Issuu on Google+

Kmetijska zadruga Trebnje, z.o.o. TREBNJE, Stari trg 2

Popolna ponudba gradbenega materiala Tel.št. 07 34-81-500 www.kz-trebnje.si

Brezplaèni èasopis / april 2014 / w w w. n a d l a n i . s i / info@nadlani.si V s a g o s p o d i n j s t v a v o b è i n a h Tr e b n j e , M i r n a , Š e n t r u p e r t , M o k r o n o g - Tr e b e l n o i n S e v n i c a

2

Pogovor s Stanetom Pečkom

3

Mamma mia prevzela publiko

5

Razdelili bodo 80 tisočakov

6

Ekomuzej še ni rešen

Dobrote Dolenjske vključujejo nove ponudnike

4

Knjižnici Slava vojvodine Kranjske

7

Določili občinski praznik

8

Starodobniki - razkošje na štirih kolesih

10

Dom in vrt

12

Mladi rokometaši v zgodovino

13

Res ni možno do zaposlitve?

15

Utrinki iz šolskih klopi

V okviru kolektivne tržne znamke Dobrote Dolenjske, v katero je trenutno vključenih 15 ponudnikov in več kot 150 izdelkov, so predstavili sistem vzpostavitve in podeljevanja pravice do uporabe te kolektivne tržne znamke. PONIKVE PRI TREBNJEM – Postopek pridobitve certifikata Dobrote Dolenjske so predstavili èlani Strokovne komisije za ocenjevanje: dr. Janez Bogataj, dr. Tanja Lešnik Štuhec in Franc Jezeršek. Pridelke in kulinariène izdelke lahko ponudniki na ocenjevanje prijavijo do 20. maja, jedi in pijaèe v gostinskih obratih pa do 10. junija, javni razpis za Dolenjsko pa bo objavljen v prihodnjih dneh, tudi na spletnih straneh dobrote-dolenjske.si in nadlani.si. »Projekt Dobrote Dolenjske je resnièno velika novost v ponudbi kulinarike in tudi drugih vsebin, ki sooblikujejo vsebine turistiènih destinacij. Menim, da bodo te vsebine zanimive za vse tiste, ki jih lahko posredujejo. Prièakujem dober odziv tako s strani gostincev kot tudi turistiènih društev. Bo pa seveda glede na zasnovo treba v veèji meri vkljuèevati tudi strokovne vidike, ne samo na gostinskem podroèju, tudi na ostalih turistiènih podroèjih,« pravi prof. dr. Janez Bogataj, ki je tudi avtor iskrivih misli, ki so zašèitni znak vsakega od produktov in s katerimi bo opremljen tudi vsak nov èlan družine Dobrote Dolenjske. Na predstavitev je sicer prišlo okrog 30 zainteresiranih ponudnikov raznovrstnih pridelkov in izdelkov, gostinci, ponudniki turistiènih storitev, lastniki nastanitvenih

S pridobitvijo certifikata se pridelki, izdelki, storitve oz. objekti vkljuèijo v jagodni izbor tržne znamke Dobrote Dolenjske. (Foto: Alja Rebzelj)

in gostinskih obratov ter predstavniki strokovne javnosti, med njimi tudi Peter Gorišek iz Sirarne Gorišek, ki se je projektu prikljuèil na samem zaèetku: »Mislim, da gre za zelo pozitivno zadevo in prav je, da lahko tako gostinci kot tudi ostali ljudje pridejo do teh proizvodov in nas tudi tako spoznajo. Dolenjska ima ogromno zalogo dobrih izdelkov, ki bi se jih dalo tržit tudi na daljši rok.« Certifikat Dobrote Dolenjske lahko ponudniki pridobijo za: pridelke, prehranske izdelke,

pripravo in ponudbo jedi in pijaè v gostinskih obratih, rokodelske izdelke in izdelke unikatnega in industrijskega oblikovanja, doživljajske turistiène produkte in programe, doživljajska turistièna vodenja, organizirane kulinariène prireditve in dogodke, nastanitve v razliènih tipih nastanitvenih obratov, gostinske prehrambene obrate razliènih tipov, organiziranje razliènih tipov aktivnosti, proizvajanje razliènih izdelkov ter ponudbo drugih vsebin na obmoèju Dolenjske regije. P.K.

Mednarodni projekt Rojstvo Evrope V KŠTM Sevnica so v sodelovanju s štirimi partnerji – Zavod za kulturo Slovenska Bistrica (vodilni partner), Razvojna agencija Kozjansko, Muzej prigorja Sesvete, Zavičajni muzej Varaždinske Toplice – pripravili projekt Rojstvo Evrope. SEVNICA – Skupni cilji projekta, sicer poimenovanega »Ponovno prebujena arheološka najdišèa – sodobna interpretacija dedišèine kot temelj kulturnega turizma«, so oživitev arheološke dedišèine s pomoèjo sodobne interpretacije dedišèine, krepitev kulturnega turizma (obogatitev turistiène ponudbe z novimi vsebinami)

ter s pomoèjo regionalnega in èezmejnega sodelovanja povezati lokalno znana najdišèa. V okviru projekta v sevniškem KŠTMju naèrtujejo razliène dejavnosti, kot so izobraževalne delavnice za otroke in mladino, vezane na interpretacijo dedišèine, ter izobraževalne delavnice za turistiène vodnike in interpretatorje dedišèine, izdelavo

replik in spominkov, primer dobre prakse interpretacije dedišèine, interpretacijsko tablo na arheološkem najdišèu Ajdovski gradec, maketo arheološkega najdišèa Ajdovski gradec in infomat ob dostopni poti na arheološko najdišèe Ajdovski gradec. Za projekt so pogojno uspešno pridobili evropska sredstva. KŠTM Sevnica

Beseda urednice Pred vrati so praznièni dnevi. Že ta konec tedna bodo zadišale velikonoène dobrote, otroci in drugi mladi po srcu se bodo veselili barvanja pirhov. Velika noè je praznik veselja in upanja, s katerim se lahko poistovetijo tudi tisti, ki niso verni. Radostno razpoloženje je v nas prebudila že pomlad, le kdo pa si ne želi in upa še na svetlejšo prihodnost? Nekateri bodo podaljšani konec tedna že izkoristili za dopustniška potepanja, približujejo pa se tudi prvomajski prazniki, ki bodo tudi uradno odprli dopustniško sezono. Še pred tem bodo zagoreli kresovi. Razlogov za veselje ne bo manjkalo. In ne pozabite – tudi v prazniènih dneh velja povabilo k sodelovanju. Pridružite se in bodite Na dlani tudi vi. Melita Ivnik


NAŠ POGOVOR 2 POGOVOR S STANETOM PEČKOM Vsestranski mokronoški kulturnik Stane Peèek je zagotovo èlovek, ki neizbrisno zaznamuje ljubiteljsko kulturo. Nekdaj je med drugim pouèeval harmoniko in glasbeno teorijo, bil je uèitelj glasbe na mirnski osnovni šoli in postal prvi profesionalni delavec na podroèju ljubiteljske kulture v takratni obèini Trebnje, ki ji je ostal zvest tudi po upokojitvi. Je scenarist in vodja programske komisije Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu, ljubezen do zborovske glasbe uresnièuje tudi preko Ženskega pevskega zbora Zimzelen Mirna, ki ga vodi, brez njega ne bi bilo festivala (Ah), te orglice in Slovenskega Kljukca, pisatelj, èigar pero je med drugim ustvarilo navihane škrate Mokronožce, pred dvema letoma se je pridružil znamenitim imenom Rastoèe knjige Temeniške in Mirnske doline. Preveè, da bi lahko našteli vse, èesar vse se je že lotil ta vsestranski – iskriv in hudomušni – kulturnik iz Mokronoga.

predrzen sem bil, èe pomislim, da sem v sedemdesetih letih postavil z mirnsko gledališko skupino na oder Sartrovo Spoštovanja vredno vlaèugo.

Glasbenik, zborovodja, pisatelj, lutkar, scenarist, režiser … Nekje sem prebrala, da ima Stane Peèek svoje prste vmes povsod tam, kjer je blizu ljubiteljska kultura. Kaj vam ta pomeni? Ljubiteljska kultura je naraven pojav, saj gre za prvinsko delovanje ljudi. To globoko spoštujem, zato mi je v veselje in èast, da sem zraven.

Prav z ženo sta v 80-ih letih pripravila nemalo domiselnih projektov. Na oder sta postavila predstave, v katerih sta združila pevski zbor in lutke, v Rdeèi kapici denimo 80-èlanski mladinski pevski zbor. Pripravila sta tudi prvo otroško opero Janko in Metka pa tudi sicer ste za petje navdušili številne otroke. Kako se spominjate takratnega ustvarjanja? Naj povem anekdoto, ki je, žal, v nekaterih sredinah še danes mogoèa. Žena se je navdušila nad glasbeno pravljico Darijana Božièa Rdeèa kapica in me povabila k sodelovanju. Bil sem ZA in takoj angažiral še prijatelje. Saša Kump, slikar in lutkar, je narisal sceno in zasnoval lutke, Marjan Belina, diplomirani režiser in dramaturg, je zgodbo uredil dramaturško, sam sem režiral, z glasbenim delom pa se je ukvarjala žena. Predstava je bila uvršèena na zakljuèno sreèanje lutkarskih skupin Slovenije, z njo smo kar nekajkrat gostovali, celo na novoletnem sejmu v Kranju in na avstrijskem Koroškem. V uèiteljski zbornici pa posamezniki: “Lahko sta uspešna, ko pa sta dobila zraven profesionalce!” Ja seveda: tiste, ki znajo! Zakaj bi odkrival toplo vodo?! Saj ne more biti drugaèe. Ljubiteljsko prej ali slej prideš do toèke, ko ne gre veè naprej brez strokovnega znanja. Vsem razumljivo, le nesposobnežem in tistim, ki odmerjajo denarce ljubiteljski kulturi, velikokrat ne.

Kako pa ste zaèeli svojo ustvarjalno pot? Po vojaški glasbeni šoli sem vojski vraèal dolg v vojaškem orkestru v makedonski Strumici, ki je v tistem èasu premogla mednarodno slikarsko kolonijo, polprofesionalno gledališèe, številna kulturna društva in tu sem našel svojo neslužbeno družbo. Znanje, ki sem ga v teh kulturnih vrelcih vpijal, sem potem, ko sem se leta 1964 vrnil v Slovenijo, s pridom uporabljal in nadgrajeval. Pa tudi nesramno

Dan brez humorja je izgubljen, pravi Stane Peèek. (Foto: arhiv Staneta Peèka)

Kultura oz. glasba vas je povezala tudi z ženo? Takrat je bilo šolskih glasbenikov malo. Sreèevali smo se na raznih študijskih seminarjih, na študiju ob delu, raznih nastopih in zdi se mi, da smo se v Sloveniji kar vsi poznali. Tako tudi midva. Ko sem sredi sedemdesetih odšel za prvega profesionalnega sekretarja na Zvezi kulturno prosvetnih organizacij Trebnje oz. na Obèinski kulturni skupnosti, je moje mesto v šoli prevzela žena Duška. Prepustil sem ji odlièen pevski zbor, ki je nastopal tudi na republiških revijah v Zagorju, pel v Stubici, Obrenovcu, posnel program v studiu 14 radia Ljubljana, nastopal na pomembnih proslavah itn. Ona je to nadaljevala.

pa vendar še vedno zapostavljeno. Po drugi strani pa do sedaj še nisem dobil utemeljenega odgovora na vprašanje, zakaj so na primer orgle BOLJ glasbilo kot orglice. To je približno tako, kot èe bi vprašal, zakaj je moški bolj èlovek kot ženska. Ob Mozartovi 250 letnici smo pripravili koncert, edinstven v svetovnem merilu, ko je ustna harmonika, v rokah skupine ljubiteljev in enega profesionalca, nastopila kot nosilka Mozartove glasbene misli v družbi s simfoniènim orkestrom RTV in otroškim zborom Carmina Slovenika. Kot solistka v Uspavanki je nepozabno nastopila šolarka Ana Penca iz Mokronoga. Dirigiral je Marko Munih. Koncert je navdušil poslušalce v Celju in v nemškem Freiburgu. Seveda je bilo treba ustrezno traskribirati partiture, kar je opravil umetniški vodja festivala, skladatelj in virtuoz na ustni harmoniki Vladimir Hrovat. Skratka velièasten dogodek, ki smo ga skupaj ustvarili ljubitelji in profesionalci, z drugimi besedami, umetnost ne sprašuje Vsestranski mokronoški kulturnik Stane Peèek po statusu, temveè po kakovosti izvajalcev. (Foto: Alenka Lamovšek) Tudi zato je eden od ciljev festivala odpreti namreè spet obudili nateèaj za najboljše orglicam vrata v glasbeno šolstvo. prvoaprilske šale oz. hudomušne in Ne le glasba, dejavni in ustvarjalni ste neškodljive laži. tudi na drugih podroèjih. Ste avtor Kljukca sem leta 1989 sreèal na Mirni. in režiser gledaliških in lutkovnih Potožil mi je, da ga je 1. aprila 1713 Ludvik predstav. Ljubezen do lutk uresnièujete XIV. podaril mirnski gosposki, saj se je zaèel tudi skozi mokronoško lutkarsko bati njegovega ostrega jezika. Pa mu tudi na skupino Mokre taèke, ki so oživele Mirni ni bilo z rožicami postlano, zato je šel v vaše Mokronožce. Bi rekli, da imajo ilegalo. Uspelo mi ga je preprièati, da je spet javno nastopil. Potem je nekaj let kolovratil lutke poseben èar? Èar in èarovnijo! Otrok vzame v roke kos po dolini, nekaj let tudi poèival. Zdaj je spet lesa, kamen, karkoli in reèe: “Živ’jo, Koki!” tu. Upam, da se bo obdržal, saj nikomur In je Koki. Vprašaš, kdo je Koki, in otrok te ne škodi, kveèjemu koristi. Preprosto zaèudeno pogleda: “Kaj ne vidiš?” Pa si sledi reku: ni boljšega zdravila, kot èe se tam: biti ali ne biti, sprejeti ali ne sprejeti. nasmeješ sebi. Velja tako za posameznika, Je pa res, da smo na sonèni strani Alp v kot za narod. tem pogledu precej zadrgnjeni. Slovensko lutkarstvo letos praznuje stoletnico, veèina Vsekakor ste eden najbolj prepoznavnih odraslih Slovencev pa še vedno misli, kulturnih ustvarjalcev v tem okolju. da so lutke samo za otroke. Sam mislim, Pa vam ob številnih dejavnostih sploh da je njihova magièna moè v današnjem ostaja še èas za kaj drugega? Prebrala norem svetu, ko nas mediji bombardirajo sem, da je na primer edina stvar, ki jo z grozljivkami, ki jih ljudje poèenjamo po tej zna skuhati Stane Peèek, kava. To je grdo natolcevanje. Znam skuhati tudi edini zemeljski obli, lahko tudi terapija. jajce in to v trdo! Navihanosti pri ustvarjanju pa tudi v vsakdanjem življenju vam ne manjka. J.S. V eni od reportaž po festivalu ustnih harmonik je na primer pisalo, da ste hodili po dvorani in odru malce Daljši pogovor s Stanetom Peèkom, šepajoèega koraka ter se krohotali: v katerem je med drugim zaupal »Imam nov kolk pa ga še uvajam.« še, kako so mu škrati Mokronožci Kako pomemben je humor v življenju? prišepnili svoje dogodivšèine, lahko Strinjam se s tistimi, ki pravijo, da je dan preberete na naši spletni strani brez humorja izgubljen dan.

