gantar, član uprave. V družbi Trimo do konca leta 2015 načrtujejo pozitivni poslovni izid in bolj vzdržno stopnjo zadolžitve. »Nadzorni svet se je seznanil tudi z oceno poslovanja do konca leta. Uprava družbe pričakuje, da bodo prihodki od prodaje družbe Trimo ob koncu leta 2015 znašali 81 milijonov evrov, s čimer bi presegli načrte za 10 odstotkov. Aktualna ocena celotnega normaliziranega dobička pred davki družbe za leto 2015 znaša 3,5 milijona evrov. Na ravni skupine bodo prihodki od prodaje v letu 2015 presegli 120 milijonov evrov,« dobre obete povzema predsednik nadzornega sveta Gregor Krajnc. »Uprava je zagotovila, da bo v letu 2015 družba Trimo izpolnila vse obveznosti iz krovne pogodbe o finančnem prestrukturiranju (MRA) do bank upnic,« še dodaja.

Dobra prodaja ovoja zgradb Doseženi rezultati so med drugim posledica pozitivnih premikov na področju prodaje osrednjega programa skupine Trimo, to je ovoj zgradb. V letošnjem devetmesečju je družba prihodke iz prodaje ovoja zgradb, kamor so uvrščene blagovne znamke Trimoterm, Qbiss One in Qbiss Air, povečala za 13 odstotkov glede na isto obdobje lani. Pozitivne trende so zabeležili zlasti na najpomembnejšem programu po obsegu, ognjevarnih strehah in fasadah Trimoterm, kjer so prodajo v primerjavi s preteklim letom presegli kar za 22,9 odstotka in s tem dosegli planirano prodajo za devetmesečje. Poleg tega so v družbi Trimo v prvih treh četrtletjih Vir in foto: trimo.si

Kriminaliteta

Policisti Policijske uprave Novo mesto so v sredini novembra intervenirali v 123 nujnih primerih in na številko 113 prejeli 412 klicev. Obravnavali so 15 prometnih nesreč, v katerih je nastala premoženjska škoda. Zasegli so vozila petim kršiteljem cestnoprometnih predpisov, ki nimajo veljavnih vozniških dovoljenj, in pridržali voznika, ki je vozil pod vplivom alkohola. Posredovali so zaradi 19 kršitev javnega reda in miru na javnih krajih in v zasebnih prostorih. S področja kriminalitete so obravnavali sume kaznivih dejanj ponarejanja denarja, poškodovanja tuje stvari, vlomov in tatvin. Posredovali so zaradi nesreče pri delu in sprožitev signalno varnostnih naprav. KLJUB NAPOVEDIM O KONTROLAH VEČ KOT PETINA VOZNIKOV POD VPLIVOM ALKOHOLA Policisti Postaje prometne policije Novo mesto so 13. novembra zvečer in ponoči, v sklopu akcije 0,0 šofer – trezna odločitev, na Dolenjskem ugotavljali psihofizično stanje voznikov motornih vozil in ostale kršitve cestnoprometnih predpisov. V dvanajstih urah so odredili preizkus alkoholiziranosti 45 voznikom in kar deset jih je vozilo pod vplivom alkohola. Pet voznikov je imelo v litru izdihanega zraka med 0,37 in 0,52 miligrami alkohola, pet pa nad 0,52 miligrami alkohola. Šestim kršiteljem so odvzeli vozniška dovoljenja. V Kronovem so ustavili voznika, ki je vozil neregistriran avtomobil, na katerem so bile nameščene registrske tablice, ki pripadajo drugemu vozilu. Kršitelj, ki nima veljavnega vozniškega dovoljenja, je imel v litru izdihanega zraka 1,27 miligramov alkohola.

11

krožno žago in električne vodnike. Lastnika je oškodoval za 1.400 evrov. V Bereči vasi pri Metliki je med 3. in 13. 11. neznanec vlomil v zidanico in odtujil lovsko puško in dokumente. Lastnika je oškodoval za 300 evrov. V Velikem Podlogu pri Krškem je 13. 11. zvečer storilec izkoristil odsotnost lastnikov, vlomil v stanovanjsko hišo in odtujil denar. Lastniku je povzročil za okoli 5.000 evrov škode. V okolici Šentruperta je med 11. in 14. 11. nekdo iz odklenjene stanovanjske hiše odtujil električno ročno orodje in zmrznjeno meso. Lastnika je oškodoval za 500 evrov. 15. 11. popoldan je v Šmihelu v Novem mestu neznanec vlomil v gradbiščni zabojnik in odtujil električno ročno orodje. Škode je za okoli 1.000 evrov. V Krmelju je 15. 11. popoldan nekdo izkoristil odsotnost lastnikov in iz stanovanjske hiše odtujil nakit. Lastnika je oškodoval za 300 evrov. Med 13. in 14. 11. je na Otočcu pri Novem mestu neznanec skozi balkonska vrata vlomil v stanovanjsko hišo in odtujil zlat nakit. Lastnico je oškodoval za 1.500 evrov. NESREČA PRI DELU Sevniški policisti so bili 13. 11. popoldan obveščeni o nesreči pri delu v Šentjanžu. Opravili so ogled, zbrali obvestila in ugotovili, da je 54-letni moški po strmem pobočju vozil kmetijski traktor s priključkom. Na mokrem pobočju je vozilo zaneslo in se po klancu navzdol večkrat prevrnilo. Po nekaj več kot 50 metrih je traktor obstal na strehi. Huje poškodovanega 54-letnega moškega so reševalci odpeljali v bolnišnico. Policisti okoliščine nesreče še ugotavljajo.

VLOMI IN TATVINE Alenka Drenik V Dolenjih Ponikvah pri Trebnjem je med 9. in predstavnica za odnose z javnostmi 13. 11. nekdo vlomil v gradbiščni zabojnik ob Policijske uprave Novo mesto stanovanjskih hiši in odtujil visokotlačni čistilec,

V mesecu decembru vsak petek in soboto organiziramo prednovoletne zabave z živ glasbo za ples in prednovoletno večerjo . Ob prijetni glasbi in dobri večerji se boste lahko zabavali do jutranjih ur. Rezervacije terminov sprejemamo do zapolnitve.

POTRJENKA Z NOVIMI SPOMINI, 1.1.2015 VSAKO NEDELJO VAM NUDIMO VEČ VRST NEDELJSKIH KOSIL

že za 9€

Na izbiro več vrst malic od pon. do pet. od 9. - 12. ure

že za 4,4€

PRIPRAVLJAMO TUDI POGOSTITVE ZA: Obhajila Birme Krst Poroke Rojstnodnevne zabave Zabava za zaključene družbe Galaksija Trebnje d.o.o., Podjetniška ulica 13, 8210 Trebnje

TELEFON: 07 30 45 933


12

POTOVANJA

Izgubljena v Venezueli Po navadi se popotniki radi pohvalimo, kako se 'dobro znajdemo' na potovanjih in kako se znamo pripraviti na vsako pot ... No, ni vedno tako. Nekaj ključnih nasvetov, ki jih VSAKDO, ki potuje, ve, a če se jih ne držiš, se tega zares naučiš šele na trši način. Moj način je bil trši. 1. Pridobi sveže informacije o državi, kamor potuješ Leto 2012. Venezuela. Naj bo. Pravijo, da je lepa. Pravijo, da je poceni. Nahrbtnik, večji od mene, dokumenti, zemljevid, letalska karta in gremo – 'backpackati' po državi en mesec. »Nafta je cenejša od vode«, je večina popotnikov najprej izpostavila pri Venezueli. In res je. Pozanimala sem se po forumih in celo osebno pri osebi, ki je bila v Venezueli pred nekaj leti, kako je, na kaj naj bom pozorna itd. Pridem v Venezuelo. Ups. Velik ups. Tisti forumi so bili pisani vsaj pet let nazaj, oseba, s katero sem se pogovarjala, je bila v Venezueli osem let nazaj. Realnost je bila zelo drugačna – vsaj sedemkrat (in več!) višje predvidene cene, izjemno napeto in nevarno ozračje, strah v ljudeh ... Zgolj slabo leto kasneje smo poslušali o hudih izgredih v Venezueli, napadih na ulicah, protestih

(po smrti predsednika Chaveza), tako da si lahko predstavljate, kakšno grozno napetost tik pred »bumom« je bilo čutiti ... Informacije, ki sem jih dobila od popotnikov, so bile daleč od takratne realnosti. Hm, morda zato v vsem mesecu nisem srečala niti enega popotnika ... 2. S seboj nesi nekaj gotovine Ah, bom že dvignila denar na bankomatu tam, ni problema. Imam dve različni kartici, ena bo morala delovati ... No, ni. Pri dvigu z bankomata se je zahtevala neka osebna številka (kot številka osebnega dokumenta pri nas). Ker nisem državljanka Venezuele, tega nisem imela. Zato nisem prišla do denarja. Prvič me je bilo na potovanjih res strah ... Kako preživeti, kje varno spati brez enega samega bankovca, v državi, kjer vsakdo

slabega zgoditi. Tako nisem imela pri sebi ne telefona, ne denarja, nič. Le svoj potni list. Kaj storiti? Enostavno bom šla do nekega računalnika in poslala elektronsko pošto, kje sem in kje počakam. Smiselno, kaj ne? Nikjer računalnika ... Nikjer človeka, ki bi dobro govoril ali vsaj razumel angleško ... Nikjer turistov ... Po več kot uri iskanja in spraševanja ljudi, le ugotovim, da so prvi računalniki na postaji trajekta, kamor sva tudi sicer imela namen iti. Hodila sem dve uri proti trajektu z nahrbtnikom večjim od sebe, brez vode, na 40 stopinjahC. Po dveh urah je celo moja kozorogovska vztrajnost (ali trma, poimenujte, kakor želite) popustila in sem si priznala, da bo bolje sesti v senco in malo razmisliti, kaj lahko storim, saj je bilo do trajekta približno 60 km. Vsaj zemljevid sem imela pri sebi. 5. Uči se jezikov Priznam, večino ur angleščine v gimnaziji sem 'opravičeno«'prešpricala (status športnika mi je bil bolj potuha kot pomoč). Danes drago plačujem ure, da se učim angleščine, kar sem imela takrat na voljo brezplačno, a nisem cenila (povejte to otrokom). Če bi šla še enkrat v šolo, bi zagotovo mnogo več ur posvetila učenju jezikov. Čim več. Vem, da so ljudje dobri. In v težkih situacijah, na katere dostikrat naletiš pri backpackerskih potovanjih, ljudje zelo pomagajo. Vedno. Ampak, če te ne razumejo niti besedice, je to bolj težko ... Ko sem ustavljala avtomobile in poskušala razložiti, da potrebujem prevoz do trajekta in obrazložiti svojo situacijo, mi je bilo prvič v življenju žal, da sem se tako močno branila gledanja tako priljubljenih mehiških nadaljevank, ki so bile eno obdobje mojega otroštva za večino moje generacije tako vsakdanje nujne, kot umivanje zob. Tam, kjer sem trenirala pantomimo v želji, da me vsaj malo razumejo, sem se naučila svojega prvega španskega izraza: »No entiendo nada.« (prevod: ne razumem ničesar). In ne, ne drži splošno sprejeto dejstvo, da z angleščino 'lahko kjerkoli na svetu prideš skozi'. Prej s španščino kot z angleščino. Tudi v ZDA, presenetljivo.

reče: »Be careful!« - Bodi previden. Po skoraj dvodnevnem stalnem reševanju tega problema 6. Nauči se prodajati se je našel en sam bankomat, kjer se je prišlo do Vedno sem trdila, da ne znam prodajati, da jaz nisem za to in tega ne bom nikoli počela. Tam, denarja brez te kode ... ko se mi je že vrtelo na vročini, utrujena, obupana, brez vode, sem prvemu mimoidočemu znala 3. Ne prepiraj se! S prijateljem, s katerim sva skupaj potovala po TAKOJ prodati svoj mp3 predvajalnik po dobri Venezueli, sva se zaradi popolne nepomemb- ceni. Takoj! Tako sem dobila denar za vodo in nosti sprla. Na 1.000 km2 velikem otoku Isla de prevoz do trajekta. Hrane si nisem kupovala. V Margerita, nekaj ur vožnje s trajektom iz celine. takih situacijah znaš izjemno dobro premisliti, On levo, jaz desno. Nihče ne pogleda nazaj. Ko kam daš vsak cent, ki ga imaš ... pogledava, je bilo že prepozno – izgubila sva se. 7. Spoštuj narod in pazi, kaj govoriš ... Iskala sva se, a se nisva našla ... 4. Imej pri sebi telefon, tudi če ga ne uporabljaš. Prav tako denar. To so bili še časi, ko sva se oba strinjali, da na potovanju nimava ne telefona, ne računalnika ... niti za 'skrajne sile'. Zakaj ne? Uf, dolga filozofija je za tem ... Ah, kakšna skrajna sila se pa lahko zgodi, sva naivno razmišljala, pretirano prepričana v to, da se nama ne more popolnoma nič

Končno pri trajektu. Iščem prijatelja, njega ni. Nekajkrat zaokrožim po postaji in celotnem mestecu, njega nikjer. Začnem iskati osebo, ki bi me razumela angleško. Nikjer nikogar ... Prijatelja tudi nikjer. Vse, kar so mi znali pokazati, je bilo to, da so me iz ulic mesta vedno skoraj na silo vodili v čakalnico trajekta. Kakor sem razbrala iz njihovih kretenj, so mi želeli sporočiti, da zunaj ni varno. Po več urah iskanja rešitve sem ugotovila le to, da prijatelj JE šel na celino s trajektom (z ogromnimi nahrbtniki edina na otoku sva dosti izstopala) in da naslednji trajekt vozi čez 12 ur. Takrat so se mi nekako ulile solze ... Solze strahu, obupa, neuspeha, solze krivde in obtoževanja same seme – Petra, zakaj si to storila ... 100 ta-

kih zakaj ti takrat roji po glavi. Ko nisi znotraj take situacije, si seveda pameten: »Zakaj si pa to naredila?? Zakaj nisi ...« Ja, gledaje v preteklost smo ljudje enostavno izjemno pogumni in modri ... V vsem obupu sem še enkrat zbrala moči, še enkrat vprašala prav vsakega mimoidočega, kdo

govori angleško, šla celo v pisarne, nakar se je v meni že nabirala jeza. Jeza, pomešana s solzami in strahom. Aja, sem omenila, da nisem imela denarja za trajekt? Potem pa le pride do mene gospod, ki me s polomljeno angleščino vpraša, kaj je narobe. In kot bi mi nastavil ramo za zjokati se, mu v eni sapi povem celo zgodbo, kako sva se izgubila in res ne vem, kaj naj naredim, sproti sem jokala in v

vsej kolobociji besed rečem tudi (v angleščini): »Ta neumen narod – nihče ne govori angleško!!« Moment, ki sem ga takoj obžalovala. Ženska poleg se obrne proti meni in ponovi: »Neumen narod? Nauči se špansko, sicer ne hodi v našo državo.« Nekaj je po špansko povedala glasno vsem v čakalnici in kot bi odrezal zgodbo – nihče več se ni niti trudil pomagati ... Prej so se vsaj trudili in malo z rokami kazali. Zdaj nič. Kot, da me ni. Takrat sem dobila do njih kar neko posebno spoštovanje – kako se cenijo, kako so ponosni nase (zdrav ponos), kako sodelujejo, kako so povezani. Vau. Čeprav sem bila po tem še mnogo bolj obupana, sem jih resnično globoko spoštovala.