Vaše glasbeno ustvarjanje je neloèljivo povezano tudi z orglicami. Ste namreè idejni oèe mednarodnega festivala Prav vaša zasluga je tudi, da ima ustnih harmonik – “(ah), TE ORGLICE”. Kljukec svoj praznik. Na Mirni ste Od kod ideja, zakaj orglice? Èe sva bolj natanèna, sem glasbeni poustvarjalec, me pa res najdete v razliènih situacijah v zvezi z glasbo. Ideja za festival orglic je prišla nekako z osamosvojitvijo. Z malce nostalgiène domišljije hitro najdemo podobnosti. Orglice so èisto pravo glasbilo z neštetimi (tudi še neodkritimi) možnostmi,

Na dlani Tiskani medij Na dlani je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1838. Izdajatelj: MAGMA MEDIA d.o.o., Gabrijele 29, 8296 Krmelj Uredništvo: Gubčeva cesta 35a, 8210 Trebnje Odgovorna urednica: Melita Ivnik Uredniški odbor: Melita Ivnik in Matej Zabukovec Elektronski naslov: urednistvo@nadlani.si Tisk: Delo tiskarsko središče. Tiskano 1 dan pred izdajo številke. Naklada: 12.700 izvodov Mali oglasi: oglasi@nadlani.si Oglasno trženje: info@nadlani.si, 041 245 596 Spletna stran: www.nadlani.si

www.nadlani.si


3

IZ NAŠIH KRAJEV

“Mamma mia” prevzela publiko

ŠTUDIRAJ STROJNIŠTVO

Trebanjski osnovnošolci so z muzikalom Mamma Mia kar dvakrat napolnili športno dvorano. Vloženi trudi, ki ga ni bilo malo, je bil poplačan z izjemnim aplavzom in ovacijami. Urške Barle, korepetitorica je bila Ana Marija Staniè. Za kostume je poskrbela Martina Zupanèiè, Ariana Novak in Stane Avguštinèiè sta naredila sceno. Saša Bedene je bila lektorica za anglešèino, na predstavi tudi prišepetovalka. To je bil nepozaben veèer, ki so ga ponovili v sredo, 9. aprila. Veè o projektu ter slike s premiere in ponovitve si lahko ogledate tudi na spletni strani trebanjske osnovne šole. Osnovna šola Trebnje

»Pomembnosti vaj smo se zaèeli zavedati šele, ko se je zaèela približevati premiera. In že je bil petek, premiera muzikala Mamma Mia. Dvorana je bila polna obiskovalcev, niti enega praznega prostora ni bilo veè, ljudje so stali na tribuni. Napoèil je naš èas. Dali smo vse od sebe in premiero izpeljali odlièno. Vsi smo bili ponosni nase in malo zaèudeni – vsa dvorana nam je ploskala, mi pa smo se priklonili in naše mentorice so bile nasmejane. Dobivali smo pohvale z vseh strani, èestitali so nam starši, prijatelji, znanci, sošolci, uèitelji in ravnatelj je bil ponosen na našo predstavo, ki je ne bomo pozabili. V muzikal je bilo vloženega veliko truda. Zaèutili smo, da ni bilo zaman. Bilo je super – stati pod soji žarometov, peti in plesati ob odlièni glasbi.«

Sophie. Ravno tako sem se morala nauèiti vseh plesov in celotnega besedila. Ni bilo ravno lahko in tudi ne pretirano zabavno. Ta izjemen dogodek smo pripravljali vse šolsko leto in vsak, ki je bil nastopajoèi v tem muzikalu, je lahko ponosen, saj je pripomogel k temu, da se je naša šola na glasbenem podroèju tako izjemno izkazala. Priznam, da so tudi meni po koncu predstave tekle solze od sreèe in zadovoljstva. To je bil eden mojih najlepših in najbolj doživetih nastopov, za katerega je bilo treba garati do onemoglosti.« Lea Kmet, 8. d OŠ Trebnje

»Bila sem plesalka. Plesala sem ob pesmih Money, money; Super Truper; Voule –Vouz; Give me, give me, give me … Na premiero smo se pripravljali od zaèetka šolskega leta. Plesalci smo bili vso predstavo v zaodrju, samo ko smo plesali, smo bili na odru. Škoda, ker nismo niè videli. Plesali bi lahko bolje, èe bi imeli veè vaje. Kot plesalka sem bila obleèena v rumeno majico, vsi pa smo morali biti v kavbojkah in dekleta obuta v balerinkah.« Pia Omahen, 8. d OŠ Trebnje

Zala Ribiè, 8. b OŠ Trebnje

Trebanjski osnovnošolci so si z izjemnim muzikalom prislužili ovacije publike. (Foto: OŠ Trebnje)

»To je bil najveèji projekt za našo šolo v vsej zgodovini. V njem sem nastopala kot èlanica zbora, sem pa tudi rezerva za vlogo

Trud, ki so ga nastopajoèi vlagali vse šolsko leto, je bil poplaèan. (Foto: OŠ Trebnje)

Visokošolski strokovni in univerzitetni študij dipl. inž. str. (VS) dipl. inž. str. (UN)

Fakulteta za industrijski inženiring Šegova ulica 112, Novo mesto T: 07 393 22 06 E: fini-unm@guest.arnes.si www.fini-unm.si

DIPLOMANTI FINI PRESTAVLJAJO RAZVOJNI POTENCIAL DRUŽBE

Usposabljanje za sečnjo dreves V prostorih Občine Trebnje se je v začetku aprila odvijalo Usposabljanje za sečnjo dreves, ki ga je organiziral Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma v sodelovanju s trebanjsko občino. TREBNJE – Teèaj so izvedli v okviru Ukrepa 111, ki ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, katerega namen je poveèanje produktivnosti dela v kmetijskem, gozdarskem in živilskem sektorju. Na usposabljanje se je prijavilo 25 teèajnikov, ki so se najprej seznanili s teorijo, natanèneje s sestavnimi deli in pripravo motorne žage, nevarnostmi, ki pretijo pri seènji, tehnikami podiranja dreves, klešèenjem in krojenjem posekanih dreves, gozdnim redom in izvedbo seènje. V nadaljevanju pa so imeli teèajniki še praktièni del, ki je vseboval prikaz seènje dreves in vadbo na poligonu. Obèina Trebnje

Avto Slak d.o.o.

TREBNJE – Premiera muzikala Mamma Mia je bila v nabito polni športni dvorani Osnovne šole Trebnje v petek, 21. marca. Nastopilo je 151 uèencev od tretjega do devetega razreda v šolski koprodukciji. Med zborovskimi pevci je nastopilo tudi nekaj nekdanjih uèencev šole. Na ta dogodek so se pripravljali od oktobra. Tudi nekaj sobot in poèitniških dni so namenili plesnim, igralskim, govornim in pevskim vajam. Predstava je z odmorom trajala uro in pol. Sama zgodba, mladostna sprošèenost, petje, ples, izvrstna anglešèina in igra so presegli vsa prièakovanja. Na gledalce je to naredilo moèan vtis in publika je nastopajoèe zasluženo nagradila z izjemnim aplavzom in ovacijami. Pobudnica tega izjemno zahtevnega projekta je bila Jožica Staniè, tudi zborovodkinja in režiserka muzikala. Z uèenkama Zalo Ribiè in Nušo Bedene je pripravila še zborovsko koreografijo. Pevci so peli znane pesmi skupine Abba, na klavirju jih je spremljal izvrstni pianist Zoltan Peter. Koreografijo solistov je pripravila

INŽENIRING IN VOZILA

ljavo na da študij študij i izredn dij štu redni


IZ NAŠIH KRAJEV 4 Golievi dnevi: knjižnica prejela Slavo vojvodine Kranjske Občina Trebnje vsako leto 10. aprila obeležuje Golieve dneve, spominske dneve občine Trebnje. Spomnijo se pesnika, dramatika in prevajalca Pavla Golie, po katerem se imenuje tudi trebanjska knjižnica. Letos so praznovali v četrtek, 10. aprila, na Goliev rojstni dan. TREBNJE – Poleg spomina na rojaka so veèer namenili še enemu velikemu Slovencu, ki je postavil temelje slovenske kulturne, jezikovne in zgodovinske dedišèine, Janezu Vajkardu Valvasorju. Trebanjska knjižnica je ob tej sveèani priložnosti postala bogatejša za elitno izdajo Slave vojvodine Kranjske, dela v petih knjigah, ki so jih prejeli v dar. Za to dragocenost se je direktorica knjižnice Pavla Golie Trebnje Tanja Cuder Udoviè zahvalila donatorjema, Obèini Trebnje in gospodarski družbi Komunalne gradnje Grosuplje. Pozdrav in nekaj besed sta zbranim namenila tudi trebanjski župan Alojzij Kastelic in direktor grosupeljskega podjetja Komunalne gradnje Viktor Dolinšek. Novo izdajo Slave vojvodine Kranjske, prvo v slovenšèini v celoti, sta predstavila še Matjaž Gruden in Pika Trpin

Slovencema, Golio in Valvasorjem. Pavlu Golii pa že nekaj let v trebanjski knjižnici posveèajo tudi bralno znaèko za odrasle, letos so jo poimenovali Bralna potepanja, ki jo je opravilo 70 odraslih bralcev vseh štirih enot knjižnice. Za trud in sodelovanje so bralci prejeli potrdila in simboliène nagrade, ki jim bodo tudi spodbuda za branje v prihodnje. Prijetno prireditev v polni knjižnici so dopolnili še uèenci Glasbene šole Trebnje Ob letošnjih Golievih dnevih je trebanjska knjižnica postala bogatejša za elitno izdajo Slave s štirimi toèkami. Za prijetnejši klepet pa vojvodine Kranjske. (Foto: Knjižnica Pavla Golie so s prigrizkom poskrbele gospe Aktiva Trebnje) kmeèkih žena Tavžentroža. iz Zavoda dežela Kranjska, ki je Slavo Prireditev ob Golievih dnevih je sofinancirala vojvodine Kranjske izdal. Obiskovalcem se Obèina Trebnje. je pridružil tudi Valvasor (Sinjo Jezernik), ki je bil navdušen nad novo izdajo svoje knjige. Petra Podkrižnik, Gospod Jože Zupan pa je z besedami Knjižnica Pavla Golie Trebnje zaokrožil povezavo med dvema velikima

Obiskovalcem se je pridružil tudi Valvasor (Sinjo Jezernik), ki je bil navdušen nad novo izdajo svoje knjige. (Foto: Knjižnica Pavla Golie Trebnje)

V Trebnjem sprejeli zaključni račun Trebanjski občinski svetniki so sprejeli Zaključni račun proračuna Občine Trebnje za leto 2013. TREBNJE – Skupni prejemki proraèuna Obèine Trebnje so bili lani realizirani v višini dobrih 12 milijonov evrov, kar pomeni 74,86% realizacijo glede na naèrtovano. V bilanci prihodkov in odhodkov pa je bila realizacija prihodkov približno 10,7 milijona evrov ali 76,6 % glede na naèrtovano (oz. 76,2% glede na sprejeti proraèun). Med drugim so bili davèni prihodki realizirani 98,5%, nedavèni pa 51,3%. Kapitalski prihodki so bili realizirani v višini dobrih 67 tisoè evrov, transferni prihodki pa v skupni višini približno 1,4 milijona evrov oziroma 55,1% glede na naèrtovano. Transferni prihodki iz drugih javnofinanènih institucij so bili realizirani v višini 845.825

evrov ( 80,9 %), kar v strukturi predstavlja 7,84 % celotnih prihodkov. Gre za prejeta sredstva iz državnega proraèuna za investicije, ki so bila realizirana v višini 840.676 evrov (80,8 %), in sicer za projekte izgradnje širokopasovnih komunikacij, LEADER, energetske sanacije PŠ Šentlovrenc, ureditve romskega naselja in investicijskega vzdrževanja lokalnih cest ter za sredstva požarne takse in za gozdne ceste. Prejeta evropska sredstva so bila realizirana v višini 610.304 evrov oz. 38,3 % naèrtovanih, kar v strukturi predstavlja 5,66 % celotnih prihodkov, in sicer za projekte izgradnje širokopasovnih komunikacij,

LEADER in energetske sanacije PŠ Šentlovrenc ter za Suhokranjski vodovod. V bilanci prihodkov in odhodkov je bila realizacija odhodkov približno 11,5 milijona evrov oziroma 70 % naèrtovanih (oz. 69,8% glede na sprejeti proraèun). Tekoèi odhodki so bili realizirani v skupni višini 2.863.600 evrov, kar pomeni 79,7 % glede na naèrtovano oz. 88,4 % glede na sprejeti proraèun. Tekoèi transferi so bili realizirani v skupni višini 4.142.924 evrov, kar pomeni 93,1 % glede na veljavni plan, v strukturi celotnih odhodkov pa 36,17 %. Investicijski odhodki so bili realizirani v skupni višini 3.754.268 evrov, kar pomeni 54,3 % glede na veljavni plan. Investicijski

Iz zgodbice se je porodila slikanica Kakšne barve je pomlad, lahko otroci po novem spoznavajo s pomočjo slikanice, ki jo je – povsem naključno – ustvarilo pero Mirnčanke Mojce Nose. MIRNA – Mirnèanka in bibliotekarka Mojca Nose je napisala svojo prvo slikanico z naslovom Kakšne barve je pomlad, katere izid in natis je omogoèila trebanjska Knjižnica Pavla Golie ob pomoèi Obèine Trebnje. Predstavitev slikanice so pripravili v Krajevni knjižnici na Mirni. »Slikanica pripoveduje o štirih barvicah, ki so združile moèi in tako uspele pregnati oz. prebarvati zimo. Ker štiri barve za obarvanje pomladi niso bile dovolj, so se med seboj pomešale in tako ustvarile mnogo barvnih odtenkov, s katerimi so prièarale težko prièakovano pomlad,« pripoveduje Nosetova. Slikanica je pouèna, saj lahko otroci ob njej spoznavajo osnovne barve in tiste, ki nastajajo z njihovim mešanjem, veliko pa se nauèijo tudi o naravi, letnih èasih in predvsem o pomladi. »Besedilo je napisano z velikimi tiskanimi èrkami, zato je

Od leve proti desni: avtorica Mojca Nose, ilustratorka Marta Bartolj, oblikovalka Meta Gabrijel in direktorica Knjižnice Pavla Golie Trebnje Tanja Cuder Udoviè (Foto: Knjižnica Pavla Golie Trebnje)

namenjena tako zaèetnim bralcem, ki jim berejo še starši, kot tudi osnovnošolcem, vse tja do 4. razreda,« pravi avtorica. Mirnèanka priznava, da nikoli ni sanjala, da bo napisala knjigo, ta je nastala povsem nakljuèno. »Hèerki Živi dostikrat pripovedujem izmišljene zgodbe, še posebej kadar se voziva v avtu. In tako je nastala tudi ta zgodbica,« pripoveduje. »V prvem razredu so za domaèo nalogo morali napisati zgodbo o pomladi in takrat sem se spet spomnila te vsebine. Napisala sem jo na list papirja in pokazala prijateljici Ireni, da bi dopisala vejice in popravila morebitne slovniène napake. Zgodba ji je bila tako všeè, da je predlagala, naj jo objavim v kateri od otroških revij. Da bi se preprièala, èe je zgodba všeè še komu, sem jo pokazala še nekaj ljudem …, veš èas pa se mi je zdelo, da manjkajo ilustracije. Besedilo sem toliko èasa nosila naokoli, da ga je prebrala tudi direktorica trebanjske knjižnice in dogovorili smo se, da bomo izdali slikanico,« pravi. Poèakali so na javni razpis Obèine Trebnje, na katerem so pridobiti nekaj finanènih sredstev, levji delež je prispevala knjižnica sama in poèasi je zaèela nastajati slikanica. Skoraj leto dni je minilo od ideje do izdaje. »Poiskati smo morali ilustratorja, ki seveda rabi svoj èas. Odloèili smo se za Marto Bartolj, njene ilustracije so mi bile še posebej všeè. Ko sem prviè videla osnutke nastajajoèih ilustracij z barvicami, sem bila navdušena in komaj sem èakala na konèno obliko, h kateri je veliko prispevala

Meta Gabrijel, ki je slikanico oblikovala,« o nastajanju slikanice pripoveduje Nosetova. Knjigi so nato dodali še didaktièni del, prek katerega otrok razmišlja o prebranem oz. slišanem besedilu in se preizkusi v poznavanju barv. Slikanico je Nosetova v okviru bibilopedagoških ur predstavljala tudi v vrtcih in šolah, ki jih pokriva trebanjska knjižnica. »Vesela sem, da otroci ob predstavitvi uživajo in radi sodelujejo v pogovoru o vsebini knjige. Tudi od ostalih slišim samo pozitivne odzive, èesar sem zelo vesela,« pravi avtorica in dodaja, da se naèrtno pisanja nove slikanice ne bo lotila, a glede na to, da tudi te slikanice ni naèrtovala, se mogoèe spet nakljuèno porodi besedilo, ki bo otrokom všeè. »Nikoli ne reci nikoli,« zakljuèuje. J.S.

Bibliotekarka trebanjske knjižnice Mojca Nose je napisala pouèno slikanico “Kakšne barve je pomad”. (Foto: Knjižnica Pavla Golie Trebnje)

transferi pa so bili realizirani v skupni višini 694.237 evrov, kar pomeni 49,6 % glede na veljavni plan. V strukturi odhodkov realizacija investicijskih odhodkov in investicijskih transferov znaša 38,83 %, in sicer zlasti za naslednje projekte: modernizacija lokalnih cest, energetska sanacija PŠ Šentlovrenc, nakup prostorov za knjižnico, ureditev komunalne infrastrukture v romskem naselju in zamenjava cevovoda – vodovod Trebnje. Obèina Trebnje

Obišèite tudi

www.nadlani.si

1. maja tradicionalno na Debenec DEBENEC – Obmoèna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Dolenjske, Bele krajine in Posavja pripravlja že 33. prvomajsko sreèanje na Debencu. Na sreèanju, ki se bo zaèelo ob 11. uri, bo zbrane pozdravil mirnski župan Dušan Skerbiš, slavnostna govornica pa bo izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Luèka Böhm. Tradicionalno bodo na sreèanju podelili tudi priznanja Obmoène organizacije Zveze svobodnih sindikatov Dolenjske, Bele krajine in Posavja. V programu bodo nastopili obèinski pihalni orkester Trebnje z mažoretami ter uèenci Osnovne šole Mirna in Glasbene šole Trebnje. Sledilo bo še družabno sreèanje. J.S.

Cenjene bralke in bralce èasopisa Na dlani vabimo k sodelovanju. Vse, ki bi želeli objaviti prispevke ali bi na kakršenkoli drug naèin prispevali k dopolnitvi èasopisa, delili kakšno zanimivost, sliko ali novico iz vašega kraja, naprošamo, da nam prispevke pošljete do 15. v mesecu na elektronski naslov urednistvo@nadlani.si ali po telefonu na številko 041 245 596. Uredništvo Na dlani


IZ NAŠIH KRAJEV

5

Letošnja bera je bila skromnejša Na Mirni so po desetletnem premoru že tretje leto zapored na prireditvi, ki so jo poimenovali gala LAŽinJADa, nagradili najboljše laži oziroma njihove avtorje. Ker Slovenski Kljukec ne laže iz koristoljubja, je bil večer prijeten, glasbe in navihanih domislic poln. MIRNA – »Letošnja bera laži je bila skromnejša od lanske – kot da bi se ljudje tako zasitili laži v vsakdanjem življenju, da celo lastni domišljiji neradi pustijo na plan. A prišlo jih je dovolj, da smo jih Kljukèevi pooblašèenci pretehtali, izmerili in razvrstili. Želimo si, da bi Slovenski Kljukec, ki išèe hudomušne in dobronamerne laži, spodbudil še veè ljudi, da bi zapisali laž, ki ji sicer ni treba verjeti, jo je pa – vsaj èe se vpraša Kljukca – treba vzeti resno,« pravi vodja prireditve Slovenski Kljukec Petra Krnc. Na letošnjem nateèaju je kipec za najboljšo ljudsko potegavšèino prejela Damjana

Gorenc za zgodbico z rahlo okoljsko tematiko, za najboljšo politièno laž je bil s kipcem nagrajen Zoran Remic in njegova zgodba o dopustu, kipec za najboljšo otroško laž pa so si z zgodbo o veliki mizi, ki se je zataknila med vrati telovadnice, prislužile osnovnošolke Ajda Višèek, Nika Kadunc in Zoja Eva Bartolj. Na prireditvi gala LAŽinJADa, za katero je scenarij pripravil Stane Peèek, povezovala pa sta jo Slavko Podboj in Petra Krnc, so nastopili še Sejmarji, Robi Ivaèiè in Vedran Begoviæ. Slovenski Kljukec naj bi sicer na Mirno prišel s francoskega dvora, kamor ga je

kot darilo mirnski gosposki daljnega leta 1713 poslal sonèni kralj Ludvik XIV. Kljub zoprnemu slovesu o ostrem jeziku, ki se vèasih preveè oplaja z resnico, je ostal v teh krajih. In leta 1989 ga je Stane Peèek ob pomoèi domaèih kulturnikov predstavil širši javnosti. Z Mirne je nato šel Kljukec na obisk v Trebnje in Sevnico ter na koncu pristal v Mokronogu in tam zaspal za deset let. Leta 2012 se je okrog idejnega vodje zbrala skupina ljudi, ki ga je zbudila na Mirni. P.K.

Letošnji nagrajenci (Foto: Lapego)

Razdelili bodo več kot 80 tisočakov Do 28. aprila lahko prijavitelji oddajo izpolnjene obrazce za prijavo na razpise za sofinanciranje programov in prireditev s področja športa, sociale, kulture in mladinske dejavnosti. Skupaj bo Občina Mirna na razpisih s področja družbenih dejavnosti razdelila 80.800 evrov. MIRNA – Zadnji dan za prijavo na razpise je ponedeljek, 28. april, to pomeni, da morajo vlagatelji izpolnjene obrazce najkasneje ta dan osebno prinesti na obèino ali jih priporoèeno poslati po pošti. Letos bodo programi s podroèja športa ter socialnega in zdravstvenega varstva vrednoteni po novih pravilnikih, ki jih je sprejel obèinski svet, in doloèata pogoje, merila in postopke za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa in sociale. »Prièakujem, da bomo poslali obvestila o višini odobrenih sredstev prijaviteljem v roku 60 dni od dneva, ko bodo vse vloge popolne; kar dejansko pomeni najkasneje v juliju. Pogodbe pa bodo verjetno sklenjene

zgodaj jeseni, kar je pa tudi pogoj za izplaèilo odobrenih sredstev,« pravi Valerija Jarm, ki je na mirnski obèini zadolžena za podroèje družbenih dejavnosti. Za izvajanje letnega programa športa v obèini Mirna je razpisanih 40.050 evrov, in sicer za športno vzgojo otrok, mladine in študentov, za kakovostni in vrhunski šport, za športno rekreacijo, šport invalidov in za razvojne in strokovne naloge v športu. Na podroèju sociale je na voljo 13.050 evrov za programe na podroèju humanitarne dejavnosti, za programe in projekte za delo z zasvojenimi, za preventivne programe in za programe in projekte, ki so v posebnem interesu obèine.

Pri kulturi je za sofinanciranje zagotovljenih 24.200 evrov za javne kulturne programe, za varstvo kulturne dedišèine, za javne kulturne prireditve in za programe samostojnih kulturnih izvajalcev ter drugih pravnih oseb, za založništvo, nakup opreme in osnovnih sredstev, izobraževanje in materialne stroške zveze. Na razpisu pa je na voljo še 3.500 evrov za mladinske programe in projekte ter za sofinanciranje stroškov delovanja izvajalcev mladinskih programov in projektov. P.K.

Na Mirni bodo na razpisih podelili dobrih 80 tisoèakov, od tega približno polovico za izvajanje letnega programa športa. (Foto: arhiv Obèine Mirna)

Sprejeli so ključni prostorski razvojni dokument Z novim Občinskim prostorskim načrtom so na Mirni med drugim začrtali stavbna zemljišča za gradnjo stanovanj ter poslovnih in industrijskih objektov, vnesli so tudi traso za obvoznico. stanovanj, in sicer na obmoèju Zapuž in severovzhodnem delu Mirne ob reki Sotli ter manjše v naselju Zabrdje. V ostalih naseljih so predvidene le manjše zapolnitve in zaokrožitve že obstojeèih stavbnih zemljišè. Za gospodarske dejavnosti je na Mirni predvidena širitev obstojeèe poslovne in industrijske cone, in sicer naprej proti meji z obèino Šentrupert. V sklopu prometnega urejanja naselja Mirna se je v OPN vnesla trasa za obvoznico, ki je bila doloèena že predhodno s strani države. V OPN je opredeljeno tudi obmoèje za predvideno širitev pridobivalnega obmoèja roženca na obmoèju Gomile. Med pripravo prostorskega akta je bil poleg potreb po širitvi stavbnih zemljišè

izpostavljen problem urejanja objektov v vinogradniških obmoèjih, predvsem tistih, ki so zgrajeni neskladno ali nelegalno. Obèina je tako na podlagi pobud doloèenim parcelam spremenila namensko rabo, ki bo omogoèala pridobitev dokumentacije za legalizacijo teh objektov, spremenjena so tudi merila in pogoji za oblikovanje zidanic, kljub temu pa ostaja še kar nekaj objektov, ki ne zadošèajo novim pogojem in jih zato

ne bo možno legalizirati, zaradi èesar jih bo treba obravnavati posamièno s posebnim prostorskim aktom. OPN je stopil v veljavo 6. aprila letos. Vpogled v OPN je možen preko spletne aplikacije PISO, kjer je dosegljiv tako tekstualni kot grafièni del, ali pa si ga lahko pogledate na sedežu obèine v èasu uradnih ur. Obèina Mirna

Magma media d.o.o.