8.Ljudje so dobri. Naslednjih pet ur sem sedela kot kup nesreče na tleh v čakalnici in ... čakala. Še sama ne vem kaj. Le čakala. Verjetno bom prespala tu. Iskala sem le nek bolj skrit kotiček, kjer se bom počutila malo bolj varno. Stalno so me opozarjali: »Be careful, it's not safe!« (Prevod: Bodi previdna. Ni varno.) Sploh pa ne za žensko. Tako so rekli. Upala sem, da v nekaj dneh on, prijatelj, pride do mene. Nakar pride do mene mlad fant in tiho reče: »Sem slišal, kaj se ti je zgodilo.« Super, cela čakalnica ljudi se stalno menja, a vsi vedo za mojo zgodbo. »Moje ime je Gabriel. Oprosti, ker slabo govorim angleško ...« Ne da bi me kaj spraševal, mi je kupil karto za trajekt. S svojim denarjem. Razložila sem mu, da prijatelj ne ve, kje sem in da morda tudi razmišlja, da ne morem do celine ... »Pridi z mano, lahko te vodim do računalnika.« Vodil me je skozi stranski vhod v pisarne tiste postaje, saj naj bi ravno imeli malico in je bilo nekaj pisarn praznih. Tam me je posedel za računalnik (in meni so pred tem govorili, da ni nikjer nobenega računalnika!) in me prosil, naj bom hitra.« Hitro sem res napisala elektronsko pošto prijatelju, kje točno naj me počaka in da se tam srečava. Gabriel je potem počakal z mano še naslednjih nekaj ur in me tolažil, me poslušal, mi krajšal čas ... Še danes mu rečem, da je bil takrat moj angel. Angel Gabriel. Ko sem ga vprašala, ali lahko jaz kaj storim zanj, me je prosil, da mu pošljem kakšno sliko SNEGA. Še nikoli ga ni videl in je imel mnogo vprašanj, kako živeti v deželi, kjer občutimo sneg. Ko sem prišla na celino, je bil na srečo prijatelj tam. Skočila sva si v objem in pozabila, da sva nekaj ur razmišljala, kako bova jezo stresala en na drugega. Ne, takrat sva bila preprosto vesela, da se vidiva. Včasih se pohecam, da je bila to moja prva izkušnja meditiranja. Več ur sedenja z ničemer, le sama s sabo in s svojimi mislimi, občutki ... Dobra izkušnja! :) Ta prigoda se je zgodila že tretji dan potovanja. Po tem srečno nesrečnem doživetju je bilo ostalo potovanje mirno skoraj brez zapletov (razen prometne nesreče z nočnim avtobusom, na katerem sva spala; prometne nesreče tik pred nama v glavnem mestu; stalnega opozarjanja naj bova previdna; izjemno dragih cen; skoraj edina hrana za vegetarijance je bil piščanec – za njih je to hrana, ki ti jo prinesejo, če si vegetarijanec; zgodb neizpravnih malih letal za notranje polete, s katerimi sva letela; besedila v časopisih, kako uspešen vikend je bil, saj je bilo ubitih SAMO 10 ljudi ...). (Prosim, ne govorite tega mojim staršem – kadar ves mesec pohajkujem na drugem koncu sveta, nekako lažje spijo, če ne vedo vseh prigod z mojih potovanj. :) Lahko rečem, da je bila Venezuela najbolj 'divje' potovanje. Potovanje, kjer sem se naučila ogromno stvari, in krati država prečudovite narave in prijaznih ljudi. Prav iz Venezuele imam tudi nekaj izjemnih spominov ljudi, celo Indijancev, in doživetij, ki so mi resnično spremenila pogled na svet, in o katerih govorim tudi v svojih knjigah ... Na koncu lahko rečem, daje bilo izjemno čudovito potovanje. Kdor bi obiskal Venezuelo, pa predlagam, naj trenutno malo počaka. Situacija tam ni najlepša in najbolj varna. Gabrielu vsako zimo pošljem sliko prvega zapadlega snega pri nas. Vir in foto: Petra Škarja


ZANIMIVOSTI

13

Pravni nasvet Kdaj so podani elementi delovnega razmerja? Definicija delovnega razmerja je opredeljena v 4. čl. Zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da je delovno razmerje med delavcem in delodajalcem razmerje, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. V praksi se večkrat dogaja, da se delodajalci izogibajo sklenitvam pogodb o zaposlitvi in se raje poslužujejo študentskih napotnic ali sklepanja pogodb civilnega prava. Tipični primeri takšne prakse so strežba, razna administrativna opravila, delo v trgovino idr. Če posamezna oseba pri istem delodajalcu opravlja dela in naloge nepretrgoma npr. pol leta in za opravljeno delo prejme plačilo, lahko govorimo, da v danem primeru obstajajo elementi delovnega razmerja. Izhajajoč iz tega bi bilo pravilno, da bi delodajalec sklenil z zaposlenim pogodbo za določen čas. Bistvena razlika med delovnim razmerjem in delom preko študentske napotnice ali druge pogodbe civilnega prava je v tem, da Zakon o delovnih razmerjih varuje delovno razmerje na način, da zanj določa obveznosti in pravice, ki izhajajo iz takega razmerja. ZDR – 1 določa obveznosti delodajalca, kot so npr.: obveznost zagotavljanja dela, obveznost plačila, obveznost zagotavljanja varnih delovnih razmer, obveznost varovanja delavčeve osebnosti, obveznosti delodajalca pred odpovedjo ipd. Glede plačila v delovnem razmerju je zakonsko določena minimalna pla-

ča, dodatek na delovno dobo, stroški prevoza in povračilo stroškov za prehrano med delom. Prav tako ima delavec v delovnem razmerju pravico do dopusta in regresa. Po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas ima delavec pravico do odpravnine, razen če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu, ter v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom.

so elementi delovnega razmerja. Ugotovljeno je bilo, da je tožnica v delovnem razmerju pri toženi stranki za nedoločen čas od 1. 6. 2007 do 3. 3. 2011 na delovnem mestu stevardese – stw2 in ji za ta čas priznalo vse pravice iz delovnega razmerja, toženi stranki pa naložilo, da ji obračuna in izplača razliko v plači, razliko v stroških prevoza, dnevnice za službena potovanja in regrese za letni dopust. Iz navedene sodne prakse lahko razberemo, da se v praksi dogaja, da tudi, kadar so podani vsi elementi delovnega razmerja, se delodajalci ne poslužujejo pogodbe o zaposlitvi.

ločena dela sklene pogodbo za študentsko delo ali pogodbo civilnega prava, kadar pa to delo traja nepretrgoma, pa je s pravnega vidika pravilno, da delodajalci sklepajo pogodbe o zaposlitvi. Iz navedene sodne prakse izhaja, da je bilo delodajalcu naloženo, da je študentki moral za obdobje skoraj štirih let obračunati in izplačati razliko v plači, razliko v stroških prevoza, dnevnice za službena potovanja in regrese za letni dopust. Prav tako je delodajalec moral tožnici (študentki) povrniti stroške pravdnega postopka. Podrobni zneski, ki jih je delodajalec moral povrniti tožnici (študentki) so razvidni iz sodbe VDSS sodba Pdp 915/2014.

Na prvi pogled je za delodajalca sicer bolj ugoIz sodbe VDSS sodba Pdp 915/2014 in dno, da z osebo, ki bo pri njem opravljala do- Mateja Trinker, univ. dipl. prav. VSRS sodba VIII Ips 16/2015 izhaja, da je bila tožnica (študentka) podvržena enakemu delovnemu režimu kot redno zaposleni, imela je enako, če ne celo večjo delovno obremenitev, enake dolžnosti glede javljanja odsotnosti, glede pridobitve licence, delo je opravljala kontiPokličite 040 850 024 ali nuirano, ni mogla izbirati letov in prostih dni itd., info@pravninasvet.net, www.pravninasvet.net skratka bila je prostovoljno vključena v organiziran delovni proces delodajalca in je v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravljala delo epoznavanje prava škoduje! po navodilih in pod nadzorom delodajalca. To pa

NAROČITE SE NA BREZPLAČNI PRAVNI NASVET

FIŠ je gostil 7. mednarodno konferenco ITIS 2015 V organizaciji Fakultete za informacijske študije iz Novega mesta je od 5. do 6. novembra v novi stavbi fakultete potekala že sedma mednarodna konferenca o informacijski tehnologiji in informacijski družbi (International Conference on Information Technologies and Information SocietyITIS). NOVO MESTO - Mednarodni dogodek ITIS 2015 predstavlja pomembnejši znanstveni in strokovni forum na področju informacijske družbe in informacijskih tehnologij na območju Jugovzhodne in Centralne Evrope. Tudi v letošnjem letu so gostili vabljene predavatelje, ki so izjemni mednarodni strokovnjaki in raziskovalci, ki so v Slovenijo prišli iz uglednih inštitucij in mednarodno prepoznavnih raziskovalnih skupin. Tako so imeli udeleženci prvi dan konference priložnost prisluhniti predavanju Rogera Guimerà z Univerze Rovira i Virgili v Tarragoni v Kataloniji, kjer vodi tamkajšnji Science and Engineering of Emerging Systems laboratorij. Roger Guimera je eden svetovno prepoznavnejših raziskovalcev na področju kompleksnih omrežij. Objavil je nekaj zelo odmevnih rezultatov, kar mu je prineslo čez 8.000 citatov. Prejel je številne nagrade za svoje delo, med njimi prestižno Erdos-Renyi Nagrado za Znanost Omrežij leta 2012, ki jo podeljuje Network Science Society ter nagrado za Mladega znanstvenika leta 2014, ki jo je podelila German Physical Society. Na konferenci je predaval tudi Ludo Waltman iz Centra za znanost in tehnologijo Univerze v Leidenu na Nizozemskem, ki je na evropskem nivoju med najbolj znanimi strokovnjaki na področju merjenja znanstvene uspešnosti, novega znanstvenega področja pogosto imenovanega »scientometrika«. Ludo Waltman je sodeloval pri razvoju VOSviewera, popularnega software za analizo omrežij znanstvenega sodelovanja.

Kot tretji vabljen predavatelj prvega dne je predaval tudi Igor Mozetič z Oddelka za tehnologije znanja Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani, znan po svojih prispevkih računalniške analize spletnih družbenih procesov.

Drugi dan konference je predaval Markus Abel, ustanovitelj podjeta AmbroSys v Potsdamu, v Nemčiji. S pomočjo znanj iz računalništva in fizike prispeva k optimizacij uporabe solarnih panelov. Markus Abel je za svoje dosežke tako v

akademski sferi kot v podjetništvu prejel številne nagrade, med njimi prestižno nemško Adalbert-Seifriz nagrado. Vir: FB, foto: Martin Vrščaj

AKCIJSKE CENE NA VSO TRENUTNO ZALOGO IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA NA VSO ZALOGO


14

AVTO MOTO

Toplo vreme in menjava zimskih pnevmatik V Sloveniji je za vsa motorna vozila obvezna uporaba zimske opreme v obdobju med 15. 11. in 15. 3. oz. pred ali po tem datumu v primeru zimskih razmer. Predpisi omogočajo uporabo zimskih in pod določenimi pogoji tudi letnih pnevmatik, vendar pa voznikom svetujemo, da na svoja vozila namestijo zimske pnevmatike, saj bodo te zaradi svoje zgradbe in sestave v zimskih voznih razmerah omogočale varno in zanesljivo vožnjo. Predpisi o zimski opremi: • Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP, Ur. l. št. 109/2010 in 57/2012) v 29. členu določa, da morajo imeti motorna in priklopna vozila v cestnem prometu predpisano zimsko opremo v času od 15. novembra do 15. marca oz. pred ali po tem datumu v primeru zimskih razmer (ko se ob sneženju sneg oprijemlje vozišča ali je vozišče zasneženo oz. poledenelo). To velja tudi za vozila, registrirana v tujini. • Na motornih in priklopnih vozilih v cestnem prometu ne sme biti snega, ledu, vode ali drugih snovi, ki bi lahko vplivale na vozne lastnosti vozila, ali ki bi se lahko raztresale ali razlivale z njega. Stekla vozila in vzvratna ogledala morajo biti čista, da je vozniku omogočena normalna vidljivost. • Odredba o omejitvi prometa na cestah v RS (Ur. l. št. 75/2011) določa, da je v primeru zimskih razmer na vseh cestah, razen na avtocestah in hitrih cestah, prepovedan promet za tovorna vozila s priklopnimi vozili, za vozila, ki prevažajo nevarno blago, in za vozila za izredne prevoze. Upravljavec avtocest in hitrih cest lahko iz razlogov zimskih razmer časovno in prostorsko omeji promet vozil, vendar mora o tem obvestiti javnost in postaviti prometno signalizacijo za izločanje, kjer je to mogoče. Zimsko opremo motornih vozil določa Pravilnik o opremi in delih vozil (Ur. l. št. 44/2013). Zimska oprema vozil do skupne mase 3,5 tone (kategorije M(1), N(1), L(5)e, L(6)e in L(7)e): · 4 zimske pnevmatike z min. globino profila 3mm ali · 4 letne pnevmatike z min. globino profila 3mm + snežne verige v priboru. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za zadnjo os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Zimska oprema vozil skupne mase nad 3,5 tone (kategorije N(2), N(3), M(2) in M(3)): · 2 zimski pnevmatiki (M+S) na pogonskih kolesih z min. globino profila 3mm + lopata ali · 4 letne pnevmatike z min. globino profila 3mm + snežne verige v priboru + lopata.

storimo tako, da v prtljažnik pripravimo verige in počakamo z menjavo pnevmatik. Glede na temperature pa je tudi neodgovorno svetovati, naj imajo od 15.1 1. vsi nameščene zimske pnevmatike. Že čez nekaj mesecev bodo in bomo namreč vsi soodgovorni opozarjali, da je treba zimske pnevmatike zamenjati z letnimi, saj da se zimske pri visokih temperaturah obnašajo drugače, da se z njimi v takšnih razmerah podaljša zavorna pot in poslabša obnašanje vozila, da se obrabljajo hitreje ... Da je vožnja z njimi skratka nevarna. Zgornja temperaturna meja, pri kateri je vožnja z zimskimi pnevmatikami najbolj varna, je po mnenju večine strokovnjakov namreč postavljena pri 7 stopinjah Celzija, pri višjih pa se (precej) bolje obnašajo letne. Na eni strani imamo torej vse prej kot zimske razmere, na drugi zakonski rok, na strani katerega tokrat nista ne varnost ne zdrava pamet. Policisti po navadi namreč takoj po 15. novembru že poostreno preverjajo, ali imajo vozniki primerne pnevmatike. Za kar pa letos, ob vsem naštetem, ni niti enega tehtnega razloga – zdi se, da bodo ti tokrat prišli s kar konkretno zamudo. Kaj pomenijo oznake na zimskih pnevmatikah: M+S, snežinka in indikator obrabe? Zimske pnevmatike nosijo zakonsko določeno dodatno oznako M+S (pojavljata se tudi različici M&S in M. S., črki pa sta začetnici angleških besed za blato (mud) in sneg (snow). Simbol snežinke nosijo pnevmatike, ki izpolnjujejo kriterije posebnega testa v zimskih razmerah in tako dosegajo visoko raven oprijema, zavorne poti, vodljivosti in drugih kriterijev, ki so pomembni pri vožnji v zimskih razmerah. Snežinko nosijo vse zimske pnevmatike, ki jih trži Sava Tires: Goodyear, Dunlop, Fulda, Sava in Debica. Poleg zakonske oznake M+S in simbola snežinke pa najdemo na novejših pnevmatikah tudi tako imenovani zimski indikator obrabe. S pomočjo indikatorja lahko ugotavljamo, če je pnevmatika glede na svoje lastnosti še optimalna za vožnjo v zimskih razmerah. Indikator pokaže, kdaj je globina kanalov v dezenu tekalne plasti nižja od 3 mm, kolikor še zadostuje za varno vožnjo v zimskih razmerah. Vožnja z zimskimi pnevmatikami skozi celo leto Strokovnjaki pravijo, da vožnja z zimskimi pnevmatikami skozi celo leto nikakor ni priporočljiva, kajti njihova zgradba gumene zmesi je prilagojena nizkim temperaturam. Ob višjih temperaturah postajajo mehkejše, zaradi česar je obraba precej večja. Tudi posebno zasnovan in oblikovan dezen z vdelanimi lamelami v blokih tekalne površine je namenjen boljšemu oprijemu v snežnih in mrzlih razmerah. V letnih pogojih vožnje je zaradi teh posebnosti oprijem slabši, zato že pri speljevanju in pospeševanju prihaja do zdrsavanja. Razlikuje pa se tudi sam način vožnje, saj imajo letne pnevmatike mnogo boljši oprijem s cestiščem. Ta je pomemben za stabilnost vozila že pri vožnji naravnost, predvsem pa v ovinkih in pri zaviranju.

Novembrsko toplo vreme 15. novembra je namreč dan, do katerega je treba imeti štirikolesnike po zakonu »obute« v zimske ali primerno ohranjene letne pnevmatike in v prtljažniku komplet verig. Letos je predvsem zaradi toplega vremena na mestu vprašanje, ali je 15. novembra na avtomobilih smiselno imeti zimske pnevmatike. Odgovor še zdaleč ni enostaven ... Napoved za naslednje dni namreč kaže, da bodo temperature še naprej vsaj okrog 15 stopinj Celzija, dolgoročne napovedi priznanega spletnega vremenskega portala pa, da bodo v Ljubljani nad 10 stopinjami še vsaj do Povzela: P. U. 10. decembra. Povečini glede na temperature

www.nadlani.si,

Tel.: 070 899 899, info@nadlani.si

35 letna tradicija salona Avto Velkavrh Salon Avto Velkavrh iz Novega mesta ima tradicijo in zveste stranke že 35 let. Ravno v tem času pa poteka akcija: » 35 vozil po neverjetnih cenah«. Začetek podjetja sega v daljne leto 1980. S svojo dejavnostjo so pričeli v panogi karoserijskih ter ličarskih popravil. V letu 1995 so postali še pooblaščeni prodajalec in serviser znamke Peugeot, na njihovi lokaciji strankam nudijo storitve vzdrževanja, servisiranja, prodaje novih ter rabljenih vozil Peugeot z možnostjo različnih načinov financiranja. V de-

lavnici pa potekajo kleparska ter ličarska popravila za vse znamke vozil, menjava pnevmatik ter polnjenje klimatskih naprav. Povzela: P.U.


AVTO MOTO

Kako zmanjšati porabo goriva pri avtomobilu? Zbrali smo nekaj nasvetov, kako lahko poskrbite za »zeleno« vožnjo.

a j i c k a a k s n e s Je ŽE ZA

Vir: ZPS

Zakaj ne bi avta delili še s kom? Marsikoga v razmislek glede uporabe avtomobila ni prisilila samo naraščajoča »zelena« ozaveščenost, ampak tudi kriza. Tako je v tujini vedno bolj priljubljena gospodarna uporaba vozil, t. i. »carpooling oziroma car-sharing«, ko se posamezniki (pa ne le študentje, ampak tudi znanci, sosedje ipd.), ki se vozijo v službo v oddaljeno mesto, peljejo skupaj in si delijo stroške. Tudi v Sloveniji je moč ponuditi ali najti tovrstne prevoze; več informacij boste dobili na spletnih naslovih www.prevoz.org ali www.peljime.si.

PO

EUR

A UGODN BN O SE

4x

+

ST

Nasveti za varčno vožnjo so povzeti s spletnega mesta »Save more than fuel«. Nasvete sta zbrali Evropska komisija in evropska naftna industrija.

10.990 ZIMSKE PNEVMATIKE KI

ZA 1 EUR

A

ZA 1 EUR 1EUR

AK UP

ZIL

A

N

goriva in izpust CO2 se poveča. 8. Pri pospeševanju čim hitreje prestavite v višjo prestavo. Višje prestave (četrta, peta ali šesta) so varčnejše pri porabi goriva. 9. Poskušajte predvideti prometni pretok. Spremljajte dogajanje na cesti s čim večje razdalje, da bi se v prometu izognili nepotrebnemu zaustavljanju in speljevanju. 10. Razmislite o možnosti, da bi se še s kom dogovorili za skupno vožnjo v službo ali na prostočasne aktivnosti. Pripomogli boste k zmanjšanju prometnih zamaškov in porabe goriva.

OB

Ni dovolj, da le izberete avto z manjšim škodljivim izpustom, pomembna sta tudi način vožnje in redno vzdrževanje avtomobila. 1. Poskrbite, da bo vaše vozilo dobro vzdrževano in redno preverjajte raven olja v motorju. Pravilno vzdrževano vozilo delujejo bolj učinkovito in pripomore k zmanjševanju izpusta CO2. 2. Vsak mesec preverite tlak v pnevmatikah. Premalo napolnjene pnevmatike lahko povečajo porabo goriva do 4 %. 3. Odstranite nepotrebno predmete iz prtljažnika in z zadnjih sedežev, saj boste tako zmanjšali težo. Bolj, kot je avto obremenjen, težje deluje motor in večja je poraba goriva. 4. Zaprite okna, še zlasti pri večji hitrosti. Odstranite strešne prtljažnike, ko jih ne uporabljate. Ta ukrep bo zmanjšal zračni upor, zato se lahko poraba goriva in izpust CO2 zmanjšata do 10 %. 5. Vključite klimatsko napravo samo, ko je to potrebno. Prekomerna uporaba klimatske naprave do 5 % poveča porabo goriva in izpust CO2. 6. Odpeljite takoj po zagonu motorja in ugasnite motor, če stojite na mestu več kot minuto. Sodobni motorji omogočajo takojšen začetek vožnje in s tem tudi manjšo porabo goriva 7. Vozite premišljeno in predvsem prilagodite hitrost vožnje razmeram na cesti. Vsakič, ko nenadoma pospešite ali zavirate, motor porabi več

15

O UN O VE G A V

ŽE ZA

14.990

EUR

KIA - NAJVEČ AVTA ZA VAŠ DENAR!

PSC Stepan d.o.o., Šmarješka cesta 50, Novo mesto 07-393-36-80 (prodaja), 07-393-36-80 (servis) www.facebook.com/KIASlovenija Kombinirane porabe goriva: 3,7 – 8,5 l/100km, emisije CO2: 99 – 204 g/km CO2. Emisijska stopnja: EURO 5. Emisije NOx: 0,01 – 0,16 g/km. Popust 7.100 EUR velja za katerokoli vozilo Kia Sportage ob uveljavitvi Joker popustov (»Staro za novo« 2.000 EUR, »Vozilo z zaloge 3.100 EUR, »Kia financiranje« 2.000 EUR). Veljavnost ponudbe: do 30. 11. 2015 oz. do odprodaje zalog. Ob nakupu novega vozila KIA 4x zimske pnevmatike za doplačilo 1 EUR (ne vklj. platišč in montaže). Cene vključ. vse dane popuste in prihranke in ne vključ. kovinske/bele barve in stroška priprave vozila. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka, zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter NOx. Pogoji garancije na voljo v garancijski knjižici vozila ali pri pooblaščenem zastopniku vozil Kia. Za tipkarske napake ne odgovarjamo. Slike so simbolične. PSC STEPAN d.o.o., Šmarješka cesta 50, Novo mesto


16

DOM IN VRT

Smo res pripravljeni na novo kurilno sezono? Kurilna sezona se je s tremi zaporednimi dnevi s temperaturo zraka pod 12 °C letos uradno pričela že konec septembra, z njo pa prežijo tudi nevarnosti. V izogib nevšečnostim in za brezskrbno ogrevanje vaših prostorov je smiselno poskrbeti že v samem začetku s preventivnimi pregledi kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav. Vsakoletno moramo posebno pozornost nameniti preventivnemu čiščenju peči in dimnika ter letnim pregledom in meritvam emisij dimnih plinov. Pristojne v O.R. Inženiringu, ki so dimnikarski koncesionarji na območju Trebnjega, Mirne, Mokronoga in Šentruperta, smo povprašali o nasvetih v kurilni sezoni in pravijo, da če se želimo izogniti nevarnostim, moramo nujno sčistiti peč, dimnik, opraviti letni pregled, ter zmeriti emisije dimnih plinov. Dimnikarske storitve naj bi prilagajali tudi na vrsto goriva: enkrat letno čistimo naprave na tekoče ali plinasto gorivo, ter štrikrat

pregled je ena pomembnejših dimnikarskih storitev, s katero se periodično obravnava stanje kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav v stavbah,« so pojasnili v O.R. Inžiniringu, ki v primeru, da uporabnik najavljeni termin odkloni ali onemogoči izvajanje dimnikarskih storitev, strošek zavrnjenega izvajanja storitev obračunajo po ceniku. Čiščenje in skrb za male kurilne naprasporta goriva (sesalne cevi, transportni polži ...). ve Redno čiščenje dimnika odpravi kopičenje saj Seveda je delovanje odvisno od čiščenja kotla in nekatere ovire, kot so ptičja gnezda, listje in in dimnika, v odvisnosti od moči kotla pa je to delo nujno zaupati dimnikarju. Glede na izkušnje je kotle do 250 kW potrebno očistiti vsaj enkrat na leto (predpisano je dvakrat), večje pa do štirikrat,« poudarjajo v O.R. Inžiniringu in pri tem dodajajo, da je onesnaženost kotla in dimnika odvisna tudi od kvalitete uporabljenega goriva, ki pri nas lahko zelo variira, posebej če želimo še privarčevati pri nakupu biomasnih surovin.

rimo tudi izgorevanje goriva obratujočega kotla z meritvijo emisij in na ta način preverimo tudi delo serviserja oziroma potrebo po serviserju, v kolikor meritve niso v mejah dovoljenega,« še dodajajo. Čist dimnik je nujen. Preprečuje požar in tako posledično varuje zdravje, življenje in premoženje. Čiščenje dimnika pa je pomembno tudi zato, ker bomo s čiščenjem poskrbeli za dobro izgorevanje goriv in manjše odvajanje emisij v ozračje. Ko vam bo naslednjič na vrata potrkal dimnikarski mojster in medtem ko boste iskali

POLAGANJE KERAMIKE

DOBRA PONUDBA ZA VAS!

PRENOVA KOPALNIC

051 616 308 – www.termoting.si letno naprave na trdno gorivo – klasično kurjenje in dvakrat letno redni pregled za naprave na biomaso. Dimnikarski mojstri z dolgoletnimi izkušnajmi svetujejo še, da se mora enkrat letno opraviti redni letni pregled na kurilnih napravah na tekoče in/ali plinasto gorivo pa enkrat v kurilni sezoni tudi opraviti nadzorne meritve emisij dimnih plinov. Enkrat letno, zatrjujejo dimnikarji, je potrebno pregledati tudi zračnike, ki so namenjeni prezračevanju, in jih glede na stanje tudi očistiti, da se zagotovi požarna in higienska varnost. Tovrstni pregledi malih kurilnih naprav so predpisani s Pravilnikom o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov, ki jih izvajajo dimnikarji, ki jim je vlada podelila koncesije za izvajajnje storitev dimnikarske javne službe. »V kolikor se ugotovi pomanjkljivosti, to sporočimo s poročilom uporabniku oziroma ga obvestimo, da je potrebno določene stvari urediti, prav tako s pisnim poročilom in po odpravi pomanjkljivosti imamo nalogo, da le-to preverimo. Letni

druge smeti. Čiščenje dimnika je pomembno tudi zato, ker bomo s čiščenjem poskrbeli za dobro izgorevanje goriv in manjše odvajanje emisij v ozračje. Pri klasičnih pečeh največkrat nastajajo stranski produkti, ki se v obliki katranastih oblog nanašajo na stene kurišča in tako zmanjšujejo toplotno prehodnost na ogrevalni medij – vodo. »Vsak milimeter oblog pomeni 6 % izgub, če so te obloge debele 2-3 mm, predstavlja to več kot 15 % izgub in jih je nujno potrebno očistiti,« opozarjajo v O.R. Inžiniringu, ki trdovarne odloge odstranujejo mehansko z različnimi strgali in žičnimi krtačami. Sodobne peči oziroma kotli na trda goriva, kamor spadajo kotli na polena in kotli na pelete ali sekance, imajo kontrolirano izgorevanje goriv, boljše izkoristke goriva in zelo malo ostankov gorenja. »Sčasoma se na dimovodih in dimnikih nabere obloga, ki jo je potrebno odstranjevati na zelo 'grob' način, ki lahko poškoduje dimniško strukturo. To delo je zato smiselno zaupati usposobljenemu dimnikarju, ki ima za to primerna orodja,« dodajajo dimnikarski koncensionarji, ki pri sodobnih pečeh pazijo tudi na ventilatorje in sonde, ki zagotavljajo regulacijo gorenja. Male kurilne naprave na biomaso so zahtevnejše za vzdrževanje, saj imajo kar nekaj gibljivih delov, ki zagotavljajo transport goriva do gorilnika oziroma kurišča, zato ti kotli potrebujejo redno servisiranje s strani serviserja vsaj enkrat letno, zatrjujejo dimnikarji v podjetju O.R. Inžiniring. »Posebej pelete se v določeni meri spremenijo v prah, ki se nalepi po stenah in ga je dobro odstraniti, saj prekomerna prisotnost le-tega lahko povzroči oviranje delovanja tran-

Kotli na olje potrebujejo manj vzdrževanja kot kotli na biomaso in prav tako pri izgorevanju goriva generirajo manj ostankov gorenja, vendar jih nekaj vseeno imajo. »Ostanki gorenja se naložijo na stene kotla in deloma tudi v dimniku. Dobro nastavljen in vzdrževan kotel v enem letu 'prikuri' tudi do dva milimetra oblog, ki jih je potrebno odstraniti, da ohranimo izkoristek goriva v mejah, ki so predvidevane, da privarčujemo na porabi goriva. Posebno pozornost čiščenja je potrebno nameniti kondenzacijskim oljnim kotlom, in sicer sekundarnemu izmenjevalcu, kjer se izkorišča kondenzacijska energija zgorevanja,« obrazložijo strokovno podkovani dimnikarji, ki so usposobljeni za tovrstna opravila in imajo zanj primerna orodja. »Pri opravilu preve-

gumb, razmislite, ali ga je res smiselno odsloviti. Odločitev je navsezadnje v vaših rokah, vendar ne gre zanemariti slovenske letne statistike, da se letno zgodi do 2000 dimniških požarov. Vir in foto: Dragica Ribič

Dimnikarski koncesionar RS za območja:

Trebnje, Mokronog-Trebelno, Mirna, Šentrupert, Metlika, Črnomelj, Semič, Grosuplje.

www.or-ing.si

T: 01 2009 820

V času pohištvenega sejma POPUSTI na programe proizvajalcev:

...