MIRNA – Obèinski prostorski naèrt (OPN) je prvi celovit in dolgoroèni prostorski naèrt po letu 1986. Priprava novega prostorskega akta se je zaèela že leta 2006, takrat še pod okriljem obèine Trebnje. OPN predstavlja krovni prostorski razvojni dokument obèine, s katerim se doloèajo izhodišèa in cilji prostorskega razvoja, naèrtujejo prostorske ureditve obèinskega pomena ter doloèajo pogoji umešèanja objektov in drugih posegov v prostor. OPN predstavlja številne pomembne rešitve, predvsem nova stavbna zemljišèa za gradnjo stanovanj ter poslovnih in industrijskih objektov, ki so obèinskega pomena. Na Mirni, ki predstavlja vodilno naselje obèine, sta predvideni dve veèji površini za gradnjo

Poročni studio GSM: 031 806 994 www.porocni-studio.si Monika Prodanić Spada s.p. Gradiška ulica 10, Straža pri Novem mestu Novi OPN je kljuèni razvojni dokument mirnske obèine. (Foto: Lapego)


IZ NAŠIH KRAJEV 6 Ekomuzej še ni rešen, ključno je povezovanje V Sloveniji nimamo sistemske ureditve muzeja na prostem in ekomuzeja, niti kategorije, v katere bi se lahko uvrstila. Ta problematika je bila osrednja tema mednarodnega kolokvija z okroglo mizo pod naslovom Muzeji na prostem in ekomuzeji kot izziv sodobnemu varstvu in popularizaciji kulturne dediščine – primer Dežele kozolcev. Polna dvorana v Šentrupertu je bila dokaz, da gre za še kako aktualno temo. ŠENTRUPERT – Povod v posvet so bila številna nerešena vprašanja o tem, zakaj muzeji na prostem in ekomuzeji v Sloveniji in na Hrvaškem niso vkljuèeni v institucionalno in sistemsko reševanje kulturne dedišèine. Kaj je muzej na prostem in kaj je ekomuzej? Kakšni so trendi na podroèju muzejev na prostem in ekomuzejev v Evropi in svetu? Je muzej na prostem in ekomuzej lahko izziv za gospodarski razvoj lokalne skupnosti tudi v èasu gospodarske recesije? Odgovore so skozi predavanja in okroglo mizo podajali številni strokovnjaki. »V Deželi kozolcev kot prvem muzeju na prostem s kozolci na svetu želimo slediti konceptu ekomuzeja, zato nam je pomembno, da je Dežela kozolcev prepoznana kot generator turizma in pospeševalec gospodarskega razvoja, hkrati pa skrbi za uporabo kulturne dedišèine na primeren naèin,« je dejala direktorica Dežele kozolcev Urša Repše. Dušan Strgar in mag. Dušan Štepec, oba strokovnjaka iz Zavoda za varstvo kulturne dedišèine Slovenije, sta predstavila stanje na podroèju muzejev na prostem v Sloveniji ter primerjalno analizo štirih muzejev na prostem, in sicer Seèoveljske soline, Rogatec, Pleterje in Deželo kozolcev.

V Šentrupertu so gostili mednarodni kolokvij z okroglo mizo pod naslovom Muzeji na prostem in ekomuzeji kot izziv sodobnemu varstvu in popularizaciji kulturne dedišèine – primer Dežele kozolcev. (Foto: Franc Pepelnak)

Ugotovila sta, da že nekaj desetletij govorimo in pišemo o rabi in izrabi muzejev na prostem kot dodatni obliki varovanja naravne in kulturne dedišèine in njihovih veèplastnih pomenih, vendar pa dlje kot do formiranja nekaj bolj ali manj »uspešnih« primerkov niso prišli. Obstojeèe stanje na terenu odražajo tudi štirje najveèji muzeji na prostem. Rezultati analize omenjenih muzejev na prostem bi lahko predstavljali osnovo za dodelavo normativnih okvirjev za naèrtovanje, izvedbo in upravljanje z njimi. Hkrati pa rezultati analize odpirajo potrebo

po njihovi sistemski ureditvi, vkljuèevanju sodobnih interdisciplinarnih pogledov na dedišèino in ustvarjanju pogojev za njihovo institucionalno povezanost. Realnost na terenu je takšna, da je treba v interesu dedišèine ukrepati hitro, po možnosti že danes. Alenka Lamovšek iz Dežele kozolcev Šentrupert je izpostavila, da dedišèina JE priložnost. Po njenih besedah Dežela kozolcev Šentrupert skrbi v prvi vrsti za varovanje in ohranjanje dedišèine kozolcev v Mirnski dolini, želja pa je, da postane osrednji center za poznavanje kozolcev na Slovenskem. Muzej hrani, zbira, preuèuje in interpretira vrsto gradiva in elementov dedišèine, povezanih s kozolci, njihovi izdelavi in življenju z njimi. Dr. sc. Darko Babiæ iz Filozofske fakultete v Zagrebu je predstavil številèno širjenje ekomuzeja. V 80-letih se je njihov koncept širil iz Francije, Kanade in Skandinavskih držav po vsem svetu. Njihova skupna toèka je, da na zanimiv naèin skupnost usmerjajo k lastnemu razvoju. Poudaril je glavno razliko med muzejem in ekomuzejem, ki jo mnogi še ne poznajo dovolj. Muzej na prostem je lahko vsak muzej, pri ekomuzeju

(Foto: Alenka Lamovšek)

pa ideje predlaga lokalno prebivalstvo, ki je v dejavnosti in ponudbo ekomuzeja tudi aktivno vkljuèeno. Eden izmed najpomembnejših sklepov strokovnega posveta je, da organizatorji skupaj z udeleženci oblikujejo skupna izhodišèa, ki bodo v pomoè pri dolgo naèrtovani mreži muzejev na prostem v Sloveniji. Ideja o taki mreži zori že zelo dolgo, hkrati pa je dejstvo, da je turizem, ki je lahko popoln partner kulturi, najmoènejši, èe se nosilci povezujejo. Dežela kozolcev Šentrupert

Seznanili so se z realizacijo proračuna v letu 2013 Občinski svet Občine Šentrupert se je na svoji 28. redni seji seznanil z realizacijo proračuna v preteklem letu – ta je bila zaradi prestavljenega začetka gradnje čistilne naprave na Dobu malo nižja kot v preteklosti. ŠENTRUPERT – V Šentrupertu so lani realizirali nekaj manj kot 3,3 milijona evrov (68 %) od naèrtovanih 4,8 milijona evrov prihodkov in dobrih 3,3 milijona evrov (64,4 %) od naèrtovanih 5,2 milijona evrov odhodkov. Za investicije v Deželi kozolcev in Centru za ohranjanje kulturne dedišèine so porabili skupaj 261 tisoè evrov, za rekonstrukcijo dela ceste z ureditvijo pripadajoèe infrastrukture v vasi Draga (I. faza) 97 tisoè evrov in za ostale rekonstrukcije lokalnih cest 42 tisoè evrov. Za te naložbe so pridobili tudi 232 tisoè evrov nepovratnih sredstev. »V lanskem letu – lahko ocenim – da je obèina Šentrupert bila uspešna pri realizaciji vseh naèrtovanih investicijskih

projektov. Res pa je, da se je zamaknila realizacija velikega investicijskega projekta – to je Èistilna naprava Dob – iz leta 2013 v celoti v 2014 in mogoèe je iz tega naslova na prvi pogled odstotkovno nekoliko nižja realizacija v primerjavi s preteklimi leti,« pojasnjuje direktorica Obèinske uprave Obèine Šentrupert Mateja Jazbec. Za izgradnjo Èistilne naprave Dob so namreè v minulem letu planirali 579 tisoè evrov, ki pa jih v celoti prenašajo v letošnje leto. Gradnja naj bi se v kratkem tudi zaèela. Ostali sklepi: Obèinski svet je med drugim spremenil odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov na obmoèju Obèine Šentrupert za

Novo vodstvo, nov zagon

kulturne spomenike lokalnega pomena v skrajšanem postopku. Omenjeni odlok je bil sprejet še v skupni Obèini Trebnje, med spomenike lokalnega pomena pa je brez privolitve lastnikov vpisan tudi Kregljev mlin v Roženberku. S spremembo odloka sta obèina in Zavod za varstvo kulturne dedišèine prisluhnila želji lastnika in mlin umaknila s seznama kulturnih spomenikov lokalnega pomena. Svet pa se je seznanil še s Strategijo odvajanja in èišèenja komunalnih odpadnih vod na obmoèju obèine Šentrupert izven aglomeracij in v aglomeraciji Slovenska vas. P.K.

V Šentrupertu je bila lani nekoliko nižja realizacija proraèuna kot v preteklih letih, saj se je naložba v gradnjo èistilne naprave na Dobu zamaknila v letošnje leto. (Foto: Lapego)

Nadzorovali bodo ločevanje odpadkov

Mokronog je bil nekdaj znan po številnih drugačnih prireditvah, ki so v kraj privabile ljudi od blizu in daleč. Novo vodstvo Turističnega društva Mokronog upa, da bo kmalu MOKRONOG – Inšpektorji Medobèinskega odpadki. Na dlani Tiskani medij Na dlani je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi spet tako. inšpektorata in redarstva obèinske Akcija nadzora bo tokrat usmerjena predvsem Ministrstvo za kulturo RS, podskupne zaporedno številko 1838 Izdajatelj: MAGMA MEDIA d.o.o., Gabrijele 29, 8296 Krmelj

MOKRONOG – Najveèje turistiène prireditve v kraju so bile sreèanje bradaèev, pustna povorka, kresna noè in pohod po Voraèevi poti. V zadnjih letih so postale skromnejše ali pa jih sploh veè ni. Na zadnjem zboru èlanov društva, na katerem je bilo med 33 zbranimi kar 19 novih obrazov, so tako izvolili novo vodstvo društva, ki ima smele naèrte. »Najprej si želimo pridobiti èim veè novih èlanov, vzpostaviti lastno spletno stran in se vkljuèiti v socialno omrežje. Kar se tièe prireditev, pa si želimo dodati nove vsebine že tradicionalnim prireditvam in uvesti kakšno novo. Upamo, da bomo v èim krajšem èasu prišli tudi do lastnega spominka, se dobivali na kramljalnici na kramarskem sejmu, kjer bomo kramljali in tudi obvešèali o delu društva,« pravi novi predsednik Turistiènega društva Mokronog Jernej Mauko. Sicer pa misli in energijo že usmerjajo v organizacijo letošnje kresne noèi, za katero

si želijo, da bi ji že letos vrnili nekaj starega èara – folklore, b a l e t a , skrivnostnosti, celo magije, predvsem pa sprošèenosti in zabave. V upravnem odboru so poleg novega predsednika še Irena Fišter, Matic Žlajpah, Jakob Megliè, Alojz Gregorèiè, Franc Glušiè, David Bebar, Andreja Oštir in Mateja Podgoršek. Novi so tudi vsi ostali organi društva. P.K.

uprave Mirnska dolina bodo skupaj Uredništvo: Gubèeva cesta 35a, 8210 Trebnje z javnim Odgovorna urednica: Melita Ivnik Uredniški odbor: Melita Ivnik in Matejopravili Zabukovec nadzor podjetjem Komunala Trebnje Elektronski naslov: urednistvo@nadlani.si Tisk: Delo tiskarsko središèe. Tiskano 1 danodpadkov pred izdajo številke nad loèevanjem komunalnih Naklada: 12.700 izvodov oglasi: oglasi@nadlani.si v obèinahMali Trebnje, Mokronog-Trebelno, Oglasno trženje: info@nadlani.si, 041 245 596 Spletna stran: www.nadlani.si Mirna in Šentrupert na podlagi doloèil odlokov obèin o ravnanju s komunalnimi

v nadzor nad odlaganjem in loèevanjem komunalnih odpadkov pri veèstanovanjskih objektih. Cilj inšpekcijskega nadzora je preveriti, ali in v kolikšni meri uporabniki upoštevajo doloèila obèinskih odlokov o loèenem zbiranju komunalnih odpadkov. Medobèinski inšpektorat


IZ NAŠIH KRAJEV

7

Občina bo praznovala 14. marca Občina Mokronog-Trebelno je lani uresničila 77,4 odstotka načrtovanih prihodkov in 78,3 odstotka načrtovanih odhodkov. Z realizacijo so se seznanili tudi člani tamkajšnjega občinskega sveta. MOKRONOG – V letu 2013 so naèrtovali 5,9 milijona evrov prihodkov in jih uresnièili 4,6 milijona oziroma 77,4 odstotka, na drugi strani pa so naèrtovali 6,4 milijona evrov odhodkov in jih uresnièili 4,9 milijona evrov oziroma 78,3 odstotka. »Glede na izredno investicijsko leto 2013 in na likvidnostne težave v celotni državi, je odstotek realizacije zadovoljiv. Zakljuèili smo projekt GOŠO, dva veèja projekta energetske sanacije obèinskih objektov, zaèeli z izgradnjo vodovoda Mokronog

druga faza. Realizacija tega projekta se zaradi revizije enega od ponudnikov prenaša v letošnje leto. Kljub vsemu ocenjujem, da smo leto 2013 izpeljali zelo dobro,« pravi direktorica Obèinske uprave Obèine Mokronog-Trebelno Mojca Pekolj.

podali pa tudi soglasja k letnim poroèilom javnih zavodov, katerih ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je tudi Obèina Mokronog-Trebelno. Obèinski svet je podal tudi soglasje k imenovanju Zvonke Kostrevc za ravnateljico Osnovne šole Mokronog za še en mandat in Nekaj ostalih sklepov soglasno potrdil, da bo Obèina MokronogÈlani obèinskega sveta so se seznanili tudi Trebelno svoj praznik praznovala 14. marca, z letnim poroèilom o delovanju Skupne saj je prav na ta dan leta 2006 tudi uradno obèinske uprave Mirnska dolina, potrdili so postala obèina. pravilnik o kriterijih za sprejem otrok v vrtec, P.K.

Obèinski svet Obèine Mokronog-Trebelno je soglasno potrdil, da bo obèina svoj praznik praznovala 14. marca. (Foto: Lapego)

Sigas d.o.o.