DOM IN VRT

17

Energijsko varčen dom – dolgoročna pametna odločitev Stanovanjski objekt je kot škatla, ki diha. Dandanes stavbe porabijo približno 40 odstotkov vse energije, zato je vse več govora o varčevanju z energijo. Za energijsko varčno hišo je pomembno, da ima primerno izolirane zunanje stene, da je zgrajena iz materialov, ki imajo visoko toplotno odpornost in obenem primerno izolirano streho ter napredno ogrevalno tehniko. Energetska sanacija je draga, a se lahko povrne v 10 letih, zagotavlja stroka. Za posojilo in subvencije se lahko občani in podjetja obrnejo na Eko sklad in gospodarsko ministrstvo. Če želimo trajnostno ukrepati, moramo najprej zmanjšati potrebo po energiji. Nato moramo to potrebo zapolniti z obnovljivimi viri energije, kjer to ni mogoče, pa s fosilnimi gorivi, pri čemer pa moramo vključiti energetsko učinkovitost. Toploto pa moramo izmenjevati pri čim nižji temperaturi. To pomeni, da moramo zelo izboljšati ovoj stavb, povečati izolacijo sten ter izkoristiti možnost, ki jih daje akumulacija. Urediti je treba tudi ogrevalne sisteme, ki morajo biti sodobni in z visokim izkoristkom. Če k temu dodamo še odpadno toploto pri prezračevanju, smo naredili že zelo veliko. »Poraba toplote za ogrevanje hiše v hladnem obdobju je energijsko najbolj potratna storitev. Če porabo toplote zmanjšamo z izolacijo, z vračanjem toplote, z energetsko varčnimi okni, s pasivnim izkoriščanjem sončne energije in z ostalimi ukrepi, lahko poenostavimo sistem ogrevanja. S tem se zmanjša potreba po ogrevanju, račun za ogrevanje in emisije ogljikovega dioksida,« zatrjujejo na Eko skladu, ki imajo na voljo nepovratne finančne spodbude za električna vozila in ugodne kredite za večjo učinkovitost stanovanjskih stavb. Energetska svetovalka Damjana Gligič pa glede energetske prenove hiše pravi: » Ovoj stavbe za boljše ohranjanje temperature Večina izgub energije v stavbah je posledica neustreznega ovoja, ki je sestavljen iz zidov, tal, strehe, vrat in oken. »Primerni sestavni deli in izolacijski materiali omogočajo zmanjšanje potrebe po ogrevanju in hlajenju, saj zagotavljajo učinkovito odpornost proti toplotnim tokovom, ali – povedano preprosteje – z boljšim ohranjanjem notranje temperature,« dodajajo na Eko skladu. Energetska svetovalka Damjana Gligič pa glede energetske prenove hiše pravi: » V večini primerov naj se najprej izvede organizacijske ukrepe, ki niso povezani z velikimi stroški, vplivajo pa na spremembo odnosa uporabnika do rabe energije. Temu sledijo cenejši ukrepi oziroma ukrepi s kratko vračilno dobo (naložba v tesnjenje oken, naložba v izbor energijsko učinkovite zasteklitve, izvedba toplotne izolacije stropa proti podstrešju,..). Temu sledijo še ukrepi, ki imajo daljšo vračilno dobo in zahtevajo večja investicijska vlaganja. Energetsko učinkovita prenova predstavlja celovit pristop, s katerim dosežemo zmanjšanje rabe energije. Energetska sanacija je draga, a se lahko povrne v 10 letih. Toplotna izolacija zunanjih sten je najdražji ukrep, vendar je obnova nujna v primeru, ko je življenjska doba fasade že potekla. Pri prenovah svetujem vsaj 15 cm toplotne izolacije. » Izolacijski materiali so v zelo različnih oblikah. Poleg trdne izolacije poznamo tudi prevleke v obliki ploskev ali rol, vpihana prosta vlakna, pene in razpršila. Dobra izolacija lahko zmanjša prevajanje toplote skozi stene, strehe, okna, s tem pa prihranimo energijo, saj se v hladnih dneh zmanjšajo izgube energije, prav tako pa v vročih poletnih dneh omogoča krajše obdobje hlajenja. »Obenem se zmanjša tveganje za kondenziranje vlage, ki lahko povzroči škodo na izolaciji stavbe in njeni nosilni konstrukciji. Dobra izolacija tudi preprečuje nenadne temperaturne spremembe, ščiti stavbo pred razpokami in vidno izboljša akustiko stavbe,« pojasnuje stroka in priporoča, da za katero koli stavbo, ki je starejša od 20 let ali je neprimerno izolirana, da jo obnovimo in izboljšamo njeno izolacijo. S takšno obnovo lahko dosežemo tudi 50 % pri-

hranka energije za ogrevanje in hlajenje, še dodajajo. Da dosežemo visoko udobje ob nizkih stroških je – poleg izolacije – ključno tudi, da skrbno izberemo gradbene materiale. Pomemben element pri prehajanju toplote so tudi okna, ki nam lahko »s svojim tesnenjem pri starejših stavbah prihranijo od 10 % do 15 % potrebne energije za ogrevanje, investicija v kakovostna tesnila (silikonska) je nizka in se povrne v povprečju v 2 letih,« obrazložijo na Eko skladu, ki nudijo tudi energetsko svetovanje. Toplotne izgube zaradi prezračevanja predstavljajo pri slabo toplotno izoliranih stavbah okoli 1/3 vse potrebne energije za ogrevanje stavbe. Ob prenovi zgradbe je smiselno predvideti ustrezno dodatno toplotno zaščito, saj je takrat ekonomska upravičenost ukrepa največja. »Toplotna izolacija zunanjih sten je res drag ukrep, a kadar se življenjska doba fasade že izteka, je obnova nujna, zato se strošek na račun energetske sanacije najmanj prepolovi in je tudi odplačila doba ukrepa sorazmerno krajša,« pojasnjujejo. Pri starejših toplotno neizoliranih stavbah lahko pričakujemo okoli 20 % prihranka pri energiji. Analize kažejo, da se dodatna naložba v energetsko obnovo zunanjih sten, ob siceršnji obnovi strehe, lahko povrne že v desetih letih. Okna in vrata Okna, steklene površine in vrata predstavljajo najšibkejše dele stavbe, skozi katere se v povprečju izgubi tretjina toplote pozimi in hladu poleti. »Izgube so posledica prepuščanja zraka in toplotnih mostov vzdolž okvirjev teh elementov. Po navadi je dobro, da vrata izoliramo in zamašimo, za kar pretežno uporabljamo tesnila, s katerimi preprečujemo uhajanje zraka. Če pa so vrata starejša, jih je dobro zamenjati z novejšimi, ki so narejena iz toplotnoizolacijskega materiala (les, dvoplastna aluminijasta, ki so napolnjena z izolirno peno ali prevleko itd),« priporočajo na Eko skladu, ki občanom želijo pomagati z nasveti za boljšo kakovost bivanja in manjše obremenjevanje okolja. »Zamenjava starih oken z enojno zasteklitvijo s takšnimi, ki imajo dvojno zahteva nekaj sredstev, vendar se vam bo izguba energije skozi okna zmanjšala za polovico in se bo dolgoročno izplačalo. Če si privoščite najboljše, kar ponuja trg (lesene okvirje, dvojno zasteklitev, steklo z majhnimi emisijami in polnjenje z argonom), lahko prihranite celo več kot 70 odstotkov energije, ki se sicer izgubi,« obrazložijo. Pomembnost strešne kritine »Toplotna izolacija podstrešja omogoča prihranke od 7 % do 12 % pri rabi energije za ogrevanje povprečne stavbe. Nepohodna izvedba toplotne izolacije stropa proti podstrešju se povrne v 3 do 4 letih,« povedo in pri tem dodajajo, da hiša skozi neizolirano streho izgublja približno polovico vse toplote, zato je, investicija v toplotno izolacijo podstrešja stroškovno učinkovita in smiselna. Obrtnik Tomaž Krnc, iz podjetja Vse za streho, ki ima 15 let izkušenj pri prodaji strešnih kritin, nam je v zvezi s menjavo

strešne kritine povedal: »Pri menjavi strehe priporočam, da se obrnete na pravega strokovnjaka iz področja strešnih kritin. Sam priporočam, naravne materiale strešnih kritin, kot sta glina in beton. Pri menjavi strešne kritine, upoštevajte naklon vaše strehe, saj ni vsaka vrsta kritine primerna za različne naklone streh. Prednosti, ki jih pri svetovanju nudimo: naredimo lasersko izmero objekta ter tako natančno izračunamo porabo materiala za DamjanaGligic_jumbo_03-2015_c.indd 1

zamenjavo strehe ter smo med najugodnejšimi ponudniki kvalitetnih strešnih kritin na trgu. » Za vsakoletno 'metanje polen skozi okno' obstajajo ukrepi, ki jih je mogoče izvesti posamično in sistematično glede na prioritetno lestvico: so nujni, povezani z vzdrževalnimi deli ali nudijo največje prihranke. Razmislek v to smer gotovo ni odveč in se kaj kmalu povrne. Vir in foto: Dragica Ribič

15.5.2015 12:58:52


18

ZDRAVJE

Končno brez očal Laserska operacija oči je kirurški postopek, ki s pomočjo hladnega žarka svetlobe nežno preoblikuje vašo roženico (vrhnji pokrov očesa) in tako izboljša vid. Se spopadate s poslabšanim vidom in bi se radi osvobodili očal? Vas očala ovirajo pri delu in vas leče motijo pri športu? Morda očala pogosto založite in pozabite, kam ste jih pospravili? Ste se naveličali vsakodnevne menjave leč? Si želite bolj svobodnega pogleda na svet tako kot takrat, ko težav z vidom še ni bilo v vašem vsakdanu?

ure. Primerjajte cene in kakovost klinik

Za pridobitev devetih ponudb za lasersko odpravo dioptrije, kjer boste primerjali cene in uspešnost očesnih centrov, ter za pridobitev popolnoma brezplačnega pregleda vaših oči v višini približno 100 evrov preZdaj je to uresničljivo. S sodobno in napredno verite: tehnologijo je laserska operacija odprave dioptrije možna in je dostopna vsem, ki si tega želijo. - pošljite SMS z besedo »LASERSKA OPERAČe ste na katero od zgornjih vprašanj odgovo- CIJA OČI« na 070 661 661 (ne včlanjujemo vas rili pritrdilo, boste tu našli dodatne informacije v razne plačljive klube) ali o laserski operaciji oči. V prispevku navajamo - pokličite na 080 12 88 ali osnovna dejstva o laserski operaciji korekcije - pošljite e-pošto na dioptrija@doktor1a.com vida in odgovarjamo na vprašanja, ki ste si jih Ne gre le za kratek informativni posvet, temveč verjetno ob tem zastavili. vam podarjajo celostni pregled, ki traja okoli 45-60 minut. Okulist vam bo pregledal oči, Kaj je laserska operacija oči? Laserska operacija oči je kirurški postopek, ki s izmeril potrebne parametre, odgovoril na vaša pomočjo hladnega žarka svetlobe nežno pre- vprašanja in našel rešitev, primerno za vaše oblikuje vašo roženico (vrhnji pokrov očesa) in individualne potrebe, najsi gre za operacijo ali tako izboljša vid. S tem oko pravilno fokusira vstavitev umetne leče. Najmanj, kar lahko nasvetlobne žarke na mrežnico. Na voljo so različni redite, je, da vsaj preverite možnosti za vašo sodobni pristopi za izboljšanje vida – od laser- izboljšavo vida. Nato se odločite sami! skega preoblikovanja očesne površine LASIK, PRK in Smile – do kirurškega vstavljanja umetnih Ali sem primeren kandidat/ka za opeleč. Umetne leče, ki so kirurško vstavljene v oko, racijo? Pri odločitvi vam bo pomagal prav tako spremenijo tok svetlobokulist. V splošnem velja, da nih žarkov in izostrijo vid. morate imeti zdrave oči – ne Zdaj je na voljo za PRK nadgrasmete imeti glavkoma, infekjena najnaprednejša metoda cije, katarakte, močno suhih Palikaris, ki se je izkazala za najoči ali kakršnega koli drugevarnejšo v svetovnem merilu in je ga stanja, ki lahko negativno dobila prednost pred LASIK mevpliva na celjenje po operaciji. todo. Zelo dobro deluje na očeOperacija je primerna za vse, ki sno tkivo in pušča debelejšo in so stari vsaj 20 let in imajo bolj stabilno roženico, brez kakrstalno dioptrijo vsaj eno šnekoli brazgotine. Z operacijo je leto pred operacijo. Pripomogoče odpraviti daljnovidnost, ročljivo je, da se vaša dioptrikratkovidnost in astigmatizem. Tehnologijo za lasersko korekcijo vida je odobrila ja giba med -10 in +5. Za ljudi, ki so močno kratkovidni ali močno daljnovidni, se operacija tudi NASA za astronavte. ne izvaja. Vendar to ni omejitev, saj je v tem priAli je operacija varna? Kakšna so tvega- meru možna refraktivna menjava leč, pri kateri z umetno lečo zamenjajo vašo naravno lečo. nja? Gre za varno operacijo, pri kateri je laserski žarek Operacija ni priporočljiva med nosečnostjo, saj med posegom računalniško nadzorovan in se hormonski nivo vpliva na obliko oči, zato boste lahko kadar koli izklopi. Med posegom se ne do- morali počakati, da se vaši hormoni povrnejo takne notranjosti očesa, torej mrežnice in vidne- na normalen nivo. Ne smete imeti degeneraga živca, vendar korigira roženico – povrhnjico in tivne ali avtoimune bolezni, saj vplivata na pros tem se zmanjšuje možnost tveganja za večje ces celjenja. Če so ti pogoji izpolnjeni, vas bo zaplete. Študije kažejo, da je tveganje za okva- specialist poslal na podroben pregled oči in re zelo majhno oz. zanemarljivo. Najpogostejši očesnega ozadja, kjer bo podana dokončna zaplet po operaciji je suho oko, ki ga blažimo s ocena, ali je operacija za vas primerna ali ne. kapljicami. Na splošno so rezultati odlični, o čemer pričajo zgodbe mnogih zadovoljnih uporab- Ali je operacija boleča? nikov, ki jim je operacija pomagala do popolnega Med posegom bolečine ne boste čutili, saj bovida. Postopek na posameznem očesu traja le ste dobili anestetične očesne kapljice. Po po20 sekund in je neboleč, naslednji dan že lahko trebi vam bo kirurg predpisal protibolečinska nadaljujete z vsakdanjimi obveznostmi. Celoten zdravila. Veliko pacientov, ki so opravili postopostopek skupaj z pripravo na operacijo traja pol pek LASIK, priča o blagem nelagodju kakšen

ZA LASERSKA OPERACIJA OČI

dan ali dva po operaciji, nato se stanje stabilizira. nujno, da je najdražji izvajalec tudi najboljši. Nekateri precej vlagajo v oglaševanje, kar podraži Kako izbrati pravega strokovnjaka? Ko- samo storitev, nima pa to nič opraviti s samo liko stane laserska operacija oči? Na kakovostjo storitve. trgu je veliko ponudnikov, kako naj izberem pravega? Ne nazadnje gre za moje Za pridobitev devetih ponudb za lasersko odoči, ki so le ene. pravo dioptrije, kjer boste primerjali cene in uspešnost očesnih centrov, ter za pridobitev Doktor 1A ocenjuje uspešnost doktorjev popolnoma brezplačnega pregleda vaoz. klinik. Spremlja ponudnike zdravstvenih in ših oči v višini približno 100 evrov preestetskih storitev ter vam pomaga pri odločitvi verite: izbire ustreznega zdravnika in zdravstvene usta- - pošljite SMS z besedo »LASERSKA OPERACInove. Informacije pridobivajo na podlagi teme- JA OČI« na 070 661 661 (ne včlanjujemo vas v ljitih raziskav in statističnih podatkov o dejanski razne plačljive klube) ali uspešnosti zdravnikov in klinik na več nivojih. - pokličite na 080 12 88 ali Raziskovalna skupina opravi pogovore s stran- - pošljite e-pošto na dioptrija@doktor1a.com kami, ki povedo o svojih izkušnjah operacije in zadovoljstvu z rezultati. Tako dobite informacije Preden pristopite k posegu, je treba najti kakoiz prve roke. vostnega strokovnjaka in primerjati cene. Ugotovili so tudi, da se cene ponudnikov med Ponudbe so neobvezujoče! seboj zelo razlikujejo. Prihaja tudi do 3,3-kratne razlike tako v ceni kot tudi v kakovosti storitev. Ni Vir: Aleš Povše

Ali dovolj spimo? Se vam kdaj zgodi, da ne morete zaspati? Se premetavate in obračate? Ali pa se prebudite sredi noči in ne morete več zaspati? Spanec je zelo pomemben za pravilno delovanje možganov in delovanje celotnega telesa. Globok spanec osveži telo, spanec s sanjami pa naj bi, vsaj tako trdijo znanstveniki, obnavljal duha in to tako, da odstranjuje odvečne informacije. Težave s spancem torej niso le neprijetna zadeva, lahko zelo resno vplivajo tako na naše počutje kot tudi zdravje. Že ena sama neprespana noč lahko povzroči kup težav. Kaj se dogaja z nami med spanjem? Velika večina nas pričakuje, da se bomo zbudili čili in spočiti. Ugotovitve kažejo, da imajo ljudje, ki spijo šest ur ali več (vključeni sta dve dobi globokega spanca in REM-spanca), boljši spomin, kot tisti, ki spijo manj. Marsikdo pa zanemarja spanje in to zato, da lahko počne kaj drugega. Starejši ljudje ne spijo več tako dobro kot nekoč, kajti s starostjo postane spanec lahen in nestalen. Zgodi se, da se starejši ljudje zbudijo tudi dvajsetkrat na noč, torej dvakrat pogosteje kot mlajši ljudje. Če tako spite, se zagotovo ne zbudite dobre volje, ampak ste utrujeni in čemerni, pa še duševne sposobnosti so okrnjene. Medtem ko spimo, se v možganih zvrstijo različne aktivnosti, ki se ponavljajo. V vsaki ponovitvi je pet faz spanja – ena REM faza (hitro premikanje oči) in štiri ne-REM faze. Spanje napreduje od prve faze (traja pet minut, od trenutka, ko utonemo v spanec, druga faza traja od 15 – 30 minut, tretja in četrta faza skupaj trajata od 30 – 40 minut) do REM faze (ta traja 10 – 25 minut, srčni utrip je hitrejši, krvni tlak višji), potem se pa vse to ponovi do petkrat na noč. Ko postajamo starejši, torej po petdesetem, šestdesetem letu, vse več spimo v prvi in drugi fazi, vse manj je globokega spanca. Pri starejših ljudeh in pri ženskah v menopavzi, četrte faze sploh ni.

spanca je lahko vzrok za prometne nesreče, kajti naše reakcije so zmanjšane. Raziskave kažejo, da lahko pomanjkanje spanca vpliva enako na naš organizem kot čezmerno uživanje alkohola. Najpogostejši razlogi za nespečnost Občasno ima vsak od nas težave z nespečnostjo, kar pa seveda ni tak problem. Kronična nespečnost se pojavlja vsak dan in traja več tednov ali mesecev. Nespečnost sama po sebi ni bolezen, je pa znak drugi težav, tako telesnih, čustvenih in vedenjskih. Najpogostejši vzrok, če ne celo vodilni, je zagotovo stres, ta tako ali drugače botruje marsikateri zdravstveni težavi. Če stresni hormoni pred spancem krožijo v našem telesu, ti preprečujejo nastajanje melatonina, ki pomaga spancu. Tudi kofein in alkohol zelo slabo vplivata na spanec, učinek kofeina se pozna še deset ur potem, ko ga zaužijete, sploh pri starejših. Alkohol, čeravno najprej deluje pomirjevalno, kasneje, ko se njegov učinek razgubi, moti spanec. Tudi hormonalna nihanja, vročinski vali med menopavzo, vplivajo na kakovost spanca, zato pomaga nadomestna hormonska terapija. Tudi različna zdravila, zlasti kortikosteroidi, zdravila za zdravljenje arterijske hipertenzije, astme in depresije, lahko zelo vplivajo na spanec. Nekatera zdravila za hujšanje vsebujejo psevdoefedrin, torej poživilo, zato, če imate slab spanec, se o jemanju le-teh posvetujte z zdravnikom. Depresija je tudi eden od vzrokov, ki preprečuje dober spanec, tukaj pomaga njeno zdravljenje. Kako si pomagamo pri nespečnosti? Če poznamo vzrok za nespečnost, seveda poskusimo najprej vplivati nanj oziroma ga odpravimo. Morda je dovolj, da se odpovemo kavi, tudi alkoholu pred spanjem. Poskusimo vpeljati določen ritem, torej, pojdimo vsak večer ob isti uri v posteljo. Naučimo se obvladovati stres z različnimi tehnikami sproščanja in meditacijo. Uspavala niso najboljša rešitev, saj se po prenehanju jemanja nespečnost zopet pojavi, lahko se celo razvije odvisnost in to lahko pomeni, da boste potrebovali pomoč pri odvajanju. Spalnica naj bo mirna in dovolj temna, ne preveč topla. Postelja naj bo le za spanje in spolnost, izogibajmo se gledanju televizije v njej, plačevanju računov in drugim podobnim aktivnostim. V posteljo pojdite ravno dovolj podprti s hrano … torej ne lačni in ne presiti. Poskusite lahko tudi z različnimi zeliščnimi napitki, kot so kamilica, baldrijan, sivka, pasijonka. Poskrbite tudi, da bo postelja prava. Čez dan bodite dejavni, počnite kaj zanimivega, zvečer boste lažje zaspali.

Koliko spanca sploh potrebujemo? Naše spalne navade se z leti spreminjajo, mlajši od sedemdeset let ga potrebujejo od sedem do osem ur na noč, starejši jih potrebujejo šest. Seveda pa to ne velja za vse, nekaterim je dovolj le pet ur, nekateri pa se počutijo naspani po desetih urah. Zanesljiv kazalec, ali spimo dovolj ali ne, je ta, da se zjutraj sami zbudimo brez budilke, čili in naspani. Če pa se zbujate utrujeni in se nikakor ne morete naspati, začnite iskati vzroke za to, kajti, kot smo že omenili, nespečnost in utrujenost lahko povzročata zelo resne zdravstvene težave kot so: oslabljen imunski sistem, poveča se količina stresnih hormonov, pojavi se lahko manj učinkovita presnova glukoze, kar lahko izzove sladkorno bolezen tipa 2. Zmanjša se naša koncentracija, poslabša spomin, okrnjeno Vir: Vlasta Vatovec je tudi logično sklepanje. In ne nazadnje, premalo www.preberite.si


NASVET

19

Kotiček Petre Škarja Smo Slovenci res tako pošten narod? »Never do anything if it means you can’t sleep at night.« Richard Branson (Prevod: Nikoli ne stori dejanja, zaradi katerega ponoči ne bi mogel spati.) Sprehajala sem se z nuno po enem izmed meditacijskih centrov v Burmi, kjer sem na poti na tleh zagledala bankovec. Brez razmišljanja sem ga pobrala in veselo podala nuni, da ga bo sprejela za njihov meditacijski center. Takoj se ga je branila in rekla: »Ne, pusti ga na tleh, kjer je bil.« Najprej sem pomislila, da imajo kakšen rek ali prepričanje, da je pobiranje denarja s tal slaba karma, da to prinaša nesrečo ali kaj podobnega. Meni je bilo že kot otroku podano prepričanje, da je najti denar na tleh pozitiven znak Vesolja, da boš dobil še več denarja. In če ga pustiš na tleh, pomeni, da ne spoštuješ denarja, tudi če je zgolj en cent, zato bi se morali vsakega centa veseliti. No, ne pri njih. Zato sem jo povprašala, naj mi pove več o tem … »Nikoli se ne pobira stvari s tal, ki jih je druga oseba izgubila. Kaj, če ta oseba ugotovi to izgubo? Logično je, da bo šla iskati izgubljen predmet po isti poti, kjer je nazadnje hodila. Zato ga pusti na istem mestu, kjer je bil. To ni naše, je od osebe, ki ga je izgubila, in prav je, da pustimo njej.« Seveda sem ga odložila nazaj na tla … Nadaljevala je z dodatnim pojasnjevanjem: »Kaj, če bi v nekem trenutku ugotovila, da nimaš pri sebi svojega zvezka,« seveda je opazila, da se kot klop držim svojega rokovnika, kjer je bila na roke napisana že skoraj celotna knjiga: »Kaj bi storila? Verjetno bi se vrnila na vse lokacije, kjer si bila in kjer si hodila, da bi ga našla, kajne? Če bi nekdo vzel ta zvezek, tudi če v dobri veri, da ga zavaruje, bi imela bistveno manjšo možnost, da dobiš zvezek nazaj. Zato je pomembno, da pustimo stvari tam, kjer so.« Me je prepričala. Saj je res bolj logično … A nikoli nisem razmišljala na tak način. Sicer mi um še vedno ni dal miru z mislimi: »Ah, tega je manj kot 8 centov našega denarja, kdo bo pa to opazil, pa tudi če bo, mu vzame preveč časa, da bi šel nazaj iskati ta drobiž … Kaj če ga na koncu odpihne veter ali uniči dež – ne bo nihče imel nič od tega …« in podobno. Ah ta naš um … Ni pomembno, koliko denarja je bilo, gre za načelo, navado, ki jo imajo v krvi. Mi pa večkrat preračunavamo in (preveč) razmišljamo … Čez tri dni sem se vrnila v isti meditacijski center, ker smo bili dogovorjeni, da mi pripravijo nekaj knjig in materialov o budizmu in Vipassani meditaciji. Zanimalo me je, kaj se je zgodilo s tem denarjem. Verjamem, da tista nuna živi po načelih, ki mi jih je podala, a dvomim, da bi se vseh skoraj 350 ljudi, ki dnevno hodi mimo tistega, še slepemu opaznega denarja na tleh, držalo teh načel. Šla sem pogledat, seveda. Verjeli ali ne – denar je bil še vedno na tleh, točno tam, kjer sem ga pustila. Nihče od več kot 300 ljudi ga ni niti premaknil. Podoben primer se mi je zgodil v hotelu na obali. Ker so imeli dokaj zapolnjene kapacitete (jaz pa ne rezerviram prevozov in prenočišč vnaprej – morda nespametno, a zagotovo bolj avaturistično, sem si uredila tri nočitve v enem hotelu, dve pa v naslednjem, kakšen kilometer

oddaljenem. V prvem hotelu sem se pred odhodom poslovila od svojih čevljev, ki so več kot očitno prestali več, kot bi bilo potrebno, da dobijo dovoljenje za odpad. Isti dan zvečer, v drugem hotelu, pride ponižno do mene prikupna gospodična iz hotela in reče: »Se opravičujem, da vas motim, vendar so nas klicali iz vašega prejšnjega hotela, da ste tam pozabili svoje čevlje in so vam jih pripeljali. Izvolite.« Hm, resno? Povedala mi je še, da so preklicali kar nekaj hotelov, da bi me našli, in bili presrečni, ko so na tej recepciji potrdili mojo prisotnost. No, čevlji izgledajo grozno, a sem jih obdržala zgolj zaradi spomina na ta prijeten dogodek. Morda boste rekli, da je povsem normalno, da stvari, ki niso naše, pustimo pri miru, in da bi to vsakdo storil? Na splošno se imamo Slovenci za zelo POŠTEN in PRIDEN narod, kajne? Se strinjam, ampak ali je to zgolj naše PREPRIČANJE ali res to ŽIVIMO? Naj vam povem pripetljaj, ki me je negativno presenetil. Ne, presenetil ni dovolj močan izraz. ŠOKIRAL me je. Kaj je bilo … Dogodek 500 podjetnic. Skupaj z dvema puncama sem organizirala največji dogodek za žensko

podjetništvo v Sloveniji, ki smo ga poimenovale 500 podjetnic (to je precej veliko število za majhno državo, kot je Slovenija, in večina ni verjela našim napovedim, da bomo tri punce zbrale 500 podjetnic na enem dogodku – no, letos nam je uspelo zbrati 530 žensk, na kar sem izjemno ponosna). Na letošnjem dogodku sem na vidno mesto v središče dogajanja postavila po en izvod vsake svoje knjige v vsakem jeziku, v katere so do zdaj prevedene. Dodala sem celo eno iz svoje popolnoma prve izdaje prvih 1.000 knjig, ki so bile narejene še posebej kakovostno, s trdimi platnicami … Nisem jih prodajala, le razstavila, da so bile vidne – majhna gesta za gradnjo prepoznavnosti teh knjig. Več kot očitno je bilo, da so knjige tam razstavljene, kot na primer predmeti v izložbah trgovin – kjer veš, da to niso stvari, ki bi jih kar vzel, ampak so tam z namenom, da jih pogledamo. Po zaključenem dogodku smo s soorganizatorkama zadovoljno pospravljale zadnje stvari, ko sem opazila, da ni knjig. Vprašam hotelsko osebje, ali so jih morda oni pospravili. Ne. Ok. Vprašam soorganizatorki, ali sta jih oni že pospravili. Ne. Hm, pogledam še naokoli in se kmalu sprijaznim, da so knjige preprosto izginile. Da so jih vzeli. Vse. Brez vprašanja. Vem, da to morda ni najpomembnejša informacija, pa vseeno – udeleženke dogodka so bile ŽENSKE, ki imajo lastna PODJETJA, ki so za dogodek v povprečju plačale 60 evrov (knjiga stane le 9,5 evra, torej izgovor, da si morda ne morejo privoščiti te knjige, nikakor tu ni na mestu), torej ne na robu preživetja ali toliko obupane, da bi rabile knjigo isti dan … Razlog torej zagotovo ni v pomanjkanju financ, vendar zgolj v ODNOSU. A to še ni bistvena stvar, čeprav sem bila prese-

nečena, da ljudje res to storijo. Bolj me je šokiral odgovor osebe, ki naj ostane neimenovana, ko sem ji povedala, da so knjige izginile: »A si imela koga tam, da jih pazi?« me je najprej vprašala. »Ne, pa saj so bile več kot očitno razstavljene kot v izložbi.« »Ja, potem pa LOGIČNO, kaj si pa pričakovala. Seveda, da so jih pobrale, če pa nisi pazila na njih, niti nikogar postavila na to pozicijo. A si res mislila, da ti jih ne bodo kar vzeli?« Ne vem, kaj vi pomislite ob takem odgovoru, a jaz sem bila šokirana. Vem, da živim malce v nekem svojem pravljičnem svetu, kjer so vsi dobri, pošteni, prijazni, si pomagajo in želim to prepričanje tudi obdržati, ker mi prinaša več dobrega kot slabega. Ljudje mi včasih rečejo, da sem naivna ali pripomnijo: »Daj no, bodi realna, zbudi se in poglej okoli sebe. Svet ni pravljica. Življenje je težko in ljudje nesramni in slabi …« No, tega ne verjamem in niti ne želim verjeti. Ja, imamo mnogo slabih situacij in izkušenj v življenju in z ljudmi, kot na primer ta, o kateri pišem sedaj, kar pa ne pomeni, da je življenje težko in ljudje slabi. Želim ostati v svojem »pravljičnem svetu« dobrih ljudi in čudovitega sveta. Vem, da ni vedno tako, a v skoraj vseh primerih najdeš to, kar iščeš. In če verjameš in vidiš v ljudeh DOBRO, ti dobro tudi pokažejo in dajo. Če verjameš, da je svet lep in se osredotočaš na vse LEPO, lepo tudi dobiš. Zato si ne želim spreminjati svojega pogleda na svet – verjamem, da prav zato tudi vidim svet kot neko pravljico polno lepot in dobrote. Zato sem bila tako šokirana nad izjavo te osebe – da je povsem NORMALNO in PRIČAKOVANO, da bodo stvari, ki jih ne varuje varnostnik, zagotovo izginile. Celo prepričevala me je, da pravilno razmišlja in da bi morala tudi jaz tako … Ni toliko hudo, da so vzeli knjige, mnogo hujše je to prepričanje, da je to povsem normalno in pričakovano. Da je brez nadzora varnostnika kraja povsem normalna in pričakovana. In mi se imamo za pošten narod? No, močno vsaj upam, da bodo izgubljene knjige imele kakšen pozitiven vpliv na tiste, ki so jih vzeli, in da ne bodo zgolj ležale nedotaknjene na policah … Če je temu tako, potem je namen knjig dosežen. Boste rekli, da je to edini primer. No, niti ne. Pred nekaj meseci sem se pogovarjala z izjemno prijetnim skrbnikom koče v naših čudovitih gorah pod Stolom (to je bil en najtežjih in najlepših mojih zimskih vzponov). Mnogo planinskih koč je v lanskem letu dobilo meni ene najlepših skodelic za čaj – bele z minimalistično sliko gora in markacije, res lepe. Že nekaj časa sem jih občudovala, zato sem tokrat vprašala skrbnika, ali jih morda prodajajo, ker bi jo res rada imela. »Koliko jih potrebuješ?« me je vprašal. »Samo dve.« Izpod pulta je vzel dve skodelici in mi jih prinesel k mizi z besedami: »Jih ne prodajamo, ker so bile namenjene zgolj planinskim kočam ob projektu varovanja gora, ampak evo – izvoli, ti ju podarjam.« Vau, neverjetno, s čim sem si to zaslužila? »Cenim to, da si me vprašala,« je rekel. »Veš, prav vsak dan nam zmanjka kakšna skodelica, kozarec, spominek ali kaj drugega. Ljudje kar vzamejo, ne da bi vprašali. Zdaj smo tega sicer že vajeni in to vnaprej računamo v pričakovane stroške …« »Vzamejo zgolj skodelice in spominke?« »Ne, ljudje vzamejo marsikaj. Razglednice, kemičnike, štampiljke, prte na mizah, toaletni papir je seveda stalnica … Enkrat so vzeli celo krtačo za čiščenje wc školjke – celo videl sem moške-