Predstavilo se je 280 mladih pevk in pevcev Sevniška območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je v Kulturni dvorani Sevnica pripravila pevsko revijo predšolskih, otroških in mladinskih pevskih zborov občine Sevnica z naslovom “Poj z menoj”. SEVNICA – Na reviji se je predstavilo kar 280 mladih pevk in pevcev v desetih pevskih sestavih. Med nastopajoèimi so bili: otroška pevska zbora OŠ Milana Majcna Šentjanž in OŠ Krmelj z zborovodkinjo Suzano Tratnik Umek, otroški pevski zbor OŠ Boštanj pod vodstvom zborovodkinje Tadeje Krnc, otroški in mladinski pevski zbor OŠ Blanca z zborovodkinjo Jelko Gregorèiè Pintar, vokalna skupina A vista OŠ Boštanj, ki jo vodi Mateja Repovž Lisec, ter mešana pevska zbora OŠ Milana Majcna Šentjanž z zborovodjem Marjanom Dirnbekom in Osminke iz OŠ Sava Kladnika Sevnica z zborovodkinjo Natašo Vidic. Zbrane sta z nastopom navdušila tudi najmlajša pevska zbora, in sicer iz Vrtca Ciciban Sevnica pod vodstvom Melite Železnik in Bernarde Šavli ter predšolski pevski zbor vrtca Blanca z zborovodkinjo Sašo Martinèiè. Prireditev, ki jo je povezoval Vili Zupanèiè,

Prvomajsko srečanje na Lisci SEVNICA – Na Lisci bo tudi letos tradicionalno prvomajsko sreèanje, organizatorji – Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Tonèkov dom na Lisci – Gostinstvo Kraševec in Planinsko društvo V Sevnici so pripravili pevsko revijo predšolskih, Lisca Sevnica – pripravljajo dvodnevni otroških in mladinskih pevskih zborov obèine program. Sevnica z naslovom “Poj z menoj”. (Foto: LIJAmedia) V èetrtek, 1. maja, bo ob 11. uri proslava, se je zakljuèila s skupno pesmijo vseh na kateri bo nastopila Godba Sevnica, sodelujoèih sestavov. Pevske zbore je strokovno spremljala Katja Gruber. Med gosti prijetne glasbene prireditve je bil tudi podžupan Obèine Sevnica Jožef Žnidariè. Obèina Sevnica

Slaba dva milijona za energetske sanacije Občina Sevnica začenja s sklopom več energetskih sanacij javnih objektov, prvi med njimi so Osnovna šola Sava Kladnika Sevnica in enota vrtca Kekec, telovadnica pri sevniški osnovni šoli ter Zdravstveni dom Sevnica.

Magma media d.o.o.

SEVNICA – Skupna vrednost navedenih energetskih sanacij znaša 1,85 milijona evrov. Operacije delno financira Evropska unija iz Kohezijskega sklada, skupna višina predvidenih sofinancerskih sredstev za vse tri projekte pa znaša 1,4 milijona evrov. Z energetsko sanacijo OŠ Sava Kladnika in enote Kekec bodo zmanjšali porabo energije in izboljšali bivalno ugodje med poukom. Šola je bila namreè zgrajena leta 1964 in naknadno, v razliènih obdobjih, veèkrat dozidana ali nadzidana, prvotne površine šole, zgrajene leta 1964, pa nikoli niso bile celostno obnovljene. Pogodbena vrednost projekta, ki bo predvidoma zakljuèen do konca avgusta letos, znaša dobrega 1,4 milijona evrov.

Z energetsko sanacijo telovadnice pri OŠ Sevnica, ki je bila zgrajena leta 1994, bodo zmanjšali porabo energije za ogrevanje in izboljšali pogoje za vzgojo, izobraževanje, šport in rekreacijo. Pogodbena vrednost projekta znaša 250 tisoè evrov in bo prav tako predvidoma zakljuèen do konca letošnjega avgusta. V Sevnici pa zaèenjajo tudi energetsko sanacijo tamkajšnjega zdravstvenega doma. Energetske sanacije so se sicer v zdravstvenem domu lotili že v letih 2007 in 2012, šibka toèka pa ostaja zunanji ovoj stavbe. Celovita energetska sanacija objekta bo tako dokonèana s toplotno izolacijo fasade. Pogodbena vrednost investicije znaša 180.000 evrov in je prav tako sofinanciran iz sredstev Kohezijskega sklada. Energetsko sanacijo sofinancira Zdravstveni dom Sevnica v višini 60.000 evrov (v manjšem deležu tudi Lekarna Sevnica, ZZZS in Sanolabor), razliko pa bo zagotovila sevniška obèina. Dela bodo predvidoma zakljuèili do konca junija. Obèina Sevnica

sledilo bo še družabno sreèanje z bogatim sreèelovom. Zbrane bo zabaval ansambel Okrogli muzikanti. V petek, 2. maja, za športne navdušence pripravljajo še Tek na Lisco, za zabavo bo skrbel sevniški ansambel Skomini. Oba dneva bo poskrbljeno za hrano in pijaèo. J.S.


8

IZ NAŠIH KRAJEV

Srečanje ekoloških kmetov V Šentjanžu so se konec marca srečali predstavniki ekoloških kmetov, ki delujejo na območju sevniške občine. ŠENTJANŽ – Namen sreèanja je bil osnovati temelje, kako delovanje posameznikov povezati v društvo, ki bi delovalo kot strokovna in hkrati poslovna podpora vsem ekološkim kmetom v obèini. Ekološko kmetovanje se kot eden od naèinov pridelave hrane namreè vse bolj razvija, zanj se odloèa vse veè kmetij, proizvodov za trg pa je vsako leto veè, zato sta tovrstno skupno povezovanje in povezan nastop na trgu zelo dobrodošla.

Osrednji strokovni gost sreèanja je bil profesor na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede dr. Franc Bavec, med gosti pa so bili tudi župan Obèine Sevnica Sreèko Ocvirk, predsednik obèinskega Odbora za kmetijstvo Božidar Beci in Elena Zaman Šatej iz Združenja ekoloških kmetov Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Pobudnik sreèanja ekoloških kmetov je bil Jože Repovž iz Ekološke kmetije Repovž Šentjanž.

Osrednji gost, vodja katedre za ekološko kmetovanje, pridelovanje poljšèin in vrtnarstvo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede dr. Franc Bavec, je uvodoma izvedel predavanje na temo možnosti ekološke pridelave, predelave in trženja glavnih alternativnih poljšèin. Sledila je razprava, v kateri so sodelujoèi podali argumente za ustanovitev združenja ekoloških kmetov in prednosti, ki bi jih tovrstno povezovanje prineslo v sevniški

prostor. To so predvsem boljše medsebojno povezovanje in pretok strokovnih informacij preko organizacije izobraževanj, širše predstavljanje ekoloških kmetij in njihovih izdelkov javnosti, povezovanje med pridelovalci in porabniki hrane ter medsebojno povezovanje na trgu. Obèine Sevnica

Tradicionalna proslava na Malkovcu MALKOVEC – Na prireditvenem prostoru pri Vinskem dvoru Deu na Malkovcu je minulo nedeljo potekala tradicionalna proslava dneva upora slovenskega ljudstva in spomina na odhod prvih partizanov z Malkovca v bojne vrste Duletove èete 1. dolenjskega partizanskega bataljona.

Slavnostna govornica je bila poslanka v Državnem zboru Ljubica Jelušiè, zbrane pa sta pozdravila tudi župan Obèine Sevnica Sreèko Ocvirk in Vladka Blas v imenu Krajevne skupnosti Tržišèe. Program dogodka so z nastopi obogatili uèenci Osnovne šole Tržišèe, Godba Sevnica,

recitator Peter Žuraj, moška vokalna skupina Lira in Kvintet policijskega orkestra. Na prireditveni prostor so se pripeljali tudi ljubitelji starih vojaških vozil iz 2. svetovne vojne, ki sledijo izroèilu Duletove èete. Proslavo so sicer skupaj organizirali Združenje borcev za vrednote NOB

Sevnica, Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Tržišèe, Skupnost borcev 1. dolenjskega partizanskega bataljona, Veterani vojne za Slovenijo, Obèina Sevnica, Krajevna skupnost Tržišèe in KŠTM Sevnica. Obèina Sevnica

Mladi in kmetijstvo TRŽIŠÈE – V Tržišèu je tamkajšnje Društvo podeželske mladine (DPM) letos gostilo regijsko tekmovanje Mladi in kmetijstvo, na katerem so se udeleženci pomerili v zanju o neposredni prodaji, podjetništvu, èebelarstvu in zgodovini rdeèe kapljice –

in domaèega društva DPM Tržišèe. Po drugem krogu, v katerem so se pomerile le še štiri ekipe, je bil rezultat izenaèen, po treh vprašanjih na izloèanje pa je slavila ekipa DPM Brežice (Jernej Vokaliè, Ana Levak in Marko Osojnik), ki je ugnala Tržièanke (Sašo Klukej, Ano Camloh in Dašo Lazar). Po zakljuèenem kvizu je sledil še družabni veèer. »Da smo prireditev lahko tako uspešno izpeljali, se moramo zahvaliti aktivnim èlanom našega društva in donatorjem, ki so kakor koli prispevali,« cvièka. Tekmovalo je šest ekip iz Posavja, pravijo v tržiškem klubu. in sicer po dve ekipi iz DPM Zabukovje in Brežice ter po ena ekipa iz DPM Krško Tekst in foto: DPM Tržišèe

Starodobniki – razkošje na štirih kolesih V tržiškem klubu Hrast, ki združuje ljubitelje starih vozil, so pripravili redno letno skupščino, hkrati pa vabijo tudi na Mirno, kjer bo konec aprila blagoslov starodobnikov. TRŽIŠÈE, MIRNA – V Klubu ljubiteljev starih vozil Mirnske doline »Hrast« Tržišèe, ki ima 160 èlanov, so pripravili redno letno skupšèino. Osrednja tema je bilo glasovanje o vstopu kluba v Zvezo slovenskih društev ljubiteljev starodobnih vozil, ki so ga potrdili vsi prisotni èlani. »S tem so èlanom kluba še naprej zagotovljene ugodnosti, ena najveèjih je nižji znesek pri registraciji

starodobnih vozil, kar precej pripomore k ohranjanju veèjega števila premiène starodobne dedišèine na naših cestah,« pravijo v klubu in dodajajo, da za njihovo najveèjo promocijo sicer skrbi tekmovalna ekipa v sekciji športnih motoristov – tako s stalno udeležbo na dirkah starodobnikov kot tudi s svojimi odliènimi rezultati. Tržiški klub pa je najbolj poznan po vsakoletni

organizaciji državnega prvenstva v dirki starodobnikov za pokal Malkovca, ki ga bodo letos pripravili že 15. Na Mirni 8. blagoslov starodobnikov Tržiški klub Hrast skupaj z VW klubom Dolenjske in Bele krajine pripravlja tudi 8. blagoslov starodobnih vozil, ki bo v nedeljo, 27. aprila, na Mirni. Zbor vozil bo od 9. do 11. ure, ko bo sledil blagoslov, nato pa panoramska vožnja po prelepi Mirnski dolini, ki jo bodo zakljuèili z zabavo v gostilni Javornik. »Udeležba je vsako leto bolj množièna, tako da letos prièakujemo vsaj 150 starodobnih vozil. Ob tej priložnosti bralke in bralce pozivamo, naj si pridejo ogledat starodobnike, saj so nekateri pravo razkošje na štirih kolesih,« vabijo v tržiškem klubu, kjer sicer že snujejo tudi prireditev Dan mladosti, ki bo 24. maja v Tržišèu in na kateri prièakujejo »visok« obisk, obljubljajo. J.S.

Èlani kluba so se zbrali na redni letni skupšèini. (Foto: Klub ljubiteljev starih vozil Mirnske doline »Hrast« Tržišèe) Kaja d.o.o.

Nekateri starodobniki so pravo razkošje na štirih kolesih, pravijo v tržiškem klubu. (Foto: Klub ljubiteljev starih vozil Mirnske doline »Hrast« Tržišèe)

SEVNICA – Na Gradu Sevnica je sevniški KŠTM skupaj z grajskimi lutkarji in številnimi prostovoljci pripravil že jubilejno in obenem tradicionalno 5. praznovanje ob svetovnem dnevu lutk. Pester program z veè lutkovnimi predstavami so popestrili z delavnicami in na ogled postavili razstavo lutk, številne obiskovalce, tako otroke kot tudi njihove starše, pa je zabaval še pantomimik Boris Car. Ob tej priložnosti so skupaj upihnili tudi štiri sveèke ob obletnici ustanovitve Grajskega lutkovnega gledališèa Sevnica. (Foto: KŠTM Sevnica)

TREBELNO – Domaèe pevke DPŽ Tavžentroža so tudi letos v dvorani veènamenskega doma Trebelno organizirale tradicionalno prireditev Šopek za žene in matere, katere idejni vodja je zborovodkinja Gabrijela Cedilnik. Na odru so se pevkam pridružili še predšolski otroci in uèenci podružniène šole Trebelno pod mentorstvom Ivice Kocjan Anderliè ter solisti Ivica Kocjan Anderliè, Mirjam Klemenèiè, Alja Suljiæ, Tajda Ulènik, Matej Dragan, Rok Kocjan in Blaž Pungerèar. Dvorana je bila pretesna za vse, ki so si želeli ogledati prireditev, ki je združila pesem, petje in zabavo. (Foto: Dragica Ribiè)

Obišèite tudi

www.nadlani.si


9

IZ NAŠIH KRAJEV SEVNICA – Študentski klub Sevnica poziva vse ljubitelje fotografije k sodelovanju na Sevnica Vintage Foto Frame nateèaju, ki poteka še do 1. maja. »Pridruži se in “pofotkaj social life” v obèini Sevnica ter ga deli z nami,« vabijo v klubu. Po zakljuèku nateèaja bodo izbrali dva nagrajenca – enega po izboru strokovne žirije in drugega po številu všeèkov na Facebook-u. Vsak avtor se lahko na nateèaj prijavi z najveè dvema fotografijama, nagrajena pa je lahko le ena. Prav tako lahko sodeluje samo s

fotografijami, ki še niso bile razstavljene in niso sodelovale na katerem koli drugem nateèaju. Kako lahko sodelujete? Svojo fotografijo pošljite na e-mail sksevnica@ gmail.com, skupaj s svojimi podatki (ime, priimek). Priložite lahko tudi opis fotografije in jo poimenujete. Fotografijo nato še objavite na svojem Facebook profilu, kjer na fotografiji oznaèite Študentski klub Sevnica.