ga, ki mu je iz nahrbtnika pokukal le konec držala, a sem se le nasmejal sam pri sebi …« »Ne morem verjeti …« »Ampak tako to je. Se navadiš in sprejmeš, kaj drugega ti preostane.« »Meni se pa zdi to velika reč! To je kraja. Saj je vseeno ali je to skodelica, spominek, toaletni papir ali wc čšetka – to je kraja!« »Se strinjam s tabo in tega nikakor ne zagovarjam. Žalosti me, da je toliko ljudi s takimi dejanji, ki to sprejmejo kot nekaj normalnega. Ampak oba veva, da niso ogroženi za preživetje, da bi tako obupano potrebovali ta wc papir in si ga ne bi mogli privoščiti … Taki ljudje niti ne bi prišli na dopust ali izlet v gore, se ti ne zdi?« »Res je … Ob tem je tudi v meni več žalosti kot jeze …« No, dobila sem pa dve najlepši skodelici iz gora (ki jih obožujem!), prijeten gospod pa ekstra visoko napitnino. Pomislite, a ne bi bilo lepše živeti v okolju, kjer bi bilo NORMALNO NE-krasti? Strašljiva misel je, da ljudje mnogokrat vzamejo stvari, ki niso njihove, in so ob tem prepričani, da je to v redu, da jim to preprosto pripada. Bodite iskreni in pomislite, koliko stvari se jemlje iz velikih podjetij, v katerih ljudje delajo. Stvari, ki niso njihove, a ne pomislijo, da je nekdo moral kupiti prav vsak kemični svinčnik, vsak papir in vsak žebljiček, ki je v pisarnah teh podjetij. Tovrstne kraje so tudi mnogokrat ene izmed glavnih razlogov propada podjetij, čeprav delavci tega pod nobenim pogojem ne bodo želeli priznati in verjeti … Poleg tega so prepričani, da jim to pripada (ne vem, od kje ta misel in če jim res pripada – zakaj potem skrivajo v torbah in pod oblekami, ko gredo mimo vratarja?) in da s tem ni nič narobe. Ampak JE narobe. To je kraja. Za krajo gredo ljudje v zapor. Lahko ukradeš milijon evrov ali eno knjigico – DEJANJE je enako, le VREDNOST je druga. Prepričana sem, da v današnjem času vedno bolj prihajajo v ospredje pozitivne človeške vrednote, med katerimi sta POŠTENOST in PRA-

VIČNOST med bistvenimi. Nekateri se smejejo, če to rečem, a verjamem, da so tudi današnje energije sveta naklonjene tistim, ki delajo dobro in se zavedajo pomembnih vrednot, po katerih tudi živijo. In svet na koncu JE pravičen. Kar si VZEL, ti bo na nek način nekje drugje vzeto. Kar si DAL, ti bo na nek način nekje dano. Vsa dejanja in misli se povrnejo kot bumerang … Pomislite na to, živite to in svet bo zagotovo še boljši, lepši, bolj varen in prijeten za vse nas. Kamenček na kamenček in ga počasi spreminjamo. Vir in foto: Petra Škarja, povzeto po knjigi Najdi svojo SREČO in MIR


20

NASVET

Davčni nasvet Kako izbrati dobrega računovodjo? Obrtnik iz Trebnjega se je obrnil na nas, naj mu svetujemo, kako naj izbere dober računovodski servis. Za odgovor na to vprašanje smo se obrnili na podjetje Kerfin, ki nudi širok izbor finančnih storitev. Kaj nudi dober računovodski servis? Dober računovodski servis mora danes ponujati mnogo več kot le enostavno evidentiranje poslovnih dogodkov. Še vedno je namreč zmotno razmišljanje mnogih podjetij, da je računovodstvo nujno zlo in ga imajo samo zato, da zadostijo zakonskim zahtevam. Danes mora biti dober računovodja tudi davčni in finančni svetovalec, poznati mora razmere na trgu, poznati delovanje bančnega sistema, poznati vsaj osnove vsebin različnih razpisov za nepovratna ali ugodna povratna sredstva, ne nazadnje pa mora biti tudi oseba, ki se vživi v poslovanje podjetnika, ga dobro pozna in ve, kakšno pomoč in kakšne storitve najbolj potrebuje. Da pa lahko vse to nudi, se mora stalno izobraževati, kajti nenehne spremembe na področju računovodstva in financ so danes v naši družbi žal postale stalnica. Dober računovodski servis je pomemben partner podjetja in podjetja bi ga morala bolj izkoristiti, s tem pa bi vsi veliko pridobili.

ri računovodskega servisa, je, da gledajo samo najnižjo ceno. Prepričani so namreč, da potrebujejo računovodstvo samo zato, da oddajo zakonsko obvezne listine. Ne zavedajo se, da lahko od računovodskega servisa dobijo mnogo več in na koncu pravzaprav privarčujejo več, kot je strošek računovodstva. Opažamo, da se podjetniki na eni strani pogajajo za ceno, po drugi strani pa imajo nepotrebne stroške oziroma izdatke, ki bi jih lahko z dobrim računovodjem zmanjšali ali celo izničili. Podjetnik bi moral pri izbiri upoštevati strokovnost in usposobljenost računovodij, njihove reference, prilagodljivost, s kakšnimi računovodskimi programi delajo, ali imajo zavarovano poklicno odgovornost. Zaposleni v resnih računovodskih servisih se morajo ves čas izobraževati, imeti morajo dobro tehnološko opremo, licenčne računovodske programe. Veliko je namreč manjših računovodskih servisov, ki vsega tega nimajo, zato pa lahko nudijo nižje cene, vendar posledično tudi nekakovostne računovodske storitve. Kot že rečeno zelo pomembno je, da ima račuKriteriji pri izboru novodski servis kljub visoki strokovnosti in znanju Največja napaka, ki jo delajo podjetniki pri izbi- zavarovano poklicno odgovornost.

Rubrika Katje Istenič Se počutite kdaj krive, vam je težko kdaj koga zavrniti? Kdo je Katja Z. Istenič? Je psihologinja in psihoterapevtka, ki preko terapevtske pomoči »Hočem več« nudi individualno, partnersko in skupinsko terapijo. Napisala je tudi knjigo Skrita uganka denarja, ki govori o razvoju zdravega odnosa do denarja. Njena glavna načela pri delu so usmerjenost v konkretne rešitve, pozitivnost, strokovnost, sodobni pristopi in učinkovitost. Izgubljeni v občutkih krivde Se kdaj počutite slabo, ker premalo naredite, ne živite bolj zdravo ali imate premalo pospravljeno stanovanje? Se vam zdi, da bi morali biti bolj delovni, potrpežljivi, hvaležni, boljši? Vam je zaradi občutkov krivde težko nekoga zavrniti? Krivda je čustvo, ki ga lahko doživljamo v raznovrstnih situacijah. Nekateri občutijo krivdo ob situacijah, kot so lenobno popoldne, sladkanje s čokoladno torto, po spolnosti, po prepiru z bližnjo osebo, medtem ko jo drugi morda občutijo, kadar se jim zdi, da niso dovolj dobri, ali kadar mislijo, da so nekoga razočarali. Mnogi starši se spopadajo z občutki krivde, ko otroka zjutraj odpeljejo v vrtec, ali v situacijah, ko se želijo posvetiti drugim rečem in ne otroku. Krivdo doživljamo, kadar verjamemo, da smo kršili nek svoj notranji moralni standard. To nam pomaga uravnavati svoje vedenje. Njen primarni namen je, da raziščemo, kaj smo storili narobe in to popravimo. Ljudje, kot so patološki igralci iger na srečo, patološki zločinci in podobni, krivdo redkeje doživljajo. Kljub temu da njihovo vedenje prinaša določene negativne posledice (npr. izguba denarja ali zapor), je njihov del možganov, ki sodeluje pri oblikovanju občutka krivde, redkeje aktiviran.

Čeprav občutek krivde ni prijeten, nam v življenju torej tudi koristi. Doživljanje krivde je za nas zdravo, v primerih kadar krivda deluje kot čustveno opozorilo, ki nam pomaga, da delujemo v skladu s svojimi vrednotami. Če smo bili torej pretirano odrezavi do sodelavke zaradi neprespane noči, je namen krivde, da se tega zavedamo in skušamo popraviti. Krivda nas motivira, da smo iskreni, zvesti, sočutni in da prevzamemo odgovornost za svoja ravnanja. Kdaj občutki krivde postanejo nezdravi? Doživljanje krivde postane nezdravo, ko začnemo prevzemati odgovornost za stvari, ki niso pod našim nadzorom. Zelo pogosto smo podzavestno prepričani, da smo odgovorni za čustveno stanje nekoga drugega. Mislimo lahko, da je naša naloga spraviti nekoga v smeh, da bo naša jeza nujno druge prizadela ali da imajo tuje želje vedno prednost pred našimi. Zaradi nezdrave krivde se lahko začnemo neprestano razdajati in počnemo veliko stvari še namesto drugih. Prepričani smo lahko, da se ne smemo postaviti zase ali koga kdaj tudi zavrniti. Nekdo, ki živi svoje življenje na način, kot to pričakujejo njegovi starši, ker se boji, da bi jih razočaral, najverjetneje doživlja nezdravo obliko krivde. Podobno se lahko počuti tudi zaposleni, ki stalno opravlja še naloge svojih sodelavcev, ki dobro vedo, da jih ne bo zavrnil ter ga velikokrat izkoristijo za opravila, ki jih sami neradi počnejo. Zaradi nezdrave krivde se pogosto počutimo ujete v svoji situaciji.

Dodatne storitve računovodskega servisa, ki pripomorejo k zadovoljstvu stranke Kot je že bilo omenjeno, je zelo pomembno, da računovodski servisi nudijo dodatne storitve, kot so davčno in finančno svetovanje, pomoč pri iskanju nepovratnih oziroma ugodnih povratnih sredstev, komunikacijo z bankami in drugimi finančnimi inštitucijami. Če računovodja dobro pozna svojo stranko/podjetje, ve, kakšni so njeni cilji, strategija, ji lažje pomaga pri iskanju nepovratnih sredstev, lažje se pogovarja z bankami, ji poslovno svetuje … V podjetju Kerfin veliko pozornost namenjajo kombinaciji dodatnih storitev: finančno podjetniškemu svetovanju, davčnemu svetovanju, pomoči pri pridobivanju nepovratnih sredstev, računovodstvo je samo del naše dejavnosti, ki jo ponujamo strankam. Pomemben je pristop k naročniku – skrbi nas za njegov uspeh, zato mu svetujemo tudi pri poslovnih odločitvah. Na podlagi večletnih izkušenj lahko rečemo, da je način dela, za katerega smo se odločili, dober. Pred-

vsem to, da spremljamo podjetnika od začetka do konca, da ima računovodja res pravi vpogled v poslovanje podjetja, da ve, kako podjetje »diha«, v katero smer gre, kakšno pomoč pri tem potrebuje. Poskušamo delati tako, kot da smo vsi ena velika družina, da se spoštujemo, znamo prisluhniti eden drugemu in si pomagamo. Podjetniki in obrtniki, ki imate dodatna vprašanja ali vas mogoče zanima samo naše mnenje, naš nasvet, se lahko kadar koli obrnete na nas, kjer vam bomo z veseljem odgovorili in pomagali. Vir: J. K.

IŠČEMO NOVEGA SODELAVCA:

Samostojni računovodja (m/ž) PRIJAVE sprejemamo na elektronski naslov: jurij.kerzan@kerfin.eu

nuje krivda preživelega. Doživljajo jo ljudje, ki so bili prisotni v življenjsko ogrožajočih situacijah in so preživeli, medtem ko drugi, prisotni v isti situaciji, niso. Krivdo preživelega lahko najdemo pri ljudeh, ki so preživeli naravne katastrofe, vojno, prometne nesreče, hude bolezni in podobne ogrožajoče situacije. Doživljajo jo lahko tudi ljudje, pri katerih je njihov družinski član ali bližnja oseba storila samomor. Pogosto se sprašujejo: »Zakaj jaz? Zakaj sem jaz preživel, medtem ko drugi niso?« Občutek imajo lahko, da je preživela 'napačna' oseba, in mislijo, da tega niso vredni, zaradi česar se počutijo krive. Za tiste, ki doživljajo krivdo preživelega, je zelo pomembno, da si poiščejo nekoga, s katerim se lahko o tem pogovarjajo in ki jim lahko nudi strokovno pomoč.

Kako torej ukrepamo, če smo se ujeli v nezdravo obliko krivde? Pred časom je k meni na terapijo prišla mlada gospa, ki je z možem imela triletnega sina. Poročala je, da ima konstantno občutek, da ni dobra mama in da se počuti krivo, ker otroku ne nudi dovolj. Vsakič, ko sin začne jokati, dobi močan občutek krivde in jok razume kot znak, da je sin nesrečen in mu ustreže v vsem, kar si otrok zaželi. Z gospo sva se pogovarjali o občutkih krivde in opredelili, ali gre v njenem primeru za zdravo ali za nezdravo obliko krivde. Nato se je preko najinih terapij začela učiti, kako postaviti primerne Krivda preživelega meje v odnosih. Izkazalo se je, da ima tudi v druPoznamo tudi posebno obliko krivde, ki se ime- gih odnosih težave pri tem, da nekoga zavrne.

Gospa se je med terapijo učila, kako okrepiti samo sebe ter kako svoje mnenje prijazno izraziti in tudi stati za njim. Ko je sinu prvič rekla ne, ko je hotel namesto kosila jesti bonbone, je imela precej močan občutek krivde. Ob naslednjih podobnih situacijah pa je hitro spoznala, da njeni občutki krivde izgubljajo svojo moč. Postopoma se je naučila, kako sinu na ljubeč način postaviti določene omejitve in istočasno vedeti, da je dobra mama.

Občutek krivde je povsem naraven. Običajno je, da na vsake toliko časa doživljamo tudi nezdravo obliko krivde. Pomembno pa je vedeti, kdaj nas krivda začne omejevati pri našem splošnem dobrem počutju. Poleg tega, da smo prijazni do drugih, je pomembno, da smo prijazni tudi do sebe, da se večkrat spomnimo na svoje dobre lastnosti in sami sebe tudi pohvalimo. Vir: Katja Z. Istenič, foto: splet


ŠPORT IN REKREACIJA

Jure in Grega evropska prvaka Brata Smole sta na tekmovanju v Budimpešti med 3. in 7. novembrom sodelovala na povabilo predsednika organizacije WKF Slovenija, Edina Latića, kot člana slovenske reprezentance. MIRNA, BUDIMPEŠTA - Na tekmovanju so nastopili borci iz 22 držav, samo Slovenijo je zastopalo 13 tekmovalcev v različnih disciplinah. Ker se oba brata zaenkrat še borita v kategoriji do 75 kg, je Jure nastopil v disciplini Thai Boxing, Grega pa se je prav tako pomeril v trdi ring disciplini, K-1 rules. Brata Smole sta še enkrat dokazala, da sodita v sam evropski vrh te organizacije, saj sta oba brez večjih težav osvojila turnir in postala evropska prvaka organizacije WKF. V Juretovi kategoriji je drugo mesto osvojil Romun Zoltan Poczo, tretje pa Madžar Oliver Nemeth. V Gregatovi kategoriji pa je bil drugi Romun Vasile Cotolea, tretji pa Poljak Marcin Rozpedski. »Tovrstna prvenstva so vedno najtežja za borce, saj tekmovanje poteka več dni, tekmovalci pa imajo tudi po dve ali več borb na dan. To pa pomeni tudi najboljše izkušnje za nadaljnjo kariero, saj se na takih tekmah kalijo najboljši borci,« o takšnih tekmovanjih pravi starejši od

21

Plesni studio Novo mesto svetovni podprvak Svetovno prvenstvo je neke vrst zaključek tekmovalne sezone in letošnje svetovno prvenstvo za plesno zvrst hip hop, break dance in electric boogie je potekalo od 21. do 25. oktobra v italijanskem mestu Rimini.

RIMINI, NOVO MESTO - Na tovrstnem tekmovanju je konkurenca še posebno močna, saj se na svetovno prvenstvo uvrstijo plesalci glede na uvrstitve iz državnega prvenstva – prva tri mesta pri formacijah oz. skupinah in prvih pet mest pri parih oz. solistih iz posamezne države. V Plesnem studiu Novo mesto smo se tekmovanja udeležili s štirimi velikimi hip hop formacijami, tremi malimi hip hop skupinami, dvema hip hop bratov, Grega, ki je še dodal: »Zahvaljujem se pionirskima paroma, enim hip hop članskim papredsedniku organizacije WKF, Edinu Latiću, rom in enim solistom, ki je tekmoval v kategoriji za izkazano zaupanje in vabilo na tekmovanje. electric boogie. Vsekakor nama je to tekmovanje prineslo pre- Rezultati dolenjskih plesalcev so znova pokazali, potrebne izkušnje za nadaljnjo kariero. Upam, da v Plesnem studiu Novo mesto resno in pridno da sva s svojimi predstavami v ringu in konč- trenirajo ter energijo usmerjajo v to, da dosežejo nim rezultatom zadovoljila pričakovanja celotne oz. presežejo pretekle rezultate. ekipe. Vsekakor se nadejam vabila tudi nasle- Plesalci in njihovi trenerji so se tako s svetovnega dnje leto, ko bo v Italiji svetovno prvenstvo te prvenstva vrnili z naslednjimi dosežki: organizacije.« • 2. mesto Sofly, hip hop velika formacija člani Vir : P. K., fotografije iz osebnega arhiva • 3. mesto Jagodni izbor, hip hop mala skupina člani 2 • 5. mesto For Real, hip hop velika formacija člani 2 O Kristini Erman smo v rubriki Pogovor pisali v prejšnji številki našega • 6. mesto New Girls, hip hop mala skupina časopisa. V novembru se je njena ekipa FC Twente Vrouwen pred 15.000 pionirji • 8. mesto Little Dance Beasts, hip hop navijači pomerila s klubom FC Barcelona. velika formacija pionirji BARCELONA – 11. novembra se je odvila tek• 12. mesto, Just For Fun, hip hop velika ma osmine finala v Ligi prvakov, kjer sta se poformacija člani 2 merili ženski nogometni ekipi FC Barcelona in FC • 15. mesto Boys, hip hop mala skupina piTwente Vrouwen. Žal je ekipa FC Twente doživela onirji minimalni poraz 0:1. Gol je v 76. minuti zadela • 16. mesto Livk Lana & Perše Neja, hip Olga Garcia. Pomembno vlogo v tekmi je imela tudi Dolenjka, Kristina Erman, ki igra v ekipi FC Twente Vrouwen, saj je v 57. minuti sprožila strel, ki pa so ga gostje uspele blokirati.

Kristina odigrala tekmo Lige prvakov

hop pari pionirji • 23. mesto Jernej Kozan, electric boogie solo člani • 24. mesto Hana Huč & Grulja Andraž, hip hop pari člani • 31. mesto Lorkovič Jakob & Peterlin Tilen, hip hop pari pionirji Letos je v okviru svetovnega prvenstva IDO (International Dance Organization) organiziral tudi »Gala večer«, na katerem je nastopilo deset najboljših plesalcev oz. skupin iz različnih plesnih kategorij (hip hop, modern, jazz, standardni plesi …). Sodniki so nato med njimi izbrali najboljše tri, ki so nastopili v »Grand finalu«. Med slednjimi je bila izbrana tudi članska formacija Sofly, ki si je na koncu priplesala 2. mesto in s tem tudi denarno nagrado 3.000 evrov. Vir in foto: Plesni studio Novo mesto, Robi Grmek

Šentjernej Fight Night 1 – udeležba tudi trebanjskega kluba

Povzela: P. U., foto: FC Twente Vrouwen

Matjaž Smodiš športni direktor KZ Slovenije V prihodnjih tednih bo Košarkarska zveza Slovenije (KZS) obelodanila, da bo članska reprezentanca dobila novega športnega direktorja. NOVO MESTO – Na mesto športnega direktorja prihaja nekdanji reprezentant Matjaž Smodiš. To je po pisanju portala kosarka.si potrdil tudi predsednik Košarkarske zveze Slovenije Matej Erjavec. Do konca leta pa bo jasno, ali bo z delom nadaljeval Jure Zdovc, ki mu z 31. decembra poteče pogodba s KZS-jem. Ker se reprezentanca ni uvrstila v dodatne kvalifikacije za OI Rio 2016, pogodba ni bila podaljšana. Vir: kosarka.si, foto: FB

ŽRK Krka Novo mesto do novih dveh točk na gostovanju v Hrpeljah V 8. krogu 1.A DRL so Krkašice odigrale tekmo na gostovanju v Hrpeljah, kjer so visoko slavile z rezultatom 22:31. NOVO MESTO, HRPELJE - V začetku prvega polčasa je bila igra zelo izenačena. Domačinke so z dolgimi napadi uspele priti do zaključnega strela ali strela iz sedmih metrov in se tako dobro upirale favoriziranim nasprotnicam. V nadaljevanju so se v napadu zbrale tudi Krkašice, ki so proti koncu polčasa bolj napadle in na odmor odšle s šestimi zadetki prednosti (9:15). V nadaljevanju tekme so gostje uspele zmanjšati zaostanek za pet zadetkov, vendar je bil to zadnji približek. Novomeščanke so s hitrimi protinapadi prihajale do lahkih zadetkov in tako postavile končni rezultat 22:31. Pri domačinkah je bila najbolj strelsko razpoložena Pavletič Maja 8 (4),

V soboto, 14. novembra, je v Šentjerneju potekala dobrodelna kickboks prireditev z imenom Šentjernej Fight Night 1, ŠENTJERNEJ – Športne prirediteve se je udeležil tudi trebanjski klub borilnih veščin Fearless Fighters. Vsa zbrana sredstva od prodaje vstopnic so bila namenjena tamkajšnjem vrtcu Čebelica. Na sami prireditvi je bilo mogoče videti devet borb, tekmovalci pa so poskrbeli, da zaradi svoje atraktivnosti iz dvorane nihče ni odšel ravnodušen. V borbah po pravilih K-1r sta nastopila Klemen Pekolj in Veronika Grabnar, David Zaplatar pa je nastopil v sparing borbi (prikaz oz. trening borbi, ki se konča brez zmagovalca). Tako Klemen kot Veronika sta prikazala odlično borbo in po točkah s soglasno sodniško odločitvijo premagala svoje nasprotnike.

delom čaka lepa prihodnost v svetu borilnih športov. Vsi tekmovalci so jo odnesli brez poškodb, tako da nas naslednji test čaka že 28. novembra v Novem mestu na tekmi tajskega boksa. Do konca leta imamo tako urnik poln razpored, saj po vsej verjetnosti nastopamo še v Novem Sadu in v Trstu, po krajšem noAlen Štritof, trener in predsednik KBV Fearless voletnem premoru pa imamo že dogovorjene Fighters: »S predstavo svojih varovancev sem borbe vse do konca februarja prihodnje leto.« zelo zadovoljen, saj so vsi pokazali velik napredek. Še enkrat več smo dokazali, da jih s trdim Vir in foto: Alen Štritof

Poraz KK Krka Košarkarji KK Krka iz Novega mesta so v tekmi 10. kroga lige ABA doma

pri Krkašicah pa Vidic Urška 9 (3), po šest za- izgubili z novincem v ligi, Sutjesko iz Nikšića z 58-66 (17-23, 14-19, 11detkov pa sta dosegli tudi Dominika Mrmolja in 11, 16-13). Nina Ražem. NOVO MESTO - Krkaši, ki so bili tokrat bili poVir in foto: ŽRK Krka Novo mesto škodovanih Luke Lapornika in Jureta Ritlopa, so zaostajali od srede prve četrtine, v tretji tudi že za 16 točk. Z odlično obrambo v zadnji četrtini, ko so gostje prvič zadeli šele v predzadnji minuti, so prišli celo do vodstva s 65-53, nato pa zapravili nekaj napadov za povečanje vodstva. Na koncu jim je zmanjkalo moči in gostje so prišli do zaslužene zmage.

Celoten članek na www.nadlani.si


22

RAZVEDRILO IZVIRNO IME PODOBNOST, PECIVO Z JAPONSKE NALIKA NADEVOM

RADIKAL OCETNE KISLINE

NABOJ (POG.)

OLIVE THOMAS

GRŠKO BAJESLOVNO BITJE

Mali oglasi

KROŽNIK OVALNE OBLIKE

ČAD

ČAST NAJPO‑ GOSTEJŠI VEZNIK

TANKO, MEHKO USNJE

SPODBUDA, POBUDA

NERODEN, OKOREN ČLOVEK

GRAD NA KRKI

&

JANA NOVOTNA SUROVINA ZA PLATNO

OKSID Z ENIM KISIKOVIM ATOMOM

• ELEKTRIČNO NABITI DELCI

TIBETANSKI MENIH

ŠVEDSKI PISATELJ HANSSON

SPAJKA OBLIKA UMET‑ NIŠKEGA DELA

• DREVO TROPSKE AFRIKE

TELOVADNA PRIPRAVA V PRVINA ČEVLJU

RAVNOTEŽJE (REDKO) RAFKO IRGOLIČ

VZHOD (ANG.)

SLOVENSKI PIANIST (IVAN)

RUS. ŠAHIST (ANATOLIJ) SEVERNOAM. PASTIR

IVAN TAVČAR

ŠAHISTKA KRIVEC POJEM KIT. FILOZ.

POSMEH

SIJ

MERYL STREEP ITALIJANSKA JED

ODMEV (REDKO) NEKD. PA‑ LEST. VODJA ARAFAT

KOVINA

PRAVO‑ SLAVNA CERKVENA PODOBA ETILEN

Ð

STROKOV‑ NJAK ZA VINA

VZDEVEK JANEZA HOČEVARJA ALMODO‑ VARJEV FILM

ENAKI ČRKI AMERIŠKI REŽISER (LEE)

AMERIŠKI RAPER

POMLADNI MESEC JEZERO NA FINSKEM

ROB OBLAČILA (POG.)

STRAN

RADIJ

NEKDANJA AVSTRIJSKA SMUČARKA (SYLVIA)

PREDSTAVNIK NEOROMAN‑ TIKE

MUCA V ZGODBI O MAČKU MURIJU

DRŽAVA V JUŽNI EVROPI

Kupim hišo na lokacijah: Šentjernej, Kostanjevica na Krki, Raka, Škocjan z okolico, Šmarješke Toplice. Ponudbe na telefon: 051271-643 Prodam njivo 21m2 in travnik 9.1 m2, primerno tudi za čebelarje, v Selcih pri Dobrniču. Cena po dogovoru; 031 297 810 Nudim varstvo otrok ali gospodinjska, pomoč v Trebnjem 031-889-442 PRODAM SUHA BUKOVA DRVA IN CVIČEK tel: 031 450 095 Prodam nov 100 l parni kotel (za kuho krme), okolica Trebnjega, 041 911 857. Oddam tovorno prikolico, 3,5m dolžine, 2,2m širine, vozno z B izpitom, za tovor do 1000kg, cena 30€/dan info: 041 245 596 PRODAM SUHE OKROGLE BALE SENA IN OTAVE TER KOSTANJEVO KOLJE ZA V VINOGRAD, OKOLICA SEVNICE, 031 397 437 Nudim varstvo in nego starejšim osebam ter pomoč v gospodinjstvu na območju Šentruperta, Mirne z okolico. Tel.: 040-533587 Zaposlimo izkušenega računovodjo (M/Ž), 031 871 173 Oddamo poslovni prostor v centru Trebnjega, primeren za storitveno dejavnost, 041 379 499. Prodam diatonično harmoniko Melodija, stara je 8 let, dur CFB s Slakovim gumbom in prodam tudi cirkular trofazni, Trebnje, 031508-456 Prodaja se objekt na obrtni coni v Trebnjem s pripadajočim zemljiščem ali oddaja v najem. Možen odkup celotne dejavnosti. Kontakt, 041 536 429.

• SKLADATELJ SIMONITI

ODDAJTE BREZPLAČNI MALI OGLAS Male oglase lahko oddate preko elektronske pošte na: oglasi@nadlani.si s pripisom MALI OGLAS.

Kanaro d.o.o., Ljubljana

križanke in zabavo.

NAGRAJENCI OKTOBRSKE KRIŽANKE:

Cvetka-Florijana ZAJEC, Prapreče 20a, 8360 Žužemberk Ivanka Jakovac, Ragovska ulica 6a, 8000 Novo mesto Sonja Mervar, Gorenje Zabukovje, 8231 Trebelno Nagrajenci bodo nagradne bone prejeli po pošti. Vsem nagrajencem lepo čestitamo.

NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev oz. geslo nagradne križanke pošljite do 13.12.2015 na naslov: Na dlani, Gubčeva cesta 35a, 8210 Trebnje, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA NOVEMBER. Izžrebani nagrajenci bodo objavljeni v naslednji številki.

Nagrado podarja:

PIZZERIJA MAXIM Obrtniška ulica 14, Trebnje Telefon: 051-651 546

NAGRADA: 3 x MEHIŠKI MENI

MojeDelo.com

PROSTA DELOVNA MESTA V NAŠI REGIJI CNC operater

Proizvodni operater ADECCO H.R. d.o.o.

Trebnje

Trebnje, Novo mesto

Komercialist m/ž

Kuhar v Hotelu Grad Otočec Terme Krka d.o.o.

Novo mesto

m/ž

Poslovodja

Agencija M Servis, kadrovske storitve, d.o.o.

m/ž

Avtomehanik z izkušnjami AVTO SLAK d.o.o.

Bi želeli tudi v vašem podjetju nekaj podariti izžrebancem nagradne križanke? Iščemo gostinca, trgovino, salon, studio, avtopralnico … skratka podjetje, ki bi lahko podarilo zanimivo nagrado našim bralcem oz. izžrebancem križanke. Če lahko podarite vsaj tri nagrade, vam zagotovimo brezplačni oglasni prostor pod križanko. Vašo ponudbo pošljite na info@ nadlani.si Več informacij: 070 899 899

Naton d.o.o.

Trebnje

m/ž

CLOUDY d.o.o.

Novo mesto

m/ž

Kontrolor kakovosti JK m/ž

Trimo d.d.