Prostor za vaš oglas že za

54 EUR

Cene ne vsebujejo DDV.

041 245 596

Besedilo in foto: Študentski klub Sevnica

Vrtec Mavrica Trebnje v sodelovanju s Skladom vrtca vabi na

DOBRODELNO PRIREDITEV Prireditev bo

24. aprila 2014 ob 17. uri

E

v telovadnici OS Trebnje! v

ve Namen priredit ka je nakup vozic k ro ot za vec

Nastopili bodo:

v

Otroci Vrtca Mavrica Trebnje Zborcek Mavrica v

Zborcek Rozice v

v

v

gosta: Roman Savric in Mojca Dercar

Vstopnina: za odrasle je 4 EUR, za otroke 2 EUR.

v

v

Brezplačna objava

Zmajarski klub Prelet Šentrupert

v

Prodaja vstopnic po enotah vrtca, v papirnici Pingo in eno uro pred prireditvijo. Prireditev bosta povezovala Barbara Turk in Gregor Kaplan.

Prireditev ob svetovnem dnevu Romov

Magma media d.o.o.

I VABLJ EN

Menjava ekrana za modele: iPhone 4, 4S, 5, 5S NA ZALOGI!

Menjava v 24h

TREBNJE – V trebanjskem kulturnem dnevu so ob svetovnem dnevu Romov, 8. aprila, pripravili prireditev, ki sta jo omogoèila Obèina Trebnje in Ministrstvo za kulturo. Tudi v Trebnjem namreè želi na ta dan romska skupnost že veè let zapored spomniti na ohranjanje njihove kulture in jezika. Tako so na prireditvi sodelovali otroci Vrtca Mavrica Trebnje – enota Romano in otroci, ki obiskujejo Dnevni center za otroke in mladostnike Kher šu beši. Sodelovalo je tudi trebanjsko romsko društvo Romano drom in Romano kher – Romska hiša

Murska Sobota. Za glasbeno popestritev je poskrbel violinist prekmurske romske skupine Halgato Band, Jože Kovaè – Uri. Prireditve so se med drugim udeležili tudi trebanjski župan Alojzij Kastelic, državna sekretarka in vodja Urada za narodnosti v kabinetu predsednice vlade Tamara Vonta, predsednik Foruma romskih svetnikov Slovenije in predsednik Zveze za razvoj romske manjšine – Preporod Darko Rudaš ter Marta Santos Pais, posebna predstavnica generalnega sekretarja nad otroki. (Besedilo: Mateja Zupanèiè, Združenih narodov za problematiko nasilja foto: trebnje.si). www.avto-vovk.si

NOVi RENAULT CLIO

PREBUDI SVOJE SRCE

ZA 9.990 eur* ObVeZNO iN kASkO ZAVAROVANje* RAdiO bLuetOOth Z uSb PRikLjučkOm NAdZOR StAbiLNOSti VOZiLA eSP kLimAtSkA NAPRAVA

PORAbA PRi mešANem CikLu 3,5 – 5,5 l/100km. emiSije CO ² 90 – 127 g/km. *Navedena cena velja za Renault Clio Authentique 1,2 16V s paketom COOL ob nakupu preko Renault Financiranja. Obvezno in osnovno kasko zavarovanje podari Renault kupcem novih osebnih vozil, ki opravijo nakup preko Renault financiranja. **5 let jamstva obsega 2 leti tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 3., 4. in 5. leto oz.100 000 km, karkoli se zgodi prej in velja za nakup preko Renault financiranja. Več o pogojih akcije na www.renault.si Slike so simbolne.

PODJETNIŠKA ULICA 7, 8210 TREBNJE, TEL: 07 34 81 722, info@avto-vovk.si OdPRtO Od PONedeLjkA dO PetkA Od 08.00 dO 18.00, SObOtA Od 08.00 dO 12.00


10

DOM IN VRT

Pred vrati je sezona cvetja Pomlad je že v polnem razmahu in pred vrati je tudi sezona cvetja. Ste že poskrbeli za cvetlična korita, ki bodo krasila okolico hiše, balkone in okna? odstranjevati, da se ne pojavijo bolezni. Naj bo meja nebo Ponudba rastlin je sicer iz leta v leto veèja, pri nakupu pa morate biti pozorni, da so rastline videti sveže, kompaktne in predvsem dobro ukoreninjene z zdravimi koreninami. Ob številnih balkonskih cvetlicah, med katerih lahko izbirate, je dobro tudi paziti, da so barvno povezane s fasado in okolico hiše. Namesto klasiènih balkonskih rastlin si lahko privošèite tudi nekaj veè inovativnosti in dodate še kakšno vrtnino ali dišavnico. Zasadite lahko na primer omamno dišeèo sivko, rožmarin ali žajbelj pa citronko in drugo, ob letni kuhinji pa zelenjavo, ki jo boste popekli na žaru – paradižnik, papriko, buèke in jajèevec. Na viseèih loncih lahko gojite še jagode, v veèjih loncih tudi borovnice. Balkonsko cvetje in rože na oknih lahko hiši prièarajo poseben èar, a pisana zasaditev naj bo le “pika na i”, balkoni in okenske police se ne rabijo šibiti pod težo cvetja. J.S.

Visko d.o.o.

Ko se lotimo sajenja ali presajanja rastlin, je v prvi vrsti pomembna izbira zemlje, dobra zemlja za balkonske rastline je sestavljena iz šote, lesnih vlaken, kompostiranega lubja, rastlinskih kompostov hranilnih snovi in razliènih dodatkov. Pri izbiri rastlin moramo biti pozorni na pogoje, v katerih bodo rastle, denimo senèna ali sonèna lega balkona in okenskih polic, pa tudi koliko vode potrebujejo posamezne rastline. Ko se lotimo sajenja ali presajanja, je zemljo, ta naj bo kakovostna, najbolje položiti v oèišèeno posodo ali korito. Pri tem je seveda treba paziti, da ne zamašimo lukenj, saj s tem onemogoèimo otekanje odveène vode, kar lahko povzroèi gnitje korenin. Med zemljo lahko primešamo tudi gnojilo. V korito sicer nasujemo toliko zemlje, da koreninska gruda ne gleda iz posode. Nato rastlino rahlo pritisnemo v podlago, okrog korenin dodamo zemljo ter vse skupaj rahlo potlaèimo in dobro zalijemo. Po konèani zasaditvi korito redno zalivamo, vodi lahko dodajamo tudi hranila. Kasneje ne smemo pozabiti na odcvetele cvetove in odmrle liste, saj jih moramo sproti

TRGOVINA

TRGOVINA VISKO NA PUŠČAVI ŠT. 8 PRI MOKRONOGU – BIVŠA TRGOVINA TOM VSE ZA DOM IN VRT

VISKO

Smo mlado podjetje iz naše doline, ki želi ponuditi v naši dolini pestro in ugodno storitev vsem vrtičkarjem, vinogradnikom, čebelarjem.. Zato smo pripravili pestro in ugodno ponudbo, ki se bo glede na sezono prilagajala in skrbeli bomo za poštene cene. Vsak dan AKCIJA posebej po vaši meri! Ta trenutek je na razpolago: - Semena (Slovenske avtohtone sorte, eko in integrirano) - Sadilni krompir, bioorganska gnojila, različne vrste zemlje.. - Ograjni sistemi (za pašnike, ograj, samonosna vrata..) - Vakumirne strojčke in ostala oprema za shranjevanje živil (Status) - Jedilni krompir, česen, čebula, konopljino olje in izdelki iz konoplje.. - Postavitev ograjnih sistemov, urejanje okolice - Urejanje grobov, spomladansko rezanje.. - Pridelki iz naše doline

Oaza sredi puščave

DOM IN VRT UREJANJE OKOLICE POSTAVITEV OGRAJNIH SISTEMOV ČEBELARSTVO, VINOGRADNIŠTVO KMETIJSKI PRIDELKI, OZIMNICE, SVEŽA ZELENJAVA

Odprti smo vsak dan od 9 – 18 ure, sobota od 8 – 13 ure, nedelje odprto od 1.3. naprej

..IN ŠE VELIKO VEČ .. SAMO ZA VAS..

Veseli bomo vašega obiska!

Info: 040 989 745 (Vinko Koražija)

Oaza sredi puščave

Kmetijska zadruga Trebnje, z.o.o. TREBNJE, Stari trg 2

Tel.št. 07 34-81-500, www.kz-trebnje.si Cene veljajo do prodaje zalog.

Popolna ponudba gradbenega materiala

Modularni blok 6/1

0

SUPER CENA

44 kom

Izotem V3

Cement 25/1

2

2320 39

AKCIJSKA CENA

ZELO UGODNO ARMATURNA MREŽA R424 (9/6)

SAMO

3995

ZELO DOBRA CENA Izotem V4

2895


DOM IN VRT

11

Kako izbrati primerno keramiko Izbiranje ploščic, ki bi jih položili v svoj dom, je lahko še kako stresno opravilo. Izbira je velika, barv, oblik in vzorcev nešteto. Preden se odpravite v trgovino, je zato dobro vedeti, kaj si želite, in ne pozabite izraèunati, koliko plošèic potrebujete. Najpomembnejše pa je, da opredelite sredstva, ki jih imate na voljo za keramiko. Nato je na vrsti izbira. Za talne obloge na primer majhne plošèice niso preveè praktiène, razen èe jih želite položiti na zelo majhni površini. Sicer pa pustite domišljiji prosto pot, poigrajte se z barvami, mozaiki, oblikami … in pri tem pazite, da bo prostor deloval usklajeno. Ne nazadnje velja poudariti, da so na izbiro najrazliènejše plošèice, denimo gladke ali hrapave, predvsem predstavnice nežnejšega spola pa se dobro zavedajo, da jih bo treba tudi èistiti, zato je dobro, da ima izbrana keramika ravno površino.

Pri izbiri je seveda pomembna tudi kakovost. Èe so najbolj kakovostne predrage za vašo denarnico, vzemite raje tiste srednje kakovosti kot najmanj kakovostne. Keramiène plošèice srednjega kakovostnega razreda bodo z dobro pripravljeno površino in dobrim strokovnjakom za polaganje zagotavljale kakovost in trajnost. Pri nakupu bodite pozorni tudi na to, da se lahko kašna plošèica zlomi, nekaj jih bo treba tudi odrezati, zato je dobro, da jih naroèite nekaj za rezervo. Z nakupom pa nikakor ne hitite. Dobro si oglejte plošèice in obišèite veè trgovin, preverite cene in zaloge, povprašajte za morebitni popust. Odloèitev o izbrani

keramiki bo najverjetneje na koncu odvisna od globine vaše denarnice. Za konec le še nasvet po nakupu. Ko boste plošèice kupili, je dobro, da pride z vami še nekdo, sploh èe jih boste domov peljali

sami. Keramika je namreè težka in boste dodatni par rok za prenašanje iz trgovine do avtomobila in nato še iz avtomobila do doma še kako potrebovali. J.S.


12

ŠPORT IN REKREACIJA

Blagoslov kolesarjev ŠMARÈNA – Lepo pomladno nedeljsko popoldne je na Šmarèno na prvi blagoslov privabilo mnogo kolesarjev in kolesarskih družin. Pred cerkvico Marije pomoènice se je zbralo okrog 150 kolesarjev, od tega približno polovica èlanic in èlanov KD Sevnica. Ljubitelje kolesarjenja je blagoslovil župnik Fonzi Žibert, dogodek pa so zakljuèili ob pogostitvi pred gasilskim domom, za

Mladi trebanjski rokometaši v zgodovino Tretjič zapored so rokometaši OŠ Trebnje osvojili naslov državnih prvakov, skupaj so bili najboljši že petkrat, kar doslej ni uspelo še nobeni osnovni šoli.

raznovrstne domaèe dobrote so poskrbele krajanke Šmarène. Udeleženci, krajani in tudi župnik so bili navdušeni, zato so izrazili željo po tradicionalnem terminu dogodka za uvod v kolesarsko sezono. »Naj nas lepe misli in dejanja spremljajo povsod, naslednje leto jih obnovimo na istem kraju v podobnem terminu,« obljublja predsednik KD Sevnica Robert Kosaber. (Foto: KD Sevnica)

TREBNJE – V èetrtek, 10. aprila, se je v organizaciji OŠ Dragomirja BenèièaBrkina v Kozini odvijalo finale v rokometu za osnovne šole v kategoriji starejših deèkov (letnik 1999 in mlajši). OŠ Trebnje je svoje nasprotnike premagala brez težav ter zasluženo osvojila 1. mesto v državi in se zapisala v zgodovino slovenskega rokometa za osnovne šole, saj še nobeni

v najboljši sedmerki pa sta bila poleg njega še Miha Kotar in Kristjan Horžen. Igralci, ki so nastopili za OŠ Trebnje: Andraž Brezovar, Alen Kukenberger, Tevž Gabrijel, Hriberšek David, Miha Kotar, Marko Kotar, Kristjan Horžen, Urh Pangerc, Jan Redek, Urh Poglavc, Žiga Medved, Timotej Majzelj, Amadej Jerlah, Luka Falkner, Nejc Jakliè, Luka Rogelj, Žan Zakošek, Lovro Višèek,

Karate Trebnje na mednarodnem tekmovanju TREBNJE – Tekmovalci Karate kluba Trebnje so se pomerili na mednarodnem tekmovanju Katana cup – Bohinj open 2014. Med 701 tekmovalci iz 52 klubov iz šestih držav so se tekmovanja udeležili Valentina Potokar, Julija Košak in Rok Breznikar. Vsi trije so nastopali v katah. Najbolje se je odrezal Rok, ki je v kategoriji starejših deèkov osvojil 2. mesto, Valentina pa je osvojila 5. mesto. (Besedilo in foto: KK Trebnje)

Rokometaši trebanjske osnovne šole so še tretjiè zapored osvojili lovoriko državnih prvakov. (Foto: OŠ Trebnje)

Občina Trebnje vabi: Pohod na Vrhtrebnje na kresovanje TREBNJE – Na predveèer praznika dela že tradicionalno zagorijo kresovi. In tako kot vsako leto tudi letos Turistièno društvo Trebnje skupaj s Pohodnim društvom Trebnje organizira pohod na kresovanje pri planinskemu domu na Vrhtrebnjem. Pohodniki se bodo zbrali v sredo, 30. aprila, ob 20. uri na avtobusni postaji Trebnje, od koder bodo krenili mimo gradu po gozdni poti proti Vrhtrebnjem. Hoja po poti je na lastno odgovornost! Na cilju bo za pohodnike pripravljeno tudi okrepèilo – zadišal bo golaž. Prav tako bo poskrbljeno za zabavo.

Tudi letos se bodo lahko pohodnice in pohodniki na kresovanje na Vrhtrebnje podali kar peš. (Foto: Turistièno društvo Trebnje)

Domaèim pohodnikom in rekreativcem je sicer pot iz Trebnjega na Vrhtrebnje obvezna rekreacija v vseh letnih èasih, na vrhu je na voljo tudi vpisna knjiga.

Pri planinskem domu se denimo odpre èudovit razgled na dolino Temenice in okoliške dolenjske hribe. Z vrha se lahko spustite tudi po poti mimo lovskega doma, kjer je na razgledni toèki obeležje 15. poldnevnika. Na kamniti mizi je postavljen bronasti relief Slovenije, v katerem so oznaèena glavna mesta mestnih obèin, pomembnejše razgledne toèke po Sloveniji in potek 15. poldnevnika. Poleg je tudi sonèna ura, ki prikazuje èas in v sozvoèju z okoliško naravo predstavlja svojevrstno turistièno toèko. V okviru obeležja je izdelana tudi informativna tabla, na kateri so osnovne informacije o 15. poldnevniku.

Vrhtrebnje je tudi sicer priljubljena rekreativna in izletniška toèka, kjer si lahko med drugim na razgledni toèki ogledate obeležje 15. poldnevnika. (Foto: S. Kastelic) Obèina Trebnje

osnovni šoli ni uspelo postati državni prvak trikrat zapored. Poleg tega je OŠ Trebnje tudi edina, ki je bila državni prvak že petkrat. Do zdaj je v velikem finalu nastopila sedemkrat in osvojila petkrat prvo mesto, enkrat drugo in enkrat tretje mesto. Prvo tekmo je OŠ Trebnje odigrala proti OŠ Hrpelje. Trebanjci so vodili od prve do zadnje minute in zasluženo zmagali za visokih devet zadetkov. Drugo tekmo so Trebanjci odigrali proti OŠ Ormož. Trebanjci so podobno kot v prvi tekmi vodili od zaèetka do konca, vendar so se Ormožani v prvem polèasu dobro upirali, saj Trebanjci za veè kot tri zadetke niso vodili nikoli. V drugem polèasu pa je OŠ Trebnje popolnoma zagospodarila na igrišèu in na koncu slavila za neverjetnih deset zadetkov. Tako se je OŠ zopet veselila prvega mesta in dokazala, da se v Trebnjem odlièno dela z rokometaši, za kar ima izredno zahvalo Rokometni klub Trimo Trebnje, saj so prav vsi uèenci tudi èlani tega kluba. Najboljši igralec turnirja je bil Trebanjec Marko Kotar,

Tim Pangrc, Aljaž Hribar in Marko Smoliè. Pohvaliti pa velja tudi mažoretno skupino Osnovne šole Trebnje, ki je odlièno nastopila in spodbujala trebanjske rokometaše. Ob tem se za finanèno pomoè zahvaljujejo še sponzorjema, podjetjema Sika in Alva. Rezultati finalnega turnirja:: 1. tekma: OŠ TREBNJE : OŠ HRPELJE 29:20 (13:9) 2. tekma: OŠ TREBNJE : OŠ ORMOŽ 29:19 (14:12) 3. tekma: OŠ HRPELJE : OŠ ORMOŽ 18:25 (11:15) Konèni vrstni red finalnega turnirja: 1. mesto OŠ Trebnje, 2. mesto OŠ Ormož, 3. mesto OŠ Hrpelje David Lipoglavšek

Obišèite tudi

www.nadlani.si


GOSPODARSTVO

13

Banke prodajajo Trimo Banke, ki so deleže Trima d.d. pridobile v začetku letošnjega leta s konverzijo terjatev v kapital, so začele prodajo 90,81 odstotka delnic družbe Trimo in njene skupine. TREBNJE – Pooblastilo za svetovanje in vodenje prodajnega postopka, ki bo potekal v dveh fazah, je pridobila Nova ljubljanska banka (NLB). »V prvi fazi prodajnega postopka bodo potencialni kupci na podlagi predstavitvene dokumentacije, ki bo na voljo v aprilu, povabljeni k posredovanju nezavezujoèih ponudb, v drugi fazi pa bodo na podlagi prejetih ponudb izbrani potencialni kupci lahko opravili skrbni pregled družbe,« pojasnjujejo v NLB. Spomnimo: družbe skupine Trimo so z bankami upnicami konec januarja letos sklenile krovno pogodbo o finanènem

prestrukturiranju, ki predvideva postopno odplaèilo 45 milijonov evrov glavnic posojil do konca leta 2017, izdajo novih garancij Trimu in konverzijo terjatev do družbe Trimo Investment v lastniške deleže. Skupina se je tudi obvezala, da bo v tem obdobju odplaèevala glavnice skladno s planom in vse obresti za ta èas. Banke so napovedale, da bodo podprle poslovanje Trima predvsem z izdajo novih garancij, ki so kljuènega pomena za pridobivanje novih poslov. V skupini Trimo so družbe Trimo, njena lastnica Trimo Investment in Trimova srbska hèerinska družba Trimo Inženjering.

Konec marca so sicer banke po konverziji terjatev na skupšèini izglasovale širitev nadzornega sveta s pet na šest èlanov. Funkcijo prokurista je 25. marca nastopil Gregor Jakliè, zaèasni predsednik uprave te trebanjske družbe pa je še do 24. aprila prvi nadzornik Bogdan Topiè, njegova funkcija v nadzornem svetu je je do takrat zamrznjena. J.S. NLB je pridobila pooblastilo za svetovanje in vodenje prodajnega postopka 90,81 odstotka delnic družbe Trimo in njegove skupine. (Foto: Miran Kambiè, trimo.si)

Ali res ni možno dobiti zaposlitve? Dandanes mnogo ljudi tarna, da ne morejo najti zaposlitve. Mnogi pravijo, da bi zanjo naredili vse. Pravijo, da bi delali praktično kar koli, samo da pridejo do nekaj denarja oz. do zaposlitve. Pa je temu res tako? TREBNJE – Po nakljuèju sem se pogovarjal z osebo, staro okrog 30 let. Pogovor je nanesel tudi na njeno brezposelnost. Ker me to podroèje zanima, sem jo seveda takoj zaèel podrobneje spraševati o naèinu iskanja zaposlitve. Pogovor se je zaèel v smislu, da je poskusila že praktièno vse. Kmalu bo minilo tretje leto, od kar redno pošilja prošnje delodajalcem. Ves èas se je izgovarjala na krizo, kako je veè kot èetrtina mladih brez zaposlitve, kako je kriva država itd. Vprašal sem jo še po želeni zaposlitvi. Odgovorila je, da je opravila vzgojiteljsko šolo in da išèe službo v vrtcu. Na vprašanje, koliko prošenj je poslala, pa sem doživel šok. Poslala je namreè natanko štiri prošnje letno. Torej v vsak vrtec v Novem mestu. In ker so v Novem mestu samo štirje vrtci, jih je paè poslala le tem. Gospodièna, ki po njenih besedah že skoraj tri leta vztrajno išèe

zaposlitev, je skupaj poslala natanko 12 prošenj. Hitro sem na internetu preveril in ugotovil, da je v Sloveniji slabih 900 vrtcev. V okolici Novega mesta jih je vsaj še deset, na Dolenjskem pa verjetno okoli 100. Na vprašanje, zakaj ni prošnje poslala še ostalim, mi je odgovorila, da so enostavno predaleè. Pravi, da je pozimi vožnja z avtomobilom nevarna in da si ne more privošèiti službe, ki bi bila »zelo« oddaljena. Na vprašanje, zakaj si ne poišèe zaposlitve v drugi dejavnosti, je odgovorila, da se je v vzgojiteljski smeri izobraževala veliko let in da jo to delo veseli, zato ne vidi smisla, da bi delala kaj drugega. Èe bi si ta oseba zares želela zaposlitev, bi pošiljala prošnje na praktièno vse vrtce v bližini nekaj deset kilometrov. Èe bi si zaposlitve še malo bolj želela, bi verjetno pošiljala prošnje tudi v Ljubljano z okolico,

kjer je verjetno nekaj sto vrtcev. In èe bi ta oseba zaposlitev potrebovala (ne le želela), pa bi dnevno lahko poslala vsaj deset prošenj na razlièna delovna mesta. V enem mesecu to znese 200 prošenj, v pol leta že veè kot tisoè (preko interneta in ne po navadni pošti). Od tisoèih prošenj bi verjetno dobila med 40 in 70 razgovorov in verjetno bi izmed toliko razgovorov dobila vsaj eno zaposlitev. Da, verjetno res ne bi bila zaposlitev iz vzgoje otrok in verjetno res ne bi bila zaposlitev kilometer od doma, vendar zaposlitev bi bila. Èe bi si ta oseba zaposlitve dovolj moèno želela, bi jo tudi dobila. Težko se strinjam z njo, da je kriva država, da je kriva kriza, da je kriv šolski sistem, da so krivi delodajalci, da je kriv … Morda sem preveè kritièen, vendar jaz tukaj vidim krivdo izkljuèno v njej.

Èasi, ko je bila služba samoumevna, so žal mimo. Morda kdaj spet pridejo, vendar jih zdaj še ni. Èe si želite zaposlitve, se morate najprej vprašati, ali si jo želite dovolj moèno. Potem se lahko vprašate še, koliko ste za zaposlitev pripravljeni narediti. Èe na obe vprašanji lahko odgovorite z »moèno« ali »veliko«, pojdite v akcijo. Pošljite teh tisoè prošenj, to je paè vstopnica. Nato se odpravite na razgovore in prej ko slej se vam bo nasmehnila sreèa, to vam obljubljam. Saj veste, èe želite zadeti dobitek na lotu, bo treba kupovati sreèke, verjetno tudi veè kot le eno … Aleš Povše, direktor Dvojka d.o.o.

Preberite veè na

www.nadlani.si

Gibanje OPS - Ni jim vseeno Gibanje Osvešèeni Prebivalci Slovenije (OPS) združuje ljudi, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z nami ter z našim bivanjskim in delovnim okoljem. Gibanje OPS, ki ima 132 èlanov, je nastalo že leta 1998, v njem pa se trudijo podrobneje prouèiti vzroke za nastalo situacijo v Sloveniji, zato se ukvarjajo z definiranjem vzrokov in predlogi, kako jih odpraviti, da bi lahko odpravili tudi nakopièene negativne posledice. »Gre za skoraj dve desetletji raziskovanja, iskanja in razkrivanja resnice,« pravi predsednik gibanja Ladislav Troha. »Predlagamo, da se Slovenci znova združimo in naredimo, kar je naša pravica in dolžnost – Slovenijo po

meri delovnega in poštenega slovenskega èloveka«, dodaja. »Konec koncev smo to dolžni narediti zardi naših prednikov, ki so nam Slovenijo ohranili, in za voljo naših otrok, ki smo jim jo dolžni zapustiti boljšo, kot smo jo dobili sami. Odgovornost, ali bomo to storili, pa enaka za vse, saj smo vsi èlani te širše družine in vsi živimo pod isto streho,« še pravi Troha. Veè o gibanju OPS si preberite na njihovi spletni strani www.gibanje-ops. com L.T.

Cenjene bralke in bralce časopisa Na dlani obveščamo, da poseben prostor v časopisu namenjamo osmrtnicam in zahvalam v spomin na pokojne svojce in prijatelje. Povpraševanje in naročila pošljite na elektronski naslov info@nadlani.si ali po telefonu na 041 245 596. Uredništvo Na dlani


14

RAZVEDRILO avtor RINA TAJNŠEK

CEVKA ZA KEMIČNE POIZKUSE

SLOVENSKI NARODNI SMUČARSKI KRAJ ŠPANSKA HEROJ KLUB NAD VIPAVO PRINCESA (BORIS)

Mali oglasi

ZLOBNEŽ (EKSPR.)

• •

IZGRED

DELANEC (VZHODNOŠTAJER.) GIBANJE PO ZRAKU MLADA SRNA

REBEKA DREMELJ NEKDANJI ŠVICARSKI SMUČAR KAELIN

• •

NATRIJ LEVI PRITOK RENA

PRENOSNI NALOG RIMSKA 6 ZAUPNO SPOROČILO

3K

NAJUSTREZNEJŠE (LAT.)

RUSKI GENERAL ALEKSEJ ALEKSEJEVIČ

SODRŽAVLJAN

PTIČJA SAMICA

EGIPČANSKA BOGINJA KAMBOŠKO LJUDSTVO

BAJKA HAITSKI DLAKA JEDRSKA JUNAK POD NOSOM ELEK(VINCENT) TRARNA

NAGLAS

OBROBNI, ZUNANJI DEL

LOČINA

EVROPSKA DRŽAVA CIPRSKO MESTO (ANG.)