Skrbnik ključnih strank Akrapovič d.d.

Ivančna Gorica

Ivančna Gorica

m/ž

Trebnje

m/ž

Za več informacij in prijavo na delovna mesta obiščite

MojeDelo.com


IZ NAŠIH ŠOL

Živim s šolskim okoljem Zadnji šolski dan pred jesenskimi počitnicami so na Osnovni šoli Bršljin izvedli naravoslovni dan z naslovom Živim s šolskim okoljem. NOVO MESTO - Vodja naravoslovnega dne je bila učiteljica kemije Majda Dobravc. Pojasnila je, da je naslova povezan s tem, da so učenci soustvarjalno vključeni v urejanje šolskega okoliša in podajajo ideje za njegovo ureditev. Namen dejavnosti je, da učenci začutimo svojo pripadnost in odgovornost do šolskega okolja. V posameznih delavnicah naj bi učenci spoznali pomembnost ločevanja odpadkov in njihove ponovne uporabe, izrabljanja šolskih pridelkov, ureditve okolice, predvsem novega avtobusnega postajališča, ki čaka na otvoritev. V prvi triadi je delavnice vodila učiteljica Andreja Mavsar. Poudarek je bil na osveščanju mlajših učencev o ponovni uporabi in recikliranju ter ohranjanju čistega okolja. Učenci so izdelovali družabne igre iz že uporabljenih materialov, ki so jih barvno okrasili in pripravili za igro, slike iz naravnih materialov, ki so jih oblikovali iz lesa in semen, nekateri pa so odšli v šolski gozdiček in nabrali raznobarvno listje, da so z njim izdelali jesenske risbe. Učenci druge triade so izdelovali podstavke iz listov koruze, črke za šolski eko kotiček, spoznavali namen in pomen piktogramov za nevarne snovi, reciklirali star papir, izdelali eko kviz, košarice iz časopisnega papirja … Razmišljali so o pomenu ločevanja odpadkov in načinu ohranjanja čistega okolja ter s pomočjo izdelave izdelkov iz odpadnih materialov ugotovili, da lahko iz njih izdelamo uporabne stvari.

Strpnost skozi strip Učenci 6. razreda so imeli v četrtek, 5. oktobra, dve šolski uri v znamenju stripa. TREBNJE - Obiskal jih je ilustrator Uroš Hrovat in skozi zgodbo v stripu Balonček in Tonček učence seznanil z elementi stripa, značilnimi potezami, oblački in ostalimi risanimi dodatki. V nadaljevanju so učenci v skupinah po razredih risali svoje poskuse stripa in v njih izražali sporočilo, da je za dobre odnose med otroki in odraslimi potrebna strpnost. Ilustrator in pisatelj Uroš Hrovat pa svetuje: »Primimo se za roke in pojejmo žlico nasmeha!«

Učenci tretje triade so urejali in opremljali šolski okoliš. Pobrali so smeti, pograbili travo, listje in postavili različne zunanje igre, npr. šahovsko polje, postavili so nove hotele za žuželke, označili drevesa z imeni, s piktogrami so označili zunanje površine ter uredili učilnico v naravi, kjer lahko izvajamo pouk. Pridelke, ki jih pridelajo v šolski okolici, so koristno izrabili in iz njih pripravili različne namaze, čaj, kis, biskvite … Naloga devetošolcev pa je bila tudi urediti novo avtobusno postajo in pripraviti program za njeno otvoritev. Učenci OŠ Bršljin so dan preživeli ob aktivnem in trdem delu, pri urejanju so se zelo potrudili in pokazali, da so ustvarjalni, da znajo sodelovati in da obvladajo gospodinjstvo. Po več kot zasluženih prvih počitnicah jih je pričakala očiščena okolica.

Vir in foto: OŠ Trebnje

Pohod na Soriško planino Minuli pohod je našim planincem dal mnogo več kot le nekaj prehojenih metrov.

SORIŠKA PLANINA, ŽUŽEMBERK - Vreme nam je bilo več kot naklonjeno, zato smo lahko cel dan uživali v prečudovitih razgledih. V ospredju Julijske Alpe s Triglavom, pa Karavanke z Golico in Stolom, v ozadju Kamniških Alp Grintovec in Kočna. Pred njimi pa malo morje gričev, planot in vzpetin. Podali so se na ozemlje, ki je našo ljubo Slovenijo po prvi svetovni vojni razdelilo na Italijo ter Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ostanki starih bunkerjev in jarkov so pri otrocih vzbudili veliko otroške radovednosti, Vir in foto: Alenka Červ, Maša Kralj, 9. r., OŠ pri odraslih pa sprožili razmišljanja o krivični uso- vsem za prijetno druženje, spodbudne besede Bršljin di tamkajšnjih prebivalcev. Dan jih je v vsej meri in varen korak do naslednjega druženja. napolnil z notranjo energijo in mirom, ki ju bomo potrebovali v napornih delovnih dneh. Hvala Vir in foto: Irena Platiše, OŠ Žužemberk

Vikend seminar v Rogaški Slatini

V petek, 23. novembra, so se člani društva Sožitje Sevnica v lepem sončnem popoldnevu odpravili na vikend seminar. ROGAŠKA SLATINA, SEVNICA - Avtobus je člane odpeljal v poznano turistično mestece Rogaška Slatina, kjer so se nastanili v hotelu Slovenija. Razpakirali so kovčke, po slastni večerji pa so najbolj navdušeni plavalci preizkusili hotelski bazen, ostali pa so si ogledali priljubljene oddaje na televizijskih ekranih. V soboto dopoldne so starši poslušali predavanje psihologinje ge. Anke Pori »Odnosi v družini z osebo z motnjami v duševnem razvoju«. Vsi ostali pa so preživeli nekaj prijetnih uric ob plavanju in igrah v bazenu. Čudovito jesensko vreme je bilo popoldne kot nalašč za sprehode po Rogaški Slatini, seveda niso pozabili poizkusiti njihove zdravilne mineralne vode. Po večerji pa so se vsi skupaj zavrteli in tudi zapeli ob zvokih harmonike, ki jo je prav mojstrsko obvladoval naš muzikant Marko. Nedelja je minila kot bi mignil: pogovori med starši, izmenjava mnenj in izkušenj, sprehodi,

23

kopanje, družabne igre … in po kosilu žal odhod domov. Zadovoljni, sproščeni in tudi malce utrujeni so se udeleženci seminarja zbrali pred hotelom še za eno skupno, »gasilsko« fotografijo, za odlično organizacijo seminarja pa so hvaležni predsedniku društva g. Miranu Šternu. Prav tako se zahvaljujejo osebju hotela Slovenija za topel sprejem, prijaznost in odlično postrežbo. Vir in foto: Sožitje Sevnica, Irena S. Mavrič

Bršljinčana Bor in Leyre nagrajena za risbi Zajčji dol in Novo mesto, moje mesto Osnovna šola Bršljin je sodelovala na 2. otroškem mednarodnem likovnem bienalu OŠ Božidarja Jakca z dvema likovnima deloma.

Obujanje spominov na našega rojaka V sredo, 21. oktobra, je v OŠ Toneta Pavčka potekal kulturni dan, s katerim so obeležili obletnico smrti Toneta Pavčka, mirnopeškega rojaka in priznanega pesnika. MIRNA PEČ - Učenci so po oddelkih oz. razdeljeni v delavnice izvajali različne dejavnosti. Prvošolcem in drugošolcem je v prvem delu kulturnega dne pravljičarka Tatjana Grabrijan predstavila kamišibaj, japonsko tehniko pripovedovanja pravljic ob slikah. V drugem delu pa so otroci poustvarjali dela Toneta Pavčka v tehniki kamišibaj. Učenci 4. razreda so si ogledali film o Tonetu Pavčku in poustvarjali ob delu Juri Muri po Sloveniji. Prav tako kot četrtošolci so si tudi petošolci ogledali film o Pavčku, poleg tega pa so se učili učiti pesmi na primeru Toneta Pavčka. Učenci predmetne stopnje so bili razporejeni v različne delavnice. Nekateri so se udeležili likovne delavnice, kjer so pripravljali sceno za popoldansko prireditev Pavčkove vitice, ki je letos potekala že drugo leto, drugi pa smo se udeležili delavnice Pavčkove pesmi v stripu, kjer so na podlagi Pavčkovih pesmi ustvarjali strip. Ta delavnica je potekala dve uri, po generalki pa so se udeleženci te delavnice udeležili še glasbene delavnice, kjer so glasbeno poustvarjali na Pavčkove pesmi in se pripravljali na popoldanski nastop. V knjižnici je potekala delavnica Pavčkove pesmi v besedi in sliki, učenci v računalniški

učilnici pa so se ukvarjali z izdelavo kviza o Pavčkovem življenju in delu. Seveda ne smemo pozabiti delavnice, na kateri so se nastopajoči na popoldanski prireditvi pripravljali na svoje nastope. Po hodnikih je omamno dišalo po sladkih dobrotah, saj so udeleženci kuharske delavnice pekli pecivo in se pripravljali na pogostitev, ki je potekala popoldne po končani prireditvi. Ostali učenci, med njimi tudi tretješolci, so se odpravili na pohod v Pavčkov rojstni kraj Šentjurij. Tam jim je gospa Ljudmila Bajc na kratko predstavila njegovo življenje, ogledali so si tudi njegov spomenik in cerkev sv. Jurija, kjer jim je gospa prebrala nekaj Pavčkovih pesmi. Nato so odšli še do Pavčkove rojstne hiše, v kateri so si ogledali video o njegovem življenju in nekaj njegovih knjig, v zaključku pa so na posameznih postajah reševali različne naloge. Po vrnitvi v šolo jih je v računalniški učilnici čakal še poučen kviz o Pavčku. Tako se je njihov kulturni dan zaključil, spomin na enega naših največjih pesnikov pa bo v naših srcih ostal še kar nekaj časa. Vir: Nina Rozman, članica novinarskega krožka OŠ Toneta Pavčka

Le kaj je bilo v zraku?

V sredo, 21. oktobra, je v avli OŠ Toneta Pavčka potekal zaključek 2. NOVO MESTO - Na razpisani natečaj, ki je po- Selan in redni profesor Darko Slavec, akadem- literarnega natečaja Pavčkove vitice z osrednjo temo Nekaj je v zraku. svečen velikemu slovenskemu likovnemu umetniku, mojstru linije, risbe in grafike, Božidarju Jakcu, se je odzvalo 75 osnovnih šol iz Slovenije in 25 iz tujine s 477 likovnimi deli. Likovna naloga natečaja je bila Risba – črta, linija, pika … Učenec Bor Brudar je narisal dobro premišljeno likovno kompozicijo v dosledno in kompleksno izvedeni likovni tehniki. Učenka Leyre Legarda-Ventura pa je avtorica risbe, ki jo odlikujeta zlasti sproščenost in inovativno rešen likovni problem svetlih in temnih črtnih ploskev. V obeh likovnih delih je strokovna komisija (doc. dr. Beatriz Gabriela Tomšič Čerkez, doc. dr. Jurij

ski slikar) prepoznala originalnost in izvirnost ter ju nagradila. Za risbo Zajčji dol je Bor prejel 2. nagrado v mednarodni konkurenci risb učencev 2. triade osnovnih šol, Leyre pa je za risbo Novo mesto, moje mesto prav tako prejela 2. nagrado med risbami 3. triade. Svečana podelitev priznanj nagrajenim učencem je v prijetnem in kulturno obarvanem programu potekala na Osnovni šoli Božidarja Jakca v Ljubljani. Vabljeni, da si potujočo razstavo izbranih risb pod naslovom Risba poje pesem od 12. novembra ogledate v galeriji Pedagoške fakultete v Ljubljani. Vir in foto: mentorica Vilma Petelin, OŠ Bršljin

MIRNA PEČ - Najprej je nastopil mladinski pevski zbor z uglasbeno Pavčkovo pesmijo Nekaj je v zraku. Zbrane je nagovoril ravnatelj Danijel Brezovar, po nagovoru pa je z vodjo natečaja Mojco Žefran podelil priznanja avtorjem nagrajenih pesmi v prvi, drugi in tretji triadi. Nagrajenci so dobili zbornik vseh pesmi z natečaja in knjižno nagrado. Vsako finalno pesem je ob zvokih kitare recitirala ena izmed učenk. Program so popestrili člani starejšega otroškega in mladinskega pevskega zbora s pesmima Treba je mnogo

preprostih besed ter Ljubim iz muzikala Cvetje v jeseni. Tudi scena je prikazovala ljubezen, saj so bila na tleh avle srca, oblikovana iz kamenčkov ter obdana s suhim listjem in vejami. Po končani prireditvi so goste povabili v jedilnico, kjer so se skupaj posladkali z dobrotami, ki so jih pripravili učenci kuharske delavnice in naše spretne kuharice. Druženje so zaključili proti večeru v pričakovanju, da se čez eno leto zopet vidimo. Vir: Ema Zajc in Kaja Rajšel, članici novinarskega krožka OŠ Toneta Pavčka


24

ZADNJA STRAN

, Obrtniška ulica 4, 8210 Trebnje

NAJVEČJA IZBIRA ZIMSKIH PNEVMATIK TER KOVINSKIH IN ALU PLATIŠČ PRI NAS VAM NUDIMO

VAŠI AŠI STROKOVNJAKI ZA PNEVMATIKE

MINI HITRI KREDIT do 12 mesecev!

KREDIT NA HIT’!

AKCIJA ZIMSKIH PNEVMATIK M + S UltraGrip 9

52,50€/kos

205/55R16 91T

www.summit-leasing.si

Winter Response 2

195/65R15 91T

79€/kos

Ultra gip 9

80€/kos

52,50€/kos Wintersport 5

195/65X15

205/55x16

Akcija poteka od 15. oktobra do 30. novembra 2015 (oziroma do izteka zalog) na izbranih Vulco servisih. Več informacij najdete na www.vulco.si. *Navedene so maloprodajne cene za navadne ventile in plačilo z gotovino.

www.vulkanizerstvo.si pocenigume.net

Vulkanizerstvo Vovk Boštjan s.p.

Z nizkim štartom do novega Renaulta!

Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana.

Do 6 obrokov in zimske gume vam plačamo mi, zato pohitite in odpeljite svojega.*

*Velja ob nakupu preko Renault Financiranja. Več informacij o ponudbi in pogojih nakupa je na voljo na www.renault.si. 5 let jamstva obsega 2 leti tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 3., 4. in 5. leto ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej.

Poraba pri mešanem ciklu 3,3 - 5,8 l/100 km. Emisije CO2 85 - 129 g/km. Emisijska stopnja: Euro 6b. Emisija NOx: 0,0137 – 0,0653 g/km. Emisija trdih

delcev: 0,00006 – 0,0021 g/km. Število delcev (x1011): 0,01 – 39,97. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Renault priporoča

renault.si

NOVO MESTO, KANDIJSKA C. 60, 07/ 391 81 14

ODPRTO OD PONEDELJKA DO PETKA OD 7.30 DO 19.00, SOBOTA OD 8.00 DO 12.00, NEDELJA ZAPRTO.

BREŽICE, BRATOV CERJAKOV 11, 07/ 499 19 04

ODPRTO OD PONEDELJKA DO PETKA OD 8.00 DO 16.00, SOBOTA OD 8.00 DO 12.00, NEDELJA ZAPRTO.

Profile for NaDlani.si

NaDLANI - November 2015  

Časopis NaDLANI, pokriva 11 dolenjskih občin in je največji tiskani medij na Dolenjskem. www.nadlani.si Kontakt: 070 899 899 ,info@nadlani.s...

NaDLANI - November 2015  

Časopis NaDLANI, pokriva 11 dolenjskih občin in je največji tiskani medij na Dolenjskem. www.nadlani.si Kontakt: 070 899 899 ,info@nadlani.s...

Profile for nadlani
Advertisement