RUSKO VESOLJSKO PLOVILO KRAVJI MLADIČ DESNI PRITOK RONE

KAR JE KJE TUJE MAJHEN DIRKALNI IZDELOVAAVTO LEC ŠIVANK KANADSKI OTOK

ITALIJANSKA IGRALKA MIRANDA

MAKARSKA TRETJI SKLON TROJICA AMERIŠKI IGRALEC NICHOLSON

FROTIRNA MAJICA

• OBER

SOCIOLOGINJA JOGAN TIPOGRAFSKA ENOTA

HRV. PISEC (ZLATKO) NASAD OB HIŠI

URADNI LIST

ZRAK (ANG.) LJUDSTVO NA ŠRILANKI

DODATEK

VLADANJE SKUPAJ S KOM

ELEMENT

ODDAJTE BREZPLAČNI MALI OGLAS Male oglase lahko oddate preko elektronske pošte na: oglasi@nadlani.si s pripisom MALI OGLAS.

ZAŠČITNICA CERKVENE GLASBE VODNA RASTLINA

CELJSKO ATLETSKO DRUŠTVO

NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev oz. geslo nagradne križanke pošljite do 15. 5. 2014 na naslov: Uredništvo Na dlani, Gubčeva cesta 35a, 8210 Trebnje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA APRIL. Izžrebani nagrajenci bodo objavljeni v naslednji številki.

Bi želeli tudi v vašem podjetju nekaj podariti izžrebancem nagradne križanke? Išèemo gostinca, trgovino, salon, studio, avtopralnico … skratka podjetje, ki bi lahko podarilo zanimivo nagrado našim bralcem oz. izžrebancem križanke. Èe lahko podarite vsaj tri nagrade, vam zagotovimo brezplaèni oglasni prostor pod križanko. Vašo ponudbo pošljite na info@nadlani.si Veè informacij: 041 245 596

Nagrade: 3x pizza v gostišču Barbara v Krmelju

NAGRAJENCI MARČEVSKE KRIŽANKE: • LOJZKA MIKLAVÈIÈ, Veliki Gaber (pizza s pijaèo v pizzeriji Šeligo Trebnje) • SILVA IVNIK, Sevnica (pizza s pijaèo v pizzeriji Šeligo Trebnje) • ALENKA SEBANC, Tržišèe (pizza s pijaèo v pizzeriji Šeligo Trebnje)

FINSVET PLUS d.o.o.

Audi A4, 2.0 TDI, avant, multitronic, letnik 2005. Cena 6.650 EUR. Tel. 051-441-771 OZVOÈENJE ZA ZABAVE do 100 oseb oddam v najem: Tel: 040-232- 398 BLAGAJNA ZA PRODAJO, s programom, zaslonom na dotik, 15inc, raèunalnik, tiskalnik termièni za raèune, cena po dogovoru Tel. 040-232-398 VW GOLF IV 1.6 , l. 1998, modre barve, 3 vr., gorivo bencin + plin, cena po dogovoru : Tel: 051-271-643 SI OSAMLJEN? SI ŽELIŠ VROÈEGA ZMENKA? Pošlji sms AVANTURA na 3040 in klepetaj z samskimi dekleti. UMETNA TRAVA ZA UREJANJE OKOLICE, primerna za: vrte, obkrožitev bazenov, terase. lokale... cena po dogovoru : Tel: 040-468-719 NOKIA ASHA 302, zelo malo rabljena. cena: 80 EUR, Tel. 040-232-398 BARSKI STOLI, usnjeni, bele barve. Tel: 040-232-398 KUPIM HIŠO ALI MANJŠO KMETIJO, z zemljo in manjšim gozdom v okolici Sevnice, vseljivo, do 25.000 EUR. Tel: 051271- 643 MOTORISTIÈNA ÈELADA SHARK št. S/56, modra bela kombinacija z modrim vizirjem, zelo ohranjena. Cena 50 EUR, Tel. 040-553-223 PRODAM GAJBICE DOMAÈE IZDELAVE 57 x 37 x 38 cm ali po želji. Cena že od 5 EUR. Tel. 051-334-567 Opel Zafira 2.0 16V DTI Comfort, diesel motor, letnik 2003, klima. Cena 2.880 EUR. Tel. 051-441-771 Renault Scenic Family, letnik 2007, klima, servo, 6 x AIR BAG,... Cena 4.950 EUR. Tel. 051-441-771 BMW serije X5, 3.0d, M paket, letnik 2004. Cena 9.450 EUR. Tel. 051-441-771 Volkswagen Touran 1.9 TDI, trendline, letnik 2007. Cena 7.990 EUR. Tel. 051-441771 Vroèa maèka prièakuje tvoj klic. Poklièi 090 33 37

Nagrajenci bodo nagradne bone prejeli po pošti.

Doma-ko d.o.o. FINSVET PLUS d.o.o.

Maxim Sevnica d.o.o.

Sigas d.o.o.


IZ NAŠIH ŠOL

15

Utrinki iz šolskih klopi Tudi v tokratni številki smo zbrali nekaj dogodkov in dosežkov tukajšnjih osnovnošolk in osnovnošolcev, dejavni pa so bili tudi vrtčevski otroci. Daljše prispevke skupaj s fotografijami si lahko ogledate na naši spletni strani – www.nadlani.si. doma na Trebelnem, kjer je potekala prireditev Šopek za žene in matere, in v kulturnem domu v Mokronogu v gledališki igri “Kakor napravi stari, je zmerom prav“, kjer so odplesali prisrèen ples. Kot najmlajši so nastopili zelo pogumno, med obiskovalci pa so pustili veliko nasmejanih obrazov. (Foto: PŠ Trebelno) STUDENEC – Na Studencu so se v prvih pomladnih dneh že enajsto leto zbrali vsi, ki imajo radi kulturo, kulturno dedišèino in vse, kar je povezano z življenjem v tej vasi. Prviè so na odru nastopili otroci Vrtca Ciciban, enota Cepetavèki s Studenca. Nastopili so tudi njihovi starejši vrstniki, uèenci, ki obiskujejo šolo v Sevnici, nekaj uèencev, ki obiskuje Glasbeno šolo v Sevnici, in Mešani pevski zbor Studenec. Za zakljuèek so se najmlajši igralci predstavili še s predstavo MOKRONOG – Nina Staniè z Osnovne šole Mokronog je med 150 tekmovalci na Ko zboli škrat. (Foto: POŠ Studenec) državnem tekmovanju iz znanja zgodovine osvojila zlato priznanje. Pri krožku zgodovine je predelala predpisano gradivo iz teme Zaèetki in razvoj radia, televizije in filma na Slovenskem, veliko dela pa je opravila tudi doma. (Foto: OŠ Mokronog)

TREBELNO – Na Podružnièni šoli Trebelno so uèiteljice in uèenci od 1. do 5. razreda ter vzgojiteljici in otroci vrtca (skupina Murenèki) pripravili gledališko igro H. C. Andersena “Kakor napravi stari, je zmerom prav“. Pod mentorstvom uèiteljice Janje Cajner so se pripravljali kar nekaj tednov, še posebej je v vlogi starega blestel èetrtošolec Aleksander Zore. Premiera je bila na prireditvi Pozdrav pomladi v kulturnem domu Mokronog, dva dni pozneje pa so sodelovali še na Obmoènem sreèanju otroških gledaliških skupin. (Foto: PŠ Trebelno)

SEVNICA – Na sevniški osnovni šoli so gostili podroèno tekmovanje iz matematike, na katerem se je pomerilo 41 uèencev, osem Sevnièanov je osvojilo srebrno priznanje. »Najveè matematiènega znanja pa so pokazali David Zakšek, Jakob Lekše in Tinkara Jene, ki se bodo udeležili še državnega tekmovanja v Dolenjskih Toplicah,« je zapisala Tinkara Jene. (Foto: OŠ Sevnica)

BOŠTANJ – Zadnji teden v marcu je na boštanjski osnovni šoli potekal medgeneracijski projekt e-uèenja – Simbioza. Glavno vlogo so prevzeli uèenci prostovoljci, ki so gospem iz lokalnega okolja pomagali pridobiti vsak dan bolj koristna raèunalniška znanja, v pomoè je bil uèitelj raèunalništva Benjamin Držaniè. Udeleženke so bile nad tridnevnimi delavnicami zelo navdušene, zato si tudi v prihodnje želijo podobnega sodelovanja. (Foto: OŠ Boštanj)

SEVNICA – V letošnjem šolskem letu je že èetrtiè potekalo tekmovanje iz prostorske predstave – Mathemèek, ki so se ga udeležili tudi sevniški osnovnošolci. Najuspešnejši so bili May Orešek, Jaka Kolman, Ana Kožuh Šantej in David Gosar Colnar, ki so osvojili zlata priznanja. Kratke pogovore Ane Trbovc z “zlatimi” uèenci in mentorjema si lahko preberete na TREBELNO – Otroci iz skupine Murenèkov naši spletni strani – nadlani.si. (Foto: OŠ vrtca na Trebelnem pa so kar dvakrat nastopili Sevnica) na velikem odru: v dvorani veènamenskega

ŠTUDIRAJ STROJNIŠTVO INŽENIRING IN VOZILA Visokošolski strokovni in univerzitetni študij dipl. inž. str. (VS) dipl. inž. str. (UN)

o daljav a n j i štud ij i štud n d e r z i študij redni Fakulteta za industrijski inženiring Šegova ulica 112, Novo mesto T: 07 393 22 06 E: fini-unm@guest.arnes.si www.fini-unm.si

DIPLOMANTI FINI PRESTAVLJAJO RAZVOJNI POTENCIAL DRUŽBE

ŠENTJANŽ – Šentjanški osnovnošolci so imeli v zaèetku aprila delovno soboto, na kateri so jim v telovadnici prièarali pravi planetarij. »Ko smo vstopili, smo kar pozabili zapreti usta. Bilo je preèudovito,« je zapisal osmošolec Anže Orešnik. Uèenci so izvedeli marsikaj o našem osonèju in planetih, zvezdah in galaksiji, ogledali so si tudi nekaj filmèkov. »Ta delovna sobota je bila zaèaran zvezdni dan,« še pravi Orešnik. Uèenci iz Šentjanža pa so imeli 8. aprila tudi kulturni dan, ki so ga posvetili glasbi. Odpravili so se v Ljubljano, kjer so med drugim prisluhnili glasbeno-gledališkolutkovni predstavi o Romeu in Juliji. Èlani mladinskega pevskega zbora so popoldne sodelovali še na pevski reviji v Sevnici in se odlièno odrezali. »Kulturni dan mi bo ostal v spominu, saj je bil popolnoma glasbeno obarvan,« je zapisala sedmošolka Danijela Bec. (Foto: OŠ Šentjanž)

KRMELJ – V skupini Sovice v krmeljskem vrtcu so se pridružili nateèaju “Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec“. Odšli so na èistilno akcijo v bližnji gozd ter poiskali ekološki otok in tam odložili odpadke. Pogovarjali so se o razliènih naèinih varovanja okolja, izdelali model planeta Zemlje in ga okrasili z odpadnimi materiali. Na koncu je še vsak otrok podal idejo o varovanju okolja in jo narisal na odtis roke. (Foto: Vrtec pri OŠ Krmelj)

SEVNICA – Sevniški osnovnošolci so za materinski dan obiskali starostnike v tamkajšnjem domu upokojencev in zanje pripravili kulturni program. Med drugim sta s plesno toèko s trakovi nastopili tudi Ana in Ema, za nastop pa sta pridno vadili tako doma kot tudi v šoli med prostim èasom. »Zelo sem vesela, da sem sodelovala na tej prireditvi in da smo s tem razveselili starejše,« je po dogodku zapisala petošolka Ana Košir. (Foto: OŠ Sevnica)

MOKRONOG – V mokronoški osnovni šoli so imeli konec marca kulturni dan na temo gledališèa. Odpravili so se v kulturni dom, kjer so si ogledali dve predstavi z obmoènega sreèanja gledaliških skupin. Nato so se v šoli še pogovarjali in ugotavljali, kaj je za predstavo potrebno. »Dan je bil zanimiv. Spoznali smo ustvarjalni utrip skupin, ki starostno segajo od vrtca do zakljuènih razredov osnovne šole,« je zapisala osmošolka Maja Pene. Sicer pa so se tudi letos na OŠ Mokronog odloèili za zbiranje starega papirja v obliki tekmovanja med razredi, zmagovalni bodo nagrajeni s plaèilom doloèenih kilometrov na enem dnevu dejavnosti. Èista narava je naša prihodnost, pravijo zato vabijo vse uèence in starše ter tudi ostale obèane, da se jim pridružijo. (Foto: Obèina MokronogTrebelno) Preberite veè

www.nadlani.si


16

ZADNJA STRAN

iLko d.o.o. Obrtniška 32, Trebnje (nad Eurospinom)

SET TROJČEK BEKO, ki vključuje kuhalno ploščo, vgradno pečico in pomivalni stroj

od 829,99 €

199,90€

*slika je simbolična

Ugodna ponudba bele tehnike, malih gospodinjskih aparatov, kosilnic, rezervnih delov... Nudimo vam možnost kredita do 36 mesecev, za imetnike kartic Karanta, MasterCard in Visa skupine NLB pa nudimo brezobrestni kredit do 12 mesecev. V primeru gotovinskega plačila pa vam nudimo najboljši gotovinski popust. Najdete nas v trgovini Ilko Tehnika d.o.o., Obrtniška ulica 32, 8210 Trebnje vsak dan od 8.00 -19.00 ure, ob sobotah od 8.00- 13.ure, ali pa pokličete na telefonsko številko 07/ 34 34 700, 031 638 677 Možnost nakupa do 24 obrokov.

Vabljeni v trgovino Ilko Tehnika d.o.o. (v obrtni coni Trebnje, nad trgovino Eurospin)

Popusti ob nakupu večjih količin in gotovinski popusti. Možnost nakupa na obroke.


Na dlani - april 2014